Hsmid Ob Mid Ob Uime Na Mid Na Uime Ul Mid Ul Uime Hisna St
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Second Homes in the Slovenian Alps with Special Emphasis on the Municipality of Bovec
HRVATSKI GEOGRAFSKI GLASNIK 81/1, 61−81 (2019.) UDK 338.488.2:643-022.348](497.4) Original scientific paper 911.3:338.48](497.4) Izvorni znanstveni članak DOI 10.21861/HGG.2019.81.01.03 Received / Primljeno 2018-11-30 / 30-11-2018 Miha Koderman Accepted / Prihvaćeno Marko Pavlič 2019-01-09 / 09-01-2019 Second homes in the Slovenian Alps with special emphasis on the Municipality of Bovec Vikendice u slovenskim Alpama s posebnim naglaskom na općinu Bovec In the past decades, second homes have caused Proteklih su desetljeća vikendice uzrokovale important transformations in the morphology of značajne transformacije u morfologiji tradicionalnih traditional village-based settlements in many mountain seoskih naselja u mnogim planinskim područjima. Te areas. Such changes are particularly evident in the intense su promjene osobito vidljive u naglašenoj koncentraciji concentration of these buildings in some settlements and vikendica u formi kuća u ponekim naseljima, a mogu se can occur in the form of multi-apartment recreational javljati i u obliku višestambenih apartmanskih zgrada za complexes, intentionally designed for second home users. odmor i rekreaciju. U ovom se radu analizira prostorni This paper analyses spatial development of registered razvoj registriranih vikendica u slovenskoj općini Bovec, second homes in the municipality of Bovec, Slovenia, pridonoseći tako razumijevanju specifičnosti toga thus contributing to understanding the specifics of this fenomena u širem alpskom području, ali i u drugim phenomenon in the wider Alpine region, as well as in other planinskim regijama. Autori proučavaju odabrana mountainous regions. The authors examine the selected obilježja stambenoga fonda vikendica u općini (lokaciju, characteristics of the municipal second home housing vrijeme izgradnje, intenzitet fenomena vikendaštva) i stock (location, age, intensity of the phenomenon) and prezentiraju podatke pomoću detaljnih kartografskih present the data in detailed cartographic representations. -
By Bus Around the Julian Alps
2019 BY BUS AROUND THE JULIAN ALPS BLED BOHINJ BRDA THE SOČA VALLEY GORJE KRANJSKA GORA JESENICE rAdovljicA žirovnicA 1 2 INTRO 7 BLED, RADOVLJICA, ŽIROVNICA 8 1 CHARMING VILLAGE CENTRES 10 2 BEES, HONEY AND BEEKEEPERS 14 3 COUNTRYSIDE STORIES 18 4 PANORAMIC ROAD TO TRŽIČ 20 BLED 22 5 BLED SHUTTLE BUS – BLUE LINE 24 6 BLED SHUTTLE BUS – GREEN LINE 26 BOHINJ 28 7 FROM THE VALLEY TO THE MOUNTAINS 30 8 CAR-FREE BOHINJ LAKE 32 9 FOR BOHINJ IN BLOOM 34 10 PARK AND RIDE 36 11 GOING TO SORIŠKA PLANINA TO ENJOY THE VIEW 38 12 HOP-ON HOP-OFF POKLJUKA 40 13 THE SAVICA WATERFALL 42 BRDA 44 14 BRDA 46 THE SOČA VALLEY 48 15 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – RED LINE 50 16 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – ORANGE LINE 52 17 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – GREEN LINE 54 18 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – PURPLE LINE 56 19 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – BLUE LINE 58 20 THE TOLMINKA RIVER GORGE 62 21 JAVORCA, MEMORIAL CHURCH IN THE TOLMINKA RIVER VALLEY 64 22 OVER PREDEL 66 23 OVER VRŠIČ 68 KRANJSKA GORA 72 24 KRANJSKA GORA 74 Period during which transport is provided Price of tickets Bicycle transportation Guided tours 3 I 4 ALPS A JULIAN Julian Alps Triglav National Park 5 6 SLOVEniA The Julian Alps and the Triglav National Park are protected by the UNESCO Man and the Biosphere Programme because the Julian Alps are a treasury of natural and cultural richness. The Julian Alps community is now more interconnected than ever before and we are creating a new sustainable future of green tourism as the opportunity for preserving cultural and natural assets of this fragile environment, where the balance between biodiversity and lifestyle has been preserved by our ancestors for centuries. -
Primskovo - Zgodovina Kraja
52 LEVSTIKOVA POT Anica Resnik, Metka Potočnik, Vanja Pajk, Simona Strah, Martina Ribič, Alja Peterlin PRIMSKOVO - ZGODOVINA KRAJA Primskovo se prvič omenja leta 1258, in sicer z imenom Prinskau. Skozi stoletja se je oblika imena seveda spreminjala: Primskgov (1261), Primgew (1341), Prymsko (1400), Printzkha (1406), Primczka (1444), Primska (1505). V preteklosti je bila to občina s sedežem Gradišče. Občina je obsegala prisojno gričevje nad sotočjem Bratnice in gornje Temenice v smeri proti razvod- ju s Savo, znana zlasti po stožča- sti Primskovi gori z znamenito božjo potjo in po številnih vinogradih. Naselja so bila majhna in raztresena: Dolnji vrh, Gornji vrh, Sevno, Gradišče, Ježce, Ježni vrh, Menguš, Mišji dol, Mulhe, Obla gorica, Poljane, Primskovo, Razbore, Vinji vrh in Višnji grm. V bližini vasi Gradišče so odkrili hallstattsko gradišče z Ostanki obzidja iz časa turških nasipom in grobovi. Pri župni vpadov cerkvi so naleteli na sledove ilirsko-venetske naselbine iz 6. in 5. stol. pr. Kr. Poleg nje znameni- ta stara lipa s kamnitimi sedeži, stara naj bi bila okrog 400 ali celo 500 let. Na Primskovem je živel od 1876 do smrti 1890 župnik in home- opat Jurij Humar, ki je slovel kot čudodelni ljudski zdravnik. GRADOVI O gradu Obla gorica (Wolchenberg), ki je nekdaj stal na Podškalski skali na hribu Gradce pri istoimenski vasici blizu Poljan pri Primskovem, danes ni več sledu. Pičle razvaline, ko so bile pred sto leti še vidne, so končale kot gradbeni material v okoliških hišah. Krški škof Roman I je dal grad pozidati že pred letom 1161, upravljali pa so ga nje- govi ministeriali vitezi z Oble gorice; to leto je omenjen vitez Herman. -
Občinska Volilna Komisija Izdaja Naslednje
Datum:Občinska 15.09.2006 volilna komisija Ob smiselni uporabi 90. členom Zakona lokalnih volitvah - ZLV (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08) in na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja na volitvah v svete krajevnih skupnosti občine Brežice, ki so bile 10. oktobra 2010, Občinska volilna komisija izdaja naslednje Poročilo o izidu volitev za člane sveta krajevne skupnosti ARTIČE I. Na volitvah 10. oktobra 2010 so kandidati za člane sveta KS ARTIČE prejeli naslednje število glasov: 1. volilna enota – Artiče Št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov 1. ANTON GAJŠEK Slobodan Ivanović in Skupina volivcev 65 56,03 % 2. BORIS OŽVALD Marija Čurič in Skupina volivcev 51 43,97 % 2. volilna enota – Arnovo selo Št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov 1. SUZANA BOGOVIČ Franc Zorko in Skupina volivcev 61 68,54 % 2. FRANC GORIŠEK Brečko Milan in Skupina volivcev 28 31,46 % 3. volilna enota – Dečno selo Št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov 1. IVAN KOSTEVC Ivan Kostevc in Skupina volivcev 56 48,28 % 2. LIDIJA PETAN Ivan Omerzu in Skupina volivcev 23 19,83 % 3. ROBERT ZORKO Marija Kukovica in Skupina volivcev 21 18,10 % 4. IVAN LIPEJ Roman Omerzu in Skupina volivcev 16 13,79 % 4. volilna enota – Dolenja vas pri Artičah Št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov 1. MAŠA LILEG - SENICA Rožac Anton in Skupina volivcev 30 81,08 % 2. BRANKO KOVAČIČ Alojz Babnik in Skupina volivcev 7 18,92 % 5. volilna enota – Glogov brod Št. Odstotek Mesto Kandidat Ime liste/predlagatelja glasov glasov 1. -
Tabela 42: Seznam Objektov, Ki So Na Območjih Iz Osnovnega Dela DOP Ter Na Območjih S Posebnimi Zahtevami (VVO) a Se Urejajo S
Naročnik: Občina Brežice Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode Tabela 42: Seznam objektov, ki so na območjih iz osnovnega dela DOP ter na območjih s posebnimi zahtevami (VVO) a se urejajo sami , saj ureditev zanje ekonomsko ne bi bila upravičena , z rokom ureditve do 31.12. 2015: HS MID Naslov PE Opomba 11179444 Sobenja vas 38 D 1 VVO 11103952 Artiče 29 4 VVO 20341530 Sobenja vas 38 E 1 VVO 11103979 Artiče 30 A 4 VVO 20339926 Sobenja vas 39 2 VVO 11131956 Cundrovec 4 1 VVO 11179479 Sobenja vas 40 1 VVO 11131999 Cundrovec 6 C 4 VVO 11183565 Velika Dolina 6 A 1 VVO 11146465 Gaj 3 4 VVO 11183808 Velika Dolina 19 1 VVO 11147020 Globočice 11 3 VVO 11191550 Žejno 40 1 VVO 11154034 Koritno 2 4 VVO 11127568 Bizeljska cesta 85, Brežice 3 VVO 11179100 Sobenja vas 10 B 6 VVO 20373229 Črnc 58 A, Brežice 1 VVO 11179177 Sobenja vas 15 5 VVO 11125166 Šentlenart 70, Brežice 2 VVO 11179452 Sobenja vas 38 3 VVO 11125212 Šentlenart 74, Brežice 5 VVO 20328347 Sobenja vas 38 C 1 VVO 11127045 Zakot 52, Brežice 1 VVO Prazni objekti (0 PE glede na CRP): HS MID Naslov PE Opomba 11119085 Brezina 23, Brežice 0 VVO 11104126 Artiče 38 0 VVO 20371447 Brezina 31 A, Brežice 0 VVO 11152619 Jesenice 11 0 VVO 20328746 Brezina 74 A, Brežice 0 VVO 11152589 Jesenice 11 A 0 VVO 11119905 Brezina 78, Brežice 0 VVO 11158129 Mala Dolina 10 0 VVO 11120172 Cesta bratov Cerjakov 7, Brežice 0 VVO 20347970 Mala Dolina 17 C 0 VVO 11120229 Cesta bratov Cerjakov 13, Brežice 0 VVO 11158218 Mala Dolina 18 A 0 VVO 11120270 Cesta bratov Cerjakov 21, Brežice 0 VVO -
Gradišča — Utrjene Naselbine V Sloveniji
GRADIŠČA — UTRJENE NASELBINE V SLOVENIJI FRANC TRUHLAR Ljubljana V razgibanem geografskem položaju in političnem razvoju Slovenije, ki je pred stavljala v alpsko-jadranskem medprostoru vselej pomembno mednarodno stičišče in cestno križišče z magistralno povezavo panonskih in noriških pokrajin z jadranskim območjem in Italijo, so imela gradišča kot utrjene naselbinske postojanke v arheolo ških obdobjih določeno poselitveno-zgodovinsko vlogo. Okrog 600 doslej v Sloveniji evidentiranih »gradišč« spričuje pomemben naselitveni potencial Slovenije, od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka, z vzponom v kla sičnem halštatu in upadom v naslednjih obdobjih. Pozneje so nastajali včasih na gradiščih rimski kašteli, poganska svetišča, starokrščanske bazilike, srednjeveški gra dovi, tabori in svetišča ali nekatera sedanja naselja. V pretežno goratem svetu Slovenije z naravno zavarovano lego gradišč, ojačeno z obzidji, nasipi, jarki, okopi, je bila zagotovljena tudi varnost okolišnjih selišč. Večje gradiščne aglomeracije so bile povezane s potmi, ki so nekatere služile za osnovo po znejšega prometnega omrežja. Gradišča so bila trajno naseljena ali začasno uporabljena kot zatočišča za bližnja naselja. Poleg naselbinske so imela gradišča tudi obrambno funkcijo. Najbolj razširjeno in arheološko najbolj dognano krajevno ali ledinsko ime, ki gradišča označuje ali indicira, je prav oznaka Gradišče, z različnimi sestavljenkami in izpeljankami. (Glej še seznam toponima GradiščeANSI, v str. 106—112). Poleg naštetih toponimov označujejo ali indicirajo -
Javno Podjetje KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA, D.O.O
Javno podjetje KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA, d.o.o. POROČILO O DELU ZA LETO 2009 APRIL, 2010 poročilo o delu za leto 2009 objava na spletu KAZALO VSEBINE 1 PREDSTAVITEV PODJETJA .................................................................................................2 2 PISMO DIREKTORJA ..............................................................................................................5 3 POSLOVNO POROČILO .........................................................................................................6 3.1 POROČILO IZ KADROVSKE EVIDENCE ZA LETO 2009 ............................................................................. 6 3.2 IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŢB .............................................................................................. 8 3.2.1 OSKRBA Z VODO .......................................................................................................................................... 8 3.2.2 ODVAJANJE KOMUNALNIH ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA TER ČIŠČENJE KOMUNALNIH ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA ....................................................................... 37 3.2.3 POGREBNA IN POKOPALIŠKA DEJAVNOST ...................................................................................... 45 3.2.4 VZDRŢEVANJE IN VARSTVO LOKALNIH CEST, JAVNIH POTI, ULIC IN KRAJEVNIH SREDIŠČ, JAVNE RAZSVETLJAVE......................................................................................................... 46 3.3 IZVAJANJE TRŢNIH DEJAVNOSTI ............................................................................................................... -
Določitev Območij Varstva Pred Hrupom in Prireditvenih Prostorov V Mestni Občini Koper
MESTNA OBČINA KOPER Verdijeva ulica 10 6000 Koper DOLOČITEV OBMOČIJ VARSTVA PRED HRUPOM IN PRIREDITVENIH PROSTOROV V MESTNI OBČINI KOPER 14.06.2011 Določitev območij varstva pred Naslov hrupom in prireditvenih prostorov v Mestni občini Koper MESTNA OBČINA KOPER Naročnik Verdijeva ulica 10 6000 Koper BOSON, Izvajalec trajnostno načrtovanje, d.o.o. Savska cesta 3A, 1000 Ljubljana Številka 019/10 Datum izdelave 14.06.11 mag. Aljoša Jasim Tahir, univ. dipl. geog., ekon. teh. Odgovorni vodja (žig in podpis) Sodelavci Nina Vehovec, univ. dipl. inž. kraj. arh. Območja varstva pred hrupom, Ključne besede Mestna občina Koper, obremenjenost s hrupom, prireditveni prostori 1. KAZALO 1. KAZALO...............................................................................................................................3 2. PODATKI O IZDELOVALCU IN NAROČNIKU..........................................................................7 2.1.NAROČNIK.............................................................................................................................................7 2.2.IZDELOVALEC.........................................................................................................................................7 3. UVOD..................................................................................................................................8 3.1.SPLOŠNO O HRUPU................................................................................................................................8 3.2.VSEBINA IN OBSEG ŠTUDIJE...................................................................................................................9 -
1 Cilji Prostorskega Razvoja Občine Ivančna Gorica
SD OPN 1 Ivančna Gorica, 2016 čistopis priloga odloka 1 Priloga odloka 1: POSEBNI PIP ZA POSAMEZNE EUP (PPIP) *pri EUP s predvidenimi OPPN so poleg imen EUP v oklepaju navedene tudi vrste NRP v tej EUP 1. Posebni PIP za EUP na območju UN Ivančna Gorica ŠIFRA IME EUP* POSEBNI PIP in drugi podatki EUP Gozdič ob železniški progi se ureja kot parkovni gozd v javni rabi. Na zelenici ob železnici se uredi skupni prostor soseske (prostori za sedenje, otroška igrala in podobno), pri čemer je treba zagotoviti bariero proti železnici (ograja, IVG-1 Studenec – jug zasaditev ipd.). Za posege na območje kulturnega spomenika veljajo določila Odloka o razglasitvi arheološkega kompleksa Stične za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list RS, št. 7/94) ter splošni PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine iz 97. člena tega odloka. Dostopna cesta v enoto z Ljubljanske ceste se ureja v sklopu rekonstrukcije Ljubljanske ceste. Za posege na območje IVG-2 Pod gozdom registrirane kulturne dediščine veljajo splošni PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine iz 97. člena tega odloka. Posegi na območje vodotoka oz. na poplavno območje se uskladijo s pristojno službo za upravljanje z vodami. Dostopi do objektov se urejajo v sklopu rekonstrukcije Ljubljanske ceste in preureditve križišča Ljubljanska cesta – Ob križišču proti IVG-3 Cesta 2. grupe odredov. Za posege na območje registrirane kulturne dediščine veljajo splošni PIP za celostno Stični ohranjanje kulturne dediščine iz 97. člena tega odloka. Zelena brežina se ohrani nepozidana, kot parkovno urejena zelenica. Obcestni prostor se ureja v sklopu rekonstrukcije Brežina ob Ljubljanske ceste, uredi se drevored, pločnik se loči od ceste z drevoredom oz. -
LOKALNE VOLITVE 2018 OBČAN - OKTOBER 2018 11 LOKALNE VOLITVE 2018 Občinska Volilna Komisija Občine Litija Na Podlagi 2
LOKALNE VOLITVE 2018 OBČAN - OKTOBER 2018 11 LOKALNE VOLITVE 2018 Občinska volilna komisija Občine Litija na podlagi 2. točke 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17), 61. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 54/07 - odl. US in 23/17) v povezavi z drugim odstavkom 74. člena Zakona o lokalnih volitvah ter na podlagi Razpisa rednih volitev članov sveta mestne skupnosti Litija in v svete krajevnih skupnosti na območju Občine Litija (Uradni list RS, št. 53/18) objavlja SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE LITIJA, KI BODO DNE 18. NOVEMBRA 2018 1. Aleksander Gombač, roj. 11.12.1963, Loška ulica 4, 1270 Litija, V. stopnja, elektrotehnik, inženir 4. Boris Doblekar, roj. 04.07.1970, Grbinska cesta 34b, 1270 Litija, V. stopnja, tehnik vleke, tehnolog - predlagatelj SD - SOCIALNI DEMOKRATI specialist strojevodja, poslanec DZ - predlagatelj SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 2. Kaja Mlakar Agrež, roj. 14.09.1980, Cesta Dušana Kvedra 2, 1270 Litija, V. stopnja, gimnazijski 5. Franc Rokavec, roj. 12.09.1963, Zgornja Jevnica 12, Kresnice, V. stopnja, kmetijski tehnik, župan maturant, oblikovalka vizualnih komunikacij - predlagatelj LEVICA - predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 3. Tomaž Dernovšek, roj. 06.03.1966, Spodnji Hotič 18, 1270 Litija, IV. stopnja, papirniški tehnolog, 6. Dušan Hauptman, roj. 17.09.1960, Grbinska cesta 66a, 1270 Litija, VII. stopnja, magister umetnik - Kristijan Adamlje in skupina volilcev managementa izobraževanja, magister, inšpektor za šport - Anej Jovanovič in skupina volilcev SEZNAM LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE LITIJA, KI BODO DNE 18. -
Nepremična Kulturna Dediščina Kraškega Roba In
NEPREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINA V JUGOVZHODNEM DELU MESTNE OBČINE KOPER Eda Benčič Mohar, konservatorska svetnica Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Piran Na izbranem območju se stikata dve obširni enoti registrirane dediščine: Kulturna krajina notranja Slovenska Istra in Kulturna krajina Kraški rob. 2 Za kulturno krajino Notranje slovenske Istre je značilna flišna struktura tal in razgiban gričevnat svet. Pokrajino prepreda sistem kulturnih teras s suho zidanimi kamnitimi škarpami. Žrnjovec 3 Za kulturno krajino Kraškega roba je značilen intenzivno razgiban naravni relief s številnimi skalnimi prelomi in apnenčasta struktura tal. Movraž 4 Kubed Abrami Sočerga, Sveti Kvirik Območje kulturne krajine združuje vse ostale enote in območja kulturne dediščine v celoto velike kulturne, prostorske in estetske vrednosti. Med temi so naselja, utrdbe, cerkve, kapelice, pokopališča, mostovi, vodna zajetja, zgodovinski spomeniki in arheološka območja. 5 Zabavlje Trebeše Naselbinski kulturni spomeniki: Abitanti, Gračišče, Kubed, Pregara, Topolovec, Žrnjovec, Trebeše, Zabavlje Naselbinska kulturna dediščina, vpisana v Register kulturne dediščine RS: Abrami, Brezovica, Dvori, Hrvoji, Koromači – Boškini, Movraž, Olika, Popetre, Krištije, Reparec, Sirči, Smokvica, Stara Mandrija, Tuljaki Naselbinska kulturna dediščina v prostorskem planu MOK): Butari, Gradin, Pavliči, Poletiči, Sočerga, Sokoliči Pregara Smokvica 6 Sočerga Enotno stavbno oblikovanje prispeva k urejenemu videzu tradicionalnih naselij. Po velikosti in stavbnem oblikovanju izstopajo cerkve in druge stavbe mlajšega datuma, kot so na primer zadružni domovi in šole. Nekdanji Zadružni dom v Sočergi 7 Prilagajanje stavb terenu, komunikacijam in parcelam ustvarja slikovite in privlačne ambiente, ki so prijetni za bivanje. Olika Smokvica Abitanti 8 • Domačija Solari, Gračišče Reparec V sklopu profane stavbne dediščine imajo status kulturnega spomenika: domačije v Abitantih št. -
JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps
1 JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK www.slovenia.info 2The Julian Alps The Julian Alps are the southeast- ernmost part of the Alpine arc and at the same time the mountain range that marks the border between Slo- venia and Italy. They are usually divided into the East- ern and Western Julian Alps. The East- ern Julian Alps, which make up approx- imately three-quarters of the range and cover an area of 1,542 km2, lie entirely on the Slovenian side of the border and are the largest and highest Alpine range in Slovenia. The highest peak is Triglav (2,864 metres), but there are more than 150 other peaks over 2,000 metres high. The emerald river Soča rises on one side of the Julian Alps, in the Primorska re- gion; the two headwaters of the river Sava – the Sava Dolinka and the Sava Bohinjka – rise on the other side, in the Gorenjska region. The Julian Alps – the kingdom of Zlatorog According to an ancient legend a white chamois with golden horns lived in the mountains. The people of the area named him Zlatorog, or “Goldhorn”. He guarded the treasures of nature. One day a greedy hunter set off into the mountains and, ignoring the warnings, tracked down Zlatorog and shot him. Blood ran from his wounds Chamois The Triglav rose and fell to the ground. Where it landed, a miraculous plant, the Triglav rose, sprang up. Zlatorog ate the flowers of this plant and its magical healing powers made him invulnerable. At the same time, however, he was saddened by the greed of human beings.