Strategija Turizma Občine Brežice 2017-2021

STRATEGIJA TURIZMA OBČINE BREŽICE 2017-2021

»STRATEGIJA ZA ŠE BOLJ KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE LJUDI IN ZA ŠE BOLJ PRISTNA DOŽIVETJA GOSTOV V OBČINI BREŽICE«

Brežice, december 2016 NAROČNIK

Občina Brežice Cesta prvih borcev 18 8250 Brežice

PREDMET

Občina Brežice je 4. 7. 2016 s povabilom pozvala k oddaji ponudb za izdelavo strategije razvoja turizma v občini Brežice 2017-2021. Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru je oddala ponudbo za izdelavo strategije skladno z zahtevanimi pogoji in bila izbrana za izdelovalca strategije. Občina Brežice je preko javnega zavoda Zavoda za podjetništvo in turizem Brežice izdelala Strategijo razvoja in trženja turizma turistične destinacije Brežice za obdobje 2007-2013. Predmet naročila je novelacija te strategije za obdobje 2017-2021.

DOKUMENT

Strategija turizma občine Brežice 2017-2021

PRIPRAVLJAVEC

Univerza v Mariboru Fakulteta za turizem Cesta prvi borcev 36 8250 Brežice

DATUM

5. december 2016

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 2

KAZALO VSEBINE

1. KAKO BEREMO DOKUMENT IN KOMU JE NAMENJEN? ...... 5

1.1. METODOLOGIJA DELA IN VSEBINA DOKUMENTA...... 7 2. STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA V BREŽICAH 2017 – 2021 ...... 11 3. POMEN TRAJNOSTNEGA KONCEPTA RAZVOJA ZA TURIZEM V BREŽICAH ...... 15 4. EKONOMSKI POMEN TURIZMA IN GOSTINSTVA ...... 20

4.1. MEDNARODNI OKVIR IN TRENDI V TURIZMU ...... 20 4.2. SLOVENIJA IN TURIZEM ...... 23 4.3. BREŽICE IN TURIZEM ...... 24 5. KDO SMO IN KJE SMO? ...... 26

5.1. PREGLED TURISTIČNE PONUDBE, POVPRAŠEVANJA IN ORGANIZIRANOSTI (VKLJUČNO S PRORAČUNI IN PORABO LE-TEGA) TER FINANČNEGA POSLOVANJA PONUDNIKOV V OBČINI BREŽICE ...... 26 5.1.1. Turistična ponudba v občini Brežice ...... 27 5.1.2. Turistično povpraševanje v občini Brežice ...... 32 5.1.3. Organiziranost turizma v občini Brežice ...... 33 5.1.4. Finančna sredstva, namenjena za razvoj turizma v občini Brežice ...... 40 5.1.5. Pregled finančnega poslovanja turističnih ponudnikov ...... 40 5.1.6. Pregled finančnega poslovanja javnih zavodov s področja turizma ...... 41 5.2. PREGLED IN OCENA STANJA NA PODROČJU TRŽENJA ...... 43 5.2.1. Turistični proizvodi ...... 43 5.2.2. Obstoječi splet trženjsko komunikacijskih aktivnosti občine Brežice na področju turizma ...... 45 5.2.3. Destinacijska znamka in druge pomembne znamke v občini Brežice v povezavi s turizmom ..... 47 5.3. POVZETKI ANALIZE NA PODLAGI UVODNIH VPRAŠALNIKOV IN DELAVNIC ...... 51 5.3.1. Problemi, želje, potrebe ...... 51 5.3.2. Organiziranost in finance ...... 51 5.3.3. Turistična ponudba in povpraševanje ...... 51 5.4. SWOT ANALIZA ...... 52 5.5. PREPOZNANI KLJUČNI IZZIVI ...... 55 6. POSLANSTVO ...... 56 7. VIZIJA, VREDNOTE ...... 57

7.1. VIZIJA ...... 57 7.2. VREDNOTE ...... 58 8. STRATEŠKI CILJI ...... 59

8.1. KVALITATIVNI STRATEŠKI CILJI ...... 59 8.2. KVANTITATIVNI STRATEŠKI CILJI ...... 59 9. STRATEŠKI MODEL TRŽENJA ZA USMERJENO IN UČINKOVITO TRŽENJE ...... 61

9.1. USMERITVE ZA IZGRADNJO MOČNE IN PREPOZNAVNE TURISTIČNE ZNAMKE ...... 61 9.2. USMERITVE ZA PRIORITETNE VRSTE TURIZMA ...... 63 9.3. USMERITVE ZA RAZVOJ IN OBLIKOVANJE TURISTIČNIH PROIZVODOV ...... 65 9.4. USMERITVE ZA TRŽNO SEGMENTACIJO IN RAZVOJ CILJNIH TRGOV ...... 66 9.5. USMERITVE ZA STRATEŠKO POZICIONIRANJE ...... 68 10. PREDNOSTNA PODROČJA OZ. PREDNOSTNI CILJI ...... 69 11. URESNIČEVANJE STRATEGIJE SKOZI PREDNOSTNE CILJE IN UKREPE ...... 71

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 3

11.1. PREDNOSTNI CILJ 1: UPRAVLJANJE DESTINACIJE BREŽICE V SMERI POVEZOVANJA IN SINERGIJ TER PARTNERSTVA MED DELEŽNIKI ...... 71 11.2. PREDNOSTNI CILJ 2: TRAJNOSTNI KONCEPT RAZVOJA TURIZMA ...... 77 11.3. PREDNOSTNI CILJ 3: USPOSOBLJENOST VSEH DELEŽNIKOV V GOSTINSTVU IN TURIZMU ...... 82 11.4. PREDNOSTNI CILJ 4: INTENZIVNO IN DIGITALNO TRŽENJE ...... 84 11.5. PREDNOSTNI CILJ 5: KAKOVOST IN INOVATIVNOST ...... 90 11.6. PREDNOSTNI CILJ 6: KONKURENČNOST ...... 92 12. OKVIRNI FINANČNI IN TERMINSKI NAČRT ZA IZVAJANJE STRATEGIJE ...... 96 VIRI IN LITERATURA ...... 100

PRILOGI (v obliki dveh samostojnih dokumentov, ki sta sestavni del Strategije turizma občine Brežice 2017-2021):

- Priloga 1: Analiza stanja v občini Brežice - Priloga 2: Analiza vprašalnikov, anket in delavnic z deležniki ter ugotovitve

Kazalo slik:

Slika 1: Ključni dejavniki strategije skozi faze in elemente (str. 10 in 11) ...... 11 Slika 2: Elementi trajnostnega razvoja turizma v občini Brežice ...... 15 Slika 3: Rast prihodov mednarodnih turistov – Evropa in Slovenija ...... 23 Slika 4: Prenočitve turistov po vrstah občin 2015 ...... 24 Slika 5: Obstoječi splet tržno komunikacijskih aktivnosti na področju turizma občine Brežice...... 45 Slika 6: Ključni faktorji uspeha...... 55 Slika 7: Elementi, ki opredeljujejo Brežice kot turistično destinacijo ...... 62 Slika 8: Glavne naloge deležnikov trajnostne in konkurenčne destinacije Brežice ...... 79

Kazalo tabel:

Tabela 1: Opis poteka dela (aktivnosti in časovnica) ...... 9 Tabela 2: Prednostni oz. operativni cilji z ukrepi ...... 13 Tabela 3: 12 ciljev razvoja trajnostnega turizma v Brežicah ...... 17 Tabela 4: Naloge ZPTM...... 35 Tabela 5: Najpomembnejši elementi obstoječe turistične znamke ...... 47 Tabela 6: SWOT matrika ...... 53 Tabela 7: Usmeritve glede razvoja turističnih proizvodov ...... 66 Tabela 8: Usmeritve za segmentacijo in usmeritve glede ciljnih trgov ...... 67 Tabela 9: Okvirni terminski načrt ...... 96 Tabela 10: Okvirni finančni načrt ...... 98

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 4

1. KAKO BEREMO DOKUMENT IN KOMU JE NAMENJEN?

Strategija razvoja turizma Brežice 2017–2021 je nastajala z roko v roki z vsemi pomembnimi deležniki na področju razvoja turizma v občini Brežice in tako predstavlja dokument, ki je podlaga za načrtovanje razvoja turizma v prihodnjem petletnem obdobju.

Dokument je vodilo in obenem podlaga za aktivnosti zasebnega, civilnega ter še posebej javnega sektorja, ki ga predstavlja občina oz. njegova izvajalska inštitucija za področje razvoja turizma, to je Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice (v nadaljevanju ZPTM) pri oblikovanju in izvajanju razvojnih ter trženjskih projektov na področju razvoja turizma v občini Brežice. To je predvsem popotnica obema, da nadaljujeta oz. nadgradita svojo odgovorno vlogo povezovalca vseh deležnikov v smeri trajnostnega koncepta razvoja, torej da prevzameta aktivnosti v podporo destinacijskega managementa v smeri iskanja večjih sinergij med ponudniki v občini Brežice.

V občini Brežice je v zasebnem sektorju registriranih več kot 300 podjetij, ki imajo registrirano eno od dejavnosti, ki se posredno ali neposredno navezuje na turizem; med njimi je približno 80 podjetij takih, ki so neposredni nosilci turistične ponudbe. Med ponudniki (glede na finančni učinek) najbolj izstopajo Terme Čatež d. d., kjer zabeležimo približno 95 % vseh nočitev v občini Brežice in Terme Paradiso.

Zaradi zelo raznolike in razvejane sestave turističnih ponudnikov (en velik in veliko število malih ter srednje velikih) ter nasploh deležnikov, predstavlja tako okolje zelo velik izziv ter obenem dinamično destinacijsko okolje.

V procesu nastajanja strategije smo se srečali z veliko različnimi pogledi in mnenji, kar je za tako okolje pričakovano. Najpogosteje je predstavnik javnega sektorja tisti, ki prevzame naloge in odgovornosti spodbujanja/ razvoja destinacijskega managementa ter različne poglede in mnenja usklajuje na najbolj učinkovit in, v zadan cilj, usmerjen način. Tako zagotavlja kar se da v veliki meri vključevanje vseh deležnikov v uresničevanje strategije in tako zagotavlja dolgoročno stabilen in trajnostno usmerjen razvoj turizma.

Pomembno je, da se zavedamo, da je turistična dejavnost ena od treh najpomembnejših gonilnih sil gospodarskega razvoja občine in tako prepoznana kot dejavnost z velikim potencialom za gospodarski razvoj občine Brežice (Občina Brežice, 2014). V letu 2015 je bila občina po podatkih Statističnega urada RS (SURS) na 4. mestu po številu prenočitev (634.540) v Sloveniji (za Piranom, Ljubljano in Bledom) in na 5. mestu po številu prihodov turistov (187.343) (pred Brežicami je še Kranjska Gora).

Občina Brežice se razprostira na 268 km2 in leži ob reki Krki in Savi. Spada med večje občine, saj ima po zadnjem popisu 24.473 prebivalcev, ki živijo v 109 naseljih oziroma v 20 krajevnih skupnostih. Ima zelo pomembno geostrateško lego. Tu poteka pomembna cestna in železniška povezava. Tudi meja je pomemben dejavnik, saj predstavlja desetino vse meje s sosednjo državo Hrvaško.

Zaobljeni griči, obrobje Gorjancev, zeleni svet ob sotočju Save in Krke, vinogradi, vode in gradovi; je kraj, kjer se stikajo svetovi. Bogastvo naravne in kulturne dediščine plemeniti razvoj turizma in storitvenih dejavnosti.

Navedeno nam služi kot osnova in obenem kot zaveza za nadaljnji razvoj. Izhajamo iz zelo dobrih temeljev (obstoječega stanja in razpoložljivih dokumentov), ki pa jih želimo nadgraditi in oplemenititi, predvsem z vidika vrednosti za gosta, domačega in tujega.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 5

Čeprav se zavedamo, da je gost v središču pozornosti in dogajanja z vidika turistične ponudbe in z vidika zagotavljanja pristnega doživetja in izkušnje, pa želimo osrednjo pozornost pritegniti tudi na vse prebivalce občine Brežice, saj so oni edini gradniki turistične ponudbe na licu mesta. Osrednje mesto je v pričujočem dokumentu tako na eni strani namenjeno gostom, za katere oblikujemo naše storitve in jim želimo pričarati nasmehe in zadovoljstvo na obrazu; na drugi strani pa je namenjeno vsem prebivalcem in med njimi še posebej ponudnikom turističnih produktov in storitev (v najširšem smislu), saj mora razvoj turistične dejavnosti vplivati na njihovo boljšo kakovost življenja v vseh pogledih.

Zato pričujočo strategijo beremo z zavedanjem, da je pisana tako, da bomo nadgradili že obstoječo ponudbo za gosta, obenem pa z nadaljnjim razvojem vplivali na boljšo kakovost življenja ljudi v občini Brežice. Tako želimo oblikovati še višnji nivo zadovoljstva na obeh straneh.

Dokument pred nami je torej namenjen vsem prebivalcem občine Brežice, med njimi še posebej ponudnikom, prav tako pa vsem ostalim, ki kakorkoli pridejo v stik z gosti.

Obenem je dokument namenjen vsem potencialnim institucijam, podjetjem oz. destinacijam, ki želijo sodelovati z občino Brežice na turističnem področju, saj je iz dokumenta razviden opis celotne ponudbe, opis filozofije in vizija razvoja, ter strateške prioritete v obdobju, ki prihaja.

Pri pisanju pričujočega dokumenta smo upoštevali že obstoječe dokumente, ki se navezujejo na razvoj turistične dejavnosti v občini Brežice in imajo nanj vpliv posredno ali neposredno, zato da imamo ob branju tudi širšo sliko razvoja turizma na nacionalni, regionalni ter lokalni ravni.

Skladnost z nacionalnimi strateškimi usmeritvami

Pripravljavec strategije je oddal ponudbo za izdelavo strategije skladno z zahtevanimi pogoji in bil s strani občine Brežice izbran za izdelovalca strategije.

Občina Brežice je preko javnega zavoda Zavoda za podjetništvo in turizem Brežice izdelala Strategijo razvoja in trženja turizma turistične destinacije Brežice za obdobje 2007-2013. Predmet naročila je novelacija te strategije za obdobje 2017-2021

Pri pisanju strategije so bili upoštevani že obstoječi dokumenti, ki se navezujejo na razvoj turistične dejavnosti v občini Brežice in imajo nanj vpliv posredno ali neposredno, tako na nacionalni, regionalni kot na lokalni ravni:

- Strategija razvoja slovenskega turizma 2012 – 2016; Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo), - Program dela Slovenske turistične organizacije za leto 2015, - Strategija razvoja regionalne destinacijske organizacije Posavje 2011-2015, - Strategija razvoja in trženja turizma turistične destinacije Brežice za obdobje 2007-2013.

Smiselno sta bili upoštevani tudi Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list št. 44/07) in Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna (Uradni list št. 54/2010).

Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list št. 44/07) v tretjem odstavku

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 6

1. člena ureja postopke in dokumente za pripravo predloga, predloga sprememb, predloga rebalansa državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti ter drugih, s temi akti povezanih dokumentov saj drug državni oz. lokalni predpis direktno ne opredeljuje načina priprave dokumentov razvojnega in strateškega načrtovanja na občinski ravni.

Skladno s 17. točko drugega odstavka 2. člena je razvojno načrtovanje proces priprave strateških dokumentov kot so strategija razvoja Slovenije, državni razvojni program in resolucija o nacionalnih razvojnih projektih ter razvojnih dokumentov nižjih ravni (npr. sektorskih) in drugih vladnih gradiv, ki pomembno vplivajo na razvoj.

Deveti člen omenjene Uredbe našteva obvezne sestavine izvedbenih in drugih dokumentov razvojnega načrtovanja ter drugih vladnih gradiv, ki pomembno vplivajo na doseganje razvojnih ciljev in so tako v Strategiji smiselno povzete.

Strategija je razvojni dokument na nivoju občine, ki postavlja poslanstvo, vizijo in cilje na področju razvoja turizma, poleg tega pa opredeli tudi pričakovane razvojne učinke. Za doseganje kvalitativnih in kvantitativnih ciljev so v Strategiji predvideni prioritetni ukrepi in aktivnosti znotraj tega (predvidene so tudi odgovorne osebe in roki za izvedbo posamezne aktivnosti). Za izvedbo prioritetnih ciljev so v Strategiji navedeni tudi cilji, kazalci (fizični ali finančni) in finančni okviri.

Tekom nastajanja Strategije so bili v proces vključeni vsi pomembni deležniki na področju gostinstva in turizma v občini Brežice.

Tako so vse sestavine dokumenta razvojnega načrtovanja smiselno upoštevane.

1.1. Metodologija dela in vsebina dokumenta

Skladno s predlagano metodologijo in časovnico je pripravljavec pripravil podrobni načrt aktivnosti in porazdelitev del po posameznih članih ekipe. V prvem delu je bilo opravljeno intenzivno namizno raziskovanje, z analizo obstoječega stanja na več področjih (razvidno in Prilog 1 in 2) ter identificiranjem vseh deležnikov pri razvoju turizma v Občini Brežice.

V postopku nastajanja dokumenta je pripravljavec v nadaljevanju k sodelovanju povabil vse ključne deležnike s področja turizma v občini Brežice iz javnega, civilnega oz. društvenega in zasebnega sektorja. V postopku analize je bilo zaznanih preko 150 različnih deležnikov v javnem, zasebnem in civilnem sektorju, ki smo jih povabili k sodelovanju. K sodelovanju smo povabili vse ponudnike turističnih storitev, zabeleženih v Katalogu turističnih ponudnikov (pogoj določen s strani povabila je bil vključiti aktivno najmanj 75 % turističnih ponudnikov, navedenih v katalogu), predstavnike vseh javnih zavodov v občini, ki so kakor koli povezani z razvojem turizma, predstavnike turističnih in drugih društev ter zainteresirani posamezniki. V samem postopku izdelave strategije smo se intenzivno posvetovali s predstavniki največjih turističnih podjetij v občini in lokalnimi poznavalci razmer (seznam v Prilogi 2) ter izvedli anketo med občani (spletno in terensko anketiranje), v kateri je sodelovalo 227 udeležencev. Ekipa pripravljavcev predloga strategije razvoja turizma v občini Brežice je ponudnike turističnih storitev, druge deležnike v turističnem razvoju in zainteresirano javnost aktivno spodbujala k sodelovanju s telefonskimi klici, preko elektronske pošte, osebnim stiki in javnimi vabili preko spletnih strani Fakultete za turizem UM, Javnega zavoda ZPTM in Občine Brežice.

Pričujoče gradivo tako predstavlja dokument, ki je v največji možni meri nastajal v sodelovanju z deležniki, ki so v procesu aktivno sodelovali.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 7

Pripravljavec je izvedel 4 delavnice, od tega dve delavnici s predstavniki javnega sektorja (delavnica z odločevalci – notranja javnost, 15. 9. 2016; 11. 10. 2016 – delavnica s predstavniki Odbora za gospodarstvo in občinskimi svetniki), ter dve delavnici s predstavniki zasebnega in civilnega sektorja (4. 10. 2016 in 7. 11. 2016). V vmesnem času se je pripravljavec srečal tudi z dvema največjima predstavnikoma turistične ponudbe v občini, predstavniki institucij na področju turizma in posameznimi aktivnimi člani na področju turizma, kjer smo preverjali obstoječe stanje in iskali najbolj učinkovite razvojne koncepte za prihodnje.

Končni osnutek strategije je bil predstavljen deležnikom 7. 11. 2016.

Vsi deležniki so bili povabljeni k sodelovanju v dveh oblikah: • preko anketnega vprašalnika, ki je bil vsem ponudnikom in predstavnikom civilnega oz. društvenega ter javnega sektorja poslan med 19. in 23. 9. 2016, • preko organiziranih delavnic,

Širša javnost, ne samo deležniki, so imeli možnost predstaviti svoje predloge ter mnenja preko spletnega vprašalnika, ki je bil odprt od 9. 10. 2016 do 26. 10. 2016, poleg tega pa so obiskovalci Podjetniško-obrtnega in kmetijskega sejma v Brežicah (15. 10. -16. 10. 2016) ter vsakdanji obiskovalci lokalov na glavni ulici Brežic imeli možnost izpolniti anketni vprašalnik.

Pripravljavec je opravil tudi številne nestrukturirane pogovore in intervjuje s posameznimi predstavniki javnih zavodov v občini Brežice in drugimi strokovnjaki, ki posredno ali neposredno delujejo na področju turizma v lokalnem okolju in širše1.

Pripravljavec je vse predloge in mnenja obravnaval in jih v največji možni meri upošteval pri oblikovanju strategije.

1 Seznam vseh opravljenih intervjujev je sestavni del prilog tega dokumenta.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 8

Tabela 1: Opis poteka dela (aktivnosti in časovnica)

Aktivnost Opis aktivnosti Datum Udeležba

Uvodni vprašalnik Distribucija uvodnega vprašalnika med vse 19. 9. 2016 Št. deležnike (telefonski opomnik) za pridobitev vprašalnikov: kvalitativnih podatkov o težavah, priložnostih, 148 ciljih, pozicioniranju, sodelovanju in Odziv: 17 delež: povezovanju 11 %

Namizno raziskovanje Pregled in analiza vseh razpoložljivih primarnih od 1. in sekundarnih virov (turistična ponudba, 8.2016 do turistično povpraševanje, trženje, 28. 10. 2016 organiziranost)

Interna delavnica Problemska analiza in prepoznavanje ključnih 15. 9. 2016 Št. udeležencev: (javni sektor, izzivov kot podlaga za nadaljnje delo 5 odločevalci)

Poglobljeni intervju S predstavniki največjih turističnih podjetij 28.-30. 9. (Terme Čatež d. d. in Terme Paradiso) – 2016 problemska analiza in prepoznavanje ključnih 12. 10. 2016 izzivov kot podlaga za nadaljnje delo. Podjetji sta bili izbrani glede na število nočitev in 19. 10. 2016 posledično finančni učinek preko turistične takse.2 26. 10. 2016 2. 11. 2016

Spletni vprašalnik Objava spletnega vprašalnika na strani od 9. 10. Št. sodelujočih: https://www.1ka.si/a/105309 (problemska 2016 227 analiza in prepoznavanje ključnih izzivov kot do 26. 10. podlaga za nadaljnje delo) 2016

Delavnica s Oblikovanje razvojnega in trženjskega modela 4. 10. 2016 Št. poslanih predstavnik javnega, (na podlagi problemske analize in že izvedenih vabil: 140 zasebnega in civilnega delavnic ter vprašalnikov), s poudarkom na Udeležba: 20 sektorja trženju, zgodbah, trajnostnem konceptu in delež: 14 % produktni shemi

Delavnica s Oblikovanje razvojnega in trženjskega modela 11. 10. 2016 Št. poslanih predstavniki javnega (na podlagi problemske analize in že izvedenih vabil: 37 sektorja delavnic ter vprašalnikov) ter iskanje ukrepov Udeležba: 7 Delež: 19 %

Zaključna Predstavitev osnutka strategije in potrjevanje 7. 11. 2016 Št. poslanih predstavitvena konceptov vabil: 140 delavnica Udeležba: 20 Delež: 14 %

Končni dokument je zasnovan tako, da zajema vse elemente, ki so zahtevani v razpisni dokumentaciji, obenem pa je aplikativen in lahko služi kot priročnik za uresničevanje zastavljenih ciljev vseh deležnikov v občini Brežice.

2 Vir: spletni portal www.bizi.si, dostopano dne 15.11.2016

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 9

Dokument je berljiv, saj je razdeljen v logične sklope, ki bralca vodijo od ekonomskega pomena turizma preko analize stanja vse do predlaganih ukrepov za uresničevanje ciljev.

Dokument Strategija razvoja turizma v Občini Brežice 2017-2021 je skladno s predlagano metodologijo razdeljena na 4 ključne sklope in izražena v 12 poglavjih ter 2 prilogah. Za lažje sledenje, predstavljamo še vsebinsko povezanost poglavij:

1. UVOD • Poglavje 1., 2.

2. ANALIZA STANJA – Kdo smo in kje smo? • Poglavje 3., 4., 5. • Priloga 1 • Priloga 2

3. OBLIKOVANJE STRATEGIJE – Kam gremo? • Poglavje 6., 7., 8., 9., 10.

4. URESNIČEVANJE STRATEGIJE – Kako do cilja? • Poglavje 11., 12.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 10

2. STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA V BREŽICAH 2017 – 2021

Slika 1: Ključni dejavniki strategije skozi faze in elemente (str. 10 in 11)

V nadaljevanju so navedeni še vsi predvideni ukrepi za uresničevanje razvojnih in strateških usmeritev ter doseganje cilja (podrobneje so ukrepi in aktivnosti razdelani in obrazloženi v poglavju 11).

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 12

Tabela 2: Prednostni oz. operativni cilji z ukrepi

Prednostni oz. Ukrepi operativni cilj Ukrep 1: Vzpostaviti sistem stalnega partnerskega komuniciranja med javnim, zasebnim in civilnim (nevladnim) sektorjem in znotraj zasebnega sektorja Prednostni cilj 1: Upravljanje destinacije Ukrep 2: Brežice v smeri Vzpostavitev modela destinacijskega managementa povezovanja in sinergij ter partnerstva med Ukrep 3: deležniki Vzpostavitev sistema spremljanja uresničevanja strategije Ukrep 4: Sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami, regijo in nacionalno ravnijo Ukrep 1: Brežice – celovito organizirana zelena destinacija s prepoznano destinacijsko znamko – DMO3 Brežice Ukrep 2: Prednostni cilj 2: Celovita trajnostna usmeritev občine Brežice Trajnostni koncept razvoja turizma Ukrep 3: Brežice, dostopna destinacija

Ukrep 4: Blagovna znamka Brežice za dvig kakovosti in prepoznavnosti lokalne ponudbe Ukrep 1: Prednostni cilj 3: Informiranje prebivalcev in ponudnikov o projektih, usposabljanje za razumevanje Usposobljenost vseh potreb turistov in za spodbujanje gostoljubnosti deležnikov v gostinstvu in turizmu Ukrep 2: Merjenje uspešnosti turizma (fizični in finančni kazalci)

Ukrep 1 : Celostna prenova najpomembnejših tiskanih komunikacijskih materialov

Ukrep 2: Vsebinska osvežitev in optimizacija spletne strani www.discoverbrezice.com Prednostni cilj 4: Ukrep 3: Intenzivno in digitalno Vzpostavitev aktivnega dela na socialnih omrežjih trženje Ukrep 4: Razvoj in aktivno upravljanje z odnosi s ciljnimi javnostmi (»Customer Relationship Management«) Ukrep 5: Okrepitev mreže posrednih distribucijskih partnerjev

3 Organizacija destinacijskega menedžmenta, ang. Destination management organization, DMO Ukrep 6 : Povečanje učinkovitosti oglaševanja skozi digitalno oglaševanje

Ukrep 7: Intenzivno trženje dogodkov

Ukrep 1: Oblikovanje novega turističnega proizvoda turizma ob/na vodi

Ukrep 2: Prednostni cilj 5: Inovativni načini trženja najpomembnejših zanimivosti na destinaciji Kakovost in inovativnost Ukrep 3: Inovativni spominki (od zgodb in prednosti ponudbe do spominkov)

Ukrep 4: Okoljski znaki kakovosti in znaki s področja kakovosti in specializacije

Ukrep 1: Prenova in vzpostavitev močne turistične znamke z jasno identiteto

Ukrep 2: Doseči hitro rast prepoznavnosti znamke ter zagotoviti široko podporo znamki Ukrep 3: Prednostni cilj 6: Povečati mobilnost turistov med Brežicami in Termam Čatež (kolesarske steze, Konkurenčnost kolesa, električna kolesa, zelena električna vozila (skuterji) in druge mobilne možnosti) Ukrep 4: Dodatne investicije in trženje športnega turizma

Ukrep 5: Oblikovanje ponudbe in trženje novega vodnega centra (HE Brežice)

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 14

3. POMEN TRAJNOSTNEGA KONCEPTA RAZVOJA ZA TURIZEM V BREŽICAH

Želimo, da postane trajnostni koncept razvoja v občini Brežice samoumeven ne samo na področju turizma, ampak na vseh področjih delovanja. V tem dokumentu v ospredje sicer postavljamo turizem, vendar je zaradi narave te dejavnosti nujno povezovanje z vsemi ostalimi dejavnostmi in aktivnostmi v občini in le tako bo možno udejanjiti trajnostni koncept.

Trajnostni koncept razvoja turizma občine Brežice predstavljamo skozi opredelitev definicij, ki sta ju podpisali Svetovna turistična organizacija (UNWTO, 2005)4 in Program združenih narodov za okolje (UNEP, 2005)5.

Razvoj trajnostnega turizma v Brežicah zahteva ravnotežje med ekonomskimi, družbeno-kulturnimi, okoljskimi in podnebnimi elementi.

Slika 2: Elementi trajnostnega razvoja turizma v občini Brežice

Vir: UNWTO in UNEP, 2005.

Prakse trajnostnega razvoja kažejo, da je koncept primeren za vse vrste destinacij, saj se načela trajnostnega turizma obravnava večplastno. Ob varovanju okolja in narave je omogočen odgovoren in dolgoročen gospodarski razvoj, rast družbene in kulturne integritete destinacije in blagostanja prebivalcev ob daljšanju sezone in zagotavljanju poglobljenih doživetij lokalnega okolja, za kar si v Brežicah tudi prizadevamo.

Ugotavljamo, da ima občina Brežice vse danosti za trajnostni razvoj turizma. V območju ni težke industrije ali okoljsko spornih dejavnosti, ki bi omejevale usmeritev v poglobljen trajnostni razvoj.

Naslednje danosti omogočajo ugodno bivanje in oddih v naravnem okolju: zavarovano območje Kozjanski regijski park, tri reke (Krka, Sava in Sotla) ter sotočje Save in Krke ter termalni vrelci (Terme

4 »Načela trajnostnega razvoja turizma vključujejo in uravnovešajo okoljske, družbeno-kulturne in gospodarske vidike turističnega razvoja. V zadnjem obdobju se trem stebrom dodaja še kategorijo podnebnih sprememb«. (UNWTO). 5 »Trajnostni koncept turizma zadovoljuje potrebe turistov in destinacij gostiteljic ter varuje in izboljšuje možnosti nadaljnjega razvoja. Zagotavlja torej upravljanje vseh virov na način, ki na eni strani omogoča izpolnjevanje gospodarskih, družbenih in kulturnih potreb, na drugi pa zagotavlja ohranjanje kulturne integritete, okoljskih procesov in biološke diverzitete« (UNEP).

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 15

Čatež, Terme Paradiso), Jovsi – močvirnat naravni park ob reki Sotli, Dobrava – gozdnat naravni park, ki ga prepredajo številni potočki in struge, izvir Gabernice, … Podoba vinogradniških gričev, zelene ravnice ob počasnih rekah in gozdnatih vrhovih kar vabijo k obisku. Pravzaprav pa večina naravnih vrednot ni konkretno vključena v turistično ponudbo in ne beleži »zaznanega« števila obiskov.

Med obnovljivimi naravnimi viri v Brežicah se učinkovito uporablja termalno vodo. Termalna riviera Term Čatež poleti navdušuje s tobogani, počasno reko in bazeni na poletni Termalni rivieri, pozimi pa z notranjimi bazeni v zimski Termalni rivieri. S termalno vodo ne polnijo le kopalnih bazenov, temveč z njo ogrevajo turistične objekte in rastlinjake. V okolju ni večjega onesnaževanja ali odlagališč. Struga reke Save je bila zaradi ogrožanja Brežic večkrat regulirana, tako da so se spremenile naravne danosti. Zaradi omejenih možnosti izvajanja športnih dogodkov na reki načrtuje občina Brežice vzpostavitev Vodnega centra, ki bo vključeval umetno strugo ter rekreativne površine, ki bodo sonaravno urejene omogočale sprehode in rekreacijo – kakovostno preživljanje prostega časa tako domačinom kot obiskovalcem ter nove priložnosti za razvoj profesionalnega športa.

Urejena kulturna dediščina s prepoznanimi gradovi, Posavskim muzejem Brežice, številnimi kulturnimi idr. dogodki in prireditvami ter interesnimi skupinami, pripelje v območje veliko obiskovalcev in turistov.

Številni projekti (ob razvoju ponudbe Term Čatež – širjenje zunanjega in notranjega kopališča, izgradnja kampa, širjenje ponudbe, izgradnja Term Paradiso, odprtje repnic za javnost, odpiranje turističnih kmetij in širjenje njihove ponudbe, odprtje First Wake Parka, izgradnja športne dvorane, kolesarskih stez, vzpostavitev turističnih in vinskih cest, označevanje turističnih ponudnikov ipd.) so v preteklosti razvili posamezne vrste infrastrukture, produktov in prireditev. Žal te še niso povezane na način, da bi ustvarjale sinergične učinke.

Po pregledu stanja v občini Brežice zaznavamo manko raznovrstnih tako gostinskih, prehrambnih kot nastanitvenih obratov, ekoloških kmetij in turističnih ter drugih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Manjka raznolika ponudba lokalnih pridelkov in izdelkov ter storitev z doživljajsko noto lokalnega prostora. Trenutno so v Brežicah na voljo lokalna vina, med, posušeno sadje, različni izdelki domače in umetnostne obrti, izdelki slanega peciva idr. S primernimi spodbudami bi lahko dosegli večjo pridelavo pridelkov ter predelavo le-teh v izdelke ter storitve oz. doživetja pri ponudnikih (ogled pridelave in predelave, degustacije, delavnice ipd.). Tako bi pridobili več turističnih kmetij s primerno samooskrbo. Z viški bi ustvarili kritično maso in raznovrstnost pridelkov in izdelkov, ki bi lahko povezani v oskrbne verige zagotavljali živila za jedi v gostinskih obratih. S kolektivno blagovno znamko, ki skrbi za celovito kakovost lokalne ponudbe, bi lahko kakovostnim pridelkom, izdelkom in storitvam z lokalno dodano vrednostjo namenili večjo pozornost pri razvoju, učinkovitejše komuniciranje in trženje ter prodajo na prodajnih mestih pod skupno znamko.

Terme Čatež, Terme Paradiso in Grad Mokrice so na podlagi opravljenih anket prepoznani nosilci turističnega razvoja. Dva velika, več srednjih in malih turističnih in s turizmom povezanih ponudnikov (300 podjetij) ponujajo delovna mesta in prinašajo v občinski proračun prihodke iz turistične takse in davkov, kar lahko omogoča celovit razvoj trajnostnega turizma v destinaciji Brežice.

V občini deluje 220 društev, ki dajejo pomemben prispevek k razvoju in utripu občine. Med njimi je 18 turističnih društev in skupaj pomembno sooblikujejo ponudbo Brežic in skrbijo za socialno noto kakovosti življenja v občini.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 16

Osrednjo vlogo povezovalca in koordinatorja razvoja turizma v občini prevzema ZPTM in v njegovem okviru NOE Center za podjetništvo in turizma (v nadaljevanju CPT). Žal v občini oz. destinaciji še ne moremo zaslediti izvajanje vseh funkcij destinacijskega managementa, ki jih običajno na destinaciji izvaja destinacijska organizacija. Turistični ponudniki so v anketi izrazili, da v Brežicah pogrešajo sinergične učinke, ki jih lahko prinese taka destinacijska organizacija v Brežicah6: - z vzpostavljanjem in spodbujanjem sodelovanja in povezovanja med turističnimi ponudniki v občini ter koordiniranjem njihovih skupno dogovorjenih aktivnosti in nalog; - z razvojno funkcijo, ki prinaša nabor doživetij s celovito podporno infrastrukturo; - s trženjem in promocijo celovite turistične ponudbe in edinstvenih doživetij na ravni turistične destinacije Brežice, ki z obstoječo destinacijsko znamko »Discover Brežice«, predstavlja sotočje voda, gradov ter vinogradov.

Kot primeren nosilec izvedbe funkcij in nalog destinacijske organizacije se prepoznava javni zavod ZPTM. Ob tem je potrebno poudariti, da mu Občina Brežice te vloge neposredno ni podelila z aktom o ustanovitvi, zato je tudi ne izvaja. Z javno službo so mu bile podeljene naloge na področju turizma, ki pa jih lahko prepoznavamo kot ključne naloge DMO. Podrobnejša analiza organiziranosti turizma v Občini Brežice je podana v poglavju 5.1.3.

S celovito organiziranimi omenjenimi aktivnostmi bi v Brežicah udejanjili 12 ciljev razvoja trajnostnega turizma, ki sta jih oblikovala UNWTO in UNEP (2005) za turistične destinacije7.

Tabela 3: 12 ciljev razvoja trajnostnega turizma v Brežicah

Cilj Opis Turizem v Brežicah graditi na realnih ekonomskih osnovah, da bo sposoben preživetja in razvoja. 1. Ekonomska Razumeti je potrebno zahteve trga in pričakovanja obiskovalcev, zgraditi dober destinacijski izvedljivost koncept, zagotoviti ugodne pogoje za razvoj dejavnosti in podjetništva ob prepoznanih lokalnih zmogljivostih. Povečati doprinos turizma h krepitvi blaginje v občini Brežice s povečevanjem medsebojnih 2. Lokalna poslovnih povezav (poslovni dogovori), graditvijo raznolike ponudbe za prepoznane ciljne trge in blaginja segmente, podaljševanjem dolžine bivanja, povečevanjem potrošnje obiskovalcev in zmanjševanjem odliva prihodkov izven destinacije. Skozi razvoj turistične in s turizmom povezanih dejavnosti povečevati zaposlitvene priložnosti, 3. Kakovost spoštovati in uveljavljati delovno zakonodajo, spodbujati podjetja, da zagotavljajo izobraževanje zaposlitve zaposlenih in jim ponujajo ustrezne karierne možnosti, zagotavljati socialno varnost tistih, ki zaradi občasnih podjetniških težav ostajajo brez službe. Zagotoviti usmerjanje ekonomskih in socialnih koristi turizma tudi v podporo socialnih 4. Socialna programov, spodbujanje ponudnikov pa tudi turistov, da sponzorirajo in podpirajo projekte »za pravičnost skupno dobro«, razvijanje možnosti zaslužka tudi za ljudi s posebnimi potrebami ipd. Obiskovalcem zagotoviti izpolnitev pričakovanj z nadzorom kvalitete storitev in spremljanjem 5. Zadovoljstvo njihovih izkušenj in zadovoljstva, z zagotavljanjem koristnih informacij, z omogočanjem obiskovalcev dostopnosti tudi gibalno oviranim obiskovalcem, z zagotavljanjem možnosti obiska tudi socialno ali ekonomsko depriviligiranim skupinam. Vključevanje in krepitev vloge lokalne skupnosti v načrtovanje, upravljanje in odločanje o 6. Lokalni razvoju turizma v Brežicah, spodbujanje partnerstev in učinkovitih načinov sprejemanja nadzor odločitev, spoštovanje in upoštevanje morebitnih posebnosti posameznih območij ali skupin prebivalcev znotraj Brežic.

6 Podrobno je organizacijska shema predstavljena v poglavju 5.1.3. 7 “Destinacija je produkt s katerim se identificira turist, ko organizira svoje počitnice” (NEST 2003).

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 17

Ohranjati in izboljševati kakovost življenja v Brežicah z ustreznim razporejanjem obsega obiskovalcev, časovne razporeditve in lokacijskih obremenitev, s premišljenim načrtovanjem in 7. Blagostanje upravljanjem turističnih podjetji in infrastrukture, s promocijo skupne rabe ponudbe in storitev skupnosti tako s strani prebivalcev kot obiskovalcev, s spodbujanjem odgovornega odnosa obiskovalcev do pravil in načina življenja v destinaciji. Spoštovati in krepiti kulturno in zgodovinsko dediščino, zagotoviti primerno upravljanje in 8. Kulturno zaščito spomenikov, primerno vključevanje in obravnavanje dediščine na širšem (vplivnem) bogastvo območju posameznih znamenitosti, izvajati izobraževanja in osveščanja lokalne skupnosti o pomenu in načinih predstavitve kulturnega izročila, tradicije in običajev. Zagotoviti primeren način umeščanja turističnih projektov v lokalno okolje, zagotoviti primeren 9. Krajinska videz in vključevanje turističnih zgradb in dejavnosti, preprečevati fizično in vizualno slabšanje usklajenost okolja; vzdrževati kulturno krajino kot eno izmed dolgoročnih osnov turistične dejavnosti. 10. Biotska Podpiranje ohranjanja naravnih območij, habitatov in prosto živečih živali in rastlin in kar najbolj raznovrstnost zmanjšati škodo, ki se jim povzroča. Zagotoviti racionalno rabo naravnih virov, upoštevanje dejansko razpoložljivih kapacitet 11. Učinkovitost naravnih in drugih virov pri načrtovanju razvoja turizma, zmanjševanje porabe vode v turistični virov dejavnosti in energije, še posebej tiste iz neobnovljivih virov, zagotavljanje racionalne in učinkovite rabe surovin/materialov, promocija »zmanjšaj - ponovno uporabi - predelaj«. Zmanjšati onesnaženost zraka, vode in zemlje ter količine odpadkov, ki jih ustvarjajo turistična podjetja in obiskovalci, pospeševati in promovirati uporabo trajnostnih oblik transporta, 12. Okoljska zmanjševati uporabo okolju nevarnih kemikalij, preprečevati praznjenje odplak v vodotoke, čistost zmanjševati in sortirati odpadke, premišljeno načrtovati in razvijati nove turistične kapacitete skladno z zeleno shemo slovenskega turizma (Green destination in accommodation). Vir: Prirejeno po UNWTO in UNEP (2005).

Zgodnje vključevanje deležnikov občine Brežice v trajnostni razvoj je izključno zagotovilo za dolgoročno konkurenčnost destinacije. Pri tem mislimo na:

- obiskovalce, ki pričakujejo poglobljena doživetja z veliko lokalno dodane vrednosti, nove izkušnje in zadovoljstvo z obiskom Brežic, - ponudnike turističnih storitev (80 neposrednih nosilcev turistične ponudbe), ki lahko neprenehoma vlagajo v dejavnost le z ustvarjanjem dobička in s tem omogočanja blagostanja investitorjev, zaposlenih in posledično blagostanje v destinaciji Brežice, - lokalno skupnost, ki pričakuje delovna mesta in valorizacijo lokalnih potencialov; iz naslova turizma tudi fiskalne učinke, ki lahko omogočajo višjo kakovost življenja v občini Brežice, - socialno in kulturno okolje, ki zahteva ohranjanje identitete, dediščine in kulturne krajine, zaradi katerih je destinacija Brežice zanimiva za obisk, - naravno okolje, ki ga ohranjamo z (za)varovanjem, coniranjem, prepoznavanjem nosilne zmogljivosti ter postavljanjem režimov ravnanja in programov doživetij – usmerjanjem obiska, ki na dolgi rok prinašajo ugodno stanje naravnega okolja občine Brežice.

Pomen trajnostnega razvojnega koncepta za turizem v Brežicah na konkurenčnem turističnem trgu narekujejo (prilagojeno po Beunders, 2004):

- unikaten profil destinacije Brežice – ponudba unikatnih doživetij, posebnih vonjav, okusov, vtisov in občutkov, - tesno in odlično sodelovanje med deležniki v Brežicah, ki krepijo partnerski odnos in gradijo na vrednotah območja,

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 18

- skladna, celovita, raznolika, kakovostna in inovativna ponudba deležnikov s področja turizma in z njim povezanimi gospodarskimi in negospodarskimi dejavnostmi v Brežicah, ki temeljijo na dinamičnem podpornem okolju in kreativnosti na področju marketinških aktivnosti, - visoka, s standardi določena kakovost in nadzor kakovosti turističnih produktov in storitev pod skupno destinacijsko in blagovno znamko destinacije Brežice, - celovita dolgoročna vizija trajnostnega razvoja občine Brežice, ki ob naravnanosti na kupca upošteva značilnosti in zmogljivosti destinacije in njenih deležnikov. - Vse zgoraj našteto se odraža kot rezultat učinkovitega delovanja destinacijske organizacije, ki povezuje in gradi skupno vizijo in cilje na vrednotah destinacije Brežice in s procesno naravnanim delovanjem udejanjanja želeno prihodnost s projekti s posebnim namenom.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 19

4. EKONOMSKI POMEN TURIZMA IN GOSTINSTVA

4.1. Mednarodni okvir in trendi v turizmu

Po podatkih UNWTO (b. d.) turistični sektor na mednarodnem nivoju dosega stabilno rast v višini 3 do 4 %. Rast je stabilna in je na svetovni ravni ne prizadenejo ne politične nestabilnosti, vojni konflikti, demografski trendi in okoljske katastrofe. Turistični sektor se je izkazal za odpornega celo proti ekonomskim pretresom in je v času zadnje velike svetovne recesije beležil le padec v letu 2009. Tako je turistični sektor v svetovnem merilu v letu 2015 znova dosegal rekordne vrednosti: zabeleženih je bilo 1,186 mrd turističnih prihodov in skupen turistični promet v višini 1,5 bilijona ameriških dolarjev na področju izvoza, kar predstavlja kar 7 % vsega svetovnega izvoza. Turistični sektor je tako na svetovni ravni v letu predstavljal 10 % svetovnega BDP in zagotavljal eno od 11 zaposlitev na svetu. V svetovnem merilu se na področju izvoza storitev turizem uvršča na 3. mesto, za gorivom in kemikalijami ter pred hrano in avtomobilskimi proizvodi. Dolgoročne napovedi kažejo stabilno rast turističnega sektorja tudi v prihodnje ter povečanje števila turističnih prihodov na 1,8 mrd v letu 2030.

V današnjem svetu spremenljivih gospodarskih in družbenih razmer, porasta tehnologije, globalizacije, zabrisanih tradicionalnih demografskih meja, internacionalizacije poslovanja itd., se spreminjajo tudi navade in zahteve potrošnikov. Vse vpliva na porast novih trendov in spreminjanje obstoječih v vseh sektorjih. Še posebej se ti trendi kažejo v turističnem sektorju, kjer raznolika turistična ponudba blaga in storitev, vpliva na življenjske izkušnje potrošnikov, njihove vedenje in odzive; slednje pomembno vpliva na prihodnji izbor turističnih storitev in blaga. Mednarodni trendi zaostrujejo konkurenco, prav tako pa potrošniki postajajo vse bolj zahtevni; le-ti imajo vse manj časa za sprejemanje odločitev in imajo visoka pričakovanja od turističnih ponudnikov. Potrošniški trendi spreminjajo turistično pokrajino.

Mednarodni prihodi turistov se iz leta v leto povečujejo. Evropa, kot prva svetovna najbolj obiskanih regionalna destinacija, je v letu 2015 zabeležila 5% povečanje mednarodnih prihodov turistov.

Pomemben trend predstavlja tudi vzpon novih destinacij. Razvijajoči se trgi bodo kmalu presegli rastoče trge v mednarodnih prihodih turistov z 58% deležem. Trenutno je od 20 top globalnih destinacij 10 mest iz Bližnjega vzhoda in Azije, in polovica izmed njih je dosegla dvomestno rast med letoma 2009 in 2015 (Tutek, Gebbie in Chan, 2015, str. 2).

Na trende turističnega sektorja, vpliva tudi hitra rast prebivalstva v razvijajočih se gospodarstvih, ki širi velikost potencialnega »odhodnega« trga. Populacija v številnih razvitih gospodarstvih se stara, z naraščanjem deleža števila ljudi starejših od 50 let. To pomeni, da se spreminja tudi struktura potnikov, s posebnim željam in potrebam v smislu prilagajanja, porabe storitev, varnosti in želenih izdelkov. Vse pogostejši pojav je tudi t. i. večgeneracijsko potovanje, kjer tri generacije družin preživljajo počitnice skupaj.

Na turizem ima velik vpliv tehnološki razvoj. Mobilna tehnologija krepi povezanost in omogoča zagotavljanje informacij v realnem času. Digitalna tehnologija, socialni mediji in spletne distribucijske platforme spreminjajo razmerja med potrošniki in proizvajalci, ki podpirajo sodelovanje in omogočajo svojim potrošnikom bolj osebne izkušnje. Poleg tega je v porastu generacija pod vplivom tehnološkega napredka, za katero je značilno, da so njeni pripadniki zelo različni drug od drugega, s posebnimi potrebami za komunikacijo, porabo in turistično izkušnjo. Tehnološka (r)evolucija v hotelski industriji predstavlja pomembno vlogo, saj je težko dohajati hitrost spremembe tehnologije

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 20 in njena kompleksnost predstavlja izzive v njenem upravljanju. Digitalni kanali prevladujejo turizem in prinašajo pravo revolucijo, ki odločilno vpliva na konkurenčnost turističnih ponudnikov.

Tudi mnenja turistov in blogi turistov igrajo večjo vlogo pri potovalnih odločitvah. Po podatkih poročila ITB (2015) World travel trends report 2015/2016, socialni mediji vplivajo na skoraj četrtino vseh mednarodnih potovanjih; še posebej na izbiro turistične destinacije in izbor nastanitve. Število aktivnih uporabnikov Facebooka je doseglo približno 1,5 milijarde ljudi po vsem svetu, medtem ko druge družabne platforme, kot so Twitter, LinkedIn, Google+, WhatsApp in TripAdvisor še naprej vztrajno rastejo. Socialni mediji so zelo priljubljeni pri mednarodnih potnikih in približno 70 % potnikov je aktivnih uporabnikov socialnih medijev. Internet je daleč najbolj pomemben vir informacij, pri čemer približno 75% ljudi s pomočjo spletne informacije načrtujejo svoja potovanja, v primerjavi s približno eno tretjino ljudi, ki potovanje načrtuje s pomočjo potovalnih agencij in približno eno četrtino, ki za to uporabijo informacije svojih prijateljev. Približno 30 % "on-line" mednarodnih potnikov aktivno uporabljajo socialne medije pri raziskovanju o svojem potovanju, nekaj manj pa jih uporablja uradne spletne strani destinacij in ponudnikov namestitev.

Varnost in zaščita ostajata pomembna skrb za mednarodne potnike. Bolj kot kadar koli prej potrebno zagotoviti politično, gospodarsko in socialno stabilnost, da bi se preprečil terorizem in zagotovila varnost za vse turiste. Politična napetost, terorizem in državljanski nemiri so nepredvidljivi in predstavljajo nevarnost za turizem v katerikoli destinaciji na svetu. Leta 2015 in 2016 so nasilje in politični nemiri zaznamovali nekatere destinacije, kar je bistveno vplivalo na njihov turistični sektor in turistično povpraševanje. Poleg tega je dramatičen porast beguncev, ki prihajajo v Evropo, prizadel nekatere destinacije in upočasnili čezmejnega potovanja, saj se je zaostrila mejna kontrola potnikov. Vse to je imelo posledice za mobilnost in pretok ljudi, s posledicami na ravni destinacije, kot tudi za izhodne turistične tokove.

Zdravje in zdrav način življenja postaja vse bolj pomembno kar vpliva tudi na odločanje turistov o izbiri destinacije. Le-to je še posebej izrazito pri turistih v zrelih letih, katerih število se v zadnjih letih povečuje.

Po podatkih poročila ITB (2015) World travel trends report 2015/2016, glavni trend v svetu predstavlja velik porast ogledov mest (ang. city trips), križarjenj in potovanj v oddaljene kraje. Vse več ljudi potuje na počitnice v tujino (beležena je 34 % rast med leti 2007 in 2014.). Križarjenja so dosegla kar 248 % rast v sedmih letih, medtem ko so se obiski mest povečali za 82% in dosegli 22 % delež vseh počitniških potovanj. Za primerjavo, počitnice, ki so zaznamovane kot sonce in plaža, so med letoma 2007 in 2014 porasle za 39 % in predstavljajo 29 % vseh počitniških potovanj. Vodena potovanja so rasla počasneje in se povečala za 21 % in predstavljajo 20 % vseh počitniških potovanj. V nasprotju s tem pa so počitnice na podeželju stagnirale v smislu obsega in zdaj predstavljajo le 7 % vseh počitniških potovanj.

V nadaljevanju ITB poročila omenjajo trend potovanj izven turistične sezone potovanj. Število potovanj med januarjem in aprilom se je od leta 2007 do leta 2014 povečalo za 60 % in zdaj predstavlja 27 % vseh počitniških potovanj. Za primerjavo, poletna potovanja (maj - avgust) so se povečala za 17 % in imajo 41 % delež, medtem ko so se izleti v septembru - decembru povečali za 16 % in imajo 31 % delež, po podatkih World Travel MONITOR. V istem obdobju so se potovanja v oddaljene kraje dosegla 17 % celotnega trga vseh potovanj. Trg poslovnih potovanj (sestanki, konference, razstave) se je med letoma 2007 in 2014 prav tako povečal za 37 % in dosegel 54 % tržni delež.

Pomemben trend predstavlja trajnostni razvoj. Za trajnostni razvoj turizma je potrebno sodelovanje vseh deležnikov, kot tudi močno politično vodstvo. Namreč, globalni turizem je v porastu, zato

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 21 morajo biti ekonomski, socialni in okoljski vzvodi uravnoteženi za zagotovitev dolgoročnega trajnostnega razvoja turizma (Tutek, Gebbie in Chan, 2015, str. 2).

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 22

4.2. Slovenija in turizem

Turizem v samostojni Sloveniji beleži rast vse od leta 1993, ko smo po začasni izgubi trgov bivših republik in strahu tujcev zaradi vojnega dogajanja v neposredni bližini znova začeli beležiti večje zanimanje gostov iz drugih držav v primerjavi z domačimi gosti. Od leta 1995, odkar je bil ustanovljen Center za promocijo turizma, je Slovenija beležila stabilno rast turističnih prihodov in prihodkov s povprečno 3 % stopnjo. Po podatkih Statističnega urada RS je Slovenija v zadnjih 20 letih več kot potrojila skupno število turističnih prihodov, rast turističnega sektorja pa je v zadnjih letih presegala svetovno in evropsko povprečje na tem področju.

Slika 3: Rast prihodov mednarodnih turistov – Evropa in Slovenija

Vir: STO Slovenija, 2016, str. 5.

V mednarodnem merilu slovenski turizem sicer beleži nadpovprečno rast že zadnjih nekaj let, kljub temu po nekaterih kazalcih pada oz. se njegov položaj primerjalno z ostalimi destinacijami po svetu znižuje. Če je Slovenija leta 2011 zasedala 33. mesto na svetovni lestvici konkurenčnosti, kar je predstavljalo napredek za 11 mest v 4 letih, je slovenski turizem do leta 2016 padel za 6 mest, na 39. mesto, in s tem v 5 letih izgubil polovico prigaranega izboljšanja (Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 in WEF).

Turistični sektor je v letu 2015 zaposloval 13 % vseh zaposlenih v Sloveniji, ustvaril 8 % vrednosti celotnega slovenskega izvoza in prispela 13 % k bruto domačemu proizvodu. Slovenija je v letu 2015 prvič zabeležila več kot 10 milijonov prenočitev, od tega več kot 6 milijonov v hotelih. Ključni trgi ostajajo, skladno s svetovnim trendom, neposredno sosednje in bližnje evropske države Italija, Avstrija, Nemčija, Hrvaška, Nizozemska, Združeno kraljestvo, Ruska federacija, Srbija, Madžarska in Češka republika. Turisti iz teh držav so skupno ustvarili 42 % vseh nočitev in več kot 65 % nočitev tujcev. Kraji, ki ustvarijo največ prenočitev v Sloveniji, so Piran, Ljubljana in Bled, med tipi občin z največ prenočitvami pa so daleč spredaj zdraviliške občine, ki skupno ustvarile kar 45,9 % vseh nočitev (STO Slovenija 2016).

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 23

Slika 4: Prenočitve turistov po vrstah občin 2015

Vir: STO Slovenija, 2016, str. 10.

Strateško se je slovenski turizem s strategijo razvoja turizma v letih 2012-2016 usmeril proti zelenemu konceptu, ki promovira uporabo lokalno dostopnih virov in dobrin; domačo kulinariko ob bogati dediščinski ponudbi. Od leta 2015 Slovenska turistična organizacija implementira tudi sistem zelene sheme slovenskega turizma, v okviru katere se podeljuje znake destinacijam (Slovenia Green Destination) in ponudnikom (Slovenia Green Accomodation), saj so zeleni trendi vse bolj prepoznavni na globalni ravni. Z jesenjo 2016 je Slovenija postala prva uradno priznana turistična destinacija na svetu (Green Destinations, 2016), kar lahko ključno pripomore pri uspešnosti turistične panoge, hkrati pa potrjuje pomen trajnostno usmerjenega delovanja v turizmu in tudi nasploh.

4.3. Brežice in turizem

Turizem v občini Brežice (v tekstu ga bomo enačili z izrazom brežiški turizem oz. Brežicami, obenem pa občino Brežice enačimo z destinacijo Brežice) vse od osamosvojitve države beleži rast in je, kljub občasnim pretresom, vedno kljuboval razmeram na zahtevnem in občasno negotovem trgu. Ni skrivnost, da je turizem še do pred nekaj leti slonel skoraj izključno le na enem – izjemnem ponudniku – Termah Čatež, kjer je bilo ustvarjenih praktično 99 % prihodov, nočitev in tudi dohodkov iz turizma. V zadnjih letih se prebuja vloga alternativne ponudbe, ki (po ocenah odgovornih za turizem na Občini) predstavlja okoli 5 % občinskega turističnega prometa, nasploh pa je turizem v dobri kondiciji in skozi vedno bolj inovativne prakse vztrajno išče poti napredka.

Po izgubi jugoslovanskega tržišča so bile v prelomnem letu 1991 številke primerne kriznim razmeram na turističnem trgu. Število prihodov turistov se je v občini Brežice glede na predhodno leto zmanjšalo za petino, kar petkrat nižje pa je bilo število prihodov tujih gostov, ki so v osamosvojitvenem letu predstavljali zgolj 5 % med prihodi in 3 % med nočitvami. Turisti so takrat v občini ostali v povprečju več kot 5 dni (tujci sicer zgolj 2,5 dni). Številke so že v naslednjem letu začele rasti in do leta 1995 presegle vrednosti iz leta 1990, prihodi in nočitve tujcev pa so za izničenje padca potrebovali še dodatnih nekaj let. Na prelomu tisočletja je bilo v Brežicah zabeleženih preko 120.000 prihodov in pol milijona nočitev, od česar je tri četrtine še vedno odpadlo na domače goste. Povprečna doba bivanja se je skladno s svetovnimi turističnimi trendi zniževala, kar pa ni veljalo za tuje turiste, ki so v Brežicah preživeli povprečno že več kot 3 dni. Statistika je v vseh pogledih, z izjemo nekaj nihanj v letu 2002 in 2003, beležila vztrajno rast vse do let gospodarske krize, ki se je na

8 Splošen geografski oris občine Brežice je podan v Prilogi 1.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 24 primeru brežiškega turizma najbolj poznala med letoma 2010 in 2012. Turistična sezona 2009 še vedno velja za rekordno po številu nočitev (zabeleženih je bilo skoraj 640.000), število prihodov pa je v zadnjih letih celo višje in se približuje 190.000. Rasti in razvoju turizma je sledila tudi ponudba namestitvenih kapacitet. Okoli leta 1990 je občina premogla okoli 3.300 ležišč, v letu 2015 pa že skoraj 5.000. Od teh jih skoraj polovico odpade na kamp v Termah Čatež, približno tretjino na hotele, bistven porast ležišč pa je v zadnjih letih zaznati pri ostalih ponudnikih (hostel, apartmaji, turistične kmetije in sobe).

Če so v začetnem poosamosvojitvenem obdobju imeli pri rasti turizma ključno vlogo slovenski gostje, pa se je to s časom spremenilo. Število prihodov in nočitev tujih gostov praktično neprestano raste – tujci danes predstavljajo že skoraj polovico vseh gostov. Na drugi strani število prihodov slovenskih gostov v zadnjih osmih letih beleži negativen trend (v zadnjih dveh letih se sicer obrača navzgor), še bolj pa je ta izrazit pri številu nočitev domačih gostov, ki je od leta 2009 upadlo skoraj za petino. Povprečna doba bivanja je pri tujcih do nedavnega beležila rast, v skupni vrednosti pa se znižuje; s približno 3,4 dni v letu 2015 je še vedno precej nad slovenskim povprečjem (2,6 dni).

Na podlagi podatkov SURS lahko rečemo, da je turizem v brežiški občini izrazito sezonske narave s prevlado poletnih mesecev in absolutnim avgustovskim viškom. V skoraj vseh mesecih leta je opazen pozitiven trend prihodov in nočitev tujih turistov, statistike domačih gostov pa niso spodbudne in večinoma nakazujejo negativno tendenco. Z naskokom najboljši tuji gostje so že vrsto let Italijani, ki pa so leta 2015 ustvarili približno četrtino manj nočitev kot leta 2011 (takrat skoraj 90.000). Na drugem mestu so zadnja leta Nizozemci: v zadnjih dveh letih so s približno 7.000 prihodi ustvarili okoli 50.000 nočitev (oboje na letni ravni), iz česar izhaja, da v Brežicah bivajo nadpovprečno dolgo – približno 8 dni. Sledijo hrvaški in srbski gostje: po padcu ob globalni recesiji se njihovo število v zadnjih letih znova povečuje. Avstrijski gostje že leta ostajajo v približno istem številu, medtem ko se število nemških počasi povečuje. V zadnjih letih je izrazito nestalnost zaradi političnih razmer zaznati na ruskem trgu z viškom nočitev med 2012 in 2014 (tudi 20.000 letno), in zgolj približno 5.000 nočitvami v 2015. Hit zadnjih let so nedvomno Poljaki in Izraelci – oboji so v 2015 presegli 12.000 nočitev.

Statistika turizma v brežiški občini v 25 – letnem obdobju samostojne države brez dvoma izraža pozitivno sliko. V letu 2015 je bila občina po podatkih SURS na 4. mestu po številu prenočitev (za Piranom, Ljubljano in Bledom) in 5. mestu po številu prihodov turistov (pred Brežicami še Kranjska Gora). Podrobnosti pa na drugi strani jasno razkrivajo nekatere negativne trende, predvsem v povezavi z domačimi gosti. Splošni svetovni trendi sicer še vedno nakazujejo rast v turističnem sektorju, a lahko ta zaradi različnih nestabilnosti marsikatero regijo tudi zaobide. Zato je še toliko bolj pomembno, da brežiški turizem kmalu poišče odgovore in rešitve na pereče problematike, razvoj pa nastavi v smeri pestre in visokokakovostne trajnostno naravnane ponudbe, temelječe na lokalnih virih.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 25

5. KDO SMO IN KJE SMO?9

V procesu nastajanja strategije je pripravljavec izvedel analizo obstoječega stanja na področju razvoja turizma v občini Brežice. V poglavju 5 so predstavljena ključna opažanja in ugotovitve, ki so služile kot podlaga oblikovanju strateških razvojnih in trženjskih usmeritev.

Podrobneje je analiza oz. posnetek stanja z viri predstavljen v Prilogi 1 (po področjih, kot so nanizana v nadaljevanju). Analiza in ugotovitve vprašalnikov ter delavnic z deležniki pa so predstavljeni v Prilogi 2.

5.1. Pregled turistične ponudbe, povpraševanja in organiziranosti (vključno s proračuni in porabo le-tega) ter finančnega poslovanja ponudnikov v občini Brežice

Občina Brežice zagotovo sodi med najbolj turistične občine v Sloveniji, saj se v zadnjih letih redno uvršča med prvih pet občin po številu opravljenih nočitev in prihodov. Občina je bogata z raznovrstnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, etnološkimi posebnostmi in zabavnimi dogodki, ki jih nekateri ponudniki uspešno tržijo in z njimi oblikujejo turistično podobo občine Brežice. Monopolni delež opravljenih nočitev in ostalih turističnih storitev brez dvoma opravljajo največje slovenske terme – Terme Čatež, ki kraju zagotavljajo njegovo turistično prepoznavnost in s tem pospešujejo turistični utrip.

Kot odgovor na veliko turistično povpraševanje, ki v zadnjih 15 letih presega pol milijona nočitev, zadnji padec tik pod 600.000 nočitev pa je bil zabeležen leta 2012, se turistična ponudba v občini Brežice nenehno širi in je v letu 2015 premogla skoraj 5.000 ležišč (SURS, 2016).

Med ostalimi ponudniki storitev prednjačijo vinarji, ponudniki kmečkega turizma, ponudniki vodnih in športnih storitev ter nosilci kulturno-dediščinskih dejavnosti, in jih je glede na podatke iz Registra ponudnikov turističnih storitev iz leta 2016 več kot 100. Ponudniki imajo sicer v okviru območne Obrtno-podjetniške zbornice Brežice možnost organizacije in združevanja, vendar le-ta do sedaj ni prevzela pobude v turističnem razvoju. Ta naloga je na ravni občine poverjena ZPTM, ki znotraj svojega obsega del pokriva veliko različnih pristojnosti in ne uspe realizirati v celoti vseh nalog javnih služb, ki so mu poverjene.

Med drugim javni zavod ZPTM zelo uspešno organizira različne zabavne in kulturne dogodke, s katerimi se je ime Brežic v zadnjih letih utrdilo na zemljevidu predvsem poletni festivalov in poletnega večernega dogajanja. Prav tako uspešno razvija svoj mladinski program, ki dopolnjuje letni koledar dogodkov. Ravno programi mladinskih izobraževanj so pogosto usmerjeni tudi v pridobivanje turističnih znanj. Ob tem vodi tudi mladinski hostel kot tržno dejavnost.

Zelo aktivno na področju turizma deluje civilna Občinska turistična zveza, ki združuje vsa turistična in še nekatera druga društva v občini in aktivno sooblikuje turistični razvoj in ponudbo v občini Brežice.

Ponudba v občini je tako predvsem zelo razdrobljena med enega velikega ponudnika, Terme Čatež, nekaj v lokalnem merilu večjih ponudnikov, kot so npr. Terme Paradiso in veliko skupino majhnih ponudnikov. Ti v veliki meri delujejo med seboj nepovezano, turizmu v občini Brežice pa manjka aktivno destinacijsko vodenje, prepoznavnost in promocija ponudbe.

9 Podrobnejši opis in oris stanja v občini Brežice na področju turizma je v celoti podan v Prilogi 1.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 26

5.1.1. Turistična ponudba v občini Brežice

PRIMARNA TURISTIČNA PONUDBA Med primarno turistično ponudbo uvrščamo vse elemente pokrajine (naravne in kulturne), ki so prisotni v občini ne glede na razvoj turizma ali drugih dejavnosti, predstavljajo pa osnovo in priložnost za njegov razvoj.

Občina Brežice je občina sotočja Save in Krke, obsežne obdelane ravnine in termalnih vrelcev ob obeh rekah ter vinogradniških gričev in gozdnatih vrhov na severu in jugu pokrajine. V ravninskih predelih so še prisotni ostanki mokrotnih (predvsem hrastovih) gozdov (posamezna hrastova drevesa slovijo kot najmogočnejši predstavniki svoje vrste v Sloveniji). Vse redkejša mokrišča in vlažna travišča so (nekatera) tudi zavarovana. Na številnih območjih so našle zatočišče redke rastlinske in živalske vrste (ptič čebelar v kremenčevih peskokopih). Vzpeti svet občine predstavlja kultivirana pokrajina s trajnimi nasadi sadnega drevja in vinogradi v termalnem pasu, višje predele pa porašča gozd. Nekateri predeli (predvsem na Gorjancih in Orlici) so zakraseli – jamarji v zadnjih letih odkrivajo številne nove jame, vendar, razen redkih izjem (Ajdovska jama), niso dostopne za turiste. Kot posebnost, ki jo je omogočila naravna danost – gričevja iz kremenčevega peska – lahko izpostavimo repnice.

Nekatere znamenitosti in zavarovani območji so naštete v nadaljevanju (podrobno so predstavljene v Prilogi 1): - Jovsi, - sotočje Save in Krke, - brežiški mestni park in parka v Mokricah ter Pišecah, - mogočni hrasti v Dobravi, - reka Gabernica in jama Duplo, - gnezdišče ptičev čebelarjev, - Ajdovska jama in druge jame, - repnice, - zavarovana območja narave (Kozjanski regijski park), - Sv. Vid.

Ključni element narave, na katerem sloni praktično ves turizem občine Brežice, je termalna voda. Pomeni temelj razvoja termalne ponudbe v Termah Čatež in Temah Paradiso Dobova, ki skupaj ustvarita veliko večino prihodkov brežiškega turizma. Termalna ponudba je z izkoriščanjem termalne vode že na izjemno visoki stopnji, povečevanje turizma je iz tega naslova možno le z večanjem kapacitet oziroma s prestrukturiranjem ponudbe.

Druga naravna danost, na kateri sloni del turizma brežiške občine, predstavlja pa velike obete, je (naravno) tekoča voda, predvsem vodotoka Save in Krke. Medtem ko slednja že predstavlja pomemben turistično-rekreativni oziroma sprostitveni prostor za lokalno prebivalstvo in turiste, pa se ponudba na reki Savi načrtuje skladno z izgradnjo verige hidroelektrarn. Turizem na in ob vodi danes ponuja določen nabor aktivnosti (kopanje, veslanje, supanje, ribolov ipd.), bolj usmerjen pristop z ureditvijo vodnega in obvodnega prostora pa ponuja še precejšnje možnosti napredka na tem področju.

Tretji element primarne ponudbe, ki predstavlja temelj razvoja turistične panoge, je kulturna pokrajina. Podobo vinogradniških gričev, zelene ravnice ob počasnih rekah in gozdnatih vrhov dopolnjujejo številni kozolci, toplarji, koruznjaki, čebelnjaki, cerkvice, kapelice in razpela.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 27

Kulturno pokrajino občine bogati izjemna kulturna dediščina. Mesto z okolico zaznamujejo ohranjeni in obnovljeni gradovi: Brežice z Viteško dvorano, Mokrice, Pišece in Bizeljsko. Podobo mesta močno določa vodovodni stolp iz leta 1914, ki je postal simbol mesta, med izpostavljene znamenitosti pa uvrščamo tudi železni most čez Krko in Savo (most Franca Jožefa), ki so ga predali v uporabo leta 1906. Priložnost turističnega razvoja ponujajo številna arheološka najdišča (arheološki parki), prav tako kulinarika v povezavi s šegami in navadami prostora skozi zgodovino, zapuščina jezikoslovcev in literatov ter umetnostne obrti.

SEKUNDARNA TURISTIČNA PONUDBA OBČINE BREŽICE Med sekundarno ponudbo štejemo vso ponudbo in infrastrukturo, ki je bila zgrajena in služi neposredno turistični dejavnosti in njenemu razvoju.

Nastanitvene zmogljivosti so v brežiški občini raznovrstne in dokaj razpršene, pretežni delež pa je skoncentriran v Termah Čatež (kamp in hoteli). V zadnjih letih se, glede na pregledano statistiko, število nastanitvenih ponudnikov povečuje in diverzificira, vedno večja je tudi razpršenost ponudnikov na območju občine. Kvaliteta nastanitvenih kapacitet je na srednji ravni, izstopa hotelska ponudba Term Čatež in Term Paradiso, prav tako po odličnosti slovi kamp v Termah Čatež. Ostali ponudniki so kategorizirani s 3* ali manj.

Skupno število ležišč se je v zadnjih 8 letih (2008 - 2015) povečalo s 4.574 na 4.945 (8,1 %). Rast skupnega števila je bila zmerna, v letih 2009 in 2014 rahlo negativna. Izjemno, 78 % rast v tem obdobju beležimo v kategoriji »ostalo« (mladinski hoteli, turistične kmetije, apartmaji, zasebne sobe). V to številko lahko vključimo nastanek novega hostla (pri MC Brežice), vedno večje zanimanje za turizem na kmetijah (tudi zidaniški turizem) in sobodajalstvo v okolici Čateža (Čatež ob Savi) ter Brežicah. Na drugi strani je število ležišč v hotelih in podobnih objektih (moteli, penzioni, gostišča in prenočišča) zraslo le za dober odstotek, v kriznih letih (2009 in 2010) pa beležilo močan padec. Največji delež ležišč v občini (danes skoraj polovica vseh, v preteklosti še več) odpade na kamp v Termah Čatež (2.400 ležišč).

Kulinarika in gastronomija sta danes med vodilnimi motivi turističnega prizadevanja. Sodobni turist je spoznal, da mu ne omogočata le bolj ali manj polnega želodca, ampak predvsem odkrivanje in spoznavanje posebnosti lokalnih kultur in življenjskih slogov na določenem območju.

Po občini Brežice se vijeta dve vinsko turistični cesti in sicer: Bizeljsko-sremiška vinsko-turistična cesta in Podgorjanska vinsko-turistična cesta; obe potekata tudi po drugih občinah vinske regije. Poleg vinske ponudbe posamezniki ob poteh ponujajo sadje in izdelke iz sadja. Okrepčati se je mogoče na turističnih kmetijah in pri gostinskih ponudnikih. Poti sta speljani mimo številnih naravnih in kulturno- zgodovinskih znamenitosti in ponujata razglede na pokrajino občine.

Občina Brežice skupaj z največjim ponudnikom na področju turizma – Termami Čatež, in nekaterimi manjšimi ponudniki, predstavlja relativno dobro okolje za razvoj športnega turizma. Na voljo so številni športni objekti za dvoranske športe in športe na prostem (podrobnejši inventar je predstavljen v Prilogi dokumenta). Z naravnimi danostmi so pogojene športno-rekreativne aktivnosti v naravi, predvsem športi na in ob vodi, pokrajina je primerna tudi za izletništvo, sprehode, pohode, tek, kolesarjenje in mnoge druge aktivnosti.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 28

Center kongresnega in poslovnega turizma v občini so Terme Čatež. Poleg njih se v zadnjih letih s ponudbo manjših kapacitet na trgu uveljavljajo tudi drugi ponudniki.

Ponudba wellness storitev ima v občini Brežice najdaljšo tradicijo v Termah Čatež. Pred nekaj leti so z novo velneško ponudbo na trg stopili v Termah Paradiso v Dobovi. Na področju wellness storitev se vse bolj vključujejo tudi manjši ponudniki namestitev, ki ob prenočiščih ponujajo še različne dodatne aktivnosti (predvsem jacuzzi in savne).

Izobraževalni in kulturni turizem pridobiva na pomenu. V občini Brežice je z izobraževanjem povezana predvsem ponudba Posavskega muzeja Brežice, poleg njega pa se skromno uveljavljajo še nekatere zbirke starin in posebnih predmetov iz zgodovine tega območja (majolike) ter muzeja kovaštva ter lovstva. Že nekaj let (desetletij) pa so izobraževanju namenjene tudi nekatere učne poti, med drugim Koščeva pot v Jovse, Gozdna učna pot Pišece in Vodna učna pot Gabernica.

Občina Brežice se je v preteklih letih uspela uveljaviti na področju kulturnih dogodkov, med katerimi izstopa FESTIVAL STARE GLASBE SEVIQC BREŽICE, ki je najuglednejši in najstarejši festival stare glasbe v Sloveniji, dve festivalski prizorišči sta tudi v občini Brežice, in sicer Viteška dvorana gradu Brežice in grad Pišece. V občini Brežice se tekom leta zvrsti še veliko drugih kulturnih dogodkov, med drugim tudi BREŽICE, MOJE MESTO, Čateška noč, Dobovski fašjenk, Brežice, moje praznično mesto, Mini festival družine, Brežiški festival piva, Martinovanje, …

Posebno, a pomembno in nenadomestljivo, vlogo v turistični ponudbi predstavljajo spominki, ki so pomemben del vsake turistične ponudbe, zato je nujna strategija njihovega načrtovanja. Če citiramo prof. Janeza Bogataja, je spominek »vsak predmet, izdelek ali spoznanje, ki nam predstavlja posebnosti naravnega okolja in ustvarjalne različnosti vsakdanjikov in praznikov prebivalcev dežel, pokrajin, dolin, mest, vasi, tudi posebnosti, ki nam jih ponujajo v muzejih, naravnih parkih, turističnih centrih idr.« (Bogataj, 2008). Trenutno so v Brežicah na voljo lokalna vina, med, posušeno sadje, različni izdelki domače in umetnostne obrti, izdelki slanega peciva … Če povzamemo prof. Bogataja (2008), je pri ocenjevanju spominkov pomembno naslednje: likovno estetska vrednost, dediščinska vrednost, identitetna ali razpoznavna vrednost, turistično promocijska vrednost kraja, regije, države, produkcija in trženje. Povečanje ponudbe lokalnih ponudnikov pridelkov in izdelkov kmetij v Posavju ter unikatnih izdelkov domače in umetnostne obrti lokalnih umetnikov in obrtnikov (na primer Radomira Antić - izdelovalka šopkov in aranžmajev iz suhega cvetja in drugih naravnih materialov, Arteus - Matjaž Sokač – izdelava stenskih slik, reliefov, porcelana..., Klemen Zorko in Peter Pajdaš – izdelki umetnostnega kovaštva).

Prav tako je potrebno določiti nosilne spominke na občinskem in krajevnem nivoju. Priporoča se organizacija lokalnega natečaja za izbiro najboljših spominkov. Na natečaju lahko sodelujejo spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo naslednja področja: - kulturno in naravno dediščino - sodobno ustvarjalnost - turistični kraj - značilnosti regije

Izmed vseh prispelih spominkov na natečaj posebna komisija v sestavi etnologa, oblikovalca ali likovnika in tržnika izbere najboljše spominke, ki prejmejo finančno nagrado. Razglasitev rezultatov je javna, hkrati z razstavo najboljših spominkov in njihovih zgodb. Strokovna komisija upošteva pri ocenjevanju spominkov naslednje kriterije:

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 29

- identitetna in razpoznavna vrednost, - dediščinska vrednost, - likovno estetska vrednost, - turistično promocijska vrednost kraja in regije,

Samo s sistematičnim delovanjem na področju spominkarske ponudbe bo občina Brežice pridobila kakovostne in prepoznavne spominke v turizmu, ki bodo uporabni tudi kot darila na poslovnem in občinskem nivoju, posledično pa bodo pripomogla tudi k večji prepoznavnosti regije.

Analiza zgodbarjenja v slovenski turistični promociji opravljena s strani agencije Spirit (2013, str. 195- 198) je pokazala, da krovne zgodbe v posavski regiji še ni. Na tem mestu smo na osnovi pregleda strokovne literature, promocijskih gradiv in ustnega izročila identificirali osrednje zgodbe občine Brežice (natančen opis zgodb v Prilogi 1), ki jih lahko razporedimo v dve področji glede na pomembnost tematike za turistični razvoj občine Brežice: zgodbe o gradovih in zgodbe o vodi.

KLJUČNE UGOTOVITVE GLEDE TURISTIČNE PONUDBE

Opisana podoba pokrajine je zasidrana v čutenju domačinov in precej prepoznana tudi v turistični promociji občine Brežice, vendar pa skrb za konkretna dejanja v podobi prostora sloni predvsem na turističnih društvih, ki se s svojimi akcijami trudijo za njegovo urejenost. Dejansko zavedanje o pomenu podobe kulturne pokrajine in številnih naravnih in družbenih elementov, ki jih le-ta premore, se navadno kaže predvsem na deklarativni ravni, v praksi pa ljudje večkrat ravnamo nasprotno. Prav tako lahko zavedanje, da njena podoba pomeni enega bistvenih motivov turistov za obisk, ključno spremeni (izboljša) trende v turizmu.

Številne naravne vrednote (zavarovane in nezavarovane) predstavljajo izjemen, a z izjemo termalnih voda in naravnega parka Jovsi skoraj neprepoznan turistični potencial občine Brežice. Ključne, a redke med njimi so izpostavljene, njihova vključitev v turizem pa je izjemno skromna. Večina od naravnih vrednot ni konkretno vključenih v turistično ponudbo in ne beleži »zaznanega« števila obiskov. Številne geomorfološke, geološke, hidrološke in biološke (fito- in zoološke (npr. ornitološke)) posebnosti niso niti prepoznane kot potencial za razvoj turizma.

Drugače velja za kulturno dediščino, ki je bistveno bolj vpeta v turistično ponudbo, hkrati pa daje občini tudi prepoznavnost in pečat. Izjemnost posameznih (tudi zgoraj naštetih) objektov je zagotovilo za uspešno vključevanje v turistično ponudbo.

Na področju gostinske ponudbe se kakovost v zadnjih letih postopoma izboljšuje, saj so potrošniki vse bolj ozaveščeni in hrano vedno bolj dojemajo kot doživetje in obvezen element pri spoznavanju lokalnega okolja v katerem bivajo ali počitnikujejo. Ugotavljamo da je gostinska ponudba občine Brežice pestra, a razen redkih izjem ne presega povprečne kakovosti. Izjema so posamezniki, ki gradijo zgodbo skladno s sodobnimi kulinaričnimi in turističnimi trendi, in posamezne restavracije znotraj hotelskih kompleksov. Večina ponudnikov vztraja v starih okvirih, ki sicer zadovoljujejo stalen segment gostov, ne zadovoljujejo pa potreb novodobnega, zahtevnejšega turista, ki bi si želel spoznati pristno kulinariko območja, kjer potuje ali počitnikuje. Odtenek bolje ocenjujemo stanje na področju vinske ponudbe, ki je kvalitetnejša in raznovrstnejša na štajerski strani občine. Predvsem na Bizeljskem in v okolici so posamezniki naredili pomemben napredek in upravičeno samozavestno in zelo konkretno orjejo ledino vinskega turizma v občini.

Ugotavljamo, da občina z infrastrukturo in naravnimi danostmi vsekakor izkazuje velik potencial na področju razvoja športa in rekreacije (tudi športnega turizma), vendar je to mogoče doseči le s sodelovanjem vseh deležnikov in jasno strategijo. Športne aktivnosti v smislu turistične ponudbe

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 30 tržijo predvsem Terme Čatež (občasno v sodelovanju z Zavodom za šport) in nekateri manjši ponudniki (predvsem aktivnosti na vodi). S turističnega vidika (pa tudi z vidika domačinov) je veliko potrebno narediti na področju rekreativnih dejavnosti in infrastrukture na prostem. Slednja je v pokrajini praktično neopazna: poti in kolesarske steze so redko/slabo/pomanjkljivo označene, v večini pa povsem nepovezane z mestom, največjim ponudnikom (Termami Čatež) ali manjšimi ponudniki. Velik del objektov in potencialnih rekreacijskih površin je slabo dostopen in neprivlačen za uporabo.

Za sodobne turiste kulinarika predstavlja eno od možnosti spoznavanja kulture in načina življenja ljudi na določenem območju. Zato sta promocija in nadgradnja prireditev, kot so Kuhna na ul'ci v središču Brežic, Dan vina, kruha in salam na gradu Brežice in Izbor najboljšega ajdovega kolača na Bizeljskem, izjemno pomembni v turistični ponudbi občine Brežice. V povezavi s kulinaričnimi prireditvami velja načrtovati tudi oživitev starih šeg in navad ter vključitev njihovega prikaza v turistično ponudbo.

Osrednja ugotovitev popisa zgodb je, da med trenutno obstoječimi že oblikovanimi zgodbami ni ene krovne zgodbe, ki bi jo priporočili za osrednjo marketinško zgodbo destinacije. Tako priporočamo, da se v promocijske namene začne graditi tovrstno osrednjo marketinško zgodbo, ki bo združevala oz. opisovala temeljno sporočilo blagovne znamke, predvsem vezane na: vodo, vino in gradove. Ocenjujemo, da je voda tista osrednja podporna zgodba, ki povezuje največ turističnih produktov v Občini Brežice in bi bilo smiselno iskati krovno zgodbo destinacije v smeri vode.

Bolje velja izkoristiti dejstvo, da ima v občini Brežice sedež Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru, saj je v obojestranskem interesu povezovanje in sodelovanje na področju razvoja turizma. V sodelovanju z omenjeno fakulteto in/ali v njenih prostorih bi se odvijal del dogodkov (simpoziji, konference, poletne šole, okrogle mize, izdaja/predstavitev publikacij itd.).

V splošnem velja, da je ključnega pomena dvig kvalitete ponudbe na vseh njenih segmentih (od infrastrukture do izdelka). To je predpogoj uspešne zgodbe, ki jo v drugi fazi lahko dogradimo z uspešnim trženjem.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 31

5.1.2. Turistično povpraševanje v občini Brežice

V občino Brežice je glede na statistične podatke (Statistični urad RS, b. d.)10 lansko leto (2015) prišlo rekordnih 187.343 turistov. V obdobju 2008-2015 je bilo beleženo nihanje prihodov s prvim viškom v 2009 in absolutnim viškom v 2015, najslabše pa je bilo leto 2012. Rast je bila 9,1 % (kar pomeni preko 15.000 obiskovalcev več). Med vsemi prihodi je 48 % tujih gostov, trend njihovih prihodov pa (z izjemo leta2012) narašča. V analiziranem obdobju je bila rast več kot četrtinska. Drugače je z domačimi gosti, katerih število je bilo največje v letu 2009, 2012 pa jih je bilo več kot 15 % manj kot v rekordni sezoni. V zadnjih letih število znova narašča in se približuje številu 100.000/letno. Skupen padec v obdobju je približno 3 %.

Skupaj so turisti v osmih letih ustvarili slabih 5 milijonov nočitev, z izjemo 2012 vsako leto več kot 600.000. rekordna sezona 2009 beleži skoraj 640.000 nočitev, skozi celotno obdobje pa je rast slabe 3 %. Število nočitev domačih gostov je v obdobju 2008 - 2015 precej upadlo (več kot 15 %), število nočitev tujih pa naraslo za tretjino.

Po prihodih in nočitvah so v ospredju trije poletni meseci (višek v avgustu). Prihodi domačih turistov so enakomerneje razporejeni skozi leto, grafikoni pa pokažejo rahlo U oz. V obliko stolpcev (s težiščem na levi strani), kar pomeni, da so bila po prihodih boljša predvsem prva leta obdobja, tudi v zadnjih pa je trend obrnjen navzgor. Nedvomno pa je prva polovica merjenega obdobja (2008-2011) ustvarila več nočitev kot druga (2012-2015). Pri prihodih tujcev je skozi leta v večini mesecev zaznati izrazito pozitiven trend.

Precej drugačno sliko pa odražajo prenočitve, ki skozi leta kažejo sicer pozitiven poletni trend. Podrobnejši pogled razkrije, da je med domačini trend nočitev v veliki večini mesecev (tudi poleti) za obdobje 2008 - 2015 negativen. Pri tujcih veliko rast nočitev beležijo poletni meseci, v ostalih mesecih pa nočitve precej nihajo (tudi 100 % (10.000 nočitev) razlike v določenem mesecu med posameznimi leti). V splošnem se pri prenočitvah logično kaže večja konstantnost slovenskega trga, zanimivi pa so primeri izstopanja posameznih mesecev (npr. negativni trend domačih nočitev v septembru; veliko število tujih nočitev v januarju).

Ko številke brežiškega turizma za leto 2015 umestimo v regionalno primerjavo, lahko praktično zaključimo, da je posavski turizem v bistvu brežiški turizem. Slednji namreč predstavlja dobrih 97 % prihodov in slabih 98 % nočitev. Približno enako kot v Brežicah je v Posavju tudi razmerje med domačimi in tujimi turisti – domači ustvarijo dobro polovico prihodov (50,5 %) in nekaj več nočitev (52 %). Razmerja v prejšnjih letih so enaka, kot opisano za Brežice: padec števila domačih gostov in povečevanje števila tujih. V Sloveniji so številke prihodov in nočitev bistveno na strani tujih turistov, ki so v letu 2015 ustvarili 69 % prihodov in 64 % nočitev. Število prihodov in prenočitev tujih turistov skozi leta narašča (povečuje se tudi njihov delež v skupni bilanci), medtem ko je število prihodov in prenočitev domačih turistov do vključno 2014 padalo, v zadnjem letu pa se je trend povsem zasukal in slovenski turizem (kot tudi posavski in brežiški) v številu prihodov in nočitev beleži precejšnjo rast.

Hotelske namestitve (hoteli, moteli, penzioni, gostišča in prenočišča) v občini Brežice ustvarijo dobrih 40 % nočitev in slabih 50 % prihodov. Preostalih 50 % turistov prenoči v kampu ali pri ostalih ponudnikih (apartmajska in počitniška naselja, turistične kmetije, hostli …) in tam ustvari skoraj 60 % od skupno več kot 600.000 nočitev v občini. Razmerja se v zadnjih letih malenkost spreminjajo: delež prihodov raste, medtem ko delež nočitev pada. To pomeni, da se v hotelih krajša povprečna doba bivanja, ki je v letu 2008 znašala še 3,22 dni, v letu 2015 pa zgolj 2,84 dni, kar je bistveno nižje od občinskega povprečja (3,59 dni v 2008 in 3,39 dni v 2015). Turisti v kampih in v ostalih tipih

10 V kolikor ni zabeleženo drugače, je vir statističnih podatkov Statistični urad RS (b.d.).

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 32 nastanitev bivajo v povprečju dlje kot v hotelih. Zanimiv je tudi podatek, da hotelske nastanitve koristi več kot polovica tujcev in zgolj dobra tretjina Slovencev, ki obiščejo občino. Ostali so nastanjeni v kampu in pri ostalih (že zgoraj naštetih) ponudnikih.

Glede najbolj pomembnih trgov iz katerih prihaja največ gostov smo ugotovili, da je največ nočitev ustvarijo turisti iz Italije, za njimi so turisti iz Hrvaške in Avstrije.

5.1.3. Organiziranost turizma v občini Brežice

Turizem v občini Brežice je organiziran v okviru treh sektorjev – javnega, zasebnega in civilnega, v katerega so vključeni in organizirani posamezni predstavniki.

Javni sektor na področju turizma v občini Brežice predstavljajo organi Občine, krajevnih skupnosti ter javni zavod Zavod za podjetništvo, turizem in mladino ZPTM, ki delujejo na področju turizma11. Na regionalnem nivoju deluje Regionalna razvojna agencija Posavje, v kateri je turizem eno temeljnih in prioritetnih področij, ki jih agencija podpira in razvija.

Skladno z Zakonom o lokalni samoupravi občina skrbi za promocijo turizma kot eno izmed izvirnih nalog na področju gospodarstva, ki so strateškega pomena za občino Brežice (Občina Brežice, 2009, 10. člen). V okviru vodstva Občine področno tematiko turizma obravnava delovno telo Občinskega sveta Občine Brežice, Odbor za gospodarstvo kot stalno delovno telo Občinskega sveta (Občina Brežice, 2009, 29. člen). Z 99. čl. Poslovnika Občinskega sveta občine Brežice so njegove naloge povezane s turizmom, predvsem skrb za sodelovanje med občino in gospodarskimi subjekti in razvoj podjetništva, obrti, trgovine in turizma. Strokovno izvajanje nalog podpira Oddelek za družbene dejavnosti, gospodarstvo, kmetijstvo in razvoj znotraj Občinske uprave Občine Brežice.

Osrednjo vlogo izvajanja javnih nalog v občini na področju turizma prevzema Zavod za podjetništvo, turizem in mladino (ZPTM) in v njegovem okviru posebna notranja organizacijska enota Center za podjetništvo in turizem (CPT). Javni zavod Mladinski center Brežice je ustanovila Občina Brežice leta 1997, 2011 mu je pripojila javni zavod Zavod za podjetništvo in turizem Brežice in prvotni javni zavod preoblikovala v danes delujoči Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice (ZPTM). Na področju turizma je naloga ZPTM izvajanje politike spodbujanja razvoja turizma v občini. Znotraj ZPTM deluje kot ožji kolegijski organ direktorja strokovni svet, sestavljen iz treh odborov med katerimi je tudi Odbor za turizem. Dejavnosti ZPTM se financirajo iz sredstev proračuna ustanovitelja, iz drugih javnih sredstev in evropskih skladov, s prodajo blaga in storitev na trgu, z darili, donacijami, volili in prejemki iz drugih zakonitih virov. Iz proračuna ustanovitelja zavod pridobiva sredstva na podlagi potrjenega letnega programa dela (ZPTM, 2012a).

V skladu s tem ima ZPTM Brežice v ustanovnem aktu12 navedene naloge, ki jih na področju turizma izvaja kot javno službo: - priprava in izvajanje strategije razvoja turizma, - organiziranje, izvajanje in vodenje dejavnosti Turistično informativnih centrov na območju občine Brežice, - zbiranje in ažuriranje baze podatkov o turistični ponudbi v občini s statistično obdelavo in analizo podatkov o turističnem prometu, kakovosti ponudbe in zadovoljstvu gostov,

11 ZPTM kot edini javni zavod, ki se ukvarja s turizmom v okviru javne službe; drugi zavodi (npr. Posavski muzej Brežice, Zavod za šport, idr.) imajo svojo primarno funkcijo na drugih področjih in na področju turizma delujejo komplementarno. 12 Odlok o preoblikovanju javnega zavoda Mladinski center Brežice v javni zavod Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice – UPB1 (Uradni list, št. 87/2012)

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 33

- priprava turističnih projektov, - spodbujanje razvoja in oblikovanje celovite turistične ponudbe in turističnih produktov, - organiziranje in izvajanje izobraževalnih delavnic, konferenc, seminarjev, sejmov in drugih dogodkov, - vključevanje aktivnosti turističnih društev ter administrativna pomoč pri njihovem delovanju, - spodbujanje razvoja in urejanja objektov turistične infrastrukture, - načrtovanje in izvajanje marketinške in informacijsko promocijske dejavnosti (oblikovanje in urejanje vsebin turističnega spletnega portala in drugih elektronskih medijev, izdajanje informacijskega in promocijskega gradiva na področju turizma) ter analiziranje učinkov promocijske aktivnosti, - organiziranje in izvajanje skupnih nastopov na sejmih ter drugih predstavitvah doma in v tujini, - organizacija in izvajanje skupnih prireditvenih dejavnosti ter koordinacija pri koledarju prireditev vključno z izdelavo letnega in obdobnih koledarjev prireditev v občini, - načrtovanje, organizacija in izvajanje promocijskih aktivnosti stikov z javnostjo na področju turizma, - raziskovanje in analiziranje posameznih turističnih trgov, - spodbujanje razvoja in raziskovanja z namenom razvijanja inovativne in atraktiven turistične ponudbe za ciljne skupine in trge, - spremljanje, obdelava in analiziranje podatkov o turističnem prometu, - sodelovanje in povezovanje z drugimi subjekti s področja turizma med drugim tudi z nacionalno turistično organizacijo, - sodelovanje pri pripravi in izvedbi Regionalnega razvojnega programa regije Posavje za področje turizma na območju občine Brežice13.

Zgoraj navedene naloge, ki jih NOE CPT izvaja v okviru zastavljenih letnih programov dela, praktično obsegajo celoten splet nalog za uspešno opravljanje vseh glavnih funkcij managementa turistične destinacije, torej razvojne funkcije, funkcije trženja in informiranja ter funkcije zastopanja interesov turizma v ožjem in širšem okolju. V skladu s tem se ZPTM kaže kot najprimernejša organizacija za razvoj uspešnega managementa turistične destinacije.

Vendar ne glede na široko opredelitev nalog in aktivnosti, NOE CPT danes uspe v okviru programa dela izvajati v celoti le nekatere od nalog managementa turistične destinacije in sicer predvsem:

- organiziranje, izvajanje in vodenje dejavnosti dveh Turistično informativnih centrov na območju občine Brežice in sicer enega v Termah Čatež ter drugega starem mestnem jedru, v Mestni hiši. Predstavitev dejavnosti TIC Brežice se nahaja na ločeni spletni strani (www.discoverbrezice.com), - zbiranje in ažuriranje baze podatkov o turistični ponudbi v občini s statistično obdelavo in analizo podatkov o turističnem prometu, kakovosti ponudbe in zadovoljstvu gostov, - organiziranje in izvajanje izobraževalnih delavnic, konferenc, seminarjev, sejmov in drugih dogodkov, - spodbujanje razvoja in urejanja objektov turistične infrastrukture, - organiziranje in izvajanje skupnih nastopov na sejmih ter drugih predstavitvah doma in v tujini, - organizacija in izvajanje skupnih prireditvenih dejavnosti ter koordinacija pri koledarju prireditev vključno z izdelavo letnega in obdobnih koledarjev prireditev v občini, - sodelovanje pri pripravi in izvedbi Regionalnega razvojnega programa regije Posavje za področje turizma na območju občine Brežice (ZPTM, 2012b). Na podlagi prejetih vprašalnikov in mnenja udeležencev delavnic v sklopu priprave Strategije ti zaznavajo, da se CPT torej danes posveča predvsem zagotavljanju osnovnih turističnih informacij

13 Vir: http://www.zptm.si/zptm/enote/cpt-tic-brezice.htm, 23.12.2016

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 34

turistom, ki pridejo v turistično destinacijo ter organizaciji dogodkov, sejmov in festivalov v Brežicah. Med slednjimi se je v zadnjih nekaj letih močno razvil festival Brežice, moje mesto (BMM), intenzivno pa razvijajo tudi niz poletnih dogodkov v starem mestnem jedru, poimenovan Promenada. CPT organizira tudi POK (podjetniško-obrtni in kmetijski sejem), ki spada med večje prireditve izven glavne turistične sezone (okvirno 5000 udeležencev).

Določene funkcije managementa turistične destinacije se danes sicer po mnenju anketirancev še ne izvajajo na zadovoljivem nivoju. Turistični ponudniki (glej Priloga 2) pogrešajo predvsem bolj aktivno vlogo NOE CPT pri vzpostavljanju in spodbujanju sodelovanja in povezovanja med turističnimi ponudniki v občini ter koordiniranju njihovih skupno dogovorjenih aktivnosti in nalog.

Z vidika izpolnjevanja nalog v okviru glavnih funkcij managementa turistične destinacije pa lahko ugotovimo, da NOE CPT danes še ne izvaja na zadovoljivem nivoju dveh funkcij destinacijskega managementa. To sta razvojna funkcija ter funkcija trženja in promocije celovite turistične ponudbe in edinstvenih doživetij na ravni turistične destinacije. V tem okviru tudi ne izvaja v celoti aktivnosti teh dveh funkcij, ki jih sicer ima opredeljene v opisu svojih nalog in aktivnosti, kot so:

- priprava in izvajanje strategije razvoja turizma, - priprava turističnih projektov, - spodbujanje razvoja in oblikovanje celovite turistične ponudbe in turističnih produktov, - vključevanje aktivnosti turističnih društev ter administrativna pomoč pri njihovem delovanju, - načrtovanje in izvajanje marketinške in informacijsko promocijske dejavnosti (oblikovanje in urejanje vsebin turističnega spletnega portala in drugih elektronskih medijev, izdajanje informacijskega in promocijskega gradiva na področju turizma) ter analiziranje učinkov promocijske aktivnosti, - načrtovanje, organizacija in izvajanje promocijskih aktivnosti stikov z javnostjo na področju turizma, - raziskovanje in analiziranje posameznih turističnih trgov, - spodbujanje razvoja in raziskovanja z namenom razvijanja inovativne in atraktivne turistične ponudbe za ciljne skupine in trge, - sodelovanje in povezovanje z drugimi subjekti s področja turizma med drugim tudi z nacionalno turistično organizacijo.

Tabela 4: Naloge ZPTM

Naloge ZPTM z odlokom Funkcije Program dela CPT Funkcije, ki DMO jih ne izvaja priprava in izvajanje strategije razvoja Razvojna f. / priprava in turizma izvajanje strategije razvoja turizma organiziranje, izvajanje in vodenje informiranje organiziranje, izvajanje in dejavnosti Turistično informativnih vodenje dejavnosti dveh centrov na območju občine Brežice Turistično informativnih centrov na območju občine Brežice in sicer enega v Termah Čatež ter drugega starem mestnem jedru, v Mestni hiši; www.discoverbrezice.com zbiranje in ažuriranje baze podatkov o Razvojna f., zbiranje in ažuriranje baze statistična

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 35 turistični ponudbi v občini s statistično trženje podatkov o turistični obdelava in obdelavo in analizo podatkov o ponudbi v občini, katalog analiza turističnem prometu, kakovosti podatkov o ponudbe in zadovoljstvu gostov turističnem prometu, kakovosti ponudbe in zadovoljstvu gostov priprava turističnih projektov Razvojna f. delno delno spodbujanje razvoja in oblikovanje Razvojna f. delno delno celovite turistične ponudbe in turističnih produktov organiziranje in izvajanje Razvojna f. organiziranje in izvajanje / izobraževalnih delavnic, konferenc, izobraževalnih delavnic, seminarjev, sejmov in drugih dogodkov konferenc, seminarjev, sejmov in drugih dogodkov vključevanje aktivnosti turističnih Zastopanje delno Delno društev ter administrativna pomoč pri tur. njihovem delovanju interesov, razvojna f. spodbujanje razvoja in urejanja Razvojna f. spodbujanje razvoja in / objektov turistične infrastrukture urejanja objektov turistične infrastrukture načrtovanje in izvajanje marketinške in Trženje in www.discoverbrezice.com; analiziranje informacijsko promocijske dejavnosti informiranje katalog, mini kartice; učinkov (oblikovanje in urejanje vsebin delno promocijske turističnega spletnega portala in drugih aktivnosti elektronskih medijev, izdajanje informacijskega in promocijskega gradiva na področju turizma) ter analiziranje učinkov promocijske aktivnosti organiziranje in izvajanje skupnih Trženje in organiziranje in izvajanje / nastopov na sejmih ter drugih informiranje skupnih nastopov na predstavitvah doma in v tujini sejmih ter drugih predstavitvah doma in v tujini organizacija in izvajanje skupnih Razvojna f., organizacija in izvajanje / prireditvenih dejavnosti ter trženje skupnih prireditvenih koordinacija pri koledarju prireditev dejavnosti ter koordinacija vključno z izdelavo letnega in obdobnih pri koledarju prireditev koledarjev prireditev v občini vključno z izdelavo letnega in obdobnih koledarjev prireditev v občini načrtovanje, organizacija in izvajanje Trženje in / načrtovanje, promocijskih aktivnosti stikov z informiranje organizacija javnostjo na področju turizma in izvajanje promocijskih aktivnosti stikov z

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 36

javnostjo na področju turizma raziskovanje in analiziranje posameznih Razvojna f. / raziskovanje turističnih trgov in trženje in analiziranje posameznih turističnih trgov spodbujanje razvoja in raziskovanja z Razvojna f., / spodbujanje namenom razvijanja inovativne in trženje razvoja in atraktiven turistične ponudbe za ciljne raziskovanja skupine in trge z namenom razvijanja inovativne in atraktiven turistične ponudbe za ciljne skupine in trge spremljanje, obdelava in analiziranje Razvojna f., / spremljanje, podatkov o turističnem prometu trženje obdelava in analiziranje podatkov o turističnem prometu sodelovanje in povezovanje z drugimi Zastopanje Sodelovanje z STO delno subjekti s področja turizma med tur. drugim tudi z nacionalno turistično interesov organizacijo sodelovanje pri pripravi in izvedbi Zastopanje sodelovanje pri pripravi in / Regionalnega razvojnega programa tur. izvedbi Regionalnega regije Posavje za področje turizma na interesov razvojnega programa območju občine Brežice regije Posavje za področje turizma na območju občine Brežice

Glavni razlogi za to so po mnenju direktorice ZPTM in vodje centra predvsem kadrovska podhranjenost, saj so za področje turizma redno zaposlene le 3 osebe. Vodja centra poleg turizma pokriva še celoten spekter podjetništva, v upravljanju imajo dva Turistično-informacijska centra (TIC Terme Čatež in TIC Brežice v Mestni hiši), sami pa organizirajo veliko prireditev. Ostale osebe, ki pomagajo na področju turizma, so ali iz drugih sektorjev ali zaposlene za področje turizma preko programa javnih del, kar onemogoča prenos znanj, kakovosten razvoj znanja, kadrov in inovativnost pri delu.

Drugi javni zavodi

Na območju občine Brežice deluje več javnih zavodov, ki neposredno ali posredno delujejo na področju turizma. Med njimi izpostavljamo:

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 37

- regionalni javni zavod Posavski muzej Brežice (PMB), ki domuje v Brežiškem gradu. Zadnji leti PMB intenzivno razvija svojo muzealsko, galerijsko in kulturno ponudbo, s preurejanjem svojih razstav, skrbjo za dostopnost in obveščenost o dogajanju pa redno vnaša pestro dogajanje v vsakdanjo ponudbo. Aktivnosti v PMB so razporejene skozi celo leto, čeprav viške obiskovalcev dosegajo v poletni sezoni. Zaradi izjemne Viteške dvorane je grad privlačna točka tujih turistov. PMB se v zadnjih letih intenzivno povezuje tudi z drugimi turističnimi ponudniki in javnimi zavodi v občini in uspehi so že vidni.

- Regionalno razvojno agencijo Posavje, ki deluje na ravni regije in v kateri je turizem eno temeljnih in prioritetnih področij, ki jih agencija podpira in razvija. V okviru Regionalnega razvojnega programa 2007-2013 je bila vzpostavljena Regionalna destinacijska organizacija Posavje (RDO Posavje), razvita regionalna destinacijska znamka in pripravljena Strategija razvoja turistične destinacije Posavje (2011-2015). V okviru RDO Posavje je bila vzpostavljena spletna stran in razviti integralni produkti. RDO se trenutno aktivno ne upravlja, produkti se ne tržijo. V okviru priprav novega regionalnega razvojnega programa je bilo pripravljenih več projektov s področja turizma, ki pa med seboj niso povezani in usklajeni.

- Zavod za šport, katerega ena izmed nalog je upravljanje s športno infrastrukturo v občini Brežice in organizacija njene uporabe. Uporaba športnih objektov (dvoran, telovadnic, stadionov) je v prvi vrsti namenjena javnim izobraževalnim zavodom v občini in domačim športnim in rekreativnim društvom, kar zagotavlja večji del zasedenosti kapacitet. Zavod za šport je v zadnjih letih začel z razvojem tržne dejavnosti športnega turizma.

Povezovanje in sodelovanje drugih javnih zavodov (npr. JGZ Letalski center Cerkje ob Krki, Splošna bolnišnica Brežice, Javni sklad kulturnih dejavnosti, Zavod za varovanje kulturne dediščine RS OE Novo mesto, Zavod za gozdove OE Brežice) v občini, ki neposredno ali posredno delujejo na področju turizma, ni tako intenzivno. Zavodi se usmerjajo predvsem v uresničevanje svojih poslanstev za občane; upoštevati pa je potrebno, da večini za prilagoditev ponudbe za turizem, npr. za organizacijo ponudbe za turiste, primanjkuje predvsem dodatna kadrovska in finančna podpora. Običajno sodelujejo v skupnih aktivnostih na poziv ZPTM ali drugih partnerjev, redko pa samoiniciativno.

Zasebni sektor na področju turizma v občini Brežice predstavlja skupno več kot 300 podjetij, ki imajo registrirano eno od sledečih dejavnosti: zabava, hoteli, muzeji in galerije, turistične kmetije, turizem, vinogradništvo in vinoteke, smučarski centri, apartmaji in prenočišča, avtobusni prevozi, bar, čebelarstvo in medičarstvo, igre na srečo, izposoja avtomobilov in motornih koles, kopališča in zdravilišča, picerije in špageterije, pekarstvo in slaščičarstvo, šport in oprema, taksi, darila, spominki in domača obrt, kultura in umetnost, prireditvena dejavnost in zabava, razstave, sejmi, kongresi.

Register turističnih ponudnikov predstavlja približno 80 posameznih ponudnikov, ki jih lahko smatramo za neposredne nosilce turistične ponudbe. Združujejo se v območno Obrtno-podjetniško zbornico Brežice. Med sooblikovalce turistične ponudbe lahko štejemo tudi nekatera posamezna podjetja, ki sicer niso navedena v registru, so pa zato pomembni členi v lokalni turistični verigi: Integral Brebus (prevoznik in organizator potovanj), Posavc d.o.o., Ars Ramovš Zavod za umetnost, marketing, promocijo in investiranje (organizator festivala Seviqc Brežice) idr. ter nekatere manjše kavarne in bari, ki mestnemu jedru dajejo živahen utrip in omogočajo postanek za turiste. Med ponudniki najbolj izstopajo Terme Čatež, kjer zabeležijo približno 95 % vseh nočitev v občini Brežice ter Terme Paradiso, hotel Čateški dvorec. Ponudniki namestitev se med seboj slabo povezujejo, ni destinacijskega vodenja. Na eni strani imamo skupino manjših ponudnikov, ki so sami zelo aktivni in pripravljeni sodelovati tudi z drugimi (poleg Term Čatež in Term Paradiso še npr. Gostilna Pension Les, Turistična kmetija Martinovi, Repnica Najger), na drugi strani pa takšne, ki pričakujejo predvsem usmerjeno vodenje in angažma od zgoraj.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 38

V civilnem sektorju deluje veliko različnih prostovoljnih društev, ki pomembno sooblikujejo turistično ponudbo, tako dogodkov v občini Brežice, kot tudi sooblikujejo podobo kraja. Turistična društva, ki predstavljajo le del civilnega sektorja, so le del društev, ki pri tem aktivno sodelujejo. Med najbolj aktivna društva, ki s svojimi aktivnostmi posegajo na področje turizma, spadajo še Planinsko društvo Brežice, Društvo vinogradnikov Jesenic – Velika Dolina, Društvo vinogradnikov Bizeljsko, Društvo kmečkih žena Bizeljsko idr.

Turistična društva v občini Brežice (skupaj 18) se združujejo v Občinsko turistično zvezo Brežice. OTZ Brežice je v zadnjih 15 letih izpeljala že več kot 25 projektov, med katerimi je veliko takšnih, ki se vsakoletno ponavljajo (npr. ocenjevanje urejenosti krajev v projektu Moja dežela, lepa in gostoljubna, obnova in varovanje naravne in kulturne dediščine, čistilne akcije, spodbujanje promocije turizma, aktivnosti za mlade (od vrtca naprej), itd.). Turistična in druga prostovoljna društva hkrati tudi organizirajo nekatere večje in bolj odmevne turistične prireditve, kot sta npr. dobovski Fašjenk in Martinovanje na Bizeljskem. OTZ Brežice je v zadnjih letih sama pristopila k analizi svojih dejavnosti in sprejela nekatere strateške smernice za delovanje, ki jih je predstavila v dokumentu Analiza turističnih produktov in njihovih idejnih zasnov znotraj turističnih društev za obdobje do leta 2013 in izdelava analize, vizije turističnih društev za obdobje do leta 2015.

V civilnem sektorju intenzivno delujejo tudi nekateri posamezniki, ki pomembno sooblikujejo turistično ponudbo v Občini Brežice, predvsem na strani dogodkov.

Glavne ugotovitve analize organiziranosti turizma v občini Brežice so naslednje: - Turizem v občini Brežice je organiziran v okviru treh sektorjev – javnega, zasebnega in civilnega, v katerega so vključeni in organizirani posamezni predstavniki.

- Osrednjo vlogo povezovalca in koordinatorja razvoja turizma v občini po pooblastilu Občine Brežice prevzema ZPTM in v njegovem okviru CPT.

- CPT danes, pretežno zaradi neustrezne kadrovske strukture, izvaja le del funkcij managementa turistične destinacije in sicer informiranje turistov, ki pridejo v turistično destinacijo in organiziranje prireditev na občinski ravni.

- Pomembni funkciji destinacijskega managementa, spodbujanje povezovanja in sodelovanja med turističnimi ponudniki v občini za oblikovanje celovite turistične ponudbe turistične destinacije, za razvoj novih, unikatnih, edinstvenih doživetij ter izvajanje funkcije skupnega trženja in promocije turistične destinacije na ciljnih trgih se izvajajo delno znotraj javnih nalog ZPTM.

- Odsotnost izvajanja teh dveh funkcij s strani CPT skušajo nadomestiti posamezni zainteresirani privatni turističnih ponudniki, vendar tudi v skupini privatnih turističnih ponudnikov danes še obstaja prepričanje in pričakovanje usmerjenega vodenja razvoja turizma od zgoraj.

- Civilni sektor, ki je organiziran v vrsti društev, pomembno prispeva k turistični podobi in pestremu dogajanju v občini z organizacijo raznovrstnih prireditev, poleg tega pa z vrsto izvedenimi projekti prispevajo k osveščanju lokalnega prebivalstva o pomenu turizma za lokalno skupnost ter skrbijo za zunanjo podobo kulturne krajine. Civilni sektor je glede na anketne vprašalnike dobro organiziran in povezan za uspešno izvajanje tipičnih funkcij tega sektorja na področju turizma, torej osveščanja lokalnega prebivalstva o pomenu turizma in organizacije prireditev.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 39

- Daleč največji ponudnik Terme Čatež v okviru turizma v občini Brežice in v celotni regiji igra posebno vlogo. Zaradi svoje prisotnosti na več tujih trgih, zbranih znanj o značilnostih trga, turistih in vzpostavljenih tržnih in promocijskih poti že sedaj izvaja nekatere funkcije destinacijskega managementa.

Iz navedenega lahko povzamemo tudi ključne ugotovitve glede sedanje organiziranosti turizma v občini Brežice in sicer, da:

- lahko govorimo o delni organiziranosti in vzpostavljenem sodelovanju med ponudniki znotraj treh glavnih sektorjev (javnega, zasebnega, civilnega), medtem ko je sodelovanje in povezovanje med sektorji še zelo šibko.

- Celovit destinacijski management v občini Brežice ni vzpostavljen. Turistična ponudba v občini se razvija nepovezano, na podlagi individualnih angažmajev posameznih turističnih ponudnikov ali posameznih, majhnih skupin turističnih ponudnikov v občini. S tem pa občina in turistični ponudniki v njej izgubljajo pomemben razvojni potencial in priložnosti, ki izhajajo iz ustvarjenih sinergij med povezanimi turističnimi subjekti v destinaciji.

- Terme Čatež kot daleč največji ponudnik že danes dejansko izvajajo nekatere funkcije destinacijskega managementa, zato je potrebno pri nadaljnji organizaciji upoštevati njihov poseben status v odnosu do drugih ponudnikov.

5.1.4. Finančna sredstva, namenjena za razvoj turizma v občini Brežice

Iz analize proračunske porabe občine Brežice za področje turizma je razvidno, da občina namenja vsako leto več sredstev za turizem. Neposredna vlaganja so tista vlaganja, ki so v proračunu zajeta pod postavko »Promocija Slovenije, razvoj turizma in gostinstva«.

Neposredna vlaganja so v letih 2016-2017 nekoliko nižja kot v letih 2014-2015, predvsem zaradi enkratnih projektov. Neposredna vlaganja sicer iz leta v leto bistveno ne odstopajo.

Posredna vlaganja v turizem, pa na drugi strani, v opazovanem obdobju bistveno naraščajo.

Delež posrednih vlaganj v turizem v celotnih odhodkih občine v letu 2015 predstavlja 1,3 %, delež neposrednih vlaganj predstavlja 1,7 %, torej skupaj 3 % (podrobnosti so predstavljene v Prilogi 1).

5.1.5. Pregled finančnega poslovanja turističnih ponudnikov

Za potrebe analize finančnega poslovanja turističnih ponudnikov smo s pomočjo javno dostopnih podatkov baze Poslovni asistent www.bizi.si (2016) identificirali 360 turističnih ponudnikov v občini Brežice (podrobnosti so predstavljene v Prilogi 1).

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 40

Podrobnejših informacij o število zaposlenih vseh zaposlenih v turizmu na podlagi javno dostopnih podatkov ni bilo mogoče ugotoviti. Naj izpostavimo samo Terme Čatež d.d., kjer smo na podlagi podatkov pridobljenih iz baze www.ebonitete.si, ugotovili, da so le-te v letu 2015 zaposlovale na dan 31.12.2015 355 ljudi14 (v Termah Čatež in v gradu Mokrice) in Terme Paradiso 23 ljudi.

Po podatkih na portalu Slovenia.info (2015) je v turizmu bilo v letu 2015 zaposlenih 13,0 % vseh zaposlenih v Sloveniji in zagotavlja 13 % vseh delovnih mest (103.500 delovnih mest, ki so neposredno in posredno povezani s turizmom). Turizem je v tem letu ustvaril 8 % celotne vrednosti slovenskega izvoza ter k BDP prispeval 13 %.

Stroški dela so se v letu 2015 zmanjšali na 12.727.399,00 € (indeks rasti je bil 0,94) glede na leto 2014, ko ti znašali 13.601.692,00 €. Prav tako so se glede na leto 2014 zmanjšali finančni prihodki iz 1.656.000,00 € na 914.161,00 € v letu 2015 (indeks rasti je bil 0,55).

V letu 2015 pa so v primerjavi z letom 2014, izbrani turistični ponudniki beležili porast dobička (indeks rasti je bil 1,69), ki je leta 2015 znašal 2.901.006,00 € v primerjavi z letom 2014, ko je ta znašal 1.719.065,00 €.

Prihodki podjetij izbranih turističnih ponudnikov v občini Brežice (glede na zgornje kriterije spletnega iskalnika Bizi.si) pa so se v letu 2015 zmanjšali glede na leto 2014 (indeks rasti je bil 0,97) in so znašali 52.358.148,00 €, v letu 2014 pa so ti znašali 53.866.668,00 €. Kot največji turistični ponudnik v občini Brežice so Terme Čatež v letu 2015 beležile celotni prihodek v višini 30.379.870,00 €15, kar predstavlja 56,4 % vseh prihodkov turističnih ponudnikov v občini Brežice. Terme Paradiso pa so v tem letu beležile celotni prihodek v višini 1.479.373,0016 €, kar predstavlja 2,7 % vseh prihodkov turističnih ponudnikov v občini Brežice.

Po podatkih Statističnega urada RS (b. d.) so podjetja (vse dejavnosti) v občini Brežice beležila prihodek v višini 420.875.000 €, kar je približno 0,4 % vseh prihodkov podjetij v Sloveniji (le-ti so leta 2014 znašali 93.571.789.000 €.

5.1.6. Pregled finančnega poslovanja javnih zavodov s področja turizma

Pregledali smo poslovanje tudi drugih javnih zavodov s področja turizma v občini Brežice, kjer nas je zanimalo, koliko sredstev v letnem proračunu in ali je njihova poraba povezana s turistično dejavnostjo.

Na podlagi javno dostopnih podatkov (letnih poročil zavodov) smo pregledali naslednje zavode: ZPTM, Posavski muzej Brežice, Javni zavod za šport Brežice in Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) Brežice. Ob tem izpostavljamo, da tržna dejavnost posameznega javnega zavoda ni neposredno in/ali v celoti povezana s turizmom.

V svojem letnem poročilu za leto 2015, ZPTM (2016) je zavod izkazoval 928.206 € prihodkov od poslovanja in 950.151 € odhodkov, pri tem izkazuje presežek iz tržne dejavnosti v letu 2015, ki je znašal 1.808 €. Le-tega je zavod dolžan v višini 50 % ustvarjenega presežka vplačati v proračun Občine Brežice. Presežek prihodkov nad odhodki ustvarjen iz naslova neprofitne dejavnosti je v letu 2015

14 Po podatkih iz ajpes.si (Vir: Revidirano letno poročilo Terme Čatež d.d. za leto 2015) je bilo v Termah Čatež d.d. zaposlenih na dan 31.12.2015 skupno 379 oseb. 15 Podatek pridobljen iz spletne baze www.ebonitete.si. 16 Podatek pridobljen iz spletne baze www.ebonitete.si.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 41 znašal 1.219 € in bil namenjen razvoj dejavnosti skladno z lastnim Odlokom. Med drugim je del sredstev zavod namenil tudi pokrivanju vsebinskih in investicijskih stroškov v letu 2016, ki izhajajo iz mednarodnih projektov hostla za prilagoditev hostla in vključitev mladih z manj zmožnostmi in sicer v znesku 31.429,23€.

Posavski muzej Brežice (2016) v svojem letnem poročilu za leto 2015 izkazuje 583.302 € celotnih prihodkov. V letu 2015 so sredstva prejeli s strani Ministrstva za kulturo, kakor tudi s strani Občine Brežice v skladu s pogodbo in izdanimi zahtevki za nakup muzejskih predmetov ter projekta arheoloških najdišč. Od ostalih občin soustanoviteljic so na podlagi dodatnih pogodb prejeli sredstva za medsebojno sodelovanje: v višini 10.917,99 € za projekte, v višini 64,37 € za materialne stroške ter 11.944,25 € za plače. Finančna sredstva za poslovanje so bila krita s strani državnega proračuna v višini 74,83 % (Ministrstvo za kulturo je financiralo 69,63 %.), prihodki iz občinskega proračuna so v višini 18,89 % (Občina Brežic je financirala 14,98 %; ostale občine soustanoviteljice 3,92 %) , lastni prihodki iz naslova javne službe v višini 5,22 %, ter 0,67 % predstavljajo prihodki iz tržne dejavnosti. Drugi prihodki iz javnih financ zajemajo vključevanje zavoda v program aktivne politike zaposlovanja – izvajanja javnih del ter v sodelovanju s Centrom za socialno delo Brežice so vključeni v program izvajanja družbeno koristnih del.

Celotni odhodki v letu 2015 so znašali 575.213 €. V primerjavi z doseženimi celotnimi odhodki v preteklem letu so bili višji za 21,04 %, glede na finančni načrt pa so celotni odhodki višji za 2,01 %. Celotni odhodki za izvajanje javne službe predstavljajo 99,72 % celotnih odhodkov, medtem ko razlika 0,28 % predstavljajo odhodki iz tržne dejavnosti. Odhodki za izvajanje javne službe strukturno predstavljajo 30,51 % stroški blaga, materiala in storitev in 69,49 % stroški dela. Presežek prihodkov nad odhodki je razporejen v višini 21.975,75 € za nabavo neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev (službeno vozilo, IKT opremo in opremo za muzejsko trgovino in recepcije…), v višini 12.686,83 € za investicijsko vzdrževanje ter 3.719,00 € za pokrivanje tekočih stroškov poslovanja in morebitnih izgub v poslovanju.

JSKD Brežice (2014) se financira iz javnih sredstev Občine Brežice, JSKD in lastnih prihodkov (vstopnine, prostovoljni prispevki, kotizacije). V letu 2013 so bili uspešna tudi s pridobitvijo večjega sponzorja za projekt Pesem Posavja, nekaj sredstev pa pridobijo v obliki prodaje vstopnic in abonmajev. Razpoložljivi podatki ne omogočajo vpogleda v natančni proračun zavoda in porabo sredstev, ki bi bila povezana s turizmom.

Javni zavod za šport Brežice (2014) je v letnem poročilu za leto 2013 izkazoval 545.359 € prihodkov od poslovanja in 540.506 € odhodkov ter torej skupni presežek prihodkov (z DDV), ki je znašal 4.847 €. Razpoložljivi podatki ne omogočajo vpogleda v natančni proračun Zavoda in porabo sredstev, ki bi bila povezana s turizmom.

Po podatkih Letnega poročila Zavoda za šport Brežice iz leta 2015 (objavljenega na spletnem portalu AJPES), bilanca stanja in izkaz prihodkov ter odhodkov Zavoda izkazujeta presežek v višini 2.456,00 EUR. Iz izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti je razvidno, da so v letu 2015 iz naslova izvajanja dejavnosti javne službe prihodki večji od odhodkov za 1.947 EUR, prihodki in odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu pa 509 EUR na strani presežka prihodkov nad odhodki. V letu 2015 so poslovni prihodki iz tržne dejavnosti znašali 111.094,57EUR, prihodki iz naslova javne službe pa 333.700,70EUR (Zavod za šport, str. 37, 41).17

17 Zavod za šport Brežice. 2015. Letno poročilo 2015. Pridobljeno na AJPES: http://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5948525000

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 42

5.2. Pregled in ocena stanja na področju trženja

CPT v okviru ZPTM veliko aktivnosti že sedaj izvaja dobro, pomemben uspeh predstavljajo predvsem veliki in odmevni dogodki, ki jih ZPTM organizira in trži na ravni občine. Celovita analiza vseh trženjskih aktivnosti v občini pa jasno pokaže na nesorazmerje med izjemno intenzivnim trženjem velikih in srednje velikih ponudnikov namestitvenih kapacitet, lokalnima turističnima agencijama, dvema turističnima informacijskima centroma in ZPTM kot krovnim povezovalcem in koordinatorjem razvoja in trženja turizma v občini. Zelo izrazito je predvsem pomanjkanje povezovalne vloge ZPTM na področju oblikovanja skupnih turističnih proizvodov, ponudb in programov ter skupnem oblikovanju trženjskih aktivnosti. Ponudniki to vlogo ocenjujejo kot izjemno pomembno ter ključno za razvoj turizma občine Brežice, ki naj bi v prihodnosti temeljil prav na povezovanju in sodelovanju med ponudniki namestitvenih zmogljivosti, gostinci, pridelovalci, društvi, vinogradniki, vinarji, predstavniki pomembnih kulturnih in naravnih znamenitosti, ponudniki rekreativnih in športnih storitev, rokodelci).

Poleg prepotrebnega sodelovanja za skupno oblikovanje in trženje atraktivnih turističnih proizvodov in oblikovanje novih in edinstvenih doživetij, je ključnega pomena v obstoječe trženjske aktivnosti vnesti potreben zagon skozi bolj učinkovito trženje ponudbe na ciljnih trgih, skozi prenovo in učinkovitejšo uporabo obstoječih trženjskih orodij, skozi prenos praks in dobrih primerov intenzivnega in digitalnega trženja ter kontinuirano in ciljno usmerjeno komuniciranje prednosti in posebnosti turistične ponudbe destinacije. Za veliko pomanjkljivost šteje tudi še vedno nejasna vsebinska opredelitev turistične znamke, nedodelana podoba in manjkajoča povezava med znamko, zgodbami in ključnimi dejavniki prepoznavnosti turistične ponudbe. V nadaljevanju so podrobneje analizirana tri za trženje zelo pomembna področja: stanje na področju turističnih proizvodov, analiza obstoječega spleta tržno komunikacijskih aktivnosti in pregled stanja na področju znamčenja. Ključne ugotovitve so predstavljene v sklopu vsakega od področij.

5.2.1. Turistični proizvodi

Pretekla razvojna obdobja je spremljal razvoj turističnih proizvodov, ki je temeljil v veliki meri na iniciativi posameznih ponudnikov, vloga povezovalne organizacije pa je temeljila predvsem na komuniciranju te ponudbe skozi lastne komunikacijske poti. Občina in turistična organizacija sta spremljali razvoj turizma ostalih občin in trende na domačem ter mednarodnem trgu povpraševanja, pa vendar so ponudniki ključno vplivali na razvoj turistične ponudbe na destinaciji. Strategija razvoja turističnih proizvodov je bila osnovana na pregledu obstoječih proizvodov, proizvodov primerljivih občin in oceni možnosti prilagoditve svoje ponudbe po vzoru uspešnih občin (več v Prilogi 1).

Predlogi razvoja proizvodov so tako izhajali predvsem iz popisa vseh obstoječih proizvodov občine in podane oceno glede obstoječe faze razvoja posameznega proizvoda (obstoječi, v zametku, potencialni, ni potenciala). Obstoječa turistična infrastruktura (gostinsko in nastanitvene zmogljivosti, športna in druga turistična infrastruktura) pa je predstavljala osnovo, da se turistični proizvod uvrsti med potencialni proizvod za razvoj programov in doživetij občine Brežice.

Tako široka usmeritev ni ponudila jasnih smernic razvoja turističnih proizvodov, ki bi izhajale iz prednosti in priložnosti občine, iz njenih naravnih danosti, naravne ter kulturne dediščine in iz posebnosti, avtohtonosti ter avtentičnosti njene ponudbe. Iz tega razloga je bil razvoj turističnih proizvodov premalo utemeljen in hkrati premalo ciljno naravnan. Pomanjkanje vsebinske utemeljitve turističnih proizvodov je vodilo v nejasno strategijo komuniciranja turistične ponudbe občine.

Za potrebe priprave nove razvojne strategije za področje turizma, je bila opravljena analiza turističnih proizvodov z razvojem katerih so deležniki v občini zadovoljni, z razvojem katerih niso zadovoljni,

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 43 ocenjevali pa so tudi potencial razvoja in opredelili proizvode za katere menijo, da predstavljajo največji potencial razvoja občine.

Deležniki so v anketah podali najvišje ocene glede stopnje zadovoljstva z razvojem naslednjih turističnih proizvodov:

• termalni vodni parki (Terme Čatež in Terme Paradiso), • repnice Najger, • festival Brežice moje mesto, • doživite gradove Posavja, • kolesarske poti (Skrivnosti rjavorumenega peska, Potep po deželi cvička, Orlovska tura,…), • sromeljska pot vina in sonca.

Deležniki so v anketah podali najnižje ocene glede stopnje zadovoljstva z razvojem turističnih proizvodov:

• kulinarični potem s pridihom kulturnega, • vodna učna pot Gabernica, • doživite občino Brežice, • pravljični sprehod skozi Brežice, • vinoteka posavskih vin v mestni hipi, • gozdna učna pot Pišece.

• gradovi Posavja, • kolesarske in pohodniške poti, • kulinarični potepi in programi, • festivali in dogodki.

Poleg omenjenih proizvodov so kot pomembni potencialni proizvodi navedeni oba termalna vodna parka in Repnice Najger, vendar je ocenjena možnost razvoja zmernejša.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 44

5.2.2. Obstoječi splet trženjsko komunikacijskih aktivnosti občine Brežice na področju turizma

Za oceno stanja na področju izvajanja obstoječih tržno komunikacijskih aktivnosti na destinaciji, je bil opravljen temeljit pregled komuniciranja preko vseh vrst komuniciranja (oglaševanje, pospeševanje prodaje, odnosi z javnostmi, direktni marketing in osebna prodaja). Pregled aktivnosti, ki jih izvaja CPT Brežice v okviru ZPTM je predstavljen v nadaljevanju.

Slika 5: Obstoječi splet tržno komunikacijskih aktivnosti na področju turizma občine Brežice

Oglaševanje: Krovni oglasi Informativni panoji Turistične info table

PR: Pospeševanje Študijska potovanja prodaje: Dogodki Sejemski in borzni Tiskovne konference nastopi Redakcijski članki, Študijski obiski intrvjuji, darila Sodelovanje z STO, Obstoječi splet ostalimi RRAji, LTOji kumunikacijskih aktivosti

Osebna prodaja: Direktni marketing: TIC Brežice Prodaja preko TIC Čatež lasntega in Turistične agencije povezanih spletnih portalov Stojnice (dogodki, predstavitve) Neposredno trženje (mailingi, pošta)

Najpomembnejše aktivnosti, ki se izvajajo na področju oglaševanja so:

• turistične info table na meji in glavnih vpadnicah v občino, • krovni oglasi glede na turistično območje znotraj destinacije (tisk, radio), • informativni panoji o ponudbi destinacije Brežice, • turistični portal www.discoverbrezice.com, • družbena omrežja: Facebook, Instagram, Twitter, Youtube, • tiskano promocijsko gradivo (letaki, mini kartice, drugo promocijsko gradivo večjih turističnih prireditev, • splošni image prospekt celotne ponudbe destinacije Brežice, • promocijsko prodajni prospekt posameznih turističnih območij s konkretnimi programi, • prospekti namenjeni ciljnim skupinam (družine, ljubitelji narave, ljubitelji kulturnih znamenitosti, vin, športniki, kolesarji,…),

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 45

• zloženke in brošure posameznih turističnih ponudnikov, • zloženka napovednik mesečnih aktualnih dogodkov, • ceniki, plakati, letaki za množično distribucijo na sejmih, • tedenska informacija o programu animacijskih aktivnosti, • promocijski nastopi na stojnicah v Sloveniji in tujini.

Pospeševanje prodaje se izvaja v treh glavnih smereh: • sejemski in borzni nastopi v okviru občine, turistične regije in države, • študijski obiski predstavnikov turističnih agencij in touroperaterjev, • sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja prodaje lokalnih ali regionalnih turističnih organizacij.

Odnosi z javnostmi so tesno vezani na organizacijo dogodkov v občini, protokolarne dogodke in praznike: • PR gradiva, publikacije, • organizacija študijskih potovanj za novinarje, blogerje, • veliki športni, kulturni in zabavni dogodki v občini, • tiskovne konference ob odmevnih dogodkih in prireditvah, odprtju novih turističnih ponudb, • redakcijski članki, intervjuji, • poslovna darila, spominki, izdelki domače obrti.

Direktni marketing se izvaja preko spleta in direktne pošte: • internetna prodaja se izvaja preko portalov (portal www.discoverbrezice.com; regijski portal www.visitposavje.com in uradni slovenski informacijski turistični portal www.slovenia.info), • neposredno trženje po pošti (turistični paketi).

Osebna prodaja zaokrožuje aktivnosti, ki jih izvajajo: • TIC Brežice, • TIC Terme Čatež, • različni deležniki (društva, ponudniki) skozi stojnice ob dogodkih, predstavitvah lokalnih ponudb, prodaja izdelkov, • turistične agencije in organizatorji potovanj (prodaja programov in paketov).

Obstoječi splet tržno-komunikacijskih aktivnosti je razmeroma neuravnotežen, kar se kaže kot posledica sedanje organizacije ZPTM. Posamezne vrste komuniciranja se izvajajo učinkovito, druge zaostajajo.

Najbolj učinkovito se izvajajo aktivnosti direktnega marketinga, večina aktivnosti oglaševanja in PR aktivnosti pa se izvaja predvsem v tesni povezavi z organizacijo dogodkov in prireditev.

Področji, kjer bo potrebno v prihodnjem obdobju opraviti največje spremembe v načinu dosedanjega dela, obsegata aktivno trženje in prodajo proizvodov in programov skozi sejemske nastope, študijske ture ter sodelovanje s ponudniki in ostalimi organizacijami s področja promocije turizma v Sloveniji. Sem spada tudi prodaja preko obeh TIC-ev, turističnih agencij in prodaja na različnih dogodkih in prireditvah v občini.

Za uspeh teh trženjskih aktivnostih je izjemnega pomena povezovanje ponudnikov, usklajevanje skupnih nastopov s ponudniki in poslovnimi partnerji ter vključevanje v širše mednarodne trženjske tokove preko nove in široke mreže turističnih posrednikov.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 46

5.2.3. Destinacijska znamka in druge pomembne znamke v občini Brežice v povezavi s turizmom

Turistična znamka destinacije je univerzalno komunikacijsko sredstvo, ki omogoča večjo prepoznavnost, zaznavnost, vrednost, konkurenčnost, dolgoročnost in zapomljivost ter pomembno vpliva na vtis turista o destinaciji. Destinacija, ki s tem sredstvom ne upravlja dovolj učinkovito, izgublja pomembno priložnost za jasno komunikacijo svoje osebnosti, svojih vrednot, zgodb in unikatnih prednosti turistične ponudbe, ki jih predstavlja.

Destinacija Brežice se je v preteklosti razvijala znotraj regijske destinacije »Posavje-polno priložnosti«. V zadnjem obdobju se kot krovna destinacijska znamka v povezavi s turizmom v občini Brežice uporablja znamka Discover Brežice. Znamka nima daljše zgodovine obstoja, oblikovala se je za komunikacijske potrebe ZPTM, ki jo v ta namen tudi uporablja.

Predstavitev najpomembnejših elementov obstoječe turistične znamke je predstavljena v Tabeli 4.

Tabela 5: Najpomembnejši elementi obstoječe turistične znamke

IME BLAGOVNE Discover Brežice ZNAMKE

VIZUALNA PODOBA

POVEZAVA S - Zeleni svet ob sotočju Save in Krke, termalni izviri, vinogradi in bogata TURIZMOM kulturna in naravna dediščina – opisno kraj, kjer se stikajo različni svetovi. - Odlična geostrateška lega (staro stičišče osrednjih in južno evropskih poti, bližina hrvaške prestolnice in dobre prometne povezave s Hrvaško pomenijo vrata Slovenije proti Balkanu). - Staro metno jedro s prenovljeno glavno ulico kot zgodovinski biser arhitekture. - Brežiški grad, mogočen z obzidjem, muzej z bogatimi zbirkami kulturne dediščine Posavja, čudovita viteška dvorana z dogodke in poroke. - Zdraviliški (oz. termalni) in sprostitveni turizem. Terme Čatež kot vodilni ponudnik v Sloveniji. Zdravstvene, sprostitvene in wellness storitve v Termah Paradiso v Dobovi in manjših Klunovih toplicah. - Vodovodni stolp - v centru mesta, simbol občine. - Stari most čez Savo in Krko, posebnost, prizorišče številnih tujih filmov. - Jovsi naravni rezervat, del Nature 2000, neokrnjena narava. - Vinarstvo s stoletno tradicijo, svetovno znani vinarji, vrhunska vina - Repnice - del vinarske tradicije, peščene luknje so avtohtona naravna, zgodovinska, etnološka in kulturna dediščina območja. - Krka (čolnarjenje, skriti svet na obrežju reke, ribolov) - Mednarodni festival stare glasbe in oživljanje starih kmečkih običajev. - Brežice moje mesto – festival sodobne glasbe. - Kolesarjenje po Brežiški kolesarski poti, med griči s sadovnjaki in vinogradi (Bizeljsko-sremiška vinska turistična cesta in Podgorjanska vinska cesta).

OBLJUBA - Majhno mesto z velikim srcem. - Stičišče različnih svetov.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 47

- Privlačna kombinacija vina, glasbe in rekreacije - Kjer se naužiješ lepot in si nasitiš duha - Nepozaben mozaik naravnih in kulturnih znamenitosti - Trenutki minejo, a nepozabni spomini ostanejo - Kjer se vedno počutite dobrodošli - Pestra izbira nastanitev za vse okuse - Ko zadiši po pristnem in domačem - Številne aktivnosti na prostem in zabava v starem mestnem jedru

POZICIONIRANJE - Bogati izviri termalne vode. - Terme Čatež – največji termalni kompleks v državi in eno izmed najbolj prepoznavnih evropskih termalnih središč. - Pestre možnosti oddiha, sprostitve in wellness razvajanja. - Prijazne domačije in vinotoči, ki goste vedno sprejmejo odprtih rok ter poskrbijo, da se okrepčajo z domačimi dobrotami in odličnim vinom. - Bizeljske repnice, posebnosti tega področja, ki navdušijo s prijaznostjo domačinov in odlično ponudbo vin. - Zibelka cvička – Gadova peč. - Izjemna lokacija – bližina hrvaške prestolnice in odlične prometne povezave omogočajo visoko prepoznavnost na bližnjem trgu

OSEBNOST IN - Navdih preteklosti, ki prevzame in navduši. ASOCIACIJE - Neokrnjena narava poskrbi za umirjenost ter umik od vrveža. - Za aktivne goste je poskrbljeno (vodni športi, kolesarjenje,

pohodništvo) - Zabave v vseh letnih časih ne manjka (koncerti, prireditve in kulturni dogodki). - Potep po občini Brežice ponuja edinstveno gastronomsko doživetje. - V občini so doma prijazni in gostoljubni ljudje. - Za udobje in dobro počutje bo zagotovo poskrbljeno. - Znane osebnosti: pevka Nuša Derenda, atlet Primož Kozmus, jezikoslovec Jože Toporišič.

V občini Brežice se na področju turizma pojavlja oz. se z njim povezuje več znamk, ki pokrivajo različne vidike turizma.

Kot destinacijska turistična znamka je opredeljena znamka »Discover Brežice«, najbolj prepoznavne znamke turističnih subjektov pa so »Terme Čatež« in »Terme Paradiso«.

Kot najpomembnejša znamka s področja kulture se pojavlja znamka »Posavski muzej Brežice«, najbolj prepoznavna znamka s področja enogastronomije pa je znamka »Penine Istenič«. Kot najbolj prepoznavni znamki, ki se uporabljata predvsem za komuniciranje ob dogodkih oz. festivalih sta znamki »Brežice moje mesto« ter »Seviqc Brežice«. Vizualna podoba znamk je prikazana v tabeli spodaj:

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 48

Pregled najbolj prepoznavnih znamk v občini Brežice glede na različne vidike turizma:

KROVNA DESTINACIJSKA ZNAMKA

NAJBOLJ PREPOZNAVNE ZNAMKE TURISTIČNIH PONUDNIKOV

KULTURA

ZNAMKI ZA KOMUNICIRANJE DOGODKOV

ENOGASTRONOMIJA

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 49

Kot krovna blagovna znamka je opredeljena destinacijska turistična znamka »Discover Brežice«. Blagovna znamka uporablja logotip z napisom »Discover Brežice« v modri in zeleni barvi, poleg je moder in zelen krog, ki je na sredini prepolovljen z belimi črtami oz. valovi.

Sama blagovna znamka ni jasno utemeljena skozi identiteto in vrednote znamke, njeno oblikovanje in komuniciranje pa se ne povezuje z jasno določenimi zgodbami.

V splošnem naj bi znamka povezovala vodo (termalni vrelci) in griče (vinske gorice). To vsebino komunicira tudi občinski slogan »Sotočje svetov«, katerega vsebinska zasnova naj bi predstavljala sotočje voda (Krke, Save, termalni vrelci), gradov (številni gradovi v občini z bogato arhitekturo) ter vinogradov (in odličnega vina).

Nedodelana vsebina, zunanja podoba in manjkajoči elementi celostne podobe znamke kličejo po temeljitem premisleku in pripravi celovite strategije prenove obstoječe znamke (in vseh njenih elementov). Oblikovanje in razvoj močne destinacijske znamke pomeni priložnosti občine, da skupaj z ostalimi razvojnimi koraki na področju turizma prikaže velik odskok v smeri jasnega, avtentičnega in vsebinsko bogatega pozicioniranja vsebine turistične ponudbe destinacije Brežice.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 50

5.3. Povzetki analize na podlagi uvodnih vprašalnikov in delavnic

V okviru priprave strategije so bile za različne deležnike v turizmu organizirane skupno štiri delavnice, na katerih so se v različnih zasedbah srečevali ključni odločevalci na področju turizma v občini Brežice, turistični ponudniki in predstavniki javnih in civilnih organizacij v turističnem sektorju. Namen delavnic je bil oceniti stanje in zaznavanje stanja na področju turizma v občini Brežice s strani različnih deležnikov ter narediti popis zaznanih prednosti in slabosti turizma v občini Brežice, razvojnih priložnosti, predlogov na področju turizma in preteklih izkušenj. Podatke za potrebe izdelave smo pridobivali tudi preko strukturiranih vprašalnikov, ki so bili razposlani vsem deležnikom po sektorjih, opravili smo tudi veliko individualnih intervjujev in strukturiranih pogovorov z nekaterimi ponudniki in predstavniki javnih zavodov in civilnodružbenih organizacij. Splošno javno mnenje občanov občine Brežice o turizmu v občini smo preverjali s spletnim vprašalnikom in z anketiranjem udeležencev na sejmu POK 2016, ki je potekal 15. in 16. oktobra 2016.

Pri nastajanju strategije je tako v različnih oblikah sodelovalo skupno več kot 250 ljudi, katerih mnenja in komentarje smo zabeležili in jih upoštevali pri izdelavi končnega dokumenta.

Podrobne ugotovitve so predstavljene v Prilogi 2.

5.3.1. Problemi, želje, potrebe

Temeljno vprašanje vsake oblike zbiranja podatkov je bilo, kateri so zaznani problemi, želje in potrebe na področju turizma v občini Brežice. Rezultati delavnice so pokazali, da deležniki enotno kot največjo težavo turizma v občini Brežice zaznavajo nizko stopnjo povezanosti ponudbe, ponudnikov in deležnikov različnih sektorjev med seboj, nestrukturirano in nedodelano ponudbo, pomanjkanje prepoznavne skupne blagovne znamke, skupne promocije in povezovalne zgodbe destinacije. Kot rešitev so pri tem navajali predvsem izobraževanje, skupne projekte za celotno destinacijo in vzpostavitev sistema povezovanja med ponudniki.

5.3.2. Organiziranost in finance

Na področju organiziranosti turizma so udeleženci na delavnici zaznali prisotnost velikega števila javnih institucij, ki delujejo neposredno ali posredno na področju turizma, vendar hkrati odsotnost povezovalne institucije, ki bi vodila turistični razvoj na destinaciji. Deležniki v turizmu so potrdili položaj turizma kot najvišje razvojne prioritete občine in se strinjali, da je za to vlogo najbolj primerna neka javna organizacija, v katero pa se morajo aktivno vključiti tudi posamezni ponudniki, ki morajo za uspešen skupni rezultat podati tudi svoj vložek. Javna organizacija bo zagotavljala dostopnost storitve destinacijskega managementa za vse, velike in male ponudnike in bo hkrati odgovorna javnosti in občinskim organom za uspešno izvajanje svojih nalog. Na področju financiranja so deležniki v turizmu ugotavljali, da si za nadaljnji razvoj turizma želijo še več sredstev, vendar pa je učinkovite rezultate mogoče doseči že z bolj usmerjenim vlaganjem obstoječih sredstev. Udeleženci delavnic so priporočali večjo stopnjo informiranosti in obveščanja vseh ponudnikov, pa tudi javnosti, o tem, za katere namene se porabljajo prihodki s področja turizma, ki se stekajo v občinski proračun.

5.3.3. Turistična ponudba in povpraševanje

Udeleženci delavnic so se strinjali, da je stanje turizma v občini Brežice solidno, vendar bi lahko bilo boljše oz. si tega želijo. Na področju turistične ponudbe so udeleženci delavnic zaznali predvsem

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 51 odsotnost povezovalnih zgodb, ki bi tvorile rdečo nit turistične ponudbe. Pojavili so se različni predlogi, ki so se bolj ali manj navezovali na tri ključne dobrine brežiške občine: termalne in pitne vode, enologija in kulinarika (vinogradništvo) ter gradovi (kulturna dediščina). Kot zelo prepoznavni elementi so bili izpostavljeni vodovodni stop, viteška dvorana in repnice. Po drugi strani v občini ni prisotna prepoznavna skupna turistična znamka, pač pa se večina identificira z vodilnim turističnim ponudnikom Terme Čatež, ki predstavljajo celotno destinacijo navzven, v povezavi s prepoznavnimi manjšimi ponudniki, kot so Terme Paradiso, repnice in viteška dvorana ter Čateški dvorec. Med vrednotami, ki najbolje predstavljajo občino Brežice, so udeleženci delavnic izpostavili pristnost in domačnost ljudi. Udeleženci so še ugotovili, da sicer ne obstaja konsenz o tem, kateri so ključni segmenti, na katere je usmerjena turistična ponudba, da pa kljub vsemu obstaja skupna predstava o tem, kakšnega turista/ gosta si želijo. To je gost, ki je aktiven, ki spoznava okolje in se vključuje v doživetja, ki jih okolje ponuja, med družbenimi skupinami pa so to predvsem družine, starejši pari in seniorji. Zaključna ugotovitev udeležencev delavnic je bila, da občini Brežice kot turistični destinaciji manjka vizija in strateški načrt za nadaljnji razvoj turizma, ki naj prinese odgovore na odprta vprašanja in ne-izoblikovane rešitve. Priložnost občine je v razvoju inovativnih produktov na temo vode, vina in gradov ter širšem povezovanju izven meja občine ter na osi med dvema glavnima mestoma Ljubljano in Zagrebom.

5.4. SWOT analiza

Pri oblikovanju SWOT analize turizma v občini Brežice smo za osnovo vzeli analizo, ki je bila opravljena v okviru Strategije razvoja in trženja turizma turistične destinacije Brežice za obdobje od 2007-2013 in jo posodobili s pomočjo opravljenega pregleda aktualnega stanja (opis stanja v občini Brežice), izvedenih delavnic ter pregleda relevantnih virov o mednarodnih trendih v turizmu, pregleda mednarodnih napovedi za prihodnji razvoj turizma, pregleda strategij na lokalni in mednarodni ravni itd.

Ker evalvacija omenjene strategije za razvoj turizma ni bila nikoli opravljena, je nadaljnja SWOT analiza pomanjkljiva, saj ne razpolagamo z vsemi podatki o spremljanju izvajanja predlaganih ukrepov omenjene strategije, pomanjkljivo pa je tudi sistematično zbiranje podatkov in vodenje turističnih evidenc, ki bi nam omogočale bolj natančno analizo.

S pomočjo SWOT analize smo opredelili prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za razvoj turizma v občini Brežice. Natančneje, ocenili smo, kaj se mora storiti, da se stanje izboljša, od kod izvirajo morebitne priložnosti in od kod nevarnosti.

V spodnji matriki so nove ugotovitve zapisane v črni barvi, ugotovitve prejšnje strategije pa so izpostavljene s poševnim tiskom v modri barvi.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 52

Tabela 6: SWOT matrika

SWOT ANALIZA PREDNOSTI SLABOSTI - geostrateška lega; - nepovezano in neusklajeno razvijanje turističnega - varna destinacija; sektorja – občutek odsotnosti vizije in konkretnih ciljev - ugodna prometna lega, ob meji, dostopna z vseh strani; razvoja; - bližina mednarodnih letališč, - nezadovoljivo oz. šibko sodelovanje med zasebnimi - bližina slovenske prestolnice in glavnega mesta Hrvaške; turističnimi ponudniki, še posebej med največjim - pomembna cestna in železniška povezava; ponudnikom in ostalimi; - dobre cestne povezave med naselji v občini; - nezadovoljivo oz. šibko sodelovanje med javnim, - bogata kulturno-zgodovinska in etnološka dediščina s zasebnim in civilnim sektorjem na področju turističnega krepkim turističnim potencialom; razvoja v okviru skupne destinacijske organizacije; - ugodne naravne danosti z velikim turističnim potencialom; - neprepoznavnost vloge ZPTM kot managerja turistične - Terme Čatež, Terme Paradiso, Grad Mokrice kot prepoznani destinacije oz. kot glavnega povezovalca, organizatorja in nosilci turističnega razvoja; koordinatorja turističnega razvoja v občini, - zadostna/kritična masa obstoječih turističnih in s turizmom - pomanjkanje aktivne vloge ZPTM pri spodbujanju in povezanih podjetij in organizacij za razvoj unikatnih povezovanju turističnih ponudnikov v turistični destinaciji doživetij; ter koordiniranju njihovih skupno dogovorjenih aktivnosti - aktivna vloga civilnega sektorja na področju turizma v občini in nalog / dobra povezanost in organiziranost civilnega – - nepovezanost turistične ponudbe; društvenega sektorja v občini; - nejasno oblikovana identiteta znamke; - zadovoljiva telekomunikacijska in komunalna infrastruktura; - pomanjkanje oz. odsotnost oblikovanja in trženja - dokaj čisto in neokrnjeno okolje, unikatnih integralnih turističnih proizvodov / turističnih - bogata enološka ponudba in kulinarične posebnosti, doživetij na ciljnih trgih, - prepoznavnost turizma kot paradnega konja brežiškega - odsotnost skupne trženjske znamke; gospodarstva, - pomanjkanje povezovalnih zgodb in avtoritete – ni še - dobra športna infrastruktura. prepoznavne skupne zgodbe, - Nekonsistenten pristop k trgom in neciljno trženje; - premajhna vključenost naravnih danosti in kulturne dediščine v turistično ponudbo, - prepočasno prilagajanje ponudbe turističnim trendom, pomanjkanje inovativnosti, - premalo informacijskih točk, - pasivnost turističnih ponudnikov pri informiranju gostov, posredovanju informacij o lastni ponudbi, - premalo diverzificirana, kakovostna in specializirana ponudba nastanitvenih objektov, - premalo razvita lokalna kulinarika; - pomanjkanje gostinskega in drugega strokovnega kadra, - pomanjkanje strokovnih znanj zaposlenih v turizmu in gostinstvu, - neznanje tujih jezikov in neobstoječa ponudba v tujem jeziku, - premalo valoriziran izletniški turizem; - negativen odnos širšega lokalnega okolja do največjega turističnega ponudnika, - vodovodni stolp kot eden najbolj prepoznavnih simbolov Brežic je v zasebnem upravljanju in ni na razpolago za uporabo v turistične namene, - pomanjkanje doživljajskih produktov.

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI - trend v povpraševanju po novih, varnih in nemasovnih - zapiranje v občinske meje; destinacijah; - pasivnost turističnih ponudnikov; - trend v povpraševanju po individualnem, butičnem pristopu - pasivnost ZPTM na področju povezovanja deležnikov oz. in pristnih doživetjih; na področju destinacijskega managementa; - ponudba skozi celo leto; - nesodelovanje oz. nepovezanost javnega, privatnega - razvoj zgodb; sektorja in civilne družbe; - razvoj trženjske znamke; - ne-vlaganje, neusmerjeno oz. preskromno investiranje v - večje vključevanje ponudbe v okoliških krajih mesta Brežice turistično infrastrukturo; v turistično ponudbo; - pasivnost in čakanje zgolj na zunanje razvojne in - močnejše povezovanje z Ljubljano in ostalimi močnimi investicijske vire – odsotnost inovativnosti in podjetnosti; turističnimi destinacijami; - onesnaževanje narave z neupoštevanjem trajnostnih - trajnostni koncept razvoja turizma; načel; - glede na danosti vzpostavitev in razvoj novih tematskih poti, - pomanjkanje in neusposobljenost kadrov, bivalnih površin kolesarskih poti in pohodniških poti; za kadre; - uporaba sodobnih trženjskih orodij (digitalizacija); - nekonsistenten in trajnostni razvoj; - povezovanje mesta s podeželjem; - visoki davki in druge dajatve; - butičnost ponudbe in razvoj majhnih zgodb; - zmanjšanje finančne sposobnosti na ravni občine; - razvoj vodnega turizma na reki Krki in Savi; - zgolj deklarativna politika odpiranja in povezovanja; - možnosti za razvoj lokalne kulinarike; - nestimulativno podjetniško okolje; - večja vloga ZPTM za aktivno povezovanje turističnih - pomanjkanje inovacij; ponudnikov, podpornih institucij; - nesposobnost fokusiranja, še posebej pri trženju, - sodelovanje s sosednjimi razvitimi turističnimi destinacijami; - pomanjkanje lokalne identitete, poznavanje ponudbe, - izkazan interes turističnega gospodarstva k povezovanju in naravne in kulturne dediščine okolja, sodelovanju; - popuščanje kakovosti na račun kvantitete, - razvoj kakovostnega in ne-masovnega turizma (novi - neoživljanje starega mestnega jedra. produkti) predvsem na podeželju; - možnosti za razvoj storitvenih dejavnosti osnovne in dodatne turistične ponudbe; - trend rasti podeželskega, kulturnega, vikend turizma; - razvoj športno-rekreativnega in drugih oblik turizma; - oživitev mestnega jedra; - strateško prostorsko planiranje z upoštevanjem vizije razvoja turizma, - prisotnost Fakultete za turizem kot izobraževalne institucije, nosilca strokovnih znanj, svetovalca v razvoju in analitika turističnega sektorja, - prisotnost študentov, diplomantov in magistrantov turizma, - aktivno vključevanje prepoznavnih občanov Občine Brežice v utrjevanje lokalne identitete, - oživitev tradicionalnih obrti za potrebe turističnega sektorja (doživljajski turizem, spominki), - razvoj dostopnega turizma na podlagi obstoječe ponudbe (zdraviliški turizem, športni turizem, rekreativne poti in infrastruktura, kulturni turizem, bližina Zagreba z veliko ustrezne ponudbe, projekt zviševanja dostopnosti javnih in turističnih krajev v občini Brežice…), - izgradnja Hidroelektrarne Brežice – razvoj izobraževalnega turizma (v povezavi z JEK in FT).

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 54

5.5. Prepoznani ključni izzivi

Če torej povzamemo naše ključne ugotovitve, do katerih smo prišli skozi analizo ter obdelavo vprašalnikov, ter na delavnicah, lahko povzamemo, da so ključni faktorji uspeha naslednji:

Slika 6: Ključni faktorji uspeha

Partnerstvo in sodelovanje med ponudniki

Usposobljenost Elementi presežkov kadrov na vseh / grajenje ikon ravneh (znanje)

KLJUČNI FAKTORJI Trajnostni koncept USPEHA Inovativni turistični razvoja turizma in v paketi občini nasploh

Močna destinacijska Zgodbe kot podlaga organizacija z močnemu avtoriteto znamčenju / višja povezovanja in prepoznavnost usmerjanja razvoja

6. POSLANSTVO

Poslanstvo mora biti skupno vsem deležnikom na področju turizma v občini Brežice, saj ga morajo skupaj udejanjati.

Brežice so danes mesto oz. turistična destinacija: - znana predvsem po termalni vodi in s tem v povezavi po termah, - znana po posebnostih ter naravnih in kulturnih znamenitostih, kot so repnice, ptič čebelar in Viteška dvorana, - znana po vinarstvu, - znana po velikem številnih dobro organiziranih dogodkih, - ki ga obiskuje veliko število turistov, med njimi skoraj 50% tujih (njihov delež iz leta v leto narašča), - ki je na 4. mestu po številu nočitev v Sloveniji in na 5. mestu po števili prihodov turistov, - ki ima odlično geostrateško lego, in je v bližini hrvaške meje ter zagrebškega letališča, - ima odlične naravne danosti za razvoj ekološkega kmetijstva.

Skupno poslanstvo vseh deležnikov na področju turizma smo izvedli iz zgoraj naštetih dejstev:

Poslanstvo vseh deležnikov v Brežicah je da v tesnem partnerstvu razvijajo skupno turistično zgodbo, saj le tako lahko ustvarimo večjo vrednost za goste (bolj privlačna, pristna doživetja), za ponudnike (ponudba je bogatejša, bolj inovativna, poslovanje je uspešnejše) in za prebivalce oz. domačine, saj turizem ustvarja pogoje za kakovostnejše življenje na podlagi trajnostnega koncepta razvoja.

Že uvodoma smo poudarili, da v središče strategije in razvoja turizma ne postavljamo le goste, pač pa tudi domačine, prebivalce občine Brežic. Ključna značilnost vsake kakovostne turistične destinacije je gostoljubna skupnost, ki lahko nudili gostoljubje gostom le, če so ljudje zadovoljni in tako bo prav gotovo zadovoljen tudi gost.

Poslanstvo torej temelji na predpostavki, če velja naslednje:

»DOMAČINI SO V SREDIŠČU«

»DOMAČINI SO VIR POSEBNOSTI IN VIR NESKONČNIH TER PRISTNIH ZGODB«

in zato bodo gosti lahko

»IZKUSILI PRISTNA, ČUDOVITA IN ENKRATNA DOŽIVETJA.«

Pri sprejemanju razvojnih odločitev na področju turizma izhajamo iz stališča, da je to, kar imamo na razpolago, najboljše, ker je pristno in izvirno. Naša naloga je, da uporabimo znanje in izkušnje ter razvijamo izvirne domače zgodbe v uspešne turistične produkte. Na ta način turistična ponudba občini Brežice odgovarja na radovednost turista, ki si vedno želi pokukati v domače in skrito življenje gostujoče skupnosti.

Poslanstvo je tudi odgovorno izkoriščanje naravnih, kulturnih in drugih danosti, pripovedovanje zgodb, ki občini Brežice dajejo lastno in prepoznavno identiteto in dušo, ustvarjanje pozitivnega, privlačnega in kakovostnega podeželskega turističnega okolja, aktivno sodelovanje in povezovanje ponudbe s ciljem nudenja celovitejše, privlačnejše in bolj konkurenčne ponudbe, prepoznavanje

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 56 turizma kot generatorja razvoja, nenehen razvoj kakovosti življenja prebivalcev – tako za danes kot za jutri. Turistični razvoj sledi načelom trajnosti. Prebivalcem omogoča kakovostno bivanje, ustvarja dodatne možnosti za zaposlovanje in podjetniško delovanje ter predstavlja generator razvoja občine, njegove vse večje, najprej slovenske in kasneje tudi mednarodne razpoznavnosti in njegove okolice na vseh področjih.

7. VIZIJA, VREDNOTE

7.1. Vizija

Vizija nam pokaže kakšna destinacija želimo biti oz. postati v nekem določenem obdobju. Vizijo gradimo na posebnostih in na konkurenčnih prednostih destinacije. Vizija nam daje podlago oz. opredeljuje razvojno in trženjsko usmeritev v prihodnjem časovnem obdobju. Poleg tega vizija izhaja iz prednosti in priložnosti, ki smo jih ugotovili v SWOT matriki.

Ključne prednosti občine Brežice so tiste, ki niso le zgolj naravne danosti, pač pa vse tisti, v čemer smo dobri, v čemer smo drugačni in na čemer lahko gradimo svojo pozicijo.

Konkurenčnost in privlačnost občine Brežice kot turistične destinacije lahko gradimo na naslednjih dejstvih:

- ugodna geostrateška lega, še posebej bližina mednarodne meje s Hrvaško, letališča Zagreb ter močnega hrvaškega zaledja, - bližina Ljubljane preko ugodne prometne povezave, - zaradi ugodne lege je lahko odlično izhodišče za odkrivanje regije Osrednja Slovenija in obratno, - prepoznavnost največjega ponudnika Terme Čatež d.d. in s tem v povezavi s termalno vodo, - bogata kulturno-zgodovinska in etnološka dediščina, - bogate naravne danosti, - naravno okolje, - varna destinacija, - avtentičnost ponudbe.

Vizija nam mora odgovoriti na vprašanje, kaj želimo doseči na področju turizma z vidika poslovanja oziroma doseganja želene pozicije na trgu.

Vizija

Brežice bodo leta 2021 privlačna, konkurenčna, zelena destinacija, kjer bo gost doživel lokalno obogateno izkušnjo razvajanja ob zdravilnih učinkih termalne in pitne vode, celovitih aktivnosti v naravnem okolju in poglobljenih zgodb kulturne dediščine, ob bogati gastronomski ponudbi destinacije. Brežice bodo prepoznavna, razvita in zaželena destinacija z jasno identiteto, s pristno ter aktivno ponudbo za doživljajska ter kulturna srečanja, za dogodke in oddih.

Ponudba bo temeljila na trajnostnem konceptu razvoja in tako tudi omogočila boljšo kakovost življenja domačinov ter posledično večjo poslovno uspešnost.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 57

Skozi vizijo želimo sporočiti kako bomo dojemali občino Brežice v letu 2021 – Brežice kot zaželeno destinacijo z vidika turistov in destinacijo zadovoljstva z vidika domačinov.

Z vizijo razvoja turizma v občini Brežice sporočamo, da dojemamo občino Brežice v letu 2021 kot kraj, kjer ljudje živijo dobro in kakovostno življenje, zato je privlačna za obiskovalce, ki to kakovost lahko doživljajo skozi kakovostno turistično ponudbo:

- Brežice bodo prepoznavna destinacija v Sloveniji in obvezen enodnevni cilj za domače in tuje turiste, ki bivajo v regiji Osrednja Slovenija in eno od petih najbolj obiskanih turistično – zgodovinskih mest Slovenije, - Brežice navdušujejo obiskovalce in turiste s kakovostnimi dogodki, pristnimi (edinstvenimi) doživetji, ambientom, velikimi imeni preteklosti in sedanjosti ter tradicionalnimi običaji, - v Brežicah se obiskovalci in turisti počutijo domače in varno, - v Brežicah lahko turisti izkusijo lokalno pridelano hrano in pijačo ter kupijo lokalne proizvode, - Brežice so obiskovalcem prijazna občina, - Brežice so zelena destinacija z zelenimi ponudniki - Brežice so destinacija, v kateri turist aktivno sooblikuje svoje doživetje in postane promotor turistične destinacije.

7.2. Vrednote

Vrednote nam povedo, kaj nam je pomembno in na čem bo temeljilo naše delo v prihodnje.

Izpostavljamo temeljne vrednote, na kateri naj temelji delo:

Povezovanje Gre za iskanje sinergij med ponudniki (tako med velikimi, malimi, kot med velikimi in malimi) oz. za povezovanje krajev, ljudi, zgodb in projektov.

Naprej z naravo in kulturo Naravne danosti in kulturna dediščina (tradicija) so nam pomembne, saj identificirajo ljudi, ki tu živijo in spoštujejo zgodovino. Dediščino oživljamo na sodoben način, tudi preko dogodkov, in gremo naprej z upoštevanjem pričakovanj gostov.

Pristnost, avtohtonost, izvirnost Zgodbe prelivamo v inovativne doživljajske produkte in pakete ter obenem gradimo na močnem znamčenju in prepoznavnosti (temelječ na poznavanju segmentov gostov in če je le možno individualnem pristopu).

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 58

8. STRATEŠKI CILJI

V tem poglavju izpostavljamo strateške cilje, ki jih želimo doseči in v katere bomo morali usmeriti vse svoje napore, tako razvojne kot trženjske, da jih bomo uresničili.

8.1. Kvalitativni strateški cilji

Glavni cilj te strategije je, da maksimalno izkoristimo vse svoje konkurenčne prednosti v smeri uspešnega razvoja, trženja in promocije ter večje prepoznavnosti občine Brežice kot turistične destinacije.

Skupna podstat vsem ciljem, ki jih zasledujemo, je trajnostni koncept razvoja turizma, zato tega ne navajamo kot poseben cilj, saj bodo vse aktivnosti prežete s trajnostnim konceptom.

Strateška cilja:

1. Povečanje konkurenčnosti skozi povezovanje, sinergijo, kakovost, inovativnost za pristna doživetja skozi oči gosta; 2. Povečanje prepoznavnosti destinacije skozi prepletanje zgodb in bolj jasno izražene ter komunicirane elemente identitete znamke destinacije.

8.2. Kvantitativni strateški cilji

Kvantitativni cilji:

1. Povečati pomen turizma kot pomembne gospodarske panoge v občini Brežice, saj le ta ustvarja zaposlitvene priložnosti ter pozitivno vpliva na razvoj s turizmom povezanih dejavnosti.

Kazalnik Izhodiščna vrednost 2015 Ciljna vrednost 2021

Delež sredstev, ki jih občina Delež neposrednih vlaganj 1,7 % namenja za razvoj in promocijo Delež posrednih vlaganj 1,3 % Delež neposrednih vlaganj 3 % turizma, v skupnih odhodkih občinskega proračuna18 Skupaj delež 3 %

Obseg sredstev znotraj ZPTM za Povečanje sredstev v istem področje razvoja in promocije Ni dostopnih podatkov razmerju kot povečanje turizma neposrednih vlaganj občine

18 Vir: Proračun občine Brežice za leto 2015, seštevek zneskov na postavki Promocija Slovenije, razvoj turizma in gostinstva (dve postavki). Znesek je seštevek posrednih in neposrednih vlaganj (podrobneje v poglavju 5.1.4.).

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 59

2. Krepiti položaj destinacije Brežice znotraj destinacije Slovenija

Kazalnik Izhodiščna vrednost Letna stopnja rasti Ciljna vrednost 2021 2015

Število prihodov turistov 187.343 2,5 % letno 211.961

Število nočitev turistov 634.540 3 % letno 735.605

Povprečna doba bivanja 3,39 dni 0,5 % letno 3,48 turistov

Povprečna letna stopnja zasedenosti hotelov 51,12 % 56,44 % (kategorija hoteli in 2 odstotni točki letno podobni)19

Število stalnih ležišč20 4.545 0,5 % – 1 % letno 4.660 – 4.777

19 Vir: SURS, podatki za leto 2015, občina Brežice, kategorija hoteli in podobno, število stalnih ležišč in število prenočitev turistov. 20 V projekcije povečanja nastanitvenih zmogljivosti so upoštevane napovedi dveh največji ponudnikov prenočitev. Terme Čatež v letu 2016 načrtujejo povečanje kapacitet v kampu za 40 mobilnih hišk (Letno poročilo Term Čatež za leto 2015, str. 28), Terme Paradiso pa dodatno povečanje za 18 sob na skupno 110 ležišč (http://www.posavskiobzornik.si/panorama/est-let-delovanja-term-paradiso, 14.11.2016).

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 60

9. STRATEŠKI MODEL TRŽENJA ZA USMERJENO IN UČINKOVITO TRŽENJE

Strateški model trženja postavlja izhodišča za izgradnjo močne turistične znamke, opredeljuje vrste turizma na osnovi katerih destinacija razvija in oblikuje turistične proizvode in programe, opredeljuje ciljne segmente in trge na katere naj se v prihodnjem razvojem obdobju usmeri destinacija ter določa ključne dimenzije po katerih se destinacija lahko razlikuje in si želi razlikovati od drugih destinacij.

Strateški model trženja tako predstavlja celovito in povezovalno orodje, ki predstavlja izhodišče za vse trženjske aktivnosti, ki se bodo odvijale na destinaciji.

Upoštevanje usmeritev strateškega modela trženja destinaciji daje sposobnost usmerjenega razvoja in trženja turistične ponudbe, ki bo v očeh turistov in ostalih deležnikov jasno razpoznavna. Oblikovanje modela, ki temelji na tem, kar destinacija je (identiteta), kar destinacija ima (viri) in kaj destinacija zna (znanje in sposobnosti), zagotavlja uravnotežen in trajnosten razvoj ter doseganje dolgoročne konkurenčnosti turistične ponudbe destinacije.

9.1. Usmeritve za izgradnjo močne in prepoznavne turistične znamke

Turistična znamka destinacije je pomemben dejavnik dolgoročne prepoznavnosti turistične ponudbe, spodbuja konkurenčnost in pomembno vpliva na percepcijo turista glede kakovosti ponudbe destinacije. Če je turistična znamka šibka, destinacija ne izrablja dovolj dobro svojega potenciala za jasno in usmerjeno komuniciranje svoje turistične ponudbe in pozicije glede na ostale občine.

Analiza merjenja prepoznavnosti obstoječe turistične znamke »Discover Brežice« in njenih elementov (logotipa, slogana, zgodbe) je pokazala na šibko povezavo med znamko in turizmom v splošnem , šibka je tudi povezava med znamko in turističnimi proizvodi ter zgodbami, ki naj bi jih znamka jasno komunicirala svojim ciljnim segmentom. Glede istovetenja z znamko je situacija podobna, saj zaradi nepoznavanja in neuporabe znamke pri širšem krogu ponudnikov ne pride do pričakovane identifikacije ponudnikov in občanov z znamko. Znamka »Discover Brežice« je zaznana kot interna znamka ZPTM.

Na drugi strani je ugotovljeno, da so znamke najbolj pomembnih turističnih ponudnikov veliko bolj prepoznane kot turistična blagovna znamka območja oz. destinacije. Ponudniki termalnega turizma so veliko močneje zasidrani v zavest ostalih ponudnikov in občanov, ki se s to vrsto turizma istovetijo, prav tako s turističnimi znamkami, ki to vrsto turizma ponujajo.

Deležniki destinacijo Brežice z vidika turizma najbolj enačijo s termami (Termami Čatež), termalno vodo, bazeni in tobogani. K tematiki voda sodijo tudi poistovetenje z rekama Savo in Krko. Drugi močni element identifikacije je kulturna dediščina (zgodovina, grad, vodni stolp). Tretji element je narava (zelena usmerjenost, naravni park Jovsi, rodovitnost, podeželje). Kot četrta usmerjenost je izpostavljena (eno)gastronomija (vinogradi in vino, dobra hrana in gostinska ponudba).

Med pozitivnimi osebnostnimi značilnostmi destinacije Brežice so izpostavljene gostoljubnost, skromnost, usmerjenost v razvoj, zanimivost in raznolikost, omenjene so tudi negativne lastnosti, kot so neorganiziranost, nesodelovanje, delovanje brez vizije, slaba zastopanost in previsoke cene.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 61

Elementi, ki po mnenju deležnikov najbolj določajo destinacijo Brežice z vidika turizma, so prikazani tudi v Sliki 7.

Slika 7: Elementi, ki opredeljujejo Brežice kot turistično destinacijo

1. Vode (termalni vrelci, sotočje Save in Krke, Jovsi)

4. Ljudje 2. Kulturna (gostoljubnost, dediščina (grad, skromnost, razvojna vodovodni stolp, usmerjenost, staro mestno jedro) zanimivost, raznolikost) Brežice

5. 3. Enogastronomija Narava (zeleno, (vinogradi, vino, krajina, naravni park kulinarika, kmetije) Jovsi, podeželje)

Ugotovitve jasno kažejo v smeri, da so z vidika občine Brežice nujno potrebni koraki v smeri izgradnje močne, razlikovalne in prepoznavne turistične znamke ter vzpostavitev učinkovitega sistema upravljanja s turistično znamko. Brežice potrebujejo močno krovno znamko, ki bo predstavljajo na povezan način celotno destinacijo in bo med občani in turističnimi ponudniki sprejeta kot 'njihova' turistična znamka.

Za doseganje tega izziva, je potrebno osvežiti vizualno podobo znamke, še pomembneje pa zasnovati vsebinsko smiselno, avtentično in privlačno zgodbo znamke, ki bo imela vizualno podporo tudi v svoji celostni grafični podobi. Nadalje je potrebno zagotoviti, da se bodo ključni elementi celostne podobe znamke sistemsko uporabljali v vseh komunikacijskih gradivih in skozi vse komunikacijske kanale občine v povezavi s turizmom.

Glede koncepta izgradnje močne turistične znamke, se predlaga nadgradnja obstoječega koncepta turistične znamke z ustreznimi dopolnitvami manjkajočih elementov. Obstoječa turistična znamka ima dobre potenciale razvoja skozi pomembne razlikovalne elemente v primerjavi z drugimi občinami, ima tudi dobro zasnovo v elementih, ki jih deležniki in širša javnost prepoznavajo kot pomembne elemente prepoznavnosti ponudbe Brežic in s katerimi se občani, ponudniki in javnost lahko identificirajo.

Ker turistični znamki manjka jasna identiteta se predlaga, da se le ta opredeli skozi ključne elemente najpomembnejših turističnih proizvodov, skozi komuniciranje pa se konsistentno izpostavljajo tudi ključne konkurenčne prednosti. Pri natančni opredelitvi vsebine identitete znamke je lahko v pomoč

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 62 teorija o osebnostnih značilnosti destinacijske blagovne znamke. Jennifer L. Aaker (1997, str. 351) opredeli 5 različnih dimenzij osebnosti blagovne znamke, ki simbolično predstavljajo blagovne znamke. To so iskrenost (sincerity), vznemirljivost (excitement), sposobnost (competence), uglajenost (sophistication) in robustnost (ruggedness). Destinacijska blagovna znamka »Discover Brežice« s svojo usmerjenostjo v ciljne skupine, avtentično ponudbo in gostoljubnostjo sodi v prvi sklop – iskrenost. Glede na raziskavo (Aaker, 1997, str. 354) je iskrena blagovna znamka opisana kot preudarna, družinsko orientirana, malomeščanska, poštena, odkrita, resnična, koristna, originalna, optimistična, sentimentalna in prijazna. Navedeno predstavlja primerno osnovo za izgradnjo osebnostnih značilnosti blagovne znamke »Discover Brežice«.

V pogledu prenove turistične znamke in postavitve celovite zasnove trženja in upravljanja turistične znamke se predlaga prenovljena vsebinska opredelitev znamke »Discover Brežice«, ki se skozi komuniciranje turistom lahko dogradi s pomenom vloge prebivalcev občine, ki izhaja iz vizije: npr: Discover Brežice – like a local«, komunikacijsko pa z elementi identitete (vode, ljudje, dediščina, narava, enogastromija) in zgodbami povezanimi s temi elementi.

Brežice posedujejo niz dobrih zgodb, ki povezujejo preteklost s sedanjostjo in se lahko dobro povežejo z elementi vode, kulturne in naravne dediščine ter področjem enogastronomije. Predlaga se, da se v tržno komunikacijske aktivnosti v največji možni meri vključijo prebivalci občine Brežice, ki te zgodbe dobro poznajo in se lahko postavijo v vlogo pripovedovalcev zgodb.

Predlaga se, da se obstoječi slogan uporablja kot komunikacijski element, ki pa se lahko v odvisnosti od predstavljene vsebine posameznega turističnega proizvoda ustrezno dopolni oz. konkretizira: npr. Sotočje vodnih svetov, Sotočje kulturnih svetov, Sotočje kulinaričnih svetov in podobno. Predlaga se tudi uskladitev celostne podobe znamke v vseh komunikacijskih elementih in skozi vse kanale komuniciranja.

9.2. Usmeritve za prioritetne vrste turizma

Pri opredelitvi krovnega trženjskega modela je v prvi vrsti pomembna odločitev glede temeljne usmeritve – vrst turizma, ki jih bo občina Brežice prioritetno razvijala v prihodnjem razvojnem obdobju in vanje posledično usmerjala razpoložljive resurse.

Deležniki so z aktivnim sodelovanjem na delavnicah ter skozi metode spraševanja določili prioritete razvoja posameznih vrst turizma v občini Brežice ter s tem opredelili smeri razvoja turizma za prihodnje strateško razvojno obdobje. Podali so oceno zadovoljstva z obstoječim stanjem posameznih vrst turizma, opredeljene vrste turizma pa so razvrstili po pomembnosti glede njihovega vpliva na razvoj turizma občine Brežice.

Izmed vseh izbranih in za občino Brežice možnih vrst turizma in možnosti razvoja turističnih proizvodov (mestni turizem, festivalski turizem, zabavno – prireditveni turizem, poslovni in kongresni turizem, športni turizem, vinski turizem, zdraviliški turizem, kulinarični turizem, turizem na kmetijah, izletništvo, turizem ob/na vodi, kulturni turizem, dediščinski turizem, turizem na kmetijah, tranzitni, nakupovalni turizem in drugo) so se po kriteriju motiva prihoda na destinacijo s strani deležnikov oblikovale štiri prioritetne smeri t.i. prostočasnega turizma (angl. Leisure tourism), ki predstavljajo osnovo za nadaljnji razvoj turističnih proizvodov, programov in storitev v občini Brežice:

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 63

Prioritetne vrste turizma (vrstni red je skladen s stopnjo pomembnosti) razvrščene po pomenu za razvoj turizma v občini Brežice so:

1. Zdraviliški turizem ter turizem ob/na vodi 2. Dediščinski turizem (naravna in kulturna dediščina) 3. Vinski turizem, kulinarični turizem, turizem na kmetijah 4. Športni turizem, izletništvo in kolesarjenje Zdraviliški turizem (poimenovan danes vse pogosteje kot terme) predstavlja daleč najpomembnejši turistični proizvod občine. Dopolnjuje ga ponudba sprostilnih centrov ter namestitev, ki so se razvile v bližini dveh največjih ponudnikov zdraviliškega turizma. Glede na ostale ponudnike iste vrste turizma v Sloveniji, je zdraviliški (termalni) turizem v občini Brežice razvil primerjalno konkurenčno prednost skozi večjo doživljajsko izkušnjo (atrakcije, vodni parki, doživljajske in tematske vasi, adrenalinska doživetja) in je po njej tipično prepoznan. Turizem ob/na vodi je tesno povezan z naravno dediščino Brežic in razvojem turizma okoli rek Sava, Krka in Sotla in aktivnosti vezanih na vodo (čolnarjenje, supanje, ribolov, wakeboarding, kopanje in drugo). Obe vrsti turizma povezuje skupni motiv – voda.

Dediščinski turizem se po ocenah deležnikov uvršča na drugo mesto po pomenu za razvoj turizma v občini Brežice. Med vrstami dediščinskega turizma deležniki višje po pomenu razvrščajo elemente kulturne dediščine in njen razvoj povezujejo s potencialom razvoja najpomembnejših kulturnih znamenitosti ter dogodkov v povezavi z njimi. V sklop naravne dediščine deležniki najvišje vrednotijo predvsem pomen kulturne pokrajine, brežiške kotline z rekama Savo in Krko (sotočje) ter naravna mokrišča in travišča.

Vinski, kulinarični turizem in turizem na kmetijah utemeljuje mnenje deležnikov po pomenu razvoja turizma v povezavi z edinstvenostjo naravne kulturne krajine, tradicijo pridelave vin in kulinarike, ki se skupaj s kakovostno ponudbo vin kaže kot potencial za razvoj turizma v prihodnje.

Športni turizem, izletništvo in kolesarjenje predstavlja aktivni turizem, ki se je razvil skozi centre športno-rekreativne ponudbe Term Čatež (plavanje, golf, tenis, squash, bowling, fitness), v Brežicah (pohodne, kolesarske poti, rokomet, nogomet, jezdenje) in na Griču (lokostrelstvo, odbojka na mivki, mali nogomet, paint-ball, kajaki in kanuji).

Štiri prioritetne vrste turizma predstavljajo na eni strani izhodišče za dobro opredelitev identitete, na drugi strani pa so to jasne usmeritve v kateri smeri naj se v prihodnje v občini Brežice razvijajo turistični proizvodi in turistični programi. Vse elemente povezuje skupna osnova, ki je izrazito trajnostno naravnana.

Skozi analizo in ovrednotenje za razvoj turizma pomembnih vrst turizma se predlaga, da se pri izbiri in oblikovanju turističnih proizvodov za prihodnje razvojno obdobje izhaja iz ključnih elementov, ki so:

1. Voda kot skupni povezovalni element za zdraviliški turizem in turizem ob/na vodi 2. Dediščina v širšem smislu, ki povezuje tako naravno( kulturna krajina, sotočje, Repnice) kot kulturno dediščino (gradovi, staro mestno jedro, Posavski muzej, Vodovodni stolp) 3. Enogastronomija (povezava med vinarji, restavracijami, turističnimi kmetijami, dobavitelji butičnih proizvodov, izdelovalci spominkov (rokodelci). 4. Aktivni turizem (šport, pohodništvo in kolesarjenje).

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 64

9.3. Usmeritve za razvoj in oblikovanje turističnih proizvodov

V razvojnem obdobju 2017 – 2021 se je potrebno osredotočiti na tiste vrste turizma in turistične proizvode, ki so neločljivo povezani z identiteto , naravnimi, kulturnimi ter lokacijsko povezanimi prednostmi občine, da bi se ustrezno dvignila prepoznavnost in konkurenčnost občine Brežice.

Na strateški delavnici so ponudniki ocenili stopnjo zadovoljstva z glavnimi turističnimi proizvodi občine Brežice, podali pa so tudi zelo jasno oceno razvojnega potenciala obstoječih turističnih proizvodov. Deležniki so ocenili, da imajo glede na obstoječe stanje največji potencial za razvoj naslednji turistični proizvodi (razvrščeni po vrstnem redu glede pomembnosti):

• termalna riviera Terme Čatež in vodni park Term Paradiso, • festival Brežice moje Mesto, • doživite gradove Posavja, • repnica Najger, • kulinarični potep s pridihom kulturnega, • vinoteka posavskih vin v mestni hiši, • kolesarske poti (Skrivnosti rjavorumenega peska, Potep po deželi cvička, Orlovska tura), • Brežiška planinska pot, • Sromeljska pot vina in sonca.

Poleg turističnih proizvodov, je pomembno oceniti z vidika potenciala razvoja turizma tudi znamenitosti, ki se jih vključuje v oblikovanje turističnih programov in so zato v neločljivi povezavi z odločitvijo glede prihodnjega razvoja turističnih proizvodov.

Širša javnost je ocenjevala potencial najbolj vidnih znamenitosti občine Brežice in podala oceno glede stopnje potenciala, ki ga te znamenitosti predstavljajo za bodoči razvoj turizma v občini. Znamenitosti z najvišjim potencialom razvoja turizma so navedene v nadaljevanju:

• Grad Brežice in Viteška dvorana, • staro mestno jedro Brežic, • Grad Mokrice, • vodovodni stolp, • repnice, • Posavski muzej Brežice, • brzice na Savi in Krki, • sotočje Save in Krke, • mokrišče Jovsi.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 65

Predlagane usmeritve glede razvoja turističnih proizvodov v razvojnem obdobju 2017 – 2021 so strnjene tudi v Tabeli 6.

Tabela 7: Usmeritve glede razvoja turističnih proizvodov

Predlagane skupine Turistični proizvodi in Usmeritve za razvoj turističnih proizvodov vrst turizma programi Oblikovati dodaten turistični proizvod, ki celostno predstavlja turizem ob/na vodi. Zdraviliški (termalni) Termalna riviera Terme Pripraviti programe, povezati ponudnike in turizem in turizem Čatež, Termalni vodni oblikovati atraktiven in inovativen proizvod. ob/na vodi park Terme Paradiso Izhajati iz naravnih znamenitosti: Sotočje Save in Krke, brzice na Savi in Krki, naravni park Jovsi, Brod na Mostecu. Ustrezno izpostaviti dediščinski turizem, atraktivneje oblikovati in komunicirati proizvod Doživite gradove Posavja. Pregledati obstoječe programe in vključiti bolj izpostavljeno Grand Doživite gradove Brežice z Viteško dvorano. Oblikovati zgodbe Dediščinski turizem Posavja, Repnice skladno s sodobnim konceptom zgodbarjenja (naravna in kulturna Najger, Festival Brežice (angl. storytelling) starega mestnega jedra in dediščina) moje mesto jih vključiti v prenovljene programe. Opredeliti zgodbo Vodovodnega stolpa in jo vključiti v programe. Prenoviti komunikacijske materiale in povečati učinkovitost trženja dogodkov in festivalov. Prenoviti turistične proizvode in jih nadgraditi. Povezati pohodniške poti , izlete in kolesarske Kulinarični potep s poti z obstoječo turistično ponudbo. Nadgraditi Vinski, kulinarični pridihom kulturnega, programe z vključitvijo dobaviteljev butičnih turizem in turizem na Vinoteka v mestni proizvodov, rokodelcev, izdelovalcev kmetijah hiši,… spominkov v turistično ponudbo. Smiselno oblikovati zgodbe in jih vključiti v komuniciranje. Vse vrste športnega turizma, kolesarske, Športni turizem, pohodniške poti, Učinkoviteje tržiti in komunicirati obstoječo pohodništvo in organizirani sprehodi, ponudbo, ko so gostje že na destinaciji. kolesarjenje vodne in gozdne učne poti,…

9.4. Usmeritve za tržno segmentacijo in razvoj ciljnih trgov

Z vidika usmeritve na ciljne segmente so delavnice z deležniki pokazale, da so glede na demografske kriterije za destinacijo Brežice najpomembnejši trije segmenti:

• zaposleni (starost od 30 do 59 let), • družine z otroki in • seniorji (60 let in več).

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 66

Skladno z motivacijskimi kriteriji pa se turisti razvrstijo v naslednje ciljne segmente:

• iskalci zdravja, sprostitve in zabave, • kulturni, dediščinski in festivalski turisti, • ljubitelji kulinarike in vin, rekreativci in športniki, • Iskalci pristnosti in dobrega počutja.

Z vidika razvoja trgov se v prihodnjem razvojnem obdobju pričakuje nadaljnja stabilna rast s strani obstoječih emitivnih trgov, ki so neposredno dostopni (Slovenija, Hrvaška, Avstrija, Italija, Srbija, Nizozemska in Nemčija). Oddaljeni trgi (Rusija, VB, Izrael, Koreja) imajo večji potencial oz. večjo možnosti za razvoj, vložki vanje pa so odvisni od sposobnosti in možnosti vključitve velikih turističnih družb v mednarodne turistične tokove in so v veliki meri odvisni od transportnih poti kot tudi ustaljenih tokov turistov v tem delu Evrope.

Z vidika trženjskega pristopa se za primarne ciljne trge priporoča strategija intenzivnega trženja, medtem ko se za sekundarne ciljne trge predlaga pristop povezovanja in intenzivnejšega sodelovanja s krovno turistično organizacijo ter ponudniki, ki niso neposredni konkurenti, imajo pa že omogočen dostop do tokov turistov s strani teh trgov (že odprti posredni distribucijski kanali).

Tabela 8: Usmeritve za segmentacijo in usmeritve glede ciljnih trgov

PRIMARNI TRGI SEKUNDARNI TRGI Geografski kriterij Slovenija, Hrvaška, Avstrija, Italija, Srbija, Rusija, Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Nemčija Izrael, Koreja Demografski kriterij  zaposleni (30-59)  družine z otroki  aktivni seniorji (60+) Motivacijski kriteriji  iskalci zdravja, sprostitve in zabave  kulturni, dediščinski, festivalski turisti  ljubitelji kulinarike in vin  rekreativci in športni turisti  iskalci pristnosti in dobrega počutja Drugi kriteriji  manjša zvestoba znamkam – pomembnejše iskanje lokalnega, avtentičnega in inovativnega  zagovorniki odgovorne, zelene in trajnostne potrošnje  potovanja na manj oblegana območja – trendi na področju varnosti  skrb za dobro psihofizično počutje  svetovljanski nazori – želja po znanjih, novih zgodbah …

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 67

9.5. Usmeritve za strateško pozicioniranje

Strateško pozicioniranje podaja usmeritev glede osnovnih razlikovalnih prednosti občine glede na njene konkurente. Za pravilno tržno pozicioniranje za prihodnje obdobje so ključni odgovori na vprašanja v nadaljevanju:

- Po čem želimo, da nas turisti prepoznajo v primerjavi s konkurenti? - Kaj je osnova za dolgoročno izgradnjo unikatnih primerjalnih prednosti občine Brežice, ki jih konkurenca ne more z lahkoto posnemati? - Katero potrebo turistov lahko zadovoljimo bolje od konkurenčnih občin?

Brežice imajo v primerjavi z ostalimi občinami v Posavju veliko večji potencial razvoja turizma glede na obstoječo že razvito turistično infrastrukturo, prepoznavnost velikih podjetij ponudnikov pa občino potiska med tiste z najvišjim razvojnim potencialom turizma na nacionalnem nivoju. Iz tega razloga primerjava med občinami v regiji ni smiselna. Občina Brežice se po vrstah turizma na nacionalni ravni lahko primerja s Podčetrtkom in Ptujem, ima pa vidika lokacije ter bogate kulturne dediščine možnost razviti pomembne dolgoročne prednosti. Turizem občine Brežice in njegov potencial razvoja se je skozi delavnico z deležniki (ponudniki, predstavniki civilne družbe in javnih ustanov ) primerjal z obema občinama. Skozi opravljeno analizo in pridobljena izhodišča s strani anketirancev se predlaga, da se v prihodnjem razvojnem obdobju 2017-2021 turizem v Brežicah razvija na treh dimenzijah:

1. lokacija, 2. naravni viri, 3. avtentičnost in avtohtonost ponudbe.

Ključne prednosti (ugotovljene dimenzije) na osnovi katerih se bo v prihodnjem razvojnem obdobju gradila razlikovalna prednost v primerjavi z drugimi turističnimi občinami, je potrebno smiselno vključiti v prenovo celovitega koncepta turistične znamke in njegovega dolgoročnega upravljanja. Smiselno in potrebno je sistematično, vizualno in vsebinsko poudarjanje ključnih prednosti občine v vseh oblikah komuniciranja.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 68

10. PREDNOSTNA PODROČJA OZ. PREDNOSTNI CILJI

Na osnovi zastavljene vizije in strateških ciljev smo glede na prepoznane prednosti in priložnosti ter izzive oblikovali prednostna področja oz. prednostne cilje in ukrepe znotraj njih za uresničevanje.

V nadaljevanju je shema, iz katere je razvidno, katera prednostna področja so tisti, katere mora izvesti občina Brežice v sodelovanju z javnimi zavodi in ostalimi partnerji oz. deležniki.

Vsako prednostno področje ima dodeljene ukrepe, ki so dodatno konkretizirani z aktivnostmi, kajti vsaka strategija je vredna le toliko, koliko so uresničljivi njeni ukrepi ali aktivnosti v realnosti.

Prepoznali smo 6 prednostnih področij oz. ciljev, pri čemer je Cilj 2 horizontalen in preveva vse aktivnosti; Cilj 1 in Cilj 3 sta usmerjena v izboljšanje podpornega okolja in uspešnejšega organiziranja turizma v občini (povečanje konkurenčnosti), Cilji 4, 5 in 6 pa so usmerjeni v povečanje prepoznavnosti destinacije in obenem tvorijo okvir strateškega modela trženja.

Strateški model trženja še posebej nazorno opisujemo v 9. poglavju.

Številčenje prioritetnih ciljev od 1 do 6 ni v povezavi s prioriteto implementacije, pač pa gre le za številčno zaporedje.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 69

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 70

11. URESNIČEVANJE STRATEGIJE SKOZI PREDNOSTNE CILJE IN UKREPE

11.1. Prednostni cilj 1: Upravljanje destinacije Brežice v smeri povezovanja in sinergij ter partnerstva med deležniki

Dobra organiziranost oz. vzpostavljen uspešen in učinkovit modela upravljanja turistične destinacije je ključen dejavnik uspešnosti vsake turistične destinacije. To velja tudi za turistično destinacijo Brežice, saj z njo lahko odpravimo večino identificiranih slabosti turizma občine ter prispevamo k optimalnemu izkoristku identificiranih priložnosti za nadaljnji razvoj turizma v občini.

Lahko celo trdimo, da je prav od sposobnosti vzpostavitve uspešnega modela organiziranosti in upravljanja turistične destinacije Brežice v pretežni meri odvisna uspešnost nadaljnjega razvoja turizma v občini Brežice. Prav odsotnost primernega modela upravljanja turistične destinacije se namreč danes kaže kot ključna ovira za uspešnejši razvoj turizma v občini Brežice. Ali drugače povedano, od sposobnosti vzpostavitve primernega modela upravljanja turistične destinacije je v pretežni meri odvisna sposobnost uresničevanja večine ostalih prednostnih ciljev.

Zakaj? Dejstvo je, da danes na turističnem trgu ne nastopajo posamezni turistični ponudniki, temveč turistične destinacije. Turisti namreč pri odločanju o cilju potovanja gledajo v katero turistično destinacijo bodo šli. Pri njihovem izboru pa vedno bolj prevladujejo tiste destinacije, ki ponujajo čim boljši splet posameznih turističnih proizvodov in storitev, s katerimi lahko v največji možni meri zadovoljijo njihova pričakovanja. Turisti glede pričakovanj postajajo vedno bolj zahtevni. Ne želijo biti le pasivni opazovalci dogajanja v turistični destinaciji, temveč želijo vedno bolj postati njihov del. Obljuba pristnih, edinstvenih doživetij postaja glavni prodajni atribut vsake turistične destinacije.

Pristna, edinstvena doživetja v turistični destinaciji so sestavljena iz vrste turističnih proizvodov (namestitev, hrana, pijača, …..) ter in še posebej iz vrste proizvodov in storitev, ki izhajajo iz naravnih vrednot in kulturne dediščine destinacije. Dejstvo pri tem je, da pristnih doživetij ne more zagotavljati le en turistični ponudnik, temveč veliko število raznovrstnih ponudnikov javnega, zasebnega in civilnega (društvenega) sektorja, ki delujejo na raznovrstnih področjih od kmetijstva, trgovin, obrti, šeg, navad, kulture in upravljanja z naravnimi vrednotami do ponudnikov raznovrstnih osebnih storitev, športnih in zabavnih doživetij. Torej pristna, edinstvena doživetja lahko oblikuje le skupina turističnih in s turizmom povezanih ponudnikov. V destinaciji mora zato obstajati nekdo, ki aktivno povezuje posamezne turistične ponudnike in skupaj z njimi razvijati nove, inovativne turistične proizvode in doživetja.

Ob samem oblikovanju pristnih doživetij je še pomembnejše njihovo trženje na ciljnih trgih. Brez ustreznega trženja namreč še tako inovativni turistični proizvodi in odlična, enkratna doživetja ne dosežejo svojih kupcev. Izhajajoč iz dejstvu, da turisti povprašujejo po turističnih destinacijah in ne po posameznih turističnih proizvodih in storitvah, ugotavljamo, da je za vsako turistično destinacijo ključno, da vzpostavi model skupnega trženja in promocije celovite turistične ponudbe, vseh možnih spletov edinstvenih doživetij, s katerimi privablja turiste v destinacijo. Te zahtevne naloge ne more opravljati vsak turistični ponudnik sam, temveč jih v sodobnih turističnih destinacijah zanje in v njihovem imenu opravljajo destinacijske organizacije, katerih temeljni cilj in poslanstvo je zagotavljati dolgoročno uspešnost in konkurenčnost turistične ponudbe destinacije na ciljnih trgih in s tem prispevati k dolgoročni konkurenčnosti in uspešnosti poslovanja vseh turističnih ponudnikov v njej.

Poleg razvojne funkcije ter funkcije trženja in promocije na ravni turistične destinacije je za uspešno poslovanje pomembna tudi informiranje turistov, ko ti pridejo v turistično destinacijo. Tudi ta

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 71 funkcija je v sodobnih turističnih destinacijah organizirana skupaj na ravni turistične destinacije, saj se le na ta način lahko zagotovi celovita informiranost gostov o vseh možnostih in priložnostih ter doživetjih, ki je ponuja turistična destinacija.

Nenazadnje se je potrebno zavedati, da turistična destinacija ne more biti popolnoma omejen prostor, določen z občinskimi mejami. Turist na svojem raziskovalnem potepanju meja ne pozna in se zanje, vsaj na lokalni ravni, ne meni. Zanje turistična destinacija predstavlja geografsko območje, ki jim ponuja celovit splet turističnih proizvodov in storitev, ki ga želijo kupiti / spoznati. Turistovo obnašanje narekuje turističnim ponudnikom, da se povezujejo tudi izven občinskih meja in oblikujejo nova avtentična in edinstvena doživetja, ki jih turisti lahko doživijo v širši regiji ali celo državi. Povezovanje turističnih ponudnikov na regionalni in državni ravni je zato pomembna funkcija destinacijskega managementa. Enako velja tudi za vključevanje celovite turistične ponudbe v celovito trženje turistične ponudbe Slovenije.

V procesu nastajanja strategije se je kot ena od ključnih ugotovitev izkazalo, da občina Brežice nima vzpostavljenega destinacijskega managementa. Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih dejavnikov, ki govorijo o pomenu vzpostavitve uspešnega modela upravljanja/managementa turistične destinacije, kot prvi prednostni cilj postavljamo vzpostavitev modela upravljanja destinacije Brežice v smeri povezovanja in sinergij ter partnerstva med deležniki.

Pri vzpostavljanju najprimernejšega modela upravljanja/managementa destinacije Brežice je potrebno upoštevati ključne dejavnike uspešnega managementa turističnih destinacij, ki so se izoblikovali v dosedanji praksi izvajanja managementa turističnih destinacij doma in v svetu. Ti so:

- spoznanje potrebe po povezovanju in sodelovanju med turističnimi ponudniki v turistični destinaciji, - obstoj močne interesne skupine v turistični destinaciji, - razumevanje pomena managementa turistične destinacije ter vloge in nalog destinacijske turistične organizacije, - ustvarjeno partnerstvo in zaupanje med turističnimi ponudniki, - strokovnost in ugled oseb, ki izvajajo funkcije managementa turistične destinacije, - sposobnost reševanja konfliktov interesov med turističnimi ponudniki in drugimi subjekti v destinaciji, - stalno usposabljanje turističnih subjektov in managerjev turistične destinacij, - fleksibilnost organizacijske strukture turistične destinacije.

Ustvarjanje edinstvenega profila in edinstvenih doživetij v destinaciji zahteva nujno sodelovanje, povezovanje turističnih ponudnikov v destinaciji. Zahteva oblikovanje učinkovitega modela upravljanja turistične destinacije, unikatnih produktov, ki bo zagotavljal osnovne pogoje – platformo za razvoj novih unikatnih doživetij v turističnih destinaciji.

Destinacija z vrsto malih ponudnikov raznovrstnih turističnih proizvodov na eni strani in tremi močnimi stebri turističnega gospodarstva, preko katerih se ustvarja pretežni del nočitev v občini, predstavlja kritično maso turističnih subjektov za ustvarjanje edinstvenih turističnih proizvodov. Ti subjekti imajo znanje vsak s svojega področja, imajo izkušnje ter imajo potencial za nadaljnji razvoj. V destinaciji zaznavamo pomanjkanje subjekta (organizacija, institucija), ki bi povezoval obstoječe turistične ponudnike in ustvarjal platformo za kreiranje novih inovativnih, edinstvenih turističnih proizvodov občine.

V praksi obstoji več modelov skupnega upravljanja turistične destinacije in več modelov povezovanja, sodelovanja, ustvarjanja platforme za oblikovanje edinstvenih turističnih doživetij.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 72

Kakšen model bi bil najprimernejši za občino Brežice? Na podlagi analize obstoječega stanja, strukture turističnih in drugih ponudnikov v občini ter obstoječih oblik organiziranosti turizma v občini in pregleda trenutnega izvajanja funkcij destinacijskega managementa ocenjujemo, da je najprimernejši subjekt za vlogo povezovalca in razvijalca skupne platforme za razvoj novih, unikatnih doživetij v občini Brežice javni zavod ZPTM. Javni zavod ZPTM ima skladno s svojim statutom že poverjene nekatere naloge destinacijskega managementa kot javno službo. Zaradi širokega obsega nalog, ki jih ZPTM opravlja oz. so mu poverjene v izvajanje, predlagamo, da se za potrebe razvoja turizma njegovo delovanje in organiziranost nadgradi in dopolnili z naslednjim:

- vzpostavitvijo močne vezi med vsemi ključnimi turističnimi akterji v občini, - z oblikovanjem strokovnega/posvetovalnega odbora za turizem, sestavljenega iz glavnih turističnih akterjev in predvsem iz predstavnikov tistih turističnih podjetij in entitet, ki kažejo pripravljenost za povezovanje, - njegova vloga bi bila spodbujati razvoj novih, unikatnih doživetij, promocija novih unikatnih doživetij med lokalnim prebivalstvom s ciljem ustvarjanja spodbudne klime in motiviranje lokalnih prebivalcev in podjetnikov za sodelovanje in vključevanje v razvoj novih, unikatnih doživetij.

Predlagana razširitev in prevzem funkcije destinacijskega managementa predvideva tudi ustrezno večjo samostojnost enote, ki bi bila zadolžena za izvajanje predlaganih nalog na področju turizma. Na osnovi že obstoječe strukture ZPTM se predlaga, da vlogo destinacijskega managementa prevzame CPT.

Na podlagi analize organiziranja turističnega sektorja v občini Brežice, ki je predstavljena v poglavju 5.1.3., ugotavljamo, da NOE Center za podjetništvo in turizem ne zmore upravljati vseh zapisanih funkcij na področju turizma. Zato predlagamo okrepitev Centra za turizem in podjetništvo oz. morebitno delitev nalog znotraj obstoječe NOE. Takšna NOE oz. njen del je zadolžena za opravljanje nalog s področja turizma in v okviru tega tudi za destinacijski management.

Nova destinacijska organizacija pri krepitvi svojih kadrovskih virov daje poseben poudarek na energijo in ideje mladih, ki so že vključeni v procese izobraževanja za področje turizma in izkazujejo interes ter samoiniciativnost za delo v turizmu.

Nova destinacijska organizacija bo pri vključevanju strokovnjakov prepoznala tudi velik prispevek posameznih zainteresiranih prostovoljcev, ki aktivno sooblikujejo razvoj turizma v občini Brežice in jih vključila v svoje delovanje.

Ob gornji predpostavki v nadaljevanju navajamo izraz »destinacijska organizacija« kot organizacijo, ki v prihodnje izvaja aktivnosti destinacijskega managementa (ki bi jih sicer lahko opravljal novi NOE Center za turizem).

Poleg predstavljenih ugotovitev se je v procesu nastajanja strategije pokazala tudi potreba po učinkovitejšem delovanju obeh TICev.

V skladu z navedenimi ključnimi dejavniki uspešnosti managementa turistične destinacije in ob upoštevanju glavnih ugotovitev analize stanja na področju organiziranosti turizma in izvajanja funkcij destinacijskega managementa v občini Brežice predlagamo naslednje ukrepe, ki bodo prispevali k vzpostaviti uspešnega modela organiziranosti turizma v občini Brežice.

Pri oblikovanju modela destinacijskega managementa je potrebno upoštevati strukturo turističnih ponudnikov in strukturo turistične ponudbe same v občini Brežice. Prisotnost velikega turističnega ponudnika, kot so Terme Čatež, predstavlja za organizacijo destinacijskega managementa veliko

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 73 prednost. Terme Čatež so monopolni ponudnik, pri katerem se opravi 95 % vseh nočitev v občini, ki je prepoznan v lokalnem okolju in širše ter predstavlja močno identifikacijsko znamko za občane Brežic. Terme Čatež so s svojo ponudbo prisotne ne številnih trgih, od koder prihajajo njihovi turisti, posedujejo znanje za nastope na teh trgih in o povpraševanju, vlagajo v promocijo na trgih in že danes opravljajo ključno nalogo destinacijskega menedžerja, to je, da privabljajo goste v skupnost. Velika množica turistov in obiskovalcev, ki dnevno prihaja v Terme Čatež, je primarna ciljna skupina tudi vseh ostalih ponudnikov, ki se bodo v novem modelu destinacijskega managementa pridružili naporom za skupno promocijo in nastope na trgih.

Ukrep 1: Vzpostaviti sistem stalnega partnerskega komuniciranja med javnim, zasebnim in civilnim (društvenim) sektorjem in znotraj zasebnega sektorja

Namen ukrepa: Ustvariti komunikacijsko platformo med ključnimi turističnimi deležniki v občini, ki bo zagotavljala učinkovito komuniciranje zainteresiranih turističnih in s turizmom povezanih deležnikov v občini o razvojnih vprašanjih, spremljanju tekočega poslovanja in doseganja rezultatov na področju turizma. Komunikacijska platforma predstavlja tudi temeljno podlago za graditev zaupanja med turističnimi ponudniki, kot pomembnega dejavnika uspešnega managementa turistične destinacije.

Aktivnost 1: Oblikovanje strokovnega sveta za turizem, ki ga bodo sestavljali ugledni in zainteresirani predstavniki javnega, zasebnega in civilnega/nevladnega sektorja, ki delujejo na področju turizma ali s turizmom povezanih dejavnostih v občini.

Njegove glavne naloge bodo obravnava razvojnih vprašanj in določanje razvojnih ciljev na področju turizma v občini; odločanje o programu skupnih aktivnosti destinacije, spremljanje uresničevanja zastavljenih strateških in operativnih ciljev turistične destinacije ter skupno zastopanje interesov turizma v občini, na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni.

Za oblikovanje posameznih skupnih turističnih proizvodov ter za posamezne naloge z drugih področij se oblikujejo delovne skupine, sestavljene iz zainteresiranih turističnih in drugih ponudnikov. Naloge in pristojnosti strokovnega sveta se jasno opredeli ob njegovi vzpostavitvi.

Nosilec: občina Brežice kot iniciator. Čas izvajanja, rok: ustanovitev 1 mesec po potrditvi strategije; strokovni svet se sestane najmanj 4 x letno.

Aktivnost 2: Stalna promocija in informiranje zainteresiranih javnosti o dogovorjenih ciljih, načrtih, projektih in rezultatih dela strokovne skupine in njenih delovnih skupin

Nosilec: Strokovni svet oz. CPT kot destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: stalna naloga skozi celo strateško obdobje.

Ukrep 2: Vzpostavitev modela destinacijskega managementa

Namen ukrepa: Vzpostaviti uspešen model upravljanja ali managementa turistične destinacije, ki bo zagotavljal uspešno in učinkovito izvajanje glavnih funkcij destinacijskega managementa s poudarkom na razvojni funkciji in funkciji trženja in promocije na ravni turistične destinacije.

Aktivnost 1: Oblikovati predlog modela destinacijskega managementa in doseči dogovor med ključnimi deležniki v občini

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 74

Eden glavnih dejavnikov vzpostavljanja uspešnega modela upravljanja ali managementa turistične destinacije je zagotovitev soglasja oz. strinjanja vseh ključnih deležnikov v občini o modelu destinacijskega managementa. Ta mora biti oblikovan tako, da v največji možni meri zadovoljuje tako interese turistične destinacije kot celote kot tudi interese posameznih turističnih deležnikov v njej. Od uspešno sklenjenega dogovora o modelu destinacijskega managementa je v pretežni meri odvisen nadaljnji razvoj in uspešno izvajanje skupno dogovorjenih funkcij, nalog in aktivnosti na ravni turistične destinacije. Pri oblikovanju novega modela destinacijskega managementa je potrebno upoštevati poseben status največjega ponudnika Terme Čatež, ki že sedaj na destinaciji opravlja nekatere funkcije destinacijskega managementa. S Termami Čatež se vzpostavi redna tedenska komunikacija in sklene dogovor o nalogah, ki jih opravljata organizaciji skupno in o nalogah, ki jih opravljata ločeno.

Nosilec: Občina Brežice in ZPTM (CPT). Čas izvajanja, rok: 2 meseca po potrditvi strategije

Aktivnost 2: Vzpostaviti novo destinacijsko organizacijo ali nadgraditi obstoječi ZTPM v skladu s sprejetim modelom upravljanja/managementa turistične destinacije.

Pri tem se upošteva vse obstoječe oblike organizacij in projektne skupine, ki so že aktivne na področju turizma v občini Brežice. Različne organizacije s področja javnega, zasebnega in civilnega sektorja se povezuje v sinergični učinek za še uspešnejši razvoj turizma.

Nosilec: Občina Brežice v sodelovanju s strokovno skupino za vzpostavitev modela destinacijskega managementa. Čas izvajanja, rok: 6 mesecev po sprejemu strategije.

Aktivnost 3: Zagotoviti ustrezno kadrovsko zasedbo za izvajanje vseh funkcij managementa turistične destinacije, opredeljene v modelu destinacijskega managementa

Ustrezna kadrovska zasedba je ključen dejavnik uspešnega destinacijskega managementa. Brez ustrezno usposobljenih in zadostnega števila kadrov za izvajanje posameznih funkcij noben model destinacijskega managementa ne more biti uspešen.

Nosilec: Občina Brežice v sodelovanju s strokovnim svetom oz. strokovno skupino za vzpostavitev modela destinacijskega managementa. Čas izvajanja, rok: 9 meseca po vzpostavitvi destinacijske organizacije,.

Aktivnost 4: Usposabljanje kadrov za uspešno izvajanje funkcij destinacijskega managementa

Znanje in kompetence kadrov, ki bodo izvajali funkcije destinacijskega managementa je pomembno za uspešno in učinkovito opravljanje nalog in aktivnosti. Zato je kadrom potrebno zagotoviti oz. omogočiti izobraževanje in usposabljanje za pridobivanje novih znanj, kompetenc in predvsem nadgradnjo njihovega znanja z najnovejšimi spoznanji in praksami na določenem področju. Število izvedenih usposabljanj kadrov mora postati eden od indikatorjev uresničevanja strategije (najmanj 2 usposabljanji letno/osebo).

Nosilec: Občina Brežice (ali destinacijska organizacija) v sodelovanju s strokovnim svetom oz. strokovno skupino za vzpostavitev modela destinacijskega managementa. Čas izvajanja, rok: kontinuirano v vsem strateškem obdobju.

Aktivnost 5: Osveščanje in usposabljanje turističnih deležnikov v občini za razumevanje in uspešno integracijo modela destinacijskega managementa v svoje poslovne modele.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 75

Pomembno je, da način delovanja destinacijskega managementa, izvajanja njegovih funkcij in aktivnosti zelo dobro poznajo tudi vsi ostali turistični deležniki v turistični destinaciji, saj le na ta način lahko najdejo sinergije in uspešno integrirajo in povežejo svoje aktivnosti in naloge na posameznih področjih (razvoj novih proizvodov, trženje, promocija in informiranje) z nalogami in aktivnostmi, ki se bodo izvajale v okviru destinacijskega managementa skupaj na ravni turistične destinacije. S tem pa se gradi tudi zaupanje med turističnimi ponudniki v destinaciji.

Letno se organizira najmanj 4 dogodke namenjene osveščanju in usposabljanju turističnih deležnikov v občini (lahko tudi v obliki študijskih potovanj, predstavitve dobrih praks, ipd.).

V lokalnih medijih se redno mesečno komunicirajo dosežki destinacijske organizacije, rezultati izvedenih skupnih projektov. Redno (dnevno in tedensko) se objavlja najnovejše informacije na spletni strani in socialnih omrežjih

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: kontinuirano v celotnem strateškem obdobju.

Ukrep 3: Vzpostavitev sistema spremljanja uresničevanja strategije

Namen ukrepa: Zagotoviti sprotno spremljanje uresničevanja zastavljenih ciljev in s tem možnost sprejemanja pravočasnih ukrepov in aktivnosti za odpravo zaostankov ali odmikov od zastavljenih ciljev

Aktivnost 1: Vzpostavitev sistema monitoringa oz. spremljanja uresničevanja strategije z opredeljenimi indikatorji, procesom izvajanja monitoringa in načinom obravnavanja in reševanja odmikov od zastavljenih ciljev

Nosilec: destinacijska organizacija, strokovni svet. Čas izvajanja, rok: 3 mesece po sprejemu strategije; izvajanje 1 x letno.

Aktivnost 2: Redno letno izvajanje monitoringa uresničevanja strategije

Redno letno poročanje naročniku strategije o izvajanju strategije (občini Brežice).

Nosilec: destinacijska organizacija, strokovni svet. Čas izvajanja, rok: 3 mesece po sprejemu strategije; izvajanje 1 x letno.

Aktivnost 3: Organizacija in izvedba letnega turističnega foruma

Letni turistični forum je osrednji dogodek v občini Brežice, na katerega se povabijo vsi turistični ponudniki in s turizmom povezani ponudniki v občini in širši regiji. Njegov glavni cilj je letni pregled doseženih rezultatov/ciljev, opredeljenih v strategiji in dogovor, predstavitev načrtovanih nalog in aktivnosti za naslednje leto na ravni destinacije, predstavitev novosti in načrtov posameznih ponudnikov. Na letnem forumu se turistični ponudniki povezujejo in sklepajo nova sodelovanja.

Nosilec: destinacijska organizacija, strokovni svet, občina Brežice. Čas izvajanja, rok: vsako leto v novembru.

Ukrep 4: Sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami, regijo in nacionalno ravnijo

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 76

Namen ukrepa: Izboljšati prepoznavnost turistične ponudbe občine na ciljnih trgih z njenim vključevanjem v trženjske in promocijske aktivnosti na ravni regije in države ter vzpostavljanje pogojev za oblikovanje edinstvenih turističnih doživetij na regionalnem in širšem nivoju,

Aktivnost 1: Imenovanje strokovne skupine za sodelovanje in povezovanje na regionalnem in širšem nivoju (preko občinskih meja)

Glavna naloga strokovne skupine bo identifikacija partnerjev za sodelovanje in povezovanje v širši regiji, vzpostavljanje stikov in modelov dolgoročnega sodelovanja z njimi; priprava in obravnava predlogov skupnih razvojnih projektov; vključevanje turistične ponudbe občine v programe trženja na regionalnem in nacionalnem nivoju.

Nosilec: strokovni svet, destinacijska organizacija – operativno. Čas izvajanja, rok: 1 mesec po sprejemu modela destinacijskega managementa.

11.2. Prednostni cilj 2: Trajnostni koncept razvoja turizma

Trajnostni koncept razvoja turizma v Brežicah se nanaša na konkurenčnost destinacije Brežice na zelenem turističnem trgu, ki ga narekujejo (prilagojeno po Beunders 2004):

- Unikaten profil destinacije – ponudba unikatnih doživetij, posebnih vonjav, okusov, vtisov in občutkov, edinstvenih za območje na Krško-brežiškem polju, ki ga na jugu omejuje reka Sava. Privlačno staro mestno jedro leži na aluvijalni terasi ob nekdanjem okljuku Save v neposredni bližini sotočja s Krko ob brežiški vratih. Tod se pobočje Gorjancev približa reki in tvori naravno zaporo starodavni cestni povezavi panonskega in predalpskega sveta. Mestno jedro je strnjeno pozidano ob široki glavni cesti na levem bregu nekdanje struge od Brežiškega gradu proti centru mesta, novi del pa se razvija proti vzhodu na grajski pristavi Hrastinci, proti zahodu pa k sedanji strugi Save v Vrbini. - Tesno in odlično sodelovanje med deležniki – partnerski dolgoročni odnos, ki temelji na zaupanju in krepi tiho znanje posameznih v verige povezanih istovrstnih ponudnikov (horizontalne verige), ki gradijo na vrednotah območja in omogočajo obiskovalcem čutiti Brežice z vsemi čuti. - Skladna, celovita, raznolika in inovativna ponudba deležnikov s področja turizma okrog največjega ponudnika Term Čatež in z njim povezanimi gospodarskimi in negospodarskimi dejavnostmi, ki temeljijo na kakovostnih izdelkih in storitvah (vertikalne verige), doživljajski infrastrukturi in dinamičnem podpornem okolju, v katerem se nagrajuje inovativnost doživetij in kreativnost na področju marketinških aktivnosti – destinacijske organizacije Brežice. - Visoka, s standardi določena kakovost in nadzor kakovosti turističnih produktov in storitev – prizadevanja za kakovost življenja rezidentov, krepitev vrednot in spoštovanja lokalne tradicije, optimalno samooskrbnost in energetsko učinkovitost ter odličnost in kreativnost doživetij turistov. - Celovita srednje in dolgoročna vizija trajnostnega razvoja - procesno naravnan strateški razvoj in trženje turizma v občini Brežice do leta 2021 – slika prihodnosti, ki ob naravnanosti na kupca upošteva značilnosti in zmogljivosti posameznih mikro območij (conacija in nosilna zmogljivost npr. v Kozjanskem regijskem parku ali npr. repnic) in deležnikov občine Brežice (inovativnost in kreativnost v verige povezanih ponudnikov).

Slika 8 predstavlja naloge destinacijske organizacije, občine Brežice in predstavnikov turističnega gospodarstva v konceptu usklajenega trajnostnega razvoja turizma v občini oz. destinaciji Brežice.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 77

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 78

Slika 8: Glavne naloge deležnikov trajnostne in konkurenčne destinacije Brežice

Prednostni cilj 2 je horizontalen in iz zgoraj navedenega izhaja, da preveva vse ostale cilje, ukrepe in aktivnosti.

Ukrep 1: Celovita trajnostna usmeritev občine Brežice (s prepoznano destinacijsko znamko)

Namen ukrepa: Oblikovati trajnostno destinacijo Brežice s prepoznano destinacijsko in kolektivno blagovno znamko, povezati istovrstne ponudnike v horizontalne mreže in z vertikalnimi povezavami vzpostaviti celovito organizirano ponudbo zelenih doživetij za prepoznane ciljne trge in segmente.

Aktivnost 1: Celovito povezati turistično ponudbo z aktivnostmi destinacijske organizacije Naloge destinacijske organizacije znotraj tega ukrepa so, da: - usklajeno – od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor - zadovoljuje potrebe in pričakovanja deležnikov zelene destinacije Brežice, - spodbuja mreženje in lokalno oskrbno verigo ter krepi pomen lokalno dodane vrednosti, - opravlja raziskovalno dejavnost – prepoznava ciljne trge in segmente ter svetuje ponudnikom, - razvija in trži po meri oblikovana poglobljena turistična doživetja za majhne skupine gostov prepoznanih ciljnih trgov in segmentov (registrirana za organizatorja in posrednika potovanj) pod prepoznavno destinacijsko znamko, - z letnim koledarjem dogodkov in prireditev ter njihovim koordiniranjem širi turistično sezono skozi vse leto, - upravlja celovito turistično in s turizmom povezano infrastrukturo, ki je na razpolago turistom in domačinom. Nosilec: destinacijska organizacija.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 79

Čas izvajanja, rok: po vzpostavitvi destinacijske organizacije.

Aktivnost 2: Vzpostaviti pogoje in podlage, da Brežice postanejo zelena destinacija, ki: - spodbuja postopke pridobivanja okoljskih znakov za destinacijo in posamezne subjekte (destinacija Brežice Green destination, posamezni ponudniki Green Accommodation oz. kateregakoli drugega okoljskega znaka zagotavljanja kakovosti – Green Globe, shema ekološka kmetija ipd.), - vstopa v mrežo Zero waste občin in spodbuja podjetja, da se priključijo mreži Zero waste hotelom in restavracijam ter prireditvam.

Nosilec: občina Brežice in destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: občina 2017 in destinacijska organizacija po vzpostavitvi.

Ukrep 2: Vzpostavljanje elementov trajnostnega razvoja zelene destinacije Brežice:

Namen ukrepa: Spodbujati razvoj Brežic v trajnostno destinacijo, ki s svojo krajinsko podobo, povezanostjo kmetijskih in gozdarskih površin in lokalno oskrbno verigo zagotavlja dolgoročno uspešno delovanje ter motiviranje podjetij za okolju prijazno poslovanje, kar pritegne zahtevnejše ciljne segmente.

Aktivnost 1: Nadgraditi podobo krajine in kulturne dediščine Brežic ter njuno doživljanje, in sicer: - skrb za krajinsko podobo, obdelovalne površine in gozdove, rodovitnost zemlje, avtohtone rastlinske in živalske vrste ter biodiverziteto, - skrb za kulturno dediščino, - skrb za okolju prijazno doživljanje Brežic – interpretacija narave in kulturne dediščine ter rokodelstva.

Nosilec: občina Brežice in destinacijska organizacija Brežice Čas izvajanja, rok: od sprejetja strategije naprej

Aktivnost 2: Spodbuditi povezovanje turizma s kmetijstvom, gozdarstvom in rokodelstvom ter vzpostavitev lokalne dobaviteljske verige, in sicer: - rast integrirane, ekološke in biodinamične pridelave in predelave pridelkov v izdelke na kmetijah; - odkup (predelovalcev) in predelava lokalnih pridelkov v izdelke z lokalno dodano vrednostjo, - povezovanje in spodbujanje sodelovanja v lokalnem okolju ter prepoznavanje potencialnih ponudnikov, ki lahko ponujajo poglobljena doživetja pod skupno blagovno znamko (delavnice in degustacije; za dobro počutje na podeželju; za gradnjo kompetenc: tematske poti, izkustvena pot, pot zgodb in legend ipd.), - vzpostavljanje lokalne dobaviteljske verige pridelkov, izdelkov (iz sadja in zelenjave, gozdnih sadežev, mleka in mesa, zelišč, medu, lesa ipd.) in storitev ter poglobljenih doživetij: narave in kulturne dediščine, okušanja lokalne kulinarike in vin, preizkušanj v rokodelskih spretnostih ter lastnih rekreativno-športnih zmogljivostih, - spodbujanje visoke kulinarike z veliko lokalno dodane vrednosti, - spodbujanje druženja in povezovanja interesnih skupin – krepitev vrednot skupnosti in oblikovanje programa primernega za doživetja domačinov in obiskovalcev, - nadgradnja tradicionalnih prireditev ter oblikovanje dogodkov (npr. promocijski dnevi odprtih vrat kmetij in rokodelcev), ki lahko pomembno podaljšajo sezono oz. zapolnijo kapacitete izven časa glavne sezone.

Nosilec: občina Brežice in destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: od sprejetja strategije naprej. Aktivnost 3: Spodbuditi okolju prijazno poslovanje turističnih podjetij, in sicer:

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 80

- mehka mobilnost – uporaba vozil z okolju prijaznim pogonom (avtomobili, štirikolesniki, kolesa idr. na električni pogon, avtomobili na bio plin, kolesa za različne segmente kolesarjev ipd.), - okolju prijazna energija – uporaba sončne energije, bio mase ipd. za ogrevanje turističnih in javnih objektov, - okolju prijazna gradnja – prepoznani načini tradicionalne gradnje, upoštevanje načel sonaravne gradnje (natečaj za načrte za stanovanjske hiše), gradnja javnih, turističnih in zasebnih objektov iz lokalnih materialov, učinkovita izraba energije turističnih objektov, - učinkovit management odpadnih vod - uporaba in recikliranje vode v turističnih objektih, - učinkovit management odpadkov – sortiranje ter recikliranje odpadkov, - povezovanje z lokalno oskrbno verigo za nabavo hrane idr. Materialov, - promoviranje lokalne ponudbe in oblikovanje programov z vključevanjem drugih ponudnikov v destinaciji.

Nosilec: občina Brežice, destinacijska organizacija, turistična in s turizmom povezana podjetja. Čas izvajanja, rok: od sprejetja strategije naprej.

Ukrep 3: Brežice, dostopna destinacija

Namen ukrepa: Oblikovati destinacijo Brežice, ki bo omogočala dostopnost informacij, lokacij, in doživetij za različne ciljne skupine domačinov in obiskovalcev.

Aktivnost 1: Destinacija Brežice dostopna za vse: - občina Brežice pridobi certifikat »Občina po meri invalidov« in posamezni ponudniki pridobijo certifikat »Invalidom prijazno« - podjetja, javne ali zasebne organizacije, - občina in ponudniki prilagodijo ponudbo tako fizično kot vsebinsko za osebe: • z gibalnimi ovirami – osebe na vozičku, berglah, hojici oz. družine z malimi otroki z vozičkom, • s senzoričnimi ovirami – slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne osebe, • z intelektualnimi in psihičnimi ovirami, • ki jim je turizem težje dostopen iz drugih zdravstvenih razlogov (diabetes, alergije, itd.) - intolerance na živila zaradi bolezni ali prepričanja (vegetarijanska, veganska ipd.), - destinacijske organizacije in posamezni ponudniki oblikujejo doživetja, ki omogočajo dostopnost informacij, gibalno, doživljajsko ter kulinarično dostopnost.

Nosilec: občina Brežice, destinacijska organizacija in turistični ponudniki. Čas izvajanja, rok: od sprejetja strategije naprej.

Ukrep 4: Blagovna znamka Brežice za dvig kakovosti in prepoznavnosti lokalne ponudbe

Aktivnost 1: Vzpostavitev sistema blagovne znamke (v nadaljevanju BZ) Brežice. Vzpostavitev BZ Brežice ali priključitev k obstoječi blagovni znamki za dvig kakovosti in prepoznavnosti lokalnih pridelkov, izdelkov in storitev: - popis vseh pridelovalcev in predelovalcev ter ponudnikov storitev z lokalno dodano vrednostjo; - usposabljanje ponudnikov za višjo kakovost ponudbe ter njeno oplemenitenost z lokalno dodano vrednostjo, - vzpostavitev sistema lastne BZ ali pristop k obstoječi BZ, - spodbujanje ponudnikov k vključevanju v shemo kakovosti – KBZ, - ponujanje storitev kot podpora ponudnikov pri celoviti grafični podobi pridelkov/izdelkov in storitev, - zagotavljanje kritične mase pridelkov, izdelkov in storitev z lokalno dodano vrednostjo,

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 81

- vzpostavitev sistema in ocenjevanje kakovosti ponudbe označene z BZ, - vzpostavitev logistične mreže in prodajnih mest ter promocije in prodaje ponudbe.

Nosilec: občina Brežice, destinacijska organizacija in turistični ponudniki. Čas izvajanja, rok: od sprejetja strategije naprej.

11.3. Prednostni cilj 3: Usposobljenost vseh deležnikov v gostinstvu in turizmu

Turizem je panoga, ki se neprestano razvoja in s tem spreminja. Udejanjanje strategije se tiče vseh, ne le neposrednih turističnih ponudnikov, temveč tudi prebivalcev. Zato udejanja strategije ne bo uspešno, če prebivalci ne sprejmejo turizma kot želene dejavnosti in na ta način krepijo lokalno identiteto in soustvarjajo turistično mesto. Zato je nujen dostop do novih znanj.

Na razvoj v turizmu vpliva mnogo dejavnikov, objektivnih in subjektivnih. V današnjih razmerah je poznavanje okolja, trendov, inštitucionalnih in ostalih zakonskih pogojev, potreb in želja ter zahtev turistov, spreminjanja nakupnih navad, ciljnih segmentov oz. profilov ciljnih skupin ključnega pomena in nujno ter odločilno za uspešen razvoj produktov in s tem destinacije. Destinacijska organizacija (lokalna ali regionalna) je lahko tisti člen, ki tistim, ki jim znanja primanjkuje, le-to zagotovi.

Na vseh delavnicah in preko vprašalnikov je bila jasno izražena potreba po boljši strokovni usposobljenosti kadra, poznavanju standardov kakovosti v turizmu, primerov dobrih praks, tujih jezikov in večji podkovanosti o ravnanju z gosti. Izobraževanje in usposabljanje so deležniki v turizmu v občini Brežice zaznali kot pot za dvigovanje kakovosti, vpeljavo inovativnosti v turizem in uporabo sodobnih marketinških orodij.

Ukrep 1: Informiranje prebivalcev in ponudnikov o projektih, usposabljanje za razumevanje potreb turistov in za spodbujanje gostoljubnosti

Namen ukrepa: Za zagotavljanje izvirnih, pristnih in doživetih izkušenj za gosta moramo ponudniki in drugi prebivalci Brežic, ki pridejo v stik z gosti, imeti pozitiven odnos do turizma nasploh in ustvarjati Brežice kot turistično mesto. Sodobni turist išče pristnost in vse raje zahajajo v kraje, kjer se počutijo domače in varno. Vedno bolj izražen je trend, da so turisti radi v družbi domačinov, se z njimi družijo, hodijo v lokalne trgovine in spoznavajo lokalne običaje in navade.

Tudi če prebivalec ni neposredni ponudnik, bo prej ali slej prišel v stik s turistom in prav je, da so vsi deležniki, ki so v verigi vrednosti za gosta, usposobljeni in ozaveščeni s pomenom turizma za destinacijo.

Lokalni prebivalci bodo lahko uspešni promotorji destinacije le takrat, ko bodo seznanjeni z vsebinami ponudbe (redno) in identiteto znamke destinacije ter lokalnimi zgodbami, ki to identiteto podkrepijo.

Za ponudnike, nosilce turističnih produktov in za destinacijske organizacije pa je še kako pomembno, da posedujejo tudi strokovna znanja s področja turizma, kot so poznavanje različnih oblik ponudbe, znanje tujih jezikov, uporaba sodobnih spletnih marketinških orodij, standardi kakovosti in primere dobrih praks ter ravnanje z gosti.

Aktivnost 1: Kampanja ozaveščanja za lokalne prebivalce Iz vizije razvoja turizma v občini Brežice izhaja, da mora sama občina najprej predstavljati kakovostni prostor za življenje, da bo lahko privlačna za gosta in mu nudila kakovostno storitev. Domačini

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 82 morajo zato poznati lokalno kulturno in naravno dediščino ter temeljno gostinsko in turistično ponudbo. Občane se o turistični destinaciji ozavešča preko predstavitev lokalnih ponudnikov v javnem občinskem glasilu in na spletnih straneh ter z mesečnimi predstavitvami ponudnikov v Mestni hiši Brežice.

Nosilec: destinacijska organizacija, občina Brežice.

Čas izvajanja: redna mesečna dejavnost skozi celotno strateško obdobje, začetek 1.1.2017.

Aktivnost 2: Usposabljanja o destinaciji Brežice za lokalne prebivalce Organizacija predavanj o lokalni naravni in kulturni dediščini za lokalne prebivalce oz. nadgradnja že obstoječih aktivnosti posameznih ponudnikov (npr. PMB). Predstavitve učnih in spominskih poti, lokalni zgodb ter pomenov posameznih kulturnih in naravnih znamenitosti.

Nosilec: destinacijska organizacija, občina Brežice, javni zavodi s področja kulturne in naravne dediščine, civilnodružbene organizacije (turistična društva, planinska društva, jamarska društva, lovska društva…).

Čas izvajanja: 4 x na leto, skozi celotno strateško obdobje.

Aktivnost 3: Dnevni odprtih vrat turističnih ponudnikov in predstavitve turističnih produktov Lokalni prebivalci spoznavajo svojo destinacijo skozi redne (letne/sezonske) dneve odprtih vrat ponudnikov in vodene oglede turističnih poti, naravnih in kulturnih znamenitosti občine. Dnevi odprtih vrat se organizirajo dvakrat na leto, turistični ponudniki pa vsaj enkrat v letu odprejo svoja vrata, ko lahko lokalni prebivalci spoznavajo njihovo ponudbo po nižjih cenah oz. ob posebnih ugodnostih. Lokalni prebivalci skozi poznavanje ponudbe postanejo promotorji svoje turistične destinacije.

Nosilec: destinacijska organizacija, turistični ponudniki, občina Brežice, civilnodružbene organizacije . Čas izvajanja: spomladi (pred začetkom kopalne sezone) in jeseni (po martinovanjih).

Aktivnost 4: Usposabljanja za razumevanje potreb turistov za tiste, ki so ponudniki in za tiste v stiku s turisti (prevozniki, zaposleni v javnih inštitucijah – muzeji, razstave, galerije, …) Organizacija niza usposabljanj in izobraževanj z različnih področjih, skladno z zaznanimi potrebami zaposlenih v turizmu s strani ponudnikov in z doseganjem ciljev strategije: zaznavanje potreb posameznega gosta in skupine, vzgoja za gostoljubje, obvladovanje skupine, prilagoditev storitev različnim segmentom gostov ipd.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja: 2x letna delavnica oz. predavanja skozi celotno strateško obdobje.

Aktivnost 5: Usposabljanja ponudnikov za različna področja v gostinstvu in turizmu, npr. upravljanje in trženje dogodkov, ponudba v tujih jezikih, razvoj zgodb, kulinarična ponudba, …

Organizacija izobraževanj in usposabljanj za zaposlene v turizmu v sodelovanju s strokovnimi in izobraževalnimi organizacijami. Načrt izobraževanj pripravita destinacijska organizacija v sodelovanju s ponudniki in strokovnim svetom za eno leto naprej. Pri pripravi načrta izobraževanj se upošteva že obstoječe projektne in druge programe izobraževanj, ki se v občini Brežice že izvajajo. V izvedbo usposabljanj se vključujejo tudi zainteresirani posamezniki, ki že sedaj kot prostovoljci aktivno prispevajo svoje strokovno znanje za razvoj turizma.

Nosilec: destinacijska organizacija, strokovni svet.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 83

Čas izvajanja: priprava načrta v 2 mesecih po sprejetju strategije, izvedba različnih izobraževanje vsaj 3x letno skozi celotno strateško obdobje.

Aktivnost 6: Vzgoja za gostoljubje

Zagotoviti kakovostne pogoje za dober kader v turizmu v prihodnje. Destinacijska organizacija z vzgojnimi in izobraževalnimi institucijami na območju občine organizira različne delavnice za otroke različnih starostnih skupin, na katerih spoznavajo lokalno kulturno in naravno dediščino ter doživljajsko turistično ponudbo, sodelujejo pri oblikovanju turistične ponudbe in na dogodkih tekmovanjih in natečajih s področja turizma

Nosilec: destinacija organizacija, strokovni svet, vzgojne in izobraževalne institucije. Čas izvajanja: vsaj 1x letno na institucijo, celotno strateško obdobje.

Ukrep 2: Merjenje uspešnosti turizma (fizični in finančni kazalci)

Namen ukrepa: Namen je pridobiti realne in kar se da točne podatke o razvoju turizma v destinaciji. ZPTM zbira podatke s strani Statističnega urada RS in Banke Slovenije, portala bizi.si in AJPES, vendar je za ustrezne in hitre poslovne odločitve potrebno razpolagati tudi z bolj kompleksnimi s tržnimi informacijami (analiza potrošnje turistov, analiza enodnevnih obiskovalcev, raziskava o zadovoljstvu turistov, …).

Aktivnost 1: Določiti kazalce spremljanja razvoja turističnega sektorja v dogovoru s turističnimi ponudniki. Turistični ponudniki sistematično zbirajo podatke o svojih gostih, ki jih redno letno posredujejo destinacijski organizaciji. Ponudniki na ta način sodelujejo pri oblikovanju segmentov svojih gostov, ciljnih trgih in identificiranju potreb gostov.

Nosilec: turistični ponudniki, destinacijska organizacija Čas izvajanja: vsako leto do konca februarja, celotno strateško obdobje

Aktivnost 2: Redno letno poročanje turističnih ponudnikov o kategorijah podatkov, ki so določene s skupnim dogovorom

Nosilec: turistični ponudniki, destinacijska organizacija. Čas izvajanja: vsako leto do konca februarja, celotno strateško obdobje.

Aktivnost 3: Izbrati izvajalca in zbirati ustrezne podatke oz. tržne informacije za tiste dele podatkov, ki jih destinacijska organizacija ne zmore obvladovati sama Zbiranje kakovostnih informacij in pridobivanje analiz za podlago strateškim odločitvam na področju turizma v prihodnje.

Nosilec: destinacijska organizacija, strokovni svet. Čas izvajanja: prvih 6 mesecev po sprejemu strategije.

11.4. Prednostni cilj 4: Intenzivno in digitalno trženje

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 84

Za enega od ključnih prednostnih ciljev z vidika učinkovitosti trženja turizma destinacije Brežice se predlaga usmeritev vrste ukrepov in aktivnosti na področju intenzivnega digitalnega trženja. Danes je to po pomenu, potencialu trženja in razvojnih možnostih najbolj pomemben način komuniciranja, ki najvišje učinke dosega ravno na področju turizma.

V turizmu je moč in pomen digitalnega trženja tako velika zato, ker omogoča spremljanje in vplivanje na gosta v vseh fazah nakupnega odločanja turista (od faz sanjarjenja gosta, do raziskovanja ponudbe na spletu, izvedbe rezervacije, spremljanje izkušnje gosta na destinaciji, kot tudi v fazi spremljanja zadovoljstva gosta po izvedenem obisku destinacije in opravljenih vseh storitvah. Skozi intenzivno digitalno trženje tako gosta nagovorimo, prepričamo, mu prodamo, ga spremljamo med izvajanjem storitve in po zaključku obiska na destinaciji.

Da bi izkoristili potencial, ki ga danes omogoča digitalno trženje v turizmu, je z vidika destinacijske organizacije potrebno, da ima v svojem načrtu dela jasno opredeljen program dela na področju digitalnega trženja in razpolaga z ustreznimi kadrovskimi resursi ter finančnimi sredstvi za učinkovito izvedbo vseh predlaganih aktivnosti. Destinacijska organizacija že danes zelo dobro izvaja veliko aktivnosti s področja tega prednostnega cilja, potrebno pa je izkoristiti moč in potencial vseh orodij in sredstev s katerimi destinacijska organizacija razpolaga, da bi se dosegel maksimalen učinek. Vsebinska prenova in optimizacija obstoječih spletnih strani, vzpostavitev aktivnega dela na socialnih omrežjih, vzpostavitev in aktivno delo na odnosih z različnimi ciljnimi javnostmi, povečanje učinkovitosti oglaševanja skozi digitalno oglaševanje in povečanje učinkovitosti trženja dogodkov so samo glavni ukrepi, ki se predlagajo za dosego tega maksimalnega učinka. Intenzivno trženje prenovljene ponudbe novemu naboru posrednih poslovnih partnerjev pa je ukrep, ki strmi k dodatni rasti potenciala za povečanje povpraševanja po turističnih proizvodih, programih in dogodkih destinacije Brežice.

Ukrep 1 : Celostna prenova najpomembnejših tiskanih komunikacijskih materialov

Namen ukrepa: Povečati konsistentnost in učinkovitost komuniciranja.

Aktivnost 1: Pregledati obstoječe stanje in opredeliti ključne komunikacijske elemente Trenutno stanje na področju komuniciranja preko tiskanih promocijskih materialov kaže na nekonsistentnost oblike in vsebine komunikacijskih sporočil, zaradi česar se izgubljata vrednost vloženih sredstev v promocijo in potencialen učinek dobre promocije. Zaradi omenjenega je potrebno opraviti temeljito analizo vseh obstoječih komunikacijskih materialov, določiti ključne elemente promocije in postaviti smernice glede njihove oblike, distribucije in naklade.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: po leta po sprejemu strategije.

Aktivnost 2: Povečati atraktivnost tiskanih promocijskih elementov. Poleg izbire in določitve ključnih komunikacijskih elementov je pomembno, da se izbrani elementi prenovijo tudi z vidika vrstnega reda in vsebine komuniciranja ključnih turističnih proizvodov, sloga komuniciranja, zgodb ter elementov celostne podobe za dosego učinkovitosti in atraktivnosti komunikacijskih elementov.

Nosilec: destinacijska organizacija. Časovni rok: pol leta po sprejemu strategije. Aktivnost 3: Povečati učinkovitost distribucije tiskanih elementov promocije

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 85

Poleg oblikovne, vsebinske prenove promocijskih elementov in aktivnosti za povečanje njihove atraktivnosti, je potrebno pripraviti tudi podroben načrt distribucije tiskanih promocijskih elementov na način, da se doseže maksimalen učinek glede na vložena sredstva. Načrt se pripravi tako za promocijo na destinaciji, kot za promocijo na promocijskih dogodkih v Sloveniji in tujini ter promocijo preko poslovnih partnerjev (agencij, touroperaterjev).

Nosilec: destinacijska organizacija. Časovni rok: pol leta po sprejemu strategije.

Ukrep 2: Vsebinska osvežitev in optimizacija spletne strani www.discoverbrezice.com

Namen ukrepa: Skladno z novimi izhodišči celostne podobe turistične znamke, se obstoječa spletna stran vsebinsko prenovi in optimizira ter poveže z drugimi močnimi turističnimi in ne-turističnimi spletnimi stranmi (pozicioniranje).

Aktivnost 1: Postavitev koncepta in izvedba prenove obstoječe spletne strani Obstoječa spletna stran je dobro organizirana in redno ažurirana. Skladno z novimi usmeritvami glede turistične znamke, prioritetnih vrst turizma in turističnih proizvodov destinacije Brežice, pa jo je potrebno vsebinsko prenoviti, na novo organizirati ter vključiti sodobne koncepte interaktivnosti, večpredstavnosti in zgodbarjenja (angl. storytelling).

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 8 mesecev po sprejemu strategije.

Aktivnost 2: Optimizacija spletne strani. Po postavitvi koncepta in izvedeni prenovi je ključno, da se prenovljena spletna stran optimizira s ciljem, da se doseže visoka pozicija na spletnih brskalnikih, visoka obiskanosti in daljši čas zadrževanja obiskovalcev na njej. Pri optimizaciji je potrebno upoštevati najnovejša izhodišča glede učinkovite vsebinske optimizacije (SEM) in optimizacije na spletnih brskalnikih (SEO).

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 9 mesecev po sprejemu strategije.

Aktivnost 3: Povečanje učinkovitosti spletne strani. Za večjo učinkovitost prenovljene spletne strani je potrebno optimizirano spletno stran povezati z močnimi in z vidika vsebine dopolnjujočimi spletnimi stranmi, da bi se dvignila osnovna pozicija spletne strani, omogočil pa bi se hitrejši pretok obiskovalcev med temi stranmi. Spletno stran je potrebno integrirati tudi z vsemi ostalimi komunikacijskimi kanali, ki jih uporablja destinacijska organizacija.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 9 mesecev po sprejemu strategije.

Aktivnost 4: Opredelitev sistema upravljanja in administriranja spletne strani. Predlaga se, da destinacijska organizacija uredi lastništvo in skrbništvo ter določi sistem administriranja spletne strani. Da bi se zagotovilo stalno in hitro delo na urejanju vsebine spletne strani s strani destinacijske organizacije in s strani ponudnikov oz. ostalih partnerjev, destinacijska organizacija izvede tudi vsa potrebna izobraževanja in pripravi ustrezna navodila.

Nosilec: destinacijska organizacija.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 86

Čas izvajanja, rok: 9 mesecev po sprejemu strategije Ukrep 3: Vzpostavitev aktivnega dela na socialnih omrežjih

Namen ukrepa: Vključevanje vseh vrst javnosti (obiskovalcev, občanov, mnenjskih voditeljev, širše javnosti) v informiranje, spremljanje in podporo trženjskim aktivnostim. Spremljanje odziva in zadovoljstva javnosti glede turistične ponudbe, dogodkov in trženjskih aktivnosti.

Aktivnost 1: Pripraviti načrt dela in vzpostaviti učinkovito delo na socialnih omrežjih (Facebook, Instagram, Twitter, Youtube). Socialna omrežja so v turizmu komunikacijski kanal z izjemno velikim potencialom, ki zahteva kontinuirano, v ciljne skupine usmerjeno učinkovito komuniciranje preko najpomembnejših kanalov kot so Facebook, Instagram, Twitter in Youtube. Poleg operativnega načrta dela (vsebine, terminski načrt) je potrebno zagotoviti, da se aktivnosti v sklopu destinacijske organizacije izvajajo kontinuirano in da ima destinacijska organizacija postavljene tudi merljive cilje za spremljanje uspešnosti izvedenih aktivnosti.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 1 mesec po sprejemu strategije.

Aktivnost 2: Pripravljati in izvajati ciljno usmerjene komunikacijske kampanje. V obdobjih pomembnih dogodkov ali v povezavi z oglaševalskimi kampanjami ponudnikov ali nacionalne turistične organizacije pripravljati vsebinsko ciljno usmerjene kampanje na socialnih omrežjih s ciljem ustvarjanja prepoznavnosti, usmerjanja pozornosti na aktualne turistične programe, znamenitosti, pomembne dogodke v občini Brežice in podobno. Ustvarjati vsebinsko atraktivna sporočila in spremljati ter usmerjati komunikacijo.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 1 mesec po sprejemu strategije nato kontinuirana aktivnost destinacijske organizacije.

Aktivnost 3: Vključiti občane, ponudnike, pomembne mnenjske voditelje in znane osebnosti v aktivno podporo turizmu destinacije Brežice. Komunikacijske aktivnosti preko socialnih omrežij imajo veliko večji učinek, če jih podpro, delijo ali v prvi osebi komunicirajo znane in za občino Brežice pomembne javne osebnosti. V ta namen je smiselno določiti osebnosti in jih skozi primeren način sodelovanja vključiti v komunikacijske aktivnosti občine na socialnih omrežjih.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 1 mesec po sprejemu strategije nato kontinuirana aktivnost destinacijske organizacije.

Ukrep 4: Razvoj in aktivno upravljanje z odnosi s ciljnimi javnostmi (Customer Relationship Management)

Kontaktni podatki o različnih ciljnih skupinah posameznikov (občanih, obiskovalcih, gostih, mnenjskih voditeljih, novinarjih, bloggerjih, ponudnikih, osebnostih iz javnega življenja) so za turistične destinacijske organizacije ključnega pomena, saj predstavljajo možnost neposrednega kontaktiranja in obveščanja teh javnosti o vseh novih ponudbah, enkratnih dogodkih in pomembnih novicah s področja turizma. Izgradnja velike baze podatkov in sistema ažuriranja podatkov pomeni za destinacijsko organizacijo občine Brežice veliko priložnost. Poleg izgradnje baze je velikega pomena

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 87 tudi dobro opredeljen načrt komuniciranja kampanj in aktivnosti s katerimi se zagotovi sistematična rast podatkovne baze.

Namen ukrepa: Zgraditi veliko bazo podatkov o gostih oz. obiskovalcih, mnenjskih voditeljih, novinarjih, bloggerjih, znanih osebnosti, ponudnikih, domačinih, jo razvijati in izvajati ciljne kampanje namenjene obveščanju široke javnosti in pridobivanju podpornikov (prijateljev oz. ambasadorjev) mesta Brežice. Gradnja odnosov s ciljnimi skupinami in vzpostavitev dolgoročnega sodelovanja

Aktivnost 1: Vzpostavitev sistema izgradnje in upravljanja z bazo podatkov.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 3 mesece po sprejemu strategije .

Aktivnost 2: Priprava in izvedba načrta obveščanja ciljnih javnosti (dogodki, prireditve, sezonskost).

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 1 mesec po sprejemu strategije.

Ukrep 5: Okrepitev mreže posrednih distribucijskih partnerjev

Analiza obstoječih trženjskih aktivnosti na področju turizma, ki jih izvaja ZPTM, je pokazala, da je najbolj šibko področje ravno področje prodaje oz. distribucije programov preko obeh turistično informacijskih centrov in turističnih agencij. Z jasno opredelitvijo vloge in nalog destinacijske organizacije, je potrebno v sklopu nalog s področja trženja za prenovljene turistične proizvode in programe poiskati širši krog agencij in posrednikov potovanj doma in v tujini.

Namen ukrepa: Povečati število partnerjev doma in v tujini za pospešeno trženje turističnih programov in dogodkov.

Aktivnost 1: Pripraviti nabor potencialnih partnerjev in akcijski načrt. Glede na vrsto turističnih proizvodov, programov in dogodkov, ki jih trži destinacijska organizacija, se pripravi nabor primernih partnerjev s kontaktnimi podatki. Destinacijska organizacija organizira predstavitve programov in spodbuja vključevanje teh programov v redne turistične programe agencij.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 3 mesece po sprejemu strategije.

Aktivnost 2: Vzpostavitev kontinuiranega sistema trženja programov. Poleg vzpostavitve kontaktov in izvedbe predstavitev pri potencialnih partnerjih, je bistvenega pomena vzpostavitev odličnih odnosov s poslovnimi partnerji preko kontinuiranega sistema kontaktiranja in stalnega obveščanja o novostih in posebnostih v ponudbi občine Brežice. Za uspešnost predlagane aktivnosti je potrebno doseči ustrezno raven poznavanja, doživetja in navdušenja potencialnih partnerjev nad ponudbo na destinaciji, kar pa je mogoče doseči preko spoznavnih obiskov, organizacijo promocijskih dogodkov ali oblikovanjem posebnih ponudb za poslovne partnerje.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 3 mesece po sprejemu strategije.

Ukrep 6 : Povečanje učinkovitosti oglaševanja skozi digitalno oglaševanje

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 88

Digitalno oglaševanje v turizmu postaja najpomembnejša in daleč najbolj učinkovita oblika komuniciranja turistične ponudbe. Zaradi možnosti hitrega prilagajanja oglaševalskih aktivnosti povpraševanju, usmerjanja oglaševalskih kampanj v ciljne skupine, možnosti povezovanja učinkov oglaševalskih kampanj s kampanjami na socialnih omrežjih in s kampanjami podjetij ali nacionalne turistične organizacije predstavljajo za destinacijo Brežice izjemen neizkoriščen potencial.

Namen ukrepa: Povečati učinkovitost oglaševanja.

Aktivnost 1: Analiza obstoječega načina oglaševanja in priprava letnih načrtov oglaševanja. Pred pripravo načrta oglaševanja je potrebno analizirati učinke glede na vložena sredstva v obstoječe oblike oglaševanja ponudbe in dogodkov destinacije Brežice. Na podlagi analize se pripravi letni načrt oglaševanja, ki predvideva vrsto oglaševanja, sredstva, čas izvedbe oglaševanja, vsebinske poudarke oglaševanja in ocenjeno uspešnost (učinke) oglaševanja.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 1 mesec po sprejemu strategije.

Aktivnost 2: Pripraviti program oglaševanja in vzpostavitev povezav na ostale pomembne digitalne kampanje v Sloveniji. Poleg načrta oglaševanja je potrebno med letom ves čas spremljati učinkovitost porabljenih sredstev in oblikovati atraktivno vsebino oglaševalskih kampanj glede na povpraševanje, aktualne dogodke in novosti v ponudbi destinacije. Za povečanje učinkovitosti kampanj je smiselno pravočasno dogovoriti in vzpostaviti povezave s ponudniki, poslovnimi partnerji ali nacionalno turistično organizacijo, da se učinki oglaševanja multiplicirajo, doseže pa se čim večji doseg glede na vložena sredstva.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 1 mesec po sprejemu strategije nato stalna naloga destinacijske organizacije.

Aktivnost 3: Merjenje učinkovitosti, interaktivnost in prilagajanje oglaševanja glede na učinke. Digitalne oglaševalske kampanje omogočajo sprotno spremljanje izvajanja oglaševanja in sledljivost pomembnih parametrov glede časa prikazovanja oglasov, ciljnih skupin in višine porabe sredstev za oglaševanje. Sprotno merjenje učinkovitosti, spremljanje uspešnosti posameznih vrst oglasov in sprotno prilagajanje vsebine in sredstev povpraševanju je izjemnega pomena za dvig učinkovitosti oglaševanja.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 1 mesec po sprejemu strategije nato stalna naloga destinacijske organizacije.

Ukrep 7: Intenzivno trženje dogodkov

Namen ukrepa: Izkoristiti potencial organizacije obstoječih in novih dogodkov

Aktivnost 1: Pripraviti komunikacijski načrt za vsak dogodek posebej in oblikovati učinkovite in atraktivne komunikacijske kampanje. Obstoječi zelo odmevni in potencialni novi dogodki v občini Brežice so velik potencial za komuniciranje turističnih vsebin destinacije Brežice, če se pravočasno pred dogodki pripravi učinkoviti komunikacijski načrti in oblikujejo atraktivne in odmevne komunikacijske kampanje. Dodatno je s pomočjo ponudnikov mobilnih storitev mogoče v zelo kratkem času in z inovativnimi pristopi doseči izjemne komunikacijske učinke in pridobiti veliko kontaktnih podatkov za kasnejše kontinuirano obveščanje.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 89

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 1 mesec po sprejemu strategije nato stalna naloga destinacijske organizacije.

Aktivnost 2: Oblikovati in sistematično graditi bazo kontaktnih podatkov. Za učinkovito in direktno trženje dogodkov je izjemno pomembno, da se izkoristijo vse možnosti pridobivanja podatkov o obstoječih obiskovalcih in potencialnih obiskovalcih dogodkov. Učinkovita, ažurirana baza podatkov je najboljše marketinško orodje za komuniciranje turistične ponudbe, novosti, najav dogodkov, zanimivosti. Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 1 mesec po sprejemu strategije nato stalna naloga destinacijske organizacije.

Aktivnost 3: Oblikovanje turističnih programov in vzpostavitev novih kanalov za trženje dogodkov . Že sedaj odmevni dogodki predstavljajo velik potencial za trženje obstoječih zanimivih turističnih programov, ki združujejo možnost obiska dogodka destinacije skupaj z obiskom in preizkušanjem drugih turističnih programov in ponudb. Pred dogodki se je zato smiselno povezati s ponudniki in pripraviti za čas trženja dogodkov zanimive turistične ponudbe, ki jih nato tržijo destinacijska organizacija in ponudniki skozi obstoječe distribucijske kanale. Poleg obstoječih partnerjev za trženje dogodkov je potrebno pritegniti tudi nove nacionalne in tuje partnerje in trženje dogodkov vzpostaviti tudi izven nacionalnih meja.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 1 mesec po sprejemu strategije nato stalna naloga destinacijske organizacije.

11.5. Prednostni cilj 5: Kakovost in inovativnost

Kakovost in inovativnost ponudbe turistične destinacije je pomemben dejavnik, ki neposredno vpliva na zadovoljstvo turistov s turistično ponudbo in na njihovo pripravljenost, da se na destinacijo ponovno vrnejo. Posredno kakovost in inovativnost ponudbe pozitivno vpliva na potrošnjo turistov na destinaciji, pomemben pa je tudi učinek kakovostne ponudbe na celovito percepcijo posamezne destinacije in njene turistične ponudbe.

Med ukrepi za doseganje višje kakovosti in inovativnosti ponudbe destinacije Brežice je predvideno oblikovanje manjkajočih turističnih proizvodov in dopolnitev obstoječih proizvodov, ki izhajajo iz prioritetne usmeritve destinacije v turizem ob/na vodi, v dediščinski turizem in turizem povezan z enogastronomijo, kolesarstvom ter pohodništvom. Obstoječe turistične proizvode bi bilo smiselno nadgraditi s pristnimi in avtentičnimi doživetji (po zgledu trgatev, ličkanja, Zeleni Jurij) s ciljem, da se izpostavijo v najboljši meri edinstvene prednosti in posebnosti ponudbe širše destinacije.

Poleg oblikovanja novih in inovativnih turističnih proizvodov se skozi ukrepe predlagajo tudi novi in inovativni načini trženja pomembnih znamenitosti na destinaciji, vključevanje inovativnih spominkov v turistično ponudbo ter promocija in motiviranje turističnih akterjev za pridobitev okoljskih znakov kakovosti ter znakov specializacije v turizmu.

Ukrep 1: Oblikovanje novega turističnega proizvoda turizma ob/na vodi

Namen ukrepa: Oblikovati dodaten turistični proizvod, ki celostno predstavlja turizem ob/na vodi. Pripraviti programe, povezati ponudnike in oblikovati atraktiven in inovativen proizvod.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 90

Aktivnost 1: Oblikovati nov turistični proizvod, opredeliti vsebino, zgodbe. Pri pregledu obstoječih turističnih proizvodov je opaziti pomanjkanje povezovalnega produkta med ponudbami športa, rekreacije in kulinarike, ki se razvija ob sotočju Save in Krke in ki bi vključevala aktivnosti v povezavi z brzicami na Savi in Krki, vsebino naravnega parka Jovsi, Broda na Mostecu in podobno. Z ureditvijo področja okoli HE Brežice bo postal ta turistični proizvod pomemben predstavnik celovite turistične ponudbe Brežic. V oblikovanje proizvoda je potrebno vključiti ponudbo in znamenitosti, ki so zanimive za trženje izbranim ciljnim skupinam obiskovalcev in gostov.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 2 meseca po sprejemu strategije.

Aktivnost 2: Priprava vsebine programa in prilagoditev programa ciljnim skupinam. Pomembna prednost programa bo v stopnji njegove inovativnosti oz. prepoznavne prednosti, ki jo programu prispevajo ponudniki z njihovimi idejami in možnostmi glede izvedbe programa. Naloga destinacijske organizacije je, da se poveže s ponudniki in pripravi na podlagi dobljenih izhodišč program za vnaprej opredeljene ciljne skupine obiskovalcev in gostov. V program je smiselno vključiti (skozi ponudbo ali komuniciranje ponudbe) naravnih znamenitosti.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 2 meseca po sprejemu strategije.

Aktivnost 3: Priprava trženjskega načrta za nov turistični proizvod. Za nov turistični proizvod se pripravi načrt trženja s posebnim poudarkom na pravilni umestitvi proizvoda med obstoječe in ključne turistične proizvode destinacije. Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 3 mesece po sprejemu strategije.

Ukrep 2: Inovativni načini trženja najpomembnejših zanimivosti na destinaciji

Namen ukrepa: Namensko vizualno izpostaviti znamenitosti, atrakcije in ponudbene točke, ki so primerne za fotografiranje in snemanje z mobilnimi napravami ter fotoaparati (t.i. »Sharing spot-i«).

Aktivnost 1: Pripraviti predlog vzpostavitve, ureditve in idejne podobe točk. Točke so namenjene turistom in obiskovalcem s ciljem, da ujamejo v svoje prenosne oz. pametne naprave najlepše in najbolj atraktivne točke mesta in okolice. Na ta način ciljno usmerjamo goste do glavnih atrakcij, jim omogočimo najboljša mesta za dobre posnetke in hkrati ustvarimo možnost komuniciranja zgodb, vsebine atrakcij na ali v bližini točke. Za postavitev točk je potrebno preveriti korake, ki so potrebni za vzpostavitev, pripraviti oceno stroškov in predlo vizualne podobe točke.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 3 mesece po sprejemu strategije.

Aktivnost 2: Pripraviti načrt izvedbe in komuniciranja projekta. V primeru potrditve možnosti izvedbe se pripravi načrt izvedbe, opredelijo pa se tudi vsi potrebni koraki potrebni, da se na točke opozori vse vrste ciljnih javnosti ter zagotovi, da se kontaktne točke dopolnijo z možnostjo primernega načina komuniciranja znamenitosti in posebnosti ponudbe v bližini posameznih točk.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 4 mesece po sprejemu strategije.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 91

Ukrep 3: Inovativni spominki (od zgodb in prednosti ponudbe do spominkov)

Namen ukrepa: Izbrati in v procese trženja vključiti nove inovativne spominke, ki odražajo avtohtonost in avtentičnost ponudbe destinacije

Aktivnost 1: Priprava ožjega nabora spominkov (nosilnih spominkov) primernih za trženje ciljnim skupinam. Skozi proces priprave strategije je bil narejena analiza obstoječe ponudbe spominkov, izvedla pa se je tudi delavnica s ciljem prepoznavanja posebnosti in motivov kot izhodišč za oblikovanje nove in inovativne spominkarske ponudbe destinacije Brežice. Ugotovitve je smiselno uporabiti in pripraviti ožji nabor spominkov primernih za trženje ciljnim skupinam, ki temeljijo na posebnostih in značilnostih destinacije ter vključujejo ponudbo izdelkov domače in umetnostne obrti. Izbor spominkov je smiselno povezati z zgodbami in ključnimi elementi turistične ponudbe Brežic, da se vzpostavi povezovalna nit med komuniciranjem ključnih prednosti turistične ponudbe ter spominkarsko ponudbo.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 2 meseca po sprejemu strategije.

Aktivnost 2: Pripraviti načrt trženja in priprava modela prodaje spominkov (na dogodkih, predstavitvah, v prostorih velikih ponudnikov, znotraj programov pohodniških in kolesarskih poti). Spominkarska ponudba predstavlja pomembno dopolnilno ponudbo k celoviti turistični ponudbi destinacije in pomembno vpliva na zadovoljstvo gosta in vtis gosta o pestrosti ponudbe destinacije. Skozi načrt trženja in jasno opredelitev modela prodaje spominkov se pripravi čim širši okvir možnosti vključitve spominkarske ponudbe v programe in poti turistov in obiskovalcev destinacije Brežice. Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 3 mesece po sprejemu strategije.

Ukrep 4: Okoljski znaki kakovosti in znaki s področja kakovosti in specializacije

Namen ukrepa: Spodbujanje vključevanja ponudnikov v pridobitev okoljskih znakov kakovosti (EU Marjetica, Zelena shema slovenskega turizma, Bio hotels, mednarodni ekološki standard ISO in podobni) ter znakov specializacije (Certifikat družini prijazno podjetje, znak specializacije za pohodništvo in kolesarsko turistično ponudbo)

Aktivnost 1: Izvedba predstavitev pomena in prednosti pridobitve okoljskih znakov kakovosti. Trajnostni razvoj turizma je razvojna paradigma in hkrati osnova na kateri se gradi razvoj slovenskega turizma. Namen ukrepa je spodbuditi pravne in fizične osebe, društva in druge subjekte k uvajanju ekološkega managementa in ekoloških standardov v turističnih nastanitvenih objektih ter spodbuditi pridobitev mednarodno uveljavljenega okoljskega znaka. Hkrati ukrep predvideva promocijo in predstavitev prednosti uveljavitve znakov specializacije kot pomembnih elementov kakovostnega izvajanja dela in storitev na posameznem področju povezanim s turizmom.

Nosilec: destinacijska organizacija v sodelovanju s partnerji. Čas izvajanja, rok: pol leta po sprejemu strategije

11.6. Prednostni cilj 6: Konkurenčnost

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 92

Med najbolj pomembne dejavnike konkurenčnosti turizma destinacije Brežice za prihodnje obdobje štejejo izgradnja močne in prepoznavne turistične znamke s široko mrežo podpornikov znamke, povečana mobilnost turistov med Brežicami in oddaljenimi ponudniki (Terme Čatež, tudi bodoči vodni park ob HE Brežice) ter predvsem dodatne investicije v športni in rekreativni turizem, ki jih načrtuje občina Brežice. Ponudniki zdraviliškega (termalnega) turizma prav tako v prihodnjem obdobju načrtujejo povečanje namestitvenih zmogljivosti v hotelih in kampih.

Ukrep 1: Prenova in vzpostavitev močne turistične znamke z jasno identiteto

Namen ukrepa: Vizualno in vsebinsko prenoviti znamko « Discover Brežice« z določitvijo identitete, vključitvijo prepoznavnih elementov turistične ponudbe in koncepta zgodbarjenja.

Aktivnost 1: Vsebinska prenova znamke in opredelitev manjkajočih elementov celostne podobe znamke identitete znamke skozi lastnosti, ključne elemente ponudbe in zgodbe. Opredelitev identitete znamke skozi lastnosti, ključne elemente ponudbe in zgodbe, prenova logotipa skladno z novimi vsebinskimi izhodišči in priprava priročnika celostne podobe so najbolj pomembne naloge znotraj predlagane aktivnosti. Določitvi vsebine sledi prenova oblike ter elementov celostne podobe. Znamko je smiselno tudi delno personalizirati za potrebe komuniciranja turistom kot npr.: « Discover Brežice like a local«. Predlaga se uporabo slogana »Sotočje svetov« izključno kot komunikacijskega elementa, ki se lahko konkretizira kot npr.: »Sotočje vodnih svetov«. Vsebino znamke se dogradi in opredeli s smiselno in avtentično zgodbo. Kot osnovni element zgodbe se uporabi vodo in z njo povezane vsebine, zgodbo pa se lahko dogradi z elementi ljudi (prebivalcev, ponudnikov), dediščine ter naravnih danosti in prepoznane ponudbe občine (enogastronomija). Smiselno je, da se podporna elementa zgodbarjenja, ki tudi sledita vrstam strateško pomembnega turizma v občini, navezujeta na zgodovino in gradove ter na kulinarične posebnosti območja. Skozi zgodbo se najbolje pokažejo osnovne značilnosti in vrednote destinacije in njenih prebivalcev, zato morajo biti dobro vsebinsko podprte in učinkovito predstavljene.

Enotna vizualna podoba mora podpirati vsebino blagovne znamke. Pripraviti je potrebno osnovne (korporativne) in proizvodne vizualne elemente (fotografije), ki bodo na voljo za uporabo v različnih primerih (logotip v različnih formatih ter barvnih izvedbah, fotografije, pasice, preprosta navodila glede uporabe celostne grafične podobe oz. CGP priročnik). Na destinaciji je potrebno zagotoviti promocijske materiale (npr. majice z logotipom, kape, žoge …) in vzpostaviti sistem uporabe (kdo, kdaj in na kakšen način).

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 3 mesece po sprejemu strategije.

Aktivnost 2: Priprava načrta prenove obstoječih promocijskih gradiv in materialov.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 3 mesece po sprejemu strategije.

Aktivnost 3: Vzpostavitev sistema upravljanja s turistično znamko.

Oblikovanje elementov celostne podobe znamke vodi v določitev in ureditev lastništva znamke ter pravil uporabe elementov celostne podobe znamke. Smiselno je pripraviti pisna navodila za vse uporabnike znamke ter izvesti kratka izobraževanja s ciljem predstaviti pomen enotne podobe in uporabe elementov znamke. Poleg navodil je s strani destinacijske organizacije potreben stalen nadzor nad pravilnostjo in stalno uporabo elementov turistične znamke.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 93

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 5 mesecev po sprejemu strategije nato stalna naloga destinacijske organizacije.

Ukrep 2: Doseči hitro rast prepoznavnosti znamke ter zagotoviti široko podporo znamki

Namen ukrepa: Zagotovitev široke vključenosti ponudnikov, društev, javnih institucij, ki bodo uporabljali prenovljeno destinacijsko turistično znamko, zagotoviti dosledno in sistematično uporabo destinacijske znamke ter hitro rast podpore in prepoznavnosti znamke skozi tržno komunikacijske in ostale aktivnosti na destinaciji.

Aktivnost 1: Skozi motivacijske aktivnosti pritegniti široko podporo ciljnih javnosti k uporabi znamke. Predlaga se, da se izvedejo primerni motivacijski koraki s ciljem, da se v najkrajšem času pritegne k uporabi znamke v komunikacijske namene s strani čim večjega števila ciljnih javnosti (društva, ponudniki in ostale ciljne javnosti). Ponudnike se spodbudi z vključitvijo v destinacijsko mrežo turističnih ponudnikov, ki uporabljajo destinacijsko blagovno znamko in so za uporabo destinacijske znamke tudi posebej motivirani. Prednost ponudnikom, ki sledijo splošnim strateškim smernicam razvoja turizma v občini Brežice se nagradi npr. pri občinskih razpisih s področja turizma (dodatne točke), prioritetni vključenosti v destinacijska promocijska gradiva, komuniciranju ponudnikov na dogodkih v občini ipd.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 9 mesecev po sprejemu strategije.

Aktivnost 2: Priprava komunikacijskega načrta in izvedba promocijskih kampanj za dosego rasti prepoznavnosti. Z znamko je potrebno seznaniti turistične delavce destinacije in jih navdušiti, da jo osvojijo (znajo pripovedovati zgodbo blagovne znamke), jo posvojijo (jo živijo na delovnem mestu in izven njega) ter širijo (spodbujajo druge ponudnike k njeni uporabi, jo uporabljajo na promocijskih gradivih, na dogodkih, prireditvah in podobno). Za hitro rast prepoznavnosti znamke se predlaga, da se v prvi fazi osredotoči na mnenjske voditelje s področja turizma – v veliki meri so to občani člani turističnih društev, ponudniki, turistični delavci in drugi zaposleni s področja turizma. Na motivacijski način se jim v sklopu organiziranih dogodkov v občini predstavi novo znamko in pomen njene povezave z njimi samimi. Za komuniciranje znamke se pripravi komunikacijski načrt z naslednjimi poudarki: znamko se komunicira poudarjeno na vseh pomembnih dogodkih v občini, pripravi se osnove za predstavitve (ppt) za uporabo na vseh javnih predstavitvah, primerna oblika za hitro rast podpore je tudi posnetek spota skupaj z občani in ponudniki ali posnetek izjav in fotografij, ki se uporabljajo v komunikacijske namene. Glede na razpoložljiva sredstva se pripravijo in izvedejo v najprimernejših terminih komunikacijske kampanje.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 9 mesecev po sprejemu strategije nato stalna naloga destinacijske organizacije.

Ukrep 3: Povečati mobilnost turistov med Brežicami in Termam Čatež (kolesarske steze, kolesa, električna kolesa, zelena električna vozila (skuterji) in druge mobilne možnosti)

Namen ukrepa: Vzpostaviti večjo mobilnost gostov med Termami Čatež in Brežicami skozi možnosti izposoje in najema električnih koles ali drugih 'zelenih' električnih vozil. Aktivnost 1: Pripraviti načrt vzpostavitve t.i. zelene mobilnosti gostov med obema lokacijama (zasnova projekta).

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 94

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 3 mesece po sprejemu strategije.

Aktivnost 2: Oblikovati projekt, povabiti k pristopu poslovne partnerje in izvedba projekta.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 1 leto po sprejemu strategije.

Aktivnost 3: Urediti kolesarsko stezo med Brežicami in Čatežem.

Nosilec: občina Brežice. Čas izvajanja, rok: 2 leti po sprejemu strategije.2019.

Aktivnost 4: Spodbujati in komunicirati bližino obeh krajev ter različne možnosti mobilnosti med njima.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 1 leto po sprejemu strategije nato stalna naloga destinacijske organizacije.

Ukrep 4: Dodatne investicije in trženje športnega turizma

Namen ukrepa: Skozi načrtovane investicije (večnamenski objekt v Brežicah, kegljišče, strelišče, atletski stadion) oblikovati nove možnosti za trženje športnega turizma.

Aktivnost 1: Skladno z načrti izgradnje pripraviti načrt trženja novih športnih in prireditvenih kapacitet

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 1 mesec po sprejemu strategije nato stalna naloga destinacijske organizacije.

Aktivnost 2: Vključiti novo športno in prireditveno infrastrukturo v vse komunikacijske kanale in elemente.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 1 mesec po sprejemu strategije nato stalna naloga destinacijske organizacije.

Aktivnost 3: Povezati ponudnike in upravitelje športnih kapacitet za razvoj turističnih programov in oblikovanje celovite športne ponudbe.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 1 mesec po sprejemu strategije nato stalna naloga destinacijske organizacije.

Ukrep 5: Oblikovanje ponudbe in trženje novega vodnega centra (HE Brežice)

Namen ukrepa: Oblikovati in trženjsko podpreti nove vodne programe (kajak in kanu steze, naravno kopališče, Wakepark) skladno z izgradnjo novega vodnega centra ob HE Brežice.

Aktivnost 1: Pripraviti načrt trženja in komunikacijski načrt novih športnih in prireditvenih kapacitet.

Nosilec: destinacijska organizacija.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 95

Čas izvajanja, rok: 5 mesecev po sprejemu strategije

Aktivnost 2: Skupaj z upravitelji vodnega centra pripraviti atraktivne vsebinske programe. Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 1 leto po sprejemu strategije.

Aktivnost 3: Spodbujati sodelovanje in povezovanje med ponudniki namestitev in ponudniki vodnih programov.

Nosilec: destinacijska organizacija. Čas izvajanja, rok: 1 leto po sprejemu strategije nato stalna naloga destinacijske organizacije.

12. OKVIRNI FINANČNI IN TERMINSKI NAČRT ZA IZVAJANJE STRATEGIJE

V nadaljevanju sta predstavljena okvirni terminski načrt in okvirni finančni načrt za izvajanje Strategije turizma občine Brežice 2017-2021 po posameznih ukrepih in letih.

Tabela 9: Okvirni terminski načrt

2017 2018 2019 2020 2021

1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4 1/4 2/4 3/4 4/4

UKREP AKTIVNOST 1 1 AKTIVNOST 2

AKTIVNOST 1

AKTIVNOST 2 UKREP 2 AKTIVNOST 3

AKTIVNOST 4

AKTIVNOST 5 Prednostni cilj 1: AKTIVNOST 1 UKREP 3 AKTIVNOST 2

AKTIVNOST 3 UKREP 4 AKTIVNOST 1

UKREP AKTIVNOST 1 1

AKTIVNOST 2

AKTIVNOST 1 UKREP 2 AKTIVNOST 2

AKTIVNOST 3

Prednostni cilj 2: UKREP 3 AKTIVNOST 1 UKREP 4 AKTIVNOST 1

AKTIVNOST 1

UKREP AKTIVNOST 2 3: 1 AKTIVNOST 3 Prednostni cilj AKTIVNOST 4

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 96

AKTIVNOST 5

AKTIVNOST 6

AKTIVNOST 1 UKREP 2 AKTIVNOST 2

AKTIVNOST 3

AKTIVNOST 1 UKREP 1 AKTIVNOST 2

AKTIVNOST 3

AKTIVNOST 1

UKREP AKTIVNOST 2 2 AKTIVNOST 3

AKTIVNOST 4

AKTIVNOST 1 UKREP 3 AKTIVNOST 2

AKTIVNOST 3

UKREP AKTIVNOST 1 4 Prednostni cilj 4: AKTIVNOST 2

UKREP AKTIVNOST 1 5 AKTIVNOST 2

AKTIVNOST 1 UKREP 6 AKTIVNOST 2

AKTIVNOST 3

AKTIVNOST 1 UKREP 7 AKTIVNOST 2

AKTIVNOST 3

AKTIVNOST 1 UKREP 1 AKTIVNOST 2

AKTIVNOST 3

UKREP AKTIVNOST 1 2 AKTIVNOST 2

Prednostni cilj 5: UKREP AKTIVNOST 1 3 AKTIVNOST 2 UKREP 4 AKTIVNOST 1

AKTIVNOST 1 UKREP 1 AKTIVNOST 2

AKTIVNOST 3

UKREP AKTIVNOST 1 2 AKTIVNOST 2

AKTIVNOST 1

UKREP AKTIVNOST 2 Prednostni cilj 6: 3 AKTIVNOST 3

AKTIVNOST 4

UKREP AKTIVNOST 1 4 AKTIVNOST 2

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 97

AKTIVNOST 3

AKTIVNOST 1 UKREP 5 AKTIVNOST 2

AKTIVNOST 3

Tabela 10: Okvirni finančni načrt 2017 2018 2019 2020 2021 Skupaj CILJ 1 Upravljanje destinacije Brežice Vzpostavitev sistema stalnega Ukrep 1 partnerskega komuniciranja 0 0 0 0 0 0 Vzpostavitev modela Ukrep 2 destinacijskega upravljanja 15.000 28.000 28.000 28.000 28.000 127.000 Ukrep 3 Spremljanje izvajanja strategije 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 5.000 Sodelovanje in povezovanje z Ukrep 4 drugimi 500 750 750 750 750 3.500 Trajnostni koncept razvoja CILJ 2 turizma Celovita trajnostna usmeritev Ukrep 1 občine Brežice 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 150.000 Vzpostavljanje elementov Ukrep 2 trajnostnega razvoja 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 100.000 Ukrep 3 Dostopna destinacija Projektno delo Vzpostavitev sistema blagovne Ukrep 4 znamke 30.000 15.000 20.000 15.000 20.000 100.000 CILJ 3 Usposabljanje deležnikov Usposabljanje, informiranje in Ukrep 1 izobraževanje 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 20.000 Ukrep 2 Merjenje uspešnosti turizma 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 CILJ 4 Intenzivno digitalno trženje Celostna prenova najpomembnejših tiskanih Ukrep 1 materialov 4.000 8.000 8.000 1.000 21.000 Vsebinska osvežitev in Ukrep 2 optimizacija spletne strani 5.000 7.000 4.000 2.000 2.000 20.000 Vzpostavitev aktivnega dela na Ukrep 3 socialnih omrežjih 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 15.000 Ukrep 4 CRM 1.500 3.000 1.000 1.000 500 7.000 Okrepitev mreže posrednih Delo zaposlenih v DMO Ukrep 5 distribucijskih partnerjev Povečanje učinkovitosti oglaševanja - digitalno Ukrep 6 oglaševanje 15.000 15.000 15.000 15.000 15.000 75.000

Ukrep 7 Intenzivno trženje dogodkov 1.500 3.000 3.000 3.000 10.500

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 98

CILJ 5 Kakovost in inovativnost Oblikovanje novega turističnega proizvoda turizem Ukrep 1 ob/na vodi 1.500 3.000 2.000 6.500 Inovativni načini trženja na Ukrep 2 destinaciji - projekt 12.000 12.000 12.000 12.000 12.000 60.000 Ukrep 3 Inovativni spominki 500 1.000 1.000 500 3.000 Okoljski znaki in znaki Ukrep 4 specializacije 300 1000 500 1.800 CILJ 6 Konkurenčnost Prenova in vzpostavitev močne Ukrep 1 turistične znamke 6.000 5.000 1.000 1.000 1.000 14.000 Hitra rast prepoznavnosti in Ukrep 2 podpore znamki 3.000 2.000 1.000 1.000 7.000 Povečanje mobilnosti Brežice - Ukrep 3 Čatež (samo trženje) 3.000 1.000 500 4.500 Ukrep 4 Trženje športnega turizma 500 3.000 2.000 500 6.000 Trženje vodnega centra (HE Ukrep 5 Brežice) 3.000 3.000 2.000 8.000 Skupaj 154.300 169.750 168.750 147.750 143.750 771.800

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 99

VIRI IN LITERATURA

Aaker, J. L. (1997). Dimensions of brand personality. JMR, Journal of Marketing Research, 34, 3 (str. 347-356). Agencija Spirit (2013). Zgodbe v slovenskem turizmu: Identifikacija in razvoj zgodb za potrebe oblikovanja in trženja turističnih produktov in destinacij. Zaključno poročilo. Dostopno na: http://www.slovenia.info/pictures/category/atachments_1/2013/ZGODBE_V_SLOVENSKEM_TURIZM U_17487.pdf, 15. 11. 2016. Bogataj, J. (2008). Strategija spominkov in organizacijsko poslovni model produkcije in distribucije spominkov pod tržno znamko slovenskega turizma. Dostopno na: http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_board%5Catachments_1%5C2009%5CStrategija_spominko v_in_organizacijsko_poslovni_model__7510.pdf, 15. 11. 2016. Beunders, M. A. Nick. (2004). Framework for the Development of a Tourism Destination Management - Introduction Training Course for Managers in the Tourism Industry – Project Closing the Gap. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije. Ebonitete (2016). Spletna stran organizacije. Dostopna na http://www.ebonitete.si, 15. 11. 2016. Green Destinations (2016). Spletna stran organizacije. Dostopno na: http://greendestinations.info/, 15. 11. 2016. ITB Messe Berlin GmbH (2015). World Travel trends report 2015/2016. Dostopno na: http://www.itb- berlin.de/media/itbk/itbk_dl_all/itbk_dl_all_itbkongress/itbk_dl_all_itbkongress_itbkongress365/itb k_dl_all_itbkongress_itbkongress365_itblibrary/itbk_dl_all_itbkongress_itbkongress365_itblibrary_st udien/ITB_World_Travel_Trends_Report_2015_2016.pdf, 15. 11. 2016. JSKD Brežice (2014). Letno poročilo javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Dostopno na:https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0ahUKEwi3raql74nQ AhXBkiwKHczfAAoQFggbMAA&url=https%3A%2F%2Fwww.jskd.si%2Fkulturna- mreza%2Fporocila%2FLP_2013_BREZICE.pdf&usg=AFQjCNHOCN9Pe9bx51dMSnJXqbsaaRT- wQ&sig2=0zSq4w2D9iXsur2dvzjOJA, 15. 11. 2016. NEST – Network Evolution for Sustainable Tourism. (2003). A Guide to Best Practice. [Online]. Dostopno na na: file:///C:/Users/HP/Downloads/International_Examples_A_Guide_to_the_NEST_Destination_Manag ement_Tool.pdf, 15. 11. 2016.

Občina Brežice (2009). Statut občine Brežice. Dostopno na: https://www.brezice.si/obcina_brezice/statut/, 15. 11. 2016. Občina Brežice (2014). Strategija občine Brežice. Dostopno na: https://www.brezice.si/obcina_brezice/splosni_podatki/, 15. 11. 2016. Občina Ptuj (b.d.). Spletna stran občine. Dostopno na https://www.ptuj.si, 15. 11. 2016.

Odlok o preoblikovanju javnega zavoda Mladinski center Brežice v javni zavod Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice – UPB1. Uradni list RS, št. 87/2012. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20123428, 23. 12. 2016.

Posavski muzej Brežice (2016). Leto poročilo za leto 2015. Dostopno na: http://www.pmb.si/images/mojeSlike/files/Letno_porocilo_PMB_2015.pdf, 15. 11. 2016.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 100

Posavski obzornik (2016). Šest let delovanja Term Paradiso. Dostopno na: http://www.posavskiobzornik.si/panorama/est-let-delovanja-term-paradiso, 15. 11. 2016. Poslovni asistent bizi.si. (2016). Analize trgov. Dostopno na: http://www.bizi.si/storitve/analize- trgov/, 15. 11. 2016. Slovenia.info (2015). Uradni slovenski turistični informacijski portal. Dostopno na: http://www.slovenia.info/, 15. 11. 2016. SPIRIT (2013): Zgodbe v slovenskem turizmu. Identifikacija in razvoj zgodb za potrebe oblikovanja in trženja turističnih produktov in destinacij. Dostopno na http://www.slovenia.info/pictures/category/atachments_1/2014/Zgodbarski_priro%C3%84%C5%A4 nik_-_celoten_31.1_17646.pdf, 15. 11. 2016. Statistični urad Republike Slovenije (b. d.). Spletna stran organizacije. Dostopno na: http://www.stat.si/statweb, 15. 11. 2016. STO Slovenija (2016). Turizem v številkah 2015. Dostopno na: http://www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2016/spirit_tvs_2015_A4_SLO_dodatek _21688.pdf, 15. 11. 2016. Terme Čatež (2016). Revidirano letno poročilo družne Terme Čatež, d.d. in Skupine Terme Čatež za leto 2015. Dostopno na: http://www.terme-catez.si/si/files/default/medijsko- sredisce/2016/29.4.16_revidirano.letno.porocilo.2015.pdf, 15. 11. 2016. Turizem Podčetrtek (b.d.). Spletna stran organizacije. http://www.turizem-podcetrtek.si, 15. 11. 2016.

Turizem Ptuj (b.d.). Spletna stran organizacije. Dostopno na http://www.ptuj.info, 15. 11. 2016.

Tutek, E., Gebbie, M. in Chan K. Y. G. (2015). Tourism Megatrends 10 things you need to know about the future of Tourism. Dostopno na: http://www.crowehorwath.net/uploadedFiles/IE/industries/Hotels,_Tourism_and_Leisure/Horwath %20HTL%20Tourism%20Megatrends.pdf, 15. 11. 2016. UNEP in UNWTO (2005). Making Tourism More Sustainable - A Guide for Policy Makers. Dostopno na: http://www.unep.fr/shared/publications/pdf/DTIx0592xPA-TourismPolicyEN.pdf, 15. 11. 2016. UNWTO (b. d.). World Tourism Organization. Dostopno na: http://www2.unwto.org/en, 15. 11. 2016. WEF, World Economic Forum (2016). World Travel and Tourism Competitiveness Report 2015, dostopno na http://reports.weforum.org/travel-and-tourism-competitiveness-report-2015/index- results-the-travel-tourism-competitiveness-index-ranking-2015/, 15. 11. 2016.

Zavod za šport Brežice (2014). Poslovno poročilo 2013 - Zavod za šport Brežice. Dostopno na: http://spotidoc.com/doc/2727929/poslovno-poro%C4%8Dilo-2013---zavod-za-%C5%A1port- bre%C5%BEice, 15. 11. 2016. Zavod za šport Brežice (2016). Poslovno poročilo 2015 - Zavod za šport Brežice. Dostopno na: http://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5948525000, 15. 11. 2016. ZPTM Brežice (2012a). O ZPTM Brežice. Dostopno na: http://www.zptm.si/zptm/o-zptm- brezice.htm, 15. 11. 2016. ZPTM Brežice (2012b). CPT. Dostopno na: http://www.zptm.si/zptm/enote/cpt-tic-brezice.htm, 15. 11. 2016.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 101

ZPTM Brežice (2016). Letno poročilo Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice za leto 2015, ki vsebuje poslovno poročilo in računovodsko poročilo. Interno gradivo.

SEZNAM VIROV PRILOGA 1: Bogataj, J. (2008). Strategija spominkov in organizacijsko poslovni model produkcije in distribucije spominkov pod tržno znamko slovenskega turizma. Dostopno na: http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_board%5Catachments_1%5C2009%5CStrategija_spominko v_in_organizacijsko_poslovni_model__7510.pdf, 15. 11. 2016. Discover Brežice (2016a). Discover Brežice. Dostopno na: https://www.discoverbrezice.com/, 15. 11. 2016.

Discover Brežice (2016b). Hotel Golf Grad Mokrice. Dostopno na: https://www.discoverbrezice.com/znamenitosti/gradovi/hotel-golf-grad-mokrice, 15. 11. 2016.

Grafenauer, B. (1962). Kmečki upori na slovenskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Kranjec , M. (1972). Zimzelen na slovenskih tleh: Kronika kmečkih uporov. Ljubljana: Prešernova družba.

Občina Brežice (b. d.). Proračun. Dostopno na https://www.brezice.si/obcina_brezice/proracun/, 15. 11. 2016.

Občina Ptuj (b.d.). Spletna stran občine. Dostopno na https://www.ptuj.si, 15. 11. 2016.

Poslovni asistent bizi.si. (2016). Analize trgov. Dostopno na: http://www.bizi.si/storitve/analize- trgov/, 15. 11. 2016. Slovenia.info (2015). Uradni slovenski turistični informacijski portal. Dostopno na: http://www.slovenia.info/, 15. 11. 2016. SPIRIT (2013): Zgodbe v slovenskem turizmu. Identifikacija in razvoj zgodb za potrebe oblikovanja in trženja turističnih produktov in destinacij. Dostopno na http://www.slovenia.info/pictures/category/atachments_1/2014/Zgodbarski_priro%C3%84%C5%A4 nik_-_celoten_31.1_17646.pdf, 15. 11. 2016. Statistični urad Republike Slovenije SURS (b. d.). Spletna stran organizacije. Dostopno na: http://www.stat.si/statweb, 15. 11. 2016. Stopar, I. (1986). Gradovi na Slovenskem. Ljubljana: Cankarjeva založba.

STO Slovenija (2015). Slovenski turizem v številkah 2015. Dostopno na http://www.slovenia.info/si/Slovenski-turizem-v-%C5%A1tevilkah.htm?ps_najpomembnejsi- kazalniki=0&lng=1, 15. 11. 2016.

Škaler, S. (1971). Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 15: Brežice. Maribor: Obzorja.

Turizem Podčetrtek (b.d.). Spletna stran organizacije. http://www.turizem-podcetrtek.si, 15. 11. 2016.

Turizem Ptuj (b.d.). Spletna stran organizacije. Dostopno na http://www.ptuj.info, 15. 11. 2016.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 102

WEF, World Economic Forum (2016). World Travel and Tourism Competitiveness Report 2015, dostopno na http://reports.weforum.org/travel-and-tourism-competitiveness-report-2015/index- results-the-travel-tourism-competitiveness-index-ranking-2015/, 15. 11. 2016.

Zorec, M. (2009). Najlepše zgodbe s slovenskih gradov. Ljubljana: Mladinska knjiga.

ZPTM Brežice (2016). Letno poročilo Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice za leto 2015, ki vsebuje poslovno poročilo in računovodsko poročilo. Interno gradivo.

Strategija turizma občine Brežice 2017 – 21 103

STRATEGIJA TURIZMA OBČINE BREŽICE 2017-2021

PRILOGA 1: ANALIZA STANJA NA PODROČJU TURIZMA V OBČINI BREŽICE

Brežice, december 2016

Kazalo vsebine

1. UVODNI ORIS OBČINE BREŽICE 5 1.1. Naravnogeografski dejavniki 5 1.2. Družbenogeografski dejavniki 5 1.2.1. Prometna lega in dostopnost 5 1.2.2. Kratka zgodovina območja 6 2. ANALIZA GOSPODARSKEGA IN SOCIALNEGA OKOLJA V OBČINI BREŽICE 7 2.1. Analiza prebivalcev občine Brežice 8 2.1.1. Demografska gibanja 8 2.1.2. Izobrazba 8 2.1.3. Zaposlenost in brezposelnost 8 3. FINANČNA SREDSTVA, NAMENJENA ZA RAZVOJ TURIZMA V OBČINI BREŽICE 9 3.1. Primerjava med občinami 11 4. PREGLED FINANČNEGA POSLOVANJA TURISTIČNIH PONUDNIKOV 13 5. TURISTIČNA PONUDBA V OBČINI BREŽICE 16 5.1. Nastanitvene zmogljivosti v občini Brežice 16 5.2. Pregled nastanitvenih zmogljivosti v občini Brežice 18 5.2.1. Kampi 18 5.2.2. Hoteli 18 5.2.3. Apartmaji 20 5.2.4. Penzioni 21 5.2.5. Turistične kmetije 22 5.2.6. Zasebne sobe 23 5.3. Gostinske zmogljivosti v občini Brežice 23 5.4. Pregled gostinske ponudbe v občini Brežice 24 5.4.1. Restavracije, gostilne, picerije 24 5.4.2. Turistične kmetije in domačije 28 5.4.3. Vinotoči in vinske kleti 29 5.4.4. Slaščičarne 30 5.5. Vrste turizma in ponudba 31 5.5.1. Kongresni in poslovni turizem 31 5.5.2. Wellness ponudba 32 5.5.3. Izobraževalni turizem 32 5.5.4. Turistične agencije 32 5.5.5. Turistične informacije 33 5.5.6. Športni turizem 33 5.6. Primerjalna analiza turizma v občinah Podčetrtek, Ptuj in Brežice 36 5.6.1. Splošna ocena stanja v izbranih občinah 36 5.6.2. Stanje v izbranih občinah na področju razvoja turizma 39 6. TURISTIČNO POVPRAŠEVANJE V OBČINI BREŽICE 42 6.1. Prihodi in prenočitve turistov 42 6.2. Povprečna doba bivanja turistov (PDB) 47 6.3. Prihodi in nočitve glede na izvor turistov 48 6.4. Analiza povpraševanja v Mladinskem hostelu in na spletni strani Discover Brežice 52 6.4.1. Mladinski hostel 52 6.4.2. Analiza spletne strani Discover Brežice 53

7. NARAVNA DEDIŠČINA OBČINE BREŽICE 57 7.1. Pregled znamenitosti 57 8. KULTURNA DEDIŠČINA OBČINE BREŽICE 60 8.1. Pregled kulturne dediščine 60 8.1.1. Muzeji in zbirke 60 8.1.2. Nepremična kulturna dediščina 61 8.2. Kulturni dogodki v občini Brežice 82 8.3. Občina Brežice – zibelka slovenskega jezikoslovja 83 8.4. Spominki 84 8.5. Zgodbe 88 VIRI IN LITERATURA 91

Kazalo tabel

TABELA 1: KLJUČNI PRIMERJALNI KAZALNIKI ZA ANALIZO ŠIRŠEGA OKOLJA ...... 7 TABELA 2: VLAGANJA OBČINE BREŽICE V TURIZEM ...... 9 TABELA 3: VLAGANJA OBČINE BREŽICE V FAKULTETO ZA TURIZEM ...... 11 TABELA 4: PRIMERJAVA PRORAČUNSKIH VLAGANJ V TURIZEM PO OBČINAH ...... 11 TABELA 5: FINANČNI PODATKI IZBRANIH TURISTIČNIH PONUDNIKOV V OBČINI BREŽICE ZA LETO 2014 IN LETO 2015 ...... 14 TABELA 6: ZMOGLJIVOST PONUDBE KONGRESNEGA IN POSLOVNEGA TURIZMA ...... 31 TABELA 7: PONUDBA NA PODROČJU ŠPORTA ...... 34 TABELA 8: ŠTEVILO PRIHODOV V MLADINSKI HOSTEL V LETI 2010 IN 2015 ...... 52 TABELA 9: ŠTEVILO OBISKOVALCEV TIC V TERMAH ČATEŽ ...... 52 TABELA 10: ŠTEVILO OBISKOVALCEV V TIC MESTNA HIŠA BREŽICE ...... 52

Kazalo slik

SLIKA 1: ŠTEVILO UPORABNIKOV SPLETNE STRANI WWW.DISCOVERBREZICE.COM ...... 53 SLIKA 2: DOSTOP NA SPLETNO STRAN ...... 53 SLIKA 3: TRAJANJE SEJE NA SPLETNI STRANI ...... 54 SLIKA 4: PREGLED OBISKOVALCEV PO STAROSTI ...... 54 SLIKA 5: NAPRAVE PREKO KATERIH OBISKOVALCI OPRAVIJO SEJE ...... 54 SLIKA 6: PREGLED INTERAKCIJ NA SPLETNI STRANI ...... 55 SLIKA 7: PREGLED NADALJEVANJA INTERAKCIJ PO OBISKU ZAČETNE SPLETNE STRANI ...... 55

Kazalo grafikonov

GRAFIKON 1: VLAGANJA (REALIZACIJA IN NAČRT) OBČINE BREŽICE V TURIZEM 2014 – 2017 ...... 10 GRAFIKON 2: POSREDNA IN NEPOSREDNA VLAGANJA OBČINE BREŽICE V TURIZEM ...... 10 GRAFIKON 3: ODSTOTEK VLAGANJ OBČINE BREŽICE V TURIZEM ...... 10 GRAFIKON 4: ODSTOTEK NEPOSREDNIH VLAGANJ V TURIZEM PO OBČINAH V LETU 2015 ...... 11 GRAFIKON 5: ŠTEVILO LEŽIŠČ V OBČINI BREŽICE V OBDOBJU 2008 - 2015, GLEDE NA TIP ...... 16 GRAFIKON 6: ŠTEVILO SOB PRI OSTALIH PONUDNIKIH V PRIMERLJIVIH OBČINAH V OBDOBJU 2008 – 2015 ...... 17 GRAFIKON 7: ŠTEVILO LEŽIŠČ V PRIMERJANIH OBČINAH V OBDOBJU 2008-2015 ...... 37

GRAFIKON 8: NAJPOMEMBNEJŠE DRŽAVE PO NOČITVAH TURISTOV V OBČINI BREŽICE, PODČETRTEK IN PTUJ V LETU 2015 ...... 38 GRAFIKON 9: PRIMERJAVA VSEH TREH OBČIN GLEDE SEZONSKOSTI NOČITEV V LETU 2015 ...... 39 GRAFIKON 10: ŠTEVILO PRIHODOV TURISTOV (SKUPAJ, DOMAČ IN TUJI) V OBDOBJU 2008-2015 ..... 42 GRAFIKON 11: ŠTEVILO NOČITEV TURISTOV (SKUPAJ, DOMAČI IN TUJI) V OBDOBJU 2008-2015 ...... 43 GRAFIKON 12: PRIHODI TURISTOV PO MESECIH V OBDOBJU 2008-2015 ...... 43 GRAFIKON 13: PRIHODI DOMAČIH TURISTOV PO MESECIH V OBDOBJU 2008-2015 ...... 44 GRAFIKON 14: PRIHODI TUJIH TURISTOV PO MESECIH V OBDOBJU 2008-2015 ...... 44 GRAFIKON 15: PRENOČITVE TURISTOV PO MESECIH V OBDOBJU 2008-2016 (JUNIJ) ...... 45 GRAFIKON 16: PRENOČITVE DOMAČIH TURISTOV PO MESECIH V OBDOBJU 2008-2016 (JUNIJ) ...... 45 GRAFIKON 17: PRENOČITVE TUJIH TURISTOV PO MESECIH V OBDOBJU 2008-2016 (JUNIJ) ...... 46 GRAFIKON 18: POVPREČNA DOBA BIVANJA V HOTELSKIH NAMESTITVAH V OBČINI BREŽICE V OBDOBJU 2008-2015 ...... 47 GRAFIKON 19: POVPREČNA DOBA BIVANJA TURISTOV PO DRŽAVI IZVORA V OBČINI BREŽICE V OBDOBJU 2008-2015 ...... 48 GRAFIKON 20: ŠTEVILO NOČITEV GOSTOV IZ SOSEDNJIH DRŽAV V OBČINI BREŽICE V OBDOBJU 2008- 2015 ...... 48 GRAFIKON 21: ŠTEVILO NOČITEV GOSTOV IZ BALKANSKIH DRŽAV V OBČINI BREŽICE V OBDOBJU 2008-2015 ...... 49 GRAFIKON 22: ŠTEVILO NOČITEV GOSTOV IZ SKANDINAVIJE IN BALTIKA V OBČINI BREŽICE V OBDOBJU 2008-2015 ...... 49 GRAFIKON 23: ŠTEVILO NOČITEV GOSTOV IZ SREDNJE IN ZAHODNE EVROPE V OBČINI BREŽICE V OBDOBJU 2008-2015 ...... 50 GRAFIKON 24: ŠTEVILO NOČITEV GOSTOV IZ POSAMEZNIH GEOSTRATEŠKO ZANIMIVIH DRŽAV ...... 50 GRAFIKON 25: DRŽAVE Z VEČ KOT 10.000 NOČITVAMI V OBČINI BREŽICE V LETU 2015 ...... 51 GRAFIKON 26: 10 DRŽAV Z NAJVEČ PRIHODI TURISTOV V LETU 2015 V OBČINI BREŽICE ...... 51

1. UVODNI ORIS OBČINE BREŽICE

V uvodnem poglavju je navedenih nekaj splošnih geografskih podatkov o občini Brežice, ki služijo za osnovno predstavo o legi ter položaju občine, njeni zgodovini in ključnih naravnih in družbenih dejavnikih, ki botrujejo njenemu razvoju. Gospodarsko in socialno okolje sta obravnavana v ločenih poglavjih in podrobneje. Prav tako so v nadaljevanju podrobneje predstavljeni tudi pomembnejši elementi naravne in kulturne dediščine, relevantni za turistični razvoj občine.

Občina Brežice leži v vzhodni Sloveniji in je del regije Posavje. Meji na občine Krško, Bistrica ob Sotli in Kozje, 67 km dolgo mejo ima z Republiko Hrvaško. Obsega površino 268 km2 (slabo tretjino regije Posavje), v začetku leta 2016 pa je v občini prebivalo 24254 prebivalcev. Glede na velikost in število prebivalcev se uvršča med 15 največjih slovenskih občin. V občini je 20 krajevnih skupnosti in 109 naselij, daleč največje med njimi so Brežice, sledita Dobova in Bizeljsko.

1.1. Naravnogeografski dejavniki

Osrednji del Brežiške kotline, kjer leži občina, predstavlja raven svet Krško-Brežiškega polja, ki sta ga oblikovali Sava in Krka. Leži na približno 150 metrih nadmorske višine in predstavlja pomembno hidrografsko območje. Na vzhod in zahod je ravan odprta, proti severu in jugu pa se svet vzpenja. Južno obzorje predstavljajo Gorjanci, ki so v svojem vznožju še vinorodni, višje pa gozdnati. Počasneje se svet vzpenja na sever, kjer najprej prečkamo obsežno Bizeljsko gričevje, šele nato pridemo do gozdnatih pobočij Orlice, ki predstavlja vzhodni odrastek Posavskega hribovja. Tam je tudi najvišja točka občine – Špiček, 689 m.

Lega ob Panonski nižini in odprtost proti vzhodu pomeni klimatske poteze subpanonskega (omiljenega celinskega) podnebja s hladnimi zimami in vročimi poletji. Temperaturna razlika med najhladnejšim in najtoplejšim mesecem je približno 20 K, padavin je dobrih 1000 mm, večina pa jih pade v obliki poletnih neviht in ob jesenskem deževju.

Primarno rastlinstvo je redko ohranjeno. Nižinska vrbovja in obsežne mokrotne hrastove ter gabrove gozdove so zamenjale kmetijske površine s pretežno krmnimi rastlinami in travniki. Termalni pas je namenjen sadovnjakom in vinogradom, višje pa se uveljavljata gozd bukve (na bazični podlagi) in gozd pravega kostanja (na kislih tleh).

Ključno vodno omrežje predstavljajo Sava, Krka in Sotla, ki v brežiški občini dobijo tudi številne pritoke v obliki manjših potokov. Reke napajajo izjemno pomembne zaloge podtalnice, ki predstavlja temeljni vir vodooskrbe v občini. Med vodami imajo posebno mesto termalni izviri na vzhodu Brežiškega polja, saj predstavljajo temelj turističnega razvoja.

1.2. Družbenogeografski dejavniki

1.2.1. Prometna lega in dostopnost Lega občine, sploh centralnega naselja Brežice, je geostrateško zelo ugodna. Pokrajina se odpira v smeri vzhoda proti Zagrebu in v smeri zahoda proti Novemu mestu (in naprej proti Ljubljani). Izjemnega pomena je avtocestna povezava Ljubljana-Zagreb (nekdanja povezava med glavnimi mesti Jugoslavije), ki je del Ilirike in širšega, X. evropskega koridorja, kjer poteka tranzit iz Srednje in Zahodne Evrope na Balkan in proti Grčiji ter Turčiji. Ugodna dostopnost se odraža v uri vožnje do Ljubljane (ca. 100 km) in manj kot pol ure do Zagreba (ca. 30 km). Cestne povezave v ostale predele Slovenije so slabše – do Celja je po dolini Save in Savinje dobra ura, do Maribora ob Sotli še nekaj več. Najbližji avstrijski in italijanski kraji so oddaljeni 2 uri.

Skozi občino poteka pomembna mednarodna železniška proga, ki občino povezuje z vsemi večjimi središči srednjeevropskega in balkanskega prostora. Najbližje civilno letališče je v Zagrebu (ca. 40 km), Brnik je oddaljen dobro uro (130 km), v Cerkljah pa potencial predstavlja zaenkrat še vojaško letališče.

1.2.2. Kratka zgodovina območja Bogate arheološke najdbe pričajo o poseljenosti območja že v prazgodovini. Stalnejše naselbine sledimo v obdobje Ilirov in Keltov, Rimljani so tu že poznali termalne izvire, Brežice pa se prvič omenjajo v 12. stoletju kot kraj na bregu/brežcu reke Save. Pomembna strateška lega je mesto ohranjala pri življenju skozi nemirna obdobja do konca turških upadov in kmečkih uporov. V novem veku so Brežičani živeli pretežno od trgovine, okoliško prebivalstvo pa je bilo kmečko. Kraje je izjemno zaznamovala prisotnost plemiških družin, ki so zapustili imenitno dediščino – ta danes predstavlja enega temeljnih potencialov turizma. V negotovi dobi sobivanja z Nemci so Brežice še utrdile svoj položaj, po 2. vojni pa se je vloga in prebivalstvena sestava mesta bistveno spremenila. Trgovino je v zadnjih desetletjih zamenjal turizem, ki danes predstavlja najbolj prepoznavno gospodarsko panogo občine.

2. ANALIZA GOSPODARSKEGA IN SOCIALNEGA OKOLJA V OBČINI BREŽICE

Spodnja tabela prikazuje ključne primerjalne kazalnike za analizo širšega okolja.

Tabela 1: Ključni primerjalni kazalniki za analizo širšega okolja

Statistična % Občina % občina/ % regija/ regija - Slovenija občina/ Brežice Slovenija Slovenija Posavje regija Površina v km2 268,1 885 20.273 30,3 1,3 4,4 Št. prebivalstva (na 1 .1. 16) 24.254 75.711 2.064.188 32,0 1,2 3,7 Gostota poselitve št. 90,5 78,2 101,8 / / / preb./km2 (na 1. 1. 2016) Indeks staranja (na 1.1.16) 147,6 130,1 124,1 / / / BDP na prebivalca (v € ) za ni podatka 15.409 18.693* / / / leto 2014 Povprečno št. delovno aktivnega prebivalstva v 6.753 22.858 803.644 29,5 0,84 2,8 letu 2016 Delež aktivnega prebivalstva zaposlenega v gostinstvu in ni podatka ni podatka 32.351 / / / turizmu % (2015) Povprečna stopnja brezposelnosti v letu 2015 14,5 13,6 12,3 / / / *** Št. poslovnih subjektov za 1.912 5.293 186.433 36,1 1,0 2,8 leto 2014 Št. poslovnih subjektov v 360** ni podatka 10.992 / / / gostinstvu in turizmu Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega za leto 1388,45 1445,78 1594,93 96,0 87,1 90,6 2015 EUR Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v 970,46 921,57 1.075,72 105,3 90,2 85,7 gostinstvu za leto 2016 EUR * podatek je za leto 2015 ** podatki pridobljeni iz baze Poslovni asistent bizi.si, 2016 *** podatki pridobljeni iz Zavoda za zaposlovanje RS, 2016

Vir : Statistični urad RS, b. d.

2.1. Analiza prebivalcev občine Brežice

2.1.1. Demografska gibanja

V občini Brežice živi 24.254 prebivalcev, kar je 32 % vsega prebivalstva regije in 1,2 % vsega prebivalstva Slovenije. Od 24.254 prebivalcev je 50,7 % žensk in 49,3 % moških.

Gostota naseljenosti je 90,5 prebivalcev na km2, kar je nad regijskim povprečjem (78,2 preb./km2 ) in pod slovenskim povprečjem (101,8 preb./km2).

Za občino Brežice je značilno izrazito staro prebivalstvo, saj je indeks staranja (147,6) višji od indeksa staranja regije (130,1) in indeksa staranja Slovenije (124,1).

Razmerje med posameznimi starostnimi skupinami se iz leta v leto spreminjajo. Delež prebivalstva, mlajšega od 14 let, znaša po podatkih Statističnega urada RS (za prvo polovico leta 2016) 13,7 % (regija 14, 5 % in Slovenija: 14,8 %).

Delež starejših od 65 let znaša 20,3 % (podatki SURS za prvo polovico leta 2016) kar je večje od deleža regije (18,9 %) in nad slovenskim deležem, ki je 18,4%. Delež delovno sposobne populacije med 15 in 64 letom je v občini Brežice 66% kar ne predstavlja bistvenega odstopanja od regije, kjer ta delež znaša 66,6% in prav tako Slovenije, kjer delež znaša 66,7%.

Selitveni prirast je v zadnjih dveh desetletjih praktično vseskozi pozitiven in relativno visok – s tem kompenzira vseskozi negativen naravni prirast. Skupni prirast variira iz leta v leto od pozitivnega do negativnega. Družine so relativno majhne in imajo povprečno manj kot 1,1 otroka.

V občini je delovalo 10 vrtcev, obiskovalo pa jih je več kot 800 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je približno 70 % vključenih v vrtec. V osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 1.860 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 830 dijakov (iz domače občine). Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 40 študentov in 9 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9diplomantov . Izobrazbena struktura prebivalstva je slabša kot v slovenskem povprečju, vendar se iz leta v leto popravlja.

2.1.2. Izobrazba

V letu 2015 je v občini Brežice med delovno aktivnim prebivalstvom (po občinah prebivališča, bilo zabeleženih 616 ljudi z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo, 4275 ljudi z srednješolsko izobrazbo in 1862 z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo.

2.1.3. Zaposlenost in brezposelnost

V letu 2015 je bilo v občini Brežice zabeleženih 6.753 aktivnih prebivalcev, kar predstavlja 29,5 % aktivnega prebivalstva v regiji in 0,84 % v celotnem aktivnem prebivalstvu države.

V letu 2015 je bilo število registriranih brezposelnih oseb v Občini Brežice 1.407 in na nivoju regije 4.222. Stopnja brezposelnosti v občini Brežice, je bila 14,5%, kar predstavlja odstopanje od stopnje brezposelnosti na regionalni ravni (13,6 %) in nacionalni ravni (12,3 %).

Stopnja registrirane brezposelnosti zadnja leta postopoma pada - v letu 2015 je bila 14,5 %. Bistveno je pogojena s sezono – poleti je bistveno nižja kot v zimskih mesecih. Stopnja brezposelnosti je znatno višja pri ženskah, problematičen je tudi visok odstotek zelo dolgotrajne brezposelnosti, ki znaša 5,8 %.

3. FINANČNA SREDSTVA, NAMENJENA ZA RAZVOJ TURIZMA V OBČINI BREŽICE

Neposredna vlaganja so v letih 2016-2017 nekoliko nižja kot v letih 2014-2015, predvsem iz razloga, ker je bila v preteklih dveh letih realizirana postavka Kulturna mreža JV Evrope, ki v prihodnjih dveh letih ni več predvidena. Neposredna vlaganja sicer iz leta v leto bistveno ne odstopajo.

Posredna vlaganja v turizem, pa na drugi strani, v opazovanem obdobju bistveno naraščajo.

Med posredna vlaganja so zajete naslednje postavke: - celovita obnova Posavskega muzeja Brežice, - Bizeljsko sremiška VTC, - modernizacija vinarske poti, - kolesarska steza Čatež, - obnova jeklenih mostov preko Save in Krke, - projekt Sava Krka bike, - vodni center Brežice, - vrbinske rekreacijske površine, - vzpostavitev kina, - celovita obnova grada Brežice, - kolesarske steze in poti, - celostna prometna strategija, - postajališče za avtodome Dobova, - polnilnica za električna vozila, - poletne prireditve izven mesta BR, - etno festivali, - državna in evropska motoristična tekmovanja, - dežurne zidanice, - promocija občine, - spodbujanje razvoja turizma in gostinstva, - Festival Brežice, - podjetniško-obrtni in kmetijski sejem (POK).

V analizo so zajeta proračunska leta 2014 – 2017. Za leti 2014 in 2015 vzeti podatki iz letnih zaključnih računov občine, za leti 2016 in 2017 pa iz odlokov o proračunu občine.

Tabela 2: Vlaganja občine Brežice v turizem

Vlaganja v turizem Občine Brežice 2014 2015 plan 2016 plan 2017 Neposredna vlaganja 367.144 EUR 379.154 EUR 362.295 EUR 333.295 EUR Posredna vlaganja 95.205 EUR 284.761 EUR 1.448.165 EUR 1.522.105 EUR Skupaj vlaganja v turizem 462.349 EUR 663.915 EUR 1.810.460 EUR 1.855.400 EUR Celotni odhodki občine 26.541.911 EUR 21.917.366 EUR 28.689.187 EUR 25.901.711 EUR Vir: Občina Brežice, b. d.

Grafikon 1: Vlaganja (realizacija in načrt) občine Brežice v turizem 2014 – 2017

Grafikon 2: Posredna in neposredna vlaganja občine Brežice v turizem

Grafikon 3: Odstotek vlaganj občine Brežice v turizem

Med posredna vlaganja niso zajeta vlaganja v Fakulteto za turizem, ki pa imajo ravno tako posredne učinke na razvoj turizma. Vlaganja občine v FT UM v letih 2014-2017 so predstavljena posebej in so razvidna iz spodnje tabele. Ob tem je potrebno izpostaviti, da je Občina Brežice od leta 2006 do leta 2014, v zgradbo in program FT UM vložila še dodatnih 2.044.495 EUR.

Tabela 3: Vlaganja občine Brežice v Fakulteto za turizem

Vlaganja občine v FT UM 2014 2015 plan 2016 plan 2017 VS izobraževanje (FT UM) 410.000 440.000 50.000 43.881 izgradnja FT UM - - 50.000 674.041 SKUPAJ 410.000 440.000 100.000 717.922 Vir: Občina Brežice, b. d.

3.1. Primerjava med občinami Ob primerjavi proračunske porabe za namen turizma Občine Brežice s primerjalnima občinama Podčetrtek in Ptuj, so upoštevana le neposredna vlaganja v turizem. V primerjavo je vzeto leto 2015. Posrednih vlaganj v turizem, brez informacij s strani obeh primerjalnih občin katere postavke zajeti, ni možno samostojno opredeliti in vključiti v analizo.

Tabela 4: Primerjava proračunskih vlaganj v turizem po občinah

Proračun občin 2015 Občina Brežice Občina Podčetrtek Občina Ptuj Odstotek vlaganj v turizem 1,73% 6,25% 1,33% Neposredna vlaganja v turizem 379.154 EUR 243.727 EUR 340.294 EUR Vsi odhodki občine 21.917.366 EUR 3.897.744 EUR 25.669.866 EUR Vir: Občina Brežice, b. d.; Občina Podčetrtek, b. d.; Občina Ptuj, b. d.

Iz analize je razvidno, da največji delež proračuna vlaga neposredno v turizem občina Podčetrtek in sicer v višini 6,25 % proračunskih odhodkov, druga je Občina Brežice z 1,73 % in kot zadnja Občina Ptuj z 1,33 % proračunskih odhodkov. Čeprav je posredna vlaganja drugih občin težko opredeliti, je iz same sestave proračunskih odhodkov vsake posamezne občine razvidno, da ima Občina Brežice bistveno več postavk, ki so posredno vezane na turizem. Glede na to, da so posredna vlaganja Občine Brežice v turizem izrazito visoka, bi lahko ob upoštevanju posrednih vlaganj odstotek občine Brežice v turizem v letu 2015, upoštevali podatek, da znašajo vsa vlaganja v turizem, 3,03 % vseh proračunskih odhodkov. Vendar, kot že rečeno, zaradi neprimerljivosti podatkov med občinami, ta podatek lahko le ocenimo.

Grafikon 4: Odstotek neposrednih vlaganj v turizem po občinah v letu 2015

Če v analizo vključimo še primerjavo stopnje razvitosti občin, dobimo sledeče ugotovitve:

Koeficient razvitosti občin 2015 2016 in 2017 Brežice 1,02 1,01 Podčetrtek 0,9 0,92 Ptuj 0,98 0,98

Najbolj razvita občina med tremi primerjalnimi občinami je občina Brežice, druga občina Ptuj in zadnja, občina Podčetrtek. Na podlagi teh ugotovitev, bi lahko sklepali, da najmanj razvita občina največ vlaga v turizem. Vendar pa, kot je že bilo ugotovljeno, dejanska vlaganja v turizem niso povsem primerljiva, zato takšno hipotezo, na takšnem majhnem vzorcu ne moremo potrditi.

4. PREGLED FINANČNEGA POSLOVANJA TURISTIČNIH PONUDNIKOV

Za kreiranje baze turističnih ponudnikov v občini Brežice smo se omejili na dejavnosti poslovnih subjektov, ki pokrivajo področje turizma (in jih kot kriterij izbire ponuja baza www.bizi.si) in so že navedene ter podrobneje opisane v poglavju 5.1.3 (odstavek: zasebni sektor):

• Zabava • Hoteli • Muzeji in galerije • Turistične kmetije • Turizem • Vinogradništvo in vinoteke • Smučarski centri • Apartmaji in prenočišča • Avtobusni prevozi • Bar • Čebelarstvo in medičarstvo • Igre na srečo • Izposoja avtomobilov in motornih koles • Kopališča in zdravilišča • Picerije in špageterije • Pekarstvo in slaščičarstvo • Šport in oprema • Taksi • Darila, spominki in domača obrt • Kultura in umetnost • Prireditvena dejavnost in zabava • Razstave, sejmi, kongresi

Analizirali smo bilanco stanje in izkaza uspeha identificiranih turističnih ponudnikov za leto 2014 in leto 2015. Ker vsi identificirani poslovni subjekti ne izkazujejo finančnih podatkov, samo v analizo zajeli 165 poslovnih subjektov za leto 2014 in 176 poslovnih subjektov za leto 2015. V nadaljevanju pa podajamo ključne ugotovitve.

Glede na št. podjetij v agregatu v 2015, ki je znašalo 176 in št. podjetij v agregatu v 201, ki je znašalo 165 podjetij, ugotavljamo, da se je število zaposlenih med temi izbranih turističnimi ponudniki v občini Brežice glede na leto 2014, ko je bilo število zaposlenih 668 v letu 2015 povečalo na 681 (indeks rasti je bil 1,02). Podrobnejših informacij o število zaposlenih vseh zaposlenih v turizmu na podlagi javno dostopnih podatkov ni bilo mogoče ugotoviti. Naj izpostavimo samo Terme Čatež, kjer smo na podlagi podatkov pridobljenih iz baze www.ebonitete.si, ugotovili, da so le-te v letu 2015 zaposlovale na dan 31.12.2016 355 ljudi (v Termah Čatež in v gradu Mokrice) in Terme Paradiso 23 ljudi.

Po podatkih na portalu Slovenia.info (2016) je v turizmu bilo v letu 2015 zaposlenih 13,0 % vseh zaposlenih v Sloveniji in zagotavlja 13 % vseh delovnih mest (103.500 delovnih mest, ki so neposredno in posredno povezani s turizmom). Turizem je v tem letu ustvaril je 8 % celotne vrednosti slovenskega izvoza ter k BDP prispeval 13 %.

Prihodki podjetij izbranih turističnih ponudnikov v občini Brežice (glede na zgornje kriterije spletnega iskalnika Bizi.si) pa so se v letu 2015 zmanjšali glede na leto 2014 (indeks rasti je bil 0,97) in so znašali 52.358.148,00 €, v letu 2014 pa so ti znašali 53.866.668,00 €. Kot največji turistični ponudnik v občini Brežice, so Terme Čatež v letu 2015 beležile celotni prihodek v višini 30.379.870,00 €1, kar predstavlja 56,4 % vseh prihodkov turističnih ponudnikov v občini Brežice. Terme Paradiso pa so v tem letu beležile celotni prihodek v višini 1.479.373,002 €, kar predstavlja 2,7 % vseh prihodkov turističnih ponudnikov v občini Brežice.

Po podatkih Statističnega urada RS za leto 2014 (SURS, 2016) so podjetja (vse dejavnosti) v občini Brežice beležila prihodek v višini 420.875.000 € Brežice, kar je približno 0,45 % vseh prihodkov podjetij v Sloveniji (le-ti so leta 2014 znašali 93.571.789.000 €).

Tabela 5: Finančni podatki izbranih turističnih ponudnikov v občini Brežice za leto 2014 in leto 2015

Povprečna Agregatni Agregatni podatki Standardni Indeks rasti vrednost na podatki 2014 2015 odklon 2015 podjetje 2015 Bilanca stanja Sredstva 173.912.842,00 151.605.344,00 0,87 861.394,00 6.591.029 Dolgoročna sredstva 152.334.826,00 129.256.992,00 0,85 734.414,73 5.762.633 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 198.252,00 1.133.750,00 5,72 6.441,76 38.805

Opredmetena osnovna sredstva in naložbene nepremičnine 104.057.411,00 101.489.455,00 0,98 576.644,63 4.482.657 Dolgoročne finančne naložbe 47.571.778,00 23.202.812,00 0,49 131.834,16 1.082.327 Dolgoročne terjatve 507.385,00 3.430.975,00 6,76 19.494,18 169.999 Kratkoročna sredstva 19.910.214,00 20.587.544,00 1,03 116.974,68 782.343 Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 0,00 0,00 0,00 0 Zaloge 2.022.516,00 2.529.314,00 1,25 14.371,10 47.935 Kratkoročne finančne naložbe 10.987.866,00 10.773.875,00 0,98 61.215,20 525.021

1 Podatek pridobljen iz spletne baze ebonitete.si. 2 Podatek pridobljen iz spletne baze ebonitete.si. 14

Kratkoročne poslovne terjatve 6.152.815,00 6.143.240,00 1,00 34.904,77 170.477 Denarna sredstva 1.244.695,00 1.749.337,00 1,41 9.939,41 60.857 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 1.170.125,00 1.152.586,00 0,99 6.548,78 48.536 Obveznosti do virov sredstev 173.912.842,00 151.605.344,00 0,87 861.394,00 6.591.029 Kapital 76.889.404,00 63.243.094,00 0,82 359.335,76 2.710.080 Osnovni kapital 18.623.237,00 19.199.380,00 1,03 109.087,39 659.602 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 7.319.432,00 7.113.085,00 0,97 40.415,26 317.937 Dolgoročne obveznosti 32.600.302,00 21.590.439,00 0,66 122.672,95 830.360 Kratkoročne obveznosti 56.762.320,00 59.350.408,00 1,05 337.218,23 2.739.094 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 341.384,00 308.318,00 0,90 1.751,81 7.549 Izkaz uspeha Število zaposlenih 668,64 681,16 1,02 3,87 21 Prihodki iz poslovanja 51.710.426,00 51.276.035,00 0,99 291.341,11 1.578.572 Čisti prihodki od prodaje 49.909.304,00 49.102.736,00 0,98 278.992,82 1.524.415

Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje 51.174,00 291.475,00 5,70 1.656,11 15.522 Drugi poslovni prihodki 1.749.948,00 1.881.824,00 1,08 10.692,18 60.431 Poslovni odhodki 48.037.824,00 45.893.814,00 0,96 260.760,31 1.365.830 Stroški blaga, materiala in storitev 26.650.252,00 25.460.518,00 0,96 144.662,03 698.654 Stroški dela 13.601.692,00 12.727.399,00 0,94 72.314,77 405.591 Odpisi vrednosti 6.585.877,00 6.521.066,00 0,99 37.051,51 248.602 Amortizacija 6.301.025,00 6.175.979,00 0,98 35.090,79 237.735 Drugi poslovni odhodki 1.200.003,00 1.184.831,00 0,99 6.731,99 18.454 Dobiček / izguba iz poslovanja 3.672.602,00 5.382.221,00 1,47 30.580,80 213.665 Finančni prihodki 1.656.000,00 914.161,00 0,55 5.194,10 43.866 Finančni odhodki 3.865.359,00 3.087.538,00 0,80 17.542,83 152.140 Drugi prihodki 500.242,00 167.952,00 0,34 954,27 2.794 Drugi odhodki 16.929,00 21.995,00 1,30 124,97 458 Dobiček / izguba pred davki 521.756,00 665.760,00 1,28 3.782,73 8.375 Davek iz dobička in odloženi davki 227.492,00 453.795,00 1,99 2.578,38 20.210 Čisti dobiček ali izguba 1.719.065,00 2.901.006,00 1,69 16.482,99 88.328 Prihodki podjetja 53.866.668,00 52.358.148,00 0,97 297.489,48 1.622.543 *Opomba: št. podjetij v agregatu v 2015 je 176 in št. podjetij v agregatu v 2014 je 165. Vir: Poslovni asistent bizi.si, 2016

5. TURISTIČNA PONUDBA V OBČINI BREŽICE

Vsi podatki so pridobljeni na straneh Statističnega urada Republike Slovenije – podatkovni portal SI- STAT in se nanašajo na obdobja, ki so navedena v naslovih grafikonov ali v spremnem tekstu. V večin primerov je prikazan trend gibanja posamezne spremenljivke za obdobje 2008-2015, ko so bili podatki zbrani po enotni metodologiji. Vse podatke smo pridobili v septembru 2016.

5.1. Nastanitvene zmogljivosti v občini Brežice

Skupno število ležišč se je v zadnjih 8 letih (2008 – 2015) povečalo s 4.574 na 4.945 (8,1 %). Rast skupnega števila je bila zmerna, v letih 2009 in 2014 rahlo negativna. Izjemno, 78 % rast v tem obdobju beležimo v kategoriji »ostalo« (mladinski hoteli, turistične kmetije, apartmaji, zasebne sobe). V to številko lahko vključimo nastanek novega hostla (pri MC Brežice), vedno večje zanimanje za turizem na kmetijah (tudi zidaniški turizem) in sobodajalstvo v okolici Čateža (Čatež ob Savi) ter Brežic. Na drugi strani je število ležišč v hotelih in podobnih objektih (moteli, penzioni, gostišča in prenočišča) zraslo le za dober odstotek, v kriznih letih (2009 in 2010) pa beležilo močan padec. Največji delež ležišč v občini (danes skoraj polovica, včasih več) odpade na kamp v Termah Čatež (2.400 ležišč).

Grafikon 5: Število ležišč v občini Brežice v obdobju 2008 - 2015, glede na tip

6000

5000 688 730 762 758 797 447 572 667 4000

1727 1724 1730 1747 1731 1748 3000 1583 1546 Ostalo Hoteli ipd. število število ležišč 2000 Kamp

1000 2400 2400 2400 2400 2400 2400 2400 2400

0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 leto

Rast skupnega števila ležišč je praktično identična rasti števila stalnih ležišč. Pomožnih ležišč (skupno število - število stalnih ležišč) je bilo v letu 2015 v občini 400.

Primerjava s Posavsko statistično regijo pokaže, da je glede števila ležišč občina Brežice znotraj regije daleč pred vsemi (seveda po zaslugi Term Čatež). Število ležišč v občini predstavlja kar 88 % ležišč regije, njihova rast pa je bila v Posavju v obdobju 2008 - 2015 večja kot v Brežicah in je znašala dobrih 12 %. V Sloveniji je v tem času število ležišč naraslo za 15 %. Za primerjavo: občina Podčetrtek je v tem obdobju beležila le 3 % rast (z negativnim trendom v zadnjih nekaj letih), precej bolj pa je število ležišč zraslo na Ptuju (18 %). Iz podatkov je razvidno, da so razvojne faze turizma v primerjanih zdraviliških občinah različne. Velja pa poudariti, da imajo Brežice med vsemi primerjanimi občinami daleč največ ležišč.

Podatki o številu sob pričakovano ne odstopajo bistveno od statistike števila ležišč – njihova rast je dobrih 7 %. V celotnem obdobju je izrazita rast števila sob zabeležena pri ostalih ponudnikih (77 %), v hotelih pa je rast le dobre 3 %, z viškom v letu 2013 in večjim padcem v kriznih letih (2009, 2010), ko je bilo njihovo število 12 % nižje. Največji delež v statistiki sob prispeva kamp v Termah Čatež (kot enota se šteje parcela za kampiranje), ki pa svojih kapacitet ni povečal.

Dogajanje na slovenski ravni je podobno kar zadeva rast skupnega števila sob – ta je približno 8,5 %, v Posavju 11,5 %. Pri hotelskih namestitvah bistvenih razlik ni, je pa na državni ravni zabeleženo povečanje števila parcel v kampih za dobro desetino (v Brežicah/Posavju sprememb, kot omenjeno, ni bilo). Zanimiv je podatek o rasti števila sob pri ostalih ponudnikih. V Sloveniji je bila ta skoraj 18 %, v Posavju pa kar 131 %. Če je bilo še leta 2008 izven Brežic le 13 sob, jih je bilo leta 2015 že 89, kar očitno kaže na porast turizma na kmetijah, k temu pa je potrebno prišteti še dva nova hostla v občini Krško.

V primerljivih občinah so trendi kar zadeva skupno število sob podobni. Bolj zanimiva je primerjava trendov pri številu sob, ki jih ponujajo ostali ponudnikih (število je sicer na vseh treh destinacijah izjemno podobno). Medtem ko v Podčetrtku število sob pri ostalih ponudnikih zelo malo variira in je trend rahlo negativen (turistična destinacija je na nek način vzpostavljena in se redki ponudniki vključujejo na novo) na Ptuju in v Brežicah število sob pri ostalih ponudnikih narašča, absolutne vrednosti pa so na Ptuju zadnja leta malenkost kot v Brežicah.

Grafikon 6: Število sob pri ostalih ponudnikih v primerljivih občinah v obdobju 2008 – 2015

200

190

180

170

160

150

število sob 140

130

120

110

100 Število sob Število sob Število sob Število sob Število sob Število sob Število sob Število sob 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 leto Brežice Podčetrtek Ptuj

5.2. Pregled nastanitvenih zmogljivosti v občini Brežice

Pregled nastanitvenih zmogljivosti je povzet po spletni strani Discover Brežice (2016a) (www.discoverbrezice.com). Gre izključno za povzetke, ki so namenjeni lažji predstavi o vsebini nastanitvene ponudbe občine in ne podrobnostim o lokaciji in nosilcih dejavnosti. Podatki spletne strani so preverjeni in ažurirani s strani ZPTM in ponudnikov. V celoti so bili pridobljeni v septembru 2016.

5.2.1. Kampi

Kamp Terme Čatež (5*) Glede na objavljeno statistiko kamp v sklopu Term Čatež nudi 2.400 mest (ležišč) na 700 enotah (parcelah). Kampirni prostori so določeni z nasajenimi cvetočimi grmovnicami in obsegajo 90 m2. Ogrevani sanitarni objekti in električni priključki na prostorih za kampiranje omogočajo bivanje v vseh letnih časih. Kamp se nahaja v neposredni bližini zimske in poletne Termalne riviere. Priznano nemško avtomobilsko združenje ADAC in nizozemski avtoklub ANWB sta kamp Terme Čatež večkrat ocenila kot najboljši kamp v Sloveniji. Kamp Terme Čatež je odlične ocene prejel za velikost sanitarij, organizacijo animacije in prostočasno ponudbo ter urejenost termalnega dela z bazeni.

Terme Čatež – Gusarski zaliv Gusarski zaliv se nahaja v Termah Čatež, v neposredni bližini Indijanske vasi, kampa in poletne Termalne riviere. Naselje 20 plavajočih hišk se nahaja na jezeru in je z lesenim mostom povezano s kopnim. Hiške v velikosti 5 x 5 metrov so zgrajene iz naravnih materialov. V vsaki hiški je možna namestitev za 4 do 5 oseb, opremljene pa so s kuhinjskih kotičkom z mini hladilnikom, jedilnim kotom, zakonsko posteljo z izvlečnim dodatnim ležiščem ter mansardnim pomožnim ležiščem za 2 osebi, leseno teraso z mizico in ležalniki. Gusarski zaliv je namenjen v prvi vrsti družinam z otroki, parom, udeležencem team building programov in tistim, ki želijo počitnice preživeti nekoliko drugače.

Terme Čatež – Indijanska vas Indijanska vas se nahaja v Termah Čatež, v neposredni bližini poletne Termalne riviere. Vas sestavlja 25 šotorov (tipijev), ki so opremljeni s 4 posteljami, z mizico s 4 stoli, garderobnimi omaricami, mini kuhinjo z električnim štedilnikom, omarico s posodo, hladilnikom ter posodo za vodo, pred šotorom pa se nahaja masivna lesena miza s klopmi. Novodobnim Indijancem so na voljo sodobne sanitarije v neposredni bližini šotorov. Vas je odprta od konca aprila do začetka oktobra in je primerna za družinske počitnice, šolske izlete, team building programe ter druga avanturistična doživetja.

Pivoteka Bizeljsko Pivoteka ima svoj prostor za kampiranje z avtodomom, z možnostjo priklopa na elektriko in vodo. Na samem prostoru za kampiranje se nahaja tudi igrišče za odbojko na mivki.

5.2.2. Hoteli

Hotel Splavar (4*) Družinsko voden Hotel Splavar se nahaja v središču starega mestnega jedra Brežic, zato je odlična namestitev za poslovneže ali družine, ki želijo raziskati zgodovinski center Brežic. Gostom so na voljo stilsko opremljene enoposteljne in dvoposteljne sobe oziroma suite, ki prikazujejo kulturno dediščino splavarjenja po reki Savi. Vse sobe imajo tuš, WC, telefon, brezplačni interaktivni LCD TV in brezplačen dostop do interneta. Na voljo so sobe za kadilce, dobrodošli so hišni ljubljenčki manjše rasti. Hotelsko ponudbo dopolnjujeta restavracija in slaščičarna.

Spa in wellness hotel Paradiso (4*)

Hotel se nahaja 6 kilometrov iz Brežic, v neposredni bližini železniške postaje Dobova. Hotel ponuja prostorne klimatizirane dvoposteljne sobe z masažno kadjo ali tušem in apartma z ločenim dnevnim prostorom, savno, masažnim tušem in barvno terapijo. V pritličju hotela je sprostitveni center, nadstropje nižje pa tudi 2 savni in prostor za počitek. V kompleksu hotela sta notranji in zunanji bazen s termalno vodo. V okviru hotela deluje Restavracija Paradiso (za zaključene družbe), v neposredni bližini pa picerija in gostilna Valentina. Novost je oaza savn – sodobno opremljen objekt se razprostira na cca. 1200 m2 površine in nudi izbiro med 8 različnimi tipi savn v dveh nadstropjih. V sklopu savn so tudi številna počivališča, vodna ležišča, notranji in zunanji bazen ter iglu. Možen je nakup raznih ritualov (blato, alge, čokolada, ipd.), ki se izvajajo dnevno.

Hotel Čatež, Terme Čatež (3*) Hotel Čatež ponuja standardne sobe brez balkona, klimatizirane superior sobe z balkonom in možnostjo dodatnega ležišča ter udobne dvosobne družinske suite. Del hotela nima arhitektonskih ovir, zato je primeren tako za družine kot za goste z gibalnimi težavami. Njihov sodoben zdravstveni center je še posebej priznan na področju rehabilitacije gibalnega sistema. Telovadnica omogoča individualno in skupinsko razgibavanje; 2 notranja in 1 zunanji bazen, vodno sprostitev; Spa & Wellness center ter kopeli, aromaterapije, masaže in lepotne tretmaje. Restavracija hotela ponuja samopostrežni zajtrk ter izbiro kosila in večerje ob pestri ponudbi menijev. Hotel ponuja tudi aperitiv bar, sončno teraso ter večnamensko Rdečo dvorano in Salon III.

Hotel Terme, Terme Čatež (4*) Hotel je odmaknjen v mirnejši predel Term Čatež. Ponuja udobne, klimatizirane sobe in apartmaje ter ima lasten hotelski zunanji in notranji bazen. V Centru zdravja in lepote nudijo ročne masaže, whirpoole, solarije, različne kopeli ipd. Hotel ponuja možnosti za poslovneže, ki se lahko družijo v Poslovnem centru. Hotelska restavracija zjutraj in zvečer ponuja izbrane jedi hladno-toplega bifeja. Znotraj hotela deluje tudi à la carte restavracija MM. Obe restavraciji imata tudi pokrito teraso.

Hotel Toplice, Terme Čatež (4*) Hotel leži v neposredni bližini poletne Termalne riviere ter je povezan z zimsko Termalno riviero. Nudi nastanite v dvoposteljnih sobah z možnostjo dodatnega ležišča ali v apartmajih in družinskih suitah. Gostje hotela lahko pod isto streho uživajo v vodnih doživetjih zimske Termalne riviere s Savna parkom, tajskih masažah in aktivnih doživetjih Športnega centra. V sklopu hotela je večnamenska poslovna dvorana. V restavraciji, ki je povezana s tropskim vrtom, nudijo samopostrežne zajtrke in večerje. Za otroke imajo v otroškem kotičku vodeno animacijo.

Hotel Golf Grad Mokrice (4*) Hotel Golf Grad Mokrice se nahaja v Mokricah, ob avtocesti Ljubljana-Zagreb. Ponuja dvoposteljne sobe in apartmaje, v depandansi pa klimatizirane sobe. Sredi grajskega parka z golf igriščem je klubska hiša, ki nudi bivanje v golf suitah. V sklopu hotela je grajska restavracija in klet z izbranimi vini. Ob koncih tedna je odprta tudi restavracija v klubski hiši s teraso. Mokrice nudijo možnost poroke pod oboki viteške dvorane, v senci platan ali na golf igrišču, sprejemajo tudi ostale zaključene skupine in prirejajo protokolarne večerje. Na 47 hektarih se razprostira igrišče za golf z 18 polji. Igralna polja sledijo naravni konfiguraciji. Urejena so med gozdovi in slikovitimi nasadi hrušk. Prečkajo 200-letni angleški park in igralca preizkušajo z vrsto naravnih ovir, med katerimi je tudi jezero.

Hotel Čateški dvorec (3*) Hotel Čateški dvorec se nahaja v neposredni bližini kompleksa Term Čatež, ob avtocesti A2 Ljubljana ̶ Zagreb. Dvorec nudi udobje modernega hotela s počitniškimi paketi, polpenzioni in nočitvami z zajtrkom. Sobe so klimatizirane, nadstandardno opremljene, vse imajo brezplačen dostop do interneta, TV, telefon, pisalno mizo, kopalnico in balkon. Za družine ali večje skupine so na voljo apartmaji, ki

19 vsebujejo več sob z različnimi postavitvami postelj, s štedilnikom, hladilnikom, TV-jem, telefonom in kopalnico.

MC hostel Brežice Mladinski hotel Brežice - MC Hostel Brežice se nahaja ob mestnem parku. Primeren je za vse generacije in tipe turistov/obiskovalcev: kolesarje, pohodnike, družine, popotnike, skupine ... Ima 17 klimatiziranih sob, opremljenih v sodobnem stilu, kjer lahko z dodatnimi ležišči prebiva do 71 oseb. V sobah so na voljo posteljnina, udobne odeje, pisalna mizica s stolom za vsakega gosta ter brezplačen brezžični internet. Na voljo so tudi prostrani apartmaji oziroma ensuite z lastno kopalnico in straniščem.

Možna je souporaba kuhinje, hostel pa ponuja še teraso, družabni prostor, športno dvorano, zunanje igrišče in fitnes v naravi. MC hostel Brežice je primeren za skupine, ki iščejo prostor za izvedbo delovnih in motivacijskih vikendov, seminarjev, izobraževanj, intenzivnih vaj, srečanj. Skupaj z Mladinskim centrom Brežice nudi izvrstno tehnično in prostorsko opremo in omogoča odlične pogoje za izvedbo različnih programskih aktivnosti. Na recepciji nudijo vse informacije o naravnih in kulturnih znamenitostih ter kolesarskih in pohodniških poteh. Za doplačilo nudijo zajtrk, najem brisač, samostojno pranje in sušenje perila, izposojo koles, pohodniških palic in drugih športnih rekvizitov.

5.2.3. Apartmaji

Apartmajsko naselje Terme Čatež (3*) Apartmajsko naselje vključuje 90 udobnih in 47 m2 velikih počitniškimi objektov (standard, superior in lux apartmaji) in je še posebej primerno za družinsko preživljanje počitnic. Standard apartmaji imajo dnevni prostor (sat TV, telefon), kopalnico (prha, sušilnik za lase) in 2 spalnici v mansardi (2+3 ležišča). Superior in lux apartmaji imajo bogatejšo opremo – klimo, mikrovalovno pečico, žar, tendo, radio s CD- predvajalnikom in DVD). Prijazen videz, zelena okolica in pestra ponudba športa, rekreacije in zabave zagotavljajo prijetne počitniške dni.

Gostilna pension Les (3*) Nahaja se v središču naselja Čatež ob Savi ob avtocesti Ljubljana−Zagreb. Nudijo prenočitve v 6 dvoposteljnih in 2 triposteljnih sobah ter v 11 apartmajih. Vse sobe in apartmaji so klimatizirani, opremljeni s kabelsko TV, tušem in straniščem ter brezplačnim dostopom do interneta. Nastanitev je mogoča tudi v počitniški hiši Žlegarjev breg, ki je od gostišča oddaljena 3 kilometre. V hiši so 4 triposteljne sobe s skupno kopalnico in kuhinjo.

Apartma Vinska trta Zasebni apartma z 10 ležišči se nahaja jugovzhodno od naselja Čatež ob Savi, na desnem bregu reke Save, med termalno riviero Terme Čatež in golf igriščem pri gradu Mokrice. Bivalne površine apartmaja 2+1 skupaj s teraso v velikosti 58m2, sestavljajo dnevna soba, spalnica, kuhinja z jedilnim kotom ter ločeno kopalnica, WC in prostor za garderobo. Apartma 5+2 sestavljajo bivalne površine skupaj z balkonom, v velikosti 73m2, spodaj dnevna soba in v njej kuhinja z jedilnim kotom, ločeno kopalnica, WC in prostor za garderobo ter v zgornjem nadstropju na galeriji spalnica.

Vintage Vila Vintage Vila Pri babici v Brežicah je idilična hiša z velikim ograjenim vrtom. V hiški lahko naenkrat spi do deset ljudi. Na voljo so 4 sobe (2x zakonska postelja, 4x enojna postelja), dnevna soba (kamin, raztegljiva zofa, klimatska naprava), kopalnica in opremljena kuhinja. Na vrtu so zunanji kamin, solarni tuš, otroška hišica ter zelenjavni in sadni vrtiček. Hiša je v neposredni bližini železniške postaje. V okolici

20 so polja, številne sprehajalne poti in tudi nekaj kmetij, kjer je mogoče podoživeti podeželski utrip. Do centra Brežic sta 2 kilometra. Mogoče je najem za različne priložnosti.

Apartma pri Adamsovih (3*) Apartmaji pri »Adamsovih« se nahajajo v središču Čateža ob Savi, le streljaj od Term Čatež in Brežic. Gostom sta na voljo 2 novozgrajena apartmaja za 2 oziroma 5 oseb, v obeh apartmajih je možnost 2 dodatnih ležišč. Apartmaja sta opremljena s kuhinjo (hladilnik, pečica, steklokeramična plošča, pomivalni stroj), kopalnico (WC, tuš) in sta klimatizirana. Vsak apartma ima svojo teraso ter možnost uporabe vrtnega kamina, za sproščanje pa je na voljo tudi wellness za 2 osebi (finska savna, ohlajevalni bazen, prostor za sproščanje z dvema počivalnikoma, tuš tropski dež s kromaterapijo, vroča in mrzla kopel za stopala). Ponujajo možnost penziona ali polpenziona v sosednji Gostilni Les.

Apartmajska hiša Sumrak Dva popolnoma opremljena obnovljena apartmaja v velikosti 60 m2. Najem je možen za najmanj 3 dni. Zraven nastanitve v novo opremljenih apartmajih vam okolica nudi sprehode med neokrnjeno naravo vinogradniških goric. Na voljo je parkirišče za avtodome z urejeno vodo, elektriko in sanitarji.

Apartma Gasa (3*) Nahaja se v starem mestnem jedru mesta Brežice. Popolnoma prenovljen in na novo opremljen apartma velikosti 55m2 ponuja udobno preživetje dopusta za 4+2 osebe. V pritličju apartmaja se nahaja dnevna soba, kuhinja z jedilnico in hodnik, v prvem nadstropju pa sta dve spalnici in kopalnica. Nudi tudi brezplačno parkirišče in wi-fi ter ugoden najem vozila.

Apartmaji Prostor življenjske energije Nahajajo se v Čatežu ob Savi. Energetizirani sobi Val in Ocean ponujata krajši oddih ali bivanje s tretmaji obnove fizičnih in psihičnih moči.

Vila Silva Marija (3*) Vila Silva Marija se nahaja v mirnem in zelenem okolju Pišec, od Brežic in Term Čatež oddaljena približno 12 kilometrov. Apartmajska hiša ima 7 apartmajev višjega razreda, ki so sodobno opremljeni. V vsakem apartmaju je kuhinjska niša z jedilnim kotom, dnevni prostor ima udoben raztegljiv kavč, kabelsko TV in internetni priključek. Spalnica je ločena, za družine z majhnimi otroki pa je na voljo tudi otroška posteljica. Kopalnice so opremljene s tuš kabino, WC-jem, bidejem in sušilcem za lase. Vsak apartma ima balkon s pogledom na Pišece, na voljo pa je tudi apartma, prilagojen invalidom. Pod vilo je piknik prostor, primeren za velike in manjše skupine.

5.2.4. Penzioni

Gostilna pension Les Nahaja se v središču naselja Čatež ob Savi ob avtocesti Ljubljana−Zagreb. Nudijo prenočitve v 6 dvoposteljnih in 2 triposteljnih sobah ter v 11 apartmajih. Vse sobe in apartmaji so klimatizirani, opremljeni s kabelsko TV, tušem in straniščem ter brezplačnim dostopom do interneta. Nastanitev je mogoča tudi v počitniški hiši Žlegarjev breg, ki je od gostišča oddaljena 3 kilometre. V hiši so 4 triposteljne sobe s skupno kopalnico in kuhinjo.

Penzion Merkež Nahaja se v Brezovici na Bizeljskem, 16 kilometrov iz središča Brežic. Zgrajen je na mestu stare kmečke hiše in njeno podobo ohranja v zunanjem videzu. Goste namestijo v 4 rustikalno opremljenih sobah Možna je izbira nočitve z zajtrkom, pol- ali polnega penzionoa. Sobe so poimenovane po sortah grozdja. Anin apartma, ki sprejme 4 osebe, je poklon nekdanji gospodinji in je opremljen s pohištvom iz njene dote. Nastanjene in prej najavljene goste (do 50 oseb) razvajajo z jedmi iz babičine kuharice in doma pridelanim bizeljčanom, postreženim pod oboki vinske kleti.

5.2.5. Turistične kmetije

Turistična kmetija Zevnik se nahaja kilometer od Term Čatež in Brežic, ob avtocesti Ljubljana–Zagreb. V ponudbi imajo 2 dvoposteljni, 3 troposteljne, 2 štiriposteljne in 1 petposteljno sobo. Sobe imajo svojo kopalnico s straniščem, TV in minibar, na voljo pa je tudi skupna kuhinja z jedilnico. Gostom sta na voljo terasa z igrali in parkirišče za osebna vozila, dovoljene so domače živali. Nudijo terensko ježo za izkušene, šolo jezdenja in sprehode na konjih za otroke.

Posestvo Rucman vrh Posestvo Rucman vrh zagotavlja odličnost ponudbe in prilagajanje osebnim preferencam različnih skupin uporabnikov naših storitev. Posestvo vključuje prostor za praznovanje cca. 70 oseb, manjšo kuhinjo, krušno peč, sanitarije, kopalnico s tušem, prostor za morebitno glasbeno skupino in skupna ležišča pod mansardo za 20 oseb. Zunanji del poleg celotne opreme za piknik (zunanje sanitarije, mize, klopi, žar, drva ...) zajema tudi veliko travnatih površin za igro na prostem, asfaltirano igrišče za nogomet/rokomet/odbojko, tri velike gugalnice, možnost postavitve šotorov ... Posestvo je mogoče najeti za uporabo prostora ali zgolj za koriščenje spalnih kapacitet.

Turistična kmetija Pri Martinovih Leži med vinorodnimi griči, 5 kilometrov od avtoceste Ljubljana–Zagreb. Na voljo imajo 10 sodobno opremljenih sob z naravi prijaznimi materiali ter kopalnico (tuš, WC). Na voljo sta tudi velik skupni prostor s kuhinjo, teraso in TV ter savna.

Turistična kmetija Pudvoi Turistična kmetija Pudvoi leži v Brezovici na Bizeljskem, 14 kilometrov od Brežic in je del Bizeljsko- sremiške vinsko turistične ceste. Vse štiri sobe imajo svojo kopalnico (tuš, WC) in so opremljene v kmečkem stilu s pohištvom, ki so ga izdelali sami. Gostje imajo na voljo tudi velik skupni prostor za družabne igre in gostinski prostor, v katerem sprejmejo 50 gostov za kosila, večerje, praznovanja.

Kmetija Istenič Vinska klet in turistični objekti družine Istenič se nahajajo v Stari vasi na Bizeljskem, 14 kilometrov iz Brežic, ob glavni regionalni cesti Brežice–Podčetrtek. Nudijo možnost prenočitve v 8 dvoposteljnih sobah, za poslovni turizem pa imajo konferenčno dvorano za 40 oseb. V obnovljeni prestižni vili je na voljo še dodatnih 6 sob in restavracija za svečane priložnosti.

Sadjarsko vinogradniška kmetija Žerjav Kmetija se nahaja v mirnem okolju sromeljskih gričev, od Brežic je oddaljena 10 kilometrov. Glavne panoge na kmetiji so vinogradništvo, pridelava vina, viljamovke in sadjarstvo. Gostom nudijo apartma z 2 troposteljnima spalnicama, opremljeno kuhinjo (posoda, štedilnik, hladilnik) in kopalnico (tuš, WC). Na voljo imajo tudi večjo sobo, ki lahko sprejme do 20 ljudi, namenjeno zaključenim skupinam. Skupinam sta na voljo tudi kuhinja za pripravo hrane in dnevni prostor.

Turistična kmetija Juričko Vinotoč se nahaja na gričevnatem Bizeljskem in je od Brežic oddaljen 19 kilometrov. V kletnih prostorih se nahaja prostor za shranjevanje vina in družabni prostor s priložnostno kuhinjo. Družabni prostor v hiši sprejme 50 gostov. Gostje lahko najamejo spodnji kletni del hiše ali pa samo pritličje z mansardo, lahko pa tudi stavbo v celoti. V pritličju hiše se nahaja savna.

Okolica hiše je dovolj velika za sproščeno igro otrok, na travniku se nahaja gugalnica, ob robu gozda pa klopi. V hiši so 3 spalnice s 6 in 2 dodatnima ležiščema.

5.2.6. Zasebne sobe

Prenočišča vila Vesna Nahajajo se v kraju in ponujajo 4 dvoposteljne sobe. Vsaka ima svojo kopalnico in teraso. Prav tako sta na voljo internet in parkirni prostor.

Oddajanje sob M Prenočišča sodijo v sklop družinsko vodene gostilne Magdalena, ki nudi različne domače in tuje specialitete. Urejen je dostop za invalide, med 11. in 17. uro pa nudijo tudi popoldanski počitek.

Prenočišča pod Šentvidom Prenočišča se nahajajo v Čatežu ob Savi. Gostom nudijo 5 opremljenih sob z lastnimi balkoni, TV-jem in kopalnico; 2 sobi imata možnost dodatnega ležišča za otroke.

Prenočišča Štingl Jadranka Prenočišča se nahajajo v neposredni bližini središča Brežic, v družinski hiši, kjer so gostom na voljo zakonska postelja ali po dve ločeni postelji. Razpolagajo z 8 dvoposteljnimi sobami s kopalnico in televizorjem. Možen je tudi najem dodatnega ležišča.

Pivoteka Bizeljsko Oddajajo sobe za nočitev ali zgolj popoldanski počitek. Sobe, ki se nahajajo na podstrešju Pivoteke, imajo posteljo, stranišče, kopalnico, TV, mizico in WIFI. Vsaka izmed sob nudi razgled v naravo.

5.3. Gostinske zmogljivosti v občini Brežice

Gostinska ponudba občine Brežice je pestra: od gostiln, picerij in restavracij, do ponudbe hrane na turističnih in izletniških kmetijah, vinotočev in vinskih kleti ter slaščičarn. Poleg v prilogi predstavljenih ponudnikov, ki smo jih povzeli po spletni strani Discover Brežice, imajo svoje prehrambene obrate tudi hoteli v Termah Čatež in Termah Paradiso Dobova, hkrati pa znotraj kompleksa Term Čatež najdemo še nekaj drugih ponudnikov hrane.

Glavni očitek gostinski ponudbi, ki ga je bilo moč razbrati iz vprašalnikov, je njena kvaliteta. Večina gostincev prisega na povprečno kvaliteto in klasičen nabor ponudbe, redki s ponudbo izstopajo. Trend kvalitete se v zadnjih letih postopoma izboljšuje, saj so potrošniki vse bolj ozaveščeni in hrano vedno bolj pojmujejo tudi kot dogodivščino in element, s katerim spoznavajo okolje, v katerem bivajo ali počitnikujejo.

V prvi vrsti se med restavracijami cenovno in kakovostno postavlja Ošterija Debeluh s chefom Juretom Tomičem, ki je prepoznaven vodja kuhinje v Sloveniji in širše. Ošterija Debeluh je tudi edina restavracija, ki se uvršča v širše prepoznaven krog gostincev – sodi namreč v skupino Jeunes Restauranteurs d'Europe.

Sledijo restavracije, ki postopno prilagajajo ponudbo sodobnim trendom in so v zadnjih letih naredile vidnejši napredek – v večini predvsem v načinu postrežbe, urejenosti in izgledu ter vsebini jedilnih listov. Med njimi se restavracija hotela Splavar cenovno postavlja v višji srednji razred, ostali obrati (npr. Gostilna pension Les, Gostilna in picerija Valentina) pa so z dvigom kvalitete postopoma prilagodili tudi cene.

Izpostaviti velja vedno več inovativnih pristopov, ki nakazujejo na zavedanje ponudnikov o pomenu posebne ponudbe. Mednje vsekakor sodijo Bistro Lukež (pred kratkim prenovljena ponudba, intenzivno trženje, osebni pristop) in Pivoteka Bizeljsko (ponudba hrane na metre), s specifično ponudbo tudi Gostilna Pri mesarju. Sicer pa večina gostincev dokaj trdno drži svoje položaje in prisega na stalne goste in staro slavo. Med njimi velja v prvi vrsti izpostaviti domačo ponudbo gostilne Šekoranja na Bizeljskem, ki nadaljuje s svojo tradicijo domačih, predvsem mesnih jedi. Brežiške gostilne (Satna Lucija, Italija, Grič, Prah) se držijo preverjene široke ponudbe in za ugodno ceno ponudijo relativno velike obroke. Na drugi strani so gostilne, ki s svojo specifiko nagovarjajo predvsem zaključene družbe (Kocjan, Štefanič, Cetin), poleg tega pa ponujajo tudi malice. Izjemno (neizkoriščeno) zgodbo najstarejše med gostilnami nosi Gostilna Krulc, ki je danes v prvi vrsti prepoznana po odličnem cateringu.

Turistične kmetije imajo stalen segment gostov in temu prilagojeno ponudbo. Na turističnem trgu (prenočišča, celovita ponudba) izstopa Turistična kmetija Pri Martinovih, ostale kmetije stavijo pretežno na domače goste oz. enodnevne obiskovalce.

Vinska ponudba je v zadnjih letih izjemno napredovala. Medtem ko na Kranjskem pridelovalci prisegajo na vinskega posebneža – cviček, na Štajerskem, v Bizeljsko-sremiškem okolišu, stavijo na vedno višjo kvaliteto čistih sort, kot so frankinja, sauvignon, muškat in druge. Vinarji se predstavljajo v svojih kleteh, nekateri tržijo vino tudi v sklopu turizma ali izletništva na kmetiji. Skupen prostor trženja posavskih vin zadnja leta predstavlja vse bolj prepoznavna Mestna hiša Brežice. Najbolj prodorni in kvalitetni so v brežiški občini vinarji z Bizeljskega. Nekateri med njimi vinsko zgodbo dopolnjujejo z repnicami. Izjemne dosežke na področju penin že več desetletij dosega družina Istenič, ki velja za široko prepoznavno znamko na področju vinskega turizma. Med ponudniki velja izpostaviti še vinsko klet na gradu Mokrice, s katero upravlja družina Klakočar. Ostali gradovi, v prvi vrsti brežiški, na priložnostih vinskega turizma še ne gradijo.

Po občini Brežice se vijeta dve vinsko turistični cesti in sicer: Bizeljsko-sremiška vinsko-turistična cesta (občina Brežice, občina Krško in občina Sevnica) in Podgorjanska vinsko-turistična cesta (občina Dolenjske Toplice, mestna občina Novo mesto, občina Šentjernej, občina Kostanjevica na Krki in občina Brežice). Poleg vinske ponudbe posamezniki ob poteh ponujajo tudi sadje in izdelke iz sadja. Okrepčamo se lahko na turističnih kmetijah in pri gostinskih ponudnikih. Poti sta speljani mimo številnih naravnih in kulturno-zgodovinskih znamenitosti in ponujata razglede na pokrajino občine.

5.4. Pregled gostinske ponudbe v občini Brežice

Pregled gostinske ponudbe je povzet po spletni strani Discover Brežice (2016a) (www.discoverbrezice.com), posamezni ponudniki pa so dodani po lastnem izboru.

5.4.1. Restavracije, gostilne, picerije

Gostilna pension Les Nahaja se v središču naselja Čatež ob Savi. V velikem prostoru sprejmejo 100, v manjši sončni sobi pa 50 gostov. Njihov jedilni list ponuja predvsem pristne slovenske jedi, kontinentalne in mediteranske specialitete ter pizze in ostale jedi iz krušne peči. Prav tako so na voljo malice, kosila, širok pa je tudi njihov izbor vin.

Ošterija Debeluh Ošterija Debeluh je družinska restavracija v središču Brežic. Njihova ponudba temelji na sezonskih in lokalnih sestavinah, njihovo glavno vodilo pa je čistost okusov iz najboljših surovin. Od leta 2008 so

člani evropskega združenja vrhunskih mladih gostincev Jeunes Restauranteurs d'Europe. V oštariji mojstrsko prilagajajo stare okuse novim izzivom in jih kombinirajo z vini. Odlikujejo jih domiselni recepti in izjemna vinska ponudba: njihova vinska klet je bogato založena, saj šteje približno 250 etiket, med njimi so domače in tuje, tudi najbolj prestižne.

Penzion Merkež Penzion Merkež se nahaja v Brezovici na Bizeljskem, 16 kilometrov iz središča Brežic. Zgrajen je na mestu stare kmečke hiše in njeno podobo ohranja v zunanjem videzu. Nastanjenim in vnaprej najavljenim gostom (do 50 oseb) nudijo jedi iz babičine kuhinje in doma pridelanega bizeljčana, postreženega pod oboki vinske kleti.

Gostilna in prenočišča Kocjan Gostilna Kocjan leži v jugovzhodnem delu Slovenije, 15 km od Brežic proti Mariboru, v Stari vasi na Bizeljskem. Gostilna je začela obratovati leta 1982 kot "Bife", ki se je s časoma spreminjal. Danes gostilna sprejme tudi do 300 gostov. Znana je po domači hrani: domač kruh, juhe, mesne jedi, sezonske jedi, raznovrstne priloge, solate ter domače sladice. Gostilna ima na razpolago 3 moderne prostore za 60, 70 in 120 ljudi z dvema zunanjima terasama. Prostori so namenjeni zaključenim zabavam kot so poroke, obletnice, rojstni dnevi, itd. Zraven pestre ponudbe domačih jedi ponuja gostilna tudi odlična točena in flaširana vina znanih domačih vinarjev.

Gostilna Šekoranja Gostilna leži ob glavni cesti Brežice-Maribor v središču Bizeljskega. Izbrana je med 40 stoletnimi gostilnami in omenjena v knjigi izvirnih gostiln etnologa Janeza Bogataja. V sezoni ponudbo obogatijo z domačimi kolinami, domačo perutnino ter domačimi suhomesnatimi izdelki. K hrani vam bodo ponudili vino domače pridelave. Njihovi notranji prostori naenkrat sprejmejo do 70 oseb, prav tako zunanji vrt. Sprejemajo tudi zaključene družbe do 70 oseb.

Gostilna Racman Nahaja se v vasi Brezina, ki je od središča Brežic oddaljena 3 in od Term Čatež 5 kilometrov. Iz majhne pizzerije, ki je svoja vrata odprla leta 1992, je zrasla v gostilno s pestro ponudbo. V svojih prostorih, ki sprejmejo do 90 oseb, lahko vsaj dan izbiramo med štirimi različnimi malicami, jedmi po naročilu, pizzami, ribami, solatami in ostalimi sladicami, pestro ponudbo pa nudijo tudi študentom. Po predhodnem dogovoru sprejemajo večje zaključene skupine, opravljajo pa tudi dejavnost cateringa za manjše skupine do 60 ljudi.

Restavracija Splavar Restavracija Splavar ponuja malice in poslovna kosila, poslovne in degustacijske menije, meniji, dnevno sveže izbrane jedi s poudarkom na lokalni oz. slovenski kuhinji. Restavracija je del Hotela Splavar, kjer obratuje tudi slaščičarna.

Restavracija Štefanič Restavracija Štefanič se nahaja na vhodu v Brežice in je od Term Čatež oddaljena le 2 kilometra. Nudijo tople malice, dnevna kosila, ribje jedi, jedi z žara, pečenega odojka, jedi po naročilu ter sladice. Skozi vse leto organizirajo družabne prireditve (silvestrovanje, pustovanje, Valentinov ples, Martinovanje ...) in dneve raznovrstnih kuhinj (domača slovenska kuhinja, dalmatinska kuhinja, balkanska kuhinja, italijanska kuhinja). V njihovih prostorih lahko naenkrat sprejmejo 160 oseb. Nudijo tudi catering.

Stara gostilna Krulc Gostilna Krulc je najstarejša gostilna v Posavju, saj obstaja od leta 1529. Po ustnem izročilu naj bi v tej gostilni obedoval tudi Matija Gubec, vodja slovensko-hrvaškega kmečkega upora. Gostilna se nahaja v vasi Mostec, le streljaj od Term Čatež. Od tam se lahko do gostilne odpravite z brodom, ki vas po Savi prepelje na drugo stran. Postrežejo z malico, kosilom, jedmi po naročilu, pizzami, ribjimi jedmi, zraven

25 pa natočijo domača vina lastne pridelave. Vsak petek okoli 12. ure nudijo pečenega odojka in jagenjčka, sprejmejo tudi zaključene družbe. Gostilna slovi po cateringu.

Gostilna Cetin Gostilna se nahaja v vasi Mostec. Ponujajo malice, kosila, pizze in ribje jedi ter ostale jedi po naročilu. Naenkrat lahko na zunanji terasi sprejmejo od 50 do 60 ljudi, v notranjih prostorih pa 150 do 200. Sprejemajo tudi napovedane zaključene družbe.

Stara gostilna Prah Stara gostilna Prah se nahaja v Velikih Malencah ob cesti Kostanjevica na Krki−Čatež ob Savi. Gostilna je oddaljena 3 kilometre od Term Čatež in Brežic in nadaljuje tradicijo, ki se prenaša iz preteklih generacij. Današnji videz gostilne je iz leta 1917. Gostilna je bila prenovljena leta 1998, leta 2006 pa dozidana in vsestransko razširjena. Pridobila je restavracijo z 80 sedeži, odprto kuhinjo z velikim ognjiščem. Ponuja slovensko kuhinjo in mediteransko nacionalno kuhinjo, jedi z žara, ražnja in izpod peke. Ognjišče z živim ognjem omogoča domačnost, gostom pa hkrati pogled na pripravo jedi. Razpolagajo tudi z gostinsko sobo s 40 in ribiško sobo z 20 sedeži ter dvema poletnima terasama pred gostilno.

Gostilna in picerija Santa Lucija Gostilna in pizzerija Santa Lucija, se nahaja v samem mestnem središču Brežic. V baročnem ambientu postrežejo s pizzami, mesom z žara, toplimi začetnimi jedmi, zrezki, ribami, špageti, lazanjami, gobami, tartufi, morskimi specialitetami, solatami in sladicami. Po želji vam pripravijo tudi slavnostno kosilo in večerjo za različne priložnosti, skupna kapaciteta njihovih prostorov, delno ločenih jedilnic, je 200 oseb. V toplejšem delu leta strežejo tudi na obeh zunanjih terasah – ena je urejena na hišnem dvorišču, druga pa pred stavbo, ob glavni mestni ulici.

Gostilna in picerija Italija Nahaja se v Brežicah. Postrežejo na prostorni zunanji terasi ali v zaprtem prostoru, ki skupaj sprejmeta 100 ljudi. Naročene jedi vam tudi dostavijo na željeno lokacijo. V lokalu nudijo praznovanje rojstnih dni in obletnic (Abraham, okrogle obletnice, birme, obhajila, krsti, ...) do cca. 40 oseb ali pa dogodek organizirajo na željeni lokaciji.

Gostilna in picerija Valentina Nahaja se v Dobovi, ponujajo pice iz krušne peči, bogato izbiro testenin, jedi z žara, mehiške jedi in posebne družinske specialitete. Poleg nje stoji restavracija ob hotelu Paradiso, ki sprejme do 80 oseb. Posebna pozornost je namenjena sezonskim posebnostmi, kjer se jedi menjajo glede na danost narave in navdih kuharjev.

Pizzeria Grič Nahaja se ob reki Krki pri Čatežu ob Savi. Ponuja pestro ponudbo pic po lastni izbiri iz krušne peči, jedi z žara, malice in nedeljska kosila. Restavracija sprejme do 120 ljudi, poskrbljeno pa je tudi za najmlajše, za katere je urejena otroška igralnica. Sprejemajo skupine do 50 ljudi, prav tako je možno najeti otroško igralnico za rojstnodnevne zabave.

Gostilna Pri mesarju Gostinski obrat v Brežicah, ki temelji na domačih mesnih jedeh. Gostilna sprejme 35 gostov, njihova pokrita terasa prav tako 35. Nudijo tudi cateringe.

Okrepčevalnica Bistro Lukež Leži pri starem mostu v Brežicah. Pripravlja okusne jedi po receptih naših babic, jedi z roštilja na oglje, domače hišne hamburgerje, vegetarijanske jedi, solate, sladoled in sladice. Ima pestro ponudbo

26 domačih in tujih piv, kvalitetnih vin in kave. Jedi tudi dostavljajo, prav tako pa jedi z roštilja pripravijo in postrežejo na izbranem kraju.

Okrepčevalnica Park pri Draganu Nahaja se približno 2 km iz centa Brežic, v Trnju. Ponujajo pestro izbiro jedi po naročilu, mehiških jedi, jedi z žara, ribe, vegetarijanske jedi in dnevno sveže malice ter nedeljska kosila. Po želji naročeno hrano dostavijo, v okrepčevalnici pa sprejmejo skupine do 50 ljudi.

Gostilna Budič Leži na sotočju Krke in Save. Gostom ponuja jedi mednarodne in domače kuhinje. Njihov meni je raznovrsten. V zimskem času ponudijo tudi domače koline, skozi vse leto pa vino, pridelano v njihovem lastnem vinogradu pod obronki Gorjancev. Gostilna lahko naenkrat sprejme 100 gostov, na voljo pa so tudi prenočišča.

Gostilna Humek Gostilna se nahaja se ob glavni cesti v Dobovi, nedaleč stran od meddržavnega mejnega prehoda Rigonce. Nudijo dnevno sveže malice, konec tedna pa z nedeljska kosila. Za goste pripravljajo tudi več vrst zrezkov iz puranjega, svinjskega ali telečjega mesa, v sezoni vsak petek pečejo odojka ali kozlička na žaru. Posebnost gostilne so jedi iz žrebičkovega mesa. Poleg hrane ponudijo tudi kakovostno vino z bizeljskih gričev. Sprejemajo zaključene družbe do 80 ljudi.

Gostilna Pohak Leži v Cerkljah ob Krki, sprejme 60 ljudi (dodatnih 30 na terasi), Od ponedeljka do sobote nudijo malice, vsak dan pa pice, ribje jedi in jedi po naročilu. Vsako soboto ponudijo sveže pečenega odojka. Sprejemajo tudi zaključene skupine.

Gostinstvo Strniša Gostilna se nahaja v Jesenicah na Dolenjskem, v bližini državnega mejnega prehoda Obrežje. V gostilni vas bodo postregli z okusnimi malicami in jedmi po naročilu. Jedilniki so zelo pestri, prav tako imajo široko izbiro alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Organiziranim skupinam postrežejo v ločenem prostoru s kapaciteto do 50 ljudi. Hkrati ponujajo oddih na senčni terasi, igrala za otroke in športne površine za nogomet, košarko ali odbojko na mivki.

Gostilna Erban Gostilna Erban se nahaja v vasi Župelevec, ob glavni cesti, ki Brežice povezuje z Bizeljskim. V prostoru, ki sprejme 90 ljudi in na pokriti terasi, ki sprejme 55 ljudi, postrežejo z malico in pijačo, jedmi po naročilu, juhami, picami, solatami, testeninami, mesom in zelenjavo z žara ter sladicami. Pripravijo tudi pogostitve za zaključene družbe za 60, 20 ali 10 oseb.

Gostilna Magdalena Gostilna se nahaja v Jesenicah na Dolenjskem, blizu državne meje s Hrvaško, 11 kilometrov od Brežic in 9 od Term Čatež. Družinsko vodena gostilna s prenočišči gostom ponuja različne domače in tuje specialitete, npr. jagenjčka z žara, jedi izpod peke in domače sladice. V svojih prostorih lahko sprejmejo 60 ljudi, pred gostilno pa je terasa za 40 ljudi.

Pivoteka Bizeljsko V starinskem in domačem vzdušju postrežejo s hrano in pijačo na posebnih metrskih pladnjih – tudi pivo in sladice.

Tapas Bar Tochka Nova gostinska ponudba na prostoru ŠRC Grič ob Krki nudi prigrizke (tapas) in različne napitke iz svežega sadja, prav tako tudi ostalo pijačo.

Bubka bar Lokal Bubka se postavlja z največjo ponudbo pijač v Posavju, nudijo pa tudi pice in prigrizke ter sladoled. Njihova posebnosti so kava za na pot, brezplačni internet in ambient.

5.4.2. Turistične kmetije in domačije

Turistična kmetija Vimpolšek Turistična kmetija se nahaja na obrobju Brežic, ukvarjajo se s poljedelstvom, živinorejo in vinogradništvom. Gostom nudijo idilično urejene prostore za razna praznovanja (rojstni dnevi, obletnice, poroke ...). Vse jedi pripravljajo iz domače zelenjave in iz mesa doma vzrejenih živali. Na kmetiji so še posebej ponosni na doma pridelane suhomesnate izdelke, ki jih je možno tudi degustirati in kupiti, prav tako vino in ostale pridelke.

Turistični center, okrepčevalnica, Kranjčič Ana Riba in pol je družinska blagovna znamka, ki združuje celovito ponudbo za različne okuse. V izvirih sveže vode vzgajajo prve ekološke postrvi v Sloveniji, ki jih ponudijo v domači gostilni, bodisi v zaprtem prostoru za 50 ljudi ali na zunanji terasi, ki sprejme do 100 gostov. V zimskih dneh postrežejo kranjske klobase s kislim zeljem, po naročilu za večje skupine pa različne tradicionalne slovenske jedi. Vse kar ne pridelajo doma, kupijo od okoliških kmetov in vinarjev. Ob hrani vam postrežejo s kvalitetnimi sromeljskimi vini.

Posestvo Rucman vrh Posestvo Rucman vrh vključuje prostor za praznovanje cca. 70 oseb, manjšo kuhinjo, krušno peč, sanitarije, kopalnico s tušem, prostor za morebitno glasbeno skupino in skupna ležišča pod idilično mansardo za 20 oseb. Glede na individualne želje lahko pripravijo ponudbo kulinaričnih specialitet gostincev, ki ponujajo pristno slovensko hrano. Povezani so tudi z okoliškim aktivom kmečkih žena, ki zajemajo predstavitev in učenje tradicionalnih slovenskih opravil.

Kmetija Pribožič Kmetija Pribožič se nahaja v Dečnem selu. Kmetija je poljedelsko-prašičerejskega tipa, v lasti ima tudi vinograd. Na kmetiji je objekt za predelavo mesa, v njem predelujejo izključno doma vzrejene prašiče, predelava pa poteka na domač in tradicionalen način. Ponujajo ogled kmetije in mesne predelave. Na zunanjem prostoru, ki sprejme 60 ljudi, ponudijo domač narezek in odprto vino, ki ga je poleg mesa prav tako mogoče kupiti.

Turistična kmetija Pri Martinovih Kmetija se nahaja v Globočicah. Turistom je na voljo polpenzion, s kosilom, večerjo ali degustacijo pa postrežejo tudi goste. Ker se zavedajo pomena zdravega pridelovanja hrane in sožitja z naravo, se usmerjajo v ekološko kmetovanje.

Turistična kmetija Balon – Bela gorca Kmečki turizem Balon se nahaja na začetku Bizeljskega, 16 kilometrov iz Brežic, neposredno ob cesti, ki Bizeljsko povezuje s Pišecami. Po dogovoru postrežejo s hrano domače pridelave, domačimi aperitivi, pripravijo tudi degustacijo izbranih vin in doma pridelanih suhomesnatih izdelkov, ki so na voljo za prodajo. V notranjem prostoru lahko naenkrat sprejmejo 60 ljudi, na zunanjih površinah pa so na voljo zunanja sedišča, nogometno igrišče in gugalnice za otroke.

Turistična kmetija Pudvoi Turistična kmetija Pudvoi leži v Brezovici na Bizeljskem, 14 kilometrov od Brežic in je del Bizeljsko- sremiške vinsko turistične ceste. Gostje imajo na voljo tudi velik skupni prostor za družabne igre in gostinski prostor, v katerem sprejmejo 50 gostov za kosila, večerje, praznovanja. Nudijo predvsem

28 domačo hrano, pripravljeno v krušni peči, ter domača vina. Na kmetiji imajo tudi tri repnice, kjer pripravijo degustacijo vina in domač narezek.

Kmetija Istenič Vinska klet in turistični objekti družine Istenič se nahajajo v Stari vasi na Bizeljskem, 14 kilometrov iz Brežic, ob glavni cesti Brežice–Podčetrtek. Družina že 40 let prideluje penine po klasični metodi. V njihovi kleti je mogoč ogled proizvodnega procesa, v degustacijski dvorani pa lahko penine tudi poskusite. K peninam ponudijo hladne narezke, po dogovoru pa tudi tople jedi. Nudijo tudi možnost prenočitve v 8 dvoposteljnih sobah, za poslovni turizem pa imajo konferenčno dvorano za 40 oseb.

Turistična kmetija Pinterič Vinska klet leži v samem osrčju Bizeljskega, ob glavni cesti, ki povezuje Brežice in Bistrico ob Sotli. Pinteričevi svojim obiskovalcem ponujajo ogled vinske kleti in degustacije belih, rdečih vin in penine; na voljo imajo tudi večji klimatiziran prostor, ki sprejme do 60 ljudi. Postrežejo s tradicionalnimi jedmi ter jedmi po naročilu. Vse jedi odlikuje domače poreklo.

Sadjarsko vinogradniška kmetija Žerjav Nahaja se pri Sromljah, glavne panoge na kmetiji so vinogradništvo, pridelava vina, viljamovke in sadjarstvo. Na voljo imajo tudi večjo sobo, ki lahko sprejme do 20 ljudi, namenjeno zaključenim skupinam. Skupinam sta na voljo tudi kuhinja za pripravo hrane in dnevni prostor.

Turistična kmetija Črpič – Svetnik Turistična kmetija se nahaja v vasici Gaj, v krajevni skupnosti Velika Dolina. V neposredni bližini se nahaja Grad Mokrice, od Term Čatež pa je oddaljena 7 in od Brežic 8 kilometrov. Kmetija se nahaja ob Podgorjanski vinski cesti. Na kmetiji se ukvarjajo z vzrejo prašičev, kokoši ter vinogradništvom. Sprejemajo skupine gostov, ki jih postrežejo z domačo hrano, pripravljeno po starih receptih. Gostom ponujajo slavnostna kosila in večerje; praznovanja (rojstni dnevi, poroke ...); kongrese, seminarje, predavanja; piknike na zunanjih travnatih površinah; gostje si lahko piknike pripravijo tudi sami, povsem neodvisno od vremena, saj jim je na voljo velika pokrita terasa.

5.4.3. Vinotoči in vinske kleti

Repnica Najger Repnica Najger se nahaja na vrhu vasice Brezovica na Bizeljskem. Repnico so začeli kopati že v 19. stoletju, ko so potrebovali prostor za ozimnico. Iz majhne luknje je nastala ena izmed najlepših in največjih repnic. V osrednjem degustacijskem prostoru je mogoče poskusiti domača odprta sortna in zvrstna vina (rdeči in beli bizeljčan ter laški rizling). Gospodinja vam bo zraven ponudila tudi sirove plošče in druge hišne specialitete, kot so ajdova in orehova potica, jabolčni zavitek in slano pecivo.

Vinska klet Komatar Vinogradniško posestvo leži v vasi Stojanski vrh pod Gadovo pečjo, nad Cerkljami ob Krki, 11 kilometrov od Brežic. Družina Komatar obdeluje 45.000 trt, iz pridelanega in tudi kupljenega grozdja pa iztisnejo cviček in druga vina pod domačo blagovno znamko Turdus, ki jih stekleničijo v lastni polnilnici. Ponujajo ogled posestva in kleti ter degustacijo vin ob domačih prigrizkih v degustacijski sobi s 50 sedeži, nakup vina, mogoča pa je tudi postrežba iz drugih gostinskih obratov. Ogledi so možni kadarkoli, za degustacijo vin in hrano pa je potrebna predhodna najava. Vino je na voljo tudi za prodajo.

Repnica Vino Graben Vinotoč domuje na Bizeljskem, nedaleč od hrvaške meje, 18 kilometrov iz Brežic, obdaja ga gričevje Bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša. V Vinu Graben se ukvarjajo s pridelavo vin visoke kvalitete, sledijo novim spoznanjem in tehnologijam ter stalno razširjajo paleto svojih vin. Njihove repnice, ki jih

29 uporabljajo za shranjevanje in zorenje vina, so odprte tudi obiskovalcem. Gostom ponudijo strokovno degustacijo vin, domač kruh, na željo pripravijo tudi narezek. Njihova posebnost pa so še želirno vino, šipek v vinskem destilatu, materina dušica v vinskem destilatu, orehovec, suhe slive v rdečem vinu ... Na voljo imajo tudi garsonjero s 5 ležišči in mini kuhinjo.

Vinotoč Zagmajster Vinotoč se nahaja 18 kilometrov od Brežic in 3 kilometre iz središča Bizeljskega. V vinotoču vam ponudijo degustacijo vina ter domačih suhomesnatih izdelkov iz divjačinskega mesa. Naenkrat lahko v svojih prostorih sprejmejo do 80 ljudi, po dogovoru lahko za goste pripravijo tudi prikaz kolin in priprave suhomesnatih proizvodov.

Vinski hram – vinotoč Berkovič Najstarejši vinski hram na Bizeljskem z letnico 1722, čeprav naj bi bil po raziskavah še starejši. Hram je bil namenjen hranjenju vina do leta 1995, sedaj pa vino hranijo v novem hramu, ki stoji poleg. V starem hramu je prostora za 50 ljudi. Gostom ponujajo degustacijo vin, napovedanim gostom pa tudi večerje ali narezke. Prostor je primeren tudi za zaključene družbe.

Repnica pri Kovačevih Domačija se nahaja med Bizeljskimi griči, ob koncu vasi Brezovica. Od središča Bizeljskega je oddaljena približno tri kilometre. Repnice še vedno uporabljajo za shranjevanje poljščin, Postrežejo z vinom, domačim narezkom, ocvirki, slivami z orehi, čebulo in domačim kruhom.

Vinotoč Prah Vinotoč Prah leži na Podgorjanski vinski cesti v Vitovcu. Na kmetiji pridelujejo cviček ter nekatera druga rdeča in bela vina. Gostom ponudijo strokovno degustacijo vin, v hramu zraven vinske kleti pa ponujajo prostor za pogostitev večjih skupin. Po dogovoru postrežejo tudi z domačim narezkom. Vino je na voljo za nakup, prav tako pa tudi domača jagnjetina.

Vinska klet Klakočar Družina Klakočar je znana po vrhunskih predikatnih vinih in vinskih posebnostih. Njihova vinska klet deluje v delu Gradu Bizeljsko. Po predhodnem naročilu vam pripravijo pokušino njihovih vin, poleg tudi hrano.

Blažova gorca Bizeljsko Vinska klet leži ob glavni trasi vinsko-turistične ceste, v osrčju bizeljskih vinogradov. Svojim obiskovalcem ponujajo prodajo vrhunskih rdečih in belih vin, ogled vinogradov ter celotnega proizvodnega postopka. Jedi ponujajo po dogovoru le z žara in iz glinastega lonca v oglju, pripravljenih v velikem zunanjem kaminu, za posladek ponudijo domačo sirovo in ajdovo potico. V kmečki sobi je prostora za 18 in na terasi za 24 ljudi.

Mestna hiša V starem mestnem jedru pod eno streho delujejo Turistično informativni center, trgovina z domačimi izdelki in vinoteka s posavskimi vini, ki jih je možno degustirati, kupiti, hkrati pa ZPTM v Mestni hiši prireja tudi delavnice in izobraževanja na temo vina in prehrane.

5.4.4. Slaščičarne

Hotel Splavar Slaščičarna Splavarjeve sladice so najbolj prepoznavne po njihovi lahkotnosti, bogatih okusih in sezonskih trendih. Pri ustvarjanju uporabljajo predvsem naravne surovine. Splavarjev sladoled, ki ga ponujajo skozi vse leto, že dolgo slavijo kot izjemno kvaliteten, narejen po preverjenih recepturah.

Slaščičarna Urška Nahaja se na dveh lokacijah: v središču Term Čatež in v središču Brežic. V obeh nudijo sladice lastne pridelave. Postrežejo s tortami, kremnimi rezinami, prekmurskimi gibanicami, slanim pecivom, zavitki, kavo, sokovi ter vedno svežim sladoledom.

Gostinstvo Džabir Slaščičarna se nahaja v severnem delu starega mestnega jedra Brežic. Ponujajo kremni sladoled različnih okusov. Slaščičarna deluje v poletnih mesecih, sicer pa ima ponudnik skozi celotno leto tudi ponudbo hitre prehrane.

5.5. Vrste turizma in ponudba

5.5.1. Kongresni in poslovni turizem

Center kongresnega in poslovnega turizma v občini so Terme Čatež. Poleg njih se v zadnjih letih s ponudbo manjših kapacitet na trgu uveljavljajo tudi drugi ponudniki. Tabela je povzeta po Strategiji razvoja turizma 2007-2013 (Zavod za podjetništvo in turizem Brežice, 2008) in dopolnjena z novimi podatki, dostopnimi na spletni strani ponudnikov in pridobljenimi v razgovorih s posameznimi ponudniki.

Tabela 6: Zmogljivost ponudbe kongresnega in poslovnega turizma

Lokacija Dvorane Zmogljivost (oseb) Tehnika in oprema in druga ponudba Hotel Terme Velika konferenčna dvorana Do 200 oseb V vsaki dvorani je na Konferenčna dvorana Do 70 oseb (A) razpolago : (deljena A+B) Do 62 oseb (B) - LCD projektor, Do 120 oseb (cela) - grafoskop, Velika sejna soba Do 20 oseb - diaprojektor, Hotel Toplice Kongresna dvorana - Kino postavitev do - pomično platno, večnamenska 900 udeležencev - TV sprejemnik, Postavitev z mizami - flip chart, do 600 udeležencev - vizualizator, Banketna postavitev - ozvočenje in do 500 udeležencev - telefonska in Hotel Čatež Salon III telefaks linija, Golf hotel grad Viteška dvorana Do 40 gostov - možnost dostopa Mokrice do interneta. Dvorana štirje letni časi Do 60 gostov Dvorana Barbara Pri izvedbi srečanj hotel Poslovno opremljeni zagotavlja strokovno apartmaji pomoč. Pripravljena je tudi ustrezna gostinska ponudba, od prigrizkov med odmori do poslovnih kosil in večerij ter banketov. Podjetje Istenič Konferenčna soba Do 40 gostov Nudijo vso potrebno d.o.o. opremo in tehniko za nemoten potek poslovnih sestankov in seminarjev.

Lokacija Dvorane Zmogljivost (oseb) Tehnika in oprema in druga ponudba Za odlično počutje gostov organizirajo tudi razvedrilne programe in gostinsko ponudbo po dogovoru. ZPTM Brežice Prostori v Mestni hiši Na voljo je sodobna (Mestna hiša, Večnamenska dvorana v MC tehnika, po dogovoru MC, hostel) Učilnice in prostori v MC tudi organizacija gostinske ponudbe. Terme Paradiso Manjši prostor s pogledom na Do 20 gostov Sodobno opremljena vodni park sejna soba. V dodatni ponudbi je zajeto koriščenje njihovih sprostitvenih kapacitet.

5.5.2. Wellness ponudba

Wellness programi imajo najdaljšo tradicijo v Termah Čatež. Pred nekaj leti so z novo velneško ponudbo na trg stopili v Termah Paradiso v Dobovi. Oba turistična kompleksa ponujata storitve v širokem obsegu, z vsemi aktualnimi in tržno zanimivimi produkti, v Termah Paradiso v manjšem obsegu, vendar z vizijo visokokakovostnih storitev. Na področju wellness storitev se vse bolj vključujejo tudi manjši ponudniki namestitev, ki ob prenočiščih ponujajo še različne dodatne aktivnosti (predvsem jacuzzi in saune).

5.5.3. Izobraževalni turizem

Izobraževalnemu namenu so do sedaj služile le nekatere učne poti: Koščeva pot v Jovse, Gozdna učna pot Pišece in Vodna učna pot Gabernica. Vse poti so bile pred leti zgledno urejene, njihova prepoznavnost pa je v okolju še vedno relativno skromna. Še največkrat svojemu namenu služi najkrajša med njimi – Koščeva pot. Poti sicer predstavljajo potencial za izobraževalne namene, vendar niso vključene v širšo ponudbo, niti se aktivno ne tržijo.

5.5.4. Turistične agencije

V občini delujejo po dostopnih informacijah štiri turistične agencije: - Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice (ZPTM), - Turistična agencija Posavc d.o.o., - Turistična agencija Laguna tours d.o.o., - Integral Brebus – avtobusni promet, delavnice in turizem d.o.o. - Merkur turisti d.o.o. Brežice, - Rentor Mario Benčič s.p.

Medtem ko sta ZPTM in Posavc usmerjena v večji meri na ponudbo v lokalnem okolju, ostali dve ponujata potovanja izven regije in države.

5.5.5. Turistične informacije

Informacije o turistični ponudbi občine Brežice je možno pridobiti v Turistično informacijskem centru Čatež ob Savi, ki je lociran v Termah Čatež, in Turistično informacijskem centru Brežice v Mestni hiši. Delujeta kot poslovni enoti Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice.

TIC Brežice Odpiralni čas: - Od ponedeljka do petka med 7. in 18. uro, v soboto med 8. in 14. uro (trenutno veljavni delovni čas), - Od ponedeljka do sobote med 8. in 12. uro in med 18. in 22. uro (poletje), - (za vnaprej najavljene skupine tudi izven rednega delovnega časa).

V turistično-informacijskem centru Brežice so obiskovalcem poleg turističnih informacij na voljo številne brezplačne turistične publikacije, kjer so predstavljene lokalne znamenitosti in aktualni dogodki. Z informatorji je možen dogovor za sestavo in prilagoditev izleta glede na povpraševanje in želje. Ponujajo knjige o Brežicah, razglednice, majice z motivi Brežic in tipične brežiške spominke, na izposojo imajo tudi kolesa.

TIC Terme Čatež Odpiralni čas: - Od ponedeljka do nedelje med 8. in 12. uro ter 18. in 22. uro (julij, avgust), - Od ponedeljka do nedelje med 9. in 17. uro (maj, junij, september, oktober), - Od ponedeljka do nedelje med 9. in 15. uro (februar, marec, april, november), - Od ponedeljka do nedelje med 10. in 14. uro (januar, december).

V turistično-informacijskem centru Čatež ob Savi so obiskovalcem poleg turističnih informacij na voljo tudi številne brezplačne turistične publikacije, kjer so predstavljene lokalne znamenitosti in aktualni dogodki, ter organizirani turistični paketi. Del ponudbe obsegajo knjige o Brežicah, razglednice, majice z motivi Brežic in tipični brežiški spominki.

5.5.6. Športni turizem

Občina Brežice skupaj z največjim ponudnikom na področju turizma – Termami Čatež, in nekaterimi manjšimi ponudniki predstavlja relativno dobro okolje za razvoj športnega turizma. Na voljo so številni športni objekti za dvoranske športe in športe na prostem (podrobnejši inventar je predstavljen v nadaljevanju). Z naravnimi danostmi so pogojene športno-rekreativne aktivnosti v naravi, predvsem športi na in ob vodi, pokrajina je primerna tudi za izletništvo, sprehode, pohode, tek, kolesarjenje in mnoge druge aktivnosti.

Ponudniki tržijo objekte in aktivnosti večinoma nepovezano, samostojno. V Termah Čatež športno in rekreativno ponudbo povezujejo z ostalimi svojimi storitvami in predstavljajo zaokroženo celoto v smislu integralnega produkta. Občasno se na določenih področjih povezujejo z ostalimi deležniki v občini, bodisi manjšimi ponudniki (predvsem vodni športi) ali pa z Zavodom za šport Brežice, ki upravlja z objekti v lasti Občine Brežice.

Temeljna naloga Zavoda za šport Brežice je upravljanje občinske športne infrastrukture in organizacija njene uporabe. Uporaba športnih objektov (dvoran, telovadnic, atletskega in nogometnega stadiona) je v prvi vrsti namenjena javnim izobraževalnim zavodom v občini in domačim športnim društvom, ki zapolnjujejo večji del kapacitet. Zavod ima ambicije tudi po trženju svojih (prostih) kapacitet. V preteklosti je že sodeloval predvsem z nogometnimi moštvi, zadnje leto tudi z rokometno in

33 košarkarsko reprezentanco, večji del v povezavi s Termami Čatež. V zadnjem letu je Zavod pridobil licenco za regijski oz. medobčinski panožni center pri Olimpijskem komiteju Slovenije za športne objekte oz. infrastrukturo, ki jih združuje pod svojim okriljem. Licenca naj bi v shemah financiranja, ki jih predvideva novi Zakon o športu, pomenila določene prednosti, kar v praksi pomeni boljše možnosti za izvedbo programov, posodabljanje infrastrukture in posledično tudi njene uporabe ali trženja.

Aktivnost športnih društev na občinski ravni povezuje Športna zveza Brežice, ki svoje delovanje usmerja pretežno na že utečene dolgoletne projekte, ki promovirajo šport in povezovanje znotraj občine ter preko njenih meja, tudi s Hrvaško. V ta namen so organizirana srečanja s samoborskim športniki, Brežiški športni vikend (kjer se predstavljajo vsi brežiški športi), podelitev priznanj najboljšim občinskim športnikom in nekateri pohodi ter kolesarske prireditve. Športna društva, ki so člani Športne zveze Brežice, imajo možnost prijavljanja na občinske razpise za sofinanciranje svojih športnih programov.

Občina z infrastrukturo in naravnimi danostmi vsekakor izkazuje velik potencial na področju razvoja športa in rekreacije (tudi športnega turizma), vendar je to mogoče doseči le s sodelovanjem vseh deležnikov in jasno strategijo. Športne aktivnosti v smislu turistične ponudbe tržijo predvsem Terme Čatež (občasno v sodelovanju z Zavodom za šport) in nekateri manjši ponudniki (predvsem aktivnosti na vodi). Večina športnih društev je s svojo aktivnostjo usmerjena predvsem na zadovoljevanje potreb lokalnega prebivalstva, viden pa je velik potencial za uporabo obstoječih objektov za namene športnega turizma.

Pestra ponudba na področju športa in rekreacije je predstavljena glede na možno lokacijo izvajanja (zasnova povzeta po Strategiji razvoja turizma 2007-2013 (Zavod za podjetništvo in turizem Brežice, 2008)).

Tabela 7: Ponudba na področju športa

Lokacija Zvrst z osnovnim opisom Terme Čatež Terme Čatež predstavljajo največjega ponudnika strnjenih športno- rekreacijskih površin in aktivnosti v občini. Poleg naštetih možnosti je v razvoju infrastruktura namenjena nogometu.

- bazenski kompleksi za plavanje in ostale vodne aktivnosti (zimska in letna termalna riviera) - pokrita (klimatizirana) in zunanja teniška igrišča - igrišče za squash - bowling - fitnes - namizni tenis - badminton - betonska igrišča za nogomet, rokomet in košarko Športno rekreacijski Center se nahaja v neposredni bližini Brežic, na bregu reke Krke in v center Grič poletnih mesecih predstavlja »brežiško plažo« - prostor aktivnega oddiha za Brežičane. Poleg športno-rekreativnih dejavnosti omogoča najem prostorov za piknik, v zadnjem letu tudi atraktiven bar (Tochka).

- igrišče za odbojko in nogomet na travi - možnost spusta s kajaki in kanuji po reki Krki - tarče za lokostrelstvo - vadbeni center »street workout«

Lokacija Zvrst z osnovnim opisom Krška vas (ob reki Krki) Ob toku reke Krke (v Krški vasi in gorvodno) je možno na več mestih najeti prostore za druženje in izvajanje aktivnosti v naravi – na in ob vodi. Posamezniki ponujajo tudi najem čolnov za spust po reki. Boršt V gramoznici na Borštu (bližina Cerkelj ob Krki) preko poletja obratuje wake park, prav tako pa so mogoče druge aktivnosti na in ob vodi. reka Krka Možnost izposoje in tečajev desk za stoječe veslanje na vodi – supanje. Mokrice Golf igrišče z 18 luknjami v idiličnih gozdovih parka in gozdov ob gradu Mokrice. Brežice V Brežicah in nekaterih večjih krajih v občini je možno igranje tenisa na zunanjih igriščih. Z igrišči upravljajo zasebniki ali krajevna športna društva. Občina Brežice Pohodniške in tematske poti: - Čateževa energijska pešpot - Po gadovi sledi (Gadova peč) - Brežiška planinska pot - Del evropske pešpoti E7, - Vodna učna pot (od Pišec do Brežic ob Gabernici), - Gozdna učna pot v Pišecah, - Sušinova pešpot v Pišecah, - Koščeva učna pot po Jovsih v Kapelah, - Vidova pot na Bizeljskem, - Pot k repnicam na Bizeljskem, - Grajska pot na Bizeljskem, - Sadjarska pešpot v Artičah, - Sromeljska pešpot (Pot vina in sonca) - Pot po Orešju - Po poti kozjanskih borcev Občina Brežice Kolesarske poti oz. označeni kolesarski izleti po obstoječih gozdnih, lokalnih in regionalnih cestah: - Brežiška kolesarska pot v dolžini 96 km - del Slovenske turnokolesarske poti - Skrivnosti rjavorumenega peska - Orlovska tura - Potep po deželi cvička - Prisluhnimo šumenju mokriških gozdov Občina Brežice Nekaj večnamenskih športnih dvoran z igrišči za rokomet, nogomet, prostori za gimnastiko, strelstvo, športno plezanje … Občina Brežice Številne neoznačene rekreativne površine za tek in orientacijski tek, v nastajanju tudi posamezne trase za spuste z gorskimi kolesi. reka Sava in Krka, Ribiška družina Brežice ima sedež ob ribniku v Prilipah. Omenjena družina gramoznice, ribniki gospodari z odsekom reke Krke in Save na območju občine Brežice, z ribnikom pod gradom Mokrice, toplo strugo pri Termah Čatež, Colo – mrtvico reke Save in s številnimi potoki, pritoki reke Save, Sotle in Krke. Športni ribolov je dovoljeno izvajati na naslednjih vodah: reka Sava, reka Krka, potok Pirošica, reka Sotla, potok/reka Bregana, ribnik Opekarna, gramoznica Vrbina, gramoznica Boršt, ribnik Prilipe, ribnik Mokrice, mrtvica Cola in mrtvica Topla struga. Ribiške dovolilnice (10 EUR/osebo/dan) so na voljo v nekaterih gostilnah.

5.6. Primerjalna analiza turizma v občinah Podčetrtek, Ptuj in Brežice

Za primerjalno analizo destinacij so bile poleg občine Brežice izbrane še občine Podčetrtek in mestna občina Ptuj. Vse tri medsebojno primerjane občine so po svoji naravi zdraviliške oziroma termalne, njihov turizem je v veliki meri povezan s termalno vodo in z njo povezanimi produkti.

Vse tri občine ležijo v manj razvitih regijah Vzhodne Slovenije, v dokaj podobnem tipu pokrajine (ravnine in gričevja ob rekah). Poleg termalne vode je v Brežicah, predvsem pa na Ptuju prisotna še bogata zgodovinska in kulturna dediščina (dolgoletna meščanska tradicija), Podčetrtek pa je izrazito podeželska občina, kjer poleg turizma kot gospodarski panogi sodelujeta še kmetijstvo in obrt. Slednja velja že nekaj časa za vzor destinacije, ki ji je uspelo povezati deležnike okoli sodobnega zdravilišča Terme Olimia, medtem ko Ptuj in Brežice odgovore na to, kako povezati turizem v termah z okolico, še iščeta.

5.6.1. Splošna ocena stanja v izbranih občinah Na podlagi statističnih podatkov, dostopnih na spletnih straneh Statističnega urada Republike Slovenije, so bili primerjani nekateri kazalci, ki opisujejo temeljne značilnosti občin in izkazujejo njihovo identiteto ter razvojne možnosti in trende.

Občine so si, kot je zaznati v opisu zgoraj, med seboj v nekaterih ključnih potezah podobne (pokrajina, naravni viri, na katerih temelji turizem), bistveno različne pa so v posameznih parametrih, ki so posebej izpostavljeni v nadaljevanju. Občina Brežice je po velikosti bistveno večja (več kot 4-krat) od izrazito podeželske občine Podčetrtek, medtem ko ima mestna občina Ptuj le 1000 prebivalcev manj od občine Brežice. Iz tega izhaja tudi izjemna gostota naseljenosti občine Ptuj (347 preb./km2). Brežice so v gostoti poselitve pod slovenskim povprečjem, Podčetrtek pa je z manj kot 55 preb./km2 redko poseljen.

Demografski podatki Demografski podatki nakazujejo večjo podobnost med občinama Brežice in Ptuj, Podčetrtek pa v nekaterih specifikah odstopa. Pri Podčetrtku je potrebno izpostaviti nižji delež žensk (49,1 %), 1,5 let nižjo povprečno starost prebivalcev (42,7 let), izrazito nižji indeks staranja prebivalstva, ki pa je s 118,7 še vedno visok, za 10 % večjo povprečno število otrok v družini, izrazito pozitiven naravni prirast in negativni selitveni prirast prebivalstva, skupen prirast pa v 20-letnem obdobju večinoma pozitiven (2,1 v letu 2015). Glede na odmaknjeno lego občine, podatki očitno nakazujejo perspektivo v razvoju, saj so trendi bistveno drugačni od povprečja na slovenskem podeželju. Trend naravnega prirasta je v Podčetrtku izrazito (več kot 5) višji od Brežic in Ptuja.

Brežice izstopajo po zelo pozitivnem selitvenem prirastu, ki močno vpliva tudi na skupni prirast. Ptuj ima s tega vidika (in s prebivalstvom, ki se izrazito stara) relativno slabo sliko, lahko pa se zanaša na svoje suburbano zaledje, ki je zelo verjetno tudi vzrok negativnih trendov na ozkem območju mestne občine.

Podatki o trgu dela

Pri interpretaciji podatkov s področja trga dela najizraziteje izstopa relativno nizek indeks delovne migracije v Brežicah (73,3) in Podčetrtku (74,8), kar pomeni, da se velik del prebivalcev na delo vozi izven občine prebivanja, Ptuj pa je občina z izjemno stopnjo in deležem delovno aktivnih glede na občino delovnega mesta. Pričakovano nizek je na Ptuju delež samozaposlenih, kar lahko nakazuje na večjo prisotnost javnih služb, ki jih upravlja in združuje občina, ki je hkrati upravno in regionalno središče. Največ samozaposlenih (20 % od delovno aktivnega prebivalstva; tudi po zaslugi turistične dejavnosti) je v Podčetrtku. Brežice izstopajo po najslabši statistiki na področju brezposelnosti, le-ta je najnižja na Ptuju. Brežičani dosegajo glede na obe primerljivi občini najvišjo povprečno neto plačo, ki se je zadnjih 10 letih tudi najbolj povečala.

Turistične statistike

V absolutnih turističnih statistikah je na račun Term Čatež najmočnejša občina Brežice, preračunane statistike (npr. na 1000 preb.) pa v izrazito v prednost postavljajo občino Podčetrtek. Ptuj je v primerjavi z ostalima občinama v številkah izrazito manjša destinacija, tako absolutno kot tudi relativno.

V Podčetrtku je več kot polovica postelj v sklopu hotelskih namestitvenih kapacitet, v Brežicah pa skoraj polovico predstavlja kamp v Termah Čatež. Trend gibanja števila ležišč med t. i. ostalimi ponudniki (apartmaji, sobe, turistične kmetije ipd.) je izrazito pozitiven tako v Brežicah kot na Ptuju, Podčetrtek pa ima tovrstno infrastrukturo očitno že povsem razvito (zasičen trg), zato število ležišč pri tovrstnih ponudnikih v zadnjih osmih letih celo rahlo pada. Daleč največji delež ležišč pri ostalih ponudnikih je na Ptuju (skoraj 40 %), v Podčetrtku 30 %, v Brežicah pa zgolj 16 %. Brežice so v 2015 sprejele približno 2-krat več turistov kot Podčetrtek in 3-krat več kot Ptuj, podobne so številke na področju nočitev, kjer pa Ptuj še bolj zaostaja. Grafikon 7: Število ležišč v primerjanih občinah v obdobju 2008-2015

6000 4812 4860 4909 4889 4945 5000 4574 4555 4613

4000

3000 2171 2140 2272 2201 2258 2283 2269 2257

število število ležišč 2000 1431 1206 1203 1218 1263 1266 1378 1387 1000

0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 leto

Brežice Podčetrtek Ptuj

Na Ptuj je v letu 2015 prišlo celo več tujih gostov kot domačih, so pa ustvarili manj nočitev kot domači. V Brežicah trendi nakazujejo spremembo pretežne strukture gostov v prid tujih turistov, saj je njihov delež v prihodih in nočitvah tik pod polovico. V Podčetrtku z več kot 60 % deležem še vedno prevladujejo domači gostje, vendar pa se ta trend glede nočitev (tako kot v Brežicah) zelo spreminja in je postal v povprečju zadnjih osmih let precej negativen.

Grafikon 8: Najpomembnejše države po nočitvah turistov v občini Brežice, Podčetrtek in Ptuj v letu 2015

Brežice 80000 69782 70000 60000 54134 50000 40000 36427 30000 23976 23570 20000 14418 13613 12535 8136 10000 6543 0

Podčetrtek

40000 35077 35000 30000 27228 25000 20000 15000 12311 8086 10000 6844 4485 3215 5000 2578 2331 2294 0

Ptuj 14000 13226 12000 10611 10000 7785 8000 5479 6000 3161 4000 2712 2527 2259 2005 1668 2000 0

Povprečna doba bivanja se znižuje: v Brežicah in Podčetrtku je blizu 3,4 dni, na Ptuju pa je celo pod Slovenskim povprečjem – manj kot 2,5 dni. Dejstvo, da je temu tako, kliče po temeljitem premisleku in razvoju v smeri vzpostavitve ponudbe integralnih turističnih produktov, ki bodo vključevali območje širše destinacije, v primeru Brežic torej širše Posavje, Dolenjsko ter na širše območje Zagreba.

Grafikon 9: Primerjava vseh treh občin glede sezonskosti nočitev v letu 2015

140000

120000

100000

80000

60000 število število nočitev 40000

20000

0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

Brežice Podčetrtek Ptuj

5.6.2. Stanje v izbranih občinah na področju razvoja turizma Ocena stanja na področju razvoja turizma je za primerljivi občini Podčetrtek in Ptuj relativno zahtevna, saj nimata pripravljenih strategij razvoja. Zadnja brežiška strategija je bila izdelana za obdobje 2007- 2013, vendar se njene ugotovitve v praksi še ne odražajo bistveno.

Partnerstvo in povezovanje Sinonim povezovanja ponudnikov v turizmu predstavlja občina Podčetrtek, ki je (sicer brez formalne DMO) v minulih desetletjih dosegla zavidljivo stopnjo povezanosti med manjšimi in večjim ponudnikom. Na preostalih destinacijah se tovrstno povezovanje šele vzpostavlja, zaznamujejo pa ga številne težave, ki so v večji meri posledica odsotnosti znanja s področja destinacijskega menedžmenta. Občina Podčetrtek se povezuje še s sosednjima občinama Kozje in Bistrica ob Sotli (povezani v gospodarsko interesno združenje za pospeševanje turizma), s katerima na spletni strani pod imenom Turizem Podčetrtek predstavljajo ter tržijo ponudbo širšega skupnega območja. Brežiško občino zaznamuje ključno vprašanje, kako vzpostaviti sodelovanje in povezovanje okoliških ponudnikov s Termami Čatež, prav tako pa ni dobre medsebojne povezanosti manjših ponudnikov. Naloge povezovalnega člena prevzema ZPTM, pojavljajo se tudi iniciative posameznikov. Med strateške odločitve sodi vprašanje o povezovanju na regionalni ravni, ki sicer formalno živi, v praksi pa regionalna destinacijska organizacija ne deluje. Odprto ostaja tudi vprašanje o čezmejnem povezovanju, ki trenutno poteka le pri posameznih športnih in kulturnih vsebinah. Tem področjem bo potrebno v prihodnje posvetiti največ pozornosti, sicer s statistiko zaznani današnji trendi glede skrajševanja dolžine bivanja v destinaciji ne bodo bistveno napredovali, ti neugodni trendi se lahko nadaljujejo oziroma se celo zaostrijo.

Ptuj je kot regionalno središče vpet v sodelovanje z občinami Spodnjega Podravja. Mesto združuje številne javne (upravne) službe. Z občinami Spodnjega Podravja ga povezuje tudi regionalni razvojni program, ki opredeljuje razvoj turizma. Ta je na trženjski ravni še vedno zelo nepovezan, saj se Ptuj z zelo podobnimi koncepti predstavlja na veliko različnih spletnih straneh. Vsem naštetim se z letošnjim letom pridružuje še občinski Zavod za turizem, ki bo verjetno imel nalogo poenotiti podobo in združiti ponudbo na enem mestu.

Konkurenčnost, kakovost in inovativnost

Pri ugotovitvah glede konkurenčnosti turizma vseh treh občin, so bili upoštevani cena, kakovost storitve, lokacija, naravni viri in edinstvenost/avtentičnost ponudbe. Delavnica z deležniki v sklopu izdelave strategije občine Brežice je potrdila, da ima občina Brežice že sedaj veliko prednost pred ostalima občinama glede lokacije in razpolaganja z naravnimi viri (poleg termalnih voda predvsem naravna krajina, Repnice, park Jovsi, sotočje). Obje predstavlja izjemen razvojni potencial, ki ga občina še ne izkorišča najbolje. Po mnenju deležnikov Brežice dosegajo najboljše razmerje cena/kakovost v primerjavi z obema občinama. Občina Podčetrtek svojo konkurenčno prednost gradi na najvišji ravni kakovosti storitev in avtentičnosti turistične ponudbe ob povprečno nižji poziciji cena/kakovost. Glede na najslabšo lokacijsko pozicijo, je ta strategija dobra in upravičena. Občina Ptuj se glede pozicije cena/kakovost primerja s Podčetrtkom, v primerjavi z njim ima tudi lokacijsko prednost in veliko boljše možnosti glede razvoja dediščinskega turizma. Glede na obe občini Ptuj najbolje izkorišča konkurenčno prednost z razvojem in oblikovanjem edinstvene in avtentične ponudbe, kar je toliko bolj razvidno skozi organizacijo številnih dogodkov in prireditev, ki na Ptuj pritegnejo izjemno veliko gostov in obiskovalcev skozi vse leto. Z ustanovitvijo zavoda za turizem na Ptuju, je vzpostavljena možnost za izboljšanje prepoznavnosti turistične ponudbe občine Ptuj v tujini, izboljšuje se tudi skupno trženje in komuniciranje ponudbe občine z največjim turističnim ponudnikom – Termami Ptuj. Ptuj se pri trženju povezuje s krovnimi slovenskimi trženjskimi organizacijami, sredstva pa usklajeno z usmeritvami nacionalne agencije za promocijo in trženje turizma, usmerja v digitalizacijo in oblikovanje povezovalnih trženjskih platform. Tudi na področju inovativnosti ponudbe prednjači občina Ptuj s festivali sodobne umetnosti, poezije, vina, glasbe in kulinarike, s ciljnim trženjem športnega turizma, rekreativnimi dogodki, zgodovinskimi dnevi in rimskimi igrami ter dogodki (Martinovanje na Ptuju, Ptujska pravljica, Kurentovanje).

Trajnostni razvoj

Glede trajnostnega razvoja turizma je v prednosti občina Podčetrtek skozi povezovanje na ponudbeni ravni z širšim okoljem in vnašanjem elementov te ponudbe v svojo celovito turistično ponudbo in skozi povezovanje na oskrbni ravni (lokalno pridelani proizvodi). Občina Podčetrtek je velik korak v trajnostnem razvoju naredila tudi skozi povezovanje s širšim območjem občin Kozje in Bistrica ob Sotli s čemer je razširila obstoječe turistično območje, omogočila nove povezave in dodatno obogatila ponudbo.

Področje trajnostnega razvoja je skoraj nepopisan list v ponudbi občine Brežice, Krajinski park Jovsi bi z ustreznim in kvalitetnim managementom lahko predstavljal novo dodano vrednost v turistični ponudbi, podobno tudi nadaljnji razvoj in inovativna nadgradnja produktov v repnicah. Da bi turizem občine Brežice dobil ustrezen pridih trajnosti, je potrebno najprej vzpostaviti učinkovito upravljanje destinacije, zagotoviti oblikovanje trajnostno naravnanih turističnih proizvodov ter trženjsko (komunikacijsko) podpreti ponudbo teh proizvodov na trgu. Občina Ptuj je glede politik trajnostnega razvoja pozicionirana med obema primerljivima občinama. Kaže veliko ambicijo po povezovanju in bolj usmerjenem trženju širše regije, veliko bolj kot občina Brežice pri trženju turizma vključuje zelo bogato

40 kulturno dediščino in organizira ter oblikuje dogodke in zgodbe povezane z njo. K usmerjenem razvoju trajnostnega turizma Ptuj nagovarja in pri tem uspešno vključuje tudi najmočnejša podjetja v regiji, nakazuje pa tudi razumevanje pomena 'zelenega' znamčenja in komuniciranje svojih razvojnih usmeritev.

6. TURISTIČNO POVPRAŠEVANJE V OBČINI BREŽICE

6.1. Prihodi in prenočitve turistov

V občino Brežice je glede na statistične podatke lansko leto (2015) prišlo rekordnih 187.343 turistov. V obdobju 2008 - 2015 je bilo zabeleženo nihanje prihodov s prvim viškom v 2009 in absolutnim viškom v 2015, najslabše pa je bilo leto 2012. Rast je bila 9,1 % (kar pomeni preko 15.000 obiskovalcev več) Med vsemi prihodi je 48 % tujih gostov, trend njihovih prihodov pa (z izjemo leta2012) narašča. V analiziranem obdobju je bila rast več kot četrtinska. Drugače je z domačimi gosti, katerih število je bilo največje v letu 2009, 2012 pa jih je bilo več kot 15 % manj kot v rekordni sezoni. V zadnjih letih število znova narašča in se približuje številu 100.000/letno. Skupen padec v obdobju je približno 3 % (podrobnosti v tabeli 7).

Grafikon 10: Število prihodov turistov (skupaj, domač in tuji) v obdobju 2008-2015

200000 187343 180000 176447 175936 171714 171098 166652 171138 160000 164567

140000

120000 100276 101518 97654 92258 91121 93585 100000 86523 84869 89689 78840 80129 79698 80017 82351 80000 71438 74929 število število prihodov 60000

40000

20000

0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

TUJI DOMAČI prihodi - skupaj

Grafikon 11: Število nočitev turistov (skupaj, domači in tuji) v obdobju 2008-2015

700000 639328 634540 600000 616647 618987 611850 599596 606296 611590

500000

400000

300000 število število nočitev 200000

100000

0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

TUJI DOMAČI prenočitve - skupaj

Grafikon 12: Prihodi turistov po mesecih v obdobju 2008-2015

35000

30000 2008 25000 2009 2010 20000 2011 15000 2012

število število prihodov 2013 10000 2014 5000 2015

0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

Grafikon 13: Prihodi domačih turistov po mesecih v obdobju 2008-2015

14000

12000

2008 10000 2009

8000 2010 2011 6000 2012

število število prihodov 2013 4000 2014 2015 2000

0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

Grafikon 14: Prihodi tujih turistov po mesecih v obdobju 2008-2015

18000

16000

14000 2008 12000 2009 2010 10000 2011 8000 2012

število število prihodov 2013 6000 2014 4000 2015

2000

0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

Grafikon 15: Prenočitve turistov po mesecih v obdobju 2008-2016 (junij)

140000

120000 2008

100000 2009 2010 80000 2011 2012 60000 2013 število število prenočitev 40000 2014 2015 20000 2016

0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

Grafikon 16: Prenočitve domačih turistov po mesecih v obdobju 2008-2016 (junij)

70000

60000 2008 50000 2009 2010 40000 2011 2012 30000 2013 število število nočitev 2014 20000 2015 10000 2016

0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

Grafikon 17: Prenočitve tujih turistov po mesecih v obdobju 2008-2016 (junij)

80000

70000 2008 60000 2009 2010 50000 2011 40000 2012 30000 2013 število število nočitev 2014 20000 2015 10000 2016 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

6.2. Povprečna doba bivanja turistov (PDB)

Povprečna doba bivanja se v vseh destinacijah brez izjeme znižuje. Vrednost je na ravni Slovenije v obdobju 2008 - 2015 padla za pribl. 0,4 dneva, v Brežicah/Posavju za pribl. 0,2 dneva.

Na podlagi podatkov o tipu nastanitev, prihodih in prenočitvah smo izračunali povprečno dobo bivanja glede na tip nastanitve, a zgolj za hotelske namestitve v občini Brežice.

Grafikon 18: Povprečna doba bivanja v hotelskih namestitvah v občini Brežice v obdobju 2008-2015

4,10

3,90

3,70

3,50

3,30

3,10

2,90

2,70 povprečna doba bivanja v dnevih v doba bivanja povprečna 2,50 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

PDB (hoteli) PDB (hoteli) - domači PDB (hoteli) - tujci

Grafikon 19: Povprečna doba bivanja turistov po državi izvora v občini Brežice v obdobju 2008-2015

20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 Litva Irska Švica Ciper Izrael Italija Srbija Grčija Malta Finska Latvija Belgija Turčija Poljska Španija Danska Kanada Avstrija Brazilija Francija Estonija Hrvaška Švedska Nemčija Islandija Ukrajina Slovaška Bolgarija Japonska Avstralija Norveška Romunija Črnagora Madžarska Portugalska Makedonija Nizozemska Južna Afrika Južna Luksemburg Nova Zelandija Nova Češka republika Ruska federacija Koreja (Republika) Koreja Združeno kraljestvo Druge azijske države Druge Druge afriške države Bosna in Hercegovina in Bosna Druge države Južne in… države Južne Druge Združene države (ZDA) Druge evropske države Druge države in ozemlja… države in Druge

Kitajska (Ljudska republika) Kitajska

Povprečna doba bivanja turistov predstavlja količnik med številom nočitev in številom prihodov. Z rumeno barvo so označene države, ki ustvarijo več kot 10.000 nočitev.

6.3. Prihodi in nočitve glede na izvor turistov

Zaradi obsežne baze podatkov, ki spremlja turiste iz 56 držav, smo predstavitev prilagodili in države najprej razdelili v skupine glede na geografsko lego oz. položaj. V nadaljevanju izpostavljamo tiste, ki prevladujejo v številkah.

Grafikon 20: Število nočitev gostov iz sosednjih držav v občini Brežice v obdobju 2008-2015

100000 90000 80000 70000 60000 50000 40000 število število nočitev 30000 20000 10000 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Avstrija Hrvaška Italija Madžarska

Za turiste iz Italije, ki je tudi sicer vodilna država po nočitvah, Hrvaške in Avstrije ugotavljamo, da je njihovo število v drugi polovici merjenega obdobja manjše, kot je bilo v prvi polovici, se pa trendi zadnjih let znova obračajo navzgor. Madžarskih turistov je sicer malo, a je trend izrazito pozitiven.

Grafikon 21: Število nočitev gostov iz balkanskih držav v občini Brežice v obdobju 2008-2015

40000 35000 30000 25000 20000 15000 število število nočitev 10000 5000 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Bolgarija Bosna in Hercegovina Črna gora Makedonija Romunija Srbija

Hrvaška, ki je sicer država z največ nočitvami z Balkanskega polotoka, je obravnavana že v prejšnjem grafikonu. Sledi ji Srbija, katere trend nočitev sicer po rekordnem letu 2010 pada. Iz ostalih držav je nočitev malo, trend pa je pri večini pozitiven.

Grafikon 22: Število nočitev gostov iz Skandinavije in Baltika v občini Brežice v obdobju 2008-2015

1800 1600 1400 1200 1000 800

število število nočitev 600 400 200 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Estonija Finska Latvija Litva Norveška Švedska

Turisti iz držav Severne Evrope predstavljajo zelo majhen delež v številu nočitev. Izrazito pozitiven trend je zaznati med baltskimi državami. Estonci so v letu 2015 celo vodilni po povprečni dolžini bivanja (kar 18 dni).

Grafikon 23: Število nočitev gostov iz Srednje in Zahodne Evrope v občini Brežice v obdobju 2008- 2015

16000

14000

12000

10000

8000

6000 število število nočitev

4000

2000

0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Belgija Češka republika Francija Nemčija Poljska Združeno kraljestvo

Praktično pri vseh državah iz Srednje in Zahodne Evrope so trendi zelo pozitivni, izstopa pa Poljska, ki je v merjenem obdobju povečala svoje nočitve kar za 5-krat.

Grafikon 24: Število nočitev gostov iz posameznih geostrateško zanimivih držav

25000

20000

15000

10000 število število nočitev

5000

0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Ruska federacija Ukrajina Izrael Koreja (Republika) Druge azijske države Združene države (ZDA)

Izbrane države predstavljajo pomembne države na političnem zemljevidu sveta, kar izjemno vpliva tudi na svetovne turistične trende. Zanimiva sta rast in padec števila ruskih turistov ter velik porast izraelskih gostov. Pri ostalih državah število nočitev precej niha.

Na noben grafikon nismo uvrstili brežiške posebnosti – Nizozemske. V zadnjih dveh letih je iz te države prišlo okoli 7.000 turistov letno, ostali so v povprečju 8 dni in ustvarili vsako leto preko 50.000 nočitev.

Grafikon 25: Države z več kot 10.000 nočitvami v občini Brežice v letu 2015

80000 69782 70000

60000 54134

50000

40000 36427

30000

število število nočitev 23976 23570 20000 14418 13613 12535 10000

0 Italija Nizozemska Hrvaška Srbija Avstrija Nemčija Poljska Izrael

Prvih sedem držav po nočitvah se, v rahlo spremenjenem vrstnem redu, pojavi tudi na seznamu prvih sedmih pri prihodih turistov.

Grafikon 26: 10 držav z največ prihodi turistov v letu 2015 v občini Brežice

30000 26821 25000

20000

15000 13453 8861 10000 8685 6635 število število prihodov 5000 3646 3438 2603 2288 1328 0

6.4. Analiza povpraševanja v Mladinskem hostelu in na spletni strani Discover Brežice

6.4.1. Mladinski hostel

Tabela 8: Število prihodov v Mladinski hostel v leti 2010 in 2015

Citirano po: ZPTM Brežice, 2016, str. 54

V občini Brežice delujeta dva Turistično informativna centra (TIC), od katerih eden stoji neposredno sredi največjega turističnega resorta v občini, v Termah Čatež, drugi pa je nastanjen v obnovljeni Mestni hiši Brežice, ki stoji v središču starega mestnega jedra Brežic. Zaposleni v TIC Terme Čatež ob beleženju števila obiskovalcev zapisujejo tudi, po čem najbolj povprašujejo. Glede na večletne zbrane podatke se turisti v Termah Čatež najbolj zanimajo za zemljevide in turistične brošure, splošne informacije o tem, kje se nahajajo prometne povezave ter druge storitve (bančne, zdravstvene, poštne ipd.) ter o možnostih izposoje koles in samih kolesarskih poteh.

Tabela 9: Število obiskovalcev TIC v Termah Čatež

Citirano po: ZPTM Brežice, 2016, str. 78

Tabela 10: Število obiskovalcev v TIC Brežice

Citirano po: ZPTM Brežice, 2016, str. 78

V zadnjih dveh letih (2015 in 2016) nam zajemanje podatkov o interesu turistov in potencialnih obiskovalcev Brežice omogoča tudi turistični spletni portal www.discoverbrezice.si.

6.4.2. Analiza spletne strani Discover Brežice

V obdobju od 1.1.2016 do 31.10.2016 je imela spletna stran www.discoverbrezice.com (na katero se preusmeri tudi www.discoverbrezice.si) približno 30.000 uporabnikov, ki so si ogledali skupaj 105.338 strani. Skoraj 2/3 vseh uporabnikov si je ogledalo samo vstopno stran. 70 % uporabnikov je bilo novih, 30 % je bilo povratnikov.

Slika 1: Število uporabnikov spletne strani www.discoverbrezice.com

Uporabniki v pretežnem delu (66 %) spletno stran najdejo s pomočjo iskalnikov (organic search), 14 % vtipkajo naslov direktno v vrstico brskalnika, kot je razvidno s Slike 2. Samo 7 % obiska spletne strani je generirane s pomočjo družbenih omrežij.

Slika 2: Dostop na spletno stran

Pretežni del sej (67 %) traja od 0-10 sekund, kjer si uporabniki v povprečju ogledajo 1,03 strani (oz. si ogledajo samo vstopno stran).

Slika 3: Trajanje seje na spletni strani

Po starosti prevladujeta starostni skupini 25-34 in 35-44 let, ki skupaj predstavljata več kot 60 % vseh obiskovalcev; 62 % od teh je moških.

Slika 4: Pregled obiskovalcev po starosti

Tretjina prometa je generirana preko mobilne naprave, manj kot 5 % na tablicah. Večina ogledov se opravi na namizni napravi (Slika 5).

Slika 5: Naprave preko katerih obiskovalci opravijo seje

Na začetni strani se izgubi 34.000 oglednikov, zelo malo je nadaljnjih interakcij po spletnih straneh.

Slika 6: Pregled interakcij na spletni strani

Iz Slik 6 in 7 je razvidno, iz katerih držav prihajajo obiskovalci spletne strani in kako poteka njihovo nadaljnje brskanje. Proge, ki povezujejo posamezne kategorije predstavljajo izvor, smer in količino iskanj. Iz predstavljenih podatkov je vidno, da se na začetni strani izgubijo vsi tuji obiskovalci, saj nadaljnjih interakcij po spletnih straneh s strani tujcev ni bilo.

Slika 7: Pregled nadaljevanja interakcij po obisku začetne spletne strani

Skupne ugotovitve za obe spletni strani, slovensko in angleško:

- večina obiskovalcev je mladih, dve tretjini do 44 let, - večina obiskovalcev je moških, - povprečen čas obiska spletne strani je do 10 sekund,

- približno polovica obiskovalcev spletno stran najde s pomočjo iskalnikov, 40 % direktno vpišejo naslov v brskalnik; zanemarljiv procent je tistih, ki na spletno stran pridejo preko socialnih omrežij, - tretjina prometa je ustvarjenega s pomočjo mobilnih naprav (pametnih telefonov); pretežni del ogledov je še vedno s pomočjo namiznega računalnika.

Iz navedenega je razbrati, da večina obiskovalcev na spletni strani ne najde informacij, ki jih potrebuje; predvsem pa ime domene (discoverbrezice.si.com) ne odraža ciljne publike. Večino prometa na spletni strani ustvarijo slovenski uporabniki.

7. NARAVNA DEDIŠČINA OBČINE BREŽICE

Občina Brežice je občina sotočja Save in Krke, obsežne obdelane ravnine in termalnih vrelcev ob obeh rekah ter vinogradniških gričev in gozdnatih vrhov na severu in jugu pokrajine. V ravninskih predelih so še prisotni ostanki mokrotnih (predvsem hrastovih) gozdov (Dobrava; posamezna hrastova drevesa slovijo kot najmogočnejši predstavniki svoje vrste v Sloveniji). Vse redkejša mokrišča in vlažna travišča so (nekatera) tudi zavarovana. Na številnih območjih so našle zatočišče redke rastlinske in živalske vrste (ptič čebelar v kremenčevih peskokopih). Vzpeti svet občine predstavlja kultivirana pokrajina s trajnimi nasadi sadnega drevja in vinogradi v termalnem pasu, višje predele pa porašča gozd. Nekateri predeli (predvsem na Gorjancih in Orlici) so zakraseli – jamarji v zadnjih letih odkrivajo številne nove jame, vendar, razen redkih izjem (Ajdovska jama), niso dostopne za turiste. Kot posebnost, ki jo je omogočila naravna danost – gričevja iz kremenčevega peska – lahko izpostavimo repnice.

Vrednote narave so zavarovane na območju Naravnega parka Jovsi in Kozjanskega parka. Tudi ostale znamenitosti imajo potencial, ki privlači obiskovalce in ga je vsekakor vredno razvijati v prihodnje. Nekatere znamenitosti in zavarovana območja so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju. Del informacij je povzet po Strategiji razvoja turizma 2007-2013 (Zavod za podjetništvo in turizem Brežice, 2008), del informacij pa dopolnjen na podlagi razgovorov s strokovnjaki iz ekipe pripravljavcev strategije.

Podrobni pregled in register naravnih vrednot pripravlja Zavod za varstvo naravne dediščine Slovenije.

7.1. Pregled znamenitosti

Jovsi Naravni spomenik, z občinskim odlokom zavarovano območje. 460 hektarjev obsežno območje vzdolž reke Sotle severno od Dobrove je ornitološki park, ki predstavlja gnezdišče preko 55 različnih ptičjih vrst in je v celoti zajeto v območje Natura 2000. V informacijski sobi v središču Kapel je mogoč ogled naravoslovnega filma, informativnih panojev in drugih animacij, občasno so na sporedu tudi tematska predavanja. Do Jovsev vodi Koščeva pot, označena z informativnimi tablami in opazovalnim stolpom, od koder lahko spremljamo živalski in rastlinski svet v Jovsih.

Sotočje Save in Krke

Brežiška kotlina z rekama Savo in Krko s pritoki predstavlja eno pomembnejših hidrografskih območij v Sloveniji. Že od nekdaj sta reki predstavljali pomemben del v življenju prebivalcev. Trgovanje z ulovom je marsikateri družini pomenilo edini vir dohodka, ob rekah so bile ladjedelnice in pletilnice vlečnih vrvi ter pristanišča. Posledično so se začela razvijati gostišča in prenočišča za potrebe splavarjev. Voda je bila tudi edina prometna pot za plavljenje in splavarjenje lesa, dokler ni bila mimo teh krajev speljana železniška proga. Z mostu čez Savo pri sotočju je dobro vidna »špica«, prodišče na stičišču obeh rek. Predstavlja atraktiven kraj za fotografiranje in opazovanje narave rečnega in obrečnega ekosistema.

Brežiški mestni park in parka v Mokricah ter Pišecah

Današnji mestni park je zasnovala Družina Attems v prvi polovici 19. stoletja in je bil v grajski lasti do 1. svetovne vojne. Natal je po vzoru parka v Mokricah, kar nakazuje neformalna zasnovanost, ki se zgleduje po parkih angleškega krajinskega sloga. Kot grajski park je bil brežiški park ograjen, pozneje je bil odprt tudi lokalnim prebivalcem. Od leta 2010 ima novo, urejeno podobo. Podobno zasnovo ima park pri gradu Pišece. Za vse pa velja, da ne moremo govoriti o tipičnih naravnih vrednotah (kamor jih sicer uvršča lokalna turistična ponudba), saj gre za preoblikovano naravo – kulturno pokrajino.

Mogočni hrasti

V vasi Gregovce na Bizeljskem najdemo nekdaj najdebelejši in najmogočnejši hrast dob v Sloveniji (Nujčev hrast), ki pa zaradi bolezni in starosti propada in je bil pred leti saniran. Njegov obseg je v začetku 90-ih let 20. stoletja znašal 778 cm, visok pa je bil 29 m. Novo najmogočnejše drevo iste vrste leži v vasi Cundrovec pri Brežicah (Kastelčev hrast), njegova starost je ocenjena na približno 300 let. Hrast meri v višino skoraj 20 metrov, njegov obseg pa je 795 cm.

Reka Gabernica in jama Duplo

V votlini (dolžina 11 m) imenovani Duplo, izvira Gabernica, ki priteče izpod hribovja Orlice. Vhod v votlino ni prehoden, saj vodo uporabljajo za vodooskrbo Bizeljskega. Nekdaj je bilo v vasi Pišece 7 mlinov, ki so se uporabljali za mletje žita, danes se v spomin na stare čase vrti le še eno mlinsko kolo – tik ob izviru potoka. Vzdolž Gabernice, sicer najdaljše rečice, ki izvira in se izliva v občini Brežice, je speljana učna pot.

Gnezdišče ptičev čebelarjev

V peskokopu kremenčevega peska v Župjeku na Bizeljskem se je naselila ena najlepših obarvanih ptic − čebelar (Merops apiaster). Ime izvira iz načina prehrane, saj jé divje čebele in druge velike žuželke, ki jih z neverjetno spretnostjo in hitrostjo lovi v zraku. Razen v peščenih stenah na Bizeljskem gnezdi še ob reki Muri, na Goričkem, v peskokopu Ravno na vzhodnem delu Krakovskega gozda, posamezni pari tudi v peščenih sipinah gramoznic v Vrbini pri Brežicah. Za namene opazovanja je na primerni razdalji ob peskokopu postavljena zaprta opazovalnica.

Ajdovska jama

Kot arheološko najdišče je bila prepoznana leta 1959, ko sta lastnika zemljišča v njej našla predmete iz pozne bronaste dobe. Kot so pokazale arheološke raziskave, so se v jami skrivali tudi sledovi iz časa rimske dobe. Pred drugo svetovno vojno in po njej so jamo uporabljali kot odlagališče poljedelskega in vinogradniškega orodja in pripomočkov, v času druge svetovne vojne pa se je v njej skrivala skupina partizanov Kozjanskega odreda.

Poleg Ajdovske jame so brežiški jamarji v minulih letih na zakraselem območju Orlice in Gorjancev odkrili še precej jam, ki pa so nedostopne za širši turistični obisk, saj je zanj potrebna posebna oprema in izurjenost. Brez dvoma pa jamarstvo, kljub skromni prepoznavnosti in jamam, ki ne slovijo po izjemnem jamskem okrasju (kapniki ipd.), predstavlja potencial za razvoj butičnih oblik turizma. Novo odkrite jame (Lisičina, Jama nad Dolinskim breznom in ostale) s skoraj dva kilometra poligona predstavljajo pomembno dopolnitev in dodatno možnost za turistični razvoj.

Repnice

Repnice so jame, skopane v kremenčevem pesku, ki ga je na območju Bizeljskega pred milijoni let naplavilo Panonsko morje. Sodijo med avtohtono zgodovinsko, etnološko in kulturno dediščino; med naravno dediščino so uvrščene za potrebe turistične promocije.

Na Bizeljskem so se repnice pojavile pred približno dvesto leti, njihov osnovni namen pa je bil shranjevanje poljskih pridelkov in sadja. Med njimi je bila tudi repa in po njej so dobile ime. Zaradi visoke vlage (80-95%) in stalnih temperatur (8-12°C) je bilo to idealno skladišče živil pozimi in poleti, služile so celo bivalnim prostorom. Grajene so brez gradbenega materiala; visoka vlaga omogoča, da se silikatni delci držijo skupaj. Danes so namenjene tudi shranjevanju vin lokalne pridelave. Na Bizeljskem je približno 150 takšnih jam, od tega jih je v redni uporabi manj kot 30. Nekatere med njimi so del turistične ponudbe.

Kozjanski regijski park

Zajema tudi severozahodni del občine Brežice, je eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v državi. Zaznamujejo ga izjemna biotska raznolikost in številne dobre parkovne prakse, ki so trajnostno razvojno naravnane. Je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli prvobitne narave in predelov, kjer je človekov vpliv večji, vendar z naravo trajnostno in sonaravno zgledno uravnotežen. Naravoslovne raziskave izkazujejo izredno visoko stopnjo biotske pestrosti območja, kar je bila podlaga za uvrstitev Kozjanskega parka med najpomembnejša naravovarstvena območja v Sloveniji in Evropi. Od leta 2004 večji del parka (69 %) sodi med ekološko pomembna območja Slovenije in evropsko pomembna posebna varstvena območja NATURA 2000. Od leta 2010 je širše območje Kozjanskega z Obsoteljem (kot biosferno območje) zaščiteno v okviru programa MAB (Man and Biosphere) pri UNESCO.

8. KULTURNA DEDIŠČINA OBČINE BREŽICE

Občina Brežice se ponaša z izjemno bogato kulturno dediščino, ki jo v nadaljevanju podrobneje razkriva popis kulturne dediščine v občini. Mesto z okolico zaznamujejo ohranjeni in obnovljeni gradovi: grad Brežice, grad Mokrice, grad Pišece in grad Bizeljsko. Podobo mesta močno določa vodovodni stolp iz leta 1914, ki je postal simbol mesta, med izpostavljene znamenitosti pa uvrščamo tudi železni most čez Krko in Savo (most Franca Jožefa), ki so ga slovesno predali v uporabo leta 1906. Vendar pa mesto Brežice in njegova okolica ponujata veliko več, saj skrivata bogato kulturno dediščino, ki jo je smiselno predstaviti obiskovalcem in vključiti v turistično ponudbo. Številna arheološka najdišča, na primer, ponujajo možnosti za oblikovanje arheoloških parkov. Zanimiva pa je tudi kulturna krajina sama, saj ji poseben videz, poleg vinogradov in sadovnjakov, dajejo številni kozolci, toplarji, koruznjaki, čebelnjaki, cerkvice, kapelice in razpela. Tu je še kulinarika, ki lahko skupaj s prikazom šeg in navad tega območja, vsakemu obiskovalcu, željnemu tovrstne izkušnje, omogoči edinstveno in nepozabno doživetje.

Na prvem mestu je v popisu izpostavljen pregled kulturne dediščine in sicer v muzejih in zbirkah ter v nadaljevanju s podrobnim popisom po naseljih v občini Brežice. Bogat nabor kulturnih dogodkov je izpostavljen v posebnem podpoglavju, na koncu pa so dodane še do sedaj (v turizmu) slabo prepoznane vsebine: Brežice kot zibelka slovenskega jezikoslovja, spominki in zgodbe.

8.1. Pregled kulturne dediščine

8.1.1. Muzeji in zbirke Daleč naokoli najbolj poznana kulturna znamenitost in spomenik nepremične dediščine Občine Brežice je GRAD BREŽICE. Za upravne in obrambne namene so ga verjetno v 12. stoletju sezidali Salzburžani. Ob njem je zraslo mesto, ki je leta 1353 pridobilo z listino potrjene mestne pravice. V 16. stoletju je bil grad Brežice večkrat požgan in porušen, zato so v letu 1529 začeli z gradnjo nove renesančne utrdbe.

V mirnejših časih je plemiška družina Attems grad Brežice spremenila v rezidenco. Grof Ignac Maria Attems je dal prezidati vzhodni trakt in v njem urediti dvorano, danes imenovano Viteška dvorana, ki je edinstveni primer baročnega posvetnega slikarstva na Slovenskem. V njej je mogoče prisluhniti koncertom ali se udeležiti drugih kulturnih prireditev. V gradu od leta 1949 deluje POSAVSKI MUZEJ BREŽICE, ki je osrednja muzejska ustanova v tem delu Slovenije.

Poleg Posavskega muzeja Brežice je mogoče v turistično ponudbo Občine Brežice vključiti še zasebne muzeje in zbirke.

Stalna etnografska zbirka Marije Sušnik domuje na Bizeljskem v stari Filovi domačiji. Gre za stalno razstavo okoli 2.000 etnoloških predmetov iz vsakdanjega življenja različnih zgodovinskih obdobij v zadnjih stotih letih.

Zbirka starin družine Rezelj se nahaja v vasi Bukošek, gre za družinsko zbirko, ki v muzeju razstavlja stare predmete, ki so jih ljudje nekoč uporabljali v gospodinjstvu ter kmetijska, vinogradniška, sadjarska in obrtniška orodja. Posebnost muzeja je stiskalnica za grozdje iz leta 1720.

Zbirka starin Travnikar je na ogled na naslovu Vitna vas 17, Bizeljsko. Obsega okoli 2000 različnih predmetov. V zbirki so kmetijska orodja in predmeti, vinogradniška orodja in predmeti, obrtniško orodje, predmeti za gospodinjstvo in drugi predmeti.

Zbirka majolik družine Babič je na ogled v kleti družinske hiše Babičevih v Bukovju na Bizeljskem. Skoraj 1400 majolik z vsega sveta priča o njihovi rabi pri različnih narodih.

Kovaški muzej Podgoršek se nahaja v samem jedru vasi Pišece. Družinski muzej je urejen v nekdanji kovačiji, v kateri so od 2. polovice 19. stoletja delovale tri generacije kovačev.

Lovski muzej Polovič je mogoče obiskati v Dobovi pri Brežicah. Predstavlja zasebno zbirko, kjer lahko obiskovalci opazujejo živali afriške divjine, slovenskih gozdov ter severnoameriške stepe.

8.1.2. Nepremična kulturna dediščina Nepremična kulturna dediščina, ki predstavlja turistični potencial, je predstavljena po posameznih krajih v občini Brežice.

Artiče

Banova domačija – spomenik lokalnega pomena Gručasta domačija z začetka 19. stoletja, ki jo sestavljajo lesena hiša in gospodarsko poslopje z letnico 1871 (hlev, kašča, pod, vinski hram, sušilnica za sadje, koruznjak, čebelnjak), gnojna in apnena jama.

Cerkev sv. Duha Današnja cerkev je rezultat temeljite obnove na začetku 19. stoletja (prvič izpričana leta 1592). Leta 1877 je neobaročno notranjščino poslikal furlanski slikar Fantoni.

Spomenik NOB Lesena plastika, postavljena 1974, avtorja Jovanoviča je posvečena borcema 2. krške čete in izgnancem.

Spomenik padlim v 1. svetovni vojni Spomenik je narejen iz belega kamna z izpisanimi imeni padlih, postavljen v letih med obema vojnama. Ob straneh stojita stilizirani granati.

Bizeljska vas

Grad Bizeljsko – spomenik državnega pomena Grad stoji na gozdni vzpetini v obronkih pobočja Orlice nad dolino Sotle. V 16. in 17. stoletju je doživel več dozidav in sprememb. Sezidali so stanovanjske trakte z notranjim arkadnim dvoriščem in dvema okroglima vogelnima stolpoma. Grad ima tudi baročno kapelo. Grajsko območje obsega tudi gospodarska poslopja in baročno zasnovan vrt.

Hiša – Bizeljska vas 13 Vrhkletna hiša ima spodnji del zidan, zgornji, bivalni del je lesen in ometan. Pobarvana je z galico. Zgrajena je bila v drugi polovici 19. stoletja.

Pinteričeva hiša – Bizeljska vas 19 Vrhkletna, iz kamna zidana in ometana hiša pravokotnega tlorisa z letnico 1835 ima obokano klet in ohranjen notranji razpored prostorov.

Bizeljsko

Balonova zidanica Vrhkletna stavba iz druge polovice 19. stoletja ima spodnji del zidan, zgornji je lesen in ometan z dvokapno streho. Šolska zidanica – spomenik lokalnega pomena Iz 19. stoletja ohranjena zidanica z leseno prešo.

Kelharjev hram – spomenik lokalnega pomena Pritlična vinogradniška stavba iz tesanih in žaganih hrastovih brun na kamnitih temeljih z ohranjeno notranjo opremo. Ima dvokapno slamnato streho na čop. Zgrajena je bila konec 18. stoletja.

Kelharjev toplar – spomenik lokalnega pomena Toplar iz leta 1827 ima tri pare oken. Sedanja zunanja podoba je iz druge polovice 20. stoletja.

Cerkev sv. Lovrenca – spomenik lokalnega pomena Baročno koncipirana cerkev je bila zgrajena v letih 1725-1737, namesto srednjeveške prednice, od katere je ohranjen le del zvonika. Leta 1818 je bil povišan zvonik in prizidana zakristija. Oltar in prižnica sta iz druge polovice 18. stoletja.

Cerkev sv. Vida na Janeževem vrhu – spomenik lokalnega pomena Cerkev iz 17. stoletja.

Kapelica sv. Florijana Kapelica je odprtega tipa, z dvokapno opečno streho, zgrajena sredi 18. stoletja in obnovljena leta 1970. Pred prvo svetovno vojno je bilo ob njej zbirališče sezonskih delavcev, tako imenovana »borza dela«.

Domačija Bizeljska 134 Domačijo iz 19. stoletja sestavljajo pritlična hiša, lesen svinjak, toplar.

Domačija Janeževa gorca 56 – spomenik lokalnega pomena Gručasto domačijo iz 19. stoletja sestavljajo pritlična lesena hiša krita s slamo, vrhkletna kašča, hlev, pod, svinjak.

Hiša Bizeljska 11 Pritlična delno lesena in delno zidana hiša s konca 19. stoletja z dvokapno opečno streho na čop.

Hiša Bizeljska 122 Vrhkletna hiša z dvokapno streho, zidanim kletnim delom in lesenim bivalnim delom. Ima lesen gank. Zgrajena je bila v 19. stoletju.

Hiša Gradišče 47 Hiša iz 19. stoletja je delno podkletena, lesena, ometana in pobarvana z galico.

Hiša Hribček 5 Pritlična podkletena hiša, predelana v začetku 20. stoletja, v kateri je bila v preteklosti nedeljska šola. V njej je nekaj časa živel Anton Martin Slomšek, ki je bil med letoma 1825 in 1827 kaplan na Bizeljskem.

Jurčkov mlin Manjši zidan objekt z ohranjeno staro notranjo opremo mlina. Mlin je bil obnovljen v začetku 20. stoletja. Ob mlinu je studenec »jurčkov štirn«.

Spominska plošča Antonu Smehu Manjša kamnita plošča je posvečena prvemu slovenskemu filmskemu snemalcu (1898-1953).

Blatno

Cerkev sv. Jerneja na Artiškem bregu

Cerkev je iz leta 1693, glavni oltar iz začetka 18. stoletja.

Hiša Blatno 13 Vrhkletna hiša, prislonjena v breg. Pritlični del je zidan, zgornji lesen in ometan, z gankom po vsej dolžini. Zgrajena je bila v 19. stoletju in je v razpadajočem stanju.

Boršt pri Krški vasi

Arheološko območje na Brežicah Na celotnem platoju v strmimi z od 3 do 9 metrov visokimi brežinami je domnevno stala prazgodovinska ali poznoantična naselbina. Novejši podatki omenjajo možnost srednjeveškega posestva.

Prazgodovinski gomili Ohranjeni sta dve prazgodovinski gomili s premeroma 10 in 20 metrov in višino 3 metre.

Brezje pri Bojsnem

Cerkev sv. Urha Majhna cerkvica pravokotnega tlorisa z majhnim zvonikom iz 19. stoletja.

Zevnikova domačija Gručasta domačija s pritlično leseno in ometano hišo, hlevom s podom, vodnjakom in hramom iz 19. stoletja.

Brezje pri Veliki Dolini

Domačija Brezje 1 Na domačiji iz 19. stoletja stojijo lesen kozolec, svinjak in koruznjak. Zidana, delno podkletena stara hiša s prizidkom je bila odstranjena 2009 in namesto nje zgrajena nova.

Zidanica pri Vogrinu Kamnita stavba iz 19. stoletja ima delno vkopano klet in pritličje.

Brezovica na Bizeljskem

Domačija Stari dom Domačijo sestavljata nad vinogradom postavljena hiša in gospodarsko poslopje iz 19. stoletja. Hiša je zidana in delno podkletena z dvokapno opečno streho na čop. Ohranjena je tudi stara repnica.

Hiša Brezovica 25 Kmečka pritlična lesena hiša iz 19. stoletja.

Repnica pri hiši Brezovica 32 Repnica je bila 1898 vkopana v kremenčev pesek, da so pridobili prostor za ozimnico. Postopno so jo povečevali, danes je v njej več prostorov, ki so namenjeni degustaciji in hrambi vina. V prvem prostoru je naravno ornamentiran strop.

Brežice

Arheološko najdišče Mestno jedro – Sejmišče

Naselbinske ostaline, pod srednjeveškimi plastmi mestnega jedra, iz neolitika, pozne bronaste dobe in rimske dobe ter delno poškodovano žgano grobišče iz mlajše železne dobe. Sejmišče: med bogatimi grobnimi najdbami je bil tudi bojni voz.

Arheološko najdišče Šentlenart Rimske žare, najdene v sredini 19. stoletja nakazujejo možnost obstoja antičnega grobišča. V devetdesetih letih 20. stoletja narejena aeroprospekcija je odkrila časovno neopredeljene podpovršinske znake.

Attemsov vrt Večja vrtna površina, ki je bila nekoč lastniško vezana na brežiški grad (družina Attems). Ohranil se je večji del osne zasnove s kamnitim vodnjakom. Na vzhodu in severu se površina vrta naslanja na nekdanje mestno obzidje.

Cerkev sv. Lenarta v Šentlenartu Poznobaročna dvorana, predelana 1840, je nadomestila starejšo prednico, omenjeno 1443. Do tu so od cerkve sv. Roka vodile kapele križevega pota.

Cerkev sv. Lovrenca – spomenik lokalnega pomena Cerkev je bila na tem mestu zgrajena 1781 namesto starejše, omenjene 1328, ki je stala južno od gradu. Zvonik je bil v 19. stoletju povišan in je vključen v tlorisno zasnovo v obliki grškega križa.

Cerkev sv. Roka – spomenik lokalnega pomena Zgrajena 1764 na mestu starejše prednice po načrtih arhitekta Lovrenca Pragerja. Cerkev je 1827 slikarsko okrasil Mathias Schiffer.

Drevored pri gradu – spomenik lokalnega pomena Krajši dvoredni kostanjev drevored s preloma 19. in 20. stoletja. Po neustreznem obrezovanju je bila v začetku devetdesetih let 20. stoletja njegova prostorska podoba močno okrnjena.

Grad – spomenik državnega pomena Mestni grad, del srednjeveške obrambe mesta, je zaščiten z valjastimi ogelnimi stolpi in velikim arkadnim dvoriščem. Notranjščina gradu je bogato poslikana, zlasti izstopa poslikava velike Viteške dvorane.

Grajska kašča Cesta prvih borcev 4 – spomenik državnega pomena Stavba se prvič omenja 1491, sedanje poslopje je z začetka 18. stoletja. Poslopje je trietažno na severnem delu in dvoetažno na južnem delu.

Grajska žitnica Cesta prvih borcev 2 – spomenik lokalnega pomena Enonadstropna prostostoječa stavba v obliki črke L iz 19. stoletja. Okenske odprtine imajo bogato v ometu izdelano okrasje.

Grajski hlevi Cesta prvih borcev 3 – spomenik lokalnega pomena Enonadstropna stavba z nesimetrično fasado, z dvokapno streho s čopom, krito z bobrovcem.

Grajski hlevi Cesta prvih borcev 5 – spomenik lokalnega pomena Enonadstropna stavba z velikim vhodom in veliko dvorano z oboki na kamnitih stebrih v notranjosti.

Grajski hlevi Cesta prvih borcev 7 – spomenik lokalnega pomena Pritlična stavba z velikim vhodom na dvorišče.

Grobišče NOB Kamniti bloki, ki simbolično predstavljajo med vojno padle in po vojni umrle borce. Na osrednjem kamnu spomenika (avtor Franc Filipčič), urejenega 1976, je posvetilo.

Hiša Cesta bratov Milavcev 3 Vila s konca 19. stoletja, vrt ni ohranjen.

Hiša Cesta prvih borcev 15 – spomenik lokalnega pomena Meščanska hiša iz 17. stoletja s polkrožno nišo z Marijinim kipom ter bogato dekoriranimi okenskimi okvirji.

Hiša Cesta prvih borcev 20 – spomenik lokalnega pomena Meščanska hiša iz 17. stoletja z bogato členjenimi okenskimi obrobami.

Hiša Cesta prvih borcev 22 – spomenik lokalnega pomena Mestna hiša s kamnitim portalom z brežiškim grbom in letnico 1709, polkrožnim balkonom z baročno ograjo ter čelom na katerem je naslikana sončna ura.

Hiša Dell Cott – spomenik lokalnega pomena Enonadstropna trgovska stavba iz druge polovice 18. stoletja z razgibano členjeno ulično fasado. Hišni inventar in stanovanjska oprema prezentirajo življenje takratnega višjega meščanskega sloja.

Hiša Dobovska 1 – spomenik lokalnega pomena Enonadstropna in delno podkletena stavba, nekdanja mitnica. Začenja niz hiš na nekdanjem mestnem obzidju.

Hiša Pod obzidjem 1 – spomenik lokalnega pomena Meščanska hiša z nekoliko dvignjenim glavnim vhodom.

Hiša Prešernova 1 – spomenik lokalnega pomena Predmestna hiša, del stavbe je lesen in ometan. Ima lesen gank.

Hiša Prešernova 19 – spomenik lokalnega pomena Tri enonadstropne stavbe, pozidane v obliki črke U iz 19. stoletja. Nekdanja gostilna in skladišče.

Hiša Prešernova 3 – spomenik lokalnega pomena Predmestna stanovanjska hiša iz 18. stoletja.

Hiša Prešernova 5 – spomenik lokalnega pomena Predmestna hiša z velikima gospodarskima vhodoma na dvorišče.

Hiša Prešernova 9 – spomenik lokalnega pomena Enonadstropna hiša z bogato členjeno fasado in okvirji oken ter poudarjenimi vogali.

Hiša Ulica stare pravde 2 – spomenik lokalnega pomena Meščanska hiša z bogato členjeno glavno fasado.

Hiša Usnjarska pot 1 –spomenik lokalnega pomena Predmestna hiša iz sredine 19. stoletja postavljena v brežino in delno podkletena. V precejšnji meri je predelana. Kamniti portal na hiši Trg izgnancev 6

Kamniti polkrožno sklenjen portal z rozeto v sklepniku in letnico 1765. Prvotno je bil na ulični fasadi hiše, nato prestavljen na dvoriščno stran.

Kamniti most v Trnju Kamniti enoločni most čez suho strugo iz leta 1813. Novejša ograja je betonska.

Kapela Božjega groba v Šentlenartu Kapela je bila zgrajena kot posnetek Božjega groba iz Jeruzalema 1654. Zaključevala je pot križevega pota, ki je vodila od cerkve sv. Roka.

Lukeževa gostilna Hiša iz leta 1931 ima v pritličju gostinske in v nadstropju bivalne prostore. Ohranjeni so razporeditev prostorov, stopnišče in notranja oprema. Ob hiši je gostinski vrt s kostanji.

Mestno jedro – spomenik lokalnega pomena Naselje s pravokotno tlorisno zasnovo ulic z izhodiščem ob gradu. Kraj se prvič omenja 1241 kot Rein, 1309 kot trg, 1345 pa kot mesto. Gradbeni razcvet doživi v 16. stoletju, v 19. pa večina stavb dobi novo podobo.

Mestno obzidje na Ulici stare pravde Jugovzhodni del mestnega obzidja se je ohranil v kletnih in deloma pritličnih delih niza hiš na Ulici stare pravde, ki s svojo vzhodno stranico slonijo na liniji nekdanjega obzidja. Deli kamnitega zidu so vidni z ulice Pod obzidjem.

Park pri gradu – spomenik lokalnega pomena Park neformalne zasnove, urejen v 19. stoletju, ko so v njem zasadili večje število eksotičnega drevja (platana, ptičji jesen, tulipanovec …). Sedaj služi kot mestni park.

Park pri stavbi občine – spomenik lokalnega pomena Manjša zelena površina zasajena z eksotičnimi drevesi in grmovnicami. Park je bil popolnoma preurejen v letu 2015.

Pokopališče Na mestnem pokopališču, ki je na tem mestu od 1901, so ob zidu razporejene grobnice z nagrobnimi spomeniki pomembnih brežiških družin, na starejšem delu so grobovi pomembnih brežiških osebnosti (Franjo Stiplovšek, Stanko Škaler …).

Prezbiterij cerkve sv. Antona Padovanskega Prezbiterij z obokom, poslikanim po 1917, je ostanek cerkve frančiškanskega samostana, zgrajene v 17. stoletju in obnovljene v 18. stoletju. Cerkev je bila 1942 porušena, samostan in prezbiterij pa preurejena v gimnazijo.

Sodišče – spomenik lokalnega pomena Dvonadstropna stavba z razčlenjeno fasado avtorja Bruecknerja iz začetka 20. stoletja.

Spomenik NOB in kmečkim uporom Bronasta skulptura avtorja Stojana Batiča, postavljena 1972.

Spomenik NOB pri železniški postaji Spomenik avtorja Petra Šepca je bil postavljen 1969.

Spomenik padlim v prvi svetovni vojni v Šentlenartu Spomenik iz svetlega kamna v obliki nagrobnika, ki ga krona izklesan križ, postavljen 1919.

Spominska plošča Brežiški četi Črna marmorna plošča je posvečena Brežiški četi, ki je bila ustanovljena na tem mestu 28. 10. 1941., odkrita je bila 1961.

Spominska plošča Slavku Černeliču Posvečena partizanskemu zdravniku, ki je bil ubit 1942.

Stara osnovna šola – spomenik lokalnega pomena Nadstropna šolska stavba s kamnitim portalom iz 1825.

Trgovska šola Nadstropna zidana stavba v obliki črke U, zgrajena za šolske potrebe v začetku 20. stoletja. Na šoli je bila plošča v spomin v NOB padlim učencem. Stavba je bila pred približno desetimi leti porušena.

Treppova vila Razkošna vila, zgrajena 1931 z balkonom in stopniščem pred glavnim vhodom.

Vodovodni stolp – spomenik lokalnega pomena Visok okrogel stolp, zgrajen 1914, na vrhu katerega je bil osemkotni vodni rezervoar, pokrit s stožčasto streho. Stolp je eden izmed dveh starejših stolpov te vrste v Sloveniji in je bil ključni del vodovoda v Brežicah. Danes je v njem kavarna v treh nadstropjih in je edina tovrstna kavarna v Evropi.

Zahodno mestno obzidje s podzemnimi prostori Za obzidjem in pod njim so ostanki podzemnih trgovskih skladišč, kleti in pomolov, ki so mestno jedro povezovali s prostorom ob Savi pred regulacijo.

Železna mostova preko Save in Krke – spomenik lokalnega pomena Zgrajena sta bila 1906 in v dolžino merita 100 in 75 metrov. Med njima je betonska konstrukcija s cestiščem.

Brvi

Arheološko najdišče Temelji rimske podeželske vile oziroma term glede na navedene pisnih virov o vrelcu, ki so ga poznali že Rimljani.

Hiša Brvi 10 Pritlična kmečka hiša, delno lesena, delno zidana iz 19. stoletja.

Bukošek

Spomenik Krški četi Spomenik avtorja Joška Muleja stoji na mestu, kjer so nacisti 30. 7. 1941 ubili 10 članov Krške čete, ki so bili do konca vojne na tem mestu tudi pokopani.

Bukovje na Bizeljskem

Cerkev sv. Antona – spomenik lokalnega pomena

Romarska cerkev je bila zgrajena v 17. stoletju, oltar v 18.stoletju. Hiša Bukovje 10 Pritlična zidana hiša z glavnim vhodom s frčado iz 19. stoletja.

Paviljon Lusthaus – spomenik lokalnega pomena Zidan paviljon z osmerokotnim tlorisom je bil del nekdanje posesti gradu Bizeljsko. Zgrajen je bil pred 1824, notranjščina je bila predelana po 2. svetovni vojni.

Bušeča vas

Cerkev Žalostne Matere božje – spomenik lokalnega pomena Gotska enoladijska cerkev, poslikana v sredini 15. stoletja, leta 1601 je bil zgrajen zvonik.

Hiša Bušeča vas 28 Vrhkletna ometana hiša z gankom. Ohranjena je zunanja podoba iz 19. stoletja.

Hiša Bušeča vas 6 Vrhlevna hiša, v celoti podkletena, z gankom z lesenimi stopnicami in streho na čop iz leta 1882.

Klunove toplice Kopališčna stavba iz 19. stoletja s polkrožnimi okni in bazenom. Ob stavbi sta manjši novejši bazen in toplar.

Cerina

Dvorec Dvorec, nekdanja vinska pristava kostanjeviškega samostana, je bil zgrajen v 2. polovici 16. stoletja, sedanjo podobo je dobil v 17. stoletju. Ima tri enonadstropne trakte z notranjim dvoriščem in kapelo sv. Mihaela.

Hiša Cerina 6 Vrhlevna hiša iz 19. stoletja z zidanim hlevom, lesenim etažnim delom in dvokapno streho na čop. Ima lesen gank s kamnitimi stopnicami. Pod nadstreškom, v podaljšku hiše, je kolarnica.

Kapela sv. Mihaela Kapela, prvič omenjena 1689, sodi v sklop nekdanjega vinskega dvorca kostanjeviškega samostana.

Cerklje ob Krki

Arheološko najdišče Rimskodobno grobišče z več grobnicami. Prostor je bil poseljen tudi v prazgodovini, kar dokazujejo ostaline bivalnega objekta odkritega 2005.

Cerkev sv. Marka – spomenik lokalnega pomena Monumentalna cerkev, zgrajena 1905 na mestu starejše cerkve iz 1611. Je tip neobaročne cerkve s polkrožnim prezbiterijem in stranskima kapelama. Z vitraži jo je opremil Stane Kregar.

Leseni most Lesen hrastov most, dolg 108 metrov, je bil zgrajen leta 1922. Zgradil ga je mestni tesarski mojster Steiner iz Ljubljane.

Cirnik pri Veliki Dolini

Cerkev sv. Križa – spomenik lokalnega pomena Cerkev sestavlja tristrani sklenjeni prezbiterij z gotskim obokom in ladja, krita z ravnim lesenim stropom. Glavni oltar je tip zlatega oltarja iz 17. stoletja.

Cundrovec

Arheološko najdišče Ostanki večjega pravokotnega obzidanega prostora, ki kaže na obstoj rimskega vojaškega tabora.

Ivanjškova zidanica Zidanica iz kamna, v kleti je kamnit portal, nad njim zidna niša s kipom Matere božje.

Čatež ob Savi:

Arheološko najdišče Čateški grič Najdišče sestavljata prazgodovinsko gradišče in poznorimskodobna utrdba. Dokumentirane so tudi srednjeveške naselbinske najdbe.

Arheološko najdišče Na vrtih Ostanki utrjenega cestišča iz večjih prodnikov nekdanje deželne ceste proti brodu čez Savo.

Arheološko najdišče Sredno polje Najdišče izkopavano 2002. Raziskave so odkrile ostanke 25 neolitskih zemljank, hišo iz bakrene dobe ter ostanke rimskega vojaškega tabora.

Arheološko najdišče sv. Jurij Najdišče izkopavano 2003. Najdenih je bilo več srednjeveških odpadnih jam.

Arheološko najdišče Zagrebška cesta Ostaline velikega objekta 20x20 metrov, domnevno rimskih term.

Cerkev sv. Jurija – spomenik lokalnega pomena Cerkev s pravokotno ladjo, zvonikom, dvema stranskima kapelama, zakristijo in prezbiterijem zgrajena 1833, namesto stare cerkve, prvič omenjene 1323.

Cerkev sv. Vida – spomenik lokalnega pomena Enoladijska gotska cerkev iz 13. stoletja, zvonik je bil prizidan v 19. stoletju.

Čedem

Vas Pritlične lesene hiše s preloma 19. v 20 stoletje imajo pravokotne tlorise. Zunanje stene so modro, rumeno ali rjavo pobarvane. Ohranjeni so gospodarski objekti (podi, kašče, svinjaki, kozolci).

Dečno selo

Šantekova kašča Kašča iz 19. stoletja z zidanim spodnjim delom in lesenim zgornjim ter gankom.

Dednja vas

Cerkev sv. Križa – spomenik lokalnega pomena V osnovi srednjeveško cerkev z gotskimi okni so predelali in opremili v drugi polovici 18. stoletja.

Hiša Dednja vas 16 Večja zidana stavba kmečkega posestnika iz druge polovice 19. stoletja.

Dobova

Arheološko najdišče Gomilice Veliko grobišče z žarnimi pokopi iz pozne bronaste dobe.

Arheološko najdišče Humek Dokumentiranih in odkritih je bilo 34 grobov, od tega 20 antičnih (3 žarni, 17 skeletnih). Ostali grobovi so iz prazgodovinskega obdobja.

Arheološko najdišče Savnikova gramoznica Vidni ostanki štirih stavb, najdeni so bili trije prazgodovinski in trije staroslovanski skeletni grobovi.

Cerkev Imena Marijinega – spomenik lokalnega pomena Triladijska neoromanska bazilika, pozidana 1865 na mestu dveh starejših cerkva. Zvonik je v pritličnem delu četvero-, v nadstropjih osmerokoten.

Spomenik padlim v 1. svetovni vojni – spomenik lokalnega pomena Spomenik iz 1937, oblikovan kot vhod v cerkev. V steni pod vhodnim lokom sta vzidani plošči z imeni padlih, na loku pa je napis s posvetilom. Pred spomenikom sta kamniti granati.

Spominska plošča zborovanju Ljudske fronte Postavljena 1977 in posvečena zborovanju pripadnikov Ljudske fronte iz Slovenije in Hrvaške, ki je bilo leta 1937 na železniški postaji.

Dolenje Skopice

Arheološko najdišče Pesek I Arheološko najdišče Pesek II Arheološko najdišče Ravne Arheološko najdišče Velike lopate Sledovi prazgodovinske in rimskodobne poselitve (najdbe lončenine in gradbenega materiala).

Dramlja

Cerkev sv. Andreja na Skalah – spomenik lokalnega pomena Prvič omenjena 1545, prezidana v 17. stoletju in kasneje v 18. in 19. stoletju.

Cerkev sv. Duha – spomenik lokalnega pomena Enoladijska cerkev je bila zgrajena v 17. stoletju, ohranjeni so gotski elementi. V 18. in 19. stoletju so bili prizidani zakristija, zvonik in oltar.

Drenovec pri Bukovju

Hiša Drenovec 31 Hiša iz 19. stoletja je v celoti podkletena. Nad zidano kletjo je leseno pritličje z gankom. Streha je dvokapna z opečno kritino.

Globočice

Hiša Globočice 3 Hiša iz leta 1901 je pritlična, lesena in ometana.

Hiša Globočice 8 Večprostorna lesena hiša, delno podkletena, iz 19. stoletja.

Kašča pri hiši Globočice 7 Vrhkletna stavba iz 19. stoletja, kletni del je zidan, zgornji pa lesen.

Globoko

Kostevčeva hiša Hiša iz druge polovice 19. stoletja z ohranjenim razporedom prostorov v bivalnem, gostinskem in trgovskem delu.

Kržanov kozolec Kozolec na psa na tri okna ima hrastove stebre in je bil zgrajen sredi 19. stoletja. Postavil ga je tesar Kržan.

Spomenik NOB Spomenik žrtvam druge svetovne vojne, je bil postavljen 1953. 1985 je bil temeljito obnovljen in predelan.

Glogov Brod

Mlin Glogov Brod 6a Leseni mlin iz leta 1866.

Gorenje Skopice

Villa rustica Pečina Manjša rimskodobna podeželska vila z grobiščem iz 1. stoletja.

Jesenice na Dolenjskem

Cerkev sv. Marije Magdalene Pozidana v 17. stoletju v poznogotskem stilu. Glavni oltar je iz istega obdobja, stranska pa sta iz 18. stoletja.

Hiša Jesenice 19 Zidana vrhkletna hiša s strmo dvokapno streho iz 19. stoletja.

Semeničeva toplarja in kašča Manjši toplar ima dva para oken z letnico 1882, večji toplar ima tri pare oken z letnico 1889. Kašča je bila zgrajena leta 1840.

Vaško jedro Hiše in gospodarska poslopja so razporejena ob vaških poteh. Hiše so pritlične in nadstropne.

Kamence

Vas Kamence so manjša gručasta vas. Hiše imajo pravokotni tloris, delno so zidane in delno lesene in ometane. Ohranjeni so kozolci, hlevi, podi in kašče.

Kapele

Cerkev Marijinega vnebovzetja – spomenik lokalnega pomena Poznobaročna cerkev, pozidana 1798 na mestu starejše predhodnice. Zvonik je iz leta 1884.

Cerkev sv. Trojice Enoladijska cerkev zgrajena v 17. stoletju.

Domačija Kapele 41 Domačijo sestavlja lesena pritlična hiša in gospodarsko poslopje (hlev, skedenj). Zgrajena je bila v 19. stoletju.

Domačija Kapele 53 Domačijo sestavljajo pritlična lesena rdeče pobarvana kmečka hiša z letnico 1837 in ambiciozno zasnovano gospodarsko poslopje s kaščo, vinsko kletjo, kolarnico, prešnico in kletjo. Sestavni del domačije je vodnjak na vreteno.

Območje hramov Eno- in dvoprostorni pritlični hrami so sestavljeni iz hrastovih in bukovih brun. Ohranjeno imajo zunanjo podobo z začetka 20. stoletja. Pod hrami so vinogradi.

Vaško jedro Vaško jedro predstavlja skupina stavb, ki obkrožajo vaški trg kot osrednji komunikacijski prostor naselja, prvič omenjenega 1249. Od trgu stojijo župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, šola, dve gostilni, župnišče in gasilski dom.

Koritno pri Veliki Dolini

Hiša Koritno 4 Pritlična lesena hiša z dvokapno opečno streho iz konca 19. stoletja.

Kraška vas

Del vasi Južni del vasi sestavlja skupina pritličnih lesenih in ometanih kmečkih hiš z manjšimi zelenjavnimi vrtovi in gospodarskimi objekti. Pod vasjo je Miklavžev studenec, iz katerega so zajemali pitno vodo.

Domačija Kraška vas 3 Domačijo iz leta 1906 sestavljajo pritlična lesena in ometana hiša, hlev, svinjska kuhinja, koruznjak in toplar.

Kovačičev hram Objekt je lesen, sestavljen iz tesanih brun iz leta 1827. Križe pri Podsredi

Domačija Križe 16 Domačijo iz 19. stoletja sestavljajo zidana in ometana hiša, podkletena kašča, hlev in toplar.

Krška vas

Arheološko najdišče Trnje Prazgodovinske in rimskodobne ostaline.

Arheološko najdišče Zasavje Sledovi temeljev stavb poznosrednjeveške in novoveške poselitve.

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata – spomenik lokalnega pomena Gotska cerkev z začetka 16. stoletja.

Gorenčkov mlin Vodni mlin z delno ohranjenim mlinskim mehanizmom, vodno kolo ni ohranjeno. Kamnit jez si deli z mlinom na drugem bregu reke. Pod isto streho sta še svinjak in koruznjak.

Loče pri Dobovi

Domačija Loče 38 Domačijo iz 19. stoletja sestavljajo pritlična lesena in ometana hiša in dvojni kozolec.

Domačija Loče 9 Sestavljata jo kočevarska hiša, zgrajena v času druge svetovne vojne ter gospodarski objekt s kaščo, hlevom in podom. Domačijo obdaja plot.

Mali Vrh pri Globokem

Domačija Mali vrh 14 Domačijo iz leta 1883 sestavljata hiša in skedenj. Hiša je lesena, pritlična in neometana. Pred hišo je zidan vodnjak. Vzporedno s hišo stoji lesen skedenj z letnico 1874.

Mokrice

Grad – spomenik lokalnega pomena Grad je prvič omenjen 1444, po 1560 prezidan v renesančnem duhu. Ima trikotno tlorisno zasnovo. Dvonadstropni trakti, delno arkadirani na dvorišču, so na zunanji strani zaščiteni s tremi obrambnimi stolpi. Ohranjen je mehanizem za dviganje mostu.

Grajska kašča – spomenik lokalnega pomena Mogočen enonadstropni objekt grajske kašče z bogato fasado z začetka 19. stoletja. Kašča je bila 2005 preurejena v prenočišča z večnamensko dvorano.

Grajski hlevi – spomenik lokalnega pomena Pritličen objekt, zgrajen v prvi polovici 19. stoletja je bil 2004 v celoti preurejen v klubsko hišo mokriških golfistov z restavracijo in prenočišči.

Grajski mlin z mlinsko hišo – spomenik lokalnega pomena Vrhkletni objekt z začetka 19. stoletja je skupaj z mlinsko hišo nedeljiva celota.

Grajski park – spomenik lokalnega pomena

V začetku 19. stoletja je bil preurejen v krajinskem slogu z osrednjo jaso, ribnikom, sprehajalnimi potmi in kamnitimi skulpturami štirih letnih časov. V parku rastejo tujerodna drevesa.

Kapela sv. Ane – spomenik lokalnega pomena Stoji v parku gradu Mokrice, zgrajena je bila v 18. stoletju.

Logarjeva hiša – spomenik lokalnega pomena Hiša je bila v začetku 19. stoletja sezidana za grajskega logarja in njegovo družino in 2006 v celoti prenovljena.

Vila Herzog Hiša stoji v grajskem parku in je bila sezidana za domovanje grajskega oskrbnika. Leta 2006 je bila v celoti obnovljena.

Mostec

Brod Brod je sestavljen iz dveh podolgovatih čolnov, ki ju povezuje pravokotna in ograjena ploščad. Prvič se omenja 1885. Obstoječi brod je narejen 1992. Nad brodom stoji brodarska hišica, ki je bila obnovljena istega leta. Brod vozi med vasjo Mostec na levem in Čateškimi toplicami na desnem bregu Save.

V letu 2016 je bil brod vpisan v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.

Cerkev sv. Fabijana in Sebastijana – spomenik lokalnega pomena Poznobaročna cerkev, pozidana 1767 v zahvalo za rešitev pred kugo.

Gostilna Krulc Najstarejša gostilna v Posavju, saj obstaja od leta 1529. Po ustnem izročilu naj bi v tej gostilni obedoval tudi Matija Gubec, vodja slovensko-hrvaškega kmečkega upora.

Mrzlava vas

Arheološko najdišče Mrzlava vas Najdeni grobovi iz 1. in 2. stoletja, hišasta žara in dva rimska novca.

Cerkev sv. Duha – spomenik lokalnega pomena Cerkev zgrajena v 17. stoletju, zvonik 1864.

Nova vas pri Mokricah

Macanova kovačnica Kovačnica je bila zgrajena 1947, kovaška oprema je ohranjena v celoti. Ima nadstrešek za podkovanje konj.

Orešje na Bizeljskem

Arheološko najdišče Rimski ruševinski kompleks obsega teraso med glavno cesto in Sotlo.

Berkovičev hram Leseni hram iz tesanih brun z letnico 1722. Colnarjev hram

Leseni hram iz tesanih brun z letnico 1844.

Brglezov hlev Hlev je sestavni del domačije Orešje na Bizeljskem 49. Nad hlevom sta lesen pod in kašča.

Cerkev sv. Marije Magdalene – spomenik lokalnega pomena Cerkev stoji na pokopališču, prvič omenjena 1545, kasneje večkrat prezidana.

Domačija Orešje 79 Domačijo sestavlja delno lesena hiša s črno kuhinjo, iz kamna zidan hlev z leseno kaščo in podom ter zelenjavni vrt z vodnjakom.

Hiša Orešje 44 Lesena hiša iz leta 1868. Kletni del je zidan, krita je z opečno kritino.

Šola – spomenik lokalnega pomena Zidana pritlična in podkletena stavba z opečno štirikapnico. Zgrajena je bila vsaj že 1825. Nad obokano kletjo so prostori nekdanje šole, ustanovljene 1880: velika učilnica, hodnik, sanitarije, kuhinja, dva kabineta.

Šribarjeva domačija Domačijo sestavljajo iz kamna zidana hiša, hlev s svinjaki in senikom, prešnica, žganjekuha, cvetlični vrt in kostanji. V 17. stoletju je bila v lasti reda Pavlincev iz Olimja.

Zagmajstrova klet Pritličen, enoprostoren, iz brun sestavljen in ometan hram iz 1874. Notranja oprema je delno ohranjena.

Pavlova vas

Gospodarsko poslopje pri hiši Pavlova vas 51 Pritlično gospodarsko poslopje ima pod isto streho lesen hram, zidanico, prešo na kamen z letnico 1869. K stavbi je prislonjen lesen svinjak.

Ogorevčev stan V zidanem delu sta hlev in klet, nad kletjo je lesen pod. Obcestna stran objekta se uporablja kot kozolec. Postavljen v 19. stoletju.

Pečice

Cerkev sv. Ožbolta Zgrajena v 19. stoletju na mestu starejše prednice.

Domačija Pečice 39 Zidana in ometana vrhlevna hiša, zgrajena v 19. stoletju. naknadno je bila dozidana kašča.

Spomenik NOB spomenik iz belega klesanega kamna posvečen padlim v drugi svetovni vojni, postavljen leta 1979, arhitekt Karl Filipčič.

Vaško jedro Gručasto vaško jedro je iz prve polovice 19. stoletja.

Piršenbreg

Cerkev sv. Barbare Enoladijska cerkev, pozidana v 17. stoletju.

Pišece Cerkev sv. Mihaela z župniščem – spomenik lokalnega pomena Poznobaročna cerkev, zgrajena 1791 na mestu starejše prvič omenjene 1406. Zaznamujejo jo kakovostna oprema in poslikava Tommasa Fantonija in arhitekturna povezanost z župniščem.

Grad – spomenik državnega pomena Srednjeveška utrdba z ohranjenimi prvinami dozidav od romanske trdnjave do baročnega bivališča. Pomemben člen verige protiturških utrdb ob slovenski meji v Posotelju.

Območje gradu Pišece – spomenik državnega pomena Ob gradu so bile v 19. stoletju urejene parkovne površine, zasnovane po vzorih angleškega krajinskega sloga. V parku so značilna stara eksotična drevesa, kot so sekvoje, platane in rdečeliste bukve.

Grajski marof Od nekdanjega grajskega marofa so se ohranili štirje zidani gospodarski objekti iz 17. in 18. stoletja, ki so bili konec 19. stoletja močno predelani.

Grob Maksa Pleteršnika Grob z nagrobnikom avtorja prvega slovensko-nemškega slovarja. Pleteršnik je bil rojen 1840 v Pišecah in leta 1923 tu tudi umrl.

Pleteršnikova domačija – spomenik lokalnega pomena Domačijo sestavljajo rojstna hiša Maksa Pleteršnika in gospodarska poslopja s kapelo.

Mlin Pišece 35 Iz kamna in opeke zidana stavba z ohranjenim notranjim razporedom prostorov.

Sotlošekova zidanica Iz kamna zidana in ometana stavba z lesenim portalom in letnico 1811. Pod isto streho je še lesen hram, pod in lopa.

Vas Gručasta vas se prvič omenja v 13. stoletju. Ob potoku Gabernica stojijo trije mlini na vodni pogon.

Podgorje pri Pišecah

Hiša Podgorje 81 Zidana hiša z gankom in dvokapno streho s čopoma iz druge polovice 19. stoletja.

Podgračeno Glavanov toplar Toplar iz 19. stoletja ima dva para oken.

Naselbina Col Številni ostanki antičnih stavb.

Podvinje

Domačija Podvinje 15 Domačijo sestavljajo pritlična zidana hiša, lesen hram, lesena kašča, hlev, pod in vodnjak. Objekti so bili zgrajeni konec 19. stoletja.

Hiša Podvinje 17 Manjša lesena hiša je ometana in rdeče barve. Zgrajena je bila v 19. stoletju.

Ponikve pri Mokricah

Cerkev sv. Jakoba – spomenik lokalnega pomena Stavba je bila pozidana v 17. stoletju. Stoji na pokopališču na razglednem hribu.

Hiša Ponikve 8 Pritlična lesena in ometana hiša z gankom z rumeno fasado in dvokapno streho.

Vaško jedro V osnovi je tip obcestnega naselja. Večina hiš in gospodarskih poslopij je ohranjenih.

Poštena vas

Domačija Poštena vas 10 Domačija je iz 19. stoletja, sestavljajo pa jo pritlična hiša, leseni svinjaki, pod in toplar.

Domačija Poštena vas 2 Domačijo iz 19. stoletja sestavljajo lesena pritlična hiša in kozolec toplar na dva okna.

Prilipe

Hiša Prilipe 17 Vrhkletna hiša iz 19. stoletja z lesenim gankom.

Račja vas

Arheološko najdišče Gramoznica Boršt Najdišče prazgodovinske, rimskodobne in srednjeveške lončenine, ostankov gradbenega materiala in kamnitega orodja.

Rakovec ob Sotli

Domačija Rakovec 14 Pritlična, lesena in ometana hiša se v podaljšku strehe nadaljuje v kolarnico, klet in hlev. Ob njem stoji senik s svinjakom in koruznjakom. Na dvorišču je vodnjak, kostanj in lipa.

Ribnica pri Brežicah

Arheološko najdišče Romula Rimskodobna poštna in carinska postaja Romula ob via publica Emona-Siscia. Ob stavbnih temeljih in ostankih ceste je odkrito še grobišče. Novoselova kašča Vrhkletna stavba s konca 19. stoletja z lesenim gankom in stopniščem.

Rigonce

Arheološko najdišče Gradišnica Manjša antična naselbina s tremi rimskimi vodnjaki.

Kapelica Žalostne Matere božje Preprosta kapelica z majhnim zvonikom, obnovljena leta 1936.

Spomenik vojni 1991 Tri plošče iz črnega marmorja so pritrjene na tri železne traverze, ki oblikujejo piramido. Spomenik je posvečen dogodkom v letu 1991 in je bil postavljen 1993.

Silovec

Arheološko najdišče Ajdovska jama Odkrita poznobronastodobna zakladna najdba z zapestnicami, ovratnicami, srpi, sekirami, ki jih hrani Posavski muzej Brežice.

Domačija Silovec 20 Gručasto domačijo sestavljajo zidana podkletena hiša z gankom po vsej dolžini, viničarija z gankom in lesen hlev. Na domačiji sta še kapelica in vhod v Ajdovsko jamo.

Kapelica sv. Marije Majniške Preprosta kapelica z dvema stebričkoma, zgrajena v začetku 20. stoletja.

Slovenska vas pri Obrežju

Kapelica sv. Florijana Kapelica z dvema stebričkoma in zvonikom, zgrajena na začetku 20. stoletja.

Žrličeva klet Enonadstropna stavba z obokano vinsko kletjo, nad katero je ohranjena prešnica. Ob zidanici je vinograd. Ohranjena je podoba zidanice iz sredine 19. stoletja.

Sobenja vas

Domačija Sobenja vas 10 Domačijo sestavljajo pritlična delo zidana, delno lesena hiša ter gospodarska poslopja. objekte povezuje dvorišče. zgrajena je bila v 19. stoletju.

Kapelica Žalostne Matere božje Preprosta kapelica s stebričema in polkrožnim oltarnim prostorom iz začetka 20. stoletja. Nad vhodom je zvonik. Sromlje Cerkev sv. Janeza Nepomuka Preprosta cerkev s kratko ladjo in zvonikom, zgrajena v 16. stoletju, predelana v 17. stoletju.

Cerkev sv. Martina V osnovi srednjeveška stavba, predelana v 19. stoletju. Dvoršakova zidanica Kamnita zidanica, z nadstreškom po vsej dolžini vhodnega dela iz 19. stoletja.

Hiša Sromlje 23 V celoti podkletena hiša z dvokapno streho s frčado je delno zidana in delno lesena, ometana, z lesenim gankom, zgrajena v 19. stoletju.

Hiša Sromlje 24 Manjša vrhkletna hiša z dvokapnico, zgrajena v 19. stoletju.

Hiša Sromlje 36 Zidana pritlična kmečka hiša z dvokapno streho na čop iz leta 1823.

Spomenik Lastine pri Sromljah – spomenik lokalnega pomena Marca 1945 so Nemci postrelili viničarsko družino Petan, hišo pa požgali. Leta 1962 je bila na ohranjenem gospodarskem poslopju vzidana spominska plošča.

Spomenik NOB Ob brežini, obloženi s kamenjem, so postavljeni trije elementi iz črnega granita, ki ponazarjajo tri padle čete. Leta 1979 postavljeni spomenik je posvečen padlim iz KS Sromlje. Avtor je Karl Filipčič.

Stara pošta Večja stavba, v kateri so bili bila nekdaj pošta in stanovanja, je v osnovi baročna, predelana 1878.

Vaško jedro Vaško jedro skupaj s cerkvijo oblikujejo stavbe šole, nekdanjega župnišča, mežnarije, trgovine in nekdanje gostilne. Vas se prvič omenja 1268.

Zidanica pri cerkvi sv. Janeza Nepomuka Zidanica je grajena iz kamna s polkrožnim vhodnim portalom. Zgrajena je bila v 19. stoletju.

Stankovo

Cerkev sv. Petra – spomenik lokalnega pomena Cerkev je bila zgrajena v 17. stoletju, zvonik v 19. Ima tri zlate oltarje, najstarejši je iz leta 1639.

Skupina vinskih hramov Skupina vinskih hramov se razteza vzporedno z lokalno cesto. Objekti so leseni in pritlični.

Vinogradniško območje Kulturno krajino vinogradniškega območja sestavljajo leseni vinski hrami, vinogradi in kapela.

Stara vas

Domačija Stara vas – Bizeljsko 60 Domačijo iz 19. stoletja sestavljajo pritlična lesena hiša, hlev, klet in zelenjavni vrt. Janežičeva hiša Vrhkletna zidana hiša veleposestnika z dozidano teraso in zunanjim stopniščem ter bogato členjeno fasado je iz prve četrtine 20. stoletja.

Križančičeva hiša Kmečka lesena hiša s predelano črno kuhinjo iz leta 1774. Osnovna šola Enonadstropna stavba iz leta 1904. Danes je v njej tovarna Šešir.

Spominska plošča Ivanu Balonu Na rojstni hiši Ivana Balona (1862-1897), gospodarstvenika, ki se je ukvarjal z obnovo vinogradov po uničenju, ki ga je povzročila trtna uš, je vzidana spominska plošča.

Urekova hiša Večja pritlična lesena in ometana hiša z ohranjeno notranjščino iz druge polovice 19. stoletja.

Velika Dolina

Cerkev Marijinega vnebovzetja – spomenik lokalnega pomena Cerkev je bila zgrajena konec 19. stoletja iz lokalnega peščenjaka, na mestu starejše cerkve.

Miketov toplar Toplar na dva para oken stoji na kamnitih podstavkih in je v osnovi brez ganka in stopnic, z letnico 1878.

Velike Malence

Arheološko najdišče Gradišče – spomenik lokalnega pomena Prazgodovinska naselbina (400x 300 metrov velik plato, obdan z okopom iz kamenja in ilovice) in poznorimskodobna trdnjava z delom grobišča ter pribežališče z obzidjem, okrepljenim s stolpi. V notranjosti so odkriti ostanki starokrščanske cerkve.

Arheološko najdišče Šentvid-Malence – spomenik lokalnega pomena Sledovi neolitske poselitve, stavbne ostaline rimskodobne podeželske vile ob cerkvi sv. Martina in gomilna grobišča, pripadajoča naselbinam na Gradišču in Šentviški gori.

Arheološko najdišče Šentviška gora – spomenik lokalnega pomena Sledovi prazgodovinske utrjene naselbine. Utrjeni prostor je razdeljen na tri terase, vrh gradišča predstavlja manjši plato s cerkvijo. Viden je tudi okop in ostanki poznoantičnega stolpa.

Cerkev sv. Martina – spomenik lokalnega pomena Cerkev z romansko ladjo iz 12. stoletja, baročnim prezbiterijem iz 17. stoletja in zvonikom iz 19. stoletja. Glavni in stranski oltar sta iz 17. stoletja.

Gostilna Velike Malence 12 Nadstropna stavba z balkonom in verando, zgrajena konec 18. stoletja. V pritličju je gostilna in mesarija.

Gramčev mlin Iz kamna zidan mlin iz 19. stoletja, ima ohranjen en pajkelj, vodnih koles ni več.

Hiša Velike Malence 52 Manjša lesena pritlična in ometana hiša z ohranjenim notranjim razporedom prostorov in zunanjo podobo iz 19. stoletja.

Kamniti most Enoločni kamniti most s kamnito ograjo iz druge polovice 19. stoletja. Most je ohranjen v prvotnih dimenzijah. Mlin Velike Malence 39 Nadstropna stavba, v pritličju je mlin, zgoraj bivalni prostori.

Vitna vas

Hiša Vitna vas 12 Lesena kmečka hiša iz 1863 z dvokapno streho s čopom. Ohranjen je tradicionalni razpored notranjih prostorov.

Volčje pri Sromljah

Domačija Volčje 23 Domačijo iz 19. stoletja sestavljajo hiša, svinjak in toplar z dvema paroma oken.

Domačija Volčje 28 Domačijo iz 1897 sestavlja vrhkletna zidana hiša, leseno stranišče in zelenjavni vrt.

Domačija Volčje 8 Domačijo sestavljajo pritlična zidana hiša z letnico 1888, gospodarsko poslopje s funkcijo hleva, skednja, kašče, kozolca in svinjaki. Ohranjen je objekt nekdanjega mlina.

Spomenik kurirjem TV 28 S Bakreni steber v obliki cveta, v katerega je postavljena krogla. Okoli spomenika je razporejenih 6 skal. Spomenik je posvečen kurirjem postaje TV 28 S, ki je delovala na tem območju. Postavljen je bil 1981, avtor Rudi Stopar.

Vrhovska vas

Domačija Vrhovska vas 2 Domačijo iz 19. stoletja sestavljajo vrhkletna hiša, gospodarsko poslopje, dvorišče in gartlc (vrt).

Domačija Vrhovska vas 9 Gručasti tip domačije sestavljajo pritlična hiša, zidan hlev, lesen svinjak, lesen pod, kozolec na psa in manjše dvorišče.

Zasap

Arheološko najdišče Zasapi Prazgodovinska naselbina z nasipom. V bližini so bili izkopani grobovi iz železne dobe. Nekaj najdb hrani Narodni muzej Slovenije.

Zgornja Pohanca

Antično grobišče Na območju sta bila naključno najdena dva antična nagrobnika. Enega, iz 2. stoletja, hrani Posavski muzej Brežice, drugi je pogrešan.

Kamniti most Enoločni kamniti most z lepo ohranjenim obokom iz leta 1870. Kovinska ograja je iz novejšega obdobja.

Rožmanov mlin Mlin iz 1910 ima delno ohranjene notranje prostore in leseni vodni kolesi.

Župelevec

Domačija Župelevec 50 Gručasto domačijo iz druge polovice 19. stoletja sestavljajo pritlična lesena hiša z gankom, hlev, skedenj ter nekdanja kovačnica.

Hiša Župelevec 44 Večja zidana kmečka hiša s preprosto členjeno fasado, dvokapno streho s frčado je bila zgrajena v 19. stoletju.

Kašča pri hiši Župelevec 43 Nadstropna stavba s simetrično dvokapno streho in gankom. V spodnjem delu sta dve zidani kleti, v zgornjem pa lesena kašča in bivalni prostor. Zgrajena je bila sredi 19. stoletja.

8.2. Kulturni dogodki v občini Brežice

Občina Brežice se je v preteklih letih uspela uveljaviti na področju kulturnih dogodkov, med katerimi izstopa FESTIVAL STARE GLASBE SEVIQC BREŽICE (vsako leto med majem in septembrom), ki je najuglednejši in najstarejši festival stare glasbe v Sloveniji, dve festivalski prizorišči sta tudi v občini Brežice, in sicer Viteška dvorana gradu Brežice in grad Pišece.

Med kulturnimi dogodki pa velja izpostaviti naslednje:

- KONCERTI IN TEKMOVANJA PEVSKIH ZBOROV in GLASBENE DELAVNICE (pomembno vlogo pri uveljavljanju tovrstnih dogodkov imajo Glasbena šola Brežice, brežiški pevski zbor Viva, godba na pihala Kapele itd.), - DOBOVSKI FAŠJENK (februar ali marec) je tradicionalni vsakoletni dogodek kulturno- etnološkega značaja, - BREŽICE, MOJE MESTO je največji posavski festival, ki z različnimi kulturno-zabavnimi prireditvami, kot so koncerti, Kuhna na ulci, Dan vina, kruha in salam itd. vsako leto na pragu poletja vabi v Brežice, - BREŽICE, MOJE PRAZNIČNO MESTO je izpeljanka festivala Brežice, moje mesto, ki poskrbi za pester kulturni utrip Brežic v mesecu decembru, - ČATEŠKA NOČ predstavlja sklop kulturno-zabavnih prireditev, ki se vse poletje odvijajo v Termah Čatež, vrh pa dosežejo avgusta z glavnim dogodkom, imenovanim Čateška noč. - MINI FESTIVAL DRUŽINE (september) je skupek prireditev, namenjenih družinam, ki se odvijejo en konec tedna v mesecu septembru, - BREŽIŠKI FESTIVAL PIVA (oktober) je mlajši festival, namenjen ljubiteljem piva, ki se odvije en konec tedna v oktobru, - MARTINOVANJE (november) je eden največjih kulturno-etnoloških praznikov v vinorodni občini, ko se z različnimi kulturnimi in etnološkimi prireditvami slavi vino.

Medtem, ko je nekaj kulturnih prireditev namenjenih predvsem lokalnemu prebivalstvu, bi bilo mogoče MARTINOVANJE in DOBOVSKI FAŠJENK promovirati kot vseslovenski etnološki prireditvi. Festival BREŽICE, MOJE MESTO pa ima s kakovostnim programom in ob dobri promociji prav tako potencial postati festival, na katerega bodo zaradi dobrega programa obiskovalci prihajali od blizu in daleč.

Ob tem je treba poudariti, da imajo med kulturnimi prireditvami posebno mesto prireditve s prevladujočo GASTRONOMSKO IN KULINARIČNO noto, saj imata prav gastronomija in kulinarika v turističnih prizadevanjih osrednje mesto. Za sodobne turiste kulinarika ni pomembna zgolj v smislu, da se nasitijo, temveč predstavlja eno od možnosti spoznavanja kulture in načina življenja ljudi na

82 določenem območju. Zato sta promocija in nadgradnja prireditev, kot so KUHNA NA UL'CI v središču Brežic, DAN VINA, KRUHA IN SALAM in IZBOR NAJBOLJŠEGA AJDOVEGA KOLAČA na Bizeljskem, izjemno pomembni v turistični ponudbi občine Brežice. V povezavi s kulinaričnimi prireditvami velja načrtovati tudi oživitev starih šeg in navad ter vključitev njihovega prikaza v turistično ponudbo.

8.3. Občina Brežice – zibelka slovenskega jezikoslovja

Iz Občine Brežice prihajata slovaropisec MAKS PLETERŠNIK in največji slovenski jezikoslovec JOŽE TOPORIŠIČ.

MAKS PLETERŠNIK (1840–1923) se je rodil v Pišecah v občini Brežice. V rojstnem kraju je jezikoslovec svojo življenjsko pot tudi zaključil in je tam pokopan (v vasi je njegov grob z nagrobnikom). Po njem nosi ime tamkajšnja osnovna šola. Leta 1895 je Pleteršnik izdal prvi slovensko-nemški slovar, katerega dodana vrednost je, da imajo besede določen tudi naglas. Na spletu (http://bos.zrc- sazu.si/pletersnik.html) je na voljo spletna izdaja Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja iz leta 2006. V spomin na izjemnega jezikoslovca so v Pišecah organizirani strokovno-znanstveni simpoziji pod naslovom Pleteršnikovi dnevi.

JOŽE TOPORIŠIČ (1926 – 2014) se je rodil v vasi Mostec v občini Brežice. Zaradi svojih prizadevanj na področju razvoja slovenskega jezika velja za enega vodilnih slovenskih jezikoslovcev vseh časov. Veliko je objavljal in se dejavno vključeval v slovensko jezikovno politiko, med njegovi najpomembnejši deli pa sodita Slovenska slovnica in Slovenski pravopis. Po jezikoslovcu se imenuje osnovna šola v Dobovi. Toporišiču v čast in spomin pripravljajo v občini Brežice različne poljudne in strokovne dogodke pod krovnim imenom Toporišičevo leto, po njem so v letu 2016 poimenovali tudi trg pri Knjižnici Brežice.

Ime in zapuščino obeh velikih jezikoslovcev bi bilo mogoče poleg obstoječih dejavnosti, zbirk in prireditev v občini Brežice izpostaviti s posebno zbirko (npr. v Posavskem muzeju Brežice), z organizacijo letnih jezikoslovnih simpozijev (v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, Filozofsko fakulteto UM, Filozofsko fakulteto UL … in zainteresiranimi deležniki), ki bi nosili ime jezikoslovcev (npr. Pleteršnikovi dnevi: slovensko slovaropisje danes; Toporišičevi dnevi: normativnost slovenskega jezika itd.). Dogodki (strokovni, znanstveni, poljudno-znanstveni simpoziji in konference, poletne šole) bi potekali letno v občini Brežice, s čimer bi zagotovili kakovost, prepoznavnost in kontinuiteto. Bolje velja izkoristiti dejstvo, da ima v občini Brežice sedež Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru. V sodelovanju z omenjeno fakulteto in/ali v njenih prostorih bi se odvijal del dogodkov (simpoziji, konference, poletne šole, okrogle mize, izdaja/predstavitev publikacij itd.).

LITERATI, ki so se rodili v občini Brežice ali jo s svojim delovanjem zaznamovali: - duhovnik ANTON MARTIN SLOMŠEK (1800 – 1862), med letoma 1825 in 1827 je bil kaplan na Bizeljskem, nekaj časa je živel v hiši Hribček 5 na Bizeljskem; danes v Brežicah Slomškova ulica in Slomškov dom, ki je del župnišča, - pesnica MILENA ŠOUKAL (1922 -), - pesnica LJUDMILA POLJANEC (1874-1948), - pisatelj in odvetnik JANEZ MENCINGER (1838 – 1912), - pisatelj ANTON KROŠL (1905 – 1945), - pisateljica IVANA VATOVEC (1954, Srbija -), - pisatelj RUDI MLINAR (1950, Prevalje - ), - pesnica TEA ORŠANIČ (1961 -) in drugi.

V sodelovanju z društvi, splošno Knjižnico Brežice in drugimi zainteresiranimi deležniki bi bilo smiselno organizirati literarni festival (branja avtorjev, pogovori z avtorjev, vključitev vzgojno-izobraževalnih

83 ustanov v branje proze in poezije), smiselno bi bilo postaviti spominska obeležja posameznim avtorjem (ali zgolj klopce v parku in po Brežicah: npr. klop Antona Martina Slomška, klop Ljudmile Poljanec itd.), vključiti Brežice in v septembru 2016 odprte posavske jezikoslovne poti Korenine jezika v slovensko pisateljsko pot, v sodelovanju s splošno Knjižnico Brežice in zainteresiranimi deležniki pa uvesti prireditve, ki popularizirajo branje, npr. Branje pod krošnjami.

8.4. Spominki

So pomemben del vsake turistične ponudbe, zato je nujna strategija njihovega načrtovanja. Če citiramo prof. Janeza Bogataja, je spominek »vsak predmet, izdelek ali spoznanje, ki nam predstavlja posebnosti naravnega okolja in ustvarjalne različnosti vsakdanjikov in praznikov prebivalcev dežel, pokrajin, dolin, mest, vasi, tudi posebnosti, ki nam jih ponujajo v muzejih, naravnih parkih, turističnih centrih idr.« (Bogataj, 2008). Trenutno so v Brežicah na voljo lokalna vina, med, posušeno sadje, različni izdelki domače in umetnostne obrti, izdelki slanega peciva … Če povzamemo prof. Bogataja (2008), je pri ocenjevanju spominkov pomembno naslednje: likovno estetska vrednost, dediščinska vrednost, identitetna ali razpoznavna vrednost, turistično promocijska vrednost kraja, regije, države, produkcija in trženje. Svetujemo, da se za pridobitev spominkov občine Brežice v skladu s strategijo razpiše nagradni javni natečaj, na katerega se povabi ustvarjalce, obrtnike in umetnike. Vse na javni natečaj prispele izdelke je mogoče prikazati na razstavi, najboljše med njimi pa izbrati za uradne spominke občine Brežice.

Z namenom identifikacije novih spominkov v občini Brežice smo za vse deležnike v turizmu v občini Brežice izvedli delavnico, kjer so udeleženci prepoznali in izpostavili posebnosti in motive občine Brežice z naslednjo tematiko, ki odraža značilnosti kraja, pokrajine in širše regije:

Vino V vinorodni deželi Posavje je potrebno posebej izpostaviti fenomen dolenjskega cvička, rdečkastega vina, ki ga sestavljajo vsaj štiri vrste vina: žametna črnina, modra frankinja, kraljevina in laški rizling. Zibelka cvička je Gadova peč, pridelujejo pa ga že preko dvesto let, vendar je dolgo časa veljal za vino slabe kakovosti zaradi nizke vsebnosti alkohola. Z dvigom kakovosti dela vinarjev, zakonsko zaščito in pitnega okusa pa je postal eno izmed najbolj priljubljenih vin v Sloveniji.

V vinorodnem okolišu Bela Krajina vzgajajo večinoma enake vrste trt kot na Dolenjskem, vendar izvedejo več poznih trgatev in se več ukvarjajo z maceracijo grozdja ter tako proizvajajo denimo zelo dobre rozeje. V Bizeljsko-Sremiškem vinorodnem okolišu prevladujejo modra frankinja, modri pinot, beli pinot in laški rizling. Okoliš se je uveljavil po pridelavi penin in predikatnih vin. Najbolj priljubljena so zvrstna vina, kot je bizeljčan. Za območje so značilne repnice, v zemljo vkopane vinske kleti.

Prinele Sadjarstvo ima v Posavju zelo dolgo tradicijo. V preteklosti so sadje sušili na lesah na krušni peči, danes pa v posebnih sušilnicah. Sušili so predvsem slive, hruške, jabolka, breskve in marelice. Posebnost so prinele, olupljene, razkoščičene in na poseben način na soncu sušene slive z Bizeljskega. Specialiteta so prinele polnjene z orehi.

Pišečke marelice (posušene, penina, marmelada) Po vasi Pišece blizu Brežic so dobile ime pišečke marelice. Danes jih gojijo predvsem sadjarji, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo sadja. Marelice največ sušijo, iz njih izdelujejo marmelade in tudi penino z okusom pišečke marelice.

Bizeljski ajdov kolač Bizeljski ajdov kolač je kulinarična posebnost Bizeljskega in Občine Brežice. Je značilna topla jed z nadevom iz slane skute ob večjih delih na poljih in vinogradih in tudi praznična jed ob veliki noči, vseh

84 svetih, božiču, trgatvi, kolinah ter drugih pomembnih dnevih. Leta 2007 so na Bizeljskem začeli z lokalno kulinarično prireditvijo, ocenjevanji in izbori najboljših ajdovih kolačev

Pleteno srce Pleteno srce je praznični ženitovanjski kruh v obliki srca, pletenega iz testenih kit in okrašenega z okrasjem, ki ima veliko sporočilno vrednost in pomen. Predstavlja simbolno podobo združitve ženina in neveste, posamezni deli tega srca pa simbolizirajo ljubezen, povezanost in srečo.

Izdelki iz slanega testa Iz slanega testa lahko izdelujemo okraske, nakit, magnete, okvirje, reliefe in podobno. Izdelke zasušimo ali zapečemo v pečici, da so obstojni. Lahko jih tudi barvamo in lakiramo.

Mesnine in drugi izdelki iz krškopoljskega prašiča Ob kolinah v zimskem času so Posavci iz svinjskega mesa krškopoljskih prašičev naredili različne mesne izdelke (krvavice, klobase, žolco), ki so jih uživali celo leto. Krškopoljski prašič je edina slovenska avtohtona pasma prašiča, ki izvira iz jugovzhodnega dela Slovenije o čemer priča tudi prvi obsežnejši zapis iz leta 1851. Prepoznaven je predvsem po svoji črni barvi in pasom bele barve preko sprednjega dela telesa ter kakovostnem mesu. Zaradi učinkovitejše promocije krškopoljskega prašiča je bila v sodobnem času za različne proizvajalce mesa in mesnih izdelkov oblikovana skupna blagovna znamka Mesnine krškopoljskega prašiča. Prašičereja je bila pomembna predvsem zaradi pridobivanja masti, ocvirkov, svežega in dimljenega mesa, krvavic in mesnih klobas.

Voda in vodovodni stolp Čista pitna voda je bila v preteklosti in tudi danes osnovna pijača, vir življenja in središče vsakdanjega in prazničnega načina življenja ljudi. Meščanom Brežic je skoraj sedemdeset let zagotavljal pitno vodo vodovodni stolp, ki je danes najbolj prepoznavna točka Brežic. Zgrajen je bil leta 1914 za potrebe mestnega vodovoda in je visok 46 metrov. O njem kroži tudi legenda, da naj bi si visoki predstavnik Avstro-Ogrske med svojim potovanjem skozi Brežice tukaj našel ljubezen. V znak te ljubezni ima stolp na vrhu tudi osem src iz lesa, ki jih predstavlja ornament. Uporabne in okrasne izdelke z motivom vodovodnega stolpa izdelujeta Matej Skubic in Primož Bregar.

Bajeslovno bitje Čatež Po legendi naj bi bil Čatež škrat, pol človek in pol kozel, s hudičevimi lastnostmi, ki je prebival v skalnatem pobočju nad vasjo, kjer je iskal izvire bistre vode. Pravijo, da je rad pomagal gozdarjem in drvarjem pri njihovih opravilih. Večkrat naj bi ga videli sedeti na skali ob sončnem zahodu. Zaradi njegovega grdega videza so ga ljudje zaničevali in se mu posmehovali. Škrat za norčevanje nikomur ni ostal dolžan. Proti domačijam in hišam je začel valiti ogromne skale, ki so kmetom uničile posest. Škrate Čateže izdeluje Sabina Zakšek.

Rože iz papirja Razširjenost izdelovanja rož iz papirja je bila povezana z uporabnostjo. Povoščeno papirnato cvetje so uporabljali za izdelovanje nagrobnih vencev, okras ženina, neveste in svatov na poroki ter izdelavo poročnega šopka. Papirnato cvetje so uporabljali tudi za okrasitev nabornikov in za okraševanje razpel ali kapelic na javnih mestih ter kotov z bogom v stanovanjskih prostorih. Vse do konca druge svetovne vojne je bilo izdelovanje rož iz papirja zelo razširjeno po slovenskih vaseh in trgih ter je predstavljalo pomembno obliko samouške ustvarjalnosti. Danes ima papirnato cvetje predvsem dekorativni značaj. Znana izdelovalka je Radomira Antić iz Brežic.

Lesene igrače Čas, kulturno okolje in družbeno ekonomske razmere pogojujejo vrste igrač in igralne navade. Zato so igrače zrcalo časa, kraja in družbenih razmer. Med najstarejše igrače sodijo igrače iz lesa. Različne vrste

85 lesa omogočajo celo paleto možnosti za oblikovanje in izdelavo igrač. Otroci so predvsem v kmečkem okolju sami izdelovali svoje lesene igrače, spretnosti izdelovanja pa so se učili od starejših otrok, staršev, sorodnikov, ki so večkrat pomagali pri izdelavi zahtevnejših lesenih igrač. Poznamo različne vrste lesenih igrač: didaktične (male živali, sestavljanke…), konstrukcijske (lesene kocke…), funkcijske (leseni avtomobili, konjički, samokolnice, vozički, gugalni konji…), domišljijske (punčke, skrinjice…), zvočne (raglje, piščalke, rogovi iz lubja, vrlec…), ustvarjalne (mlinčki, frače, loki…), namizne družabne igre (domino, špana ali mlin…).

Kremenčev pesek iz repnic Repnice so jame, skopane v kremenčevem pesku, ki ga je na območju od Globokega do Bizeljskega pred milijoni let naplavilo Panonsko morje. Kremenčev pesek, ki ga izkoriščajo v peskokopu Župjek in kjer gnezdi ptič čebelar, je še nesprijet, za razliko od peska, v katerem so skopane repnice. Kremenčev pesek je edini gradbeni material v repnicah (razen obdelanega vhoda). V preteklosti je repnico imela vsaka hiša. Služile so za shranjevanje poljskih pridelkov. Zaradi stalne vlage in temperature so bile v preteklosti, ko še ni bilo hladilnikov, najprimernejši prostor za shranjevanje sadja in poljščin – največ je bilo repe, od tod tudi ime.

Ptič čebelar Ptič čebelar je ena izmed najlepših obarvanih ptic v Evropi. Ime izvira iz načina prehrane, saj je divje čebele in druge velike žuželke, ki jih s spretnostjo in hitrostjo ulovi v zraku. Od leta 1984 gnezdi v peskokopu kremenčevega peska v Župjeku, kjer izkopljejo dolge rove v katere ležejo jajca. Na Bizeljsko priletijo v mesecu maju, v avgustu pa odletijo proti ekvatorialni Afriki, kjer prezimujejo.

Analiza obstoječe ponudbe spominkov v Mestni hiši je pokazala na naslednje tipe spominkov, ki so v trenutni prodaji:

- Spominki s simboli Brežic (Vodovodni stolp, Grad Brežice): keramični magneti, vžigalniki, skodelice, razglednice, okrasna keramika, uporabni in dekorativni izdelki iz lesa, čokolada Lucifer) - Spominki Posavskega muzeja Brežice (replike muzejskih predmetov, nakita, uporabni izdelki) - Unikatni izdelki lokalnih rokodelcev in obrtnikov (ribniška suha roba, potičnice, skodelice, krožniki – izdelki iz lesa in gline) - Kulinarični spominki (pridelki okoliških kmetov: moka, suho sadje, marmelade, namazi, piškoti, kozjanski musli, pikantne čilijeve omake, ajdovi, pirini, konopljini rezanci in testenine, začimbe, suhomesnati izdelki, čaji, sokovi, med, kis, ričkovo olje, bučno olje, konopljin beljakovinski prah, izdelki blagovne znamke Dobrote Dolenjske, izdelki slovenskih čokoladnic, vina, likerji in žganjice – Krucefix) - Spominki s področja osebne nege, lepote in zdravja (unikatni nakit različnih oblikovalcev, tinkture, deodoranti, dišavni voski, mazila, mila, eterična olja) - Spominki blagovne znamke I feel Slovenia

Nekateri izdelki prihajajo izpod rok lokalnih umetnikov in izdelovalcev domačih in umetnostnih obrti, ostali delujejo v širšem slovenskem prostoru.

Priporočila in usmeritve: Povečanje ponudbe lokalnih ponudnikov pridelkov in izdelkov kmetij v Posavju ter unikatnih izdelkov domače in umetnostne obrti lokalnih umetnikov in obrtnikov (na primer Radomira Antić - izdelovalka šopkov in aranžmajev iz suhega cvetja in drugih naravnih materialov, Arteus - Matjaž Sokač – izdelava stenskih slik, reliefov, porcelana..., Klemen Zorko in Peter Pajdaš – izdelki umetnostnega kovaštva).

8.5. Zgodbe

V nadaljevanju sledi popis obstoječih zgodb:

Škrat Čatež in Terme Čatež Tipologija zgodbe: Naravne danosti, Miti, legende, pripovedi Del krovne zgodbe: voda – DA Zgodba: Čatež je pol človek pol kozel – sam peklenski hudič. Ima rogove, dolga ušesa, brado, srednje veliko postavo in starikav obraz. Ljudje ga niso videvali, ko je sedel na visokih pečinah in se grel na soncu. Drvarjem je prinašal mrzle, čiste vode, kadar so bili žejni, pastirjem v planinah pa je nabiral jagode in maline. Nikdar pa ni dovolil, da bi se mu kdo posmehoval. Če bi mu kdo pokazal roge, bi začel valiti skale, ki bi pokopale pod seboj hiše njegovih zasmehovalcev. Včasih je strašil popotnike, oponašal je glasove in jih tako zvabljal na napačno pot. Prikazal se je včasih vrh pečin ali na močvirnatih tleh, kjer je iskal izvire. Na krajih, kjer so videli Čateža, so ljudje mnogokrat našli izvire dobre vode. Terme Čatež, ki jih zapisi omenjajo kot Čateške toplice že leta 1855 in navajajo, da so v »čateški verbini« domačini »kopali jame v prod ali pesek in se kopali v vroči vodi ter se nato hodili hladit v hladne valove Save«, je danes največje slovensko naravno zdravilišče in drugo največje slovensko turistično središče. Poznavanje zgodbe je omejeno na goste term.

Grad Brežice: 1515 in Vitez »Pes Marko« Tipologija zgodbe: Zgodovinski dogodki, Kulturna dediščina Del krovne zgodbe: voda – NE Zgodba: Kranjskim deželnim stanovom se je ponudil v službo vitez Marko iz Flisa, ki so ga ljudje poimenovali »Pes Marko«, sicer pa je bil znan tudi pod imenom Marko Sittich. Pred leti je bil v Maksimiljanovi vojski proti Benečanom kot poveljnik enega od oddelkov. Sicer pa je bil šef obveščevalne službe za notranjeavstrijske dežele proti Turkom. Kot takega so ga kranjski deželni stanovi dobro poznali. Na Dolenjskem in v Primorju je odigral žalostno vlogo in si tu prislužil tudi nič kaj slavno ime »Pes«. Kot obveščevalec je imel na vse strani dobre zveze, med deželnimi stanovi v Ljubljani nič manj kot med Hrvati. Kranjski deželni stanovi so ga, ko se je 1515 prikazal v Ljubljani, zaprosili, naj med Hrvati preskrbi pomoč proti upornikom. Kot vsi »dobri« vohuni, je tudi Marko iz Klisa nalogo opravil predvsem sebi v prid. Pridobil je hrvaškega bana, da je obljubil pomoč: tokrat ni pretila nikakršna nevarnost s strani Turkov, kmetje na Hrvaškem pa se tudi niso uprli. Tačas pa so kranjski deželni stanovi dobili cesarjevo pismo z zapovedjo, da je treba s kmeti skleniti premirje. Kranjski deželni glavar in vicedom sta zato s tem sporočilom spet poslala Marka iz Klisa v Zagreb, naj ban počaka s svojo vojaško pomočjo. Toda Marko se je bil za časa svojega prvega potovanja na Hrvaško domenil s plemiči za kupčijo z »belim blagom«: ko se je torej zdaj vračal na Hrvaško, je spotoma s svojimi konjeniki nalovil kakih petsto žensk in otrok upornih kmetov, jih odvlekel na Hrvaško in jih tam prodal v Hrvaškem Primorju. Hrvatje pa so vendar že poslali nekaj obljubljene pomoči, ki so jo vodili plemiči, in ki jo je pri Brežicah počakal in sprejel ta Marko iz Klisa. Markovo dejanje, ko je odvedel s seboj kakih 500 žensko in otrok, je kmete do vrha razbesnilo: nazorno jim je povedalo, kakšna usoda jih čaka, če se pobotajo s plemstvom. Zavrelo je med njimi, kakor še nikdar dotlej. Glas je šel po vsej deželi o tem dejanju Marka iz Klisa, kar so nekateri še pretiravali. Razburjenje se ni moglo poleči – dejanje je spominjalo na turške čase. Kaj naj še kmet pričakuje od take gospode? Tako rekoč čez noč – trajalo je komaj dva dni – da se je zbralo nekaj manj kot 10.000 kmetov in so začeli oblegati brežiški grad. Kakor so vedeli povedati okoliški kmetje, se je na brežiški grad zatekel ta »Pes Marko« s svojim bratom in s še nekaterimi tovariši. Mesto je začelo goreti. Nikakršnega pričanja ni, kdo je dal mesto zažgati – govorilo se je, da ga je dal ravno ta Marko iz Klisa, da bi se tako lažje branil pred napadalci. Malo je verjetno, da bi ga zažgali

88 kmetje, razen če so se mestni prebivalci postavili proti njim. Toda v tem primeru je bilo kmetom upornikom predvsem za to, da jim pade v roke osovraženi »pes Marko«. Tudi goreče mesto ni obvarovalo gradu in ljudi, ki so se zatekli vanj. Skoraj 10.000 upornikov je imelo grad tako v kleščah, da se ni bilo moč izvleči. Pa tudi grad ni dolgo kljuboval tej strašni, razbesneli sili. Uporniki so vdrli vanj, zajeli Marka iz Klisa in njegovega brata Štefana, nekega Ludvika Reicnerja in vsaj še 10 hrvaških plemičev ter kakih 50 njihovih oboroženih hlapcev. Zaplenili so tudi vse dragotine, vzeli Marku nekih 375 goldinarjev, ki jih je ta najbrž dobil od Jurišiča za nove ujetnike, ki naj bi jih Marko prignal iz Slovenije. Uporni kmetje so se maščevali za sovje žene in otroke prav po srednjeveško; obglavili so vse plemiče, hlapce potolkli. Nato so v sprevodu nosili s seboj na kole nataknjene glave plemičev. Uporniki so po zavzetju Brežic in brežiškega gradu nadaljevali svoj zmagoslavni pohod, še vedno z na kole nataknjenimi glavami plemičev proti Rajhenburgu in ga zavzeli, nato še nek grad plemiča Janeza Rajhenburškega, na katerem se je spotoma, kakor so izvedeli, mudil ta tako osovraženi Marko iz Klisa. Ko je medtem prišla v Ljubljano znova cesarska komisija in dala po deželi razglasiti cesarjev patent o premirju, je bilo prepozno, da bi bilo moč uporne kmete zaustaviti v njihovem srdu, hkrati o zmagah, ki so jih dosegli z zavzetjem Brežic in ob kaznovanju osovraženih plemičev. Padal je grad za gradom v njihove roke, graščaki se niso več počutili varne v svojih »gnezdih« - umikali so se v mesta pred pobesnelo množico. … (vir: Miško Kranjec (1972): Zimzelen na slovenskih tleh: Kronika kmečkih uporov, str. 106 – 108, zgodba je v krajši obliki predstavljena tudi v Zorec (2009): Najlepše zgodbe s Slovenskih gradov, str. 20 in 21 in v Grafenauer (1962): Kmečki upori na slovenskem, str. 119 - 120). Škaler (1971, str. 5) k zgodbi dodaja: Zgodovinar kranjske Valvasor pa nam o smrti Marka Klisa pripoveduje tako: » Ko so kmetje prebili vse tri zidove gradu, je Marko Klis s šestimi konjeniki zajahal konje, odprl grajska vrata in se hotel v diru prebiti skozi vrste kmetov. Ker pa so bili kmetje prežagali kole, na katerih je slonel dvižni most, se je most podrl in Marko je šestimi jezdeci vred padel v jarek. Tam so ga kmetje z vilami pobili.« Ta zgodba je močno povezana tudi s slovensko nacionalno identiteto. 1515 je bilo namreč leto prve slovenske tiskane besede. Geslo upornikov »le vkup, le vkup, le vkup, le vkup uboga gmajna«, ki se je v obliki tiskanega letaka tedanje dobe ohranile v nemški pesmi vojaških najemnikov.

Grad Mokrice: O vrani v grbu Tipologija zgodbe: Zgodovinski dogodki, Kulturna dediščina Del krovne zgodbe: voda – NE Kratek opis zgodbe V času turških vpadov na Slovensko so se po nabrežju reke Save zadrževale velike jate vran, ki jih je vznemiril konjski topot; seveda so se prestrašeno razbežale, Turki pa so jih streljali s puščicami. S svojim kričečim letom (tudi proti gradu) so opozarjale na bližajočo se nevarnost. Legenda pravi, da je ena izmed vran, ki so jo Turki ustrelili, s puščico v vratu padla na grajsko dvorišče, zato ji je graščak namenil častno mesto v grbu (Discover Brežice, 2016b).

Grad Mokrice: Zgodba o duhu grofice Barbare Tipologija zgodbe: Zgodovinski dogodki, bajke Del krovne zgodbe: voda – NE Zgodba: Druga zgodba gredu Mokrice pripoveduje o nesrečni ljubezni grofice Barbare, ki se je v žalosti vrgla z enega izmed stolpov v globino. Seveda je preminila, njen duh pa naj bi še dolgo taval okrog gradu. Na god svete Barbare naj bi se celo velika turška topovska krogla, ki je bila včasih pred vhodom v grad, gnana z duhom nesrečne Barbare, trikrat zakotalila okrog grajskega vodnjaka (Discover Brežice, 2016b).

Stopar isto zgodbo opiše takole: Šenoa je v Zlatarjevem zlatu pisal o zlovešči ljubezni med okrutno samoborsko gospodarico baronico Klaro in lepim mokriškim gospodarjem Pavlom Gregorijancem, ki mu je baronica zastrupila nevesto.

Ljudsko izročilo ve o Barbari Moscon, roj. Draškovič, ki se je zaradi nesrečnega zakona vrgla z vrha stolpa v globočino. Stara turška železna topovska krogla, ki so jo pred zadnjo vojno hranili na Mokricah, se je potem vsakokrat na dan sv. Barbare, zakleta z duhom nesrečne žene, po trikrat zakotalila okoli dvorišča mokriškega gradu (Stopar, 1986, str. 198).

Grad Pišece: Upor na božični dan Tipologija zgodbe: Zgodovinski dogodki Del krovne zgodbe: voda – NE Ob velikem kmečkem puntu 1573, v katerem so sodelovali tudi pišečki tlačani, grad ni bil prizadet. Drugače je bilo leta 1661 ob uporu domačih podložnikov proti osovraženemu lastniku gradu Hansu Jakobu Mosconu, ki je kmetom nalagal prehuda bremena, obenem so ga pa dolžili, da je kriv za novi deželnoknežji davek. Na božični dan so kmetje zvabili barona na plan in ga pobili, nato pa vdrli v grad in vrgli s stolpa njegovo ženo Elizabeto. Njun sin Johan Baptist se je rešil le po naključju, ker je praznoval božič pri sovji babici v Gradcu. Pozneje se je kmetom bridko maščeval. Pripovedujejo, da jih je bose vpregel v svoj voz, potlej pa z bičem nagnal, da so ga vlekli po strmi poti navkreber (Stopar, 1986, str. 198).

Grad Pišece: 70 let samote Druga zgodba gradu Pišece govori o mladi ženi. Zaradi razprtij so jo vrgli s samotno izbo, kjer je odrezana od sveta preživela dolgih sedemdeset let. Umrla je blodna; nazadnje se je igrala samo še s punčkami (Stopar, 1986, str. 198).

VIRI IN LITERATURA

Bogataj, J. (2008). Strategija spominkov in organizacijsko poslovni model produkcije in distribucije spominkov pod tržno znamko slovenskega turizma. Dostopno na: http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_board%5Catachments_1%5C2009%5CStrategija_spominko v_in_organizacijsko_poslovni_model__7510.pdf, 15. 11. 2016. Discover Brežice (2016a). Discover Brežice. Dostopno na: https://www.discoverbrezice.com/, 15. 11. 2016.

Discover Brežice (2016b). Hotel Golf Grad Mokrice. Dostopno na: https://www.discoverbrezice.com/znamenitosti/gradovi/hotel-golf-grad-mokrice, 15. 11. 2016.

Grafenauer, B. (1962). Kmečki upori na slovenskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Kranjec , M. (1972). Zimzelen na slovenskih tleh: Kronika kmečkih uporov. Ljubljana: Prešernova družba.

Občina Brežice (b. d.). Proračun. Dostopno na: https://www.brezice.si/obcina_brezice/proracun/, 15. 11. 2016.

Občina Podčetrtek (b. d.). Proračun. Dostopno na: http://podcetrtek.eu/proracun-obcine- podcetrtek/

Občina Ptuj (b. d.). Proračuni Mestne občine Ptuj. Dostopno na: http://www.ptuj.si/proracuni-mestne- obcine-ptuj

Škaler, S. (1971). Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 15: Brežice. Maribor: Obzorja.

Zorec, M. (2009). Najlepše zgodbe s slovenskih gradov. Ljubljana: Mladinska knjiga.

ZPTM Brežice (2016). Letno poročilo Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice za leto 2015, ki vsebuje poslovno poročilo in računovodsko poročilo. Interno gradivo.

STRATEGIJA TURIZMA OBČINE BREŽICE 2017–2021

PRILOGA 2: ANALIZA VPRAŠALNIKOV, ANKET IN DELAVNIC Z DELEŽNIKI TER UGOTOVITVE

Brežice, december 2016

Kazalo vsebine

1. ANALIZA SPLETNE ANKETE IN ANKETE NA SEJMU POK ...... 3 2. PODROBNEJŠA ANALIZA UVODNIH VPRAŠALNIKOV ...... 5 3. ANALIZA STANJA NA PODROČJU TRŽENJA ...... 8 3.1. Analiza ugotovitev delavnic in raziskave preko spleta za pripravo usmeritev glede razvoja in oblikovanja turističnih proizvodov ...... 8 3.2. Obstoječe komunikacijske poti za turistično ponudbo občine Brežice ...... 11 3.3. Obstoječe trženjske znamke v občini Brežice ...... 19 4. ANALIZA STANJA PO KAZALCIH TRAJNOSTNEGA RAZVOJA V TURIZMU OBČINE BREŽICE...... 29 5. VPRAŠALNIKI IN INTERVJUJI ...... 35

Kazalo tabel

TABELA 1: OCENA DELEŽNIKOV (PONUDNIKOV) GLEDE STOPNJE ZADOVOLJSTVA Z DOSEDANJIM RAZVOJEM TURISTIČNIH PROIZVODOV (NAJVIŠJA STOPNJA ZADOVOLJSTVA) ...... 8 TABELA 2: OCENA DELEŽNIKOV (PONUDNIKOV) GLEDE STOPNJE ZADOVOLJSTVA Z DOSEDANJIM RAZVOJEM TURISTIČNIH PROIZVODOV (NAJNIŽJA STOPNJA ZADOVOLJSTVA) ...... 8 TABELA 3: TURISTIČNI PROIZVODI OBČINE BREŽICE Z NAJVIŠJIM OCENJENIM POTENCIALOM RAZVOJA PO MNENJU DELEŽNIKOV: ...... 9 TABELA 4: RAZVRSTITEV ZNAMENITOSTI PO VRSTNEM REDU PO POMENU ZA RAZVOJ TURIZMA JE PRIKAZANA V NADALJEVANJU: ...... 10 TABELA 5: PROMOCIJSKI MATERIALI ...... 11 TABELA 6: PREGLED OBSTOJEČIH TRŽENJSKIH ZNAMK ...... 20 TABELA 7: INDIKATORJI TRAJNOSTI EKOLOŠKIH CILJEV OBČINE BREŽICE ...... 29 TABELA 8: INDIKATORJI TRAJNOSTI EKONOMSKIH CILJEV OBČINE BREŽICE ...... 32 TABELA 9: INDIKATORJI TRAJNOSTI DRUŽBENIH IN KULTURNIH CILJEV OBČINE BREŽICE ...... 33

1. ANALIZA SPLETNE ANKETE IN ANKETE NA SEJMU POK Na spletno anketo in anketo na sejmu POK je odgovorilo 227 anketirancev, med njimi 62 % žensk in 38 % moških. V povprečju so odgovarjali mlajši (skoraj tretjina odgovorov prihaja s strani študentov), kar je logična posledica seznanjenosti študentov z anketiranjem v okviru strategije. Več kot polovico so predstavljali zaposleni (oz. samozaposleni), od njih pa jih je bila več kot četrtina zaposlenih v turističnem sektorju. Več kot dve tretjini anketirancev prihajata iz brežiške občine, dobra desetina iz ostalih občin Posavja, dve desetini pa iz manj ali bolj oddaljenih občin Slovenije.

Skoraj dve tretjini vprašanih menita, da so Brežice turistična občina, 20 % pa se ne more opredeliti med da oziroma ne. Skoraj polovica jih stanje v turizmu ocenjuje kot dobro, slaba tretjina z »niti- niti«, in okoli 15 % slabo. Več kot polovica ljudi rada vidi turiste v svojem kraju, dodatna tretjina celo zelo rada. Dobra polovica (skoraj 57 %) jih meni, da naj se občina na področju turizma razvija v sodelovanju z regijo Posavje, dodatni dve desetini preferirata razvoj s sosednjimi občinami (predpostavljamo, da posavskimi), slaba desetina predlaga čezmejno povezovanje, le malce manj pa jih stavi na samostojen razvoj. Več kot 85 % vprašanih meni, da je turistov v občini premalo, večina ostalih pa, da jih je ravno prav.

Možnost izbire dveh najpomembnejših gospodarskih panog v občini je daleč na prvo mesto postavila turizem, na katerega stavi več kot 70 % vprašanih, na drugo mestu je več kot tretjina vprašanih postavila podjetništvo, le nekaj manj kmetijstvo. Industrija, obrt in trgovina zajemajo vsaka le okoli desetine odgovorov.

Med tremi besedami, ki najbolje opisujejo občino se največkrat pojavijo Terme Čatež in sinonimi, ki pa vključujejo tudi ostale termalne vsebine (terme, termalna voda, kopališče, Čatež, bazeni, hoteli). Na drugem mestu se s približno enako pogostostjo pojavljajo elementi narave (zeleno, naravno, raznoliko, rodovitno, podeželje, Sava, Krka, Jovsi) in kulture (grad, zgodovina, repnice, vodovodni stolp). Kot tretje bi izpostavili besede, ki sodijo v področje enogastronomije (vino, vinogradništvo, kulinarika).

Med petimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi z najboljšim potencialom za turistični razvoj se največkrat pojavlja grad Brežice z Viteško dvorano, na drugem mestu je vodovodni stolp, za njim staro mestno jedro in grad Mokrice, skoraj polovica vprašanih stavi tudi na repnice. Naravne znamenitosti se pojavljajo redko, še največkrat sotočje Save in Krke ter Jovsi. Ostale znamenitosti, tako naravne kot kulturne, so bistveno manj zastopane med odgovori.

Med tremi vrstami turizma z največjim potencialom so anketiranci največkrat izpostavili zdraviliški in vinski turizem, nadalje pa izletništvo in kolesarjenje, turizem na in ob vodi ter turizem na kmetijah. Precej nizek odstotek odgovorov sta prejela festivalski in kulinarični turizem (zgolj okoli 10 %).

Kot najboljši gostinski ponudnik je na prvem mestu izpostavljena Ošterija Debeluh, na drugem mestu Splavar in na tretjem penzion Les. Ostali ponudniki so dobili precej manj glasov. Zaradi precejšnjega deleža študentov, ki so izpolnili anketo, je veliko glasov dobila Gostilna Racman, ki edina ponuja ponudbo na študentske bone.

Med ponudniki namestitev so anketiranci v prvi vrsti kot najboljšega izpostavili Terme Čatež, sledijo Terme Paradiso Dobova in Hotel Splavar. Med ostalimi ponudniki se na seznamu pojavijo še MC hostel Brežice, Penzion Les in Turistična kmetija pri Martinovih.

Med tremi najbolj inovativnimi produkti se največkrat pojavljajo aktivne oblike turizma in njihovi ponudniki, v prvi vrsti povezani z vodo (supanje, wakeboarding, veslanje in ostali športi na reki Krki), za njimi repnice kot izrazita posebnost, nato festival BMM z vsemi aktivnostmi, omenjena je tudi

ponudba Term Čatež, Posavskega muzeja, Mokric … Izpostaviti velja, da se med inovativnimi izrazito pojavljajo aktivnosti, vezane na naravne danosti, ki so največkrat tudi športnega (adrenalinskega, rekreacijskega) značaja.

Anketiranci so ocenjevali tudi stopnjo zadovoljstva s ponudbo posameznih vrst turizma v občini. Prav pri vseh vrstah je zaznati tendenco k zadovoljstvu (povprečna vrednost je pravzaprav vsepovsod višja od 3 na 5-stopenjski lestvici). V večini primerov je največ vprašanih izbralo vrednost 4, ki pomeni, da so zadovoljni. Veliko se jih je izrazilo tudi s številko 3 (niti-niti), sicer pa sta kategorija 1 in 2 precej bolj množično zastopani kot kategorija 5, ki izraža veliko zadovoljstvo. Najbolj zadovoljni so anketiranci z zdraviliškim turizmom (3,84), sledi dediščina (3,43; verjetno predvsem po zaslugi Posavskega muzeja Brežice), festivali (3,32), kmetije (3,26), kulinarika (3,14), izletništvo in kolesarjenje ter poslovno-kongresni turizem (3,03) in kot najnižje ocenjena oblika – mestni turizem (2,94).

Med turističnimi trženjskimi znamkami, ki najbolje predstavljajo občino Brežice, je na prvem mestu znamka Terme Čatež, ki je dobila z naskokom najvišjo povprečno oceno (3,8 na 5-stopenjski lestvici). Sledi znamka občina Brežice (3,4), Discover Brežice pa so anketiranci ocenili povprečno s 3,3. Najslabše je ocenjena znamka Posavje, polno priložnosti (3,0).

Zgodbe naj bi bile med turisti relativno slabo prepoznane, še najbolj med njimi izmišljena pripovedka o Škratu Čatežu (3,1 na 5-stopenjski lestvici), sledi ji zgodba o Matiji Gubcu in kmečkem uporu. Ostale zgodbe so poznane še bistveno slabše. Zelo veliko vprašanih meni, da bi bilo najbolje v turizmu unovčiti zgodbo o vodi (termalnih izvirih, sotočju, vodnih športih), podobno je tudi mnenje o gradovih in vinu – torej o treh značilnostih, ki so bogatile promocijo občine že do sedaj. Prav tako so vprašani izpostavili še precej zanimivih detajlov, ki bi lahko popestrili občinsko turistično ponudbo.

2. PODROBNEJŠA ANALIZA UVODNIH VPRAŠALNIKOV

Predstavnikom vseh treh stebrov turizma (javnemu, zasebnemu in civilnemu) v občini Brežice smo v drugi dekadi septembra poslali obsežne vprašalnike, s katerimi smo želeli preveriti njihovo mnenje o lokalnem turizmu. Vprašalnik je bil razdeljen na več področij, ki so obravnavala različne vidike turizma.

Deležniki so imeli na voljo približno 14 dni časa, da so odgovorili na vprašanja in vprašalnike vrnili. Odzvalo se jih je 17, vseh poslanih pa je bilo preko 100. Nekaj vrnjenih vprašalnikov je bilo pomanjkljivo izpolnjenih.

Stanje, pomen in organiziranost turizma

Vseh 17 anketirancev je stanje turizma v občini Brežice ocenilo z oceno 3 ali 4, skupna ocena pa znaša 3,6. Najbolje stanje ocenjujejo zasebniki (3,7), najslabše pa javni sektor (3,3). Večina (65 %) jih meni, da je turizem občinska prioriteta, od tega zgolj dobra polovica zasebnikov. Tudi pri oceni organiziranosti so bili deležniki zelo enotni, saj se kar 13-krat ponovi število 3, ostali so organiziranost turizma ocenili s 4. Zopet so najvišjo oceno podali zasebniki – 3,3, najnižjo pa predstavniki javnega sektorja (3,0). Skupna ocena znaša 3,3. Med ključnimi pomanjkljivostmi v organiziranosti turizma vidijo nepovezanost ponudnikov med seboj in nepovezanost velikih turističnih subjektov (v prvi vrsti Term Čatež) z malimi ponudniki. Pogrešajo odgovorno institucijo, ki bi energijo usmerjala na pravo mesto. Na seznamu za ocenjevanje pomembnosti institucij pri različnih vlogah v turizmu so kot najpomembnejši na vseh področjih izpostavili ZPTM, precej visoko tudi Občino, Občinsko turistično zvezo in Regionalno razvojno agencijo. Med drugimi institucijami, pomembnimi za razvoj brežiškega turizma, ločeno izpostavljajo še pomen turističnih društev, Zavoda za šport, agencije Posavc in Fakultete za turizem. Vsi svoje sodelovanje z navedenimi institucijami ocenjujejo kot dobro oz. celo zelo dobro in odlično. Večina jih meni, da Občina za razvoj turizma namenja malo sredstev, celo premalo. Skupna ocena je nižja kot 2 (na 5-stopenjski lestvici). Javni sektor ocenjuje primernost višine sredstev z 2,3, zasebniki zgolj z 1,9.

Turizem in izzivi, problemi

Kot absolutno prioritetni razvojni izziv je bilo izpostavljeno sodelovanje oz. povezovanje ponudnikov. Med ostalimi izzivi je večkrat omenjena še skupna promocija, izobraževanje deležnikov in pomoč, nakazuje se tudi želja po konkretnem strateškem premisleku in temu sledečem enotnem delovanju. Med ključnimi potenciali so izpostavljeni ponudba največjih ponudnikov in njihovo povezovanje z okoljem, kot drugo pa naravni viri (na prvem mestu voda) in oblike turizma, ki so vezane nanje. Kot problemi se izpostavljajo nepovezanost ponudnikov (tudi njihova nestrokovnost; oboje izvira iz slabe komunikacije) in ponudbe, slaba infrastruktura, pomanjkanje promocije, odsotnost vizije in strateškega delovanja. Velika večina vprašanih ne pozna nobenega dokumenta, ki je vezan na turizem v občini (niti občinske niti regionalne strategije, prav tako ne projektov, vezanih na turizem). Kot trije glavni elementi turistične ponudbe se daleč pred vsemi izpostavljajo Terme Čatež, Terme Paradiso in grad Brežice s Posavskim muzejem. Ostali elementi so omenjeni zgolj redko (repnice npr. 3x). Med ključnimi zaviralci so izpostavljeni nepovezanost (neorganiziranost), neurejeno okolje (infrastruktura), ozki interesi (povezani z birokracijo in politiko) ter skromno financiranje. Manj kot polovica jih »pozna« občinske načrte na področju razvoja turizma – večina izpostavlja na tem mestu vodni/obvodni turizem (šport, rekreacija), vezan predvsem na nove objekte ob Savi. Med ključnimi cilji za prihodnjih 5 let večina izpostavlja povezavo 5

in izobraževanje ponudnikov, ureditev in dopolnitev infrastrukture (predvsem kolesarske steze in pešpoti) ter skupno promocijo in trženje destinacije.

Primarna turistična ponudba

Kot najpomembnejša naravna vrednota je izpostavljena voda (termalna voda in reke), prav tako tudi z njo povezane lokacije (Jovsi, sotočje, bajerji). Veliko jih kot pomembno prepozna tudi tipiko izgleda domače pokrajine z razgibanim površjem: vinorodnimi griči in gozdnatimi hribi. Med kulturno-zgodovinsko dediščino so absolutno na prvem mestu gradovi, sledi staro mestno jedro z znamenitostmi (vodovodni stolp, most), redkeje pa se omenjajo arheološka najdišča, repnice, prireditve (fašjenk) itn.

Sekundarna turistična ponudba

Kot najpomembnejši turistični ponudnik so skoraj brez izjeme izpostavljene Terme Čatež, sledijo jim Terme Paradiso Dobova, za njima pa se pojavljajo Posavski muzej Brežice, hostel Brežice in grad Mokrice. Kot zadnji med 5 izpostavljenimi se pojavljajo repnice, gostilne (Les ter Splavar) in kmečki turizmi. Pri gostinskih ponudnikih ni enotnega mnenja o najboljšemu – na prvem mestu se sicer največkrat pojavijo Terme Čatež (brez omembe specifične restavracije). Na seznamu jim sledijo Gostilna Les, Ošterija Debeluh, restavracija v sklopu Term Paradiso, Splavar, nato še Šekoranja in nekateri ostali ponudniki. Turistične agencije so redke in neprepoznavne. Izpostavljene so ZPTM, Integral Brežice, Posavc in Laguna tours. Pri najboljših ponudnikih nastanitev dvoma ni: primat Term Čatež, za njimi Terme Paradiso, v nadaljevanju pa se (večkrat) izpostavljajo Pension Les, MC hostel, Hotel Splavar, Hotel Čateški dvorec, Vila Istenič, grad Mokrice, Vintage Vila … Tematske poti so slabo prepoznane, še najbolj med njimi Čateževa energijska pešpot na Šentvid, sledijo poti med vinogradi in sadovnjaki občine (v Sromljah, Artičah, na Bizeljskem). Prepoznani sta tudi Koščeva pot v Jovse in Brežiška planinska pot. Enaki odgovori se pojavljajo tudi pri vprašanju o pohodniških poteh. Podobno slabo je poznavanje kolesarskih poti, ki jih poznajo le tisti, ki jih aktivno promovirajo. V splošnem pa so poleg nekaj tematskih z vabljivimi imeni (Orlovska tura, Skrivnost rjavorumenega peska …) prepoznane še Brežiška kolesarska pot, Pot po deželi cvička ter kolesarska povezava ob Savi (Radeče-Sevnica-Krško-Brežice). Anketiranci izpostavljajo precej inovativnih produktov: First wake park, SUP Čatež, FKK v Termah Paradiso, Vintage Vila, električna kolesa v Sromljah, cabrio bus, repnice, razstava Castles, brežiški festivali itn. Najpomembnejšega bi težko izpostavili. Skoraj vsi so mnenja, da bi občina lahko sprejela več turistov (in enodnevnih obiskovalcev), saj je potencialov (sploh izven sezone) še veliko. Mnenja in ocene o razvitosti poslovnega turizma so precej različne, skupna ocena pa je nižja od 3 (na 5-stopenjski lestvici). Kot vodilni na tem področju so izpostavljene Terme Čatež, anketiranci pa vidijo tudi priložnost razvoja pri manjših ponudnikih in v okviru prostorov, s katerimi upravlja ZPTM Brežice (hostel, MC). Elementi trajnostnega turizma niso prepoznani, so pa nekateri anketiranci izpostavili potrebne premike v tej smeri. Pri komentarju infrastrukture so se (zaradi nenamerne sugestije v vprašanju) anketiranci osredotočili na stanje športnih objektov, ki ga ocenjujejo kot relativno dobro. Pri najpomembnejših dogodkih ni dvoma: Brežice, moje mesto (BMM). Sledita Fašjenk, Seviqc, sejmi in mestna promenada, prireditve zabavnega (Martinovanje) in športnega značaja. Pri največji posebnosti za turiste je več odgovorov; prevladujejo grad Brežice z muzejem, repnice, vodovodni stolp, tudi atrakcije v Termah Čatež. Ostale posebnosti se pojavljajo posamezno. Velika večina meni, da je občina dobro dostopna za turiste, manjkajo pa povezave znotraj občine.

Trženjski vidik

O prepoznavnosti občine so mnenja deljena, večina pa se strinja, da je občina relativno dobro prepoznavana, a dodaja, da predvsem po Termah Čatež in nekaterih posameznikih, zadeve pa bi lahko bile na tem področju boljše. Anketiranci si v glavnem želijo, da bi jih turisti videli kot prijazno, urejeno, zeleno, aktivno in gostoljubno destinacijo. Največ bi si jih želelo razvoj, kakršnega imata Ljubljana in Podčetrtek, pojavlja pa se še veliko drugih mest/destinacij. Izpostavljene turistične publikacije so prepoznane, zadovoljstvo z njimi pa je precej visoko (okoli 4 na 5-stopenjski lestvici) – najbolj z novo izdanim katalogom, malce manj s karticami in plakati. Distribucijske kanale trženja anketiranci poznajo, še najmanj »tam tam oglasne deske« in novičarske spletne portale, slabše sta poznana tudi Instagram in Airbnb. Podobno je z uporabo teh kanalov: opazno je logično večje poznavanje kot uporaba, izpostavljeni nepoznani pa so tudi najmanj uporabljani. Največji potencial pripisujejo novejšim oblikam spletnih orodij in aplikacij, pa tudi spletnim stranem, jumbo plakatom in obcestnim tablam. Trženjska znamka Discover Brežice je prepoznana in visoko ocenjena (povprečno več kot 4 na 5-stopenjski lestvici), najvišje celo med zasebniki. Komentarji dodajajo predlog večje navezave na znamko Terme Čatež in ponoven premislek in preoblikovanje predvsem regijske znamke in zgodbe. Ocena povezovanja občine z drugimi na področju razvoja turizma je dokaj skromna (2,7 na 5-stopenjski lestvici), vidijo pa na področju povezovanja anketiranci veliko možnosti in priložnosti (tako na ravni občin kot regije), predvsem pri pripravi novih produktov, organizacij dogodkov itn. Trenutno povezovanje ponudnikov ocenjujejo kot slabo (ocena 2 od 5). Predlagajo, da bi se povezali pri produktih in predvsem trženju, predstavitvah na sejmih. Po mnenju anketirancev je glavni motiv za večdnevni obisk ponudba, vezana na Terme Čatež, izpostavljajo še naravo in raznoliko ponudbo. Motivi naj bi bili pri enodnevnih obiskovalcih rahlo drugačni in predvsem vezani raznoliko ponudbo (pestre možnosti na temelju naravnih in kulturnih danosti), še vedno pa so motiv tudi atrakcije v Termah Čatež. Med najboljšimi zgodbami v občini največkrat izpostavijo Posavski muzej Brežice, za njim še repnice. Pri dobrih zgodbah v Sloveniji so odgovori skopi, dvakrat se pojavi edinole Postojnska jama. Izpostaviti velja povsem deljeno mnenje o občini Brežice kot destinaciji množičnega turizma.

3. ANALIZA STANJA NA PODROČJU TRŽENJA

3.1. Analiza ugotovitev delavnic in raziskave preko spleta za pripravo usmeritev glede razvoja in oblikovanja turističnih proizvodov

Pri pripravi strategije za novo razvojno obdobje se je deležnike skozi različne oblike sodelovanja (delavnice, metode spraševanja preko spletnih in pisnih vprašalnikov) spodbujalo, da podajo svojo oceno glede zadovoljstva z obstoječim razvojem turističnih proizvodov ter navedejo tudi predloge oz. potenciale za razvoj. Na strateški delavnici s ponudniki, civilno družbo in predstavniki javnih ustanov se je ocenila stopnja zadovoljstva (na lestvici od 1 do 5) z glavnimi turističnimi proizvodi občine Brežice in podali oceno možnosti razvoja teh proizvodov. V kvantitativni raziskavi preko spleta pa je široka skupina deležnikov ocenjevala potencial razvoja znamenitosti občine in ocenila njihov potencial razvoja.

V nadaljevanju so prikazani in pojasnjeni rezultati omenjenih raziskav glede zadovoljstva deležnikov z obstoječim razvojem turističnih proizvodov. Posebej so opredeljeni turistični proizvodi iz najvišjimi stopnjami zadovoljstva, ločeno pa tisti proizvodi, ki beležijo najnižje stopnje zadovoljstva z obstoječim razvojem.

Tabela 1: Ocena deležnikov (ponudnikov) glede stopnje zadovoljstva z dosedanjim razvojem turističnih proizvodov (najvišja stopnja zadovoljstva)

Turistični proizvodi z najvišjimi stopnjami Skupna povprečna zadovoljstva glede dosedanjega razvoja ocena Termalni vodni park Term Paradiso 4,5 Termalna riviera Terme Čatež 3,9 Repnica Najger 3,6 Festival Brežice moje Mesto 3,6 Brežiška planinska pot 3,4 Doživite gradove Posavja 3,3 Kolesarske poti (Skrivnosti rjavorumenega peska, Potep po deželi cvička, Orlovska tura,…) 3,1 Sromeljska pot vina in sonca 3,0

Tabela 2: Ocena deležnikov (ponudnikov) glede stopnje zadovoljstva z dosedanjim razvojem turističnih proizvodov (najnižja stopnja zadovoljstva)

Turistični proizvodi z najnižjimi stopnjami Skupna povprečna zadovoljstva ocena Kulinarični potep s pridihom kulturnega 2,5 Vodna učna pot Gabernica 2,5 Doživite občino Brežice 2,6 Pravljični sprehod skozi Brežice (veveričji škrat Gvido) 2,6 Vinoteka posavskih vin v mestni hiši 2,7 Gozdna učna pot Pišece 2,8

Deležniki so višje od povprečja ocenili razvoj termalnih vodnih parkov, repnic, festivala Brežice moje mesto, proizvod Doživite gradove Posavja, visoko zadovoljni pa so tudi s proizvodi pohodništva in kolesarstva. Med proizvodi, ki so jih deležniki ocenili z najnižjimi stopnjami zadovoljstva so sprehodi in učne in gozdne poti (Vodna učna pot Gabernica, Gozdna učna pot Pišece, Pravljični sprehod skozi Brežice), Kulinarični potep s pridihom kulturnega in vinoteka posavskih vin v mestni hiši.

Izbira turističnih proizvodov, ki predstavljajo potencial in hkrati temelj razvoja turistične ponudbe občine, mora biti v tesni povezavi z odločitvijo glede razvoja posameznih vrst turizma. Na strateški delavnici so ponudniki ocenili stopnjo zadovoljstva (na lestvici od 1 do 5) z glavnimi turističnimi proizvodi občine Brežice, podali pa so tudi zelo jasno oceno razvojnega potenciala obstoječih turističnih proizvodov. V kvantitativni raziskavi preko spleta je široka skupina deležnikov prav tako ocenjevala potencial razvoja turističnih proizvodov, analiza njihovih mnenj pa je podala skupno povprečno oceno potenciala razvoja teh znamenitosti. V nadaljevanju so prikazani in pojasnjeni rezultati omenjenih raziskav in podane usmeritve glede smeri razvoja turističnih proizvodov občine Brežice za prihodnje razvojno obdobje.

Tabela 3: Turistični proizvodi občine Brežice z najvišjim ocenjenim potencialom razvoja po mnenju deležnikov:

Turistični proizvodi z najvišjim ocenjenim potencialom Skupna povprečna razvoja po mnenju deležnikov ocena

Termalni vodni park Term Paradiso 4,7 Festival Brežice moje Mesto 4,6 Termalna riviera Terme Čatež 4,4 Doživite gradove Posavja 4,4 Repnica Najger 4,3 Kulinarični potep s pridihom kulturnega 4,3 Vinoteka posavskih vin v mestni hiši 4,3 Kolesarske poti (Skrivnosti rjavorumenega peska, Potep po deželi cvička, Orlovska tura,…) 4,2 Brežiška planinska pot 4,2 Doživite občino Brežice 4,1 Sromeljska pot vina in sonca 4,0 Pravljični sprehod skozi Brežice (veveričji škrat Gvido) 3,6 Gozdna učna pot Pišece 3,4 Vodna učna pot Gabernica 2,9

Izmerjen je bil tudi razkorak med stopnjo zadovoljstva in potencialom razvoja posameznih proizvodov. Deležniki so ocenili, da imajo glede na obstoječe stanje največji neizkoriščen potencial naslednji proizvodi: - Gradovi Posavja - Kolesarske in pohodniške poti - Kulinarični potepi in programi - Festivali in dogodki

Za ostale tri (z vidika zadovoljstva z razvojem) turistične proizvode (Termalni vodni park Term Paradiso, Termalna Riviera Terme Čatež, Repnice Najger) deležniki ocenjujejo, da je možnost nadaljnjega razvoja zmernejša.

Poleg že oblikovanih turističnih proizvodov, je pomembno oceniti z vidika potenciala razvoja turizma tudi znamenitosti, ki jih turizem vključuje v oblikovanje turističnih programov in so zato v neločljivi povezavi z odločitvijo glede prihodnjega razvoja turističnih proizvodov.

Širša javnost je ocenjevala potencial najbolj vidnih znamenitosti občine Brežice in podala oceno glede stopnje potenciala, ki ga te znamenitosti predstavljajo za bodoči i razvoj turizma v občini.

Tabela 4: Razvrstitev znamenitosti po vrstnem redu po pomenu za razvoj turizma je prikazana v nadaljevanju:

Znamenitosti z najvišjim potencialom razvoja turizma 1 Grad Brežice in Viteška dvorana 2 Staro mestno jedro Brežic 3 Grad Mokrice 4 Vodovodni stolp 5 Repnice 6 Posavski muzej Brežice 7 Brzice na Savi in Krki 8 Sotočje Save in Krke 9 Mokrišče Jovsi 10 Ajdovska jama 11 Most čez Savo in Krko 12 Brod na Mostecu 13 Najdebelejši hrast dob 14 Izvir Gabernice z jamo Duplo 15 Gnezdišče ptiča čebelarja

3.2. Obstoječe komunikacijske poti za turistično ponudbo občine Brežice

Občina Brežice ima naslednje komunikacijske poti za namen turistične promocije: - turistična brošura Brežice, - mini kartice, - karta turistične ponudbe Občine Brežice, - letak Discover Brežice, - brošure o specifični turistični ponudbi, - brošura Kolesarski vodič, - zloženke o pešpoteh, - letaki o aktualnih dogodkih, - zloženka napovednik mesečnih aktualnih dogodkov, - zloženke in brošure posameznih turističnih ponudnikov, - obcestne table, - promocijske table, - youtube kanal Discover Brežice, - facebook profil Discover Brežice, - instagram Discover Brežice, - tripAdvisor, - promocijski nastopi.

V nadaljevanju so nanizani vsi promocijski materiali.

Tabela 5: Promocijski materiali

KOMUNIKACIJSKA OPIS NAMEN POT Turistična brošura A4 format, 75 strani, Turistom Brežice barvni tisk, vsebuje podati zemljevide občine in informacije o mesta Brežice, praktične občini ter informacije, splošno o njenih Brežicah in zgodovini, turistični znamenitosti, dogodki, ponudbi. športne aktivnosti, gastronomija, prenočišča. V različnih jezikih (slo, hr, ang, it, nem, občasno rus) – različni jeziki veljajo za vse tiskane publikacije. Najnovejši promocijski material, vendar pa med vsemi naštetimi in obravnavanimi publikacijami ni enotnega dizajna, ni enotne uporabe logotipov.

Mini kartice Format vizitke 56 različnih Povezovanje okoliških ponudnikov, ki so ponudnikov in postavljene na stojalo. informiranje Kartice imajo kontaktne turistov o podatke, fotografije in ponudbi. kratek opis.

Karta turistične Zloženka zemljevida Občine Brežice in Turista ponudbe Občine mesta Brežice. Označene turistične poti opremiti s Brežice z opisi. Našteti turistični ponudniki. podrobnimi informacijami

o turističnih poteh ter možnostih različne ponudbe.

Letak Discover A4 format, enostranski Skupni letak Brežice letak, barvni tisk, kratek ZPTM in Term pregled turistične čatež o ponudbe. Kontaktni možnostih podatki od ZPTM. turističnega udejstvovanja

v občini.

Brošure o specifični A5 format brošur o mestnih Podrobnejši turistični ponudbi spomenikih ter o ponudbi opis vsebine za vin. zainteresirane (mestni

spomeniki). Katalog lokalno pridelanih vin in kontaktni podatki vinogradnikov.

Brošura Kolesarski A5 format brošure o Podroben opis vodič kolesarskih poteh ter kolesarskih možnostih najema, servisa poti. in prodaje koles.

Zloženke o pešpoteh Polovica A5 Podroben opis formata, barvne pešpoti in zloženke s kontakti za podrobnimi opisi informacije. pešpoti (Energijska pešpot Čatež, Pot ob Sotli, Vidova pot, Pravljična pot skozi Brežice).

Letaki o aktualnih A5 format letaka, informacije o Informiranje o dogodkih koncertih, Evropski teden dogodku. mobilnosti.

Zloženka napovednik Zgibanka o mesečnih dogodkih, ki Informiranje o mesečnih aktualnih jih pripravlja ZPTM. mesečnih dogodkov dogodkih.

Zloženke in brošure Različnih formatov in oblik. Vsebina je sestavljena iz informacij o Ozaveščanje posameznih dejavnostih Term Čatež in Paradiso, lokalnih kulinaričnih ponudnikih turistov o turističnih (pivoteka, čokoladnica, vinarstvo, sirarstvo), ekoloških kmetijah, ponudbi ponudnikov kostanjeviški jami (ta je iz druge občine), razstava maket gradov, posavski lokalnih muzej, mikro destinacija Gadova peč. ponudnikov.

Obcestne table Obcestne table ob vpadnicah v Občino Brežice. Table – smerokazi za Obvestilo posamezno turistično ponudbo. turistom, da so prišli v Občino Brežice (obcestne table). Usmerjanje k turistični ponudbi.

Promocijske table Promocijske table na stebrih pod avtocesto pred vstopom v mesto Hitra Brežice. predstavitev turistične ponudbe v občini.

Youtube kanal https://www.youtube.com/channel/UCme5rWQzRe2mOXOOYzN2CbQ Discover Brežice V angleškem jeziku s predstavitvijo: Welcome to Brežice, the town,

where you always feel like home. Greenery at the confluence of the Sava and Krka, thermal springs, vineyards and rich architectural heritage – this is why Brežice is known to many as the place where different worlds come together.

Na dan 22. 9. 2016 naložen le en video: 4 in pol-minutni video 24. Moto srečanje Velike Malence-Brežice, 108 ogledov.

Facebook stran Redno ažurirana stran z objavami (na tem FB profilu celo več videov kot Discover Brežice na Youtube kanalu), kontakt TIC Čatež ob Savi, 3825 total page likes, 19 review-jev s povprečno oceno 4,9.

Instagram Discover Na dan 22. 9. 2016 ima 86 objav in 592 sledilcev. Brežice

TripAdvisor Ponuja ocene 6 namestitev, 3 znamenitosti/aktivnosti in 15 restavracij v Brežicah.

Promocijski nastopi Promocijska stojnica lokalne turistične ponudbe na prireditvi ‘Brežice, 18

moje mesto’, vsak vikend v juliju in avgustu v okviru Čateškega poletja, prireditev Čateška noč, Poletje v mestu in Mestna promenada, Unika tržnica, Sprejem bikersov v Mladinskem centru Brežice, sejem POK. Sejmi: Turizem in prosti čas 2015, Natour Alpe Adria 2016, Turistični sejem Beograd 2016, SIW 2016, Dnevi slovenskega turizma v Zagrebu 2016, predstavitev v sklopu stojnice GIZ na sejmih v tujini.

3.3. Obstoječe trženjske znamke v občini Brežice

Občina Brežice ima naslednje blagovne znamke: - DESTINACIJA BREŽICE – Discover Brežice, - TURISTIČNI SUBJEKTI – Terme Čatež, - TURISTIČNI SUBJEKTI – Terme Paradiso, - TURISTIČNI SUBJEKTI – Penine Istenič, - KULTURNO TURISTIČNI PONUDNIK – Posavski muzej Brežice, - DOGODKI – Brežice moje mesto, - DOGODKI – Seviqc Brežice.

Tabela 6: Pregled obstoječih trženjskih znamk

IME BLAGOVNE Discover Brežice ZNAMKE Zeleni svet ob sotočju Save in Krke, termalni izviri, vinogradi in bogata arhitekturna dediščina – Brežicam mnogi z razlogom pravijo kar kraj, kjer se stikajo različni svetovi. Občina Brežice ima odlično geostrateško lego in odlične naravne danosti, kar je osnovni pogoj za razvoj turizma. Brežice so že stoletja staro stičišče osrednjih in južno evropskih poti. Bližina hrvaške prestolnice in dobre prometne povezave s Hrvaško pomenijo vrata Slovenije proti Balkanu. Mesto Brežice: • Stari del mesta s prenovljeno glavno ulico kot zgodovinski biser arhitekture. • Brežiški grad, mogočen z obzidjem, muzej z bogatimi zbirkami kulturne dediščine Posavja, čudovita viteška dvorana z dogodke in poroke. • Vodovodni stolp - v centru mesta, simbol občine. • Stari most čez Savo in Krko, posebnost, prizorišče številnih tujih filmov.

OPIS BLAGOVNE Znamenitosti: ZNAMKE • Vinarstvo s stoletno tradicijo, svetovno znani vinarji, vrhunska vina. • Repnice – del vinarske tradicije, peščene luknje so avtohtona naravna, zgodovinska, etnološka in kulturna dediščina območja, vonj po preteklosti. • Krka- čolnarjenje, skriti svet na obrežju reke, ribolov. • Mednarodni festival stare glasbe in oživljanje starih kmečkih običajev. • Brežice moje mesto – festival sodobne glasbe. • Kolesarjenje po Brežiški kolesarski poti, med griči s sadovnjaki in vinogradi (Bizeljsko-sremiška vinska turistična cesta in Podgorjanska vinska cesta). • Jovsi, naravni rezervat, del Nature 2000, neokrnjena narava. • Termalni in sprostitveni turizem – Čateške toplice so srce termalnega turizma, na voljo so zdravstvene, sprostitvene in wellnes storitve, poleti kopanje v bližnjih rekah, v termah Paradiso v Dobovi ali Klunovih toplicah. • Majhno mesto z velikim srcem. • Stičišče različnih svetov. • Dobrodošli v Posavju, kjer se stikajo svetovi! • Privlačna kombinacija vina, glasbe in rekreacije. • Kjer se naužiješ lepot in si nasitiš duha. OBLJUBA • Nepozaben mozaik naravnih in kulturnih znamenitosti. • Trenutki minejo, a nepozabni spomini ostanejo. • Kjer se vedno počutite dobrodošli. • Pestra izbira nastanitev za vse okuse. • Ko zadiši po pristnem domačem. • Številne aktivnosti na prostem in zabava v mestu. • Bogati izviri termalne vode. POZICIONIRANJE • Terme Čatež – največji termalni kompleks v državi in eno izmed najbolj prepoznavnih evropskih termalnih središč.

• Pestre možnosti oddiha, sprostitve in wellness razvajanja. • Prijazne domačije in vinotoči, ki goste vedno sprejmejo odprtih rok ter poskrbijo, da se okrepčajo z domačimi dobrotami in odličnim vinom. • Bizeljske repnice, posebnosti tega področja, ki navdušijo s prijaznostjo domačinov in odlično ponudbo vin. • Zibelka cvička – Gadova peč. • Odlična geostrateška lega – bližina hrvaške prestolnice in dobre prometne povezave s Hrvaško približajo blagovno znamko Brežic proti Balkanu. • Navdih preteklosti, ki prevzame in navduši. • Neokrnjena narava poskrbi za umirjenost ter umik od vrveža. • Za aktivne goste je poskrbljeno (vodni športi, kolesarjenje, pohodništvo). • Zabave v vseh letnih časih ne manjka (koncerti, prireditve in kulturni dogodki). OSEBNOST IN • Potep po občini Brežice ponuja edinstveno gastronomsko doživetje. ASOCIACIJE • V občini so doma prijazni in gostoljubni ljudje. • Za udobje in dobro počutje bo zagotovo poskrbljeno.

Znane osebnosti: pevka Nuša Derenda, atlet Primož Kozmus, jezikoslovec Jože Toporišič.

VIZUALNA PODOBA

IME BLAGOVNE Terme Čatež ZNAMKE Terme Čatež d.d. so največje slovensko naravno zdravilišče. Pestrost in veliko število turističnih produktov uvršča Terme Čatež med najprivlačnejše turistične destinacije v Evropi. Na treh lokacijah – v Čatežu, Mokricah in Kopru – ponujajo gostom možnost OPIS BLAGOVNE izbire kakovostnega preživljanja prostega časa z nastanitvijo v hotelih (1550 ZNAMKE ležišč), počitniških apartmajih (450 objektov) in v kampu (450 enot). Na obrobju kampa, v Gusarskem zalivu, ponujajo počitnikovanje v 20-ih plavajočih hišicah na jezeru ter v Indijanski vasi s 25-imi šotori. Poleg tega v njihove dejavnosti sodi tudi ponudba sladic in pekovskih izdelkov, proizvodnja ter prodaja vrtnin in cvetja. • »Naj kopališče 2015« – letno sodelujejo v akcijah ocenjevanja kopališč. • Naj kamp in naj doživljajski kamp – letno sodelujejo v akcijah spletnega portala www.avtokampi.si. • Najboljši kamp v Sloveniji – pridobivajo priznanja nemškega OBLJUBA avtomobilskega združenja ADAC in nizozemskega avtokluba ANWB. • "Best Thermal Spa in Slovenia 2015" – sodelujejo pri ocenjevanju vodiča "In your Pocket". • Eni najbolje ocenjenih tipov namestitev v 2015 – ocene glede na vodilni evropski portal Holiday Check. • So turistična destinacija za 365 dni v letu. • Sledijo novim trendom na svetovnem turističnem trgu. POZICIONIRANJE • Vlagajo v nove naložbe za korak pred domačo in tujo konkurenco. • Visoka stopnja znanja in obvladovanja notranjih procesov.

• Izbira ustreznih strateških partnerjev. • Vodilni položaj v panogi v regiji (market leader). • Usmeritev v projekte z visoko dodano vrednostjo. • Udejanjanje načel trajnostnega razvoja. • Odgovorni odnos do poslovnega, naravnega in družbenega okolja in do sodelavcev. • So idealna turistična destinacija za počitnikovanje vse dni v letu. • Aktivno preživljanje prostega časa. OSEBNOST IN • Doživljajske počitnice v objemu narave. ASOCIACIJE Privabljajo goste z vseh koncev Evrope. Pomembni trgi so Nizozemska, Nemčija, Belgija.

VIZUALNA PODOBA

IME BLAGOVNE Terme Paradiso ZNAMKE Hotelski kompleks zajema 1800 m2 vodnih površin odlične termalne vode v notranjem bazenu z masažnimi šobami in zunanjih bazenih ter bazenu s čisto termalno vodo brez dodatkov. Počasna reka, otroški bazen, tobogani in ostale vodne atrakcije delujejo le med poletno sezono. Notranji in zunanji bazen pa OPIS BLAGOVNE sta odprta skozi celo leto. ZNAMKE Hotela s sprostitvenim centrom Paradiso ter Oaze savn in fitnes center ponujajo gostu nepozabne okusi iz kuhinje, zabavne in družabne dogodke, umirjene počitnice na jugovzhodnem koščku Slovenije, s kakovostno ponudbo sprostitve in nege. • Osnovni cilj – ustreči vsem, ki stopijo skozi vrata. Jih začutiti, uganiti njihova pričakovanja, jih razvajati, navdušiti. Jih vedno znova spominjati na prijetne trenutke, jim pričarati drobna presenečenja. Jih OBLJUBA razveseljevati in jim uresničevati želje. Jih preprosto osrečiti ... na preprost način. • Za vsakogar nekaj ... • Hotel - Zagotovilo zasebnosti in obljuba dobrega počutja. • Raznolika ponudba – terme, Spa & Wellness, Oaza savn, fitnes center, Restavracija Paradiso, Picerija in gostilna Valentina. • Čista termalna voda brez dodatkov, obogatena s kalcijem, magnezijem, hidrogenkarbonatom in sulfatom. POZICIONIRANJE • Termalna voda blagodejno vpliva zaradi svojih balneoloških in kemijskih lastnosti pri vzdrževanju funkcionalnosti gibalnega sistema in hrbtenice, poleg drugih pozitivnih učinkov pri plavanju, kopanju, podvodnih masažah in izvajanju fizioterapevtskih vaj. • Domačnost, družinski hotel.

• Prvovrstna nega in razvajanje za dušo in telo. • Skrbijo za lepoto (s pomočjo najnovejših aparatov). • Gostje se umirijo in sprostijo (z raznimi masažnimi tehnikami, ki izvirajo iz vseh koncev sveta). OSEBNOST IN • Poskrbijo za zdravje (finska savna za prečiščevanje telesa, parna savna ASOCIACIJE proti prehladu). • Sprostitev in nega z obetom sladkega pobega za skrivnostno zaveso mogočnih smrek. • Za posameznike in pare. Čudovito doživetje za vsakogar.

VIZUALNA PODOBA

IME BLAGOVNE Istenič ZNAMKE Vinska klet in turistični objekti družine Istenič se nahajajo v Stari vasi na Bizeljskem, kjer družina že 40 let prideluje penine po klasični metodi. V njihovi kleti si lahko ogledate proizvodni proces, v degustacijski dvorani pa lahko OPIS BLAGOVNE penine tudi poskusite. K peninam ponudijo hladne narezke, po dogovoru pa ZNAMKE tudi tople jedi. Nudijo tudi možnost prenočitve v 8 dvoposteljnih sobah, za poslovni turizem pa imajo konferenčno dvorano za 40 oseb. V obnovljeni prestižni vili je na voljo še dodatnih 6 sob in restavracija za svečane priložnosti. O kakovosti Isteničevih penin zgovorno pričajo številne nagrade in priznanja. V preteklih letih so za penine prejeli 10 šampionskih naslovov, 60 zlatih in velikih zlatih medalj, 39 srebrnih medalj. Med nagradami pa nadvse cenijo trikrat podelitev Prix d’Excellence v Parizu, zlato medaljo v Veroni ter dvojček šampionskih naslovov v letu 2005 v Ljubljani in Gornji Radgoni. OBLJUBA Leta 1992 so slovenski kmetijski novinarji izbrali Isteničevo penino Barbara za slovenskega vinskega prvaka. Red svetega Fortunata, mednarodna dobrodelna korporacija za pospeševanje kakovosti življenja, pa jim je ob 25- letnici kleti za zasluge pri razvoju penin podelila naslov hiša kakovosti - Maison de qualité. Leta 1996 so za delovanje na področju kulture pitja penin prejeli tudi visoko odlikovanje šampanjskega viteškega reda iz Francije. • So prvi zasebni vinarji v Sloveniji (tedaj so bile vse večje vinske kleti v družbeni lasti in samo ena od njih je pridelovala klasično penino). POZICIONIRANJE • So eni prvih pridelovalcev penin v Sloveniji. • Penino pridelujejo po klasični metodi. • Dejavnost so razvili v uspešno obliko vinskega turizma.

• Imajo sodobno urejene vinograde, predelovalne prostore ter turistične objekte. • So družinsko podjetje. • Njihove penine so vrhunske kakovosti. • Njihova turistična kmetija je sodobno urejen star kmečki dvorec. • Omamni okusi in barvni odtenki penin in mirnih vin. OSEBNOST IN • Spoznajte vinograde kot naravno umetnino v vsakem letnem času. ASOCIACIJE • Neverjetna življenjska sila vinske trte, ko se spomladi zbuja. • Čudež narave.

VIZUALNA PODOBA

IME BLAGOVNE Posavski muzej Brežice ZNAMKE Poslanstvo Posavskega muzeja Brežice je izvajanje muzejskih dejavnosti, opredeljenih kot javna služba na področju varstva premične kulturne dediščine na območju Posavja. S svojimi zbirkami predstavlja javnosti zgodovino oz. dediščino Posavja od pradavnine do danes. Deluje na področjih umetnostne zgodovine, umetnostne obrti in likovne umetnosti, zgodovine, arheologije, etnologije, konserviranja in restavriranja. OPIS BLAGOVNE Njegovo poslanstvo je celovita muzejska dejavnost, ki obsega evidentiranje, ZNAMKE zbiranje, raziskovanje, dokumentiranje, varovanje, izobraževanje in različne oblike predstavljanja vseh vrst materialne in duhovne kulturne dediščine, ki so jo od prve naselitve do danes ustvarili prebivalci na območju današnjega Posavja. V njej so prepleteni kulturni vplivi sosednjih pokrajin in držav ter enkratna ustvarjalnost, ki izvira iz etnične, nacionalne in verske raznolikosti, kakor se je oblikovala skozi stoletja v današnji čas. • Preteklost, moja bodočnost. • Celostno varstvo premične kulturne dediščine Posavja. • Ohranjanje pridiha žlahtnosti preteklosti. • Spomin in prostor sta neločljivo povezana, muzej pa je ustanova, kjer se na primeren način srečujeta. OBLJUBA • V skladu s poslanstvom muzeja bomo sledili potrebam in pričakovanjem obiskovalcev, izboljšali ponudbo in povečali obisk. • Priprava aktualnih in privlačnih programov in razstav, s prijaznim osebjem, dobro označeno stavbo, vidnimi besedili, vsebinami za otroke idr. • Obiskovalce vse bolj aktivno vključujemo v programe. • Žlahtnost, eleganca, verodostojnost in sodobnost. • Živost, živa sedanjost, utrip – impulz neskončnosti, volja, sled. • Neminljivost, zvezanost, vendar ne ponavljanje, ampak nenehno POZICIONIRANJE pretakanje. • Lahko izdelajo digitalne kopije za raziskovalne namene. • Omogočajo storitve konservatorsko-restavratorske delavnice.

• Obiskovalcem ponujajo kataloge, predavanja, delavnice, seminarje, kongrese, vodstvo za organizirane skupine, učne ure, pedagoške delavnice. • Odgovornost do sodobne družbe, da živo sodeluje z okoljem, ustvarjalci, nosilci, s prenašalci, z uporabniki in varuhi kulturne dediščine, spodbuja in vsaja vrednotenje ljudem v zavest. • Trajnostna in interdisciplinarna interpretacija dediščine, ki spodbuja samobitnost v skupnosti v okolju in drugih skupin, povezanih z dediščino, ter vpliva na človeško rast. POSAVSKI MUZEJ BREŽICE je prostor: • Kjer se srečujejo plemena, družine in rodovi s posavskih ravnic, gričev in hribov. • Kjer so načini življenja Posavcev in prišlekov spleteni v prikaz bogate kulturne dediščine. • Kjer muzejski predmeti pripovedujejo resnične zgodbe o ljudeh, delu, prazniku, umetnosti, vojni in miru. • Kjer potekajo razstave, predavanja, delavnice, predstavitve, učne ure, OSEBNOST IN sejmi, koncerti, literarni večeri in poroke. ASOCIACIJE • Kjer se učimo iz preteklosti, da smo bolj spretni in pogumni za prihodnost, • kjer smo dobrodošli in kamor se radi vračamo.

Najpomembnejši in najbolj pogosti ciljni publiki sta šolske skupine (osnovne in srednje šole), udeleženci učnih ur in delavnic ter organizirane skupine odraslih. Med druge ciljne skupine sodijo še študenti, družine, turisti, ki obiščejo bližnje destinacije, prebivalci Posavja, ranljive skupine, prijatelji muzeja, starejši, posamezniki, neobiskovalci.

VIZUALNA PODOBA

IME BLAGOVNE Brežice moje mesto ZNAMKE Festival »Brežice, moje mesto« je svojo kariero pričel kot skromen ulični festival davnega leta 2004, ZPTM Brežice pa je organizacijo prevzel v letu OPIS BLAGOVNE 2011. Skozi zadnja leta je festival, zahvaljujoč jasni viziji programske ekipe ZNAMKE organizatorja in celotne skupnosti, presegel vsa pričakovanja in postal eden izmed največjih in najbolj prepoznavnih festivalov v regiji in širše. • Festival napolni brežiške ulice z ljudmi, dogajanjem in življenjem. • Festival zagotavlja zabavo, kulturne dogodke, športne dogodke in odlično OBLJUBA kulinariko. • Brežice so postale festivalsko mesto, kar dokazuje tudi nadaljevanje pestrega dogajanja v Brežicah skozi celotno poletje. • Festival vsako leto pritegne vse več in več obiskovalcev izven Posavja – POZICIONIRANJE povečano povpraševanje. • Turistična ponudba se hitro in primerno odziva. 25

• Pridobitev festivala je avtobus, ki iz različnih okoliških destinacij brezplačno pripelje turiste v staro mestno jedro. • Turistični ponudniki pripravijo posebne turistične pakete za čas trajanja festivala. • Atraktivni in skrbno premišljeni glasbeni program. • Vsakoletno se pridobijo nova sodelovanja, ohranjajo in izboljšujejo se obstoječa. • Skrb za dobro počutje tako ekipe programskih kot tehničnih ustvarjalcev. • Festival vpliva na prepoznavnost dogajanja tudi izven regije in preko meja. • Pomaga pri ustvarjanju blagovne znamke, ki bo naravno asociirala na mesto Brežice, pospešila njegovo turistično prepoznavnost in znatno povečala obiskanost mesta in okolice tako med samim festivalom kot tudi v preostalem delu leta. • Zadnji junijski konec tedna je postal čas, ko Brežičani ne odhajajo na morje, po rodu Brežičani pa se z veseljem vračajo domov. OSEBNOST IN • S festivalom želijo nedvomno doseči, da tisočera množica, ki Brežice ASOCIACIJE obišče v času festival, mesto vzljubi in se vanj tudi vrača. • Festival v svoje vrste vabi obiskovalce iz širne Slovenije in zunaj njenih meja.

VIZUALNA PODOBA

IME BLAGOVNE Seviqc Brežice ZNAMKE Koncertni program Festival Seviqc Brežice vsako leto zajema glasbeno dediščino od srednjega veka do začetka 20. stoletja. Glasba na koncertih je izvajana z avtentičnimi inštrumenti in na avtentičen izvajalski način. V ospredju je živa umetnost, kakor pove tudi ime Seviqc: »SEmper VIva Quam OPIS BLAGOVNE Creata« ali »vedno živa kakor ustvarjena«. Program festivala je zasnovan ZNAMKE izključno v maniri historične izvajalske prakse in se odvija zgolj v prostorih slovenske kulturne dediščine, na zgodovinsko pomembnih lokacijah in za obiskovalce še posebej zanimivih. Seviqc Brežice je član Evropske mreže za staro glasbo REMA. • Najlepši koncerti stare glasbe z vrhunskimi umetniki vsega sveta v OBLJUBA najlepših kulturnih spomenikih Slovenije. • Program oživlja in razvija sceno stare glasbe. 26

• Obdržimo mednarodni program vrhunske umetniške kvalitete v historičnih prostorih. • Uveljavljanje Slovenije na svetovnem kulturnem in turističnem zemljevidu. • Povezovanje slovenskih umetnikov z mednarodno sceno. • Podpora mladim talentom in njihovi promociji. • Prodor slovenskih avtorjev v Evropo in širše. • S tem programom bomo še bolj izoblikovali kritičen pristop do umetnosti, povišali zahtevnost poslušalcev stare glasbe, uveljavili staro glasbo kot običajno klasično glasbo izvajano na pravilen način, prispevali v kvaliteto življenja državljanov in povečali atraktivnost okolij, kjer so prireditve programa. • Festival Seviqc Brežice je danes v Sloveniji sinonim za staro glasbo. • Je prireditev nacionalnega pomena in med najpomembnejšimi kulturnimi dogodki. • V svetu ima status odlične in visoko cenjene prireditve. • Deležen je priznanja umetnikov, producentov, strokovne kritike, poslovnega sveta ter ljubiteljev glasbe. • Na festivalu nastopajo zgolj najuglednejši umetniki, ki izvajajo vrhunski program najvišje kvalitete. • Program je vse od začetka naravnan izrazito evropsko in mednarodno. Umetniki prihajajo iz mnogih evropskih držav. • Dobro sodelovanje z lokalnim okoljem. • S tem programom se vsa festivalska okolja vključujejo v prepoznavno in POZICIONIRANJE ugledno mednarodno mrežo, ki presega svoje okolje in promocijsko močno izpostavlja kulturno dediščino občine ter njeno odprtost in pripravljenost na povezovanje s svetovno umetniško elito. • Festivalski koncerti so izključno v prostorih slovenske kulturne dediščine, na zgodovinsko pomembnih lokacijah in za obiskovalce še posebej zanimivih. • Mnogo občin prav zaradi koncertov namenja več pozornosti vzdrževanju historičnih prizorišč (gradov, cerkva). • Priložnost za promocijo slovenskih glasbenikov doma in v tujini ter načrtno stimuliranje izvajanja slovenskih skladateljev preteklih stoletij. • Združuje najkvalitetnejšo produkcijo svetovne scene stare glasbe. • V nacionalnem okviru razvija mednarodni kulturni turizem. • Barvitost glasbenih stilov in kultur. • Glasba – vedno živa kakor ustvarjena. OSEBNOST IN • Festival ni masovna prireditev. ASOCIACIJE • Festival s svojo kakovostjo privablja ljudi vseh generacij, nazorov in mišljenj, saj jim nudi duhovno sprostitev in glasbeni užitek. V vseh okoljih je stalna publiko, s katero se še posebej pozorno ukvarjajo.

VIZUALNA PODOBA

4. ANALIZA STANJA PO KAZALCIH TRAJNOSTNEGA RAZVOJA V TURIZMU OBČINE BREŽICE

4. oktobra 2016 je bila v sklopu delavnice z deležniki občine Brežice izvedena raziskava, ki je podala ugotovitve na področju analize stanja po kazalcih trajnostnega razvoja turizma v Brežicah. Anketni vprašalnik sestavljajo štirje sklopi vprašanj. Po nagovoru k izpolnjevanju vprašalnika so nanizana vprašanja, ki se nanašajo na demografske podatke respondentov. Sledijo trije sklopi vprašanj, ki obravnavajo ekološke, okoljske in socialno-kulturne cilje trajnosti občine Brežice. Izpolnjevanje anketnega vprašalnika je trajalo povprečno 20 minut.

V anketiranju je sodelovalo 11 oseb, 6 žensk in 5 moških. 6 od teh je starih med 60 in 47 let in 5 med 33 in 21 let. 6 oseb (54,5%) ima srednješolsko izobrazba, ostali enakomerno zastopajo vse druge ciljne skupine. 5 (45,5%) oseb je zaposlenih v turizmu in 3 (27,3 %) v drugih gospodarskih dejavnostih, sodelovali so tudi: predstavnik študentov, zaposlen v kmetijstvu in v negospodarski dejavnosti. 3 osebe (27,3 %) so vodstveni delavci v podjetju z več kot 5 zaposlenimi in 2 osebi (18,2 %) sta zaposleni v isti skupini podjetij, kar pomeni, da respondenti dobro poznajo turistično in z njo povezane dejavnosti.

V tabelah 1-3 so predstavljeni rezultati obdelanih anketnih vprašalnikov, in sicer v tabeli 1 – Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev, v tabeli 2 – indikatorji trajnosti ekonomskih ciljev in v tabeli 3 – indikatorji trajnosti družbenih in kulturnih ciljev občine Brežice. V stolpcih 3-7 so predstavljeni odstotki vprašanih na posamezno vprašanje (1 odgovor -9,1%, 2 - 18,2% , 3 - 27,3%, 4 - 36,4%, 5 - 45,5%, 6 -54,5%, 7 - 63,6%, 8 - 72,8%, 9 - 81,9%, 10 - 91%, 11 - 100%). V zadnjem stolpcu so podane povprečne vrednosti za posamezno vprašanje. Z rumeno so označene najvišje in z zeleno najnižje vrednosti.

Iz Tabele 7 lahko razberemo, da so respondenti na področju ekoloških ciljev največji pomen (4,18) pripisali trajnostnemu razvoju turizma na okolje v Brežicah (A2), ki so ga ocenili s pozitivno (4). Najbolj pozitiven vpliv (4) ima turizem na ohranjenost kulturne krajine (A5).

Tabela 7: Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev občine Brežice

A Indikatorji trajnosti ekoloških ciljev + + (5) + / - - - PV (4) (3) (2) (1) A1 Splošen vpliv turizma na okolje velik/majhen / 27,3% 27,3% 36,4% 9,1% 2,73 pozitiven/negati. 81,8% 18,2% / / 3,82 A2 Pomen trajnostnega razvoja velik/majhen 45,5% 45,5% / / 9% 4,18 turizma na okolje pozitiven/negati. 18,2% 63,6% 18,2% 4 A3 Vpliv turizma na ohranjanje velik/majhen 9,1% 27,3% 36,4% 18,2% 9,1% 3,09 biološke raznovrstnosti pozitiven/negati. 18,2% 27,3% 54,5% / / 3,64 A4 Vpliv turizma na ohranjenost velik/majhen / 18,2% 63,6% 9,1% 9,1% 2,91 kulturne krajine pozitiven/negati. / 63,6% 36,4% / / 3,64 A5 Vpliv turizma na ohranjenost velik/majhen / 54,5% 36,4% / 9,1% 3,45 kulturne dediščine pozitiven/negati. 9,1% 81,8% 9,1% / / 4 A6 Vpliv turizma na urejenost splošne velik/majhen 9,1% 36,4% 18,2% 36,4% / 3,18 infrastrukture pozitiven/negati. 9,1% 45,5% 18,2% 9,1% 18,2% 3,18 A7 Korist ohranjanja varovanih velika/majhna / 45,5% 27,3% 27,3% / 3,18 naravnih območij za turizem pozitiven/negati. 9,1% 63,6% 27,3% / / 3,82 A8 Vpliv obstoječih turističnih objektov velik/majhen / 36,4% 18,2% 45,5% / 2,91 na okolje pozitiven/negati. 9,1% 36,4% 54,5% / / 3,55 A9 Ekološki pomen trajnostne rabe in dobra/slaba / 9,1% 27,3% 54,5% 9,1% 2,36 izrabe lokalnih virov

A10 Ekološki pomen pridobivanja velik/majhen / 18,2% 9,1% 63,6% 9,1% 2,36 energije iz obnovljivih virov A11 Ekološki pomen varčevanja z velik/majhen / 18,2% 36,4% 45,5% / 2,73 energijo in vodo pri izvajanju turističnih storitev A12 Ekološki pomen zmanjševanja velik/majhen 9,1% 36,4% 18,2% 36,4% / 3,18 odpadkov v turističnih objektih A13 Ekološki pomen ločevanja velik/majhen 36,4% 27,3% 9,1% 27,3% / 3,73 odpadkov A14 Ekološki pomen osveščanja domači- velik/majhen 27,3% 27,3% / 45,5% / 3,36 nov, gostov in zaposlenih v turisti- dobro/slabo 9,1 27,3 36,4 27,3 3,18 čnih objektih o vplivih trajnostne rabe na okolje A15 Ekološki pomen / Obstoječe stanje / velik/majhen / 27,3% 18,2% 36,4% 18,2% 2,55 vključevanja kakovostnih lokalnih dobro/slabo 9,1% 18,2% 27,3% 45,5% / 2,91 dobaviteljev v turizem A16 Ekološki pomen gozdarstva in kme- velik/majhen 9,1% 36,4% 36,4% 9,1% 9,1% 3,27 tijstva za turizem A17 Ekološki pomen / Obstoječa / velik/majhen 9,1% 27,3% 9,1% 45,5% 9,1% 2,82 ponudbe/a okolju prijaznih dobra/slaba 9,1% 9,1% 18,2% 45,5% 18,2% 2,45 prevoznih sredstev in rekvizitov A18 Ekološki pomen / Obstoječa / velik/majhen 27,3% 18,2% 18,2% 36,4% / 3,36 celovite/a lokalne naravnanost/i dobra/slaba 9,1% 18,2% 36,4% 27,3% 9,1% 2,91 turistične ponudbe A18 Ekološki pomen / ponudba / velik/majhen 18,2% 36,4% 18,2% 27,3% / 3,45 organiziranih aktivnosti (in dobra/slaba 9,1% 18,2% 45,5% 18,2% 9,1% 3 prireditev) v naravi A20 Ekološki pomen / Obstoječa / velik/majhen 18,2% 9,1% 27,3% 45,5% / 3 ponudbe/a lokalnih ekološko dobra/slaba 9,1% 18,2% 36,4% 36,4% / 3 pridelanih živil, jedi in pijač A21 Ekološki vpliv /Obstoječi vpliv / velik/majhen 18,2% 36,4% 27,3% 18,2% / 3,55 turističnega informiranja in dober/slab 9,1% 18,2% 36,4% 27,3% 9,1% 2,91 komuniciranja A22 Ekološki pomen povezovanja / velik/majhen 45,5% 9,1% 9,1% 27,3% 9,1% 3,55 Obstoječe povezovanje / ponud- dobro/slabo 9,1% 9,1% 18,2% 36,4% 27,3% 2,36 nikov v skupne »turistične produkte« A23 Splošna ekološka korist od razvoja velika/majhna 18,2% 36,4% 18,2% 27,3% / 3,45 trajnostnega turizma Opomba: »+ +«: zelo veliko/zelo dobro/zelo pozitivno, »+«: veliko/dobro/pozitivno, »/«: niti veliko niti majhno/niti dobro niti slabo/niti pozitivno niti negativno, »-»: majhno/slabo/negativno; »- -»: zelo majhno/zelo slabo/zelo negativno.

Glavne ugotovitve so, da bo v občini Brežice potrebno več pozornosti nameniti trajnosti ekoloških ciljev, in sicer: - trajnostni rabi in izrabi lokalnih virov (A9), pridobivanju energije iz obnovljivih virov (A10) ter povezovanju ponudnikov v skupne »turistične produkte« (A22) (2,36), - ponudbi okolju prijaznih prevoznih sredstev in rekvizitov (A17) (2,45), - vključevanju kakovostnih lokalnih dobaviteljev v turizem (A15) (2,55), - varčevanju z energijo in vodo pri izvajanju turističnih storitev (A11) (2,73), - vplivu turizma na ohranjenost kulturne krajine (A4), vplivu obstoječih turističnih objektov na okolje (A8), vključevanju kakovostnih lokalnih dobaviteljev v turizem (A15), lokalni naravnanost/i turistične ponudbe (A18), turističnemu informiranju in komuniciranju med ponudniki o ekološkem pomenu občine Brežice (A21) (2,91).

Iz Tabele 8 lahko razberemo, da so respondenti največji pomen na področju ekonomskih ciljev pripisali poslovnim priložnostim (4,27), ki jih ponuja turizem v Brežicah (B2). Kot veliko (3,91) so ocenili odvisnost lokalnega gospodarstva občine Brežice od turizma (B5).

Tabela 8: Indikatorji trajnosti ekonomskih ciljev občine Brežice

B Indikatorji trajnosti ekonomskih ciljev + + (5) + / - - - PV (4) (3) (2) (1) B1 Delež domačinov zaposlenih v turizmu velik/majhen / 36,4% 45,5% 18,2% / 3,18 glede na vse zaposlene v občini B2 Poslovne priložnosti v turizmu velike/majhne 54,5% 36,4% / / 9,1% 4,27 B3 Pomen turizma v občini za zagotavljanje velik/majhen 18,2% 36,4% / 45,5% / 3,27 dodatnega zaslužka zaposlenim v drugih dejavnostih B4 Pomen turizma v občini za doseganje velik/majhen 9,1% 45,5% / 36,4% 9,1% 3,09 višjega življenjskega standarda domačinov B5 Odvisnost lokalnega gospodarstva velika/majhna 18,2% 63,6% 9,1 9,1% / 3,91 občine od turizma B6 Gospodarska konkurenčnost turizma v velika/majhna 18,2% 36,4% 27,3 18,2% / 3,55 primerjavi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi B7 Sinergijski učinki turizma z ostalimi veliki/majhni / 9,1% 45,5 36,4% 9,1% 2,55 dejavnostmi v občini B8 Ekonomski pomen ohranjanja velik/majhen / 18,2% 27,3 45,5% 9,1% 2,55 tradicionalnih proizvodenj/kmetijstva kot turistične zanimivosti B9 Ekonomski pomen rabe okolju prijazne 9,1% 27,3% 18,2 36,4% 9,1% 2,91 energije v turizmu velik/majhen B10 Ekonomski pomen rabe varčnih strojev 9,1% 27,3% 27,3 9,1% 27,3% 2,82 in naprav v turizmu velik/majhen B11 Ekonomski pomen varčne potrošnje / 27,3% 36,4 9,1% 27,3% 2,64 vode v turizmu velik/majhen B12 Ekonomski pomen zmanjševanja in / 63,6% 9,1 27,3% / 3,36 ločevanja odpadkov v turizmu velik/majhen B13 Ekonomski pomen prodaje domačih, 18,2% 18,2% 36,4 27,3% / 3,27 lokalnih produktov velik/majhen B14 Ekonomski nadzor lokalne skupnosti / 45,5% 27,3 9,1% 18,2% 3 (občine) nad turizmom dober/slab B15 Gospodarska politika lokalnih skupnosti / 36,4% / 54,5% 9,1% 2,64 (občine) do razvoja turizma dobra/slaba B16 Medsebojni ekonomski vpliv gozdar- / 9,1% 45,5 45,5% / 2,64 stva, kmetijstva in turizma v občini velik/majhen B17 Splošna ekonomska korist od razvoja / 36,4% 36,4 27,3% / 3,09 trajnostnega turizma v občini velika/majhna Opomba: »+ +«: zelo veliko/zelo dobro/zelo pozitivno, »+«: veliko/dobro/pozitivno, »/«: niti veliko niti majhno/niti dobro niti slabo/niti pozitivno niti negativno, »-»: majhno/slabo/negativno; »- -»: zelo majhno/zelo slabo/zelo negativno.

V občini Brežice bo potrebno več pozornosti nameniti trajnosti ekonomskih ciljev, in sicer: • sinergičnim učinkom turizma z ostalimi dejavnostmi v občini (B7), ohranjanju tradicionalnih proizvodenj/kmetijstva kot turistične zanimivosti (B8) (2,55), • ekonomskemu pomenu varčne potrošnje vode v turizmu (B11), gospodarski politiki lokalnih skupnosti (občine) do razvoja turizma (B15), medsebojnim ekonomskim vplivom gozdarstva, kmetijstva in turizma v občini (B16) (2,64), • ekonomskemu pomenu rabe varčnih strojev in naprav v turizmu (B10) (2,82) • ekonomskemu pomenu rabe okolju prijazne energije v turizmu (B9) (2,91).

V Tabeli 9 lahko razberemo, da so respondenti največji pomen (4,18) na področju družbenih in kulturnih ciljev pripisali sprejetosti in prepoznanosti znamke Term Čatež (C13). Kot velik (4) so

ocenili pomen informiranja in izobraževanja otrok in mladine o varstvu narave in trajnostnem razvoju (C5).

Tabela 9: Indikatorji trajnosti družbenih in kulturnih ciljev občine Brežice

C Indikatorji trajnosti družbenih in kulturnih ciljev + + + / - - - PV (5) (4) (3) (2) (1) C1 Pomen ohranjanja in spoštovanja nara- velik/majhen 18,2% 27,3% 27,3% / 3,36 vne in kulturne dediščine za turizem v 27,3% občini (domačini, lastniki, zaposleni v tur. podjetjih) C2 Pomen kakovosti lokalnih turističnih velik/majhen 9,1% 54,5% 18,2% 18,2% / 3,55 storitev in zmogljivosti / Obstoječe dobro/slabo 9,1% 27,3% 54,5% 9,1% / 3,36 stanje kakovosti … C3 Vpliv turizma na kakovost življenja velik/majhen 27,3% 45,5% 18,2% 9,1% 2,91 lokalnih prebivalcev poziti./negati. 18,2% 27,3% 54,5% / / 3,64 C4 Pomen informiranja in usposabljanja velik/majhen 27,3% 27,3% 9,1% 18,2% 18,2% 3,27 lokalnega prebivalstva za trajnostno naravnanost C5 Pomen informiranja in izobraževanja velik/majhen 36,4% 36,4% 18,2% 9,1% / 4 otrok in mladine o varstvu narave in trajnostnem razvoju C6 Socialno-kulturni pomen ohranjanja velik/majhen 18,2% 18,2% 27,3% 27,3% 9,1% 3,09 tradicionalnih dejavnosti, obrti in rokodelstva za turizem C7 Pomen komuniciranju turističnih velik/majhen / 36,4% 45,5% 18,2% / 3,18 ponudnikov z lokalnim prebivalstvom / dobro/slabo 9,1% 18,2% 36,4% 27,3% 9,1% 2,91 Obstoječe komuni….. C8 Pomen povezovanja turističnih velik/majhen 9,1% 27,3% 27,3% 18,2% 18,2% 2,91 ponudnikov / Obstoječe povezovanje… dobro/slabo 9,1% 9,1% 9,1% 63,6% 9,1% 2,45 C9 Pomen informiranja gostov o trajnostni velik/majhen 9,1% 18,2% 18,2% 54,5% / 2,82 naravnanosti / Obstoječe stanje dobro/slabo 9,1% 9,1% 9,1% 72,7% / 2,55 C10 Pomen informiranju gostov o ponudbi velik/majhen 18,2% 9,1% 36,4% 27,3% 9,1% 3 drugih turističnih ponudnikov / dobro/slabo 9,1% 27,3% 18,2% 45,5% / 3 Obstoječe informi… C11 Pomen ponudbe ekoloških velik/majhen / 27,3% 18,2% 45,5% 9,1% 2,64 izobraževalnih programov v turizmu v dobra/slaba 9,1% 9,1% 27,3% 45,5% 9,1% 2,64 občini / Obstoječa po.. C12 Sprejetost / prepoznanost destinacijske dobro/slabo / / 18,2% 54,5% 27,3% 1,91 znamke Posavje – Polno priložnosti C13 Sprejetost / prepoznanost znamke Term velik/majhen 45,5% 27,3% 27,3% / / 4,18 Čatež C21 Trenutna socialno-kulturna korist od velika/majhna / 27,3% 45,5% 27,3% / 3 razvoja turizma v občini Opomba: »+ +«: zelo veliko/zelo dobro/zelo pozitivno, »+«: veliko/dobro/pozitivno, »/«: niti veliko niti majhno/niti dobro niti slabo/niti pozitivno niti negativno, »-»: majhno/slabo/negativno; »- -»: zelo majhno/zelo slabo/zelo negativno.

V občini Brežice bo potrebno več pozornosti nameniti trajnosti družbenih in kulturnih ciljev, in sicer: - sprejetosti in prepoznanosti destinacijske znamke (Posavje – Polno priložnosti) oz. vzpostavitvi prepoznane znamke destinacije (C12) (1,91), - povezovanju turističnih ponudnikov (C8) (2,45), - informiranju gostov o trajnostni naravnanosti (C9) (2,55), - ponudbi ekoloških izobraževalnih programov v turizmu v občini (C11) (2,64), - vplivu turizma na kakovost življenja lokalnih prebivalcev (C3) ter komuniciranju turističnih ponudnikov z lokalnim prebivalstvom (C7) (2,91).

Ugotavljamo, da je nujna vzpostavitev spodbujevalca – koordinatorja in komunikatorja, trajnostnega razvoja ter oblikovalca in tržnika celovitih turističnih produktov – skratka destinacijska organizacija, ki bi skrbela za usklajen razvoj in trženje celovito kakovostne in usklajene ponudbe zelene občine Brežice pod skupno destinacijsko in blagovno znamko.

5. VPRAŠALNIKI IN INTERVJUJI

Tekom priprave strategije smo med različnimi ciljnimi skupinami občanov izvedli različne oblike anketiranja in intervjujev.

V nadaljevanju so dodani: - Uvodni vprašalnik za civilni sektor - Uvodni vprašalnik za javni sektor - Uvodni vprašalnik za zasebni sektor - Vprašalnik za Podjetno-obrtni in kmetijski sejem v Brežicah 2016 - Spletni vprašalnik za vse občane - Vprašalnik o trajnostnem razvoju občine Brežice (2. delavnica) - Splošni uvodni vprašalnik (2. delavnica)

Podrobnejši formalni pogovori so bili opravljeni z naslednjimi posamezniki, ki delujejo na področju turizma v občini Brežice:

Ime in priimek Organizacija Datum 1 Matejka Gerjevič, Anja Antončič ZPTM 6. 9. 2016, nadalje preko elektronske pošte 2 Branka Stergar Občinska turistična Telefonsko, preko e- zveza pošte, večkrat v živo 3 Rok Gorjup Terme Čatež 28.9.2016 4 Martina Cizel Terme Paradiso Telefonsko, preko e- pošte, v živo ob delavnicah 5 Alenka Černelič Krošelj Posavski muzej 7. 10. 2016 Brežice 6 Vesna Savič 11.10.2016 7 Sašo Panić Etrend; 28. 10. 2016 discoverbrezice.si 8 Alenka Mokrovič Pogačar Terme Čatež 28.10.2016 9 Simona Zupančič Zavod za šport Brežice 19.10.2016 10 Anica Hribar Občina Brežice 26.10.2016 11 Alenka Mokrovič Pogačar Terme Čatež 2.11.2016

Delavnice so bile solidno obiskane. Del priloge sta listi prisotnosti z obeh za javnost odprtih delavnic (2. in 4.): - Lista prisotnosti (2. delavnica) - Lista prisotnosti (4. delavnica)

Preostali delavnici sta bili namenjeni odločevalcev v občinskih strukturah (županovi ekipi in predstavnikom svetniških skupin Občinskega sveta občine Brežice).

Uvodne vprašalnike smo poslali na naslove dodane v priloženih excelovih datotekah. Vse podrobnosti so zapisane in barvno označene v datotekah.