Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma Srednja šola za gostinstvo in turizem Ulica talcev 3 8000 Novo mesto
Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije
NOVIM ODGOVORNOSTIM NAPROTI
AVTORJI: Denis Budački, Nina Jereb, Ines Rupnik
MENTORICI: Anica Pajer, univ. dipl. inž. živ. teh.; Urška Mehle, prof. slov.
Novo mesto, marec 2018
Zahvala
Zahvaljujemo se mentoricama in vsem informatorjem, ki so z nami brez zadržkov delili svoje spomine, mnenja, fotografije in recepte.
Povzetek
V nalogi smo raziskovali razlike v odnosu do polnoletnosti med tremi generacijami, generacijo mladostnikov, rojenih v letih od 1994 do 2000, njihovih staršev, rojenih v letih od 1962 do 1980, in generacijo starih staršev, rojenih v letih od 1929 do 1955. Posebno pozornost smo posvetili načinom praznovanja, t. i. »osemnajstkam«, ki se pripravljajo ločeno za družino in sorodnike ter prijatelje in znance. Zanimale so nas tudi spremembe, ki nastanejo ob prehodu v polnoletnost s stališča pravnih aktov Republike Slovenije.
Ključne besede: polnoletnost, »osemnajstka«, različne generacije
Kazalo
1. UVOD ...... 11 2. METODE DELA ...... 12 3. OTROŠTVO IN ODRASLOST ...... 13 4. POLNOLETNOST IN ZAKONODAJA ...... 15 4.1 Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter Družinski zakonik ...... 16 4.2 Osebna izkaznica ...... 22 4.3 Potni list ...... 23 4.4 Orožni list ...... 23 4.5 Potrdilo o usposabljanju za voditelja čolna...... 24 4.6 Sprememba osebnega imena...... 24 4.7 Volilna pravica ...... 24 4.8 Vozniško dovoljenje ...... 26 4.9 Nakup in uporaba alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov ...... 28 4.10 Delovna zakonodaja ...... 29 4.11 Kazenski zakonik ...... 31 4.12 Lastništvo živali...... 33 5. POGLED NA POLNOLETNOST ...... 35 5.1 Zabava ob prelomnici ...... 39 5.2 Organizacija zabave ...... 45 5.3 Kako je potekala zabava...... 51 5.4 Praznovanje v gostilni oz. catering ...... 64 6. RECEPTI ...... 66 6.1 Recepti informatorjev ...... 66 6.2 Primer gostinske ponudbe – catering ...... 68 6.3 Predlog gostinske ponudbe ob »osemnajstki« ...... 72 7. ZAKLJUČEK ...... 79 8. VIRI IN LITERATURA ...... 81 9. INFORMATORJI ...... 84 10. PRILOGE ...... 87
Kazalo slik
Slika 1: Volilna pravica v »stripovski« inačici Ustave RS (http://www.us-rs.si/strip/, ogledano 16. 2. 2018)...... 25 Slika 2: Manca praznuje (Foto: Nina Jereb, Novo mesto, avgust 2017) ...... 37 Slika 3: Slavljenka med gosti (Foto: Rupnik Karmen, Karteljevo, februar 2018) ...... 40 Slika 4: Lovski dom LD Otočec na Pahi, prostor, kjer se odvijajo »osemnajstke« v toplejših mesecih (http://www.zld-nm.si/ld-otocec, ogledano 27. 2. 2018) ...... 46 Slika 5: Gasilski dom GD Ždinja vas v Ždinji vasi, prostor, kjer se odvijajo »osemnajstke« v hladnejših mesecih (Foto: Ivo Pajer, Ždinja vas, marec 2018) ...... 46 Slika 6: Škoda po »osemnajstki« (Foto: Denis Budački, Metlika, oktober 2017) ...... 47 Slika 7: Klobuk z dvema držaloma za kozarec (darilo) (Foto: Nika Bezjak, Smolenja vas, september 2016 ) ...... 49 Slika 8: Darilo za 18. rojstni dan (Foto: Nikola Furjanič, Metlika, oktober 2017) ...... 49 Slika 9: Palica z držalom za kozarec (darilo prijateljic) (Foto: Nika Bezjak, Smolenja vas, september 2016) ...... 50 Slika 10: Slavljenka z darili (Foto: Rupnik Karmen, Karteljevo, februar 2018) ...... 50 Slika 11: Beerpong (https://www.iwantoneofthose.com/gift-games/giant-beer-pong-xxl- red/11274752.html, ogledano 28. 2. 2018) ...... 52 Slika 12: Presenečenje za Niko v dijaškem domu (Foto: Nika Bezjak, Ljubljana, september 2016) ...... 53 Slika 13: Presenečenje za Nežo 1 (Foto: Neža Dernikovič, Novo mesto, februar 2018) ...... 54 Slika 14: Presenečenje za Nežo 2 (Foto: Neža Dernikovič, Novo mesto, februar 2018) ...... 54 Slika 15: Torta za rojstni dan doma. (Foto: Nika Bezjak, Smolenja vas, november 2017) ...... 55 Slika 16: Narezek (Foto: Denis Budački, Metlika, januar 2018) ...... 56 Slika 17: Peka odojka (Foto: Denis Budački, Semič, julij 2017) ...... 56 Slika 18: Miza s pijačo »čaka« na goste (Foto: Nika Bezjak, Trška gora, november 2017).... 58 Slika 19: Pijača na zabavi (Foto: Maruša Rau, Brežice, december 2017) ...... 58 Slika 20: se hladi (Foto: Nika Bezjak, Trška gora, november 2017)...... 59 Slika 21: Čas za epruvetko, način uživanja »jegermajstra« (Foto: Tjaša Pirnar, Šentjernej, julij 2017) ...... 60 Slika 22: : »Častim« za rojstni dan (Foto: Nina Jereb, Gabrje, oktober 2017) ...... 61 Slika 23: Jernejina osemnajstletnica (Foto: avtor neznan, arhiv Jerneje Luštek, Muhaber, marec 1997)...... 62 Slika 24: Jerneja praznuje v družbi prijateljev (Foto: avtor neznan, arhiv Jerneje Luštek, Muhaber, marec 1997) ...... 62 Slika 25: Zabava na Velikem Slatniku (Foto: Brigita Rupnik, Veliki Slatnik, 1998) ...... 63 Slika 26: Darilo za polnoletnega Nejca (Foto: avtor neznan, arhiv Jerneja Grandovca, Novo mesto, april 1992) ...... 64 Slika 27: Slana torta (Foto: Ivo Pajer, Otočec, februar 2018) ...... 73 Slika 28: Lizike grizike (Foto: Ines Rupnik, Mali Kal, marec 2018) ...... 74 Slika 29: Grisini s pršutom (Foto: Ines Rupnik, Mali Kal, marec 2018) ...... 74 Slika 30: Nabodala z baziliko, češnjevim paradižnikom in mocarelo (Foto: Ines Rupnik, Mali Kal, marec 2018) ...... 75
Kazalo tabel
Tabela 1: Število poročenih prebivalcev (moški/ženske) R Slovenije za obdobje od 2011- 2017 ...... 18 Tabela 2: Število sklenjenih zakonskih zvez po starostnih skupinah (za ženina/ nevesto) za obdobje od 1988 do 2016 ...... 18 Tabela 3: Starostnospecifične stopnje prve poročenosti žensk po starostnih skupinah za obdobje 1988 do 2016 ...... 19 Tabela 4: Kategorije vozniških dovoljenj v R Sloveniji ...... 26 Tabela 5: Mladoletniki, ki jim je bil izrečen vzgojni ukrep ali kazen po vrsti kazenske sankcije v letih od 2006 do 2016 ...... 32 Tabela 6: Mladoletniki, ki jim je bil izrečen vzgojni ukrep ali kazen glede na spol v letih od 2006 do 2016 ...... 33
Kazalo prilog
Priloga 1: Vprašalnik (povzeto po: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja, Vprašalnice V, VI) ...... 87 Priloga 2: Vprašalnik za gostince...... 89 Priloga 3: Priložnostni verzi ...... 90
1. UVOD
Obletnice so sestavni del življenja vsakega posameznika in družbe kot celote. Na osebni ravni se spomnimo rojstnih dni, predvsem tistih »okroglih«, obletnic v zakonu, obletnic valete, mature ali kakšne druge prelomnice, ki je zaznamovala naš vsakdan. Posebno pozorni smo na datume, ki imajo za nas sentimentalno vrednost. Glede na to, da smo ali bomo v letošnjem letu dopolnili 18 let, torej tudi po zakonu postali polnoletni, smo se odločili, da se v raziskovalni nalogi posvetimo tej obletnici, ki v mnogih ozirih predstavlja ločnico med otroštvom in odraslostjo.
Polnoletnost tudi s stališča pravnih aktov pomeni velike spremembe, zato smo natančneje pregledali nekaj osnovnih dokumentov, ki urejajo različna področja človekovega življenja.
Zanimalo nas je, kakšna so bila pričakovanja posameznikov glede polnoletnosti, kakšne spremembe je prinesla ta prelomnica in kako so jo obeležili. Anketirali smo tri generacije: generacijo naših vrstnikov, rojenih v letih od 1994 do 2000, njihovih oz. naših staršev, rojenih v letih od 1962 do 1980, in generacijo starih staršev, rojenih v letih od 1929 do 1955. Iz zbranih informacij smo skušali ugotoviti razlike med generacijami. Presenetil nas je 18-letni časovni okvir, v katerem so rojeni starši, predvsem pa 26-letni časovni okvir, v katerem so rojeni stari starši. Zavedamo se, da gre za zelo široka časovna obdobja, kar se kaže tudi v razlikah pri nekaterih odgovorih.
Zbirali smo tudi informacije v zvezi z udeležbo gostincev pri pripravi zabav ob polnoletnosti in pripravili predlog za pogostitev ob takšnem dogodku.
2. METODE DELA
Pripravili smo anketni vprašalnik za informatorje. Pri sestavi smo si pomagali s knjigo Vprašalnice, Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja. Krajši vprašalnik smo pripravili tudi za gostince. Informacije smo zbirali na terenu, v pogovorih z informatorji. Z nekaj informatorji smo se pogovarjali tudi po telefonu oz. informacije dobili po elektronski pošti. K izpolnjevanju vprašalnika smo povabili tudi dijake zaključnih letnikov na naši šoli. Med pogovori smo si odgovore skrbno zapisovali. Za nekaj izpolnjenih vprašalnikov so poskrbeli tudi naši sošolci, ki so anketirali svoje sorodnike, prijatelje in znance. Na tak način smo zbrali več informacij. Na naše razočaranje so bili nekateri vprašalniki površno izpolnjeni. Odgovori na določena vprašanja so bili zelo kratki, zgolj da ali ne, nekaj informacij je bilo nerazumljivih, torej neuporabnih. Rezultate anketnih vprašalnikov smo pregledali in iz informacij oblikovali del naloge. Zbrali smo tudi slikovni material oz. v nalogi uporabili tudi fotografije, ki smo jih posneli sami.
Pri raziskovanju smo si pomagali z razpoložljivo literaturo in internetnimi viri. Natančneje smo se posvetili nekaterim zakonom in pravilnikom, ki opredeljujejo razlike, ki nastanejo ob prehodu v polnoletnost, in zbirkam receptov, s pomočjo katerih smo oblikovali gostinsko ponudbo. Za pomoč pri razumevanju nekaterih določil v pravnih aktih smo zaprosili tudi sodnika Okrožnega sodišča v Novem mestu.
Pri oblikovanju naloge so nam pomagale tudi izkušnje, ki smo jih pridobili ob organizaciji lastne zabave oz. udeležbi na zabavah naših sorodnikov, prijateljev in znancev.
3. OTROŠTVO IN ODRASLOST
Mejo med otroštvom in odraslostjo je težko določiti. Večina naših mlajših informatorjev jo povezuje s polnoletnostjo. Kako velika je razlika med današnjim časom in preteklostjo (konkretneje v 19. stoletju) kaže nekaj citatov iz knjige Alenke Puhar Prvotno besedilo življenja. »V prvi polovici 19. stoletja je delovni čas za otroke, tako kot za odrasle delavce, znašal približno 14 ur, včasih tudi dlje, vsekakor pa ni bil nikjer krajši od 13 ur. In drugič: otroci so veljali za delovne sposobne od sedmega leta dalje, včasih pa so jih sprejemali na delo tudi že pred to starostjo.« (Puhar, 1982, str. 290–291)
»… smo v svetu (19. st. – opomba avtorjev), kjer morajo otroci čim prej nehati biti otroci. Kakor hitro so količkaj sposobni – kar je v 19. stoletju pomenilo: dosti prej, kot so bili sposobni – so dolžni poskrbeti zase pa za potrebe svojih staršev in sorojencev, zemlje in živine, obrti in industrije. Samo če se temu uklonijo, so kaj prida.« (Puhar, 1982, str. 318)
»Na začetku stoletja so odhajali služit šest, sedem let stari otroci, proti koncu pa se je za večino starostna meja za nekaj let premaknila.« (Puhar, 1982, str. 342)
» Vsi kajpada niso odhajali služit. Nekateri so šli kratko in malo v oskrbo k tujim ljudem – lahko že pri dveh, treh letih – če zanje doma ni bilo prostora in hrane. Drugi so bili začasno ali za stalno »posojeni« bližnjim in daljnim sorodnikom, ali pa nekako podarjeni, če so bili sorodniki brez dedičev. Tretji so odhajali v uk k obrtnikom, v šole ali kratko in malo v tuje hiše, češ da se »bojo vsaj najedli« ali se »kaj naučili«. Seveda so vsi ti, čeravno niso bili poslani služit, tudi kaj delali, v skladu s svojimi neznatnimi močmi pač.« (Puhar, 1982, str. 342)
»Toliko pogosteje so morali otroci oditi iz domače hiše, če je bilo v njej vsega premalo, le otrok preveč. V družinah, kjer je vladala revščina, so bili otroci kratko malo postavljeni pred dejstvo, da morajo sami poskrbeti zase, se pravi oditi za pastirje, pastirice, pestrne, male dekle, v uk ali v tovarno.« (Puhar, 1982, str. 345)
Kako drugačno je bilo življenje naših prednikov, kaže tudi zgodba o otroštvu očeta ena od naših informatork. Vincenc Fugina (1917–1983) je z materjo, očetom in štiri leta mlajšim bratom Ivanom živel v vasi Učakovci pri Vinici. Ko je bil star 9 let, mu je umrl oče, ki je v oporoki zapisal, da žena, če se ponovno poroči, s svojim novim možem ne sme živeti na kmetiji. S tem določilom je želel svojima sinovoma zagotoviti lastništvo kmetije. Ko se je vdova, Marija Fugina, ponovno poročila, se je preselila na domačijo novega moža v isti vasi. Fanta, ki sta bila takrat stara 11 in 7 let, sta ostala na domači kmetiji. Po svojih najboljših močeh sta obdelovala zemljo, skrbela za nekaj živali in gospodinjstvo. Z materjo in njeno novo družino sta ostala v dobrih odnosih. Pogosto so se obiskovali in mati jima je, kadar je kljub obveznostim v novi družini našla čas, pomagala. Kljub tej pomoči sta bila večkrat lačna kot sita. (Brezovar)
4. POLNOLETNOST IN ZAKONODAJA
Meja polnoletnosti, osemnajst let, je v Sloveniji določena z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO40#, ogledano 14. 2. 2018). Tudi Konvencija o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov z resolucijo št. 44/25 z dne 20. novembra 1989, določa, da je otrok vsako človeško bitje, mlajše od osemnajst let, razen če zakon, ki se uporablja za otroka, določa, da se polnoletnost doseže že prej. (http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja- clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/konvencija-o-otrokovih-pravicah- ozn/, ogledano 14. 2. 2018)
Družinski zakonik, ki se bo začel uporabljati aprila leta 2019, pa definira otroka kot osebo, ki še ni dopolnila osemnajst let, razen v primeru, da je pred to starostjo oseba že pridobila »popolno poslovno sposobnost«. Otroka pravno loči od odrasle osebe ravno ta pridobitev popolne poslovne sposobnosti. (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01- 0729/#5.%C2%A0%C4%8Dlen, ogledano 17. 2. 2018)
Po 1. odstavku 14. člena Ustave R Slovenije so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično in drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno svoboščino. (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1, ogledano 18. 2. 2018)
Po našem pravu ima vsaka oseba, vsak posameznik pravno sposobnost, ki nastane z otrokovim rojstvom in preneha s smrtjo osebe. To pomeni, da ima oseba pravico do državljanstva, do osebnega imena, dedovanja, zdravstvenega varstva, pravico do socialnih prejemkov … (A. Kodrič) S polnoletnostjo fizična oseba pridobi poslovno sposobnost, da sama sklepa pravne posle, da sama pridobiva pravice in prevzema obveznosti. (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO40#, ogledano 14. 2. 2018). To pomeni, da lahko prodaja, kupuje, vstopa v pogodbena razmerja, pridobi pravice do socialnih transferjev, voli … (A. Kodrič)
Popolno poslovno sposobnost pridobi tudi mladoletna oseba, ko vstopi v zakonsko zvezo, in mladoletnik, ki je postal roditelj. Minimalna starost za pridobitev poslovne sposobnosti je 15 let. V takem primeru o tej pravici odloča sodišče, ki ugotavlja,, ali je oseba sposobna razumeti pomen svojih dejanj in izražati svojo voljo.
Mladoletnik, ki dopolni petnajst let, lahko sam sklepa pravne posle. Za veljavnost teh poslov je potrebna odobritev staršev, če so tako pomembni, da bistveno vplivajo na mladoletnikovo življenje, ali če so takšni, da lahko vplivajo na njegovo življenje tudi po polnoletnosti. (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO40#, ogledano 14. 2. 2018) Na primer lahko kupi kolo, ne more pa kupiti ali prodati nepremičnine, ki je v njegovi lasti. (A. Kodrič)
4.1 Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter Družinski zakonik
Veliko določil glede otrok in polnoletnosti urejata Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki bo v veljavi in uporabi do 15. 4. 2019 ter Družinski zakonik, ki je v veljavi od 15. 4. 2017 in se bo pričel uporabljati 15. 4. 2019. Nanašata se na zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, razmerja med starši in otroki, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja, ukrepe za varstvo koristi otroka ter preživljanje, posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, rejništvo in skrbništvo za otroke in odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo.
Zakonsko zvezo in izvenzakonsko skupnost urejata Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017- 01-0729/#5.%C2%A0%C4%8Dlen, ogledano 17. 2. 2018) Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene, v kateri sta zakonca enakopravna. Razen zakonske zveze je opredeljena tudi partnerska zveza kot življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških, v kateri sta partnerja enakopravna. Takšna zveza ima na vseh pravnih področjih enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, razen da partnerja partnerske zveze ne moreta skupaj posvojiti otroka in nista upravičena do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. (https://e-uprava.gov.si/podrocja/druzina-otroci-zakonska-zveza/zakonska- zveza/sklenitev-zakonske-zveze-v-sloveniji.html, ogledano 14. 2. 2018) Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Taka skupnost ima v razmerju med njima enake pravne posledice, kakor če bi sklenila zakonsko zvezo. Družina je življenjska skupnost otroka, ne glede na starost otroka, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list- rs/vsebina/2017-01-0729/#5.%C2%A0%C4%8Dlen, ogledano 17. 2. 2018)
Zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki še ni stara osemnajst let. Center za socialno delo sme, če so za to utemeljeni razlogi, dovoliti sklenitev zakonske zveze tudi osebi, ki še ni stara osemnajst let. (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO40#, ogledano 14. 2. 2018) Najpogostejši utemeljen razlog je nosečnost neveste (A. Kodrič). Družinski zakonik natančneje opredeli starost mladoletnih oseb, ki stopajo v zakonsko zvezo: »Sodišče lahko zaradi utemeljenih razlogov dovoli sklenitev zakonske zveze otroku, ki je že dopolnil 15 let, če je dosegel tako telesno in duševno zrelost, da lahko razume pomen in posledice pravic in obveznosti, ki nastanejo s sklenitvijo zakonske zveze.« (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-0729?sop=2017-01- 0729, ogledano 15. 2. 2018)
Mladoletnost je postavljena kot zadržek za sklepanje zakonske zveze predvsem iz bioloških razlogov: zaradi nedoraslosti in spolne nezrelosti mladoletnika, zaradi negativnih posledic prezgodnjega rojevanja za mater in otroka in iz pravnih razlogov, ker mladoletnik ni sposoben za pravnoposlovno ravnanje. (Zupančič, 1999, str. 57)
Priča pri sklepanju zakonske zveze je lahko vsaka oseba, ki ima poslovno sposobnost. Tabela 1: Število poročenih prebivalcev (moški/ženske) R Slovenije za obdobje od 2011- 2017
15 let 16 let 17 let 18 let SKUPAJ M Ž SKUPAJ M Ž SKUPAJ M Ž SKUPAJ M Ž SKUPAJ 2011 819158 0 0 0 2 2 4 0 2 2 9 41 50 2012 8142288 0 0 0 0 2 2 2 7 9 7 24 31 2013 811446 0 0 0 0 0 0 1 6 7 4 29 33 2014 805887 0 0 0 1 5 6 0 4 4 4 34 38 2015 800568 1 0 1 0 0 0 1 4 5 2 24 26 2016 794425 0 0 0 0 1 1 0 4 4 5 30 35 2017 787757 0 2 2 0 0 0 0 7 7 3 25 28 Vir: Statistični urad Republike Slovenije (http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp , ogledano 15. 2. 2018)
Število poročenih prebivalcev R Slovenije, mlajših kot 18 let, je zelo majhno. Večji delež predstavljajo ženske. Tabela 2: Število sklenjenih zakonskih zvez po starostnih skupinah (za ženina/ nevesto) za obdobje od 1988 do 2016
Starostne skupine Pod 15 let 15–19 let SKUPAJ ženin nevesta ženin nevesta ženin nevesta 1988 9217 9217 0 1 100 1418 1989 9776 9776 0 0 69 1291 1990 8517 8517 0 1 87 1085 1991 8173 8173 0 0 63 936 1992 9119 9119 0 0 88 943 1993 9022 9022 0 0 69 795 1994 8314 8314 0 0 68 633 1995 8245 8245 0 0 49 544 1996 7555 7555 0 0 40 441 1997 7500 7500 0 0 39 371 1998 7528 7528 0 0 42 308 1999 7716 7716 0 1 42 334 2000 7201 7201 0 0 32 226 2001 6935 6935 0 1 34 225 2002 7064 7064 0 1 29 189 2003 6756 6756 0 0 36 194 2004 6558 6558 0 0 37 180 2005 5769 5769 0 0 22 138 2006 6368 6368 0 0 39 184 2007 6373 6373 0 0 27 117 2008 6703 6703 0 0 25 137 2009 6542 6542 0 0 45 148 2010 6528 6528 0 0 29 145 2011 6671 6671 0 0 26 91 2012 7057 7057 0 0 22 112 2013 6254 6254 0 0 25 107 2014 6571 6571 0 0 23 99 2015 6449 6449 0 0 21 93 2016 6667 6667 0 0 29 86 Vir: Statistični urad Republike Slovenije (http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp , ogledano 15. 2. 2018) Prebivalce, ki so se poročili mlajši kot 15 let, v statistiki najdemo le do leta 1988. Vse osebe so ženskega spola. Število oseb, ki so se poročile v starosti od 15 do 19 let, od leta 1988 do 2016 strmo pada. Močan padec je zabeležiti predvsem pri ženskah, ki so se v starosti od 15 do 19 let za zakon odločale v večjem številu kot moški.
Tabela 3: Starostnospecifične stopnje prve poročenosti žensk po starostnih skupinah za obdobje 1988 do 2016
15–19 let 20–24 let 25–29 let 30–34 let 35–39 let 40–44 let 45–49 let
1988 20,25 62,68 20,61 4.02 1,17 0,61 0,20 1989 18,37 67,19 23,47 5,08 1,66 0,60 0,34 1990 15.28 57,10 22,62 4,63 1,40 0,73 0,39 1991 12,98 54,84 24,20 5,36 1,25 0,48 0,30 1992 12,98 60,19 28,16 6,15 1,92 0,74 0,39 1993 10,96 56,09 30,98 7,75 2,08 1,13 0,44 1994 8,64 51,19 31,44 7,15 2,27 0,65 0,46 1995 7,39 49,88 32,96 8,17 2,43 0,79 0,30 1996 6,02 42,98 32,06 8,67 2,05 0,73 0,48 1997 5,13 40,32 35,13 8,32 2,72 0,71 0,37 1998 4,33 38,29 37,62 10,14 2,62 0,71 0,44 1999 4,81 36,14 38,82 11,26 3,29 1,20 0,61 2000 3,32 30,83 39,00 11,73 3,24 0,85 0,64 2001 3,40 27,10 38,13 12,36 3,53 1,22 0,65 2002 2,95 25,60 37,56 14,91 3,88 1,63 0,59 2003 3,05 23,48 36,77 15,53 3,80 1,47 0,59 2004 2,89 20,85 36,12 15,57 4,24 1,31 0,66 2005 2,30 16,12 33,68 14,53 4,00 1,70 0,91 2006 3,11 17,61 36,00 16,71 4,89 1,65 0,63 2007 2,07 17,24 35,85 17,34 4,66 1,67 0,70 2008 2,54 17,43 36,55 19,24 5,29 1,54 0,78 2009 2,84 18,48 36,59 18,27 5,91 1,72 0,57 2010 2,84 16,93 35,00 19,68 6,86 1,90 0,68 2011 1,86 17,48 35,15 21,18 7,53 2,68 1,05 2012 2,31 18,48 37,26 21,55 8,81 3,11 1,36 2013 2,26 16,01 33,62 20,07 8,22 2,90 1,09 2014 2,13 16,72 35,86 21,37 9,15 3,56 1,21 2015 2,03 15,28 34,94 21,55 10,17 3,91 1,42 2016 1,89 15,32 35,70 23,73 10,08 4,86 1,75 Vir: Statistični urad Republike Slovenije (http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp, ogledano 15. 2. 2018)
Iz podatkov je razbrati, da se je približno polovica žensk za zakon med letoma 1988 in 1995 odločala v starosti do 24. leta. Po letu 1995 pa je opaziti povečan delež žensk, ki so se za zakon odločile starejše kot 25 let. V letu 2016 je bila povprečna starost ženina ob sklenitvi prve zakonske zveze 31,9, neveste pa 30,0 let. (http://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/78, ogledano 15. 2. 2018)
Po družinskem zakoniku za otrokovo mater velja ženska, ki ga je rodila, za očeta otroka, rojenega v zakonski zvezi, velja mož otrokove matere, za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi. velja moški, ki prizna očetovstvo ali čigar očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo. Moški lahko prizna očetovstvo na centru za socialno delo, pred matičarjem, v javni listini ali v oporoki. Priznanje očetovstva velja in se vpiše v matični register, če se z njim strinjata otrokova mati in oseba, katere očetovstvo se priznava. Najnižja starostna doba za priznanje očetovstva je dopolnjenih 15 let s pogojem, da je oseba sposobna razumeti pomen in posledice soglasja k priznanju. (https://www.uradni- list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-0729/#5.%C2%A0%C4%8Dlen, ogledano 17. 2. 2018)
Mladoletne otroke zastopajo starši. Če je treba mladoletnemu otroku kaj vročiti ali sporočiti, se to lahko veljavno vroči ali sporoči enemu ali drugemu roditelju, če pa starši ne živijo skupaj, tistemu roditelju, pri katerem otrok živi.
Otrokovo premoženje upravljajo do otrokove polnoletnosti v otrokovo korist njegovi starši. Dohodke iz premoženja otrok smejo starši uporabljati predvsem za njegovo preživljanje, vzgojo in izobraževanje, pa tudi za nujne potrebe družinske skupnosti, če sami nimajo zadosti sredstev. Starši smejo s privolitvijo centra za socialno delo odsvojiti ali obremeniti stvari iz premoženja svojega otroka samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje in izobrazbe ali če to zahteva kaka druga njegova korist.
Mladoletnik, ki dopolni petnajst let in ki je zaposlen, lahko razpolaga s svojim osebnim dohodkom. Pri tem je dolžan prispevati za svoje preživljanje in izobraževanje.
Roditeljska pravica preneha s polnoletnostjo otroka, to je, ko dopolni osemnajst let, ali če je mladoletnik pred polnoletnostjo pridobil popolno poslovno sposobnost, npr. sklenil zakonsko zvezo ali postal roditelj. Sodišče lahko izda po predlogu staršev ali centra za socialno delo odločbo, da se roditeljska pravica podaljša tudi čez otrokovo polnoletnost, če otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben, da sam skrbi zase, za svoje koristi in pravice.
Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti. Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti.
Otroka, ki še ni dopolnil 18 let in je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, so starši dolžni preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner.
Polnoletni otrok je dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega.
Posvojiti se sme samo mladoletna oseba. Za posvojitev mladoletne osebe, ki je starejša kot deset let, je potrebno njeno soglasje. Posvojitelj je lahko le polnoletna oseba, ki je vsaj osemnajst let starejša od posvojenca. V izjemnih primerih sme center za socialno delo, potem ko razišče vse okoliščine primera in se prepriča, da bi bila taka posvojitev v posvojenčevo korist, dovoliti posvojitev tudi posvojitelju, ki ni osemnajst let starejši od posvojenca.
Mladoletnika, ki nima staršev ali za katerega starši ne skrbijo, postavi center za socialno delo pod skrbništvo. Skrbnik mladoletnika je dolžan skrbeti enako kot starši za mladoletnika. Mladoletnik pod skrbništvom, ki dopolni petnajst let, lahko sam sklepa svoje pravne posle, vendar pa je za veljavnost teh poslov potrebna odobritev njegovega skrbnika, za tiste posle, ki jih tudi skrbnik ne sme sam opravljati, pa odobritev centra za socialno delo. Mladoletnik pod skrbništvom, ki dopolni petnajst let, lahko razpolaga s svojim osebnim dohodkom, pri tem pa je dolžan prispevati za svoje preživljanje in izobraževanje. Skrbništvo nad mladoletnikom preneha, ko postane mladoletnik polnoleten, ko sklene zakonsko zvezo ali ko ga kdo posvoji ali če je postal roditelj in mu je z odločbo sodišča priznana popolna poslovna sposobnost. (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO40#, ogledano 14. 2. 2018)
V vsakdanjem življenju istovetnost (identifikacijo) dokazujemo z javnimi listinami, v pogovornem jeziku najpogosteje imenovanimi osebni dokumenti. To so dokumenti, ki so opremljeni s fotografijo in jih je izdal državni organ. Med javne listine spadajo: - osebna izkaznica, - potna listina, - obmejna prepustnica, - vozniško dovoljenje, - orožni list in - potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna. (http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/osebni_dokumenti_in_prebivalisce/, ogledano 12. 2. 2018)
4.2 Osebna izkaznica
Izdajo osebne izkaznice ureja Zakon o osebni izkaznici. Osebna izkaznica državljankam in državljanom Republike Slovenije služi za dokazovanje istovetnost in državljanstva. Uporabljamo jo lahko tudi za prehod državne meje držav Evropske unije in schengenskega prostora ter drugih držav, ki so za to izrazile privolitev. Za polnoletne državljane s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki nimajo drugega osebnega dokumenta s fotografijo, ki ga je izdal državni organ, je obvezna. Vlogo za izdajo osebne izkaznice lahko vloži državljan, ki je dopolnil 18 let, in tudi državljan, ki še ni star 18 let, pa je sklenil zakonsko zvezo ali je postal roditelj in mu je z odločbo sodišča priznana popolna poslovna sposobnost. Za državljana, mlajšega od 18 let, oziroma državljana, ki ni poslovno sposoben, vloži vlogo zakoniti zastopnik. Osebna izkaznica s triletno veljavnostjo se izda državljanu, mlajšemu od 3 let starosti. Osebna izkaznica s petletno veljavnostjo se izda državljanu, staremu od 3 do 18 let. Osebna izkaznica z desetletno veljavnostjo se izda državljanu, staremu od 18 do 70 let. Po dopolnjenem 70. letu starosti se izda državljanu osebna izkaznica s trajno veljavnostjo. (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5758, ogledano 12. 2. 2018)
4.3 Potni list
Potni list je javna listina, ki slovenskemu državljanu služi za prehod državne meje ter dokazovanje njegove istovetnosti in državljanstva. Do potne listine je upravičen vsak državljan Republike Slovenije. Glede vloge za izdajo potne listine veljajo enaka določila kot za izdajo osebne izkaznice. Vlogo lahko vloži državljan, ki je dopolnil 18 let, in tudi državljan, ki še ni star 18 let, pa je sklenil zakonsko zvezo ali je postal roditelj in mu je z odločbo sodišča priznana popolna poslovna sposobnost. Za državljana, mlajšega od 18 let, oziroma državljana, ki ni poslovno sposoben, vloži vlogo zakoniti zastopnik. Veljavnost potnih listin je podobna kot veljavnost osebnih izkaznic: 3 leta za državljane, mlajše od 3 let, 5 let za državljane, stare od 3 in 18 let, in 10 let za državljane, stare nad 18 let. (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1598, ogledano 13. 2. 2018)
4.4 Orožni list
Polnoletni osebi lahko Ministrstvo za notranje zadeve na osnovi Zakona o orožju izda orožni list za civilno orožje, če ni zadržkov javnega reda, če je potrjena zanesljivost (lastnik orožja ne bo zlorabljal, ga uporabljal in shranjeval neprevidno ter nestrokovno ali ga prepuščal osebi, ki ni upravičena do posesti orožja, kar ugotavljajo s poizvedbami), ima prosilec upravičen razlog (lov, šport, varnost), opravljen zdravniški pregled in opravljen preizkus znanja o ravnanju z orožjem (pri komisiji, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve). (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1440, ogledano 13. 2. 2018)
4.5 Potrdilo o usposabljanju za voditelja čolna
Oseba, ki upravlja čoln na morju ali na celinskih vodah (razen čolna z motorjem do 7.35 kW in do 7 m dolžine ali vodni skuter, za katere mora imeti najmanj preizkus znanja za upravljanje s čolnom), mora imeti potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna. Oseba brez potrdila o opravljenem preizkusu znanja lahko upravlja čoln na vesla in čoln na jadra dolžine do 7 metrov. Oseba, ki upravlja čoln dolžine do 12 metrov, mora biti stara najmanj 16 let. Oseba, ki upravlja gliser ali čoln dolžine nad 12 metrov 12 metrov, mora biti stara najmanj 18 let. Kandidat, ki želi opravljati izpit, mora biti star najmanj 16 let. Potrdilo o usposabljanju za voditelja čolna, ki ima mednarodno veljavnost se pridobi z izpitom na Upravi za pomorstvo Republike Slovenije. (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV2123, ogledano 13. 2. 2018)
4.6 Sprememba osebnega imena
Polnoletni državljani lahko v skladu z Zakonom o osebnem imenu pri pristojnem organu zaprosijo za spremembo osebnega imena. Za mladoletne vlogo za spremembo vložijo zakoniti zastopniki ali skrbniki. Državljan lahko zaprosi za spremembo celotnega osebnega imena ali samo priimka ali samo imena. Če se spreminja osebno ime mladoletni osebi, je potrebno tudi njeno soglasje, če je otrok že dopolnil devet let in je glede na svoj osebnostni razvoj sposoben izraziti svojo voljo. (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3890, ogledano 12. 2. 2018)
4.7 Volilna pravica
43. člen Ustave Republike Slovenije določa, da ima vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, pravico voliti in biti voljen. (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 , ogledano 16. 2. 2018)
Slika 1: Volilna pravica v »stripovski« inačici Ustave RS (http://www.us-rs.si/strip/, ogledano 16. 2. 2018)
Prebivalci današnje Slovenije se z volitvami kot možnostjo vstopa v neposredno politično odločanje srečajo že pred stoletjem in pol. Ženske lahko neovirano volijo šele od leta 1945. Splošnost in enakost volilne pravice je bila v različnih obdobjih različna. V stoletju in pol parlamentarnih volitev lahko ločimo 4 daljša obdobja. Po časovnem zaporedju si sledijo: avstrijsko, starojugoslovansko, novojugoslovansko in poosamosvojitveno. Vzpostavljanje splošnosti in enakosti je na slovenskem ozemlju potekalo postopoma. Splošnost volilne pravice pomeni, da ima to pravico vsak posameznik. Z uvedbo predstavniškega sistema so v Avstriji in nato v Avstro-Ogrski uvedli volilno pravico, ki je bila omejena. Temelj je bilo plačevanje davka. To je pomenilo, da imajo volilno pravico vsi davčni zavezanci. V tem smislu so tudi ženske imele volilno pravico, vendar niso imele glasovalne pravice. Njihov glas je moral oddati mož oz. skrbnik ali pooblaščenec. Davčna meja je bila v različnih deželah različna. Splošno moško volilno pravico so uvedli z ustanovitvijo splošne kurije (volilni razredi) leta 1896. Volivci so bili razdeljeni v kurije (mestna, kmečka, veleposestniška in trgovsko-obrtna), od katerih je vsaka volila določeno število poslancev. 11 let kasneje so bile kurije ukinjene in volilna pravica je postala splošna za vse polnoletne moške.
Splošna volilna pravica je ostala nedosežena tudi v kraljevini Jugoslaviji. Volilni zakoni iz leta 1920, 1922, 1931 in 1933 so ohranjali omejevanje volilne pravice po spolu, saj so lahko volili le polnoletni moški, tj. starejši od 21 let. Splošna volilna pravica v obdobju od 1945 do 1990 je pomenila splošno volilno pravico za vse polnoletne državljane. Meja polnoletnosti se je znižala na 18 let. (Balkovec, 2011, str. 91, 92 in 93)
4.8 Vozniško dovoljenje
Pridobitev vozniškega dovoljenja, običajno za kategorijo B, je ena največjih želja ob prestopu iz mladoletnosti v polnoletnost. Pravilnik o vozniškem izpitu predpisuje pogoje in način opravljanja vozniškega izpita za voznika motornih vozil, delo izpitnih komisij, strokovno izobraževanje članov izpitnih komisij, evidence, ki jih vodijo izpitni centri, in program, po katerem kandidat za člana izpitne komisije ali član izpitne komisije opravlja preizkus usposobljenosti za ocenjevanje kandidatov za voznike motornih vozil na izpitih. (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/72343 , ogledano 16. 2. 2018)
Polnoletnost je pogoj za pridobitev vozniških dovoljenj za kategorije: B, A2, BE, C1,
C1E, F (za vozila, katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h), G
(delovni stroji), kategorije: AM, A1, F (za vozila, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40 km/h) lahko pridobijo tudi mladoletne osebe, za ostale kategorije je potrebna višja starost oz. izpolnjevanje določenih pogojev. (https://vozniski-izpit.com/voznisko-dovoljenje/, ogledano 16. 2. 2018)
Tabela 4: Kategorije vozniških dovoljenj v R Sloveniji
Kategorija Predpisana Vrsta vozila, ki ga lahko Posebni pogoji vozniškega starost za upravljamo dovoljenja vožnjo motornih vozil
AM 15 kolesa z motorjem (trajna nazivna moč elektromotorja ne presega 4 kW, konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h) in lahka štirikolesa (masa ne presega 350 kg, trajna nazivna moč elektromotorja ne presega 4 kW, konstrukcijsko določena hitrost ne presega 45 km/h). A1 16 motorna kolesa na dveh kolesih s stransko prikolico ali brez nje, katerih prostornina motorja ne presega 125 ccm in katerih moč motorja ne presega 11 kW A2 18 motorna kolesa, katerih moč motorja ne presega 35 kW A 20* motorna kolesa na dveh kolesih s *če ima imetnik dve stransko prikolico ali brez nje in leti vozniško trikolesa dovoljenje kategorije A2 ⁰Motorna trikolesa z 21⁰ močjo motorja, večjo od 15 kW B 18 motorna vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg in poleg sedeža za voznika nimajo več kot osem sedežev. C1 18 motorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg in ki ne presega 7.500 kg in ki poleg sedeža za voznika nimajo več kot osem sedežev. C1E 18 motorno vozilo kot kategorija C1 s priklopnikom C 21 motorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg in ki poleg sedeža za voznika nimajo več kot osem sedežev CE 21 motorno vozilo kot kategorija C s priklopnikom D1 21 motorna vozila za prevoz oseb, ki imajo poleg sedeža za voznika največ 16 sedežev ter katerih največja dolžina ne presega osem metrov D1E 21 motorno vozilo kot kategorija D1 s priklopnikom D 24 motorna vozila za prevoz oseb, ki imajo poleg sedeža za voznika več kot osem sedežev DE 24 motorno vozilo kot kategorija D s priklopnikom F, za vozila, 16 traktor katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40 km/h F, za vozila, 18 traktor katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h G – 15 motokultivatorji motokultivatorji G – delovni stroji 18 delovni stroji Vir: https://vozniski-izpit.com/voznisko-dovoljenje/, ogledano 16. 2. 2018
Kandidat za vozniško dovoljenje kategorije B lahko po dopolnjenem 16. letu, opravljenem tečaju in izpitu iz prve pomoči, opravljenem republiškem testu CPP in po najmanj 20 urah vožnje v šoli vožnje vozi motorno vozilo s spremljevalcem. Avtomobil mora biti opremljen z zeleno tablico »L«. Spremljevalec je lahko eden od staršev, posvojiteljev, skrbnikov, rejnikov ali druga oseba, ki je stara najmanj 27 let in ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj pet let in v evidenci nima več kot pet kazenskih točk. Vlogo za vpis spremljevalca v evidenčni karton vožnje je v letu 2015 oddalo 1767, leta 2016 pa 1837 oseb. (https://vozniski-izpit.com/kako-do-izpita/voznja-s-spremljevalcem/, ogledano 17. 2. 2018)
Voznik začetnik je voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali tujini. Voznik začetnik je tudi voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil katere od kategorij A2, A ali B, čeprav že ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, B1, F ali G.
Vozniško dovoljenje se vozniku začetniku z vozniškim izpitom za kategorije A2, A in B podaljša, ko opravi program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in predloži potrdilo o opravljenem dodatnem usposabljanju voznikov začetnikov. Z udeležbo na programu dodatnega usposabljanja začetnikov lahko voznik začetnik prične, ko od pridobitve dovoljenja mine najmanj šest mesecev. Program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov vsebuje vadbo varne vožnje in skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa ter psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa. (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/101703, ogledano 18. 2. 2018)
4.9 Nakup in uporaba alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov
V očeh mnogih posameznikov je prehod v polnoletnost pričakovan tudi zaradi prostega dostopa do alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov. Zakon o omejevanju alkohola namreč prepoveduje prodajo in ponudbo alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, osebam, mlajšim od 18 let. Celo več, prepovedana je prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač osebam, za katere je mogoče domnevati, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let. Prodajalec oziroma ponudnik ima pravico preveriti starost osebe, ki želi alkoholno pijačo kupiti tako, da pregleda javno listino, običajno je to osebna izkaznica. Če oseba to odkloni, se ji alkoholne pijače ne sme prodati oziroma ponuditi. Določila, ki se nanašajo na prepoved prodaje alkoholnih pijač in časovna omejitev prodaje alkoholnih pijač morajo biti objavljeni na vidnem mestu v vseh prostorih, kjer se alkoholne pijače prodajajo (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3130, ogledano 19. 2. 2018)
Tako kot zakon o omejevanju porabe alkohola tudi zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov prepoveduje prodajo tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov (npr. elektronske cigarete, zeliščni izdelki za kajenje …) osebam, mlajšim od 18 let. Izdelkov te vrste ne sme prodajati mladoletna oseba. Zakon prepoveduje oglaševanje tobačnih izdelkov med televizijskimi vsebina in javnimi nastopi, ki so namenjeni osebam, mlajšim od 18 let, razen v filmih, nadaljevankah in nanizankah. Prepovedana je tudi proizvodnja in prodaja sladkarij, prigrizkov in igrač v obliki tobačnih izdelkov, če so predmeti namenjeni mladoletnim osebam. Novost v zakonu, ki je začel veljati 11. 3. 2017, je prepoved kajenja oziroma uporaba tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov, razen tobaka za žvečenje in tobaka za njuhanje, v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih ter v vseh vozilih v navzočnosti oseb, mlajših od 18 let. Zagrožena kazen za kršitev je 250 evrov. Prepoved prodaje tobačnih izdelkov mladoletnim osebam je objavljena na vidnem mestu. Tako kot v primeru alkoholnih pijač, lahko tudi ob nakupu tobačnih izdelkov prodajalec od kupca zahteva, da svojo starost izkaže z javno listino. Če oseba to odkloni, ji tobačnega ali povezanega izdelka ne sme prodati. (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6717, ogledano 19. 2. 2018)
4.10 Delovna zakonodaja
Danes šolanje mladih traja dlje in se ljudje zaposlujejo kasneje, kot so se zaposlovali pred desetletji. Delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ureja Zakon o delovnih razmerjih. Zakon določa, da pogodbo o zaposlitvi lahko sklenejo le osebe, ki so dopolnile starost 15 let. Za mladoletne delavce v delovnem razmerju je določeno posebno varstvo. Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, se ne sme naložiti:
dela, ki se opravlja pod zemljo ali pod vodo, dela, ki objektivno presega njegove telesne in psihološke sposobnosti, dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzročajo dedne genske poškodbe ali škodujejo nerojenemu otroku ali kako drugače kronično vplivajo na človekovo zdravje, dela, ki vključuje škodljivo izpostavljanje sevanju, dela, ki vključuje tveganje glede nesreč, ki ga mlada oseba ne more prepoznati ali se mu izogniti zaradi svoje nezadostne pozornosti do varnosti ali zaradi pomanjkanja izkušenj ali usposobljenosti, dela, ki vključuje tveganje za zdravje zaradi izjemnega mraza, vročine, hrupa ali vibracij. Omenjena dela lahko v okviru praktičnega izobraževanja pod nadzorom pristojnega delavca opravlja mladoletna oseba, ki je vključena v izobraževalni program.
Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme delati ponoči med 22. uro in šesto uro naslednjega dne, v primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in četrto uro naslednjega dne. V primeru opravljanja nočnega dela mladoletnika, mora delodajalec zagotoviti nadzor polnoletnega delavca. Delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do letnega dopusta, povečanega za sedem delovnih dni.
Zakon prepoveduje delo otrok, mlajših od 15. let starosti z izjemo plačanega sodelovanja pri snemanju filmov, pripravi in izvajanju umetnostnih, scenskih in drugih del s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne aktivnosti.
Otrok, ki je dopolnil starost 13 let, lahko opravlja lažje delo najdalj 30 dni v posameznem koledarskem letu v času šolskih počitnic tudi v drugih dejavnostih, če s tem niso ogroženi njegova varnost, zdravje, morala, izobraževanje in razvoj. Vrste lažjih del se določijo s podzakonskim aktom. Med lažja dela štejejo: delo v pisarnah: tipkanje in računanje s pomočjo kalkulatorja, posodabljanje zapisov, razvrščanje, urejanje in polnjenje zbirk, lažja kurirska dela, urejanje pošte, fotokopiranje; zaposlitev v trgovini: lahke naloge pomočnikov, urejanje izložb, etiketiranje s cenami, delo v restavracijah, kavarnah in podobnih lokalih; delo v kmetijstvu, gozdarstvu in vrtnarstvu: lahko delo pri hranjenju živali, lahko ročno delo pri setvi in sajenju ipd., raznašanje ali podobno delo …
Delovni čas otrok, mlajših od 15. let starosti, ki opravljajo lažje delo v času šolskih počitnic, ne sme trajati več kot sedem ur na dan in 35 ur na teden. Delo otroka, ki ga opravlja v šolskem letu izven časa, določenega za pouk, ne sme trajati več kot dve uri na dan in ne več kot 12 ur na teden. Otrokom je v vsakem primeru prepovedano opravljati nočno delo med osmo uro zvečer in šesto uro zjutraj.
Pri delodajalcu lahko dijaki in študenti, ki so dopolnili starost 14 let, opravljajo praktično izobraževanje v okviru izobraževalnih programov. (http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/zdr_1/#c168 61, ogledano 21. 2. 2018)
4.11 Kazenski zakonik
Kazenski zakonik ureja kaznovanje polnoletnih oseb, ki so storile kaznivo dejanje in jim je bila dokazana krivda. Posebni členi Zakonika določajo tudi sankcije za mladoletne storilce. Oseba, ki še ni dopolnila 14 let, velja za otroka, ni kazensko odgovorna in ne sme biti kaznovana. Mladoletni storilci kaznivih dejanj so glede na starost in predpisane kazenske sankcije razvrščeni v naslednje skupine: 14 do nedopolnjenih 16 let (mlajši mladoletnik), 16 do nedopolnjenih 18 let (starejši mladoletnik), 18 do 21 let (mlajši polnoletnik). (B. Kodrič)
Mlajšemu mladoletniku se lahko izrečejo le vzgojni ukrepi: ukor, navodila in prepovedi, npr. opravičilo oškodovancu, poravnava škode, redno obiskovanje šole, opravljanje dela v korist humanitarnih organizacij, zdravljenje v ustrezni zdravstveni organizaciji …, nadzor organa socialnega varstva, oddaja v vzgojni zavod, oddaja v prevzgojni dom ali oddaja v zavod za usposabljanje. Ne more pa biti oseba te starosti kaznovana z zaporom. Starejšemu mladoletniku se lahko poleg omenjenih vzgojnih ukrepov izreče tudi denarna kazen, ki jo je po svojih dohodkih zmožen sam plačati, ali mladoletniški zapor. Mlajšemu polnoletniku se za kazniva dejanja izreka vzgojni ukrep organa socialnega varstva, zavodske vzgojne ukrepe, denarne kazni in tudi mladostniški zapor. Če mlajši polnoletnik med sojenjem dopolni 21 let, se mu lahko izreče tudi kazen zapora. (https://zakonodaja.com/zakon/kz/74-clen-vrste-vzgojnih-ukrepov, ogledano 19. 2. 2018)
Tabela 5: Mladoletniki, ki jim je bil izrečen vzgojni ukrep ali kazen po vrsti kazenske sankcije v letih od 2006 do 2016
Vrsta kazni 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
Kazni 511 459 489 379 89 29 5 3 18 243 264 SKUPAJ Mladoletniški 11 13 6 3 2 1 2 0 0 2 2 zapor Vzgojni ukrep 102 80 80 50 7 0 0 0 2 30 30 – ukor Vzgojni ukrep 71 87 122 100 21 4 2 2 4 26 59 – navodila in prepovedi Vzgojni ukrep 286 244 230 196 53 22 1 1 8 166 157 – nadzorstvo organa socialnega skrbstva Vzgojni ukrep 26 25 31 24 4 2 0 0 3 9 7 – oddaja v vzgojni zavod Vzgojni ukrep 3 4 10 3 1 0 0 0 1 10 9 – oddaja v prevzgojni zavod Vzgojni ukrep 0 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 – oddaja v zavod za usposabljanje Denarna 7 6 3 0 1 0 0 0 0 0 0 kazen Vir: Statistični urad Slovenije (http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp, ogledano 20. 2. 2018)
Tabela 6: Mladoletniki, ki jim je bil izrečen vzgojni ukrep ali kazen glede na spol v letih od 2006 do 2016
Kaznovani 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
SKUPAJ 511 459 489 379 89 29 5 3 18 243 264
MOŠKI 469 436 455 354 86 24 5 3 17 218 238
ŽENSKE 42 23 34 25 3 5 0 0 1 25 26
Vir: Statistični urad Slovenije (http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp, ogledano 20. 2. 2018)
Število kazenskih sankcij, ki so bile izrečene mladoletnikom, zelo niha. V visokem odstotku se vzgojni ukrepi in kazni izrekajo moškim. V mladoletniški zapor je bilo v letih od 2006 do 2016 poslanih 41 moških in le ena ženska in z denarno kaznijo kaznovanih 16 moških in ena ženska. Z različnimi vzgojnimi ukrepi je bilo v 10 letih omenjenega obdobja sankcioniranih kar 2241 mladoletnikov in le 181 mladoletnic. (http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp, ogledano 20. 2. 2018)
Mladoletniki zaporno kazen prestajajo ločeno od polnoletnih oseb. V Sloveniji prestajajo mladoletniški pripor in zapor v Celju. (B. Kodrič)
4.12 Lastništvo živali
Zakon o zaščiti živali prepoveduje prodajo ali podarjanje hišnih živali, to so psi, domače mačke, sobne ptice, mali glodalci, terarijske, akvarijske in druge živali, ki se vzrejajo ali redijo za družbo, varstvo ali pomoč človeku, osebam, mlajšim od 16 let, brez pisne privolitve njihovih staršev ali skrbnikov.
Vse pse v Sloveniji je obvezno vpisati v centralni register. Kot lastnik psa se lahko vpiše le oseba, ki je dopolnila 18 let. Starost lastnika se ugotavlja z vpogledom v osebni dokument. Če postane lastnik psa otrok, se v centralni register psov do njegove polnoletnosti vpiše otrokov zakoniti zastopnik. Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let. Za nevarne živali veljajo živali, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka. (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/80271, ogledano 17. 2. 2018)
5. POGLED NA POLNOLETNOST
V življenju je veliko prelomnic, ena izmed njih je tudi prestop v polnoletnost. Z njim pridejo nove odgovornosti in s tem tudi nove dolžnosti.
Z anketnim vprašalnikom smo poizvedovali, kaj vsakemu posamezniku pomeni polnoletnost oz. jim je pomenila. Od človeka do človeka se pričakovanja razlikujejo. Na največ anketnih vprašalnikov so odgovorili naši vrstniki, torej generacija, rojena med letoma 1994 in 2000. Eno izmed prvih vprašanj se je nanašalo na njihova pričakovanja v zvezi s prehodom v polnoletnost. Veliko informatorjev je pričakovalo, da bo to zanje novo življenjsko obdobje, ki bo prineslo tudi samostojnost, odgovornost in nove dolžnosti (Antolin, Bele, Bezjak, Bohorč, M. Borse, Bratkovič, Čemas, Dervišević, Dragan, Duhanič, I. Gramec, Hančič, Hrovat, Jerič, Jukič, Kirar, Kos, Kosmač, Kruljac, Kukman, Kulovic, Markeljc, Martinec, Martinjak, Meglič, Matko, Novak, Pekolj, Podlipnik, Potočnik, I. Rupnik, K. Rupnik, Senica, Strmole, Šeško, Šašek, Šinkec, Teropšič, Trunkelj, Utenkar, Vovko, J. Vranešič, Ž. Vranešič, Zalokar, K. Zoran, T. Zoran, Zupančič, Žabkar).
Samostojnost pomeni neodvisnost od drugih, tudi možnost opravljanja vozniškega izpita (Bezjak, Bohorč, M. Borse, Bratkovič, Dragan, I. Gramec, Hančič, Hrovat, Jakljič, Jerič, Kosmač, Kruljac, Kulovic, Lavrič, B. Luštek, K. Luštek, Markelc, Martinjak, Meglič, Matko, Potočnik, I. Rupnik, K. Rupnik, Senica, Simončič, Strmole, Šeško, Šašek, Šinkec, Teropšič, Trunkelj, Utenkar, Vovko, J. Vranešič, Ž. Vranešič , Vrhovski, Zalokar, T. Zoran, Zupančič, Žabkar).
Pogosto so omenili tudi pomen pridobitve volilne pravice, česar so se nekateri zelo veselili, saj so pričakovali, da bodo s tem pridobili možnost soodločanja o prihodnosti naše družbe (Bezjak, Kirar, Kruljac, Matko, I. Pajer, Senica, R. Turk, Zalokar).
V nadaljevanju so informatorji odgovarjali na vprašanja, povezana s spremembami, ki so jih občutili ob prehodu v polnoletnost. Nekatera od pričakovanj so se uresničila, druga pa ne. Mladostniki so ugotavljali, da se je odnos starejših do njih zaradi dosežene polnoletnosti nekoliko spremenil, saj so jim bolj zaupali, jim izkazovali večje spoštovanje in ravnali z njimi kot s sebi enakimi (Bele, Čemas, Hančič, Jakljič, Jukič, Kopšak, Kos, Kruljac, Kukman, Kulovic, K. Luštek, Lavrič, Martinec, Martinjak, Matko, Podlipnik, Potočnik, I. Rupnik, K. Rupnik, Senica, Simončič, Strmole, Šinkec, Štimec, Trunkelj, Vovko, J. Vranešič, Ž. Vranešič, Zupančič). Niso pa vsi svojega prehoda v odraslost doživljali na tak način, saj nekateri med njimi niso opazili bistvene razlike v obnašanju starejših (Antolin, Bezjak, Bohorč, M. Borse, Bratkovič, Dervišević, Dragan, Duhanič, I. Gramec, Hrovat, Jerič, Kirar, Kosmač, B. Luštek, Markeljc, Meglič, Novak, Pekolj, Šeško, Šašek, Teropšič, Utenkar, Vrhovski, Zalokar, K. Zoran, T. Zoran).
Vse ima dve plati, dobro in slabo, prav tako tudi polnoletnost. Dobra plat polnoletnosti je, da postaneš mobilen in pridobiš vozniški izpit (Bezjak, M. Borse, Bratkovič, Dragan, I. Gramec, Lavrič, B. Luštek, K. Luštek, I. Rupnik, K. Rupnik, Šašek, Šeško, Trunkelj, Vovko, J. Vranešič, Ž. Vranešič, Vrhovski, T. Zoran, Turk, Bezjak). Si bolj samostojen (K. Luštek), odgovoren (K. Luštek, Markelc, I. Rupnik, K. Rupnik, Trunkelj), dobiš večjo štipendijo (Lavrič, Trunkelj). Legalno lahko kupiš alkoholne pijače in tobačne izdelke, katerih nakup je mladoletnim osebam prepovedan (Bezjak, Bratkovič, Hančič, Lavrič, J. Vranešič, Ž. Vranešič). Z osemnajstim letom lahko vstopaš v tiste nočne klube, v katere vstop mladoletnim ni dovoljen (Bezjak, Jakljič, J. Vranešič, Ž. Vranešič, T. Zoran). Slaba stran je, da kot polnoletna odgovorna oseba z vsemi pravnimi pravicami in dolžnostmi sam odgovarjaš za svoja dejanja (Bezjak, M. Borse, Bratkovič, Dragan, I. Gramec, Hančič, B. Luštek, K. Luštek, Šašek, Šeško, J. Vranešič, Ž. Vranešič). Najdejo pa se tudi posamezniki, ki ob prestopu v polnoletno življenje sploh ne upoštevajo več svojih staršev in vrstnikov ter se do njih obnašajo nespoštljivo (I. Rupnik, K. Rupnik).
Nekateri informatorji, rojeni med letoma 1962 in 1980, so povedali, da so se polnoletnosti veselili predvsem zato, ker je to po zakonu meja odraslosti, meja, ko naj bi te odrasli sprejeli kot sebi enakovrednega (A. Pajer, Mehle), nekaterim pa se to ni zdelo nič posebnega, saj so imeli občutek, da polnoletnost ne prinaša sprememb (M. Gramec, Šraj, L. Vrhovski). Večina se je te prelomnica najbolj veselila zaradi možnosti opravljanja vozniškega izpita (V. Borse, Luštek, A. Rupnik, B. Rupnik, Vovko). Polnoletnost je pomenila večjo možnost za zaposlitev (A. Rupnik, B. Rupnik), za moške tudi odhod na služenje vojaškega roka, o katerem menijo, da je bil pomembna življenjska izkušnja, ki je omogočala, da je človek postal poslušen, odgovoren, spoštljiv in da se je naučil reda (A. Rupnik). Hkrati je polnoletnost omogočala tudi aktivno vključitev v družbo, saj s polnoletnostjo pridobimo eno temeljnih političnih pravic državljana – volilno pravico (Mehle, A. Pajer, M. Turk). Dve informatorki navajata, da sta volili takratno stranko zelenih, naivno misleč, da bosta tako spreminjali svet (Mehle, M. Turk). Dve informatorki pa sta se ob prehodu v svet odraslosti nekoliko bali, saj sta se zavedali, da ta prinaša tudi veliko odgovornost (B. Rupnik, Vovko).
Slika 2: Manca praznuje (Foto: Nina Jereb, Novo mesto, avgust 2017)
Dejansko pa se je za naše informatorje spremenilo predvsem to, da so jim starši bolj zaupali (V. Borse, A. Pajer, B. Rupnik, Šraj, Vovko). Morda je bil znak zaupanja staršev tudi to, da so informatorki starši v poletju, ko je dopolnila 18 let, dovolili, da je s prijateljicami prvič sama odšla na morje. Spominja se, da so dopustovale v kamp prikolici v Maredi pri Novigradu. Na morje so šle same z avtobusom, ki je iz Novega mesta odpeljal ob polnoči in na cilj prispel šele v zgodnjih jutranjih urah. Starši so ji celo tako zaupali, da je šla zraven tudi njena tri leta mlajša sestra. Vseh sedem dni so si dekleta sama pripravljala vse obroke, saj s sabo niso imela dovolj denarja, da bi si lahko privoščila hrano v restavraciji (A. Pajer). Informatorki sta polnoletnost pogosto izkoristili kot argument za dosego svojih želja, npr. pogostejših ali daljših večernih izhodov ipd. (Mehle, A. Pajer) oz. niso več ubogali svojih staršev (R. Luštek). Informatorka omenja, da se je na upravni enoti ob prvi oddaji vloge za potni list in osebno izkaznico počutila samostojno in samozavestno (A. Pajer). Generaciji, rojeni med letoma 1929 in 1955, prehod v polnoletnost ni pomenil veliko (Brezovar, Dragan, Klobučar, M. Kovačič, V. Kovačič, M. Rupnik, J. Šeško, M. Šeško). Informatorki, rojeni leta 1946, tako kot prej omenjenim polnoletnost ni pomenila nič. Zaradi težkih življenjskih razmer je morala postati samostojna že pri 16. letih. Pri 17. je šla živet na manjšo kmetijo k ostareli teti in njenemu možu, ki nista imela otrok, z namenom, da bi ji dala »grunt zapisat«. Ker še ni bila polnoletna, je moral dokumente podpisati njen polnoletni brat (Klobučar). Prav tako je morala postati samostojna že pri 16. letih informatorka, rojena leta 1951, saj ji je umrla mati in je kot najstarejša hči morala prevzeti skrb za družino (M. Šeško). Sicer pa je polnoletnost tudi za to generacijo moških pomenila obvezno služenje vojaškega roka (Busič, Erlah, J. Šeško), kar so nekateri jemali kot nujno zlo (Busič, J. Šeško), drugi pa kot slabost, saj so morali za 15 mesecev zapustiti svoj dom (Erlah). Glede na odgovore volilna pravica tej generaciji ni pomenila veliko, saj jo kot prednost polnoletnosti omenja samo ena informatorka (Pečjak). Na osebnem nivoju je zanjo ta prelomnica pomenila tudi možnost obiska kina in drugih predstav. Polnoletnost je omogočala večjo zaposljivost, saj so delodajalci neradi zaposlovali mladoletne osebe (Brezovar). Hkrati je pomenila večjo samostojnost (Brezovar), večje zaupanje odraslih (M. Rupnik), bolj spoštljiv odnos drugih (Erlah) in možnost samostojnega obiska različnih državnih uradov (Brezovar). Gospod Erlah se spominja, da je možnost opravljanja vozniškega izpita privedla tudi do odgovornosti: dokler je kot mladoleten vozil motor brez vozniškega izpita, so se policisti o prekršku pogovarjali le z njegovimi starši, ko pa je postal polnoleten, je mama uradni osebi preprosto rekla: »Tam ga imate, pa se z njim zmenite, saj je polnoleten.«. Eni od informatork so starši po doseženi polnoletnosti dovolili nositi ročno uro, ki je bila del družinske dediščine in last cele družine ter so jo izmenično nosili le njeni polnoletni člani (Pečjak). Ista informatorka je omenila za današnji čas zelo pretresljiv spomin iz nekdanjega življenja, saj je povedala, da starši polnoletnih otrok niso več tepli in lasali za vsako malenkost (Pečjak).
5.1 Zabava ob prelomnici
Za našo generacijo so rojstnodnevne zabave zelo pomembne in v nekaterih okoljih že kar obvezne, še posebno, če je oseba priljubljena in je vabljena na številna praznovanja. Običajno se za »osemnajstko« pripravita vsaj dve zabavi, in sicer ena za družino in sorodnike, druga pa za prijatelje in znance. Družinska zabava je običajno organizirana kot boljše kosilo ali piknik, doma ali v gostilni, na katerega se povabi večjo število sorodnikov kot običajno, tudi bratrance, sestrične, tete, strice, stare starše, botre, botrice, sosede ... Zabava za prijatelje pa je bolj množična: več je povabljencev (med 30 in sto), bolj kot hrana so pomembni pijača, glasba in druženje Običajno traja do jutranjih ur. Zaradi lažje organizacije, delitve stroškov in množičnejše udeležbe se vse več naših vrstnikov odloča, da več slavljencev praznuje skupaj, in sicer največ štirje (Bezjak, Bratkovič, I. Gramec, L. Hančič, Jakljič, Lavrič, B. Luštek, K. Luštek, Markelc, Pajer, I. Rupnik, K. Rupnik, Šašek, Šeško, Trunkelj, Vovko, Vrhovski, Zoran). Tri informatorke so si na dan polnoletnosti »vzele prost dan« in ga namesto v šoli preživele »po pijačkah« (Hančič, I. Rupnik, K. Rupnik). Nekaterim so bila ta dan prihranjena gospodinjska opravila in druge družinske obveznosti (M. Borse, Bratkovič, Lavrič, Trunkelj, Vovko), za nekatere pa je bil to običajen dan (Dragan, I. Gramec, B. Luštek, Markelc, Šeško). Le eden od naših informatorjev polnoletnosti ni praznoval niti v krogu domačih niti s prijatelji. Rojstni dan je namreč imel ravno med obvezno šolsko strokovno ekskurzijo v tujini. Le manjše število sošolk mu je zapelo Vse najboljše in to je bilo, kar se praznovanja tiče, vse (Šeško).
Slika 3: Slavljenka med gosti (Foto: Rupnik Karmen, Karteljevo, februar 2018)
Manj pripadnikov starejše generacije, rojene med letoma 1962 in 1980, je ob polnoletnosti pripravilo zabavo (R. Luštek, Mrvar, A. Rupnik, B. Rupnik, Vesel, Vovko, L. Vrhovski), nekateri pa tega rojstnega dne niso posebej praznovali (V. Borse, M. Gramec, Mehle, A. Pajer, Šraj, M. Turk). Zabave so prirejali doma (Vesel, Vovko), v gostilni (Luštek) ali v javnem prostoru, namenjenemu druženju in zabavam (Mrvar, B. Rupnik).
Za enega informatorja je bil ta rojstni dan zelo drugačen od ostalih, saj je »pil en teden skupaj«, zato se ničesar ne spomni (L. Vrhovski). Za večino ta dan ni bil v ničemer poseben. Preživeli so ga ob vsakdanjem delu (V. Borse, M. Gramec, R. Luštek, Mehle, A. Pajer, A. Rupnik, B. Rupnik, Vesel, I. Vovko) in morda »počastili« prijatelje in sodelavce s pijačo (V. Borse, M. Gramec, Mehle, L. Vrhovski) ali s sladoledom (A. Pajer).
Informatorka se bolj kot svojega spominja praznovanja kolegice Mojce, ki je leto mlajša od nje. Oktobra leta 1984 je praznovala v takrat priljubljenem zbirališču novomeške mladine Na kegljišču. »Zbralo se nas je okrog 30. Mojca je plačala le eno »rundo«, denar za ostalo pijačo smo prispevali sami. Zabavali smo se ob zvokih kitare in harmonike, glasno peli in zbijali šale. Dogodka se spomnim predvsem zato, ker sem takrat spoznala svojega bodočega moža. Običajno praznovanja ob polnoletnosti niso bila tako množična kot v Mojčinem primeru in najpogosteje spontana, ne pripravljena vnaprej. Redko so bila organizirana v gostinskih lokalih. Poleti smo z nekaj alkoholnimi pijačami (običajno z domačim vinom, na skrivaj vzetim iz domače kleti) in ob kitarah (včasih tudi ob harmoniki) praznovali na jasi ob potoku Težka voda, pozimi pa v zapuščeni stavbi ob robu naselja. V tem primeru smo poslušali glasbo z doma posnetih kaset. Če je bil dogodek bolj načrtovan, je gostitelj poskrbel tudi za brezalkoholne pijače, npr. stil, kokto, in za prigrizek. Pogosto smo pekli kose pasje radosti, nabodene na palice. Včasih smo tudi plesali, igrali karte, pantomimo …« (A. Pajer).
Informatorji te generacije pogosteje kot praznovanje osemnajstletnice omenjajo druga praznovanje, npr. informatorki, ki goduje 8. decembra, na »Brezmadežno«, vsako leto »bobnajo« (M. Turk).
Polnoletnost je bila pri fantih povezana z obveznim služenjem vojaškega roka, saj je šla večina fantov »v vojsko« v letu, ko so dopolnili 18 let. Pred odhodom v vojsko so v »Pudgurju« (vasi pod Gorjanci: Veliki in Mali Orehek, Zajčji Vrh) pripravili t. i. »poslovilni večer« v soboto pred odhodom. Zabavo so brez izjeme pripravljali vsi, tudi taki s slabšim gmotnim položajem. Praznovanj, ki se jih je udeležila vsa vaška mladina, so se vsi veselili, saj je bila to priložnost, da so se vsi dobro najedli. Pripravili so večerjo (juho, meso, krompir, solato in pecivo), vzdušje je popestril harmonikaš, pilo se je vino, mineralna voda in deit, ora ter kokta. Družba se je zbrala, ko se je znočilo, in rajala do jutra. Igrali so se različne igre: »rinke podajat«, »žandarje«, »poušter tanc«, veliko so peli in plesali. Včasih so proti jutru počeli tudi »hamlarije«: prevračali vozove, zamenjali rože na oknih sosednjih hiš, glasno peli in zbujali sosede … Ob eni od takih priložnosti so celo postavili voz na streho gospodarskega poslopja. Voz so na tleh razstavili, dele znesli na streho in ga tam ponovno sestavili. Naslednji dan so postopek v obrnjenem zaporedju ponovili. V dneh po zabavi so vedno poskrbeli, da so povzročeno »škodo« odpravili. Na dan odhoda v vojsko pa so »vojaka« z okrašeno konjsko vprego, kasneje pa s traktorjem odpeljali v Novo mesto in zraven ob spremljavi harmonike peli ter veliko pili. Vojak je imel rdeč nagelj, ki mu ga je dalo njegovo dekle. Veliko se je tudi jokalo (M. Turk).
Tri informatorke so povedale, da so zaradi pomanjkanja praznovale samo »okrogle« rojstne dneve (Šraj, M. Turk). Ob takšnih priložnostih so slavljencu pripravili kakšno igro (Šraj). Postavljali so tudi mlaje (Mrvar, Šraj), in sicer so se prijatelji in vaščani zbrali nekje v vasi, posedli na voz ter odšli v gozd po mlaj, ki so ga potem okrasili in pripeljali do slavljenčeve hiše. Slavljenec je moral izkopati luknjo za mlaj, eden od vaščanov pa je za boljše razpoloženje igral na harmoniko (Šraj). Gospa Turk z Zajčjega Vrha je s praznovanjem obeležila le svoj 30., 40. in 50. rojstni dan. Zanimive je primerjava glede organizacije zabave med desetletji. Za 30. rojstni dan je goste povabila osebno, za 40. je napisala vabila, za 50. pa je povabljencem poslala SMS- sporočilo, in sicer nekaj dni pred praznovanjem, ker je čakala, ali bo na dan njenega rojstnega dne lepo vreme. Za 50. rojstni dan so ji pred hišo obesili prometni znak s številko 50 in ograjo okrasili z baloni z napisom 50. Za 30. rojstni dan so ji starši in sorojenci kupili šivalni stroj, za 40. let pa so ji starši dali denar, s katerim si je kupila biserno ogrlico za spomin. Vse okrogle obletnice je gospa praznovala doma. Za 30. let je vso hrano pripravila sama, za 40. je jedi na žaru pripravljal znanec, za ostale je poskrbela sama, za 50. pa so odojka spekli v znani gostilni, pecivo v znani slaščičarni, »ajmoht« in potico je pripravila njena mama, le kruh je kupila v trgovini. Stroške praznovanja je plačala sama, le peko na žaru je plačal njen mož. (M. Turk)
Še starejša generacija rojstnih dni običajno sploh ni praznovala (Brezovar, Busič, Dragan, Klobučar, M. Kovačič, V. Kovačič, Pečjak, M. Rupnik, J. Šeško, M. Šeško), zato je bil tudi 18. rojstni dan zanje čisto običajen, po navadi delaven dan (Busič, Dragan, M. Rupnik, M. Kovačič, V. Kovačič).
Za gospo Pečjak je bil rojstni dan v vsem čisto običajen dan, poseben le v tem, da ji je mama zjutraj skuhala trdo kuhan »jajček«. Vsak član družine je za zajtrk na rojstni dan dobil jajce, kar je bilo za tiste čase nekaj imenitnega. Kljub »jajčku« pa ima dan celo v slabem spominu, saj je njen brat prestrašil kravo, ki jo je pasla, tako da je ušla na sosedovo njivo z deteljo, se je prenajedla in čez nekaj dni poginila. Gospa se spominja svoje mladosti kot čas velikega pomanjkanja. Za rojstne dneve otroci razen kuhanega »jajčka« niso dobili daril, izjemoma so bili obdarovani s kakšno malenkostjo za veliko noč ali božič. Takrat ni bilo zabav in pogostitev. Vsakodnevna prehrana je bila zelo skromna. Še pomislili niso, da bi za praznike zaklali telička, jagenjčka ali odojka. Živali so redili za prodajo. Samo za največje praznike so ubili kuro za kokošjo juho in pečenko. Žejo so si gasili z vodo, tudi domačim vinom. Pozimi so pili kompot iz suhega sadja in lipov čaj, če so zboleli. Ko je čaja zmanjkalo, so kuhali tudi orehovo lupine. Prekuhali so jih celo trikrat ali štirikrat. Žganje so pili samo gospodarji. Otroški kašelj so zdravili tako, da so nekaj žličkam prepraženega sladkorja dodali žganje. Elektrike in radia niso imeli, otroci so za zabavo hodili poslušat strica, ki je igral harmoniko. Otroci so imeli navado »romplanja« na večer pred godovi. Vzeli so nekaj »piskrčkov« in kuhalnic in šli z njimi »tolkat« pod okno oz. pred vrata godovnika. Godovnik je otroke nagradil s koščkom kruha, suhimi slivami in jabolčnim moštom.
S svojim odgovori odstopa gospod Erlah, ki je rojen nekoliko kasneje od ostalih informatorjev te generacije (1955). Imel je zabavo v ožjem krogu družine in sosedov. Jedli so pečeno kokoš, »purmana«, »prato« (kotlet z mreno nasoliš in spečeš – »u, bomo prato spekli«), kumarice, zeleno solato in svež kruh. Pili so vino, »špicer, »bambus«, »bevando« in domač grozdni ter jabolčni sok. Zabavali so se ob harmoniki, ki jo je igral sorodnik, plesali in se šalili. Vsi so se napili in onemogli. Domači so ga obdarovali s pleteno štruco z napisom 18 let, od prijateljev pa je dobil steklenico vina in vrečko piškotov. Gospod omenja, da so slavljenci ob prihodu v vaško gostilno morali dati za »šank rundo«.
Večinoma ta generacija sploh ni vedela, kdaj ima kdo rojstni dan (Pečjak), praznovali pa so godove (Brezovar, Klobučar, V. Kovačič, Pečjak).
Gospa Brezovar, ki je otroštvo in del mladosti preživela v vasi Učakovci pri Vinici, se spominja očetovih godov. Vsako leto jih je za vikend ob sv. Vincencu, po katerem je nosil pokojni oče (1917–1983) ime, obiskala očetova sestrična. Vedno je kot darilo prinesla orehovo potico, liter vina, živo kokoš in jabolka za otroke. V letih do 1960 so bile zime z veliko snega, zato jo je iz približno 5 kilometrov oddaljene vasi Drenovec pripeljal sin s konjsko vprego in sanmi. Spomni se, da je tudi njena mama, Barbara Fugina (1922–2002), svojemu očetu, Petru Švebu (1900–1978), za god vedno pripravila orehovo potico. Poleg potice pa so otroci svojemu dedku nesli tudi živo kokoš (Brezovar). Ko je nekdo praznoval god, so ženske običajno spekle boljši kruh, ki se mu reče pletenica. Vanj so dale več jajc, da je bil bolj rumen (V. Kovačič). Na večer pred godom je bila navada, da so sorodniki in vaščani pred vrati slavljenca »bobnali« – ropotali so z različnimi priročnim kovinskimi predmeti, kot so »piskri«, jedilni pribor, verige, pokrovke ... Nekatere domače »inštrumente«, npr. perilnik in kuhalnico, izdelujejo in uporabljajo še danes. »Bobnali« so tako, da so zaigrali v treh »rundah«. Po »bobnanju« je slavljenec povabil »bobnarje« v hišo in jih pogostil z malico in pijačo (Klobučar). Gospa v mladosti praznovanju rojstnih dni ni posvečala večje pozornosti oz. si praznovanj ni mogla privoščiti, zato se je odločila za večje praznovanje 50., 60. in 70. rojstnega dne. Ko je prišla v srednja leta, je ob »običajnih« rojstnih dnevih in godovih povabila najožje člane družine (sestro, brata, otroke) in jim pripravila malico: vedno domač svež kruh, kuhane sušene mesne izdelke, pečeno meso, krvavice, potico, štrudelj, meso z žara. Če je bilo praznovanje poleti, so praznovali pod kozolcem, senikom ali pri zidanici. Če so praznovali pri zidanici, so otroci ostali doma (Klobučar). Za 50. let je gospa sorodnike in domače povabila ustno, za 60. sorodnike, domače in prijatelje s pisnim vabilom, za 70. pa se je odločila le za praznovanje v krogu domačih, ki jih je povabila preko telefona (Klobučar). Gospa Brezovar se spominja, da so v času njenega otroštva in mladosti rojstne dneve družinskih članov ne glede na starost vedno »praznovali« ob nedeljah. Običajno je mama pripravila boljše kosilo, npr. »filano« kokoš (ker so bile kokoši majhne, družine pa večje kot danes), pečen krompir in solato, npr. zelje. Če je bila kokoš starejša, jo je pred peko pokuhala in tako pripravila še kokošjo juho. Redko so v mesnici kupili četrt kilograma čim bolj mastne govedine (flam), iz katere je gospodinja skuhala govejo juho. V zimskem času so ob takih priložnostih skuhali domačo kašnato klobaso v juhi iz kolerabe in krompirja. Če je imela gospodinja vse sestavine, je pripravila tudi orehovo potico. Pogosta »sladica« ob takšnih priložnostih so bile v majhni količini vode kuhane suhe slive, ki so jih ohladili in potresli s sladkorjem. »Sladice« niso razdelili, pač pa so jo jedli iz iste posode (Brezovar).
5.2 Organizacija zabave
V nekaterih krajih (v Gorenjem Podšumberku v okolici Žužemberka, v Malem Kalu pri Mirni Peči, v Dolenjih Kamencah pri Novem mestu) še vedno ohranjajo prijetno tradicijo postavljanja »mlajičkov« (I. Rupnik, K. Rupnik, S. Vrhovski, Trunkelj) in petja podoknic (I. Rupnik, K. Rupnik, Šašek, S. Vrhovski, Trunkelj). »Mlajički« so nekaj metrov visoke smrečice, precej nižje od mlaja, ki jih večer pred rojstnim dnem postavijo vaški fantje in prijatelji. Običajno dogodek pripravljajo na skrivaj z namenom, da slavljenca presenetijo. Pobudniki so po navadi prijatelji, sosedje, tudi domači ali vaščani. Nekaj dni pred dogodkom se fantje zberejo in odidejo po smrečico v gozd. Kasneje se jim pridružijo tudi dekleta, ki smrečico okrasijo s pisanimi trakovi iz »krep« papirja, dodajo pa tudi znak z napisom 18. Informatorka nam je povedala, da se ji je zdelo čudno, zakaj sta se brata popoldne pred rojstnim dnem neznano kam odpeljala s traktorjem in vozom. Jasno ji je postalo, ko sta se skupaj s prijatelji ter sosedi vrnila s smrečico, ki so jo okrasili in postavili na dvorišče. Po postavitvi so jih domači pogostili z malico in pijačo (Trunkelj). Druga informatorka je kasneje izvedela, da so se fantje zvečer pred njenim rojstnim dnem zbrali v vaški gostilni. V času, ko jo je fant odpeljal na večerjo, so okrasili smrečico in jo skrili ter odšli nazaj v gostilno. Ko se je vrnila domov, ni ničesar opazila, zato je bila toliko bolj presenečena, ko jo je točno ob polnoči zbudila podoknica. Po končani podoknici so pripeljali okrašeno smrečico in jo postavili na dvorišče. Domači so jih pogostili z narezkom in pijačo. Ta dogodek ji bo za vedno ostal v spominu (K. Rupnik).
Naši vrstniki zabavo priredijo na različnih lokacijah, običajno takih, na katerih zaradi hrupa ne motijo drugih in na katerih imajo več svobode: v družinski ali najeti zidanici (Jakljič, K. Rupnik, Šašek, J. Vranešič, Ž. Vranešič, R. Turk), na najetem piknik prostoru (I. Pajer, T. Zoran, Vovko), v gasilskih domovih (Bezjak, Markelc), doma (v garaži ali na dvorišču) (M. Borse, Bratkovič, M. Dragan, Lavrič) oz. v večnamenskem prostoru – v prenovljeni karteljevski bivši osnovni šoli (B. Luštek, K. Luštek, I. Rupnik), v gostilni (S. Vrhovski) ali v mestnih lokalih (Hančič).
Slika 4: Lovski dom LD Otočec na Pahi, prostor, kjer se odvijajo »osemnajstke« v toplejših mesecih (http://www.zld-nm.si/ld-otocec, ogledano 27. 2. 2018)
Slika 5: Gasilski dom GD Ždinja vas v Ždinji vasi, prostor, kjer se odvijajo »osemnajstke« v hladnejših mesecih (Foto: Ivo Pajer, Ždinja vas, marec 2018)
Za najem prostora je treba odšteti med 50 in 100 evri (Bezjak, Jakljič, Furjanič, I. Pajer, I. Rupnik, T. Zoran), najemodajalci pa se po izkušnjah enega od informatorjev kar izogibajo praznovanjem »osemnajstk«, saj naj bi imeli z njimi slabe izkušnje (I. Pajer). Razlog za to je materialna škoda, ki jo povzročijo nekateri neodgovorni in brezbrižni povabljenci, npr. razbita straniščna školjka, polomljene mize in stoli, razbita stekla, vrata, poteptana trava, uničeno grmičevje, razbit štedilnik, poškodovano jelenje rogovje, celo uničena elektronska oprema. Uničujejo ne samo fantje, pač pa tudi dekleta.
Slika 6: Škoda po »osemnajstki« (Foto: Denis Budački, Metlika, oktober 2017) Večinoma so stroške za najem krili starši (M. Borse, Jaklič, I. Pajer, I. Rupnik, K. Rupnik, T. Zoran) oz. sami slavljenci (Bezjak, M. Dragan, Furjanič, B. Luštek, K. Luštek, Trunkelj, J. Vovko, S. Vrhovski).
Glavni pobudniki zabave so bili mladi sami, le dva informatorja sta povedala, da so pobudo dali domači (M. Borse, Bratkovič). Obvestilo o zabavi so objavili kot dogodek (event) na Facebooku (Bezjak, Furjanič, Jakljič, B. Luštek, K. Luštek, I. Pajer, I. Rupnik, J. Vranešič, Ž. Vranešič) ali pa goste povebili ustno (M. Borse, Bratkovič, Hančič, Lavrič, Markelc, Šašek, Trunkelj, R. Turk, J. Vovko, S. Vrhovski). Praznovanje se je običajno začelo zvečer (Bezjak, Furjanič, Jakljič, B. Luštek, K. Luštek, I. Pajer, I. Rupnik, J. Vranešič, Ž. Vranešič, Hančič, Lavrič, Markelc, Trunkelj, S. Vrhovski) ali popoldne (M. Borse, Bratkovič, R. Turk, Šašek, Vovko), večina gostov pa je začela prihajati šele po 21. uri, celo po 22. uri. Na zabavah je glasba skorajda obvezna. Povabljenci in slavljenec se najpogosteje zabavajo ob posneti glasbi, ki jo predvajajo sami (B. Luštek, K. Luštek, I. Rupnik, K. Rupnik, J. Vranešič, T. Zoran), ali pa za to nekoga najamejo (Bezjak, Furjanič, Markelc, I. Pajer, Ž. Vranešič), v vaških okoljih pa so običajno med povabljenci tudi glasbeniki, ki vzdušje popestrijo z igranjem na harmoniko (Dragan, Lavrič, B. Luštek, K. Luštek, I. Rupnik, K. Rupnik, Šašek, Trunkelj). Včasih za inštrumente poprimejo tudi domači (B. Luštek, I. Rupnik, K. Rupnik, R. Turk). Če je med gosti več glasbenikov, se oblikuje improvizirana glasbena skupina, ki se poimenuje z zabavnimi imeni, npr. »švoh trio« (igralo jih je pet), »kvartet za znoret«, ansambel »Blagor gluhim«, »trio adijo« ipd.
Glasba se prilagaja željam povabljencev. Ob uporabi sodobnih elektronskih naprav lahko naredijo svoj glasbeni izbor, ki je zelo raznolik. Mladi najbolj poslušajo »balkan« glasbo, narodnozabavno, dalmatinsko, slovensko zabavno glasbo, sodobno elektronsko glasbo, rap, trap, techno in rock. V vaških okoljih prevladuje narodnozabavna glasba.
Slavljence ločeno obdarujejo starši, sorodniki, znanci in prijatelji. Ob množičnih zabavah povabljenci zberejo denar, za slavljenca kupijo kakšno drobnarijo – uporabno ali humorno darilo: parfume, kozmetične izdelke, sladkarije, žgane pijače, peneča vina, modne dodatke (rute, šale, nahrbtnike …), šopke rož; »tangice«, majice s šaljivimi napisi (npr. 18 in diva, Nikoli več mladoletna …), krone, očala, različna humorna pokrivala, plišaste igrače, skodelice ali kozarce z napisi, torte iz toaletnega papirja, torto iz balona, premazano s smetano, torto iz steklenic z žgano pijačo, igračo traktor, spolne igračke, kondome, teste nosečnosti, fidget spinerje … Ostali denar ali bone slavljencu izročijo v kuverti (Bezjak, M. Borse, Bratkovič, Dragan, Hančič, Furjanič, Jakljič, Lavrič, B. Luštek, K. Luštek, Markelc, I. Pajer, I. Rupnik, K. Rupnik, Trunkelj, R. Turk, Vovko, J. Vranešič, Ž. Vranešič, S. Vrhovski, T. Zoran). Dekletom prijateljice običajno kupijo tudi »zlato kronico« ali pa lento z napisom 18, ki ju nosi ves čas zabave (Bezjak).
Slika 7: Klobuk z dvema držaloma za kozarec (darilo) (Foto: Nika Bezjak, Smolenja vas, september 2016 )
Slika 8: Darilo za 18. rojstni dan (Foto: Nikola Furjanič, Metlika, oktober 2017)
Slika 9: Palica z držalom za kozarec (darilo prijateljic) (Foto: Nika Bezjak, Smolenja vas, september 2016)
Slika 10: Slavljenka z darili (Foto: Rupnik Karmen, Karteljevo, februar 2018) Starši in ostali sorodniki večinoma izberejo darila, ki ostanejo kot spomin na osemnajstletnico, npr. zlat in srebrn nakit ali uro (Bezjak, I. Rupnik, K. Rupnik, Šašek, R. Turk, J. Vovko), podarjajo tudi denar, namenjen predvsem plačilu pridobitve dovoljenja za vozniški izpit in plačilu stroškov zabave (M. Borse, Bratkovič, Hančič, Lavrič, B. Luštek, K. Luštek, Markelc, Trunkelj, R. Turk, I. Pajer, J. Vranešič, Ž. Vranešič). Eni od informatork so starši podarili tudi kondome in ji ob izročitvi darila dali tudi lekcijo o odraslem življenju na zabaven način (Bratkovič).
Tudi generacija naših staršev je za darilo od domačih in sorodnikov največkrat dobila zlatnino (M. Gramec, Šraj, B. Rupnik, M. Turk), pri čemer gospa M. Turk posebej omenja, da je bilo to darilo zanjo še toliko bolj dragoceno, saj ji je mama kupila zlat prstanček kljub slabemu gmotnemu stanju; sladkarije (Mehle, Šraj), pijačo (B. Rupnik, Vesel), parfume (A. Rupnik, B. Rupnik), gospodinjske pripomočke (Vesel) in denar (Mehle, Šraj), nekateri se daril ne spominjajo (R. Luštek, A. Pajer, L. Vrhovski, I. Vovko) ali pa jih sploh niso dobili (V. Borse).
5.3 Kako je potekala zabava
Poleg plesa, petja in pitja se danes na zabavah dogajajo še druge zabavne stvari, npr. pivske igre: »drinkopoly«, »beerpong«, »… stara kljuka, pit si ga ne upa …«, »… kdor meseca … rojen je, spij ga dol, spij ga dol, spij ga dol …«, »piñata«, »avtobus« ipd.
Drinkopoly je igra, zasnovana na igri monopoly, le da namesto kupovanja parcel ob prihodu na polje igralec opravi izziv, npr. punca z največjimi prsmi mora piti.
»Beerpong« je igra, pri kateri se alkoholna pijača, kljub imenu (beer) pogosteje žgana pijača kot pivo, v kozarcih razporedi v trikotnik, sodelujoči pa se razdelijo v dve skupini po dva ali tri. Z žogicami za »ping pong« ciljajo v nasprotnikove lončke. Če igralec zadene, mora kozarec »na eks« izpiti nekdo iz nasprotne ekipe.
Slika 11: Beerpong (https://www.iwantoneofthose.com/gift-games/giant-beer-pong-xxl- red/11274752.html, ogledano 28. 2. 2018)
V igri »avtobus« se uporabijo igralne karte za remi. Iz kupčka kart izločimo jokerja, nato vsakemu igralcu damo 5 kart. Na sredino mize razdelimo 10 kart, ki so narobe obrnjene oz. zaprte. Eden od igralcev odpira karte. Ko odpre karto, vsak pogleda v svoje karte, ali ima mogoče enako. Če jo ima, jo položi na to karto in pove, kdo pije (za količino popitega alkohola se igralci zmenijo na začetku – ali bo to samo požirek ali kaj več). Z igro nadaljujejo, dokler ne odkrijejo vseh 10 kart. Nato igralci v rokah preštejejo svoje karte in tisti, ki ima največ kart, dela popravni izpit. Če imata 2 igralca enako število kart, se ponovi enako kot na začetku, le da obdržijo karte in na sredino dajo samo 5 kart. Tisti, ki izgubi, nato dela izpit. Izpit se dela tako, da se na mizo položi 5 narobe obrnjenih kart in nato nekdo od igralcev obrne karto in poraženec mora povedati, ali bo karta, ki jo bodo povlekli iz kupčka, manjša ali večja. Če je ugotovil, lahko nadaljuje. Če se zmoti, pa mora piti in igra se začne spet od prve karte. Igra se toliko časa, dokler se ne odkrije vseh 5 kart. Igralec je lahko tudi pri zadnji karti, in če se zmoti, začne ponovno od samega začetka.
Pogosto povabljenci pripravijo za slavljence šaljive naloge. Informatorka je povedala, da so neki slavljenki, ki še ni imela opravljenega vozniškega izpita, pripravili poligon z ovirami, na katerem je morala opraviti testno vožnjo s samokolnico. Po uspešno opravljeni vožnji je dobila darila, ki jih je vozila v samokolnici, in doma izdelan vozniški izpit (I. Rupnik). Druga informatorka je povedala, da so ji povabljenci ponagajali tako, da so se ji zlagali, da sta dve prijateljici odšli na strelišče v bližini prostora, na katerem je potekala zabava, in se izgubili, zato ju je šla z drugo prijateljico iskat. Na polovici poti so ju poklicali in rekli, da sta se izgubljeni dekleti vrnili. Ko se je vrnila, so jo na mizi čakale škatle z darili, na katerih so bili kozarci žganja. Ko je spila žganje, je lahko odprla škatle z darili (Šašek). Eden od informatorjev se je še posebej razveselil obiska profesionalne striptizete. Tega obiska so bili veseli tudi ostali povabljenci, ki so bili izključno sami fantje. Za obisk se je dogovoril in ga plačal informatorjev najboljši prijatelj (J. Vovko).
Slika 12: Presenečenje za Niko v dijaškem domu (Foto: Nika Bezjak, Ljubljana, september 2016)
Slika 13: Presenečenje za Nežo 1 (Foto: Neža Dernikovič, Novo mesto, februar 2018)
Slika 14: Presenečenje za Nežo 2 (Foto: Neža Dernikovič, Novo mesto, februar 2018)
Na osnovi pridobljenih podatkov ugotavljamo, da je bila pogostitev pomembnejša na zabavah, pripravljenih za družino in sorodnike. Poleg klasičnega nedeljskega kosila (Bratkovič, Lavrič, Zoran) so bile značilne jedi tudi odojek (M. Borse, R. Turk, S. Vrhovski, Vovko), jedi z žara (Bezjak, Dragan, R. Turk) in narezki (M. Borse, Dragan). Za slavljenca domači pripravijo tudi torto. (Lavrič, B. Luštek, I. Pajer, J. Vranešič, Ž. Vranešič, R. Turk).
Slika 15: Torta za rojstni dan doma. (Foto: Nika Bezjak, Smolenja vas, november 2017)
Del informatorjev je poskrbel za bogato pogostitev tudi na zabavi za prijatelje. Najpogosteje so pripravljali hrano z žara – čevapčiče, hrenovke, kotlete (B. Luštek, K. Luštek, Jakljič, I. Pajer, Šašek, Trunkelj, T. Zoran), odojka (Borse, Furjanič, Vovko, Ž. Vranešič, S. Vrhovski) pico (Lavrič, B. Luštek), narezke (Dragan, Lavrič, B. Luštek, Trunkelj, J. Vranešič). Odojka manj pogosto pečejo sami, pač pa ga naročijo v bližnji gostilni. Nekateri pa hrani niso posvečali posebne pozornosti in so pripravili samo prigrizke, npr. hrenovke v testu, kifeljčke, čips, smoki, slane palčke itd. (Bezjak). Posebnost »osemnajstk« v Gabrju in okolici je obvezna priprava poslednjega čokolina s hladnim mlekom. Uživanje te jedi ima simbolen pomen: simbolizira otroštvo, od katerega se z »osemnajstko« poslavljajo (Šašek). Mesnih jedi z veliko maščobe se ne ponuja le z namenom, da gostje ne bili lačni, temveč tudi za preprečevanje prehude oz. prehitre opitosti. Narezke in prigrizke običajno pripravijo starši in slavljenci sami. Na sami zabavi pa za hrano (peka na žaru, priprava zelenjave, kruha) poskrbijo bližnji sorodniki (npr. bratje, sestre, sestrične, bratranci), »punce« slavljenca ali najbližji prijatelji in prijateljice. Manjše število informatorjev se je odločilo za naročilo hrane, in sicer v gostilni (Jakljič) ali pa pri različnih ponudnikih catering uslug (I. Rupnik). Z raziskavo nismo ugotovili, da bi bila praznovanja polnoletnosti v današnjem času povezana s kakšno posebno jedjo. Najpogosteje se tako pri družinskih in zabavah za prijatelje pojavlja pečen odojek.
Slika 16: Narezek (Foto: Denis Budački, Metlika, januar 2018)
Slika 17: Peka odojka (Foto: Denis Budački, Semič, julij 2017) Zelo pomemben del pogostitve na zabavah je tudi ponudba alkoholnih pijač. Pogostokrat so te celo bolj pomembne kot ponudba hrane, saj jih kot sestavni del pogostitve omenjajo vsi informatorji. Od brezalkoholnih pijač se poleg vode in mineralne vode pijejo tudi kokakola ter druge osvežilne brezalkoholne pijače in sadni sokovi. Te pijače so namenjene predvsem pripravi mešanih pijač, npr. »bambusa«, »polke«, »špicerja«, »slemerja« (tekila in tonik), »džusvodke«, »jegerkole«, »viskikole«, »štokkole«, »bananice« (sadjevec in kokakola), »kranjčana« (jagodna vodka in kokakola), »džintonika«, »nemca« (belo vino in sprite). Za omenjene mešane pijače, ki se jih popije največ in so trenutno velik »hit«, slavljenci kupijo velike količine različnih žganih pijač: vodke, viskija, džina, tekile, »jegermajstra«, »štoka«, pa tudi sadjevec, »borovničke«, hruškovec, slivovko, travarico in pelinkovec. V ponudbi sta tudi pivo in vino, pivo predvsem v toplih mesecih, vino pa najbrž tudi zato, ker živimo na vinorodnem območju in ima mladina možnost dostopa do domačih proizvodov (Bezjak, M. Borse, Bratkovič, Dragan, Hančič, Furjanič, Jakljič, Lavrič, B. Luštek, K. Luštek, Markelc, I. Pajer, I. Rupnik, K. Rupnik, Trunkelj, R. Turk, Vovko, J. Vranešič, Ž. Vranešič, S. Vrhovski, T. Zoran).
Na praznovanjih se popijejo zelo velike količine vseh vrst alkoholnih pijač. Pije jih velika večina gostov ne glede na starost in spol. Nemalokrat se zgodi, da se posamezniki tako opijejo, da obležijo. To so pogosto dekleta. Vzroka za to sta, razen pretiravanja, tudi nizka telesna teža in nevajenost pitja alkoholnih pijač. Dogaja se tudi, da se sicer zelo »pridno« in uspešno dekle prvič napije do take mere, da morajo drugi poskrbeti zanjo. Menimo, da do tega morda prihaja zato, ker so dekleta preobremenjena z učenjem in drugimi obveznostmi ter za zabavo redko najdejo čas. Ko pa do tega pride, ne poznajo svojih meja in skušajo v eni noči vse nadoknaditi.
Slika 18: Miza s pijačo »čaka« na goste (Foto: Nika Bezjak, Trška gora, november 2017)
Slika 19: Pijača na zabavi (Foto: Maruša Rau, Brežice, december 2017)
Starši za nakup alkoholnih pijač vedo, čeprav večina tega ne odobrava, predvsem jih skrbijo ogromne količine in raznolikost nakupljenih alkoholnih pijač. Zavedajo pa se, da je danes nemogoče organizirati »osemnajstko« brez ponudbe alkohola.
Slika 20: se hladi (Foto: Nika Bezjak, Trška gora, november 2017) Na osnovi naših izkušenj z zabav, ki smo se jih udeležili, vemo, da se skorajda po pravilu poskrbi za preveč opita dekleta, in sicer to storijo njihove prijateljice tako, da jih opazujejo in nadzorujejo, jih vzpodbujajo, da se »zbruhajo« na primernem mestu, jih očedijo, jim dajo vodo ipd. Zelo opitim fantom, ki imajo običajno več pivskih izkušenj, pa na zabavah ne posvečajo toliko pozornosti; pustijo jih ležati na primernem prostoru, kjer je dovolj udobno in toplo. V redkih primerih ob ekstremni opitosti pokličejo tudi starše mladostnika, ki je pretiraval z uživanjem alkoholnih pijač. Zaradi opitosti in politih tal na zabavah pogosto prihaja tudi do poškodb, kot so zvini, poškodbe glave, ureznine …
Slika 21: Čas za epruvetko, način uživanja »jegermajstra« (Foto: Tjaša Pirnar, Šentjernej, julij 2017)
Tla namreč med plesom še nalašč polivajo ali potresejo s soljo, da na plesišču bolj drsi (I. Rupnik).
Med povabljenci so tudi taki, ki so zadolženi za prevoz domov, ker se zabave odvijajo večinoma izven naselij in trajajo do zgodnjih jutranjih ur, ko še ni javnega prevoza. Ti gostje strogo ne pijejo alkohola, saj so prevzeli odgovornost za varen prevoz in imajo običajno status mladega voznika. V tej vlogi se mladi izmenjujejo in tako je za vsako zabavo zadolžen drug »voznik« (»Danes jaz ne pijem, ker vozim.«) Sicer za prevoz poskrbijo tudi starši, sorojenci ali pa pokličejo taksi (Bezjak, M. Borse, Bratkovič, Dragan, Hančič, Furjanič, Jakljič, Lavrič, B. Luštek, K. Luštek, Markelc, I. Pajer, I. Rupnik, K. Rupnik, Trunkelj, R. Turk, Vovko, J. Vranešič, Ž. Vranešič, S. Vrhovski, T. Zoran).
Zanimivo je, da smo kljub dostopnosti do različnih elektronskih naprav težko prišli do slikovnega materiala. Najbrž je vzrok množica za javno objavo neprimernih vsebin. Na zabavah je navada, da se dogajanje fotografira oz. še pogosteje snema. Posnetki se takoj objavljajo na Snapchatu in tudi na Facebooku. Posnetki se pregledujejo tudi ob druženjih po zabavi z namenom, da se ob njih zabava. Prijatelje, ki se zabave niso mogli udeležiti, slavljenci »počastijo« s pijačo ob prvi priložnosti (Bezjak, M. Borse, Bratkovič, Dragan, Hančič, Furjanič, Jakljič, Lavrič, B. Luštek, K. Luštek, Markelc, I. Pajer, I. Rupnik, K. Rupnik, Trunkelj, R. Turk, Vovko, J. Vranešič, Ž. Vranešič, S. Vrhovski, T. Zoran), sošolce oz. sodelavce pa na sam rojstni dan, če se za to ponudi priložnost (Bezjak, Bratkovič, Dragan, I. Rupnik, Lavrič, J. Vranešič, Ž. Vranešič, S. Vrhovski, T. Zoran).
Slika 22: : »Častim« za rojstni dan (Foto: Nina Jereb, Gabrje, oktober 2017)
Generacija naših staršev zabavi ni pripisovala tako velikega pomena, tistim, ki pa so jo vseeno organizirali, je bilo pomembnejše druženje in sprostitev kot opijanje. Zabave so bile organizirane za manjše število ljudi in dosti cenejše od današnjih.
Slika 23: Jernejina osemnajstletnica (Foto: avtor neznan, arhiv Jerneje Luštek, Muhaber, marec 1997)
Slika 24: Jerneja praznuje v družbi prijateljev (Foto: avtor neznan, arhiv Jerneje Luštek, Muhaber, marec 1997)
Gospa R. Luštek je rojstni dan praznovala v gostilni s približno desetimi prijatelji. Goste je pogostila z večerjo (meso s prilogami), torto in pijačo. Zabavali so se ob glasbi takrat popularnih jugoslovanskih glasbenikov, npr. Miša Kovača, se pogovarjali, šalili ter plesali. Stroške je plačala sama.
Gospa B. Rupnik pa je praznovala s približno 20 sovaščani in prijatelji v domači vasi, v hiši, ki je bila namenjena zbiranju mladine. Prostor so okrasili z lučmi in reflektorji, jedli so narezke, pečeno meso, svežo zelenjavo, francosko solato in kruh, pili pa pivo, vino, »špicerje«, »beldežur« (breskov liker) in jabolčni sok. Bolj kot pitje je bila takrat, v nasprotju z našimi vrstniki, pomembna zabava. Zabavali so se tako, da so poslušali kasete z »balkan« in disco glasbo, nekaj malega tudi narodnozabavno glasbo, ob glasbi plesali, igrali »puštertanc, »gnilo jajce« ipd.
Slika 25: Zabava na Velikem Slatniku (Foto: Brigita Rupnik, Veliki Slatnik, 1998)
Svojo zabavo opisuje tudi gospa Vesel, ki je za prijatelje doma pripravila kosilo z različnimi jedmi. Zraven so poslušali dalmatinsko glasbo.
Gospod A. Rupnik je prijatelje in sorojence povabil na pijačo, nato pa jih še doma pogostil z domačo slanino, kuhanimi klobasami in kruhom. Pili so zmerne količine vina in brezalkoholnih pijač, poslušali kaseto z glasbo Lojzeta Slaka, plesali, peli in zbijali šale.
Slika 26: Darilo za polnoletnega Nejca (Foto: avtor neznan, arhiv Jerneja Grandovca, Novo mesto, april 1992)
5.4 Praznovanje v gostilni oz. catering
Čeprav smo ugotovili, da se tudi za praznovanje 18. rojstnega dne posamezniki odločajo za naročilo hrane v gostinskih obratih, smo uspeli dobiti podatke samo od dveh informatorjev. Informatorka, katere starši so lastniki gostilne, je povedala, da zadnja leta opažajo, da se mladi velikokrat odločijo za praznovanje »osemnajstke« v gostilni. Nekateri se odločijo za mirno kosilo v ožjem krogu družine, drugi pa si želijo veliko domače glasbe in obilo žganih pijač. Včasih se gostje odločijo za pogostitev, ki vključuje hrano in pijačo, drugi pa želijo samo hrano. V preteklem letu so gostili 11 takšnih rojstnodnevnih zabav. Po navadi za naročilo pogostitve pokličejo starši, saj so otroci "sramežljivi" (pravijo starši). Ko se oglasijo v gostinskem obratu z bodočim slavljencem, se dogovorijo o vsem, ne le o vrsti hrane, pač pa tudi o dekoraciji in ponudbi pijač. Večinoma se odločijo za hladno-topli bife, da si lahko gostje sami izberejo njim ustrezne jedi. Največkrat naročijo dunajske zrezke, ocvrte lignje, kruhove cmoke in ocvrte krompirjeve njoke. Ob prihodu gostom običajno ponudijo penino, sokove, vodo in tudi koktejle, če naročnik tako želi. Vsak naročnik je drugačen in vsaka družba ima drugačen okus.
Nekateri gostje se pri njih zabavajo do 5. ali 6. zjutraj, drugi pa se v ožjem krogu družine zberejo ob mirnem popoldanskem kosilu, ki običajno traja 4 do 5 ur. Takšni gostje nimajo svoje glasbe, zato prosijo njih, da jim predvajajo kakšen CD, nekateri glasbe sploh ne omenijo, spet drugi pa pripeljejo s sabo glasbeno skupino ali DJ, ki predvaja glasbo po njihovih željah. Včasih se zgodi tudi, da kateri od fantov prinese s sabo harmoniko ali kitaro in skupaj zapojejo slavljencu.
Vsi gostje, ki so 18. let praznovali v njihovi gostilni, so se poleg pijače »prepustili tudi njihovi kuhinji, ki vedno mamljivo diši«. Pogostitev so v vseh primerih plačali starši, le v nekaj primerih je slavljenec dodal nekaj svojega denarja. Poleg že opisane ponudbe v gostinskem lokalu, občasno pripravijo tudi pogostitve v prostorih izven matične hiše. (Dragič)
Informator, ki pripravlja cateringe, pa je povedal, da največkrat pripravljajo rojstnodnevne cateringe prav za praznovanje 18. rojstnega dne, in sicer približno enkrat mesečno. Njihove usluge naročajo slavljenci ali njihovi starši. Običajno jim pripravijo finger food in postrežejo najrazličnejše alkoholne pijače, in sicer doma ali v kakšnih večjih prostorih, npr. v gasilskih domovih. Druženje po navadi traja do jutranjih ur, največkrat pa zabavo popestri glasba, ki jo predvaja DJ. (Škufca)
6. RECEPTI
6.1 Recepti informatorjev
Prata (Jože Erlah)
Sestavine: svinjski hrbet s kostjo sol poper kumina česen svinjska mrežica
Priprava Svinski hrbet nasolimo, popopramo, dodamo kumino in sesekljan česen. Zavijemo v mrežico in pečemo v pečici 180° 1 uro.
Kašnate klobase (Ana Brezovar) Sestavine: 7 kg na drobne kocke zrezanega svinjskega mesa (želeni so mehkejši deli z več maščobe) 1 kg oprane surove prosene kaše česnova voda (4 stroke drobno narezanega česna namočimo v približno 1 dl vode ali vina in nastalo tekočino odcedimo) 2,5 dag soli na 1 kg mesa poper po okusu
Priprava Narezano meso zmešamo z oprano, dobro odcejeno surovo proseno kašo, dodamo česnovo vodo, sol in poper. Maso napolnimo v debela svinjska čreva tako, da ostane v črevih dovolj prostora za povečanje prosene kaše med kuhanjem. Klobase prekajamo 14 dni s hladnim dimom. Danes prekajene klobase do uporabe hranijo v zamrzovalni skrinji, včasih pa so na uporabo počakale v kašči na hladnem. Informatorka se spominja, da so njen oče in ostali prebivalci Učakovcev pri Vinici (občina Črnomelj) in okoliških naselij namesto česnove vode masi dodajali drobno narezano čebulo. Če so klobase stale predolgo, so dobile neprijeten priokus, zato danes klobase zamrzujejo, namesto čebule uporabljajo česnovo vodo in nekateri namesto prosene kaše masi dodajajo riž.
»Krumpir i koraba« (Ana Brezovar)
Sestavine: krompir koleraba sol lovorjev list
Priprava Na debelejše rezine narezan krompir in na lističe narezano kolerabo damo kuhat v hladno vodo. Dodamo sol in lovorjev list. Ko juha zavre, dodamo oprano kašnato klobaso in počasi kuhamo do mehkega. Po potrebi dosolimo. Najprej postrežemo juho, nato narezano klobaso s kruhom.
Pletenica (Veronika Kovačič)
Sestavine: mleko 10 rumenjakov sladkor (malo sladkorja) stopljeno salo ali domače maslo (okoli 40 dag) 1,5 kg moke zavojček kvasa sol
Priprava Zamesimo kot za kruh. Iz dela testa naredimo pletenico in jo postavimo na štruco. Kruh premažemo z jajcem in spečemo.
Delali so iz toliko sestavin, kot so imeli. Običajno je gospodinja delala “na uč”.
6.2 Primer gostinske ponudbe – catering
Gospod Aleš Škufca, lastnik podjetja Kulinarika as, priprava hrane in pijač, Aleš Škufca s.p., nam je posredoval nekaj receptov za jedi, ki sestavljajo njegovo catering ponudbo.
Pršutovi žepki
Sestavine:
pršut kremni sir drobnjak sol poper Priprava
Pršut narežemo na tanke rezine, na njih nanesemo nadev in jih zvijemo v lepe žepke ter zapnemo z zobotrebcem.
Brusketa z dimljenim lososom
Sestavine:
maskarpone kisla smetana bučno olje sol poper peteršilj Priprava
Maskarpone, kislo smetano in bučno olje zmešamo in začinimo z soljo in poprom. Z dresirno vrečko nabrizgamo na bruskete in na njih položimo lososa in peteršilj.
Črna brusketa z dimljenim lososom
Sestavine:
črna brusketa (kruhu pri gnetenju dodamo oglje ali črnilo) skuta kisla smetana peteršilj drobnjak timijan sol Postopek
Vse sestavine zmešamo in nabrizgamo na brusketo.
Piščančji ocvrt rezanci
Sestavine:
piščančji file jajca drobtine moka sol poper Priprava
Piščanca narežemo na rezance, ga paniramo in ocvremo. Zraven dodamo pomako po želji.
Mini burgerji
Sestavine:
govedina bombetke gorčica med solata paradižnik moka čebula
Priprava
Iz govedine naredimo pleskavico, ki jo spečemo. Ocvremo čebulo in nato sestavimo burger po lastni želji.
Pomarančna espuma s škampom in kruhovimi kockami
Sestavine:
kruhove kocke škampi (repki) pomarančni sok sol poper smetana 2 lista želatine olivno olje Priprava
Kruhove kocke opečemo, da so hrustljave. Škampe začinimo in jih opečemo. Pomarančni sok zavremo, dodamo želatino in smetano. Zlijemo v sifon in postavimo v hladilnik za nekaj ur. Serviramo v finger food žličke s kockami na dnu in espumo ter na koncu dodamo škampe, ki jih pokapamo z olivnim oljem.
Puranje roladice
Sestavine:
puranji zrezki sir šunka sol poper drobtine jajca moka Priprava
Iz zrezkov, sira in šunke naredimo zvitke, ki jih zavijemo v folijo in kuhamo v konvektomatu cca. 20 minut. Ko se ohladijo, jih paniramo in ocvremo. Postrežemo jih hladne in narezane na debelejše rezine. Sirova nabodala s slanino
Sestavine:
sir (edamec) suho sadje (marelice, slive) slanina Postopek
Sir narežemo na kocke in ga nabodemo na palčke skupaj s slivami ali marelicami in ovijemo s slanino.
6.3 Predlog gostinske ponudbe ob »osemnajstki«
Kot bodoči gostinski delavci smo si postavili izziv in zbrali recepte za jedi, ki bi jih pripravili, če bi kdo od naših prijateljev želel pomoč pri pripravi praznovanja.
Slana torta
Sestavine: 1 hlebec kruha
Za prvi nadev: 60 g kislih kumaric 90 g ribanega sira 16 g gorčice 18 g majoneze 76 g kisle smetane malce sesekljanega peteršilja
Za drugi nadev: 115 g šunke 6 g drobnjaka 76 g kisle smetane 16 g gorčice 18 g majoneze 250 g maskarponeja malce popra ščepec soli
Priprava Za prvi nadev na majhne kocke narežemo kisle kumarice, dodamo preostale sestavine in zmešamo. Za drugi nadev drobno narežemo šunko, dodamo preostale sestavine in premešamo. Hlebec obrežemo in prečno razrežemo na tri »oblate«. Prvega položimo v obroč za torto. Po njem razporedimo prvi nadev. Nanj položimo drugo plast kruha in po njej razporedimo drugi nadev. Pokrijemo še z enim oblatom in postavimo v hladilnik. Ohlajeno torto premažemo z maskarponejem in okrasimo s svežo zelenjavo. (Hodak, 2017, str. 207)
Slika 27: Slana torta (Foto: Ivo Pajer, Otočec, februar 2018)
Lizike grizike
Sestavine:
200 g staranega kravjega sira 30 g praženih bučnih semen 20 g rdečega radiča Priprava:
Sir nastrgamo, radič grobo sesekljamo. Zmešamo s praženimi bučnimi semeni in na pekaču, obloženim s papirjem za peko, oblikujemo 12 malih polpetov poljubnih oblik. Pod vsak polpet malo manj kot do sredine položimo leseno palčko. Lahko si pomagamo z modelčki za piškote.
Pečico (ne uporabimo ventilatorja) segrejemo na 200 °C in lizike grizike pečemo približno 1 minuto oz. dokler se sir ne stopi.
Pekač vzamemo iz pečice in lizike grizike ohladimo. Če smo uporabili modelčke, jih previdno odstranimo. (Kavčič, 2016, str. 83)
Slika 28: Lizike grizike (Foto: Ines Rupnik, Mali Kal, marec 2018) Grisini s pršutom
Sestavine:
pršut grisini Postopek:
Rezine pršuta ovijemo okoli grisina.
Slika 29: Grisini s pršutom (Foto: Ines Rupnik, Mali Kal, marec 2018) Nabodala z baziliko, češnjevim paradižnikom in mocarelo
Sestavine:
češnjev paradižnik bazilika mocarela olivno olje Priprava:
Paradižnike razrežemo na polovice in jih nato pokapamo z olivnim oljem. Nato na manjšo palčko v poljubnem vrstnem redu nabodemo vse skupaj.
Slika 30: Nabodala z baziliko, češnjevim paradižnikom in mocarelo (Foto: Ines Rupnik, Mali Kal, marec 2018)
Puranji sendviči s prekajeno vratovino, sirom in pečenim jajcem
Sestavine:
12 rezin toasta 4 puranji zrezki po 100 g 12 rezin prekajene vratovine 8 rezin sira (ementalca) 4 jajca 4 listi solate 16 tankih rezin paradižnika 4 žlice majoneze
Priprava:
Kruh opečemo z obeh strani. Zrezke in prekajeno vratino popečemo v ponvi, da postanejo hrustljavi. Solato operemo. Spečemo 4 jajca na oko, tako da jih opečemo z obeh strani. Toast na eni strani premažemo z majonezo in to samo spodnjo in zadnjo zgornjo rezino. Na prvo rezino položimo list solate, pečen zrezek in dve rezini sira, pokrijemo z drugo rezino toasta in nanj položimo 4 rezine paradižnika. Na paradižnik položimo hrustljavo prekajeno vratino in pečeno jajce. Pokrijemo z zadnjo rezino toasta in sendvič prerežemo na pol. (Kavčič, Janković, 2016. Str. 12)
Cake pops s pisanimi drobtinicami
Sestavine:
300 g sladkorja 100 ml vode 150 g mletih orehov 300 g mletih keksov Dolcela 1 žlica kakava v prahu Dolcela 150 g masla Za preliv:
400 g bele čokolade 1 zavitek pisanih mrvic 80 g masla palčke za kroglice Priprava:
Sladkor in vodo zavremo in kuhamo 2–3 minute.
Posebej zmešamo mlete orehe, kekse in kakav, prilijemo stopljen sladkor in vse skupaj zmešamo z mešalnikom. Dodamo narezano maslo in mešamo, da se popolnoma stopi in poveže z zmesjo.
Zmes za 30 minut postavimo v hladilnik, da se dobro ohladi. Nato oblikujemo kroglice (40–50) in jih postavimo v hladilnik za 1 uro.
V vodni kopeli stopimo belo čokolado in dodamo segreto maslo. Ohlajene kroglice nabodemo na palčke, pomočimo v stopljeno čokolado, nato pa posujemo s pisanimi drobtinicami. (Dolcela, str. 12)
7. ZAKLJUČEK
Po trenutno veljavni zakonodaji je meja polnoletnosti v naši državi 18 let. Zakoni in predpisi v Republiki Sloveniji natančneje opredeljujejo spremembe, ki nastanejo ob prehodu v polnoletnost. S polnoletnostjo pridobimo veliko pravic: postanemo poslovno sposobni, sklenemo zakonsko zvezo, pridobimo vozniško dovoljenje (za vozila B kategorije), potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna, orožni list, dobimo tudi volilno pravico, lahko spremenimo osebno ime, neomejeno kupujemo alkoholne pijače in tobačne izdelke, brez omejitev sklepamo delovna razmerja … S pravicami pa dobimo tudi obveznost in smo za kazniva dejanja kaznovani v skladu s Kazenskim zakonikom.
Polnoletnost generacija naših vrstnikov povezuje predvsem z možnostjo pridobitve vozniškega dovoljena kategorije B, neomejenim nakupom alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov ter vstopom v različne nočne klube, z volilno pravico in tudi z večjo veljavo v družbi in spoštljivejšim odnosom odrasle populacije. Tudi generaciji naših staršev je prehod v polnoletnost iz podobnih razlogov veliko pomenil. Še bolj poudarjajo samostojnost, neodvisnost in možnost za zaposlovanje. Glede na zbrane informacije je ta prelomnica najmanj pomenila našim starim staršem. Živeli so v težjih razmerah, veliko delali ne glede na starost in pogosto že kot mladoletniki prevzemali odgovornost za mlajše sorojence, kmetijo … Vzrok za tak odnos do polnoletnosti tiči najbrž tudi v časovni oddaljenosti.
»Osemnajstke« so danes zelo pomembne, saj skoraj ne najdemo informatorja, ki te prelomnice ne bi tako ali drugače obeležil. Običajno slavljenec pripravi dve zabavi, in sicer eno za družino in sorodnike, drugo pa za prijatelje in znance. Na zabavah za prijatelje in znance se običajno zbere večja skupina mladostnikov, tudi do 100, ki se zabava ob glasbi in druženju. Pogosto se po dva do štirje slavljenci odločijo za organizacijo skupne zabave. Razlog za to so skupni prijatelji in znanci in nižji stroški. Bolj kot hrana je na takih zabavah pomembna pijača. Popije se ogromne količine alkoholnih pijač, še posebej pijač, ki so mešanica brezalkoholne in žgane pijače. Velike količine alkohola pogosto botrujejo hudim oblikam opitosti, poškodbam udeležencev in gmotni škodi. Vedno pogosteje se slavljenci oz. njihovi starši odločajo, da za hrano in pijačo na zabavi poskrbijo profesionalni gostinci. Slavljence družina obdaruje z darili, ki mu bodo ostali kot spomin na obletnico, in denarjem, od prijateljev in znancev pa poleg denarja, s katerim pogosto krije del stroškov zabave, dobi tudi uporabna in šaljiva darila.
Na podeželju se še vedno ohranja tradicija postavljanja »mlajičkov« in petja podoknic slavljencu. »Mlajičke« večer pred rojstnim dnem postavijo vaški fantje in prijatelji. Dekleta sodelujejo tako, da okrasijo smrečico s pisanimi trakovi iz »krep« papirja in tablo 18. Običajno dogodek pripravljajo na skrivaj z namenom, da slavljenca presenetijo. Sodelujoče slavljenec oz. njegovi domači pogostijo s hrano in pijačo.
Zabave ob polnoletnosti naših staršev so bile redkejše, z manj povabljenci (do 30), s skromnejšo ponudbo hrane in pijače in veliko cenejše. Darila so bila običajno taka, da so jim ostala za spomin.
Generacija naših starih staršev polnoletnosti ni praznovala. V času njihove mladosti je bilo bolj kot praznovanje rojstnih dni pomembno praznovanje godov. Po našem mnenju je eden glavnih razlogov za redka praznovanja slabši gmoten položaj prebivalstva.
Hrana je pomemben del večine praznovanj, vendar z raziskavo nismo ugotovili povezanosti obeleževanja polnoletnosti z določenimi jedmi. Najpogosteje se omenja pečen odojek.
8. VIRI IN LITERATURA
Internet explorer. (URL: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/80271, ogledano 17. 2. 2018) Internet explorer. (URL: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp, ogledano 20. 2. 2018) Internet explorer. (URL: https://zakonodaja.com/zakon/kz/74-clen-vrste-vzgojnih- ukrepov, ogledano 19. 2. 2018) Internet explorer. (URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6717, ogledano 19. 2. 2018) Internet explorer. (URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3130, ogledano 19. 2. 2018) Internet explorer. (URL: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list- rs/vsebina/101703, ogledano 18. 2. 2018) Internet explorer. (URL: https://vozniski-izpit.com/kako-do-izpita/voznja-s- spremljevalcem/, ogledano 17. 2. 2018) Internet explorer. (URL: https://vozniski-izpit.com/voznisko-dovoljenje/, ogledano 16. 2. 2018) Internet explorer. (URL: https://vozniski-izpit.com/voznisko-dovoljenje/, ogledano 16. 2. 2018) Internet explorer. (URL: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/72343 , ogledano 16. 2. 2018) Internet explorer. (URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 , ogledano 16. 2. 2018) Internet explorer. (URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3890, ogledano 12. 2. 2018) Internet explorer. (URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV2123, ogledano 13. 2. 2018) Internet explorer. (URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1440, ogledano 13. 2. 2018) Internet explorer. (URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1598, ogledano 13. 2. 2018) Internet explorer. (URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5758, ogledano 12. 2. 2018) Internet explorer. (URL: http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/osebni_dokumenti_in_prebivalisce/, ogledano 12. 2. 2018) Internet explorer. (URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO40#, ogledano 14. 2. 2018) Internet explorer. (URL: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017- 01-0729/#5.%C2%A0%C4%8Dlen, ogledano 17. 2. 2018) Internet explorer. (URL: http://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/78, ogledano 15. 2. 2018) Internet explorer. (URL: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017- 01-0729?sop=2017-01-0729, ogledano 15. 2. 2018) Internet explorer. (URL: https://e-uprava.gov.si/podrocja/druzina-otroci-zakonska- zveza/zakonska-zveza/sklenitev-zakonske-zveze-v-sloveniji.html, ogledano 14. 2. 2018) Internet explorer. (URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1, ogledano 18. 2. 2018) Internet explorer. (URL: http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in- pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija- zdruzenih-narodov/konvencija-o-otrokovih-pravicah-ozn/, ogledano 14. 2. 2018) Internet explorer. (URL: http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/zdr_1/#c1686 1, ogledano 21. 2. 2018) Internet explorer. (URL: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=5043126, ogledano 28. 2. 2018)
Internet explorer. (URL: http://buckinkotek.mojforum.si/buckinkotek-about22.html, ogledano 28. 2. 2018)
Balkovec, Bojan (2011). Slovenci na volišču v Ferenc, Mitja, Hadalin, Jurij, Babič, Blaž (ur.). OSAMOSVOJITEV 1991: Država in demokracija na Slovenskem v zgodovinskih razsežnostih (str. 91–93). Ljubljana: Založba filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelek za zgodovino filozofske fakultete Dolcela/Podravka. Čarovnija drobnih trenutkov (str. 12). Hodak, Tomislav. (2017). Kruharije & cukrarije (str. 207). Ljubljana: Cankarjeva založba Kavčič, Tomaž (2016). Kuharski navdihi za vsak dan, 92 receptov. Lidl Slovenija
Kavčič, Tomaž, Janković Mate (2016). Tomaž vs Mate (str.12). Lidl Slovenija
Kremenšek, S., Novak, V., Vodušek, V. (1976). Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja, VPRAŠALNICE V. Ljubljana: Raziskovalna skupnost Slovenije.
Kremenšek, S., Novak, V., Vodušek, V. (1976). Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja, VPRAŠALNICE VI. Ljubljana: Raziskovalna skupnost Slovenije.
Puhar, Alenka (1982). Prvotno besedilo življenja (str. 290–291, 318, 342, 345). Zagreb: ČGP Delo - TOZD Globus
Zupančič, Karel (1999). Družinsko pravo (str. 57). Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije d. o. o.
VIRI SLIK
Internet explorer. (URL: http://www.us-rs.si/strip/, ogledano 16. 2. 2018) Internet explorer. (URL: http://www.zld-nm.si/ld-otocec, ogledano 27. 2. 2018)
Internet explorer. (URL: https://www.iwantoneofthose.com/gift-games/giant-beer- pong-xxl-red/11274752.html, ogledano 28. 2. 2018)
9. INFORMATORJI
Antolin, Anže, dijak, roj. 1997, Kočevje Bele, Lea, dijakinja, roj. 1999, Meniška vas Bezjak, Nika, študentka, roj. 1998, Novo mesto Bohorč, Manca, dijakinja, roj. 1995, Straža pri Novem mestu Borse, Miha, elektrotehnik, roj. 1994, Šentjernej Borse Vanja, obutveni tehnik, roj. 1969, Šentjernej Bratkovič, Kaja, farmacevtski tehnik, roj. 1997, Šentjernej Brezovar, Ana, upokojenka, roj. 1943, Novo mesto Čemas, Lea, dijakinja, roj. 1997, Metlika Dragan, Manca, roj. 1999, Novo mesto Dragan, Marija, upokojenka, roj. 1945, Štanenberk Dragič, Eva, dijakinja, roj. 2000, hčerka lastnikov Gostišča Dolinšek – Martin Dolinšek s. p., Boštanj Derviševič, Nermin, dijak, oj. 1998, Novo mesto Duhanič, Janez, dijak, roj. 1999, Sela pri Dobovi Erlah, Jože, upokojenec, roj. 1955, Veliki Slatnik Furjanič, Nikola, dijak, roj. 1999 Gramec, Ines, roj. 1996, Senovo Gramec, Mateja, dipl. upravni organizator dela, roj. 1975, Senovo Hrovat, Vid, dijak, roj. 1999, Ivančna Gorica Jakljič, Angela, dijakinja, roj. 1999, Straža Jerič, Teja, dijakinja, roj. 1999, Tihaboj Jukič, Janko, dijak, roj. 1989, Novo mesto Kirar, Urška, dijakinja, roj. 1998, Škocjan Kodrič, Ana, upokojena sodnica Okrožnega sodišča Novo mesto Kodrič, Boris, sodnik Okrožnega sodišča Novo mesto Kopšak, Janez, dijak, roj. 1999, Hinje Kos, Nejc, dijak, roj. 1998, Gradišče pri Trebnjem Kosmač, Sabina, dijakinja, roj. 1999, Šentjernej Kovačič, Miha, roj. 1945, Brusnice Kovačič, Veronika, upokojenka, roj. 1948, Brusnice Klobučar, Veronika, upokojenka, roj. 1946, Veliki Orehek Kruljac, Jana, dijakinja, roj. 1999, Šentjernej Kukman, Klara, dijakinja, roj. 1997, Šentrupert Kulovic, Martina, dijakinja, roj. 1998, Novo mesto Lavrič, Anja, dijakinja, roj. 1999, Žužemberk Luštek, Barbara, farmacevtski tehnik, roj. 1998, Dolenje Karteljevo Luštek, Klemen, strojni tehnik, roj. 1994, Dolenje Karteljevo Luštek, Radmila, ekonomist, roj. 1962, Mestne njive Markelc, Nejc, dijak, roj. 2000, Straža Martinec, Sara, dijakinja, roj. 1997, Petelinjek Martinjak, Špela, dijakinja, roj. 1998, Leskovec pri Krškem Matko, Ana, dijakinja, roj. 1998, Trebnje Mehle, Urška, učiteljica, roj. 1975, Novo mesto Meglič, Žan, dijak, roj. 1999, Mirna Novak, Vanja, dijakinja, roj. 1999, Trebnje Pajer, Anica, učiteljica, roj. 1965, Otočec Pajer, Ivo, dijak, roj. 1999, Otočec Pečjak, Slavka, upokojenka, roj. 1935, Žužemberk Pekolj, Alenka, dijakinja, roj. 1996, Šentrupert Podlipnik, Tadeja, dijakinja, roj. 1999, Sevnica Potočnik, Miha, dijak, roj. 1999, Kočevje Rupnik, Alojzij, poklicni voznik, roj. 1977, Mali Kal Rupnik, Brigita, poklicni voznik, računovodkinja, roj. 1980, Mali Kal Rupnik, Ines, dijakinja, roj. 2000, Mali Kal Rupnik, Karmen, pomočnica vzgojitelja, roj. 1998, Mali Kal Rupnik, Marija, upokojenka, roj. 1939, Dole pri Litiji Senica, Alen, dijak, roj. 1999, Senovo Simončič, Maks, dijak, roj. 1998, Šmarješke Toplice Strmole, Pija, dijakinja, roj. 1998, Brezovica pri Trebelnem Šašek, Alja, pomočnica vzgojitelja, roj. 1996, Brusnice Šeško, Anže, dijak, roj. 1999, Senovo Šeško, Jože, strojni ključavničar, roj. 1948, Senovo Šeško, Marinka, ek. kom. tehnik, roj. 1951, Senovo Šinkec, Tjaša, dijakinja, roj. 1999, Šentjernej Škufca, Aleš, lastnik podjetja Kulinarika as, priprava hrane in pijač, Aleš Škufca s.p. Šraj, Lidija, šivilja, roj. 1979, Žužemberk Štimec, Petra, dijakinja, roj. 1999, Kočevje Teropšič, Barbara, dijakinja, roj. 1998, Otočec Utenkar, Tilen, dijak, roj. 1999, Moravška gora Vesel, Jerneja, delavka v proizvodnji, roj. 1974, Novo mesto Vranešič, Jan, dijak, roj. 1999, Novo mesto Vranešič, Žak, študent, roj. 1998, Novo mesto Vrhovski, Leopold, gastronomski tehnik, roj. 1964, Novo mesto Vrhovski, Simon, gastronomski tehnik, roj. 1995, Dolenje Kamence Vovko, Irena, roj. 1973, Brusnice Vovko, Jože, avtomehanik, roj. 1997, Brusnice Zalokar, Larisa, dijakinja, roj. 1999, Šmarjeta Zoran, Klemen, dijak, roj. 1996, Novo mesto Zoran, Tajda, roj. 1997, živilski tehnik, Novo mesto Zupančič, Nadja, dijakinja, roj. 1999, Straža Žabkar, Andreja, dijakinja, roj. 1998, Krško
10. PRILOGE
Priloga 1: Vprašalnik (povzeto po: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja, Vprašalnice V, VI) 1. Ali so oz. so bile v vašem kraju kakšne posebne navade glede praznovanja rojstnih dni? Katere? 2. Ste vsako leto praznovali na podoben način ali se je praznovanje razlikovalo glede na posebne obletnice? 3. Vam je oz. vam polnoletnost kaj pomeni/je pomenila? Zakaj? 4. Kaj se je za vas najbolj spremenilo, ko ste prestopili mejo polnoletnosti? 5. Kako so drugi gledali na vas, ko ste postali polnoletni (npr. bolj spoštljivo, so vam bolj zaupali)? 6. Ste kako posebej praznovali polnoletnost? Kako, na kakšen način? 7. Ali je bil ta dan kaj poseben, ste imeli kakšne privilegije (npr. vam ni bilo treba delati)? 8. Če ste praznovali, kje ste priredili zabavo ali ste se le kje zbrali (npr. na kakšnih plesih ,v gostilnah, zidanicah ali drugih podobnih prostorih)? 9. Ali ste imeli več ločenih praznovanj (npr. za prijatelje, sorodnike …)? 10. Je bila kašna razlika med praznovanjem v zimskih oz. poletnih mesecih glede prostora praznovanja? 11. Je bilo potrebno prostor plačati in kdo ga je plačal? 12. Kdo je bil glavni pobudnik za praznovanje? 13. Koga vse ste povabili (le najožje člane ali tudi prijatelje, znance, vaščane, sodelavce in druge)? 14. Na kakšen način ste jih povabili (pisno, ustno ali kako drugače)? 15. Kdaj se je začelo praznovati (popoldne, proti večeru) …? 16. So vam na zabavi kaj ponagajali, naredili kakšno lumparijo? 17. Kdo so bili glavni pobudniki za to (vaščani, prijatelji, domači ali drugi)? 18. Ali so vam prinesli kakšna darila? Kaj posebnega? 19. Kdo jih je prinesel (vsi, domači, prijatelji, vaščani …)? 20. Ste imeli na zabavah kakšno pogostitev? 21. Ali ste imeli/imate kakšne posebne navade glede hrane (npr. odojka, jagenjčka ali kakšne druge posebne jedi)? 22. Kdo je te jedi pripravljal (domači, sami, ste koga najeli …), je bilo potrebno kaj plačati, kdo je to plačal? 23. Kaj ste pili (vino, žganje, sokove ali druge alkoholne/brezalkoholne mešanice oz. pijače)? 24. Kako so starši odobravali pitje alkoholnih pijač? 25. Ali so bili tudi oni na zabavi? 26. Ali ste dobili kakšno posebno darilo od staršev? 27. Ali ste poslušali glasbo ob takih dogodkih? Kakšno? 28. Ste najeli kakšno glasbeno skupino ali kaj podobnega? 29. Kdo jih je najel in plačal? 30. Ali ste počeli še kaj posebnega na zabavah? 31. So bile kakšne druge navade (npr. »romplanje«, postavljanje smrek oz. mlajičkov, igranje podoknice ali kaj podobnega)? Kako je potekalo vse skupaj? Je bilo to presenečenje ali ste vedeli, da pridejo? 32. Kdo so bili glavni pobudniki za to (vaščani, prijatelji, domači ali drugi)? 33. Ste jim morali pripraviti malico oz. poskrbeti za pijačo? 34. Ali je bilo v navadi, da ste »častili« pijačo, če ste bili v gostilni za rojstni dan?
Priloga 2: Vprašalnik za gostince 1. Ali gostje praznujejo rojstni dan v gostilni? 2. Ali praznujejo »osemnajstko« v gostilni? Kako pogosto pripravljate taka praznovanja? 3. Kako vse skupaj poteka (kdo naroči, kdo plača, kaj jedo, pijejo, kako dolgo se zadržijo, imajo kakšno glasbeno skupino …)? 4. Ali pridejo samo na pijačo? 5. Je v navadi, da slavljenec plača? 6. Kako dolgo se gostje zadržijo? 7. Kaj pijejo? Ali tudi kaj jedo? Kaj? Na kakšen način so jedi postrežene? 8. Kako se zabavajo (imajo seboj kakšnega muzikanta, pojejo ali kaj podobnega)?
Priloga 3: Priložnostni verzi
(https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=5043126, ogledano 28. 2. 2018)
(http://buckinkotek.mojforum.si/buckinkotek-about22.html, ogledano 28. 2. 2018))