9 771855 891006 Friendly Fires Gil Roman Džjezz Melodrom Zornik zVesnointervju Leonard Cohen Eva NinaKozmus Srečna mladina AVGUST 2010 4,50 € številkaLetnik 41, 3 Revija Zveze GlasbenemladineSlovenije Koncertni cikel mladih GM ODER ■ Kvartet rogov Akademije za glasbo Ljubljana predstavlja serijo večernih koncertov v Jože Rošer, Jasna Komar, Mirko Marić in Klemen Glas različnih slovenskih krajih, na katerih se predstavijo izbrani mladi sloven- Kvartet rogov Akademije za glasbo deluje od začetka leta 2010. Varovan- ci prof. Boštjana Lipovška so prejemniki prve nagrade in zlate plakete ski glasbeniki ali komorne skupine. na tekmovanju TEMSIG 2010, s tem pa tudi nagrade Glasbene mladine Med kriteriji za izbor izvajalcev za ta Slovenije. program sta poleg starosti do 25 let Koncerti: in izvajalske kvalitete pomembna še izvirnost koncertnega sporeda ter Zagorje ob Savi: 18. september 2010 Kranj: 20. september 2010 upoštevanje slovenske in sodobne Ljubljana: 21. september 2010 ustvarjalnosti. V dosedanjih devet- Celje: 22. september 2010 najstih sezonah je na 481 kon- Velenje: 23. september 2010 certih cikla GM oder nastopilo 282 mladih izvajalcev, ki so krstili kar 53 ■ Klavirski trio GUD novitet slovenskih skladateljev. Gregor Dešman – klavir, Dejan Gregorič – violina in Urša 2 Pavlovčič – violončelo Klavirski trio je bil ustanovljen leta 2007 kot komorna zasedba v razredu prof. Tomaža Lorenza na ljubljanski Akademiji za glasbo. Leta 2008 je trio na državnem tekmovanju TEMSIG osvojil tretjo nagrado in srebrno plaketo, za koncertno udejstvovanje v letu 2009 pa Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Koncerti: Kranj: 11. oktober 2010 Maribor: 13. oktober 2010 Ljubljana: 19. oktober 2010 Celje: 20. oktober 2010

■ Napovedujemo November 2010: KVARTET FLAVT NIMFE December 2010: IZIDOR KOKOVNIK – harmonika / LUKA ŽELEZNIK – fl avta in UROŠ BARIČ – kitara Januar 2011: JANJA BRLEC – citre / MARIO KURTJAK – kitara Februar 2011: GODALNI KVARTET ACCADÉMIA / GODALNI KVARTET AKADEMIJE ZA GLASBO LJUBLJANA Marec 2011: KATJA SINKOVIČ – klavir April 2011: DOMEN LORENZ – violina in MIJA MILJKOVIĆ – klavir Program GM oder sofi nancirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana. …

Glasbene novice ...... 2 Nove knjige o ameriški glasbi (recenzija) ...... 3

Srečna erite Mladina: S »tenstanim krumpirjem« v prihodnost (intervju) ...... 4 b Odličen celjski Džjezz festival (reportaža) ...... 6 Novi profi li: Eva Nina Kozmus, zmagovalka evrovizijskega tekmovanja mladih glasbenikov (intervju) ...8 Odkrito: skupina Toxine (intervju) ...... 10 Festivali pre Ljubljana – Richard Strauss: Žena brez sence (glasbena kritika) ...... 12 Novalk generacija slovenskih skladateljev – aktivnost v času študija in po njem (kolumna) ...... 13 Poletni glasbeni utrip – Na kratko: Raised Fist – Neresnost kot prednost (intervju) ...... 14 festival za festivalom … Seasplash Festival Pula (reportaža) ...... 15 števi

Gilj Roman, vodja Béjart baleta: »Maurice je bil nepopravljiv optimist« (intervju) ...... 16 Če še kdo misli, da se poleti nič ne dogaja in da se vsi glasbeniki Koncert Leonarda Cohena: Ko ni zdravila odpravijo na morje, ne da bi zapeli ali zaigrali niti tona na svojem za ljubezen (reportaža) ...... 18 instrumentu, se krepko moti … Že po bežnem preletu vsega

FestivalV te Ljubljana – Valerij Gergijev in Orkester promocijskega materiala, ki vam ga kar sredi ulice kakšnega večjega slovenskega mesta (teh sicer ni veliko!) pomolijo pod Mariinskega gledališča (glasbena kritika) ...... 19 nos, se ustvarja občutek, da se tudi v naši majhni deželici veliko Pat Metheny Group – 51. jazz festival dogaja. Kar naj bi pomenilo, da je v počitniških mesecih na voljo Ljubljana (reportaža) ...... 20 tudi veliko kvalitetnih glasbenikov, na uveljavljenih prizoriščih Zvočni prepihi: Seijiro Murayama, N’toko duet pa se pojavi tudi nekaj takih, ki že zdaj obetajo veliko. Tretja, »poletna« številka Glasne je zato primarno namenjena prav (urbani lajf) ...... 21 predstavitvi nekaterih najuglednejših festivalov pri nas in naših Vesna Zornik (intervju) ...... 22 sosedih. Če začnemo po vrsti: najprej smo bili na mednarodnem Tom Paley: Hard Luck Papa / Matjaž Debeljak: Grafi ti festivalu glasbenega gledališča Choregie v Mariboru, nato na (recenzija plošč) ...... 24 Festivalu Lent (prav tako v Mariboru), ki je tako rekoč edini večji V iskanju Marjana in pohajkovanje po slovenskih festival odprtega tipa pri nas, na Džjezz festivalu v Celju in 51. jazz festivalu Ljubljana; obiskali smo tudi Festival Ljubljana, ki ohranja poletnih festivalih (reportaža) ...... 25 svojo dvoransko specifi ko (z izjemo dogajanja v ljubljanskih Kri- Glasba kot vagabundstvo – od poletnih festivalov žankah) z »elitistično« tendenco in z velikim številom gostujočih k tekmovanjem … (reportaža) ...... 29 orkestrov, skupin, eminentnih solistov in dirigentov. Pokukali smo Skupina Nevember1: Himne za naprej (intervju) ...... 32 tudi na Rock Otočec in festival Schengen, prav tako pa tudi na glasbena prizorišča onstran meje in pogledali, kakšni so tamkaj- Vroče na sceni: Friendly Fires (intervju) ...... 34 šnji festivalski utrip in ponudba ter organizacijska raven. Choregie, mednarodni festival glasbenega Seveda pa nismo pozabili na kritiško refl eksijo nekaterih naj- 1 gledališča (glasbena kritika) ...... 39 pomembnejših glasbenih dogodkov, intervjuvali smo tudi Na kratko: Melodrom – Vse, kar si pustila, najobetavnejše glasbene talente, med katerimi naj izpostavim da leži na tleh (intervju) ...... 41 zmagujočo fl avto Eve Nine Kozmus na letošnjem Evrovizijskem Seymour Wright & Sebastian Lexer: Raziskava fi zičnih tekmovanju mladih glasbenikov ali pevko skupine Katalena, potencialov medinstrumentalnega, medčloveškega Vesno Zornik. Ne manjkajo tudi intervjuji skupin, kot so Srečna mladina, Nevember1, Melodrom, pogovor s fi lozofsko refl eksivno in medprostornega »momentuma« (urbani lajf) ...... 42 primorsko zasedbo Toxine in z vse bolj strmo vzpenjajočim se Ko se glasba umaže s svetom – Martin Küchen, angleškim bendom Friendly Fires. Vsem bralcem želim, da bi Keith Rowe, Seymour Wright (recenzija plošče) ...... 44 tudi v tej številki našli veliko poučnega, prijetnega in zanimivega Z dudami v kot: Korn III – Remember Who You Are branja, ki ga velja po možnosti »dozirati« v katerem od toplih krajev, kajti naslednjič bomo že krepko zakorakali v nekoliko bolj (recenzija plošče) ...... 45 hladno jesen, s tem pa tudi v novo koncertno sezono. A do takrat Koncert legendarne ameriške trash metal skupine je še kar nekaj časa – dobro ga izkoristite z obiskom kakšnega Megadeth v Kinu Šiška (reportaža) ...... 45 festivala! O skupnem: z umetnostjo in skromnostjo Kazalo nad hegemonizem – Sokolski dom v Novem mestu ...... 46 Benjamin Virc, urednik Janelle Monáe: The ArchAndroid, Suites II & III (recenzija plošče) ...... 48 This Immortal Coil: The Dark Age of Love (recenzija plošče) ...... 48 … Še novice ...... 49 Seijiro Murayama (reportaža, glasbena kritika) ...... 50 Zmagovalci Najstfesta – skupina Noordung ...... 52 Novi programi Glasbene mladine Slovenije ...... 53 Glas(be)ni napovednik ...... 55 novice … Fotografi ji: Jana Muhar. Naši glasbeniki v tujini Tanja Sonc: »V lanskem letu sem poleg na številnih koncertih doma, nastopila tudi na sre- čanju glasbenih akademij v Gradcu kot pred- stastavnicav ljubljanske Akademije za gglasbo. Nastopila sem v prekra- sni dvorani Stefaniensaal. Z orkestrom Graške akademije sem izvajala violinski koncert W. A. Mozarta v D-duru, KV 218. V začetku avgusta sem sse vrnila s tritedenske turneje MIMIO12,O kjer sem na dveh koncertih bila koncertna mojstrica, naslednji teden pa se odpravljam v Salzburg na poletno šolo k profe- sorju Ozimu. Prvega septembra bom nastopila na uvodnem koncertu sezone z orkestrom Hiše kulture Celje, izjemno pa se veselim tudi na- stopa v sklopu Modrega abonmaja Slovenske fi lharmonije, ki bo 11. in 12. novembra.« Armin Ćoralić: »Septembra odhajam na študij klavirja v London na Royal College of Music, kjer sem sprejemni izpit uspešno za violino in orkester Črta Sojarja Voglarja. opravil lanskega decembra. FESTIVAL BLED – KJER SE Poleg tega se je s Tremi morskimi akvareli Študija se zelo veselim, saj predstavil tudi skladatelj Bojan Glavina. Nji- zajema izobraževalni program GLASBA ZAČNE hova dela je izvedel Komorni orkester solistov delovanje glasbenika v vseh Bled, 4. avgust 2010 Društva slovenskih skladateljev pod taktirko pogledih, tako na solističnem Jürgena Brunsa. kot tudi na komornem in peda- Festival Bled vsako leto odpre poletno glasbe- Komorni del festivala so dopolnili še koncerti goškem področju, vključuje pa no dogajanje na Bledu. Letošnji je bil jubilejni Tria Viribus Unitis, Tria OFF in španskih fl av- tudi spoznavanje različnih izvajalskih petnajsti. V znamenju številnih jubilejev pa je tistk Cristine Granero in Gemme Corrales, praks. Trenutno pripravljam nov program, ki mi bil tudi program. V treh tednih je Festival Bled zmagovalk španskega nacionalnega tekmo- ga je dodelil moj novi profesor, priznani pianist obiskovalcem ponudil marsikaj: od klasike do vanja za fl avtiste. in pedagog Andrew Zolinsky. V Slovenijo se jazza in crossover. Festival Bled je že leta valilnica talentov, kar vračam decembra.« se kaže tudi pri tekmovanjih za violino in vi- Začetki Festivala Bled segajo v leto 1995, ko Martina Batič: »Marca letos sem v olo, ki se dogajata v okviru Evropskega zdru- so začeli s komorno glasbo. Sprva so potekali SStuttgartutu sodelovala z zborom ženja tekmovanj za mlade EMCY. Letos pa so mojstrski tečaji z večernimi koncerti najbolj- SStuttgarter Vokalensemble, s dodali še tekmovanje za komorne zasedbe. ših študentov iz različnih držav, sčasoma pa je katerim smo se pripravljali na Zadnji teden Festivala Bled je prinesel jazzo- začel preraščati klasične okvire in se razširil v koncert v Bonnu. Aprila sem vsko glasbo. Vrhunec je bil koncert grosupelj- mavrico različne glasbe, ki ne pusti hladnega dirigirala komornemu zboru skega Big Banda in gostov, priznanih glasbe- še tako zahtevnega poslušalca. Jubilejni Festi- Erica Ericsona v Stockholmu, nikov, ki delujejo v tujini – Irene Vidic, Gašper- val Bled se je tudi tokrat začel, tako kot pred s katerim smo pripravili Šved- ja Bertonclja, Petra Mihelicha, Roberta Jukića 15 leti, s komorno glasbo. V prvem koncertu sskik koncert novitet (M. Kagel: in Igorja Matkovića. Bertoncelj in Mihelich 2 so Jernej Brence, Wolfgang Panhofer in Hinko Verborgene Reime, M. Tally: Call love sta nastopila tudi na samostojnih koncertih. Haas povezali izjemna glasbenika Dimitrija to mind, H. Gefors: Love is not all, A. Nilson: Mihelich je svoj koncert namenil jazzovskemu Šostakoviča in Acija Bertonclja. Urworte Orphisch). Februarja prihodnje leto ustvarjalcu Billu Evansu, t. i. Chopinu jazza, ki Leto 2010 je leto Frédérica Chopina. Velikemu pa bom v Stockholmu ponovno dirigirala ome- je umrl pred 30 leti. mojstru črno-belih tipk so se poklonili tudi na njenemu zboru (Eric Ericson Chamber Choir), Legendarna zasedba Remake swing kvartet je letošnjem Festivalu Bled. Koncert, posvečen s katerim bom pripravila koncert ob 90-letnici s pevko Metko Štok poskrbela za nostalgičen Chopinu, je izvedel festivalski orkester, sesta- švedskega skladatelja I. Lidholma.« večer, mladi zasedbi Jazzilanti in Kar češ brass vljen iz mladih glasbenih talentov pod taktir- band pa sta se posvetili raziskovanju sodob- Elvis Jackson: »Z Elvisi imamo letošnje poletje ko Nenada Firšta. Solisti so bili Jerica Steklasa, nih jazzovskih smernic in pouličnega jazza. precej pestro. Naj omenimo samo festivale, kot Miha Haas in Sebastijan Bertoncelj. Letošnji Festival Bled sta že tradicionalno je Exit v Novem Sadu, kjer smo nastopili 11. Klasični del Festivala so popestrili Mariachi sklenila brata Javorkai s svojim ansamblom, ki julija na glavnem odru, skupaj s Faith No More, Real Jalisco iz Havane, ki so občinstvo v s festivalom dihata od samega začetka. Blejski kar je bilo res nepozabno doživetje; na festi- paviljonu Belvedere pripravili celo do plesa. župan Janez Fajfar jima je namenil celo pri- valu Seasplash v Puli smo Balkanski žur so ustvarili člani Orkestra Man- znanje za njuno zvestobo Festivalu in Bledu. žgali 23. julija, na Prestenice dolina Ljubljana. Dizel slavček Jani Kovačič V nabito polnem Belvederju sta še enkrat več Open Air na Češkem smo bili je z godbo na dihala Kar češ brass band in s navdušila občinstvo. ravno tako odlično sprejeti. svojo poezijo opozarjal na socialne proble- Konec julija smo nastopili na me sodobne družbe, s čimer se je priključil Nataša Mrak našem Schengen festivalu, Evropskemu letu boja proti revščini in socialni kjer je množica zbranih po- izključenosti. Slovenski oktet pa je v svojem skrbela za enkraten koncert. repertoarju ponudil od najbolj znanih naro- 18. avgusta smo koncertirali na Madžarskem, dnih napevov do opernih arij. in sicer na Nyirbator, tri dni zatem pa zopet na Stalnica Festivala Bled je tudi Noč slovenskih Češkem, tokrat na glavnem odru Truntov Open skladateljev, v okviru katere so lahko poslušal- Air Festivala. Konec avgusta bomo nastopili ci priča krstnim izvedbam skladb slovenskih še na festivalu Let's Get Loud Fest v Avstriji, v avtorjev. Letos so bile to Fantasia Concertante začetku septembra pa še na Rock The Lake.« Iva Petrića, Flying N°1 Milka Lazarja in Koncert recenzija Nove knjige o ameriški glasbi

Različne ameriške založbe redno izdajajo repertoarju ali, še natančneje, v koreninah knjige o bluesu, jazzu in podobni glasbi. Že le-tega. Te se namreč vijejo v čase, ko je ben- res, da je veliko notnega in drugega gradiva džo igral pomembno vlogo v jazzu (in manjšo dosegljiva na spletu, a če boste hoteli pro- v zgodnjem bluesu) in ga kitara še ni skoraj dreti v srčiko glasbe, ki vas zanima, boste popolnoma zasenčila. Garcia ni bil virtuoz na bendžu, a je, ker ni imel sredinca na desni morali slejkoprej seči po izdajah založb, kot roki, razvil edinstven slog prebiranja strun, ki so Alfred, Hal Leonard ter Oak/Music Sales ga je dokaj težko posnemati. Zbirka prinaša Limited. Te ob notnih knjigah izdajajo tudi transkripcije posnetkov, ki jih je Garcia naredil DVD-je, biografi je glasbenikov, zbirke pravih s skupino Old & In The Way. Repertoar Jerryja analiz glasbenih slogov ipd. Garcie se je sicer vil od jazza Milesa Davisa do Danes že legendarni učitelj glasbe Happy preprostih angleških ljudskih pesmi. Knjižica Traum se je podpisal pod odlično delo z razkriva le del zapuščine tega velikana, zato naslovom Fingerpicking Styles for Guitar (Oak boste morali za popolnejšo sliko seči tudi po Publications; musicsales.com). Ob petnajstih drugih podobnih knjižicah. natančnih transkripcijah skladb izvajalcev, kot Med odmevnejšimi izdajami v zadnjem času so Elizabeth Cotten, John Hurt, Lemon Jef- je tudi naravnost odlično znanstveno delo ferson, Sam McGee in drugi, ponuja izjemno z naslovom The Road to Robert Johnson in z širok, a hkrati koncizen in celovit pregled zgovornim podnaslovom The genesis and evo- načinov igranja na akustično kitaro v tako lution of blues in the Delta from the late 1800s imenovanem prstnem slogu, pri katerem through 1938. Edward Komara ga kitarist ne uporablja plektruma, ampak strune je izdal pri priznani založbi Hal Le- prebira bodisi zgolj s prsti bodisi z naprstniki, onard (halleonard.com) in v njem ki omogočajo bolj glasno izvedbo. Knjiga bo opisal razvoj glasbe Roberta John- zanimiva tudi za vse, ki vas zanimajo besedila sona oziroma nekakšno genezo, ki starega bluesa, pa najsi gre za bele ali črne je pripeljala do virtuoznih posnet- glasbenike. Kljub razlikam v življenjskih slogih kov Roberta Johnsona, narejenih v temnopoltih (Afroameričanov) in belih Ame- tridesetih letih minulega stoletja. ričanov, pa so bile njihove glasbe prežete da O Robertu Johnsonu je bilo tudi v je kaj in prav v tem odkrivanju podrobnosti in našem kulturnem prostoru veliko razbijanju stereotipov je bistvo Traumovega povedanega – od številnih člankov dela. Eden mojih najljubših glasbenikov Sam do radijskih oddaj. Torej ne gre za McGee je tu zastopan s skladbo Buckdancer's kakega obskurneža, ki ga posluša Choice. Konzervativni McGee se po pripove- tistih nekaj poznavalcev. Komara dovanju sosedov ni dobro razumel s temno- se v svojem pisanju ni mogel po- poltimi sosedi. Nekateri glasbeniki so mi ga polnoma otresti evolucionističnih med terenskim delom v ZDA opisovali kot pogledov, ki so seveda diskutabilni rasista, ki pa je na veliko »kradel« od glasbeni- in vredni kritičnega pretresa, a je kov druge barve kože. Seveda so povezovanja vseeno posrečeno potegnil ge- glasbe z barvo kože velikokrat na trhlih teme- nealoško nit od prvih posnetkov ljih, saj je že industrija poskrbela za številne bluesa prek brezkompromisnega 3 preplete, pa tudi glasbeniki niso bili imuni Charleyja Pattona do presunljivih proti vplivom »z drugega brega«. mojstrovin Roberta Johnsona. Težko opišem svoje navdušenje, ko sem Seveda so na tej časovni črti tudi odkril, da je založba Alfred (alfred.com) kar številni drugi glasbeniki, ki so nekako tiho in brez velikega pompa izdala posredno ali neposredno vplivali sicer drobno, a zato nič manj pomembno na Johnsona. Za lep del Johnsonovih skladb knjigo Alana Daltona o Jerryju Garcii in nje- je Komara našel posnetke skladb, ki jih je govem igranju bendža. Žal že pokojni Garcia Johnson očitno moral poznati. V knjigi je tudi je živel za glasbo. Če ni nastopal, je snemal v veliko uporabnega notnega gradiva (lahko studiu. Če mu je manjkalo navdiha, je snemal bi razpravljali o težavah, ki ga ima evropski z drugimi glasbeniki in se učil od njih ali pa na način zapisovanja not pri dokumentiranju takšnih »sešnih« iz spomina izbrskal že poza- bluesa), s katerim Komara jasno pokaže na bljene glasbene ukane, ki so na ploščah glas- genezo Johnsonovega bluesa. Gre za eno benikov, ki jih je spremljal, zaživele v novi luči. pomembnejših tovrstnih izdaj v zadnjem Garcia je seveda najbolj znan po odličnem času. Že res, da se Komara naslanja na zapise igranju na električno in akustično kitaro, manj Stephena Calta in podobnih zanesenjakov, a znano je, da je rad igral na bendžo, le navdu- ponuja tudi veliko svojih odkritij, s katerimi šenci pa vedo, da je bil obseden tudi s kitaro ne glorifi cira obravnavanih glasbenikov, pedal steel, s katero je polepšal nekaj odličnih ampak jih skuša bralcu približati z nespornimi zgodnjih posnetkov skupine New Riders of dejstvi. To, da je zgodovina bluesa zapisana the Purple Sage. Kar zadeva bendžo, je Dalton na ploščah, že vemo, a ne smemo pozabiti, da prav v tej knjigi odkril nekaj, kar so poznaval- je tudi takšen zapis nekega burnega dogaja- ci že dolgo vedeli, a se skoraj nihče ni upal nja, ki ga je narekovala glasbena industrija, povedati naglas. Garcia je v več pogledih vprašljiv in zahteva premišljen pristop brez koketiral z jazzom in ta spogledovanja so naj- pretiranega romantičnega navdušenja. bolj očitna prav v njegovem bendžoističnem Jane Weber intervju

da je to isti bend. To ni nič naciljano, premišlje- no, enostavno se stvari tako razvijajo. Menjajo se člani, oprema, način igranja posameznika se S »tenstanim krumpirjem« spremeni in se zgodi tak zvok. Nikoli se nismo v prihodnost – omejevali recimo glede tega, kako dolg mora biti komad, da mora biti radiu prijazen ali kar- koli, pač delamo muziko in vsi komadi imajo neko zgodbo, neko sporočilnost. Mogoče je ne moreš tako na hitro zaznati, ampak komada ne moreš kar tako prerezati, pač nekaj gradiš in če je dolg deset minut, je dolg deset minut. Zdaj če je težek, je to pač čisto spontano, mogoče je res stvar odraščanja, ne vem. Bend, ki je zaznamoval generacijo, prostor, ki ga je dejansko smiselno urediti, smo poimenovan po komadu benda, ki je se odločili, da bomo naredili nekakšen »home ● Nekateri bi rekli, da ste se v pomanjkanju made« studio, pomagal nam je tudi Jurij Zornik zaznamoval generacijo. Leta 1993 si je bolj »mainstream« uspeha še bolj poglobili v z opremo. Prej smo bili že vsepovsod, v dragih alternativo kot odgovor? pet mladcev nadelo ime Srečna Mladi- studiih, na Metelkovi itn., in ugotovili, da za Saj ko smo izdali 10. letnik, smo bili precej na in začelo žgati, malo za hec, malo sproščenost, da se lahko lotimo nastajanja »mainstream«, to je bila v bistvu tudi zelo radiu za res. V sledečih dvanajstih letih se je albuma, potrebujemo tudi ustrezen prostor, v prijazna in morda najbolj prodajana, poslušana zgodilo mnogo – člani skupine so se me- katerem se nam nikamor ne mudi. Tudi v zelo plošča … mogoče je pri nas res nekje v podza- tehnoloških studiih nismo dosegli boljšega vesti, da smo alternativci in iz tega ne izstopa- njavali, njihov punk zvok se je spremi- rezultata, kot smo ga dosegli tukaj. Ker smo v njal in dobival nove primesi, od jazza mo, je pa čisto možno, da bo naslednji album prvi vrsti »live« bend, smo se odločili poskusiti povsem pop, tega zdaj ne ve nihče od nas. To do funka in rapa, Srečna Mladina pa še s snemanjem v živo, šlo nam je zelo dobro, ni odgovor, to je samopotrditev glede tega, kaj je postala kultno ime slovenske glasbene tako da tega načina ne bomo spreminjali. lahko dosežemo v glasbi, kako se lahko razvija- scene. Izdali so pet albumov, med dru- ● Kako je na ploščo vplival odhod saksofo- mo, ne pa da ostajamo v okvirih. Ta album je v gim tudi album priredb tujih in lastnih nista in klaviaturista Tima Kostrevca? Nov bistvu najbolj zaranžiran od vseh do zdaj, za to komadov ter soundtrack za skejterski material je začel nastajati že pred njegovim smo si vzeli tudi največ časa. odhodom. fi lm Listen to Srečna Mladina. Okoli ● Rekel si, da ima vsak komad svojo zgodbo. V bistvu tudi takrat, ko je bil Tim še v bendu, leta 2006 pa so bolj ali manj izginili Kaj je zgodba za Nejčo? ni bil tako prisoten pri ustvarjanju, ampak je (Smeh) To sem se jaz enkrat hecal in »beat- in se vrnili šele letos, ko so 25. maja, želel, da mi naredimo komade, potem pa on boxal«, česar sploh ne znam, vmes pa sem zakli- na nekdanji dan mladosti, s promocij- pride in doda svoje aranžmaje. Tako da je že cal »Nejča!« (»zabeatboxa«), kot narava, »natu- takrat nastajala glasba nekako brez njega. Sicer skim koncertom na Metelkovi obeležili re«. Nekoč sem se ravno odpravljal na pijačo, ko smo puščali prostor za njegovo vključitev, je pa uradni izid plošče … Pa srečno v pri- so me klicali iz studia: »Ej, Vlado, daj, boš posnel konec koncev dovolj zgodaj prišlo do tega, da hodnosti!, ponovno v novi postavi in z Nejčo,« in jaz sem začel, oni so to dali na ploščo nas je zapustil, tako da smo samo nadaljevali in in to je to. Škoda, samo da ni tega »Nature!« no- novim zvokom. Na vroč julijski dan je še nadgradili glasbo. Zdaj imamo Gašperja, smo tri. Ravno prej me je klical prijatelj in rekel, kaj kitarist Vlado Mihajlovič spregovoril o bolj povezani, bolj timsko delamo, kar se tega je zdaj to, kaj ste nekaj skupaj nametali, ampak sreči, prihodnosti in snežnih kepah. tiče, je čisto v redu. Seveda pogrešaš nekoga, s katerim si posnel pet plošč, ampak tako pač tako pač je. Saj je na vsaki plošči kakšna taka je. Nismo se preveč obremenjevali, razmišljali neumnost, ki se jo čisto spontano vključi. ● Za začetek povsem osnovno vprašanje – o zamenjavi ali ne vem čem … dobili smo več ● Malo hecno je, da ste za prvi single ozi- kaj hočete povedati z novo ploščo? prostora za kitarske aranžmaje, kar se tudi sliši, roma spot izbrali Še eno snežno kepo, in to Za nas je najpomembnejše ustvarjati glasbo. tako da Pero zdaj še več pritiska na tiste svoje 4 prav pred poletjem … Zelo se trudimo delati, kar za nas pomeni kva- papuče. (smeh) Izbrali smo v bistvu dva singla, najprej smo litetna glasba in se razvijati, za to si vzamemo ● dali ven spot za Še eno snežno kepo, nato pa veliko časa, zato tudi zdaj pet let ni bilo albuma. Celotno ploščo nosi tvoje poigravanje in še vokalno Snežno kepo, ker je v teh vokalih Teksti so se vedno nanašali na družbene teme, poigravanje Petra Dekleve, ki je kljub dolgo- mogoče še najbližja temu, kar je naša plošča. povezane s časom. Razlika je samo v tem, da so letnemu sodelovanju šele sedaj nekako Z ekipo Benjamin Produkcije smo se odločili, se menjali tekstopisci, na začetku je pisal Tomi, prišlo res do izraza. Kakšen je vajin odnos, da je Še ena snežna kepa komad, za katerega bi potem Dado, zdaj v večini piše tekste Pero, tako kako se ujameta? lahko posneli spot. Želeli smo ga namreč po- da bi glede tega moral vprašati njega, a kakor Mogoče je to sedaj po odhodu Tima res malo sneti v »placu«, ker si niti ne moremo privoščiti, vem in kakor sem opazil tudi sam, je to prav bolj opazno, prej sem jaz pač igral ritem kitaro da bi posneli spot, tako da so ga posneli v času tako družbenokritično naštelana plošča. Če- … opažam, da to zelo izpostavljajo tudi kritiki snemanja. Spot smo potem plasirali na različne prav je naša osnova še vedno glasba kot taka, in poslušalci, ampak saj je Pero konec koncev portale, YouTube in televizije, pač tiste, ki so tako kot prejšnji, je tudi to zelo instrumentalen moj mentor, on me je naučil igrati kitaro. Ko ga hotele sprejeti (smeh). Single bomo še obja- album. Nimamo niti pravega pravcatega pev- imaš zraven sebe kitarista takega ranga, je to vljali, ampak tako ali tako nismo preveč radiu ca, da bi mu lahko tako rekel, vendar te stvari nekako v središču … vendar so taki aranžmaji prijazen bend, ki bi izdajal single … čeprav je pridejo spontano. in tudi sam sem moral kar veliko delati, da sem sledil tej njegovi viziji. Je pa vse spontano, se bila Snežna kepa že na Valu 202 in na Radiu ● Takšna je tudi plošča – vse deluje precej pač ujemava. Jaz sem zadolžen, da ga povežem Študent pesem tedna ... spontano, kot da bi »jammali« … z basom in bobnom, za to se trudim, kolikor ● Ja, nekaj pride iz »jama«, nekaj pride pa tudi se le da, še zmeraj pa je on v celi zgodbi neke Kaj pa Viagra? V primerjavi z ostalo ploščo izpod rok posameznika, določene osnove, »riffi « vrste frontman. Ima zelo specifi čen, svojevrsten udari zelo trdo, punkersko … mogoče, ki se jih potem nadgrajuje. Povsem način igranja. To je za nas čisto odbit komad … zame zveni v lahko se zgodi, da se nek komad čisto spremeni bistvu bolj metalsko, če poslušaš celega, mogo- ● in postane nekaj drugega. Stvar se razvija in Zvočno je nova plošča precej bolj če je punkovski zaradi vokala … ni narejena na prvo žogo – v bistvu tudi ni za temačna, težka, kot prejšnje, zlasti v primer- ● … ker je tako jezen … poslušanje na prvo žogo. javi z recimo ušesom prijaznim komadom Pop – muzik, T.t.r., … kako to? Je to vpliv Ja, saj je tudi tekst bolj jezen, to je v bistvu ● Ploščo ste posneli v živo v svojih pros- staranja? Gašperjev prvi tekst pri Srečni Mladini, on ga je torih. Zakaj ste se tako odločili? Hja, ne vem, če poslušaš naše plošče od prve do tudi odpel, njegov prvi glavni vokal … tako da Ko smo po vsej tej telenoveli končno dobili zadnje, so povsem različne, skoraj ne bi verjel, imamo v bendu še enega pevca. (smeh) ● Zdaj, ko je minilo že nekaj časa od izida, ● Se vam zdi to bolj ustrezno, kot pa ko- do te opcije. V bistvu je že ta plošča takšna, da kakšen je odziv publike, medijev, organiza- vanje železa, dokler je vroče? bi lahko fi lm ali pa karkoli z njo posneli, ampak torjev? Po moji oceni je čisto v redu, da je bend akti- je lepše, če delaš muziko prav za fi lm. Recenzije so vse zelo pozitivne, zdi se mi samo, ven, da je prisoten, da nima predolgih pavz. ● Če se vrneva v sedanjost ali celo pretek- da je premalo medijsko izpostavljeno, lahko bi Nismo pa bend, ki bi, kot si rekel, kovali železo, lost – kako gledaš na vrnitev Nietov? malo več naredili, ne glede na to, da smo alter da bi živeli in bili odvisni od tega. Če ti po Super, če njim to dogaja in se počutijo dobro bend. Lahko bi se še malo pojavljali, ampak pravici povem, je bila ta pavza mogoče malo ob tem in se izpopolnjujejo kot bend, naj ga saj to v bistvu sledi zdaj. Za nekaj koncertov predolga, zato ker se je generacija obrnila in žgejo. smo se dogovorili, tako da odziv v tej smeri je, se nam dogaja, da ljudje, tudi organizatorji, sploh pa bo to prišlo šele zdaj, jeseni in pozimi, ne vejo, da obstajamo. Pred petimi leti bi se to ● Se ti zdijo še vedno aktualni? ko so na vrsti klubski koncerti, ko se bo plošča težko zgodilo. Po vrnitvi je težko spet opozoriti Glede sporočilnosti se mi ne zdijo zelo aktualni preposlušala, dovolj zaokrožila. Moramo se nase, prepričati ljudi, da bo to dobro, da imajo … mislim, aktualni, ne vem … saj v bistvu nove dobro odrezati na prihajajočih koncertih, tudi organizatorji občutek, da bo tudi za publiko plošče nisem veliko poslušal, malo sem ji pri- to pusti pečat na obiskovalcih in organizatorjih. to sprejemljivo in da se jim splača. To moramo sluhnil, mogoče premalo, da bi zdaj karkoli ko- Distribucija albumov pri nas je bolj slaba, težko sedaj osvežiti, ampak kar dobro kaže, bili smo mentiral … za javnost so aktualni, ljudje hodijo prideš na trgovske police, trgovci ne jemljejo na Lentu, imeli smo dober koncert v Ljubljani, na koncerte, ampak prepričan sem, da so bili plošč, ki se ne prodajajo in jim samo delajo na Zmaj 'ma mlade gremo v Postojno, v Gorici takrat ob pravem času na pravem mestu. Sem gnečo v skladišču. Začeli smo delati tudi na bomo igrali, to je kar nekaj, glede na to, da smo pa bil vesel, ko so se vrnili, tudi na koncertu, na internetu, tako da ljudje tam dobivajo čimveč kar pozno začeli urejati špile, ker nismo vedeli, prvem, na katerem sem bil, je bilo zelo dobro, informacij, zdaj bomo pa videli. Internet je kdaj točno bo stvar izšla. smo malo obujali spomine pa tako. treba čim bolj uporabljati in se promovirati prek ● njega, ker tudi odpira pot v tujino, mladi več ● Kako je z ambicijami v tujini? Nekaj ste V zadnjem času so se začeli znova pojav- ali manj spremljajo samo internet. To je medij prej že posegali ven, ampak zdaj se zdi, da ljati tudi drugi legendarni alter bendi – pri prihodnosti, moraš biti zraven, moraš ga znati ste se zopet potegnili v Slovenijo … nas poleg Nietov še Buldogi, Kuzle, v tujini uporabljati in se prek njega promovirati, so pa No, zdaj smo komaj spet začeli igrati, zdaj so se recimo vrnili grungerji – Soundgarden, to seveda ugotovili tudi drugi bendi. gremo v Goražde na festival, pa v Sarajevo. Bush, malo prej tudi Alice in Chains … Se Verjetno bomo naredili tudi turo po Jugi, kjer ti zdi to odgovor na slabšo kvaliteto pop ● Nekje sem zasledil mnenje, da v plošči bolj poznamo nekaj ljudi Vendar še vedno nimaš glasbe ali le poskus izvleči še nekaj denarja? uživate vi, kot publika, da je bolj namenjena konkretne podpore, da bi prišel, bi te kdo videl, Hja, kakor pri kom. Faith No More so se po vam. Je to res? Kako pomembno je to? rekel kako je to dobro in nekaj naredil na tem. V mojem zbrali samo zaradi denarja, res niso nič Ma, to sem že dostikrat slišal, prebral v Mladini, Slovenijo pridejo bendi iz Juge in če je to dobra novega naredili, Soundgarden so zdaj končno pa enkrat na Študentu je Karoli to pravil. Zame stvar, se takoj razširi po celi Sloveniji, organiza- naredili nov komad … ne vem, zdi se mi, da so je to tako neumna izjava, kot da bi rekel Franku torji ali pa menedžerji se lotijo zadev in skupine pri nas bendi zaslutili določen moment, da bi Zappi, da dela muziko zase. Ogromno je glasbe, kar igrajo. Tega dol ni, nekateri bendi hodijo že se lahko spet zbrali, da bi podoživeli to, kar se ki jo moraš pač poslušati, ne moreš je samo dati deset let, pa nič, samo hodijo in se vrnejo z mi- je dogajalo in seveda tudi zaslužili … pri enih v cede predvajalec in zraven še ne vem kaj de- nusom, nihče ne trzne na slovensko glasbo, kar se je iz tega nekaj zgodilo, pri drugih pa ne. lati, moraš si vzeti čas, da lahko tudi sam uživaš. mene zelo moti. Kar se tiče pa drugih vod, da bi Sem pa skoraj prepričan, da nihče od njih ne bi Mi seveda uživamo, vsak dela glasbo tako, da on šel kam drugam, moraš imeti že res dober me- deloval, če ne bi s tem nekaj zaslužili. Sem se že uživa, kot izvajalec. Prav zadnjič sem Akrapoviču nedžment, ki bi se s tem ukvarjal. Tega si bend pogovarjal z nekaterimi, ki se še niso vrnili, pa rekel, da se mi zdi, kot da bi bilo prepovedano pač ne more privoščiti, ker bendov je po svetu so o tem razmišljali in je bilo prvo vprašanje, ali delati tako muziko. Seveda je to muzika za nas, ogromno, da prideš do agencije, da postaneš bo to toliko denarja, da se nam splača. Ampak saj jo mi delamo zase, da mi uživamo, če te zanimiv, moraš komunicirati, moraš pošiljati, za Niete mislim, da to trenutno ne velja, je bolj publika sprejme, je pa to še vedno neka potrdi- moraš biti neprestano aktiven in narediti tur- želja igrati, se izražati itn. tev. Gre pač za bolj zahtevno muziko, malo bolj nejo tako, pa tisto, pa tretjo, pa mogoče se kaj ● Koliko je ime Srečna Mladina v bistvu še zaranžirano, razgibano, ni na prvo žogo. premakne. Elvis Jackson se trudijo verjetno že primerno za vas? Ste srečni in mladi? petnajst let, dali so vse že čez in se je zdaj konč- Glede na obnašanje, smo še kar mladostni in ● Kako pa je na koncertih, bolj zažiga no začelo nekaj premikati tudi v tujini, ampak bomo tudi ostali, jaz hočem biti otročji celo 5 starejši ali novi material? še zmeraj bi lahko bilo več. To je samo borba življenje (smeh), pa drugi tudi, po mojem smo Hočemo igrati nove zadeve, ampak so koma- in mi nimamo glasbenega kolektiva oziroma srečni, enkrat si malo bolj, enkrat malo manj, di tako dolgi, da izjemno hitro dosežeš eno dobrega menedžmenta, ki bi znal komunicirati ampak v osnovi iščeš poti, da si čimbolj srečen, uro(smeh), na voljo imaš pa uro petnajst, uro s tujino, tega si ne more nihče privoščiti. Delaš da uživaš in si čimmanj zamorjen. pa pol, tako da lahko v program uvrstiš zelo kot budalo, nimaš pa nobenega nujno potreb- malo komadov. Seveda so starejši bolj znani in nega fi nančnega feedbacka – če ne drugega ● Kaj pa »tenstan krumpir«, je še vedno kul? je odziv drugačen, ampak se mi zdi, da tudi tisti, trošiš svoj telefon in čas. Pri meni ga je zmeraj manj, se moram znebiti ki pridejo na koncert, ki zares prisluhnejo, zanje trebuha (se potreplja), tako da ga zdaj sploh ne ● tudi te nove zadeve »dogajajo«. Saj zdaj tudi Kaj pa v prihodnosti? Naslov plošče bi se jem, že približno deset dni, recimo (smeh), sem nismo nastopali tri leta, ravno zato, ker nismo dalo interpretirati, kot da odhajate. se začel malo bolj zdravo prehranjevati. Mogo- imeli ničesar novega za pokazati, pa tudi našim (smeh) Ja, kakor vzameš … ne vem, mi bomo če zaradi vremena, na tej vročini niti ne paše, poslušalcem je bilo dosti starih komadov. sedaj pač odigrali planirane koncerte, naredili potem greš pa malo v Bosno in se tam nažreš bomo klubsko turnejo, naslednje leto pa raču- in to je to (smeh) drugače je pa še zmeraj kul, ● Zakaj tako dolg premor? Prej si omenil, da namo na festivale, ki jih letos nismo odigrali. seveda … domač, od mame je najboljši, pa od ste se v miru posvetili ustvarjanju ... Počasi bomo začeli delati nove komade. Kot Srečne Mladine, seveda. (smeh) Ja, potem ko smo naredili Listen to Srečna Mla- rečeno, s tujino se še nič kaj preveč ne ukvar- dina, je sledil kup projektov, imeli smo koncer- jamo, razen po Jugi … predvsem se trudimo ● Imaš kakšno posebno sporočilo za bralce, te, vsak posameznik je imel svoje zadeve in se čimveč igrati, se čimbolj predstaviti publiki. Če ali naj napišem kar »Srečno v prihodnosti«? kar nismo lotili delati novega albuma, čisto smo bo kakšen odziv in se bo kaj spremenilo, bo (smeh) Lahko tudi to, ne … kaj pa vem, moje pozabili na to, in kar naenkrat sta minili že dve super, če bo pa bo ostalo, kot je, bo pa pač tako, sporočilo bi bilo, da podpirajte glasbeno ustvar- leti. Potem pa rabiš še dve leti, da nekaj narediš mi bomo verjetno še vedno ustvarjali. jalnost, podpirajte ljudi, ki podpirajo to ustvar- … ko smo začeli delati, smo rekli, da se nam jalnost, da podpirajte vašo revijo in take podob- ne bo nikamor mudilo, itak nimamo ničesar za ● Je na obzorju spet kakšen drugačen ne, ko bodo … če bodo … hodite na koncerte, zamuditi, tako da si bomo dejansko vzeli čas, in projekt, Listen to Srečna Mladina 2 ali pa 11. kupujte plošče, skratka podpirajte glasbo. ko bomo pripravljeni, bomo pripravljeni. Konec letnik? koncev so prejšnji albumi hitro izhajali en za Ja, radi bi delali kakšen fi lm ali pa kakšno pred- Daniel Sheppard drugim, tukaj pa smo si vzeli malo daljšo pavzo. stavo, ampak to ni samo od nas odvisno, mora Moraš se malo spočiti, preden prideš nazaj. obstajati tudi druga stran … upam, da bo prišlo reportaža

ODLIČEN CELJSKI DŽJEZZ FESTIVAL

V CeljuCelju smosmo od 9.9. do 11.11. junijajunija uživaliuživ na pr- Tudi na drugem, četrtkovem jazz večeru se je vem mednarodnem jazz festivalu, ki so ga po zbrala pisana druščina poslušalcev, ki je zase- celjsko poimenovali Džjezz. V treh poletnih dla vsa mesta na tribuni in obzidju spodnjega večerih se so na odru Knežjega dvorca v cen- gradu. Vsebinsko je bil to najbolj pester večer, tru mesta zvrstila uveljavljena imena domače saj so se predstavile kar tri raznolike zasedbe. in tuje jazz scene. Vsekakor velik dogodek za Najprej so nastopili izvirni Mosaik&Strings, mesto ob Savinji, na katerem smo uživali tako avstrijska zasedba, ki jo je združila pevka mladi kot malo manj mladi. Vse pohvale orga- Angelika Tröndle. Band deluje že pet let in nizatorjem – Jazz društvu Celje in Hiši kulture odtlej žanjejo uspehe na avstrijskih in evrop- Celje – ter umetniškemu vodji Jaki Kopaču za skih odrih s stilno zanimivimi avtorskimi deli, odličen izbor nastopajočih glasbenikov. katerim daje poseben čar svojevrsten pevkin Izbor izvajalcev je bil zanimiv in ambiciozno vokal. Na koncertu v Celju se je sicer petčlan- zastavljen – 7 zasedb, skupno 49 glasbenikov, ski jazz zasedbi (vokal, saksofoni, klarinet, ki so prišli iz ZDA, Finske, Španije, Avstrije, klavir, kontrabas, bobni) pridružil tudi godalni Hrva ške in Slovenije. Festival je otvorila svo- kvartet. Sledil je slovenski projekt Kaje Dra- Club for Five (Finska), foto Matjaž Očko. jevrstna slovensko-avstrijska zasedba Play- ksler – Kaja Draskler kvartet, kjer je bil pou- grounds, ki s svojo avtorsko glasbo ustvarja darek zlasti na improvizaciji, iskanju različnih samosvoj liričen zvok s posebnim tempera- zvokov, barv in motivov. Vrhunec večera smo mentom ter ga dopolnjuje s slovenskimi in doživeli z legendo vokalne jazz glasbe in eno nemškimi besedili. Drugi del večera je bil bolj osrednjih gostij festivala Judy Niemack, ki je popovsko obarvan. Nastopila je fi nska vokal- s sabo pripeljala petčlansko mednarodno za- na zasedba Club for Five. Z različnimi prired- sedbo, s katero je predstavila svojo avtorsko bami znanih napevov, kot so Kiss, Brothers in glasbo in jazz standarde. Arms idr., so z a capella petjem in beatboxom Če bi morala izbrati najboljšo zasedbo letoš- navdušili zbrano poslušalstvo. njega celjskega Džjezza, bi to vsekakor

6

Judy Niemack (ZDA), foto Matjaž Očko. HGM Jazz Orchestra (Hrvaška), foto Matjaž Očko.

bil španski CMS trio, ki ga sestavljajo trije svetovno znani glasbeniki iz Španije, člani številnih priznanih skupin – odličen saksofo- nist Perico Sambeat, bobnar Marc Miralta in kontrabasist Javier Colina. S svojim nastopom so nas prevzeli in navdušili na zadnjem fe- stivalskem večeru, ki je bil sicer zaznamovan z afrokubanskimi ritmi. Zazibali (nekateri so tudi zaplesali) smo se v latino ritmih sloven- sko-hrvaško-avstrijske naveze HGM Jazz Orchestra s solistom, tolkalistom Josejem Ritmom. HGM Jazz Orchestra je projekt Glasbene mladine Hrvaške in je eden najbolj- ših mladinskih Big Bandov v Evropi, ki ga že od začetka vodi avstrijski jazzist in dirigent Sigi Feigel. V njem sodelujejo študenti aka- demij iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Tako kot organizatorji si tudi mi želimo, da bi Džjezz postal prepoznaven in tradicionalen kulturni dogodek knežjega mesta. Še enkrat zahvala in pohvala organizatorjem za odlično popestritev kulturnega dogajanja v Celju. Mateja Kožuh

7

Jose Ritmo (Dominikanska republika), foto Matjaž Očko. novi profi li

zmagovalka Evaevrovizijskega tekmovanja Nina mladih glasbenikov na Dunaju Na razvpitem Evrosongu se Slovenci običajno uvrstimo zelo nizko, zato smo lahko toliko bolj ponosni na izjemen uspeh mlade fl avtistke Eve Nine Koz- mus iz Žalca, ki je letos na tem presti- žnem tekmovanju zmagala! Seveda je Kozmus to tekmovanje precej v senci evrovizijske popevke, a zadnje čase ga poskušajo ● Skoraj vsako leto se udeležite kakšnega tista rdeča lira, ki ste jo v posnetku koncerta organizatorji na Dunaju, kjer poteka že tekmovanja in osvojite nagrado, večinoma na TVS lahko videli vsi, ki ste gledali fi nale, in tretje leto, na bolj sproščen način pri- prejemate prve nagrade, najbolj medijsko pa seminar, ki si ga lahko izberem po lastni bližati čim širšemu krogu gledalcev in odmevno pa je bilo gotovo evrovizijsko presoji. Vsekakor pa se je po tem tekmovanju tekmovanje na Dunaju. Kako ste ga vi do- odprla cela vrsta nastopov, medijska pozor- poslušalcev po Evropi. Tako so na osre- življali v primerjavi z drugimi tekmo vanji? nost se je povečala, telefon pa postaja včasih dnjem mestnem trgu s tem dogodkom Ko sem prišla na Dunaj, sem bila zelo prese- že kar nadležna zadeva. hkrati odprli Dunajske slavnostne tedne nečena nad organizacijo, pozitivno seveda. ● Zdaj sledijo sprejemni izpiti na akademi- Kaj kmalu sem se privadila na ritem, ki so z lahkotnejšim uvodnim programom jah v tujini, katere akademije ste izbrali in ga zastavili organizatorji, v veliko pomoč pa in priredbami, ki so navdušile številne zakaj? mi je pri tem bila celotna ekipa, ki je bila na Kar se tiče študija v tujini še nisem sprejela obiskovalce na prostem. Dunaju. Moja profesorica Milena Lipovšek, nobene končne odločitve. Vsekakor pa pri Nepozabne so bile presenečene, široko gospa Danica Dolinar iz RTV Slovenija, moja izbiri kraja študija vedno gledam na profe- odprte, velike rjave oči naše Eve, ko je klavirska sodelavka Katalin Peter Krivokapić, sorja, ki tam poučuje fl avto. Po tem, ko sem ki je odšla po prvem delu tekmovanja, pa moderator razglasil zmagovalko in po bila nekaj let učenka prof. Milene Lipovšek, seveda moja vodička Katja Vončina. Vsak od napetih trenutkih prebral njeno ime. Iz mi je zelo hudo, ker se bova razšli. Zato je tudi tekmovalcev je namreč dobil svojega vodiča odločitev oziroma izbira novega profesorja nje sta izžarevala neverjetna odkritosrč- ali vodičko, ki so bili zbrani na avdicijah po izjemno težka, ker bi najraje videla, da do nost in spontano navdušenje po prvih posebnem razpisu. Imela sem srečo, celotna menjave profesorja sploh ne bi prišlo. trenutkih, ko še ni prav dojela, da je ekipa je bila sijajna. Po prvem delu tekmova- zmagovalka res ona. Plaho je stopala nja smo imeli organizirane oglede po mestu, ● Večkrat poudarjate, da ste izjemno za- proti mikrofonu in potem so se ji usta druženja s tako multinacionalno ekipo, kot dovoljni s svojo profesorico in mentorico razlezla v nasmeh, ki je izpričeval njeno smo bili mi tekmovalci, pa so tako ali tako Mileno Lipovšek, pri kateri ste zaključili vedno nekaj posebnega. šolanje na Konservatoriju za glasbo in nepopisno veselje. Tudi druga tekmovanja, ki sem se jih udeleži- balet v Ljubljani. Kaj je tisto, kar odlikuje 8 Njen suveren nastop je očaral medna- la, so bila vsa odlično organizirana, vendar se dobrega pedagoga? rodno žirijo, pa tudi gledalce po vsej po velikosti in obsegu tekmovanja nobeno ne Vsak učenec pri svojem pedagogu išče Evropi, Slovenci pa smo resnično lahko more primerjati s tem. Svoj pečat nepozabno- drugačne lastnosti ... S profesorico se super ponosni na to zmago, ki je vse premalo sti pa seveda doda še mesto samo. Dunaj je ujemava kot osebi in prav ona mi je vedno odmevna v medijih, čeprav se za njo namreč izjemno lepo mesto, predvsem pa v navdih. Moram reči, da imam res srečo, da ne po zabno zaradi svoje naklonjenosti umet- lahko delam z njo. Sama dobrega pedagoga skrivajo ure in ure požrtvovalne vadbe. nikom. sicer lahko začutim, težko pa podajam sodbo o tem, kaj je tisto, kar ga dela dobrega. ● Doslej so se trije Slovenci uvrstili v fi nale tega tekmovanja, kar je velik uspeh, ● Kljub temu, da imate šele šestnajst let, ● Zanimiva je vaša zgodba o tem, kako nikomur pa še v dolgoletni zgodovini ste igrali že z vrsto simfoničnih orkestrov, ste se navdušili za fl avto. V nižji glasbeni tekmovanja ni uspelo zmagati, ste torej med drugim tudi s Simfoniki RTV Slov- šoli ste namreč začeli z violino, ki pa vas prva Slovenka, ovenčana z zmago na tem enija. Kaj vam je bližje – solistični recitali nekako ni zamikala, kaj je torej botrovalo prestižnem tekmovanju evropskih tel- ali izvedbe z orkestrom? učenju fl avte? evizij, ki ga prenaša tudi večina radijskih in Oboje ima svoj čar. Orkester pomeni bogatej- Zakaj sem se začela učiti violino, se pravza- TV-postaj po Evropi. Kakšna je ta nagrada ši zvok, usklajevanje z drugimi instrumenti, prav ne spomnim več. Vem pa, da sem imela in koliko bo po vaše vplivala na vašo nad- drugačno, zvočno bogatejše predstavljanje zelo prijazno profesorico, ki se je zelo trudila, aljnjo glasbeno pot? skladbe. Dirigent lahko marsikaj stori pri iz- da bi mi violino približala na zabaven način, Nagrada je bila najprej že to, da sem bila s vedbi določene skladbe. Ponavadi se nastopi primeren za nekaj let staro učenko. Spomnim strani strokovne žirije izbrana za predstav- z orkestrom s strani širše publike obravnavajo se, da sva strune poimenovali po živalicah: nico Slovenije na našem predizboru, ki ga kot veličastnejši, morda zato, ker so običajno zajčkih, medvedkih, lisičkah in podobno. je organizirala RTV Slovenija. Potem je bila v večjih dvoranah oziroma na koncertnih Kljub njenemu trudu me ta inštrument ni več izjemna nagrada to, da sem se uspela uvrstiti prizoriščih. Solistični recital pa dovoljuje zanimal, ko sem s starši obiskala neko baletno v fi nalni del tekmovanja. To je namreč s sabo nekako večjo dinamično izraznost instrumen- predstavo v Ljubljani. Tam sem v orkestrski prineslo nastop na velikem trgu pred mestno ta in povečuje povezanost med pianistom in jami zagledala fl avto, ki se je prelepo svetila hišo pred 37.000 gledalci, preko ekranov pa solistom. Vsekakor pa ne smemo zanemariti in v hipu sem se nad njo navdušila. Tako je verjetno pred več milijoni ljudi. Tudi nastop s komornih zasedb, ki so posebna oblika nasto- postala moj najbolj priljubljeni inštrument, simfoničnim orkestrom je bil nagrada. Dejan- panja in so po mojem nepogrešljiva za vsake- od katerega se ne ločim več. ska nagrada za končno prvo mesto pa je bila ga mladega glasbenika. retrospektiva

● Igrate dokaj širok repertoar, od izrazito klasičnih skladb do sodobnih. Za izvedbo slovenskih del ste že nekajkrat prejeli tudi nagrade, kakšen je vaš odnos do sodobne glasbe, se nameravate povezati tudi z določenimi skladatelji, ki bi napisali skladbe posebej za vas? Rada imam vsako glasbo, ki je dobra. Izvajala sem že kar nekaj slovenskih del, ki so me ve- dno zelo navdušila. Najbolj pa me veseli, če je z mojo izvedbo zadovoljen tudi skladatelj. Če mi pove, da se mu je zdela izvedba njegove skladbe dobra, da je takšna kot si jo je pred- stavljal, ko je še nastajala v njegovi glavi, sem zelo počaščena in mi to predstavlja posebno zadovoljstvo. ● Kakšno glasbo najpogosteje poslušate? Imate kakšnega fl avtističnega vzornika? Poslušam samo klasično glasbo, vzornikov nimam. ● Na odru ste videti vedno sproščeni, kot da pred vami ni obiskovalcev koncerta. Kako dosegate to popolno predanost glasbi, ko treme sploh ni opaziti? Trema je sicer vedno prisotna, vendar je po- membno da je tista ustvarjalna, ki ti pomaga izboljšati nastop. Bolj natančno vam pa prav- zaprav ne znam razložiti. Vedno se potrudim, da podam s svojim izvajanjem poslušalcem neko zgodbo, ki jo je morda hotel povedati tudi skladatelj. Res pa je, da v nastopih zelo uživam. Enostavno povedano, to rada poč- nem. Morda tukaj tiči razlog za sproščenost, ki pa, kot sem že rekla, ni takšna, kot morda izgleda. ● Malokdo ve, da ste se več let ukvarjali s karatejem in da imate doma celo vrsto pokalov in medalj s karatejskih tekmovanj. Na prvi pogled karate in tako subtilen inštrument kot je fl avta, sploh ne gresta skupaj, kako to, da ste več let trenirali prav karate? S karatejem sem se res ukvarjala veliko let. Vsak šport je koristen. Vsekakor menim, da mi je karate precej pomagal pri zmožnosti 9 koncentracije in osredotočanju na določene stvari v določenem trenutku. Potem pa je počasi prišel čas, ko je bilo treba s karatejem iz varnostnih razlogov seveda prenehati. Pomembnejša je postala skrb za roke, prste in seveda ustnice, s katerimi se pri karateju hitro lahko kaj zgodi. Tega si pa več ne morem pri- voščiti, pa tudi časovno mi več ni popolnoma jasno, kako bi lahko to uskladila. ● Sicer pa obiskujete tudi I. gimnazijo v Celju, veliko berete, med drugim tudi fi lo- zofske knjige, radi se učite tujih jezikov, se vam zdi, da mora biti glasbenik tudi dobro splošno razgledan? Menim, da je za vsakega glasbenika po- membno, da je splošno razgledan. Sama imam srečo, da profesorji na gimnaziji kažejo veliko razumevanje za moje stiske s časom, vsaj zaenkrat. Vedno pa sem rada veliko brala. Se mi zdi, da se tako veliko naučiš, sploh o življenju, kar pa je seveda kasneje lahko zelo uporabno. Knjiga mi pomeni prijateljico, s katero si krajšam čas na potovanjih, je vir znanja, odmik v nek drug svet, vsekakor pa v določenih trenutkih nuja, da pač narediš nekaj več za svojo duhovno osveščenost. Darja Korez Korenčan odkrito

Toxine je predvsem koncept. Kon- cept, ki ne izvaja nasilne ločitve med teorijo in prakso temveč, če si sposodim besedno zvezo vokalista zasedbe, uvaja nekakšno »magično prepletanje« med konceptom in iz- vedbo (tj. teorijo in prakso). Toxine ni strup, ampak, po besedah članov, zavedanje o strupenosti/toksičnosti bi lahko ustvarili zasedbo. V mislih smo sicer Samo: Ko sem jaz prišel na mesto Tosha, ki današnje družbe in predvsem ponu- imeli cover bend, čeprav sem načrtoval, da bi je takrat, vsaj kar se tiče avtorstva, bil najbolj jena možnost razstrupitve. Toxine delali avtorsko glasbo. A nismo imeli mate- dejaven, sem prevzel njegovo oziroma njiho- je predvsem družbeni komentar in riala. No, kaj kmalu potem je prišel razpis za vo idejo. In na začetku sem nadaljeval po že ne kritika. Toxine razstruplja. kompilacijo Obala, in ker nas je Marko Obra- zastavljeni liniji, sem pa seveda vnesel tudi novič – Marjo, nekdanji basist, prijavil, nam je svoje ideje. In razstrupili so tudi mene. V teku sporočil, da imamo natanko en teden časa, da Tomi: Ko smo naredili prvo skladbo in smo dali pogovora s člani zasedbe je to po- naredimo in posnamemo komad. Čez vikend ime bendu, se nismo točno zavedali, kaj se je tekalo predvsem na način, da so smo ga naredili in posneli, demo seveda, ter zgodilo, a zarisala se je določena oblika, ki smo moji sogovorniki neprestano spre- ga poslali na razpis. In tako se je začelo. ji sledili. Na prvem sestanku smo se namreč vračali »nasilni« govorni kontekst, Samo: Takrat me je Marjo poklical in vprašal, odločili, da bi delali nekaj, kar »groova«, in to v katerega so bili postavljeni kot če bi se pridružil, pa sem si mislil, da se to ja se je razvijalo vse do sedaj, ko bomo posneli »tisti, ki odgovarjajo«. To so počeli ne dela tako, da zadnji dan pokličeš … Na prvi album. In s tem mislim, da se bo zaključil srečo sem imel ravno tisti vikend koncert z ta ustvarjalni sklop. Po albumu bomo naredili tako spretno, da sem kar nekajkrat Gašperjem Pianom, pa sem lahko rekel, da ne modulacijo v tem občutju in začeli ustvarjati moral vprašanje zastaviti drugače, morem. nekaj drugačnega. To smo pripeljali do ekstre- se nad njim zamisliti ali se mu kar Tomi: Poglej, poglej … (smeh) ma, zdaj pa bomo to spremenili in šli dalje. odreči. Če želiš govoriti o konceptu, ● No, vidite, kako pride vse na dan. (smeh) ● Torej bo album nekakšna predstavitev moraš vanj predvsem vstopiti. Ta- In ker je Samo odklonil, ste poklicali Tosha, dosedanjega dela, nek materialni dokaz o krat nimaš več možnosti govoriti/ ali kako? tem, kar ste počeli zadnja tri leta in pol … spraševati karkoli. Tega se zaveš Brajko: Ne, ne. Tosh, Marjo, Tomi in jaz smo Samo: Ja. Potem ko sem prišel jaz, smo delali predvsem v trenutku, ko ti kateri bili prva zasedba … To smo tisti, ki smo se eno leto in naredili približno pet celih skladb, izmed članov obrne vprašanje na dobili za novo leto in smo imeli namen prei- imeli pa smo nastavke še za dve. Skratka, glavo, ko razbije pritajeno priso- gravati določene znane skupine, recimo Red razvijalo se je izjemno počasi. Takrat pa je tnost hierarhije, ki se je ne zavedaš Hot Chili Peppers … prišlo do nekega konceptualnega prepada med nami in takratnim basistom, zato smo se ali pa se poigra z dvoumnostjo ● Aha, torej prelomnica, da ste začeli soglasno, tudi z njim seveda, odločili, da ga vprašanja, ki je nisi bil sposoben ustvarjati avtorsko glasbo, je bil razpis za zamenjamo. predvideti. Intervju se je sprevrgel to kompilacijo? Tomi: Da pojasnim. Iz samih prvotnih zastav- v pogovor, kjer so označevalci ob- Brajko: Ja, tako nekako. Sploh ni bilo načrto- kov benda, ki je bilo rekreativno igranje, smo časno prosto leteli in kjer je kon- vano namreč, da bi delali avtorsko glasbo. prešli v ustvarjanje avtorskih skladb. Toda tekst ustvarjal Toxine, ne pa »mali Samo: Ja, najprej smo izdali kompilacijo. Marjo si je želel rekreativnega igranja. Ostali (smeh) človek«, ki si želi nekaj vprašati in člani pa smo bili vedno bolj navdušeni nad svojim avtorskim delom in na tem mestu je ● Kdaj pa ste torej začeli sistematično 10 povedati … prišlo do konceptualnega prepada. ustvarjati avtorsko glasbo, potem ko ste Samo: Po moje se je začelo zares delati, ko je dobili dva nova člana ali morda že prej? prišel Jajo (novi basist). Ko smo si dejansko vsi Brajko: Najprej je odšel Tosh, ki je študiral v člani enako želeli delati avtorsko glasbo. Toxine so: Trstu (na konservatoriju) in ga je verjetno bolj Brajko: Ko je Marjo odšel, smo v bistvu dobili Tomi Toth (vokal) mikal jazz, zamenjal pa ga je Samo. No takrat, dva člana, saj je z Jajom prišel tudi Mladen, ki Samo Turk (kitara) še vedno z Marjom na basu, smo naredili upravlja mešalno mizo … Modulira celoten Jaša Hedžet – Jajo (bas kitara) približno sedem avtorskih skladb v obdobju zvok banda. Gregor Brajkovič – Brajko (bobni) enega leta. Samo: Ja, aktiven pa ni samo za mešalno Mladen Krkač (ozvočevalec) Jajo: Mislim, da bi bilo tukaj potrebno pove- mizo… A težko bi mu rekli član benda v pol- dati, da je prvo skladbo – Ever Wordless? – na- nem smislu, saj nima glasbeno ustvarjalnega Stalni gost: pisal Tosh s pomočjo Marjota. inputa. Ima pa ključno vlogo pri končnem Žiga Fabbro – Fabbro (saksofon) Samo: Prvi dve skladbi so torej naredili v prvi aranžmaju, sploh pri igranju v živo. postavi. Jajo: Je pa tudi tehnični asistent. Vse, kar Nekdanja člana: Tomi: Lahko bi rekli, da nas je Tosh nekako nismo mi, je Mladen, vsaj kar se tehnikalij tiče. Tjaš Kozlovič – Tosh (kitara) pripravil, saj smo po prvi skladbi dobili željo Tomi: Ta bend funkcionira kot družina in pri Marko Obranovič – Marjo (bas kitara) po ustvarjanju avtorske glasbe. Saj, Tomaž, če končnem produktu imajo vsi enako vlogo. se spomniš, sem ti Ever Wordless? dal za po- Samo: Tukaj je še Fabbro, ki je namenoma še slušati. Verjetno si bil prvi, ki ga je slišal. Tosh vedno samo gost. Proti svoji volji. ● Za začetek me zanima genealogija je prispeval osnovno iskro in spoznali smo, da zasedbe. To je mišljeno kot dvojno je potencial v naši skupni energiji. Potem je ● To je zato, da ga ni potrebno plačati … vprašanje. Po eni strani me zanima spon- odšel, a mi smo takrat začeli šele zares delati, Samo: Ne, ravno zato ga je potrebno plačati tana zgodovina zasedbe, torej kdo in od in to vedno rad poudarjam, saj kaže na to, da (smeh). Sam je predlagal, da bi postal član, a kdaj so Toxine, po drugi pa premišljena Toxine obstaja onkraj seštevka lastnih članov. če bi on bil član, bi moral posledično hoditi in načrtovana zgodovina, torej koncept Brajko: Novi člani so vedno prinesli nekaj na vaje, kar pa bi verjetno usodno vplivalo Toxine ter kaj in zakaj je Toxine. več. To, da je nekdo odšel, v nekem smislu na izvedbo skladb, saj bi vključili saksofon v Brajko: Začelo se je na Silvestrovo leta 2006 ni zaviralo dela. Pa da se ne bomo slabo ra- vse skladbe. Trenutno pa dopolnjuje samo v 2007, ko smo se zbrali štirje prijatelji, da bi zumeli, vsi, ki so kdaj igrali v Toxine, so dobri tri skladbe in to je zaenkrat, v času, ko zaklju- proslavljali. Po jam sessionu smo sklenili, da glasbeniki. čujemo neko obdobje, boljše. Saksofon je trenutno le dopolnilo in ga dodajamo samo tja, kjer se nam zdi res potrebno. ● Po zaključku tega obdobja ga mislite vključiti v redno dejavnost skupine? Tomi: Možno, saj še sami ne vemo, kam bomo zašli. Morda si umislimo citrarja … Samo: Nagibamo se bolj v smer, da bi Tomi prijel za kitaro. Toda vse je še odprto. Brajko: Fabbro je mišljen in verjetno bo tudi v bodoče mišljen kot stalni gost, a še ne vemo dokončno. ● Zaključili smo spontano zgodovino, sedaj pa me zanima koncept: kaj je in zakaj Toxine? Tomi: Ime, ideja je nastala vzporedno z zased- bo, a začnimo z etimologijo. Vzameš angleško besedo »Toxin« in ji dodaš tisti e, ki ji doda ženski pol. Jin, če hočeš, in bolj francosko iz- govorjavo. Ko ljudje preberejo ime, si navadno ne morejo pomagati, da ne bi asociirali s stru- pom, strupenostjo: »tisti toksični«. Enkrat so se pa čeprav danes na veliko govorimo o razpa- moja ideja sovpadla z zvokom Toxine. Zato organizatorji recimo zmotili in nas navedli kot du vpliva krščanstva. V bistvu je lahko ta deli- sem sprejel povabilo in dodal svoj pridih; Toxic. Resnica pa je, da je koncept kolikor to- tev včasih še močneje prisotna pri t. i. ateistih nekatere linije, ki so delo Marjota, pa sem liko blizu tej strupenosti, je tudi zelo daleč, na kot pa pri kristjanih. In to je zelo omejujoče. ohranil. Takrat sem naredil tudi dve skladbi, njeni drugi strani, in to je po svoje zelo zabav- Da podam še eno metaforo, vidiš, tukaj sem na katere se je Samo pred kratkim spomnil in no. Na nekem drugem mestu smo omenili, da narisal dve »opeki« … Predstavljaj si, da ne- bosta verjetno kmalu dokončani. Ko pa sem koncept vsebuje idejo o tem, da je toksičnost komu razlagaš, kaj sta ti dve »stvari«. Nekdo, slišal za ime Toxine, sem bil prav tisti ignorant, ena bistvenih determinant sodobne družbe. V ki ni opremljen z našim zahodnoevropskim ki ga je prej omenjal Tomi, saj se mi je ime smislu psihične in fi zične toksičnosti. Ampak, postmodernim imaginarijem, ti bo odgovoril, zdelo precej sterilno … Pred očmi se mi je re- in to je potrebno močno poudariti, poudarek da sta to pač dve opeki. A ti bi mu rekel, da je cimo pojavila roza barva. Zanimivo je, da smo ni na toksičnosti, pač pa na zavesti o tem. navaden ignorant, ker ne vidi, da je to na levi pri nastajanju prvih logotipov dobili najprej Namreč, v naši družbi so prisotne zelo močne zidak, to na desni pa hladno orožje (smeh). roza tabletke. Skratka, dokler nisem spoznal miselne kategorije, vzorci, ki določajo naše S tem zgradiš hišo, s tem drugim pa ubiješ koncepta, sta mi hodila v nos predvsem ime človeka. No, ravno s tem, da zamenjujemo te in podoba. A potem sem se razstrupil (smeh). mišljenje in delovanje. V tem smislu je Toxine 11 zavest, refl eksija o tem, da vse, kar na deluje funkcije, se mi »poigravamo«. Samo: Spomnim se, da sem bil ob sprejemu v neko smer, lahko deluje tudi v nasprotni. Jajo: Ja, to velja tudi v praksi, saj izvajamo – v Jaja v zasedbo prijetno presenečen. V več In analogija, ki se na tem mestu vsiljuje, je glasbenem smislu – uboj idej. Posledica tega zasedbah, kjer sem deloval, se je ob menjavi odnos med organizmom in strupom. Toksini koncepta je, da smo začeli, verjetno nezave- basista pojavil problem, saj je basist po- so nekaj, kar povzroča določeno težavo v dno, slediti temu, kar je zdaj Tomi razlagal. memben del celote in vsaka zamenjava je organizmu, a so hkrati tisti dejavnik, ki sproža Tomi: Se strinjam s tem, da je v igri neko ma- pomenila skoraj nov začetek. Stvari so se po nastanek antitoksinov. Gre torej za neko rela- gično prepletanje med konceptom in samo mojih izkušnjah razvijale zelo počasi. A tokrat tivizacijo vsega v našem dojemanju. A ne gre izvedbo. Nikoli ne zastavimo skladbe tako, sem bil presenečen, saj so se z Jajom začele za vulgarni relativizem, ki je dandanes splošno da bi si rekli, tukaj je ideja, in da bi na podlagi zadeve odvijati še hitreje, kot so se, preden se razširjen in je po mojem posledica brezupa, tega naredili glasbo, ampak stvari enostavno je priključil. temveč gre za zavedanje in sprejemanje tega, sovpadejo. Recimo v primeru skladbe Bricoli- Brajko: Mislim, da je potrebno omeniti, da se da ni nič tako, kot izgleda. Da so v svojem fe, ki je besedna igra na termin bricolage, smo naše skladbe konstantno preoblikujejo. Tudi bistvu vse stvari večplastne in kategorije, ki jih trije, vsak na svojem koncu, pisali svoj del če so bile narejene tri leta nazaj, jih spremi- imamo v imaginariju, pri tem ne pomagajo, besedila in svojo vokalno linijo, ne da bi imeli njamo, včasih samo detajle, a vendar. pač pa nas kvečjemu še bolj omejujejo. Včasih vnaprej postavljeno idejo o tem, kaj pisati, in Jajo: So v duhu časa naše percepcije, zato se morda tako zastavljen konceptualni okvir iz- naknadno enostavno vse tri dele zlepili sku- spreminjajo v skladu z našim pogledom na pade kot apologija uporabe raznih »substanc« paj. Rezultat je bil odličen, vsaj mi smo zelo njih. Ne zamrzujemo jih v času. (smeh), a niti približno ne gre za to. zadovoljni s tem eksperimentom. Tomi: Zato pa zdaj snemamo album, ki naj bi predstavljal zaključen ustvarjalni krog, da ● Razumem, v bistvu zadeva spominja na ● Samo in Jajo, kako sta kot nova člana lahko gremo potem dalje. Teoretično gledano farmacon, latinsko besedo, ki hkrati pome- dojela koncept Toxine, kako sta se vanj bi lahko ta sklop predelovali deset let. Gre za ni strup in zdravilo, ali pa na anglosaški »vpisala«? neskončen proces, ki je tudi zelo zanimiv, a »drug«, recimo lekarna, »drugstore«. Gre Jajo: Jaz sem se posvetil predvsem zvočni tako početje ni naš namen. za dvojnost, ki je inherentna. podobi, ne toliko konceptu. Poslušal sem to, Samo: Marsikdo lastne komade obrača deset Tomi: Točno tako. Ampak če se vrnem h kate- kar je bilo do takrat narejeno, in si prilagodil let, pa ne bom rekel kdo, ker bo morda bral ta gorijam, ki so po mojem skromnem mnenju zadeve. V bistvu sem ravno v tistem obdobju intervju (smeh). Obstajajo izvajalci v Sloveniji, zelo močne in predstavljajo neki arhetip kr- imel namen sam narediti podoben projekt, ki, ko jim zmanjka idej za skladbe, zamenjajo ščanske delitve na dva pola in dvojne morale, morda s pikico več saksofona, a v bistvu je zasedbo (smeh).

nadaljevanje na strani 36 glasbena kritika

Festival Ljubljana, Richard Strauss: Žena brez sence, Mariinsko gledališče iz Sankt Peterburga Operni spektakel s temno senco ideologije: od mitologije, simbolizma pa vse do biopolitike Gallusova dvorana, 11. in 12. avgust 2010, ob 18.00 (ogled predstave: 11. avgust)

fotoarhiv Festivala Ljubljana

Večkrat sem že zapisal, vsaj implicitno, da se operne zagate v »sodob- nekatere fantazmagorične like (glas z neba in glas sokola, prikazen nem« času, ki ga živimo (a ki žal ni tako »moderen« kakor so preroko- mladeniča, varuh prehoda), medtem ko se hardcore realistični kontekst vali naši predhodniki), ne nanašajo le na specifi čni estetski kontekst, vzpostavlja z revnim barvarjem Barakom (Edem Umerov), njegovo prežet z mitologijo in na historizmu temelječe dramske umetnosti od (neimenovano!) ženo (Olga Sergejeva) in njegovimi tremi brati, Eno- antične Grčije pa vse do danes (kar lahko do neke zvedemo tudi na okim (Andrej Spehov), Enorokim (Vjačeslav Luhanin) in Grbavcem epistemični analogon med »pravo« fi lozofi jo in predlogičnim načinom (Andrej Popov). Gospodar omenjene »matrice«, Kejkobad – nekakšen mišljenja), ampak da gre v aktualizirani operni umetnosti v osnovi za nevidni in vseprisotni »prvi gibalec« –, je oče cesarice (Elena Nebera). bipolarno ideološko – da, celo politično! – konfrontacijo, ki jo lahko Cesarica si mora zato, ker ni človeškega rodu – predvsem pa zato, ker povzamemo v (ne)sorazmerje med fašizmom in liberalizmom. nima otrok –, pridobiti senco, da bo vredna cesarjeve (Avgust Amonov) Čeprav sem tudi za slednjega vse manj prepričan, če ga dejansko ljubezni, torej da se bo polno realizirala kot ženska. Identičen motiv 12 sploh še živimo in »uživamo« tiste pravice človeka in državljana, ki so »jalove žene« in »razočaranega moža« se, kakopak, pojavlja tudi v postale očitne (in sodobni zahodnjaški družbi samoumevne) šele z ra- dramskem prostoru revnega proletarskega para. dikalnimi družbenimi premiki – na kar nas navsezadnje vsakodnevno Platonični dualizem operne zgodbe je vzpostavljen šele z interakcijo opozarjajo tako rekoč iste bivanjske, politične in ekonomske težave, ki obeh svetov, realnega in fantazijskega, pri čemer se naposled, tj. v jih je lucidno izpostavljal že Marx. Podobnost nekega mezdnega de- epilogu tretjega (zadnjega) dejanja, vendarle izkaže prevlada sveta lavca z začetka 19. stoletja z današnjim je groteskno očitna, in ravno idej, ki poseže nazaj v realno – opraviti nam je torej s hierarhično struk- taisti tip podobnosti med neprizanesljivo »realnostjo« in fantazijsko- turirano aristotelsko poetiko. Altruistična ljubezen cesarice, ki je na simbolnim »paketom« neke operne fabule, kakršna je tudi Žena brez preizkušnji zaradi njene želje po senci barvarjeve žene, naposled pre- sence Richarda Straussa, eksploatira ravno tiste semiotske relacije, ki maga Zakon gospodarja spiritualnega sveta, Kejkobada. Tudi ženska so v vlogi intermediatov med metafi ziko neke ideologije, celo religije, brez sence je vendarle ženska! In dokler tega sama ne ugotovi, mora in zolajevskim tipom naturalizma. prestajati vso to kalvarijo družbenih in metafi zičnih imperativov, ki Libreto Žene brez sence, prežet s simbolistično poetiko Huga von skuša njeno bitje in bistvo zvesti na nekaj že uvodoma izpostavljenih Hofmannsthala – slednji je tudi sicer prispeval kar nekaj literarnih ekonomsko-bioloških funkcij. Straussova glasba se, pričakovano, s predlog k Straussovim operam: Elektra (1909), Kavalir z rožo (1911), svojim visoko monumentalnim tonusom docela prilega avtarkičnemu Ariadna na Naksosu (1912/1916), Žena brez sence (1919), Egipčanska simbolizmu von Hofmannsthala. Popolno zaseden orkester, ki mu je Helena (1927) in Arabella (1933) –, se navezuje na heteronormativni dirigiral eminentni Valerij Gergijev, ekstenziven part prve violine in biblično-teološki kontekst. Ta izenačuje vrednost ženske z njeno spo- skrajne vokalne lege vseh pomembnejših opernih likov pričajo o to- sobnostjo rojevanja otrok, kar bi lahko danes mirno označili kot mizo- talitarističnih tendencah, ki skušajo celo preseči Wagnerjevo poetiko gini biofašizem, v nadaljnji instanci pa tudi z manifestacijo izpolnjene celostne umetnine. A bistvena razlika med Straussom in Wagnerjem ljubezni – seveda v instituciji zakonske zveze –, »blagoslovljene« šele ni le v tem, da je slednji sam pisal besedila k svoji glasbi, zaradi česar z rojstvom otrok. Sodobni obiskovalec te operne predstave, (na)vajen bi ga lahko kdo dojel kot bolj »totalnega« umetnika, pač pa tudi v freudovskega in feminističnega diskurza, bi nemara od ogorčenja kar Straussovem/Hofmannsthalovem estetsko-semantičnem stopnjevanju zasopel in zastrigel z ušesi, kakšne frapantne ideološke imputacije pomena simbolne konstelacije, nakazane v tej operi. Simbol se tako lahko razberemo iz pétega teksta – pod pogojem, seveda, da je še ne izriše skozi zgodbo, kakor se to zgodi pri Wagnerju, ampak sam sploh komu mar za to. Hofmannsthalova svobodna priredba Goe- postane samozadosten okvir, znotraj katerega se odvije vsa zgodba. thejevega teksta Pogovor nemških emigrantov (1795), ki mu je dodal (Če močno poenostavim, gre torej za nekakšno diktaturo Simbola.) S še lastni »pravljični podaljšek«, tj. vladarski par mitskega cesarstva tem sovpada tudi Hofmannsthalovo pojmovanje vloge umetnika v Jugovzhodnih otokov, dojiljo (Olga Savova) in druge podložnike ter družbi, ki naj ne bi bilo omejeno le na ohranjanje in reproduciranje človeških impulzov (instinktov) v ustvarjalnih formah, ampak predpo- O vokalni prezenci velja pohvaliti predvsem lik Barakove žene (Olga stavlja tudi aktivno, tako rekoč kozmopolitsko participacijo v politiki Sergejeva), katere dramski sopran ustvarja mogočno turbulenco z do- in družbenem življenju – o Straussovi (po skladateljevih besedah sicer kaj razumljivo nemško dikcijo – česar pa ne bi mogli ravno reči za sicer neprostovoljni) kolaboraciji z nacisti pa tukaj ne bi izgubljal besed. dobro (nekoliko implozivno) pevsko teksturo Elene Nebere (cesarica), Vsekakor moramo pri kritiški analizi – sploh opere, kjer nikoli ne gre ki se ji izmikajo fonemsko »trše« nemške končnice; vlogo emocionalno le za analizo kvalitete vokalno-instrumentalne reprodukcije – biti parazitske in ljudomrzne dojilje je tako rekoč brezhibno upodobila pozorni na estetska, poetska in ideološka (ne)skladja med glasbeno Olga Savova (z nekoliko negotovim vstopom le v drugi sliki 1. dejanja). materijo, tekstom in seveda aktualno inscenacijo oziroma režijskim Tudi moški del protagonistov je bil impozanten, zlasti baritonist Edem konceptom (Jonathan Kent). Umerov (Barak), tenorski lik cesarja (Avgust Amonov) pa se je spopadal Slednjega bi lahko opredelil kot posrečen kontrast med asketsko s podobnimi fonetičnimi izzivi kot njegova ženska polovica; vsi ostali, prezentirano hiperfantastiko in verističnim »izrezom« bivanjskih pro- z Barakovimi brati na čelu, so dali svoj »solidni« delež in tako prispevali storov nižjega proletariata (scenograf: Paul Brown), pri čemer pa se ne k izredno prepričljivi vokalni prezenci na odru. Orkester Mariinskega izogiba uporabi tudi prozornih platen, na katera je mogoče projicirati gledališča velja pohvaliti za izjemno koncentracijo v podajanju glasbe- različne (kvazi)holografske podobe – posebno sanjavo sentimentalen nega toka in senzibilno niansiranje zvočnih barv, kar se je še posebej efekt so imeli denimo oblački med orkestrskimi medigrami. Čeprav pokazalo v medigrah, zlasti v partu prve violine in zvečine tudi v pi- je bilo na trenutke opaziti nekoliko zapoznelih menjav mizanscene halno-trobilni sekciji. Edina škoda te predstave se, kakor sem nakazal (na primer v zraku viseč spodnji del stebla gigantske cvetoče rastline že prej, kaže v dveh dejstvih: prvič v tem, da v operi – sicer pod krinko iz pravljičnega cesarstva). Kostumografska zasnova (Denni Sayers) je tradicionalnega (neo)romanticizma in simbolizma – kar mrgoli idej, razpoložljive aplikacije sodobne odrske tehnologije postavila nekoliko ki so produkt konservativnega in (proto)fašistoidnega uma, in drugič, na stranski tir, tj. na nekoherentno časovno lestvico modnih stilov, kar da je slovenski prostor šele po enaindevetdesetih letih od premierne pa nenazadnje ni bilo tako moteče: bolj je bodlo stilistično neupošte- uprizoritve domnevno prvič doživel to opero, ki ji danes ni moč pripi- vanje dramaturških izhodišč grotesknih likov, Barakovih bratov, ki so sati – v kolikor odmislimo še potenco ustvarjanja spektakla – ničesar tako postali še en primerek »Janezkov iz soseščine«. drugega kot preživetost. Benjamin Virc

Kolumna skladatelja mlajše generacije

NOVA GENERACIJA SLOVENSKIH SKLADATELJEV – AKTIVNOST V ČASU ŠTUDIJA IN PO NJEM

Pred nekaj več kot desetimi leti je bil mladi Pokojni Primož Ramovš je pred skoraj tride- delovanja in promocije mladih skladateljev skladatelj v času svojega študija bolj malo setimi leti v knjigi Biti skladatelj lepo opisal na splošno, je danes bolj kot kadarkoli prej opazen. Takrat je bil v mesecu maju s strani situacijo mnogih skladateljev po končanem prisoten individualizem v vseh pogledih. Akademije za glasbo organiziran en koncert, študiju. Pravi, da jih večina umolkne ter po- Ni več kolektivnega duha, kakršnegakoli 13 na katerem smo lahko dobili svojih pet do učuje na šoli. To še danes kar precej drži. Na boja za skupno stvar. Slovenska glasbena deset minut. Sam sem imel k sreči takrat ob koncu študentski uspehi očitno ne pomagajo ustvarjalnost nisem jaz, ni Vito Žuraj, ni Nina sebi zbranih nekaj kolegov instrumentalistov, kaj dosti pri gradnji skladateljske kariere. Šenk, ni Nana Forte, ni Nejc Bečan. Slovenska ki so nekatera moja dela predstavljali tudi Ramovš je npr. ustvarjal in ustvarjal, pa čeprav glasbena ustvarjalnost smo mi vsi. Vsi našteti na koncertih izven okvirov Akademije, moj ga takrat niso izvajali. Uspeh je doživel šele so se po končanem študiju včlanili v Društvo profesor Marko Mihevc pa je to podpiral. deset let po končanem študiju. Mnoge morda slovenskih skladateljev, sam pa imam obču- Opogumljen z vseh strani sem napisal vrsto strah pred padcem v anonimnost ohromi. tek, da jim članstvo v društvu ne pomeni kaj skladb, nekatere se izvajajo še danes. V ti- Spet drugi ugotovijo, da jim ustvarjanje brez dosti. Ne morem povsem razumeti, da sem stem času, ko je bil na Akademiji še močno pomoči mentorja nekako ne steče. Ali pa so bil osem let najmlajši član Upravnega odbora. prisoten duh preživelega modernizma izpred pravzaprav ves čas ustvarjali na podlagi pro- Pa tudi zdaj, po mojem začasnem odhodu, je petdesetih let, sem tudi po svoje oral ledino fesorjevih »idej«. naslednik starejši od mene. No, saj je normal- k bolj svobodnemu, odprtemu načinu razmi- Danes bi lahko bila situacija precej drugačna. no, da vsak gradi svojo lastno kariero, ampak šljanja – v tem sicer nisem bil čisto osamljen, Študentje imajo mnogo več možnosti za če se hočemo predstaviti kot nacija dobrih vendar se mi zdi, da sem bil verjetno »naj- predstavitev svojih del. Njihovo glasbo izva- skladateljev, tega ne more doseči nihče sam. glasnejši« – s tem sicer nisem žel prav velikih jajo orkestri, akademijski zbor, komorni an- Vsaj ne v državi, kjer je kultura razmeroma simpatij. Nekateri moji kolegi so imeli navidez sambli, vse v okviru Akademije. K temu dvigu malo cenjena dobrina. več uspeha, tudi z zmagami na nekaterih sta prispevala nekaj časa delujoča Sekcija Mladih skladateljev je pri nas veliko, precej jih skladateljskih natečajih in tekmovanjih ali pa mladih skladateljev (v letih 2000 in 2001) ter je tudi tistih »pravih«, za katere upam, da po so po zaslugah podjetnih profesorjev dobili poznejši dekan AG Pavel Mihelčič. Morda je končanem študiju ne bodo izginili s koncer- možnost pomembnejših izvedb. A to je bilo v zato v generaciji, rojeni po letu 1980, ostalo tnih odrov ali drugih medijev, oziroma študija času študija, ko se profesorji še aktivno zavze- nekaj več aktivnih skladateljev kot prej. A ne jemljejo samo kot dopolnilo k splošni majo zate in iščejo načine, kako bi prišel do nekaj se je spremenilo. Če je bila Sekcija mla- glasbeni izobrazbi. Biti skladatelj ni stvar izvedbe svoje skladbe. dih skladateljev konkreten poskus skupnega okoliščin, to je odločitev. Črt Sojar Voglar na kratko

turneja zunaj Švedske. Bili smo del festival- ske turneje, ki je predstavljala več švedskih bendov. Mi smo bili na vrsti prvi in imeli smo deset minut časa. Deset minut, ki smo jih vsakič znova popolnoma izkoristili. In vsakič Raised fi st znova je bila scena v dvorani ista. Ljudje so zdivjali na Raised Fist, nato pa so odšli domov. NERESNOST KOT PREDNOST Organizatorji so nas zato kar sredi turneje postavili za glavne nastopajoče, čeprav so na Raised Fist so ena tistih skupin, o rimi pravzaprav ni nikoli nastopal v živo. Vsi začetku turneje komaj vedeli, kdo smo. Tej evropski turneji je sledila kanadska, kjer smo kateri lahko po opravljenem intervju- smo igrali vse inštrumente in vsaka skupina je igrala drugačno zvrst glasbe. Kot da bi se brez predhodne prodaje albuma. ju, oziroma po koncertu, zatrdimo, iskali. Z Raised Fist pa so se sestavile nekatere da sledi svoji poti in se z leti prav nič Kako to, da ste po 17 letih še skupaj? stvari. Odgovor na to vprašanje je neintenzivnost. ne spreminja. Marsikdo bi švedskim Katere stvari? Nikoli nismo prepogosto izdajali albumov ali hardcorovcem lahko očital, da so Vsem nam je bil blizu glasbeni stil, za katere- se podajali na morilsko dolge turneje, pa tudi obstali na določeni fazi razvoja, a ga smo se odločili. Torej hardcore stare šole. prepogosto ne vadimo. Torej se vidimo ravno resnica se skriva drugje. Člani skupi- Tukaj smo se začutili. Poleg tega pa so naši prav, da se še lahko prenašamo in ko gremo ne se nočejo spremeniti. Ne zanimajo prvi koncerti izzveneli prepričljivo in ljudje so na turneje, se imamo vedno noro dobro. Če jih sprejeli z navdušenjem. nekaj rad počneš in tega ne počneš prepogo- jih trendi in glasbena evolucija. Nji- sto, si vsakič znova strasten, ko se tega lotiš. hovo poslanstvo je najprej ostati In kdaj ste iz glasbenega projekta prerasli To je to! v resno skupino? zvesti sami sebi in spremljati ter Žiga Gombač kritično opozarjati na krivice okoli Prav resni nismo bili nikoli (smeh). sebe. V skupino so se povezali pred 17 Morda je bila to naša prva resna leti in danes veljajo za eno najbolj energičnih skupin v Evropi. To so navsezadnje dokazali tudi na prvem slovenskem nastopu letos poleti na Šklab festu. Nad Trbovljami so slo- venski publiki prikazali tisto, kar v naših krajih tako redko vidimo. Predan in s srcem odigran koncert. Slednji bo prav gotovo eden od kon- certov leta. Po njem smo člane skupine ujeli za kratek pogovor.

Pozdravljeni, kako to, da ste se v Sloveniji oglasili šele zdaj? Kaj pa vem. Morda zaradi tega … Saj Švedska ni tako daleč ... 14 Švedska morda res ni daleč, je pa precej velika država. Raised Fist prihajamo iz Lulee, mesta, ki je od Stockholma oddaljeno 17 ur. Vsaka turneja in nastop morata biti zato natančno načrtovana. Da se ne vozimo v prazno. Ste se morda v skupino povezali zato, ker prihajate iz oddaljenega kraja? Morda pa res. Pravzaprav pa se niti ne spo- mnim, zakaj smo se povezali v skupino. Naj- verjetneje zato, ker smo hoteli igrati glasbo. To je bilo od nekdaj v nas. V Raised Fist smo se zbrali iz različnih skupin. V Luleeji je bilo tako, da je vsak igral v nekaj bendih, s kate-

Fotografi ja: Domen Repnik. reportaža Seasplash festival, Pula

Skočila sem še malo k sosedom in se v petek, lo se je zagotovo vsaj dvakrat več obiskovalcev reggae festivalih po Evropi, v ZDA in na Jamajki. 23. julija, udeležila enega od njihovih poletnih kot prej. Opaziti je bilo, da so bili Elvis Jackson Na njegovi tokratni turneji ga je spremljala festivalov na prostem. Lokacija (Monumenti) za nekatere prijetno presenečenje, saj so pričeli mlada glasbena skupina High Grade Band iz je kot nalašč za tovrsten festival. Številni šo- ob vragolijah nastopajočih skakati tudi med sosednje Madžarske. Gre za enega boljših spre- tori so bili razporejeni okoli vseh petih odrov, občinstvom. Zvok je bil enkraten (mimogrede, mljevalnih reggae »dancehall« bendov s podro- vzdušje pa je bilo umirjeno in je po atmosferi naknadno sem izvedela, da je za ozvočenje čja srednje Evrope. Uveljavljajo se na domačem spominjalo na »fl ower power« sceno. poskrbela ekipa iz Slovenije – Dornik in klapa, terenu in tudi širše. Čeprav se je njihov koncert bravo), naši fantje so se izjemno potrudili in začel precej pozno, to ni bila ovira, saj je ravno Tisti večer so se na glavnem odru predstavili popolnoma razvneli množico. Ponovno so do- njihov nastop spremljalo največ obiskovalcev. štirje bandi, med katerimi je bil tudi naš pri- kazali, da več kot kvalitetno zastopajo sebe in Tudi temperatura je bila ravno pravšnja za morsko-štajerski bend, Elvis Jackson. Prvi, ki nenazadnje tudi Slovenijo na kateremkoli odru zibanje v reggae ritmih. Slišali smo nekaj precej so pričeli s koncertom ta večer, je bila osem- v tujini. Uro in pol trajajoči koncert je postregel energičnih komadov, pa tudi nekaj zelo umirje- članska zagrebška zasedba Bamwise (Igor s hiti, kot so Loser, Rangeros, Dry your tears, nih, ko sem se lahko dejansko posvetila poslu- Ivanković, Robert Martinović, Ani Družić, Maja This time, You and I, Morning in s številnimi šanju besedil, kar pri glasnih zvokih in jamajški Vitanović, Mario Bandić, Marijana Krbot, Goran drugimi. Navdušili so navzoče, ki so veselo lovili angleščini ni vedno povsem preprosto, bend pa Goldin, Andrija Santro). Gre za bend, ki ustvarja blazine in napihljive ribice za spomin. V tujini je je dodal tisto vselej zaželeno svežino na odru. izrazite dub zvoke ob reggae vložkih in moč- človek lahko, vsaj potihem v sebi, ponosen, če Čutiti je bilo, da se Lutan in ostali fantje na nih didžejevih beatih. Okoli petsto zbranih je kateri izmed slovenskih bandov odlično opravi odru počutijo zelo dobro, zvenelo je, kot da s poplesavalo v dub ritmih, in bili smo priča tako svoje delo. Bravo, fantje! spremljevalnim bendom igra vsak dan. Odlično različnim glasbenim kombinacijam kakor tudi Oder so prepustili ekipi iz Bristola. Z nasto- izveden koncert, ki pa se kljub dogovorjenemu samosvoji vizualni podobi nastopajočih. Žal jim pom so začeli Smith & Mighty feat. MC Joe »timingu« in opozorilom odrskega menedžerja je zagodla tehnika, zato so kar trikrat ostali brez Peng. Zopet smo se, z vmesnim bolj trdim, (po precejšnji prekoračitvi) ni zaključil vse do električnega toka, kar je sicer vidno povzročilo energičnim vložkom Elvisov, vrnili k dub/ pol pete ure zjutraj. slabo voljo in nezadovoljstvo, a so vendarle ob drum/base zvokom. Slišali smo veliko svetovno Ko so nas že božali prvi sončni žarki, smo se vsaki prekinitvi nadaljevali in svoj nastop korek- znanih uspešnic, ki so jih fantje za mešalnimi nekateri odpravili k počitku – nekaj posebnežev tno privedli do konca. mizami dobro in kvalitetno predelali v svoje si je postlalo kar poleg odra, spet tretji pa so Temperatura je bila kljub večernim uram še beate. Gre za drum&base, trip hop zasedbo, ki že veselo skakljali naokoli v nestrpnem priča- vedno visoka in mnogi obiskovalci so se kar je ohranjala adrenalina polno razpoloženje vse kovanju festivalskih dogodkov novega dne. med koncertom odpravili osvežiti do morja, saj tja do poldruge ure zjutraj. Zanimiva izkušnja, ki človeku omogoči vpogled je bila plaža že nekaj metrov nižje. Pred na- Zadnji so na oder prišli Lutan Fyah v spre- in možnost primerjave z organizacijo in izvedbo stopom naše domače glasbene skupine je vse mljavi High Grade Banda. Lutan Fyau (rojen festivalov pri nas. Tisti, ki so vajeni popolne na- skupaj prijetno (vsaj enkrat) presenetila poletna Anthony Martin) je jamajški glasbenik, ki je tančnosti, »timingov«, klinične čistoče in dobre nevihta, ki je sicer trajala slabih deset minut, svojo glasbeno pot začel leta 1999, ko je končal hrane, bi verjetno imeli kar nekaj pripomb na a je osvežila tako publiko kot tudi ozračje, in kariero poklicnega nogometaša. Ob prebiranju organizacijo in izvedbo festivala. Izbor nastopa- lahko smo spet normalno zadihali. njegovih glasbenih dosežkov lahko rečemo, jočih – kar je zame najpomembnejši dejavnik Ko so na oder prišli Elvis Jackson, sem opa- da gre za uveljavljenega in priznanega reggae kvalitete festivala – je bil zelo dober, vzdušje pa, 15 zila, da jih pozna kar precej zbranih. Le tu in glasbenikov. Zelo kmalu je pravzaprav postal kot že rečeno, povsem sproščeno in brez vsake- tam sem zasledila koga govoriti slovenski jezik, popularen, njegova besedila se dotikajo tem, ga kroženja nervoznih organizatorjev semtertja. večina obiskovalcev je bila iz Hrvaške. Moram kot so družbena neenakost, skorumpiranost Kar je morda le malce drugače kot pri nas! priznati, da sem bila pozorna na odziv publike, političnih sistemov ipd. Do sedaj je izdal že ko so naši »domači fantje« skočili na oder. Zbra- osem albumov, nastopal je po vseh večjih Simona Lečnik

Mladim do 30. leta starosti bo od koncertne sezone 2010/2011 na voljo kartica ugodnosti Musicard. Mladi ljubitelji umetnosti jo bodo brezplačno dobili na naslovu Zveze Glasbene mladine Slovenije, ki že več kot 40 let sodeluje s koncertnimi organizatorji, gledališči, kulturnimi domovi, prireditelji glasbenih tečajev in mnogimi drugimi organizacijami. Vsi našteti bodo od jeseni 2010 imetnikom kartice ugodnosti Mu- sicard nudili tudi do 100-odstotne popuste. Tako bodo dijaki, štu- dentje, pa tudi vsi zaposleni in brezposelni (stari do 30 let) postali del mreže bogate glasbene ponudbe in zahtevnega povpraševanja mladih. Seznam vseh ponudnikov popustov bodo mladi prejeli skupaj s kartico ob brezplačnem vpisu, novi partnerji pa bodo ažurno objavljeni na spletni strani Zveze Glasbene mladine Slovenije – www.glasbenamladina.si. Ob tej priložnosti bo zaživel tudi forum, s pomočjo katerega bodo mladi lahko delili mnenja, komentirali koncerte in se dogovarjali o obiskih prihajajočih dogodkov … intervju

Pogovor z Gilom Romanom, umetniškim vodjem plesne skupine Béjart Ballet iz Lozane Maurice je bil nepopravljiv optimist

Julijske dneve je v okviru Festivala Ljubljana na plesnem Prva vloga je bila veliko področju popestrilo gostovanje priznane baletne skupine Ma- razočaranje uricea Béjarta iz švicarskega mesteca Lozana. V Marseillu Vaš prvi vtis ob srečanju z Béjartom? rojeni plesalec in koreograf je v začetku šestdesetih ustanovil Ooo, to je bilo zelo dolgo nazaj (smeh). Ko 16 lastno plesno skupino z imenom Ballet du XXe Siècle, leta sem se leta 1978 pridružil njegovi plesni 1987 pa še danes delujoč Béjart Ballet Lausanne, ki se je skupini, je zame Maurice preprosto poose- bljal ples. Moškega, ki je moškim dal plesati občinstvu v ljubljanskih Križankah predstavil z dvakratno kot moški. Star sem bil devetnajst let in pri uprizoritvijo predstave Prezbiterij (Le Presbytère…!) s teh letih preprosto ostaneš brez besed, ko se podnaslovom Balet za življenje. Niz enaindvajsetih plesnih ti ponudi takšna priložnost. Doma nas je bilo veliko, zato sem se odpravil v tujino in pričel točk na glasbo skupine Queen in Wolfganga Amadeusa Mo- plesati v njegovi skupini. Osebno sem ga zarta je bil premierno uprizorjen pred trinajstimi leti, o njej spoznal šele deset let kasneje. pa je avtor dejal: »Prezbiterij je balet o mladosti in upanju, Kakšni so bili občutki ob plesanju prve najsi se zdita še tako brezupna in optimistična.« Umetniško Béjartove koregrafi je? vodstvo skupine je po njegovi smrti konec leta 2007 prevzel Povsem nasprotni od tega, kar bi pričakovali. Gil Roman. Danes devetinštiridesetletni koreograf in plesalec, Moja prva predstava je bila veliko razoča- ranje. Prišel sem, da bi plesal kot moški, a ki se je z Mauriceom prvič srečal na pragu polnoletnosti, na prva vloga, ki me je doletela kot plesalca v dan pogovora, 19. julija, še ni mogel strniti vtisov o naši de- zboru, je bila, da sem plesal žensko. Balet se želi, je pa razkril del svoje osebne in umetniške poti, ki jo je je imenoval Razsvetljenje po van Goghu. Čista praznina. A sledile so druge koreografi je, trideset let delil z Béjartom, opisal videnje njegovega ustvar- druge vloge in novi svetovi, ki sem jih odkri- janja in seveda poskusil poiskati razloge, zakaj pričakuje, da val skupaj z Mauriceom, ki se je z menoj kot s bo slovensko občinstvo sprejelo eno odmevnejših predstav tega plesalcem zelo veliko ukvarjal. velikana sodobnega plesnega izraza, zaznamovanega z aktu- Katera je bila vaša najljubša vloga oziroma alno družbeno sporočilnostjo in izvirnim vizualnim pečatom, vloga, ki se vam je najbolj vtisnila v spomin? ki črpata navdih iz sodobnih tokov pop kulture, obenem pa Veliko jih je bilo in težko izberem eno samo. drzno vključujeta erotične elemente. A prva pomembna je bila gotovo Adagietto. Ta solo je bil narejen za Jorga Donna in prav on me je osebno naučil koreografi jo. Gre za moram skrbeti, kaj bodo jedli moji plesalci, trinajstminutni solo, ki od plesalca zahteva skrbeti za tisoč stvari, za katere mora skrbeti izredno koncentracijo. Prostor je popolnoma vodja. Če nimam denarja, da bi naredil zami- prazen in nasloniti se moraš samo na svoja šljeno koreografi jo, jo pač naredim brez denar- čustva in plesni izraz. Zato je bila pri teh letih ja. Danes je kriza in težko je preživeti. Ansam- ta izkušnja zame tako zelo pomembna. bel, kot je naš, mora imeti ogromno predstav, da preživi. Edina rešitev je v domišljiji. Še vedno plešete ali samo koreografi rate? Seveda še plešem, vodim ansambel in koreo- Umetniški ali fi nančni? grafi ram. Vse skupaj. Domišljiji pač. Ko prideš do zidu, ti preostane Kaj vam je bližje: ko sami plešete tujo samo dvoje: ali ga preskočiš ali pa greš nao- koreografi jo ali ko gledate plesalce, ki koli. Bistvo je, da najdeš rešitev. plešejo vašo? Kakšno je razmerje pri trenutno upri- Težko rečem. Ko vidim plesalce, ki oživijo zarjanih koreografi jah v avtorskem smislu: mojo koreografi jo, jih imam še raje, jih še Béjart nasproti novim ustvarjalcem? bolj ljubim. Med koreografi ranjem opazujem V zadnjih šestih letih imamo na repertoarju korake in plešem z njimi. A najbolj sem vesel petnajst predstav, od tega je deset Mauriceo- in prevzet, ko vsakdo od njih gibom vdihne vih, pet od drugih avtorjev. Novih koreografi j ljudje pa so na nek način tradicionalisti. Radi nekaj svojega. Če bi samo ponavljali moje ne ustvarjam samo jaz, temveč vabim še vidijo nekaj, kar poznajo ali za kar so že slišali. korake, to zame ne bi bilo zanimivo. Tako pa druge koreografe, ki so bili v povezavi z Ma- In to pač predstavlja Prezbiterij. Ker smo prvič sem vedno znova presenečen, ko nastane uriceom. Tako nadaljujemo njegovo izročilo, tukaj, se mi je zdelo dobro, da spoštujem nekaj novega. a nismo zgolj nekakšni konzervatorji, temveč mnenje ljudi in se jim poskušam približati z ustvarjamo na novo. njihove strani. Da jim ponudim nekaj, kar jim Edina rešitev je v domišljiji je blizu, kar ni preveč neobičajno. Prepričan Vsaka predstava živi sem, da je poteza, da se slovenskemu občin- Ali med koreografi ranjem kdaj pomislite, svoje življenje stvu predstavimo s Prezbiterijem, zelo dobra. da morate nadaljevati Mauriceovo izročilo. Aids še zdaleč ni pozabljena tema in to je Se vprašate, kako bi on to naredil? koristno. Ohranjanje Béjartovih koreografi j je torej Ja, vedno pomislim, kaj bi naredil Maurice, bistveno poslanstvo skupine. So njegove Kje pa vi vidite največjo vrednost te pred- a tega ne naredim (smeh). Maurice je delal z koreografi je v današnji verziji popolnoma stave? menoj in je vedno v meni. Vsa leta skupnega enake kot nekoč oziroma koliko svobode si Prezbiterij mi je všeč, ker govori o nečem zelo ustvarjanja, vsi pogovori, vsi dialogi – vse privoščite pri ponovni postavitvi? težkem, napornem in globokem, govori pa o to živi v meni. Koreografi ja vedno izhaja iz Vsaka koreografi ja predstavlja človeška telesa tem preko veselja in energije. To je bila tudi mene, a hkrati od daleč. Vedno vem, kakšno in svet. Različne hitrosti, s katerimi se svet vrti. Mauriceova glavna lastnost: o težkih, bolečih mnenje bi imel Maurice o tem, kar ustvarim, a Zato je, ko jo na novo postavimo, prilagojena stvareh in temah je govoril preko veselja in ne črpam samo iz tega, temveč skušam stvar plesalcem. Že Maurice sam je tako ustvarjal energije. Da so ljudje, ko se predstava konča, nadgraditi. Ustvariti nekaj novega. Zanima – svoje zamisli je vedno prilagajal, prikrojil za polni čustev, a srečni. Kljub temu da je pred- me lastno ustvarjanje na podlagi izkušenj, ki plesalce. Tudi danes se ne sprašujemo, kako stavil tako perečo temo. To se mi zdi njegov sem si jih nabral z njim. so nekoč izvajali Mozarta, pa so ga verjetno največji talent, da je zahtevne teme predstavil Zakaj mislite, da vas je Béjart postavil za čisto drugače. Človeška telesa in ljudje so del preko pozitivne energije. prvega naslednika? predstave in zato je potrebno vedno znova Razmišljate, da bi se slovenskemu Trideset let sva imela ljubezensko razmerje. narediti malo drugače. Zato je vsaka predsta- občinstvu ponovno predstavili tudi v Izmenjala sva si vse, dala sva si vse ... Zdaj va novo ustvarjanje, ne samo ponavljanje. Kot prihodnosti? pa naj stvari ostanejo skrivnost. Če pa imate pri glasbeniku, ki vzame note, a ne bo nikoli Maurice je ustvarjal koreografi je v toliko kakšno direktno povezavo z nebesi oziroma dvakrat enako zaigral napisane partiture. različnih smereh, s toliko različnimi name- do njega, pa ga kar izvolite vprašati (smeh). Note bodo ostale, prijemi bodo ostali, ne bo 17 pa isto. Drugačna bo hitrost, drugačna bo ni in različnim glasbami, da je pravzaprav Kakšno breme prinaša odgovornost interpretacija. nemogoče, da bi predstavili vse naenkrat. nadaljevati Mauriceovo umetniško pot in Publiko želim postopno navaditi, da spoznajo hkrati uspešno voditi skupino? Zakaj ste za prvo gostovanje v Sloveniji plesalce in njihove kvalitete, da jim zaupajo Vsak direktor oziroma vodja skupine se mora izbrali predstavo Prezbiterij? in da postanejo odprti za nove stvari. Na tej danes zavedati fi nančnih težav, problemov in Saj je nisem jaz izbral (nasmešek). A ko razmi- stopnji jim lahko kdaj predstavimo še druge izzivov. Brez tega je nemogoče ustvarjati. Jaz šljam, se mi zdi prav. Prezbiterij je že poznan, koreografi je. Damijan Vinter reportaža

Ko ni zdravila za ljubezen

Leonard Cohen v Zagrebški areni, 25. julij 2010

Refren pesmi Ain't no Cure for Love morda še najbolj povzame koncert visoki glasovi spremljevalnih pevk so poživili sicer melanholično, »slow Leonarda Cohena v Zagrebu. Ljubezen je pa seveda obojestranska, saj tempo« glasbo, značilno za Cohena. Njegov glas pa je z leti pridobil na se je stekala od Cohena k publiki in nato od publike k Cohenu. Kajti globini, ki besedilom daje le še večjo težo in značaj. že od samega začetka koncerta je občinstvo navdušeno spremljalo, Po premoru je vidno razpoložen in duhovit Leonard Cohen začel z poslušalo in sledilo glasbenemu toku devetčlanske spremljevalne zahvalo, »da ste se vrnili na koncert po pavzi«. Sledila je odlična sklad- skupine in seveda verzom, ki so oživeli skozi Cohenova usta. Petinse- ba Tower of Song v spremljavi klaviatur (ki jih je igral sam Cohen), ritem demdesetletni in še vedno zelo »fi t« gospod Leonard Cohen na odru mašine in odličnih Webb sisters. Greh bi bilo ne pohvaliti sester Webb, dejansko oživi vsako besedo, ki se skotali iz njegovih ustnic, živi vsako ki sta odlični vokalistki, ena od njiju je še harfi stka, druga kitaristka, svetlo in temno misel, ki se skriva za temi vrsticami, in živi modrost, ki obe pa se lahko pohvalita še z akrobatskimi spretnostmi, ki so nas kar jo je imel pogum najti. Pisatelj, pesnik, glasbenik, avanturist, raziskova- nekajkrat navdušile, čemur je potem sledilo petje, kot bi se še trenu- lec življenja, celo zen menih – vse so to podobe človeka, ki se ni skrival tek prej nič ne zgodilo. Nato smo se podali na potovanje s Suzanne, pred pastmi tega sveta. Ravno nasprotno: vso lepoto in težo je opeval se izpovedali sestram usmiljenkam, predano sočustvovali s Sharon v svojih, tako rekoč na novo oživelih pesmih. Nedeljski koncert 25. Robinson v izvedbi Boogie Street in doživeli končno ekstazo pri izvedbi julija je bil nekakšno romanje na srečanje z modrecem, ki je vse svoje skladbe Hallelujah. Sledili sta še »šarmerska« I'm Your Man in zaključek glasbene izkušnje z navdušenjem predal občinstvu, ali, kot je sam koncerta s Take This Waltz. Potem se je Cohen celo štirikrat vračal na Cohen še najbolje povedal, svojim prijateljem. oder in zaključil večer s prigodno pesmijo I Tried to Leave You. Triurni koncert (s 15-minutno pavzo) se je začel pesmijo Dance Me Čeprav bi lahko pričakovali, da je Zagrebška arena prevelika za zvrst to the End of Love in že je bila publika na nogah. Nadaljeval je z The glasbe, ki jo izvaja Cohen, je slavni auteur dokazal prav nasprotno. S Future, Ain't no Cure for Love, Bird on the Wire in drugimi. Cohena je svojo karizmo, predanostjo, odlično glasbeno impostacijo, brezhibno spremljal izjemno uigran in odlično zastavljen bend, v katerem mor- izvedbo spremljevalne skupine ter čistim ozvočenjem je arena navide- da najbolj izstopajo fl amenko kitarist iz Barcelone, Javier Mas, in tri zno postala klub z intimnim vzdušjem. Leonard Cohen je tako potrdil, spremljevalne vokalistke na čelu s Cohenovo dolgoletno prijateljico da se moč songov skriva v besedah in da, na našo srečo, ni zdravila za in sodelavko Sharon Robinson. Prav kitarski vložki, ki so nas občasno ljubezen. Na koncu bi se veljalo zahvaliti še njegovi bivši menedžerki, da odpeljali na kakšen grški otok ali očarali z lepoto arabskega sveta, in ga ni oropala, saj bi tako bili prikrajšani za še en čudovit glasbeni večer. Krešimir Jadronja

18 glasbena kritika

Festival Ljubljana: Valerij Gergijev in Orkester Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga

Denis Macujev Valerij Gergijev

Od satire do prvinskih impulzov ruske glasbe – vrhunec festivalskega vzdušja Gallusova dvorana, 13. avgust 2010, ob 20.00 uri

Posebnost tega koncerta se ni odražala le v »prijateljskem obisku« negotovosti in neprostovoljnega udinjanja arbitrarnim estetskim slovenskega predsednika, Danila Türka, in njegovega hrvaškega kole- kriterijem Centralnega komiteja. Iz tega razloga se nam skladba zdi ga, Iva Josipovića – tudi sicer mi ni znano, ali sta voditelja obeh držav nemara bolj optimistična, polna ludističnih izpeljav in izvirnih domislic, v koncertu uživala ali pa je obema šlo bolj za protokolarno afi rmacijo prežetih s kvazinevrotično (trkajočo) tonsko repeticijo. Pianist Denis diplomatskih stikov –, ampak predvsem v druženju z odličnimi glas- Macujev je svoj part obvlad(ov)al do potankosti, njegova prožna teh- benimi gosti, začenši z dirigentom Valerijem Gergijevom, pianistom nika, ki je bila sposobna polno ozvočiti tudi komaj slišne pianissime, Denisom Macujevom in Orkestrom Mariinskega gledališča. Koncert, ki pa se je z vrtoglavo hitrostjo zakadila skozi vse tri stavke (tudi v osre- je bil zasnovan kot antologija ruske glasbene literature 20. stoletja, se dnjem, praviloma počasnejšem stavku nisem dobil občutka, da bi se je pravzaprav izkazal kot »memorandum« tiste glasbe, ki je v času žele- tempo bistveno zaustavil). Za nameček pa smo prisluhnili še dvema znega sovjetskega režima veljala za sporno in dekadentno. dodatkoma, Sibelius in nekoliko bolj infantilna, a dokaj virtuozna jazz Glasbeni dogodek se je pričel s simfoničnim koncertom Rodiona improvizacija. Ščedrina s pomenljivim naslovom Poredne in okrogle (v izvirniku Ozor- Po premoru smo prisluhnili še zadnjemu »biseru« koncertnega progra- 19 nye častuški). Po skladateljevih besedah se identiteta kompozicije, ma – glasbi k baletu Posvečenje pomladi (Le sacre du printemps) Igorja nastale 1963, kaže predvsem v ironiji, humorju in ostri satiri na račun Stravinskega –, ki si ga je maestro Gergijev prihranil za pièce de résis- (skorumpiranih?) voditeljev ljudstva. Bogat zvok orkestra, ki je močno tance glasbenega večera. Povsem upravičeno. Dvodelna struktura ba- diferenciran glede na izrazno specifi ko posameznih instrumentalnih leta (Posvečenje zemlje in Žrtvovanje), ki jo inkantira »nenaravno« visok skupin, se na trenutke staplja s prvinami populistične godbe na piha- ton fagota, docela postavlja na glavo skladateljevo larpurlatistično- la (lažni triumf režima?), glasba pa prinaša tudi vrvež ruskih gostiln, esencialistično tezo, da »glasba po svoji naravi ne more izražati ničesar, sejmov, bordelov in »javnih« prostorov nasploh. Zdi se, da je primarna razen same sebe«, saj gre tudi v primeru odstranitve vizualno-plesnega semantičnost kompozicije predvsem slika realne družbene situacije momenta za še vedno dovolj sugestivno (dionizično) kompozicijo, ki v Rusiji – takrat še Sovjetski zvezi –, odtod dosledna ritmičnost sin- tako rekoč invocira neki neglasbeni fenomen – tokrat prastari pogan- kopiranega »tekočega traku«, harmonska banalnost in »primitivna« ski obred posvetitve narave in njenih ciklov. In ravno v tem se kažeta melodika (brzeči in prekrivajoči se tetrakordični postopi), ki odraža nepremišljenost in hinavski (dokso)sofi zem Igorja Stravinskega, ko nas koncertantno tekmovalnost posameznih instrumentov (aluzija na s poceni retoričnimi fi gurami prepričuje v nasprotno. Gergijev se v vo- komolčarstvo?), itn. denju orkestra izkaže za velikega poeta, čeprav njegove kretnje (brez Sledil je Klavirski koncert št. 3 v C-duru (op. 26) Sergeja Prokofj eva, kate- paličice) v strogem smislu ne nakazujejo več vseh ritmičnih sprememb, rega glasbeno poetiko je ameriški prostor, zlasti po oktobrski revoluci- ampak eterično lebdijo nad glasbenim tokom, kar seveda povsem ji, označil kot ruski kaos, karneval kakofonije in boljševizem v umetno- ustreza koncepciji metruma pri Stravinskem. Poseben žar, podkrepljen sti (tako spremna beseda M. Žgavec). A taisti boljševizem Prokofj eva z rafi niranimi tonskimi nastavki, je vzbujala pihalno-trobilna sekcija, očitno ni bil dovolj očiten partijskim veljakom, ki so od skladatelja kar se le redkokdaj zgodi v celoti; nič manj pohvale si ne zaslužijo tudi po njegovi vrnitvi v domovino pričakovali nekaj, kar bi bilo »vredno« tolkalci in, kakopak, godala. A mehak zven slednjih tokrat ni bil, niti sovjetskega ljudstva in kar bi prineslo »napredek« za sovjetsko glasbo, ni mogel biti, v središču glasbene kontemplacije – ravno nezmožnost kakorkoli bi to lahko sploh opredelili. Tretji klavirski koncert, ki sicer kontempliranja poslušalca ob tem primarnem vulkanskem izbruhu ohranja klasični tristavčni formalizem (Andante – Allegro, Andantino Stravinskega, ki nagovarja kruto in nasilno plat naše »človeškosti«, je – tema z variacijami, Allegro ma non troppo), je nastajal med 1913 in bržkone zmotila in dodobra razvnela občinstvo premierne izvedbe 1921, tj. v času, ko še ni docela izkusil anksiozne politične situacije, ki leta 1913; danes pa nam je od »barbarske« pobesnelosti in ravsanja k je umetniku skoraj zagotovo skrajšala življenje zaradi eksistencialne sreči ostalo le še navdušeno vzklikanje in aplavdiranje nastopajočim. Benjamin Virc reportaža

Adut 51. jazz festivala Ljubljana Pat Metheny Group

V torek, 29. junija, je bila otvoritev 51. jazz festivala Ljubljana. Začetki razmerje glasnosti, ker se ostalih članov zasedbe sploh ni slišalo. Po tega, že pol stoletja živega festivala segajo v leto 1960, ko je na Bledu nakaj skladbah so tonski mojstri le odpravili napako. Koncert so otvo- v štirih večerih nastopilo 21 zasedb s področja bivše Jugoslavije, obe- rili z lirično skladbo Phase Dance, takoj za njo pa so odigrali še hitro nem pa je bil to tudi prvi jugoslovanski jazz festival. Deset let kasneje swing vižo Have You Heard. V spominu mi je ostal solo te skladbe, ki se je festival preselil v ljubljanske Križanke, kjer so nastopila velika se je od posnete verzije zelo razlikoval, kasneje je Metheny priznal, imena svetovnega jazza, kot so Bill Evans, Dave Liebman, Stan Getz, da teh skladb že dolgo ni igral in da je dosti pozabil. Ne glede na to Cecil Taylor idr. so fantje iz zasedbe blesteli tudi kot odlični solisti, presenetil je Layle Tudi letošnji festival je ponujal kar veliko zvočno zanimivih in žanrsko Mays, ki je s svojo solažo očaral samega Pata, ta je vidno navdušen mešanih glasbenih dogodkov, ki se gibljejo okrog jazzovskega idioma. lahko izrekel le »Wow«. Tako so na ta dan v klubu CD najprej nastopili Moscow Art Trio, ki so Izkazal se je tudi Antonio Sanches, mojster poliritmije, pri katerem se poslušalce navduševali s prepletom jazza in vzhodnoslovanske ljudske mi je zazdelo, kot bi imela vsaka njegova okončina svoje možgane. glasbe. Nesporna zvezda letošnjega Jazz festivala Ljubljana pa je bil Energija s strani občinstva je bila odlična, kar so začutili tudi člani za- ameriški kitarist in glasbeni inovator Pat Metheny, ki nas je v okviru sedbe in jo vračali skozi glasbo. Program je obsegal, kar nam pove že svoje The Songbook turneje obiskal v Križankah. Skupaj z dolgoletnim sam naslov turneje The Songbook, najbolj znane skladbe iz opusa Pata prijateljem in pianistom Laylom Maysom, bobnarjem Antoniom Sna- Methenyja. Prav program pa je bil slaba točka tega dogodka, saj so si chesom in Stevom Rodbyjem na kontrabasu. harmonske progresije skladb zelo podobne, slednje je botrovalo rahli Na večer koncerta so bile Križanke nabito polne, česar ne bi mogel monotonosti, ki jo gre morda pa le pripisati dolžini koncerta, saj je reči za ostale dogodke, ki so se odvijali v okviru festivala. Fantje so trajal približno dve uri. A kljub temu so se člani zasedbe Pat Metheny koncert začeli suvereno in s polno močjo, kakor se za glasbenike Group na odru res dobro izkazali in ponovno potrdili, da se upraviče- takšnega kova spodobi – čeprav me je na samem začetku zmotilo no uvrščajo v sam vrh svetovne jazz scene. Andrej Prezelj

20

Fotografi ja: Primož Zrnec urbani lajf

II. ZVOČNI PREPIHI: SEIJIRO MURAYAMA, N’TOKO DUET Sokolski dom Novo mesto, 24. julij 2010, ob 20.00

»Mačje naključje« me je pripeljalo v Novo mesto, kjer sta v soboto 24.. julija 2010 na II. zvočnih prepihih v Sokolskem domu (Galerija Sokolskiki dom) prostor polnila z gosto tekočo materijo japonski improvizator perkusionist (tokrat v vlogi bobnarja) Sejiro Murayama in novomeški »vo(l)kaloefektoimprovizator« N'Toko (Miha Blažič). Od 30 do 40 ljudi se je posedlo in po stenah je počasi začel polzeti gladek gosti sedemdimenzionalni glén … Zasedba prostora. Aktua- lizacija. Na srebrnih vilicah navit kratek zarjavel špaget. Želi me pote- gniti iz sebe … a ne zdržim mogočnosti, ki me želi samo zase. »Ni kaj,, Tomaž, odvadil si se izjemnosti,« si rečem. Odprem oči in vidim foto- grafa in Seijirov skremženi obraz … Kmalu za tem Jaka Berger (orga- nizator in idejni vodja Zvočnih prepihov) uvidevno zaprosi fotografa naj ne nadleguje med zvočnim spolnim aktom … »Well done« Jaka, erotika ne potrebuje podnapisov in dokazov! Skušam ponovno dosečiči srebrne vilice in zarjaveli špaget, ko me iz temnomodrega prostora, po katerem se sprehajajo svetlozelene črte in amorfne sluzaste oblike,e, utelesi Glas. Odprem oči … N'toko v nekem trenutku izpusti mikrofonn in ponovno spregovori … organsko, barvito in viskozno odmeva po prostoru, medtem ko Seijirove metlice drsijo v večnost in mi zapirajo oči. Prosopopoiia. In mrtvi govoré. Prelepo je slišati potiske roke po efektu (štk, tlk), kakor kapljice metalnega dežja so, in škripanje stola (gnjik), ko metlice zamenja meseni zvok bobnarskih palic. Mislim, da sem vmes izginil … izginil vmes. Čas je ukinjen, ostaja le teža ete- ričnega prostora in pronicljiv zvok, ki mi reže telo. Nič abstraktnega ni v radikalni improvizaciji, saj ima ta neposreden učinek na telo, na čutnost. Aisthanomai! Vibriram, morda postajam religiozen … Raje ne, hrup je bolj znosen od boga. »Kaj pa, če se Bog skriva v hrupu?«, boste vprašali. »Ne,« vam arogantno odvračam, »bog se pred hrupomm skriva.« Nomadska glasba. Brez sidrišča in zavestno oropana vsake metafi zike. »Čestitke za ta zvok,« kakor kača se vleče po mojem telesuu in me ponovno ustvarja. A to ontologijo bo potrebno še uničiti. »Howw to destroy angels?« so se že davnega 1984 (Gia gia, come gia, cos' é l'eternita, se gli anni ottanta, eran tanto tempo fa?)1 vprašali Coil. Ško- da, da vaju danes ni tukaj, morda bi dobila recept. Le kako si drznete kršiti zakone in poustvarjati materijo? Prasketanje zvočnika, v njem pa fragmenti nekega zvoka, brez opravičila. Skromno a toliko bolj … 21 Penetracija v intimno, udarec zvoka nato pa tišina … Najlepša tišina, kar sem jih kdaj slišal … Če bi Malevič »iznašel« suprematizem ob ali po tem zvokotvoru, bi naslikal Fluorescentno zeleni krog na oranžni ploskvi … Warhol pa si ne bi drznil več ustvarjati. Mar ni to dovolj? Tomaž Gregorc

1 »Seveda, seveda, kako seveda, le kaj je to več- nost, če so bila osemdeseta že toliko časa nazaj?« Üstmamò: Filikudi (intro), 1991. intervju

Glas pevke Vesne Zornik, ki se je doslej bodel večinoma s slovenskimi narečji v sklopu skupine Katalena, je tokrat nove melodije iskal bolj južno. Na svoji prvi samostojni plošči TangoApasionada se je Vesna s producentom Aldom Ivančičem odločila raziskati zvoke argentinske- ga tanga, ki sta ga skupaj postavila v bolj elektronski okvir. Klasično in moderno obenem. Pevka je v intervjuju med drugim razložila, kje sta se elektronika in tango malce tepla in kje lažje stopila v soži- tje, o glasovnih in fonetičnih vragolijah ter o tem, kaj bo njena solo tango izkušnja prinesla v Kataleno.

● Čeprav je TangoApasionada tvoja prva zajemajo vsa tango obdobja, od 30-ih let 20. solistična plošča, pa album ni tvoja prva stoletja, pa vse do takšnih, ki so nastale pred izkušnja s tango glasbo – nekaj pesmi v nekaj leti. To so predvsem pesmi, ki so me fa- tem stilu si pred leti posnela z domačimi scinirale. O priredbah sem razmišljala kasneje. Astorpia Tango Quintet. Se je takrat začela ● Menda z Ivančičem nista od začetka tvoja fascinacija s tangom ali je ta že jasno vedela, v kakšno smer bo šla prired- starejšega datuma? ba tango zvoka tvoje plošče. S kakšnimi Res je, skupaj smo posneli dve skladbi Astorja idejami sta se poigravala? Če je bil v igri Piazzolle, precej odmevno verzijo naslovne Aldo Ivančič, je verjetno bilo precej jasno, skladbe tango operite Maria de Buenos Aires da bo v glasbi tudi kakšna elektronska in zelo subtilno Preparense. Astorpia so me komponenta? povabili k sodelovanju, ker sem takrat imela Ko sva z Erikom posnela te skladbe, sva takoj za sabo že nekaj nastopov s harmonikarjem vedela, da bi iz tega lahko nastalo nekaj res Markom Brdnikom. Marko je prišel h Kataleni dobrega, da bi iz njih lahko naredila še veliko nadomeščat Polono, pred tem pa je, za časa več. Ker smo Katalenci takrat ravno zaključili študija v Nemčiji, veliko igral tango in s svojim ploščo z Aldom, sem bila navdušena nad kvintetom Zero hour celo zmagal na zelo njegovim načinom razmišljanja in sem si pomembnem tekmovanju. Takrat sva odigra- želela delati z njim. Želela sem si elektronskih la nekaj priložnostnih nastopov in take stvari zvokov, vendar smo potrebovali kar nekaj se hitro razvejo. A preden je nastala ta plošča, časa, da smo ugotovili, kako bi bilo najbolje je preteklo še veliko časa. ti dve stvari združiti. Elektronska glasba ima ● Si bila kdaj v Argentini in imela izkušnjo ponavadi precej enostavnejšo harmonsko iz prve roke s kakšno »domorodsko« tango zgradbo, tango pa ima precej kompliciran skupino? ritem. Aldo je je imel precej težko delo pri V Argentino si seveda vedno bolj želim, a programiranju elektronskih bobnov. Vsak ko- zaenkrat si te želje še nisem uspela izpolniti. mad smo tretirali kot zgodbo zase in vsakega Upam, da bo kmalu čas tudi za to. smo posebej gradili, plast za plastjo. ● Ali bi imela takšna izkušnja velik vpliv na ● Je tango na kakšen način posebej zvok tvoje plošče, glede na to, da s produ- odprta glasba, saj je nekako stalno popu- centom Aldom Ivančičem nista šla toliko laren tako v izvorni obliki, seveda tudi v posnemanje kot v prirejanje, nekako kot ples, in v novih variacijah, kot so na drugačen pogled na to glasbo? primer Gotan Project, ki je tudi večinoma 22 Z Aldom sva se v času snemanja zelo veliko evropska zasedba? Je tudi plesna kom- pogovarjala o tem. Ker je ta plošča nastajala ponenta tanga pomembna za njegovo v Sloveniji leta 2009 in 2010, res ne bi imelo priljubljenost ali bi jo pripisala bolj čemu smisla, če bi se skušali pretvarjati, da smo drugemu? Argentinci. Tako sem svojo »pomanjkljivost”« Tango so iz Argentine že zelo zgodaj prinesli raje spremenila v prednost in ostala zvesta v Evropo sinovi bogatih Argentincev, ki so sama sebi. Zato smo uporabili glasbila, ki so hodili študirat v Pariz. Tam je nastalo novo mi po zvoku blizu. Zavestno sva se odločila, središče, ki je aktivno še zdaj. Tam živi tudi da na plošči ne bo bandoneona, ki je najbolj zdaj veliko tangerjev. Tudi v Skandinavskih značilen za tango. Namesto tega sva vzela le deželah recimo, predvsem na Finskem, so okostja prelepih starih tango skladb in na njih razvili povsem svojstven tango. S plesom se gradila glasbene zgodbe. Seveda pa to ne bi ohranja po večini tradicionalen tango, takšen, bilo mogoče brez zasedbe odličnih glasbeni- kot so ga igrali v tridesetih in štiridesetih letih kov. Ekipo imam res enkratno. prejšnjega stoletja. Seveda pa je normalno, da s časom dobiva nove vplive in tako nasta- ● Kako je potekala izbira pesmi za prired- jajo vedno nove in nove forme. Tudi v plesu, be, ki ste jih posneli z Aldom Ivančičem in

ESNA ZORNIK ne samo v glasbi. Ples je defi nitivno zelo ekipo izkušenih glasbenikov – si izbirala pomemben za razvoj te glasbe. bolj po svojem okusu in glede na vokal ali sta bila z g. Ivančičem pozorna tudi na ● Ti je ta dramatičnost, zelo poudarjena in primernost posamezne pesmi za glasbeno skoraj pretirana čustvenost, ki zaznamuje preobleko? tango glasbo, osebno blizu ali si se morala Ko sem prišla k Aldu, sem mu prinesla demo izražanja teh velikih čustev privaditi, se posnetke vseh komadov, ki sva jih že prej kot pevka postaviti izven sebe in v drugo posnela s pianistom Erikom Marenčejem. Pro- vlogo? gram sem sestavila veliko prej. Preposlušala S temi značilnostmi bi prav tako lahko opisali sem nešteto tango skladb in izbrala tiste, ki so tudi marsikatero balkansko muziko. Tovrstna me nagovorile z zanimivimi besedili. Skladbe čustva so zame pravzaprav fascinantna. Mi- V Fotografi ja: Primož Lukežič. slim, da je meja dobrega okusa pri takšnih besedil je eno, biti pevec ali instrumentalist glasu, kar je bilo pri tebi verjetno še težje, stvareh nevarno tanka, in na zdravi strani te pa nekaj popolnoma drugega. Nekateri imajo ker si pevka? lahko zadrži le iskrenost. Sicer pa to verjetno srečo in so dobri na obeh področjih. Nikoli si Pevci si pač ne moremo kupiti novega inštru- 23 velja tudi za vsak drug žanr. ne bi želela početi nečesa polovičarsko, zato menta. Enega imamo za celo življenje. Če veš, ostajam pri petju. da ti nekaj tako veliko pomeni, potem narediš ● Ima v tangu ženski vokal še bolj os- vse, da to funkcionira tako, kot je treba. Sicer rednje mesto, posebno vlogo? Kako jo ti ● Si imela kakšne težave s španščino, ki mislim, da imam po skoraj desetih letih profe- doživljaš kot pevka? poleg ene delno angleške pesmi prev- sionalnega petja kar dobro pevsko kondicijo. Ponavadi niti ne. Zelo veliko je instrumental- laduje na albumu. Za Kataleno si imela že Naučila sem se delati z glasom tako, da se ne ne glasbe, vokali pa so pogosteje moški. Vsaj izkušnje s kakšnimi težkimi dialekti, na utrudim in da mi bo služil čimdlje. včasih so bili. Pri TangoApasionadi je seveda primer rezijanščino. Kaj je bilo težje? poudarek na vokalu, a nikakor nisem želela, Na srečo se jezikov zelo hitro učim. Španščine ● V prejšnji številki smo objavili intervju da bi plošča zvenela kot vokalni pokaži, kaj sem se naučila sama in razumem čisto vse. s tvojim sočlanom iz Katalene, Boštjanom znaš. Gre res za čustvene zgodbe, za katere Argentinska fonetika je precej specifi čna, a Naratom, ki je tudi pred kratkim izdal solo sem želela, da ostanejo predvsem pripove- se od španščine razlikuje približno tako, kot ploščo. Rekel je, da je dobro, če se člani dne in emocionalno čimbolj čiste, a hkrati se razlikuje en slovenski dialekt od drugega. malo pletejo naokoli z drugimi glasbeniki, večplastne. Rezijanščina je bila zame defi nitivno najtežja in da vse te vaše solo izkušnje potem neka- do zdaj. ko pritečejo nazaj v Kataleno. Kaj misliš, da ● Tango nekako najbolj poznamo po boš ti zaradi izkušnje s TangoApasionado besedilih o ljubezni in hrepenenju, strasti, ● Koliko je tango zahteven za tvoj glas? naslednjič novega prinesla v Kataleno? čustveni in čutni dramatiki besede in giba. Tango je precej zahtevna zvrst, a pri Kata- Po dobrem letu dni v studiu sem bogatejša Ima še kakšne druge, nepoznavalcu jezika leni včasih pojem še veliko težje stvari. Gre ne le za eno ploščo, temveč tudi za veliko manj opazne podtone? predvsem za intenziteto in dinamiko. Ampak znanja. Prvič sem imela vajeti v svojih rokah Veliko besedil je prav zares duhovitih. Sicer vseeno se mi zdi, da je vsaka skladba na kon- in tudi odločitve so bile predvsem v mojih pa je v tangu velikokrat tako, da so besedila cu toliko zahtevna, kot si jo zastavi tisti, ki jo rokah. Mislim, da sem se ogromno naučila. poezija in jih lahko beremo tudi kot takšne. izvaja. To je predvsem stvar karakterja. Včasih S Kataleno se počasi pripravljamo na novo uživam v preizkušanju svojih meja. ● Tako v Kataleni kot na solo plošči poješ ploščo in teh novih podvigov se neskončno večinoma priredbe, te kdaj prime, da bi ● Nekoč si že imela težave z glasom in jih veselim. večkrat pela svoja besedila ali se bolje po naročilu zdravnice zdravila z mesecem Blaž Tišler počutiš zgolj v vlogi interpretatorke? tišine – kakšna je bila ta izkušnja, kako Verjamem v delitev dela. Biti pesnik ali pisec lahko človek sploh deluje brez uporabe recenzija plošč Tom Paley Hard Luck Papa: Old Time Picking Styles & Techniques Stefan Grossman's Guitar Workshop 2010 (1976)

Mogoče mi ne boste verjeli, da sem na pričujočo ploščo čakal kar nekaj Repertoar tega albuma se vije od pesmi znamenite glasbene družine desetletij. Tom Paley je najbolj znan po sodelovanju s kultno skupino The Carter, skladb Sama McGeeja (tem je Paley posvetil posebno pozornost) New Lost City Ramblers, manj znano pa je, da je posnel tudi več odličnih, a do elegantnega bluesa (ali natančneje ragtima) Blind Blaka in balad Joh- težko dosegljivih, solističnih plošč in z njimi vplivalal na presenetljivopresenetljivo velikoveliko na HHurta.ur Pri vsem skupaj moramo vedeti, da je Paley to množico glasbenikov, ki so se bolj ali manj odkritoo gglasbolasbo posnel, ko so bile plošče na 78 obratov že redkost spogledovali z glasbeno zgodovino in iskali vme- in so jjih etnomuzikologi iskali po domovih na ameriškem sni člen med zvokom iz začetkov snemalne indu- jjugu.ugu. Nemalokrat so našli le enega ali dva hreščeča izvo- strije in tedaj aktualno sedanjostjo. Ta manjkajoči ddaa pposamezneo plošče. Leta 1953, ko je Paley pri založbi člen pa je prav Paley. Med učence Toma Paleyaa EElektralekt izdal pomembno, a danes nedosegljivo ploščo med drugimi lahko štejemo Joan Baez, našegaa FolkFolksongss from the Southern Appalachian Mountains, koncertnega znanca Steva Jamesa in nenazadnjee kkii iimam več navezav z albumom Hard Luck Papa, pa še Jerryja Garcio in celo Boba Dylana, ki je v Paleye-e- ni bilobi pravega preporoda zanimanja za blues in starin- vem repertoarju našel več virtuoznih izvedb starihh sskiki country.c Paley je bil torej mali vizionar, posebej, če skladb in jih prilagodil svojemu kitarskemu znanju.u. vevemo,m da je skupina The New Lost City Ramblers (Paley In v čem je čar Paleyeve glasbe? Najprej moramomo jjee v njej igral s pokojnim Mikom Seegerjem in Johnom zapisati, da gre za glasbenika, ki obvlada različnene CCohenom)o prvo ploščo izdala šele leta 1958. kitarske tehnike, a se hkrati zaveda, da sta nekočč v PPloščolo Hard Luck Papa, na kateri se Paley pokaže kot ameriški glasbi kraljevala bendžo in violina (škoda,da, rarazgledanz virtuoz, je pri svoji agilni založbi izdal Ste- da nisem živel takrat!). Njegov odnos do kitare je takoako fanfan Grossman ((guitarvideos.com),g in kot je pri Grossmanu že v na- rahlo skeptičen in lahko bi rekli, da Paley ne verjameme v vsemo vsemogočnostgočnost k ki-i- vadi,vadi, so plploščkuoščku ppriloženirilož tudi PDF notni zapisi, ki si jih lahko natisnete. tare. Paleyevo dojemanje različnih tradicij spominja na tisto Doca Watsona, Vsekakor gre za izdajo, ki bi jo morali poznati tako laični ljubitelji stare še enega odličnega kitarista, ki pa tudi rad seže po bendžu in na njem od- ameriške glasbe (bluesa, jazza in countryja) kot glasbeni pedagogi, ki svo- kriva neznane minule glasbene svetove, kjer je kraljeval nepozabni Dock je učence usmerjajo tudi v kakovostno glasbo, ki je morebiti ni v učnih Boggs, ki je zvenel, kot bi na bendžo igral Charley Patton . načrtih. Glasba, ki zabava in poučuje! Jane Weber

Matjaž Debeljak, pikolo Grafi ti Založba kaset in plošč RTV Slovenija, 2000

Zgoščenka z naslovom Grafi ti, izdana leta 2000 pri Založbi kaset in plošč pa slabo pripravljen: zlasti v smislu nenatančne uglašenosti! To seveda ni RTV Slovenija, je prva od dveh zgoščenk, ki jih je glasbeni publiki do zdaj krivda izvajalcev, temveč založbe, saj bi pričakoval, da bo slednja umetni- ponudil pikolist Matjaž Debeljak ob spremljavi pianistke Vlaste Doležal kom, ki premorejo toliko senzibilnosti in okusa kot Matjaž Debeljak in Vla- Rus. Prva skladba je delo slovenskega skladatelja Alda Kumarja, ki je na- sta Doležal Rus, ponudila primerne delovne pogoje! stala na željo Matjaža Debeljaka. Predstavlja kratke glasbene slike, kot jih Kljub temu da je skladatelj Paul Körke rojen v 20. stoletju, ostajamo v ob- sicer lahko vidimo na mestnih stenah – odtod tudi naslov. Skladba daje vtis močju blagozvočnih harmonij in melodij, s katerimi nam izvajalca uspeta kompozicije, ki dobro izkorišča lastnosti obeh instrumentov, izvajalca pa še dobro naslikati idilično podeželsko sceno. posebno v liričnem tretjem grafi tu pokažeta subtilno izrazno sposobnost. Resnejša po svojem značaju je Koračnica borcev, kot je na zgoščenki preve- Povsem očitno je, da sta izvajalca dobro uigrana drug z drugim in si lepo den naslov naslednje skladbe, ki jo je napisal Leoš Janáček. Izvedba dobro 24 podajata tonski material, se z njim tako rekoč igrata kot z barvami na zidu. pripoveduje zgodbo v Janáčkovi glasbeni govorici. Resnejše vzdušje se Sledi Telemannova Fantazija št. 2 iz ciklusa dvanajstih fantazij, ki so bile nato v kratkočasnem Capricciu op. 174 skladatelja Eugena Damare prelevi napisane za fl avto solo brez podlage bassa continua. Izvesti tovrstno delo v igro in smeh na pikolo fl avti ob spremljavi klavirja. na pikolo seveda predstavlja mnoge izzive – tako v tehničnem smislu kot Goseccov Tamburin je bolj dodatek ob koncu koncerta, zlasti s sicer du- tudi v izraznem. Karakter modernega pikola se v marsičem razlikuje od hovito, a v tem kontekstu morda manj smiselno cezuro tik pred koncem. karakterja baročne prečne fl avte, zato pravzaprav ni smiselno pričakova- Poslušalec tako rahlo pade v povsem drugačno, rahlo misteriozno vzdušje ti »avtentične izvedbe« na modernem instrumentu,u, ššee tretje fantazije na tej zgoščenki, ki jo je napisal Willard S. Elliot. Skladba zlasti ne na pikolo fl avti, je pa tovrstno »sposojanje«« rere-- sicersic v izvedbi obeh nastopajočih kmalu očara in pri- pertoarja povsem v duhu Telemannovega časa. Kljubub tegne.te A žal tudi ta skladba s svojimi bogatimi akordi temu bi si morda želel nekaj več drznosti in lastne-ne- na klavirju trpi zaradi slabe uglasitve, čeprav uspeta ga impulza pri interpretaciji, saj ta stil glasbe le takoko glasbenikagl zelo dobro in suvereno krmariti tudi v ra- lahko zaživi v svoji polnosti. Matjaž Debeljak se je zzaa hlo kalnih vodah, pri čemer nam pričarata rahločutni tovrstno, morda nekoliko strogo, interpretacijo zago-o- domišljijskido svet. tovo odločil iz globokega spoštovanja do skladatelja.a. IzIz tegat vzdušja nas material Bele Bartóka in njegove Kot odgovor na eno fantazijo sledi druga izpod pe-- SuiteSui , ki jo je zelo posrečeno priredil Dan Fox, popelje v resa Paula Agricole Genina, ki nas iz študijsko-ple-- bogastvobog zvočnega sveta, v katerem se oba izvajalca še snega vzdušja popelje čez hribe in doline roman-- enkratenk izkažeta tako v tehničnem obvladovanju svojega tičnega in šarmantnega izraza. Izvajalcema je to- instrumentainstr kot tudi v razumevanju Bartókove glasbene vrstna literatura več kot očitno zelo blizu – Matjaž govorice.govo Tretji stavek Suite s svojim plesnim karakterjem Debeljak z lahkoto dosega višine neodvisno od dodo koncako odvrti celoto izbrane glasbe za to zgoščenko, dinamike, čeravno v najnižjem registru pikolo ne BeliBeli kosk že prej predstavljenega skladatelja Eugena Da- zazveni z enako koncentriranim tonom. To drobno maremare pa deluje, tako kot Goseccov Tamburin, bolj kot pomanjkljivost Matjaž Debeljak povsem nadoknadii z jasno in diferencira- diferencira- zadnjizadnj dodatek po navdušenem aplavzu publike, s čimer no artikulacijo. Vlasta Doležal Rus ga na klavirju spremlja zelo dosledno, zgoščenka pusti vtis, kot bi izvajalca želela sestaviti raznolik program za z veliko okusa ustvarja harmonsko podlago ter se v medigrah izkaže kot koncert, po katerem ju publika ne želi spustiti z odra, vse dokler z bučnim enakovredna glasbena partnerica. Žal postane pri tej skladbi prvič očitno, aplavzom od njiju ne izprosi še ene skladbe, ki si jo lahko zadovoljno pož- da je bil umetnikoma na razpolago klavir, ki je bodisi preveč obrabljen ali vižgavamo po poti domov. Luka Železnik reportaža V ISKANJU MARJANA IN POHAJKOVANJE PO SLOVENSKIH POLETNIH FESTIVALIH

Vatra

LetosLet sem se odločila bolj dosledno spremljati poletne glasbene ak- tivnostitiv po naši deželi. Delno je bil razlog pisanje prispevkov za našo revijo,re delno pa tudi zato, ker sem nenehno poslušala jamranje posameznikov,p kako se v Sloveniji poleti ne dogaja nič pametnega in je povsod ena velika žalost. Osebno sem se prepričala, da gre zgoljz za lenobo in kritičnost posameznikov, ki niso nikoli zadovoljni z ničemer, in da je njihovo negodovanje prejkone neutemeljeno. V SlovenijiSlo se namreč v poletnih mesecih dogaja ogromno prireditev, festivalov,fest koncertov, delavnic, da lahko vsak najde nekaj zase. V vsehvsehe večjih mestih se zvrstijo nastopi številnih umetnikov, prav tako pa soso aktivniaktiv tudi prebivalci manjših krajev ki – kakor da bi želeli konkurirati večjim krajemkraj kr – izvajajo prireditve, na katerih se pojavljajo največja imena slovenskel k ini tujet j glasbene scene. Ob vsej tej ponudbi pa se vendarle pojavita dva faktorja, ki po mojem mnenju, lahko vplivata na odločitev o obisku katerega od fe- stivalov. Najprej je potrebno izpostaviti časovni dejavnik, saj se termini prireditev na različnih delih Slovenije zvrstijo velikokrat istočasno, zato je obisk obeh dogodkov hkrati, četudi je želja še tako velika, fi zično nemogoč. Drugi faktor pa so zagotovo »dinarčki«, pardon, »evrčki«. Festivali, ki trajajo nekaj dni, pa tudi večji enodnevni dogodki, imajo precej visoke vstopnine. V mislih je potrebno imeti, da je prav mlajša populacija v veliki meri tista, ki se festivalov udeležuje, zanjo pa znajo biti stroški vstopnin precejšnja ovira. Namreč, boljša kot je kvaliteta nastopajočih, večji so stro- ški organizacije, zato morajo organizatorji poskrbeti, da se jim fi nančna slika na koncu izide. Pogovarjala sem se kar z nekaj mladimi, ki vse svoje prihranke in žepni- ne porabijo poleti prav za obiske festivalov pri nas ali v tujini, pri čemer je to zanje najboljši možen dopust. Vsi, vsaj tako se zdi, ne potrebujejo namakanja v slani vodi, pač pa jim zadošča šotor, dobra družba, predvsem pa odlična glasba. Zaradi zgoraj izpostavljenih dejavnikov sem se tudi sama le za en dan (ponavadi je bil to večer) udeležila nekaj slovenskih festivalov, saj sem si želela videti čimveč in okusiti pristno festivalsko vzdušje, kolikor ga le lahko. Pa začnimo z rock'n'rollom! 25 Ko gre Mohamed na Goro rocka 2010 … postregli tudi z uspešnico Metallice So What zelo zabaven način. Na žalost je bilo na prizo- in s hitom Killing in the Name od Rage Against rišču le nekaj obiskovalcev, vendar to ni pre- (24.–27. junij 2010) The Machine. Fantje so med drugim le dan za- prečilo bendu, da nadvse korektno izvede svoj tem zmagali na 6. festivalu najstniških skupin, nastop, še več: vidno je bilo, da so se na odru Dogodka na Šentviški gori sem se udeležila v Najstfestu. zelo zabavali. petek, 25. junija 2010, ko nas je zabavalo kar ● ● devet bendov. Tokrat je bil to že šesti dogodek Sledil je bend Phuel, šestčlanska zasedba (Da- Sledil je štajerski bend Toxic Heart v sestavi: zapored, ves izkupiček pa se vsako leto porabi vor Loštrek, Rok Jenko, Boštjan Čuk, Tomaž Nejc Pipenbaher, Miha Pipenbaher, Darjan za kakšno obnovo v njihovem lokalnem okolju Loštrek, Gašper Jesenko, Matej Celarc) Kocmut in Grega Gorenšek. Gre za ali pa gre v humanitarne namene. Pohvalno, ni iz Rovt. Mešanica roka in metala glam metal bend, ki je zaigral kaj! v izredno zanimivi kombinaciji nekaj avtorskih komadov. Že Prva je oder zasedla petčlanska zasedba No- dveh vokalov, ki sta se dobro do- ob prvem pogledu na fan- ordung bend (Jaka Brelih, Urban Kodela, polnjevala. Ritem in glasnost te, ki imajo dodelan imidž, Boštjan Vidmar, Tomaž Loštrek, Žan Mlinar) bobnov sta bila slišna nekoliko pravšnji za glasbo, ki jo iz- iz Idrije in Rovt. Mlada zasedba, ki morda že bolje kot pri prejšnjem bendu, vajajo, so zbudili občutek na prvi pogled zgleda precej neizkušeno (nji- čeprav je le peščica prisotnih po glasnih, divjih zabavah hova povprečna starost je komaj 17 let), je uživala v njihovih nekoliko bolj in lepih spremljevalkah, ki imela za seboj že kar lepo število koncertov. trdih zvokih. pa so jih fantje med nasto- Glede na to, da so ta večer »krstili« oder, so ● pom nekajkrat tudi pozvali dobro pričeli z koncertom, imeli pa so tudi Po Phuel so na oder prišli Carry k sodelovanju. Komunikacija precej oboževalcev. Poznalo se je, da ne živijo All, gostje iz sosednje Italije (Thomas s publiko je bila tekoča in precej tako daleč od družbe, s katero so dobro ko- Cristofoli, Enea Mauro, Simone di Ottavio, Di- zabavna, kar je dokazovalo, da imajo municirali. Na trenutke je pešal vokal pa tudi ego Fior, Michele Cassasola, Christian Zinutti, fantje za seboj že nekaj odigranih koncertov Carry All ritem bobnov se ni slišal najbolje, vendar so Mario Sabadelli), ki glasbo skupaj ustvarjajo in kilometrine. Prav oni so krivci, da se je začela se fantje trudili sproti reševati nastalo situa- že osem let. Gre za zelo poskočen, reggae ska/ publika iz štorov ponovno približevati odru in cijo. Poleg svojih avtorskih komadov so nam punk bend, ki so zbrane zabavali na samosvoj, da se je vzdušje zopet razživelo. Toxic Heart

Oder so nato razigrani fantje prepustili hr- njujejo z zvoki klasičnih instrumentov, skupaj Rock Otočec 2010 vaškemu bendu Vatra. Zasedba, ki šteje pet pa zvenijo kot celota. Še najbolj sta izstopala (1.-4. julij 2010) članov (Mario Robert Kasumović, Robert Ke- močan vokal vokaliste Zale in igranje kitari- lemen, Irena Celio - Cega, Boris Gudlin, Ivan sta Črta, ki je s skokom med publiko dvignil Dečak) je prepričala s suverenim rok nasto- razpoloženje in temperaturo. Obvestili so nas Letos sem se ponovno udeležila enega veče- pom. Vsa njihova besedila v hrvaškem jeziku tudi, da je prav dan prej izšel njihov album ra tega dolenjskega festivala na prostem, in je publika odlično sprejela, saj je bila tudi Acts of Hybris. sicer v soboto, 3. julija. Prvi Rock Otočec se je njihova komunikacija z nami odlična in izre- ● zgodil leta 1976, drugi leta 1983, stalna prire- dno spoštljiva. Nekaj prisotnih so navdušili s Množica obiskovalcev – po moji oceni je bilo ditev pa se ponavlja od leta 1997. Na travniku čestitkami za uspeh slovenske reprezentan- zbranih vsaj 2000 glav –, pa se je začela še na Otočcu ob reki Krki (z izjemo let 1998- ce na svetovnem prvenstvu v nogometu, a povečevati, ko so oder zavzeli mladi Štajerci 2003, ko je bil festival preseljen na drugo lo- je navdušenje vendar v veliki meri povzročil z imenom Not'n'Vun – Metallica cover bend. kacijo) se v treh dneh dogajanja zbere lepo

zelo dober, dodelan, usklajen nastop, saj ima Nastop so začelili udarnoudarno,, Not´n´Vun število obiskovalcev. Kljub temu pa sem od zasedba za seboj lepo zgodovino. Bend Vatra silovito in ob odličnidlični organizatorjevorgan izvedela, da je bilo letos moč se je pojavil to poletje še na nekaj slovenskih komunikaciji z obo-bo- opaopaziti upad števila obiskovalcev (število odrih in od obiskovalcev nisem slišala nobe- ževalci Metallicee obiskovalcevo je bilo enako številu iz leta nih večjih kritik. poskrbeli za en- 2000). Posebnost tega festivala je tudi ● kratno vzduš- ples, ali po domače »valjanje v blatu«. Nato so na oder prišli fantje s Primorske, pod je. Ambient Na letošnjem festivalu Rock Otočec se imenom Rudi & The Cool Vibes (Rudi Bučar, je ob dobrih je predstavilo precej glasbenih skupin Marko Stropnik, Mitja Stropnik in Willy de odrskih lučeh – v rok žanru, se razume. Mattia). Kljub temu, da je basist na tonski vaji in energiji na V soboto sem na prizorišče prišla v izrazil veliko mero nezadovoljstva z zvokom, odru spravil ob- trenutku, ko so zbrano množico zaba- so poskrbeli za dovršen in profesionalen na- činstvo v sodelo-o- vvali Jaya The Cat. Gre za ameriško-nizo- stop. Govorimo o bendu, ki ga je frontman vanje, glasno vpitjeitje zzemskoe zasedbo, ki je izvorno iz Bostona, s Rudi ustanovil pred dvema letoma, ko so se in seveda »headd ban- ban trenutrenutnim sedežem v Amsterdamu. Njihova na povabilo k sodelovanju odzvali člani za- ganje«. Mlada petčlanska glasba združuje zvoke rocka, punka, skaja in sedb Bluesback in Underconstruction. Postre- zasedba (Tim Kores, Luka Novak, Aleš Maurič, reggaeja. Petčlanska zasedba, ki je v Sloveniji že večkrat nastopila, je ponudila dober kon- 26 gli so nam z zelo dobro odigranimi rock'n'roll David Čuček in na bobnih – tokrat namesto skladbami, med katerimi so njihove najbolj Marka Soršaka – odlična Mihaela Kotnik) je cert (po njihovih besedah) vedno hvaležni prepoznavne Lepo je imeti rad, Drugačna, Dra- postregla z nekaj največjimi uspešnicami kul- slovenski publiki. Člani benda so bili tudi eni Rudi & The Cool Vibes Cool The Rudi & ga (in druge) bile odlično sprejete s tne Metallice.Metall Veliko pozornosti in nav- od tistih nastopajočih, ki so se preizkusili v strani občinstva. Na jedilnikuiku je dušenjadušen je požela prav bobnarka, »blatnem plesu«. bilo tudi nekaj priredb, ki so kkii jej bila to noč kljub drobceni ● jih izvedli v svojem specifi č- ppostavi najglasnejša in med Sledil je nastop fantov Demolition Group, nem stilu in so odlično zve- bobnarji najbolj divja. vsem dobro znane rok skupine. Izredno do- nele. Ob boku jim je, kot ● ber zvok in nastop sta dvignila razpoloženje vedno, ves čas stal njihov Zadnji bend, ki je po moji med zbranimi. Predstavili so nam nekaj sta- peti član ekipe, Gaber Ra- oceni »moral« pomiriti po- rih, nekaj novih uspešnic in dobro vzdušje je dojevič, njihov producent divjano množico pred za- bilo neizogibno. in tonski tehnik. ključkom, je bil Feedback. ● Instrumentalna štiričlanska ● Za njimi so oder silovito za-a- zzasedba (Matej Magajne, Nekoliko pred pol enajsto so oder v svojem sedli člani benda Aperion, kiki MilošMi Leban, Andrej Klavžar in stilu zavzeli fantje iz benda Mi2. Nastop, ki je so pritegnili pozornost zbrane AndrejAndre Maver) nam je postregla s trajal slabo uro, je le še dodatno razvnel nara- množice, ne zgolj s hrupnim glasbe- kvalitetno glasbo, ki bi jo lahko opisa- ščajočo množico. Več kot očitno je bilo, da se nim uvodom, ampak tudi z dodelano vizu- la kot mešanico bluesa, roka, funka in jazza. fantje na dobro znanem odru odlično počuti- alno podobo. Bend deluje že od leta 2002, Žal je veliko obiskovalcev zapustilo prizorišče jo. Skupaj smo lahko zaznali dobre vibracije, sedanjo zasedbo pa sestavljajo Zala Hodnik, in niso prisluhnili »old school« zvokom, ki ki so rezultirale z dovršenim nastopom. Mno- Črt Birsa, Dani Telebar, Samo Dervišič, Tinka so prihajali z odra. Menim, da je bil – glede žica je začutila energijo in ob uspešnicah, kot Muha, Martin Bezjak in Nejc Kolar. Pred za- na umirjenost repertoarja – to odličen izbor so Črtica, Brigita, Toplice in mnogih drugih, res ključkom koncerta se jim je na odru pridružil skladb, tako s strani benda kot organizatorja, ni manjkalo petja in odličnega vzdušja. Vidno tudi Žiga Birsa, ki je še dodatno popestril nji- za popotnico domov ali v bližnji kamp, kjer si zadovoljni fantje so tudi po nastopu še nekaj hov nastop z zvoki didgeridooja. Bend tvorijo je večina obiskovalcev postavila svoja zača- časa preživeli s svojimi oboževalci. Na oder izobraženi glasbeniki z vseh koncev Sloveni- sna domovanja – šotore. je nato stopil operni pevec Janez Lotrič, ki je. Kvalitetne rok ritme popestrijo in dopol- je skupaj z zbranimi zapel Raj je raj na Rock reportaža

Aperion, fotografi je: Simona Lečnik.

Otočcu in tako poskrbel za presenečenje tiste do naslednjega leta, da bomo Z bučnim aplavzom so noči. videli, na kateri lokaciji, pod obiskovalci sprejeli nasle- ● kakšnim vodstvom in katerimi dnje nastopajoče, navezo Šank Rock so bili izredno dobro sprejeti, ko nastopajočimi se bo izvajal Rockk Ali En & The Bend. Ali En, so prišli na oder. Pred in po festivalu sem Otočec 2011, saj je bilo že slišati špe-e- kiki je danes bolj znan kot Da- naletela na negodovanje s strani nekaterih kulacije o določenih spremembah! laj EgolE (s pravim imenom Ali posameznikov, da so šankrokovci nastopi- Džafi ć) je poskrbel za res enkraten nastop. Vse največje uspešnice Leve scene so li že povsod in da bi si prireditev, kakršna je Schengenfest 2010 Rock Otočec, zaslužila kakšno bolj uveljavlje- bile prava poživitev za vse zbrane. Gre na- no glasbeno ime. Predvidevam, da so imeli (30. julij – 1. avgust 2010), mreč za komade in besedila, za katere se ne- Vinica ob Kolpi kako zdi, da nikakor ne morejo zastarati. Po-

v mislih katerega od bendov, uveljavljenih v Bend The Ali En & tujini, (prejšnjo noč je menda na odru bleste- skrbeli so za odličen koncert, frontman pa je zagodel nešteto vragolij ter z dodatki pričaral la Finka Tarja Turunen, nekdanja vokalistka Prizorišče tega festivala je ob belokranjski zasedbe Nightwish), vendar so skoraj vsi pri- pravi scenski nastop. Vse seveda v svojem Kolpi, tik ob meji s Hrvaško. Če si se dvignil stilu in glasbi primerno. Zaradi glasnih ovacij sotni prepevali uspešnice Šank Rocka! S hiti iz na konice prstov v šotorskem naselju, toč- devetdesetih pa tudi z albuma Senca sebe ter so si dovolili podaljšati nastop še z dvema ko- neje avtokampu Katrica ob Vinici, si lahko madoma, nato pa je Ali En (alias Dalaj Egol) z odličnim in izkušenim igranjem so več kot pomahal carinikom na meji, ki so bili v času dostojno zastopali svoje ime in sloves, ki so spodbudil publiko h glasnemu kričanju in festivala deležni dobrih glasbenih zvokov. Žal klicanjuj na oder članov naslednjega benda. si ga prislužili v času dolgoletnega obstoja na je organizatorjem zagodlozagodlo vre- slovenski rok sceni. ZaZa njimi ssoo nna oder prišli Elvis Jackson, me, vendar so kljubuub temu kiki pa soso popolnoma v svojem stilu ● (pomagali so si s števil-tevil- dokazali,dokaz zakaj veljajo za enega Ko sem videla, da je zadnji nastopajoči nek- nimi dodatnimi ššo-o- najboljšihnaajb slovenskih bendov. danji vokalist legendarne sarajevske rok sku- tori, nadstreški, poo O njih ne bom izgubljala pine Bijelo Dugme, Alen Islamović, sem tleh so posipavali prevečpr besed, saj sem jim bila za trenutek malce skeptična do odziva žagovino) profe- namenilan kar nekaj prosto- publike, saj je bila po moji oceni povprečna sionalno opra vili rar v prispevku s Seasplash starost obiskovalcev okoli 20 let, skupina Bi- svoje delo. Festi- festivala.f jelo Dugme pa je razpadla leta 1989. Moja val sem obiskala skepsa se je izkazala za odvečno, kajti Isla- prvi dan. ● 27 PovsemP razgreta množica se mović ni – ob spremljavi benda Ave – niti za ● jeje poslovila od Jacksonov in s trenutek prepeval sam. Pri vseh uspešnicah Najprej sem prisluh-h- pravprav tako bučnim aplavzom so je imel spremljavo, ki je prihajala izpred odra. nila makedonskemuemmu dočakalidočaak naslednji bend, Hladno Največji hiti skupine Bijelo Dugme pa tudi ben du Eye Cue. GGrere za pivopivo. HrvaškaHr punk/rok skupina, Divljih Jagod so zveneli skoraj originalno. tričlansko zasedboo ((BojanBojan stari mački mački z dvajsetletno zgodovino, so Ružica si bila, Krivo je more, Motori in Napile Trajkovski, Ivan Sarievskiarievski in in IvoIvo kljub dežju, ki je ves čas škropil, pokazali vse se ulice so sprožile kanček nostalgije, tistim Mitkovski), ki je bila ustanovljena leta 2001. svoje sposobnosti in pridobljene izkušnje. pa, ki se še spomnimo časov obstoja skupi- Sprva so preigravali le skladbe drugih avtor-

Elvis Jackson Elvis Njihov zaščitni znak – ostrina in glasnost sta ne, so osvežile spomin, zakaj je prav ta bend jev, nato so zakorakali v ustvarjanje avtorskih znova poskrbeli za zabavo zbranih. V prvih veljal za enega boljših rok bendov v naši bivši skladb, pred tremi leti pa so začeli s snema- vrstah je bilo videti precej mladih z irokeza- državi. Spremljevalna skupina je zelo dobro njem svojega prvega albuma. Prvi single so mi, jaknami z napisi »Punk's not dead« ipd., opravila svojo »domačo nalogo« in ob koncu izdali leta 2008, že naslednje leto pa so delali skakanje po razmočenem terenu, skandira- smo vsi zbrani zapeli Lipe cvatu. Nastopajoči večjo promocijo posnetega materiala, po- nje, prepevanje vseh uspešnic so bili dodatni so poželi ogromen aplavz in se vidno zado- sneli so tudi nekaj videospotov. Bend je v fazi dokazi, kako priljubljen je ta bend pri nas in voljni poslovili. snemanja svojega drugega albuma in sloven- da je tovrstna zvrst še vedno priljubljena, tudi ● ski javnosti so se na Schengenfestu predsta- med mlajšo generacijo, ki vse bolj sprejema vili v zelo dobri luči. Kot ponavadi je bilo na Vzdušje po končanem koncertnem delu se je novodobne elektro zvoke. Kot zanimivost začetku potrebnih nekaj komadov, da so se vse prej kot umirilo. V neposredni bližini glav- naj omenim, da je bend v zadnjem času na obiskovalci opogumili in približali odru. Fan- nega odra se je v gromozanskem šotoru odvi- hrvaških tleh bolj priljubljen kot je bil kadar- tje so zelo energično predstavili svojo glasbo. jal »after party«. Odličen izbor glasbe (kritika koli prej, temu pa se tudi sami malce čudijo Zvoki alternativnega roka, s katerim so nam gre na račun pomanjkanja glasbe slovenskih in nasmihajo. glasbenikov v repertoarju DJ-ja) je razvnel postregli, so bili slišati zelo dobro, in občutek razpoloženo množico, ki se je zabavala, pre- sem dobila, da so si naredili dostojno promo- ● pevala in plesala vse tja do četrte ure zjutraj cijo. Predvsem pa ni bilo slišati, da so na odru Ker je bila množica že dodobra izmučena, (in bržkone še dlje), ko sem se sama poslovila zgolj trije člani, saj ni bilo čutiti nobene zeva- vreme pa iz minute v minuto slabše, je na od prizorišča festivala. Počakati bo potrebno joče praznine. prizorišču ob prihodu hrvaških Dukes of Hazard ostala le še peščica najbolj vztrajnih. tika gre tukaj na vse tiste, ki ne znajo in no- Rock'n'roll zvoki, ki so prihajali z odra, so zve- čejo mimo svojega ozkega pogleda in »fo- neli zelo zanimivo, ampak smo bili žal vsi pre- všije«. Kljub omenjenemu, se je v Maribo- močeni, zato smo morali prizorišče zapustiti. ru zvrstilo veliko število odličnih bendov. Upam, da se bo bend iz Karlovca uspel še kdaj Sama sem obiskala kar precej dogodkov, predstaviti naši publiki. odločila pa sem se, da bom na kratko napi- sala le nekaj stavkov o treh bendih, ki mordaa Želja vseh je, da bi drugo leto organizatorji niso vedno deležni medijske pozornosti.

imeli več sreče z vremenom – podobno kot ● so jo imeli lani. Lokacija, oder, ozvočenje, ce- lotna organizacija je bila na nivoju, le da se je Že tretji dan festivala smo bili priča odlične-ee- mati narava tokrat odločila za »štrajk«. mu koncertu na Mladininem odru. Na odruru Na vseh treh omenjenih festivalih so tako or- sta nastopila domači bend Dweal in pa fan- ji že uspešno dokončal študij), je predstavila ganizatorji kot tudi obiskovalci vneto in gla- tje iz benda Last Day Here. Mariborski Dweal svoj repertoar, v katerem so preigravali rok, sno iskali Marjana. Obiskovalci Metal Campa (Vasja Bajde, Denis Jančič, Matjaž Goričan in Klic divjine blues in funk komade. Zanimivost benda je, in drugih festivalov zagotovo vedo, za katere- Martin Počkar) so znani po svojih odličnih da ne ustvarjajo avtorskih komadov, saj me- ga Marjana gre in kakšna zanimiva zgodbica avtorskih komadih in kvalitetnem melodično nijo, da je velika večina dobrih komadov že stoji za tem. Vsem bralcem sporočam, da ga, spevnem roku. Vsekakor se je dalo opaziti, da napisanih in narejenih. Izbirajo kvalitetne ko- vsaj v moji navzočnosti, žal tudi tokrat nihče so na domačem terenu, da je veliko obiskoval- made, jih delno priredijo in predstavijo v zelo ni našel, kljub klicanju – tudi po mikrofonu. cev prišlo samo zaradi njih, fantje pa so spro- dobri izvedbi. Njihov cilj je, da se vsak obi- Torej se tradicionalno iskanje Marjana nada- ščeno dali vse od sebe in nas vse pozitivno skovalec na njihovem koncertu počuti dobro ljuje in prenaša v naslednjo sezono poletnih presenetili. Za njimi so Last Day Here ponov- in pozabi na vse težave, ki ga morda pestijo. festivalov 2011! no odgovorili na vprašanje, zakaj toliko časa Začeli so z nekoliko bolj umirjenimi komadi, preživijo na odrih v tujini in zakaj se jim obeta nato pa so vzdušje stopnjevali. Velika večina še več nastopov, tako pri nas kot zunaj. Zased- prisotnih je ob koncu prepevala svetovno Mariborski Festival Lent ba (Marko Duplišak, Uroš Boršič, Tomi Šenve- znane uspešnice, plesala in se zelo zabavala. ter, Mohor Mlakar in Jure Gorjanc), ki impresi- (26. junij – 10. julij 2010) ● onira s hardcore zvoki, so svojo glasbeno pot Za konec bi dodala le še nekaj besed o izre- začeli leta 20 2005.050 Fantje so v tujini Gre za enega večjih mednarodniharrodnih kkul-ul- dno zanimivi kombinaciji. Petek, 2. julij, je bil 28 koncertiralikoncertiral z velikimi imeni, zaznamovan s koncertom, ki so ga poime- turnih festivalov odprtega tipa v kot soo Black Stone Cher- pri nas, ki traja polna dva tedna.dna. novali kar Štajerska noč. Na Glavnem odru ry,ry, CCKY in Delain, obi- festivala se je predstavil legendarni Zoran Na obrežju Drave se zvrstisti skaliskka so Nizozemsko, nešteto koncertov, pred-- Predin, skupaj z Globokimi grli in skupino BelgijoBe in Nemčijo, Lačni Franz. Kvaliteta glasbe je bila vrhun- stav, delavnic in še veliko skratkask delovni so drugega na več kot 42-ih ska, saj Zoran ob svoj bok postavi vedno naj- in trud se jim je po- boljše glasbenike. Pravijo, da pri njem ni šale. prizoriščih, obiskalo pa ga plačal.p Postali so je že pol milijona obisko- Obisk je bil zelo dober, med obiskovalci pa je izrednoiz kvaliteten bilo moč videti tako stare rokerje, poslovneže valcev. Vsako leto Maribor bendb in nam tisti živi s tem festivalom, na kot tudi mlade navihance in vse ostale. Vse večerv postregli z iz- njihove uspešnice so nas popeljale v zlate ulicah srečate prav vse, ki jihh rednored dobro odigra- poznate. Žal se prebivalci, kkii čase nastopajočih, prisotni pa smo prepevali, nimnim koncertom. Oder se zibali in celo skakali. bivajo tik ob prizoriščih, v časuasu jimjim ni tuj, obnašanje na osemnajstih let obstoja festivalastivala njemnjem in komunikacija sta Simona Lečnik in kljub bližajoči se Evropskii prestoprestol-l- bila profes proprofesionalna.f Markov nici kulture v letu 2012, nikakorkor ne morejo vokalk l jje bil močan č in po pogovoru z sprijazniti, da se vsaj do polnoči tistih 16 dni njimi so mi zaupali, da zelo radi igrajo na šta- izvajajo prireditve, katerih zvok je nekoliko jerskih tleh in da jih publika dobro sprejema. glasnejši kot kakšen avtomobil na cesti. Tudi Tudi obisk ni bil tako slab, bi pa glede na kva- Last Day Here Last Day masa ljudi, ki se vsako noč zbere, se seveda liteto obeh bendov lahko prišlo nekaj več lju- pogovarja, kar pa je letos ponovno sprožilo biteljev dobre glasbe, ki bi nedvomno uživali negodovanje in pošiljanje inšpekcije, posle- tudi v teh nekoliko trših zvokih. dično pa je marsikateri bend na odru zvenel tišje, kot če bi predvajali njihov album v avto- ● mobilu. Žalosti me, da se nekateri ljudje pre- Zadnji junijski večer sem prisluhnila koncertu prosto ne morejo sprijazniti s tem priznanim skupine Klic divjine. Osemčlanska zasedba, kulturnim festivalom in z dejstvom, da ima ki jo sestavljajo izključno študentje medicine tudi štajerska prestolnica nekaj od tega. Kri- (vsaj za enega vem, da je kot prvi v generaci- reportaža

PO Krka, Pecs, foto Boštjan Pucelj.

Glasba kot vagabundstvo – med poletnimi festivali in tekmovanji ...

Glasbeni poklic je bil in bo začinjen s je morda pripomogla tudi zamenjava umetni- Tekmovanje pihalnih orkestrov škega vodje. Sami koncertni nastopi potekajo potovanji, poetiko in nenazadnje este- Flicorno D´Oro, Riva del Garda tiko ter izražanjem. Pomislite samo na v veliki konferenčni dvorani s še zadovoljivo, (Italija) a ne najprimernejšo akustiko. Manjša težava francoske trubadurje. Vsakdo, ki neko- je tudi izredna vročina na odru, ko se ob liko bolje pozna kulturo naših sosedov večernih urah dvorana napolni. Pred leti sem Tekmovanja pihalnih orkestrov so v porastu, bil priča dogodku, ko je eden od glasbenikov (Italijanov in Avstrijcev), na vsakem saj je zanimanje za obisk precejšnje, vse večja celo omedlel. Vse to kaže, da pihalni orkestri koraku opaža njeno veličino. V glasbi je pa je tudi zavest organizatorjev in različnih še vedno nimajo primernih dvoran za koncer- skupnosti o pozitivnih učinkih na turizem njihova dediščina res ogromna. Slovenci tiranje, kar je po mojem izredno pomembno oziroma kulturno pestrost v določenem kraju. s svojim repertoarjem še nismo prodrli za dober ton. K temu je treba seveda dodati Festivali velikokrat sovpadajo s t. i. mrtvo v tujino. Zakaj? Je problem kakovost še dobro izbiro instrumenta, ustnika in seve- sezono sicer izredno turističnih krajev. da samega glasbenika. Vseeno pa moram po- ali marketing? Verjetno oboje. Z vsem Tekmovanje pihalnih orkestrov Flicorno 29 hvaliti organizacijo dogodka – na voljo je bilo znano parolo »tujega nočemo, svojega D'Oro se je odvijalo sredi aprila v turističnem namreč dovolj pomožnih dvoran in možnosti ne damo« v 21. stoletju ne bomo uspeli. mestu Riva del Garda ob Gardskem jezeru. Od za vaje. Upam si trditi, da se Italijani na tem slovensko-italijanske meje je oddaljeno pribli- Mislim, da je napočil čas, ko bi morali področju izkažejo bolje kot Francozi (Eolia žno tri ure in pol vožnje z avtomobilom. Me- sami aktivirati svoje najboljše ljudi, da Strasbourg). Omeniti moram še žirijo. Nekako sto ponuja ogromno nastanitvenih možnosti, sem ravnodušen ob pogledu na člane žirije, bi bila slovenska glasbena dediščina po- razvit pa je predvsem kopališki turizem. ki krožijo domala po vseh znanih evropskih znana širše in ne le znotraj naših meja. Tekmovanja, ki je bilo prvič organizirano tekmovanjih. Zakaj je tako? Ta tema vsekakor V tujini kaj hitro dobiš realno oceno leta 1992 kot bienalno, od leta 2008 pa ga zahteva samostojen članek v specializirani prirejajo vsako leto, sta se letos udeležila mla- naše kakovosti in prepoznavnosti. To je reviji ... Nekako poenostavljeno pa bi lahko dinski pihalni orkester Glasbene šole Koper, pravzaprav nekoliko žalosten, a obenem rekli, da imajo tudi organizatorji kdaj zaveza- oziroma njenih podružnic iz Pirana in Izole, dober podatek za pravilen pristop ozi- ne roke. Podobno se verjetno sprašujemo v Pihalni orkester Pirati ter občinski Pihalni vseh mogočih situacijah, največkrat tam, kjer roma razmišljanje. Nemogoče je postreči orkester Izola, oba pod vodstvom dirigenta in politika prevlada nad stroko oziroma zdravim z ugotovitvijo, kako to najbolje početi, pozavnista Mirka Orlača. razumom. zelo pomembno pa je že, da to počnemo. Tekmovanja se je udeležilo 42 orkestrov, V mislih imam predvsem promoviranje večinoma iz srednjeevropskih držav. Najuspe- http://www.fl icornodoro.it/ slovenske glasbe, ustvarjalnosti novih šnejši slovenski predstavniki so bili Izolčani, ki del, sorodne produkcije in izvozne na- so zasedli v tretji oziroma mladinski kategoriji Vse skupaj se je pravzaprav začelo z obiskom 6. mesto. Glede na to, da so se tega tekmo- 9. bienalnega mednarodnega tekmovanja ravnanosti. Med obiskom dveh velikih vanja na evropski ravni udeležili prvič, je to »IX EDIZIONE CONCORSO BANDISTICO IN- smučarskih središč (Schladminga in zanje soliden rezultat. TERNAZIONALE DEL FRIULI - VENEZIA GIULIA, Aspna), seveda ne v zimskem letnem Tekmovanje je se je po dolgoletnem bie- BERTIOLO (UD)« času, sem bil kot glasbenik nekoliko nalu prelevilo v vsakoletno prireditev. Tako je Tekmovanje sem podrobneje spoznal pred razočaran, da vsi poznajo slovenske postala orkestrom dostopnejša, ob prehodu dvema letoma, ko smo z Univerzitetnim pi- pa je bil opazen padec v številu in tudi kako- halnim orkestrom Ljubljana izvedli zaključni smučarje, le malokdo pa slovenske glas- vosti prijavljenih orkestrov. Letos je bil spet gostujoči koncert. Tudi takrat je sodelovalo bene ustvarjalce. opazen porast števila orkestrov, h kateremu več slovenskih orkestrov. Letos se je tekmova- nja kot edini orkester iz Slovenije udeležil Pi- uspe vsako leto privabiti 40 različnih orke- dvorano). Zaradi zračenja so okna odprta, halni orkester Tolmin pod vodstvom dirigenta strov oziroma glasbenih sestavov. posledica tega pa so moteče hupe avtomo- Stojana Milinkoviča in predsednika Aljoše Orkestri se predstavijo bodisi v festival- bilov in sirene, ki posežejo v samo koncertno Križniča. Pomlajeni orkester s svojo komajda nem koncertnem delu bodisi s koncerti na izvajanje posameznih orkestrov. 30-letno zgodovino je zavidljivo zastopal prostem v samem središču mesta. V okviru fe- Nekje v zakulisju sem ujel govorice, da Slovenijo. Med 17 orkestri so v 3. kategoriji stivala pa poteka tudi tekmovanje za pihalne imajo namen zgraditi tudi koncertno dvora- dosegli 90,6 točke in tako prepričljivo dosegli orkestre združenja CISM, seminar za dirigente no. To bi bila vsekakor velika pridobitev za 1. mesto. To jim bo vsekakor dalo veliko moti- pihalnih orkestrov, kot tudi različni manjši se- koncertno glasbo pihalnih orkestrov. Opazil vacije za nadaljnje delovanje. Na tekmovanju minarji o glasbilih in novi literaturi za pihalne sem tudi upadanje zanimanja razstavljavcev so se pregovorno dobro znašli v skladbi po orkestre. Kot lastna produkcija se je na festi- instrumentov in notne literature, odsotnost izbiri s solističnimi vložki trobentača Damija- valu dodobra uveljavil t. i. »WYWOP« – World vseh seminarjev (razen dirigiranja, ki ga je na Valentinuzzija in drugih članov orkestra. Youth Wind Orchestra Project, pri katerem že letos vodil nizozemski dirigent Henrie Adams) Zanimivost, vredna posnemanja, je tudi to, da več let sodelujejo tudi posamezni Slovenci. in manjše število sodelujočih orkestrov. Tudi nekdanji dolgoletni dirigent Miloš Rijavec igra Ker orkester nima avdicije, se vanj po vplačilu tekmovanje CISM ne zaživi, saj se nanj že v orkestru skupaj s svojimi učenci. Mlademu določenega zneska prijavijo amaterski oziro- dalj časa prijavi le tja do šest orkestrov, kar je orkestru stoji zgledno ob strani glasbena šola ma glasbeniki študentje. razmeroma malo. Tolmin, ki jo vodi ravnateljica Slavica Mlakar. Velik razmah literature za pihalne sestave Na primorskem koncu zagotovo prednjači po doživljamo po letu 1950. Skupaj z novona- zglednem sodelovanju orkestra in šole, njuna stalimi deli so nastale tudi manjše in večje Aspen Music Festival and School simbioza pa ima že vidne rezultate. V za- glasbene založbe. Na festivalu imajo tako svoj (AMFS) dnjem desetletju so z oddelka pihala, trobila razstavni prostor tudi založbe in izdelovalci in tolkala tolminske glasbene šole nadaljevali glasbil. Festival je bil uradno ustanovljen leta 1949 ob glasbeno pot naslednji učenci: Če gledamo s slovenskimi očmi, je festival pomoči čikaškega veleindustrialca Walterja Damijan Valentinuzzi (trobenta) – Jazz aka- odlično zastavljen in umeščen v prostor. Vsak Paepckeja. Skupaj z glasbenim festivalom pa demija v Gradcu, Matija Mlakar (pozavna) obiskovalec Schladminga lahko dobi kon- je nastajal tudi Aspenski inštitut za humani- – Jazz konservatorij v Celovcu, Irena Kavčič certni program v tako rekoč vsaki restavraciji stične študije (Aspen Institute of Humanistic (fl avta) – Akademija za glasbo Ljubljana, zdaj oziroma hotelu. Obiskovalci Schladminga pa Studies). Za potrebe koncertnega dogajanja podiplomski študij fl avte v Madridu, Sabina so deležni tudi »poletne kartice«, ki zagotavlja in simpozijev je arhitekt Eero Saarinen za- Magajne (rog) – SNG Opera Ljubljana, Amadej brezplačno uporabo žičnic, avtobusnih pre- snoval prvi pokriti šotor. Walter in Elizabeth Rutar (bas pozavna) – Akademija za glasbo v vozov in bazenov. Paepcke sta sanjala o Aspnu kot mestu, v Berlinu, Luka Ipavec (trobenta) – Akademija Vsekakor so bili letos med najbolj zanimi- katerem bi se ljudje izpopolnili telesno, um- za glasbo v Ljubljani, Ana Leban (oboa) – vimi fi nski vojaški orkester s solistom troben- sko in duhovno. Njuna fi lozofi ja je postala Akademija za glasbo v Ljubljani, Neža Ipavec tačem Jouko Harjannejem, Francoski nacio- poznana kot »The Aspen idea«. (rog) – Konservatorij za glasbo Ljubljana, nalni mladinski orkester pod vodstvom Mi- Leta 1951 so prvič začeli z uradnim pou- Doroteja Benedejčič (rog) – Konservatorij za guela Etchegoncelayja, ki je bil tudi gostujoči čevanjem, seminarji in tedenskimi koncerti. glasbo Ljubljana, David Miljančič (pozavna) – dirigent univerzitetnemu orkestru Ljubljana Tri leta pozneje sta se festival in inštitut ločila Konservatorij za glasbo Ljubljana, Neža Krava- pred letom dni. Nenazadnje je bilo vsekakor ter postala dve neodvisni samostojni enoti. Z naja (fl avta) – Srednja glasbena šola Koper. zanimivo poslušati WYWOP, ki so s sklepnim Andersonovo donacijo ogromnega zemljišča Zaradi velike želje po novih izkušnjah in zna- koncertom zaključili festival. V letošnjem letu AMFS-ju so pridobili kampus, ki ga uporablja- nju bomo o Tolmincih gotovo še veliko slišali. so poleg zanimivega španskega programa jo za učenje, vadenje, raziskave in tajništvo. (gostujoči dirigent Henrie Adams deluje v Leta 1965 je začasnega zamenjal veličastnejši Tekmovanje v Bertiolu, naselja blizu Vidma v Španiji) orkestru dirigirali tudi Johann Mösen- pokriti šotor, ki sta ga skonstruirala Herbert Italiji, je iz državnega preraslo v mednarodno. bichler in Verena Moesenbichler-Bryant. Bayer in Fritz Benedict. Maestro Gordon Har- Organizator tekmovanja je tamkajšnje glas- Festival sem obiskal že večkrat: kot diri- dy je ob pomoči umetniškega vodje Jorgeja beno društvo Filarmonica La Prime Lûs 1812. gent svojega orkestra, kot član tekmovalnega Mestra uvedel originalen model festivala z Korak naprej je bil narejen pri izbiri žirantov, orkestra in kot študent na seminarju za diri- ustanovitvijo komornega simfoničnega orke- 30 saj je letošnji žiriji predsedoval ugledni belgij- gente pod vodstvom Douglasa Bostocka, pa stra, akademije godalnih kvartetov, operne ski dirigent pihalnih orkestrov Norbert Nozy. tudi samo kot obiskovalec. Organizatorji so šole in avdio snemalnega inštituta. Organizacijsko solidno uigrani ekipi bi pripi- pri svojem delu profesionalni, osebje ustre- Pod vodstvom direktorja Roberta Hartha sal nekaj mediteranske ležernosti, vendar pa žljivo in vedno natančno. Koncept festivala so zgradili povsem nov šotor (Benedict mu- je navkljub tehnično nezadostnim pogojem je dodelan, prav tako vadbeni, sejemski in sic tent, 1999) in koncertno dvorano Irving (premalo prostora za uigravanje orkestrov, koncertni prostori, glavni objekt – koncertna B. Harris (1993); oboje je skonstruiral Harry neprimeren vstop na oder itd.) izvedla video dvorana – pa si komaj zasluži to ime (gre Teague. Umetniško vodstvo je uvedlo še in avdio prenos v realnem času. Vsi podporni- namreč le za akustično izboljšano športno dodatne študije, kot sta center za kompozici- ki in navdušenci tekmovanja so si tako lahko v živo ogledali tekmovalni nastop na svetov- nem spletu. Pohvalno je tudi to, da dobi vsak orkester Schladming 2010, fotografi ja: Simon Perčič. poleg avdio posnetka na zgoščenki tudi vide- oposnetek na devedeju. Več o tem festivalu si lahko preberete na spletnem naslovu: http://www.laprimelus.it/index.php?q=it/ node/4. MID Evrope

Veliki festival pihalne glasbe Mid Europe poteka v smučarskem in turističnem središču Schladming, le streljaj oddaljenem od Salz- burga. Od 13. do 18. julija letos je potekal že trinajstič zapored. Organizatorjem in umetni- škemu vodji prof. Johannu Mösenbichlerju jooi inn amameriškaeriška akademijaakademija zaza dirigiranjedirigiranje (2(2000).000) srsrediščuedišču imajo imajo ttreningereninge vsvsee svsvetovneetovne rrepre-epre- V načrtu imajo še graditev povsem novega zentance, ki si to lahko privoščijo. Domačini kampusa oziroma celotno prenovo starega, pravijo, da imajo v Aspnu boljši sneg kot v tako da bodo učne zmogljivosti dosegle žele- Evropi, pa tudi vreme je zelo sončno. Torej ni tehnični standard, ki si ga tukajšnji študenti nič čudnega, da so cene tukaj tako visoke in nedvomno zaslužijo. da mora imeti v Aspnu vsak bogatejši Ameri- Festival poteka od 1. julija do 22. avgusta. čan svojo poletno rezidenco, ki za slovenske Po obsegu je največji glasbeni festival te vrste razmere meji na majhno vilo. na svetu. Zanj poleg profesionalnega osebja Poleg glasbenega festivala je tu že Aspen skrbi tudi 300 prostovoljcev, glasbenih nav- institut, s katerim festival tesno sodeluje. dušencev. Udeleži se ga več kot 700 učencev Obiskujejo ga državniki, mirovniki, znan- z vsega sveta, največ iz severne Amerike in stveniki in združenja, ki si želijo udobnega in Kanade. sproščenega komuniciranja na lepo urejenih Na letošnjem festivalu med drugimi so- travnatih površinah, v prijetnem okolju in na delujejo: Nancy Allen (harfa), The American svežem zraku. Znanstvenike in humaniste še Brass Quintett, Andrew Armstrong (klavir), dodatno stimulirajo številni koncerti ter glas- 31 Nadine Asin (fl avta), dirigenti Hugh Wolff , An- bena in umetniška predavanja. drey Boreyko, Robert Spano, James Conlon, Festival je zelo ambiciozno zastavljen Hans Graf, Marin Alsop in Leonard Slatkin, projekt, ki nedvomno dobiva posnemovalce Robert McDuffi e (violina), Audra McDonald po vsem svetu. Priznati moram, da me je nivo (vokal), Michele DeYoung (mezzosopran), izvedb koncertov in seminarjev pozitivno pre- Elaine Douvas (oboa) in Sol Gabetta (violon- senetil. Glasbeniki skupaj s svojimi profesorji čelo). pravzaprav izvajajo vso svetovno literaturo, Fotografi ji: Simon Perčič. Na festivalu delujejo trije simfonični or- med drugimi tudi veliko ameriških in svetov- kestri, ki redno koncertirajo pod vodstvom nih premier. Rezultat dolgoletnega razvijanja različnih dirigentov. Nešteto je seminarjev za in bogatenja festivala so tudi izjemno prijazni govori več o pomanjkanju fi nančnih sredstev posamezna glasbila, sekcijskih vaj, komornih in ustrežljivi ljudje. Kulturni turizem v Aspnu (to je bila namreč glavna tema zadnjih nekaj in solističnih recitalov. tako dobiva vse večji pomen, saj ga zaradi let), ampak o tem, kaj več lahko ponudimo – Za Aspen Music School of Music je leto- izredno zanimive ponudbe redno obiskujejo kaj drugačnega, kako bi lahko novo glasbo na šnje leto prelomno, saj jih je nepričakovano ljudje z vseh celin, posebno zvesti pa so ame- drugačen način predstavili občinstvu, katere zapustil dolgoletni umetniški vodja maestro riški ljubitelji klasične glasbe. umetnosti bomo v nadaljevanju združevali David Zinman (šef dirigent orkestra Tonhalle Po obisku več festivalov v Braziliji, na Por- in jih predstavili kot eno celoto. Orkester se iz Züricha). Njegovo 12-letno vodenje AMFS tugalskem, v Španiji, Franciji, na Dunaju in zadnjih nekaj dekad ni nič spremenil. Mogoče je pustilo neizbrisen pečat tako pri publiki drugod lahko trdim, da so ravno Američani je zdaj na potezi naša generacija … to pa bo kot pri izvedbi in konceptu festivala, ki ga je s s svojim odprtim pristopom klasično glasbo pokazal čas. svojim prihodom dodatno oplemenitil. AMFS najbolj približali občinstvu, ne da bi se pri tem bo njegovo že oblikovano sezono zapolnil z zmanjšala umetniška vrednost same glasbe. Več o festivalu si lahko preberete na spletnem drugimi dirigenti (maestro Zinman naj bi diri- Na predavanju ene izmed vodilnih ameriških naslovu www.aspenmusicfestival.com. giral pet pomembnih koncertov na festivalu), menedžerskih agencij, ki je bila prisotna tudi Simon Perčič iščejo pa že novega umetniškega vodjo. v Aspnu, so se poleg vsakdanjih menedžer- Aspen je majhno mestece, oddaljeno štiri skih odnosov s svojimi varovanci ustavili tudi ure vožnje od Denverja (zvezna država Kolo- ob vprašanju, kako naprej. Direktorica je z rado). V tem svetovno znanem smučarskem veseljem ugotovila, da se na konferencah ne intervju

● Začniva z najbolj aktualno stvarjo – bolj alternativnih podlagah v primerjavi s pred nekaj dnevi ste prišli z nastopa na tem, kar smo naredili na plošči. Ker smo hoteli poljskem glasbenem festivalu Woodstock, z albumom seči do nekoliko širšega kroga kjer ste prvič igrali v tujini. Kakšni so vtisi ljudi, se nam je zdelo, da bi tak uvod zelo o festivalu na splošno in z odra? dobro sodil poleg. Glede na to, kar smo mi videli tam, je Wood- ● Zgodba skupine se je menda začela v stock nedvomno eden največjih evropskih glasbeni trgovini, v kateri si delal. Ostali rok festivalov. Organizira ga poljska legenda, člani Nevember1 pa so bili tvoje stranke? aktivist, dečko okoli šestdesetih, ki živi in Ja, dejansko so bili nekateri člani moje stran- deluje že od hipijevskih časov (gre za Jureka ke, a jim nikoli nisem nič prodal. (Smeh.) Bili Owsiaka, op.a.). Vsako leto organizira festival, so tipi, ki niso imeli za početi nič boljšega, kot na katerega v štirih dneh pride pol milijona Himne za naprej viseti po glasbenih štacunah in preizkušati kul ljudi. Ta človek se je toliko infi ltriral v poljsko kitare, ki si jih niso mogli privoščiti, jaz pa sem underground in mainstream glasbeno sceno, jih imel na dosegu roke. (Smeh.) Tudi, ko sem da je postal del tamkajšnje folklore. Ima toliko nehal delati tam, smo ostali v stiku. Potem je Punk in duhovnost sta besedi, ki zvez, da mu uspe narediti festival za pol mi- prišel čas, ko sem v svoji spalnici sam delal lijona ljudi zastonj. Vsa ta masa ljudi je nekaj se redko znajdeta skupaj v istem komade, oni pa so me vabili na svoje »jame«, nepopisnega – to ni nogometna tekma ali spraševali, če bi kaj delali skupaj. Počasi sem stavku. A v glasbi domače zasedbe zbor na Trgu republike, to je pol milijona ljudi! rekel, da imam zadosti pesmi, da se lahko do- Nevember1 živita v relativnem soži- Za nas je bilo to zelo dobro. Igrali smo seveda bimo in vidimo, kaj se da narediti. Naš basist na enem od stranskih alter odrov, ampak tju, kar je mogoče delno razbrati že Šinko je povabil še bobnarja Naceta iz skupi- samo, da smo bili tam in doživeli to stvar bi iz dolgega naslova njihovega prvenca ne The Language of Thought Hypothesis, v bilo vredno 12 do 14 ur vožnje. Himne, hvalnice, molitve, cifre, kateri sta takrat skupaj igrala. Ko smo ploščo vojaki in disko, ki so ga v celoti ● Na festivalu nastopajo bolj poljski izva- končali, smo ugotovili, da za živi nastop po- jalci ali tudi kakšna velika imena? trebujemo še eno kitaro, zato sem povabil še brezplačno ponudili svetu kar na Če narediš tako stvar v Angliji ali na Nizo- svojega prijatelja Jureta Zdovca, ki drugače svoji spletni strani. Glasbeno so svoje zemskem, moraš imeti vsaj tričetrt programa igra pri Icarus Down. ameriškega ali skupine iz MTV-ja. Pri njih pa dosedanje punkovske in hardcorovske ● Avtor pesmi in besedil pa si večinoma ti … so bili »headlinerji« Papa Roach, ki bi pri nas Mene pri celi stvari najbolj fascinira to, kako izkušnje podkrepili s himničnostjo mogoče zapolnili Cvetličarno, tam pa niso komad zraste iz moje spalnice, gre čez fi lter popa in energijo roka, v besedilih mogli čisto verjeti, kaj se jim je dogajalo. petih ljudi in pride do nečesa tretjega, pod Drugače pa so večinoma poljski bendi. pa antipotrošniško nastrojenost po- odrom pa je komad toliko njegov kot moj. trosili še s kančkom bolj duhovnih ● Kako ste se vi infi ltrirali na ta Morda je v njegovem življenju tako pomem- misli in sarkazma. Pevec Primož je vzhodnjaški Woodstock? ben kot v mojem. Jaz sem v pesem zlil spo- Mi smo prišli tja zaradi dobrih zvez – kolega znanje, on je iz nje dobil neko spoznanje, ne avtor večine pesmi, za katere pravi, že dolgo sodeluje z omenjenim organiza- nujno enako. To je zame največji čar, ta vez, ki 32 da so nastajale na njegovi kitarci v torjem in je odrski menedžer na enem od jo imamo vsak z vsakim. To je zame osrednja domači spalnici in da bi jih kot take manjših odrov. Na njem so se čez dan odvijale motivacija, imeti priložnost, da se ustvarja lahko brez težav odigral na primer takšne in drugačne, tudi kulturne, stvari, ne med ljudmi tovrstna kemija. samo glasba. Me je pa impresioniralo, kako ● Dolg naslov svojega prvenca ste ko- z Adijem Smolarjem na zelo kan- je bil ta prostor, sprejel je dvajset tisoč ljudi, mentirali, da je »takšen zato, ker je svet tavtorki način. A ostala četverica v neprestano poln. Že ob dveh popoldne! Po- kot disko z zelo uigranim didžejem«. V tem navadi je, če igraš na kakšnem festivalu ob skupini je tem akustičnim osnovam je čutiti tudi nekaj duhovne ali fi lozofske dveh popoldne, enako, kot bi imel vajo doma. dodala ostrino in distorzijo ter nekaj komponente … punkovskega poskoka, ki dobro de- ● Kakšen termin nastopa ste dobili vi? Sam sebe vidim kot zelo vernega človeka. Ob pol desetih zvečer. Res je, da če igraš v Težko bi se prištel kakšni inštituciji, toda luje tako v bolj alternativnih klubih tujini, pomaga tudi to, da si od drugod, pa Bog ali absoultna resnica ali »didžej«, kakor kot na radiih, ki že vrtijo prvi single še prijatelj nam je pomagal, da smo dobili ta hočeš temu reči, je zame dejstvo. Vse deluje, Halo in bodoči single Himna za dober termin. Igrali smo neposredno pred kot mora, stvari so zelo uigrane. Včasih se naprej. Od Woodstocka do Haitija »headlinerji« tistega dne na tistem odru, ki so zdi, kot da smo samo tu in zgolj plešemo na legendaren poljski punk bend iz osemdese- določeno glasbo, ki nam je predvajana. To je smo se v pogovoru sprehodili s pev- tih. Sicer nismo bili deležni takega odziva kot tudi glavna tema komada Disko, disko, ki bo cem Primožem P. Ram Siterjem, oni, a je bilo zagotovo vredno poti. kmalu izšel kot drugi singel iz albuma. ki je razložil, kako se Nevember1 ● Recenzijo lastne plošče ste si kar sami ● Prav duhovna tematika je v besedilih na znajdejo na velikem disku, ki mu v sarkastičnem radijskem tonu zrecitirali albumu povezana tudi z antipotrošniško pravimo življenje, in kdo je tisti na uvodu na prvenec Himne, hvalnice, fi lozofi jo … molitve, cifre, vojaki in disko. Gre pri tem To gre z roko v roki. Če hočeš seči po čem glavni Didžej, po katerega taktih bolj za nagovor poslušalcev ali komentar duhovnem, se boš na nek način obrnil stran plešemo vsi. na domačo glasbeno sceno in novinarstvo? od materializma. Včasih moraš oboje združiti, Bolj slednje. (Smeh.) Na kar nekaj mestih na a na dveh stolčkih je v istem trenutku zelo plošči smo se poslužili sarkazma. Ta del je težko sedeti. Če na albumu govorim, kaj vse posnel moj dober radijski kolega, govori pa o ni dobro, bi bilo vse skupaj samo pljuvanje, če ukalupljenju vseh stvari. Rastli smo na veliko ne bi dodal še pozitivnih stvari, ki jih iščem v svojih komadih skozi duhovno misel. V vseh med nas kot avtorje na eni strani komada in pravili so torto in jo razdelili ljudem, mi pa teh letih razmišljanja me duhovne rešitve še poslušalce na drugi nismo želeli postavljati smo naš album posneli na cede z unikatnim nikoli niso razočarale oziroma sem še bolj zidu, ki se mu reče »keš«. Seveda je užitek ovitkom, naredili dražbo in izkupiček podarili prepričan, da materialnih rešitev za te materi- dobiti cede, ga imeti doma na polički in reči: prijateljem iz Food For Life. Ta organizacija alistične probleme ni. ta je pa moj! Ampak pesmi se tako ali tako na več nivojih pomaga ljudem, potrebnim neprestano spreminjajo, imajo svojo zgodbo pomoči, v glavnem pa delijo hrano. In to ● Zdi se, da so tvoja razmišljanja nekako še naprej … vegetarijansko hrano, kar je zame kot aktivi- bližje kakšnim vzhodnjaškim fi lozofi - sta zelo pomembno, ker se mi zdi deliti nekaj, jam kot denimo prevladujoči evropski ● Omenili ste tudi, da bodo vaše pesmi na kar podpira mesnopredelovalno industrijo krščanski misli … spletu s časom dobivale nove oblike. in govoriti o dobrodelnosti, čisto brezveze, Absolutno. Veliko časa sem in še posvečam fi - To je naš namen. Sedaj smo pesmi malo pu- saj ta industrija planetu škoduje okoljsko in lozofi ji gibanja Hare Krišna, ki me privlači prav stili ob strani, da malo zadihajo, imamo pa fi nančnoekonomsko. Saj nismo zbrali veliko, zato, ker ne vsiljuje svoje inštitucionalizacije. namen še modulirati vsebino – to je to življe- kakšnih 70 evrov, a ravno mesec kasneje se je Zrasel sem na punku in ni pogojev, da bi mi nje, ki ga splet omogoča. Pravkar se dogo- zgodil Haiti in slovenski Food For Life je vodil kdo rekel: »Jaz sem tvoj šef, delal boš kot ti varjamo s prijatelji za še dva remiksa pesmi celotno evropsko mrežo, sami so šli na Haiti in jaz rečem in to je dobro zate.« Ali: »Če se boš poleg zdajšnjih dveh, na zalogi pa imamo še tam pomagali. Všeč mi je, da sem našel do- pazil greha in delal točno tako, kot pravi naša eno priredbo. brodelno organizacijo, ki ni tako velika, da ne piramida, te bo Bog sprejel, če ne, si za vedno ● veš, kdo je na vrhu piramide, in za sabo nima pogubljen.« Hvala lepa! Jaz verjamem, da je Pa še končajva s pozitivno noto albuma inštitucije. To je skupina ljudi, ki jih poznam, tako, kot je rekel Primož Trubar: »Pred buhom – že dobiček vašega prvega koncerta ste vem, da se ne bodo okoristili z delom organi- smo vsi glih.« To je lepota vseh vzhodnjaških podarili v dobrodelne namene. Komu ste zacije. Sami so zbrali denar, ga odnesli tja in ver, da niso diskriminatorne. Prepričalo me je, ga namenili? podelili po deset tisoč toplih obrokov na dan. da obstaja religija, ki mi lahko nekaj dobrega Res je bil to čisto prvi koncert, bolj fešta za Ker vem, da je šel moj trud mimo izkoriščeval- da, ne da bi moral poleg še plačati davek. prijatelje in znance, tiste, ki so želeli slišati, kaj delamo. Povabili smo tudi prijatelje, ki skih inštitucij in sem lahko pomagal, sem se ● Po drugi strani pa ime skupine Nevem- sodelujejo pri organizaciji Food For Life. Pri- počutil res dobro. ber1 črpa tudi iz te krščanske tradicije, Blaž Tišler dneva mrtvih, čeprav plošča ni morbidna … Sam sem fasciniran s smrtjo, a nič preveč črnega. Zame predstavlja predvsem spre- membo, prehod v nekaj drugega, vedno pa je povezana z določenim vprašanjem, zato smo se poigrali s črkami in besedami »Ne vem« in datuma dneva mrtvih. Veliko pa je povedano tudi s tem, da smo imeli prvo vajo 1. novembra. ● Album ste v veliki meri naredili sami, vključno z videospotom za prvi singel Halo. Gre tukaj za tisto punkovsko naredi sam miselnost, iz katere izhajate, ali za običajne fi nančne težave novih skupin? Ne bom se hvalil, če rečem, da smo dobro povezani z ljudmi v industriji in bi lahko delali s profesionalci. A je bil za nas izziv, da to na- redimo sami. Na tem smo zrastli in moj pun- kerski ego veliko lažje prenese, če naredim ploščo sam. (Smeh.) Tudi če bo nekje malce 33 mimo, je boljše, kot če mi jo nekdo »popegla« in me celo popoldne »dribla« v studiu zaradi nekaj vokalov. Sicer smo rekli, da ne bomo naredili klasične punk rok ali hardcore plošče, ampak bomo šli v malce bolj polikan zvok. No, saj se plošči pozna, da je to delalo pet lju- di, ki so sicer delali vse kaj drugega. (Smeh.) Ploščo smo naredili z našim prijateljem Ro- kom Koritnikom in v studiu A-Box v Trzinu z mojstrom Matejem Grginičem, možakarjem, ki drugače dela tudi popovske stvari. Koritnik je sicer mlad producent, a zelo obetaven, delal je na primer s Trkajem in Supersoul Connection. Nekaj projektov ima za sabo in mislim, da je tudi naša plošča dobro izpadla. ● Ploščo ste v celoti brezplačno ponudili na svoji spletni strani, kar v času upada prodaje cedejev in drugih nosilcev zvoka ni več nič nenavadnega. Toda, ali je vam kot avtorjem vseeno kaj težko pri srcu, da po tolikšnem vloženem delu nimate v roki fi zičnega izvoda, pač tistega malo bolj lično zapakiranega sadu svojega večletnega truda? Na splošno smo se za spletno objavo odločili zato, ker bomo tako dosegli več ljudi in ker bi se ta stvar vseeno znašla na spletu. Tudi

Fotografi ji: Žiga Lovšin. intervjuintervju

Slash idiot, Kings of Leon pa dolgočasni PredPred nekaj več kot desetimi leti 725ºC srka težko pričakovini gin tonic. Zaviha- KajKaj je ljubezen?ljubebezezen?? see je nekje v mamajhnemjhnem anangleškemgleškem ne, skorajda prekratke, hlače na rob in opri- jeta srajca s kratkimi rokavi so skupaj s pega- Čeprav si, tako kot Kings of Leon, tudi Frien- mestu, imenovanem St. Albans, stim obrazom in navihano kodrastimi lasmi dly Fires ne privoščijo tako bleščečega šova odvijala rojstnodnevna zabava. kot del pevčeve podobe hkrati tudi bendov kot Timberlake, pa jih najverjetneje rešuje to, Običajna, s hedonizmom obar- zaščitni znak. K uspešni enačbi spada tudi da vsaka pesem iz njihovega dve leti starega prešeren nasmeh, rezultat pa je karizmatični prvenca zveni kot poleten, s popom obarvan vana najstniška žurka, ki jo želi frontman, ki s svojimi velikimi, radoživimi, hit indie klubov. Mešanica dance ritmov, s svojo glasbo popestriti mlad, a še sinje modrimi očmi, ne da bi se sploh trudil primesi housa, sambe, karnevalski kič in blišč neizkušen bend, ki, kot se spodo- odpreti usta, prepeva svoj po poletju dišeči disca, retro synthi in plemensko zveneča hitič Jump in the Pool in te hkrati nagovarja, tolkala brez sledi sramežjivosti pripomorejo k bi, preigrava pesmi pankrokerjev da se v velikem modrem bazenu z njim ohla- neprestanim izlivom endorfi nov, rezultat pa Green Day. Glasba očitno ne za- diš tudi ti. Omenjena karizma in entuzaistično so nezavedni nasmeški in ritmično gibanje dovolji izbranega okusa najstni- manični gibi, spominjajoči na indijanski ples telesa. Tako kot zapoveduje starodavno pop soncu ali bogovom plodnosti, ki Macfarlana pravilo tudi Friendly Fires v svojih pesmih kov, zato morajo mladci s svojim obsedejo vsakič, ko stopi na oder, so razlog, obljubljajo življenje v oddaljenih romantičnih nastopom prekiniti. »Igrali smo v da mediji mladega pevca primerjajo s premi- mestih, vabijo k brezskrbni zabavi, po drugi garaži, medtem ko naj bi kasneje nulo legendo Freddijem Mercuryjem. »Fred- strani pa hrepenijo po ljubezni; po nečem, die Mercury!? Ne, tega še nisem nikoli slišal,« česar sploh še niso izkusili ali pa je tega že v hiši glasbo vrtetel nek DJ Spun- se v smehu začudi Ed, medtem ko tri sekudne zdavnaj konec. »Ne vem točno, kaj ljubezen ky. Igrali smo slabo, nihče ni ple- prej od začudenja skorajda pade s stola. »Vau! sploh je,« razloži Macfarlan. »Tisto, o čemer sal, zato so nas prisilili, da neha- Kristus!« Zatem s skromnostjo pripomne, da rad razmišljam, je zgolj ideja ljubezni. Nekaj, svojim nekonvencionalnim gibom ne posve- kar si želiš, pa ne moreš dobiti. To je vedno mo. Mulci so želeli plesati. Želeli ča posebne pozornosti. »O ja, ne samo, da dober navidh.« Kljub nostalgiji po nečem, so DJ Spunkyja,« razlaga kitarist vadi, nenehno opazuje in preučuje tudi ostale česar ni, pa mladeniča trdita, da so besedila utišanega benda in v smehu doda, zvezde, ki plešejo! Vedno znova gleda Flas- večinoma optimistična. »Ne želimo pisati pe- hdance. In Footloose!« ga v skorajda histerič- smi o slabih stvareh,« pojasni Gibson. »Noče- »Če si ukinjen, da lahko vrti DJ, nem smehu zafrkava kitarist Gibson, Edu pa mo spominjati na vse, kar se po svetu dogaja ki se imenuje Spunky, potem veš, se zdi ideja nadvse zabavna. »Res. Preučujem slabega. Mislim, da je naša glasba primerna da si popolnoma zanič!« Danes, ples Kevina Bacona. Vse svoje gibe poberem za bolj optimistična besedila.« Kot kaže, se iz plesnega prizora v skladišču.« Po trenutku bo tudi prihajajoča druga plošča še vedno desetletje kasneje, je zgodba dru- tišine nadaljuje in prizna: »Ne, v resnici svoje precej ukvarjala z omenjeno idejo ljubezni, gačna. Nekoč jih ni želel poslušati koreografi je niti ne poskušam vaditi. Mislim, le da jo bodo tokrat zapakirali v malce bolj nihče, danes pa kritiki ocenjujejo, da moj ples ni ravno dober, če pa bi vadil, miren paket. »Do sedaj smo dokončali sedem bi bil še slabši.« Koreografi ja, ki zaradi svoje 34 da njihove pesmi vsebujejo vse pesmi,« ponosno pove Macfarlan. »Nekatere intenzivnosti Edovo svetlomodro srajco na so malce počasnejše, a še vedno primerne za tisto, kar potrebujejo, da se v glas- odru venomer spremeni v temno, mokro ples. Manj se ukvarjajo z eskapizmom, bolj beni zgodovini utrdijo kot himne krpo, je tema, ki vzbuja pozornost in šale tako pa s čarobnimi, sanjskimi trenutki resničnega tega desetletja. Himne angleškega medijev in občinstva kot tudi benda. »Če bi sveta.« Tako kot prvenec, bodo Friendly Fires svojo koreografi jo sestavljal Ed sam, bi na tudi ta album v celoti posneli v garaži pevče- benda Friendly Fires. odru izgledal kot N'Sync; ves čas bi razmišljal vih staršev. Kljub omenjenim spremembam o tem, kateri korak pride naslednji,« ugotavlja pa obljubljajo, da svojega zvoka ne bodo Gibson in veselo pripomni, da N'Sync zelo spreminjali tako radikalno, kot so to na letos spoštuje. Ed pa se brez pomislekov strinja: izdani plošči storili brooklynski MGMT. »Zelo »Justin Timberlake. Neverjetno. Igra milijon mi je bil všeč koncert, ki smo ga letos odigrali Kevin Bacon je »zakon« instrumentov, pleše in kljub temu, da skače v Manchestru,« z nasmehom na ustih razloži naokoli, vse pesmi odpoje zelo dobro.« Kljub Gibson. »Bil je namreč prvi nastop, kjer smo Britanska trojica je na plan prikorakala, s temu, da Timberlaka Friendly Fires očitno odigrali nekaj novih pesmih. Dobili smo seboj pa prinesla pisan veter svežine, v času, občudujejo že dolgo, pa jih je v to prepričal občutek, da smo k stvari resnično pristopili ko so britansko indie dance sceno že dodo- tudi newyorkški duo Holy Ghost!, s katerim so pravilno.« »Bilo je čudovito,« se strinja Mac- bra utrdili Klaxons, New Young Pony Club letošnjega marca izdali »split singel«. Za sle- farlan. »Nastopili smo kot headlinerji. Ko se oziroma vsi tisti mladi hip bendi, ki zmorejo dnjega so Friendly Fires priredili pesem ome- zaveš, da te cenijo kot enega izmed najboljših zadovoljiti glasbeni okus mladine tako na rok njenega dueta, Hold On, duet pa je prispeval in najpomembnejših plesnih aktov, se počutiš kot tudi dance festivalu. Frontmana Eda Ma- priredbo pesmi Friendly Fires, On Board. »Ko odlično. Na žalost pa temu ni vedno tako ... cfarlana in kitarista Edda Gibsona smo pred smo bili z njima v New Yorku, sta nas povabila Na londonskem Wireless festivalu smo svoj koncertom ujeli na žanrsko pestrem in hkrati na Justinov koncert na Madison Square Gar- set tudi skrajšali.« Razburjeni, a še vedno na- največjem slovaškem glasbenem festivalu dnu. Dodala sta, da je to zagotovo najboljši smejani Macfarlan želi na vsak način razložiti Bažant Pohoda. »Letos nismo veliko koncerti- koncert, ki ga lahko kadarkoli doživiš. Kadar- svojo travmatično zgodbo. Tako kot je pred rali, ker nam več časa vzame ustvarjanje no- koli!« poudarja Ed in doda, da sam na kon- nekaj minutami kritiziral mlade nashvillske vega albuma,« pojasni Ed. »Ta festival izgleda certe ne zahaja ravno pogosto, kljub temu pa zvezde Kings of Leon, sedaj brez slabe vesti zanimivo; defi nitivno se bomo razgledali in si dobro ve, kaj od nastopajočega želi. »V resnici razkrije svoja čustva do stare ameriške rok ogledali katerega izmed koncertov,« še doda bi si raje ogledal Justina Timberlaka, kot Kings legende. »Svoj koncert smo morali skrajšati simpatični frontman, medtem ko na neznosih of Leon. Zdijo se mi dooolgooočasni.« zaradi glasbenika, ki je igral pred nami, Sla- sha. Ni in ni hotel nehati igrati svojih neumih ko so začeli pravilno uporabljati računalnike vaškega festivala pa že nekaj časa poskakuje kitarskih solov. Cvilil je v nedogled! Zaradi ali kaj podobnega.« »Tako kot se je zgodilo pri presušeni bivši frontman britanskih The Stone njega nismo mogli odigrati komada Paris. pojavu acid housa,« se strinja Macfarlan. »V Roses, Ian Brown, intervju pa se počasi že bli- Razočaranje. Slash je idiot. Oblečeno je imel tistem času se je začel uporabljati sintetizator ža koncu, si Ed in Edd naročita še eno merico srajco, na kateri je pisalo »Boobies make me zvoka Roland TB-303, ki je imel pri razvoju gin tonica. »Ne ne, naše življenje ni prav nič happy«. To me je res zmotilo. Mislim, koliko omenjene glasbe veliko vlogo. Pojav nove- rock'n'roll. Zadnjič smo nekaj časa preživeli si pa star?« Gibson, ki ga je Macfarlanovo ga glasbenega žanra je pogojen z uporabo s Kasabian,« v smehu a brez sprenevedanja razburjenje začelo že malce zabavati, hitro specifi čnega instrumenta. Po drugi strani razloži Macfarlan, zatem pa, kakor da bi že- odgovori: »Mislim, da je šestinštirideset.« »In pa seveda obstajajo tisti, ki tudi z uporabo lel besede stlačiti v navednice, popači svoj še vedno nosi enake majice, kot pred dvajse- računalnika zvenijo precej zastarelo in izpeto. glas: »S Kasabian – tistim pravim rock'n'roll timi leti,« se posmehljivo in hkrati očitajoče Kakorkoli, dandanes je v glasbi veliko sranja, bendom!« »Če kdo živi rock'n'roll življenje, zasmeji pevec. če pa dovolj vztrajno iščeš, najdeš tudi marsi- so to oni!« doda Gibson. Medtem ko trenutni kaj dobrega.« britanski velikani Kasabian očitno vedo, kaj Navdih zgodovine za svetlo se od pravega rockerskega zvezdnika priča- prihodnost Nadležna glasba videoiger kuje, pa v to niso mogli prepričati Friendly Fires. »Brez zadržakov so nam očitali, da smo Leto zatem, ko so mladi Britanci izdali svoj Tako kot pri glasbenem ustvarjanju, ima prefi ni. Da smo 'posh',« se smeji Ed. »Briga prvi plošček, so v živo nastopili v tretji sezoni moderna tehnologija pomembno vlogo tudi me. Nočem biti kreten, nočem si izmišljevati angleške oddaje Live form Abbey Road. Gre pri njeni promociji. Nekateri glasbeniki veliko in s svojim nadležnim obnašanjem ljudem za enourno glasbeno oddajo, v kateri vsa- vlogo pripisujejo videoigram, in čeprav se nji- ne želim iti na živce. Zdi se mi, da veliko glas- benikov misli, da se mora v stremenju k rok kič nastopijo tri različne glasbene skupine, hov Lovesick pojavi v avtomobilistični video 35 snema pa se kje drugje kot v legendarnem igri Dirt 2, se Friendly Fires s tem ne strinjajo. zvezdništvu obnašati kot diva.« Po rahlem londonskem studiu Abbey Road. »Bilo je »Nisem zagret oboževalec videoiger,« pravi razmisleku še doda: »Če bi se tako obnašal čudovito. Užival sem v pogledu na prekrasno Macfarlan. »Xbox sem si kupil zato, ker mi je jaz, bi me bend vzel v roke in na vsak način vintage glasbeno opremo,« se spominja Ed. všeč Call od Duty. In čeprav občasno igram ustavil.« »Počutili smo se kot v muzeju,« doda Gibson. tudi nogometno igro FIFA, mi gre njena glas- »Neverjetno. Obdajalo nas je vse tisto, kar so ba precej na živce. Ponavlja se v nedogled. Kot kaže, Friendly Fires res niso razuzdani uprabili za snemanje kultnih rokovskih albu- Vsakič. V glavi mi zveni celo, ko jo ugasnem. in ošabni rock'n'roll zvedzniki, defi nitivno mov. Naslovnice omenjenih albumov pre- Sploh mi ni všeč,« se zmrduje Ed. »Bojim se, pa povedo brez dlake na jeziku, kaj jih na krivajo stene, zraven pa visi ogromno število da bi se igričarjem taka zdela tudi naša glas- glasbenih kolegih moti in hkrati uživajo v fotografi j; na primer precej smešno oblečeni ba. Da bi jo poslušali samo zato, ker jo morajo tem, da se čutijo drugačne, na trenutke celo David Bowie. Obdan si s toliko zgodovine, da in ne zato, ker si jo želijo.« Potem, ko se kita- preveč inteligentne, da bi se sploh primerjali se sploh ne zavedaš, da se nahajaš v studiu.« rist s pevčevim mnenjem strinja in doda, da s surovimi starimi rokerji, ki nosijo majice s Nostaligčno obujanje glasbene zgodovine večji pomen kot igram pripisuje fi lmom, kjer trapastimi napisi. Njihov koncert na festivalu pripelje do razmišljanja o inovativnih zmo- se glasba ne ponavlja, hkrati pa jo spremlja Bažant Pohoda ne izpolni vseh pričakovanj, ki žnostih glasbenikov današnjega časa. »Prepri- veliko več čustev, dvojec končno razloži svoj so jih vzbudili simpatični videospoti in pohval čan sem, da je za ustvarjanje novosti še vedno primarni namen sodelovanja pri različnih so- polne recenzije njihovih živih nastopov – ču- dovolj prostora,« brez dvomov trdi Ed. »Spo- undtrackih. »Najbolje je, da se tvoja glasba v titi je namreč pomanjkanje energije in hkrati mnim se, ko je konec devetdesetih v Veliki videoigrah in reklamah vrti tam, kjer te nihče hektičnega zvijanja mladega frontmana. Britaniji vzcvetel grime. To je bilo na primer ne pozna, ti pa za to dobiš veliko denarja. S Kljub temu, je prizorišče pod velikim šoto- nekaj popolnoma drugačnega.« »Po mojem prisluženim denarjem si lahko kupiš novo rom polno navdušenih indie mladičev, ki jih je veliko na novo ustvarjene glasbe posledica glasbeno opremo, zgradiš studio in si kupiš Firendly Fires s svojim svežim, plesnih ritmov hibridizacije, oziroma mešanica dveh ali več veliko čudovitih vintage sintesajzerjev. To je polnim indie rokom, vendarle poženejo v različnih glasbenih žanrov,« razmišlja Gibson. to, kar si glasbenik v resnici želi.« miganje z boki, skakanje, prepevanje in če bi »Najlažje je seveda zveneti kot eden izmed imeli v bližini tudi bazen, bi na povelje benda neštetih bendov iz sedemdesetih. Ključ za Nismo rock'n'roll najverjetneje začofotali tudi v njem. drugačnost morda leži v odkritju novega inštrumenta. Rečemo lahko na primer, da so Potem, ko se temperatura iz 725ºC spusti na Lucija Šuštar nekateri glasbeniki svoj unikaten zvok našli, 645ºC, na enem izmed sosednjih odrov slo- nadaljevanje s strani 11

ceno. Saj obstaja neki presek med bolj popu- listično in – recimo temu – alternativno obliko delovanja. Mislim, da ne bi nikoli sprejeli pogodbe, v kateri bi pisalo, da lahko založba ali pa menedžer posega v nas. Tomi: To je seveda prvi pogoj: mi počnemo ● Tako kot najboljša vlada zamenja ljudi z drugim vetrom. Sledimo bolj občutku in to to, kar želimo. Ničesar nimam proti, da bi nas … (smeh) ni posledica neke racionalne odločitve. kdo kupil, ampak le v primeru, da kupi »konč- Samo: Bend je imel ob mojem prihodu zelo Samo: To, da bomo spremenili način dela ni izdelek«. Ne ponujamo polizdelkov, ki bi jih malo dodelanih skladb, zato za razliko od Jaja ali »stil«, še ne pomeni, da bodo končni iz- lahko nekdo po svoje oblikoval … Če bi imel nisem imel dovolj razpoložljivega materiala, delki teh idej daleč od tega, kjer smo sedaj. tako veliko željo po zaslužku, bi raje študiral na katerega bi se opiral. Takrat so imeli nare- Verjetno temu botruje tudi to, da smo malce pravo in postal odvetnik. jeni dve skladbi, a sem se kljub temu navdušil, spremenili način dela, saj smo do sedaj delali Samo: Če se vrnem nazaj na vprašanje dela. predvsem nad besedilom. Tomi, tudi meni večinoma skupaj, na vajah. Zadnje stvari pa Sam sem imel, ko se je pojavila možnost si ob neki priložnosti dal poslušati Ever Wor- sva ali snemala z Jajom ali pa sem jih sestavil, za pogodbo, iz česar pa ni bilo nič, velik dless?, in že takrat sem si rekel, da če bo Tosh vsaj na grobo, sam, a smo jih na vajah tudi pomislek. Zame osebno je to, kar počnem odšel, se bom prikradel na njegovo mesto precej spremenili. Torej ni nujno, da bodo v tej zasedbi in v drugih projektih, delo par (smeh). Skladba Carousel, za katero je tekst skladbe radikalno drugačne od tega, kar smo excellence! V glasbo namreč vložim več časa napisal Brajko, mi je tudi pomenila veliko, pa počeli do sedaj, a vendar bodo drugačne. in miselnega napora kot v svojo redno službo. čeprav je njegov stil pisanja precej drugačen. ● Sedaj pa bolj generično vprašanje: se Če bi se v družbi ustvarjanje vrednotilo kot Sem pa takrat poslušal še nekaj jam sessio- imate za umetnike, glasbenike ali morda delo in bi bilo temu primerno plačano, potem nov, ki so postali osnova še za eno skladbo. delavce? Kako se razumete v okviru tega, sam ne bi imel težav s tem, da pustim svojo V bistvu mi je prijala sprememba, saj sem do kar počnete? Če se navežem na to, kar redno službo in se posvetim samo temu. V takrat več let deloval v zasedbah, kjer smo ste dejali v nekem prejšnjem intervjuju, tem primeru bi brez problema podpisal po- delali instrumentalno glasbo. Tudi kombina- namreč, da podajate družbeni komentar. godbo in odšel od tu … Tudi za nepismenega cija jazza in nekaterih konceptov, ki jih v jazzu Kaj je ta družbeni komentar in kakšno je Angleža, ki nas je »snubil«. A pomislek sem navadno ni in so mi bližji iz roka, je v Toxine razmerje med družbenim komentarjem in imel v tem, da ne vem, če se mi izplača žrtvo- zaznavna, kar mi je strašansko ugajalo. glasbeno industrijo, industrijo zabave? vati trenutno zaposlitev za pogodbo, ki traja ● Koliko je vizualna podoba del kon- Jajo: Mnogo je bilo že napisanega o tem, kaj dve, tri leta. Če ne veš, kje te bodo zajebali, se cepta? Logotip je namreč na pogled zelo je umetnost in kaj ni, zato se raje izogibam je zelo težko odločiti. melodičen, speven in prav nič toksičen. taki opredelitvi, in pravim, da smo ustvarjalci. Brajko: Naj omenim, da ni nikoli zares prišlo V bistvu mi je šele sedaj jasno, zakaj je Namreč, če bi dejal, da sem umetnik, bi to do konkretne ponudbe s strani založbe. Med temu tako. Na lanskem Jeff festivalu ste pa lahko nekdo izpodbijal, če pa rečem, da sem različnimi skupinami smo imeli le možnost, recimo imeli za vizualno podobo razstav- ustvarjalec, mislim, da bolj zadanem bistvo. da morda izberejo nas. Iskali so reprezenta- ljene plastenke vode z napisom »Toxine« Tomi: Homo creator (smeh). Pri odgovar- tiven vzhodnoevropski bend in v igri jih je … Kdo to ustvarja oziroma razvija? janju na vprašanje, »kako se razumem v bilo več ... Šlo je za neko ameriško založbo. Tomi: Vizualna podoba je zaenkrat še v povo- okviru tega, kar počnem«, je zelo nevarno, Eden od pogojev pa je bil skrajno smešen in v jih. Pa ne zato, ker ne bi imeli idej, ampak ker da zapadem v to, da ustvarim odgovor, ki je bistvu nefer, saj smo morali zbirati oglede na še nismo našli osebe, ki bi resno sodelovala z prilagojen vprašanju. Namreč, če nisem nikoli naši Myspace strani. Kako naj dvomilijonsko nami in nam sestavila ustrezno vizualno plat. razmišljal o tem, kaj sem, kaj počnem, obstaja okolje konkurira recimo eni Madžarski ali pa Radi bi, da se ta oseba stopi z zasedbo tako, velika verjetnost, da bo moj odgovor zelo Hrvaški? Nemogoče, tako da se je meni to že kot se je to zgodilo vsakemu novemu članu. umeten in sestavljen v hipu. Če pa le odgo- v začetku zdelo precej absurdno. Ne želim si nekega poslovnega odnosa, kjer vorim na del tvojega vprašanja, se imam v Tomi: Zdi se mi, da imajo določen vzorec, ki bi nekomu zgolj plačal, da nam sestavi podo- ustvarjalnem procesu predvsem za umetnika. ga aplicirajo ne glede na kontekst … bo. Problem ni v plačilu, ampak v tem, da se A v tem smislu, da se imam za umetnika tudi, Brajko: Ja, gre za to, da jim je pomembnejše nekdo intimno prepozna v konceptu in prida ko na primer okopavam krompir. Saj gre po število »klikov« od vsebine ali kakovosti … 36 nekaj svojega. Da se dve umetnosti stopita svoje za zelo podobna procesa, ki se veliko- Tako da smo že od vsega začetka gledali na to med seboj. Kar se tiče trenutnega logotipa, krat izmenjujeta v tem smislu, da dobivam z veliko mero skepse. ga je sestavil Jaka Varmuž. Sam sem ga sezna- veliko idej, medtem ko delam, pa naj gre za Samo: Sam še danes ne vem, kaj naj si o vsem nil s konceptom, a mu nisem ponudil nobene mezdno delo ali pa delo na njivi. Je pa zani- tem mislim. Zaradi vsega, kar se ni razvilo iz defi nirane grafi čne predstave. Zadevo je mivo to, da bi v trenutku, ko bi začel glasbo te zgodbe, ne verjamem, da je ta človek imel izpeljal sam in jaz sem bil precej navdušen dojemati kot delo v strogem pomenu, verje- željo po nas. nad tem, kar je naredil. Sam napis ima zelo tno trpela moja ustvarjalnost. Zame je prvič, Jajo: Seveda smo ga zaradi tega dvoma želeli malo klišejskologotipskega pridiha, ključno da sem v zasedbi, kjer so zadeve zastavljene preveriti in smo si ogledali njegovo spletno dogajanje je namreč okoli napisa. Pisava je resno, in na žalost sem moral spoznati, da je v stran. Iz nje je bilo razvidno, da gre za razva- bolj kvadratna, okoli nje pa je vse bolj valovi- tem procesu ustvarjanja prisotna komponen- jenega bogataša, ki piše v še bolj amaterski to. Izraža temeljno trdost in mehkost … ta dela. To se hočeš nočeš prikrade v proces v angleščini, kot jo govorim sam. To, da je pol- trenutku, ko se odločiš, da gre zares. A kljub pismen, je bilo itak očitno že iz elektronskih ● Želite torej najti logotip, ki vas bo temu menim, da je potrebno to držati nekako sporočil, ki nam jih je pošiljal. Smo pa na neki dokončno reprezentiral, ali boste morda v v ozadju, da je sekundarnega pomena. točki želeli preveriti njegovo resnost in mu skladu z »zvočnimi« spremembami, ki jih Brajko: Jaz tega ne dojemam kot delo, ker v zato predlagali sofi nanciranje albuma. Seveda napovedujete, ustvarjali različne logotipe? tem predvsem uživam. To pa ne pomeni, da ni nikoli zares odgovoril na naše vprašanje … Namreč, sam bi si želel videti zasedbo, ki se ne da ali ne sme uživati pri delu. Proces bi konstantno spreminjala svojo vizualno ● Povrnimo se na drugi del vprašanja: kaj ustvarjanja je zame predvsem užitek, sprosti- podobo, saj bi se s tem razbremenila neke je to družbeni komentar? tev in ga težko razumem kot delo. totalitarne želje po (do)končni reprezent- Tomi: Zdi se mi pomembno postaviti ločnico aciji … ● Kaj pa, če bi podpisali pogodbo s kakšno med družbeno kritiko, ki je danes precej po- Jajo: Hm, morda si nam dal idejo. založbo? Če se ne motim, ste imeli neko pularna reč, in družbenim komentarjem. Tako Tomi: Da, a rad bi to, kar si sedaj povedal, tako priložnost, in če bi recimo to pripel- rekoč vsak bend, ki ne poje o heteroseksu- predvsem komentiral. Tudi s tem novim jalo do pogodbe, ste se vprašali, kaj bi to alnih odnosih, recimo, želi početi družbeno ustvarjalnim sklopom, ki ga napovedujemo, pomenilo za ustvarjanje in vaš odnos do kritiko. To je po mojem resnično zelo »pop« v mislim, da logotip ne bo izčrpal svoje kariz- glasbe? danem trenutku. Družbena kritika je na splo- me. Če ti meniš, da bomo – metaforično re- Jajo: Mislim, da smo si glede tega precej eno- šno velika past v tem smislu, da ljudje radi čeno – jadrali drugače, bi sam raje rekel, da je tni. Pogodba je sicer mikavna in si je verjetno pljuvajo po kulturi in družbi, a zelo malo ljudi bolj natančno trditi, da bomo jadrali enako, a vsak od nas tega želi, a ne vem, za kakšno je pripravljenih narediti spremembo tam, odkrito kjer jo lahko – pri sebi namreč. V tem smislu in realnosti … Od kod vlečeš torej oporne Jeff u, kjer smo imeli dovolj velik oder, dober dojemam splošni pojav družbene kritike kot točke za besedila? light in je publika sedela, bi lahko resnično neke vrste katarze. A iz tega se skoraj nič ne Tomi: Hehe, zanimivo. Mislim, da se bom razvijali pojem prezence. In če se povrnem na izcimi. Ko je nekdo družbeno kritičen, se zanj moral na tem mestu, glede na to, kar si vpra- tvoje prejšnje vprašanje o zabavi. Verjetno si zdi, da ima določeno željo po spremembi … šal oziroma povedal, poigrati z mehanizmi, ki imel v mislih zabavo za druge, ne pa lastne, Na prvi pogled je to fi lantropično dejanje, sem jih prej omenjal. Nek nevtralen bralec, ki ne? ampak dejansko se meni zdi ravno obratno. ne pozna naših besedil, bi si sedaj mislil, da so Ko opisujemo realnost z mnenji, ki jih imamo, prevladujoče reference ravno te, ki jih ome- vse preveč mislimo, da opisujemo to, kar njaš. A stvar je v tem, da to, kar si izpostavil, vidimo. Ne upoštevamo pa tega, v kar sem v bistvu izraža tvoje poznavanje določenih sam globoko prepričan, da s tem dejanjem stvari. Budizma in psihoanalize je v besedilih opisa že soustvarjamo. S tega vidika je druž- enako kot vsega drugega. Jaz paberkujem po bena kritika najlažja pot, ki jo lahko uberemo, vsem, kar mi prihaja v življenju na pot, z isto ni pa najboljša. Po drugi strani pa je družbeni mero. Včasih se zgodi, da so nekateri ljudje, komentar, ki pomeni dejanje prepoznavanja ki so povedali, kar mi je blizu, pač akademiki, nekih mehanizmov in njihovo refl ektiranje, včasih so to religiozne fi gure ali tekst, ki se mi v najboljšem primeru pa refl ektiranje svoje jih zdi vredno citirati. Pa ne zato, da bi s tem vloge pri tem. Če preidem na zabavo v smi- povedal, kdo je kaj napisal ali rekel, ampak slu zabavnosti, humorja, bi citiral Becketta, zato, ker je pač slučajno neka znana fi gura kar naredim že v enem od svojih besedil: povedala, kar si tudi sam mislim. To se mi ne »Nothing is funnier than unhappiness, I grant zdi pretenciozno, kajti kadar najdeš v nekem you that. Yes, yes, it's the most comical thing in avtorju to, kar ti je všeč, nisi našel nič druge- the world.« Mislim, da je Beckett imel neizme- ga kot to, kar je bilo že prej nekje v tebi. Pač ren smisel za neabsurdnost absurda. V tem najdeš svoje misli ubesedene nekje drugje. smislu zabava zagotovo sodi k družbenem In to je prav. Moram pa poudariti, da so v ● Ja, Tomi je po toxinsko obrnil vprašanje komentarju. Še več, mislim, da je to njegova besedilih v isti meri prisotne misli ali pa ideje na glavo ... (smeh) ključna komponenta, kajti če stvari jemljemo »čisto navadnih ljudi«. V svojem prvem tekstu, Samo: No, ljudje večinoma iščejo zabavo preveč resno, lahko naredimo veliko škode, kot si opazil, pač parafraziram Freuda in to in problem je ravno v tem, da jim ne moreš ampak bi v Toxine stilu dodal: velja tudi na- izpade zelo kolegialno. A moram povedati, da ponuditi ničesar drugega, ker nimaš kje. sprotno – kot pravi Žižek v The Pervert's Guide mi Freud osebno sploh ni simpatična oseb- Dokler je v celi obalni regiji samo en prostor, to Cinema: »Our fundamental delusion today nost. Bolj kot strokovnjaka ga dojemam kot kjer lahko nastopaš, pa še ta prostor je v vseh is not to believe in what is only a fi ction – to nevrotika. Ko gledam na njegovo življenje in pogledih popolnoma neprimeren za nastop, take fi ctions too seriously – it's, on the con- delo, dobim občutek, da je ta človek mnogo ne moreš vzpostaviti globljega odnosa s pu- trary: not to take fi ctions seriously enough«. trpel. In v tem smislu je bil zelo neuspešen. bliko. Odnosa, ki bi segal onstran tega, »da ga Da zamahnemo z roko in se delamo, kot da Ironija je seveda v tem, da je tistega, s čimer groova«. Razumeš … Prisiljen si v to, da delaš je to fi kcija, ki ne vpliva na nas … Pa še kako se je strokovno najbolj ukvarjal, v njegovem »groovy« muziko, ker ljudje niso pripravljeni vpliva – prav zato, ker mislimo, da ne vpliva, v privatnem življenju najbolj primanjkovalo. poslušati ničesar drugega. bistvu vpliva. Meni se torej zdi ta ločnica med Očitno je, da je zaradi tega vse eksternaliziral: Tomi: To pa ne pomeni, da mi delamo takšno problemom in kritiko ključna, kajti kritika je »Aha, ta mehanizem sem prepoznal, to vsi glasbo zaradi tega … Ljudje niso osnovno preveč »temna«. Sicer morda izpade, da go- počnejo; zdaj končno nekaj razumem « itd. A vodilo, da bo jasno. vorim, kakor da bi šlo pri komentarju za neko tega ni znal obrniti vase. Če bi ga za dve uri Samo: Ja, to je res, morda sem slabo formuli- prisilo, ampak ni tako. V naši kulturi je prevelik postavili pred ogledalo, bi se po mojem ubil ral, ampak verjetno si razumel, kaj mislim. Kaj poudarek na razumu. S tem se poigravamo v (smeh). Bil je bolj družbeni kritik kot družbeni šele, da bi človek poskusil delati nekaj takšne- naših besedilih. Razum je preveč cenjen in s komentator. ga, kar so naredili Floydi na Ummagummi to zavestjo, ki jo imamo o sebi, smo si ustvarili ali pa kaj podobnega. Tisto je glasba, ki je na ● Kaj pa prezenca na odru, ki jo večkrat nek imaginaren svet, ki se odraža v družbeni neki – zdaj se bom prekršil in rekel – duhovni omenjate? kritiki. Ljudje nekaj kritizirajo in govorijo, ravni zelo efektivna. (smeh) 37 Brajko: Mislim, da se to prezenco še išče. V ve- kako bi moralo biti, a pozabljajo, da ta idealna Tomi: Stimulira druge čute na drugačen na- liki meri pa je odvisna od publike in od same- podoba nastane v nekem kontekstu, da si je čin. ga prostora. Ne moreš primerjati zunanjega niso sami izmislili. Rad imam to prispodobo: Samo: Škoda je zanemariti ta segment glas- atrija Jeff festivala recimo s Pubom 33, kjer sta predstavljajmo si, da smo očiščeni tega ima- be, vendar je problem v tem, da tega nimaš tako dispozicija prostora kot ciljna publika do ginarija, in si zamislimo recimo leva in neko kje predstaviti. Pa tudi če bi imel, to verjetno neke mere različni. Bi se pa pustil presenetiti žival, ki je nižje na prehrambeni lestvici, reci- ne bi prišlo do naslovnika. in morda na kakšnem, na prvi pogled manj mo polha. In ta polh se kuja, češ, kaj si misli ta Tomi: Jaz računam na to, da bomo v priho- primernem kraju, doživimo plodna tla za lev, saj lahko pojé, kogar hoče, polh pa tega dnje, ko dobimo malo več pozornosti, vedno udejanjanje prezence … ne more. Če lev ne bi bil takšen, bi bilo vse či- bolj širili ta kanal, po katerem komuniciramo Tomi: Na Jeff u smo imeli odličen teren, ker so sto drugače ipd. To je primer kritike, medtem s publiko. Sedaj smo to pač razširili tja, do ljudje pač prišli poslušat nas. Tudi Amperomat ko je zavest, ki je bolj skromna, zavest o tem, kamor smo lahko. Pa to ni hočeš nočeš stvar in Gašper Piano sta odlično pripravila publiko. da lahko delaš samo to, kar je v okviru tvojih neke osebne odločitve, med nami vedno Performans je prilagojen prostoru in publiki. zmožnosti, družbeni komentar. Maksima prihajajo ideje na plan; in ko bo situacija bolj Si ga pa želimo izpopolniti. Zame je glasba družbenega komentarja pri Toxine se glasi: ugodna, jih bomo udejanjili. namreč le medij, način izražanja in karkoli je poiskati v sebi tisto, kar najraje kritiziraš. Samo: Dober je primer koncerta iz Sežane. možno temu dodati, je dobrodošlo. Če pri- Brajko: Ja, ko izvajaš kritiko, se nehote po- To je bil čisti dokaz za to, da ne potrebuješ vedem stvar do ekstrema, lahko rečem, da si staviš v položaj razsodnika, medtem ko to ni ogromno poslušalcev, da bi imel občutek, da želim, da bi se nekega dne težišče premaknilo mogoče, če izhajaš iz sebe in udejanjaš druž- si imel dober koncert. Oder, luči, zvok in ko- od glasbe k dogajanju okoli nje. beni komentar, saj vidiš svojo vlogo v vsem munikacija s publiko: pogoji za igranje so bili Samo: Težko je govoriti o prezenci na odru, skupaj. odlični in koncert je bil vrhunski. ko se moraš dobesedno boriti za »normalne« ● Tomi, točno to, kar govorite, odsevajo pogoje igranja. Mi se sedaj s tabo že eno uro ● Drugod ste povedali, da ne zanikate tvoji teksti, ki so, če prav razumem, pogovarjamo, kaj je v ozadju te zasedbe. Vse svojih glasbenih referenc in da je glasbeno družbeni komentar. Ob branju besedil se to odpade, če na špilu nimaš publike ali pa vodilo gibljivost in spreminjanje, se pa mi je zazdelo, da se precej navezuješ na pogojev za dobro izvedbo. Težko je biti do vseeno ne želite enoznačno opredeliti. spoznanja, ki izhajajo iz lacanovske psiho- tega indiferenten. Brez občinstva ne moreš Ste kdaj pomislili na to, da bi lahko ravno analize in budizma, kjer se psihoanaliza govoriti o kaki prezenci. Če bi prišli do tega, to, da se ne opredelite, torej ta gibljivost, in budizem prekrijeta, v »naravi« subjekta da bi vsak naš nastop bil podoben tistemu na paradoksalno postala vaša kletka? Da bi besedila v slovenščini, zmagajo pa recimo ne odnehamo snemati nekega dela, dokler Noctiferia – pa nič slabega o njih. Ko bi nismo popolnoma zadovoljni. Sicer ne bom imperativ vsaj držal … (smeh) No, oprosti zanikal, da se poslužujemo sodobne tehno- ker sem te prekinil. logije, a bolj za obdelavo zvočnih fi nes kot pa Samo: Kdo zdaj dela s kom intervju? (smeh) za prikrivanje lastnih napak. Tomi: Hotel sem povedati še to, da se mi zdi Tomi: Rad bi še dodal neko misel, ki je v bistvu se ujeli v lastno past … Ko bi navidezna koncept originalnosti sporen. Kajti nič ni zares parafraza The Mars Volta, in sicer to, da je al- odprtost postala kletka. originalno, vse obstaja v kontekstu. Vse, kar bum nek zelo sintetičen izdelek. Je neki prerez Samo: O tem smo se že pogovarjali. Zadnja obstaja, so neskončne modulacije. Nepred- v času, saj se odločiš, da boš neizbrisljivo zapi- leta je zelo popularno, da se bendi ne oprede- stavljivo je, da bi prijel v roke inštrument in sal del svojega opusa. Zato si seveda postavljaš ljujejo, ko pa jih poslušaš, ugotoviš, da igrajo nanj igral kot na dva oreha. Kadarkoli si prijel velika vprašanja v smislu, to bo tista podoba. točno določeno zvrst in je vse skupaj smešno. v roke inštrument, si imel že celo vrsto vplivov In ker je studio, vsaj za vokaliste, precej fru- ● Mislim, da je to posledica tega, da ver- in predstav o tem, kako se nanj igra ali kaj se strirajoča zadeva, bi si želel, da bi se celotna jetno ne poznajo zgodovinskih referenc lahko z njim počne. Nesmiselno je to zanikati zadeva – snemanje vokalnih linij – zastavila in morda celo pristno mislijo, da počnejo in se igrati originalnost. Vse je stvar fi ltriranja, popolnoma drugače. V bolj live smislu … Pa nekaj, kar ni moč opredeliti, čeprav nekaj sprejemaš in nekaj daješ od sebe. Po ne v tehničnem smislu, ampak v smislu čute- igrajo nekaj že zdavnaj prežvečenega in mojem pa bolj neobremenjeno, ko to počneš, nja skladb. A glasbena industrija in trg imata dovršenega oziroma opredeljenega. bolj pride do izraza tisto tvoje, kar si naredil pač svoje specifi čne zahteve, ki se jim seveda Samo: To je lahko tudi pozitivno, no, obstaja- pri fi ltriranju. In v tem smislu se ne obreme- svobodno podrejamo. Hočem povedati, da ta vsaj dva ekstrema. Eden je ta, da ne poznaš njujemo s tem, kar delamo. Če nam bo dobro če bi lahko sam odločal, kako nekaj posneti, ali pa slabo poznaš, oziroma se ne obregneš zazvenel popolnoma klišejski metal komad, bi to naredil na popolnoma drugačen način. ob to, kar poznaš, in delaš pač svoje stvari. ga bomo pač naredili. Kolikor bomo spro- A če želiš, da bo kdo album tudi predvajal, Marsikdo je s takim odnosom ustvaril nekaj ščeni, toliko bo ta stvar originalna, ali bolje moraš pač izpolnjevati določene standarde. zgodovinskega prav zato, ker je poznal malo rečeno, prepričljiva … Morda je bolje govoriti Mene recimo v glasbi ne motijo šumi ali ostale stvari in ga to ni omejevalo pri ustvarjanju. o prepričljivosti, ker te mnogokrat prepričajo »napake«. Ta šum v bistvu lahko odraža mojo Drugi ekstrem je seveda ta, da poznaš vse zadeve, ki sploh niso nove. Je samo drugačen sobo ali pa moj trenutni računalnik. A vem, da živo in se v vsako stvar spustiš tako globoko, pristop. Dovolj je že, če ima človek drugačen če tak posnetek pošlješ na radio, ga preprosto da ne moreš ustvariti ničesar, česar ne bi že pogled in pove isto stvar, pa ima to čisto ne bodo predvajali. Če torej želiš početi stvar slišal ali pa poznal. drugačen efekt. The unoriginality principle – bolj profesionalno, moraš upoštevati določene Tomi: Pri opisovanju pa navadno iščeš vrzeli: sem imel idejo, ko sem delal še kompleksna kriterije … In za to fajn plačaš. (smeh) »Ja, to ni čisto tako, ni čisti rok, vleče bolj na …«. besedila (smeh). To sem pobral iz kvantne ● Kako pa ste prišli na idejo, da promo- Samo: Ja, težko je. Karkoli rečeš, se opredeliš, mehanike, a sem si kaj kmalu rekel: »Ne, ne, cijsko ponujate pet skladb na stari dobri če pa se ne, je to naredilo že toliko ljudi pred dajmo redčiti ne gostiti.« (smeh) kaseti, ki ima zelo posrečen naslov Play me tabo, da je to postalo že poseben glasbeni ● Za zaključek: kaj pomeni snemati v if you can? žanr. Konceptualni glasbeni žanr. (smeh) studiu? Kako to vpliva na percepcijo Tomi: To je bila Mladenova ideja, saj je želel, Tomi: Jaz bi še nekaj dodal k vprašanju pasti lastnih skladb? Če sem vas dobro razumel, da bi iz poslušalstva izzvali neko določeno in se navezal na koncept Toxine. Da, seveda ste večino kompozicij sestavljali skupaj mero participacije. Kaseta je v nekem smislu že gre za past, tega ne zanikamo, a mislim, da se na vajah. Ko greš v studio, pa je celoten na pol mrtev medij in nekdo, ki ima kasetnik z veseljem ujamemo vanjo. Po ključu, »če ti je proces razsekan na dele, tehnični mojster doma ali pa v avtu, bo lahko poslušal, kdor pa vroče, se zaženi v razbeljeno peč«. Izogibali se pa naknadno vse fragmente zloži v neko ga nima, ga bo moral poiskati ali pa stopiti do temu ne bomo. Glede na to, da glasbo ustvar- celoto … Kako to doživljate? prijatelja in poslušati kaseto pri njem. jamo zelo organsko, ni bojazni, da bi si očitali Brajko: Ja, v studiu si v nekem smislu omejen. Samo: Participacija je tudi v tem, da je po- ali pa se bali očitkov, da smo naredili nekaj, Najprej smo v studiu Jork v Dekanih na profe- sneta samo ena stran kasete. To pomeni, da kar močno spominja na nekaj že narejenega. sionalno opremo posneli bas in bobne. Najeli si lahko na drugo stran posname nekaj, kar Če bomo iskali nasprotno, se bomo ponovno smo studio za tri dni in morali smo posneti na mu je všeč … Svojo najljubšo zasedbo ali pa nekam ujeli. Glede na to, da je bilo že toliko 38 hitro. Seveda smo bili zato živčni in imeli ta- najljubša poročila z radia. (smeh) stvari narejenih, ni možno, da nekje ne bi na- kšne in drugačne probleme. Sedaj, ko snema- Tomi: Tako bo imel na isti kaseti svoja dva šel svojega zrcala. Zato se nima smisla s tem mo kitare in vokale v City of the Sun Studios najljubša benda. (smeh) ukvarjati … Tako kot se nima smisla ukvarjati v Kopru z Luko Stepančičem, imamo več časa ● z žanrom, se nima smisla ukvarjati z nežanr- Načrti za bodočnost? in imamo možnost zadeve refl ektirati in jih skostjo. Kar bo nastalo, bo pač nastalo. Če bo Tomi: Budučnost je, da će ovo propasti. dopolnjevati, spreminjati. Med snemanjem poslušalcu naš album dal občutek, da smo (smeh) smo imeli veliko idej in marsikaj smo spre- ustvarjali pod vplivom nekoga drugega, naj Samo: To, kar lahko sami naredimo za promo- menili. Ta proces smo izrabili, ker imamo čas, mu to da. S tem ni čisto nič narobe. Mislim, cijo tega albuma, vneto počnemo že tri leta. tako da lahko na kreativen način posežemo v nemogoče si je predstavljati, da bi obstajali Seveda imajo ta problem vsi neuveljavljeni skladbe. S tega stališča je to mnogo bolje kot sami Franki Zappe. bendi. Potrebno je imeti založbo, menedžerja, tisto tridnevno snemanje. Samo: Mislim, da nihče od nas nima proble- da bi lahko kaj konkretneje naredili na podro- Tomi: Vemo, kako je z vidika glasbene indu- ma s tem, da bi se opredelili, če bi se lahko. čju promocije in distribucije. Pa tudi majhnost strije. Če bi imeli za celotni album zakupljen Jaz se ne znam opredeliti niti kot poslušalec, slovenskega trga ni ravno najboljša garancija paket snemalnih uslug, bi to pomenilo, da še manj kot avtor. Počnem pa toliko različnih za uspeh. Če uspemo v tem, da albuma ne bi morali v nekem omejenem času narediti stvari na toliko različnih načinov, da je na- bomo prodajali samo prijateljem ali po kon- najbolje, kar bi se dalo, kot je bilo to v prime- sploh težko opredeliti, kaj počnem. Mislim, certih prosili, da ga kdo kupi, bo to za nas ru snemanja basa in bobnov. da to preprosto ni možno, da bi se enoznačno velik uspeh, pa četudi bo album na voljo v Samo: Če pa ti recimo zmanjka teh snemalnih opredelili. posebej specializiranih trgovinah. ur, je tehnologija toliko napredovala, da de- Tomi: Če lahko, bi dodal še nekaj o original- ● jansko lahko tisti, ki te je posnel, popravi vse Pa internet prodaja? nosti. Velikokrat so ustvarjalci obremenjeni z napake, ki si jih naredil med snemanjem, in Brajko: Ja, imeli smo zamisel, da bi bil album originalnostjo, in je to velikokrat merilo tega, tako ti ni potrebno snemati ponovno. Seveda na internetu na voljo zastonj v mp3 verziji … koliko je sama stvar dobra. ostaja pogoj, da prej posnameš, a ni potrebno Nismo pa razmišljali o prodaji prek spleta. ● To se mi zdi, če te smem prekiniti, tipičen biti tako natančen. Praktično ti niti ni treba ● Fantje, najlepša hvala za vaš čas in današnji imperativ. Da moraš biti origi- več znati igrati, ker lahko vse tvoje napake pogovor ter srečno. nalen in originalno je enako dobremu. popravijo »Pro Toolsi«, stvar pa je posledično Hvala tebi. Že če slediš večini glasbenih natečajev, popolnoma sterilna. V našem primeru pri kjer so pogoji mladi avtorji, inovativnost, snemanju kitar in vokalnih linij načeloma Tomaž Gregorc glasbena kritika Choregie – mednarodni festival glasbenega gledališča SNG Maribor, 31. maj – 3. junij 2010

Konec maja je inavguracijo doživel nov jo ne znam povsem razložiti, celoten nastop bilo toliko kljubovalnosti, zavzetosti, spošto- festival, ki si je pod umetniškim vodstvom kljub tehnični, glasbeni in scenski dovršenosti vanja in nenazadnje tudi smrtne resnosti, da Karmine Šilec – slednjo poznamo predvsem dejansko spremljal kot nekakšno muzejsko je uspel preskok iz šale v otipljivo nelagodje kot ustanoviteljico zborov Carmina Slovenica zanimivost. Kar bi glede na okoliščine utegnil in potencialno grožnjo ganljivega nastopa. in ¡Kebataola! – zadal raziskati skupni oziroma biti tudi eden od namenov. Tik pred koncem Naslednji dan je prva predstava že postregla vmesni prostor med glasbo in gledališčem. Prasonate je na oder predrzno skočil »foto- z, vsaj zame, največjim presežkom festivala. Festival, ki v imenu »Choregie« nosi soposta- graf«, ki je pričel manično fotografi rati, dokler Šlo je za uprizoritev skladbe Three Voices – vljenost pojmov zbora in režije, je, tudi če ne ga »varnostnik« ni nasilno spravil ven s kriki in Morton Feldman jo je napisal za vokalistko upoštevamo splošne osvežitve za mariborsko ropotom vred. Kmalu zatem se je v dogajanje Joan LaBarbaro – pod skupnim naslovom koncertno dogajanje, že v prvi ediciji prinesel na odru vključil še Jaap Blonk, ki je – najprej Navpične misli, kar je sicer naslov neke druge kar nekaj presežkov. Po prisostvovanju vsem kot zamišljeni obiskovalec, ki mu poči fi lm, Feldmanove skladbe. Feldmanova glasba se predstavam in eni od okroglih miz lahko nato kot »varnostnikov« sogovornik – drama- žal v tukajšnjem prostoru zelo redko izvaja, rečem, da je Karmini Šilec defi nitivno uspe- tično zaključil nastop Kebataole in začel svo- zato je bila to res posebna priložnost, poleg lo odpreti forum za raziskavo, razmislek in jega. Kar se tiče gradiva, se je gibalo v podob- tega pa gre tudi za zelo zahtevno delo – predvsem zavzeto izvajanje na področju t. i. nih vodah, vendar je primere zvočne poezije čeprav nikakor nočem implicirati, da je to glasbenega gledališča. Tudi sama organizacija razširil še za nekaj desetletij naprej in tako kakršenkoli garant za večvrednost samega in logistika je bila, če odštejem uboge ribice ponudil raznoliko »kdo-je-kdo« predstavitev, dela ali izvedbe. Je pa skladba bila prvotno v premajhnih akvarijih, eksemplarična in je ki pa je vsebovala tudi odklone v elektroniko, napisana za pevko, ki poje v živo, in dva (nje- ob odsotnosti kakršnekoli visokoumetniške video projekcije, predavanja itd. na) predhodno posneta glasova, ki prihajata vzvišenosti – še posebej v tako močno za- Blonk je svetovno priznani sodobni vokalist iz zvočnikov na odru in na katera se izvajalka znamovani instituciji, kakršna je SNG Maribor z močno odrsko prezenco, ki obvlada naj- sinhronizira. Tokrat pa so skladbo izvedle tri – premogla tudi zdravo mero humorja in različnejše pevske tehnike, kar se pokaže v pevke (Nadja Stegne, Zvezdana Novakovič, sproščenosti. malodane popolnem obvladanju »instrumen- Ula Šegula) v živo – kar sem si zaželel slišati Prvi večer je razprl svojevrsten pregled »klasi- ta« – v tem primeru ust in ustne votline, lic, že, odkar sem prvič slišal originalni posnetek kov« zvočne poezije. Prvi je nastopil zbor ¡Ke- jezika, grla, nosu, pljuč, prepone in kar je še Three Voices. Skladba predstavlja ekstremen bataola!, ki je ponudil svoje branje Prasonate tega. Njegova improvizacijska veščina in iz- in zgoščen povzetek poznejše Feldmanove 39 Kurta Schwittersa, avtorja, ki se uvršča med kušnje na področju free jazza, rocka in ostalih kompozicijske estetike, ki se ukvarja z ob- antologijske primere zgodnje zvočne poezije. odklonov so poskrbele za določeno ostrino sesivno, a pokvečeno in v končni fazi neraz- Vendar ni šlo le za branje oziroma petje, tem- pri podajanju izbranega materiala. Vendar ložljivo repeticijo in ki v sebi še vedno nosi več za svojevrstno in refl ektirano uprizoritev. se večino časa nisem mogel znebiti neprije- spektralno prisotno nedeterminiranost in Štiri pevke in en pevec so se tako pretvorili v tnega občutka, da gre za neke vrste demon- nelinearnost zgodnejših skladb. Spektralnost nekakšne muzejske eksponate, postavljene stracijo – tudi demonstracijo zmožnosti. Kar dobro ilustrira nekatere odtenke te skladbe, na bele kocke, obkrožene z varovalno vrvjo, seveda ni nujno pravična označba – določena ki je osnovana na poeziji Franka O'Hare in tj. z znakom za prepoved fotografi ranja, in »kataloškost« je najverjetneje bila del koncep- v katerih se prepletata prisotnost in odso- »varnostnikom«. Z vidika današnje sodobno- ta nastopa. Tudi Blonk je v program vključil tnost, mrtvi in živi prijatelji. Sopostavljenost sti – v problematiziranje slednje se tukaj sicer nekaj Schwittersa (ki ga je prebral »nazaj« najmanjših intervalov in akordi, sestavljeni iz ne bom spuščal, čeprav je bila ravno to tema zaradi »copyrighta«), večinoma pa predstavil treh zaporednih poltonov, so osnovna klima ene izmed okroglih miz v okviru festivala – je še nekaj pomembnih del zvočne poezije, te skladbe. Kot je za Feldmana značilno, naj- Prasonata dejansko delovala kot muzejski pri- ki jih je vselej tudi kontekstualno umestil in bolj ostre disonance niso nikoli v službi dra- merek neke zvočno-konstruktivistične avant- občasno obogatil z elektronskimi posegi. Kar matičnosti, temveč predstavljajo sproščeno garde. Takega mnenja pa očitno ni bila večina me je v njegovem nastopu najbolj presunilo, atonalno pokrajino, na kateri se pletejo vzor- občinstva, ki se je smejalo, kakor da bi prvič je bil kontrast med resnimi napovedmi in ci, ki že zaradi svojega trajanja in navidezne slišalo ritmično vokaliziranje soglasnikov. To predstavitvami izvedenih skladb ter njihovo statičnosti poslušalca »(pri)silijo« v meditativ- je, vsaj zame, ustvarilo zanimivo vzdušje: na zares predano izvedbo. Povsem je spremenil nost. Poleg tega je pomemben faktor glasov- eni strani je bila (moja) jasna impresija »staro- odrsko persono, in če nisi bil pozoren, se je na izvedba te glasbe, saj se njene harmonije sti« tega dela, na drugi strani pa smeh blago morda zdelo, da nonšalantno in humorno nekako bolj podajo klavirju ali godalom. In sprovocirane publike. Večkrat sem že slišal, prehaja iz napovedi v izvedbo. No, zgrozil ravno tu je ena izmed skrivnosti Three Voices, da naj bi vsaka nova stvar ali ideja šla skozi sem se ob ugotovitvi, da temu ni tako. To je saj malodane »klavirska« natančnost najbolj tri faze recepcije: šalo, grožnjo in očitnost. najbolj udarilo na plan v njegovi uprizoritvi disonantnih harmonij, podaljšanih v času, Kljub »zapadlosti« in že davnemu sprejetju v legendarnih pisem Antonina Artauda, ki se povzroča zares presunljive učinke, v katerih splošni tek umetnostne zgodovine je tokrat je na prvi vtis sprehodila po nekaj tipičnih lahko ali morda celo moraš zaplavati. očitno šlo še vedno za fazo šale. postajah norosti in lunatičnosti z veliko mero »Plavanje« je tudi bila pomembna sestavina Priznam, da sem zaradi neke distance, ki si teatralnosti. Ampak pri vživljanju v Artauda je inscenacije Navpičnih misli. Vse tri pevke, oblečene v kopalne kostime in plavalne kape, predstave je vseboval Škofov nastop v vlogi rary je ustvarjanje zvokov, svetlobe, slike in gi- so izvajale dejanja, povezana s kopanjem na Satieja, ki ga je občasno spremljal klavir – vča- banja (kot da bi jih risal, pobarval ali rezal). Je mestnih plažah, ki so jih produktivno prečili sih kulisno, včasih dirigirano »na poskok«. Šlo močna predstava, vključena v izzivalno kom- vtisi in podobe večkrat ponavljajočega se je za nekakšno samoizpoved oziroma samo- binacijo glasbe in drame z enim izvajalcem. verza »Who would have thought that snow predstavitev ekscentričnega lika skladatelja, Avtor želi oblikovati nova merila v elektronski falls«. K sceni so med drugim spadale tudi za katerega sta bili kot nalašč Škofova karizma glasbi in izbrisati meje med glasbo, gleda- video projekcije, ki so, vsaj tako se zdi, prika- in očarljivost, igralec pa se je v epilogu preiz- liščem in opero.« Promocijski tekst citiram zovale črno-bele posnetke z newyorških plaž kusil še v zapeljevanju publike, točneje mlade zaradi lažje predstavitve zares obsežnega, z petdesetih let, pomešane z bizarnimi prizori dame iz prve vrste, ki jo je pripeljal na oder, z raznolikimi elementi nabitega dela in nenaza- lovljenja velikih rib, padajočih ledenikov in njo zaplesal ter tako zaključil prisrčen prikaz dnje tudi grandiozne ambicioznosti projekta, še marsičesa. Three Voices je eno tistih del, za tega dandyjevsko-bohemskega lika. ki se s svojo razkošnostjo že približuje neka- katerega sem vsaj sam imel vtis, da mu je ma- Nato je oder zasedel »ansambel« ¡Kebataola! kšni koncepciji slovitega gesamtkunstwerka. lodane nemogoče karkoli dodati – še najmanj in uprizoril projekt Karmine Šilec z naslovom Središče predstave je Miguel, ki publiko (ali pa ne kakšne banalne pantomime. Ampak Spixody/Stripsody 3. Priča smo bili razkošnemu morda predvsem in najprej sebe?) nagovarja Choregie je navsezadnje le festival glasbe- glasbeno-scenskemu dogajanju, ki ga zazna- zdaj v portugalščini, zdaj v angleščini. Na nega gledališča in njegov uspeh se kaže tudi muje, kakor piše že v spremni besedi, izrazita začetku sedi za mizo in se naglas vprašuje o v drzni in pogumni inscenaciji Fledmanove epizodičnost in varietejsko izhodišče. To naj besedi, zvoku, tekstu, podobi … zgrabi stavek skladbe. Dokumentaristično ustvarjanje neke- bi bilo povezano z željo slediti pozornosti »The text as a sound, the sound as a text« in ga preteklega vzdušja, vključno z razmetava- »sodobnega človeka«, ki le redko za dalj časa skuša njegovo večpomenskost ter opresivno njem, obešanjem in »sušenjem« notne parti- obstane na istem mestu. Skozi raziskovanje potencialnost večplastnosti izkušnje servirati ture, v končni fazi to sploh ni bilo – ustvarilo medijev glasbenega gledališča in, znova, publiki z naraščajočo vehemenco in dramatič- pa je začasen, neujemljiv čas-prostor, ki je zvočne poezije so se zvrstile raznorazne no intonacijo. Od tu pade v pravi zvočno-vizu- razgalil povezovanje glasbenih in scenskih vsakdanje situacije, nakazane poante, samo- alno-gibalni vrtinec, ki ob nelagodnih, kalej- momentov brez prisilne stopitve in mešanja, ironije, ki jih je vedno znova prekinjal rahlo doskopskih, ekstatičnih, grozečih, prijetnih, poudarjajoč predvsem »dejstvo« njune hkra- strašljivi intermezzo. Slednji je bil sestavljen iz neprijetnih, sanjavih projekcijah koplje globlje tne prisotnosti in konfi guracije, ki tako kot klavirske spremljave Bojana Goriška in blago in globlje v – kam? Zvok? Tekst? Prostor? Telo? glasba ostane v končni fazi nerazložljiva. groteskno razglašenega petja v falzetu enega Trenutek? Ne vemo … vemo, oziroma izkusi- Večer se je nadaljeval s priljubljenim muzi- izmed moških članov zbora. Zapeti angleški mo pa to, da nekaj vleče, sili, nas pripravlja do kalom Patty Diphusa – izpovedi porno dive v tekst je spominjal na odlomke iz Stare zaveze, tega, nekaj – kot je slutiti – zverinskega. »Jezik izvedbi Boštjana Gombača (glas, klavir, klari- izvajal pa ga je v nekakšnem oknu v steni odra je takšna zver, da troši organizem,« je v nekem net, orglice), Žige Goloba (kontrabas, ukulele, z oranžnim ozadjem, ki se je zapiralo in od- intervjuju nekoč dejal Tomaž Šalamun. In ta glas) in Sergeja Randjelovića (bobni, glas). piralo. Tudi sicer je bilo v predstavi kar nekaj stavek lahko umestimo naravnost v srž pred- Predstava je bila huronsko zabavna, zgodbe omembe vrednih prizorov. Že začetna insce- stave – če kaj takega seveda sploh obstaja. Pedra Almodóvarja, na katerih bazira celotni nacija televizijskega poročanja nekje s sever- Gotovo pa lahko besedo »jezik« zamenjamo šov, so bile poslovenjene in prepesnjene na nega pola, kjer »mlad sodobni umetnik« raz- še s čim drugim. V predstavi so poleg glasu skrajno preprost način, glasba pa je bila kvali- laga o prvinskem kriku in porodu svoje žene, prisotne tudi njegove različne večkanalne teten varieté, ki je mestoma zašel v srhljivejše medtem ko partitura »poročevalke« sestoji iz elektronske deformacije, ki jih Paula Azguime zvočne odtenke in temne, evropske jazzovske tipičnih novinarskih fraz in medmetov, preo- tudi spretno vzorči in s tem ustvarja razpršene, vode, večinoma pa ostajal pri poskočnem stale tri pevke pa ukrivljeno ležeče na hrbtu iz kvadrofonske zvočne pokrajine. Večinoma so gypsy swingu in karikirani pop baladnosti. teme kažejo le svoje obraze z mimiko nemih te deformacije precej sofi sticirane in spretno Celotno dogajanje je bilo nekje na meji med rib, je bila svojevrsten vrhunec. Prav zabavna brišejo sled svojega izvora. Elektronsko in običajnim, četudi kabaretno pripovedoval- je bila tudi scena, v kateri je Zvezdana Nova- celotno zvočno dogajanje je umeščeno v sfere nim glasbenim nastopom in teatrom. Poleg ković ponavljala frazo iz Feldmanove skladbe, sodobne eksperimentalne glasbe, na trenutke nastopaško nadarjenega Gombača sta svoji eden od moških pevcev pa je oponašal Jaapa pa je sorodna tudi nekaterim niansam elek- »koreografi ji« imela tudi basist in bobnar, ki Blonka z uspavanko o dinozavru, ki jo je izve- troakustične improvizacije. V predstavi pa je sta uprizarjala nekakšna peklenska barska del prvi večer. Nato pa recimo še prizor šolske- bilo nekaj trenutkov, ko se je celotna zvočna 40 glasbenika iz pozabljenih beznic. ga izpita z improvizirano operno »profesorico« slika ujela v rahlo banalno efektiranje glasu z V sredo je bila na vrsti najprej predstava Dve za mizo in »učenci« in »učenkami«, ki so ji »delayem« in »pitch-shifterjem«, a so bili na osebi iščeta Erika Satieja, v kateri sta Satieja podajali knjige, katerih vsebine je prisrčno srečo redki. Poleg tega so bile prisotne aplika- iskala igralec Janez Škof in pianist Bojan zabavno, a obenem virtuozno in bliskovito, cije, ki so združevale gib in zvok, kot na primer Gorišek. Predstava se je začela s projekcijo vključevala v svoj napev »toka zavesti« in tako neke vrste elektronski svinčnik, ki je hkrati s Satiejevega nemega fi lma Entr'ace iz leta naprej. Celotna predstava je tudi sicer bila na projiciranjem na platno generiral tudi zvočni 1924, ob katerem je Gorišek izvajal njegove zelo visokem nivoju tako glasbeno izvajalsko ekvivalent oziroma pretvorbo v zvok po neka- najbolj znane klavirske napeve. Stvar je delo- kot tudi scensko in gledališko. Poleg tega je kšnem neznanem algoritmu. Na drugi strani vala podobno »muzejsko« kot Prasonata, a je bila zaradi svoje varietejske naravnanosti tudi pa je razvneti Miguelov glas dal v poslušanje očitno bolj ugajala, verjetno tudi zaradi odso- za publiko bolj prijazna, kar pa v tem primeru tudi obvladovanje ritmičnega vokaliziranja tnosti provokacije. Kakorkoli že, zdelo se mi ne pomeni slabše strani populizma in nikakor zlogov, ki ima svoj izvor v indijski klasični je, da se je bolj usedla v prostor, kar je morda ne zmanjša vrednosti tega dela. glasbi. V tovrstni intenzivnosti in nasičenosti posledica tudi lep(š)ega zvenenja klavirja v Zadnji dan festivala je bila na sporedu le ena je bila predstava marsikdaj strašljiva, še bolj dvorani in dejstva, da imamo vsi radi »lepe« predstava, kar je glede na njeno intenzivnost, pa takoj za temi trenutki – ko je ostalo le še Satiejeve harmonije. Zanimivo je bilo posluša- domet in za marsikoga verjetno napornost prostorno curljanje, meditativno brnenje in ti te odzvene v navezavi z akustiko prostora in tudi razumljivo. To je bil Salt Itinerary v izvedbi solno bele projekcije solnih rudnikov. Končala nemostjo fi lma, saj so bili tako kot glasba ves Miguela Azguimeja (glas in gib) in Paule Azgu- se je v sublimni tišini, v kateri so se povezali čas v limbu med patetiko, prijetnim ozadjem, ime, ki je skrbela za živo elektroniko, sprotno pomiritev, nelagodje, hvaležnost, izmučenost, presunljivo globino posameznih tonov in modulacijo glasu in najverjetneje tudi vizualni skrivnost in še kaj. Aplavz. nagajivim dadaističnim neskladjem. Drugi del del. V spremni besedi se je zapisalo: »Salt Itine- Marko Karlovčec

Fotografi ji: Dorian Šilec Petek na kratko

Melodrom VSE, KAR SI PUSTILA, DA LEŽI NA TLEH

Melodrom so ena tistih domačih V čem se razlikuje od prejšnjih dveh in v nekaj časa Boštjan Božič in Ivana Gregor, ki čem so stične točke? skrbita za vizualije na koncertih, zvočno nas v skupin, katere delo spremljamo z Stična točka vedno izhaja iz dejstva, da smo živo oblikuje Aldo Ivančič, nova plošča pa je veseljem in visokimi pričakovanji. na delu isti ljudje. Sicer pa se vsakega albuma producentsko delo Zmaga Šmona. lotimo kot celote, ki mora najprej delovati Na glasbeni sceni so prisotni dobro Bodo promocijo albuma spremljali tudi sama zase. Za razliko od prvih dveh plošč živi nastopi? desetletje, združil pa jih je nikoli smo pri Vse, kar si pustila, da leži na tleh hoteli Seveda. Nekaj koncertov smo že izpeljali v posneti fi lm, za katerega bi morali vsa besedila narediti v slovenščini. Edino izje- maju, nekaj pa nas jih še čaka. Med drugim mo tako predstavlja duet By the Bedlam Wall, posneti glasbo. Že od svojih začet- bomo igrali tudi na prvi obletnici delovanja kjer gostuje Chris Eckman. Glede na to, da je Kina Šiška. kov so postregli z zvočno podobo, komad nastal z njegovim odličnim vokalom v ki ji v teh prostorih ni para. Meša- mislih, je bila ta »žrtev« zanemarljiva. Drugače Vam je ljubše igrati v živo ali snemati nica elektronike, popa s pridihom pa se album zvočno giblje na relaciji prejšnjih album? 41 dveh, obenem pa vzpostavlja svoj svet. Težko vprašanje. Večji poudarek dajemo darka in simfoničnosti so do sedaj albumu v nastajanju, torej snemanju in miksu, Prejšnji album ste promovirali s kolaži, koncerti so pa pogosto bolj zabavni. udejanjili na dveh albumih, pred tega z živimi slikami. Razložite koncept! kratkim pa so izdali tretjega z na- Gre za video formo, ki izhaja iz principa »ta- Kakšni so cilji in načrti s tem albumom? slovom Vse kar si pustila, da leži bleaux vivants« – živih slik. Ker že od nekdaj No, prvi cilj je vedno narediti dober album. na tleh. Priložnost smo z veseljem redno poslušamo očitke, da smo statični, smo Potem pa ga je treba še ustrezno koncertno se to našo kvaliteto odločili razviti in izkoristi- spromovirati. Sicer pa se cilji in načrti gradijo izkoristili za klepet s pevko Mino ti. V snemanje videospotov smo se podajali že sproti, nekje na tej poti. in kitaristom Matevžem. od prvenca naprej, tokrat pa smo našli precej neizkoriščeno formo, kjer je v ospredju ideja in ne visok proračun zaradi njega samega, Na vaši spletni strani je na prvi strani ris- kar nam na vseh nivojih ustreza. Na vsake tri alni žebljiček na kakšen način simbolizira tedne bomo tako na YouTubu in naših sple- naslov albuma? Bi ga lahko razumeli kot Dobrodošli nazaj! Tu je vaš tretji album tnih straneh objavili video sliko vsakič za nov sinonim za življenje? z naslovom Vse, kar si pustila, da leži na komad in tako počasi predstavili celo ploščo. Lahko, ampak tako radikalne razlage si nismo tleh. Povejte nam, kako je nastajal? Kje ste predstavljali … Vsi puščamo za sabo stvari in iskali in našli navdih? Znani ste po tem, da še vedno večino ljudi, včasih zanalašč, včasih ponesreči. Tako Album smo delali dobro leto, nekatere sklad- stvari, ki so povezane z bendom, počnete se na tleh lahko znajde tudi žebljiček. be so tudi starejše, a smo jih na novo aranžira- sami? Je temu še vedno tako in zakaj je li. Z navdihom nimamo težav, težko pa je reči, temu tako? Naslov albuma ne zveni optimistično. Ga od kod je. Teksti so precej osebni, pri glasbi Temu je v veliki meri še vedno tako, ker pač prosim lahko razložite? pa pač poskušamo slediti in nadgrajevati to, ne vemo, zakaj ne bi bilo, če je lahko. Lotimo Zakaj ne optimistično? Po na tleh puščeno čemur sledimo že od začetka, lahko bi rekli se tistega, za kar mislimo, da bo bolje, če prtljago se lahko vedno vrneš, če hočeš, za- melodromatičnosti. Snemanje in miks sta to- naredimo sami. Delamo besedila, glasbo, mujeno pa težko nadomestiš. krat potekala v Mostarju, kamor smo za mesec dizajn in zdaj še prejle omenjene »tableaux Žiga Gombač in pol šli z namenom, da se osamimo in inten- vivants«. Vseeno pa nismo povsem samoza- zivno posvetimo izdelavi novega albuma. dostni, daleč od tega. Del naše ekipe sta že urbani lajf

Seymour Wright in Sebastian Lexer Maja sta v Ljubljani gostovala dva Raziskava fi zičnih potencialov inovativna sodobna improvizatorja – saksofonist Sey mour Wright iz Lon- medinstrumentalnega, dona in pianist Sebastian Lexer, ki sedaj tudi živi v britanski prestolnici, medčloveškega in medprostornega rojen pa je v Nemčiji. Nastopala sta »momentuma« v okviru cikla koncertov z imenom »Con fi ne aperto«, ki jih redno or- Javni pogovor s sodobnima improvizatorjema iz Londona ganizira Zavod Sploh (www.sploh. »Težko je to početi,« je dejal Seymour Wright dolgo je potrebno, da se zgodi ali ne zgodi neki si). Eden izmed dogodkov je bil javni po končanem setu. »Kajti ne gre zgolj za deset zvok, mogoče je zgolj implicirano. Začetek ima koncert v studiu RTV Slovenija, pred- let igranja, temveč tudi za deset let refl eksije o v nečem, kar počneš in se dogaja, čeprav se vajan v živo na tretjem programu instrumentalni zgodovini, praksi, načinih igra- to potem nujno ne 'zgodi'. Vendar se povratni nja. Morda je bilo to bolj produktivno za nas kot učinki prevedejo v nove stvari, poteke, impulze. Radia Slovenija. Dan za tem pa sta za vas.« To je zame res pomemben del najine dejavnosti zaigrala krajši improvizirani set v »Pa mislita, da sta bila uspešna v tem?« je vpra- … Celo gonilni del.« šal nekdo iz publike. Torej smo se vprašali o tem, ali lahko vedno teatru Španski borci, kjer se je večer »Mislim, da je šlo za produktiven način refl ekti- predvidita, kakšen zvok bo sledil iz nekega nadaljeval z okroglo mizo oziroma ranja in tega, kako se še več naučiti o tem, kar dejanja, ali nikoli, koliko je presenečenj? Seba- z odprtim javnim pogovorom med počneva.« stian je opozoril, da bi se bilo narobe odločiti za Sebastian Lexer: »Če gledam striktno kronolo- katerokoli skrajnost. Že pri izvajanju klasičnega njima in občinstvom. Na koncu sta ško, gotovo ne gre za to, da bi si rekel: pred de- klavirskega repertoarja ima svoje mesto t. i. postregla s strukturiranim impro- setimi leti sem počel take reči, pred petimi take interpretacija, ki denimo šele določi, kako točno vizacijskim »sessionom«, kjer sta … V bistvu je bilo zame na začetku pomembno bo nekdo izvedel nek pianissimo ali kako se bo predvsem to, da sem se vprašal, kaj sploh je ta odločil nekaj frazirati. Tudi takemu pianistu se Wright in Lexer zaigrala skupaj z stvar (klavir) pred mano, če ne počnem samo lahko dogajajo nepredvidljive stvari. Če recimo obiskovalci celoletne improvizacijske tega (zaigra ton na klaviaturi)? Kateri so mate- zaigra eno Beethovnovo frazo, bo način, kako riali – kovina, les, možnost vstavljanja stvari ali je zaigral prvi ton, oblikoval in vplival na potek delavnice Raziskava/Refl eksija, ki jo odvzemanja …« celotne fraze in s seboj prinesel tudi neko zave- vodi Tomaž Grom. Radijski koncert je Wright: »Enako bi dejal za saksofon. Prva tri danje o zvoku v prostoru. »In to je ukvarjanje z bil nekaj posebnega in zelo pomen- leta ga sploh nisem razstavljal in sem ga v zvoki in diskurzom o njih, pomešano z never- akustičnem in prostorskem smislu igral precej jetnimi 'rečmi', ki se zgodijo (udari po struni, ki ljivega, še posebej za kontekst žive ortodoksno. Potem pa sem ga začel razstavljati sprosti cel nabor raznih brnenj predmetov v improvizirane glasbe. S svojo odprto- in raziskovati potencialno fi ziko tega, kar lahko drobovju klavirja). 'Stvari' se vedno dogajajo, stjo do občinstva v studiu in tistega s saksofonom počneš. Hkrati s tem pa tudi večino tega sedaj ni bilo pod mojim nadzorom, načine, kako lahko dejansko 'angažiraš' prostor, ampak zavest o tem dogajanju mogoče porodi pred radijskimi sprejemniki je nastop stopiš v interakcijo s samim prostorom. Recimo, naslednjo idejo.« postal »javni« dogodek par excel- da ga uporabiš tako, kot sem prej uporabil Wright: »Osebno bi me zanimala tehnika, ki bi ogledalo (med koncertom je stopil do ogledala, dopuščala podaljšano raziskovanje tega. Kajti lence. Naslednji dan pa sta se lotila ki je bilo v sobi, in pričel obenj drsati pipico ne gre zgolj za individualni proces – do tega še nečesa nenavadnega. V dvajsetih oziroma zgornji del saksofona, op. a.) ali okna pridemo skupaj. Torej imeti fi zično in intelek- minutah sta skušala priklicati in str- 42 … Vzameš del instrumenta in ga privedeš do tualno zmožnost to zadržati in raziskovati … robov prostora, to je lahko precej zanimivo – In potem presoditi, kaj je primerno. Tovrsten niti desetletno zgodovino skupnega fi zično in včasih tudi zvočno.« pristop informira, kar počneva tako lokalno kot igranja. Na vprašanje o tem, koliko je pri tej raziskavi tudi globalno, na neki način.« lastnega početja prisotno poslušanje drugega, Lexer: »Pomemben je ta element kontingence je Seymour odgovoril, da gre tudi za poslušanje in potencialnosti, ker jaz seveda lahko igram publike oziroma vseh ostalih prisotnih. »Po- s Seymourjem že deset let, ampak to še ne svobodo gibanja vsak s svojim tempom in vsak slušava vas, ki poslušate naju, ter tudi fi zično pomeni, da ga poznam. In če zaigram nekaj in v svojo smer. To nas je privedlo do razmišljanja asimilacijo zvoka in vibracij tega, kar počneva.« pričakujem, da bo reagiral podobno kot za- o nelinearnosti in hkratni vezanosti na enoten Sebastian je dodal, da je malodane nemogoče dnjič, se to pravzaprav težko zgodi.« časovni potek. Seymour je dejal, da obstaja na- ignorirati soglasbenika ali sočloveka, če se Ker se je pogovor dogajal dan po koncertu na čin razmišljanja v tovrstni praksi, ki ni preprosto zavedaš oziroma se skušaš čim bolj zavedati, RTV Slovenija, sta navedla primer. Zgodil se je premočrten – kakorkoli se to že čudno sliši. Gre kaj tvoj instrument je, kaj in kje si ti in kakšen trenutek, ko je eden od njiju predvidel, da bo seveda za prisotnost v trenutku, tukaj in zdaj je prostor, v katerem si. Predvsem pa se po- drugi začel nekaj razvijati in nekako z lastnim – kot se pri improvizaciji pogosto poudarja –, tencial, ki ga generira igranje z nekom drugim, igranjem šel v to smer – vendar se to ni zgodilo. vendar so možni tudi skoki v preteklost, ki je ve- niti približno ne iztroši v preprostem »call and Bilo bi smiselno ostati pri tem, sta dejala, prav dno prisotna in se lahko artikulira prek vznikov response« modelu interakcije. tako kot je bilo smiselno, da se je zgodilo nekaj pozabljenih tehnik ali celo interakcijskih situacij, Lexer: »Nekaj zaigram zato, ker mislim, da je čisto drugega. Tudi zato, ker je proces improvi- zvočnih aglomeracij. Hkrati pa je v tem trenutku v tistem trenutku pravilno. Ali pa – in to je zacijske interakcije neprimerno kompleksnejši prisotna tudi vsa potencialnost prihodnosti, ki pogosto – se zgodijo nepredvideni zvoki, ki so od zanke »slišim nekaj in nato moji prsti na- ti je dostopna in jo lahko raziščeš. To se prenese posledica prepariranja klavirja ali neprevidno- redijo nekaj«. »Gre za konstantno poslušanje, tudi na konkretne predmete, za katere sta deja- sti. To ne pomeni, da gre za napake, temveč za konstantno razmišljanje in tudi impulzi, ideje, la, da v njih ostane »karkoli sva z njimi že nare- še en zvok.« ki jih dobiš, so lahko multiple ideje,« je poudaril dila ter je hkrati prisotno vse, kar bo morebiti Wright: »Ampak tudi to so stvari, za katere si Sebastian. Nato je pogovor stekel o tem, kako narejeno z njimi v prihodnosti.« Tovrstno raz- odgovoren. Gre za odločitve, ki jih sprejmeš in hitro lahko pri svobodni improvizaciji prevlada mišljanje pa se končno dotakne instrumentov udejanjiš. Ne gre nujno za zvočne odločitve, čredni nagon in zatre subtilnejše in bolj raznoli- in tudi samega sveta kot pojma in/ali koncepta. temveč za odločitve o fi zični primernosti, o pra- ke načine odzivanja. Svoj pristop sta primerjala Improvizacija tako postane način stopanja v vi proceduri, gibanju, balansiranju, o tem, kako s spiralo – začeti na isti »postaji«, vendar imeti interakcijo s svetom kot potencialnostjo in na neki ohlapno nelinearen način omogoča stik s vendar operirata v drugačnih merilih, nivojih in Lexer: »Všeč mi je pojem 'klime', mogoče implici- preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. obsegih. Na saksofonu pogosto balansira razne ra tudi nekakšen 'sezonski' pristop k igranju …« »Bi rekel, da igraš le en instrument?« predmete, ponavadi dokler ne padejo in proi- Wright: »Sam uporabljam to besedo v najšir- Wright: »Imam dva saksofona (smeh). Ampak zvedejo kakršenkoli zvok že. šem možnem smislu – družbena, politična, gre za en instrument, altsaksofon, tudi v inte- »Zase lahko rečem, da ne razmišljam le o intelektualna klima. Vse so v različnih merilih in lektualnem smislu.« zvokih, pravzaprav sploh ne, temveč o sami različno proporcionirane. V prostoru, kjer sva »Vendar ga razstavljaš. Včasih tudi dodaš druge 'fi ziologiji' oziroma dejanjih – torej je vprašanje igrala včeraj, določene stvari niso bile možne, a predmete – tako imam vtis, da igraš več kot en pozicioniranja zvokov na časovni liniji nekega hkrati so bile nekatere druge, ki ne bi bile mo- instrument.« poteka precej bolj kompleksno. Če na primer žne nikjer drugje.« »Sam ne mislim tako. Vedno lahko 'upravičim', balansiram jeziček na ta način (demonstrira), ne Sebastian je dejal, da ima kot igralec (prepari- kar uporabljam, prisotna mora biti neke vrste vem nujno, kdaj se bo karkoli slišalo – ampak ranega) klavirja enkratno priložnost in hkrati povezava – zgodovinska, intelektualna – s pred- zame je smiselno naslednje vprašanje: ali je tudi izziv, da se vsakič znajde pred novim in- stavo, ki jo imam o saksofonu. Uporabljam več nastavitev in izvedba nekega dejanja zavestna strumentom. Pojavilo se je tudi vprašanje kata- ustnikov (pokaže), to so ovitki jezičkov, plastika, potencialna umestitev zvoka ali z zvokom logizacije zvokov in naključja. Pri prepariranju radio – ne bi rekel, da igram radio, temveč da pravzaprav nima ničesar opraviti? Ampak ima, klavirja je potrebno določene tehnične zadeve igram saksofon s svojim radiem.« gre za neke vrste zvočno implikacijo …« vnaprej preveriti (na primer mehaniko, pedale, »V improvizaciji, ki sta jo ravnokar zaigrala, si Lexer: »Včeraj me je recimo presenetilo, ko sem kladivca …) hkrati pa obstaja nevarnost, da na vstal, stopil do ogledala in ob njega podrsaval v roke vzel ta košček gume z namenom ustva- koncertu zgolj izvedemo predstavitev naših del saksofona. Vendar si moral najprej priti do riti neke vrste visok piskajoč zvok prek drsanja trikov oziroma katalogiziranih zvokov. »Zdi se ogledala – kako je z zvoki, ki jih proizvedeš, ob struno, in tik preden sem to uspel narediti, je mi pomembno imeti pogum preveriti določe- medtem ko hodiš do zaželenega mesta?« Seymour nenadoma svoje igranje tudi privedel ne stvari med igranjem, medtem ko ljudje že Wright: »Igrati z ogledalom, vsaj zame, vsebu- v visokotonska območja. Ko sem nato tudi sam poslušajo,« je še dejal. je tudi zvoke korakov, torej je del iste stvari. začel drsati, je bilo vse skupaj slišati precej dru- Wright: »Nisem prepričan, da karkoli 'preverja- Vendar mislim, da tovrstna interakcija s prosto- gače, vsekakor ne tako, kot sem pričakoval. Na va'. Gre bolj za raziskovanje, preiskovanje. Pre- rom ni nič drugačna od tega, če sedim tukaj, nek čuden način je bilo to mogoče zaradi spe- verjanje (»checking out something«) je nekaj zaigram glasen ton na saksofonu in opazujem, cifi čne situacije, ki jo je Seymour – in nato tudi drugega, kajti v preverjanju je implicirano, da poslušam, kako odmeva in prihaja nazaj od jaz – ustvaril. Morda zveni rahlo metafi zično … veš, kako bi stvari morale biti. To se nanaša tudi zidov in vas …« No, tega vsekakor ne želim implicirati, a vendar na vprašanje pozicioniranja – lahko se odločiš, Lexer: »Kot če zaigraš visok ton, ki pa spodaj bobni obstajajo trenutki, ko pomisliš 'to bi se pa lahko da je neko dejanje ali aktivnost v danem trenut- – ali je to nezaželeno ali sprejmeš vse skupaj.« zgodilo le v tej situaciji' …« ku primerno … In če sem se tako odločil, bom Nato smo se zapletli v pogovor o morebitni Wright: »Ne bi rekel, da je metafi zično, ampak morda pri tem vztrajal, dokler se nekaj ne zgo- razliki med samim zvokom oziroma zvokom fi zično. Opraviti ima s temperaturo, 'klimo', kako si, di. In nikoli pravzaprav ne veš, kaj se bo zgodilo, »na sebi« – če kaj takega obstaja – in njegovim v čem si, s čim se ukvarjaš. Včasih razviješ, no, sem morda imaš o tem neko predstavo. Ne zdi se mi 43 mestom, pozicioniranjem v poteku neke im- razvil različne navade, načine poslušanja. Nikoli pa problem, če to spremeni celoten potek tega, provizacije. Koliko se plasiranje zvoka in izbira nisem pri igranju maral uporabljati česarkoli pla- kar počneš – zame je celo zelo zaželeno.« »kdaj« razlikuje v kvaliteti oziroma pomembno- stičnega, čeprav me zadnje čase vleče v to. Kar je Med vse vrste interakcij, ki jih spodbuja in sti od samega zvoka, njegove barve, teksture zanimivo, kajti plastičen jeziček dejansko sploh ne sproža improvizirana glasba in glasba nasploh, … Seymour je dejal, da o tem pravzaprav ne zveni dobro – saksofon defi nitivno ni bil namenjen gotovo spada tudi snemanje plošč, ki »mi- razmišlja v teh kategorijah, temveč predvsem v uporabi plastičnega jezička – a vendar, neke vrste kroskupnost« prisotnih ob živem muziciranju smislu konkretnih dejanj in odločitev. Umesti- »plastičnost« in topost, ki jo prinaša s seboj, trenu- potencialno razširi do globalnih razsežnosti. tev zvoka in sam zvok sta zanj ena in ista stvar, tno občutim kot pravilno in zaželeno, ne vem …« Kaj torej dva sodobna improvizatorja žene k

O GLASBENIKIH Sebastian Lexer (1971) – klavir Zelo aktiven je na področju svobodne impro- Podlaga za razvoj Sebastianovih razširjenih vizirane glasbe v Londonu, sodeluje pa tudi Seymour Wright (1976) – altsaksofon tehnik igranja na klavir in nadaljnje raziskave na številnih koncertih in radijskih oddajah v Seymour je pred kratkim opisal svoje igra- modifi ciranih zvočnosti akustičnega klavirja, Angliji, Franciji, Nemčiji, Madžarski, Španiji in nje kot odkrivanje in raziskovanje igranja računalniško procesiranega v realnem času Kanadi. saksofona skozi potenciale, ki so neločljivo (max/msp), je bila fascinacija nad nepredvi- Oba že več kot devet let aktivno sodelujeta povezani z domišljijo, reproporcioniranjem, dljivimi zvoki. Razvil je takoimenovani »sy- kot glasbenika in promotorja na londonski inverzijo, preoblikovanjem, gradnjo/razgra- stem piano+«, ki je tudi posledica njegovega improvizacijski sceni. Glasbenika sta se sreča- dnjo, obnovo, permutacijo, prirezovanjem in ukvarjanja s svobodno improvizacijo in so- la na delavnici improvizirane glasbe, ki jo že razširjanjem. Odrasel je obkrožen z jazzom dobno eksperimentalno glasbo. Študij klavir- dvanajst let vodi tolkalec Eddie Prévost. Od in improvizirano glasbo. Zadnjih deset let ja, stalno sodelovanje s Johnom Tilburyjem in tedaj sta sodelovala pri številnih projektih z redno obiskuje tedensko delavnico Eddieja obiskovanje improvizacijske delavnice Eddija raznimi mednarodnimi glasbeniki in zasedba- Prévosta in trenutno igra v različnih skupinah Prévosta so vplivali na razvoj njegovega mi, kot so Ensamble 9!, Jamie Coleman kvin- z Jamijem Colemanom, Rossom Lambertom, glasbenega sloga: glasbeno potovanje skozi tet, Ross Lambert in John Lely. Leta 2006 sta Johnom Lelyjem, Sebastianom Lexerjem in vmesni prostor, odnos do inštrumenta, zvoč- se začela intenzivneje pojavljati kot duo. Eddijem Prévostom. nost in teksture, glasbeni procesi, tehnologija, in kar je najpomembnejše: kolegi glasbeniki. (iz medijske najave Zavoda Sploh) snemanju in izdajanju plošč – aktivnosti, do Lexer: »Mislim, da ne bi bilo prav reči, da se me ideje drugih ljudi o tem, njihove interpreta- katere so nekateri bolj romantično nastrojeni me ne dotakne. Vendar upam, da ne spremeni cije – da sem lahko še bolj odgovoren, torej so zagovorniki improviziranega muziciranja precej tega, kar počnem.« tovrstne zadeve zelo zaželene. Nimam velikega zadržani? Wright: »Zame je potencialnost dialoga eden interesa za proizvajanje plošč, ampak zgodi se. Lexer: »Poslušati posnetek improvizacije, pri redkih razlogov za delanje plošč. Zelo me za- Moja solo plošča, recimo, je na voljo na inter- kateri si tudi sam sodeloval, je lahko občasno nima, kaj imajo ljudje za povedati. Če si nekdo netu, vsak jo lahko sname. Ampak če že delam pravo razodetje. Pokaže ti, kakšna je lahko razli- vzame čas, se usede in posluša, me zanima, ploščo, me ta zanima kot možnost generiranja ka pri zaznavanju glasbe med aktivno udeležbo kaj si o tem misli in če si nato še vzame čas, da nekega človeškega momenta.« ali pa naknadnim poslušanjem. Lahko imaš v to napiše – seveda me vse to zanima, saj sem Lexer: »Obstaja razlika med fotografskim utrin- spominu živčnost in boj, nato pa na posnetku v tem navsezadnje že impliciran. Mogoče je kom, ki ima čustveno in dokumentarno vred- slišiš abstraktno glasbo, ki zveni odlično. Ali slišati čudno, ampak včasih mi je žal, da ljudje nost, ter posnetkom, ki tudi naknadno deluje obratno, lahko se spominjaš prelepe tapiserije pišejo in mi tega ne povejo – čeprav bi z lahko- kot dobra slika sam po sebi. Tako pristopam zvokov, ob posnetku pa se zgroziš in si rečeš, to našli moj elektronski naslov ali celo osebno tudi k posnetkom improvizacije.« 'Grozno, prav nič se ni zgodilo.' Kar se tiče prišli do mene in mi povedali. Razumem, za- Wright: »Poleg tega je tukaj čisto preprosto dej- objavljanja – do sedaj še nikoli nisem prosil za kaj do tega ne pride, ampak zdi se mi škoda. stvo – zrasel sem ob poslušanju plošč (in verjetno objavo, vedno me je nekdo povabil.« Mislim, da je pomembno imeti priložnost za je tukaj prisotnih veliko takih), obkrožen z njimi, Kakšen odnos pa imata do pisanja o tem, vam pogovor o stvareh, o tem, kar se dogaja. Sam rad jih imam. Zato je gotovo prisotno vznemirje- je mar ali je vse skupaj za vaju le skupek besed? sem odgovoren za to, kar počnem, in zanimajo nje, če ti nekdo ponudi snemanje plošče.« Marko Karlovčec recenzija plošče Ko se glasba umaže s svetom … Martin Küchen, Keith Rowe, Seymour Wright Another Timbre, 2009

Sveža plošča tria Küchen-Rowe-Wright predstavlja zanimivo sreča- nosti odpadejo na tla kot kovinski in leseni opilki. Da, tudi zvok brusilke nje več generacij, povezanih s sodobno svobodno improvizacijo. Če (ali katerekoli druge naprave) v odročni cerkvi na angleškem podeželju je Keith Rowe – pionir preparirane »namizne« kitare, inovator in do je lahko vir ekstatičnega glasbenega (?) doživetja. Drobovna izkušnja nedavnega večdesetletni član kultnega improvizacijskega kolektiva boleče konvergence naravnosti in političnosti Zvoka. Vsaj površinsko AMM – predstavnik generacije, ki je od srede šestdesetih let izvedla najbolj »političen« faktor je vsekakor Rowova uporaba radia, katerega svojevrsten prelom z idiomatskimi tradicijami improviziraneprovizirane signalsigna lovi prek kitarskega »pick-upa« in ga skupaj z vse- glasbe ter se po svoje ločila tudi od radikalnejših mi nnaključnimi deformacijami projicira v potek glasbe. odklonov, kot sta bila free jazz in t. i. free music, GreGre za pobiranje informacij in (radijskih) valovanj, ki so je saksofonist Seymour Wright otrok generacije, vednoved že prisotna v zraku – za dejansko »odčitavanje« ki je s to glasbo rasla že od malih nog. Ne smemo stanja,stan informacijske in družbeno-ekonomske klime, pa seveda pozabiti na Martina Küchna, zame zaen- banalnosti,ban grobosti in (ne)pomembnosti vsakdana. krat še enigmatičnega švedskega saksofonista, ki s VečVeč glasbenikov je že omenilo neke vrste strašljivo ve- svojim pristopom morda rahlo odstopa od danes ščino,ščin ki jo ima, da se iz radia vedno predvaja nekaj za že ustoličenega »hard-line« abstraktnega avant- trenutektre najbolj pomenljivega. Tako lahko na plošči v gardizma, kakršnega predstavljata Rowe in Wright. raznihraz konfi guracijah slišimo naključne vpade radijskih To ga po svoje dela za še bolj idiosinkratičnega, saj glasov,gla fragmente stavkov, kot so »about asking que- 44 splošnemu naboru zvokov in odtenkov dodaja tudii stions«st ali pa »they agreed on diff erent terms«. Med nekaj klasično freejazzovske topline. RowovimRo solo koncertom v Ljubljani junija lani pa so Plošča je bila posneta v cerkvi »St. James the Lesser«« sese neznano od kod na tapiserijo elektroakustičnega blizu Sheffi elda junija lani, le nekaj dni za tem, ko jee »drona«»d prikradla poročila o državnem proračunu. Po- Keith Rowe gostoval v Sloveniji. Kljub kraju na ploščiči menljivost,menljivo humornost ali dramatičnost tovrstnih momen- ni slišati kakšnega ekstremnega cerkvenega »reverba«, vendar je pro- tov je seveda povsem prepuščena percepciji poslušalca. Ko proti koncu storski odmev moč začutiti v redkih trenutkih prediha. Glasba na plošči plošče Küchen zaigra nekaj – vsaj za te razmere – »čistih« saksofonskih je po pričakovanjih, vsaj kar se tiče Rowa in Wrighta, groba, rezka, ab- tonov, ga Rowe »napade« z radijsko postajo, ki vrti nek popjazzovski strahirana in obenem boleče konkretna (tovrstne dihotomije so tako saksofonski »jingle«. A že v naslednjem trenutku se situacija prelomi. in tako vprašljive). Za razliko od Rowove plošče Harsh (iz leta 2000), ki Radio ponikne, Küchnov saksofon vztraja in vse skupaj popelje v nove raziskuje podobno grobo (!) govorico, dobimo vtis, da je tokrat sliša- in presunljive pokrajine, rezultate nepredvidljivih stranpoti in sublimne ti predvsem mikrofonsko ozvočeni »akustični« sloj njegovega igranja lepote. Saksofon Martina Küchna prinaša v celotno sliko, ki je pravza- preparirane kitare. Tako na primer ne slišimo hreščanja in »sustaina«, prav precej razkošna, neke vrste ojačano bližino. V vztrajnem trušču in ki ga ojačano proizvaja kitarski magnet (»pick-up«) – sicer središče ropotu dvojca Rowe-Wright ne bi pričakovali hkratne slišnosti najtišjih koncepta električne kitare in tudi Rowovega igranja, medtem ko med odtenkov saksofonskega diha in blago donečih alikovotov, a zgodi se strune vtika vzmeti in nad njimi izvaja strojne intervencije –, temveč ravno to: dostikrat lahko dobesedno slišimo »cev«, praznino instrumen- predvsem suho pokanje, škripanje, ki tudi v kontekstu noisa in ekspe- ta in odbijanje toplih tonov od njegovih sten. In v tem je ena od odlik rimentalne glasbe lahko deluje »neglasbeno« in res prej spominja na te plošče – dogajajo se namreč dejanja, ki bi ob drugačni ozvočitvi, musique concrète. In je zato še toliko bolj grobo. Tovrstni goli fi zičnosti poudarkih in snemanju rezultirala v (vsaj za privajena ušesa) poznanih se pridruži Wrightov ostri, razdrobljeni in večplastno telesni saksofon- elektroakustičnih noise odtenkih. Tukaj pa so v ospredje postavljeni les, ski zvok, ki je rezultat kopice pristopov – od razstavljanja instrumenta, kovina, dih in zven, na katerega se z veliko mero občutka umešča elek- uporabe radia, prenosnega ventilatorja, do ustvarjanja vakuuma prek tronski del zvočnega spektra. Tako imamo priložnost jasnejšega motre- vdihovanja, brbotanja kovancev v saksofonski cevi itd. nja izredno kompleksne in bogate zvočne slike. Nekje v drugi četrtini plošče je slišati, kakor da vsi trije naenkrat upora- Neki kritik je za pozno glasbo Johna Coltrana in še posebej za legenda- bljajo brusilne stroje oziroma neke vrste mehanične intervencije, ki ob ren zadnji hreščeči posnetek The Olatunji Concert iz leta 1967 dejal, da stiku s predmeti ustvarjajo »unheimlich« nabor delavniškega brnenja. je to glasba, ki ne beži od sveta in zapira oken, temveč se z njim umaže. V takih trenutkih je celotno »muziciranje« tako kruto in abstrahirano, a In prav to bi lahko rekel tudi za to ploščo. obenem tako prizemljeno in konkretno, da vsakršne pretenzije glasbe- Marko Karlovčec recenzija plošče

Z dudami v kot Korn Korn III: Remember Who You Are Roadrunner 2010

Že več kot petnajst let je minilo, odkar so kalifornijski Korn metalu vdah- V iskanju korenin so digitalne studijske mašine zopet zamenjali z nili novo energijo in vsebino. Namesto bliskovitega žaganja in cvilečih analognimi, vpoklicali starega producenta Rossa Robinsona, ki jim je solaž so svojo verzijo glasbene jeze predstavili z navezo nizkobrnečih, pomagal pri prvih dveh albumih, in v osveženi štiričlanski zasedbi z »funkoid no« razgibanih bas linij, umazano surovihovih novim bobnarjem RayeRayemm Luzierjem poskušali poustvariti surovo ener- kitarskih rifov, hiphoperskih prijemov ter tistegaega gijogijo z zzačetkaa kariere. Pa jim jo je uspelo ujeti zgolj na značilnega bevskanja, renčanja in spuščanja nne-e- trenutke,t saj pri skoraj štiridesetih letih človek človeških emocionalnih krikov, ki jih zna proizve-ve- ppač ni več tak kot pri zgodnjih dvajsetih. Zvok sti samo grlo njihovega pevca Jonathana Davisa.sa. sisicer je bolj prvinski in umazan kot zadnja leta, Takrat so njihov stil glasbe označili za nu metalal a tudit vedno bolj monoton. Pesmi v svoji distor- oziroma novi metal, oni pa so postali zastavonošee ziziranor brneči enoličnosti večkrat neopazno pre- zvrsti. Korn imajo v genih zapisan odrski nastop,p, hahajajoj ena v drugo, v besedilih pa namesto nek- saj ravno v živo njihova godba najbolj direktnoo dadanjihn sprevrženih bizarnosti in sladkih perverzij udari v poslušalca, za popestritev in ikonično po- prprevladujeev nekakšna zvezdniška cmeravost ali dobo pa je vedno skrbel tudi Davis z igranjem na cecelolo tečnobna pubertetniška banalnost. A v red- škotske dude, oblečen v kilt. A z njihovim deve- kih mminutah na albumu, ko se vse postavi na pravo tim albumom Korn III: Remember Who You Are memesto,st je slišati tiste stare Korn: denimo v Davisovih je postalo še bolj kristalno jasno, da nu metal ni sarksarkastičnihas vokalnih akrobacijah na Pop a Pill, ali ko niti približno več nov ali zanimiv, kar kaže tudi se boljbol lahkokategorni verz pesmi Lead the Parade upadanje prodaje iz albuma v album. prelprelomiom v kaotični trušč refrena. A tista do skrajno- Zato so se Korn, kot mnoge skupine z daljšo kilo-o- sti skoncentriranasko mladostniška jeza, ki je nekdaj metrino pred njimi, z novim albumom odločili zaza vrnitev h koreninam.koreninam. poganpoganjalaj njihovo glasbo, se je skozi leta spremenila Največkrat to na žalost pomeni, da je zmanjkalo novihih ididej j ali li pa gre za v nekakšnokkš zagrenjenost, j ki lahko za poslušalca hitro postane nepri- upanje na vsaj začasno obuditev zlatega obdobja skupine – brez upošte- jetno moreča. Mogoče sta ena ali dve svetli izjemi na albumu dovolj, vanja tega, da se v takem časovnem obdobju zamenja nekaj poslušalskih da bosta Korn na površju obdržali še par let, a če se bo splošni trend generacij in še toliko več glasbenih trendov. Tudi člani skupine imajo vsak navzdol nadaljeval brez pravih svežih idej, bodo verjetno Davis in druš- vsaj en stranski glasbeni projekt, kar daje misliti, da so morda zvoka Korn čina kmalu sami prišli do zaključka, da se bliža čas, ko bi bilo modro vse že sami malce naveličani, to pa za album ni najboljša popotnica. njihove inštrumente – s škotskimi dudami vred – postaviti v kot. Blaž Tišler

Koncert legendarne ameriške trash metal skupine Megadeth Kino Šiška, 29. junij 2010 reportaža 45

Kino Šiška je bil razprodan in znova smo bili priča enemu od legen- stare zasedbe sta darnih dogodkov. Ameriška zasedba Megadeth (Dave Mustaine, Chris ostala le še Mu- Broderick, David Ellefson in Shawn Drover) je bila kar nekoliko presene- staine in Ellefson. čena, ko so jih njihovi oboževalci v Sloveniji pričakali tako navdušeno, Pa vendarle, kon- saj so na naših tleh nastopali prvič. Frontman Dave je eden tistih glas- cert se je pričel benikov, ki je nedvomno pustil pečat v zgodovini metal glasbe in prav (na minuto natančno kot ponavadi) in šiškino ozvočenje je zagrmelo, a tako doživel veliko vzponov in padcev. Celo sam je enkrat izjavil, da je v zelo čudnem zvoku. Vse skupaj je bilo slišati nekoliko pridušeno, brez prav njegov stil igranja imel zelo velik vpliv na štiri svetovno znane me- tiste prave moči. Sčasoma se je zvok izboljševal, tudi sama sem krožila tal skupine (Metallica, Slayer, Megadeth in Anthrax). Omenjeni bendi naokoli in iskala izgovor za malce slabši zvok v poziciji, kjer sem stala, so prav letos na skupni turneji (The Big Four) navduševali svoje zveste vendar sem opazila, da je Megadeth še vedno samo Dave Mustaine. oboževalce in marsikoga je to nekoliko presenetilo. Zakaj? Poznavalci Bobnar je igral zelo korektno, lahko bi rekla »po šolsko«, vendar mu je vedo, da so imeli znotraj Metallice nekaj težav in da sta ravno Lars Ulri- primanjkovalo strasti, primanjkovalo mu je malce več energije, ki smo ch in James Hetfi eld na začetku bendovega obstoja Dava Mustaina od- je vajeni pri Menzi. Na trenutek sem dobila občutek, da jih je Dave tako slovila iz Metallice. Rezultat tega je bil nastanek odličnih Megadeth, ti »organiziral« in da je bilo poleg njega slišati samo še nekoliko bolj ener- pa (glede na letošnjo skupno turnejo) očitno lahko funkcionirajo do te gičnega in živahnejšega Ellefsona. Repertoar je bil enkraten, odigrali so mere, da stvar izpeljejo profesionalno, kot se spodobi. Predvideva se, da skoraj celo ploščo Rust in Peace kar po originalnem zaporedju, postre- se je Mustaine ravno zaradi jeze, ker so ga vrgli iz Metallice (razlog za to gli pa so nam tudi z nekaj novimi komadi. naj bi bile neresnost, uživanje precejšnjih količin alkohola, zloraba drog Največji oboževalci so skorajda ves čas skandirali, nastopajočim je to in nasilnost), ves čas trudil, da bi bila kvaliteta njegove glasbe vedno seveda zelo ustrezalo. Marsikomu se je dalo z obrazov razbrati, da so boljša. Popularnost Metallice je, bržkone, bila (in je še zmeraj) večja, če- končno doživeli svoj najljubši bend, ob katerem so zagotovo preživeli prav sta oba benda pustila velik pečat v zgodovini metal glasbe, saj sta svoja srednješolska leta, v živo. Zdelo se je, da so nastopajoči tudi malce oba še danes vzor neštetim glasbenikom po svetu. zdelani od turneje, na kateri so že kar nekaj časa. Toda Dave po videzu Na koncert sem se odpravila brez velikih pričakovanj – a na koncu ni- seveda še vedno ostaja on sam, pa tudi Megadeth bo bržkone še dolgo sem bila povsem navdušena. Eden od razlogov je bil tudi ta, da sem brcala naokrog! pogrešala bobnarja Nicka Menzo in kitarista Martyja Friedmana. Od Simona Lečnik Z umetnostjo in skromnostjo nad hegemonijo o skupnemsokolc Intervju z Društvom za kulturno osveščanje o Sokolskem Domu v Novem mestu Nekateri teoretiki družbe soglašajo, da je ključne preboje v družbenem potrebno ustvarjati v skupnih (javnih) prostorih. Komodifi kacija kulture in predvsem »pro- storov«, kot so na primer kopališča alias dostop do morja – načeloma je pravica Koliko poznate zgodovino (pravno, javno za nadaljnji razvoj scene v Novem mestu in vseh – ki dobivajo vedno višje in bolj oši- in politično) Sokolskega doma in kakšna je okolici, ki že tako ali tako zamuja 20 let. Tre- ljene ograje; opuščene hiše, ki leta čakajo bila pred vašo zasedbo situacija Sokolske- nutno delamo na tem, da pripeljemo v Novo na obnovo ali lastnike, ki jih ni od nikoder, ga doma, kdo je lastnik, kaj je z njim počel, mesto underground HC, punk, crust, grind a se jih ljudje ne smejo posluževati; prazne odkar so ga izpraznili? dogajanje, hkrati pa nam prostori omogočajo novogradnje, ki čakajo kupce, kupci pa Sokolski dom je zadnjih 20 let birokratska razširitev programa na ostale veje umetnosti, čakajo, da novogradnjam padejo cene; s luknja, skozi katero se izmuzne marsikatera tako da smo letos z otvoritvijo Galerije SO- KOLSKI DOM pričeli gostiti razstave, koncerte strani občine ali lokalnih elit naročene in- odgovornost. Prvi narodni dom na sloven- improvizirane glasbe, plesne in gledališke tervencije policije na trgih, ki so od nekdaj skem je dejansko na silo obudila alternativa, ki je jé v našem mestu le za ščepec. Stavba predstave, kar zajema tako gostujoče skupine prostor javnega itd., je proces, ki ima za cilj je trenutno v lasti občine, odkupila jo je od kot lastno produkcijo. Cilj je pripeljati v mesto spodjesti vsako možnost solidarne oblike Cestnega podjetja Novo mesto in jo prepu- tisto kulturno dogajanje, ki ni nikoli dobilo delovanja in mišljena o in v skupnem/jav- stila času. Od postavitve leta 1875 je v stavbi prostora. nem, saj povzdiguje atomistično pojmova- delovalo ljudstvo, ki jo je tudi postavilo, bili nje družbe, reproducira ideologijo ločeno- Kako dejansko izgleda to, da zasedeš – so samoiniciativno aktivni in prirejali širok zaskvotaš – nek prostor? sti med posameznikom in družbo, podpira spekter dogajanja. Po prvi svetovni vojni je Prideš v prostor, mu nameniš čas in energijo, socialni darvinizem, brutalno birokrati- stavbo prevzelo Sokolsko društvo. Med njimi potem pa se lotiš dogajanja in skušaš biti zacijo vsakdana ipd. Veliko problemov je je tu treniral tudi sam Leon Štukelj. V tem pri tem čimbolj glasen, obenem pa pokažeš v samem povezovanju na lokalni ravni, obdobju je v hiši potekalo veliko aktivnosti: saj so tam interesi po »javnem« toliko bolj ljudem, da je možno tudi z malo in včasih nič plesni orkester, big band, gledališke in plesne narediti veliko. Člani društva smo s pomočjo prepleteni in plod klientelističnih razmerij skupine itd. V obdobju po drugi svetovni voj- in ne resnega premisleka. Lokalne (mikro) Zavoda Bo! in prijateljev prenovili pritlične ni pa je bil v stavbi prvi kino v Novem mestu, prostore in dali splošni javnosti vedeti, da hegemonije vedno bolj nasilno, neuvidev- uporabljali so ga tudi kot dom JLA. Skozi vso no, brezkompromisno in kar me najbolj je možno za stavbo poskrbeti tudi z mini- zgodovino so sredstva pritekala od mestnih malnimi vložki in brez birokracije. Trenutno besni, brezsramno uveljavljajo svoje parti- veljakov. kularne in zato po defi niciji minljive, tre- imamo kletne prostore za namene koncertnih nutne in na dolgi rok za širšo in/ali lokalno Zakaj ste se odločili storiti konec prazne- dogodkov, v pritličju pa je večnamenska javnost nepomembne interese, izumljajo mu prostoru? alternativna galerija. Za enkrat imamo dovolj probleme samo za to, da bi ponudile »ta V bistvu so prvi zasedli zgradbo slikarji in ki- prostora za vsakovrstne aktivnosti na vseh prave« rešitve in imajo s svojim sprene- parji pred približno šestimi leti. Prostore upo- področjih. Stavba ima v prvem nadstropju vedanjem za norca vsakega malce bolj rabljajo kot ateljeje. V tem času je bilo v pri- koncertno dvorano za približno 200 ljudi, kjer 46 pa naj bi bili problemi s »statiko«. Naš namen subtilnega državljana ali državljanko. A na tličnih prostorih nekaj aktivnosti, vendar nič, je nadaljevati po svojih najboljših močeh srečo se ponekod le pojavijo lokalne su- kar bi pomagalo k oživitvi stavbe in kulture v Novem mestu. Prelomni moment je stavba nujna vzdrževalna dela tudi v ostalih nadstro- bjektivitete odpora, ki s svojim delovanjem pjih stavbe. skušajo preseči strogo postavljene meje doživela pozimi 2008/2009, ko smo z Društ- dovoljenega in nedovoljenega ter skušajo vom za kulturno osveščanje dobili dovoljenje Kdo, če, vam je pri tem pomagal … obstaja na novo izumiti pojmovanje skupnega, za uporabo kletnih prostorov za namene kakšna mreža skvotov, ki ste se ji s tem tako v praksi kot v teoriji, a se pri tem soo- vadenja glasbenih skupin. Kletne prostore je dejanjem »pridružili«? čajo s pravno-političnimi prijemi lokalnih uredilo nekaj članov društva. V jeseni 2009 pa Sodelujemo z večino alternativnih klubov v oblastnikov in njihove birokracije, kar pa smo pričeli s prvimi koncerti. Od novega leta Sloveniji in po Evropi. Novoletni Hudič fest so dvigne problematiko skupnih prostorov 2009/2010, ki smo ga proslavili z dvodnevnim nam pomagali organizirati prijatelji iz skvotov iz subjektivnega v objektivno družbeno festivalom, se je začelo dviganje prahu na v Nemčiji in Avstriji. Pridružili smo se Pohor- realnost. Ravno zato, ker me take lokalne drugače zakrneli sceni v Novem mestu. Ob skemu bataljonu Marka Breclja in imamo subjektivitete odpora »privlačijo«, sploh prvih dogodkih se je izoblikovala prvotna podporo Pekarne, Metelkove, Roga, Radia ekipa članov D.K.O., ki se je zavedla pomemb- tam, kjer se povezujejo z glasbo ali perfor- Študent in Radia Marš, … Največ vsakdanjih nosti svojega delovanja konec februarja 2010, mativnimi in ostalimi umetnostmi, sem si del opravi domača ekipa, pridružuje pa se ko je občina poslala prvi dopis o izselitvi ume- zaželel pogovora – zaradi moje časovne nam vedno več prostovoljcev, ki so izvedeli za tnikov iz stavbe. stiske se je sprevrgel v intervju preko elek- naše delovanje. Mestna občina nas trenutno pusti pri miru, nas torej ne izganja, a tudi ne tronske pošte – z nekaterimi člani Društva Kdo pravzaprav ste, oziroma kdo želite biti naredi nobenega konkretnega premika v za kulturno osveščanje (D.K.O.) iz Novega in kaj želite početi v Domu? smer oživljanja stavbe. mesta, ki so bili pripravljeni odgovarjati na Smo ekipa alternativnih umetnikov in pod- moja vprašanja. pornikov alternative, ki je na svoj prostor Kako pa je z elektriko, vodo in ostalimi čakala skoraj 10 let. V Novem mestu namreč stroški (vzdrževanje npr.), jih plačujete vlada monopol nad kulturnim programom. sami ali morda kdo skrbi za to, da vse Ljudje nis(m)o nikoli imeli dejanske možnosti deluje? izbire ali prostora za dejansko uveljavljanje Trenutno za upravljanje skrbi občina, ki tudi in razvijanje drugačne umetnosti. Zavedamo plačuje račune, ostalo, kar je treba postoriti v se, da je naše delovanje zelo pomembno hiši, pa naredimo s sredstvi iz lastnega žepa reportaža

virali kakršenkoli razvoj alternative na Dolenj- ki se udeležijo kakšnega dogodka, pa so skem in tako ustvarili kup ljudi in umetnikov, presenečeni nad skromnostjo, zagnanostjo ki niso uspeli najti ustvarjalnega poligona v in kvaliteto delovanja. V Sokolcu se ljudje ne njihovi pravljici. počutijo obremenjene z videzom, statusom, miselnostjo in to jih pripelje nazaj, kajti tu jih Zakaj vam Lokalpatrioti raje ne pomagajo? nihče ne sodi. Kaj je po vaše narobe, da se ukinja vsaka forma solidarnosti med lokalnimi »alter- Imate za konec morda še kaj dodati? nativci«? Vabimo vse, da se oglasite na kakšnem do- Povezani smo z alternativo po vsej Sloveniji godku, tudi prostovoljna iniciativa je zelo in mislim, da je dovolj solidarna. Študentski dobrodošla. 47 ali minimalnimi prispevki občanov, ki podpi- lobiji se pač ne povezujejo na tak način, njih Dogajanje lahko spremljate na rajo naše delovanje. povezuje denar. Lokalpatrioti so klasična obli- www.sokolskidom.org, ka študentske politike, ki smo ji priča po vsem Imate v lokalnem prostoru kakršnekoli pričakujemo vas v rahlo zdelani, a živi bajti, ki slovenskem prostoru, kar pomeni graditi im- težave pri upravljanju doma? se ji reče SOKOLC NOVO MESTO. perij na mladini in ustvariti piramido mladih Trenutno nismo priljubljeni pri Zavodu za politikov. Gledanje na kulturo skozi zaslužek OD LJUDI NASTAL kulturno dediščino, ker smo stene hodnika uniči svobodo umetnosti in tu se razhajamo, V ZGODOVINO ZBLEDEL pobarvali na rumeno. Želimo tudi postaviti tako da sodelovanja ni pričakovati, glede na Z ALTERNATIVO VSTAL stalno razstavo o zgodovini zgradbe, vendar to, kako imamo zastavljen program, pa tudi Z NJO UPANJE ZAČEL nam zaposleni na zavodu ne želijo posredo- nimamo potrebe po tem. vati slikovnega materiala, ki je v javno dosto- pnem arhivu. V lokalni politiki ima vsak svoje Kako kaže v prihodnje – lokalne volitve so Tomaž Gregorc ideje, kaj bi s stavbo počel, defi nitivno pa v to blizu – s statusom Doma? nismo vključeni mi. Jeseni so lokalne volitve in s tem slutimo, da bo potrebna ponovna borba za obstanek v A lahko na kratko bralcem obrazložite stavbi. Mislimo, da nihče od kandidatov ni svoje dojemanje širšega konteksta »alter- ravno naklonjen našemu delovanju, imamo nativne« scene v Novem mestu? pa skupni cilj, da ne zapustimo zgradbe brez Naša alternativa na Dolenjskem je do lan- borbe. Pustimo se presenetiti. skega leta slonela na stari gardi novomeških pankerjev. Pečo, Milenko, Nagelj, Tonč, Brane Kaj po vaše dejansko pomeni skvot sredi Koncilija, Žura, … To so naše korenine in jih Novega mesta, kako to vpliva na življenje skrajno spoštujemo. Vse ostalo je komercialni v mestu? »brainwash«, monopolizacija kulturnega Glede na vedno številčnejši obisk dogodkov dogajanja s strani Društva novomeških štu- sklepamo, da imamo vedno večjo podporo dentov in Zavoda Lokalpatriot, ki je s svojim občanov in sosedov. Dogajajo se tudi nega- programom sicer oživil določeno dogajanje, tivne kritike, vendar pa prihajajo predvsem a z leti stagnira in se ponavlja. Hkrati pa so za- od ljudi, ki v stavbo sploh še stopili niso. Tisti, recenzija plošče

Fuzija retro popa in futurizma Janelle Monáe: The ArchAndroid (Suites II and III) Bad Boy Records, 2010

Kar je naredila 24-letna ameriška pevka Janelle Monáe na svojem prvem stnem pop roku Cold War. Gospo- studijskem albumu, spada nekam na tisto skrajno tanko mejo med ge- dična Monáe se lahkotno gibljee nialnostjo in norostjo. In prav tam ponavadi nastaja najboljša glasba. Ko med glasbenimi obdobji, žanri, jihh začnejo vsi kritiki v isti rog tuliti hvalnice in se zaslišijo besedice »koncep- po navdihu preoblikuje v radijskee tualni album«, povprečni poslušalec začne – mnogokrat tudi upravičeno pop pakete ali z njimi poekspe-- – živčno mencati. Tokrat so takšni pomisleki odveč, saj gre v osnovi za odli- rimentira do skrajnih meja zgoljlj čen pop album, čeprav je koncept The ArchAndroida res precej bizaren in zato, ker lahko. Tako se za uvodnimm dramatično napihnjen: Janelle se na plošči preobrazi v mesijanski lik Cindi singlom Tightrope – pri katerem svoj rapovski vložek pristavi Big Boi, del Mayweather, ki jo pošljejo nazaj v času, da bi rešila androidsko manjšino dua Outkast, ki je v svetu hip hopa znan po podobnih pionirskih žanrskih v mestu Metropolis pred skrivno združbo, ki se trudi zatreti svobodo in eksperimentiranjih, privlačnih tudi za množice – odvrti nazaj predvajani ljubezen. Se sliši preveč? čudaški Neon Gumbo, sledi pa mu folkovski nagovor Bogu Oh, Maker. Ob Morda, a v ta fi lmsko navdahnjeni fabulativni okvir so žanrsko tako razno- vseh naštetih žanrih bi se našel še kakšen – pa smo šele na prvi polovici like pesmi le narahlo vpete, zato lahko koncept po želji mirno odmislite in albuma!? svobodno preskakujete med samostojnimi glasbenimi »kadri«. Materiala Stvari v nadaljevanju postanejo kvečjemu še bolj čudne. V drugi del po- je v 70 minutah in 18 pesmih na albumu več kot dovolj, strukturo pa si je slušalca potisne rokerski Come Alive (War of the Roses) s skoraj histerično Monáejeva sposodila kar iz sveta (historične) klasične glasbe – sestavljen odpetim refrenom, potem pa je prepuščen mešanicam zvokov big benda, je iz dveh delov (suit), ki imata vsaka svojo uverturo in sta nadaljevanje elektronike, staro- in novošolskega soula, vse skupaj pa se primerno zaklju- njene kratkometražne plošče Metropolis: Suite I (The Chase) iz leta 2007, či z več kot osemminutno psihedelično žanrsko sparjenko BaBopByeYa. za katero si je prislužila nominacijo za grammyja. Janelle Monáe je s hordo sodelavcev (pri ustvarjanju plošče je sodelovalo Vendar se vsaka bojazen, da gre za posebno zatežen in hermetičen kon- več kot 50 ljudi) na The ArchAndroid opravila velikansko in profesionalno ceptualni izdelek, razblini že ob prvih pesmih na albumu. Po orkestralni delo, uspela preseči vse žanrske omejitve in jih povezati v nekaj res svežega uverturi se najprej oglasi galopirajoči hop hop v Dance or Die in se brez- s svojim močnim, vsestranskim glasom in pogledom na glasbo. Je živahno šivno prelije v pospešujoči funk pesmi Faster in R&B priokus Locked Insi- pop nastrojena in alternativno nekonvencionalna obenem, malce genialna de, nato se baladno umiri pri Sir Greendown in eksplodira v igrivo večpla- in malce nora, a nič zato – takšni ponavadi delajo najboljšo glasbo. Blaž Tišler This Immortal Coil: The Dark Age of Love Ici d'ailleurs, 2009

PaketPa je prispel iz Francije v štirih dneh Coil, ker si tega enostavno ne bi drznil. Pa ne zaradi kakšnega mističnega … Po dolgem času sem ponovno naro- odnosa do njihove glasbe … Pogoji moje nezmožnosti zamisliti si kompila- čil cede prek interneta, ker so mi mp3 cijo priredb so predvsem meseni. Njihova diskografi ja, ki se razteza od leta (sicer(sice dobre kvalitete) pomenili premalo. 1984 do 2004 (posthumne izdaje pa segajo do leta 2010), je tako raznolika, TakegaTake navdušenja že dolgo nisem doži- večpomenska, eterična, da je nemogoče sestaviti kakršenkoli vzorec, ki bi si vel. SSpomnil sem se leta 1999, ko sem z ga drznil ponuditi poslušalcem. Enostavno se ne bi mogel odločiti, kaj pre- očetovoočeto kreditno kartico (svoje takrat še delati – preveč vrhunskega in absolutno različnega materiala so ustvarili. 488 nisem premogel) naročil album MusiMusickc to Play in the Dark I. in nestrpno pri- Morda bi iz zlobe do širšega poslušalstva različnim avtorjem dal interpre- čakoval njegovo skrivnostno vsebino. Prispel je po mesecu dni in s potnimi tirati najbolj obskurne štiklce (hvala Jonasu Ž. za to besedo!) … Zato bi od rokami sem odpiral prispeli zavojček, vstavil vsebino škatlice v predvajalnik idejnega vodje projekta želel izvedeti za ključ, po katerem se je lotil nabora za cedeje, ugasnil luči in se prepustil moon musick. Album sem z originalne … Mislim, da bi to bil izjemno zanimiv pogovor. speštanke poslušal zgolj enkrat; potem sem ga zaprl in zdaj krasi (poleg This Immortal Coil so mojstrsko, in to mislim zelo resno!, predelali skladbe Musick to Play in the Dark II. in Remote Viewer) moj mali osebni sobni ol- iz Horse Rotovator, 1984 (Ostia, Blood From the Air), Gold is the Metal with tarček. Podobno kot takrat sem tudi tokrat – ko je pred enim tednom od the Broadest Shoulder, 1987 (Cardinal Points), Love's Secret Domain, 1991 datuma pisanja teh vrstic pozvonilo ob osmih zjutraj – skočil iz postelje in (Love's Secret Domain, Teenage Lightning, Chaostrophy in Outro LSD), se po kratkem hodniku drl »prispelo, prispelo«. Zarja je menda mislila, da Black Gold a.k.a. Songs of the Week, 1998-1999 (The Dark Age of Love), Mu- se mi je zmešalo. Bel paketek, v njem pa trda plastična škatlica s cedejem z sick to Play in the Dark I., 1999 (Red Queen) in The Ape of Naples, 2005 (Tat- enajstimi komadi, priložena pa kartonasta z dvema remiksoma, pa še mali toed Man in Amber Rain). Žanrski ključ, po katerem so sestavili ta veličastni (malce večji od formata A4) plakat z modro-belo-sivo-črnimi oblaki, kosom hommage, spominja na to, kar počnejo Nouvelle Vague, a vendarle zvenijo neba in črnim soncem… Nice! songi samosvoje. Punctum – v pomenu, kot ga uporablja Barthes za analizo Avtorje interpretacij skladb kultne angleške zasedbe Coil, združene pod fotografi j – albuma zame predstavljata predvsem skladbi Chaostrophy in imenom This Immortal Coil, je vkup spravil Stéphane Grégoire, ker si je že- Blood From the Air. Ob poslušanju teh dveh skladb sem ostal preboden, lel ustvariti hommage omenjeni grupi. Zadeve se je lotil, kakor lahko pre- kakor da bi puščica priletela iz zvočnika, me preluknjala in oropala vsake beremo na notranji strani plastične škatlice, počasi in z vnemo. Zasnova in racionalnosti, mi izničila studium, vso mojo analitično investicijo v poslu- produkcija tega – vsaj zame – kultnega ezoteričnega predmeta je trajala šanje. Nasploh pa je pohvalno, da so si avtorji, združeni v projektu This Im- od leta 2005 pa do 2009. Stéphane Grégoire si ni želel, da bi skladbe inter- mortal Coil (Yaël Naim, Bonnie Prince Billy, Yann Tiersen, Matt Elliott, DAAU, pretirali poznavalci, temveč glasbeniki, ki o Coil vedo malo ali nič. Zaradi Chapelier Fou, Sylvain Chauveau, Christine Ott, Oktopus, Nightwood, Da- tega lahko mirno zapišem, da gre za eksperiment. vid Donatien in Nicolas Jorio), drznili – kakor alkimisti, ki iz nigredo želijo Za ljubitelje skupine Coil sicer velja, da s(m)o pikolovsko in zahtevno poslu- ustvariti albedo – in pri tem uspeli pretvoriti vrhunske tekoče, organske ek- šalstvo, ki z veliko mero skepse spremlja razne interpretacije in posthumne sperimentalnoelektronske skladbe v vrhunsko toplo, predorgansko litino izdaje (ki jih z ljubeznijo na Tajskem ustvarja Sleazy, preživela polovica Coil) akustike … Presenečen sem, da niso štiklcev na poti utegnili iznakaziti, jih svoje najljubše zasedbe. O tem sem se prepričal z branjem nekaterih precej oropati tiste magičnosti, ki je značilna za Coil. Aufhebung, nedvomno! Tre- žolčnih debat na uradni Coil mejling listi, katere član sem kakšnih šest let nutno se vrti Amber Rain, za njim pa me ponovno čakajo Cardinal Points, … Pa vendar s(m)o The Dark Age of Love v večini sprejeli z velikim navduše- zato bom sedaj nehal pisati. Dovolj je bilo besed! njem. Sicer pa se sam ne bi zmogel lotiti kompiliranja in/ali priredb zasedbe Tomaž Gregorc Fotografi ja: atelje Pavšič Zavadlav. Zavadlav. Pavšič atelje ja: Fotografi

14. mednarodno srečanje ambiciozne mlade glasbenike iz Slovenije, Hr- nastopov in nas popeljal v svojo vizijo glasbe saksofonistov v Sloveniji vaške, Srbije in Italije. Mentorji so se predstavili in fotografi je. Na predzadnjem večeru srečanja tudi širši goriški publiki na različnih koncertih. pa je vse ljubitelje saksofona navdušil kvartet Mednarodno srečanje saksofonistov v Sloveniji, Maja Lisac nas je osvojila s svojo brezhibno Habanera iz Francije. Član kvarteta Christian ki ga organizira Kulturni dom Nova Gorica v in doživeto igro na večeru sodobne glasbe za Wirth je povabil svoje prijatelje v Novo Gorico, soorganizaciji z Glasbeno šolo Nova Gorica, že saksofon. Skupaj s skladateljico Bojano Šaljič pa skupaj so imeli koncert v sugestivnem okolju vrsto let zapored privablja v Novo Gorico veliko sta odstirali zvočne svetove elektroakustične gradu Kromberk. Znotraj festivala so nastopili število mladih saksofonistov. Po zaključeni šoli glasbe in prikazali vse odtenke zvočnega spek- še saksofonist Tomaž Nedoh s svojo skupino se za teden dni posvetijo intenzivnemu študiju tra saksofona s pomočjo elektronike. Skupaj z Funband, udeleženci poletne šole pa so pripra- tega bleščečega glasbila. Kulturni dom Nova Matjažem Drevenškom pa sta pripravila odličen vili zaključni koncert, ki je kot mozaik revijalnih Gorica je pred štirinajstimi leti začel s to glas- preformans Globokarjeve skladbe Dos à dos. nastopov zazvenel z mladostniškim žarom. Za … še novice beno pobudo v želji po popestritvi glasbenega Jazz večer v izvedbi goriškega saksofonista zaključek je nastopil Big Band GD Nova, stalni dogajanja na Goriškem v začetku poletja pa Boštjana Simona in tolkalca Zlatka Kaučiča je spremljevalec srečanj saksofonistov v Novi tudi iz čiste radovednosti in želji po spoznava- bil resnično poživljajoč koncert, poln bleščečih Gorici. Žal pa je zadnjo minuto vse presenetil nju tega zanimivega instrumenta. Srečanje se glasbenih zamisli, ki so temeljile na čisti impro- dež in prisilil organizatorje, da so prezgodaj je postopoma razvijalo s pomočjo ustvarjalne vizaciji in eksperimentiranju. Kenneth Tse je zaključili koncert. in delovne vneme različnih sodelujočih ustvar- skupaj z uradnim pianistom srečanja Zoltanom Zamisli za oblikovanje srečanja seveda niso jalcev. Sedaj sta že več let osrednja snovalca Petrom nastopil na večeru, ki ga je poimenoval še zamrle. V letu 2011 vstopamo v 15. sezono tega dogodka Pavla Jarc, direktorica Kulturnega American journey. Kot pove sam naslov, so mednarodnega srečanja saksofonistov v Slove- doma Nova Gorica, in Matjaž Drevenšek, profe- bile na sporedu skladbe skladateljev zahodne niji z novim programom. Srečanje bo potekalo sor saksofona na Akademiji za glasbo v Ljublja- sosednje celine. Zazvenela so dela sodobnih med 27. junijem in 3. julijem v Novi Gorici. Ker ni, v vlogi umetniškega vodje. skladateljev ZDA, Kanade in delo skladatelja, bo v naslednjem letu potekalo 6. mednarodno Mednarodno srečanje saksofonistov v Sloveniji ki je po rodu ameriški Indijanec. Kenneth Tse tekmovanje saksofonistov, bodo namesto je zasnovano kot dogodek, ki temelji na poletni je tiste vrste glasbenik, ki te navduši ne samo poletne šole potekali mojstrski tečaji s profe- šoli saksofona in festivalu ter na bienalnem z izvrstno igro, ampak tudi s karizmo največjih sorji: Jean-Yvesom Fourmeaujem, Danielom mednarodnem tekmovanju, to pa nastaja v umetnikov. Poletno šolo saksofona je tokrat Gauthierjem in Miho Rogino. Tekmovanje, ki sodelovanju z Glasbenim društvom Saksofonija. obogatila glasbena delavnica pod vodstvom sodi v druženje Evropskih glasbenih tekmovanj Letošnje srečanje je bilo v znamenju poletne Lada Jakše. Navdihujoča delavnica je temeljila za mlade (EMCY), bo potekalo med 30. junijem šole in festivala. Zagotovo so zveneča men- na prosti improvizaciji ob predloženih foto- in 3. julijem. Člani žirije pa bodo Matjaž Dreven- torska imena tista, ki so na Goriško privabila grafi jah. Lado Jakša je znan izvajalec takoime- šek, Jean-Yves Fourmeau, Daniel Gauthier, Lars 26 mladih saksofonistov. Ameriški saksofonist novanih multivizij, kjer se prepletajo glasba Mlekusch in Miha Rogina. Kenneth Tse, Christian Wirth iz Francije, Maja in vizualni učinki. Mladi saksofonisti, ki so bili Lisac iz Švice ter Dejan Prešiček in Boštjan Si- povabljeni na njegovo delavnico, so naravnost Vse nadaljnje informacije bodo dosegljive na mon, ki je poučeval jazz glasbo, so bili tokratni navdušili s svojo igro. Lado Jakša se je v Medani spletni strani mojstri saksofona, ki so teden dni poučevali na domačiji Klinec predstavil z enim od svojih www.kulturnidom-ng.si Piše se leto 2010 – prireditev, Ob 19. uri so na oder stopili člani skupine membo povabijo tudi drugi slovenski glasbeni- Leaf-fat (Robert Šercer, Miha Kraševec, Matej A. ki, saj velika večina tistih, ki redno spremljamo 49 na kateri očitno res ne gre brez Ogorevc, Miha Medved in Jaka Skočir), sloven- dogodke, iz leta v leto tako rekoč na pamet Siddharte ske punk/rok/scream zasedbe, ki je bila usta- obvladamo ukalupljen železni repertoar. Izku- novljena pred devetimi leti. Začeli so prihajati šeni fantje so seveda zelo dobro izpeljali svoj Upihnili smo svečko na torti tradicionalne prire- obiskovalci in prisluhnili fantom, ki so se dobro nastop, s komadom Dviga Slovenija zastave pa ditve Piše se leto in organizatorjem čestitali za pripravili na ta nastop. so še dodatno spodbudili zbrane h glasnemu njihovo osemnajsto obletnico. Koncert je sim- Oder so nato zavzeli trije stari mački, Zoran prepevanju. Znali so zaigrati na »prave strune« bolično sovpadel tudi datumsko, saj je potekal Predin, Vlado Kreslin in Pero Lovšin. Spomni- in med publiko spodbuditi kanček nacionalne 18. junija 2010. V Ledni dvorani Maribor smo mo se njihove nogometne uspešnice Slovenija pripadnosti, če ne drugega, že zaradi nogo- tako bili priča nogometno obarvanemu kon- gre naprej, ki smo se je svojčas do sitega pre- meta. certu, saj so se na dan prireditve naši fantje na najedli. Vsi trije so veliki ljubitelji nogometa, Ob koncu pa so kot češnja na smetani na svetovnem prvenstvu v nogometu pomerili z kar tudi ponosno poudarjajo, in vsi trije so bili odru zablesteli še Big Foot Mama. Na moje ekipo iz ZDA, vsi nastopajoči pa so tudi bili tako hkrati na odru ter prepevali največje hite drug razočaranje se je izkazala zgornja domneva o ali drugače povezani z nogometom. Organiza- od drugega. Začutilo se je, da vaj za takšen na- motivaciji obiska za pravilno, zato je po koncu tor je poskrbel, da so vsi bendi opravili tonsko stop še niso imeli, zato je Lovšin občasno ostal Siddhartinega nastopa kar precej obiskovalcev vajo že dan prej, da so si lahko vsi skupaj, v miru brez besed, saj so mu bile skladbe od drugih zapustilo dvorano, pravi rokerji pa smo ostali in z osvežilno pijačo v roki, ogledali nogometni dveh kolegov očitno kar nekajkrat španska vas, do konca in prisluhnili največjim, udarnim obračun na velikem platnu ob 16. uri. ampak veterani so, kot se za glasbenike njiho- uspešnicam BFM. Fantje so pričakovano izpe- Kar nekaj nas je takih, ki se z izbiro Ledne vega kova, vse uspešno sanirali. Zvok je bil tudi ljali koncert odlično, frontman je sicer »brcal« dvorane kot lokacije za tovrsten dogodek ne primeren prostoru, ekipa na odru pa je odigrala nekoliko bolj umirjeno, vendar dokaj profesio- strinjamo najbolj, saj ga ni čez koncert na odpr- zelo dobro. nalno. Pozdravljam potezo organizatorjev, da tem, kot je bil recimo koncert Piše se leto 2008 Napočil je trenutek, ko je nastopila skupina, bodo v prihodnje k sodelovanju povabili dobre na stadionu Ljudskega vrta. Vendar ob pozna- zaradi katere je očitno prišlo največ obiskoval- slovenske bende, saj jih imamo za naše razmere vanju objektivnih razlogov, ki so seveda pred- cev – Siddharta. Doživeli so hrupen aplavz in res ogromno. Z vsem spoštovanjem do Sidd- vsem fi nančne narave, pa tudi zavarovanje pred dober sprejem s strani oboževalcev, ki pa jih je harte – vendar: ali res ne gre brez njih? nepredvidenimi vremenskimi spremembami, bilo v primerjavi z lanskim letom občutno manj. Simona Lečnik se je pač potrebno sprijazniti tako s prostorom Postavlja se vprašanje, ali morda ne bi bil že kot tudi s temu primernim zvokom. čas, da se na tovrstno prireditev enkrat za spre- Seijiro Murayama

Seijiro Murayama zadnja leta kar pogosto gostuje v Sloveniji. Večkrat je že bil rezidenčni umetnik v Menzi pri Koritu na Metelkovi, kjer je poleg vodenja improvizacijskih delavnic in igranja z lokalnimi glasbeniki vedno pripravil še solo nastop ali pripeljal še katerega izmed umetnikov, s ka- terimi sodeluje. Tako se je julija letos ponovno vrnil. V Menzi je organiziral dvodnevni improvizacijski festival z imenom Osebno-Kolektivno (Perso- nal-Collective), v Hostlu Celica je imel solo recital za tolkala in glas, spet v Menzi je organiziral multidisciplinar- ni dogodek na stičišču fi lma, glasbe, plesa in performansa, nastopil s To- mažem Gromom na festivalu Sajeta založbi L'innomable) in N'tokom (s katerim in v klubu Sokolski Dom v Novem kompozicijo. Poleg tega mu je tovrstno bosta v prihodnosti tudi izdala ploščo). minimalistično izhodišče omogočilo, da je z Mestu navdušil s koncertom svojega Igral je še s Stephanom Rivesom, Lionelom razdrobljeno in fraktalno repeticijo raziskal dueta s »freestylerjem« in eksperi- Marchettijem, Ericom La Caso, Michaelom vsakega izmed štirih nastavkov ter tako sebi Northamom, Renatom Rinaldijem, Axelom mentalnim elektronikom N'tokom. kot publiki ponudil priložnost spustiti stvari Dörnerjem, Robinom Haywardom, Diegom globlje vase. Štiri »postaje«, skozi katere je šel Zgoraj našteto bi nas lahko navedlo Chamyjem itd. Poleg tega pa veliko sodeluje med nastopom, bi lahko ohlapno identifi cirali tudi s plesalci in gledališčem. Že deset let živi na misel, da je Seijiro pri nas torej tako: grleno prasketanje glasu, hitro drsanje v Franciji. že zelo poznan. Ker pa o tem nisem plastične cevi in raziskovanje frekvenčnega 50 povsem prepričan, skušajo biti nasle- spektra s trenjem ob telo snare bobna, hitri Seijiro Murayama (solo) in raztreščeni ritmični vzorci udarcev palčk Hostel Celica, 16. julij 2010 dnje vrstice njegova kratka predsta- po snare bobnu ter akustični »drone« loka, vitev. Njegove misli o svoji izkušnji v Seijiro je na solističnem recitalu v Hostlu činele, glasu, trenja in vzmeti bobna. Ta nabor času gostovanja pa si lahko prebere- Celica izvedel svojevrstni »manifest« svoje »sestavin« predstavlja neke vrste zamejenosti tolkalno-vokalne in splošne glasbenoimpro- oziroma restrikcijo, ki je rezultat zavestne te v nadaljevanju. vizacijske umetniške estetike. Za razliko od odločitve. Marsikdo bi rekel, da se s tem zgodi prejšnjih koncertov, ki so se odvijali v Menzi oddaljevanje od improvizacije in spontanosti. pri Koritu, si je tokrat izbral kraj in kontekst, Vendar vsaj v tem primeru ni povsem jasno, ki je načeloma naklonjen bolj všečni glasbi, ali je težišče sploh na področju svobodne Seijiro Murayama je svojo glasbeno pot predvsem tako imenovanemu etno jazzu. improvizacije ali kje drugje, morda v razisko- začel kot bobnar v kultni zasedbi Fushitsusha, Nastopil je v letnem vrtu Hostla Celica v petek vanju zvoka. Poleg tega ne gre za restrikcijo, ki jo je vodil legendarni Keiji Haino. Sodeloval zvečer, kjer so poleg maloštevilnih poslušal- ki jo vrši neki (lahko tudi improvizacijski) glas- je tudi s KK Nullom, še enim »noiserjem« in cev v prvih vrstah ljudje sedeli za mizami ter beni idiom, temveč prej za kristaliziranje ne- kitaristom, v zasedbi Absolut Null Punkt. Že pili in jedli – vajeni pa so bili predvsem prilju- kega osebnega izraza, nemara celo govora, ki od osemdesetih let se ukvarja s svobodno bljenih etno »jam sessionov«. To je bil vseka- zrcali mnogotera razmerja do zvoka, prostora, improvizirano glasbo, v tem okviru se zadnja kor poseben izziv, saj je na relativno nevsiljiv soljudi, sveta, skratka tega, kar je. S subtilno leta posveča predvsem raziskovanju zvočnih način uspel prenos bolj avantgardnih vsebin krutostjo svojega nastopa je Seijiro prostor in možnosti, ki jih ponujajo snare boben, činele v bolj sredinski prostor. prisotne preprosto začaral in ustvaril otipljivo in kontaktni mikrofoni. Na Japonskem igra Slabo uro trajajoč nastop je vseboval vse spremembo v ozračju. Fascinantno je dejstvo, v kvartetu Off -Cells, drugače pa je dejaven ključne postojanke njegovega muziciranja, da vsaj v konvencionalnem smislu ni šlo za predvsem v duetih. Med opaznejšimi so dueti zvočnega sveta in interakcije z okoljem, ki nasilno intervencijo. Vendar je bil učinek s saksofonistom Jean-Lucom Guionnetom, ga – muziciranje namreč – rad označi z izrazi zaradi občutene, a odločnega preplavljenja računalniškim elektronikom Timom Ble- »taktično« in »strateško«. Šlo je za enkratno zvočnega, prostorskega in telesnega kontinu- chmannom ter dva sveža dueta s slovenskima demonstracijo njegovega pristopa k igranju, uma toliko bolj neizprosen, hipnotičen in pre- glasbenikoma Tomažem Gromom (s katerim ki je »vedno isto, vendar vedno drugače«. sunljiv. Koncerta je bilo že nekaj časa konec, sta pravkar izdala ploščo Nepretrganost pri Z jasno štiridelno zasnovo recitala je zabri- ampak plato zvočnih (in ostalih) intenzivnosti sal meje med improvizacijo in (notranjo) in konfi guracij se je preselil v nas ter ni odšel glasbena kritika

še dolgo časa. Nekatere še danes spodbuja gibanje, tenzijo in koreografi jo njenih hrbtnih ter sili v odnos z njim, prepuščanje in širitev. mišic. Šlo je za plesno improvizacijo, v kateri je telo s svojo težo in nabojem obtežilo in Seijiro Murayama/Enrico Malate- ojačalo telesnost samega prostora, ki se je v sta/Irena Tomažin/Marc Perron- mojem doživljanju obarval z zemeljskimi rja- vo-črnimi humusnimi odtenki. Vendar ni šlo Bailly/Jasper Spoelstra/Veronica (zgolj) za psihično »težo« ekspresivne drame, Gheorghe temveč prej za mnogotero interakcijo raznih Menza pri Koritu, 23. julij 2010 tež in materialnosti, tako znotraj plesalke kot Glasbenik Seijiro Murayama Teden po solo nastopu, spet na nesrečni zunaj nje. Nikoli še ni bilo tako očitno, kako o svojem gostovanju petek, je Seijiro organiziral multidisciplinarni umeščenost človeka, ki v tem prostoru nekaj v Sloveniji večer performansov, v katerih je sodeloval »počne«, rezultira dobesedno v občevanju s površinami, gmotami in gostotami, umazani- z nekaterimi umetniki iz tujine ter k izvedbi V času svoje rezidence v klubu Menza pri mi tlemi in stenami, ki tvorijo prostore. Na- »točke« povabil tudi priznano slovensko Koritu na Metelkovi v Ljubljani sem orga- slednji del njenega nastopa se je dogajal na plesalko, pevko in igralko Ireno Tomažin. Najsi niziral multidisciplinarni festival, posvečen dvignjenem »balkonu« nad šankom Menze je bila odločitev za datum plod poguma ali improvizaciji. Dogajal se je 6. in 7. julija, so- in je, opremljen z mikrofonom, ponudil naj- naivnosti – toda dogodek se je odvijal v ne delovalo je 22 glasbenikov in en plesalec iz bolj vokalnega od treh delov. Ob spretnem ravno najboljših pogojih. Obilen hrup pet- Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške in Francije. približevanju in oddaljevanju od ozvočitve kovih hord ljudi na Metelkovi in predvsem Vsi umetniki, med njimi je bilo okoli deset smo lahko zaznavali razne nianse glasu in glasba iz bližnjega lokala je znatno oteževala mednarodno priznanih, so prišli zastonj. raznolikost njegovega potovanja do publike. možnost vsaj približne tišine. Poleg tega z Nastopili pa so tudi skoraj popolni začetniki. Izredno konsistenten kos proste improvi- vsako večerno uro celotno ozračje pač posta- Izredno je bilo dejstvo, da so igrali skupaj, in zacije z zadržanim ognjem je potrdil Ireno ja vedno bolj dekadentno, tako da je Seijirov rezultati so bili presenetljivi – bili so pozorni kot eno izmed najzanimivejših (katere so že zaključni »izvenprogramski« solo nastop sto- na problem poslušanja. Festival je bil precej ostale?) sodobnih glasovnih improvizatork pil na zanimiv živec. Po koncu uradnega dela, uspešen in upam, da se bo nadaljeval nasle- na tukajšnji sceni. Kljub vsebnosti glasu in ko se je v klub primajalo nekaj stalnih gostov, dnje leto v boljših pogojih, morda v kakšnem giba v predhodnih delih, je bil tretji zastavljen je Seijiro vzel svoj snare, činelo in lok ter pred drugem mestu. (Posnetki na: http://vimeo. kot izrecen skupek obojega. V tem se je Irena šankom uprizoril še zadnjo, ekstremno lekcijo com/kudmreza/videos.) sprehodila po »parterju« in med prekinjenimi »dronanja« in glasovnega zaklinjanja. Po ne- Od lani sem v Sloveniji dal kar nekaj intervju- hodi, privlačnostmi in odbojnostmi stebrov kaj bolj ali manj zabavnih izpadih objestnosti jev, vendar sta radio in televizija vedno prišla v zrak spuščala »medglasove« ter našo po- jih je odgnalo ven. zadnji trenutek – tik pred koncertom. Prepri- zornost usmerila na tkanje in prikaz nekega Dogodek se je začel s projekcijo nedokon- čan sem, da bi se morali mediji potruditi in o skrivnega sloja (naših) interakcij in premikanj. čanega dokumentarca o seriji (po Seijirovih dogodkih poročati tudi prej, saj sicer publika Čeprav se večina njenega plesno-gibalnega besedah) »absurdnih performansov«, ki jih je lahko sledi le informacijam o dogodku, same- udejstvovanja dogaja znotraj gledaliških Seijiro izvedel skupaj s francoskim slikarjem ga dogodka pa se ne udeležijo. predstav/produkcij, je bilo očitno, da morda Marcom Perron-Baillyjem. Avtorja sta Jasper Pogosto so me motili nekateri fotografi , ki so premore še večji naboj in energijo v konte- Spoelstra in Veronica Gheorhe, fi lmarja, ki tre- med koncerti proizvajali hrup z bliskavico. S kstu improviziranega plesa izven gledališča, v nutno živita v Ljubljani. Ker sta podoben per- tem so na koncertu sodelovali tudi »glasbe- nekem drugem prostoru. fomans Seijiro in Marc malce kasneje izvedla no«, vendar so kljub temu ostajali amaterji, Marc in Seijiro sta nato uprizorila zadnji »ura- v živo v Menzi, naj na tem mestu povem le, da ki ne vedo veliko o tišini, intervalih, skratka o dni« del performansa, ki pa se kljub Seijirovi je bil fi lm zelo dobro narejen – predvsem je glasbi. Verjetno so gluhi. Vendar so tudi gluhi označbi ni zdel prav nič absurden – ali pa izstopalo, vsaj zame, zelo muzikalno rezanje ljudje lahko odlični glasbeniki. je pač vse, kar počnemo, absurdno. Težko in montiranje kadrov ter sosledje posame- Moral bi se pripraviti na tovrstne situacije. je pravzaprav karkoli napisati o tem perfor- znih sklopov. Nato je nastopil tolkalski duo Lahko bi na primer oznanil: brez kajenja, mansu, ki bi lahko imel iztočnico v najboljših Murayame in Enrica Malateste, zelo veščega pitja, bliskavic, političnih manifestacij itd. Duchampovih intuicijah. Seijiro in Marc sta mladega italijanskega tolkalca, ki se izdatno Danes se moramo pripraviti na nepredstavlji- premikala predmete, zganjala hrup, razisko- 51 posveča sodobni klasični glasbi (izvaja na ve sovražnike, konec je blizu. Vendar je v naši vala, za roko vodila in premeščala prisotne primer dela Johna Cagea in Iannisa Xenakisa). zgodovini bilo vedno tako. ter izvajala kopico detajliranih dejanj, ki so Nastop se je začel kot svobodna improvi- 23. julija sem skušal kompenzirati pomanjka- generirala razkošen nabor zvočnih, vizualnih zacijska interakcija – oba sta uporabljala nje večje multidisciplinarnosti na festivalu z in scenskih učinkov, ali pa tudi ne. Resnobnost predvsem snare, činele in nekaj dodanih organizacijo večera, kjer so bili prisotni fi lm, lomastenja s sodom čez osrednji del prostora predmetov – ter se nato nadaljeval v impre- performans, glasba in telo/gib. Zdi se mi, da in seznanjanje sedečih z njegovo vsebino me sivnem podaljšanem »dronanju«, ki je seglo nekateri niso razumeli pomena tovrstnega ni spravila v smeh, a me vendar tudi je. Vsako precej daleč. Znova je presenetil Seijirov glas, dogodka, predlagano je bilo namreč priso- »dejanje« je obeležil signal, ponavadi prižiga- ki tudi večkratnega poslušalca s predvidljivim stvovanje vsem delom. Vsi performansi tiste- nje ali ugašanje luči. Marc je nekakšen anorak/ naborom vokaliziranj vedno znova preseneti ga večera niso bili uspešni, vendar so se kljub kombinezon za glavo nataknil na ventilator, s svojo umestitvijo v celotno dogajanje in temu nanašali na telesne gibe, zvoke, svetlo- ki je povzročil, da se je napihnil kot balon. In uničujoče tlečim čustvenim nabojem. Vsak bo, kontraste, alternacije … itd. Prej bi moral to je počel brez koreografske pretencioznosti, performans se je dogajal na drugem »mestu« napisati izčrpen tekst za boljše razumevanje brez improvizacijske zavzetosti – preprosto bil v Menzi, s stoli, obrnjenimi na drugo stran – tega dogodka. Pozabil sem, da je potrebno je in to počel. Se spotikal in »motil«. Saj to na- prostor, ki ga je ustvarjal in razpiral, pa je tudi danes vse razložiti tako, da ljudi pritegneš. vsezadnje niti ni tako enostavno. Nesmiselno bil vedno »drugačen«. Duet Murayama – Ma- Škoda je, ker bi lahko organizirali veliko do- prenašanje ventilatorja sem in tja, s tem je za latesta je tako bil obrnjen proti vhodni steni, godkov, diskusij in delavnic, ki bi pripomogle sabo nerodno vlekel zapletene kable, podalj- ob kateri so bili nameščeni stoli, in ne vem k razvoju umetnosti v Ljubljani nasploh. Ven- ške in razdelilce, je bilo zame nekaj najlepše- točno, zakaj (glede na splošno fl eksibilnost dar se tu ne dogaja prav veliko eksperimen- ga, kar se je v tem večeru zgodilo. Morda gre koncertnih postavitev v Menzi), vendar je ta talnih stvari. Ali je to zaradi nekreativnega »absurdnost« v Seijirovi označitvi performansa razporeditev močno prispevala k »ozračju«, evropskega populizma (ni enega bara brez razumeti kot svarilo, bognedaj da bi iskali plasiranju zvoka in sploh imaginaciji tega, kar neumne glasbe!) ali lenobe, ne vem. Mogoče kakršenkoli smisel za tem. Vse, kar sta storila, pričakujemo, da prihaja do nas in od nas. sem pa le slep za dobre strani? Nato je v »delovni situaciji« nastopila Irena je najprej in predvsem preprosto bilo to, kar Tomažin s tridelnim plesno-gibalnim in vokal- je. Soočen in so-občuten s tem razumeš, da Več informacij na: nim performansom v treh prostorskih sklo- to sploh ni malo. Je morda neskončno več kot http://blog.wfmu.org/freeform/2010/04/ pih. Prvega je začela ležeča na odru, s hrbtom zmoreš prenesti. seijiro-murayama-live-on-wfmu.html proti publiki in lučmi, ki so osvetljevale Marko Karlovčec http://www.weeditvideo.com NA NAJSTFESTU JE ZMAGALA SKUPINA NOORDUNG

V Stari mestni elektrarni Elektra Ljubljana je v začetku poletja potekal že 6. festival najstniških glasbenih skupin – Najstfest. Nastopilo je sedem izbranih najstniških skupin različnih glasbenih zvrsti: Silence Abuse iz Črnomlja, In Your Face iz Ljubljane, Freeway Machine iz Stične, Zingelci iz Kopra, Gross-Upi iz Grosupljega, Noordung iz Idrije in DoT iz Celja. Na festivalu, ki ga je povezoval Jan Hrušovar, se je predstavila tudi skupina Negative Two, zmagovalka lanskega Najstfesta, in zmagovalci hrvaške različice festivala, skupina Almighty Toothpicks iz Bjelovarja. Strokovna žirija je kot zmagovalce razglasila skupino Noordung iz Idrije, ki je imela najbolj prepričljiv nastop, žirijo pa je poleg dobre izvedbe prepričalo tudi njihovo avtorsko delo. Noordungi bodo jeseni kot gostje nastopili na hrvaški različici festivala v Zagrebu. Skupino Noordung sestavljajo Jaka Brelih (solo kitara), Urban Kodela (vokal), Boštjan Vidmar (bobni), Tomaž Loštrek (bas kitara) in Žan Mlinar (ritem kitara). Delujejo od pomladi 2009, ko se je združilo pet mladeničev, starih v poprečju 17 let, ki prihajajo iz Idrije in Rovt. S festivalom Najstfest želijo organizatorji pri mladih glasbenikih, ne glede na glasbeno zvrst, spodbuditi predvsem ustvarjalnost, avtorski pristop in izvirni koncept nastopa. Najstfest je namenjen posameznikom in skupinam mladih glasbenikov vseh glasbenih zvrsti, starim med 13 in 19 let. Namen festivala je tudi spoznavanje in razumevanje različnih glasbenih zvrsti ter spodbujanje strpnosti s pomočjo glasbe. Najstfest je član družine mladinskih festivalov Mednarodne zveze glasbenih mladin z imenom Imagine. Podobne festivale že vrsto let pripravljajo v Franciji 52 (Music Ado) in na Švedskem (Musik direkt), po njunih vzorih pa tudi v Belgiji (Music Live), na Norveškem (UKM Festival), v Afriki (kot Music Crossroads South Africa poteka v Zimbabveju, Mozambiku, Malaviju, Tanzaniji, Zambiji in drugod), v Sloveniji, Urugvaju, od leta 2007 pa tudi na Hrvaškem. na kratko

Novi programi Glasbene mladine Slovenije

Trobila za najmlajše ga slovenski ljudski glasbi, poslušalci pa pridejo v stik tudi s skladbami resnejšega značaja. Seznanijo se tudi z osnovnimi Izvajalci: Trobilni kvintet Upol Brass: Gregor Turk pravili, ki veljajo ob izvajanju protokolarne glasbe (himna). (trobenta), Domen Gracej (trobenta), Miha Hafner (rog), Žiga Barba (pozavna) in Rok Šinkovec (tuba) Potovanje skozi leto Program učencem na zabaven način predstavi osnovne Izvajalci: Mojca Kolar (fl avta, pripoved), Tomaž glasbene pojme: vzpenjanje in padanje melodije, enoglasje in večglasje, dinamične razlike (forte in piano) ter osnovne Nedoh (saksofon) in Tomaž Kolar (klarinet) značilnosti komorne glasbe. Poslušalci spoznajo skupino tro- Kljunasta fl avta Barbara na potovanju skozi leto spoznava bil, razlike v primerjavi z drugimi skupinami inštrumentov kraje in ose be, povezane z imeni mesecev. Zgodbico o vsakem (npr. pihali), značilnosti posameznega instrumenta in način mesecu glasbeniki zaokrožijo z avtorsko glasbo Tomaža igranja nanj. Spored sestavljajo krajše in lahkotnejše skladbe Kolarja. S pomočjo pravljice se otroci naučijo slovenskih v živahnih in zabavih izvedbah, zato lahko mladi poslušalci imen mesecev ter spoznajo osnovna glasbila iz družine pihal sporedu zbrano sledijo. (klarinet, saksofon, fl avta).

Čmrljčki za otroke Z etno glasbo po Evropi in še dlje 53 Izvajalci: Mateja Perpar (vokal, kitara, pravljice), Izvajalca: Joca Jamšek (piščali, harmonika, vokal) in Bojan Šen (kitara, mandolina, banjo, tolkala), Vid Miran Kralj (klarinet, vokal, tolkala, komentarji) Sark (bas, fl avta, tolkala) in Vinko Kralj (klaviature, Program je sestavljen iz drobcev bogate dediščine ljudskih harmonika, tolkala) pesmi Evrope ter drugih dežel; prispevati skuša k razume- Poučen glasbeno-pravljičen program, s pomočjo kat- vanju različnih kultur in večji tolerantnosti do drugačnih, erega mali poslušalci ob avtorskih skladbicah spoznavajo hkrati pa poslušalce obogatiti za nekaj kamenčkov v bar- inštrumente (kitara, bas, banjo, mandolina, različna tolkala vitem mozaiku narodov sveta. Zvrstijo se predstavitve glasbe …), ritme in rime ter različne zapletene besedne zveze, kot in glasbil iz prazgodovine, zvokov davnine in različnih pihal npr. gramofon s trobento na glavi. Poslušalci sodelujejo z iz- v pesmih in napevih iz Prekmurja, Irske, Albanije, Bolgarije, vajalci pri izvedbi skladbic, ki jih odlikujejo smisel za humor, Izraela, Istre, Kitajske, Koreje in Japonske. Pokomentirajo se nepredvidljivi zapleti in bogato besedišče. tudi posebnosti v nekaterih pesmih iz Bele krajine, Francije in Švedske, Sicilije, Makedonije, Grčije, Armenije in tradicije Trobilni kvintet se predstavi evropskih Judov. Izvajalci: Trobilni kvintet Upol Brass: Gregor Turk Od baroka do rocka v eni uri (trobenta), Domen Gracej (trobenta), Miha Hafner Izvajalci: Godalni kvartet InQuartet: Inga Ulokina (rog), Žiga Barba (pozavna) in Rok Šinkovec (tuba) (violina), Barbara Danko (violina), Tamara Štajner Učenci na zabaven način spoznajo poleg nekaterih o snovnih (viola) in Gorazd Strlič (violončelo). glasbenih pojmov tudi skupino trobil in značilnosti posameznih inštrumentov. Spored je sestavljen iz več krajših Program prikazuje resno glasbo kot dostopno, zanimivo in in lahkotnejših skladb, nekoliko več poudarka je namenjene- vredno raziskovanja; predstavlja jo na humoren, preprost in zabaven način. Glasbeniki, ki se izmenjujejo kot voditelji, zasedbah, uporabljamo pa ga v najrazličnejših glasbenih povezujejo in pojasnjujejo program, glasbo, stile in izvedbo zvrsteh. Človek že tisočletja igra na najrazličnejša klarinetu (Bach, Mozart, Brahms, Piazzolla, Euritmics, Sting, Brit- podobna ljudska glasbila. Svojo današnjo podobo pa je klari- ney Spears, Nirvana, Queen), mlade spodbujajo k poslušanju net dobil okrog leta 1700, v »resni« glasbi pa ga je na pravo in raziskovanju več glasbenih zvrsti ter predstavijo glasbila mesto postavil Mozart, ki ga je prvi uporabil v simfoniji. V godalnega kvarteta. tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je ameriški jazzovski glasbenik Benny Goodman, odličen klarinetist, ob- Od Bacha do Beatlov norel svet s takrat novo glasbeno in plesno zvrstjo, swingom. Izvajalci: Trobilni kvintet Upol Brass: Gregor Turk Zimzelene slovenske popevke (trobenta), Domen Gracej (trobenta), Miha Hafner (rog), Žiga Barba (pozavna) in Rok Šinkovec (tuba). Izvajalca: Metka Štok (vokal) in Marko Petrušič (klavir) Program učence popelje skozi različna glasbena obdobja in zvrsti. Ob zabavni predstavitvi nekaterih osnovnih glas- Program popelje mlade poslušalce v zakladnico najlepših benih pojmov, značilnosti komorne glasbe, skupine trobil slovenskih popevk, ki so jih v drugi polovici prejšnjega sto- ter posameznih inštrumentov, učenci spoznajo več skladb letja izvajali danes legendarni slovenski izvajalci zabavne resnejšega značaja (Handel, Pachelbel, Bach, Mozart, Holst), glasbe. Med najuspešnejšimi slovenskimi skladatelji tovrstne na sporedu pa se znajde tudi kaj zabavnega (irska in judovska, glasbe so (bili) Bojan Adamič, Borut Lesjak, Mojmir Sepe in Morricone, Beatles …). Jure Robežnik …, izvrstna besedila »zimzelenih« popevk pa so pisali Frane Milčinski Ježek, Gregor Strniša, Elza Budau, Zgodba o Bennyju Goodmanu Branko Šömen, Dušan Velkavrh ... Izvajalci: Clavimerata: Gregor Kovačič (klarinet), Janez Podlesek (violina), Ilonka Pucihar (klavir) in Blaž Satler (tolkala) Spoznajmo klarinet, ki je danes eno od osnovnih glasbil v simfoničnih, pihalnih in drugih orkestrih ter mnogih komornih

54 Naročilnica na revijo Glasna

Ime in priimek / Naziv podjetja: Ulica in hišna številka: Poštna številka in kraj: Elektronska pošta: ID za DDV (za pravne osebe):

Cena letne naročnine (6 številk) je 24 evrov in vključuje poštnino ter DDV.

Podpis: Žig podjetja: Datum: Naročilnico pošljite na naslov uredništva revije Glasna: Zveza Glasbene mladine Slovenije, Kersnikova 4, 1000 Ljubljana. Revijo lahko naročite tudi preko e-pošte: [email protected] Naročnina velja do vašega preklica in se po preteku obračunskega obdobja samodejno podaljša v naslednje obračunsko obdobje, če naročnik v pisni obliki naročnine ne prekliče. glas( )ni napovednik

Torek, 24. avgust, 20:00 Koncert: Terrafolk Grad Gewerkenegg, Idrija Torek, 24. avgust, 20:30 Plesna predstava: E. Clug, M. Lazar: Watching Others – Križanke, Ljubljana Gledati druge (Balet opere in baleta SNG Maribor) Torek, 24. avgust, 20:30 Koncert: Jan Sever Cerkev sv. Florijana, Ljubljana Sreda, 25. avgust, 20:00 Koncert: Tori Trio Grad, Črnomelj Sreda, 25. avgust, 20:30 Koncert: Paco de Lucia Križanke, Ljubljana Sreda, 25. avgust, 20:30 Koncert: Katja Porovne Silič, Matjaž Porovne Mestni muzej Ljubljana Sreda, 25. avgust, 20:30 Koncert: Camerata Trajectina Mestna hiša, Ljubljana Sreda, 25. avgust, 20:30 Koncert: The Real McKenzies KUD F. Prešerna, Ljubljana Četrtek, 26. avgust, 19:30 Koncert: Vita Benko, fl avta in Petruška Mlakar, fl avta Pretorska palača, Koper Četrtek, 26. avgust, 20:30 Koncert: Paco de Lucia Križanke, Ljubljana Petek, 27. avgust, 20:00 Koncert: Trio Gud Terme Dobrna Petek, 27. avgust, 20:00 Koncert: Festival akustične glasbe 2010 Kulturni dom,Griže Petek, 27. avgust, 20:30 Koncert: Budapest Virtuosi, solist: Pierre Hommage, Cerkev sv. Jurija, Piran violina Petek, 27. avgust, 20:00 Koncert: Nina Strnad z Big Bandom DOM Noč v stari Ljubljani Petek, 27. avgust, 22:00 Koncert: Marko Brecelj Grad, Črnomelj Sobota, 28. avgust, 21:00 Koncert: Goran Bregović & Orkestar za svadbe i Avditorij Portorož sahrane Sobota, 28. avgust, 21:00 Koncert: Sportbilly Krši Embargo Kino Šiška, Ljubljana Sobota, 28. avgust, 16:00 Koncert: Laibach Stara vojašnica, Ptuj Sobota, 28. avgust, 17:00 Koncert: Umek, Carl Cox Park Tivoli, Ljubljana Sobota, 28. avgust, 20:00 Koncert: Kvartet klarinetov Ad Clarinetum Grad Sevnica Sobota, 28. avgust, 20:00 Koncert: Hiša KS Ajdovščina Sobota, 28. avgust, 20:30 Koncert: Sedef – Sevdah Manziolijev trg, Izola Sobota, 28. avgust, 22:00 Koncert: Pero Lovšin – Od Pankrtov do Hudičevega Grad, Črnomelj soda Sobota, 28. avgust, 21:00 Koncert: Josipa Lisac Grad Khislstein, Kranj Ponedeljek, 30. avgust, 19:30 Koncert: Poletni Nocturno Narodni dom, Celje Torek, 31. avgust, 20:00 Koncert: Komorni zbor Ave Grad Gewerkenegg, Idrija Torek, 31. avgust, 20:30 Koncert: Norwegian Cornett & Sackbuts Cerkev Matere Božje, Zaplaz Torek, 31. avgust, 21:00 Koncert: Maja Savič Hammond trio Kino Šiška, Ljubljana Sreda, 1. september, 20:30 Koncert: Claudi Arimany, fl avta; Katja Porovne, kitara Pokrajinski muzej, Koper Sreda, 1. september, 21:00 Koncert: Pod celjskimi zvezdami (Orkester Hiše kulture Knežji dvorec, Celje Celje, dirigent: Simon Dvoršak) Četrtek, 2. september, 20:00 Koncert: Godalni kvartet Crocoras Kulturni dom Krško 55 Četrtek, 2. september, 20:30 Koncert: Neil Leyton Kino Šiška, Ljubljana Petek, 3. september, 19:30 Koncert: Glasbeno druženje (Avstralski komorni Dvorana Union, Maribor orkester, Orkester Festivala Maribor, dirigent Richard Tognetti). Program: P. Sculthorpe, A. Pettersson, N. Šenk, D. Šostakovič, J. S. Bach, A. Dvořák Petek, 3. september, 20:00 Koncert: Margherita Berlanda, harmonika in Victoria Grad Kromberk, Nova Gorica Morawetz, kitara Petek, 3. september, 20:30 Koncert: Ensemble Unicorn, Michael Posch Cerkev Gospodovega vnebovhoda, Bogojina Sobota, 4. september, 17:00 Koncert: Richard Galliano, akordeon SNG Maribor Sobota, 4. september, 19:30 Koncert: Beethoven vs. Mozart (Avstralski komorni Dvorana Union, Maribor orkester, Richard Tognetti – umetniški vodja orkestra). Program: L. van Beethoven, W. A. Mozart Nedelja, 5. september, 11:00 Koncert: Jutranje refl eksije 1: Marcia Turca (SToP - Ptujski grad Slovenski tolkalni projekt, Hakan Kaya – darbuka). Program: Trad. turška glasba, D. Paliev, L. v Beethoven, N. J. Živković, W.A. Mozart, I. Marta, I. Lešnik Nedelja, 5. september, 19:30 Koncert: Vražji ples (Orkester Festivala Maribor, Satu Dvorec Dornava Vänskä – vodstvo in solo violina). Program: C. W. Gluck, N. Paganini (prir. R. Tognetti), C. P. E. Bach, L. Boccherini Ponedeljek, 6. september, 11:00 Koncert: Jutranje refl eksije 2: Skrivnostna mojstrovina SNG Maribor (Anthony Marwood – violina, Satu Vänskä – violina, Christopher Moore – viola, Jan-Erik Gustafsson – violončelo, Timo-Veikko Valve – violončelo). Program: L. Boccherini, F. Schubert glas( )ni napovednik

Ponedeljek,Pon 6. september, 19:30 Koncert: Nov zven popolnosti (Komorni godalni Dvorana Union Maribor orkester Slovenske Filharmonije, Janez Podlesek – vodstvo in solo violina). Program: A. Kumar, J. S. Bach, R. Galliano TTorek, 7. september, 17:00 Koncert: SToP – Slovenski tolkalni projekt z gosti Grajski trg, Maribor TTorek, 7. september, 19:30 Koncert: Odmevi velikana (Orkester Festivala Maribor, Dvorana Union, Maribor Richard Tognetti – vodstvo in solo violina, Jan-Erik Gustafsson – violončelo, Alexei Petrov – klavir). Program: L. van Beethoven Torek, 7. september, 21:00 Koncert: The Accüsed Klub Gromka, Ljubljana Sreda, 8. september, 11:00 Koncert: Jutranje refl eksije 3: V vrtincu strun (Komorni Dvorana Union, Maribor godalni orkester Slovenske Filharmonije, Anthony Marwood – vodstvo in solo violina). Program: N. Firšt, F. M. Bartholdy, R. Schumann (prir. O. Jopling), O. Golijov Sreda, 8. september, 19:30 Koncert: Množice (Orkester Festivala Maribor, Richard SNG Maribor Tognetti – vodstvo, solo violina in oblikovanje zvoka, Boris Berezovski- klavir, Eva Nina Kozmus - fl avta, SToP – Slovenski tolkalni projekt, Jon Frank – avtor fi lma in fotografi je, Bob Scott – asistent zvoka, Danilo Ženko – tonski mojster). Program: J. Sibelius, S. Šostakovič, B. Dean, F. Schubert, M. Feldman, Islandska tradicionalna glasba, F. Chopin, J. Leifs, C. Debussy, R. Tognetti Sreda, 8. september, 21:00 Koncert: Jello Biafra and The Guantanamo School Of Gala hala, Ljubljana Medicine Četrtek, 9. september, 11:00 Koncert: Jutranje refl eksije 4: Genetika mojstrovin SNG Maribor (John Reid – klavir, Dušan Sodja – klarinet, Matej Grahek – fl avta, Matej Šarc – oboa, Boštjan Lipovšek – rog, Paolo Calligaris – fagot). Program: W. A. Mozart, F. Poulenc, L. van Beethoven Četrtek, 9. september, 16:30 Glasbeno-lutkovna predstava: Štirje muzikanti Lutkovno gledališče Ljubljana (Lutkovno gledališče Ljubljana) Četrtek, 9. september, 17:00 Koncert: Judovska glasba (Mešani zbor The Choir Sinagoga (prvi del koncerta), Cerkev Sv. Alojzija of London, Jeremy Summerly – zborovodja, Andrew (drugi del koncerta), Maribor Staples – tenor, Madeleine Shaw – mezzosopran, Janez Podlesek – violina, Irina Kevorkova – violina, Maja Rome – viola, Igor Škerjanec – violončelo). Program: Judovska liturgična glasba od 17. do 19. stoletja, Tradicionalna kantorska glasba, A. Dunajewski, Trad./S. Naumbourg, Vizhnitz Trad., S. Rossi, Zborovska glasba judovskih skladateljev 20. stoletja, O. Golijov, A. Copland, K. Weill, A. Schönberg Četrtek, 9. september, 20:00 Koncert: Jinx Križanke, Ljubljana Četrtek, 9. september, 22:00 Koncert: Hell Burns Away Dvorana Rog, Ljubljana Četrtek, 9. september, 22:00 Koncert: Bilk Klub Gromka, Ljubljana Petek, 10. september, 20:00 Koncert: Katrinas Poletno gledališče, Studenec pri Domžalah 56 Petek, 10. september, 20:00 Koncert: Godalni kvartet Rožmarinke Terme Dobrna Petek, 10. september, 20:00 Koncert: Jadranka Juras z bendom Kulturni dom Krško Petek, 10. september, 21:00 Koncert: Collegium pro musica, dirigent Stefano Grad Kromberk, Nova Gorica Bagliano Petek, 10. september, 22:00 Koncert: Melodrom Klub Zakon, Vrhnika Sobota, 11. september, 19:30 Koncert: Sedanjost preteklosti (Komorni godalni Dvorana Union, Maribor orkester Slovenske Filharmonije, Richard Tognetti – vodstvo in solo violina, Mešani zbor The Choir of London, Jeremy Summerly – zborovodja, Satu Vänskä – violina, Christopher Moore –viola, Janez Podlesek – violina, Irina Kevorkova – violina). Program: J. Petelin (Gallus), glasba avstralskih staroselcev Aboriginov (prir. R. Tognetti), C. Gesualdo, D. Močnik, A. Vivaldi, B. Britten Sobota, 11. september, 20:00 Koncert: Ba-Rock Grad Sevnica

Glasna, revija Zveze Glasbene mladine Slovenije Oblikovanje in prelom: Igor Resnik Letnik 41, številka 2 Tisk: Grafi ko Naklada: 1.000 izvodov Urednik: Benjamin Virc Izdajateljica in založnica: Zveza Glasbene mladine Uredništvo: Marko Karlovčec, Mateja Kožuh, Petra Slovenije Mohorčič, dr. Gregor Pompe, Črt Sojar Voglar, Naslov uredništva: Revija Glasna, Kersnikova 4, Program Zveze Glasbene mladine Slovenije dr. Leon Stefanija, Kaja Šivic, Blaž Tišler 1001 Ljubljana, p.p. 1578 fi nancira Ministrstvo za kulturo RS Lektorica: Andreja Kalc Telefon: 01 43 17 039, 01 23 22 570 Fotografi ja na naslovnici: Primož Lukežič E-pošta: [email protected] glas( )ni napovednik

Sobota, 11. september, 20:30 Koncert: Lisa Jacobs, violina in Ksenia Kouzmenko, Minoritski samostan, Piran klavir Sobota, 11. september, 21:00 Koncert: Jerca Mrzel, Jani Kovačič, Peter Andrej, Xenia DomKULTure, Ptuj Jus, Tadej Vesenjak Sobota, 11. september, 21:00 Koncert: Parov Stelar Band Kino Šiška, Ljubljana Nedelja, 12. september, 20:00 Koncert: Ljubezen in večnost (Orkester Festivala Stolna cerkev, Maribor Maribor, Richard Tognetti – vodstvo in solo violina, Mešani zbor The Choir of London, Jeremy Summerly – zborovodja, Charmian Bedford – sopran, Madeleine Shaw – mezzosopran, Nicholas Mulroy – tenor, Aley Ashworth – bas). Program: S. Rahmaninov, P. Vasks, W. A. Mozart Četrtek, 16. september, 20:00 Koncert: Vinko Coce, Klapa Maslina, Cambi Križanke, Ljubljana Petek, 17. september, 20:00 Koncert: Gibonni Terme Čatež Petek, 17. september, 22:00 Koncert: Kontrasosial Dvorana Rog, Ljubljana Sobota, 18. september, 19:00 Koncert: Vokalne igre (mednarodni festival a cappella Narodni dom, Celje in vocal play glasbe) Sobota, 18. september, 19:00 Koncert: Erick Morillo Ambasada Gavioli, Izola Sobota, 18. september, 21:00 Koncert: Laibach Grad Khislstein, Kranj Nedelja, 19. september, 21:00 Koncert: HeavenX in H2O Roxly, Ljubljana Ponedeljek, 20. september, 22:00 Koncert: Hongo Dvorana Rog, Ljubljana Sreda, 22. september, 21:00 Koncert: Capsule, Furnace Channel Zero, Ljubljana Četrtek, 23. september, 22:00 Koncert: Shoyu Squad Dvorana Rog, Ljubljana Četrtek, 23. september, 21:00 Koncert: Boy George Gospodarsko razstavišče, Ljubljana Četrtek, 23. september, 22:00 Koncert: Melt-Banana Menza pri koritu, Ljubljana Petek, 24. september, 20:00 Koncert: Pero Lovšin z gosti Križanke, Ljubljana Sobota, 25. september, 20:00 Koncert: Trombone Conection Center konjeniškega športa, Celje Sobota, 25. september, 21:00 Koncert: Banditi, Backlook Cookies Klub Gromka, Ljubljana Nedelja, 26. september, 20:00 Koncert: Cephalic Carnage, Psycoptic, Ion Dissonance, Gala hala, Ljubljana Hour Of Penance, Dyscarnate Torek, 28. september, 20:15 Koncert: Orkester in zbor Baročne akademije iz Kulturni dom, Nova Gorica Detmolda (Nemčija). Gerhard Weinberger, dirigent, Jessica Jans, sopran, Benno Schachtner, kontratenor, Tilman Lichdi, tenor, Markus Flaig, basbariton, Klaus Mertens, basbariton. Program: J. S. Bach Sreda, 29. september, 19:00 Koncert: Twilight Of The Gods Cvetličarna, Ljubljana Sreda, 29. september, 21:00 Koncert: Medeski, Martin & Wood Kino Šiška, Ljubljana Sreda, 29. september, 22:00 Koncert: Dead To Me Klub Gromka, Ljubljana Sreda, 29. september, 22:00 Koncert: Go Tshushima, Jikuuuuuuuuu, Minimal Dvorana Rog, Ljubljana Bastard 3 Četrtek, 30. september, 20:30 Koncert: Tony Cetinski Križanke, Ljubljana Četrtek, 30. september, 22:00 Koncert: Daau Gala Hala, Ljubljana Ponedeljek, 4. oktober, 20:15 Koncert: Deba (Mayotte) Cankarjev dom, Ljubljana Sreda, 6. oktober, 19:00 Koncert: Deva Premal in Miten z Manosom Grand Hotel Union, Ljubljana Četrtek, 7. oktober, 21:00 Koncert: José Carreras Dvorana Stožice, Ljubljana Petek, 8. oktober, 21:00 Koncert: Goldfrapp Kino Šiška, Ljubljana Sobota, 9. oktober, 20:00 Koncert: Nick Cave Križanke, Ljubljana Sobota, 9. oktober, 20:00 Državno srečanje odraslih folklornih skupin: Dvorana Union, Ljubljana Le plesat me pelji Sobota, 9. oktober, 20:15 Literarno-glasbeni večer: Kata, Katalena. Kulturni dom, Nova Gorica Svetlana Makarovič in člani Nacionalnega ciganskega orkestra Sánta Ponedeljek, 11. oktober, 20:15 Koncert: Ansambel Interactive Tokio (Japonska), Junya Kulturni dom, Nova Gorica Fujimoto, dirigent. Okvirni program: T. Noda, J. Yuasa, T. Takemitsu, P. Mihelčič, S. Kang Torek, 12. oktober, 20:00 Koncert: Leonard Cohen ŠRC Stožice, Ljubljana Petek, 15. oktober, 19:30 Koncert: Mihael Strniša Narodni dom, Celje Petek, 15. oktober, 20:00 Koncert: JJJazz kvintet Kulturni dom Krško Ponedeljek, 18. oktober, 19:30 Koncert: Mladi virtuozi - Godalni kvartet Ragazze Ljubljanski grad, Ljubljana Sreda, 20. oktober, 19:30 Glasbena monodrama: Zgodovina neke ljubezni Narodni dom, Celje (igralka Polona Vetrih in pianistka Sonja Pahor) Simfonične matineje so posebej pripravljeni glasbeni dogodki z Orkestrom Slovenske filharmonije v Can- karjevem domu v Ljubljani. Komentira ni koncerti v dopoldanskem času so namenjeni različnim starostnim stopnjam poslušalcev in trajajo od 45 do 60 minut. Sporedi so oblikovani na podlagi predlogov učiteljev glasbene vzgoje in skladni z veljavnimi načrti za glasbeno vzgojo v osnovni šoli in gimnaziji. Cena vstopnice za mlade poslušalce je 5 €.

www. glasbenamladina.si e mail: [email protected] telefon: 01 23 22 570

4 ARMENSKE Spored: GLASBENE ZGODBE ● Aram Satunts: Armenska rapsodija ● Lazar Saryan: Armenija, simfonične slike (izbor) 12. oktober 2010, ob 9.30 in 11.30 po motivih slikarja Martirosa Saryana 13. oktober 2010, ob 9.30 in 11.30 ● Aram Hačaturjan: Adagio iz baleta Spartak Gallusova dvorana Cankarjevega doma Valček iz Maškarade Izvajalci: Plesi iz baleta Gajane (izbor) Orkester Slovenske fi lharmonije dirigent Karen Durgaryan Spored je namenjen osnovnošolcem III. triade in voditelj Juš Milčinski srednješolcem.

Napovedujemo: November 2010: ČAROVNIKOV VAJENEC (Francoska simfonična glasba) Marec 2011: ČUDOVITI SVET GLASBIL April 2011: PETER OBIŠČE ORKESTER

Spreminjamo svet z glasbo. V sodelovanju z: