Klavnica je zdaj pred vrati Minister Podobnik v Bohinju Minister za okolje in prostor Janez Po- dobnik se je 3. aprila v Bohinjski Bistrici sestal z `upanjo Evgenijo Kegl-Koro{ec in sodelavci. @upanja ga je seznanila s {tevilnimi ob~inskimi problemi, najve~ besed pa je bilo glede kanalizacije, grad- nje ~istilne naprave v Bohinjski Bistrici, deponiranju odpadkov in ureditvi Bohinj- skega jezera.

Po besedah ministra Podobnika je ~istil- na naprava v Bohinjski Bistrici tako pomemben projekt, da ga bo vlada pred- nostno prijavila za evropska sredstva iz nove finan~ne perspektive. Zaradi ve~je mo`nosti za uspe{no financiranje naj bi k projektu pritegnili tudi blejsko ob~ino. Ministru so predstavili tudi neurejen Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas je leta 1998 svojo klavnico v Bohinjski Bistrici polo`aj in slabo za{~ito Bohinjskega je- zaprla, {e naprej pa je delala predelava. Leta 2004 so posamezniki iz Bohinja, zaposleni ter zera. Za ureditev kopalnega re`ima, Agrarna skupnost (AS) ^e{njica, Jereka, Podjelje, Koprivnik, AS Srednja vas, AS Stara re`ima plovbe, parkiri{~ in zemlji{~ ob Fu`ina, AS Nem{ki Rovt, AS Nomenj Gorju{e in AS Bohinjska Bistrica ustanovili Mesnine obali ter umiritve prometa skozi Bohinj Bohinja d. o. o., ki so maja 2004 obrat vzele v enajstletni najem. Ve~ na 6. strani. sta se minister in `upanja dogovorila za V. F., foto Pavel Koro{ec ustanovitev skupne delovne skupine strokovnjakov. Janez Podobnik je pred- stavil tudi delo novoustanovljene komisi- je za pripravo zakona o Triglavskem na- rodnem parku (TNP). Ta bo sinteza Klepet osamljenim polep{a dan zakona, ki ga je predlo`il nekdanji poslanec LDS Du{an Vu~ko, zakonskega predloga nevladnih organizacij, evrop- skih izku{enj in novih spoznanj. Predlog naj bi bil pripravljen do jeseni, sprejet pa v drugi polovici prihodnjega leta. Evgenija Kegl-Koro{ec je v zvezi s tem poudarila, da bi moral biti glede na prob- lematiko, ki je drugi ne poznajo tako kot Bohinjci in glede na to, da so tri ~etrtine ob~ine v TNP, v komisiji tudi kdo iz Bohinja. Na bohinjskem obmo~ju je tudi najve~ objektov, predvsem po~itni{kih, ki so bili zgrajeni brez ustreznih dovoljenj. Evge- nija Kegl-Koro{ec je o tem tudi rekla: “^rne gradnje spro`ajo nezadovoljstvo Najstarej{emu, 94-letnemu ~lanu, ki je ostal brez kurjave, so “zrihtali” lesne odpadke iz doma~inov, ki pogosto dolgo ~akajo na Lipa, v Ljubljani so si ogledali opero Renske nimfe in opereto Vesele vdove, imajo vodeno pridobitev gradbenega in ostalih dovo- telovadbo v bazenu in v telovadnici, terapevtsko masa`o, u~ili so se poslikave svile, za~eli ljenj.” so zbirati denar za invalidske pripomo~ke, ki jih potrebuje Milka Stare z Nomenja … To T. Z. je le del dejavnosti Dru{tva invalidov Bohinj. Ve~ na 9. strani. V. F. Nadaljevanje na 3. strani 2 ob~ina

Mar~evska seja ob~inskega sveta Zaprli knjigo o Vodnem parku Ob~inski svet ob~ine Bohinj je na dilo. V odloku so zdru`ene vse spremembe spremembah in dopolnitvah Odloka o tu- mar~evski seji z veliko ve~ino sprejel in dopolnitve pupa od leta 1991, zaradi risti~ni taksi v ob~ini Bohinj, ki bo omogo~al predlog za prodajo ob~inskega dele`a v katerih je bil doslej nepregleden. Odlok ve~ji nadzor nad pobiranjem in odvajanjem dru`bi Bohinj Vodni park d. o. o. dru`bi predstavlja uradno pre~i{~eno besedilo turisti~ne takse, ki je dohodek ob~inskega MPM Engineering d. o. o., sprejel pa je prostorsko ureditvenih meril in pogojev za prora~una. Direktor ob~inske uprave Boris tudi obvezno razlago dolo~il odloka o gradnjo objektov in druga dela na zemlji- Malej je ob tem dejal, da je nakazane tu- spremembah in dopolnitvah prostorsko {~ih in objektih, prometa z nepremi~ninami risti~ne takse premalo, nekateri pa kljub ureditvenih pogojev za plansko celoto in dolo~itvami gradbene parcele k sedanjim opozarjanju ne po{iljajo obrazcev o preno~it- Bohinj, s ~imer na obmo~ju dana{nje objektom na obmo~ju TNP v ob~ini Bohinj. vah. Izterjavo takse bo prevzela Dav~na ribogojnice v Bohinjski Bistrici, `age v Svetniki so se seznanili tudi s projektom uprava RS. Bohinjski ^e{njici in sirarne v Srednji Strokovne podlage za poselitev - ureditev vasi ne more biti druge dejavnosti. S javnih povr{in v naseljih, ki naj bi ga vsaj Poseben preizkus znanja za taksiste tem so obmo~ja za{~itili pred morebit- postopno za~eli uresni~evati ~imprej. Ob~ina Bohinj je izdala {est dovoljenj za nimi druga~nimi interesi. opravljanje avto-taksi prevozov na obmo~ju Obratovalni ~as gostinskih obratov ob~ine, taksisti pa bodo morali opraviti Smeti so velik biznis Svetniki so tudi sklenili, naj ob~inska upra- preizkus znanja o prometnih poteh, kul- Potem ko je ve~ina svetnikov podprla pred- va pripravi odlok o merilih in pogojih za turnih in drugih turisti~nih znamenitostih log ob~inskega odbora LDS, da ne obrav- dolo~itev podaj{anega obratovalnega ~asa Bohinja. To jih bo stalo 20.000 tolarjev. navajo predloga odloka o podelitvi koncesije gostinskih obratov in kmetij, na katerih se za izvajanje ob~inske gospodarske javne opravlja gostinska dejavnost. Svetniki so se Slovo dele`u v Vodnem parku slu`be zbiranja in prevoza komunalnih seznanili z odlokoma, ki sta ga v zvezi s tem Ve~ina svetnikov je sogla{ala s pogodbo o odpadkov ter odlaganja ostankov predelave pripravila ob~inski odbor LDS in ob~inska odsvojitvi in pridobitvi poslovnega dele`a v ali odstranjevanja komunalnih odpadkov uprava (oba vklju~ujeta odprtje diskotek do dru`bi Bohinj Vodni park d. o. o., s katerim na obmo~ju bohinjske ob~ine, ker da naj o 4. ure zjutraj). Po besedah Du{ana Vu~ka, ob~ina svoj 24,008-odstotni poslovni dele`, tem odlo~a prihodnji ob~inski svet, so bili ki je predstavil predlog LDS, sta zakon o vreden 62.174.164 tolarjev, proda dru`be- zaradi odlaganja odpadkov na seji pred- gostinstvu iz leta 1999 in dr`avni pravilnik niku MPM Engineering d. o. o., s podpisom stavniki kar treh drugih ob~in. Janko S. o dolo~itvi meril za obratovalni ~as ob~ini pogodbe pa izstopa iz dru`be kot dru`benik. Stu{ek, `upan radovlji{ke ob~ine, je pred- dala pristojnost in mo`nost, da v skladu z MPM bo vsoto pla~al v treh enakih letnih stavil sporazum o podregijskem sistemu njima dolo~a merila za podalj{ani obrato- obrokih, prvega do konca junija letos, tretje- dolgoro~nega re{evanja odlaganja komunal- valni ~as. Ob~ina tovrstnega odloka nima, ga do konca leta 2008. nih in podobnih odpadkov iz industrije, kar je zaradi nasprotujo~ih si interesov Na decembrski seji so svetniki na predlog obrti in storitvenih dejavnosti na obmo~ju velikokrat povzro~alo te`ave, lani pa je Franca Kramarja to to~ko umaknili z Zgornje Gorenjske DIRO Radovljica, Izidor `upanja izdala pravilnik, ki je zaradi omeje- dnevnega reda, ker da gre za netranspa- Jerala pa osnutek pogodbe o sofinanciranju vanja ~asa v nekaterih gostinskih obratih rentno prodajo, za prodajo, ki ni v skladu z gradnje in obratovanja medob~inskega cen- povzro~il veliko negodovanje. Pri LDS so uredbo o prodaji ob~inskega in dr`avnega tra za ravnanje z odpadki v Kovorju pri ocenili, da bilo to primerno re{iti z odlokom, premo`enja. Postopek, ki ni bil korektno Tr`i~u, pri ~emer si povsod `elijo, da bi bila ki ga sprejme ob~inski svet, kjer je izpeljan, pa naj se izvede v skladu z za- med podpisniki dokumentov tudi bohinjska zastopanost interesov ve~ja. Odlo~ili so se konom. ob~ina. @upan jeseni{ke ob~ine Boris Bre- za bolj fleksibilen pristop pri dolo~anju Na tokratni seji je Boris Malej tudi dejal, da gant pa je predstavil ponudbo, da bi iz Bo- obratovalnega ~asa. Predlagajo, da po je v notarski pogodbi med dru`benikoma, ki hinja spet vozili odpadke na Malo Me`aklo. dr`avnem pravilniku, ki dolo~a redni obra- jo je kot tedanji `upan podpisal Franc Po razpravi, med katero je bilo tudi re~eno, tovalni ~as, omogo~ijo podalj{anje za eno Kramar, dolo~eno, da ima prednost pri da so smeti denar in velik biznis, so svetni- uro, v ~asu turisti~ne sezone pa {e za dodat- nakupu poslovnega dele`a drugi dru`benik, ki `upanjo pooblastili, da se v zvezi s tem {e no uro. Po besedah Evgenije Kegl-Koro{ec ~e pa ga ta ni pripravljen kupiti, prodajalec naprej pogovarja z `upani radovlji{ke, tr- je ob~inska uprava po izdaji pravilnika dele` lahko drugemu proda le z njegovim `i{ke, loga{ke in jeseni{ke ob~ine ter svetu nadaljevala postopek za razre{itev proble- soglasjem. Evgenija Kegl-Koro{ec je tudi predlaga v sprejem za Bohinj najprimernej- ma in se odlo~ila, da zadevo uredi z povedala, da bo ob~inska uprava v primeru, {o re{itev. odlokom. Sku{ali so biti ~im bolj `ivljenjski, ~e bodo svetniki vztrajali, da postopek ni bil konkretni, njihov predlog pa je v skladu z pravilen, za presojo prosila Ra~unsko so- Prostorske zadeve razvojno strategijo, s katero bi radi ohranili di{~e RS. Ko pa ra~unsko sodi{~e pride v Med prostorskimi zadevami (podrobneje v mir in naravo. hi{o, pregleda {e kak{ne druge stvari, ki bi Uradnem vestniku) je bil sprejet tudi Odlok lahko postale neprijetne. o prostorsko ureditvenih pogojih za Triglav- Stro`je pri turisti~ni taksi Direktor MPM Engineering Bo{tjan ^okl je ski narodni park - uradno pre~i{~eno bese- Svetniki so sprejeli tudi predlagani odlok o povedal, da dru`ba Vodni park zaposluje 20

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Ob~ine Bohinj; izhaja mese~no, prejemajo ga brezpla~no vsa gospodinjstva; izid: 7. 4. 2006; uredni{ki odbor: Vlasta Felc (odgo- vorna urednica), Iva Lapajne (pomo~nica odgovorne urednice), Lucija Grm, Klemen Langus in Mojca Rozman (~lani); lektoriranje: Niko Rupel; ustanovitelj: Ob~ina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/572 18 61, fax: 04/572 18 64, email: [email protected]; izdajatelj: Specom, d.o.o. Radovljica, p. p. 39 (Bojan Rauh); tr`enje oglasnega prostora: Specom, d.o.o. Radovljica (tel.: 04/531 86 36); naklada: 2.100 izvodov. ob~ina 3 ljudi, pla~ujejo vse davke in prispevke, kar vani Du{an ^op, Lucija Grm in Darja Sor~, Sejnine za akcijo Dru{tva invalidov se le da, pa kupijo v Bohinju. Izstopanje za nadomestna ~lana nadzornega odbora Lucija Grm je svetnikom predlagala, da bi ob~ine iz dru`be traja dve leti in dva mese- ob~ine pa Marko Kova~i~ in Aleksandra sejnino namenili za akcijo Dru{tva invali- ca, kar je za podjetje, ki dnevno posluje, gro- Kramar, ki jo je za Listo za Bohinj predlagal dov Bohinj, ki zbira denar za Milko Stare z zota. Zaradi tega so pri{li na slab glas, `e Franc Kramar. Nekatere razpravljavce je Nomenja. Od trinajstih svetnikov jih je za drugi~ pa izgubili mo`nost, da sodelujejo na pri tem motilo, da je eden od dru`inskih tak predlog glasovalo devet, trije so bili razpisu za evropska sredstva za gradnjo ~lanov v ob~inskem svetu, drugi v nad- proti, eden se je glede na to, da je za akcijo pribli`no dvanajst milijonov evrov vrednega zornem odboru, isto~asno pa ima njuno nekaj denarja `e dal, odpovedal sejnini hotela, ki je za delovanje vodnega parka dru`insko podjetje vse poslovne prostore v enega od odborov. bistvenega pomena. ^e ob~inski svet `eli najemu od ob~ine. Po besedah Borisa razvoj, se bo odlo~il za prodajo. V nasprot- Maleja, da so to konfliktni interesi, je Franc Preselitev ribi~ev in lovcev nem primeru bo vodni park delal {e naprej, Kramar dejal, ~e ne gre za konflikt Na vpra{anje Janeza Andol{ka, ~e se mora- a zelo te`ko, hotela ne bo, dru`benika pa si interesov tudi pri tem, da je Jo`e Cvetek, jo ribi~i in lovci iz ob~inske stavbe res izseli- delita tudi izgubo. tudi ~lan ob~inskega sveta, ravnatelj ti, ker so poslancu Demokratske stranke do- Franc Kramar je najprej dejal, da je po tis- osnovne {ole, katere lastnica je tudi ob~ina, volili, da ima pri njih poslansko pisarno, je tem, ko je predlagal, da prodaje ne bi obrav- Cvetkov sin pa ~lan nadzornega odbora. odgovorila Evgenija Kegl-Koro{ec. “Govori- navali, do`ivel nekaj, kar zelo vle~e na re- ce, da smo koga vrgli ven, so skrajna natol- van{izem, zato se je odlo~il, da o tem ne bo O zasebnem praznovanju cevanja. V pritli~ju stavbe nameravamo razpravljal. Ni bil proti izstopu, ampak Svetniki so hitro zaprli tudi knjigo o zaseb- urediti informacijsko pisarno, da ljudem ne proti na~inu, kako se je zadeva odvijala. nem praznovanju Jo`eta Cvetka v osnovni bi bilo treba za vsako stvar hoditi v prvo Janez Andol{ek je dejal: “Prodajmo, dokler {oli. V poro~ilu, ki ga je napisal Jo`e Cvetek nadstropje, sejno sobo, poro~no sobo in sani- bomo dobili {e kaj denarja!” Nad pla~ilom v (na seji ni bil navzo~), svet {ole pa potrdil, je tarije, vselila pa se bo tudi krajevna skup- treh delih res ni navdu{en, morajo pa dati tudi navedeno, da je bilo 6. novembra lani v nost. Za lovce in ribi~e smo dobili druge, mo`nost za razvoj. Du{an ^op je menil, da {olski kuhinji izdano 65 kosil za odrasle in lepe prostore v stavbi Zavoda za gozdove, je bil projekt vodnega parka dober, pri{el pa 15 za otroke, v skladu z zakonodajo pa ima kjer bo prostor tudi za kmetijskega pospe{e- je ~as, da se poslovijo od ob~inskega dele`a ravnatelj osnovne {ole vso pravico samostoj- valca, ki se bo moral izseliti iz stavbe Kme- in razmi{ljajo, kako porabiti denar, da bi no odlo~ati o oddajanju prostorov in izda- tijsko gozdarsko zadruge v Srednji vasi. nastalo vsaj kaj takega, kot je vodni park. janju kosil. Med gradivom je bil tudi ra~un, Tako bodo na enem mestu dejavnosti, ki Jo`e @van je rekel: “Zaradi parka je bilo izdan Jo`etu Cvetku za 54.900 tolarjev za sodijo skupaj. Ribi{ki dru`ini in lovskemu izre~enih `e toliko besed, pa toliko obto`e- kosila in ra~un za 6.120 tolarjev za uporabo dru{tvu bo ob~ina pomagala pri pla~ilu vanja, da je zadnji ~as, da zapremo to knji- avle. najemnine, tako da ne bodo ni~ na slab{em go, pa dvignemo roke za,” Janez Rozman pa, Glede na to, da je Jo`e Cvetek pri prvi ob- kot zdaj, ko so v ob~inski stavbi.” da je zadnji ~as, da to storijo, ker so dosegli ravnavi te zadeve na ob~inskem svetu tudi svoje. Vodni park stoji, zaposluje, kraj ima govoril, da je {ola s tem kosilom finan~no Nevarna zima dodatno ponudbo, dr`ava, ki ni dober gospo- pridobila, je Lucijo Grm zanimalo, kolik{en Janez Cvetek je opozoril, da je pozimi s hi{e dar, pa naj se iz gospodarstva umakne. dohodek je bil ustvarjen. Janez Rozman je pod {olo v Srednji vasi, pa tudi s {ole, kjer je Evgenija Kegl-Koro{ec je ob tem pojasnila, spomnil, da so na prvi seji sklenili, da mora zdrsana kritina, padla velika koli~ina da naj bi iz tega denarja kupili zemlji{~e za {ola poro~ilo poslati v 30 dneh, vsebovati pa snega. Enega otroka je zasulo do pasu, neko sortirnico za komunalne odpadke in ribogoj- mora tudi dokazilo o pla~ilu stro{kov. Med- `ensko pa je vrglo po tleh in ji polomilo nico, ~e jim bo uspelo prepri~ati ministrstvo tem ko je bilo poro~ilo poslano s 30-dnevno nogo. Za naslednjo zimo je treba na {olsko za kmetijstvo, da bi jo prodalo po cenitvi, ki zamudo, ni bilo poslano dokazilo, da je bil streho dati snegolovilce, ljudi pa opozoriti, jo je pridobila ob~ina (okoli 38 milijonov ra~un pla~an, ~eprav verjame, da je bil. da je treba ob javnih poteh, predvsem na tolarjev). Nato je {e rekel: “Zaklju~imo debato, vendar poteh proti {oli, poskrbeti za zadr`anje me nikoli ne boste prepri~ali, da je to dejan- snega na strehi. Nove, tudi ni`je, cene v vrtcu je moralno opravi~ljivo.” Vlasta Felc Od 1. marca so v Vrtcu Bohinj nekoliko dru- ga~ne cene. Za starostno obdobje od enega do treh let bodo za nekaj tiso~akov ni`je, za Minister Podobnik v Bohinju - nadaljevanje s 1. strani starostno obdobje od {tirih do {estih let pa V TNP je po ugotovitvah in{pektorjev 15 nedovoljenih gradenj, ki jih je nemogo~e lega- za malenkost vi{je (Uradni vestnik). lizirati, in jih bo treba podreti, prihaja pa do zapletov. Po besedah Janeza Podobnika je te primere potrebno re{evati posami~no, v prihodnje pa bo nespo{tovanju zakona dosled- Brez soglasja za direktorja LTO no sledilo podrtje objekta. O ostalih odprtih temah se bosta Evgenija Kegl-Koro{ec in Bohinj Janez Podobnik pogovorila na delovnem sestanku, ki bo po njegovi obljubi kmalu. Ob~inski svet ni sogla{al z imenovanjem Janez Podobnik se je v Bohinjski Bistrici udele`il tudi tematske konference Razvojne Marka Lenar~i~a za direktorja javnega mo`nosti lokalne skupnosti v okviru TNP. Potem ko je ve~ ob~anov reklo, da bi moral biti zavoda Turizem Bohinj, ki ga je na to mesto v komisiji za pripravo zakona o TNP tudi kak{en doma~in iz Bohinja, je minister rekel, imenoval svet zavoda. Sli{ati je bilo ve~ da bo v komisijo povabil Evgenijo Kegl-Koro{ec. Po izteku njenega mandata bo v komisi- pomislekov. Jo`e @van je bil med drugim ji kdo drug. T. Z. kriti~en tudi do tega, da o direktorju glasu- jejo tik pred zaklju~nim ra~unom, ko {e ne vedo, kak{no bo zavodovo poslovanje. Motorizirana prvomajska parada Avto moto dru{tvo Bohinj bo organiziralo tradicionalno prvomajsko motorizirano parado Imenovanja po Bohinju. Odhod bo ob 7. uri izpred `elezni{ke postaje. Vsi ob~ani vljudno vabljeni! Za predstavnike Ob~ine v svetu Osnovne Janez Podlipnik {ole dr. Janeza Mencingerja so bili imeno- 4 od vsepovsod

Gostov manj, dohodek pribli`no enak opravljali delo turisti~no informativnega centra (TIC) za obmo~je Bohinja. V Kampu Danica so z nasipanjem in planiranjem prido- bili in opremili pribli`no 500 kvadratnih metrov kampirnih povr{in. Za prijetno po~utje gostov so imeli tudi otro{ke ustvar- jalne delavnice. V letu 2005 so imeli pogodbe s 108 kooperanti (dva ve~ kot leta 2004), ki poslujejo kot samostojni podjetniki ali so vpisani v poseben register sobodajalcev na upravni enoti in poslujejo na pod- lagi normiranih odhodkov. Kooperanti imajo 833 le`i{~. [tevilo kooperantov ostaja pribli`no enako, {tevilo postelj pa se zmanj- {uje. [e bolj vzbuja skrb to, da lastniki preno~itvenih zmogljivosti ne obnavljajo v zadostni meri. Sobodajalcem, ki vodijo poslovanje na podlagi normiranih odhod- kov (102), dru{tvo vodi obra~un storitev, odvajanje akontacij do- hodnine, turisti~ne takse in vodi predpisano statisti~no slu`bo. V “Turisti~na sezona je bila v letu 2005 nekoliko slab{a kot leto po- ~asu, ko je odprt kamp, je v njegovi recepciji {e recepcija za zaseb- prej. Glavni razlog vidim v tem, da je v poletni sezoni precej naga- ne sobe v Bohinjski Bistrici, Nem{kem Rovtu in Nomenju. V letu jalo slabo vreme, predvsem v avgustu. Slab{e rezultate bele`imo 2005 je za~el veljati nov na~in obdav~itve sobodajalcev na podlagi tudi zaradi gospodarske krize v nekaterih evropskih dr`avah, obra~unavanja normiranih odhodkov. Ti so se zni`ali s 60 na samo posebno v Nem~iji, ki je na{ glavni trg. Kljub slab{emu obisku pa 25 odstotkov, kar je bistveno zmanj{alo ~iste dohodke. Sobodajalci, finan~ni pokazatelji niso bistveno slab{i od leta 2004,” je povedal ki so v preteklem letu presegli promet 3,9 milijona tolarjev, so tajnik Turisti~nega dru{tva Bohinj Marjan Malej na ob~nem zboru morali po novem voditi poslovne knjige. Za sobodajalce, ki so re- dru{tva, na katerem je Klemen Langus iz LTO Bohinj predstavil gistrirani pri upravni enoti, se je odstotek priznanih normiranih razvojni program bohinjskega turizma za obdobje 2006 - 2013. odkodkov zvi{al na 70 odstotkov. Dru{tvo si prizadeva za spre- Poleg recepcijske in informativne dejavnosti za kooperante - sobo- membo dav~ne zakonodaje v prid kooperantov. Lani je poslovno dajalce ter informacijske dejavnosti za druge goste in obiskovalce sodelovalo {e z lastniki okoli 350 turisti~nih postelj. Te preno~itve Bohinja je dru{tvo lani med drugim nabavilo skoraj 5000 sadik niso vklju~ene v statistiko dru{tva. balkonskega cvetja, organiziralo dve spomladanski ~istilni akciji V posteljah so imeli registriranih 9334 gostov in 41.336 preno- ter izvedlo tri od {tirih tradiconalnih prireditev. Te~aja itali- ~itev; teh je bilo dvanajst odstotkov manj kot v letu 2004. Pre- janskega jezika se je udele`ilo 45 ~lanov, za~etni{kega te~aja no~itev tujih gostov je bilo 33.050, 14 odstotkov manj. Povpre~na ra~unalni{tva pa 15 ~lanov. Skrbeli so za lep{i videz hi{ in okolice, zasedenost postelje zna{a 49,6 preno~itve na leto. Bolj{e rezultate `upniji Srednja vas pa namenili dva milijona tolarjev za sofinan- so imeli v kampu, kjer so na{teli 38.521 preno~itev ali 3,4 odstot- ciranje obnove cerkve sv. Janeza. Vse leto so tudi pogodbeno ka manj kot leta 2004. Najve~, 37 odstotkov, so jih prispevali Nizozemci. Povpre~na dol`ina bivanja je zna{ala 3,7 dneva, malenkost ve~ kot v poprej{njem letu. Slap Savica je obiskalo Oglas 69.624 ljudi, {est odstotkov manj kot leta 2004. Letos na~rtujejo pove~anje storilnosti in zmanj{evanje stro{kov, dogovor in urejanje poti ob severni obali jezera, ureditev poti k slapu Savica kot u~no pot, dogovor in na~rtovanje pove~anega raz- gledi{~a in primernej{e zapore dostopa do jezu. Na~rtujejo tudi odprtje apartmajev v dru{tveni zgradbi, postavitev lesenih ~ebel- njakov in stanov za kioske Pod Skalco, jezikovne in ra~unalni{ke te~aje, ankete o po~utju gostov. V kampu Danica predvidevajo obnovo kioskov pred recepcijo in uporabo za dodatno ponudbo, pripravo projektov za obnovo gosti{~a Danica in sanitarni blok - kontejner v kampu. Test hoje na dva kilometra Delavci Zdravstvenega doma Bohinj vas ponovno vabimo na test hoje na dva kilometra, ki ga bomo organizirali 6. maja. Start bo kot vedno ob tovarni Filbo, kjer nam prijazno odstopijo svoje parkiri{~e in tudi sicer pomagajo pri pripravi. Test se bo pri~el ob 10. uri, zaklju~ili pa ga bomo ob dvanajstih. To bo `e peti test in veseli smo, da je akcija pri ob~anih tako dobro sprejeta. Doslej se ga je udele`ilo od 70 do 90 ljudi, kar je v primer- javi z drugimi kraji kar veliko. @elimo si {e ve~ udele`encev iz drugih vasi, predvsem iz Zgornje doline. S testom ocenjujemo telesno ali kondicijsko pripravljenost posameznika. Glede na veliko {tevilo obolenj srca in o`ilja med srednjo generacijo se trudi- mo motivirati ljudi za upo{tevanje na~el zdravega `ivljenja. Pred testom izmerimo udele`encem krvni tlak, holesterol in krvni slad- kor, po kon~ani hoji pa `e dobijo rezultat pripravljenosti.

Stanka Ravnik od vsepovsod 5

Bohin’c na olimpijskih igrah

knjige in jih ne bere; zakaj njen ma~ek sovra`i knjige {e bolj kot ona; le zakaj imajo pri njih doma knjige vsepovsod, celo v hladil- niku in na postelji; le kaj se zgodi, da deklica vendarle vzame Sezone je za vsestranskega {portnika Branka Iskra konec. knjige v roke in jih za~ne prebirati. Ko je bilo zgodbe konec, so V zelo naporni sezoni se je soo~il z veliko izku{njami. Od otroci dobili odgovore na ta vpra{anja. Zgodba se sre~no kon~a, saj olimpijskih iger, po{kodbe, Planice ... {e najbolj je zadovol- deklica spozna, da v knjigah ne `ivijo le mrtve ~rke, ampak ogrom- jen s poleti v Planici, saj je letos {tirikrat preletel mejo 200 no junakov, vsak s svojo zgodbo. metrov. Sedaj, ko ima ve~ prostega ~asa, se posve~a {oli, pri- “Kaj pa ima{ v tisti vre~i?” so me ob koncu pravljice vpra{ali otro- jateljem in drugim {portom, med katerimi je tudi jadralno ci in ko sem jim povedala, da je v njej nekaj junakov, ki so u{li iz padalstvo. knjig, so me le za~udeno gledali in mi seveda sploh niso verjeli, da je to res. Ampak ko so za~eli iz vre~e jemati junake in jih polagati Poletno sezono ste za~eli uspe{no, zimsko pa malo slab{e. na knjige, ki so njihov dom, njihova pravljica, se je otro{ki dvom Ali to pomeni, da so vam skoki poleti bolj pisani na ko`o? razpr{il in vsak je hotel {e kak{nemu junaku najti dom v pravlji- “Poleti rad ska~em, ker ni mraza in smu~i ni potrebno pripravljati ci. Tako so tudi sami aktivno sodelovali in skupaj smo ustvarili za vsak skok. Vseeno pa mi je tudi pozimi v{e~, saj so skakalnice prijetno urico, ki nam je prehitro minila. In tako kot deklica v ve~je in vso sezono nestrpno ~akam na polete v Planici.” zgodbi so tudi otroci na koncu obsedeli pri knjigah, jih listali in spoznavali nove zgodbe, nove junake, nov svet fantazije. Kako pa bi ocenili skoke v zimski sezoni? Seveda pa teh uric ne bi bilo, ~e ne bi bilo u~iteljic, ki so mi “Po zelo dobrih zadnjih skokih na plastiki sem mislil, da bom omogo~ile, da sem jim vzela uro pouka in se jim za sodelovanje formo {e stopnjeval na snegu, potem pa sem izgubil prave ob~utke. zahvaljujem. Na koncu bi rada opozorila otroke in u~iteljice, pa Po~asi sem potem tudi na snegu stopnjeval formo in dosegel nekaj tudi vse ostale, da si slike z na{e bibliopedago{ke ure lahko dobrih rezultatov v Evropskem pokalu.” ogledajo na na{i spletni strani www.rad.sik.si. Upam, da se sre~amo v knji`nici in da bodo otroci spoznali ~im ve~ pravljic, ki Bili ste na olimpijskih igrah. Kak{no je bilo vzdu{je? so nujno potrebne za njihovo otro{tvo. Metka Repinc “Na olimpijskih igrah sem bil v vlogi predskakalca. Vendar le nekaj dni, ker sem si zlomil nogo. Vzdu{je je bilo super, ampak V~asih je tudi za smu~i{~a preve~ snega samo sporazumevanje z Italijani je bilo te`ko.”

Planica je ena izmed va{ih najljub{ih skakalnic. Zakaj? “Planica je najve~ja skakalnica na svetu in rad u`ivam v dolgih poletih pred mno`ico doma~ega ob~instva. Na~rtoval sem, da pri- dem v ekipo za tekmo svetovnega pokala. To mi ni uspelo, saj so trenerji mislili, da zaradi po{kodbe ne bi pokazal kvalitetnih skokov, zato sem bil predskakalec. [tirikrat sem poletel prek 200 metrov, kar je zame lep uspeh za konec sezone.”

Torej se je leto{nja zimska sezona uspe{no zaklju~ila. Kaj na~rtujete sedaj? “Moj cilj je uspe{no maturirati. Prosti ~as bom posvetil prijateljem in u~enju, ki je bilo ~ez zimo postavljeno na stranski tir. ^imprej nameravam dokon~ati tudi izpit za jadralno padalo.” R. C. Kako najmlaj{im pribli`ati svet knjig V okviru bibliopedago{kih ur, s katerimi `elimo privabiti mlade Od Koble do Seno`eti so se smu~arji poslovili, na Voglu pa bo po bralce v knji`nico, sem v decembru 2005 obiskala u~ence prvih in podatkih predsednika uprave dru`be @i~nice Vogel Toma`a [umija drugih razredov osnovnih {ol v Bohinjski Bistrici in v Srednji vasi. sezona trajala do srede aprila oziroma velike no~i. Medtem ko so Ob pripovedi in s pomo~jo igra~ - junakov, ki `ivijo v knjigah, sem prej{njo sezono na{teli 90.000 smu~arjev, naj bi se letos pribli`ali otrokom pribli`ala svet pravljic, kjer je vse mogo~e - tudi to, da iz {tevilki 100.000. Letos so imeli veliko te`av in dodatnega dela knjig zbe`ijo opice in se igrajo z zavesami ali pa slon `onglira z zaradi mar~evskega sne`enja. Snega je bilo toliko, da so morali najbolj{im porcelanom na mizi in ubogi volk jo~e pod mizo, ker ne odkopati spodnje postaje vle~nic Kratki plaz in Konta, s trase ve, v kateri pravljici `ivi. vle~nice Konta pa so odplu`ili 2000 kubikov snega, da se je lahko Otroci so se ob poslu{anju zgodbe ~udili - zakaj deklica sovra`i vrtela. Vso zimo je padlo okoli osem metrov snega. V. F. 6 gospodarstvo

Mesnine Bohinja d.o.o. - nadaljevanje s 1. strani Klavnica je zdaj pred vrati Direktor dru`be Mesnine Bohinja dovljici in Naklem. Koljejo tudi za Mesarijo Letos pri~akujejo bolj{e finan~ne rezultate. Janez Koro{ec je povedal, da so se za Mlinari~ iz Lesc. “@al pa je dvakrat pri{lo Zmanj{ali bodo stro{ke za delo, zato, ker so ustanovitev dru`be in najem odlo~ili, do zamenjave pri oddaji mesa pri zakolu stroji popravljeni, se bodo stro{ki za ker se je prek agrarnih skupnosti kot uslugi. Daniju Bezniku in Slavku vzdr`evanje prepolovili. V teh dneh uspo- glede na spremembo, ki je nastala po Li~efu se zaradi tega opravi~ujemo,” je re- sabljajo {e dve hladilnici, s ~imer jim bo ve- katastrofi v mlekarni v Srednji vasi, kel Janez Koro{ec in nadaljeval: terinarska uprava dovolila ve~ji zakol (lani ko so mnogi ljudje pre{li z molznic na “Da pa je bil zakol potreben, ka`ejo podat- so imeli dovoljenje za 1500 govedi). Tako dojilje in s tem pove~ali prirejo goveje ki, da smo lani skupaj zaklali 1545 govedi, bodo vse leto, posebno pa v poletnem ~asu, `ivine za zakol, neprestano pojavljalo in sicer 1104 za kmete in 441 govedi, ki klali tudi ve~ pra{i~ev za lastno predelavo vpra{anje zakola `ivine v Bohinju. smo jih kupili za predelavo tudi v ve~jih in za prodajo drugim. Takrat so morali `ivino voziti v [kofjo mesnicah v Se`anu, Prekmurju in drugod. Loko, nekateri na Jesenice, kak{en Zaklane govedi je bilo 332.730 kilogramov. Predvidevajo tudi {iritev izbora mesnih celo v Kamnik. Stro{ki za prevoz so bili Poleg tega smo zaklali {e 414 pra{i~ev in izdelkov in prodaje izven Bohinja. “Pri- veliki, posebno problemati~en pa je bil 30 drobnice. Govejo `ivino za zakol dobiva- pravljamo se tudi, da bi od zadruge kon~no prevoz tedaj, ko je {lo za zakol kot mo z vse Zgornje Gorenjske, nekaj pa od odkupili obrat, ~e bo cena primerna in ~e uslugo, ko kmet vzame meso. Kranja navzgor. Ve~ji del dele` je iz bomo dobili kreditorja, ki za posojilo ne bi Bohinja. Lani smo pridobili certifikat z zahteval 2,5-kratno jamstvo oziroma hipo- Mesnine Bohinja, ki imajo enajst zaposle- mo`nostjo zakola eko `ivine, nekaj `ivali teko,” je tudi povedal Janez Koro{ec. nih, so v najetih prostorih za~ele poslovati pa zaklali za bohinjski hotel Zlatorog.” Vlasta Felc 15. maja 2004 z delno odkupljenim drob- nim inventarjem, prevoznimi sredstvi in drugo opremo, za kar so dale 4,6 milijona V~asih so bili v vsaki vasi tolarjev. Vsa velika oprema je bila dana v najem. Za obnovo strojev in ureditev pros- torov so doslej vlo`ili 15,9 milijona tolarjev (najve~ leta 2004), pri ~emer jim je GKZ priznala 6,3 milijona kot pove~anje vred- nosti osnovnih sredstev. Zadrugi so dali tudi tri milijone tolarjev posojila, kar se bo, tako kot 6,3 milijona tolarjev, pobotalo z najemnino. Za najemnino so leta 2004 pla~ali 6,6 milijona, lani pa 11,5 milijona tolarjev. Da so vse to zmogli, so najeli nekaj posojila. Lanski ~isti dobi~ek je zna{al 1,7 milijona, po odbitju neizterljivih terjatev upnikov, ki so {li v ste~aj, pa 1,6 milijona tolarjev. Po besedah Janeza Koro{ca so s tem rezul- tatom glede na velike stro{ke za vzdr`e- vanje, zamenjave in ureditev lahko zado- voljni. Zdaj so prostori urejeni tako, kot sta zahtevali bruseljska in doma~a veterinar- ska in{pekcija, za to, da so zadostili njunim odlo~bam, pa so morali delo celo za deset Pred desetletji so po bohinjskih vaseh imeli pra{i~a skoraj pri vsaki hi{i, danes pa je dni ustaviti. Pri stro{kih je bil najve~ji pro- `e posebnost. Fotografija je nastala okoli leta 1964 na Ravnah. Avtor je Janez Ravnik, blem v tem, da so imeli v hi{i hkrati tudi po ki je tako ohranil tudi spomin na mamo Franco in o~eta Janeza. dva, tri obrtnike, ki so popravljali stare stroje. Zaradi zakonodaje so veliki tudi stro{ki za delo, ki jih {e pove~uje sorazmer- Bohinjski sir iz Kobarida no velika bolni{ka odsotnost, zaradi katere Ve~ina bohinjskega mleka ima novega kupca in predelovalca. Potem ko je Gozdarsko je treba dodatno za~asno zaposlovanje. kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju od julija 2002 vozila mleko v mlekarno v Glede kakovosti izdelkov ni reklamacij, Vipavi, od julija lani pa v Italijo, so ga 1. aprila preusmerili v mlekarno Planika v vse, posebno suhomesnate, pa na sloven- Kobaridu. Vodja zadruge Slavko Li~ef je povedal, da so od Italijanov, ki sklepajo skem trgu prodajo brez te`av. Najve~ji od- kratkoro~ne, {estmese~ne pogodbe, dobili za liter mleka 66,5 tolarja, Planika pa jim jemalec je Mercator, ki je tudi eden naj- je ponudila za liter pribli`no 70 tolarjev. Po pogodbi jim bodo prodali 2,2 milijona litrov bolj{ih pla~nikov, veliko rde~ega mesa in mleka na leto. Prek zadruge oddaja mleko 65 kmetov, koli~ina pa na ra~un velikih sve`ega mesa pa prodajo v svojih {tirih tr- kmetov nara{~a. V Planiki bodo delali posamezne izdelke samo iz bohinjskega mleka, govinah, Lipi v Bohinjski Bistrici, hote- med njimi tudi sir. V. F. lom, gostilnam po Bohinju in Bledu, v Ra- turizem, ceste 7

O porabi turisti~ne takse “Turisti~na taksa je na{ denar”, pravi- manj{ih prireditev (ve~je prireditve so se vaja pobrane turisti~ne takse na ob~ino, jo nekateri lastniki nastanitvenih ka- financirale na osnovi ob~inskega razpisa), ker se po njihovem mnenju z njo tako in pacitet, “ki ga po na{i presoji naka`e- na podro~ju razvoja turisti~nih proizvodov tako ni~ ne naredi - lto-jevcev in ob~inarjev mo na ob~ino (zakonska obveza) ali pa pa kartica Gost Bohinja (prejeli srebrno pa `e ne bomo redili, menijo, isto~asno vse- ne” - narobe. plaketo na podro~ju inovativnosti v turiz- vprek kritizirajo, da se za razvoj turizma mu), koordinacija del projekta Arheolo{ka ni~ ne naredi - naredi pa se manj, kot bi se Turisti~no takso pla~a gost poleg cene na- naselbina Ajdovski gradec, uveljavitev ski lahko, ker denarja primanjkuje. Mislim pa, stanitve. Turisti~na taksa je po Zakonu o pasa Julijske Alpe ter aqua ski pasa Bohinj, da stalno nezaupanje in sumni~enje stanja spodbujanju razvoja turizma v Sloveniji na- pri-prava kombiniranih programov za avto- ne moreta izbolj{ati. menjena za izvajanje dejavnosti v javnem vlak, porok na izletni{kem ~olnu, sofinan- Na zadnji seji ob~inskega sveta je bilo spre- interesu, ki vklju~uje informacijsko dejav- ciranje ski busa ter deloma urejanja teka{- jetih nekaj sprememb ob~inskega odloka o nost (informiranje turistov, zbiranja podat- kih prog, postavitev turisti~ne signalizacije turisti~ni taksi (natan~nej{e vodenje evi- kov, ugotavljanje mnenj, urejanje in vzdr`e- (12 sprehajalnih poti, tri obcestne signa- denc doma, dopolnjen obrazec s tabelo po vanje turisti~ne signalizacije, razvijanje ce- lizacije), vodenje vseslovesnkega projekta narodnostih obiskovalcev in izjavo o prijavi lovitih turisti~nih proizvodov turisti~nega za zgornjo Gorenjsko Next Exit, vodenje in vseh preno~itev, usklajene kazenske dolo~- obmo~ja, tr`enje celovite turisti~ne ponud- izvajanje projekta Management turisti~ne be z zakonskimi), s katerimi se bo v glav- be, razvoj in vzdr`evanje skupne turisti~ne destinacije Bohinj, priprava oz. koordinaci- nem izbolj{al statisti~ni zajem podatkov in infrastrukture, razvoj in vzdr`evanje ja priprave predloga programa razvoja tu- dala mo`nost za izvajanje kazenskih dolo~b javnih povr{in namenjenih turistom, orga- rizma v ob~ini za obdobje 2006-2013, sode- ob eventualnem neprijavljanju preno~itev. nizacijo in izvajanje prireditev, ozave{~anje lovanje v projektih TNP in Skupnosti Poudaril bi {e enkrat, da mnenje nekaterih, in spodbujanje lokalnega prebivalstva za Julijskih Alp ter izobra`evanja turisti~nih da se bo odvajalo ve~ turisti~ne takse {ele pozitiven odnos do turistov in turizma). vodnikov. Seveda se lahko to~ne podatke o takrat, ko se bo natan~no vedelo, za kaj je Ob~ina Bohinj po veljavnem odloku 80 % porabi turisti~ne takse pridobi na sede`u porabljena, ne more biti ravno relevantno, turisti~ne dejavnosti naka`e LTO Bohinj za LTO kadarkoli. ker lahko `e danes vsakdo preveri porabo. izvedbo omenjenih programov in dejavnos- V lanskem letu je LTO Bohinj primerjal tri Seveda pa imate bralci vse mo`nosti, da ti, 20 % jo porabi ob~ina za dejavnost ure- razli~ne statisti~ne podatke o prijavljenem upravljavce javnih sredstev direktno (ob- janja kraja in vzdr`evanje skupne infra- {tevilu preno~itev v Bohinju in sicer ob~in- ~inske volitve) ali posredno (svet zavoda strukture. ske, urada za statistiko in svoje. Rezultat je LTO in ob~inski svet) menjate. V lanskem letu je LTO porabil turisti~no bil tak, da je Urad za statistiko imel Na zadnji seji ob~inskega sveta so svetniki takso na podro~ju promocije za natis kata- podatek o pribli`no 30 % ve~jem {tevilu to mo`nost tudi izrabili in pisca tega teksta loga Pri nas doma, projekta Kartica Gost no~itev kot LTO in 40 % ve~ kot ob~ina kljub pozitivnem mnenju Sveta LTO in go- Bohinja, prospekta poletna panoramska (kamor se turisti~na taksa tudi steka). spodarske komisije pri ob~inskem svetu karta, zimske panoramske karte, prospek- Zadeva je zanimiva in hkrati vzbuja skrbi, niso potrdili za naslednji mandat. ta prireditev, vstopnega prospekta ob ker se vrtimo v nekak{nem za~aranem kro- pla~ilu parkirnine, izdelave radijskih spo- gu: marsikateri nastanitveni obrat ne od- Marko Lenar~i~, LTO Bohinj tov, diateke, internetnih strani, petih panoramskih tabel, kataloga Julijske Alpe, kataloga kolesarjenje v Sloveniji in pohod- Po lep{i vstopni cesti ni{tvo v Sloveniji, DVD-ja Julijske Alpe in Slovenija, priprave teksta za knjigo o Bohinjsko ob~ino so marca obiskali direktor Direkcije za ceste RS Vili @avrlan s Bohinju in sodelovanja, pri snemanju {tirih sodelavci ter `upan ob~ine @elezniki in poslanec Mihael Prevc, ki jim je `upanja tujih filmskih hi{ - predvsem na temo na- Evgenija Kegl-Koro{ec stanje bohinjskih cest predstavila tudi z ogledom prometnic v rodno zabavne glasbe s kuliso Bohinja. Na Zgornji in Spodnji bohinjski dolini ter proti Koprivniku. Vili @avrlan je povedal, da za podro~ju tr`nega komuniciranja je bilo bohinjske ceste v leto{njem dr`avnem prora~unu ni denarja, obljubil pa pomo~, da bi opravljenih 21 predstavitev na sejmih, pred leto{njim praznovanjem stoletnice bohinjske `elezni{ke proge uredili vsaj cesto borzah, workshopih (ve~ina v okviru pro- s plo~nikom od odcepa pri osnovni {oli do kri`i{~a v Bohinjski Bistrici, kjer je predvi- grama STO in Julijskih Alp - kar pomeni den rondo. Cesta, o kateri se govori `e okoli deset let, je del projekta, po katerem se zni`anje stro{kov predstavitev), 11 samo- nadaljuje mimo Tripi~a na Jelov{ko cesto do Lipa. Ob~ina bi lahko za leto{nja dela stojnih predstavitev v Sloveniji, na Hrva{- dobila dr`avni denar prek razpisa za infrastrukturne objekte v ob~inah, del denarja kem in Bosni, predstavitev bohinjske po- pa prispevala tudi sama. Delo bo stalo okoli 33 milijonov tolarjev. Po obljubi Vilija nudbe 28 novinarjem in agentom. Na po- @avrlana naj bi iz sredstev za vzdr`evalna dela za cestno omre`je obnovili del bankin, dro~ju informacijske dejavnosti je bila sofi- predvsem v Zgornji dolini. nancirana dejavnost Informacijskega cen- Evgenija Kegl-Koro{ec je gostom predstavila tudi na~rt za ureditev javnih povr{in v tra TD Bohinj v Rib~evem Lazu ter infor- naseljih, s ~imer bi radi tudi umirili promet. V okviru tega na~rta bi ob~ina rada v macijska dejavnost v Bohinjski Bistrici. V nekaj letih uredila ve~ va{kih jeder, katerih sestavni del so tudi regionalne ceste v okviru odnosov z javnostjo so bila posre- dr`avni lasti. Ob~ina bo zaradi tega morala za predvidena dela dobiti soglasje dr`ave. dovana redna obvestila na radiih, v ~aso- Gostje so bili nad re{itvijo, s katero bi promet umirili, videz vasi pa polep{ali, pisih in opravljeno ogla{evanje v 13 ~aso- navdu{eni, Vili @avrlan pa je napovedal, da pri pridobivanju soglasij ne bo te`av. pisih in revijah - predvsem v tujini, na po- V. F. dro~ju prireditev je bilo sofinancirano 10 8 kultura

Mencingerjeva hi{a bolj malo obiskana zibelko, kolovratom, staro mizo in precej staro knji`no omaro in drugim, pa tudi pod je ohranjen kot je bil. V prostoru je tudi spo- minska knjiga, ki jo je leta 1951 ob sre~anju v hi{i podelilo Dru{tvo slovenskih knji`evnikov. Spominski del je na voljo tudi obiskovalcem. Kot je dejal Milo{ Budnar, jih obiski prav ni~ ne motijo. Kadar pa lastnikov ni v hi{i, je treba za obisk oziroma za klju~ poklicati Staneta Klemena s Savice na telefonsko {tevilko 572 31 21 ali pa Anico in Janeza Lebarja, ki sta neposredna soseda hi{e, na telefon 572 23 14. V zadnjih letih je bilo obiskovalcev bolj malo. Besedilo in slika Vlasta Felc Prvi nastop MPZ Franc Urbanc

Bohinjska ob~ina si je za svoj kulturni praznik izbrala 26. marec, rojstni dan dr. Janeza Mencingerja, pesnika, pisatelja, kulturnega antropologa in pomembnega slovenskega kulturnega delavca, ki je bil leta 1838 rojen na Brodu (umrl 1912), njegovo rojstno hi{o pa je bohinjski ob~inski svet marca 2001 razglasil za kulturni spo- menik. ^eprav je hi{a v zasebni lasti, so njena vrata odprta za obiskovalce. Za{~ito hi{e, s ~imer sta se strinjala tudi njena lastnika, je predla- gal Zavod za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine v Kranju. Po njegovih podatkih je hi{a stara okoli 200 let. Vanjo se je v za~etku 19. stoletja priselil pisateljev o~e. Nekaj ~asa je bila tam tudi V soboto, 18.marca, je bil v dvorani PGD Bohinjska ^e{njica prvi kova~ija, zato se je hi{i sprva reklo Pr kova~, po tistem, ko je koncert Mo{kega pevskega zbora Franc Urbanc, ki zdru`uje 16 gospodarjenje prevzel pisateljev brat, pa Pr Gregor. Arhitekt- pevcev, vodi pa ga Franka Pavi}. Ve~er je bil namenjen in posve~en onsko je stavba zna~ilna gorenjska hi{a s stanovanjskim delom, ki prazniku `ena ter materinskemu dnevu. V program so bili je v prvem nadstropju, kletjo pod ve~jim delom objekta ter man- vklju~eni tudi u~enci O[ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska sardo, ki je prvotno slu`ila za spravilo dragocenej{ih pridelkov. Bistrica s {aljivim in glasbenim programom pod vodstvom men- Ob potresih leta 1976 in 1988 je bila hi{a precej po{kodovana, njen toric Ur{ke Beznik, Karmen Pavliha in Franke Pavi}. Predstavili zunanji videz pa je bil po obnovi v celoti ohranjen. Milo{ Budnar iz smo delo in `ivljenje Franca Urbanca, po katerem je MPZ imeno- Ljubljane, ki je s sestro hi{o podedoval po mami, je povedal, da so van. Franc Urbanc (1898 - 1982) je bil velik kulturni delavec v hi{o obnovili leta 2002. Pri tem so zelo pazili, da je zunanji videz Zgornji bohinjski dolini. Po kulturnem programu smo se poveselili hi{e ostal tak, kot je bil. Na sprednji strani hi{e je spominska z ansamblom Zlatorog. V sodelovanju s prostovoljnim gasilskim plo{~a (ob desetletnici pisateljeve smrti so jo vzidali Bohinjci, op. dru{tvom smo pripravili prijeten ve~er. p.), ohranjena pa je tudi stara trta. V notranjosti je v nekdanji “hi{i” pisateljeva spominska soba. S prvotno pe~jo, skrinjo, klopmi, Martin Vor{i~, slika Martina Medja organizacije in dru{tva 9

Dru{tvo invalidov Bohinj, nadaljevanje s 1. strani Klepet osamljenim polep{a dan Dru{tvo invalidov Bohinj je bilo usta- davanja o zdravem na~inu `ivljenja, na Marica Medja meni: “Ob~utek imam, da pre- novljeno leta 2001. Od za~etka ga vodi delavnicah, ki potekajo vsak ponedeljek cej. Na novoletnem sre~anju je bilo 148 Marica Medja. Kot je povedala, so bili osem mesecev v letu, so izdelovali izdelke iz ~lanov in spremljevalcev, radi hodijo na iz- pred leti tudi invalidi iz Bohinja das mase, se u~ili vezenja in poslikave svile, lete, tudi po dva avtobusa, na piknike, ~lan- vklju~eni v Dru{tvo invalidov Radov- izdelali ve~ kot 500 novoletnih vo{~ilnic in stvo nara{~a. Koliko ljudi bi {lo v opero iz ljica, ki je delovalo {e za obmo~je blej- sto ogrlic ter okrasili avlo doma Jo`a Bohinja, ~e ne bi bilo dru{tva? Individualne ske in radovlji{ke ob~ine. Radovljica pa A`mana za silvestrovanje. Mentorje so karte se te`ko dobijo, nam pa pri tem poma- je bila za marsikoga predale~. ^e so bili poiskali znotraj dru{tva. [li so na {tevilne ga upokojena profesorica glasbe in na{a izleti, je bilo treba zagotoviti prevoz do izlete, tudi v tujino. Avgustovskega piknika ~lanica Cilka Novoselec. Dru{tvo veliko Radovljice in spet domov… Tako se v Seno`etih pod Srednjo vasjo se je udele`ilo pomeni tudi svojcem, sploh takim, ki imajo takih stvari niso udele`evali. 120 ~lanov. Zanimiv je bil kulturni program. slu`be. Brez dru{tva bi bil njihov invalidni V okviru {portne dejavnosti so junija orga- svojec najve~krat ta ~as sam doma. Ko so “Vse se je odvijalo zunaj,” je rekla Marica nizirali planinski pohod na Gorju{e. Na delavnice, gremo na dom iskat neko gospo, Medja, ki je delala tudi v radovlji{kem prireditvi ob zaklju~ku leta je Bo`i~ek ki zaradi kapi ne more delati z rokami, je pa dru{tvu, in nadaljevala: “Ko se je Marija obdaril 15 invalidnih otrok in mladostnikov. rada med ljudmi. Sedi in gleda … ^e gre{ k [urc z Jesenic, kjer je bila tajnica Dru{tva Vse izlete pla~ajo sami, stro{ke pa poraz- ljudem, ki so sami, samo za pol ure in malo invalidov Jesenice, preselila v Srednjo vas, delijo tako, da gredo invalidni od otro{tva poklepeta{, jim polep{a{ dan. Pa tudi sebi.” smo skupaj s tedanjim `upanom Francem lahko brezpla~no. Tudi v Bohinju so nekatere ustanove, s tem Kramarjem, tedanjo pod`upanjo Evgenijo Delavka, zaposlena prek javnih del, pomaga pa tudi njihove storitve, za invalide na Kegl-Koro{ec in Francko Kramar za~eli petim te`ko prizadetim invalidom, potreb pa vozi~ku nedostopne. Tudi ob~ina in po{ta, ki razmi{ljati, da bi ustanovili svoje dru{tvo. Z je ve~. Invalide ob~asno obiskujejo tudi ~la- ju invalidi najve~ rabijo. V starih stavbah je DU Radovljica smo {li narazen sporazumno, nice izvr{nega odbora. [le so `e tudi grabit te`ko kaj spreminjati. Medtem ko je z predsednica Vida Rozman pa je celo nekaj- seno, uredit vrt, omogo~ijo prevoz k zdravni- vozi~kom mo`no v banko, naj bi po preselitvi krat pri{la k nam in nam pomagala z ku… “Pomagamo, ~e le pokli~ejo,” je poveda- dostop uredila tudi po{ta. Vhod so primerno nasveti. Ko pa smo pri{li do vseh aktov, se je la Medjeva. Vendar pa se nekateri za to le uredili v zdravstvenem domu, fizioterapija zataknilo.” ste`ka odlo~ijo. Veliko je ljudi, ki `ivijo sami pa je v drugem nadstropju. Novo dvigalo bo DU Bohinj je bilo ustanovljeno za invalide in te`ko poskrbijo sami zase, veliko pa je zato veliko pomenilo. Marica Medja in Pavel vseh vrst, ne le delovne. Mislili so, da se tudi te`kih invalidov, za katere je potrebna @van sta si junija lani ogledala vsa parkirna bodo vklju~ili v Zvezo delovnih invalidov velika po`rtvovalnost svojcev. Dru{tvu vsa mesta v Bohinju. Medtem ko imata parkirne Slovenije, kjer pa so jih zaradi tega zavrnili. leta pomaga ob~ina. Prostor imajo zastonj, prostore za invalide zagotovljene Lipa in Tako tudi niso mogli priti do sredstev dobe tudi nekaj denarja za delovanje. Od Ob~ina, bo glede tega treba narediti {e Fondacije invalidsko humanitarnih organi- svoje zveze so letos dobili ra~unalnik, televi- veliko pri hotelih. Marica Medja opozarja, zacij (FIHO) na dr`avni ravni. Lani pa je zor in ddv predvajalnik, z internetom pa da bodo potrebovali tudi varovana stanova- osem sorodnih dru{tev iz razli~nih delov bodo povezani tudi z vsemi dru{tvi v zvezi. nja, v Bohinjski Bistrici pa bi bilo idealno Slovenije ustanovilo Zvezo dru{tev invalidov Lani so kupili invalidski vozi~ek in aparat dnevno varstvo s kosilom. V Bistrici ni {tiri- in oseb z invalidnostjo Slovenije Invalid, ki za merjenje kisika v krvi, konec leta pa so nadstropnega bloka, ki bi imel dvigalo. vklju~uje vse invalide, FIHO pa ji je odobril za~eli akcijo, s katero bi radi zbrali denar za Starej{ih ljudi ter invalidov je vse ve~, zato prva sredstva. “Dotlej smo delali le z ob~in- nakup stvari, ki bi olaj{ale `ivljenje povsem bo to zmeraj huj{i problem. Marsikdo se skim denarjem, dotacijami in prostovoljnim nepokretni Milki Stare z Nomenja. spra{uje, kako dolgo bom {e lahko hodil v delom,” je rekla Marica Medja o dru{tvu, O tem, koliko dru{tvo pomeni Bohinjcem, ~etrto nadstropje? Vlasta Felc kjer ne poznajo nobenega honorarja in nagrade. V DU Radovljica je bilo okoli 30 Bohinjcev. Dobro jutro, sonce! DU Bohinj je imelo ob ustanovitvi 78, zdaj `e Dru{tvo invalidov Bohinj bo ob zaklju~ku dobronamerne akcije zbiranja sredstev v 254 ~lanov (190 `ensk, 64 mo{kih). Naj- sklad za Milko Stare z Nomenja, za prilagoditev stanovanja za te`ke invalide ter mlaj{i ima {tiri, najstarej{i 90 let ve~. Med primerne opreme, v nedeljo, 23. aprila, v Domu Jo`a A`mana priredilo koncert z njimi je 109 delovnih invalidov z odlo~bami naslovom Dobro jutro, sonce! o kategorizacijah in odstotku invalidnosti Na koncertu, ki se bo pri~el ob 17. uri, bodo nastopili Janja Hvala in prof. Alexander oziroma telesni okvari, 81 ~lanov delovnih Brown, Oktet Lip Bled, KD Triglav - predice, Vokalno instrumentalni ansambel Val, invalidov brez ocenitve (upokojeni, kmetje, Cerkveni pevski zbor sv. Nikolaj, pesnika Marija Mencinger in Samo Gardener in otro- gospodinje), 14 te`je in la`je prizadetih ci 3. b razreda O[ dr. Janeza Mencingerja, program pa bo povezovala Lucija Grm. otrok, 17 spremljevalcev te`jih invalidov in Na koncertu bomo predstavili tudi akademskega slikarja Leopolda Oblaka, katerega 33 podpornih ~lanov. Podporni ~lani so pred- sliko je za sklad podarilo Dru{tvo prijateljev Triglava oziroma Triglavska likovna vsem strokovni delavci, kot so Iva Lapajne, galerija, ki jima predseduje Ciril Kraigher, ter kupca te slike. Stanka Zupan, Marija Mencinger … Nara- K vabilu na koncert {e to, da boste z vstopnico pri napovedi dohodnine naslednje leto {~ata ~lanstvo ({e zmeraj je veliko invalidov, lahko uveljavljali pravico do olaj{ave, saj boste z njenim nakupom sodelovali v huma- zlasti med starej{imi ljudmi, izven dru{tva) nitarni akciji. @e zdaj se zahvaljujemo vsem, ki ste `e darovali v sklad (v katerega se in dejavnost dru{tva. V okviru razli~nih pro- je skupaj s kupnino za sliko doslej nateklo 1,527.000 tolarjev) in seveda vsem, ki to {e gramov so lani organizirali desetdnevno boste. Akcija bo namre~ trajala do koncerta, ki bo - poleg son~nega namena - tudi pri- letovanje v hotelu Delfin v Izoli, imeli jetno in son~no do`ivetje. Lucija Grm strokovno predavanje o akupunkturi in pre- 10 na obisku

Janez Ravnik z Raven Najraje je bil v gozdu Za Janeza Ravnika z Raven je Tone ca{, se bo{ shladil, “rata{“ trd, ne bo{ mogel Zupan, upokojeni gozdar iz Bohinjske ni~ ve~ delati. In smo zmeraj kurili. Po Bistrice, rekel, da ni bilo strmine in navadi sta bila dva seka~a, traktorist in skalnatega terena, da ne bi naredil jaz. Na Konjskih Ravnah je bilo toliko vlake. Janez Ravnik pa ni skrbel samo polomljenega drevja, da smo na istem za vlake v gozdovih od Savice do Krope. mestu kurili dva meseca. Pekli smo salamo S fotoaparatom je ujel tudi {tevilne pasjo radost ali kaj drugega. Ko so {li dogodke, igral je na harmoniko, ves Bohinjci 1984. leta zaradi velikega vetrolo- ~as pa obdeloval kmetijo. ma v radovlji{ki ob~ini v tamkaj{nji Grofiji pomagat Blejcem, je Janez Ravnik v Janez Ravnik-Pangrc, rojen leta 1935, je Soteski delal vlako sam nad vahtnico, nad naredil osnovno {olo in ni`jo gimnazijo z mostom, v strmino, kjer je stara pot na malo maturo v Bohinjski Bistrici. Na kme- Bitenjsko planino. Najprej je moral odki- tiji, na ka{~i je letnica 1772, so imeli tudi po dati sneg, da je bila skala ~ista, in je lahko {tiri krave in konja, denarja pa ni bilo. vrtal. Skoraj tri tedne je bil sam. Kombi ga Redno se je zaposlil v kmetijski zadrugi, je zjutraj zlo`il pri mostu, popoldne pa ga je kjer je opravljal razna dela na terenu. Pri pri{el iskat. “Potem pa pre`ivi! Imel pa sem zadrugi je bil pet let, do leta 1965, ko je zmeraj s sabo sekiro, da sem kak{en {tor pri{lo do reorganizacije. Odkup lesa je pre- obtesal, si naredil treske in zakuril,” se vzelo Gozdno gospodarstvo, v gozdno pa so Janez Ravnik spominja. dali tudi Janeza Ravnika. je na sredo dala municija. Saj jih je malo Pregovor pravi, da ~evlji in ne pokrivalo Med drugim je bil pri gojitvenih delih. celih vrglo ven, ampak razklalo ga pa je. Ko ~uvajo glavo. Janez Ravnik je povedal, da Sadili so smre~ice in jih pognojili, ko pa je sem vse pripravil, je pri{el miner in sva so obutev kupovali pri ~evljarskem podjetju zaradi tega bolj zrasla trava, so jih morali zminirala. Potem sem, kar se je dalo, tudi v Bohinjski Bistrici, usnje pa je bilo slabo. ob`eti. Poskrbeli so tudi za za{~ito proti skale, ro~no o~istil s krampom. Zaradi Premo~ilo jih je, ~etudi si jih zelo premazal divjadi. Delal je tudi na spodnjem skladi{~u vsega skupaj smo za kubik lesa imeli veliko s kak{nim lojem. Janez Ravnik, ki je tudi na Bistrici, ko {e ni bilo lupilca. “Maklali” manj{e stro{ke kot drugje, kjer so imeli za veliko delal pri `i~nici, je v obeh kolenih so hmeljevke - lupili ko`o z debelc do dese- take stvari gradbene skupine s velikim dobil vodo, da je komaj hodil, ampak k tih centimetrov premera. Uporabljali so jih kompresorjem, minerjem in buldo`erjem. zdravniku ni {el. Sam se je pozdravil. za hmeljevke ali za vodnjake v Bosni, zato Za buldo`er je bilo najmanj {est metrov “[amot cegu vsak ve~er med kolena, pa je so jim rekli bunarske motke. Iz Bohinja jih {irine. V~asih je bilo treba minirati po bilo,” je bil njegov recept, v ~evljarni pa je je {lo veliko, drva pa so vozili celo na Je- dvakrat. Po miniranju sem moral pregle- naro~il usnjene {kornje do kolen, v~asih so senice. Kasneje je delal tudi v novem skla- dati, ali je eksplodiral ves eksploziv,” je jim rekli furmanske. Bile so iz bolj{ega di{~u za lupljenje. Z lesa je bilo treba ~isti- opisal Janez Ravnik. usnja, pa zelo te`ke. Bosanci so pa vso zimo ti sneg, lubje in kamenje ter odpeljati. hodili v gumijastih batovih {kornjih. “Delal sem po~asi, z glavo, ni~ nisem hitel. Nekateri {e nogavic niso imeli, pa jih ni ni~ V ~asu, ko so viharji in `led polomili drevje, Nisem {el brezglavo naravnost po kontah zeblo. Tega nisem mogel razumeti. Rokavic ki ga je bilo treba spraviti z ve~inoma in dolinicah,” pripoveduje Janez Ravnik in dolgo niso poznali, prve ~elade pa so bile nedostopnih predelov, se je za Janeza nadaljuje: “Tudi meni so mislili postaviti `elezne, te`ke, da ti je glava kar opletala, Ravnika za~elo novo delovno obdobje. Treba normo. Sem rekel, prav, vi jo postavite, re- pa mrzlo je bilo. ^elade so zato visele po je bilo napraviti poti za traktor. cimo toliko lukenj na dan. Samo, kak{ne drevju. “Imel sem izredno veselje za izdelavo vlak. bodo pa luknje, to pa ne bom odgovarjal. Ali To sem delal petnajst let v vseh revirjih od jih boste merili? Ko so uvideli, da z mano ni Janez Ravnik ima na delo v gozdu lepe spo- Savice do Krope. Uvedli so goseni~arje. problemov, so nehali. Nisem imel nobene mine, ker je delal z veseljem. Rekel je: “^e Majhen, ozek, kratek traktor, ki gre raz- kontrole, ve~inoma pa sem bil sam.” ne bi imel toliko veselja, ne bi bilo denarja, meroma dobro v strmini, samo skala mu ne da bi mi lahko pla~ali. Tista kobra me je v pa{e. Vi{je gori je pa v glavnem skala, zato Doma~inov v gozdu skoraj ni bilo. “Vsa leta, za~etku metala, da bi skoraj glavo izgubil. smo morali minirati. Z gozdarjem sva z kar sem bil pri gozdni, je bilo le nekaj Problem je za~eti na kamnu, ko te trese. rde~imi pankeljci za~rtala, kje bo {la pot. voznikov traktorjev Slovencev. Ve~inoma so Po~asi pa sem jo pogruntal in sva se dobro Potem sem jaz naredil {e malo po svoje. bili Bosanci, ampak smo se zastopili. Delo zastopila. Marsikaj sem pogruntal, da sem Veliko sem vrtal z vrtalnim strojem kobra, je bilo te`ko, najhuj{e pa so bile zime. si delo olaj{al. Saj so mi doma in drugi go- te`kim 30 kil. Za to sem imel stra{no vese- Danes pravijo, v sneg ne moremo iti. Mi pa vorili, pojdi na Lip, bo{ lepo na toplem, pa lje. Najprej sem vrtal s takim svedr~kom smo v Ukancu za Zlatorogom sekali, ko je nisem hotel. Najraje sem bil v “go{“, nava- (poka`e kak{nih 30 centimetrov), ampak bilo dva metra snega. ^e je hotel delavec jen sem bil, da sem bil svoboden. Tisti, ki so tisto je bilo samo za povrh. Potem sem smreko podreti, je moral najprej narediti bili na Lipu, so bili doma ob dveh, pol treh. pogruntal metrski sveder, da je {lo globlje. luknjo, da je {el z `ago okrog, pa {e za Mi smo pa druga~e delali. Pozimi so rekli, ^e je bila slu~ajno smreka na poti, jo je bilo umik. Pre`ivetje je bilo stra{no te`ko, saj ne vidite in smo v~asih {ele ob sedmih treba po`agati in {tor vre~i ven. Pod sredi- ampak nekako smo se navadili, re{eval pa {li iz Bistrice. Delavnik so nam pa ra~unali no {tora je bilo treba narediti luknjo, da se nas je ogenj. ^etudi samo deset minut mali- od takrat, ko smo pri{li v gozd.” na obisku, gozdna pa{a 27

Doma je bilo treba narediti {e drugi {iht. Tudi zdaj. Pri hi{i je deset hektarov. Ima {e kravo in teleta. Zdaj ena krava poje kot Te`ave pri gozdni pa{i v~asih {tiri. Ker je mo`nost. Pridela krom- pir in sadje za `ganje. V pokoj je {el leta 1990, pri 55 letih. Let je imel dovolj, ne pa Bohinjske novice, 3. marca tudi delovne dobe. Pre`ivi, ker je bil ves ~as Ker Agrarna skupnost Bohinjska ^e{njica, ne, kmetijska svetovalna slu`ba, in{pekcija skromen. Zaradi dela so ga v slu`bi res Jereka, Podjelje in Koprivnik v tem pri- in pristojno ministrstvo povsem neenotno cenili, ne pa tudi s pla~o. A ni nikoli godel, spevku v zvezi z gozdno pa{o posega v goz- obravnavajo gozdno pa{o in slu`nostne da je premajhna, ker je bil sre~en v gozdu. darsko stroko in predpise, v neposredno pravice (servitute). Gozdarski vidik re{e- dejavnost gozdarjev in Zavoda za gozdove vanja gozdne pa{e je njena preusmeritev iz V `ivljenju ga je osre~evalo tudi fotografi- Slovenije (ZGS), je potrebnih nekaj pojasnil. najkakovostnej{ih gozdov z mo~no poudar- ranje, v kar ga je uvedel stric Jo`a Rozman. Sklad kmetijskih zemlji{~ in gozdov RS je jenimi ekolo{kimi, socialnimi in proizvodni- Prvi aparat, nem{ko Selleto, si je lahko leta 1994 na oglasne deske Zavoda za goz- mi funkcijami na zara{~ajo~e rovte in odve~- kupil {ele takrat, ko je {el v slu`bo. Potem dove Slovenije (namenjene so predvsem ne pa{ne povr{ine v sredogorju, predvsem je slikal “vse `ivo”. Veliko sta sodelovala z lastnikom gozdov in kmetijskih zemlji{~) pa ureditev sedanjih pa{nikov in obnova ter Egonom Miheli~em, s katerim sta dosti razobesil opozorilo, da v skladu z 32. ~lenom dosledno izvajanje pa{nega reda vseh inte- hodila skupaj v hribe. “Govoril je, pritisni Zakona o gozdovih pa{a v gozdovih ni dovo- resentov. to, pa to, njemu pa se `e ni ve~ dalo. Bil je ljena. Zato Sklad v dr`avnih gozdovih na V prispevku je {e posebno sporna trditev, da prezasi~en, takrat tega nisem razumel,” se obmo~ju Pokljuke, Me`aklje ter Radovne bi s prepovedjo pa{e v gozdu zmanjkalo spominja Janez Ravnik. Slikal je predvsem pa{o prepoveduje. @ivina se mora pasti zno- krme pozimi, da bi se posledi~no zmanj{alo pokrajino, pa tudi razne dogodke in drugo. traj urejenih pa{nikov. Prehod v gozdove, ki {tevilo `ivine in na koncu poslab{al finan~ni Shranjeno ima {e vso opremo ter aparate, niso opredeljeni za pa{ne povr{ine, ji mora polo`aj kmeta. Ve se, da za dana{nje kmete filmov pa je za dve gajbi. Samo filmi tudi biti onemogo~en. Sklad bo od lastnikov, ki planinska pa{a ni ve~ nujno potrebna, saj se propadejo. Pride plesen. Pripravljen jih je bodo kljub opozorilu `ivino pu{~ali na pa{o v kmetijske povr{ine zara{~ajo celo v dolini. dati kak{ni ustanovi. Zdaj tudi on skoraj ne dr`avne gozdove, sodno izterjal povzro~eno Nepopa{enih ostaja kar nekaj pa{nih fotografira ve~. “Motivacije ni, sem `e vse {kodo. Kr{ilce opozorila in zakona bodo zmogljivosti, samo prispevati bi bilo potreb- predelal,” pravi sobesednik, ki je sodeloval in{pekcijski organi predlagali v postopek, no zanje. Tudi za ta namen so predvidene tudi na razstavah nekdanjega Fotokluba pri tem pa je najmanj{a zagro`ena kazen denarne spodbude (subvencije). V notranjo Bohinj. 150.000 tolarjev. kmetijsko politiko se gozdarji ne mislimo Preteklo je ve~ let, da je Sklad skupaj z ZGS vpletati, upravi~eno pa pri~akujemo njen Vse manj je `elje tudi po planinarjenju, opozorilo za~el tudi izvajati. V ~lanku se odgovoren odnos do gozdarskega sektorja! ~eprav so v~asih hodili tudi v Italijo, omenjajo “te`ave od leta 2003 naprej”. Kako Posebno sporno je {e, da “bi morali poiskati Avstrijo in [vico. [e zmeraj pa bi risal. gozdarji prakti~no do`ivljamo pojav stihij- re{itev v okviru gozdnih povr{in od Mrzlega Glede tega ima {e na~rte, vendar bi potre- ske pa{e, se vidi tudi takrat, ko vodimo studenca do Rudnega polja z opredelitvijo v boval ve~ji ogrevan prostor in ve~ svetlobe. {tevilne tuje obiskovalce po poklju{kih goz- gozdnogojitvenem na~rtu”. Omenjene izjeme Rad bi tudi {e restavriral kak{no znamenje. dovih. Na~uditi se namre~ ne morejo prisot- po 32. ~lenu Zakona o gozdovih in 27. ~lenu Na eni od slik, ki visi v kuhinji, je planina nosti `ivine na “vsakem koraku”, pri spreho- Pravilnika o varstvu gozdov (UL RS, Za ~rno goro okoli leta 1965, s stanom, z du po gozdu ali pri vo`nji po gozdnih cestah. 92/2000) bi pri{le v skladu z gozdnogojitve- majerico in bohinjsko ciko. Glasbo pa je Gozdarska in kmetijska stroka sta `e zelo nim na~rtom v po{tev v funkcijsko manj ~isto opustil. Ko je hodil v gimnazijo, se je kmalu ugotovili neekonomi~nost gozdne poudarjenih gozdovih, kot so na platoju tri leta vozil v glasbeno {olo na Jesenice. pa{e in tudi njeno nezdru`ljivost z gozdnim Pokljuke (izjemno pomemben in zelo ranljiv Zjutraj z nahrbtnikom s klavirsko har- gospodarjenjem na isti povr{ini. To {e pose- vodni vir v obmo~ju Mrzlega studenca) in moniko in s torbo v {olo, opoldne na vlak in bej velja v razmerah novej{ega gospodarje- pod dolo~enimi pogoji (prvenstveno v last- ob desetih zve~er s {ihtarji domov. Kasneje nja z gozdovi zadnjega pol stoletja, ko pogo- nem nizkoproduktivnem gozdu). je toliko igral, da mu je bilo nazadnje vsega jev za morda (strokovnih nikoli ni bilo!) so- Zahteva Agrarne skupnosti predstavlja dovolj. Takrat ni bilo radiov, da bi plesali. ~asno rabo {e iz ~asa nastanka servitutov `e preve~ parcialni pristop. Potrebno je celovito “Ta mlad so hotl plesat, ti bo{ pa {pilal! In dolgo ni ve~. re{evati problem vseh pa{nih planin in vseh jaz sem {pilal. Drugi so imeli punce, jaz pa Ob vsem spo{tovanju tradicionalnih potreb pa{nih interesentov, ne samo bohinjskih, harmoniko. Hodili smo v Nem{ki Rovt, kjer lokalnega prebivalstva, bolj{em zdravju in ampak tudi blejskih in {e posebej gorjan- dalj{i `ivljenjski dobi `ivine in upo{tevanju skih. Odlo~neje je potrebno obravnavati tudi je bilo dosti punc, na Ravnah pa dosti fan- kulturne dedi{~ine v narodnem parku goz- ~rno pa{o `ivine “nepoznanih lastnikov” od tov, in najeli hi{o. Neutrudno sem {pilal, da darji na po zakonu prepovedano gozdno pa{o drugod, predvsem konj! Zaradi funkcijske sem v~asih imel roko zate~eno. Klavirska pa~ ne moremo pristajati! V zadnjih desetih prepletenosti in njihove poudarjenosti rabe ima {voh udarce in ~e si hotel, da se je kaj letih smo organizirali kopico sestankov, gozdnega in ostalega prostora na Pokljuki je sli{alo, si moral vle~i kot norec. Na koncu so zborov, posvetovanj, na katerih smo `eleli prvenstveno potrebno uveljaviti celovit drugi imeli punce, jaz pa meh.” re{iti problem gozdne pa{e in pa{e nasploh pristop tudi med vsemi panogami in skupaj z vsemi prizadetimi, pa{nimi intere- dejavnostmi, izdelati kakovosten ureditveni Poro~il se je leta 1991. Z `eno sta precej let senti, kmetijsko svetovalno slu`bo, lastniki na~rt in zagotoviti njegovo u~inkovito izva- `ivela skupaj, zadnji ~as pa pride k njemu zemlji{~, lokalnimi skupnostmi, upravo na- janje. Tega pa si pristojni (resorna mi- ob~asno in mu kaj po{tima. “Jaz sem zado- rodnega parka in pristojnimi ministrstvi. V nistrstva, lokalni skupnosti, strokovne insti- voljen, ona tudi. @ivim svobodno, navajen nekaj primerih so se stvari za~ele razvijati v tucije, lastniki zemlji{~ in najrazli~nej{i za- pa sem delati vse. Dokler bo zdravje, ne bo pravo smer. Kot vro~a to~ka ostaja neureje- interesirani) podajajo kot vro~ kostanj! problemov, potlej pa vemo, kaj nam sledi,” na pa{a na platoju Pokljuke, predvsem v je zaklju~il Janez Ravnik. veleposestnih gozdnih kompleksih. Miro Kapus, univ. dipl. ing. gozd., Vlasta Felc Dejstvo je, da lastniki gozdov, lastniki `ivi- ZGS, KE Pokljuka 28 in memoriam, od vsepovsod

jevne skupnosti. Volitve v svet v nove krajevne skupnosti pa lahko razpi{e `upanja isto~asno z jesenskimi volitvami za ob~inski svet. IN MEMORIAM Boris Malej V torek, 28. marca 2006, smo se poslovili od profesorice slo- Sprememba lastni{tva v GP Bohinj ven{~ine, gospe Marije @mitek. Generacije bohinjskih osnovno- Uprava Gradbenega podjetja Bohinj, d. d. je marca v Uradnem {olcev so {le skozi njene roke. Dala jim je bogato popotnico, listu objavila, da je dru`ba Gradbeno, storitveno in prodajno pod- trdno jezikovno in knji`evno znanje in dobro podlago za vstop jetje Lon~ar d. o. o., Horjul pridobila kvalificirani dele` dru`be in v srednje {ole. Med temi nekdanjimi u~enci so bili in so {e sicer 32.514 delnic, kar je 26,1 odstotka lastni{kega dele`a dru`be. u~itelji, ki se profesorice radi spominjajo. Podjetje Lon~ar je skupaj povezanimi osebami lastnik 65.875 del- Tudi naju je poklicno delo dru`ilo kar nekaj let. Ob kupih nic, kar je 52,88-odstotni dele`. Nekaj manj kot desetodstotni zvezkov s spisnimi nalogami, ko sva bili po pouku vsaka za dele` ima Kapitalska dru`ba, ostalo pa delavci podjetja. V. F. svojo delovno mizo v {olskem kabinetu, sva marsikdaj odkri- vali nare~ne posebnosti in zanimivosti bohinjskih govorov. @e takrat sem v profesorici za~utila ~loveka {irokih obzorij, z Uspe{na krvodajalska akcija veliko sr~nostjo in ~utom za realno `ivljenje. Koliko je bilo primerjav med mojim naravnim koro{kim me`i{ko-podjun- skim in njenim osrednje slovenskim govorom. Spo{tljiv je bil njen odnos do doma~e govorice. “Veste, bohinj- ski ~lovek je zelo neposreden, zato ga je te`ko nau~iti odvisne- ga govora". Ali pa: “Koliko pomenskih posebnosti je v nenavad- ni nikalni povedi katerekoli bohinjske mame, kadar re~e: Ja, ja, bilo je, zdaj pa ve~ ...” Na{i u~enci so pod njenim mentorstvom pisali naloge ob raz- li~nih literarnih nate~ajih in prejemali nagrade. V ~asu njene- ga u~iteljevanja so za~eli tekmovati v znanju materin{~ine za Cankarjevo priznanje, pod njenim vodstvom so ustvarjali lite- rarno glasilo Triglav-moj dom, ki ga je bilo treba razmno`iti {e s ciklografom. Veliko je bilo prireditev, {olskih in krajevnih, ki Trinajstega marca 2006 je v Zdravstvenem domu Bohinj potekala jih je vodila kot slavistka. krvodajalska akcija, ki jo je kot vedno organiziralo Obmo~no Tudi ko se je upokojila, je rada prihajala v {olsko knji`nico. zdru`enje Rde~ega kri`a Radovljica. Prizadevne ~lanice krajevne Spremljala je novosti v literaturi in bila kriti~na do marsika- organizacije RK Bohinjska Bistrica so kot vsa leta doslej pripra- tere novotarije v stroki. Vedno je znala s svojimi izku{njami in vile vse potrebno, da akcija kar najbolje uspe. Prostore pripravijo realizmom pokazati pravo smer. Tuja sta ji bila literarno sveto- bolje in zasanjani romanticizem. Bila je trdno na zemlji, rekla tako, da delo vse ekipe takoj po prihodu nemoteno ste~e, med akci- bi, kar pre`ihovsko naravnana, skrbna in odprta za dogajanje jo pa vodijo ves administrativni del in koordinacijo ter skrbijo za okoli sebe. pogostitev vseh udele`encev. Nazadnje sva govorili v pozni lanski jeseni. Kar sami so priha- Tokrat so bili prvi~ izvajalci akcije delavci transfuziolo{kega od- jali na dan njeni spomini na prva bohinjska u~iteljska leta. delka Splo{ne bolni{nice Jesenice. Morda so tudi zato krvodajalci Bilo je vmes tudi kaj grenkega. “Tako je pa~ `ivljenje”, je rekla ob~utili ve~jo doma~nost. Za ekipo iz SBJ, ki redno jemlje kri na in dodala: “Smo v letih, ko bo treba oditi.” Tako preprosto torej. svojem oddelku, je bila to sicer prva akcija na terenu. Z udele`bo Vse njene dragocene izku{nje in dobri nasveti ostajajo. In prav smo lahko zadovoljni, saj je dalo kri 116 ljudi, kar je glede na to, za te ji bom vedno hvale`na. Julka Cundri~ da je bila prej{nja akcija pred pol leta, velik uspeh. Vsakemu darovalcu se zahvaljujemo. Prav v tistem ~asu je krvi zelo pri- manjkovalo in veseli smo vsakega krvodajalca. V bodo~e si `elimo Nova KS Savica - Rib~ev Laz? {e ve~jega odziva mladih in prav bi bilo, da jih star{i spodbudimo k pozitivnemu gledanju na vse humanitarne akcije. Potrebe po Iniciativni odbor za ustanovitev krajevne skupnosti Savica - krvi so vse ve~je, zato je zmotno mnenje, da jo je preve~, da jo Rib~ev Laz je na podlagi zbranih podpisov krajanov podal ob~ini izva`amo ali celo zavr`emo. Prav vsa je koristno porabljena, zago- pobudo, da se uvede in izpelje postopek za ustanovitev nove kra- tovljeno varna in od nje je mnogokrat odvisno pre`ivetje. Zato `e jevne skupnosti v ob~ini. ^lani iniciativnega odbora ugotavljajo, zdaj prosimo vse, ki se boste po~utili zdrave in sposobne darovati da je zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb ob~anov na kri, pridite jeseni, ko bo nova akcija. Stanka Ravnik obmo~ju naselij Brod, Savica, Kamnje, Polje, @lan, La{ki Rovt in Rib~ev Laz smiselno ustanoviti novo krajevno skupnost. Naselja so sestavni del krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica, ki pa je po Dru{tvo Ozara vabi obsegu prevelika, da bi lahko re{evala razli~ne interese med temi Dru{tvo Ozara svetuje ljudem s te`avami v du{evnem zdravju naselji in Bohinjsko Bistrico. vsak prvi ponedeljek v mesecu od 10. do 12. ure v prostorih Zdrav- Na podlagi zbranih podpisov prebivalcev teh naselij v podporo stvenega doma Bohinj. ustanovitvi nove KS Savica - Rib~ev Laz bo `upanja Evgenija Tisti, ki si `elijo ve~je dejavnosti, se lahko vklju~ijo v skupino za Kegl-Koro{ec glede tega sklicala zbor krajanov. Zbor krajanov bo samopomo~ in v kreativne delavnice, ob ve~jem {tevilu zainteresi- sprejel odlo~itev o ustanovitvi nove KS, ~e bo na njem sodelovalo ranih pa na~rtujemo tudi razne izobra`evalne delavnice na temo najmanj 20 odstotkov volilcev, predlog za ustanovitev pa podprla du{evnega zdravja. Vsi, ki si `elite pogovora ali aktivno sodelovati najmanj polovica volilcev, ki bodo glasovali. v dru{tvu bodisi kot uporabnik bodisi kot prostovoljec, vabljeni! Odlo~itev o ustanovitvi nove krajevne skupnosti mora potrditi {e Storitve so brezpla~ne. Za podrobnej{e informacije nas lahko po- ob~inski svet ob~ine, tako da sogla{a s spremembami in dopolnit- kli~ete na tel.: 5836200. vami statuta ob~ine v delu, ki se nana{a na ustanovitev nove kra- Maja Kun~i~, strokovna sodelavka dru{tva Ozara od vsepovsod 29

Likovna razstava v Kulturnem domu Jo`a A`mana Podobe bohinjskih cerkva [tiriindvajsetega marca 2006, le dan tehtno podal knji`evnik, televizijski ko- pred ob~inskim kulturnim praznikom, mentator in likovni kritik Jo`e Hude~ek. je Muzejsko dru{tvo @iga Zois Bohinj v Do nekaterih upodobitev je bil kriti~en, avli Kulturnega doma Jo`a A`mana vendar spo{tljiv. odprlo likovno razstavo rojakinje Na svoje mesto je postavil amatersko Irene Gutt - Ro`i~ s temo Podobe bo- slikarstvo, ki po njegovem ni ni~ manj hinjskih cerkva. vredno od slikarstva, ki se je brusilo in oblikovalo na likovni akademiji. Dete, ki je V kulturnem programu je mlada dama spo~eto, se mora roditi, prav tako ~lovek, ki Alea na violini zaigrala Odo radosti in ima likovni dar, mora ustvarjati, mora Lovsko, Marija Mencinger pa je do`iveto svoja notranja in zunanja do`ivetja prebrala izbor pesmi Irene Gutt - Ro`i~. Za upodobiti. polno kulturno do`ivetje je avlo napolnil {e Posebno zanimive so po njegovem podobe solo pevski nastop Janje Hvala. cerkva, ki “spominjajo na ~ipko”, z Ovrednotenje slikarskih del je ob{irno in mo~nimi in `are~imi barvami. Avtorici je Cerkev sv. Ahacija v Nem{kem rovtu

svetoval delovanje v tej smeri, kjer so njena roka in barve najmo~nej{e in najbolj kvalitetne. Avtorica je v Bohinju razstavljala `e leta 1994. V vmesnem obdobju je do tokratne razstave dala svoja dela na ogled in v pre- sojo v Sloveniji, Avstriji in Nem~iji. Sode- lovala je na {tevilnih samostojnih in skupinskih razstavah. Zaradi posebnih razlogov je `elela 20. jubilejno razstavo predstaviti Bohinjcem. Razstava je bila tematsko ubrana, saj je razstavljenih kar 24 upodobitev bohinjskih cerkva v raz- li~nih slogih in tehnikah. Hvale`ni smo vsem sodelujo~im, posebno pa {e vsem obiskovalcem, ki so se tako {tevilno udele`ili otvoritve in napolnili avlo Kulturnega doma.

Besedilo in foto Muzejsko dru{tvo @iga Zois Bohinj, Mi{o Serajnik

Razstava Na krilih domi{ljije v Srednji vasi V knji`nici v Srednji vasi bo ves mesec odprta razstava Na krilih domi{ljije z li- kovnimi izdelki u~encev 3. razreda devet- letke podru`ni~ne osnovne {ole Srednja vas z u~iteljico Mojco Rozman.

Bralno klepetalna sre~anja Vabim vse knjigo`ere in knjigo`erke vi{jih razredov na sre~anja v knji`nico, kjer bomo brali, klepetali in po~eli {e marsikaj za- nimivega … Sre~anja bodo {e 12. aprila ter 3. in 10. maja v knji`nici v domu Jo`a A`mana. Vabljeni vsi, ki vam knjige ne gredo na `ivce! Knji`ni~arka Metka 30 od vsepovsod

Pazljivo pri fitofarmacevtskih sredstvih! pripravke, {kropijo v ve~ernih urah ali pono~i in v brezvetrju, se izogibajo pra{iv in raje uporabijo pripravke oziroma iz njih nare- jeno {kropilno brozgo ali granulate, pravo~asno obvestijo ~ebelar- ja o nameravanem {kropljenju s FFS, ki so strupena ali {kodljiva za ~ebele. Vsakr{no zni`evanje {tevil~nosti ~ebel lahko povzro~i v naravi ekolo{ko in gospodarsko katastrofo, {e posebno v kmetijstvu. Zato slovenski ~ebelarji pozivamo vse uporabnike FFS, da delamo z roko v roki in tako ohranimo naravo. Vlado Augu{tin, univ. dipl. ing., ^ebelarska svetovalna slu`ba Osmi marec na Gorju{ah Na prireditvi, ki jo je ob 8. marcu pripravilo Kulturno umetni{ko dru{tvo Gorju{e, so nastopili va{ki otroci s ske~em o gorenjski dru`ini danes in kmetijstvu neko~, avtorice Ur{ke Beznik, otroci pa so tudi peli, plesali ter recitirali. Rde~a nit prireditve, ki sta jo pripravili Ur{ka Beznik ter Anita Kova~i~, je bilo doma~e nare~je, Pomor ~ebel zaradi neprimerne uporabe FFS. povabili pa so tudi otro{ko foklorno skupino Bohinj. Vse `ene so obdarili z izdelki, ki so jih otroci naredili na delavnici, zaklju~ku ^ebela je kljub svoji koristnosti v dana{njem ~asu zelo ogro`ena. programa pa je sledilo dru`enje ob hrani in pija~i. V. F. Vzrok za to je intenzivna kmetijska proizvodnja, v kateri se uporabljajo za{~itna sredstva - pesticidi. Ob tem izrazu ve~inoma najprej pomislimo na kmetijske pesticide, ki jih pri nas imenuje- Skupno praznovanje na Koprivniku mo fitofarmacevtska sredstva (FFS). Ta v glavnem uporabljajo za Krajevna skupnost Koprivnik Gorju{e in Kulturno dru{tvo pove~anje kmetijske proizvodnje, ohranjanje nasadov in pridelo- Valentin Vodnik sta pripravila skupno prireditev ob 8. marcu in vanje zdravih kmetijskih pridelkov, ki ne vsebujejo glivic, bakterij materinskem dnevu. V povsem polni dvorani gasilskega doma so in `u`elk. nastopili Tja{a in Andreja Repinc s citrami, Monika Bernik s har- Uporabo in promet s temi FFS ureja Zakon o fitofarmacevtskih moniko, otroci z Gorju{ s ske~em Ur{ke Beznik o nekdanjem `iv- sredstvih, sprejet pa je bil tudi Pravilnik o dol`nostih uporabnikov ljenju v gorskih vaseh, `enske iz Srednje vasi pa so pod vodstvom FFS. Ti morajo skrbeti, da {kropivo ne pride v neposreden stik s Alenke Jensterle na {aljiv na~in predstavile dana{nje `ivljenje v ~lovekom, da ga ne zana{a v vodotoke, podtalnico, na sosednje Bohinju. gojene rastline, zemlji{~a in skladi{~a kmetijskih pridelkov ter Medtem ko so v Ljubljani podeljevali televizijske Viktorje, so objekte za rejo in oskrbo `ivali. Pravilnik dolo~a dodatno varstvo `enske podelile Viktorije, ki so jih prejeli `upanja Evgenija Kegl- ~ebel. Tako mora biti cveto~a podrast v trajnih nasadih v ~asu, ko Koro{ec, predsednica dru{tva Valentin Vodnik Marja Zupan in se uporablja za ~ebele strupena FFS, poko{ena ali pa mora biti predsednik krajevne skupnosti Koprivnik Gorju{e Janez Koro{ec. prepre~eno na drug na~in, da bi jo doseglo FFS. Uporaba sis- Vse `enske so prejele nagelj. Poskrbljeno je bilo tudi za pogostitev, temati~nih, ~ebelam strupenih FFS, je prepovedana v ~asu cvete- k {e bolj{i volji pa sta pripomogla harmonikarja brata Koro{ec. nja gojenih rastlin. Uporaba kontaktnih, ~ebelam strupenih FFS, V. F. je v ~asu gojenih rastlin dovoljena najve~ dve uri po son~nem zaho- du in v no~nem ~asu najve~ dve uri pred son~nim vzhodom. V ~asu Waldorfska {ola tudi na Gorenjskem? cvetenja gojenih rastlin mora uporabnik FFS vsaj 48 ur pred vsako uporabo kontaktnega FFS, ki je za ~ebele strupeno ali Waldorfska {ola je po svetu zelo znana in raz{irjena. Usmerjena je {kodljivo, obvestiti ~ebelarje, ki imajo panje v oddaljenosti treh v celostni razvoj ~loveka in upo{teva duhovno-du{evni in fizi~ni kilometrov od predvidenega kraja. ^e uporabniku ~ebelar ni znan, razvoj otroka. Omogo~a razvoj svobodne osebnosti, ki lahko ust- mora obvestiti imetnika parcele s ~ebelnjakom ali najbli`jo ~ebe- varjalno z lastnim mi{ljenjem re{uje `ivljenjske izzive. Pri nas so larsko dru`ino. Tako obve{~anje ~ebelarjev ni potrebno, ~e FFS ni prvo tako {olo odprli pred 14 leti v Ljubljani, lani pa v Mariboru. razvr{~eno in ozna~eno kot ~ebelam strupeno oziroma pri opozori- Medtem ko je nekaj gorenjskih osnovno{olcev `e vklju~enih v wal- lih v navodilih za uporabo ni navedeno, da so ~ebelam kakorkoli dorfsko izobra`evanje v Ljubljani, bi skupina star{ev z Gorenjske {kodljiva. rada uresni~ila svojo `eljo, da bi mo`nost za tako {olo dobili tudi na Gorenjskem. Ustanovitev {ole je odvisna od zadostnega intere- sa star{ev. Informativna predstavitev za star{e bo 11. aprila ob 18. Drago Kotnik podpredsednik uri v ~italnice blejske knji`nice. Tisti, ki jih to zanima, dobijo Na skup{~ini ^ebelarske zveze Zgornje Gorenjske je bil za podatke tudi na telefonskih {tevilkah 041 675 871 ter 031 878 707 predsednika ponovno izvoljen Bo{tjan No~, za podpredsednika ali po elektronski po{ti [email protected] pa je bil izvoljen Drago Kotnik, predsednik ^ebelarskega K. M. dru{tva Bohinj. Skrbel naj bi predvsem za promocijo medu in medenih izdelkov. V. F. Mno`i~no na {ahovskem turnirju Med 22 igralci (11 iz doma~ega dru{tva) so bili najbolj{i: 1. ^ebelarji zato vse gojitelje rastlin in uporabnike FFS prosimo, da Tugomir Ko~evar 9 to~k, 2. Risto Cvetkov 7, 3. Franc Ravnik 6,5, {kropijo v skladu z dobro kmetijsko prakso (fitofarmacevtski te~aj, 4. Marjan @agar 6 (vodi v skupni razvrstitvi), 5. Zoran Cviji~ 5,5 testirana {kropilnica in drugo), pred na~rtovano uporabo natan~no to~ke, … Celotno lestvico in {e kaj si lahko ogledate na spletni preberejo navodila, priporo~ena sredstva uporabljajo v najni`jih strani NK Bohinj. priporo~enih odmerkih, uporabljajo za ~ebele manj nevarne Janez Pikon ali {e veste? - od vsepovsod 31

Kako so v Bohinju neko~ uporabljali Jesenice, @irovnica, Radovljica, Bled in Bohinj nadaljevali z drugo, uvajalno fazo, ki se letos nadaljuje. konje in vole? Po uspe{nem usklajevanju na ob~inski, medob~inski in institu- Danes se je `ivljenje na kmetih zelo spremenilo. Traktorji so v zad- cionalni ravni smo skupaj z Zavodom za gozdove pripravili karto njih desetletjih v celoti zamenjali neko~ nepogre{ljive konje in konjeni{kih poti Zgornje Gorenjske. Trase potekajo po gozdnih, vole. Tako marsikateri otrok ne ve ve~, kak{no je bilo videti delo ob~inskih in dr`avnih cestah ter prek parcel v lasti fizi~nih in na kmetiji. Neko~ je vsak kmet imel v hlevu vsaj enega konja ali pravnih oseb, zato je za vse za~rtane poti potrebno pridobiti vola. Brez njih ni bilo mogo~e uspe{no voditi kmetije. Konje ali ustrezna soglasja. Ve~ino predhodnih soglasij pravnih oseb smo `e vole smo uporabljali za prevoz materiala (furanje), za vla~enje lesa uspeli pridobiti, za gozdne prometnice pa bo Zavod za gozdove na iz gozda, za prevoz sena, za pripravo njiv za razne pridelke in nji- zboru lastnikov in v sodelovanju z njimi sprejel re`im za gozdne hovo pobiranje (oranje, branjanje, okopavanje, osipanje in izkopa- ceste, ki vklju~uje tudi je`o. Za soglasja fizi~nih lastnikov bo vanje) in za no{njo (mnogi so nosili poleti material in hrano v RAGOR v sodelovanju s posameznimi ob~inami in lokalnimi kon- planinske ko~e). jeniki v aprilu organiziral sestanke oziroma individualne razgo- Zakaj smo imeli nekateri kmetje samo konje, drugi pa vole, bi vore s posameznimi lastniki. Letos naj bi pripravili tudi na~rt te`ko pojasnil, saj so bila mnenja o tem zelo razli~na. Moje mne- tr`enja ter izdelali promocijsko zlo`enko s karto konjeni{kih poti. nje je, da so voli te`ji in po~asnej{i, zato so jih uporabljali pred- Podrobnej{e informacije najdete tudi na na{ih spletnih straneh vsem vi{inski kmetje, ki so imeli strme poti in njive v bregu, pa www.ragor.si ali na telefonskih {tevilkah 581 34 16 in 581 34 15. tudi s starostjo so manj izgubljali na vrednosti. Konji pa so la`ji in Gordana Stani{i} hitrej{i, zato bolj primerni za ni`inske kmetije in za prevoz mate- riala po cesti. Ve~ina kmetov je imela samo enega konja ali vola Ran~ Mrcina ujahal konjeni{ke poti zato, ker so bile gozdne poti in kolovozi tako ozki, da so bili primerni samo za eno `ival. ^e pa je nastala potreba, na primer pri oranju, je z drugim konjem ali volom prisko~il na pomo~ sosed. Pozimi so konje in vole uporabljali najve~ za vla~enje in izvoz lesa (pri tem so uporabljali furmanske sani, posmojke in `lajfe), za pre- voz sena in gnoja (pleteni ko{i) in za plu`enje snega ({est parov konj). ^e je bilo prevzeto delo za vla~enje lesa predale~ od doma, smo morali spati v preprosti bajti - brunarici (na sredini ognji{~e, okoli pogradi s senom), konji in voli pa v hlevu. S seboj smo vzeli hrano (obi~ajno koruzno moko, klobase ali zaseko in steklenico `ganja) in seno. Delo je bilo zelo te`ko in nevarno, dogajale so se tudi nesre~e. Ko se je spomladi ogrela zemlja, smo za~eli z oranjem. Konji in voli so imeli dovolj dela na polju, preostali ~as pa smo sku{ali zapolni- Ran~ Mrcina v Studoru je za~etnik ponudbe jahanja s konji v ti s prevozi, da smo dodatno zaslu`ili. Ves ~as smo var~evali s Bohinju. Njegova lastnika sta Borut Kokelj in Robi Bo`nar, ki ran~ krmo, zato smo `ivali ~im ve~ pasli na pa{nikih in planinah. Kosili tudi vodi. Ran~ deluje od leta 1999, od lani pa imajo 15 konj, med v ni`inah skoraj nismo, ker smo vse razpolo`ljive ravnine in blage katerimi je deset islandcev. Poleti se obiskovalci lahko odlo~ijo tudi strmine obdelovali. Travo smo kosili v rovtih. Sedmega januarja, za vo`njo s kme~kim vozom in zapravljiv~kom, pozimi pa za vo`njo na dan sv. Valentina, smo zastonj preva`ali les in drva, 4. maja, na s sanmi in ko~ijo ter ski joering (leto{njo zimo je bilo za del stvari dan sv. Florjana pa zastonj orali vsem tistim, ki doma niso imeli preve~ snega). Po besedah Robija Bo`narja je zanimanje za jaha- vpre`ne `ivine. S konji smo se tudi preva`ali, saj dolgo ni bilo nje veliko od spomladi do jeseni, za otroke so zlasti zanimivi pri- drugih prometnih sredstev. Za te namene smo imeli posebne jazni islandski konji, vendar so morali veliko delati, da so se vozove, nekateri premo`nej{i celo zapravljiv~ke in ko~ije. Za obdr`ali. Poleti bodo imeli tudi dvodnevne tabore za otroke, ki ne poroko smo konje in vozove okrasili in po doma~ih {egah sprejeli bodo spoznali samo konj, temve~ okusili tudi spanje na seniku. `enina ali oddali nevesto. Medtem ko so doslej imeli na ran~u tudi dia ve~ere, bodo letos Danes ni ve~ vpre`nih volov na kmetijah, konji pa so le {e za {port imeli filmske ve~ere gorni{kega filma. V. F. in zabavo, manj za delo in meso. Traktorji so kon~no prevladali. Pripovedoval je Ko{mrljev Franc z Jereke, Prepovedane droge zapisal Jo`e Kova~, ~lan Muzejskega dru{tva @iga Zois Bohinj Po podatkih vodje policijskega okoli{a Bohinj Ale{a Rozmana se v Bohinju {tevilo u`ivalcev predvsem “mehkih prepovedanih drog” iz leta v leto pove~uje, starostna meja u`ivalcev prepovedanih drog Razvoj konjeni{kih poti pa zni`uje. V letu 2005 so policisti PO Bled na osnovi Kazenskega Razvojna agencija Zgornje Gorenjske RAGOR nadaljuje lani za~eti zakonika RS podali 27 kazenskih ovadb zaradi neupravi~ene projekt konjeni{kih poti. Najprej smo skupaj s konjeni{kimi klubi proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami oziroma in krajevnimi konjeniki pripravili izhodi{~a za oblikovanje jahal- omogo~anja u`ivanja prepovedanih drog. Prekr{kovnemu organu nih poti in na osnovi ankete med konjeni{kimi klubi in turisti~no sodi{~a pa so zoper ve~ oseb podali tudi obdol`ilne predloge zaradi jahalnimi centri pripravili analizo konjeni{tva na na{em obmo~ju. kr{itev 33. ~lena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedani- V preveritvenem delu na~rta se je pokazalo, da so na obmo~ju mi drogami (~e gre za posest prepovedane droge v nasprotju z Zgornje Gorenjske za razvoj nove turisti~ne ponudbe dobre dolo~bami tega zakona ali za posest manj{e koli~ine prepovedane mo`nosti. Posamezni kmetje in konjeni{ki klubi `e ponujajo droge za enkratno lastno uporabo). mo`nost jahanja, a je ponudba neorganizirana in nepovezana. Za Ale{ Rozman je {e zapisal, da je z drogami povezana problematika uspe{no tr`enje in promocijo jo je nujno treba povezati. V letu {ir{i problem, ki ga je potrebno re{evati sistemati~no. To naj bo 2005 smo tako ob skupnem financiranju ob~in Kranjska Gora, tudi ena izmed tem na sestanku Ob~inskega sosveta. 32 oglasi oglasi 33 34 zgodovina

Del `ivljenjske poti Franca [uligoja (1872 - 1918) Oj vandrov~ek moj Leta 1902 se je `ivljenje v Bohinjski skalnem obmo~ju gradila obrambno linijo, opazovalci so bi- Bistrici zelo spremenilo zaradi grad- kopala strelne rove in minirala kaverne. li prepri~ani, da nje `elezni{kega predora, ki jo je vodil so Italijani z de- grof Ceconi. Pri gradnji je potreboval lom prenehali. veliko delavcev. S trebuhom za kru- Verjetno je bil hom so ljudje prihajali od vsepovsod, na{ Franc odli- najve~ je bilo Lahov, Dalmatincev in kovan z malo Mala srebrna medalja (ori- Makedoncev. Med njimi je bil tudi srebrno Karlovo ginal hrani Mi{o Serajnik) znani Franc [uligoj, ki je pri{el iz La- medaljo za kovca - ^epovana. hrabrost prav ob tem podvigu. @al so Avstrijci podcenjevali Italijane. Ti so kljub Mo{ki so bili precej osamljeni in so iskali temu nadaljevali z delom. 17. aprila 1916 `ensko dru`bo. Franc je v Bistrici spoznal jim je uspelo zminirati vrh Col di Lana s brhko Fran~i{ko Grohar iz Ba~e pod petimi tonami eksploziva. Vrh gore je Brdom. Tudi ona je pri{la sem v upanju na dobesedno odneslo v zrak. Umrlo je 115 bolj{e `ivljenje. Slu`bo je dobila kot nata- avstrijskih vojakov, ki le`ijo zakopani pod karica. Komaj 17-letna se je poro~ila s nekaj metri zdrobljenega kamenja. Gora je Francem. Vzela sta se pred pustom, 9. feb- postala njihov grob. Boji za Col di Lana so ruarja 1903 v Bohinjski Bistrici. Poroka je na obeh straneh zahtevali veliko `rtev, bila skromna, saj denarja ni bilo veliko. @e 18.000 mo` za en sam osvojen vrh. Med naslednje leto je na svet prijokala Fran- Franc [uligoj kot avstrijski vojak (original pokojnimi ni bilo na{ega junaka. Res je ~i{ka, rojena v baraki {t.147. hrani Ludvik [uligoj) imel sre~o. @e naslednje leto so Avstrijci na Predor je od Franca zahteval svoj davek. enak na~in vrgli v zrak sosednjo goro Pri miniranju ga je kamenje zasulo in mu Njegovo znanje razstreljevanja je avstrijs- Monte Seif, ki so jo zavzemali Italijani. odtrgalo kito na nogi. Sre~a mu je bila ka vojska znala s pridom uporabiti. Avstrij- Franc je kon~no dobil tako za`eleni dopust naklonjena, da je podor pre`ivel. Po{kodba ci so imenitno nadzorovali del avstrijsko- in se vrnil k svoji `eni Fran~i{ki. Sre~anje je bila tako resna, da se je moral zdraviti v italijanske fronte z 2462 m visokega vrha je bilo o~itno zelo prisr~no, saj ji je pod “{pitalu”. Grof Ceconi je Francu podaril Col di Lana. Proti severu se je razprosti- srcem pustil spomin, ki se je kasneje ime- srebrni spominski znak, ki je vse `ivljenje rala visokogorska planota proti Corvari, na noval Fran~i{ek. ponosno nosil pripetega na veri`ici za uro. jugu pa dolina reke Cordevole. S te to~ke Kljub temu, da je Matilda s svojo koso Leta 1905 je mala dru`ina {la za o~etom v so Avstrijci povsem nadzorovali in posle- pobrala mnogo mladih fantov, je Franc Nem~ijo, Avstrijo, in [vico. Franc je tam di~no ukrepali pri vsakem italijanskem odnesel z boji{~a celo glavo. Ne samo glavo, vrtal predore. Najbolj ponosen je bil na to, premiku voja{tva. tudi ko`o je imel celo. Prsi sta mu krasili da je sodeloval pri prebitju arlber{kega Dostop do vrha je bil mo`en le po kozjih mala srebrna in bronasta medalja za hra- predora med Avstrijo in [vico. V tem ~asu stezicah, po katerih je bil prenesen ves brost s podobo cesarja Karla. ^eprav se je se mu je dru`ina pove~ala {e za tri otroke. tovor: hrana, municija, topovi, saniteta itd. 1. svetovna vojna kon~ala, se Franc ni Leta 1910 so se ponovno vrnili v Bohinjsko Italijani so na odprtem prostoru boji{~a vrnil k dru`ini. Vmes je posegla zla usoda. Bistrico in stanovali p'r Mati~ku - pri krvaveli, vendar brez uspeha. Vrh so Avstrijskim enotam je bilo ukazano pre- Strgarju. Tu so Fran~i{ki in Francu v enem Italijani poimenovali kar “Col di Sangue”, mirje 2. novembra 1918 pono~i, medtem ko tednu umrli trije otroci. Konec oktobra je t.j. Vrh krvi. Potrebno je bilo nekaj storiti se je za italijansko armado za~elo premirje umrl Janez za plju~nico, nato Ludvik za in italijanski poro~nik Caetani je dal pobu- in konec sovra`nosti 4. novembra ob 15. trebu{no gripo in takoj na za~etku novem- do, ki je bila tudi uresni~ena. Ker vrha ni uri. Tu se je skrivala “zelena lu~” za itali- bra {e Franc Jo`ef za plju~nico. Izro~ilo bilo mo`no zavzeti, so od svojih polo`ajev jansko armado: da zasleduje in zajame pro- pravi, da je takrat umrlo toliko ljudi, da so za~eli v `ivo skalo kopati rov, ki bi se ti domu odhajajo~e avstrijske enote. Zaradi jih zlagali kar “na placu”. Leta 1912 so se kon~al tik pod vrhom Col di Lane. Janu- tega se je tudi Franc zna{el v italijanskem [uligoji preselili k Laudanu. Tu se je maja arja 1916 so pri~eli z delom. Da bi prikrili zbirnem voja{kem tabori{~u Castello San. rodil {e Fran~i{ek. Dru`ina je zopet sledila svoje delo, so v ~asu miniranja obstreljevali Giusto v gori{kem obmo~ju. [ele 21. marca o~etu minercu na Solnogra{ko. Tu se je v avstrijske polo`aje s topovi, mo`narji in 1919 je dobil odpustnico in odvandral k Goldecku rodila {e h~i Roza, ki pa je `e juli- celo ro~nimi granatami. Toda ~ez ~as so svoji Fran~i{ki v Bohinjsko Bistrico. Kon- ja 1914 umrla v Bohinjski Bistrici, kamor Avstrijci zaznali italijansko namero in so ~no je bila vojna za njim. Tu pa se za~ne se je dru`ina ponovno vrnila. Bili so res tudi sami kopali rov nad italijanskim. [u- njegova druga `ivljenjska zgodba. zaznamovani z ve~no selitvijo. ligoju s prijatelji je uspelo nad njihovim Zapis je posve~en 100. obletnici odprtja Misle~, da se bodo v Bistrici kon~no usta- rovom izdolbsti kaverno, v katero so nano- bohinjskega predora, `rtvam gradnje, lili, je bil o~e 1915. leta vpoklican v avstri- sili 110 kg dinamita in ekrazita. Vse sku- predvsem pa pre`ivelim, med katerimi je jsko vojsko. Od{el je na boji{~e 1. svetovne paj so prekrili s 1100 vre~ami peska, da bi tudi Franc [uligoj, ki je dokon~no odvan- vojne. Voja{ki ~evlji so bili njegovi sopotni- se eksplozija {irila navzdol proti italijan- dral k ve~nemu po~itku v Bohinjski ki na tirolsko fronto. Izkazal se je na skemu rovu in ga zasula. Ob {estih zve~er, Bistrici 1945. leta. ju`notirolski frontni liniji kot saper, t.j. 4. aprila 1916, je eksplozija stresla vrh, Mi{o Serajnik, posebna voja{ka in`enirska enota, ki je v vendar se nikjer ni pokazal dim. Avstrijski Muzejsko dru{tvo @iga Zois Bohinj zgodovina 35

Oro`nova ko~a Za~etki bohinjskega planinstva in turizma Leta 1871 je za~ela voziti gorenjska `eleznica mimo Jesenic do Trbi`a. Pot do Ljubljane je bila skraj{ana tudi Bohinjcem in obiskovalcem Bohinja. V Srednji vasi je bil tedaj kaplan Ivan @an, izjemno aktiven in daljnoviden ~lovek. Za~el je na~rtovati planinsko dru{tvo Triglavski prijatelji. S pri- spevki ljubljanskih planincev je orga- niziral gradnjo prve planinske ko~ice pod Triglavom na Ledinah blizu dana{nje Planike. Leta 1871 jo je zgradil Jo`e [kantar. Tedanja oblast pa dru{tvenih pravil ni potrdila in Bohinju danes ne priznavajo prven- stva v slovenskem organiziranem pla- ninstvu.

Precej zaslug za za~etek planinstva v Bohinju ali turizma, kot so rekli {e pred 80 leti, imajo nekdanji bohinjski gorski vodni- ki. Znana je bila dru`ina Kos iz Jereke, prvi pa Anton Kos, ki je bil tudi udele`enec prvega vzpona na Triglav leta 1778. [kan- Oro`nova ko~a v za~etku marca 1906 tarji iz Srednje vasi so bili znani kot lovski vodniki, nadelovalci poti in graditelji prvih zgrajena prva slovenska planinska posto- ve~ali Oro`novo ko~o. To~no pred sto leti je planinskih ko~. janka Oro`nova ko~a pod ^rno prstjo, po- za`ivela bohinjska `elezni{ka proga in Bile pa so v Bohinju tudi gostilne. Leta imenovana po prvem predsedniku Sloven- pri~akovanja so bila velika. @al jih je devet 1875 je Julius Kugy prvi~ obiskal Bohinj. skega planinskega dru{tva (SPD). Najve~ let kasneje izni~ila prva svetovna vojna. Nastanil se je v bistri{ki gostilni Pri po{ti zaslug za na~rtovanje in vodenje gradnje Konec leta 1944 je bila Oro`nova ko~a in jo pohvalil s prav dobro in poceni oskrbo. ima Josip Ravhekar, gostilni~ar in ob~inski po`gana, sredi julija pa bomo odprli novo Kugyja je privabila bogata alpska flora, ki tajnik. Naslednje leto je na~rtoval in vodil ko~o, ki je na podstavku nekdanje in po jo je v posebnem ~lanku tudi opisal. Njegov gradnjo Vodnikove ko~e na Velem polju. merah, na~inu gradnje in obliki spominja prvi cilj je bila ^rna prst. Kugyja omenjam, Malokdo ve, da je zgradil tudi hotel Zlato- na prvo ko~o SPD. ker ima kot odli~en planinski pisec velike rog. Takrat so bile v Bohinju `e zgrajene tri ^e vas zanima {e kaj ve~, kupite zbornik zasluge za seznanjanje nem{ko govore~ega ko~e avstrijskih planinskih podru`-nic: na na{ega dru{tva. Dobite ga v nekaterih tu- sveta z izjemnimi lepotami Julijskih Alp. Sedmerih jezerih, pod Triglavom in na risti~nih poslovalnicah v Bohinju. Njegove knjige {e danes privabljajo k nam planini Za ~rno goro. tuje turiste. [koda, da so `e davno razpro- Letos praznujemo stoletnico, odkar so po- Za PD Bohinjska Bistrica Ivan Veber dane. Mogo~e bi se jih dalo ponatisniti? Zapis v skoraj sto let stari inventarni knji- gi nam pove, da je bil v Bohinju zgrajen Ceconijev park prvi hotel leta 1884. Takratna Kranjska industrijska dru`ba, ki je nastala leta 1871 Bohinjska Bistrica bo v sklopu prireditev ob stoletnici predrtja bohinjskega predora z likvidacijo Zoisovih dolgov, je zgradila pridobila tudi park, ki se bo imenoval po grofu Giacomu Ceconiju. Park je predviden Turist hotel, kasneje imenovan Sant Johan od parkiri{~a za Kulturnim domom Jo`a A`mana, od koder se vle~e zelena povr{ina Hotel. Danes stoji manj kot sto metrov mimo doma ter med Vodnim parkom in ^rno prstjo zdrsne proti Belci. vzhodno hotel Jezero. Prvi hotel je bil po- `gan med zadnjo svetovno vojno. Giacomo Ceconi je bil v Bohinju v obdobju 1901/02 - 1906. Grof, ~igar ime je ve~ini V Bistrici je tedaj obratovala `elezarna, Bohinjcev nepoznano, je bil tesno povezan z gradnjo predora. Po podatkih Muzejskega manj{i obrat je bil pri Stari Fu`ini. Bli`ala dru{tva @iga Zois Bohinj je bil pod Ceconijevim vodstvom v zvezi z gradnjo predora pa se je huda gospodarska kriza: leta 1890 zgrajen tudi “{pital”, ki je kasneje slu`il Bohinju kot osrednji zdravstveni dom. Za je pogorela bistri{ka `elezarna, naslednje delavce je zgradil barake, ki na vzhodni strani Rebra {e danes nudijo dom {tevilnim leto pa so ukinili obrat pri Fu`ini in dru`inam. Na pokopali{~u v Bohinjski Bistrici stoji spomenik `rtvam predora, ki ga je `elezarstvo preselili na Jesenice. Mnogo prav tako dal postaviti Ceconi. Zgraditi je dal tudi vodovod v Bohinjski Bistrici. delavcev je bilo ob zaslu`ek. Mnogim Bohinjcem je pomagal pri zaposlitvi v tedaj zaprti dolini, cerkev pa je dobila Leta 1893 je bilo ustanovljeno in od v dar neprecenljive vrednosti (ma{ni pla{~, jasnilce, lestence, sve~nike …). cesarskih oblasti potrjeno Slovensko Iva Lapajne planinsko dru{tvo. @e naslednje leto je bila 36 zadnja stran