Zgodovinski Časopis
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ 0*US7>o ^рвиРф letnik 33 Zgodovinski časopis, Ljubljana, 33, 1979, številka 1, strani 1—200 U§ç 949.712(05) ;Y VU ISSN 0350-5774 C....1.- .;_ rjj* f.srj ZGODOVINSKI HISTORICAL REVIEW -. ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ л y. ir1 • . i LETNIK 33 LETO 1979 IZDAJA r ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO LJUBLJANA , ZGODOVINSKI ÜDK 949.712(05) ČASOPIS HISTORICAL REVIEW YU ISSN 0350-5774 ИСТОРИЧЕСКИА ЖУРНАЛ GLASILO ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO Uredniški odbor: dr. Ferdo Gestrin dr. Bogo Grafenauer dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) Janez Stergar (tehnični urednik) dr. Miro Stiplovšek dr. Jože Šorn dr. Peter Vodopivec dr. Fran Zwitter Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 20. 4. 1979. Izdajateljski svet: Lado Ambrožič ml., dr. Marjan Britovšek, dr. Tone Ferenc (predsednik), dr. Ferdo Gestrin, Zdravko Klanjšček, dr. Jože Koropec, dr. Vasilij Melik, DarjaMihelič (tajnica), Drago No vak, dr. Janko Pleterski, Janez Stergar, dr. Tone Zorn, dr. Fran Zwitter Prevodi: Dana Blaganje, Božena Činkole in Alenka Kotnik-Mikuš (an gleščina), Madita Šetinc (nemščina), Sergij Šle'nc (italijan ščina), Janez Zor (ruščina) Zunanja oprema: Neta Zwitter Upravnik revije: Franci Matičič Sedež uredništva in uprave: Pedagoško-znanstvena enota za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061) 22 121, int. 209 Letna naročnina: za nečlane in ustanove 400 din, za društvene člane 220 din, za društvene člane-upokojence 165 din, za društvene člane- študente 110 din Cena te številke v prosti prodaji je 150 din. Tekoči račun: Zgodovinsko društvo za Slovenijo, 50101-678-49040 Sofinancirata: Raziskovalna skupnost Slovenije Izobraževalna skupnost Slovenije Tisk: Tiskarna »Slovenija«, Ljubljana 1979 Naklada: 1500 izvodov »v ! 4Л* I ZGODOVINSKI ČASOPIS, LETNIK 33,'LETO 1979, ŠTEVILKA! «•v. -rvl ( j . -s ; u tj . r ) . IV i;-.,--j:j/ ; _.. : i i KAZALO — CONTENTS — СОДЕРЖАНИЕ - ': : . -.-::.,•>.... * ,. • ., ... ,L, <..;... \ , ,..-') '• "У („-;.••.:-: RAZPRAVE — STUDIES — СТАТБИ Vančo B o š k o v — Jasna Š'a mić. Turski dokumenti o slovenačkom robiju u Sarajevu 7 U 16. Vijeku y •;:••; Л . 5—12 'Turkish Documents on thè Slovene Slaves in Sarajevo in the" 16th Century Турецкие документБ1 o словенских неволБниках в Сараеве в XVI-ом веке Jože Šorn. Od klasičnih tekstilnih manufaktur k mehaničnim tekstilnim tovarnam 13—47 From Traditional Textile Manufactories to Mechanical Textile Factories От классических мануфактур к механическим текстшљншм фабрикам Vasilij M e 1 i k , Slovenci v državnem zboru 1893—1904 49 66 Slovenes in the Austrian Parliament, 1893—1904 Словенцм в государственном парламенте в 1893—1904 гг. Andrej V o v k o . Delovanje »Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine« v letih 1933-1940 .. : ! 67—102 The Activities of the "Union of the Yugoslav Emigrants from Julian March" in the years 1933—1940 ДеителБностБ «Сокна гогославских змигрантов из (Олиискои Краинм» за ronbi 1933—1940 William D e a k i n , Britanci, Jugoslovani in Avstrija (1943 — maj 1945) 103—126 British. Yugoslavs and Austria (1943 — May 1945) БританцБ!, гогославм и Австрин (1943 — маи 1945) Dušan Biber. Jugoslovanska in britanska politika o Koroškem vprašanju 1941 —1945 127 143 Yugoslav and British Policies in Connection with the Carinthian Question, 1941— 1945 (Огославскал и британскан политика no Каринтиискому вопросу 1941—1945 Fran Zwitter, Diplomatski problem jugoslovansko-avstrijske meje v dobi druge sve tovne vojne ' 145—160 Diplomatie Problem of the Yugoslav-Austrian Frontier During the Second World War Дипломатическал проблема кзгославо-австриискои границм во времн Второи ми- рОВОИ ВОИНБ1 KONGRESI IN SIMPOZIJI — CONGRESSES AND SYMPOSIA — СБЕЗДБ! И СИМПОЗИУММ Dušan Biber, Okrogli mizi jugoslovanskih in britanskih zgodovinarjev v Londonu 1976. in v Kuparih 1978. leta ". 161 |g6 The Round-table Conference of Yugoslav and British Historians in London, 1976, and at Kupari, 1978 - Круглми стол адгославских и британских историков в Лондоне в 1976 г. и в Ку- парах в 1978 г. Vasilij M e I i k . Deseto in enajsto zasedanje jugoslovansko-češkoslovaške zgodovinske komisije 187—188 10th and I lth Meeting of the Yugoslav-Czekoslovakian Historical Commision Дec^тoe и одиннадцатое часеданин к>гославо-чехословацкои историческои ко- i миссии OCENE IN POROČILA — BOOK REVIEWS AND REPORTS — РЕЦЕНЗИИ И ОБЗОРМ Atti e memorie della Deputazione di storia patria per la Marche (Darja M i h e I i č) ... 189 190 John V. A. Fine. Jr.. The Bosnian Church: A New Interpretation (Vaško S i m o n i t i) .. 190—191 Leopold Steurer. Südtirol 1919—1939; Karl Stuhlpfarrer. Südtirol und der zweite Weltkrieg (Matjaž Klem'enčič) " 191 192 Janez Stergar. Oris zgodovine Počitniške zveze Slovenije (Stane Grand a) 192—193 Slovenski visokošolci v boju za narodno osvoboditev in socializem (Ludvik Carni).... |93 Nikola Milovanović, Generali izdaje I-II (Boris Mlakar) 194—195 Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni (Metka Gombač) 195—196 OBVESTILA — INFORMATIONS — ИЗВЕШЕНИЛ Poročilo glavnega urednika (Vasilij M e 1 i k) 197 Obvestila o delovanju Zgodovinskega društva za Slovenijo in o izhajanju Zgodovinskega časopisa (Janez Stergar) 197— 199 POVZETKI— SYNOPSES—ИЗВЛЕЧЕНИЛ . »•' . Povzetki razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 33, 1979, 1 I.— IV. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 • 1 . 5—12 VančoBpškov— Jasnašamić TURSKI DOKUMENTI O SLOVENAČKOM ROBLJU U SARAJEVU ' U 16. VIJEKU U proučavanjima slovenačko-turskih odnosa koji, u stvari, nastaju kao rezultat turskih upada u sibvenačke zemlje'ističe se činjenica da su Turci prilikom ovih provala odvodili sa soboTii zarobljeno "stanovništvo. Osim konstatacije da su ovi zarobljenici završavali na trgovima za roblje širom Balkana, za sada nema nikakvih podataka ó njihovoj daljoj sudbini.1' U prilici smo da objavimo pet turskih dokumenata o slovenačkom rob iju pred sarajevskim kadijom sredinom'16. v.? kao prilog, ne samo problemu slovenačko-turskih veza, nego i problemu ropstva u našim zemljama koji u jugoslovenskoj istoriografiji još nije dovoljno ispitan.2 Dokumenti se nalaze u dva jedina sidžila sarajevskog kadije iz 16. v. (br. 129 i br. 2) koja se čuvaju u Gazi Husrevbegovoj biblioteci u Sarajevu, četiri dokumenta su registrovana u sidžilu br. 129 koji se odnosi na godine 964/5.H.( 1556—1558) i jedan dokument u sidžilu br. 2 koji obuhvata godine 972/3.H.(1564—1566). Pored dokumenata о^slovenačkom robiju, u ova dva sidžila se susreću i dokumenti o robovima hrvatskog, madžarskog, albanskog i crnačkog porijekla.3 Nije isključeno da se i u sidžilima iz 17. v., koji su brojniji, nađu dokumenti o ovom problemu, kao što se i u Sloveniji javlja tursko roblje u ovom vijeku. Porijeklo robova iz slovenačkih krajeva označeno je izrazom üslove- niyyet ül-asl, isloveniyyet ül-asl i isloveniyyet ül-asl za robinju, i üslove^ niyy ül-asl za roba, što u prevodu znači »slovenačkog porijekla«.4 Tri od pet dokumenata (br. 1, 3 i 4), koje donosimo hronološkim re dom, u latinskoj transkripciji i srpskohrvatskom prevodu sa faksimilom, imaju svoj datum. Dokumenti br. 2 i 5 su bez datuma, ali njihovo datiranje omogućuju datumi prethodnih i narednih dokumenata u sidžilu.5 Na osno vu tih datuma dokument br.' 2-je datiran'sa: mjeseca zilhidždže 964. — 25. 9.—23. 10. 1557. godine, a dokument br. 5 sa: mjeseca ševvala 973. — 21. 4.—19. 5. 1566: godine. Prema tome, četiri dokumenta potiču iz 1557. i jedan iz 1566. godine. ' • 1 Ignacij Voje, Naseljevanje turskih zarobljenika u slovenačkim zemljama u 16. i 17. veku. JUTO- slovenski istorijski časopis 4, 1969, str. 38—47. 2 Danilo Klen, Pokrštavanje »turske djece« u Rijeci u 16. i 17. stoljeću. Historijski zbornik — Sidakov zbornik XXIX—XXX, (1976—1977, Zagreb), str. 204. Najvažnije turske izvore o ovom problemu, koliko je nama poznato, predstavljaju protokoli kadija (sidžili, Kadiamtsprotokollbiicher), u kojima je registrovan ne mali broj dokumenata o robiju, različitog etničkog porijekla. Protokoli sofijskog kadije su u tom pogledu veoma ilustrativni. Tu je zastupljeno roblje srpskos, hrvatskog, madžarskog, nje mačkog, vlaškog, ruskog, kurdskog i crnačkog porijekla. (Duda-Galabov, Die Protokollbücher des Ka- diamtes Sofia. München 1960, indeks na str. 454.) I u sidžilima bitoljskog kadije iz 17. v. takođe ima dokumenata o robiju. (Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. Serija prva, tom I, Skop je 1963, indeks na str. 165; tom II, indeks na str. 196; tom IV, dok. br. 149 sa napomenom.) ' О dokumentima za hrvatsko roblje vidi: Muhamed Mujić, Robovi iz Hrvatske pred sarajevskim sudom u 16. vijeku. Otkrića III, 4 (1956, Zagreb), str. 308—310. 4 Dugi vokal »u« u dva slučaja pisan je slovima elif i vav. U drugim slučajevima na početku stoji protetični elif. s Vančo Boškov, Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. Serija prva, tom II, Skopje 1966, str. VII. ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 1 Svi ovi dokumenti spadaju u kategoriju äzäd-näme ili "itk-nâme, tj. u dokumente o oslobađanju od ropstva, i to četiri dokumenta o oslobađanju robinja i jedan o oslobađanju roba (dok. br. З).6 Imena robova — Fatime kćerka Abđullaha (br. 1), Nefise kćerka Ab- dullaha (br. 2), Mustafa sin Abđullaha (br. 3) — pokazuju da su prilikom oslobađanja robovi bili islamizovani.7 Imena druge dvije robinje — Dora kćerka Abđullaha (br. 4) i Ana kćerka Andreja (br. 5) — svjedoče da su one zadržale još uvijek svoju staru vjeru. Neuobičajeno djeluje ime Abdul lah (Božji rob) kao patronim hrišćanske robinje Dore, jer se ovo ime u tom svojstvu upotrebljavalo isključivo kod tek islamizovanih lica. U ovom, kao i u drugim ovakvim slučajevima, patronim Abdullah je upotrebljen svakako kao »Blanket-name«.8 ; Nekoliko riječi i o modalitetima oslobađanja ovih robova. U dva slučaja same robinje, Fatime (br.: i) i Dora (br. 4) pokreću parnicu za njihovo oslobađanje. Prva to čini nakon smrti svog gospodara, kome je ranije rodila sina koji je umro. Robinja Dora je već jednom bila oslobođena, što doka zuje izvodom iz protokola kadije Broda, ali se ponovo našla u ropstvu kod sarajevskog imama Ibrahima'b.