Download Download
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Ko so se po prvi svetovni vojni zapr- 1. Zvone Žigon: IZ SPOMINA V la »zlata vrata« v obljubljeno deželo, PRIHODNOST Združene države Amerike, se je 2. Mihael Kuzmič: SLOVENSKI IZSELJENCI IZ PREKMURJA V BETHLEHEMU V ZDA sprožil novi izseljenski tok v razvite 1893–1924 OPA evropske države, predvsem v Franci- 3. Zvone Žigon: IZZIVI DRUGAČNOSTI VR jo, Belgijo, Nizozemsko in Nemčijo. 4. SEZONSTVO IN IZSELJENSTVO V E To je bil čas prve Jugoslavije. Del PANONSKEM PROSTORU (Uredila Marina Lukšič - Hacin) selitvenega dogajanja so predstav- 5. Marie Pislar Fernandez: SLOVENCI »Dragi brat, sestra! Ti odhajaš ljali slovenski izseljenci, izseljenke V ŽELEZNI LORENI (1919–1939) / od nas. Bog bodi s teboj! in njihovi otroci. Čas med obema SLOVÈNES EN LORRAINE DU FER Njegov sveti blagoslov naj te (1919–1939) vojnama je bil zaznamovan z veliko 6. Jure Gombač: ESULI ALI OPTANTI? spremlja po vseh tvojih poteh! gospodarsko krizo in s povečanimi 7. Zvone Žigon: LJUDJE ODPRTIH SRC Naj te varuje hudega! Njegov ideološkimi in političnimi pritis- 8. Dan Shiffman: KORENINE sveti Angel Rafael naj te vodi ki. Močno prisotna v odnosu do MULTIKULTURALIZMA in čuva v tujini … izseljencev je bila Katoliška cerkev. 9. Maša Mikola: ŽIVETI MED KULTURAMI Varuj se pa: pijače, vlačug, ZAHODNA IN JENCI Knjiga temelji na prikazu in ana- 10. Damir Josipovič: UČINKI PRISELJEVANJA brezverstva, slabih društev in oslavije lizi izseljenskega vsakdana, delo- V SLOVENIJO PO DRUGI SVETOVNI EL ug S VOJNI slabega časopisja.« J vanja izseljenskih društev, izda- 11. SPET DOMA? (Uredila Marina Lukšič - janja izseljenskih glasil, delovanja Hacin) Kazimir Zakrajšek v knjižici KI IZ KI učiteljev in duhovnikov v izseljenst- 12. Natalija Vrečer: INTEGRACIJA KOT Izseljencem na pot: nekaj poučnih S vu, dela konzularnih predstavništev, ČLOVEKOVA PRAVICA besedi našim izseljencem pri odhodu organiziranosti stikov z domovino, 13. Rozina Švent: SLOVENSKI BEGUNCI V iz domovine, 1929 AVSTRIJI (1945–1950) organiziranja otroških počitniških 14. HISTORICAL AND CULTURAL SLOVEN SKI IZSELJENCI kolonij, vzdrževanja pisemskih stik- SLOVEN PERSPECTIVES ON SLOVENIAN prve v obdobju Marjan Drnovšek ov otrok po svetu. Zajema izseljen- MIGRATION (Uredil Marjan Drnovšek) IN ZAHODNA EVROPA sko dejavnost, duh časa, ustvar- 15. Janja Žitnik Serafin: VEČKULTURNA v obdobju prve Jugoslavije SLOVENIJA jalnost in stike z novimi okolji. Ne 16. Kristina Toplak: »BUENAS ARTES« nazadnje zasledimo v izseljenskih 17. KRILA MIGRACIJ (Uredila Mirjam stikih tudi številne preproste lite- Milharčič Hladnik in Jernej Mlekuž) rarne utrinke. Petje, igre in glasba so 18. Mojca Vah Jevšnik: BUILDING PEACE Marjan Drnovšek bili med izseljenci prisotni vedno in FOR A LIVING 19. GO GIRLS! (Uredila Marina Lukšič - Hacin 20 € ISSN 1580-7401 povsod, tako ob veselih praznovan- in Jernej Mlekuž) jih kot žalostnih dogodkih. Knjiga, 20. Sanja Cukut Krilić: SPOL IN MIGRACIJA ki je pred vami, prinaša poglobljen 21. KLEPETAVI PREDMETI (Uredil Jernej pogled na izseljenski svet v obdobju Mlekuž) http://zalozba.zrc-sazu.si med obema svetovnima vojnama. DRN_OVITEK_26.indd 1 19.9.2012 9:58:29 MIGRACIJE Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU DRN_03.indd 1 17.9.2012 12:07:07 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 314.151.3-054.72(4-15=163.6)"1918/1941" DRNOVŠEK, Marjan, 1948- Slovenski izseljenci in Zahodna Evropa v obdobju prve Jugoslavije / Marjan Drnovšek. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012. - (Migracije / Založba ZRC, ZRC SAZU ; 22, ISSN 1580-7401) ISBN 978-961-254-388-4 263236096 DRN_03.indd 2 17.9.2012 12:07:07 SLOVENSKI IZSELJENCI IN ZAHODNA EVROPA V OBDOBJU PRVE JUGOSLAVIJE Marjan Drnovšek Ljubljana 2012 DRN_03.indd 3 17.9.2012 12:07:07 DRN_03.indd 4 17.9.2012 12:07:07 VSEBINA KNJIGI NA POT 7 PRISILNE SELITVE 13 VELIKA GOSPODARSKA KRIZA 25 KATOLIŠKA CERKEV IN IZSELJENSTVO 43 SISTEMIZACIJA DUHOVNIŠKIH IN UČITELJSKIH MEST 55 ODNOS DO IZSELJENSKIH OTROK IN MLADINE 69 DRUŠTVA IN TISKI: KULTURNA STEBRA IZSELJENSTVA 109 JUGOSLOVANSKA DIPLOMATSKA PREDSTAVNIŠTVA 119 SEZONSKO IZSELJEVANJE: NEMČIJA, FRANCIJA, JUGOSLAVIJA 127 NEMČIJA 139 DRN_03.indd 5 17.9.2012 12:07:07 FRANCIJA 185 NIZOZEMSKA 261 BELGIJA IN LUKSEMBURG 295 LITERARNI UTRINKI IZ VRST IZSELJENK IN IZSELJENCEV 329 Viri in literatura 341 Imensko kazalo 353 Krajevno kazalo 361 Beležka o fotografijah 371 DRN_03.indd 6 17.9.2012 12:07:08 KNJIGI NA POT DRN_03.indd 7 17.9.2012 12:07:08 DRN_03.indd 8 17.9.2012 12:07:08 Ne samo za velike narode, tudi za nas velja resnica: Slovenija je povsod, kjer žive Slovenci. Ta Slovenija ni vezana na skopo odmerjene krajevne meje, njene meje so začrtane v slovenskih srcih. Njeno bistvo bodi zavest slovenskega porekla, zvestoba do vsega, kar so ustvarili naši očetje. In s tem naj bo združena zvestoba do naše skupne matere Jugoslavije.1 Ker so Slovenci leta 1918 postali del nove države, so s tem dobili pri- ložnost za drugačne pristope in delovanja. Z monografijo želim pokazati, v kolikšni meri so se vpeli v selitvene procese med obema svetovnima vojnama, tudi z vidika otrok in mladostnikov v izseljenstvu. Večetnična sestava prve Jugoslavije ni obetala mirnega izseljenskega življenja niti v evropskem niti v jugoslovanskem okviru. Nikakor nas ne sme presenetiti močna prisotnost Katoliške cerkve, ki je vsaj od druge polovice 19. stoletja dalje bolj ali manj intenzivno skrbela za slovenske izseljence vsepovsod po svetu na področjih ohranjanja vere, morale in slovenstva med izseljenci. Globoka je bila zareza selitev po prvi svetovni vojni. Množično izseljevanje čez Atlantik v Združene države Amerike je v tem času bolj ali manj usahnilo in delovni izseljenci so se usmerili v evropski prostor. Naraščale so vse oblike prisilnih selitev, ki jih v obdobju, ki ga zajemam v obravnavi, ni manjkalo. Pri raziskavi sem se osredotočil predvsem na organizacijsko, kulturno, društveno, prosvetno, cerkveno, časopisno, družbeno in družabno delovanje izseljencev in njihovih potomcev v novih okoljih v Evropi med svetovnima vojnama, s poudarkom na odnosu do izseljenskih otrok in mladine, ki so bili (in še vedno so) bolj v senci odraslih ali pa v pisnih dokumentih sploh niso evidentirani, ne oni sami in ne njihova dejanja v raznih selitvenih okoljih. Z raziskavo želim ujeti duh časa v novih priseljenskih okoljih v obdobju med svetovnima vojnama, seveda s poudarkom na slovenskih selitvenih dogajanjih v letih 1918‒1940. Čeprav se delo osredotoča na slovenske oziroma jugoslovanske selitve v tuji- 1 Izseljenski vestnik 9/8‒9 (1939): 161. SLOVENSKI IZSELJENCI IN ZAHODNA EVROPA V OBDOBJU PRVE JUGOSLAVIJE 9 DRN_03.indd 9 17.9.2012 12:07:08 no, skušam opozoriti tudi na širše evropske selitve, kolikor mi to dopuščata arhivsko gradivo in literatura. Raziskava temelji na arhivskem gradivu, strokovni literaturi, publicisti- ki in na časopisnem gradivu. Določena sreča je, da se je delno ohranilo arhivsko gradivo v Arhivu republike Slovenije. Leta 1929 sta ljubljanska in mariborska oblast za oze- mlje Dravske banovine v Ljubljani ustanovili Oblastni izseljeniški urad kot odsek Oddelka za socialno politiko in narodno zdravje za celotno ozemlje Dravske banovine (tj. VI. oddelka banske uprave).2 Urad je (1) obravnaval izseljevanje in vračanje v domovino, posredoval podatke o možnostih pre- življanja in zaposlovanja v evropskih in prekomorskih državah, sprejemal ponudbe delodajalcev iz tujine, posredoval konzularne podatke Kraljevine Jugoslavije v tujini, vključeval izseljenska društva; (2) vodil sezname izse- ljencev iz Dravske banovine, izseljenske in priseljenske statistike in zadeve povratnikov; (3) zbiral podatke o delovnih in gospodarskih razmerah doma in v tujini ter onemogočal delovanje črnega trga delovne sile; (4) posredo- val podatke o zapuščinskih in drugih odškodninskih zadevah; (5) deloval na področju omejevanja izseljevanja in pospeševanja kolonizacije v južne dele Jugoslavije, zlasti v južno Srbijo; (6) deloval na kulturnem, izobraževalnem in verskem področju, podpiral društva izseljencev, pomagal pri ustanavljanju izseljenskih čitalnic, šol za izseljenske otroke, podpiral izseljenske učitelje in duhovnike pri njihovem kulturnem delu med izseljenci, razpošiljal t. i. do- movinsko in izobraževalno literaturo, organiziral izlete izseljencev v domo- vino, pomagal pri organiziranju izseljenskih kongresov, seznanjal javnost s problemi izseljenstva, vzdrževal redne stike z društvi izseljencev, organiziral predavanja o izseljenstvu ter seznanjal javnost s problemi izseljencev. Najbolj plodno je bilo njegovo sodelovanje z Družbo sv. Rafaela za varstvo izseljencev v Ljubljani.3 Uradu je dajal direktive banski svet. Posle je izvrševal v dogovoru z Iz- seljeniškim komisariatom v Zagrebu, Inšpekcijo dela v Ljubljani, Javno borzo dela v Ljubljani, Delavsko zbornico in Okrožnim uradom za zavarovanje de- lavcev v Ljubljani. Z ukinitvijo obeh oblasti in z razdelitvijo države na bano- vine4 se je Oblastni izseljeniški urad preimenoval v Banski izseljeniški referat, leta 1936 v Izseljeniški in priseljeniški referat Kraljevske banske uprave Dra- vske banovine. Njegovo delo in pristojnosti so bili precej široko zasnovani.5 2 Poslovnik izseljeniškega referata Dravske banovine, 20. november 1929. 3 Kološa, Banska uprava Dravske banovine: 45‒46. 4 Ur. l. Dravske banovine, št. 100/29. 5 Šmid, Uprava Dravske banovine: 84‒85. 10 Marjan Drnovšek DRN_03.indd 10 17.9.2012 12:07:08 V največji meri sem pri pripravi monografije uporabljal gradivo Oddelka za socialno politiko in narodno zdravje za celotno ozemlje Dravske banovine. Arhivsko gradivo