Spremembe in Dopolnitve Programa Opremljanja Stavbnih Zemljiš Č in Meril Za Odmero Komunalnega Prispevka Za Obmo Čje Ob Čine Mirna Pe Č

OBČINA MIRNA PEČ , Trg 2, 8216 Mirna Peč

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PROGRAMA OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠ Č IN MERIL ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBMO ČJE OB ČINE MIRNA PE Č

MIRNA PEČ, OKTOBER 2016

Projekt: Spremembe in dopolnitve programa opremljanja stavbnih zemljiš č in meril za odmero komunalnega prispevka za obmo čje ob čine Mirna Pe č

Naro čnik: Ob čina Mirna Pe č Trg 2 8216 Mirna Pe č

Župan: Andrej Kastelic

Mati čna številka: 1357816 ID št. za DDV: SI 57621594

t. 07 393 61 00 f. 07 393 61 07 e-pošta: [email protected]

Izdelovalec: EPLAN podjetniško in poslovno svetovanje d.o.o. Ulica Mirana Jarca 34 8000 Novo mesto

Direktorica: Nataša Jakli č, univ.dipl.ekon.

Mati čna številka: 2155346 ID št. za DDV: SI 75763206

t. 07 332 32 22 f. 059 770 141 e-pošta: [email protected]

Vodja projekta: Nataša Jakli č, univ.dipl.ekon.

Izdelava grafi čnih prilog: GPI d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto

Datum: oktober 2016

2 POVZETEK

Program opremljanja stavbnih zemljiš č in merila za odmero komunalnega prispevka za obmo čje ob čine Mirna Pe č je akt, ki ga ob čina sprejme v obliki odloka. Z njim se dolo či in usklajuje dejavnosti v zvezi z opremljanjem zemljišč s komunalno opremo ter ostalo gospodarsko javno infrastrukturo.

Program opremljanja vsebuje: • obra čunska obmo čja za posamezne vrste komunalne opreme, • dolo čitev skupnih in obra čunskih stroškov opremljanja po posameznih vrstah komunalne opreme in obra čunskih obmo čjih, • prera čun obra čunskih stroškov na m2 parcele oz. neto tlorisne površine objekta po posameznih vrstah opreme in obra čunskih obmo čjih, • podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka.

Predmet tega programa opremljanja je celotno obmo čje ob čine Mirna Pe č. Program opremljanja je izdelan za odmero komunalnega prispevka, za stroške izgradnje obstoje če in v teko čem ali naslednjem letu predvidene komunalne infrastrukture in vsebuje vse potrebne podlage za obra čun komunalnega prispevka.

Program opremljanja obravnava naslednjo komunalno opremo: • ceste, • kanalizacijo, • vodovod, • površine za ravnanje z odpadki, • javne odprte in zelene površine.

Odmera komunalnega prispevka za komunalno opremo, katere ta program opremljanja ne obravnava (infrastruktura še ni predvidena), se izvede na podlagi posebej za to komunalno opremo izvedenega in sprejetega programa opremljanja, ki se smiselno poveže s predmetnim programom opremljanja.

Obmo čja, ki so predmet programa opremljanja, so vsa z veljavnim planskim ali izvedbenim aktom (obstoje či ob činski prostorski na črt in ob činski podrobni prostorski na črt) dolo čena stavbna zemljiš ča (na katerih stojijo ali se lahko gradijo objekti, za katere se lahko odmeri komunalni prispevek) v naslednji naseljih: BIŠKA VAS, ČEMŠE, DOLENJA VAS PRI MIRNI PE ČI, DOLENJI GLOBODOL, DOLENJI PODBORŠT, GLOBO ČDOL, GOLOBINJEK, GORENJI GLOBODOL, GORENJI PODBORŠT, GORIŠKA VAS, GR Č VRH, HMELJ ČIČ, HRASTJE PRI MIRNI PE ČI, JABLAN, JELŠE, JORDANKAL, MALENSKA VAS, MALI KAL, MALI VRH, MIRNA PE Č, ORKLJEVEC, POLJANE PRI MIRNI PE ČI, SELO PRI ZAGORICI, SREDNJI GLOBODOL, ŠENTJURIJ NA DOLENJSKEM, VELIKI KAL, VRHOVO PRI MIRNI PE ČI in VRHPE Č ter vsa preostala obmo čja, na katerih stojijo objekti, za katere se lahko odmeri komunalni prispevek.

Površina parcel objektov in njihova neto tlorisna površina je dolo čena za vsako obra čunsko obmo čje posamezne komunalne opreme posebej.

3 Skupni stroški posamezne vrste komunalne opreme obsegajo vse stroške, ki so povezani s projektiranjem in gradnjo posamezne vrste komunalne opreme na obra čunskem obmo čju. Kot skupni stroški komunalne opreme se upoštevajo stroški izdelave projektne in investicijske dokumentacije za gradnjo komunalne opreme,, stroški odkupa nepremi čnin, stroški odškodnin zaradi razlastitve nepremi čnin ter omejitev lastninske pravice teh stroški rušitev in stroški gradnje komunalne opreme. Ob čina lahko v skladu s petim in šestim odstavkom 12. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljiš č skupne stroške dolo či na enega od naslednjih na činov: • na podlagi dejanskih stroškov investicije, • na podlagi investicijske dokumentacije projekta ali na podlagi sredstev, ki so v prora čunu ob čine rezervirana za dograditev projekta v teko čem ali naslednjem letu, • na podlagi evidenc iz poslovnih knjig, ki jih vodijo neposredni prora čunski porabniki, • na podlagi stroškov, ki so po višini enaki stroškom ob gradnji nove opreme, ki je po zmogljivostih in namenu podobna obstoje či ter zagotavlja podobno raven oskrbe. Ti na čini se lahko med seboj tudi kombinirajo.

Pri dolo čitvi skupnih stroškov v tem programu opremljanja smo uporabili kombinacijo zgoraj omenjenih na činov dolo čanja skupnih stroškov: • za obstoje čo opremo so bili skupni stroški dolo čeni deloma na podlagi stroškov, ki so po višini enaki stroškom ob gradnji nove opreme in deloma na podlagi evidenc iz poslovnih knjig, • za planirano opremo pa so bili skupni stroški dolo čeni na podlagi sredstev, ki so rezervirana v prora čunu ob čine v teko čem ali naslednjem letu.

Obra čunski stroški so stroški, kateri se obra čunajo s komunalnim prispevkom. Za ta program opremljanja je Ob čina dolo čila merila, na podlagi katerih so se v razmerju do skupnih stroškov dolo čili obra čunski stroški.

Obra čunska obmo čja posamezne vrste komunalne opreme so naslednja: • ceste CE – 2 obra čunski obmo čji; • kanalizacija KA – 2 obra čunski obmo čji; • vodovod VO – 2 obra čunski obmo čji; • površine za ravnanje z odpadki RO – 1 obra čunsko obmo čje; • javne odprte in zelene površine JZ – 1 obra čunsko obmo čje.

Višina obra čunskih stroškov za opremljanje m 2 parcele [Cpij] in m 2 neto tlorisne površine [Ctij], za dolo čeno komunalno infrastrukturo na posameznem obra čunskem obmo čju znaša: Komunalna oprema Obra čunsko obmo čje Cpij Ctij VO1- delno opremljeno obmo čje 1,08 3,54 vodovod (VO) VO2- opremljeno obmo čje 2,09 10,64 KA1 - delno opremljeno obmo čje 1,57 3,34 kanalizacija (KA) KA2 - opremljeno obmo čje 3,34 16,24 CE1 - delno opremljeno obmo čje 3,84 12,85 ceste (CE) CE2 - opremljeno obmo čje 6,10 28,31 javne odprte in zelene površine (JZ) JZ- javne odprte in zelene površine 0,23 0,37 površine za ravnanje z odpadki (RO) RO - površine za ravnanje z odpadki 0,06 0,19

4 Obmo čja posamezne komunalne opreme so podrobneje prikazana v kartografskem delu programa opremljanja.

V skladu z veljavnimi predpisi se komunalni prispevek izra čuna na podlagi naslednjega obrazca:

KP ij = (Aparcela * Cp ij * Dp) + (Kdejavnost * Atlorisna * Ct ij * Dt) *Kratice so opisane v poglavju 3.4..

Razmerje med deležem parcele in neto tlorisne površine (Dp in Dt) znaša 30 % : 70 %.

Faktor dejavnosti je 1, razen za naslednje vrste objektov, dolo čene po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in po dolo čitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/2003, 78/2005 (popr.), 25/2010 in 109/2011):

Šifra (CC-SI) Faktor Vrsta objekta dejavnosti 11 Stanovanjske stavbe 0,9 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe, razen stavbe za spravilo pridelka – 0,7 zidanice – CC-SI: 12713 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo 0,7 12712 Stavbe za rejo živali 0,7 125 Industrijske stavbe in skladiš ča 1,3 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe 0,7 121 Gostinske stavbe 1,3 122 Upravne in pisarniške stavbe 1,3

5 VSEBINA:

1 UVODNO POJASNILO ...... 7 1.1 Kratek povzetek predpisov s podro čja priprave programa opremljanja...... 7 1.2 Druge zakonske in strokovne podlage za izdelavo programa ...... 10 1.3 Opredelitev namembnosti programa in izhodiš č za njegovo izdelavo ...... 11 1.3.1 Obstoje či na čin odmere komunalnega prispevka ...... 11 1.3.2 Namen in predmet programa ...... 11 1.3.3 Opis obmo čja opremljanja ...... 12 1.3.4 Opredelitev vrste in zmogljivosti komunalne opreme ...... 12 1.3.5 Dolo čitev obra čunskih obmo čij ...... 13 1.3.6 Dolo čitev skupnih stroškov obstoje če in predvidene komunalne opreme ...... 13 1.3.7 Dolo čitev obra čunskih stroškov ...... 13 1.3.8 Natan čnejša merila za odmero komunalnega prispevka ...... 13 2 PREGLED OBSTOJE ČE KOMUNALNE OPREME ...... 14 3 OPREDELITEV OBRA ČUNSKIH OBMO ČIJ ...... 17 4 SKUPNI IN OBRA ČUNSKI STROŠKI ...... 21 4.1 Skupni in obra čunski stroški obstoje če in predvidene komunalne opreme ...... 21 4.2 Predvidena vlaganja po obstoje čih programih opremljanja ...... 28 5 PRIKAZ POVRŠIN PARCEL IN NETO TLORISNIH POVRŠIN OBJEKTOV .... 28 6 PODLAGE ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ...... 32 6.1 Prera čun obra čunskih stroškov na enoto mere ...... 32 6.2 Razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine ...... 32 6.3 Faktor dejavnosti ...... 33 6.4 Izra čun komunalnega prispevka ...... 33 6.5 Oprostitve pla čila komunalnega prispevka ...... 34 6.6 Na čin pla čila komunalnega prispevka po obrokih ...... 35 6.7 Indeksiranje stroškov opremljanja ...... 35 6.8 Znižanja komunalnega prispevka zaradi vlaganj investitorja ...... 35 6.9 Grafi čne priloge ...... 37 6.10 Predlog odloka ...... 38

1 UVODNO POJASNILO

1.1 KRATEK POVZETEK PREDPISOV S PODRO ČJA PRIPRAVE PROGRAMA OPREMLJANJA

Splošne opredelitve

Po Zakonu o prostorskem na črtovanju (ZPNa črt, Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO- 1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010-popr.), 43/2011 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) • se v komunalno opremo uvrš čajo: objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih gospodarskih lokalnih javnih služb varstva okolja po predpisih s podro čja varstva okolja, objekti in omrežja infrastrukture izbirnih lokalnih gospodarskih služb (to velja za obmo čja, kjer je priklju čitev na to vrsto omrežja obvezna) po predpisih, ki urejajo energetiko ter objekti grajenega javnega dobra (ob činske ceste, javna parkiriš ča in druge javne površine), • je opremljanje stavbnih zemljiš č projektiranje in gradnja komunalne opreme ter objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni, da se lahko prostorske ureditve oziroma objekti, na črtovani z ob činskimi prostorskimi akti izvedejo in služijo namenu, • je gradnja objektov in omrežij, razen gospodarske javne infrastrukture, dovoljena na opremljenih stavbnih zemljiš čih, • se šteje stavbno zemljiš če za opremljeno, če je v enoti urejanja zgrajena (pridobljeno mora biti uporabno dovoljenje) in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so dolo čeni v prostorskem aktu ob čine ali če je v prostorskem aktu ob čine predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture vklju čene v ob činski na črt razvojnih programov v okviru ob činskega prora čuna za teko če ali naslednje leto, • se izvaja opremljanje stavbnih zemljiš č na podlagi programa opremljanja.

Na podlagi Zakona o prostorskem na črtovanju sta Vlada RS in Ministrstvo za okolje in prostor sprejela: Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljiš č (Uradni list RS, št. 80/2007), Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/2007), Pravilnik o povrnitvi stroškov ob činam za investicije v izgradnjo elektroenergetskega omrežja (Uradni list RS, št. 93/2008).

S programom opremljanja se: • dolo čijo investicije v komunalno opremo iz na črta razvojnih programov v okviru ob činskega prora čuna, ki so utemeljene v veljavnih ob činskih prostorskih aktih ter se na osnovi potreb po komunalni opremi, ocenjenih stroških gradnje komunalne opreme in ocenjenih finan čnih možnosti ob čine dolo čijo prioritete gradnje komunalne opreme, • ovrednotijo naložbe ob čine v obstoje čo komunalno opremo, • opredelijo merila za odmero komunalnega prispevka za obstoje čo in novo predvideno komunalno opremo ter za drugo gospodarsko javno komunalno infrastrukturo.

Komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo je potrebno zgraditi, se navede in opiše z osnovnimi podatki ter prikaže na karti. Roki za gradnjo nove komunalne opreme ali njeno rekonstrukcijo se dolo čijo na podlagi opredeljenih prioritet.

Ob čina ne more zara čunavati komunalnega prispevka za novo predvideno komunalno opremo oziroma njeno izboljšavo, v primeru da ni sprejela programa opremljanja za obstoje čo komunalno opremo za obmo čje celotne ob čine. Sprejetje tega programa predstavlja tudi pogoj za sklepanje pogodb o opremljanju.

Program opremljanja se izdela za obstoje čo komunalno opremo in za novo predvideno javno komunalno opremo za obmo čje celotne ob čine ali za njene posamezne dele (za obmo čja, na katerih je predvidena gradnja nove komunalne opreme). Program opremljanja sprejme ob činski svet z odlokom. Kot odlok se sprejme celoten program opremljanja ali le tisti del, ki vsebuje podlage za odmero komunalnega prispevka.

Podlage za odmero komunalnega prispevka

Ob čina v programu opremljanja opredeli podlage za odmero komunalnega prispevka, ki so: opredelitev obra čunskih obmo čij za posamezno vrsto komunalne opreme, skupnih in obra čunskih stroškov opremljanja po vrstah komunalne opreme in po obra čunskih obmo čjih, prera čun obra čunskih stroškov opremljanja na m2 parcele oziroma na m2 neto tlorisne površine objekta po posameznih vrstah komunalne opreme in obra čunskih obmo čjih ter natan čnejših meril za odmero komunalnega prispevka.

Obra čunsko obmo čje posamezne vrste komunalne opreme je obmo čje, na katerem se zagotavlja priklju čevanje na to vrsto komunalne opreme, oziroma obmo čje njene uporabe. Za komunalno opremo s statusom grajenega javnega dobra se praviloma dolo či eno obra čunsko obmo čje za posamezno komunalno opremo na celotnem obmo čju ob čine.

Skupni stroški so vsi stroški opremljanja zemljiš č z obstoje čo in na črtovano komunalno opremo. Skupni stroški se ugotavljajo na podlagi: dejanskih stroškov, investicijske dokumentacije, NRP za teko če in naslednja leta, evidenc iz poslovnih knjig neposrednih uporabnikov prora čuna ter ocenjenih nadomestitvenih stroškov. Ob čina izbere tisti na čin opredelitve skupnih stroškov, ki v najve čji meri zagotavlja dolo čitev njihove realne vrednosti.

Obra čunski stroški se dolo čijo v višini skupnih stroškov komunalne opreme, zmanjšanih za druge vire financiranja njene izvedbe (EU sredstva, sredstva državnega prora čuna, nenamenska sredstva ob činskega prora čuna). Delež skupnih stroškov, ki bo pokrit s komunalnim prispevkom, se za posamezno komunalno opremo dolo či na obmo čju celotne ob čine.

Komunalni prispevek se odmeri na podlagi prera čuna obra čunskih stroškov za posamezno vrsto komunalne infrastrukture na m 2 površine stavbnega zemljiš ča in na m 2 neto tlorisne površine objektov ter z upoštevanjem natan čnejših meril za odmero komunalnega prispevka, ki so: Razmerje med neto tlorisno površino objekta in površino parcele Pri površini stavbnega zemljiš ča se upošteva velikost parcele. Delež parcele pri izra čunu komunalnega prispevka je lahko od 30 do 70 odstotkov. Neto tlorisna površina objekta se izra čuna po standardu SIST ISO 9836. Delež neto tlorisne površine pri izra čunu komunalnega prispevka je lahko od 30 do 70 odstotkov. Če odlok o programu opremljanja ne dolo či druga če, se šteje, da je delež parcele na posameznem obra čunskem obmo čju 50 odstotkov. To razmerje mora biti enako na vseh obra čunskih obmo čjih ob čine.

8 Faktor dejavnosti: Faktor dejavnosti se dolo či za posamezne vrste objektov glede na pretežen namen uporabe in v sorazmerju z obremenjevanjem komunalne infrastrukture. Faktor dejavnosti se dolo či za posamezne vrste stavb, ki jih dolo ča Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in dolo čitvi objektov državnega pomena, v višini med 0,7 in 1,3. Oprostitve pla čila komunalnega prispevka. Ob čina lahko predpiše za posamezne vrste objektov delne ali celotne oprostitve pla čila komunalnega prispevka. Komunalni prispevek se ne pla ča za gradnjo gospodarske javne infrastrukture. Ob čina lahko predpiše delno ali celotno oprostitev komunalnega prispevka za gradnjo neprofitnih stanovanj, za gradnjo posameznih vrst stavb za izobraževanje, znanstveno-raziskovalno delo in zdravstvo ter tudi za gradnjo nestanovanjskih stavb. Te stavbe mora opredeliti v programu opremljanja skladno s predpisom o enotni klasifikaciji vrst objektov. Ob čina lahko predpiše delno ali celotno oprostitev pla čila komunalnega prispevka tudi za gradnjo vseh ali posameznih vrst ne-stanovanjskih stavb po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov. Oproš čeni del komunalnega prispevka mora ob čina v enaki višini nadomestiti iz nenamenskih prihodkov ob činskega prora čuna. Obro čno pla čilo komunalnega prispevka.

Prera čunani obra čunski stroški na enoto mere na obra čunskih obmo čjih komunalne opreme iste vrste v isti ob čini ne smejo odstopati za ve č, kot je dvakratna razlika med najvišjimi in najnižjimi stroški na enoto. Če se program pripravlja za posamezne dele ob čine se lahko deleži skupnih stroškov posamezne vrste komunalne opreme po posameznih obmo čjih razlikujejo najve č za višino najmanjšega deleža.

Odmera komunalnega prispevka

Pri odmerjanju komunalnega prispevka ob čina upošteva že vložena sredstva v izgradnjo komunalne opreme in investicije v komunalno opremo, ki so dolo čene v ob činskem na črtu razvojnih programov za teko če in naslednja leta.

S pla čilom komunalnega prispevka je zavezancu zagotovljena priklju čitev na že zgrajeno komunalno opremo oziroma mu je zagotovljeno, da bo komunalna oprema zgrajena v roku in obsegu, kot to dolo ča program opremljanja. S pla čilom komunalnega prispevka zavezanec poravna vse stroške priklju čevanja na javno komunalno opremo. Zavezanec ima pravico zahtevati sklenitev pogodbe o medsebojnih obveznostih v zvezi s priklju čevanjem objekta na javno komunalno opremo. S to pogodbo se dolo čijo roki za priklju čitev objekta ter druga vprašanja v zvezi s priklju čevanjem.

Komunalni prispevek se odmeri na zahtevo zavezanca in po službeni dolžnosti (izboljšava komunalne opreme).

Komunalni prispevek je namenski vir financiranja gradnje lokalne javne komunalne opreme. Ob čina z odlokom, s katerim sprejme ob činski prora čun, dolo či komunalni prispevek kot namenski prihodek. Sredstva, zbrana s komunalnimi prispevki, lahko ob čina porablja samo za

9 namen gradnje komunalne opreme skladno z na črtom razvojnih programov ob činskega prora čuna.

1.2 DRUGE ZAKONSKE IN STROKOVNE PODLAGE ZA IZDELAVO PROGRAMA

Pri izdelavi tega programa smo, poleg že navedenih predpisov s podro čja prostorskega na črtovanja, upoštevali tudi naslednje zakonske in strokovne podlage: Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/2006 – uradno pre čiš čeno besedilo, 49/06- ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 –ZPNa črt, 57/08 –ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09– ZPNa črt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), Zakon o graditvi objektov - ZGO-1 (Uradni list RS, št. 102/2004 - u.p.b., (14/2005 popr.), 92/2005 – ZJC-B, 93/2005 – ZVMS,111/2005 – Odlo čba US, 120/2006 - Odlo čba US, 126/2007, 57/2009 - Sklep US, 108/2009, 61/2010 - ZRud-1 (62/2010 popr.), 20/2011 -Odlo čba US, 57/2012, 101/2013 - ZDavNepr, 110/2013 in 19/2015 ), Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o dolo čitvi objektov državnega pomena, (Uradni list RS, št. 33/2003, 78/2005- popr., 25/2010 in 109/2011), Odlok o odvajanju in čiš čenju komunalne odpadne in padavinske vode na obmo čju ob čine Mirna Pe č (Uradni list RS, št. 34/2010).

Za pripravo programa opremljanja so bili uporabljeni tudi naslednji dokumenti in podatki:

Prostorski na črti: Odlok o ob činskem prostorskem na črtu ob čine Mirna Pe č (Uradni list RS, št. 60/2009, 67/2009 – tehni čni popravek in 82/2009 – tehni čni popravek), Odlok o občinskem podrobnem prostorskem na črtu za Stanovanjsko obmo čje Nad postajo (Uradni list RS, št. 61/2010), Odlok o občinskem podrobnem prostorskem na črtu za Stanovanjsko cono Češenska hosta, (Uradni list RS, št. 17/2009, 26/2009-tehni čni popravek), Odlok o ob činskem podrobnem prostorskem na črtu Industrijska cona Dolenja vas (Uradni list RS, št. 1/2008, 21/2008-tehni čni popravek) in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ob činskem podrobnem prostorskem na črtu Industrijska cona Dolenja vas (Uradni list RS, št. 7/2012, 21/2012 – tehni čni popravek). Odlok o ob činskem podrobnem prostorskem na črtu Gospodarska cona Dolenja vas (GC- OPPN-2) – 1 faza (Uradni list RS, št. 87/2015).

Katastri komunalne opreme: kataster vodovodnega omrežja, Komunala Novo mesto d.o.o., Komunala Trebnje d.o.o., kataster kanalizacijskega omrežja, Komunala Novo mesto d.o.o., kataster javne razsvetljave, Ob čina Mirna Pe č in banka cestnih podatkov in kategorizacija ob činskih cest, Ob čina Mirna Pe č.

Programi opremljanja: Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za obmo čje Ob čine Mirna Pe č (Uradni list RS, št. 47/2012, 81/2012, 33/2015). Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljiš č in merilih za odmero komunalnega prispevka za obmo čje »Ob činskega podrobnega prostorskega na črta Industrijska cona Dolenja vas (Uradni list RS, št. 47/2012).

10 Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljiš č in merilih za odmero komunalnega prispevka za sekundarni vodovod višinske cone (Uradni list RS, št. 81/2012). Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za javni vodovod na Poljanski gori (Uradni list RS, št. 98/2009) in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za javni vodovod na Poljanski gori – čistopis (Uradni list RS, št. 45/2014).

Drugi uporabljeni dokumenti in podatki: kataster stavb (GURS 2012), zemljiški kataster (GURS 2012), RPE-register prostorskih enot, TTN-temeljni topografski na črt, digitalni podatki namenske rabe prostora (Ob činski prostorski na črt Mirna Pe č), podatki iz sprejetega prora čuna Ob čine Mirna Pe č.

1.3 OPREDELITEV NAMEMBNOSTI PROGRAMA IN IZHODIŠ Č ZA NJEGOVO IZDELAVO

1.3.1 Obstoje či na čin odmere komunalnega prispevka

Ob čina je do sedaj obra čunavala komunalni prispevek na podlagi Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za obmo čje Ob čine Mirna Pe č (Uradni list RS, št. 47/2012, 81/2012 in 33/2015), ki se sedaj spreminja in dopolnjuje.

V spremembah in dopolnitvah programa opremljanja smo: • ažurirali podatke o skupnih in obra čunskih stroških, • izlo čili obmo čje Svete Ane iz deloma opremljenih obmo čij za vodovod in to obmo čje vklju čili med opremljena obmo čja, • kot deloma opremljeno obmo čje dodatno upoštevali še obmo čje OPPN Gospodarska cona Dolenja vas (GC-OPPN-2) – 1 faza, • kot opremljeno obmo čje za kanalizacijo dodali obmo čje »na Postaji, pod železniško progo«, • na novo prera čunali obra čunske stroške na enoto mere.

Predvideno je, da se sedaj veljavni odlok ustrezno dopolni.

1.3.2 Namen in predmet programa

Osnovni namen tega dokumenta je dolo čitev podlag za zagotovitev možnosti za gradnjo novo predvidene komunalne opreme oziroma izboljšanje obstoje če ter za odmerjanja komunalnega prispevka na obmo čju ob čine Mirna Pe č, skladnega z veljavnimi predpisi.

Predmet tega dokumenta je: • že zgrajena komunalna oprema na obmo čju celotne občine Mirna Pe č, • opredelitev predvidene komunalne opreme, skladne s sprejetimi prostorskimi akti ob čine ter Na črti razvojnih programov prora čuna ob čine za leto 2016 in 2017 .

11 S sprejetjem tega dokumenta bodo zagotovljeni pogoji za odmero komunalnega prispevka v primerih, ko: • želi zavezanec v okviru posameznega obra čunskega obmo čja zgraditi, dograditi ter nadgraditi obstoje če stavbe oziroma graditi nadomestni objekt, • želi zavezanec spremeniti namembnost obstoje če stavbe,

S sprejetjem tega programa opremljanja bodo dani pogoji za sklepanje pogodb o opremljanju z zainteresiranimi investitorji stavb.

1.3.3 Opis obmo čja opremljanja

Obmo čje tega programa opremljanja je obmo čje vseh stavbnih zemljiš č v ob čini Mirna Pe č, na katerih stojijo ali se predvideva gradnja objektov, za katere se lahko odmeri komunalni prispevek. Dodatno program opremljanja obsega tudi zemljiš ča oz. parcele, ki niso dolo čena kot stavbna zemljiš ča, vendar na njih stoji ali bodo stali objekti, za katere se lahko odmeri komunalni prispevek.

Obmo čje opremljanja v naravi predstavlja vsa naselja, ki sestavljajo celotno ob čino Mirna Pe č.

1.3.4 Opredelitev vrste in zmogljivosti komunalne opreme

V okviru tega programa smo se omejili na naslednjo komunalno opremo: • vodovod, • kanalizacijo, • ceste, • površine za ravnanje z odpadki, • javne odprte in zelene površine.

Pri dolo čanju obstoje če javne komunalne opreme smo izhajali iz katastra obstoje če komunalne opreme in podatkov Ob čine.

Vlaganja v gradnjo novo predvidene oziroma v izboljšavo obstoje če lokalne javne komunalne opreme so vklju čena v program opremljanja v obsegu, ki je bil dogovorjen z Ob čino in je opredeljen z na črtom razvojnih programov. Roke za te naložbe smo povzeli po razpoložljivih dokumentih.

V okviru programa opremljanja nismo zajeli naložb v komunalno opremo, ki ni v lasti Ob čine Mirna Pe č (elektro, telekomunikacijsko in plinovodno omrežje ter cestno omrežje v lasti države).

V okviru programa opremljanja nismo zajeli komunalne opreme, katere izgradnjo oziroma rekonstrukcijo bodo izvedli zainteresirani zasebni investitorji. Zagotovitev javne komunalne opreme v teh primerih bodo urejale pogodbe o opremljanju, ki jih bo ob čina sklenila z zainteresiranimi investitorji. Vsebina teh pogodb je dolo čena v 78. členu Zakona o prostorskem na črtovanju.

12 1.3.5 Dolo čitev obra čunskih obmo čij

V programu opremljanja za obmo čje Ob čine Mirna Pe č smo dolo čili naslednja obra čunska obmo čja: • vodovod: VO - dve obra čunski obmo čji VO1 in VO2; • kanalizacija: KA - dve obra čunski obmo čji KA1 in KA2; • ceste: CE - dve obra čunski obmo čji CE1 in CE2; • javne odprte in zelene površine: JZ - eno obra čunsko obmo čje; • površine za ravnanje z odpadki: RO - eno obra čunsko obmo čje

Obra čunska obmo čja so podrobneje opisana v to čki 2.1.2.

1.3.6 Dolo čitev skupnih stroškov obstoje če in predvidene komunalne opreme

Pri dolo čitvi skupnih stroškov v tem programu opremljanja smo uporabili z Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljiš č dovoljene na čine za dolo čanje skupnih stroškov: • za obstoje čo opremo so bili skupni stroški dolo čeni deloma na podlagi stroškov, ki so po višini enaki stroškom ob gradnji nove opreme in deloma na podlagi evidenc iz poslovnih knjig, • za planirano opremo pa so bili skupni stroški dolo čeni na podlagi sredstev, ki so rezervirana v prora čunu ob čine v teko čem ali naslednjem letu.

1.3.7 Dolo čitev obra čunskih stroškov

Obra čunske stroške za posamezno vrsto komunalne opreme smo dolo čili na podlagi ocenjenih skupnih stroškov gradnje obstoje če in predvidene komunalne opreme, zmanjšanih za vrednost sofinanciranja gradnje komunalne opreme iz prora čuna države in EU skladov.

Ob čina ima v skladu z uredbo možnost dolo čiti delež skupnih stroškov, ki se bodo upoštevali kot obra čunski, pri čemer se poleg upoštevanih vložkov iz drugih virov lahko delež še dodatno zniža glede na stopnjo sofinanciranja zavezancev preko komunalnega prispevka, pri čemer zasledujemo cilj želene obremenitve s komunalnim prispevkom.

Vrednost sofinanciranja predvidene komunalne opreme smo dolo čili na podlagi podatkov iz na črta razvojnih programov.

1.3.8 Natan čnejša merila za odmero komunalnega prispevka

Natan čnejša merila za odmero komunalnega prispevka smo dolo čili na podlagi izvedenih simulacij ter na podlagi upoštevanja politike ob čine na prostorskem podro čju.

13 2 PREGLED OBSTOJE ČE KOMUNALNE OPREME

Ceste

V ob čini Mirna Pe č sestavljajo ob činsko cestno omrežje lokalne ceste (LC), lokalne zbirne mestne ali zbirne krajevne ceste (LZ) in javne poti (JP).

Dolžina obstoje čega ob činskega cestnega omrežja po veljavnem odloku o kategorizaciji ob činskih javnih cest v Ob čini Mirna Peč znaša:

Tip ceste Dolžina v m LZ 331,00 LC 43.246 ,00 JP 57.345,00 od tega 1.005 m v Industrijski coni Dolenja vas SKUPAJ 100.922,00

Javna razsvetljava je del cestne infrastrukture. Javna razsvetljava ima velik pomen s stališ ča osebne varnosti, prometne varnosti, varnosti premoženja in ustvarjanju celostne no čne podobe mesta.

Ve čina naselij v Ob čini Mirna Pe č je opremljenih z javno razsvetljavo. Skupno število svetilk je 140 , ki so v razli čnih izvedbah (obcestne, svetilke na elektri čnih drogovih, vise če, na betonskem stebru).

Vodovodno omrežje

V ob čini Mirna Pe č se potrošniki oskrbujejo iz dveh vodovodnih sistemov, in sicer Novo mesto – Jezero in Mirna Pe č.

V pretežnem delu (po oceni cca 75%) se potrošniki oskrbujejo iz vrtine PG-2, ki se nahaja na obmejnem obmo čju z ob čino Mokronog – Trebelno. Ostali potrošniki se oskrbujejo iz vodovodnega sistema Novo mesto.

Vodovodno omrežje upravljata Komunala Novo mesto d.o.o. in Komunalna Trebnje d.o.o.

Vodovodno omrežje v ob čini Mirna Pe č oskrbuje naselja Biška vas, Čemše, Dolenja vas, Dolenji Podboršt, Gorenji Podboršt (del naselja), Globo čdol, Goriška vas, Hmelj čič, Hrastje, Jablan, Jelše, Malenska vas, Veliki in Mali Kal, Mali Vrh, Mirna Pe č, Orkljevec, Poljane, Selo pri Zagorici, Šentjurij na Dolenjskem, Vrhovo, Vrhpe č… Cevi so premerov od 25 do 200 mm in razli čnih materialov (AC, AL, LŽ, PE, pocinkane PVC,…).

Naselja Jordankal, Gorenji Globodol, Srednji Globodol in Dolenji Globodol se oskrbujejo iz trebanjskega vodovodnega sistema.

Hišni priklju čki stavb na javno vodovodno omrežje niso objekti javnega vodovodnega omrežja, in zato niso predmet programa opremljanja.

14 Naselja Golobinjek in Gr č Vrh še niso priklju čena na javno vodovodno omrežje. Priklju čitev naselja Golobinjek na javno vodovodno omrežje bo možno z izvedbo Suhokranjskega vodovoda, naselje Gr č Vrh pa se zaradi velike razpršenosti objektov zaenkrat še ne bo priklju čilo na javno vodovodno omrežje.

Dolžina vodovodnega omrežja s katerim trenutno upravlja Komunala Novo mesto je 47.560,32 m.

Profil Dolžina DN 0-100 25.152,17 m DN 100-200 22.408,15 m Skupaj 47.560,32 m

Dolžina vodovodnega omrežja, s katerim upravlja Komunala Trebnje pa je 4.447 m.

Obstoje če vodovodno omrežje, poleg linijskih objektov – samih vodovodnih cevi, zajema tudi številne to čkovne in druge objekte.

Objekt Črpališ če Gornja Mirna Pe č Vodohran Biška vas (70 m3) Vodohran Hmelj čič (30 m3) Vodohran Malenska vas (200 m3) Vodohran Veliki Kal (100 m3) Vodohran Poljane (Plešivica) (200 m3) SKUPAJ OBJEKTI

Kanalizacija

S kanalizacijskim omrežjem v Ob čini Mirna Pe č upravlja Javno podjetje Komunala Novo mesto. Skupna dolžina kanalizacijskega omrežja, s katerim upravlja Komunala Novo mesto znaša 13.732 m. Kanalizacijsko omrežje je razli čnih profilov do 300 mm v mešani in lo čeni izvedbi. Kanalizacijsko omrežje je lo čeno na sistem v Mirni Pe či, sistem naselij v globodolski dolini ter sistem za Šrango.

Profil Dolžina do 16 1.247,60 m 20 6.681,25 m 25 3.275,22 m 30 1.262,33 m tla čni 1.265,60 m Skupaj 13.732 m

V okviru te komunalne opreme smo zajeli kanalizacijo-cevovode ter črpališ ča in čistilne naprave.

Odpadna voda se čisti preko naslednjih čistilnih naprav: • Mirna Pe č (1000 PE), • Globodol (300 PE), • Šranga (100 PE).

15 Črpališ ča so štiri, in sicer 3 na sistemu Globodol in eno na Šrangi.

Površine za ravnanje z odpadki

Vsa naselja v ob čini imajo urejeno ravnanje z odpadki (po naseljih so postavljeni zabojniki za odpadke). Odpadki se odvažajo na CeROD, center za ravnanje z odpadki, d.o.o.

Javne odprte in zelene površine

Javne odprte in zelene površine se nahajajo v naselju Mirna Pe č. V programu opremljanja smo za javne odprte in zelene površine upoštevali obmo čje, ki gravitira k igriš čema pri stari in novi osnovni šoli.

16 3 OPREDELITEV OBRA ČUNSKIH OBMO ČIJ

Obra čunska obmo čja so prikazana na karti v prilogi programa opremljanja.

Ceste

Za cestno omrežje smo dolo čili dve obra čunski obmo čji CE1, ceste – delno opremljeno obmo čje in CE2, ceste – opremljeno obmo čje. CE1, ceste - delno opremljeno obmo čje predstavlja obmo čja, kjer je sicer prometno omrežje deloma že vzpostavljeno, vendar je za njegovo nemoteno delovanje potrebna dograditev javnega prometnega omrežja. CE2, ceste - opremljeno obmo čje predstavlja obmo čja, ki so v celoti opremljena s cestnim omrežjem, tako da ni potrebna dograditev javnega prometnega omrežja.

Dodatna razlaga: Ob odmeri komunalnega prispevka se zavezancu odmeri komunalni prispevek za obmo čje CE1 ali za obmo čje CE 2, odvisno od stanja v naravi: • Če mora investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja zgraditi del javnega prometnega omrežja, se mu odmeri komunalni prispevek za obmo čje CE1. Tovrstna odmera se praviloma izvede ob obra čunu komunalnega prispevka za obmo čje neizvedenih ob činskih podrobnih prostorskih na črtov ali njegovih predhodnih aktov, kjer komunalna oprema ni zgrajena v celoti. Investitor in Ob čina morata v primeru obra čuna komunalnega prispevka samo za obmo čje CE1 dodatno skleniti pogodbo o opremljanju, s katero dore četa obveznosti investitorja v izgradnjo manjkajo če komunalne opreme – izdela se program opremljanja. • Če se investitor neposredno priklju či na obstoje če prometno omrežje, se mu odmeri komunalni prispevek za obmo čje CE2. V tem primeru ob pla čilu komunalnega prispevka ob čina investitorju zagotavlja možnost priklju čitve na javno prometno omrežje, brez pogojevanja kakršnihkoli dodatnih investicij v javno prometno omrežje. • Če investitor gradi na obmo čju, ki ni opremljeno s prometnim omrežjem, se mu komunalni prispevek za prometno omrežje po tem programu opremljanja ne obra čuna. • Če se investitor priklju čuje neposredno na državno cesto, je dolžan poravnati enake obveznosti, kot če bi se priklju čeval na ob činsko cesto.

Vodovod

Obmo čje vodovodnega omrežja je razdeljeno na 2 obra čunski obmo čji; VO1 – vodovod – delno opremljeno obmo čje in VO2 – vodovod – opremljeno obmo čje. VO1 – vodovod – delno opremljeno obmo čje predstavlja obmo čja, kjer je za njegovo nemoteno delovanje potrebna dograditev javnega vodovodnega omrežja.

17 VO2 – vodovod – opremljeno obmo čje predstavlja obmo čja, ki so v celoti opremljena in dograditev javnega vodovodnega omrežja ni potrebna.

Za obra čunsko obmo čje vodovodnega omrežja (oskrbno obmo čje) smo vzeli obmo čje s predvidenim z najdaljšim vodovodnim priklju čkom 150 m. To razdaljo smo korigirali s poselitvijo, mejami zemljiških parcel in morebitnimi ovirami (vodotoki, železnica, avtocesta).

Dodatna razlaga: Ob odmeri komunalnega prispevka se zavezancu odmeri komunalni prispevek za obmo čje VO1 ali za obmo čje VO 2, odvisno od stanja v naravi: • Če mora investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja zgraditi del javnega vodovodnega omrežja, se mu odmeri komunalni prispevek za obmo čje VO1. Tovrstna odmera se praviloma izvede ob obra čunu komunalnega prispevka za obmo čje neizvedenih ob činskih podrobnih prostorskih na črtov ali njegovih predhodnih aktov, kjer komunalna oprema ni zgrajena v celoti. Investitor in Ob čina morata v primeru obra čuna komunalnega prispevka samo za obmo čje VO1 dodatno skleniti pogodbo o opremljanju, s katero dore četa obveznosti investitorja v izgradnjo manjkajo če komunalne opreme – izdela se program opremljanja. • Če se investitor neposredno priklju či na obstoje če vodovodno omrežje, se mu odmeri komunalni prispevek za obmo čje VO2. V tem primeru ob pla čilu komunalnega prispevka ob čina investitorju zagotavlja možnost priklju čitve na javno vodovodno omrežje, brez pogojevanja kakršnihkoli dodatnih investicij v javno vodovodno omrežje. • Če investitor gradi na obmo čju, ki ni opremljeno s vodovodnim omrežjem, se mu komunalni prispevek za vodovodno omrežje po tem programu opremljanja ne obra čuna.

Kanalizacija

Obmo čje kanalizacijskega omrežja je razdeljeno na 2 obračunski obmo čji; KA1 – kanalizacija – delno opremljeno obmo čje in KA2 – kanalizacija – opremljeno obmo čje. KA1 – kanalizacija – delno opremljeno obmo čje predstavlja obmo čja, kjer je za njegovo nemoteno delovanje potrebna dograditev javnega kanalizacijskega omrežja. KA2 – kanalizacija – opremljeno območje predstavlja obmo čja, ki so v celoti opremljena in dograditev javnega kanalizacijskega omrežja ni potrebna.

Za obra čunsko obmo čje kanalizacijskega omrežja smo vzeli obmo čje z najdaljšim kanalizacijskim priklju čkom 50 m. To razdaljo smo korigirali s poselitvijo, mejami zemljiških parcel in morebitnimi ovirami (vodotoki, železnica, avtocesta).

Dodatna razlaga: Ob odmeri komunalnega prispevka se zavezancu odmeri komunalni prispevek za obmo čje KA1 ali za obmo čje KA 2, odvisno od stanja v naravi: • Če mora investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja zgraditi del javnega kanalizacijskega omrežja, se mu odmeri komunalni prispevek za obmo čje KA1. Tovrstna odmera se praviloma izvede ob obra čunu komunalnega prispevka za obmo čje neizvedenih ob činskih podrobnih prostorskih na črtov ali njegovih predhodnih aktov, kjer komunalna oprema ni zgrajena v celoti. Investitor in Ob čina morata v primeru obra čuna komunalnega prispevka samo za obmo čje KA1 dodatno skleniti pogodbo o opremljanju, s katero dore četa obveznosti investitorja v izgradnjo manjkajo če komunalne opreme – izdela se program opremljanja.

18 • Če se investitor neposredno priklju či na obstoje če kanalizacijsko omrežje, se mu odmeri komunalni prispevek za obmo čje KA2. V tem primeru ob pla čilu komunalnega prispevka ob čina investitorju zagotavlja možnost priklju čitve na javno kanalizacijsko omrežje, brez pogojevanja kakršnihkoli dodatnih investicij v javno kanalizacijsko omrežje. • Če investitor gradi na obmo čju, ki ni opremljeno s kanalizacijskim omrežjem, se mu komunalni prispevek za kanalizacijsko omrežje po tem programu opremljanja ne obra čuna.

Površine za ravnanje z odpadki

Obra čunsko obmo čje za površine za ravnanje z odpadki je celotno obmo čje ob čine.

RO - ravnanje z odpadki - prestavlja obmo čje celotne ob čine na obmo čjih stavbnih zemljiš č, ki so ali se bodo v prihodnosti priklju čila na obstoje če omrežje in tudi parcelah, ki v ob činskem prostorskem na črtu niso dolo čena kot stavbna zemljiš ča, vendar na njih stoji ali bodo stali objekti, za katere se lahko odmeri komunalni prispevek. Obmo čje RO zajema tudi obmo čje neizvedenih izvedbenih prostorskih aktov.

Dodatna obrazložitev: Ob odmeri komunalnega prispevka se zavezancu odmeri komunalni prispevek za obmo čje RO, odvisno od stanja v naravi. • Če mora investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja zgraditi del omrežja objektov ravnanja z odpadki, se mu komunalni prispevek za obmo čje RO ne odmeri. Tovrstna odmera se praviloma izvede ob obra čunu komunalnega prispevka za obmo čje neizvedenih ob činskih podrobnih prostorskih na črtov ali njegovih predhodnih aktov, kjer komunalna oprema ni zgrajena v celoti. Investitor in Občina morata v primeru obra čuna komunalnega prispevka za obmo čje RO dodatno skleniti pogodbo o opremljanju, s katero dore četa obveznosti investitorja v izgradnjo manjkajo če komunalne opreme – izdela se program opremljanja. • Če se investitor neposredno priklju či na obstoje če omrežje objektov ravnanja z odpadki, se mu odmeri komunalni prispevek za obmo čje RO. V tem primeru ob pla čilu komunalnega prispevka ob čina investitorju zagotavlja možnost priklju čitve na javno omrežje objektov ravnanja z odpadki, brez pogojevanja kakršnihkoli dodatnih investicij v javno omrežje. • Če investitor gradi na obmo čju, ki ni opremljeno z omrežjem ravnanja z odpadki, se mu komunalni prispevek za omrežje ravnanja z odpadki po tem programu opremljanja ne obra čuna.

Javne odprte in zelene površine

Obračunsko obmo čje za javne odprte in zelene površine je dolo čeno enotno za celo ob čino.

JZ – javne odprte in zelene površine – predstavlja obmo čje oziroma površine, ki gravitirajo k igriš čema pri stari in novi osnovni šoli.

Dodatna obrazložitev: Ob odmeri komunalnega prispevka se zavezancu odmeri komunalni prispevek za obmo čje JZ.

19 Če investitor gradi na obmo čju, ki ni opremljeno z javnimi odprtimi in zelenimi površinami, se mu komunalni prispevek za javne odprte in zelene površine po tem programu opremljanja ne obra čuna.

Posebej je potrebno poudariti, da navedena dolo čila v dodatnih obrazložitvah prikazujejo prevladujo čo prakso odmere komunalnega prispevka. Vsekakor lahko ob odmeri komunalnega prispevka pride do situacije, ko je potrebno postopati druga če od zgornjih navedb. Pristojni ob činski organ ima zato pravico in dolžnost, da samostojno presodi in izvede takšen na čin odmere komunalnega prispevka za prometno omrežje, ki sledi principu odmere komunalnega prispevka, kot ga dolo ča državna zakonodaja.

Za izbrana obra čunska obmo čja po posameznih vrstah komunalne opreme smo dolo čili površino zemljiških parcel (površine parcel) in neto tlorisne površine objektov na podlagi digitalnih podatkov zemljiškega katastra, ki ga vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije. Za potrebe izdelave trenutno veljavnega programa opremljanja so bili obdelani s strani podjetja Topos d.o.o. iz Novega mesta.

Kot deloma opremljena obmo čja so v tem programu opredeljena obmo čja: • OPPN Stanovanjska cona Češenska hosta, • OPPN Stanovanjska cona Nad postajo, • OPPN Industrijska cona Dolenja vas, • OPPN Gospodarska cona Dolenja vas (GC-OPPN-2) – 1. faza.

Kot deloma opremljena obmo čja so v tem programu opredeljena tudi posebna obmo čja za vodovod, za katera je oziroma bo pripravljen poseben program opremljanja: • Poljanska gora – posebno obmo čje v skladu s sprejetim Programom opremljanja za javni vodovod na Poljanski gori in • na črtovano posebno obmo čje severni del ob čine – višinska cona.

Kot deloma opremljena obmo čja so v tem programu opredeljena tudi vinogradniška obmo čja, ki se nahajajo znotraj zgoraj navedenih posebnih obmo čij za vodovod.

20 4 SKUPNI IN OBRA ČUNSKI STROŠKI

4.1 SKUPNI IN OBRA ČUNSKI STROŠKI OBSTOJE ČE IN PREDVIDENE KOMUNALNE OPREME

Skupni stroški predstavljajo stroške izgradnje določene komunalne opreme, obra čunski stroški pa predstavljajo delež skupnih stroškov, ki zapadejo v odmero komunalnega prispevka.

Ceste

Skupne stroške cest smo dolo čili na osnovi normiranih stroškov izgradnje cest na m2 ceste. Površino cest smo dobili tako, da smo dolžino lokalnih zbirnih cest in lokalnih cest pomnožili s širino 5,2 m, javne poti pa smo pomnožili s širino 3 m.

Od dolžine javnih poti smo odšteli 1.005 m javnih poti, ki se nahajajo v Industrijski coni Dolenja vas (te ceste so namre č upoštevane v posebnem programu opremljanja, ki je sprejet za to obmo čje).

V skupnih stroških izgradnje so upoštevani stroški celotne izvedbe kot tudi stroški odkupa oziroma vrednosti zemljiš č in posredni stroški gradnje, kot so izdelava projektne in investicijske dokumentacije, raziskave, vodenje investicije in podobno.

Normirani stroški za lokalne ceste in lokalne zbirne ceste znašajo 90 eur/m2, normirani stroški za javne poti 60 eur/m2, normirani stroški javne razsvetljave pa 2.000 EUR na svetilko.

Dodatno je upoštevana tudi nova komunalna oprema, ki ni zajeta v normiranih stroških za ceste (plo čniki Biška vas, priklju čna cesta za Mirno Pe č - plo čniki). Skupni stroški te opreme so upoštevani v višini dejansko realiziranih zneskov.

Prav tako je v skupnih stroških upoštevana tudi planirana komunalna oprema, in sicer v višini sredstev, ki so rezervirana v prora čunu ob čine v teko čem ali naslednjem letu.

Skupni stroški cest so prikazani v spodnji tabeli. Skupni stroški cest zajemajo tudi DDV, ker si ga ob čina pri izgradnji cest ne pora čunava.

21 Dolžina v m/število Površina Cena v Vrednost Skupaj EUR/ m2 Primarno Sekundarno Primarno Sekundarn Primarno Sekundarno omrežje omrežje omrežje o omrežje omrežje omrežje LZ 331,00 1.721,20 90,00 154.908,00 154.908,00 LC 43.246,00 224.879,20 90,00 20.239.128,00 20.239.128,00 JP 56.340,00 169.020,00 60,00 10.141.200,00 10.141.200,00 SKUPAJ 43.577,00 56.340,00 20.394.036,00 10.141.200,00 30.535.236,00 javna razsvetljava 140,00 2.000,00 187.007,89 92.992,11 280.000,00 SKUPAJ OBJEKTI 140,00 2.000,00 187.007,89 92.992,11 280.000,00 NOVO-ŽE REALIZIRANO 386.764,00 11.003,00 397.767,00 PLANIRANO 2016-2017 143.379,00 143.379,00 SKUPAJ CESTE 20.967.807,89 10.388.574,11 31.356.382,00

Glede na to, da predstavlja cestna infrastruktura bistveni delež v izra čunu celotnega komunalnega prispevka, se je ob čina odlo čila za znižanje obra čunskih stroškov.

Ob čina se je odlo čila, da bo delež skupnih stroškov za obstoje če ceste, ki se bodo upoštevali kot obra čunski, znašal 50%. Za novo zgrajeno cestno omrežje in za še planirano cestno omrežje ob čina ni prejela oziroma ne planira nobenega sofinanciranja iz prora čuna države in EU skladov, zato so obra čunski stroški te opreme enaki skupnim stroškom.

Višina obra čunskih stroškov za ceste znaša: Vrednost Skupaj Primarno omrežje Sekundarno omrežje LZ 77.454,00 77.454,00 LC 10.119.564,00 - 10.119.564,00 JP - 5.070.600,00 5.070.600,00 SKUPAJ 10.197.018,00 5.070.600,00 15.267.618,00 javna razsvetljava 93.503,95 46.496,05 140.000,00 JAVNA RAZSVETLJAVA 93.503,95 46.496,05 140.000,00 NOVO – ŽE REALIZIRANO 386.764,00 11.003,00 397.767,00 PLANIRANO 2016-2017 - 143.379,00 143.379,00 SKUPAJ CESTE 10.677.285,95 5.271.478,05 15.948.764,00

Obra čunski stroški po posameznih obra čunskih obmo čjih so prikazani v spodnji tabeli:

Vodovodno omrežje

Za vodovodno omrežje, ki je bilo zgrajeno v času do priprave veljavnega programa opremljanja, so se skupni stroški dolo čili na osnovi normiranih stroškov po posameznih premerih cevi.

Razdelitev cevovodov na primarni in sekundarni del je bila narejena na osnovi katastra. Vodovodno omrežje, poleg linijskih objektov – samih vodovodnih cevi, zajema tudi številne to čkovne in druge objekte. Številni manjši to čkovni objekti (kot so npr. hidranti, zasuni), so

22 zajeti že v normiranih stroških za cevovode. Ve čji objekti so obravnavani posebej ( črpališ ča, vodohrani). Objekti, ki so upoštevani v tem programu opremljanja, so prikazani v spodnji tabeli.

Dodatno so upoštevana tudi nova vodovodna omrežja, ki so bila zgrajena v letih od priprave veljavnega programa opremljanja do 2015. Skupni stroški teh vodovodnih omrežij so upoštevani v višini dejansko realiziranih zneskov.

Prav tako so v skupnih stroških upoštevana tudi planirana vodovodna omrežja, in sicer v višini sredstev, ki so rezervirana v prora čunu ob čine v teko čem ali naslednjem letu.

Skupni stroški vodovodnega omrežja so prikazani v spodnji tabeli. Skupni stroški vodovodnega omrežja ne zajemajo DDV, ker si ga ob čina pri izgradnji vodovodov pora čunava.

Cena v Dolžina v m/število EUR/m Vrednost Skupaj Primarno Sekundarno Sekundarno omrežje omrežje Primarno omrežje omrežje

DN 0 - 100 452,63 18.747,05 100,00 45.263,00 1.874.705,00 1.919.968,00

DN 100 - 200 14.483,49 6.403,14 160,00 2.317.358,40 1.024.502,40 3.341.860,80

DN 90 4.447,00 100,00 444.700,00 444.700,00

SKUPAJ CEVOVODI 19.383,12 25.150,19 2.807.321,40 2.899.207,40 5.706.528,80 Črpališ če Gornja Mirna Pe č 1,00 80.000,00 80.000,00 80.000,00 Vodohran Biška vas (70 m3) 1,00 80.000,00 80.000,00 80.000,00 Vodohran Hmelj čič (30 m3) 1,00 35.000,00 35.000,00 35.000,00 Vodohran Malenska vas (200 m3) 1,00 130.000,00 130.000,00 130.000,00 Vodohran Veliki Kal (100 m3) 1,00 110.000,00 110.000,00 110.000,00 Vodohran Poljane (Plešivica) (200 m3) 1,00 130.000,00 130.000,00 130.000,00

SKUPAJ OBJEKTI 6,00 565.000,00 - 565.000,00 REALIZIRANO 2012- 2015 695.542,34 164.041,37 859.583,71 PLANIRANO 2016- 2017 1.409.238,85 - 1.409.238,85

SKUPAJ VODOVOD 5.477.102,59 3.063.248,77 8.540.351,36 *Opomba: Iz sekundarnega omrežja, ki je bilo zgrajeno v času do priprave osnovnega programa opremljanja, smo odšteli 1.211,09 m omrežja na obmo čju Poljanske gore, za katerega je narejen poseben program opremljanja.

Ob čina se je tudi v tem primeru odlo čila za znižanje obra čunskih stroškov. Delež skupnih stroškov za obstoje če vodovodno omrežje (ki je bilo zgrajeno do priprave veljavnega programa opremljanja) , ki se bodo upoštevali kot obra čunski, bo znašal 70%.

Pri dolo čitvi obra čunskih stroškov za nova vodovodna omrežja, ki so bila zgrajena v obdobju od 2012 do 2015 in za planirana vodovodna omrežja je upoštevano sofinanciranje s strani državnega prora čuna in sredstev EU, zato so ti stroški ustrezno zmanjšani.

23 Višina obra čunskih stroškov za vodovodno omrežje znaša: Vrednost Skupaj Primarno omrežje Sekundarno omrežje SKUPAJ CEVOVODI 1.965.124,98 2.029.445,18 3.994.570,16 SKUPAJ OBJEKTI 395.500,00 395.500,00 REALIZIRANO 2012-2015 303.804,84 164.041,37 467.846,21 PLANIRANO 2016- 2017 242.388,86 242.388,86 SKUPAJ VODOVOD 2.906.818,68 2.193.486,55 5.100.305,23

Kanalizacija

Za kanalizacijo, ki je bila zgrajena v času do priprave veljavnega programa opremljanja, so se skupni stroški dolo čili na osnovi normiranih stroškov po posameznih premerih cevi.

Razdelitev cevovodov na primarni in sekundarni del je bila narejena na osnovi katastra.

Kanalizacijsko omrežje, poleg linijskih objektov – kanalov, zajema tudi manjše objekte (jaški), ki so zajeti že v samem normiranem strošku. Ve čji objekti so obravnavani posebej ( črpališ ča, čistilne naprave). Objekti, ki so upoštevani v tem programu opremljanja, so prikazani v spodnji tabeli in so všteti med primarno omrežje.

Dodatno so upoštevana tudi nova kanalizacijska omrežja, ki so bila zgrajena v letih od priprave veljavnega programa opremljanja do 2015. Skupni stroški teh kanalizacijskih omrežij so upoštevani v višini dejansko realiziranih zneskov.

Prav tako so v skupnih stroških upoštevana tudi planirana kanalizacijska omrežja, in sicer v višini sredstev, ki so rezervirana v prora čunu ob čine v teko čem ali naslednjem letu.

Skupni stroški kanalizacije so prikazani v spodnji tabeli. Skupni stroški kanalizacije ne zajemajo DDV, ker si ga ob čina pri izgradnji kanalizacije pora čunava.

24 Cena v Dolžina v m/število EUR/m Vrednost Skupaj Primarno Sekundarno Primarno Sekundarno omrežje omrežje omrežje omrežje

do 150 mm 7,46 1.027,92 110,00 820,60 113.071,20 113.891,80

160 mm 174,58 223,69 130,00 22.695,40 29.079,70 51.775,10

200 mm 2.206,71 3.815,66 200,00 441.342,00 763.132,00 1.204.474,00

250 mm 1.652,90 1.451,66 220,00 363.638,00 319.365,20 683.003,20

300 mm 690,09 250,00 - 172.522,50 172.522,50

tla čni vod 74,23 855,24 200,00 14.846,00 171.048,00 185.894,00

SKUPAJ 4.115,88 8.064,26 843.342,00 1.568.218,60 2.411.560,60

ČN Mirna Pe č 1,00 300.000,00 300.000,00 300.000,00

ČN Globodol 1,00 160.000,00 160.000,00 160.000,00

ČN Šranga 1,00 100.000,00 100.000,00 100.000,00

Mala čistilna naprava biološka 1,00 50.000,00 50.000,00 50.000,00

Črpališ če Šranga 1,00 25.000,00 25.000,00 25.000,00

Črpališ če Globodol 1,00 25.000,00 25.000,00 25.000,00

SKUPAJ OBJEKTI 6,00 660.000,00 660.000,00

REALIZIRANO 2012-2015 186.647,48 354.714,91 541.362,39

PLANIRANO 2016- 2017 787.345,00 131.690,00 919.035,00 SKUPAJ KANALIZACIJSKO OMREŽJE 2.477.334,48 2.054.623,51 4.531.957,99

Ob čina se je tudi v tem primeru odlo čila za znižanje obra čunskih stroškov. Delež skupnih stroškov za obstoje če kanalizacijsko omrežje (ki je bilo zgrajeno do priprave veljavnega programa opremljanja) , ki se bodo upoštevali kot obra čunski, bo znašal 70%.

Pri dolo čitvi obra čunskih stroškov za nova kanalizacijska omrežja, ki so bila zgrajena v obdobju od 2012 do 2015 in za planirana kanalizacijska omrežja je upoštevano sofinanciranje s strani državnega prora čuna in sredstev EU, zato so ti stroški ustrezno zmanjšani.

Višina obra čunskih stroškov za kanalizacijo znaša:

Vrednost Skupaj Primarno omrežje Sekundarno omrežje SKUPAJ CEVOVODI 590.339,40 1.097.753,02 1.688.092,42 SKUPAJ OBJEKTI 462.000,00 - 462.000,00 REALIZIRANO 2012-2015 186.647,48 274.714,91 461.362,39 PLANIRANO 2016- 2017 787.345,00 131.690,00 919.035,00 SKUPAJ KANALIZACIJSKO OMREŽJE 2.026.331,88 1.504.157,93 3.530.489,81

Javne odprte in zelene površine

K skupnim stroškom javnih odprtih površin so štete površine, ki gravitirajo k igriš ču pri stari osnovni šoli in površine, ki gravitirajo k igriš ču pri novi osnovni šoli. Za obe šolski igriš či upoštevali površino 2.200 m 2. Normiran strošek kvadratnega metra igriš ča znaša 100 EUR.

Obra čunski stroški so v tem primeru enaki skupnim stroškom. Višina skupnih in obra čunskih stroškov za javne odprte površine je prikazana v spodnji tabeli (z DDV).

Površina Normirani str. Število v m2 v EUR/m Vrednost v EUR

šolsko igriš če (pri stari in novi šoli) 2,00 2.200,00 100,00 220.000,00

SKUPAJ JAVNE ODPRTE IN ZELENE POVRŠINE 220.000,00

Površine za ravnanje z odpadki

V skupnih stroških površin za ravnanje z odpadki so upoštevani zabojniki, ki so postavljeni na razli čnih lokacijah po ob čini, podstavki za odjemna mesta in ob činski vložek v CeROD. Vrednost te komunalne opreme je upoštevana v višini dejansko realiziranih zneskov (na podlagi evidenc iz poslovnih knjig).

Višina skupnih stroškov znaša: Vrednost zabojniki 43.622,42 Cerod 109.598,11 podstavki za odjemna mesta 2.053,80 SKUPAJ - OBSTOJE ČE 155.274,33 PLANIRANO 2016, 2017 12.693,00 SKUPAJ RAVNANJE Z ODPADKI 167.967,33

Obra čunski stroški so skupni stroški znižani za sofinanciranje EU pri vlaganjih v CeROD in znašajo:

Vrednost SKUPAJ - OBSTOJE ČE 148.386,50 PLANIRANO 2016, 2017 12.693,00 SKUPAJ RAVNANJE Z ODPADKI 161.079,50

26 Skupni in obra čunski stroški obstoje če in predvidene komunalne opreme

Skupni in obra čunski stroški obstoje če in predvidene komunalne opreme so prikazani v spodnji zbirni tabeli.

SKUPNI STROŠKI V EUR OBRA ČUNSKI STROŠKI V EUR Primarno Sekundarno Skupaj Primarno Sekundarno Skupaj omrežje omrežje omrežje omrežje

VODOVOD 5.477.102,59 3.063.248,77 8.540.351,36 2.906.818,68 2.193.486,55 5.100.305,23 KANALIZACIJA 2.477.334,48 2.054.623,51 4.531.957,99 2.026.331,88 1.504.157,93 3.530.489,81 CESTE 20.967.807,89 10.388.574,11 31.356.382,00 10.677.285,95 5.271.478,05 15.948.764,00 JAVNE POVRŠINE 220.000,00 220.000,00 220.000,00 220.000,00 POVRŠINE ZA RAVNANJE Z ODPADKI 167.967,33 167.967,33 161.079,50 161.079,50

Obra čunski stroški po obra čunskih obmo čjih

Obra čunske stroške smo razdelili po obra čunskih obmo čjih, pri čemer smo upoštevali: • da stroški ustreznega deleža primarnega omrežja (ki je bil dolo čen glede na površine parcel oziroma neto tlorisnih površin na delno opremljenem obmo čju) predstavljajo stroške delno opremljenega obmo čja, • da stroški ustreznega deleža primarnega omrežja (ki je bil dolo čen glede na površine parcel oziroma neto tlorisnih površin na opremljenem obmo čju) in celotni stroški sekundarnega omrežja predstavljajo stroške opremljenega obmo čja.

Obra čunski stroški po obra čunskih obmo čjih za izra čun Cpij Delno opremljeno Opremljeno Skupaj Vodovod 574.357,37 4.525.947,86 5.100.305,23 Kanalizacija 701.972,54 2.828.517,27 3.530.489,81 Ceste 1.720.742,81 14.228.021,19 15.948.764,00 Javne površine 220.000,00 220.000,00 Površine za ravnanje z odpadki 161.079,50 161.079,50

Obra čunski stroški po obra čunskih obmo čjih za izra čun Ctij Delno opremljeno Opremljeno Skupaj Vodovod 1.814.949,81 3.285.355,42 5.100.305,23 Kanalizacija 1.636.666,50 1.893.823,31 3.530.489,81 Ceste 6.295.153,45 9.653.610,55 15.948.764,00 Javne površine 220.000,00 220.000,00 Površine za ravnanje z odpadki 161.079,50 161.079,50

27 4.2 PREDVIDENA VLAGANJA PO OBSTOJE ČIH PROGRAMIH OPREMLJANJA

Na obmo čju ob čine so bili sprejeti še drugi programi opremljanja, ki so bili sprejeti z odloki, in sicer: • Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljiš č in merilih za odmero komunalnega prispevka za obmo čje »Ob činskega podrobnega prostorskega na črta Industrijska cona Dolenja vas (Uradni list RS, št. 47/2012). • Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljiš č in merilih za odmero komunalnega prispevka za sekundarni vodovod višinske cone (Uradni list RS, št. 81/2012). • Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za javni vodovod na Poljanski gori (Uradni list RS, št. 98/2009) in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za javni vodovod na Poljanski gori – čistopis (Uradni list RS, št. 45/2014).

Skupni in obra čunski stroški komunalne opreme po teh programih opremljanja so podrobneje prikazani v posebnih programih opremljanja za ta obmo čja, ki so v tem programu opredeljena kot deloma opremljena obmo čja oziroma posebna obmo čja za vodovod.

5 PRIKAZ POVRŠIN PARCEL IN NETO TLORISNIH POVRŠIN OBJEKTOV

Obmo čje programa opremljanja je obmo čje vseh stavbnih zemljiš č, na katerih stojijo ali se na črtuje gradnja objektov, za katere se lahko odmeri komunalni prispevek. Dodatno smo v program opremljanja dodali tudi parcele, ki v ob činskem prostorskem na črtu niso dolo čena kot stavbna zemljiš ča, vendar na njih stoji ali bodo stali objekti, za katere se lahko odmeri komunalni prispevek.

Obmo čja, ki so predmet programa opremljanja, so vsa območja stavbnih zemljiš č, dolo čena z veljavnimi izvedbenimi prostorskimi akti.

V ob čini je ve č obmo čij razpršene gradnje, ki nimajo dolo čenega stavbnega zemljiš ča. Vsem tem objektom, ki ne ležijo na z ob činskim prostorskim na črtom dolo čenem stavbnem zemljiš ču, se je predpostavilo pripadajo če stavbno zemljiš če v odvisnosti od površine, pridobljene iz katastra stavb.

Iz celote stavbnih zemljiš č 4.663.251,10 m 2 smo izlo čili zemljiš ča grajenega javnega dobra (državne in ob činske ceste, železnico) v višini 1.192.980,50 m 2 oziroma 26 %. Dodatno smo od površin 3.470.270,60 m 2 izlo čili še stavbne parcele, na katerih ni predvidena gradnja, (razlivna obmo čja v primeru poplav, zeleni lo čilni pasovi z železnico, avtocesto in ob činskimi prometnicami…).

Površine za vodovod, kanalizacijo, ceste in površine za ravnanje z odpadki, ki se izlo čijo, smo zmanjšali za površine parcel v OPPN Gospodarska cona Dolenja vas (GC-OPPN-2) – 1. faza. Površine parcel v OPPN Gospodarska cona Dolenja vas znašajo 163.229 m2 in se vklju čijo kot površine parcel za delno opremljeno obmo čje. Površine za kanalizacijo, ki se izlo čijo, smo dodatno zmanjšali še za površine parcel na obmo čju »na Postaji, pod železniško progo«, kjer je na črtovana izgradnja novega kanalizacijskega omrežja, zaradi česar se stavbna zemljiš ča na tem obmo čju, ki se bodo lahko priklju čila na novo zgrajeno kanalizacijo, vklju či v opremljeno obmo čje za kanalizacijo. Površine parcel na obmo čju »na Postaji, pod železniško progo« znašajo 8.291 m2.

28 Na ta ra čun so se ustrezno pove čale površine za obra čun.

V spodnji tabeli prikazujemo skupno površino parcel za posamezno vrsto infrastrukture, površino parcel, ki se izlo čijo iz skupne vsote in parcele na posameznem obra čunskem obmo čju.

Površine parcel Površine, ki se izlo čijo Površine za obra čun

VODOVOD (VO) 3.470.270,60 777.735,60 2.692.535,00

VO1-delno opremljeno 532.017,13

VO2-opremljeno 2.160.517,87

KANALIZACIJA (KA) 3.470.270,60 2.175.982,60 1.294.288,00

KA1-delno opremljeno 448.374,05

KA2-opremljeno 845.913,95

CESTE (CE) 3.470.270,60 688.089,60 2.782.181,00

CE1-delno opremljeno 448.374,05

CE2-opremljeno 2.333.806,95 JAVNE ODPRTE IN ZELENE POVRŠINE (JZ) 3.470.270,60 3.470.270,60 957.078,00 POVRŠINE ZA RAVNANJE Z ODPADKI (RO) 3.470.270,60 688.089,60 2.782.181,00

Za dolo čitev podatka o obstoje či neto tlorisni površini objekta se privzame podatek iz registra nepremi čnin, s katerim upravlja GURS. Zaradi nepopolnosti obstoje čega registra smo iz evidence objektov izlo čili objekte, manjše od 10 m 2, ker v naravi ve činoma predstavljajo nenaseljene pomožne objekte (lope, drvarnice, ). Ti podatki predstavljajo neto tlorisne površine obstoje čih objektov na že pozidanih stavbnih zemljiš čih.

Upoštevati pa moramo tudi neto tlorisne površine komunalno opremljenih nepozidanih stavbnih zemljiš č.

Na podlagi obstoje čih podatkov in podatkov namenske rabe zemljiš č iz ob činskega prostorskega na črta smo dobili podatke o pozidanih površinah in obmo čjih stavbnih zemljiš č. Za ta obmo čja smo potem izra čunali povpre čni faktor izkoriš čenosti stavbnega zemljiš ča in na podlagi tega indeksa izra čunali še možne pozidave na nezazidanih stavbnih zemljiš čih. V spodnji tabeli je prikaz možnih neto tlorisnih površin na nezazidanih stavbnih zemljiš čih.

Neto tlorisne površine (m 2)

Nezazidana stavbna zemljiš ča 63.240,71

V programu opremljanja smo zajeli tudi stavbne površine na na črtovanih obmo čjih ob činskih podrobnih prostorskih na črtov, kjer bodo sprejeti posebni programi opremljanja in podro čje

29 nove osnovne šole v Mirni Pe či, zato smo dodatno upoštevali tudi neto tlorisne površine teh objektov. Neto tlorisne površine teh objektov so prikazane v spodnji tabeli.

Na črtovani objekti + nova OŠ Neto tlorisne površine (m2)

OPPN IC Dolenja vas 131.544,72 OPPN Nad postajo 141.594,92 OPPN Češenska hosta 118.700,00

Nova OŠ 7.508,69

OPPN Gospodarska cona Dolenja vas 97.937,00

Skupaj 497.285,33

Glede na možnost priklju čevanja smo nato dolo čili neto tlorisne površine po posamezni vrsti komunalne infrastrukture.

Pri prera čunu neto tlorisnih površin po posamezni vrsti komunalne infrastrukture smo upoštevali tudi na črtovano spremembo namenske rabe površin v ob činskem prostorskem na črtu (stavbna zemljiš ča za obstoje če objekte v okviru vinogradniških obmo čij) in odšteli neto tlorisne površine stavb, ki so na obmo čjih, kjer ni možna priklju čitev.

Dodatno smo pri neto tlorisnih površinah za kanalizacijo upoštevali še neto tlorisne površine na obmo čju »na Postaji, pod železniško progo«, kjer je na črtovana izgradnja novega kanalizacijskega omrežja. Neto tlorisne površine na obmo čju »na Postaji, pod železniško progo« znašajo 1.522,20 m2. Podatki o obstoje čih neto tlorisnih površinah objektov so bili povzeti iz katastra stavb, s katerim razpolaga GURS. Ti podatki predstavljajo neto tlorisne površine obstoje čih objektov na že pozidanih stavbnih zemljiš čih. Med neto tlorisnimi površinami obstoje čih objektov nismo upoštevali neto tlorisnih površin nestanovanjskih stavb.

Skupne neto tlorisne površine za posamezno vrsto komunalne infrastrukture so prikazane v spodnji tabeli.

NTP na Postaji, NTP obstoje če in Na črtovana pod žel. progo nezazidano gradnja SKUPAJ NTP

VODOVOD (VO) 324.873,08 497.285,33 822.158,41

KANALIZACIJA (KA) 1.522,20 109.100,37 497.285,33 606.385,50

CESTE (CE) 333.431,43 497.285,33 830.716,76 JAVNE ODPRTE IN ZELENE POVRŠINE (JZ) 92.760,07 497.285,33 590.045,40 POVRŠINE ZA RAVNANJE Z ODPADKI (RO) 333.431,43 497.285,33 830.716,76

30 Neto tlorisne površine na posameznem obra čunskem obmo čju za posamezno vrsto komunalne infrastrukture so prikazane v spodnji tabeli.

NTP na obra čunskem obmo čju v m2 VODOVOD (VO) 822.158,41 VO1 - delno opremljeno 513.336,54 VO2-opremljeno 308.821,87 VODOVOD (KA) 606.385,50 KA1 - delno opremljeno 489.777,04 KA2-opremljeno 116.608,46 CESTE(CE) 830.716,76 CE1 - delno opremljeno 489.777,04 CE2-opremljeno 340.939,72 JAVNE ODPRTE IN ZELENE POVRŠINE (JZ) 590.045,40 POVRŠINE ZA RAVNANJE Z ODPADKI (RO) 830.716,76

31 6 PODLAGE ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA

6.1 PRERA ČUN OBRA ČUNSKIH STROŠKOV NA ENOTO MERE

Za potrebe odmere komunalnega prispevka zavezancem, je potrebno izra čunane obra čunske stroške prera čunati na enoto mere, ki se uporablja za odmero komunalnega prispevka. Prera čun se opravi na naslednji na čin:

Cp(ij) = OS(ij) / ∑A(j) in Ct(ij)= OS(ij) / ∑T(j)

Zgornje oznake pomenijo: Cp(ij) strošek opremljanja kvadratnega metra parcele z dolo čeno gospodarsko javno infrastrukturo na obra čunskem obmo čju, Ct(ij) strošek opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z dolo čeno gospodarsko javno infrastrukturo na obra čunskem obmo čju, OS(ij) obra čunski stroški investicije za dolo čeno gospodarsko javno infrastrukturo na obra čunskem obmo čju ∑A(j) vsota površin vseh parcel oziroma delov parcel, ki ležijo na obra čunskem obmo čju, zmanjšana za površine namenjene objektom grajenega javnega dobra ∑T(j) vsota površin vseh neto tlorisnih površin na obra čunskem obmo čju

Strošek opremljanja za odmero komunalnega prispevka, prera čunan na površino parcel oziroma neto tlorisno površino objektov na obra čunskem obmo čju je prikazan v spodnji tabeli.

Vrednost Cp(ij) in Ct(ij) za dolo čeno komunalno opremo na posameznem obra čunskem obmo čju (v EUR/m2)

Komunalna oprema Obra čunsko obmo čje Cpij Ctij VO1- delno opremljeno obmo čje 1,08 3,54 vodovod (VO) VO2- opremljeno obmo čje 2,09 10,64 KA1 - delno opremljeno obmo čje 1,57 3,34 kanalizacija (KA) KA2 - opremljeno obmo čje 3,34 16,24 CE1 - delno opremljeno obmo čje 3,84 12,85 ceste (CE) CE2 - opremljeno obmo čje 6,10 28,31 javne odprte in zelene površine (JZ) JZ- javne odprte in zelene površine 0,23 0,37 površine za ravnanje z odpadki (RO) RO - površine za ravnanje z odpadki 0,06 0,19

6.2 RAZMERJE MED MERILOM PARCELE IN MERILOM NETO TLORISNE POVRŠINE

Razmerje med merilom parcele (Dp) in merilom neto tlorisne površine obstoje čega ali predvidenega objekta (Dt) se za vsa obra čunska obmo čja, za vso komunalno opremo dolo či v razmerju Dp:Dt=0,3:0,7.

32 6.3 FAKTOR DEJAVNOSTI

Faktor dejavnosti se lahko dolo či za posamezne vrste objektov glede na pretežno dejavnost. Pri dolo čitvi vrst objektov glede na dejavnosti je potrebno upoštevati predpise o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o dolo čitvi objektov državnega pomena.

Faktor dejavnosti se za posamezne vrste objektov dolo či v sorazmerju z obremenjevanjem komunalne opreme glede na prevladujo čo dejavnost v objektu. Faktor dejavnosti se lahko za razli čne vrste objektov dolo či v razponu od 0,7 do 1,3.

Faktor dejavnosti je 1, razen za naslednje vrste objektov, dolo čene po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in po dolo čitvi objektov državnega pomena:

6.4 IZRA ČUN KOMUNALNEGA PRISPEVKA

V skladu z veljavnimi predpisi se komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme za primer gradnje novega objekta na novi parceli in odmere komunalnega prispevka za obstoje či objekt, ki se opravi po uradni dolžnosti, se izračuna na podlagi naslednjega obrazca: KP ij = (Aparcela * Cp ij * Dp) + (Kdejavnost * Atlorisna * Ct ij * Dt) Pri tem posamezne oznake pomenijo: kjer je: KP ij komunalni prispevek za dolo čeno vrsto komunalne opreme na posameznem obra čunskem obmo čju; Aparcela zemljiš če, sestavljeno iz ene ali ve č zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu; Cp ij obra čunski strošek opremljanja kvadratnega metra parcele objekta z dolo čeno vrsto komunalne opreme na posameznem obra čunskem obmo čju; Dp delež parcele pri izra čunu komunalnega prispevka; Kdejavnost faktor dejavnosti; Ct ij je obra čunski strošek opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z dolo čeno vrsto komunalne opreme na posameznem obra čunskem obmo čju; Atlorisna neto tlorisna površina objekta, dolo čena s standardom SIST ISO 9836, katera se pridobi iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja; Dt delež neto tlorisne površine objekta pri izra čunu komunalnega prispevka.

Celotni komunalni prispevek se izra čuna na naslednji na čin: KP = Σ KP ij Zgornja oznaka pomeni:

33 KP celotni izra čunani komunalni prispevek

6.5 OPROSTITVE PLA ČILA KOMUNALNEGA PRISPEVKA

1) Komunalni prispevek se ne pla ča za gradnjo: • gospodarske javne infrastrukture in • vseh vrst stavb, katerih investitor je ob čina.

2) Komunalnega prispevka niso dolžni pla čati investitorji naslednjih gradenj: • pri gradnji socialnih in neprofitnih stanovanj ter objektov, • pri gradnji objektov za izobraževanje, znanstveno raziskovalno delo in zdravstvo po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije objektov.

3) Do zmanjšanja odmere komunalnega prispevka je investitor upravi čen v primeru, da je prispeval k izgradnji komunalne opreme v Ob čini Mirne Pe č pod pogojem, da predloži dokazila o lastnih vlaganjih in vlaganjih zakonca v posamezno komunalno opremo (pogodba, ra čun, virman, blagajniški prejemek). Obra čunske situacije, predra čuni se ne štejejo kot dokazila o vlaganjih v komunalno opremo. Če je bila za odkup zemljiš ča sklenjena z ob čino pogodba, iz katere je razvidno, da je investitor ali predhodni lastnik že pla čal dolo čen strošek komunalnega opremljanja parcele, se od izra čunanega komunalnega prispevka za novo stanje odšteje del pogodbene vrednosti (revalorizirane z indeksom rasti cen za ostalo nizko gradnjo, ki ga objavlja Gospodarska zbornica Slovenije), ki jo ob upoštevanju dolo čil tega odloka lahko štejemo kot del že pla čanega komunalnega prispevka. V primeru, ko je investitor financiral izgradnjo javne komunalne opreme v soglasju s pristojnim podjetjem, mora v zvezi s tem predložiti dokazila in pismeno izjavo pristojnega podjetja. Vlaganja se upoštevajo za zadnjih 20 let in se revalorizirajo z indeksom rasti cen za nizko gradnjo. Vlaganja v komunalno opremo se za posamezno vrsto komunalne opreme upoštevajo le pri obra čunu dela komunalnega prispevka za isto vrsto komunalne opreme. Do zmanjšanja komunalnega prispevka so ob izpolnjenih pogojih iz prejšnjih odstavkov te to čke upravi čeni investitorji prizidav, dozidav, nadzidav, nadomestnih gradenj in podobnih gradenj na lokaciji, kjer že stojijo objekti njihovih staršev in ki predložijo dokazilo o vlaganjih svojih staršev, vendar le do višine še neuveljavljenega zneska. Investitor, ki je kupil nepremi čnino, v povezavi s katero se predhodni lastnik že vlagali v izgradnjo komunalne opreme, je do zmanjšanja pla čila komunalnega prispevka ob izpolnjenih pogojih iz prejšnjih odstavkov te to čke upravi čen v primeru, ko predloži dokazila o predhodnih vlaganjih prejšnjega lastnika v posamezno komunalno opremo.

4) Stavbam za rastlinsko pridelavo (12711), stavbam za rejo živali (12712) in drugim nestanovanjskim kmetijskim stavbam (12714) se komunalni prispevek zniža za 60%. V primeru investitorja, ki je nosilec ali član kmetijskega gospodarstva, ima status kmeta in je kmetijsko gospodarstvo vpisano v register kmetijskih gospodarstev, se olajšava oziroma znižanje komunalnega prispevka šteje kot državna pomo č. V tem primeru se lahko prizna maksimalno dopustno znižanje komunalnega prispevka le do višine, s katero ne bodo presežene kvote na podlagi predpisov, ki veljajo za dodeljevanje državnih pomo či, vendar ne ve č kot za 60%. Občina mora oproš čena sredstva v enaki višini nadomestiti iz nenamenskih prihodkov ob činskega proračuna.

5) Investitorji, ki na obmo čju Ob čine Mirna Pe č investirajo v izgradnjo nestanovanjskih stavb in industrijskih gradbenih objektov v skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena, lahko uveljavljajo posebno olajšavo na podlagi pisne zahteve, če izpolnjujejo posebej za to predpisane kriterije in merila. Pri uveljavljanju posebne olajšave bodo upoštevana dolo čila in predpisi, ki veljajo za dodeljevanje državnih pomo či. V tem primeru mora ob čina oproš čena sredstva v enaki višini nadomestiti iz nenamenskih prihodkov ob činskega prora čuna. Investitorji, katerim se za gradnjo stavb, navedenih to čki 4, prizna znižanje komunalnega prispevka, se ne sme upoštevati posebna olajšava po to čki 5. Posebna olajšava stopi v veljavo s sklenitvijo pogodbe med Ob čino Mirna Pe č in investitorjem.

Ob činska uprava je pripravila pravilnik o podrobnejših kriterijih, merilih in na činu dodeljevanja olajšave po to čki 4 in posebne olajšave iz to čke 5, ki je že v veljavi.

6.6 NAČIN PLA ČILA KOMUNALNEGA PRISPEVKA PO OBROKIH

V primeru odlo čb po uradni dolžnosti je možno obro čno odpla čevanje komunalnega prispevka, in sicer najve č v 6 mese čnih obrokih. Za čas, ko je dolžniku odloženo pla čilo dolga oziroma dovoljeno obro čno pla čilo, se za odloženi znesek dolga oziroma nepla čani dolg, vklju čno z zamudnimi obrestmi, zara čunajo obresti po referen čni obrestni meri za državne pomo či, ki jo objavi evropska komisija, v višini, ki je veljala na dan izdaje odlo čbe o odlogu oziroma obro čnem pla čilu.

6.7 INDEKSIRANJE STROŠKOV OPREMLJANJA

Stroški opremljanja na enoto mere (Cpij in Ctij) se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo ob uporabi povpre čnega letnega mese čnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela- ostala nizka gradnja«. Kot izhodiš čni datum za indeksiranje se uporablja datum uveljavitve programa opremljanja oziroma uveljavitve njegovih sprememb in dopolnitev, če so le te vezane na spremembo vrednosti Cp (ij) in Ct(ij).

6.8 ZNIŽANJA KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZARADI VLAGANJ INVESTITORJA

Ob čina lahko z namenom pospešitve pozidave na posameznih obmo čjih, dopusti možnost, da s posameznim investitorjem oz. s skupino investitorjev sklene pogodbo o opremljanju dela ali celotne predvidene komunalne opreme za zemljiš če, na katerem nameravajo graditi. V pogodbi o opremljanju, ki mora biti pripravljena v skladu z dolo čili 78. člen Zakona o prostorskem na črtovanju, se dolo čijo podrobnosti o gradnji komunalne opreme, financiranju investicije, o priklju čevanju objekta na komunalno opremo, roku izgradnje,… Če se Ob čina in zavezanec dogovorita, da bo zavezanec sam zgradil komunalno infrastrukturo, se zavezancu dogovorjena obveznost odšteje od komunalnega prispevka, vendar najve č do višine, ki se za takšno vrsto komunalne opreme v posameznem obra čunskem obmo čju lahko odmeri. V tem primeru se zavezancu izra čuna komunalni prispevek ter tak izra čun navede v odlo čbi o odmeri komunalnega prispevka (odmerni odlo čbi).

35 Investitor je dolžan pla čati še preostali del komunalnega prispevka, v primeru da bo obremenil že zgrajeno komunalno opremo, na katero bo priklju čil novo komunalno opremo iz prejšnjega odstavka.

Če komunalni priklju ček po dolžini bistveno presega povpre čne dolžine priklju čkov na dolo čenem obra čunskem obmo čju oziroma poteka po parcelah, na katerih zavezanec nima lastninske pravice, Ob čina in zavezanec skleneta pogodbo o medsebojnih obveznostih v zvezi z naknadnim priklju čevanjem drugih zavezancev na isti priklju ček. V pogodbi uredita finančne in tehni čne pogoje morebitnega naknadnega priklju čevanja drugih zavezancev ter lastništvo komunalnega voda.

36 6.9 GRAFI ČNE PRILOGE

Grafi čni del v primeru programa opremljanja za obstoje čo komunalno opremo obsega naslednje grafi čne priloge:

karta obra čunskih obmo čij vodovodnega omrežja karta obra čunskih obmo čij kanalizacijskega omrežja karta s prikazom cestnega omrežja karta s prikazom obmo čja javnih odprtih in zelenih površin karta s prikazom obmo čja površin za ravnanje z odpadki

37 6.10 PREDLOG ODLOKA