Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected]

Št. Ljubljana, ponedeljek Cena 2,30 € ISSN 1318-0576 Leto XIX 10 9. 2. 2009

in se pri restavratorsko-konservatorski dejavnosti povezuje z VLADA Restavratorskim centrom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in ostalimi državnimi in pooblaščenimi muzeji, 311. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Narodni muzej – nadzira varstvo premičnih spomenikov in nacionalnega Slovenije bogastva zunaj muzejev, – svetuje in daje navodila lastnikom zbirk premične de- Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, diščine glede vodenja inventarnih knjig s svojega področja št. 12/91, 45/94 – odl. US, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – delovanja, ZJZP) in 26. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za – v vlogi državnega muzeja skrbi za enotne standarde na kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo področju varovanja in hranjenja arheološke in kulturno-zgodo- in 56/08) je Vlada Republike Slovenije sprejela vinske dediščine ter umetne obrti in numizmatike, – razstavlja muzejske zbirke in poleg stalne razstave letno pripravlja tudi občasne razstave iz svojih zbirk, pri razstavah S K L E P sodeluje z domačimi in tujimi muzeji in drugimi ustanovami, o spremembah in dopolnitvah – raziskuje premično dediščino in njeno varstvo po naro- Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda čilu ministrstva, v katerega delovno področje sodi, – izvaja programe za razvijanje zavesti o dediščini, Narodni muzej Slovenije – omogoča dostop do dediščine ali do informacij o njej 1. člen vsakomur, še posebej mladim, starejšim in invalidom, – ministrstvu daje strokovna mnenja o izvozu, iznosu in V Sklepu o ustanovitvi javnega zavoda Narodni muzej uvozu premične kulturne dediščine, Slovenije (Uradni list RS, št. 60/03 in 37/08) se 3. člen spremeni – izdaja tiskano gradivo, video, zvočne in računalniške tako, da se glasi: zapise, ki izhajajo iz poslanstva muzeja, ter druge oblike pro- »3. člen mocijskega materiala. V okviru zavoda deluje javna specialna knjižnica za kul- Narodni muzej Slovenije je javni zavod, ustanovljen za turno dediščino. uresničevanje nalog zbiranja, ohranjanja, dokumentiranja, pre- Za uresničevanje svojega poslanstva je zavod odprt za učevanja, interpretacije, upravljanja in razstavljanja premične in ogled razstav vse dni v letu razen ponedeljkov in državnih pra- žive kulturne dediščine s področja kulturne zgodovine sloven- znikov, z izjemo 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika. skega etničnega prostora starejših in novejših obdobij. Zavod zagotavlja brezplačen ogled stalnih razstav vsako prvo Muzej utemeljuje svoje poslanstvo na podlagi arheološke, nedeljo v mesecu. zgodovinske, umetnostne zbirke, zbirke uporabne umetnosti in Državni muzej izvaja tudi programe usposabljanja in vse- numizmatične zbirke. Svoje zbirke muzej dopolnjuje na osnovi življenjskega učenja v povezavi z dediščino kot dejavnost, ki se zbiralne politike.«. ne financira iz državnega proračuna, namenjenega kulturi.«. 2. člen 3. člen 5. člen se spremeni tako, da se glasi: 6. člen se spremeni tako, da se glasi: »5. člen Glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen, »6. člen opravlja v okviru javne službe naslednje naloge: Naloge iz prejšnjega člena, ki jih zavod opravlja, so v – identificira, dokumentira, preučuje in interpretira ter skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list vrednoti premično in živo dediščino ter jo predstavlja javnosti RS, št. 69/07 in 17/08) razvrščene: na podlagi zbiralne politike in poslanstva muzeja, R 91.020 Dejavnost muzejev, – zbira, izvaja akcesijo in inventariziranje premične dedi- R 90.030 Umetniško ustvarjanje, ščine na podlagi zbiralne politike in poslanstva muzeja, R 90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve, – pripravlja predloge za razglasitev premičnih spomenikov R 91.011 Dejavnost knjižnic, državnega pomena, R 91.030 Varstvo kulturne dediščine, – usklajuje vpis premične dediščine v register in skrbi za C 18.130 Priprava za tisk in objavo, dostopnost podatkov javnosti, C 18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, – varuje in hrani zbirke državnega pomena ter jih dopol- G 47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajal- njuje v skladu s poslanstvom muzeja, nah s knjigami, – pripravlja in izvaja konservatorsko-restavratorske po- G 47.782 Trgovina na drobno v specializiranih prodajal- stopke na premični dediščini s svojega področja delovanja nah z umetniškimi izdelki, Stran 830 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

G 47.789 Trgovina na drobno v drugih specializiranih Volilna komisija skrbi za pravilnost volitev predstavnika prodajalnah, delavcev v svet zavoda, ugotavlja popolnost predlogov kan- I 56.104 Začasni gostinski obrati, didatov, določi seznam volivcev, ugotavlja izide glasovanja in I 56.103 Slaščičarne in kavarne, objavi, kateri kandidat je izvoljen v svet zavoda, ter vodi nepo- I 56.300 Strežba pijač, sredno tehnično delo v zvezi z volitvami. J 58.110 Izdajanje knjig, J 58.140 Izdajanje revij in druge periodike, 16.c člen J 58.190 Drugo založništvo, Kandidata za člana sveta zavoda ima pravico predlagati J 59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih najmanj deset odstotkov zaposlenih. oddaj, Predlog mora biti predložen volilni komisiji v 15 dneh od J 62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in računal- objave sklepa o razpisu volitev. Predlog mora vsebovati osebna niškimi storitvami povezane dejavnosti, imena in podpise predlagateljev, osebne podatke kandidata s J 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejav- priloženim soglasjem kandidata in druge podatke v skladu s nosti, sklepom iz tretjega odstavka 16.a člena tega sklepa. J 63.120 Obratovanje spletnih portalov, L 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih 16.d člen nepremičnin, Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena M 72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih tajnost glasovanja. področjih naravoslovja in tehnologije, M 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na podro- 16.e člen čju družboslovja in humanistike, Voli se z glasovnicami. Vsak zaposleni ima en glas. Na M 73.110 Dejavnost oglaševalskih agencij, glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu M 74.200 Fotografska dejavnost, njihovih priimkov z navedbo, da se voli en kandidat. Voli se M 74.300 Prevajanje in tolmačenje, tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, M 74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične za katerega se želi glasovati. dejavnosti, Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogo- N 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge če ugotoviti volje volivca, sta neveljavni. Glasovnica je neve- posamične pisarniške dejavnosti, ljavna tudi, če je volivec glasoval za več kot enega kandidata. N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj, N 82.990 Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti 16.f člen za poslovanje, Za člana sveta zavoda je izvoljen tisti kandidat, ki dobi P 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopol- največ glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število gla- njevanje in usposabljanje.«. sov, je izvoljen tisti kandidat, ki ima daljšo delovno dobo v zavodu. 4. člen Volilna komisija sestavi zapisnik o poteku volitev in poroči- 16. člen se spremeni tako, da se glasi: lo o izidih volitev, ki ga objavi v petih dneh od dneva volitev.«.

»16. člen 6. člen Svet zavoda sestavlja pet članov, in sicer: 17. člen se spremeni tako, da se glasi: – štirje predstavniki ustanovitelja, ki jih na predlog mini- stra imenuje Vlada Republike Slovenije izmed strokovnjakov s »17. člen področja dela zavoda, financ in pravnih zadev, ter Naloge sveta zavoda so: – predstavnik delavcev zavoda, ki ga iz svojih vrst izvolijo – nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda, zaposleni v zavodu. – spremlja, analizira in ocenjuje delovanje zavoda, Mandat članov sveta traja štiri leta. Po poteku mandata je – predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko lahko član sveta ponovno imenovan oziroma izvoljen. Direktor opravi tudi notranji revizor ustanovitelja, mora obvestiti ministra o poteku mandata članom sveta naj- – ocenjuje delo direktorja, manj 90 dni pred potekom njihovega mandata. – daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, Svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji sveta. dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in investicijskega vzdr- Svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov. ževanja ter k zavodski kolektivni pogodbi ter nadzira njihovo Podrobnejše delovanje uredi svet s poslovnikom.«. izvajanje, – potrjuje letno poročilo zavoda, 5. člen – daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin, Za 16. členom se dodajo 16.a do 16.f člen, ki se glasijo: – daje predhodno mnenje o imenovanju direktorja, – sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem, »16.a člen – odloča o pritožbah delavcev, ki se nanašajo na pravice, Predstavnika delavcev v svet zavoda volijo zaposleni v obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja, zavodu na neposrednih in tajnih volitvah. Svet zavoda s skle- – opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in pom razpiše volitve največ 90 in najmanj 60 dni pred potekom tem sklepom.«. mandata sveta zavoda. Pravico voliti in biti voljen imajo vsi zaposleni v zavodu, 7. člen razen direktorja in njegovega pomočnika. 18. člen se spremeni tako, da se glasi: S sklepom o razpisu volitev se določita dan volitev, vse- bina predlogov kandidatur in imenuje volilna komisija. Sklep o »18. člen razpisu se javno objavi v zavodu. Strokovni svet sestavlja šest članov, in sicer: – dva člana izvolijo zaposleni, pri čemer je eden izvoljen 16.b člen izmed vseh zaposlenih, eden pa izmed tistih, ki opravljajo de- Postopek volitev predstavnika delavcev v svet zavoda javnost, zaradi katere je javni zavod ustanovljen, vodi volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednik, dva člana in – dva člana imenuje Kulturniška zbornica Slovenije, njihovi namestniki. Predsednik, člana volilne komisije in njihovi – po enega člana pa imenujeta Slovensko arheološko namestniki ne morejo biti kandidati za člana sveta zavoda. društvo in Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 831

Za postopek volitev predstavnikov delavcev v strokovni »23.a člen svet se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo postopek voli- Postopek odpoklica predstavnika delavcev v svetu za- tev predstavnika zaposlenih v svet zavoda. voda in strokovnem svetu se začne na zahtevo najmanj deset Direktor mora pozvati Kulturniško zbornico, Slovensko odstotkov zaposlenih v zavodu. Postopek odpoklica vodi volilna arheološko društvo in Zvezo zgodovinskih društev Slovenije, komisija. da imenujejo člane strokovnega sveta najmanj 90 dni pred Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpoklic potekom mandata strokovnega sveta. in priložene podpise delavcev, ki predlagajo odpoklic. Člani strokovnega sveta imajo štiriletni mandat. Po njego- Zahteva za odpoklic se predloži volilni komisiji, ki je vodila vem poteku so lahko člani strokovnega sveta ponovno imeno- volitve. Volilna komisija preveri formalno pravilnost zahteve, ne vani oziroma izvoljeni. da bi presojala razloge za odpoklic. Če se zahteva za odpoklic Strokovni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča ne zavrže, volilna komisija v 15 dneh razpiše glasovanje o večina članov sveta. odpoklicu predstavnika delavcev v svetu oziroma strokovnem Strokovni svet sprejema odločitve z večino glasov vseh svetu zavoda in določi dan glasovanja. Predstavnik delavcev članov. v svetu oziroma strokovnem svetu zavoda je odpoklican, če je Podrobnejše delovanje uredi strokovni svet s poslovni- za odpoklic glasovala večina zaposlenih v zavodu. kom.«. Za postopek odpoklica predstavnika delavcev v svetu in 8. člen strokovnem svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe o 20. člen se spremeni tako, da se glasi: volitvah predstavnika delavcev v svet zavoda.«. »20. člen 13. člen Svet zavoda in strokovni svet se konstituirata na svoji prvi 24. člen se spremeni tako, da se glasi: konstitutivni seji, ki jo skliče direktor najpozneje v 30 dneh od dne, ko je imenovana oziroma izvoljena večina članov sveta »24. člen zavoda oziroma strokovnega sveta. Zavod upravlja z nepremičninami na naslednjih Članom sveta zavoda in strokovnega sveta začne teči man- parcelah: dat z dnem konstituiranja sveta oziroma strokovnega sveta. – parc. št. 2959 poslovna stavba (št. stavbe 57 na naslovu Na prvi konstitutivni seji člani sveta in strokovnega sveta Ljubljana, Prešernova cesta 20), parc. št. 2960 poslovna stavba iz svojih vrst izvolijo predsednika in njegovega namestnika. Če (št. stavbe 57 na naslovu Ljubljana, Prešernova cesta 20), zele- predsednik ni izvoljen, vodi svet do izvolitve predsednika naj- nica, parc. št. 2961 poslovna stavba (št. stavbe 57 na naslovu starejši član sveta izmed predstavnikov ustanovitelja, strokovni Ljubljana, Prešernova cesta 20), dvorišče in parc. št. 2962 svet pa najstarejši član.«. zelenica, vse v vl. št. 171, k.o. Ajdovščina (šifra 1725), 9. člen – parc. št. 3111 poslovna stavba (št. stavbe 370), v vl. št. 2391, k.o. Tabor (šifra 1737), 21. člen se spremeni tako, da se glasi: – parc. št. 545/3 sadovnjak, parc. št. 546/1 stavbišče »21. člen (št. stavbe 427 na naslovu Ivančna Gorica, Vir pri Stični, Vir pri Stični 29), vse v vl. št. 664, k.o. Stična (šifra 1810), Član sveta zavoda, ki ga imenuje ustanovitelj, je lahko raz- – grad Snežnik, parc. št. 1.S (št. stavbe 71, 216 in 240), rešen pred iztekom mandata, za katerega je imenovan, če: parc. št. 1891, parc. št. 1898, vse v vl. št. 390, k.o. Kozarišče – sam zahteva razrešitev, (šifra k.o. 1648), – se ne udeležuje sej, – pri svojem delu ne ravna skladno s predpisi, – parc. št. 76/1 v vl. št. 475, k.o. Kozarišče (šifra k.o. – ne opravlja svojih nalog ali jih ne opravlja strokovno.«. 1648). Zavod upravlja tudi z vso opremo, ki je v prostorih iz prej- 10. člen šnjega odstavka, in inventariziranimi muzejskimi predmeti.«. 22. člen se spremeni tako, da se glasi: 14. člen »22. člen 25. člen se spremeni tako, da se glasi: Člana sveta zavoda iz prejšnjega člena razreši Vlada Re- »25. člen publike Slovenije na predlog sveta zavoda ali ministra. Za čas do izteka mandata sveta zavoda se imenuje nov član.«. Zavod pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavno- sti: 11. člen – iz državnega proračuna, 23. člen se spremeni tako, da se glasi: – iz proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti, – s prodajo blaga in storitev na trgu, »23. člen – z donacijami, darili in iz drugih virov v skladu z zako- Mandat predstavniku delavcev v svetu zavoda in v stro- nom.«. kovnem svetu zavoda predčasno preneha z odstopom, s pre- nehanjem delovnega razmerja v zavodu ali na podlagi odpokli- ca. Če predstavniku delavcev preneha mandat pred potekom PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA mandata sveta oziroma strokovnega sveta, se izvedejo nado- mestne volitve. 15. člen Na nadomestnih volitvah se izvoli nov predstavnik de- Prve volitve predstavnika delavcev v svet zavoda razpiše lavcev za čas do izteka mandata sveta oziroma strokovnega svet zavoda najpozneje v 15 dneh po uveljavitvi tega sklepa. sveta. Svet razpiše nadomestne volitve najpozneje v 15 dneh Vlada Republike Slovenije imenuje člane sveta v skladu s po ugotovitvi o prenehanju mandata. tem sklepom v enem mesecu po uveljavitvi tega sklepa. Ostalim članom strokovnega sveta mandat preneha na Direktor skliče prvo konstitutivno sejo sveta zavoda najpo- podlagi odstopa ali na podlagi odpoklica s strani tiste pravne zneje v 30 dneh od dneva, ko je imenovana oziroma izvoljena osebe, ki je posameznega člana imenovala. Predlog za odpo- večina članov sveta zavoda. klic lahko poda strokovni svet ali minister.«. Dosedanji člani sveta zavoda opravljajo svojo funkcijo do konstituiranja novega sveta skladno s tem sklepom. Doseda- 12. člen njim članom sveta zavoda preneha mandat z dnem konstitui- Za 23. členom se doda novi 23.a člen, ki se glasi: ranja sveta skladno s tem sklepom. Stran 832 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

16. člen 2. meja zaznavnosti je izhodni merilni signal ali vrednost Direktor poskrbi za vpis sprememb ustanovitvenega akta koncentracije nad katero je mogoče z opredeljeno ravnijo za- v sodni register skladno z veljavnimi predpisi. upanja potrditi, da se vzorec razlikuje od slepega vzorca, ki ne vsebuje zadevnega parametra; 17. člen 3. meja določljivosti je opredeljeni mnogokratnik meje za- Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem znavnosti pri koncentraciji parametra, ki ga je mogoče določiti listu Republike Slovenije. s sprejemljivo ravnijo natančnosti. Mejo določljivosti je mogoče izračunati z uporabo ustreznega standarda ali vzorca in jo je Št. 01403-29/2009/4 mogoče določiti prek najnižje kalibracijske točke na kalibracijski Ljubljana, dne 29. januarja 2009 krivulji z izključitvijo slepega vzorca; EVA 2008-3511-0052 4. merilna negotovost je nenegativen parameter, ki ozna- čuje raztros kvantitativnih vrednosti, ki jih je na podlagi opra- Vlada Republike Slovenije vljenih informacij mogoče pripisati merjeni veličini; 5. razširjena merilna negotovost rezultata meritve označu- Borut Pahor l.r. je interval okoli tega rezultata v katerem z določeno statistično Predsednik verjetnostjo pričakujemo pravo vrednost merjene veličine; 6. posebno varstveno območje je območje v skladu s predpisom, ki ureja posebna varstveno območja (območja Na- tura 2000). MINISTRSTVA 4. člen (izvajanje monitoringa) 312. Pravilnik o monitoringu stanja površinskih Izvajanje monitoringa stanja površinskih voda obsega: voda – vzpostavitev mreže mest vzorčenja za ugotavljanje ke- mijskega in ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda, Na podlagi petega in šestega odstavka 97. člena Zakona – vzpostavitev mreže mest vzorčenja za ugotavljanje o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno ustreznosti glede na dodatne zahteve v skladu s predpisom, ki besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, ureja stanje površinskih voda, 57/08 – ZFO-1A in 70/08) izdaja minister za okolje in prostor – vzorčenje in analize v skladu s programom nadzornega oziroma operativnega monitoringa iz 28. člena tega pravilnika, P R A V I L N I K – preiskovalni monitoring in o monitoringu stanja površinskih voda – vodenje evidence o mestih vzorčenja za ugotavlja- nje kemijskega in ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen II. MREŽA MEST VZORČENJA (vsebina) 5. člen (1) Ta pravilnik v skladu z Direktivo Evropskega parla- menta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi (mreža mest vzorčenja) okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L (1) Mreža mest vzorčenja je več mest vzorčenja pove- št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: zanih v merilni sistem, ki omogoča ugotavljanje kemijskega direktiva 2000/60/ES) določa: in ekološkega stanja, značilnega za površinske vode vsakega – način in obseg izvajanja ter pogoje za izvajalce monito- povodja oziroma porečja. Na mestih vzorčenja, ki so vključena ringa stanja površinskih voda in v mrežo mest vzorčenja, se zagotovijo podatki o hidroloških – način in obliko poročanja o monitoringu stanja površin- parametrih ter meritve parametrov kemijskega stanja in ele- skih voda. mentov kakovosti ekološkega stanja površinskih voda, vključno (2) Monitoring stanja površinskih voda vključuje tudi mo- z zbiranjem in prenosom rezultatov meritev. nitoring hidroloških pojavov v delu, ki se nanaša na kemijsko in (2) Hidrološki parametri iz prejšnjega odstavka so: ekološko stanje vodnih teles površinskih voda. – vodostaj in pretok za reke, – vodostaj, zadrževalni čas ter dotok in iztok za jezera in 2. člen – vodostaj in višina valov za obalno vodo. (uporaba) (3) Mreža mest vzorčenja za monitoring stanja površin- (1) Ta pravilnik se uporablja za monitoring stanja vodnih skih voda se vzpostavi tako, da se zagotovi skladen in izčrpen teles površinskih voda, določenih s predpisom, ki ureja dolo- pregled kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda v čitev in razvrstitev vodnih teles površinskih voda, ali njihove vsakem povodju in porečju ter omogoči opredelitev kemijskega dele ali skupine. stanja vodnih teles površinskih voda ter razvrstitev vodnih teles (2) Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na kemijsko površinskih voda ter umetnih in močno preoblikovanih vodnih stanje površinskih voda, se uporabljajo tudi za vodna telesa teles v pet razredov ekološkega stanja oziroma ekološkega teritorialnega morja. potenciala. (3) Za umetna in močno preoblikovana vodna telesa se navajanje ekološkega stanja šteje za navajanje ekološkega 6. člen potenciala, razen, kadar ta pravilnik določa drugače. (vzpostavitev mreže mest vzorčenja) Vzpostavitev mreže mest vzorčenja iz prve in druge alinee 3. člen 4. člena tega pravilnika obsega: (izrazi) – načrtovanje in izbiro ter določitev mest vzorčenja za ugo- Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji po- tavljanje kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda in men: – načrtovanje in izbiro ter določitev mest vzorčenja, zna- 1. analizna metoda je zaporedje postopkov, ki se upora- čilnih za ugotavljanje ustreznosti vode glede na dodatne zahte- bljajo pri merjenju posameznega parametra; ve v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda. Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 833

III. NADZORNI IN OPERATIVNI MONITORING 10. člen (operativni monitoring) 7. člen (1) Operativni monitoring se izvaja skozi celotno obdobje (nadzorni monitoring) veljavnosti načrtov upravljanja voda v skladu s predpisi, ki (1) Nadzorni monitoring zajema obdobje enega koledar- urejajo vode, tako da se: skega leta in se izvaja enkrat v vsakem obdobju veljavnosti – določi stanje tistih vodnih teles površinskih voda, za ka- načrta upravljanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode, tera je bilo v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino tako da se: in način priprave načrta upravljanja voda, ocenjeno, da ne bodo – oceni celovito stanje površinske vode v vsakem povodju dosegla okoljskih ciljev, in ali porečju na posameznem vodnem območju, – oceni kakršnekoli spremembe stanja vodnih teles iz – spremeni in dopolni prikaz vplivov človekove dejavnosti prejšnje alinee zaradi izvajanja programa ukrepov. na stanje površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja po- (2) Pri pripravi programa operativnega monitoringa se drobnejšo vsebino in način priprave načrta upravljanja voda, upošteva: – omogoči smotrno in učinkovito načrtovanje programa – podatke in informacije iz analize vplivov človekove monitoringa stanja površinskih voda za naslednje obdobje, dejavnosti na stanje površinskih voda v skladu s predpisom, ki – oceni dolgoročne spremembe naravnih razmer in ureja podrobnejšo vsebino in način priprave načrta upravljanja – oceni dolgoročne spremembe, nastale zaradi široko voda in razširjenih človekovih dejavnosti. – rezultate nadzornega monitoringa. (2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko nadzorni mo- (3) Pogostost operativnega monitoringa se lahko zmanjša, nitoring izvede v obdobju vsakega tretjega načrta upravljanja če se na podlagi podatkov in informacij iz prejšnjega odstavka voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če: ugotovi, da vpliv na vodno telo površinske vode ni pomemben, – je iz rezultatov nadzornega monitoringa iz prejšnjega ali če se ustrezna obremenitev odstrani. obdobja razvidno, da je zadevno vodno telo doseglo dobro ekološko stanje, in 11. člen – je iz rezultatov pregleda vplivov človekove dejavnosti na stanje površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja po- (mesta vzorčenja za operativni monitoring) drobnejšo vsebino in način priprave načrta upravljanja voda, (1) Operativni monitoring se izvaja za vsa vodna telesa razvidno, da se vplivi na zadevno vodno telo niso spremenili. površinske vode, za katera velja da: – je bilo na podlagi analize vplivov človekovih dejavnosti 8. člen na stanje površinskih voda ali rezultatov nadzornega monitorin- (mesta vzorčenja za nadzorni monitoring) ga ocenjeno, da ne bodo dosegla okoljskih ciljev, – se izvajajo ukrepi zaradi doseganja dobrega stanja (1) Nadzorni monitoring se izvaja na zadostnem številu vodnih teles površinske vode, tako da se zagotovi dovolj mest površinskih voda ali ukrepi, da se prepreči poslabšanje staja vzorčenja za oceno celovitega stanja površinske vode v vsa- površinskih voda, in kem povodju ali porečju na posameznem vodnem območju. Pri – imajo slabo stanje. izbiri teh vodnih teles je treba zagotoviti, da se stanje spremlja (2) Operativni monitoring se izvaja tudi za vodno telo ali zlasti na mestih kjer: njegov del: – je pretok pomemben za vodno območje kot celoto, – v katerega se odvajajo odpadne vode, ki povzročajo vključno z mesti na velikih rekah, kadar je prispevna površina onesnaženost s parametri kemijskega stanja ali posebnimi večja od 2.500 km2, onesnaževali ali splošnimi fizikalno-kemijskimi parametri eko- – je količina vode pomembna za vodno območje kot ce- loškega stanja površinskih voda, loto, vključno z jezeri in vodnimi zadrževalniki s površino večjo – ki je obremenjen zaradi znatnega vpliva razpršenih virov od 0,5 km2 in obalnimi vodami, onesnaževanja, – vodno telo prečka državna meja ali po vodnem telesu – ki je obremenjen zaradi znatnega vpliva hidromorfolo- teče državna meja in se kemijsko oziroma ekološko stanje ških sprememb, ugotavlja na podlagi mednarodnih sporazumov, in – kjer se odvzema površinska voda za oskrbo s pitno – je potrebno oceniti obremenitve z onesnaževalom, ki se vodo in prenese čez državno mejo ali v morje. – ki leži na posebnem varstvenem območju. (2) V mrežo mest vzorčenja za nadzorni monitoring se (3) Mesta vzorčenja za operativni monitoring se izberejo vključijo tudi mesta vzorčenja iz priloge Odločbe Komisije z dne tako, da se: 17. avgusta 2005 o vzpostavitvi registra mest, ki bodo sesta- – zagotovi dovolj mest vzorčenja na vsakem vodnem te- vljala interkalibracijsko mrežo, v skladu z Direktivo 2000/60/ES lesu površinskih voda za ocenitev obsega in vpliva točkovnega Evropskega parlamenta in Sveta (2005/646/ES) (UL L št. 243 vira za vodna telesa, ogrožena zaradi pomembnih točkovnih z dne 19. 9. 2005, str. 1). obremenitev. Kadar vodno telo obremenjuje več točkovnih vi- rov, se mesta vzorčenja lahko izberejo tako, da se oceni veli- 9. člen kost in vpliv teh obremenitev kot celote; (izbor elementov kakovosti za nadzorni monitoring) – zagotovi dovolj mest vzorčenja v izbranih vodnih tele- (1) Nadzorni monitoring se na vsakem mestu vzorčenja iz sih površinskih voda za ocenitev velikosti in vpliva razpršenih prejšnjega člena izvaja za: obremenitev za vodna telesa, ogrožena zaradi pomembnih – parametre kemijskega stanja, ki se odvajajo v vode na razpršenih obremenitev. Vodna telesa se izberejo tako, da so povodju ali porečju, reprezentativna za določanje relativnega tveganja nastanka – posebna onesnaževala, ki se v pomembnih količinah razpršenih obremenitev in relativnega tveganja, da se ne do- odvajajo v vode na povodju ali porečju, seže dobro ekološko stanje površinskih voda ter relativnega – vse biološke elemente kakovosti ekološkega stanja, tveganja, da se ne doseže dodatnih zahtev na posebnih var- – vse splošne fizikalno-kemijske parametre, in stvenih območjih; – vse hidromorfološke elemente kakovosti ekološkega – zagotovi dovolj mest vzorčenja v izbranih vodnih telesih stanja. površinskih voda za oceno velikosti in vpliva hidromorfoloških (2) Obseg meritev in analiz parametrov kemijskega stanja obremenitev za vodna telesa, ogrožena zaradi pomembnih hi- ter splošnih fizikalno-kemijskih parametrov in posebnih onesna- dromorfoloških obremenitev. Izbor vodnih teles mora kazati ce- ževal se določi v programu nadzornega monitoringa. loten vpliv hidromorfološke obremenitve na vsa vodna telesa; Stran 834 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

– zagotovi vzorčno mesto na samem mestu odvzema ali dovolj podatkov za zanesljivo oceno stanja ustreznega para- na drugem mestu pred vstopom v postopek obdelave za vodna metra in časovni razmiki niso večji od: telesa ali njihove dele, kjer se odvzema površinska voda za – enega meseca za meritve parametrov kemijskega sta- oskrbo s pitno vodo. nja v vodi in – treh let za meritve parametrov kemijskega stanja v 12. člen sedimentu. (izbor elementov kakovosti za operativni monitoring) (4) V okviru preiskovalnega monitoringa se analize pa- rametrov izvajajo s tako pogostostjo, da se zagotovi zadostno (1) Operativni monitoring se izvaja na vsakem mestu vzor- čenja iz prejšnjega člena za tiste elemente kakovosti, ki kažejo število rezultatov meritev in analiz za ugotavljanje vzrokov in posamezne obremenitve vodnega telesa ali vodnih teles, da se razlogov iz prve in druge alinee 13. člena ter velikosti in vpli- oceni velikost obremenitev in vpliv teh obremenitev na vodna vov naključnega onesnaženja iz tretje alinee prvega odstavka telesa površinske vode. 13. člena tega pravilnika. (2) Operativni monitoring se izvaja za: 15. člen – parametre kemijskega stanja, ki se odvajajo v vodno telo, (izvajanje monitoringa kemijskega stanja) – metrike, s katerimi se vrednoti biološki element ali (1) Izvajanje meritev in analiz monitoringa kemijskega elemente kakovosti, ki so najbolj občutljivi na ugotovljene obre- stanja obsega: menitve vodnih teles, – vzorčenje površinskih voda, – posebna onesnaževala in splošne fizikalno-kemijske – pripravo, prevoz in shranjevanje vzorcev, parametre, ki se v pomembnih količinah odvajajo v vodno telo – prevzem vzorcev v laboratoriju, ali telesa, – pripravo vzorcev v laboratoriju, merjenje in analizo vzor- – parametre, s katerimi se vrednoti hidromorfološki ele- cev površinskih voda, ment kakovosti, ki je najbolj občutljiv na ugotovljeno obreme- – vrednotenje rezultatov analiz za ugotavljanje kemijske- nitev, in ga stanja celotnega vodnega telesa površinske vode in – snovi, ki se odvajajo v površinsko vodo v pomembnih – izdelavo poročila o opravljenih meritvah in analizah. količinah in bi lahko vplivale na stanje vodnega telesa ali njego- (2) Za analize vzorcev se uporabljajo analizne metode, vega dela, kjer se odvzema površinska voda za oskrbo s pitno vključno z laboratorijskimi, terenskimi in on-line metodami, ki: vodo, ter se v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo, spremlja- – so validirane in dokumentirane v skladu s standardom jo zaradi ugotavljanja zdravstvene ustreznosti pitne vode. ISO/IEC-17025, ki je na vpogled pri organu, pristojnem za stan- (3) Obseg meritev in analiz parametrov kemijskega stanja dardizacijo, ali v skladu z drugim enakovrednim mednarodno ter posebnih onesnaževal in splošnih fizikalno-kemijskih para- priznanim standardom in metrov se določi v programu operativnega monitoringa. – ustrezajo minimalnim izvedbenim merilom za analizne metode. (3) Posode za vzorce voda, reagenti ali metode za kon- IV. PREISKOVALNI MONITORING zerviranje dela vzorca za analizo enega ali več parametrov kemijskega stanja, razpošiljanje in shranjevanje vzorcev ter 13. člen priprava vzorcev za analizo ne smejo vplivati na rezultate me- (preiskovalni monitoringa) ritev. Vzorce voda je treba hraniti v posodah iz materialov, kot je določeno s standardom SIST ISO 5667-6. (1) Preiskovalni monitoring se oblikuje za vodna telesa površinskih voda, kjer je treba ugotoviti: 16. člen – razloge za prekoračitve okoljskih standardov kakovosti ali mejnih vrednosti za dobro ekološko stanje, če ti niso znani, (minimalna izvedbena merila za analizne metode) – vzroke za nedoseganje ciljev, če nadzorni monitoring (1) Analizne metode morajo temeljiti na merilni negoto- pokaže, da okoljski cilji za vodno telo ne bodo doseženi, ope- vosti 50 odstotkov ali manj (k=2), ocenjeno na ravni ustreznih rativni monitoring pa še ni vzpostavljen, ali okoljskih standardov kakovosti v skladu s predpisom, ki ureja – velikost in vplive naključnega onesnaženja. stanje površinskih voda, in meji določljivosti, ki znaša 30 od- (2) Preiskovalni monitoring se izvaja za tiste parametre in stotkov vrednosti ustreznega okoljskega standarda kakovosti metrike ter v takšnem obsegu, kot je potrebno za ugotavljanje ali manj. iz prejšnjega odstavka. (2) Če za dani parameter okoljskih standardov kakovosti (3) Rezultati preiskovalnega monitoringa se uporabijo ni na voljo ali če ni na voljo analiznih metod, ki izpolnjujejo mi- pri pripravi programov ukrepov za primere iz prvega odstavka nimalna izvedbena merila iz prejšnjega odstavka, se uporabi tega člena. najboljše razpoložljive tehnike, ki ne povzročajo nesorazmerno visokih stroškov.

V. IZVAJANJE MONITORINGA 17. člen (pogoji za izvajalca monitoringa kemijskega stanja) 1. Monitoring kemijskega stanja vodnih teles površinskih (1) Izvajalec posameznih nalog monitoringa kemijskega voda stanja, ki se nanašajo na vzorčenje in analize parametrov ke- mijskega stanja po tem pravilniku, mora: 14. člen 1. uporabljati sistem vodenja kakovosti v skladu z EN (pogostost monitoringa kemijskega stanja) ISO/IEC-17025 ali drugim enakovrednim mednarodno prizna- (1) Na mestih vzorčenja nadzornega in operativnega mo- nim standardom, nitoringa je potrebno vzorčiti z enakomernimi presledki. 2. dokazovati svojo usposobljenost za analizo parametrov (2) V obdobju nadzornega monitoringa se meritve para- kemijskega stanja, katerih meritve izvaja, na naslednji način: metrov kemijskega stanja izvajajo: – z udeležbo v programih preskušanja strokovne uspo- – enkrat mesečno v vodi in sobljenosti, ki pokrivajo analizne metode iz drugega odstavka – enkrat letno v sedimentu. prejšnjega člena za parametre kemijskega stanja pri koncen- (3) V okviru operativnega monitoringa se pogostost meri- tracijah, ki so značilne za programe monitoringa kemijskega tev parametrov kemijskega stanja določi tako, da se zagotovi stanja v skladu s tem pravilnikom, in Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 835

– z analizo dostopnih referenčnih materialov, ki so re- determinacije pri vrednotenju s posameznimi elementi ekolo- prezentativni za zbrane vzorce in vsebujejo ustrezne ravni škega stanja. koncentracij glede na okoljske standarde kakovosti v skladu s (2) Za izračune posameznih metrik ter vrednotenje eko- predpisom, ki ureja stanje površinskih voda. loškega stanja s posameznimi biološkimi elementi kakovosti (2) Programe preskušanja strokovne usposobljenosti iz ekološkega stanja se uporabljajo metodologije iz seznama iz prve alinee 2. točke prejšnjega odstavka organizirajo akredi- preglednice 2 priloge 2 tega pravilnika. tirane, mednarodno ali nacionalno priznane organizacije, ki (3) Za monitoring hidromorfoloških elementov kakovosti izpolnjujejo zahteve ISO/IEC navodila 43-1 ali drugega enako- se uporabljajo: vredno mednarodno priznanega standarda. Rezultati udeležbe – Metodologija vrednotenja ekološkega stanja rek s hidro- v teh programih se ocenijo na podlagi sistemov točkovanja, morfološkimi elementi, določenih v ISO/IEC navodilu 43-1, standardu ISO-13528 ali – Metodologija vrednotenja ekološkega stanja jezer s drugem enakovrednem mednarodno priznanem standardu. hidromorfološkimi elementi in – Metodologija vrednotenja ekološkega stanja obalnih 2. Monitoring ekološkega stanja vodnih teles površinskih voda s hidromorfološkimi elementi. voda (4) Metodologije iz prvega in drugega odstavka tega člena so izdelane za posamezne tipe površinskih voda v skladu s 18. člen predpisom, ki ureja določitev in razvrstitev vodnih teles povr- (pogostost monitoringa ekološkega stanja) šinskih voda. (1) V obdobju nadzornega monitoringa se analize poseb- (5) Metodologije iz prvega, drugega in tretjega odstavka nih onesnaževal in splošnih fizikalno-kemijskih parametrov iz- tega člena so objavljene na spletnih straneh in so na vpogled vajajo s pogostostjo, ki je za te elemente kakovosti ekološkega na sedežu ministrstva, pristojnega za okolje (v nadaljnjem stanja določena v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. besedilu: ministrstvo). Za biološke in hidromorfološke elemente kakovosti se analize (6) Za analize splošnih fizikalno-kemijskih parametrov izvedejo vsaj enkrat v obdobju nadzornega monitoringa. in posebnih onesnaževal se uporabljajo analizne metode, ki (2) Za operativni monitoring se pogostost analiz posame- ustrezajo pogojem iz drugega odstavka 15. člena tega pra- znih elementov kakovosti ekološkega stanja določi tako, da se vilnika in minimalnim izvedbenim merilom iz 16. člena tega zagotovi dovolj podatkov za zanesljivo oceno stanja ustreznega pravilnika. Posode za vzorce vode, reagenti ali metode za elementa kakovosti in časovni razmiki niso večji od tistih, dolo- konzerviranje dela vzorca za analizo enega ali več splošnih čenih v prilogi 1 tega pravilnika. fizikalno-kemijskih parametrov ali posebnih onesnaževal, raz- (3) Za preiskovalni monitoring se analize elementov ka- pošiljanje in shranjevanje vzorcev ter priprava vzorcev za ana- kovosti izvajajo s tako pogostostjo, da se zagotovi zadostno lizo ne smejo vplivati na rezultate meritev. Vzorce voda je treba število rezultatov analiz za ugotavljanje vzrokov in razlogov iz hraniti v posodah iz materialov, kot je določeno s standardom prve in druge alinee 13. člena ter velikosti in vplivov naključ- SIST ISO 5667-6. nega onesnaženja iz tretje alinee prvega odstavka 13. člena tega pravilnika. 21. člen (4) Izbrana pogostost monitoringa mora upoštevati spre- (metodologije vrednotenja ekološkega stanja) menljivost parametrov zaradi naravnih razmer in človekovega (1) Metodologije iz drugega odstavka prejšnjega člena vpliva ter mora zagotavljati sprejemljivo raven zaupanja in vsebujejo: natančnost rezultatov analiz. Čas vzorčenja je treba izbrati – navedbo tipov površinskih voda, za katere je metodo- tako, da je vpliv sezonskih nihanj na rezultate čim manjši in je logija izdelana, tako zagotovljeno, da rezultati analiz odražajo spremembe v – referenčne razmere za tipe iz prejšnje alinee, vodnem telesu, ki so nastale zaradi človekovega obremenje- – metode izračuna metrik, ki so pomembne za vredno- vanja. Kadar je to potrebno, se v različnih letnih časih istega tenje s posameznimi biološkimi elementi kakovosti, za tipe leta izvedejo dodatne analize. površinskih voda iz prve alinee, (5) V programu monitoringa se lahko določi drugačna – metode normalizacije in transformacije posamezne me- pogostost monitoringa od predpisane, če je to potrebno zaradi trike in večje zanesljivosti rezultatov vrednotenja ekološkega stanja. – metode razvrščanja vodnih teles v razrede ekološkega stanja glede na posamezen modul. 19. člen (2) Metodologije iz drugega odstavka prejšnjega člena (izvajanje monitoringa ekološkega stanja) vključujejo tudi sezname taksonov za posamezne metrike ter Izvajanje monitoringa ekološkega stanja obsega: njihove šifre, skupaj z vrednostmi za izračune posameznih – merjenje temperature vode, električne prevodnosti, pH, metrik. nasičenosti vode s kisikom, koncentracije v vodi raztopljenega kisika, prosojnosti in drugih parametrov, ki se jih meri na mestu 22. člen vzorčenja, (pogoji za izvajalca monitoringa ekološkega stanja) – vzorčenje površinskih voda, (1) Izvajalec posameznih nalog monitoringa ekološkega – pripravo, prevoz in shranjevanje vzorcev, stanja, ki se nanašajo na vzorčenje in analize posebnih one- – prevzem vzorcev v laboratoriju, snaževal in splošnih fizikalno-kemijskih parametrov v skladu s – pripravo vzorcev v laboratoriju, merjenje in analizo vzor- tem pravilnikom, mora izpolnjevati pogoje za izvajalca monito- cev površinskih voda, ringa kemijskega stanja iz 17. člena tega pravilnika. – vrednotenje rezultatov analiz za ugotavljanje ekološke- (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko te- ga stanja celotnega vodnega telesa površinske vode in renske meritve prosojnosti, temperature vode, koncentracije v – izdelavo poročila o opravljenih meritvah in analizah. vodi raztopljenega kisika, nasičenosti vode s kisikom, električne prevodnosti in pH izvaja tudi izvajalec vzorčenja bioloških vzor- 20. člen cev. Izvajalec vzorčenja bioloških vzorcev mora za izvajanje (metodologije in standardi za monitoring ekološkega stanja) terenskih meritev prosojnosti uporabljati standardno Secchi- (1) Za vzorčenje posameznih bioloških elementov kako- jevo ploščo, za izvajanje terenskih meritev temperature vode, vosti ekološkega stanja ter laboratorijsko obdelavo vzorcev se koncentracije v vodi raztopljenega kisika, nasičenosti vode s uporabljajo metodologije iz seznama iz preglednice 1 priloge kisikom, električne prevodnosti in pH pa mora uporabljati stan- 2, ki je sestavni del tega pravilnika, ki določajo tudi stopnjo dardno elektrometrično metodo. Stran 836 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

(3) Pogoje, ki veljajo za izvajalce posameznih nalog moni- (2) Program monitoringa vključuje program monitoringa toringa ekološkega stanja, ki se nanašajo na vzorčenje in ana- kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda. lize bioloških elementov kakovosti v skladu s tem pravilnikom, (3) Program monitoringa iz prejšnjega odstavka vključuje določi Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem tudi program monitoringa na območjih s posebnimi zahteva- besedilu: agencija). mi. (4) Monitoring hidroloških parametrov se izvaja na podlagi 3. Monitoring vodnih teles površinskih voda na območjih programa hidrološkega monitoringa, ki ga pripravi ministrstvo. s posebnimi zahtevami 28. člen 23. člen (vsebina programa monitoringa) (pogostost monitoringa na območjih s posebnimi zahtevami) (1) Program monitoringa mora vsebovati: (1) Na mestih vzorčenja na vodnih telesih površinskih – seznam vodnih teles površinske vode za katera se voda, kjer se voda odvzema za oskrbo s pitno vodo, se me- ugotavlja kemijsko in ekološko stanje v okviru nadzornega ritve parametrov izvajajo s pogostostjo, določeno glede na monitoringa, število oskrbovanih prebivalcev iz preglednice 2 priloge 1 tega pravilnika. – seznam vodnih teles površinske vode za katera se (2) Na mestih vzorčenja na vodnih telesih površinskih ugotavlja kemijsko in ekološko stanje v okviru operativnega voda ali njihovih delih, ki ležijo na posebnih varstvenih ob- monitoringa, močjih, se analize izvajajo s pogostostjo, ki je za posamezne – izbor mest vzorčenja in njihovo določitev s koordinatami elemente kakovosti določena za operativni monitoring. v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5.000, – način vzorčenja površinske vode in sedimenta ter opre- 24. člen delitev in opis postopkov in opreme vzorčenja, (izvajanje monitoringa na območjih, kjer se odvzema voda za – letni načrt pogostosti vzorčenja ter obseg analiz para- oskrbo s pitno vodo) metrov kemijskega stanja, – letni načrt pogostosti vzorčenja ter obseg analiz posa- (1) Izvajanje monitoringa na vodnih telesih površinskih voda, kjer se odvzema voda za oskrbo s pitno vodo, obsega: meznih elementov kakovosti ekološkega stanja, – merjenje temperature vode, električne prevodnosti, pH, – opredelitev metod vzorčenja in analiznih metod para- nasičenosti vode s kisikom, koncentracije v vodi raztopljenega metrov kemijskega stanja in posameznih elementov kakovosti kisika, prosojnosti in drugih parametrov, ki se jih meri na mestu ekološkega stanja, in vzorčenja, – oceno finančnih sredstev za izvedbo programa monito- – vzorčenje površinskih voda, ringa, ločeno za monitoring kemijskega in ekološkega stanja. – pripravo vzorcev, prevoz vzorcev in shranjevanje vzor- (2) Ne glede na prejšnji odstavek mora program monito- cev, ringa vsebovati tudi: – prevzem vzorcev v laboratoriju, – seznam vodnih teles površinske vode ali njihovih delov, – pripravo vzorcev v laboratoriju, mejenje in analizo vzor- kjer se voda odvzema za oskrbo s pitno vodo, cev površinskih voda, – opis posameznega zajetja površinske vode, ki se jo – vrednotenje rezultatov analiz vzorcev iz prejšnje alinee in odvzema za pitno vodo, ter podatke o količinah zajete vode, – izdelavo poročila o opravljenih meritvah in analizah. o postopkih obdelave vode za pripravo zdravstveno ustrezne (2) Za analize vzorcev se uporabljajo analizne metode, pitne vode in podatek o številu oskrbovanih prebivalcev, vključno z laboratorijskimi, terenskimi in on-line metodami, ki – izbor mest vzorčenja in njihovo določitev s koordi- ustrezajo pogojem iz drugega odstavka 15. člena tega pra- natami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila vilnika. Posode za vzorce vode, reagenti ali metode za kon- 1: 5.000, zerviranje dela vzorca za analizo enega ali več parametrov – način vzorčenja površinske vode ter opredelitev in opis kemijskega stanja, razpošiljanje in shranjevanje vzorcev ter postopkov in opreme vzorčenja, priprava vzorcev za analizo ne smejo vplivati na rezultate me- – letni načrt pogostosti vzorčenja ter obseg analiz para- ritev. Vzorce voda je treba hraniti v posodah iz materialov, kot je določeno s standardom SIST ISO 5667-6, ki je na vpogled metrov površinskih voda, ki so predmet monitoringa, pri organu, pristojnem za standardizacijo. – opredelitev analiznih metod in – oceno finančnih sredstev za izvedbo programa moni- 25. člen toringa na območjih, kjer se voda odvzema za oskrbo s pitno (pogoji za izvajalca monitoringa na območjih, kjer se vodo. odvzema voda za oskrbo s pitno vodo) (3) Program hidrološkega monitoringa mora vsebovati: – opis mreže merilnih mest, Izvajalec posameznih nalog monitoringa iz prvega od- – izbor merilnih mest in njihovo določitev s koordinatami v stavka prejšnjega člena mora izpolnjevati pogoje za izvajalca državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1: 25.000, monitoringa kemijskega stanja iz 17. člena tega pravilnika. – letni načrt pogostosti v skladu s prilogo 1 tega pravilnika 26. člen ter obseg meritev hidroloških parametrov in – opredelitev metod za izvajanje meritev ter obdelave (izvajanje monitoringa na posebnih varstvenih območjih) merjenih podatkov za hidrološke parametre. Za izvajanje monitoringa na vodnih telesih površinskih voda ali njihovih delih, ki ležijo na posebnih varstvenih obmo- čjih, se uporabljajo določbe 14. do 22. člena tega pravilnika. VII. POROČILO O MONITORINGU

29. člen VI. PROGRAM MONITORINGA (poročilo) 27. člen (1) Ministrstvo izdela poročilo o vzorčenju ter o meritvah (program monitoringa) in analizah, ki so predmet monitoringa stanja vodnih teles (1) Monitoring stanja vodnih teles površinskih voda se površinskih voda. izvaja na podlagi programa monitoringa, ki ga pripravi mini- (2) Poročilo iz prejšnjega odstavka vključuje poročilo o strstvo. kemijskem in ekološkem stanju vodnih teles površinskih voda Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 837 ter poročilo o stanju vodnih teles površinskih voda na posebnih 30. člen varstvenih območjih in mora vsebovati podatke o: (hramba) – izvajalcih monitoringa, (1) Poročilo o monitoringu mora ministrstvo hraniti naj- – pogostosti in obsegu meritev in analiz, manj deset let. – mestih vzorčenja, času in načinu vzorčenja ter upora- (2) Podatki monitoringa se hranijo trajno, v bazi podatkov, bljenih analiznih metodah in metodah vzorčenja, ki jo vodi ministrstvo in je del informacijskega sistema okolja na – rezultatih meritev in analiz za posamezna mesta vzor- področju stanja okolja in njegovih delov v skladu s predpisi o čenja, varstvu okolja. – meji zaznavnosti in razširjeni merilni negotovosti za uporabljene merilne metode po parametrih kemijskega stanja ter posebnih onesnaževalih in splošnih fizikalno-kemijskih pa- VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE rametrih ekološkega stanja in – vrednotenju rezultatov meritev in analiz vzorcev za 31. člen obdobje iz programa monitoringa. (prehodne določbe) (3) Sestavni del poročila iz prvega odstavka tega člena (1) Prvi program monitoringa po tem pravilniku pripravi je tudi ocena kemijskega stanja vodnih teles površinskih voda ministrstvo najpozneje do 30. novembra 2009. in prikaz kemijskega stanja kot grafična priloga, na kateri so (2) V prehodnem obdobju do priprave prvega programa označena: monitoringa po tem pravilniku se monitoring ekološkega – z modro barvo vodna telesa površinskih voda, ki imajo stanja izvaja v skladu z naslednjimi programi agencije »Pro- dobro kemijsko stanje, in gram spremljanja ekološkega in kemijskega stanja rek za – z rdečo barvo vodna telesa površinskih voda, ki ne leto 2006«, »Program spremljanja ekološkega in kemijskega dosegajo dobrega kemijskega stanja. stanja rek za leto 2007«, »Program spremljanja ekološkega (4) Sestavni del poročila iz prvega odstavka tega člena je in kemijskega stanja rek za leto 2008«, »Program spre- tudi razvrstitev vodnih teles površinskih voda glede na ekološko mljanja ekološkega in kemijskega stanja rek za leto 2009«, stanje oziroma umetnih in močno preoblikovanih vodnih teles »Program spremljanja ekološkega in kemijskega stanja jezer glede na ekološki potencial ter prikaz razvrstitve kot grafična za leto 2006«, »Program spremljanja ekološkega in kemij- priloga, na kateri so označena: skega stanja jezer za leto 2007«, »Program spremljanja – z modro barvo vodna telesa površinskih voda, ki so ekološkega in kemijskega stanja jezer za leto 2008«, »Pro- razvrščena v zelo dobro ekološko stanje, gram spremljanja ekološkega in kemijskega stanja jezer za – z zeleno barvo vodna telesa površinskih voda, ki so leto 2009«, »Program spremljanja ekološkega in kemijskega razvrščena v dobro ekološko stanje, stanja morja za leto 2006«, »Program spremljanja ekolo- – z rumeno barvo vodna telesa površinskih voda, ki so škega in kemijskega stanja morja za leto 2007«, »Program razvrščena v zmerno ekološko stanje, spremljanja ekološkega in kemijskega stanja morja za leto – z oranžno barvo vodna telesa površinskih voda, ki so 2008« in »Program spremljanja ekološkega in kemijskega razvrščena v slabo ekološko stanje, stanja morja za leto 2009«. – z rdečo barvo vodna telesa površinskih voda, ki so (3) Pri pripravi poročila o monitoringu stanja površinskih razvrščena v zelo slabo ekološko stanje, voda v letu 2009 se upoštevajo rezultati monitoringov iz prej- – z zelenimi in svetlo sivimi progami umetna vodna telesa, šnjega odstavka in rezultati obstoječega imisijskega monito- ki so razvrščena v dober ali največji ekološki potencial, ringa kakovosti površinskih voda, ki se jih odvzema za oskrbo – z rumenimi in svetlo sivimi progami umetna vodna tele- s pitno vodo. sa, ki so razvrščena v zmeren ekološki potencial, (4) Do prve preveritve vodnih teles površinskih voda v – z oranžnimi in svetlo sivimi progami umetna vodna skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za določanje vodnih telesa, ki so razvrščena v slab ekološki potencial, teles površinskih voda, se za vrednotenje ekološkega stanja – z rdečimi in svetlo sivimi progami umetna vodna telesa, vodnih teles površinskih voda lahko uporabijo tipi površinskih ki so razvrščena v zelo slab ekološki potencial, voda za vrednotenje ekološkega stanja. Opis teh tipov je na – z zelenimi in temno sivimi progami močno preoblikova- vpogled pri ministrstvu in je dostopen na spletni strani mini- na vodna telesa, ki so razvrščena v dober ali največji ekološki strstva. potencial, 32. člen – z rumenimi in temno sivimi progami močno preobli- kovana vodna telesa, ki so razvrščena v zmeren ekološki (prenehanje veljavnosti) potencial, Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati: – z oranžnimi in temno sivimi progami močno preo- – Pravilnik o monitoringu kemijskega stanja površinskih blikovana vodna telesa, ki so razvrščena v slab ekološki voda (Uradni list RS, št. 42/02 in 41/04 – ZVO-1) in potencial, in – Pravilnik o imisijskem monitoringu kakovosti površinskih – z rdečimi in temno sivimi progami močno preobliko- voda, ki se jih odvzema za oskrbo s pitno vodo (Uradni list RS, vana vodna telesa, ki so razvrščena v zelo slab ekološki št. 40/01 in 41/04 – ZVO-1). potencial. (5) Na grafičnih prilogah iz prejšnjega odstavka se s črno 33. člen piko na karti označijo tista vodna telesa, ki dobrega stanja ali (začetek veljavnosti) dobrega ekološkega potenciala niso dosegla zaradi nedose- Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- ganja enega ali več okoljskih standardov kakovosti, ki so za dnem listu Republike Slovenije. parametre kemijskega stanja in posebna onesnaževala dolo- čeni za to vodno telo. Št. 0071-68/2008 (6) Na grafičnih prilogah iz četrtega odstavka tega člena Ljubljana, dne 12. januarja 2009 se s črnim trikotnikom na karti označijo tista vodna telesa povr- EVA 2008-2511-0174 šinskih voda ali njihovi deli, ki ne dosegajo zahtev za površin- ske vode, ki se odvzemajo za oskrbo s pitno vodo. Karl Erjavec l.r. (7) Poročilo iz prvega odstavka tega člena se izdela za Minister vsako obdobje, na katero se nanaša program monitoringa. za okolje in prostor Stran 838 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

PRILOGA 1: POGOSTOST MONITORINGA

Preglednica 1: Največji dovoljeni časovni razmiki za monitoring ekološkega stanja

REKE JEZERA SOMORNICA OBALNE VODE

biološki elementi kakovosti

fitoplankton 6 mesecev 6 mesecev 6 mesecev 6 mesecev

ostalo vodno rastlinstvo 3 leta 3 leta 3 leta 3 leta

bentoški nevretenčarji 3 leta 3 leta 3 leta 3 leta

ribe 3 leta 3 leta 3 leta

hidromorfološki elementi kakovosti

kontinuiteta toka 6 let ni relevanten ni relevanten ni relevanten

hidrologija stalno 1 mesec ni relevanten ni relevanten

morfologija 6 let 6 let 6 let 6 let

splošni fizikalno-kemijski elementi kakovosti

toplotne razmere 3 mesece 3 mesece 3 mesece 3 mesece

kisikove razmere 3 mesece 3 mesece 3 mesece 3 mesece

slanost 3 mesece 3 mesece 3 mesece

stanje hranil 3 mesece 3 mesece 3 mesece 3 mesece

zakisanost 3 mesece 3 mesece

posebna onesnaževala sintetična in nesintetična 3 mesece 3 mesece 3 mesece 3 mesece onesnaževala

Preglednica 2: Pogostost monitoringa vodnih teles površinskih voda, kjer se voda odvzema za oskrbo s pitno vodo

OSKRBOVANO PREBIVALSTVO POGOSTOST

< 10.000 4-krat letno

10.000 do vključno 30.000 8-krat letno

> 30.000 12-krat letno

Priloga 16/18 Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 839

PRILOGA 2: METODOLOGIJE ZA MONITORING EKOLOŠKEGA STANJA

Preglednica 1: Metodologije vzorčenja in laboratorijske obdelave vzorcev bioloških elementov

Element kakovosti Parameter/metrika Metodologija vzorčenja1

Reke fitobentos in Trofični indeks (TI) Metodologija vzorčenja in laboratorijske obdelave vzorcev za vrednotenje ekološkega stanja rek s makrofiti Saprobni indeks (SI) fitobentosom in makrofiti Indeks rečnih makrofitov (RMI) bentoški Saprobni indeks (SI) Metodologija vzorčenja in laboratorijske obdelave nevretenčarji vzorcev za vrednotenje ekološkega stanja rek z Slovenski multimetrijski bentoškimi nevretenčarji indeks hidromorfološke spremenjenosti/splošne degradiranosti (SMEIH) ribe Metodologija vzorčenja in laboratorijske obdelave vzorcev za vrednotenje ekološkega stanja rek z ribami Jezera fitoplankton Multimetrijski indeks za Metodologija vzorčenja in laboratorijske obdelave fitoplankton (MMI_FPL) vzorcev za vrednotenje ekološkega stanja jezer s fitoplanktonom fitobentos in Trofični indeks (TI) Metodologija vzorčenja in laboratorijske obdelave makrofiti vzorcev za vrednotenje ekološkega stanja jezer s fitobentosom in makrofiti bentoški Indeks vpliva Metodologija vzorčenja in laboratorijske obdelave nevretenčarji hidromorfološke vzorcev za vrednotenje ekološkega stanja jezer z spremenjenosti litorala bentoškimi nevretenčarji (LHM) Obalne vode fitoplankton Biomasa (koncentracija Metodologija vzorčenja in laboratorijske obdelave klorofila a) vzorcev za vrednotenje ekološkega stanja obalnih voda s fitoplanktonom makrofitske alge Indeks vrednotenja Metodologija vzorčenja in laboratorijske obdelave ekološkega stanja EEI vzorcev za vrednotenje ekološkega stanja obalnih voda z makrofitskimi algami bentoški Multimetrijski AMBI Metodologija vzorčenja in laboratorijske obdelave nevretenčarji (MAMBI) vzorcev za vrednotenje ekološkega stanja obalnih voda z bentoškimi nevretenčarji

1 Metodologije so objavljene na spletnih straneh in so na vpogled na sedežu ministrstva

17/18 Stran 840 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

Preglednica 2: Metodologije vrednotenja za parametre in metrike, ki so pomembni za vrednotenje s posameznimi elementi kakovosti ekološkega stanja

Element kakovosti Parameter/metrika Metodologija vrednotenja1 Reke fitobentos in Trofični indeks (TI) Metodologija vrednotenja ekološkega stanja rek s fitobentosom in makrofiti makrofiti Saprobni indeks (SI) Indeks rečnih makrofitov (RMI) bentoški Saprobni indeks (SI) Metodologija vrednotenja ekološkega stanja rek z nevretenčarji bentoškimi nevretenčarji Slovenski multimetrijski indeks hidromorfološke spremenjenosti/splošne degradiranosti (SMEIH) Jezera fitoplankton Multimetrijski indeks za Metodologija vrednotenja ekološkega stanja jezer s fitoplankton (MMI_FPL) fitoplanktonom fitobentos in Trofični indeks (TI) Metodologija vrednotenja ekološkega stanja jezer s makrofiti fitobentosom in makrofiti bentoški Indeks vpliva Metodologija vrednotenja ekološkega stanja jezer z nevretenčarji hidromorfološke bentoškimi nevretenčarji spremenjenosti litorala (LHM) Obalne vode fitoplankton Biomasa (koncentracija Metodologija vrednotenja ekološkega stanja obalnih voda klorofila a) s fitoplanktonom makrofitske alge Indeks vrednotenja Metodologija vrednotenja ekološkega stanja obalnih voda ekološkega stanja EEI z makrofitskimi algami bentoški Multimetrijski AMBI Metodologija vrednotenja ekološkega stanja obalnih voda nevretenčarji (MAMBI) z bentoškimi nevretenčarji

1 Metodologije so objavljene na spletnih straneh in so na vpogled na sedežu ministrstva

18/18 Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 841

313. Pravilnik o vodenju razvida izvajalcev javno 9. člen veljavnih programov vzgoje in izobraževanja Če predlog za vpis v razvid ni popoln, ministrstvo pozove vlagatelja, da ga najkasneje v roku 30 dni dopolni. Na podlagi 34. in 38. člena Zakona o organizaciji in fi- nanciranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 10. člen – uradno prečiščeno besedilo in 36/08) minister za šolstvo in V primeru dvoma o zagotovljenosti pogojev lahko ministr- šport izdaja stvo pred vpisom v razvid zahteva predložitev dodatnih dokazil o zagotavljanju predpisanih pogojev za strokovne delavce, prostor in opremo za prvo leto izvajanja dejavnosti. P R A V I L N I K Če je potrebno za ugotovitev ali presojo kakšnega dej- o vodenju razvida izvajalcev javno veljavnih stva posebno znanje, s katerim uradna oseba ne razpolaga, programov vzgoje in izobraževanja imenuje minister izvedenca ali komisijo, ki ugotovi, če izvajalec izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. I. SPLOŠNE DOLOČBE Izvedenec ali komisija mora opraviti svoje delo v roku 30 dni po imenovanju. 1. člen S tem pravilnikom se določa postopek vpisa in izbrisa iz 11. člen razvida izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobra- Izvedenec ali komisija na podlagi dokumentacije in ogleda ževanja (v nadaljnjem besedilu: razvid) ter oblika razvida. prostorov ugotavlja, če izvajalec izpolnjuje predpisane pogoje in o tem sestavi zapisnik. 2. člen Zapisnik mora vsebovati: V razvid se vpisujejo izvajalci javno veljavnih programov – datum in številko, vzgoje in izobraževanja iz 6. člena Zakona o organizaciji in – podatke o komisiji ali izvedencu, financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: – podatke o izvajalcu, zakon), ki se organizirajo v skladu s 7. členom zakona. – podatke o javno veljavnem programu, – ugotovitve o dejanskem stanju, 3. člen – rok za odpravo morebitnih pomanjkljivosti, Razvid vodi ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraže- – v primeru zasebnega učitelja ali vzgojitelja se določi vanje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). največje število otrok, učencev, vajencev, dijakov ali odraslih, Razvid je javna knjiga. ki jih zasebni učitelj ali vzgojitelj lahko sočasno vključi glede na predpisane normative, ki jih določajo zakon in podzakonski predpisi. II. POSTOPEK VPISA IN IZBRISA IZ RAZVIDA Izvedenec ali komisija zaključi postopek ugotavljanja z izdajo mnenja ter predloži zapisnik in dokumentacijo uradni 4. člen osebi, ki vodi postopek. Postopek vpisa in izbrisa iz razvida se vodi po določbah 12. člen zakona, ki ureja upravni postopek. Ministrstvo po uradni dolžnosti v skladu s šestim odstav- Če izvajalec izpolnjuje pogoje za vpis v razvid, izda mini- kom 34. člena zakona vpiše izvajalca v razvid na podlagi sklepa ster odločbo o vpisu v razvid. o dodelitvi programa iz drugega odstavka 16. člena zakona. Minister po uradni dolžnosti izda odločbo o vpisu izvajalca v razvid v primerih iz šestega odstavka 34. člena zakona. 1. Postopek vpisa v razvid 2. Postopek izbrisa iz razvida 5. člen 13. člen Če je ustanoviteljica izvajalca lokalna skupnost, pravna oseba zasebnega prava ali fizična oseba, se vpis v razvid Izvajalec se v skladu z določbami 35. ali 39. člena zakona začne na podlagi predloga za vpis, ki ga vloži ustanoviteljica izbriše iz razvida po uradni dolžnosti, na predlog inšpekcije ali izvajalca ali izvajalec pri ministrstvu. Predlog za vpis v razvid na predlog izvajalca. se lahko vloži tudi v elektronski obliki, če je vloga podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. III. OBLIKA RAZVIDA 6. člen 14. člen Če je ustanoviteljica šole država, se postopek vpisa v Razvid se vodi v: razvid začne po uradni dolžnosti. – glavni knjigi razvida vrtcev, osnovnih šol, glasbenih V primeru iz prejšnjega odstavka ministrstvo vpiše izvajal- šol, srednjih šol, domov za učence, dijaških domov, zavodov ca v razvid na podlagi sklepa o dodelitvi programa. za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in organizacij za izobraževanje odraslih, 7. člen – glavni knjigi razvida zasebnih učiteljev in vzgojiteljev. Vrtci oziroma šole, katerih ustanoviteljica je lokalna sku- Glavni knjigi se vodita kot centralna informatizirana baza pnost, pravna oseba zasebnega prava ali fizična oseba, vložijo ministrstva, ki je sestavljena iz centralne baze izvajalcev in central- predlog za vpis v razvid na obrazcu, ki je kot Priloga 1 sestavni ne baze vzgojnih in izobraževalnih programov tako, da se vanju del tega pravilnika, in priložijo akt o ustanovitvi. vpisujejo in v njej vzdržujejo vsi podatki, ki se vpisujejo v razvid. Registrske podatke o izvajalcu, podatke o javni veljavnosti programa, sklep o dodelitvi programa iz 16. člena zakona in 15. člen druge morebitne podatke iz petega odstavka 34. člena zakona, Pri glavni knjigi razvida se vodi zbirka listin za izvajalce, ministrstvo pridobi po uradni dolžnosti. ki so vpisani v razvid.

8. člen 16. člen Zasebni učitelj ali vzgojitelj vloži predlog za vpis v razvid V razvid se vpisujejo tudi spremembe podatkov. Izvajalec na obrazcu, ki je kot Priloga 2 sestavni del tega pravilnika, in mora sporočiti spremembe podatkov, vpisanih v razvid, najka- priloži fotokopijo diplome. sneje v roku 30 dni od njihovega nastanka. Stran 842 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

1. Oblika razvida izvajalcev 2. Oblika razvida zasebnih učiteljev in vzgojiteljev

17. člen 19. člen Glavna knjiga razvida izvajalcev ima razdelke za: V glavni knjigi razvida zasebnih učiteljev in vzgojiteljev – vrtce, se podatki vpišejo v naslednje rubrike: – osnovne šole, – zasebni učitelj ali vzgojitelj in – glasbene šole, – vzgojni oziroma izobraževalni program. – poklicne, srednje tehniške, srednje strokovne šole in gimnazije, 20. člen – domove za učence in dijaške domove, V rubriko o zasebnem učitelju ali vzgojitelju se vpišejo – zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov naslednji podatki: s posebnimi potrebami in – ime in priimek, rojstni podatki, bivališče in EMŠO, – organizacije za izobraževanje odraslih. – izobrazba učitelja ali vzgojitelja, Podatki po razdelkih iz prejšnjega odstavka se vpišejo v – številka in datum vpisa ali izbrisa iz razvida in naslednje rubrike: – razlogi za izbris iz razvida. – ustanovitelj, V rubriko o vzgojnem oziroma izobraževalnem progra- – izvajalec, mu se vpišejo naslednji podatki: – vzgojni oziroma izobraževalni program in – ime programa, ki ga zasebni učitelj ali vzgojitelj izvaja in – razno. enolični identifikator programa (ENID), – javna veljavnost programa (številka Uradnega lista RS 18. člen objave programa), V rubriko o ustanovitelju se vpišejo naslednji podatki: – sedež opravljanja dejavnosti in – ime ali firma, sedež in matična številka ustanovitelja ali – največje število otrok, dijakov, študentov višjih šol ali od- ime in priimek, rojstni podatki, bivališče in EMŠO, če je usta- raslih, ki jih lahko zasebni učitelj ali vzgojitelj sočasno vključi. novitelj fizična oseba. V rubriko o izvajalcih se vpišejo naslednji podatki: – ime in sedež vrtca ali šole (izvajalca dejavnosti vzgoje IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE in izobraževanja), – ime pravne osebe, če je izvajalec organizacijska eno- 21. člen ta, Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik – matična številka subjekta vpisa, o vodenju razvida izvajalcev javnoveljavnih programov vzgoje in – zaporedna številka vpisa v razvid, izobraževanja (Uradni list RS, št. 75/96, 97/00 in 29/04). – številka in datum akta o ustanovitvi, – številka odločbe in datum vpisa v razvid, 22. člen – številka odločbe in datum izbrisa iz razvida, Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- – sklep o dodelitvi programa iz 16. člena zakona za javne dnem listu Republike Slovenije. šole in – razlogi za izbris iz razvida. Št. 0070-112/2008 V rubriko o vzgojnem oziroma izobraževalnem programu Ljubljana, dne 28. januarja 2009 se vpišejo naslednji podatki: EVA 2008-3311-0080 – ime programa, ki ga subjekt izvaja in enolični identifika- tor programa (ENID) in dr. Igor Lukšič l.r. – javna veljavnost programa (številka Uradnega lista RS Minister objave programa). za šolstvo in šport Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 843

Priloga 1

PREDLOG ZA VPIS V RAZVID

1. PODATKI O IZVAJALCU:

IME IZVAJALCA

MATIČNA ŠTEVILKA

NASLOV (SEDEŽ): ______Ulica in hišna številka: ______

Poštna številka in naselje: ______Občina / Regija: ______

Telefon: ______Telefaks: ______Elektronski naslov: ______

STATUS: (označite)

1. javni zavod 2. zasebni zavod 3. gospodarska družba 4. organizacijska enota: a) javnega zavoda b) zasebnega zavoda c) gospodarske družbe d) druge pravne osebe

Če je ustanovitelj izvajalca fizična oseba, se navedejo tudi podatki: ime in priimek, rojstni podatki, bivališče in EMŠO

IME JAVNO VELJAVNEGA PROGRAMA (uradno ime programa in številka Uradnega lista RS, v katerem je bil objavljen): ______

NASLOV ORGANIZACIJSKE ENOTE ALI PODRUŽNICE (če se program izvaja izven sedeža izvajalca): ______

Priloga Stran 844 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

2. IZJAVA O ZAGOTAVLJANJU KADROVSKIH IN MATERIALNIH POGOJEV:

V skladu s tretjim odstavkom 34. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja izjavljam, da za izvajanje izobraževalnega programa:

A) zagotavljam oziroma, da bom do pričetka izvajanja zgoraj navedenega izobraževalnega programa zagotovil/zagotovila strokovne delavce, ki imajo predpisano izobrazbo.

B) zagotavljam predpisane pogoje za prostor in opremo, ki so določeni s programom in predpisi s tega področja.

Za resničnost navedb v predlogu materialno in kazensko odgovarjam.

DATUM: Pooblaščena oseba ustanovitelja oz. izvajalca Ime in priimek: Podpis Žig:

Priloga: - Akt o ustanovitvi izvajalca

Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 845

Priloga 2

PREDLOG ZA VPIS V RAZVID ZASEBNEGA UČITELJA ALI ZASEBNEGA VZGOJITELJA

 za pridobitev statusa zasebnega učitelja (na podlagi 36. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja)

 za pridobitev statusa zasebnega vzgojitelja (na podlagi 37. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja)

1. PODATKI O ZASEBNEM UČITELJU / ZASEBNEM VZGOJITELJU

IME IN PRIIMEK

EMŠO

NASLOV STALNEGA BIVALIŠČA: Ulica in hišna številka: ______Poštna številka in naselje______Občina / Regija: ______

Telefon: ______Telefaks: ______Elektronski naslov: ______

Dejavnost vzgoje in izobraževanja bom opravljal/opravljala:  v sodelovanju s šolo, vrtcem, podjetjem ….  samostojno

2. IZJAVE O IZPOLNJEVANJU PREDPISANIH POGOJEV:

A) Izjavljam, da nisem v delovnem razmerju za polni delovni čas.

B) Izjavljam, da mi s pravnomočno odločbo ni prepovedano opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja.

C) Izjavljam, da v skladu s predpisi izpolnjujem prostorske in materialne pogoje za samostojno opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja.

Za resničnost navedb v predlogu materialno in kazensko odgovarjam.

DATUM: Predlagatelj/predlagateljica (podpis)

Priloga: - fotokopija diplome Stran 846 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

314. Pravilnik o določitvi cen orožnih listin 2. člen V Prilogi 1 se 3. točka s pripadajočim besedilom spremeni Za izvrševanje 10. in 11. člena Zakona o orožju (Uradni tako, da se glasi: list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja ministri- »3. Fluor (12) Posamična krmila, razen: 150 ca za notranje zadeve – krme živalskega izvora, 500 razen morskih rakov, kot je P R A V I L N I K morski kril o določitvi cen orožnih listin – morskih rakov, kot je morski 3 000 1. člen kril Ta pravilnik določa cene orožnih listin. – fosfatov 2 000 – kalcijevega karbonata 350 2. člen – magnezijevega oksida 600 Cene za posamezno orožno listino so: – apnenčastih morskih alg 1 000 Cena v EUR (Skupaj z DDV) Vermikulit (E 561) 3 000 (11) Orožni list 13.10 Dopolnilne krmne mešanice: Dovoljenje za posest orožja 13.10 – ki vsebujejo ≤ 4 % fosforja 500 Dovoljenje za zbiranje orožja 13.10 – ki vsebujejo > 4 % fosforja 125 na 1 % fosforja Orožni posestni list 13.10 Popolne krmne mešanice, 150 Pooblastilo za nošenje orožja 4.80 razen: Pooblastilo za prenos orožja 4.80 – popolnih krmnih mešanic Priglasitveni list 4.80 za govedo, ovce in koze Potrdilo za prenos ali uporabo orožja 3.40 – v laktaciji 30 Certifikat za onesposobljeno orožje 3.80 – drugo 50 Evropska orožna prepustnica 7.90 – popolnih krmnih mešanic 100 za prašiče 3. člen – popolnih krmnih mešanic 350 Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pra- za perutnino vilnik o določitvi cen orožnih listin (Uradni list RS, št. 81/03). – popolnih krmnih mešanic 250 4. člen za piščance Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- – popolnih krmnih mešanic 350 dnem listu Republike Slovenije. za ribe «. Št. 007-309/2008/8 Ljubljana, dne 27. januarja 2009 14. točka s pripadajočim besedilom se spremeni tako, EVA 2009-1711-0028 da se glasi:

Katarina Kresal l.r. »14. Semena plevelov in Vsa krma 3 000 Ministrica nezmleto ter nestrto sadje, za notranje zadeve ki vsebuje alkaloide, glu- kozide ali druge toksične snovi, samostojne ali v kombinaciji, vključno z: navadnim kristavcem – Da- 1 000“ 315. Pravilnik o spremembah Pravilnika o pogojih tura stramonium L. za zagotavljanje varnosti krme «.

Na podlagi prvega odstavka 28. člena in tretjega odstav- 21. točka s pripadajočim besedilom se spremeni tako, ka 33. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni da se glasi: list RS, št. 93/05) in 14. člena Zakona o krmi (Uradni list RS, Vsa krma, razen: 0,05 št. 127/06) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano »21. DDT (vsota DDT-, DDD- (ali TDE-) in DDE- izomerov, izražena kot – maščob in olj 0,5“ P R A V I L N I K DDT) o spremembah Pravilnika o pogojih «. za zagotavljanje varnosti krme 28., 29. in 31. točka se črtajo. 1. člen 3. člen V Pravilniku o pogojih za zagotavljanje varnosti krme Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- (Uradni list RS, št. 101/06 in 70/07) se v prvem odstavku 1. čle- dnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. apri- na druga alinea spremeni tako, da se glasi: la 2009. »– nezaželene snovi v krmi v skladu z Direktivo 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja Št. 007-79/2008 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (UL L št. 140 z dne Ljubljana, dne 21. januarja 2009 30. 5. 2002, str. 10), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije EVA 2009-2311-0022 2008/76/ES z dne 25. julija 2008 o spremembi Priloge I k Direk- tivi 2002/32/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o nezaželenih dr. Milan Pogačnik l.r. snoveh v živalski krmi (UL L št. 198 z dne 26. 7. 2008, str. 37), Minister (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2002/32/ES);«. za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 847

316. Pravilnik o spremembah Pravilnika o krmi za posebne prehranske namene

Na podlagi četrtega odstavka 31. člena Zakona o veteri- narskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) in šestega odstavka 6. člena Zakona o krmi (Uradni list RS, št. 127/06) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K o spremembah Pravilnika o krmi za posebne prehranske namene

1. člen V Pravilniku o krmi za posebne prehranske namene (Ura- dni list RS, št. 76/08) se v 1. členu druga alinea prvega odstav- ka spremeni tako, da se glasi: »– Direktivo Komisije 94/39/ES z dne 25. julija 1994 o uvedbi seznama predvidenih vrst uporabe krme za posebne prehranske namene (UL L št. 207 z dne 10. 8. 1994, str. 20), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2008/82/ES z dne 30. julija 2008 o spremembi Direktive 2008/38/ES v zvezi s krmo, namenjeno za pomoč delovanju ledvic v primeru kronič- ne renalne insuficience (besedilo velja za EGP) (UL L št. 202 z dne 31. 7. 2008, str. 48).«.

2. člen V Prilogi »Seznam predvidenih vrst uporabe krme za posebne prehranske namene« se besedilo pri posebnem pre- hranskem namenu »Podpora delovanju ledvic v primeru kro- nične ledvične insuficience« nadomesti z besedilom, ki je kot Priloga sestavni del tega pravilnika.

3. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-75/2008 Ljubljana, dne 28. januarja 2009 EVA 2008-2311-0154

dr. Milan Pogačnik l.r. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Stran 848 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

be be bi: bi: bi: bi: č č č 6 ljivo poiskati poiskati ljivo ljivo poiskati poiskati ljivo č č Druge dolo Druge V navodilih za uporabo navodilih za V navedite: na vedno biti 'Voda mora voljo.' pakiranju, na Navedite ali ozna vsebniku je uporabo 'Pred priporo veterinarja.' mnenje V navodilih za uporabo navodilih za V navedite: na vedno biti 'Voda mora voljo.' pakiranju, na Navedite ali ozna vsebniku je uporabo 'Pred priporo veterinarja.' mnenje ena doba doba ena 5 uporabe etku, do 6 mesecev 6 mesecev do etku, etku, do 6 mesecev 6 mesecev do etku, č č č Priporo Na za (2) Na za (2) e so so e e so so e č č evanja evanja 4 č obnih kislinobnih ( obnih kislinobnih ( ozna

Vir(i) beljakovin beljakovin Vir(i) Kalcij Fosfor Kalij Natrij Vsebnost esencialnih beljakovin Vir(i) Kalcij Fosfor Kalij Natrij karbonat Lantanov Vsebnost esencialnih Vsebnost esencialnih č maš dodane) oktahidrat č maš dodane)

------

3 ke č ke č Vrsta ali kategorija živali kategorija ali Vrsta glede Zahteve Psi in Psi ma ma Odrasle 2 ilnosti ilnosti č zna Osnovne prehranske prehranske Osnovne - Majhna vsebnost fosforja fosforja vsebnost - Majhna vsebnost in zmanjšana visoke pa ki so beljakovin, kakovosti absorbcija Zmanjšana - dodanega zaradi fosforja karbonata lantanovega oktahidrata ne ne č ne ledvi č 1 namen Poseben prehranski prehranski Poseben insuficience (1) insuficience Priloga v ledvic delovanju Podpora kroni primeru

Priloga Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 849

317. Pravilnik o prenehanju veljavnosti Pravilnika (2) V kolikor podatka o šolski izobrazbi ni mogoče pridobiti o uvedbi ukrepov v zvezi z aviarno influenco po uradni dolžnosti, lahko zavod od osebe zahteva tudi predlo- žitev spričevala oziroma diplome. Na podlagi sedmega odstavka 15. člena Zakona o ve- (3) Če oseba uveljavlja pravico do denarnega nadomesti- terinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) izdaja la za primer brezposelnosti, ob prijavi predloži še: minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – pogodbo o zaposlitvi za določen čas ali odpoved po- godbe o zaposlitvi oziroma drugo listino, iz katere je razviden P R A V I L N I K razlog prenehanja pogodbe, – obrazec o povprečno prejeti plači v zadnjih 12 mesecih o prenehanju veljavnosti Pravilnika o uvedbi pred nastankom brezposelnosti, ki ga potrdi delodajalec.«. ukrepov v zvezi z aviarno influenco 2. člen 1. člen (uveljavitev pravilnika) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravil- Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- nik o uvedbi ukrepov v zvezi z aviarno influenco (Uradni list RS, dnem listu Republike Slovenije. št. 4/06, 14/06, 16/06 in 51/06). Št. 01701-16/2007 2. člen Ljubljana, dne 20. januarja 2009 Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- EVA 2009-2611-0011 dnem listu Republike Slovenije. dr. Ivan Svetlik l.r. Št. 007-46/2007 Minister Ljubljana, dne 22. januarja 2009 za delo, družino in EVA 2007-2311-0112 socialne zadeve

dr. Milan Pogačnik l.r. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano DRUGI DRŽAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE

318. Pravilnik o spremembi Pravilnika o vsebini 319. Sklep o spremembah in dopolnitvah seznama in načinu vodenja uradnih evidenc s področja poslovnih subjektov, objavljenega v Uradnem zaposlovanja listu RS, št. 43/07, s katerimi na podlagi določb Zakona o preprečevanju korupcije ne smejo poslovati naročniki iz prvega, drugega in Na podlagi 72. člena Zakona o zaposlovanju in zava- tretjega odstavka 28. člena ZPKor rovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za delo, družino Na podlagi šestega odstavka 28. člena Zakona o pre- in socialne zadeve prečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor), 13. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korup- P R A V I L N I K cije (Uradni list RS, št. 105/04) in odločbe Ustavnega sodišča o spremembi Pravilnika o vsebini in načinu Republike Slovenije št. U-I-163/05 (Uradni list RS, št. 97/05) je komisija na seji dne 29. 1. 2009 sprejela vodenja uradnih evidenc s področja zaposlovanja S K L E P 1. člen V Pravilniku o vsebini in načinu vodenja uradnih evidenc o spremembah in dopolnitvah seznama s področja zaposlovanja (Uradni list RS, št. 56/07) se 22. člen poslovnih subjektov, objavljenega v Uradnem spremeni tako, da se glasi: listu RS, št. 43/07, s katerimi na podlagi določb Zakona o preprečevanju korupcije ne smejo »22. člen poslovati naročniki iz prvega, drugega in tretjega (1) Zavod lahko ob prijavi od osebe zaradi pridobitve odstavka 28. člena ZPKor podatkov o izobrazbi ter delovni in zavarovalni dobi zahteva tudi predložitev delovne knjižice. To ne velja za iskalce prve 1. člen zaposlitve in za državljane drugih držav članic EU, EGP in Seznam poslovnih subjektov po prvem odstavku 28. člena Švicarske konfederacije ter njihove družinske člane. ZPKor se dopolni z naslednjimi poslovnimi subjekti: Stran 850 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije DOMŽALE MARIBOR LJUBLJANA ZAGREB,HRVAŠKA TRŽIČ VOLIČINA VOLIČINA MARIBOR MIRNA PEČ MIRNA NOVO MESTO SUHOR MARIBOR KOPER KOPER LITIJA KOPRIVNICA MURSKA SOBOTA MURSKA LJUBNO OB SAVINJI1-ODST. NOVA VAS NOVA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA CELJE KOPER KRANJ LJUBLJANA 1230 2000 1000 4290 2232 2232 2000 8216 8000 8331 2000 6000 6000 1270 8282 9000 3333 1385 1000 1000 1000 1000 3000 6000 4000 1000 Naslov poslovnega subjekta ALJAŽEVA ULICA 4 ULICA ALJAŽEVA PARTIZANSKA CESTA 13A CESTA PARTIZANSKA LINHARTOVA CESTA 5 CESTA LINHARTOVA ZAVRTNICA 5 ZAVRTNICA KOVORSKA CESTA 11 CESTA KOVORSKA ZGORNJA VOLIČINA 75 B VOLIČINA ZGORNJA ZGORNJA VOLIČINA 75 B VOLIČINA ZGORNJA PERHAVČEVA ULICA 10 ULICA PERHAVČEVA HRASTJE 12 ŠOLSKA ULICA 6 ULICA ŠOLSKA HRAST PRI JUGORJU 1A HRAST MAISTROVA ULICA 17 ULICA MAISTROVA KAMPEL 1 K KAMPEL KAMPEL 1 K KAMPEL JEŽA 6 A 6 JEŽA KOPRIVNICA 39 KOPRIVNICA ULICA OB KANALU 18 ULICA LOKE 33 LUŽARJI 1 TKALSKA ULICA 5 ULICA TKALSKA ZALOŠKA CESTA 69 CESTA ZALOŠKA ZALOŠKA CESTA 69 CESTA ZALOŠKA TAVČARJEVA ULICA 4 ULICA TAVČARJEVA PREŠERNOVA ULICA 23 ULICA PREŠERNOVA KAMPEL 1 K KAMPEL PŠEVSKA CESTA 10 CESTA PŠEVSKA SLOVENČEVA 95 SLOVENČEVA 2059711000 2092140000 1281828000 5967287000 1372386000 5664969000 2167158000 2347679000 3445801000 1625888000 5194693000 5576865000 5442303000 3293998000 5807140000 5358264000 2135426000 5824214000 1903551000 1640151000 1581783000 5824044000 2164485000 3293998000 3087930000 2259338000 Mat.štev. Naziv poslovnega subjekta PEKARSTVO ROK D.O.O. MIHAEL JENČIČ - ODVETNIK MIHAEL TRINIT D.O.O. TRINIT PACTA D.O.O. PACTA SAJOVIC DR.DENT.MED. JANJA F.A.MAIK D.O.O. F.A.MAIK F.A.MAIK SKUPINA D.O.O. SKUPINA F.A.MAIK F.A.MAIK TRANSPORT D.O.O. TRANSPORT F.A.MAIK PREDELAVA NERJAVNEGA JEKLA DANICA LAH DANICA JEKLA NERJAVNEGA PREDELAVA S.P. ZAVOD 23 ZAVOD MATIJA BRUNSKOLE S.P. MATIJA FORTIA, EKONOMSKI INŽENIRING IN FORTIA, TRGOVINA, D.O.O. MODRI VAL D.O.O. MODRI VAL PRIMORSKA.INFO D.O.O. BOROVNIK D.O.O. FBB KOPRIVNICA D.O.O. FBB KOPRIVNICA PREVAJALNI BIRO d.o.o. PREVAJALNI PODKRIŽNIK D.O.O. LES - PA D.O.O. LUŽARJI LES - PA FINARTA svetovalna hiša d.o.o. FINARTA ALTER FACIE ZAVOD ZA KORPORACIJSKO ZA ZAVOD FACIE ALTER SVETOVANJE PRIMA FACIE ZAVOD ZA SVETOVANJE ZA ZAVOD FACIE PRIMA PRAVNA PISARNA PEČAR-PROSENC o.p., PISARNA PRAVNA Ljubljana BOJAN ŠROT - ODVETNIK BOJAN ŠROT PRIMORSKA.INFO D.O.O. POSVETI DAMIJAN PERNE S.P. PROJEKT 45 d.o.o. PROJEKT Naročnik AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH ZA AGENCIJA PAPIRJEV DRŽAVNI SVET RS SVET DRŽAVNI DRŽAVNI SVET RS SVET DRŽAVNI DRŽAVNI ZBOR RS DRŽAVNI ZBOR RS DRŽAVNI DRŽAVNI ZBOR RS DRŽAVNI DRŽAVNI ZBOR RS DRŽAVNI DRŽAVNI ZBOR RS DRŽAVNI DRŽAVNI ZBOR RS DRŽAVNI DRŽAVNI ZBOR RS DRŽAVNI DRŽAVNI ZBOR RS DRŽAVNI DRŽAVNI ZBOR RS DRŽAVNI DRŽAVNI ZBOR RS DRŽAVNI DRŽAVNI ZBOR RS DRŽAVNI DRŽAVNI ZBOR RS DRŽAVNI DRŽAVNI ZBOR RS DRŽAVNI DRŽAVNI ZBOR RS DRŽAVNI DRŽAVNI ZBOR RS DRŽAVNI DRŽAVNO PRAVOBRANILSTVO RS PRAVOBRANILSTVO DRŽAVNO DRŽAVNO PRAVOBRANILSTVO RS PRAVOBRANILSTVO DRŽAVNO KABINET PREDSEDNIKA VLADE RS PREDSEDNIKA KABINET KABINET PREDSEDNIKA VLADE RS PREDSEDNIKA KABINET KABINET PREDSEDNIKA VLADE RS PREDSEDNIKA KABINET MESTNA OBČINA CELJE OBČINA MESTNA MESTNA OBČINA KOPER OBČINA MESTNA MESTNA OBČINA KRANJ OBČINA MESTNA MESTNA OBČINA LJUBLJANA OBČINA MESTNA Tabela 1 Tabela 1 2 3 5 6 7 8 9 11 10 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Z.št. Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 851 ŠVICA NOVO MESTO ESTONIJA REPUBLIKA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA PORTOROŽ LJUBLJANA IZOLA KOPRIVNICA VOLIČINA VOLIČINA MARIBOR MIRNA PEČ MIRNA TRŽIČ ZAGORJE OB SAVI MURSKA SOBOTA MURSKA DRAVOGRAD ČRNUČE 8000 1000 1000 1000 1000 1000 1000 1000 1000 1000 6320 1000 6310 8282 2232 2232 2000 8216 4290 1410 9000 2370 1231 Naslov poslovnega subjekta ŠOLSKA ULICA 6 ULICA ŠOLSKA TARTU 4 ULICA SALENDROVA RIMSKA CESTA 8 CESTA RIMSKA GRADAŠKA ULICA 8 ULICA GRADAŠKA CELOVŠKA CESTA 150 CESTA CELOVŠKA BARJANSKA CESTA 3, 1000 CESTA BARJANSKA LJUBLJANA CELOVŠKA CESTA 150 CESTA CELOVŠKA BARJANSKA CESTA 3 CESTA BARJANSKA DVORAKOVA ULICA 5 ULICA DVORAKOVA DVORAKOVA ULICA 5 ULICA DVORAKOVA ULICA XXX. DEVIZIJE 16 ULICA OPEKARSKA CESTA 11 CESTA OPEKARSKA STRMA POT 18 POT STRMA KOPRIVNICA 39 KOPRIVNICA ZGORNJA VOLIČINA 75 B VOLIČINA ZGORNJA ZGORNJA VOLIČINA 75 B VOLIČINA ZGORNJA PERHAVČEVA ULICA 10 ULICA PERHAVČEVA HRASTJE 12 KOVORSKA CESTA 11 CESTA KOVORSKA PODVINE 36 LENDAVSKA ULICA 15 ULICA LENDAVSKA PODKLANC 15 BRNČIČEVA 29 BRNČIČEVA 11479307 1625888000 5523672000 1834827000 1584910000 2020858000 3425746000 3342972000 1298488000 2288443000 2164035000 1860089000 5591783000 5330351000 5358264000 5664969000 2167158000 2347679000 3445801000 1372386000 5279186000 1648365000 5524874000 1992236000 Mat.štev. Naziv poslovnega subjekta ZAVOD 23 ZAVOD NATURELLE PHARMA GMBH PHARMA NATURELLE RURAL SYSTEM OU RURAL PIRANESI D.O.O., PODJETJE ZA DEJAVNOST ZALOŽNIŠTVO, IZOBRAŽEVALNO IN MARKETING, LJUBLJANA RAVNIKAR POTOKAR ARHITEKTURNI BIRO, POTOKAR RAVNIKAR D.O.O. KORPUS D.O.O. IGNIS d.o.o. MSO d.o.o. PALATIUM d.o.o. PALATIUM MIRO SENICA - ODVETNIK MIRO SENICA INTERMEDIUS, d.o.o. ODVETNIŠKA PISARNA NINA ZIDAR NINA PISARNA ODVETNIŠKA KLEMENČIČ PATRICK VLAČIČ S.P. PATRICK BMP D.O.O. BMP TERING IZOLA, D.O.O. FBB KOPRIVNICA D.O.O. FBB KOPRIVNICA F.A.MAIK D.O.O. F.A.MAIK F.A.MAIK SKUPINA D.O.O. SKUPINA F.A.MAIK F.A.MAIK TRANSPORT D.O.O. TRANSPORT F.A.MAIK PREDELAVA NERJAVNEGA JEKLA DANICA LAH DANICA JEKLA NERJAVNEGA PREDELAVA S.P. JANJA SAJOVIC DR.DENT.MED. JANJA AIRO D.O.O. FIN CONSULTING D.O.O. FIN CONSULTING SLAVKO KOLAR S.P. SLAVKO GRIP D.O.O. GRIP Naročnik MESTNA OBČINA NOVO MESTO OBČINA MESTNA MESTNA OBČINA LJUBLJANA OBČINA MESTNA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, MINISTRSTVO ZA GOZDARSTVO IN PREHRANO KULTURO MINISTRSTVO ZA MINISTRSTVO ZA KULTURO MINISTRSTVO ZA MINISTRSTVO ZA KULTURO MINISTRSTVO ZA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE MINISTRSTVO ZA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE MINISTRSTVO ZA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE MINISTRSTVO ZA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE MINISTRSTVO ZA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE MINISTRSTVO ZA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE MINISTRSTVO ZA MINISTRSTVO ZA PROMET MINISTRSTVO ZA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE MINISTRSTVO ZA OBČINA IZOLA OBČINA OBČINA KRŠKO OBČINA OBČINA LENART OBČINA OBČINA LENART OBČINA OBČINA LENART OBČINA OBČINA MIRNA PEČ MIRNA OBČINA OBČINA TRŽIČ OBČINA OBČINA ZAGORJE OB SAVI OBČINA OKRAJNO SODIŠČE V PIRANU SLUŽBA VLADE RS ZA LOKALNO VLADE RS ZA SLUŽBA IN REGIONALNI SAMOUPRAVO RAZVOJ USTAVNO SODIŠČE RS USTAVNO 30 29 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 Z.št. Stran 852 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije LJUBLJANA ŠENČUR LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA MARIBOR NOVO MESTO VAS NOVA IZOLA IZOLA PEČ MIRNA PORTOROŽ ZAGORJE OB SAVI ČRNUČE 1000 2000 1385 6310 6310 8216 6320 1410 1231 4208 1000 1000 1000 1000 1000 1000 1000 8000 Naslov poslovnega subjekta SLOVENČEVA 95 SLOVENČEVA 25 GREGORČIČEVA LUŽARJI 1 8 LENINOVA CANKARJEV DREVORED 16 HRASTJE 12 XXX. DEVIZIJE 16 ULICA PODVINE 36 29 BRNČIČEVA GASILSKA 1 GASILSKA 4 ULICA SALENDROVA 8 CESTA RIMSKA 5 CESTA LINHARTOVA 130 CESTA ŠMARTINSAKA 130 CESTA ŠMARTINSAKA 4 ULICA SALENDROVA 8 CESTA RIMSKA 6 ULICA ŠOLSKA 1857371000 1913107000 5824214000 2263378000 1686062000 5073760000 1860089000 5279186000 1992236000 5442010000 5523672000 1834827000 5967287000 2048345000 1273728000 5523672000 1834827000 1625888000 Mat.štev. Predsednik Drago Kos l.r. 2. člen 3. člen Komisije za preprečevanje korupcije Naziv poslovnega subjekta ECOLOGIC GOSPODARSKO SVETOVANJE, ECOLOGIC GOSPODARSKO SVETOVANJE, D.O.O. BE ONE RAZVOJNE REŠITVE, D.O.O. D.O.O. LUŽARJI LES - PA INVESTICIJE d.o.o. ISTRA TRGOVINA, TURIZEM, HAM, GOSTINSTVO, HIL D.O.O. ZVONKO JEKLA NERJAVNEGA PREDELAVA LAH S.P. VLAČIČ S.P. PATRICK RAČUNALNIŠKI ORIA, PODJETJE ZA TRGOVINO, IN INŽENIRING, SVETOVANJE D.O.O. D.O.O. GRIP MERNIK, TRGOVINA IN KMETIJSKA IN KMETIJSKA TRGOVINA MERNIK, PROIZVODNJA, D.O.O. PIRANESI D.O.O., PODJETJE ZA DEJAVNOST ZALOŽNIŠTVO, IZOBRAŽEVALNO IN MARKETING, LJUBLJANA ARHITEKTURNI BIRO, POTOKAR RAVNIKAR D.O.O. D.O.O. TRINIT MFI D.O.O. D.O.O. ŠIRCELJ CONSULTING PIRANESI D.O.O., PODJETJE ZA DEJAVNOST ZALOŽNIŠTVO, IZOBRAŽEVALNO IN MARKETING, LJUBLJANA ARHITEKTURNI BIRO, POTOKAR RAVNIKAR D.O.O. NOVO MESTO FESTIVAL Naročnik DRŽAVNA REVIZIJSKA KOMISIJA REVIZIJSKA DRŽAVNA MESTNA OBČINA MARIBOR OBČINA MESTNA PRAVOSODJE MINISTRSTVO ZA IZOLA OBČINA IZOLA OBČINA PEČ MIRNA OBČINA PIRAN OBČINA ZAGORJE OB SAVI OBČINA VRHOVNO SODIŠČE RS DRŽAVNI SVET RS SVET DRŽAVNI ZBOR RS DRŽAVNI ZBOR RS DRŽAVNI ZBOR RS DRŽAVNI VLADE RS PREDSEDNIKA KABINET VLADE RS PREDSEDNIKA KABINET LJUBLJANA OBČINA MESTNA LJUBLJANA OBČINA MESTNA NOVO MESTO OBČINA MESTNA Tabela 2 Tabela S seznama poslovnih subjektov po prvem odstavku 28. člena se brišejo naslednji poslovni subjekti: prvega, iz razlogi prenehali ali nastopili zanj so ko dneva, od subjekt poslovni vsak za se pa uporablja Slovenije, Republike listu Uradnem v objavi po dan naslednji veljati začne sklep Ta Št. 11-033-13/2007 Ljubljana, dne 29. januarja 2009 1 2 3 4 5 6 7 8 9 11 10 12 13 14 15 16 17 18 Z.št. drugega in tretjega odstavka 28. člena ZPKor. Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 853

– lastni obremenitveni profil: je karakteristika odjema DRUGI ORGANI IN ORGANIZACIJE končnega odjemalca v določenem časovnem obdobju, – notranja plinska napeljava: je napeljava z vso opremo Splošni pogoji za dobavo in odjem 320. od glavne plinske zaporne pipe do vključno odvoda dimnih zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Žirovnica plinov, – obračunsko obdobje: je časovni interval, med dvema rednima zaporednima odčitkoma merilne naprave, Na podlagi tretjega odstavka 70. člena Energetskega – odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki je na podlagi zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo pogodbe oskrbovana z zemeljskim plinom za lastno rabo ali za in 70/08) in določil Akta o določitvi metodologije za določitev nadaljnjo prodajo, splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz – odjemno mesto: je prevzemno mesto na katerem se distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 87/05 in 102/05) meri poraba zemeljskega plina končnega odjemalca, družba Plinstal, d.d., Jesenice, kot izvajalec gospodarske jav- – pogodba o dobavi: je pogodba, ki jo skleneta odje- ne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega malec in dobavitelj zemeljskega plina in s katero si odjema- omrežja zemeljskega plina, po pridobitvi soglasja Občinskega lec zagotovi dobavo zemeljskega plina v dogovorjeni količini, sveta Občine Žirovnica, št. 229 z dne 6. 11. 2008 in soglasja dinamiki in kakovosti ter dogovorjeno točko predaje oziroma sveta Javne agencije Republike Slovenije za energijo št. 25- prevzema zemeljskega plina, 15/2008-4/ZP-33 z dne 17. 12. 2008, izdaja – pogodba o dostopu: je pogodba o dostopu do distri- bucijskega omrežja, s katero se uredi odnos med sistemskim S P L O Š N E P O G O J E operaterjem in uporabnikom, – pogodba o priključitvi: je pogodba, s katero se uredijo za dobavo in odjem zemeljskega plina medsebojne pravice in obveznosti sistemskega operaterja in iz distribucijskega omrežja za geografsko uporabnika v zvezi s priključitvijo na omrežje ali njeno spre- območje Občine Žirovnica membo, – predajno mesto: je točka, na katerem sistemski opera- ter preda uporabniku omrežja zemeljski plin, 1. PREDMET IN VELJAVNOST – prevzemno mesto: je točka na distribucijskem omrežju, na kateri sistemski operater na podlagi pogodbe z uporabni- 1. člen kom prevzame v distribucijo dogovorjene količine zemeljskega (1) S tem aktom se urejajo razmerja sistemskega opera- plina, terja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem – priključek: je fizični spoj priključnega plinovoda z no- besedilu: sistemski operater), dobaviteljev zemeljskega plina (v tranjo plinsko napeljavo, nadaljnjem besedilu: dobavitelj), uporabnikov distribucijskega – priključni plinovod: je del distribucijskega omrežja, omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) zgrajen za povezavo obstoječega distribucijskega omrežja z in odjemalcev zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: od- izstopnim mestom. Izstopno mesto je mesto na koncu priključ- jemalec). nega plinovoda, vključno z glavno plinsko zaporno pipo, (2) Ta akt omogoča učinkovito, varno in zanesljivo izvaja- – priključitev na omrežje: je fizična priključitev na distri- nje distribucije zemeljskega plina. Določa tudi pogoje in način bucijsko omrežje zemeljskega plina, priključitve naprav in napeljav uporabnika na distribucijsko – sistemski operater: je pravna ali fizična oseba, ki izva- omrežje zemeljskega plina ter pravice in obveznosti pogodbe- ja gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja nih partnerjev. distribucijskega omrežja zemeljskega plina, (3) Ta akt se uporablja za distribucijsko omrežje zemelj- – skupno odjemno mesto: je odjemno mesto v stano- skega plina, na katerem izvaja gospodarsko javno službo vanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem dejavnost sistemskega operaterja Plinstal, d.d., Jesenice, za se meri poraba zemeljskega plina za več pravnih ali fizičnih geografsko območje Občine Žirovnica. oseb kot uporabnikov ali končnih odjemalcev, – standardni obremenitveni profil: je nadomestna od- jemna značilnost odjemalca zemeljskega plina v določenem časovnem obdobju, ki je analitično določena, 2. POJMI IN DEFINICIJE – uporabnik: je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja odjema ali v omrežje oddaja zemeljski plin. 2. člen V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Ener- getskem zakonu in podzakonskih predpisih, poleg njih pa imajo 3. LASTNIŠTVO NAPRAV uporabljeni pojmi naslednji pomen: – distribucijsko omrežje: je omrežje plinovodov, ki so 3. člen funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, (1) Distribucijsko omrežje je v lasti sistemskega opera- ki ga je določila lokalna skupnost kot območje izvajanja go- terja. spodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja in (2) Notranje plinske napeljave so v lasti končnega odje- po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih malca. odjemalcev. Sestavljajo ga glavni in priključni plinovodi, meril- (3) Distribucijsko omrežje upravlja sistemski operater. no-regulacijske postaje, regulacijske postaje in druge naprave, potrebne za obratovanje distribucijskega omrežja; – dobavitelj zemeljskega plina: je pravna ali fizična 4. IZDAJANJE SOGLASIJ oseba, ki odjemalcu prodaja zemeljski plin, – dostop do omrežja: je pravica do uporabe omrežja z 4. člen namenom, da se izpolnijo pogodbe o dobavi zemeljskega plina Soglasje je pisni dokument, ki izraža pozitivno mnenje in ob upoštevanju dejanskega stanja v omrežju; ga izda sistemski operater za odobritev izvedbe posamezne – gospodinjski odjemalec: je odjemalec, ki kupuje ze- aktivnosti. meljski plin za lastno domačo porabo, kar izključuje opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti, 5. člen – končni odjemalec: je odjemalec, ki kupuje zemeljski (1) Sistemski operater izda soglasje v skladu z Energet- plin za lastno končno rabo, skim zakonom, zakonom, ki ureja graditev objektov, sistemski- Stran 854 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije mi obratovalnimi navodili sistemskega operaterja, tem aktom in cijsko omrežje. Končni odjemalec mora vlogi priložiti situacijo drugimi zakoni ter podzakonskimi predpisi. stavbe, opis namena uporabe zemeljskega plina in podatke o (2) Sistemski operater izda soglasje v upravnem postop- predvideni količini distribuiranega zemeljskega plina. ku, če zakon ali podzakonski predpis ne določa drugače. (3) Sistemski operater v soglasju navede tudi čas veljav- 10. člen nosti soglasja v skladu z zakonom ali podzakonskim predpi- Veljavnost soglasij je praviloma dve leti z možnostjo po- som, pri čemer veljavnost posameznega soglasja ne sme biti daljšanja za eno leto. krajša od enega leta.

6. člen 5. NAPRAVE ZA REGULACIJO TLAKA Sistemski operater izdaja na podlagi pooblastila Občine Žirovnica, predpisov, ki urejajo njegovo delovanje, zakona, ki 11. člen ureja graditev objektov, zakona o urejanju prostora ter na pod- Pri zamenjavi naprave za regulacijo tlaka zemeljskega lagi Energetskega zakona, naslednje dokumente: plina zaradi sprememb na notranji plinski napeljavi ali zaradi 1. projektne pogoje, povečanega obsega oskrbe končnega odjemalca, stroški doba- 2. soglasje k projektnim rešitvam, ve in vgradnje naprave bremenijo končnega odjemalca. 3. odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja k projektnim reši- tvam, 4. soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje oziro- 6. UPORABA NOTRANJE PLINSKE NAPELJAVE IN ma spremembo, PRAVICA FIZIČNEGA DOSTOPA DO NAPELJAVE 5. odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje oziroma spremembe, 12. člen 6. smernice za načrtovanje prostorske ureditve, (1) Uporaba notranje plinske napeljave ne sme povzro- 7. mnenje k prostorskim aktom. čati motenj pri obratovanju drugih plinskih napeljav in motenj pri obratovanju naprav in napeljav, ki jih upravlja sistemski 7. člen operater. Pogoji za pridobitev posameznega dokumenta so: (2) Končni odjemalec je dolžan sistemskemu operaterju 1. projektni pogoji: izdelana idejna zasnova; na njegovo zahtevo omogočiti dostop do merilnega mesta, tako 2. soglasje k projektnim rešitvam: predhodno izdani pro- da ta lahko neposredno odčita stanje merilne naprave oziroma jektni pogoji, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja v se nemoteno izvajajo drugi posegi in postopki, povezani z skladu s projektnimi pogoji; merilnim mestom. 3. soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje ozi- (3) Končni odjemalec je dolžan sistemskemu operaterju roma spremembo: ustrezne razpoložljive zmogljivosti distribu- na njegovo zahtevo omogočiti dostop do naprav za regulacijo cijskega omrežja, lastništvo objekta, pisno soglasje ostalih la- tlaka zemeljskega plina in drugih plinskih naprav in napeljav, ki stnikov v večstanovanjskih objektih-v primeru skupne notranje jih upravlja sistemski operater, zaradi pregledov, vzdrževanja, plinske napeljave, izpolnjevanje tehničnih pogojev; nadzora, preverjanja poškodb in okvar. Kolikor končni odjema- 4. smernice za načrtovanje prostorske ureditve: izdelan lec tega ne omogoči, lahko sistemski operater po predhodnem osnutek prostorskega akta; obvestilu ustavi distribucijo zemeljskega plina skladno z določili 5. mnenje k prostorskim aktom: izdelan predlog prostor- Energetskega zakona. skega akta. (4) Če končni odjemalec z obratovanjem svojih energet- skih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje 8. člen ljudi ali ogroža premoženje ali če končni odjemalec ob pomanj- Listine in dokumentacija za pridobitev posameznega do- kanju zemeljskega plina ne upošteva posebnih ukrepov o ome- kumenta iz 6. člena, ki jih je potrebno predložiti: jevanju odjema zemeljskega plina iz omrežja, lahko sistemski 1. projektni pogoji: vloga z osnovnimi podatki o investitor- operater nemudoma ukrepa in brez predhodnega obvestila ju, podatki o nameravani gradnji oziroma spremembi namemb- končnemu odjemalcu ustavi distribucijo zemeljskega plina. nosti, idejna zasnova s predpisanimi sestavinami; (5) Izvajalec posameznih del na notranji plinski napeljavi 2. soglasje k projektnim rešitvam: vloga za izdajo soglas- je odgovoren za upoštevanje tehničnih in drugih predpisov za ja, del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je v varno obratovanje in pravilno izvedbo, predajo v uporabo, za- zvezi s soglašanjem; plinjanje in poučitev končnega odjemalca o pravilnem ravnanju 3. soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje oziro- z napravami in napeljavami zemeljskega plina, ki so v lasti in ma spremembo: vloga za izdajo soglasja, gradbeno dovoljenje upravljanju končnega odjemalca. za objekt ali del objekta, če je bilo izdano, idejna zasnova izvedbe plinskih instalacij oziroma projekt za izvedbo v delu, ki se nanaša na plinske instalacije, dokazilo o lastništvu objekta 7. PRIKLJUČITEV NA OMREŽJE ali dela objekta, pisno soglasje lastnikov v primeru priključitve na njihov priključni plinovod ali v primeru poseganja v tuje ze- 13. člen mljišče pri položitvi priključnega plinovoda; (1) Uporabnik mora za vsako priključitev na distribucijsko 4. smernice za načrtovanje prostorske ureditve: poziv za iz- omrežje ali njeno spremembo pridobiti soglasje sistemskega dajo smernic, osnutek prostorskega akta (državni ali občinski); operaterja za priključitev. 5. mnenja k prostorskim aktom: poziv za izdajo mnenja, (2) Soglasje za priključitev je treba pridobiti tudi kadar predlog prostorskega akta. se spremenijo tehnične karakteristike priključnega plinovoda zaradi sprememb na notranji plinski napeljavi končnega od- 9. člen jemalca. (1) Če za stavbo oziroma posamezni del stavbe po zako- (3) Na enem priključnem plinovodu je lahko priključenih nu, ki ureja graditev objektov ni potrebno pridobiti gradbenega več odjemnih mest, medtem ko na posameznem odjemnem dovoljenja lahko končni odjemalec pred pričetkom del zahteva mestu prevzema zemeljski plin en končni odjemalec. od sistemskega operaterja informacijo o možni priključitvi na distribucijsko omrežje. 14. člen (2) Sistemski operater na svoji spletni strani objavi obra- (1) O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča zec za pridobitev informacije o možni priključitvi na distribu- sistemski operater z odločbo v upravnem postopku. Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 855

(2) Postopek priključitve se začne z vložitvijo pisne vloge 8. DOSTOP DO OMREŽJA za izdajo soglasja za priključitev, ki mora vsebovati vsaj: – osnovne podatke o vlagatelju vloge za izdajo soglasja, 19. člen – dokazilo o lastništvu objekta oziroma pravici razpola- (1) Dostop do distribucijskega omrežja se uredi s pogodbo ganja z objektom, o dostopu, ki jo pred začetkom uporabe distribucijskega omrež- – podatke o plinskih napravah in napeljavah, ja skleneta sistemski operater in končni odjemalec. – želeno mesto priključitve, (2) Končni odjemalec ima pravico do dostopa do distri- – datum predvidenega začetka uporabe priključka, bucijskega omrežja za izvršitev pogodb o dobavi razen, če mu – posebnosti odjema in tehnologije uporabe zemeljskega je v skladu z Energetskim zakonom, drugimi predpisi in s tem plina. aktom dostop zavrnjen. (3) Sistemski operater lahko zavrne soglasje, če: (3) Distribucijska zmogljivost, ki si jo zagotovi končni odje- – bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi, malec s pogodbo o dostopu, ne more biti večja, kot jo omogoča – niso izpolnjeni predpisani tehnični normativi in pogoji, priključek, za katerega je izdano soglasje za priključitev. potrebni za zagotavljanje nemotenega in varnega delovanja (4) Pogodba o dostopu se praviloma sklepa za nedoločen omrežja, čas. – če bi priključitev sistemskemu operaterju povzročila (5) Novi končni odjemalec ali končni odjemalec, ki mu nastanek nesorazmernih stroškov, ki jih uporabnik ni pripravljen bo pogodba o dostopu potekla, mora predložiti sistemskemu kriti sam. operaterju zahtevo za dostop do omrežja najmanj dva me- seca pred želenim datumom dostopa oziroma najkasneje do 15. člen 30. septembra za naslednje leto, kolikor je odjemalčev odjem (1) V soglasju za priključitev morajo biti navedeni pogoji večji od 100.000 Sm3. za priključitev, mesto in predviden čas priključitve, plačilo mo- (6) Odjemalci, ki želijo pogodbo o dostopu odpovedati in rebitnih nesorazmernih stroškov priključitve in tehnični pogoji imajo odjem nad 100.000 m3/leto sistemskemu operaterju po- v skladu s predpisi. sredujejo pisno odpoved do 30. septembra za naslednje leto. (2) Če so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja za priključi- (7) Končni odjemalci, ki želijo pogodbene vrednosti za tev, vendar zaradi nesorazmernih stroškov priključitev ni upravi- dostop do omrežja spremeniti, morajo to storiti najkasneje čena, izda sistemski operater soglasje s pogojem, da uporabnik do vključno 30. septembra v tekočem letu, in sicer z vložitvijo krije tisti del stroškov, ki povzročajo nesorazmernost. zahteve za spremembo pogodbenih vrednosti, ki je vsebinsko (3) O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja enaka zahtevi za dostop do distribucijskega omrežja. za priključitev odloča Javna agencija Republike Slovenije za 20. člen energijo. (4) Soglasje za priključitev velja največ dve leti. V tem (1) Za uveljavitev pravice dostopa do distribucijskega omrežja mora končni odjemalec sistemskemu operaterju pre- času lahko uporabnik sklene pogodbo o priključitvi s sistem- dložiti vsaj naslednje podatke, ki so tudi sestavni deli pogodbe skim operaterjem, sistemski operater pa ga je dolžan priključiti o dostopu: na distribucijsko omrežje v skladu s pogoji iz soglasja za pri- – ime in naziv končnega odjemalca, ključitev. – datum začetka in konca distribucije zemeljskega plina, 16. člen – lokacijo prevzemnega in predajnega mesta, – največjo distribuirano zmogljivost, izraženo v Sm3/h (1) Po dokončnosti soglasja za priključitev sistemski ope- (tehnično določena ali pogodbena priključna vrednost), rater in uporabnik skleneta pogodbo o priključitvi, ki ureja vsaj – pogodbeni največji dnevni odjem, izražen v Sm3/dan, za naslednje medsebojne pravice in obveznosti: vse končne odjemalce z letnim odjemom nad 100.000 Sm3, – lastništvo in upravljanje merilne naprave, vzdrževanje – predvideno količino zemeljskega plina, izraženo v Sm3, merilne naprave in napeljave, za naslednje leto, – razmejitev lastništva omrežja in notranje plinske na- – podatke o plinskih trošilih in namenu uporabe zemelj- peljave, skega plina za določitev obremenitvenega profila; – mesto in prehod lastništva zemeljskega plina, – želeni najnižji in najvišji tlak na prevzemnem in predaj- – potrebni obseg del ter rok izvedbe priključka, nem mestu; – predvideni rok sklenitve pogodbe o dostopu in predvi- – navedbo dobavitelja zemeljskega plina in pripadajoče deni začetek uporabe distribucijskega omrežja, bilančne skupine; – glavne tehnične lastnosti priključka, – želene posebnosti zunaj določil tega akta. – morebitne stroške priključitve, če bi priključitev povzro- (2) Če dobavitelj oziroma druga pooblaščena oseba ureja čila sistemskemu operaterju nesorazmerne stroške. dostop do omrežja v imenu in za račun končnega odjemalca, (2) Za sklenitev pogodbe o priključitvi uporabnik posredu- mora predložiti pooblastilo končnega odjemalca. je sistemskemu operaterju potrebne podatke. 21. člen 17. člen (1) Sistemski operater mora na podlagi podatkov, posre- Sistemski operater zagotavlja uporabniku neposredno fi- dovanih v zahtevi za dostop, preveriti pretočno-tlačne razmere zično priključitev na omrežje z izvedbo priključnega plinovoda v distribucijskem omrežju, možnost ali nemožnost dostopa, in vgradnjo merilne naprave. Za ta dela lahko pooblasti tudi dan, od katerega je mogoč začetek uporabe dostopa in more- druge pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu bitne dograditve ali rekonstrukcije distribucijskega omrežja. in podzakonskih predpisih, izdanih na njegovi podlagi. (2) Če pride pri končnem odjemalcu do spremembe teh- ničnih podatkov ali pogojev, določenih v pogodbi o dostopu, 18. člen mora končni odjemalec vložiti pri sistemskem operaterju novo (1) Uporabnik mora dovoliti namestitev glavne plinske zahtevo za dostop do omrežja. zaporne pipe na dostopnem mestu, to je na točki vstopa pri- ključnega plinovoda v zgradbo ali v bližini tega. Glavna plinska 22. člen zaporna pipa mora biti vedno dostopna sistemskemu operater- (1) Sistemski operater in končni odjemalec pred začetkom ju, intervencijskim službam in končnemu odjemalcu. uporabe distribucijskega omrežja skleneta pogodbo o dostopu (2) Uporabnik mora dovoliti odstranitev priključnega pli- do omrežja, ki vsebuje podatke iz prvega odstavka 20. člena novoda in potrebnih glavnih plinovodov po preteku treh let po tega akta in: prenehanju pogodbe o dostopu, če je to potrebno. – pravico do distribucije zemeljskega plina v določeni (3) Uporabnik ne sme posegati v priključni plinovod. smeri in v vnaprej določenem času in pretoku, Stran 856 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

– predajni tlak na predajnem mestu in dovoljeno odsto- 28. člen panje, V primeru univerzalnega pravnega nasledstva vstopi uni- – največji zagotovljeni pretok zemeljskega plina, verzalni pravni naslednik v pravice in obveznosti iz pogodbe o – minimalni zagotovljeni pretok zemeljskega plina, dostopu, sklenjene med dosedanjim končnim odjemalcem in – ceno dostopa do distribucijskega omrežja, sistemskim operaterjem. Univerzalni pravni naslednik končne- – način plačila, ga odjemalca, je dolžan takoj po nastanku spremembe obvestiti – čas veljavnosti pogodbe, sistemskega operaterja o nastali spremembi. – način ugotavljanja distribuiranih količin zemeljskega plina za končnega odjemalca, 29. člen – določitev obračunskega obdobja, (1) V primeru odsvojitve stavbe ali dela stavbe, v katero – dodatne storitve in cene dodatnih storitev. se distribuira zemeljski plin in katere lastnik je dosedanji končni (2) Pri odjemu, ki se lahko prekine, se sistemski operater odjemalec, se pogodba o dostopu lahko prenese na pravno ali in končni odjemalec s pogodbo dogovorita tudi za način posre- fizično osebo, ki je na podlagi pravnega posla pridobila lastnin- dovanja podatkov o značilnostih tega odjema. sko pravico na stavbi ali delu stavbe. Dosedanji in novi končni (3) Če želi končni odjemalec, ki ni lastnik notranje plinske odjemalec sta dolžna o prenosu pogodbe obvestiti sistemskega napeljave, priključene na distribucijsko omrežje, sam urediti operaterja. (2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka obsega: dostop do distribucijskega omrežja, mora ob sklenitvi pogodbe – ime in priimek oziroma naziv ter naslov dosedanjega o dostopu predložiti pisno soglasje lastnika notranje plinske končnega odjemalca, napeljave, s katerim dovoljuje končnemu odjemalcu, da si uredi – ime in priimek oziroma naziv ter naslov, registrsko šte- in uporablja dostop do omrežja na tem odjemnem mestu. vilko in davčno številko novega končnega odjemalca, – priloženo fotokopijo listine o prenosu lastninske pravice, 23. člen – številko in naslov predajnega mesta iz pogodbe o do- (1) Sistemski operater posreduje pogodbo o dostopu po stopu, pošti ali jo končnemu odjemalcu osebno vroči. – podpisano izjavo novega končnega odjemalca na (2) Prejeto pogodbo o dostopu končni odjemalec podpi- obrazcu sistemskega operaterja, da vstopa v že sklenjeno še in vrne sistemskemu operaterju najpozneje v 15 dneh po pogodbeno razmerje, prejemu. – podpisano izjavo dosedanjega in novega končnega (3) Če pogodba o dostopu ni sklenjena, dobava zemelj- odjemalca o stanju števca na dan prenosa. skega plina ni mogoča. (3) Po prejemu obvestila, ki vsebuje vse podatke iz prej- šnjega odstavka, preide pogodbeno razmerje med dosedanjim 24. člen končnim odjemalcem in sistemskim operaterjem na novega (1) Če dostop do distribucijskega omrežja ni mogoč, sis- končnega odjemalca takoj, ko sistemski operater privoli v pre- temski operater pošlje končnemu odjemalcu obvestilo o zavr- nos pogodbe. Privolitev mora biti dana v pisni obliki. Če sistem- nitvi dostopa z utemeljeno obrazložitvijo. ski operater ne privoli v prenos pogodbe, mora o tem obvestiti (2) Če pogodba o dostopu ni sklenjena v dveh mesecih po novega in dosedanjega končnega odjemalca ter navede razlog prejemu zahtevka za sklenitev pogodbe o dostopu, se šteje, da zavrnitve. je dostop do distribucijskega omrežja zavrnjen. 30. člen 25. člen (1) Za neupravičen odjem zemeljskega plina se šteje: Distribucija zemeljskega plina se lahko začne izvajati – odjem zemeljskega plina brez sklenjene pogodbe o takoj po sklenitvi pogodbe o dostopu, če lahko sistemski ope- dostopu, rater glede na obstoječe zmogljivosti zagotovi dostop do distri- – odjem zemeljskega plina brez sklenjene pogodbe o bucijskega omrežja brez dodatnih rekonstrukcij ali dograditev dobavi, obstoječega priključnega plinovoda ali odjemnega mesta. – odjem zemeljskega plina, ki ni merjen z merilno napravo za ugotavljanje količin zemeljskega plina, 26. člen – odjem zemeljskega plina, merjen z merilno napravo, ki ni overjena pri akreditiranem kontrolnem organu. (1) Spremembe in dopolnitve pogodbe o dostopu so dovo- (2) Dokazno breme za neupravičen odjem je na strani ljene le v pisni obliki in s soglasjem obeh pogodbenih strank. sistemskega operaterja. O neupravičenem odjemu sistemski (2) Končni odjemalec, ki ima sklenjeno pogodbo o do- operater pisno obvesti končnega odjemalca. stopu, mora sistemskemu operaterju sporočiti vse morebitne (3) Če ni mogoče sporazumno ugotoviti časa trajanja neu- spremembe podatkov iz 22. člena tega akta, ki nastanejo po pravičenega odjema zemeljskega plina, se neupravičen odjem sklenitvi pogodbe o dostopu, skupaj z dokazili o nastalih spre- obračuna od dneva začetka zadnjega obračunskega obdobja. membah. Spremembe sporoči pisno v 15 dneh po nastanku Neupravičena uporaba distribucijske zmogljivosti se obračuna sprememb. v skladu s predpisi, ki urejajo obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje. 27. člen (4) Če ni mogoče sporazumno ugotoviti količin zemeljske- (1) Če sistemski operater združi obvezne sestavine po- ga plina, ki so odvzete med trajanjem neupravičenega odjema, godbe o priključitvi in pogodbe o dostopu v smislu tega akta v se določijo na podlagi srednjih vrednosti predanih količin v eno pogodbo oziroma te sestavine na zahtevo končnega odje- obdobju pred neupravičenim odjemom oziroma na podlagi malca vključi v kakšno drugo pogodbo, mora biti to navedeno standardnih obremenitvenih profilov. v takšni enotni pogodbi. (5) V primeru neupravičenega odjema zemeljskega plina (2) Če sklene novi končni odjemalec pogodbo iz prejšnje- sistemski operater zaračuna stroške, ki jih ima v zvezi z neu- ga odstavka, mu mora sistemski operater omogočiti odpoved pravičenim odjemom, končnemu odjemalcu. pogodbe v delu, ki se ne nanaša na priključitev ali dostop (delna odpoved). (3) Če želi končni odjemalec v postopku zamenjave do- 9. PREVZEM ZEMELJSKEGA PLINA bavitelja odpovedati določbe pogodbe o dostopu, ga mora sistemski operater pisno opozoriti na možnost delne odpovedi 31. člen pogodbe in mu pojasniti, da je možna zamenjava dobavitelja v (1) Uporabnik oziroma odjemalec pri predaji zemeljskega okviru obstoječe pogodbe o dostopu. plina na prevzemnem mestu preda zemeljski plin sistemskemu Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 857 operaterju v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost sistem- pred nastankom okvare in po odpravi okvare, z upoštevanjem skega operaterja, oziroma z zahtevanimi certifikati o sestavi dinamike distribucije zemeljskega plina, vendar ne za več kot zemeljskega plina. Lastnosti zemeljskega plina so določene v 12 mesecev. predpisih, ki urejajo sistemska obratovalna navodila. (9) Če gre za novega končnega odjemalca, se v primeru (2) Če obveznosti uporabnika oziroma odjemalca iz prej- iz prejšnjega odstavka poraba določi na podlagi primerljivega šnjega odstavka niso izpolnjene, lahko sistemski operater odjema. zavrne prevzem zemeljskega plina ter o tem obvesti Javno (10) Sistemski operater lahko plombira posamezne dele agencijo Republike Slovenije za energijo, uporabnika oziroma merilne naprave. Nepooblaščeno odstranjene plombe sistem- odjemalca in sistemskega operaterja prenosnega omrežja ze- ski operater nadomesti in lahko pri tem nastale stroške zara- meljskega plina. čuna končnemu odjemalcu. (3) Šteje se, da odjemalec prevzame zemeljski plin na (11) Nepooblaščeno odstranjena plomba se lahko šteje predajnem mestu v enaki kakovosti, kot je bila predana v kot neupravičen odjem. Pri tem je treba upoštevati vse okolišči- distribucijsko omrežje. Če odjemalec ne soglaša s kakovostjo ne, v katerih je končni odjemalec odjemal zemeljski plin v času, zemeljskega plina, prevzetega na prevzemnem mestu, je do- ko merilno mesto ni bilo plombirano. kazno breme na strani dobavitelja. 34. člen 32. člen Če sistemski operater zaradi odsotnosti končnega odje- (1) Nazivna moč trošila je moč, ki jo deklarira proizvajalec malca ali zaradi drugih razlogov na strani končnega odjemalca naprave in je zapisana na napravi oziroma v tehnični dokumen- ni mogel odčitati merilne naprave, je končni odjemalec dolžan taciji trošila. na podlagi prejetega obvestila sporočiti sistemskemu opera- (2) Priključna moč trošil na odjemnem mestu je enaka terju pravilen odčitek v roku in na način, ki ga določi sistemski vsoti nazivnih moči plinskih trošil. operater. Če končni odjemalec ne sporoči odčitka v določenem (3) Obračunska moč je pogodbeno dogovorjena moč tro- roku ali sistemskemu operaterju ne omogoči dostopa do meril- šil na odjemnem mestu in je lahko enaka ali manjša od vsote ne naprave, mu sistemski operater določi količino predanega nazivnih moči plinskih trošil, ki imajo možnost oskrbe s plinom zemeljskega plina glede na njegovo dinamiko odjema zemelj- prek odjemnega mesta. V tem primeru mora biti odjem takega skega plina za obdobje najmanj enega leta. odjemnega mesta merjen s tarifno spominsko enoto za ugota- vljanje dnevne in urne predaje zemeljskega plina. (4) Sistemski operater za potrebe obračuna omrežnine 11. OBREMENITVENI PROFILI upošteva obračunsko moč trošil uporabnika. 35. člen (1) Sistemski operater končnemu odjemalcu določi obre- 10. MERJENJE IN NAPAKE PRI MERJENJU menitveni profil. (2) V primeru vgrajene merilne naprave s tarifno spo- 33. člen minsko enoto, sistemski operater določi končnemu odjemalcu (1) Tip, velikost in mesto namestitve merilne naprave do- lastni obremenitveni profil. loči projektant v skladu s tem aktom, sistemskimi obratovalnimi (3) V primeru vgrajene merilne naprave brez tarifne spo- navodili in pogoji sistemskega operaterja. minske enote sistemski operater določi končnemu odjemalcu (2) Vsaka merilna naprava mora imeti žig pristojnega standardni obremenitveni profil. organa. (4) Če sistemski operater ne določi standardnega obre- (3) Merilno napravo vgradi sistemski operater ali njegov menitvenega profila, se upošteva postopek določanja odjema pooblaščenec. zemeljskega plina po odjemnih mestih v skladu s predpisi, ki (4) Redne preglede merilne naprave v zakonsko dolo- urejajo delovanje trga z zemeljskim plinom. čenem roku in zamenjavo dotrajane merilne naprave opravlja sistemski operater v skladu s predpisi. (5) Sistemski operater hrani merilno napravo še 15 dni po 12. NAČIN PLAČIL IN POSTOPEK OPOMINJANJA zamenjavi. V tem času ima končni odjemalec možnost kontrole stanja merilne naprave, po tem času pa se odstrani oziroma 36. člen po pregledu pristojnega organa namesti na novo odjemno (1) Sistemski operater končnemu odjemalcu zaračunava mesto. ceno za uporabo omrežja in druge dogovorjene obveznosti v (6) Sistemski operater in končni odjemalec imata poleg skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost sistemskega operater- rednih pregledov vedno pravico nadzirati točnost merilne na- ja. prave. Če se pri preizkusu na zahtevo končnega odjemalca (2) Če sistemski operater opravlja storitve, ki niso krite s izkaže, da je točnost merilne naprave zunaj dopustnih meja, prihodkom iz naslova uporabe omrežja, mora izdati cenik in ga bremenijo stroški pregleda sistemskega operaterja, v naspro- objaviti na spletni strani. tnem primeru pa končnega odjemalca. (3) Če sistemski operater končnemu odjemalcu na istem (7) Če se ugotovi, da so zaradi okvare merilne naprave, ki računu ob ceni za uporabo omrežja zaračuna še druge storitve je nastala brez krivde končnega odjemalca, količine predanega v skladu s prejšnjim odstavkom, mora biti cena za uporabo zemeljskega plina nepravilno merjene oziroma registrirane, se omrežja na računu izkazana ločeno od drugih postavk. na podlagi dokumentiranih podatkov izmerjene količine zemelj- (4) Končni odjemalec je dolžan sistemskemu operaterju skega plina sporazumno popravijo za čas od zadnje kontrole plačati ceno za uporabo omrežja in druge obveznosti v plačil- merilne naprave do ugotovitve nepravilnosti, vendar za največ nem roku, navedenem na izstavljenem računu. Če račun ni 12 mesecev od dneva, ko so bile ugotovljene nepravilnosti. poravnan pravočasno, sistemski operater zaračuna zakonske Pri tem je treba upoštevati vse okoliščine, v katerih je končni zamudne obresti od zapadlosti računa do dneva plačila. odjemalec odjemal zemeljski plin v času, ko so merilne napra- (5) Če se končni odjemalec ne strinja z izdanim računom, ve nepravilno merile oziroma registrirale količine predanega lahko le-tega ugovarja do datuma njegove zapadlosti. Ugovor zemeljskega plina. ne zadrži plačila nespornega dela računa. (8) Če ne pride do sporazumnega popravka izmerjenih količin, se popravek izvede tako, da se predane količine ze- 37. člen meljskega plina za obračunsko obdobje, v katerem merilne (1) Sistemski operater izstavi račune za vsako obračun- naprave niso pravilno merile oziroma registrirale teh količin, sko obdobje na podlagi podatkov o distribuirani količini zemelj- določi na podlagi srednjih vrednosti predanih količin, v času skega plina. Stran 858 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

(2) Obračunsko obdobje za odjemalce s predvideno letno sedem dni pred pričetkom del. Če gre za širši krog odjemal- porabo do 100.000 Sm3 je eno leto, obdobje izstavljanja raču- cev, pa preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred nov je en mesec. Obračunsko obdobje za odjemalce s pred- prekinitvijo. videno letno porabo nad 100.000 Sm3 je en mesec, obdobje (5) V primeru nepredvidenih del lahko sistemski operater, izstavljanja računov je en mesec. če je to nujno zaradi varnosti, zaradi čimprejšnje vzpostavitve (3) Sistemski operater končnemu odjemalcu, izstavlja nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov, zaporedne mesečne račune glede na računsko določeno pri- začasno prekine distribucijo zemeljskega plina. O dogodku čakovano porabo v tem mesecu. mora z navedbo predvidenega časa za odpravo nastalih motenj (4) Končni odjemalec, ki želi da bo sistemski operater nemudoma obvestiti prizadete odjemalce. izstavljal mesečne zaporedne račune za uporabo omrežja na podlagi odčitka merilne naprave, ki jih zagotavlja končni odje- malec, mora stanje merilne naprave javiti do 1. delovnega dne 14. ZAMENJAVA DOBAVITELJA v naslednjem mesecu, do 12. ure po pošti, elektronski pošti, telefonsko ali preko spletne strani sistemskega operaterja. Če 41. člen končni odjemalec ne sporoči odčitka merilne naprave pravo- (1) Zamenjava dobavitelja zemeljskega plina je postopek, časno, sistemski operater izstavi račun za računsko določeno v katerem končni odjemalec zamenja obstoječega dobavitelja pričakovano porabo v skladu s prejšnjim odstavkom. Sistemski zemeljskega plina z novim dobaviteljem zemeljskega plina v operater lahko preveri pravilnost posredovanega odčitka meril- okviru obstoječe pogodbe o dostopu. Pri zamenjavi dobavitelja ne naprave. Če sistemski operater ugotovi, da je posredovani končni odjemalec obdrži pravico dostopa do distribucijskega odčitek nepravilen, stroški odčitavanja bremenijo odjemalca. omrežja, ki jo je pridobil s pogodbo o dostopu. (5) Sistemski operater ima možnost odčitati merilne na- (2) Končni odjemalec, priključen na omrežje zemeljskega prave na lastne stroške znotraj obračunskega obdobja in izvesti plina, ima pravico do zamenjave dobavitelja brez plačila stro- obračun na podlagi odčitka merilne naprave. škov, ki nastanejo v postopku zamenjave.

38. člen 42. člen Števčno stanje merilne naprave se ob spremembi cene za Zamenjava dobavitelja za posamezno odjemno mesto uporabo omrežij določi analitično v skladu s tretjim odstavkom se izvede prvega dne v mesecu, če je nova pogodba o dobavi prejšnjega člena, razen za končnega odjemalca, ki ima merilno prijavljena pri sistemskem operaterju, na omrežje katerega je napravo s tarifno spominsko enoto. končni odjemalec priključen, do vključno desetega dne pred- hodnega meseca. 39. člen 43. člen (1) Če končni odjemalec v 15 dneh po zapadlosti posame- (1) Končni odjemalec, ki želi zamenjati dobavitelja, mora znega računa tega ne poravna, ga sistemski operater z opomi- novemu dobavitelju posredovati pisno vlogo, ki vsebuje vsaj nom pozove k plačilu zapadlih obveznosti v naknadnem roku, ki naslednje: ne sme biti krajši od 15 dni od dneva prejema opomina. – naziv končnega odjemalca, (2) Če končni odjemalec tudi v dodatno določenem roku – podatke o obstoječem dobavitelju zemeljskega plina, ne poravna cene za uporabo omrežja, ga sistemski operater – podatke o sistemskem operaterju, obvesti o ustavitvi distribucije zemeljskega plina. Rok od pre- – osnovne lastnosti odjemnega mesta (predajno mesto, jema obvestila o ustavitvi distribucije zemeljskega plina do identifikacijska številka odjemnega mesta, obremenitveni profil), dejanske ustavitve ne sme biti krajši od 15 dni. – predlagani datum začetka dobave zemeljskega plina od (3) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka lahko sis- novega dobavitelja, temski operater ustavi distribucijo zemeljskega plina zaradi – morebitno pooblastilo novemu dobavitelju zemeljske- neporavnanih obveznosti, ki izhajajo iz plačila cene za uporabo ga plina, da v imenu končnega odjemalca uredi zamenjavo omrežja in ob upoštevanju 28. člena Uredbe o delovanju trga dobavitelja. z zemeljskim plinom, kadar je končni odjemalec gospodinjski (2) Dobavitelji lahko imajo standardizirane vloge za za- odjemalec. menjavo dobavitelja, ki so končnim odjemalcem dostopne na (4) Ko so odpravljeni razlogi za ustavitev, sistemski opera- njihovih spletnih straneh. ter ponovno omogoči distribucijo zemeljskega plina na stroške končnega odjemalca. 44. člen (1) Če namerava novi dobavitelj prevzeti končnega odje- malca, o tem pisno obvesti končnega odjemalca, sistemskega 13. DOLŽNOSTI OBVEŠČANJA operaterja, na katerega omrežje je končni odjemalec priključen, in obstoječega dobavitelja v treh delovnih dneh po prejemu vloge. 40. člen (2) Obvestilo sistemskemu operaterju iz prejšnjega od- (1) Sistemski operater in odjemalec ali uporabnik sta dol- stavka vsebuje tudi predviden datum dejanske zamenjave do- žna medsebojno posredovati informacije glede izpolnjevanja bavitelja. pogodbenih obveznosti in zagotavljanja medsebojne operativ- nosti distribucijskega omrežja. 45. člen (2) V primeru motene distribucije je sistemski operater (1) Če novi dobavitelj ni zainteresiran prevzeti gospodinj- dolžan o tem seznaniti odjemalca oziroma uporabnika. skega odjemalca, ga je dolžan o tem obvestiti v treh delovnih (3) Sistemski operater najmanj enkrat na leto seznani od- dneh po prejemu vloge iz 43. člena tega akta. jemalca s podatki o gibanju in značilnostih porabe zemeljskega (2) Če dobavitelj ne obvesti gospodinjskega odjemalca v plina. Obvestilo vsebuje vsaj letno porabo zemeljskega plina za roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da ga novi dobavitelj ne odjemno mesto po posameznih mesecih in navedbo načina pri- namerava prevzeti. dobitve podatkov o mesečni porabi zemeljskega plina (poraba je določena na podlagi standardnega obremenitvenega profila 46. člen ali na podlagi izmerjenih vrednosti). Sistemski operater, na katerega omrežje je priključen (4) Sistemski operater lahko prekine distribucijo zemelj- končni odjemalec, po prejemu obvestila iz 44. člena, posreduje skega plina v primerih, ki jih določa Energetski zakon. O pred- novemu dobavitelju v petih delovnih dneh vsaj: videni prekinitvi v pisni obliki pravočasno obvesti odjemalce. – naziv končnega odjemalca, Kot pravočasno obvestilo se šteje obvestilo, poslano najmanj – naslov odjemnega mesta, Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 859

– identifikacijsko številko odjemnega mesta, 15. POSEBNA RAZMERJA – dodeljeno velikost in obdobje zakupa zmogljivosti, – obremenitveni profil odjema odjemalca. 51. člen Skupno odjemno mesto je odjemno mesto v stanovanjski, 47. člen poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem se meri (1) Novi dobavitelj pošlje podpisano pogodbo o dobavi poraba zemeljskega plina za več pravnih in/ali fizičnih oseb končnemu odjemalcu v dveh izvodih v treh delovnih dneh po skupaj. V tem primeru se več pravnih in/ali fizičnih oseb, ki od- prejemu podatkov iz prejšnjega člena. Končni odjemalec preje- jemajo zemeljski plin na skupnem odjemnem mestu, obravnava ta izvoda pogodbe podpiše in enega vrne novemu dobavitelju kot en končni odjemalec. najpozneje v osmih delovnih dneh. Če končni odjemalec ne vrne podpisane pogodbe v določenem roku, se šteje, da odsto- 52. člen pa od pogodbe in ostaja pri obstoječem dobavitelju. Pravne in/ali fizične osebe, ki se v skladu s prejšnjim čle- (2) Ob sklenitvi nove pogodbe o dobavi, končni odjemalec nom obravnavajo kot en končni odjemalec, sklenejo z dobavi- odpove obstoječo pogodbo o dobavi. Končni odjemalec lahko teljem zemeljskega plina le eno pogodbo o dobavi zemeljskega pooblasti novega dobavitelja, da v njegovem imenu uredi od- plina za skupno odjemno mesto. poved obstoječe pogodbe o dobavi. (3) Po sklenitvi nove pogodbe o dobavi, novi dobavitelj 53. člen prijavi v treh delovnih dneh novo pogodbo o dobavi sistemske- (1) Sistemski operater sklene za skupno odjemno mesto mu operaterju tako, da mu posreduje vsaj: eno pogodbo o dostopu s končnim odjemalcem iz 51. člena, – naziv končnega odjemalca, ki je dolžan sistemskemu operaterju pred sklenitvijo pogodbe – podatke o odjemnem mestu, o dostopu za skupno odjemno mesto posredovati sporazumno – predvideno količino zemeljskega plina, izraženo v določen delilnik stroškov, s katerim razdelijo celotno obveznost 3 Sm , plačila omrežnine in drugih storitev na skupnem odjemnem – podatke o novem dobavitelju, mestu. – čas trajanja nove pogodbe o dobavi, (2) Ključ delitve stroškov oziroma njegove spremembe – izjavo o odpovedi obstoječe pogodbe o dobavi, morajo biti posredovane sistemskemu operaterju najmanj 15 – izjavo o sklenitvi nove pogodbe o dobavi. dni pred začetkom distribucije zemeljskega plina oziroma pred zahtevano spremembo. 48. člen (3) Sistemski operater izstavi račune končnemu odjemal- Če končni odjemalec za isto odjemno mesto sklene več cu glede na sporazum iz prvega odstavka. pogodb o dobavi z enako časovno veljavnostjo dobave, sistem- (4) Vse spremembe delilnika stroškov na skupnem odje- ski operater pri izvedbi zamenjave dobavitelja upošteva vrstni mnem mestu, morajo biti sistemskemu operaterju posredovane red prispelih obvestil iz zadnjega odstavka prejšnjega člena. v pisni obliki najpozneje 15 dni pred predvideno spremembo. 49. člen Sistemski operater upošteva nov delilnik stroškov s prvim na- slednjim obračunom. Če sistemski operater ne prejme v dolo- (1) Sistemski operater, na katerega omrežje je priključen čenem roku delilnika stroškov, obračuna stroške omrežnine po končni odjemalec, odčita stanje merilnih naprav končnega odje- zadnjem prejetem delilniku. malca, za katere se je zamenjal dobavitelj. Te odčitke, vključno (5) Odpoved pogodbe o dostopu za skupno odjemno s podatki o uporabljeni zmogljivosti in uporabljenih sistemskih mesto velja, če jo pisno poda končni odjemalec iz 51. člena na storitvah v zadnjem obračunskem obdobju pred menjavo, če podlagi pisnega sporazuma pravnih in/ali fizičnih oseb. Z dnem so povezani z zaračunavanjem teh stroškov obstoječemu do- prejema odpovedi začne teči odpovedni rok. bavitelju, sistemski operater posreduje obstoječemu in novemu dobavitelju ter končnemu odjemalcu zemeljskega plina. (2) Če končni odjemalec na odjemnem mestu nima me- rilne naprave s tarifno spominsko enoto oziroma sistemski 16. POGODBA O DOBAVI operater nima zagotovljenega daljinskega prenosa podatkov 54. člen z odjemnega mesta, sistemski operater odčita števčno stanje merilne naprave v petih delovnih dneh pred oziroma po datumu (1) Pogodba o dobavi, ki jo skleneta dobavitelj in gospo- dejanske zamenjave dobavitelja. Pri določitvi števčnega stanja dinjski odjemalec oziroma potrošnik, mora vsebovati vsaj: merilne naprave na dan dejanske zamenjave dobavitelja se – naziv in naslov dobavitelja, upošteva standardni obremenitveni profil odjema končnega – ime, priimek in naslov gospodinjskega odjemalca, odjemalca. – vrste storitve in stopnjo njihove kakovosti, (3) Na podlagi dogovora končni odjemalec sistemskemu – vrste morebitnih dodatnih vzdrževalnih storitev, operaterju sporoči števčno stanje merilne naprave na dan de- – način pridobivanja podatkov o vseh veljavnih cenah in janske zamenjave dobavitelja. stroških vzdrževanja, (4) Končni odjemalec, obstoječi in novi dobavitelj imajo – trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje pravico preveriti odčitano in dejansko števčno stanje merilne pogodbe, pravico do odpovedi oziroma odstopa od pogodbe naprave na lastne stroške. o dobavi, (5) Stroški odčitavanja števčnega stanja merilne naprave, – kompenzacije in načine izplačil, ki se uporabljajo, če v ki nastanejo sistemskemu operaterju v skladu z aktom, ki ureja pogodbi predvidena raven kakovosti storitev ni dosežena, obračunavanje omrežnine, se krijejo iz zneska za meritve. – načine plačila, (6) Če stroški odčitavanja števčnega stanja merilne na- – način reševanja sporov. prave presegajo obveznosti sistemskega operaterja iz prejšnje- (2) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu ga odstavka, lahko sistemski operater od novega dobavitelja odjemalcu, mora pogodbene pogoje objaviti na svoji spletni zahteva povrnitev stroškov, povezanih z odčitavanjem. strani in gospodinjskega odjemalca seznaniti s temi pogoji. Go- spodinjskega odjemalca mora dobavitelj seznaniti s pogodbe- 50. člen nimi pogoji tudi, če se pogodba o dobavi sklepa po posredniku Ugotovljeno števčno stanje merilne naprave je stanje, na oziroma pooblaščencu. podlagi katerega obstoječi dobavitelj končnemu odjemalcu za- računa dobavljeni zemeljski plin na podlagi obstoječe pogodbe 55. člen o dobavi. Števčno stanje merilne naprave je tudi začetno stanje (1) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu v zvezi z zemeljskim plinom, ki ga bo dobavil novi dobavitelj. odjemalcu, pisno obvesti gospodinjskega odjemalca o name- Stran 860 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije ravani spremembi pogodbenih pogojev in o pravici do odstopa 61. člen od pogodbe o dobavi, če se s spremembo pogodbenih pogojev Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem ne strinja. listu Republike Slovenije. (2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka dobavitelj pošlje go- spodinjskemu odjemalcu najpozneje do vključno drugega dne v Št. SP-ZP/01/2008 mesecu pred mesecem, ko naj bi sprememba začela veljati. Jesenice, dne 15. januarja 2009 (3) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu EVA 2009-2111-0040 odjemalcu, pisno obvesti gospodinjskega odjemalca o vsaki spremembi cene najpozneje s prvim naslednjim izdanim raču- Plinstal, d.d. nom za dobavljeni zemeljski plin po spremembi cene. Iztok Šimnic l.r. Direktor 56. člen Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu od- jemalcu, objavi informacije o veljavnih cenah na pregleden način v obliki cenika, kataloga ali na drug ustrezen način, dostopen gospodinjskemu odjemalcu. 321. Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja 57. člen za geografsko območje Mestne občine Novo mesto Gospodinjski odjemalec dobavljeni zemeljski plin plača v skladu s pogodbo o dobavi oziroma pogodbo, ki vključuje Na podlagi petega odstavka 70. člena Energetskega za- določila pogodbe o dobavi. kona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo in 70/08) in določil Akta o določitvi metodologije za določitev 58. člen splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz Če ima gospodinjski odjemalec pritožbo v zvezi z rav- distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 87/05 in 102/05) nanjem ali delovanjem dobavitelja, o tem pisno obvesti do- družba Istrabenz plini, plini in plinske tehnologije d.o.o., kot bavitelja. Dobavitelj preuči navedbe v obvestilu in odjemalcu izvajalec gospodarske javne službe dejavnost sistemskega pisno odgovori najpozneje v osmih delovnih dneh po prejemu operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, po pri- obvestila. dobitvi soglasja Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto, št. 354-102/2008, z dne 27. 11. 2008 in soglasja sveta Javne agencije Republike Slovenije za energijo št. 25-15/2008-5/ZP- 17. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 33, z dne 17. 12. 2008, izdaja

59. člen S P L O Š N E P O G O J E (1) Pogodbe, sklenjene pred uveljavitvijo tega akta, ve- ljajo, dokler jih pogodbene stranke ne odpovedo oziroma do za dobavo in odjem zemeljskega plina izteka veljavnosti. Za posamezna pogodbena določila, ki so v iz distribucijskega omrežja za geografsko nasprotju s tem aktom, se uporabljajo določila tega akta. območje Mestne občine Novo mesto (2) Do odstopa od pogodbe se šteje, da imajo končni odjemalci do dne poteka roka, do katerega je bila sklenjena pogodba, sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega I. PREDMET IN VELJAVNOST omrežja in pogodbo o dobavi zemeljskega plina. (3) Pri odpovedi pogodbe iz prejšnjega odstavka zaradi 1. člen zamenjave dobavitelja zemeljskega plina, ostanejo v veljavi do- (1) S tem aktom se urejajo razmerja sistemskega ope- ločila pogodbe, ki urejajo dostop do distribucijskega omrežja. raterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadalj- (4) Obstoječa odjemna mesta, za katera končni odje- njem besedilu: sistemski operater), dobaviteljev zemeljskega malec ob uveljavitvi teh splošnih pogojev nimajo sklenjenih plina, uporabnikov distribucijskega omrežja zemeljskega plina pisnih pogodb, ki urejajo dostop do distribucijskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) in odjemalcev zemeljskega oziroma obstoječe pogodbe ne vsebujejo vseh obveznih se- plina. (2) Ta akt omogoča učinkovito, varno in zanesljivo izvaja- stavin iz 22. člena, sistemski operater sam uvrsti v ustrezno nje distribucije zemeljskega plina. Določa tudi pogoje in način odjemno skupino. Sistemski operater razvrsti odjemna mesta priključitve naprav in napeljav uporabnika na distribucijsko na podlagi odjema na istem odjemnem mestu v preteklem omrežje zemeljskega plina ter pravice in obveznosti pogodbe- letu ali odjema na primerljivih odjemnih mestih (standardni nih partnerjev. obremenitveni profil). (3) Ta akt se uporablja za distribucijsko omrežje zemelj- skega plina, na katerem izvaja gospodarsko javno službo de- 60. člen javnost sistemskega operaterja družba Istrabenz plini, plini (1) Sistemski operater je dolžan v roku šestih mese- in plinske tehnologije d.o.o., za geografsko območje Mestne cev od uveljavitve teh splošnih pogojev končne odjemalce na občine Novo mesto. znani naslov za posredovanje pošte obvestiti o nadaljevanju pogodbenega razmerja na podlagi teh splošnih pogojev ter jih obvestiti o pogojih, pod katerimi jim bo v nadaljnje zagotavljal II. POJMI IN DEFINICIJE distribucijo zemeljskega plina in o možnostih zamenjave doba- vitelja zemeljskega plina. 2. člen (2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi podatke V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Ener- o razvrstitvi odjemnega mesta v odjemno skupino v skladu s getskem zakonu in podzakonskih predpisih, poleg njih pa imajo četrtim odstavkom 59. člena ter pri odjemnih mestih z letnim uporabljeni pojmi naslednji pomen: odjemom zemeljskega plina nad 70.000 Sm3 tudi največjo – distribucijsko omrežje: je omrežje plinovodov, ki so distribuirano zmogljivost, ki bo uporabljena za potrebe obraču- funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, navanja omrežnine. Te podatke lahko sistemski operater pošlje ki ga je določila lokalna skupnost kot območje izvajanja go- skupaj z obvestilom o letni porabi. spodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja in Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 861 po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih (2) Priključni plinovodi so v lasti končnih odjemalcev. odjemalcev. Sestavljajo ga glavni in priključni plinovodi, meril- (3) Notranje plinske napeljave so v lasti končnih odje- no-regulacijske postaje, regulacijske postaje in druge naprave, malcev. potrebne za obratovanje distribucijskega omrežja; (4) Distribucijsko omrežje, ki ni v lasti sistemskega opera- – dobavitelj zemeljskega plina: je pravna ali fizična terja, upravlja sistemski operater. oseba, ki odjemalcu prodaja zemeljski plin, – dostop do omrežja je pravica do uporabe omrežja z namenom, da se izpolnijo pogodbe o dobavi zemeljskega plina IV. IZDAJANJE SOGLASIJ ob upoštevanju dejanskega stanja v omrežju; – gospodinjski odjemalec: je odjemalec, ki kupuje ze- 4. člen meljski plin za lastno domačo porabo, kar izključuje opravljanje Soglasje je pisni dokument, ki izraža pozitivno mnenje in gospodarske ali poklicne dejavnosti, ga izda sistemski operater za odobritev izvedbe posamezne – končni odjemalec: je odjemalec, ki kupuje zemeljski aktivnosti. plin za lastno rabo, – lastni obremenitveni profil: je karakteristika odjema 5. člen končnega odjemalca v določenem časovnem obdobju, (1) Sistemski operater izda soglasje v skladu z Energet- – notranja plinska napeljava: je napeljava z vso opremo skim zakonom, zakonom, ki ureja graditev objektov, sistemski- od glavne plinske zaporne pipe do vključno odvoda dimnih mi obratovalnimi navodili, tem aktom, tehničnimi zahtevami in plinov, drugimi zakoni ter podzakonskimi predpisi. – obračunsko obdobje: je časovni interval, med dvema (2) Sistemski operater izda soglasje v upravnem postop- zaporednima odčitkoma merilne naprave, ku, če zakon ali podzakonski predpis ne določa drugače. – odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki je na podlagi (3) Sistemski operater v soglasju navede tudi čas veljav- pogodbe oskrbovana z zemeljskim plinom za lastno rabo ali za nosti soglasja v skladu z zakonom ali podzakonskim predpi- nadaljnjo prodajo, som, pri čemer veljavnost posameznega soglasja ne sme biti – odjemno mesto: je prevzemno mesto na katerem se krajša od enega leta. meri poraba zemeljskega plina končnega odjemalca, (4) Na območju, ki ni urejeno z občinskim podrobnim – pogodba o dobavi: je pogodba, ki jo skleneta odje- prostorskim, lokacijskim ali zazidalnim načrtom, sistemski ope- malec in dobavitelj zemeljskega plina in s katero si odjema- rater v upravnem postopku izda tudi projektne pogoje (možnost lec zagotovi dobavo plina v dogovorjeni količini, dinamiki in priključitve na distribucijsko omrežje, v nadaljevanju projektni kakovosti ter dogovorjeno točko predaje oziroma prevzema pogoji) za priključitev stavb in posameznih delov stavb, za kate- zemeljskega plina, re je po predpisih, ki urejajo graditev objektov potrebno pridobiti – pogodba o dostopu: je pogodba o dostopu do distri- gradbeno dovoljenje. S projektnimi pogoji se na podlagi podat- bucijskega omrežja, s katero se uredi odnos med sistemskim kov o potrebah po energiji določi mesto priključitve na distribu- operaterjem in uporabnikom, cijsko omrežje in podajo zahteve, ki jih je potrebno upoštevati – pogodba o priključitvi: je pogodba, s katero se uredijo pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pisni medsebojne pravice in obveznosti sistemskega operaterja in vlogi za izdajo projektnih pogojev je potrebno priložiti idejno uporabnika v zvezi s priključitvijo na omrežje ali njeno spre- zasnovo načrtovanega gradbenega posega. Projektni pogoji membo, veljajo dve leti od dokončnosti. – predajno mesto: je točka, na katerem sistemski opera- (5) Za priključitev stavb, posameznih delov stavb, za ter preda uporabniku omrežja zemeljski plin, katere po zakonu o graditvi objektov ni potrebno pridobiti grad- – prevzemno mesto: je točka na distribucijskem omrežju, benega dovoljenja, projektant oziroma investitor gradnje pridobi na kateri sistemski operater na podlagi pogodbe z uporabnikom informacijo o možni priključitvi na distribucijsko omrežje. Pisni prevzame v distribucijo dogovorjene količine zemeljskega plina, vlogi za pridobitev informacije je potrebno priložiti situacijo – priključek: je fizični spoj priključnega plinovoda z no- stavbe, opis namena uporabe plina in podatke o potrebah po tranjo plinsko napeljavo, energiji. – priključni plinovod: je del distribucijskega omrežja, zgrajen za povezavo obstoječega distribucijskega omrežja z 6. člen izstopnim mestom. Izstopno mesto je mesto na koncu priključ- Vrste soglasij na podlagi predpisov, ki jih izdaja sistemski nega plinovoda z vključno glavno plinsko zaporno pipo, operater: – priključitev na omrežje: je fizična priključitev na distri- – soglasje k projektnim rešitvam (Zakon o graditvi objek- bucijsko omrežje zemeljskega plina, tov), – sistemski operater: je pravna ali fizična oseba, ki izva- – soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje (Ener- ja gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja getski zakon). distribucijskega omrežja zemeljskega plina, – skupno odjemno mesto: je odjemno mesto v stano- 7. člen vanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem Pogoji za pridobitev posameznega soglasja: se meri poraba zemeljskega plina preko enega merilnega me- (1) Pogoji za izdajo soglasja k projektnim rešitvam: sta za več pravnih ali fizičnih oseb kot uporabnikov ali končnih – predložitev popolne vloge, kot izhaja iz 8. člena tega odjemalcev, akta, – standardni obremenitveni profil: je nadomestna od- – upoštevanje projektnih pogojev sistemskega operaterja jemna značilnost odjemalca zemeljskega plina v določenem oziroma državnega prostorskega načrta ali občinskega podrob- časovnem obdobju, ki je analitično določena, nega prostorskega načrta, – uporabnik: je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja – upoštevanje tehničnih zahtev sistemskega operaterja odjema ali v omrežje oddaja zemeljski plin. distribucijskega omrežja, – upoštevanje določil sistemskih obratovalnih navodil za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko obmo- III. LASTNIŠTVO NAPRAV čje zadevne občine, – upoštevanje veljavne tehnične zakonodaje, 3. člen – upoštevanje določil tega akta. (1) Distribucijsko omrežje, razen priključnih plinovodov, Sistemski operater odreče izdajo soglasja k projektnim je v lasti lokalne skupnosti oziroma sistemskega operaterja, rešitvam z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na pri- skladno z določili koncesijske pogodbe. stojno ministrstvo. Stran 862 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

(2) Pogoji za izdajo soglasja za priključitev na omrežje: V. NAPRAVE ZA REGULACIJO TLAKA – predložitev popolne vloge, kot izhaja iz 8. in 13. člena tega akta, 10. člen – da zaradi priključitve ne bi prišlo do večjih motenj v (1) Pri prvi vgradnji, ali zamenjavi naprave za regulacijo oskrbi, tlaka zemeljskega plina zaradi sprememb na notranji plinski – da so izpolnjeni predpisani tehnični normativi in pogoji, napeljavi ali zaradi povečanega obsega oskrbe končnega odje- potrebni za zagotavljanje nemotenega in varnega delovanja malca stroški dobave in vgradnje naprave bremenijo končnega omrežja (upoštevanje določil tehničnih zahtev sistemskega odjemalca. operaterja distribucijskega omrežja, upoštevanje sistemskih (2) Tip, velikost in lokacijo vgradnje naprave za regulacijo obratovalnih navodil za distribucijsko omrežje zemeljskega tlaka plina določi projektant, v skladu s tehničnimi zahtevami, plina za geografsko območje zadevne občine, upoštevanje ki jih izda sistemski operater. veljavne tehnične zakonodaje in podzakonskih predpisov, upo- (3) Vsa dela v zvezi z vgradnjo, premeščanjem in vzdrže- števanje drugih določil tega akta), vanjem naprav za regulacijo tlaka plina, ki so v lasti končnega – da na obstoječem priključnem plinovodu še ni priključen odjemalca, lahko izvaja samo za to usposobljen izvajalec. drug končni odjemalec (v primeru enostanovanjskih objektov (4) Končni odjemalec mora o vsaki poškodbi, okvari ali netesnosti naprave za regulacijo tlaka plina takoj obvestiti oziroma objektov z eno poslovno enoto), sistemskega operaterja. – da priključitev sistemskemu operaterju ne bi povzročila nastanek nesorazmernih stroškov, razen če jih je uporabnik pripravljen kriti sam, VI. UPORABA NOTRANJE PLINSKE NAPELJAVE – v primeru solastnine ali skupne lastnine bodisi nepre- IN PRAVICA FIZIČNEGA DOSTOPA DO NAPELJAVE mičnine, za katero se soglasje pridobiva bodisi že obstoječe plinske napeljave, na katero se stranka priključuje, predložitev 11. člen soglasja solastnikov/skupnih lastnikov, kakor izhaja iz stvarno- (1) Gradnjo oziroma izvedbo notranje plinske napeljave pravne zakonodaje, lahko izvaja samo za to usposobljen izvajalec. – izpolnjevanje dodatnih zahtev glede na posebnosti (2) Način izvedbe notranje plinske napeljave je določen v objekta oziroma trošil (pogoji spomeniškega varstva, urbani- tehničnih zahtevah, ki jih izda sistemski operater. stični pogoji, pogoji ostalih soglasodajalcev). (3) Uporaba notranje plinske napeljave ne sme povzro- Soglasje za priključitev je potrebno pridobiti pred pričet- čati motenj pri obratovanju drugih plinskih napeljav in motenj kom gradnje plinovodov, plinskih napeljav ali plinskih naprav, pri obratovanju naprav in napeljav, ki jih upravlja sistemski ki se priključujejo na distribucijsko omrežje. operater. (4) Končni odjemalec oziroma lastnik odjemnega mesta, 8. člen če nista isti osebi, je dolžan sistemskemu operaterju na nje- Listine in dokumentacija, s katerimi se izkazuje izpolnje- govo zahtevo omogočiti dostop do merilnega mesta, tako da vanje posameznih pogojev za pridobitev soglasja: ta lahko neposredno odčita stanje merilne naprave oziroma (1) Za izdajo soglasja k projektnim rešitvam je potrebno nemoteno izvaja druge posege in postopke, povezane z me- priložiti: rilnim mestom. – vlogo v skladu z zahtevami Zakona o splošnem uprav- (5) Končni odjemalec oziroma lastnik odjemnega mesta, nem postopku, če nista isti osebi, je dolžan sistemskemu operaterju na nje- – dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja govo zahtevo omogočiti dostop do drugih plinskih naprav in (PGD), vključno z načrti glavnega plinovoda, priključnega pli- napeljav, ki jih upravlja sistemski operater, zaradi pregledov, novoda in notranje plinske napeljave. vzdrževanja, nadzora, preverjanja poškodb in okvar. (2) Za izdajo soglasja za priključitev na distribucijsko (6) Sistemski operater ima možnost ustavitve distribucije, omrežje je potrebno priložiti: v kolikor končni odjemalec v predpisanem roku, določenem v – vlogo v skladu s tem aktom, obvestilu, dostopa iz četrtega in petega odstavka tega člena – idejno zasnovo oziroma tehnično mapo, ne omogoči. – situacijo objekta, (7) Če končni odjemalec z obratovanjem svojih energet- – gradbeno dovoljenje, če je izdano, skih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje – v primeru solastnine ali skupne lastnine bodisi nepre- ljudi ali ogroža premoženje ali če končni odjemalec ob pomanj- kanju zemeljskega plina ne upošteva posebnih ukrepov o ome- mičnine, za katero se soglasje pridobiva bodisi že obstoječe jevanju odjema zemeljskega plina iz omrežja, lahko sistemski plinske napeljave, na katero se stranka priključuje, predložitev operater nemudoma ukrepa in brez predhodnega obvestila soglasja solastnikov/skupnih lastnikov, kakor izhaja iz stvarno- končnemu odjemalcu ustavi distribucijo zemeljskega plina. pravne zakonodaje, (8) Izvajalec posameznih del na notranji plinski napeljavi – pogoje upravljalca objekta za izvedbo del (če je bil upra- je odgovoren za upoštevanje tehničnih in drugih predpisov za vljavec za objekt izbran in so bili izdani pogoji), varno obratovanje in pravilno izvedbo, predajo v uporabo, za- – skico, posnetek izvedenih inštalacijskih del (v primeru plinjanje in poučitev končnega odjemalca o pravilnem ravnanju priključitve na obstoječo inštalacijo), z napravami in napeljavami zemeljskega plina, ki so v lasti in – dodatne zahteve glede na posebnosti objekta oziroma upravljanju končnega odjemalca. trošil (pogoji spomeniškega varstva, urbanistični pogoji, pogoji (9) Notranjo plinsko napeljavo se lahko prične uporabljati, ostalih soglasodajalcev), ko je le-ta s strani sistemskega operaterja pregledana in pre- – za priključitev stavb ali posameznih delov stavb, za vzeta ter izdan zapis o sposobnosti notranje plinske napeljave katere po zakonu o graditvi objektov ni potrebno pridobiti grad- za obratovanje. benega dovoljenja, je potrebno pisni vlogi priložiti dokazilo o lastništvu stavbe ali dela stavbe (zemljiško-knjižni izpisek, ki ne sme biti starejši kot 90 dni ali drugo dokazilo o lastništvu), VII. PRIKLJUČITEV NA OMREŽJE – pooblastilo lastnika priključka v kolikor soglasje pridobi- va tretja oseba v njegovem imenu. 12. člen (1) Uporabnik mora za vsako priključitev na distribucijsko 9. člen omrežje, ali njeno spremembo, pridobiti soglasje sistemskega Vsa soglasja veljajo dve leti od dokončnosti. operaterja za priključitev. Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 863

(2) Soglasje za priključitev je treba pridobiti tudi pri: spre- – mesto in prehod lastništva zemeljskega plina, membi ali rekonstrukciji priključnega plinovoda, spremembi – potrebni obseg del ter rok izvedbe priključka, tehničnih karakteristik priključnega plinovoda, spremembe – predvideni rok sklenitve pogodbe o dostopu in predvi- nazivne moči plinskih trošil, spremembe namenskosti rabe deni začetek uporabe distribucijskega omrežja, zemeljskega plina, združevanju več priključkov ali izvedbi do- – glavne tehnične lastnosti priključka, datnega priključka. – morebitne stroške priključitve, če bi priključitev povzro- (3) Na enem priključnem plinovodu v enostanovanjskem čila sistemskemu operaterju nesorazmerne stroške. objektu in objektu z eno poslovno enoto je lahko priključen le (2) Za sklenitev pogodbe o priključitvi uporabnik posredu- en končni odjemalec. je sistemskemu operaterju potrebne podatke. (4) V primeru večstanovanjskih stavb in/ali poslovnih pro- storov z izvedenim etažnim ogrevanjem je na enem priključnem 16. člen plinovodu priključeno toliko končnih odjemalcev, kot je stano- Sistemski operater zagotavlja uporabniku neposredno fi- vanjskih enot in/ali posameznih poslovnih prostorov. zično priključitev na omrežje z izvedbo priključnega plinovoda (5) Skupno odjemno mesto se v postopku pridobivanja in vgradnjo merilne naprave. Za ta dela lahko pooblasti tudi soglasij obravnava kot en končni odjemalec, katerega zastopa druge pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu upravnik, oziroma, ko ta ni določen, skupni predstavnik ali in podzakonskih predpisih, izdanih na njegovi podlagi. skupni pooblaščenec. 17. člen 13. člen (1) Uporabnik mora dovoliti namestitev glavne plinske za- (1) O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča porne pipe, v skladu s tehničnimi zahtevami sistemskega ope- sistemski operater z odločbo v upravnem postopku. raterja, na dostopnem mestu zunaj objekta, ali na točki vstopa Postopek priključitve se začne z vložitvijo pisne vloge za priključnega plinovoda v zgradbo, ali v bližini tega. Glavna izdajo soglasja za priključitev, ki mora vsebovati vsaj: plinska zaporna pipa mora biti vedno dostopna sistemskemu – ime in priimek oziroma naziv ter naslov, registrsko operaterju, intervencijskim službam in končnemu odjemalcu. številko pravnih oseb in davčno številko novega končnega (2) Uporabnik mora dovoliti odstranitev priključnega pli- odjemalca, novoda in potrebnih glavnih plinovodov po preteku treh let po – dokazilo o lastništvu objekta oziroma pravici razpola- prenehanju pogodbe o dostopu, če je to potrebno. ganja z objektom, (3) Uporabnik ne sme posegati v priključni plinovod. – željeno mesto priključitve, (4) Uporabnik oziroma lastnik odjemnega mesta mora – datum predvidenega začetka uporabe priključka, dovoliti in zagotoviti brezplačen dostop na zemljišče v obse- – posebnosti odjema in tehnologije uporabe zemeljskega gu, potrebnem za vzdrževanje oziroma obnovo priključnih in plina, potrebnih glavnih plinovodov za oskrbo stavbe uporabnika ali – predvideno priključno moč plinskih naprav (trošil). odjemalca. (2) Sistemski operater lahko zavrne soglasje, če: – bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi, – niso izpolnjeni predpisani tehnični normativi in pogoji, VIII. DOSTOP DO OMREŽJA potrebni za zagotavljanje nemotenega in varnega delovanja omrežja, 18. člen – je v primeru enostanovanjskih objektov oziroma objek- (1) Dostop do distribucijskega omrežja se uredi s pogodbo tov z eno poslovno enoto na obstoječem priključnem plinovodu o dostopu, ki jo pred začetkom uporabe distribucijskega omrež- že priključen drug končni odjemalec, ja skleneta sistemski operater in končni odjemalec. – če bi priključitev sistemskemu operaterju povzročila (2) Končni odjemalec ima pravico do dostopa do distri- nastanek nesorazmernih stroškov, ki jih uporabnik ni pripravljen bucijskega omrežja za izvršitev pogodb o dobavi, razen če mu kriti sam. je v skladu z Energetskim zakonom, drugimi predpisi in s tem aktom dostop zavrnjen. 14. člen (3) Distribucijska zmogljivost, ki si jo zagotovi končni odje- (1) V soglasju za priključitev morajo biti navedeni pogoji malec s pogodbo o dostopu, ne more biti večja, kot jo omogoča za priključitev, mesto in predviden čas priključitve, plačilo mo- priključek, za katerega je izdano soglasje za priključitev. rebitnih nesorazmernih stroškov priključitve in tehnični pogoji (4) Novi končni odjemalec ali končni odjemalec, ki mu v skladu s predpisi. bo pogodba o dostopu potekla, mora predložiti sistemskemu (2) Če so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja za priključi- operaterju zahtevo za dostop do omrežja najmanj dva meseca tev, vendar zaradi nesorazmernih stroškov priključitev ni upravi- pred želenim datumom dostopa. čena, izda sistemski operater soglasje s pogojem, da uporabnik krije tisti del stroškov, ki povzročajo nesorazmernost. 19. člen (3) O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja (1) Za uveljavitev pravice dostopa do distribucijskega za priključitev odloča Javna agencija Republike Slovenije za omrežja mora končni odjemalec sistemskemu operaterju pre- energijo. dložiti vsaj naslednje podatke, ki so tudi sestavni deli pogodbe (4) Soglasje za priključitev velja dve leti od dokončnosti. o dostopu: V tem času lahko uporabnik sklene pogodbo o priključitvi s – ime in priimek oziroma naziv ter naslov, registrsko števil- sistemskim operaterjem, sistemski operater pa ga je dolžan ko pravne osebe in davčno številko končnega odjemalca, priključiti na distribucijsko omrežje v skladu s pogoji iz soglasja – datum začetka in konca distribucije zemeljskega plina, za priključitev. – lokacijo predajnega mesta (naslov objekta), – največjo distribuirano zmogljivost, izraženo v Sm3/h 15. člen (tehnično določena ali pogodbena priključna vrednost), (1) Po dokončnosti soglasja za priključitev sistemski ope- – pogodbeni največji dnevni odjem, izražen v Sm3/dan, za rater in uporabnik skleneta pogodbo o priključitvi, ki ureja vsaj vse končne odjemalce z letnim odjemom 70.001 Sm3 in več, naslednje medsebojne pravice in obveznosti: – predvideno količino zemeljskega plina, izraženo v Sm3, – lastništvo in upravljanje merilne naprave, vzdrževanje za naslednje leto, merilne naprave in napeljave, – podatke o plinskih trošilih in namenu uporabe zemelj- – razmejitev lastništva omrežja in notranje plinske na- skega plina za določitev obremenitvenega profila; peljave, – najnižji in najvišji tlak na predajnem mestu; Stran 864 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

– navedbo dobavitelja zemeljskega plina in pripadajoče IX. SPREMEMBE PODATKOV bilančne skupine; – posebnosti zunaj določil tega akta. 25. člen (2) Če dobavitelj oziroma druga pooblaščena oseba ureja (1) Spremembe in dopolnitve pogodbe o dostopu so dovo- dostop do omrežja v imenu in za račun končnega odjemalca, ljene le v pisni obliki in s soglasjem obeh pogodbenih strank. mora predložiti pooblastilo končnega odjemalca. (2) Končni odjemalec, ki ima sklenjeno pogodbo o do- stopu mora sistemskemu operaterju sporočiti vse morebitne 20. člen spremembe podatkov iz 21. člena tega akta, ki nastanejo po (1) Sistemski operater mora na podlagi podatkov, posre- sklenitvi pogodbe o dostopu, skupaj z dokazili o nastalih spre- dovanih v zahtevi za dostop, preveriti pretočno-tlačne razmere membah. Spremembe sporoči pisno v 15 dneh po nastanku v distribucijskem omrežju, možnost ali nemožnost dostopa, sprememb. dan, od katerega je mogoč začetek uporabe dostopa in more- (3) V kolikor končni odjemalec o zahtevanih spremembah bitne dograditve ali rekonstrukcije distribucijskega omrežja. ne obvesti sistemskega operaterja, nosi vse stroške in obve- (2) Če pride pri končnem odjemalcu do spremembe teh- znosti po pogodbi in teh splošnih pogojih. ničnih podatkov ali pogojev, določenih v pogodbi o dostopu, (4) V primeru smrti oziroma prenehanja končnega odje- mora končni odjemalec vložiti pri sistemskem operaterju novo malca so zavezani k sporočanju teh podatkov člani skupnega zahtevo za dostop do omrežja. gospodinjstva oziroma njegovi pravni nasledniki, v nasprotnem primeru odgovarjajo za posledice (odgovornost za škodo in ob- 21. člen veznosti iz nadaljnjega izvajanja pogodbe, možnost izterjave), (1) Sistemski operater in končni odjemalec pred začetkom v kolikor bi te lahko preprečili. uporabe distribucijskega omrežja skleneta pogodbo o dostopu (5) V kolikor končni odjemalec ni tudi lastnik odjemnega do omrežja, ki vsebuje podatke iz prvega odstavka 19. člena mesta, je za sporočanje sprememb podatkov in posledice tega akta in: opustitve subsidiarno odgovoren tudi lastnik, v kolikor bi le-te – pravico do distribucije zemeljskega plina v določeni lahko preprečil. smeri in v vnaprej določenem času in pretoku, – predajni tlak na predajnem mestu in dovoljeno odsto- 26. člen panje, (1) Pogodbo o dostopu, sklenjeno za nedoločen čas, – največji zagotovljeni pretok zemeljskega plina, lahko končni odjemalec odpove pisno z eno mesečnim od- – minimalni zagotovljeni pretok zemeljskega plina, povednim rokom. Odpovedni rok začne teči z dnem prejema – ceno dostopa do distribucijskega omrežja, odpovedi. – način plačila, (2) Za nedoločen čas sklenjena pogodba o dostopu, ka- – čas veljavnosti pogodbe, tere predmet vsebuje letno količino porabe nad 10.000 Sm³ – način ugotavljanja distribuiranih količin zemeljskega zemeljskega plina, se sme pisno odpovedati najkasneje do plina za končnega odjemalca, 30. septembra tekočega leta, za naslednje koledarsko leto. Za – določitev obračunskega obdobja, dan odpovedi se šteje datum prejema odpovedi. – dodatne storitve in cene dodatnih storitev. (3) V primeru odsvojitve stavbe ali dela stavbe, v katero (2) Pri odjemu, ki se lahko prekine, se sistemski operater se distribuira zemeljski plin in katere lastnik je dosedanji končni in končni odjemalec s pogodbo dogovorita tudi za način posre- odjemalec, se lahko predčasno odpove pogodba o dostopu z dovanja podatkov o značilnostih tega odjema. dosedanjim končnim odjemalcem in istočasno sklene nova z (3) Če želi končni odjemalec, ki ni lastnik notranje plinske novim končnim odjemalcem, lahko pa se pogodba o dostopu napeljave, priključene na distribucijsko omrežje, sam urediti dostop do distribucijskega omrežja, mora ob sklenitvi pogodbe prenese na pravno ali fizično osebo, ki je na podlagi pravnega o dostopu predložiti pisno soglasje lastnika notranje plinske posla pridobila lastninsko pravico na stavbi ali delu stavbe, napeljave, s katerim dovoljuje končnemu odjemalcu, da si uredi vendar le, če so s strani dosedanjega odjemalca poravnane in uporablja dostop do omrežja na tem odjemnem mestu in s vse obveznosti do sistemskega operaterja. Dosedanji in novi katerim subsidiarno odgovarja za neplačilo obveznosti končne- končni odjemalec sta dolžna o prenosu pogodbe obvestiti sis- ga odjemalca iz te pogodbe. temskega operaterja. (4) Obvestilo iz prejšnjega odstavka obsega: 22. člen – ime in priimek oziroma naziv ter naslov dosedanjega (1) Sistemski operater posreduje pogodbo o dostopu po končnega odjemalca, pošti ali jo končnemu odjemalcu osebno vroči. – ime in priimek oziroma naziv ter naslov, registrsko (2) Prejeto pogodbo o dostopu končni odjemalec podpi- številko pravne osebe in davčno številko novega končnega še in vrne sistemskemu operaterju najpozneje v 15 dneh po odjemalca, prejemu. – priloženo fotokopijo listine o prenosu lastninske pravi- (3) Če pogodba o dostopu ni sklenjena, dobava plina ni ce, mogoča. – številko in naslov predajnega mesta iz pogodbe o do- stopu, 23. člen – podpisano izjavo novega končnega odjemalca na (1) Če dostop do distribucijskega omrežja ni mogoč, sis- obrazcu sistemskega operaterja, da vstopa v že sklenjeno temski operater pošlje končnemu odjemalcu obvestilo o zavr- pogodbeno razmerje, nitvi dostopa z utemeljeno obrazložitvijo. – podpisano izjavo dosedanjega in novega končnega (2) Če pogodba o dostopu ni sklenjena v dveh mesecih po odjemalca o stanju števca na dan prenosa. prejemu zahtevka za sklenitev pogodbe o dostopu ali če končni (5) Po prejemu obvestila, ki vsebuje vse podatke iz prej- odjemalec v tem roku ni prejel obvestila o zavrnitvi dostopa, se šnjega odstavka, preide pogodbeno razmerje med dosedanjim šteje, da je dostop do distribucijskega omrežja zavrnjen. končnim odjemalcem in sistemskim operaterjem na novega končnega odjemalca takoj, ko sistemski operater privoli v pre- 24. člen nos pogodbe. Privolitev mora biti dana v pisni obliki. Distribucija zemeljskega plina se lahko začne izvajati (6) Če sistemski operater ne privoli v prenos pogodbe, takoj po sklenitvi pogodbe o dostopu, če lahko sistemski ope- mora o tem obvestiti novega in dosedanjega končnega odje- rater glede na obstoječe zmogljivosti zagotovi dostop do distri- malca, ter navesti razlog zavrnitve in datum ustavitve distri- bucijskega omrežja brez dodatnih rekonstrukcij ali dograditev bucije in opravljanja odčitka, ki se šteje kot datum prenehanja obstoječega priključnega plinovoda ali odjemnega mesta. veljavnosti pogodbe z dosedanjim odjemalcem. Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 865

X. NEUPRAVIČEN ODJEM (3) Obračunska moč je pogodbeno dogovorjena moč tro- šil na odjemnem mestu in je lahko enaka ali manjša od vsote 27. člen nazivnih moči plinskih trošil, ki imajo možnost oskrbe s plinom (1) Za neupravičen odjem zemeljskega plina se šteje: prek odjemnega mesta. V tem primeru mora biti odjem takega – odjem zemeljskega plina brez sklenjene pogodbe o odjemnega mesta merjen s tarifno spominsko enoto za ugota- dostopu, vljanje dnevne in urne predaje zemeljskega plina. – odjem zemeljskega plina brez sklenjene pogodbe o (4) Sistemski operater za potrebe obračuna omrežnine dobavi, upošteva obračunsko moč trošil uporabnika. – odjem zemeljskega plina, ki ni merjen z merilno napravo za ugotavljanje količin zemeljskega plina, – odjem zemeljskega plina, merjen z merilno napravo, ki XII. MERJENJE IN NAPAKE PRI MERJENJU ni overjena pri akreditiranem kontrolnem organu, – odjem zemeljskega plina, izveden z nedovoljenim pose- 30. člen gom v plinsko napeljavo (v glavni ali priključni plinovod). (1) Tip, velikost in mesto namestitve merilne naprave do- (2) Dokazno breme za neupravičen odjem je na strani loči projektant v skladu s tem aktom, sistemskimi obratovalnimi sistemskega operaterja. navodili in tehničnimi zahtevami sistemskega operaterja. (3) Če ni mogoče sporazumno ugotoviti časa trajanja neu- (2) Vsaka merilna naprava mora imeti žig pristojnega pravičenega odjema zemeljskega plina, se neupravičen odjem organa. obračuna od dneva začetka zadnjega obračunskega obdobja. (3) Merilno napravo vgradi sistemski operater. Neupravičena uporaba distribucijske zmogljivosti se obračuna (4) Redne preglede merilne naprave v zakonsko dolo- v skladu s predpisi, ki urejajo obračunavanje omrežnine za čenem roku in zamenjavo dotrajane merilne naprave opravlja distribucijsko omrežje. sistemski operater v skladu s predpisi. (4) Če ni mogoče sporazumno ugotoviti količin zemeljske- (5) Sistemski operater hrani merilno napravo še 15 dni po ga plina, ki so odvzete med trajanjem neupravičenega odjema, zamenjavi. V tem času ima končni odjemalec možnost kontrole se določijo na podlagi srednjih vrednosti predanih količin v stanja merilne naprave, po tem času pa se odstrani, oziroma obdobju pred neupravičenim odjemom oziroma na podlagi po pregledu pristojnega organa namesti na novo odjemno standardnih obremenitvenih profilov. mesto. (5) V primeru neupravičenega odjema zemeljskega plina (6) Sistemski operater in končni odjemalec imata poleg sistemski operater zaračuna stroške in škodo, ki jih ima v zvezi rednih pregledov vedno pravico nadzirati točnost merilne na- z neupravičenim odjemom, končnemu odjemalcu. prave. Če se pri preizkusu na zahtevo končnega odjemalca (6) Vsako neupravičeno porabo zemeljskega plina, od- izkaže, da je točnost merilne naprave zunaj dopustnih meja, stranitev ali poškodbo glavne plinske požarne pipe, merilne bremenijo stroški pregleda sistemskega operaterja, v naspro- naprave, zapornih elementov plinskih naprav in ostalih delov tnem primeru pa končnega odjemalca. plinske napeljave ter nameščenih uradnih žigov (zalivk) bo (7) Če se ugotovi, da so zaradi okvare merilne naprave, ki sistemski operater prijavil organom pregona. je nastala brez krivde končnega odjemalca, količine predanega (7) Za neupravičeno porabo zemeljskega plina ne šteje zemeljskega plina nepravilno merjene oziroma registrirane, se poraba, ki ni merjena z merilno napravo, ko iz upravičenih ra- na podlagi dokumentiranih podatkov izmerjene količine zemelj- zlogov ni mogoče meriti porabe plina, uporabnik ali odjemalec skega plina sporazumno popravijo za čas od zadnje kontrole in sistemski operater pa sta sklenila dogovor o načinu dolo- merilne naprave do ugotovitve nepravilnosti, vendar za največ čanja porabe plina. Dogovor o določanju porabe plina lahko 12 mesecev od dneva, ko so bile ugotovljene nepravilnosti. velja le tako dolgo, dokler obstajajo tehtni razlogi (npr. potek Pri tem je treba upoštevati vse okoliščine, v katerih je končni vzdrževalnih in drugih sanacijskih del). odjemalec odjemal zemeljski plin v času, ko so merilne napra- ve nepravilno merile oziroma registrirale količine predanega zemeljskega plina. XI. PREVZEM ZEMELJSKEGA PLINA (8) Če ne pride do sporazumnega popravka izmerjenih količin, se popravek izvede tako, da se predane količine ze- 28. člen meljskega plina za obračunsko obdobje, v katerem merilne (1) Uporabnik oziroma odjemalec pri predaji zemeljskega naprave niso pravilno merile oziroma registrirale teh količin, plina na prevzemnem mestu preda zemeljski plin sistemskemu določi na podlagi srednjih vrednosti predanih količin, v času operaterju v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost sistem- pred nastankom okvare in po odpravi okvare z upoštevanjem skega operaterja, oziroma z zahtevanimi certifikati o sestavi dinamike distribucije zemeljskega plina, vendar ne za več kot zemeljskega plina. Lastnosti zemeljskega plina so določene v 12 mesecev. predpisih, ki urejajo sistemska obratovalna navodila. (9) Če gre za novega končnega odjemalca, se v primeru (2) Če obveznosti uporabnika oziroma odjemalca iz prej- iz prejšnjega odstavka poraba določi na podlagi primerljivega šnjega odstavka niso izpolnjene, lahko sistemski operater odjema. zavrne prevzem zemeljskega plina ter o tem obvesti Javno (10) Stroške prve vgradnje merilnih naprav oziroma za- agencijo Republike Slovenije za energijo, uporabnika oziroma menjave zaradi zahtev po povečani odjemni moči nosi končni odjemalca in sistemskega operaterja prenosnega omrežja ze- odjemalec. meljskega plina. (3) Šteje se, da odjemalec prevzame zemeljski plin na 31. člen predajnem mestu v enaki kakovosti, kot je bila predana v Če sistemski operater zaradi odsotnosti končnega odje- distribucijsko omrežje. Če odjemalec ne soglaša s kakovostjo malca ali zaradi drugih razlogov na strani končnega odjemalca zemeljskega plina, prevzetega na prevzemnem mestu, je do- ni mogel odčitati merilne naprave, je končni odjemalec dolžan kazno breme na strani dobavitelja. na podlagi prejetega obvestila sporočiti sistemskemu opera- terju pravilen odčitek v roku in na način, ki ga določi sistemski 29. člen operater. Če končni odjemalec ne sporoči odčitka v določenem (1) Nazivna moč trošila je moč, ki jo deklarira proizvajalec roku ali sistemskemu operaterju ne omogoči dostopa do meril- naprave in je zapisana na napravi oziroma v tehnični dokumen- ne naprave, mu sistemski operater določi količino predanega taciji trošila. zemeljskega plina glede na njegovo dinamiko odjema zemelj- (2) Priključna moč trošil na odjemnem mestu je enaka skega plina za obdobje najmanj enega leta, oziroma odjema vsoti nazivnih moči plinskih trošil. primerljivega odjemalca. Primerljivost se določi glede na po- Stran 866 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije dobnost objekta, obdobje izgradnje, velikost objekta in namen Odjemalcem z letno porabo do vključno 60 Sm³, se izsta- porabe zemeljskega plina. vljajo računi dvakrat letno. Po poteku obračunskega leta sistemski operater opravi poračun dobavljenih in obračunanih količin zemeljskega plina XIII. OBREMENITVENI PROFILI in izstavi račun, z upoštevanjem cen, veljavnih na dan izdaje računa. 32. člen (4) Sistemski operater in končni odjemalec, pri katerem (1) Sistemski operater končnemu odjemalcu določi obre- znaša obračunsko obdobje v skladu z drugim odstavkom eno menitveni profil. leto, lahko skleneta pisni dogovor, da bo sistemski operater (2) V primeru vgrajene merilne naprave s tarifno spomin- izstavljal mesečne zaporedne račune za uporabo omrežja sko enoto sistemski operater določi končnemu odjemalcu lastni na podlagi odčitka merilne naprave, ki jih zagotavlja končni obremenitveni profil. odjemalec mesečno, v dogovorjenem roku in načinu. Če (3) V primeru vgrajene merilne naprave brez tarifne spo- končni odjemalec ne sporoči odčitka merilne naprave pra- minske enote sistemski operater določi povprečni mesečni od- vočasno, sistemski operater lahko izstavi račun za računsko jem (standardni obremenitveni profil) po posameznih odjemnih določeno pričakovano porabo v skladu s tretjim odstavkom. mestih končnih odjemalcev na podlagi izmerjenega oziroma Sistemski operater lahko preveri pravilnost posredovanega izračunanega mesečnega odjema po posameznih odjemnih odčitka merilne naprave. Če sistemski operater ugotovi, da je mestih v preteklih treh koledarskih letih. Če gre za novega posredovani odčitek nepravilen, stroški odčitavanja bremenijo končnega odjemalca oziroma odjemno mesto, kjer se ne more odjemalca. določiti triletnega odjema, se upošteva primerljivi odjem. (5) Sistemski operater in končni odjemalec, pri katerem Za odjemna mesta s temperaturno odvisnim odjemom, znaša obračunsko obdobje v skladu z drugim odstavkom eno kar pomeni, da se zemeljski plin uporablja tudi za ogrevanje, leto, lahko skleneta pisni dogovor, da bo sistemski operater sistemski operater pri določitvi odjema upošteva sezonsko izstavljal mesečne zaporedne račune za uporabo omrežja za dinamiko odjema zemeljskega plina. Pri izračunu to upošteva 1/12 predvidene letne porabe (akontacije). tako, da povprečni mesečni odjem pomnoži z ustreznim faktor- (6) Sistemski operater in končni odjemalec, pri katerem jem za posamezen mesec, in sicer: za januar z 2,26, za februar znaša obračunsko obdobje v skladu z drugim odstavkom en z 1,96, za marec z 1,46, za april z 0,90, za maj z 0,36, za junij z mesec, lahko skleneta pisni dogovor za krajše obdobje odči- 0,23, za julij z 0,18, za avgust z 0,21, za september z 0,27, za tavanja merilnih naprav in s tem sporazumno določita krajše oktober z 0,61, za november z 1,36 in za december z 2,20. obračunsko obdobje. (7) Razvrstitev končnih odjemalcev v ustrezno odjemno XIV. NAČIN PLAČIL IN POSTOPEK OPOMINJANJA skupino se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost sistemskega operaterja, na podlagi podatka o zakupljeni letni 33. člen zmogljivosti oziroma primerljivega odjema v tem obdobju. Za- (1) Sistemski operater končnemu odjemalcu zaračunava radi razvrstitve v ustrezno odjemno skupino, se enkrat na leto ceno za uporabo omrežja in druge dogovorjene obveznosti v opravi kontrola in razporeditev v pravilno odjemno skupino, skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost sistemskega operaterja. ki velja za naslednje leto, o čemer sistemski operater obvesti (2) Če sistemski operater opravlja storitve, ki niso krite s končnega odjemalca na obvestilu o letni porabi. prihodkom iz naslova uporabe omrežja, mora izdati cenik in ga (8) Razvrstitev končnega odjemalca v ustrezno odjemno objaviti na spletni strani. skupino se lahko na podlagi posebej upravičenih razlogov in (3) Če sistemski operater končnemu odjemalcu na istem obrazložene pisne zahteve končnega odjemalca spremeni. Kot računu ob ceni za uporabo omrežja zaračuna še druge storitve posebej upravičen razlog se šteje nezasedenost nepremičnine, v skladu s prejšnjim odstavkom, mora biti cena za uporabo zmanjšana oziroma povečana poraba zaradi spremembe nači- omrežja na računu izkazana ločeno od drugih postavk. na, oziroma namena porabe zemeljskega plina. (4) Končni odjemalec je dolžan sistemskemu operaterju plačati ceno za uporabo omrežja in druge obveznosti v plačil- 35. člen nem roku, navedenem na izstavljenem računu. Če račun ni Števčno stanje merilne naprave se ob spremembi cene za poravnan pravočasno, sistemski operater zaračuna zakonske uporabo omrežij določi analitično v skladu s tretjim odstavkom zamudne obresti od zapadlosti računa do dneva plačila. prejšnjega člena, razen za končnega odjemalca, ki ima merilno (5) Če se končni odjemalec ne strinja z izdanim računom, napravo s tarifno spominsko enoto. lahko le-tega pisno ugovarja do datuma njegove zapadlosti. Ugovor ne zadrži plačila nespornega dela računa. Sistemski 36. člen operater preuči navedbe v ugovoru in odjemalcu pisno odgovo- (1) Če končni odjemalec do dne zapadlosti posameznega ri najpozneje v osmih delovnih dneh po prejemu ugovora. računa le tega ne poravna, ga sistemski operater z opominom pozove k plačilu zapadlih obveznosti v naknadnem roku, ki ne 34. člen sme biti krajši od 15 dni od dneva prejema opomina. (1) Sistemski operater izstavi račun za vsako obračunsko (2) Če končni odjemalec tudi v dodatno določenem roku obdobje na podlagi podatkov o distribuirani količini zemeljskega ne poravna cene za uporabo omrežja, ga sistemski operater plina. obvesti o ustavitvi distribucije zemeljskega plina. Rok od pre- (2) Obračunska obdobja so: jema obvestila o ustavitvi distribucije zemeljskega plina do – za končne odjemalce s predvideno letno porabo do dejanske ustavitve ne sme biti krajši od 15 dni. vključno 10.000 Sm3 znaša obračunsko obdobje eno koledar- (3) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka lahko sistemski sko leto, operater ustavi distribucijo zemeljskega plina zaradi neporavna- – za končne odjemalce s predvideno letno porabo večjo od nih obveznosti, ki izhajajo iz plačila cene za uporabo omrežja in vključno 10.001 Sm3 znaša obračunsko obdobje en mesec. ob upoštevanju 28. člena Uredbe o delovanju trga z zemeljskim Za končne odjemalce z vgrajeno merilno napravo s tarifno plinom, kadar je končni odjemalec gospodinjski odjemalec. spominsko enoto znaša obračunsko obdobje en mesec. (4) Ko so odpravljeni razlogi za ustavitev, sistemski opera- (3) Sistemski operater končnemu odjemalcu, pri katerem ter, v roku naslednjega delovnega dne, ponovno omogoči distri- znaša obračunsko obdobje v skladu s prejšnjim odstavkom eno bucijo zemeljskega plina, na stroške končnega odjemalca. leto, izstavlja zaporedne mesečne račune (akontacije) za: (5) V primeru, da končni odjemalec obveznosti ne po- – količine, določene v skladu s standardnim obremenitve- ravna oziroma ne odpravi razlogov za ustavitev distribucije, nim profilom, v primerih temperaturno odvisnih odjemalcev, sistemski operater uvede postopek pri pristojnem sodišču za – 1/12 predvidene letne porabe, pri ostalih odjemalcih. izterjavo vseh obveznosti iz pogodbe in stroškov nastalih v Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 867 postopku uveljavljanja le teh (stroški opominjanja, stroški po- – podatke o sistemskem operaterju, stopka izterjave, stroški nastali z ustavitvijo distribucije, obresti, – osnovne lastnosti odjemnega mesta (predajno mesto, pogodbene kazni ….). Sistemski operater zaračuna stroške identifikacijska številka odjemnega mesta, obremenitveni profil), opomina in ustavitve distribucije zemeljskega plina po ceniku, – predlagani datum začetka dobave zemeljskega plina od ki ga objavi na spletni strani. novega dobavitelja, (6) Pri kakršnemkoli plačilu neporavnanih obveznosti se – morebitno pooblastilo novemu dobavitelju zemeljske- upošteva vrstni red iz Obligacijskega zakonika. ga plina, da v imenu končnega odjemalca uredi zamenjavo (7) V primeru odstopa od pogodbe o dostopu zaradi dobavitelja. neizpolnitve obveznosti je končni odjemalec odškodninsko od- (2) Dobavitelji lahko imajo standardizirane vloge za za- govoren. menjavo dobavitelja, ki so končnim odjemalcem dostopne na njihovih spletnih straneh.

XV. DOLŽNOSTI OBVEŠČANJA 41. člen (1) Če namerava novi dobavitelj prevzeti končnega odje- 37. člen malca, o tem pisno obvesti končnega odjemalca, sistemskega (1) Sistemski operater in odjemalec ali uporabnik sta dol- operaterja, na katerega omrežje je končni odjemalec priključen žna medsebojno posredovati informacije glede izpolnjevanja in obstoječega dobavitelja v petih delovnih dneh po prejemu pogodbenih obveznosti in zagotavljanja medsebojne operativ- vloge. nosti distribucijskega omrežja. (2) Obvestilo sistemskemu operaterju iz prejšnjega od- (2) Končni odjemalec je sistemskemu operaterju zavezan stavka vsebuje tudi predviden datum dejanske zamenjave do- v roku enega meseca sporočiti tudi, če ne prejme računa za bavitelja. distribuiran zemeljski plin, kot izhaja iz tretjega odstavka 34. člena tega akta. 42. člen (3) V primeru motene distribucije je sistemski operater Če novi dobavitelj ni zainteresiran prevzeti gospodinjske- dolžan o tem seznaniti odjemalca oziroma uporabnika. ga odjemalca, ga je dolžan o tem obvestiti v treh delovnih dneh (4) Sistemski operater najmanj enkrat na leto seznani od- po prejemu vloge iz 40. člena tega akta. jemalca s podatki o gibanju in značilnostih porabe zemeljskega plina. Obvestilo vsebuje vsaj letno porabo zemeljskega plina za 43. člen odjemno mesto po posameznih mesecih in navedbo načina pri- Sistemski operater, na katerega omrežje je priključen dobitve podatkov o mesečni porabi zemeljskega plina (poraba končni odjemalec, po prejemu obvestila iz 41. člena posreduje je določena na podlagi standardnega obremenitvenega profila novemu dobavitelju v petih delovnih dneh vsaj: ali na podlagi izmerjenih vrednosti). – naziv končnega odjemalca, (5) Sistemski operater lahko prekine distribucijo zemeljske- – naslov odjemnega mesta, ga plina v primerih, ki jih določa Energetski zakon. O predvideni – identifikacijsko številko odjemnega mesta, prekinitvi v pisni obliki pravočasno obvesti odjemalce. Kot pravo- – dodeljeno velikost in obdobje zakupa zmogljivosti, časno obvestilo se šteje obvestilo, poslano najmanj sedem dni – obremenitveni profil odjema odjemalca. pred pričetkom del. Če gre za širši krog odjemalcev, pa preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo. 44. člen (6) V primeru nepredvidenih del lahko sistemski operater, (1) Novi dobavitelj pošlje podpisano pogodbo o dobavi če je to nujno zaradi varnosti, zaradi čimprejšnje vzpostavitve končnemu odjemalcu v dveh izvodih v treh delovnih dneh po nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov, prejemu podatkov iz prejšnjega člena. Končni odjemalec preje- začasno prekine distribucijo zemeljskega plina. O dogodku ta izvoda pogodbe podpiše in enega vrne novemu dobavitelju mora, z navedbo predvidenega časa za odpravo nastalih mo- tenj, nemudoma obvestiti prizadete odjemalce. najpozneje v osmih delovnih dneh. Če končni odjemalec ne vrne podpisane pogodbe v določenem roku, se šteje, da odsto- pa od pogodbe in ostaja pri obstoječem dobavitelju. XVI. ZAMENJAVA DOBAVITELJA (2) Ob sklenitvi nove pogodbe o dobavi končni odjemalec odpove obstoječo pogodbo o dobavi. Končni odjemalec lahko 38. člen pooblasti novega dobavitelja, da v njegovem imenu uredi od- (1) Zamenjava dobavitelja zemeljskega plina je postopek, poved obstoječe pogodbe o dobavi. v katerem končni odjemalec zamenja obstoječega dobavitelja (3) Po sklenitvi nove pogodbe o dobavi novi dobavitelj pri- zemeljskega plina z novim dobaviteljem zemeljskega plina v javi v treh delovnih dneh novo pogodbo o dobavi sistemskemu okviru obstoječe pogodbe o dostopu. Pri zamenjavi dobavitelja operaterju tako, da mu posreduje vsaj: končni odjemalec obdrži pravico dostopa do distribucijskega – naziv končnega odjemalca, omrežja, ki jo je pridobil s pogodbo o dostopu. – podatke o odjemnem mestu, (2) Končni odjemalec, priključen na omrežje zemeljskega – predvideno količino zemeljskega plina, izraženo v plina, ima pravico do zamenjave dobavitelja brez plačila stro- Sm3, škov, ki nastanejo v postopku zamenjave. – podatke o novem dobavitelju, – čas trajanja nove pogodbe o dobavi, 39. člen – izjavo o odpovedi obstoječe pogodbe o dobavi, Zamenjava dobavitelja za posamezno odjemno mesto – izjavo o sklenitvi nove pogodbe o dobavi. se izvede prvega dne v mesecu, če je nova pogodba o dobavi prijavljena pri sistemskem operaterju, na omrežje katerega je 45. člen končni odjemalec priključen, do vključno desetega dne pred- Če končni odjemalec za isto odjemno mesto sklene več hodnega meseca. pogodb o dobavi z enako časovno veljavnostjo dobave, sistem- ski operater pri izvedbi zamenjave dobavitelja upošteva vrstni 40. člen red prispelih obvestil iz zadnjega odstavka prejšnjega člena. (1) Končni odjemalec, ki želi zamenjati dobavitelja, mora novemu dobavitelju posredovati pisno vlogo, ki vsebuje vsaj 46. člen naslednje: (1) Sistemski operater, na katerega omrežje je priključen – naziv končnega odjemalca, končni odjemalec, odčita stanje merilnih naprav končnega odje- – podatke o obstoječem dobavitelju zemeljskega plina, malca, za katere se je zamenjal dobavitelj. Te odčitke vključno Stran 868 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije s podatki o uporabljeni zmogljivosti in uporabljenih sistemskih (4) Vse spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka mo- storitvah v zadnjem obračunskem obdobju pred menjavo, če rajo biti sistemskemu operaterju posredovane v pisni obliki so povezani z zaračunavanjem teh stroškov obstoječemu do- najpozneje do 25. dne v tekočem mesecu. Sistemski operater bavitelju, sistemski operater posreduje obstoječemu in novemu upošteva nov delilnik stroškov s prvim naslednjim obračunom. dobavitelju, ter končnemu odjemalcu zemeljskega plina. Če sistemski operater ne prejme v določenem roku delilnika (2) Če končni odjemalec na odjemnem mestu nima me- stroškov, obračuna stroške po zadnjem prejetem delilniku. rilne naprave s tarifno spominsko enoto, oziroma sistemski (5) V obstoječi pogodbi o dostopu stopi vsakokratni prido- operater nima zagotovljenega daljinskega prenosa podatkov bitelj etažne lastnine na mesto svojega prednika. z odjemnega mesta, sistemski operater odčita števčno stanje (6) Odpoved pogodbe o dostopu za skupno odjemno me- merilne naprave v petih delovnih dneh pred oziroma po datumu sto velja, če jo pisno poda končni odjemalec iz prvega odstavka dejanske zamenjave dobavitelja. Pri določitvi števčnega stanja tega člena na podlagi pisnega sporazuma pravnih in/ali fizičnih merilne naprave na dan dejanske zamenjave dobavitelja se oseb. Z dnem prejema odpovedi začne teči odpovedni rok. upošteva standardni obremenitveni profil odjema končnega (7) V kolikor končni odjemalec poleg uporabe skupnega odjemalca. odjemnega mesta odjema zemeljski plin tudi iz odjemnega me- (3) Na podlagi dogovora končni odjemalec sistemskemu sta z lastno merilno napravo, se slednje obravnava kot odjem operaterju sporoči števčno stanje merilne naprave na dan de- posameznega končnega odjemalca. janske zamenjave dobavitelja. (4) Končni odjemalec, obstoječi in novi dobavitelj imajo pravico preveriti odčitano in dejansko števčno stanje merilne XVIII. POGODBA O DOBAVI naprave na lastne stroške. (5) Stroški odčitavanja števčnega stanja merilne naprave, 50. člen ki nastanejo sistemskemu operaterju v skladu z aktom, ki ureja (1) Pogodba o dobavi, ki jo skleneta dobavitelj in gospo- obračunavanje omrežnine, se krijejo iz zneska za meritve. dinjski odjemalec oziroma potrošnik, mora vsebovati vsaj: (6) Če stroški odčitavanja števčnega stanja merilne na- – naziv in naslov dobavitelja, prave presegajo obveznosti sistemskega operaterja iz prejšnje- – ime, priimek in naslov gospodinjskega odjemalca, ga odstavka, lahko sistemski operater od novega dobavitelja – vrste storitve in stopnjo njihove kakovosti, zahteva povrnitev stroškov, povezanih z odčitavanjem. – vrste morebitnih dodatnih storitev, – način pridobivanja podatkov o vseh veljavnih cenah in 47. člen stroških, Ugotovljeno števčno stanje merilne naprave je stanje, na – trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje podlagi katerega obstoječi dobavitelj končnemu odjemalcu za- pogodbe, pravico do odpovedi oziroma odstopa od pogodbe računa dobavljeni zemeljski plin na podlagi obstoječe pogodbe o dobavi, o dobavi. Števčno stanje merilne naprave je tudi začetno stanje – kompenzacije in načine izplačil, ki se uporabljajo, če v v zvezi z zemeljskim plinom, ki ga bo dobavil novi dobavitelj. pogodbi predvidena raven kakovosti storitev ni dosežena, – načine plačila, – način reševanja sporov. XVII. POSEBNA RAZMERJA (2) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu odjemalcu, mora pogodbene pogoje objaviti na svoji spletni 48. člen strani in gospodinjskega odjemalca seznaniti s temi pogoji. Go- V primeru večstanovanjskih stavb in/ali poslovnih prosto- spodinjskega odjemalca mora dobavitelj seznaniti s pogodbe- rov z izvedenim etažnim ogrevanjem je na enem priključnem nimi pogoji tudi, če se pogodba o dobavi sklepa po posredniku plinovodu priključeno toliko končnih odjemalcev oziroma strank oziroma pooblaščencu. z lastno merilno napravo, kot je stanovanjskih enot in/ali posa- meznih poslovnih prostorov. 51. člen (1) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu 49. člen odjemalcu, pisno obvesti gospodinjskega odjemalca o name- (1) Skupno odjemno mesto v stanovanjski, poslovni ali ravani spremembi pogodbenih pogojev in o pravici do odstopa stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem se meri poraba ze- od pogodbe o dobavi, če se s spremembo pogodbenih pogojev meljskega plina preko enega merilnega mesta za več pravnih ne strinja. ali fizičnih oseb, se v postopku sklepanja in izvajanja pogodb o (2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka dobavitelj pošlje go- dostopu obravnava kot en končni odjemalec, katerega zastopa spodinjskemu odjemalcu najpozneje do vključno drugega dne v skupnost lastnikov ali upravnik, oziroma, ko ta ni določen/a, mesecu pred mesecem, ko naj bi sprememba začela veljati. skupni predstavnik ali skupni pooblaščenec vseh lastnikov. (3) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu Sklenitev in izvajanje pogodbe o dostopu se v skladu s stano- odjemalcu, pisno obvesti gospodinjskega odjemalca o vsaki vanjskim zakonom šteje za posel rednega upravljanja. spremembi cene najpozneje s prvim naslednjim izdanim raču- (2) Če se pogodba o dostopu nanaša na distribucijo nom za dobavljeni zemeljski plin po spremembi cene. zemeljskega plina za potrebe skupnega odjemnega mesta, po- godba prične veljati po podpisu skupnosti lastnikov ali upravni- 52. člen ka, kjer nista določena pa skupnega predstavnika ali skupnega Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu od- pooblaščenca lastnikov. jemalcu, objavi informacije o veljavnih cenah na pregleden (3) V kolikor sistemski operater na podlagi pogodbe o do- način v obliki cenika, kataloga ali na drug ustrezen način, stopu izvaja za skupno odjemno mesto tudi obračun distribucije dostopen gospodinjskemu odjemalcu. zemeljskega plina po posameznih stanovanjskih in/ali poslov- nih enotah, je podpisnik pogodbe o dostopu dolžan ob podpisu 53. člen sistemskemu operaterju izročiti seznam lastnikov, ki vsebuje Gospodinjski odjemalec dobavljeni zemeljski plin plača v ime in priimek oziroma naziv, naslov, številko enote lastništva, skladu s pogodbo o dobavi. velikost enote in druge podatke, ki so potrebni za izvajanje storitev, ter delilnik stroškov med lastniki. Vsako spremembo 54. člen iz seznama lastnikov in delilnika stroškov je dolžan podpisnik Če ima gospodinjski odjemalec pritožbo v zvezi z ravna- pogodbe sporočiti sistemskemu operaterju. Storitev delitve se njem ali delovanjem dobavitelja, o tem pisno obvesti dobavitelja. obračuna po ceniku posebnih sistemskih storitev objavljenem Dobavitelj preuči navedbe v obvestilu in odjemalcu pisno odgo- na spletni strani sistemskega operaterja. vori najpozneje v osmih delovnih dneh po prejemu obvestila. Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 869

XIX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 322. Najnižje osnovne plače v dejavnosti trgovine Slovenije od 1. 1. 2009 55. člen (1) Pogodbe, sklenjene pred uveljavitvijo tega akta, ve- Sindikat delavcev trgovine Slovenije – ZSSS, Konfedera- ljajo, dokler jih pogodbene stranke ne odpovedo, oziroma do cija sindikatov 90 Slovenije, Sindikat trgovine Slovenije in Trgo- izteka veljavnosti. Za posamezna pogodbena določila, ki so v vinska zbornica Slovenije, skladno z 2. členom tarifne priloge nasprotju s tem aktom, se uporabljajo določila tega akta. h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list (2) Pri odpovedi pogodbe iz prejšnjega odstavka zaradi RS, št. 111/06, 127/06 in 94/08) objavljajo novo višino najnižjih zamenjave dobavitelja zemeljskega plina, ostanejo v veljavi osnovnih plač v dejavnosti trgovine Slovenije. določila pogodbe, ki urejajo dostop do distribucijskega omrežja. Do odstopa od pogodbe se šteje, da imajo končni odjemalci, do dne poteka roka, do katerega je bila sklenjena pogodba, N A J N I Ž J E O S N O V N E P L A Č E sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja in pogodbo o dobavi zemeljskega plina. v dejavnosti trgovine Slovenije od 1. 1. 2009 (3) Obstoječa odjemna mesta, za katera končni odjemalci dalje znašajo: ob uveljavitvi teh splošnih pogojev nimajo sklenjenih pisnih pogodb, ki urejajo dostop do distribucijskega omrežja, oziroma Tarifni NOP obstoječe pogodbe ne vsebujejo vseh obveznih sestavin iz 21. člena, sistemski operater sam uvrsti v ustrezno odjemno razred od 1. 1. 2009 skupino. Sistemski operater razvrsti odjemna mesta na podlagi I. Enostavna dela 407,92 odjema na istem odjemnem mestu v preteklem obračunskem obdobju ali odjema na primerljivih odjemnih mestih (standardni II. Manj zahtevna dela 443,97 obremenitveni profil). III. Srednje zahtevna dela 490,84 56. člen (1) Sistemski operater je dolžan v šestih mesecih po uve- IV. Zahtevna dela 541,30 ljavitvi teh splošnih pogojev končne odjemalce na znani naslov za posredovanje pošte obvestiti o nadaljevanju pogodbenega V. Bolj zahtevna dela 606,17 razmerja na podlagi teh splošnih pogojev, ter jih obvestiti o VI. Zelo zahtevna dela 714,32 pogojih, pod katerimi jim bo v prihodnje zagotavljal distribucijo zemeljskega plina, in o možnostih za zamenjavo dobavitelja VII. Visoko zahtevna dela 856,64 zemeljskega plina. (2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi podatke o razvrstitvi v odjemno skupino v skladu s tretjim odstavkom 55. Obrazložitev: člena, ter pri odjemnih mestih z letnim odjemom zemeljskega Skladno z 2. členom Tarifne priloge h Kolektivni pogodbi plina 70.001 Sm³ in več tudi največji pogodbeni dnevni odjem, dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 111/06, 127/06 ki bo uporabljen za potrebe obračunavanja omrežnine. in 94/08) se najnižje osnovne plače usklajujejo na način, do- govorjen s Kolektivno pogodbo o izredni uskladitvi plač za leto 57. člen 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z (1) Kadar so v primerih obstoječih skupnih odjemnih mest delom in drugih osebnih prejemkih za leti 2008 in 2009 (Uradni pogodbe o dostopu sklenjene v nasprotju z 49. členom, skle- list RS, št. 62/08) – v nadaljevanju: KPPI. neta sistemski operater in skupnost lastnikov ali upravnik, KPPI v 10. členu določa način usklajevanja najnižjih oziroma ko ta nista določena, skupni predstavnik ali skupni osnovnih plač (v nadaljevanju: NOP) za razliko od dejanske pooblaščenec vseh lastnikov, v roku šestih mesecev od uve- povprečne letne inflacije v letu 2008. Če povprečna letna infla- ljavitve tega akta pogodbo o dostopu za obstoječe skupno cija v obdobju januar–december 2008 v primerjavi z obdobjem odjemno mesto. januar–december 2007 preseže 4,55% se najnižje osnovne (2) Z dnem sklenitve pogodbe iz prejšnjega odstavka pre- plače po kolektivnih pogodbah za januar 2009 dodatno poveča- nehajo veljati morebitne pogodbe o dostopu sklenjene s posa- jo za razliko med 4,55% in dejansko povprečno letno inflacijo. meznimi fizičnimi ali pravnimi osebami kot končnimi odjemalci. Povprečna letna inflacija v obdobju januar–december 58. člen 2008 v primerjavi z obdobjem januar–december 2007 je zna- šala 5,7%, zato se s 1. januarjem 2009 najnižje osnovne Z dnem uveljavitve tega akta preneha veljati Pravilnik o plače po Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije pogojih za dobavo in odjem zemeljskega plina iz javnega plinovo- povečajo za 1,15%. dnega omrežja v Občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 80/98). Skladno s Kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slo- 59. člen venije pomeni najnižja osnovna plača najnižje ovrednoteno Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem delo v določenem tarifnem razredu za povprečni mesečni listu Republike Slovenije. delovni čas, ki znaša 174 ur mesečno. Najnižje osnovne plače za posamezni tarifni razred te kolektivne pogodbe predsta- Št. 03/2008-ZP vljajo minimum pri določanju najnižjih osnovnih plač pri Koper, dne 17. decembra 2008 delodajalcih. EVA 2009-2111-0044 Sindikat delavcev trgovine Slovenije, Istrabenz plini d.o.o. po pooblastilu navedenih podpisnikov Zorko A. Cerkvenik l.r. Franci Lavrač l.r. Predsednik uprave Predsednik Stran 870 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije OBČINE

BREŽICE (2) Imena in območja KS so: 1. KS ARTIČE, ki obsega naselja: Arnovo selo, Artiče, 323. Statut Občine Brežice Dečno selo, Dolenja vas pri Artičah, Glogov Brod, Gornji ­Lenart-del, in sicer hišne številke od vključno 61 do vključno Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS – 74, Spodnja Pohanca, Trebež, Zgornji Obrež. UPB2, Uradni list RS, št. 94/07, 27/08 in 76/08) je Občinski svet 2. KS BIZELJSKO, ki obsega naselja: Bizeljska vas, Bi- Občine Brežice na 17. redni seji dne 26. 1. 2009 sprejel zeljsko, Bračna vas, Brezovica na Bizeljskem, Bukovje, Dra- mlja, Drenovec pri Bukovju, Gregovce, Nova vas ob Sotli, S T A T U T Orešje na Bizeljskem, Stara vas – Bizeljsko, Vitna vas. 3. KS BREŽICE obsega del naselja Brežice. Meja obmo- Občine Brežice čja KS poteka na zahodu po vzhodnem delu Vrbine do starega mostu čez reko Savo, naprej po reki Savi, približno 100 m I. SPLOŠNE DOLOČBE vzhodno od novega mostu zavije proti severu in poteka po hmeljišču ter se pri savskem nasipu dotakne regionalne ceste 1. člen Čatež ob Savi–Brežice, od tu naprej pa po lokalni poti do regio- Ta statut ureja in določa temeljna načela za organizacijo in nalne ceste Dobova–Brežice, kjer zavije proti zahodu in poteka delovanje Občine Brežice, oblikovanje in pristojnosti občinskih preko krožišča Trnje in naprej po Dobovski cesti do križišča organov, razen organov občinske uprave, javnih služb, premo- s Trdinovo ulico. Nato po Trdinovi, Maistrovi in Pleteršnikovi ženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine, ulici, v križišču s Cesto svobode (krožišče Črnc) pa zavije proti varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način so- zahodu in poteka preko polja do Finžgarjeve ulice ter zajame delovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga hišne številke na njeni južni strani, vključno s hišno številko 15, vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon. ki leži na severni strani Finžgarjeve ulice. Naprej poteka po južnem robu stadiona, do Ceste bratov Milavcev ter ob njenem 2. člen vzhodnem robu do križišča z Čolnarsko potjo, katero pri hišni V tem statutu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe številki Cesta bratov Milavcev 33 (ki je v KS Šentlenart) prečka in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nev- in zavije proti jugozahodu ter poteka naprej do Vrbine. tralni za moški in ženski spol. 4. KS CERKLJE OB KRKI, ki obsega naselja: Boršt, Brvi, Bušeča vas, Cerklje ob Krki, Črešnjice pri Cerkljah, Dolenja 3. člen Pirošica, Gazice, Gorenja Pirošica, Hrastje, Izvir, Poštena vas, (1) Občina Brežice (v nadaljevanju: občina), je samou- Račja vas, Stojanski Vrh, Vinji Vrh, Vrhovska vas, Zasap, Žu- pravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju peča vas. naslednjih naselij: Arnovo selo, Artiče, Bizeljska vas, Bizeljsko, 5. KS ČATEŽ OB SAVI, ki obsega naselja: Cerina, Čatež Blatno, Bojsno, Boršt, Bračna vas, Slovenska vas, Brezje pri ob Savi, Dobeno, Dvorce, Mali Cirnik, Prilipe, Sobenja vas, Bojsnem, Brezje pri Veliki Dolini, Brezovica na Bizeljskem, Žejno. Brežice, Brvi, Bukošek, Bukovje, Bušeča vas, Cerina, Cerklje 6. KS DOBOVA, ki obsega naselja: Dobova, Gabrje pri ob Krki, Cirnik, Cundrovec, Curnovec, Čatež ob Savi, Čedem, Dobovi, Loče, Mali Obrež, Mihalovec, Mostec, Rigonce, Sela Črešnjice pri Cerkljah, Dečno selo, Dednja vas, Dobeno, Dobo- pri Dobovi, Veliki Obrež. va, Dolenja Pirošica, Dolenje Skopice, Dolenja vas pri Artičah, 7. KS GLOBOKO, ki obsega naselja: Bojsno, Brezje pri Dramlja, Drenovec pri Bukovju, Dvorce, Gabrje pri Dobovi, Gaj, Bojsnem, Globoko, Mali Vrh, Piršenbreg. Gazice, Globočice, Globoko, Glogov Brod, Gorenja Pirošica, 8. KS JESENICE NA DOLENJSKEM, ki obsega naselja: Gorenje Skopice, Gornji Lenart, Gregovce, Hrastje pri Cerkljah, Jesenice, Nova vas pri Mokricah, Obrežje, Podgračeno, Ribni- Izvir, Jereslavec, Jesenice, Kamence, Kapele, Koritno, Kraška ca od hišne številke 1 do hišne številke 21, Slovenska vas. vas, Križe, Krška vas, Laze, Loče, Mala Dolina, Mali Cirnik, Mali 9. KS KAPELE, ki obsega naselja: Jereslavec, Kapele, Obrež, Mali Vrh, Mihalovec, Mostec, Mrzlava vas, Nova vas ob Podvinje, Rakovec, Slogonsko, Vrhje, Župelevec. Sotli, Nova vas pri Mokricah, Obrežje, Oklukova Gora, Orešje 10. KS KRIŽE, ki obsega naselje Križe. na Bizeljskem, Pavlova vas, Pečice, Perišče, Piršenbreg, Piše- 11. KS KRŠKA VAS, ki obsega naselje: Krška vas. ce, Podgorje pri Pišecah, Podgračeno, Podvinje, Ponikve, Po- 12. KS MRZLAVA VAS, ki obsega naselja: Čedem, Globo- štena vas, Prilipe, Račja vas, Rajec, Rakovec, Ribnica, Rigon- čice, Kamence, Kraška vas, Mrzlava vas, Stankovo. ce, Sela pri Dobovi, Silovec, Slogonsko, Sobenja vas, Spodnja 13. KS PEČICE, ki obsega naselje Pečice. Pohanca, Sromlje, Stankovo, Stara vas - Bizeljsko, Stojanski 14. KS PIŠECE, ki obsega naselja: Blatno, Dednja vas, Vrh, Trebež, Velika Dolina, Velike Malence, Veliki Obrež, Vinji Pavlova vas, Pišece, Podgorje pri Pišecah. Vrh, Vitna vas, Volčje, Vrhje, Vrhovska vas, Zasap, Zgornja 15. KS SKOPICE, ki obsega naselji: Dolenje Skopice, Pohanca, Zgornji Obrež, Žejno, Župeča vas in Župelevec. Gorenje Skopice. (2) Sedež občine je v mestu Brežice, Cesta prvih bor- 16. KS SROMLJE, ki obsega naselja: Curnovec, Okluko- cev 18. va Gora, Silovec, Sromlje, Volčje, Zgornja Pohanca. (3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico pose- 17. KS ŠENTLENART, ki obsega naselje Cundrovec, del dovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. naselja Brežice in del naselja Gornji Lenart. Meja območja KS (4) Občino predstavlja in zastopa župan. poteka na zahodu po reki Savi do meje z Občino Krško, nato (5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z preko Vrbine po zahodnem robu potoka Močnik do železniške zakonom po postopku, ki ga določa zakon. proge Ljubljana–Zagreb, ob njenem južnem robu do konca (6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zako- naselja Zgornji Obrež, kjer prečka železniško progo in zavije nom spremenijo z občinskim odlokom. proti severu, prečka lokalno cesto proti Zgornjemu Obrežu pri hišni številki Zgornji Obrež 1 (ki je v KS Artiče). Naprej poteka 4. člen po njenem severnem robu, do križišča z regionalno cesto (1) Na območju občine so ustanovljene krajevne skupno- Krško–Brežice, le-to prečka in poteka naprej po njenem vzho- sti (v nadaljevanju: KS) kot ožji deli občine. Naloge, organizaci- dnem robu. Pri priključku krajevne ceste pri hišni številki Gornji ja in delovanje ter pravni status KS so določeni s tem statutom Lenart 53 zavije proti vzhodu ter poteka ob njenem severnem in odloki občine. robu do hišne številke Trebež 51a (ki je v KS Artiče), pred ka- Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 871 tero zavije proti jugu in jugovzhodu, zajame še hišne številke začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih Gornji Lenart 42 ter Šentlenart 82 in 83, prečka glinokop, nato nepremičnin na območju občine. zavije proti severovzhodu, tako da zajame še celotno ulico Bre- zina, naprej poteka proti vzhodu preko Gmajne, kjer zajame še 7. člen kmetijsko posestvo v Cundrovcu, prečka potok Graben in reko (1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s Gabernico, naprej poteka proti jugu, zajame še hišno številko sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi Cundrovec 24 in se približno 250 m severno od sotočja Gaber- in državo. nice in Sromljice zavije proti zahodu in poteka do lokalne ceste (2) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi Brežice–Cundrovec, po njenem vzhodnem robu do potoka Sro- drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih sku- mljica, kjer zavije proti jugozahodu in poteka po krajevni poti, pnosti. prečka železniško progo Ljubljana–Zagreb, zajame še hišno (3) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prosto- številko Črnc 11 in naprej proti jugozahodu do Ceste svobode. voljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, Ob njenem severovzhodnem robu poteka do križišča s Pleter- združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne šnikovo ulico (krožišče Črnc), kjer zavije preko polja proti zaho- občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna podjetja. du do Finžgarjeve ulice, jo dvakrat prečka in zajame vse hišne (4) Občine se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne številke na njeni severni strani, razen hišne številke 15. Naprej samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja sku- poteka po južni strani stadiona do Ceste bratov Milavcev, ter pnih interesov združujejo v združenja. ob njenem vzhodnem robu do križišča s Čolnarsko potjo. Za hišno številko Cesta bratov Milavcev 33 prečka Čolnarsko pot 8. člen in zavije v jugozahodno smer do Vrbine in naprej po njenem (1) Občina ima grb, znak in zastavo, katerih oblika, vsebi- vzhodnem delu do starega mostu čez Savo. na in uporaba se določi z odlokom. 18. KS VELIKA DOLINA, ki obsega naselja: Brezje pri (2) V Občini Brežice se praznuje občinski praznik 28. ok- Veliki Dolini, Cirnik, Gaj, Koritno, Laze, Mala Dolina, Perišče, tobra, na dan, ko je bila leta 1941 ustanovljena Brežiška četa. Ponikve, Rajec, Ribnica od hišne številke 21 G do vključno hišne številke 37 ter naselje Velika Dolina. 9. člen 19. KS VELIKE MALENCE, ki obsega območje naselja (1) V občini imajo svoje pečate župan, občinski svet, Velike Malence. nadzorni odbor, volilna komisija, direktor občinske uprave, štab 20. KS ZAKOT – BUKOŠEK – TRNJE obsega naselje civilne zaščite (v nadaljevanju CZ). Bukošek in del naselja Brežice. Meja območja KS poteka na (2) Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v vzhodu ob zahodnem robu regionalne ceste Bizeljsko–Brežice, zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OBČINA BREŽICE, do odcepa za Sela pri Dobovi, kjer nasproti hišne številke Bu- v notranjem krogu pa naziv organa občine – Občinski svet; Žu- košek 11a, prečka regionalno cesto, zajame še hišno številko pan, Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija, Štab Bukošek 12, od koder poteka proti jugu oziroma jugozahodu, CZ. V sredini pečata je znak občine. prečka železniško progo Ljubljana–Zagreb in se pri mostu čez (3) Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi Gabernico približa Bizeljski cesti, nato poteka po Gabernici do župan s sklepom. mostu pred Mostecem, naprej po južnem robu regionalne ceste Dobova-Brežice, po Trdinovi, Maistrovi in Pleteršnikovi ulici ter vzhodnem robu Ceste svobode, kjer nasproti hišne številke 35 II. NALOGE OBČINE zavije proti vzhodu, zajame še hišne številke Črnc 64, 65, 65a, 65b in 66. Potem, ko prečka železniško progo Ljubljana–Zagreb, 10. člen poteka meja proti severu in severovzhodu po krajevni poti do Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega po- potoka Sromljica, kjer prečka lokalno cesto Cundrovec–Brežice mena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, in poteka po njenem vzhodnem robu, pred hišno številko Črnc zlasti pa: 73 se obrne proti vzhodu in prečka Sromljico, naprej poteka po 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena reki Gabernici, nato zavije proti severovzhodu, v bližini hišne šte- tako, da: vilke Bukošek 57 zavije proti zahodu in naprej proti severu, kjer – sprejema statut in druge predpise občine, zajame hišne številke Bukošek 58, 59, 60, 61 in 66. Nato poteka – sprejema proračun in zaključni račun občine, po Dobravi in severnem robu lokalne ceste Globoko–Kapele, do – načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske križišča z regionalno cesto Brežice–Bizeljsko. akte, – sprejema programe razvoja občine 5. člen – predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. (1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih – ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premo- določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom. ženjem, (2) Država lahko z zakonom prenese na občino opravlja- – pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, nje posameznih nalog iz državne pristojnosti, ki se lahko raci- – sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in onalneje in učinkoviteje opravljajo v občini, če za to zagotovi premičnin, tudi potrebna sredstva (prenesene naloge). – sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vre- dnost svojega premoženja. 6. člen 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, (1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivali- da: šče, so občani. – spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, (2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih – sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice razvoj gospodarstva v občini, na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih – pospešuje gospodarski razvoj, v skladu s tem statutom. – sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov (3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreše- tudi neposredno na zborih občanov, z referendumom in preko vanju gospodarskih problemov, ljudske iniciative. – z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj (4) Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posa- gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov, mezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini – skrbi za promocijo turizma. Stran 872 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za pove- – javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne čanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: površine ter – v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objek- – zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih tov, cestah in ureja promet v občini. – sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski pro- 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v prime- gram občine, ru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in – spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju normativi: občine, – organizira reševalno pomoč v požarih, – spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini – organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje ter se vključuje v stanovanjski trg, za primere elementarnih in drugih nesreč, – gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja – zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izva- objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, janje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, – sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi – zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih institucijami pri reševanju stanovanjske problematike obča- in drugih naravnih nesreč, nov. – sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, – zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih – opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni služb v skladu z zakonom, varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. – nadzira delovanje lokalnih javnih služb, 12. Ureja javni red v občini tako, da: – gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo. – sprejema programe varnosti, 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdra- – določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se vstveno dejavnost tako, da: kršijo predpisi občine, – ustanovi vzgojno izobraževalni (javna osnovna šola in – organizira občinsko redarstvo, javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagota- – opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občin- vlja pogoje za njegovo delovanje, skih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje – v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sred- pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, stva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti – opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. omogoča izvajanje nadstandardnih programov, 13. Lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagra- – sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdra- de ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov. vstvenim zavodom, – z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno 11. člen dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je po- tudi naloge, ki se nanašajo na: membno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih pre- – ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predku- bivalcev. pnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega nepremičnin za potrebe občine, varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogro- – določanje namembnosti prostora, žene, invalide in ostarele tako, da: – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogo- – spremlja stanje na tem področju, jev za njihovo uporabo, – pristojnim organom in institucijam predlaga določene – evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, ukrepe na tem področju, – zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov – sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in v sodelovanju s pristojnimi institucijami, drugimi pristojnimi organi in institucijami. – ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejav- nost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: 12. člen – ustanavlja zavode na tem področju, (1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične – ustvarja pogoje za razvoj in pridobivanje rekreacijskih naloge za svoje potrebe. površin, (2) Občina pridobiva, obdeluje, varuje in hrani podatke, ki – omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kul- jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti v skladu turno dediščino na svojem območju, z zakonom. – določa občinski program športa, – zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, – z dotacijami spodbuja te dejavnosti, III. ORGANI OBČINE – sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. 1. Skupne določbe 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge 13. člen dejavnosti varstva okolja tako, da: (1) Organi občine so: – izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi 1. občinski svet, predpisi s področja varstva okolja, 2. župan in – spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristoj- 3. nadzorni odbor. nosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, (2) Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski – sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagota- organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi vlja varstvo okolja, predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in – sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obve- referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. šča o ugotovljenih nepravilnostih, (3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in – z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. naloge določa zakon. 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: (4) Volitve oziroma imenovanja organov občine in članov ob- – občinske ceste, ulice in javne poti, činskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. – površine za pešce in kolesarje, (5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan oziroma – igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, podžupani so občinski funkcionarji. Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 873

14. člen mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo (1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, koristi občine. statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, (2) Poleg pristojnosti določenih v prejšnjem odstavku, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagota- občinski svet zlasti: vljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. 1. sprejema prostorske plane in druge plane razvoja ob- (2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občin- čine, ske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in 2. sprejema občinski proračun in zaključni račun, naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora. 3. sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem po- (3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in dročju občinske uprave na predlog župana, administrativna opravila za občinske organe in organe KS. 4. v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja (4) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog žu- skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševa- pana z odlokom, s katerim določi njihovo notranjo organizacijo nje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, in delovno področje. 5. daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti (5) Občinsko upravo sestavljajo notranje organizacijske na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz držav- enote. Občinsko upravo vodi direktor usmerja in nadzoruje pa ne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug jo župan. občinski organ, 6. nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave 15. člen glede izvajanja odločitev občinskega sveta, Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko 7. potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, na seji navzoča večina članov organa občine. 8. imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nad- zornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega 16. člen odbora, (1) Delo organov občine je javno. 9. imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občin- (2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o skega sveta, delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem 10. določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo za- splošnih aktov občine v Uradnem listu Republike Slovenije, časno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal nje- obveščanja na javnih sejah občinskih organov, z možnostjo govo funkcijo, ali če je razrešen, vpogleda v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odloča- 11. odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, nje občinskih organov. kolikor z zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno (3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, drugače, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, 12. odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, do- 13. razpisuje referendume, kumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z za- 14. s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino konom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenu- državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut je svet, merila za določitev plače direktorjev javnih podjetij in in poslovnik občinskega sveta. predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih, (4) Občina zagotavlja posredovanje informacij javnega 15. določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja značaja v skladu z zakonom. lokalnih javnih služb, 16. ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge 2. Občinski svet pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom in imenuje predstavnike občine v organe le-teh, 17. člen 17. imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in (1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zade- vzgojo v cestnem prometu, sveta za varstvo uporabnikov javnih vah v okviru pravic in dolžnosti občine. dobrin in člane drugih organov občine, ustanovljene na podlagi (2) Občinski svet šteje 30 članov. zakona, (3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Man- 18. določi organizacijo in način izvajanja varstva pred dat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na sestavni del je tudi program varstva pred požari, naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni 19. sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi z zakonom drugače določeno. in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva (4) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je pred požari, potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. 20. določi organizacijo občinskega sveta ter način njego- (5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan naj- vega delovanja v vojni, kasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je 21. sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v nesrečami, 10 dneh po drugem krogu volitev. 22. določa dejavnosti varstva pred požarom, ki se opra- vljajo kot javne službe, 18. člen 23. sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in (1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se značilnosti ter potrebe kraja določi podrobnejša merila za do- opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim ločitev obratovalnega časa, glasovanjem v skladu z zakonom. 24. v okviru kadrovskega načrta določa število in vrste (2) Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. delovnih mest za določen čas v kabinetu župana, (3) Volilne enote za volitve v občinski svet odloči občinski 25. odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta svet z odlokom. statut.

19. člen 20. člen (1) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik ob- (1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo ne- činskega sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema poklicno. Stran 874 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

(2) Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funk- vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vpra- cijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom šanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. 24. člen (3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, (1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja man- večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon data župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja določa drugačno večino. funkcije člana občinskega sveta. (2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasova- njem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zako- 21. člen nom ali če tako sklene občinski svet. (1) Občinski svet predstavlja župan, ki tudi sklicuje in vodi (3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih njegove seje, nima pa pravice glasovanja. organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se do- (2) Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan poobla- ločijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko sti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan večino navzočih članov. odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan. (4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in ob- (3) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan činska uprava. oziroma pooblaščeni član občinskega sveta, ne more voditi že (5) Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju od- sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši ločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj prisotni član občinskega sveta. enkrat letno. (4) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z do- 25. člen ločbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede (1) Predčasno prenehanje mandata člana občinskega na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati sveta ureja zakon. najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na (2) Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega podlagi posamičnega pooblastila župana. sveta se ugotovijo na podlagi zakona, pravnomočne sodne od- (5) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahte- ločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta. va najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v (3) Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vpra- seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno šanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo razlogi za prenehanje mandata. gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. (4) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami. po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. (6) Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih (5) Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinske- člana občinskega sveta določa zakon. ga sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. III. 2.1 ODBORI IN KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA 22. člen Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativ- 26. člen no delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in (1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov volitve in imenovanja, lahko pa ustanovi tudi druge komisije in zagotavlja občinska uprava. odbore kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. (2) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles 23. člen občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. (1) Občinski svet dela in odloča na sejah. (3) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s skle- (2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov (3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinske- ter opravi imenovanje. mu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih 27. člen aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da (1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenova- jih sprejme občinski svet na predlog župana. nja ima sedem članov, ki jih imenuje svet izmed svojih članov. (4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega (2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenova- sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega od- nja opravlja zlasti naslednje naloge: stavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je dolo- 1. svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles občin- čeno v poslovniku občinskega sveta. skega sveta, občinskih organov, in predstavnikov ustanovitelja (5) sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na v organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in začetku seje. javnih podjetij, (6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena 2. pripravlja predloge za odločitev sveta v zvezi s poda- točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo jami mnenj oziroma soglasij k imenovanju ravnateljev oziroma člani sveta. direktorjev javnih zavodov, (7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo župa- 3. opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije, nu, podžupanu, članom nadzornega odbora občine, direktorju 4. svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s občinske uprave, predsednikom svetov KS, predsednikom ob- kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta, činskih odborov političnih strank katerih listam so pripadali man- 5. pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami dati za člane sveta občine na lokalnih volitvah in predsednikom ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih strank, ki so dobile najmanj 50% glasov, potrebnih za izvolitev organov in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih za- enega člana sveta, predstavnikom medijev, javnim zavodom, vodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij katerih ustanovitelj je občina in območni obrtni zbornici. ter izvršuje odločitve občinskega sveta, (zakone in predpise, ki (8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev), komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave 6. obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na svet. Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 875

28. člen 3. skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odlo- (1) Občinski svet ima naslednja stalna delovna telesa: čitev občinskega sveta, 1. komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, 4. odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja 2. statutarno-pravno komisijo, ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon ali 3. komisijo za vloge in pritožbe, predpis občine ne določa drugače, 4. odbor za družbene dejavnosti, 5. skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih 5. odbor za proračun, finance in občinsko premoženje, aktov občine, 6. odbor za gospodarstvo, 6. predlaga ustanovitev organov občinske uprave, dolo- 7. odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, čitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, 8. odbor za urbanizem, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o 9. odbor za gospodarske javne službe in varstvo okolja. imenovanju javnih uslužbencev v nazive, o sklenitvi delovnega (2) Odbori štejejo do sedem članov in komisije štejejo pa razmerja zaposlenih v občinski upravi, do pet članov, razen komisije za mandatna vprašanja, volitve in 7. imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje imenovanja, ki ima sedem članov. Delovno področje in število organov občinske uprave oziroma notranjih organizacijskih članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se enot in predstojnika organa skupne občinske uprave, skupaj z določi s poslovnikom občinskega sveta. drugimi župani občin ustanoviteljic, 8. usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov 29. člen skupne občinske uprave, (1) Člane odborov in komisij razen komisije za mandatna 9. opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. vprašanja imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ po- (3) Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino lovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član 34. člen občinskega sveta kot predsednik. (1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če (3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu (4) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri če- združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom mer mora navesti razloge za zadržanje. v občinski upravi. (2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni 30. člen akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo (1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta (3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim občinskemu svetu mnenja in predloge. splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o (2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora na- občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove vesti razloge za zadržanje. pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna (4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine dolo- župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odlo- čeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. čitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. 31. člen (5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v ce- pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost loti na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev take odločitve. ali imenovanje ali najmanj četrtine članov občinskega sveta. 35. člen Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in ime- Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju novanja do prve naslednje seje občinskega sveta. zaščite in reševanja, predvsem pa: 1. skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in 3. Župan drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, 32. člen 2. imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter (1) Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebi- poverjenike za civilno zaščito, vališče na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se 3. sprejme načrt zaščite in reševanja, opravijo v skladu z zakonom. 4. vodi zaščito, reševanje in pomoč, (2) Mandatna doba župana traja štiri leta. 5. določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma (3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi izdelati načrte zaščite in reševanja, potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o 6. ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kan- naravnem okolju na območju občine, didatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. 7. sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski (4) Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko svet ne more sestati, odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi mora 8. v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogrože- pisno obvestiti občinski svet. nih in prizadetih prebivalcev, 9. predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov 33. člen na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno (1) Župan predstavlja in zastopa občino. dolžnost. (2) Poleg tega župan predvsem: 1. predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine 36. člen in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu občinskega sveta, ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet 2. izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega pro- nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu računa, takoj, ko se ta lahko sestane. Stran 876 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

37. člen delom v državni upravi na delovnih mestnih, na katerih javni (1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina naj- uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad manj enega in največ 3 podžupane. Podžupana imenuje izmed zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši. organov občine. (2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere 4. Nadzorni odbor ga župan pooblasti. (3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove od- 41. člen sotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podž- (1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne upan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za porabe v občini. katere ga župan pooblasti. (2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje (4) Podžupan v primeru predčasnega prenehanja man- pristojnosti: data župana začasno do nastopa mandata novo izvoljenega 1. opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem župana opravlja funkcijo župana. občine, (5) S sklepom o imenovanju podžupana, določi župan 2. nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev tistega podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja občinskega proračuna, mandata županu, opravljal funkcijo župana v času od sprejema 3. nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračun- sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadome- skih sredstev. stnih volitev, do izvolitve novega župana. (3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja (6) Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske glasovati za odločitve občinskega sveta. uprave, svetov KS, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih (7) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna da bo funkcijo opravljal poklicno. O tem pisno obvesti občinski in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim svet. premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. 38. člen (1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi noben 42. člen izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadome- (1) Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega šča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo (2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s tekoče naloge iz pristojnosti župana. finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za 39. člen člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu (1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe (2) Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge ne- občine. poklicno. (2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa (3) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani ob- kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posame- činskega sveta, župan, podžupan, člani svetov KS, direktor znih zadev iz svoje pristojnosti. občinske uprave občine, delavci občinske uprave ter člani po- slovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov 40. člen ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih (1) Predčasno prenehanje mandata župana je določeno sredstev. z zakonom. (4) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem raz- (2) Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na rešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo razlogi za za prenehanje mandata. predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Raz- (3) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na rešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastan- ku razlogov iz prvega odstavka tega člena. 43. člen (4) Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predse- (1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju dniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše navzočih večina članov. občinska volilna komisija nadomestne volitve. (2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predse- (5) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata dnika nadzornega odbora. člana občinskega sveta. (3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi (6) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan njegove seje. razreši, z izvolitvijo novega župana in v drugih primerih v skladu (4) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na z zakonom. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana glasov navzočih članov. občinskega sveta. (5) Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine, v (7) Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občin- Brežicah Cesta prvih borcev 18. skega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in (6) Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere (7) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja pečat ob- tako določa zakon. čine. (8) Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru 44. člen in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z (1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, (9) Funkcija člana občinskega sveta in podžupana tudi ki ju v mesecu decembru koledarskega leta za naslednje kole- ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z darsko leto predloži županu in občinskemu svetu. Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 877

(2) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti 48. člen nadzor: (1) Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga 1. proračuna in zaključnega računa proračuna občine, posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o 2. finančnih načrtov in zaključnih računov KS, nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru. 3. finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov (2) Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in dru- treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb gih). nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje (3) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora, če je osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim čla- tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor nom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega pro- (3) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. grama posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzornega programa mora biti obrazložena. nadzorni odbor sprejme predlog poročila o nadzoru. (4) Poleg zadev iz letnega programa mora nadzorni odbor (4) Če predlog poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali župana. dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek (5) Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občin- poročila o nadzoru dopolniti. skim svetom ter drugimi organi občine in njenimi KS, organi (5) Predlog poročila o nadzoru podpiše predsednik nad- uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi upo- zornega odbora. rabniki proračunskih sredstev. 49. člen (6) Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava (1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predlog po- predlog proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor ročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nad- oceni, da so pomembne za njegovo delo. zorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od prejema pre- dloga poročila o nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni odbor mora o 45. člen ugovoru odločiti v petnajstih dneh od prejema ugovora. (1) Nadzorni odbor lahko opravlja posredni in neposredni (2) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po nadzor. odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe sprejme nadzorni od- bor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občin- (2) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporab- skemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču nikov proračunskih sredstev na podlagi preverjanj poslovnih in pristojnemu ministrstvu. poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pri- 50. člen dobljene dokumentacije. (1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine (3) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru v skladu z zakonom. župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna. (2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno 46. člen dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi. (1) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nad- (3) Z ocenami nadzorni odbor presodi kateri predpisi zora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v (2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega od- nadzoru. stavka če: (4) V mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane 1. je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali po- osebe pravilno in/ali smotrno. oblaščenec nadzorovane osebe s članom, nadzornega odbora (5) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in dru- četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski gimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, poslovanju. 2. je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, po- (6) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučin- svojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, kovito in /ali neuspešno. prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, (7) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi 3. če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših v postopku, ki je predmet nadzora. stroških. (3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi (8) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stro- nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo ških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke. za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je (9) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za poslovanja nadzorovane osebe. izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh (10) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pra- članov. vilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S 47. člen priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje (1) Za posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: le poti za izboljšanje. nadzornik). (2) V postopku nadzora so odgovorne in nadzorovane 51. člen osebe dolžne članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, (1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v po- nadzora, odgovarjati na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nad- slovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih zornega odbor, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in podatke, ki so mu potrebni za izvedbo zaupane mu naloge. računsko sodišče. Stran 878 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja 56. člen utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na pod- posredovati pristojnemu organu pregona. lagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. 52. člen (1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, pri- 57. člen poročila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni plačila za opravljanje dela v skladu s Pravilnikom o plačah in obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi drugih prejemkih občinskih funkcionalnih članov delovnih teles pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega občinskega sveta ter članov drugih organov, komisij in delov- odbora. nih teles občine. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada (2) Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo pomembnimi zakoni in drugi predpisi ter akti občine, ki se nana- sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi šajo na javne finance in lokalno samoupravo (proračun občine, pravilnika o tarifi za sodne izvedence. odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, 58. člen katerih ustanoviteljica je občina in drugi) ter z za poslovanje Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovni- občine pomembnimi odločitvami. kom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov. (3) Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbo- ra na seje občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na 5. Občinska uprava pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno poslova- 59. člen nje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina. (1) Občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospe- 53. člen ševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu do javnih služb iz občinske pristojnosti. oddaje zaključnega računa predložiti pisno letno poročilo o delu (2) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem župana s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja notranjo organizacijo. svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. (3) Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo ob- činske uprave pa vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje 54. člen in razrešuje župan. Direktor občinske uprave je uradnik po (1) Delo nadzornega odbora je javno. zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev. S splošnimi akti (2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih čla- občine se lahko za položaj tajnika občine določi naziv direktor nov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo ali direktorica občinske uprave. razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki (4) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpi- župan. som ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zaseb- 60. člen no pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. (1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z (3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in uprava. posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo (2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se do- podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do loči z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je sprejmejo občinski sveti občin. mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. 61. člen (4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik iz 58. člena (1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih po- tega statuta. sameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v (5) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je upravnih zadevah v upravnem postopku. pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo (2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah on pooblasti. iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. (3) O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča 55. člen na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni (1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzorne- za posamezne primere z zakonom drugače določeno. Župan ga odbora zagotavljata župan in občinska uprava. lahko pooblasti za vodenje posameznih dejanj v postopku na (2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, drugi stopnji zaposlenega v občinski upravi. ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi (4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih zadeva spada, če zakon ne določa drugače. opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora. 62. člen (3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru (1) Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske upra- javni uslužbenci zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokov- ve izdaja direktor občinske uprave. njaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne stro- (2) Direktor občinske uprave lahko pooblasti drugo osebo, kovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, zaposleno pri istem organu, za odločanje v upravnih zadevah ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. iz določene vrste zadev. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na (3) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom ne pa ko se opira na poročilo notranje revizijske službe. drugače določeno. Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 879

63. člen (2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje (1) Za opravljanje posameznih upravnih nalog iz izvirne delo odgovorni županu. pristojnosti občine se lahko podeli javno pooblastilo javnemu podjetju, javnemu zavodu, javni agenciji, javnemu skladu, drugi pravni osebi ali posamezniku, če se s tem omogoči učinkovi- IV. OŽJI DELI OBČINE tejše in smotrnejše opravljanje nalog zlasti, če se v celoti ali pretežno financirajo s plačili uporabnikov. 71. člen (2) Če predpis iz prejšnjega odstavka dopušča, da za (1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb ob- pridobitev javnega pooblastila kandidira več pravnih oseb ali čanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli posameznikov, se izbira opravi po javnem natečaju. občine ustanovljene KS navedene v 4. členu tega statuta. (3) Pri izvajanju javnega pooblastila imajo njihovi nosilci (2) KS so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, orga- pravice in dolžnosti občinske uprave. nizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. (3) KS imajo lahko kot organizacijsko obliko delovanja 64. člen organizirane tudi vaške skupnosti. Vaške skupnosti nimajo Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za do- status pravnih oseb. Njihovo organizacijo in delovanje določijo sledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in odloki o KS. drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno (4) Pobudo za ustanovitev nove KS, njeno ukinitev ali poslovanje v skladu z veljavnimi predpisi. spremembo njenega območja lahko da zbor krajanov ožje- ga dela občine ali 15 odstotkov volivcev s tega območja po 65. člen postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko Upravni postopek lahko vodi in v njem odloča oseba, ki iz- iniciativo. polnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz uprav- (5) KS ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje ob- nega postopka, ki jih predpiše vlada v skladu z zakonom. činski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na 66. člen zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj (1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojno- bi se ustanovila skupnost. sti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. 72. člen (2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah KS sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, sicer: odloča državni organ, določen z zakonom. 1. dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih pro- gramov občine na področju javne infrastrukture na svojem 67. člen območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in in- (1) O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali vesticij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, pri nadzoru nad opravljenimi deli, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi 2. sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij la- stvareh. stnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb, (2) O izločitvi direktorja občinske uprave občine ali župana 3. dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunal- odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. nih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, (3) O izločitvi uradnih oseb nosilca javnega pooblastila 4. dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocve- odloči župan. tličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, 6. Občinsko pravobranilstvo 5. dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (pro- metna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje 68. člen hitrosti ipd.), (1) Občina lahko ima občinsko pravobranilstvo, ki pred 6. predlagajo programe javnih del, sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske 7. sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah pro- organe in ožje dele občine. storskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje (2) Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa njihove skupnosti, tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine. 8. oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih (3) Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma občine, pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporablja- 9. dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kme- jo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. tijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih (4) Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami usta- proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kme- novi skupni organ občinskega pravobranilstva. tijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, 7. Drugi organi občine 10. seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potre- bami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in 69. člen varstva okolja, Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki 11. sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo prireditev, naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi 12. spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja, 13. dajejo mnenja k odločitvam o razpolaganju in upravlja- 70. člen nju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo (1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki za opravljanje njihovih nalog, izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil 14. daje mnenje o predlogih sklepov o ukinitvi javnega za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. dobra na območju njihove KS. Stran 880 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

73. člen (4) Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. (1) KS opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pre- Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja na- težno nanašajo na prebivalce skupnosti. KS občine praviloma loge, ki mu jih določi predsednik. samostojno: 1. skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogreb- 78. člen no službo na krajevno običajni način, če z odlokom občine ni (1) Svet KS dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na ka- drugače določeno, teri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov 2. skrbijo za pluženje in odvoz snega na javnih poteh, (2) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta KS in 3. skrbijo za vzdrževanje javnih poti na cestah, ki so v razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. skladu z odlokom določene kot krajevne ceste (v nadaljevanju: (3) Predsednik sveta skliče svet KS najmanj štirikrat na krajevne ceste), leto oziroma večkrat v primeru, če je to potrebno. Predsednik 4. skrbijo za vaške vodovode razen, če ni z veljavnimi mora sklicati svet KS, če to zahteva župan ali najmanj polovica predpisi določeno drugače, članov sveta. 5. upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem (4) Za delovanje sveta KS se smiselno uporablja poslov- občine, ki jim je dano v uporabo, nik občinskega sveta. 6. pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega 79. člen razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju, (1) Svet KS izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom 7. pospešujejo kulturne, športne in druge društvene de- naloge KS. Svet tudi: javnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne 1. obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se na- in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, našajo na območje KS in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja kadar je organizator občina, stališča in mnenja, ki jih je občinski svet dolžan obravnavati 8. opravljajo tudi druge naloge z namenom izboljšanja pred sprejetjem odločitve, ki se nanaša na KS, kvalitete življenja na območju KS. 2. daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih (2) Podrobneje se naloge KS opredelijo z odlokom. splošnih aktov občine ter daje pripombe nanje ob sprejemanju 74. člen le-teh, (1) KS je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki 3. sprejema odločitve o uporabi lastnih sredstev skupnosti jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Za opravljanje in sredstev s katerimi lahko KS v skladu z odlokom o proračunu del v KS se uporablja veljavna zakonodaja. prosto razpolaga. (2) Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem (2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta KS niso po- prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih goj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski sklene KS, so veljavni le ob predhodnem soglasju župana svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če razen, če je z veljavnim odlokom o proračunu za posamezne ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno. posle drugače določeno. (3) Svet KS lahko za obravnavo posameznih vprašanj (3) KS odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim pre- sklicuje zbore krajanov KS. Za sklic in izvedbo zbora krajanov moženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je za obveznosti KS subsidiarno. urejen zbor občanov. 75. člen 80. člen (1) Organ KS je svet (v nadaljevanju svet KS), ki ga izvo- Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter lijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju KS. za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan obliku- Način izvolitve članov sveta KS določa zakon. je svet predsednikov svetov KS kot svoj posvetovalni organ. (2) Svet KS šteje od sedem do 11 članov. Število članov posamezne KS določi občinski svet z odlokom. 81. člen (3) Član sveta ožjega dela občine ne more biti župan, (1) Za delovanje in opravljanje nalog, ki jih KS določi obči- podžupan, javni uslužbenec v občinski upravi in javni usluž- na se skupnosti zagotovijo sredstva v proračunu občine. benec v KS. (2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov (4) Volitve v svet KS razpiše župan. prebivalcev KS lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih (5) Mandat članov sveta KS se začne in konča istočasno prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih kot mandat članov občinskega sveta. organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je (6) Funkcija člana sveta je častna. občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njiho- vim namenom. 76. člen (3) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil (1) Prvo sejo novoizvoljenega sveta KS skliče dotedanji za potrebe KS in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava. predsednik sveta KS najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta KS. V primeru, da svet ni sklican v tem roku, skliče prvo 82. člen sejo sveta župan občine. (1) KS imajo lahko lastno premoženje, ki ga sestavljajo (2) Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot po- nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. lovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje (2) KS mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smi- občinskega sveta. selno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta. 77. člen (3) Če KS preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjek- (1) Svet KS ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo tiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino. člani sveta. (2) Če svet KS predsednika ne izvoli ali ga izvoli v naspro- 83. člen tju z določbami tega statuta ali poslovnika, župan skliče izredno (1) Delovanje KS se financira iz občinskega proračuna, sejo sveta, na kateri se izvoli predsednik in podpredsednik s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za sveta KS. storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega (3) Predsednik sveta KS predstavlja skupnost, sklicuje dela občine. in vodi seje sveta ter predstavlja svet KS in je odgovoren za (2) Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja KS zakonitost poslovanja in delovanja KS. iz proračuna občine se določijo z odlokom. Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 881

(3) KS se ne smejo zadolževati. zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog (4) Prihodki in odhodki KS morajo biti zajeti v finančnih upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primer- ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, nem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. sprejme na predlog župana občinski svet. (5) Občina ne prevzema finančnih obveznosti KS, ki niso 87. člen zajeti v proračunu občine. (1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali (6) Za izvrševanje finančnega načrta zakonitost poslova- več KS, za posamezno naselje ali zaselek. nja in delovanja KS je odgovoren predsednik sveta. (2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na (7) KS imajo lahko svoje žiro račune. Sklep o posebnem pobudo občinskega sveta ali sveta KS. žiro računu skupnosti izda župan. (3) Zaradi razpravljanja in odločanja o zadevah, ki se (8) Za izvrševanje finančnih načrtov KS se uporabljajo do- nanašajo na posamezno KS, lahko skliče zbor občanov pred- ločbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe sednik sveta KS, in sicer za celotno KS ali za njene posamezne odloka o proračunu občine. dele, na način in po postopku, določenim s tem statutom. (9) Nadzor nad finančnim poslovanjem KS opravlja nad- (4) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zah- zorni odbor občine. tevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v KS pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti. 84. člen (5) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebo- (1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega vati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. odbora občine, četrtine članov sveta KS ali zbora občanov KS Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. razpusti svet KS in razpiše predčasne volitve: Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in 1. če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko 2. če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobu- in splošnimi akti občine, dniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. 3. če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sred- Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po stvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz prejemu pravilno vložene zahteve. občinskega proračuna uporabljajo nenamensko. (2) Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine KS, 88. člen če ugotovi, da svet KS ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov (1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za ka- za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo terega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter interesa za opravljanje nalog KS v skladu s tem statutom. predlog dnevnega reda. (2) Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno obi- čajen način. V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI 89. člen (1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščena 85. člen oseba. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje pred- Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju sedstva zbora, ki naj zbor vodi. v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. (2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje 1. Zbor občanov najmanj pet odstotkov volivcev z območja, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje 86. člen najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. (1) Občani na zboru občanov: (3) Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direk- 1. obravnavajo pobude in predloge za spremembo obmo- tor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko čja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o s tem in oblikujejo mnenja, odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občin- 2. obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in ske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne običajen način objavi. skupnosti, 3. obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali 2. Referendum o splošnem aktu občine ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, 90. člen 4. predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spre- (1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki membah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, 5. opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zako- razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih nom, aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski 6. dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo davki in druge dajatve. programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter va- (2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega rovanja življenjskega okolja, odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana 7. oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot občinskega sveta. so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov (3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zah- in nevarnih stvari, teva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa 8. obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo zakon ali statut občine. o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem sta- tutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene 91. člen občinski svet ali župan. (1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali (2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po spreje- občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna mu splošnega akta občine. Stran 882 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

(2) Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma (3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo zahteve za razpis referenduma v petnajstih dneh po sprejemu oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo splošnega akta. Če je vložen predlog za razpis referenduma referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis refe- referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, renduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o dan razpisa in dan glasovanja. predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. (4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. 92. člen (5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska (1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. 96. člen (2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne do- (1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki ločbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z imajo pravico voliti člane občinskega sveta. objavo izida referenduma. (2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje (3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- večina volivcev, ki so glasovali. be zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. 97. člen (4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil (1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove po- vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu samezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega (2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih mandata. izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referen- dum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem 93. člen statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno (1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis re- vprašanje drugače urejeno. ferenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih (3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis re- občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na ferenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. občine. (2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- duma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet 3. Svetovalni referendum ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na 98. člen seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, (1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih datum rojstva, naslov stalnega prebivališča, podpis volivca. vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. (3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za (2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo za njen del. predloži županu. (3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami (4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z (4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po preje- zavezuje občinskih organov. mu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, 4. Drugi referendumi se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. 99. člen (5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz (1) Občani lahko odločajo na referendumu o samopri- predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi spevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. upravno sodišče. (2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skla- du z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja 94. člen referendum, ni drugače določeno. (1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem. 5. Ljudska iniciativa (2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpiso- vanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referen- 100. člen duma, in rok za zbiranje podpisov. (1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva (3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim orga- izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pri- nom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. stojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. (4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vlo- (2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prej- žena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom šnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo zadostno število volivcev. določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu 95. člen občine. (1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po (3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej zahteve volivcev, za razpis referenduma v skladu s četrtim pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteve. zahteva ustavno sodno presojo take zahteve. (4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih (2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje pet- organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od inštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. dne pravilno vložene zahteve. Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 883

101. člen 108. člen Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odlo- Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zago- čanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo tavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE 109. člen 102. člen (1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih prav- (1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama nih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo sku- (2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: pni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. 1. neposredno v okviru občinske uprave, (2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo nje- 2. z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, gove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, 3. z dajanjem koncesij. način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

103. člen 110. člen Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: po zakonu obvezne. 1. predšolska vzgoja, 2. izobraževanje, 3. socialno varstvo, VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE 4. zdravstvena dejavnost, 5. lekarniška dejavnost, 111. člen 6. kultura, (1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premič- 7. šport, ne stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. 8. delo z mladimi. (2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. 104. člen (3) Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospo- je pristojen občinski svet, v skladu z zakonom. darnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi (4) Občinski svet na predlog župana sprejme letni pro- skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe. gram prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni program pro- 105. člen daje izvršuje župan. (1) Občina posamezne vrste gospodarskih javnih služb (5) Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v zagotavlja v naslednjih oblikah: lasti občine se izvede v po postopku in na način, ki ga določa 1. v javnem podjetju: zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo držav- – odlaganje ostankov predelave in odstranjevanja komu- nega premoženja. nalnih odpadkov; (6) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba pred- 2. s podelitvijo koncesije: hodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premo- – oskrba s pitno vodo, ženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s – odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpa- pogoji, ki pomenijo obveznost občine. dne vode, – zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, 112. člen – vzdrževanje občinskih cest, (1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, – urejanje in čiščenje javnih površin, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. – vzdrževanje javne razsvetljave, (2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom upraviče- – pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje poko- na do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinan- pališč, ciranja iz državnega proračuna. – dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, 113. člen – urejanje in čiščenje javnih tržnic. (1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki (2) Oskrbo s pitno vodo, pokopališko in pogrebno dejavnost občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet ter urejanje pokopališč in vzdrževanje javnih površin lahko zago- po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta. tovijo na svojem območju KS, kar občina posebej uredi v odloku (2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki o načinu opravljanja posamezne gospodarske javne službe. omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega (3) V odloku o načinu izvajanja posamezne gospodarske se sprejema. javne službe se za posamezno območju občine lahko določi (3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinske- tudi druga oblika izvajanja posamezne gospodarske javne služ- mu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. be skladno z zakonom. (4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vse- bovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanj- 106. člen šanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje go- spodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. 114. člen (1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in 107. člen načrt razvojnih programov. Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne (2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca pri- službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev hodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter določenih z zakonom. račun financiranja. Stran 884 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti ne- 121. člen posrednih uporabnikov proračuna občine. Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprej- (4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti ra- me občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. zvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja. 122. člen (1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica 115. člen je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če (1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski (2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblasti- svet. Soglasje izda župan. la, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zako- (2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij na, odlokom o proračunu občine ali drugimi splošnim aktom in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na občine. predlog župana občinski svet. (3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega fi- nančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, 123. člen pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona. Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba (4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za iz- občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih vrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri spe- in posamezne javne uslužbence občinske uprave. cializirani organizaciji. (5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju pro- računa v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in 124. člen informacije, določene z zakonom. (1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave. 116. člen (2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali no- (1) Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu tranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, občine, rebalans proračuna pa z odlokom o spremembi pro- ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z računa. zakonom in podzakonskimi predpisi. (2) Odlok o proračunu občine določa tudi ukrepe za za- gotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, 125. člen začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagota- Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del vljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naro- pooblastila za izvrševanje proračuna. čanje. (3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE (4) Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izva- janjem ne more uravnovesiti proračuna občine. 1. Splošni akti občine

117. člen 126. člen (1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na (1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje sveta, odloki in pravilniki. na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot (2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi pro- v preteklem letu. storske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in (2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skla- zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. du z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na (3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. tri mesece. (4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. 118. člen Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so 127. člen izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom, določeni pogoji, le (1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme za namene in v višini, določeni s proračunom. občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občin- skega sveta. 119. člen (2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpi- (1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, ra- san za sprejem odloka. zen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. 128. člen (2) Če se med letom spremeni delovno področje prora- S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko čunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, članov občinskega sveta. na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo. 129. člen (3) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati (1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz občinskemu svetu najmanj enkrat letno. svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. 120. člen (2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene (1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. 130. člen (2) O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti žu- S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali pan ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu. odloka v procesu njihovega izvrševanja. Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 885

131. člen pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci (1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti ob- občinske uprave. javljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati (2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad za- petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. konitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, (2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za ka- medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. tere tako določi občinski svet. (3) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primerno- 2. Posamični akti občine stjo in strokovnostjo njihovega dela. (4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko 132. člen pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje (1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na (2) S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene nalog iz državne pristojnosti. državne pristojnosti. 133. člen XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE (1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi sto- 140. člen pnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače Do sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo določeno. predpisi, ki so jih sprejeli organi občine, če niso v nasprotju z (2) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zakonom in s tem statutom. zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča državni or- gan, ki ga določi zakon. 141. člen (3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih Določbe 28. in drugega odstavka 75. člena tega statuta organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. se začne uporabljati po prvih volitvah članov v Občinski svet Občine Brežice. IX. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV 142. člen IN ORGANIZACIJ Zaposlene v KS se v roku enega leta od uveljavitve tega statuta prevzame na delovna mesta v občinsko upravo. 134. člen Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo 143. člen ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se pose- Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati: statut ga v ustavni položaj in v pravice občine. občine (Uradni list RS, št. 49/99, 86/99 in 79/02). 144. člen 135. člen Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim listu Republike Slovenije. sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojno- Št. 007-5/08 sti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina Brežice, dne 26. januarja 2009 posega v njeno pristojnost.

136. člen Župan (1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija Občine Brežice konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi Ivan Molan l.r. izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. (2) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, JESENICE da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v kate- rem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. 324. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni postopka v osmih dneh. list RS, št. 110/02 in spremembe) ter na podlagi 13. in 121. čle- 137. člen na Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 1/06, 102/07) Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stran- je Občinski svet Občine Jesenice na 24. redni seji dne 29. 1. ka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih 2009 sprejel oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. S K L E P 138. člen o ukinitvi statusa javnega dobra Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se ti- 1. člen čejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje Nepremičnini s parc. št. 594/4 k.o. Planina, pot v izmeri mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. 60 m2, ki je nastala iz parc. št. 594/1 k.o. Planina vpisane v seznam I. javnega dobra, se ukine status javnega dobra.

X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA 2. člen Nepremičnina s parc. št. 594/4 k.o. Planina se po prav- 139. člen nomočnosti upravne odločbe o ukinitvi statusa javnega dobra (1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje za- vpiše v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča na Jesenicah z konitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne vknjižbo lastninske pravice v korist Občine Jesenice. Stran 886 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

3. člen P R A V I L N I K Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem o spremembi Pravilnika o vrednotenju listu Republike Slovenije. programov športa v Občini Loški Potok, Št. 478-82/2007 ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Jesenice, dne 30. januarja 2009 1. člen Spremeni se 2. člen Pravilnika o vrednotenju programov Župan športa v Občini Loški Potok (Uradni list RS, št. 101/05), ki se Občine Jesenice sofinancirajo iz proračunskih sredstev, ki določa pravico do Tomaž Tom Mencinger l.r. sofinanciranja športnih programov.

2. člen V 2. členu Pravilnika se doda nova – tretja alineja, ki dolo- LJUTOMER ča pogoj za pravico do sofinanciranja športnih programov: »– da športna društva in klubi, ki se ukvarjajo s kako- 325. Sklep o ukinitvi javnega dobra vostnim tekmovalnim športom in nimajo sedeža na območju Občine Loški Potok, vključujejo najmanj 10 registriranih in Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi – kategoriziranih tekmovalcev, ki imajo stalno prebivališče na UPB2 (Uradni list RS, št. 94/07 in 76/08) in 7., 14. in 86. člena območju Občine Loški Potok.« Statuta Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 62/99, 20/01; Ura- Dosedanja tretja alinea postane četrta. dno glasilo Občine Ljutomer, št. 1/03) je Občinski svet Občine Ljutomer na 18. redni seji 2. 2. 2009 sprejel 3. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- S K L E P št. 346 dnem listu Republike Slovenije. o ukinitvi javnega dobra Št. 65-001/2005 Loški Potok, dne 3. februarja 2009 1. člen S tem sklepom se ukine status zemljišč v javnem dobru, Župan ki so označena s: Občine Loški Potok 2 – parc. št. 1849/9, dvorišče v izmeri 19 m , vlož. št. 2281, Janez Novak l.r. k.o. Ljutomer, – parc. št. 1340/2, pot v izmeri 15 m2, vlož. št. 2119, k.o. Ljutomer, – parc. št. 2751/1, pašnik v izmeri 1361 m2, vlož. št. 2119, k.o. Ljutomer, NOVA GORICA – parc. št. 2851/3, cesta v izmeri 3260 m2, vlož. št. 2119, 327. Odlok o sofinanciranju programov in projektov k.o. Ljutomer. s področja socialne dejavnosti v Mestni občini 2. člen Nova Gorica Nepremičnine iz prejšnjega člena tega sklepa prenehajo Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni imeti status dobrine v javnem dobru in postanejo last Občine list RS, št. 94/07 – UPB2 in 76/08) in 19. člena Statuta Mestne Ljutomer ter se vknjižijo pri vlož. št. __ k.o. Ljutomer. občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 6/02, 25/02 in Uradni list RS, št. 38/05, 24/06) je Mestni svet Mestne občine Nova 3. člen Gorica na seji dne 29. januarja 2009 sprejel Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. O D L O K Št. 478-10/2009-219 o sofinanciranju programov in projektov Ljutomer, dne 2. februarja 2009 s področja socialne dejavnosti v Mestni občini Nova Gorica Župan Občine Ljutomer Franc Jurša l.r. I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen Ta odlok določa upravičence, pogoje in postopke za so- LOŠKI POTOK financiranje programov in projektov s področja socialne de- javnosti v interesu Mestne občine Nova Gorica (v nadaljnjem 326. Pravilnik o spremembi Pravilnika o besedilu: mestna občina) iz sredstev proračuna, spremljanje vrednotenju programov športa v Občini Loški izvajanja in nadzor nad porabo sredstev. Potok, ki se sofinancirajo iz proračunskih Letni obseg razpoložljivih sredstev določa vsakoletni pro- sredstev račun mestne občine. Višina sredstev predvidenih za programe in projekte se določa na podlagi ocene prijavljenih programov Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ura- in projektov v preteklem letu. dni list RS, št. 72/05, 100/05, 60/07, 94/07 in 76/08), 9. člena Projekt je nabor aktivnosti, ki predstavlja vsebinsko zaklju- Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98 in 15/03), določil čeno enoto, z opredeljeno vsebino, cilji, časovnim zaporedjem Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji (Uradni list in trajanjem izvedbe. RS, št. 24/00 in 31/00) in 7. in 15. člena Statuta Občine Loški Program predstavlja dejavnost izvajalca, ki se izvaja kon- Potok (Uradni list RS, št. 86/06) je Občinski svet Občine Loški tinuirano, tekom celega leta in ima opredeljeno vsebino, cilje in Potok na 7. korespondenčni seji dne 3. 2. 2009 sprejel časovno zaporedje aktivnosti. Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 887

2. člen 6. člen Skladno z določbami tega odloka se sofinancira naslednje Prijavitelji iz prejšnjega člena morajo izpolnjevati nasle- programe in projekte: dnje pogoje: – programi in projekti, ki ljudem z različnimi oblikami – imajo sedež v Mestni občini Nova Gorica oziroma izpo- invalidnosti omogočajo, da se vključujejo v okolje in jim nudijo stavo ali enoto, podporo pri povečanju neodvisnega življenja, – so registrirani za izvajanje programov ali projektov na – programi in projekti svetovanja, pomoči in rehabilitacije, področju socialne dejavnosti in delujejo najmanj eno leto, namenjeni različnim kroničnim bolnikom in uporabnikom posa- – imajo urejeno dokumentacijo v skladu z zakonom in meznih zdravstvenih storitev, drugimi predpisi, ki urejajo njihovo delovanje, – programi in projekti, ki blažijo posledice revščine in – imajo zagotovljene pravne, materialne, prostorske, ka- odpravljajo socialne in druge stiske posameznikov, drovske in organizacijske pogoje za izvedbo programa oziroma – programi in projekti, ki osebam z dolgotrajnimi težavami projekta, v duševnem zdravju omogočajo vključevanje v okolje ter drugi – imajo zagotovljena lastna sredstva in/ali soudeležbo programi in projekti s področja varovanja duševnega zdravja, drugih financerjev najmanj v višini 50% vrednosti prijavljene- – programi medgeneracijskih in drugih skupin za sa- ga programa ali projekta (med lastna sredstva se šteje tudi mopomoč ter drugi programi, ki v bivalnem okolju skrbijo za prostovoljno delo; vrednost prostovoljnega dela se definira ob zmanjšanje socialne izključenosti starostnikov, vsakoletnem razpisu), – drugi programi in projekti s področja socialne dejavnosti, – program ali projekt se izvaja na območju in v interesu ki dokazujejo vsebinsko učinkovitost. mestne občine, – program ali projekt je neprofitne oziroma nekomercialne 3. člen narave, Skladno z določbami tega odloka se ne sofinancira: – vsebina programa ali projekta mora ustrezati predmetu – formalnega izobraževanja (redno in izredno) na vseh javnega razpisa, stopnjah, – so v celoti in pravočasno izpolnili pogodbene obveznosti – vlaganja v nakup oziroma vzdrževanje nepremičnin ali do mestne občine na podlagi razpisa predhodnega leta, če so opreme, na njem sodelovali, – odhodkov za plače izvajalcev programov ali projektov, – v primeru, da ima prijavitelj sedež izven mestne občine – turističnih potovanj, turističnih izletov in turističnih le- vendar na območju statistične regije Goriška, mora imeti v član- tovanj, stvu najmanj 50% občanov mestne občine in izvajati program – programov s področja zasvojenosti. na območju mestne občine. Na javnem razpisu ne morejo kandidirati izvajalci, ki iste programe ali projekte prijavljajo na druge javne razpise mestne Vsebina javnega razpisa občine. 7. člen Javni razpis mora vsebovati najmanj: II. JAVNI RAZPIS – navedbo naročnika, 4. člen – pogoje, ki jih morajo za prijavo na razpis izpolnjevati prijavitelji, Sofinanciranje se izvede na podlagi javnega razpisa, ki se – programe ali projekte, ki so predmet razpisa, objavi tudi na spletni strani mestne občine. – višino razpoložljivih sredstev, Postopek javnega razpisa vodi Oddelek za družbene – rok za prijavo na razpis, dejavnosti Mestne občine Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: – naslovnika in način vložitve prijave na razpis, pristojni oddelek). – navedbo pogojev za porabo sredstev, 5. člen – kraj in čas ter osebo, pri kateri lahko prijavitelji dvignejo razpisno dokumentacijo in dobijo dodatne informacije v zvezi Na razpis za sofinanciranje programov in projektov s z razpisom. področja socialne dejavnosti se lahko prijavijo izvajalci, katerih Stroški, ki jih mestna občina šteje za upravičene, se na- delovanje ni financirano iz proračuna mestne občine v okviru tančno opredelijo v razpisni dokumentaciji. posebnih oziroma drugih proračunskih postavk: – društva in zveze društev, – druge pravne osebe in izvajalci, ki izvajajo programe Prijava na razpis in projekte s področja socialne dejavnosti, katerih socialno delovanje je izkazano kot osnovna dejavnost (v nadaljnjem 8. člen besedilu: prijavitelji). Prijava na razpis mora biti izpolnjena izključno na obraz- Za prijavitelje se po tem odloku štejejo: cih iz razpisne dokumentacije in mora vsebovati vse zahtevane – humanitarna in invalidska društva ter organizacije s podatke in priloge. področja socialne dejavnosti, ki so v skladu z zakonom usta- Prijavitelji lahko na razpis prijavijo en program ali največ novljeni kot prostovoljne neprofitne organizacije, z namenom tri projekte. V primeru, ko prijavitelj prijavi več programov ali izvajanja posebnih socialnih programov in storitev, utemeljenih več projektov, se v nadaljnjo obravnavo sprejmejo program ali na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcijskih okvarah, projekti po vrstnem redu v vlogi. ki ogrožajo socialni položaj invalidov, Če isti prijavitelj prijavi več projektov, mora v skupni – dobrodelne organizacije, ki so ustanovljene v skladu z ­vlogi: zakonom kot prostovoljne in neprofitne organizacije, z name- – prijaviti vsak projekt na svojih obrazcih, nom reševanja socialnih stisk občanov mestne občine, – dokazila o izpolnjevanju pogojev vložiti v enem izvodu – organizacije za samopomoč, ki so v skladu z zakonom za vse prijavljene projekte. ustanovljene kot prostovoljne in neprofitne organizacije, z na- menom reševanja socialnih problemov svojih članov, 9. člen – druga društva, ki izvajajo programe in projekte na področju Rok za prijavo na razpis ne sme biti krajši od 30 dni. Pri- socialne dejavnosti za uporabnike z območja mestne občine. javitelj lahko dopolnjuje svojo vlogo do izteka roka za prijavo. Za prijavitelje se po tem odloku ne štejejo: Vse vloge, prispele po roku za prijavo in nepopolne vloge, bodo – subjekti po Zakonu o gospodarskih družbah. zavržene. Stran 888 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

Prijavo na javni razpis in morebitne dopolnitve iz prejšnje- V postopek dodelitve sredstev se uvrstijo prijavitelji, ki ga odstavka, mora prijavitelj vložiti v zaprti kuverti, na kateri je dosežejo najmanj 26 točk od možnih 100 točk. Posameznemu navedeno: programu ali projektom se dodeli višina sredstev glede na: – javni razpis, na katerega se prijava nanaša, – višino razpisanih sredstev (sredstva, ki jih naročnik raz- – naslov prijavitelja, piše vsakoletno na podlagi sprejetega proračuna), – opozorilo »Javni razpis – Ne odpiraj«. – vsoto zaprošenih odobrenih programov ali projektov (vsota vrednosti za sofinanciranje vseh tistih programov ali projektov, ki so dosegli najmanj 26 točk), III. MERILA IN KRITERIJI ZA IZBOR PROGRAMOV – doseženo število točk posameznega programa ali pro- IN PROJEKTOV jekta (vsota doseženih točk posameznega programa ali pro- jekta iz posameznih delov meril – vsebinski del, finančni del, 10. člen reference), Merila in kriteriji za izbor programov in projektov s podro- – višino zaprošenih sredstev posameznega programa čja socialne dejavnosti v Mestni občini Nova Gorica (v nadalj- ali projektov (sredstva, ki jih je prijavitelj v prijavi zaprosil za njem besedilu: merila in kriteriji) se nanašajo na: posamezni program ali projekt). – vsebinski del, Pristojni oddelek poskrbi, da se na posameznem razpisu – finančni del in razdelijo vsa razpoložljiva sredstva. – reference prijavitelja. Kolikor so razpoložljiva sredstva višja od vsote zapro- Strokovna komisija v vsebinskem delu ocenjuje: šenih in odobrenih sredstev, lahko dobi posamezni prijavitelj – vsebino (opis) programa ali projektov, sredstva največ v višini zaprošenih sredstev glede na število – jasnost zastavljenih ciljev programa ali projektov ter doseženih točk. njihova realnost in izvedljivost, – metode dela (način doseganja zastavljenih ciljev), 11. člen – aktualnost in inovativnost programa ali projektov. Župan imenuje 5-člansko komisijo sestavljeno treh stro- Vsebinska merila in kriteriji prinašajo do 50 točk od ma- kovnjakov in dveh članov odbora – enega iz vrst svetniške ksimalno možnih 100 točk. Strokovna komisija na predpisanem večine in enega iz vrst svetniške manjšine. obrazcu ocenjuje na razpis prispele programe in projekte. Vsak Strokovno komisijo sestavljajo strokovnjaki s področja član komisije poda za vsak program ali projekt pisno oceno socialne, zdravstvene, humanitarne ali invalidske dejavnosti. vsebinskega dela z obrazložitvijo. Pisna ocena je od 1 (ena) do Predsedniki ali poslovodni organi prijaviteljev, ki kandi- 5 (pet). Končna ocena je povprečna ocena vseh članov komisi- dirajo za sredstva na razpisu, ne morejo biti člani strokovne je pomnožena s faktorjem 10. Za program ali projekt se šteje, komisije. da je ocenjen, ko je pridobil najmanj 3 (tri) pisne ocene. Mandat strokovne komisije je vezan na mandat župana. Finančni del meril prinaša največ 30 točk od možnih 100 Župan lahko člana strokovne komisije razreši zaradi neudele- točk in ga vrednoti področni svetovalec na podlagi naslednje ževanja sej strokovne komisije pred iztekom mandata in ime- tabele: nuje novega člana. Člani strokovne komisije med seboj izvolijo Višina lastnih sredstev prijavitelja Točke predsednika, ki sklicuje in vodi seje strokovne komisije. Administrativno tehnično pomoč pri delu strokovne komi- 50% 6 sije nudi pristojni oddelek.

60% 12 12. člen 70% 18 Odpiranje prijav vodi strokovna komisija, ki se sestane še isti dan po izteku javnega razpisa. O odpiranju se sestavi 80% 24 zapisnik, ki vsebuje navedbe: – kdo je vložil prijavo, 90% in več 30 – ali je prijava pravočasna, – ali je prijava popolna. Vmesne vrednosti se izračuna. Reference prijavitelja prinašajo največ 20 točk od možnih 13. člen 100 točk in jih vrednoti področni svetovalec na podlagi nasle- V roku 3 dni po odpiranju prijav področni svetovalec pošlje dnje tabele: članom strokovne komisije vsebinski del prijavljenih programov Število uspešno izvedenih projektov prijavitelja ali projektov v oceno. Strokovna komisija ima za ocenjevanje Točke v zadnjih treh letih vsebinskega dela čas 10 dni. V roku 14 dni po zaključku javnega razpisa se na seji 6 2 sestane strokovna komisija s področnim svetovalcem, na ka- teri se ugotovi končno število točk prijavljenega programa ali 7 4 projekta in se o tem sestavi zapisnik. 8 6 14. člen 9 8 Pristojni oddelek na podlagi določil tega odloka izda ustre- zni upravni akt. 10 10 Postopek dodelitve sredstev na javnem razpisu se izvaja v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. 11 12

12 14 15. člen Pristojni oddelek, po pravnomočnosti odločb na oglasni 13 16 deski in spletni strani mestne občine objavi: – seznam prijavljenih na javni razpis, 14 18 – seznam izbranih programov ali projektov ter 15 ali več 20 – višino odobrenih sredstev za izbrane programe ali pro- jekte. Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 889

IV. POGODBA PTUJ 16. člen 328. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka Po pravnomočnosti odločbe mestna občina z izbranim o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski prijaviteljem (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) sklene pogodbo, muzej Ptuj - Ormož ki vsebuje najmanj: – podatke o izvajalcu, Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. – vsebino in obseg ter čas realizacije programa ali pro- 12/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odločba US, 8/96, 31/00, jekta, 36/00 in 127/06 ZJZP), prvega odstavka 26. člena in 135. člena – višino odobrenih sredstev, ki jih zagotavlja mestna ob- Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list čina in višino lastnih sredstev izvajalca, RS, št. 77/07 UPB1 in 56/08), 12. člena Statuta Mestne občine – upravičeni stroški iz naslova sofinanciranja, Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07), 16. člena – rok in način ter pogoje za nakazilo sredstev, Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 11/99, – navedbo skrbnika pogodbe za vsako pogodbeno stran- 7/01, 19/05 in 12/06), 15. člena Statuta Občine Središče ob ko, Dravi (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 8/07) in 23. člena – obveznost poročanja o izvedbi programa ali projekta in porabi sredstev, Statuta Občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož, št. – pogoje za nadzor nad izvedbo programa ali projekta in 7/07) so Mestni svet Mestne občine Ptuj na 24. seji dne 15. 12. porabo sredstev, 2008, Občinski svet Občine Ormož na 5. izredni seji dne 12. 1. – sankcije v primeru nenamenske porabe sredstev, 2009, Občinski svet Občine Središče ob Dravi na 19. seji dne – druge medsebojne pravice in obveznosti. 29. 12. 2008, Občinski svet Občine Sveti Tomaž na 19. seji dne 22. 12. 2008, sprejeli 17. člen Izvajalec mora vrniti podpisano pogodbo najkasneje v roku 8 dni od vročitve pisnega predloga pogodbe in poziva za O D L O K podpis pogodbe. o spremembah in dopolnitvah Če izvajalec ne podpiše in vrne pogodbe mestni občini v Odloka o ustanovitvi javnega zavoda roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je odstopil od podpisa Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož pogodbe in umaknil prijavo na razpis. 1. člen V. NADZOR NAD PORABO SREDSTEV Spremeni se 21. člen Odloka o ustanovitvi javnega zavo- da Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož (Uradni list RS, št. 89/08) 18. člen tako, da glasi: Izvajalci morajo vsako leto do izteka roka, določenega v (1) »Svet sestavlja osem članov, in sicer: pogodbi, mestni občini dostaviti letno poročilo o izvedbi progra- – trije predstavniki, ki jih imenujejo občine Ormož, Sredi- mov ali projektov ter dokazila o porabi sredstev. Poročilo mora šče ob Dravi in Sveti Tomaž, vsaka po enega, biti sestavljeno iz vsebinskega in finančnega dela, kateremu – štirje predstavniki, ki jih imenuje Mestna občina Ptuj morajo biti priložene fotokopije računov, iz katerih bo razvidno, ter da je bila finančna konstrukcija odobrenega programa ali pro- – en predstavnik zaposlenih. jekta realizirana s strani prijavitelja najmanj v višini lastnih sred- (2) Predstavnike soustanoviteljic v svet imenujejo sou- stev opredeljenih v prijavi na javni razpis in v višini odobrenih stanoviteljice izmed strokovnjakov s področja dela javnega sredstev na javnem razpisu. zavoda, financ in pravnih zadev, predstavnika zaposlenih pa Izvajalec mora vrniti prejeta sredstva v občinski proračun, izvolijo zaposleni v javnem zavodu na neposrednih in tajnih skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema volitvah.« nakazila, do dneva vračila, če je bila na podlagi nadzora ali oddanega poročila ugotovljena nenamenska poraba sredstev. 2. člen 19. člen Za 21. členom se vstavijo trije novi členi od 21.a člena, do 21.c člena, ki se glasijo: Nadzor nad izvajanjem programa in projektov in porabo proračunskih sredstev izvaja pristojni oddelek občinske uprave. Če izvajalec, ki je pridobil sredstva za sofinanciranje, ravna v »21. a člen nasprotju s pogodbo, mestna občina zadrži nakazilo še neiz- (1) Predstavnika delavcev izvolijo zaposleni v zavodu na plačanih sredstev. neposrednih in tajnih volitvah. Če izvajalec ni oddal poročila ali če je bila na podlagi (2) Pravico voliti in biti izvoljen imajo vsi zaposleni, ki nadzora ugotovljena nenamenska poraba sredstev, ne more delajo v zavodu nepretrgoma najmanj šest mesecev, razen pridobiti sredstev na podlagi tega odloka v naslednjem letu. direktorja in njegovih pomočnikov. Družinski člani vodilnega osebja nimajo pravice voliti predstavnikov v svet zavoda. (3) Svet s sklepom razpiše volitve največ devetdeset in VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE najmanj šestdeset dni pred potekom mandata sveta. S sklepom 20. člen o razpisu volitev se določita dan volitev in vsebina predlogov kandidatur ter imenuje volilna komisija. Sklep o razpisu se Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in javno objavi v zavodu. začne veljati naslednji dan po objavi. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju invalidskih in humanitarnih dejavnosti v Mestni 21. b člen občini Nova Gorica (Uradni list RS, št. 14/06). (1) Postopek volitev predstavnika zaposlenih v svet vodi volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednik ter dva člana. Št. 122-62/2008 Predsednik ter člani volilne komisije ne morejo biti kandidati Nova Gorica, dne 29. januarja 2009 za člana sveta. (2) Volilna komisija skrbi za zakonitost volitev, ugotavlja Podžupan popolnost predlogov kandidatov, določi seznam volivcev, ugo- Mestne občine Nova Gorica tavlja izide glasovanja in objavi, kateri kandidat je izvoljen v Vojko Fon l.r. svet ter vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami. Stran 890 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

(3) Pravico do vložitve predloga za kandidaturo imajo 7. člen vsi zaposleni v zavodu, ki pridobijo najmanj deset odstotno Ta odlok začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo podporo zaposlenih. Predlog mora biti predložen volilni komisiji Mestni svet Mestne občine Ptuj, Občinski svet Občine Ormož, v petnajstih dneh od objave sklepa o razpisu volitev. Predlog Občinski svet Občine Središče ob Dravi in Občinski svet Ob- mora vsebovati osebna imena in podpise predlagateljev ter čine Sveti Tomaž ter naslednji dan po objavi v Uradnem listu osebne podatke kandidata s priloženim soglasjem. Republike Slovenije.

21. c člen Št. 007-38/2008 (1) Voli se z glasovnicami. Vsak zaposleni ima en glas. Ptuj, dne 15. decembra 2008 Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu njihovih priimkov, z navedbo, da se voli en kandidat. Voli Župan se tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom kan- Mestne Občine Ptuj didata, za katerega se želi glasovati. Neizpolnjena glasovnica dr. Štefan Čelan l.r. in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti volje volivca, sta neveljavni. Neveljavna je tudi glasovnica, če je volivec izbral Št. 007-31/08 7 9 več kot enega kandidata. Ormož, dne 12. januarja 2009 (2) Za člana sveta je izbran tisti kandidat, ki je zbral naj- Župan večje število glasov. Če sta dva kandidata prejela isto število Občine Ormož glasov, se izbere tisti, ki ima daljšo delovno dobo v zavodu.«. Alojz Sok l.r. 3. člen Št. 03230-9/08-13 Spremeni se 2. odstavek 22. člena Odloka o ustanovitvi Središče ob Dravi, dne 29. decembra 2008 javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož tako, da se glasi: Župan »Svet zavoda sprejema odločitve z večino glasov vseh Občine Središče ob Dravi članov sveta. V primeru enakega števila glasov pri odločanju, Jurij Borko l.r. odloča glas predsednika.« Št. 007-24/08 4. člen Sveti Tomaž, dne 22. decembra 2008 Spremeni se 25. člen Odloka o ustanovitvi javnega zavo- Župan da Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož tako, da se glasi: Občine Sveti Tomaž »(1) Član sveta zavoda, ki ga imenujejo soustanoviteljice, Mirko Cvetko l.r. je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je bil imenovan, če: – sam zahteva razrešitev, – se ne udeležuje sej, – pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi, ROGAŠOVCI – ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja stro- kovno, 329. Odlok o proračunu Občine Rogašovci za leto 2009 – če s svojim ravnanjem škoduje delu in ugledu zavoda. (2) O predčasni razrešitvi člana sveta zavoda, imeno- Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni vanega s strani soustanoviteljic, odločajo, na predlog sveta list RS, št. 100/05 in 60/07), 29. člena Zakona o javnih financah zavoda ali direktorja, soustanoviteljice. (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, (3) V primeru predčasne razrešitve člana se, za čas do 127/06 – ZJZP,14/07 – ZSPDPO in 109/08) in 17. člena Statu- izteka mandata, imenuje nov član, po istem postopku, kot je bil ta Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 66/99, 76/02, 29/03, imenovan razrešeni član.«. 88/05 in 79/06) je Občinski svet Občine Rogašovci na 19. redni seji dne 23. 1. 2009 sprejel 5. člen Za 25. členom se vstavi nov, 25.a člen, ki se glasi: O D L O K »25.a člen o proračunu Občine Rogašovci za leto 2009 (1) Predstavniku zaposlenih v svetu predčasno preneha mandat s prenehanjem delovnega razmerja v zavodu ter z odpoklicem. 1. SPLOŠNA DOLOČBA (2) Postopek odpoklica predstavnika zaposlenih v svetu se začne na predlog najmanj desetih odstotkov zaposlenih v 1. člen zavodu. Zahteva mora vsebovati razloge za odpoklic in prilo- (vsebina odloka) žene podpise zaposlenih, ki predlagajo odpoklic. Predloži se volilni komisiji, ki je vodila postopek volitev. Volilna komisija S tem odlokom se za Občino Rogašovci za leto 2009 preveri formalno pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg za odpoklic. Če se zahteva ne zavrne, volilna komisija razpiše zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni glasovanje o odpoklicu predstavnika zaposlenih v svetu in do- občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). loči dan glasovanja. Predstavnik zaposlenih je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina zaposlenih v zavodu.«. 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 2. člen 6. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Svet zavoda do prenehanja mandata opravlja svoje nalo- V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdat- ge v dosedanji sestavi. ki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 891

Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov do- 410 SUBVENCIJE 30.000 loča v naslednjih zneskih: 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM v eurih IN GOSPODINJSTVOM 366.635 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV 412 TRANSFERI NEPROFITNIM Skupina/podskupina Proračun ORGANIZAC. IN USTANOVAM 88.442 leta 2009 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI I. SKUPAJ PRIHODKI TRANSFERI 518.148 (70+71+72+73+74) 3.073.869 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 1.427.573 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.124.979 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH 70 DAVČNI PRIHODKI SREDSTEV 1.427.573 (700+703+704+706) 1.974.706 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 680.757 700 DAVKI NA DOHODEK IN 430 INVESTICIJSKI TRANSFERI DOBIČEK 1.947.375 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 13.431 PRAVNIM 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO STORITVE 13.900 PRORAČUNSKI UPORABNIKI 116.100 706 DRUGI DAVKI 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI 71 NEDAVČNI PRIHODKI PRORAČUNSKIM (710+711+712+713+714) 150.273 UPORABNIKOM 564.657 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK DOHODKI OD PREMOŽENJA 33.556 (PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 2.000 (SKUPAJ PRIHODKI MINUS SKUPAJ ODHODKI) –796.510 712 DENARNE KAZNI 717 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 4.000 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 110.000 IN PRODAJA KAPITALSKIH 72 KAPITALSKI PRIHODKI DELEŽEV (750+751) 2.650 (720+721+722) 54.652 750 PREJETA VRAČILA DANIH 720 PRIHODKI OD PRODAJE POSOJIL OSNOVNIH SREDSTEV 36.800 751 PRODAJA KAPITALSKIH 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG DELEŽEV 722 PRIHODKI OD PRODAJE 752 KUPNINE IZ NASLOVA ZEMLJIŠČ PRIVATIZACIJE 2.650 IN NEMATERIALNEGA 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE PREMOŽENJA 17.852 KAPITALSKIH DELEŽEV 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 56.500 (440+441) 10.000 730 PREJETE DONACIJE IZ 440 DANA POSOJILA 10.000 DOMAČIH VIROV 56.500 441 POVEČANJE KAPITALSKIH 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE DELEŽEV 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 837.738 VI. PREJETA MINUS DANA 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ POSOJILA IN SPREMEMBE DRUGIH JAVNOFINANČNIH KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. – V.) –7.350 INSTITUCIJ 422.467 C. RAČUN FINANCIRANJA 741 PREJETA SREDSTVA IZ 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 415.271 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 11.220 783 PREJETA SREDSTVA 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 11.220 IZ PRORAČUNA EU ZA IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) KOHEZIJSKO POLITIKO SREDSTEV NA RAČUNIH II. SKUPAJ ODHODKI (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –815.080 (40+41+42+43) 3.870.379 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) –11.220 40 TEKOČI ODHODKI XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.- (400+401+402+403+409) 758.824 VIII.-IX.) 796.510 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI STANJE SREDSTEV NA ZAPOSLENIM 132.930 RAČUNIH DNE 31.12. 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV PRETEKLEGA LETA 815.080 ZA SOCIALNO VARNOST 21.379 9009 Splošni sklad za drugo 815.080 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 581.265 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti nepo- 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 2.250 srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje program- ske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in 409 SREDSTVA, IZLOČENA V podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov REZERVE 21.000 občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske 41 TEKOČI TRANSFERI postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s (410+411+412+413) 1.003.225 predpisanim kontnim načrtom. Stran 892 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – 8. člen kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku (spreminjanje načrta razvojnih programov) in se objavita na oglasni deski Občine Rogašovci. Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvoj- Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. nih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se 3. člen uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na (izvrševanje proračuna) podlagi odločitve občinskega sveta. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta. 9. člen 4. člen (proračunski skladi) (namenski prihodki in odhodki proračuna) Občina Rogašovci ima na osnovi določil Zakona o javnih financah oblikovan proračunski sklad: Proračunska rezerva. Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, do- Proračunska rezerva se v letu 2009 oblikuje v višini ločenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi 10.000,00 eurov. naslednji prihodki: Na predlog za finance pristojnega organa občinske upra- – požarna taksa, ve odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene – prejeta sredstva za sofinanciranje projektov, iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 10.000,00 eurov – okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odla- župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. ganja odpadkov, 5. člen 10. člen (prerazporejanje pravic porabe) (splošna proračunska rezervacija) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji spreje- Med odhodki proračuna se del predvidenih proračunskih ti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak se zadrži kot splošna O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu pro- proračunska rezervacija. računa med glavnimi programi v okviru področja proračunske Sredstva v višini 11.000,00 eurov se uporabljajo za ne- porabe odloča župan na predlog neposrednega uporabnika. predvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena Župan s poročilom o izvrševanju proračuna med letom in sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o niso zagotovljena v zadostnem obsegu. veljavnem proračunu za leto 2009 in njegovi realizaciji. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije od- loča župan in o tem pisno obvešča občinski svet. Dodeljena 6. člen sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v Župan odloča o vlogah za pokroviteljstva in sofinanciranje finančni načrt neposrednega uporabnika. različnih prireditev do višine 1.000,00 eurov po vlogi znotraj možnosti, ki mu jih dovoljuje proračunska postavka za ta na- men oziroma splošna proračunska rezervacija. 4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE 7. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme 11. člen proračunov prihodnjih let) O pridobitvi in odtujitvi posameznega nepremičnega pre- moženja do višine 2.500,00 eurov, ki ni planirana v proračunu, Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno odloča župan. naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na lahko župan v letu 2009 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. občine, in sicer največ do skupne višine 400,00 eurov. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo- rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investi- cijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega 5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE uporabnika, od tega: IN JAVNEGA SEKTORJA 1. v letu 2010 60% navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 10% navedenih pravic pora- 12. člen be. (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo- Občina Rogašovci se v letu 2009 ne bo dolgoročno za- rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in dolževala. storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic Občina za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, katerih porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporab- ustanoviteljica je, v letu 2009 ne bo izdajala poroštev. nika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne ve- 13. člen ljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma (obseg zadolževanja posrednih uporabnikov občinskega lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) neposrednih uporabnikov. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podje- Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega tja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporab- katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv nika in načrtu razvojnih programov. na upravljanje, se v letu 2009 ne smejo zadolžiti. Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 893

6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE – pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, – pravice in obveznosti uporabnikov, 14. člen – vire financiranja gospodarskih javnih služb in načinov (začasno financiranje v letu 2010) njihovega oblikovanja, V obdobju začasnega financiranja Občine Rogašovci v – vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje letu 2010, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja lokalne gospodarske javne službe, ki so v lasti občine ter del ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. javne lastnine, ki so javno dobro in varstvo, ki ga uživa, – druge elemente pomembne za opravljanje in razvoj 15. člen lokalne gospodarske javne službe. (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem III. LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE listu Republike Slovenije. 4. člen Št. 410-16/2008-11 (1) Lokalne gospodarske javne službe so obvezne in Rogašovci, dne 23. januarja 2009 izbirne. (2) Obvezne lokalne gospodarske javne službe so dolo- Župan čene z zakonom in s tem odlokom. Občine Rogašovci (3) Izbirne lokalne gospodarske javne službe so določene Edvard Mihalič l.r. s tem odlokom.

5. člen 330. Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah Na območju občine se kot obvezne lokalne gospodarske v Občini Rogašovci javne službe opravljajo naslednje dejavnosti: 1. oskrba s pitno vodo, Na podlagi 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupra- 2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpa- vi – uradno prečiščeno besedilo /ZLS-UPB1/ (Uradni list RS, dne vode, št. 100/05), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah 3. zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov, (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06) in 17. člena Statuta 4. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja ko- Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 66/99, 76/02, 29/03, munalnih odpadkov, 88/05, 79/06) je Občinski svet Občine Rogašovci na 19. redni 5. urejanje in čiščenje javnih površin, seji dne 23. 1. 2009 sprejel 6. vzdrževanje občinskih javnih cest, 7. pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v za- O D L O K vetišču. Kot obvezne lokalne javne gospodarske službe se opra- o lokalnih gospodarskih javnih službah vljajo tudi dejavnosti, ki niso določene v prejšnjem odstavku, v Občini Rogašovci če tako določa zakon. 6. člen I. SPLOŠNE DOLOČBE Na območju občine se kot izbirne lokalne gospodarske 1. člen javne službe opravljajo naslednje dejavnosti: 1. upravljanje s pokopališči, urejanje ter vzdrževanje po- Ta odlok ureja lokalne gospodarske javne službe v Občini kopališč in pogrebne storitve, Rogašovci (v nadaljevanju: občina), način njihovega izvajanja, 2. oskrba z energetskimi plini. strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, varstvo uporabnikov, financiranje javnih služb in druga vprašanja v 7. člen zvezi z izvajanjem lokalnih gospodarskih javnih služb v Občini Lokalne gospodarske javne službe iz 5. in 6. člena tega Rogašovci. odloka se opravljajo na celotnem območju občine, če s tem 2. člen odlokom ali odlokom iz 3. člena tega odloka za posamezno Kot lokalne gospodarske javne službe se opravljajo de- lokalno gospodarsko javno službo ni drugače določeno. javnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne lokalne go- spodarske javne službe in dejavnosti, ki so kot izbirne lokalne 8. člen gospodarske javne službe določene s tem odlokom. (1) Javne dobrine, ki se zagotavljajo z lokalnimi gospo- darskimi javnimi službami, so pod enakimi pogoji določenimi z zakonom ali odlokom občine dostopne vsakomur. II. NAČIN OPRAVLJANJA LOKALNIH GOSPODARSKIH (2) Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi JAVNIH SLUŽB lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, je za uporabnike 3. člen obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače. (1) Lokalne gospodarske javne službe se opravljajo na (3) Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z izbirnimi lo- podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnih, orga- kalnimi javnimi gospodarskimi javnimi službami, za uporabnike nizacijskih in drugih standardov in normativov, ki jih predpišejo ni obvezna, če zakon ali odlok občine za posamezne primere pristojna ministrstva. ne določa drugače. (2) Občina z odloki podrobneje uredi način opravljanja posamezne ali več lokalnih gospodarskih javnih služb oziroma podrobneje določi: IV. OBLIKE ZAGOTAVLJANJA JAVNIH SLUŽB – organizacijsko in prostorsko zasnovo njihovega opravlja- nja po vrstah in številu izvajalcev (v režijskem obratu, javnem 9. člen gospodarskem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije Občina lahko zagotavlja lokalne gospodarske javne služ- ali javnih kapitalskih vložkov), be skladno s 3. členom tega odloka v naslednjih oblikah: – vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko – v režijskem obratu, razporeditev, – v javnem gospodarskem zavodu, Stran 894 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

– v javnem podjetju, (5) Občina podeli koncesijo za opravljanje lokalnih go- – z dajanjem koncesij. spodarskih javnih služb iz 3., 4. in 7. točke prvega odstavka 5. člena tega odloka ter 2. točke 6. člena tega odloka. 1. Režijski obrat 14. člen 10. člen (1) Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa, ki se (1) Režijski obrat se ustanovi za izvajanje lokalne gospo- objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. darske javne službe, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali (2) Javni razpis vsebuje najmanj naslednje elemente: značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti – predmet koncesije, javno podjetje ali podeliti koncesijo. – območje, za katero se podeljuje koncesija, (2) Režijski obrat se organizira kot notranja organizacijska – pogoje za koncesijo, enota občinske uprave. – pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, (3) Režijski obrat se organizira kot samostojen ali ne- – pričetek in trajanje koncesije, samostojen režijski obrat. Organizacijo in delovno področje – merila za izbiro koncesionarja, režijskega obrata določi občinski svet v okviru organizacije in – druge elemente določene s predpisi in koncesijskim delovnega področja občinske uprave na predlog župana. aktom. (4) Režijski obrat ni pravna oseba. (3) Rok za prijavo na javni razpis ne sme biti krajši od (5) Občina zagotavlja preko režijskega obrata gospo- 30 dni in ne daljši od 60 dni. darske javne službe iz 1., 2., 5. in 6. točke prvega odstavka 15. člen 5. člena ter iz 1. točke 6. člena. (1) O izbiri koncesionarja odloči tajnik občine z upravno 2. Javni gospodarski zavod odločbo. Tajnik občine mora pred izbiro koncesionarja pridobiti mnenje Občinskega sveta občine. 11. člen (2) O pritožbi zoper odločbo tajnika občine odloča žu- Javni gospodarski zavod se ustanovi za opravljanje ene pan. ali več gospodarskih dejavnosti, ki se izvajajo na način gospo- (3) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem skle- darske javne službe, kadar se te dejavnosti v celoti izvajajo kot ne v imenu občine njen župan. neprofitne, njihovo izvajanje pa zahteva samostojno organiza- cijo izven občinske uprave ali lokalnih služb. V. STROKOVNO TEHNIČNE, ORGANIZACIJSKE IN RAZVOJNE NALOGE 3. Javno podjetje 16. člen 12. člen (1) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge (1) Javno podjetje se ustanovi za opravljanje ene ali več na področju lokalnih gospodarskih javnih služb v občini opravlja lokalnih gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar občinska uprava. to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot (2) Občinska uprava opravlja s področja lokalnih gospo- lokalna gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je darskih javnih služb zlasti naloge, ki se nanašajo na: mogoče opravljati kot profitno. – razvoj, načrtovanje in pospeševanje lokalnih gospodar- (2) Ustanovitev javnega podjetja, razmerja v javnem pod- skih javnih služb, jetju in njegovo delovanje ter druge zadeve v zvezi z javnim – investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in podjetjem se opredelijo s posebnim odlokom. napravami, potrebnimi za izvajanje lokalnih gospodarskih jav- (3) Ustanoviteljske pravice v javnem podjetju izvršuje nih služb, občinski svet občine. V primeru, da so poleg občine, ustano- – postopke ustanavljanja in organiziranja javnih podjetij, viteljice javnega podjetja tudi druge občine, se lahko izvajajo javnih gospodarskih zavodov in režijskih obratov, ustanoviteljske pravice preko posebnega skupnega organa – postopke podeljevanja koncesij in izbire koncesionar- za izvajanje ustanoviteljskih pravic, ki ga v skladu z določili jev, zakona, ki ureja področje lokalne samouprave ustanovijo usta- – strokovni nadzor nad izvajalci lokalnih gospodarskih noviteljice javnega podjetja. javnih služb, (4) V soglasju z ustanoviteljem lahko javno podjetje po- – strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z godbeno izvaja gospodarske javne službe ali druge dejavnosti javnimi razpisi za izbiro izvajalcev za koncesionirane lokalne tudi za druge občine, ki niso ustanoviteljice javnega podjetja. gospodarske javne službe, – strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi s 4. Koncesija financiranjem lokalnih gospodarskih javnih služb, – določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem 13. člen za posege v prostor in okolje, če ti zadevajo infrastrukturne (1) Za opravljanje posamezne lokalne gospodarske javne objekte in naprave lokalnih gospodarskih javnih služb, če ni kot službe lahko občina podeli koncesijo pravni ali fizični osebi, ki javno pooblastilo preneseno na izvajalce lokalnih gospodarskih je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije javnih služb, in izpolnjuje pogoje za opravljanje lokalne gospodarske javne – dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infra- službe, ki je predmet koncesije. strukturne objekte in naprave lokalnih gospodarskih javnih (2) Koncesija za opravljanje posamezne lokalne gospo- služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce darske javne službe se podeli na podlagi koncesijskega akta. lokalnih gospodarskih javnih služb. (3) Občina lahko podeli koncesijo za opravljanje lokalne (3) Naloge iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka se gospodarske javne službe za celotno območje občine ali za lahko poveri za to usposobljeni organizaciji ali podjetju. del območja občine. (4) Za pridobivanje koncesionarjev, koncesijsko pogodbo, VI. VARSTVO UPORABNIKOV JAVNIH DOBRIN prenehanje koncesijskega razmerja, prenos koncesije, obvezno koncesijo, višjo silo, odgovornost koncesionarja za ravnanja za- 17. člen poslenih in odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja Za varstvo uporabnikov javnih dobrin skrbi Svet za varstvo in ostala vprašanja v tej zvezi se uporabljajo določila veljavnega uporabnikov javnih dobrin, ki šteje 6 (šest) članov in ga imenuje zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. občinski svet občine na predlog svetniških skupin v občini. Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 895

18. člen 26. člen Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin iz naslova Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o varstva uporabnikov po tem odloku: lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Rogašovci (Ura- – zastopa in usklajuje interese občanov in predlaga sku- dni list RS, št. 24/98). pne predloge občinskemu svetu občine in županu občine, – zastopa interese občanov v zvezi z načrtovanjem, funk- 27. člen cioniranjem in financiranjem javnih služb in s tem povezanih Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem objektov in naprav v razmerju do občine. listu Republike Slovenije.

19. člen Št. 007-19/2008-10(05) V primeru kršitve dolžnosti sklenjene pogodbe s strani Rogašovci, dne 23. januarja 2009 izvajalca lokalne gospodarske javne službe, lahko uporabnik od upravnega organa občine zahteva izdajo odločbe, s katero Župan naj ta odloči o njegovi pravici, za katero meni, da je kršena, in Občine Rogašovci naloži izvajalcu ustrezno ravnanje. Edvard Mihalič l.r.

20. člen (1) Občinski svet občine in župan sta dolžna obravnavati pripombe in predloge Sveta za varstvo uporabnikov dobrin iz 331. Pravilnik o sofinanciranju dejavnosti društev naslova varstva dobrin po tem odloku. na področju ljubiteljske kulture v Občini (2) Občinski svet občine je dolžan obvestiti Svet za varstvo Rogašovci uporabnikov javnih dobrin o svojih stališčih in ukrepih v skladu s poslovnikom o svojem delu, župan pa najkasneje v roku 30 dni Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni od dneva, ko je prejel njegovo pripombo ali predlog. list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2), 8. in 9. člena Zakona o uresni- čevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 96/02) ter 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradni list RS, VII. FINANCIRANJE LOKALNIH GOSPODARSKIH št. 66/99, 76/02, 29/03, 88/05, 79/06) je Občinski svet Občine JAVNIH SLUŽB Rogašovci na redni seji dne 23. 1. 2009 sprejel 21. člen Lokalne gospodarske javne službe se financirajo: P R A V I L N I K – s ceno javnih dobrin, o sofinanciranju dejavnosti društev na področju – iz proračunskih sredstev, ljubiteljske kulture v Občini Rogašovci – iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom obči- ne. I. SPLOŠNA DOLOČILA 22. člen (1) Za uporabo javnih dobrin, ki so glede posameznega 1. člen uporabnika ali glede določljive skupine uporabnikov izmerljive, S tem pravilnikom se določajo merila in kriteriji za vredno- plačujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi tenje in razdelitev sredstev iz proračuna Občine Rogašovci za v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. tekoče leto, namenjenih za sofinanciranje programov društev in (2) Cene se oblikujejo ali določijo na način in po postopku, skupin na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti ter v skladu ki ga določa zakon ali odlok občine v skladu z zakonom. z lokalnim programom za kulturo. (3) Cene se lahko določijo diferencirano po kategoriji upo- rabnikov in količini porabljenih in nudenih javnih dobrin. (4) Cene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim II. POGOJI IN POSTOPKI se odloči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir subvencij. Subvencije so lahko diferencirane po kategorijah 2. člen uporabnikov in količini porabljenih in nudenih javnih dobrin. Za sofinanciranje dejavnosti morajo kulturna društva in skupine izpolnjevati naslednje pogoje: 23. člen – imajo sedež v Občini Rogašovci, Iz sredstev proračuna se financirajo gospodarske javne – so registrirana za opravljanje programov na področju službe, s katerimi se zagotavljajo javne dobrine, katerih upo- kulture in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano rabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva. kvaliteto, – imajo urejeno evidenco o članstvu in plačano članari- 24. člen no, Občina lahko za financiranje javnih služb predpiše daja- – imajo zagotovljene pogoje za izvajanje določene kul- tve v skladu s predpisi, ki urejajo financiranje javne porabe in turne dejavnosti, nalog občine. – vodijo evidenco o opravljenih vajah, nastopih, uvrstitvah …, – da ob prijavi na javni razpis predložijo občinski upravi VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE popolno zahtevano razpisno dokumentacijo.

25. člen 3. člen (1) Občina je dolžna uskladiti predpise in sprejeti nove Sredstva za sofinanciranje programov se izvajalcem iz predpise v skladu s tem odlokom najkasneje v roku 12 (dva- 1. člena dodelijo na osnovi javnega razpisa, ki ga občinska najstih) mesecev po uveljavitvi tega odloka. uprava objavi v 60 dneh od veljavnosti proračuna občine za (2) Do uskladitve in uveljavitve novih predpisov izdanih na tekoče leto. Razpis se objavi v sredstvih javnega obveščanja podlagi drugega odstavka 3. člena tega odloka ostanejo v ve- in na spletni strani občine. ljavi odloki sprejeti na podlagi Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Rogašovci (Uradni list RS, št. 24/98). Stran 896 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

4. člen 1. Pevska dejavnost – odrasli pevski zbor: Javni razpis vsebuje: Prizna se najmanj 30 do največ 40 vaj na sezono: – predmet razpisa, – honorar zborovodje na vajo (2 šolski uri) 15 točk – pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci, – programski stroški na vajo 10 točk – namene, ki so predmet financiranja, – splošni stroški na sezono – manj kot 18 članov 200 točk – višino sredstev, – informacijo o razpisni dokumentaciji, – najmanj 18 članov 400 točk – rok prijave, – najmanj 32 članov 600 točk. – rok, v katerem bodo izvajalci obveščeni o izidu. 2. Pevska dejavnost – pevci ljudskih pesmi: Zainteresirani izvajalci kulturnih dejavnosti, ki izpolnju- Prizna se najmanj 20 do največ 30 vaj na sezono: jejo pogoje iz 2. člena tega pravilnika, se prijavijo na razpis na obrazcih razpisne dokumentacije, ki jo pripravi občinska – honorar zborovodje na vajo (2 šolski uri) 15 točk uprava. – programski stroški na vajo 10 točk – splošni stroški na sezono – manj kot 18 članov 200 točk 5. člen – najmanj 18 članov 400 točk. Pregled prispelih prijav, izbor programov in predlog dode- litve finančnih sredstev za namene, navedene v 10. členu tega 3. Gledališka dejavnost: pravilnika, izvede 3-članska komisija, ki jo imenuje župan in je Prizna se največ 30 vaj na sezono: praviloma sestavljena: – honorar strokovnega sodelavca na vajo – predsednik odbora za družbene dejavnosti, predsednik (tri šolske ure) 25 točk komisije, – programski stroški na sezono 500 točk – predsednik odbora za proračun, član, – predstavnik občinske uprave. – splošni stroški na sezono 600 točk. Komisija odloča z večino glasov navzočih članov. V pri- 4. Lutkovna dejavnost: meru enakega števila glasov je odločujoč glas predsednika Prizna se največ 20 vaj na sezono: komisije. – honorar strokovnega sodelavca na vajo 6. člen (dve šolski uri) 15 točk Občina sklene z izbranimi izvajalci pogodbo, v kateri so – programski stroški na sezono 400 točk podrobneje določene medsebojne pravice in obveznosti. – splošni stroški na sezono 400 točk.

7. člen 5. Literarna dejavnost: Izvajalci, ki pričnejo z delovanjem šele v tekočem letu, Prizna se ob izdaji glasila oziroma vodenje recitacijske dejav- lahko kandidirajo za sredstva le v rednem postopku, to je v nosti: okviru letnega javnega razpisa. – honorar strokovnega sodelavca 50 do 100 točk – splošni stroški na sezono 400 točk. 8. člen Sredstva se izvajalcem nakazujejo za namene, navede- 6. Folklorna, plesna dejavnost: ne v 10. členu tega pravilnika pod pogoji, ki bodo določeni v Prizna se največ 30 vaj na sezono: pogodbi. – honorar mentorja na vajo (dve šolski uri) 15 točk – programski stroški na vajo 5 točk – splošni stroški na sezono – manj kot 16 članov 400 točk III. MERILA – najmanj 16 članov 600 točk. 9. člen 7. Plesna skupina: Dejavnost kulturnih društev in skupinam se sofinancira po Prizna se največ 20 vaj na sezono: naslednjih namenih: Namen A) Program redne dejavnosti društva – 60% za- – honorar mentorja na vajo (dve šolski uri) 15 točk gotovljenih proračunskih sredstev za tekoče leto: – programski stroški na vajo 5 točk a) honorar strokovnih delavcev, – splošni stroški na sezono – manj kot 16 članov 200 točk b) programski materialni stroški, – najmanj 16 članov 300 točk. c) splošni stroški delovanja. Namen B) Udeležba na tekmovanjih in preglednih priredi- 8. Instrumentalna dejavnost: tvah doma in v tujini – 17% zagotovljenih proračunskih sredstev Prizna se največ 30 vaj na sezono: za tekoče leto. – honorar mentorja na vajo (dve šolski uri) 15 točk Namen C) Nabava in vzdrževanje opreme za izvedbo pro- – programski stroški na vajo 5 točk gramov (rekviziti, kostumi …) – 20% zagotovljenih proračunskih – splošni stroški na sezono – manj kot 16 članov 500 točk sredstev za tekoče leto. Namen D) Strokovno izpopolnjevanje, izobraževanje – najmanj 16 članov 700 točk. mentorjev oziroma vodij skupin – 3% zagotovljenih proračun- 9. Glasbena skupina skih sredstev za tekoče leto. Prizna se največ 30 vaj na sezono: Predmet tega pravilnika niso sredstva za investicije v – honorar mentorja na vajo (dve šolski uri) 15 točk prostore. – programski stroški na vajo 5 točk 10. člen – splošni stroški na sezono 300 točk. Pri vrednotenju redne dejavnosti (namen A) kulturnih dru- 10. Likovna dejavnost: štev in skupin (60%) sredstev namenjenih za dejavnost kultur- nih društev in skupin) se poleg delujočih članov pri posamezni – honorar mentorja na likovno delavnico in razstavo 50 točk dejavnosti oziroma v posamezni sekciji upoštevajo naslednji – programski stroški na sezono 100 točk kriteriji: – splošni stroški na sezono 700 točk. Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 897

11. Delovanje društva in sekcij v okviru le-tega: 332. Sklep o financiranju političnih strank v Občini – sofinancira se honorar mentorja na vajo in Rogašovci – programski stroški Na podlagi 26. člena Zakona o političnih strankah (Uradni (in sicer po kriterijih od točke 1–10 tega člena – list RS, št. 62/94, 13/98 Odl. US: U-I-301/96, 24/99 Odl. US: glede na dejavnost sekcije) U-I-367/96, 70/00, 52/01 Odl. US: U-I-372/98-10, 51/02, 94/02 – splošni stroški na sezono se dodelijo društvu, v Odl. US: U-I-223/00-22, 69/05, 103/07) in 17. člena Statuta Ob- okviru katerega sekcija deluje, in sicer: čine Rogašovci (Uradni list RS, št. 66/99, 7670, 29/03, 88/05, – do 5 sekcij/ na posamezno sekcijo 300 točk 79/06) je Občinski svet Občine Rogašovci na 19. redni seji z – za 6 oziroma vsako naslednjo sekcijo 100 točk. dne 23. 1. 2009 sprejel Sofinanciranje redne dejavnosti društva je pogojeno z obveznimi nastopi na območni ravni, razen v primerih zaradi S K L E P objektivnih razlogov. o financiranju političnih strank Vrednost posameznih programov je izražena v točkah. v Občini Rogašovci Vrednost točke se določi glede na skupno število zbranih točk in višino proračunskih sredstev. 1. člen Političnim strankam, ki so kandidirale kandidate oziroma 11. člen kandidatke na zadnjih volitvah za občinski svet občine Roga- Udeležba na tekmovanjih in preglednih prireditvah doma šovci, se dodelijo sredstva iz občinskega proračuna sorazmer- in v tujini – nastopi, razstave (namen B) 17% sredstev name- no številu volivcev, ki jih je dobila posamezna politična stranka njenih za dejavnost kulturnih društev in skupin: na volitvah. stranka pridobi sredstva iz proračuna občine, če je – za udeležbo na prireditvi v Občini Rogašovci dobila najmanj 50% glasov potrebnih za izvolitev enega člana (občinski praznik, državni praznik, tradicionalne občinskega sveta. prireditve in podobno) 5 točk 2. člen – za uvrstitev in udeležbo na medobmočni ravni 20 točk Višina sredstev, ki se namenijo za financiranje političnih – za uvrstitev in udeležbo na državni ravni 30 točk strank, se določi v proračunu občine za tekoče proračunsko – za uvrstitev in udeležbo na mednarodni ravni, leto in znaša 0,25 EUR mesečno za dobljen glas na volitvah v tujini 45 točk za člane Občinskega sveta Občine Rogašovci. – za organizacijo in izvedbo samostojnega nastopa, 3. člen koncerta, razstave, predstave ob udeležbi ocenje- Sredstva se političnim strankam nakazujejo mesečno na valca oziroma zunanjega strokovnega svetovalca 60 točk. njihove račune. 12. člen 4. člen Nabava in vzdrževanje opreme za izvedbo programov Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem (namen C) – sofinanciranje nabave in vzdrževanja opreme se listu Republike Slovenije, uporablja pa se od veljavnosti Odloka lahko izvede v višini 20% vrednosti od sredstev namenjenih za o proračuna Občine Rogašovci za leto 2009. dejavnost kulturnih društev in skupin. Kulturnemu društvu se zagotovijo sredstva za nabavo Št. 0090-1/2009-1(05) opreme (rekvizitov, kostumov …), potrebne za izvajanje de- Rogašovci, dne 23. januarja 2009 javnosti. Sredstva se dodelijo tistemu društvu, ki po mnenju komisije najbolj utemeljeno izkaže potrebo po nabavi opreme. Župan Občine Rogašovci 13. člen Edvard Mihalič l.r. Strokovno izpopolnjevanje (namen D) – sofinancirajo se stroški strokovnega izpopolnjevanja strokovnih vodij, članov društev in skupin – v višini 3% sredstev, namenjenih za dejav- SLOVENSKE KONJICE nost kulturnih društev in skupin. Sredstva za ta namen se razporedijo sorazmerno deležu 333. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Splošna prijavljenih stroškov. knjižnica Slovenske Konjice 14. člen Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. Izbrani izvajalci lahko dodeljena sredstva porabijo le za 12/91, 17/91-I, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96 in 36/00), 20. namen, za katerega so bila s pogodbo določena. Kolikor dode- in 73. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 81/01 ljenih sredstev ne porabi namensko, jih mora vrniti v skladu z in 96/02), 26. in 135. člena Zakona o uresničevanju javnega določili odloka o proračunu Občine Rogašovci za tekoče leto. interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – UPB1 in 56/08), Izvajanje programov spremlja komisija. 19. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04) in 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice IV. KONČNE DOLOČBE (Uradni list RS, št. 118/07 – UPB) je Občinski svet Občine Slo- venske Konjice na 22. redni seji dne 29. 1. 2009 sprejel 15. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. O D L O K o spremembah in dopolnitvah Št. 007-0009/2008-5 Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Rogašovci, dne 23. januarja 2009 Splošna knjižnica Slovenske Konjice Župan 1. člen Občine Rogašovci V preambuli Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Splo- Edvard Mihalič l.r. šna knjižnica Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 124/03), Stran 898 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije se za besedilom »26. in 135. člena Zakona o uresničevanju Dosedanji tretji odstavek, postane četrti odstavek, ki se javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – UPB1 po novem glasi: in 56/08),« postavi vejica in doda besedilo »19. člena Zakona o »Naloge, določene v tem členu, ki jih opravlja zavod, so spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04)«. v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08), razvrščene: 2. člen C 18.120 drugo tiskanje, V Odloku o ustanovitvi javnega zavoda Splošna knjižnica C 18.140 knjigoveštvo in sorodne dejavnosti, Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 124/03) se v 1. členu za besedilom »Zakona o uresničevanju javnega interesa za G 46.190 nespecializirano posredništvo pri prodaji razno- kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 UPB1 in 56/08)», doda be- vrstnih izdelkov, sedilo »Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, G 47.1 trgovina na drobno v nespecializiranih proda- št. 2/04)«. jalnah, G 47.190 druga trgovina na drobno v nespecializiranih 3. člen prodajalnah, V 8. členu se spremeni drugi odstavek, ki se glasi: G 47.510 trgovina na drobno s tekstilom, »Notranji organizacijski enoti imata vsaka svoj pečat okro- G 47. 621 trgovina na drobno s časopisi in revijami, gle oblike z naslednjim besedilom: G 47.622 trgovina na drobno s papirjem in pisalnimi 1. SK Slovenske Konjice, Center za kulturne prireditve, potrebščinami, 2. SK Slovenske Konjice, Turistično informacijski center TIC. G 47.782 trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z umetniškimi izdelki, 4. člen G 47. 789 druga trgovina v drugih specializiranih proda- V 11. členu se spremeni tretji odstavek, ki se glasi: jalnah, »Zavod ima dve notranji organizacijski enoti: G 47.890 trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah – Center za kulturne prireditve, z drugim blagom, – Turistično informacijski center – TIC. G 47.990 druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, Črta se četrti odstavek. stojnic, tržnic, H 49.320 obratovanje taksijev, 5. člen H 49.391 medkrajevni in drug kopenski potniški promet, V 14. členu se v prvem stavku drugega odstavka, za I 55.209 druge nastanitve za krajši čas, besedo enote doda besedilo »Center za kulturne prireditve«, I 55.300 dejavnost avtokampov, taborov, ostalo besedilo ostaja nespremenjeno. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: I 56.300 strežba pijač, »Zavod v okviru notranje organizacijske enote Turistič- J 58.110 izdajanje knjig, no-informativni center-TIC, opravlja dejavnost načrtovanja, J 58.140 izdajanje drugih revij in periodike, organiziranja in izvajanja politike spodbujanja razvoja turizma J 58.190 drugo založništvo, v Občini Slovenske Konjice, ki obsega naslednje dejavnosti in J 59.140 dejavnost kinematografov, storitve, ki se izvajajo v javnem interesu: J 59.200 snemanje in izdajanje posnetih nosilcev zvočne- – informacijsko turistično dejavnost, ki vključuje: ga zapisa, – informiranje turistov, – zbiranje podatkov za potrebe informiranja obisko- J 62.020 svetovanje o računalniških napravah valcev oziroma obiskovalk (v nadaljnjem besedilu: obiskoval- in programih, cev), J 63.110 obdelava podatkov in s tem povezane – ugotavljanje mnenj obiskovalcev o kakovosti turistič- dejavnosti, ne ponudbe, J 63.910 dejavnost tiskovnih agencij, – sprejemanje in posredovanje predlogov in pritožb L 68.200 oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih obiskovalcev v zvezi s turistično ponudbo pristojnim organom, nepremičnin, – urejanje in vzdrževanje turistične signalizacije, L 68.320 upravljanje nepremičnin za plačilo – načrtovanje, oblikovanje in izvajanje marketinške, pro- ali po pogodbi, mocijske in informativne dejavnosti, – spremljanje in analiziranje turističnega prometa in trga, M 69.200 računovodske, knjigovodske in revizijske dejav- – usklajevanje turističnih aktivnosti na območju, na kate- nosti; davčno svetovanje, rem deluje, M 70.2 podjetniško in poslovno svetovanje, – oblikovanje strategije razvoja turizma in vodenje razvoj- M 70.220 drugo podjetniško in poslovno sodelovanje, nih projektov, M 72.200 raziskovalna in razvojna dejavnost – pospeševanje izobraževanja kadrov v turizmu, na področju družboslovja in humanistike, – spodbujanje razvoja celovitih turističnih proizvodov v M 73.110 dejavnost oglaševalskih agencij, Občini Slovenske Konjice, – organizacija, soorganizacija in izvajanje prireditev, M 73.200 raziskovanje trga in javnega mnenja, – ozaveščanje in spodbujanje lokalnega prebivalstva za M 74.100 oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo, pozitiven odnos do turistov in turizma, M 74.3 prevajanje in tolmačenje, – vključevanje aktivnosti turističnih društev s statusom N 77.110 dajanje lahkih motornih vozil v najem društev, ki delujejo v javnem interesu, ali zakup, – spodbujanje razvoja in sodelovanje pri urejanju objektov N 77.220 dajanje videokaset in plošč v najem, turistične infrastrukture na območju Občine Slovenske Konji- N 77.290 dajanje drugih izdelkov za široko rabo ce, v najem in zakup, – sooblikovanje turistične ponudbe Slovenije in njene promocije, N 77.330 dajanje pisarniške opreme in računalniških – druge storitve, ki se v Občini Slovenske Konjice brez- naprav v najem in zakup, plačno nudijo turistom. N 79.110 dejavnost potovalnih agencij, Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 899

N 79.120 dejavnost organizacij potovanj, 12. člen N 79.900 rezervacije in druge s potovanji povezane V 39. členu se v drugem odstavku spremeni besedilo »no- dejavnosti, tranjo organizacijsko enoto« v »notranji organizacijski enoti«. N 82.190 fotokopiranje, priprava dokumentov in druge 13. člen posamične pisarniške dejavnosti, Akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt morajo N 82.300 organiziranje razstav, sejmov, srečanj, biti sprejeti najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi sprememb O 84.120 urejanje zdravstva, izobraževanja, kulturnih in tega odloka. drugih socialnih storitev, razen obvezne social- ne varnosti, 14. člen O 85.5 drugo izobraževanje, izpopolnjevanje Sedanji člani Sveta zavoda in direktor javnega zavoda, ki in usposabljanje, jim mandat še ni potekel, delujejo v obstoječi sestavi do izteka R 90.0 kulturne in razvedrilne dejavnosti, mandata. R 90.040 obratovanje objektov za kulturne prireditve, 15. člen R 91.011 dejavnost knjižnic, Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem R 91.020 dejavnost muzejev, listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. 4. 2009. R 91.030 varstvo kulturne dediščine, R 93.210 obratovanje zabaviščnih parkov, Št. 660-02-0002/2003-500-2(126) R 94.110 dejavnost poslovnih in delodajalskih Slovenske Konjice, dne 29. januarja 2009 združenj. Župan 6. člen Občine Slovenske Konjice Miran Gorinšek l.r. Spremeni se besedilo 19. člena, ki se po novem glasi: »Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splo- šnih pogojev izpolnjuje naslednje zahtevane pogoje: – da ima univerzitetno izobrazbo, – da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 334. Pravilnik o sofinanciranju programov 3 leta na vodstvenih funkcijah, in projektov drugih društev iz proračuna – da ima sposobnosti za vodenje in organiziranje dela.« Občine Slovenske Konjice

7. člen Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni Doda se nov 19.a člen, ki se glasi: list RS, št. 94/7 – UPB2 in 76/08) in 16. člena Statuta Občine »Strokovnega vodjo za strokovno delo v knjižnici imenuje Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 118/07 – UPB) je Občin- Svet zavoda na predlog direktorja. ski svet Občine Slovenske Konjice na 22. redni seji dne 29. 1. V primeru, da je za direktorja zavoda imenovana oseba, ki 2009 sprejel ima opravljen strokovni izpit iz bibliotekarstva, je direktor lahko hkrati tudi strokovni vodja knjižnice. P R A V I L N I K V primeru, da je za direktorja zavoda imenovana oseba, ki nima opravljenega strokovnega izpita iz bibliotekarstva, je za o sofinanciranju programov in projektov drugih strokovno delo knjižnice odgovoren strokovni vodja. društev iz proračuna Občine Slovenske Konjice Za strokovnega vodjo je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: – da ima univerzitetno izobrazbo družboslovne ali huma- I. SPLOŠNE DOLOČBE nistične smeri, 1. člen – da ima opravljen strokovni izpit iz bibliotekarske stroke za strokovni naziv bibliotekar, S tem pravilnikom se določijo pogoji, merila in postopki za – da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj, vrednotenje, razdelitev in nadzor nad porabo sredstev, namenje- – aktivno znanje enega tujega jezika.« nih za sofinanciranje programov in projektov tistih društev, ki jih iz občinskega proračuna sofinancira Občina Slovenske Konjice. 8. člen 2. člen V prvem odstavku 28. člena se v prvi alineji doda bese- dilo: Po tem pravilniku se sofinancira dejavnost registriranih »od teh je en predstavnik turističnih društev ali ponudni- društev, ki jih pravilniki o sofinanciranju programov in projektov kov turističnih storitev v Občini Slovenske Konjice.« iz proračuna Občine Slovenske Konjice ne določajo in imajo sedež v Občini Slovenske Konjice in izvajajo dejavnost na ob- 9. člen močju občine oziroma ne glede na sedež, če je program dela V 35. členu se v prvem odstavku črtajo tretja, četrta in zastavljen tako, da aktivno vključuje občane Občine Slovenske deveta alineja. Konjice. Sredstva, ki se razdelijo na podlagi tega pravilnika, niso 10. člen namenjena za sofinanciranje investicij v prostore društev. V 36. členu se dodata sedma in osma alineja, ki se glasita: – iz sredstev evropskega proračuna, II. UPRAVIČENCI IN POGOJI ZA PRIDOBITEV – iz opravljanja dejavnosti na trgu. SREDSTEV

11. člen 3. člen V 37. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi: Občinska uprava in izvajalci se pri pripravljanju, sprejema- »Sredstva za izvajanje dejavnosti spodbujanja razvoja nju in izvajanju odločitev o izbiri projektov in programov, ki jih iz turizma v Občini Slovenske Konjice, zagotavlja ustanoviteljica občinskega proračuna sofinancira Občina Slovenske Konjice, na podlagi zakona.« ravnajo po pogojih in merilih, določenih v tem pravilniku. Stran 900 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

4. člen Izvajalci morajo dati ponudbo svojih projektov in progra- Izvajalci dejavnosti, projektov in programov na področju mov na predpisanih obrazcih in jim predložiti dokazila oziroma društev morajo izpolnjevati naslednje pogoje, da: priloge, ki jih zahtevajo obrazci. – imajo sedež v Občini Slovenske Konjice in izvajajo dejavnost na območju občine oziroma ne glede na sedež, če 8. člen je program dela zastavljen tako, da aktivno vključuje občane Objava javnega razpisa mora vsebovati: Občine Slovenske Konjice, – navedbo naročnika (naslov in drugi podatki), – so registrirani za opravljanje programov na področju – pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci, njihovi pro- ustrezne dejavnosti društev oziroma, ki s svojim dosedanjim grami ali projekti, delom izkazujejo pričakovano kakovost na tem področju, – okvirno vrednost sredstev za predmet javnega razpi- – imajo zagotovljene možnosti (materialne, kadrovske in sa, organizacijske) za uresničitev načrtovanih aktivnosti na svojem – določitve obdobja za porabo sredstev, področju, – razpisni rok, – imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini – način dostave vlog, in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih in so – navedbo oseb občinske uprave pooblaščene za dajanje registrirana vsaj eno leto, informacij, – občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o – informacijo o obrazcih za prijavo, realizaciji programov, poslovno poročilo za preteklo leto, poročila – rok, v katerem bodo predlagatelji obveščeni o izidu o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih prire- javnega razpisa. ditvah, če se jih udeležijo, ter načrt aktivnosti za prihodnje leto, Rok za oddajo ponudb ne sme biti krajši od enega mese- – dostavijo osnutek projekta, ki zagotavlja ustrezno kako- ca. vost in izkazuje doseganje ciljev iz pravilnika. 9. člen Pravico do sofinanciranja programov imajo izvajalci, ki so III. POSTOPEK JAVNEGA RAZPISA IN DODELJEVANJA izbrani na podlagi vsakoletnega javnega razpisa. FINANČNIH SREDSTEV Izvajalci, ki se javijo na razpis za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje ponudbe v zaprti kuverti z oznako »Za 5. člen sofinanciranje drugih društev – ne odpiraj« na naslov Občina Odpiranje, pregled in ocenitev prispelih vlog oziroma pre- Slovenske Konjice, Stari trg 29, 3210 Slovenske Konjice. dlogov programov in projektov društev s predlogom izbora Po preteku roka za oddajo prijav bo občinska uprava programov in projektov ter določitev predloga višine sofinanci- obravnavala popolne in pravočasno prispele vloge. ranja teh dejavnosti, programov in projektov opravi tri-članska Odpiranje prijav vodi komisija. O odpiranju se sestavi komisija, ki jo imenuje župan s sklepom in je sestavljena izmed zapisnik, ki vsebuje navedbe: zaposlenih v občinski upravi. Komisija se imenuje pred objavo – kdo je vložil vlogo, javnega razpisa. Člani komisije ne smejo biti predsedniki ali – ali je prijava pravočasna, poslovodni organi prijaviteljev, ki kandidirajo za sredstva na – ali je prijava popolna. razpisu. Mandat komisije je vezan na mandat župana. Župan 10. člen lahko člana komisije razreši pred iztekom mandata in imenuje Prepozno prispele vloge se s sklepom občinske uprave novega člana. Predsednik sklicuje in vodi seje komisije. zavržejo. Občinska uprava v roku osem dni od odpiranja vlog, pisno 6. člen pozove tiste predlagatelje vlog, katerih vloge niso bile popolne, Postopek javnega razpisa in dodeljevanje finančnih sred- da jih v roku petnajst dni dopolnijo. stev izvajalcem poteka po naslednjem zaporedju: – priprava in objava javnega razpisa za zbiranje predlogov 11. člen programov in projektov društev (v nadaljnjem besedilu: javni Občinska uprava pripravi predlog delitve razpoložljivih razpis), sredstev na podlagi pogojev in meril za vrednotenje programov – zbiranje predlogov programov in projektov, drugih društev. – strokovno ocenjevanje prispelih predlogov programov Občinska uprava s sklepom obvesti o izidu razpisa vse in projektov, prijavljene na razpis. Zoper ta sklep je možno podati ugovor žu- – obravnava in potrditev predlogov programov in projek- panu občine najkasneje v roku osmih dni od prejetja sklepa. tov, Odločitev župana na ugovor je dokončna. – obveščanje predlagateljev o odločitvi, Z izvajalci programov se sklene letna pogodba o sofinan- – reševanje morebitnih pritožb predlagateljev, ciranju izbranih programov. V pogodbi se opredelijo izbrani – sklepanje pogodb z izbranimi izvajalci dejavnosti, pro- program, višina in namen sofinanciranja, kot sledi iz tega jektov in programov društev, pravilnika. – spremljanje izvajanja pogodb, O izvedbi sofinanciranih programov morajo izvajalci v – obravnava poročil o projektih in programih ter ocena pogodbenem roku predložiti poročilo. skladnosti s pogodbami izvajalcev, V pogodbi se opredeli izbrani program oziroma projekt, – ugotavljanje presežka priznanih namenskih sredstev in višino in namen sofinanciranja, roke za zagotovitev finančnih njihovo porabo. sredstev in način nadzora nad namensko porabo proračunskih sredstev. 7. člen Izvajalci dejavnosti, programov in projektov društev mo- Za pripravo besedila javnega razpisa, razpisno doku- rajo po opravljenih nalogah oziroma v časovnih razdobjih, mentacijo ter objavo javnega razpisa na spletni strani občine določenih s pogodbo, predložiti dokazila o izpolnitvi prevzetih je odgovorna strokovna služba občinske uprave po potrditvi in obveznosti v skladu s pogodbo. Izvajanje pogodbenih obvezno- sprejemu proračuna občine za tekoče leto. Javni razpis potrdi sti spremlja občinska uprava. župan. Kolikor občinska uprava ugotovi, da izvajalec ne izpolnjuje Obrazce za prijavo na razpis pripravi občinska uprava in pogodbenih obveznosti, se mu za ta del programa ukinejo fi- so v času razpisa na voljo v sprejemni pisarni Občine Sloven- nančna sredstva, že prejeta sredstva po mora izvajalec vrniti v ske Konjice in na njeni spletni strani. občinski proračun, skupaj z zakonsko predpisanimi obrestmi. Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 901

Izvajalec, ki krši določila iz prejšnjega odstavka tega člena, V. KONČNE DOLOČBE naslednje leto na javnem razpisu ne more kandidirati za sofinan- ciranje dejavnosti in izvajanja programov in projektov društva. 15. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 12. člen dnem listu Republike Slovenije. V petnajstih dneh po prejemu pogodbe morajo izvajalci podpisani izvod pogodbe vrniti občinski upravi. Če podpisana Št. 032-0001/2009-7 pogodba s strani izvajalca ni vrnjena v petnajstih dneh od izdaje Slovenske Konjice, dne 29. januarja 2009 pisnega poziva za podpis, se zadeva obravnava, kot da je iz- vajalec odstopil od zahteve po sofinanciranju predloga projekta Župan oziroma programa. Občine Slovenj Gradec Skupni obseg sofinanciranja programov in projektov iz- Miran Gorinšek l.r. vajalcev je razviden v proračunu Občine Slovenske Konjice za tekoče leto.

335. Pravilnik o sofinanciranju mladinskih IV. KRITERIJI IN MERILA ZA VREDNOTENJE in otroških programov in projektov v Občini PROGRAMOV DRUGIH DRUŠTEV Slovenske Konjice 13. člen Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi Komisija pri dodeljevanju sredstev upošteva naslednja (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07- merila in kriterije: 15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9) ter Zap. 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. Kriterij Št. točk št. 118/07 – UPB) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 1. PREGLEDNOST do 10 točk 22. redni seji dne 29. 1. 2009 sprejel cilji in namen projekta ali programa so jasno opredeljeni P R A V I L N I K 2. DELEŽ DRUGIH SREDSTEV za izvedbo dejavnosti oziroma posameznih o sofinanciranju mladinskih in otroških programov in projektov programov in projektov 30–50% 10 točk v Občini Slovenske Konjice 51–70% 15 točk več kot 70% 20 točk I. SPLOŠNE DOLOČBE 3. ŠTEVILO ČLANOV DRUŠTVA do 50 članov 5 točk 1. člen od 50–100 članov 10 točk Ta pravilnik določa pogoje, merila in postopke za vre- nad 100 članov 15 točk dnotenje in sofinanciranje mladinskih in otroških programov 4. DOBRODELNE PRIREDITVE NA in projektov, ki so v interesu Občine Slovenske Konjice (v OBMOČJU OBČINE nadaljevanju: občine) iz sredstev proračuna ter spremljanje in če je društvo organizator 20 točk nadzor porabe sredstev. soorganizator 10 točk sodelujoči 5 točk 2. člen 5. PREDAVANJA, IZOBRAŽEVANJA, do 15 točk Občina skladno z določbami tega pravilnika sofinancira DELAVNICE, BILTEN programe in projekte za mlade in otroke iz naslednjih podro- 6. SODELOVANJE NA ŽALNIH do 10 točk čij: SLOVESNOSTIH IN POGREBIH – neformalno izobraževanje in usposabljanje za mladin- ČLANOV sko delo, – prostovoljno mladinsko delo, 7. POMOČ SOCIALNO OGROŽENIM do 10 točk – mednarodno mladinsko delo, ČLANOM – mobilnost mladih, 8. ŠPORTNE AKTIVNOSTI OZIROMA do 10 točk – mladinsko kulturo, MOŽNOST REKREACIJE ZA ČLANE – raziskovalno delo mladih, 9. VKLJUČENOST PROSTOVOLJCEV do 10 točk – zmanjšanje učinkov in posledic tveganih vedenj, 10. OBDARITEV JUBILANTOV do 10 točk – aktualnih mladinskih iniciativ, 11. SPLOŠNA DRUŽBENA KORIST ZA do 10 točk – vzpodbujanje k oblikovanju pozitivnih vrednot mladih. OBČINO SLOVENSKE KONJICE* Društvo lahko skupno doseže 130 točk II. JAVNI RAZPIS * samo za društva, ki glede na program dela, ne morejo pridobiti točk iz katerega drugega merila oziroma kriterija do- Pogoji za prijavo na razpis ločenega v tem členu Programi izvajalcev, ki se financirajo ali sofinancirajo iz 3. člen kateregakoli drugega javnega razpisa lokalne skupnosti, ne Na razpise za sofinanciranje mladinskih in otroških pro- morejo biti predmet sofinanciranja po merilih tega pravilnika. gramov in projektov se lahko prijavijo izvajalci mladinskih pro- gramov in projektov, ki so v interesu občine in katerih delovanje 14. člen ni financirano iz proračuna v okviru posebnih proračunskih Vrednost posameznih programov je izražena v točkah. postavk, ter da so to društva, kjer je več kot 80% dejavnosti Vrednost točke se določi za vsako proračunsko leto pose- namenjenih mladim in otrokom med 7. in 29. letom, in sicer: bej ter za vsako skupino posebej, glede na skupno razpoložljiva – društva in zveze društev, sredstva proračuna in število točk. – mladinski svet, Stran 902 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

– zavodi, druge pravne osebe in izvajalci programov – navedbo oseb občinske uprave pooblaščeni za dajanje namenjenih mladim, informacij, – druge nevladne organizacije. – informacijo o obrazcih za prijavo, Na javnem razpisu ne morejo kandidirati izvajalci, ki se za – rok, v katerem bodo predlagatelji obveščeni o izidu iste programe že financirajo na podlagi drugih javnih razpisov javnega razpisa. s strani Občine Slovenske Konjice. Rok za oddajo ponudb ne sme biti krajši od enega me- seca. 4. člen Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 8. člen – da imajo sedež v Občini Slovenske Konjice in izvajajo Obrazce za prijavo na razpis pripravi občinska uprava dejavnost na območju občine oziroma ne glede na sedež, če in so v času razpisa na voljo v prostorih in na spletni strani je program dela zastavljen tako, da aktivno vključuje občane občine. Občine Slovenske Konjice, Izvajalci morajo dati ponudbo svojih projektov in progra- – da je vsaj 80% članov društva iz Občine Slovenske mov na predpisanih obrazcih in jim predložiti dokazila oziroma Konjice, priloge, ki jih zahtevajo obrazci. – da je vsaj 80% članov društva starih med 7 in 29 let, – projekti in programi se izvajajo za otroke in mladino v 9. člen Občini Slovenske Konjice v starosti od 7 do 29 let, Pravico do sofinanciranja programov in projektov imajo – da so registrirani že najmanj 1 leto za opravljanje dejav- izvajalci, ki so izbrani na podlagi vsakoletnega javnega razpi- nosti, za katero se prijavljajo, sa, ki se objavi v lokalnem ali drugem uradnem glasilu ter na – imajo urejeno evidenco o članstvu, internetni strani občine. – da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadro- Izvajalci, ki se javijo na razpis za dodelitev proračunskih vske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih sredstev, pošljejo svojo ponudbo v zaprti kuverti z oznako aktivnosti, »Vloga za mladinske in otroške programe oziroma projekte – – imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so raz- ne odpiraj« na naslov Občina Slovenske Konjice, Stari trg 29, vidni prihodki in odhodki izvajanja mladinskih programov in 3210 Slovenske Konjice. projektov, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež Po preteku roka za oddajo prijav bo komisija obravnavala sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov, popolne in pravočasno prispele vloge. – občini vsako leto redno dostavijo poročilo o realizaciji Odpiranje prijav vodi komisija. O odpiranju se sestavi programov (kvartalno) in projektov (najkasneje 1 mesec po zapisnik, ki vsebuje navedbe: izvedenem projektu), ter plan aktivnosti za prihodnje leto. – kdo je vložil vlogo, – ali je prijava pravočasna, – ali je prijava popolna. III. POSTOPEK ZA IZBOR PROGRAMOV IN PROJEKTOV 10. člen 5. člen Prepozno prispele vloge s sklepom komisija zavrže. Pred objavo javnega razpisa župan s sklepom imenuje Če vloga ob vložitvi ni popolna se prosilca pozove, naj vlogo 3-člansko komisijo izmed zaposlenih v občinski upravi. Člani v roku 15 dni dopolni. V kolikor tega ne stori oziroma je vloga kljub komisije ne smejo biti predsedniki ali poslovni organi prijavite- dopolnitvi še vedno nepopolna, se vloga s sklepom zavrže. ljev, ki kandidirajo za sredstva na razpisu. Mandat komisije je vezan na mandat župana. Župan 11. člen lahko člana komisije razreši pred iztekom mandata in imenuje Komisija pripravi predlog delitve razpoložljivih sredstev na novega člana. Predsednik sklicuje in vodi seje komisije. podlagi pogojev in meril za vrednotenje programov in projektov društev na področju mladinske dejavnosti. 6. člen Z izvajalci letnih programov in projektov se sklene letna Postopek oblikovanja in dodeljevanja finančnih sredstev pogodba o sofinanciranju. V pogodbi se opredeli izbran pro- izvajalcem poteka po naslednjem zaporedju: gram oziroma projekt, višina in namen sofinanciranja, kot sledi – priprava in objava javnega razpisa za zbiranje vlog iz tega pravilnika. izvajalcev, O izvedbi sofinanciranih programov in projektov morajo – zbiranje vlog, izvajalci v pogodbenem roku predložiti poročilo. – ocenjevanje prispelih vlog, – obravnava vlog, 12. člen – obveščanje izvajalcev o odločitvi, V petnajstih dneh po prejemu pogodbe morajo izvajalci – sklepanje pogodb, podpisani izvod pogodbe vrniti občini. – spremljanje pogodb in namenskega koriščenja sredstev Če pogodba, podpisana s strani izvajalca, v tem roku ni iz proračuna. vrnjena, se smatra, da je izvajalec odstopil od zahteve za sofi- Razpisni rok se časovno prilagodi postopku priprave in nanciranje predloga projekta oziroma programa. sprejema občinskega proračuna. V primeru, da se proračun Skupni obseg sofinanciranja programov in projektov izva- ne sprejme do maja tekočega leta, se razpiše višina sredstev jalcev je razviden v proračunu občine za tekoče leto. iz preteklega leta. 13. člen 7. člen Izvajalci programov in projektov so dolžni sodelovati vsaj Objava javnega razpisa mora vsebovati: pri dveh občinskih projektih v tekočem letu na prošnjo Občine – navedbo naročnika (naslov in drugi podatki), Slovenske Konjice. – pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci, njihovi pro- Izvajalec projekta mora ob prijavi projekta navesti datum, grami in projekti, čas in kraj izvajanja projekta. – okvirno vrednost sredstev za predmet javnega razpi- V kolikor izvajalec programov in projektov ni pripravljen sa, sodelovati na občinskem projektu in ne izvede projekta v napo- – določitev obdobja za porabo sredstev, vedanem terminu, se financiranje in sofinanciranje takoj ustavi, – razpisni rok, že prejeta sredstva pa mora izvajalec vrniti v občinski proračun – način dostave vlog, skupaj z zakonsko predpisanimi zamudnimi obrestmi. Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 903

14. člen ali preko javnih del za namen vodenja društva. Usposobljeni Izvajalci programov so dolžni izvajati programe v skladu vodstveni delavci imajo vsaj tri leta delovnih izkušenj na po- s tem pravilnikom in le za namene, kot so jim bili opredeljeni dročju mladinskega dela in mladinske politike. Usposobljeni v pogodbi. programski delavci imajo vsaj dve leti delovnih izkušenj na Občina lahko od izvajalcev programov zahteva vsa do- področju, kjer izvajajo program. kazila in podatke, ki so potrebni za ovrednotenje izvajanja en redno zaposlen in usposobljen vodstveni in 3 točke dogovorjenih projektov in programov. V kolikor občina ugotovi redni programski delavec nenamensko porabo sredstev s strani izvajalca, se financiranje dva redno zaposlena in usposobljena vodstve- 10 točk ali sofinanciranje takoj ustavi, že prejeta sredstva pa mora izva- na delavca in redna programska delavca jalec vrniti v občinski proračun skupaj z zakonsko predpisanimi trije ali več redno zaposleni in usposobljeni 20 točk zamudnimi obrestmi. vodstveni delavci in redni programski delavci Izvajalec, ki krši določila tega člena, ne more kandidirati na naslednjem javnem razpisu za sofinanciranje mladinskih Število aktivnih mladih, vključenih v dejavnost in progra- programov in projektov. me v preteklem letu (do 10 točk) Aktivni udeleženci ne nastopajo v vlogi pasivnih gledalcev, poslušalcev, obiskovalcev, uporabnikov storitev in proizvodov IV. KRITERIJI IN MERILA ZA VREDNOTENJE ali podobno, temveč v aktivni vlogi načrtovalcev, oblikovalcev, PROGRAMOV IN PROJEKTOV NA PODROČJU organizatorjev, izvajalcev, proizvajalcev in podobno. Poudarek MLADINSKE PROBLEMATIKE je na samoaktivnosti, samoorganizaciji, možnosti samostojne- ga urejanja in delovanja. 15. člen od 1 do 10 aktivnih udeležencev 1 točka Zagotovljena sredstva se razdelijo v dve skupini: od 11 do 20 aktivnih udeležencev 2 točki – Skupina A (za izvajalce – organizacije in društva, ki se prijavljajo na javni razpis v zvezi s programi se dodeli 85% od 21 do 30 aktivnih udeležencev 4 točke sredstev iz občinskega proračuna – financiranje po dvanaj- od 31 do 50 aktivnih udeležencev 7 točk stinah). nad 51 aktivnih udeležencev 10 točk – Skupina B (za izvajalce – organizacije in društva, ki se prijavljajo na javni razpis v zvezi z projekti se dodeli 15% b) Merila za servisno dejavnost (do 65 točk) sredstev iz občinskega proračuna). Obseg servisnih storitev in podpornih dejavnosti tehnične, 16. člen organizacijske, strokovne in svetovalne narave (Vlagatelj bo za izpolnjevanje vsakega spodaj navedenega merila prejel število Kriteriji in merila za vrednotenje programov organizacij in točk, ki je navedeno društev na področju mladinske problematike: za posameznim merilom). (do 55 točk) Skupina A (za izvajalce – organizacije in društva, ki se prijavljajo na javni razpis v zvezi s programi se vrednoti po tehnična podpora drugim organizacijam 10 točk naslednjem točkovniku): organizacijska podpora drugim organizacijam 10 točk a) Merila za redno delovanje (do 115 točk) Velikost prostorov (do 30 točk) strokovna pomoč drugim organizacijam 10 točk Prostori so upravni prostori, produkcijski prostori in javni svetovalna pomoč v zvezi z nastajanjem in 10 točk prireditveni prostori s katerimi organizacija razpolaga. V točk- delovanjem mladinskih organizacij v občini ovanje se štejejo le tisti prostori, katerih velikost je razvidna iz finančna pomoč mladinskim iniciativam (izved- 15 točk priloženih dokazil. Iz dokazil mora biti razvidno kateri prostori ba internega razpisa ali pomoč pri nabiranju so v souporabi. Prostori v souporabi in zunanji prostori ne pri- sredstev za izvedbo projekta s strani skupine nesejo dodatnih točk. mladih) od 50 m2 do 150 m2 2 točki od 151 m2 do 300 m2 5 točk Vključenost v nacionalne programe na področju mladin- od 301 m2 do 450 m2 10 točk ske politike (do 10 točk) od 451 m2 do 600 m2 20 točk Upošteva se vključenost v programe, ki se izvajajo na nacionalni ravni na naslednjih področjih: neformalno iz- od 601 m2 ali več 30 točk obraževanje in usposabljanje mladih za mladinsko delo, prostovoljno mladinsko delo, informiranje in svetovanje za Urnik rednega delovanja (do 25 točk) mlade, participacija, aktivno državljanstvo, človekove pra- Vsakotedenske aktivnosti potekajo skozi celo leto brez vice, spodbujanje strpnosti, mednarodno mladinsko delo, daljših terminskih presledkov. Vsakodnevne aktivnosti potekajo mobilnost mladih, raziskovalno delo mladih. Programi so od ponedeljka do nedelje. namenjeni izboljševanju pogojev za življenje, delovanje in do 20 ur tedensko 3 točke organiziranost mladih. od 20 do 40 ur tedensko 6 točk vključen v 1 nacionalni mladinski program 2 točke od 40 do 80 ur tedensko 12 točk vključen v 2 nacionalna mladinska programa 5 točk nad 80 ur tedensko 25 točk vključen v 3 ali večnacionalne mladinske 10 točk programe Kontinuiran obseg delovanja: (do 30 točk) do 50 % dni v letu 10 točk c) Merila za informiranje in svetovanje do 70 % dni v letu 15 točk za mlade (do 40 točk) vse dni v letu 30 točk Aktivna spletna stran z informiranje iz različnih področij pomembnih za mlade (do 10 točk) Število redno zaposlenih in usposobljenih vodstvenih in Lastna spletna stran je aktivna, ažurirana (v zadnjem rednih programskih delavcev (do 20 točk) mesecu) in vsebuje lastno podatkovno bazo s podatki. Redno zaposleni vodstveni in programski delavci so za- Poleg informacij o lastni dejavnosti, projektih ali progra- posleni za polni ali skrajšani delovni čas, zaposleni po pogodbi mih, spletna stran vsebuje tudi informacije iz področja Občine Stran 904 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

Slovenske Konjice in zajema vsaj šest različnih področij, ki so Število potrjenih pošiljajočih in gostujočih projektov Pro- pomembni za mlade: grama Evropske komisije (navesti naslove projektov, termin in kraj izvedbe v tekočem letu) (do 50 točk) formalno in neformalno izobraževanje 1 točka zdravje 1 točka do 3 mednarodni projekti 10 točk prosti čas 1 točka do 5 mednarodnih projektov 20 točk

mladinske organizacije 1 točka nad 8 mednarodnih projektov 50 točk mednarodni programi za mlade 1 točka Število gostujočih in pošiljajočih projektov evropskih medsebojni odnosi 1 točka ­prostovoljcev Programa Evropske komisije (navesti: naslove zaposlovanje 1 točka projektov, št. pogodbe, termin in kraj izvedbe) v preteklem letu (do 25 točk) pomoč v stiski 1 točka varovanje okolja 1 točka en mednarodni projekt 5 točk duhovnost in religije 1 točka dva mednarodna projekta 15 točk

Vlagatelji, ki ne vodijo dokazljive evidence (npr. število trije ali več mednarodni projekti 25 točk obiskov spletne strani, namenjene informiranju in svetovanju) uporabnikov informiranja in svetovanja, po posameznih podro- Število mladih iz Občine Slovenske Konjice vključenih v čjih ne prejmejo točk. projekte Programa Evropske komisije Usposobljenost izvajalcev informiranja in svetovanja za v preteklem letu (do 25 točk) mlade v preteklem in tekočem letu (do 15 točk) Usposobljeni izvajalec za delo na področju informiranja do 30 mladih vključenih v mednarodne projekte 5 točk in svetovanja za mlade ima najmanj 2 leti delovnih izkušenj na do 60 mladih vključenih v mednarodne projekte 15 točk področju mladinskega informiranja in je sodeloval vsaj na enem usposabljanju s področja mladinskega informiranja. Ne točkuje nad 100 mladih vključenih v mednarodne 25 točk se izvajalcev, ki niso ustrezno usposobljeni. projekte Dejavnost informiranja pri vlagatelju 1 točka v ­posameznem letu izvaja 1 usposobljeni e) Finančna merila za preteklo in tekoče leto (do 95 ­izvajalec točk) Vrednost celoletne dejavnosti Dejavnost informiranja pri vlagatelju 5 točk v preteklem letu: (do 25 točk) v posameznem letu izvaja 2–3 usposobljeni izvajalci do 20.000,00 € 3 točke

Dejavnost informiranja pri vlagatelju 10 točk od 20.001,00 € do 60.000,00 € 5 točk v posa­meznem letu izvaja 3–10 usposobljenih izvajalcev od 60.001,00 € do 80.000,00 € 10 točk

Dejavnost informiranja pri vlagatelju 15 točk od 80.001,00 € do 120.000,00 € 15 točk v posameznem letu izvaja nad 10 usposoblje- nad 120.000,00 € 25 točk nih Višina drugih virov financiranja programa (razvidno iz d) Obseg planiranega programa finančnega načrta organizacije za tekoče leto) (do 30 točk) v tekočem letu (do 190 točk) do 5% 1 točka Obseg programa ( do 25 točk) do 50 projektov v letu 5 točk od 6% do 10% 2 točki od 51 do 100 projektov v letu 10 točk od 11% do 15% 3 točke

od 101 do 150 projektov v letu 15 točk od 16% do 20% 4 točke od 151 projektov v letu 25 točk od 21% do 25% 5 točk Obseg prostovoljnih aktivnosti (do 15 točk) od 26%do 30% 6 točk do 30 vključenih prostovoljcev 5 točk od 31% do 35% 7 točk od 31–60 vključenih prostovoljcev 10 točk od 36% do 40% 8 točk od 61 vključenih prostovoljcev 15 točk od 41% do 45% 9 točk

Število pošiljajočih in gostujočih projektov Programa od 46% do 50% 10 točk Evropske komisije (navesti naslove projektov, termin in kraj izvedbe) v preteklem letu (do 50 točk) od 51% do 55% 15 točk do 5 mednarodnih projektov 10 točk od 56% do 60% 20 točk

do 10 mednarodnih projektov 20 točk od 61% do 70% 25 točk

nad 15 projektov 50 točk nad 70% 30 točk Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 905

Struktura finančnih sredstev za preteklo leto (do 40 točk) 6. INOVATIVNOST (Vlagatelj bo za izpolnjevanje vsakega spodaj navede- nega merila prejel število točk, ki je navedeno z posameznim projekt neposredno ne posnema že izvedenih do 5 točk merilom). projektov ter vsebujejo drugačen pristop k reševanju problemov Vlagatelj je pridobil tudi sponzorska sredstva 5 točk ali donacije (vsaj 10 % vrednosti celotne de- 7. TRADICIONALNOST javnosti priznane s strani razpisovalca) projekt se izvaja neprekinjeno že več let do 5 točk Vlagatelj je sredstva zagotavljal tudi z lastno 10 točk zapored dejavnostjo in pridobil sredstva iz državnega pro- računa (vsaj 20% vrednosti celotne dejavnosti) 8. EKONOMIČNOST Vlagatelj je pridobil evropska sredstva 25 točk realna finančna konstrukcija in ocena stroškov do 10 točk izvedbe projekta v primerjavi z učinkovitostjo f) Finančna merila za tekoče leto (do 30 točk) in udeležbo je pregledna in jasna Obseg potrebnih finančnih sredstev za delovanje in izva- janje programov v tekočem letu. 9. PREVENTIVNOST od 5.000,00 € do 30.000,00 € 5 točk projekt je preventivne narave (zloraba dovo- do 10 točk ljenih in nedovoljenih substanc, čustvena in od 30.001,00 € do 100.000,00 € 10 točk fizična zloraba v domačem okolju ...) od 100.001,00 € do 150.000,00 € 25 točk 10. KONTINUIRANOST nad 150.000,00 € 30 točk projekt se lahko izvaja daljše časovno obdobje do 10 točk oziroma že traja določeno obdobje, Organizacije in društva lahko dosežejo skupno 545 točk. se nadgrajuje 17. člen Organizacije in društva lahko dosežejo skupno 100 točk. Skupina B (za izvajalce – organizacije in društva, ki se prijavljajo na javni razpis v zvezi s projekti se vrednoti po na- slednjem točkovniku): 18. člen Vrednost posameznih programov in projektov je izražena 1. PREGLEDNOST v točkah. Vrednost točke se določi za vsako proračunsko leto pose- cilj in namen mladinskega projekta je jasno do 15 točk bej glede na skupno razpoložljiva sredstva proračuna. opredeljen

2. ŠTEVILO UDELEŽENCEV 19. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se uveljavljajo mladinski projekt vključuje osnovnošolsko in do 10 točk po enakem postopku, kot velja za njegov sprejem. srednješolsko mladino ter širšo populacijo, kot jo opredeljuje ta pravilnik 20. člen 3. DELEŽ DRUGIH SREDSTEV ZA IZVEDBO PROJEKTA Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravil- nik o sofinanciranju mladinskih programov in projektov v Občini od 30 do 50% 10 točk Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 41/07) in Pravilnik o spre- membah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju mladinskih od 51 do 70% 15 točk programov in projektov v Občini Slovenske Konjice (Uradni list nad 70% 20 točk RS, št. 16/08).

4. CILJNA POPULACIJA 21. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad­ projekt vključuje mlade z manj priložnostmi, iz do 10 točk nem listu Republike Slovenije. ogroženih družin, invalidno mladino, ter izrazi- to nadarjene mladostnike Št. 032-0001/2009-8 Slovenske Konjice, dne 29. januarja 2009 5. REFERENCE Župan izvajalca pri izvajanju mladinskih projektov za do 5 točk Občine Slovenske Konjice mlade Miran Gorinšek l.r. Stran 906 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

MINISTRSTVA

336. Pravilnik o spremembi in dopolnitvah – Obrazložitev pobota in dolga za P1/P3 ZBIR, Pravilnika o pripravi konsolidirane – Obrazložitev pobota za P5, premoženjske bilance države in občin – BB (Podatki bilance stanja, bruto bilance in poslovnih knjig), Na podlagi drugega odstavka 93. člena Zakona o javnih – BB_ZBIR (Podatki bilance stanja, bruto bilance in po- financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 slovnih knjig ZBIR), – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP, 14/07 – ZSPDPO in – BB analitika (Odprte terjatve in obveznosti do proračun- 109/08) izdaja minister za finance skih uporabnikov državnega in občinskih proračunov), – BB analitika_ZBIR (Odprte terjatve in obveznosti do proračunskih uporabnikov državnega in občinskih proračunov P R A V I L N I K ZBIR).«. o spremembi in dopolnitvah Pravilnika o pripravi konsolidirane premoženjske 3. člen bilance države in občin V 3. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Z izrazom »neposredni uporabnik proračuna« so v 1. člen tem pravilniku mišljeni tudi upravljavci sredstev enotnih za- V Pravilniku o pripravi konsolidirane premoženjske bilan- kladniških računov (v nadaljnjem besedilu: EZR), ki vodijo ce države in občin (Uradni list RS, št. 26/03, 117/05, 120/07 in poslovne knjige na podlagi pravilnika, ki določa vodenje 32/08) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: računovodskih evidenc upravljanja denarnih sredstev sis- tema EZR.«. »2. člen Podlaga za sestavo premoženjskih bilanc iz prejšnjega 4. člen člena so podatki bilance stanja, sestavljene v skladu z določ- Za 4. členom se dodajo novi 4.a do 4.c členi, ki se gla- bami pravilnika, ki ureja sestavljanje letnih poročil za proračun, sijo: proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, in po- datki iz poslovnih knjig. Pri izkazovanju posameznih podatkov »4.a v premoženjski bilanci upoštevajo zavezanci tudi določbe tega V premoženjskih bilancah subjektov, vključenih v sistem pravilnika.«. EZR, se denarna sredstva na podračunih EZR izkažejo kot terjatev do upravljavca sredstev sistema EZR. 2. člen Za 2. členom se doda nov 2.a člen, ki se glasi: 4.b Dolgoročne obveznosti in dolgoročne terjatve se za potre- »2.a člen be priprave premoženjske bilance ne prenašajo na kratkoročne Postopek konsolidacije po pravilih tega pravilnika za prav- obveznosti oziroma na kratkoročne terjatve. ne osebe javnega prava iz prvega odstavka 1. člena tega pravilnika, se opravi na podlagi računalniške obdelave. Raču- 4.c nalniška obdelava za vnos in obdelavo podatkov ter navodila Posredni proračunski uporabnik, ki ima več ustanovite- za uporabo le-te so objavljeni na spletni strani Ministrstva za ljev ali pa je prejel sredstva v upravljanje od subjekta, ki ni finance. njegov ustanovitelj, pripravi delne premoženjske bilance za te Računalniška obdelava iz prejšnjega odstavka vsebuje: subjekte.«. a) obrazce, ki so sestavni del tega pravilnika: – Premoženjska bilanca posrednega uporabnika prora- 5. člen čuna, Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- – Premoženjska bilanca neposrednega uporabnika pro- dnem listu Republike Slovenije. računa, – Premoženjska bilanca občine, Št. 4-9/2007/2 – Premoženjska bilanca države, Ljubljana, dne 26. januarja 2009 – Konsolidirana premoženjska bilanca države in občin; EVA 2008-1611-0158 b) obrazce, ki so v pomoč pri pripravi premoženjskih bi- lanc in pripravi obrazložitev iz 21. člena tega pravilnika: dr. Franc Križanič l.r. – Obrazložitev sprememb premoženjske bilance, Minister – Obrazložitev pobota in dolga za P1/P3, za finance Uradni list Republike Slovenije Št. 10 / 9. 2. 2009 / Stran 907

VSEBINA

VLADA OBČINE 311. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o usta- BREŽICE novitvi javnega zavoda Narodni muzej Slovenije 829 323. Statut Občine Brežice 870 MINISTRSTVA JESENICE 312. Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda 832 324. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 885 313. Pravilnik o vodenju razvida izvajalcev javno veljav- LJUTOMER nih programov vzgoje in izobraževanja 841 325. Sklep o ukinitvi javnega dobra 886 314. Pravilnik o določitvi cen orožnih listin 846 LOŠKI POTOK 315. Pravilnik o spremembah Pravilnika o pogojih za zagotavljanje varnosti krme 846 326. Pravilnik o spremembi Pravilnika o vrednotenju programov športa v Občini Loški Potok, ki se sofi- 316. Pravilnik o spremembah Pravilnika o krmi za po- nancirajo iz proračunskih sredstev 886 sebne prehranske namene 847 317. Pravilnik o prenehanju veljavnosti Pravilnika NOVA GORICA o uvedbi ukrepov v zvezi z aviarno influenco 849 327. Odlok o sofinanciranju programov in projektov s 318. Pravilnik o spremembi Pravilnika o vsebini in načinu področja socialne dejavnosti v Mestni občini Nova vodenja uradnih evidenc s področja zaposlovanja 849 Gorica 886 336. Pravilnik o spremembi in dopolnitvah Pravilnika o PTUJ pripravi konsolidirane premoženjske bilance drža- ve in občin 906 328. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož 889 DRUGI DRŽAVNI ORGANI ROGAŠOVCI IN ORGANIZACIJE 329. Odlok o proračunu Občine Rogašovci za leto 319. Sklep o spremembah in dopolnitvah seznama po- 2009 890 slovnih subjektov, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 43/07, s katerimi na podlagi določb Zako- 330. Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v na o preprečevanju korupcije ne smejo poslovati Občini Rogašovci 893 naročniki iz prvega, drugega in tretjega odstavka 331. Pravilnik o sofinanciranju dejavnosti društev na 28. člena ZPKor 849 področju ljubiteljske kulture v Občini Rogašovci 895 332. Sklep o financiranju političnih strank v Občini Ro- gašovci 897 DRUGI ORGANI IN ORGANIZACIJE 320. Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega SLOVENSKE KONJICE plina iz distribucijskega omrežja za geografsko 333. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o območje Občine Žirovnica 853 ustanovitvi javnega zavoda Splošna knjižnica Slo- 321. Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega venske Konjice 897 plina iz distribucijskega omrežja za geografsko 334. Pravilnik o sofinanciranju programov in projektov dru- območje Mestne občine Novo mesto 860 gih društev iz proračuna Občine Slovenske Konjice 899 322. Najnižje osnovne plače v dejavnosti trgovine Slo- 335. Pravilnik o sofinanciranju mladinskih in otroških pro- venije od 1. 1. 2009 869 gramov in projektov v Občini Slovenske Konjice 901 Stran 908 / Št. 10 / 9. 2. 2009 Uradni list Republike Slovenije

Lynette Owen ODKUPNE IN PRODAJNE PRAVICE za literarna dela Praktični vodnik Angleška avtorica knjige Lynette Owen se kot poznavalka avtorskega prava v založniški dejavnosti že vse svoje poslovno življenje ukvarja z avtorskim pravom. V sodelovanju s slovenskima strokovnjakoma s področja avtorskega prava, dr. Martinom Žnideršičem in mag. Jašo Vrabcem, LL. M., komentira posamezne člene Zakona o avtorski pravici, v nadaljevanju knjige pa predstavi: • kako in kje dobiti informacije o knjigah zahodnih založnikov, • kako zaprositi za pravice, • kako se pogajati pri nakupu avtorskih pravic, • kako prodati pravice tujim založnikom, Cena: 48 EUR • praktične primere vzorcev pogodb, kot jih Leto izdaje: 2008 ISBN: 978-961-204-411-4 pošiljajo zahodni založniki. Število strani: 152 Dimenzija: 16,5 cm × 23,5 cm Vezava: mehka vezava

ODKUPNE IN PRODAJNE PRAVICE za literarna dela

• mehka vezava cena: 48 € Število izvodov

Podjetje Oddelek

Ime in priimek E-pošta

Matična št. Davčna št. Davčni zavezanec DA NE

Ulica in številka Kraj

Podpis in žig Datum

N A R O Č I SlovenskaL N I C cestaA 9, 1000 Ljubljana • Spletna trgovina: www.uradni-list.si • Naročite po faksu: 01/425 14 18

Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – direktor dr. Janez Pogorelec • Založnik Uradni list Re­publike Slove­nije d.o.o. – direktorica mag. Špela Munih Stanič • Priprava Uradni list Republike Slovenije d.o.o. • Tisk Tiskarna SET, d.d., Vevče • Naročnina za leto 2009 je 110,17 EUR (brez DDV), v ceno posameznega Uradnega lista Republike­ Slovenije je vračunan 8,5% DDV – Naročnina za tujino je 302,95 EUR • Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po ­izidu vsake številke • Uredni- štvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 • Poštni predal 379 • Telefon tajništvo (01) 425 14 19, računovodstvo (01) 200 18 60, naročnine (01) 425 23 57, telefaks (01) 200 18 25, prodaja (01) 200 18 38, preklici (01) 425 02 94, ­telefaks (01) 425 14 18, uredništvo (01) 425 73 08, ­uredništvo (javni razpisi …) (01) 200 18 32, uredništvo – telefaks (01) 425 01 99 • Internet: www.urad­ni-list.si – uredništvo e-pošta: objave@urad­ni-list.si • Transakcijski račun 02922-0011569767