Politično Življenje Slovencev. (Od 4
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Politično življenje Slovencev. (Od 4. januarja 1797. do 6. januarja 1919. leta.) Spisal dr. Drago tin Lončar. V predelani in pomnoženi drugi izdaji. V Ljubljani, 1921. Izdala in založila. „Slovenska Matica". "v /., O:*i\ - Tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani Uvod. Spis »Politično življenje Sloven ci e v« je izšel prvikrat 1906. lela. Namenjen je bil prvotno češki javnosli; zato je inn i informativni značaj in podajal pregled slovenskega po litičnega življenja, v kolikor se je javljalo v po 1 i t ič n i h idejah in o s e b n o s t i h te ali one stranke in struje. Ta sintetični značaj sem pridržal v celoti ludi v predelani in pomnoženi drugi izdaji, ki obsega dobo od 4. j a n u a r j a 1 7 9 7. lela, ko so izšle Vodni kove »Novice«, do 6. j a n u a r j a 1 9 1 9. leta, ko se je razglasil manifest regenta Aleksandra narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Spisu sem dodal pregled virov in pripomočkov, ki so pa zaradi vojnih razmer nepopolni in pomanj kljivi, zlasti oni iz neodrešene domovine. Razdeljeni so v štiri skupine: 1. obsega politične časopise (re vije); II. politične časnike; lil. pregled o življenje pisih politikov, publicistov in žunialistov; IV. poli tične spise: razprave, poročila in pisma, govore, član ke in dopise, agilacijske in polemične tiskovine. Končno izrekam svojo zahvalo vsem, ki so mi pomagali pri zbiranju gradiva. V Ljubljani, meseca julija 1921. Pisatelj.. 1. Na slovenski narodni preporod so vplivale ideje prosvetljenosti in francoske revolu cije, kakor tudi njune nasprotnice : romantike. V dobo prosvetljenosti spada ustanovitev splo šne ljudske šole (za vlade Marije Terezije) in odprava uesvojnosti (za vlade Josipa II.), ko je postal kmet- llačan vsaj osebno svoboden. Francoska revolucija je strmoglavila absolutizem in fevdalizem ter uveljavila ustavnost, a romantika je rodila narodno zavest, ker je gojila narodni jezik in zgodovino, narodno slov stvo in narodne starine. Vse te pridobitve so bile v korist tudi Sloven cem v duševnem, gospodarskem, političnem in soci alnem oziru. Žiga baron Zois (1747—1819), ki je bil svetovno omikani podpornik in glava vsega slovenske ga duševnega gibanja v drugi polovici XVIII. stole tja, ter zgodovinar Anton Linhart (1756—1795), učenec Sonnenfelsov in začetnik slovenske drame, sta vplivala na prvega slovenskega pesnika Valen tina Vodnika (1758—1819), da je začel izdajati dne 4. januarja 1797. leta »Lublanske Novice«, prvi slovenski časnik, ki je izhajal do 1800. 1. Vodnikove >Novice« so prinašale razne vesti, zlasti z bojišč, razglase, žitne cene, loterijo, imena umrlih, a tudi poučne članke narodopisne, gospo darske, slovstvene in zgodovinske vsebine. Želja po ljudski omiki, ki je bila lastna tej dobi, jih je rodila; toda zamorile so jih neugodne razmere: maloštevil- nost in neizobraženost slovenskega ljudstva, ki se je iz njega še le ustvarjal narod v modernem pomenu besede. Vodnik je izdajal prvi slovenski časnik v viharni dobi Napoleonovih vojen, manjkalo mu je Kmotne in duševne podpore. Sam je zbiral in prelagal novice, spisoval in urejal svoj list. A vse to delo mu ni rodilo upravičenega priznanja. Njegovi rojaki ga niso ne le podpirali niti z denarjem niti s svetom, marveč so ga nasprotno zbadali, češ, da so »Novice« lažnive, premalo obsežne, prepozne ter da je sloven ski jezik ubog in z nemščino pomešan. Vse te očitke je zavračal v svesli si izpolnjevanja svojih dolžnosti pri obstoječih težavah; glede lažnivosti je n. pr. od govarjal z naslednjimi besedami: »Ne morem lagati Ne letos, ne lan; ; Kir neče me brati, Naj dene na strank Prvi slovenski politični list je prenehal, nada ljeval pa se je slovenski preporod, ko so Franeozi vladali slovenske dežele (razen štajerske in vzhodne Koroške) ob enem s Hrvaško do Save in z Dalmacijo (1809—1813). Vodnik je navdušeno pozdravljal novi ^duh Napoleonov« z odo > Ilirija oživljena«. Francoska vlada je upoštevala narodnostni moment: slovenščina se je uveljavljala poleg fran coščine, italijanščine in nemščine. V Ljubljani se je ustanovilo vseučilišče ali akademija s štirimi fakul tetami. Ta izpromomlia v šolstvu ni' bila po volji pri stašem starega nesiisko-centralisličnega režima. Ko no namerjali izključili nemščino iz ljudskih šol, je te danji ravnatelj normalne šole Eggenberger najbrže 1810. leta odložil svojo čast, ker »v takih razmerah ne more več koristno služiti svoji domovini Kranjski«. V »Iliriji« so bile dovoljene humanitarne druž be, ki so se zbirale v framasonskih ložah; toda ver jetno je, da so imele še poseben namen: agitacijo za Napoleona. Francosko-ilirska loža »prijateljev kralja rimskega in Napoleona« v Ljubljani se je bavila z dobrodelnostjo, z navajanjem k moralnemu življenju in človekoljubnosti ne glede na vero ter z znanstve nimi predavanji. Njen član je bil tudi Valentin Vodnik. Uradni list >Télégraphe officiel«, cigar urednik je postal Charles Nodier, je rad prinašal študije o južnoslovanski poeziji, zgodovini in jeziku. Kakor v duševnem, takó je tudi v gospodarskem oziru pomenjala francoska uprava v marsičem napre dek, n. pr. glede trgovine, grad be cest itd. Na drugi strani je pa trajala francoska doba premalo časa, da bi se bila njena načela mogla uveljavljati dejansko, n. pr. glede podložništva. Napoleon je bil na vrhuncu svoje slave in moči, avstrijska cesaričinja je postala francoska cesarica, cesarjevi namestniki. (zlasti simpatični maršal Mar mont in grof Bertrand) so skrbeli, da so ohranili pre- - bivalstvo pri dobri volji; slavnost se je vršila za slav- nostjo, veselica za veselico, gospodo so pridobivali zase s sijajnimi plesi in pojedinami, ljudstvu so zopet nudili »panem et circenses«. Ali ni imel prvi buditelj slovenskega naroda Vodnik dovolj povoda, da je pro- rokoval srečno prihodnost pod Napoleonovim žezlom? A prišlo je drugače. Mlado brstje, ki je poga njalo iz demokratičnih idej velike revolucije, je mo rila slava Napoleonovega imperializma; zakaj Napo leona so vodili pri snovanju »Ilirskih pokrajin« go- spodarsko-polilični oziri. Njegovo načelo, da mora za vojaške potrebščine skrbeti dotična pokrajina, je povzročevalo upore in nemire. Od dolgotrajnega vo jevanja obubožano ljudstvo je bilo očitno nasprotno. Komaj pa so se jeJe celili rane in je zlasti maršal Mar mont znal s svojim vedenjem pridobivali simpatije za francosko vlado, že so se zbirali oblaki na nebu in nalagale so se vojne konlribucije. Vse si je želelo trajnega miru in prejšnje simpatije so se ohladile, ko se je bojna sreča obrnila na nasprotno stran. Po odhodu Francozov je nastopila reakcija. Ne katere francoske uredbe so se ohranile, večinoma pa je ostalo vse pri starem, kakor je bilo pred francosko okupacijo: zavladal je Metternichov absolutizem, či gar žrtev je postal Vodnik, ko je bil upokojen s tretjino plače. - 8 - Toda izza te dobe, ko je Napoleon združil skoro vse slovenske dežele in del hrvaško-srbskega ozem lja v eno skupino, ta misel ni zaspala; saj je tudi po tem spojil avstrijski cesar Fran I. Kranjsko, zapadno Koroško in Primorsko s Čedadom v »Ilirsko kralje- yino< (1816—1849), ki ji je do leta 1822. pripadala i Hrvaška do Save. Ob tej misli so se navduševali Ilirci in slovenski buditelji: »Zedinjena Slovenija« leta 1848. se je spočela v Napoleonovi »Iliriji«. II. Obupen je bil socialni, kulturni in politični polo žaj Slovencev v predmarčni dobi. Domače plemstvo so bili izgubili popolnoma; kar je bilo plemstva, jev bilo odtujeno narodu in delalo za nemške, laške in madjarske koristi. S slovenskimi žulji je bogatelo na škodo slovenstvu. Tudi meščanstvo je bilo nesloven sko po duhu in deloma po krvi. Mali trgovci in obrt niki, o katerih bi, se bilo lahko reklo, »da ni bilo do ma meščanov, kadar so šli kmetje na polje«, so bili odvisni od tuje gospode in tujih uradnikov ter se jim zató prilagodovali v mišljenju in vedenju. Edini stan razumništva, ki je čutil z narodom, je bila nižja du hovščina; toda ni ta brez izjeme, zlasti na Koroškem in Štajerskem dostikrat ni bila duhovščina zmožna slovenščine niti za najnavadnejše molitve. C a f n. pr. je pisal Muršcu: »Dobrih mašnikov najdeš med 100 celih 99, enega domorodca pak med 100 težko«. — Kmet ni bil svoboden, ampak podložen svojemu gra- ščaku. Trli sta ga tlaka in desetina, kakor tudi veliki davki; Kranjsko in Koroško n. pr. sta plačevali raz- merno več davka nego Češko in Moravsko. Tlačan- stvo je slabo vplivalo na moralo slovenskega naroda, ki mu je vzgojilo servilizem, hlapčevsko ponižnost pred gospodo, kar je umevno, ko je med graščin skimi uradniki živci oskrbnik, ki se je bahal: »Jaz sem četrta božja oseba na zemlji!« Kakor v socialnem, tako je bilo v kulturnem in političnem oziru. Ljudskih šol je bilo malo sloven- skih, nemško-slovenske pa so bile prav za prav nem ške, ker se je rabila slovenščina samo v začetku. — Največ se je mladina naučila v nedeljski šoli, ki je bila slovenska. V srednjih šolah se je slovenščina za nemarjala, iz rodoljubja so poučevali nekateri profe sorji v materinščini (v Ljubljani n. pr. zlasti Kersnik). Kakor v šoli, tako je i po uradih gospodovala tujšči- na, kar sicer za francoske vlade tudi ni bilo drugače, ko je bil uradni jezik francoski. Politično in cerkveno so bili Slovenci razcepljeni v Kranjce, Štajerce, Ko rošce in Primorce vsak s svojimi separatističnimi te žnjami, ki so morile zavest narodne enote. Malo je bilo število za narodni preporod delujo čih mož. Na Koroškem se je odlikoval poleg Urba na J arni k a (1784—1844) v prvi vrsti poznejši la- vantinski škof Anton Martin Slomšek (1800 —1862) zlasti kot pedagog. Seveda ni ušel očitanju, da je — panslavisti Od leta 1850. je bil pod policij skim nadzorstvom. Ko je zvedel to na Dunaju, je re kel nekemu ministrskemu uradniku, da se ne boji policije vse Evrope. Zaradi govora »Graja nemšku- tarjev« iz 1861. leta ga je hotelo državno pravdništvo tožiti, a tožbi je ušel s smrtjo! Njegovo načelo je bi lo: Malo govoriti, veliko delati, vse potrpeti.