S T A T U T OBČINEBREŽICE

BREŽICE, 26. JANUAR 2009

KAZALO:

I. SPLOŠNE DOLO ČBE...... 3 II. NALOGE OBČINE ...... 7 III. ORGANI OB ČINE...... 10 1. SKUPNE DOLO ČBE...... 10 2. OB ČINSKI SVET ...... 11 III. 2.1 ODBORI IN KOMISIJE OB ČINSKEGA SVETA...... 14 3. ŽUPAN...... 16 4. NADZORNI ODBOR ...... 19 5. OB ČINSKA UPRAVA ...... 24 6. OB ČINSKO PRAVOBRANILSTVO ...... 26 7. DRUGI ORGANI OB ČINE ...... 26 IV. OŽJI DELI OB ČINE ...... 26 V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OB ČANOV PRI ODLO ČANJU V OB ČINI...... 31 1. ZBOR OB ČANOV...... 31 2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OB ČINE ...... 32 3. SVETOVALNI REFERENDUM...... 34 4. DRUGI REFERENDUMI ...... 35 5. LJUDSKA INICIATIVA...... 35 VI. OB ČINSKE JAVNE SLUŽBE ...... 35 VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OB ČINE...... 37 VIII. SPLOŠNI IN POSAMI ČNI AKTI OB ČINE...... 40 1. SPLOŠNI AKTI OB ČINE ...... 40 2. POSAMI ČNI AKTI OB ČINE...... 41 IX. VARSTVO OB ČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ ...... 41 X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA...... 42 XI. PREHODNE IN KON ČNE DOLO ČBE...... 42

2 Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS – UPB2, Uradni list RS, št. 94/2007, 27/2008 in 76/2008) je Občinski svet Ob čine Brežice na svoji 17. redni seji dne 26.01.2009 sprejel

S T A T U T OB ČINE BREŽICE

I. SPLOŠNE DOLO ČBE

1. člen Ta statut ureja in dolo ča temeljna na čela za organizacijo in delovanje ob čine Brežice, oblikovanje in pristojnosti ob činskih organov, razen organov ob činske uprave, javnih služb, premoženje in financiranje ob čine, splošne in posami čne akte ob čine, varstvo ob čine v razmerju do države in drugih ob čin, na čin sodelovanja ob čanov pri sprejemanju odlo čitev v ob čini in druga vprašanja skupnega pomena v ob čini, ki jih dolo ča zakon.

2. člen V tem statutu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovni čni obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moški in ženski spol.

3. člen (1) Ob čina Brežice (v nadaljevanju: ob čina), je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na obmo čju naslednjih naselij: , Arti če, , , Blatno, , Boršt, Bra čna vas, Slovenska vas, Brezje pri Bojsnem, , , Brežice, , Bukošek, Bukovje, Buše ča vas, Cerina, , Cirnik, , Curnovec, Čatež ob Savi, Čedem, Črešnjice pri Cerkljah, De čno selo, , Dobeno, , Dolenja Pirošica, , Dolenja vas pri Arti čah, , , Dvorce, , Gaj, , Globo čice, Globoko, , Gorenja Pirošica, , , , , Izvir, , Jesenice, Kamence, Kapele, Koritno, Kraška vas, Križe, Krška vas, Laze, Lo če, , Mali Cirnik, Mali Obrež, Mali Vrh, , , , , , Obrežje, , Orešje na Bizeljskem, , Pe čice, Periš če, Piršenbreg, Pišece, Podgorje pri Pišecah, Podgračeno, Podvinje, Ponikve, Poštena vas, , Ra čja vas, Rajec, Rakovec, Ribnica, , , , , , , , Stankovo, Stara vas - Bizeljsko, , Trebež, , , Veliki Obrež, Vinji Vrh, , Vol čje, , , , , Zgornji Obrež, Žejno, Župe ča vas in Župelevec. (2) Sedež ob čine je v mestu Brežice, Cesta prvih borcev 18. (3) Ob čina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. (4) Ob čino predstavlja in zastopa župan.

3 (5) Obmo čje, ime in sedež ob čine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga dolo ča zakon. (6) Obmo čja in imena naselij v ob čini se v skladu z zakonom spremenijo z ob činskim odlokom.

4. člen (1) Na obmo čju ob čine so ustanovljene krajevne skupnosti (v nadaljevanju: KS) kot ožji deli ob čine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status KS so dolo čeni s tem statutom in odloki ob čine. (2) Imena in obmo čja KS so: 1. KS ARTI ČE, ki obsega naselja: Arnovo selo, Arti če, De čno selo, Dolenja vas pri Arti čah, Glogov Brod, Gornji Lenart-del in sicer hišne številke od vklju čno 61 do vklju čno 74, Spodnja Pohanca, Trebež, Zgornji Obrež. 2. KS BIZELJSKO, ki obsega naselja: Bizeljska vas, Bizeljsko, Bra čna vas, Brezovica na Bizeljskem, Bukovje, Dramlja, Drenovec pri Bukovju, Gregovce, Nova vas ob Sotli, Orešje na Bizeljskem, Stara vas - Bizeljsko, Vitna vas. 3. KS BREŽICE obsega del naselja Brežice. Meja obmo čja KS poteka na zahodu po vzhodnem delu Vrbine do starega mostu čez reko Savo, naprej po reki Savi, približno 100 m vzhodno od novega mostu zavije proti severu in poteka po hmeljišču ter se pri savskem nasipu dotakne regionalne ceste Čatež ob Savi – Brežice, od tu naprej pa po lokalni poti do regionalne ceste Dobova Brežice, kjer zavije proti zahodu in poteka preko krožiš ča Trnje in naprej po Dobovski cesti do križiš ča s Trdinovo ulico. Nato po Trdinovi, Maistrovi in Pleteršnikovi ulici, v križiš ču s Cesto svobode (krožiš če Črnc) pa zavije proti zahodu in poteka preko polja do Finžgarjeve ulice ter zajame hišne številke na njeni južni strani, vklju čno s hišno številko 15, ki leži na severni strani Finžgarjeve ulice. Naprej poteka po južnem robu stadiona, do Ceste bratov Milavcev ter ob njenem vzhodnem robu do križiš ča z Čolnarsko potjo, katero pri hišni številki Cesta bratov Milavcev 33 (ki je v KS Šentlenart) pre čka in zavije proti jugozahodu ter poteka naprej do Vrbine. 4. KS CERKLJE OB KRKI, ki obsega naselja: Boršt, Brvi, Buše ča vas, Cerklje ob Krki, Črešnjice pri Cerkljah, Dolenja Pirošica, Gazice, Gorenja Pirošica, Hrastje, Izvir, Poštena vas, Ra čja vas, Stojanski Vrh, Vinji Vrh, Vrhovska vas, Zasap, Župe ča vas. 5. KS ČATEŽ OB SAVI, ki obsega naselja: Cerina, Čatež ob Savi, Dobeno, Dvorce, Mali Cirnik, Prilipe, Sobenja vas, Žejno. 6. KS DOBOVA, ki obsega naselja: Dobova, Gabrje pri Dobovi, Lo če, Mali Obrež, Mihalovec, Mostec, Rigonce, Sela pri Dobovi, Veliki Obrež. 7. KS GLOBOKO, ki obsega naselja: Bojsno, Brezje pri Bojsnem, Globoko, Mali Vrh, Piršenbreg. 8. KS JESENICE NA DOLENJSKEM, ki obsega naselja: Jesenice, Nova vas pri Mokricah, Obrežje, Podgra čeno, Ribnica od hišne številke 1 do hišne številke 21, Slovenska vas. 9. KS KAPELE, ki obsega naselja: Jereslavec, Kapele, Podvinje, Rakovec, Slogonsko, Vrhje, Župelevec. 10. KS KRIŽE, ki obsega naselje Križe. 11. KS KRŠKA VAS, ki obsega naselje: Krška vas.

4 12. KS MRZLAVA VAS , ki obsega naselja: Čedem, Globo čice, Kamence, Kraška vas, Mrzlava vas, Stankovo. 13. KS PE ČICE, ki obsega naselje Pe čice. 14. KS PIŠECE , ki obsega naselja: Blatno, Dednja vas, Pavlova vas, Pišece, Podgorje pri Pišecah. 15. KS SKOPICE, ki obsega naselji: Dolenje Skopice, Gorenje Skopice. 16. KS SROMLJE, ki obsega naselja: Curnovec, Oklukova Gora, Silovec, Sromlje, Vol čje, Zgornja Pohanca. 17. KS ŠENTLENART, ki obsega naselje Cundrovec, del naselja Brežice in del naselja Gornji Lenart. Meja obmo čja KS poteka na zahodu po reki Savi do meje z ob čino Krško, nato preko Vrbine po zahodnem robu potoka Močnik do železniške proge -, ob njenem južnem robu do konca naselja Zgornji Obrež, kjer pre čka železniško progo in zavije proti severu, pre čka lokalno cesto proti Zgornjemu Obrežu pri hišni številki Zgornji Obrež 1 (ki je v KS Artiče). Naprej poteka po njenem severnem robu, do križiš ča z regionalno cesto Krško-Brežice, le-to pre čka in poteka naprej po njenem vzhodnem robu. Pri priklju čku krajevne ceste pri hišni številki Gornji Lenart 53 zavije proti vzhodu ter poteka ob njenem severnem robu do hišne številke Trebež 51a (ki je v KS Arti če), pred katero zavije proti jugu in jugovzhodu, zajame še hišne številke Gornji Lenart 42 ter Šentlenart 82 in 83, pre čka glinokop, nato zavije proti severovzhodu, tako da zajame še celotno ulico Brezina, naprej poteka proti vzhodu preko Gmajne, kjer zajame še kmetijsko posestvo v Cundrovcu, pre čka potok Graben in reko Gabernico, naprej poteka proti jugu, zajame še hišno številko Cundrovec 24 in se približno 250 m severno od soto čja Gabernice in Sromljice zavije proti zahodu in poteka do lokalne ceste Brežice-Cundrovec, po njenem vzhodnem robu do potoka Sromljica, kjer zavije proti jugozahodu in poteka po krajevni poti, pre čka železniško progo Ljubljana-Zagreb, zajame še hišno številko Črnc 11 in naprej proti jugozahodu do Ceste svobode. Ob njenem severovzhodnem robu poteka do križiš ča s Pleteršnikovo ulico (krožiš če Črnc), kjer zavije preko polja proti zahodu do Finžgarjeve ulice, jo dvakrat pre čka in zajame vse hišne številke na njeni severni strani, razen hišne številke 15. Naprej poteka po južni strani stadiona do Ceste bratov Milavcev, ter ob njenem vzhodnem robu do križiš ča s Čolnarsko potjo. Za hišno številko Cesta bratov Milavcev 33 pre čka Čolnarsko pot in zavije v jugozahodno smer do Vrbine in naprej po njenem vzhodnem delu do starega mostu čez Savo. 18. KS VELIKA DOLINA, ki obsega naselja: Brezje pri Veliki Dolini, Cirnik, Gaj, Koritno, Laze, Mala Dolina, Periš če, Ponikve, Rajec, Ribnica od hišne številke 21 G do vklju čno hišne številke 37 ter naselje Velika Dolina. 19. KS VELIKE MALENCE, ki obsega obmo čje naselja Velike Malence. 20. KS ZAKOT – BUKOŠEK – TRNJE obsega naselje Bukošek in del naselja Brežice. Meja obmo čja KS poteka na vzhodu ob zahodnem robu regionalne ceste Bizeljsko- Brežice, do odcepa za Sela pri Dobovi, kjer nasproti hišne številke Bukošek 11a, pre čka regionalno cesto, zajame še hišno številko Bukošek 12, od koder poteka proti jugu oziroma jugozahodu, pre čka železniško progo Ljubljana-Zagreb in se pri mostu čez Gabernico približa Bizeljski cesti, nato poteka po Gabernici do mostu pred Mostecem, naprej po južnem robu regionalne ceste Dobova-Brežice, po Trdinovi, Maistrovi in Pleteršnikovi ulici ter vzhodnem robu Ceste svobode, kjer nasproti hišne številke 35 zavije proti vzhodu, zajame še hišne številke Črnc 64, 65, 65a, 65b in 66. Potem, ko pre čka železniško progo Ljubljana-Zagreb, poteka meja proti severu in severovzhodu po

5 krajevni poti do potoka Sromljica, kjer pre čka lokalno cesto Cundrovec-Brežice in poteka po njenem vzhodnem robu, pred hišno številko Črnc 73 se obrne proti vzhodu in pre čka Sromljico, naprej poteka po reki Gabernici, nato zavije proti severovzhodu, v bližini hišne številke Bukošek 57 zavije proti zahodu in naprej proti severu, kjer zajame hišne številke Bukošek 58, 59, 60, 61 in 66. Nato poteka po Dobravi in severnem robu lokalne ceste Globoko-Kapele, do križiš ča z regionalno cesto Brežice-Bizeljsko.

5. člen (1) Ob čina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih dolo či s splošnim aktom ob čine ali so dolo čene z zakonom. (2) Država lahko z zakonom prenese na ob čino opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, ki se lahko racionalneje in u činkoviteje opravljajo v ob čini, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva (prenesene naloge).

6. člen (1) Osebe, ki imajo na obmo čju ob čine stalno prebivališ če, so ob čani. (2) Ob čani odlo čajo o lokalnih javnih zadevah po organih ob čine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. (3) Ob čani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi neposredno na zborih ob čanov, z referendumom in preko ljudske iniciative. (4) Na podlagi odlo čitve organov ob čine se lahko v posamezne oblike odlo čanja vklju čijo tudi osebe, ki imajo v ob čini za časno prebivališ če, in osebe, ki so lastniki zemljiš č in drugih nepremi čnin na obmo čju ob čine.

7. člen (1) Ob čina pri uresni čevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi ob činami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. (2) Ob čina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. (3) Ob čina sodeluje z drugimi ob činami po na čelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne ob činske uprave, javne sklade, javne zavode, javna podjetja. (4) Ob čine se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja.

8. člen (1) Ob čina ima grb, znak in zastavo, katerih oblika, vsebina in uporaba se dolo či z odlokom. (2) V ob čini Brežice se praznuje ob činski praznik 28. oktobra, na dan, ko je bila leta 1941 ustanovljena Brežiška četa.

6 9. člen (1) V ob čini imajo svoje pe čate župan, ob činski svet, nadzorni odbor, volilna komisija, direktor ob činske uprave, štab civilne zaš čite (v nadaljevanju CZ). (2) Ob čina ima pe čat, ki je okrogle oblike. Pe čat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OB ČINA BREŽICE, v notranjem krogu pa naziv organa ob čine - Ob činski svet; Župan, Nadzorni odbor; Ob činska uprava, Volilna komisija, Štab CZ. V sredini pe čata je znak ob čine. (3) Velikost, uporabo in hrambo pe čata ob čine dolo či župan s sklepom.

II. NALOGE OB ČINE

10. člen Ob čina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), dolo čene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: − sprejema statut in druge predpise ob čine, − sprejema prora čun in zaklju čni ra čun ob čine, − na črtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, − sprejema programe razvoja ob čine − predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. 2. Upravlja ob činsko premoženje tako, da: − ureja na čin in pogoje upravljanja z ob činskim premoženjem, − pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, − sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremi čnin in premi čnin, − sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja. 3. Omogo ča pogoje za gospodarski razvoj ob čine tako, da: − spremlja in analizira gospodarske rezultate v ob čini, − sprejema prostorske akte, ki omogo čajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v ob čini, − pospešuje gospodarski razvoj, − sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog ob čine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, − z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov, − skrbi za promocijo turizma. 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za pove čanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: − v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, − sprejema dolgoro čni in kratkoro čni stanovanjski program ob čine, − spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju ob čine, − spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v ob čini ter se vklju čuje v stanovanjski trg, − gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,

7 − sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri reševanju stanovanjske problematike ob čanov. 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: − zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom, − nadzira delovanje lokalnih javnih služb, − gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo. 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: − ustanovi vzgojno izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, − v skladu z zakoni, ki urejajo to podro čje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finan čnih možnosti omogo ča izvajanje nadstandardnih programov, − sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, − z razli čnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo ob čanov, − ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj ob čine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: − spremlja stanje na tem podro čju, − pristojnim organom in institucijam predlaga dolo čene ukrepe na tem podro čju, − sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami. 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: − ustanavlja zavode na tem podro čju, − ustvarja pogoje za razvoj in pridobivanje rekreacijskih površin, − omogo ča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediš čino na svojem obmo čju, − dolo ča ob činski program športa, − zagotavlja splošno izobraževalno knjižni čno dejavnost, − z dotacijami spodbuja te dejavnosti, − sodeluje z društvi in jih vklju čuje v programe aktivnosti ob čine. 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: − izvaja naloge, ki jih dolo čajo zakon, uredbe in drugi predpisi s podro čja varstva okolja, − spremlja stanje na tem podro čju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, − sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, − sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obveš ča o ugotovljenih nepravilnostih, − z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v ob čini. 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: − ob činske ceste, ulice in javne poti, − površine za pešce in kolesarje, − igriš ča za šport in rekreacijo ter otroška igriš ča,

8 − javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter − zagotavlja varnost v cestnem prometu na ob činskih cestah in ureja promet v ob čini. 11. Skrbi za požarno varnost in varnost ob čanov v primeru elementarnih in drugih nesre č tako, da v skladu z merili in normativi: − organizira reševalno pomo č v požarih, − organizira obveš čanje, alarmiranje, pomo č in reševanje za primere elementarnih in drugih nesre č, − zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesre čami, − zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesre č, − sodeluje z ob činskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaš čito ter spremlja njihovo delo, − opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesre čami. 12. Ureja javni red v ob čini tako, da: − sprejema programe varnosti, − dolo ča prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi ob čine, − organizira ob činsko redarstvo, − opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ob činskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom druga če dolo čeno, − opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. 13. Lahko podeljuje denarne pomo či in simboli čne nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah ob čanov.

11. člen V okviru lokalnih zadev javnega pomena ob čina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: − ugotavljanje javnega interesa za uresni čevanje predkupnih pravic ob čine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremi čnin za potrebe ob čine, − dolo čanje namembnosti prostora, − gospodarjenje s stavbnimi zemljiš či in dolo čanje pogojev za njihovo uporabo, − evidenco ob činskih zemljiš č in drugega premoženja, − zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, − ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

12. člen (1) Ob čina opravlja statisti čne, eviden čne in analiti čne naloge za svoje potrebe. (2) Ob čina pridobiva, obdeluje, varuje in hrani podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti v skladu z zakonom.

9 III. ORGANI OB ČINE

1. SKUPNE DOLO ČBE

13. člen (1) Organi ob čine so: 1. ob činski svet, 2. župan in 3. nadzorni odbor. (2) Ob čina ima volilno komisijo kot samostojni ob činski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti ob čine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. (3) Ob čina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge dolo ča zakon. (4) Volitve oziroma imenovanja organov ob čine in članov ob činskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. (5) Člani ob činskega sveta, župan in podžupan oz. podžupani so ob činski funkcionarji.

14. člen (1) Ob čina ima ob činsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti ob čine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz ob činske pristojnosti. (2) Ob činska uprava odlo ča o upravnih stvareh iz ob činske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge ob činskega redarstva oziroma drugih služb nadzora. (3) Ob činska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za ob činske organe in organe KS. (4) Ob činsko upravo ustanovi ob činski svet na predlog župana z odlokom, s katerim dolo či njihovo notranjo organizacijo in delovno podro čje. (5) Ob činsko upravo sestavljajo notranje organizacijske enote. Ob činsko upravo vodi direktor usmerja in nadzoruje pa jo župan.

15. člen Če ni v zakonu ali tem statutu druga če dolo čeno, lahko organi ob čine, ki delajo na sejah, sprejemajo odlo čitve, če je na seji navzo ča ve čina članov organa ob čine.

16. člen (1) Delo organov ob čine je javno. (2) Javnost dela se zagotavlja z obveš čanjem javnosti o delu ob činskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov ob čine v Uradnem listu Republike Slovenije, z navzo čnostjo ob čanov in predstavnikov sredstev javnega obveš čanja na javnih sejah ob činskih

10 organov, z možnostjo vpogleda v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odlo čanje ob činskih organov. (3) Na čin zagotavljanja javnosti dela ob činskih organov, razloge in postopke izklju čitve javnosti s sej organov ob čine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom ob čine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, dolo čajo zakoni, ta statut in poslovnik ob činskega sveta. (4) Ob čina zagotavlja posredovanje informacij javnega zna čaja v skladu z zakonom.

2. OB ČINSKI SVET

17. člen (1) Ob činski svet je najvišji organ odlo čanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. (2) Ob činski svet šteje 30 članov. (3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov ob činskega sveta se za čne s potekom mandata prejšnjih članov ob činskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega ob činskega sveta, če ni z zakonom druga če dolo čeno. (4) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih ve č kot polovica mandatov članov ob činskega sveta. (5) Prvo sejo ob činskega sveta skli če prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov ob činskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev.

18. člen (1) Volitve članov ob činskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. (2) Ob činski svet se voli po proporcionalnem sistemu. (3) Volilne enote za volitve v ob činski svet odlo či ob činski svet z odlokom.

19. člen (1) Ob činski svet sprejema statut ob čine, poslovnik ob činskega sveta, odloke in druge predpise ob čine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se ti čejo koristi ob čine. (2) Poleg pristojnosti dolo čenih v prejšnjem odstavku, ob činski svet zlasti: 1. sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, 2. sprejema ob činski prora čun in zaklju čni ra čun, 3. sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem podro čju ob činske uprave na predlog župana, 4. v sodelovanju z ob činskimi sveti drugih ob čin ustanavlja skupne organe ob činske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,

11 5. daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na ob čino in odlo ča o na ob čino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odlo ča drug ob činski organ, 6. nadzoruje delo župana, podžupana in ob činske uprave glede izvajanja odlo čitev ob činskega sveta, 7. potrjuje mandate članov ob činskega sveta ter ugotavlja pred časno prenehanje mandata ob činskega funkcionarja, 8. imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi pred časno razrešitev člana nadzornega odbora, 9. imenuje in razrešuje člane komisij in odborov ob činskega sveta, 10. dolo či, kateri izmed članov ob činskega sveta bo za časno opravljal funkcijo župana, če temu pred časno preneha mandat, pa ne dolo či podžupana, ki bo za časno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, 11. odlo ča o pridobitvi in odtujitvi ob činskega premoženja, kolikor z zakonom, s statutom ob čine ali z odlokom ni dolo čeno druga če, 12. odlo ča o najemu posojila in dajanju poroštva, 13. razpisuje referendume, 14. s svojim aktom, v skladu z zakonom, dolo ča višino sejnine članov ob činskega sveta in pla čila za opravljanje nalog članov drugih ob činskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje svet, merila za dolo čitev pla če direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih, 15. dolo ča vrste lokalnih javnih služb in na čin izvajanja lokalnih javnih služb, 16. ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom in imenuje predstavnike ob čine v organe le-teh. 17. imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin in člane drugih organov ob čine, ustanovljene na podlagi zakona, 18. dolo či organizacijo in na čin izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari, 19. sprejme program in letni na črt varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami, sestavni del je tudi letni na črt varstva pred požari, 20. dolo či organizacijo ob činskega sveta ter na čin njegovega delovanja v vojni, 21. sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre čami, 22. dolo ča dejavnosti varstva pred požarom, ki se opravljajo kot javne službe, 23. sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in zna čilnosti ter potrebe kraja dolo či podrobnejša merila za dolo čitev obratovalnega časa, 24. v okviru kadrovskega načrta dolo ča število in vrste delovnih mest za dolo čen čas v kabinetu župana, 25. odlo ča o drugih zadevah, ki jih dolo ča zakon in ta statut.

20. člen (1) Člani ob činskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. (2) Funkcija člana ob činskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v ob činski upravi ali službi ožjega dela ob čine ter z drugimi funkcijami, za katere tako dolo ča zakon.

12 (3) Član ob činskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana ob činskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru pred časnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana ob činskega sveta.

21. člen (1) Občinski svet predstavlja župan, ki tudi sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja. (2) Za vodenje sej ob činskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana ob činskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan. (3) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaš čeni član ob činskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši prisotni član ob činskega sveta. (4) Župan sklicuje seje ob činskega sveta v skladu z dolo čbami tega statuta in poslovnika ob činskega sveta ter glede na potrebe odlo čanja na ob činskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posami čnega pooblastila župana. (5) Župan mora sklicati sejo ob činskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov ob činskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo ob činski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane to čke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami. (6) Če seja ob činskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skli čejo člani ob činskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in ob činska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.

22. člen Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe ob činskega sveta ter pomo č pri pripravi in vodenju sej ob činskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja ob činska uprava.

23. člen (1) Občinski svet dela in odlo ča na sejah. (2) Dnevni red seje ob činskega sveta predlaga župan. (3) Vsak član ob činskega sveta lahko predlaga ob činskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen prora čuna in zaklju čnega ra čuna prora čuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu ob čine dolo čeno, da jih sprejme ob činski svet na predlog župana. (4) Župan mora predloge komisij in odborov ob činskega sveta ter predloge članov ob činskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je dolo čeno v poslovniku ob činskega sveta. (5) sprejemu dnevnega reda odlo ča ob činski svet na za četku seje. (6) Na vsaki seji ob činskega sveta mora biti predvidena to čka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. (7) Za vsako sejo ob činskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom nadzornega odbora ob čine, direktorju ob činske uprave, predsednikom svetov KS, predsednikom ob činskih

13 odborov politi čnih strank katerih listam so pripadali mandati za člane sveta ob čine na lokalnih volitvah in predsednikom strank, ki so dobile najmanj 50% glasov, potrebnih za izvolitev enega člana sveta, predstavnikom medijev, javnim zavodom, katerih ustanovitelj je ob čina in obmo čni obrtni zbornici. (8) Predsednik nadzornega odbora ob čine, predsedniki komisij in odborov ob činskega sveta ter direktor ob činske uprave so se dolžni udeležiti seje ob činskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov ob činskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega podro čja dela.

24. člen (1) Ob činski svet veljavno sklepa, če je na seji navzo ča ve čina njegovih članov. Ob činski svet sprejema odlo čitve z ve čino opredeljenih glasov navzo čih članov, razen če zakon dolo ča druga čno ve čino. (2) Ob činski svet sprejema odlo čitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako dolo čeno z zakonom ali če tako sklene ob činski svet. (3) Na čin dela in odlo čanja, razmerja do drugih ob činskih organov ter druga vprašanja delovanja ob činskega sveta se dolo čijo s poslovnikom, ki ga sprejme ob činski svet z dvotretjinsko ve čino navzo čih članov. (4) Odlo čitve ob činskega sveta izvršujeta župan in ob činska uprava. (5) Župan in direktor ob činske uprave o izvrševanju odlo čitev ob činskega sveta poro čata ob činskemu svetu najmanj enkrat letno.

25. člen (1) Pred časno prenehanje mandata člana ob činskega sveta ureja zakon. (2) Razlogi za prenehanje mandata člana ob činskega sveta se ugotovijo na podlagi zakona, pravnomo čne sodne odlo čbe ali pisnega obvestila o odlo čitvi člana ob činskega sveta. (3) Članu ob činskega sveta preneha mandat z dnem, ko ob činski svet na podlagi poro čila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata. (4) Ob činski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. (5) Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana ob činskega sveta dolo ča zakon.

III. 2.1 ODBORI IN KOMISIJE OB ČINSKEGA SVETA

26. člen (1) Ob činski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, lahko pa ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja stalna ali ob časna delovna telesa. (2) Organizacijo in delovno podro čje stalnih delovnih teles ob činskega sveta dolo ča poslovnik ob činskega sveta. (3) Ob časna delovna telesa ustanovi ob činski svet s sklepom, s katerim dolo či naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.

14 27. člen (1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima sedem članov, ki jih imenuje svet izmed svojih članov. (2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: 1. svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles ob činskega sveta, ob činskih organov, in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, 2. pripravlja predloge za odlo čitev sveta v zvezi s podajami mnenj oz. soglasij k imenovanju ravnateljev oz. direktorjev javnih zavodov, 3. opravlja naloge v zvezi s prepre čevanjem korupcije, 4. svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v ob čini, ki so v pristojnosti sveta, 5. pripravlja predloge odlo čitev sveta v zvezi s pla čami ter drugimi prejemki ob činskih funkcionarjev, članov ob činskih organov in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odlo čitve ob činskega sveta, (zakone in predpise, ki urejajo pla če in druge prejemke ob činskih funkcionarjev), 6. obravnava druga vprašanja, ki ji jih dolo či ob činski svet.

28. člen (1) Ob činski svet ima naslednja stalna delovna telesa: 1. komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, 2. statutarno-pravno komisijo, 3. komisijo za vloge in pritožbe, 4. odbor za družbene dejavnosti, 5. odbor za prora čun, finance in ob činsko premoženje, 6. odbor za gospodarstvo, 7. odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, 8. odbor za urbanizem, 9. odbor za gospodarske javne službe in varstvo okolja. (2) Odbori štejejo do sedem članov in komisije štejejo pa do pet članov, razen komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ima sedem članov. Delovno podro čje in število članov posameznega delovnega telesa ob činskega sveta se dolo či s poslovnikom ob činskega sveta.

29. člen (1) Člane odborov in komisij razen komisije za mandatna vprašanja imenuje ob činski svet izmed svojih članov in najve č polovico članov izmed drugih ob čanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (2) Delo delovnega telesa ob činskega sveta vodi član ob činskega sveta kot predsednik. (3) Prvo sejo delovnega telesa skli če župan. (4) Članstvo v komisiji ali odboru ob činskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru ob čine ali z delom v ob činski upravi.

15 30. člen (1) Komisije in odbori ob činskega sveta v okviru svojega delovnega podro čja v skladu s poslovnikom ob činskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo ob činskemu svetu mnenja in predloge. (2) Komisije in odbori ob činskega sveta lahko predlagajo ob činskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen prora čuna in zaklju čnega ra čuna prora čuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu ob čine dolo čeno, da jih sprejme ob činski svet na predlog župana.

31. člen Ob činski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa ob činskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje ali najmanj četrtine članov ob činskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles ob činskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje ob činskega sveta.

3. ŽUPAN

32. člen (1) Župana volijo volivci, ki imajo v ob čini stalno prebivališ če na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. (2) Mandatna doba župana traja štiri leta. (3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko ob činski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov ob činskega sveta na podlagi potrdila ob činske volilne komisije o izvolitvi župana odlo či o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. (4) Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odlo či, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odlo čitvi mora pisno obvestiti ob činski svet.

33. člen (1) Župan predstavlja in zastopa ob čino. (2) Poleg tega župan predvsem: 1. predlaga ob činskemu svetu v sprejem prora čun ob čine in zaklju čni ra čun prora čuna, odloke in druge akte iz pristojnosti ob činskega sveta, 2. izvršuje ob činski prora čun ter pooblaš ča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja ob činskega prora čuna, 3. skrbi za izvajanje splošnih aktov ob čine in drugih odlo čitev ob činskega sveta, 4. odlo ča o pridobitvi in odtujitvi premi čnega premoženja ter o pridobitvi nepremi čnega premoženja ob čine, če zakon ali predpis ob čine ne dolo ča druga če, 5. skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov ob čine, 6. predlaga ustanovitev organov ob činske uprave, dolo čitev njihovega delovnega podro čja in notranje organizacije, dolo či sistemizacijo delovnih mest v ob činski upravi, odlo ča o

16 imenovanju javnih uslužbencev v nazive, o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v ob činski upravi 7. imenuje in razrešuje direktorja ob činske uprave, vodje organov ob činske uprave oz. notranjih organizacijskih enot in predstojnika organa skupne ob činske uprave, skupaj z drugimi župani ob čin ustanoviteljic. 8. usmerja in nadzoruje delo ob činske uprave in organov skupne ob činske uprave, 9. opravlja druge naloge, ki jih dolo ča zakon in ta statut. (3) Župan v skladu z zakonom odlo ča tudi o na ob čino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.

34. člen (1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta ob čine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga ob činskemu svetu, da o njem ponovno odlo či na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. (2) Če ob činski svet vztraja pri svoji odlo čitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodiš ču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. (3) Župan zadrži izvajanje odlo čitve ob činskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom ob čine, in predlaga ob činskemu svetu, da o njej ponovno odlo či na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. (4) Ob zadržanju izvajanja odlo čitve ob činskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odlo čitve. Če ob činski svet ponovno sprejme enako odlo čitev, lahko župan za čne postopek pri upravnem sodiš ču. (5) Če se odlo čitev ob činskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje ob čini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odlo čitve.

35. člen Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaš čite in reševanja, predvsem pa: 1. skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami in uresni čevanje zaš čitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesre č, 2. imenuje poveljnike in štabe civilne zaš čite ob čine ter poverjenike za civilno zaš čito, 3. sprejme na črt zaš čite in reševanja, 4. vodi zaš čito, reševanje in pomo č, 5. dolo či organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaš čite, reševanja in pomo či in organizacije, ki morajo izdelati na črte zaš čite in reševanja, 6. ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na obmo čju ob čine, 7. sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se ob činski svet ne more sestati, 8. v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, 9. predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaš čiti ter materialno dolžnost.

17 36. člen V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v ve čjem obsegu ogroženo življenje in premoženje ob čanov, pa se ob činski svet ne more pravo časno sestati, lahko župan sprejme za časne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev ob činskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

37. člen (1) Za pomo č pri opravljanju nalog župana ima ob čina najmanj enega in najve č 3 podžupane. Podžupana imenuje izmed članov ob činskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši. (2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. (3) Podžupan nadomeš ča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeš čanja opravlja podžupan teko če naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. (4) Podžupan v primeru pred časnega prenehanja mandata župana za časno do nastopa mandata novo izvoljenega župana opravlja funkcijo župana. (5) S sklepom o imenovanju podžupana, dolo či župan tistega podžupana, ki bo v primeru pred časnega prenehanja mandata županu, opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o pred časnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev, do izvolitve novega župana. (6) Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odlo čitve ob činskega sveta. (7) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odlo či, da bo funkcijo opravljal poklicno. O tem pisno obvesti ob činski svet.

38. člen (1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi noben izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomeš ča župana član ob činskega sveta, ki ga dolo či župan, če ga ne dolo či, pa najstarejši član ob činskega sveta. (2) V času nadomeš čanja opravlja član ob činskega sveta teko če naloge iz pristojnosti župana.

39. člen (1) Če je tako dolo čeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe ob čine. (2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za prou čevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.

40. člen (1) Pred časno prenehanje mandata župana je dolo čeno z zakonom. (2) Županu preneha mandat z dnem, ko ob činski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. (3) Ob činski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

18 (4) Ugotovitveni sklep posreduje ob činski svet predsedniku ob činske volilne komisije. Če županu preneha mandat ve č kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše ob činska volilna komisija nadomestne volitve. (5) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana ob činskega sveta. (6) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši, z izvolitvijo novega župana in v drugih primerih v skladu z zakonom. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana ob činskega sveta. (7) Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v ob činski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako dolo ča zakon. (8) Funkcija člana ob činskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v ob činski upravi ali službi ožjega dela ob čine ter z drugimi funkcijami, za katere tako dolo ča zakon. (9) Funkcija člana ob činskega sveta in podžupana tudi ni združljiva s funkcijo na čelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestnih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov ob čine.

4. NADZORNI ODBOR

41. člen (1) Nadzorni odbor ob čine je najvišji organ nadzora javne porabe v ob čini. (2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: 1. opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem ob čine, 2. nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev ob činskega prora čuna, 3. nadzoruje finan čno poslovanje uporabnikov prora čunskih sredstev. (3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja ob činskih organov, ob činske uprave, svetov KS, javnih zavodov, javnih podjetij in ob činskih skladov ter drugih porabnikov sredstev ob činskega prora čuna in pooblaš čenih oseb z ob činskimi javnimi sredstvi in ob činskim premoženjem ter ocenjuje u činkovitost in gospodarnost porabe ob činskih javnih sredstev.

42. člen (1) Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje ob činski svet izmed ob čanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-ra čunovodskega ali pravnega podro čja. Kandidate za člane nadzornega odbora ob čine predlaga ob činskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (2) Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno. (3) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani ob činskega sveta, župan, podžupan, člani svetov KS, direktor ob činske uprave ob čine, delavci ob činske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in ob činskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki ob činskih prora čunskih sredstev.

19 (4) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom ob činskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za pred časno razrešitev člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo razlogi za pred časno prenehanje mandata člana ob činskega sveta. Razrešitev opravi ob činski svet na predlog nadzornega odbora.

43. člen (1) Prvo sejo nadzornega odbora ob čine po imenovanju skli če župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzo čih ve čina članov. (2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. (3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. (4) Nadzorni odbor dela in sprejema odlo čitve na seji, na kateri je navzo čih ve čina članov nadzornega odbora, z ve čino glasov navzo čih članov. (5) Sedež nadzornega odbora je na sedežu ob čine, v Brežicah Cesta prvih borcev 18. (6) Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. (7) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja pe čat ob čine.

44. člen (1) Nadzorni odbor samostojno dolo ča svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finan čnega na črta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta za naslednje koledarsko leto predloži županu in ob činskemu svetu. (2) Nadzorni odbor mora vsako prora čunsko leto izvesti nadzor: 1. prora čuna in zaklju čnega ra čuna prora čuna ob čine, 2. finan čnih na črtov in zaklju čnih ra čunov KS, 3. finan čnih na črtov in zaklju čnih ra čunov uporabnikov prora čunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih). (3) Nadzorni odbor lahko za čne postopek nadzora, če je tak nadzor dolo čen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vklju čen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in ob činskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena. (4) Poleg zadev iz letnega programa mora nadzorni odbor obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga ob činski svet ali župana. (5) Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in ob činskim svetom ter drugimi organi ob čine in njenimi KS, organi uporabnikov ob činskih prora čunskih sredstev in drugimi uporabniki prora čunskih sredstev. (6) Predsednik ali od njega pooblaš čen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje ob činskega sveta, ko obravnava predlog prora čuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo.

45. člen (1) Nadzorni odbor lahko opravlja posredni in neposredni nadzor.

20 (2) Nadzorni odbor preverja finan čno poslovanje uporabnikov prora čunskih sredstev na podlagi preverjanj poslovnih poro čil in zaklju čnih ra čunov ter sklenjenih pogodb med ob čino in uporabnikom prora čunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije. (3) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika prora čuna.

46. člen (1) Nadzorni odbor izlo či člana nadzornega odbora iz nadzora in odlo čanja na seji v primeru, če so podane okoliš čine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. (2) Šteje se, da so podane okoliš čine iz prejšnjega odstavka če: 1. je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaš čenec nadzorovane osebe s članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, 2. je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaš čenca nadzorovane osebe, 3. če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. (3) Izlo čitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izlo čitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliš čine, na katere opira svojo zahtevo za izlo čitev. O izlo čitvi odlo či nadzorni odbor z ve čino glasov vseh članov.

47. člen (1) Za posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je dolo čen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). (2) V postopku nadzora so odgovorne in nadzorovane osebe dolžne članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovarjati na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbor, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo zaupane mu naloge.

48. člen (1) Nadzornik pripravi osnutek poro čila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poro čila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poro čilo o nadzoru. (2) Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poro čila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poro čila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skli če sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poro čila o nadzoru. (3) Osnutek poro čila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poro čila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog poro čila o nadzoru. (4) Če predlog poro čila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poro čila o nadzoru dopolniti.

21 (5) Predlog poro čila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora.

49. člen (1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predlog poro čila o nadzoru najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poro čila o nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odlo čiti v petnajstih dneh od prejema ugovora. (2) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po odlo čitvi o ugovoru nadzorovane osebe sprejme nadzorni odbor poro čilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, ob činskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi ra čunskemu sodiš ču in pristojnemu ministrstvu.

50. člen (1) Poro čilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom. (2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporo čila oziroma predlogi. (3) Z ocenami nadzorni odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru. (4) V mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno. (5) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, prora čunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posami čnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju. (6) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neu činkovito in /ali neuspešno. (7) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake u činke lahko dosegla pri manjših stroških. (8) Neu činkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla ve čje u činke. (9) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresni čili cilji poslovanja nadzorovane osebe. (10) Priporo čila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, u činkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporo čili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.

51. člen (1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju ob čine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokon čnosti poro čila obvestiti pristojno ministrstvo in ra čunsko sodiš če. (2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

52. člen (1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporo čila in predloge nadzornega odbora. Ob činski svet, župan in organi porabnikov ob činskih prora čunskih sredstev so dolžni

22 obravnavati poro čila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporo čila in predloge nadzornega odbora. (2) Župan je dolžan nadzorni odbor teko če seznanjati s pomembnimi zakoni in drugi predpisi ter akti ob čine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo (prora čun ob čine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki dolo ča pla čni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je ob čina in drugi) ter z za poslovanje ob čine pomembnimi odlo čitvami. (3) Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje ob činskega sveta ter ga obveš čati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti ob činskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja ob čine ali finan čno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila ob čina.

53. člen Nadzorni odbor mora županu in ob činskemu svetu do oddaje zaklju čnega ra čuna predložiti pisno letno poro čilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poro čati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz podro čja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.

54. člen (1) Delo nadzornega odbora je javno. (2) Nadzorni odbor lahko z ve čino glasov vseh svojih članov odlo či, da se javnost dela omeji ali izklju či, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom ob čine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. (3) Nadzorni odbor lahko z ve čino glasov vseh svojih članov odlo či, da se iz letnega poro čila o njegovem delu in posameznega poro čila o nadzoru, ki se javno objavi, izlo čijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega zna čaja dolo ča kot razloge, zaradi katerih je mogo če zavrniti zahtevo za informacijo javnega zna čaja. (4) Na čin zagotavljanja javnosti dela in na čin omejitve javnosti dela nadzornega odbora dolo ča poslovnik iz 58. člena tega statuta. (5) Za obveš čanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.

55. člen (1) Strokovno in administrativno pomo č za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in ob činska uprava. (2) Župan dolo či javnega uslužbenca v ob činski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehni čna dela nadzornega odbora. (3) Strokovno pomo č lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v ob činski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje ob činski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali

23 izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa ko se opira na poro čilo notranje revizijske službe.

56. člen Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v ob činskem prora čunu v posebni prora čunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finan čnega na črta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan dolo či skrbnika.

57. člen Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do pla čila za opravljanje dela v skladu s Pravilnikom o pla čah in drugih prejemkih ob činskih funkcionalnih članov delovnih teles ob činskega sveta ter članov drugih organov, komisij in delovnih teles ob čine. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada pla čilo, ki se dolo či v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se pla čilo dolo či na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.

58. člen Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z ve čino glasov svojih članov.

5. OB ČINSKA UPRAVA

59. člen (1) Ob činska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz ob činske pristojnosti. (2) Ob činsko upravo ustanovi ob činski svet na predlog župana s splošnim aktom, s katerim dolo či njene naloge in notranjo organizacijo. (3) Ob činsko upravo usmerja in nadzira župan, delo ob činske uprave pa vodi direktor ob činske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Direktor ob činske uprave je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev. S splošnimi akti ob čine se lahko za položaj tajnika ob čine dolo či naziv direktor ali direktorica ob činske uprave. (4) Sistemizacijo delovnih mest v ob činski upravi dolo či župan.

60. člen (1) Ob činski svet lahko na predlog župana odlo či, da se z drugo ob čino ali z drugimi ob činami ustanovi skupna ob činska uprava. (2) Organizacija in delo skupne ob činske uprave se dolo či z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo ob činski sveti ob čin.

61. člen (1) Organi ob čine odlo čajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.

24 (2) Ob čina odlo ča s posami čnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. (3) O upravnih zadevah iz ob činske pristojnosti odlo ča na prvi stopnji ob činska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom druga če dolo čeno. Župan lahko pooblasti za vodenje posameznih dejanj v postopku na drugi stopnji zaposlenega v ob činski upravi. (4) O pritožbah zoper odlo čbe organa skupne ob činske uprave odlo ča župan ob čine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne dolo ča druga če.

62. člen (1) Posami čne upravne akte iz pristojnosti ob činske uprave izdaja direktor ob činske uprave. (2) Direktor ob činske uprave lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za odlo čanje v upravnih zadevah iz dolo čene vrste zadev. (3) Osebe iz prejšnjega odstavka odlo čajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom druga če dolo čeno.

63. člen (1) Za opravljanje posameznih upravnih nalog iz izvirne pristojnosti ob čine se lahko podeli javno pooblastilo javnemu podjetju, javnemu zavodu, javni agenciji, javnemu skladu, drugi pravni osebi ali posamezniku, če se s tem omogo či u činkovitejše in smotrnejše opravljanje nalog zlasti, če se v celoti ali pretežno financirajo s pla čili uporabnikov. (2) Če predpis iz prejšnjega odstavka dopuš ča, da za pridobitev javnega pooblastila kandidira ve č pravnih oseb ali posameznikov, se izbira opravi po javnem nate čaju. (3) Pri izvajanju javnega pooblastila imajo njihovi nosilci pravice in dolžnosti ob činske uprave.

64. člen Direktor ob činske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z veljavnimi predpisi.

65. člen Upravni postopek lahko vodi in v njem odlo ča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka, ki jih predpiše vlada v skladu z zakonom.

66. člen (1) O pritožbah zoper posami čne akte iz izvirne pristojnosti ob činske uprave odlo ča župan. Zoper odlo čitev župana je dopusten upravni spor. (2) O pritožbah zoper posami čne akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja ob činska uprava, odlo ča državni organ, dolo čen z zakonom.

67. člen (1) O izlo čitvi predstojnika organa ob činske uprave ali zaposlenega v ob činski upravi odlo ča direktor ob činske uprave, ki v primeru izlo čitve predstojnika ob činske uprave o stvari tudi odlo či, če je predstojnik pooblaš čen za odlo čanje v upravnih stvareh.

25 (2) O izlo čitvi direktorja ob činske uprave ob čine ali župana odlo ča ob činski svet, ki v primeru izlo čitve o stvari tudi odlo či. (3) O izlo čitvi uradnih oseb nosilca javnega pooblastila odlo či župan.

6. OB ČINSKO PRAVOBRANILSTVO

68. člen (1) Ob čina lahko ima ob činsko pravobranilstvo, ki pred sodiš či in drugimi državnimi organi zastopa ob čino, ob činske organe in ožje dele ob čine. (2) Po pooblastilu lahko ob činsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile ob čine. (3) Ob činsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem ob činski svet dolo či njegovo delovno podro čje oziroma pooblastila. Za ob činsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo dolo čbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. (4) Ob čina lahko skupaj s še eno ali ve č ob činami ustanovi skupni organ ob činskega pravobranilstva.

7. DRUGI ORGANI OB ČINE

69. člen Organizacijo, delovno podro čje ter sestavo organov, ki jih mora ob čina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge ob čine na posameznih podro čjih javne uprave, dolo či župan oziroma ob činski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

70. člen (1) Ob čina ima poveljnika in štab civilne zaš čite ob čine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaš čite in drugih sil za zaš čito, reševanje in pomo č, v skladu s sprejetimi na črti. (2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaš čito so za svoje delo odgovorni županu.

IV. OŽJI DELI OB ČINE

71. člen (1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb ob čanov na obmo čju posameznih naselij so v ob čini kot ožji deli ob čine ustanovljene KS navedene v 4. členu tega statuta. (2) KS so del ob čine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finan čnem in pravnem smislu. (3) KS imajo lahko kot organizacijsko obliko delovanja organizirane tudi vaške skupnosti. Vaške skupnosti nimajo status pravnih oseb. Njihovo organizacijo in delovanje dolo čijo odloki o KS.

26 (4) Pobudo za ustanovitev nove KS, njeno ukinitev ali spremembo njenega obmo čja lahko da zbor krajanov ožjega dela ob čine ali 15 odstotkov volivcev s tega obmo čja po postopku in na na čin, ki je dolo čen s tem statutom za ljudsko iniciativo. (5) KS ustanovi, ukine ali spremeni njihovo obmo čje ob činski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in obmo čju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih ob čanov, ki jih skli če župan za obmo čje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.

72. člen KS sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v ob čini, in sicer: 1. dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov ob čine na podro čju javne infrastrukture na svojem obmo čju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem obmo čju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, 2. sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaš čiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljiš č za dela s podro čja gospodarskih javnih služb, 3. dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališ č komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, 4. dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetli čenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, 5. dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), 6. predlagajo programe javnih del, 7. sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo obmo čje njihove skupnosti, 8. oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu ob čine, 9. dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj ve čjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, 10. seznanjajo pristojni organ ob čine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na podro čju urejanja prostora in varstva okolja, 11. sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, 12. spremljajo nevarnosti na svojem obmo čju in o tem obveš čajo štab za civilno zaš čito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s podro čja zaš čite in reševanja, 13. dajejo mnenja k odlo čitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem ob čine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog, 14. daje mnenje o predlogih sklepov o ukinitvi javnega dobra na obmo čju njihove KS .

73. člen (1) KS opravljajo naloge iz pristojnosti ob čine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. KS ob čine praviloma samostojno: 1. skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno obi čajni na čin, če z odlokom ob čine ni druga če dolo čeno,

27 2. skrbijo za pluženje in odvoz snega na javnih poteh, 3. skrbijo za vzdrževanje javnih poti na cestah, ki so v skladu z odlokom dolo čene kot krajevne ceste (v nadaljevanju: krajevne ceste), 4. skrbijo za vaške vodovode razen, če ni z veljavnimi predpisi dolo čeno druga če 5. upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem ob čine, ki jim je dano v uporabo, 6. pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem obmo čju, 7. pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem obmo čju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomo č pri takih prireditvah, kadar je organizator ob čina, 8. opravljajo tudi druge naloge z namenom izboljšanja kvalitete življenja na obmo čju KS. (2) Podrobneje se naloge KS opredelijo z odlokom.

74. člen (1) KS je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Za opravljanje del v KS se uporablja veljavna zakonodaja. (2) Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj ra čun. Pravni posli, ki jih sklene KS, so veljavni le ob predhodnem soglasju župana razen, če je z veljavnim odlokom o prora čunu za posamezne posle druga če dolo čeno. (3) KS odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Ob čina odgovarja za obveznosti KS subsidiarno.

75. člen (1) Organ KS je svet (v nadaljevanju svet KS), ki ga izvolijo volilni upravi čenci s stalnim prebivališ čem na obmo čju KS. Na čin izvolitve članov sveta KS dolo ča zakon. (2) Svet KS šteje od sedem do 11 članov. Število članov posamezne KS dolo či ob činski svet z odlokom. (3) Član sveta ožjega dela ob čine ne more biti župan, podžupan, javni uslužbenec v ob činski upravi in javni uslužbenec v KS. (4) Volitve v svet KS razpiše župan. (5) Mandat članov sveta KS se za čne in kon ča isto časno kot mandat članov ob činskega sveta. (6) Funkcija člana sveta je častna.

76. člen (1) Prvo sejo novoizvoljenega sveta KS skli če dotedanji predsednik sveta KS najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta KS. V primeru, da svet ni sklican v tem roku, skli če prvo sejo sveta župan ob čine. (2) Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati ve č kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo dolo čbe statuta, ki veljajo za konstituiranje ob činskega sveta.

28 77. člen (1) Svet KS ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. (2) Če svet KS predsednika ne izvoli ali ga izvoli v nasprotju z dolo čbami tega statuta ali poslovnika, župan skli če izredno sejo sveta, na kateri se izvoli predsednik in podpredsednik sveta KS. (3) Predsednik sveta KS predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet KS in je odgovoren za zakonitost poslovanja in delovanja KS. (4) Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomeš ča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih dolo či predsednik.

78. člen (1) Svet KS dela ter sprejema svoje odlo čitve na seji, na kateri je navzo čih ve čina članov, z ve čino glasov navzo čih članov (2) Župan ima pravico biti navzo č na seji sveta KS in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. (3) Predsednik sveta skli če svet KS najmanj štirikrat na leto oziroma ve čkrat v primeru, če je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet KS, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta. (4) Za delovanje sveta KS se smiselno uporablja poslovnik ob činskega sveta.

79. člen (1) Svet KS izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge KS. Svet tudi: 1. obravnava vprašanja iz ob činske pristojnosti, ki se nanašajo na območje KS in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališ ča in mnenja, ki jih je ob činski svet dolžan obravnavati pred sprejetjem odlo čitve, ki se nanaša na KS. 2. daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov ob čine ter daje pripombe nanje ob sprejemanju le-teh, 3. sprejema odlo čitve o uporabi lastnih sredstev skupnosti in sredstev s katerimi lahko KS v skladu z odlokom o prora čunu prosto razpolaga. (2) Stališ ča, mnenja, pobude in predlogi sveta KS niso pogoj za izvrševanje nalog ob čine, za katere so pristojni ob činski svet, župan ali ob činska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom druga če dolo čeno. (3) Svet KS lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov KS. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor ob čanov.

80. člen Zaradi obravnave dolo čenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz ob činske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov KS kot svoj posvetovalni organ.

29 81. člen (1) Za delovanje in opravljanje nalog, ki jih KS dolo či ob čina se skupnosti zagotovijo sredstva v prora čunu ob čine. (2) Za uresni čevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev KS lahko ob čina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je ob čina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. (3) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe KS in njihovih svetov zagotavlja ob činska uprava.

82. člen (1) KS imajo lahko lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremi čnine, premi čnine, denarna sredstva in pravice. (2) KS mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo dolo čbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem ob čine ter dolo čbe tega statuta. (3) Če KS preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na ob čino.

83. člen (1) Delovanje KS se financira iz ob činskega prora čuna, s prostovoljnimi prispevki fizi čnih in pravnih oseb, s pla čili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela ob čine. (2) Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja KS iz prora čuna ob čine se dolo čijo z odlokom. (3) KS se ne smejo zadolževati. (4) Prihodki in odhodki KS morajo biti zajeti v finan čnih na črtih, ki jih za posamezno prora čunsko leto oblikujejo in ob činskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finan čne na črte, ki so kot sestavni del ob činskega prora čuna njegova priloga, sprejme na predlog župana ob činski svet. (5) Ob čina ne prevzema finan čnih obveznosti KS, ki niso zajeti v prora čunu ob čine. (6) Za izvrševanje finan čnega na črta zakonitost poslovanja in delovanja KS je odgovoren predsednik sveta. (7) KS imajo lahko svoje žiro ra čune. Sklep o posebnem žiro ra čunu skupnosti izda župan. (8) Za izvrševanje finan čnih na črtov KS se uporabljajo dolo čbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in dolo čbe odloka o prora čunu ob čine. (9) Nadzor nad finan čnim poslovanjem KS opravlja nadzorni odbor ob čine.

84. člen (1) Ob činski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora ob čine, četrtine članov sveta KS ali zbora ob čanov KS razpusti svet KS in razpiše pred časne volitve: 1. če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,

30 2. če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti ob čine. 3. če se ugotovi, da o čitno nezakonito razpolaga s sredstvi ob čanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega prora čuna uporabljajo nenamensko. (2) Ob činski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine KS, če ugotovi, da svet KS ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da ob čani na njenem obmo čju nimajo interesa za opravljanje nalog KS v skladu s tem statutom.

V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OB ČANOV PRI ODLO ČANJU V OB ČINI

85. člen Oblike neposrednega sodelovanja ob čanov pri odlo čanju v ob čini so: zbor ob čanov, referendum in ljudska iniciativa.

1. ZBOR OB ČANOV

86. člen (1) Ob čani na zboru ob čanov: 1. obravnavajo pobude in predloge za spremembo obmo čja ob čine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, 2. obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi ob činami v širše samoupravne lokalne skupnosti, 3. obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov ob čine oziroma za spremembo njihovih obmo čij, 4. predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališ ča o spremembah obmo čij naselij, imen naselij ter imen ulic, 5. opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, 6. dajejo predloge ob činskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja ob čine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, 7. oblikujejo stališ ča v zvezi z ve čjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališ č odpadkov in nevarnih stvari, 8. obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališ ča ter odlo čajo o zadevah, za katere je tako dolo čeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom ob čine ter o zadevah, za katere tako sklene ob činski svet ali župan. (2) Odlo čitve, predloge, pobude, stališ ča in mnenja zbora ob čanov so ob činski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni ob činski organ meni, da predlogov, pobud, stališ č, mnenj in odlo čitev zbora ob čanov ni mogo če upoštevati, je ob čanom dolžan na primeren na čin in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

31 87. člen (1) Zbor ob čanov se lahko skli če za vso ob čino, za eno ali ve č KS, za posamezno naselje ali zaselek. (2) Zbor ob čanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo ob činskega sveta ali sveta KS. (3) Zaradi razpravljanja in odlo čanja o zadevah, ki se nanašajo na posamezno KS, lahko skli če zbor ob čanov predsednik sveta KS, in sicer za celotno KS ali za njene posamezne dele, na na čin in po postopku, dolo čenim s tem statutom. (4) Župan mora sklicati zbor ob čanov za vso ob čino na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v ob čini, zbor ob čanov v KS pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti. (5) Zahteva volivcev za sklic zbora ob čanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališ ča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vro či pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skli če zbor ob čanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

88. člen (1) Sklic zbora ob čanov mora vsebovati obmo čje, za katerega se sklicuje zbor ob čanov, kraj in čas zbora ob čanov ter predlog dnevnega reda. (2) Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno obi čajen na čin.

89. člen (1) Zbor ob čanov vodi župan ali od njega pooblaš čena oseba. Župan lahko zboru ob čanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. (2) Zbor ob čanov veljavno sprejema svoje odlo čitve, predloge, pobude, stališ ča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z obmo čja, za katero je zbor sklican. Odlo čitev zbora ob čanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. (3) Javni uslužbenec ob činske uprave, ki ga dolo či direktor ob činske uprave, ugotovi sklep čnost zbora ob čanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odlo čitve ter vodi zapisnik o odlo čitvah zbora. Z zapisnikom zbora ob čanov direktor ob činske uprave seznani ob činski svet in župana ter ga na krajevno obi čajen na čin objavi.

2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OB ČINE

90. člen (1) Ob čani lahko odlo čajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov ob čine, ki jih sprejema ob činski svet, razen o prora čunu in zaklju čnem ra čunu ob čine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo ob činski davki in druge dajatve. (2) Ob činski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana ob činskega sveta. (3) Ob činski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v ob čini in če tako dolo ča zakon ali statut ob čine.

32 91. člen (1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član ob činskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta ob čine. (2) Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma ob činski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odlo čitve o predlogu ali pobudi oziroma do odlo čitve na referendumu.

92. člen (1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem ob čani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt ob čine ali njegove posamezne dolo čbe. (2) Če je splošni akt ob čine ali njegove posamezne dolo čbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. (3) Če je splošni akt ob čine ali njegove posamezne dolo čbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. (4) Odlo čitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt ob čine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne dolo čbe, zavezuje ob činski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.

93. člen (1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu ob čine ali njegovih posameznih dolo čbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. (2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politi čna stranka v ob čini ali svet ožjega dela ob čine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj pet odstotkov volivcev v ob čini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališ ča, podpis volivca. (3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani ob činski svet in pobudo predloži županu. (4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom ob čine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in ob činski svet. (5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odlo čitev župana preizkusi upravno sodiš če.

94. člen (1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem. (2) Župan dolo či obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.

33 (3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. (4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v dolo čenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

95. člen (1) Ob činski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odlo čitve o predlogu župana ali ob činskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev, za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavno sodno presojo take zahteve. (2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. (3) Z aktom o razpisu referenduma dolo či ob činski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odlo čalo oziroma njegove dolo čbe, o katerih se bo odlo čalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odlo čalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. (4) Akt o razpisu referenduma se objavi na na čin, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov ob čine. (5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi ob činska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih ob čilih.

96. člen (1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi ob čani, ki imajo pravico voliti člane ob činskega sveta. (2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje ve čina volivcev, ki so glasovali.

97. člen (1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odlo ča ob činska volilna komisija. (2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo dolo čbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje druga če urejeno. (3) Poro čilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje ob činska volilna komisija ob činskemu svetu ter ga objavi na na čin, ki je v statutu ob čine dolo čen za objavo splošnih aktov ob čine.

3. SVETOVALNI REFERENDUM

98. člen (1) Ob činski svet lahko pred odlo čanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. (2) Svetovalni referendum se razpiše za vso ob čino ali za njen del.

34 (3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z dolo čbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu ob čine. (4) Odlo čitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje ob činskih organov.

4. DRUGI REFERENDUMI

99. člen (1) Ob čani lahko odlo čajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako dolo ča zakon. (2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z dolo čbami tega statuta, če z zakonom, ki dolo ča in ureja referendum, ni druga če dolo čeno.

5. LJUDSKA INICIATIVA

100. člen (1) Najmanj pet odstotkov volivcev v ob čini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odlo čitve iz pristojnosti ob činskega sveta oziroma drugih ob činskih organov. (2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo dolo čbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu ob čine. (3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta ob čine ali drugo odlo čitev ob činskega sveta, mora ob činski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odlo čiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. (4) Če se zahteva nanaša na odlo čitve drugih ob činskih organov, morajo ti o njej odlo čiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

101. člen Sredstva za neposredno sodelovanje ob čanov pri odlo čanju v ob čini na zborih ob čanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem prora čunu.

VI. OB ČINSKE JAVNE SLUŽBE

102. člen (1) Ob čina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama dolo či, in javnih služb, za katere je tako dolo čeno z zakonom. (2) Opravljanje javnih služb zagotavlja ob čina: 1. neposredno v okviru ob činske uprave, 2. z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, 3. z dajanjem koncesij.

35 103. člen Na podro čju družbenih dejavnosti zagotavlja ob čina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: 1. predšolska vzgoja, 2. izobraževanje, 3. socialno varstvo, 4. zdravstvena dejavnost, 5. lekarniška dejavnost, 6. kultura, 7. šport, 8. delo z mladimi.

104. člen Ob čina lahko skupaj z drugimi ob činami zaradi gospodarnega in u činkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe.

105. člen (1) Ob čina posamezne vrste gospodarskih javnih služb zagotavlja v naslednjih oblikah: 1. v javnem podjetju: − odlaganje ostankov predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov; 2. s podelitvijo koncesije: − oskrba s pitno vodo, − odvajanje in čiš čenje komunalne in padavinske odpadne vode, − zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, − vzdrževanje ob činskih cest − urejanje in čiš čenje javnih površin − vzdrževanje javne razsvetljave, − pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališ č, − dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, − urejanje in čiš čenje javnih tržnic. (2) Oskrbo s pitno vodo, pokopališko in pogrebno dejavnost ter urejanje pokopališ č in vzdrževanje javnih površin lahko zagotovijo na svojem obmo čju KS, kar ob čina posebej uredi v odloku o na činu opravljanja posamezne gospodarske javne službe. (3) V odloku o na činu izvajanja posamezne gospodarske javne službe se za posamezno obmo čju ob čine lahko dolo či tudi druga oblika izvajanja posamezne gospodarske javne službe skladno z zakonom.

106. člen Ob čina lahko dolo či kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij ob čine.

36 107. člen Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja ob čina z odlokom ob upoštevanju pogojev dolo čenih z zakonom.

108. člen Ob čina lahko zaradi gospodarnega in u činkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi ob činami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje ob činskih javnih služb.

109. člen (1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za obmo čje dveh ali ve č ob čin, ob činski sveti ob čin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani ob čin ustanoviteljic. (2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se dolo čijo njegove naloge, organizacija dela in na čin sprejemanja odlo čitev, na čin financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

110. člen Ob čina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.

VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OB ČINE

111. člen (1) Premoženje ob čine sestavljajo nepremi čne in premi čne stvari v lasti ob čine, denarna sredstva in pravice. (2) Ob čina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. (3) Za odlo čanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja ob čine je pristojen ob činski svet, v skladu z zakonom. (4) Ob činski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje ob činskega finan čnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. (5) Odprodaja ali zamenjava nepremi čnin in premi čnin v lasti ob čine se izvede v po postopku in na na čin, ki ga dolo ča zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. (6) Za neodpla čno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje ob činskega sveta, če bi takšno premoženje povzro čilo ve čje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost ob čine.

112. člen (1) Ob čina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

37 (2) Ob čina je pod pogoji, dolo čenimi z zakonom upravi čena do sredstev finan čne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.

113. člen (1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki ob čine so zajeti v prora čunu ob čine, ki ga sprejme ob činski svet po postopku, dolo čenem v poslovniku ob činskega sveta. (2) Ob činski svet mora sprejeti prora čun ob čine v roku, ki omogo ča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. (3) Za pripravo in predložitev prora čuna ob čine ob činskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. (4) Predlogi za pove čanje izdatkov prora čuna morajo vsebovati predlog za pove čanje prejemkov prora čuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer pove čani izdatki ne smejo biti v breme prora čunske rezerve, splošne prora čunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

114. člen (1) Prora čun ob čine sestavljajo splošni del, posebni del in na črt razvojnih programov. (2) Splošni del prora čuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, ra čun finan čnih terjatev in naložb ter ra čun financiranja. (3) Posebni del prora čuna sestavljajo finan čni na črti neposrednih uporabnikov prora čuna ob čine. (4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni na črti razvojnih programov neposrednih uporabnikov prora čuna ob čine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoro čnega na črtovanja.

115. člen (1) Za izvrševanje prora čuna je odgovoren župan. (2) V okviru izvrševanja prora čuna ima župan pooblastila, dolo čena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o prora čunu ob čine ali drugimi splošnim aktom ob čine. (3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finan čnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona. (4) Župan je odredbodajalec za sredstva prora čuna. Za izvrševanje prora čuna ob čine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence ob činske uprave. (5) Župan poro ča ob činskemu svetu o izvrševanju prora čuna v mesecu juliju. Poro čilo mora vsebovati podatke in informacije, dolo čene z zakonom.

116. člen (1) Prora čun ob čine se sprejme z odlokom o prora čunu ob čine, rebalans prora čuna pa z odlokom o spremembi prora čuna. (2) Odlok o prora čunu ob čine dolo ča tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti prora čuna, prerazporejanje sredstev, za časno zadržanje izvrševanja prora čuna, ukrepe za zagotavljanje prora čunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje prora čuna. (3) V odloku o prora čunu se dolo či obseg zadolževanja prora čuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih dolo ča zakon.

38 (4) Rebalans prora čuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti prora čuna ob čine.

117. člen (1) Če prora čun ob čine ni sprejet pred za četkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine za časno nadaljuje na podlagi prora čuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. (2) Župan sprejme sklep o za časnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja najve č tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom ob činskega sveta podaljša še za tri mesece.

118. člen Sredstva prora čuna ob čine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom, dolo čeni pogoji, le za namene in v višini, dolo čeni s prora čunom.

119. člen (1) Prora čunskih sredstev ni mogo če prerazporejati, razen pod pogoji in na na čin, dolo čen z zakonom ali odlokom o prora čunu ob čine. (2) Če se med letom spremeni delovno podro čje prora čunskega uporabnika, župan sorazmerno pove ča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik prora čuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v prora čunsko rezervo. (3) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poro čati ob činskemu svetu najmanj enkrat letno.

120. člen (1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet prora čun, pripravi župan predlog zaklju čnega ra čuna prora čuna in ga predloži ob činskemu svetu v sprejem. (2) O sprejetju zaklju čnega ra čuna prora čuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu.

121. člen Ob čina se lahko dolgoro čno zadolži za investicije, ki jih sprejme ob činski svet, v skladu s pogoji, dolo čenimi z zakonom.

122. člen (1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je ob čina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih dolo či ob činski svet. Soglasje izda župan. (2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je ob čina, odlo ča na predlog župana ob činski svet.

123. člen Finan čno poslovanje ob čine izvršuje knjigovodska služba ob čine, ob čina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi ob činami ali pri specializirani organizaciji.

39 124. člen (1) Finan čno poslovanje ob čine izvršuje finan čna služba v okviru ob činske uprave ali skupnega organa ob činske uprave. (2) Opravljanje posameznih nalog finan čne službe ali notranjega finan čnega nadzora sme župan naro čiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.

125. člen Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan ob čine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naro čanje.

VIII. SPLOŠNI IN POSAMI ČNI AKTI OB ČINE

1. SPLOŠNI AKTI OB ČINE

126. člen (1) Splošni akti ob čine so statut, poslovnik ob činskega sveta, odloki in pravilniki. (2) Ob činski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge na črte razvoja ob čine, ob činski prora čun in zaklju čni ra čun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. (3) Kadar ne odlo či z drugim aktom, sprejme ob činski svet sklep, ki je lahko splošni ali posami čni akt. (4) Postopek za sprejem splošnih aktov ob čine ureja poslovnik ob činskega sveta.

127. člen (1) Statut je temeljni splošni akt ob čine, ki ga sprejme ob činski svet z dvotretjinsko ve čino glasov vseh članov ob činskega sveta. (2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.

128. člen S poslovnikom, ki ga sprejme ob činski svet z dvotretjinsko ve čino glasov navzo čih članov, se uredi organizacija in na čin dela ob činskega sveta ter uresni čevanje pravic in dolžnosti članov ob činskega sveta.

129. člen (1) Z odlokom ureja ob čina na splošen na čin zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe ob činske uprave in dolo ča na čin njihovega dela ter ustanavlja javne službe. (2) Z odlokom ureja ob čina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako dolo čeno z zakonom.

40 130. člen S pravilnikom se raz členijo posamezne dolo čbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.

131. člen (1) Statut, odloki in drugi predpisi ob čine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pri čnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih druga če dolo čeno. (2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako dolo či ob činski svet.

2. POSAMI ČNI AKTI OB ČINE

132. člen (1) Posami čni akti ob čine so odlo čbe in sklepi. (2) S posami čnimi akti - sklepom ali odlo čbo - odlo ča ob čina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

133. člen (1) O pritožbah zoper posami čne akte, ki jih izdajo organi ob činske uprave v upravnem postopku, odlo ča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom druga če dolo čeno. (2) O pritožbah zoper posami čne akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odlo ča državni organ, ki ga dolo či zakon. (3) O zakonitosti dokon čnih posami čnih aktov ob činskih organov odlo ča v upravnem sporu pristojno sodiš če.

IX. VARSTVO OB ČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ

134. člen Ob činski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice ob čine.

135. člen Ob činski svet ali župan lahko za čneta pred ustavnim sodiš čem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti ob čine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga ob čina posega v njeno pristojnost.

41 136. člen (1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokon čnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi ob čine. (2) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveš čena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odlo ča na podlagi predpisov ob čine. Ta organ mora ob čino pisno obvestiti o za četku upravnega postopka v osmih dneh.

137. člen Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi ob čine, dolo čene z ustavo in zakoni.

138. člen Delovna telesa so dolžna za potrebe ob činskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajo čih se predpisov, ki se ti čejo koristi ob čine. Na tej podlagi oblikuje ob činski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.

X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA

139. člen (1) Vsako ministrstvo na svojem podro čju nadzoruje zakonitost splošnih in posami čnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, ob činski svet in pooblaš čeni delavci ob činske uprave. (2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov ob čin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveš čanje in strokovno pomo č organom ob čin. (3) V zadevah, ki jih na organe ob čine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. (4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

XI. PREHODNE IN KON ČNE DOLO ČBE

140. člen Do sprejema novih predpisov se v ob čini uporabljajo predpisi, ki so jih sprejeli organi občine, če niso v nasprotju z zakonom in s tem statutom.

42 141. člen Dolo čbe 28. in drugega odstavka 75. člena tega statuta se za čne uporabljati po prvih volitvah članov v ob činski svet ob čine Brežice.

142. člen Zaposlene v KS se v roku enega leta od uveljavitve tega statuta prevzame na delovna mesta v ob činsko upravo.

143. člen Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati: statut ob čine (Uradni list RS, št. 49/99, 86/99 in 79/02).

144. člen Ta statut za čne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.

Številka: 007-5/08 Brežice, dne 26.01.2009

Župan Ivan Molan

43