Kraški Obzornik

■ Priznanja Občine Sežana za leto 2021 ■ Luka Fonda - sprejem pri županu ■ Odprtje spominskega parka ob 30-letnici samostojnosti Slovenije ■ Avgust, mesec Praznika terana in pršuta

1 Prihaja na odre Kosovelovega doma Sežana 30 LET KOSOVELOVEGA DOMA SEŽANA GLASBA Z OKUSOM IN ZGODBO Torek, 24. avgust 2021, Ponedeljek, 13. september ob 20.00 2021, ob 20.00 Odprtje razstave LUNAČEK IN NARAT: KASTELIC STAREJŠI & NARISANI KONCERT KASTELIC MLAJŠI Ob prazniku občine Sežana.

30 LET KOSOVELOVEGA DOMA SEŽANA Sobota, 18. september 2021, ob 10.00 AGRFT in KUD Baobab PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL PASJEDIVŠČINA – Sreda, 25. avgust 2021, MOJA PASJA ob 20.30 DOGODIVŠČINA Gledališče Koper Lutkovno-igrana predstava STENA V MORJU 30 LET KOSOVELOVEGA DOMA SEŽANA Ponedeljek, 20. september 2021, ob 20.00 Nedelja, 29. avgust 2021, Hiša kulture Celje, v ob 20.30 sodelovanju s Centrom SSG Trst sodobne umetnosti Celje K(O)RONSKE ZDRAHE KOMEDIJA O ARTU Komedija za Gledališki abonma in izven. 30 LET KOSOVELOVEGA DOMA SEŽANA Torek, 21. september 2021, PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL ob 20.00 Torek, 31. avgust 2021, Danijela Zajc: NITI ob 20.00 Predstava sodobnega Gledališče Koper cirkusa. BIROKRATI

GLASBA Z OKUSOM IN ZGODBO Četrtek, 30. september Sreda, 1. september 2021, 2021, ob 20.00 ob 20.00 Koncert BAKALINA VELIKA VASKO & THE UNCLES Koncert za Glasbeno-ples- FROM THE DARK QUARTET ni abonma in izven.

Nedelja, 5. september 2021, ob 17.00 BOJAN PODGORŠEK – ‚ ’BISERI V SMETEH‘ Prestavitev pesniške zbirke. Več na: www.kosovelovdom.si

2 Izdaja: Spoštovane občanke in občani, Občina Sežana

Odgovorna urednica: mag. Magdalena Svetina Terčon letošnje poletne prireditve so drugačne, kot smo jih bili vajeni v preteklosti. Namestnica odgovorne urednice: Ivica Podgoršek Prilagajanje nenehnim izzivom je postalo Uredniški odbor: Jana Hreščak, Anet Jagodič, Olga Knez, stalnica, nepredvidljive razmere del Miha Ravbar Vidmar, Sara Škapin vsakdanjika. Kljub nenehnim spremembam Lektorica: si vzemimo čas za prijetne trenutke. mag. Magdalena Svetina Terčon (razen oglasnih sporočil) Ob občinskem prazniku naj nas povezujeta Grafično oblikovanje: Lucija Klanac (Tiskarna Mljač) hvaležnost in optimizem.

Tisk: Z zaupanjem v solidarnost posameznikov Grafika Gracer d. o. o. in enotne skupnosti bomo prispevali k

Število izvodov: svetlejši prihodnosti. 5350, Sežana, avgust 2021

Glasilo je vpisano v Razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, Ob 28. avgustu – prazniku občine Sežana pod zaporedno številko 388. Vam iskreno čestitam in želim predvsem ISSN 2536-3832 veliko zdravja. Informacije v zvezi z izdajo občinskega glasila dobite na tel. št.: 05/ 73 10 148, e-mail: [email protected], Petra Arko Kovačič. Župan David Škabar s sodelavci Slika na naslovnici: Meta Bajc

Glasilo si lahko ogledate v el. obliki na: www.sezana.si - Kraški obzornik

Prosimo vas, da nam vse prispevke in fotografije pošiljate na [email protected]. Rok za oddajo člankov za naslednjo številko je 1. 10. 2021. Članki naj obsegajo največ 3000 znakov s presledki, vsebovati pa morajo naslov članka ter navedbo avtorja besedila in fotografij. Fotografije morajo biti ustrezne ločljivosti (300 dpi, vendar ne večje od 3 MB).

Občina Sežana Tel: +386 (0)5 731 01 00 Partizanska cesta 4 www.sezana.si Fax: +386 (0)5 731 0123 6210 Sežana 2. izredna seja Občinskega sveta Občine Sežana

29. junij 2021 2. Odlok o programu opremljanja stavb- Gradivo k točkam dnevnega reda, nih zemljišč za enoti urejanja prostora ki jih je Občinski svet Občine Sežana Sprejeti sklepi in drugi akti SŽ-15 in SŽ-27 (del) območje OLN po- obravnaval na 2. izredni seji, 29. juli- 1. Odlok o podlagah za odmero komu- slovna cona Sežana jugozahod. ja 2021, je dostopno na spletni strani nalnega prispevka za obstoječo ko- 3. Sklep o brezplačni odsvojitvi nepre- www.sezana.si. munalno opremo v občini Sežana. mičnega premoženja. Občinska uprava 17. seja Občinskega sveta Občine Sežana

1. julij 2021 urejanja prostora SŽ-15 in SŽ-27 9. Sklep o podelitvi priznanj Občine Se- (del) območje OLN poslovna cona žana za leto 2021. Sprejeti sklepi in drugi akti: Sežana jugozahod – prva obravnava. 10. Sklep, s katerim se županu naloži, da 1. Odlok o spremembah in dopolnitvah 5. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda pripravi in občinskemu svetu predla- Občinskega lokacijskega načrta za Kosovelov dom Sežana – kulturni ga v sprejem predlog Odloka o do- poslovno cono Sežana jugozahod. center Krasa . polnitvi Odloka o priznanjih Občine 2. Občinski svet Občine Sežana nalaga 6. Sklep o razporeditvi presežka pri- Sežana, v katerem naj se opredeli, županu in občinski upravi, da sto- hodkov nad odhodki javnega zavoda se naziv 'Častni občan Občine ri vse potrebno, da se do izgradnje da Kosovelova knjižnica Sežana. Sežana' lahko podeli za opravljeno krožišča na kamionski cesti oz. do 7. Obravnava in podpora pobudi za življenjsko delo, in sicer praviloma začetka obratovanja dejavnosti v po- izločitev naselij Križ in Filipčje Brdo eni osebi v posameznem mandat- slovni coni Sežana jugozahod, uredi iz Krajevne skupnosti Tomaj in usta- nem obdobju. Poleg tega naj se v prepoved vožnje težkih tovornih vo- novitev nove Krajevne skupnosti Križ odloku določi, da se vsako leto lahko zil na Partizanski cesti v Sežani, razen ter sklic zbora občanov, na katerem podeli po eno priznanje v ostalih ka- dostavnih in interventnih vozil. se ugotovi volja prebivalcev o imenu tegorijah (nagrada Občine Sežana, 3. Razprava in odločanje o predlogu in območju nove krajevne skupnosti, priznanje Občine Sežana, plaketa Odloka o podlagah za odmero ko- ki ga opravi župan. Srečka Kosovela). munalnega prispevka za obstoječo 8. Pravilnik o plačah, plačilih za opra- komunalno opremo v občini Sežana vljanje funkcije – sejninah in drugih Gradivo k točkam dnevnega reda, ki jih se preloži na naslednjo sejo, za kate- prejemkih občinskih funkcionarjev, je Občinski svet Občine Sežana obrav- ro naj se pripravi simulacija izračuna članov delovnih teles občinskega naval na 17. seji, 1. julija 2021, je dosto- komunalnega prispevka. sveta ter članov drugih občinskih pno na spletni strani www.sezana.si. 4. Predlog Odloka o programu opre- organov ter sejninah za člane svetov mljanja stavbnih zemljišč za enoti krajevnih skupnosti v občini Sežana. Občinska uprava

Priznanja Občine Sežana za leto 2021 Občina Sežana ima dva nova častna občana

Leto 2021 si bomo v občini Sežana podelil dvema občanoma, ki sta in še Nagrado Občine Sežana kot najvišje zapomnili tudi po dveh preminulih vedno aktivno vsak na svojem podro- občinsko priznanje bo dobil Bojan Pod- in dveh novih častnih občanih. Letos čju zaznamujeta življenje in delo ob- goršek za dolgoletno uspešno in ustvar- sta se namreč poslovila še zadnja dva čine Sežana v lokalni sredini in širšem jalno delo na kulturnem področju. S pri- častna občana, ki sta ta naziv dobila v prostoru. znanjem Občine Sežana pa gre zahvala sedanji občini Sežana. To sta prevajalka Jordanu Guštinu za dolgoletno vodenje in publicistka Jolka Milič in Viktor Saksi- Tako bosta častna občana postala Jamarskega društva Sežana in nepre- da, pomemben soustvarjalec gospo- Pavel Skrinjar za posebne zasluge na cenljiv prispevek k razvoju jamarstva in darskega in družbenega življenja na področju domoznanstva, umetnosti, jamarsko-reševalne službe. Krasu ter ljubitelj in raziskovalec narave kulture in publicistike in Srečko Rože za in kraških jam. posebne zasluge pri ohranjanju kultur- V letošnjem letu ni bilo podanih pre- ne in etnološke dediščine ter izjemno dlogov za prejemnike plakate Srečka Na slavnostni seji občinskega sveta v predanost in požrtvovalnost na vseh Kosovela, zato to priznanje ne bo po- petek, 27. avgusta, pa bo župan David področjih življenja in dela, ki prispevajo deljeno. Škabar po odločitvi občinskega sveta k napredku v umetnosti, kulturi in zna- v imenu Občine Sežana ta naziv letos nosti občine Sežana. Občinska uprava OBČINSKA UPRAVA 2 Sanacija pergole pri Kosovelovem domu Sežana

V juniju in začetku julija letos so pri t. i. dilo rastline, ki uspevajo v senci. Najbolj Traktu B Kosovelovega doma Sežana nujna pa je bila sanacija kovinske pergo- potekala izvedbena dela za sanacijo le, ki se je zaradi teže rastlinja nagibala pergole, ki je bila postavljana na to ob- vstran. Na vzhodni strani amfiteatra, pri močje pred desetimi leti, in površin pod ekološkem otoku, so posadili plezalki (na- njo. Izvedbo del je prevzelo podjetje Pro vadni bršljan – Hedera helix in zvezdasti Pepa, d. o. o, ki je uredilo kamniti tlak pod jasmin), da bi nekoliko olepšali okolico in pergolo, saniralo zelene površine in zasa- bi rastline sčasoma obrasle ograjo. Vljudno prosimo vse občane, da skrbi- jo, da ureditev ostane čim dlje zelena in neokrnjena. Smeti odlagajmo na za to ustrezna mesta in bodimo pozorni, da med rastline ne zaidejo otroci, kolesa, skiroji ipd. Vnaprej vsem najlepša hvala tudi v imenu ostalih uporabnikov tega trakta.

Besedilo: Nina Ukmar Sliki: arhiv KDS Posodobitev galerijskega lučnega sistema

Ministrstvo za kulturo je v februarju namenskih luči niti ni, kar dela galerijski trebi. Začetek izvedbenih del je predvi- letos objavilo javni Poziv za sofinan- prostor izrazito neprimeren za razstav- den v drugi polovici septembra 2021, ciranje vlaganj v javno kulturno in- no dejavnost. Zaradi obsežnosti pro- konec pa v oktobru 2021. Nadejamo frastrukturo lokalnih skupnosti (JP JKI jekta je predvidena ureditev po delih, se, da bodo z omenjenimi izboljšavami 2021), in sicer za investicijsko-vzdrže- najprej posodobitev v zgornji galeriji, v pri nas lahko gostovale še bolj raznolike valna dela ter nabavo opreme. Občina prihodnjih letih pa še v spodnji. razstave kot doslej. Sežana je na poziv uspešno prijavila S posodobitvijo lučnega sistema bo V letošnjem letu Kosovelov dom Se- projekt Posodobitev lučnega sistema v razstavni prostor postal bolj privlačen žana praznuje 30-letnico delovanja, galeriji Kosovelovega doma Sežana. Za tako za ustvarjalce umetniških del kot kar bomo obeležili z razstavami v Veliki uspešno prijavo sta zaslužni predvsem za obiskovalce, upoštevana pa bo tudi galeriji Ivana Varla skozi celotno leto. Petra Arko Kovačič in Katja Fedrigo iz veljavna zakonodaja na področju svet- Osrednja razstava bo velika pregled- občinske uprave, obema se ob tej pri- lobnih teles, njen energetsko varčnejši na razstava sežanske družinske likovne liki zahvaljujemo za njuno pripravlje- vidik, s čimer bo zadoščeno enemu iz- dvojice, slikarjev Janka Kastelica in Si- nost in hiter odziv. Tudi brez podpore med sodobnih galerijskih standardov mona Kastelica, očeta in sina, ki bo po- župana seveda ne bi šlo. na področju razstav. stavljena vzporedno v obeh galerijah in V proračunu za leto 2021 je poleg os- Sistem galerijske razsvetljave bo prese odpre 24. avgusta 2021. Prav vljudno talih investicijskih vlaganj predvidena novljen tako, da bo mogoče uporabljati vabljeni. tudi posodobitev lučnega sistema v različne vrste svetil z možnostjo usmer- obeh galerijah – luči v Veliki galeriji Iva- jenja v določen razstavni objekt. Posa- Besedilo: Nina Ukmar na Varla so namreč še izvirne, stare torej mezne luči bodo postavljene na sistem Sliki: arhiv KDS že 30 let, v Mali galeriji Mira Kranjca pa vodil in jih bo mogoče usmerjati po po- OBČINSKA UPRAVA 3 Tehnološka posodobitev sistema vračanja gradiva v Kosovelovi knjižnici Sežana ter nakup potrebne opreme

Občina Sežana se je prijavila tudi na Jav- ni poziv za sofinanciranje nujnih programov na področju kulture za leto 2021 (JP KE 2021), in sicer za nabavo opreme v Kosovelovi knjižnici Sežana. Projektno dokumentacijo z naslovom Tehnološka posodobitev sistema vračanja gradiva v Kosovelovi knjižnici ter nakup potrebne opreme, ki sta jo pripravili Petra Arko Ko- vačič in Katja Fedrigo iz občinske uprave, je Ministrstvo za kulturo odobrilo. Projekt je podprl tudi župan David Škabar. Kosovelova knjižnica Sežana si je že več let prizadevala za nadgradnjo svo-

Prostor za izposojo in vračanje gradiva. je dejavnosti – uvedbo RFID opreme, ki bodo lahko bralci vrnili izposojene knjige bi olajšala delo tako uporabnikom kot tudi izven delovnega časa, zaposleni pa zaposlenim. Z odobrenim razpisom se jih bodo razknjižili naslednji delovni dan. bo sežanska knjižnica približala sodob- Izvedba del je načrtovana v drugi po- nim knjižnicam v Sloveniji in Evropi. Z lovici oktobra, saj mora biti projekt zakl- odobrenimi sredstvi bodo knjižničarji jučen do konca oktobra. Bralcem se že lahko opremili knjižnično gradivo s čipi, sedaj opravičujemo, ker bo potrebno delovne postaje za hitrejšo izposojo kn- v tem času knjižnico zapreti, da bodo jižničnega gradiva ter kupili notranji knji- dela lahko pravočasno izvedena. gomat, s pomočjo katerega bodo lahko V prihodnjih letih pa bo potrebno pri- člani samostojno vračali ali si izposojali dobiti sredstva za zunanji knjigomat in knjižnično gradivo. Knjižnica bo tudi na- za nakup tovrstne opreme tudi za enote domestila del starih knjižnih polic na stro- knjižnice v Komnu, Divači in na Kozini. kovnem oddelku z novejšimi in bolj var- nimi, pred knjižnico pa bo postavljen še Besedilo: Magdalena Svetina Terčon Stare knjižne police na strokovnem oddelku. zabojnik za vračanje gradiva, v katerega Sliki: arhiv Kosovelove knjižnice Sežana 4,6 milijona evrov za vzpostavitev regionalne kolesarske povezave med Sežano in Komnom

Služba vlade za razvoj in evropsko Komen na območje občine Sežana pri približno en kilometer. Nasproti Centra kohezijsko politiko je v sodelovanju s Kosoveljah, poteka skozi vas Kosovelje in za ravnanje z odpadki kolesarska trasa posredniškim organom – Ministrstvom nadalje po regionalni cesti Komen–Kraj- zavije na javno pot Smetišče–Sežana, ki za infrastrukturo potrdila projekt Regij- na vas, skozi Krajno vas do priključka na se povezuje tudi s planinsko potjo Stara ske kolesarske povezave na Krasu – Pro- regionalno cesto Krajna vas–Dutovlje, šola–Kosovelova domačija Tomaj. Pod jekt GEOMOB. Gre je skupen projekt Ob- tam cesto prečka in se nadaljuje po poti hribom Tabor poteka trasa po nadvozu čine Sežana in Občine Komen v skupni Marije Terezije do regionalne ceste Du- nad avtocesto in se nadaljuje do zakl- vrednosti 4.640.371 EUR, pri čemer bo tovlje–Repentabor. Po slabem kilometru jučka trase pri parkirišču ob pokopališču. Občina Sežana prejela 1.971.215 EUR vožnje po državni cesti glavna kolesarska Investicija vključuje: evropskih in državnih sredstev, Občina trasa ponovno zavije na gozdno cesto - ureditev kolesarskih poti s proti- Komen pa 1.832.368 EUR. ter se nato priključi na lokalno cesto Se- prašno zaščito (17,2 km) in asfaltno V okviru projekta bo do konca leta 2023 žana–Dol pri Vogljah, po kateri poteka prevleko (2,5 km) ter kot mešani pro- urejenih 27,2 km kolesarskih poti, od met (7,1 km) in kot kolesarski pas v tega 14,6 km na območju občine Sežana voznem pasu skozi Komen (0,4 km); in 12,6 km na območju občine Komen. - označitve in signalizacijo; Dela zajemajo ureditev 19,9 km dolge - ureditev počivališč (Komen, Kobjegla- glavne trase med Sežano in Komnom va in Volčji Grad ter Kosovelje in na poti ter tri ločene povezovalne krake v občini Marije Terezije na križišču proti Dutovl- Komen, ki se navezujejo na glavno traso. jam).

OBČINSKA UPRAVA Glavna trasa preide z območja občine Besedilo in slika: Občinska uprava 4 Odprtje Spominskega parka ob 30-letnici samostojnosti Slovenije

Trideseto obletnico osamosvojitve Slovenije smo v Sežani obeležili z raz- ličnimi dogodki. Osrednja slovesnost ob praznovanju dneva državnosti na južnem Primorskem, ki je potekala 24. junija 2021 v Sežani, se je pričela na Občini Sežana z okroglo mizo o dogodkih izpred trideset let, nadaljevala pa s prireditvijo Učna ura domovinske vzgo- je za učence in dijake sežanskih šol, ki jo že tradicionalno vsako leto pripravljajo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Krasa in Brkinov, Policijsko veteransko društvo Sever za Primorsko in Notranjsko, Območno združenje slovenskih častnikov Sežana ter Občina bližini vsakodnevnega mestnega doga- ka opozarja na to, kako pomembno je Sežana. janja in na glavni osi učno izobraževal- ohraniti strpnost in nenasilje, ki prispe- Slovesnost ob državnem prazniku je nih središč. Poleg parka Stari grad lahko vajo k miru in sreči vsakdana. obenem predstavljala tudi simbolič- spominski park uvrstimo kot eno naj- Park ima funkcijo spominskega zna- no odprtje Spominskega parka pred bolj frekventnih zelenih pozicij v mes- čaja, je poklon vsem, ki so prispevali k sodiščem v Sežani. Njegova preureditev tu. Park je po prenovi urejen tako, da je današnjemu miru, zato upamo, da ga je potekala lani v sklopu projekta Vče- njegov večji del bolj prehodna površina bodo tako obravnavali tudi obiskovalci raj za jutri, ki je bil sofinanciran s strani in je kot tak namenjen sprehajalcem ter – s spoštovanjem do naših prednikov, evropskih in nacionalnih sredstev. Spo- postanku in morebitnemu razmisleku o njihovega poguma, časti in žrtvovanja minski park je bil urejen za medgene- dogodkih, na katere nas spominja del posameznikov v luči doseganja trajne- racijski prenos znanja in krepitev zavesti parka, ki s sedmimi spominskimi obe- ga miru in spokojnosti. o dediščini, v tem primeru vojni zgodo- ležji predstavlja zgodovino vojnih do- vini. Park zaseda strateški položaj v sa- godkov tako izpred 30 in tudi več kot Besedilo in slika: Občinska uprava mem središču Sežane. Je v neposredni 80 let. Celotna enostavna ureditev par- Sprejem olimpijskega trenerja Luke Fonda

Čeprav je olimpijski ogenj že ugasnil, tevni kombinaciji treh disciplin priple- se olimpijska vročica v Sežani še ni po- zala zmago. legla. Po koncu iger v Tokiu sta sežanski Kot je v sproščenem pogovoru pove- župan David Škabar in predsednik dal Luka Fonda, je bila uvrstitev špor- Športne zveze Matej Glavina v sredo, 18. tnega plezanja v olimpijski program avgusta 2021, na Občini Sežana sprejela dolgoletna želja naših plezalcev, zlata Luko Fonda, trenerja članske reprezen- medalja pa izpolnitev sanj in poplačilo tance v športnem plezanju. petnajstletnih prizadevanj. Župan Da- Njegova varovanka Janja Garnbret je vid Škabar je poudaril, da smo za naše na letošnjih olimpijskih igrah poskrbela reprezentante močno stiskali pesti, in za sijajno predstavo in Sloveniji v zah- izpostavil neizmeren ponos ob dose- ženih odličjih in rezultatih slovenskih športnikov. Po mnenju Mateja Glavine pa je Janjina zmaga še toliko slajša, saj je bilo športno plezanje tokrat prvič vklju- čeno v razred olimpijskih športov. V prepričanju, da je ta izjemen dosežek vzor številnim perspektivnim športni- kom, ki se trudijo na svojih področjih, zagotovo pa tudi velika spodbuda za nadaljnji razvoj športnega plezanja, sta Luki tudi v prihodnje zaželela še mnogo uspehov. Besedilo: Občinska uprava Sliki: Občinska uprava in osebni

arhiv Luke Fonda OBČINSKA UPRAVA 5 Javni razpis za subvencioniranje obnov kraških suhih zidov v občini Sežana v letu 2021 odprt le še do konca avgusta

Predlagamo, da pohitite s prijavo na in drugih poteh, ki so namenjene - prijavitelj je lahko lastnik, solastnik, Javni razpis za subvencioniranje ob- širši javnosti in/ali najemnik ali upravljavec zemljišča, na nov kraških suhih zidov v občini Sežana • II. usposabljanje Gradnja suho- katerem se nahaja suhi zid; v letu 2021, saj je to mogoče le še do zidnih konstrukcij po programu, ki - zemljišče, na katerem se nahaja suhi konca avgusta. je priloga razpisni dokumentaciji in zid, mora biti na območju občine Se- Prijavite se lahko tako fizične kot prav- se ga je oz. bo prijavitelj udeležil v žana; ne osebe in z obnovo kraškega suhega letu 2021; - prijavitelj mora upoštevati tipologijo zidu prispevate k ohranitvi avtentične - za prijave pod sklop I. se subvencionira in standarde kakovostne kraške suho- kraške kulturne krajine. 30 % ocenjene vrednosti, vendar naj- zidne gradnje, ki je del razpisne doku- Besedilo javnega razpisa, celotna raz- več do 3.000,00 EUR. Ocenjena vred- mentacije, ter usmeritve komisije pri pisna dokumentacija s prijavnim obraz- nost za adaptacijo porušenega dela opravljanju nadzora; cem in priloge so objavljeni na spletni suhega zidu (to vključuje rušenje, zla- - vloga mora biti izpolnjena na ustrez- strani Občine Sežana www.sezana.si, ganje, odbiranje in ponovno zidanje) nih razpisnih obrazcih (objavljeni na pod rubriko Javni razpisi, naročila in na- je 70,00 EUR/m², za ponovno izgradnjo spletni strani Občine Sežana) in mora tečaji. kraškega suhega zidu (to vključuje zi- vsebovati vse obvezne priloge in po- Tukaj pa še nekaj ključnih informacij: danje zidu, kjer je nekoč dejansko že datke, določene v razpisni dokumen- - predmet javnega razpisa je subvenci- obstajal), pa je 40,00 EUR/m²; taciji; oniranje naslednjih dveh sklopov: - za prijave pod sklop II. se subvencio- - vloga mora biti predložena na naslov: • I. obnova suhega zidu, izvedena v nira največ 125,00 EUR, kar znaša 50 % Občina Sežana, Partizanska cesta 4, letu 2021 na območju občine Se- od celotne vrednosti usposabljanja; 6210 Sežana v zapečateni ovojnici z žana neposredno ob javnih površi- - posamezni prijavitelj se lahko prijavi napisom na sprednji strani: »NE OD- nah oz. ob javnih, turističnih, učnih na enega ali oba sklopa razpisa; PIRAJ – VLOGA NA JAVNI RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE OBNOV KRAŠKIH SUHIH ZIDOV V LETU 2021«, na hrbtni strani pa mora biti navedba prijavitelja (naziv oz. ime in priimek prijavitelja, naslov). Vabljeni k prijavi, saj je na voljo še kar nekaj sredstev, namenjenih subvencio- niranju obnov kraških suhih zidov in s tem ohranjanju identitete Krasa.

Besedilo: Katja Fedrigo Sliki: Andrej Peunik, Andrej Muravec

Zbornik Vrhe nekoč in danes – skupaj za prihodnost

Osem vasi v KS Vrabče, na planoti Vrhe, Slavice Borke Kucler, ki je bila prava bor- lost in zgodovino svojih prednikov. kjer je lep razgled na Vipavsko dolino ka pri izdaji publikacije, tudi domačini, Osem naselij (Griže, Sela, Stomaž, Raz- in Kras, je dobilo svojo knjigo Vrhe ne- raziskovalci in zapisovalci preteklosti in guri, Vrabče, Veliko Polje, Jakovce in Ta- koč in danes – skupaj za prihodnost, s zgodovine kot tudi domačih in ledin- bor) so v zborniku, ki je izšel v nakladni podnaslovom Sadovi dela v študijskih skih imen na Vrheh. Na knjigo z 250 500 izvodov, predstavili Bojan Vovk, So- krožkih 2011–2019, ki je sad desetletne- stranmi in veliko fotografskega materia- nja Nardelli, Eva Premrl, Tina Počkar, Da- ga dela 26. študijskih krožkov, ki delu- la, tudi starih razglednic, so vsi ponosni, mjan Antončič, Erik Novak, Tina Počkar, jejo v okviru Razvojnega društva Vrhe. saj je bilo vloženega veliko dela števil- Miloš Škapin, Silvana in Ljubo Faganel, Predsednica društvo je od ustanovitve nih sodelujočih vseh starostnih sku- Vlasta Lozej, Andrej Škapin, Stane Bratož pred desetimi leti Olga Orel. pin, različnih po izobrazbi, mišljenju in in Polona Počkar. Obsežen zbornik so 17. junija 2021 strukturi. Ponosni so predvsem zato, ker Razvojno društvo Vrhe je bilo usta- predstavili v obnovljenih prostorih nek- se čuti skrita posebna ustvarjalna moč novljena na podlagi delovanja Vrhovske danje šole na Taboru, kjer ima društvo zbornika. Gradiva, kot so sogovorniki godbe, ki jo je vodil neutrudni, sedaj že tudi svoj sedež. S publikacijo so počasti- povedali, pa imajo še mnogo in tako si pokojni kapelnik in dobitnik zlatega pr- li 30-letnico slovenske države. lahko nadejamo novih publikacij s tega stana Leander Pegan. Na Vrheh, kjer us- Veliko zaslug za odkrivanje skritega območja. Pomembno pa je predvsem pevajo odlična in vrhunska, predvsem bogastva Vrhov imajo poleg neumorne to, da je zbornik namenjen bodočim bela vina, delujejo najrazličnejši krožki,

IZ NAŠIH KRAJEV mentorice domačih študijskih krožkov generacijam, da bi znale ceniti pretek- med njimi tudi krožek, ki skrbi za ob- 6 novo suhih kraških zidov. V publikaciji so tako predstavili sadove dela študij- skih krožkov, ki so jih v društvu izvajali v minulih desetih letih. Tako zasledimo najrazličnejše vsebine, od geografske in zgodovinske posebnosti Vrhov, vodnih virov (kot je potok Kranjšek, ob katerem je nekoč delovalo 17 mlinov), snovne (kamnoseštvo, suhozidna gradnja) in nesnovne kulturne dediščine (doma- ča in ledinska imena, glasba, pesmi in zgodbe Vrhovcev), šolstvo, ljudska noša idr. pa so velik delež prispevali tudi zunanji pregled navedkov o kamnoseški de- Knjiga je bogata s fotografijami, ki so sodelavci, kot so strokovnjakinja za na- diščini Vrhov je opravil Božidar Premrl jih prispevali domačini, med njimi tudi rodno nošo Marta Košuta, kamnoseški in drugi. akademski slikar in ilustrator Danijel mojster, zbiralec in oblikovalec kamna Zahvalo za postavitev Vrhov na ze- Demšar, ki se je na Vrhe preselil leta Gabrijel Jeram, arheologinja Manca Vi- mljevid Slovenije sta izrekli tudi nacio- 2000. Prav njegova panoramska foto- nazza, mojster suhogradnje kraških zi- nalna koordinatorka študijskih krožkov grafija Vrhov krasi naslovnico knjige, ki dov Boris Čok, dr. Alenka Šivic Dular, ki pri Andragoškem centru Slovenije dr. jo je lektoriral dr. Janez Dular. je nudila strokovno vodstvo pri zapiso- Nevenka Bogataj in sežanska občinska K žetvi na Vrheh, saj izdaja zbornika vanju in pojasnjevanju izvora narečnih svetnica ter nekdanja obrambna mini- po desetletnem delu to vsekakor je, besed ter domačih in ledinskih imen, strica dr. Ljubica Jelušič. Knjigo, ki sta jo podprli Občina Sežana in Študijski krožki Andragoškega centra v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, bo dobila vsaka hiša v krajevni skupnosti Vrabče, je povedala njena predsednica Irma Lekše, ki je delovanje študijskih krožkov skozi vsa ta leta podpirala in omogočila vsestransko povezovanje Vrhovcev za doseganje skupnih ciljev. Ob izidu zbornika so nazdravili z do- mačo rujno kapljico kot tudi s kuhanimi orehovimi štruklji, potico in joto ob kra- škem narezku, kot se za likof (beri zaklju- ček desetletnega dela) spodobi.

Besedilo in slika: Olga Knez Razstava ročno izdelanega cvetja in petnajstletnica zbora Repentabor

Razvojno združenje Repentabor je v počastitev 30-letnice samostojnosti Slovenije in 15-letnice delovanja Zdru- ženega mešanega pevskega zbora Re- pentabor 24. junija 2021 organiziralo prireditev v Dolu pri Vogljah. Prireditve sta se udeležila tudi županja sosednje občine Repentabor v Italiji Ta- nja Kosmina in sežanski župan David Škabar, ki sta poudarila pomen medse- bojnih prijateljskih odnosov in druženja, ki ga je zaustavil koronski virus. V kulturnem programu se je predstavil domači pevski zbor s tremi sklopi pesmi, in sicer s pesmimi o vinu (saj v društvu uspešno deluje tudi vinska sekcija), zatem so sledile ljudske pesmi, nastop pa so zaklju- Zadružni mešani pevski zbor Repenta- co delovanja. Že pripravljeno prireditev

čili s pesmimi o rožah. bor je lansko jesen praznoval 15-letni- Pozdrav jeseni je oktobra lani preprečil IZ NAŠIH KRAJEV 7 drugi val epidemije koronskega virusa. V vaškem domu so odprli še razstavo fotografije kraškega rastlinstva. Tako je Zbor je nastal leta 2005 z idejo, da po- članic sekcije ročnih del, ki neutrudno nastala tudi priložnostna razstava, ki je veže ljubitelje petja v teh krajih in ljudi ustvarjajo že pet let. Na razstavi se je omejena na 13 fotografij cvetja s kraške ob meji. Pevci so tako stkali številne predstavilo 11 članic in tri mlada dekleta. gmajne in kraških travnikov. vezi med obema občinama. Na svojih Z motivi cvetja sta razstavo obogatila Slikar Milan Bizjak prihaja iz občine Re- koncertih so gostili številne slovenske še fotograf Stojan Gorup in slikar Milan pentabor. Veselje do slikanja ga spremlja zbore, gostovali so v domačem kraju, Bizjak. Stojan Gorup se je rodil 1951. leta že od otroštva, saj je vedno s seboj imel po drugih krajih Slovenije, Italije in na v Vogljah. Čeprav z družino živi v Sežani, barvice, da je lahko risal. Sedaj 84-letni Hrvaškem. Zbor so vodili zborovodje: se vedno rad vrača v svojo rodno vas. slikar je tesno povezan s svojim rojstnim Loredana Guštin, Martina Škabar, Saša S fotografijo se ukvarja že celo življe- okoljem. Njegove slike odsevajo Kras, Prinčič, Kristina Cotič, Andreja Breščič nje. Sodeloval je na številnih domačih kraške domačije, gmajno v vseh letnih Gerželj, zadnji leti pa Irena Škamperle. in mednarodnih razstavah. V lanskem časih, obdelane njive, tihožitja, značilno Ker v zboru nimajo podmladka, je bil letu je bila njegova fotografija z naslo- svetišče s cerkvijo na Taboru, kjer se odvi- to njihov zadnji nastop. Kosminova in vom Srce izbrana za naj fotografijo leta ja tradicionalna Kraška ohcet idr. Avtor je Škabar sta za vztrajno in neutrudno v okviru Fotografske zveze Slovenije, doslej razstavljal v številnih krajih Furlani- 15-letno delo podelila pevcem zlate kot posameznik pa je dosegel 7. mesto je Julijske krajine in v Sloveniji na skupin- Gallusove plakete in značke. Zboro- med najboljšimi slovenskimi fotografi. V skih in samostojnih razstavah. Tokrat je vodkinji Ireni Škamperle se je zahvalila zadnjem obdobju se je posvetil naravo- razstavo cvetja dopolnil s slikami cvetja. Bojana Vidmar, dolgoletna predsedni- slovni fotografiji. Med sprehodi in opa- ca društva. zovanjem živali nastajajo tudi zanimive Besedilo in slika: Olga Knez

Kalunca ponovno spremenila Veliki Dol v Čipkarski Dol

Kulturno društvo Kalunca, ki ga vodi velikodolske klekljarice rekle tudi mo- SKD Tabor Opčine. Openske klekljarice, Neža Bandel in deluje na območju Kra- tivu v čipki, ki ga slovenske klekljarice skupina, ki deluje že osem let in zdru- jevne skupnosti Pliskovica, je trenutno sicer poznamo pod imenom rogljiček. žuje več kot deset članic, so predsta- najbolj aktivno pri raziskovanju Držav- V društvu tako že z imenom ohranja- vile tudi knjigo Alenke Križmančič z ne čipkarske šole, ki je kar 47 let delo- mo tudi izraze, ki so jih pri klekljanju naslovom Nitka čez nitko skleklja čipko vala na Velikem Dolu (od leta 1909, ko uporabljale domače mojstrice,« pove s poudarkom na tržaški narodni noši s je bila ustanovljena z odlokom ministr- Bandljeva, ki obenem poziva k zbira- čipko v peči. stva z Dunaja, do leta 1957, ko so jo uki- nju gradiva o čipkarski šoli na Velikem V domači baročni cerkvi sv. Jakoba nili). V okviru društva je najbolj aktivna Dolu, od fotografij, anekdot, vzorcev, iz leta 1700 (s slikami mojstra Strnada skupina Klinčki in kušinčki (tako veliko- podedovanih klekeljev idr., da bi pri- iz Komna in z naknadno dograjenim dolske klekljarice imenujejo kleklje in spevali k zgodbi, ki jo sestavljajo v zad- zvonikom in uro) je bila postavljena raz- klekljarske blazine). Letošnjo tradicio- njih nekaj letih. stava čipk sedaj že 92-letne Albine Ban- nalno prireditev čipkarskega festivala, Letos niso izbrali posebne teme kot v delj. Albina je čipkarsko šolo na Velikem ki se je odvijal 25. junija 2021, so poime- prejšnjih letih, ampak so se predvsem Dolu po šolskih obveznostih obiskovala novali Kalunca ponovno v svet. Čeprav veselili ponovnega snidenja in druže- od leta 1936 do leta 1944. Njena učite- tokrat niso izbrali posebne teme, je pa nja s čipko, to dragoceno vezenino v ljica je bila Katarina Jež, poročena Živec, bilo v vasici s 126 prebivalci nadvse ži- slovenskem prostoru. Na Velikem Dolu ki je kar 37 let poučevala na omenjeni vahno, saj so pripravili bogat in zanimiv so se zbrali ljubitelji klekljanja in vsega šoli. Prav žene in dekleta so namreč s program, ki si ga je z velikim zanima- lepega. Postavili so več razstav čipk in prodajo čipk v Trst ali Gorico preživljale njem ogledalo veliko obiskovalcev. drugih umetnin. Akademska slikarka svoje družine na Krasu in tako prispeva- »Ime društva nas najprej spomni na Mojca Senegačnik je, denimo, predsta- le k dvigu gospodarstva. majhno kaluno, kamniti portal, skozi vila slike s klekljano čipko. V istih pro- V stari šoli na Velikem Dolu pa je pote- katerega se vstopi na kraško dvorišče, storih je bila zanimiva tudi razstava kala tudi klekljarska delavnica pod vod- ki mu pravimo borjač. Kalunca pa so klekljarske skupine Kraške orhideje stvom priznane učiteljice Milene Jančar

IZ NAŠIH KRAJEV Delavnico pletenja venčkov je vodil Milan Furlan iz Štanjela. Alenka Križmančič, avtorica knjige Nitka čez nitko skleklja čipko. 8 Delavnico Barvne kode je vodila učiteljica Milena Jančar iz Portoroža. Klekljana čipka na buli. iz Portoroža. Delavnice Barvne kode pri (1700–2000) avtorja Silvana Bačerja. škega pršuta in terana do meda, poga- klekljanju se je udeležilo samo pet klek- Nedeljsko dopoldne je minilo tudi v če, minešter, sladic in umetniških izdel- ljaric, čeprav je bila to le vaja po tehnični znamenju pohoda po kraških poteh. kov. Milan Furlan iz Štanjela pa je vodil risbi za zelo zahtevno tehniko. Eno od Na kržadi oz. velikem trgu sredi vasi, kjer delavnico pletenja venčkov. razstav čipk so postavili tudi v Pliskovici se nahajajo še štirna (kamniti vodnjak), Tako so številne in zanimive razstave v okviru Festivala kamna. spomenik in igrišče, pa so na kraški tr- Veliki Dol spremenile v Čipkarski Dol. Posebno zanimanje je vzbudila knjiga žnici pridne gospodinje in domačini Prebivalci Velikega Dola skozi tri stoletja ponujali najrazličnejše dobrote, od kra- Besedilo in slika: Olga Knez Silvan Bačer – avtor monografije o tristoletni zgodovini Velikega Dola

V okviru čipkarskega festivala na Veli- vrnilo domov. Knjiga je nastala po sed- starih običajev, nenavadnih zgodb in kem Dolu in Festivala kamna v Pliskovici mih letih težavnega zbiranja gradiva. pripovedi do venčka pesmi domačega so 26. in 27. junija 2021 predstavili ob- Posvečam pa jo vasi Veliki Dol, ki naj bo pesnika, od cerkvenih slovesnosti preko sežno, skoraj 550 strani obsežno knjigo z trajen spomin na nekdanje in sedanje poljskih in gospodarskih del do mladin- naslovom Prebivalci Velikega Dola skozi prebivalce,« je med drugim povedal av- ske nogometne ekipe, vse pa je poveza- tri stoletja 1700–2000, ki je nastala po tor knjige Silvan Bačer. no s fotografijami. dolgotrajnem zbiranju gradiva v Ljublja- Premrl je v spremni besedi zapisal, da Posebno pozornost si zaslužijo nadalj- ni živečega Silvana Bačerja, upokojenega bo knjiga z nazorno predstavitvijo neka- nja poglavja, v katerih je lepo predsta- inženirja rudarstva, ki je pred tremi leti terih vidikov kulturne in stavbne dediš- vljena najpomembnejša kamnoseška objavil knjigo o svoji rodni domačiji Ba- čine nedvomno zanimiva tako za kraško dediščina kmečkih domačij: kalune in ričevih na Velikem Dolu, kjer je bil 1935. kot tudi strokovno občinstvo, predvsem šaplje, kakor pravijo Dolci dvoriščnim leta rojen. Najprej so knjigo v prisotnosti etnologe in domoznance. Po začetnem portonom in kamnitim oklepom vod- sežanskega župana Davida Škabarja in pregledu virov in zgodovinske rasti vasi njakov. Vsi so bogato ilustrirani, prav dutovskega župnika Gašperja Lipuščka avtor navrže kopico raznih zanimivo- tako tudi naslednje poglavje o domačih predstavili v prostorih stare osnovne šole sti iz nekdanjega vaškega življenja, od apneničarjih, ki so sloveli po Krasu. krajanom Velikega Dola, naslednji dan pa še preostalemu občinstvu, ki je avtorju obsežne knjige namenilo zahvalo v obliki aplavza in z nakupom knjige. Knjiga, ki jo je avtor izdal v samozaložbi, spremno besedo pa je napisal lanskole- tni prejemnik Štrekljeve nagrade Božidar Premrl, je dragocen kamenček v knjižni mozaik kraškega okolja in zgodovine, vsebuje obsežno pisno in slikovno gradivo o vasi, ki sedaj šteje 130 prebivalcev. »Na Veliki Dol, kjer sem preživel otro- ška in mladostna leta, me vežejo lepi spomini. Še kot otrok sem se srečal s tegobami 2. sv. vojne, ko je pet družin- skih članov sodelovalo pri uporu proti okupatorju in smo doma ostali samo mama, enoletna sestrica in jaz. K sreči

se je po končani vojni vseh pet članov IZ NAŠIH KRAJEV 9 Knjigo je avtor, ki kljub svojim letom bila v krstni knjigi prvič poleg osebne- ščana Maria Rebule, ki ob trdem delu na dobro obvlada sodobno računalniško ga imena novorojenega otroka, staršev, kraški kmetiji najde čas tudi za pesnjenje. obdelovanje, sam zelo pregledno obli- botrov ter krstitelja navedena tudi hišna Priložena je tudi mapa franciscejskega koval, še posebej, ko gre za nazorne pri- številka. V letih po 1870 pa se je število katastra iz leta 1821 z vpisanimi ledinski- kaze vaških domačij in popis prebival- rojstev zelo povečalo. Če je bilo v vaseh mi imeni kraja, katere osnova je bila nare- cev Velikega Dola, ki zavzemajo jedro in Veliki Dol, Tublje in Kregolišče takrat jena pred 200 leti. najobsežnejši del knjige. Tako izvemo, rojenih 30 otrok na leto, je danes v teh Predstavitev knjige je obogatil še har- da so hišne številke na Velikem Dolu pri- treh vaseh rojen en otrok na tri leta. monikar Anže Pižent. čeli uporabljati 4. septembra 1770, ko je V knjigi je zbranih tudi nekaj pesmi va- Besedilo in slika: Olga Knez Poklon kamnosekoma Francu in Milanu Žerjalu

V Pliskovici se je odvil Festival kamna. Zatem smo se v Kosoveljah poklonili na- šima priznanima kamnosekoma, Francu in Milanu Žerjalu. Ploščo je izklesal mojster oblikovanja kamnoseških izdelkov Jernej Bortolato. Tako Franc kot Milan Žerjal imata za sabo zanimivo življenjsko zgodbo z bogato zapuščino. Vredno je, da se ju spo- minjamo. Oba, oče in sin, sta se obrti oblikovanja kamna izučila v Nabrežini. Franc Žerjal je spadal v generacijo, ki je v prvi vojni doživela vzhodno fronto. Tu ga je zajela ruska vojska in nadaljnja leta vojne je preživel v ujetništvu. V ujetni- štvu je doživel tudi rusko revolucijo in se tam navdušil nad skupnimi kotli, katerih uporabo je z navdušenjem spodbujal po povratku domov. V nabrežinskih miza, ki jo je izklesal iz treh različnih mar- odvijal v domeni Milanovih vnukov in kamnolomih je tudi po prvi vojni delalo morjev, iz koprivskega, gabrovskega in pravnukov. Vsi so glasbeno navdahnje- nekaj tisoč ljudi, med katerimi je dobil gorjanskega. Enako obhajilno mizo je ni, tako da so peli in igrali, da je bilo ve- večje število privržencev za njegov ko- napravil tudi v cerkvi v Pazinu, kjer je bil selje. Med drugim smo slišali Ipavčevo munistični klub. Zgodovino nabrežin- za dekana njegov nečak Leopold Jurca. Domovini pa tudi frajtonarico iz Mirne skih kamnolomov nam je približal Ivan Vsem delom, ki jih je dobil za pod svoj Peči. Milanov mlajši brat Damjan je tudi Vogrič, prav tako iz Nabrežine. Ne glede 'škrpelj', se je posvetil z vso pozornostjo. V pesnil. Njegova hči Jelka je prebrala na to, da je bil Franc mojster svojega Kosoveljah je izdelal italijanski spomenik, pesmi, ki jih je posvetil domači vasi in poklica, je zanimivo, da ga je Tržaška po- v Krajni vasi pa naj bi izklesal Marijin oltar. izvorni rodbini. Sorodstvo, ki je raztrese- krajina v letu 1930 angažirala za izdela- Milan Žerjal se je prav tako izmojstril no po celi Sloveniji, je skupaj navduše- vo obeležja ob useku ceste na Poklonu, v Nabrežini. Po drugi vojni pa je postal no praznovalo ta dogodek kot Slovenca in kot vodjo komunistične vodja koprivskih kamnolomov. Pri njem Milanova hči Marta in njen mož Mar- celice med nabrežinskimi kamnarji. To se je učila povojna generacija kraških jan Sotlar iz gostišča Stari grad v Seno- obeležje še danes stoji na istem mestu. kamnosekov, med njimi tudi Gabrijel žečah sta s hčerjo in sinom poskrbela za Okupacijske oblasti so po drugi vojni Jeram iz Štorij. Gabrijel je v Kosoveljah kulinarične užitke, da je bilo doživetje dale odstraniti le fašistični simbol, medob razstavi fotografij o življenju in delu dogodka resnično popolno. Vaščani se tem ko je simbol pokrajine ostal tak, kot Franca in Milana predstavil svojo zbirko veselimo takih srečanj. ga je izklesal mojster. vzorcev kraških marmorjev. V cerkvi v Pliskovici stoji obhajilna Program odkritja plošče se je v celoti Besedilo in slika: Dušan Luin Zlatoporočenca Cvetka in Stanislav Ravbar

Pol stoletja je minilo, odkar sta si 17. roko praznovala na kmečkem turizmu Štanjelu je obiskovala sedem razredov julija 1971 v Štanjelu pred matičarjem Oru v Avberju, kjer sta proslavila tudi osnovne šole, zadnjega pa še v Du- in nato še v cerkvi v Sežani obljubila srebrno poroko. Svatom pa sta Cvetka tovljah. S petnajstimi leti je šla delat na večno zvestobo Cvetka (1953, Luko- in Stanislav v znak pozornosti izročila Opčine v gostilno pri Šklavsu, nato pa vec) in štiri leta starejši Stanislav Ravbar zlatoporočne konfete in izrezala po- 1979 v gostilno pri Marički v Dutovljah, iz Vrhovelj. Mladi iz repentabrskih vasi ročno torto. kjer je živel tudi tržaški pisatelj Boris Pa- so jim po stari navadi pripravili kalono Cvetka in Stanislav izhajata iz kmečkih hor (1913), ki ima svojo sobo na Bunče- (slavolok) iz kraškega brinja, v družbi družin, ki sta šteli po štiri otroke. Cvet- tovi domačiji v Dutovljah. Prav tam je

IZ NAŠIH KRAJEV najdražjih in svojcev pa sta zlato po- ka je rojena 6. julija 1953 na Lukovcu. V spoznala svojo ljubezen, Stanislava iz 10 Vrhovelj. Stanislav je rojen 8. septembra nato pa se je zaposlil v Iskri Sežana, delal ki jih je Stanislav prejel na raznih lokal- 1949 v Vrhovljah, osnovno šolo pa je pa je tudi v Krasopremi Dutovlje in na nih vinskih ocenjevanjih tako za teran obiskoval v Dolu, Tomaju in Dutovljah, železnici, kjer se je upokojil kot komer- kot tudi za bela vina, bodisi laški rizling cialist. V zakonu se jima je rodil sin Voj- ali malvazijo. Na domačem dvorišču pa ko (1972), družbo pa jima delata vnuka so tokrat ob prazniku nazdravljali s tera- Kristijan in Barbara. K družinskemu pro- nom Bojana Ravbarja iz Dutovelj. računu jima je pomagala tudi kmetija, Zlatoporočenca pravita, da je nesebič- na kateri sta se še posebej posvetila na ljubezen in medsebojno spoštovanje vinogradništvu in vinarstvu – pridelavi temelj trdnega zakona. V več kot 700 let terana. A z leti pridejo tudi zdravstvene stari župnijski cerkvi Device Marije na tegobe in tako sta morala vinogradni- bližnjem Tabru na italijanski strani pa sta štvo opustiti. Cvetka je članica domače- zaobljubo ponovno obljubila pred trža- ga Razvojnega združenja Repentabor, škim škofovim vikarjem msg. Antonom kjer je vrsto let prepevala v domačem Bedenčičem. V imenu sežanske občine pevskem zboru, kot članica domačega pa jima je voščil in izročil poročno darilo balinarskega društva Repentabor pa se tudi sežanski župan in sovaščan David še vedno ukvarja z balinanjem. Je ved- Škabar ter jima zaželel še veliko zdravja, no nasmejana in rada ima svoj vrt pa ljubezni in složnosti v zakonu. tudi sprehode v naravo. V lepo ureje- nem hramu jima visijo vinska priznanja, Besedilo in slika: Olga Knez S tržnice na zlato poroko

Mileno Tavčar z domačije Pri Starčih v Križu srečamo vsako soboto na tržnici v Sežani, kjer prodaja odlična in vrhunska kraška vina. Tako je bilo tudi na julijsko soboto, ko so Mileno oblegale številne stranke, ki so želele kupiti njihova vina, kjer prednjačita avtohtoni kraški sorti teran in vitovska. A običajen dan se je zak- ljučil slovesno. 24. julija sta namreč s soprogom Bog- danom slavila 50-letnico poroke. Poro- čila sta se 24. julija 1971 na matičnem uradu v Sežani pred pooblaščenko in sovaščanko Valerijo Macarol. Na obletnico sta jima veliko preseneče- nje pripravili 'ta mladi', kot pravi Milena, saj ju je že v jutranjih urah čakala kolona s kraškimi bori in napisom Srečno zlato- poročenca. V nadaljevanju dneva pa sta hčerki Katjuša s partnerjem Alenom Di- bitontom iz Tomaja in Vanesa poskrbeli Zakonca Milena in Bogdan sta kljub dela, najdeta čas za zimske užitke na be- za pravo poročno slavje, kjer je vino teklo obilici dela na vinogradniško-vinarsko lih strminah. Milena je bila kar osem let kar v potokih ob pristni kraški kulinariki usmerjeni kmetiji z več kot 18 tisoč trta- predsednica Društva kmetic sežanske in sladki torti slaščičarne Vesna. V veliko mi še vedno zelo aktivna. Rada plešeta, regije, njeno funkcijo pa je pred dobrim pomoč so bile vse tri vnukinje Ema (16), saj sta se spoznala prav na plesih, ki so desetletjem prevzela vodja sežanske Valentina (9) in Isabel (7). Zlate poroke bili tako priljubljeni in mesto druženja kmetijsko svetovalne službe Milena sta se udeležili tudi njuni poročni priči, pred več kot pol stoletja na Krasu. Prav Štolfa. Oba sta tudi člana Društva vino- Milenina sestra Irena Benčič in Bogda- ples je Mileno pripeljal v Folklorno sku- gradnikov in vinarjev Krasa ter Konzorci- nov brat Stanislav Tavčar, ki sta ju v zakon pino kraških žena Vinakras Sežana in ja kraških pridelovalcev terana. pospremila pred pol stoletja tudi pri cer- ko je le-ta prenehala delovati, sta oba Vinogradniška tradicija se na kmetiji kvenem obredu v domači cerkvi v Križu. s soprogom Bogdanom prestopila v Pri Starčih prenaša iz roda v rod že več Kot zanimivost naj dodam, da je poleg Folklorno skupino KUD Karla Štreklja kot štiri stoletja. V času zakona sta ob- takratne odbornice sežanske občinske v Komnu in nastopala širom Sloveni- novila tudi domačijo z vinsko kletjo in skupščine Valerije Macarol, takrat še s je in tudi v tujini. Ples in ljubezen do degustacijsko sobo, kjer se je odvijalo priimkom Štok, še živa njuna matičarka plesa, petja in glasbe sta prenesla tudi zlatoporočno slavje in obenem prazno- Danila Mržek iz Orleka, žal pa je umrl to- na hčerki Vaneso in Katjušo, ki sta prav vanje Mileninovega 70. rojstnega dne z majski župnik Hermenegild Srebrnič, ki tako aktivni v folklorni in pevski skupini več kot 60 svati. Čestitke in darilo jima ju je zvezal tudi pred Bogom v cerkvi sv. Borjač. Milena in Bogdan pa še vedno v je namenil tudi sežanski župan David

Križa v Križu. zimskih mesecih, ko je na kmetiji manj Škabar. Hčerkine sreče pa je bila vese- IZ NAŠIH KRAJEV 11 la tudi Milenina mama Irma, ki bo letos jila kar 75 prašičev na leto. nji Radgoni razglasili za šampion 2016, dopolnila 90 let in je z možem (sedaj že Ponosna sta na številna prejeta pri- merlot letnik 2012 pa je postal prvak pokojnim) Cirilom veliko prispevala k znanja in nagrade na vidnih vinskih Kraške vinske ceste. razvoju kmetije, predvsem pa je skrbela ocenjevanjih, Njihov izbrani teran so za prašiče, saj je v najboljših časih vzgo- na mednarodnem ocenjevanju v Gor- Besedilo in slika: Olga Knez Marjetinih osemdeset s Kraško harmoniko

Pred letom dni je praznoval 80. rojstni dan Dušan Lango iz Sežane. V krogu svojih najdražjih in KD Kraška harmonika je tudi ta okrogli jubilej obeležila tudi njegova žena Marjeta, s katero sta poročena že 57 let. Marjeta je trdna kot pohorski granit, saj se je rodila kot zadnji od treh otrok 2. avgusta 1941 v Šmartnem na Pohorju v skromni družini materi Julijani in očetu Martinu, ki je umrl kot gasilec v požaru 1945. leta, ko je bila Marjeta stara komaj štiri leta. Marjeta je izgubila pet let starejšega brata, medtem ko njena tri leta starejša sestra Darinka živi v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskovala v doma- čem kraju, nižjo gimnazijo v Slovenski Bistrici in v Ljubljani zaključila elektro- tehnično šolo. Ker je dve leti prejemala štipendijo tovarne Iskra, jo je prav ta pri- hčerka Bojana, sedaj poročena Gomizel, ce Danice Pavlič praznuje 35 let svojega peljala na trdni in skalnati Kras, kjer se je ki stanuje v Sežani. Marjeta in Dušan delovanja. zaposlila v tovarni Iskra v Sežani, kjer se sta ponosna na svoja vnuka 28-letnega Marjeta in Dušan pa sta že dolga leta po 30 letih dela in ob Iskrinem stečaju Luko in 21-letnega Marka. tudi člana sežanskega društva upoko- 1992. leta upokojila. Marjeta je ponosna na to, da je že dob- jencev. Poročila se je leta 1964 na magistratu v rih 20 let članica KD Kraška harmonika, Ljubljani. Še istega leta se jima je rodila ki prav letos pod vodstvom predsedni- Besedilo in slika: Olga Knez Devetdeset let Anite Oražem

Anita Oražem, po rodu Kraševka, rojena 25. julija 1931 v Lokvi, že 65 let živi v Porotorožu, kjer si je ustvarila topel dom, je praznovala 90. rojstni dan. Za praznovanje si je izbrala gostilno Muha v Lokvi, ki s tradicijo ponujanja pristnih kraških dobrot in terana vse od leta 1679 slovi kot najstarejša gostilna na Krasu. Prijetno praznovanje je tako slav- ljenka preživela v družbi svojih najdraž- jih in prijateljev. Gospodar gostilne z apartmaji in prenočišči Andrej Muha jim je postregel tudi s sladko torto domače slaščičarne Vesna. Anita je kot mlada trgovka delala v trgovini Fabiani v Lokvi. Bila je tudi bri- gadirka na trasi Brčko–Banoviči in nato pri izgradnji Nove Gorice. Kot turistična delavka je delala v starem hotelu Palas v Portorožu in je že 35 let v upokojena. V zakonu z možem Albinom se jima je poleg sina Branka, ki sedaj prebiva v Nemčiji, rodil še znani strelski delavec strelske reprezentance, in sina Roberta. in štirje pravnuki. Zoro Oražem, ki je ponosen na hčerko Dragi noni in pranoni Aniti so ob okro-

IZ NAŠIH KRAJEV Renato, dolgoletno članico slovenske glem jubileju čestitali še njeni trije vnuki Besedilo in slika: Olga Knez 12 Janez Vajkard Valvasor – ob 380-letnici njegovega rojstva

Johann Weichard Valvasor, kot se je ura- da ne pomislim na izjemne stroške, ki val zaradi Slovencev, pač pa zato, da bi dno imenoval Valvasor, se je rodil v maju so botrovali temu izjemnemu projektu predstavil celotno podobo dežele, ki jo 1641 v Ljubljani. Izhaja iz družine, ki je koncem sedemnajstega stoletja, je bilo je ljubil in do potankosti poznal, saj jo prišla iz pokrajine Bergamo v Italiji sredi potrebnega, da je to veličastno delo je prepotoval ničkolikokrat. Pri tem se 16. stoletja in si v stoletju in pol bivanja nastalo. je opiral tudi na pričevanja slovenskih v Sloveniji pridobila veliko premoženje in Danes si, zlasti mladi rod, sploh ne prebivalcev in jih upošteval, saj je znal celo plemiški naslov – baron. moremo predstavljati, kaj je v tistih slovensko. Valvasorji so bili zelo podjetni na vseh časih pomenilo pripravljati tako delo. gospodarskih področjih. Mladi Janez Številna potovanja, bodisi s kočijo ali Iz Posvetila takratnim veljakom z dne se je odločil, da se bo izpopolnjeval z ježo na konju, so predstavljala izje- 15. aprila 1689, dano na Bogenšperku. v vojaških veščinah in v letih 1663 in men napor, saj so bile poti komaj ko- »Ako je pošten rodoljub dolžan ča sti ′ 1664 sodeloval v bojih proti Turkom. lovozu podobne. Potnike je v kočiji svoje domovine v vseh potrebnih pri- Potem je veliko potoval po Nemčiji, premetavalo sem ter tja, da so na cilj merih kri in življenje, ji je dolžan v prav Angliji, Danski, Franciji, Španiji. Bil je prispeli popolnoma izmučeni. Danes nič manjši meri služiti s peresom, da v tudi v Afriki. ljudje nimajo takih težav. Na voljo je svetu pri vsaki priložnosti zaslovi ... V Na teh popotovanjih se je izobliko- najmanj kolo, skuter ali avtomobil (da svesti si tega, menim, da sem dolžan, vala njegova raziskovalna vnema, zani- o letalu ne govorim). Objekt v pokraji- svojo drago domovino Kranjsko ne le manje za naravo in za vse, kar je bilo ni preprosto slikaš s fotografskim apa- sam zase častiti, marveč žarke njene nenavadno, ter ljubezen do domače ratom ali celo s telefonom. Še najbolj slave tudi v daljni svet pošiljati….« zemlje. V tujini je spoznal, da tujci nje- preprosto je pogledati v računalnik. V govo Kranjsko (tako so takrat imeno- času Valvasorja si je bilo potrebno vzeti Janez Vajkard Valvasor vali Slovenijo), skoraj ali pa sploh ne čas in narisati s svinčnikom ali pere- baron poznajo. In rodila se je misel o popolni som zaželen motiv, opraviti številne predstavitvi te naše dežele tako v sliki razgovore, jih zapisati, preveriti in jih Janez Vajkard Valvasor je za izdajo kot besedi. končno oblikovati, da so dobili pravo vseh knjig in poplačilo vseh sodelav- Tako je nastalo obširno delo z naslo- podobo in bili pripravljeni za tisk. Res cev porabil skoraj celo bogato premo- vom Slava vojvodine Kranjske oziroma je, da je Valvasor pri svojih projektih ženje. Iz ostanka imetja je kupil hišo v v originalu Die Ehre dess Herzogtums najel številne domače in tuje risarje in Krškem, kjer je kmalu umrl, star komaj Crain, tiskane v gotici. bakrorezce, saj sam ne bi zmogel tako 52 let. Vsakokrat, ko mi oko uzre velike, de- obširnega dela. Na svojem gradu na bele in lepo vezane štiri knjige si kar Bogenšperku je ustanovil bakroreznico Pavel Skrinjar ne morem predstavljati, koliko truda, in tiskarno, prvo na slovenskih tleh. Res poti, znanja in odrekanja marsičemu, je tudi, da Valvasor projekta ni zasno-

Naslovnica Slave Vojvodine Kranjske. Valvasorjevo pismo: Tistega leta, ko je bila knjiga že napol natisnjena, je Janez Vajkard Valvasor postal član The Royal Society v Londonu na osnovi raziskave Cerkniškega jezera. To je tudi edino priznanje, ki ga je prejel v svojem življenju. IZ NAŠIH KRAJEV / KULTURA 13 Podelitev ruskega odlikovanja Srečku Rožetu in polaganje venca na grob padlega Kazahstanca v Povirju

V torek, 13. julija 2021, je Srečko Rože iz Vojaškega muzeja Tabor Lokev na Občini Sežana v prisotnosti župana Občine Sežana Davida Škabarja prejel rusko odlikovanje 100 let ruske kapele v Sloveniji (100 лет русской часовне в Словении), ki mu ga je v imenu ruskega veleposlaništva in njegovega vele- poslanika podelil prvi sekretar Andrey Davydov v prisotnosti atašeja Leonida Bereziuka. Omenjeno odlikovanje se podeljuje v znak rusko-slovenskega prijateljstva in ohranjanja ruske dediščine 1. in 2. svetovne vojne na slovenskih tleh. Sledilo je polaganje venca na po- virskem pokopališču, in sicer na grob padlega kazahstanskega vojaka Kasseja Sebera, ki je kot pripadnik enot NOV iz- gubil življenje med vojno leta 1943. Besedilo: Anja Rože Slika: arhiv Vojaškega muzeja Tabor Lokev Koncert kraških in brkinskih pevcev v parku jame Vilenica

Na letošnji že 52. reviji Primorska poje Na koncertu, ki je bil tudi poklon pra- delovanja. Iz hrpeljsko-kozinske občine se je v enem dnevu v domačem okolju zniku glasbe, ki ga na Slovenskem pra- so prišle tudi pevke Vokalne skupine Ka- na območju Primorske, vključno s Slo- znujemo že osmo leto, so se predsta- rina, ki so ob spremljavi kitarista Martina venci v Italiji, predstavilo 130 pevskih vili trije glasbeni sestavi s programom Šiškoviča in Dejana Sosiča na bas kitari zborov in počastilo 100-letnico rojstva skladb, ki opevajo našo domovino in predstavile del programa, ki so ga imele skladatelja in zborovodje Zorka Hare- domače kraje. Vse tri pevske sestave na koncertu Moja dežela v Hrpeljah ob ja, 80-letnico ustanovitve Osvobodilne vodi dirigentka Andreja Tomažič Hrva- 30-letnici osamosvojitve Slovenije. Kot fronte in 30-letnico samostojne Slove- tin, ki je tudi asistentka Ambrožu Čopiju zadnji se je predstavil domači, sežanski nije. Namen letošnje revije je bil, da se pri Akademskem pevskem zboru Uni- mešani pevski zbor s predsednico Sonjo po skoraj enoletnem molku zopet zdru- verze na Primorskem, občasno sodeluje Perhavec, ki je prireditev tudi vodila in se žijo pevci in povzdignejo moč glasbe z drugimi pevskimi zbori in vokalnimi še posebej zahvalila sežanskemu jamar- in zborovskega petja. Eden takih kon- zasedbami ter piše priredbe za pevske skemu društvu s predsednikom Jorda- certov se je odvijal 20. junija 2021 tudi zbore in skupine. nom Guštinom za gostoljubje, saj imajo v prečudovitem parku pri jami Vilenica, Kot prvi so se predstavili pevci Mešane- vaje v naravnem okolju Vilenice. ki velja za najstarejšo turistično jamo na ga pevskega zbora Slavnik Hrpelje - Kozi- Sežanski pevski zbor združuje blizu 30 svetu, odprto za turizem že 1633. na, ki prav letos praznuje 30 let svojega pevcev in bo prihodnje leto slavil 20-letnico svojega delovanja. Lansko poletje so pridno vadili v naravnem okolju Vile- nice in letos v toplejšem času so prav v Vilenico preselili vaje izpred računal- niških zaslonov. Kot je Perhavčeva še povedala, so pripravili presenečenje ob obletnici osamosvojitve države, ki si ga je mogoče ogledati na spletu. Koncert, ki so ga začeli s slovensko hi- mno, so vsi trije pevski sestavi zaključili s Kresno pesmijo, ki so jo izbrali zaradi šaljive narave. Pevci vseh treh zborov so združili moči in popeljali občinstvo za trenutek v občutke preteklih časov, ko so še kurili kresove in praznovali kresno noč.

KULTURA Besedilo in slika: Olga Knez 14 Lokavski pevci zapeli ob pomembnem jubileju

Pomemben življenjski jubilej je praznovala dolgoletna lokavska učiteljica Sonja Placer Piskernik, ki je 14. junija 2021 dopolnila častitljivih 90 let. Ob tej priložnosti smo jo prijetno presenetili pevci MoPZ Tabor Lokev in ji na doma- čem dvorišču voščili s pesmijo. Zapeli smo ji domoljubno slovensko pesem Oj, Triglav moj dom in rusko Mnogaja ljeta. Med nami je nekdanja učitelji- ca prepoznala številne obraze svojih učencev, ki smo v otroških letih gulili šolske klopi v njeni učilnici. Sonja Placer Piskernik se je na Kras pri- selila v povojnih letih, v svoji mladosti. V Lokvi se je ustalila in si ustvarila družino. Celotno poklicno pot je posvetila pou- čevanju v začetnih razredih podružnič- ne osnovne šole in je svoje znanje pre- dajala številnim generacijam lokavskih ljanja in branja, do zbiranja in beleženja membne dogodke v domači vasi. Med otrok. Ob tem je pomembno prispevala pomembnih dogodkov lokalne prete- slednje zagotovo sodi tudi omenjeni tudi h kulturnemu življenju in razvoju klosti. jubilej naše nekdanje ’tovaršice’. kraja. MoPZ Tabor, ki deluje že 19 let, prepe- Pri svojih letih ostaja čila in radoživa va na domačih in tujih odrih; pevci pa Besedilo: člani MoPz Tabor Lokev ter ohranja mnoga zanimanja – od klek- vedno z veseljem obeležimo tudi po- Slika: Tania Pitacco Uspešen sežanski Foto klub Žarek

Člani sežanskega Foto kluba Žarek, ki vljajo z rednimi mesečnimi razstavami v likovnice so pred leti pokazale dobro- je prepoznaven v slovenskem merilu in trgovini Spar v Sežani. Lani pa so sode- delno noto, saj so sodelovale na prodaj- deluje skoraj 30 let, so se 11. junija 2021 lovali na različnih natečajih na lokalni in ni razstavi slikarskih del, katere izkupiček zbrali na domačiji Pr Betanci v Betanji v mednarodni ravni. Ponosni so tudi na li- je šel za izgradnjo pastoralnega doma v regijskem parku Škocjanske jame na re- kovno sekcijo, ki deluje v okviru društva. Sežani. Tako so likovnice Zlatega žarka dnem zboru članov. Tako sta bili v ožji izbor zlate plakete pri lani prejele zlate in srebrne plakete in Predsednik Igor Petaros je podal poro- Zvezi likovnih društev Slovenije sprejeti osvojile peto mesto v okviru Zveze likov- čilo o lanskem delu društva, ki šteje 27 fotografiji Cvetke Šemrov in kiparski deli nih društev Slovenije. Ne moremo tudi članov. Ob tem je poudaril, da je bilo Dajane Čok. Tako Čokova kot Šemrovo- mimo sodelovanja fotografov s Krasa in lansko leto zaznamovano z veliko manj va se z likovnimi deli, ki so bila sprejeta Brkinov na ekstemporih Snežnik v Ilirski razstavami zaradi epidemije, a so kljub na državno razstavo Javnega sklada za Bistrici, kjer so bili tudi uspešni in osvojili temu osvojili peto mesto po doseže- kulturne dejavnosti Slovenije, predsta- več nagrad in priznanj. V slovenskem in nih rezultatih za leto 2019 v okviru Foto vljata v letošnjem koledarju, ki ga je iz- mednarodnem merilu sta uspešen fo- zveze Slovenije. Njihovi člani se predsta- dala sežanska izpostava JSKD. Njihove tografski par Vlasta in Stojan Gorup. Na zboru članov pa so predlagali, da se trem članom (Jani Štok, Marku Pleterskemu in Mateju Borjančiču) podelijo umetniški naslovi Fotografske zveze Slovenije, ki so jih podelili na odprtju skupinske fotografske razstave na temo Človek in ulica 9. junija v Kosovelovem domu v Sežani, 24. junija pa so po zaslugi direktorice se- žanskega zdravstvenega doma dr. Ljubi- slave Škibin v Krškem odprli fotografsko razstavo na temo Življenje na Krasu. Dogovorili so se tudi, da bodo pripravili dve razstavi (na temo chiaro scuro in mi- nimalizem) in prav tako dva strokovna izleta, namenjena fotografiranju.

Besedilo in slika: Olga Knez KULTURA 15 Fotografska razstava Človek in ulica

Člani Foto kluba Žarek Sežana po treh letih ponovno gostujejo v Mali galeriji Mira Kranjca Kosovelovega doma Seža- na. Tokrat so na ogled postavili temat- sko razstavo Človek in ulica, na kateri se 17 fotografov predstavlja s 36 uličnimi fotografijami. Po pozdravu koordinatorja programov Kosovelovega doma Davida Terčona je številne zbrane ljubitelje fotografije nagovoril predsednik sežanskega FK Žarek Igor Petaros, ki je poudaril, da je bilo skoraj 30 članov aktivnih tudi v času epidemije, saj so pripravljali redne me- sečne razstave v sežanskem trgovskem centru Spar, ki je zadnjih pet let njihov stalni razstavni prostor. Najstarejši in najmlajši član FK Žarek. Stojan Gorup, predsednik umetniškega zato je prav, da proslavijo (pretežno) di- društva), Bogdan in Dajana Čok, Igor sveta kluba, ki ga sestavljata še članici Da- gitalno napravico in to vsak po svoje. 91 Fabjan, Vlasta in Stojan Gorup, Klemen jana Čok in Jana Štok, pa je orisal razstavo odstotkov ljudi fotografira s telefonom, Kodre, Maruša Marija Maraž, Pavel Morelj, in poudaril obstoj in pomen fotoaparata, nekateri fotografi pa uporabljajo zrcalno- Igor Petaros, Marko Pleterski, Simon Re- saj so razstavo odprli prav na mednaro- refleksno ali brezzrcalno kamero. bula, Cvetka Šemrov, Jana Štok, Veronika dni dan fotoaparata 29. junija. Ob tem Na razstavi so se predstavili: 10-le- Štrucl in Rafael Vončina. je izpostavil podatek, da je na svetu vsak tni Matej Borjančič (najmlajši), 76-letni dan posnetih kar štiri milijarde fotografij, Jadran Čeh (najstarejši in častni član Besedilo in sliki: Olga Knez

Člani društva FK Žarek, ki so se predstavili na razstavi Človek in ulica. Vsaka ima svojo zgodbo

Članice likovne sekcije Zlati žarek, tujih umetnikov. Zlati žarek je tokrat mislimi, čustvi, razpoloženjem, pogle- ki deluje pri FK Žarek Sežana, so se v galeriji gostoval drugič s pregledno dom na svet in na aktualne dogodke. predstavile v idilični vasici Vipavski Križ, razstavo likovnih del z naslovom Vsaka Vsako delo na svoj način ustvarja speci- v Galeriji Vipavski Križ, ki deluje v Domu ima svojo zgodbo. fično vzdušje, poudarja domišljijski svet krajanov. V času, ko smo zaradi razmer ostajali ustvarjalke z močnim učinkom izbranih Galerija je v času svojega delovanja doma, so članice ustvarjale. Vsaka se je barv in abstrahiranim načinom podaja-

KULTURA gostila številne razstave domačih in predstavila s svojo zgodbo, s svojimi nja. 16 Skupina šestih članic v sestavi Božica Mihalič, Cvetka Šemrov, Dajana Čok, Jana Štok Maruša M. Maraž in Tatjana Fičur, uspešno deluje že vrsto let in raz- poznavna je v slovenskem prostoru. Na- zadnje so likovnice razstavljale v Galeriji doma na Vidmu v Ilirski Bistrici in Galeriji Frnaža Nova Gorica. Razstava v Galeriji Vipavski Križ je bila na ogled do začetka avgusta.

Besedilo in slika: FK Žarek

Članice likovne sekcije Zlati žarek (od leve proti desni): Božica Mihalič, Dajana Čok, Cvetka Šemrov, Tatjana Fičur, Maruša M. Maraž, odsotna je Jana Štok. Pozdrav poletju s Kraško harmoniko

Po skoraj letu in pol, ko se člani Kultur- nega društva Kraška harmonika Sežana zaradi epidemije koronskega virusa niso srečevali v živo, so se na prvi pokoronski vaji 29. junija 2021 na kmečkem turizmu Pri Francinovih v Avberju zbrali člani harmonikarskega orkestra, ki ga vodi mentor Matic Štavar. Kot nam je povedala predsednica društva Danica Pavlič, se je zbralo vseh 20 članov orkestra, na katerega so v dru- štvu, ki prav letos praznuje 35-letnico svojega aktivnega delovanja, ponosni. V tem času – več kot leto dni seveda niso držali križem rok, ampak so doma pridno vadili na diatonično harmoniko in se udeleževali tečaja na daljavo. Nekaj posebnega pa je bilo srečanje v živo, ko so zaigrali priljubljene melodi- je in tako z glasbo pozdravili poletje, ki si ga želijo brezskrbno uživati ob dobri glasbi in družbi. Obenem se je sestal tudi upravni odbor društva, ki je predlagal obeležitev obletnice delovanja društva v drugi polovici leta. Prav tako pa bodo izvedli tudi Kraški frajtonar, ki se je veliko let odvijal na Grižah, če bodo razmere dovoljevale, pa bodo s svojo prisotnostjo počastili najrazličnejše prireditve v kraško-brkinskih občinah, od koder prihajajo njihovi člani. Kot nam je poleg Pavličeve zaupal še mentor orkestra Matric Štavar, so člani orkestra zelo pogrešali tečaje oz. šolo diatonič- ne harmonike v živo, ki so jo izvajali v starem gasilskem domu v Sežani. Ker pa se bo le-ta rušil, bodo morali iskati nove prostore za vaje. Pozdrav poletju so zaključili ob dobri kapljici in kulinaričnih dobrotah, ki jih je za godce pripravila

gospodinja Bojana Ukmar. Besedilo in sliki: Olga Knez KULTURA 17 Od dneva odprtih vrat Šole harmonike za vse do nastopa mladih harmonikarjev v Hruševici

Harmonika je priljubljen glasbeni in- štrument za vse starostne skupine. Da bi približali najrazličnejše vrste harmonike in zvrsti glasbe ter širili obzorje harmonikarjev, bo Društvo za izobra- ževanje harmonikarjev (DIH) tudi na Krasu organiziralo harmonikarsko šolo, ki jo lahko od septembra dalje obiskujejo ljubitelji harmonike brez starostne omejitve in predhodnega znanja. Zbrali so se štirje uspešni in mednarodno priznani glasbeniki, ki ob glasbeni izobrazbi veliko nastopajo, koncertira- jo, poučujejo in tekmujejo. To so profesorji Zoran Lupinc za diatonično harmoniko, Polona Tominec za gumbno harmoniko, Stefano Bembi za klavirsko Dan odprtih vrat: Profesorji Maurizio Marchesich, Zoran Lupinc, Stefano Bembi in Polona Tominec na harmoniko in Maurizio Marchesich za koncertu v Lokvi. bandoneon in tango. pred ljubitelji tovrstne glasbe predstavi- Kobol, Maksimiljan Žvokelj in Tjaš Furlan 7. julija 2021 so organizirali dan odprli s pestrim repertoarjem skladb. Kvartet (vsi na diatonično harmoniko), s kitaro in tih vrat in povabili k vpisu v harmoni- DIH, ki ga sestavljajo vsi štirje profesorji, pesmijo pa je zbrane razveselil še Žiga karsko šolo v kulturnem domu v Lokvi, pa je zaigral naslovno skladbo iz filma Bolje. Pridružili so se jim tudi godci iz so- kjer so se predstavili vsi štirje profesorji Cvetje v jeseni. Zadovoljno občinstvo je sednje Italije, najmlajši, komaj osemletni in tudi učenci, katerim so podelili diplo- vsem namenilo obilen aplavz. Paolo Stanovic iz Slivnega, Samuel Me- me, zaslužnim posameznikom pa tudi Omenjeno društvo in Vaška skupnost ljak iz Nabrežine in Rado Kalc s Kontovela priznanja. Dokazali so, da je mogoče Hruševica so že dva dni kasneje, 9. juli- ter Edda Boneta iz Križa, ki bo prihodnje na različne harmonike zaigrati različno ja 2021, na Goricah (osrednjem vaškem leto slavila 70 let. Natopili so tudi Vito glasbo, od klasične do tanga ter naro- prostoru) pri cerkvi sv. Jožefa v Hruše- Peric, Erik Šavron in Marko Vatovec, ki so dnozabavnih in ljudskih skladb, jazza, vici organizirali koncert učencev prof. na letošnjem že 15. tekmovanju Pannoni etno in folk glasbe. V šoli bodo spoz- Zorana Lupinca. Predstavilo se je pet- Accordion v klasični, zabavni in narodno- navali inštrumente in glasbila, vadili in najst godcev na ta priljubljeni inštru- zabavni glasbi z diatonično harmoniko v nanje igrali in se kot posamezniki ter ment, med njimi so bili tudi prijatelji iz Murski Soboti dosegli zavidljive uspehe. kot člani orkestra predstavljali občin- zamejstva, ki so s svojim nastopom na Predstavili so se še: Nik Gec, Rok Gombač stvu. Poudarili so pomen skupinskega prečudovitem večeru navdušili poslu- in Miha Grmek. igranja. Prilagajali se bodo vsakemu po- šalce z glasbo na diatonično harmoniko. Vsi zbrani, še posebej mladi in nadobu- sameznemu učencu z željo, da tovrstno V Hruševici se je po pozdravnem nago- dni učenci, so zaključili s skupnim nasto- glasbo nosi v srcu in da bo harmonika voru Marjana Mržka, predsednika vaške pom in poželi močan aplavz številnega njegova stalna življenjska sopotnica. skupnosti Hruševica, predstavilo kar 15 občinstva. Zaključili pa so ob prijetni Učenci, ki so uspešno opravili izpite harmonikarjev. Poslušalce so navduši- družbi ob dobri kapljici in kulinariki z na harmoniki, so prejeli priznanja in se li štirje mladi domači harmonikarji, Ula žara, za kar so poskrbeli domačini.

Nastop učencev prof. Zorana Lupinca pri cerkvi sv. Jožefa v Hruševici.

KULTURA Besedilo in sliki: Olga Knez 18 Preizkušnja v slikarskih delih Jane Dolenc

Kosovelov dom Sežana je po dolgem času zopet odprl vrata za obiskovalce. Če je razstava 2. ekstempore Kras – Ekocen- trizem 2020, ki jo je v Mali galeriji Mira Kranjca postavilo domače Kulturno dru- štvo Kras, doživela virtualno odprtje v začetku maja in je bila odprta do konca junija, so v Veliki galeriji Ivana Varla 22. junija 2021 odprli razstavo akademske slikarke Jane Dolenc iz Kamnega pri Tol- minu. Stalna sodelavka kraškega kulturnega centra umetnostna zgodovinarka in kritičarka Anamarija Stibilj Šajn je obiskovalce popeljala po razstavi, ki je bila sicer načrtovana v aprilu ob 30-letnici Kosovelovega doma, a je zdravstvena si- tuacija preprečila njeno odprtje. Razstavo, ki bo na ogled do 24. avgusta, pa bo zamenjala razstava ob se- žanskem občinskem prazniku. Predsta- vila se bosta uspešna slikarja, oče in sin Janko in Simon Kastelic. Besedilo in slika: Olga Knez Štrekljeva nagrada za leti 2020 in 2021

Letošnja podelitev Štrekljeve nagrade Podeljuje se za področje zbiranja in ljajo anonimna kamnoseška dela. Pou- je bila v marsičem izjemna. Slovesnost ohranjanja ljudskega izročila, ne le za daril je, da je prav po zaslugi Božidarja je zaradi obnove Štrekljeve domačije nesnovno dediščino, temveč tudi za Premrla kamnoseštvo danes pomemb- v Gorjanskem tokrat potekala v viteški izjemne dosežke na področju raziskav na etnografska tema. Sam nagrajenec dvorani v Štanjelu. V nedeljo, 4. julija tako zelo snovne dediščine, kot je ka- se je v zahvali spomnil svojih infor- 2021, ob 17. uri so podelili kar dve nag- men in njegova obdelava, s čimer se matorjev in kamnosekov, ki so vir in radi, saj je lanska prireditev zaradi epi- ukvarja nagrajenec za leto 2020, Boži- navdih njegovega dela, posebej pa demije odpadla. Nastopila sta tudi dva dar Premrl. Predlagatelj nagrajenca in omenil Koprivo, njene kamnoseke, do- slavnostna govornika. Konec koncev pa prvi slavnostni govornik, doktor Marko kumente in nenazadnje velikega Milka sta izjemna tudi oba nagrajenca, Boži- Terseglav se je spominjal skupnih let Matičetovega, katerim je posvetil svoje dar Premrl in Marija Makarovič. študija ter opisal študioznost, vztraj- zadnje knjige. Štrekljeva nagrada se imenuje po nost in natančnost nagrajenca, zaradi Doktor Tomaž Simetinger pa je v svo- leta 1859 v Gorjanskem rojenemu fi- katerih pride do dna veliko na videz jem govoru opisal anekdote iz skupne- lologu in etnologu, dr. Karlu Štreklju. nerešljivim vprašanjem, ki jih postav- ga terenskega dela z nagrajenko za leto KULTURA 19 2021, doktorico Marijo Makarovič. Prika- umetniškim vodstvom Tomaža Gantarja in izdal obširen program konservator- zal jo je kot neutrudno delavko, siste- zaplesala in prikazala belokranjske obisko-restavratorskih posegov. matično raziskovalko, toplo sogovorni- čaje ob kresni noči. Marija Makarovič je raziskovalka raz- co in pozorno sodelavko. Opisal je, kako Po sklepu odbora za podelitev Štreklje- ličnih etnoloških področij, od oblačilne se njeno bivanje pri ljudeh pogosto ne ve nagrade, se bo ta odslej podeljevala dediščine, preko opisov izročila krajev konča le z njeno knjigo – študijo kraja, na dve leti, s čimer bo njena vrednost in njihovih prebivalcev, do zapisov ži- ki se mu je posvetila, temveč tudi s knji- še večja. vljenjskih zgodb posameznikov. Rodila go posameznika, pri katerem je bivala, Božidar Franc Premrl je prevajalec in se je leta 1930 v Ljubljani. Leta 1964 saj mu pomaga pri izdaji. Opazil je, da raziskovalec kamnite dediščine. Rodil je doktorirala na temo iz etnologije na je sam kot etnograf le redko raziskoval se je leta 1947 v Vipavi in leta 1971 di- Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. kraje, ki jih ne bi že prej obiskala Marija plomiral na Filozofski fakulteti Univerze Med letoma 1953 in 1989 je bila za- Makarovič, katere se prebivalci vedno v Ljubljani. Od magistrske naloge nap- poslena v Slovenskem etnografskem spominjajo z veseljem in hvaležnostjo. rej se posveča raziskovanju tradicio- muzeju. V svoji več kot šestdesetletni Tudi sama nagrajenka se je spomnila nalnega kamnarstva in kulture kamna etnološki karieri je izdala preko 40 znan- terenskih in arhivskih raziskovanj, poto- v najširšem pomenu teh besed. Delal stvenih monografij, uredila več kot 30 vanj v odročne kraje z vlakom, kolesom je kot svetovalec za področje kamnite zbirk ter napisala preko 400 strokov- in peš, svoje posebne ljubezni do Koro- dediščine na Ministrstvu za kulturo in nih člankov, recenzij ter katalogov ob ške in njenih samotnih kmetij pa tudi v Restavratorskem centru Zavoda za razstavah. Pomemben delež njenega raziskovanja po Krasu. varstvo kulturne dediščine Republike dela predstavljajo terenske in arhivske Prisotne obiskovalce in nekdanje Slovenije. Tradicionalno kamnarstvo in raziskave, ki celostno obravnavajo po- nagrajence sta pozdravila župan obči- kulturo kamna raziskuje tako na terenu samezne krajevne enote. V teh študijah ne Komen Erik Modic kot predsednik kot v arhivih, predvsem na Primorskem, večkrat dokumentira tudi pesemsko, odbora za podelitev nagrade in vršilka pa tudi v drugih slovenskih pokrajinah pripovedno, plesno, ustno in drugo iz- dolžnosti direktorice Javnega sklada za in v italijanskem zamejstvu. Zanima ga ročilo. Marija Makarovič je kot etnologi- kulturne dejavnosti republike Sloveni- stavbna zgodovina cerkva ter kamnitih nja danes najbolj poznana po številnih je Metka Šošterič. Javni sklad prispeva znamenj, pri raziskovanju pa je odkril študijah, posvečenih oblačilni kulturi na dva člana v odbor za Štrekljevo nag- številna imena ustvarjalcev te doslej Slovenskem. Vrsto desetletij je sodelo- rado, hkrati pa soorganizira prireditev pretežno anonimne arhitekture. Siste- vala s številnimi folklornimi skupinami ob podelitvi. Preostale člane župan matično popisuje kamnoseške znake, na Slovenskem ter prenašala raziskoval- imenuje iz Znanstvenoraziskovalnega ukvarja pa se tudi z epigrafiko – prou- na spoznanja v odrsko (po)ustvarjalno centra Slovenske akademije znanosti in čevanjem napisov v kamnu. Rezultate delo. Stroka ji priznava pionirsko delo in umetnosti, ki danes nadaljuje Štrekljevo svojih raziskav objavlja v strokovnih uvajanje novih metodoloških pristopov. delo zbiranja in raziskovanja ljudskega monografijah, zbornikih in revijah. Bo- Pri svojem strokovnem delu je izjemno izročila. židar Premrl se je ukvarjal s kamnito angažirana, pronicljiva, predvsem pa Slovesnost so vodile misli Karla strešno kritino stavb na Primorskem in topla osebnost, ki v središče svojega Štreklja, kulturni program pa so prispe- vodil terenske raziskave za pridobiva- delovanja postavljala malega človeka in vali člani društva, ki se imenuje po njem. nje primernega kamna. Sodeloval je pri njegove potrebe. Ljubezenske ljudske pesmi so zapele restavriranju različnih objektov kamni- pevke Kulturnega društva Karla Štreklja, te kulturne dediščine, postopke doku- Besedilo: Neža Bandel folklorna skupina tega društva pa je pod mentiral in na podlagi izkušenj zapisal Slika: Miloš Valenčič Praznik sv. Elije v Koprivi

Praznik sv. Elije so v Koprivi na Krasu počastili dva dneva. 16. julija 2021 so zbrani prisluhnili dramskemu igral- cu Anatoliju Šternu, ki je interpretiral Desetega brata primorskega pesnika Ivana Roba v počastitev 140-letnice smrti Josipa Juričiča, avtorja prvega slovenskega romana. Po nedeljski sveti maši 18. julija 2021, ki jo je v cerkvi sv. Ilije vodil domači Gašper Lipušček, so v spomin na preminule štiri vaščane v času epidemije koronskega virusa v va- škem domu postavili zanimivo razstavo In memorium, ki so jo nadgradili z literarnim in glasbenim večerom. V goste so povabili dramskega igralca Anatolija Šterna, ki je z dušo in srcem, čeprav je že več let v pokoju, interpretiral izbor iz Robovega Desetega brata, Sv. Elija: Alan Kosmač pred svojimi fotografskimi deli z razstave In memorium. KULTURA 20 ki z 327 kiticami velja za najobsežnejše tudi razstavo njegovih fotografij z nas- govoru s pesnikom Jurijem Hudolinom delo, ljubezensko povest v verzih, prire- lovom In memorium, ki je posvečena predstavil njegovo najnovejšo knjigo jeno po Jurčičevem romanu. preminulim štirim domačinom v času Pisma s potovanj. Prireditev je popestril S tem so se v Koprivi na Krasu, kjer so epidemije koronskega virusa. Ob tej nastop akustične skupine Dan D, ki se rojeni nekateri znameniti Slovenci, kot priložnosti so ustekleničili priljubljena jim je v nadaljevanju pridružil tudi Vlado so etnolog Milko Matičetov, mladinska vina pokojnikov, steklenice pa opremili Kreslin s svojo kitaro. Prireditev, ki so jo pisateljica in urednica Branka Jurca, z njihovimi portreti. Steklenice so posta- pripravili člani domačega ŠKUD Kopriva letalec Josip Križaj idr., spomnili na slo- vili na stare omarice, v predale le-teh pa in Razvojnega društva Na placu Dutovlje venskega pisatelja Josipa Juriča, ki je od fotografije iz njihovih družinskih albu- z režiserjem Janom Cvitkovičem in pe- silnih naporov za slovenstvo izdihnil pri mov. Obiskovalci so na njihovo zdravje snikom Jurijem Hudolinom, so kljub de- 37 letih, kot tudi v Trstu 1908. leta ro- nazdravili, saj v koronskem času zaradi ževnemu vremenu nadaljevali z družab- jenega pesnika, pisatelja, prevajalca in omejitev tega niso mogli. nim srečanjem ob dobri kraški kapljici in satirika Ivana Roba, ki je pred koncem Razstavo je z baletno točko počastila drugih dobrotah, domače gospodinje 1942. leta odšel v NOB, kjer je deloval komaj 11-letna baletka Hana Kosmač, ki pa so spekle sladke dobrote. kot kulturni animator in so ga v začetku pridno vadi jazz balet pri mentorici Mar- 1943 s skupino partizanov zajeli Italijani. jetki Kosovac. Pisatelj Sašo Hribar je v po- Besedilo in sliki: Olga Knez Italijanska fašistična soldateska ga je ob pomoči tukajšnje protirevolucije in par- tizanskega boja zajela, ga 12. februarja 1943 ustrelila in ga še polživega zako- pala na njivi v Veliki Ligojni pri Vrhniki. Tik pred tem pa jim je pesnik zabrusil v obraz dva znamenita verza iz italijanskih osvobodilnih vojn: Kdor umre za domovino, je živel dovolj. V Robu je deloval svoboden duh. Štern je z več kot polurnem nastopom navdušil zbrano občinstvo in požel obilen aplavz. Zbrane pa je v imenu sežanske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti pozdravila Vladislava Navotnik, gostu pa je skromno pozornost namenil predsednik domačega društva Alan Kosmač. V nadaljevanju pa so odprli Anatol Štern interpretira odlomke iz Desetega brata Ivana Roba.

Kastelic in Mladoporočenca na Titovem trgu v Kopru

Skulptura na osrednjem koprskem trgu pritegne marsika- terega mimoidočega; ljudje opazujejo odsev v valju, foto- grafirajo in se čudijo. Take občutke zbuja trenutna inštala- cija sežanskega umetnika Simona Kastelica, ki trenutno, kot eden izmed devetih povabljenih razstavlja v sklopu Majske- ga salona, ki se letos odvija v Kopru in na katerem sodeluje nekaj čez sto izbranih umetnikov. Ob razstavi je izšel obse- žen katalog na več kot 300 straneh. Kastelic, kateremu je bila namenjena prelepa zgodovinska lokacija trga, se predstavlja z inštalacijo, ki jo je poimenoval Mladoporočenca z ulice Rossetti po istoimenskem romanu Fulvia Tomizze, kateremu je samo likovno delo tudi posve- čeno. Gledalec, podobno kot v primeru sežanskega Zlatega čolna pred amfiteatrom Kosovelovega doma, v valju vidi odsev, ki nastane iz talne ploskve. Izrišeta se mladoporočenca, Stanko Vuk in Danica Tomažič, sestra Pinka Tomažiča, ki sta bila umorjena v njunem stanovanju na tržaški ulici Rossetti. Njuna ljubezen je po umoru postala prava urbana legenda. Kdo je streljal nanju in na še eno osebo, obiskovalca dr. Zaj- ca, vse do danes ni razrešeno, zaposlena v stavbi, ki je slišala strele, je opisala tri osebe v svetlih plaščih z modrimi baret- kami, ki pa jih nikoli niso identificirali.

Besedilo in slika: Simon Kastelic KULTURA 21 Peta obletnica galerije Ana & Gaja Art Gallery v Štanjelu

V petek, 23. julija 2021, smo obeležili peto obletnico odprtja naše galerije Ana & Gaja Art Gallery, ki se nahaja na vhodnem stolpu v stari del Štanjela. Tam se s svojimi deli predstavljava mo- dna oblikovalka Gaja Hanzel – Fi by Gaja in oblikovalka keramike Ana Hanzel. Proslavili smo z modnim dogodkom, kjer sva v sodelovanju z oblikovalko Tjašo Škapin s Kozine predstavili najino novo skupno kolekcijo oblačil Ženski etos. Tudi Tjaša letos praznuje, in sicer kar 20. obletnico samostojnega mo- dnega ustvarjanja. Najino kolekcijo sva zasnovali po principu trajnostne in etične mode, posvečena pa je vsem ženskam, ki naju obdajajo. Kolekcija je ženstvena, sestavljena je iz osnovnih V letošnjem letu je moja serija torb, iz- svetu. Zelo sem vesela, da so v ta sklop kosov oblačil in ilustracij, ki odsevajo delana iz celuloze oz. pralnega papirja, vključene tudi moje torbe, ki so del ženski duh in različna razpoloženja. uvrščena v kolekcijo Made in Slovenia razstav Prihodnost bivanja. Trenutno Vabljeni, da si jo ogledate pri nas v ga- in je prejela značko odličnosti, ki jo po- potujejo po Balkanu, Evropi, Srednjem leriji. deljujeta Center za kreativnost in Muzej vzhodu in Južni Ameriki. Najinih prvih pet let v Štanjelu je hit- za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. V letošnjem letu pripravljam še en ro minilo. Tam se dobro počutiva in Izdelki so prepoznani kot dobro sloven- večji projekt, ki je podprt s strani Mi- zaenkrat ne razmišljava, da bi se kam sko oblikovanje, ki upošteva trajnostna nistrstva za kulturo. Za inspiracijo sem preselili. Poleti je bolj živo, saj se turisti načela ter prispeva k sodelovanju med izbrala kraško filmsko igralko Ito Rino. radi ustavijo na Krasu. Slovenski in tuji kreativnim in gospodarskim sektorjem. Nastala bo nova serija torb in dodat- obiskovalci so nad najinimi deli in gale- Ob predsedovanju Slovenije svetu EU kov, ki bodo v začetku oktobra pred- rijo velikokrat zelo navdušeni. Radi ima- so organizirane številne razstave po stavljene v Muzeju slovenskih filmskih jo, da naju spoznajo in izvejo kaj več o igralcev v Divači. Upam, da se tudi tam Aninih umetninah iz keramike in o moji vidimo v čim večjem številu. Fi by Gaja trajnostni modi (zadnja leta Na koncu bi se rada še zahvalila vsem, se predvsem posvečam torbam). s katerimi sva v teh petih letih sodelo- Najina dela so velikokrat na razstavah vali. Mislim, da nas sodelovanje krepi doma in po svetu. Ana trenutno sode- in da smo skupaj lahko samo še boljši. luje na letni razstavi Društva keramikov Hvala vsem, ki naju podpirate, na tak ali na Magistratu v Ljubljani, oktobra pa drugačen način. Skupaj lahko naredimo bo ena od njenih skulptur razstavljena Kras še bolj krasen. na Mednarodnem bienalu keramičnih umetnosti v Aveiru na Portugalskem. Besedilo in sliki: Gaja Hanzel Od fosilov v Sloveniji do fosilov v Vilenici

Izpod peresa Bogdana Jurkovška in je Bogdan Jurkovšek poskrbel za bogat njegove žene Tee Kolar Jurkovšek, dveh nabor fotografij, je hčerka Barbara Jur- vodilnih strokovnjakov, ki že desetletja kovšek dodala lično izdelane ilustracije uspešno rešujeta vprašanja s področij z naslovnico, ki predstavlja rekonstrukci- paleontologije, stratigrafije in regional- jo okolja z značilnimi prebivalci pozno- ne geologije, je v teh dneh pri Geolo- krednega plitvega morja, katerih fosili škem zavodu Slovenije izšla knjiga Fosili so bili najdeni v Sloveniji. Slovenije s pomenljivim podnaslovom »V knjigi je prikazan izbor izključno Pogled v preteklost za razmislek o pri- slovenskih fosilov, ki so pomembni za hodnosti. Knjiga, s katero sta počastila razumevanje geološkega časa in okolja, 75-letnico delovanja Geološkega zavo- v katerem so kamnine z njimi nastajale, da Slovenije, pri katerem sta bila zapo- in posledično za poznavanje geološke slena in. še naprej sodelujeta, je v celoti zgradbe Slovenije,« je povedal Jurkov- prevedena v angleški jezik. Obsega 263 šek. Če je nekoč veljalo, da je sedanjost strani, 33 tabel s fosili in 411 citiraniih ključ za razumevanje preteklosti, je da- Soavtorica knjige Fosili Slovenije paleontologinja

KULTURA del raziskovalcev slovenskih fosilov. Če nes v geologiji zastopana paradigma, da dr. Tea Kolar Jurkovšek 22 je preteklost (v številnih primerih) ključ za razumevanje sedanjosti (pa verjetno tudi za predvidevanje prihodnosti). Knjiga na zgoščen način predstavljena pot od najzgodnejših začetkov paleontologije do sodobnega razumevanja fosilov, njihovega nastanka, pomena za biostratigrafijo, paleoekologijo in za razvoj sodobne evolucijske misli. Na- jobsežnejši del je namenjen pregledu geoloških obdobij Zemljine zgodovine s pomočjo makrofosilov, torej tistih, ki so vidni že s prostim očesom brez op- tičnih ali elektronskih pomagal. Ob pre- poznavanju načina življenja nekdanjih organizmov, njihovih združb in okolja, v katerem so živeli, ter razmer ob njihovi smrti in kasnejši fosilizaciji, so predsta- vljeni nekateri ključni geološki dogodki, od lokalnih in regionalnih do globalnih, Slika razstava fosilov Slovenije: Bogdan Jurkovšek in Tea Kolar Jurkovšek pred zbirko fosilov v Vilenici. ki so krmarili evolucijske poti živega sve- z najstarejšo evropsko turistično jamo kjer bodo ob Saksidovih fosilih, ki jih je ta vse do danes. Vilenica, ki je bila za turizem odprta daroval njegov sin Dušan Saksida, na V knjigi je izpostavljeno tudi vpraša- 1633. leta, bo ob sežanskem občinskem ogled tudi primerki fosilov, ki so jih geo- nje, kaj se v prihodnosti obeta človeški prazniku bogatejše za novo zbirko fo- logi Geološkega zavoda Slovenije zbrali vrsti, zlasti v zvezi s podnebnimi spre- silov Krasa. Zbirka je po besedah pred- ob izdelavi geološke karte Krasa na naj- membami. Vse bolj je jasno, da je člo- sednika sežanskih jamarjev Jordana diščih, na katerih je bil Viktor pogosto z veštvo postalo v izjemno kratkem času Guština posvečena letos v marcu pre- njimi. Zbirko pa bo dopolnjevala tudi pomembna geološka sila sedanjosti, ki minulemu starosti slovenskih jamarjev geološka karta in Viktorjeva slika s 95 kljub navidezni nepremagljivosti s svo- in častnemu občanu Občine Sežana milijoni let starim krednim fosilom ribe jim početjem prehiteva čas, ki ji je kot Viktorju Saksidi, ki ni bil samo ljubitelj velikanke iz Gabrovice pri Komnu. Del vretenčarski vrsti še na razpolago. arheologije, ampak je sodeloval tudi z razstavne omare bo posvečen tudi sta- Knjiga bo navdušila tako ljubitelje geologi. Še posebej zvesto je Saksida ri jamarski opremi, ki jo bodo na ogled naravoslovja kot profesionalne geologe, sodeloval z znanstvenima svetnikoma postavili sežanski jamarji. Zbirko fosilov ki jim prinaša celovit pregled slovenskih Geološkega zavoda Slovenije dr. Bogda- bodo odprli 24. avgusta ob 19. uri, uro fosilov od paleozoika do kvartarja, s po- nom Jurkovškom in njegovo soprogo in pol prej pa bo voden ogled jame Vi- polnim seznamom strokovne literature dr. Teo Kolar Jurkovšek. Tako v jamar- lenica. o fosilih najdenih v Sloveniji. skem domu Jožeta Gustinčiča pri jami Sežansko jamarsko društvo, ki upravlja Vilenica postavljajo zbirko fosilov Krasa, Besedilo in sliki: Olga Knez Sanjal sem pesem: celo in lepo Spominski večer, posvečen pesniku, pisatelju, esejistu in prevajalcu Josipu Ostiju

V soboto, 10. julija 2021, smo se na Ko- spominov, v 90 letih pa je začel pisati v sovelovi domačiji v Tomaju z branjem slovenščini, kar je bila po njegovem naj- odlomkov iz Ostijevih del ter obujanjem bolj pogumna odločitev. Za svoj opus spominov na druženje z njim, poklonili je prejel več pomembnih nagrad, med spominu na književnika, ki se je 26. ju- njimi tudi nagrado vilenica leta 1984. nija 2021 poslovil od nas. Kosovelovo Na dogodku, ki je trajal dobri dve uri in domačijo smo si izbrali zato, ker je Jo- pol, smo se poklonili njegovemu ustvar- sip Osti ljubil tega kraškega pesnika in janju ter slavili življenje, prav vse nasto- si tudi zato v Tomaju ustvaril svoj dom. pajoče in obiskovalece pa je Josip Osti Josip Osti je bil zelo ustvarjalen. Nje- povezal z nevidnimi nitmi prijateljstva. gov opus obsega več kot 20 pesniških Poleg prijateljstva smo si delili vrednote, zbirk, pet proznih del in 14 knjig ese- kot so moč, ljubezen, tovarištvo, preda- jev in literarnokritiških tekstov. Uredil nost, in se zavedeli moči besede. Preko je deset antologij slovenske in bosan- prebranih odlomkov smo se spomnili, sko-hercegovske poezije in proze ter kako malo besed je včasih treba, da se prevedel okrog 90 knjig in 16 iger slo- v njih prikaže ves svet. venskih avtorjev. Tudi njegova dela, kar Odlomke iz njegove bogate zapuščine 40, so prevajali v druge jezike. Najprej je so prebirali in obujali spomine na sre- pisal v svojem jeziku – bosanščini hrva- čevanja s pesnikom njegova sopotnica Ostijev zadnji nastop 10. maja 2021, ob TLK. Slika:

ške provenience, ki ga je imenoval jezik Urška Lunder, predstavnica KD Srečko Bor Terčon. KULTURA 23 Kosovel Tomaj in vaške skupnosti Tomaj Doris Orel, ter književniki Aleksander Per- šolja, Boris A. Novak, Marko Kravos, De- jan Koban, Vesna Mikolič, Barbara Korun, Roberto Dedenaro, Milan Dekleva, Milan Jesih, Laura Repovš, Aleš Mustar, Petra Korišič, Nino Flisar, Martin Mikolič, Nela Poberžnik, Primož Sturman, Maja Vidmar, Vesna Tomc Lamut in Andraž Gombač. Skozi večer jih je popeljala Magdalena Svetina Terčon, ki je zaključila z besedili, ki jih je za ta večer izbrala Virineja Kajzer, saj se dogodka ni mogla udeležiti. Večer se je nadaljeval v neformalnem druženju še pozno v noč, saj se književni- ki že dolgo niso videli. Gre za prvega od treh večerov, posvečenih Josipu Ostiju. Predvidoma mu bosta sledila še večera v Mariboru in Ljubljani. Tomajski večer so organizirali Kosovelova knjižnica Se- žana, LUD Literatura, Literarno društvo Zlati čoln Sežana, Združenje književni- kov Primorske, Kulturno društvo Srečko Kosovel Tomaj, Slavistično društvo Koper in Inštitut za jezikoslovne študije Koper, nazdravili pa smo si s teranom z domači- je Petelin – Rogelja in iz vinske kleti Pupis, pomoč pa nam je nudil tudi Matjaž Žer- jal, ki se ukvarja s sirarstvom.

Besedilo: Magdalena Svetina Terčon Spominski večer Josipu Ostiju in slovenski pesniki. Sliki: David Terčon.

Poezijazz – literarno-glasbeni dogodek na Kosovelovi domačiji v Tomaju

V soboto, 16. julija 2021, se je na Ko- sovelovi domačiji v Tomaju odvijal literarno glasbeni dogodek, ki sta ga Koso- velova knjižnica Sežana in Založništvo tržaškega tiska organizirala pod skupnim naslovom Poezijazz. Zloženka lahko pomeni združitev besed poezija in džez, lahko pa tudi kot združitev besed poezija in jaz. Dogodek je potekal v sklopu niza poletnih predstavitev ZTT, ki so se junija in julija zvrstile v številnih krajih. V prvem delu je prisotne nagovoril An- gel Pribac iz Padne, ki jim je zaupal zgodbo o svojem bratu Emilu. S Srečkom Ko- sovelom ga je povezovalo pesništvo in prezgodnja smrt (v Emilovem primeru zaradi nesreče z motorjem leta 1963). V žnice Sežana simbolično predal izposo- ta, ki so ga sestavljali Luka Carli, Andrea poznih petdesetih letih prejšnjega stole- jene fotografije, ki so se tako spet vrnile Zullian, Marco Mattietti in Matjaž Kafol. tja je bil učiteljskemu pripravniku ravno v na Kosovelovo domačijo. Tako pesnice kot glasbeniki so navdu- Tomaju kraški pesnik v zgled. Na doma- V nadaljevanju so se po uvodnih be- šili občinstvo, zato upamo, da bomo čiji si je izposodil pet fotografij, ki jih ni sedah direktorice knjižnice in urednice lahko kmalu spet zbrali na podobnem vrnil zaradi svoje zgodnje smrti. Angel je ZTT Martine Kafol predstavile tri pesni- dogodku. prebral nekaj bratovih pesmi iz posthu- ce – Sanja Širec Rovis, Patricija Dodič in mno izdane pesniške zbirke Senca v halji Ester Gomisel, ki so svoje pesmi prebira- Besedilo: Magdalena Svetina Terčon

KULTURA mesečine in direktorici Kosovelove knji- le ob džezovskih improvizacijah kvarte- Slika: David Terčon 24 Poslikani kamni Dunje Čebron v Kosovelovi knjižnici Sežana

Od sredine julija do konca avgusta barve ter posebne premaze, s katerimi ti: avtorica zbira prostovoljne prispevke 2021 je v preddverju Kosovelove knjižni- poskrbi, da se barva ne izpere in so tako za Društvo HRTJI SVET Slovenije - Slo- ce Sežana na ogled razstava poslikanih izdelki primerni tudi za zunanjo upora- venian Sighthound World – društvo za kamnov avtorice Dunje Čebron, ki med bo. Večina izdelkov je na ogled na njeni pomoč hrtom v stiski. obiskovalci niso ostali neopaženi. Avto- facebook strani. Njeni izdelki krasijo tudi Ob 21. obletnici Kosovelove domači- rica kamne večinoma nabere v potokih, terarije s plazilci in kuščarji, ki so nje- je v Tomaju bo pripravila tudi kolekcijo rekah in na gmajni, večkrat se pa zgodi, na velika strast, zanje pa skrbi skupaj z kamnov z motivi Srečka Kosovela. da ji ljudje kamne tudi prinesejo. Pri svo- možem Deanom ter otrokoma Majo in jem delu uporablja predvsem akrilne Jernejem. Kamne je mogoče tudi kupi- Besedilo in sliki: Magdalena Svetina Terčon

Častitljivih devetdeset let Ivka Spetiča Magajne

Ivko Spetič Magajna se je rodil 3. av- Prav na ta dan naj bi mu iz Tiskarne Ml- Magajno) je ponosen, zaveda se namreč gusta 1931 v Ilirski Bistrici in je letos jač iz Divače pripeljali njegovo že triin- pomena, ki ga kot nečak slavnih vrem- dopolnil 90 let. Na njegovem domu v dvajseto knjigo, z naslovom Srebrnice. skih stricev nosi s svojim književnim Ilirski Bistrici smo ga obiskale predstav- Lepo je bilo kramljati z Ivkom, obujati ustvarjanjem. Je pa v svojem književ- nice kulturne dejavnosti Vremske doli- spomine na njegovo mladost in mamo nem opusu začrtal svojo pot, ki ne vodi ne, Krajevne skupnosti Vreme, Kosove- Vremko. Tjaša Race je v uvodnem delu po stričevih stopinjah, ampak izvirno love knjižnice Sežana in Občine Divača njegove knjige Trenutki zapisala, da se hodi s svojimi koraki po trenutkih spo- ter mu z veseljem čestitale ob tako viso- avtor ne more (in se niti ne trudi) skriti znanj in življenja. In kot je sam zapisal v kem jubileju. Zaželele smo mu še veliko pripovedniške tradicije svoje družine. Na prvi kratki poetični prozi z naslovom Pri zdravih in ustvarjalnih let. svoja strica (op. Bogomirja in Franceta Oštarijevih, še vedno rad prihaja v Ošta- KULTURA 25 rijevo prazno hišo v Gornje Vreme, pol- šanja ne vem odgovora in vse bolj vem, Divača, morda tudi z iskanjem primerno spominov na dobre ljudi, ki so zanjo da odgovora tudi nikoli ne bom vedel.« nih razpisov Ministrstva za kulturo ali in v njej živeli, delali, se veselili in trpeli, Odgovor pa lahko slavljencu damo mi, drugih evropskih sredstev. V prostorih prihajali in odhajali, odšli. »Ko se ponov- ki ga že vrsto let poznamo, z njim de- hiše je dragoceno staro pohištvo z vso no vračam in vračam, v njej nisem sam, v lamo in ga spoznavamo ob določenih opremo, spominska soba z vsemi lite- hiši, kjer je živelo toliko dobrih ljudi, živi- obletnicah, pohodih po Magajnovi poti rarnimi deli bratov Magajna in tudi deli jo neumrli premnogi lepi spomini nanje in drugih priložnostih, ko v zbirko svojih našega slavljenca, ki je napisal že triin- in v teh spominih se srečujem z njimi v knjig, na katere smo zelo ponosni, doda dvajset knjig, pa tudi pesniško zbirko vsakem kotičku hiše, okrog poslopij, po novo izdajo. s simboličnim naslovom Predali s pes- polju, na vrtu, na cerkvenih njivah, ob Ponosni smo na vse tri literate v Gornjih mimi, ki so nastale v obdobju od leta Reki v Varešju, sadovnjakih in vinogra- Vremah. Ivka Spetiča Magajno omen- 1960 do 1990 in so po predalih v molku dih, Baradih, na pokopališču. Čutim jih jamo tudi na naši tabli Slovenskih pisa- ležale, skorajda zamolčane, tako kot še v številnih knjigah, revijah, časopisih, teljskih poti, ki stoji na hiši, ki bi jo srčno marsikaj in marsikdo. Avtor je v zbirko pesmih, spisih, ki sta jih napisala Fran- radi vpisali v register kulturne dediščine. uvrstil 50 svojih pesmi po datumih na- ce in Bogomir. Vsakokrat, ko se ozrem Rojstna hiša literatov Magajna bi morala stanka. Moto zbirke je: Na robu stojim, na pročelje hiše in prečitam: »V tej hiši biti z vso dediščino v njej velik izziv za kljub vsemu živim. Pesnik pravi: »Tudi sta se rodila brata ...«, mi stopita pred našo občino. V teh časih bi morala biti pozabljeno ima pravico do življenja, oči dobrodušni podobi mojih stricev, prav kultura tista, ki ljudi povezuje in ki sem ga pesmim dal takrat,« in svojo polni humorja, dobre volje, veselja tudi tako ohranja našo identiteto. Letos obe- zbirko posveča krajem in časom, v ka- v časih, ko takšnemu razpoloženju niso ležujemo tudi 50. obletnico smrti našega terih so nastale. Opeva reko Reko, ki po- bili milostni in v katerih se tudi onadva rojaka Franceta Magajne, našega pisca in vezuje obe pesnikovi domovanji – tako nista smela in ne mogla veseliti ne sebe publicista, znanega po njegovi knjigi Ža- Ilirskobistriško, kot tudi Vremsko dolino. ne mnogih prijateljev in znancev, ki so lostne zgodbe o veselih Kraševcih. Ta do- Omenja Barade in Vremsko polje – ptica ju tako ali drugače poznali. Ko se v njuni godek in 90 let njegovega nečaka bomo v njegovi duši zapoje tudi o ljubezni do in svoji spominski sobi oziram po njuni obeležili v mesecu septembru. vsega in vsakogar. Kot kritičen intelektu- dediščini in spominih, se vprašujem, kaj Še nekaj o življenju našega pesnika, alec, ki zmore stopiti iz vrste in vztraja v bom lahko dal tej hiši, ki je toliko dala. pisatelja in esejista, upokojenega resnici, se Spetič v verzih pošali tudi na Ali bom prihajal k njenim spominom pravnika Ivka Spetiča Magajne, ki ne le, svoj račun: »Na položaj nikoli ne pozabi, ali bom tem spominom na preteklost da nadaljuje družinsko tradicijo pisanja, na stolček sedi ali vsaj prisedi! Jaz pa se- dodal kaj bodočega, da se čas, čeprav še vedno bi rad v hiši uredil muzejsko del sem na tla – brez položaja in zlata.« nadvse lep, ki živi vse tu naokrog, ne bo zbirko po svoji zamisli in je tudi predla- ustavil. Na takšna in še na mnoga vpra- gal, da bi mu pri tem pomagala Občina Besedilo: Mirjam Frankovič Franetič Slika: Manuela Udovič V družbi s knjigo

Najbolj brane knjige v Kosovelovi knji- 17. Drago Jančar: To noč sem jo videl razvrščenih žnici Sežana v zadnjih treh mesecih: 18. Vesna Milek: Cavazza: Biografski v pet sklo- 1. Bronja Žakelj: Perilo se pere na de- roman pov, prva in vetdeset 19. Joanne K. Rowling: Harry Potter, zadnja pa sta 2. Goran Vojnović: Đorić se vrača Dvorana skrivnosti samostojni. V 3. Tadej Golob: Virus 20. Veronika Simoniti: Ivana pred mor- branje uvede 4. Lawrence Durrell: Aleksandrijski jem s pesmijo Jaz kvartet Na naših knjižnih policah je še veliko sem ti, v kateri 5. Mojca Širok: Pogodba dobrih knjig, ob katerih lahko uživamo bralec začuti 6. Paula Hawkins: Dekle na vlaku pri branju. Želimo si, da bi jih čim večkrat bližino, ki je 7. Joanne K. Rowling: Harry Potter, vzeli v roke, med drugim tudi naslednje: potrebna, da Kamen modrosti 'naju ni strah 8. Susan Elisabeth Phillips: Kaj pa, če je Vinko Möderndorfer: Babica za in nama ni mraz'. Njen odmev se še pravi? lahko noč, ilustrirala: Tanja Koma- enkrat izrazi v pesmi Jaz in ti v enako 9. Kay Adam: Sveta noč, zgaran na moč: dina (Založba Miš, 2019), nomina- poimenovanem zadnjem sklopu, za- božični dnevnik mladega zdravnika cija za nagrado desetnica 2020 in ključi pa pesmijo Kaj bi bilo. Zbirka nosi 10. Mojca Širok: Evidenca: (trilogija) večernica 2020. naslov po drugem sklopu. Sprehod sko- Rim-Ljubljana-Bruselj Vinko Möderndorfer, rojen leta 1958, zi pesmi je sprehod po življenju skozi 11. Ela Peroci: Muca Copatarica je slovenski književnik, gledališki radij- izkušenjski pogled otroka, ki razmišlja 12. Vlasta Nussdorfer: Nekaj vam želim ski, filmski in televizijski režiser. Objavil povsem odraslo, oziroma odraslega, ki povedati je več kot 60 mladinskih knjig in knjig ni nikoli pozabil biti otrok. Otrok v pe- 13. Igor Karlovšek: Samo domov me za odrasle, tako poezije, proze kot tudi smih živi v varnem zavetju odraslih, ki pelji dramatike in esejistike. Za svoje delo je večinoma otroku stojijo ob strani, kar 14. Fiona Valpy: Šiviljino darilo prejel več nagrad, leta 2000 tudi nagra- je v ilustracijah upodobila ilustratorka 15. Dav Pilkey: Kapitan Gatnik in podli do Prešernovega sklada. Tanja Komadina. Pesmi odlikuje jezik, plen profesorja Prdokakca V pesniško zbirko Babica za lahko poln besednih iger in (milo)zvenečih 16. Jojo Moyes: Ob tebi noč je avtor uvrstil štirideset pesmi,

KULTURA rim, z vprašanji in odgovori pa avtor iz- 26 postavlja otroško lastnost, da na vsako Zaplet v romanu povzroči fotografija, koma preživlja vprašanje najde odgovor, pa čeprav je ki jo najde pripovedovalka, ko se iz Pa- na igrišču, na ta plod domišljije. riza začasno vrne v Slovensko Primorje, treningu joge da bi počistila stanovanje svoje umrle ali s pisanjem Veronika mame Pine, preden ga proda. Na tej bloga. Izdala Simoniti: Iva- fotografiji je posnetek babice, ki njeno pa je tudi za- na pred mor- petletno mamo drži za roko, drugo roko nimivo knjigo jem (Cankar- pa ima položeno na nosečniški trebuh. s pomenljivim jeva založba Protagonistka se ob tej in zaradi te foto- naslovom La- 2019) nagra- grafije poda na čudovito popotovanje gom. da kresnik po družinski in tudi kolektivni preteklo- Lagom je 2020. sti, v katero so vpete tudi druge indivi- švedska beseda za življenje v ravnoves- Veronika dualne usode, ki se prepletajo z Ivanino ju na vseh ravneh. Ustreznice v drugih Simoniti se usodo, zlasti njenega moža Adrijana. jezikih nima, pomeni pa 'ne premalo, je rodila leta Roman odlikuje tudi zgradba; ses- ne preveč, temveč ravno prav'. Beseda 1967. Je di- tavljata jo dve osrednji zgod. Prva je opisuje nekaj, česar je 'ravno dovolj' plomirana romanistka. Med 1994 in zgodba o babici Ivani, ki jo protago- – in kar bi bilo smiselno upoštevati v 2009 je kot samozaposlena v kulturi nistka spoznava zlasti iz ohranjenih pi- vsakdanjem življenju, če bi se hote- – samostojna književna prevajalka ob- sem in mladostnih spominov, druga pa li izogniti stresu. Pri tem pa moramo javila vrsto prevodov iz italijanščine in zgodba o protagonistkinem lastnem marsikaj spremeniti – pri sebi – da bi francoščine (Calvino, Magris, Marani, Ni- življenju. Zgodba o babici je pisana v se naučili, 'koliko je ravno prav'. Skozi ffoi, Camilleri, Galimberti, Todorov …). sedanjiku, zgodba protagonistke pa v knjigo nas avtorica skuša prepričati, da Prozna dela objavlja od l. 2000, najprej pretekliku, kar metaforično napoveduje lahko z upoštevanjem načel lagoma ži- kratke zgodbe, s katerimi je zmagala na že moto k romanu Pride ura in je že zdaj. vimo bolj srečno in bolj uravnoteženo. več natečajih in jih zbrala v dveh knji- In kaj se je zgodilo s pismi? Da bi to Prepričuje nas v lahkotnem in duhovi- gah, 2005 Zasukane štorije in Hudičev izvedeli, je potrebno roman prebrati do tem slogu, o (švedskem) opremljanju jezik. Njen prvi roman Kameno seme konca, kjer je 'svetloba v prostoru prip- domov, shranjevanju, oblikovanju in je bil leta 2015 med peterico finalistov ravljena'. … fiki – odmoru za kavo, ki pa je veli- za nagrado kresnik, roman Ivana pred ko več – izmenjava, povezava, predah morjem pa je nagrado kresnik prejel Linnea Dunne: Lagom, švedska od naloge in da si ravno prav v stiku leta 2020. umetnost uravnoteženega življenja s – sodelavci … ter optimistična knjiga, Slednji je za nas še posebej zanimiv, (Mladinska knjiga 2019). kakršna je Lagom. ker je dogajanje postavljeno tudi na Pri- Linnea Dunne je Švedinja, ki živi v morsko (poleg Gorenjske, Ljubljane in Dublinu na Irskem, kjer piše, lektorira Magdalena Svetina Terčon Pariza in še drugih krajev). in ureja besedila, prosti čas pa z otro-

mednarodni literarni festival international literary festival

Spremljajte nas v živo in virtualno!

Vilenica vilenicafestival VilenicaF KULTURA KULTURA 27 Slovo še ene generacije devetošolcev OŠ Srečka Kosovela Sežana

Tudi letošnje šolsko leto je bilo nekaj še uvodni skeč, ples in instrumental- dokazati predvsem dobro poznavanje posebnega. Polno sprememb in prese- na točka. Vsak oddelek se je predsta- šole. Za slovesen zaključek programa nečenj, ki jih je prinesla 'korona' in delo vil na svojstven način in v slovo zapel so devetošolci zapeli še generacijsko na daljavo. Zato se je že zgodaj porodi- pesmico svojemu razredniku oziroma pesem. Sledila je podelitev spričeval la ideja, da bi se letošnja valeta odvijala razredničarki. Zbrano občinstvo je poz- in slovo od razrednikov. Nadaljevali so zunaj. V skladu s priporočili Ministrstva dravila ravnateljica Bojana Škabar ter z zakusko in prijetnim druženjem ob za šolstvo in šport in trenutnih epide- predstavnica staršev Liljana Šuber. Tudi glasbi v organizaciji odbora staršev de- mioloških razmer je valeta potekala v učiteljice prvih razredov so nanizale vetošolcev. Čudoviti ambient parka in parku ob sežanski osnovni šoli. Šola je nekaj spominov na učence, ki so jih lepo vreme sta poskrbela za zelo pri- skupaj z organizacijskim odborom star- sprejele pred devetimi leti. Devetošolci jetno vzdušje. šev devetošolcev pripravila zelo lepo pa so se zahvalili učiteljem za devetle- Za izvedbo celotnega programa se prireditev. tno delo. V sklopu kulturnega progra- zahvaljujemo vodstvu šole, razredni- Slavnosti dogodek je potekal v toma je potekala tudi podelitev priznanj kom, mentorjema šolske skupnosti ter rek, 15. junija, ob 17. uri. Na njem so se najboljšim devetošolcem. Pohvali uči- ostalim delavcem šole. Za pridobitev zbrali vsi letošnji valetanti, njihovi starši teljskega zbora sta prejela Martin Škri- donatorskih sredstev in organizacijo ter učitelji in ostali delavci šole. Dveur- njar in Črt Pfeifer. Nagradi učiteljskega neuradnega dela se je trudil organi- ni kulturni program je sestavljal pester zbora pa sta prejela Bor Živec in Lina zacijski odbor staršev devetošolcev. V nabor točk. Posebnost letošnje valete Funa. Valetanti so tudi tokrat simbolič- imenu staršev in učencev ter delavcev je bil tudi ansambel devetošolcev, ki no predali ključ osmošolcem, ki bodo šole se zahvaljujemo vsem donatorjem. se je pojavljal med prireditvijo. Poleg v naslednjem šolskem letu prevzeli nji- glasbe so letošnjo slovesnost obogatili hov položaj. V krajšem kvizu so morali Besedilo in slika: Danilo Ravbar

Uspešen zaključek šolskega leta na Podružnični šoli Lokev

Na Podružnični šoli Lokev je bilo spomladi zelo delovno in razgibano. Ob 117. obletnici Kosovelovega rojstva so praznovali dan šole. Takrat so zaklju- čili s projektom matične šole Objemimo svet s koraki. Skupaj z učenci in učitelji matične šole so prehodili obseg Zemlje (40.075 km) in še počez pot od južne- ga do severnega pola (40.007 km). Za zaključek tega projekta so na igrišču s tekom simbolično obkrožili Zemljo in prebrali lepe misli, ki so bile izobešene okrog matične šole.

NAŠI MLADI V marcu so starše razveselili s priredi- 28 tvijo na daljavo Ko objamem tebe, ob- dobrodelni. Zbirali so zamaške za Pal- državi, ji čestitali in zaželeli vse dobro. jamem ves svet. Učenci so deklamirali, čico Pomagalčico, zvezke za otroke iz Kljub posebnemu šolskemu letu, delu zaigrali, zapeli Kosovelove pesmi in ob- socialno ogroženih družin (Karitas), star na daljavo zaradi pandemije koronske- jeli starše z lepimi mislimi. papir za šolski sklad in sprejeli Deželaka ga virusa, so na Podružnični šoli Lokev Maja so izpeljali športni dan s poho- junaka ter mu predali denarne prispev- izpeljali vse načrtovane dejavnosti in dom proti Vilenici. Občudovali so krake za otroke, ki še niso bili na morju. uspešno zaključili šolsko leto. ško naravno in kulturno dediščino: Ve- Junija se je nekaj učencev s svojimi Zahvala gre tudi staršem, ki so pomagali liko steno, spodmol Rupa, Tuplo jamo starši in učiteljico udeležilo Kamentona. svojim otrokom v času pouka na daljavo. in pastirske hiške. Odpeljali so se tudi S pomočjo mentorjev so pomagali zida- Sedaj si vsi skupaj: starši, učenci in uči- na ekskurzijo v ljubljanski živalski vrt, ti suhi zid ob krožišču v Divači. teljice želijo le, da bi se jeseni ponovno kjer so videli medvede, leve, opice, rise, Šolsko leto so zaključili s prireditvijo za srečali v šoli in sedli v šolske klopi. volčje mladiče, zebre, žirafe, slona in starše in obeležili 30-letnico samostojne druge živali. Obisk živalskega vrta je bil Republike Slovenije. S petjem, plesom, Besedilo: aktiv učiteljic za učence pravo doživetje. deklamacijami, igranjem na instrumen- Podružnične šole Lokev Celo šolsko leto so bili na podružnici te in dramatizacijo so se poklonili svoji Slika: arhiv PŠ Lokev S Piko Nogavičko raziskujemo oceane

V vrtcu Sežana, Enota Lehte, smo se z otroki skupine Metuljčki v juliju od- ločili, da obeležimo dva pomembna datuma, Svetovni dan oceanov, ki je bil 8. junija 2021, in 1. januar 2021, ko se je začelo mednarodno desetletje oceanov. Zavedamo se, da je to pomemben korak, da začnemo korenito spre- minjati odnos do morij in potrdimo pomembno mesto in vlogo oceanov v naših življenjih. Ob Svetovnem dnevu oceanov z le- tošnjo temo Ocean: življenje in preži- vetje so raziskovalci Morske biološke postaje Piran posneli nekaj kratkih filmov, ki predstavljajo del njihovega raziskovalnega dela. Z otroki smo si jih nekaj ogledali in se tudi sami odločili, da postanemo mladi raziskovalci oceanov in morij. Pri tem nam je pomagala gusarka Pika Nogavička. Spoznali smo, koliko je oceanov, kako so veliki, razno- liko življenje v njih, različna morska dna, pomembnost ohranjanja različnih živali v oceanih, in kar je najbolj pomembno, naučili smo se, da je zelo pomembno, da ostanejo naša morja čista, to so nam prišepnile tudi različne školjke, ko smo poslušali njihovo šumenje. Izdelali smo tudi knjižico z različnimi izdelki in fotografijami, kako je potekal naš mini projekt Mladi raziskovalci oceanov, ter ga poslali v Piran na Morsko bi- ološko postajo, ker želimo pokazati, da je njihovo delo za nas zelo pomembno in da smo se tudi sami naučili po- membnosti ohranjanja oceanov. Veselimo se počitnic, ker zdaj smo bo- gatejši za več znanja o morjih.

Besedilo in slike: Darija Tavčar NAŠI MLADI 29 Olimpijske igre v Enoti Sežana

Tudi v poletnih mesecih v Enoti Seža- na skrbimo za pester, zabaven in pou- čen program za otroke. Dejavnosti so seveda usmerjene na poletje, več časa preživimo pri igri z vodo, mivko, tako kot celo šolsko leto pa je tudi med po- letjem največ pozornosti namenjene otroški igri in učenju preko nje. Letos smo do sedaj z otroki pripravili mavri- čno plažo, zabave v peskovniku, veliko smo ustvarjali in pripravljali dejavnosti, ki omogočajo otrokom razvoj preko igre na vseh področjih dela v vrtcu. V času olimpijskih iger smo tudi v Enoti Sežana spremljali naše športnike in seveda glasno in bučno navijali za njih. Spoznavali smo olimpijske igre, discipline oziroma športe, ki se odvijajo na igrah in si v sku- pinah izdelali svoje zastave. Pripravili smo smo tudi v Sežani po koncu iger pripravili janje za slovenske športnike pa se seveda prave mini olimpijske igre in se v skupi- podelitev medalj, s katero smo uradno še ni zaključilo, saj smo z bučnim aplavzov nah pomerili med seboj. Tako kot v Tokiu zaključili mini olimpijske igre. Naše navi- pospremili čisto vsak nastop v Tokiu.

Besedilo: Blaž Ukmar Slike: arhiv Vrtca Sežana Taborniki ponovno ob Lahinji

V sredo, 7. julija 2021, smo taborniki po predstavljale skupine udeležencev. letu premora ponovno spakirali nahrbt- Kot vedno smo priredili veliko zabavnih nike, se usedli na vlak in se zapeljali na in poučnih delavnic o preživetju v naravi, taborni prostor ob Lahinji. S tem se je taborniški organizaciji, ekologiji, zvezdah začelo težko pričakovano taborjenje, ki in drugem. Seveda pa smo se veliko na- je bilo izvedeno uspešno kljub omejit- učili tudi skozi igro, ki je na taborjenju ni vam v povezavi s COVID-19. primanjkovalo. Temu moramo kot ved- Najprej so se udeleženci od 6. do 9. no dodati tudi zbore v krojih ter večerno razreda preizkusili na tridnevnem poho- druženje in petje ob ognju, brez kate- du in bivanju v naravi, nato pa so skupaj rega pri tabornikih ne gre. Med progra- z mlajšimi udeleženci prispeli v tabor. mom se najde tudi veliko časa za druže- Hitro so se privadili na bližnji gozd in nje in utrjevanje medvrstniških vezi, ki jih objem staršev, starejšim tabornikom pa reko ter spanje v šotorih. krepijo skupne izkušnje in dogodivščine. je to že v navadi. Tako smo z letošnjim Letos je bil tabor obarvan s temo sve- Kljub deževnemu vremenu, ki nas je taborjenjem zaključili in se že veselimo tovne konference, na kateri so se borili doletelo zadnje dni, so starši 17. julija naslednjega. za vodne vire, tako kot so to počeli pol- 2021 prevzeli nasmejane udeležence. noletni taborniki na volišču. Na taboru Mlajši, za katere je prvo taborjenje dolga Besedilo: Ana Kukanja

NAŠI MLADI smo tako gostili kar devet držav, ki so jih ločitev od doma, so navdušeno stekli v Slike: Dominik Uršič 30 Mladinski center Podlaga na Mladifestu

Ekipa MC Podlaga se je tudi letos pri- zapestnice in obeske za ključe. Verja- družila Klubu študentov Sežana pri or- memo, da lahko le s povezovanjem in ganizaciji poletnega festivala Mladifest. solidarnostjo premagamo različne izzi- Tudi tokrat smo ključno vlogo pri izved- ve in tako gradimo bolj odprto, vklju- bi aktivnosti prepustili mladim. čujočo in demokratično družbo. Pro- Začeli smo z ustvarjalnicama pod jekt rEUral Europe je enoletni projekt, mentorstvom Julije Leben in Monike podprt s strani Evropskega parlamenta, Feuče. Izdelovali smo svečnike iz slane- ki ga Mreža MaMa izvaja v sodelovanju ga testa in gibljive kipe, ki so en teden z Inštitutom za politični menedžment, krasili Park pri Starem gradu. mladinskimi centri in srednjimi šolami. Dogodek PO–VEŽI–MO SE smo v Tudi nadaljevali smo ustvarjalno. okviru projekta rEUral Europe organi- S Petro Štolfa smo v okviru plesne de- zirali v sodelovanju z ekipo Doma na lavnice Ustvarjalni gib navdih poiskali Krasu. Ustvarjali smo z nitkami in na kar v naravi in se skozi igro in ples razgi- torbice vezli poljubne motive ter pletli bali ter prebudili svojo domišljijo.

Po lanskem pozitivnem odzivu sode- lujočih, smo letos nadaljevali s kreativo v Skate parku. Mlada grafitarja Tai Küssel in Nejc Fonda sta združila moči in po- pestrila del zidu. Pridružili pa so se jima tudi mladi obiskovalci, ki so preizkusili svoje grafitarske sposobnosti. Zadnje načrtovane aktivnosti – Skejt sešna zaradi slabega vremena žal nismo uspeli izpeljati, zato njeno izvedbo na- črtujemo v bližnji prihodnosti.

Besedilo: Špela Miklavec Sliki: arhiv MC Podlaga NAŠI MLADI 31 Počitniški utrinki iz dejavnosti za otroke v organizaciji Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana NAŠI MLADI 32 Na obisku na Rihtarjevi domačiji

Čeprav so slušatelji Univerze za tretje ži- klime se domačini preživljajo le z živi- vateljica Alenka Rihtar jim je razkazala vljenjsko obdobje Kras že v maju z ogle- norejo in gozdarstvom, prebivalci pa so več kot 200 let staro domačijo, ki jo z dom znamenitosti kraške vasice Kosove- vseskozi odhajali na delo v druge kraje. veliko vnemo obnavlja že celo desetle- lje z zdravilnim energijskim parkom Srce A iz Ljubljane se je v te kraje po 30 letih tje. Predstavila je zanimivo zgodovino uspešno zaključili že 11. študijsko leto, pa dela kot urednica knjižnih izdaj najsta- Rihtarjeve rodbine. Obiskovalci so si v poletnem času nadaljujejo s študijskimi rejše slovenske založbe Celjske Mo- ogledali tudi muzej in ob zaključku še raziskovalnimi izleti. Za pester program, horjeve družbe vrnila Alenka Veber in kratek film Zeleni kras. Popeljala jih je še namenjen vsem starostnim skupinam, se v celoti posvetila Zavodu Rihtarjeva na ogled vasi z 250 prebivalci, s cerkvijo skrbi predsednica društva Nadja Mislej domačija, ki prav letos praznuje deseto sv. Nikolaja, čebelnjaka z vremensko po- Božič, upokojena direktorica sežanske obletnico delovanja. Turistična vodnica, stajo čebelarja Trohe in jim predstavila Kosovelove knjižnice. avtorica številnih prispevkov o slovenski tudi druge etnološke posebnosti kraja, Tako so se 2. julija 2021 podali na Bab- kulturni in naravni dediščini, predvsem kot so ostrnice, kmečki pripomočki iz no polje, ki leži v občini Loška dolina in pa ljubiteljska etnologinja, fotografinja, okleščenih vrhov smrek, namenjeni za velja za slovensko Sibirijo. Zaradi ostre mentorica študijskih krožkov in preda- sušenje trave. Slušatelji so pot nadaljevali do Snež- nika, kjer so si ogledali grad, in se nato podali na Mašunsko gozdno učno pot, priljubljeno izletniško točko na Mašunu, ki ponuja različne možnosti preživljanja prostega časa v objemu snežniških gozdov. Na 1800 metrov dolgi gozdni učni poti so spoznali življenje volkov, med- vedov in risov in njihovo povezanost z drugimi organizmi v gozdu. Na tej poti so odkrivali tudi znamenitosti in zgodovino prostranih gozdov tako na Ma- šunu kot tudi na Snežniku. Po postanku na Anini skali, od koder je lep razgled na grad Snežnik, so pohod nadaljevali mimo medvedjega brloga in nekdanjega lovskega dvorca ter se po uri hoda vrnili na izhodišče.

Besedilo in slika: Olga Knez Novi prostori za kraško tretjo univerzo

S predajo ključev, ki jih je v imenu ko- menske občine predsednici Univerze za tretje življenjsko obdobje Kras Nadji Mislej Božič 1. julija 2021 izročila mag. Katja Mulič, so slušatelji društva, ki us- pešno deluje že 12. leto, prišli do pre- potrebne (čeprav zelo majhne) pisarne v Komnu, v prostorih bivše policijske postaje. Svetovanje in vpisovanje v študijske programe v šol. letu 2021/22 bo tam potekalo 30. in 31. avgusta v dopoldanskem času, v popoldanskem času pa v Sežani, na Zavodu za šport, turizem in prosti čas. Načrtujejo pa ga tudi v drugih krajih.

Besedilo in slika: Olga Knez IZOBRAŽEVANJE 33 Srečanje ob 70-letnici male mature v Tomaju

V juniju so udeleženci srečanja obe- V gostilni v Križu se jih je zbralo 14. Pri- je srečanje organizirala. ležili častitljiv jubilej. Sedemdeset let jetno so pokramljali in se spominjali je že minilo od male mature. Šolo so mladostniških dni. Za zaključek so se Besedilo: Breda Čuk obiskovali v Tomaju v letih 1948–1951. fotografirali in se zahvalili Pavli Štoka, ki Slika: Eda Zega

Miran Ipavec o maratonu z dvignjenim palcem

Slušatelji Univerze za tretje življenj- sko obdobje Kras v poletnem času niso odšli na počitnice. 29. julija 2021 je predsednica društva Nadja Mislej Božič v prečudovito okolje pod dreve- snimi krošnjami ob koči Kraški Gadje pri mejnem prehodu Gorjansko povabila v goste slovenskega in evropsko znanega avtoštoparja Mirana Ipavca iz Kanala. Koča društva Kraški Gadje, ki se nahaja v eni izmed dolinic, kjer so bile barake med 1. sv. vojno, je namreč priljubljena točka za piknike in srečanja. Ipavec je svoj priimek prekrstil kar v Ipa- lec, kar predstavlja iztegnjeni palec, ki je prav gotovo simbol avtoštoparjev. Što- parski šampion je zbranim predstavil šte- vilne dogodivščine, ki jih je doživel v svoji avtoštoparski karieri, ki jo je pričel s 25 tulipanov in koles, mu je ustavila tudi Ho- alzato. Knjiga Avtoštoparski muzej je izšla leti. Tako je mož z belim klobukom in iz- landka in ga 500 metrov popeljala s ko- lani ob 100-letnici rojstva njegovega tegnjenim palcem od leta 1984 do 2020 lesom. Skupaj s prihodom in odhodom očeta Henrika Ipavca – Frida (1920–1977), preštopal 510.650 km, kar znese 13 obse- je na tem avtoštoparskem maratonu ki je bil med vojno telegrafist na angleški gov zemeljske oble. Ob tem ima tudi tri aprila 2019 preštopal kar 17.360 km. Prav bojni ladji na Malti in je Mirana kot tudi avtoštoparske tekmovalne rekorde, ki jih zanimive dogodivščine s tega zadnjega Miranovega brata Zvonka že kot najstni- do sedaj še noben avtoštopar ni prekosil. avtoštoparskega maratona, kjer je za pre- ka vpeljal v svet odkrivanja novih dežel. Preštopal je 10 držav v enem dnevu, 31 hrano, spanje, mestne prevoze in trajekte Miran, ki je po očetu podedoval vese- držav v 10 dneh in 42 evropskih držav v porabil borih 200 evrov, je opisal v svoji lje do tujih jezikov (obvlada jih kar se- 500 urah, ko je preštopal 12.640 kilome- drugi knjigi Avtoštoparski maraton, ki je dem), šaha in športa, je bil od 2002 do trov in zaustavil 161 vozil, peljalo pa ga je že prevedena in izdana tudi v italijanšči- 2006 župan Občine Kanal ob Soči in 211 voznikov. Na Nizozemskem, v deželi ni z naslovom La maratona con il pollice vodja kanalske ekipe na Igrah brez meja 34 1994 na Malti, kjer je v 2. sv. vojni imela popotniških zgodb, ki v prvih dveh in bovli z breskvami, avtor knjig pa je matično luko angleška bojna ladja K 17, knjigah niso bile zajete. Kot zanimivost zbrane povabil, ko bodo razmere do- na kateri se je vojskoval tudi njegov oče. naj še dodamo, da je v enem dnevu puščale, v svoj avtoštoparski premični Leta 2014 je izšla avtorjeva prva knjiga preštopal tudi 1.800 km in se z audijem muzej, ki je edini tovrstni muzej na Slo- Avtoštoparske zgodbe: moja prva sve- po nemški avtocesti peljal 280 km/h. venskem. tlobna sekunda. Ta knjiga je postala »Ko bom zaključil svoje projekte, av- Društvo Univerza za tretje življenjsko knjiga poletja na Radiu Trst in se uvrstila toštoparsko kariero sem že zaključil z obdobje Kras, ki ga obiskujejo tudi prija- na seznam literature za bralno značko lanskim letom in prihodom koronske- telji iz sosednje Italije, pa bo 27. avgusta Primorci beremo. ga virusa, se bom posvetil cilju, da tudi v Štanjelu gostilo izdelovalca strunskih Triologijo pa bo kmalu dopolnila Slovenija po zgledu Nizozemske, Dan- glasbil Vlada Nunčiča, s katerim se bo knjiga Avtoštoparski muzej: vsak pred- ske in Nemčije uvede prometne table pogovarjala muzikologinja dr. Klara Hr- met ima svojo zgodbo. Pripovedovala za avtoštoparska mesta z napisom Lift vatin, 24. septembra pa bo zopet pri bo o šestih sezonah tega unikatnega plaats in iztegnjenim palcem. Srečanje, koči Kraški Gadje Bogdan Macarol gostil muzeja, o zgodbah obiskovalcev in o ki ga je v okviru programa Različnost filozofa Antona Komata. tem, kako se ljudje obnašajo v muzeju. bogati sofinancirala Občina Komen, se Seveda pa ne bo manjkalo zanimivih je nadaljevalo ob podpisovanju knjige Besedilo in slika: Olga Knez Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana na srečanju Erasmus v Grčiji

Po več kot letu in pol prepovedi po- Na delovnem srečanju smo koordina- film o Špartatlonu, izjemno zahtevnem tovanj zaradi epidemije koronskega torji sodelujočih držav predstavili šolo teku, pri katerem je treba premagati 246 virusa so ponovno zaživela srečanja v in športne dejavnosti, ki smo jih izvajali km dolgo pot od Aten do Šparte. Poda- okviru mednarodnega projekta Eras- v času zaprtja šol zaradi koronskega vili smo se na stadion, ki je bil izhodišče mus + Change Your Lifestyle. Srečanje rusa. Sledila je delavnica lokostrelstva, ki olimpijskega maratona tako leta 1896 učiteljev je potekalo v grških Atenah od ga na šoli ponujajo učencem z motnjo kot tudi leta 2004. Sreda je bila namenje- 12. do 16. julija 2021, udeležile pa smo se koncentracije in pozornosti. V nadaljeva- na največji znamenitosti Aten, akropoli. ga učiteljice Vesna Muha Sladoje, Tade- nju smo se na delavnici folklore naučili Atenska akropola je starodavna citadela ja Bogdan, Mojca Gerželj Štembergar in pet različnih grških tradicionalnih ple- na visoki pečini nad mestom z ostanki Ester Trobec. sov, nato pa smo si ogledali čisto nov več antičnih zgradb velikega arhitektur- Grška prestolnica Atene šteje več kot muzej olimpijskih iger, v katerem lahko nega in zgodovinskega pomena, najbolj 3,7 milijona prebivalcev, širše območje obiskovalec doživi potovanje skozi ce- znan izmed njih je Partenon. Naša na- Aten pa več kot 5 milijonov, kar predsta- lotno zgodovino, od prvih začetkov do slednja postaja je bil muzej Acropolis s vlja polovico celotnega prebivalstva Gr- najbolj svežih dosežkov olimpijcev s primerki najlepše grške umetnosti, kjer čije. Atene so središče umetnosti, uče- celega sveta. Drugi dan našega srečanja smo si malce oddahnili od neznosne nosti, filozofije in so splošno priznane se je pričel z delavnico hipoterapije, ki je vročine. V nadaljevanju smo se spreho- kot zibelka zahodne civilizacije in rojstni primerna za ljudi z gibalnimi in kognitiv- dili do slovitega olimpijskega stadiona kraj demokracije. nimi težavami in pri otrocih z avtizmom. Panathenaic ali Kallimarmaro, ki je edini Prvi dan srečanja smo se udeležili spre- Po seminarju nas je pot vodila v Mara- stadion na svetu, v celoti zgrajen iz mar- jema pri županu občine Dionysios, nato ton, po katerem je poimenovan tudi morja. Pot smo nadaljevali do trga Syn- pa je sledilo delovno srečanje na šoli. 42.195 m dolg tek. Ogledali smo si tam- tagma in počakali na menjavo častne Šola 3rd Primary School of Dionysios se kajšnji muzej, nato pa je sledil seminar o straže pred grobom neznanega junaka nahaja 25 kilometrov iz središča Aten, povezovanju zgodovinskih dogodkov in prišli do trga Monastiraki, ki je najbolj v okrožju Dionysios. Obiskuje jo 243 s športno vzgojo v šolah, v sklopu ka- živahno območje Aten. V neposredni učencev, v njej pa poučuje 25 učiteljev. terega smo si ogledali dokumentarni bližini se nahaja tudi atenska Agora, kjer so ostanki Hadrijanove knjižnice. Na trgu se nahaja veliko tipičnih grških tavern, kjer je mogoče poskusiti tradicionalne jedi kot souvlaki ali gyros. V četrtek smo imeli seminar o šolskih dejavnostih na prostem. Po seminarju je sledila razprava, kako potekajo v posamezni državi dejavnosti na prostem, v petek pa smo koordinatorji imeli še zadnji delovni se- stanek, ki mu je sledil obisk narodnega vrta. Srečanje smo zaključili v želji, da bi epidemiološke razmere omogočale, da se tudi v prihodnje srečamo v živo.

Besedilo: Ester Trobec

Slika: Victoria Donat Solera IZOBRAŽEVANJE 35 Kraški zeliščarji na Trnovski planoti

Tokrat se je nekaj več kot 20 članov čina življenja s Krasa, Goriške, Slovenske kjer v živi skali ureja bazen za osvežitev v zeliščarske sekcije S Stipetom v naravo, Istre in celo ljubljanskega konca. Kraški poletnih dneh. Potem pa so se vsi sku- ki že vrsto let pod vodstvom Vere Lah teren iz okolice Štorij, kjer so se v začet- paj podali na botanični sprehod v nara- in Dolores Kopačin deluje v pri Kultur- ku mesečno srečevali, in Dolnjih Ležeč vo na nadmorsko višino od 750 do 800 nem in športnem društvu Šator Štorje, na obrobju Parka Škocjanske jame, so metrov in se zaustavili na vrhu, kjer je podalo k njihovemu mentorju botaniku za poletno srečanje prvo soboto v av- bil prečudovit razgled na okoliške kraje mag. Stipetu Hećimoviću v Podgozd gustu zamenjali za hladnejše območje s Sveto goro, Škabrijelom in Sabotinom pri Čepovanu. Tako so 7. avgusta 2021 Trnovskega gozda, kjer je vegetacija vse do morja. na prelepo Trnovsko planoto prišli ze- podobna kraški. Stipe je člane sekcije Kot po navadi so čas izkoristili za na- liščarji in ljubitelji zelišč in zdravega na- sprejel na svojem domu v Podgozdu, biranje znanja o zdravilnih rastlinah. Tako so pobliže spoznali koprivolistna- to in piramidasto zvončnico, vrbolistni primožek, šentjanževko, koprivo, bez- go, ostro homuljico, lakote, travniško izjevko, pelin in lapuh idr. Ob povratku so se zaustavili tudi pri Janji Brus in Ivanu Šušmelju v Školu in se odžejali s sokom iz vrtnic. Prijeten popoldan v naravi ob obilici znanja in modrosti, ki jim ga je Hećimović posredoval, so zaključili s pogostitvijo z namazi iz orehov in sončničnih semen ter pristni kraški kapljici. Manjkalo pa ni niti prijetno vzdušje ob kitari, na katero je zaigral Stipe, ki se v prostem času posveča ne samo glasbi, ampak tudi slikarstvu in kiparstvu.

Besedilo in slika: Olga Knez Spoznajte naše prave barve Z razglednico vabimo k odkrivanju skritih kotičkov Krasa in Brkinov

JSKD Sežana, OOZ Sežana, in ORA Kra- razglednice in jih poimenovali Spoznaj- -ih). Oblikovali smo tudi e-razglednico, sa in Brkinov, d. o. o., se skupaj s sodelu- te naše prave barve – Skriti kotički Krasa ki jo lahko podjetniki, turistični ponu- jočima partnerjema Slonček, d. o. o., in in Brkinov. Z lokalnim fotografskim dru- dniki in ostali pošljejo kot vabilo svojim Befine-Pro, d. o. o., letos ponovno po- štvom Žarek smo organizirali fotografski poslovnim partnerjem. Prav tako bo vezujemo v skupni turistični promociji natečaj na temo naravnih znamenito- promocija potekala preko družbenih destinacije Kras in Brkini. S projektom sti in skritih kotičkov Krasa in Brkinov. omrežij. Pobudo bomo oplemenitili še z Spoznajte naše prave barve – Skriti ko- Razglednica vključuje motive različnih ostalimi aktivnostmi – razstavo izbranih tički Krasa in Brkinov želimo na desti- lokacij vseh štirih občin, Sežane, Komna, fotografij, ki je bila najprej razstavljena nacijo privabiti domače in tuje obisko- Divače in Hrpelj - Kozine, ter prikazuje v Občini Divača v času občinskega pra- valce in s tem pomagati turističnemu mistične, skrite kotičke. Vsak kotiček ima znika, nato pa še v ostalih treh občinah. gospodarstvu in povezanim dejavnos- svojo posebno zgodbo, v katero vabi- Katja Kralj, strokovna vodja destina- tim pri čim hitrejšem okrevanju. mo obiskovalce, da jo okusijo ali občuti- cije Kras in Brkini: »Zadovoljni smo, da Vladislava Navotnik, vodja območ- jo v obliki posebnega doživetja«. smo se v tem projektu uspeli povezati ne izpostave JSKD Sežana: »Za namen Razglednico bo mogoče kupiti tudi v partnerji, ki delujemo na področju kul- promocije smo oblikovali tri različne Turističnih informativnih centrih (TIC- ture, turizma in podjetništva. Zavedamo IZOBRAŽEVANJE / GOSPODARSTVO IN TURIZEM / GOSPODARSTVO IN IZOBRAŽEVANJE 36 se, kako pomembno je, da s skupnimi ke, javne zavode in novinarje. Za uspeš- uspešnosti te promocije ter prepoznav- močmi tako v organizacijskem, finanč- nost projekta je izjemnega pomena so- nosti Krasa in Brkinov tako v Sloveniji nem in promocijskem smislu prispe- delovanje in proaktivni pristop vsakega kot tujini. vamo k okrevanju gospodarstva v naši občana in povezovanje celotne lokalne Hvala vam za pomoč in podporo pri regiji, ki je zelo odvisna od domačih in skupnosti ter podjetništva Krasa in Brki- promociji Krasa in Brkinov. tujih obiskovalcev.« nov. Verjamemo, da sta v sodelovanju in Da bi turistična promocija dosegla povezovanju moč in pozitivna energi- Besedilo: Katja Kralj, ORA Krasa in svoj namen, k sodelovanju vabimo vse ja. Zavedamo se, da so to naše skupne Brkinov, d. o. o. občane, podjetnike, turistične ponudni- vrednote, s katerimi želimo prispevati k Slike: arhiv ORA Srečanje članov Caravaning kluba Slovenije v Sežani

Ob nekaterih odpovedih zaradi 'višje sile' in napovedane vročine se nas je v četrtek, 24. junija 2021, v senci velikih kostanjev na lokaciji Lipov list sredi Sežane zbralo 15 posadk. Po Božini in Miranovi dobrodošlici se nam je kmalu pridružil lokalni turistični vodnik An- drej Bandelj in nas sprehodil po starem delu mesta. Začeli smo na Trgu osvoboditve, nadaljevali do Kosovelovega kulturnega doma in parka in se potem med starimi stavbami povzpeli v hrib in se vrnili na izhodišče. Tu se je seveda druženje nadaljevalo ob dolgi mizi, obloženi s pršutom in kraškim vinom. Obiskala sta nas Aleš Vodičar, direktor ORE - Razvojne agencije Krasa in Brki- V Kosovelovi sobi. nov, ter sežanski župan David Škabar, sovelove sobe, ki je urejena v nekdanji Nekateri so si seveda še dopolnili vinske ki je v naši družbi ostal kar nekaj časa, osnovni šoli, danes Ljudski univerzi, kjer zaloge v bližnji trgovinici Vinakras. potem pa je moral oditi še na prižig se je pesnik Srečko Kosovel tudi rodil. V soboto so mnogi že zjutraj z avto- kresov. Seveda smo ga obdarili z dežni- Tudi tu smo od vodičke zvedeli marsikaj domi odšli na ogled Zavoda za gasilno kom Caravaning Kluba Slovenije (CCS), zanimivega in novega o tem prehitro in reševalno službo, ki skrbi tudi za po- in to v rdeči barvi. umrlemu slovenskemu pesniku. Po ko- žarno varnost na Krasu. O tem nas je Na Dan državnosti sta B & B (Breda in silu, ki smo ga pripravili vsak zase, smo seznanil dežurni vodja Marko Adamič. Branko) izobesila slovensko zastavo. Vsi odšli še na pohod po Živem muzeju Sledil je premik v vas Lokev, kjer nas je skupaj pa smo odšli do bližnjega bo- Krasa. Zaradi sonca nas je prijazna vo- antikvar Srečko Rože popeljal po treh taničnega vrta, ki stoji tik ob občinski dička Daša Čok raje popeljala po senci nadstropjih bogato založenega Voja- stavbi, in si ga s pomočjo vodičke in vr- kraških gozdov in nam povedala, kako škega muzeja Tabor, ki ga ima urejene- tnarke tudi ogledali. Obisk smo končali so nekoč živeli na kamnitem Krasu, ki ni ga v nekdanjem obrambnem stolpu. v sodobno opremljenem Interpretacij- bil tako poraščen kot danes. Praznični Srečko se ukvarja z zbiranjem in ima skem centru kraške vegetacije, kjer smo dan smo seveda zaključili z ogledom največjo zbirko vojaškega arhivskega si ogledali 3D-film in poučne aplikativ- vinske kleti Vinakras in degustacijo vin in še kakšnega gradiva pri nas. Za to ne vsebine. Sledil je odmor, ki so ga ne- in penin na njihovem vrtu. Da je bilo dejavnost je navdušil še ženo in obe kateri izkoristili za jutranji zajtrk, potem proslavljanje bolj sladko, pa je poskrbela hčeri. Je poln podatkov in mu nikoli pa smo se napotili na voden ogled Ko- Boža, ki nam je spekla praznično torto. ne zmanjka besed. Predstavil nam je

Ob vodnjaku pri Bolnišnici Sežana. Na ogledu Botaničnega vrta. GOSPODARSTVO IN TURIZEM 37 še bližnjo cerkev svetega Mihaela in kjer so nam res hitro postregli z oku- 'bazo' in popoldan počasi začeli odha- poslikave znanega slovenskega slikar- snim kosilom. Potem smo si ogledali jati proti svojim domovom ali drugim ja, kiparja in grafika Toneta Kralja (1900 še Kobilarno Lipica in njihove lipican- popotniškim ciljem. Nekateri smo odšli –1975), ki jih je naredil v vojnem času ce. Vodička nam je predstavila vzrejo zvečer še na zaključek Festivala kamna od leta 1942 do 1943. Potem je sledil teh lepotcev in še vrsto manj znanih v Pliskovico, kjer je nastopil kantavtor obisk Fabianove muzejske trgovine, podatkov o njih. Proti večeru je sledil Drago Mislej Mef. kjer smo vsi obujali spomine na stare povratek na Lipov list, kjer smo se spet Boža in Miran Rožman sta srečanje kot čase, ko so bili v trgovini še pravi trgov- družili ob dolgi mizi. po navadi pripravila 'v nulo', bi rekli Kra- ci. Tudi tu nismo mogli od potomca V nedeljo je manjša skupina odšla na ševci. Poskrbela sta za vse, vodiče, pitno Fabianovih in zdajšnjega lastnika Mira pohod po Kosovelovi poti od Sežane do vodo in druge dobrote. Tudi kostanjeva Slane zvedeti vsega, kar se skriva v tej Tomaja. Nekateri smo se tam odpravili z senca v našem taboru je bila odlična, trgovini, ki pa je kasneje imela še svojo motorji pa tudi s kolesi. V Tomaju smo tako da sploh nismo občutili vročine, ki bencinsko črpalko (Shell), ob kateri so si ogledali Kosovelovo domačijo, kjer je je te dni pripekala. Čeprav smo nekate- nas pogostili še s sladkim teranovim li- pesnik, ki je ustvarjal tudi konstruktivi- ri že večkrat bili v teh krajih, smo spet kerjem. V vasi je tudi znana pršutarna, stično poezijo, star 22 let tudi umrl. Obi- spoznali marsikaj novega in koristnega. ki pa ni bila odprta za ogled. Oboro- skali smo tudi njegov grob na bližnjem Predvsem pa smo se štiri dni družili, se ženi z novimi spoznanji so si nekateri pokopališču, v katerem je pokopana vsa pogovarjali in uživali. pripravili kosilo in ga zaužili v AD, drugi njegova družina, razen sestre Karmele smo raje odšli v bližnjo gostilno Muha, in njenega moža. Potem smo se vrnili v Besedilo in slike: Goran Rovan Zaključna prireditev ter rezultati operacije Kakovost & podjetništvo

V četrtek, 17. junija 2021, ob 10. uri  spodbuditi uporabo lokalnih pridel- je v degustacijski sobi Vinakras, z. o. o., kov na nov in inovativen način; Sežana potekala zaključna prireditev  spodbujati razvoj in trženje novih projekta S povezovanjem izobraževanj kmetijskih proizvodov in poslovnih poselne o pravno-formalnih vidikih po- do dviga kakovosti pridelkov in krepitve idej. slovanja je potekala spletno. Pri načrtu trajnostnega podjetništva na podeželju Na zaključni prireditvi so bile pred- trženja jabolčne penine je bilo vzpostav- oziroma s krajšim nazivom 'Kakovost & stavljene aktivnosti in rezultati triletne ljeno dodatno sodelovanje s Šolskim podjetništvo'. operacije ter degustacija inovativnega centrom Srečka Kosovela Sežana, smer Kmetijsko gozdarski zavod Nova pilotnega izdelka jabolčna penina, ki je ekonomski tehnik, ter sadjarsko kmetijo Gorica je nosilec projekta oz. operaci- bil razvit v okviru operacije. Pečar, v okviru katerega so štiri dijakinje je, sofinancirane s strani Evropskega Triletni projekt se je zaključil v juniju. Ob pripravile maturitetno nalogo na temo kmetijskega sklada za razvoj podeželja pripravi zaključne prireditve smo pripra- jabolčne penine pod mentorstvom Moj- (EKSRP) preko javnega poziva LAS Krasa vili tudi povzetek rezultatov projekta. ce Železnik-Buda. V okviru projekta je in Brkinov, v katerem kot partnerji sode- Izvedene so bile tri delavnice (Spoz- bilo izvedenih več kot 170 podjetniških lujemo še Območna razvojna agencije navajmo svet vina, Kultura pitja vina, svetovanj ter ogled dobrih praks v Gori- Krasa in Brkinov, d. o. o., Kmetijska za- Delavnica o pridelavi jabolčne penine), ških brdih ter obisk Vinskega univerzuma druga Vinakras Sežana, z. o. o., ter Dru- štiri predavanja (Priložnosti za ekološko v Ljubljani z namenom prenosa znanja in štvo vinogradnikov in vinarjev Krasa in sadjarstvo, Ekološka pridelava zelenja- izkušenj proizvodnje, trženja, promocije, ki se zaključuje v juniju. ve, Ekološka pridelava grozdja in vina, podjetništva in pozicioniranja izdelkov Operacija je namenjena spodbujanju Ekološko sadjarstvo) ter dva prikaza rezi na trgu doma in v tujini. V operacijo so podeželskega prebivalstva, predvsem sadnega drevja (v Dutovljah ter v Slo- bili vključeni tako pridelovalci, ponudni- mladih, vseh štirih kraško-brkinskih pah). Potekali sta tudi dve ocenjevanji ki, potencialni podjetniki, mladi, brez- občin h kakovostnejši pridelavi in pre- suhomesnatih izdelkov (april 2019 in poselne osebe kot tudi starejši in ostala delavi lokalnih kmetijskih pridelkov, marec 2021) ter ocenjevanje sokov in zainteresirana javnost s poudarkom na sonaravnemu kmetijstvu, razvoju novih sirupov (maj 2019). varovanju naravne in kulturne dediščine izdelkov, dvigu dodane vrednosti ter k Poleg tega je bilo izvedenih še pet de- in razvoju družbenoodgovornega pod- spodbujanju novih inovativnih poslov- lavnic o osnovah podjetništva na osnov- jetništva. nih idej za gospodarski razvoj. nih šolah (OŠ Dutovlje, OŠ dr. Bogomirja Partnerji projekta smo vam na voljo za Glavni cilji projekta Kakovost & podje- Magajne Divača, OŠ Dragomirja Benči- več informacij o rezultatih. tništvo so: ča – Brkina Hrpelje – Kozina, OŠ Srečka  ohranjanje podeželja in povezova- Kosovela Sežana), delavnica o razvoju Besedilo: Jerneja Modic nje kmetijstva na območju Krasa in podjetniške ideje na srednji šoli (Šolski Slike: arhiv ORE Krasa in Brkinov, d. o. o. Brkinov; center Srečka Kosovela Sežana) ter dve  dvig kakovosti proizvodom in storit- delavnici za mlade. Delavnica za brez- Projekt KAKOVOST & PODJETNIŠTVO vam; se izvaja v okviru Podukrepa 19.2: Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. GOSPODARSTVO IN TURIZEM 38 Projekt Vrtovi Krasa: odobren

Območje Krasa se ponaša z izjemno ga projekta, ki smo ga prijavili v okviru vezani v skupni, medpartnersko razviti, naravno dediščino, ki v povezavi s kul- drugega Javnega poziva LAS Krasa in produkt, ki bo obiskovalcem Krasa, lo- turnim bogastvom ustvarja podobo Brkinov, opozorimo na njihovo izjemno kalnemu prebivalstvu in drugim de- edinstvene krajine. Tu se namreč jasno pomembno sporočilno vrednost. ležnikom omenjene vrtove odstiral na odraža preplet naravnih procesov in V zasledovanju navedenega cilja pro- povsem drugačen, doživljajski način in človekovega delovanja, ki so do danes jekt Vrtovi Krasa – ohranjanje narave ki bo predstavljen s pomočjo skupne, ustvarili prostor svetovno znanih feno- in krepitev zavesti o njenem pomenu, v okviru projekta oblikovane, celostne menov. A ob tem gre izpostaviti dejstvo, financiran iz sredstev Evropskega kme- grafične podobe, skupnega videa, nad- da se ob edinstvenem podzemnem tijskega sklada za razvoj podeželja, ki se grajenih spletnih strani, oblikovane in svetu, površinskih geomorfoloških poje začel izvajati v začetku julija letošnje- natisnjene zgibanke ter vsebinsko pe- javih, bogati biotski raznovrstnosti in ga leta in bo trajal do julija 2022, tako strih dogodkov, ki se bodo v vseh vr- pokrajini, prepleteni s kulturnimi ele- združuje skrbno izbrane, inovativno na- tovih odvijali spomladi 2022 (dogodek menti, na Krasu pojavljajo tudi 'vrtovi', ravnane in v smiselnem sosledju dolo- Vonj po Krasu v Botaničnem vrtu Seža- kot pomembni pričevalci zgodovinske, čene aktivnosti. Z izvedbo le-teh bodo na, Zeliščni dan na Pepinem kraškem krajinske, arhitekturne in tudi naravne omenjeni vrtovi najprej vsebinsko nad- vrtu v Dutovljah, dogodek Rožni vrtovi dediščine. grajeni, pri čemer bo: za lepše življenje v Vrtu Ville Fabiani v Kras, kljub svoji razmeroma majhni - Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso, Kobdilju, dogodek Kraški vrt v Mladin- površini, premore namreč kar tri naj- nadgrajen s steklenimi panoji velike- skem domu v Ocizli ipd.). pomembnejše vrtove (Botanični vrt ga formata, ki bodo (nameščeni na S pomočjo odobrenega projekta Sežana ob vili Mirasasso, Ferrarijev vrt v degradiranih zidovih treh izbranih lo- bodo v medpartnersko mrežo vključeni Štanjelu ter Vrt Ville Fabiani v Kobdilju), kacij) prikazovali črno-bele fotografije Vrtovi Krasa vendarle pridobili zasluže- ki so zaščiteni kot vrtno-arhitekturna vrta iz leta 1900 ter spremljajoče opi- no veljavo, opozorili na svojo neprecen- (nepremična kulturna) dediščina, v ce- se o vrtu iz tedanjega časa; ljivo vrednost ter, nenazadnje, s spod- loti ali s posameznimi elementi kot na- - Pepin kraški vrt na Bunčetovi domači- bujanjem novih pristopov, opozorili na ravni in/ali kulturni spomenik lokalnega ji v Dutovljah, nadgrajen z umestitvijo potrebo po ohranjanju narave, kulturne pomena, sežanski vrt pa celo kot narav- vrtne grede Pepine sveže dobrote, dediščine in okolja. na vrednota državnega pomena. sodobno oblikovane ptičje krmilni- Projekt Vrtovi Krasa – ohranjanje na- Poleg navedenih historičnih vrtov pa ce, označevalnih tablic za didaktično rave in krepitev zavesti o njenem posta na Krasu še dva, ki v nasprotju s pr- doživljanje kraške 'gmajne' ter vklesa- menu je financiran iz Evropskega kme- vimi tremi veljaki, predstavljata naravno njem pastirskih igric na kamnito mizo; tijskega sklada za razvoj podeželja, nje- in kulturno dediščino kraške 'gmajne', in - Ferrarijev vrt v Štanjelu, nadgrajen s govi partnerji pa so KSP, d. d., Sežana sicer Pepin kraški vrt na Bunčetovi do- premičnimi slikovnimi tablicami za kot vodilni parter ter Občina Sežana, mačiji v Dutovljah ter Zeliščni vrt Doma- prikaz izvornih podob vrtne ureditve Občina Komen, ORA Krasa in Brkinov, čije Beljavi v Kačičah. ter učinkovitejši prikaz pomena, ki ga Zavod Fabiani – Zavod za ohranitev in In ravno zato, ker so ti vrtovi sicer dob- je vrt nekoč imel na svojo neposred- razvoj kulturne in naravne dediščine ro poznani, a nikoli zares obravnavani no okolico ter Domačije Fabiani v Kobdilju, Poslovni kot izjemen in nepogrešljiv del narav- - Zeliščni vrt Domačije Belajevi v Ka- in organizacijski center Krasna, Andrej- nega in kulturnega bogastva kraškega čičah, nadgrajen z izvedbo stenskih ka Cerkvenik, s. p., ter Mladinski dom, prostora, smo partnerji projekta (KSP, zeliščnih ometov v zeliščni sobi ske- Jana Jurič, s. p. d. d., Sežana, Občina Sežana, Občina dnja domačije, ki bodo kot pilotni Komen, ORA Krasa in Brkinov, Zavod primer izdelani na osnovi v projektu Besedilo in slika: Partnerji projekta Fabiani, Zavod Krasna in Mladinski dom izvedenih raziskav o tehnikah prekri- Vrtovi Krasa Ocizla) kot lastniki in/ali upravljavci vanja konstrukcijsko različnih površin omenjenih vrtov prepoznali nujo, da z uporabo naravnih pigmentov, raz- le-te povežemo pod skupnim imenom ličnih tekstur in apna. Vrtovi Krasa ter s pomočjo istoimenske- Tako nadgrajeni vrtovi bodo nato po- Aktualno dogajanje v LAS Krasa in Brkinov

Lokalna akcijska skupina Krasa in Br- ga udeležila tudi predstavnika LAS Krasa potrditvi druge spremembe Strategije kinov (v nadaljevanju: LAS) tudi v pole- in Brkinov. Na Agencijo RS za kmetijske lokalnega razvoja LAS Krasa in Brkinov tnem času ne počiva. trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) so bili za programsko obdobje 2014–2020. V obdobju od aprila do konca julija oddani štirje zahtevki za izplačilo opera- V nadaljevanju navajamo podrobnejši 2021 sta bili izvedeni korespondenčni cij ter tri prošnje za spremembo ope- pregled aktivnosti. in redna seja Upravnega odbora ter ko- racij. Konec marca se je zaključil četrti respondenčna seja Nadzornega odbora Javni poziv LAS iz sredstev Evropskega Zaključene operacije EKSRP sklada LAS. Izvedena sta bila posveta lokalnih sklada za regionalni razvoj (ESRR), konec v prvi polovici leta 2021 akcijskih skupin, eden virtualno, drugi maja pa smo prejeli odločbo Ministrstva V prvi polovici leta 2021 so se uspeš- pa s srečanjem v živo, v Posočju, ki sta se za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o no zaključile še tri operacije prvega GOSPODARSTVO IN TURIZEM 39 Javnega poziva LAS Krasa in Brkinov iz nega odbora je LAS pričel z vnašanjem vedba skupne izobraževalne delavnice sredstev Evropskega kmetijskega sklada potrjenih vlog operacij v elektronsko na temo vzpostavitve najbolj efektivnih za razvoj podeželja (EKSRP). aplikacijo Ministrstva za gospodarski ra- komunikacijskih orodij z upravljalci BO. Po zaključku aktivnosti operacije mora zvoj in tehnologijo (MGRT). Sedaj je na Vsak LAS je izvedel tudi svoje specifič- prijavitelj skupaj s partnerji pripraviti strani MGRT, da vnesene vloge pregle- ne aktivnosti, katerih namen je bil dose- ustrezno dokumentacijo zahtevka z da, poda morebitne dopolnitve ter skle- gati cilje varovanja naravne in kulturne vsemi potrebnimi dokazili in prilogami. ne pogodbe o sofinanciranju operacij s dediščine posameznega območja ob Zahtevek, ki služi kot podlaga za izplači- prijavitelji operacij. istočasnem izboljševanju dohodkovne- lo upravičenih sredstev iz odločbe, vloži ga položaja lokalnega prebivalstva. Na LAS v elektronsko aplikacijo Agencije Potrjene operacije tretjega Jav- področju BO Kras in porečje reke Reke RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. nega poziva LAS s strani ARSKTRP so bile izvedene naslednje specifične Prav tako nudi LAS vsem prijaviteljem in Vloge operacij, ki so bile potrjene na tret- aktivnosti: njihovim partnerjem pomoč pri pripravi jem Javnem pozivu LAS Krasa in Brkinov - izvedba šestih ustvarjalno izobra- ustrezne dokumentacije za zahtevek. iz sredstev Evropskega kmetijskega skla- ževalnih delavnic s spoznavanjem V začetku januarja 2021 je bil oddan da za razvoj podeželja, je z odločbami trendov v turizmu in dobrih praks za zahtevek za operacijo Kamen in kulina- potrdila tudi Agencija RS za kmetijske razvoj turistične ponudbe; rika, prijavitelja Območne obrtno-pod- trge in razvoj podeželja (ARSKTRP). Vseh - izvedba izobraževanja Gostitelj Inter- jetniške zbornice Sežana. V vmesnem sedem vlog, ki smo jih v pisarni LAS v ob- pretator; času je bila s strani Agencije RS za kme- dobju januar–februar 2021 vnesli v elek- - izvedba dveh sklopov podjetniških tijske trge in razvoj podeželja za opera- tronsko aplikacijo ARSKTRP, je bilo pred delavnic S poslovnim načrtom do ra- cijo izvedena tudi kontrola pred izplači- izdajo odločbe pozvanih na dopolnitev. zvoja dejavnosti; lom zahtevka. Po usklajenih dopolnitvah, je LAS, v ob- - izvedba podjetniških svetovanj; Konec junija 2021 je bil oddan zahte- dobju od sredine maja do sredine junija, - izvedba dveh delavnic povezovanja vek za operacijo KRASmeet, prijavitelja za vseh sedem vlog prejel odločbo o so- ponudnikov BO Kras in porečja reke Art nepremičnine, d. o. o., ki se je za- financiranju s strani ARSKTRP. Reke; ključila konec maja. Konec junija so se Vsem prijaviteljem potrjenih opera- - izvedba strokovne ekskurzije in ogle- zaključile tudi aktivnosti operacije Ka- cij želimo uspešno izvajanje aktivnosti da dobrih praks v BO Obsotelje in kovost & podjetništvo, prijavitelja Kme- operacij ter uspešno črpanje evropskih Kozjansko; tijsko gozdarske zbornice Slovenije, sredstev. - izvedba strokovne ekskurzije in ogle- Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova da dobrih praks v BO Julijske Alpe ter Gorica, čigar zahtevek je bil oddan ko- Zaključena operacija sodelovanja - izvedba dvodnevne strokovne eks- nec julija. Približajmo Unescova biosferna ob- kurzije in ogleda dobrih praks v BO Konec avgusta bo oddan zahtevek še močja prebivalcem Mura. zadnje operacije prvega Javnega poziva Konec junija 2021 se je, kljub podaljša- V okviru projekta sodelovanja je bil LAS – Krasnost Krasa in Brkinov, prijavi- nju zaradi epidemije COVID-19, uspeš- posnet tudi skupni predstavitveni film telja Zavoda ŠTIP. no zaključila operacija (projekt) sodelo- o perspektivnih in inovativnih podjetni- Vse operacije so bile med njihovim vanja Približajmo Unescova biosferna ških idejah v BO Slovenije, ki si ga lahko izvajanjem podaljšane zaradi višje sile – območja prebivalcem (skrajšano: MaB). ogledate na spletni strani LAS Krasa in epidemije COVID-19. V projektu je sodelovalo šest slovenskih Brkinov. Več informacij o zaključenih opera- LAS. Poleg vodilnega partnerja projek- cijah ter operacijah v izvajanju si lahko ta LAS Dolina Soče so v projektu sode- Facebook stran LAS Krasa in Brkinov preberete na spletni strani LAS: https:// lovali še LAS Posavje, LAS Obsotelje in Facebook stran LAS Krasa in Brkinov, www.laskrasainbrkinov.si/projekti- Kozjansko, LAS Gorenjska košarica, LAS ki je bila na novo vzpostavljena januarja -eksrp/. med Snežnikom in Nanosom ter LAS 2021, pridobiva nove člane in všečke. Krasa in Brkinov. Na območju našega Trudimo se za redno objavo aktualnih Zaključen četrti Javni poziv LAS LAS pa je bil partner projekta še Park novic in dogajanj, zato vabljeni k spre- Krasa in Brkinov iz ESRR sredstev Škocjanske jame, Slovenija, ki je prevzel mljanju le-te, kakor tudi njenemu všeč- Četrti javni poziv LAS Krasa in Brkinov izvedbo določenih aktivnosti. kanju in deljenju. iz ESRR sredstev se je zaključil 31. mar- Projekt sodelovanja je povezal vsa tri ca 2021. Prejeli smo šest vlog operacij, biosferna območja (BO) Slovenije: BO Spletni LAS Katalog daril ki jih je pregledala in ocenila zunanja Kras in porečje reke Reke, BO Kozjan- Na poziv lokalnim ponudnikom z ob- petčlanska ocenjevalna komisija. Člani sko in Obsotelje ter BO Julijske Alpe. V močja LAS Krasa in Brkinov k predsta- ocenjevalne komisije so se sestali dvak- okviru projekta so bile izvedene številne vitvi svoje ponudbe v spletnem Kata- rat, zaposleni na LAS pa sta članom ko- skupne aktivnosti, kot so: ozaveščanje, logu daril, ki smo ga objavili februarja misije nudili administrativno-tehnično promocija, izobraževanje ter izmenjava 2021, se je odzvalo šestnajst ponudni- pomoč. Končno poročilo ocenjevalne dobrih praks in znanj, organizacija in kov. V pisarno LAS so nam ponudniki komisije z izborom operacij, predlaga- izvedba dogodkov, posvečenih dnevu dostavili različen nabor svojih izdelkov, nih za sofinanciranje, so obravnavali še BO Slovenije, snemanje skupne oddaje od steklenic vina in likerjev, marmelad, člani upravnega odbora LAS na svoji o perspektivnih in inovativnih podje- medu, sira, lanenih otroških oblačil, redni seji. Upravni odbor je namreč tisti tniških idejah v BO Slovenije, skupna izdelkov iz sivke, izdelkov iz kamna in organ, ki dokončno potrdi izbor opera- izobraževalna zgibanka s predstavitvi- gline, kraškega brinjevca in brkinske- cij za sofinanciranje. jo BO Slovenije (s prilagoditvijo 'lahko ga slivovca, gina, paketa doživetij ipd. Po potrditvi operacij s strani uprav- branje' za ranljive ciljne skupine) ter iz- V vmesnem času je izbrana fotografi- GOSPODARSTVO IN TURIZEM 40 nja izdelke za katalog fotografirala, v pripravi pa je še krajši opis izdelkov, ki ga bo izbrani oblikovalec smiselno umestil v spletni Katalog daril. Ko bo končan, bo spletni Katalog daril objav- ljen na spletni strani LAS, deljen pa bo zainteresirano javnost k včlanitvi v LAS. zanska cesta 4, 6210 Sežana. tudi na facebook strani. Na spletni strani www.laskrasainbrkinov.si najdete prijavni obrazec, ki ga iz- Besedilo: Maja Colja, LAS Krasa in Povabilo k včlanitvi v LAS Krasa in polnite in pošljete na elektronski naslov Brkinov Brkinov [email protected] ali po nava- Slika: arhiv LAS Krasa in Brkinov LAS Krasa in Brkinov še vedno vabi dni pošti na LAS Krasa in Brkinov, Parti- Na šestem, bienalnem Festivalu kamna na Krasu izbrali mlade kamnoseke za Euroskills

Z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo medalj ter pokalov najboljšim mladim kamnosekom, starim od 16. do 25 let, se je 27. junija 2021 v Pliskovici zaklju- čil že šesti bienalni Festival kamna na Krasu. Na tekmovanju za predizbor za Euroskills, ki poteka vsako drugo leto, so se tokrat v vročih treh poletnih dneh pomerili štirje tekmovalci, ki so morali v 18 urah izklesati stojalo za kolesa. Strokovna komisija, ki jo je vodila Maja Capuder Štembal, učiteljica in predsednica Društva ljubiteljev slovenskega naravnega kamna, je odločila, da bodo najboljši trije, Urban Možina, Sibila Le- skovec (oba iz sežanske višje strokovne šole) in Kristjan Železnikar iz Srednje gradbene, geodetske in okoljevarstve- ne šole Ljubljana, odšli na tekmovanje Euroskills, ki se bo od 22. do 26. septembru odvijalo v avstrijskem Gradcu. za katerega se po besedah predsedni- v umetnosti. Še posebej se je zahvalil Najboljši mladi kamnosek s tega tek- ka Obrtno podjetniške zbornice Slo- glavnemu organizatorju tridnevne- movanja pa se bo uvrstil na evropsko venije Branka Meha ni bati. Meh je še ga dogodka, uspešnemu domačemu tekmovanje v poklicnih spretnostih v poudaril, da si zbornica prizadeva, da kamnoseku in obenem predsedniku ruskem Sankt Petersburgu 2023. bi triletno poklicno šolanje spremenili sežanske obrtno podjetniške zborni- Najboljši trije so v Pliskovici prejeli v štiriletno, s čimer bi bila mladim pri- ce Jerneju Bortolatu ter predlagal Vla- pokale, lepe kamnite medalje doma- znana srednja izobrazba. Obenem je di, da bi njegove kamnoseške izdelke čega kamnoseka Jerneja Bortolata pa dejal, da je kamnoseška dejavnost zelo vključila za protokolarna darila. si je zaslužilo tudi šest promotorjev, ki pomembna, saj kamen uporabljamo Enako je razmišljal tudi mag. Janez so prav tako klesali lipiški kamen (lipica predvsem v gradbeništvu, krasi tudi Damjan, direktor Centra RS za poklicno enotni) in tako še zlasti med mladimi notranjost objektov, tako poslovnih izobraževanje, ki se trudi, da bi se še več in njihovimi starši promovirali ta poklic, kot zasebnih, uporablja pa se ga tudi mladih odločilo za poklice, ki jih v druž- GOSPODARSTVO IN TURIZEM 41 bi primanjkuje, in prav taki dogodki, kot ta na Krasu, prispevajo k temu pa tudi šola je korak k boljšemu življenju. Čestit- ke je izrekel tudi sežanski župan David Škabar, ki je domačinom povedal, da si sežanska občina prizadeva, da bi bilo v Pliskovici, kjer domače balinarsko dru- štvo prav letos praznuje 35-letnico svojega delovanja, zgrajeno novo balinišče. Sofinanciranje je že zagotovljeno, poča- kati morajo še na gradbeno dovoljenje upravne enote. Ob Mehu, Damjanu in Capudrovi sta mladim tekmovalcem čestitala še predsednik sekcije kamnosekov Bogdan Oblak in nova ravnateljica se- žanske višje strokovne šole Jelena Ur- šič. »Komisija je ocenjevala splošni vtis, opravila meritve izdelka in kakovost

izdelave vrhnjega ornamenta. Konč- Vrstovšek Tomšek, oba z Leonom Mah- seške delavnice, kamnarska kuhnca, ni izdelki, pri katerih je bila dovoljena ničem pa sta bila študenta sežanske kraška tržnica in razstava čipk. Zaključek le uporaba ročnega orodja, pa bodo strokovne šole – smer obdelava kam- prireditve pa je popestril akustični aku- postavljeni na pomembnih točkah v na. Tilen Meglič pa je na Madžarskem stični koncert kantavtorja, kitrista, uspe- Pliskovici. Slovenija se z drugima mes- prejel medaljo odličnosti. Letos pa se šnega glasbenika in pisca besedil Draga toma in medaljo odličnosti uvršča v bo Evroskillsa v Gradcu udeležil še Rok Misleja Mefa, medtem ko je festival od- sam vrh na Evroskillsu v kamnoseških Vidmar, saj je lansko tekmovanje zaradi prla narodnozabavna skupina Naši fan- spretnostih. Spomnimo se, da je v koronskega virusa odpadlo,« je še do- tje, ki jo ob harmonikašu Igu Radoviču Franciji drugo mesto osvojil Leon Mah- dala predsednica tekmovalne komisije in kitaristu Marjanu Kravosu sestavljata nič iz Vogelj, sedaj uspešen kamno- Maja Capuder Štembal. še Ivan Bortolato iz Pliskovice na basu sek, ki se posveča obdelavi naravnega Praznik, posvečen kamnoseštvu in in Zdenko Mravlje iz Brij na Vipavskem kamna, unikatnim kamnoseškim izdel- kamnarstvu, so spremljale številne pri- z mandolino. kom in umetnostni obrti. Na Švedskem reditve, kot so sejem kamnoseških izje prav tako drugo mesto osvojil Rok delkov, pohod in kolesarjenje, kamno- Besedilo in slike: Olga Knez Mističen zaključek Festivala Gledanica 13.–20. junij, Štanjel in okoliška prazgodovinska gradišča

V nedeljo, 20. junija 2021, se je z otvo- pr. n. št. oz. iz časa bronaste in železne gradišča. Lokalni vodniki iz Društva tu- ritvijo arheološkega parka Gledanica, dobe, ki jih na območju Krasa, preko rističnih vodnikov Krasa in Brkinov so prazgodovinsko večerjo, uprizoritvijo Brkinov, Čičarije in Istre do Kvarnerja obiskovalcem pričarali zgodbe iz gra- zgodbe iz slikanice Sveti meč pravice poznamo kot prazgodovinska gradišča dišč Gradišče nad Kobdiljem, Ajdovšči- ter tolkalnim krogom, zaključil festival oz. kaštelirje. Projekt se izvaja v okviru na nad Rodikom, Vahta pri Kazljah ter Gledanica. Letošnja, druga edicija fe- mednarodnega programa Interreg V-A Debela griža pri Volčjem Gradu. stivala je bil izvedena v okviru projekta Slovenija-Hrvaška. V petek, 18. junija 2021, se je dogaja- Kaštelir, ki se je v skoraj treh letih traja- V okviru letošnjega festivala so obi- nje preselilo v Štanjel. Vabljeni partner- nja, osredotočal predvsem na prazgo- skovalci imeli možnost spoznati štiri ji in pridruženi partnerji so na tretjem

GOSPODARSTVO IN TURIZEM dovinske naselbine iz 2. in 1. tisočletja kraška in brkinska prazgodovinska Dnevu Kaštelirjev, skupaj s predstavniki 42 slovenskih in vinske skledice za spominek. Obisko- pozdravili solsticij, se je zaključil z hrvaških ob- valci so imeli možnost spoznati Štanjel uprizoritvijo zgodbe iz slikanice Sveti čin s širšega ob spremstvu vodnice ter Avika – vir- meč pravice, v izvedbi plesne skupine območja Pri- tualnega prazgodovinskega dečka, ki Mehki čevlji ter tolkalcev Komenskega morske, Istre predstavlja novo doživetje v Štanjelu, orkestra, pod režijo Milojke Širca in Pe- ter Kvarner- prisluhniti zgodbi Sveti meč pravice tre Štolfa ter tolkalnim krogom, kjer so ja, državnih, ter si ogledati razstavo ilustracij pod pod vodstvom Francija Krevha iz SToP strokovnih ter vodstvom avtorja. – Slovenskega tolkalnega orkestra, drugih javnih in zasebnih institucij, pod- Zvečer se je dogajanje preselilo na udeleženci sami ustvarjali glasbeni do- pisali Listino o ustanovitvi Čezmejnega Turn, vrh Štanjelskega griča. Obiskoval- godek. konzorcija za gradišča – kaštelirje. ce je pričakal kres ter prazgodovinska S festivalom pa se sedaj zaključuje tudi V soboto in nedeljo so v Štanjelu po- večerja, poustvarjena po arheoloških Projekt Kaštelir, ki je v okviru projektnih tekale številne delavnice, predstave in spoznanjih iz življenja v gradiščih, a pri- aktivnosti uspel povezati prazgodo- koncerti. Obiskovalci so imeli možnost lagojena sodobnemu času. Prazgodo- vinsko in sodobno kulturo. Štanjel in Kras izdelati svoje ljudsko glasbilo iz trske vinsko jed, katero je bilo mogoče tudi sta s projektom dobila nove vsebine. ter venček sv. Ivana. Šega izdelovanja poskusiti, je razvilo prav tako Društvo Pomembni sta predvsem notranja venčkov, je vpisana v register nesnovne Planta ter dr. Jasna Fakin Bajec. Priprav- info-interpretacijska točka z razstavo kulturne dediščine in že tradicionalno ljena je po receptu primorskih minešter Skriti Štanjel ter arheološki park Gleda- v Štanjelu krasi vrata hiš z namenom ter bo postrežena v rekonstruirani praz- nica. Vse nove vsebine, nastale v okviru varovanja pred slabim in prinašanjem godovinski keramični skledi z bradavič- projekta, bodo obiskovalce popeljale dobrim. ko. Obiskovalci prazgodovinskih gradi- na raziskovanje te krhke, a hkrati bogate Praznična je bila predvsem nedelja. šč bodo tako imeli možnost doživetje kulturne dediščine. Pod Kobdiljskim stolpom so prižgali prazgodovine zaključiti kulinarično pri prazgodovinsko peč, v njej so spek- enem izmed kraških in brkinskih gostin- li posode, ki so jih izdelali varovanci skih ponudnikov. Doma na Krasu, ki izdelujejo prazgodo- Večer, s katerim smo simbolično Na dresih Nogometnega kluba Tabor Sežana galopira lipicanec

Nogometni klub Tabor Sežana in Ko- bilarna Lipica sta v petek, 23. julija 2021, ob polčasu prve domače tekme v Se- žani, podpisala sponzorsko pogodbo, s katero začenjata novo obdobje partner- stva in sodelovanja, med katerim bo lipicanec galopiral na dresih vseh selekcij sežanskega prvoligaša. »Zavedanje, da imamo v svoji neposredni bližini takšen turistični biser, kot je Lipica, s prenovljenim Hotelom Ma- estoso, nas navdaja s ponosom. S tem projektom želimo v klubu še dodatno približati Lipico svojim nogometašem, njihovim družinam in celotni slovenski javnosti,« je podpis pogodbe pospremil direktor Nogometnega kluba Tabor Se- žana Branko Dikić. Za Holding Kobilarna Lipica predstavlja partnerstvo s sežanskim prvoliga- »Vrednote, ki nas povezujejo – tako v v zmago,« je ob podpisu sponzorske šem izraz družbene odgovornosti in konjeništvu kot tudi v nogometu – so pogodbe poudaril vodja marketinga in zavedanja o pomenu povezanosti z lo- vrednote športa, zdravega življenja in prodaje Holdinga Kobilarna Lipica Aa- kalnim okoljem. Čeprav sta začetek par- gibanja v naravi. Naše sodelovanje se ron Uazeua. tnerstva in podpis pogodbe sovpadla s bo poznalo tudi na dresu vseh ekip, kjer Odslej torej velja tako na Stadionu prvo domačo tekmo prve ekipe, je so- se bo pojavila figura lipicanca v galo- Rajko Štolfa v Sežani kot tudi v zelenem delovanje usmerjeno širše, tudi k vsem pu. Upamo, da bosta ta galop, ta konj ambientu Kobilarne Lipice: »Gremo Ta- mlajšim selekcijam deklic in dečkov No- v galopu, prinesla tistih nekaj odstotkov bor, gremo lipicanci.« gometnega kluba Tabor Sežana. energije, ki včasih lahko spremeni remi Besedilo: Tina Čič Slika: arhiv NK Tabor Sežana GOSPODARSTVO IN TURIZEM 43 Prenovljeni hotel Maestoso 4* superior odprl svoja vrata

S svečanim prerezom traku in navduše- nimi vtisi nad novo, drzno in unikatno podobo je prenovljeni Hotel Maestoso 4* superior v Lipici 28. julija 2021 doži- vel svečano odprtje. Trak pred vrati pre- novljenega hotela so prerezali minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, župan Občine Se- žana David Škabar in direktor Holdinga Kobilarna Lipica, d. o. o., Matej Oset. Hotel Maestoso 4* superior, ki predstavlja začetek nove zgodbe lipiškega turizma, bo razvajal goste s podvojenim šte- vilom sob, to je s 139 sobami, restavracijo Gratia a la carte in kongresnim centrom Conversano. Njegova drzna in unikatna podoba ga povezuje z zelenimi pašniki in belimi lipiškimi ograjami, obenem pa sledi značilnostim Krasa in najsodobnej- šim svetovnim trendom. Lipico postaviti na piedestal slovenske kovanem odprtju hotela poudaril, da Osrednji del sredstev za prenovo, ki je kulturno-zgodovinske dediščine.« je Maestoso dobil novo podobo po Hotelu Maestoso dala novo podobo Ministrova želja je, da bo destinacija natanko 50 letih: »Tudi danes so priča- 50 let po njegovi izgradnji, je zagoto- Lipica v svetu prepoznaven kraj bele- kovanja velika. Morda še večja in prav vila Republike Slovenija, Ministrstvo ga konja, ki izvira iz dežele uspešnih, take so naše ambicije. Verjamem, da je za gospodarski razvoj in tehnologijo. delovnih ljudi iz osrčja Evrope. Odprtje prisotnega tudi nekaj vznemirjenja, še Resorni minister Zdravko Počivalšek hotela je prvi korak pri doseganju teh posebej med tistimi, ki podobo hotela je ob svečanem odprtju poudaril: »To ciljev, potrebnega pa bo še veliko dela danes spoznavate prvič. Je izvirna, dru- je naložba, ki bo smiselno zaokrožila v naslednji finančni perspektivi, kjer bo gačna in drzna. Zato nikogar ne pusti turistično ponudbo v Lipici, na naši dodatno treba poskrbeti še za okoliško ravnodušnega.« prepoznavni turistični destinaciji, ki ima infrastrukturo. Še več, cilj Holdinga Kobilarna Lipica, d. velik, a še ne dovolj izkoriščen turistični Novo zgodbo lipiškega turizma, ki bo o. o., je, da postane Hotel Maestoso 4* potencial. Po prevzemu upravljanja dala pozitivno spodbudo Krasu in v superior – s svojo ponudbo, šestimi tipi Lipice smo s strani našega ministrstva širši regiji, je pozdravil tudi župan Ob- sob, kongresnim centrom in kulinariko s že namenili dobrih 23,5 milijonov čine Sežana David Škabar: »Zavedamo kraškim pridihom – s strateško usmerje- sredstev, od tega preko sedem se, da je Lipica edinstven biser, zato z no promocijo in vrhunsko storitvijo po- milijonov evrov za obnovo javnega vodstvom Kobilarne prizadevno sode- stane magnet za obisk Kobilarne Lipica dela. S sprejetjem Zakona o Kobilarni lujemo in ustvarjamo trdno partnerstvo in Krasa. Lipica smo omogočili pogoje za za nadaljnji skupni razvoj. Želimo, da bi »Da je vse to mogoče, da je prenovljeni razvoj turistične dejavnosti, predvsem poleg turistov postali redni obiskovalci Hotel Maestoso odprl vrata, gre prav pa zavarovali in kapitalizirali našo Lipice tudi domačini in bi se s to kraško posebna zahvala in zasluga resornemu kulturno dediščino ter ustvarili pogoje oazo ponovno identificirali. Zato je trd- ministru Zdravku Počivalšku in za razvoj turističnega paradnega na želja lokalne skupnosti, da hotelu Republiki Sloveniji, ki nas podpira konja, ki ga ne smemo več prepustiti čim prej sledi prenova bazenskega in v vlogi ustanoviteljice Holdinga nepremišljenemu upravljanju. S širitvijo wellness kompleksa.« Kobilarna Lipica, d. o .o., in je zagoto- turistične dejavnosti, med katere spada Direktor Holdinga Kobilarna Lipica, vila večino sredstev za dosedanjo na- tudi prenova Hotela Maestoso, želimo d. o. o., Matej Oset je ob dolgo priča- ložbo v vrednosti 11,5 milijona evrov,« GOSPODARSTVO IN TURIZEM 44 je pojasnil direktor Holdinga Kobilarna Lipica, d. o. o., Matej Oset in napovedal, Pobude za prenovo Hotela Maestoso 4* superior so dobile novo spodbudo leta da je naslednji cilj prenova bazenskega 2018, ko je Holding Kobilarna Lipica, d. o. o., objavil javno naročilo za izdelavo pro- in wellness kompleksa – pridobitev, ki jektne dokumentacije. Pripravo le-te je zaupal studiu Enota, d. o. o., in za prenovo je izrednega pomena za dobro počutje hotela konec leta 2018 pridobil gradbeno dovoljenje. Po oddaji javnega naročila gostov in spodbuda za to, da se turis- družbi VG5, d. o. o., so se gradbena dela za prenovo hotela začela maja 2020. tična sezona v Lipici podaljša na vse Vrednost celotne naložbe v prenovo, dograditev Hotela Maestoso 4* superior (s leto. katero se je število sob podvojilo) in hotelsko opremo znaša 11,5 milijona evrov. Večino sredstev za projekt je zagotovila Republika Slovenija kot ustanoviteljica Besedilo: Tina Čič Holdinga Kobilarna Lipica, d. o. o., medtem ko dobro tretjino sredstev v finančni Slike: Kobilarna Lipica in Tamino konstrukciji predstavlja bančno posojilo SID banke. Petelinšek/STA Trideset kozarcev kraške penine za trideset let države Slovenije v Kosoveljah

V Kosoveljah živimo ponosni in trdo- živi ljudje različnih karakterjev. Na sre- čo nam je kljub v povprečju visoki izo- brazbeni strukturi ostalo dovolj zdrave kmečke pameti. Spoštujemo svoje ko- renine, cenimo sebe in svoje okolje. Ži- vimo v vasici na samem obrobju občine, v vasici, na katero se je vedno zlahka po- zabilo. Zato se pretežno držimo splošno veljavne božje zapovedi Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Slogan, ki smo ga ponotranjili in po njem živimo, pa je Ko- sovelje, naše veselje. Kot ponosni Kraševci cenimo tudi svojo domovino, ne glede, da se po- nekod razvajenci do nje ravnajo nera- zumljivo zaničujoče. In letos v mladem raku je ta naša država slavila trideseti rojstni dan. Vsaj tisti, ki smo veliko po- tovali po svetu, vemo, da je imeti svojo državo resničen privilegij. Narodov je par tisoč, držav pa le dvesto, zato smo za ta privilegij resnično hvaležni. Ne oziraje se na to, kako ravnajo v drugih okoljih, se mi ravnamo po svoji logiki in svojem prepričanju, zato smo letos za praznovanje tridesetletnice drža- ve nazdravili z največjo kraško penino v tridesetih kozarcih. Nazdravili smo ob kamnitem obeležju, v katerega so vklesani slovenski in evropski simboli. To obeležje smo na našem družabnem prostoru postavili v krepak objem suhega kraškega zidu, ki je tako simbolno postal varuh domovine. Slavnost je bila namenjena le doma- činom, sorodnikom in prijateljem. Zato, da se dobro počutimo, smo mi sami sebi dovolj. Klesano obeležje so odkrili vaški otroci. Slovensko in evropsko hi- veselili prisotne z ljudskimi skladbami smo napravili to. Spomin na ta dogodek mno je na violini zaigrala naša glasbe- z domovinsko vsebino. Popolno in ču- ostaja z nami vklesan v kraški marmor. na mojstrica Karin. Domača dekleta so stveno bogato doživetje tridesete oble- Pozitivno in neizbrisno. prebrala nekaj izbranih domovinskih tnice državnosti. Znan je rek Ne sprašuj, pesmi sodobnega kraškega pesnika kaj naj domovina napravi zate, vprašaj Besedilo: Dušan Luin

Igorja Pirkoviča, Naši fantje pa so razse, kaj lahko ti napraviš za domovino. Mi Sliki: Matjaž Čadež GOSPODARSTVO IN TURIZEM 45 Zeleni ključ za Mladinski hotel Pliskovica

Od danes naprej z Zelenim ključem gostom, da z izbiro certificiranega tu- za obrat tudi dodatni odpiramo tudi naš hostel. V Mladinskem rističnega obrata neposredno prispe- način promocije, saj hotelu Pliskovica smo namreč pridobili vajo k varovanju okolja. Obrati – nosilci obrat potencialnim okoljski znak Green Key, s čimer sou- tega znaka vzdržujejo visoke okoljske gostom s pridobitvi- stvarjamo zeleno zgodbo trajnostnega standarde, kar dokazujejo s pomoč- jo omenjenega zna- turizma v naši destinaciji jo stroge dokumentacije in pogostih ka sporoča, da izpol- Že pred več kot enim letom smo vodil- kontrolnih pregledov. Program Zeleni njuje stroge okoljske ni in zaposleni v Mladinskem hotelu Pli- ključ velik poudarek namenja obve- kriterije ter aktivno, skovica sprejeli odločitev, da obstoječo ščanju in vključevanju obiskovalcev v celostno in sistematično izboljšuje svo- zeleno politiko nadgradimo, jo tudi for- trajnostne in okolju prijaznejše ukrepe, je trajnostno naravnano poslovanje. malno umestimo v svoje poslovanje ter ki jih v obratih izvajajo. Zagotavlja, da Kriteriji za namestitve, po katerih je bil preko mednarodnih standardov preve- je osebje v obratih dobro obveščeno obrat ocenjen in certificiran, pokrivajo rimo svoje trajnostno naravnano delo- in primerno usposobljeno na področju 13 področij, in sicer okoljsko upravlja- vanje, in sicer na način, da izvedemo oz. okolju prijaznih in trajnostnih praks, nje, vključenost osebja, informiranje go- se preverimo skozi postopek certificira- nenehno išče nove – trajnostne nači- stov, voda, pranje in čiščenje, odpadki, nja za pridobitev trajnostnega certifika- ne poslovanja in uporabe tehnologije, energija, hrana in pijača, notranje oko- ta Green Key/Zeleni ključ za namestitve da bi se z zmanjšanjem porabe virov lje, zelene površine, korporativna druž- in naknadno certifikata ZSST - Slovenia in količine odpadkov zmanjšali vpliv bena odgovornost, aktivnosti v naravi in Green - Green Accommodation. na okolje ter stroški poslovanja. Ker so administracija. Zeleni ključ je okoljski/trajnostni gostje vedno bolj ozaveščeni glede V okviru področja Okoljsko upravlja- znak, vodilni standard odličnosti na okoljske problematike, postajajo pozi- nje smo v obratu med drugim dokazali področju okoljske odgovornosti in traj- tivne okoljske poverilnice vedno bolj aktivno obojestransko sodelovanje z nostnega delovanja v turistični indu- pomembne, ko izbirajo primeren obrat lokalno skupnostjo. To sodelovanje je striji. Ta prestižni okoljski znak pomeni za preživljanje svojega prostega časa obenem predpogoj za umestitev lo- zavezanost podjetij, da v certificiranih ali za poslovno druženje. Zeleni ključ kalnih skupnosti ter turističnih ponu- obratih spoštujejo stroge kriterije, ki jih simbolizira zavezanost okolju in traj- dnikov v sistem Zelene sheme sloven- je določila Mednarodna fundacija za nostnemu razvoju, ki je za potencialne skega turizma (ZSST), ki je nacionalni okoljsko vzgojo (FEE). Okoljski/trajno- goste izjemno privlačna. Pridobitev program in certifikacijska shema pod stni znak Zeleni ključ zagotavlja vsem okoljskega znaka Zeleni ključ, pomeni krovno znamko Slovenia Green. Shema združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji, destinaci- jam in ponudnikom ponuja konkretna orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja, z znamko Slovenia Green to zeleno delovanje tudi pro- movira. Dokazali smo tudi aktivno sodelovanje in spodbujanje deležnikov ter odgovornost, da zeleno politiko širijo mednje ter na ta način postajajo ambasadorji zelene politike. S pridobitvijo znaka Green Key – enega izmed v ZSST priznanih mednarodno veljavnih trajnostnih ali okoljskih znakov – ter podpisu Zelene politike slovenskega turizma, bo Mladinski hotel Pliskovica izpolnil tudi pogoje za pridobitev znaka Slovenia Green Accommo- dation, s čimer se bo na slovenskem, evropskem in globalnem trgu tudi for- malno umestil kot okolju in družbi prijazna namestitev. Verjamemo, da bomo skupaj z ostalimi okoljsko osveščenimi ponudniki – s pobudami in spodbudami na področju trajnostnega razvoja okolja in družbe uspešno soustvarjali trajnostni turizem in sploh razvoj naše destinacije.

Besedilo: Laura Fornazarič Slika: MH Pliskovica GOSPODARSTVO IN TURIZEM 46 Zaživel je projekt Po poti zdravja!

Po že dveh uspešno izvedenih operacijah Bolnišnica Sežana nadaljuje z ozaveščanjem o zdravem prehranjeva- nju v času bolezni in okrevanja. Način prehranjevanja lahko deluje kot dejavnik tveganja za zdravje posameznika, lahko pa tudi kot zaščitni dejavnik, ki prispeva k izboljšanju zdravja in kakovosti življenja. Veliko starejših namreč v času bolezni ali onemoglosti ne namenja dovolj pozornosti prehrani. Kljub napredku je neenakost na po- dročju zdravja še vedno prisotna, in se celo povečuje, še zlasti v zvezi z razlika- mi v zdravstvenem stanju med regijami in skupinami prebivalstva ter v zvezi s pomanjkanjem zdravstvenih delavcev. Med vse bolj zaskrbljujoče dejavnike tveganja za zdravje prebivalstva šteje- mo med drugim prav neustrezne pre- bistveno vlogo dietetik, ki zastopa Bol- zagotavlja izvajanje tudi po zaključku. hranjevalne navade in telesno nedejav- nišnico Sežana kot vodilnega partnerja Naš cilj je tudi ta, da k sodelovanju in nost. Zdravstvene storitve, predvsem in svetovanje opre na lokalno in zdravo skupnem nastopu na trgu privabimo tiste, ki so povezane s tveganjem za iz- prehrano. lokalne pridelovalce in ponudnike zdra- gubo zdravja, je tako potrebno prilago- Skupaj s partnerji: Milena Tavčar – nove prehrane. Obenem pa želimo pa diti raznovrstnim potrebam, različnim silka dopolnilne dejavnosti na kmetiji; vsem zainteresiranim predstaviti oblike profilom uporabnikov, kot so: ogroženi SIRAH, trgovina in storitve, d. o. o.; Miro vaj za gibanje, ki pomembno prispeva- zaradi revščine, socialno izključeni in Stojan Benčič – turistična kmetija z na- jo k oblikovanju stila zdravega načina starejši, ki niso mobilni. Da se zdravstve- stanitvijo; Biodinamična izletniška kme- življenja in preprečevanja obolevnosti. na institucija s svojimi storitvami prib- tija Pri Kamnarjevih, Ivana Venier Stan- Ustvarjanje t. i. gibalnega okolja je po- liža populaciji v okolju, kjer ta živi, je v cich – nosilka dopolnilne dejavnosti na memben element promocije zdravega zadnjem obdobju vse bolj zaželen, pri- kmetiji; Emilijana Lipovšek – Dujčeva načina življenja in seveda gibanja. Ker se jazen in tudi inovativen pristop. domačija, bomo v letošnjem letu še projektne aktivnosti odvijajo izven insti- K tovrstni aktivnosti je s svojim projek- bolj poglobljeno sodelovali in približali tucije, se s hrano srečamo v okolju, kjer tom potujoče svetovalnice pristopila zdravstveno svetovanje zainteresiranim je bila predelana in bo tam tudi priprav- Bolnišnica Sežana. V potujočo sveto- na podeželju. Z nekaterimi kmetijami je ljena. valno skupino bodo vključeni dietetik Bolnišnica Sežana že aktivno sodelova- Veselilo bi nas, če bi se nam pridružili. in fizioterapevt. Primarni cilj je, da se z la v preteklih projektih, nekaj partner- Naše aktivnosti boste lahko spremljali uporabniki srečamo v njihovemu do- jev pa se je priključilo na novo. Tako se na naši spletni strani: www.lokalno- mačemu okolju, tudi s tistimi najbolj mreža vključenih v projekt aktivnosti za jezdravo.si, in na Fb strani z imenom Po oddaljenimi. Poudarek je na prehran- uvajanje in promocijo zdravega prehra- poti zdravja. skem svetovanju za okrevajoče pacien- njevanja z lokalno pridelano hrano vse Operacija je financirana iz tretjega jav- te ter druge skupine, za tiste, ki se želijo bolj širi. nega poziva Las Kras in Brkini, na kate- za ohranitev zdravja prehranjevati bolj V ponos si štejemo, da smo s pretek- rem smo lansko leto uspešno kandidirali, zdravo ali želijo svetovanje pri pripravi limi izobraževalnimi delavnicami o po- in sicer za izbor operacij za uresničeva- in strukturi obrokov, primernih oz. pri- menu zdravega prehranjevanja za ohra- nje ciljev Strategije lokalnega razvoja na poročljivih pri posamezni bolezni, ter njanje zdravja, prehranjevanja v času območju občin Divača, Hrpelje - Kozina, nenazadnje svetovanju, kaj in kako zdra- bolezni in rehabilitacije s poudarkom na Komen in Sežana v letu 2020, ki se finan- vo jesti, da ostanemo zdravi v visoko pomenu prehranjevanja v času hospita- cira iz sredstev Evropskega kmetijskega starost. Vsekakor je pomembno to, da lizacije uspeli dvigniti zavest in bogatili sklada za razvoj podeželja (EKSRP). se z aktivnimi delavnicami in svetova- vedenje o prehranjevalnih navadah. njem približamo lokalnim prebivalcem V nadaljevanju vključujemo še inten- Besedilo: Adrijana Šonc na celotnem območju LAS-a Krasa in Br- zivnejše svetovanje fizioterapevta in kinov, to je v vseh štirih občinah, in sicer celostno obravnavo v tako imenovano na različnih domačijah v občini Sežana, 'mobilno ambulanto'. Projekt ima izrazi- občini Komen, občini Hrpelje - Kozina to trajnostni značaj, saj že po naravi sami in pa občini Divača. Projektne aktivnosti se torej izvajajo v neposrednem okolju, kjer je hrana tudi pridelana in pripravlje- na. Načrtuje se, da se pri partnerjih od- vije določeno število delavnic, kjer ima SOCIALA IN ZDRAVSTVO 47 Defibrilator tudi v Repentabru

Decembra 2020 so tudi vaške skupnosti Dol pri Vogljah, Voglje in Vrhovlje pridobile defibrilator. Naprava, ki lahko ob srčnem zastoju pomaga rešiti življe- nje, je nameščena pred vhodom v va- ški dom v Dolu pri Vogljah, natančneje pred vhodom v nekdanjo mesnico. Pridobitev je bila omogočena z do- nacijo Zavarovalnice Triglav in podjetja Elmar ter zavzetostjo domačinov. Za namestitev defibrilatorja je poskrbel Janez Pangerc. Praktična predstavitev, kako ravati z napravo, je bila izvedena julija letos. Zahvala zanjo gre članom reševalne službe Sežana in OZ Rdečega Križa. Ti so zbranim vaščanom opisali zdravstvena stanja, pri katerih je potrebna uporaba defibrilatorja. Prikazali so te- meljne postopke oživljanja in upravlja- nje z defibrilatorjem v takšnih primerih. čas zelo dragocen in je tudi manj vešče ime je skoraj težje izgovoriti kot uporab- Udeleženci so lahko na lutki preverili, ukrepanje očividcev koristnejše od ne- ljati, potrebovali čim manjkrat. kako se pravilno izvajajo masaža srca in ukrepanja. ostali postopki oživljanja. Poudarjeno Udeleženci smo se razšli z željo po Besedilo: Sonja Krivec in Andrej Peca je bilo, da je v primerih srčnega zastoja zdravju vseh in da bi napravo, katere Slika: Andrej Peca Športne dejavnosti v MDI Sežana

V Medobčinskem društvu invalidov Se- plavanju in je bil tudi zelo uspešen na Ponosni smo na naše balinarke v se- žana smo dejavni tudi na področju špor- državnih prvenstvih, je na žalost zaradi stavi: Marjetka Allegra, Doroteja Mah- ta tudi v tem kriznem času. Vadimo in poškodb nehal tekmovati. Vsi športniki nič, Majda Kariž in Otilija Vitez, ki so bile tekmujemo po navodilih uredbe o zbira- vlagajo veliko svojega časa v vadbo in v letu 2020 državne prvakinje. V letoš- nju ljudi, zato je v teh dveh letih potreb- tekmovanja, za kar smo jim hvaležni. njem letu so na državnem prvenstvu no veliko dogovarjanja in upoštevanja Vsak se trudi po svojih zmogljivostih, dosegle drugo mesto. Tekmovale so: PCT (preboleni, cepljeni in testirani). pomembno je sodelovanje, srečanje in Marjetka Allegra, Doroteja Mahnič, Maj- V društvu tekmujemo na ravni regij, na državni ravni, organiziramo pa tudi izmenjava izkušenj. da Kariž in Gabrijela Mihalič. meddruštvena tekmovanja na ravni Vidnejše dosežke dosegajo v šahu, ba- Vsem čestitamo za trud, požrtvoval- Obalno-kraške regije. linanju in pikadu. Izpostavila bi našega nost in uspehe. Naši športniki so bili Naši športniki tekmujejo v naslednjih šahista Aleksandarja Uršiča, ki bi se mo- deležni tudi pohval Zavoda za šport, s športnih panogah: šah, streljanje, ribo- ral udeležiti letošnjega državnega pr- katerim redno sodelujemo. lov, balinanje in pikado. Naš tekmovalec venstva, vendar mu zdravje ne dopušča, Aleksander Ževard, ki nas je zastopal v zato mu želimo čim prejšnje okrevanje. Jelica Grmek Sežanski upokojenci v Kamniku

Po uspelem tridnevnem izletu na vodič Boštjan. Še posebej se je zaustavil lovče. Danes je hiša živi muzej, ki s svojo Štajersko in v Prekmurje so se sežanski pri kipu in rojstni hiši generala Rudolfa več sto let staro podobo ohranja izročilo upokojenci pod vodstvom predsednika Maistra, po katerem so poimenovani starih kmečkih hiš in preprostega načina Ivana Vodopivca 4. julija 2021 podali na tudi ulica, trg, most čez Bistrico, srednje- življenja na vasi. Črna kuhinja z odprtim enodnevni izlet v Kamnik, Volčji Potok in šolski center in spominska hiša. Sprehod ognjiščem, iz katerega se še vedno kadi, Ljubljano. na Mali grad z romarsko kapelico je bil kmečka izba ali hiša z javorjevo mizo in Z zanimanjem so si ogledali eno naj- poplačan s prečudovitim razgledom na bohkovim kotom, klopjo okrog in okrog, starejših in najlepših slovenskih mest mesto, ki pritegne številne obiskovalce špampetom, mentrgo, so le nekatere Kamnik, ki šteje okrog 18 tisoč prebival- na jesenski prireditvi Dnevi narodnih noš od posebnosti, ki zaznamujejo domači- cev. Po starem slikovitem mestnem jedru in oblačilne dediščine. jo. Tam so jih za dobrodošlico z likerjem Rudolfovega mesta, ki je bilo v zgodovini Po ogledu mesta z bogato zgodovi- jagermaistrom in malinovim likerjem pri- prvič omenjeno leta 1123 in ki ima na no in kulturno dediščino so se podali v čakale domačinke, ki so vodile delavnico

SOCIALA IN ZDRAVSTVO 200 metrih kar pet cerkva, jih je popeljal Budarjevo muzejsko hišo v Zgornje Pa- Od zrnja do kruha. Udeleženke izleta so 48 vsebin, vezanih na celotno Primorsko, od arheologije, zgodovine, umetnosti, etnologije in kulturne dediščine obal- nih in kraških območij. Ogledali so si tudi aktualno razstavo o dogodkih osa- mosvojitvene vojne leta 1991 in tako počastili 30-letnico osvoboditve Slove- nije. Na njej so posebno pozornost namenili dogodkom tedanjega 25. junija, dan pred začetkom spopadov po Slo- veniji, pa tudi vojaškim, političnim in ci- vilnim manevrom tistih dni ter njihovim posledicam. Pot jih je iz srednjeveškega Kopra, ki bo leta 2024 slavil kar 1500-letnico, vodila do Izole, kjer so se vkrcali na barko Nova, s katero jih je popeljal barba Roberto Radolović, tudi lastnik ladje Zlatoperka, na ogled Slovenske Istre z morja ter jim postregel s sardela- zamesile kruh in v času, ko se je le-ta pe- cev Sežana pod vodstvom predsednika mi. Nepozabna doživetja s kopanjem pa kel, so po ogledu domačije s črno kuhi- Ivana Vodopivca odpravilo s Krasa na so nagradili še z najboljšim sladoledom, njo vsi okušali kulinarične dobrote, spe- Obalo, kjer so si najprej ogledali stari ko se se zaustavili v sladkem baru Hepi čeni hlebček pa so odnesli domov. del mesta Koper in se seznanili z boga- Demirija in se osvežili z daleč naokrog Sledil je še strokovno voden ogled to zgodovino tega mesta, ki je središče najboljšim sladoledom. Sežanske upo- arboretuma, ki je ponujal na ogled kar južnoprimorske regije. kojence pa čaka še tradicionalni izlet tisoč vrst vrtnic. Čeprav so bili za spo- Na Titovem trgu so si ogledali bisere na Korčulo in v Crikvenico, v začetku mladansko razstavo tulipanov, kjer de- beneškega stavbarstva z Ložo, Pretor- septembra pa tridnevno potovanje po lavci v Volčjem Potoku posadijo kar dva sko palačo, stolnico Marijinega vnebov- jugovzhodni Sloveniji z ogledom Bre- milijona čebulic teh prečudovitih rož, za zetja idr. Največ časa pa so se zadržali žiškega gradu, zbirke majolk, vožnjo z vsakega Slovenca po eno, prepozni, so v Pokrajinskem muzeju, ki ima od leta brodom po Savi, obiskom osnovne šole uživali v prečudoviti naravi. 1954 svoj sedež v palači Belgramoni Ta- Brihtna glava idr. Domov grede pa jih je čakalo prese- cca iz 17. stoletja in ponuja širok nabor nečenje, ki ga je za udeležence izleta pripravil in organiziral predsednik Vo- dopivec. Ustavili so se v Ljubljani, kjer so si ogledali muslimanski kulturni center, po katerem jih je popeljal predstojnik džamije. Prav gotovo so bili sežanski upokojenci eni redkih, ki so si ogledali to sodobno arhitekturno rešitev objek- ta, ki so za ga začeli graditi že leta 2015, a se je gradnja zaradi pomanjkanja denarja zavlekla in tako so lani, tik pred izbruhom epidemije koronskega virusa islamski center, katerega vrednost na 14 tisoč m3 površine znaša več kot 35 milijonov evrov, odprli.

… in na Obali Poletje je čas, ko morje vabi v svoj objem. Tako se je 1. avgusta 2021 poln velik avtobus članov Društva upokojen- Besedilo in sliki Olga Knez Na krilih svobode

Prvega junija 2021 smo v parku Doma nove kiparske tehnike in oblike likovne- predstavila svoj ustvarjalni opus ter na Krasu pričeli s kiparskimi delavnicami ga kreiranja ob uporabi hvaležnega in nas na svojevrsten način popeljala v z naslovom Na krilih svobode. Namen enostavnega kiparskega materiala – si- svet kiparske govorice. Tea meni, da si kiparskega tridnevnega ustvarjanja je poreksa. Umetnine so nastajale na krilih je človek umetnost izmislil zato, da bi bilo kakovostno preživljanje prostega lastne domišljije. mu bilo lažje opisati svet, ki ga čuti in časa ob izbranem in vodenem likov- Naslednji dan smo gostili akadem- očem morda ni viden. Kiparjenje doži- nem izražanju. Stanovalci so spoznavali sko kiparko Teo Curk Sorta, ki nam je vlja kot sožitje giba, risbe, ritma, svetlo- SOCIALA IN ZDRAVSTVO / ŠPORT IN REKREACIJA SOCIALA IN ZDRAVSTVO 49 be, sence in slik. Prisotnost kipa v prostoru sam prostor spremeni tako, da ga razdeli na zgoraj, spodaj, levo, desno, znotraj in zunaj. Vsi udeleženci so imeli tudi možnost individualnega pogovora z umetnico. V petek, 4. junija 2021, smo kiparsko delavnico zaključili z razstavo in kultur- nim programom. Kulturni program je potekal vse do 12 ure. Za uspešen za- Nadejamo se, da bi tovrstni dogodek naslednjih krilih svobode. ključek smo pripravili tudi Bilten, v ka- postal stalnica našega dela, in da bi terem so predstavljena vsa dela in misli ustvarjanje integrirali v skupnost, zato Besedilo: Tjaša Tavčar udeležencev. nas spremljajte in se nam pridružite na Slike: arhiv Doma na Krasu Julij v znamenju fotografiranja in kopanja

Julij je bil za stanovalce Doma na krasu mesec fotografije in mesec kopanja. V okviru projektne skupine je bil orga- niziran fotografski natečaj. Tako so se tri delavke in štirje stanovalci iz Sežane in Dutovelj odpeljali v Koper, da se preiz- kusijo v fotografiranju oz. izpopolnijo svoje fotografsko znanje. S seboj so imeli svoje fotoaparate, delavci – profesionalne. V Kopru so se najprej napotili k stolni cerkvi in jo veselo fotografirali z vseh strani. Kasneje so se sprehodili še do morja, kjer je nastalo veliko novih posnetkov. Kopra pa nismo zapustili, ne da bi si privoščili tudi odmor s kavico in sladoledom. Udeleženci so bili mnenja, da bodo njihove fotografije v prihodnosti vsaj nekoliko boljše tudi zaradi tega fotografskega natečaja. kjer smo izstopili in krenili peš na obalo. S seboj smo imeli malico. Po malici so Stanovalci iz Doma na Krasu iz Duto- Komaj smo našli prostor v senci. Kasne- nekateri še šli v vodo. Potem pa je zače- velj, iz delovne enote Sežana, pa smo se je so se nam pridružili še ostali, ki so se lo malo rositi, zato smo pospravili stva- sredi julija odpravili na morje v Strunjan za nami pripeljali s kombijem in še enim ri in se odpravili domov in tako je bilo na kopanje. Zjutraj smo se od doma od- avtom. Plaža je bila polna turistov. lepega izleta v Strunjan, ki smo ga vsi peljali z avtom. Ko smo prispeli v Strun- Ko smo se uredili, smo nekateri šli v željno pričakovali, konec. jan, je bilo tam že polno avtomobilov, vodo, eni samo do kolen, drugi pa so tako da nismo imeli kje parkirati. De- pogumno zaplavali. Nekateri so se od- Besedilo: Ivica Korenčan lavka nas je odpeljala do bližine morja, ločili za sončenje. Voda je bila mrzla. Slika: arhiv Doma na Krasu Delovni obisk v Črno na Koroškem

V Domu na Krasu v Dutovljah že vrsto Prijateljstvo, Lučke in Svobodne duše. Ker lani zaradi zdravstvenih razmer ni let delujejo štiri skupine za samopomoč Za svoje delovanje dobijo od države bilo možnosti izobraževanja ali skupne za stanovalce. Vanje je vključenih prib- letno tudi nekaj denarja, ki pa je name- izmenjave izkušenj, smo se konec letoš- ližno 30 stanovalcev, ki jih zanimajo po- njen predvsem izobraževanju voditeljev njega junija voditeljice iz Doma na Kra-

ŠPORT IN REKREACIJA samezna področja. To so skupine Micke, oz. voditeljic. su odpravile v Center za usposabljanje, 50 delo in varstvo v Črna na Koroškem. Tam smo si izmenjale izkušnje s pod- ročja svojega delovanja, posebej pa smo se razgovorile o projektu deinsti- tucionalizacije, ki v tem času poteka v obeh ustanovah. Udeleženke smo si bile enotne, da je to zelo zahteven projekt, ki bo zahteval velike spremembe in prilagajanja pri našem bodočem delu.

Besedilo in slika: Ludvika Foški Tudi v poletni vročini pridno pišejo

Člani skupine za samopomoč Svobo- dne duše iz Doma na Krasu iz Dutovelj kljub poletni vročini in dopustom pridno pišejo na letošnjo temo ob dnevih evropske kulturne dediščine. Naslov teme je Dober tek. Tako so se razpisali o jedeh iz mladosti, prazničnih jedeh, o navadah v zvezi s prehranjevanjem, jedeh, ki nas v teh vročih dneh osvežujejo in še o mar- sičem, kar je povezano z gastronomijo. Srčno upajo, da bodo letos zdravstvene razmere pri nas v jeseni dovoljevale, da se bodo s svojimi prispevki predstavili v Kosovelovi knjižnici v Sežani kot prejšnja leta in ob tem dogodku tudi izdali brošu- ro z napisanimi prispevki.

Besedilo in slika: Ludvika Foški Poletne dejavnosti v društvu Sožitje

Malo manj aktivni pomladi je sledi- uživali na sprehodih po Cerknem in se ši izlet na Šebreljsko planoto, zvečer lo izletniško poletje. V mesecu juniju sprostili v hotelskem bazenu. Razmere ogledali Laufarski muzej, ob povratku smo člani društva Sožitje Sežana odšli so nam v prvi polovici leta znova pre- pa še kopališče Lajšt na območju Idrij- na seminar ob koncu tedna v Cerkno, prečile izvajanje pevskih vaj, zato smo ske Bele. Kot vsako poletje so tudi letos kjer smo imeli dve predavanji za dru- seminar popestrili s petjem in vajami. naši člani na doživljajskih taborih, tok- žinske člane in osebe z motnjo v du- Septembra bomo nadaljevali s pevski- rat v Špadićih. ševnem razvoju. Poleg predavanj smo mi vajami. Prav tako smo odšli na kraj-

Besedilo: Zala Mlač

Sliki: Emil Klobas ŠPORT IN REKREACIJA 51 24. pohod Divača–Kokoš

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Krasa in Brkinov Sežana, Območno združenje slovenskih ča- stnikov Sežana in Policijsko veteransko društvo Sever za Primorsko so ob Dne- vu državnosti v okviru praznovanj ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije v petek, 25. junija 2021, priredili 24. tradicionalni pohod na hrib Kokoš z družabnim srečanjem. Pri spomeniku dnevu prej v Divači je z začetkom ob 9. uri najprej potekala krajša spominska slovesnost, na kateri se je zbralo okrog 200 ljudi. Po slavnostnem dvigu slovenske zastave jih je s krajšim nagovorom pozdravila županja občine Divača Alenka Štrucl Dovgan, kulturni program pa sta obli- kovala Pihalni orkester Divača in pevka Marjetka Popovski. Podelitev priznanj na Kokoši (z leve): David Terčon (prejemnik bronaste plakete ZVVS), Drago Božac (prejemnik priznanja za knjigo Ponosni nase), Zvone Vatovec (tajnik OZVVS KB Sežana), Janez Pajer (predse- Po slovesnosti se je na Kokoš podalo dnik OZVVS KB Sežana) in Bruno Kocjan (prejemnik zlate plakete ZVVS). Slika: Meri Hreščak kakšnih 60 pohodnikov. Prvi del poti jih je vodil po Krasoslovni naravoslovni so ga ob prijazni pomoči najemnikov služnim veteranom: Bruno Kocjan je učni poti Divaški Kras, med potjo pa so koče, družine Cotič. Tradicionalno so se dobil zlato plaketo ZVVS, David Terčon si oddahnili v Preložah, kjer so vaščani ga, kot posebni gostje, udeležili tudi po- bronasto plaketo ZVVS, Drago Božac zanje pripravili okrepčilo. Po prihodu hodniki Ankaran–Triglav. pa posebno priznanje za izdajo knjige pohodniške kolone je bilo pri planin- Predsednik OZVVS KB Sežana Janez Ponosni nase. Bronasto plaketo ZVVS ski koči na Kokoši družabno srečanje z Pajer in tajnik Zvonimir Vatovec sta ob je prejel tudi Valter Makovec, ki pa ni bil nastopom Marjetke Poposki. Izpeljali pa tej priložnosti podelila tri priznanja za- prisoten.

Pohodniki Divača–Kokoš v Preložah pred nadaljevanjem poti. Slika: Srečko Rože. Besedilo: Izak Štok Tridnevni planinski tabor na Kokrskem sedlu

Planinci smo z veseljem pričakali zaklju- s kombiji do izhodišča V koncu, ki se skoraj tri ure dolgo pot, ki je potekala po ček šolskega leta in se podali na tridnev- nahaja nad Kamniško Bistrico. Preden gozdu in melišču. Bilo je zelo vroče, zato no odkrivanje lepot slovenskih gora. smo se podali na našo pot proti koči, smo razveselili sence, ki so nam jo tu V petek, 25. junija 2021, smo se zjutraj smo težke in velike nahrbtnike naložili pa tam ponudila drevesa. Ko smo priš- z vlakom odpeljali do Ljubljane in nato na tovorno žičnico. Odpravili smo se na li na cilj, smo se namestili po sobah in ŠPORT IN REKREACIJA 52 se lačni zapodili proti jedilnici, kjer nas je čakal slasten ričet. Po kosilu je sledil zasluženi počitek. Večina učencev se je z vodnikom Matejem ter mladinskim vaditeljem Luko podala do Stare koče pod sedlom. Popoldne so se odvijale družabne igre, petje pesmic, po večerji pa druženje po sobah in nato počitek. Drugi dan smo se po zajtrku odpravili proti Grintovcu. Na poti nas je pričakalo kar nekaj snežišč, kjer smo se kepali in se drsali po snegu. Razveselili smo se, da smo sredi poletja začutili tudi 'malo zimsko pravljico'. Po dobrih dveh urah hoje smo se razdelili v dve skupini. Prva se je odpravila na vrh Grintovca, druga pa nazaj proti koči. Na vrhu Grintov- ca nas je pričakal sonček, ki ga nismo pričakovali, zato smo bili zelo veseli. Sledil je spust z vrha v kočo na kosilo, kjer smo z enolončnico napolnili naše želodčke. Po kosilu je bil čas za počitek. Polni energije smo popoldne izkoristili za raziskovanje okolice koče, kjer smo spoznavali rastlinstvo naših gora in opa- zovali bližnje gore ter sončni zahod. Po večerji smo imeli zanimiv zaključni ve- čer, ki pa naj ostane skrivnost planincev. Zadnji dan, v nedeljo, smo po zajtrku pospravili sobe in si za slovo od planinskega sveta privoščili še zadnje kepa- nje v tem letu. Sledili so fotografiranje s prijaznim oskrbnikom koče Tomažem, slastna jota in spust v Kamniško Bistri- co. Najpogumnejši učenci so skočili v reko, Za nami je še en odlično izpeljan tabor, koma Mateju in Ingrid, Doroteji, men- ki je imela le šest stopinj. Medtem ko ki ga ne bomo kar tako pozabili in že torici iz OŠ Dutovlje, ter mladinskemu smo čakali na kombije, s katerimi smo čakamo naslednjega. Sedaj sledijo za- vaditelju Luki, vsem učencem in seveda se odpeljali v Ljubljano, smo se poslad- služene poletne počitnice in verjamem, staršem, ki podpirajo planinsko dejav- kali s slastnim sladoledom. V Ljubljani da jih bo še kdo izmed šestindvajsetih nost in nam zaupajo, da popeljemo ot- smo si zaželeli še 'malo manj planinske udeležencev tridnevnega planinskega roke v osvajanje naših prelepih vršacev. hrane', hamburgerje in pico. Vlak nas je tabora izkoristil za raziskovanje čudovi- popeljal v našo Divačo, kjer so otroke tih slovenskih hribov in gora. Besedilo: Barbara Rodica

pričakali starši. Kot vodja tabora se zahvaljujem vodni- Slike: arhiv PD Sežana ŠPORT IN REKREACIJA 53 Treking v objemu Francosko-Savojskih Alp

Štirje prijatelji gora, vsi z začetnico zili po dolini in prispeli točno opoldne imena na črko M, Mirjam, Mirka, Marko na parkirišče h koči Refuge porte de L, in Marjan, smo se od 20. do 26. junija Orgere (1935 m). Po malici smo si oprta- 2021 podali na eno izmed krožnih poti li težke nahrbtnike in se začeli vzpenjati. v Nacionalnem parku Vanoise. Park leži Prav kmalu so nebo zastrli temni obla- v masivu Vanoise in je od leta 1963 naj- ki, pričelo je močno deževati in grmeti. starejši Narodni park v Franciji. Sprva je Odločili smo se za sestop do kombija in bil namenjen proučevanju živalskih in v njem počakali na ugodnejše razmere. rastlinskih vrst ter ohranjanju biodiver- Po dobri uri se je vreme izboljšalo in zitete. To jim je tudi uspelo, saj v njem ponoviti smo morali prejšnji vzpon, ki živi danes več kot 70 vrst sesalcev. je bil kar strm, sledil je nekoliko polož- Gre za gorato območje z več kot sto nejši teren, nazadnje pa še zahtevnejši vrhovi in z več kot 500 kilometri ozna- vzpon po snežišču čez prelaz Chaviere. čenih poti ter s številnimi smučišči v Od tam smo se po snežišču spustili do parku, ki ga letno obišče skoraj milijon koče Peclet-Polset, kjer je Marko že re- ljudi. S svojim posebnim pristopom zerviral spanje. Tako je bilo s potrditvijo omogoča obisk tudi gibalno oviranim rezervacij tudi v vseh ostalih kočah. Pri in slabovidnim. Za treking v njem nas je tem ni imel težav, saj dobro obvlada navdušil Marko Uršič iz Štorij, ki v tem francoski jezik. letu opravlja izobraževanje za bodoče- Naslednji dan smo hodili mimo jezera in zasadila svoja ostra sekalca v nogo. ga planinskega vodnika v Planinskem Lac Blanc, mimo vodotokov po dolini Nekaj časa me je negibno opazovala društvu Sežana. Treking je pred dvema ter se povzpeli do Refuge la Valete. Med in se nato oddaljila. Pred kočo smo že letoma opravil s svojim kolegom in že- potjo nam je Marko skuhal kavo, saj je v od daleč opazili tablo, ki obiskovalce lel ga je ponoviti. Pokazal nam je foto- nahrbtniku nosil tudi gorilnik in lonček opozarja na to, da se svizcev ne sme grafije in ob teh zelo doživeto opisoval za kuhanje kave. hraniti, saj imajo dovolj hrane v svojem vso to lepo krajino, zasnežene gore z Tretji dan nas je čakala najtežja eta- naravnem okolju. ledeniki, živobarvno cvetje, ki krasi park, pa, saj smo se morali spustiti nekaj čez Peti dan nas je zajela megla, skozi zlasti trebušasti svišč in rododendron, ki 1000 m višinske razlike ter se nato spet katero pa smo kar dobro videli še do- v prelepi škrlatni barvi obarva pobočja povzpeti dobro uro hoda do koče, po- kaj ohranjene kamnite in zapuščene vrhov in dolin. membne smučarske postojanke za tur- planšarske hiše, zidove in tudi ostanke Za obisk tega parka je navdušil tudi no smučarje. Tu nas je vabil veličastni vojaške utrdbe. Tu so se razprostirali nas. Odločili smo se za najem kombija, ledenik, najvišji vrh parka Grand Casse, ogromni travniki, na katerih pa še ni saj se je nabralo veliko opreme, ki smo visok nekaj čez 3850 m. Razmere niso bilo paše. Opazili smo le trop kozoro- jo morali strpati v nahrbtnike. S seboj bile varne in tudi časa ne dovolj, da bi gov, ki so se pasli in poskakovali po smo nosili še spalno vrečo, čelado, de- se povzpeli nanj. Koča je bila prava mu- skalah. Proti večeru smo prispeli do reze, cepin in vrv z vponkami. Za vodo zejska zbirka orodja in drugih zanimivih koče Refuege de l‘Arpont, ki je bila pa ni bilo potrebno skrbeti, ker je je bilo predmetov iz lesa. opremljena s starimi kosi pohištva, s na poti dovolj. Naslednji dan pa so nas na poti razve- kredenco in omarami v pastelnih bar- Iz Sežane smo se odpeljali v zgodnjih seljevali svizci, ki so se skrivali pred vah, ki so dajale jedilnici poseben čar. jutranjih urah, se vozili skozi Italijo proti nami v svoje podzemne rove ter se V tej koči se nas je tokrat zadrževalo Franciji, mimo Torina in Suse čez mejo podili čez prostrana snežišča in trav- največje število pohodnikov, zato smo in se dvignili na prelaz Col de Mt. Cenis, nike. Sedla sem na skalo in jih opazo- v skladu z navodili uporabljali masko na 2083 m. Od tam smo se spustili v vala. Približala se mi je zajetna samica, ter upoštevali napotke za razkuževanje dolino skozi turistično-smučarski cen- ki je varovala svojega mladička. Zbala rok. Po kočah niso zahtevali dokazila o ter Modane, se še nekaj kilometrov vo- sem se, da se mi bo preveč približala cepljenju ali prebolevnosti Covida-19, ŠPORT IN REKREACIJA 54 čeprav smo imeli s seboj vsa potrdila. v skalnati vrh, kjer se je zaključila zadnja pa je, da nas je med vožnjo proti domu Bližali so se zadnji dnevi našega bivan- žičniška postaja. Nižje v soteski pa sta se hladila klima, za katero je v kombiju po- ja v parku, misel na to pa smo kar za- v smaragdno zeleni barvi lesketali dve skrbel Marko, naš voznik in vodnik po vračali. večji akumulacijski jezeri, ki se napajata parku. Naslednje jutro smo se zbudili v topel iz gorskih vodotokov. Na trekingu smo hodili povprečno in sončen dan, pred nami pa je bila še Zjutraj smo se spustili bližje k jezerom, od 6 do 8 ur na dan in prehodili nekaj dolga pot, ki smo jo morali prehoditi se kmalu spet dvigali in v nadaljevan- čez 80 kilometrov. V kočah smo imeli po dokaj razgibanem terenu. Občas- ju kar precejšen del poti hodili po po- poleg nočitve z zajtrkom še večerjo s no smo srečali še kakega pohodnika ložnem terenu in nazadnje dobro uro sladico. Obvezna priloga k večerji pa ali manjšo skupino, ki nam je prihajala sestopali po širši serpentinasti poti do so bili francoski siri, ki smo jih začinili s nasproti ali pa nas prehitela. Šli smo gozdne meje. Zelo prijetno je bilo ho- kozarčkom rdečega vina. V dolini smo počasi in uživali ob prelepih razgledih diti po gozdu z vonjem po borovih in se ustavili v manjšem turističnem kraju, na krajino ob visokogorskem smučiš- smrekovih iglicah. Le še malo poti smo napolnili kombi z gorivom ter nabavili ču, ki se je razprostiralo tudi ob vznožju morali prehoditi, po travniku z živopis- sire v bližnjem marketu. Kupili smo jih naše zadnje bivalne koče Refuge dela nim barvnim cvetjem, po mostičku čez za svojce in tudi zase, da bi jih lahko Fernanche. V njej smo pri večerji dolgo potok in si na cilju, pred kočo Refuge okušali tudi doma in tako izraziteje po- jedilno mizo delili še s tremi Francozi l‘Orgere in našim kombijem čestitali za doživljali vse lepote opravljenega tre- in štirimi Nizozemci, ki so, tako kot mi, srečno opravljen podvig. Skoraj never- kinga v Vanoisu. hodili po tej krožni poti. Po večerji sem jetno se nam je zdelo, da smo tudi to- se sprehodila po stezi, ki se je za kočo krat prispeli na cilj točno opoldne. Bilo Besedilo in slike: Mirjam Frankovič vila navzgor proti skalovju, splašila še je zelo vroče in vsi smo kar težko prena- Franetič nekaj svizcev ter se s pogledom zazrla šali to temperaturno spremembo. Res Po grebenu nad Krmo

Prijetna temperaturna sprememba je pohodnike sežanskega planinskega društva hladila v gozdovih Pokljuke in med hojo po grebenu nad dolino Krme. Od Blejske koče do Vodnikovega doma nad Velim poljem smo drugi konec tedna v juliju obiskali Debeli vrh (1962 m), občudovali zasneženo dolino pod Viševnikom, se pod ostenjem Ma- lega Draškega vrha spustili na Studorski preval ter se od tam povzpeli še na Veli- ki Draški vrh (2243m). Vzpon je bil strm in naporen, smo pa ob pogledu na naravne lepote visokogorskega sveta na strmino kmalu pozabili. V Vodnikov dom smo prispeli v poznih popoldanskih urah in se prijetno utrujeni pred domom predali sončnim žarkom. Prvo leseno kočo tega doma je zgradila radovljiška podružnica SPD, v spomin na 100-letnico vzpona slovenskega pesnika in duhovnika Valentina planine Tošč smo se povzpeli na vrh nad katerimi so se zbirali temni oblaki Vodnika, ki se je na Mali Triglav povzpel Tošča (2275 m), ter uživali ob pogledu in oznanjali dež. 20. avgusta 1795. leta. Novo postojan- na ovce, ki so se pasle na pobočju pod Veselili smo se, da nas ni močilo, med ko so gradili v letih od 1954 do 1958, jo vrhom, ter se predali razgledu na oko- vožnjo od Unca do Postojne pa nas je tudi tega leta slovesno odprli in prei- liške vršace. Vrhovi očaka Triglava so ujel močan naliv. Na letališču v Postojni menovali v Vodnikov dom. V poznejših bili že drugi dan v megli. Pri sestopanju smo si privoščili dobro pico, ki smo jo letih so sledile večje prenove. Dom smo splašili gadjo samico in mladiča, zalili z napitkom iz hmelja. Pohvaliti pa oskrbuje PD Bohinj – Srednja vas. ki sta se skrila v travo. Do Studorskega moram našega mladega planinskega Tudi naslednji dan je bilo vreme po- prevala nas je ponovno grelo sonce, vaditelja Luko Grmeka, ki se je v družbi s dobno, nebo zastrto s sivimi oblaki, od prevala navzgor pa nas je čakal še planinskimi veterani lepo izkazal. občasno pa so nas ogreli sončni žarki. vrh Ablance (2004 m). Teren je bil strm Hoja je v takih razmerah najbolj ugo- in krušljiv, zato je bila potrebna velika Besedilo in slika: Mirjam Frankovič dna, na vrhu dveh tisočakov in več pa previdnost. Tudi ta vrh smo srečno pre- Franetič je nujno imeti toplo oblačilo, ki mora magali in polni adrenalina sestopali do

biti sestavni del planinske opreme. Iz Rudnega polja. Zapuščali smo vrhove, ŠPORT IN REKREACIJA 55 Juhuhu, spet bo Poskokec tu!

Saj ni res pa je. Kako hitro čaš beži. Mar biti del skupine in sodelovanja. Z gi- ni res? Zdi se kot, da smo se še včeraj sku- banjem in igro pa se spodbujajo tudi paj zabavali na naših vadbah, pa ni tako. socialne spretnosti in krepijo telesne Poletne počitnice so že skoraj za nami. V sposobnosti. Starejši poskokci lahko tem času si Poskokec in Poskokčevi vadi- svoje pridobljeno znanje nadgradijo telji nabiramo nove moči za novo sezo- v programu Športna šola. Vabljeni so no, ki že nestrpno trka na naša vrata. Pa vsi otroci, ki obiskujejo prvi in drugi da ne mislite, da samo počivamo. Ves ta razred osnovne šole. V Športni šoli se čas mislimo na vas in za vse otroke prip- otroci srečajo z veliko bolj zahtevnimi ravljamo nove dogodivščine, s katerimi elementi atletike, gimnastike, spozna- se bomo srečali v novi sezoni. jo veliko različnih množičnih športov, Vse se bo tudi letos začelo z Gibalno obenem pa se ves čas zabavajo in ak- abecedo, ki je namenjena vsem pred- tivno sprostijo po pouku v šoli. šolskim otrokom. Gre za program, ki In že je tu oktober, ko se začnejo tudi vsebuje veliko gibanja. Gibanje je po- naši sobotni tečaji plavanja z vodnimi membno, saj z njim otroci spoznavajo animacijami. Tečaj je namenjen vsem svet okoli sebe, sposobnosti svojega otrokom od četrtega do devetega leta telesa in hkrati tudi skladnost gibanja. starosti. Z najmlajšimi se na začetku Malčkom od tretjega do šestega leta najprej skupaj navajamo na vodo in predstavimo različna gibanja, učijo se tako skupaj premagamo strah, da se jejo z novimi oblikami gibanja. Energič- lahko potem vsi veselo zabavamo v ni vaditelji poskrbimo, da otroke prip- vodi. Ko je strah premagan, začnemo ravimo na prve športne korake. pridobivati nova plavalna znanja. Sta- Nikakor ne smemo pozabiti na spo- rejši izpopolnjujejo svoje znanje pod mladanski del Poskokčeve sezone, ko budnim očesom vaditeljev. Otrokov se vsem aktualnim programom pridru- napredek redno predstavimo tudi star- žita še tečaj rolanja in šola tenisa, ki šem, da so lahko bolj povezani s samim dodatno popestrijo naše dni. Skozi ce- tečajem. lotno sezono pripravljamo tudi razno- Ko pa je Poskokčeva sezona že v razne Poskokčeve animacije, tako na polnem teku, pride čas za najmlajše rojstnih dnevih, kot tudi na različnih poskokce in njihove starše v programu dogodkih. Več o naših programih si otroci + starši = super zabava. Otroci lahko preberete na naši spletni strani s pomočjo staršev razvijajo temeljna www.poskokec.si. področja otrokovega razvoja in izva- Prisrčen Poskokčev pozdrav. Se vidi- jajo naloge, ki jih brez pomoči svojih mo! staršev ne bi zmogli. Ob izvajanju tež- jih nalog nudijo straši svojemu otroku Besedilo: Lara Primc podporo in ob tem gradijo medseboj- Sliki: arhiv ŠD Poskokec no zaupanje. Otroci skozi igro razvijajo svoje gibalne sposobnosti in se sreču-

Mladi sežanski jamarji povezali Netopirjevo jamo z Blaževo pečino

Pred tremi leti je izkušeni in dolgoletni Netopirjeve jame. Zaradi obilice dela doseže globino 90 metrov. V spodnjih jamar sežanskega jamarskega društva smo za nekaj časa opustili nadaljnje raz- delih Netopirjeve jame čaka mlajšo Ludvik Husu odkril Netopirjevo jamo, iskovanje. Sedaj pa je pri sežanskem ja- generacijo jamarjev še veliko dela pri ki se nahaja v bližini Orleka, kjer živi. Ker marskem društvu zelo aktivna in delov- raziskovanju, kajti po ugotovitvah sta- je bila jama zasuta s kamenjem, sta k na mlajša generacija jamarjev, ki so naša rejše generacije se na dnu jame skrivajo odkrivanju jame pristopila člana jamar- svetla prihodnost. Le-ti so se odločili, da še dodatne možnosti odkrivanja novih skega odseka Slovenskega planinskega bodo nadaljevali z delom svojih pred- razsežnosti. društva Trst, sedaj že pokojni Stojan hodnikov. Po skupnih petnajstih delov- Izkušeni jamar Husu je ob tem us- Sancin in Claudio Bratos. nih akcijah jim je uspelo prekopati rov pehu čestital mlajši generaciji in ji za- »V zgornji etaži jame je bilo nakazano, in povezati jami v enoten jamski sistem. želel še veliko sreče in novih odkritij. da jama pelje proti sosednji dolini, v Prvi, ki se je prebil skozi prekopani rov, Na uspeh je ponosen tudi predsednik kateri je pečina, ki jo domačini pozna- je bil Val Ferfila iz Senožeč,« s ponosom sežanskega jamarskega društva Jordan jo kot Blaževo pečino. V tej pečini smo pove Ludvik Husu. Guštin. Poudariti velja, da je med mla-

OKOLJE IN PROSTOR / OKOLJE ŠPORT IN REKREACIJA začeli kopati v rovu, ki je peljal v smeri Jamski sistem je dolg 310 metrov in dimi jamskimi raziskovalci tudi doma- 56 Bogastvo kapniškega sveta. Spust v 90 m. globoko jamo. ča predstavnica ženskega spola Nika Juren. Mlado generacijo jamarjev vodi Leon Tavčar iz Orleka, ki ga je Jamarska zveza Slovenije v letošnjem letu nagradila z bronastim znakom za dobro koordina- cijo mladine. Prihodnost in napredek temeljita namreč na mladih. Tega se zavedajo tudi v sežanskem jamarskem društvu, ki šteje okrog 40 članov Lahko zaključimo, da so mladi se- žanski jamarji zelo aktivni, kar pomeni, da se obetajo nova odkritja, ki bodo prav gotovo prispevala k populariza- ciji jamarstva in k pridobivanju novih članov. Predsednik Jordan Guštin pa dodaja, da je to odkritje še toliko bolj dragoceno, saj je na matičnem Krasu zelo malo jamskih sistemov. Jamarji Občudovanje dela narave v podzemlju. pa so vse to delo kot vedno opravili prostovoljno in si tako nabirali izkušnje in novo znanje, kar jih je pripeljalo do novo odkrite orleške podzemne lepo- tice, ki se bohoti s pisanimi kapniki, za- vesami in drugimi kraškimi pojavi. Tako bi prav gotovo jamo lahko preimeno- vali v Biser Krasa. Sicer pa je Netopirjeva jama dobila ime po netopirjih, na katere so v tej jami naleteli jamarji pred tremi leti. Poznamo jo tudi po odkritju ledenodobnega risa, ki je zelo redko odkritje

Kaltiti v jami. na slovenskih tleh. V tej kraški jami se je Besedilo: Olga Knez ohranil, ker je bila jama zaprta. Jamarji Slike: Peter Gedej pa domnevajo, da je prišel v notranjost prav skozi ta rov, ki so ga prekopali

Kosti ledenodobnega risa. pred nekaj dnevi. IN PROSTOR OKOLJE 57 Ludvik Husu novoodkrito jamo poimenoval po sinu Mateju

Ludvik Husu, upokojeni lipiški konjar, sicer pa strasten ljubitelj Krasa in raziskovalec kraškega podzemlja in kraške pokrajine, je v zimskem času v Živem muzeju Krasa v bližini domačega kraja Orlek odkril manjšo špranjo (luknjo), iz katere je pihalo, kar je znak, da se v podzemlju skriva večja jama. Novo jamo je Husu, ki veliko sodeluje z jamarsko sekcijo tržaškega planinskega društva, poimenoval po sinu Mateju. Izkušeni jamski maček Husu, ki se z ja- marstvom kot tudi gasilstvom ukvarja že več kot pol stoletja, je svojega vzornika v jamarstvu in pri arheologiji imel v Viktor- ju Saksidi, sežanskem častnem občanu, ki se je poslovil letos marca. Husu je takoj zaznal, da se splača kopati in pričeti z raz- iskavami. Takoj je aktiviral bodoče mlade jamarje iz jamarskega krožka sežanskega meseci. Mladi člani sežanskega jamar- z raziskovanjem začasno prekinili. jamarskega društva, ki ga že dobra tri de- skega krožka so se aktivno, vsaj dvakrat Na dosežke sta ponosna tako predse- setletja vodi predsednik Jordan Guštin. tedensko, udeleževali delovnih akcij. dnik sežanskih jamarjev Jordan Guštin V jamarskem krožku je zelo aktiven tudi Ves odkopani material (zemljo in kame- kot tudi Matej Husu, ki dodaja, da bodo Ludvikov 26-letni sin Matej, zato je novo- nje) so izvlekli na površje. Pri tem so do- z raziskovanji Matejeve jame nadaljevali. odkrito jamo poimenoval po njem. segli, da se je jama odprla do globine 60 Z odkopavanji so pričeli že pred tremi metrov. Zaradi pomanjkanja opreme so Besedilo in slika: Olga Knez

Tudi gobarje zaustavila epidemija koronskega virusa

Sežanska gobarska družina deluje že od leta 1974 in je ena od članic Mikolo- ške zveze Slovenije. Šteje preko 60 čla- nov in čeprav so bili v lanskem letu zaradi epidemije koronskega virusa manj aktivni in niso realizirali zastavljenega programa dela, so vseeno v društvo privabili kar nekaj novih članov. V preteklem letu so gobarili predvsem individualno. So pa na Krasu gostili prijatelje gobarje iz Novega mesta, ki so jih povabili na ogled ene najsta- rejših evropskih turističnih jam, jame Vilenica, obenem pa so si ogledali znamenito kraško vasico Avber s cerkvijo sv. Nikolaja. Pohvalno je sodelovanje tudi s krovno organizacijo, Mikološko zvezo Slovenije in gobarji Gobarskega društva Brezadole iz Trsta. Častna čla- nica tržaškega gobarskega društva je tudi dolgoletna predsednica sežanskih sprejeli program dela za tekočega pol re dovoljevale. Sicer pa stalne naloge gobarjev Ljubica Tavčar Bandelj, spom- leta. Sklenili so, da naj bi letos postavili društva ostajajo enake. Člane ozave- nimo pa se, da je bil prav tako častni razstave svežih gob na prostem pred ščajo o nabiranju gob in prepovedanih član slikar in samostojni svetovalec Bunčetovo domačijo v Dutovljah, orga- gob, spoznavanju gozdnih sadežev in Miro Kranjec. Iz sosednjega sloven- nizirali strokovna predavanja o nabira- gob, izobražujejo mlade na osnovnih skega prostora na italijanski strani je nju in kuhanju gob, ki rastejo na Krasu šolah, postavljajo razstave idr. kar 25 članov sežanskega društva. Na in v Brkinih, predvsem pa nabiralce in zboru članov na vrtu gostilne Ukmar v svoje člane poučili o strupenih gobah. Besedilo in slika: Olga Knez Dutovljah so 14. julija 2021 pregleda- Ne bodo zanemarjali tudi strokovnih

OKOLJE IN PROSTOR OKOLJE li opravljeno delo za preteklo leto in ekskurzij, če bodo zdravstvene razme- 58 Kosovni odpadki ne sodijo na ekološki otok!

Nepravilno odlaganje kosovnih od- vlje), kjer jih lahko brezplačno oddate. Poskrbimo, da bo naša okolica čista in padkov na ekološki otok je že skorajda Z mesecem septembrom pa ponovno urejena. postalo stalnica. Večkrat se zgodi, da pričenjamo tudi z brezplačnimi odvozi ekološke otoke počistimo, že nasled- kosovnih odpadkov po predhodnem Besedilo in slike: Komunalno nji dan pa je na njih ponovno veliko naročilu (brezplačno do količine 3 m3). stanovanjsko podjetje, d. d., Sežana nepravilno odloženih odpadkov. Eko- Urnik zbirnega centra (CERO Sežana): loški otoki niso namenjeni odlaganju - od ponedeljka do petka: od 6.00 do kosovnih odpadkov. Prosimo vas, da 19.00 te pripeljete na Center za ravnanje z - ob sobotah: od 8.00 do 13.00 odpadki Sežana (ob cesti Sežana–Vrho-

Uporaba neveljavne osebne izkaznice

Zakon o interventnih ukrepih za po- ni spremenil svojega osebnega imena, je osebna izkaznica tudi dokument za moč gospodarstvu in turizmu pri omi- naslova ali drugih podatkov, ki so zapi- prehajanje državne meje držav Evrop- litvi posledic epidemije COVID-19 med sani na osebni izkaznici, in če fotografi- ske unije in schengenskega prosto- drugim omogoča tudi možnost upora- ja na osebni izkaznici še vedno izkazuje ra ter drugih držav, ki so za to izrazile be osebne izkaznice, ki ji je sicer že po- njegovo pravo podobo. Uporaba pre- privolitev, poudarjamo, da prehajanje tekla veljavnost. tečenih osebnih izkaznic bo mogoča državne meje s pretečeno osebno iz- Navedeno velja le za osebne izkazni- do konca leta 2021 in samo na obmo- kaznico ni mogoče. Novost začne ve- ce, ki jim je veljavnost potekla od 29. čju Republike Slovenije, in sicer ob iz- ljati naslednji dan po objavi zakona o marca 2020, če v tem času ni prišlo do kazovanju istovetnosti in državljanstva interventnih ukrepih v Uradnem listu, spremembe osebnih podatkov, na- (pred pristojnimi organi) in nastopanju to je 14. julija 2021. vedenih na dokumentu. Torej le v pri- v pravnem prometu (npr. uporaba na meru, če državljan od 29. marca 2020 banki, pri notarju). Ne glede na to, da Upravna enota Sežana

Društvo ljubiteljev vaške dediščine Vrhovlje 700 plus vabi na Pohod Ki so se r’zlili njoki?

Datum: sobota, 28. avgust 2021 Zbirna točka: Vaški dom v Dolu pri Vogljah (Zadružni dom) ob 8.30, odhod ob 9.00

Ob počastitvi letošnjega občinskega praznika Občine Sežana organiziramo raziskovalni pohod okoli vasi Vrhovlje in po poteh, ki so služile vsakodnevnim opravilom vaščanov in mimoidočih. Ob spremstvu anekdot in pripovedk bomo spoznavali krajevne zanimivosti in prigode, ki ostajajo v spominu, ter si ogledali kulturno krajino v okolici vasi. Odpravite se na pohod v spremstvu članov Društva ljubiteljev vaške dediščine Vrhovlje 700 plus in odkrijte, čemu naj bi se razlili njoki in kako je njihova zgodba povezana s potmi in življenjem vaščanov Vrhovelj. Trajanje: do 3 ure. | Dolžina: približno 6 km. | Zahtevnost: nezahteven pohod, priporočena pohodniška oprema.

Prijave na pohod zbiramo do četrtka, 26. avgusta 2020, na e-pošto: [email protected]. V primeru slabega vremena ali drugih nepredvidljivih okoliščin pohod odpade. za Društvo Vrhovlje 700 plus Miha Ravbar Vidmar OBVEŠČAMO VAS / OBVEŠČAMO IN PROSTOR OKOLJE 59 Oglasno sporočilo Najboljši FITNES v mestu

FITNES PLANET, BOJAN PIRJEVEC, s. p., www.fitnes-planet.com, 041 754 737 Raziskave, opravljene za NIJZ, so pokazale tudi do 50-odstotni upad fizične aktivnosti prebivalcev Republike Slovenije med pandemijo COVID-19. Negativne posledice se kažejo tako na področju fizičnega kot tudi psihičnega zdravja. Raz- iskovalci so ugotovili povečanje telesne teže na račun mastnega tkiva, poslab- šanje gibalnih sposobnosti, zmanjšanje telesne moči in vzdržljivosti, povečanje bolečin v sklepih ... Redna telesna aktivnosti je ena izmed najboljših naložb v lastno zdravje: zniža raven glukoze v krvi, zmanjša tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj, pomaga pri vzdrževanju zdrave telesne teže, vpliva na povečanje mišične mase in zmanjšanje telesne maščobe, prispeva k splošnemu boljšemu počutju in večji produktivnosti. Fitnes Planet se nahaja v središču Sežane, v trgovskem centru Karsika. Je največji in najbolje opremljen fitnes v Sežani in širši okolici. Odprt je vse dni v letu, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. V FITNES PLANETU deluje več strokovno usposo- bljenih trenerjev, ki se redno izobražujejo in jim je na prvem mestu zdravje in dobro počutje strank! POKLIČITE KATEREGA OD NAŠIH TRENERJEV IN SE DOGOVORITE ZA VADBO!

Posebno ponudbo je za jesen pripravi- ALEŠ SUHADOLNIK, mag. kineziolo- ALJAŽ MILIČ, profesionalni osebni tre- la trenerka SABINA PIRJEVEC, profesi- gije, strokovni sodelavec na Fakulteti za ner z licenco Fitnes Zveze Slovenije. onalna osebna trenerka z licenco Fitnes vede o zdravju, v Triatlonski zvezi Slove- Aljaža lahko pokličete na 00386 70 Zveze Slovenije. nije in Olimpijskem komiteju Slovenije 549 466 in se dogovorite za termin.

Izkušena osebna trenerka, ki se kljub opravljenemu izobraževanju, pridobitvi GINA LAZAREVIĆ in FIT PRO, licence za inštruktorja fitnesa in večlet- profesionalna trenerka in prehranska nemu praktičnemu delu s strankami svetovalka FZS s svojo ekipo še vedno redno izobražuje in pridobi- FIT PRO-Fitness Professionals va znanja, ki ji omogočijo, da strankam in MARJETKA ŠIBELJA, dipl. dieteti- GINO lahko pokličete na ponudi najvišjo kakovost storitve. Njena čarka, NCSF/AFP 00386 51 625 391 in se dogovorite posebnost je odpravljanje bolečin osebna trenerka za termin. v vratu, ramenih, hrbtnem delu, kolkih, MARJETKO lahko pokličete na kolenih in gležnjih. Svojim strankam želi, 00386 31 371 611, da bi živeli polno življenje brez bolečin Aleša pa na 00386 41 718 165. in zakrčenosti. Ponuja vam brezplačni posvet in po- skusni trening. SABINO lahko pokličete na 00386 41 973 550 in se dogovorite za termin brezplačnega posveta in treninga.

»Če želite karto za fitnes plačati z TURISTIČNIM BONOM, prinesite osebno izkaznico. Vse ostalo uredimo mi.« OBVEŠČAMO VAS OBVEŠČAMO 60 Avgust, mesec Praznika terana in pršuta

Praznik Terana in pršuta so v Dutovljah prvič organizirali leta 1970. Že lani bi moral praznovati 50-letnico, a razmere še vedno ne dopuščajo izvedbe sveča- nega, velikega in slavnostnega dogodka, kakršnega si ob takšni priložnosti zasluži. So se pa na petih ločenih dogodkih srečali vsi, ki so ustvarjali in soustvarjali Praznik terana in pršuta skozi 50 let. Poleg tega je v sklopu avgustovskih prireditev deset kraških ponudnikov obiskovalce povabilo na svoja dvorišča in v kleti ter tam združilo kulturo, glasbo, vino in kulinariko. in terana, so se srečali na drugih dveh ševcev, ki v sprevodu prikažejo zgodbe dogodkih; pršutarji v Kobjeglavi, vinar- iz vsakdana kraškega človeka, različne ji pa na kraškem dvorišču Vinakrasa v običaje, opravila, dejavnosti, orodja, po- Sežani. S pridelovalci pršutov, gostinci hištvo, obleke … Stalne goste povorke in poznavalci se je o pršutu in njegovih sta predstavila Primož Forte in Andrej posebnostih pogovarjala Ana Facchi- Jelačin, ustvarili so tudi kulturni program. ni, zapeli so Ne joči pevec. Z vinarji in Nastopili so Kraška pihalna godba Seža- vinskimi strokovnjaki je o teranu govoril na, Mažoretke Povir, KD Kraški šopek, KD Žan Papič, za glasbo je poskrbela Prizma Borjač, KD Kraška harmonika, Društvo band, pridelovalci so predstavili svojih kmetic sežanske regije, Klub Balilla. deset najbolje ocenjenih vin lanskega Organizacijo avgustovskih dogodkov leta in tri starejših letnikov. je Občina Sežana letos zaupala Območni Zamisel o organizaciji dogodka, na ka- razvojni agenciji Krasa in Brkinov d.o.o. V terem se predstavijo kraški kmetje, pride- sodelovanju z desetimi domačijami pa lovalci terana in pršuta, je vzniknila pred so poletni večeri in degustacijska dožive- več kot 50 leti v ekipi takratne Kmetijske tja v sklopu ponudbe KrasPassGourmet zadruge, katere naslednik je Vinakras. Or- dobila kulturni in glasbeni pridih. Kulina- ganizacijske niti praznika, ki je postal naj- rika, vino in kultura si podajajo roke ves Prvo kraljico terana so v sklopu Prazni- bolj prepoznaven in najbolj množičen avgust: Žan Papič je popestril večer na ka terana in pršuta izbrali leta 1979, to je kraški dogodek, pa so skozi desetletja domačiji Renčel Boutique Wines v Du- postala Olga Milič. Zatem je naziv dobilo držali v rokah različne krajevne skupnos- tovljah, Danijel Černe na Turistični kmeti- še 25 Kraševk. Izbori so potekali različno; ti, društva, zavodi in zasebni organizator- ji Krasberry v Gorjanskem, Urban Vidmar v začetku na odru glavne prireditve, ne- ji. S kakšnimi izzivi so se pri svojem delu na Kmetiji Petelin – Rogelja v Tomaju, kajkrat je kraljica postala predstavnica soočali, so se spominjali v pogovoru z Tinkara Kovač na domačiji Vina Štoka v zmagovalnega voza na povorki, kasneje Ano Tavčar na dogodku v Botaničnem Krajni vasi, Andrej Pirjevec pri Vinogra- so izbore prirejali samostojno, zadnja vrtu ob vili Mirasasso v Sežani. Vinsko dništvu in vinarstvu Pipan v Križu, Marko leta predstavniki vinarjev kraljico izbe- noto so dogodku dali pridelovalci penin, Čepak – Maki v Kraški kleti Krstan v Sko- rejo za zaprtimi vrati. Vsem dosedanjim glasbeno pa Tomaž Nedoh. pem, Boštjan Pertinač na Domačiji Bole v kraljicam terana je bil posvečen dogo- Dogodek v Lipici je bil namenjen ude- Avberju. Zadnji teden avgusta z nastopi dek v Pliskovici pod Latnikom evropske- ležencem povork. Ta etnološki zaklad je zaključujejo Tiasha&Matej v Vinski kleti ga prijateljstva, kjer je z njimi pokramljal poleg terana in pršuta najbolj prepozne- Tavčar – Pri Starčih v Križu, Nika Solce v Pavle Ravnohrib, zaigrali so Naši fantje. ven del praznika in vsako leto predstavi Vinski kleti Gulič v Koprivi in Rok Nema- Pridelovalci kraških posebnosti, pršuta bogato izročilo. Poveže na desetine kra- nič (trio) v Vinski kleti Orel v Avberju.

Besedilo in slike: ORA Krasa in Brkinov, d. o. o. 61 obcinski praznik 2021 outlines.indd 1 18. 08. 2021 14:41:07