Uspe{Ne Plesalke in Plesalci Iz Na{E Ob~Ine 2 Obvestila

FebruarFebruar 2006,2006, letnikletnik 8,8, {tevilka{tevilka 22

Uspe{ne plesalke in plesalci iz na{e ob~ine 2 obvestila

Spo{tovanje KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna slu`ba Kako lahko re~emo za nekoga, da je Lukovica 43 spo{tovanja vreden ~lovek? Kaj ga zaznamuje, e-po{ta: [email protected] da ga spo{tujemo? So to njegove besede, je tel.: 01/72-35-116 morda to strah, ki ga vzbuja, je to njegov dru`beni vpliv? V na{i dru`bi velja, da ljudje, • SUBVENCIJE 2006: ki imajo v dru`bi dolo~en poloàj, dolo~en Vlaganje zahtevkov za subvencije bo potekalo predvidoma od 1. 3. do 15. 5. 2006. Elektronski bodisi z njihovim nazivom bodisi izobrazbo, vnos bo obvezen za vse vlagatelje. Kdor èli v leto{njem letu kandidirati za kakr{na koli druga v glavnem uìvajo tudi spo{tovanje {ir{ih sredstva v kmetijstvu, mora v tem ~asu oddati vsaj osnovno vlogo (obrazec A in B). Da bi mnoìc. Temu so namenjeni tudi protokolarni vlaganje zahtevkov potekalo ~im bolj nemoteno in da bi bili seznanjeni z vsem (kaj lahko dogodki, ki pozdravljajo obiske dràvnikov z zahtevate, na kak{en na~in, kak{ne so va{e obveznosti, roki, novosti, na~in prijave za elektronski vsem dol`nim spo{tovanjem in vsemi vnos…), vas vabim, da se v ~etrtek, 2. 3., udeleìte predavanja “Predstavitev ukrepov kmetijske mogo~imi ~astmi. Nekaj zagotovo drì - vsi ti politike v letu 2006”, kjer vam bomo poleg subvencij predstavili tudi druge predvidene ukrepe. ljudje so se morali zaradi svojih ciljev in Da bi se ga lahko udeleìli vsi, bo predavanje dopoldan ob 10. uri in popoldan ob 16. uri. ambicij v ìvljenju marsi~emu odre~i in vloìti Vabljeni! veliko naporov v to, da so zdaj tam, kjer pa~ so in so (verjetno) èleli biti. Vsi, ki so v • PREDAVANJA: svojem ìvljenju dosegli dolo~en nivo izobrazbe, so prav tako v to ogromno vloìli. Svetovalka za kme~ko druìno in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki je zadolèna tudi za Vsak naziv, vsak poloàj, vsaka izobrazba, obmo~je na{e ob~in, Marta Kos, vas vabi na predavanja: vsako znanje ima za seboj ogromno V prostorih Term Snovik bodo v petek, 24. 2. 2006, naslednje teme: odrekanja in ogromno vedoèljnosti, da bi na - Vrsta, obseg in pogoji za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (M. Kos); koncu koncev dosegli to, kar so si zastavili. - Kako do uspe{ne turisti~ne kmetije? (M. Kulovec); @e samo zaradi tega so vredni vsega - Kaj si èljo turisti, ki obi{~ejo Kamnik in okolico? (Agencija za turizem in podjetni{tvo spo{tovanja. In - ~e so poleg tega {e ~love{ki Kamnik). in ~isto pravi ljudje z veliko za~etnico, potem V prostorih Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici v petek, 3. 3. 2006, ob 9.uri: jim lahko zaupamo, da bodo dru`bi - Pridelava zelenjave za potrebe gospodinjstva (A. Ogorelec). doprinesli {e veliko dobrega, saj imajo tudi Vabljene gospodinje in ostali ljubitelji vrta. zunanjo mo~. Pa vendar - na drugi strani imamo ljudi, ki • CERTIFIKAT ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI: nimajo posebnih nazivov, ki nimajo Eden izmed pogojev za opravljanje dejavnosti na kmetiji in njeno trènje je tudi ustrezna posebnih imen, ki niso na visokih poloàjih. izobrazba. Vsi, ki za dolo~ene dejavnosti ne izpolnjujejo zahtev predpisane izobrazbe, lahko Zaznamuje jih ~love~nost. Iz njih seva pridobijo certifikat. [tevilo dejavnosti se ve~a, novosti najdete na spletni strani: dobrota, po{tenost in veselje. Nikoli ne bodo http://www.nrpslo.org/podatkovnabaza/ksszs.aspx. Na tej strani najdete tudi natan~ne kataloge sprejeti z najvi{jimi ~astmi, nikoli ne bo o njih standardov znanj in spretnosti za posamezne dejavnosti. V kolikor bo med kmeti in kmeticami pisalo v ~asopisih. Ampak enostavno so tu in zadosti zanimanja, bomo v leto{njem letu organizirali certifikatno izobraèvanje na podro~ju v njihovi dru`bi nam je prijetno in lepo. In jih peke kruha: izdelovalec/izdelovalka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen na~in in spo{tujemo, ker vemo, da se na njih lahko pridelave ter predelave zeli{~. Prijave sprejemamo tudi za vse ostale dopolnilne dejavnosti na zanesemo, ker vemo,da v njihovih preprostih tel: 834-35-57 ali 041-310-173, Marta Kos. besedah ni laì, ker vemo, da tudi njihovi v~asih grobo oblikovani stavki izàrevajo ✍ Pavla Pirnat, kmetijska svetovalka dobroto in veselje. Nekaj zagotovo drì - ko se zavemo, da nekoga spo{tujemo kot ~loveka, ne glede na Dru{tvo krajanov Limbarska gora Vabimo vas na predavanje to, kaj je po izobrazbi, v kak{ni sorodstveni VABI NA TRADICIONALNO PRIREDITEV Bogdana @orà zvezi je z nami in ne ozirajo~ se na to, na na temo RAZVAJENOST kak{nem dru`benem poloàju je, takrat gre v Kulturnem domu Antona Martina za iskreno spo{tovanje. [ele takrat smo vsi enaki, {ele takrat smo vsi ljudje. Slom{ka ✍ Urednica 18. POHOD PO NAGELJ NA v [entvidu pri Lukovici v ~etrtek, 23. marca 2006 Rok za oddajo ~lankov za naslednjo LIMBARSKO GORO, ob 20. uri. {tevilko Rokovnja~a, ki izide 30. marca, je 15. marec. Psiholog z bogatimi izku{njami è nekaj let vztrajno opozarja na {kodo, ki jo delamo z LD Lukovica opozarja na samovoljno KI BO 26. MARCA 2006 OB 10. URI razvajanjem. Vse, ki vas tema zanima, vabimo, da izkoristite prilo`nost in v ìvo vzpenjanje na visoke preè in poudarja, da spoznate njegove izku{nje in predloge za pri vzpenjanju na visoko preò po lestvi za dobro vzgojo. svojo varnost odgovarja vsak zase. Med prireditvijo bo v sobi za balkonom odprta igralnica za mal~ke. Igrata [tudentski trio in ✍ Lovska druìna Lukovica Ansambel bratov Poljan{ek Zakonska skupina z Brda 3 obvestila

USPE[NOST ALI NEUSPE[NOST GLASILA Odvoz kosovnih ROKOVNJA^, PRESODITE SAMI! odpadkov iz gospodinjstev Prvi mesec leta 2006 nam je `e u{el. Za novo obra~unsko obdobje pa se spodobi, da naredimo ~rto pod poslovanjem preteklega leta. Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo Po odloku {tevilka 4/17/05 z dne 16. 2. 2005 je bilo v prora~unu Ob~ine Lukovica za izdajo glasila Rokovnja~ v letu 2005 namenjenih 8.900.000,00 SIT. Dodeljena sredstva smo skozi v ob~ini Lukovica od 27. do 29. 3. 2006 celotno leto 2005 razporedili in razporejali skrajno gospodarno. V letu 2005 je iz{lo 11 {tevilk opravljalo pomladanski odvoz kosovnih glasila, vsak mesec razen v juliju. V tem mesecu glasilo Rokovnja~ zaradi dopustov ne izide. odpadkov iz gospodinjstev. Zato je avgustovska {tevilka ob{irnej{a. Prvi prerez poslovanja smo naredili po izidu oktobrske {tevilke konec meseca oktobra. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih Preglednica porabe po vrstah stro{kov je naslednja: odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke.

Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaà {kropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, Ugotovili smo, da imamo v celoti {e na voljo prora~unska sredstva za pokrivanje stalnih (fiksnih) stro{kov za izdajo zadnjih dveh {tevilk, ki so: akumulatorji, gume in sodi, poleg è na{tetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in ìvih meja.

Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov

Obve{~amo vas, da bomo v ob~ini Lukovica v ponedeljek, 20. 3. 2006, izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Stro{ki za izdajo vseh {tevilk glasila Rokovnja~ za leto 2005 so naslednji: Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo 20.03.2006 sprejemali od 14.00 do 15.30: Trojane pri po{ti; od 15.30 do 17.00: Blagovica pri po{ti; od 17.00 do 18.30: pred Kmetijsko zadrugo Po gospodarnem ravnanju s prora~unskimi sredstvi smo ugotovili, da razpolagamo {e z v Lukovici. 1.567.715,81 SIT neporabljenih sredstev. Zato smo se odlo~ili, da za hitrej{e in kvalitetnej{e delo za nastanek glasila kupimo novo ra~unalni{ko opremo. Ta bo koristna tudi na{im zanamcem, saj je bila podedovana ra~unalni{ka oprema zelo zastarela. Sredstva smo porabili, kot sledi: Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov.

OPOZORILO: • Nevarni odpadki naj bodo v embalaì, ki V letu 2005 smo tudi z objavljenimi reklamnimi oglasi ustvarili prihodke v znesku 1.712.755,00 omogo~a varen prenos do zbirnega mesta. SIT. Iz dokazanih podatkov je razvidno, da smo glasilo Rokovnja~ za leto 2005 ve~ kot • Teko~i odpadki naj bodo zaprti, ~eprav racionalno “pospravili pod streho“. Ostala so nam {e neporabljena sredstva v znesku improvizirano. 1.168.087,01 SIT. Tako smo bili veseli ùpanove pobude, da k decembrski {tevilki glasila, prvi~ • Odpadki iz iste skupine se ne smejo v samostojni ob~ini, priloìmo stenski koledar za leto 2006. Za koledar smo vse gradivo z motivi zdruèvati v ve~jo embalaò, ker lahko cerkva v na{i ob~ini poiskali in pripravili sami. Tisk koledarjev je zna{al 1.167.838,80 SIT. Glede pride med njimi do kemi~ne reakcije. na pozitiven odziv bralcev glasila Rokovnja~, je stro{ek, {e vedno v okviru prora~unske • Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, postavke za leto 2005, ki bi ga lahko celo druga~e porabili, neznaten. ki bodo pri rokovanju z njimi upo{tevale ✍ Irena Vodu{ek varstveno tehni~na navodila, pridobljena ob nakupu izdelka. 4 iz na{ih krajev in ùpnij

God svete Ne`e na Gol~aju OPRAVI^ILO

V prej{nji {tevilki je bil pomotoma objavljen napa~en ~lanek z naslovom @UPAN OBISKAL STAREJ[E OB^ANE. Tokrat objavljamo pravega in se vsem prizadetim opravi~ujemo.

✍ Uredni{ki odbor

@UPAN OBISKAL STAREJ[E OB^ANE

@upan Matej Kotnik je pravkar minulih prazni~nih dneh obiskal starej{e ob~ane ob~ine Lukovica. Njegovega obiska, darila, tople besede in kar najlep{ih èlja so bili dele`ni Ma{o je daroval Marko Avsenik ob pomo~i ob~ani, ki so dopolnili ~astitljivih devetdeset let ali ve~. To~no devetdeset jih {teje {e doma~ega ùpnika Joèta Vrtov{ka zelo vitalna Justina Bergant, ki jo je ùpan obiskal v Domu za ostarele v Domàlah. V pogovoru je, med Perevoj~ani in [entjani dobro poznana in priljubljena Justina, povedala, da redno obiskuje Prevoje in se udeleùje {tevilnih prireditev v kraju. Tako {e vedno ìvi s temi kraji, se zelo zanima za tukaj{nje dogajanje in si ob zgraditvi doma za ostarele v [entvidu zelo èli, da bi se vrnila v doma~e okolje. V [entvidu je na Kola~kovi doma~iji ùpan obiskal Joèta Lon~arja. Tudi 92-letnik je bil vesel obiska in z ùpanom sta pokramljala o starih ~asih. V Rafol~ah pa domuje najstarej{a ob~anka 99- letna Rozalija Igli~. Ale{eva mama zelo rada sodeluje v pogovorih in tudi tokrat je gostu zaupala marsikatero skrivnost iz svoje bogate ìvljenjske zgodbe. Ob slovesu ji je ùpan zaèlel mnogo zdravja in na svidenje v za~etku septembra, ko bo praznovala 100 let. â{~enje sv. Neè na Gol~aju ✍ Leon Andrejka

V duhovni{kem domu na Ve~ni poti je ùpan obiskal ùpnika v pokoju Mihaela Trdina. V pogovoru se je ùpnik navezal na dolgoletno slu`bovanje v ê{njicah, na katere ima lepe spomine. Marija Pergar iz Spodnjih Prapre~ pri Lukovici pove, da ji v ìvljenju ni bilo nikoli z ro`cami postlano. Zdaj na starost si èli le zdravja. Marija Cerar iz Lukovice je ùpanu orisala svojo mladost, slu`bovanje v Kranju, kjer je spoznala moà, poroko, rojstvo otrok do dana{njih dni. Za zdaj{nji ~as pravi, da so dobri ~asi in si èli le zdravja. Romarji po kon~ani slovesnosti Ivana Prelov{ek je ponosna, da je najstarej{a v vasi êplje. Pravi, da ni nikoli verjela, Sveta Neà goduje konec januarja. To je prilo`nost, da se da ~lovek res lahko toliko ~asa ìvi, a zdaj, da bo le zdrava pa bi {e rada videla, kako romarji prvikrat v letu zberejo v cerkvi na Gol~aju, ki je rastejo njeni pravnu~ki. posve~ena prav sv. Neì. Letos je slovesnost potekala na Agata Prelov{ek gleda na ìvljenje dokaj optimisti~no. Pravi, da bo le zdravje, potem bo predzadnjo nedeljo v januarju,. Sveto ma{o je ob pomo~i doma~ega ùpnika Joèta {lo. V ìvljenju je marsikaj doìvela, mlada je v vojni izgubila moà, ostala sama s tremi Vrtov{ka daroval ùpnik Marko Avsenik iz sosednje fare otroki, s trdim delom in odrekanjem do~akala ~astitljivo starost. Kolovrat. Zbralo se je precej{nje {tevilo romarjev od Marija Dolin{ek iz Dupeljnov je vesele narave in rada govori o svojem ìvljenju. [e vsepovsod. V pridigi je bilo poudarjeno, da ne smemo vedno kuha, opravlja gospodinjska dela in ob pomo~i ostalih doma~ih lepo skrbi za odla{ati z na{im duhovnim ìvljenjem, za kar nam je brata, ki je è ve~ let priklenjen na posteljo. dober zgled sv. Neà. Pri oznanilih je ùpnik Vrtov{ek Na U~aku bo junija meseca Alojzija Novak dopolnila è ~astitljivih 95 let. @upanu pove, napovedal pobo`nosti, ki se bodo letos {e vrstile na Gol~aju. Tako bo na cvetno nedeljo blagoslov butaric, na da je v ìvljenju veliko pretrpela. V vojni je izgubila moà, ostala sama s {tirimi otroki,na velikono~no ponedeljek pa bo tradicionalna planinska majhni kmetiji, delala je in vzgajala otroke. Najbolj je bila vesela, ko ji je ùpan podaril ma{a. V maju bodo vsako nedeljo popoldne {marnice Zbornik Ob~ine Lukovica. Zaupala mu je, da ji o~i {e dobro sluìjo in da ga bo prebrala tudi z ma{o, zadnjo nedeljo v septembru pa je od nekdaj od za~etka do konca. ègnanje na Gol~aju. V Kra{nji se je ùpanovega obiska veselila Matilda [trukelj. Matilda je è {tiri leta na Dodati je potrebno, da se lahko sedaj udobno pripeljemo od Blagovice do Vrank pod Gol~ajem po asfaltirani cesti. postelji, zanjo lepo skrbijo sin in obe h~eri in verjetno jo prav trda povezanost v druìni Lansko jesen so gradbeniki Darsa v sodelovanju z Ob~ino ohranja, da se kljub bolezni {e iskreno nasmehne. asfaltirali na tej povezavi manjkajo~i makadamski del Na dan obiska je Antonija Justin praznovala svoj 91. rojstni dan. Zgovorna ènica je ceste, kar je bil {e del Darsovega dolga Darsa ob izgradnji ùpanu na hitro opisala svojo ìvljenjsko zgodbo, ki ni bila ro`nata. “Veliko veste,” ji je avtoceste skozi te kraje. rekel ùpan. “Kajne,” se nasmehne, “saj sem najstarej{a Prevoj~anka.” ✍ ✍ Kamilo Domitrovi~ Irena Strm{ek 5 gospodarstvo

IZGRADNJA KANALIZACIJE V RAFOLÂH izglasovan samoprispevek. @al je bilo {e nekaj kriterijev, ki niso bili za vse KS enaki. Tako je bil nekje dovolj podpis lastnika, da se lahko koplje na njegovi parceli, v KS Rafol~e pa so morali vse podpise lastnikov parcel, po katerih naj bi potekala kanalizacija, overiti pri notarju, kar je pobralo veliko ~asa in denarja. Pridobitev gradbenega dovoljenja so ovirali tudi nekateri posamezniki, ki so zahtevali razne spremembe na trasi. Leta 2002 so se dela 1. faze kon~no pri~ela, vendar zelo po~asi z majhno gradbeno ekipo, dokaj nepregledno, z nadzorom pa krajani niso bili zadovoljni. V prora~unu je bilo namenjenih precej ve~ sredstev, kot jih je bilo potem za 1. fazo porabljenih. Vse to je vplivalo, da krajani s takim delom niso bili zadovoljni, zato so za 2. fazo gradnje kanalizacije zahtevali javni razpis. To je ob~ina kon~no tudi upo{tevala. Med ve~ ponudniki je bila izbrana firma LAVACO d.o.o. Izbran je bil tudi nov nadzornik del, Franc Pezdirc. Takoj so dela stekla bolj transparentno, Polaganje glavnega cevovoda iz Rafol~ proti [entvidu bolj{e. Zdaj je è znano, da bodo sredstva v vi{ini 75 milijonov sit zadostovala za zaklju~ek 2. faze, ki zajema izgradnjo vseh glavnih vodov Krajani Rafol~ in okolice so si iz ekolo{kih razlogov in urejenosti kraja è s priklju~kom na glavni kolektor v [entvidu pred veliko leti èleli sodobno kanalizacijo. Idejni projekt je bil naro~en Na koncu sledi {e izdelava hi{nih priklju~kov. Vsa dela, vklju~no s in izdelan {e v stari krajevni skupnosti, v nekdanji ob~ini Domàle; hi{nimi priklju~ki, naj bi bila kon~ana letos do poletja. Cevi, ki se naro~nik in pla~nik je bila KS Rafol~e. vgrajujejo pri izgradnji kanalizacije, so iz sodobnih materialov. KS Rafol~e je sestavljena iz ve~ zaselkov, predvsem na hribovitih terenih. Ob tem je potrebno pohvaliti skupino rafol{kih svetnikov s Zaradi tehni~ne zahtevnosti so se za kanalizacijo zaenkrat odlo~ili v predsednikom KS, ki so se zavzeli, da ta investicija ste~e, kot je treba, z naseljih Rafol~e in v vzhodnem delu Vrhovelj. Ker je graditev kanalizacije javnim razpisom in pravilnim nadzorom po terminskem planu. Tak na~in zelo draga investicija in da bi pri{li do lastnih sredstev, so leta 1998 gradnje, predvsem 2. faze, bi bil lahko za primer graditve kanalizacije razpisali samoprispevek. To je bil prvi samoprispevek v novi ob~ini kjerkoli v ob~ini. Po mnenju nekaterih vplivnih ob~anov se v ob~ini Lukovica, ki je bil pozitivno izglasovan s 78,5 %, obenem pa je bila to preve~ vlaga v nova zazidalna obmo~ja, ki iz razli~nih vzrokov ne bodo zelena lu~ za nadaljnje priprave. Tako so bili izvoljeni tudi nadzorni nikoli zaìvela. Bolje bi bilo pospe{iti gradnjo kanalizacije po vaseh in jo odbor in dva ~lana, Janez Bernot in Marjan Kveder, ki naj bi sodelovala ~im hitreje priklopiti na kolektor. Znano je, da je nova ~istilna naprava z izvajalcem del, nadzornikom, investitorjem in ob~ino. dokaj neizkori{~ena, ob~ina pa bi tako lahko pobrala tudi ve~ prihodkov. Pred razpisom samoprispevka je bil na ob~inskem svetu sprejet sklep, da bodo imele prioriteto pri izgradnji kanalizacije tiste KS, v katerih bo ✍ Kamilo Domitrovi~

ROKOVNJA^EV VRTNARSKI KOTI^EK

Vrtnarjeva opravila v marcu - su{cu 2006 Stari rimski koledar je za~el s pomladjo. Prvi mesec v letu je bil zato marec. Bojeviti Rimljani so prvi mesec v letu posvetili bogu vojne Marsu. Slovensko ime za marec je su{ec in pomeni ~as, ko zemlja pije sne`nico, se za~ne su{iti in se pripravljati na pomladno rast. ê se su{ca da orati, bo treba v malem travnu jokati! Koledarska pomlad se najve~krat za~ne 21. ali izjemoma 20. marca. Vrtnarska pomlad se ve~inoma za~ne nekoliko prej, ko se po zimskem mirovanju rastline za~nejo prebujati. Marec je za vrtnarja mesec velikih sku{njav. Dela je veliko in marsikaj je è treba narediti. A kljub temu bodite previdni. Hladne in mokre zemlje {e ne moremo obdelovati in ~ez no~ {e lahko privihra mraz, ki nam pokvari pomladno razpoloènje. Ko zacvetijo prvi tulipani, se za~ne zima po~asi, a zanesljivo poslavljati. Bodite previdni pri ob~utljivih sadikah: nevarnost pozeb {e zdale~ ni minila, ~eprav so dnevi nekoliko toplej{i. Kakor hitro postane nekoliko topleje in se zemlja osu{i, pri~nite obdelovati vrtne grede. Te`ke ilovnate zemlje se ogrevajo bolj po~asi kot la`je in pe{~ene. Dokler se zemlja oprijemlje obuvala, je za obdelovanje vsekakor prezgodaj. Ko pa pride pravi ~as, Spomladanska priprava gredic odstranite zastirke in pokrivala. Odstranite korenine plevelov. Za konec pa grede lepo o~istite in zravnajte, skratka, pripravite jih za setev in saditev. Iz semen vzgojite sadike zelenjadnic in zeli{~. ê bomo imeli ugodne vremenske razmere, lahko za~nemo s setvijo na prostem. V hladni in mokri zemlji semena in potem tudi koreninice rade zgnijejo. Najprej sejemo bolj odporne vrste zelenjadnic, napr. bob, ~rni koren, visoki grah, korenje, ~ebule in {pina~o. Pri odlo~anju o glavnatih solatah, korenju in drugih zelenjadnicah izberite vsakemu letnemu ~asu primerne sorte - tako je treba marca sejati zgodnje ali srednje zgodnje sorte. V za~etku marca lahko na okenski polici, v topli gredi ali ogrevanem rastlinjaku lahko sejete gomoljasto in korenasto zeleno, sredi marca pa tudi è papriko, jaj~evec. Ob koncu marca lahko sejete tudi è paradi`nik. Od marca dalje bo v vrtu veliko opravil. ê boste è zdaj kon~ali vse potrebne priprave, bo pravi za~etek vrtnarskega leta minil brez nepotrebnih stresov in teàv.

✍ Lep vrtnarski pozdrav vam `eli Traj~e Nikoloski Priprava setvene povr{ine Sejanje 6 `upanova beseda Mo~ sonca

Kon~no se je pokazalo sonce, ki naznanja, da iz uprave kot tudi zunanje. Vsi se lahko plinovod bo ve~ji in mo~nej{i. Vplivno bo kljub temu da nas zima {e ni zapustila, zmotimo, ampak podcenjevati nas pa tudi ni obmo~je, ki se bo raztezalo na ve~ji {irini nam vendarle pri{la pomlad. Pomlad bo s toplim treba. Na{a naloga je delati za interese ob~ine v dolìni 22 km pomeni novo oviro v ìvljenju soncem, upam, prinesla tudi ve~ dobre volje in in ve~ine. Ne vsakega posameznika, le ti imajo celotne ob~ine. Poseben poudarek bo treba tudi vsak svoj interes, temve~ ve~ine. Dobivam dati pripravi lokacijskega na~rta, kjer se bodo ob~utek, kot da nekateri mislijo, da si ùpan vse prostorske danosti definirale. Vse na{e postavlja asfaltno bazo - no, tako bogat nisem prostorsko razvojne usmeritve moramo in verjetno ne bom nikoli, o takih posegih niti za{~ititi, ker je s tem povezan tudi razvoj v ne odlo~am, odlo~a svet, ki pa mu zaupam, da prihodnje. Spet se bomo sre~ali s {kodo, ki jo se bo modro odlo~il; vsaj do sedaj je, hvala tak objekt povzro~i neposredno na materialni Bogu, bilo tako. Moje mi{ljenje se ni {e ni~ last na{ih prebivalcev. V kratkem bomo tudi spremenilo, {e vedno sem Matej Kotnik kot ustanovili komisijo, ki bo spremljala potek prvi dan, ko sem stopil na Ob~ino. Nekateri bi dogodkov v zvezi s plinovodom. Komisija bo pa lahko o tem odlo~ali, pa so sestopili. Zdaj, imela veliko tehni~nega dela, da bo tako ko pa drugi veslajo na ladji z vsak po dvema modro {~itila na{e interese. Po izjavah vesloma, je pa fino govoriti, kako bi lahko to investitorje naj bi se gradnja novega plinovoda po~eli bolje. Vsak ima mo`nost in imeli ste jo. za~ela v letu 2008. Izku{nje z avtocesto, ki smo Ne mi zameriti, ker te`je razumem take, ki si jih nabirali v teh letih, nam bodo prav samo veliko govore, sam sem navajen delati. gotovo koristile. Ob~ane prosim tudi za tvorno Kdor pa misli, da se da druga~e, naj se mi pa sodelovanje in pomo~, da se bomo tega javi, dela je dovolj in mu ga pokaèm, ~e ga problema lahko pravilno lotili. sam ne vidi. Nekateri so delali propagando v Po informacijah, ki jih imam, lahko povem, da preteklih dneh tudi z neresnicami. Ko sem bo v ~asu, ko izide Rokovnja~, è pridobljeno razmi{ljal, ali naj ukrepam, sem ugotovil, da je pravnomo~no gradbeno dovoljenje za bolje, da jih pustim pri miru in se ne spu{~am izgradnjo infrastrukture in gradnjo logisti~nega odprtosti, saj se tudi v Rokovnja~u kaè obilo na njihov nivo. Kot svetnik sem bil proti {iritvi centra Hofer na Prevojah. Tu nam je uspelo v nestrpnosti in àljivih besedi, ki jih stresajo kamnoloma v Lukovici. [iritev je bila takrat dogovoru z investitorjem tudi omejiti promet nekateri. êprav se razumejo na prav vse, se sprejeta, iz ~esar je logi~no, da se zdaj skozi naselje. Gradbeni promet bo potekal po ne smemo ~uditi, da se v njihovem ~asu ve~ zavzemam za sanacijo. Sanacija pa zadeva to novi cesti. Pri sami gradnji bo seveda prihajalo kot {tirideset let ni v Lukovici ni~ dogajalo. zadnjo {iritev kamnoloma in ne one izpred 60 do posegov, ki bodo bolj opazni, kljub êprav so se razumeli na prav vse, je zanikrni let, kar je razumljivo. Jasno je tudi, da se sanira prizadevanju gradbincev. Prav gotovo bo treba trg odraz prav njihovega dela. Hudo mi je {e, prostor in ne ~as. Sanacija je projekt, ki je pokazati tudi mero razumevanja z obeh strani, ker bi nekateri radi, da zdaj pa kar Matej vse povezan z odvozom materiala iz kamnoloma da bo tako gradnja v letu 2007 tudi uspe{no odpravi, kar so “za{trikali”, {e bolj mi je pa in ob slabem scenariju je to lahko tudi zelo zaklju~ena. v{e~, da bom lahko v ubogih {tirih letih lahko dale~, ob veliki porabi pa kmalu. Kdor je V prihajajo~em mesecu boste Prevojci in “pokasiral” vse za nazaj. Po svoji slu`beni verjel, da se sanira tak poseg kar nekega dne, [entjani veliko razpravljali o imenih novih ulic. dol`nosti sem bil dolèn, da so Strabagovi ko si to nekdo zaèli, se je zmotil. Poglejte Predlogi imen vam bodo poslani v javno ljudje predstavili svojo idejo. Ker nisem papirje! Tudi nima Ob~ina sredstev za sanacijo, razpravo, ~e bodo pri{li druga~ni predlogi, ki neumen, sem vedel, da je najbolje, da se to te ima po zakonu koncendent v kamnolomu in bodo smiselni in utemeljeni, jih bomo seveda najprej predstavi odbornikom, svetnikom in nikdar jih {e ni pokazal in bi jih tudi sam rad tudi upo{tevali. Nove tablice in dokumente pa sosedom, ki bodo tako imeli mo`nost povedati videl. Ob~ina je prejela sredstva od{kodnine za boste menjali v naslednjem letu, ko bo svoje. Odbor je bil seznanjen z osnutkom {kodo na javni komunalni infrastrukturi, Geodetska uprava tudi è izdala odlo~be. odloka, kjer je bila predstavljena tudi mo`nost morebitna zasebna {koda pa je nekaj povsem Pospe{eno se delata projekt za gradbeno vklju~itve projekta naro~nika in investitorja, ki drugega, kot pri avtocesti jo je potrebno dovoljenje za {olo v Blagovici in Izvedbeni je bil dan v debato. Odprta debata, do katere dokazati in po sodni poti izterjati, kot je to v na~rt ureditve centra Lukovice na osnovi je pri{lo, je bila izzvana s predlogom Strabaga, primeru o{kodovancev zaradi predorov na Lokacijskega na~rta. ki je bil podan v pogovorih, in resnici na ljubo Trojanah. Vendar je to v rokah ministrstva in Z nekaterimi Prevojci smo se ob prisotnosti je treba re~i, da pisne èlje oziroma uradne pristojne rudarske in{pekcije. Na koncu, ko bo projektanta pogovarjali o ureditvi kriì{~a pri vloge za tako izvedbo Ob~ina ni prejela. Zdaj sanirano, je lahko tudi tako, kot predvideva “telefonski govorilnici” in upam, da smo na{li govoriti, ali je tak osnutek huda prevara, so Lokacijski na~rt, lahko pa tudi ne, saj je v pravo re{itev, ki bo ustrezno sprejeta tudi s “babje ~en~e”. Si predstavljate, kaj bi bilo, ~e bi Lukovici la`je priti do projektov in financ, kot strani stroke. vsaki Lukovi~anki, ki gre mimo Ob~ine, kazal pa do volje, da bi se kaj premaknilo. Jaz pa Predvsem pa hitimo, ker smo pozni s pripravo vse osnutke dokumentov, ki jih napravimo do sem {el v ùpanstvo s tem namenom, da prora~una, ki je osnova za delo ob~ine. sprejema dokumenta; ja, nekaterim bi se odpremo tudi vrata razvoju, to pa pomeni tudi Priprava pa zahteva naporna usklajevanja, zme{alo od velikega zadovoljstva, ob~ina pa se kako `rtev, prav gotovo pa ne iz “ni~a” kljub temu da bo leto{nje letu najvi{ji v na tak na~in ne bi premaknila niti za korak. izvirajo~e lagodnosti. Trg v Lukovici se lahko zgodovini ob~ine, a so hkrati s tem tudi visoki Samo za urbanisti~no pogodbo, ki dolo~a obnovi tudi brez Strabaga, ne more se pa brez odhodki in potrebe. gradnjo komunalne infrastrukture, je bilo Lukovi~anov, ta drugi pogoj je pa, verjemite, Naj bo to kratko poro~ilo o teko~em delu. napravljenih preko deset osnutkov, ki smo jih te`ji. @elim vam lepe dni in naj sonce preène preu~evali na ve~ deset sestankih in to tudi z Bolj kot kamnolom je skrb, ki se poraja, meglo. odvetnikom. Sam se namre~ ne razumem na namenjena novemu plinovodu, ki bo {el vse stvari in za to povabim sodelavce, tako te vzporedno s starim skozi na{o ob~ino. Novi ✍ Matej Kotnik, ùpan 7 ob~inske novice

Na podlagi 43. ~lena v povezavi z 49. ~lenom Zakona o varstvu okolja Mestni trg 10, [entjur, (Uradni list RS, {t. 41/04) in v povezavi z 31. ~lenom Zakona o urejanju • 22. marca 2006 z za~etkom ob 16:30 uri v sejni sobi Ob~ine Polzela, prostora (Uradni list RS, {t. 110/02, 8/03 - popr. 58/03 - ZZK-1) ter na Polzela 8, Polzela, podlagi 28. ~lena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, {t. 110/02, • 22. marca 2006 z za~etkom ob 19. uri v dvorani gasilskega doma @alec, 8/03 - popr. 58/03 - ZZK-1) minister za okolje in prostor sprejme Ulica heroja Staneta 1, @alec, • 23. marca 2006 z za~etkom ob 17. uri v sejni sobi Ob~ine Braslov~e, S K L E P Braslov~e 22, Braslov~e in o javni razgrnitvi predloga strokovne re{itve poteka trase • 23. marca 2006 z za~etkom ob 19. uri v sejni sobi Ob~ine Tabor, Tabor prenosnega plinovoda M 2/1 Roga{ka Slatina-Trojane, 21, Tabor. okoljskega poro~ila in revizije okoljskega poro~ila III. in Med javno razgrnitvijo in javnimi obravnavami ima javnost pravico dajati mnenja in pripombe k predlogu strokovne re{itve in okoljskemu SKLIC poro~ilu. Pripombe in predlogi se do 3. aprila 2006 lahko dajo pisno na 2. prostorske konference mestih javne razgrntve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, pisno ali ustno na javni obravnavi ali pa se po{ljejo na elektronski naslov: I. [email protected], pri ~emer se v rubriki “Zadeva” navedejo klju~ne besede Minister za okolje in prostor odreja javno razgrnitev: “plinovod: Roga{ka Slatina-Trojane”. 1. predloga strokovne re{itve poteka trase prenosnega plinovoda O pripombah in predlogih, danih med javno razgrnitvijo, odlo~i M2/1 Roga{ka Slatina-Trojane, ki ga je pod {tevilko projekta 50/04 maja pripravljavec dràvnega lokacijskega na~rta po predhodnem mnenju 2005 izdelal Razvojni center Planiranje, d. o. o., Celje (v nadaljnjem pobudnika izdelave predloga tega na~rta. besedilu: predlog strokovne re{itve); 2. okoljskega poro~ila za celovito presojo vplivov na okolje za IV. dràvni lokacijski na~rt za prenosni plinovod M2/1 na odseku med Med javno razgrnitvijo iz I. to~ke tega sklepa imajo v postopku celovite Roga{ko Slatino in Trojanami, ki sta ga pod {tevilko projekta P4M21RT - presoje vplivov na okolje pravico dajati mnenja in pripombe fizi~ne ali B114/123B novembra 2005 izdelala IBE, d. d., Ljubljana, in Razvojni pravne osebe, ki imajo na obmo~ju, na katero se predlog strokovne center Planiranje, d. o. o., Celje (v nadaljnjem besedilu: okoljsko re{itve nana{a, stalno prebivali{~e ali sede` ali v lasti nepremi~nino, ter poro~ilo); nevladne organizacije iz prvega odstavka 153. ~lena Zakona o varstvu 3. revizije okoljskega poro~ila, ki sta jo oktobra 2005 izdelala okolja (Uradni list RS, {t. 41/04). okoljska izvedenca mag. Zoran Stoji~ in mag. Martin @erdin, ter 4. povzetka za javnost. V. Med javno razgrnitvijo iz I. to~ke tega sklepa Ministrstvo za okolje in II. prostor, Direktorat za prostor, vabi na 2. prostorsko konferenco, ki bo Gradivo iz prej{nje to~ke bo javno razgrnjeno od 3. marca 2006 do 3. 28. marca 2006 z za~etkom ob 14. uri v sejni sobi Ministrstva za okolje aprila 2006, in sicer: in prostor, Direktorata za prostor, Dunajska 21, Ljubljana, v podhodu. • na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska 21, Na prostorski konferenci bodo predstavljene strokovne podlage za Ljubljana, dràvni lokacijski na~rt za prenosni plinovod M2/1 Roga{ka Slatina- • v prostorih Ob~ine Lukovica, Lukovica pri Domàlah, Stari trg 1, Trojane. Nanjo so vabljeni zlasti predstavniki lokalne skupnosti, Lukovica, gospodarstva, interesnih zdruènj, organizirane javnosti in nosilcev • v prostorih Ob~ine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi, urejanja prostora. • v prostorih Ob~ine Vransko, Vransko 59, Vransko, Gradivo iz prvega odstavka te to~ke je na vpogled na Ministrstvu za • v prostorih Ob~ine Tabor, Tabor 21, Tabor, okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska 21, Ljubljana, vsak • v prostorih Ob~ine Braslov~e, Braslov~e 22, Braslov~e, delovni dan med 13. uro in 15.30, na sedeìh Ob~ine Lukovica, Ob~ine • v prostorih Ob~ine Polzela, Polzela 8, Polzela, Zagorje ob Savi, Ob~ine Vransko, Ob~ine Tabor, Ob~ine Braslov~e, • v prostorih Ob~ine @alec, Ulica Savinjske ~ete 5, @alec, Ob~ine Polzela, Ob~ine @alec, Mestne ob~ine Celje, Ob~ine [entjur, • v prostorih Mestne ob~ine Celje, Trg Celjskih knezov 9, Celje, Ob~ine [marje pri Jel{ah in Ob~ine Roga{ka Slatina, in sicer med • v prostorih Ob~ine [entjur, Mestni trg 10, [entjur, uradnimi urami, na spletnih straneh Urada za prostorski razvoj: • v avli Kulturnega doma [marje pri Jel{ah, A{ker~ev trg 20, [marje pri http://www.gov.si/upr/aktualno.php, v rubriki Obvestila za javnost. Jel{ah in • v prostorih Ob~ine Roga{ka Slatina, Izletni{ka ulica 2, Roga{ka Slatina. VI Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Javne obravnave bodo: Ministrstva za okolje in prostor (www.gov.si/upr), v ~asopisu Ve~er ter na • 9. marca 2006 z za~etkom ob 17. uri v dvorani Kulturnega doma Janka krajevno obi~ajen na~in na Radiu Celje, Radiu [tajerski val, v ~asopis Kersnika, Lukovica 46, Lukovica, Novi tednik in Rokovnja~ ter na lokalnih televizijskih postajah ETV, TV • 13. marca 2006 z za~etkom ob 16:30. uri v dvorani Kulturnega doma Celje in 1TV. Vransko, Vransko 134, Vransko, • 13. marca 2006 z za~etkom ob 19. uri v sejni sobi Ob~ine Zagorje ob [t.: 350-10-4/2005-VC Savi, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi, Ljubljana, 16. januarja 2006 • 20. marca 2006 z za~etkom ob 17. uri v sejni sobi Ob~ine Roga{ka EVA: 2006-2511-0080 Slatina, Izletni{ka ulica 2, Roga{ka Slatina, • 20. marca 2006 z za~etkom ob 19. uri v sejni sobi Mestne ob~ine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, Janez PODOBNIK • 21. marca 2006 z za~etkom ob 17. uri v avli Kulturnega doma [marje MINISTER pri Jel{ah, A{ker~ev trg 20, [marje pri Jel{ah, za okolje in prostor • 21. marca 2006 z za~etkom ob 19. uri v sejni sobi Ob~ine [entjur, 8 kultura

KULTURA NAS SPREMLJA NA VSAKEM KORAKU Slovenci smo eden redkih narodov, ~e è ne kar polno ìvelo in delovalo, so imeli najve~ zaslug edini, ki z dràvnim praznikom po~astimo njegovi predsedniki: Joè Cerar, pokojni Franc kulturo, kulturno dogajanje in ustvarjalnost. Capuder, Miran Pezdirc, Toma` Bole, Darja Zavedanje, da narod raste iz kulturnih temeljev, êmaàr, Danica Avbelj, pokojni Tone Gosti~ in torej jezika, knjige, petja, arhitekture, tradicije, se dana{nji predsednik Niko Capuder; je v slovenski vsakdan vraslo globlje, kot se Jure Mo~ilnikar (Godba Lukovica) je bil eden morda tega sami zavedamo. Te`ko si glavnih pobudnikov ustanovitve Godbe predstavljamo februar brez Pre{ernovega dne, Lukovica, ki je s svojim delom za~ela leta 1998, Ptujsko polje brez kurentov, na{a mesta brez in njen prvi kapelnik. Vseskozi se je posve~al gledali{~ in muzejev, te`ko si predstavljamo na{ tudi izobraèvanju njenih ~lanov in prispeval, da Dobitniki plaket doma~i prostor ^rni graben brez dru{tev, brez se je {tevilo godbenikov vsako leto pove~evalo zborov, brez ljudi, ki ohranjajo kulturno in je godba s svojimi nastopi res postala del dedi{~ino ter vzpodbujajo in krepijo v nas tisto ìvljenja ob~ine. Godbo je vodil do leta 2004, najbolj prvobitno - èljo po druènju, po sedaj pa z njo sodeluje kot u~itelj v interni ustvarjanju, vrednotenju, torej po kulturi. glasbeni {oli; Takemu ustvarjanju in tem ljudem je bila Karel Leskovec (KD Me{ani pevski zbor posve~ena leto{nja osrednja prireditev v na{i [entvi{ki zvon), ki zbor vodi è 15 let in ga je s ob~ini ob Pre{ernovem dnevu v soboto, 4. svojim pedago{kim pristopom pripeljal na februarja, v Kulturnem domu Janka Kersnika v zavidljivo umetni{ko raven. Po`rtvovalno delo Lukovici. Proslavo je pripravilo KD Janko razdaja z veliko ljubeznijo do na{ih krajev; v Kersnik Lukovica ob svoji 55-letnici, tako da je preteklosti je v sodelovanju s prej{njimi zbori na bila celotna prireditev nekak{na predstavitev dràvnih tekmovanjih dosegel zavidljive uspehe, dejavnosti dru{tva. Prvi, bolj formalni del, sta sedaj pa je è nekaj let strokovni sodelavec na popestrila mo{ki pevski zbor ter dekli{ki pevski revijah pevskih zborov po vsej dràvi; Sveì dekli{ki glasovi popestrijo prireditve zbor Mladost. @upan Matej Kotnik je kot osrednji Magda Kreft (KUD Fran Maselj Podlimbarski) govornik poudaril, da si vsi, “ki na{o kulturo gor vodi v dru{tvu skupino ljudskih pevcev, ki drè”, zasluìjo posebno priznanje in pohvalo. popestrijo marsikatero dogajanje v na{i dolini. V Osrednji del razmi{ljanja pa je namenil ~loveku, letu 2005 je imela skupina skupaj 17 nastopov in ki je sicer sodobnemu ~asu è odmaknjen, zaradi njene dejavnosti je Kra{nja è dvakrat vendar spada med velike moè na{ega prostora, gostila sre~anje ljudskih pevcev slovenskih Jakobu Zupanu, pesniku, duhovniku, poliglotu, pokrajin. Kot ~lanica likovne skupine se kritiku takratnega ~asa, saj je v letu 2005 minilo udeleùje ex tempor in si v komediji âj za dve 220 let od njegovega rojstva. Na pobudo v domu upokojencev kot upokojena poklicna posameznih kulturnih dru{tev pa je ob igralka deli sobo s kmetico; kulturnem prazniku dru{tvu ter sedmim Pavla Jeras se je delu v dru{tvu zapisala è posameznikom, ~lanom kulturnih dru{tev, takrat, ko se dru{tvo {e ni imenovalo Franj podelil plakete. Prejeli so jih: Maselj Podlimbarski, pred ve~ kot 50-imi leti Mo{ki pevski zbor Kulturno dru{tvo Janko Kersnik iz Lukovice, ki torej. Nastopala je {e v stari {olski stavbi. Z je z ustanovitvijo 15. 2. 1950 razgibalo kulturno veseljem tudi prena{a spretnost pletenja iz slame ìvljenje v Lukovici in okoli{kih krajih. Takrat so na mlaj{e. Skrbi za spominsko plo{~o Joèta se ljubitelji slovenske besede, pesmi in drugih Podmil{aka - Andrej~kovega Joèta na njuni kulturnih dejavnosti zbirali v Slaparjevem salonu rojstni hi{i, je tista, ki tako ali druga~e pomaga v Lukovici, z zgraditvijo nove dvorane v pri vseh aktivnostih kulturnega dru{tva; Zadru`nem domu leta 1952 pa se je kulturna Stanko Pelc (KD Janko Kersnik Lukovica) je dejavnost tega dru{tva {e okrepila, saj sta se ji igralsko doìveto upodobil tragi~no ìvljenjsko pridruìli {e folklorna in tambura{ka skupina. pot rokovnja~a Groge v svoji lastni monodrami Danes sta najdejavnej{i gledali{ka skupina in ter blestel v ostalih vlogah (Glaèk, Saganarel, mo{ki pevski zbor, ki s svojimi nastopi doma in …); na gostovanjih vselej ànjeta aplavz in Miha Urbanija (KD Janko Kersnik) je v dramski zadovoljstvo gledalcev oziroma poslu{alcev. skupini odigral mnoge vloge, interpretiral Drvar - zdravnikpo sili (Stanko Pelc) in njegova Kulturno dru{tvo Janko Kersnik je tako Kersnikova besedila, turisti~ni kroèk O[ Janka “nezadovoljna” èna ([pela Kveder) organiziralo mnogo sre~anj pevskih zborov in Kersnika pa je leta 2004 z njegovim scenarijem gledali{kih skupin in doma~ini jim vselej radi Po{tna ko~ija dosegel prvo mesto na dràvnem prisluhnejo. Leta 2002 se je tema dvema tekmovanju; lahkotna komedija z ve~no tematiko ljubezni in skupinama pridruìl {e novoustanovljeni Franci Capuder (KD Janko Kersnik) è 37 let odve~nim vme{avanju star{ev v ~ustveno dekli{ki pevski zbor, ki s svojimi mladimi glasovi prepeva v zboru, 14 let pa ga vodi kot ìvljenje otrok, je napolnjeno dvorano dodobra vsako leto privabi na svoj koncert veliko predsednik, poleg tega pripravlja scenarije za nasmejala. poslu{alcev. Tako je kulturno ìvljenje v gledali{ko skupino. Scenarij za prireditev ob slovenskem kulturnem Lukovici tesno povezano z dru{tvom, saj pomeni V imenu prejemnikov priznanj se je zahvalil prazniku in 55-letnici KD Janko Kersnik si je bogatenje slovenske besede in pesmi, hkrati pa predsednik KD Janko Kersnik Niko Capuder, zamislil Danijel Poto~an, ki è vrsto let sodeluje skrbi za “zdravo” ìvljenje mladostnikov, ki se V drugem delu je po kratkem odmoru gledali{ka z dru{tvom kot svetovalec, scenarist in reìser. vse bolj vklju~ujejo v ìvljenje in delo dru{tva. skupina KUD Janka Kersnika è sedmi~ Da je Kulturno dru{tvo Janko Kersnik vsa ta leta ponovila Molièrovega Zdravnika po sili. Sicer ✍ Marta Keràn 9 kultura

Ivan Baloh: Dolinska kronika [ENTVI[KI ZVON

Doline so vasica nad POSNEL NOVO ZGO[ÊNKO Trojanami, ki premore danes vsega eno doma~ijo. êprav je skrita v objemu gozdov, ji zgodovina prej{njega stoletja ni prizanesla. @e dolga leta je v mislih Ivana Baloha zorela misel, da zapi{e zgodovino svojega doma~ega kraja in jo tako obvaruje pred pozabo. Avtor se na 82-ih staneh spominja zgodovine Dolin od leta 1900 pa do danes. Knjiga z naslovom Dolinska kronika je nastajala {tiri leta, od marca 2001 do marca 2005, tematsko je razdeljena na tri dele. Prvi opisuje dogajanje med letom 1900 in za~etkom druge MPZ [entvid svetovne vojne. Drugo poglavje govori o obdobju Komaj smo zakorakali v novo leto, pa je za nami è skoraj druge svetovne vojne, ko so mesec februar, pred vrati è di{i po prvih pomladanskih dneh. okupatorjevi vojaki usmrtili oba star{a takrat mladoletnega avtorja, ki je tako ostal sam s staro materjo, Pa vendar se pevke in pevci me{anega pevskega zbora mladoletnimi sestro in tremi brati, najmlaj{i je tedaj {tel komaj {est let. Zadnje [entvi{ki zvon ne moremo posloviti od boì~nih napevov in poglavje opisuje dogajanje po vojni vse do dana{njih dni. melodij; le - te {e grejejo srca in se vra~ajo v na{o zavest kot Knjiga je zaenkrat iz{la v majhni nakladi, avtor pa è i{~e sponzorje, ki bi odsev najlep{ega ~asa v letu. pripomogli k natisu ve~je naklade. Vsekakor gre za izredno zanimivo delo, ki predstavlja pestro zgodovino majhnega ko{~ka na{e ob~ine. [entvi{ki zvon v teh dneh snema {e zadnje pesmi za novo, tretjo zgo{~enko boì~nih napevov; odkar smo pred leti ✍ Mojca Smrkolj

posneli prve bo`i~ne pesmi, se je nabralo toliko novih melodij,

cPdddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddfdddddddddddddddddddddddd ddddddddddddddddddddddddfdddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddTc

8ddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddfdddddddddddddddddddddddd ddddddddddddddddddddddddfddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddA

Uddd ddfdddd dd dd ddddfdd dddI

dddd ddfdddd dd dd ddddfdd dddd

ddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddfddfddddfddddddddddfdd ddfddddddddddfddddfddfdddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddd

ddddfddfddddfddfddddfdd ddfddddfddfddddfddfdddd

Pddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddfdd ddfddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddT

Bdddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddfdd ddfdddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddD

9ddd dd dd ddd@

c9ddAc dd dd c8dd@c

9ddA dd dd 8dd@

c9ddAuc dd dd cy8dd@c

9dddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddd dddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddd@

c9ddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddd ddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddd@c

9dddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddd dddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddd@

cRdddddddddddddddddddddddddddddddddddddfddddddddddfdddddddddddddddd ddddddddddddddddfddddddddddfdddddddddddddddddddddddddddddddddddddHc

ddddfddfddddfddhg ddfddddfddfdddd

Pddddddddddddddddddddddddddddddddddddfdddddddddddddddd ddddddddddddddddfddddddddddddddddddddddddddddddddddddT

Bdddddddddddddddddddddddddddddddddddddfdddddddddddddddd ddddddddddddddddfdddddddddddddddddddddddddddddddddddddD

9ddd cdddfddhfdd ddhfddfdddc ddd@

c9ddAc cdddfddhfdd ddhfddfdddc c8dd@c

9ddA cdddfddhfdd ddhfddfdddc 8dd@

c9ddAuc cdddfddddddddddfdd ddfddddddddddfdddc cy8dd@c

9ddddddddddddddddddddddddddddddddfddddddddddfdd ddfddddddddddfdddddddddddddddddddddddddddddddd@

c9dddddddddddddddddddddddddddddddfddddddddddfdd ddfddddddddddfddddddddddddddddddddddddddddddd@c

9ddddddddddddddddddddddddddddddfddddddddddfdd ddfddddddddddfdddddddddddddddddddddddddddddd@

cRdddddddddddddddfddddddddddfddfddddfdd ddfddddfddfddddddddddfdddddddddddddddHc

ddddfddfddddfddfddddfdd ddfddddfddfddddfddfdddd

Qdddvceddfddddfddfddddfdd ddfddddfddfddddfddectdddS

9ddAeddfddddfddfddddfdd

ddfddddfddfddddfdde8dd@ novih skrivnostnih zgodb in pri~akovanj, vpetih v te ve~no c9ddAcddfddddfddfddddfdd ddfddddfddfddddfddc8dd@c

9ddAddfddddfddfddddfdd ddfddddfddfddddfdd8dd@

c9dddddfddddfddfddddfdd ddfddddfddfddddfddddd@c

9ddddfddddfddfddddfdd ddfddddfddfddddfdddd@

c9dddfddddfddfddddfdd ddfddddfddfddddfddd@c

9dSfddddfddfddddfdd ddfddddfddfddddfQd@

cCfddddfddfddddfdd ddfddddfddfddddfCc

ddddfddfddddfdd ddfddddfddfdddd

Qdddvceddfddddfdd ddfddddfddectdddS

9ddAeddfddddfdd ddfddddfdde8dd@

c9ddAcddfddddfdd ddfddddfddc8dd@c

9ddAddfddddfdd ddfddddfdd8dd@

c9dddddfddddfdd ddfddddfddddd@c

9ddddfddddfdd ddfddddfdddd@

c9dddfddddfdd ddfddddfddd@c

9dSfddddfdd ddfddddfQd@

cCfddddfdd ddfddddfCc

ddddfdd ddfdddd

dddddddddd dddddddddd

dddddddddS Qddddddddd

ddddddddH Rdddddddd ddddddHwe sRdddddd Mami za praznik lepe napeve, da smo se odlo~ili za izdajo {e ene zgo{~enke. Tako kot posebno doìvetje predstavljajo na{a gostovanja, tako Draga mami, ti si son~ek, ki prijetno nam àri, je posebno doìvetje tudi snemanje v studiu. Snemalni studio iz dneva v dan nas osre~uje{, Krt v Stranjah nam je è ~isto doma~, saj smo v njem “preìveli” skrbi{, da smo zadovoljni vsi. kar nekaj sobotnih popoldnevov. Izjemno natan~ni zborovodja Karel Leskovec namre~ ne dovoli nobene napake, nobenega Hvala tebi za ìvljenje, ki si ga podarila mi, “{lepanja”, kot pravi sam. Zapeti je potrebno jasno, glasno, hvala za prve ti besede, razlo~no in predvsem popolnoma to~no. Ritem, dinamika, ki z ljubeznijo si me jih u~ila. melodika, prav vse je pri snemanju pomembno. Prednost je seveda ta, da pesem lahko ve~krat zapoje{ in jo resni~no Ob praznovanju ti èlim, da vesela bi bila in zdrava, “izpili{” z najvi{jo mero posluha in tehnike. Kljub naporom, ki sre~na na ve~er ìvljenja, nam ob koncu snemalnega dneva iztisnejo zadnjo kapljo mo~i, ki naj bilo bi brez trpljenja. je preìveti dan v studiu nepozaben. Smeh, zadovoljstvo ob dobro zapeti pesmi, pa tudi jeza in oster pogled zborovodje, [e mnogo jaz imam èlja, ti moja, draga mamica, kadar è ~isto na koncu zapete pesmi nekaj “za{kriplje” in je a najve~ja je pa ta, treba vse ponoviti. Skratka, lepa in nepozabna doìvetja. da {e dolgo ob meni bi bila. Novo zgo{~enko bo sponzoriralo doma~e podjetje BS TEHNIK, d.o.o., ki poleg drugih stalnih sponzorjev s posluhom Ko za vedno se bo{ poslovila, tvoj hladen dom moja solza bo zmo~ila. za kulturo ve~krat pripomore k realizaciji na{ih projektov. Ob njem bom tiho stala in molila, Upamo, da bodo na{i poslu{alci pesmim z veseljem prisluhnili hvale`na ti za vse, kar zame si storila. in ob njih podoìvljali vse lepo in ~arobno, kar je povezano z

bo`i~nim ~asom.

ddddddTue yPdddddd

ddddddddT Pdddddddd

dddddddddI Uddddddddd

dddddddddd dddddddddd

ddddfdd ddfdddd

cEfddddfdd ddfddddfEc

8dIfddddfdd ddfddddfUdA

c8dddfddddfdd ddfddddfdddAc

8ddddfddddfdd ddfddddfddddA

c8dddddfddddfdd ddfddddfdddddAc

8dd@ddfddddfdd ddfddddfdd9ddA

c8dd@cddfddddfdd ddfddddfddc9ddAc

8dd@eddfddddfdd ddfddddfdde9ddA

Udddrceddfddddfdd ddfddddfddecxdddI

ddddfddfddddfdd ddfddddfddfdddd

cEfddddfddfddddfdd

ddfddddfddfddddfEc Anica Pungartnik

8dIfddddfddfddddfdd ddfddddfddfddddfUdA

c8dddfddddfddfddddfdd ddfddddfddfddddfdddAc

8ddddfddddfddfddddfdd ddfddddfddfddddfddddA

c8dddddfddddfddfddddfdd ddfddddfddfddddfdddddAc

8dd@ddfddddfddfddddfdd ddfddddfddfddddfdd9ddA

c8dd@cddfddddfddfddddfdd ddfddddfddfddddfddc9ddAc

8dd@eddfddddfddfddddfdd ddfddddfddfddddfdde9ddA

Udddrceddfddddfddfddddfdd ddfddddfddfddddfddecxdddI

ddddfddfddddfddfddddfdd ddfddddfddfddddfddfdddd

cPdddddddddddddddfddddddddddfddfddddfdd ddfddddfddfddddddddddfdddddddddddddddTc

8ddddddddddddddddddddddddddddddfddddddddddfdd ddfddddddddddfddddddddddddddddddddddddddddddA

c8dddddddddddddddddddddddddddddddfddddddddddfdd ddfddddddddddfdddddddddddddddddddddddddddddddAc

8ddddddddddddddddddddddddddddddddfddddddddddfdd ddfddddddddddfddddddddddddddddddddddddddddddddA

c8dd@wc cdddfddddddddddfdd ddfddddddddddfdddc cs9ddAc

8dd@ cdddfddhfdd ddhfddfdddc 9ddA

c8dd@c cdddfddhfdd ddhfddfdddc c9ddAc

8ddd cdddfddhfdd ddhfddfdddc dddA

Bdddddddddddddddddddddddddddddddddddddfdddddddddddddddd ddddddddddddddddfdddddddddddddddddddddddddddddddddddddD

Rddddddddddddddddddddddddddddddddddddfdddddddddddddddd ddddddddddddddddfddddddddddddddddddddddddddddddddddddH

ddddfddfddddfddhg ddfddddfddfdddd

cPdddddddddddddddddddddddddddddddddddddfddddddddddfdddddddddddddddd ddddddddddddddddfddddddddddfdddddddddddddddddddddddddddddddddddddTc

8dddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddd ddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddA

c8ddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddd dddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddAc

8dddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddd ddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddA

c8dd@wc dd dd cs9ddAc

8dd@ dd dd 9ddA

c8dd@c dd c9ddAc dd ✍

8ddd dd dd dddA

Bdddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddfdd ddfdddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddD

Rddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddfdd ddfddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddH

ddddfddfddddfddfddddfdd ddfddddfddfddddfddfdddd

ddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddfddfddddfddddddddddfdd

ddfddddddddddfddddfddfdddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddd Mojca S.

dddd ddfdddd dd dd ddddfdd dddd

Qddd ddfdddd dd dd ddddfdd dddS

9ddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddfdddddddddddddddddddddddd ddddddddddddddddddddddddfdddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddd@

cRdddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddfdddddddddddddddddddddddd ddddddddddddddddddddddddfdddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddHc 10 kultura KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOM@ALE Ljubljanska 61, 1230 Domàle sreda, 1. marec 20.00 - abonma RDEÎ in IZVEN FEBRUAR 2006 petek, 3. marec GLEDALI[Ê 20.00 - abonma ZELENI in IZVEN ponedeljek, 27. februar Sofokles 20.00 - abonma ORAN@NI in IZVEN Kralj Ojdipus torek, 28. februar Gledali{~e Koper / Pre{ernovo gledali{~e Kranj 20.00 - abonma RUMENI in IZVEN tragedija

TATJANA KOKALJ NA Pre{ernov nagrajenec

OBISKU V KNJI@NICI Matev` Kink iz Vrbe pri [entvidu je è gostoval v na{em glasilu. Tokrat ga predstavljamo kot Pre{ernovega nagrajenca na podro~ju vrhunskega petja. Baritonist Kink je akademski glasbenik pevec in profesor petja. Z diplomskim koncertom je 13. aprila 2005 v razredu izr. prof. Pre{ernov nagrajenec Matev` Kink Alenke Derna~-Bunta na Akade- miji za glasbo v Ljubljani z odliko zaklju~il {tudij. Prihaja iz glasbene druìne iz Celja. Po kon~ani gimnaziji v Celju je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani na Oddelku za umetnostno Tatjana Kokalj v pogovoru z otroki zgodovino in si kasneje pridobil tudi strokovni naziv konzervator za nepremi~no kulturno dedi{~ino. [tudij solopetja je za~el pri prof. Marku Bajuku na Srednji Knji`nica [entvid je v sodelovanju z Dru{tvom slovenskih glasbeni {oli v Ljubljani. V tem ~asu je veliko nastopal po Sloveniji. Kot solist je pisateljev v okviru programa Povabimo besedo gostila v svojih nastopil z zborom in orkestrom Srednje glasbene {ole v Cankarjevem domu in prostorih mladinsko pisateljico Tatjano Kokalj. Rojena je bila v Slovenski filharmoniji. Pripravil pa je tudi nekaj samostojnih solisti~nih recitalov. Morav~ah, sedaj pa ìvi v Dobu pri Domàlah. Sodeloval je na solopevskih seminarjih, ki so jih vodili Leopold Spitzer, Kurt Widmer, Alfred Burgstaller in Marvin H. Keenze. Tudi v ~asu {tudija na Akademiji Pravijo, da so pravljice ìvljenjska resnica. Ljudje si v minulih za glasbo je imel nekaj pomembnih javnih nastopov (Ljubljana, Va{e - samospevi tiso~letjih niso smeli povedati ìvljenjskih resnic v neposredni Antona Lajovica). Nastopil je v okviru koncertov Glasbene mladine Ljubljana, kot obliki, temve~ samo v obliki simbolov. Simboli~ni jezik solist Me{anega zbora Akademije za glasbo, v okviru Triade 2003, na (pravlji~ni liki) pa je najbolj razumljiv otrokom, pesnikom, mednarodnem festivalu sodobne glasbe Kogojevi dnevi 2003 v Trstu, junija 2004 mistikom, skratka posameznikom, ki vidijo tudi duhovne je nastopil z orkestrom SNG Opere in baleta iz vsebine ìvljenja. Ljudje so si torej v preteklosti sporo~ali Ljubljane (dirigent Wellisar Gentscheff), poleti ìvljenjske resnice v obliki pravljic, mitov in legend, zato 2003 pa je kot {tipendist Wagnerjevega sklada vsebujejo pravljice ~isto druga~na sporo~ila kot druge literarne obiskal slavnostne igre v Bayreuthu. Vseskozi pa zvrsti, ki so plod avtorjeve domi{ljije. Veliko pesnikov, je deloval tudi kot zborovski pevec. Bil je ~lan pisateljev, znanstvenikov je spoznalo pomen in vrednost Evropskega mladinskega zbora (Madàrska, pravljic. C. S. Lewis je takole zapisal: “Pravljice so duhovna [panija) in uglednih slovenskih pevskih zborov raziskovanja, ker razkrivajo ~love{ko ìvljenje, kot ga vidimo ali (Komorni zbor Emanuel Celje, Komorni zbor RTV ob~utimo ali slutimo od znotraj.” Slovenija, Komorni zbor Ave), s katerimi je nastopal tudi kot solist (Slovenija, Italija, Avstrija, Otroku ne moremo razlagati in dopovedovati, kaj je ljubezen, [vica, Nem~ija, Hrva{ka, Anglija, Estonija, po{tenje, zakaj se z neba usujejo kaplje de`ja, kaj je strah in Argentina, île …). Zaposlen je v Slovenski podobno. Vse to mu je treba posredovati na njemu razumljiv filharmoniji kot ~lan Slovenskega komornega na~in. In ravno tako se tudi Tatjana Kokalj loteva pisanja svojih zbora, hkrati pa se {e pedago{ko udejstvuje - na pravljic o mi{kah, zaj~kih, je`kih in pol`kih, ki vsak na svoj glasbeni {oli v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani na~in pripomore, da je otroku razumljivo, da drevo, iz katerega ima svoj pevski razred. [tudentska Pre{ernova nagrada visijo veje, ni divji mo`, da na poti v gore ni potrebno metati Ob zelo uspe{ni diplomi je bil Matev` Kink {e z na tla drobtinic kruha, da bomo znali nazaj, ampak se drìmo ostalimi diplomanti v lanskem letu letos nagrajen s [tudentsko Pre{ernovo rde~ih markacij in s tem pripomore, da otroka pripravljamo na nagrado, ki jo podeljuje Akademija za glasbo. Ta preddipolomski vrhunski koncert zunanji svet, da mu pomagamo videti bistveno v svetu - kaj je smo lahko poslu{ali tudi mi lani aprila v Lukovici. dobro in kaj zlo. Prav zato otroci radi prebirajo njene prigode. Sicer je Matev` tudi ~lan Cerkvenega zbora [entvid, kjer s svojim znanjem prispeva Z obiskom je razveselila otroke, ki so radi prisluhnili in se z k stalnemu napredku zbora. veseljem pogovorili, nekaj zapeli, za konec pa {e pobarvali Pre{ernovemu nagrajencu Matevù Kinku ~estitamo in pa mu èlimo {e veliko mi{ko, ki zelo rada nastopa v Tatjaninih pravljicah. uspehov na njegovi umetni{ki glasbeni poti. ✍ Kamilo Domitrovi~ ✍ Kristina Galun 11 otroci

SRE^ANJE S PISATELJEM RADA SEM V SVOJEM SLAVKOM PREGLOM, RAZREDU

PREDSEDNIKOM DRU[TVA BRALNA Bilo je konec glavnega odmora. S prijateljicama smo se zmenile, da si bomo med uro matematike po{iljale pisemca. ZNA^KA SLOVENIJE U~iteljica je pisala na tablo ra~une. Na listek, strgan iz bele`ke, smo napisale sme{ne verze. Potem smo odpisale in listek oddale naprej. Odpisovanje je potekalo tako, da je Teja dala Ponedeljek, 6. februarja, je bil za u~ence O[ Janka Kersnika Brdo poseben listek s pisemcem Katarini, Katarina Ur{ki, Ur{ka Lei, Lea dan, posve~en kulturi. Anamarie in Anamarie meni. Na proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku smo namre~ povabili pisatelja, V trenutku, ko sem prejela pisemce, me je u~iteljica poklicala k zalo`nika in predsednika Dru{tva Bralna zna~ka Slovenije Slavka Pregla. tabli. Sprva je sploh nisem sli{ala. Pred o~mi mi je pomahala Z aktivnostmi, povezanimi s Preglovimi deli, pa smo na {oli za~eli è septembra. roka so{olca, ki je sedel poleg mene. Hitro sem se “zbudila” in Takrat je ob pisateljevem 60. rojstnem dnevu knji`ni~arski kroèk pripravil vstala, da bi od{la k tabli. Spotoma sem razmi{ljala: “Kaj, ~e ne knji`ni kviz. U~enci so prebirali in spoznavali Preglova dela in izdelali plakate o bom znala?” njegovem ìvljenju in delu. Vsa napeta sem pri~akovala ra~un. Naloga se je glasila: Nato smo razpisali literarni nate~aj kot poustvarjanje Preglove knjige Geniji v “Izra~unaj naslednji ulomek: 1362 + 2282“. Ker je ra~un zahteval kratkih hla~ah. U~ence smo povabili, da prostovoljno predstavijo doìvljaje iz le ponovitev snovi, sem ga k sre~i pravilno izra~unala. {olske klopi. Pri tem je bilo pomembno, da je bil iz besedila razviden pomen Nato sem vsa sre~na kar poletela na svoj stol in zopet odpisala. prijateljstva, sodelovanja s pridihom humorja. Piscem smo na izbiro ponudili tudi Teja mi je napisala, da bo bolje, ~e nehamo, ker se res lahko pet naslovov. zgodi kaj neprijetnega. Dodala je {e, da je u~iteljica gotovo kaj Izmed oddanih besedil smo med u~enci od 2. do 4. razreda izbrali tri, ki so jih posumila. napisali u~enci Nejc Klop~i~, Ema Meden in Julija [uligoj. Torej, tistega dne smo ukinile pisem~ka. No, v~asih to {e Enako smo naredili tudi med u~enci od 5. do 9. razreda, med katerimi smo po~nemo, ampak ne po celem razredu, kot smo takrat. izbrali besedila Ane Kveder, Nine Dolinar in Katje Pervin{ek. Dopisujemo si samo tiste prijateljice, ki v razredu sedimo bliè U~enci so pri likovnem pouku na predmetni stopnji prebirali Preglove basni in skupaj. jih ilustrirali. Dramski kroèk razredne stopnje je pripravljal kraj{e {aljive prizor~ke iz knjig ✍ Julija [uligoj, 4. a Zdravilo za poredneè in Juha cviluha. Knji`ni~arski kroèk je pripravil ske~, odlomek iz Preglovega zabavnega bontona, ki ima naslov Po~esane muhe ali zelo zapleten priro~nik o lepem vedenju. SKUPAJ DOSE@EMO VE^ Mlaj{i u~enci so prebirali in ilustrirali slikanici Smejalnik in civilna zavora ter Male obla~ne zgodbe. [ola je zanimiva. A {e bolj so zanimivi {olski tabori. U~enci so tako ustvarjali do 6. februarja. Tega dne so na prireditev na Brdo pri{li Preden sem pri{la na brdsko {olo, sem hodila na O[ Venclja tudi u~enci 1. razreda s Prevoj in pa u~enci z obeh na{ih podru`nic, Blagovice Perka v Domàle. in Kra{nje. Na{ razred je bil zelo druga~en od ostalih. Nismo bili enotni, saj G. Pregla smo na prireditev povabili kot ~astnega gosta, ki je u~encem po smo se vedno prepirali. Eni so trdili to, drugi ono. Jaz sem se odpeti himni v prijetnem in humorno obarvanem uvodnem nagovoru povedal najbolj ujela s petimi puncami in z vsemi fanti iz na{ega razreda. veliko pomembnih resnic o smislu kulture in odgovornosti do vrednot ìvljenja. V 5. razredu smo {li na tabor. Ne vem to~no kam, vem le, da se V nadaljevanju programa so avtorji izbranih besedil literarnega nate~aja svoja je dom imenoval [korpijon. besedila prebrali {e drugim u~encem. Za nagrado so prejeli knjigo Slavka Pregla. Sodelovali smo lahko pri ve~ dejavnostih: jahanju, astronomiji, Nato smo na odru predstavili tudi ske~e Preglovih del v izvedbi dramskega in pri raznih pohodih, spoznavanju rastlin in pri prehrani. Najbolj knji`ni~arskega kro`ka. Razstava ilustracij Preglovih basni in slikanic ter razstava se mi je vtisnil v spomin orientacijski pohod. Tekmovali smo Preglovih knji`nih del pa bosta po hodnikih {ole postavljeni {e nekaj tednov. proti 5. b razredu, kjer so se so{olci med seboj dobro razumeli. Na prireditvi smo, sedaj è tradicionalno, razglasili {olske Pre{ernove nagrajence Pred pohodom smo morali izbrati vodjo. Mi smo se è na s knji`nega podro~ja med mlaj{imi in ve~jimi u~enci ter med u~itelji. za~etku sprli. Nazadnje so zmagali fantje, ki so izbrali Roka. Med u~enci od 2. do 4. razreda je v leto{njem {olskem letu najbolj pridna bralka Hodili smo in hodili, a nikamor nismo pri{li. Po dvajsetih in zato Pre{ernova nagrajenka Romana Ger~ar iz 3.b razreda. Med u~itelji na minutah smo ugotovili, da smo se izgubili. Spet se je vnel razredni stopnji si je ta naziv prisluìla u~iteljica Ur{a Igli~. prepir. Tokrat sva vodstvo prevzela midva z Janom. A nisva Ana Meden iz 9. a razreda je Pre{ernova nagrajenka med u~enci predmetne vedela, kje smo. Hitro smo stekli na start in za~eli znova. stopnje, u~iteljica Marina Kajbi~ pa med u~itelji. Dobili smo pet nalog, ki smo jih morali re{iti. Razdelili smo se V “nepreglovem” programu sta zapela {e otro{ki in mladinski pevski zbor, Petra v pet skupin. Prvo nalogo je re{ila prva skupina in tako naprej. Cerar je dokazala, da je imenitna flavtistka. Pri peti nalogi smo ujeli B razred. Treba je bilo poiskati manj{i Program pa je strnila skupina Mi {tirje: Avgu{tin, Ivan, Bla` in Grega so zaigrali predmet, ki je leàl nekje okoli nas. Malo smo se razkropili in {opek doma~ih melodij. za~eli iskati. Fantje so ustrezni predmet kmalu na{li. U~enci so se na prireditvi dokazali in spremljali kulturno ustvarjanje v ve~ Hitro smo se zbrali v krog, da drugi niso videli predmeta. dejavnostih, povezanih ve~inoma s knjigo. Tako smo drug drugim pokazali, da Stekli smo proti cilju in zmagali. je knjiga, ~e jo cenimo, {e vedno bogata zakladnica kulture. U~iteljica nam je ~estitala in rekla, da smo to zmogli le zato, ker smo delali skupaj. Vedno moramo poslu{ati drug drugega! Le Nagrajene spise si preberite tudi vi!! tako zmoremo ve~.

✍ Danica Dolar, knji`ni~arka ✍ Katja Pervin{ek, 9. a 12 otroci

U^ENCI O[ ROJE V ZIMSKI [OLI V NARAVI

Od 22. do 26. 1. 2006 je O[ Roje organizirala zimsko {olo v naravi na Pohorju za u~ence 5. razreda in nekatere u~ence drugih oddelkov vzgoje in izobra`evanja. Tako se je zimske {ole v naravi udele`ilo 9 u~encev in 3 u~itelji. Bivali smo v hotelu Bellevue, tako da smo imeli smu~i{~e tik “pred vhodnimi vrati”. Glavni cilj {ole v naravi je bil nau~iti otroke smu~ati oz. jih seznaniti z osnovno {olo smu~anja. Ostali cilji so bili: spodbujati socializacijo otroka, osvojiti osnovno smu~arsko znanje, oblikovati {portne navade in kulturen odnos do narave, se osamosvajati.

Po petih smu~arskih dneh trdega in vztrajnega dela tako u~encev kot u~iteljev so se vsi u~enci nau~ili smu~ati samostojno: na la`jih terenih trije u~enci, na zahtevnih terenih in z za~etki zarezne (carving) tehnike pa vsi ostali u~enci.

Otroci so resni~no uìvali v zimsko zasneènem okolju, saj toliko snega ni bilo è dolga leta. Za ve~ino otrok je bil to najdalj{i ~as, ki so ga preìveli Uspe{no smo se nau~ili smu~ati brez star{ev oz. rejnikov, vendar so ga vsi premostili brez kakr{nih koli problemov, saj so bili od jutra pa do ve~ernih ur ves ~as zaposleni. Obi~ajne teàve s prilagoditvijo na novo okolje so se pojavile le prvi dan, vendar so è naslednji dan izginile. Torej s socializacijo otrok v novem okolju ni bilo nobenih teàv. U~enci so celo zadnji dan bivanja izrazili èljo, da bi ostali {e en teden, ~e bi bilo seveda izvedljivo. Polni vtisov in novih doìvetij so pri{li v Domàle, kjer so jih è nestrpno ~akali star{i oz. rejniki. ✍ U~itelj [V, Primo` Aha~i~

[PORTNE URICE V VRTCU “MEDO” V vrtcu Medo poteka program, osnovan na podlagi kurikuluma. Za tiste, ki s tem izrazom {e niste seznanjeni, dovolite, da razlo`im, da gre za preprosto, a smiselno povezavo {porta s {estimi podro~ji: gibanjem, umetnostjo, matematiko, jezikom, naravo in dru`bo. Vaditeljica Katka sledi na~rtu, ki poudarja gibanje, vsako uro pa v to vklju~i tudi eno izmed podro~ij, kar pa otroci sploh ne opazijo, a vendar se ob tem zabavajo in u~ijo. Saj veste, ~e jim re~emo, naj sko~ijo v krog, je to za nekatere samoumevno, nekateri pa {e razmi{ljajo, “A v krog? A saj res, to je krog.”, in ob tem urijo znanje matematike … Na{ cilj je otroke ne le gnati v dolo~ene dejavnosti pri {portni vzgoji, ampak usmeriti se na delo in u~enje v razredu in igralnici, ki lahko poteka tudi v telovadnici, spro{~eno brez zvezkov le z glavo, domi{ljijo in preprostim razmi{ljanjem. Ker dejavnost poteka v ~asu podalj{anega varstva, se je za to odlo~ilo kar nekaj otrok. Star{i prispevajo majhen prispevek dru{tvu, ki vodi vaditelje, vrtec pa nudi brezpla~en prostor, kar je zelo pohvalno, kajti tovrstnih dejavnosti ni nikoli preve~. V mesecu aprilu pa za otroke “{portnih uric” na~rtujemo teden brezpla~nega rolanja. Te~aj bo dosegljiv tudi za tiste otroke, ki obiskujejo vrtec oz. {olo, o tem pa boste {e naknadno obve{~eni. @elimo, da bi se v prihodnjem {olskem letu za tovrstno dejavnost odlo~ilo {e ve~ {ol, saj bi tako skupaj prispevali k raznoliki in umsko dobri gibalni vzgoji. Za [D Fan vit-as Mojca Grojzdek, koordinatorica vaditeljev

Koliko modrih sto`cev je spetih v krog? Zakaj ne bi pogledal nazaj? 13 mladi

MLADI: NALO@BA ZA PRIHODNOST “FUJIFILM ZA OTROKE” - ena prvih dobrodelnih licitacij fotografij pri nas Ob prestopu v novo leto je marsikdo razmi{ljal o svoji preteklosti in verjetno tudi prihodnosti. Smo naredili kak{no nalo`bo za prihodnost? Zelo poseben dogodek je v ~etrtek, 9. 2. 2006, pripravilo podjetje Imamo kaj, na ~emer bomo gradili svojo prihodnost v letu 2006 in {e FUJIFILM Slovenija v sodelovanju z ob~inami Domàle, Trzin, Menge{ in naprej? Ste najprej pomislili na svoje finan~no stanje? ê ste, potem Lukovica. S sklepnim ve~erom so zaklju~ili dobrodelni projekt z spadate v povpre~no skupino mladih, ki svojo finan~no situacijo ena~i s naslovom “FUJIFILM ZA OTROKE”, dobrodelno licitacijo fotografij, katere celoten izkupi~ek je namenjen otrokom. svojo prihodnostjo. Toda ali ta dva pojma res soupadata? Celoten izkupi~ek od dobrodelne licitacije fotografij je podjetje Fujifilm V letu 2005 je {tudente in dijake, ki smo delali preko {tudentskega doniralo Centru za socialno delo Domàle, kjer pripravljajo nov projekt servisa “doletel“ davek. S skupnimi mo~ni nam je v sredini leta uspelo z naslovom “Dnevni center za otroke in mladostnike”, nekaj sredstev davek odpraviti oz. vsaj delno omiliti. Torej se è veselimo naslednje pridobljenih z licitacijo fotografij bo namenjenih skladu, iz katerega se pomladi, ko bomo dobili povrnjeno dohodnino! Toda, kaj bo aktualna otrokom iz socialno {ibkih druìn sofinancira po~itnikovanje na morju v oblast v svojih socialnih reformah storila za mlade, je è druga zgodba, ~asu poletnih po~itnic v katero pa se na bom spu{~ala. Torej v èpu imamo npr. 50. 000 tolarjev, ki nam jih bo povrnila dràva, kaj zdaj? Recimo, da bomo v Dobrodelna licitacija fotografij letu 2006 naredili nekaj za na{o prihodnost. Torej recimo, da moramo z naslovom in sloganom teh 50 000 tolarjev porabiti pametno. Na vrata trkajo posredniki za “FUJIFILM ZA OTROKE” je razli~ne “pametne nalo`be“ in nas prepri~ujejo, da bomo imeli v letu prvi tovrstni projekt pri nas, ki 07 è 100 000 tolarjev. @e, è...toda v letu 07 bomo potrebovali vsaj je vzbudil izredno zanimanje nekajkrat ve~ denarja. Saj smo prebrali v letnem horoskopu za 06, da javnosti, {e zlasti zaradi tega, imamo planete v taki konstalaciji, ki nam obeta sre~no zvezo, poroko, ker je podjetje FUJIFILM otroke in {e marsikaj dobrega in ko bomo v letu 07 kupovali Slovenija preko lokalnih stanovanje za to, v letu 06 pridelano druìnico, nam 100 000 tolarjev medijev na podro~ju ob~in ne bo pomagalo. Tu posrednik, “finan~ni svetovalec“ nima nobenega Domàle, Trzin, Menge{ in odgovora ve~. Omeni nam, da je sli{al nekaj o borznem me{etarjenju, Lukovica pozval vse ob~anke toda te`ko nas prepri~a, da v letu dni lahko iz 50 000 tolarjev pridela{ in ob~ane k doniranju milijone. Kako torej naloìti nekaj za prihodnost? Lahko ga preprosto fotografij, ki so se na sklepni Zz desne: Iris Lukan, direktorica podjetja Fujifilm prireditvi liciitiranjem prodale. poloìmo na banko in v letu 07 bodo iz njega nastali evri. ûde`? Slovenija, Peter Verbi~ z najdragocenej{o fotografijo ter Zanimanje je bilo tako veliko, Magija? Kje pa, razlaga je povsem racionalna - menjava valute. Le {e vodja projekta Katarina Karlov{ek s sin~kom @anom, da je organizator akcije poleg eno leto bomo lahko ob~udovali kulturnike, ki krasijo na{e pisane ki je z velikim veseljem pomagal pri projektu licitacije v preddverju Kul- tolarje. In ~e {e zdaj ne veste kdo vse krasi na{o valuto, vam sporo~am, turnega doma Franca Bernika da verjetno nikoli ne boste vedeli, saj je è malce pozno. Ne pozabite v Domàlah, kjer je licitacija tudi potekala. pripravil tudi prodajno v tem letu kupiti mo{nji~ek za drobi` in odvadite se è, da pu{~ate razstavo fotografij. drobi` vsepovsod! Prihajajo dnevi, ko bomo hodili po kolenih, tipali avtomobilske sedeè, brskali po èpih in iskali kovance. Na objavljen nate~aj je organizator prejel preko 120 fotografij razli~nih [e vedno pa imamo 50 000 tolarjev, ki bi jih radi pametno naloìli za motivov in tematik. Prevladovali so prekrasni motivi iz narave ter razli~ni prihodnost. V primeru, da bo tolar padel v primerjavi z evrom, se nam motivi otrok z vseh koncev sveta. ûdovita paleta raznovrstnih fotografij polog ne spla~a. Morda je pametneje zamenjati 50.000 tolarjev è danes je bila dodana vrednost projekta “Fujifilm za otroke”, ljubitelji fotografije v evre. Poskusimo to ra~unico. Recimo, da imamo zdaj 208 evrov. pa smo ponovno odkrivali lepoto izbranih fotografij, ki vse preve~krat Naenkrat se nam zazdi, da je to izredno malo. S tem denarjev v ve~ini kon~ajo na na{em ra~unalniku in ne na mestu, ki jim je namenjen, v dràv EU ne more{ pla~ati mese~ne najemnine, ne more{ kupiti hrane foto albumu. za pol meseca, ta vsota ne predstavlja mese~nih stro{kov za {olanje otrok, kaj {ele {tudentov in dijakov...@al tudi, ~e iz teh 208 evrov V enkratni vlogi voditelja licitacije je zablestel Robert Pe~nik — Pe~o, naredimo 416 evrov, {e vedno ve~ina od na{tetega ni dosegljiva. sicer priljubljeni moderator na Radiu Hit, ki je izvedel licitacijo kot pravi Neko~ je nekdo izjavil, da so ideje najve~je bogastvo in imel je prav. Za mojster tovrstnega trgovanja. odli~no nalo`bo 50 000 tolarjev ali 208 evrov potrebuje{ res dobro idejo. Najdra`ja fotografija avtorice Anke A`man je dosegla najvi{jo vrednost, ê èli{ iz te vsote narediti milijone, potrebuje{ genialno idejo. A konec in sicer 45.000,00 SIT, novi lastnik te fotografije je Peter Verbi~, ~lan koncev je treba priznati, da je lahko nalo`ba za prihodnost tudi Rotary cluba Domàle, ki je na vpra{anje, kam bo obesil dragoceno organizacija zabave, povabilo na kavo, kratek izlet, nakup knjige, fotografijo, dejal, da jo bo poklonil Rotary clubu Domàle. Rotary club ~asopisa, letalske karte in {e marsi~esa ... v~asih pa je nalo`ba v Domàle, ki vsako lepo znatno denarno podpre rejni{ke druìne, prihodnost è nasmeh, lepa beseda, en topel objem, ena sama pozdravlja in podpira tovrstne humanitarne prireditve, kajti vsak misel...Kajti prihodnost ni le denar, niso le tolarji in evri. Pravzaprav je rotaryjanec nosi v srcu tudi veliko dobrodelnosti in ljubezni do tistih, ki prihodnost tam zunaj, vse polno je je, v~asih stane 50 000 tolarjev, v~asih nas potrebujejo. Prav to je pokazala tudi direktorica podjetja Image 206 evrov, v~asih pa je povsem zastonj. Z malo premisleka, s kak{no &Information d.o.o., Fujifilm Slovenija Iris Lukan z angaìranostjo v dobro idejo, s srcem in mo~no voljo lahko doseèmo vse kar si èlimo dobrodelnem projektu “FUJIFILM ZA OTROKE”. in {e ve~. V~asih se je potrebno le premakniti. @elja organizatorja projekta je, da dobrodelna licitacija fotografij Vsem pa, ki ste pri~akovali, da vam bom svetovala, kako s 50 000 tolarji “FUJIFILM ZA OTROKE” postane tradicionalna prireditev tako v ob~ini kupiti v letu 07 stanovanje, se opravi~ujem, namenoma sem vas malce Domàle, kot tudi v drugih ve~jih mestih po Sloveniji, ki bo zdruèvala zavedla, da ste prebrali ~lanek do konca. Morda pa se je spla~alo. ljubitelje fotografske umetnosti in dobrih ljudi po srcu.

✍ Mojca Smrkolj 14 {port PODELJENI OB^INSKI OTVORITEV SKAKALNICE

POKALI V spomladanskem delu lanskega leta Mala La{na pri Zlatem Polju je bila letos prvi~ so stekla za~etna dela izgradnje nove prizori{~e smu~arskih skokov za pokal Ob~ine 25-metrske skakalnice na Mali La{ni Lukovica. pri Zlatem Polju, kjer je bilo v Za nastop na novi skakalnici se je prijavilo kar jesenskem ~asu opravljenih preko {tiriin{tirideset skakalcev, ki smo jih razvrstili v {tiri tristo prostovoljnih delavnih ur, skupine. Z udele`bo so presenetili mladi skakalci iz SK osemdeset traktorskih in preko Termit Morav~e in celo iz ljubljanske Ilirije. Vsakemu sedemdeset strojnih ur. tekmovalcu smo omogo~ili po dva poskusna skoka in Cilj, da jo zgradijo do zimske sezone, dva za kon~ni se{tevek. [tevilni gledalci so bodrili se je kljub dolo~enim svoje privrènce in uìvali ob lepih in dolgih skokih. pomanjkljivostim uresni~il. Z Za najbolj{e v vseh skupinah smo pripravili lepe naklonjenostjo narave so è tako po pokale in medalje, katerih sponzor je bila Ob~ina, novem letu pripravili skakalni objekt poskrbeli pa smo tudi, da je prav vsak nastopajo~i za slovesno otvoritev. Pod lepo dobil nagrado. Pri podeljevanju sta bila prisotna ùpan okra{eno skakalnico se je zbralo Trak slovesne otvoritve je prerezal ùpan Matej Kotnik Matej Kotnik in podùpan Franci Bernot. Oba sta veliko {tevilo ljubiteljev belega ~estitala skakalcem in pohvalila organizatorja za {porta in z aplavzom so pozdravili prizadevnost ter uspe{no izvedbo tekme. govornike, predsednika dru{tva Ob zaklju~ku se je predsednik dru{tva zahvalil Janeza Hribarja, ùpana Mateja delavnim ~lanom, Ob~ini Lukovica za pomo~, Kotnika, projektanta in poslanca Gostilni Bevc in RCU iz Lukovice ter gostilnama Franca Capudra ter Janeza Ga{per in [karja s Prevoj za podarjene nagrade. Pra{nikarja, ki je skakalnico tudi Posebno zahvalo pa je namenil vsem tekmovalcem in zakoli~il. Prav vsi govorniki so gledalcem ob skakalnici ter jih povabil na prihodnje uporabili pohvalne besede prireditve. {portnemu dru{tvu, skakalcem pa èleli varne in dolge skoke. Posebna zahvala predsednika dru{tva je bila namenjena vsem, ki so kakor koli pomagali pri gradnji, {e zlasti pa lastniku zemlji{~a Miru Klop~i~u za razumevanje in podporo. V nadaljevanju smo prisluhnili dràvni himni, nakar je ùpan slovesno prestrigel trak ob vzno`ju dosko~i{~a, po katerem so se spustili nosilci dràvne, dru{tvene in ob~inske zastave in s tem naznanili konec slovesne otvoritve nove skakalnice na Mali La{ni. ✍ Tone Habjani~

ROBERT KOTNIK - PODPRVAK SLOVENIJE Skupna slika najbolj{ih z ùpanom, podùpanom un predsednikom [D Zlato Polje Po uspe{nem zaklju~ku lanskoletne sezone z izrednim rezultatom 1.09.42 na Rezultati: polmaratonu v Palmanovi, kar je bil tretji - do 15 let: absolutni najbolj{i rezultat lanskega leta v 1. Joè Pavli~, Zlato Polje Sloveniji, je Robert dobro pripravljenost 2. Mihael [libar, SK Morav~e prenesel tudi v leto{nje leto in novo 3. Vid Capuder, Morav~e atletsko sezono. To je za~el kar z naslovom - 16-25 let: dràvnega podprvaka Slovenije na 1500m 1. Matic Mihel~i~, Morav~e v dvorani ter ~etrtim mestom na 3000m. 2. Peter Lebar, Komovec Kar pa je pomenilo, da je nastopil na 3. Klemen Berte, Pe~e tiso~petsto metrski razdalji nad pri~akovanji in bil z doseènim izredno - 26-35 let: zadovoljen, saj ta razdalja ni njegova 1. Dino Klemen~i~, SK Morav~e najbolj{a, kar tudi pove podatek, da je to 2. Sandi Ceglar, [TD Rafol~e njegova prva medalja z dràvnih prvenstev 3. Rok Cerar, Morav~e Slovenije na tej razdalji. Je pa bil vidno - nad 36 let: razo~aran na {e enkrat dalj{i razdalji, saj je 1. Ale{ Burja, [D Gradi{~e na tej tekmi pri~akoval veliko ve~ kot le 2. Janez Hribar, [D Zlato Polje ~etrto mesto. Najbr` pa je samemu 3. Brane @ibert, Rakitovec razo~aranju bolj kot slab tek vplivalo - pokale so prejeli: doseèno, pri {portnikih vedno Robert z medaljo 1. Dino Klemen~i~ osovraèno, ~etrto mesto. Zaèlimo mu {e 2. Sandi Ceglar veliko dobrih rezultatov, pa naj bo to tudi ~etrto mesto! 3. Joè Pavli~ ✍ êstitamo! Che

✍ Tone Habjani~ 15 {port Uspe{ni plesalci iz na{e ob~ine NOGOMET @IVI Leto{nje {olsko leto si bomo zagotovo zapomnili tudi po izjemnih rezultatih v {olskih {portnih tekmovanjih. Posebno poglavje si zaslu`i ekipa nogometa{ev, ki je pokazala, da se bo v ^rnem grabnu {e dolgo igral dober nogomet. Kljub temu da na{a ob~ina ne premore pravega nogometnega igri{~a, kaj {ele nogometnega kluba, veliko mladih trenira in igra v bolj ali manj oddaljenih klubih, kjer so v ve~ini

Hip Hop Bejbe

V soboto, 11. 2., je v Hali komunalnega centra v Domàlah potekalo plesno tekmovanje, kjer so se odli~no izkazali tekmovalci iz na{e ob~ine. Prireditev je potekala v okviru Plesne {ole Miki, ki prireja plesne te~aje enkrat tedensko na osnovnih {olah v {ir{i okolici Domàl. Tekmovanje je potekalo v treh Preko 300 sodelujo~ih Na{ ponos. Aljo{a Jarc, @iga Kri`man, Matej Kri`nar, Mitja kategorijah: plesni pari 1. in 2. razred Klop~i~, Matej Kri`man, Tin Pelc, Matej Lazar, Toma` Avbelj, devetletke, plesni pari 3. in 4. razred devetletke in kategorija plesnih skupin. Uro{ Klop~i~, Matej Mencin Tekmovanja se je udeleìlo ve~ kot 300 tekmovalcev. V dveh kategorijah izmed treh so slavili plesalci iz na{e ob~ine; med plesnimi pari 3. in 4. razreda sta zlato medaljo primerov kvalitetna in dobrodo{la okrepitev. Ti fantje osvojila Jure Slapar in Ema Florjan~i~, ki zaigrajo skupaj le za {olsko reprezentanco, zato ima obiskujeta podru`ni~no {olo v Blagovici. Med udele`ba na {olskem tekmovanju za na{e kraje toliko ve~ji plesnimi skupinami pa je prvo mesto osvojila pomen. Generacija, ki letos zaklju~uje z osnovno {olo, je zopet ena plesna skupina Hip Hop Bejbe z Brda, ki so z izmed tistih, ki se lahko primerja z ekipami najvi{jega nivoja dobrim nastopom prepri~ljivo pometle z vso in jih je zmo`na tudi premagati. To so fantje pokazali z konkurenco. marsikaterimi tekmami v leto{njem {olskem letu, ko je ekipa O[ JK osvojila s {estimi zmagami naslov regijskega prvaka, ✍ Mojca Smrkolj na podro~nem tekmovanju pa nam je v polfinalnem nastopu sre~a nepri~akovano obrnila hrbet. Poraz, ki nam je kljub devetim zmagam in skupno razliko v golih 59:19, prepre~il nadaljevanje tekmovanja. Po nesre~nem porazu so se fantje za slovo lahko le {e znesli nad tekmeci za tretje mesto in zmagali z neverjetnih 10:0. Najlep{e pri vsem skupaj pa je bilo to, da so fantje ves ~as dràli skupaj, ekipa je dihala enotno in pravo veselje je sodelovati s takimi posamezniki. Ob koncu tekmovanja lahko s ponosom obnovimo celotno zgodbo, za katero smo sicer upali, da se bo kon~ala na finalu dràvnega tekmovanja, pa vendar so fantje kljub temu dokazali, da so dobri, nekateri izmed njih prav izjemni, in se bo o njih zagotovo {e veliko sli{alo. Zmagovalca iz Blagovice Zmagovalke REGIJSKO PRVENSTVO PETEK, 14. 10. 2005 O[ JK : O[ Rodica …… 7 : 0 DINO KLEMENÎ^ OSVOJIL NASLOV O[ JK : O[ Jurij Vega …… 7 : 4 DR@AVNEGA PRVAKA TOREK, 18. 10. 2005 V soboto, 21. januarja, je Smu~arska zveza Slovenije priredila veteransko dràvno O[ JK : O[ Dob …… 10 : 2 O[ JK : O[ Preserje …… 7 : 4 prvenstvo v smu~arskih skokih za sezono 2005/2006. Tekmovanje je v okviru Smu~arsko skakalnega kluba Zagorje potekalo v njihovem centru v Kisovcu, kjer so PETEK, 21. 10. 2005 Polfinale O[ JK : O[ Domàle …… 5 : 2 bile na sporedu tekme v treh starostnih kategorijah. V konkurenci skakalcev starih od Finale O[ JK : O[ Ju rij Vega …… 3 : 1 30 do 40 let se je na petdesetmetrski skakalnici pomeril tudi na{ ob~an Dino Klemen~i~. Z najdalj{ima skokoma prvenstva 46,5 in 47 metrov je prepri~ljivo osvojil PODRO^NO PRVENSTVO PETEK, 13. 1. 2006, predtekmovanje ({portna dvorana naslov veteranskega dràvnega prvaka v kategoriji od 30 do 40 let in poleg tega slavil Kamnik) tudi v absolutni konkurenci vseh tekmovalcev, saj je drugo uvr{~enega Gregorja O[ JK : O[ Frana Albrehta …… 5 : 2 Martinjaka in tretje uvr{~enega Kri{tofa Ga{pirca premagal za dva metra. Za O[ JK : O[ Simona Jenka …… 3 : 1 Klemen~i~a, sicer ~lana SK Termit Morav~e, ki mu je na pomo~ prisko~il z nabavo TOREK, 17. 1. 2006, finalni del ({portna dvorana dela nove konkuren~ne skakalne opreme, je bila to dobra popotnica za vrhunec Medvode) sezone - 17. svetovno veteransko prvenstvo. Nanj se {e naprej, kljub velikim O[ JK : O[ Marije Vere …… 2 : 3 stro{kom, ki jih za sedaj pokriva sam, pospe{eno pripravlja na skakalnicah v Planici, O[ JK : O[ Frana Albrehta …… 10 : 0 Kranju in Beljaku. ✍ Leon Andrejka ✍ Klemen Avbelj 16 dru{tva

posredujemo nekaj podatkov aktivnosti za Medob~insko dru{tvo invalidov meseca februar in marec: Medob~insko dru{tvo invalidov Domàle, finan~no pomo~jo ipd. O skupnih interesih - uradne ure dru{tva so ob sredah od 15. do Lukovica, Menge{, Morav~e in Trzin s sedeèm razpravljamo na organiziranih druènjih. Ker so 17. ure in ob petkih od 9. do 11. ure; v Domàlah na Ljubljanski cesti 106 a (tel.: 01 v dru{tvu ~lani iz petih ob~in, ki so bile del - v sredo, 1. februarja, bo od 17. do 18. ure 721 34 18; fax 724 46 87) vas èli podrobneje biv{e ob~ine Domàle, in je prostor zelo merjenje krvnega tlaka, sladkorja ter seznaniti z aktivnostmi dru{tva in nameni le- obseèn, je potrebnih veliko poverjenikov in holesterola v krvi in svetovanje (trajna - teh. prostovoljcev, ki nudijo pomo~ pomo~i mese~na naloga); MDI Domàle je v lanskem letu praznovalo potrebnim. Poverjeniki so posredniki, ki - druga sreda v mesecu od 17. do 19. ure je 30-letnico delovanja. Iz malega {tevila usta- posameznikom, delovnim organizacijam in namenjena posvetu s ~lani, ki se ne morejo novnih in delavnih ~lanov je zraslo v dru{tvo, podjetnikom prina{ajo informacije o delu vklju~evati v dejavnosti v dru{tvenih ki povezuje ~lane invalide in ~lane, ki dru{tva, saj zbirajo tudi prostovoljna donacijska prostorih (trajna mese~na naloga); podpirajo dru{tvene aktivnosti, na {tevilo sredstva za izdajo letnega koledarja MDI - obiski na domu ~lanov, ki so dopolnili 80 let 2100. Domàle. Na koledarju so natisnjene dejavnosti (razgovor in darilo - redna naloga); Razmere delavcev in nesre~e na cesti ter doma oz. na~rt dru{tva za naslednje oz. teko~e leto. - razgovor in dolo~itev sofinanciranja kart za - pravzaprav vsepovsod - pripomorejo k Sredstva, pridobljena s prostovoljnimi kopanje v Termah Snovik; velikemu {tevilu invalidov. Glede na izrek, da prispevki, dru{tvo uporabi za re{evanje - veselo druènje bo 25. februarja - organi- ~loveka lahko razume le tisti, ki ima enake oz. problemov te`kih in socialno {ibkih invalidov. zirano pustovanju pri Frfravu vKra{cah; podobne probleme, MDI Domàle zatrjuje, da V dru{tvu aktivno deluje komisija za socialna - 3. marca druènje, ogled kulturnih zna- je njegovo delovanje nujno in upravi~eno. vpra{anja, ki obravnava vse prispele pro{nje in menitosti in ohranjanje zdravja Glavne naloge MDI Domàle so, da ~lanom dolo~a na~in njihovega re{evanja. - enodnevni izlet na Muljavo in kopanje v invalidom nudi pomo~, in sicer pomo~ pri ^lani so z delom dru{tva zadovoljni, saj se [marje{kih toplicah; vzpostaviti neodvisnega ìvljenja te`kih in nekateri tudi pismeno zahvaljujejo. Vedno pa - enodnevni izlet, druènje: 30. marec (Lenti, nepokretnih invalidov, osebno in socialno so tudi taki, ki jim na~in dela MDI ne ustreza. Madàrska); pomo~, pomo~ invalidom za ohranjevanje Tudi tem je namenjen ta ~lanek. Pridruìte se - dogajanja v dru{tvu bodo popestrena tudi z zdravja po te`kih operativnih posegih, pri aktivnemu delu dru{tva, sodelujte pri akcijah s va{o navzo~nostjo z igranjem pikada, {aha ohranjevanju psihofizi~nih sposobnosti s finan~no pomo~jo ali fizi~no energijo in ali gledanjem filmov z izletov v preteklih pomo~jo rekreacije in {porta, druènje z spoznali boste, da je v krutem ìvljenju skrit letih. Lahko si omislite tudi poslu{anje glasbe namenom kulturnega in druàbnega ìvljenja. tudi okus sladkosti - delati dobro. - resne, narodnozabavne … Morda to zveni uradno in suhoparno, vendar to V MDI Domàle èlimo v redno obve{~ati pomeni, da vsak ~lan, ki si èli na{e pomo~i, to ob~ane o delu oz. predvidenih dogodkih tudi dobi v najve~ji mo`ni meri, in sicer v obliki dru{tva v lokalnih ~asopisih ob~in Domàle, Ostanite zdravi! obiska na domu, s pogovorom, svetovanjem, Menge{, Lukovica, Morav~e in Trzin, zato ✍ Za MDI Martina Lampret

priprave za trènje zelenjave (bu~e, stro~nice, Ob~ni zbor DP@ Blagovica - Trojane itd.). V marcu bosta dva kuharska te~aja, {e Kako hitro mine leto, bi ~lovek v~asih rad Darinka Vajde, predsednica dru{tva se je v nekaj drugih ustvarjalnih te~ajev, izleti po pozabil. Pa ne gre. Dru{tvo podeèlskih èna pozdravnem nagovoru opravi~ila, ker se je domovini in kak{en korak preko meje, kar bo Blagovica-Trojane je zopet pripravilo redni ob~ni zbor skoraj pokrival s proslavo ob imelo tudi strokoven zna~aj. Se bo pa na{lo {e letni ob~ni zbor in {e tridesetletnico dru{tva kulturnem prazniku, ki je bila dve uri kasneje marsikaj tudi za du{o, za prijetna druènja in praznujejo letos. Kako hitro so minila tudi ta v Lukovici, ampak kot je dejala, saj ènske s ob tem za kratek ~as odloìtev vsakdanjih leta, pa tako vesele, dobrovoljne, zadovoljne in podeèlja v najve~ji meri ohranjajo kulturo skrbi. materinsko plemenite se mi zdijo. Tudi letos so podeèlja, pa naj bo to kultura bivanja, Sledile so ~estitke povabljenih gostov DP@ ~etrtega februarja pripravile zbor v gostilni ohranjanja starih obi~ajev, kulturo hranjenja in Lukovica, Domàl, Tuhinjske doline, Kamnika- Potrbin na Trojanah in {e tako velika soba je nenazadnje ve~inoma je na njihovih ramenih Komende, predstavnika KS, PD, PGD bila premajhna za {tevil~no udele`bo in vse tudi vzgoja otrok. Blagovica. Povabilu se je tudi letos odzval povabljene goste. Manjkal je le predsednik KS V nadaljevanju je bilo povedano, da je bil ùpan Matej Kotnik, ~eprav je imel tistega dne Trojane, ki pa bi tako imel kaj malo prostora. lanski na~rt v celoti izpolnjen, {e ve~ celo zelo poln urnik. Pohvalil je njihovo pridnost, presegle so ga, kajti na nekaterih njihov posluh za napredek podeèlja, njihovo dogodkih oziroma prireditvah, ki popestritev in bogatitev mnogih sre~anj. so se zgodili nena~rtovano, so Predvsem pa ga je razveselila tako mnoì~na bile tudi prisotne. udele`ba zbora. Kmetijska pospe{evalka za dom in druìno Marta Kos, ki se je odzvala Tudi letos nadzorni odbor ni imel povabilu, kljub zelo natrpanemu urniku, je dela, ker nepravilnosti ni bilo, pri obljubila {e nadaljnje sodelovanje in pomo~. financah znajo var~evati, {e ve~, tudi ~arati morajo znati marsikdaj. Predsednica dru{tva se je vsem zahvalila za Leto{nji na~rt je ravno tako zelo iskrene ~estitke, prav tako pa se je zahvalila obseèn, krona vsega pa po prav vsem ~lanicam za njihovo polno sodelovanje, gotovo meddru{tveno sre~anje z predvsem Stanki in Vidi, kajti le s slo`nim obeleènjem ob tridesetletnici delom in razumevanjem praznujejo tako dru{tva. Vrstila se bodo strokovna visoko obletnico dru{tva. Zadovoljne udeleènke DP@ Blagovica-Trojane, foto: Milena Brada~ predavanja na temo predelave in ✍ Milena Brada~ 17 dru{tva OB^NI ZBOR [PORTNEGA DRU[TVA ZLATO POLJE sta bili poro~ili o {portnih aktivnostih in Skratka, ~lani dru{tva so bili zelo aktivni, ob tem inventure komisije. Predsednik dru{tva Janez pa ne smem prezreti nekaterih posameznikov, Hribar je poudaril, da smo poleg za~rtanega dela kot so Milo{ [inkovec, pod okriljem dru{tva z poseben poudarek namenili pridobitvi zemlji{~a, zavidljivimi rezultati nastopa v krosu na doma~ih za katero se postopek vle~e è nekaj let. Drugo in mednarodnih tekmah, ter mladih uspe{nih ve~je delo pa je bila gradnja nove 25-metrske nogometa{ev Mitje Klop~i~a, Primoà Poga~arja skakalnice na Mali La{ni. Dokon~ali naj bi jo ter Joèta Pavli~a, ki igrajo v Nogometnem klubu letos. Blagajnik Roman Klop~i~ je nanizal Dob. Vse to pa daje svetlo lu~ in zelo pozitivno prihodke in odhodke ter ob koncu poro~ila mnenje o dejavnosti dru{tva. Seznanili smo se podal pozitivno stanje. Skozi celo leto smo bili tudi z na~rtom dela za leto 2006, v katerem bomo zelo dejavni v nogometu, saj smo odigrali preko praznovali è deseto leto delovanja. Med dobitniki plaket tudi Janko Klop~i~ iz Trnov~ trideset tekem, organizirali tri turnirje, {ahovski Ob zaklju~ku so bile podeljene posebne plakete turnir, dve {ahovski sre~anji z ekipo iz Gradi{~a. za dolgoletno ustvarjalno delo, te pa so prejeli Pregled uspe{nosti in delovanja {portnega Med bolj odmevnimi dejavnostmi moram navesti naslednji ~lani: Rado Oraèm, Franc [u{tar, Janko dru{tva za leto 2005 smo strnili na desetem tudi spomladanski in jesenski pohod, druàbne Klop~i~, Robi [u{tar in Sa{o Koro{ec. ob~nem zboru, ki mu je predsedoval predlagani igre krajanov, dve tekmi v smu~arskih skokih, Vsem ~estitamo! Mrko Vrankar. Zbrani smo prisluhnili poro~ilom pustne aktivnosti in {e bi lahko na{tevali. ✍ Tone Habjani~ predsednika, blagajnika in tajnika, posredovani Zimske radosti v Moto klubu ROKOVNJAÎ Po kon~ani motoristi~ni sezoni se nas je ve~ina moto na{ izlet v MB {e poseben pomen. ^lani MK Rokovnja~i smo Rokovnja~ev pred mrazom umaknila s cest, kar pa ni pripravili posebno presene~enje za velenjskega raperja 6 omejilo klubskega dogajanja. Pack ûkur-ja, saj smo mu v klubu izdelali poseben unikaten Na ob~nem zboru 7. decembra smo skozi poro~ila pleùh in mu ga podarili v znak prijateljstva in sodelovanja. preteklega leta potrdili razvoj kluba in uspe{ne zaklju~ene Za izdelavo omenjenega pleùha gre posebna zahvala Gegu akcije. Obiskala sta nas tudi predsednika MK Kamnik in MK in Juretu, ki sta {e na predve~er tekmovanja po`rtvovalno Va{ki Boysi ter tajnik na{ega mati~nega dru{tva AMD bedela v delavnici Kotiko d.o.o. in ustvarjala ~udo. Po Lukovica. Vsi trije so potrdili tesno sodelovanje v kon~anem tekmovalnem delu in razglasitvi rezultatov smo se prihajajo~em letu. Vodstvo kluba je predstavilo okvirni plan umaknili no~nemu mrazu v notranje prostore {portnega dela za leto 2006 in nakazalo smernice delovanja moto centra Pohorje, kjer nas je pozno v no~ zabaval Pr’jatu z S pleùhi na Pohorju kluba, s ~imer se je strinjala celotna zasedba. zvoki harmonike. Klubsko prednovoletno zabavo smo priredili v petek, 23. V soboto, 11. 2. 2006, pa se je na smu~i{~u Kandr{e decembra, pri Furmanu v Lukovici. Zbralo se nas je preko (Gosti{~e Vidrgar) odvijal 2. Zimski moto tabor v organizaciji 40 ~lanov in simpatizerjev. Po uvodnem druènju smo ob Moto kluba Rokovnja~i. Za vse obiskovalce smo pripravili druìnskih picah in doma~em pivu pri~akali pravega boì~ka pester druàben program. Sne`ni oder so z ìvo glasbo s polno vre~o darilc. Ve~er smo preìveli v dobri dru`bi s zasedli ~lani Skupine PR’JATLI, 6Pack ûkur in na koncu spomini na preteklo sezono in predlogi prihajajo~ih voènj. zmagovalci. Nastopila so dekleta plesne {ole MIKI ples, po V januarju se nas je nekaj ~lanov pridruìlo Va{kim boysom smu~i{~u so se spustili starodobni smu~arji Suhe [page, ki so in odpravilo na ogled sejma Bike Expo Show v italijansko s svojo glasbo zabavali obiskovalce po kon~anem uradnem Padovo. Poleg son~nega vremena nas je na sejmi{~u delu. Predstavniki podjetja Ski&Sea iz Celja pa so poskrbeli pri~akalo kar 8 polnih dvoran razstavljalcev, trije zunanji za sne`ni kros z motornimi sanmi. Rde~a nit dogodka je bilo poligoni s promocijskimi tekmovanji in {ovi. Ve~er smo tekmovanje s pleùhi. Pred tekmovanjem smo organizirali zaklju~ili v klubski brunarici MK Va{ki Boysi, kjer so nas tudi tri uradne treninge na smu~i{~u Kandr{e z brezpla~no Spust prijazno pri~akali ostali ~lani in prijatelji. izposojo pleùha in uporabo smu~i{~a. Letos se je na spust Zadnjo soboto v januarju smo se MK Rokovnja~i skupaj s prijavilo 69 tekmovalcev, ki so se najprej pomerili v [portnim dru{tvom Prevoje, odpravili na Mariborsko kvalifikacijah, najbolj{ih 32 pa se je uvrstilo naprej v Pohorje, kjer smo se udeleìli tradicionalnega spusta s paralelno tekmovanje. Na koncu so dobili naj`lahtnej{a pleùhi. Prireditev je è deseti~ zapored organiziral Country priznanja in najbolj{e nagrade: 1.mesto: Ga{per Cvetko - club Selnica ob Dravi (dru{tvo za ohranjanje ljudskega vikend izposoja Smart for two (AvantCar d.o.o.), 2.mesto: izro~ila), kateri nam je poslal povabilo k udele`bi. 20 ~lanov Dejan [irme - ~elada AGV (Velo d.o.o.), 3.mesto: Uro{ @ibert in simpatizerjev se nas je z - enodnevna izposoja ATV Bombardier (Ski&Sea d.o.o.). mini avtobusom odpravilo v Matej Obran si je za izdelavo najizvirnej{ega pleùha [tajersko sne`no areno, kjer je prisluìl celoletno naro~nino na motoristi~no revijo Motosi. potekalo tekmovanje. Prijavili V spustu s pleùhi se je pomeril tudi Igor Jerman (master of smo svoje ekipe ter endurance), nam pomagal razdeliti vse nagrade posameznike in preu~evali tekmovalcem, kasneje pa {e raztegnil meh Pr’jatlove Slavnostna otvoritev zimskega moto tabora konkuren~ne tekmovalce harmonike. prete`no s [tajerske. Kljub Zahvaljujemo se vsem, ki ste prispevali nagrade za mrazu in ledeni progi, so se tekmovalce, nas kljub mrazu obiskali v Kandr{ah oziroma na{i tekmovalci in navija~i kako druga~e prispevali k izpeljavi dogodka. Posebna odrezali odli~no. Tako je zahvala gre ùpanom ob~in Zagorje, Morav~e in Lukovica, Mateja (Rokovnja~ica) posegla ki so brez pomislekov podprli medob~insko sodelovanje ter v prvo jakostno skupino med ~lanom okoli{kih moto klubov, ki so se dogodka udeleìli v pleùh „marica“ in ekipa MK velikem {tevilu. Ve~ informacij si lahko pribrskate na Rokovnja~i 2 na peto mesto www.mkrokovnjaci.com. med skupinskimi spusti. Poleg druènja in promocije MK Rokovnja~i Zimskega moto tabora je imel Zmagovalci paralelnega spusta s pleùhi 6pack & pleùh 18 odprte srani

OTVORITEV NOVE RESTAVRACIJE V LUKOVICI Izgradnja avtoceste ne spreminja samo okolja tam, izbor, ki se pripravlja dnevno, iz najbolj{ih kjer poteka, spreminja tudi navade in obi~aje materialov in pred gosti. vsakodnevnega ìvljenja - nekatere odnese, nekaj Rezultat poslovanja temelji na zadovoljnem gostu novih prinese. in na prodaji kvalitetnih proizvodov. Tako se “vra~a” obcestna restavracija na Kolektiv restavracije Marche v Lukovici, ki ga vodi po~ivali{~e v Lukovici, zgrajena na novo in s Matej Gutman èli z ob~ani navezati tako poslovne ponudbo, ki bo zanimiva ne samo za popotnike, kot prijateljske vezi. @elimo si, da bi restavracija temve~ tudi za prebivalce ob~ine. “dihala” z okoljem in ustregla vsem èljam Restavracija Marche je bila zgrajena v okviru prebivalcev ob~ine in okolice. Tudi notranjost bo restavracijske verige Marche International. Gre za dobila podobo ìvljenja in dela tega okolja, {vicarsko dru`bo, ki je v sestavi bolj poznanega prikazana na fotografijah skozi ~as, katerih izbor Moevenpicka. bo opravil doma~in France Cerar. Dru`ba ima avtocestne restavracije v Sloveniji, Skupaj se veselimo sve~ane otvoritve, ki bo 22. [vici, Nem~iji, Avstriji. Nam najbli`ja je restavracija marca 2006 ob 14. uri pred restavracijo. nad Vrbskim jezerom, s ~udovitim pogledom na Naj ta kratek zapis pomeni tudi vabilo vsem samo jezero, na Vrbo, Marijo Wörth in ostale znane krajanom, da se nam pridruìte! kraje. Vodilo dru`be pri zadovoljevanju gostov so Veselimo se snidenja z vami! kvaliteta, zaupanje, s poudarkom na izbiri, transparentnem delu, obseg artiklov, raznolik ✍ Ljubo Jasni~, direktor

Prva kritika gre na ra~un uredni{tva, ki je to objavilo, Kar se ti~e spomenikov NOB, ki jih omenja, pa Prejeto … druga pa na pisca tega ~lanka. Ko sem pre~ital, kdo pokaèm samo na enega, ki je med najve~jimi: je avtor, se nisem ~udil: podpisana je Ana Zajc. Od po`gana gra{~ina Brdo! Kaj so borci prispevali za V novembrski {tevilki Rokovnja~a sem pre~ital zelo nje bi te`ko pri~akoval kaj drugega! Kako si drzne s vzdrèvanje tega spomenika, razen da so ga lep in odmeven ~lanek dr. Toneta Medena svojo plitvo izobrazbo, ki verjetno ne presega po`gali?! Ali tudi tov. Ana verjame, da so ga po`gali “Zlorabljena komemoracija”, s katerim se “kumrov{ke univerze” nesramno klevetati profesorja Nemci, kar je ena od njihovih resnic! popolnoma strinjam in sem se zato zelo za~udil na z doktoratom!? Ne smemo pa ji preve~ zameriti, saj [e nekaj: tov. Ana si domi{lja, da jo je gospod odziv v decembrski {tevilki Rokovnja~a “@alna je rasla v ~asu enoumja, ko je bila kultura ~isto na Meden po premisleku naslovil s spo{tovana, jaz sve~anost ni bila namenjena nestrpneèm” (ampak tleh in je bila la` resnica. Malo je tako bistrih, da mislim, da je samo pozabil vstaviti narekovaj. Ker je samo nekaterim enako usmerjenim), kjer sem se lo~ijo to la` od prave resnice, ki pa po~asi le prodira malo tovari{ic, ki bi jih naslovil s spo{tovana, kar so zgrozil, kako lahko ob~insko glasilo objavi tako na dan. Seveda od tov. Ane tega ne moremo v~asih “ta zagrizene” smatrale za àlitev. nekulturen prispevek. pri~akovati! ✍ F. K. Kdo je nestrpne`, ki si ne zasluì besede spo{tovani? Odziv zakonske skupine na uredni{ko politiko [e bolj àlostno pa je dejstvo, da to podpira pobudnika organiziranja vseslovenske zveze Rokovnja~. star{ev (~lanek o tem lahko beremo v zadnji ^lani zakonske skupine smo na zadnjem sre~anju In kdo je po pisanju Rokovnja~a nespo{tovanja {tevilki revije Vzgoja) in aktivna ~lana Pobude za izrazili soglasno ogor~enje nad “uredni{ko vredni nestrpne`? {olo po meri ~loveka. Tone je ~lan @PS in usmeritvijo” v ob~inskem glasilu Rokovnja~, ki je Dvain{tiridesetletni univerzitetni profesor in sodelavec pri Slom{kovem bralnem priznanju. Pred pla~ano tudi z na{im dav~nim denarjem. znanstvenik Tone Meden, ki se je v Lukovico z kratkim je bil imenovan v novoustanovljeni Svet V boì~ni {tevilki smo lahko prebrali celo stran druìno priselil pred devetimi leti je ~lan na{e praktikov pri ministrstvu za {olstvo. Kot obto`b in àljivk, ki niso bile komentar na zakonske skupine vse od njenega nastanka pred univerzitetni profesor ima zelo visoke ocene prispevek v novembrski {tevilki (to je bila petimi leti. Skupina je namenjena osebni in {tudentov svojega pedago{kega dela ... kve~jemu desetina ~lanka), ampak besedno duhovni rasti posameznika in zakonskega para ne Uredni{ka usmeritev, ki nam prina{a prispevke pljuvanje po avtorju povsem argumentiranega zunanjemu aktivizmu. Kljub temu smo v teh letih ~lanov uredni{kega odbora z njihovih izletov po ~lanka. pripravili kar nekaj okroglih miz, predavanj, Parizu, Heidelbergu, Vodicah ipd., spregleda pa Ne èlimo polemizirati z avtorico, saj njen razstavo ... z znatnim Tonetovim sodelovanjem - spo{tovanega priseljenca 200 m od pisarne prispevek sam govori o njenih obzorjih. brez enega samega konflikta, saj je strpen uredni{tva in velikodu{no dovoli neargumentirane Pri~akujemo pa odgovornost uredni{tva, da so sogovornik in pozoren poslu{alec. V zakonski obto`be na njegov ra~un, za nas ni sprejemljiva in objavljeni ~lanki v okviru civilizacijskih norm. skupini se cenimo in spo{tujemo, ne glede na to jo obsojamo. Po mnenju ~lanov zakonske skupine zasluì kak{no obzorje in poklic imamo in katerega spola Za konec dve vpra{anji za uredni{ki odbor: kje v spo{tovanje sleherna oseba, od otroka v materinem smo. programski zasnovi Rokovnja~a pi{e, da se telesu, novorojen~ka, mal~ka, {olarja, odraslega, “Nespo{tovanja” vredni gospod Meden je o~e {tirih polemik v zvezi s ~emerkoli ne bo objavljalo in na mentalno prizadetega do univerzitetnega profesorja otrok. Vsi trije {olarji so vsa dosedanja leta podlagi ~esa ste sklepali, da bi bil morebitni in znanstvenika ter onemoglega starostnika. Kam bi prejemniki priznanj za najbolj{e u~ence. Tudi odgovor za objavo nesprejemljiv? Ali se vra~amo v pri{li, ~e bi spo{tovanje bilo rezervirano samo za Tonetove ocene v spri~evalih, pred~asno ~ase totalitarizma, ko so ~asopisi z blagoslovi ljudi takega ali druga~nega obzorja!? zaklju~ena diploma, visoko ocenjen magisterij in trenutnih oblastnikov lahko objavljali diskreditacije Spo{tovanje je tudi temeljna ~lovekova pravica in doktorat iz kemijskih znanosti, eno leto intelektualcev, ki so mislili druga~e, potem pa jim osnovna eti~na dol`nost vsakega posameznika. strokovnega dela v svetovno znanem in{titutu ETH vzeli pravico do besede in mnogim tudi ìvljenja Pravica do osebnega dostojanstva je zapisana tudi v [vici ter ~ez 150 objavljenih del si zasluìjo vsaj ...?! v 34. ~lenu slovenske ustave, v 40. ~lenu pa imamo spo{tovanje, ~e è ne pozornosti ob~inskega Menimo, da ste v Rokovnja~u tokrat presegli meje ustavno pravico do odgovora na objavljeno glasila. sprejemljivega in zanemarili osnovne eti~ne informacijo. Vnaprej{nje odrekanje te pravice je Tone je poleg tega è tri leta predsednik sveta vrednote, za katere si prizadevamo v zakonski torej protiustavno. star{ev na Brdu (vsakokrat izvoljen z veliko ve~ino, skupini. Upamo, da bo ta prispevek pripomogel k @alostno je, da nekateri {e vedno mislijo, da so eni korektnost pa mu priznajo tudi tisti ~lani, ki se z izbolj{anju kakovosti Rokovnja~a. spo{tovani in tovari{i, drugi pa zasluìjo “odstrel”. njim ne strinjajo vedno). Skupaj z èno sta ✍ Zakonska skupina Brdo 19 odprte strani

politiko. Vsem, ki ste jih zapisali in poslali Spo{tovani bralci! Rokovnja~u pa se zahvaljujem za ~as in trud, Odmev na odmev ki ste ga v to vloìli, saj sem prepri~an, da je Vsem, ki ste prebrali moj prispevek v vljudno, neàljivo in argumentirano Naj tudi jaz prispevam mnenje o odlo~itvi novembrski {tevilki Rokovnja~a (stran 19) in sporo~anje mnenj in pogledov nujno za uredni{kega odbora glasila Rokovnja~, ki je odgovor nanj ter pripis uredni{tva v pozitiven razvoj dru`bene skupnosti. [e v decembrski {tevilki odlo~ilo, da se z decembrski (stran 19) ter uredni{ko posebej, ~e gre za ravnanje institucij, ki naj odgovorom gospe Ane Zajc na ~lanek pojasnilo v januarski (stran 14) ali pa boste bi delovale v dobrobit ob~anov in objavljen v decembrski {tevilki Zlorabljena to storili “za nazaj” bi rad namenil nekaj dràvljanov. Verjamem, da so prav ta komemoracija polemika prekine. Mnenja besed. sporo~ila pripomogla k spremembi stali{~a sem, da se je uredni{ki odbor pravilno Prispevek o sodelovanju {olarjev na àlni uredni{kega odbora in odprtju mo`nosti za odlo~il. Prebrali smo lahko mnenje slovesnosti 1. novembra sem napisal brez izmenjavo mnenj. namena, da bi kogarkoli àlil ali prizadel. gospoda Medena in odgovor gospe Zajc, O vsebini obeh prispevkov se mi ne zdi Hotel sem le opozoriti {ir{o javnost na torej obeh, in s tem bi morali biti potrebno izgubljati dodatnih besed. Svoje dogodek (udeleèncev je bilo bolj malo) in pomirjeni, ne pa da razpihujemo videnje sem è razloìl, na nivo odgovora pa predstaviti argumente, zaradi katerih se mi je nestrpnost, ki je je v sedanjem ~asu è tako se ne èlim spu{~ati, niti ga komentirati. zdelo sodelovanje {olarjev na prireditvi preve~. Menim, da lahko bralci sami presodite o sporno. Veseli me, da je veliko resnih ljudi Ne vem, ali so bile vse visoko zvene~e strpnosti in teì argumentov v obeh sestavkih po tehtnem premisleku in pridobitvi besede o spravi, slogi, prijateljstvu, ter si ustvarite svoje mnenje. Dodajam samo neodvisnih informacij z mojim pogledom solidarnosti, socialni varnosti, izre~ene s kratko misel o zaklju~nem odstavku sogla{alo, seveda pa sem pri~akoval tudi, da figo v èpu. @al teko~a dogajanja kaèjo na odgovora na moj prispevek. Osebno sem se kdo ne bo strinjal. Kljub temu me je oster to. Na{a sedanjost, ko ìvimo v samostojni globoko prepri~an, da je vsak ~lovek kot odgovor nekoliko presenetil, saj je naravnan Sloveniji in pravimo, da ìvimo v oseba vreden spo{tovanja, ne glede na to, ~e ve~inoma na osebno diskreditacijo, napad na demokrati~ni dràvi, se je za~ela veliko misli druga~e. Lahko obsodimo njegovo Cerkev in svet star{ev, zelo malo pa na prej, kot bi to da danes nekateri radi ravnanje, ohranimo pa spo{tovanje do protiargumente. Presenetljiv je tudi pripis prikazali. Prerekajo se kot otroci in njegovega ~love{kega dostojanstva. Ali ni uredni{tva, da nadaljnje polemike ne bo ve~ pogrevajo napake eni kot drugi, namesto morda ravno pomanjkanje spo{tovanja do objavljalo, saj je to dejansko pomenilo da bi iskali tisto (v “komunizmu” ali ~love{kosti drugega vir najhuj{ih tragedij, ki vnaprej{nje odvzemanje besede, ~eprav je “kapitalizmu”), kar bi vodilo k napredku in smo jim (bili) pri~a? Zato vsem, ki boste to uredni{ki odbor potem javno in osebno uspehu. Predvsem pa se mi zdi licemersko, brali, ne glede na to ali se z mano strinjate sporo~il, da ni imel tega namena. da z na{o preteklostjo, ki postaja na{a ali ne, iskreno namenjam besedo Glede na uredni{ko pojasnilo v januarski zgodovina, ne seznanjamo na{ih otrok. “spo{tovani” in vas prijazno pozdravljam. {tevilki, je ta ponesre~ena poteza sproìla Celo pesmi, ki so se pele med NOB in po precej pisnih odmevov uredni{tvu. Mojega ni njej, se pozabljajo, pa ~eprav so med njimi bilo med njimi, sem pa osebno od {tevilnih ✍ Tone Meden doìvete ljudske pesmi. Brez preteklosti ni ljudi prejel izraze nestrinjanja z uredni{ko sedanjosti, vse se gradi na nekih temeljih. Otroke u~imo deset bo`jih zapovedi, pri tem pa pozabljamo, da se na vsakem LOKALNE VOLITVE VSE BLI@E koraku sre~ujejo z dejanji dale~ od teh na~el. Jeseni bo potekel {tiriletni mandat sedanjemu novega ùpana. Ob sebi bo moral imeti Vse spo{tovanje izrekam ljudem v ùpanu Mateju Kotniku in ob~inskim delaven, po{ten in razumen ob~inski svet, pa organizaciji Zveze borcev, ki kljub svetnikom Ob~ine Lukovica, kakor tudi seveda upravo, o kateri pa ni kaj slabega {estdesetim letom v svobodi niso pozabili ~lanom sveta po krajevnih skupnostih. @e re~i. na svoje prijatelje, znance, prijatelje, sedaj se moramo zamisliti o delu le-teh. ê Svetniki in ùpan se morajo zavedati, da so soborce in kljub svoji starosti skrbe za menimo, da so delo opravili dobro, se voljeni od ljudstva, zato morajo delati zanje, spra{ujem: Zakaj jih potem jeseni ne bi ne ob~ani za njih. V kolikor bo v njih njihove grobove in pomnike. Skrbijo, da ponovno volili? Seveda, ~e bodo na volitvah prevladalo to mi{ljenje, bo ob~ina v bodo~e strahote izdajstev, izseljeni{tva, pre- ponovno kandidirali. dobro uspevala v veselje vseh, ne glede na gnanstva, zaporni{tva, tabori{~ in grozot Sedanji ùpan ob~ine Lukovica se je è kateri strani se nahajajo. vojne ne pozabijo. Vsi, ki so bili pri~e izjasnil, da je en mandat prekratka doba za Po krajevnih skupnostih je treba izbrati take grozodejstvom, ki jih prina{a vojna, vedo, izpeljavo za~rtanega plana. Verjamem mu. ~lane svetov, da se bodo medsosedski kaj je resnica, vendar àl jih je med nami Toda volitve so vedno nepredvidljive, zato odnosi krepko izbolj{ali. Iztrebiti moramo vedno manj. Ostajamo pa mi, ki bi morali sprememba na vrhu ni izklju~ena. Kdorkoli tako imenovano “fov{arijo”, ki je {e kako biti strpnej{i in bolj ~love{ki, in vpra{ati bi izmed mo`nih kandidatov za ùpana bo prisotna pri slovenskem narodu in tudi v na{i se morali, kdo je bil resni~en domoljub, ali izvoljen, bo postavljen pred te`ko nalogo. ob~ini. tisti, ki mu je bil golorokemu dom gozd, Tudi volilci bodo pred te`ko izbiro. Novo ob~insko vodstvo naj {e naprej razvija vzglavnik mah, odeja grm in nebo, ali tisti, Predlagam, da izvolijo delavnega, po{tenega reìjski obrat, ki dela zelo dobro - le ki je dobil oro`je od okupatorja in je jedel in sposobnega ùpana, ne glede na nagrajeni so bolj malo. Hvala nekdanjemu in spal v kasarni, doma~i hi{i, bli`njem strankarsko usmeritev. Poleg zadovoljstva ùpanu @ivku Burji, da je bil toliko odlo~en gradu, {oli ali celo v ùpni{~u. ob~anov bo moral na{e ljudi narediti bolj potegniti tak korak, saj bi danes brez tega Prav gotovo se ne strinjam z vsemi dogodki prijazne, jih zdruìti v dobrem in slabem. obrata te`ko dihali. po vojni, vendar moje na~elo je bilo, prej in Tudi sam razvoj in napredek nista vse. Treba @elim in upam, da bomo tudi v prihodnje sedaj, vedno enako: ê ne more{ delati je ljudi zdruìti, da bi ìveli drug z drugim ìveli sre~ni in zadovoljni. dobrega, tudi ni~ slabega ne stori. kot ena sama sre~na druìna. Le tako bo ob~ina uspe{na. Seveda pa ni vse odvisno od ✍ Vinko Jeras ✍ Magda Kreft 20 na obisku Zlatoporo~enca Francka in Janko Marku{ Janko je pripovedoval o tem, kako tudi pot do slu`be v~asih ni bila lahka. Ko je delal v rudniku Zagorje, je moral hoditi dale~ pe{. Danes je vse druga~e in nikomur ne pade na pamet, da bi hodil ve~ kilometrov pe{ v slu`bo ali {olo. Poro~ila sta se na mrzel zimski dan februarja 1956. Tisti dan je bil hud mraz in padal je sneg, zato vo`nja z vozom iz Hribov v cerkev v [entgotardu ni bila ni~ kaj prijetna. Na poti nazaj domov so se zato svatje in mladoporo~enca odlo~ili, da pot nadaljujejo kar pe{.V [entgotardu sta se isti dan poro~ila tudi civilno. Po poroki sta tri leta ìvela pri Urankarjevih, nato pa sta si po~asi ustvarila svoj dom, ki jima je dolga leta nudil zavetje in na katerega sta bila ponosna, danes pa s te`kim srcem pripovedujeta, da bosta morala svoj dom morda kmalu zapustiti. V ~asu gradnje avtoceste in trojanskega predora, je njuna hi{a utrpela hude po{kodbe in sanacija hi{e ne bi bila ve~ smotrna. S tem sta se te`ko sprijaznila, toda zavedata se, da druge re{itve ni. Pravita, da jima je to pobralo mnogo zdravja in mo~i. Trojanci bi imeli o prijaznem paru povedati marsikaj dobrega. Janko {e zdaj v~asih pomaga sosedom, kadar imajo teàve z vodovodno napeljavo. Francka pa je svoj ~as pazila trojanske Pri rezanju slavnostne torte otroke in zelo radi so prihajali v njuno hi{o, v~asih je celo kak{en Zlata poroka je danes redkost. Zgodbe, ki jih povedo pari, ki imajo za sosedov otrok pono~i pobegnil od doma in obiskal Francko in seboj zlato poroko, pa znajo biti zelo pou~ne. Danes velja, da je zakon Janka. Tudi danes v njuni hi{i ne manjka otrok, z njima ìvi Joìca s poln prilagajanja in odrekanja, zlatoporo~enca, ki smo ju obiskali, pa svojim moèm in dvema h~erkama. Francka je zaupala, da so pridni in znata povedati, da je najpomembnej{a ljubezen. Morda je problem da jima tudi pomagajo. zakonov, ki se sklepajo danes, prav ta, da ljubezen ni ve~ glavni motiv Janko je ~lan “zelene bratov{~ine“. [e vedno se rad udeleì skupinskega za poroko. lova, pohvali pa se lahko tudi s trofejo, ki je prejela zlato medaljo. Francka in Janko se poznata è domala celo ìvljenje. Drug drugega se Francka ima o lovu mnenje kot verjetno mnogo èna lovcev, v smehu spominjata è iz otro{kih let, saj sta kot vrstnika skupaj obiskovala {olo, pove, da v~asih ni bila prav ni~ sre~na, ko ga je ~akala doma, da se je najprej tri slovenske razrede, potem pa sta med vojno obiskovala nem{ko vrnil z lova. {olo v [entgotardu. Kot otroka sta ìvela le nekaj sto metrov drug od Po petdesetih letih sta si v soboto, 11. 2. 2006, {e enkrat obljubila ve~no drugega, Francka se je rodila na @lagov~evi, Janko pa na Velnovi zvestobo, zopet v [entgotardu. Obred je vodil ùpnik Drago Markov{ek, doma~iji. Z nasmehom na obrazu se Francka spominja, kako je hodila v sicer Jankov brat, ki je è pred 27-imi leti vodil obred svojih in Jankovih {olo s skupino fantov, ki pa so morali ubogati njo. Med njimi je bil tudi star{ev ob njuni zlati poroki. Francka z veseljem pove, da je na svoji zlati Janko. Manj lepe spomine imata na obdobje druge svetovne vojne, ki je poroki zelo uìvala, saj se je malce sprostila in zaplesala, kar je v mladosti tedaj mo~no zaznamovala njuni mladi ìvljenji. Po koncu vojne je Janko sicer zelo rada po~ela. Pravi, da se sedaj z Jankom zavrtita malce od{el v {olo, kjer se je izu~il za kova~a, nato je moral na sluènje po~asneje, a ni~ slab{e. voja{kega roka in po tem se je pri~el ozirati za Francko. Spominjata se, Ob vpra{anju, kak{en je recept za tako dolg zakon, se samo nasmejita in da je bilo v~asih vasovanje povsem druga~no, kot je danes. Pa tudi poudarita, da je najpomembnej{a ljubezen. Potrebno pa so tudi druàbno ìvljenje mladih je bilo druga~no, a ni~ manj veselo. Ponavadi prilagajanje, strpnost drug do drugega in vztrajnost. je bilo povezano s trdim delom, ko{njo ali delom na polju, zve~er pa je Zlatoporo~encema {e enkrat ~estitamo za jubilej in se jima zahvaljujemo sledil ples, ki se je zavlekel v pozne no~ne ure, a kaj, ko je bilo treba za toplino in prijaznost ob na{em obisku. zjutraj zopet zgodaj vstati in poprijeti za delo. Sre~evali so se tudi ob nedeljah in praznikih. A mladina je bila, za razliko od danes, vedno pod ✍ budnim o~esom starej{ih. Razlika z dana{njo mladino pa je tudi v tem, da Mojca Smrkolj je bilo v~asih potrebno veliko in bolj trdo delati, {e posebno na kmetih. foto: Klara Smrkolj

Po petdesetih letih… Zlatoporo~enca pri cerkvenem obredu Janko s svojim bratom - ùpnikom Dragom Markov{kom 21 izziv Napotitev {tirih voja{kih ~astnikov oz. pod~astnikov v Irak Dejstvo je, da prevzema ~astnikov. Vodilno na~elo misije je, da ima pri misiji NATO svetovalno Slovenija vse bolj aktivno vlogo in vlogo nudenja pomo~i, odlo~itve pa sprejemajo Ira~ani sami. vlogo v mednarodnih Dràve ~lanice NATO, ki trenutno sodelujejo v organizacijah in misijah, NTM-I so: Bolgarija, ê{ka, Danska, Estonija, ki si prizadevajo za Islandija, Italija, Litva, Madàrska, Nizozemska, vzpostavitev varnosti in Poljska, Portugalska, Romunija, Slova{ka, Tur~ija, miru,predvsem na Zdruèno kraljestvo in ZDA. Vlada Republike obmo~ju vzhodne Slovenije je 24.06.2004 v izhodi{~ih za udele`bo Evrope, zato se je delegacije Republike Slovenije na vrhunskem pojavila tudi potreba po zasedanju v Istanbulu napovedala, da bo o konkretnem prispevku ureditvi pravnih pogojev Republike Slovenije razmi{ljala po odlo~itvi Zavezni{tva o vsebini za napotitev oseb v njegove vloge pri stabilizaciji v Iraku, in sicer na podlagi ocene mednarodne organizacije varnostne situacije in ocene o tem, kako lahko Republika Slovenija in mednarodne civilne misije. V javnosti pa se pojavljajo tudi {tevilne najbolje prispeva k umirjanju razmer v Iraku. Na zasedanju je dezinformacije o napotitvi {tirih ~astnikov na{e vojske v Irak, zato bi predsednik Vlade RS (to je bil tedaj Anton Rop, LDS !!!) najavil nekaj besed namenil tej zadevi. sodelovanje Republike Slovenije v NATO misiji usposabljanja ira{kih varnostnih sil (NTM- I) v tretji dràvi. Najava prispevka Republike Slovenija se je dalj ~asa odzivala na predloge NATO v zvezi z Slovenije je bila konkretizirana s sklepom Vlade RS 18. novembra 2004. angaìranjem pri usposabljanju ira{kih varnostnih sil. Predsedniki dràv Vlada je sogla{ala s ponudbo do petih in{truktorjev Slovenske vojske za in vlad ~lanic NATO so se na vrhunskem zasedanju v Istanbulu 28. in usposabljanje ira{kih varnostnih sil v tretji dràvi 29. junija 2004 dogovorili o okrepljeni vlogi NATO. NATO naj bi nudil pomo~ pri urjenju ira{kih varnostnih sil (vojakov, policije, Skupina na{ih {tirih ~astnikov oziroma pod~astnikov bo v NTM-I varnostnikov) v Iraku in zunaj njega. Klju~na elementa za odlo~itev sta delovala v okviru za{~itenega in posebej varovanega centra za bila: usposabljanje Al-Rustamiyah v bliìni Bagdada, kar zagotavlja tudi - resolucija Varnostnega sveta OZN (1546) z dne 8. 6. 2004, ki poziva njihovo varnost. Na{i ~astniki oziroma pod~astniki bodo opravljali dràve ~lanice OZN in mednarodne organizacije, naj prispevajo svoje pomembne in odgovorne naloge na podro~ju administrativno- sile za stabilizacijo razmer v Iraku, tehni~nega in logisti~nega usposabljanja. Pri tem velja {e posebej - zaprosilo za~asnega ira{kega predsednika vlade Ilyada Allawja izpostaviti, da naloge NATO ne vklju~ujejo bojnih nalog niti sodelovanja generalnemu sekretarju NATO Jaapu de Hoop Schefferju, da NATO v operacijah koalicijskih sil. nudi ira{ki vladi podporo v obliki usposabljanja in tehni~ne pomo~i.

Cilj misije je letno usposobiti in ustrezno opremiti 1.500 ira{kih ✍ Robert Hrovat, poslanec SDS v Dr`avnem zboru RS

Razvojni program podeèlja v novem programskem obdobju 2007-2013 V januarju in februarju 2006 smo v okviru dopolnitve obstoje~ega sodobnem komuniciranju, pomenu in oblikah povezovanja ter z Razvojnega programa podeèlja in oblikovanja lokalnih akcijskih ostalimi koristnimi vsebinami, predstavljeni pa so bili tudi viri skupin (LAS), kjer sodeluje 8 ob~in (Litija, [martno pri Litiji, Dol pri financiranja EU ter nova politika razvoja podeèlja v obdobju 2007- Ljubljani, Morav~e, Lukovica, Trzin, Komenda, Kamnik), izvedli dve 2013. Omenjena delavnica je pokazala potrebo po povezovanju delavnici. posameznikov in dru{tev, predvsem v lu~i oblikovanja bodo~ih Delavnica, ki je bila organizirana 18. januarja v Kamniku “Krepitev lokalnih akcijskih skupin (LAS), ki jih predvideva nova Uredba. Prav ~love{kega potenciala na podeèlju” je bila namenjena prebivalcem tako pa lahko dru{tva s svojimi predlogi aktivno sodelujejo pri na podeèlja osmih ob~in, posebej kmetom. Udeleènci so se vsebinski pripravi dopolnjenega Razvojnega programa podeèlja. seznanili s splo{nimi pogoji in izzivi podjetni{tva na podeèlju, konkretno pa tudi z dvema aktualnima ukrepoma - mladi prevzemniki V mesecu februarju bomo posameznike (kmete, gostince, podjetnike in zgodnje upokojevanje kmetov. Le-ta bosta namre~ zelo aktualna na podeèlju, lastnike oz. upravljalce to~k dedi{~ine) pisno povabili k tudi v prihodnjem programskem obdobju 2007-2013, prav tako pa tudi sodelovanju pri naboru individualnih projektov posameznikov t.i. nekmetijske dejavnosti na podeèlju, ki jih obravnava nova oziroma naboru zasebnih investicij za obdobje 2007-2013. Povabilu bo evropska Uredba o podpori za razvoj podeèlja iz Evropskega priloèn tipski obrazec, po katerem morajo biti zabeleèni vsi projekti, kmetijskega sklada za razvoj podeèlja. Udeleènci so s svojimi na osnovi izraènega interesa pa bomo posameznike v marcu obiskali vpra{anji na delavnici aktivno sodelovali, dobili pa so tudi mnogo na terenu, se pogovorili o na~rtovanih projektih ter jih popisali. koristnih informacij o omenjenih ukrepih. Glede na izjemen odziv na Zato vabimo vse, ki è danes razmi{ljate o na~rtovanih investicijah oz. delavnico sklepamo, da obmo~je tovrstna znanja potrebuje, prav tako projektih za obdobje 2007-2013, da se odzovete in opredelite svoje pa tak{ni dogodki omogo~ijo spoznavanje in povezovanje projekte. Le- ti bodo uvr{~eni v dopolnjeni Razvojni program posameznikov. podeèlja, s tem pa bodo imeli mo`nost prijavljanja na razpise pobude LEADER v novem programskem obdobju. Druga delavnica “Nove prilo`nosti za dru{tva in posameznike v Za vse dodatne informacije se obrnite na izbranega izvajalca obdobju 2007-2013” je bila organizirana 2. februarja v Dolu pri dopolnitve RPP, Center za razvoj Litija. Ljubljani, namenjena pa je bila predvsem predstavnikom razli~nih dru{tev in institucij. Udeleènci so se seznanili z osnovami evolucije poslovnih ekosistemov, poslovnim skeletom podjetja, sistemati~nim Vabljeni k aktivnemu sodelovanju! re{evanjem izzivov, projektnim managementom, uporabo e-po{te v 22 izziv

Vpra{anje za naslednjo {tevilko: Kaj meniteVPRA[ANJE o praznovanju dneva `ena in materinskega dne?

Vlada zato ocenjuje, da je ~im prej{nja ureditev pla~ funkcionarjev in Iz poslanskih klopi direktorjev pomembna. Veljavni zakon predvideva, da se pri~nejo pla~e izpla~evati po novem Ko boste to prebirali, bo za nami è zakonu najkasneje tri mesece po sprejetju vseh podzakonskih aktov in praznovanje kulturnega dneva, ki ga sklenitvi kolektivnih pogodb. V 52. ~lenu je dolo~ena izjema, da se praznujemo kot spomin na ìvljenje in delo pri~nejo pla~e direktorjev, ne glede na sprejem drugih aktov, izpla~evati na{ega velikega pesnika Franceta Pre{erna. po novem zakonu najkasneje s 1. 3. 2006, s ~imer naj bi ~im prej Smo eden redkih narodov, ki z dràvnim vzpostavili urejen sistem pla~ te skupine zaposlenih. Skupaj z zakonom praznikom {e posebej posku{amo poudariti smo sprejeli tudi odlok o pla~ah funkcionarjev, s katerim smo bili vsi pomen kulture in kulturne dedi{~ine. funkcionarji od poslancev pa do ùpanov razporejeni v pla~ne razrede. Pri~akoval bi tudi, da k temu sodi tudi Za primerjavo naj navedemo, da so predsednik dràve, predsednik vlade, kulturno in strpno obna{anje v dru`bi, predsednik dràvnega zbora, predsednik vrhovnega in ustavnega sodi{~a vendar vsi ugotavljamo, da je te vrednote na v najvi{jem, 65. razredu. Poslanci smo postavljeni v razrede od 55 do 62. vseh podro~jih na{ega ìvljenja ~edalje manj. Po odloku se bodo bistveno popravile tudi pla~e ùpanom predvsem Januarsko zasedanje dràvnega zbora je trajalo kar dva tedna in se je manj{ih ob~in. Po sprejetem odloku bo pla~a ùpana ob~ine s {tevilom zavleklo v prvo polovico meseca februarja. Na vrsti so bile “udarne” prebivalcev do 5000 dolo~ena v 49. razred, podùpana pa v razred od 34 teme: pla~e javnih funkcionarjev, zakon o nezdru`ljivosti javne funkcije s do 41. Odlo~itev je v rokah ùpana, glede na obremenjenost podùpana. pridobitno dejavnostjo, ve~ zakonov s podro~ja sodstva in javnega toìlstva, zakon o poro{tvu in najemu kredita za DARS ter letni program Na koncu naj vas spomnim, da je Poslanska pisarna odprta vsak prvi dru`be DARS. ponedeljek v mesecu od 15. do 16. ure v prostorih Ob~ine v Lukovici. @al sem bil zadnja dva ponedeljka odsoten zaradi zasedanja v DZ, za kar Z ureditvijo pla~ funkcionarjev in direktorjev bo dolo~ena orientacija, ki se vsem obiskovalcem iskreno opravi~ujem. bo olaj{ala kolektivna pogajanja, hkrati pa bo urejen tisti del pla~nega ✍ sistema, kjer vlada in dràvni zbor nista vezana na kolektivna pogajanja. mag. Franc Capuder, poslanec NSi Kr{~anske ljudske stranke v DZ

Uresni~evanje ciljev Lizbonske strategije V Bruslju je zadnji dan januarja in prvi dan februarja 2006 potekalo sre~anje Svoje poglede na uresni~evanje ~lanov Evropskega parlamenta s poslanci nacionalnih parlamentov dràv ambicioznih ciljev oziroma pove~evanje ~lanic na temo doseganja ciljev Lizbonske strategije. Evropski gospodarske rasti v Evropi je podal tudi parlamentarci kot tudi predsednik Evropske komisije gospod Barroso, predsednik Evropske komisije Jose podpredsednik gospod Verheugen in predsednik visoke skupine Manuel Barroso. Kot eno izmed {tirih neodvisnih strokovnjakov za Lizbonsko strategijo gospod Wim Kok so se prioritet Evropske unije je poleg sestali z ve~ kot 120 predstavniki nacionalnih parlamentov, da bi okrepili investicij v inovacije, razvoja malih in demokrati~no voljo in ovrednotili napredek in izvedbo lizbonskih reform srednje velikih podjetij ter ustvarjanja zlasti na naslednjih podro~jih: delovnih mest omenil tudi u~inkovito • na znanju temelje~a dru`ba, integracijo energetskega trga. • izpopolnjevanje notranjega trga, Na slednje se je odzvala slovenska • trg delovne sile ki temelji na vklju~evanju in krepitvi socialne kohezije, poslanka v Evropskem parlamentu dr. • podjetni{tvu naklonjeno okolje. Romana Jordan Cizelj (SDS, EPP-ED), ki Romana Jordan Cizelj se je strinjala z navedenimi pred- Prvi del sre~anja z naslovom Diskusija o pripravah in uvajanju akcijskih nostnimi nalogami in izpostavila potrebo po ve~ji integraciji energetske na~rtov na evropski in nacionalnih ravneh je imel cilj pregledati, kako so politike. Le-ta bo postopoma zagotovila varno in zadostno dobavo v vsaki posamezni dràvi ~lanici nacionalni parlamenti vklju~eni v proces energije, skrb za okolje in pove~ala konkuren~nost v sektorju. “Pomemben priprave in sprejetja Nacionalnih programov reform za doseganje ciljev korak na podro~ju energije je bil è storjen”, je povedala evroposlanka, “in Lizbonske strategije, kak{ne so metode aktiviranja in sodelovanja na sicer s sprejetjem odlo~itve, da se leta 2007 povsem odpre trg elektri~ne nacionalni ravni ter kak{ne aktivnosti so bile è podvzete za u~inkovito energije in plina.” Dr. Jordan Cizljeva je poudarila, da bo to “povzro~ilo izvedbo reform. dolo~ene organizacijske spremembe, vplivalo na cene energije in povzro~ilo spremenjene tokove finan~nih sredstev. Znotraj tega procesa Drugi del sre~anja z naslovom Prihodnost akcijskih na~rtov - priprava na moramo biti {e posebej pozorni, da bo imela od njega koristi celotna pomladansko sre~anje Evropskega sveta 2006 je imel cilj preu~iti dru`ba. Odpiranje trga kapitala in storitev je le del uvajanja skupnega alternativne oblike in mo`nosti za u~inkovitej{e sodelovanje na evropskem notranjega trga, ki pomeni prost pretok storitev, kapitala, blaga in delovne nivoju glede izvajanja ciljev Lizbonske strategije, kak{no podporo lahko sile. Zavedati se moramo, da je za uravnoteèn gospodarski razvoj EU in Evropska unija nudi posameznim ~lanicam, kako se lahko razvija naj{ir{o podporo pri uvajanju notranjega trga le-tega potrebno usklajevati medparlamentarno sodelovanje, ki bi omogo~ilo uporabo najbolj{ih praks na vseh {tirih podro~jih. Vzporedno z drugimi integracijskimi procesi se ter kako izbolj{ati informiranje {ir{e javnosti. mora odpreti tudi trg delovne sile.” ✍ Viktorija Jeras, Darko Rudl 23 zahvale

Zahvala V 20. letu mladosti nas je tragi~no zapustil na{ dragi sin, brat, vnuk in stric JANEZ KLOPÎ^ iz Rafol~ 29 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za podarjeno s cvetje, sve~e, svete ma{e, za dar cerkvi, za izre~ena ustna in pisna soàlja. Hvala gospodu ùpniku za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku Marjanu Kvedru za izre~ene besede ob slovesu, pevcem za ubrano petje. Tam, kjer si ti, ni sonca in ne lu~i, le tvoj nasmeh nam v srcih {e ìvi. Hvala vsem, ki ste nam v teh te`kih trenutkih stali ob strani in nam laj{ali Nih~e ne ve, kako boli, ko se zavemo, bole~ino. da te ve~ ni. Vsi njegovi

V SPOMIN

V mesecu februarju mineva 5 `alostnih let, ko nas je v ti{ini gozda in brez slovesa zapustil na{ dragi mo`, ati, tast in stari ata

MIHA ZAJC iz ^epelj

Vsem, ki se ga spominjate kot dobrega in vedno nasmejanega ~loveka, mu Vrti se hitro ta na{ svet, priìgate sve~ke in molite zanj, iskrena hvala. zdaj sami smo è pet let, brez tebe ni lahko ìvet. Vsi njegovi

V SPOMIN

Mineva pet let, odkar nas je zapustila na{a `ena, mama in stara mama

MARICA ^EBULJ

Iskrena hvala vsem, ki se spominjate na{e mame, postojite ob njenem grobu in priìgate sve~ko v Ko tvoje zaèlimo si bliìne, spomin. Med nami bo{ ìvela do konca na{ih dni. gremo tja, v mirni kraj ti{ine. Tam srce se tiho zjo~e, saj verjeti no~e, Vsi njeni da te ve~ med nami ni.

ROKOVNJA^ je glasilo Ob~ine Lukovica. Brezpla~no ga prejemajo vsa gospodinjstva ob~ine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Majda Vesel; ~lani uredni{kega odbora: Kamilo Domitrovi~, Marta Keràn, Mojca Smrkolj, Irena Vodu{ek; ustanovitelj: Ob~ina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, jezikovni pregled: Marta Keràn, spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: obcina.lukovica@ lukovica.si, rokovnjac@ lukovica.si; Produkcija: Agencija G Ljubljana, priprava in tisk: GRAFEX group, Podlipovica 31, 1411 Izlake; trènje oglasnega prostora: ~lani uredni{kega odbora; naklada 1.750 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obra~unava 8,5% DDV (Ur. l. RS {t. 89/98). Rokovnja~ je vpisan v evi- denco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno {tevilko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno {tevilko 380. Uredni{tvo si pridrùje pravico do kraj{anja besedil glede na tehni~ne in materialne mo`nosti. Nenaro~enih ~lankov ne honoriramo. Na naslovnici je plesna skupina Hip Hop Bejbe z Brda, foto: Mojca Smrkolj. nadaljevanje povesti Resni~na povest o Kraljevi doma~iji s Trojan “Kaj si rekel?” je ostrmela mati. “Nisem, sami so tako rekli.” Zdaj {ele je Jurij povedal materi, da sta z bratom poslala po zdravnika v Ljubljano. “Zakaj pa?” je vpra{ala mati. “Tako sva se ustra{ila za vas, mama.” Tiho se je obrnila in od{la. @al ji je bilo otroka. Pa vendar ji je dobro dela skrb in ljubezen sinov. Tudi na Koro{ko je od{el sel na brzem konju. A vedeli so, da ne morejo priti do pogreba. Saj o~e Nastran je è dve leti po~ival v grobu. A tudi njemu je Moj~ica le gomilo kropila. Bilo je predale~, ker takrat {e ni vozila èleznica. V hi{i so se no~ in dan vrstili kropilci. Kajti pri nas so v navadi obiski mrli~a v slovo od njega in v tola`bo preostalim. Kraljev gospodar pa je bil dale~ poznan in ob~e spo{tovan mo`. In tretji dan se je vila vrsta pogrebcev, kot je {e najbr` ni bilo v tej fari. Ne bom popisovala àlostne vdove in sinov ob pogrebu, ki se ga je pa udeleìla, ~eprav ji je zdravnik prepovedal, ker je ugotovil hud ìv~en pretres in se je bal za njeno zdravje in ìvljenje. Slamnikarska 1a, 1230 Domàle “Ne morem ubogati,” jim je odgovorila, “pustite mi to zadnje slovo.” Zdaj je ostala Moj~ica sama s sinovoma. Nista bila, kot je èlel o~e. In druìna je iz 01/724 84 20 obzira do ljubljene gospodinje marsikaj zamol~ala. A za~uda blede, {ibke, vedno v Marko Lon~ar 041/785-735 ~rno oble~ene matere sta se bala in jo ubogala, kadar je kaj zahtevala od njiju. Drugo Barbara Lon~ar 031/209-501 jesen po o~etovi smrti se je zgodilo, da je {la Kraljeva velika dekla po naro~ilu svoje Milan [inkovec 031/303-033 gospodinje prosit ànjice za praprot. V njeno za~udenje ni hotela nobena obljubiti. Janez Vrankar 041/697-971 Povedala je gospodinji: “Prav nobene nisem mogla naprositi.” “Kaj, ali imajo toliko dela?” se je za~udila Kraljeva mama. “Vreme je lepo, moramo jih te~aj CPP dobiti. Pojdi in jim povej, naj povedo, koliko naj jim pla~am.” [e v drugo se je dekla vrnila in mol~e obstala pred gospodinjo. 20. 3. 2006 ob 18. uri “No, kako, ali pridejo?” vpra{a jo ona. Kri je planila dekletu v lice, a ni odgovorila. “Odgovori”! je bila nestrpna gospodinja. “Pravijo,” je nerado povedalo dekle, “da zaradi na{ih fantov ne morejo, ker bodo zmerom po gozdu za njimi.” “Ali zaradi Jura in Zepa?” pravi mati tesnobno. Ali v trenutku se znajde. “Pojdi {e enkrat!” zapove dekletu odlo~no. “In povej dekletom, naj le pridejo. Brez skrbi naj bodo, nobena ne bo nobenega videla.” Zve~er je imela mati s sinovoma dolg, resen pogovor. Drugo jutro je pri{lo na Kraljev dom deset deklet s srpi. Videla je njihovo zadrego, pa jo je mol~e prezrla. Prijazno in ljubeznivo jih je sprejela. ~etrti ve~er po dovr{enem delu pa jim je dala pla~o kot za p{eni~no ètev. S prisr~no zahvalo so se veselo vrnile po svojih domovih. Obeh fantov ni ves ta ~as nobena videla. A Kraljeva mati je za~ela resno preudarjati, kaj bi ukrenila zaradi sinov. In tako je marsikaj videla, kar je preje ni zanimalo. Nekega adventnega ve~era ju je poklicala gori v svojo sobo. “Fanta,” jima pravi. “Imamo se marsi~esa va`nega pogovoriti. Usedita se.” “Vesta,” nadaljuje mati, “da sem po o~etovi smrti zelo rahlega zdravja. Da ni bila doma~ija po moji èlji name prepisana, vesta. Pa vidva sta bila takrat {e oba mladoletna. Ti, Jure, zdaj è ne bo{, in tudi Zepelj è stopa{ v voja{ka leta. Fanta, èniti se bo treba.” “Ali mama!” se oglasita oba zajedno. “Ni~ ne odgovarjajta!” de mati resno. “Naj jaz prvo povem. Kako je Jure ranil in pokopal o~eta, ne bom {e enkrat govorila, danes omenim zadnjikrat. Da, in tudi jaz ne bom mogla nikoli pozabiti. Vem tudi za vajino nelepo obna{anje. Ali tega mora biti enkrat konec.” “Jure!” se obrne k starej{emu sinu. “Dvakrat sem te è videla, ko si iz cerkve grede spremljal zalo deklico. îgava je?” “Ali, mama …” pri~ne Jure plaho. “Ne kregam te,” ga ustavi mati. “ê je po{teno dekle in jo ima{ rad, po{ljemo snuba~e. Za doto ne bomo spra{evali.” @ar veselja {ine ~ez fantov obraz. “Je po{tena in dobra. @lagov~eva Ur{ika je.” “Po strica po{ljem in precej po boì~nih praznikih po{ljemo snuba~e.” “In ti, Zepa?” se ozre mati na drugega sina. “Tako rad se vrti{ krog na{e mlaj{e dekle in natakarice Len~ke. Nima sicer razen pridnih rok prav ni~esar, a ~e si zato, se bomo pa pogovorili. Hi{o vama postavim in hlev pa mlin. Nekaj zemlje vama kupim, pa bosta è shajala, ~e bosta hotela gibati z rokama.” “Ali to niso {ale,” je mati naenkrat resna in stroga, ko fanta le mol~ita. “Jaz ho~em red in po{tenje v na{em domu. Ako pa no~eta, voja{ka leta so tu. Gospodarjev in poro~enih mo` ne vzamejo. Ako pa no~eta, jaz ne morem pomagati. To so moje prve in poslednje besede o vajini odlo~itvi za ìvljenje.” Mladeni~a sta bila kot omamljena. Bala sta se viharja, ko sta spoznala, da ve mati za vse njune skrivnosti. Zdaj pa taka dobrota. Ah, ta na{a mama, ena in edina, take pa~ ni nikjer ve~ na svetu. Prvi se je zna{el Jure. “Bog vam pla~aj, mama,” je dejal in ji s prose~im izrazom v o~eh nudil desnico. >>> Nadaljevanje v prihodnji {tevilki