Sakam Da Kazam 20.07.06.P65

GORAN MIHAJLOVSKI

Izdava~: KLUB MATICA © Urednik:

DEJAN PAVLESKI

Prvo izdanie 2006

Site prava zadr`ani. Nitu eden del od ova izdanie ne smee da bide prepe~atuvan, kopiran ili objavuvan vo koja bilo forma ili na koj bilo na~in vo elektronskite ili pe~atenite mediumi, bez pismena soglasnost od avtorot i izdava~ot.

Pe~ateno vo Makedonija

Korica: VLADIMIR BA~VAROVSKI

Korektura: ILINA PAVLESKA

Podgotovka za pe~at: MILE GRA{KOSKI

CIP – Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“ – Skopje

304.4(497.7)„2002/2005“(046)

MIHAJLOVSKI, Goran Sakam da ka`am : 2002–2005 / Goran Mihajlovski ; – Skopje : Matica makedonska, 2006. – 390 str. : sliki vo boi ; 24 sm

Tira` 500

ISBN 9989-48-647-6 a) Makedonija – Op{testveni priliki –2002–2005 – Novinski kolumni

COBISS.MK-ID 66836746

Izdanieto na knigata finansiski go pomogna Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija

2 GORAN MIHAJLOVSKI sakam da ka`am 2002 – 2005

3 4 P R A Z N A

4 2 0 0 2

OGNEN TEOFILOVSKI 5 6 P R A Z N A

6 MAMBO KRALEVI 12 januari 2002

• Koga generalite igraat oro, Makedonija se pretvora vo ^ile

1 Vo televiziskite programi ni caruvaat sapunskite serii od zemjite na Latinska Amerika. Vo ìvotot ni caruva crkovno-politi~ka- finansiska vrhu{ka od latinoamerikanski tip. Makedonija kako île. Skopje kako Santjago. Za da bide slikata kompletna samo u{te generali ni falea. A vo Latinska Amerika generalite pravea pu~evi. Pino~e vo île duri i go ubi pretsedatelot. I stadioni otvoraa. I eskadroni promoviraa. Da go bara{e Xaferi ova {to go pravat Qub~o i Qube, nema{e da go dobie. No, kojznae, moèbi i si go baral. A ovie mu go davaat. Ete v~era ONA soop{ti deka }e se reaktivira. Kolku interesno... [to pogolem broj vooruèni formacii, Makedonija e s# pomala. So sekoja nova plo~ka, potkovica, molitva, izvadok od Koranot, gubime po edna peda od zemjata. Na {ega, na smea, so oro i pesna, Qube si prodolùva po svoe. A nie ostanavme bez svoeto. 2 Promocijata na generalite be{e vidno razubavena so prisustvoto na ministerkata Ganka. Dosledna na svojot sektor, ministerkata mora{e da se pojavi i na ovoj kulturno-zabaven ~in. Peeme zabavno, peeme narodno... Mora da & bilo mnogu te{ko da se adaptira. Prethodniot den se zabavuva{e na vienski valceri, a sega na narodno orce. Dodu{a, balskiot fustan ne go zameni so maskirna uniforma, ama za da se maskira stavi tehno-o~ila za sonce. Generalite zaigraa oro. Za du{a na zaginatite braniteli. Blaga pee{e za raspukana [ar Planina, Qube so {apkata igra{e komitsko , Qub~o samo zadovolno se sme{ka{e, a Ganka nazdravuva{e so viski so Balkoski. Mambo kralevite se preselija od bal na pana|ur. [teta {to i ministerkata ne se fati na oro. Znae Ganka kade da igra. 3 Zamislete lu|e. Kolku mi treba{e vreme da sfatam deka Bor~e bil razumen politi~ar. A sega u{te treba da se ubedam deka Dosta e umerenata opcija!!! 4 V~era pak ima{e tepa~ka za vlez vo narodnata kujna na nekoja irska crkva vo restoranot na plo{tadot Makedonija vo Skopje. Eden od anketiranite vo restoranot voodu{eveno izjavi deka Evropa do{la i kaj

7 nas. Sekoj so svojot problem. Toj se ~uvstvuva evropski ako ima da jade sekoj den, barem edna{ dnevno. Dedo Stefan ne saka tepa~ki za red vo narodni kujni. Toj napravi lapa~ka za vlasta. [teta. Namesto da go iskoristi Boìk da napravi makar simboli~en gest da go nahrani pravoslavniot narod, toj gi nahrani prejadenite. Moèbi se pla{e{e da napravi narodna kujna. Zamislete narodot da se navikne{e da ne bide gladen, pa posle cela godina da bara jadewe... I posle vinovni ni se nekoi drugi crkvi. I sekti. More, Mis Ston ni e vinovna {to Boris ni stana pretsedatel. 5 Ministerot Gruevski se pojavi na 3 januari vo edna banka i zadovolno ni soop{ti deka nema turkanici pred {alterite. [to e naiven. Treba{e da dojde vo banka na 1 januari. Toga{ ìv ~ovek nema{e da najde. Ovoj narod i~ ne misli na vlasta. Ako gi ostavat parite vo banka, vlasta }e moè da gi tro{i. Znaete li u{te kolku ergeni i voza~i vo dràvava ima {to ne kupile akcii. Mislite deka ako ima pove}e pari ministerot za nadvore{ni raboti }e spie vo "Valdorf astorija". Ne. Vo Wujork ima i poskapi hoteli. Ili ministerot za finansii }e se vozi vo vakov xip za da ni bide bezbeden. Ima u{te poskapi i pobezbedni xipovi. Eheee, kolku poubavi fustani moàt da se kupat za balot za idnata godina. Ili, sliki i ikoni za humanitarni potrebi. Vo ovoj narod nema ni tro{ka patriotizam. Se pojavi so milijarda marki i ne saka da gi dade. Za kogo li e ispeana onaa "Narode makedonski, svesti se ne spij ti"? Na{iot narod saka da spie. I toa na pari. I zatoa ne se pra{uva so "so kakvi idei si ti". Edinstvenata ideja im e da gi pretvorat markite vo evra i pak da si gi stavat vo pernici. 6 SDSM e mnogu seriozna partija. Vo ovie seriozni vremiwa, Radmila [e}erinska najde vreme da kaè i dve-tri re~enici za balot na Sne{ka. Samo socijaldemokratite ne bi bile dorasnati na svojata istoriska zada~a ako ne se vklu~ea i vo raspravata za razlikata me|u moron od oksimoron. Kamo amandmani, kamo javna diskusija, kamo soop{tenija za javnosta. Partija {to dava ocenki za bal, ne smee da ostane bez stav za temata "moron-oksimoron". More Qube Bo{kovski moè kolku saka da mu se luti na Fr~ko, ama o~igledno u~i od nego. I Qube kako i Fr~ko, rabotata za pravewe na novi li~ni karti }e ja dade na firma bliska do sebe.

8 Q Q Q 19 januari 2002

• Samo ofanziva Qub~o od izbori go spasuva

1 Koga i Dosta ne uspea da go izdrì Qub~o po 11 godini – zna~i te{ko nas. 2 Iskreno da vi se poàlam, mnogu se razo~arav koga go slu{nav Qub~o deka ako padnel bratot Qube, }e padnela i Makedonija. Tolku naivno veruvav deka tokmu Qub~o e garant za suverenitetot na dràvata, koga sega }e moram da se naviknuvam na noviot idol Qube. Za da ja spasime Makedonija, najdobro e Qube da si go proglasime za doìvoten minister. More, kakov minister – pretsedatel da ni stane. Ima generali. Toj }e bide mar{al. Qube mar{ale, qubi~ice bela... Po pofalbite {to gi slu{nav od premierot, se pokajav deka nekoga{ i sum pomislil ne{to lo{o za mar{alot. Navistina, ~ovekot rabotel so svoja glava, malku izbrzuval, ama barem ne bil ligu{. Uf mori majko... Ako ve}e Qube go imame za doìvoten mar{al, najubavo e nikoga{ i da nemame izbori. Bez Qube nema dràva, pa toga{ zo{to ni se i izbori. Osven toa, ako go slu{ame premierot, izborite bi ja desta- bilizirale dràvata. So toa bi stanale edinstven primer vo istorijata na sovremenite demokratii kade izbori destabiliziraat dràva. Zatoa, netrpelivo ja ~ekame ofanzivata. Da vidime kako Qub~o ja zamisluva "vojnata vo Kumanovo i vo Skopje" i kako "Tetovo za dva ~asa }e bide izmasakrirano". Za{to, samo ofanziva go spasuva Qub~o od izbori. 3 Ako ofanzivata e spas za Qub~o da ostane na vlast, toga{ za Makedonija spasot e vo trojstvoto so svetata bukva "Q". Toa se Qub~o Georgievski, Qube Bo{kovski i Qubomir Fr~koski. Qub~o, Qube i Qubomir vo istoriska misija za spas na dràvata. Trite "Q" vo Makedonija ja imaat ulogata na policiskite punktovi. Tie stojat vo odbrana na svoite pozicii. Od ednata strana, Druìnata "Bratsko steblo", so Qub~o, Qube, generalite, "lavovite", "tigrite" i, kako {to bi rekol premierot, "Ne znam u{te {to...". Od sprotivnata strana na punktot, Decata od Pavlovata ulica – Boris, Dosta i Fr~ko, zbogateni so \uner, kako etni~ka ramnoteà. 4 Tuku, da ne pi{uvame mnogu za policijata, oti, kako {to ni re~e Qub~o, ako se udira po niv, toa bilo "isto kako da si protiv Gospod Bog".

9 Moèbi zatoa MVR oficijalno ne gi komentira{e informaciite deka major i policaec ograbile menuva~nica vo Kumanovo. Bo`ja volja ne se komentira. Plus, sigurno ne bilo taka. Verojatno majorot u~estvuval vo takti~ka ve`ba. Ograbil menuva~nica, pa merel za kolku vreme }e uspeat da go fatat. More mol~ete. Dobro {to grabeòt go izvr{il major. Do sega u{te ni eden general ne ograbil menuva~nica. Duri toga{ bi videle {to e grabe`. Ama, ne gubete nade`. Pa niv samo {to gi postavija. VEST pred nekoj den od MVR pobara oficijalno da ni gi isprati biografiite na novopostavenite generali. Sakame da gi objavime, pa site zaedno da se gordeeme so niv. Arno ama, od MVR u{te ne ni gi pu{taat. Nema smisla. Neli nî ~eka proletna ofanziva. Red e da znaeme koj }e nî brani. 5 Mnogu ubava rabota se ovie balovite. Osobeno koga na niv ima aukcii. Moè da se soberat mnogu pari. Osobeno ako se prodava ne{to {to e nacionalno bogatstvo. Predlagam, ministerot Bo{kovski, kako najgolemo nacionalno bogatstvo, i premierot Georgievski, kako pomalo nacionalno bogatstvo, isto taka, da gi dademe na aukcija. Pritoa da ne stavame minimalna cena. Postoi opasnost naddava~ite da ne ja dostignat. Pa }e ostaneme i bez Qube i bez pari. ]e ni ostane samo Dosta. Kolku za potsetuvawe. Mi e strav deka, nataèni i trognati od ostavkata, }e zaboravime s# {to taa, zaedno so Qub~o napravi za Makedonija. 6 Branko se spakuva i so socijaldemokratskata druìna zamina za NR Kina. Ne be{e soop{teno na pokana na koja partija e otiden tamu, ama pretpostavuvame deka e nekoja so demokratski predznak. I Boris se podgotvuva da letne za Peking. Ama Branko go isprevari. Istoto se slu~i i koga Boris otide za Boìk vo bazata na NATO vo Bunarxik. Branko i toga{ pobrza, toj pred Boris da im go ~estita Boìk na "Lisicite". Zna~i, so Boris i Branko imame svetla idnina. I dvajcata }e nî vnesat i vo Kina i vo NATO. 7 Gledam, SDSM po~na so nekakvi predizborni tribini. Tamu Branko zboruva deka }e nacionalizira s# {to VMRO-DPMNE privatizirala. I vo 1998 godina, Qub~o zboruva{e isto kako Branko. Deka koga VMRO-DPMNE }e dojde na vlast, }e ja poni{ti privatizacijata na SDSM. A be Branko, smeni go tekstot. Kaì ne{to novo.

10 KUBANSKA TEHNIKA 26 januari 2002

• Granica, granica, policiska stanica...

1 [to beqaxija e onoj Fr~ko. Uspea Dosta od poslu{en partiski vojnik da ja napravi nezavisna intelektualka. Nebare ostavkata e gumi~- ka. Dava{ ostavka i bri{e{ s# {to si napravil dosega. îsti{ s# zad sebe {to si ostavil. Kako {to stana Dosta nezavisna intelektualka i kako {to SDSM umre od àl za nea, ni{to ~udno intelektualkata da go zazeme mestoto na Fr~ko. Kako toj od kaj Branko pomina kaj Qub~o, sega Branko }e si ja zeme za sovetnik Dosta. Ako za ni{to drugo, toga{ za inaet na Kiro, da go pla{i vo sonot. Osven toa i na Branko }e mu treba kadar kako Dosta. Belkim i nemu }e mu treba nekoja sestra {to }e prislu{uva koga toj }e dojde na vlast. Sigurno saka da ~ue {to zboruvaat za nego. I Branko }e ima albanska partija vo koalicija. ]e treba i tamu nekoja sestra da gi koordinira kadrov- skite promeni so nekojsi nov brat Ta~i. Dosta mu e idealno re{enie za toa. Taa ne e samo poslu{en izvr{itel. Vo SDSM }e vleze kako intelektualka. 2 Siroma{kata Dosta, kojznae kolku & e te{ko {to vrz nea bratot Qube primenuval japonska tehnika. Toa ti bilo sledewe, ama da znae{ deka te sledat. Toa i ne e ne{to ~udno za Qube. Toj ni{to ne pravi ako za toa site ne znaat. Za da im se odmazdi na Qub~o i Qube, sigurno Fr~ko na Dosta }e & sugerira odbrana so kubanska tehnika. Za da gi zbuni kodo{ite {to ja sledat po restorani, Dosta }e mora sekoj den da izleguva so razni zgodni de~kovci. Koj videl air od dru`ba so intelektualci? Zgora na toa i nezavisni, kako Fr~ko i \uner. Kubanskava tehnika na sledewe e ne{to novo za Dosta. Taa kako ministerka za vnatre{ni raboti pove}e be{e tradicionalistka. Ne ja smeni kineskata tehnika od vremeto na SKM. 3 Dosta padna na punktovite. Zatoa {to saka{e da gi trgne. A Qube ne dava{e. Policiskite punktovi sega funkcioniraat kako zamislena granica. Do tuka e na{e, od tuka e va{e. Punktovite se karauli. So implementacija na planot na Pretsedatelot, punktovite }e bidat zameneti so policiski stanici. Taka granicata }e izgleda pourbano. Granica, granica, policiska stanica... Za da ne bide s# po }eifot na Dosta, osven Grup~in, }e ima policiski stanici i vo drugi mesta. Tie, dodeka ne staneme Evropa bez granici }e ni bidat grani~nite premini. Taka {to, nema Grup~in da ni bide edinstven izlez kon Zapad. Na Zapad }e moème da vleguvame i preku Laskarce i Matej~e.

11 4 Mnogu se voznemiriv otkako pro~itav deka premierot go ostavil Pretsedatelot bez pasta za zabi. Ama sre}a {to Boris ne ostava s# na Qub- ~o. Toj imal malo pasti~e {to mu se na{lo od nekoe patuvawe. Toa i ne e za falewe, za{to ni kaùva deka Pretsedatelot krade pasti od hotelskite sobi, ili si gi pika v xeb higienskite setovi {to mu gi davaat stjuardesite koga leta so biznis klasa. Taka {to ako go ostavi Qub~o i bez kafe, toj nema da ostane so prstot vo usta. Sigurno si ima avionski laì~iwa. Kolku li im e odgovorna rabotata na lu|eto od zaedni~kite slu`bi na Vladata? Na {to s# treba da mislat za da gi snabdat rezidenciite na pretsedatelot i premierot, koga zaboravile na pastata za zabi. Kade li se toaletnite hartii, detergentite, sapunite, {amponite... Nie kako dano~ni obvrznici pla}ame za toa. Za Boris i Qub~o da ni doa|aat so ~ist obraz. Ba{ me interesira dali slu`bata pri Vladata im nabavuva i kondomi, ako im pritrebaat. Zamisli, vo kriti~en moment na Qub~o, ili Boris da im tekne "ne{to" i – nema kondomi. Koj }e go prezeme toga{ rizikot? 5 NATO dava nagradi. Vo vesnicite se objavuvaat nekakvi zagatki i posle NATO nagraduva trojca ~itateli {to }e ja re{at zagatkata. Pred izvesno vreme nagradata be{e 1000 denari. Ama, ne igrame ve}e za ilja- darka. Nagradata sega e zgolemena na 2000. Toa e dokaz deka na NATO mu raste cenata vo Makedonija. 6 Portparolot na Vladata \or|i Trendafilov pukal vo Veles. Va- del pi{tol na pogre{no mesto. Ne se puka, ako ne puka{ vo metropola. Zar ne go gleda negoviot sopartiec Filip Petrovski. Koj go zabe- leùva{e dodeka puka{e vo rodnoto Kumanovo? Ama koga pukna vo Skop- je – daleku zapuka. Duri do Wujork.

LUDI I BUDALI 2 fevruari 2002

• Qub~o, dr`i go xam~eto otvoreno

1 Ne znam {to e tolku sme{no toa {to ministerot za obrazovanie Nenad Novkovski vo gimnazijata vo Negotino se kriel vo klozet? Ministerot oti{ol da spasuva zalo`nici. Zna~i tie od negovoto prisustvo imale golema nu`da. A koga e nekoj vo golema nu`da, normalno e da odi v nu`nik. I ministrite go pravat toa. Direktorkata se vika Ordanka Bajatova. No, toa {to go nosi takvoto prezime, za nea voop{to ne e hendikep. Iako bajata, taa ima sve`i idei za reforma na obrazovniot sistem. Nejzinata pedago{ka praktika taa ja

12 temeli na starata izreka deka stapot e izlezen od rajot. Vpro~em, stapot navistina moè da bide najkus pat do rajot. Koga nekogo }e go otepa{ od tepawe, du{ata mu odi direktno vo raj. Skraja da e, u~enicite vo negotinskata gimnazija ne dobile takov }otek. Vsu{nost, tie ne dobile nikakov }otek. Toa {to imaat modrinki po telata i glavite i po nekoja longeta na racete ne bilo od tepaweto, tuku od begaweto po skalite. Bidej}i policijata ne moèla da vospostavi red, do{ol bratot na direktorkata i u~enicite po~nale sami da si gi kr{at koskite i da se udiraat po glava. Primale naredbi od SDSM. "Osloboditelite" na profesorkata velat deka od SDSM postojano bile vo kontakt so profesorite i u~enicite po mobilni telefoni i deka "toa moè mnogu lesno da se proveri". E, kako taka? Belkim ne gi prislu{uvale mobilkite. Neli Dosta ve}e ja nema. 2 I~ da si nemate grià. Doprva }e gledame gluposti. Koga tie so tepawe si gi branat direktorite, moète da zamislite kako li }e si gi branat ministerskite i prateni~kite mesta. Kaj i da e, o~ekuvam i @an Mitrev nekoj den so "osloboditeli" da gi natepa toa neprofesionalnite lekari od Voenata bolnica, za da si zeme tri kata, kako {to mu vetila vladata. Ako moè Bajatova, zo{to ne bi moèl nekoj pozasluèn VMRO- vec od nea. I posle lu|eto velat, vnimavajte {to zboruvate, }e ne tepaat po ulici. E pa }e ne tepaat. Gledam, osven onie roditeli na decata od negotinskata gimnazija, nikoj glas ne digna. A i profesorite se pokaàa. Osven negotin~ani, na drugite profesori im e super. E pa neka ne tepaat. Kakvi sme, sami }e im se namestime za poarno da udrat. Samo }e gi zamolime: "Udri, samo ne po glava". Kolku za da ni ostane bistar umot. Da moème da razmisluvame na tema: Tie li se ludi, ili nas ne pravat budali. 3 Eve, na primer, pratenicite ne se voop{to ludi. Naprotiv. Kako {to neodamna gi pofali Stojan Andov, tie bile najzdraviot element vo dràvata. Zatoa i si donesoa zakon so koj si ja legaliziraat seta svoja azdisanost. A nie nezdravite elementi vo dràvata i na idnite izbori }e glasame za niv. Neli tri pati glasavme za predlaga~ot Slobodan Danevski. E, pa koj e sega lud, a koj budala? Eden intelekt kako Amdi Bajram, eden vospitan kako Tomislav Stojanovski, patriot kako Hisni [a}iri, obrazovan kako vodovodxijata Trpevski, ili ~esen kako Alija [aki}, cel ìvot }e moàt da {vercuvaat so diplomatski paso{i, a iljadnici pripadnici na sredna klasa, intelektualci, univerzitetski profesori, napredni studenti, umetnici od svetski rang }e visat kako majmuni pred konzulatite, so kupi{ta dokumenti koi go navreduvaat dostoinstvoto.

13 Ako. Taka ni treba. Ako ne se navreduvame od odnesuvaweto na vlasta, zo{to toga{ da im se lutime na strancite {to ne poniùvaat. Tolku sme zasluìle. 4 Premierot Qub~o Georgievski denovive stana {ef na Koordinativnoto telo za spravuvawe so krizi. Toa e istoto toa telo za koe Qub~o pred desetina dena re~e deka e teatar i {minka. Taka, premierot nasmean, kako {to si go znaeme, stana direktorot na teatarot. A be Qub~o, {to stana so ligu{ite? Na premierot mu se sovetuva, kade i da e, postojano da bide vo blizina na prozorec. Oti, Novkovski vo Negotino se spasi begaj}i niz prozorec, i so policiska pridru`ba. Zatoa Qub~o, drì si go penxer~eto otvoreno. A i brat Qube neka bide postojano so tebe. Moè }e ti se najde. 5 Nad 40 lu|e od vlasta denovive se {etaat niz Amerika. Temata na pro{etkata im e ekonomska. Baraat pari za Makedonija. Sigurno }e donesat kupi{ta dolari, {tom tolku mnogu zaminaa za Wujork i Va{ington. Mora nekoj da im gi nosi i torbite. Pretsedatelot prvo }e bide vo Wujork. Potoa }e odi vo Va{ington. Tamu }e bide na molitveniot pojadok. Vo me|uvreme verojatno }e odi na {oping. Na pojadokot }e odat i nekolku parlamentarci. Nema da jade samo Radmila [e}erinska. Samo {to se vrati od Peking kade {to zaedno so liderot Crvenkovski be{e 10 dena. Mnogu e kus periodot da se privikne od oriz na hamburger. 6 Branko se vrati od Kina i ne ni kaà kako si pominal. Vedna{ po~na da se àli na dràven terorizam. Naviknat na kineska demokratija, tuka doìvea demokratski {ok. A nie celo vreme o~ekuvavme drugarkite i drugarite od Peking da pristignat so kineski plo~ki, {to drugarite od NR Kina im gi dodelile vo znak na blagodarnost i po~it kon SDSM i herojskoto delo na drugarkata Ilinka {to mu re~e istorisko "Ne" na Tajvan. Plo~kite bi bile so izgravirana petokraka i so inspirativna misla na Mao Ce Tung. I nema smisla {to Branko ne i dozvoli na Radmila da odi na pojadok vo Amerika. Koga e ve}e preku Atlantikot – ene kaj e Kuba. ]e trkne{e nabrzina, da napravi ~est. Ako ve}e misli deka Libija na Gadafi e za frlawe, barem Kastro neka ne go navreduva. 7 Spored izve{tajot za konkurentnosta vo 20 zemji od jugoisto~na Evropa, na Makedonija i nedostigal pazaren mentalitet. Zna~i ova strancite nemaat poim. Nie cela dràva ja prodadovme, a tie }e ni kaùvaat deka sme nemale pazaren mentalitet. Samo neka ni dojdat tuka. I niv }e gi prodademe

14 PERSONA MALIGATA 9 fevruari 2002

• Od pijaniot i budaliot bega

1 Tu {to vreme dojde. Sega ve}e mi e àl za Dosta. Ne oti patam deka ve}e ne e vo Vladata, tuku xabe Qub~o ja stavi vo kontekst na "ligu{ite koi slu{aat {to }e im kaè me|unarodnata zaednica". Ete, v~era vo intervjuto za VEST Xorx Robertson re~e deka Qub~o i Qube go odrùvale zborot za se {to }e mu vetele. Da nema zabuna, toa se onie istite Qub~o i Qube koi svojata patriotska posvetenost ne ja davaat za nikakva zakana od nadvor. Toa e istiot onoj Qub~o koj vele{e deka dodeka e premier "lavovite" nema da gi povle~e od @il~e i Ratae. Toa e istiot onoj brat Qube, koj vele{e deka ako gi povle~e "lavovite", obi~nite policajci }e bidat dviè~ki meti kako glineni gulabi. I navistina. Qube i natamu tvrdi deka ne gi povlekol "lavovite". Toj samo gi zamenil. So glineni gulabi. I premierot Qub~o ne se povlekuva od svoite stavovi. Toj samo gi zamenuva. A u{te e premier. Ete, pobrza duri i pismo pred Boris da napi{e, pa prv toj da mu pokaè lojalnost na Robertson, so molba NATO u{te da ni ostane. Toa dragi moi ne se vika ligavewe. Toa se vika kooperativnost. Vo pravo e Xorx Robertson koga veli deka tie dvajcata se {to vetile, se i ispolnile. Nam ni vetuvaat, a nemu mu gi ispolnuvaat èlbite. 2 Se se izme{alo vo ovaa dràva. Boris kako vrhoven komandant bara krediti vo stranstvo. Qub~o kako premier bara stranska vojska. A â{ule kako minister za nadvore{ni raboti povlekuva ambasadori. [to mu se me{aat na Boris vo se? Ubavo ~ovekot na Si-En-En si se pofali: "Jas sum navistina cenet, korisen i potreben!" Novinarkata ostana zamajana od veli~inata na makedonskiot pretsedatel. Rabotava e laden, zgoden neophoden. Intervjuto be{e posebna prikazna. Taa go pra{uva za ~ovekovi prava, Boris i odgovara za monitorite na OBSE. Taa go prekinuva so drugo pra{awe, Boris vedna{ zapira – mu olesnuva. Dobro e ova, go pominav. @enata se ~ude{e, ne znae{e {to da pravi. Samo i be{e jasno deka mora pod itno da ni go vrati vo Makedonija. [tom e tolku potreben i korisen, neka ne sedi xabe vo Amerika. Pari za ste~ajcite ionaka ne mu dadoa. 3 Za razlika od pretsedatelot koj e cenet, negoviot ambasador vo [vajcarija ne e cenet. [vajcarcite ti se edni nezgodni pedanterii. Mu

15 se me{aat vo pieweto na Aljadin Demiri. Tie se tolku lo{i, {to ako nema zakon deka ambasdor moè i da pie, i voda ne bi mu dale. Jas mu veruvam na Demiri deka ova mu go spakuvale stranskite izvestitelni slu`bi. Go namestile. Mu davele da pie. Ama, bidej}i, kako {to re~e toj bile izme{ani nekolku stranski slu`bi, mu ja izme{ale i pija~kata. Grcite mu namestile uzo, Srbite mu dale slivovica, a Bugarite frensko viski. Taka, zloupotrebeniot Alajdin udril vo parking i "izgrebal kola na nepoznat storitel". [to ti e glupav {vajcarski nepoznat storitel. Se parkira li vo blizina na makedonskiot ambasador vo [vajcarija? [to mu stori, go zapusti ~ovekot. Menduh Ta~i odvaj do~ekal negoviot sopratiec da gi pokaè svoite pija~ki sposobnosti i pred {vajcarskite vlasti. Taka, }e go eliminiral mo`niot naslednik na Xaferi. Vo toa mu pomaga {vajcarskata vlada, koja }e go protera ambasadorot poradi izmerenite maligani alkohol vo krvta. Taka {to Demiri ne e "persona non grata" za [vajcarija. Toj e "persona maligata". Pijanstvoto na Demiri e dopolnitelen argument za Ta~i, da mu isprati poraka na Qub~o deka toj mu ostanuva neporo~en partner. Taka, Qub~o nikoga{ nema da se otkaè od nego. A od Demiri moè vedna{. Za{to, od pijaniot i budaliot bega. 4 Branko se zanesuva deka lesno }e gi dobie izborite. Aj {to u{te ne sme videle {to }e ponudi, tuku misli deka Xaferi tuku-taka }e go ostavi Qub~o sam. Tie za vreme na najgolemata vojna, na krv do kolena i vrz mrtvite tela i zapalenite ku}i najdoa vreme da si pravat pazar – ti {e}er, jas bra{no, ti nafta, jas cigari, pa sega, otkako }e se smirat, kako {to im veli ramkovniot dogovor, Xaferi }e se skaral so Qub~o!? Kako da ne!? Neka spie Branko na toa uvo. ]e se razbudi koga }e vidi deka }e ima pove}e pratenici od Qub~o, ama nedovolno za da formira vlada. Toa {to izborite }e bidat na 8 septemvri e u{te edna originalna ideja kako i site originali vo dràvava. Izborot na 8 septemvri e napraven za da imame vistinska è{ka kampawa. A i nema da ni bide zdodevno po plaìte. Godinava }e imame kampawski plaì i nepovtorliva mo`nost da gi gledame kandidatite vo ga}i za kapewe. Taka razga}eni }e ni vetuvaat svetla idnina. ]e ni frlaat pesok vo o~i.

16 BRZI GONZALES 16 fevruari 2002

• Letaj Slobo, letaj

1 Siroma{kiot na{ pretsedatel Bor~e. Ne samo Ta~i {to mu se zakanuva, ne samo {to Qub~o mudro mol~i, tuku sega i pratenicite mu se nalutija pa sakaat da go menuvaat. Eve i Andov ultimatumi postavuva, ako pretsedatelot ne go potpi{e zakonot za pratenici. Ne mu e na Andov do penzijata. Ne mu e ni do diplomatskiot paso{. Tuku, koga }e go smenat Bor~eta, eve ti go Stole, vo me|uperiodot povtorno vo Kabinetot na {efot na dràvata. Arno ama Bor~e ne se dava. ]e go potpi{e zakonot. Demek go po~ituval Ustavot, a i si gi preslu{uva lekciite od Andov. Kako da ne, do Ustavot mu e. More se ispla{i da ne go smenat. Kakvi se, tolku i im ~uka. A tolku se be{e zanel gospodinot pretsedatel. Koga se vrati od Amerika, dopatuva kako kral. Zboruva{e vo kralevsko treto lice ednina. "Amerikancite go poddrùvaat pretsedatelot na Makedonija, odnosno mene", vele{e. I {to fajde {to Amerikancite go poddrùvaat, koga pratenicite se podgotveni za svoite privilegii da go trgnat {tom }e im namignat Qub~o i Xaferi. Za toa imaat i moralno pravo. Tie go donesoa, tie i }e go smenat. Andov e samo poslu{en izvr{itel. 2 Imam golemo po~ituvawe kon diplomatskite potezi na ministerot za nadvore{ni raboti Slobodan â{ule. Toj ne go koristel avionot na Slobodan Milo{evi} i Tito zatoa {to bil poskap i poudoben od doma{niot, tuku zatoa {to bil pobrz. Toa {to {efot na diplomatijata znae mnogu stranski jazici e golema prednost. Malku mu e samo makedonskiot za site lagi {to moè da gi izgovori. Vistinata e deka â{ule moral da brza za da go spre~i premreèto na proletnata ofanziva. Brziot Gonzales ja spasuva Makedonija od vojna. [to ubavo ni objasni kolku se gubi vo vreme koga ne se misli koj avion da se zeme za prevozno sredstvo. Sledniot pat, za â{ule da bide u{te pobrz moè da si iznajmi i konkord. Da ne leta{e so skapaniot avion na vladata i so stariot avion na Tito, tuku so konkord, supersoni~niot â{ule moèbi }e ja spre~e{e i lanskata vojna. So moeto slabo poznavawe na matematikata i epten skromnoto poznavawe na avio-tehnikata presmetav deka od Skopje do Atina, razlikata vo letaweto me|u elisniot "kinger" i mlazniot "falkon" e okolu 8 do 10 minuti. Na vra}awe â{ule mora da pobrza 8 minuti za da mu kaè na Boris Trajkovski {to se dogovoril so Papandreu. Od {to brza, ili Boris ne go razbral, ili â{ule ne uspeal se da mu kaè.

17 Koga }e se presmeta kolku vreme za{tedil a kolku pari potro{il, smetkite pokaùvaat deka edna minuta na Slobodan â{ule vredi 1500 dolari. Da go doznae ova najbogatiot ~ovek na svetot Bil Gejts, }e se iskompleksira i vedna{ }e padne vo depresija. Negovata minuta vredi pomalku od minutata na na{iot Cobe. Letaj â{ule, letaj. Se dodeka na zemjata se dviàt retardirani novinari so stupidni idei, se pogolema ti e {ansata idniot pat da iznajmi{ i satelit. Ne si znael? So satelite moè{ zemjata da ja obikoli{ za 90 minuti. Ne samo na{ata proletna ofanziva, tuku kojznae u{te kolku vojni vo svetot }e spre~i{. 3 [to vesela etni~ka zaednica bile Albancite vo Makedonija. Prvo od NATO ni velea deka tie bile lovxii i pukale za svadbi i veselbi. Od OBSE ne uverija deka za zabava palele ku}i. Nasproti veselite Albanci – optimisti, gi imame Makedoncite – pesimisti i tragi~ari. Tie sami si postavuvale bombi na vleznite vrati vo ku}ite i taka si se ubivale. Portparolkata na EU Irena \uzelova, so fino tuka{no prezime pred nekoj den izjavi deka EU }e gi obnovuvala i ku}ite na Slovenite vo Ara~inovo. Na pra{aweto na koi Sloveni misli, taa evropski diplomatski odgovori: Nemam komentar. E Irena, Irena... Koga stavi ~alma, koga stana oxa? Ili, {to bi rekla edna na{a ubava narodna pogovorka, koja verojatno ne ja znae{ bidej}i ne si od tuka: "Nema polo{ Tur~in od jani~ar!" 4 Branko i Qub~o se ispokaraa okolu lavovite i tigrite. Minatonedelanata karanica za "ìvotinskoto carstvo" samo pokaùva kolku }e bide beskrupulozna predizbornata kampawa. Fr~at izjavi, pres konferencii, barawe za izvinuvawe, odbivawe na izvinuvawe... Najstra{no e {to i dvajcata manipuliraat so tie {to najmnogu go "okrkaa" za vreme na vojnata. Se udiraat me|upartiski, a se vo odbrana na branitelite. Siroti braniteli, so vakvi braniteli kako Qub~o i Branko. Aman, ne ne branete pove}e. 5 Andov re~e deka pratenicite ne bile ~evli i kostumi za narodot da gi menuva koga }e posaka. Ima da gi trpi. Gospodinot spiker ni podgotvuva libansko scenario. Nema da gi menuvame pratenicite zatoa {to i vo Bejrut lu|eto ne menuvaa ~evli i kostumi. Odea goli i bosi. 6 Se nadevam deka lu|eto od vlasta so vnimanie go sledat sudeweto na Slobodan Milo{evi} vo Hag. Osobeno onoj del koga toj se fali deka bil izbran od narodot i se {to pravel, pravel vo ime na narodot. Neka gledaat. Krajot e mnogu pou~en.

18 GRA\ANINOT PRETSEDATEL 23 fevruari 2002

• Generalot Sne{ka, so soprugata Letka vo pridru`ba na ministerkata Ganka gi posetija odbranbenite sili

1 [to se ~udime ako nekojsi amerikanski general na NATO dal izjava deka granicata me|u Makedonija i Jugoslavija vo delot kon Kosovo bila sporna? Pa, samiot pretsedatel Boris Trajkovski pred nekoj den se pofali deka vo negoviot kabinet go povikal slu`benikot na ambasadata na SAD da ja ras~istat taa rabota. Ako {efot na dràvata za granicata razgovara so slu`benik, toga{ zo{to na nekoj general da mu se negira pravoto da ni gi pomestuva nivite od ovaa i od onaa strana. Blaze si mu na slu`benikot na ambasadata. Go vide Bore. Samo ne ni kaàa od koj rang bil slu`benikot i dali ambasadorot go pratil, ili granicata ne e kojznae kakva rabota za da se razgovara na nivo. Kakva boranija dràva sme, duri i dobro pominavme. V~era kone~no ne ute{ija deka }e ni ja po~ituvale granicata. Do koga? Neli crtaweto na granicite bilo proces. Ili, na generalot mu se ispu{ti pred vreme. Pa posle i na onaa portparolkata na UNMIK. Pa posle im tekna da im zabranat da davaat izjavi. Cela nacija zbuneta, a Boris se otepa cela nedela davaj}i intervjua. Samo toj im veruva na Amerikancite. Ne be{e samo slu`benikot na amerikanskata ambasada zagrièn i voznemiren {to }e ni ja menuvaat granicata. I Qube Bo{kovski mora{e da se istakne i da go povtori sloganot za pedite zemja i da izjavi deka "nema da dozvoli nikakvo menuvawe na granicite". Belkim sega }e si ostane na zborot. Oti, ne gi povlekuva{e ni punktovite, ni lavovite. A i â{ule seriozno go sfati problemot. Imal "nekolkudnevni kontakti so relevantnite ~initeli na me|unarodnata zaednica". Samo ministerot ni be{e hendikepiran. Od kletite novinari ne smee{e da go javne pak avion~eto na Slobo. Inaku, kaj ostanuva â{ule vo Skopje da op{ti so relevantni ~initeli. Toj ve}e }e be{e vo Wujork, i ako e za Makedonija, a osobeno za granicite i vo poskap hotel od "Valdorf astorija" }e spie{e. Gledate kako vo eden den go re{i problemot so imeto? Za granicata i~ gajle }e si nemavme. Granicata kon Kosovo ionaka nikoj ne ja esapi. Ionaka vleguvaat i izleguvaat koga sakaat. Ta bile 200 metra niva, ta 3 kilometri. Tuku, barem

19 stignavme do granica. Nema potreba od proletna ofanziva, nema potreba od vostanie, nema karaula na Grup~in... Nema granica. Borcite za ~ovekovi prava toa i go baraa. Nivnite barawa za prava se bezgrani~ni. 2 Koga najbitnite soprugi vo dràvata }e gi soble~at lisicite, mislat deka }e stanat lavici. I trgaat na pozicii. Taka, "premierot na soprugata" Sneàna Georgievska, soprugata na Qube, Violeta i ministerkata za kultura Ganka otidoa duri do Belica da gi posetat ènskite policajki – "lavicite". Vo Makedonija da se bide sopruga na minister e mnogu presti`na funkcija. [to se Sneàna Georgievska i Violeta Bo{kovska? Vo koe svojstvo tie gi posetija odbranbenite sili na Makedonija. Samo zatoa {to po funkcija se soprugi? Ganka dodu{e ima funkcija minister, ama kaj "lavicite" zamina vo funkcija na "drugarka na Sne{ka i Letka". Mora da se apelira do onaa modna kreatorka od Ko~ani {to gi oblekuva mo}nite dami, da vnimava da ne go naru{i edinstvoto na fantasti~noto trio. Koga ve}e imaat ista {najderka, sledniot pat neka gi oble~e vo maskirni uniformi. Namesto "lavicite" da gi analiziraat koja poubava kreacija oblekla, vo uniforma site }e izgledaat isto. Kako generalki. 3 Ba{ mi e àl za pretsedatelot Trajkovski. Sega kako {ef na dràvata }e go potpi{e zakonot za azdisanite pratenici, ama vedna{ kako gra|anin }e go ospori pred Ustavniot sud. Tolku vreme mu pomina na Boris i tolku maka vide dodeka od gra|anin po~naa da go smetaat za pretsedatel, koga toj sega sam si se proglasuva za gra|anin. Xabe mu be{e i na SDSM {to go prizna gra|aninot Trajkovski. Sega Dosta Dimovska }e mu bila sovetnik na gra|aninot pretsedatel. Ubavata dama {to go otkri na vremeto, sega stanuva del od Kabinetot. So proamerikanski pretsedatel i sestrata }e ni stane Amerikanka. Pa, neka povelat sega du{manite i samo neka se osmelat da ja nare~at Dosta bugara{ka. Helou Dosta! 4 Branko samo ucenuva. Tuku se zakanuva deka ako ne mu gi prifatat predvremenite izbori, nemalo da go po~ituva ramkovniot dogovor. Treba{e do v~era, ama go zezna Bajram. Ako ne ovaa sreda, toga{ sledniot petok, Branko sigurno }e se naluti. [to zna~i ako Branko ne go po~ituva dogovorot? ]e odi so Qube vo partizani da gi vrati punktovite i lavovite? Pa, neli i vleze vo Vladata samo za da go potpi{e dogovorot. I otkako go potpi{a izleze. 5 Direktorkata na ambulantata vo Peh~evo, ~ija pacientka i umre na pat za Skopje, bez nikoj da se potrese, izjavi deka ja mestat politi~ki za da ja smenat.

20 Amante be lu|e, ima li nekoj odgovornost kon dràvnite direktori. Imajte milost kon partiski postavenite. Za da gi smenat, lu|evo se spremni duri i da umiraat. 6 Dru{tvoto za za{tita na ìvotnite "Srna" apelira{e do gra|anite da gi prihranuvaat gulabite, gugutkite i vrap~iwata. No, vo soop{tenieto stoi i preporakata "ovie ptici da se hranat isklu~ivo so zrna od p~enka, p~enica, oves i proso. Pritoa, ne smee da im se dava bel leb, bidej}i {tetno vlijae vrz nivniot organizam". Blaze si im na gugut kite. Za niv ima koj da se griì. Za bezdomnicite i siroma{tijata {to ~epka po kontejnerite nikoj ne dava sovet za {tetnoto vlijanie na hranata {to }e ja najdat. Vo kontejnerite retko se nao|a bel leb. Tie moàt i bez leb.

XEMS BOND 2 mart 2002

• Kriminalci i teroristi od cel svet, obedinete se. Makedonija ve ~eka!

1 Sega znaeme zo{to Dosta prislu{uvala. Toa i bilo obuka za novata funkcija. Se podgotvuvala odamna da bide {ef na razuznava~ite. Qub~o, Qube, Zmejko, Bogoevski, pa duri i Stojmenov, ako e od druga partija tresat ga}i od Dosta. A bogami i Sne{ka ne se znae dali }e spie mirno, koga golemata sestra }e je zeme pod obrabotka. Ima da bide op{t rusvaj. Qube ja sledel Dosta so japonska tehnika!? Dosta nema gajle. Taa kako kadar na Bor~e – Amerikanecot }e razraboti nova tehnika. Amerikanski kolex so bugarska nasoka. Damata razuznava~ e ista kako od najnovite filmovi za Xems Bond. Do devedesettite {efot na Agentot 007 be{e ma{ko. Ama, vo najnovo vreme na Xems Bond mu najdoa {efica. I Dosta Dimovska e vo holivudski trend. Vo Makedonija taa e "[eficata M". Se bara Xems Bond za na{ata Dosta. Dali Fr~ko }e se javi na oglasot? Kako porano ne vidovkme deka Dosta e urnek za amerikanska politi~ka korektnost. Tamu sekade e zabraneto pu{ewe. Koga imeto na Dosta Dimovska bukvalno bi go prevele na angliski, toa bi bilo "Stop smouking". 2 [to se ~udite kako Dosta stana adut na strancite? Koga mo`e{e Ali Ahmeti da ka`e deka ne go saka Xaxirexa oti bil radikalen, toga{ zo{to Dosta da ne bide Amerikanka.

21 Vo ovaa dràva "Xems Bond" moèbi i bi moèl da se snimi. Ama, aj nekoj neka proba da snimi "Monti pajton". Kako }e napravi{ parodija od na{ava stvarnost. Pa nie ìveeme vo parodija. Ne moè{ da pravi{ parodija od parodija. 3 Kriminalci i teroristi od cel svet, obedinete se! Ako ne ve sakaat nikade, ako ve proteruvaat od drugi zemji, ako Bu{ ve stavil na spisokot na nepoèlni posetiteli na SAD, ne gubete nade`. Tuka e Makedonija – raj za kriminalci od sekakov vid. Nie site gi amnestirame. Od sitnite kradci do teroristite- monstrumi. Od pripadnicite na ONA do tie {to mislele da bidat ONA-nisti. DPA i PDP, nikoj ne gi spomenuva vo zakonot za amnestija. Tie imaat prateni~ki imunitet. Nie sme super model na amerikansko – evropska dràva vo koja se po~ituvaat site ~ovekovi prava. Vklu~uvaj}i go i pravoto da ja uriva{ dràvata i da ubiva{ lu|e. E pa neka poveli sega neka ve zapre policiska patrola za prebrzo vozewe. So koj obraz siroma{kiot policaec }e vi pobara kazna? So koj obraz siroma{kiot sudija }e ve osudi? Verojatno so istiot so koj ekspertite za ~ovekovi prava i razni monitori }e doa|aat da ni dràt lekcii za pravna dràva. Zboruvaat za nivnite dràvi, ili za pravnata dràva {to so niven um ni ja napravija tuka? Vo na{ata pravna dràva ubivaweto i terorizmot se vrv na po~ituvaweto na ~ovekovi prava. Koga }e dojdat sledniot pat ba{ }e gi po~ituvam i bezgrani~no }e im veruvam. 4 Ministerot za nadvore{ni raboti Slobodan â{ule gi zede topografskite karti i zamina za Wujork. Za inaet na velepredavnicite toj li~no se `rtvuva{e i pak trgna na dolg pat za da napravi herojsko delo. Kartite ne moè{e da gi odnese nikoj drug, tuku li~no â{ule, za da bide siguren deka }e ja spasi Makedonija. Kako vo partizanskite filmovi za kurirot Jovica. â{ule e sega kurirot Slobica. I da vrne, i da vee, i bura da kosi, â{ule po{ta nosi. Mnogu me interesira kolku ~ini zadovolstvoto da se bide kurir. 5. Qube Bo{kovski }e im gradi na Makedoncite od Ara~inovo nova naselba "Ara~inovo 1". Na gradona~alnikot od Plasnica mu pora~ale sledniot pat da si odi po patot Tetovo –Gostivar, namesto da moraat da go tepaat na potegot Prilep – Bitola. Da ne izbrzal slu~ajno kurirot Slobica, pa vo ON odnel karti {to nema da vaàt. Do izborite kojznae kade }e ni bide granicata. Ideite na

22 Qub~o i Xaferi se bezgrani~ni. ^a{ule pak }e mora da se ma~i da nosi novi karti. Ama barem e vo prednost. Go znae patot za Wujork. 6 Pretsedatelot Boris Trajkovski zav~era re~e deka Koridorot 8 za Makedonija e koridor broj 1. So nego }e sme stignele vo Evropa. Koridorot 8 odi od Albanija do Bugarija. E taka nie }e stigneme vo Evropa.

VAMPIRSKA NO] 9 mart 2002

• Qub~o e za predvremeni izbori – namesto vo 7, glasa~kite mesta }e se otvorat vo 6 ~asot

1 Vo Makedonija e mra~no. Nam no}ta ni e najdobar den. Zatoa site va`ni raboti vo dràvata se izglasuvaat no}e. Ne deka zakonot za amnestija e ne{to mnogu povaèn od ustavnite izmeni, ama i za dvete raboti pratenicite odlu~ija vo docnite no}ni ~asovi. Za da ne gi gledame nie malite patrioti kako }e glasaat golemite patrioti, gi isklu~ija i televiziskite kameri. Toa im treba{a za da bide celosen mrak. Skraja bilo, ne deka pratenicite ni se kako vampiri, pa okolu polno} stanuvaat najproduktivni. Ednostavno, no}e se popolezni. Neli premierot Qub~o i ministerot Qube zav~era popladne im objasnile na pratenicite od VMRO-DPMNE deka treba da bidat konstruktivni. I tie vedna{ zaboravija {to se kaàa za zakonot za amnestija i no}ta go izglasaa zakonot. Stanaa konstruktivni. Za razlika od denot, koga po logikata na ne{tata verojatno bile destruktivni. 2 Strancite gi otkrivaat ubavinite na Makedonija. Ovie od UNHCR slikaat ubavi pejzaì. Od poleto do planinata. Pa se do granicata so Kosovo i poziciite na armijata. [to ubavi ba~ila sme imale tuka, a ne sme znaele. [teta {to se razurnati, pa organizacijata na ON za begalci mora da odi na uvid i da gi fotografira. Malku im se raseleni lica, razurnati domovi i spomenici na kulturata, ba{ do ba~iloto im dojde. Oti bile povikani od lokalnoto naselenie. Koga be{e kosovskata kriza edna zagrièna UNHCR-ka se àle{e deka vo Stenkovec nemalo teniski tereni. Ovie {to bea kaj Ra{~e, da ne bile na uvid kako da napravat bazeni? 3 @iveeme vo serijata "Otpi{anite". Tihi i Prle vo nova epizoda. Qube brka muxahedini, a â{ule okol~uva granici. Seto toa se slu~uva

23 vo koordinirana akcija so Amerika. Oti, kako {to re~e bratot, samo nie i SAD se borime protiv terorizmot. Drugite ne sakaat da ni pomognat. Karla del Ponte od Hag duri ni isprati i divi kopa~i na grobnici. Pa koga tie }e se pojavat, se razvivaat 20 razli~ni verzii na nastanot. Pratenikot Anu{ev izbuzemno izjavuva deka nad Quboten nekoj kopa. Vedna{ trgnuvaat policiski ekipi da go obezbedat terenot. Po niv tr~aat novinarski ekipi. NATO e ve}e tamu. A OBSE den podocna odi da ispitaat zo{to se dignala frka. MVR zasedava cel den i nikoj ne izleguva so izjava. Sega, po izglasuvaweto na zakonot za amnestija kojznae u{te kolku filmovi }e se snimaat i me|u "borcite za ~ovekovi prava". I tie se vo film. Nie go nemame Valter da go brani Saraevo. Ama, moè da se snimi film "Le{i go brani [ipkovica". Na{iot najgolem hendikep e {to morame da ìveeme vo filmot na Qub~o i Xaferi. Ako odi{ na kino i ako filmot ne ti se dopa|a, }e si stane{ i }e si izleze{. Ama, od ovoj film ne se bega. I {to e u{te postra{no – nema kraj. 4 Branko dobi konkurencija. I Ali Ahmeti napravi vlada vo senka. Taka {to sega pod senkata nema mesto za dvajcata. Ahmeti mu ja fati ladovinata. Crvenkovski }e mora da izleze na sonce. Branko, eve ti u{te edna mo`nost da izleze{ na ~istina i kone~no da ponudi{ ne{to novo. Ako ne ja iskoristi{ i ovaa {ansa, i~ ne baraj mesto pod sonceto. 5. Doìvotniot pretsedatel na sindikatite @ivko Tolevski se ispla{i nekoj da ne go smeni, pa se obide kandidatot od sindikatot od "Jugohrom" da go eliminira so obrazloènie deka "Jugohrom" ne pla}al sindikalna ~lenarina. Siroti jugohromci. Aj {to gi zezaat Fetai, Krstevski i Gruevski, sega u{te i sindikalecot @ivko Tolevski im bara pari. Tie plata ne primile so meseci, blokiraat pati{ta i protestiraat pred Vlada zo{to nemaat {to da jadat, a Tolevski principielno si ja bara ~lenarinata. Mu trebaat pari na ~ovekot. Zarem zaboravivte kolku devizi mu ostanaa zarobeni vo TAT? 6 Premierot Qub~o i premierkata Sneàna }e bidat kumovi na vev~anskata ~etvorka. Tie se kako Tito i Jovanka vo na{a varijanta. Tito sekoga{ be{e kum koga vo semejstvoto }e se rode{e desetto dete. Ba{ sum qubopiten dali kumot v godina na vev~anskite deca }e im isprati i mandarini od vilata na Vodno. 7 Qub~o Georgievski prifatil da mu dade predvremeni izbori na Branko. Namesto vo sedum, glasa~kite mesta }e se otvorat vo {est ~asot.

24 BIV[A MAKEDONIJA 16 mart 2002

• Kolku kilogrami sapun }e ve isperat dami i gospoda?

1 Nema pravdina vo toa {to strancite gi posovetuvale Albancite od biv{ata ONA da ne ja proslavat godi{ninata od po~etokot na teroriziraweto na Tetovo so defile niz gradot. Vistinsko nepo~ituvawe na ~ovekovite prava e slavenicite da se zbijat po selata, pa namesto gordo da pro{etaat niz ulicite na Tetovo, moraa da ja veli~aat epopejata od Tetovskoto kale vo [em{ovo i Poroj. Se se}avate li na onoj gospodin {to na plo{tadot vo Tetovo treska{e nekoi gluposti, pa posle go sudea vo otsustvo? Ili, na onaa gospo|a {to vaè{e za nekoja umerena i intelektualna pretstavni~ka na albanskata èna vo Makedonija? Ne. Zo{to? Zatoa {to so amnestijata dobivme i amnezija. Ama, vidi ~udo, u{te se se}avam na Menduh Ta~i koj glasno se pra{uva{e: "Ne znam koi se tie lu|e od planinata {to pukaat i ne znam zo{to pukaat!" Gardistot od gardata na Boris Trajkovski [eval Etemi, koj kako komandant Vaqoni vo ovaa vojna go pobedi sopstveniot vrhoven komandant sega se fali deka od Makedonija }e pravi [vajcarija na Balkanot. [ipkovica }e mu dojde ne{to kako Bern. A Lipkovo kako @eneva, zo{to ima i ezero. Slu{aj}i go svojot gardist kako stanuva [vajcarec, belkim na Boris mu teknuva deka edno vreme vele{e kako mnogu }e se vnimava koj }e bide amnestiran. Se gleda deka pretsedatelot mnogu go slu{ale i epten se vnimavalo koga se pravele spisocite. Zatoa se amnestirani i Ali Ahmeti i Fazli Veliu. Edniot kako politi~ki voda~, a drugiot kako ideen tvorec na ONA. Toa e istata taa ONA koja ubi {eesetina vojnici i policajci, kidnapira{e civili, pale{e ku}i, go drè{e vo zalo`ni{tvo Tetovo, a bez voda Kumanovo i nad 20 iljadi lu|e izbrka od svoite domovi. Sega, koga glavnite lu|e za toa {to se slu~uva{e se amnestirani, toga{ od Makedonija ve}e nema kandidati za Hag. Osven ako strancive ne zapnat epten za Qube, pa da go napravat heroj vo izgubena vojna. Belkim ne se tolku neseriozni. 2 Sega, koga zavr{i i prikaznata so amnestijata se gleda deka se }e bide vo najdobar red. Ambasadorot na NATO Klaus Volers duri ~etiri ~asa go ubeduval lokalnoto naselenie da gi trgne pre~kite od patot, za da moè vo seloto da vleze me{anata policiska patrola. Siroma{kiot Volers, im se àlel deka }e go razo~arale i nego li~no i celata

25 me|unarodna zaednica. Sledniot pat, jas }e stavam kamewa srede mojata ulica. ]e go ~ekam NATO da dojde da me zamoli da gi trgnam. [to }ef }e mi napravi Volers da dojde i ~etiri ~asa da gubi so mene ubeduvaj}i me da sorabotuvam so dràvata. Samo, ne zasluùvam jas takvo vnimanie. Prvo, ne sum ubil nikoj, nitu pak sum zapalil ne~ija ku}a. I vtoro nema zo{to da go razo~aram ambasadorot i cela me|unarodna zaednica. Jas ne barav od niv da tro{at pari i da obu~uvaat policajci koi potoa nema da gi pu{tam da pominat niz mojata ulica. 3 Koga bi bil pratenik, bi imal seriozen problem kako da se odnesuvam so biv{iot kolega Hisni [a}iri. Dali vo znak na pro{tevawe za toa {to nekolku meseci srede leto go drè{e Kumanovo bez voda }e mu pomognam so toa {to }e mu go odnesam li~no socijalniot paket doma. Ova so socijalnite paketi za zagrozenite pratenici stanuva seriozen problem. Osobeno ako sobraniskite slu`bi ne ti gi priznavaat smetkite za taksi, kako na prateni~kata \ulistana Markovska. I kako ve molam socijalnite slu~ai, kakvi {to se na{ite pratenici, so samo dvaesetina iljadi denari plata, plus u{te nekoja dnevnica i dve-tri ~lenstva vo upravni odbori }e odnesat doma paket so 15 litra zejtin, 12 litra mleko, ~etiri kologrami ka{kaval i zdenki? Pa, toa e, }e priznaete teòk tovar duri i za niv. Zamislete, po site problemi {to gi imaat nate`nato, so stotici iljadnici nevraboteni, desetici iljadnici raseleni, stotici lu|e sekojdnevno na ulica, raspnati {atori pred Sobranieto, sega u{te da im nagrba~at i teòk paket. Sepak, pratenicite ne dobile isto kako i drugite buxetari. Oti, kaj niv, pokraj masloto za jadewe imalo i {amponi od takov kvalitet "da se otepa{ od ~e{awe". Pratenicite ne smeat da se ~e{aat. Tie se grebat. Vistinska {teta e {to vo paketot ne im stavile i sapuni. Za posle se, da imaat ~ist obraz. Samo se pla{am deka toa navistina }e bil golem paket i preteòk tovar. Kolku kilogrami sapun treba da ve isperat dami i gospoda? 4 Qub~o nema problemi so higienata. Toj ima problemi so Me|u- narodnata krizna grupa. Ne mu ostavija ni eden den da se poraduva na parite {to gi dobi od donatorskata konferencija. Mu go rasipaa raspoloènieto so tvrdeweto deka vo Makedonija ima korupcija i deka treba da ni ispratat ~ovek koj }e kontrolira kako Vladata }e gi tro{i parite. Gleda{ {to ti e Me|unarodnata krizna grupa. Da ne bea tie nema{e da znaeme deka imame korupcija. 5 I koga sme ve}e kaj parite, mi treba doobjasnuvawe na ona deka del od niv ve}e bile dojdeni dodeka se pravel Ohridskiot dogovor.

26 Pretpostavuvam deka vo doniranite sredstva {to ve}e sme gi potro{ile odi i honorarot za Fr~koski i Popovski za Ohridskiot dogovor. Ama ete, osobeno me interesira dali so tie pari se plateni i amerikanskite sovetnici {to go u~ea pretsedatelot Trajkovski da igra tenis na terenite vo ohridska Gorica? 6 Blaze si mu na Qub~o. Kojznae kolku sigurno se ~uvstvuval so ministerot Balkoski i direktorot na civilnoto voduhoplovstvo Manolev koga letal so avionot na MAT. Manolev e pilot na MIG 21, a Balkoski verojatno vo me|uvreme specijaliziral za aviomehani~ar. Ba{ me interesiral kako aviomehani~arot Balkoski se odnesuval koga probno go letale avionot na MAT. Dali proveruval zamasteni sve}i~ki, dali ~uvstvuval kako trokira motorot, dali avionot zanesuva na strana, dali gumite se izbalansirani... Tuka ima mnogu rabota za ministerot Balkoski. E pa taka e. Koga }e si go dade{ gazot pod kirija, ako treba i avioni }e leta{. Ako ne, }e letne{ od vlada. 7 Ve}e ne postoi Jugoslavija. Site porane{ni republiki na SFRJ imaat svoe ime. Samo nie u{te go ~uvame spomenot na biv{ata dràva. Sega, koga i Srbija i Crna Gora ve}e ne se ni biv{i jugolsovenski republiki i na{evo ime "Biv{a jugoslovenska republika Makedonija", bi moèlo da ni se smeni. Kako vi zvu~i "Biv{a Makedonija". Lo{o, a... A be otide dràvata xanam, ama toa ti e.

PALATA MAKEDONIJA 23 mart 2002

• Kolku du{i ~ini edna vila na Vodno?

1 Sne{ka e vo gre{ka. Nikoj ne mu gi mesti palatite na premierskoto semejstvo. Ku}ata na Vodno im ja gradi narodot. Mnogu go sakaat Qub~o i re{ile da mu podarat ku}a. Ne znaele kako da go iznenadat, pa za da ne se seti, go kupile placot i go zavele vo katastarot so mominskoto prezime na negovata sopruga Sne`ana. Narodot saka da mu zablagodari na Qub~o za se ubavo {to stori za nego ovie ~etiri godini. Arno ama, kletite novinari im ja rasipaa zabavata. Sega tie rabotat na kompromitacija na skromnoto semejstvo. Se ujdisale so cela me|unarodna zaednica, so nekakvi krizni grupi, NATO, "lisici" OBSE, EU i izmisluvaat korupcija kade {to ja nema. Za taa cel, ne bi me za~udilo ako vo istragata na premierkata se otkrie deka tokmu nie sme platile

27 okolu 2,5 milioni marki da go kupime placot, pa posle sme im go podmetnale koristej}i go imeto na sestrata Sowa Takovska. Kojznae, moèbi tokmu nekoj novinar na VEST pred dve-tri dena se pojavil da go podigne nalogot za pla}awe na komunaliite za palatata Makedonija na Vodno. Za inaet na narodot. Kolku pove}e narodot go saka Qub~o, pa i palati mu podaruva, tolku novinarite u{te pove}e go mrazat. 2 Budala narod, zapnal da mu gradi ku}i, kako Qub~o da ne moè sam da si ja izgradi. Vo VMRO-DPMNE site se poznati kako {tedlivi. Koga moè{e voza~ot na Vojo da si kupi banka i u{te ne{to sitno od {tedewe, zo{to da ne moè od bibliotekarska plata da se napravi palata. Sne{ka e doma}inka. Nekako stegnale zabi, prisobrale nekoi sitni pari za da go kupat Del~evo i sega u{te palata na Vodno im treba{e. Pa znae li narodot kolku se iljada kvadrati, kolku li maka }e vidi doma}inkata samo skalite za da gi izmeti i bawite da gi svetne, ako ve}e Qub~o i pomaga so pravosmukalkata. Pa vreme nema da im ostane ni za tenis da zaigraat, ni vo xakuzito da se probawaat. Tradicijata }e ja zapostavat. Pa vie znaete li deka vo rodno Vladimirovo, osven {apki {to se nosele i teniski turniri po dvorovite se organizirale. Ba{ka, vo Makedonija i ne mora da se {tedi za da se stane bogat. Eve, na primer Quben Paunovski stana bogat otkako slu~ajno nekoj podmetna pari na smetkata na dedo mu. Se se}avate i deka Arben Xaferi so milionot dolari vo tiranska banka izleze deka ne bil Arben, tuku Arb'n. Taka moè da izleze i za sestrata na Sne{ka. [to ako ne e Sowa, ami Sonja. Mala e Makedonija. Site isto se vikame. Ama i se znaeme. 3 Znae li humanitarkata Sne{ka od "Blagovestie" kolku samo- ubistva ima{e ovie godini zo{to lu|eto ne moèa leb na decata da im kupat. Kolku lu|e gladuvaat. Kolku mladi nemaat perspektiva i o~ajno se obiduvaat da izbegaat od dràvata. Kolku lu|e zaginaa za da ja odbranat Makedonija vo vojnata {to vie ja napravivte. Oti, dodeka tie ginea, a vie glumevte patrioti i boèm neprijateli na Xaferi i kompanija delbata funkcionira{e besprekorno. Za tebe, {e}erot, za mene konzervite. Za tebe cigarite, za mene naftata. Za tebe, Blace, za mene Bogorodica. I se ~udite so {to pla}aat tie lu|e. Mislite so pari? Ne. So na{ite du{i pla}aat. 4 Koga se slu~uvaa okolu Branko aferi od vakov tip, Qub~o ne sede{e miren. Eee, {to ubavi mitinzi se iznagledavme, VMRO celi revolucii diga{e. Za dobroto na narodot. Se razbira. A sega kaj e Branko? Da ne si ja ima u{te muvata na kapata na glavata od oktopodot protiv koj samiot se fale{e deka }e se bori. Pa se u{te ne znae so koj krak da si ja i{ka.

28 5 Gradona~alnikot na ^air Ace Milenkovski na sve~enosta pri postavuvaweto kamen-temelnik na novata op{tinska zgrada izjavi: "Koga VMRO-DPMNE pravi dobri dela, Gospod dava ubavo vreme. Toa e sonceto, simbolot na Makedonija". Go pro~ital Ace grafitot od eden skopski yid: "Veterot duva, zo{to i nie da ne duvame". 6 Skoro sekoj den niz Skopje ima tepa~ki. Na ednata strana Makedon~iwa, na drugata Alban~iwa. I gimnazijata "Zef Qu{ Marku" }e se seli na levata strana od Vardar. Dobredojdovte vo Bejrut. Ve pozdravi Saraevo.

VIRTUELNA REALNOST 30 mart 2002

• Sowa, ne e Sowa, ama ni ANA ne e ANA

1 Lani go imavme prislu{kuvaweto, pa ni se slu~i Tanu{evci. Godinava gi imame imotite na Qub~o i Sne{ka i ja dobivme Mala Re~ica. Lani bea 20– 30 banditi {to pravat beqi nekade po planinite. I ovaa godina imame 20–30 banditi {to ovoj pat se simnaa i vo dolinata. Lani i NATO i EU ni sovetuvaa sami da si se presmetame so niv. Godinava ambasadorot Klaus Folers se griè{e zo{to policijata ne intervenirala vo presmetkata vo Mala Re~ica. I lani banditite dojdoa od Kosovo. I godinava doa|aat od Kosovo. Minatata godina DPA se otkaùva{e od ONA. Posle ONA se otkaùva{e od ANA. Sega na kraj ANA se otkaùva od ANA. @iveeme vo virtuelna realnost. Ako sopstveni~kata na dvorecot na Vodno {to se vika Sowa, ne e Sowa, toga{ i ANA od Mala Re~ica, ne e ANA. Albanskite intelektualci pak mol~at. Aj {to od ONA ne se ogradija, bilo, pa pominalo, ama moèa da kaàt nekoj zbor za ANA. A i na Xaferi mu trebaa tri dena da smisli nekakvo soop{tenie. Za{to, vo ovaa dràva so samoto toa {to si Albanec po definicija ima{ pravo da bide{ nezadovolen. A koga si nezadovolen moè{ da se proglasi{ za komandant. Da zeme{ pu{ka i da ubiva{. Neka izvinat tie {to potpi{uvaa nekakvi dogovori, {to boèm se razoruùvaa, menuvaa Ustav... Ako sum Albanec, brate, i vremeto ako ne mi se pogodi deneska, imam pravo barem so edna zoqa da se ispraznam. Pa krstete go toa i atentat na Ali Ahmeti, ako sakate. Tuka e NATO da go spasi.

29 2 Pred 11 godini Qub~o na Kongresot na VMRO-DPMNE vo Prilep veti deka sledniot kongres }e go drì vo Solun. Solun i natamu ne e na{. Ama, Makedonija e na Grcite. Kaj i da se svrti{, gr~ka firma se pojavuva. Pa duri i nepostoe~kiot dvorec, so nepostoe~kata sopstveni~ka stanal sopstvenost na nekoja kiparska firma. U{te pred da mi se zakani Qub~o deka }e me tuì, jas bev ubeden deka dvorecot na negovata sveska ima patriotska zadnina. Koga se }e stane gr~ko i kongresot na VMRO-DPMNE }e moè da se odrì vo Solun. Zna~i dvorecot i se {to im ispootkrija vo isto~na Makedonija ne bilo od al~nost na premierskata dvojka. Toa bilo taktika za da se zametnat tragite. Do kade e Makedonija, a od kade e Grcija. 3 Na Qube mu trgna borbata protiv terorizmot. Eve, da re~eme go otkril atentatorot na Gligorov. Dodu{e samo toj go znae i borbata protiv terorizmot zasega se sveduva na borba protiv Fr~ko. Sega sto posto }e najdat nekoj Semi Hebibi {to go fatile vo nekoja evropska dràva za tepa~ka, ili za dilawe droga i }e se izgubat dokumentite za ekstradicija po po{ta. Ama va`no }e se vika "atentatorot na Kiro". Qube, kako {to se zabrevtal, po tragite na atentatorot na Kiro, ni{to ~udno nekade pred izborite da go fati i Bin Laden. Pa neli samo toj i Amerikancite se vklu~eni vo globalnata borba protiv terorizmot. Taka Qube }e stane svetski proces. [to se odnesuva do mene, poarno Qube da go fati Bin Laden, otkolku pred izborite da ni otkrie atomska bomba. Vo patriotski zanes moè da posaka li~no da ja demontira. 4 [to funkcija e toa da bide{ studentski lider? Kolkava li vlast se dobiva so toa? Ba{ me interesira od kade dobija studentite takva ideja da se tepaat za pretsedatel na studentskata organizacija. Koga vaka se tepaat za edna bedna studentska funkcija, {to li }e pravat naesen koga i golemite }e imaat izbori? I {to koga i tie }e stanat funkcioneri. A i nie budali im vlegovme vo filmot. Te bodigardi, te plakati, te plateni stranici vo vesnici, te naslovi od tipot "Izbran pretsedatelot" i najavi deka rezultatite }e bidat poznati vo vtorite vesti. Bor~e padna vo senka. Aj ti, pametni se tie... Nau~ija deka najprofitabilna profesija vo ovaa dràva e da bide{ politi~ar. I deka pari moè{ da napravi{ samo preku politika i nasilstvo. Partija {to ima vakva mladina, ne treba da se griì za svojata idnina. 5 Dosta Dimovska se promovira{e na novata funkcija so pridru`ba na pretsedatelot Trajkovski za vreme na negovata poseta na Turcija. [efot na dràvata napravil odli~en izbor. Pretsedatel i plavu{a na Bosfor.

30 Do v~era Bor~e stoe{e mirno pred Dosta. A sega taa do~eka toj da ja {eta po svetot. Toa pokaùva deka pretsedatelot ja po~ituva ulogata i zna~eweto na sestrata vo razvojot na negovata li~nost i kariera. Da ne be{e Dosta, }e si ostane{e Boris samo so izjavata od Stenkovec. Ama, u~enicite sekoga{ im se blagodarni na u~itelkite. Naravou~enie. Se vrti trkaloto. Kako mu rekol Boris na drugar mu od Strumica {to si go na{ol vo Turcija: "Takov e ìvotot. Ti si {ofer, a jas stanav pretsedatel". 6 Dokaz deka Makedonija e bibliska zemja e prikaznata deka Isus mora da bil Makedonec. Imal 33 godini, u{te ìveel so majka mu, ne bil vraboten, a se odnesuval kako Gospod.

PAU[ALEN KOEFICIENT 6 april 2002

• Site vo aps, Qube vo Hag

1Qub~o go postavi Qube da se bori protiv organiziraniot kriminal i borba protiv korupcijata. Otkako uspe{no zavr{i so odbranata na Makedonija, sega }e apsi. Brat Qube ne prostuva. Qub~o vika: "Dr` te go aramijata!", a Qube pravi racija. Ako treba i pretsedatelot }e go apsi. Za Fr~ko i~ da ne zborime. Za novinari, ste~ajci i zagubari nema {to da razmisluva. NATO i UNHCR ionaka se redovni neprijateli i {pioni. Edinstveno ne mo`e da udri na tie {to gradat divogradbi od 3 milioni evra na Vodno. Ne deka ne saka. Ustavot ne mu dozvoluva da im ja naru{uva privatnosta. Kako trgnal bratot, cela Makedonija }e ja zatvori. Site vo aps, a Qube vo Hag. 2 Misterioznata palata na Vodno, koja nekoj na podmolen na~in saka{e da mu ja podmetne na semejstvoto na premierot sega bila vo sopstvenost na nekoja firma so ime "Skotiha". Se ~udevme {to ime }e be{e toa i otkrivme deka "Skotiha" bilo kratenka od "Skopje – Titograd – Hag". Ako ne e taka, neka tu`at! 3 Vo borbata protiv korupcijata se vklu~i i pretsedatelot Trajkovski. Toj si pobara pau{al nad platata od 60 iljadi denari za da ne mora da bide korumpiran. Ako ne mu dadat, }e bide legalno korumpiran. Pau{al im sleduva i na pretsedatelot na Sobranieto Stojan Andov i na premierot Qub~o Georgievski. Ama, nim ne im trebaat pove}e pari od toa {to go imaat. Tie ja delat siroma{tijata so

31 narodot. Se snao|aat. Osobeno Qub~o. Dal Gospod sveska bibliotekarka, pa mu pomaga koga }e moè. Boris nema da dobie 60 iljadi denari pau{al. Vladata }e mu dade pove}e odo{to baral . Qub~o }e go izraduva so 87 iljadi. ]e mu go zgolemi imunitetot na pretsedatelot. Taka Boris }e stane otporen na korupcija. Koeficientot na otpornost na Boris e 87 iljadi. Drugi koeficienti kaj pretsedatelot ne se izmereni. Tie se pau{alni. 4 Liderot na SDSM Branko Crvenkovski vo Bitola izjavil deka ako SDSM stane sli~na na VMRO -DPMNE, toj }e ja raspu{tel partijata. [to sakal da kaè Branko? Deka SDSM }e po~ne da u~i od svojot u~enik VMRO-DPMNE!? Gra|anite na Makedonija imaa isklu~itelna mo`nost da ìveat vo situacija koga po osamostojuvaweto, prvite 8 godini na vlast be{e dobar u~itel, a poslednive ~etiri godini, negoviot talentiran u~enik. I kako {to e redot, u~enikot go nadmina u~itelot. Ovie sega mislat deka narodot pred ~etiri godini be{e pameten, sfati deka SDSM gi laè, pa ja smeni vlasta so VMRO-DPMNE. Da ne mislat deka sega sme otapele? Starata kineska pogovorka veli: Site lu|e moè{ da gi laè{ nekoe vreme. Nekoi lu|e moè{ da gi laè{ celo vreme. Ama celo vreme da gi laè{ site lu|e, ne moè{. Ama ima i edna makedonska pogovorka: Koj laè, toj i krade! 5 Ali Ahmeti ne se ~uvstvuval bezbedno na svoite oslobodeni teritorii. Sakal da dojde vo Skopje. Bara lokacija za sedi{te na albanskiot sovet. Em, da mu bide bezbedno, em da bide blizu do stranskite diplomati. Ima li pobezbedno mesto na svetov od Vodno? Neka ne leì dvorecot nedopraven, i da ne bidat xabe frleni pari za komunaliite {to Vidoe Smilevski-Bato gi platil u{te pred da umre Tito. Ako ve}e nikoj ne ja priznava ku}ata za svoja, neka si ja zeme Ahmeti. Ete mu {ansa edna{ vo ìvotot da dobie ne{to i bez oru`je. Polo`bata na ku}ata mu e epten pogodena. Em Qub~o i Boris }e mu bidat pri raka, em so amerikanskiot ambasador }e pie ~aj, em prva sosetka }e mu bide ambasadorkata na Jugoslavija, pa }e moè ako mu e tesen dvorot, da si zeme i od nejziniot. 6 Duhot na srbokomunizmot gi progonuva sovremenite borci za ~ovekovi prava. Kako moè{e ku}ata na Ta~i da se nao|a na ulica {to se vika JNA. Od sudbinata ne se bega. Neli e sme{no {to ONA i ANA se tepaat na JNA? Sleduva prodolènie na prikaznata. [tabot na ANA }e se preseli vo u~ili{teto "Mar{al Tito".

32 UNIVERZALEN OTVARA^ 13 april 2002

• Po [irok sokak odi{, `alni pesni pee{...

1 Ako slu~ajno doma ne moète da si najdete klu~ za otvarawe konzervi, ako navrtkata od {i{eto e cvrsto stegnata, ili ne daj boè vi se zaglavil baga`nikot vo avtomobilot – ne griète se. Tuka e Qub~o, univerzalen otvara~ na se {to vi e potrebno. Nemoj da pomislite deka ova e reklama za Top {op na Televizija. Ova bi trebalo da li~i na predizborna kampawa. Oti ako ne ste zadovolni proizvodite {to se nudat na top {op, moète da gi vratite za deset dena. A Qub~o i po ~etiri godini ne saka da si odi. Naprotiv, toj doprva otvara. 2 I Branko pred promenite {to ni se slu~ija otvara{e. Se se}avate kolku ~e{mi~ki pu{ti i kolku voda be{e potro{ena za kampawata na SDSM? Ama Qub~o ne e ist kako Branko. Toj ne pu{ta voda. Toj otvara kapaciteti. Po {iroki sokaci se {eta. Zgradi na sudiite im pravi, iako tie neblagodarnici ne sakale da sorabotuvaat so Vladata. Pa lenti na fabriki za lekovi se~e... Samo ne e Qub~o tolku sre}en kako {to bi trebalo da bide sekoj politi~ar od negov rang koj za otvarawe na ulica vo vestite na dràvnata televizija dobiva prostor od 17 minuten izve{taj. Gledate kolku ni be{e lut premierot vo Bitola. Po {irok sokak odi, àlni pesni pee... Prvo, prizna deka ima problem so novinarite. Zatoa {to tie nemaat ~uvstvo, pi{uvaat bez vrska, toj gi bombardira so fakti, a tie ne mu veruvaat. Potoa Qub~o ni kaà deka ima problem i so me|unarodnata zaednica. Oti i tie ne im veruvaat na faktite na Qub~o, tuku tolku se blesavi {to im veruvaat na tuka{nite mediumi. Premierot ima problem i so sudovite. Zatoa {to ne mu gi prifa}aat krivi~nite prijavi. Liderot na VMRO-DPMNE ima problem i so pretsedatelot Trajkovski. Zatoa {to ovoj sakal da mu go smeni Qube. Moète da zamislite kolku mu e te{ko na Qub~o vo ovoj rasipan svet, nesfaten i nerazbran od drugite. Samo toj i brat Qube se ~esni, samo tie dvajcata se patrioti, site drugi se predavnici i kradci... Kako da ne se soàlite nad ta`nata sudbina na Qub~o. Koga go slu{av na [irok sokak so kogo se toj si ima problemi, solzi na o~ite mi navrea. Koga po~na daa redi so kogo se si ima problem, se stresov da ne re~e deka ima problem i samiot so sebe.

33 3 Qub~o nema problem samo so Xaferi. Ama i Xaferi so Qub~o, oti i po se {to se slu~i veli deka koalicijata odli~no im funkcionira. Gledate deka i izjavite im se isti. DPA veli deka napadot vrz Ta~i bil napad vrz Albancite. A Qub~o veli deka napadot vrz Qube e napad vrz Makedoncite. Otkako go ~uv soop{tenieto na DPA deka napadite vrz Ta~i bile udar vrz koalicijata VMRO-DPMNE i DPA definitivno mi stana jasno deka i Makedoncite i Albancite {to ginea minatata godina ne ginele za odbrana na tatkovinata i za ~ovekovi prava, tuku za interesite na Qub~o i Xaferi. I toa za mnogu konkretni interesi. I zgora na se, Qub~o u{te ne ubeduva deka ako ne bea lavovite i Qube, }e sme go izgubele Tetovo, a moèbi i Kumanovo. A da ne bea Qub~o i Xaferi, }e si ja imavme Makedonija. 4 Za da ni pokaè deka Makedonija funkcionira i na oslobo- denite teritorii, ministerot za finansii Gruevski organizira{e dano~na okupacija na [ipkovica. Srce mi se stegna koga ja gledav reportaàta na MTV od {totuku oslobodenoto teroristi~ko gnezdo naslovena kako "Prva fiskalna kasa vo [ipkovica". Kolku gordo zvu~e{e soznanieto deka "site bile svedoci na stavaweto na prvata fiskalna kasa vo Makedonija". I toa zamislete – ba{ vo granap~eto na eden [ipkovec. Vo reportaàta nedostiga{e samo ~inot na sve~enoto pu{tawe vo upotreba na fiskalnata kasa. O~ekuvav deka prvata cena }e ja is~uka li~no Ali Ahmeti. Arno ama, toa {to DPA izleze od Sovetot na Albancite sigurno go spre~ilo demokratot Ahmeti da se konsultira dali da se pojavi na televizija. Taka {to ne znael dali da se fati za oru`je, dali da vleze vo pregovori so dano~nicite, ili da pobara pomo{ od NATO. Kako i da e, prvata fiskalna kasa vo Makedonija ve}e funkcionira vo [ipkovica. Ahmeti }e mu gi ispora~uva na Qub~o smetkite – fiskalno. Postavuvaweto na vtorata kasa vo Makedonija bilo predvideno za kafuleto "Dora" na Menduh Ta~i. Ama, tamu izlegle nekoi problemi. Kaj Ta~i u{te treba da se sreduvaat smetkite. 5 Zo{to se ~udime {to po~ituvaniot gospodin Xikov ne dava izjavi i se krie. [to da pravi ~ovekot? Da ne be{e takov, kakov {to e, nema{e da go stavat da bide javen obvinitel.

34 QUB^OVITE MERMERI 20 april 2002

• Kade se koko{kite?

1 Qub~o, srede Atina, ja poddrà gr~kata Vlada vo baraweto, mermerite od Partenon, {to sega se nao|aat vo Britanskiot muzej da se vratat vo Grcija. Na toj na~in premierot u{te edna{ i li~no potvrdi deka toj ne e ligu{, kako nekoi drugi makedonski politi~ari, {to se ligavat pred EU i NATO. Qub~o }e se skara ako treba i so Velika Britanija za da se ispravi istoriskata nepravda {to i e nanesena na Grcija. Premierot ja izgubi polovina dràva, ama toa ne e ni{to vo odnos na mermerite {to vo 19 vek i gi ukradoa na Grcija. Ako treba, }e ja izgubi i cela dràva, ama mermerite mora da se vratat na Partenon. Spored metodite koi gi primenuva za celoto vreme na negovoto vladeewe, moè da se pretpostavi na koj na~in toj }e i gi vrati mermerite na Grcija. Vedna{ }e gi angaìra Qube Bo{kovski i Sa{ko Staninov. Staninov kako proveren qubitel na se {to e vredno, }e vleze vo Britanskiot muzej i ednostavno }e si gi zeme mermerite. Pred toa, cel London }e bide izlepen so plakati na brat Qube vo maskirna uniforma so slogan "Ne davame ni par~e od gr~kite mermeri", taka {to javnosta vo Britanija }e bide podgotvena da se soo~i so ispravkata na istoriskata nepravda. Mermerite od Partenon vo London na vremeto gi zel lord Elgin, koj bil britanski ambasador vo Otomanskata imperija. Po negovoto ime, ovie mermeri sega se poznati kako "Elginovi mermeri". Otkako mermerite }e bidat vrateni vo Grcija, kako blagodarnost do na{iot Qub~o, tie }e bidat poznati kako "Qub~ovite mermeri". Qub~o ne e me|unaroden ligu{, kako nekoi drugi makedonski politi~ari, kako {to samiot izjavi. Qub~o e gr~ki ligu{. 2 Vo me|uvreme, dodeka ja podgotvuva akcijata za vra}awe na gr~kite mermeri, Qube Bo{kovski }e ispituva kade se koko{kite {to stignale za vreme na begalskata kriza. Ministerot za nadvore{ni raboti Slobodan â{ule zav~era na ministerot za vnatre{ni raboti mu predade dokumentacija za humanitarnata pomo{ {to stigala vo 1999 godina. Vlegoa vo film na lovci na pretsedatelot i taka i se odnesuvaa. Prvo se slikaa pred kamerite, pa razmenija nekolku filmski repliki – "Eve vi gi gospodine ministre dokumentite – Vi blagodaram, }e gi razgledame i }e podneseme krivi~ni prijavi... "

35 Potoa ministerot â{ule so traoren ton i epten seriozno dade izjava za novinarite. Imalo nekoi koko{ki, bile isprateni preku nekoja firma i ne se znae kade zavr{ile... â{ule ne znae{e koja bila firmata, ama toa ne bilo va`no. Va`no bilo kade zavr{ile koko{kite. Taka da napi{ea mediumite, vedna{ }e re~ea deka {pekuliraat. Ama, â{ule e vo pra{awe. Tolku seriozen minister mora seriozno da se sfati. Voop{to ne e za ~udewe {to vo dru{tvoto {to }e ispituva {to pravel Boris so koko{kite se najde i eden ~esen ~ovek i ekspert od kalibarot na Besnik Fetai. Nikoga{ ne se znae. ûdni se pati{tata koko{kini. Moèbi i po~udni od onie na {e}erot. Ubavo dru{tvo se sobralo da ispituva kriminalni aktivnosti – Qube, â{ule i Fetai. Trojcata se prirodno nadareni da se borat protiv krupni kriminalci. Akcijata za lov na kriminalot na {efot na dràvata se vodi pod rabotnoto ime: Poddrì mi go kopilevo, da i se iznavikam na kopi- qa{kata. 3 â{ule ova go pravi za da se dobiela "celosna slika na toa {to imame i celosna slika na toa {to nemame". Kako ministerot }e napravi slika od toa {to nema ne e jasno, iako veli deka ima indicii, ama nema dokumenti. Pri toa ne tvrdi deka imalo zloupotrebi, ama dokumentite {to gi nema verojatno }e pokaàt takvo ne{to. Glavnata indicija e neposlu{nosta na Boris. Ne e samo Menduh Ta~i toj {to izjavuva deka tie {to ne mislat kako nego treba da se disci- pliniraat. Ta~i e so Qube i Qub~o. A Qub~o e poznat po disciplinata. I od kogo treba da se po~ne so discipliniraweto, ako ne od pretsedatelot na dràvata {to si go namesti Qub~o, a go izglasa Ta~i. Koga na Boris moàt da mu vadat aferi, za da si gi zabo{otat svoite, {to ostana za pomalite koi samo i }e pomislat deka moàt da razmiluvaat poinaku od Qub~o. Ni{to. ]e mol~at i }e glasaat. 4 Sobranieto kone~no go donese i Zakonot za borba protiv korupcijata. ]e po~ne da se primenuva po {est meseci. Normalno. Koj e budala da nosi zakon protiv sebe. 5 Koga pra{avme ~ija e vilata na Vodno, vladata vedna{ formira{e Komisija za borba protiv korupcijata. Zafr~ija krivi~ni prijavi, Qube go fati atentatorot na Kiro, gi otkri site kradci vo dràvata... Potoa napi{avme deka transportnite helikopteri na ARM ne se remontirani i zatoa se prizemjeni. Drugiot den voenoto vozduhoplovstvo ima{e "redovna ve`ba". Ne letaa transporterite, ama borbenite helikopteri i avioni paradiraa vo nizok let nad Skopje. Ne daj boè da objavime deka i tenkovite se neispravni. U{te utre }e ni gi izvadat na ulicite.

36 6 Petar Go{ev izleze na sobraniskata govornica i kaà deka premierot e najkorumpiraniot ~ovek vo dràvata. Da ne ste go videle onoj Branko, ako se se}avate na nego u{te od vremeto koga se fale{e deka }e formira Vlada vo senka. Barem edna{ da izleze{e, usta da otvore{e... Da kaè{e ne{to {to do sega ne sme go slu{nale. Da ne misli deka nekoj drug }e mu ja izvojuva pobedata na izborite.

PISMO DO KARLA 27 april 2002

• Zoki, ~uvaj si ja kuburata

1 Draga Karla, Od imeto na Zdruènieto na gra|ani za dobroto na ministerot za vnatre{ni raboti, te molam obrni mu vnimanie na Qube. Pati ~ovekot. Saka da odi vo Hag. Isprati mu barem edno pismo, ako ve}e ne saka{ da se tro{i{ za karta. Kolku da znae deka misli{ na nego. Cela nacija e potresena. Sobira potpisi da ne odel vo Hag, a ti ni imeto ne mu go spomenuva{. Imaj ~uvstvo Karla, barem ovoj pat. So~uvstvuvaj so nas. Daj mu karta na ~ovekot. Qube se pali na tebe. Mu se diga – rejtingot na sekoe spomenuvawe na tvoeto ime. Eve go ve`ba. Odi po selata i boèm udira kamen temelnici na sportski sali i frla kamewa. Ne znam kako e kaj vas, ama vo na{ata selska tradicija toj {to najdaleku }e go frli kamenot, nemu mu ja davaat devojkata. Toj e najdobar de~ko vo seloto. Zarem i po vakov dokaz, ti pove}e go saka{ Milo{evi} od na{iot Qube? E, Karla, Karla, ne znae{ ti {to zabava propu{ta{. Hag so Qube }e vi bide povesel. 2 Qub~o ne saka da go tuì Go{ev po obvinuvawata deka toj e najkorumpiran vo dràvata. Iako, kako {to re~e, sekoga{ e podgotven da razgovara na taa tema. Ama, niz brojki. Bidej}i, brojkite se va`ni. Izrazeni vo provizija. Osven toa, na Qub~o ne mu e jasno zo{to tolku se diga vreva za korupcijata vo Makedonija koga nea ja ima niz cela Evropa. Makedonija ìvee so evropski duh. A premierot so najevropski.

37 3 Ni oru`je ne moè da ja rasturi vrskata me|u Qub~o i Xaferi. Qubovta e mnogu silna. Se meri vo cifri. Tolkava e cifrata {to ne veruvam deka tolku kur{umi }e moàt da se ispukaat pred "Dora". Qub~o mu se zablagodari na Ta~i {to DPA cvrsto stoi do VMRO- DPMNE. Premierot e mnogu zagrièn {to nekakvi sili posegnuvaat duri i po oru`je za da ja rasturat koalicijata. Za Qub~o najva`na e koalicijata VMRO-DPMNE i DPA. Dràvata ni se svede na nivnata koalicija. Qub~o bez potreba se griì deka nekoj so oru`je }e go razdeli od Xaferi. Tie lani napravija vojna tokmu za da ne bidat razdeleni. Qub~o i Xaferi oru`jeto gi spojuva, ne gi razdvojuva. 4 Otkako Zoran Krstevski e vo Vladata, celo vreme na Qub~o mu se zakanuva deka }e prezeme nekakvi merki za da gi odblokira cisternite na "Makpetrol". Na po~etokot vele{e deka se srami {to e vo takva vlada. Posle se {eta{e so Fetai do Brisel, boèm go re{avaa problemot na evropsko nivo. A zav~era duri i seriozno se zakani deka }e baral da go otpu{tat Daravelski oti mnogu mu pravel problemi so EU, a toj ne saka da se rasprava so EU. Odnesuvaweto na vicepremierot Krstevski e kako vo onoj vicot so Makedonecot od tursko vreme. Neli, prvo Tur~inot mu ukral se. Potoa go tepal. Potoa mu ja siluval ènata. I na kraj koga go nateral i toj da gi soble~e ga}ite videl deka Makedon~evo imalo kubura. Iznenaden, Tur~inot go pra{al: "[to }e ti e kuburava?" A ovoj mu odgovoril: "Za sekoj slu~aj, da mi se najde". E taka i Zoki na{. Qub~o mu pravi {to saka, a toj si ja ~uva kuburata za nekoga{. Da mu se najde. 5 Kojznae Boris kolku pameten }e ni se vrati od Kina. Tamu }e mu podarat kni{ka so mudrostite na Mao Ce Tung. Pretsedatelot ni e opkruèn samo so mudreci. Koj }e go slu{a koga }e dava izjavi. Red misla od Fr~ko, red misla od Mao Ce Tung. Na â{ule mudrosti ne mu trebaat. Toj so site mudrosti e prema~kan odamna. Ama zatoa, kako {to go biva, sigurno i vo Kina }e najde nekoja partija so demokratski predznak vo imeto. 6 Premierot mnogu ja po~ituva A1 Televizija. Re~e deka ako A1 edna nedela gi fali lavovite Evropskata unija nema da bide protiv niv. Ako be{e do faleweto, neli MTV sekoja ve~er {est meseci gi fali lavovite. Tolku li tie od Brisel ne po~ituvaat dràvni televizii? 7 Znaete li koja e poslednata {ansa na Qub~o da gi odloì izborite? Ako ve}e proletta ni minuva bez ofanziva, pak }e mu se najdat Grcite. Eve, za da mu pomognat na Qub~o }e ni go pratat virusot preku granica. Qub~o }e mu kaè na Andov Sobranieto da proglasi vonredna sostojba i izbori nema da ima. Se pravat li izbori so bolni lu|e?

38 VRATETE SE 4 maj 2002

• Dodeka familijata odmara, narodot poduen od grav ja ~uva dr`avata

1 Gi molam Qub~o i Qube {to poskoro da se vratat vo dràvata. Neka prisoberat u{te nekoj od nivnite {to gi nema eve ve}e cela nedela i neka se priberat doma. Bez niv ni e zdodevno. Eve, ni tekst ne moàm da napi{am kako {to treba. Karierata mi zavisi od premierot i ministerot za vnatre{ni raboti. Biva{e li na primer vtoromajskiot izlet na tetovskoto Kale da mine bez slavnata ~etvorka Qub~o, Qube, Ganka i Balkoski? Nikoj ne znae kade se. Edni velat vo Grcija, drugi vo Turcija, a v~era se pronese glas deka zaminale duri za Dubai... Ne znae{ dali se son~aat, ili ve`baat begawe vo nepoznat pravec. Zarem tolku ne ne sakaat, pa ne ostavija sami so Boris. Familijata neka ne se griì. Dodeka tie odmaraat, narodot }e im ja ~uva dràvata. Imaat kade da se vratat. Se u{te. 2 Vlast so vakov narod ne treba da se griì za svojata idnina. Ne znam zo{to se ispla{ija i izbegaa koga za Prvi maj narodot dojde na plo{tadot Makedonija vo Skopje za da se najade grav~e. Sindikatot vare{e, a lu|eto so tenxer~iwata si go nosea doma za dostoinstveno da si gi proslavat praznicite. Vlasta, iako navreme se be{e evakuirala, se ispla{i od gravot. Za vreme na prvomajskiot protest, zgradata na Sobranieto povtorno be{e opa{ana so èlezni ogradi. Ovoj pat, za da bide pocvrsta, ogradite bea vrzani edna za druga so metalni ìci. Sledniot pat, po ìcata }e pu{tat i struja. 3 V~era slavea i borcite za ~ovekovi prava vo Vaksince, Slup~ane i Matej~e. Policijata ne smee{e da patrolira po kumanovskite sela oti se odbeleùva{e godi{ninata od po~etokot na minatogodi{nata revolucija. I normalno, bidej}i OBSE taka sugerira{e, policijata v~era ne patrolira{e. Policijata ne mu treba na lokalnoto naselenie za parada na praznici. Policiskite patroli pravat parada sekoj den. I vo skopskoto selo Kondovo pred edna nedela, ìtelite ne dozvolija vlez na policajcite zatoa {to bil pritvoren nekoj niven soselanec. Po izvesno vreme, blokadata be{e otstraneta, a pretsedatelot na mesnata zaednica izjavi deka pritvoreniot ne nepravil mnogu te{ko krivi~no delo i tie znaele deka }e go oslobodat.

39 Pokraj policija, sega lokalnoto naselenie si ima i svoe sudstvo. Pretsedatelite na mesnite zaednici se i pretsedateli na sudovite. 4 Pretsedatelot Boris Trajkovski idnata nedela }e patuva vo Wujork, na Konferencija na ON za za{tita na pravata na decata. Trajkovski vo Amerika }e ima so {to da se pofali bidej}i ima i konkretni primeri kako toj li~no se griì i gi unapreduva pravata na decata vo Makedonija. So nego }e bidat ambasadorot vo Va{ington Nikola Dimitrov i konzulot vo Wujork Filip Petrovski. 5 Liderot na SDSM Branko Crvenkovski zaedno so sopartijcite Ilinka Mitreva i Vlado Bu~kovski za praznicite bil vo Slatino, od kade {to mu poteknuva semejstvoto. Vo ambientot na slavna Debarca, inspirirani od partizanskoto minato, drugarite Branko i Bu~ko i drugarkata Ilinka se podgotvuvale za osloboduvawe od Qub~o i kroele izborna politika. Ne be{e objaveno dali vo pomalku slavnata Psa~a vo Krivo- palane~ko odmarale drugarot Tito Petkovski so drugarite Nikola Popovski i \or|i Spasov. 6 Koga go vidov prilogot na dràvnata televizija za "lavovite" {to im davaat hrana na decata bez roditeli, mi se nataì du{ata. Site zapnale Qub~o da gi rasformira "lavovite", a tie em carevi na xunglata, em od usta dvojat za na drugi da davaat. Se pojavi duri i nekojsi general {to dava{e izjava kako negovite lu|e toj den se otkaàle od marendata za da i ja dadat na sirotite de~iwa, da imale {to da jadat na praznikot. Siroti de~iwa. Em bez roditeli, em zloupotrebeni od dràvnata televizija i politi~arite koi ne znaat {to da napravat so problemati~nata policiska edinica. Kolku lu|e daruvale vo Domot bez roditeli, pa ne zasluìle da gi dadat na centralnite vesti na MTV. Koj im e vinoven. Ne nosele napolitanki. Tie se zadolìtelen del od sekoja marenda. 7 Ve pozdravi Ohrid. Ako se ocenuva spored prvomajskite praznici, ovaa godina ohridskata policija }e ima bogata turisti~ka ètva. Prvite tabli~ki so skopski registracii se ve}e izvadeni i dobro naplateni. Ako ne veruvate, pra{ajte go policaecot {to prave{e pazar so tabli~ki na ulicata kaj Letnica. Ubava rabota ova "krajslerite". Imaat golemi baga`nici i {iroka hauba. Pogolema tezga za tabli~ki – zdravje.

40 NEZAVISNI PI[TOLI 11 maj 2002

• Ne go davame planot na pretsedatelot

1 [to ksmet }e ima{e pretsedatelot Trajkovski? Sega li mu tekna na onoj Holms od Amerika da doa|a? Sega li mu tekna liderski samit vo Skopje da organizira? Koj li go zafrkna, siroma{kiot na{ Bore, pa go natera vo Wujork da otpatuva? Toj za pravata na decata se bori, a vamu re{ile samit da pravat bez nego. Agendata mu ja zemaat. Zatoa Boris go fati prviot avion od Wujork. Gi ostavi i decata vo Obedinetite nacii, ja skokna i Qubqana... Koj da misli na deca koga dràvata e vo pra{awe? Ramkovniot dogovor e vo opasnost, a toj kako drà~ na ramkata ne e vo zemjata. Se ispla{i Boris deka bez nego sakaat i sostojbata vo dràvata da ja re{at. Malku mu be{e na Holms {to partiskite lideri gi sobra na ve~era vo rezidencijata na amerikanskiot ambasador. Da ne se vrate{e Boris na vreme da go spasuva ramkovniot dogovor, Holms i ru~ek vo pretsedatelskiot kabinet }e organizira{e. Nema smisla {to mu pravat na pretsedatelot. Toj vo Kina na kineskiot yid se ka~i prv, za da dokaè deka bil lider, a na sopstveniot samit vo Skopje stignuva posleden. Eden plan vo ìvotot ima{e i sega i nego sakaat da mu go zemat. E pa ne moè taka. Ne go davame planot na pretsedatelot. Sre}a {to Boris e dobra du{a. Ne se luti. Toj znae da pee. A koj pee, zlo ne misli. Koj mnogu pee, i~ ne misli. 2 Na ve~erata vo rezidencijata na amerikanskiot ambasador, premierot Qub~o Georgievski sakal da si sedne do Arben Xaferi. Do nego se ~uvstvuva najsigurno. Premierot povtorno se àle{e na mediumite. Qub~o nema problemi so Xaferi {to mu zede tretina dràva. Toj mu e prijatel. Na premierot neprijateli mu bile mediumite i nekoi institucii. Zatoa {to tie ne izvestuvaat samo za se~ewa na lenti i stavawe kamen-temelnici, tuku otkrivaat i nekakvi misteriozni vili, pa i pro{etki po kusi ga}i i sandal~iwa niz Dubai. I normalno, Qub~o mora da se bori protiv neprijatelite. Koga toj }e gi napadne mediumite, toa e signal za negovite partiski vojnici da po~nat da se zakanuvaat deka }e gi dignat novinarite na kloci. Dobro e {to ministerot Qube Bo{kovski podeli edno ~udo pi{toli na prijatelite na Qub~o. Oti, kako {to nabliùvaat izborite, }e raste i neprijatelskata aktivnost na novinarite. Do sega se zakanuvaa deka }e ne tepaat. Sega moè i da pripukaat. 41 3 I zamenikot minister za vnatre{ni raboti Refet Elmazi ne mu e neprijatel na Qub~o. I toj zasluì oru`je za denot na policijata. Sigurno do sega nemal. Bidej}i Elmazi e eden proveren prijatel, koj osobeno se dokaà za vreme na minatogodi{nata vojna, Qube Bo{kovski mu podari revolver. Na toj na~in Qube mu se zablagodaruva i na Menduh Ta~i za toa {to edinstveno toj ne go zaboravi. So revolverot na Elmazi, Bo{kovski ja zajaknuva odbranata na "Dora". Ministerot za vnatre{ni raboti podari pi{toli i na nekoi pretsedateli na sudovi. Verojatno so niv tie }e ja branat nezavisnosta na sudstvoto od vlasta. Ako toa ne im uspee, pi{tolite }e gi upotrebat za poefikasno sudewe. Sudiite so niv }e presuduvaat po kusa postapka. 4 Otkako go osigura neformalnoto sedi{te na DPA vo Tetovo, Bo{kovski sega ima seriozen problem kako da gi rastera ~avkite {to napa|aat lu|e nad Skopje. "Lavovite" se na gotovs, podgotveni za borba so ~avkite. Zamislete od pred univerzitetskiot kampus, ludite ~avki da se preselat kon zgradata na Vladata. Ne daj boè, }e im gi ispijat mozocite. ]e ostanat bez um. Ako ~avkite po~nat da letaat na relacija: Univerzitet – Vlada, vo najgolema opasnost }e bide pratenikot Savo Klimovski. Toj e postojano vo dvièwe od Kabinetot na Pravniot fakultet do Kabinetot na Qub~o. Nemu ~avkite nema da mu go ispijat umot. Samo }e mu ja rasipat frizurata. 5 Dràvniot obvinitel Stavre Xikov ne dobi pi{tol. Toa treba da go zagriì. Plus, za Karla del Ponte re~e deka mu bila uvaèna kole{ka i bil mnogu sre}en i zadovolen {to go posetila. Ne veruvam deka Qube Bo{kovski bil sre}en po ovaa izjava na obvinitelot. Sigurno Xikov na Karla i se àlel: "Sestro, mnogu mi e strav". Toa ne e ni{to novo. Nemu mu e strav vo princip. Osobeno od Qube, ako ne ja zavr{i rabotata kako {to treba. A znaej}i go Xikov, toj sigurno nema da ja zavr{i. 6 Re~isi cela nedela vo Qubqana se odrùva nekakov seminar za pomiruvawe me|u mediumite na makedonski i mediumite na albanski jazik od Makedonija. Nad trieset glavni urednici na novinski ku}i od Makedonija, se spoteravme duri do Slovenija za da se pomiruvame. Prikaznata e ednostavna. Parite za seminarot, vo ramkite na Paktot za stabilnost gi obezbeduva Avstrija. Im gi dava na Slovencite, a tie vo na{e ime i boèm za na{e dobro, si gi zadrùvaat doma. Koga sakaat da glumat faktor na stabilnost vo Jugoisto~na Evropa, Slovencite se vo Jugoisto~na Evropa. Koga ne im davaat pari za toa, tie se Sredna Evropa. A nie sme glupavi. Se vozime so slovene~ka aviokompanija, spieme vo slovene~ki hoteli, tro{ime pari vo slovene~ki kafeani... Ima li razlika vo odnosot me|u Slovenija i Makedonija od pred desetina godini? Ima. Za ova {to im go pla}ame, sega u{te i vizi ni baraat.

42 OPALI BRATE 18 maj 2002

• Parahodot mi pristigna

1 Lu|e, podgotvuvajte se za izbori. Kupuvajte pancirni eleci, stavajte {lemovi na glava, skladirajte hrana po vizbite... Izborite se eden den, ama kojznae kolku }e traat. Go vidovte ministerot za vnatre{ni raboti kako nadmeno izjavi pred kamerite: "Eve kako brat Qube vleguva vo politikata". Pa raspali so frla~ na granati. I bidej}i ne znae da ni{ani, pokosi ~etvorica. Koga }e go fati nervoza kojznae kolkumina }e odat kurban kako kolateralna {teta na rafalniot minister. ]e ne ispotepa po ulica i posle MVR }e soop{ti deka samite sme bile vinovni {to sme mu se na{le vo blizina. Ili, {to ìveeme vo dràva vo koja toj e minister za vnatre{ni raboti. Zatoa, onie od OBSE neka razmisluvaat za pogolem broj nabquduva~i na izborite. Tie ne treba da se griàt za Kosovo. Izborite na Kosovo }e bidat ~ista zdodevnost vo odnos na toa {to }e se slu~uva vo Makedonija. Nam tuka ni trebaat pove}e nabquduva~i. U{te sega ima mnogu pacienti za posmatrawe. 2 Kako {to Qub~o im se naluti na mediumite, taka Qube napravi ve`ba so raboten naslov: "Kako da gi ubie{ novinarite i kolegite i pak tie da se vinovni". Ve`bata be{e oceneta kako uspe{na. Bidej}i bea pogodeni ~etvorica, ocenkata za uspe{nosta e ~etvorka. Mnogu dobra. U{te eden, pa odli~na. I povredenite se ~uvstvuvaat odli~no. Imale ~est da nastradaat li~no od nespretnata raka na ministerot. Se znae, kade stapnuva nogata na Qube, tamu treba ne rasne. Za ne daj boè nacijata da ne ostane bez takov talent kako {to e ministerot za vnatre{ni raboti, toj }e prodolì da se `rtvuva. Zatoa ne dade ostavka. Osven novinarkata, preveduva~kata i kolegite koi se glavnite vinovnici {to bea raneti, v~era kako vinovnik go otkri i komandantot na edinicata {to ve`ba{e. Zatoa {to ne go spre~il ministerot da puka. Iako, ministerot bidej}i ima policiska zna~ka moè da puka od koe oru`je }e posaka. Sledniot pat koga }e vidite policiski helikopter nad va{ata zgrada, vedna{ begajte vo skrivnica. Moèbi Qube ve`ba. MVR so svoeto soop{tenie be{e vo pravo koga napi{a deka na ve`bata vo Leunovo se slu~il mal incident. Tie znaat deka koga e vo pra{awe nivniot {ef, sekoga{ e mo`no da se slu~i golem incident.

43 3 Poradi nedostig na metalni ogradi za obezbeduvawe za vreme na posetata na Papata na Bugarija, na{iot isto~en sosed pobaral pomo{ od makedonskata policija da im ispratime od na{ite. Bidej}i nie gi imame i za izvoz, normalno deka }e im pomogneme. Ionaka so Bugarite rabotime na princip na razmena na staro èlezo. Tie nam tenkovi, nie nim ogradi. Koga Papata }e ja poseti Bugarja, Makedonija }e bide rajska gradina. Kojznae od koga ne sme gi videle Sobranieto i zgradata na Vladata bez neizbe`niot dekor od grdite sino-beli ogradi so koi vlasta se {titi od narodot. Se nadevam deka tie denovi nema nikomu da mu tekne da pravi {trajkovi. Namesto ogradite {to }e bidat na privremena rabota vo stranstvo, Sobranieto i Vladata }e mora da se branat so ìv {tit. Iako, ne e za potcenuvawe i edno poevtino re{enie. Zo{to pred Vladata ne se postavi Qube Bo{kovski li~no. A pred Sobranieto neka se montira goolem bilbord so negovata slika. Toa }e bide dovolno za lu|eto da se razbegaat. Na Qube moè da mu se kupi top. Koga }e raspali, ako ne daj boè nekoj se pribliì dodeka gi nema ogradite, cel prv red }e go kutne na zemja. Qube top ne go bie, ama so top se brani. 4 Celiot kabinet na pretsedatelot Trajkovski, na pat za Slova~ka trgna so avtobus. Taka bilo poevtino. So oficijalnata poseta na Bratislava, pretsedatelot ja prodolùva svojata pesnopojna turneja. Vo Kina toj pee{e, vo Slova~ka mu peele, a ~lenovite na Kabinetot, za da gi otepaat 16-te ~asa pat, sigurno peele vo avtobusot. Kako vo filmot "Koj toa tamu pee?" Samo Boris, {to treba{e da go igra Mi{ko, letna so avion i ne go voze{e avtobusot. A i Dosta, na koja ba{ bi i prilegala ulogata na Neda Arneri}, go nema{e zadovolstvoto da uìva vo avtobuskiot prevoz na najvisoko dràvno nivo. Ne znam dali tie od Kabinetot znaele deka do Bratislava moàt da patuvaat i so voz. So spalni koli e u{te poevtino. Plus, }e stignea na oficijalnite sredbi naspani. Sega pretsedatelot }e patuva za Velika Britanija. Pesnopojnata turneja prodolùva so pesnata "Parahodot mi pristigna..." Bidej}i brodskiot prevoz e najekonomi~en, Kabinetot }e se ka~i na brod od Solun. Ima logika. Ne znae{ {to tone pobrzo i kade Boris e izloèn na pogolem rizik. Na Makedonija {to tone kako Titanik, ili na brodot od Solun, koj i ne mora da potone. 5 Ambasadorot na NATO vo Makedonija Nikolas Bikman, vo dene{noto intervju za VEST go fali Ali Ahmeti kako "Gospodin êsen". Vidi majkata. Ovie Amerikancite izgleda se glupavi {to iztiot Ahmeti se u{te go dràt na spisokot na nepoèlni gra|ani na SAD. Ako

44 Ahmeti e "Gospodin ^esen", ne znam zo{to voop{to i Amerikancite podignaa tolkava armija da se bori protiv terorizmot. Izgleda deka u{te se vo {ok po nastanite od 11 septemvri pa ne sfa}aat deka i Osama Bin Laden e ~esen ~ovek. O~igledno strancite go podgotvuvaat Ali Ahmeti za partija i za aktivno vklu~uvawe vo politikata. E pa, neka mu ja misli Branko. Qub~o ve}e si ima smisleno.

VOJNA I MIR 25 maj 2002

• "Da krademe kako 100 godini da }e bide mir, a da se podgotvuvame za vojna kako utre da }e ne fatat na delo".

1 Ubavo Tito rekol: "Da rabotime kako 100 godini da }e ima mir, a da se podgotvuvame kako utre da }e ima vojna". Qub~o, kako primeren Titov pioner ubavo ja zapametil re~enicata. Zav~era, po povod rezolucijata na kosovskoto sobranie {to ne go priznava dogovorot so SR Jugoslavija za granicata ni kaà: "Noviot napad moè da dojde utre, a moè i za tri godini". Zavisi koga im odgovara na Qub~o i Xaferi. Bidej}i od Titovoto do Qub~ovoto vreme ima istoriska distanca, na popularnata re~enica za vojnata i mirot, sega moè da i se dade nov pristap: "Da krademe kako 100 godini da }e bide mir, a da se podgotvuvame za vojna kako utre da }e ne fatat na delo". 2 [to si misle{e Qub~o koga vo 1999 godina na crveni kilimi go primi Ha{im Ta~i i ni go promovira{e kako premier na Kosovo? Dali toga{ ima{e opasnost od realna vojna? Ili, ona {to ni se slu~uva{e lani be{e virtuelno. [to saka Qub~o? Proglaseniot premier da mu gi prosti granicite? Misli deka Xaferi xabe go natera u{te toga{ kon Kosovo da se odnesuva kako kon dràva. Zatoa, ne treba da ~udi {to i sega isto se odnesuva. I {to zaedno so Andov i Sobranieto na Makedonija go stava kako partner na Sobranieto na Kosovo. Nikoj vo svetot ne go prizna legitimetot na donesenata rezolucija vo Pri{tina. A nie mu dadovme zna~ewe kako toa da go storila legitimna dràva. Duri ne sporedi i so Indija i Pakistan. Samo ne kaà koi se Pakistancite. Normalno e na ovaa rezolucija da i prijdeme so dol`na po~it, oti i DPA izjavi deka ja priznava legitimnosta na kosovskiot parlament. Koalicioniot partner na VMRO-DPMNE za koj Qub~o do pred dve

45 nedeli se àle{e deka nekoj saka da go odvoi od nego duri i so oru`je, pak ima razli~en stav od nego. Ako utre kosovskiot parlament donese odluka za aneksija na del od Makedonija, DPA pak }e mu go priznae legitimitetot. A Qub~o }e izjavuva deka toa e ladna vojna i }e go moli Xaferi da ostane so nego. No, tie ne se sekoga{ so razli~ni stavovi. Imaat ne{to i zaedni~ko. Kako podolgo da ostanat na vlast. Ako moè i da nema izbori. Da ne spasat so u{te edna vojna. Oti taa e realna. Koga se Qub~o i Xaferi vo pra{awe. 3 [to si e sigurno, sigurno e. I da ima vojna, i da nema, Qub~o smeta na poslednite sto dena od ovaa vlada. Vo poslednite sto dena, }e se prodadat ~etiri golemi firmi od javen interes. ]e odat na proda`ba dvata aerodroma, Po{tata, Elektrostopanstvo i "Nova Makedonija". VEST raspi{uva tender: "Ostana li u{te ne{to vredno od interes na site, {to ne se rasprodade?" Koj znae, neka se javi. 4 A i toj Boris, nema druga rabota, pa mu yvoni na mobilniot na {efot na diplomatijata. I ovoj ne mu odgovara. Ili e vo avion, pa mobilkata mu e isklu~ena, ili se sre}ava so Xek Strou. A pretsedatelot isfrustriran {to ne go primila kralicata, saka da go nervira. "Koga }e bidam sloboden, }e mu odgovoram", im izjavi â{ule na novinarite. I uspe{no go zazede mestoto na Qube Bo{kovski vo izve{taite na mediumite, otkako odlu~ivme da go ignorirame. Se ~udam, {to ima ministerot za nadvore{ni raboti tolku protiv pretsedatelot Boris Trajkovski. Da ne mu e lut u{te od pretsedatelskite izbori koga mu go zezna liderot Cile. Dobro, toj â{ule, znae li deka sega e vo druga partija? 5 Premierot Georgievski pali – gasi. Pred nekoj den gi pu{ti vo upotreba reflektorite na strumi~kiot stadion. [to e za Qub~o lambi da zapali? Toa e mal ~ekor za nego, ama golem za negoviot {ura Van~o Takovski. 6 Bidej}i Makedonija e dràva od latinoamerikanski tip na demokratija i opozicijata se podgotvuva na izbori da nastapuva latinoamerikanski. Kako gerila. SDSM vo predizbornite aktivnosti }e organizira poseta na domovite od vrata do vrata. Branko pravi spisok na javki. Oti obi~no, na ~ukawe pra{uva{: "Koj e?". Ako si so SDSM }e ja znae{ javkata, ako si od VMRO nema otvarawe vrata. Vo slu~aj VMRO-DPMNE da gi provali javkite i da im otvori vrata na partizanite, SDSM ima rezervna varijanta za za{tita. Site momi socijaldemokratki pu{taat kosi. ]e gi krijat izbornite programi vo pletenki. Branko menuva taktika. Ama i pija~ka. Na izbori }e se peat novi partizanski pesni. "Tekila, gerila".

46 OP SKOK 1 juni 2002

• Ako Ahmeti stane pogolem demokrat od {to e sega, pokraj pu{kata }e izvadi i bomba

1 Kako misli Branko da go pobedi Qub~o? Na finta na populizam? Pa Qub~o na populizam izrasna. I ne samo toa. Populizmot i go sozdade. Vidovte kako go nasedna SDSM so raspravata za granicata kon Kosovo? Qub~o – op, Branko – skok. Za da ne izlezat pomali patrioti od VMRO-DPMNE i socijaldemokratite mu vlegoa vo {emata na premierot. Ili pak, na {to li~e{e onaa izjava deka SDSM mu ~estita na sindikatot za izvojuvanite zgolemeni plati, ama ja kritikuva vladata za porazot so MMF. Branko se pali na Qub~o, a toj ìv sre}en i nasmean. Mu e gajle nego {to misli Branko za MMF, koga si dobi 70 iljadi lu|e na koi im ja zgolemi platata pred izbori. Premierot ni e alhemi~ar. Em imame pove}e navraboteni od vraboteni, em lani imavme vojna, a pred toa begalci, em toj se fali deka vo buxetot ima mnogu pari. Se mi se ~ini deka Qub~o se podgotvuva da gi izgubi izborite. Gi tro{i parite za da mu se odmazdi na Branko. Ako SDSM dojde na vlast, buxetot da bide prazen. A {to ako VMRO-DPMNE pak pobedi? A kasata isprazneta. Da ne vadi Qub~o pari od svoite smetki? Kako da ne. 2 [to se odnesuva do rezolucijata za granicata kon SRJ za delot kon Kosovo, pratenicite – Albanci i ovoj pat pokaàa maksimalna lojalnost. Kon Kosovo. Kako vpro~em i sekoga{ koga vo Parlamentot se glasalo za interesite na Makedonija. Kako na primer, referendumot za nezavosnost, ustavot, popisot... I sega nie treba da se ~udime {to Ali Ahmeti so u{te neformirana politi~ka partija ve}e ima parlamentarna grupa. Fenomenot Ahmeti }e se izu~uva kako primer za nov vid na demokratija. Toj so pu{ka ne se izbori samo za polovina dràva. So pu{ka vleze i vo Sobranieto. Kako {to vleze, taka so pu{ka }e mora da gi natera pratenicite – nealbanci da nau~at albanski za da moè da go razberat {to zboruva. Toj navistina ima makedonski paso{, ama ne znae da zboruva makedonski. Zamislete si parlamentarna sednica na koja Andov so pomo{ na obezbeduvaweto se obiduva da go otstrani Ahmeti od govornicata. Ili

47 Andov }e bide heroj, ili Ahmeti }e go izbrka Andov. Osobeno ako se zanese vo demokratskiot dijalog, pa pokraj pu{kata izvadi i bomba. 3 Odbranata na granicata kon Kosovo ima silen adut. Ministerot â{ule e vo Meksiko. 4 Ministerot Novkovski izjavi deka u~ebnata godina nema da prodolì po 10 juni bidej}i "blagodarenie na podobreniot obrazoven proces, usvoeni se nastavni programi i planovi". Plus, "nastavata se odvivala mo{ne kvalitetno". Lu|eto kredi vo {kolite nemaat, na decata im baraat po pet denari da im kupat svidetelstva, a ministerot Kopernik se fali deka bil podignat kvalitetot na nastavata. Ovaa godina, u~enicite zavr{ija so golem odmor. U~ili{nata godina poradi vojnata po~na podocna. Stegna zima, nema{e greewe. Ima{e prodolèn boì}en, prodlèn veligdenski odmor i dva {trajka. Profesorite {etaa po ulici, u~enicite sedea po kafeani. Toa se vika {kolo na ìvotot. 5 Kabinetot na pretsedatelot ja prodolùva avtobuskata turneja. Im se pogodi patot za Slova~ka, pa sega prvite lu|e na pretsedatelot razmisluvaa so avtobus da otpatuvaat za Bled. [to ubavo. Kako na vremeto, ekskurziite niz Jugoslavija. Plitvice, Tjenti{te, Jajce, Petrovac na moru... Siroma{kiot Boris. Toj avion bara{e, a sega i avtobusot }e mu go zemat. Neka se zafrkava so â{ule i so akreditivite za Latinska Amerika, pa }e mora na slednata oficijalna poseta da se vozi na rolerki. Tie se pobrzi od trotinet, a i Boris ne mora da stoi na edna noga. Sepak, stanuva zbor za pretsedatel na dràva. 6 Im se izvinuvame na dobitnicite na nagradite "Sonce na godinata", zatoa {tone moème da gi objavime bidej}i ne ni be{e dozvoleno slikawe na manifestacijata na Ministerstvoto za ekonomija. Eden od onie so niski ~ela i gusti ve|i na na{iot fotoreporter zav~era pred hotelot "Aleksandar palas" mu rekol: "Vie od VEST ve molam napu{tete!" Koga se vozi premierot po ulica, ni gi digaat kolite so pajak. Koga nekade odi vo poseta gi praznat parkinzite. Se pra{uvam koga }e ni zabranat da di{eme od negoviot vozduh. Oti, koga }e minuvaat Qub~o i Sne{ka, treba i zdivot da ni zastane.

48 BO@JA VOLJA juni 2002

• So ligavewe Makedonija }e vleze vo [engen zonata

1 Eve i vladicite }e se kandidiraat na slednite izbori. Otkako im be{e otkrien ni{kiot dokument, tie zemaa sila. Re{ile seriozno da se zanimavaat so politika. Pa namesto da se skrijat po sramniot dokument {to verojatno po bo`ja voqa se pojavi vo javnosta, tie propovedta ja zamenija so politi~ki ~as. I pora~uvaat deka "MPC vo idnina }e im dava poddr{ka samo na onie politi~ki partii, koi vo svoite programi i praktika }e gi {titat interesite na MPC". Toa ne e se. "Otsega pa natamu, MPC za site pra{awa zna~ajni za sega{nosta i idninata na makedonskiot narod i dràva, javno }e donesuva svoi mislewa i stavovi i }e bara da bidat slu{nati i prifateni". Na toj na~in, otkako vladicite dobro go re{ija svojot problem, sega }e go re{avaat i problemot na dràvata. Verojatno zatoa {to za razlika od makedonskite politi~ari tie se pokaàa edinstveni. So premierot se sli~ni samo vo odnosot kon novinarite. Da ne bea tie, ni vladata ni crkvata ne }e moèa da najdat vinovnici. Vladikata Petar izjavi deka crkvata go dupnala balonot {to nie sme go naduvale. Ne znam otkoga ni{kiot dokument se vika – balon. Tie go potpi{uvale, a nie sme go duvale. Otsega pa natamu, popovite vo Makedonija }e se zanimavaat i so duhovni i so svetovni raboti. ]e vodat smetka i za neboto i za zemjata. Crkvata kone~no }e stane "bog i {e{irxija". Sega, zasekoga{ i za site vremiwa. To~ka. 2 Bidej}i i liderot na SDSM Branko Crvenkovski vide od kade se duvaat balonite, re{i da se prikloni kon novata politi~ka sila. Se pofali deka vo odnos na VMRO-DPMNE, negovite kadri se ~eda za vo manastir. I toj }e mora da odi vo manastir. Otkako vide deka Ali Ahmeti mu se mesti so negovata boèm socijaldemokratska opredelba, Branko re{i da si bara novi politi~ki partneri. ]e stane monah. 3 Strancite bile mnogu razo~arani od novata partija na nivniot "Gospodin îst". Ne im se dopadnalo toa {to Ali Ahmeti na osnova~koto sobranie ne go istaknal i makedonskoto zname. Koga strancite se razo~aruvaat od makedonskite politi~ari, vedna{ se zakanuvaat so sankcii. Koga se razo~aruvaat od Ali Ahmeti, go ignoriraat. [to }e mu kaùvaat, ne sakaat da go nerviraat. Oti, ne znaat kako "Gospodinot îst" }e reagira ako se iznervira. So zoqa, ili so bomba.

49 Sigurno pretstavnicite na me|unarodnata zaednica vo Makedonija sega se porazo~arani, otkolku koga nivniot pulen drè{e stoiljaden grad srede leto bez voda. Ili od vremeto koga negovite ubivaa, raseluvaa lu|e, uni{tuvaa ìveali{ta i kulturno-istoriski spomenici. Garant se i porazo~arani od toa {to ni nim ne im kaùva kade se is~eznatite i dali se ìvi. Se mu prostija. Ne oti nema da mu prostat i za znameto, ama ne e lo{o da odglumat deka Gospodinot "Slika i prilika na ramkovniot dogovor", malku im izleze od ramkata. 4 Kolku sme ligu{i svedo~i poslednoto originalno gradsko re{enie, za vozewe i parkirawe na pe{a~kata ulica "Makedonija" vo Skopje. Gradot }e postavel rampa i niz nea }e moèle da pominuvaa samo diplomatite na EU, oti tamu rabotele. Makedoncite {to rabotat vo centarot na glavniot grad na Makedonija nema da smeat da minat vo zabranetata zona na EU. Ulicata "Makedonija" }e zali~i na grani~en premin na evropski aerodrom. Za gra|ani na EU moè, za ostanati – ne moè. So taa razlika {to na nivnite aerodromi ne {ikaniraat nivni policajci, a srede Skopje }e ne {ikaniraat na{i policajci. Me interesira dali vo pe{a~kite zoni vo Brisel i Strazbur, moè da vozi i da parkira kola, bilo koj, pa makar se vikal i Pinto Te{eira. Na ovoj na~in, gradona~alnikot na Skopje Risto Penov }e ja vnese Makedonija vo [engen zonata. Mislam na ulicata "Makedonija". 5 Ima mnogu nepoznati vo slu~ajot "koksaki vo Makedonija". Prvo, ne znaeme dali ima, ili nema virus. Vtoro, i ako go ima, ne znaema dali e opasen, ili ne. I treto, dali ministerot za zdravstvo \or|i Orov~anec im veruva na svoite iznstitucii, ili ne im veruva. Site ovie pra{awa, ministerot gi re{ava na ednostaven na~in. Mu pora~uva na narodot: "Mijte si gi racete". Orov~anec so ovaa poraka mu go ukrade nekoga{niot izboren slogan na Petar Go{ev – "So ~isti race". Ovoj slogan e kako sozdaden za sopartijcite na ministrite od "Nova demokratija". Primer se liderot na partijata êdo Petrov i mozokot na partijata Slobodan â{ule. êdo Petrov e epten so ~isti race, a â{ule e otporen na site virusi. 6 Vo Skopje dojde cirkus. So cirkuzanti i egzoti~ni ìvotni za koi tie mislat deka dosega ne sme gi videle. Kutri cirkuzanti. ]e se iskompleksiraat vo ovaa sredina, koga }e vidat deka sme se videle. Taka iskompleksirani, mi e strav da ne gi otkaàt pretstavite. Na {atorot }e obesat tabla: "Cirkusot e dojden na prakti~na nastava".

50 BEZIMENA NACIJA 15 juni 2002

• Qub~o, koga }e se~e{ lenta na Grup~in?

1 Qub~o pak potpi{aa ne{to. Toa be{e u{te v~era. Ne se znae dali potpisot mu vaì deneska. 2 Glasa~kite liv~iwa }e bile bez naslov. ]e imale samo reden broj i zname na Makedonija. Toa celosno odgovara na karakterot na dràvata. Za bezimena dràva, bezimeni liv~iwa. Nekoi zlobno prokomentiraa deka toa {to na liv~eto nema da ima bukvi zna~elo deka sme bile nepismena nacija. Izvinete. Nie ne sme nepismena nacija. Nie stanuvame bezimena nacija. Vo prilog na teorijata za nepismenosta odi i toa {to na glasa~kite mesta }e ni gi {pricaat prstite so sprej. Ne se znae dali sprejot }e se koristi pred da se zaokruì liv~eto, ili otposle. Ako ne prskaat pred da glasame, moèbi sprejot }e bide so nekakva hemikalija za zaboravawe. Taka, zamaeni }e zaboravime {to se ni pravea ovie godini, pa pak }e glasame za niv. Poefikasno e da ne prskaat po glasaweto. I toa so sprej za muvi. Nekoj mnogu otroven. [to }e moè da ne ubie. Ionaka izborite }e ni bidat so pukawe. Vaka, ubistvata na glasa~kite mesta nema da bidat mnogu brutalni. Sprejot e ~ista i efikasna rabota. Ba{ka, ionaka Qub~o ne tretira kako muvi. Samo zuime, a nego muva ne go lazi. 3 Nie ne sme samo bezimena dràva. Ne sme samo bezimena nacija. Nie sme i rasprodadeni. Prvo ja prodadoa zemjata. Sega, so aerodromite }e ni go prodadat i neboto. Bidej}i nas ne moàt da ne prodadat, se obidoa da ni gi prodadat i du{ite. So bezimena crkva. 4 ONA ne se dava. Taa ne e bezimena. Se rasporedi nasekade. Malku kaj Ali Ahmeti, malku kaj Abdurahman Aliti, malku kaj Xaferi. Qub~o se u{te ja turka tezata deka minatogodi{nata vojna bila uvezena od Kosovo. Duri ni komandant Leka {to mu vleze vo neras- kinlivata koalicija ne moè da go razubedi vo toa. Pa i Ta~i {to mu priznava deka Leka u{te odamna bil negov ~ovek. Zarem Ta~i treba{e da priznae, sega otkako se pojavi elegantniot Leka deka vojnata bila privaten proekt na Qub~o i Xaferi. A Hisni [a}iri, go zaboravivme. Toj izleze direktno od sobraniskite klupi. Leka, za razlika od nego ne be{e pratenik. [to ne zna~i deka nema da bide. Qub~o mu dade na Branko nepristoen predlog za koalicija vo tetovsko, gostivarsko i debarsko.

51 A Qub~o pak odamna mu e sednat vo skutot na Xaferi, pa i toj ne moè da go odbie. I aj sega bidi golem Makedonec. Kako i da ja svrti{ rabotata, vo koalicija si so U^K. 5 Kako si igra Qub~o so Branko, mislam deka }e go zbudali. U{te malku, i Branko }e po~ne da trepka i da veli: "Rekov i pak }e re~am". Aj Branko, }e go navikneme, imame trening. Tuku, istoto gi ~eka i Leroa i Holms. Tie kako zbudaleni {etaat niz Skopje, re{avaat izborni zakoni, se ispijanija so tolku {ampawsko za edno ~udo zdravici po potpisite {to gi stavi Qub~o, a toj mrtov laden {eta niz Makedonija i se~e lenti. Ne samo {to sobra mnogu crveni pandelki, za novite modni detaqi na balskite fustani na Sne{ka, tuku siroma{kiot, za `rtva na dràvata i pluskavci }e dobie od noì~kite, ako ne, skraja da e i artritis na prstite. Ko {najder e. Kroi li kroi. A {nitot bogami, mu se pogodi. Dràvata ja skroi besprekorno. Samo se ~udam zo{to u{te ne se~e lenta na avtopatot Tetovo – Skopje. Od koga e gotov i podgotven za oficijalno pu{tawe. Sve~enata ceremonija Qub~o }e ja pravi na Grup~in. Toj go ~uva patot kon Tetovo. Za kraj. 6 Zo{to â{ule be{e vo poseta na Argentina? Taa latino- amerikanska dràva e poznata po toa {to ima problemi so cel svet koga stanuva zbor za ekstradicija na belosvetski kriminalci, od voeni zlostornici do ograbuva~i na banki. Moèbi â{ule oti{ol tamu da podgotvi teren. Imalo evtini placevi. Greota e proektite od vilite na Vodno da ostanat neizgradeni. 7 Savo Klimovski mu pora~a na Branko da ne se pravi devica, "oti ve}e imal tri neuspe{ni braka e eden protivpriroden blud". Potoa, za da mu li~i na profesorskata titula, istoto toa go kaà na latinski. Re~e deka Branko ne e "virgo intakta". Savo odamna sfatil deka svojata {ansa da se prodava kako devica ja potro{il. Ja izgubil nevinosta nekade na patot pri transfor- macijata od minister za obrazovanie od poslednata komunisti~ka vlada na Gligorie Gogovski, pa preku Partijata na Jugoslovenite i neuspe{niot tajvanski proekt "Cile za pretsedatel" do zakoraven VMROvec. Rabotava e – Branko intakta i Savo in vitro.

52 SLATKA ODMAZDA 22 juni 2002

• Vardarska eparhija – Vardarska banovina

1 [to se nema da do~ekame u{te ovie tri meseci do izborite? Dràvata otide, dràvniot imot go raskr~mija, stopanstvoto go uni{tija, narodot protestira po ulici bez rabota, parite gi sobraa vo svoi banki, generaciite gi ostavija bez obrazovanie i idnina... I crkvata li mora{e da ni ja prodadat. Pet veka pod tursko i pet decenii pod komunisti~ki reìm, crkvata opstojuva{e, ama nepolni ~etiri godini pod VMRO- DPMNE bea dovolni i nea da ja uni{tat. [to misli Qub~o so ova {to ni gi pravi? Saka da ni se odmazdi predvreme, ako ne go izglasame vo septemvri? 2 Aj {to Qub~o ni napravi pusto{, tuku i bo`jive izbranici ni se kako i Gospod da ne mrazi. [to se nema da do~ekame od vladicite. Da se krsti{ so leva raka. Ete, Jovan si ja odvoi Vardarskata eparhija od MPC. Oti, taa mu e od boga dadena eparhija. Pa zatoa }e odi kaj srpskiot patrijarh Pavle. Vardarska eparhija – Vardarska banovina. Vladikata Petar i za ova li }e re~e deka e dupnat balon. Ne e. Ova e dupnata dràva. 3 Eve, otkako Qub~o go potpi{a predlogot na zakonot za dvojni paso{i, zamina na koncert na Cezarija Evora vo Univerzalnata sala. Dodeka Sne{ka se lade{e so ladalo vo taktot na muzikata, Qub~o nepodvièn sede{e i vo muzikata bara{e inspiracija. Kako Neron koga go palel Rim. "[to da im napravam na ovie lu|e utre? Da im smislam nova boja na paso{ite? ]e im stavam crvena. Dodeka nim im legne idejata za bojata, mene }e mi legne u{te ne{to na smetkata. Vo me|uvreme }e im gi pu{tam onie moine Danilo Gligorovski i Vlatko \or~ev da si igraat majtap so niv. Prvo Danilo }e objasni na MTV deka toa re{enie za dvojnite paso{i e mnogu dobro i poznato vo mnogu zemji. Drugiot den Vlatko \or~ev }e izjavi deka VMRO-DPMNE ne go prifa}a zakonot {to jas go potpi{av." Aj toj Danilo, po logikata na ne{tata, kako matemati~ar ne bi trebalo da zboruva gluposti, pa seriozno go sfativme. Si velam, aj ~ovekov znae {to zboruva. Ama onoj portparolot \or~ev ne moàm da go razberam. Koga re~e deka SDSM e vinoven {to Georgievski go potpi{al zakonot, si rekov: "Sigurno Branko mu ja svitkal rakata na Qub~o i go nateral da potpi{e". Ama ne bilo toa. Qub~o potpi{al, oti SDSM napravile predavstvo so ramkovniot dogovor. Zarem i toga{ Branko mu ja svitkal rakata?

53 E ne bilo taka. Qub~o ne bil za ramkovniot dogovor, iako go potpi{al, a dokaz e toa {to brzo ja napu{til ceremonijata po potpi{uvaweto. SDSM e zastapnik na zakonite, a Qub~o gi potpi{uva. Dobro, ako ovoj Vlatko \or~ev e glasnogovornik na VMRO-DPMNE, zarem toa {to go zboruva e glasot na VMRO-DPMNE? Ako laè, neka laè, moèbi nekoj i }e mu poveruva. Ama, zarem misli deka nie sme tolku glupavi da mu gi prifatime i glupostite. 4 Va`no Boris ne gi prifa}a paso{ite na Qub~o i Xaferi. Kakvi gluposti pravi Qub~o za da si go zadrì Xaferi, Boris u{te i }e izleze pameten pretsedatel. 5 Neli ne odi da se druì{ po balovi i da ti sviri klasi~na muzika, da ima{ mnogu pari, a da nema{ diploma. Zatoa, vlasta pokraj ras- frlaweto so pari po~na da razdava i diplomi. Tuka se falsifikatite za kuririte i lokalnite vratari koi stanuvaat del od intelektualnata elita vo vladeja~kata partija. Glumat gra|ansko op{testvo. Pustite, im kaàl li nekoj deka so diploma ne se stanuva gra|anin. 6 Do koga }e gi gledame ovie al~ni pratenici. Gospod definitivno ne kaznuva {to sme gi izbrale onie azdisani nenasitnici {to si izglasaa za sekoe pritiskawe na kop~e da si zemat po 100 denari, a za sekoj amandman po 50 denari. Se {to moèa da zemat, grabaa. A onamu na buxetarite im dale K-15 so {est litra vino. Tri – crno. Tri belo. Pa u{te i nekojsi priu~en birokrat od Biroto za stokovi rezervi mrtov laden izjavuva: "Neka se napie narodot da se razveseli!" Ova ne e dobar poteg na vlasta. Qub~o ne go razmislil do kraj. Nekoj saka da go zezne. Oti, vinoto moè da mu udri na narodot v glava. Se znae – od pijaniot i budaliot bega.

TARABA I BANDERA 29 juni 2002

• Ako Xaferi re~e da nema izbori – }e nema

1 Pak site se iznenadeni od Xaferi. A ne sme iznenadeni sami od sebe {to pak ni pravi drama, a nie se vklu~uvame da igrame vo nea. [to mo`e Xaferi arno da napravi za da ne iznenadi? Se {to do sega napravil, vidovme kako zavr{i. Taka i najnovata zakana deka }e ja kantonizira Makedonija ako ne mu se prifatat dvojnite paso{i ne e za iznenaduvawe. Duri, mo`e so sigurnost da se predvidi kako }e se odvivaat rabotite. Za po~etok se javi Kolin Pauel so nekoja "rekov i pak }e re~am poraka", demek da sme go

54 ~uvale mirot. I Robertson itno pristigna da se voodu{evuva na implementacijata na Ramkovniot dogovor. Toa {to Holms izjavuva{e za unitarniot karakter na paso{ot, so po~ituvawe na jazicite na mnozinskoto malcinstvo brzo }e se zaboravi. Sega }e po~nat da ne ubeduvaat deka toj slovene~kiot model ne e voop{to lo{, pa }e se ~udat zo{to tolku sme zapnale da si imame eden paso{, pa }e ni prodavaat teorija deka za dve generacii Makedoncite }e bidat malcinstvo, pa i Albancite }e im dozvolat da go stavat makedonskiot jazik vo paso{ot. Ne se soglasuvam deka Qub~o i Xaferi se edno isto. Xaferi raboti za kauzata, a Qub~o raboti za sebe. Plus, za se {to ne ~ini, Qub~o si ima deùrni vinovnici – SDSM i me|unarodnata zaednica. A na Xaferi ne mu treba vinovnik. Nemu se mu uspeva. 2 Vo Makedonija se znae. [to Xaferi }e namisli, toa i }e se ostvari. Zatoa, ima vreme da se iznenadime u{te edna{. Ako Xaferi re~e da nema izbori vo septemvri – }e nema. 3 Me|unarodnata zaednica obi~no glumi iznenadenost, pa moèbi i vo ovoj slu~aj malku }e mu se naluti na Xaferi, ama }e prepora~a pak da mu se popu{ti. Vo imeto na mirot. Za vozvrat – }e ne pofalat. Ne falat ve}e 10 godini. Prvo im se raduvavme na pofalbite deka sme oaza na mirot. Gordi bevme deka sme imale me|unarodni standardi za ureduvawe na me|unacionalnite odnosi. Kako nagrada si go dobivme imeto FIROM. Posle bevme kooperativni koga NATO ja bombardira{e SRJ. Za nagrada dobivme 300 iljadi begalci od Kosovo, vetuvawa za pomo{ i revija na lideri i yvezdi predvodeni od Ri~ard Gir i Bil Klinton . E, koga zavr{i kosovskata kriza, ni napravija vojna. Se istro{ija pofalbite. Za nagrada dobivme Ohridski dogovor. I sega pak ne falat. Ovaa na{ava vojna bila najubava vojna na Balkanot. Samo {eesetina mrtvi i stotina iljadi raseleni. Koga gi slu{a{ kolku se voodu{eveni od ubavinata na na{ata vojna, u{te malku }e si posaka{ u{te edna vojna. Sega ne falat deka ubavo sme go impelementirale Ramkovniot dogovor. Re~isi se se izglasa vo Parlamentot, pa ostanaa u{te paso{ite. Pa da im go napravime }efot, neka ne pofalat i za niv. So sekoja nivna izjava deka ni e se podobro, nam ni e se polo{o. Spored toa so kakva strast ne falat, izleguva deka nim pove}e im treba nam da ni bide dobro, otkolku {to nam ni treba tie da ni napravat dobro. Aman, ve}e ne ne falete. 4 Site tarabi vo Skopje se na Petar Go{ev. Den pred mitingot na zdruènata opozicija, celo Skopje osamna so paroli "Go{ev za premier". Branko ne znae {to da pravi. Ili, nekoj glumi sponatnost, ili navistina najgolemiot adut na opozicijata e za na taraba.

55 Sepak, SDSM nema da dozvoli, ako pobedi na izborite, nekoj drug da im bide premier. Taka {to vo ramkite na opozicijata }e ima podelba na mestata. Za Crvenkovski }e se pe~atat plakati so negoviot portret. Za da im pariraat na portretite na Qub~o Georgievski. Za liderite na golemite partii, se ~uvaat banderite. Tamu }e visat nivnite portreti. Pomalite partneri }e gi {krtaat po tarabi. Aj sega bidi pameten. [to e podobro? Da bide{ na taraba, ili da visi{ na bandera? 5 Zemjodelskite proizvodi skapaa na sonceto dodeka kamionite so denovi ~ekaa da pominat niz grani~niot premin na Tabanovce. Potoa, na neobjasniv na~in, kako {to be{e re~eno, "pod pritisok na javnosta", bea pu{teni da zaminat. Ova sigurno e pridones na carinikot Daravelski kon kampawata na negoviot partiski {ef Marjan \or~ev za popularizacija na zemjodelstvoto. So toa {to sloganot "Bidi zemjodelec" }e se pro{iri. "Bidi zemjodelec i domatite sigurno }e ti skapaat na granica". 6 Pred edna nedela ima{e pretsedatelski izbori vo Papua Nova Gvineja. Vo ovaa dr`ava se u{te ima ~ovekojadni plemiwa. Vo dvata kruga na izborite ima{e samo devet mrtvi. Kaj nas }e bide poarno. Nema ~ovekojadci.

KOMPIR PITA 6 juli 2002

• Glavata boli. Makedonija za xabe

1 Grcite se mnogu gordi na na{iot premier od na{ata zemja. Na{iot premier poka`a mnogu politi~ki korektno odnesuvawe za vreme na pu{taweto na naftovodot od Solun do Skopje. Za da ne gi navredi sosedite, celo vreme, namesto Makedonija vele{e "na{ata zemja". A i tie bea mnogu korektni. Od ministerot za razvoj, koj mu doa|a kako isto nivo na na{iot premier do pretsedatelot na sindikatot na "Helenik petroleum", koj poka`a zavidna politi~ka kultura koga na po~etokot pozdravi so zborovite: "Po~ituvan premiere na sosednata zemja". Mi olesna koga go ~uv pretsedatelot na sindikatot. Stresen bev da ne re~e i toj "na{ata zemja". Vaka, nie se u{te sme sosedna zemja. Na{iot premier za se si nao|a vinovnik kaj drugi. Edna{ mu e kriv Branko, drug pat mu e kriva me|unarodnata zaednica, tret pat mu se krivi novinarite. Rekov, i pak }e re~am, i ovoj pat, na kritikite zo{to ne go spomenal zborot Makedonija, sigurno }e si najde vinovnik. Dali }e se vadi deka Grcite go naterale da ne vika "na{ata zemja"? Go ucenile. Kleti

56 Grci, so pari se postignuvaat. Moè mu rekle deka nafta nema da ni pu{tat. Ili, {to e u{te postra{no deka Sne{ka nema na jahta da ja vozat. 2 Pojasnuvawe za ~itatelite: Na{iot premier na na{ata zemja se vika Qub~o. Ama ne mu go spomenuvav imeto vo prethodnata to~ka za da ne se nalutat Grcite. 3 Qub~o doìvuva transformacija so izbornite poraki. Dodeka be{e opozicija VMRO-DPMNE ode{e so slogan: "Gordo Makedonijo!" Sega, otkako odamna e na vlast se prilagoduva na op{tata sostojba. [iri optimizam. Veli: "Glavata gore". Priznava deka narodot so navednata glava {eta po ulici. Noviot izboren slogan na VMRO-DPMNE e: "Glavata gore. Makedonija za tebe". Objasnuvaweto e – demek dosta nie sme davale za Makedonija i sega bilo vreme dràvata da ni vra}a. Od kade }e ni vra}a koga se e razdadeno? Zatoa, noviot slogan na VMRO-DPMNE bi trebalo da bide posoodveten. Ne – "Glavata gore. Makedonija za tebe". Tuku – "Glavata boli. Makedonija za xabe". 4 Izgleda deka ministerot Novkovski vo spcijalizmot bil mnogu represiran, pa za se {to }e treba da dade objasnuvawe nao|a vinovnik vo socijalizmot. Taka i za skandalot so falsifikuvanite diplomi od Bugarija i Albanija vinoven e socijalizmot. Oti, diplomata bila obi~no par~e hartija, ostatok od socijalizmot. A falisfikatorite stru~en kadar bez koj ne se moè. Koga imame takov minister za obrazovanie i koga tolku si ja ceni profesorskata rabota zatoa {to i diplomata izdadena od nego e bezvredna hartija, zo{to ne ~udi koga profesorite na Univerzitetot, namesto K-15 ({to navistina e ostatok od socijalizmot) im deli jajca. Verojatno kapitalisti~ki, iako ne se Trumanovi. I taka, univerzitetskite profesori dobija po dve tabli jajca, a doktorite vo ambulantite – kompiri. Ako se ocenuva spored zborovite na Novkovski doktorite i profesorite tolku vredat. Zaedno – kolku kompir pita. Koga }e go soberat i skapaniot zelen~uk od Bit pazar, moè }e im dadat i domati, da se izraduvaat. Toga{ ve}e vrednosta im raste. Kolku kompir manxa. 5 Edno vreme najpopularna zafrkancija be{e pra{aweto "Dali si go gledal filmot 'Tarzan go brani Bit pazar?" Otkako Tarzan ne go odbrani Bit pazar sega Fetai go brani Bit Pazar. Od mafija{ite Branko i Go{ev "koi mu go cicaat krvta na Albancite". Ministerot Fetai znae deka odbranata na Bit pazar vo koja najmnogu nastradaa pazarxiite ja napravi negov ~ovek, po negov nalog. I negoviot ~ovek pak izleze kriv.

57 Znae Fetai, znae... Ama, toa mora{e da go napravi. Samo ne saka da priznae. Oti, ako kaè, kako {to elokventno se izrazuva, bi rekol: "Mu go poddrùvam na Qub~o i Xaferi". 6 Na crnata lista na SAD pokraj Ali Ahmeti, sega se dodadeni i Haxi Rexa od NDP i Nevzat Halili od RPNE. Se stesnuva krugot okolu Ta~i i Xaferi. Od site lideri na partiite na Albancite vo Makedonija, samo u{te tie ne se na crnata lista. Toa {to Amerikancite ja {irat nivnata lista na nepoèèlni gra|ani, za nas ne e nikakva satisfakcija. Oti, tie ne im ~inat za tamu. A za doma – ni gi nudat. 7 Pretsedatelot na Sovetot za radiodifuzija Qubomir Jakimovski i na poslednata pres konferencija ne odgovara{e na pra{awa na novinarite za{to imal nazalni problemi. Na 4–5 pres konferencii Jakimovski odbiva da odgovara na pra{awa, so isto obrazloènie. Ima problemi so glasot. Zatoa, bidej}i vo Sovetot ima kadri od razni profili, neka vklu~at i nekoj lekar. Po mo`nost – otorinolaringolog. Oti, Jakimovski nema samo problemi so glasot. Spored ona {to mu se slu~uva so radio i TV stanicite, toj izgleda i ne gleda i ne slu{a.

BABA ROGA 10 avgust 2002

• Trifun }e pee, Tito da `ivee

1 Decata ve}e ne gi pla{at so prikazni za Baba Roga. Koga ne sakaat da slu{aat, roditelite sega im kaùvaat prikazni za Qub~o. Taka {to, ve}e ne pali zakanata deka ako ne se umni }e dojde Baba Roga i }e gi ukrade, tuku vedna{ im pu{taat vesti na televizija i im vikaat: "Sega }e se pojavi Qub~o i }e vi kaè deka slednite deset godini }e ìveete vo vojna". [to merak }e ima{e premierot da ne obedinuva, oti sme bile ispla{eni. Duri i sobirot za Ilinden na Me~kin kamen go vide kako sobir na lu|e vo golem broj, oti sme ìveele vo strav. [to ubavo ni dojde na du{ata koga u{te edna{ ni pora~a deka nikoj ne ne saka, deka da ne ni se Ukraincite {to ni dadoa suhoi i helikopteri, }e ostaneme osameni vo suroviot svet {to nema razbirawe i deka koga-toga{ pak }e imame vojna. Mislam deka e krajno neseriozno da ne mu se veruva na predizbornite vetuvawa. Ne e fer. Zatoa {to Qub~o se {to vetuva, sigurno ispolnuva. A,

58 za vojna pak, i~ da ne pravime muabet. Ako moè{e da ja napravi minatata godina, zarem se somnevate deka nema da moè da ja napravi i v godina. Minatite ~etiri godini uspe{no ne odbrani, pa sega odva`no ni pora~uva: "Glasajte za mene, jas }e ve branam!" Taa taktika se vika "Qub~o vo samoodbrana". Za{to }e ja brani Makedonija od samiot sebe. 2 Pokraj NATO, EU, SDSM, i site svetski lideri {to u~estvuvaat vo planetarniot zagovor protiv Makedonija, sega se vklu~uva i nekakva si armija na Ilirida sose nekojsi kral Leka od Albanija. Vo Makedonija koja Qub~o }e ja brani slednite deset godini funkcioniraat dràvni slu`bi {to seto toa pedantno go beleàt. Problemot e {to tie dràvni institucii se pomalku se sfa}aat seriozno. Oti, kako da im veruvam na MVR i na razuznava~kite slu`bi koi mi kaùvaat prikazni za Ilirida, a ni{to ne prezemaat? Ne izbombardiraa so desetina imiwa i prezimiwa na teroristi i nikomu ni{to. Mislat li deka i nie }e go prezememe metodot na samoodbrana i }e pojdeme po planinite sami da gi apsime!? Iskreno kaàno, se odu{evuvam na efikasnosta na policijata, koga e vo pra{awe vojnata na Georgievski. I voop{to ne se ~udam {to duri mesec i polovina nekoj fantom na velosiped im gi krade zlatnite lan~iwa na skopjanki vo centarot na gradot, a tie u{te ne go otkrile. Si imaat lu|eto rabota. Tie ne brkaat fantomi po ulici. Tie go brkaat Leka. A toa {to im gi nau~ile imiwata i prezimiwata na vojnicite za obedinuvawe na Albanija voop{to ne e nekoj uspeh. Gi ima vo DIK, na listite za pratenici na Xaferi i Ahmeti. 3 Po povod {trajkot na rudarite na Sasa, ministerot za ekonomija Besnik Fetai mrtov laden ni soop{ti deka nemu i Svetskata banka mu kaàla deka ne{to ne e vo red so transakciite na firmata MHK na êdo Petrov. I tolku. Isto kako so Ilirida i so izjavite od MVR. Fetai si dade izjava i si zavr{i rabota. A êdo Petrov si brka rabota. 4 Kone~no i na Branko po ~etiri godini mu tekna ne{to novo. Na Konvencijata na zdruènata opozicija go pretstavi Trifun Kostovski kako nositel na lista. I toa dojde kako iznenaduvawe za site. Za nekoi iznenaduvawe be{e {to nositel na lista e i Tito Petkovski. Po sistemot: Od staroto da sozdademe novo, Branko gi spoi Trifun i Tito. SDSM odi so slogan: "Ima nade` za Makedonija!". Zdruènata opozicija nastapuva pod mototo: "So razum i srce!". A Branko se smee: "Trifun }e pee, Tito da ìvee!" 5 Sega, otkako Tajvan ni go re{i problemot so neciviliziranoto odnesuvawe na slu`benicite vo gr~kiot konzulat pri izdavaweto vizi, za o~ekuvawe e vo akcijata da se vklu~i i NR Kina.

59 Koga Tajvancite, taka mali uspeaja da se spravat so gr~kata birokratija, najverojatno Kinezite, kako {to se tolku mnogu i tolku golemi, }e ni pomognat za [engen vizite vo EU. 6 Prosto sum iznenaden od uspehot na â{ule. Kako {to gi menuva partiite, taka stanuva se uspe{en. Ama, iznenaden sum i od Qub~o. Zarem tolku e o~aen, {to mora{e ba{ â{ule da go stavi da bide vtor na negovata lista. I mu se ~udam na â{ule. Zarem toj kako sin na diplomat, novinar so dolgogodi{en sta`, dopisnik od stranstvo, biv{ direktor na dopsini{tvo na dràvna agencija, radio i pe~aten medium, moè{e da poveruva deka nie }e mu poveruvame na vesta za gr~kiot konuzlat vo Bitoa i nema da se javime i kaj Grcite. Belkim ne dojdovme do derexeto na Qub~o, pa da morame da se potpirame samo na nego.

ODISEJA 2002 17 avgust 2002

• Se bara idiotot me|u korumpiranite

1 Makedonija ne e samo bibliska zemja. Makedonija e i misteriozna zemja. Se {etaat neidentifikuvani tipovi. Se se}avate deka pred ~etiri godini, koga na Branko mu pukna aferata so oktopodot, nekoj misteriozen minister vo trenerki so vre}i gi iznel parite od TAT. Branko u{te gi bara trenerkite. Sega i okolu Qub~o ima misterii. Me|unarodnata krizna grupa veli deka dogovorot za proda`ba na OKTA mora da go sklu~il ili idiot ili, korumpiran vladin slu`benik. Spored romanot na Artur Klark, Kjubrik go snimi filmot "Odiseja 2001". Sega, spored izve{tajot na Me|unarodnata krizna grupa, vo Makedonija }e igra filmot "Odiseja 2002". Misterijata }e bide razre{ena ako se najde koj go potpi{al dogovorot so OKTA. Ako baraat samo korumpiran vo Vladata, te{ko }e go prepoznaat. Zatoa, neka go baraat idiotot me|u korumpiranite. 2 Se {to izminative godini be{e objavuvano vo doma{nite mediumi, minatava nedela se pojavi vo Izve{tajot na MKG. Zo{to toga{ vlasta tolku se potrese? Od koga e obid za pu~, ako ka`e{ deka vlasta krade? Koga doma{nite novinari }e napi{ea za korupcijata na vlasta, premierot vele{e deka tie la`at.

60 Sega, koga strancite go pi{uvaat istoto, toj veli deka tie pravat zagovor protiv Makedonija. Te{ko na Makedonija, koga zagovorot protiv nea e ramen na eden Dalaverski. I te{ko na dràvata ~ij obraz go brani eden Fetai. 3 Sega i pojavata na leta~ka ~inija vo Ki~evsko moè da se tolkuva kako kampawa protiv Qub~o. Neprijatelskoto dejanie gi preminuva granicite na Makedonija, na NATO, EU, OBSE i site drugi. Rabotata stanuva seriozna. Ne stanuva zbor za belosvetski zagovor protiv premierot. Zagovorot dobiva vselenski dimenzii. 4 Vladeja~kata partija go ve`ba narodot da go otkriva zagovorot. Del od ve`bata e i povikot za bojkot na A 1 Televizija. Za antimakedonizmot na ovaa televizija ne svedo~at samo vestite. Tuka se i latinoamerikanskite serii. A bogami i beloto gluv~e za koe Veterinarniot institut, nema dadeno mislewe dali e od makedonska proviniencija. Bidej}i stanuva zbor za demokratska partija, partiskite vojnici na VMRO-DPMNE nema da odat od ku}a v ku}a da im proveruvaat na gleda~ite na ~ij kanal im zra~at televizorite. Tie nema da gi konfiskuvaat televizorite na neposlu{nite gleda~i, tuku }e im sugeriraat da gi prepoznavaat antimakedonskite elementi na programata i da ne im veruvaat na novinarite. Od v~era i DPA re{ila da ja bojkotira A 1 Televizija. Toa zna~i deka sega i Xaferi i Ta~i zastanuvaat vo odbrana na makedon{tinata. Ne znam {to mu e merkata na Qub~o za makedon{tina. Toa {to na delo go pokaà minatata godina zaedno so Xaferi i Ta~i, ili ne{to u{te postra{no? Aj {to na pres konferencija povikuva na bojkot na medium, neka povikuva. Ama, toa {to zakupuva oglasen prostor po vesnici i televizii, toa ti e da pukne{ od smeewe. Kako i vo sekoja normalna slobodna zemja, ako nekoj ne misli isto kako tebe, a ti si u{te i na vlast i ima{ pari da plati{, }e si kupi{ oglas i fino }e povika{ na lin~. Zamislete nekoj {to ima pari utre da otkupi mediumski prostor za da objavi oglas: "Qub~o e aramija!" A toj ne e. 5 Ali Ahmeti i veseloto dru{tvo nemaat problem so oru`jeto. Kako site demokrati vo du{a tie znaat da pukaat. Imale problem samo so zborovite. Ete, na Konvencijata na DUI Gzim Ostreni, na~alnik na General- {tabot na ONA, a sega nositel na prateni~ka lista izjavil: "Vo borbite ne mi be{e te{ko bidej}i glavniot zbor go ima{e oru`jeto. No i sega ne mi e te{ko, koga glavno oru`je se zborovite". Od zbor na delo.

61 6 Vo Skopje se postaveni uli~ni ~asovnici na srpskiot prozivoditel "Insa" koi se u{te ne rabotat. Objasnuvaweto od Gradot e deka ~ekaat serviser od Belgrad, da gi pu{ti ~asovnicite da go merat vremeto. [to ti e sudbina. I po deset godini nezavisnost, nas u{te vremeto ni zavisi od Belgrad. Gi ~ekame Srbite da ni ka`at kolku e saatot.

TVRDA STOLICA 24 avgust 2002

• Ganka i Ilinka se tepaat za Natali

1 Sovetot za radiodifuzija mu zabrani na Igor Xambazov da ja vodi programata za igri na sre}a, za da ne mu raste politi~kata popularnost otkako se kandidira za pratenik. Na Qub~o se u{te ne mu e zabraneto da se pojavuva vo javnost. Verojatno ne se pla{at deka }e mu se poka~i popularnosta. Se o~ekuva naskoro da se donese zabrana i za emituvawe na spotovite na Trifun Kostovski, osobeno onaa za tetoviranoto srce. I na Vojo Stojanovski i na Esma }e im se zabrani da peat, a na Pece Naumovski da igra ko{arka. Otsega pa natamu Bingoto }e go vodi Qub~o Georgievski. I koga }e bide izvle~eno nekoe broj~e, Qub~o }e se oglasi: "35, neli!?" Ili – "Ednostavno – 56!". Ili, "Rekov i pak }e re~am, Bingo vo ova kolo ne pa|a!". "Pa videte", }e kaè Qub~o, "bingoto }e padne na slednite izbori vo Republika Makedonija". Liv~iwata za bingo }e gi ispra}a Tito Petkovski. Verojatno u{te ~uva od onie bugarskite letoci, od prvite izbori. A hostesi }e bidat Ganka i Ilinka. Tie }e vrtat telefoni. I }e me{aat. Lesno mu be{e na Igor. Toj si ja ima{e Natali i i vika{e "Daj mu na ~ovekot". Zamislete sega Qub~o da vikne "Ganka, daj mu na ~ovekot"., A od drugata strana na linijata se javuva Branko i vika "Gledam super Bingo". 2 Makedonija e zemja na neograni~eni mo`nosti. Fazli Veliu, kogo lani go znaevme kako politi~ki pretstavnik na ONA od @eneva i eden od listata na teroristite, sega e na listata na kandidati za pratenici. Ama, toa ne e ni{to ~udno. ûdno e {to Veliu ne moè da si se glasa. Treba nie da go izglasame. Toj, ednostavno, ne e na spisokot na izbira~i. Zna~i, vujkoto na Ali Ahmeti e vo situacija na isklu~en telefon. Ne moè da bira, ama moè da go izbiraat. So taa razlika, {to porakata od negoviot telefon ne e: Pretplatnikot ne e dostapen. Tuku – "Prestapnikot ne e doplaten". 3 Lesno im e na SDSM-ovcite. Tie si imaat ve{ta~ki srca.

62 Te{ko mu e na Stojmenov. Oti, na negovata devojka i otkaàlo srceto. Sega d-r primarius Boris Stojmenov mora da ja spasi. Taa mora da e mrtva bolna {tom se pali na negoviot lik. Stojmenov ne e specijalist samo za srce. Gledaj}i go spotot na negovata partija sfa}ame deka toj e i gastroenterolog. Oti, pora~uva deka ovie dosega{nite }e dobijat tvrdi stolici. Zatvor. Ili, zapek. Ili – kaps, ako sakate. Bogami, ako se zasedne{ pred televizor moè i navistina da dobie{ zapek. Sre}a {to me|u spotovite odat govori na plateni politi~ki programi. Koga }e gi slu{ne{, tie deluvaat kako sredstvo za proteruvawe. 4 Gi gledam bilbordite na VMRO-DPMNE i nekako im ja sfa}am logikata. Ama, nikako da se izna~udam {to bara lav~eto na patikite "starki". Navistina Qub~o kupi se {to mu se bendisa, ama belkim ne se namera~il i na firmata "Konvers". Osven ako patikite ne mu se za begawe. Sprint. 5 Branko zbori za ~esni lu|e, Pavle zbori za ~esni lu|e, Yingo zbori za ~esni lu|e... Duri i Ali Ahmeti zbori za ~esni lu|e. Samo Qub~o ne spomenuva ~esni lu|e. Paradoksot na Makedonija e {to site partii za ovie izbori nudat ~esni, a dràvata ni e korumpirana. Toa {to VMRO-DPMNE vo niedna re~enica ne gi spomenuva ~esnite e mnogu ~esen pristap. Qub~o si ja po~ituva me|unarodnata zaednica. Toj e kooperativen. Ako tie velat deka toj e korumpiran, zo{to toj bi gi ubeduval deka e ~esen. 6 I SDSM si ima koncept vo reklamiraweto. Prvo odea so "Makedonija vo srceto". Sega odat so sloganot "Eden e ìvotot". Da pogoduvame {to }e bide treto. Prvo im be{e va`na Makedonija. Sega im e vaèn ìvotot. Logikata veli deka {tom ve}e se so razum, kako {to kampawata se bliì kon krajot se pove}e stanuvaat prakti~ari. Tretiot slogan }e bide: "Va`ni se parite". Zatoa e vaèn i 15 septemvri.

PROODNA MAKEDONIJA 31 avgust 2002

• Situacijata e pod kontrola, ama ne se znae koj ja kontrolira

1 Ministerstvoto na ~ie ~elo e najgolemiot branitel na Makedonija, koj u~tivo go zamoluvame ve}e da ne ne brani, oti slednite deset godini }e treba da se branime od negovite odbrani v~era soop{ti: "Avtopatot Tetovo – Gostivar e prooden, ama ne e bezbeden".

63 Po vakva ohrabruva~ka izjava na Ministerstvoto {to se griì za redot vo dràvata, se o~ekuva da dojde i soop{tenie od Vladata vo koe }e ni se predo~i deka situacijata e pod kontrola, samo ne se znae koj ja kontrolira. I na kraj, kako triumfalna zavr{nica na prikaznata za edna ubava dràva, }e se javi Kabinetot na pretsedatelot i }e soop{ti: "Makedonija e proodna, ama ne e bezbedna". Toa }e go potvrdat i pretstavnicite na me|unarodnata zaednica, za da dadat u{te edna golema poddr{ka: "Makedonija ja ima, ama ja nema". 2 Koja Makedonija? – Onaa Makedonija vo koja pretsedatelot na dràvata po ubistvo na dvajca policajci nautro izjavuva deka stanuva zbor za kriminalen akt, a nave~er deka istoto e teroristi~ki ~in. I koj soop{tuva deka vakvi napadi moèle da se o~ekuvaat!? A toj e vrhoven komandant! – Onaa Makedonija vo koja ministerot za vnatre{ni raboti drì politi~ki mitinzi dodeka mu ginat policiski rezervisti vo krizni podra~ja bez pancirni eleci. Toa e istiot onoj {to vo kampawata se fali deka ja oslobodil Makedonija, vo koja pati{tata se proodni, ama ne se bezbedni. Onoj {to se fali deka }e go apsi Ali Ahmeti na 16 septemvri, a i deneska znae kade moè da go najde. I bara mislewe od opozicijata dali treba da se apsi!? – Onaa Makedonija vo koja premierot otvara novi crkvi i pali krstovi, otkako so negovite koalicioni partneri ne odnese vo vojna vo koja izgubivme nad dvaeset stari crkvi. Toa e onoj {to se moli povtorno da pobedi na izborite, ama na osvetuvaweto na krstot na Vodno ne zaboravi da pobara spasenie od Gospod? – Onaa Makedonija vo koja i Vladata zaboravi {to e toa zakon, vo koja partiski mo}nici so sila prezemaat firmi, uni{tuvaat pretprijatija, grabaat privaten imot, a za bez pari go prodavaat dràvniot i go uni{tuvaat stopanstvoto? – Onaa Makedonija vo koja teroristi vleguvaat na golema vrata vo politikata? – Onaa Makedonija vo koja NATO i OBSE posreduvaat vo pregovori za osloboduvawe na kriminalci? – Onaa Makedonija vo koja strancite ni pora~uvaat protiv banditite da odgovorime soodvetno i so vozdràni merki, oti na{ite teroristi~ki napadi izgleda ne bolat tolku, kolku nivnite? – Onaa Makedonija vo koja razuznava~ite na Dosta i Boris ne sorabotuvaat so razuznava~ite na Qub~o i Qube, ama si se {pioniraat me|u sebe? – Onaa Makedonija vo koja dràvniot vrv se ~uvstvuva tolku bezbedno {to do Ohrid ne odi preku Tetovo i Gostivar, tuku vrti preku Prilep i

64 Bitola i {to koga Qub~o odi na rabota, ili na kino go obezbeduva cel {palir policajci na Vodwanska, a pajak slu`bata raboti samo za nego? – Onaa Makedonija vo koja banditite go imaat glavniot zbor? Sekade. I vo planinite, i na pati{tata, i vo kabinetite. 3 Dodeka trae{e dramata so kidnapiranite, a policijata se podgotvuva{e za akcija, v~era Qub~o, vo pridru`ba na pove}e ministri se~e{e lenti niz Veles. Utre e nedela. Qub~o }e se~e nokti. 4 Na po~etokot be{e ubavata prikazna za promeni. I idilata od re{eni me|unacionalni odnosi kako primer za regionot. Potoa, koga se slu~i Tanu{evci, Xaferi go ubeduva{e Qub~o deka situacijata e pod kontrola. Vo vtorata faza se pazarevme so teroristi. Vo sega{nata faza, se pazarime so banditi. Slednata faza }e bide anarhija. Seto ova ni se slu~uva na dve nedeli do izbori. E, pa glasaj narode. Izbori mora da ima. Samo u{te toa ni ostana. Belkim ima spas i za nas.

MORATORIUM DR@AVA 7 septemvri 2002

• Qube svr{i, a ambasadorite ne mu ni dojdoa

1 Qube najde vistinski na~in kako da go prekine bojkotot na novinarite. Se zakani deka }e im podnesuva krivi~ni prijavi na glavnite i odgovorni urednici ako objavuvaat nekakvi scenarija {to }e go potkopuvale ugledot na vladata vo predizborieto. U{te i ako uapsi nekoj novinar, naslovna stranica ne mu gine. Fala bogu, novinarite go sozdadoa Qube. Red e so niv i da zavr{i. Bojkotot ne moè da trae beskone~no, bidej}i i negovite budala{tini nemaat granici. Pa i nie sme lu|e, ne se izdrùva. Mora malku i da se posmeeme. Osven ako ne mu tekne pak da ve`ba so oru`je. Toga{ ve}e stanuva tragi~no. Ako izgubi na izborite, Qube }e ja smeni profesijata. Bidej}i ima soznanija za mnogu scenarija, toj }e saka da bide reìser. Ama ako bide reìser kako {to reìra apsewe na amabasadori vo realnosta, }e mu propadne i toj film. Filmskoto pretprijatie Makedonija, so filmovite na Qube i negovite, }e bide ìv zijan.

65 Kojznae kolku bile ispani~eni ambasadorite koga Qube javno im pora~a deka im gi znae scenarijata i deka ako treba i }e gi apsi. Ne kaà samo koga. Dali po 15 septemvri, zaedno so Ali Ahmeti, ili ako ne ovaa sreda, idniot petok. Kojznae kolku bil lut Qube na sredbata so niv i kojznae kolku ispla{eni tie si zaminale od Kabinetot. Tolku imaat uplav {to ne se ni se}avaat dali tamu bil Qube. Rekoa deka denta, koga Qube bil so niv, tie ne bile so nego. Isto kako vicot so Trpe {to se falel deka so novata devojka svr{il pet pati. Koga go pra{ale: "A taa?", toj odgovoril: "Taa ne ni dojde!". 2 Qube e nadvor od zakonot. Eve, duri i DIK se proglasi za nenadleèn da go re{i negoviot slu~aj, da bide i minister za vnatre{ni raboti i kandidat za pratenik. Koga ja slu{nav pretsedatelkata Mirjana Trajkovska – Lazarova deka go prefrla "slu~ajot Qube" na "slu~ajot Qub~o", mi stanuva jasno deka ni DIK ne e toa {to se nadevavme deka kone~no }e bide. Gospo|ata moèbi ne e nadle`na da mu go proglasi ministerskoto mesto na Qube vo miruvawe, ama sigurno e nadle`na da go tolkuva izborniot zakon. Ne mora{e eden kup sudii vo DIK da ~ekaat toa da go ~ujat od Helsin{kiot komitet. Za Qube ne e roden sudija vo Makedonija. Zatoa toj se fali deka }e gi bara vo stranstvo. Vo Hag. 3 VMRO-DPMNE deli lokum i kafe. Toa e ~ista makedonska tradicija ostanata u{te od pusto tursko. Pora~uvaat da se zablaìme po pobedata na izborite, a ako sakame i porano. Stara tradicija vo Makedonija e koga }e ti dojdat gosti, ako saka{ da gi izbrka{, po~nuva{ da sluì{ kafe. I gostite si znaat deka toa e – sikter kafe. [to li im smislila reklamnata agencija na VMRO-vcite? Kakvo li scenario se krie zad toa, a MVR se u{te nema soznanija. Zarem tie so kafeto pora~uvaat deka nie }e mu re~eme "Sikter!" na VMRO-DPMNE? Da ne misli VMRO-DPMNE da mu re~e "Sikter!", na narodot? Da si ostanat sami. Da ne gi nervirame i narednite ~etiri godini. 4 Site se rastr~ani po mitinzi. I premierot, i ministerite za nadvore{ni raboti, finansii, kultura, vnatre{ni, transport, zdravstvo, zemjodelie... Pa i Stojan Andov izleze od Kabinetot, iako Boris be{e vo Johanesburg. Dràvata e stavena vo miruvawe. Makedonija e dràva vo moratorium. Tuku, spijte mirno. Boris ve ~uva. 5 Vo dràvata vo moratorium se falsifikuva se i se{to, pa od neodamna i NATO. Niz Tetovsko po~nale da patroliraat la`ni NATO- vci. Toa zna~i deka U^K-ite tolku se soìveale so NATO, pa od {to sakaat da li~at na niv, si nabavile i nivni uniformi. ]e bidat sme{ki koga NATO }e po~ne da go razoruùva NATO po [ar Planina.

66 HEMISKA FIZIKA 21 septemvri 2002

• Kastro go izgubi Qub~o, ama Xijang Cemin si go dobi nazad Branko

1 Veselata druìna prodolùva so {ou programata. Qub~o, Qube i Amdi, a bogami i Marjan \or~ev, kone~no vlegoa vo 21 vek. Od fizika preminaa na hemija. I izmislija hemiski sostav na hartija {to samata si glasa protiv VMRO-DPMNE. Qub~o go nema da se javi. Qube drì pres – konferencii. \or~ev i ripa na pretsedatelkata na DIK. A Amdi Bajram izjavuva deka ne bil vo zdravstvena sostojba. Ima ne{to vo prikaznata za hemiskata analiza. Oti, vakvo odnesuvawe e mo`no samo pod dejstvo na hemija. Bez ogled dali se raboti za ap~e za smiruvawe, ili ap~e za razveseluvawe. 2 Bidej}i e na popraven ispit, Branko e se u{te na fizika. Po pobedata vidovme deka negovite pacifisti se raspukaa od site vidovi lesno oru`je od ovaa strana na Vardar. Vo isto vreme, mirotvorcite na Ahmeti pukaa od drugata strana na Vardar. Bidej}i zabavata zavr{i, sega Branko treba da ni dokaè deka navistina ne mu bilo do vlast, tuku do toa kako }e mu ìveat decata. Za po~etok – da napravi nova ètva na oru`jeto. Bez razlika dali od ovaa, ili od onaa strana na Vardar. A potoa, da ni pokaè kako vo Makedonija }e vladee pravoto. Toa {to misli da pravi revizija na raboteweto na prethodnata vlast, da apsi ako treba i da otkriva golemi kriminalci – neka si pravi. Ama dodeka ne vidam kako vo ovaa dràva policijata kaznuva za pogre{no parkirawe, pa makar zgre{il i samiot toj – sleduva kazna po 4 godini. 3 Da ne ste go videle slu~ajno Andov? Moè e zafaten. Gi vadi lav~iwata od registarskite tabli~ki. Si dobi 5 pratenici i mu e gajle. Kakov {to si e nezamenliv, kako Yingo, ni{to ~udno idnata nedela da go ~ueme kako dava izjava deka toj namerno vlegol vo koalicija so VMRO-DPMNE, za da go zezne Qub~o i da mu pomogne na Branko. Ta, neli, na Zoran Krstevski mu be{e sram {to sedi vo ista vlada so Qub~o. Pa sega ~eka Andov da go otsrami. Kojznae i â{ule kakvi novi demokratski horizonti }e otkrie dodeka se vra}a od Wujork doma. Pa, zar toj ne be{e vo SKM, u{te vo vremeto koga ja probiva{e demokratijata vo dràvata? Zar po sukcesija, toj nema edna od najstarite kni{ki na SDSM? Pa i vo taa partija ima nekakov zbor so demokratski predznak.

67 4 Petar Go{ev na posledniot miting na koalicijata "Za Makedonija zaedno" vele{e deka samo Qub~o Georgievski i Fidel Kastro dr`at govori podolgi od dva ~asa. Tri dena podocna, Go{ev pobedni~ki izjavi deka Fidel Kastro go izgubil Qub~o. Zaboravi da ka`e deka Branko mu se vrati na Xijang Cemin. 5 Amerikanskiot ambasador Ri~ard Batler veli deka koga toj bi bil Crvenkovski, DUI bi mu bila partner vo Vladata. Ova e izjaveno koga liderot na DUI Ali Ahmeti se u{te se nao|a na crniot spisok na SAD, na koj se nao|aat lica koi go sponzoriraat terorizmot. E sega Branko treba da mu odgovori: "Koga jas bi bil Bu{, bi si go izbral za partner Osama bin Laden". Mir vo zemjata, mir vo svetot. 6 Na krajot od ovaa nedela bi sakal da upatam i edna poraka do pobednicite. Vo tekot na samo nekolku dena, bilo li~no, bilo preku posrednici dobiv pove}e telefonski javuvawa od SDSM i LDP otkolku vo cela izminata godina od VMRO-DPMNE i DPA. Te ne im se dopa|al naslovot, te ne bila dobro izbrana fotografijata, te sme preterale na naslovnata stranica, te sme trebalo da po~ekame u{te nekoja nedela... Po~ituvani pobednici, Site gluposti {to gi prave{e minatata vlada gi vadevme na naslovnata stranica na VEST. Nekoi od niv vi bea inspiracija za va{ite predizborni govori. Da se nadevame deka vie }e bidete podobri kako {to vetivte, ama veruvajte deka i za va{ite gluposti }e ima mesto na na{ata naslovna stranica. Izminative tri-~etiri dena dovolno odgovarav na telefonskite povici na razni partiski funkcioner~iwa {to se zanesuvaat deka so poltronstvo }e fatat priklu~ok vo novata vladina administracija. Od ponedelnik, neka ne se javuvaat. Ne digam telefon. Ako vie nemate popame popametna rabota – nie si imame.

68 XIKOVOTO NE 28 septemvri 2002

• Branko pu{i, ama ne vovlekuva

1 Toa hemijata ~uda pravi. Ne bila samo hartijata od glasa~kite liv~iwa i mastiloto od penkalata so ~uden hemiski sostav. Eve i lavovite na Qube se odnesuvaat spored pravilata na hemijata. âs gi ima, ~as gi nema. Po pretepuvaweto na kolegata Zoran Boìnovski od Kumanovo, onoj portparol na MVR, {to ponekoga{ mislam deka e kloniran Qube, izjavi deka Lav so ime i prezime Goran Trajkovski – Tajto, kakvo {to poso~i natepaniot novinar ne postoi. Po tri dena, Lavot so prekar Tajto se pojavi. E sega od hemija, preminuvame na fizika. Oti, toj navistina bil lavot {to go brka{e kumanovskata policija i ne moè{e da go fati, ama vo vremeto koga go tepale novinarot vo Kumanovo, bil na straà vo Stenkovec. Toa ve}e gi nadminuva i zakonite na fizikata oti edno telo ne moè vo isto vreme da bide na dve mesta. Zatoa velat deka za specijalcite na Qube ne vaàt nikakvi zakoni. Tie moàt da bidat em vo Kumanovo, em vo Stenkovec. Da vozat koli em bez registarski tabli~ki, em so bugarski tabli~ki. Da bidat em pripadnici na MVR, em policija da ne moè da gi fati. Da bidat em policajci, em so bogato kriminalno dosie. Spijte mirno gra|ani na Makedonija. Tajto ~uva straà. 2 Dodeka Tajto ~uva straà, Marjan \or~ev ~uva plaà. Vo isto vreme koga VMRO-DPMNE vode{e kampawa za politi~ka izolacija na Ali Ahmeti i negovata partija, potpretsedatelot na VMRO-DPMNE vo kampawata "Bidi zemjodelec" gi vklu~uva{e rodninite na idnite pratenici na DUI. Pa taka, na plaàta vo Struga im dodeli 3 hektari zemji{te da si sadat p~enka. Ministerot \or~ev se poàli deka "ne vozi to~ak" za da znae koe zemji{te e grade`no, a koe zemjodelsko. Plus, sakal da go za{titi zemji{teto na krejbre`jeto od dovogradbi. A toa {to potpi{al dogovor za zakup so ~len na porane{nata ONA bilo oti toj ne navleguval vo semejnite vrski na zemjodelcite. Poznato e deka ministerot \or~ev ne gi poznava mnogu semejnite vrski. Toj ne znae{e deka ni deka tatkoto na negovata sopruga gradi ku}a vo Trpejca, a kamoli deka onoj so p~enkata od Radoli{ta imal brat {to e kandidat za pratnik na DUI. Poznato e i deka saka da stavi red so uzurpacijata na bregot na Ohridskoto ezero i divogradbite. Vo centarot na Struga ne moè da se gradi, a vo Nacionalniot park Gali~ica – moè.

69 Zatoa, koga \or~ev nema da bide minister, ili ako ne daj boè, Qube mu go zeme potpretsedatelskoto mesto vo partijata, toj }e bide ~uvar na plaà vo zimskiot period. Taka }e mu se ostvari èlbata da vozi i velosiped. A tamu kade {to ne moè da stigne so velosiped, kako na primer na osamenite plaì okolu Trpejca }e go pozajmi kaj~eto od dedo mu. 3 Ha{kata obvinitelka Karla del Ponte pobarala od makedonskiot dràven obvinitel Stavre Xikov, sudot za voeni zlostorstva da gi prezeme site slu~ai vo Makedonija {to se vrzani so minatogodi{nata vojna. Xikov ne se soglasil. Toj na Karla í rekol deka "vo Makedonija i obvinitelstvoto i sudstvoto normalno rabotat". Na {to verojatno Karla se nasmeala. Nie bi se iznasmeale, ama brojkata od 40 nere{eni slu~ai na napadi na novinari i TV ekipi nekako ne ni dava smeeweto da ni bide slatko. Vo sekoj slu~aj, Stavre Xikov kone~no re~e: "Ne!" I toa, po se izgleda, stanuva zbor za istorisko "Ne!". Oti, toa e prvo "Ne" na dràvniot javen obvinitel vo ìvotot. Mu zdodea vo Makedonija postojano da klima so glavata i da vika "Da!". êka{e da zamine vo stranstvo za da mu olesne. Vo Hag gi nema Qub~o, ja nema Dosta, go nema Qube... Sam Xikov so negovata po~ituvana kole{ka Karla vo edna sosema poinakva atmosfera od onaa doma. Taa mu bara, a toj ne dava. Zamislete, duri i dijalog vodele. Koga moèl siroma{kiot Stavre da si zamisli vo Skopje da vodi dijalog. Ili, ne daj boè da kaè "Ne!"? 4 Otkako se pojavija falsifikat diplomi na ekonomisti, sega se o~ekuvaat i falsifikat diplomi na lekari. Falsifikat- ekonomistite uspe{no se snao|aat vo falsifikat ekonomijata. Arno ama, profesorite od Medicinskiot i Farmacevtskiot fakultet pobaraa diplomite {to se nostrificiraat da bidat provereni so dopolnitelni testirawa. Testirawata moàt da se izveduvaat vrz ministerot za obrazovanie Nenad Novkovski. Toj re~e deka diplomite bile samo par~e hartija i ostatok od socijalizmot. Za da dokaàt lekarite deka ne se so falsifikuvani diplomi, }e moraat na pacientot Novkovski da mu pronajdat ostatok od ~ipot {to go vrte{e na sobraniskata govornica u{te pred nekolku godini. 5 Porane{niot pretsedatel na SAD Bil Klinton, koga mediumite otkrija deka kako student pu{el marihuana, prizna: "Pu{ev, ama ne vdi{uvav!" Liderot na SDSM Branko Crvenkovski na pra{aweto na novinarite dali }e koalicira so Ali Ahmeti odgovara deka }e pravi koalicija so DUI, ama za Ali Ahmeti i za komandantite na ONA nema mesto vo negovata vlada. Zna~i, Branko }e pu{i, ama nema da vdi{uva.

70 ILEGALECOT BRANKO 5 oktomvri 2002

• Nosete slu{alki za da ne ve vle~at za u{i

1 Mi olesna otkako pro~itav deka Ali Ahmeti vo [vajcarija primal invalidska penzija za{to bil paranoiden {izofrenik. Koga e vo pra{awe Ali, zatai i {vajcarskata preciznost. Sega sakaat da otkrijat dali gi zeznal so izmislena dijagnoza, ili navistina e bolen, ama ne moàt. Ali se vrati na doma{no lekuvawe. Vo Makedonija. Sega e jasno i zo{to Ahmeti ne vleguva vo Sobranieto. Paranoi~en e – se pla{i da ne go uapsat. Golema e utehata ako navistina voda~ot na biv{ata ONA uspeal da gi zezne [vajcarcite. Zatoa {to ne sme samo nie zeznati. Ako nam ni zel teritorija, nim barem im gi sobral parite. Druga uteha e {to barem za se {to ni se slu~uva{e minatata godina moème da najdeme lekarsko opravduvawe. @ivotot navistina ni zavisel od voljata na {izofreni~ari. E, toa ti e. Od sudbinata ne se bega. Od {izofreni~ari ne moème da se oslobodime. 2 Dobra gluma pokaà Stojan Andov koga se prave{e deka razbira {to mu zboruvaat na albanski, pa u{te i zavr{i so "Blagodaram, koj drug bara zbor!" Ama, toa {to se prave{e udren, ne mu pomogna da ostane i gluv. Sve~ena, nesve~ena, toa ti e. Neli ima{e nekakvi ohridski pregovori, ramkovni dogovori, izmeni na Ustavot... Neli sekoi dva dena doa|aa Solana i Robertson i ne vle~ea za u{i. Zatoa lu|e nosete slu{alki. Ako ve}e dozvoluvame da ne vle~at za nos, barem da ne im davame da ne vle~at za u{i. 3 Kako {to trgnala rabotata, pokraj slu{alki, vo Sobranieto }e mora da se montira i eden golem ekran. Za da moè na nego pratenicite da go gledaat Ali Ahmeti. Bidej}i, toj, so Gzim Ostreni i Fazli Veliu }e bidat dopisni pratenici. Ekranot }e bide postaven visoko nad glavata na noviot spiker Nikola Popovski. Pa, koga }e se zboruva Ali Ahmeti, drugite }e go gledaat so glavata gore. Strancite {to ni ja pravat vladata preteruvaat. Prvo, ne mu dadoa na Ali Ahmeti da dojde na predizboren miting na DUI vo âir. Sega, ne mu dadoa da vleze vo Sobranieto. Zo{to toga{ mu davaat da pravi vlada? 4 Poradi Ahmeti i Branko mora da odi vo ilegala. Za da ne go pra{aat novinarite ne{to za novata vlada, ili ne daj boè za Ahmeti, se otepa kriej}i se. Toa, so ogled na partizanskoto minato na negovata partija

71 i ne mu odi te{ko. Eve, site se ~udat po koi tajni hodnici Branko uspea da vleze direktno vo sobraniskata sala. Siroma{kiot. Sigurno i doma se pla{i da sonuva. Da ne spomene slu~ajno vo son nekoe ime na iden minister, pa èna mu da go ~ue. A i koga zboruva, sigurno samiot na sebe si zboruva – da ne go razberat drugite. Ovie na Branko vo princip se pla{at da progovorat, pa ve}e ne znaat kako da se skrijat eden od drug. I dodeka Jani Makraduli dava izjavi deka pregovorite so DUI }e po~nat po prvata sednica na Sobranieto, DUI ve}e glasal za Nikola Popovski. E koj pregovaral za toa? Radmila i Nikola. A Radmila ne znae deka bila na pregovori so DUI. Od {to si zboruvaat sami so sebe, za nikoj da ne doznae {to mislat, ve}e gubat kriterium koga }e prozborat i so drug. Ne znam zo{to SDSM se bore{e da dojde na vlast. Za pak da ostane vo ilegala!? Go gledate Penov so negovoto liberalno-demoratsko sfa}awe na podelbata na vlasta. Dodeka Branko se krie po hodnici, Penov si go ~isti parkot i si re{ava kadrovski pra{awa. Eden zamav so metlata i op – Go{ev stanuva minister za finansii. Po ovaa, ve}e po~nuvaat obloùvawa koga }e bide prvata rekonstrukcija na Vladata. Dali Go{ev prv }e se otkaè, ili Branko }e mu ja zeme i metlata na Penov. Kade se nau~eni ovie od SDSM da davaat ne{to na drug? 5 Gledate kako daval Qub~o? Polovina Vodno mu go dal na Pece Naumovski za da go stavi na prateni~ka lista. Ko{arkarot bil zasluèn gra|anin na Makedonija. Najgolemata zasluga za nas e {to igral vo stranstvo i si zarabotuval pari od igraweto. Qub~o daval zemja i na drugi. Kako da sme ìveele vo feudalizam, a feudalecot si poklonuval delovi od zemjata sekomu za koj }e pomislel deka e zasluèn. Sre}a {to vmrovcite kako Pece ne bile mnogu al~ni. Zamislete, Pece da bil u{te pozasluèn od toa {to e pa pokraj {umata na Vodno od Qub~o da go zakupel i Vardar. Pa sega }e pla}avme mostarina.

72 SDSM DIETA 10 oktomvri 2002

• Boris mu dade mandat na Branko i gi primi decata

1 Se se}avate li koga posleden pat ste izlegle da glasate? I, {to se smeni od toga{ do sega? Izgleda deka Branko koga ode{e po mitinzite niz Makedonija si mislel deka lu|eto }e glasaat za negovata brada, a ne za nego. Pa zatoa i ne mora da bide premier. ]e se skrie zad nekoj drug, boèm }e se griì za partijata... Arno ama, lu|eto go zeznaa i mu dadoa mnogu glasovi, pa mu go rasipaa planot. Koga Branko tolku se dvoumel dali da bide premier, kojznae u{te kolku vreme }e si ja udira glavata za da gi izbere ministrite. Najproblemati~ni mu se onie od negovata partija. Oti, SDSM e golema partija, ama nema lu|e za funkcii. A LDP e mala partija, ama bogata so funkcioneri. Ne znae{ komu mu e pote{ko. Na Branko {to ima malku funkcionerski mesta za mnogu ~lenovi, ili na Penov {to nema tolku ~lenovi na partijata kolku {to treba da postavi funkcioneri i direktori. A najte{ko mi e mene. Nema Vlada – nema gluposti. 2 Padnav vo o~aj na samata pomisla kolku }e ni bide zdodevno ako navistina Branko bide tolku lo{ kon negovite partiski drugari, kako {to najavi na Centralniot odbor koga go izbraa za mandatar i koga im me zakani deka }e se bori protiv kriminalot i korupcijata. Me|utoa, sepak ostana tro{ka nade`, oti vedna{ se setiv na eden govor vo Parlamentot pred pet-{est godini, koga izbi aferata TAT. Branko toga{ be{e premier i re~e deka "ni SDSM, ni sveti SDSM nema im pomogne da se spasat tie {to se vme{ani vo oktopodot na vlasta". Toga{ kruè{e prikaznata deka nekoj minister vo trenerki se pojavil vo {tedilnicata vo Bitola i si gi sobral parite vo kofer~e. Sega Branko, na istite lu|e im pora~uva deka nema da im dozvoluva nekoj da im pla}a ru~eci. Ostanaa lu|eto gladni. Liderot ne samo {to saka da gi stavi vo red, tuku im propi{uva i dieta. Toa {to na funkcionerite na SDSM }e im bide zabraneto nekoj da gi ~esti ru~ek, ne zna~i deka im e zabraneto da primaat kofer~iwa so pari. Vpro~em toa Branko ne go spomena. Plus, toj ne im zabrani i da se interesiraat za sport, tuku samo ne saka da gi vidi vo sportskite sojuzi. Zna~i, vqubenicite na sport od redovite na SDSM moàt i vo ovoj mandat da se pojavuvaat vo trenerki. So kofer~iwa. 3 Kako i da e, do krajot na godinava, moèbi i }e dobieme nova vlada. Toa e izvesno.

73 Ne e izvesno samo do koga Go{ev }e izdrì da ne se ispla{i od situacijata. Pred formiraweto na Vladata, ili posle? Imam u{te edna dilema koga e vo pra{awe idniot minister za finansii. Dali }e se skara prvo so Branko, ili so Penov? 4 Pak ima{e barikadi kaj @elino. Nie do sega sme ìveele vo zabluda deka granicata }e bila kaj Grup~in. Ne gledate deka {tom ne{to treba da se blokira, toa se pravi kaj @elino. Simboli~no, tamu ve}e ima i rampa. Na patarinata. Sre}a {to na noviot avtopat Skopje – Tetovo ima dve patarini. Pa, so tek na vreme granicata moè da se pomesti do prvata rampa. Taka, Grup~in }e ni dojde do Saraj. 5 Duri i decata vo ovaa dràva vidoa deka politikata e najdobar biznis. Ne odi{ na ~asovi i stanuva{ slaven. Da gi pra{a{e nekoj site onie sredno{kolci {to zav~era boèm protestiraa niz Skopje ulici i se obiduvaa da delat pravda, zo{to se na ulica, namesto vo u~ili{te, ne veruvam deka mnogumina }e znaeja da odgovorat. Osven, se razbira deka se gubat ~asovi, pa so v~era{nata ekskurzija i dene{niot praznik si dobija pet dena neu~ewe. Do sega vozrasnite se presmetuvaa na ulica i kolku toa da izgleda{e detsko, sepak nekako preìveavme. No, {tom decata izlegoa na ulica da delat pravda i da vodat politika, toa ve}e preminuva vo anarhija. Vo situacija koga edna vlada si zaminuva, a druga ne e dojdena, vistinska sre}a e {to si imame pretsedal na dràvata. Boris mu go dade mandatot na Branko i gi primi decata.

RAMKOVEN DOGOVOR 19 oktomvri 2002

• Na{ite napa|aat, [a}iri vo napad...

1 Branko ni e malku zbunet. Xabe se fale{e deka }e pobedi na 15 septemvri i se àle{e deka ve}e na 16-ti }e mora da se fati so te{ka rabota. Samo {to ne ni kaà koj mesec. Oti, eve ve}e pomina i 16 oktomvri, a nie se u{te se ~udime koga }e se fati so rabota. Mu treba vreme da ja sostavi vladata. Dali, dodeka ~etiri godini se bore{e da go simne Qub~o od vlast, voop{to pomisluval {to }e pravi ako toa navistina se slu~i. Site pretpostavuvaa deka SDSM }e pobedi na izborite. Samo Branko e iznenaden od pobedata. Sega e iznenaden i od barawata na Ali Ahmeti. Ne moè da sfati kako DUI saka da go zeme ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Zamislete ako Ali Ahmeti, {to e tolku nedefiniran {to duri i

74 [vajcarcite ne moàt da otkrijat dali e paranoiden {izofrenik so tapija, ili obi~en izmamnik, mu pora~a na Branko preku Teuta i Buxaku: "Ili MNR, ili }e pukam od planinata!" Liderot na SDSM vedna{ na pomo{ gi vika olesnuva~ite od me|unarodnata zaednica. Tie seriozno si ja sfatile zada~ata da formiraat vlada vo Makedonija i brzo-brzo odat da go smirat Alija i da go ubedat deka preteral. Koga Ali }e pora~a: "Ili MNR, ili }e pukam", pregovorite za sostav na nova vlada se blokiraat. [to li }e se blokira podocna, koga Vladata }e profunkcionira i koga Ali }e pora~a: "Ili premier, ili }e pukam!" Pretpostavuvam, za po~etok avtopatot Tetovo – Skopje. 2 "Na{ite napa|aat... [a}iri vo napad!", vika{e vozbudeno komentatorot na fudbalskiot natprevar Anglija – Makedonija i site se raduvaa. Koga pred edna godina, nekoj na vesti na televizija histeri~no bi viknal: "[a}iri vo napad!", vedna{ }e si pomislev na onoj pratenikot Hisni [a}iri, {to so oru`je prebegna vo ONA i go blokira{e Lipkovskoto ezero. Zna~i, imame lo{ i dobar [a}iri. Toa ti e ramkoven dogovor na delo. Koga eden [a}iri go napa|a Kumanovo, go mrazi{. Koga drug [a}iri go napa|a golot na angliskata reprezentacija, go saka{, {to duri i imeto mu go skandira{ na plo{tad. Duri i Alen Leroa se pojavi na plo{tadot da vidi kako funkcionira ramkovniot dogovor. Onoj gol od korner na dobriot [a}iri bil stoti gol na makedonskata fudbalska reprezentacija od nejzinoto osnovawe. [a}iri ja pi{uva makedonskata istorija. 3 Kolku li malku mu treba na ovoj narod da se raduva. Samo si nao|a pri~ina da puka po ulici. Kolku li bilo ubavo koga onoj na{iot od "Belasica – Geras Cunev", }e go izdribla nivniot od "Arsenal". Ili koga onoj od "Napredok – Ki~evo", }e mu ja zeme topkata na nivniot od "Man~ester Junajted". A da ne zboruvame za majstoriite na igra~ite na "Vardar" i "Cementarnica 55", nasproti vrzanite noze na zvezdite na "Lids" i "Totenhem". A be lu|e, svesni li ste deka sega trenerot za natprevarot vo Makedonija }e pravi analizi kako Bekam da go ~uva Vasovski. A bogami, po onoj gol {to go primi od korner nivniot golman, ni{to ~udno i kralicata da urgira kaj Toni Bler da mu dadat dràvjanstvo na na{iot Milo{evski. Oti, ako Jasna na Branko, ili Sne{ka na Qub~o potajno se vqubeni vo Bekam, mislam deka êri na Toni definitivno se zatreskala vo [a}iri. 4 Angliskite mediumi nekolku denovi pred natprevarot se zafrkavale pravej}i anketi so nivnite gra|ani na pra{aweto: "Kade e Makedonija?" Odgovorite bile sme{ni.

75 Za razlika od niv, nie sme nau~ile geografija vo osnovno u~ili{te. Taka {to znaeme da odgovorime na pra{aweto: "Kade e Anglija?" Tamu nekade, nakaj Vels, pod [kotska, kar{i Amerika. 5 I Boris ne saka da bide Angli~anec. Toj se pravi Francuzin. Pretsedalot }e odi na samitot na frankofonskite zemji vo Bejrut. Makedonija e asocijativna ~lenka na frankofonijata. Pred da zamine kaj Francuzite, toj v~era primil delegacija na Zdruènieto na makedonsko-tursko prijatelstvo i kako {to objavija vo nekoi mediumi izrazil èlba i toj da stane ~len. Kako li stiga na{iot pretsedatel. Bore ni e em asocijativen frankofon, em tursko drugar~e. 6 Minatiot petok satelitite na golemite svetski sili zabeleàle nevoobi~aeno dvièwe na koloni lu|e i vozila na izlezite od Makedonija kon gr~kata granica. Toa predizvikalo zgolemena sostojba na pretpazlivost na nivniot odbranben sistem, oti migracijata kon jug bila vo isto vreme koga nasekade niz dràvata se gledale ognovi i gust ~ad. Posebna voznemirenost predizvikalo toa {to vo kolonite bile zabeleàni poznati faci na idni ministri vo Vladata i novi parlamentarci. Zgolemenata sostojba na gotovnost bila vratena vo normala koga se otkrilo deka ~adot i ognovite se od onie {to ostanale doma da go dopravat ajvarot. Na preminite kaj Bogorodica i Dojran imalo mnogu narod zatoa {to nie kako narod sme cvrsto re{eni dràvnite praznici da gi proslavuvame dostoinstveno po solunskite prodavnici. A toa {to se ~ekalo po 4–5 ~asa za vlez vo Grcija e zatoa {to i na{ite ju`ni sosedi mnogu ne po~ituivaat. [tom kaj nas ima dràven praznik, kaj niv ne rabotat kompjuterite.

GUMENI OPINCI 26 oktomvri 2002

• Hitler~iwa od na{iot sokak

1 Vo Moskva teroristite dràt 700 zalo`nici vo teatar. Vo Va{ington snajperist – terorist drì 4,5 milioni lu|e vo strav. I nie minatata godina bevme zalo`nici na borcite na Ali Ahmeti. I kaj nas celo Kumanovo so meseci be{e drèno bez voda. Pa ete, preìveavme. Zo{to toga{ Amerikancite i Rusite ne go prifatat makedonskiot model na borba so teroristite i nivno integrirawe vo op{testvoto? Zo{to Putin i Bu{ se voznemiruvaat bez potreba i baraat na~in da ras~istat so teroristite? Zatoa {to nim nema koj da im smisli ramkoven dogovor.

76 2 Spored na{iot ramkoven dogovor, policajcite nemaat pravo da pukaat vo vozilo {to ne zastanalo i voza~ot trgnal da gi pregazi. Zatoa {to vo voziloto imalo Albanci. Potoa sleduva sleduva odmazda. Se ubiva mlado mom~e {to igra ko{arka. Zatoa {to mom~eto e Makedonec. I potoa portparolot na idniot koalicionen partner na Crvenkovski, Agron Buxaku go osuduva ubistvoto na mladoto mom~e, ama ja obvinuva i policijata {to pukala vrz voza~ot {to trgnal da ja pregazi patrolata. Zna~i policijata smee da puka, ama ne vo Albanci. Ako puka, toga{ Makedoncite ne smeat da igraat ni ko{arka. Ne e "Dobredojdovte vo Belfast", kade {to policajcite gi obezbeduvaat u~enicite koga odat na u~ili{te. Kaj nas e "Dobredojdovte vo Sredniot vek" . Oko za oko, zab za zab. 3 Vnimavajte kako se oblekuvate koga izleguvate na ulica. Nemoj ni slu~ajno da vi tekne da oble~ete gumeni opinci na beli ~orapi. Oti nekoj }e pomisli deka ste Albanec. Toa po definicija zna~i deka ste legitimna cel za tepawe. Da si nose{e onoj ~i~ko {to pred nekoj den go natepaa sredno{kolcite normalni ~evli, nema{e da bide natepan. Drugiot den vo napad na skopskite javni avtobusi trgnaa Albancite. Dodeka Makedoncite gi prepoznavaat Albancite po opincite, Albancite baraat pocvrst motiv za tepawe. Pra{uvaat kako se vika{. Dodeka skopskite deca se cerekaa tepaj}i gi starcite {to im li~at na Albanci vo znak na so~uvstvo so ubien maturant od Tetovo, vo drugite gradovi dostoinstveno se palea sve}i za du{a. ôvek prosto da se iznenadi kolku mali hitler~iwa ìveele vo na{ata ulica. Nitu profesorite gi videle, nitu roditelite, a tie delat pravdina na baza na gumenite opinci. Ne sakaat da se setat koj "opinok" niv gi napravil i kolku se ma~el za da im obezbedi {koluvawe vo Skopje. V~era ministerot za obrazovanie Nenad Novkovski, na zaminuvawe mu pora~a na javniot obvinitel da pokrene postapka protiv Boris Trajkovski, Risto Penov i Trifun Kostovski za "psihi~ko maltretirawe na liderot na sredno{kolcite Nikoloski". Toa {to pretsedatelot na dràvata i gradona~alnikot na Skopje pobaraa krivi~na odgovornost za organizatorot na protestite koi eskaliraa so kr{ewe koli i tepawe lu|e, za Novkovski bil "monstruozen ~in". Novoto lider~e, {to se pove}e potsetuva na Qube Bo{kovski prvo im drè{e lekcii na novinarite, velej}i im deka ne saka da se stava akcent na izloliranite incidenti. Potoa se àle{e deka Boris Trajkovski ne mu se javuva na mobilniot telefon. Na kraj go iskara Risto Penov deka ne mu li~elo na godinite da go napa|a. Sega bara sredba so pretsedatelot na

77 dràvata, so mandatarot Crvenkovski i eventualno so noviot spiker Nikola Popovski, za zaedno da sednele na masa i da go re{ele problemot. Aleksandar Nikoloski veli deka ne e politiziran oti bil mlad i se u{te politi~ki skital. Arno ama, bidej}i e psihi~ki izmaltretiran moè skitaj}i vo politikata skital, skital i zaskital do VMRO-DPMNE. Ne e ubavo toa {to Nikoloski, kako politi~ki skitnik veli deka niz glavata mu se vrtat razni idei. Zamislete, vo obid da gi eliminira gre{kite so opincite, da dojde do ideja na lu|eto da im za{iva òlti lenti na rakavite. 4 Pretsedatelot Trajkovski be{e zagrièn po nastanite na skopskite ulici. Koga toj e vozbuden i ne moè da se iskaè izmisluva novi zborovi. Na primer, Trajkovski re~e deka protestite so tepa~ki na skopskite ulici bile moment {to kaj nego dovel do eden "voznemir". Taka, na{iot pretsedatel so voznemir apelira{e vaka: "Jas bi kaàl duri ona {to se slu~i v~era mora da se ima povod, ili pri~ina, ili pobuda kaj odredeni strukturi, a osobeno kaj nadle`nite obrazovni strukturi da i takva edna èlba za edna takva manifestacija i da ima protesten sobir, toa da bide regulirano i realizirano, na vaka eden civilizaciski na~in". Apeliram do odredenite strukturi u{te edna{ da go pro~itaat apelot na pretsedatelot i da najdat povod, ili pri~ina, ili pobuda da go razberat {to sakal da kaè. Jas razbrav, ama za àl ne moàm da vi go raskaàm so svoi zborovi. 5 Ne mi e jasno i {to saka da kaè VMRO-DPMNE koga veli deka mu dava {ansa na SDSM vo rok od tri godini pak da go vrati Qub~o na vlast. Tie znaat deka gi izgubile izborite pred eden mesec, ili taka samo im se ~ini? Koj li mu go smisli ova na Qub~o? Izgleda deka Andov u{te ne misli da se penzionira. Mlad e. êka nova {ansa vo karierata.

PIJANI I UBAVI 2 noemvri 2002

• Vo viskito e vistinata

1Do koga misli Qub~o da pravi belji, pa posle da ni se izvinuva? Sega mu tekna da ni se izvini oti VMRO-DPMNE pred tri godini zastana zad izborot na Boris Trajkovski za pretsedatel. Pa u{te go najdoa Qube Bo{kovski kako doka`an ekspert da mu postavuva dijagnoza na Bor~eta. Bil zaostanat vo sopstveniot razvoj! Od kade zaostanat? Vidi kolkav e, kolku Qube i Qub~o zaedno. Iako pretsedatelot e golem, toj sepak se nadeva deka e edna od pomalite gre{ki.

78 E taka e toa. Gre{ki sme. Lu|e pravime. Po javnoto izvinuvawe na Qub~o, ni olesna na site {to imavme nekakvi dilemi okolu likot i deloto na pretsedatelot na dràvata. Toa ti e, kako Qub~o da ni kaàl: "Izvini, ama ti go izvadiv okoto po gre{ka". A {to snaga zaedno so Ta~i pokaàa da ni go izberat Boris za pretsedatel na site gra|ani, {to tepa~ki napravija, {to krv padna, pa i `rtvi ima{e... Seto toa sega treba da mu go prostime na Qub~o so edno: "Izvini". Ova e istorisko priznanie na gre{kata na Qub~o. Za se {to dosega napravi, drugi mu bea vinovni. Edinstvenata priznata gre{ka mu e – Boris. Tuku, koj li }e ni se izvini za nego? Koj li go smisli Qub~o, za toj da ni go smesti Boris, sose specijalistot Qube? Javi se, Dosta! 2 Se ~udevme od kade vili, ku}i, celi zgradi na Vodno, krstarewa so jahti, {opinzi vo Dubai, skapi fustani za balovi... Kako li gi sobraa parite, {tedea li od plata, honorarno li rabotea, imaa li nasledstvo od dedovci i vujkovci od Amerika, na bingo li dobija, grebea li sre}ki... Ni Qub~o, prizna, ni Sne{ka usta otvori, ni nekoj od ministrite posaka da ni go kaè receptot za uspehot. Samo Ganka ja otkri tajnata na bogatstvoto i ubavinata na VMRO-DPMNE. Taa re~e deka nosela skapa obleka oti ne piela mnogu viski. [tedela. Zna~i, pove}e ne vaì: "Vo vinoto e vistinata". Tuku – "vo viskito e vistinata". Na novata vlast ubavata Ganka i pora~a: "Ako sakate da imate skapa i ubava garderoba, ne pijte viski!" E pa sega, neka mu ja mislat Ilinka i Radmila. Sakaat da bidat ubavi, ili pijani! A Branko ionaka izjavi deka ne saka da gi menuva navikite. E Ganka, Ganka, kojznae kolku narodot tro{i pari na viski, {tom po kontejnerite vrie od partalavi lu|e. 3 Na Qub~o za se mu bea vinovni novinarite. So niv i go zavr{i mandatot. Za da ne se povtori istata gre{ka, tuka e Nikola Popovski koj pak tokmu so novinarite go zapo~nuva mandatot. Nikola se samoproglasi za "Sveti Nikola – za{titnik prateni~ki" i kako vistinski svetec si zadade misija da ras~isti so ova zlo na dene{nicata. Koga Sveti Nikola Prateni~ki }e gi sredi novinarite, vo Makedonija }e cvetaat iljada cvetovi. Crveni rozi, za tebe drugar Kole. Se mi e jasno kako }e funkcionira pravilnikot za ograni~uvawe na dvièweto na novinarite vo Sobranieto – i markiranite mesta za izjava i zabranata za so~ekuvawe pred toalet i prateni~kata èlba nikoj za ni{to da ne gi pra{uva, ama ne mi e jasno kako Nikola }e gi podeli masite vo restoranot. I kako }e im zabrani na novinarite, da yirkaat vo ~iniite na pratenicite. ]e stavi paravani pome|u masite. Ili, za da ne se ma~i, ednostavno }e stavi natpis na vratata: "Zabraneto za ku~iwa i za novinari". Ama, bidej}i Nikola e dokaàn demokrat, za ku~iwata zabranata nema da vaì.

79 Ne se reklo za xabe: Daj mu na ~oveka vlast, da go vidi{ kakov e. Ama, Kole na{ e vo soglasnost so politikata {to ja promovira{e Branko vo pristapniot govor. Toj re~e deka novata vlast }e bide i so Va{ington i so Moskva i so Peking. SDSM e raspnata na golemata oska. Koga se vo opozicija, se odnesuvaat kako da se Amerikanci. Koga se na vlast, se pretvaraat vo Kinezi. Ostanuva u{te da se vidi, dali ako se ugledaat na Rusite, na teroristite }e im pu{tat gas. 4 Poslednava nedela se ~uvstvuvam kako da sum se vratil na po~etokot na mojata novinarska kariera. Vo, ne tolku dale~nata 1989 godina, koga u{te ìveevme vo ednoumie i koga si gi imavme samo "Nova Makedonija" i "Ve~er", koga kako mlad novinar }e objavev nekoja vest {to ne be{e na linija, najva`noto pra{awe be{e: "Koj ti kaà?". Za àl i sega, ne mi se javuvaat da mi ja potvrdat, ili odre~at informacijata. Za niv ne e va`no:" To~no, li e, ili ne e to~no". Deneska pak najva`no e pra{aweto: "Koj ti kaà?". Dobro be lu|e, zarem mislite deka u{te }e se zanimavame so VMRO- DPMNE? Dal Gospod, kaj niv gluposti za pi{uvawe ima u{te mnogu. Ama, vestite sekade gi pravi – vlasta. 5 Makedonija ne e dràva. Telekom e dràva. Kako {to se pokaà deka od tamu nekoja {u{a zavisi dali }e bideme vklu~eni, ili isklu~eni, utre moè da se slu~i Telekom da ni ja isklu~i dràvata vo komplet. Ni Bu{ ne }e moè da go pobara Bor~e po telefon, za ovoj da mu se poàli: "Ej Xorx, me isklu~ija!"

[ANSA ZA ROMANSA 9 noemvri 2002

• Branko, daj mu i na Fr~ko

1 Ajde da probame da bideme optimisti. Eve da im dademe {ansa na lu|evo {to gi izbra Branko da poka`at deka nema da bidat isti. Ministrite – vaka taka, gi pro{ara. Me|u niv ima lu|e {to re{ile po nekoja dropka, a na nekoi bogami i rezultatot im bil to~en. Ama, {to pravime so ovie imiwa {to gi slu{ame denovive vo nekakvi si vtori, treti e{aloni na vlasta? Toa se provereni lu|e na Branko. So niv toj gi izgubi izborite pred 4 godini. So niv e na dobar pat da gi izgubi i slednite. I Branko ne e istiot. Postar e 4 godini. A so stareeweto po malku po~nuva i da zaborava. Delej}i im {ansi na site }e stigne i do pretsedatelskiot tandem – Trajkovski – Fr~koski. Dvajcata si trebaat

80 eden na drug za polesno da stignat do premierot. Na Bor~e mu treba Fr~ko za da bide popameten, a na Fr~ko – Boris za da moè da ja vodi dràvata. I taka, premierot sega mu gi preotstapi pregovorite so Grcija za imeto vo ON na Fr~koski. I Fr~koski se pofali deka negoviot tim }e se zalaga za brzo re{avawe na sporot. Vedna{ kaà so kakva pozicija }e nastapuva. Grcite vedna{ mu odgovorija. A na Vladata ba{ i e gajle. Branko }e se zagriì koga Parlamentot }e treba da go ratifikuva toa {to }e im go smisli Fr~ko. Pak. Ako ve}e Branko mu dava {ansa na Veru{evski da si go vrati stanot vo MVR, na Musa Xaferi da nau~i makedonski jazik, a za Sofija Todorova razmisluva da ja stavi vo Fondot za zdravstvo oti site ministerstva za nea se istro{eni, glupavo e u{te da mu se luti na Fr~koski, i toa vrz osnova na edna damne{na provokacija deka vo SDSM se podeleni na "seqaci" i "graxani". Na Fr~ko treba kone~no da mu se dade {ansa da pokaè {to znae. Oti toj nema{e {ansa da bide ofanziven vo sporot so Grcija koga be{e minister za nadvore{ni raboti. Koga be{e minister za vnatre{ni raboti nema{e {ansa da pokaè {to znae oti probaa da mu go ubijat pretsedatelot. A i vo prvata vlada, koga be{e minister bez resor nema{e {ansa da se istakne oti go prave{e Ustavot na Makedonija. Da ne be{e Boris i onoj ramkovniot dogovor minatata godina, ne }e mu be{e dadena {ansa i da go smeni. 2 Ba{ me interesira do koga Branko i Boris }e bidat vo qubov. Na {to prvo }e se sopne kohabitacijata? Na Fr~ko, ili na Dosta? Osven ako Branko ne zaboravil i deka nekoj go prislu{kuva{e. Duri i spikerot Nikola Popovski javno go àli Bore na{ po ograduvaweto na Qub~o od nego. Nikola veli deka sega Trajkovski bil vo mnogu neprijatna situacija. E, navistina e neprijatna. VMRO-DPMNE da te napravi pretsedatel za SDSM da te àli. 3 VMRO-DPMNE si dojde na svoeto. Povtorno se vo opozicija. Toa im e prirodna sredina oti tie i dodeka bea na vlast postojano se odnesuvaa kako opozicija, Celo vreme SDSM im be{e vinoven za se. Zatoa i portparolot Vladimir \or~ev dava onakvi izjavi za nevideni smeni i stalinisti~ki ~istki. Koj gi napravi portirite-direktori, koga Qub~o dojde na vlast? Aj portparolot neka si ja pra{a Dosta. Ili i na nea ne se se}avaat. 4 Od site raboti {to Bu~kovski treba da gi zavr{i vo Minis- terstvoto za odbrana, toj po~na so tu`ba protiv \or~ev. Portparolot na VMRO-DPMNE sega e poprioriteten otkolku NATO, da re~eme, ili obezbeduvaweto na granicite, platite na rezervistite, neza- dovolstvoto vo voenoto vozduhoplovstvo... Seto toa ne e ni{to nasproti

81 zakanata za bezbednosta na tatkovinata {to doa|a od portparolot na VMRO-DPMNE. 5 Eden direktor na u~ili{te vo Kumanovo i zabrani na policijata da intervenira koga u~enik izvadil pi{tol. Decata sakale da vidat dali "magnumot" puka posilno od petardata. I – policijata ne vlegla. Se ispla{ila od direktorot! Toj im rekol: "Na{ite deca se pla{at od policija!". Mene vo detstvoto me u~ea deka ako se pla{i{, treba da vikne{ policija. A sega gi u~at deka treba da se pla{at od policija. [to ìvot }e ima toj direktor i tie deca na koi idninata }e im ja opredeluva "magnumot". Vo obrazovniot sistem na Makedonija dojde vreme koga na sred ~as nekomu }e mu tekne da proba {to puka pove}e – "magnumot", ili bombata. 6 Kaj se zagriènite od OBSE, NATO i EU da reagiraat na {trajkot na sredno{kolcite od albanskite paralelki od ekonomskoto u~ili{te vo Tetovo, kako pritisok vrz vlasta da se oslobodele osomni~enite za izìvuvaweto vrz grade`nite rabotnici. Zo{to gi nema zagriènite da go iskomentiraat slu~ajot so [em{evo i decata {to ~uvaat straà pokraj bistata. Gledaat li tuka zloupotreba na decata vo politikata, ili i toa spa|a vo korpusot na ~ovekovite prava. 7 Bidej}i koga doa|a nekoj stranski pretsedatel policijata ni prepora~uva da ne se dviìme mnogu niz Skopje, strav me fa}a {to }e se slu~i idnata nedela koga }e bide Samitot na CEI i koga }e dojdat 17 pretsedateli i premieri. Ako ve}e policijata ne moè da ne teleportira na nekoe drugo mesto, najdobro e vlasta da proglasi dràven praznik so sedewe doma.

PATOT NA SVILATA 16 noemvri 2002

• Ima{ ku}a, vrati stan

1 Vo sredinata na osumdesettite ima{e edna komunisti~ka akcija {to se vika{e: "Ima{ ku}a, vrati stan". Taa akcija za Branko u{te trae. SDSM denovive na delo pokaùva kako go odrùva kontinuitetot so SKM. Otkako direktorot za dràvna bezbednost i kontrarazuznavawe Risto Veru{eski go potsetija deka od MVR, kako represaran od VMRO-vskata vlast, si zamina so dva dràvni stana, toj re{i da im se vrati na tradiciite na komunisti~kiot moral od pred dvaesetina godini. Ne si podnesuva ostavka, ama ~esno si go vra}a pomaliot stan.

82 Ne e vinoven Veru{eski {to toga{niot negov {ef Tomislav ôkrevski mu dal stan vo naselbata "Aerodrom", ne znaej}i deka direktorot ve}e imal pomal stan na Ruzveltova. Isto kako {to soprugata na biv{iot premier Sneàna se ~ude{e, koj toa vo nivno ime gradi vila na Vodno, i Veru{evski bil za~uden zo{to ôkrevski mu dal stan. A ôkrevski ednostavno bil zagrièn za direktorot na dràvna bezbednost. Toj denovive izjavi deka spored funkcijata, na Veru{eski mu trebal pogolem stan, za da prima gosti. Siroma{kiot Veru{eski. Kojznae kolku gosti mu doa|ale, pa mu trebale dva stana. Bidej}i rabotata mu e diskretna, moral da vodi smetka da ne mu se sre}avaat kodo{ite. Edna delegacija primal na Ruzveltova, a druga vo isto vreme vo drugiot del od gradot. Od tolku {to primal, ne mu ostanalo ni kade da ìvee. Kako ne se najde nekoj pohuman minister da mu dade i tret stan. Pa Veru{eski da se ma~i trojno. 2 Ministerot za finansii Petar Go{ev vo predizbornata kampawa na re~isi sekoj negov nastap se fale{e: "Nie imame tim!" Se vide. Pero navistina imal tim. Proveren i namesten. Zatoa si go zadrà Van~o Kargov, desnata raka na Nikola Gruevski. 3 Qub~o Georgievski kako stru~wak za aktuelnata situacija vo Makedonija i regionot zamina za Kina. ]e drèl predavawa vo Institut za nadvore{na politika. Do kaj stigna NR Kina za inaet na Tajvan. Qub~o da im drì predavawa vo nivniot Kumrovec! Zamislete, toa e onoj istot Qub~o {to u{te od detstvoto nosi traumi poradi titovite pesni {to za inaet drugarite mu gi peele vo Del~evo. So Qub~o e i partiskata delegacija. Go pridruùvaat humanata sopruga Sneàna, doteranata Ganka so soprugot i kapitalisti~kiot reformist Nikola Gruevski so soprugata. Ba{ se dru{tvo za Kina. samo malku zadocnija. Vo Peking, pred po~etokot na Kongresot na Komu- nisti~kata partija javno gi postrojuvaa site kriminalci {to se obvineti za korupcija. Sega, koga Qub~o i druìnata zadocnija na ceremonijata na pokaùvawe na kreiminalcite, toj }e treba da drì predavawa. Dodeka toj zboruva partiskite drugarki i drugari }e pleskaat so race. Toa e kineski obi~aj. Ilinka Mitreva i Ganka Samoilovska – Cvetanova se sudbinski povrzani. Ne moàt edna bez druga. Ilinka vo izbornata edinica vo Tetovsko – Gostivarsko, Ganka vo istata izborna edinica. Ilinka vo Kina, i Ganka vo Kina. Nema smisla. Ilinka da im go otvori patot na svilata, a Sne{ka i Ganka sade svili da se vratat doma. 4 Ovie ministrite od DUI navistina bile borci za ~ovekovi prava, so izrazena smisla za socijalna pravda, kakvi {to ni gi pretstavuvaa ovie od me|unarodnata zaednica. Vedna{ ja pokaùvaat svojata skromnost.

83 Ministerot za pravda Ismail Dardi{ta bara blindiran xip. A ministerot za transport i vrski Miqaim Ajdini bara mercedes. Zasluìle lu|eto. Tie se borea za "olovka" i "par~e hartija". Ama mnogu se borele, pa se izborijle i za koli. "Terencite" se naviknati na ubavi vozila u{te od [ipkovica. Tamu Ali Ahmeti se voze{e so "audi". Ama, "audi" – kola li e? Pa u{te i kradena. 5 Ubavo e koga vo Skopje se odrùvaat me|unarodni manifestacii kako ovaa so Samitot na CEI. Od {to sakame da se pokaème prede gostite vedna{ gi ~istime glavnite ulici po koi pominuvaat kolonite so dràvnite delegacii. Minalo dolgo vreme otkako ne sum go videl bulevarot niz Avtokomanda i ulicata Ilindenska svetnati kako vo normalna dràva. Ama, ako moè nekako na gostite da im se zabrani da izleguvaat od "Aleksandar palas" i "Holidej in". Ili, barem ako izleguvaat, da im zabranime da {etaat po plo{tadot "Makedonija" i da se slikaat pred Kameniot most.

NA KRAJOT 23 noemvri 2002

• Makedonija e golemo rudarsko okno pred portite na NATO

1 Treba da se najde razbirawe za novata vlada. Branko si go izma~i umot vo potraga kogo se u{te ne vratil na vlast od pred ~etiri godini. Taka istro{en nema sili da mu se posveti na problemot so {trajkuva~ite. Plus, seriozno re{il da {tedi, pa ne pu{ta nitu eden minister da se odveze do Kamenica da gi vidi rudarite {to umiraat vo jamite. Poevtino mu e da ispra}a partiski poraki deka }e im dadat pari za edna plata. Koj bil partiskiot kurir {to bil zadolèn za toj del od Makedonija ne be{e javeno. Nitu {to sodrèla porakata. Mora da bilo ne{to mnogu tajno {tom nitu eden od pregovara~ite, Crvenkovski, Go{ev, Filipovski i Manasievski ne se pojavija pred novinarite da kaàt ne{to. Izbegaa preku nekoja zadna vrata. Dopolnitelen motiv za razbirawe e i toa {to {trajkot na rudarite se poklopi so objavuvaweto na imotnite listi na ministrite. Narodot sepak }e najde opravduvawe za niv, oti ete i tie si imaat svoi problemi. Kako moè na primer ministerot za finansii Petar Go{ev da se se}ava na {trajkot na rudarite neposredno pred izborite, koga nemu umot mu leta kako da vrati 30 iljadi evra dolg, a za kirijata za delovniot prostor {to go izdava dobiva samo po 2 iljadi evra.

84 Ne e samo negovata sostojba neizdr`liva. Eve i ministerot za ekonomija Ilija Filipovski sekoe utro se budi so stra{na dilema. So koj od ~etirite avtomobili da trgne na rabota. I koga }e te izma~i takva stra{na misla, ti ve}e nema{ ni fizi~ki ni intelektualen kapacitet da razmisluva{ za nekoi rudari {to umiraat od glad vo isto~na Makedonija. Zatoa, }e mora da se relaksira. Na rudarite }e misli koga }e se vozi so gliserot. 2 Mi se ~ini deka SDSM i LDP se u{te ja slavat pobedata na izborite. Zaneseni od slavata izgleda deka zaboravija vo koja zemja ìveeja pred 15 septemvri. Pa sega ova {to im se slu~uva so rudarite vo "Sasa" im doa|a kako ne{to novo, nepoznato. I za da im bide se poznato, site si se vra}aat na starite mesta. Kako da sme se razbudile po ~etirigodi{en son. So istite lu|e i so starite prikazni za Makedonija koja ~uka na rajskite porti na EU i NATO. A Makedonija ne e rajska gradina. Makedonija e golemo rudarsko okno. 3 Dodeka Crvenkovski i negovite ministri ja baraa zadnata vrata za da izbegaat od novinarite, pretsedatelot na dràvata Trajkovski vo Praga ja bara{e golemata vrata za da ne primat vo NATO. Bidej}i pred vratata moème da pomineme ili kako portiri, ili ne daj boè, ~ergi~e na pragot za bri{ewe na ~evlite, Trajkovski za da ni go digne moralot, ni pora~a: "Makedonija na krajot }e se priklu~i na Severnoatlantskoto semejstvo, a celta na nejzinite lideri e da ja odnesat tamu {to poskoro". Na koj kraj? Na krajot na svetot? So ogled na toa {to liderite rabotat tamu da ja odnesat {to poskoro, zna~i mnogu skoro }e go vidime krajot. 4 Kako moè nekoj da pomisli deka Trajkovski si ja prislu{kuval qubovnicata. Nema logika. Pokraj tolku planovi {to napi{a i razni inicijativi {to smisli, kade li na{ol vreme za qubovnica, a ne pak u{te i dopolnitelno vreme da i gi preslu{uva prislu{kuvanite razgovori. Gledate kako na{iot Boris i za samitot vo Praga napi{al "non- pejper". Toj nikade ne odi bez plan. Samo {to ovoj pat, planot na pretsedatelot go prifatile i pretsedatelite na Albanija i na Hrvatska Alfred Mojsiu i Stipe Mesi}. Dali }e pominat kako nas, }e vidime. Va`no, pominale kaj Xorx Bu{. Toj so niv se sretnal kuso. Im rekol:"Non – pejper" – napred, ostanati – stoj!" I site zastanale. Da se slikaat. 5 Situacija na granicata kon Kosovo e stabilna. Taka be{e oficijalno javeno. ARM i MVR imaat kontrola. Uredno se najavuvaat pred da vlezat vo Tanu{evci. I tamu imaat pravo da se zadràt celi 15 minuti.

85 Zamislete da ne mo`e ni da se najavat. 6 Objaveno e deka pokraj porane{niot premier Qub~o Georgievski i drugi funkcioneri na VMRO-DPMNE, ne samo ministri, tuku i pratenici i gradona~alnici imale li~no obezbeduvawe. Novata vlast ne smee da im go skrati toa zadovolstvo. Mnogu sakaat da bidat ~uvani. Najmnogu ~uvari bi imale vo "Idrizovo".

POVRZANO ISKLU^ENI 30 noemvri 2002

• ONA sega }e tepa po doma

1 Otkako SDSM i DUI dojdoa na vlast narodot e pobogat. So informacii. Znaevme deka ovie prethodnive kradea, ama sega znaeme i kolku. I glasavme so namera: "Fatete gi aramiite!". Ama ovie izgleda nemaat namera da gi fatat. ]e kaàt kolku lapale Lambe i druìnata, kolku potro{il Vojo, a za da ne kaàt kolku se kradelo vo Carinata, noviot direktor preventivno izede i }otek. Prikaznata za 20-te iljadi evra {to Lambe od ESM gi platil kaj "Don Vito" i drugi ohridski restorani e neverojatna! Ne deka Lambe ne moèl da potro{i tolku pari. Toj e slabi~ok, ama mislel na stomakot na drugite i ete, gi hranel. No, sosema neverojatno e kako moèlo da se napravi promet od 20 iljadi evra za eden mesec vo ohridskoto ugostitelstvo. Toa e za ~udewe. Nalet parata, ama za tolku hrana treba da se raboti. Tolku kelneri, tolku gotva~i da najde{ vo Ohrid!? Nema {ansi, osobeno {to stanuva zbor za ohridsko ugostitelstvo. Mene pove}e me zagriùva {to misli novata vlast. ]e izlezat na pres konferencija i }e go re{at problemot? ]e razglobuvaat teorii za antikorupcija i }e ne zanimavaat so anketni liv~iwa i nivnite tekovni smetki. I nie }e bideme zadovolni. Mislat li kone~no da stavat nekogo vo zatvor, ili se }e ostane na politi~ka manipulacija. Kamo prijavi? ]e go napravi li toa javniot obvinitel koga kone~no }e se dogovorat da go izberat. Ili, za sekoj kriminal {to e objaven, pak }e bidat vinovni novinarite. Se razbira, onie {to ne stanaa portparoli. 2 Treba da se razmisluva kako da se {eta{ po ulica, a da bide{ za{titen nekoj da ne te natepa. Dali od doma da ne se izleguva bez skafander, ili barem kaciga na glavata. Ili, zadolìtelno na privrzokot za klu~evi da si nosi{ sprej za onesposobuvawe. [etawe ku~iwa po temni uli~ki, osobeno ako ne stanuva zbor za dobermani, e neprepora~livo za li~na bezbednost. 86 Vlasta neka razmisluva intenzivno kako da gi za{titi gra|anite od na~ekuvawe i pretepuvawe. Na napa|a~ite treba da im se odzeme motivot. Zatoa, najefikasna za{tita e da gi vratime VMRO-DPMNE i DPA na vlast. 3 Osven tepawe po ulici, narednata godina ne o~ekuva i tepawe po doma. Ministerot Jovan Manasievski predviduva deka sega }e se zgolemi brojot na slu~ai na semejno nasilstvo, oti teroristite na ONA i rezervistite, "bez sredstva za egzistencija i po tolku vreme pominato vo rovovi i so oru`je, te{ko }e se vratat vo normalniot ìvot, a negativnata energija }e ja praznat vo semejstvoto". Aj {to ne pravi razlika me|u onanisti i rezervisti, toa mu e partiska zada~a od Ramkovniot dogovor. Ama, zo{to Jovan misli deka po cela godina pominati bez èni, maìte bi si odele doma samo za da im udrat }otek. 4 Da ne be{e reklamnata kampawa na "Mobimak", }e si mislevme deka site rudari se kako onie {to {trajkuvaat so glad vo "Sasa". Od reklamnite panoa ni se sme{kaat najadeni, izbri~eni, izmieni i "povrzani" manekeni. Dodeka tie na rudarite im prodavaat rajska gradina vo koja site se povrzani, "Telekom" gi vra}a vo realnosta. Zaradi neplateni telefonski smetki, na 300 semejstva od Makedonska Kamenica im se isklu~eni i fiksnite telefoni. Fiktivno se povrzani, a afkti~ki isklu~eni. Pravilno. [to }e im se telefoni, koga ve}e nemaat du{a ni da zboruvaat. 5 Kade e Branko? Toa i rudarite bi sakale da go znaat. Samo {to ne im fa}aat mobilkite za da se povrzat. Oti, duri ni mobilkata na Xems Bond ne fa}a na 800 metri pod zemja. Toa go znae i Petar Go{ev. Se pofali deka i toj bil vo rudnik i znae kako e. Ima iskustvo so jamite. Sigurno go nosele na izlet vo Postoinska jama koga imale slobodni aktivnosti vo titovata partiska {kola vo Kumrovec. 6 Noviot portparol na Vladata Sa{o ôlakovski najavi deka }e se razgovara za mo`no zgolemuvawe na platite na ministrite, kako del od borbata protiv korupcijata na dràvnata administracija. Platite na ministrite se najgolemiot problem {to Crvenkovski go nasledi od Georgievski.

87 RETKA STOLICA 7 dekemvri 2002

• I Boris vo oskata protiv zloto

1 Vlasta prodolùva so starata isprobana praktika od vremeto na predstopanskite reformi vo 1965 godina. Toa be{e vreme na ìgosuvawe i èstoka kritika i samokritika na partiskite drugari {to se ogre{ile od zakonot. Samo {to za razlika od deneska, toga{nite kradci zavr{uvaa i vo zatvor, a za nekoi bogami imalo mesto i na Goli Otok. Branko izgleda se u{te ne misli nikogo da stavi vo zatvor. Se zanesuva deka ako negovite portparoli gi izvadat na pres kongerencija kra`bite na direktorite na razni javni pretprijatija i politi~ari, tie }e se zasramat i toa }e im bide najgolemata kazna. Aj {to u{te baraat moralno-politi~ki podobna li~nost za nov dràven javen obvinitel, ama do koga }e pribiraat dokazi? Do slednite izbori!? Za da moè i koga }e gi smenat i za niv tolku dolgo da se pribiraat dokazite? 2 Dali vo Makedonija, kako i vo sekoja druga normalna zemja vo svetot sekoj {to nosi oru`je bez dozvola, i zgora na toa i puka so nego treba da zavr{i vo zatvor? Osobeno ako imame predvid se {to ni se slu~i minatata godina. Pred nekoj den ja gledav televiziskata snimka kako nekoi {to boèm bile akcioneri i obezbeduva~i na "Kiro ]u~uk" vo Veles pukaa i mavtaa so pi{tolite protiv nekoi drugi akcioneri vo fabrikata. Aj {to tie pukaa i ranija lu|e, tuku {to prave{e policijata? Stoe{e i gleda{e. Kako misli Hari Kostov policijata da mu zavede red vo [ipkovica i [em{evo, koga taa i srede Veles bespomo{no go gleda diveeweto na lokalnite mangupi? 3 Denovive imam problemi so stomakot. I re{iv da pobaram pomo{ od generalniot sekretar na NATO Xorx Robertson. Bidej}i NATO e lek za site na{i bolesti. "Kilibarnite lisici" imaat tolku mnogu rabota vo Makedonija, {to siroma{kite tr~aat na lice mesto i koga nekoe dete }e dobie proliv. Toa e osobeno ~uvstvitelno ako proliv ima nekoe Alban~e. Vo Veles od sendvi~i so majonez bea otrueni 70 deca, vo Strumica od pe~urki nastrada celo semejstvo, ama NATO i OBSE ne reagiraa. Zatoa {to se rabote{e za truewe na Makedonci. Arno ama, koga nekoe Alban~e }e izede rasipana hrana, kako {to minatava nedela se slu~i vo Kumanovo, na terenot vedna{ istr~uvaat zdruèni ekipi na NATO i posmatra~ite na OBSE.

88 Do koga me|unarodnata zaednica }e vr{i vakva diskriminacija po etni~ka osnova vo Makedonija? Pa i Albancite se ramnopravni gra|ani. Belkim i nivnite deca imaat pravo da dobijat proliv. Vo ramkovniot dogovor od Ohrid nikade ne stoi deka prolivot i povra}aweto se ekskluzivno pravo na mnozinskata zaednica. Vo Makedonija sekoj ima pravo da ima retka stolica. Ako pak navistina stanuva zbor za nekoja posebna sorta lu|e i zagriènost za ~ovekovite prava, najdobro e koga NATO – misijata "Harmonija", }e gi zameni "Lisicite" da podeli sterilni epruveti i pri sekoe dobivawe proliv, onoj {to se ~uvstvuva zagrozen da isprati primerok vo epruvetata direktno do sedi{teto na NATO vo Brisel. Kopija od primerokot zadolìtelno se ispra}a i do EU. Zatoa {to nie simultano sakame da staneme ~lenki i na dvete organizacii. A na patot do polnopravno ~lenstvo vo NATO i EU mora da se nau~ime da po~ituvame odredeni standardi. Na primer site da imame retka stolica. I najseriozno, ako ve}e ne moè da mi pomogne pretsedatelot Trajkovski so negovite vrski i ugledot vo me|unarodnata zaednica, za moite stoma~ni problemi }e se àlam i na "Amnesti interne{nel". Seriozno se zagrozeni moite digestivni prava. 4 Pretsedatelot sega ima poseriozna zada~a otkolku da se griì za stomacite na gra|anite na Makedonija. Toj e vlezen vo alijansata na borbata protiv zloto. Otkako be{e sramnet so zemja makedonskiot po~esen konzulat vo Kara~i, so netrpenie o~ekuvav koga Trajkovski }e i objavi vojna na Al Kaeda i }e isprati vojnici na ARM da im pomognat na amerikanskite komandosi. Te{ko mu e na na{iot Boris. Vo ista nedela mu dojde da se bori protiv dve globalni zla. I protiv sidata i protiv terorizmot. I seto toa mu dojde dodeka pojaduva{e vo Brisel. Da ti presedne jadeweto. Zatoa i be{e mnogu lut, koga preku portparolot im pora~a na Pakistancite da prezemat seriozna istraga za teroristi~kiot napad vo Kara~i. Toj moè da im nareduva na Pakistancite. Za razlika od doma, koga ne moè{e da mu naredi na Qube Bo{kovski seriozna istraga za slu~ajot "Ra{tanski lozja" i zaginatite sedummina Pakistanci. 5 V~era se slu~i edno sramno odbeleùvawe na 50 godi{ninata od prviot makedonski igran film "Frosina". Novite ministri i da bea Japonci so mnogu rabota i nabieno vreme, }e najdea barem polovina ~as da go odbeleàt ovoj zna~aen nastan za makedonskoto kulturno bogatstvo. Izgleda deka polovina vek ne e dovolno dolg period duri ni za ministerot za kultura Blagoja Stefanovski da najde vreme barem da im oddade po~it na glumcite {to se del od istorijata na ovaa dràva. VMRO-DPMNE moèbi kradea, bezo~no tro{ea, pravea ras- kala{ni balovi... Ama, od vakov nastan sigurno nema{e da propu{tat da napravat fe{ta.

89 PARTISKA ]ELIJA 21 dekemevri 2002

• [utka ne e Hag

1 Lesno mu e na Qub~o. Znae kako da se odnesuva koga }e se naluti. Ne si go priznava sopstveniot potpis. Ne go priznava Ustavot. Ne odi vo Sobranie. Najavuva deka }e pravi beqi vo dràvata. I o~ekuva za seto toa nikoj da ne go apsi. Tuku, vreme mu e da si priznae deka ja zgre{i rabotata u{te vo predizbornata kampawa. Dodeka se~e{e razni lenti i otvara{e objekti, treba{e da mu tekne vo izbornata euforija da potro{i nekoj denar i za renovirawe na zatvorite. Em nekoja vmrovska grade`na firma }e si dobie{e rabota, em }e ostanea pari i za nekoja provizii~ka, em toj }e se slika{e u{te edna{ so glavata gore, em sega negovite sopratijci }e ima{e kade dostoinstveno da gi pominuvaat opozicionite denovi i sedej}i v zatvor da gi {tedat so maka spe~alenite pari. Potpretsedatelot na VMRO-DPMNE Marjan \or~ev ve}e izjavi deka situacijata so ~lenstvoto }e im izlezela od kontrola i lu|eto }e prezemele radikalni merki za da se za{titat od totalitarizmot na SDSM. Aktivistite na VMRO-DPMNE }e preminat vo ilegala. ]e se formiraat partiski }elii. A najmo}nata partiska }elija }e bide }elijata vo zatvorot vo [utka. \or~ev e golem borec za ~ovekovi prava. Toj e tolku golem demokrat {to za nego duri i apseweto na lu|e koi go prekr{ile zakonot e urivawe na demokratijata. Na primer, vlasta ne go po~ituva osnovnoto ~ovekovo pravo na semejstvoto na \or~ev, da gradi ku}a vo za{titen nacionalen park. Ako utre ovie totalitaristite od SDSM re{at da ja urnat i vilata na dedo mu, izgradena bez dozvola na osamena plaà vo Trpejca, toa }e bide ne samo urivawe na demokratijata, tuku i zlostorstvo protiv ~ove{tvoto. Ama, [utka ne e Hag. Osven, ako vo me|uvreme, nekoj od katastarot i toa dràvno zemji{te ne go prepi{al na privatno vmro-vsko lice. 2 Bidej}i rabotava so zagrozuvaweto na demokratijata vo Makedonija stanuva mnogu seriozna, Qub~o seriozno razmisluva da go povle~e potpisot od ramkovniot dogovor. Toj ramkoven dogovor be{e osnova i za promena na Ustavot. Aj {to Qub~o }e si go povle~e potpisot, da go vidime i toa ~udo. Ama, znae li toj koj glasa{e za promena na Ustavot. So kolku prateni~ki glasovi moè{e da se izglasa promenata. So ~ii glasovi vo mnozinstvo be{e izglasana taa promena? Nema kaj da bega. Vo ramka e. Taka {to, moèbi Qub~o ne go priznava ramkovniot dogovor. Ama ramkovniot dogovor go priznava nego.

90 3 Ali Ahmeti se pojavi vo Sobranieto za da mu napravel ~est na pretsedatelot Trajkovski. Qub~o Georgievski ne se pojavuva vo Sobranieto ba{ za da ne mu pravi ~est na pretsedatelot Trajkovski. Ednive radikalni borci slegoa od {umata i sednaa vo sobraniski klupi. Drugive sega }e se radikaliziraat i od sobraniski klupi }e odat vo {uma. Toa kaj nas se vika borba za ~ovekovi prava. I svetot toa go nagraduva. 4 Uporno se obiduvam da go gledam ona {to kolegite od televizite go vikaat "Biznis vesti", ili "Ekonomija". Vo na{eto ekonomsko sekojdnevie go imame ova: [trajkuva~kiot odbor nosi ekonomski odluki. Gazdata da se istera. Direktorot da se smeni. Na bogatite da im se konfiskuva imotot... Taman se podgotvuvam da vidam prilog kako lumpen proleterijatot gi kr{i i ma{inite, koga op – se pojavuva Radmila [e}erinska i gi u~i dràvnite slu`benici kako da ne vnesat vo Evropskata unija. [to gi u~i xabe. Neka gledat i tie vesti. Se znae kako. So komunizam. 5 Sekoga{ koga se vra}am doma od nekade pa|am vo depresija u{te na skopskiot aerodrom. Toa ~udo e najgolemata bruka za ovaa dràva. Nikoj ne po~ituva òlti lenti, nitu pak policijata gi po~ituva makedonskite gra|anin, koga ne ni dava predimstvo na paso{kata kontrola. Nasekade smrdi na prèni jajca i site se du{at vo ~ad od cigari. Toaletite se valkani i li~at na polski }enefi. Carinicite kako lokalni {erifi {etkaat levo-desno i gi gasat cigarite so frlawe na dogor~iwata na podot, tokmu pod znakot za zabraneto pu{ewe. Site patnici se tretiraat kako {verceri od prv red, zo{to institucijata zelen – crven premin ne postoi. Koli~kite za baga` gi nema oti nadvor vrne, pa nekomu go mrzelo da gi sobere od parkingot. I na kraj doa|a zadovolstvoto da te napadnat milion taksisti na koi ne moè{ da im re~e{ "Ne!", oti }e ti go skinat rakavot od paltoto. I si veli{: Kade dojdov jas? Doma si dojdov. 6 Ba{ me interesira kako }e izgleda glamuroznata proslava na Nova godina na plo{tadot Makedonija. Dali organizatorot predvidel tezga so gumeni ribarski ~izmi, vo slu~aj da zavrne do`d. Oti, ne odi glamur so kal do kolena na plo{tadot, so ~akal po glavnata ulica i so bari~ki voda i lizgali{e na Kameniot most. I neka ne misli Penov deka jas sum protiv nego {to ne go sredil gradot. Jas sum protiv vremenskite priliki.

91 DVE MINUTI 28 dekemvri 2002

• Vozdr`ete se od petardi za da se slu{nat bombite

1 Na indoneziskiot turisti~ki ostrov pred dva meseca eksplodira avtomobil - bomba pred diskoteka i zaginaa dveste lu|e. Vo Kumanovo bomba ne eksplodira pred diskoteka, tuku pred {kolo. Vo gimnazijata na ~as bile petstotini deca. Kolku li gimnazijalci }e zaginele ako yvon~eto zazvonelo dve minuti porano. Cel svet go osudi napadot na Bali kako oblik na najcrn terorizam. [to e razlikata me|u Bali i Kumanovo? Dve minuti. 2 Vo Makedonija samo poslednava godina imalo stotina eksplozii na bombi srede grad. I nieden slu~aj do sega ne e re{en. Edinstveno imame naga|awa, te bile politi~ki igri, te bila ANA, te U^K se vra}a, te bile muxahedini, te ludaci, pa eve sega i VMRO-DPMNE i DPA se falat deka }e se radikaliziraat. Vesnicite }e gi prenesat {pekulaciite i – tolku. Rezultatite se bombi pred {kolo. [to }e bide sledno? Gradinka!? Ovoj pat pominavme so edna `rtva. Sledniot pat da se podgotvime za broewe!? A MVR apelira do gra|anite da se vozdràt od pukawe petardi. Verojatno za bombite podobro da se slu{nat. 3 Qub~o Georgievski vo intervjuto za "Fokus" ni pora~uva deka "ne bi se iznenadil duri i komiti da se pojavat vo planinite"! Toj ne znae dali }e ima gra|anska vojna me|u Makedoncite, no misli deka "nema da bide simpati~no da se ìvee vo Makedonija". I pora~uva deka "borbata za demokratija moè da se odviva na pove}e na~ini". Koga posleden pat vo Makedonija bilo simpati~no da se ìvee? Zarem ve}e ne im zdodea da ne pla{at so vojna. Vo Makedonija se e mo`no, kako {to vika Qub~o, ama i se e videno. I opsada na gradovi, i ubistva i bombi, i masakri na policajci i atentat vrz pretsedatelot... Ovoj krade, ovoj laè, ovoj ubiva, ovoj apsi, ovoj znael ama ne kaàl i site se nepoznati storitel. E, pa aj toga{ ako ve}e mora da gi vidime i toa komitite. Po seto toa moè malku i }e ne ima za da proìveeme. 4 Nikola Popovski odvaj do~eka da bide na pozicija za da moè ~esto da dava izjavi i da ocenuva. Vo edno TV intervju toj oceni deka otkako e ovaa vlada na vlast, korupcijata bila uni{tena. Imalo nekoi sitni slu~ai, ama toa ne bilo korupcija. Zna~i, nema korupcija, ama ima mito. Spikerot Popovski se pofali i deka ovaa vlast uspe{no go re{ila slu~ajot so u~ili{teto vo [em{ovo. Makedoncite sega odat na {kolo, ama

92 vo drugo selo. SDSM, za razlika od VMROI-DPMNE ne gi re{ava rabotite so revolucija. Tie se potpiraat na evolucija. Ostavaat rabotite sami od sebe da se sredat. Em {koloto ostana da se vika Jumni Jonuzi, em bistata si stoi, em Makedoncite }e se selat. 4 Mislam deka otkako i Romancite se napravija Evropjani i vovedoa vizi za makedonskite gra|ani, tuka stanuva mnogu nesimpati~no za ìveewe. Osobeno {to na{ata vlada reciprocitetno vovede vizi i za Romancite. Tolku ubavi Romanki ima{e vo no}niot klub "Plejboj", taka {to sega koga }e si odat za praznicite doma koristej}i gi poslednite bezvizni denovi, }e ostaneme bez kvalitetni tan~erki za na {ipka. Ta`na e na{ata sudbina. Em Romancite stanaa Evropska unija, em cenata na Ukrainkite i Bugarkite }e porasne. Barem dodeka i tie ne vovedat vizi. 5 Pretsedatelot i Vladata se kooperativni so Amerikancite. Tie u{te ne ni pobaraa, ama nie im go dadovme vozdu{niot prostor koga nivnite avioni }e go napa|aat Irak. Nie sme va`na alka vo odbranata na SAD. Da ne be{e na{iot vozdu{en prostor, kako Amerikancite }e go napadnea Irak. 6 Site pretsedateli pred Nova godina se obra}aat na nacijata, pa i na{iot. O~ekuvame posle obra}aweto portparolot Borjan Jovanovski da se pojavi na govornicata na koja pi{uva "Pretsedatel na R. Makedonija" i da ni raskaè {to kaàl Boris Trajkovski. I, kako vo crtanite filmovi, koga Borjan }e se simne od govornicata, }e se pojavi spikerot od vestite na dràvnata televizija i }e kaè: "Go slu{avte obra}aweto na pretsedatelot Trajkovski. Glasot mu go pozajmi Borjan Jovanovski". 7 Gradona~alni~kata na Centar Violeta Alarova, gi ~esti skopjani so tepisi po ulicata "Makedonija". Se gleda – doma}inka èna. I lu|evo odat, odat po kalta i koga }e dojdat do tepihot, go zaobikoluvaat. Ne si ponele vle~ki. Ne e nau~en Makedonecot da gazi so ~evli po tepih. Atmosferata dopolnitelno ja zbogatuvaat brojni dedomrazovci. Okolu niv se i pita~ite. Gi vle~at za rakav i im velat: "Dedo mraz, daj ne{to i za nas". A Dedo mraz im odgovara: "Begaj be!" Vo Makedonija ni Dedo mraz ne e Dedo mraz.

93 94 P R A Z N A

94 2 0 0 3

VANGEL TANUROVSKI

95 96 P R A Z N A

96 HARI POTERA 11 januari 2003

• Pozovite Tupurkovskog

1 Vo kinata vo Skopje hit e vtoriot del na "Hari Poter" – filmot "Hari Poter i odajata na tajnite". V godina ova vreme treba da izleze i tretiot del od ovoj serijal so naslov: "Hari Poter i zatvorenikot od Askaban". Za toa vreme, vo Skopje se razviva prviot del od dramata: "Hari Potera i zatvorenicite od [utka". 2 Vo Makedonija novata godina po~na so ubistva po ulici. Malku be{e {to se ubivaa Makedonci i Albanci i po nekoj Rom. Problemot dobi svetski razmeri. U{te Kinez ne be{e ubien. Dvajca Kinezi so satari brkaat dvajca Makedonci niz Trgovski centar vo naselbata Jane Sandanski. Dodeka begaat, na Makedonecot mu teknuva deka ima i pi{tol. Se vrti i so eden kur{um }e go otepa na mesto Kinezot pred negoviot Kineski restoran. Ova ne e film. A i "Jane Sandanski" ne e "Kineska ~etvrt". Isto kako {to ne e film koga pred edno vozilo vo koe se vozi prose~no makedonsko ~etiri~leno semejstvo, lu|eto {to palat Badnikov ogan }e frlat petadri. Razluteniot tatko na semejstvoto, izleguva od kolata, go vadi pi{tolot i pred o~ite na soprugata i dvete deca puka vo masata narod. Toa se slu~uva vo skopska "Avtokomanda". Ne e lo{o makedonskiot Hari Potera u{te vedna{ da po~ne so vtoriot del od serijalot filmovi za borbata protiv zloto. Naporedno so prikaznata za zatvorenicite od [utka i ras~istuvaweto so organiziraniot kriminal, da ja tera i prikaznata za borbata protiv uli~noto nasilstvo. 3 VMRO-DPMNE i natamu se zakanuva deka pritvoraweto na nejzini vidni ~lenovi obvineti za kriminal }e bilo kobno za Makedonija. Malku be{e {to istragata za kriminal ja povrzaa so Ramkovniot dogovor, malku be{e {to Qub~o pred Nova godina ni pora~a deka vo Makedonija nema da bide simpati~no da se `ivee, koga sega, po priveduvaweto na Vojo Mihajlovski doznavame deka toa bilo voved vo novi delbi i deka toa }e bilo kobno za gra|anite na Makedonija. Dr`avniot obvinitel na Izrael pokrenal istraga za korupciski skandal na premierot [aron. Po objavuvaweto na ovaa vest, padnal rejtingot na partijata Likud, ama nikomu od taa partija ne mu tekna da isprati soop{tenie deka istragata za korupcija vo semejstvoto na liderot }e bide kobno za Izrael.

97 A {to moè drugo da se o~ekuva od Qub~o. Otkako go znaeme toj zboruva za delbi. Tie ne mu izleguvaat od um. So isklu~ok na periodot od 1998 do 2000, koga be{e mileni~e na Zapad i koga postojano be{e vesel i raspoloèn, sekoja negova izjava e najava za potop. Ako ve}e toj ne moè da ìvee kako {to ìvee{e dodeka be{e premier – neka ne ìveat ni drugite. Gledate li kolku kobno e toa {to ovaa godina Sne{ka ne go organizira{e ni Boìkniot bal. Navistina moè da bide mnogu nesimpati~no ako namesto na bal vo "Aleksandar palas" se padne na igranka vo [utka. 4 Pome|u Nova godina i Boìk, se sostana i Vladata na Republika Makedonija. Po sostanokot, premierot gi povikal na Badnikov ru~ek site ministri i pretsedatelot na Republikata. VEST objavi deka na ovoj ru~ek pretsedatelot Trajkovski gi ozboruval Slobodan â{ule i Vasil Tupurkovski, a drugite tolku se smeele {to }e se zasrknele. Leèrniot ru~ek na koj dràvniot vrv si dozvolil i malku psihi~ka relaksacija preto~en vo soop{tenie na nekoja slu`ba vo Vladata izgleda vaka: "...na ru~ekot bea razmeneti mislewa za pra{awa od strate{ko zna~ewe za idninata na Makedonija". Zna~i, pra{awa od strate{ko zna~ewe za idninata na Makedonija se Cile i â{ule. Ili, kako {to bi rekol Trajkovski, imitiraj}i go Mesi}: "Pozovite Tupurkovskog". 5 Socijaldemokratite masovno po~naa da se vrtat kon verata. Pred Boìk, ministerot za odbrana Vlado Bu~kovski stana kum na crkvata Sv. Naum ûdotvorec na Popova [apka. Ministerkata za nadvore{ni raboti Ilinka Mitreva drugiot den stana kuma na Sv. Atanasij vo Le{ok. Branko ne stana kum. Ama kumuva. 6 Pred nekoj den, na vlez vo zemjava, na eden grani~en premin pak se iznervirav {to dràvata u{te napla}a pari za {ap i ligavka, iako dve godini bolesta ja nema i mu rekov na mom~eto {to sobira ara~: "Kaì mu na ministerot deka ve}e nema {ap i ligavka". Dobiv vakov odgovor: "Toj minister, ne e moj minister. Jas sum od VMRO". I ajde sega. Koj ni e kriv {to sme vakva kakvi {to sme. Albancite? NATO? OBSE? Za EU i SAD i~ muabet ne pravime.

98 JOVO STRUJA 18 januari 2003

• I nie borisizmi za Bu{ imame

1 Premierot Branko Crvenkovski gi povika mediumite da mu pomagaat da gi otkrivaat aferite so korupcijata na vlasta. Ako doznaeme ne{to, bilo za ovaa vlast, bilo za minatata, nie treba da go potsetuvame Branko za da reagira. Koga ja dade ovaa izjava, toj ne kaà kolku vreme nanazad treba da go potsetuvame. Oti, eve nie go potsetivme za stanovite na Veru{evski i za antibioticite na Ilija Filip~e, ama na Branko ne mu se slu{a{e. Ako treba da go potsetuvame u{te nanazad, }e mora malku da gi svrtime vesnicite. Koga ve}e premierot ne zamoluva da mu pomogneme, eve da mu go spomeneme slu~ajot TAT i ministerot so trenerki. Ili, slu~ajot "Hard rok". Dali }e mu bide dovolno da go potsetime na 28-te kilogrami heroin {to is~eznaa od depoto na MVR vo 1998 godina? Ili, na telefonskata centrala vo Ministerstvoto za finansii vredna 200 iljadi evra. Ili, zo{to Fondot za zdravstvo od 1991 do 1998 godina napravil zaguba od 100 milioni evra? Tolku, za po~etok, ako ve}e do pomo{ stignala rabotata. Samo, se mi se ~ini deka Branko ne vredi da se potsetuva. Oti, prv minister za vnatre{ni raboti {to javno progovori za korupciski skandali be{e Pavle Trajanov. [tom Pavle go potseti Branko, ovoj go smeni. 2 Marjan go vide Ali. Toa zboruva dobro za negovata partija. Tamu nema samo kriminalci. Tamu ima i lu|e so op{ta kultura. Marjan \or~ev ne samo {to dobro izgleda, dobro se nosi, ìvee so stil, oboàva vili na ezero, i na seto toa e i kulturen. I zo{to sega negovite mu se lutat {to se rakuval pred cela nacija so zlostornikot Ahmeti? [to mislea tie vo VMRO-DPMNE koga otkupuvaa celi stranici vo vesnici za oglasi protiv komunisti~ko- balisti~kata vlast? Deka nikoga{ nema da dojdat vo prilika da bidat vo ista soba vo Ahmeti. Ili, mu se lutat {to Ahmeti ne gi prima{e vo [ipkovica koga pregovaraa dali da zavr{uva vojnata, ili ne. Ne e vinoven \or~ev {to blagodarej}i na izgubenata vojna pod nivno vodstvo, sega Ahmeti ne samo vo Sobranie, tuku i kaj Papandreu odi na gosti. 3 Van~o Muratovski be{e kaj spikerot Nikola Popovski da bara sindikatot da vleze vo telata na sobranieto. Na primer, vo Upravnite odbori na fondovite za zdravstvo i za penzisko osiguravawe, vo Zavodot za vrabotuvawe i vo Makedonskata televizija. Plus, se pofalil deka sindikatot bil zainteresiran za vklu~uvawe vo antikorupciskata kampawa na vlasta.

99 Ne be{e soop{teno dali Muratovski }e se vklu~i vo antikorupciskata kampawa otkako Sindikatot }e go plati danokot od nad 5 milioni denari, ili vedna{. Vo pravna dràva se pla}aat danoci. Muratovski veli deka e pravnik. Zna~i ne e nepismen. 4 Otkako Muratovski }e go plati danokot, ministerot za socijala Jovo Manasievski }e ja plati socijalnata pomo{. Ama, samo na tie {to imaat potvrda deka imaat strujomer. Toj ne gi broi siroma{nite semejstva, tuku strujomerite. Ministerot Manasievski vovede nova definicija za siroma{tija. Koj ima strujomer, toj e siromav. Ako nema{ strujomer, ne ti sleduva socijalna pomo{. Vleguva{ vo dru{tvoto na bogatite. 5 Pretsedatelot Trajkovski pri neodamne{nata pro{etka niz Kumanovsko, ne go posetil Lipkovo. Albanskite mediumi vo Makedonija go obvinija deka tamu ne oti{ol, oti se veelo albansko zname. Toa go demantira{e portparolot Borjan Jovanovski. Toj re~e deka Trajkovski ne bil vo Lipkovo zatoa {to nemal vreme. A bidej}i nemal vreme ne se ni zapra{al {to bara da se vee albansko zname vo Makedonija. Plus, Jovanovski re~e deka vpe~atokot na Trajkovski bil deka generalno situacijata vo Kumanovsko e dobra. Zna~i ne bilo do znameto. Do vremeto bilo. Na Trajkovski vremeto mu e skapo. Znameto ne mu e. 6 Vo SAD lapsuzite na pretsedatelot Xorx Bu{ ve}e vlegoa vo re~nikot na angliskiot jazik. Me|u bu{izmite se i zborovite "pre- potcenuva" (silno potcenuva), "odgor~i" (sprotivno na zagor~i) i "nadvor- naso~na" (kako nadvor-naso~na nadvore{na politika). I Boris Trajkovski, kako ~ovek na Amerikancite ne smee da ostane pokus od Bu{. I nie borisizmi za Bu{ imame. Na primer, pred Nova godina, Trajkovski na intervjuto za televizija re~e deka }e ja priloì na uvid imotnata lista "vo nedogledno vreme". Toa nedogledno vreme e koga pretsedatelot }e pravi "retroperspektiva" na negoviot ìvot. Koga }e gi pi{uva pretsedatelskite memoari, vo ti{inata na "svetskata nekropola" – Ohrid.

100 ISTORISKA SEGA[NOST 25 januari 2003

• Sadam se trese od rakata na Boris

1 Istorijata ni e odamna pro~itana. Otkako postoi idejata za samostojna Makedonija, u{te od ona VMRO na Goce Del~ev, Makedoncite se tepaat me|u sebe. Koj go ubi \or~e Petrov? Koj go uapsi ênto? Koj go predade Kuzman Josifovski – Pitu? Koj go ubi Ko~o Racin? Sudbina ni e brat da go drì na ni{an drugiot brat. Edniot vo rovot na Bugarite, drugiot vo rovot na Srbite. Isto e i sega. Koj ne veruva neka gi pogledne snimkite od blokadite kaj Stenkovec. Od edna strana lavovi, od druga strana policajci. Kaj nas i toa e normalno. Policajci da se tepaat so policajci. Ne bi bile toa {to sme, ako ne ni se slu~e{e i ova. Bi go naru{ile istoriskiot kontinuitet. Na samouni{tuvawe. Ova e ve}e videna rabota. Znaete koga }e bide nevideno? Koga ANA i ONA }e se gledaat preku ni{an. 2 Vo Makedonija ve}e ne e popularno da se broi koj kolku ukral. Vo obid da zaboravime kolku prethodnata vlast krade{e, sega istite ni voveduvaat novo hobi. Toa e broewe koj sî mu pruìl raka na Ali Ahmeti. So broeweto stignavme do pretsedatelot Boris Trajkovski. Za razlika od negoviot sopartiec Marjan \or~ev, koj so Ahmeti se pozdravi od op{ta kultura, Trajkovski mu pruì raka kurtoazno. Kurtoaznoto rakuvawe be{e tolku srde~no, {to koga Boris ja fati rakata na Ali, tolku dolgo i tolku silno ja stiska{e {to Ali za malku }e ostane{e bez raka. Osven toa, za razlika od slu~ajnata sredba na Marjan, ovaa na Boris bila so plan. Oti pretsedatelot ni{to ne pravi bez plan. Pa, taka ambasadorite poleka-poleka go pribliùvale Ahmeti kon Trajkovski, koj boèm nezainteresirano si do{ol na priem kaj Germancite i Francuzite vo eden skopski hotel. Ovoj najnov plan na pretsedatelot za pribliùvawe kon noviot lider na Albancite vo Makedonija }e dobie ime "êkor po ~ekor". Imeto na planot doa|a od inicijativata Ahmeti i Trajkovski so pomo{ na me|unarodnata zaednica ~ekor po ~ekor od razli~ni strani na salata da se rakuvaat na sredina. Aj {to se rakuvaa, razmenija i nekolku zbora. Ahmeti na Boris mu rekol deka imaat zaedni~ko minato. A Trajkovski mu odgovoril deka imaat zaedni~ka idnina. Koe e zaedni~koto minato? Prvo, i dvajcata bile represirani od prethodniot reìm. Vtoro, i dvajcata dojdoa so nasilstvo na vlast. I treto, i dvajcata se izbrani so glasovite na Albancite.

101 A koja e zaedni~kata idnina? Ako ja sfatil porakata na Ahmeti za minatoto, toga{ ne ni bega Boris so u{te eden mandat za pretsedatel na dr`avata. Do koga samo Ahmeti so sebe }e nosi preveduva~ koga }e razgovara so pretsedatelot? Dodeka Boris ne nau~i albanski. 3 Pretsedatelot e cenet vo Makedonija, ama cenet e i vo svetot. V~era Bu{ mu isprati pismo so koe mu se zablagodari za poddr{kata da go pobedi terorizmot i da go eliminira oru`jeto za masovno uni{tuvawe vo Irak. Otkako Boris uspe{no gi eliminira{e teroristite na [ara i Karadak i so helikopterite go osvoi Ara~inovo, neka mu ja mislat Amerikancite. Kaj i da e, Sadam }e im vleze vo Kongresot, a Bu{ kurtoazno }e se rakuva so nego. 4 I dodeka Trajkovski go re{ava ira~koto pra{awe, VMRO-DPMNE bara od nego da im gi spasuva uapsenite. Samo, na Boris ve}e VMRO-DPMNE ne mu e nivo. Negoviot portparol isprati poraka deka dodeka ne zavr{i sudskata postapka, pritvorenite ne se vo negova nadle`nost. Toa zna~i deka prvo treba da bidat osudeni, za da mo`e Boris da gi pomiluva. Dodeka ne gi zatvorat, toj za niv ne saka ni da ~ue. 5 Vo u~ili{tata nema dovolno nafta za greewe. Dodeka novata vlast cela esen se zanimava{e so menuvawe na direktorite, zaboravi da proveri dali ima dovolno nafta. Gledaj}i koj }e se stopli vo direktorska fotelja, zaboravija za zatopluvaweto na u~ilnicite. U~enicite ne se va`ni. Va`no e za direktorite da nema zima.

ZGRAP^I GO DENOT 1 fevruari 2003

• I nie gradi za {irina imame

1 Ne sum znael deka vo Ramkovniot dogovor imalo i nekoj stav za obemot na gradite. I evroparlamentarkata Doris Pak i amerikanskiot ambasador Lorens Batler, vo ist den ni pora~aa deka {to se odnesuva do upotrebata na jazicite, treba da se pokaè {irokogradost. Ne kaàa samo kolku treba da bideme {irokogradi. I dali toa }e se meri vo santimetri, metri, ili kilometri. Ili {irokogradosta }e ja iskaème so brojot na teroristi {to stanale pratenici i u~estvuvaat vo vlasta. Koga ve}e spored Ramkovniot dogovor ~ovekovite prava vo Makedonija zavisat od obemot na gradite, ne znam zo{to olesnuva~ite od stranstvo pred dve godini vo Ohrid ne zedoa i nekoja jadra èna. Navistina, i amerikanskiot

102 olesnuva~ Perdju i pretsedatelot Trajkovski se krupni lu|e, no kolku moàt tie da bidat {irokogradi, vo sporedba so, da re~eme Dosta Dimovska. Ovoj istoriski propust za unapreduvawe na ~ovekovite prava mora vedna{ da se popravi. Zatoa, pokraj Doris Pak, tuka e i neprijatelot na idiotite i pateti~nite gubitnici, Lorens Batler. Toj veli deka "celta treba da bide sekoj ìtel {to polesno da komunicira so svojata Vlada". Toa zna~i deka }e go sledime primerot na Meksikancite od SAD koi vo Kongresot vo Va{ington zboruvaat na {panski jazik. Batler im pora~a "i na dvete strani da bidat {to e mo`no po{irokogradi i pootvoreni vo odnos na ona {to go baraat i ona {to e prifatlivo". Zna~i, dami Makedonki i Albanki, isturete gi gradite, otvorete se so {to podlaboki dekoltea i zgrap~ete go denot. ôvekovite prava nemaat granici. Da pokaème deka i nie gradi za {irina imame, kako Amerikancite i evropejcite zaedno. Dajte im {ansa na ènite od novata koalicija da potpi{at u{te po{irokograd Ohridski dogovor. Da i ja sprotivstavime na Teuta Arifi, Ilinka Mitreva. Osven ako Branko ne saka da pravi opstrukcii, pa namesto Ilinka, na pregovori da ja isprati Radmila [e}erinska. 2 ANA i dava ultimatumi na DUI, a DUI se pravda. Koga ANA }e re~e deka i dava na DUI samo tri meseci za da go realizira Ohridskiot dogovor, potpretsedatelot na Vladata Musa Xaferi namesto da kaè deka toa se idioti {to treba da se uapsat, se pravda deka toa e malku vreme i ne treba da se raboti so ultimatumi. Koj e vlast vo ovaa dràva. DUI, ili ANA? Koga se puka vrz sedi{teto na DUI, Ali Ahmeti bara pomo{ od dràvata. Koga toj puka{e vrz dràvata, bara{e pomo{ od NATO. Kolku {to sme glupavi, sega pra{aweto za jazikot i {irokogradosta, }e stane me|unaroden problem, pa ANA }e stane me|unaroden faktor i... Pak Makedoncite – lo{i, a Albancite dobri. 3 Slu~ajot so u~ili{teto vo [em{ovo ja dava vistinskata slika kolku efikasno funkcionira vladinata koalicija. Prvo, ministerot za obrazovanie od DUI ne moè{e sam da go re{i problemot. Potoa, premierot od SDSM se pofali deka go re{il problemot i so imeto i so bistata. U~enicite Makedonci otidoa da u~at vo sosednoto selo. Sega, sleduva novo objasnuvawe zo{to bistata na Jumni Jonuzi ne bila trgnata od pred u~ili{teto. Imalo mnogu kal, pa ne moèle da ja prefrlat. Ete, takva ni e vladinata koalicija. Vo kal do gu{a. 4 Se u{te se otkrivaat finansiskite transakcii so koi minatata vlast kradela. Koga se sledat pati{tata i na~inite kako ogromni imoti i pari zavr{uvale kaj poedinci od VMRO-DPMNE ~ovek ne moè a da ne

103 pomisli: Ili bile mnogu glupavi pa mislele deka nema nikoga{ da gi fatat, ili navistina mislele da ja rasturat dràvata. Oti, ako nema dràva, toga{ vaàt samo tapii. A za tapiite si imale svoj katastar. 5 Qub~o vo v~era{niot broj na "Dnevnik" ni pora~uva nam novinarite da se razbudime. I ne obvinuva za lin~ vrz nego, potsetuvaj}i ne deka i Al Kapone ne bil zatvoren poradi nara~ka na 200 ubistva, tuku poradi neplaten danok. Samo {to sme zaboravile edna rabota. Qub~o ni ukaùva: "Al Kapone ne go sude{e Laki Lu~ano (sekoja sli~nost so Branko Crvenkovski, fizi~ka i po delata e nenamerna), tuku go sude{e onoj {to ima moralno pravo na toa". Zna~i Qub~o priznava deka e Al Kapone. I voop{to ne se smenil. êtiri godini dodeka vladee{e povtoruva{e deka krade zatoa {to i prethodnite kradele. I toga{ i sega, za nivnite kra`bi pak mu se vinovni mediumite.

ZEMJA BUDALIJA 8 fevruari 2003

• SDSM pravi se za {to pobrzo da zaboravime {to belji prave{e VMRO-DPMNE

1 Me odu{evi ministerot za ekonomija Ilija Filipovski. Ba{ ubavo im go plesna na novinarite. Dràvata }e uvezuva nafta za dràvnite rezervi bez tender, zatoa {to vo zakonot postoi i takva mo`nost. Zna~i, moè tender, ama zo{to, koga ne mora. Plus, Filipovski potseti deka takvi zdelki so neposredno dogovarawe pravela i VMRO-DPMNE. E zo{to gospodine Filipovski gi smenivme VMRO-DPMNE? Za i vie isto da pravite? Zarem taa izjava ne li~i kako onie na Qub~o koga be{e na vlast:"Pa i SDSM taka prave{e". SDSM sega e poiskusen. Na svoite lo{i naviki od osumte godini koga be{e na vlast, gi dodava i ~etirite godini lo{i naviki na VMRO- DPMNE. Na toj na~in pravi se da zaboravime na beljite {to gi prave{e VMRO-DPMNE. 2 Oglas: "Trudna èna bara upraven odbor za da ne se dosaduva po doma. Plata, po dogovor, spored partiskata zasluga". Edno vreme soprugata na Quben Paunovski koj toga{ be{e minister za odbrana vo Vladata na Georgievski be{e vo Upraven odbor na "Makedonija pat". Ne se se}avam dali Andrej @ernovski, kako portparol na LDP go

104 komentira{e toa, ili ~eka{e da dojde negovoto vreme pa i toj da si ja stavi soprugata vo Upraven odbor na ESM. I soprugata na Paunovski i ovaa na @ernovski ~lenuvaat vo odbori dodeka se na trudni~ko boleduvawe. Ne za xabe se reklo deka zad sekoj uspe{en makedonski funkcioner, stoi èna vo upraven odbor. A zad u{te pouspe{en funkcioner, stoi trudna èna vo upraven odbor. Zatoa, sopartiecot na @ernovski Petar Go{ev sega ima problem so MMF. Ne moè da najde pari od kade }e gi pla}a soprugite – aktivistki na LDP. Pa, za da ne trpi buxetot, }e mora da go zgolemi DDV-to. Plus, ne e toj vinoven {to LDP nema dovolno ~lenovi za da moè da gi popolni site funkcionerski i direktorski mesta {to i pripa|aat. Zatoa, nie }e im pomogneme. Za nivnite èni da primaat vtora plata, pogolema i od nekoja u~itelka {to ne e partiska aktivistka, }e i zemaat DDV na u~itelkata. Site od usta mora da dvoime za uspe{nite partiski soprugi. Oti, tie toa mesto si go zasluìle. Dodeka nivnite maì ~ekaa da dojdat na vlast, ènite im gi peglaa ko{ulite i im gotvea ru~ek. Emi { o da prai{, ènskata rabota kraj nema. 3 Zo{to se griìme {to }e izleze od pregovorite so MMF? Ministerot za finansii Petar Go{ev u{te vo predizborieto se fale{e deka nema da ima zgolemuvawe na danocite. Plus, be{e samouveren deka ekonomijata }e ja sredi, oti ima odli~en tim. I navistina Go{ev ima dobar tim. Vo prviot e{alon mu se VMRO- vcite {to mu gi ostavi Nikola Gruevski. Vtoriot e{alon mu se soprugite na partiskite funkcineri. A vo tretiot e{alon doa|aat baldaskite. 4 Sega, koga Makedonija zaedno so SAD }e go napadne Irak, pretsedatelot Boris Trajkovski }e se iskupi za site bitki {to do sega gi izgubi za Makedonija. Pretsedatelot {to ne ja kontrolira teritorijata na svojata dràva sega }e go kontrolira Irak. Arno ama, Kolin Pauel dal validni dokazi. Toa {to }e go kaè Pauel, za Boris e zakon. Toj ne znae {to oru`je ima vo Tetovo, ama znae {to ima vo Bagdad. Boris ve}e ne se zanimava so lokalni àri{ta kako {to e Makedonija. Toj terorizmot globalno }e go uni{tuva. Ne za xabe negoviot portparol ni kaà deka za bezbednosnata situacija vo dràvata pretsedatelot ne e kompetenten, tuku policijata. Boris e kompetenten za Irak. Toj ne e kompetenten za Makedonija. 5 Amdi Bajram vratil del od ukradenoto vo Makedonka. [to ne e negovo, si vra}a. Se razbira, koga }e mu go pobaraat. êsna rabota. 6 Pretsedatelot na Republi~kiot sudski sovet Jordan Deskovski v~era najostro dematira{e deka mo~al po ulici. Toa e op{ta hajka protiv nego, oti Branko saka da go penzionira.

105 Deskoski tolku se nalutil na Vladata {to re{il da mu pi{e pismo i na amerikanskiot ambasador Lorens Batler. Ne e poznato dali Batler go ~ital pismoto vo rakavici. 6 Sega, otkako ne postoi Jugoslavija, nie sme edinstvenite Jugosloveni od Biv{ata jugoslovenska republika Makedonija. Bidej}i imeto BJRM ve}e nema smisla, sega vo ON }e se bara novo ime. I kakvo ime da i dade{ na ovaa zemja, ako ne e Zemja Budalija.

SVETI BRANKO 15 fevruari 2003

• Dodeka xvakame voda, }e pieme nafta

1 Branko po povod stote dena od negovata vlada dade intervju i ni kaà deka vodata ne ja fa}a novata dano~na stapka. Nie sme bile nepismeni i ne sme znaele deka vodata e hrana. Toa zna~i deka vo Makedonija nema da ima glad. Ako nema leb, }e jademe voda. Ova }e bide op{testvo na izobile na hrana. Kako {to se iznavrna godinava, }e se zdebelime od voda. Za dobra linija }e morame da drìme dieta so leb. Edinstveno mi e strav kako }e bide vo Prilep, ako Ki~ev~ani pak ne im ja pu{tat vodata od Studen~ica. Vo Prilep }e nastane humanitarna kriza. Prilep~ani }e umiraat od glad. ]e nemaat voda za jadewe. Ubeduvaj}i ne deka poka~uvaweto na danocite e za dobroto na site, Branko ne ubedi i deka vodata e za jadewe. A za polesno da ja progoltame prikaznata, dodeka xvakame voda, }e pieme nafta. 2 I strujata so noviot danok e poskapa. Ama Branko re~e deka nema da poskapi. I toj i ministerot za finansii Petar Go{ev se deca na dogovornata ekonomija. Pa, ako re{ila CK ovaa godina strujata da ne poskapuva, nema da poskapi. A bidej}i ESM e javno pretprijatie, toa zna~i deka toa {to nema da poskapi, nie }e go platime. ]e za{tedime na voda, za da pla}ame struja. Vo vremeto koga Petar Go{ev be{e SKM – Partija za demokratska preobrazba, se u{te bea aktuelni petoletkite. Vo novata Brankova ~etvoroletka, vo interes na mirot i stabilnosta na ovaa vlada }e pla}ame evtina struja. A posle – }e ni se snevidi. 3 Pred 5 godini Branko vele{e deka ni SDSM ni sveti SDSM nema da bidat za{titeni vo toga{nata borba protiv oktopodot. Sega prodolùva vo istata duhovna misija. Kako Mojsie {to gi donese bo`jite zapovedi, i Branko kako gospodov pratenik ja dopi{a 11- tata zapoved. Nema nikomu da gleda niz prsti.

106 Na Kongresot na SDSM nema{e nitu eden glas protiv Branko. I tie {to bile protiv, frlile nevaè~ki liv~iwa. Se ispla{ile. So Gospod ne se igra. Toj se gleda i kaznuva. Zamislete Sveti Branko da im frli rovja. 4 Ete duri i Bu~kovski koj celo vreme tvrde{e deka bezbednosnata sostojba vo dràvata e stabilna, go smeni misleweto otkako svetecot na televizija kaà deka se mo`ni i vooruèni provokacii. Ministerot za odbrana uspe{no ne ute{i. Toj kaà deka po 1945 godina ka~a~kite bandi niz zapadna Makedonija napa|ale i narednote 6–7 godini. Taka {to, okolu 2010 godina, ANA }e ja nema. Ima edna va`na razlika od 1945 do 2003 godina. Toga{ ka~acite se kriele vo planinite. A sega se {etaat vo gradovite. A koga sakaat da se skrijat – begaat vo Parlamentot. 5 Edna èna si go pretepala deteto do smrt oti toa pla~elo za jadewe. Taa e na sloboda, a site mudruvaat {to da pravat, oti sme nemale zakon za semejno nasilstvo. Ako otepa{ dete, toa e ubistvo i odi{ v zatvor. A ako otepa{ sopstveno dete, toa ne bilo ubistvo, tuku bilo semejno nasilstvo. Socijalnite rabotnici znaele za slu~ajot, ama ne napravile ni{to. @enata slu~ajno e Romka i nekoj mislel deka kaj niv taka se ìvee. Zna~i dràvata stoela na strana i gledala kako ladnokrvno se ubiva dete. 6 VMRO-DPMNE vleze vo mediumska kampawa. Zakupuvaat stranici vo vesnici i ne potsetuvaat na se {to sme pi{uvale za kriminalite na SDSM. Sega gi prepe~atuvaat tekstovite {to nie gi objavuvavme dodeka tie vladeeja. A za 4 godini na vlast ni{to ne napravija. I u{te se lutat koga sega im pi{uvame deka navistina bile neodgovorna vlast. 7 Xaferi sporo zboruva, ama brzo zaborava. Kolku }eflija be{e koga go potpi{uva{e Ramkovniot dogovor, a sega ne mu ~ini. I posle nekoj neka re~e deka ne bile vo dosluh so Qub~o. 8 Zav~era vo "Aleksandar palas", amerikanskiot ambasador Lorens Batler gi sobra na ru~ek za 150 dolari makedonskite ministri i biznismeni. Ru~ekot doa|a kako uteha. Tie {to ne bile na doru~ek kaj Bu{, barem ru~ale so Batler.

107 BI–BI 22 fevruari 2003

• Kolku ~ini teritorijata na Makedonija? Eden telefonski razgovor so Bu{

1 Vidovte li na {to li~e{e sredbata me|u Branko Crvenkovski i Ali Ahmeti? So takva pompa i takov protokol, nebare se sre}avaat pretsedateli na stranski dràvi, a ne koalicioni partneri. Mo`nost za fotografirawe i snimawe od samo 5 minuti, nema oficijalni izjavi, sleduva soop{tenie so izbrani zborovi i frazi... Gi ocenile stote dena na vladata. Stvarno? Nie mislevme deka zaedno se vo vladata i sekoj den rabotat na slu~ajot, a tie dopolnitelno ocenuvaat {to napravile. Slednata sredba me|u Branko i Ahmeti }e bide vo porekalsirana atmosfera. ]e se sretnat vo letnata rezidencija na Ahmeti vo [ipkovica. Pretsedatelot na DUI }e go primi pretsedatelot na Vladata vo oficijalna poseta. A nie }e se rastr~ame pak da gi slikame. Oti narodot toa go bara. Epten sakaat da gi gledaat zaedno. 2 Koga portparolot na pretsedatelot Trajkovski, Borjan Jovanovski izleguva na govornicata veli: "Makedonija misli, Makedonija smeta..." I taka ni soop{ti deka Makedonija odlu~ila da go napadne Irak i "aktivno }e ja otstranuva teroristi~kata opasnost za svetot {to ja pretstavuva Sadam Husein". Borjan go zamenuva negoviot {ef vo misleweto. Otkako Boris sfati deka od mislewe glava boli, go pu{ti Borjan da misli vo ime na Makedonija. Dvoecot "BB", ili kako {to tie bi rekle na angliski – "Bi- Bi", misli vo na{e ime. Namesto da mislat malku za sebe. Pa da se ka~at vo prviot tenk i da trgnat na Bagdad. Borjan }e misli, a Boris }e ni{ani. Samo, nie nemame takva sre}a. 3 Nas doprva }e ne zaboli glava ako Amerikancite navistina pobaraat nekakva pomo{ od nas. Oti, dodeka vrhovniot komandant objavuva vojna, premierot se pravi naudren. A Sobranieto pak, nikoj ne go ni pra{uva. Turcija pobara pismena garancija od SAD deka }e dobie mnogu pari za da im dozvoli na Amerikancite da ja koristat nejzinata teritorija. A kaj nas vladata si igra majtap so podopa{ni{tvoto na {efot na dràvata. Nie u{te ne sme gi naplatile parite {to NATO ni gi dolì oti ni gi izora pati{tata koga ja napa|a{e Jugoslavija. U{te ne se dojdeni site pari i za begalcite od Kosovo {to moravme da gi primime. Namesto da mislat kako barem od ovaa situacija da izvle~eme ne{to, tie umiraat od sre}a ako im se javi Bu{.

108 Turcija ima cena za toa {to Amerikancite }e ja koristat nejzinata teritorija. Trieset milijardi dolari, podarok i zaemi. A kolku e cenata na teritorijata na Makedonija. Kolku eden telefonski razgovor so Bu{. Boris ako treba i }e plati za da razgovara po telefon so Bu{, a za da mu prati slika so potpis i~ muabet ne pravime. 4 Metju Nimic se spotera duri od Wujork da vidi do kade sme so pregovorite za Grcija okolu imeto. Ama, pak dvoecot "Bi-Bi" ne popu{ta. Borjan re~e deka Makedonija nema da kaè koj }e bide pregovara~. ]e mu kaèle na Nimic koga }e trebalo. A i zo{to da mu kaàt. Toj e samo posrednik vo pregovorite. 5 Sekoga{ koga vo Skopje doa|a nekoj stranski dràvnik, se pravi generalno ~istewe na celata trasa niz koja minuva i vo okolinata na hotelot vo koj prestojuva. Pred doa|aweto na pretsedatelot na Evropskatra komisija Romano Prodi se is~istija glavnite ulici, se trgnaa nepropisno parkiranite vozila, se prebojosaa grafitite kaj Crveniot krst, pa duri i plo{tadot Makedonija go pominaa so metla. Ama, Kameniot most, i po {estgodi{na rekonstrukcija e vo tolku bedna sostojba, {to ne moè da se na{minka za vakva prilika. Ba{ mi e àl {to v~erautro gi nema{e prosjacitee i prodava~ite na evtini drebolii so nivnite kartonski kutii. Za Prodi, a i za samiot Kameni most }e be{e podobro da si ja za~uva avtenti~nosta. Pa koga pretsedatelot na Evropskata komisija }e pomine{e po nego }e moè{e da si kupi, ~orapi, ga}i, penkalo za pet denari, budilnik i paloma povelete... Romano Prodi na pratenicite im re~e deka stavot na dràvniot vrv kon Irak nema da go zabavi procesot na integracija na Makedonija kon EU. Kako moè da se zabavi ne{to {to voop{to ne trgnalo.

BORISOVA DUPKA 1 mart 2003

• Ni Batler ne bi sakal da bide premier na Makedonija, oti za se }e treba da ja pra{uva Amerika

1 Branko Crvenkovski i Ali Ahmeti povtorno imaa bilateralna sredba. Ovoj pat razgovarale za bitni ustavni pra{awa, kako {to se paso{ot i upotrebata na albanskiot jazik. Na sredbata na Branko i Ahmeti prisustvuvale i amerikanskiot ambasador Lorens Batler i pretstavnikot na EU Aleksis Bruns. Taka se vodi vistinska dr`ava. Koga dvajca koalicioni partneri vo vladata razgovaraat vo prisustvo na me|unarodnata zaednica.

109 Mislam deka e najdobro Lorens Batler da stane premier na ovaa dràva. Ionaka nau~il da igra oro, pa }e go bide. Ama, se pla{am deka i toj ne bi ja prifatil ovaa presti`na, ama odgovorna funkcija. Zatoa {to za se {to }e pravi, }e mora da ja pra{uva Amerika. 2 Gledaj}i kako Branko i Ali se sre}avaat na me|unarodno nivo, kako premieri na dve dràvi, za da ne ostane pokuso, i pretsedatelot Boris Trajkovski posaka da ima takov me|unaroden tretman. Otsega, koga }e treba da vodi razgovori so Vladata za nekoi bitni pra{awa, kako {to e imenuvaweto pregovara~ za imeto, }e se konsultiral so eksperti od razli~ni oblasti. Od Kabinetot na premierot odgovaraat deka na Branko ne mu trebaat eksperti koga }e razgovara so Boris. Zasega komunikacijata im bila odli~na. No, {to ako sepak premierot i pretsedatelot koga }e razgovaraat za bitni pra{awa zaglavat vo razgovorite. [to ako pregovorite me|u Branko i Boris stanat jalovi i neproduktivni, kako onie so Grcite vo Wujork, a pretsedatelot "ima intencija da dade nov impuls vo pregovara~kiot proces", kako {to ubavo bi se izrazil portparolot Borjan Jovanovski. Toga{, na sredbite na Branko i Boris }e treba da se imenuva i olesnuva~. Ili, kako {to toa amerikanizirano bi go sro~ile sovetnicite na {efot na dràvata, "fasilitator koj }e gi suportira razgovorite so {to bi se dal spid-ap na procesot". Portparolot na pretsedatelot Borjan Jovanovski, vo vrska so najavenite ekspertski timovi izjavi deka {efot na dràvata, za razlika od drugi funkcioneri {to mislat deka znaat se, barem ima doblest da priznae deka ne znae se, pa za toa {to ne go znae treba da se sovetuva. Ete sega nov problem za ministerot Go{ev i Me|unarodniot monetaren fond. Ekspertite na {efot na dràvata treba da se pla}aat od buxetot. Za da se pokrijat dupkite vo znaeweto na pretsedatelot, Go{ev }e treba da najde pari za platite i honorarite na ekspertite. [to pogolema e doblesta na {efot na dràvata da priznae {to se ne znae, tolku pogolemi }e bidat zafa}awata od xebot na gra|anite. Kolku pove}e Boris ne znae, tolku pogolema }e bide dupkata vo buxetot. Stavkata }e bide knièna pod imeto – Borisova dupka. 3 Zo{to ako ambasadorot Ivan To{evski bil smenet kako pretstavnik vo pregovorite u{te odamna, kako {to velat vo Kabinetot na pretsedatelot, toj pred edna nedela sede{e so Metju Nimic, so Crvenkovski, Mitreva i Trajkovski vo kabinetot na {efot na dràvata? Dali ~ovekot bil natrapnik, ili tamu bil vo uloga na biv{ pregovara~ na biv{ata jugoslovenska republika Makedonija? Tie nam ni prodavaat prikazni deka vodat kojznae kakva politika. Te eksperti, te procesi, te konsultacii, te taktizirawa, te impulsi, te me|unarodno pravo, te istori~ari, geografi...

110 A toa – Fr~koski sakal da bide pregovara~ za imeto. Za da ne bide negovata èlba apla kaàna, izmislija deka toa }e bil golem pregovara~ki tim na eksperti od site oblasti. Fr~ko znae deka Branko ne go saka, pa u{te pred izborite samiot si se promovira{e kako {ef na pregovara~kiot tim. Arno ama, zaboravija za toa da go izvestat Nimic i generalniot sekretar na ON. Vo me|uvreme, Branko stana premier i kako {to se o~ekuva{e ne saka ni da slu{ne za Fr~ko. A Boris si drì do svoe. Pretsedatel e ~ovekot, toa duri i Branko mu go priznava i re{ava: "Nema da bide ni po moe, ama nema da bide ni po tvoe". Zna~i: "Nema da bide Fr~ko, ama nema da bide ni Vawa". Dodeka Branko u{te misli deka si igra majtap so Boris, negoviot portparol Borjan stana povaèn od ministerkata za nadvore{ni raboti Ilinka Mitreva. Kaj nas ne e va`no imeto na dràvata. Va`no e imeto na pregovara~ot. 4 Dupkite vo doma{noto vospituvawe na decata }e gi pokrivaat policajcite so toa {to }e gi zatvoraat kafeanite. Dràvniot sekretar na MVR Radivoje Jovanovski pred nekoj den vele{e deka u{te pred pet-{est godini tie sprovele akcija na rano zatvorawe na kafuliwata, ama toga{nata opozicija gi organizirala mladite da se preselat na padinite na Vodno. So ~ii vozila, mladite odat na Vodno? Tatkovcite li im gi dale kolite, ili gi ukrale dodeka policajcite kontrolirale banderoli? So ~ii pari maloletnicite kupuvaat alkohol vo granap~iwata? Ili, ne davaat pari, tuku se zapi{uvaat na rabu{ na smetkata na nivnite roditeli. Kolku moè policijata da vodi smetka za decata, pokaùva slu~ajot koga ni nivniot Veru{evski ne moè{e da si go sopre maloletniot sin da mu ja zeme slu`benata kola i da ja udri. Koj gi oblekuva maloletnite devoj~iwa so mreèsti ~orapi da li~at na prostitutki? Koga majkata }e si ja pu{ti }erkata taka od doma, policijata li treba da ja presoblekuva? I koj pla}a pari da mu se napravi pesna na devetgodi{no devoj~e {to prepraveno vo estradna zvezda na "Sitel bambini" i "Zlatno slevej~e" pee deka ne i trebal de~ko!? Roditelite velat deka im kupuvaat mobilni na decata za da gi kontroliraat. Im yvonat srede no} za da proverat kade se. Ako ne im se javat, moè se ubieni. Od sinot na nekoj {to pokraj mobilka, na deteto mu kupil i pi{tol.

111 DOBRA MINA 8 mart 2003

• Koga }e go osvoime Bagdad, kone~no }e bideme svoi na svoeto

1 [to ti e konsultacija so ekspertski tim. Otkako Boris re{i da se konsultira so sovetnici za sekoe zna~ajno pra{awe vo razgovori so Vladata, otkri deka mu se me{aat vo ingerenciite. A najmnogu Bu~ko. I sovetnicite re{ija na Bu~ko da mu pi{at pismo. Pretsedatelot zede penkalo v raka i go potpi{a. Bu~ko prvo pi{a pismo, pa se pi{mane{e. Otide do kaj Boris da se razberat o~i vo o~i, oti koga stanuvalo zbor za seriozni dràvni pra{awa, moralo da se zaboravi na li~nite sueti i intriganstvoto. Tie moèbi }e zaboravat na svoite sueti, ama {to pravime so Fr~ko. Negovoto najdobro oru`je vo borbata protiv Branko e – pretsedatelot Boris. Pretsedatelskiot kabinet vo Makedonija e mnogu seriozna institucija {to se zanimava so seriozni dràvni pra{awa vo koja nema mesto za intrigi i sueti. Na ~elo na Kabinetot e {efot na dràvata Qubomir Fr~koski. Potpretsedatel na pretsedatelot e Borjan Jovanovski. Sovetnik za zabaven ìvot e Boris Trajkovski. Vo toj kabinet, Trajkovski najdobro si ja vr{i svojata funkcija. 2 Branko do sega go pu{ta{e Boris da se pravi junak za Irak. Demek, Amerikancite ni{to ne barale, a pretsedatelot se im dava. Arno ama, Amerikancite ni pobaraa. Dojde vreme za megdan. [to }e pravi Branko sega? Turcija pobara 15 milijardi dolari, Bugarija }e dobie milijarda i sedumstotini iljadi dolari... Dojde vreme i nie da pobarame ne{to. Sega sigurno }e se skaraat koj treba da pobara. Ne se znae vo ~ija ingerencija e baraweto. Kaj nas ima mnogu pretsedateli, a zemjata ne znae {to saka. 3 Na{ite vojnici }e trgnat po patekite na Aleksandar Makedonski. Vo osvojuva~kiot pohod toj stignal do Avganistan. Za Persija, muabet ne pravime. Koga prviot makedonski vojnik }e se istovari vo Bagdad, Makedonija }e go ostvari svojot vekoven son. Kone~no }e bideme svoi na svoeto. 4 Mi be{e àl da go gledam Kreg Retklif od NATO kako se ma~i da ne ubedi deka minata na patot Su{evo – Sopot bila postavena dobro- namerno. Kutriot, samo {to ne im se izvini na tie {to ja stavile minata srede pat, oti vojnicite od Polska neodgovorno vozele i ja nagazile. So toa e povredena konecepcijata na misijata "Harmonija". Sepak, treba da se zeme kako olesnitelna okolnost toa {to vo xipot se nao|ale tri lica od makedonsko etni~ko poteklo. Toa, zaedno so faktot deka i Poljacite se od slovensko poteklo dava pozitiven priod na celiot

112 incident. Zamislete civilite da bile Albanci! Karla del Ponte }e doleta{e so brzina na svetlosta. Na slednata pres konferencija, Kreg Retklif }e go vidime kako ja dava slednata izjava: "Nie od NATO vetuvame deka preostanatiot plevel od ètvata {to ja praveveme pred dve godini nema neodgovorno da go rasturame, pribirame, uni{tuvame, ili na bilo koj na~in zloupotrebuvame duri i vo slu~aj koga `rtvite se od slovensko poteklo". 5 Portparolot na Vladata Sa{o ôlakovski, po povod rodendenot na kuma{inot na premierot izjavi deka dru{tvoto navistina ostanalo podolgo, otkolku {to e rabotnoto vreme na kafuleto, ama mislele deka stanuva zbor za zabava od zatvoren tip. Mladite se zabavuvale i se zanele. Taka e toa, koga se nao|a{ vo zatvoren krug. Ne zabeleùva{ kako vremeto ti pominalo. Branko moè da ima problemi so vakvi zabavi od zatvoren tip. Koga e vo zatvoren krug moè da se zaboravi. I da ne zabeleì koga mu pominal mandatot. 6 Grcija u{te edna{ si kaà deka ne go prifa}a predlogot na Makedonija za dvojno ime. Koj pregovara~ svojot stav go soop{tuva javno u{te pred da po~nat pregovorite? Toga{ zo{to bi se pregovaralo? Zatoa {to kaj nas ako pregovorite bidat tajni, i ako stavot ne se objavi prvo vo vesnici, nema da znaeme kolku ni se pametni tie {to sakaat da bidat pregovara~i. 7 Ali Ahmeti be{e vo Pri{tina. Tamu zboruval za podobruvawe na odnosite me|u Makedonija i Kosovo. Zna~i, koga odi vo stranstvo, Ahmeti nastapuva kako dràvnik od Makedonija. A koga odi kaj Branko, mu davaat tretman na dràvnik od stranstvo.

BRANKOVA BAJKA 15 mart 2003

• Ali Ahmeti ja prizna FIROM

1 Ova {to go napravija koalicionite partneri vo vladata e mnogu golema rabota. Gledate kako eden paso{ slo`na ku}a gradi. Zamislete, otsega Vladata na Makedonija }e gi po~ituva granicite na Republika Makedonija. I ne samo toa. Partnerite od vladeja~kata koalicija beskompromisno }e go {titele teritorijalniot integritet na dr`avata. Ima u{te ne{to. Vladata na Makedonija }e go po~ituva i znameto na Republika Makedonija. I za kraj, u{te edni prijatno iznenaduvawe. Vladata na Makedonija }e go po~ituva i ustavnoto ime na Republika Makedonija.

113 Ste ~ule li nekade vo svetot za vakov uspe{en primer kade {to Vladata si ja priznava sopstvenata dràva? Do sega granicite ni gi priznava{e me|unarodnata zaednica. Ama otsega }e gi priznavaat i partiite vo vlasta. Ali Ahmeti ja prizna FIROM. Ako paso{ot be{e dovolen da se priznaat imeto, granicite i znameto, {to li }e treba Branko da im ponudi na koalicionite partneri za da ja priznaat himnata i grbot. Tie ne bea spomenati vo soop{tenieto. Koalicionite partneri vo idnina }e treba da razgovaraat i za OVA. Ako ne, tuka e sekoga{ ONA. 2 Pred nekoja ve~er na vesti na televizija prvo zboruva{e Branko na nekoj forum za investirawe deka }e ja poednostavi procedurata za po~nuvawe novi biznisi. ]e vovedel sistem "eden {alter" i ako za 30 dena dràvata ne odgovorela na baraweto, }e se smetalo deka nema nikakvi pre~ki noviot biznis da po~ne. Vo istite vesti, samo dve minuti podoca ode{e vesta od Minis- terstvoto za ekonomija deka barawata za prenamena na lokalite od kafuliwa vo no}ni klubovi }e se primale samo vo Skopje. Vo ramkite na poednostavuvaweto na birokratskite proceduri za koi zboruva{e Branko, podra~nite edinici nema da re{avaat za ovie slu~ai. Za se }e re{ava cantralata vo Skopje. Moèbi lu|eto od drugite gradovi {to sakaat da otvorat no}ni klubovi imaat pravo, ama ministerot za ekonomija Ilija Filipovski }e gi zafrkava. I namesto eden mesec, }e ~ekaat {est. Vo Ministerstvoto za ekonomija velat deka postoela mo`nost nivnite lu|e vo podra~nite edinici da bidat potkupeni. A ministerot vo Skopje – ne. Zo{to toga{ Vladata ne gi ukine podra~nite edinici? 3 Na ovoj na~in ministerot Filipovski se obiduva na ministerot Hari Kostov, da mu ja prezeme titulata – kral na no}niot ìvot vo Makedonija. Toa i ne bi bilo tolku lo{o, ako ministerot Filipovski koj bi trebalo da vodi smetka i za turizmot, bi znael deka vo turisti~kata ponuda vleguva i stavkata "no}en ìvot". Vaka, ostaveni samo na Hari i na negovite policajci, vo turisti~kite bro{uri za Makedonija no}niot ìvot nema ni da se spomenuva. Bidej}i vo Makedonija samo od ministerot za policija zavisi koga si legnuvame, li~no bi sakal da go zamolam gospodinot Kostov da ni popu{ti barem edna{ vo godinata. Ovaa godina, 31 dekemvri se pa|a v sreda. Hari, te molam dozvoli ni barem da si ja ~estitame Novata 2004 godina, pred da se pribereme doma. Napravi ja sredata – petok. 4 Ministerot za ekonomija Ilija Filipovski i negoviot kolega Petar Go{ev, na istiot forum na koj Branko zboruva{e za investiciite pora~aa deka sega e vistinskiot moment da se investira vo Makedonija.

114 Otkako }e vidat kako }e pominat Helenik petroleum vo OKTA, Matav vo Telekom, Kanadskite po{ti vo Makedonski po{ti i Glenkor vo Topilnica, strancite samo {to ne potr~ale. Da begaat {to podaleku od nas. Filipovski e od ona vreme koga be{e popularna parolata "Tu|o ne sakame, svoe ne davame!" A i Go{ev ne e mnogu ponov. 5 Povtoruvaweto e majka na znaeweto. Branko pak pravi Brankov zakon za vrabotuvawe. Negovata bajka za pazarnata ekonomija te~e vaka: Da re~eme deka imame dve firmi {to pravat ist proizvod. Ednata e "Bu~ko kompani" DOO, a drugata e "Bela Rada" DOOEL. Da pretpostavime deka "Bu~ko" rabotel ~esno, gi prijavil site rabotnici, i za niv so godini pla}al pridonesi. So pridonesite se polnela dràvnata kasa. "Rada" rabotela malku poinaku. Polovina rabotnici prijavuvala, a polovina gi ispla}ala ke{, na crno. I sega Branko i nudi na Rada da si gi prijavi rabotnicite na crno, a toj }e i gi pla}a pridonesite. A od kade }e najde pari za toa. Od parite {to gi pla}a Bu~ko. I "Bu~ko kompani" i "Bela Rada" imaat ist proizvod. Ama proizvodot na Rada e poevtin oti taa ne pla}a pridonesi. Rada }e prodolì da ne pla}a kon dràvata, a Bu~ko }e prodolì da pla}a. Taa mu gi zema parite na Bu~ko. A Branko vetuva deka }e sozdava ednakvi uslovi za stopanisuvawe. I koj e sega vol vo ovaa prikazna? Ne mislam na toa koj e poglupav, bidej}i skraja da e, voop{to ne e glupavo da i se pla}a na dràvata. Ama volot tegne, tegne i eden den }e lipsa. Mnogu glupav vol!

BAGDAD KAFE 22 mart 2003

• FIROM e ~lenka na ON, zatoa Makedonija im odi kontra

1 Odvaj ~ekam da zavr{i vojnata vo Irak. Za kone~no da se poka`e silata na Makedonija vo svetskata antiterororisti~ka koalicija. Na Ira~anite }e sme im trebale vo postkonfliktniot period. Nie sme specijalisti za postkonfliktni situacii. Konflikti ne ne interesiraat oti odnapred znaeme koj }e pobedi. Boris pak }e se pojavi so inicijativa na pretsedatelot i na Ira~anite }e im smisli Ramkoven dogovor. Negoviot portparol Borjan toa }e go dokumentira so reporta`a "Bagdad – edna godina potoa". Bu~kovski }e pravi reforma na armijata i ako treba i }e ja oblekuva so pancirni eleci. Ministerot za ekonomija Ilija Filipovski kone~no }e ja otka~i OKTA i direktno }e vle~e nafta od rafinerijata vo Basra. Za

115 inaet na Andov. Radmila [e}erinska }e go vnesuva Irak vo Evropa. Taa }e ima lesna zada~a oti poprvo Irak }e vleze vo EU, otkolku nie. A Risto Penov }e bide administrator na Bagdad i }e bide zadolèn za obnova na gradot. "Urban invest" }e go dobie tenderot za poplo~uvawe na centralniot gradski plo{tad. Hari Kostov }e patrolira po ~ajxilnicite i }e gi zatvora na vreme. A Branko? Toj nema ni tamu da se pojavi. 2 Napadot na Irak gi zajakna i poziciite na Makedonija vo sporot so Grcija okolu imeto. Ubavo pretsedatelot najavuva nekakva dvojna formula. Edno ime za cel svet, a drugo samo za Grcija. Otkako vo Stejt departmentot vo spisokot na najhrabrite dràvi Amerikancite ne pi{aa kako Makedonija, dvojnata formula si dobi vo va`nost. FIROM ni e referenca za mir, a Makedonija ime za vojna. Makedonsko ime nema da zagine. 3 ûdno kako Branko i Ilinka propu{tija da reagiraat ostro na ingnoriraweto na Obedinetite nacii za ira~kata vojna. Se se}avate li kolku bea glasni koga vladata na Georgievski go prizna Tajvan. ON ne go vadea od usta. Ilinka cel govor ima{e spremeno. I NATO i ustavnoto ime i bezbednosta na zemjata bea dovedeni vo pra{awe oti Tajvan ne bil ~lenka na ON. Pa duri i Kiro pu{ti solza branej}i gi principite na Obedinetite nacii. Sega i trajvanskiot pretsedatel, kako i na{iot ispratil poddr{ka do SAD. Ama negovata poddr{ka e politi~ka nula vo odnos na onaa od Boris. Zatoa {to nie sme ~lenki na ON. Zatoa im odime kontra. Ni se moè. 4 Denovive se spomenuvaat nekoi cifri deka vo Makedonija ima okolu 80 iljadi par~iwa oru`je. A nie pred dve godini so NATO se pazarevme dali da soberat tri iljadi ili ~etiri iljadi pu{ki. I na kraj ètvata ja proglasivme za uspe{na. Vrhovniot komandant na Makedonija ne go razoruùva samo Sadam. Toj }e gi razoruùva i Makedoncite so nelegalno oru`je. Minatata nedela u~estvuva{e na nekoja tribina na nekoja nevladina organizacija za malo i sredno oru`je. I tamu kaàl ne{to. Sega Boris }e go sobira maloto i sredno oru`je. Se vklu~uva vo kampawata {to ja vodi Lila Filipovska. Zaedno }e bidat pojaki na terenot. Boris }e gi sobira, a Lila }e gi prazni pi{tolite. 5 Polovina godina lu|eto okolu Ali Ahmeti gi podgotvuvaa makedonskite mediumi deka liderot na DUI }e odi vo Amerika. Iako Ali e na crnata lista na SAD, kako amnestiran terorist i mirotvoren lider toj }e bil poèlen gostin. Demek, posetata se podgotvuvala i se ~ekalo na pogoden moment. I – tamam Ali da otpatuva za Amerika, Amerika go napadna Irak. Ali si ostana doma. Teroristot Sadam mu go rasipa patot na amnestiraniot Ali.

116 6 Vo 15 do 11, ovoj narod }e gi zeme smetkite vo svoi race i }e plati na {ankot za se {to ispil i }e si legne rano doma za edna golema pobeda. Pobeda za Makedonija. Ovie od SDSM pak si prodol`uvaat so privatni zabavi i kafuliwata vo koi tie izleguvaat policijata ne gi zatvora. Inaku, koga ne se vo pra{awe "zabavi od zatvoren tip", tie strogo go po~ituvaat zakonot. Oti pred Ustavot i pred Boga site se ednakvi. Kako {to trgnale so zakonitosta i Isus }e mora da voskresne vo 11, namesto na polno}. Nema drugo, komunistite }e mora da odat vo crkva za da mo`e Isus da voskresne koga mu e redot.

PARTISKA HIGIENA 29 mart 2003

• Barem drvata ne mora sami da gi cepime

1 Do koga Pero Go{ev }e ne kaznuva zo{to sme glasale za VMRO- DPMNE vo 1998 godina. Za se mu e kriva vladata na Qub~o Georgievski. Cel mandat }e mu pomine, a toj nema da prestane da pla~e. VMRO - DPMNE mu ja zafkna funkcijata minister za finansii. Mnogu tro{ele i toj sega ne moè da ni{to da napravi. Od 1991 godina Pero se sprema da ni ja opravi ekonomijata, ama ne moè od VMRO da mrdne. Zatoa i napravi ist buxet kako onoj na VMRO-DPMNE. Za da prodolì da ni se odmazduva. ]e pla}ame danok i za VMRO-DPMNE i za SDSM. Pa za 120 iljadi vraboteni vo javna administracija }e pla}ame nie 160-te iljadi vraboteni vo privatni firmi. A kakvo ni e stopanstvoto, }e rabotime samo za administracijata na SDSM. Nekoj mora da gi plati povratnicite od 1998 godina, pa makar i so dogovor za delo. Bolen zdrav nosi. Ba{ me interesira dali koga Go{ev }e gi popolni dupkite {to mu gi ostavi Qub~o, }e gi namali dano~nite stapki. Ili, voop{to nema namera da gi popolnuva dupkite. Si ima toj opravduvawe do slednite izbori. Ili, do prvata rekonstrukcija, skraja da e. P.S. Poraka do zagriènite liberaldemokrati od go{evisti~koto krilo: Tekstov ne e nara~an od Branko. 2 So Pero, ili bez Pero Vladata re{ila da {tedi. Eve, Branko gi ograni~il ministrite da moàt da tro{at na mobilen telefon do 8.000 denari. Zatoa ministrite koga se vo stranstvo ne se dostapni. Ako gi bara Branko, ili ne daj boè vrhovniot komandant Boris, tie ili ne mu se

117 javuvaat, ili mu spu{taat telefon. [tedat. A vo {tedeweto odat do tamu {to za novi mobilki so neograni~eni mo`nosti se grebat kaj privatni firmi. Nekoj mora da ja plati nivnata `rtva za dràvata. Deka ova so mobilkite ne e ~ista demagogija potvrdi i portparolot Sa{o ôlkovski. Toj za eden seriozen vesnik najseriozno izjavi deka vladata {tedela i za osmi mart. Tie na ènite im dale samo po eden cvet, za razlika od prethodnata vlada koja delela parfemi i {amii. Ete do kade odi {tedlivosta. Ako na drugarkite od SDSM ne im dale parfemi, belki zasluìle pokraj cvetot da dobijat barem po edna {amija. Crvena, na primer. Pa site slo`no da zapeeme: "Drugarice posadimo cve}e, kuda vojska druga Tita kre}e..." Ova ne e {tedewe samo na zborovi. Ova e {tedewe i na delo. Eve, na Klinikite vo Skopje im davale samo po dve rolni-toaletna hartija dnevno. Portparolot se u{te seriozno ne ni soop{til kako na ova pole {tedat i ministrite. Mora site da go platime danokot na reformite. Za posle da ni bide poubavo. Zamislete, koga eden den }e osamneme so tri rolni hartija, namesto so dve. Isto kako vo Albanija. Koga se sporeduvaat so vremeto od Enver Hoxa, velat: "Dobro e, sega barem drvata ne mora sami da gi cepime". 3 U{te pred eden mesec pobaravme od Vladata da ni kaè kolku sovetnici se vraboteni vo ministerstvata, kolku novi se doneseni so dogovor za delo i kolkavi im se platite i honorarite. Dva pati ispra}ame pismo i odgovor nema. Nitu pak nekoj navestil deka }e dade. Go molam premierot da urgira kaj slu`bite da ni odgovorat. Oti, moèbi tie krijat od nego. Ne za drugo, tuku da pokaème deka SDSM e podobar od VMRO-DPMNE. I da pomogneme kolku moè. Ako go znaeme brojot na vraboteni i honorarci vo ministerstvata i dràvnite firmi, lesno }e se presmeta kolku toaletna hartija treba. Iako, za partiska higiena, najdobro e da si sedat doma. 4 Toa {to tunelite na avtopatot kon Gevgelija se temni ne e vo ramkite na op{toto {tedewe. Svetilkite na tunelite ne se menuvale oti na rabotnicite im studelo vo zima i imalo provev. I posle }e se ~udime zo{to go oslobodile KFOROvecot za soobra}ajkata vo koja pogina ministerot Stojkovski sose semejstvoto. Vo Danska sudot rekol deka patot ne bil soodvetno odbeleàn. A tuka nekoj si dràven slu`benik Mile, odgovoren za avtopatot za VEST izjavuva deka svetla vo tunelot nema oti ima provev. E pa ajde toga{ da stavime vrati na tunelite.

118 5 Ne{to ne ni trgna vo vojnava kako {to treba. Ova na{ive sojuznici, Amerika i Anglija ne go simnuvaat Sadam, tolku brzo kako {to Boris o~ekuva{e od niv. Ama, ne gubime nade`. Bu{ i Bler velat deka }e se borat kolku {to treba za da gi oslobodat Ira~anite. Ako treba, i do posledniot Ira~anec.

VESELA MATEMATIKA 5 april 2003

• Deka sem prihajal

Na Go{ev nikako da mu se pogodi. Ve}e 12 godini nikako nekoj da mu sozdade idealni uslovi za rabota. VMRO-vcite mnogu tro{ele, MMf mnogu gi pritiskale, lu|eto mnogu se perele, pa ne im ~inele skapite detergenti, penzionerite ne umiraat, tuku zapnale da kupuvaat skapi lekovi, novinarite ne go falat, tuku anketiraat razo~arani gra|ani... Nikoj ne go razbra. Duru ni objasnuvawata deka so promenata na DDV-to poskapuvawata }e bidat samo 0,5 otsto ne mu gi fermaat. Toa {to treba{e da poevtini za 1 otsto ne poevtini, oti nema sitna para. A toa {to trba{e da poskapi za 13 otsto, poskape za 20 otsto, oti taka polesno se zaokruùvaat cenite. Matematikata na Go{ev e kako vo vicot so ènite {to postojano gi udiraat kolite koga parkiraat. Zo{to? Zatoa {to maìte gi laàt deka 20 santimetri se pomalku otkolku{to se. Taka 20-te otsto za Go{ev si ostanaa samo 0,5 otsto. 2. Ste gi zabeleàle li reklamnite panoa i bilbordite pokraj pati{tata niz Makedonija? Ste zabeleàle li deka nasekade se u{te ve pozdravuva VMRO-DPMNE so „Glavata gore“. Ako od avgust minatata godina, do sega nitu edna kompanija ne po~uvstvuvala potreba da reklamira svoj proizvod, zna~i deka ni{to ne se proizveduva. Namesto reklamnite bilbordi da ne bombardiraat so ponudi da tro{ime pari, nie gi gledame crvenite patiki so lav~iwa koi edinstveno asociraat deka treba da se bega {to podaleku od tuka. Namesto da ni privle~e vnimanie nekoja atraktivna ponuda za popust ili nov proizvod, ili {to bilo, {to nema vrska so politikata, na vlezot vo Tetovo se u{te oddaleku ne pozdravuva Ganka i pateti~no ni pora~uva da ja digneme glavata gore, a vo centarot na Skopje na fasadata na edno kafule koe ne go fa}a policiskiot ~as, gordo ~ekori Branko so druìnata i ni veli „Zaedno“.

119 Kade? Vo kafeana? Oti samo tie dobro rabotea i barem vrabotuvaa po nekoj, dodeka na lu|eto od bulbordot ne im tekna da se borat protiv maloletni~kata delikvencija. Vesela e i matematikata na Branko. So negoviot zakon za vrabotuvawe }e se vrabotele duri 20 iljadi lu|e. Idealno bi bilo koga za tie 20 iljadi lu|e nekoj bi mu na{ol i 20 iljadi rabotni mesta. 3. Se se vrti okolu brojkata „20“. Sega germanskite vesnici se pra{uvaat {to ako albanskoto naselenie vo Makedonija, spored popisot, broi pomalku od 20 otsto. Velat – {to }e se slu~i ako izleze „pogre{en rezultat“? Nema problem. Ako se pomalku od 20 otsto, }e najdeme re{enie za ohridskiot model. ]e go smenime Ramkovniot dogovor. 4. So Hari nema zafrkancija. Duri i na Amerikancite im se naluti oti vo Izve{tajot na Stejt departmentot pi{uvalo deka policija vr{i selektiven pristap koga podnesuva prijavi. Pa ambasadorot Batler se pravdal deka e tehni~ka gre{ka, deka toa se odnesuvalo na prethodnata vlada. Nekoi duri rekoa deka Stejt departmentot }e se izvini. Nema smisla. Nie tolku da se ma~ime kako nivni sojuznici so ustavnoto ime da go usvoime Bagdad, a tie zaboravaat da gi revidiraat stavovite za nivnata najsilna alka vo koalicijata protiv Irak. Xabe li sekoj den sedime pred televizor i pretvorame milji vo kilometri smetaj}i u{te kolku vreme ni ostana do postkonfliktniot period koga }e se pokaème? Xabe li sekoj den gledame vo neboto so nade` deka nekoj amerikanski avion }e ne nadleta, koga ve}e im dadovme dozvola da go koristat na{eto nebo? 5. Raka na srce, samo gledaweto avioni ni ostana kako zabava. Otkako vo MRTV se àlat deka nemaat pari za programa, }e se sobirame po parkovi, }e gledame vo nebo i }e im mavtame na Amerikancite. Dràvnata televizija nemala pari da gi otkupi pravata za prenos na natprevarite na fudbalskata reprezentacija na Makedonija. Koga igra Makedonija }e gledame snimki, a koga igra Albanija na Tretiot kanal }e gledame direkten prenos. Zatoa {to za natprevarite na Albanija ne treba da se plati. Kolku ~ini nacionalnoto dostoinstvo pretstaveno preku nacio- nalnata televizija? Xabe. Kolku {to ~inat prenosite {to se prezemaat od Tirana. E pa ako ve}e sme se frlile na {tedewe, zo{to utre da ne gi gledame i vestite na TV – Tirana. I niv }e ni gi dadat xabe. Rakovodstvoto na MRTV {tedi. Pa sega }e se ukinuva i Radio 103. Nema ve}e ni Cvetnici. Skopskiot festival }e miruva edna godina... Ne ni e ni do peewe, ni do igrawe. ]e gi gledame samo pres-konferenciite na Borjan Jovanovski i Sa{o ôlakovski. Site da se pretopime vo za~maenata atmosfera. Nema rabota, nema kafeana, nema zabava, nema pari... U{te

120 nave~er po 11 ~asot da ne teraat da stavime }ebiwa na prozorcite za{to ako vidat sveti svetlo, }e ne proglasat za dràvni neprijateli. Vo ovaa dràva edna{ ve}e mora da se stavi red. Ako treba eve, nema ni da di{eme. 6. Samo Boris ne go nabu{ta optimizmot. „Bomo srabotili“, mu re~e naDrnov{ek i si se iznasmea. A Janez, kako Janez, „ni na umren pla~e, ni na ìv sa smee, ni so Boris majtap igra“. Sigurno si pomisli „Kam sem pihajal“, gledaj}i go na{iot Bore koj }e ne vnese vo Evropa, od Vardar preku Triglav. Koga Janez bi bil strumi~anec, na majtap bi rekol: „Deka sem prihajal“.

GOLEMI U[I 12 april 2003

Ti{ina! Dosta go slu{a Zemunskiot klan

1 Koj saka neka si se smee so Boris. Fino ni go smesti. Pretpladne odobruva prislu{uvawe i kr{ewe na elementarnite ~ovekovi prava, a popladne leta za Strazbur i zboruva za po~ituvawe na ~ovekovi prava. Za inaet na site {to go vikaat budaletinka, fikus, ratkapna, {utrak, a najmnogu za onie koi ne go priznavaa za pretsedatel, tuku za gra|anin, Boris ni dokaà deka ve}e ne e sme{en. Toj stanuva opasen. Ako deneska kako {ef na dràva go zlupotrebil pravoto za da si ja pomiluva prijatelkata Dosta, koj ni garantira deka utre nema da ja zloupotrebi funkcijata vrhoven komandant i ne gi izvadi tenkovite pred Sobranie za da si go odbrani kabinetot. Smejte se vie. I barajte na~in da mu pobarate odgovornost. Dodeka najdete svoj kandidat za pretsedatel, toj ve}e se sprema za vtor mandat. 2 Gledate {to vika drugarka mu Dosta. Deka "so nejzinoto ostranuvawe od funkcijata bi se oslabela pozicijata na pretsedatelot na dràvata, pred pretstojnite pretsedatelski izbori". Lu|e, toj saka da bide pretsedatel po vtor pat!!! Dosta u{te veli deka ova i bilo namerno napraveno pred kongresot na VMRO-DPMNE i deka so ova bi se popre~ilo nejzinoto vra}awe na politi~kata scena. Zna~i, sega e jasno: a) Dosta prislu{uvala b) Boris saka da ja prezeme dràvata v) Dosta saka da go prezeme VMRO-DPMNE

121 Zatoa i Boris ne i ostanuva dolèn na drugarkata. Veli deka so nejzinoto krivi~no gonewe }e se nanesela {teta na funkcioniraweto na bezbednosniot sistem. Zna~i bezbednosta na dràvata zavisi od u{ite na Dosta. Ne ja naru{uvajte bezbednosta. Ostavete ja Dosta da slu{a. 3 Zo{to Trajkovski ja pomiluva Dosta za prislu{uvaweto? Zatoa {to kako {ef na dràvata navistina saka da bide pretsedatel na site gra|ani. Vo sekoe vreme da znae {to zboruvaat. Ama i toj be{e prislu{uvan. I sega pak go odobruva prislu{uvaweto. Zo{to? Zatoa {to saka i samiot sebe da se preslu{uva. Oti ne znae {to zboruva. 4 Koga Boris gi potpi{uva{e amnestiite na pripadnicite na ONA, vele{e deka so pomiluvaweto }e gi resocijalizira. Resocijalizacija mu e potrebna i na Besnik Fetai. Ne za drugo, tuku ako Hrvatite go ekstradiraat moè da bide zagrozena bezbednosta na dràvata. ]e skoknat u~kite i }e ni frlat nekoja bomba. Resocijalizacija mu e potrebna i na Vojo Mihajlovski. Glupo e pred pretstojniot kongres na VMRO-DPMNE da mu se popre~i vra}aweto na politi~kata scena od [utka. Zna~i isto e i so Dosta. Sega otkako e pomiluvana, Boris }e i pomogne polesno da se resocijalizira. 5 Po ova pravnicite neka si gi zapalat diplomite. Deneska Boris mu veli na Branko: "Kade ti e TAT?", a v~era odobril elementarno kr{ewe na ~ovekovite prava. Dosta deneska se fali deka go gonela Zemunskiot klan i go potsetuva Branko deka znae nekoi raboti za povrzanost na organiziraniot kriminal so Srbija, a v~era Branko gi vade{e tran- skriptite od razgovori za koi taa dala naredba da se prislu{uvaat. Vo ovaa dràva fiokite se otvaraat po potreba. Ne za dobroto na dràvata, tuku za da zemat pogolem plen. Koj e ovde pomo~an, a koj e pokakan. Smrdi na site strani 6 Ste slu{nale li ne{to ubavo vo posledno vreme? Porasnalo li ne{to vo dràvata osven cenite i brojot na vrabotenite vo dràvnata administracija. Denot koga }e bide slednata stranska investicija }e go proglasime za dràven praznik.

7 Vo april 1993 godina, koga ne primija vo ON, pretsedatelot Kiro Gligorov re~e deka referencata "porane{na jugoslovenska republika Makedonija", }e bide privremeno ime za dva-tri mseseci. Kolku sporo minuva vremeto. Dva-tri meseci, ~ini{ deset godini.

122 ARA^INOVO SVETNA 19 april 2003

• Menuvam Kamen most za Cre{ovo top~e

1 Tamu kade {to ne uspea kulturnoto barawe na ministerot Blagoja Stefanovski i diplomatskiot {arm na Ilinka Mitreva, uspea vojni~kata preciznost na Vlado Bu~kovski. Sledej}i gi to~nite koordinati na negoviot portparol Marjan \urovski, Bu~ko go locira{e cre{ovoto top~e vo Voeniot muzej vo Istanbul. Sega }e nastane razdor vo SDSM vo obid da se dokaè koj e najzaslu`niot {to ilindenskiot simbol Turcite privremeno }e ni go vratat doma. Ete prvo karanica me|u Bu~ko i Ilinka. Od druga strana Branko }e se naluti deka nekoj vo partijata se obiduva da bide popopularen od nego. Prateni~kata Eleonora Petrova {to e zadolèna za kulturniot del od manifestacijata za 100 godi{ninata od Ilindenskoto vostanie }e se po~uvstvuva zapostavena. Potoa }e se skaraat muzeite. Pa }e se javat Kru{ev~ani, ako top~eto namesto kaj niv zavr{i vo Skopje. Vo me|uvreme be{e javeno deka ku}ata vo Smilevo vo koja se odràl Kongresot za Ilindenskoto vostanie se urnala. Sme imale sre}a {to Turcite 100 godini ni go ~uvaat legendarnoto top~e. Da be{e kaj nas, do sega ili crvi }e go izedea, ili }e zavr{e{e kako dobar àr vo nekoja esenska akcija za pravewe ajvar pred ku}nite soveti. Redno e Turcite da ni go renoviraat i Muzejot "Makedonium" vo Kru{evo. Ako ni{to drugo, barem da ne mu kape na grobot na Nikola Karev. Ako ve}e tolku se griàt da ni gi ~uvaat vrednite spomenici od nivno vreme, zo{to ne bi im go vratile Kameniot most. ]e ni go pozajmat koga }e go slavime Karpo{ovoto vostanie. Tie em }e mu ja vratat kulata, em }e najdat kamen za da go rekonstruiraat. Sigurno na Turcite im trebalo pomalku vreme za da go izgradat Kameniot most, otkolku {to mu treba na Penov za da go rekonstruira. Na Turcite da im vratime milo za drago. Tie nam top~eto, nie nim mostot. 2 V~era objavivme deka ìtelite na Ara~inovo go blokirale patot koga ekipi na Elektrostopanstvo oti{le da im ja isklu~uvaat strujata, zatoa {to re~isi nikoj ne pla}al. E, ne bilo taka. Ekipite na ESM ne bile da isklu~uvaat struja, tuku da popravat nekoj dalnovod. Padnala nekoja bandera, snemalo struja, Ara~inovci pomislile deka dràvata prezela akcija i tie trgnale vo borba za ~ovekovi prava. Go blokiraa patot. Ekipata na ESM go popravi dalnovodot, strujata svetna vo ara~inovskite domovi i blokadata be{e trgnata.

123 Gledate li kako se brani osvoenata teritorija. Ara~inovo e posledniot bastion na ~ovekovite prava. Tamu ne smee da se slu~i ni defekt na elektri~nata mreà. Vedna{ se zastanuva vo odbrana na ~ovekovite prava. Zo{to Ara~inovci bi pla}ale struja, koga nie pla}ame za niv? Zo{to da pla}aat voda, koga nie pla}ame za niv? Zo{to da pla}aat danoci, koga nie im gi pla}ame? I koj e ovde organizirana dràva? Ara~inovo, ili dràvnoto ESM? 3 Boris ni se vrati doma. Ovoj pat so Ilinka, so na{eto avion~e. Otkako go zamoli francuskiot premier Rafaren, na propatuvawe do Atina, da go sobere vo negovoto avion~e od Skopje, za o~ekuvawe be{e da najde nekakov prevoz i za nazad. Ama izgleda nikoj ne sakal da go zeme. Mislite li deka toa {to javuvaa za protokolarnite sredbi na Boris vo Atina so razni dràvnici bile seriozni muabeti? Ne veruvam. Toj si baral prevoz. "Vo koj pravec letate? Ima edno mesto do Skopje?" Edna{, za da stigne na vreme na odbojkarski natprevar, oti si be{e zamislil deka mu e amajlija na timot na Rabotni~ki Fer{ped, hrvatskiot pretsedatel Stipe Mesi} mu go pozajmi avionot da go prenese od Tirana do Skopje. Na eden samit vo Johanesburg leta{e so avionot na bugarskiot pretsedatel Prvanov. Na{iot pretsedatel sekoga{ ima agenda. Ama nema red na letawe. Mu leta umot so kogo }e stigne. Toj e aviostoper niz Galaksijata. Taka {to koga }e se penzionira, }e si ima rabota. Namesto da pi{uva memoari, }e objavi vodi~ za aviostoperi. Vodi~ot }e se vika "Letav so niv". Ako ne mu trgne so pi{uvaweto, aviostoperskoto iskustvo }e go iskoristi vo suvozemniot soobra}aj. Po urnek na turskite taksija {to se vikaat dolmu{i. Tie si imaat svoja relacija, i patem se polnat dodeka ne se prepolnat i ostavaat i zemaat patnici na bilo koe mesto. I Boris moè da vozi na relacija ênto – \or~e Petrov. Da sobira i ostava patnici kade {to }e stigne. Kompanijata }e se vika "Dolmu{ Prezident". 4 Ilinka i Boris bea vo Atina za da pokaàt deka sme del od evropskoto semejstvo. Den pred i tie da se slikaat, deset zemji od takanare~enata Nova Evropa potpi{aa priklu~uvawe kon EU od maj 2004 godina. Na Romanija i Bugarija im dadoa nade` deka }e gi primat vo 2007 godina. Nas ne ne spomenaa. Se se}avate li {to bea Romanija i Bugarija pred 10 godini. Da ne zboruvame za Ungarija, Polska, Slova~ka, Litvanija... Se se}avavte li na na{eto gospodsko i nadmeno odnesuvawe koga na Bugarite im prodadavme ~orapoga{ti, d vki i d nki. Ili na dezodoransite kupeni vo "Centro" i Slavija" so koi vo Polska moè{e da se kupi nezaboravna ve~er so ubava devojka. Pominaa samo dvanaeset godini. Toga{ ne bevme ni ~lenka na ON, ~ekavme redici za benzin, nemavme vojska, nemavme granici, ama

124 se mi se ~ini deka bevme pove}e dr`ava odo{to sme sega. Ako ni{to drugo, vo Solun na miting se sobra eden milion Grci {to se osetile zagrozeni oti Makedonija si go koristi ustavnoto ime. Koj sega voop{to ne esapi za `ivi? Pominaa samo dvanaeset godini. Kaj bevme, kade dojdovme. Dali tie otidoa mnogu napred, ili nie se vrativme epten nazad.

KOMUNISTI^KI MANIFEST 26 april 2003

• Ako ne be{e Ilija Filipovski, }e be{e Besnik Fetai

1 "Vladata na Republika Makedonija gi povikuva site gra|ani, kako i site dr`avni slu`benici i lica koi donesuvaat odluki da se ottrgnat od korumpiranoto minato i da vlezat vo svetla idnina..." Ovoj javen proglas ne e povik za borba protiv balisti~kite bandi od 1945 godina. Ova ne e povik za u~estvo vo rabotna akcija za gradewe na prugata [amac – Saraevo. Ova ne e izvadeno od yiden vesnik na nekoja fabri~ka hala pred reformite vo {eesettite godini za natfrlawe na normi za posvetla idnina. Ova e proglas na Vladata na Makedonija od ponedelni~nata sednica. Ako ne vi se veruva, na nego ima i pe~at i potpis na Agencijata za informacii, a od faksot se gleda deka e isprateno od Kabinetot na portparolot. Po vakviot manifest so koj Branko i negovite ministri ja najdoa formulata kako }e ne vodat vo posvetla idnina, ne ni ostanuva drugo, osven da vosklikneme: "Za tatkovinata so Tito napred, drugar Branko, nie ti se kolneme, vo idnina nema da krademe". 2 Bidej}i Vladata vo istoto soop{tenie veli deka "}e se zalo`i na site nivoa na vlast vo zemjava da se postignuvaat uspe{ni rezultati i da se sozdava pogoden ambient", bi bilo interesno da se vidi na koe nivo e donesena odluka za uspe{en rezultat za sviwite {to umiraat od glad vo Kumanovo. Nivoto e visoko. Za sudbinata na sviwite }e odlu~uva ministerot za ekonomija Ilija Filipovski. Toj na prateni~ko pra{awe {to }e napravi Vladata da se spasat sviwite {to umiraat od glad, odgovori deka prvo treba da se ispita vo centralniot depozitar ~ii se akciite vo farmata. Sega }e stigne nov proglas: "Vladata gi povikuva sviwite da se strpat dodeka Ministerstvoto za ekonomija ne izvr{i revizija na nivnite akcii i da ne se jadat me|u sebe, so cel zaedno da ja do~ekame svetlata idnina".

125 Vo "@ivotinskata farma" na Orvel organizatori na revolucijata bea sviwite. Vnimavaj Branko. Sviwite ti se buntuvaat. [trajkuvaat so glad. 3 Aj da se kladime so ministerot Filipovski u{te kolku dena }e preìveat sviwite ~ekaj}i go depozitarot. Kako so naftata. Namesto odgovor zo{to u{te }e pla}ame skap benzin zaradi negoviot dogovor so Makpetrol, toj odgovori deka nikoj ne moèl da se kladi pred vojnata vo Irak kolkava }e bide cenata. Nie mislevme deka Ministerstvoto za ekonomija znae da gi predvidi ekonomskite dvièwa. A toa ti rabotelo na princip na sportska kladilnica. [to ubavo ni go spu{ti ministerot Filipovski: "[to }e be{e ako cenata na naftata be{e 60 dolari?" Aj da se kladime deka i toga{ }e ja ripnea cenata. A {to }e be{e ako minister za ekonomija ne be{e Ilija Fili- povski? ]e be{e Besnik Fetai. 4 Ako si odi Qub~o, se nadevam deka Branko ve}e nema da izleguva izbezumen od Vlada i da ne prepla{uva deka vojnata samo {to ne po~nala. A i Go{ev na ekonomski sobiri, kako onoj od minatata nedela vo Ohrid, namesto da se kolne deka nema da dozvoli podelba na Makedonija, verojatno }e po~ne da zboruva i za ekonomija. Go znaeme Qub~o de. Toj se pokaà i koga be{e premier. A i narodot si kaà {to misli za nego, pa ve izbra vas. U{te Qub~o }e vi bide avtoritet? Ako so edna kolumna toj moè da diga berlinski yidovi i da raseluva narodi, a vie ste na vlast, ne znam zo{to voop{to go pravime muabetot. 5 Na Qub~o za se mu se vinovni podlizurkovcite, novinarite i me|unarodnata zaednica. Na Branko za se mu e vinoven Qub~o. [to }e pravi sega Branko bez Qub~o? I toj }e se povle~e? 6 Tajto, koj minatiot septemvri go pretepa kumanovskiot novinar Zoran Boìnovski vo prostoriite na radioto "Tumba", denovive e vraboten kako policaec. Portparolkata na MVR Mirjana Kontevska veli deka tepa~ot, koj be{e osuden na kazna zatvor vo traewe od edna i pol godina e primen vo MVR vo soglasnost so dogovorot me|u pripadnicite na "lavovite", pretsedatelot na dràvata i premierot. Spored ovoj dogovor, za priem na rabota vo MVR se izzemaat samo onie pripadnici {to izvr{ile te{ki krivi~ni dela kako {to se siluvawe, trgovija so droga i ubistva. Tajto e osuden za nanesuvawe te{ki telesni povredi. Vinoven e novinarot {to be{e samo pretepan. Da be{e ubien, ili barem i siluvan, Tajto ne }e se vklope{e vo dogovorot na pretsedatelot i premierot i nema{e da stane policaec. Po tepaweto na Boìnovski, Zdruènieto na novinari organizira{e masoven protest na novinarite pred zgradata na MVR. Nosevme mai~ki so natpis: "Tuka sme, tepajte!". Sega nema koj da ni oble~e mai~ki so natpis "Tuka sme, ubivajte". Eden od toga{nite organizatori stana portparol na Vladata.

126 12 GODINI 10 maj 2003

• Namesto sto godini Ilinden, komemoracija za Makedonija

1 Vo vremeto na VMRO-DPMNE za se {to }e se napi{e{e protiv vlasta bea vinovni SDSM i novinarite. Vo vremeto na SDSM za se {to ne ~ini e vinovna VMRO-DPMNE i novinarite. Se {to }e se objavi mora da e nekoja nara~ka, mora da stanuva zbor za nekakva tendencija, skrieni nameri, nekoj da stoi zad ne{to... E ba{ me interesira po ~ija li nara~ka londonski Tajms objavi deka Makedonija po 12 godini tranzicija e posiroma{na otkolku pred kapitalizmot. Kakva li tendencija imale novinarite na "Tajms" koga objavile deka bruto nacionalniot dohod vo Makedonija e 75 otsto od toj {to bil vo 1989 godina. Sekoe vreme si noselo barem eden kapitalen objekt vo dràvata po koj se se}avame i koj ukaùval deka ne{to ni se slu~uvalo. Se gradel Skopskiot saem, @elezni~kata stanica, Domovi na kulturata niz site gradovi, hoteli, brani, tuneli, mostovi, ve{ta~ki ezera... Na {to li }e se se}avaat siroma{kite deca {to se rodeni vo osumdesettite. Na Branko, Qub~o i pak na Branko. [to li im se slu~uva vo nivnite mlade{ki godini. Branko, Qub~o i pak Branko. Eden pat do Prilep preku Babuna najavija u{te pred deset godini, a nitu edna ulica ne uspeaja da probijat vo glavniot grad na dràvata. Vozot ni do Ki~evo ne odi, a tie vo Evropa }e ne nosele. Ubavo ni pora~uva{e Branko pred 15 septemvri: "Eden e izborot". Ili VMRO-DPMNE ili SDSM. Prvo 8 godini go imavme SDSM, pa go kaznivme so ~etiri godini VMRO. Posle VMRO gi kaznivme so novi ~etiri godini na SDSM. A vsu{nost sami sebe sme si se kaznuvale. 2 Spored zadkulisnite igri na novinarite od londonski "Tajms", i Bugarite bile poarni od nas. Ama za razlika od nas, koi si go znaeme izborot, tie malku zabegale. Sega ni carot ne im ~ini. Spored edna anketa vo nivniot vesnik "Trud" pogolem e brojot na Bugarite koi veruvaat vo Marsovci, otkolku {to im veruvaat na svoite politi~ari. Bugarite imaat pove}e od eden izbor. Kaj nas politi~arite se kako padnati od Mars. Go vidovte pred nekoj den Pero Go{ev kako ni objasnuva{e deka strujata mora da poskapi. Kako da ne be{e toj istiot Pero {to pred eden mesec ni prodava{e socijalna demagogija deka strujata nema da poskapi. Kako v~era da stanal minister. Pero e najdobar koga e vo opozicija. Koga go slu{a{, milina ti e da go izbere{ za da ti ja opravi dràvata. I taka celi 12 godini. 3 Se gleda deka Hari e bankar. Epten za{tedi na proslavata na denot na policijata so toa {to ne gi vikna decata na zaginatite policajci. Go gledam

127 na slika zaedno so site negovi sorabotnici i si mislam, dali sok~iwata {to }e gi ispieja decata vredat kolku vtoriot dràven stan na Veru{evski. Dodeka MVR {tedi na sok~iwa, ONA tro{i na spomenici. Kako da ne bila vojnata. ONA pravi trodnevni po~esti za nivnite padnati borci vo Slup~ane, a portparolot ôlakovski ne ni slu{nal za toa. Na kraj }e izleze deka policajcite {to zaginale sami si bile vinovni. Ili, kako vo slu~ajot so raspravite vo sobraniskata komisija za solunskite atentatori. Za DUI gemixiite bile teroristi. Da ne izleze na kraj deka policajcite bile teroristi, a ONA regularna vojska. I posle }e sme pravele proslava na stogodi{ninata od Ilinden- skoto vostanie. [to }e odbeleùvame: dràvnosta na Makedonija, ili komemoracija za Makedonija. Namesto manifestacijata "Deset dena Kru{evska Republika", }e si slavime "Deset godini Republika Makedonija". Do pred dve godini mislevme deka ja imame. 4 Pred nekoj den ode{e prilog na televizija deka Markovite kuli vo Prilep ne svetele, iako na site im se bendisuvala iluminacijata. Dopisni~kata javi deka kulite ne svetat oti prethodnata vlast vgradila mnogu skapi reflektori a Elektrostopanstvo ne moèlo da najde pari "zaradi poznatite sostojbi". Zna~i prethodnata vlast e vinovna zo{to kulite ne se osvetleni. Kaj gi osvetlija kaj gi zapustija. [to fino pred toa si bea vo mrak. 5 Liberaldemokratite i socijaldemokratite se skaraa okolu predlogot za izmena na zakonot so koj na pretsedatelot }e mu se namalea ovlastuvawata za pomiluvawe. Ne{to po~na da se slu~uva vo koalicijata. Za vreme na VMRO-DPMNE, Gradskoto sobranie vo Skopje ne be{e ogradeno. Otkako SDSM dojde na vlast, Penov digna èlezni ogradi. Sobranieto. Zna~i li toa deka Penov pove}e se ograduva od Branko, otkolku od Qub~o?

BATLER TURS 17 maj 2003

• Vejce ne e Bagdad za da se osvoi vo eden navrat

1 Ej ~ove~e, ja sakam ovaa igra. Kolku e ubavo da si amerikanski ambasador vo Makedonija. Pretsedatelot na dr`avata ni vo toalet ne odi bez da dobie dozvola od Batler. Premierot se trese {to }e ka`at Amerikancite za sekoj poteg. So nego odat na lov, toj im organizira ve~eri, bez nego ne stapnuvaat niz zapadna Makedonija.

128 Ova e vistinska amerikanska rabota. Kako vo ligata na NBA. "Aj lav dis gejm!". ]e izlezat dvesta selani vo planina, }e go blokiraat patot i – ete ti politi~ka kriza. A krizata, neli se re{ava samo so diplomatski sredstva. Se pojavuva ministerot za vnatre{ni raboti Hari Kostov i vo uloga na minister za nadvore{ni raboti ja angaìra cela diplomatska kolonija vo Skopje da go deblokira patot. Golema rabota e da se odi vo Vejce. Prvo treba da se pomine niz Selce. I ne moè vo eden navrat da se pomine cel pat. Pa po~nuvaat pregovori. Ramkovni dogovori, soìvot, zaedni{tvo, kafe, ~aj, po nekoja zgodna Evropejka, lokalno naselenie {to si imalo maka, pregovara~i, SAD, EU, NATO. I na kraj se pojavuva Ali Ahmeti i im pora~uva na selanite da im bidat dobri doma}ini na naàlenite rodnini. Pa|a dogovor za nekolku dena site da se sretnat pak na istoto mesto. Vo igrata vleguvaat i mediumite. I tie stapka po stapka go beleàt sekoj moment od trnliviot pat do Vejce. Znaete li zo{to Si-En-En ne ja prekina programata za da izvesti deka Hari Kostov, Ri~ard Batler i ostanatite vlegle vo Selce? Zatoa {to ne moàt da predvidat koga }e vlezat i vo Vejce. Tamu se vleguva pote{ko otkolku vo Bagdad. 2 Bidej}i situacijata na terenot e mnogu sloèna, i amerikanskiot ambasador be{e vozdràn vo davaweto izjavi. Se razbira ako ne mu ja broime onaa deka toa e sli~no na negovata situacija koga majka mu bi posakala vedna{ po vojnata da odi vo Vietnam kade {to zaginal tatko mu. Gleda{, Bitol~ani, ~ii deca zaginaa vo zaseda na [ara pred dve godini se u{te mislat deka Vejce e vo Makedonija. I koga trgnale da im oddadat po~it ne se spoterale vo nekoja dale~na tu|a zemja. 3 Vo prviot obid, rodninite ne uspeaja da stignat do mestoto na masakrot zatoa {to "posetata ne bila dobro organizirana". A koj treba da ja organizira? Moè li vo ovaa dràva da se odi koga saka{, so kogo saka{ i kade saka{ bez nikakva najava, bez mediumska pompa, bez diplomatskata poddr{ka na Hari Kostov ili za se treba da se povikuva amerikanskiot ambasador. Najubavo e za potrebite na Vladata na Makedonija, amerikanskiot ambasador da formira turisti~ka agencija. Pa ako nekoj saka da {eta niz Makedonija, da si go najmi "Batler turs". Zamislete utre da odite na planinarewe na [ara i tamu da voznemirite nekoe ov~ar~e od Ramkovniot dogovor. Vedna{ se blokira avtopatot Skopje – Tetovo. Ili, ne daj boè da lovite riba vo Debarsko ezero. Gostivar }e ostane bez struja. Zatoa, najevtina varijanta vi e da si go iznajmite "Batler

129 turs". Ne znaete koga }e vi zatreba. Denes za patuvawe, utre za organizacija na ven~avki, kr{tevki i drugi sve~enosti so peewe i pukawe. I nema ve}e "Zapoznaj ja tatkovinata za da ja saka{ pove}e!" Otsega }e bide: "Zapoznaj go Batler za da si ja zapoznae{ tatkovinata!". 4 Po promocijata na noviot priod na policijata, se o~ekuva vo idnina kriminalcite da ne se apsat, tuku diplomatski da se ubeduvaat. Soobra}ajcite ve}e nema da kaznuvaat za prekr{oci. Policajcite }e pregovaraat so voza~ite. Pa i tie {to pukaat po ulici }e bidat tretiraani so diplomatski noti. Sigurno zatoa policijata u{te ne soop{tuva koj puka{e vo edna kola so svadbari vo skopskata naselba Kapi{tec. Lu|eto go vidoa crveniot "mercedes" od koj se puka{e, mu ja zapi{aa i tabli~kata, ama policajcite u{te ne go na{le pi{tolxijata. ]e da e crveniot "mercedes" so poznatata tabli~ka nekoj od "onaa" strana na Vardar. A za tamu, na policijata i treba "Batler turs". 5 Zo{to se kopa niz cela Makedonija i se baraat mo`nite jami na kidnapiranite Makedonci? Zo{to SDSM ne si go pra{a koalicioniot partner barem kade pribli`no da kopaat. Tie {to kidnapiraa sega im sedat vo Vladata i vo Parlamentot. Ako tie ne znaat, koj drug bi znael? Vo Srbija, po dve godini go najdoa teloto na Ivan Stamboli}, vedna{ otkako gi fatija lu|eto od Zemunskiot klan. Zna~i, informacija za toa kade se kidnapiranite ima. Samo treba da se pra{a na vistinskoto mesto. 6 Vladata {tedi na site frontovi, pa i na lekovite. Koga }e pra{ate sega zo{to nema lekovi so sini karton~iwa vo aptekite }e vi odgovorat deka kradel Vojo Mihajlovski. E pa Vojo Mihajlovski pove}e od ~etiri meseci e vo zatvor, a narodot ne go glasa{e na 15 septemvri za lekovi da – ima. ûdno, ama vistinito. I koga vi se pravdaat deka lekovi nikoga{ i nemalo, se mi se ~ini deka koga narodot eufori~no izleguva{e na mitinzite na Branko i kompanija, pokraj drugoto sigurno si pomisluval deka koga toj }e dojde na vlast lekovi }e – ima. ûdno, ama vistinito. Kojznae, moèbi vlasta izbrala najefikasen na~in na {tedewe. Ako nema lekovi, lu|eto }e umrat. A koga }e umrat, nema da im trebaat lekovi. Samo, }e ostane li nekoj za da gi glasa?

130 ADVOKATSKA ZA[TITA 24 maj 2003

• Mexitlija ne e Blace za{to Romite ne se Albanci

1 Qub~o ve}e nema da bide pretsedatel na VMRO-DPMNE. Taka {to negovite idei za podelba na Makedonija }e izgubat od aktuelnost. Ama, }e dobijat na teìna. Eve, vo Kumanovo, sredno{kolcite Albanci so dvodnevna blokada na pati{tata i nekolku~asovnen {trajk so glad na roditelite se izborija da ne u~at vo isti zgradi so Makedoncite. Vo Skopje, u{te edna izvojuvana bitka e kamen temelnikot za novata zgrada na gimnazijata "Zef Qu{ Marku". Taa }e bide podaleku od Nikola Karev, od drugata strana na Vardar. Vo Ginekolo{kata bolnica vo âir, koalicionite partneri donesoa direktor od Pri{tina. [tom bolnicata e vo âir, spored koalicioniot dogovor direktorot mora da e Albanec. Ako nema ginekolog tuka, DUI }e go uveze od Kosovo. Po istata logika, SDSM ginekolozite od âir treba da si gi povle~e od svojata strana na Vardar. Takanare~eneta me|unarodna zaednica ne go ima smeneto odnosot kon Makedonija. Vo 2001 godina, koga razni emisari doa|aa vo oficijalna poseta na dràvata se sre}avaa so toga{niot premier Qub~o Georgievski i zadolìtelno so negoviot koalicionen partner Arben Xaferi. Sega doa|aat da se sretnat so Branko Crvenkovski i zadolìtelno so negoviot koalicionen partner Ali Ahmeti. Edna koalicija, edna dràva, a dva lidera. [teta {to Qub~o se povlekuva. Toa osobeno te{ko }e mu padne na Branko. Nema da moè da go obvini deka ja deli Makedonija. 2. Generalniot sekretar na NATO Xorx Robertson od Ohrid ni pora~a: "Ako ne go kontrolirate kriminalot, kriminalcite }e go kontroliraat regionot". Dobro go toa kaà Robertson. Otkako ni gi donesoa kriminalcite na vlast, u{te i pamet ni solat. 3 Minatiot petok vo Tetovo ima{e masovna tepa~ka me|u Albanci i Makedonci. Istata no} be{e napadnat policiski hermelin so me{ovita policiska patrola. Vo sabotata v zori so raketen frla~ be{e napadnata kasarnata na ARM vo Tetovo. Odgovornosta za napadot ja prezede ANA. Vo nedelata OBSE organizira{e trka na mirot na relacija Skopje – Tetovo. Gotovo. Vojnata zavr{i.

131 4 Bidej}i vojnata i na Kosovo e zavr{ena, Grcija odbiva da gi primi kosovskite Romi koi ~etiri godini se begalci vo Makedonija. Albancite gi izbrkaa Romite od Kosovo i sega nikoj ne im garantira bezbedno vra}awe doma. Zo{to Grcija, kako ~lenka na EU ne se potrudi da im objasni deka na Kosovo moè da se napravi nekakov ramkoven dogovor, ne{to {to }ebide dobro za stabilnosta na regionot i na Evropa, ne{to {to }e zna~i soìvot, evrointegracija i evropski standardi za ~ovekovi prava. Namesto da im raskaùva prikazni Grcija ladno im re~e: "Ne ve pu{tame kaj nas". Romite sedat cela nedela na grani~niot premin Mexitlija, celata situacija dobiva dimenzii na humanitarna katastrofa, ama Mexitlija ne e Blace, a i Romite ne se Albanci, a bogami i Milo{evi} e na sigurno taka {to nitu gr~kite, nitu drugi evropski braniteli na ~ovekovi prava i mediumi dignaa panika za bezdomnite Romi. Neka kr{i glava na Makedonija. U{te od 1999 godina koga ni istovarija 300 iljadi begalci Me|unarodnata zaednica ima re{enie za kosovskiot problem. ]e ni go tutne nas. 4 Padna grad i gi uni{ti lozjata. Se pojavi ministerot za zemjodelie Slavko Petrov i izjavi: "Postoi somnevawe deka vo protivgradnata za{tita imalo propusti". Ministerot e advokat, na privremena rabota vo agrikulturata. Toj misli deka i lozjata moàt da se spasat od grad so advokatska za{tita. Toj prvo se somneva, }e pribira dokazi i duri posle }e utvrdi dali e to~no toa {to go videl na terenot. Oti, moèbi gradot gi stol~il lozjata, ama gradobijnata odbrana ne zataila. Vpro~em, ovaa vlada e poznata po {tedeweto. Za{tedile na raketi, a go uni{tija rodot. Osven, ako istragata na advokatot ne pokaè deka i za gradot e vinovna VMRO-DPMNE. Ne im ostavila raketi od lani. Se ispukale pred 15 septemvri. 5 Pred nekoja ve~er na A1 Televizija be{e kaàno deka vo isto vreme od dràvata otsustvuvaat i pretsedatelot na dràvata i pretsedatelot na Sobranieto, koj po ustavot treba da go zamenuva koga ne e tuka. Boris Trajkovski e vo Avstrija, a Nikola Popovski e vo Litvanija. Drugiot den, duri i premierot Crvenkovski zamina za Italija. Nema mesto za panika i voznemirenost. Ima koj da ja vodi dràvata. Batler e u{te tuka.

132 DOZVOLENO PARKIRAWE 31 maj 2003

• As, xandar, tri popa i dama se adutite na MPC vo borbata protiv SPC

1 Odam da si ja zemam kolata, najnormalno parkirana na trotoar sred centar. Koga gledam – nekoj policaec mi pi{al kazna za pogre{no parkirawe. Zbesnav. Bidej}i imam isklu~itelno ~uvstvo za ~ovekovi prava, se najdov mnogu zagrozen. Lut i navreden pojdov do prvata policiska stanica i im se zakaniv. Ili }e mi ja skinat prijavata, ili }e gi dignam vo vozduh. Potoa si zaminav, ne obrnuvaj}i vnimanie dali mo`ebi policajcite nakrivo me poglednale. Ne sakav pove}e da se nerviram. Tie me pu{tija da si odam bez zbor. E taka izgleda bilo i vo policiskata stanica vo Slup~ane. Se nalutile lu|eto na policajcite oti upasile nekoj niven {to podmetnal mina na pat i zaginale lu|e. Im rekle deka ako ne gi oslobodat }e po~nat so diverzii. I si zaminale. Policajcite ni{to ne im napravile. Sre}ni {to ne gi soblekle do ga}i kako pred nekoe vreme nivnite kolegi vo Matej~e, samo mu se javile na ministerot deka nekoj }e podmetnuva bombi. I ete v~era – mina vo policiskata stanica vo Jegunovce. Se gleda deka tie od Slup~ane se lu|e od zbor. I jas sum ~ovek od zbor. Zatoa i slu~ajot so moeto pogre{no parkirawe i zakanata deka }e ja dignam stanicata vo vozduh o~ekuvam da bide razgledan na sredba me|u Branko i Ali Ahmeti. Ako treba da se formira i koaliciona komisija {to }e go ispita slu~ajot. Komisijata da pobara da nema iritirawe od dvete strani. Vo slu~ajot }e se vklu~at NATO, OBSE, amerikanskiot ambasador, pretstavnikot na EU i site relevantni faktori vo me|unarodnata zaednica i po{iroko. Zatoa {to edna{ zasekoga{ treba da se zapameti: "Edinstveniot izlez za Makedonija e vo po~ituvaweto na ramkovniot dogovor". I drug pat, da ne sum videl liv~e na {ofer{ajbnata, ili ne daj bo`e pajak da me krene. Parkiraweto e dozvoleno. A vo slu~aj na vadewe tabli~ki od kolata, incidentot }e eskalira i }e se radikalizira so dolgotrajni nesakani posledici za bezbednosta na regionot i negovata integracija vo Evropskata unija. 2 Gradona~alnikot na Lipkovo bara pomo{ od policijata da go spasi naselenieto od kriminalnite bandi. Ako policijata go poslu{a, kriminalcite vedna{ }e stanat borci za ~ovekovi prava. Zatoa, neka ne ~epka kaj {to ne i e rabota.

133 3 Dràvata ja spasuva crkvata. Od ednata strana Branko i Hari, a od drugata strana arhiepiskopot Stefan i vladicite Kiril i Timotej, so {eficata na Kabinetot Nata{a. Kombinacija: As, xandar, tri popa i dama. Toa {to tamu be{e Branko e jasno. I zgodnata {efica nasproti popovite e vo ramkite na maksimata: "[to e ubavo i na Gospod mu e drago". Do nea be{e i Sa{o ôlakovski. Vo adutite na MPC vo borbata protiv SPC mora da ima i xoker. Ama {to bara{e Hari Kostov kako minister za vnatre{ni raboti da ja spasuva crkvata od srpska okupacija? Sila boga ne moli, ama kaj nas Bog ja moli silata. 4 Od pred dva dena ja sledime novata epizoda od amerikanskata serija "Kako Qube stana Ali". Vo vestern filmovite lo{ite kaubojci nosat crni {apki. I Qube Bo{kovski nosi crna {apka, pa kako lo{ kauboec, go stavija na crnata lista i go zamenija za Ali Ahmeti. I nie Qube za Ali imame. Za Qube da ne bide pove}e na crnata lista, treba da odi vo {uma. Da se slika so kniga na Internet i da organizira podmetnuvawe bombi po policiski stanici. Potoa }e stane borec za ~ovekovi prava. Otkako }e ja ostavi pu{kata, }e stane lider na partija i taka spontano Amerikancite }e go simnat od crnata lista. A do toga{ i Bin Laden moèbi }e go fatat, pa i opasnosta od Qube }e bide pomala. Svetot pak }e stane prijatno mesto za ìveewe, a Makedonija oaza na mirot vo regionot. 5 Qub~o Georgievski na Kongresot na VMRO-DPMNE dobi zlatna plaketa. Zablagodaruvaj}i se toj re~e deka kone~no partijata i nemu ne{to mu dala. Bidej}i partijata do sega ne mu davala, Qub~o mora{e sam da si zema. Pa na krajot od premierskiot mandat izjavi deka e bogat kolku eden prose~en biznismen. [to zna~i deka rabotnoto mesto vo vladata si go sfatil kako biznis. Vo slu~ajot so Qub~o ima eden pazaren paradoks. Ako firmata {to ja vodel bila Makedonija, zna~i deka slabo mu odel biznisot. Lo{a firma, a toj pari pak ima. 6 Minatata nedela vo Belgrad be{e obnoveno Jugoslovenskoto dramsko pozori{te. Vesta mi privle~e vnimanie zatoa {to celata investicija od 15 milioni evra bila obezbedena od Sobranieto na gradot Belgrad. Po tri vojni i bombardirawa, edno sobranie na bankrotiran grad vo osiroma{ena dràva nao|a tolku pari da si obnovi kulturen spomenik i da ja so~uva tradicijata, a na{iov Penov ni kandelabri, klupi i uli~ni ~asovnici ne moè da postavi bez da pobara pari od Pivara i Kometal. Osven za plo~kite na "Urban invest", Skopje pari za davawe nema.

134 NEPOZNAT PRAVEC 7 juni 2003

• Po site bombi {to im padnaa na Ira~anite, im falea samo u{te makedonskite bezbednost i zdravstvo

1Zo{to Hari Kostov ne pokaè malku pogolema {irina vo tolkuvaweto na ramkovniot dogovor. Namesto vo akciite po kriznite regioni da pu{ta me{oviti policiski sili, neka pu{ta samo Albanci. Neli odea na kursevi, imaa obuka po evropski i amerikanski standardi. Tie se sposobni sami da gi fatat kriminalnite strukturi vo nivnite sela. Zo{to Hari gi ma~i Makedoncite. Aj {to im pravat mete` na kolegite Albanci vo borbata protiv kriminalcite, tuku i ne pravat razlika koj e bandit, koj e terorist, a koj biv{ terorist. Vaka, neka si odat sami, neka si gi apsat. Tie si gi znaat i privatnite ordinacii kade {to se le~at ranetite kriminalci. Se razbiraat i od ~ovekovi prava, taka {to vo idnina Stejt departmentot sigurno nema da i zabeleùva na Makedonija deka policijata gi kr{i ~ovekovite prava. A znaat i kade e famozniot nepoznat pravec kaj {to begaat site kriminalci vo Makedonija, pa i nivnite. Ba{ka, ~ista rabota. Neli posle akcijata vo Sopot Ali Ahmeti bara{e od Branko Crvenkovski da se formira zaedni~ka komisija za da se ispita slu~ajot. Sednaa trojca Makedonci i trojca Albanci vo prisustvo na pretstavnik od me|unarodnata zaednica i go razgleduvaa etni~kiot sostav na policiskata ekipa {to intervenirala i dali gi pre~ekorila ovlastuvawata. Vaka, ako policiskite edinici ne se me{oviti, nitu Ali }e mora da mu se pravda na nekojsi komandant âkala, nitu pak monitorite na OBSE i EU }e bidat na maka da ja ocenuvaat akcijata. Sega Branko }e mora da pobara od Ali Ahmeti komisija da ispita kako na me{ovitata policiska edinica vo Rakovec im izbega Sait Ru{iti. I toa ranet, i so silna poddr{ka na lokalnoto naselenie. 2 Dràvniot sekretar na MVR Radiovoje Jovanovski e ubeden deka terorizam vo Makedonija nema. Duri i koga eksplodiraat bombi vo centarot na Kumanovo. Za nego i frlaweto bomba vo centar na grad, e obi~en kriminal. I ovoj nepoznat storitel izbegal vo nepoznat pravec. Radivoje misli deka mu veruvame. A jas mislam deka duri ni portparolkata Mirjana Kontevska ne mu veruva. Ako ja teraat taka da kaè. 3 Zo{to nikoj ne objavi kakov e etni~kiot sostav na edinicata {to otide da stava red vo Irak? Ako i taa sme ja napravile po ramkoven dogovor, te{ko na Ira~anite. I tamu }e se zbunat so fa}aweto na kriminalnite bandi.

135 Zatoa, podobro e samo Makedoncite da go spasuvaat Irak. Ako ne moàt doma, }e se pokaàt vo stranstvo. Nie mislime lokalno, ama deluvame globalno. Tamu kriminalcite nema da begaat vo nepoznat pravec. Kaj i da odat – pustina. Aj {to mislime na svetskiot mir i redot vo Irak, tuku i za zdravjeto na Ira~anite smetka }e vodime. Isprativme i medicinski ekipi. Siroti Ira~ani. Kako da ne im bea dovolno site bombi {to im padnaa, pa u{te i makedonskoto zdravstvo treba da gi snajde. 4 Evropskata unija ni oslobodi kredit od u{te 10 milioni evra. Tie bile pari za poddr{ka na platniot bilans. Toa zna~i deka so tie pari }e treba da im gi vratime kreditite {to ni gi dale porano. Koga 10 milioni evra }e se podelat na 2 milioni ìteli, izleguva deka Evropa ni pozajmila po 5 evra na ~ovek. Taman da se napieme pivo. Toa ti e kako da ispie{ tri piva vo Skopje. Ili, ako sme Evropejci, edno pivo vo Brisel. Gledajte sega. Koga }e sednete vo kafeana i }e nara~ate pivo, znajte deka go vra}ate kreditot na Evropskata unija. So vtoroto pivo ve}e vi se pri~inuva deka ste del od evrointegrativnite procesi na Zapadniot Balkan. So tretoto pivo ne odite ni kon EU, ni kon NATO, ni vo nepoznat pravec. Odite kon toaletot. Zabrzano. I {to se pet evra? Kako do{le, taka oti{le. 5. LDP izleze na pres konferencija i soop{ti deka }e i predloì na Vladata ednostrano da gi ukine vizite za zemjite od Isto~na i Sredna Evropa koi naskoro }e stanat ~lenki na EU. LDP e del od Vladata. Nejzini ministri sedat na sednicite na Branko Crvenkovski. Ako e taka, izleguva deka Vladata i predlaga na Vladata. A pred toa i soop{tuva na javnosta {to }e i predloì. Dali LDP misli deka javnosta }e izvr{i pogolem pritisok vrz Vladata zatoa {to tie kako koalicionen partner ja nemaat taa sila.

OXA^ARI SPECIJALCI 14 juni 2003

• Ne e lo{o i Ali Ahmeti ne{to da dade vo ime na Ramkovniot dogovor. Za po~etok neka gi dade svoite kriminalci.

1 Makedonija e rasadnik na ~ovekovi prava. Sekoja prolet kaj nas niknuva po nekoja nova kategorija ~ovekovi prava. Vo momentov nazajgrozeni gra|ani se lu|eto {to potpa|aat pod kategorijata "kriminalec – Albanec".

136 Ovaa kategorija na zagrozeni gra|ani ima i me|unarodna verifikacija. Zatoa {to koga policijata odi da apsi nekoj kriminalec, mora da go izvesti OBSE. Posmatra~ite na OBSE odat i ja nabquduvaat akcijata na policijata za da gi za{titat pravata na kriminalcite. Kriminalcite od albansko etni~ko poteklo, ba{ zatoa {to se Albanci i po me|unarodna definicija zagrozen vid, spored standardite na OBSE dobivaat legitimitet. Ba{ me interesira dali OBSE koga gi obu~uva{e policajcite od zagrozeniot vid gi nau~i deka treba da si gi napu{tat svoite kolegi Makedonci, ako nekoi crni uniformi gi dràt vo zalo`ni{tvo. Da se slu~e{e obratnoto, }e izbie{e me|unaroden skandal. Solana i Robertson }e dotr~aa da ni se zakanat deka }e ne kaznat. So pravo, oti policijata gi lovi kriminalcite. Telat Xaferi od DUI veli deka "stanuva zbor za ~ovek od op{tina koja be{e zafatena od voenata kriza i vo takvi prostori odnesuvawata na lu|eto se poinakvi". Zna~i, ponastrana od Ara~inovo. Toa e rezervat na poinakvi lu|e. Neka odi Branko neka im kaè na raselenite Makedonci od Ara~inovo da si se vratat doma. 2 Po tolku vreme od poddrùvawe na Ramkovniot dogovor, go molam Branko da ni kaè so prosti zborovi, na makedonski jazik {to zna~i toa vo praktikata. Kolku {to jas gi sfa}am rabotite, izleguva deka spored Ramkovniot dogovor Albancite treba da dobijat pove}e mesta vo dràvnite institucii, a Makedoncite treba da bidat izbrkani od rabota, oti taka veli MMF. I – tolku. Ne gledam deka nekoj od raselenite se vratil doma. Kako, koga ministerot za vnatre{ni raboti gi mole{e selanite od Vejce da go pu{tat barem kako civil da im pomine po patot. Izleguva deka spored Ramkovniot dogovor, vo koalicijata na Branko, DUI treba celo vreme da bara, a SDSM da dava. A da dade{e i Ahmeti ne{to. Za po~etok, barem sopstvenite kriminalci. 3 Pred edna godina Ali Ahmeti vetuva{e deka }e nau~i da zboruva makedonski. Ili e lo{ u~enik, ili vo me|uvreme sfati deka ne mu treba. 4 Vo slavno Tanu{evci pak ne{to se proslavuva{e i pak se puka{e. MVR soop{ti deka me|u slavenicite bile zabeleàni i nekolkumina vo crni uniformi. OBSE pobrza da demantira. Posmatra~ite ne videle nikakvi crni uniformi i nikoj ne pukal. OBSE postojano ne dogleduva. Prvo, niz selata pukaa nekoi svadbari. Svadbari, kako svadbari, doterani vo sve~ena crna uniforma. Otkako gi napravija site svadbi, crnite uniformi trgnaa na lov. Pa, OBSE broe{e istreli ispukani od lovxii. I sega vo Tanu{evci moèbi imalo crni uniformi, ama tie ne bile teroristi. Tie bile oxa~ari. Sega e sezona na ~istewe oxaci, pa lu|eto vo crni uniformi slu~ajno se na{le vo seloto koga se proslavuva{e

137 godi{ninata od vostanieto na ONA. Spored definicijata na DUI za "poinakvite lu|e" od kriznite podra~ja, izgleda deka i ovie se nekoi "poinakvi oxa~ari". Tie ne gi ~istat oxacite so sajla i ~etka. Tie se oxa~ari specijalci. Oxacite gi ~istat so rafalno pukawe. ]e ti go svirnat niz oxak. ]e be{e poarno na{ata policija koga ve}e gi videla da gi uapse{e tie vo crnite uniformi. Pa posle OBSE neka dokaùva deka se oxa~ari. 5 Pretsedatelot Trajkovski e vo o~aj. Razo~aran e od Batler. Amerikanskiot ambasador re~e deka najpoznat Makedonec nadvor od Makedonija bil makroto Dilever Bojku. A Boris misle{e deka ako ni{to drugo, barem kaj Amerikancite e popularen. Za Leku se interesirala duri i FBI. A za Boris nikoj ne se interesira. O~aen po te{kata navreda od Batler, uteha pobara kaj direktorot na MATAV. Pretsedatelot na dràvata go primi gostinot od Ungarija za da raspravaat za impulsite na Telekom. Zatoa {to impulsite se najbitni za bebednosta na dràvata i za nadvore{nata politika. Cenata na telefonite direktno ja zagrozuva aktivnata uloga na pretsedatelot. Buxetot mu e namalen, a toj sekojdnevno e na linija so Va{ington. Ako Ungarecot ne mu pomogne, Boris }e mora da go bara Bu{ na "kolekt kol". Boris }e bara, a Bu{ treba da plati. 6 Zav~era be{e formiran Nacionalen sovet za pretpriemni{tvo i konkurentnost vo koj pokraj biznismeni ~lenuvaat i ministri. Sovetot bil partnerski odnos pome|u privatniot sektor, gra|anskoto op{testvo i Vladata. Go vidov na televizija Ilija Filipovski. I se ~udev, kako toj }e napravi trojno partnerstvo. Ilija, privatnikot so fabrika za vlo{ki, Ilija gra|aninot od op{tina Centar i Ilija od Vladata, em partneri, em konkurenti. Nikoj ne objasni vo koja uloga tamu se pojavi Filipovski. Kako biznismen, ili kako minister.

TRI MINUTI 21 juni 2003

• Evrointegracijata na Makedonija zavisi od seksualniot `ivot na postdiplomcite na Vladata

1 Site15 zemji ~lenki na EU, 10-te zemji {to }e stanat ~lenki idnata godina i Bugarija i Romanija na koi im e veteno ~lenstvo vo 2007, kako i Turcija koja bo`em sakaat da ja primat, ama nekako ne im se pravi }ef, bea u~esnici na Samitot na EU. Site tie 28 lideri na evropski dr`avi

138 vo mondenskoto letuvali{te vo Porto Karas, na Hakidiki se slikaa. Bea del od evropskata pretstava so mnogu avioni, helikopteri, iljadnici policajci, iljadnici demonstranti, iljadnici novinari... Tie za nivniot samit velat deka bil istoriski. Makedonskata delegacija vo Porto Karas, pristigna duri v~era docna popladne. Zaedno so drugite od Zapadniot Balkan. Koga liderite na pette zemji od leprozniot Balkan pristignaa na Halkidiki, novinarite ve}e bea na zabava na plaà. Za niv rabotata be{e ve}e zavr{ena. Zatoa {to na{eto sfa}awe za istoriskata dimenzija ne se poklopuva so nivnoto. Istoriskiot samit za koj mediumite cela nedela ne ubeduvaa deka }e bil istoriski za Makedonija za mene izgleda{e vaka: Boris be{e na sve~ena ve~era so gr~kiot pretsedatel Stefanopulos. No, toa ne e se. Deneska }e mu dadat i da zboruva. Ima vreme. Vo strogiot protokol e zapi{ano – celi tri minuti. Posle }e go vozat so brod okolu Sveta Gora. Tamu }e mu dadat i ru~ek. Posle se vra}a vo Skopje. Zna~i, sepak ne ni e lo{ tretmanot. Malku hrana, malku turizam, malku slikawe za spomen i op – eve ne u{te eden ~ekor do Evropskata unija. I za govorot ne treba da imame predrasudi. Evropejcite znaat podobro od nas kolku imame da kaème. Tri minuti govor se dovolni za na{ite 12 godini nezavisnost. Duri i mnogu, ako treba da se falime {to sme napravile. Dali deneska, otkako Boris, Ilinka i ramkovnata Teuta ve~eraa vo evropska sredina i vie doma se ~uvstvuvate malku poevropski od v~era? Mislam, onaka, evrointegrirano, so svest za po~ituvawe na ~ovekovite prava, demokratski nastroeni i kompletno pazarno orientirani, barem kolku Bugarite na primer. Ili Romancite. 2 Grcite pak sakaat da ne zafrknat. Zo{to go izbraa tokmu Porto Karas za na{iot istoriski samit? Zatoa {to tamu vo 1998 godina, Cile i Qub~o ja dogovaraa koalicijata za promeni. I od toga{ do sega epten sme promeneti. 3 Za priem vo Evropskata unija }e se pogriàt i kadrite {to Vladata doprva }e gi {koluva. Potpretsedatelkata Radmila [e}erinska neodamna objavi deka postdiplomcite, koga }e gi zavr{at evropskite studii }e gi vodat pregovorite so Brisel. Treba da se vidi koj }e dobie stipendiite. Ne me interesira dali se po ramkoven dogovor, tuku dali se ma{ki ili ènski. Zamislete nekoja ambiciozna evropski orientirana studentka, srede studii da zabremeni. Propadnaa pregovorite, najmalku za edno devet meseci. I bidej}i nema da ima koj da pregovara i Makedonija }e zadocni so ~lenstvoto vo EU. Zna~i evrointegracijata na Makedonija zavisi od seksualniot ìvot na postdiplomcite na Vladata. 139 4 Koga }e vlezeme vo EU i makedonskite kriminalci }e stanat evropski teroristi. Portparolot na OBSE Volfgang Greven, po zaginuvaweto na eden vojnik na ARM od podmetnata mina na patot kon karaulata Straà re~e deka "postavuvaweto mini pretstavuva najseriozen kriminal". Ako nekoj postavi mina na pat vo negovata Germanija na primer i ubie vojnik na germanskata armija, toa po evropska definicija e – terorizam. Mina postavena na pat vo Makedonija, po zapadnobalkanska definicija e – kriminal. Duri i Ali Ahmeti se odvaì pa kaà nekoj zbor za incidentot kaj Vaksince. Za nego mini postavuvaat "kriminalni bandi so nedoli~no odnesuvawe". Sram da im e. Neranimajkovci kopaat dupki po pati{tata i postavuvaat mini da napravat beqa. Ne se tie kako Ali Ahmeti, koj kako dobro vospitano mom~e u{te ne po~uvstvuva potreba da osudi nekoe vakvo ubistvo. Toj i stana faktor vo dràvata so epten doli~no odnesuvawe. Negovite ne bea kriminalci, tuku borci za ~ovekovi prava. I tie ne postavuvaa mini. Ubivaa vojnici i policajci vo zasedi. Sre}a {to nie si go imame ministerot za odbrana Vlado Bu~kovski {to i koga e najcrno zra~i so optimizam. Toj vo sekoja nesre}a znae da najde i sre}a. Po minata kaj Vaksince toj izjavi: "Sre}a {to tragedijata ne e pogolema, bidej}i ne bilo pogodeno tretoto vozilo vo koe imalo dvajca Albanci". Taka e toa, spored Ramkovniot dogovor. Koga }e pogine vojnik Makedonec, na Vladata i olesnuva oti ne poginal Albanec. A koga policijata }e uapsi kriminalec – Albanec, Vladata vedna{ dobiva zakani za nova vojna. Dali vo Ramkovniot dogovor e zapi{ano i kolku Albanci i kolku Makedonci treba da zaginat, za i tragedijata da ni bide proporcionalna? 5 Pred vojnata vo Irak Ilija Filipovski si napravi dogovor za kupuvawe nafta po skapa cena i nie moravme i po zavr{uvaweto na vojnata da pla}ame skapi benzini. Koga kone~no benzinite poevtinija, za tri nedeli povtorno poskapea, oti ripnala cenata na svetskiot pazar. Poskapuvaweto e spored metodologijata na Vladata koja gi utvrduva cenite spored dvièweto na cenata na naftata na svetskite berzi. Za poslednoto poskapuvawe Vladata be{e agilna. Ne po~eka ni tri nedeli. Koga tri meseci ~ekavme poevtinuvawe, oti spored svetskite ceni nie pla}avme skapa nafta ne vaè{e metodologijata na Vladata. Toga{ vaè{e metodologijata na Ilija Filipovski.

140 AMERIKANSKI FILM 28 juni 2003

• Borcite za ~ovekovi prava se borat za dvojki

1 Ilinka be{e mnogu razo~arana na Samitot na EU vo Porto Karas. Taa otide so mnogu barawa, a Evropa ni{to ne ni dala. Da be{e Ilinka Germanka, dali bi sakala da bide vo ista dràva so Makedonija? Na primer, sekoj den da i pukaat bombi, da cveta trgovija so oru`je, droga i lu|e, sudovite da ja pra{uvaat vlasta kogo da osudat, policijata da ne gi fa}a kriminalcite, a tie {to }e gi fati da i izbegaat, fabrikite da ne rabotat, polovina nacija da bide na ulica, da se davi vo |ubre kade i da trgne... Zo{to edna Germanija, ili Francija bi sakala da bide so nas. Samo zatoa {to Ilinka barala? 2 Vsu{nost, nervozata {to Ilinka ne moè{e da ja skrie duri ni koga na pres konferencijata zboruva{e Boris, pa izgleda{e kako sekoj moment deka }e mu udri {lakanica, i po~nala u{te pred da stigne vo Porto Karas. Taa mnogu se razo~arala koga sfatila deka do Grcija se vozi vo policiskiot helikopter koj na vremeto ni go podari Tajvan. Toa e protiv ideolo{kite sfa}awa na drugarkata Ilinka koja u{te na vremeto so gnasewe ja otfrli imperijalisti~kata zavera na toga{noto makedonsko rakovodstvo protiv NR Kina. Ilinka, koja so cela energija se bore{e da gi brani principite na ON, na pat kon EU najbesramno go iskoristi imperijalisti~koto letalo. I toa zaedno so Boris, koj isto taka mu re~e istorisko "Ne!" na Tajpej. Vladata i pretsedatelot imaat nova antiimperijalisti~ka taktika koga gi branat principite na ON. Re{ile da go zapoznaat neprijatelot podobro za da moàt pouspe{no da go sovladaat. 3 Koga treba{e da se za{titi NR Kina i Boris i Ilinka se kolnea vo Obedinetite nacii. A koga treba da za{titat SAD, Obedinetite nacii moàt i da popri~ekaat. Takov be{e slu~ajot so Irak. Sega istiot slu~aj go imame i so Me|unarodniot krivi~en sud. Makedonija }e ja potpi{e bilateralnata spogodba so SAD za neispora~avawe na amerikanski gra|ani na Me|unarodniot sud. Otsega pa natamu, site amerikanski kriminalci od svetski kalibar {to }e se zateknat vo Evropa }e begaat vo Makedonija. Taka, makedonskata kriminalna scena }e dobie kvalitet. Osven lokalni, }e imame i svetski kriminalci. Koga }e dojde vreme da se ispora~aat vo Amerika, }e izbegaat. ]e se najde nekoj avtomobil pred sudot i kako Dilaver Bojku, }e izbegaat vo nepoznat pravec. Oti, vo Makedonija pred sekoj zatvor vo sekoe vreme

141 ~eka po eden avtomobil so vklu~en motor i otvorena vrata za da prifati eventualno begstvo. Ete kako nie sme pove}e povrzani so Amerika, otkolku so Evropa. Kaj nas zatvorenicite begaat kako vo amerikanskite akcioni filmovi. Samo {to kaj niv toa se snima, a kaj nas odi vo ìvo. Za potpi{uvaweto na dogovorot so SAD Pakistan pobaral milijarda i osumsto, a dobil tri milijardi dolari. Makedonija go dobi ustavnoto ime za vnatre{na upotreba vo Amerika. Makedonija ne se cenka. Imeto nema cena. Vlezeni sme vo amerikanski film. Mnogu sme jaki. Dogovorot so Amerika }e ni go pravele evropski eksperti. Taka {to Makedonija povtorno stanuva mnogu biten faktor vo me|unarodnata zaednica. Po na{eto pra{awe tie si go najdoa zaedni~kiot interes. Samo nie bez interes ostanavme. Evropa ne otpi{a, a Amerika ne ne zapi{uva. 4 Ilinka i se luti na Evropa, ama ne e opasna. Taa ne se zakani deka povtorno }e otvara Solunski front. Za razlika od nejzinata koaliciona partnerka Ermira, koja se zakani so otvarawe front protiv nastavni~kata po albanski jazik na nejziniot brat. Taa ima konkreten problem. Brat i ne dobil dvojka, a nastavni~kata ne mu se pla{i na Ali Ahmeti. Pa portparolkata na DUI voinstveno izjavuva: "Ako nastavni~kata saka front so mene, }e go ima!". Partijata na Ali Ahmeti so dekret gi poprava kecovite vo gimnaziite. Dodeka bea vo {uma, steknaa mnogu dupki vo obrazovanieto. Borcite za ~ovekovi prava otvaraat nov front. Sega se borat za dvojki. Se razbira, so sila. Taka se nau~eni. Moète da zamislite kolku i puknal filmot na nastavni~kata koga izjavila deka vakvo ne{to ne se slu~uvalo ni vo vremeto na Menduh Ta~i. Ama, vo vremeto na Ta~i, ne gi interesira{e obrazovanie. Niv gi interesira{e samo biznis. Ovie novive na Ahmeti, Ermira, Teuta i Buxaku se prodavaat za intelektualci. Te se slikaat so knigi, te jazici zborat, plus dva univerziteta imaat... Zatoa im trebaat dvojki. Oti duri ni na parauniverzitetot na Mala Re~ica ne primaat bez zavr{eno sredno. 5 Vo Elektrostopanstvo na Makedonija od rabota izbrkaa 1100 lu|e. Primija novi {esto. SDSM-ovci im vikaat na VMRO-vci: "Aj sega nie malku da porabotime". Toa se vika klasi~na podelba na plenot. 6 Otkako puknaa bombite vo centarot na Skopje, VMRO-DPMNE ja obvini vlasta deka ne kontrolira ni 150 metri od centarot na glavniot grad na dràvata. Za razlika od VMRO-DPMNE koja vo svoe vreme kontrolira{e do Grup~in i do Kameniot most. Od tolku silna kontrola ja izgubija vojnata a Ali Ahmeti ni stana faktor na mirot.

142 NEFORMALEN PETING 5 juli 2003

• Pande Struja e makedonskiot Nikola Tesla

1 Se pomirivme so toa deka na{ata vlast ne moè da predvidi ni{to nitu pak da isplanira aktivnost barem eden den odnapred. Ama, koj moè{e da pomisli deka ne moèa da predvidat deka 100 godi{ninata od Ilindenskoto vostanie se pa|a to~no na 2 avgust 2003 godina. Pa na tri nedeli pred jubilejot koj go narekuvaat "100 godini makedonska dràvnost" i pretsedatelot i Vladata i Sobranieto zaklu~uvaat deka nema pari za proslavata. Moè mislea deka }e se slu~i fenomen i 100 godi{ninata od Ilindenskoto vostanie }e padne v godina. Kakov maler go biva SDSM {to ba{ ovaa godina im se padna jubilejot. [to ne se padna lani, pa Qub~o }e be{e vinoven oti tro{i pari. Zo{to VMRO-DPMNE ne si ja proslavi 100 godi{ninata so vreme, dodeka be{e na vlast. I taka gi biva{e za tro{ewe pari. ]e kradea, ama barem proslava }e ima{e. Sose {apki, popovi, ognometi i balovi. Vlasta e iznenadena oti jubilejot godinava nema da ne odmine. Branko bi bil najsre}en po 1 avgust vedna{ da dojde 3 avgust. Ama, Kru{evskata republika traela 10 dena. Zatoa, sega vlasta bara pari od sponzori. Ministerot za kultura Blagoja Stefanovski se pofali deka Komercijalna banka ve}e prefrlila pari i o~ekuva i drugite golemi firmi da go sledat ovoj svetol primer, oti taka vetile. Zna~i, malku im e {to im sobiraat danoci, {to im sponzoriraat kulturni i sportski manifestacii, {to im gi pla}aat patuvawata niz svetot, im gi pokrivaat tro{ocite za mobilnite telefoni, im zemaat reket vo predizbornite kampawi, pa sega golemite firmi }e treba da im dadat pari i za "100 godini makedonska dràvnost". Silna dràva. Zarem sto godini dràvnost se slavi so sponzori. Ako ve}e golemite firmi gi dadat parite za proslavite, toga{ neka ne se tepaat Boris, Branko i Nikola da se slikaat na Me~kin kamen. Ionaka }e moàt da se pofalat samo koj kolku se izgrebal kaj direktorite. A zo{to namesto 10 dena Kru{evska republika, ne se organizira desetdnevna me|unarodna donatorska konferencija. Zo{to da si gi ar~ime na{ite pari. Neka ni platat strancite za dostoinstveno da si go proslavime jubilejot na dràvnosta. Veruvam deka na donatorskata konferencija za odbeleùvawe na Ilindenskoto vostanie najmnogu pari }e dade Turcija. 2 Na Makedonija ne moè ni da i se pomogne. I koga sakaat da ni pomognat, nie sme majstori da ja opleskame rabotata. Go vidovte cirkusot

143 so imeto i so potpi{uvaweto na bilateralniot dogovor so SAD za Me|unarodniot krivi~en sud. Portparolot na Stejt departmenot Ri~ard Bau~er re~e deka SAD ja priznavaat Makedonija so formalnoto ime FIROM, a dogovorot bil potpi{an so neformalno ime. A Branko veli deka "ako govorime su{tinski, a ne formalno, dogovorot e potpi{an so ustavnoto ime, a toa e Makedonija". [to saka da kaè Branko koga za ne{to {to toj misli deka e formalno, Amerikancite tvrdat deka e neformalno? Toa otprilika bi izgledalo vaka: "Nie sme milele deka sme imale seks. Ama toa ne bilo seks tuku peting. A i petingot ne bil vistinski, samo sme se fa}ale preku obleka. I vrz osnova na toa bogato seksualno iskustvo sme se ispofalile na cel glas deka }e pravime svadba. I Grcite se nalutija. 3 Sledstveno na proamerikanskata orientacija na Vladata, na priemot na amerikanskiot ambasador Batler po povod dràvniot praznik na SAD se pojavija bezmalku site ministri, sose portparoli i {efovi na kabineti. Eden mesec porano, na 2 juni priem po povod italijanskiot dràven praznik priredi i italijanskiot ambasador Xorxo Marini. Tamu ne se pojavi nitu eden minister. Italija e pretsadava~ na EU do krajot na godinata. Edna nedela pred priemot na italijanskiot ambasador, Berluskoni vo Rim gi primi i Branko i Ilinka, koi sigurno mu kaàle deka nie sme epten evrointegraciski nastroena dràva, koja mnogu o~ekuva od italijanskoto pretsedatelstvo. Da se dogovorime. Ne stanuva zbor za ve{ta~ki nametnatata dilema, dali sme za SAD ili za EU. Batler prave{e priem doma, a Marini vo Muzejot na sovremena umetnost. Na{ive ne odat po muzei. Tie odat po ku}i. 4 Prilagoduvaj}i se na amerikanskite voeni standardi, Bu~ko }e gi prodava "suhoite" i od amerikanskata voena pomo{ }e kupuva voen transporter. Na ARM samo u{te "herkules" i fali. êtvoromotoren transporten avion od vremeto na korejskata vojna epten }e ni zavr{i rabota. Makedonskite trupi vo Irak se premalku za da se vozat so noviot transporter, Onie vo Avganistan se u{te pomalku. ]e mora da mu se najde druga namena. Zatoa "herkulesot" }e moè da se koristi koga pratenicite }e odat na molitven pojadok vo Va{ington. Ionaka eden normalen avion ne gi sobira{e. Transporterot moè da posluì i za pomasovni i poefikasni preselbi na Makedonci vo Nov Zeland. I kone~no, ako zagusti, Vladata moè kompletno da izbega, sose poku}nina.

144 5 Direktorot na Elektrostopanstvo Pande Lazarov na sobraniskata govornica na neukite pratenici im objasni kako vo Makedonija se pravi struja. Vo 1998 godina, koga vo ESM imalo najmalku lu|e, se proizveduvalo najmnogu struja. Sega, koga ima najmnogu lu|e, se proizveduva najmalku struja. Pande ima nova metoda za pravewe struja. Vo Makedonija lu|eto ja proizveduvaat. Samo toj ne saka da ja otkrie tajnata – kako. Dali lu|eto vo ESM vrtat pedali, duvaat vo veternici, ili mo~aat vo ve{ta~kite ezera. Onie do 1998 godina pobrzo gi vrtele pedalite. Ama otkako dojdoa VMRO-vcite i pedalite gi ukradoa. Struja e Pande. Toj e makedonskiot Nikola Tesla.

KOLEKTIVNA UBAVINA 12 juli 2003

• Dajte ni ta~kici

1 Koga ministerot za finansii Petar Go{ev }e ni kaè deka rabotata dobro ni odi, vedna{ mi se poprava raspoloènieto. Zatoa {to jas ne sum kako nekoj od onie poedinci {to se àlat deka ekonomskata sostojba ni e se polo{a. Jas se potpiram na statistikata. Si go gledam BDP-to {to se poka~ilo za 2,2 otsto i vedna{ sfa}am deka iako ni{to ne raboti, situacijata ni e odli~na. Ubavo ni kaà ministerot: "Ima percepcija od poedine~noto kon op{toto i na nivo na op{toto sobirawe na site dvièwa, statistikata sobira se {to se slu~ilo i pokaùva deka industriskoto proizvodstvo e pogolemo za 4,3 otsto vo prvite pet meseci, i deka BDP vo prviot kvartal ima porast od 2,2 otsto". Zna~i, poedine~no ni e lo{o, ama globalno ni e ubavo. Nie ìveeme siroma{no, ama vo kolektivna ubavina. Ministerot ne moè da bide odgovoren za raspoloènieto na sekoj poedinec. Poplakite za lo{ata ekonomska sostojba se poedine~na percepcija. Na dva miliona lu|e. Ama, {to se dva miliona lu|e vo odnos na dva otsto pogolem bruto doma{en proizvod. 2 Ba{ mi e àl {to ovaa godina na buxetarite nema da im dadat K– 15. Site nie {to rabotime privatno, site nevraboteni, ste~ajci, i onie {to ne zele plata pove}e od nekolku meseci bi bile presre}ni koga na dràvnite administrativci bi im odvoile u{te nekoj denar za da odat siroma{kite na odmor. Mnogu se. Sekoj den se pomalku lu|e vo dràvata primaat plata, a dràvnata administracija stanuva se pobrojna. Bi bilo ubavo da odat na odmor, bidej}i ve}e nema mesto za site vo kancelariite.

145 Neka se odmorat birokratite za da moè od septemvri povtorno da ne prefrlaat od {alter na {alter. Dodeka ~ekame so ~asovi i denovi pred {alterite na koi pi{uva "Pauza", sre}ni }e im gi slu{ame letnite prikazni dodeka go pijat zasluènoto kafe so kole{kite i kolegite. Nie sme im go platile odmorot, barem da slu{neme kako si pominale. Minatata vlada im dele{e paketi, ama tie ne gi bendisuvaa. Sega, ako nema pari, neka ne im davaat ni paketi. Dajte im "ta~kici". 3 Neka go pra{aat zamenikot minister za nadvore{ni raboti na Kina, kako tie go re{avaat pra{aweto na K–15 so milijarda lu|e. Imaa prilika da go elaboriraat ovoj problem i da go implementiraat kineskoto iskustvo vo makedonskoto zakonodavstvo, na najvisoko nivo. Toj zamenik- minister, a kaj nas site se izredija. Boris prima{e kompjuteri, Branko go reafirmira{e stavot za edna Kina, Ilinka se izvinuva{e za tajvanskiot helikopter, pa duri i Kiro Gligorov otide da se vidi so starite prijateli. Kinezite }e ni pomognele vo Sovetot za bezbednost na ON. Kako }e ni pomognat. Verojatno toga{ koga }e mora pak da poddrìme nekoja amerikanska inicijativa {to e sprotivna od Obedinetite nacii. Taka sme dobri i so Kina, i so SAD i so ON. 4 Kina, Kina, ama da ne ni dadea na vremeto Tajvancite helikopter, kako }e go vratevme Bojku. Tajvanecot se pokaà korisen. Od Boris, preku Ilinka, do Bojku, site bez nego ne moàt. Povtornoto apsewe na stru{kiot makro be{e kako vo evtina amerikanska akciona drama. Prvo, Batler ne iskara deka malku sme go osudile. Posle Bojku slu~ajno izbega. Pa Amerikancite ponudija 10 iljadi dolari nagrada za toj {to }e go fati. I drugiot den Bojku go fatija, i ekspresno spektakularno go vratija doma. Go najdoa vo kafeana {to se vika "Kapetan Kuka". Makro vo piratska kafeana. A {efot na policijata vo Crna Gora se vika Sabri Bazukovi}! Sega im e strav kako od [utka da go odnesat do Bitola, na sudewe. Da ne ~eka zad zatvorot nekoj slu~ajno parkiran avtomobil, so otvoreni vrati i zapalen motor. 5 Sega e 16 ~asot, petok, i do zatvoraweto na vesnikot se u{te ne puknala nitu edna bomba, nitu pak nekoj e ubien na ulica. Celi 16 ~asa, situacijata e pod kontrola. Makedonija 16 ~asa e mirno mesto za ìveewe, a koga }e gi ~itate ovie redovi ne vi garantiram. V~era Makedonija se potvrdi kako oaza na mirot. P.S. Od 1 juli, Redakcija VEST gi izvezuva site makedonski dnevni i nedelni vesnici vo Grcija. Prviot den imavme problem so gr~kite carinici na preminot Evzoni. So edno telefonsko javuvawe vo ambasadata so Skopje, problemite gi snema.

146 No, sekojdnevno imame edno ~udo birokratski pre~ki so makedonskata carina. Vesnicite se nosat prvo vo terminal vo Gevgelija, pa nekoj den pla}ame 600, nekoj den 900 denari, pa nekoga{ ima bele{ka, nekoga{ nema bele{ka, pa za da ja zabrzame postapkata sudot mora{e da ni dade potvrda deka ne se vodi prekr{o~na postapka protiv nas... Neka kaàt. Ako na ovaa dràva ne i e od nacionalen interes makedonski vesnici da se ~itaat vo Grcija, da ne se ma~ime. Nitu nie, nitu carinskata birokratija. Moèbi zatoa Grcite se demokratski i dozvoluvaat da im prodavame makedonski vesnici. Znaat deka nie samite }e si gi zabranime. Ako za petsto – {esto vesnici dnevno treba tolkava procedura za da se izvezat (zapametete, ne da se uvezat), kolkava li procedura im treba za izvoz na jabolkite, ili lubenicite. Na terminalot vo Gevgelija }e im gi brojat semkite? Dali istata procedura {to vaì za izvoz na vesnicite vaì i koga se uvezuva uzo. So svoi o~i vidov kako eden ~ovek tovari 20 {i{iwa od po dve litra uzo "Tsantali" vo baga`nikot na svojot avtomobil so vele{ka registracija na parkingot pred gr~kiot fri {op. Vo Makedonija vleze bez da pokaè paso{. Vo ku}i~kata ima{e dvajca policajci. Na carina pomina so mavtawe. Ima{e eden carinik. Ako direktorot na Carinata Qup~o Mihajlovski – Xango i ministerot Hari Kostov se zainteresiraat za ovoj slu~aj, podgotven sum da im go dadam i registarskiot broj na avtomobilot i da im kaàm precizno koj den i vo kolku ~asot i kolku minuti ova se slu~uva{e.

KORIDOR DR@AVA 19 juli 2003

• Transparentnost – da, ama ne i po cena na TV programata na MTV

1 Ministerot za obrazovanie Azis Poloàni moè da si zamine. Toj si ja zavr{i rabotata so reformata na obrazovanieto. Go legalizira{e parauniverzitetot vo Mala Re~ica. Zna~i, "izduvaniot balon", "mrtvoto novoroden~e" i "privatnata ùrka", kako {to tetovskiot univerzitet go narekuva{e Fr~ko, koga mu be{e minister na Branko, stana del od makedonskiot obrzaoven sistem za koj }e treba da se odvojat pari od buxetot. Sega, otkako i Mala Re~ica stana dràven univerzitet, toj }e ima ist tretman kako skopskiot i bitolskiot univerzitet. Kako dano~ni obvrznici do sega gi finansiravme tie dva univerziteta. Na niv, Albancite ne se zapi{uvaa so priemni

147 ispiti, tuku so nacionalna kvota. Ba{ me interesira dali sega, koga i Tetovo si dobi dràven univerzitet, i Albancite }e pla}aat danok za da si go finansiraat. I dali i na Univerzitetot vo Mala Re~ica Makedoncite }e moàt da se zapi{uvaat, ama bez priemni ispiti so povlastena nacionalna kvota. 2 Vo Elektrostopanstvo na Makedonija bea otpu{teni rabotnici koi gi primila na rabota VMRO-DPMNE. Vo aerodromskoto pretprijatie isto taka ima prevrabotenost. Tamu, za vreme na minatata vlada, na golemo prima{e DPA. Ama, na aerodromite nema da ima otpu{tawa. Tamu problemot }e go re{avale so prinudni odmori. Da bea otpu{tenite od ESM primeni po preporaka na DPA }e si ostanea na rabota, a }e zaminea na prinuden odmor. Ubavo si re~e eden pratenik na DUI: Reformi vo dràvnata uprava moè, ama da ne se otpu{taat Albanci. Sega u{te da se najde junak – pratenik na SDSM i da i dade ime na reformata vo dràvnata administracija: "Otpu{tete Makedonci, da se primat Albanci". 3 Koga ve}e se vo dràvata se pravi spored ramkovniot dogovor i spored proporciponalnata zastapenost na Albancite, zo{to toga{ i zakonot za amnestija ne vaì proporcionalno. Samo 23 otsto od amnestiranite da bidat Albanci. 4 Policijata na Mexitlija so }otek gi soprela Romite od Kosovo da ja minat granicata kon Grcija. Vidi, vidi... A kako na drug na~in policijata moè da spre~i nasilno minuvawe granica? So ubavi zborovi!? Ba{ me interesira dali ako nasilno ja probieja granicata, i gr~kata policija so isto tolku ubavi zborovi }e gi pre~eka{e. Ili, so cve}e. Makedonija so Romite od Kosovo e ostavena da re{ava problem {to voop{to ne e na{ problem. Em ne gi vra}ame vo Kosovo, em ne gi pu{tame da vlezat vo Grcija, em gi tepame vo imeto na EU, pa kako {to sme kabaet sega i }e ne obvinat za preterana upotreba na sila. Koga na me|unarodnata zaednica i treba{e ni vikaa: "primajte gi". Sega ni vikaat: "Drète gi!" Nemale dokumenti za da zaminat. A koga doa|aa, so dokumenti li dojdoa? 5 Za da ne nateraat da pla}ame TV pretplata na MTV ni go emituvaat spotot vo koj ni pora~uvaat: "Nie mislime na vas, mislete i vie barem edna{ mese~no na nas!". Sega na smetkite za struja ve}e nema da ima stavka za pretplatata za MRTV. Taka {to tie ni go odzedoa pravoto da mislime na niv. Ne znaeme kolku }e im pla}ame. Vo kilovatite }e ni ja podmetnat i TV programata. Zo{to volku genijalna ideja za polnewe na buxetot ne mu tekna na Petar Go{ev u{te porano, tuku mora{e da ~eka na inicijativata na

148 Gordana Sto{i}. Vo smetkite za struja, pokraj skrienata programa moè da ni podmetne sekakvi dava~ki koi ne sakame da gi pla}ame. Na krajot na krai{tata, kako {to na smetkite ne mora da ima stavka kolkava e TV pretplatata, zo{to morame da znaeme i kakva ni e sostojbata na broiloto i kolku kilovati sme potro{ile. Transparentnost – da, ama ne i po cena na TV programata na MTV. Plati si struja i gledaj televizija. Ako ne, dràvata e silna. ]e te isklu~i. A vo Ara~inovo i niz Kumanovsko gledaat li televizija? Ili, tie samo ne pla}aat struja? 6 Pretsedatelot na dràvata Boris Trajkovski vo Zagreb re~e deka Makedonija na patot do EU }e go sledi primerot na Hrvatska. Makedonija, inaku pred Hrvatska go potpi{a dogovorot za asocijacija i stabilizacija, a Hrvatska ve}e ima podneseno i oficijalno barawe za ~lenstvo. Pred dve-tri godini se falevme deka sme lideri na Zapadniot Balkan. Dobro {to drugite dràvi ne go sledea na{iot liderski primer. Da go sledea, do sega duri i zad nas }e ostanea. 7 Minatiot vikend, pretsedatelot Trajkovski vo Ohrid go promovira{e Koridorot 8. Eden den podocna, vo ponedelnikot Grcite go promoviraa Koridorot 10. Nie sme zbuneti. Ova – koridor dràva li e, ili krstosnica. A na krstosnica velat, ni nu`nik ne se pravi.

KOWI I MAGARIWA 26 juli 2003

• Go{ev i Filipovski se tehnolo{ki vi{ok

1 Cre{ovoto top~e ni dojde vo Makedonija. Turcite ni go iznajmija na tri meseci. Sega u{te i srpskite popovi da dozvolat da ja stavime plo~ata na ASNOM vo Sv. Prohor P~inski barem na eden den i }e mo`eme mirno da ja do~ekame 2004 godina. Zatoa {to premierot Branko ni pora~a deka duri v godina Vladata }e se zanimavala so ekonomija. Idnoto leto nema da ne interesira ni plo~a, ni kaseta, ni cre{ovo top~e, ni srpski popovi. ]e bideme zafateni. Nema da znaeme kako da gi potro{ime parite {to }e gi zarabotime. ]e bideme rastr~ani po turisti~ki agencii i }e se dumame koe poskapo i poegzoti~no mesto na zemjinava topka da izbereme za letuvawe. Se razbira, ako imame odmori, oti site }e bideme vraboteni i }e go vrtime kapitalot.

149 Zo{to Branko tolku pesimisti~ki nastapi za "Slobodna Evropa"? Zarem biva{e da ne rastaùva so izjavata deka moèlo i podobro vo eden takov ìsneradosen moment pred sve~enoto pristignuvawe na Cre{ovoto top~e. Daj malku optimizam Branko! Vistina, moèlo i podobro, ama zarem ne moèlo i polo{o. Ionaka ve}e 12 godini ne velime: "Od dobro podobro!", tuku "Od lo{o – polo{o!" ]uti, imalo i beter. Koga Branko ni veli deka golemi bile o~ekuvawata, dali misli na vetuvawata {to ni gi dava{e pred izborite minatata esen. Koga na mitinzite vika{e: "Na 15 septemvri...!", {to ne ni kaà deka ne treba premnogu da o~ekuvame. Ili, barem da se strpime do 2004 godina. Ako Vladata misli da se zanimava so ekonomija duri v godina, se pra{uvam {to li rabotat ministrite za ekonomija, finansii, transport, zemjodelie... ovaa godina. Za niv nema rabota oti Vladata prvo }e gi re{avala bezbednosnite pra{awa. Neka ne tro{at pari od buxetot, ako cela godina se beskorisni. Neka gi isprati Branko na prinuden odmor. Go{ev i Filipovski godinava se tehnolo{ki vi{ok. 2 Belkim v godina i mediumite }e imaat popametna tema otkolku dali Pahomie }e dozvoli stavawe na plo~ata na ASNOM. Zabeleùvate li deka ve}e dve nedeli se zanimavame so diplomatskite aktivnosti okolu plo~ata, objavuvame izjavi na funkcioneri na srpskata i na na{ata vlada, pravime intervjua so Nikola Popovski dali }e odi, ili nema da odi vo Prohor P~iwski... Temi – kolku saka{. Pa posle, koga nema da dozvolat stavawe na plo~ata, }e sleduvaat komentari za kletite srpski popovi. I taka }e ni dojde 8 septemvri. Pa posle Nova godina. Taman za da zaboravime na toa {to mnogu sme go o~ekuvale od ovaa vlada, a {to }e go dobieme v godina. Koja seriozna dràva obrnuva tolku vnimanie na hirovite na pop {to e obvinet za pedofilija? Moè li edna{ ednostavno da pokaème barem malku dostoinstvo? Objavete deka mestoto kade {to se odràlo Prvoto zasedanie na ASNOM sega e na neprijatelska teritorija i – kraj na prikaznata. 3 Za centralnata proslava na Ilinden vo Kru{evo, nema specijalni pokani. Ministerot za kultura Blagoja Stefanovski re~e deka site partii se pokaneti i site gra|ani se dobredojdeni. Vo isto vreme izleze soop{tenie vo koe se veli deka na 1 i 2 avgust, dvièweto po pati{tata kon Kru{evo }e bide ograni~eno. Pa sega ne se znae kako gostite }e stignat do Me~kin kamen. Sre}a {to ministerot Stefanovski sobra 100 kowi vo ~est na 100 godi{ninata od makedonskata dràvnost. So tie i so tradicionalnite kowi na Zmejko, }e moème da pomineme del od patot kon Kru{evo. Zaradi simbolika, na pol pat }e ne teraat da go menuvame prevoznoto sredstvo. Za da se pokaè deka "golemi bile o~ekuvawata", }e ne prefrlaat od kow

150 na magare. [to i ne e tolku lo{o, oti i od lo{o ima polo{o. Zamislete nie da izlezeme magariwa. Ako ve}e i ne sme. 4 Voodu{even sum od dosetlivosta so koja zamenikot minister za transport i vrski Dejan Ko{uti} ja brane{e idejata radiodifuznata taksa otsega da se pla}a na smetkite za struja, ama da nema posebna stavka i da ne znae{ {to pla}a{. Toj re~e deka do sega na {alterite lu|eto gi pra{uvale dali ja pla}aat cela smetka, ili samo strujata i tie imale pravo da izbiraat {to }e platat. Sega, koga na smetkata ne pi{uva kolku e radiodifuznata taksa, lu|eto }e nemale izbor. I zamislete – toj toa go zboruva kako da e normalna rabota da nema{ izbor. Ubavo si ode{e sloganot na Koalicijata "Za Makedonija zaedno" – Eden e izborot. Nema izbor. 5 Zamislete {to bi bilo koga bi imale izbor. Bi ìveele vo Ara~inovo. Dobro e {to vo Ara~inovo procentot na naplata na smetkite za struja dostignal 10 otsto. Zna~i deka duri 10 otsto od ara~inovci pla}aat i radiodifuzna taksa. Sega dràvata vo znak na po~it kon nivnata lojalnost ve}e nema da im ja isklu~uva strujata. Vo ESM ne kaàa dali toa {to samo 10 otsto Ara~inovci pla}aat struja e po ramkoven dogovor ili ne e. Da znaeme. Ako nim, {to celo vreme ne pla}ale, a sega sekoj desetti pla}a, im pu{taat struja, toga{ daj i nie {to sme pla}ale cel ìvot, otsega da pla}ame samo 10 otsto od smetkite. 6 Gledaj}i gi onie crno-beli serii {to ni gi davaat na MTV, so lu|e na koi ve}e i dvesetgodi{en parastos im vadat, se pra{uvam: Zo{to mene sega mi sobiraat pari, koga za taa programa platile u{te baba mi i dedo mi?

JAPONCITE DOA\AAT 2 avgust 2003

• So angel kako Ganka i Nikola Gruevski mo`e da bide ^arli

1 Qub~o Georgievski se proslavi vo 1990 godina vo Prohor P~iwski koga go natepaa srpskite xandari. Koga se vrati vo Skopje, gordo ni gi poka`uva{e modrinkite, poziraj}i pred grobot na Goce Del~ev. I – stana slaven. Sega i Nikola Popovski ima {ansa da se proslavi. Ako saka v godina da bide kandidat za pretsedatel na dr`avata, ne e lo{o i toj da izede }otek. Zo{to }otekot od Prohor P~inski im pomaga na makedonskite politi~ari da vlezat vo istorijata.

151 Popovski nema {ansi da dobie }otek od srpskata policija. Ama ne e isklu~eno da go natepaat srpskite popovi. Taka toj i vo stvarnost }e ja potvrdi izrekata deka }otekot e izlezen od rajot. 2 Do v~era vlasta se nadeva{e deka za stogodi{ninata od Ilinden }e poloì cve}e na spomen plo~ata na ASNOM vo Srbija. Ovaa godina se padna i stogodi{ninata od smrtta na ideologot na Ilindenskoto vostanie Goce Del~ev. Zo{to nikomu ne mu tekna za stogodi{ninata od smrtta na Goce da odi da poloì cve}e na mestoto kade {to be{e ubien, vo Banica. Zatoa {to Grcite ni se pomali prijateli od Srbite? 3 More da si ja zeme Nikola Popovski so sebe Ganka. Taa }e gi sredi popovite, }e gi postroi, ima "sus" da stojat. Samo da ne go zeme megafonot v raka. Gledaj sega kako go stroi Hari Kostov. Go kani na no}no kino, a toj ne i prifa}a. Ganka i Hari }e gi gledaat lentite od protestot na izbrkanite ESMovci pred Sobranieto. Treba da ja usoglasat montaàta. Na biv{ata ministerka za kultura ne i se dopa|a toa {to ministerot za vnatre{ni ja isfrlil nejzinata uloga. Ganka go smeni filmot. Kako vlast ja gledavme vo balski fustani, a kako opozicija go zede megafonot v race. Od sapunski operi vleze vo akcioni filmovi. Od "Dinastija" premina vo "ârlievite angeli". So takov angel i Nikola Gruevski moè ârli da bide. 4 Cre{ovoto top~e po 100 godini se vrati vo dràvava i be{e postaveno vo Muzejot na Makedonija. Ama, Branko ne otide da go vidi. Toj denta si ima{e popametna rabota. Otide vo "Aleksandar palas", na promocija kaj Trifun Kostovski. Premierot re~e deka vo 2004 godina }e se zanimaval so ekonomija. Razmisluva presmetano. Turcite top~eto go osigurale na 800 iljadi evra. So prosta matematika Branko me|u Trifun i top~eto si presmetal deka pove}e }e mu se isplati da odi kaj Trifun. Pove}e vredi. A i pomlad e. 5 Ministerkata za nadvore{ni raboti Ilinka Mitreva }e ni nosi turisti za Olimpijadata. Taa vo Japonija so nejzinata kole{ka razgovarala za brojnite japonski turisti {to v godina }e ja posetuvale Grcija, pa kako {to be{e soop{teno, japonskata vlada }e im dadela preporaka da ja posetat Makedonija. So blagoslov na Vladata Japoncite }e nagrnat kaj nas. V godina }e imame japonska invazija. Patot od Tabanovce do Bogorodica }e se òltee od japonski turisti. Na cel poteg nema nitu eden pristoen klozet. Ama, rabotata ve}e odi kon podobro. Od svetkaweto na japonskite blicevi na fotoaparatite }e i svetne i na vlasta. Ete, taa ve}e ima ideja na patniot pravec kon gr~kata granica da podeli mikrolokacii za da moàt turistite {to v godina }e odat na Olimpijadata vo Atina, da potro{at nekoj denar i kaj nas.

152 Nikomu do sega ne mu tekna deka v godina }e ima Olimpijada vo Atina, a se znae od pred osum godini. Tuku, da ne se zbunila Ilinka? Da ne gi nosi taa Japoncite vo Peking. Tamu }e ima Olimpijada vo 2008. Do toga{ moèbi nekoj klozet na mikrolokacija kraj patot i kaj nas }e se izgradi. 6 Premierot Crvenkovski povtorno se sretna so pretsedatelot na Sindikatot Van~o Muratovski. Vladata mu odobri na Sindikatot 2,5 milioni denari, a Sindikatot se u{te ne saka da i plati na dràvata danok vo vrednost od 9 milioni denari. Taka {to, Muratovski ni zel od na{ite zaedni~ki pari pove}e od 11 milioni denari. Dali Branko na poslednata sredba go pra{a Muratovski, koga misli da ni vrati barem del od parite {to gi steknal izdavaj}i go imotot na SSM pod naem? Ili, toa e cenata na mirot {to mora da se plati od dràvniot buxet. Za da mu sedi madro Muratovski na Crvenkovski, }e pla}ame site.

TERA NOVA 9 avgust 2003

• Na Pero Go{ev da mu se odzeme tekovnata

1 A be, Vladata bila na odmor. Da ne objavea nema{e da znaeme. Tie i koga se na rabota nie ne znaeme deka rabotat. Barem neka ni kaàt i koga }e se vratat. Ako ni{to ne ~uvstvuvame, barem da znaeme deka pak se vo kabinetite. Dali tie go pra{aa MMF, smeat li da odat na odmor. Oti i koga odat v klozet, ako se napla}a treba da im odobri Rozvadovski. Ne znaeme dali Rozvadovski im dozvoli da kupat i kremi za son~awe. Ili pak ministrite }e se odnesuvaat rizi~no. ]e se son~aat na golo. Te{ko nas. ]e se vratat so è{ki glavi. Zatoa, Ilinka ne odi na sonce. Taa si ima raboten odmor. Na krovot na mercedesot montirala baga`nik i gi {eta plo~ite od ASNOM. Razviva planinski turizam. Pravi obikolka na karaulite na makedonsko-srpskata granica za na vreme da obezbedi mesto kade {to v godina }e se odbeleùva prvoto zasedanie na ASNOM. Ilinka, kako dama, ovoj pat {eta sama. So sebe ne go vodi Nikola Popovski. Za talpi se zadolèni drugi. A â{ule ne ni moè da go najde. Toj na karaulata dobi ideja za nov transfer. Razmisluva da premine vo srpski popovi. Tie se posilni i od VMRO-DPMNE.

153 Branko ne odi na odmor. Si ~uva denovi. Toj }e odi na odmor na 15 septemvri. 2 I Pero Go{ev ne odi na odmor. [tedi. Si go slu{a MMF. Sedi vo Skopje srede leto i zadovolen si gi broi parite. @iv sre}en e {to ima vi{ok pari vo buxetot. A DDV-to {to treba da im go vrati na firmite si go ~uva vo ~ekmexe. Toa {to stopanstvenicite se àlat deka nemaat pari, a i nie ne sme videle nekoja investicija Pero ne go slu{a zatoa {to prv pat moè da se vidi nasmean od uvo do uvo. Branko mu ja dade dràvnata kasa na ~ovek {to misli deka parite treba samo da se trupaat na kup~e. Ako Pero taka pravi i doma, èna mu }e mu ja ukine tekovnata. 3 Ne e samo toj `rtva za nacijata vo ovie è{ki denovi. Risto Penov nikogo ne pu{til na odmor. Toj ministrite na LDP }e gi kapi vo ezeroto Treska. Da pokaè kako se pravi biznis bez tender so objekt {to e platen so pari od samopridones na gra|anite. Pome|u dve nurkawa vo Treska, ministrite za socijalna politika i za zemjodelie Jovan Manasievski i Slavko Petrov pravat agrarna reforma. Gledaat brazilski serii i dobivaat idei kako siroma{nite da gi napravat bogata{i. Akcijata im se vika "Tera nova". Sociologot Manasievski veli deka vo zemjodelieto ima zna~ajni resursi. A advokatot Petrov so svoite poznavawa od agrikulturata gi ubeduva socijalcite deka u{te v godina }e moàt da ìveat od zemjodelie. Od zna~ajnite resursi vo Makedonija tutunot u{te ne e otkupen, za grozjeto nema pari, lubenicite skapuvaat po ulicite... Koga }e im ja ukinat i socijalnata pomo{, lu|eto }e nemaat pari ni za |ubrivo, ni za seme, a ne pak za traktor. I, koja zemjodelska kultura dava rod za edna godina so koja celo semejstvo }e ìvee cela godina. Taka {to socijalcite i bez zemja i so zemja si se svoi na svoeto. ]e ostanat na piperki i domati. A akcijata "Tera nova" ionaka otepanite, samo }e gi dootepa. Oti i vo sapunskite serii bogatite si se bogati, a siroma{nite ìveat od qubov. Koga advokat i sociolog pravat agrarna reforma, site }e go obereme bostanot. 4 Za stogodi{ninata na Ilinden na Me~kin kamen se pojavija i potpretsedatelot na Bugarija i potpretsedatelot na Sobranieto na Srbija i Crna Gora. Za i po sto godini da im pokaème deka za dràva ne ne biduva. Osven {to poetite imaa generalna proba za "Stru{kite ve~eri na poezijata", seto ostanato vo Kru{evo be{e vo znakot na kowite. Tie ostavija – lepe{ki. Za razlika od dràvnata proslava, na{incite vo Avstralija, se potrudile malku pove}e. Tie za Ilinden ja otkupija Sidnejskata opera.

154 Dobro e {to za vreme na priredbata na video bim im pu{taa snimki od proslavata na Me~kin kamen. Za da bidat sre}ni {to na vreme si zaminale od Makedonija. I da ne dobijat ideja da se vratat. 5 Kon krajot na mesecov, pod pokrovitelstvo na pretsedatelot Trajkovski vo Ohrid }e se odr`i Forum "Dijalog na civilizaciite". Na ovoj golem nastan treba da pristignat sedummina pretsedateli na dr`avite od regionot. Pokaneti se i biv{ite pretsedateli na zemjite od regionot. Nekolkumina od biv{ite ve}e go potvrdile prisustvoto. Tu|man nema da dojde od opravdani pri~ini. A Milo{evi} vo Hag }e bara nagradno otsustvo. Toj vo Ohrid treba da ja dojade pastrmkata so Kiro Gligorov. Porcijata ostana nedojadena od vremeto koga vo vilata "Biljana" ja spasuvaa Jugoslavija.

2+2 = 1 16 avgust 2003

• Nastradaa `enite, ama bratot se spasi

1 Pomina celo denono}ie otkako polovina Amerika ostana bez struja, a Boris se u{te ne mu se javil na Bu{ da mu izrazi so~uvstvo i da ponudi pomo{. Makedonija gi stava site raspoloìvi kapaciteti na raspolagawe na SAD za nadminuvawe na ovaa navistina mra~na sostojba. Na Amerikancite }e im gi ispratime site izbrkani rabotnici od ESM, zaedno so direktorot Pande Lazarov. Oti samo Pande Struja znae kako so pomalku vraboteni da proizvede pove}e struja. Nekoj }e mora da nastrada. Dali Sirija, dali Iran, se u{te ne se znae. Treba prvo Bu{ da ispita koja zemja vo momentot na raspadot na sistemot na SAD, imala vi{ok struja. A Makedonija }e se vklu~i vo globalnata antimra~na koalicija predvodena od Amerikancite na toj na~in {to Hari }e gi poapsi site elektri~ari kaj koi }e se najde pregoren osiguruva~, ili somnitelna cvikcangla. Vo na{ite slobodarski i demokratski orientirani glavi ne smee da fali nitu eden bu{on. Koga Boris }e odvoi del od svoeto skapoceno vreme da mu se javi na Bu{, utehata }e bide od neizmerno golema va`nost za odnosite me|u na{ite dve dràvi. ]e mu re~e: "Ej Xorx, nemoj da se griì{ {to polovina zemja ti e vo mrak. Mene vo mrak mi e cela." 2 Kaj nas pomra~uvawe na umot dobija site {to zaboravija deka ba{ denovive se odbeleùva smrtta na vojnicite i policajcite {to zaginaa pred dve godini. Na ministerot za odbrana Vlado Bu~kovski

155 mu se stemnilo pod nekoj ~ador na plaà na Halkidiki, pa na rodninite {to zaminaa da go odbeleàt masakrot kaj Karpalak im pora~a deka nivnite ne zaginale popusto. I taka e. Ne zaginale popusto. Eve, Bu~ko gi nosi vo srceto. A na vladata ubavo im se pogodi toa {to godi{ninite na nivnata smrt pa|aat srede leto. Em Ali Ahmeti slavi ramkoven, em site se na odmori, em lokalnoto naselenie ionaka nema da im dade dozvola da pominat. Zatoa komemoracija na zaginatite }e se pravi v ponedelnik na denot na ARM. Na sigurno. Vo kasarna. Tamu nema lokalno naselenie {to treba da se pra{a. A i pobezbedno e. Otkako Hari Kostov vo maj ne uspea da stigne do Vejce da im oddade po~it na zaginatite policajci, vlasta se trudi na sekoj na~in da zaboravi deka nekoj vo ime na dràvata zaginal pred dve godini. Ako se seti na niv, }e pokaè deka i po dve godini ne kontrolira polovina dràva. 3 Otkako objavivme podatok od Zavodot za vrabotuvawe deka vo javnata administracija se primeni 7.500 novovraboteni, Petar Go{ev i Jovan Manasievski go baraat krtot {to ni ja ispratil taa informacija. Braj}i go krtot nemaat vreme da gi soberat brojkite i da se setat {to potpi{ale. Pero tvrdi deka novovraboteni ima samo 2.000. Drugite 5.000 fluktuirale od edna vo druga dràvna slu`ba. Kolkumina od tie 5 iljadi preminale od edno vo drugo ministerstvo? Ili od edno vo drugo javno pretprijatie? Ili, od edna vo druga op{tinska uprava? [to fluktuacija }e be{e toa? Poroj. Petar Go{ev odbiva da razgovara so VEST. Ne se nao|ame vo matematikite. Za nego 2 + 2 ne se 4. Za Pero 2+2 e 1. 4 I ministerot za socijala Jovan Manasievski ne go znae to~niot broj novovraboteni. Ima druga rabota. Posle reformata so strujomerite na socijalcite sega pravi agrarna reforma. Vo me|uvreme go te{i kolegata Slavko Petrov koj e frustriran {to "onie od koi im e potrebna najgolema poddr{ka {irat nevidena antipropaganda". Zatoa vladata ne }e moèla da im pomogne na socijalcite. Ministerot za zemjodelstvo sega }e ja razrabotuva reformata i mu treba vreme da se dokaè. Brza da ja fati esenskata seidba. Ako ja ispu{ti i proletnata, pak tie {to {irat antipropagnada }e bidat vinovni. Zo{to Petrov i Manasievski ne go vklu~at i Ilija Filipovski vo prvata petoletka. Otkako }e zasedava Centralniot komitet na partijata so nego }e gi vratat i kofhozite i sovhozite. Isto kako {to }e gi re{i zagubarite. ]e vrabotel 3.000 lu|e. Toj misli deka tie se kako brat mu Blagoja {to treba da bide direktor na Skopskiot aerodrom. Samo {to

156 gazdite ne se Branko i nema da gi sproveduvaat zaklu~ocite na Centralniot komitet i partiskite direktivi na Ilija. 5 Branko se bori protiv nepotizmot. Na LDP. Dlaboko im se izvinam na soprugite na @ernovski i [apuri}, {to moraa da si zaminat od upravnite odbori otkako gi objavivme vo vesnik. Ama, {to da im pravam. Tie se samo `eni na politi~ari. Ne se bra}a. @ena ne e rod.

GOLI PI[TOLI 23 avgust 2003

• Semejnite policajci }e go ~uvaat biznisot na familijata

1 Koj normalen ~ovek doma ~uva i po nekolku par~iwa oru`je, a ne mu treba? Site zaslu`ni gra|ani na Makedonija. I kako misli Hari Kostov sega da im go sobira oru`jeto? So sila? Znae li deka so toa im gi devalvira zaslugite? Zamislete nekoj da se obide da mu gi ospori zaslugite na eden univerzitetski profesor od formatot na Qubomir Fr~koski. Ima da si gi brani so site raspoloìvi sredstva. ]e raspali so site oru`ja. So {est pi{toli i edna pu{ka. Branko ne e tolku opasen. Toj ima samo dva pi{tola. Po eden za dvete race. Dobro e {to ne vozi, tuku go vozat. Oti moè da bide nervozen voza~. Pa ako udri vo stolb, kako na vremeto, da zapuka po stolbot. Ne e ubavo i toa {to na miroqubiviot Kiro mu dale pi{tol. Ne daj boè da mu tekne da go upotrebi. Ako mu se zatrese rakata, }e nastrada baba Nada. Na akademicite Blaè Ristevski, Gane Todorovski i Taki Fiti isto taka im dale pi{toli. Da im se najdat koga }e odat vo MANU. Da ne gi ubie nekoja silna misla. Pi{tol ima i voza~ot na vladikata Naum. Bog si e Bog, ama pi{tol si e pi{tol. A sila Boga ne moli. Oru`je dobile i zaslu`ni novinari. Za slobodno i nezavisno informirawe iznuduvale informacii so pi{toli. Slobodan â{ule izjavi deka se gordee so pi{tolot oti so diplomatski sredstva ja odbranil granicata. Za da bide{ dobar diplomat, treba da ima{ dobar pi{tol. Od 1991 godina do deneska bile podeleni nad 3 iljadi par~iwa oru`je na zaslu`ni gra|ani. So tolku mnogu pi{toli, mora da imalo mnogu dela za zaslugi. A situacijata i po 12 godini nezavisnost – }orak.

157 2 Dràvniot vrv se dogovori da pravi vistinski specijalci. Zatoa {to, kako {to re~e pretsedatelot Trajkovski, ovie do sega bile "gulabari i ~avkari". Nikoj od vojskata ne se navredi od izjavata na vrhovniot komandant. Ama, zatoa dlaboko navredeni se gulabarite. Vo Redakcijata pristigna pismo od eden gulabar {to mu se luti na Trajkovski za izjavata. Vo Makedonija okolu 3 iljadi lu|e se zanimavaat so gulabarstvo. I za razlika od makedonskite specijalci {to ne kontroliraat polovina od dràvata, makedonskite gulabari se petti vo Evropa. Ako specijalcite bile kako gulabarite, Makedonija ve}e }e be{e ~lenka na NATO. 3 Ministerot za odbrana Vlado Bu~kovski be{e vo [vajcarija. Soop{teno e deka tamu razgovaral za evroatlantskite integracii. Da ne utnal temata? Ili, re{il i [vajcarija zaedno so Makedonija da ja vnese i vo EU i vo NATO. Koga ve}e ne e vo Obedineti nacii. Bu~kovski vo Bern razgovaral za {vajcarskiot koncept za odbrana. Tie imaat civilna odbrana i za{tita. Tamu vaì konceptot na vooruèn narod. Kaj nas vaì konceptot na vooruèni funkcioneri. 4 Paralelno so evroatlantskite integracii na Bu~ko, vo zemjava Hari Kostov se obiduva da napravi integracija na Ara~inovo so Makedonija. Zaedno so OBSE imaat plan redot i mirot vo seloto da im go prepu{tat na 20 tamo{ni semejstva. ^lenovite na semejstvata }e bile integrirani vo policijata. Taka barale ara~inovskite biznismeni. Idejata so familijarniot policaec e dobra i za porast na vrabotuvawata spored Brankoviot zakon. Toa e ispolnuvawe na predizbornite vetuvawa. Po eden vraboten vo sekoe semejstvo. I jas baram da si imam semeen policaec. ]e se ~uvstvuvam diskriminirano ako na ulica me sopre cajkan i mi pi{e kazna nekoj {to ne mi e rod. Glupavo e bratu~ed da ti zeme pari. Plus, ako ve}e pla}am danok i del od tie pari odi za policijata, zo{to da ne zavr{at vo familijata. Taka i vo Ara~inovo. Tie ionaka ni{to ne i pla}aat dràvata. Vaka, belkim }e i pla}aat na familijata. Za da vrvi biznisot na kumot. Vo ovoj koncept nedostiga samo u{te ne{to. Do koe koleno }e ima ingerencii policaecot na familijata. Da ne se slu~i zloupotreba na tretite bratu~edi. 5 Familijarniot biznis cveta i vo Veles. Tatko i sin se karale za restoran. Restoranot e vo Domot na ARM. tatkoto i sinot mnogu bile luti konkurenti pa naddale duri 100 iljadi evra. Oti, ako nekoj tret dadel pove}e, }e morale da mu pla}aat kirija u{te osum godini celi {esto evra. Po dobro i luto naddavawe dostignale astronomska cena od 80 evra za kvadraten metar.

158 Staninov kapa bi im simnal za vakva licitacija. Olovoto vo Veles ~uda pravi. Na lu|eto im go pomatil umot, pa mo`ebi tatkoto i sinot stvarno naddavale. Sre}a {to Bu~ko ne e od Veles, pa ima bistar um. Ja poni{ti licitacijata, zatoa {to nelogi~nostite brzo gi zabele`uva. Re~isi vedna{ posle Branko.

VESTI REPRIZA 30 avgust 2003

• [teta {to Branko ve}e gi vrati pi{tolite. Ja propu{ti {ansata da go polo`i oru`jeto pred ^akala.

1 Kade se policajcite {to gi trenira{e OBSE? Kade se bratu~edite na komandant âkala od Ara~inovo {to naskoro }e go ~uvaat redot i mirot zaedno so policijata, za dobroto na ara~inovskite biznismeni? Kade e oru`jeto {to za vreme na ètvata na NATO go predade razoruàniot âkala? Kade e koalicioniot partner Ali Ahmeti? 2 Na godi{en odmor sum i tamu kade {to letuvam moàm da ja sledam satelitskata programa na Makedonskata televizija. Taka i doznav za bombite {to âkala mu gi ispora~a na Branko kako odgovor na negovata ostra izjava deka }e go apsi. Gledaj}i niz na{iot prozorec kon svetot, kako {to se reklamira satelitskata na MTV se iznagledav edno ~udo reprizi na emisii, i reprizi na reprizite. V~era, gledaj}i gi vestite vo eden moment si pomisliv: "A be ovie da ne po~nale da davaat reprizi i na vestite od pred nekoja godina". Se se}avate kako Qub~o dava{e izjavi po slu~kite vo Tanu{evci deka stanuva zbor za odmetnati kriminalni bandi. Se se}avate i koga se naluti pa po~na da se zakanuva deka }e gi apsi odmetnicite od planinite. I toga{ OBSE, NATO, EU i SAD i davaa celosna poddr{ka na makedonskata dràva da izleze na kraj so kriminalcite. Toga{niot koalicionen partner DPA duri i se ~ude{e koi se tie lu|e od planinite. I toga{ lokalnoto naselenie se pla{e{e od lokalnite kriminalci, ama ne sorabotuva{e so policijata. Prvite barawa na toga{nite teroristi {to stanaa borci za ~ovekovi prava bea za osloboduvawe na nivnite kompawoni. Komandant âkala ve}e dobi legitimitet. So nego se zanimava cela dràva. ]e se javi na tri televizii i ve}e stanal javna li~nost. Policijata odnapred mu se izvinuva na lokalnoto naselenie deka }e go voznemiruva ako

159 odi da apsi kriminalci. Ambasadorite na EU, NATO i SAD se sostanuvaat i davaat soop{tenija za âkala. DUI go osuduva âkala, ama predupreduva deka ako imalo nepravedni apsewa }e ja napu{tele koalicijata so SDSM. Dali i vie mislite deka stanuva zbor za repriza na vestite od pred dve godini? Ako e taka, ne e daleku vremeto koga âkala od kriminalec }e se pretvori vo borec za ~ovekovi prava. Pa posle vo lider na partija, parlamentarec... Moèbi i nov koalicionen partner, ako DUI ja napu{tat vlasta. Za nego najbezbedno mesto ne e zatvorot vo [utka. Pobezbedno }e mu e da se vdomi vo Vladata. Kako proveren mirotvorec na kraj i }e stane koordinator na nekoe novo vladino telo za razoruùvawe. [teta {to Branko ve}e gi vrati pi{tolite. Ja propu{ti {ansata da go poloì oru`jeto pred âkala. 3 Odam da gledam novi vesti. êkaj, ~ekaj... A be ovie navistina da ne gi repriziraat. Izjavata na Branko mi li~i kako onaa od pred gostivarskite nastani...

ODLO@ENO PLA]AWE 6 septemvri 2003

• Nulta tolerancija. Maksimum zaebancija

1 Policijata }e gi lovi kriminalcite vo Kumanovsko vo pove}e fazi. Ministerot za vnatre{ni raboti Hari Kostov e bankar. Kaàno so negoviot re~nik, toa zna~i deka toj âkala }e go apsi na rati. Hari i kako prv policaec si ostana bankar. Ne go apsi âkala vedna{, oti }e mu presmetuva zatezna kamata. Prvata faza be{e odbivaweto na policijata da se povle~e. Sega sme vo vtora faza. Policijata se povlekuva. Tretata faza }e bide raspu{tawe na policiskite punktovi. êtvrtata faza }e bide begstvo na âkala preku granica. Pettata faza e zaborav. Se se}avate na masovnata policiska akcija vo Tetovsko koga policijata ja apse{e bandata na Sait Ru{iti. Do kade e stignata akcijata? Do pettata faza. 2 Portparolot na Vladata Sa{o ôlakovski dade definicija za ANA. Toa bile kriminalci koi bidej}i frlaat bombi se teroristi, {to samoto po sebe kaùva deka se sluàt so ekstremisti~ki metodi. Zna~i tie se kriminalci, teroristi, ekstremisti. Isti, isti... Ne se ONA. Tie se ANA. Ili, kako {to bi rekol negoviot {ef Branko Crvenkovski – nulta tolerancija. Maksimum zaebancija.

160 3 Spored ramkovniot dogovor dràvata treba da vraboti 500 Albanci vo dràvnite slu`bi. Spored MMF dogovorot istata dràva treba da otpu{ti od rabota iljadnici Makedonci. Koga }e po~nat Albancite ve}e edna{ da pravat ne{to za ovaa dràva? Na primer, za po~etok zo{to ne izlezat i ne kaàt deka ne sakaat da gi komanduvaat i maltretiraat kriminalni bandi? Zo{to nikoj od albanskoto naselenie i intelektualci ne izleze li~no i so ime i prezime ne se ogradi od site tie razni komandanti koi gi teroriziraat lu|eto zaradi svojot kriminalen interes? I kone~no, zo{to da mora policijata da go ubeduva lokalnoto naselenie deka odi da lovi kriminalci i deka nema ni{to "etni~ko" vo nejzinata akcija, osobeno koga ve}e ima i me{ani etni~ki patroli. Spored Ramkovniot dogovor, do sega treba{e da bidat vrateni doma raselenite Makedonci. Zo{to toga{ i ovaa dràva ne po~ne kone~no da postavuva ultimatumi. Za sekoj vraboten Albanec vo javnata administracija da se vrati po edno raseleno makedonsko semejstvo i da se predade po eden âkala. 4 Hari Kostov barem go ima na televizija. Drugite ministri, na ~elo so Branko gi nema ni na vesti. I âkala izleze od ilegala. A ministrite u{te se vo senka. Go ~ekaat 15 septemvri. 5 Pretsedatelot Boris Trajkovski gi pokani premierot na Velika Britanija Toni Bler i ministerot za nadvore{ni raboti Xek Stro zaedno da go gledaat natprevarot me|u Makedonija i Anglija vo Skopje. I dvajcata bile zafateni i ne moàt da mu pravat dru{tvo na na{iot pretsedatel. Boris }e mora sam da gricka semki. Ama, koga ve}e ne doa|aat, Bler i Stro moraat da gledaat prenos od fudbalot na televizija. Boris }e im mavta. Za da go demonstrira prijatelstvoto me|u dvete dràvi, pretsedatelot Trajkovski v~era otide na trening na angliskata reprezentacija. Boris go vide Bekam. Da proveri dali mu nedostiga ne{to na angliskiot kapiten. Poznato e deka toj pozajmuva obuvki. Pred desetina dena vo Ohrid, na operskiot peja~ Boris Trajanov mu gi pozajmi ~evlite. Na Bekam }e mu pozajmi kopa~ki. 6 Ministerot za ìvotna sredina Qubomir Janev veli deka vodata od jalovi{teto od Sasa ne e zagadena, iako vo nea ima 40 pati pove}e olovo od dozvolenoto koli~estvo. Bidej}i e taka, na slednata sednica na Vlada na ministrite }e im bide ponudenat ~ista voda od Sasa. Za da ne uverat deka ne e zagadena nie sme podgotveni da gi slikame koga }e ja pijat. Vo tek e kampawata na Ministerstvoto za ekonomija so slogan: "Znae{ li kolku si zelen?". Ministerot za primer, prv pokaà kolku e zelen. 161 7 Vo centarot na centarot na Skopje, srede plo{tadot Makedonija pred zgradata na ESM }e se gradi zgrada. Gradona~alnikot na Skopje Risto Penov ne znae deka tamu ne{to se gradi, oti pred nekolku dena kaà deka na istoto mesto se gradi fontana. Gradona~alni~kata na Op{tina Centar Violeta Alarova veli deka ne znae {to se slu~uva na plo{tadot. Vo koja dràva, vo koj glaven grad gradona~alnikot ne bi znael {to mu se gradi na glavniot plo{tad? Ama tie ne se od ovde.

TAPANI I [UPELKI 13 septemvri 2003

• Nikoj od DUI ne reagira{e zo{to do`dot po~na da vrne nenajaveno

1 Hari Kostov zamina na odmor. Doznavame deka odmorot }e go pominel rabotno. Ima li vo ovoj moment poprigodno mesto za raboten odmor na na{iot Hari od edna [vedska. Da im pomogne na [ve|anite vo fa}aweto na ubiecot na Ana Lind. Makedonija i [vedska imaat mnogu zaedni~ki raboti. Niv im go ubija premierot pred 17 godini. Nam sakaa da ni go ubijat pretsedatelot pred 8 godini. I tie ne go fatija atentatorot. I nie ne go fativme atentatorot. Na{ata policija duri e i poefikasna. Sekoj pat }e imame 9 godini fora pred [vedska. Sli~nosti so [vedska imame i so malcinstvata. I tie imaat finsko malcinstvo, {to ima univerzitet. Nie imame albansko malcinstvo {to ima dva univerziteti. Do sega. Nie i [vedska imame {vedsko obrazovanie. A glavnata rabota {to ne povrzuva so [ve|anite e – {vedskata masa. Kako }e se odmara Hari, odmazduvaj}i ja Ana? Vo prvata faza }e se raspra{a dali ubiecot slu~ajno e od finsko selo. Potoa so me|unarodni posmatra~i }e odi vo seloto da razgovara so selanite da go predadat. Eventualnata akcija na {vedskata policija nema da bide naso~ena kon `itelite, tuku kon ubiecot na Ana Lind. Koga nema da mu go ispora~aat, Hari }e premine vo vtorata faza. ]e se povle~e i }e ja ostavi {vedskata policija sama da si go fati ubiecot na ministerkata. Koga i {vedskata policija nema da uspee da go uapsi, Hari }e zamine na odmor vo Finska. 2 I Branko saka da odi na godi{en odmor. Samo ne mo`e. Prvo mora da go zapi{e Musa Xaferi na zabrzan kurs po makedonski. A ima i rabota. Zaedno so Ali Ahmeti }e go menuva mentalitetot na policajcite i vojskata.

162 3 [to e tolku stra{no ako DUI izleze od koalicijata? Prvo se pla{evme da ne ni vleze Ali Ahmeti vo vladata. Sega se pla{ime da ne izleze. I zo{to Branko se pla{i od Ahmeti? Zo{to Ahmeti ne se pla{i od Branko? Ahmeti e onoj lo{iot so oru`jeto, {to be{e na razni crni listi po svetot. Namesto Branko da insistira na delo Ahmeti da pokaè deka e za mir, toj mu se trese sekoj pat koga ovoj }e mu se zakani so oru`je. So {to DUI do sega zasluì da bide nezamenliv faktor vo vlasta? So odgovornosta {to ja imaat, ama ne sakaat da ja zemat? Ako se amnestirani za ubistva i kidnapirawa, ne se belkim amnestirani i od odgovornost. Ministerot za obrazovanie Azis Poloàni veli deka me|u- nacionalnite problemi se reflektirale i vo obrazovanieto. A {to napravi toj za da ne se reflektiraat? Se obiduva da stavi paralelka na albanski jazik od Ki~evo vo osnovno u~ili{te vo centarot na Bitola. Da napravi problem i tamu kade {to go nema!? Kade e ministerot za urbanizam Miqaim Ajdini? Cela nedela go barame da dade izjava za spornata zgrada {to po~na da se gradi vo centarot na Skopje. Ama toj ne smeta deka treba da se pojavi. Zgradata se gradi od desnata strana na Vardar. Toa ne e negovo podra~je. Potpretsedatelot na Sobranieto Agron Buxaku bara policijata pred da odi vo akcija da se dogovorela so DUI. Zo{to? Za da moè Ali Ahmeti da stavi veto na policiska akcija? Vo koja zemja go ima toa? Neka kaè Agron Buxaku. Toj barem e {etan i zboruva pet stranski jazici. Vo idnina, koga }e me zapre policija prvo {to }e go pra{am policaecot e dali DUI znae za ovaa rabota? Ako Ali Ahmeti e konsultiran i ako go odobril moeto zapirawe – dobro. Vlast si e vlast, mora da se po~ituva. Ama ako DUI ne dal odobrenie za kontrolata, }e baram odgovornost od policaecot i od negoviot naredbodavec. Kako gra|anin komu mu se zagrozeni i ~ove~kite i gra|anskite prava, }e baram itna promena na nivniot mentalitet. Do koga vo ovaa dràva nekoj postojano }e profitira vo uloga na `rtva, a drugite postojano treba da im se pravdaat? I do koga i Branko i Ahmeti }e ne ubeduvaat deka od uli~ni barabi ni zavisi opstanokot? 4 V~era cel den vrne{e. Za ~udo, nikoj od DUI ne reagira{e zo{to do`dot po~na da vrne nenajaveno. 5 Gradona~alnikot na Skopje Risto Penov, po povod crnata dupka {to se pojavi pred ESM vo centarot na Skopje izjavuva{e deka gradbata na objektot }e se stopira, a vlasta }e gi iskoristi site instrumenti {to i stojat na raspolagawe. Sega od buxetot treba da se plati obe{tetuvawe na sopstvenikot na zemji{teto i dozvolata za gradba. Site }e platime. Zna~i ,od site instrumenti {to i stoeja na raspolagawe na vlasta, za nas }e ostanat ra~kite od tapanite. Taka e sekoga{ koga si imame politi~ari – {upelki.

163 HARI DEHARI 20 septemvri 2003

• Branko, zapali go svetloto da vidime kolku ni e ubavo

1 Vo Makedonija ima interventen uvoz na mikroskopi. Bidej}i stanuva zbor za nacionalen interes nema da ima tender, tuku mikroskopite }e bidat nabaveni so neposredno dogovarawe. Ne skokajte vedna{. Nemojte da mislite deka nekoj pak }e zeme provizija. Mikroskopite se za na{e dobro. Za da gi vidime rezultatite od ednogodi{noto vladeewe na Branko i Ahmeti. 2 Premierot ne saka da izleguva na duel so liderot na opozicijata zatoa {to ovaa godina ne bila izborna godina. Minatata godina ne saka{e da izleguva na duel zatoa {to bilo izborna godina. I v godina nema da izleze zatoa {to pak }e ima izbori. Za da izleze od anonimnosta, Branko se pojavi samo na MTV. Tamu se poàli deka novinarite samo znaele da kritikuvaat, a ne nudele re{enija. Novinarite na vladata treba da i davaat idei. A Branko }e gi realizira so negovite ministri. So Ilija Filipovski, na primer. Ili, so Slavko Petrov. Tie mu se ministri za sveì idei. Premierot e vo pravo deka po edna godina e mnogu rano za da uìvame vo blagodetite na negovata vlast. Do 2006 godina ima da se iznauìvame. Nas ni e mnogu ubavo, samo {to toa ne go gledame. A zo{to ne gledame? Zatoa {to vo mrak ne se gleda. Branko, zapali go svetloto da vidime kolku ni e ubavo. 3 Ministerot za vnatre{ni raboti re~e deka ne postoi makedonska, albanska, vla{ka policija, tuku postoi edno makedonsko ministerstvo za vnatre{ni raboti. Taka {to ne e stra{no ako Ahmeti mu se naluti na Branko, ovoj da go smeni Hari. Oti zamenik na Hari e Fatmir Dehari. Taka {to, ako ne e Hari, ostanuva Dehari. Za Dehari }e ostane malku rabota oti vo posledno vreme se namnoìja komandantite na ONA na koi im sleduva amnestija. Prvo bea samo 60 komandanti, sega stanale 120. Zo{to ednostavno ne se raspi{e vremenski neograni~ena op{ta amnestija koja }e vaì samo za albanski komandanti. Bidej}i kaj borcite za ~ovekovi prava ponizok ~in od komandant – nema. Ne e ubavo edno taka romanti~no ime, kako Breza da zavr{i vo zatvor. Zamislete – "Breza vene vo Idrizovo". Ili, Xejmi [ej namesto na Kosovo, zavr{il vo [utka. 4 Gradona~alnikot na Skopje Risto Penov go pravi plo{tadot Makedonija so kamen od Bosna. Toj objasni deka bosanskiot kamen e

164 pocrvrst od makedonskiot i deka takva tvrda podloga }e moè da izdrì soobra}aj na voeni vozila. Ete kakva idejna konfuzija moè da nastane vo umot na eden liberaldemokrat koj ja posetil Kina. Penov go videl Tienanmen. Dali na skopskiot plo{tad }e se pravat paradi, ili tenkovi }e gazat ako ima demonstracii. Nikoj ne znae kako }e izgleda plo{tadot. Duri ni arhitektite na pobedni~kite proekti, oti }e se gradelo po kombinacija od site nagradeni i otkupeni proekti, vkupno edno pet-{est. Vizuelna prezentacija na idniot izgled na plo{tadot }e se pravi otkako }e bide napraven. Znaete zo{to Penov ne saka sega da pravi vizuelna prezentacija na plo{adot? Zatoa, {to ako rekonstrukcijata trae tolku dolgo kako onaa na Kameniot most, videomaterijalot }e go gledaat na{ite potomci. 5 Sega i Bu~ko }e mora da ja menuva koncepcijata za vlez vo NATO. Namesto so oklopni transporteri i avijacija, kako {to najavi, }e mora da gi zadrì tenkovite. Za da ima Penov {to da vozi na plo{tadot. 6 Sredno{kolcite ve}e treta nedela se na ulica. Direktorite nemaat gajle. Roditelite teraat pravda preku decata. Ministerot za obrazovanie od stranstvo pora~uva deka ne se ~uvstvuva odgovoren za haosot na po~etokot na u~ebnata godina. Tinejxerite na koi im vrie krvta, osobeno koga se ispu{teni od doma i od u~ili{te, moàt da napravat golemi belji, ostaveni na ulica. Va`no kafeanite zatvoraat rano.

TAJVANSKI JAPONCI 27 septemvri 2003

• Brat i partiski drugar ne e nepotizam. Toa e dvojna za{tita od kapitalizam

1 I Branko ne uspea da oddolee na najnoviot nalet na kapitalizmot. Nema kaj da bega. Gnil, gnil, ama se {iri. Pa taka gi zafati i mozo~nite vijugi na makedonskite socijaldemokrati. Odedna{ se setija na idejata na Cile za slobodnite ekonomski zoni. I deka mestopolo`bata na Bunarxik bila idealna i deka }e se vrabotele mnogu lu|e i deka so slobodnite ekonomski zoni }e se ovozmo`el ekonomski rast na zemjata. Kako Cile da zboruva. Badijala Cile im se luti na Brankovci deka vo 1999 godina ja napu{tile sednicata na Sobranieto koga se glasalo za zakonot za slobodni

165 ekonomski zoni. Branko u{te toga{ znael deka idejata e dobra, ama ni{to ne kaùval. Negovite pratenici namerno ja napu{tile sednicata oti ne sakale da propadne proektot. Za{to ako SDSM ne e na vlast, zemjata nema {ansi za razvoj, pa makar i so slobodni zoni. Zatoa ~ekaa ~etiri godini za da ja povedat Makedonija kon ekonomski raste` i blagosostojba. Vo toa vreme mladinata na SDSM organizira{e parodija kaj Bunarxik. Mladite kadri na Branko, pod budnoto oko na [e}erinska toga{ se majtapea so idejata za slobodnata ekonomska zona. Stavaa kamen temelnici, so gi {araa o~ite za da li~at na Tajvanci, se prepravaa vo Cile i Qub~o, vrzuvaa pandelki na lopatite. Vo me|uvreme mladite SDSM-ovci porasnaa. Sega namesto da se majtapat, vo Bunarxik }e otvaraat nova slobodna ekonomska zona. Od fal{livi Tajvanci, stanaa avtenti~ni Japonci. I kako asli Japonci }e trgnat vo osvojuvawe na svetskite pazari. Kako sega da se izbrkaat Tajvancite koga ve}e platile za Bunarxik? Nekoj }e mora da bide vinoven ako i ovoj proekt ne uspee. Koga bi moèle vo slobodnata zona da vlezat Kubancite. Ama ne se tolku ekspanzivni. A i NR Kina se drì do svoite granici. Ba{ka, dopolnitelen objektiven ograni~uva~ki faktor za vlasta e {to i socijalizmot odamna prestana da bide svetski proces. 2 Aj {to Branko ne moè da se spasi od kapitalizmot. Toj ne moè da se spasi ni od Qub~o. Eden bez drug ne gi biva. Qub~o se vrati od odmor. Pukajte, jas i sega dràm ~as. êkal krivi~na prijava za OKTA. I bil podgotven da se otkaè od prateni~kiot imunitet. A zo{to i da ne. Po tolku falewa deka }e gi otkrijat site kriminalci, deka }e gi sotrat organiziraniot kriminal i korupcijata, deka imaat tim {to znae {to pravi i po tolku pritvorawa, krivi~ni prijavi i poternici, pove}e od godina dena po 15 septemvri Branko moè da se pofali samo so Amdi Bajram. A i nemu glavata ne mu e vo red. Po izjavata na Qub~o deka od kasata na VMRO-DPMNE mu bile isplateni 15 iljadi marki na Fr~koski za Ohridskiot dogovor, ete u{te edna rabota za antikorupciskata komisija. Prvo, od kade vo kasata na toga{nata vladeja~ka partija tolku ke{ i kako toa se vodelo vo knigite. I vtoro, dali Fr~ko go prijavil honorarot od Qub~o i platil li danok za nego. 3 Antikorupciskata komisija ne prona{la dokazi za nepotizam vo postavuvaweto na Blagoja Filipovski, brat na ministerot za ekonomija Ilija Filipovski, za direktor na Skopskiot aerodrom. Kakvi dokazi za nepotizam barala komisijata? Pismen dokument od bratot? Ili analiza na DNK vo krvta na dvajcata bra}a? Dodu{a i dvajcata imaat gali~ki glavi, ama site Gali~ani ne se bra}a. Zna~i – nema dokazi.

166 Blagoja ne be{e postaven po bratska linija za direktor. Toa funkcionersko mesto po Ramkovniot dogovor bilo rezervirano za SDSM. A Ilija e pretsedatel na skopskata partiska organizacija. Pa Blagoja stanuva direktor po partiska direktiva na Ilija. Taka e vo komunizmot. Pova`no e da si partiski drugar, otkolku brat. Tamu na funkcija ne se doa|a po bratska, tuku po drugarska linija. Vo slu~ajov samo se pogodilo drugarite da bidat bra}a. Taka se postignuva dvojna dvojna za{tita od kapitalizmot. 4 Mnogu sme zadovolni {to po upadot vo zgradata na "Tetovo Tabak" duri i OBSE potvrdi deka "ne e normalno nekoj bespravno da se vseluva vo zgrada bez da se dokaè sopstvenosta". Samo ne znam vo koja dràva stranci re{avaat imotno-pravni sporovi. I vo koja dràva strancite voop{to i gi pra{uvaat koga nekoj }e vleze vo zgrada so tu|a sopstvenost. Policijata ~ekala nekakov dokument za da intervenira. Dokumentot e kaj nekojsi komandant Baci koj tapiite im gi gi pokaàl na strancite. Toa po defincija zna~i deka dràvata ne mu moè na Baci ni{to. Dali ako nekoj so oru`je osvoe{e zgrada vo [tip, ili Strumica dràvata so denovi }e gi prou~uva{e dokumentite pred da intervenira? Ne! Ama za [tip i Strumica ne e potrebna soglasnost na DUI za policiska intervencija. A ne treba da se bara i zaverka na planot za akcija od OBSE, NATO, EU i SAD. 5 Ministerot Hari Kostov izjavi deka se srami od ona {to se slu~uva vo Bitola i Skopje so zloupotrebata na decata vo politi~ki celi. Na toj na~in Makedoncite pokaùvaat deka se tolerantni i deka ne podnesuvaat nitu poddrùvaat nikakvo ekstremno odnesuvawe, pa makar toa bilo i me|u svoite. No, do koga samo Makedoncite }e se sramat i }e se ograduvaat od ekstremnoto odnesuvawe na svoite? Ste slu{nale li nekojpat nekoj Albanec, bez ogled dali e politi~ar, intelektualec, ili obi~en ~ovek javno da osudi, da se ogradi, ili da kaè deka se srami po site onie masovni truewa na u~enicite vo tetovsko i kumanovsko i masovnata histerija vo koja bea frleni decata? Se sramat li od blokadite na pati{tata za da se oslobodat kriminalci od tetovsko? Se sramat li od proteranite sosedi, zapalenite ku}i i kidnapiranite sogra|ani? Kone~no se sramat li {to razni komandanti vo nivno ime maltretiraat celi sela? Aj {to ne im e sram. Tuku barem da re~ea deka im e àl.

167 SRE]NA 2006 4 oktomvri 2003

• Go{ev ~eka da se vrati Qub~o

1 V~era slu{navme u{te edna ute{na poraka od premierot. Branko ni re~e deka svesno ja vodi ovaa politika, ama e ubeden deka taa }e dade rezultati na krajot od mandatot. Prvo ni vele{e deka ovaa godina }e ja oprava bezbednosnata situacija, a vo 2004 godina }e ja fati ekonomijata. Sega ni veli da po~ekame do 2006. SDSM be{e 8 godini na vlast i 4 godini vo opozicija. Im trebaa 12 godini da stanat svesni deka ni e lo{o. U{te kolku godini }e ~ekame za da se osvestat deka ne{to treba i da napravat za da ni bide podobro? Branko mora da kaè deka raboti svesno. Zamislete da kaè{e deka ne se ni svesni {to pravat. Svesni ili nesvesni, ne gledame deka ne{to pravat. Kako mislat da ja do~ekaat 2006-tata? Em svesni, em bez napor. So vakvo svesno rabotewe do krajot na mandatot, Branko moè da postigne samo eden rezultat. Da go vrati Qub~o. 2 I ministerot za finansii ima objasnuvawe zo{to vladata ne postignuva rezultati. [tetniot dogovor za skopskata rafinerija bil "eden primer zo{to ne moè sega naedna{ da se trgne vo ekonomski razvoj". Na Pero sega mu e vinovna i OKTA. Pero se poàli deka OKTA tro{i narodni pari od zaedni~kata smetka so dràvata. A toj nema kontrola na smetkata. Za da se trgne vo ekonomski razvoj Pero treba da ja ras~isti smetkata so OKTA. Ako Branko se fali deka vo 2006 }e postignuva rezultati, zna~i deka i Pero }e ~eka da se vrati Qub~o. Toj sigurno ja kontrolira zaedni~kata smetka so OKTA. 3 Ne za~uduva {to vlasta nema kontrola vrz narodnite pari. Tie imaat mnogu rabota. Sekoja nabavka moraat da ja natokmat do 2600 evra. Za razlika od VMRO-DPMNE {to prave{e milionski tenderi, SDSM {tedi. Si se dogovaraat me|u sebe i nivnite direktori ne tro{at pove}e od 2.600 evra. Nedelno. Kako na primer vo Klini~kiot centar koga nabavuvale konci za operacii. Lesno mu be{e na VMRO-DPMNE. ]e si kupi{ na tender termo- pe~ka za 100 iljadi evra i kompjuterski glu{ec za iljada evra i miren si do slednata nabavka. Si brka{ rabota. A ~esnite SDSM-ovci nemaat vreme za rabota. Znaete kolku e ma~no sekoja nedela da se griì{ kolku konci da nabavi{, a smetkata da ja natokmi{ do 2599,9 evra.

168 Ne. Ne se isti. VMRO-DPMNE i SDSM duri i vo trgovijata ideolo{ki se razlikuvaat. Minatata vlast narodnite pari gi tro{e{e kapitalisti~ki. Tie bea akcionersko dru{tvo za trgovija na golemo. Ovie u{te se nivo na osnovna organizacija na zdruèn trud. OOZT – trgovija na malo. 4 Pretsedatelot Boris Trajkovski vo svoite govori sekoga{ zboruva za "porane{ni krizni regioni". Nikoga{ ne kaùva koi porane{ni krizni regioni sega pove}e ne se. Toa i objasnuva zo{to koga patuva kon Ohrid, nikoga{ ne odi preku Tetovo i Gostivar. Zatoa {to spored nego, toa se porane{ni krizni regioni. A toj ne se vrti kon minatoto. Toj e zagledan vo idninata. Koga porane{nite krizni regioni }e ostanat samo – porane{ni regioni. 5 Policajcite Albanci ne sakale da sluàt vo me{ovitite policiski patroli vo porane{nite krizni regioni. Zo{to? Pa neli tamu ìveat fini lu|e koi pukaat samo za svadbi i drugi veselbi? Neli OBSE gi obu~i da ne go teroriziraat lokalnoto naselenie kako {to im pravea Makedoncite? Neli sega i dràvni slu`benici Albanci }e bidat obu~eni za kletite Makedonci pove}e da ne gi maltretiraat borcite za ~ovekovi prava? Moè i tie sega nema da sakaat da odat na slu`ba vo Lipkovo, ili Mala Re~ica. Neka gi primat vo Strumica, ili Peh~evo na primer. Toa {to vo porane{nite krizni regioni ne gi sakaat ni policajcite – Albanci e mnogu dobar znak. Tie ne gi mrazat Makedoncite. Tie mrazat vlast. Onie Albanci {to ne sakaat da bidat policajci, Hari treba da gi prekomanduva. Da bidat telohraniteli na Boris. I toj, kako niv ne odi vo krizni regioni. 6 Za~estija izvestuvawata od MVR deka vo strogiot centar na Skopje se slu~uva uli~no razbojni{tvo. Pred nekolku dena, vo 14 ~asot na plo{tadot Makedonija bilo ograbeno 17 godi{no mom~e, a polovina ~as podocna pred hotelot "Holidej in" bila napadnata 23 godi{na skopjanka na koja i bil grabnat mobilniot telefon. Na stotina metri pogore, po ulicata Nikola Vapcarov policajcite v~era izvedoa uspe{na akcija. Gi izvadija registarskite tabli~ki na site pogre{no parkirani vozila, osven na poskapite modeli. Centarot na Skopje definitivno stanuva krizno podra~je. Ako ne te napadnat razbojnici, tabli~kite }e ti gi ukradat policajci. Ako kurtuli{ i od ednite i od drugite, ne trgnuvaj po ulicata "Makedonija". Tamu }e te napadnat ku~iwa – skitnici.

169 STOMA^NI SIMPTOMI 11 oktomvri 2003

• Sakaat da vlezat vo istorija, a ne znaat ni dropka da re{at

1 Slika prva: Vo centarot na Skopje, pred "Rekord" grupa mom~iwa Albanci grubo mu prio|aat na drugo mom~e Makedonec, so namera da go tepaat. Makedonecot im prozboruva angliski i kurtuluva. Slika vtora: Na Kameniot most na Vardar pominuva mlada bra~na dvojka. Toj e mlad i nakonten, taa e mlada i so {amija na glavata. Grupa od desetina tinejxeri i se nafrluvaat na dvojkata. Taa bega preku mostot kon levata strana na Vardar, a maòt i go pretepuvaat. Dodeka dvajca slu~ajni minuva~i mu pomagaat na napadnatiot so krvjosano lice, decata nasmeani tr~aat preku mostot kon desnata strana na Vardar. Slika treta: Na naslovnata stranica na "Fakti" se pojavuva fotografijata na mom~e od albanska nacionalnost ~ie lice e vo modrinki. Nema pi{ana poraka. Ama moè da se pro~ita kako – "[to ~ekate?" Slika ~etvrta: Pred domot na ARM, na ulicata Makedonija, povtorno vo centarot na Skopje grupa maloletnici od albanska nacionalnost napadnale i so no` povredile maloletnik od makedonska nacionalnost. Vo Skopje ima{e sredno{kolski protesti. Decata protestiraa pred Vlada i pred Sobranie. I nosea transparent na koj pi{uva{e: "Ne gi vnesuvajte decata vo politika!" Koga jas bev sredno{kolec, treba{e da se najde dobra pri~ina za da se izbega od ~as. Ili da ne dobie{ edinica zo{to ne si nau~il, ili da odi{ na "Kino utro". Toga{nite pretsedateli na klasovi imaa rabota da popravat nekoja ocenka na kraj na polugodie pred nastavni~kiot kolegium, ili da izdejstvuvaat u{te nekoj den pove}e za ekskurzija. So ovie novi pretsedateli na sredno{kolska unija ne se pravi muabet za takvi ednostavni temi. Tie brkaat politika. Ja spasuvaat Makedonija. Izleguvaat pred Vlada i mislat deka vlegle vo istorijata. Im do{le nivnite pet minuti da se pojavat na televizija. Pa davaat izjavi, komuniciraat so soop{tenija, izbiraat mediumi so koi }e sorabotuvaat... A da gi pra{a{, ne znaat dropka da re{at. [to moàt da nau~at sredno{kolcite? Prvo nemaat nastava zatoa {to im {trajkuvaat profesorite. Posla nemaat nastava, oti tie ne odat vo {kolo. Koga profesorite ne igraat oro pred Sobranie za da dobijat

170 pogolemi plati, u~enicite ne odat na nastava zatoa {to Vladata namesto da odobri sedum paralelki na albanski jazik, ili da ne odobri niedna, ramkovno re{ila da napravi kompromis na – ~etiri. Te{ko im e na sredno{kolcite. I da sakaat da izbegaat od ~as, ne moàt. Kako da izbegaat od ~asovi {to gi nemaat? Vo {kolo ne u~at a site von{kolski aktivnosti im se politi~ki. Zatoa decata se politi~ki angaìrani. Vo {kolo nau~ile deka vo ovaa zemja najmnogu se isplatuva da se zanimava{ so politika. Em malku raboti{, em si mo}en. A mo}ta im dala pravo da delat pravda po ulica. Deneska tepaat na me|unacionalna osnova. Utre }e tepaat bez vrska. Izlegoa li edna{ na ulica, pri~ina za tepawe }e se najde. 2 Na site uslovi {to ni gi postavi NATO nie odgovorivme so "stoma~ni simptomi" na zatrueni vojnici. Ili, ako se izrazime pogrubo – so "te~ni stolici". Zatoa {to "proliv" ne e mnogu qubezen zbor za da se opi{at nabavkite za potrebite na armijata. Mesoto od koe vojnicite imale stoma~ni simptomi bilo nabaveno bez tender. Ministerot Bu~kovski napravil dogovor so mesarot. ]e ti kupam pove}e kilogrami, }e mi ja spu{ti{ cenata. Spored zakonot, toj taka moèl. Taka moèle da se nabavuvaat i konci za operacii za Dràvna bolnica. Taka i ministerot Ilija Filipovski, bez tender nabavi nafta koga be{e ira~kata vojna. Zo{to toga{ Qub~o da ne moèl da ja prodade OKTA vo ~etiri o~i? 3 Minatiot petok potpretsedatelkata na Vladata Radmila [e}erinska ima{e sredba so pratenicite i so niv se dogovorila da go podobrat imixot na Makedonija kaj ~lenkite na EU i da ja prodadat makedonskata prikazna na evropskiot pazar. Taa najavila i kampawa za vleguvawe vo EU pod mototo: "I sonceto e yvezda". Nekolku ~asa podocna, po povod denot na obedinuvaweto na Germanija, germanskata ambasadorka vo Makedonija priredi priem. Na nacionalniot praznik na edna od vode~kite zemji vo EU ne se pojavi [e}erinska. Ne se pojavi nitu prmierot, nitu eden minister od negovata Vlada. Ne se pojavi nitu pretsedatelot na Sobranieto Nikola Popovski. Pred nekolku meseci i na priemot na italijanskiot ambasador ne se pojavi nitu eden minister od Vladata. Priemot be{e vo juni. Italija od juni stana pretsedava~ na EU. Vo juli, ne se pojavija ni kaj Francuzite. Epten, Ilinka e profesor po francuski jazik i po taa linija mora{e da napravi ~est. Zatoa, na 4 juli, na priemot po povod amerikanskiot nacionalen praznik kaj Batler otidoa site, na ~elo so Crvenkovski. Bea sose portparolite i dràvnite sekretari pa moèa da odràt i sednica na Vlada.

171 Kako Vladata }e ja prodade makedonskata prikazna pred EU? Preku Amerika. Ministrite ne gubat od svoeto skapo vreme {to im treba za sredbi so mesari, trgovci so lekovi i nafta{i za da odat na site priemi. ]e si odat kaj Amerikancite i tamu }e zavr{at rabota. Na priemot kaj Amerikancite odat i italijanskiot i francuskiot i germanskiot ambasador. Tamu }e gi vidat site. Kaj Batler }e go prodavaat evropskiot imix na Makedonija. 4 Gi gledav pratenicite kako bez razlika dali se od vlast, ili od opozicija go branat ratifikuvaweto na zakonot za neispora~uvawe na amerikanski gra|ani pred Me|unarodniot krivi~en sud. Duri i vo Amerika ima podeleni mislewa, ama kaj nas ne. Ni na samite Amerikanci ne im e jasno na kakvi poltroni nai{le vo Makedonija. Ubavo i e mototo na [e}erinska. I sonceto e yvezda. Vo amerikanskoto zname. 5 Japonija e stabilna dr`ava. Se dodeka ne im dojdat na gosti Boris Trajkovski i Petar Go{ev. Tie imaat efekt na razoren bran. Samo {to si zaminaa Japoniskiot premier go raspu{ti parlamentot i raspi{a predvremeni izbori. Mnogu se jaki. Kako cunami.

LEVO DESNO 18 oktomvri 2003

• Ne e problem {to polovina od du}anxiite ne izdavaat fiskalni smetki, ama mo`e da bide golem problem {to kaj tie {to izdavaat nema i stavka za dr`avnata televizija

1 Premierot Branko Crvenkovski vo Moskva izjavi deka za Makedonija odnosite so Rusija se od najvisok prioritet. Aj da pogoduvame od tri pati {to }e izjavi koga }e odi vo Va{ington. Dva dena pred ovaa izjava potpretsedatelkata Radmila [e}erinska izjavi deka Makedonija za nekolku meseci }e podnese aplikacija za ~lenstvo vo EU. Drugiot den Sobranieto go ratifikuva dogovorot so SAD za neispora~uvawe amerikanski dr`avjani na Me|unarodniot krivi~en sud. Nikola Popovski re~e deka koga }e staneme ~lenka na EU, }e go raskineme dogovorot so SAD. A so Kina {to pravime? Gledate kolku ne cenat, duri i proslava po povod desetgodi{ninata otkako ne priznaa napravija. Kina otide vo vseleneta, a nie vo Rusija. Se vo pogre{en pravec trgnalo.

172 Radmila kako elektroinèner }e gi brka pravnite raboti so Evropska unija. Slavko Petrov, kako advokat }e go re{ava zemjodelstvoto. Hari kako bankar brka teroristi po planinite. Sre}a {to na drugite mestata im odgovaraat na strukite, pa se pokaàa. Branko dava desen trepka~, a vozi levo. Karambol. 2 So Kinezite si razmenivme ~estitki, kako vo starite vremiwa. Samo, ne javija dali koga Boris patuva{e kon Japonija, koga ja preletuva{e Kina ispratil pozdravna telegrama do nivniot pretsedatel. Taka prave{e Tito. 3 Ne samo Vladata, tuku i me|unarodnata zaednica se pobuni protiv osvojuvaweto na "Tetovo tabak" za sedi{te na {totuku legaliziraniot Tetovski univerzitet. Velat deka Fadil Sulejmani i komandant Baci rabotele protiv legalizacijata na univerzitetot. Ako Vladata ve}e re{ila da go legalizira Tetovskiot univerzitet, zna~i deka Fadil Sulejmani raboti protiv odluka na Vladata. [to i ne e ni{to novo za nego. Ako Sulejmani uspea po tolku godini da go legalizira malore~anskiot univerzitet, toj }e ja legalizira i sopstvenosta na "Tetovo Tabak". Zo{to voop{to tro{at zborovi za Sulejmani i Baci. Neka pra{aat nadvor kako tamu bi postapile so uzurpatori kako niv. Eve, neka ja konsultiraat Evropskata unija. Oti vo Amerika znaeme kako bi go re{ile slu~ajot. Tie prvo pukaat, pa posle proglasuvaat kolateralna {teta. 4 [to }e pravime so tolku univerziteti? Ako im pomine idejata na VMRO-vcite, zaedno sose [tipskiot, }e imame pet. A od EU ni presmetale deka na nekoi fakulteti 90 otsto od studentite ne gi zavr{uvaat studiite. Ako na site pet univerziteti 90 otsto od studentite ne zavr{uvaat, zna~i deka vo Makedonija imame studenti {to zavr{uvaat samo za polovina univerzitet. 5 Vlasta e uporna samo koga treba da se zeme ara~ od glasa~ite. Dva pati Boris ne im go potpi{uva{e zakonot so koj radiodifuznata taksa vleguva vo smetkite za struja. Tri pati pratenicite glasaa za izmenata na toj zakon. Ne gi mrze{e. I sega {to e pogolem problem? Dali toa {to polovina dràva ne pla}a struja, ili toa {to del od tie {to pla}ale struja, ne sakale da platat i za televizija? Re{enieto e super. Polovina dràva }e prodolì da ne pla}a struja, a tie {to pla}ale sega nema da znaat kolku struja potro{ile. ]ar do gu{a. Ne znaat kako da ja naplatat strujata, ama znaat kako da ja naplatat taksata. Po istata logika, ne e problem {to i polovina od du}anxiite ne izdavaat fiskalni smetki, ama e problem {to kaj tie {to izdavaat nema i stavka za radiodifuzna taksa.

173 Sega epten }e se ofajdi i MRTV, {to pribirala odvaj pove}e od 60 otsto od sobranite pari od taksata. Oti od na{ite pari }e moàt da napravat pove}e emisii kako onaa "Let vo mesto – do koga", pred nekoj den, vo koja si gi opi{uvaa svoite maki. Pa sme platile, }e gi àlime. Nemame drug izbor. 6 DPA ne e protiv razoruùvaweto, ama nemalo da ja poddrì akcijata za vra}awe na nelegalnoto oru`je. U{te ne bile sozdadeni uslovi za toa. Na primer, nemalo sekade dvojazi~ni tabli. Vo DPA prvo }e ispitale kako se sproveduva ramkovniot dogovor, pa }e videle dali da go vratat oru`jeto. A koga }e ispitaat }e im tekne u{te ne{to, pa pak }e vidat dali se sozdadeni uslovi za da go vratat oru`jeto. Vo dràvava postoi zakon koj zabranuva poseduvawe na nelegalno oru`je. Ama toa e samo zakon. Zakonot ne e dobar uslov.

RADA AVION 25 oktomvri 2003

• Zamenete gi pi{tolite i pu{kite so tenkovi i borni koli

1 Ne {tedete narode! Pobrzajte da si kupite pet-{est pi{toli na crno, za podgotveno da ja pre~ekate nagradnata igra. [to e investicija od pet pi{toli vo odnos na avtomobil "peò", kakov {to moète da dobiete ako u~estvuvate vo nagradnata igra "Vrati oru`je, }ari kola". Kako li na NATO ne mu tekna vakva ideja pred dve godini koga "Neophodnata ètva" na ONA ne mu dade dobri rezultati. Ovaa dràva e raj za kriminalcite. Aj {to ne gi apsi ako imaat nelegalno oru`je, aj {to gi moli so ubavo da go predadat, pa sega u{te i }e gi nagraduva. Zo{to dràvata re{i da podaruva peò i skuteri? Toa se premnogu mirnodopski sredstva za qubitelite na oru`je. Zamislete kolku }e bide golem odzivot na nagradnata igra ako namesto peò, dràvata dodeluva borni vozila. Ili, tenkovi. Taka dobivaat i dvete zainteresirani strani. Em dràvata se oslobodila od niv, kako {to i veli NATO, em sre}nite dobitnici }e si gi zamenat pi{tolite i pu{kite so tenkovi i borni vozila. Vo podgotovkite na golemata nagradna igra najmnogu iznenaduva izjavata na ministerot za odbrana Vlado Bu~kovski. Toj ne o~ekuva kojznae kolkavo sobrano koli~estvo oru`je, ama rezultatite }e se vidat oti akcijata }e bila simboli~na. Ako, akcijata e simboli~na toa zna~i deka vo nagradnata igra }e u~estvuvaat malku igra~i. [to pomal e brojot na igra~ite, tolku pogolemi se {ansite za dobivka.

174 2 Ambasadorkata Merie Ru{ani prizna deka docnela 15 minuti na priemot na pretsedatelot Boris Trajkovski vo Rim. Zna~i docnela na sopstveniot priem. No, taa ne se ~uvstvuva vinovna. Vinovni se makedonskite novinari koi gi teroriziraat Albancite duri i koga tie se ambasadori. Kletite makedonski novinari ne ja po~ituvaat akademskata ~etvrt na gospo|a Ru{ani. Ako e ambasadorka, ne zna~i deka ne e akademski gra|anin. I Boris ne znae dali ambasadorkata bila do nego na priemot. êkal za propustot da javat vesnicite, pa toj da se najde vo rabota. ]e ispituval dali ja videl, ili ne ja videl negovata ambasadorka. Iako negovite od Kabinetot ne ja videle. Ama bidej}i saka pak da bide pretsedatel, a Ru{ani e od DPA koja najmnogu si go saka{e Boris za {ef na dràvata vo 1999 godina, }e se pravi deka ja videl. 3. Poskape gorivoto. Ama ne site vidovi. Poskapea dizelot, ekstra lesnoto gorivo i mazutot. Benzinite ne poskapea. Dizelot poskape za traktorite zatoa {to sega e sezona na esenska seidba. Mazutot poskape zatoa {to po~na grejnata sezona. Benzinot ne poskape zatoa {to tie {to se vozat vo koli moraat da stignat na vreme da donesat odluka za poskapuvawe na gorivata. 4 Me|unarodnata krizna grupa i prepora~a na makedonskata vlada samata da si napravi spisok na lica koi bi moèle da se ispratat na sudot za voeni zlostorstva vo Hag, a Karla del Ponte potoa }e vidi koj od niv eventualno i navistina }e go obvini. Kako li Vladata sega samata }e go pravi spisokot? Dali da go sostavuva po ramkoven dogovor? Ili, da odi ne so proporcionalna, ami so pravi~na zastapenost na Makedoncite i Albancite? Ili i ovoj pat da napravi najgruba diskriminacija i na spisokot za Hag da ne stavi nitu edno albansko ime? Ve}e e najaveno deka obvinitelstvoto vo Hag razgleduva dva slu~ai na voeno zlostorstvo napraveni vo Makedonija. Ama za ednoto imalo dokazi, a za drugoto bilo te{ko da se obezbedat dokazi i da se najdat svedoci. Pogoduvate {to e {to. Na ednata strana se branela dràvata, a od druga strana napa|ale bandidite. Vo dràvni organi ima nekakvi dokumenti. Banditite sigurno ne pravele arhivi. 5 Na Radmila [e}erinska i se brza. Site i velat deka e rano da podnesuva barawe za ~lenstvo vo EU, ama Rada zapnala za Evropa. Ako treba i samata }e odi za Brisel. Eve ja so kartata vo raka, tr~a da ne go propu{ti letot. Vo Evropa }e odima kako vo prikaznite za mali deca. Koga Rada be{e mala ima{e serija slikovnici so Marika {to go zapoznava svetot. Ednata se vika{e "Marika leta so avion". Novata slikovnica so evropski standardi se vika "Rada leta so avion". Na patot za Evropa najgolema pre~ka }e bide ako Rada potpadne pod vlijanieto na turisti~kite prospekti so koi Branko i Stopanskata komora

175 pred desetina dena se pretstavija vo Rusija. Tamu se reklamira{e "Paler Makedonija", {to u{te vo 1996 godina be{e prizemjena od toga{nata vlada na Branko. Minister za transport toga{ be{e Dimitar Buzlevski. Raskol vo Vladata na patot kon Evropa. Vo avionot na "Paler" ima edno mesto, a za nego se skarale Ilinka i Rada. Avionot leta za Brisel, preku Moskva. Ama nikako da trgne na pat kon Evropa. êka dozvola za poletuvawe od Buzle. 6 Stojan Andov ne znae dali }e se kandidira za pretsedatel na dràvata. Re~e deka }e ~eka da vidi so kakov kvalitet }e bidat drugite kandidati, pa potoa }e odlu~i. Andov e pretpazliv po odnos na idniot pretsedatel. Oti ovoj sega{niot se pokaà so kvalitet. Boris gi postavi standardite za kvalitetot na makedonskiot {ef na dràva. Toj ne e kvalitet {to se slu{a. Pretsedatelot e kvalitet {to slu{a.

SPROTIVNA NASOKA 1 noemvri 2003

• Vladata pla}a privatni zabavi na dr`avna smetka

1 Vo zemjava nema nikakvi problemi. Vreme e site da se zanimavame so rekonstrukcijata na vladata. I da se vozbuduvame koga }e slu{neme deka liderot na DUI baral da se rekonstruira ovoj, ili onoj minister. A liderot na LDP baral da se rekonstruira nekoj drug. Kakva li vozbuda }e predizvika{e vesta deka liderot na SDSM pobaral da se rekonstruira premierot. Ama ne znael kako da go izvede toa. Mu trebale dopolnitelni konsultacii. Penov se otkaà od Go{ev. Na op{to zadovolstvo na Branko. V godina ima lokalni izbori. Penov pak treba da bide gradona~alnik na Skopje. A Branko ne saka da ja rasturi koalicijata. Penov na Branko mu obezbeduva sigurna vlada, a za sebe pari. Da moè se {to raskopa niz gradot, za edna godina – da zakopa. Go{ev pred lanskite izbori se fale{e: "Nie imame tim". Ama timot nego go smeni. Sega }e go nasledi Nikola Popovski. Go{ev e ekonomist – teoreti~ar. I Nikola e ekonomist – teoreti~ar. Dali i dvajcata pred da go prifatat ponudenoto mesto samite si go postavile pra{aweto: "Moàm li jas da obezbedam plata za trojca vo firmata?" Toa e no}niot ko{mar na lu|eto {to vo momentov se zanimavaat so nekakov biznis vo Makedonija. Nitu Go{ev, nitu Popovski do sega ne

176 bile vo situacija da obezbeduvaat plata za nikogo, pa ni za sebe. Ako ministerot ne znae da si obezbedi plata za sebe, kako li }e obezbedi pari za 2 milioni lu|e? 2 Na prateni~koto pra{awe {to pravi Vladata da go spre~i sozdavaweto Medicinski fakultet vo ramkite na bolnicata vo Tetovo, ministerot Vlado Bu~kovski odgovori deka tamo{niot direktor [inasi Gafuri si pravel privatna zabava. SDSM ne moè da se oslobodi od vlijanieto na Fr~ko. Toj na vremeto koga Fadil Sulejmani go prave{e Malore~anskiot univerzitet izjavuva{e deka toa e privatna ùrka. Privatnata ùrka na Sulejmani stana legalen univerzitet {to }e go pla}ame site. Taka i privatnata zabava na Gafuri }e stane legalen medicinski fakultet. Samo {to Sulejmani na vremeto be{e po~esen od Gafuri. Toj barem ne zema{a plata od dràvata. Bu~kovski re~e deka celata vlada e protiv toj proekt. Ama, toa ne ja spre~uva da go finansira. Vladata dava dràvni pari za privatni zabavi. 3 Ministerkata Ilinka Mitreva be{e vo Brisel. Vo isto vreme Potpretsedatelkata na Vladata Radmila [e}erinska zadolèna za evrointegracii be{e vo Brazil. I dvete si dojdoa doma. I ja prodolìja misijata za evrointegracija. Koga Papandreu kako pretsedava~ na EU be{e vo Makedonija, Ilinka be{e vo Toronto. Koga pretsedatelot na Evropskata komisija Romano Prodi zboruva{e pred pratenicite vo makedonskoto Sobranie, Ilinka be{e vo Moskva. Ilinka i Rada ja sfa}aat evrointegracijata kako svetski proces. Ja {irat evropskata ideja kon svetot. Samo {to makedonskite evro- misionerki ne se sekoj pat doma koga Evropjanite doa|aat kaj nas. Dvièweto im e vo sprotivna nasoka. 4 Direktorot na Elektrostopanstvo Pande Lazarov se pofali deka naplatata vo Ara~inovo skoknala za 12 otsto. Od 4,4 otsto doma}instva {to pla}ale struja, sega pla}aat duri 5 otsto. Zamislete, toj toa go kaùva kako nekoj golem uspeh. Zamislete kolku }e bide zadovolen koga naplatata }e se zgolemi za 100 otsto. Na negovata sre}a }e i nema kraj oti struja }e pla}aat 10 otsto od Ara~inovcite. Pande }e bleska od prosvetluvawe. Na Elektro- stopanstvo mu e zagaranitirana svetla idnina. 5 Vo srednoto u~ili{te "Arseni Jovkov" gi skratile ~asovite i gi promenile smenite za nastava zatoa {to po~nale ramazanskite posti. Spored koj zakon za postewe se skratuvaat ~asovi? Duri i pored Koranot maloletnicite se oslobodeni od post.

177 Doa|aat bo`i}nite posti. I toga{ }e se skratat ~asovite? 6 Zo{to site go kritikuvaat Branko deka ne sozdava dobra po~va za stranski investicii i deka duri i gi brka. Boris u{te e pretsedatel. Toj e najgolemata stranska investicija vo Makedonija. I u{te ne e izbrkan od zemjava. 7 Treba{e da pomine cela nedela vo stru~na rasprava dali vo Maxari se pojavile crvi ili stonogalki, za kone~no nekomu da tekne deka treba da se istrebat. [to i da se, ne treba{e da se ar~at pari za niv. Kaj i da e i crvite }e sfatea kaj do{le. Sami }e si otidea.

SITEN IGRA^ 8 noemvri 2003

• [to se 200 milioni na Branko, vo odnos na milijardata na Cile

1 Branko e fino vospitano mom~e. Koga }e zgre{i se izvinuva. Za razlika od Qub~o {to ne si gi priznava gre{kite. Toj se izvini samo za Boris Trajkovski. [to imame nie od toa {to Branko si priznava deka ja utnal rabotata? Vetuvawa za idnata godina. I taka od 1992 godina do deneska. Ba{ e skromen. Ako ve}e e optimist, neka pu{ti srce. Bez milijarda dolari nie vetuvawa ne priznavame. [to se 200 milioni na Branko vo odnos na milijardata na Cile. Kade se parite za Bunarxik i za sportskite sali? Ovaa godina Branko prizna deka ne uspeal da sozdade mesta za novi vrabotuvawa. Ama veti ekonomski bum za vgodina. [to ako dogodina, ova vreme, Branko priznae deka od objektivni pri~ini ne uspeal da donese pari. Ni{to. Majkite i natamu }e bidat vqubeni vo nego i }e vikaat deka e ubav i pameten, a }erkite i sinovite }e im begaat vo stranstvo. Ovaa godina e godina na stabilizacija. Ako 2004 godina bide godina na ekonomijata, 2005 }e bide godina na u`ivawe vo blagodetite od 200-te milioni. A 2006 godina }e bide godina na osvestuvawe. Odime na izbori. 2 Najvisokoto partisko rakovodstvo na SDSM sedi vo najbitnite ministerstva. Lu|eto od Politbiroto gi dr`at finansiite, odbranata, nadvore{nata politika, vnatre{nite raboti i evropskata integracija. Vo vremeto na Komunisti~kata partija, samo pretsedatelot na Vladata be{e ~len na Politbiroto. Ako imalo i drugi ministri od najviskoto partisko rakovodstvo, toa epten }e be{e ednoumie. 3 Ixet Memeti povtorno stana minister za pravda. Na ova mesto doa|a od Ustavniot sud. Nezavisniot ustaven sud regrutira nezavisni partiski kadri za ministri.

178 Zo{to Branko ne si ja popolni vladata i so drugi nezavisni eksperti, kako Memeti. Na primer od Republi~kiot sudski sovet. 4 Po~na akcijata za vra}awe na oru`jeto. Primer dade i Fatmir Dehari, zamenik direktor za kontrarazuznavawe. Vrati pu{ka, {to mu bila podarok od prijatel od Kosovo. Dehari se otkaùva od dragite spomeni. Za vreme na ètvata na NATO pred dve godini vratil top. Pred nekolku dena vo Matej~e be{e vraten tenk. Ako nekoj pred dve godini vratil top i potoa stanal zamenik na ministerot, toga{ toj {to go vratil tenkot sigurno e ve}e minister. 5 Vicepremierkata Radmila [e}erinska ja objasni svojata ideja za aplikacija za ~lenstvo vo EU. Taa na pratenicite im re~e deka ne moè da se dobie na loto, ako ne se kupi liv~e. Taka i Makedonija, }e aplicira za ~lenstvo, za da ja primat vo EU. Rada }e kupi liv~e za loto i }e ~eka da ja izvle~at za da staneme ~lenka na EU. Mnogu lu|e kupuvaat tiketi, a ne dobivaat premija. Od kade toga{ Rada e sigurna deka ba{ so sre}a se vleguva vo EU? Eve kako izgleda lotarijata za ~lenstvo vo EU, so pravilata za igra pro~itani od ministerkata za evrointegracii. Sedi Romano Prodi vo nekoe studio vo Brisel, prepraven vo Igor Xambazov i kaùva nekakvi brojki. Do nego, nekoja belgiska Natali gi vrti top~iwata vo barabanot. Vle~e Natali, vle~e, ama na top~iwata nikako da se pojavi imeto FIROM. I na kraj, Romano o~ajno izvikuva: "Daj i na Rada, Natali!" 6 Ubavo e da si ~len od {irokoto i slo`no semejstvo na Evropskata unija. Ne e prijatno samo ako si turist zaglaven na britanski brod i ako nekade po Mediteranot te fati stoma~en virus. Na angliskiot brod "Aurora" na koj polovina patnici dobija proliv i povra}aa ne mu be{e dozvoleno da vplovi vo gr~koto pristani{te Pireja. Koga po dva dena, patnicite se istovarija na Gibraltar, {panskite vlasti ja zatvorija granicata kon ovaa britanska kolonija. I Britanija i [panija i Grcija se zemji od obedinetite evropski dràvi. Zamislete si vakov slu~aj vo Soedinetite Amerikanski dràvi. Na primer, koga na brod {to trgnal od Boston, ne bi mu dale da gi istovari bolnite patnici vo Majami, tuku bi go pratile od drugata strana, vo San Francisko. Sre}a {to "Aurora" e britanski brod i {to bolnite patnici bile dràvjani na Evropskata unija. Zamislete {to }e se slu~e{e ako brodot i patnicite bea od nekoja zemja {to ne gi zadovoluva evropskite standardi za ~ovekovi prava i za humanizam. ]e go potopea. Nie ja vidovme evropskata prikazna za humanizam na na{iot brod. Toj se vika{e "Stenkovec" vo 1999 godina. Sega ni e pojasno zo{to nas ne ostavija da umirame zaedno so 300-te iljadi kosovski begalci. Tie i svoite evropski sogra|ani vo evropski pristani{ta }e gi ostavea da umrat na brod.

179 ISTORISKA DISTANCA 15 noemvri 2003

• Policijata gi ~uva kriminalcite da ne im se slu~i ne{to dodeka gi pravi planovite za apsewe

1 Vremiwata se promenija. Kaj nas se u{te doa|aat Romanki za da igraat na {ipka, ama na{iot premier odi vo Romanija po pamet kako da se vleze vo Evropskata unija. Romanija }e ni pomognela na na{iot pat kon EU. Branko taka izjavuva vo Bukure{t i o~ekuva nie toa da mu go kupime kako uspeh. Kako da sme v~era rodeni. Koga Branko dojde prv pat na vlast vo 1992 godina, nie vo Romanija {vercuvavme mastiki, hulahopki i vegeta. Koga }e se pojave{e avtobus na "Galeb" na ulicite na romanskite gradovi, lu|eto go gledaa kako da im sletalo vselensko letalo. Toga{ Branko ni vele{e deka Bugarija e mnogu polo{a od nas. Za Romanija ne saka{e ni da znae. Gledano od istoriska distanca od 11 godini nie sme mnogu ponapred. Na Bugarite pomo{ za vlez vo EU }e im dava Slova~ka. A nam Romanija. Vo sledniot mandat Branko }e go pro{iri krugot na prijateli koi }e i davaat pomo{ na Makedonija za vlez vo EU. Ne moè da se potpre samo na Romanija. Albanija e na red. 2 Od istoriska distanca i Hisni [a}iri sega moè da bide potpretsedatel na Sobranieto. Pred edna godina ne moè{e. Toga{ DUI saka{e da go napravi potpretsedatel, ama SDSM ne se soglasuva{e. Toga{ ne be{e dobar za koalicijata. Sega e dobar. [to se slu~i za edna godina? Dali Hisni poloì ispit kaj Branko za dobro odnesuvawe? Dali pratenicite od SDSM zaboravija {to mislele pred edna godina? Neli Branko vetuva{e deka nieden od komandantite nema da dobie funkcija? Isto kako so Romancite, i za Hisni Branko misli deka nie sme v~era rodeni. Ne ni znaeme za pratenikot od minatiot sostav na Parlamentot {to zema pu{ka v raka i od sobraniska klupa zamina v {uma da se bori protiv dràvata. Ili, znaeme, ama ne pametime. 3 Novinarkata na A1 Sneàna Lupevska pred nekoj den be{e na gosti kaj nekolkumina od kriminalcite od kumanovskiot kraj za koj MVR ima objaveno poternici. O~ekuvav da gi vidam lu|eto vo nekoi vizbi, na skri{ni mesta, podgotveni da begaat vo sekoj moment. Se razo~arav. Kakvi li se tie kriminalci ~ii lica gi ima na policiska poternica koi se snimaat za vesti doma, udobno zalegnati vo foteqi so jambolii. Tie ne ni imaat namera da begaat {tom sedat doma po vle~ki i ~ekaat novinari da davaat izjavi.

180 Na eden od niv ku}ata mu bila samo stotina metri od policiskata stanica. Ama, policijata ne gi apsi oti pravele profesionalna procenka i ocenka koga toa da go izvedele. Policijata gi ~uva kriminalcite. Da ne im se slu~i ne{to dodeka MVR gi pravi planovite za apsewe. 4 Vlasta }e dozvoli me|unaroden tender za lekovi {to }e otvori prostor Makedonija da stane deponija za seto |ubre stranski lekovi. Ama vlasta pak ne e vinovna za toa. Ne moèle da i se sprotivstavat na Svetskata banka. Kako {to nikoga{ ne moàt da se sprotivstavat na MMF, na NATO, na Evropopskata unija i SAD. Na{ite se dobri, ama ovie strancite se epten katiq. Strancite ja prifa}aat odgovornosta za nesposobnosta na na{ite politi~ari. Toa ti e isto kako da vospituva{ razmazeno dete. 5 Vo nedostig na nastani, glavna tema be{e kako dràvata vo eden moment ostanala obezglavena. Pretsedatelot bil vo Berlin, premierot vo Bukure{t, pretsedatel na Sobranieto nema, a Batler igral tenis. Toj den ne zabeleàvme deka ni e ne{to polo{o od obi~no, koga site se tuka. [teta {to Hisni [a}iri u{te ne e izbran za potpretsedatel na Sobranieto. ]e ima{e {ansa barem eden den da ja vodi dràvata protiv koja krena pu{ka. Vaka za site glavi misle{e potpretsedatelkata na Sobranieto Lile Popovska. Samo {to za kuso vreme ne uspea da im se pretstavi na gra|anite. Ne ode{e kako Boris po stru{kiot pazar da gi vle~e lu|eto za rakav i da im vika: "Znae{ koja sum jas, Lile, Lile pretsedatelkata!" 6 So promocijata na novoto turisti~ko logo na glavniot grad, otpe~ateni se i plakati. Na site plakati motivot e ist – Skopskoto kale. Samo {to e slikano od razli~ni agli. A {to drugo da se slika? Mostot? Ne e za slikawe, osakaten e. Plo{tadot? Ne e za slikawe, raskopan e. Gradona~alnikot na Skopje Risto Penov imal mnogu ambiciozni proekti. ]e gradel tunel pod Vardar. Samo {to ima problem so gra|anite. Skopjani ne se ambiciozni kako nego. Tie bi sakale samo edna{ da go vidat Kameniot most kako {to treba. Vo ovoj mandat Penov treba da gi napravi i Mostot i Plo{tadot i sportskata sala i nov most preku Vardar... Do v godina ova vreme toj }e raboti nad zemja. Potoa }e se fati za tunelot. So tretiot mandat, Penov }e go fati i podzemjeto.

181 ICKO ROBERTSON 22 noemvri 2003

• Hari mu e po{tar na po{tarot

1 Icko od Bula~ani ima pogre{en prekar. Po{tar. Po{tarot ne ti vr{i rabota ako te brka policija. Da se vika{e Po{tarot Xejmi [ej, kako {to mu e prekarot na eden komandant na ONA od poternicata na MVR, policijata nema{e da trgne da go apsi. ]e si ja ~eka{e @ane Lupevska vo vle~ki doma i }e dava{e intervju deka e amnestiran. Bula~anci stanaa vo odbrana na nivniot po{tar. Toa zna~i deka Makedoncite nau~ile ne{to od Albancite. [tom policijata }e trgne da gi apsi lokalnite kriminalci, selanite pravat barikadi. Na pomo{ se povikuva i ramkovniot dogovor, i partiite, pa ako treba i me|unarodnata zaednica. Ako mora{e ministerot za vnatre{ni raboti da pregovara so Ara~inovci da mu gi predadat âkala i Breza, toga{ normalno e da pregovara i so Bula~anci da ne im go voznemiruva Po{tarot. Ako pretsedatelot Trajkovski gi amnestira âkala i Breza kako borci za ~ovekovi prava, toga{ }e mora da go amnestira i Po{tarot kako borec za odbrana na tatkovinata. I taka nie najdocna do fevruari }e podneseme aplikacija za ~lenstvo vo Evropskata unija. Zatoa {to vo Eu ni baraat da si go obezbedime vladeeweto na pravoto na cela teritorija i voedno da go po~ituvame ramkovniot dogovor. Taka i pravime. Policijata odi da apsi za da obezbedi po~ituvawe na pravoto. Pretsedatelot amnestira za da obezbedi po~ituvawe na ramkovniot dogovor. A toa {to kriminalcite se na sloboda e kolateralna {teta na patot kon EU. Sega pretsedatelot }e ja razgleduva molbata za amnestija na Po{tarot. Pismoto {to selanite od Bula~ani mu go dadoa na Hari, treba da zavr{i kaj Boris. Hari mu e po{tar na po{tarot. Mu se prepora~uva na Icko da si go smeni prekarot. Po{tarot ne im zna~i ni{to na strancite. Bidej}i ve}e ima eden Xejmi [ej, Icko bi moèl da se prekrsti vo Xorx Robertson. Ili, barem vo Po{tarot Xorx. Taka }e predizvika po~it kaj pretstavnicite na me|unarodnata zaednica. No, u{te pove}e kaj pretsedatelot. Da se vika Icko – Xorx, negovite soselani voop{to ne treba da pi{uvaat pismo do pretsedatelot. Ne treba ni da moli za amnestija. Koga e vo pra{awe Xorx Roberston, Boris sam }e mu se javi. "Ej Xorx, Icko li e tamu?"

182 2 Premierot Branko Crvenkovski se pofali deka e podobar od VMRO-DPMNE. Toj re~e deka za razlika od porano koga policijata begala od kriminalcite, sega kriminalcite begaat od policijata. A pak, za razlika od Branko koj veli: "Kriminalcite begaat od policijata!", vistinata e: "Kriminalcite i begaat na policijata". Toa e drasti~na razlika. I ne e za falewe. 3 Noviot pretsedatel na Sobranieto Qup~o Jordanovski na Komisijata za imenuvawe samiot si se predlo`i za funkcijata i sam si ja pro~ita biografijata vo treto lice ednina. Tolku ne go biva za zboruvawe. Duri i koga e roden i {to zavr{il mora{e da ~ita kako {to mu napi{al nekoj drug. Otkako uspe{no si se pro~ita, samiot si se glasa{e. Da ne mislel Qup~o deka toj e nekoj drug? Za sebe nema mislewe, ama poln be{e so zborovi za negoviot prethodnik Nikola Popovski. Re~e deka }e bil prezadovolen ako bide pribli`no dobar kako nego, pa duri i eden metar podolu od negovoto nivo. Ete gi kadrite na Branko. Popovski go stavi za minister za finansii odti bil k ne. Qup~o go stavi pretsedatel na Sobranieto oti bil pod nivoto. 4 So novite li~ni karti }e sme mo`ele da ja minuvame i granicata. Do sega so paso{ite sekade patuvavme, a sega i so li~nite karti }e se iznapatuvame. Saka{ vo Albanija, saka{ vo Kosovo. Barem dodeka ne stanat ~lenki na EU. 5 Direktorot na slobodnite ekonomski zoni, nekojsi [atku, go razre{ile poradi nezadovolitelni rezultati vo raboteweto. [atku ne doa|al na rabota cela godina. A Branko ni se ispofali deka v godina ekonomskiot rast }e go napravi so slobodnite ekonomski zoni. Aj {to [atku ne mu veruval na Branko i ne gledal potreba da doa|a na rabota. Ama kako Branko duri po edna godina doznal deka direktorot mu go nema. Tolku go interesirale slobodnite zoni. Ba{ka, koj veli deka [atku ne si razviva slobodni zoni. Videte go Ara~inovo, Lipkovo, Tetovsko...Ne se pla}a struja, ne se pla}a voda, ne se pla}aat danoci, a biznisot si vrvi. Poslobodna ekonomska zona – zdravje.

183 QUB^O CRVENKOVSKI 29 noemvri 2003

• Dali DUI dade soglasnost za ubistvoto na Po{tarot?

1 [to ti e sudbina. Minatiot petok ova vreme pi{uvav za Po{tarot – ìv. Dodeka izleze vesnikot Po{tarot ve}e be{e mrtov. Vo sabotata dobiv SMS poraka na mobilniot od telefonski broj za koj mi rekoa deka ima zabrana za identitet. Pretpostavuvam deka e od policija oti tekstot na porakata glase{e vaka: "Izvinete, vi gi zaebavme dene{nite komentari vo VEST za Po{tarot!" Stvarno e taka. Na koj na~in? Brutalno. Pobrutalno ne moè{e da bide. Go ubija ~ovekot vo policiska akcija. Vo minatiot tekst "Sakam da kaàm", koga ne znaev deka na Po{tarot mu spremaat zaseda vo Karpo{ napi{av: "Da se vika{e Po{tarot Xejmi [ej, kako {to mu e prekarot na eden komandant na ONA od poternicata na MVR, policijata nema{e da trgne da go apsi. ]e si ja ~eka{e @ane Lupevska vo vle~ki doma i }e dava{e intervju deka e amnestiran." Kaj vi Xejmi [ej? Kade vi se âkala i Breza? Dali za akcijata vo Karpo{ go izvestivte koalicioniot partner? Dali DUI dade soglasnost za akcijata? Ili, niv ne gi interesira koga se apsat Makedonci? Dali OBSE ja oceni akcijata kako regularna i vo soglasnost so Ramkovniot dogovor? Kade se soop{tenijata od NATO, EU i SAD? Dali policiskata edinica koja ja postavuvala zasedata bila od me{ovit etni~ki sostav? 2 Hari Kostov e kako Kiro Gligorov. Ima problemi so vremeto. Kiro Gligorov vele{e deka FIROM e provizorno ime za 2 meseca. Hari vele{e deka Breza i âkala }e gi uapsi za eden mesec. Na Kiro dva meseca mu traat 10 godini. Kolku godini }e mu trae mesecot na Hari? 3 Quben Paunovski vide {to se pravi so tie po koi ima raspi{ano poternica. Si se spakuva i pravo – vo [utka. Si rekol, daj ovie da ne me zapukaat nekade so 16 kur{umi, po skopskata magla, da si odam jas vo zatvor sam. ]elijata si e sigurna rabota. Od tamu moè{ i ìv da izleze{. Ama na ulica ve}e ne si siguren. 4 Branko vo Moskva zamina so stari prospekti so reklami na neposto~eki aviokompanii. Vo Va{ington zamina bez materijali za pe~atot, pa na foto – servisot na Rojters go pretstavija kako Qub~o Georgievski. Vo Rusija otpatuva so "Paler", a od SAD se vra}a so tu|o ime. Gre{kata na "Rojters" be{e ispravena duri po 18 ~asa. I toa po reakcija od foto-reporter na na{ata redakcija. A Kabinetot na premierot pobara izvinuvawe duri sledniot den.

184 Ova me potsetuva na edna slu~ka od biv{oto jugoslovensko vreme. Koga ubeduvale eden od najvisokite funkcioneri deka ne{to treba da se objavi, a toj sakal daa ja skrie informacijata, mu rekle deka vo sekoj slu~aj, toa }e go ima na "Rojters". Toga{ toj naredil: "Zaustavite Rojters". Kako i da javi Rojters, nie znaeme deka Branko ne se vika Qub~o. Plus, Branko sigurno be{e vo Va{ington, a Qub~o ne. Ama, otkako javija deka tamu e Qub~o, a ne Branko, ne sme sigurni, koj be{e so premierot. Dali negoviot portparol Sa{o ôlakovski, ili portparolot na Qub~o Vlatko \or~ev. Vlatko ôlakovski gi brifiral stranskite novinari za posetata na premierot Qub~o Crvenkovski. 5 Vo Detroit, amabasadorot na SAD vo Makedonija Lorens Batler, go pofalil amabasadorot na Makedonija vo SAD Nikola Dimitrov. Pri ìva i zdrava Ilinka pokraj nego, Batler rekol deka Dimitrov e najdobriot makedonski ambasador. Od kade znae Batler kakvi se drugite ambasadori? Dali toj ni vodi smetka i za drugite, pa moè da pravi sporedbi? Ili Boris i Ilinka mu podnesuvaat izve{taj za site? 6 Otkako go raskopa plo{tadot Makedonija bez da dobie dozvola za gradba, gradona~alnikot na Skopje Risto Penov se sudri so sopstvenicite na imotite okolu plo{tadot. Od v~era plo{tadot ima nova ograda {to gi odbeleùva privatnite imoti. A taa vleguva dlaboko vo raskopaniot del {to se podgotvuva za gradba. Sega o~ekuvajte Penov da se pojavi so ta`na faca na televizija i da se àli deka nekoj pak mu pravi opstrukcii. "Jas sakam da vi napravam plo{tad, ama eve drugi ne mi davaat". A koj mu dade dozvola da go raskopa bez da proveri do kade moè da kopa? Se gleda deka naskoro nema da imame plo{tad. ]e si go barame stariot, so kockite i so seto |ubre na nego. Oti i toa e podobro otkolku kalta {to dolgo }e ja gazime.

DNEVNA AKTIVNOST 6 dekemvri 2003

• Ovcite blejat, ^akala {teka pari, a Branko kru`i nad Evropa

1 Branko mu se zakani na ^akala i na ostanatite od poternicite na MVR. Im re~e deka ako dojdat vo Skopje, kako {to se pojavi nesre}niot Po{tar, policijata i niv }e gi apsi. Ne precizira{e vo koj del od gradot. Dali vo Karpo{, do \or~e Petrov, ili vo Centar, do Kameniot most, ili eventualno kon Aerodrom.

185 Vlasta pravi napori da funkcionira vo glavniot grad na dràvata. Ne se samo kriminalcite na udar na policijata koga }e dojdat vo urbana sredina. I du}anite bez fiskalni smetki {to se na teritorijata desno od Vardar vo Skopje se na udar na inspekcijata. Zasega lu|eto od poternicite se bezbedni. Portparolkata Mirjana Kontevska re~e deka poternicite ne se dnevna aktivnost na MVR. Tie se no}na aktivnost. Ama bidej}i no}e e opasno i kriminalcite moàt da se skrijat, policijata se fokusira na drugi dnevni aktivnosti. Kako {to se na primer vadewe tabli~ki od pogre{no parkirani vozila. Ili strogo zatvorawe na kafeanite. Bidej}i âkala ne e vlezen vo dnevnata aktivnost, }e ~eka nekoj drug plan. Toj e predviden za apsewe vo prvata petoletka. Vo vtorata petoletka }e se apsi Breza. Za tretata petoletka }e se pojavi u{te nekoj nov. 2 Ministerot za vnatre{ni raboti Hari Kostov ima te{ka zada~a. Dali da gi lovi kriminalcite, ili da glovi koi novinari postavuvaat pra{awa na pres konferencija na lavovite. Na pra{aweto po koj kriterium gi odbrala mediumite {to bile pokaneti da prisustvuvaat na soslu{uvaweto na lavovite od Karpalak, portparolkata Mirjana Kontevska za "Ve~er" odgovori: "Na~elno, onie {to postavuvaa pra{awa na pres konferencija na pripadnicite na porane{nata edinica "Lavovi". Od kade znae policijata koj postavuva pra{awa na pres konferencii? Gi snima konferenciite? Dnevna aktivnost na MVR e sledewe na pres konferencii. Policijata pravi akcija. Snima novinari. 3 Pred dva dena vo Redakcijata se javi âkala i pobara da dade izjava. Ve~erta go ~uvme na vestite na edna lokalna skopska televizija. Na pra{aweto na novinarot {to e toa {to se slu{a zad nego, toj odgovori deka se ovci. âkala se pofali i deka tri pati im se javuval na ministerot Hari i na zamenikot Dehari. I im pora~al da dojdat da go uapsat. Da go stavat na agendata na dnevnata aktivnost. Vo nieden kriminalen film nema da zapali takva prikazna. Ama moè da zapali za nova igra na "hot lajn" telefon. âkala si iznajmuva telefonska linija na "0500". Koj saka da go slu{ne, mu se javuva. Ti pra{uva{, âkala "hot lajn" odgovara. Duri i Batler moè da mu se javi. Da gi slu{ne ovcite, zo{to tie go odmarale. Impulsite vrtat. âkala si ~uva ovci i {teka pari. A policijata brka dnevna rabota. 4 Makedonija e bogata dràva. Na edna Rusija i prosti 20 otsto od dolgot i plus se soglasi ostatokot da i bide vraten so kompenzacija.

186 Koj biznismen ne bi sakal da pravi zdelki so Branko. Em }e ti odbie 20 otsto, em }e se oslobodi{ od stokata {to ne ti treba, namesto da dava{ pari. Del od dolgot }e bil vraten so vladin avion od tipot "jak". Poradi bu~avata, i poradi zgolemenoto zagaduvawe, na takov avion ne mu se dozvoluva da sleta na polovina evropski aerodromi. Jakiot biznismen napravi jaka zdelka za "jak". Em }e si ostaneme bez pari, em }e ni podmetnat stoka za koja }e treba da pravime novi tro{oci. Na kraj "jak-ot" na Branko }e zavr{i kako bugarskite tenkovi na Kqusev. Bidej}i nema da mu dozvolat da sleta, koga }e trgne na pat, Branko }e kruì nad Evropa. Dodeka kruì, }e razmisluva na koj datum da ja dade aplikacijata za ~lenstvo vo EU. Bidej}i na{ite piloti ne znaat da vozat jak-ovi, }e si gi zeme Ilinka i Rada za rezervni piloti, dodeka ruskiot kapetan bara kaj da sleta. ]e kruì Branko, }e kruì, i so aplikacijata }e si se vrati doma. Sose Rada i Ilinka. 5 Dvajca ministri vo dva navrati probuvaat da manipuliraat so javnosta, koristej}i gi novinarite. Nikola Popovski na prviot brifing kako minister za finansii kaà koja banka e problemati~na, ama im re~e na novinarite da ne go citiraat. Demek, doznale od "visoki izvori vo Ministerstvoto". Slavko Petrov na novinarite im re~e deka evtinoto svinskoto meso od uvoz, vo EU im go davaat na ku~iweta. Ama i toj ne saka da mu se spomenuva imeto. Demek doznavame od "kompetentni izvori vo Ministerstvoto za zemjodelstvo". I vo dvata slu~ai, pravat panika kaj narodot, a nemaat stiskavec da zastanat so ime i prezime. Ako ima problem, toga{ zo{to ne go re{at?. Ministri se, za toa se plateni. Ako ne, toga{ nema potreba da kaùvaat. Osven ako ne se vo pra{awe nekoi drugi interesi. Oti vo edniot slu~aj vo pra{awe se pari, a vo drugiot – zdravje. Ili, moèbi gre{am. Da ne se vo pra{awe pari i vo dvata slu~aja. 6 Se javi eden ~itatel i ni kaà deka so nekoj prijatel presmetal: Ako vo Makedonija im treba{e tolku vreme da gi objavat rezultatite od popisot, vo Kina }e im trebaat 750 godini. Arno ama, Kinezite sepak }e gi obrabotat rezultatite za edna godina. Niv popisot ne im zavisi od me|unarodnata zaednica i dali stranskite ambasadori }e im gi priznaat rezultatite.

187 KOLATERALNA [TETA 13 dekemvri 2003

• Kaj {to zapre Qub~o, Branko treba da prodol`i

1 Branko mnogu go kritikuva{e Qub~o koga ovoj ja promovira{e idejata za podelba na Makedonija. SDSM celo vreme ja raskaùva{e prikaznata za Dosta i Ta~i i dogovorot deka VMRO-DPMNE ne e zainteresirana za se {to se slu~uva od Grup~in natamu. Vladata na SDSM i DUI ne ja deli Makedonija po etni~ki princip. Ja deli po etni~ki op{tini. Crkvite kaj nas, xamiite kaj vas. Ministerot za lokalna samouprava Aleksandar Ge{takovski re~e deka tie vodele smetka za istoriskite, kulturnite i ekolo{kite kriteriumi na odredeni mesta. Osobeno e vaèn ekolo{kiot aspekt na nacionalnite parkovi. Ge{takovski veli deka Ara~inovo ispolnuva odredeni uslovi od ovoj aspekt, dodeka Vev~ani ne ispolnuva golem del od ovie uslovi. Vo Ara~inovo ima komandanti, a vo Vev~ani festivali. Zatoa Vev~ani e staven kako alternativa. A Ara~inovo od ekolo{ki aspekt se tretira kako nacionalen park. Tamu ìveat zagrozeni vidovi. Tie se za{titeni so zakon. Ge{takovski re~e deka vo podelbata na op{tinite imala vlijanie i politikata, oti ova e koaliciona vlada. Za da opstane koalicijata Zajas go spoija so Ki~evo i Vele{ta so Struga. A Ara~inovo }e si ostane op{tina. Taka {to gi izgubivme Struga i Ki~evo. A ne gi dobivme Ara~inovo i Lipkovo. Toa {to Qub~o i Dosta ne go zavr{ija so Xaferi i Ta~i, }e go dokraj~at Branko i Ahmeti. Vo kone~nata podelba na Makedonija Vev~ani }e bide kolateralna {teta. 2 Vojnicite {to se vratija od Irak dadoa izjava: Fala bogu {to se vrativme ìvi". Biva{e li taka pred Batler da se zboruva. Biva{e li taka Bu~kota da go izrezilat pred {efot. Toj gi isprati vojnicite da mu donesat sloboda na Irak, da mu vdahnat demokratija na napateniot ira~ki narod, da go spasat od Sadama, koga tie op, ba{ pred Amerikanecot se pofalija: "Celta e postignata. Nikoj ne zagina!" Gi podbraa site naokolu, od Amerikanci, preku Italijanci, [panci i Japonci, ama mol~i, nie kurtulivme. So kakov li optimizam Bu~ko ja isprati vtorata grupa makedonski vojnici? So kakov li elan rabotnicite od Makedonija sega }e trgnat vo izgradba na Irak? 3 Moèbi Ira~anite }e ni prostat. Moèbi se se}avaat na denovite na nevrzanite, koga bevme ista banda i koga Tito im gi grade{e voenite bazi.

188 Sega vo Makedonija ima novo nevrzano dvièwe. Yingo, Cile i Pavle od "Tretiot pat" se pretstavuvaat kako Tito, Naser i Nehru. "Tretiot pat" e otvoren za sorabotka i so drugi pomali partii od centarot. Taka {to na brionskata trojka od nevrzanite moàt da im se priklu~at i Nkrumah i Suharto. Sega se ~eka i Dosta da go registrira svoeto dvièwe za evroatlantski integracii vo partija i da stane liderka. Na Tito, Naser i Nehru, ubavo bi im prilegala i Sirimavo Bandanaraike. Yingo, Cile i Pavle }e go vodat "Tretiot pat" so kolektivno pretsedatelstvo. Cile ima iskustvo kako toa izgleda od poslednoto pretsedatelstvo na SFRJ. Toga{ po telefon glasa{e da izlezat tenkovite na ulicite na Belgrad. Moème da bideme spokojni. Tenkovite }e gi stopat, plo{tad nemame, a i Cile e tuka, pa ne mora da glasa po telefon. 4 Vladata }e gi prodava atraktivnite grade`ni lokacii. Tie glavno }e se prodavaat na licitacija, iako Vladata go zadrùva pravoto nekoi od niv da gi prodade so neposredno spogoduvawe. Edna atraktivna lokacija vo centarot na Skopje ve}e mu e prodadena na turskiot biznismen Ko~. Bez licitacija. Verojatno so neposredno spogoduvawe. Ako Branko moèl so Ko~ da se dogovori vo ~etiri o~i, zo{to toga{ Qub~o ne bi moèl da sklu~i zdelka so OKTA, isto tako vo ~etiri o~i. Ba{ me interesira {to misli za ovaa rabota istra`nata sudijka od "Transparentnost", gospo|ata Sla|ana Taseva. Da ne i se vrtat vo umot nekakvi provizii. Toa so Qub~o bilo na {teta na dràvata. A ova so Branko bi trebalo da e od korist? 5 Ilinka dobi poraka od Evropskata unija deka vladata treba da raboti na reformite, namesto da misli koga }e ja podnese aplikacijata za ~lenstvo. Branko ni re~e deka vladata ima dve solucii. Ednata e da podneseme aplikacija i da ne ni ja primat. A vtorata e da podneseme i taa da stoi vo fioka. I – {to? Nie za inaet }e podneseme aplikacija. Kolku da si imame tema za razgovor. Do fevruari }e se zanimavame so ovaa prikazna. A posle }e se vratime na starata. Nie se otepavme od rabota, ama ete Evropa ne ne saka. Jas u~am, ama u~itelkata me mrazi.

189 ZAGARANITIRANA DISKRECIJA 20 dekemvri 2003

• Boris }e se kandidira za pretsedatel na Irak

1 Akcijata za razoruùvawe e uspe{na. Ima{e dovolno talon~iwa za da se podelat site nagradi. Koga pred nekoj den ja gledav albanskata Natali kako gi me{a talon~iwata vo maloto ~inij~e, se ispla{iv deka za malku razoruùvaweto }e be{e neuspe{no. Mislev deka }e nema dovolno taloni kolku {to ima{e nagradi. Pove}e taloni ima kaj Suzana Turunxieva za ognootporni sadovi, otkolku taloni od pu{ki za avtomobili kaj Sofija Kunovska. I toa bilingvalna, oti na prviot kanal zboruva{e makedonski a na tretiot kanal ja sinhroniziraa na albanski jazik. Toa {to davaat mobilni telefoni e zatoa {to vo vojnata bombite gi vikaa mobilki, a vo teroristi~kite akcii bombite se aktiviraat so mobilki. Ama, zo{to li im tekna da davaat ma{ini za {iewe? Zatoa {to vo blagosostojbata {to }e nastapi vo razoruùvaweto ne treba da uìvaat samo maìte, tuku i ènite. "Sedela sam za ma{inom, {ila sam, pitali me komandanti ~ija sam..." Ma{inite doa|aat kako blag premin od voeno vo civilno raspolo- ènie. Si imal ma{inka, a sega ima{ ma{ina. Osven toa, ma{inite za {iewe se i toa kako potrebni za stopanskata reforma na Branko {to ne ~eka idnata godina. @enite na komandantite }e imaat mnogu rabota. ]e {ijat znamiwa. Im se {iri teritorijata. 2 Boris mu isprati telegrama na Bu{ so ~estitki po povod apseweto na Sadam Husein. Vo telegramata veli deka mnogu go izraduvala vesta za apseweto na Sadam. "Vo ovie sre}ni migovi za site nas, no pred se za gra|anite na Irak, dozvolete mi vo imeto na gra|anite na Republika Makedonija i vo moe li~no ime da vi upatam ~estitki za golemiot uspeh i voedno so Vas da ja spodelam golemata radost", stoi vo telegramata na Boris do Bu{. ûdno kako od radosta {to ne moè da ja spodeli, pa mora{e da pi{uva telegrama, na Boris ne mu tekna da proglasi dràven praznik vo Makedonija. Zo{to uspehot na Amerikancite e i na{ uspeh. Vaka veli Boris vo telegramata: "Republika Makedonija so svojata voena misija e del od koalicijata koja treba da ja ispolni zaedni~kata kauza, a toa e demokratska, prosperitetna i moderna dràva Irak. Zaedno po~navme, }e ostaneme so SAD tolku kolku {to e potrebno i }e zamineme zaedno po ispolnuvaweto na na{ata cel".

190 Kako {to napi{al Boris, moèbi }e gi dobie pretsedalskite izbori. Vo Irak. Narodot }e go izbere. Za da im napravi demokratska, prosperitetna i moderna dràva. Kako na{ata. 3 Xavit Asani pla~e po zatvorite vo Makedonija. Sakal tuka da leì. Preferira kvalitetni zatvori. Vo Makedonija ima odli~ni uslovi za nego. Boris mu e dol`nik u{te od izborite. ]e go amnestira. Ide Nova Godina. A idat i pretsedatelski izbori. Ministerot za pravda Ixet Memeti }e go pu{ti so kaucija. Edna{ toj ve}e izbega otkako plati kaucija. Ako izbega, Hari nema da go lovi. Ne mu e vo dnevnata aktivnost. A na Branko i~ ne mu e gajle. Toj si ja neguva koalicijata. 4 Jani Makraduli od SDSM ni kaà kako funkcionira Parlamentot vo no}nite ~asovi. Toj ja obvini Ganka deka mu do{la na spikerot Jordanovski vo nepristojna blizina. A toj se upla{il i i vika: "Ne skokaj Ganke!". Tri baj-pasa imal ~ovekot. A i za edno metro e pod Nikola Popovski. Sopratijkata na Jani, Karolina Ristova doobjasni: "Vo no}nite ~asovi podobro se zapoznavame!". Pratenicite velat deka za da gi izdràt no}nite seansi leèle vo foteljite. Nekoi bile do doma da se presle~at vo neformalna obleka. [to ponele? Vle~ki, no}nici, pixami... [to da pomisli ~ovek po vakvi izjavi? Em si se pribliùvaat vo nepristojna blizina, em leàt po fotelji, em neformalno se oble~eni i taka - podobro se zapoznavale. Ba{ka, sigurni si se, gi ~uva obezbeduvaweto. Diskrecijata e zagarantirana. 5 Branko mu dade na Ali Ahmeti se {to posaka. Novi granici na op{tinite, nov zakon za dràvjanstvo, u{te eden univerzitet... [to ostana u{te? Referendum. I da ni kaè koga da si gi spakuvame kuferite.

191 DIPLOMATSKA OFANZIVA 27 dekemvri 2003

• So gol gaz po svetot

1Kremot na makedonskata diplomatija kone~no se sobra vo Skopje. Dva dena bea zatvoreni vo Klubot na pratenicite. Tie baraa pari. A {eficata Ilinka gi iskara i im pora~a da trgnat vo diplomatska ofanziva. Ima edna interesna prikazna za poznatiot srpski dramaturg Branislav Nu{i}, koj kon krajot na 19 vek bil srpski konzul vo Istanbul. Vo edna depe{a do Belgrad toj napi{al: "Tuka rabotite moàt da se re{at na dva na~ina. Ili da se platat pari, ili da se dade gazot. Po izvesno vreme dobil odgovor: "Pari nema, dejstvuvaj!" Taka i na{ata Ilinka so makedonskite diplomati. Pari nema, ama dejstvuvajte. I toa ne bilo kako. Ofanzivno. Niv telefonite vo amabasadite im gi isklu~uvaat, gazdite gi brkaat od stanovite oti ne pla}aat kirija, pra}aat pisma so elektronska po{ta na besplatni provajderi, nemaat pari ni na lekar da odat, ama {eficata mora da se slu{a. Kako Nu{i}, na vremeto, ili }e platat, ili }e si go dadat gazot. Svetot }e ja sozdava slikata za Makedonija spored toa {to na{ite ambasadori }e moàt da go ponudat. Bidej}i pari nema, im ostanuva dejstvuvawe na drugiot na~in so {to }e ja sprovedat ofanzivata rastr~ani po svetskite metropoli. Od toa {to }e go pokaàt }e zavisi i uspehot na makedonskata diplomatija. Patriotskiot dolg kon dràvata }e go ispolnat so gol gaz po svetot. 2 Ilinka gi iskara diplomatite deka vo zemjite vo koi se akreditirani nemale dovolno kontakti so mediumite. Kako }e imaat odnos so javnosta vo stranstvo, koga {eficata gi drè{e vo izolacija doma. Vo Klubot na pratenicite novinarite bea drèni pod klu~, a na fotoreporterite i snimatelite ne im be{e dozvoleno snimawe. A materijal za nivna promocija – kolku saka{. Em ministerkata dama, em diplomatite sami po sebe bi trebalo da deluvaat glamurozno, em interesni detali koga }e se pozdravat me|u sebe VMRO-vci i SDSM-ovci, ili lu|eto na Boris i lu|eto na Branko... Samo, na SDSM ne smee ni{to da mu izleze od kontrola. Da ne slu~ajno na fotografija se vidat zaedno ambasadori od sprotivnite strani, pa posle moraat da im se pravdaat na Branko i Grujo. Ili u{te postra{no, da ne im se slu~i na kletite novinari da ja doznaat diplomatskata strategija {to tie dva dena Ilinka i diplomatite ja dogovarale.

192 3 Branko sve~eno ja otpo~na izgradbata na skoro 12 kilometri avtopat kon Grcija. Za ovaa delnica, ministerot za transport Agron Buxaku re~e deka so Olimpijadata vo Grcija se o~ekuva da se zgolemi soobra}ajot niz ovoj koridor, pa zatoa se nametnala potrebata od negova izgradba. Dvanaesette kilometri treba da bidat gotovi do noemvri 2005 godina. A Olimpijadata vo Atina e vo avgust 2004 godina. Buxaku se podgotvuva za Olimpijadata. Ama onaa vo Peking 2008 godina. Ili na 12- tiot kilometar od patot }e napravi kafeana so ime "Peking". Ili misli deka site pati{ta do Atina vodat preku Kina. Branko otvara mnogu pati{ta. Vo 1996 godina ja po~na izgradbata na patot Veles – Prilep, preku Babuna. Ne znam za koi izbori ja po~na prugata Beljakovce – bugarska granica. Eve se vozime i uìvame. Samo ne znaeme koj pat da fatime. 4. Buxaku v~era re~e deka preku mediumite se sozdava kultura na depresija i negativnost kaj narodot oti sme objavuvale samo lo{i vesti. "Sega sme vo situacija koga treba da gi vospituvame gra|anite deka i dobrata vest e vest i treba da se prodava", veli ministerot za transport. Za Buxaku verojatno e dobra vest koga nekoj od {uma }e stane minister. A {to e dobra vest za nas? Na primer, ako ministerot Buxaku ni otkrie kade se kidnapiranite od vremeto koga toj be{e vo ONA. Ili, ako soop{ti koga }e se vratat raselenite vo svoite domovi. Ili, koga }e objavi deka policijata bez problemi patrolira vo Lipkovo i Ara~inovo. Toa bi bile dobri vesti koi nie so zadovolstvo bi gi pe~atele. Veruvam deka so zadovolstvo bi gi ~itale i Makedoncite i Albancite. 5 Dobra vest e i koga direktorot na ESM Pande Lazarov objavuva deka strujata vo 2004 godina nema da poskapi. So malo ograni~uvawe. Strujata nema da poskapi ako naplatata dostigne 90 otsto. Zna~i, ako Pande ne uspee da naplati vo Ara~inovo i Lipkovsko, }e ja poskapi strujata. ]e naplati od tie {to pla}aat. Aj {to do sega pla}avme struja i za niv, v godina }e im go pla}ame i poskapuvaweto. Sre}a {to idnata godina }e bide godina na prosperitet i bogatstvo. ]e imame pari da si platime. Moèbi i }e nema poskapuvawe. Ako Ara~inovo ja spasi situacijata. Sega koga site }e pla}ame za tetovskiot univerzitet, }e moàt i tie da pla}aat za struja.

193 194 P R A Z N A

194 2 0 0 4

BORIS GRDANOSKI

195 196 P R A Z N A

196 1.366.120, 22 EVRA 3 januari 2004

• Vo ime na demokratijata Makedonija }e stane bezjazi~na dr`ava

1 Branko prvo vele{e: "Ni SDSM, ni sveti SDSM nema da se spasi vo borbata protiv oktopodot". Potoa ne ubeduva{e: "Na 15 septemvri..." Pred Novata godina postojano ni povtoruva{e: "Vo 2004 godina..." Vladata se pofali deka lani sme imale 50 milioni evra stranski investicii. A Branko veti deka vo 2004 }e imame najmalku 200 milioni pove}e. Bidej}i ovaa godina, kako prestapna }e ima 366 dena, zna~i dnevno vo Makedonija }e se isturaat po 683.060,11 evra. Spored moite presmetki, do sino}a na polno} ve}e treba{e da bidat vlezeni 1.366.120,22 evra. Poradi praznicite, vlezot na stranskiot kapital malku docni. Na grani~nite premini imale golema navalica. Stranski investitori trpelivo ~ekaat da vlezat vo Makedonija i da gi roknat svoite pari. Na preminite se sozdavaat tesni grla, pa investitorite stanuvaat nervozni. 2004 godina dojde u{te pred dva dena, a tie u{te ne vlegle vo Makedonija. 2 Normalno e {to strancite ~ekaat da investiraat kaj nas. Spikerot na Parlamentot Qup~o Jordanovski izjavi deka e mnogu zadovolen od demokratijata. Vo ovaa zemja mol~eweto e zagarantirano. [to pove}e mol~i{, tolku pove}e si del od demokratijata. Pa Jordanovski zaklu~uva: "Bidej}i nikoj ne bara zbor, diskusijata e zavr{ena". 3 Pred da dojde SDSM povtorno na vlast, Makedonija be{e ednojazi~na dr`ava. So najnoviot parlament stanavme dvojazi~na. A so parlamentot na Jordanovski Makedonija e na dobar pat da se pretvori vo bezjazi~na dr`ava.

SKAPA LOPATA 10 januari 2004

• Nie }e pla}ame struja, a na Branko }e mu se brojat novi investicii

1. Investicioniot ciklus po~na. Branko frli lopata. ]e se gradi treta hidrocentrala na Treska. Zna~i, toa {to go veti minatata godina po~na da go ispolnuva. I toa – na originalen na~in. Investicijata sama }e si se nadopolnuva. Kako perpertuum mobile.

197 ]e po~neme so 15 miloni evra. Za da se soberat tie pari, }e se poka~i cenata na strujata. Potoa }e se zeme kredit od 30 milioni evra. Za da se vrati kreditot, nie ne }e mora da se griìme. Toa }e go pla}ale idnite generacii. Oti tie }e ìveele vo svetla idnina. Po istiot urnek, Branko moè da napravi ne 200 milioni, tuku miljarda evra investicii. ]e re{i da investira vo nov vodovoden sistem. I – }e ja poka~i cenata na vodata. Ili, }e gradi novi deponii. Pa }e ja poka~i cenata na |ubretarinata. Skapa e lopatata na Branko. Nie }e mu pla}ame, a nemu }e mu se brojat kako investicii. ]ar do gu{a. Ekonomskiot bum zapo~na. Najgolemata investicija na Branko e narodot. I toa ne site. Tie {to pla}aat struja. Ne daj boè Branko pak da digne lopata. Ako vleguvaat vakvi investicii poarno ekonomskiot bum da go prenaso~ime za nekoja druga dràva. 2 Vo Sobranieto na Makedonija povtorno }e se ograni~at diskusiite. Ograni~uvaweto vaì za raspravata za legalizirawe na tetovskiot univerzitet. Koordinatorot na prateni~kata grupa na SDSM Jani Makraduli zav~era ni otkri u{te edno demokratsko iskustvo od arsenalot na negovata partija. Diskusiite }e se ograni~ele oti na makedonskite gra|ani ne trebalo nekoi raboti da im se objasnuvaat pove}e pati. Gra|anite bile pametni. Zna~i SDSM ne go ograni~uva pravoto na govor na opozicijata, za na brzina da go pomine zakonot za tetovskiot univerzitet, kako {to mislat glupavite gra|ani. Tie toa go pravele za dobroto na pametnite gra|ani. Utre nema da me za~udi, koga ve}e ima tolku pametni gra|ani, SDSM vo nivno ime da ja ukine i opozicijata. Si ima izbori, si ima pobednik, pobednikot odlu~uva za se... Na narodot treba samo da mu se kaè {to odlu~il SDSM i kako si izglasal vo Sobranieto. Pametni sme, }e razbereme. Nema potreba toa da ni go kaùvaat pove}e pati. Neka ni go kaùvaat sekoi ~etiri godini. 3 Vladikata Agatangel na Boìk ne samo {to so poraka ja iskara vladata, tuku re{i da mu presudi i na sudot. Toj vo ime na Boga se obide da napravi pritisok vrz sudot za eden imotno praven spor koj e vo nalde`nost na zakonot za denacionalizacija. Aj {to za najgolemiot praznik, koga site go slavat Hristovoto ra|awe, Vladikata kako Bo`ji sluga se kara, aj {to se me{a vo politikata, aj {to se me{a i vo sudstvoto, tuku sega odreduva i koj e nau~nik, a koj ne. [to e ova? Nova inkvizicija? Krstonosna vojna? Ili samo sve{tenik koj ne si ja gleda svojata rabota.

198 Vo àrot na anatemisuvaweto, Vladikata Agatangel tolku se zanese {to duri ne moè{e ni razbirlivo da si go pro~ita, toa {to mu be{e napi{ano. 4 Britanskata vlada objavi spisok na zemji ~ii avioni ne smeat da sletuvaat, nitu pak da ja nadletuvaat Velika Britanija od bezbednosni pri~ini. Vo spisokot na zabranetite e i Albanija. Vo Albanija za aviosoobra}ajot se zadolèni Albanci. Makedonija ne e na spisokot na zabraneti zatoa {to aviosoobra}ajot kaj nas e vo racete na Agron Buxaku, minister za transport, Ilir Mehmedi, direktor na Civilna vozdu{na plovidba, Orhan Ramadani, direktor na aerodromskoto pretrijatie i Uqusi Dekiri, zamenik direktor na Skopskiot aerodrom.

SLEP KOLOSEK 17 januari 2004

• Jani, Jani, daj mi ja karti~kata

1 Koga }e se pojavi Kondarko na televizija, vedna{ stava{ {lem na glava i tr~a{ vo nuklearno zasolni{te. Zav~era ovoj revnosen pratenik na SDSM ispani~eno izleze da soop{ti deka negovata partija bila zgrozena od odnesuvaweto na Nikola Gruevski {to mu ja odzel karti~kata na spikerot Qup~o Jordanovski, dodeka ovoj gledal vo tavanot i so toa napravil "upad vo ustavniot poredok na dràvata". Nie pred televizorite imavme retka mo`nost direktno da go sledime "upadot vo ustavniot poredok" i da ja slu{neme re~enicata koja }e vleze vo istorijata: "Jani, Jani daj mi ja karti~kata". Koordinatorot na SDSM Jani Makraduli so precizna elektrotehni~ka poddr{ka mu pomogna na o~ajniot spiker i ja `rtvuva{e sopstvenata karti~ka za da go spasi ustavniot poredok. Poredokot e spasen i sega Qup~o Jordanovski moè slobodno da prodolì da ne zapoznava so novite metodi na demokratijata. [to se toj moè da izmisli, nema granica. Eden od novitetite e {to vovede zabrana na repliki za opozicijata. Ne se samo tie vo SDSM ednomisle~ki. I opozicijata mora da misli isto. 2 Bu~koski ni veli deka Makedonija vo NATO e uspe{na prikazna. Ambasadorot na NATO Nikolas Bigman veli deka Makedonija treba da napravi spektakl, ako sako da bide spomenata na Samiotot na NATO vo Istanbul.

199 Bu~ko ima uspe{na prikazna. Za mali deca. Od 0 do 6 meseci. Tie postarite ve}e ja sfa}aat prikaznata. Baraat logika. Vo makedonskata prikazna, spored Bu~ko, vladata e lokomotiva {to ja vle~e kompozicijata kon NATO. Vo eden od vagonite e i Boris, i treba da se vnimava da ne izleze od kolosek. Branko e ma{inovoza~, Bu~ko skretni~ar, a Boris kondukter. Uspe{na prikazna }e bide ako Boris – kondukterot ne ispadne od vagonot. Oti, pri pa|aweto moè da ja povle~e ko~nicata za itni slu~ai. Pa da stane ko~ni~ar na patot kon NATO. Seto toa e ubavo, ako ma{inovoza~ot Branko vozi po vistinskata pruga. Ama, ako skretni~arot Bu~ko ja zgre{i rabotata, cela kompozicija }e se najde na slep kolosek. Pa zaedno so Branko vo duet pokraj lokomotivata }e ja viknat pesnata: "Oj ma{ino, jebem li ti prugu..." 3 Potpretsedatelot na Vladata Radmila [e}erinska i ministerot za zemjodelie Slavko Petrov otpatuvaa na zamjodelskiot saem "Zelena nedela" vo Berlin. Rada ja biva za se, pa i za zemjodelie. A na Slavko Petrov tamu mu e mestoto. Podobra delegacija za "Zelena nedela" Branko ne moè{e da odbere. 4 Vladata raspravala i za lo{ite sostojbi vo aerodromskoto pretprijatie koe nekoga{ be{e profitabilno. Bilo zaklu~eno deka "doma{nite aviopristani{ta se soo~uvaat so faktot deka sega se otvoreni i pri{tinskiot i ni{kiot aerodrom, dodeka sofiskiot i solunskiot konkuriraat so poniski ceni". Zamislete, ova nekoj go kaàl oficijalno. Vladata se soo~ila so faktot deka vo sosednite dràvi ima aerodromi. Aj {to imaat aerodromi, tuku nekoi se tolku drski {to gi namalile cenite vo isto vreme koga nie gi zgolemuvame i ne im davame na stranskite kompanii da sletuvaat kaj nas. Arno ama, dobro e {to ministrite razmisluvaat. Pa pak nekoj oficijalno kaàl deka Vladata zaklu~ila deka "treba da se izgotvi posebna strategija, po {to i }e se utvrdi {to ponatamu so niv. Odnosno, dali moèbi }e se izdadat pod koncesija, ili pak }e se razmisluva za izgradba na tret aerodrom za kargo-soobra}aj". Bidej}i }e gi iscrpat mo`nostite ovie dva da prorabotat, }e izgradat tret. Kako vo vicot so Ciganot. Koga im padnalo deteto vo kal ja pra{al cigankata: "]e go mieme, ili }e pravime novo?" 5 Otkako SPC go nazna~i odmetnatiot Jovan za vladika na Ohridska arhiepiskopija i po najnoviot prebeg na monasite od MPC, povtorno se vrati vol{ebniot zbor "takanare~eno". Sega postojano slu{ame za "takanare~anata Ohridska arhiepiskopija". Toa me pla{i. Nie imavme takanare~ena ONA, pa taa stana Vlada. Imavme i takanare~en Tetovski univerzitet, pa sega stanuva dràven. Takanare~enoto kaj nas brzo stanuva – re~eno.

200 DR@ SE EVROPO! 24 januari 2004

• "Svaka blesa gleda u nebesa".

1. Tetovskiot univerzitet e zavr{ena prikazna. Boris moè kolku saka da ne ubeduva deka }e razmisluva dali }e go potpi{e ukazot za zakonot, ama i da ne potpi{e sega, }e potpi{e idniot pat. Koga moèa pratenicite od SDSM da pravat idioti od sebe za da go pominat zakonot po sekoja cena, toga{ i na Boris i~ nema da mu bide te{ko da stavi potpis. Ne zaboravil koj go izglasa vo 1999 godina i koj }e treba da go glasa v godina. Tekstot na zakonot }e go gledale sovetnicite na pretsedatelot. Pred da stavi potpis, Boris }e se konsultiral so negovite eksperti. Na primer so Fr~ko. Bidej}i toj e ekspert za tetovskiot univerzitet, u{te od vremeto koga be{e minister za vnatre{ni raboti. Toga{ vizionerski ni kaà deka tetovskiot univerzitet e privatna ùrka na Fadil Sulejmani i izduvan balon. Smetkata od privatnata zabava }e ja pla}ame site. Ako Boris go poslu{a ekspertot, toga{ zakonot pak }e se vrati me|u pratenicite. Tie }e go pominat ekspresno. Zatoa {to DUI preku SDSM si go ima Qup~o Jordanovski. So nego, ne tetovski, ne vtor, tuku i tret univerzitet na albanski jazik }e otvorat. Qup~o ja sfati finatata na VMRO-DPMNE. Tie }e vikaat, a toj }e gleda vo tavan. Za{to, kako {to naredi Kondarko, vo Sobranieto mora da ima red. [to e toa, {etawe po trenerki, spiewe po foteqi, tropawe, muziki, svir~iwa i transparenti. Za da ima red, ako treba Kondarko }e go angaìra i Hari Kostov. Ima li Parlamentot licenca da raboti posle polno}? [to e ova? No}en klub, li e, kabare li e? Kaj e ministerot Stev~o Jakimovski da intervenira? Koga ve}e ni{to ne raboti vo ovaa dràva, neka go zatvori i Parlamentot. Ionaka samo tro{at struja bez potreba. Ba{ka tamu ne izleguvaat sredno{kolci i studenti. Koga Qup~o }e ja ukine opozicijata, Gruevski i Ganka }e ja smenat taktikata. Od pratenici }e preminat vo ilegala. Koga }e padne no}, so kanti~ki i ~etki }e pi{uvaat grafiti na zgradite okolu Sobranieto: "Svaka blesa gleda u nebesa". 2 Qup~o Jordanovski na A1 Televizija ni objasni zo{to pratenikot G zim Ostreni vo svojata biografija se fali deka bil ~len na KZK i general na ONA. Toj re~e deka nikoj ne treba da se srami od svojata biografija. I dade primer kako pretsedatelkata na Republi~kiot sudski sovet Len~e Sofronievska vo svojata biografija ne se sramela da kaè deka bila ~len na SKM.

201 Qup~o – Biserko so ovaa izjava gi prevrte borcite vo grobovite. Za nego KZK i ONA e ednakvo na SKM. Dali bil komandant Ostreni ili partizanka Lena, za Qup~o e va`no deka ne se sramele od biografijata. SDSM e kontinuitet na SKM, a DUI na ONA. Zatoa li tolku dobro sorabotuvaat? I ednite bile vo {uma i drugite bea vo {uma. So taa razlika {to ednite ja branea Makedonija, a drugite ja napa|aa. I posle, so vakov pretsedatel na Sobranie, nekoj se ~udi zo{to mora{e da pomine tetovskiot univerzitet. 3 Ambasadorot na NATO Nikolas Bigman re~e deka ako saka Makedonija da bide spomenata na Samitot vo Istanbul, }e mora da napravi ne{to spektakularno. Spektaklot se slu~i. Boris i Bu~ko se smirija. I ne samo {to se smirija. Tuku se dogovorile deka nema da se karaat do Samitot vo Istanbul. Posle toa moè da gi izvadat sekirite. Toa ve}e bi bilo pogolem spektakl. Samo {to po Istanbul, na NATO ni{to nema da mu zna~ime. 4 Kako ni se tresat vo Evropska unija, Brisel se podgotvuva za denot koga Makedonija }e aplicira vo EU. Na samoto spomenuvawe na zborot "Rada" cela evropska birokratija se mobilizira za ocenka na Makedonija. [e}erinska im se zakani deka duri sega }e vidat {to znaeme nie. Dodeka ni velat deka ne e vreme da aplicirame, taa veli deka toa }e ni bilo dopolnitelen pottik za rabota. Lele, lele... Dr ` se Evropo! Nie doa|ame. Potpretsedatelkata re~e deka izjavite {to pristignuvaat od EU se vo nijansi. Na crna osnova. 5 Pred dva dena be{e pu{tena prikaznata za korumpiranite sudii. Branko ima nova tema so {to da ne zabavuva naredniot mesec. Site znaat deka ima korumpirani sudii, cela javnost }e u~estvuva vo lovot i na kraj pak ni{to nema da se slu~i. ]e izleze nova prikazna so koja }e ne zabavuvaat do slednite korumpirani. Pred edna nedela i ministerot Jovan Manasievski otkri topla voda koga kaà deka imalo korupcija kaj doktorite vo komisiite za invalidska penzija. Denovive nekoj kaà deka imalo korupcija za dodeluvaweto na me|unarodnite dozvoli na kamionxiite. Pred toa imavme prikazna za korupcija na profesorite na fakultetite. I u{te mnogu prikazni za apsewa i pu{tawa od zatvor. Vo ovaa dràva, vo koja ni{to ne se proizveduva, najdobar proizvod se prikaznite za odveluvawe vnimanie. Na Branko mu pomina tretina od tretiot mandat i se u{te ne{to lovi. I do sega ni{to ne ulovil. Pardon, go zaboraviv Amdi Bajram.

202 CRNA LISTA 31 januari 2004

• Namesto da se otvara, vo ovaa zemja se se zatvora, pa duri i kafeanite

1 Evropskata unija }e objavela crna lista na gra|ani na Makedonija koi ne }e moèle da patuvaat vo EU. [to zna~i toa? Deka ostanatite dva miliona gra|ani se na bela lista? I deka moàt da patuvaat vo EU? Mnogu se izraduvav koga slu{nav deka i EU, po primerot na SAD }e napravela lista na nepoèlni gra|ani. Toa mi vlea tro{ka nade`. Ne sme site nepoèlni za Evropa. I od nas nepoèlnite ima u{te ponepoèlni. Vidovte {to se slu~i so listata na nepoèlni {to ja ima{e sostaveno Bu{. Lu|eto bea nepoèlni vo SAD, ama poèlni za ostvaruvawe na ramkovniot dogovor vo dràvnite institucii na Makedonija. Da ne se povtori istata prikazna i so crnata lista na EU. Tie nepoèlnite utre }e im {etaat niz Evropa po oficijalni poseti so diplomatski paso{i, a nie poèlnite }e visime pred ogradite na ambasadite. 2 Ministerot za socijala Jovan Manasievski izjavi deka platite na prosvetarite }e se poka~at, koga }e se podobri naplatata na DDV. Gradona~alnikot na Skopje Risto Penov re~e deka }e najde pari za salata {to ja gradi koga }e se donese noviot zakon za lokalna samouprava. Premierot Branko Crvenkovski re~e deka hidrocentralata na Treska }e se izgradi koga }e se poka~i cenata na strujata. Vo godinata na ekonomski razvoj, vlasta po~nuva investicii za koi nie }e treba da im obezbedime pari. Dobro e. Prviot mesec od ekonomskiot bum go preìveavme. Ne znam samo zo{to voop{to se ma~at. [to ne ja poednostavat procedurata za sobirawe pari. Aj site {to rabotime, koga }e ja zememe platata, i~ da ne ja tro{ime, tuku celata da i ja ostavame na vladata. Ako moè i po kilo krv neka ni zemat i po eden bubreg neka go prodadat vo stranstvo. So tolku pari, ne ekonomski bum – }e bideme ~udo na Balkanot. 3 Kakva e idninata na eden prose~en mlad ~ovek vo Makedonija, na po~etokot na ekonomskiot bum i pred podnesuvaweto na aplikacijata za EU? Profesorite im {trajkuvaat. Teatrite ne im rabotat. Sportskite sali im se zatvoreni. Bazeni – nema. Za patuvawe vo stranstvo ne se na

203 crnata lista, ama se nepoèlni. Roditelite im se ili ste~ajci, ili rabotat, ama ne primaat plata. Na babite i dedovcite penzijata ne im stiga ni za lekovi. Koga i piratskite filmovi im gi zaplenija, edinstveniot kontakt so ìvotot im e {laeweto po ulici. Namesto da se otvara, vo ovaa zemja se se zatvora. Koga ne im ostana ve}e ni{to, gi zatvorija i kafeanite. Ako ve}e parite ni gi zemate, ostavete ni ja barem du{ata. 4 Amerikancite presmetale deka vo Irak stapkata na nevrabotenost e 28 osto. Vo Makedonija stapkata na nevrabotenost e 36 otsto. Duri i vo Irak, stapkata na nevrabotenost e pomala od Makedonija. Ama tamu moraa da bombardiraat za da ja simnat vlasta. 5 Fadil Sulejmani pobara na profesorite od tetovskiot univerzitet da im se isplatat platite i pridonesite za prethodnite 10 godini dodeka bea vo ilegala. [tom Fadil kaùva, taka i }e bide. Nego go pu{taat da kaè, za da bideme podgotveni koga vladata toa }e go usvoi. Koga }e izleze Sa{o ôlakovski da soop{ti {to odlu~ila Vladata, toa ve}e nema da bide vest. 6 A za da se simne Dosta, Nikola Gruevski mora{e da svika disciplinska komisija na partijata. Nediscipliniranata aktivistka be{e izbrkana od VMRO-DPMNE so demokratski metodi koi taa gi ima izgradeno. Na ist na~in kako {to Dosta gi brka{e Vlado Golubvski, Boris Zmejovski, Boris Stojmenov, Mihail Panovski, Tome Stevkovski. Demokratski, kako {to i prilega na edna osvedo~ena demokratka amnestirana za prislu{uvawe. Dosta se poàli deka ova go primila kako koga decata }e si ja izbrkaat majka si koja gi vospituvala. Golemata Mama ja nema. Nikola i Ganka ostanaa sira~iwa. Samo Boris ne se otkaùva od Mama. Nego Dosta dobro go vospitala. Toj ima primerno povedenie. Dodeka ekspertite mu razmisluvaat kolku da go oddolùva potpi{uvaweto na tetovskiot univerzitet, Mama ve}e be{e kaj Xaferi. 7 Spikerot Qup~o Jordanovski re~e: "edna minuta pauza zo{to }e pijam voda". Koga spikerot dava pauza vo Sobranieto za da se napie voda, kolkava pauza }e dade koga vodata }e mu sleze vo be{ika.

204 VILA RAVIOJLA 7 fevruari 2004

• Koga tranzitiraat od U^K vo vlada, ministrite nemaat odgovornost

1 Branko Crvenkovski pak mnogu se nalutil. Na poslednata sednica na Vladata otkril deka Ministerstvoto za transport bilo duvlo na kriminal. Ne znaeme samo dali bil tolku lut pa se zakanil deka }e ras~isti so duvloto. Kako onoj pat koga love{e oktopodi i se kolne{e vo Sveti SDSM. Oti, ako re{i Branko da ras~istuva, Ministerstvoto }e zavr{i kako TAT. 2 Ministerot za transpot Agron Buxaku ne e zagrièn deka e vo centarot na duvloto. Toj ne ~uvstvuval odgovornost {to negov slu`benik delel me|unarodni dozvoli za kamionxiite so falsifikat. "Ne moàm da bidam policaec i da imam celosna kontrola na rabotata vo site sektori vo Ministerstvoto", re~e Buxaku. Kamionxiite so denovi {trajkuvaa, Hari im ispra}a{e policija za da gi blokira, makedonskite kamioni stoeja parkirani celi 15 dena, a ministerot za transport ne znael za toa. Ako ve}e mu ja otstapil rabotata na nekojsi Taxedin {to dozvolite gi delel vo kafeana, moèl barem da gleda vesti, ili da ~ita vesnici. Nekojsi dràven slu`benik gi drè{e kamionite parkirani vo prvite 15 dena od ekonomskiot bum, namesto tie da vrtat niz Evropa i da pravat pari. Ete {to ti se vika "Taxedin – institucija". ôvekot bil prvo vo PDP, pa dobro se sna{ol vo DPA, a sega e so DUI. Fino si re~e Buxaku: "Toj ne e od v~era!" Taxedin e od vremeto na Branko. Ona prvoto. Bidej}i Buxaku ne ~uvstvuva odgovornost za dozvolite, toj nema namera ni da dade ostavka. "Taman rabota vo dràvi na tranzicija, ako taka se davaat ostavki, sekoj mesec }e treba da pa|aat vladi", se opravda ministerot. Osobeno ne vo dràvi vo koi i ministrite se vo tranzicija. Od U^K tranzitiraat vo vlada. 3 VMRO-DPMNE e vo ofanziva. Rasprsnati se od Vodno do Amerika. Dodeka Nikola Gruevski go {eta Kedev niz Va{ington, a â{ule im pomaga pri pojadokot kaj Bu{, portparolot Vlado \or~ev pravi obikolka na Vodno. Gi posetuva vilite na vidnite SDSM-ovci. Na negovite pro{etki odgovara portparolot na SDSM Boris Kondarko. Tolku se zasili {to edno vreme posmislivme deka }e mora da odi do Florida da ja bara vilata na Qub~o. Akcijata "site vili na megdan" dobiva na teìna. Taa ja pokaùva su{tinata na borbata za vlast vo Makedonija. I ednite da imaat vili, ama i drugite da imaat vili. Sekoj so svojata vila vo nov investicionen ciklus i borba protiv kriminalot i korupcijata.

205 [etaj}i niz Vodno kako vila raviojla Vlatko \or~ev zaboravi da se slika pred vilata na sestrata na premierkata Sne{ka. Onaa nedo- izgradenata. Ne mu e ubav ambientot. ]e se slika koga }e zavr{i sudskiot proces za falsifikatite vo katastarot. 4 Sudiite se `alat deka imaat pritisok od vlasta. Ne se svesni deka pritisokot doprva sledi. Vlatko \or~ev ima 48 krivi~ni prijavi. Namesto po Vodno, portparolot sega }e mora da {eta po sudnici. Koj li }e go slu{a koga tamu }e dava izjavi. Sudiite }e imaat mnogu rabota. Od {to }e go sudat Vlatko, }e nemaat vreme za drugite predmeti. Lambe, Vojo, Besnik Fetai... }e po~ekaat. 5 VMRO-DPMNE saka da go smeni pretsedatelot na Sobranieto Qup~o Jordanovski. Vo vladeja~kata LDP velat deka }e glasaat protiv predlogot na VMRO-DPMNE, no }e go predupredat spikerot da go popravi svoeto odnesuvawe. Ova ne im e prv pat na LDP da se pozicija, a da glumat opozicija. Tie se vo vladata, a ~esto pati na pres konferencii istapuvaat so barawa do vladata. Taka prave{e i DA so VMRO-DPMNE. Da ne go vidime i Risto Penov vo "Tre}i put". 6 Koga po~na {trajkot na profesorite i kulturnite rabotnici, pretsedatelot na Sindikatot Van~o Muratovski se fale{e deka ima tajno oru`je i deka vo vojna ne se otkriva strategijata. Strategijata sama se otkri. Tajnoto oru`je bilo dogovor so Branko.

NARODNA KUJNA 14 fevruari 2004

• Buxaku e minister {to ne se me{a vo svojata rabota.

1 Nastavnicite {trajkuvaat pod mototo "Da i go vratime dostoinstvoto na profesijata". Kakvo li e toa dostoinstvo koga vladata im pu{ta poraka deka nema da im dade pari, tuku }e im dade topol obrok. ]e im gotvi manxa. Malku inaet na Nikola Popovski, malku pove}e arogancija na Branko Crvenkovski, malku podopa{ni{tvo na Van~o Muratovski i receptot za poni`uvawe na u~itelite na sopstvenite deca e – sovr{en. Povelete na kazan. Koga ve}e odbiva da pregovara so sindikatot za hranarinata, vladata }e poka`e fleksibilnost i }e pregovara za lokaciite kade {to }e bidat postaveni kazanite. Dali }e se grupiraat pove}e u~ili{ta na eden plo{tad, za da im bide poevtino, dali vo sekoe u~ili{te }e se raspi{e tender za ugostitel {to }e ja gotvi manxata ili pak site }e doa|aat so

206 sopstvenite kan~iwa od doma za da kasnat grav~e na obnoveniot plo{tad kade {to se pravat predizbornite kampawi. Ovaa ideja u~itelite da se redat na golemite odmori pokraj kazanite e odli~na. Toa dokaùva deka vlasta e zagrièna narodot da ne mu bide gladen. Utre koga }e {trajkuvaat i drugite, receptot za manxata go imaat. Ova e vlada izbrana od narodot. Zatoa i Makedonija }e stane narodna kujna. 2 Nekolku pratenici predloìja izmeneta verzija na zakon za vrabotuvawe, koj }e im dava odredeni povolnosti na rabotodava~ite. Toa }e bil nov vid na ve}e videnite brankovi zakoni. Branko ve}e dva pati prave{e takvi zakoni. Bidej}i koga }e se kaè "Brankov zakon" ve}e se tera majtap, za da ne se omalovaì novata ideja na negovite pratenici, ovoj zakon nema da se vika "Brankov". Noviot Brankov zakon }e se vika "Tre}i put". 3 Ministerot za socijala Jovan Manasievski izjavi deka gi otkril mestata vo negovoto ministerstvo koi se najpodlo`ni na korupcija. Zatoa predloì na slednata sednica na Vladata site ministerstva da napravat spisok na korumpirani mesta i Vladata da izdade katalog. Ova e edna od najdobrite idei {to izlegoa od Manasievski. Nema {to da misli{, kaj da se akam, komu da platam. Si odi{ na {alter vo Vlada i si bara{: "Ve molam eden katalog na korumpirani!". Povelete. I tamu precizno si e napi{ano kade treba da se obrati{. Samo, Vladata bi trebalo podetalno da ja razraboti idejata na Manasievski. Pokraj katalogot da otpe~ati i aneks – tarifnik. Da se znae koja e cenata na sekoe korumpirano mesto. Ubavo re~e Branko deka za otvarawe na biznisi treba da se vovede edno{alterski sistem. Nema {to da se rasprava{ so korumpirani slu`benici. ]e se sozdade efikasna dràvna administracija. Na eden {alter zema{ katalog, vrti{ cenovnik, pla}a{ i – si brka{ rabota. 4 Agron Buxaku znae deka e nekakov minister. Ama ne e sigurno dali znae na koe ministerstvo. Prvo ne znae{e {to mu se slu~uva so podelbata na me|unarodnite dozvoli za kamionxiite. Sega ne znae deka bil poni{ten konkursot za socijalnite stanovi. Ministerot Buxaku e kadar na vistinsko mesto. Toj e minister {to ne se me{a vo svojata rabota. 5 [to mi zna~i mene {to Menduh Ta~i e na crna lista na SAD? [to mi e gajle {to toj ne moè da patuva vo Amerika? Ama mi e gajle {to ako ve}e e na nekoja crna lista zna~i deka napravil nekoja belja. A beljata ne ja napravil vo Amerika. Ja napravil vo Makedonija. Vo Makedonija site se zanimavaat so crnata lista. Nikoj ne se zanimava so beljata.

207 ISTO^EN FRONT 21 fevruari 2004

• Zo{to vo Lipkovsko da pla}aat struja 30 otsto od doma}instvata koga spored ramkovniot dogovor treba da pla}aat 25 otsto?

1 Na {to li~i toa monitori na OBSE da odat vo Lipkovsko i da posmatraat kako ekipi na ESM }e gi plombiraat strujomerite na tie {to kradat struja? [to e problemot? Zagrozeno li e ~ovekovoto pravo da se krade struja, pa sega ekipite na OBSE }e ispra}aat izve{tai kolku vo Makedonija se kr{at ~ovekovite prava vo nekoga{nite krizni regioni. Naplatata na struja vo kumanovsko-lipkovskiot region iznesuvala 2 otsto. Vo me|uvreme stignala do visokite 20 otsto. No, ESM pravi napori taa da stigne do 30 otsto. Vo ubeduvaweto na lu|eto da si ja platat strujata }e se vklu~at i aktivisti na DUI. A zo{to gi ma~at pripadnicite na etni~kite zaednici da pla}aat 30 otsto. Neli po ramkoven dogovor treba da platat 25 otsto. Nema da im krademe 5 otsto, pa pak da si imame beqa, vojna da ni napravat. Zo{to nitu SDSM, nitu VMRO–DPMNE, a bogami ni "Tre}iot put" ne mu pomognat na ESM da si gi naplati smetkite vo isto~na Makedonija, tuku gi ostavaat lu|eto bezmilosno da si platat struja? Ako e po ramkoven dogovor, toga{ sekoj neka si pla}a struja vo tolkav procent, kolku {to pokaà posledniot popis. Ovie vo Lipkovskiot kraj ne go po~ituvaat ramkovniot dogovor. Zamislete duri 67 otsto od doma}instvata kradele struja. [to e otstapuvawe od ramkovniot za celi 42 otsto. Aj {to ne pla}aat struja, aj {to 67 otsto od doma}instvata i kradat, aj {to se potegnale me{ani ekipi na ESM, gradona~alnici i politi~ari da gi ubedat da si platat kako site drugi, pa u{te i me|unarodno prisustvo mora{e da se obezbedi. Zo{to samo OBSE? Zo{to na terenot ne izlezat i policajcite na "Proksima" i instruktorite na NATO da go kontroliraat sproveduvaweto na osnovnoto ~ovekovo pravo da se krade struja. Ako i tie ne uspeat vo zdruènata akcija na ESM i DUI, toga{ na pomo{ neka se viknat me|unarodnite olesnuva~i. Da ni se vratat Leotar i Perdju. Dodu{a, Leotar ima nekoi problemi doma, go osudile na 10 meseci zatvor uslovno zo{to tro{el dràvni pari za partijata, ama toa mu e dopolnitelna pri~ina da dojde pak vo Makedonija. Nie }e go amnestirame. Jas li~no se ~uvstvuvam mnogu frustriran koga sekoj mesec moram da si ja platam smetkata za struja, sose televiziskata pretplata, a nikoj

208 od OBSE ne me posmatra. Me|unarodnata zaednica ne e zainteresirana za tie {to i pla}aat na dràvata. Taa se griì za tie {to ne pla}aat. 2 Sla|ana Taseva stana i direktor na Policiskata akademija. Taa vi e ne{to kako Tito. Ima tri funkcii. Em ~len na antikorupciskata komisija, em direktor na nevladina organizacija, em direktor na policiska akademija. Kako trgnala, koga }e go smenat Qube Trpeski, }e ja stavat i guverner na Narodna banka. Site }e ne kontrolira. Taa e Sla}ka za se. Opasna ni e Sla}ka. Na site }e ni zema merka. Taa mu se zakani i na Hari Kostov da ne pomisluva da i vr{i pritisok vo nejzinata borba protiv korupcijata. Duri misli i deka toa {to e direktorka na policiskata akademija }e i bide od korist za obrazovanieto na idnite policajci. Prvata lekcija e deka nevladina organizacija nema ni{to zaedni~ko so vladata. Toa {to taa e direktor na vladina institucija e samo po isklu~ok poradi nejzinite zaslugi. Kako direkorka na "Transparentnost" Sla}ka }e gi podu~uva policajcite so primeri od nejzinata praktika vo borbata protiv korupcijata. Na primer, }e im objasni kako da se kupat tri du}ani vo Gradskiot trgovski centar vo Skopje na ime na majki, {uri, baldzi i sli~ni dohodovni rodninski vrski, a da ne te fati antikorupciskata komisija. 3 Bu~ko prodolùva so spektakularnite potezi {to }e i ovozmoàt na Makedonija da bide spomenata vo Istanbul na samitot na NATO. Otide da zema um od kineskata armija. Dosta Ilinka prave{e probiv vo EU preku Peking. Sega i Bu~ko }e ne vnese vo NATO so spektakularen napad od dale~niot Istok. Vo NATO ne se vleguva so bugarski tenkovi, tuku so kineski kompjuteri. Sega so nas se dve svetski velesili. Imame kineski kompjuteri so amerikanski programi. Otkako Rada go re{i softverot, Bu~ko go snabduva hardverot. Otvoren e isto~en front za osvojuvawe na zapadnata civilizacija. 4 U{te slova~kiot pretsedatel ne be{e stignat ni do aerodrom, rabotnicite ve}e gi vra}aa policiskite ogradi okolu Sobranieto. Vo Makedonija ima mnogu nevraboteni, no ima i privilegirani profesiii. Bidej}i mesteweto i razmestuvaweto na ogradite okolu Sobranieto, Vladata i Ministerstvoto za finansii e kontinuiran proces, toa ve}e stanuva deficitarna profesija. Mesta~ite na ogradi ni MMF ne moè da gi ostavi bez rabota. 5 Boris vo Vinica se poàli deka pretsedatelskite izbori {to treba da se odràt naesen nema da bidat fer. Nema da bidat tolku fer kolku {to bea onie vo 1999 godina, koga pobedi toj.

209 POD TEPIH 6 mart 2004

• Dosta zakopuvate, ajde sega ne{to i da za`iveete

1 Gra|anite na Makedonija pokaàa deka gi po~ituvaat instituciite na dràvata. Red e sega i instituciite na dràvata da pokaàt deka gi po~ituvaat gra|anite. 2 Koga utre nekoj od dràvnite funkcioneri }e kaè deka ne{to ne moè da se sraboti oti nema pari, nema dovolno lu|e, nema vreme, objektivnite okolnosti ne mu dozvoluvaat, i sli~no, neka bide siguren deka nema da mu veruvame. Vidovme kako brzo i efikasno uspeaja da go organiziraat pogrebot na pretsedatelot Trajkovski. Sega barem znaeme dve raboti: a) Tie moàt da storat se, ama ne laàt deka nemaat ni pari ni lu|e i deka toa {to go bareme od niv e kojznae {to. b) Zaradi nivnite lagi i nesakawe da se zanimavaat so svojata sopstvena rabota na{iot kvalitet na ìvot e nikakov. 3 Ova {to se slu~uva{e cela nedela mi prilega na doma{na situacija koga apansas }e ti se najavat gosti. Toga{ nabrzina, se potsureduva ku}ata, a valkanoto se turka pod tepih za gostite da ne vidat kakvi sme. [to li rabotat slu`bite vo denovite koga ne im umira pretsedatel na dràva? Postojano pra{uvavme {to se slu~uva so soobra}ajnite znaci vo Skopje. Za edna nedela site se smeneti. Postojano pra{uvame koga }e gi popravat rasipanite semafori? Za edna nedela, ne gi popravija. Gi zamenija so novi. Site nie imame po nekoj blizok {to po~iva na grobi{tata Butel i so godini se àlime na kalta vo koja capame, na |ubreto okolu grobovite, na ~e{mite {to ne rabotat... Mora{e li da zagine pretsedatel na dràva za i obi~nite smrtnici koga }e odat da gi posetat grobovite na bliskite da ne mora so sebe dostoinstveno da si nosat metla za da si go is~istat |ubreto. Nastrana {to za sekoe grobno mesto ni zemaat golemi pari. Kako odedna{ se najdoa pari za pro{iruvawe na parkingot kaj kapelata? Od koga gra|anite {to ìveat vo âir nemaat videno cisterna za miewe na ulicite?

210 Vo ~est na pretsedatelite {to dojdoa na zakopot, ili vo ~est na gra|anite {to pla}aat danok se najdoa pari za bojosuvawe na ogradite na bulevarite. Zamislete, duri i |ubreto go sobrale! Kogo pra{aa vaka da se odnesuvaat? Dali MMF i Svetskata banka im dadoa dozvola? Ili, taka im rekol Solana, a i NATO nemal ni{to protiv!? 4 Treba{e da umre pretsedatel za da se vidi deka i nas za ne{to ne biduva. Pokaàa deka znaat da organizirame dobar zakop. Belkim sega }e ni pokaàt deka znaat da ni organiziraat i dobar ìvot. Dosta zakopuvate, ajde sega ne{to i da zaìveete.

BUM TRES 20 mart 2004

• Site Brankovi godini

1 Vo predizbornata kampawa vo 2002 godina, pred da ni se slu~i 15 septemvri, se pu{taa muabeti deka Branko ne saka da bide premier, ama za da ne go izneveri glasa~koto telo, toj po tret pat stana premier. Narodot go bara{e. Sega koga postoi opasnost nekoj od narodot da se pokae, pa da pobara Branko da ne bide premier, toj se podgotvuva da stane pretsedatel na dr`avata. Siroma{kiot, i~ ne saka, ama ne smee da go izneveri ~lenstvoto na SDSM. Po site `rtvi {to gi napravi vo poslednite 13 godini, sega mora da bide i pretsedatel. Se {to pravi Branko, pravi za dobroto na narodot. Ako go izberat za pretsedatel pred 1 maj, }e treba da dade mandat za sostav na nova vlada na nov mandatar od negovata partija. Dodeka iste~at site zakonski rokovi, dodeka mandatorot napravi novi konsultacii so LDP i DUI, dodeka po~ekaat {to }e im ka`at od MMF, SAD i EU, novata vlada }e ja imame nekade vo po~etokot na juni. Novite ministri }e imaat novi 100 dena. Vo me|uvreme }e zaminat na odmor. Da se podgotvat za novata izborna trka za lokalnite izbori. 2002 godina ni be{e godina na izbori. 2003 godina ni be{e godina na stabilizacija. 2004 godina ja narekoa godina na ekonomskiot bum. 2005 godina verojatno }e ja krstat godina na kulturata i umetnosta. 2006 godina pak }e bide godina na izbori. Nie ni{to drugo i ne rabotime. Go izbirame Branko. Site godini se godini na Branko.

211 2 Godinata na ekonomskiot bum ve}e pokaùva ogromen procent na uspeh. Padot na industriskoto proizvodstvo vo odnos na godinata na stabilizacija e 43 otsto. Ministerot za ekonomija Stev~e Jakimovski vetuva deka bumot }e po~ne na 1 april. So aprilijada na Plo{tadot na Penov. I so organiziran {oping vo Trgovskiot centar na Ko~. ]e se pazari so parite zaraboteni vo slobodnata ekonomska zona "Bunarxik". I so socijalnata pomo{ na Jovo Manasievski. U{te i "[uteks" na Amdi Bajram da proraboti, ne 43 otsto, bumot }e ni odi do 103,2 otsto. Ekonomskiot bum }e stane – tres. 3 Dramata po~na kako i sekoga{ vo mediumite. ]e bide vaka, }e bide onaka, pa }e bide onoj, pa ovoj, pa za ovoj bila me|unarodnata zaednica, a za onoj ne bile Albancite, pa }e imalo opasnost od srpsko scenario, pa duri ako zagusti Branko }e vlezel vo trkata za pretsedatel. Vo me|uvreme Branko gi pu{ta site da istr~aat, a toj kako da se koleba. Im pu{ta vodi~ka da se istepaat me|u sebe i na kraj im vika: "De~ki, jas }e bidam pretsedatel". I normalno, kako vo sekoja demokratska partija glavniot zbor go ima ~lenstvoto. Se zakaùvaat sostanoci na op{tinskite organizacii, ama site vo isto vreme. Nema laìrawe, nema lobirawe. A tie za sekoj slu~aj, pokraj Branko i imiwata {to gi pro~itaa po vesnicite si dodadoa i po nekoj svoj, za da ne im se naluti na lokalno nivo. Pa za kandidati za pretsedatel gi ~uvme i imiwata na Eleonora Petrova, Ge{takovski, pa i Buzle kako ~uvar na kursot na dràvata. Arno ama, rabotata mnogu zagustila {tom Branko pak mora da ja spasuva dràvata i partijata. [to li }e pravat onie od SDSM ako moraat da izberat nov lider na partijata. Tie se dlaboko nesre}ni ako go nemaat Branko da gi zafrkava. 4 A i Qub~o e dobar so zafrkavaweto. Po~esniot pretsedatel na VMRO-DPMNE ne go interesira izborot na pretsedatel na dràvata. Toj nema 40 godini, a i konvencijata za izbor na Kedev dojde vo nezgodno vreme. Srede filmski festival koj Sne{ka ne smee nikako da go propu{ti. Qub~o gi ostavi Qube Bo{kovski i Kedev, da vidi kako }e pominat Gruevski i Ganka, so nade` deka po eventualniot debakl }e go molat: "Vrati se vojvodo!" Ako VMRO-DPMNE padne derexe "Vrati se vojvodo!", toga{ neka si ostanat opozicija do kraj. 5 A kade e krajot? Toa }e im go kaè Tito Petkovski od SDSM. Tito i ovoj pat re~e deka }e odi do kraj. Isto kako i na Kongresot na SDSM koga se izbira{e pretsedatel na partijata. Se povle~e pred glasaweto. Tito i ovoj pat ne otide do kraj. Za nego tamu nema mesto. Branko e krajot. 6 Nacijata moè da zdivne. I @ade kone~no svr{i.

212 SMRZNAT PREMIER 27 mart 2004

• Makedonija }e vleze vo EU i NATO ba{ kako primer za fer i demokratski izbori.

1 [trajkuva~ite od "Alumina" se sre}ni lu|e. Fabrikata u{te utre moè da propadne. Najva`no e deka niv gi primil premierot. Najdoa vreme koga da {trajkuvaat. Site prethodni {trajkuva~i nemaa sre}a. Koga i da odea pred Vlada, kolku i da bea uporni, gi prima{e nekoj Kire od Kabinetot. Ni minister ne saka{e da zboruva so niv. Branko im vetil deka }e im pu{ti struja. Problem e {to naskoro koga }e po~ne pretsedatelskata kampawa negovata funkcija }e bide zamrznata. Da ne be{e zamrznat, moèbi }e im pu{te{e i voda. [to im rekol Branko na "aluminci"? Izvinete, sega sum pod mraz. Dojdete povtorno koga }e me izberete za pretsedatel. 2 Od idnata nedela Branko nema da zasedava so sednicite na Vladata. So niv }e zasedava nekoj od potpretsedatelite. Na primer Rada [e}erinska. Koga nema da raboti vo [tabot na Branko i koga nema da drì pres konferencii, portparolkata na kandidatot za pretsedatel }e gi vodi i sednicite na Vladata. Vo [tabot na Crvenkovski e tretina Vlada. Pokraj portparolkata koja se griì za evrointegraciite na dràvata, za poddr{kata na me|unarodniot faktor }e se griì i ministerkata za nadvore{ni raboti Ilinka Mitreva. Bu~kovski kako minister za odbrana, }e bide zadolèn da go brani Branko. Ne tolku od Kedev, kolku od Ganka. Kedev }e mavta so racete, ama Ganka {to moè da mu smisli, te{ko deka i strategijata "So jato vo NATO" }e mu pomogne na Bu~ko vo odbranata na liderot. Manasievski kako minister za socijala, }e deli socijalni paketi, oti ve}e nema vreme za broewe strujomeri. Nikola Popovski kako minister za finansii, logi~no, }e bide zadolèn za parite. I na ministerot bez resor Vlado Popovski }e mu najdat nekoja rabota. Neka matka ne{to i vo [tabot, kako vo Vladata. [teta {to vo [tabot na Branko ne go stavija i ministerot za zemjodelie Slavko Petrov. Takov sposoben kadar sigurno }e ja naprave{e kampawata plodna i beri}etna. Ama, sepak dràvata e pobitna od partiskite aktivnosti. Ako ode{e i Slavko da raboti za Branko, koj }e vode{e grià za proletnata seidba?

213 3 So vakov sostav na izborniot {tab na Premierot, garancijata za fer i demokratski izbori e nesomnena. Osobeno {to i koalicioniot partner DUI vodel smetka ni{to da ne mu izbega od kontrola. Tamu {ef na {tabot e zamenikot minister za vnatre{ni raboti Hazbi Lika. A ~len na {tabot e ministerot za pravda Ixet Memedi. Ako i vo dvata {taba ne{to izleze od kontrola, tuka e Dràvnata izborna komisija koja e zadolèna za sproveduvawe fer i demokratski izbori. Eden od ~lenovite na DIK e Meri Mladenovska. Taa e zamenik minister za pravda. Ete taka se vleguva vo Evropskata unija i vo NATO. Irskiot premier Berti Ahern pora~a deka za vlez vo EU treba da si ja sredime ekonomijata. Ambasadorot na NATO Nikolas Bigman ja naluti Ilinka, oti re~e deka trebalo da si go sredime sudstvoto. Nikoj od niv ne re~e {to treba da pravime za izborite. Moèbi Makedonija }e vleze vo EU i NATO ba{ kako primer za fer i demokratski izbori. 4 Radmila [e}erinska re~e: "[to ako i jas ne odam na rabota, kako potpretsedatel na Vlada, koga i Kedev ne odi na rabota, kako pratenik?" Pred toa ni pora~uva{e da ne se voznemiruvame zo{to ministrite se ~lenovi na [tabot na premierot, koga i vo vremeto na VMRO, ministri bile ~lenovi na izboren [tab. Samo {to do sega nieden aktuelen premier, ne posakal da bide pretsedatel na dràva. Koga ja slu{am Rada, kako da go slu{am Qub~o Georgievski. Toj postojano vele{e: "Nie vaka pravime zo{to i SDSM taka prave{e". [to e smislata na pretsedatelskata trka i su{tinata na kampawata? Nie ne odime na rabota, ama i vie ne odite na rabota. A i ednite i drugite nie gi pla}ame i nie si gi izbirame. Bidej}i i dvata izborni tabora imaat opravduvawe za svoite postapki od tipot: "Nie krademe, ama i vie kradevte", toga{ {to izbirame nie – pretsedatel, ili aramija? 5 Kardiologot Kedev u{te ne znae vo {to vlegol. Koga }e sfati, }e go fati srceto. Toj znae da stava stentovi, ama siroma{kiot, doprva }e u~el da bide pretsedatel. ]e trenira na nas. E pa, jas sega }e po~nam da u~am za kardiolog. Pa koga Kedev }e go fati srceto, neka dojde kaj mene da mu stavam stent.

214 HARAKIRI [U[UMIGA 3 april 2004

• Generalot pokraj dr`avnikot }e stane mar{al

1Kedev e kardilog. Zatoa Kristina Arnaudova mu pee: "Spasi go i moeto srce!". Zamislete kandidatot za pretsedatel da be{e ginekolog. [to }e pee{e Kristina? Ili, ako be{e urolog, }e mora{e da go vikne na pomo{ i tatko i Goce Arnaudov. Da ima Kedev za {to da se fati. I na Branko mu peat soodvetna pesna. Toj nema profesija. Toj e dràvnik. 2 Vo pesnata za Branko se veli deka dràva ne se pravi za eden den. Liderot na SDSM ni pora~uva deka na Makedonija ne i trebale novi po~etoci. Ne ni trebale novi rizici. Si imame nie stari. Si go imame Branko. Toj e {izik bez rizik. Ve}e 13 godini. Branko – kandidatot za pretsedatel, na konvencijata na SDSM be{e protiv Branko – premierot. Premierot veti deka godinava }e ima mnogu investicii. A kandidatot za pretsedatel mu pora~a na premierot: "]e ima investicii, ama prvo jas da vi obezbedam mir i stabilnost". Sega ne znae{ za kogo da naviva{ – za Branko premierot, ili za Branko pretsedatelot. Toj veli i deka na kraj na idnata godina }e sme stanele kandidat za ~lenka na EU. Ne umri magare do zelena treva. Dali toj veruva deka mu veruvame? Sigurno. Inaku ne bi se kandidiral za pretsedatel. ]e si ostane{e premier. Ne ni trebaat novi rizici. 3 Liderot na VMRO-DPMNE Nikola Gruevski mu pora~a na Branko da se ka~i na 50-ti kat i da izvr{i "harakiri". Za da napravi{ harakiri ne treba da skoka{ od prozorec, tuku samiot da si go raspori{ stomakot so bode`. Vo filmot "Posledniot samuraj" so Tom Kruz ima najmalku dve sceni so harakiri. Ama Nikola ne odi vo kino. Qub~o odi vo kino. Da si go pra{a{e Nikola Qub~ota, pred da zboruva na mitinzi, }e znae{e deka ne mora Branko da se ka~uva duri do 50-ti kat za da si go raspori stomakot. I {to treba sega Branko da mu odgovori na Nikola: "]e izvr{am harakiri na 50-ti kat, koga ti }e izvr{i{ {u{umiga vo podrum". Kampawava – nema vrska. 4 Andov veli deka Branko ne bil dràvnik, tuku bil "dràlnik". Zatoa {to se drèl za foteljata.

215 Toa go kaùva ~ovekot koj prvo se drè{e za Ante Markovi}. Potoa se drè{e za Kiro Gligorov. Potoa se drè{e za Petar Go{ev. Potoa se drè{e za Qub~o. Sega se drì za Nikola Gruevski. Da vidi {to moè da }ari. Idat lokalni izbori. VMRO-vcite treba da mu izglasaat nekoj gradona~alnik i na Andov. 5 Vo 500 nedeli na vlast, Vladata ne primi tolku {trajkuva~i, kolku {to primi za edna nedela. Onie od "Suvenir" Rada gi prima{e duri i dva pati. Koga ima vreme siroma{kata Rada i portparol na Branko da mu bide, i sednici na Vlada da vodi, i so taksi na pres da se vozi, i vo Evropa da ne nosi i frizura da pravi. U{te plo~ki na plo{tadot da po~ne da redi. Mora da bide gotov do vtoriot krug. Ne ni trebaat novi rizici. 6 Na koja dràva Gzim Ostreni }e bide pretsedatel, ako go izbereme? Koe zname }e stoi vo Kabinetot na {efot na dràvata? Pred koe zname }e se redat gardistite na vrhovniot komandant? Vo predizbornata bitka me|u kandidatite na Albancite vo Makedonija imame prikazna za lo{iot i dobriot. Lo{iot e Zudi Xelili, a dobriot Gzim Ostreni. Lo{iot, na mitinzite ne vee zname na Makedonija i ne pee himna na Makedonija. I dobriot ne vee zname na Makedonija i ne pee himna na Makedonija. Lo{iot bil posluìtel vo minofrla~ko oddelenie pod komanda na Talal Xafer. A dobriot bil general na ONA. E pa sega ako birame, nema da izbirame posluìtel za pretsedatel. ]e birame general. I dràvnikot Branko nema {ansi pokraj generalot Gzim. ]e go moli da mu ja dade vojskata vo vtoriot krug. Generalot pokraj dràvnikot }e stane mar{al.

. MIMOZA SALATA 10 april 2004

• Jas sum dr`avnik, mi trebaat fini lu|e za valkani raboti

1 Zo{to ènskite klubovi na SDSM otpe~atile sliki~ki za veligdenski jajca so znakot na "dràvnikot"? Ne e ubavo na religiozen simbol da stavi{ sliki~ka na na{eto zname kombinirano so znameto na EU. Ako tolku sakaat da si go imaat Branko na jajca, zo{to ne otpe~atija sliki~ki so negoviot lik? Kako {to e so brada, ba{ }e li~e{e na svetec. [to bi rekol dràvnikot pred edno pet-{est godini po povod edno lovewe na oktopod: "Ni SDSM, ni sveti SDSM..." Tuku Sveti Branko Iskariotski, za ve~ni vremiwa, amin. Koga na Veligden }e gi kr{ime jajcata, da ne go skvernavime znameto. Da si gi kr{ime jajcata so Branko.

216 2 Novoto lice Kedev go promovira{e novoto lice na nadvore{nata politika. Na mitingot vo Strumica Kedev re~e: Nie sme protiv sekakvi distanci i ekvidistanci. Nie sme za ednakov odnos kon site sosedi". Sekoja distanca ne e ekvidistanca. Ekvidistanca e ednakov odnos kon sosedite. Ete mu prva lekcija na novoto lice. Moèbi Kedev ne znae {to e ekvidistanca, ama znae da vle~e logi~ni zaklu~oci. Vo Kavadarci se istakna so slednoto razmisluvawe: "Kavadarci e grad na vinoto. Vo vinoto e vistinata. Zna~i, vo Kavadarci e vistinata." Spored logikata na Kedev moèn e i sledniov zaklu~ok: "Branko e premier. Premierot ja vodi dràvata. Zna~i, Branko e dràvnik". 3 Qube Bo{kovski re~e deka koga bi bil vo pretsedatelskata trka, bi gi napravil protivkandidatite – salata. Sega e vreme na maruli. Zeleni kineme. Jajcata }e gi iskr{ime. Podgotveni sme za mimoza salata. 4 Branko se pojavuva na govornica i pora~uva: "Od mene nema da ~uete nitu eden lo{ zbor za protivkandidatite!" Demek, jas sega }e bidam fin. Si gi imam Bu~ko, Rada i Ilinka da vikaat na mikrofonot. A bogami i ovoj Manasievski se pokaà. Pogolem SDSM e od SDSM. [to ako e od LDP. ]e si go zemam i nego. Fin e za valkani raboti. Takvi lu|e mi trebaat. Jas sum dràvnik. 5 Mu ja zapametiv ovaa re~enica na Branko: "Bevme zaedno vo 1991 godina koga go ispolnivme vekovniot son da sozdademe samostojna nezavisna dràva!" Kaj sme bile zaedno Branko? Jas bev na proslavata na 8 septemvri po uspe{niot referendum za nezavisnost. Tebe te nema{e na binata. 6 Kandidatot na DPA Zudi Xelili javno go ozboruva{e protiv- kandidatot od DUI Gzim Ostreni. Toj raskaà deka koga bil vo ONA vo gostivarskoto selo Tanu{e, do{ol generalot Gzim i gi ubeduval da se povle~at oti vojnata zavr{ila, a tie bile razo~arani. "Ni go kaà toa i potoa se ka~i vo helikopterot na NATO i si zamina!", se poàli Xelili. Ete zo{to Bu~ko e uspe{en vo reformite za vlez vo NATO. Zatoa {to veruva deka ne ni trebaat borbeni avioni. Za da ne gi urivame helikopterite na NATO vo koj se vozat kandidatite na DUI. Xabe Branko se fali deka kako dràvnik }e ne vnese vo NATO. Generalot Ostreni u{te vo 2001 godina bil vo NATO. 7 Stevo Pendarovski stoi na skalite {to vodat do kabinetot na pretsedatelot. Zad nego stoi makedonskoto zname. Ne znae{ koj e pogolem dràvnik. Branko, ili Stevo. Osobeno {to pretsedatelot na DIK u{te e i sovetnik za nacionalna bezbednost. Zamislete si ja Kondoliza Rajs da bide pretsedatel na izbornata komisija vo SAD.

217 ^lenovite na DIK }e zemat po okolu 8 iljadi evra za nivnata odgovorna rabota. Za 40 dena tie }e zarabotat kolku {to ministrite }e dobijat plata za dve godini. Niv im se isplatuva da ima apstinencija. Ako ne se izbere pretsedatel sega, }e mora da rabotat pak po tri meseci. Ako ve}e ne mo`at site da gi nagradat so mesto vo Ustavniot sud, neka im dadat barem tezga. Toa }e bide pottik i za slednite izbori dobro da gi odrabotat. Taka be{e i so komisijata za popis. Tie lu|e dobro si ja odrabotija rabotata.

PRETSEDATELSKA BAJKA 17 april 2004

• Lovxiite i svadbarite pak pukaa proslavuvaj}i ja pobedata na pretsedatelite

1 Prviot krug zavr{i kako vo bajka. So sre}en kraj. Site pobedija. I site slavea. Site }e bidat pretsedateli. Vo SDSM se igra{e oro oti Branko pobedi zatoa {to imal pove}e glasovi od Kedev. Vo VMRO-DPMNE se slave{e oti Kedev osvoil nad 300 iljadi glasa, pa ne mora da go vikaat vojvodata Qub~o da im ja spasuva partijata, a i za inaet na Dosta. Vo DUI slavea deka osvoile pove}e glasovi od DPA. Vo DPA slavea oti osvoile pove}e glasovi od 2002 godina. Navistina ima{e povod za proslava. Im izlegoa na glasawe polovina od izbira~ite i taa polovina si ja podelija na ~etiri dela, plus neva`e~kite glasovi, oti i tie bile va`ni za uspe{ni izbori. Vo makedonskata bajka princezite Rada i Ganka gi izvedoa svoite princovi na govornica i ja objavija pobedata. Belite kowi gi ~uvaat za vtoriot krug. Toga{ zavr{uva bajkata i po~nuva basnata. Oti, za magariwata nema mesto vo bajkite. Magariwata se vikaat za da nosat voda. 2 Nabquduva~ite na OBSE ne gledaat. Tie ne videle deka simpatizerite na DPA i DUI pukaa po izborite. Toa ne se gleda. Toa se slu{a. Nabquduva~ite na OBSE ne gledaa koga istite pukaa i vo 2001 godina, a ne pak sega koga se slavi i koga ohridskiot dogovor se primenuva na angro. Rekoa deka pukaweto ne bilo vrzano so izborniot proces i nemalo vrska so izborite.

218 Sigurno pak bile nekoi svadbari, ili lovxii. Se sretnale pred sedi{teto na partijata edna grupa lovxii {to se vra}ale od lov i grupa svadbari {to se vra}ale od svadba. Od radost {to se videle pripukale. Kolku za kontinuitet. Toa {to pukale so kala{nikovi, ne e nivna vina. Mora da lovat so te{ko oru`je i da se veselat po svadbi so mitralezi, oti lovxiskite pu{ki gi predadoa vo akcijata za razoruùvawe. Im gi sobra Gzim Ostreni koga ne be{e kandidat za pretsedatel. Ete, stvarno nema vrska so izborite. 3 Sega koga lovxiite i svadbarite nema da imaat svoj kandidat za pretsedatel, }e mora municijata da ja istro{at za nekoj {to }e im kaàt deka e niven. Branko ima pove}e glasovi od Kedev, a i negoviot partner ima pove}e glasovi od DPA. Taka {to sega e na dobar pat da napravi dobar pazar so Ali Ahmeti. Kakov }e bide pazarot, }e vidime koga Ahmeti }e ja isprati fakturata. Vidovme {to se treba{e da platime za fakturata {to Xaferi mu ja isprati na Boris po 1999 godina. 4 Ne tro{i samo dràvata za da izbereme pretsedatel. I narodot se stavi vo tro{ok. Celi koloni zaminaa na {oping vo Solun. Tie ne trgnaa na pat oti sakale da apstiniraat. Tie se podgotvuvale za vtoriot krug. Izborite se sve~en ~in. ]e dojdat doterani na glasawe. 5 Koga 160 iladi evra }e podeli{ na 20 lu|e, inaku redovno vraboteni kako dràvni slu`benici, toa ne e korupcija, tuku honorar za dobro zavr{ena odgovorna rabota. Zatoa ~lenovite na DIK, me|u koi ima i zamenik minister za pravda, a pretsedatelot e sovetnik za nacionalna bezbednost na {efot na dràvata se izbrani neutralno. I tie zasluìle honorar od okolu 8.000 evra, nasproti redovnata plata od 200–300, pa aj neka bide i 400 evra. Ova treba da se plati, oti treba dobro da se odraboti. Toa im sleduva so zakon. Naesen ne ~ekaat novi izbori. Stevo Pendarovski re~e deka spotot kaj {to glumi ne e platen od dràvnata kasa, tuku so amerikanski pari. Mu platile li honorar oti glumi glumec? I toa mu sleduva po zakon. 6 Izve{tajot za nesre}ata na avionot vo koj zagina pretsedatelot Trajkovski i osummina sorabotnici }e se objavi vo maj. Zna~i, }e ~ekame da zavr{at izborite. Zo{to? Zatoa {to sopstvenik na avionot e Vladata. I zatoa {to kako i so {to patuva pretsedatelot na dràvata se griì vladina slu`ba. I pilotite bile angaìrani od vladinata slu`ba. Toa e istata slu`ba {to za potrebite na vladata angaìra i ~ista~ki i kelneri. Pilotite ne bile na plata. Gi angaìrala vladata so honorar i dnevnici.

219 Makedonija e seriozna dràva vo koja {efot na dràvata go vozat honoraci. Sedat doma i ~ekaat da gi viknat za nadnica. Na 26 fevruari letale so nadnica za smrt. Pilotite i da bile vinovni, si ja platija najskapata kazna. Vo 1993 godina po pa|aweto na avionite na "Paler" i "Avioimpeks", od moralni pri~ini ostavka si dadoa i ministerot za soobra}aj i direktorot na upravata za civilno vozduhoplovstvo. Sega{niot minister za soobra}aj Agron Buxaku ne se me{a vo svojata rabota, pa moèbi i ne znae deka aviosoobra}ajot e vo negova nadle`nost. Direktorot za civilna vozdu{na plovidba Ilir Mehmedi ne moè da se seti kolku ~asa let imale po~inatite piloti vo poslednite {est meseci, a ne znae ni kolkav im bil honorarot. A direktorot na vladinata slu`ba {to gi iznajmuva, ne go ni znaeme. Pa dobro be, majkata, tie izve{taj za nesre}a vo koja zagina pretsedatel na dràva podgotvuvaat, ili pravat zapisnik od obi~na soobra}ajka

O^AJ VESTI 24 april 2004

• Polo{ite si zaminaa, liderot se spasi

1 Specijalniot pratenik na EU vo Makedonija Soren Jesen Petersen za vreme na kampawata za pretsedatelskite izbori vo Veles rekol deka sekoja eventualna odluka za neizleguvawe na izborite }e zna~i "ne" za EU i za NATO. Zna~i, ako v sreda ne izbereme pretsedatel nema da vlezeme vo EU. Dali toa zna~i deka ako go izbereme Branko, ili Kedev, }e vlezeme vo EU? Ako e taka kako {to ni vika Petersen, daj da gi izbereme i dvajcata, pa }e vlezeme i vo EU i vo NATO na eden tro{ok. Kako bi pominal politi~arot Soren Jesen Petersen vo negovata Danska koga bi im se zakanil na danskite gra|ani deka ako ne ja izglasaat zamenata na krunata so evroto, toa bi bilo katastrofa za dr`avata. Tie ve}e imaa neuspe{en referendum za prifa}awe na evroto. U{te nikoj ne gi izbrkal od EU. Ama, toa e Danska i tamu lu|eto so napolneti 18 godini se ostavaat da mislat so svoja glava. Vo Makedonija, ako ima makar i mali navestuvawa deka polnoletnite mo`e da mislat, treba da im se upatat zakani deka }e gi snajde katastrofa.

220 Malku bea partiite so svojata kampawa za izbor na pretsedatel. Sega i strancite }e tro{at pari za spotovi i plakati. Pa ni gi pu{tija nevladinite organizacii. Od niv ni televizor ne ti se vklu~uva. Ili se vesti, ili se nivni spotovi. Sekoja vtora reklama ni se pojavuva nevladin ~ovek {to ni kaùva zo{to treba da se glasa. Taka {to, ako slu~ajno izborite ne uspeat, vinovnikot e odnapred poznat. Ne e do kandidatite. Do narodot e. Da go smenime narodot, za da nema politi~ka kriza. Oti ako stane politi~ka kriza, nema drugo – }e mora pak Branko da se `rtvuva za da ne spasi. 2 Za razlika od Evropeecot Petersen, Amerikanecot Batler ne dava politi~ki izjavi. Toj si brka rabota. Branko odi vo kafeana, Batler se pojavuva vo istata kafeana. Branko odi kaj To{e, Batler odi kaj To{e. Kaj Amerikancite evidentno se zabeleùva nivniot ekonomski napredok otkako se dojdeni vo Makedonija. Za vreme na kampawata na Branko vo 1998 godina, toga{niot ambasador Kristofer Hil pu{ta{e ~e{mi~ki vo Mariovo. [est godini podocna, Lorens Batler pu{ta celi vodovodi. Amerikancite vo Makedonija pravat ekonomski bum. 3 Hrvatska stana kandidat za ~lenka na EU. Ilinka i Rada ne moèa da ja skrijat radosta. Se raduvaa pove}e od Hrvatite. Oti, toa bil mnogu dobar signal za Makedonija. Plus, uspehot na Hrvatska }e ja ohrabrel Makedonija na patot kon EU. Sega zasega, toa zna~i u{te edna viza za nas. Koga za Hrvatska tolku se raduvaa oti stanala kandidatka, moè samo da se zamisli, kolku li se raduvaat {to Bugarija i Romanija dobija pari za pati{ta i èleznici za povrzuvawe so EU. 4 Pred nekolku dena sretnav eden prijatel pred mati~no koj ~eka{e da izvadi nov izvod na rodenite. Mi re~e deka mu trebal za bugarski paso{. "Ne moàm ve}e, polovina ìvot mi pomina, nemam izlezeno od ovaa crna dupka", mi se poàli. ôvekot ima obrazovanie, postojana rabota, relativno solidni redovni primawa, nema namera da se seli vo stranstvo, ama mu zdodealo da go maltretiraat vo redicite za vizi. Petersen neka ni raskaùva prikazni deka pretsedatelot }e ne vnesel vo EU. Nas bugarskite paso{i }e ne vnesat vo EU. Pretcite vo grob ni se prevrtuvaat. 5 Vo pauza me|u dva spota na nevladini organizacii i poster za mladi buntovnici odi najavata za "biznis vesti". I na biznis vestite odi prilog za lekovite. Izleguva postara èna od apteka i ja pra{uvaat dali gi na{la lekovite na recept. Taa odgovara: "Imam astma, lekarot mi prepi{a dve pakuvawa, ama mi dadoa edno, a drugoto }e mora da si go kupam. Fala im i tolku!" 221 Ova ne se "biznis vesti". Ova se "o~aj vesti". @enata e blagodarna {to nekoj i dava ne{to {to taa odamna go platila. Se gleda deka narodot e dobro istreniran. Neka ni izberat nekoj {to }e ni dava po edno kutiv~e mese~no i da si go terame nie kursot kon EU i NATO na raat. Kaj nas narodot postojano se te{i: "]uti, imalo i beter". I Hrvatska edno vreme be{e beter. A za Bugarija i Romanija pak, i~ muabet da ne pravime. Ete, zatoa Ilinka i Rada bea tolku radosni. Nie se spasivme. Polo{ite si otidoa vo EU. Liderot ostana.

CRNA LISTA 1 maj 2004

• Gruevski se seti kolku e saat vo 10 do 7

1 Tri pati izbirame pretsedatel na dràva i tri pati ne moème da napravime normalni izbori. Zo{to? Zatoa {to mora da izlezat 50 otsto plus 1 od izbira~ite, zatoa {to imame nad 330 iljadi Albanci i 200 iljadi iselenici. Toa zna~i deka 75-te otsto Makedonci treba da izlezat masovno za da go nadminat pragot. E, pa dozvolete i Makedoncite nekoga{ da izberat da ne glasaat, bez da im e strav deka nekoj vo ime na Albancite }e gi polni kutiite. Edna nedela pred nas pretsedatelski izbori ima{e Slova~ka, ama tie si dobija pretsedatel so izlezeni 42 otsto od izbira~ite. Koj saka da glasa, neka glasa, koj ne saka, negov problem. Toj {to ne glasal svesno im go dal svoeto pravo da mu izberat pretsedatel tie {to glasale. Nema luti{. Nitu nekoj nekogo }e siluva da izleze da glasa, nitu nekoj nekogo }e stava na crna lista zatoa {to izbral da ne glasa. 2 Vo Makedonija polovina dràva ve}e e na crna lista. Vo zanesot kako {to pove}e da mu se potpikaat na Branko liberaldemokratite na Penov ne samo {to pobedata mu ja proglasija za istoriska, tuku po~naa da pravat i crni listi. Portparolot @ernovski otkri deka edna od porakite {to gi ispratil narodot do starite izliteni politi~ki figuri bila so toa {to gi stavil na crnata lista. Koj narod, koja lista? Kolku li lu|e @ernovski bi gi stavil na crn spisok oti ne go sakale ni dràvnikot, ni novoto lice? To~no 47,61 otsto od izbira~ite. [to e ova? Pogrom!? 3 Lele, kakvo siluvawe be{e toa. Vladinite neorganizacii ne samo {to navredija polovina narod deka i vrtel grb na dràvata, tuku i ne budea u{te rano nautro so poraki na mobilnite telefoni. Ministrite na Evropskata unija rezolucija donesoa da ni kaàt da glasame. Duri i

222 To{e go stavija vo ma{ina, prvo na miting na SDSM, a posle i na glasa~ko mesto vo Kru{evo. Toa e istiot To{e {to pred dve godini za kolegite {to peeja na politi~ki mitinzi vele{e deka }e zemele prokolnati pari. Posebno mesto vo siluvaweto ima{e i dramskata sekcija na Makedonskata televizija. Voditelite na otvorenata programa me|usebno si se pra{uvaa dali glasale i si odgovaraa potvrdno so pou~na zbaele{ka deka si go ostvrile svoeto glasa~ko pravo. Za razlika od tie {to ne izlegle i si go ostvarile svoeto glasa~ko krivo. Potoa, na teren nastapuvaa novinarite koi kako gerilci gi napa|aa lu|eto po ulicite. Za malku }e nastradaa vrz nevinite ribari fateni vo centarot na Skopje. [to barale po riba, koga se znae deka na ribarewe se odi od od utro do mrak i nemalo da imaat vreme koga da si go ostvarat glasa~koto pravo. Potoa interveniraa kaj prodava~kite na sendvi~i koi se drznale da rabotat ba{ taa nerabotna sreda. Im naredija vedna{ po zatvoraweto na du}anot da odat na izbira~koto mesto zo{to taka }e si go ostvarele pravoto. 4 I {to dobivme? 548 iljadi go izbraa Branko za pretsedatel. 326 iljadi {to glasale za Kedev ne go priznavaat Branko za pretsedatel, a ostanatata sitna boranija od skoro pola dràva e na crna lista. Nie navistina odime po kursot na Boris. Prvo Branko, kako nego gi {eta{e pazarite. Potoa albanskite koalicioni partneri gi polnea kutiite. I na kraj opozicijata go proglasi Branko za takanare~en i samonare~en pretsedatel. Gra|aninot Boris od 1999 godina, vo 2004 godina stana gra|aninot Branko. A i dvajcata Zapad gi saka oti gi proglasi za prozapadni. 5 Branko koga stana pretsedatel ni re~e: "Ajde sega da rabotime!". Tret pat za ovie 13 godini toj ne ubeduva deka se popravil i tret pat ne vika da rabotime. Treta sre}a. Pred sedi{teto na partijata toj im se zablagodari na ~lenovite i simpatizerite i toa osobeno na onie {to do sega ne bile na funkcii i nemale }ar. Qup~o Popovski be{e na funkcija. Zatoa imal }ar. Branko mu dade posledna {ansa. Go ostavi da glasa i da se raduva na negovata pobeda. Posle go uapsi. 6 Nikola Gruevski se seti kolku e saatot vo 10 do 7. Malku pred zatvoraweto na izbira~kite mesta izleze i re~e deka "ova do sega bilo nevidena kra`ba". Mene mi be{e sram {to go slu{av. Tuku, si velam, aj moèbi tie mislat deka od niv po~nuva VMRO-DPMNE. Niv ne gi interesira kako 1999 godina Boris go tepa{e Tito. Prvi izbori im se. Dodeka nezadovolnite ~lenovi pred Sobranie vikaa "Qub~o vojvoda!", novoto rakovodstvo re{i da gi zbuni so nova taktika. Im go pu{ti Orov~anec. Zarem tolku ne moèa da pu{tat nekoj {to e od pred tri dena vo partijata? Ovoj e od pred dva dena.

223 7 Pratenikot Ru`di Mato{i, porane{niot zamenik minister za vnatre{ni raboti Refet Elmazi i Rauf Ramadani od DPA so pi{toli i no`evi kr{ea kutii vo Tetovsko. Obrazlo`enieto za oru`jeto im bilo deka bile "~lenovi na supervizorskata verifikaciona komisija na DPA za spre~uvawe na krada~ite na glasovi". Kako {to bi rekol Kedev – imame aktivna i reaktivna politika. Vo 1999 godina DPA polne{e kutii, sega mora{e da gi prazni.

RETRO FIOKA 8 maj 2004

• Qube e zaedno so negovite generali. Gi nosi vo mislite.

1 Koj u{te se se}ava deka vo Makedonija pred dve nedeli imalo pretsedatelski izbori? Ne ne ostavija da i se izraduvame na pobedata na Branko. Samo {to si po~nal da slavi{, eve ti gi Xejmi [ej i ^akala vrateni doma. U{te neosvesteni od pobedata na pravdata i koalicijata so DUI, go fatija i Qup~o Popovski so mito v xeb. Ne uspeavme ni da se pogordeeme od uspe{no zavr{enite demokratskite izbori vo Evropska Makedonija, koga pak morame da se zanimavame so Qube. Branko padna vo vtor plan. Sega i trojca identifikuvaa od is~eznatite. [to da pravi{, se pogodi vremeto. Ba{ sega stignaa rezultatite. I od is~eznatite, i od Pakistancite vo Ra{tanski Lozja, i od pa|aweto na pretsedatelskiot avion, i od mlekoto so prav. Pa i Qup~o Popovski go ~ekale da prisobere pari za da go fatat. Hari sigurno si rekol: "Da ne me stavat mene premier, daj jas da si ja za~istam fiokata". [urka Hari, [urka niz fiokata i op – Ra{tanski Lozja. Da vidam {to ima podolu – op, rezultati od DNK-to na kidnapiranite. Tuku kaj mi se onie rezulatine od Vejce, Karpalak i siluvanite grade`nici?. Da ne se vo drugata fioka so dignatite vo vozduh vo motelot "Brioni"? [urka Hari, {urka, pa si misli odvreme navreme koga li }e mu dojde vremeto kompletno da ja isprazni fiokata. Pa si veli: "Ako Qub~o znael za Ra{tanski lozja, toga{ sigurno i Ahmeti i Ostreni znaele za kidnapiranite. ]e gi pra{am koga }e se dogovarame za novata vlada". Fiokata na Hari e retro-fioka. Otkako ni se slu~ija demokratskite izbori Makedonija trgna vo idninata so nastani od minatoto. 2 Izve{tajot na Komisijata za nesre}ata na pretsedatelskiot avion poka`a deka bile napraveni proceduralni gre{ki na pilotite vo tekot

224 na sletuvaweto kon Mostar. Mrtvite ne zboruvaat. Inaku, kojznae {to bi rekle na komentarot na eden stru~wak od civilnoto vozduhoplovstvo, nekoj Valentin, ne mu go zapametiv prezimeto. Toj mrtov laden na televizija objasnuva{e deka pilotite mnogu se znaele me|u sebe i dodeka letale se razbirale so gestikulacii. Vo koja procedura za letawe i na koja crna kutija se beleàt gestikulacii na ekipaòt? [to pravele nesre}nite piloti? Trepkale so o~i, mavtale so race i noze?! Letame desno, i namignuva{ so desnoto oko. Odime gore, poglednuva{ nagore. Sletuvame, poglednuva{ nadolu, ama ne malku, tuku do peticite. Pokaùva{ tri prsta, toa zna~i tri iljadi fiti, pokaùva{ palec nadolu, zna~i spu{tawe na trkalata. Kogo pravat budali? I najde koj da ne pravi budali. Slu`benikot, patem e i v.d direktor za bezbednost i rakovoditel na oddelenieto za plovidbenost i registar. Zna~i toj e odgovoren bezbednosta na letaweto vo Makedonija. Toj istiot e i ~len na Komisijata za utvrduvawe na pri~inite za nesre}ata. Zna~i sam si ja ispituval svojata rabota. Kako }e bara odgovornost i od sebe? So gestikulacii? Ili, so ostavka. 3 Qube se fale{e deka }e mu bide ~est da bide zaedno so svoite generali i braniteli. Generalite se vo zatvor. Kade e Qube? Kade i da e, toj sigurno e zaedno so niv. Vo mislite. Od um ne gi vadi. 4 Bidete patrioti, pijte mleko so prav. Za na{e dobro. Prvo, gi ucenuvaat sto~arite, {to ne im go otkupuvaat mlekoto. Potoa sto~arite go frlaat mlekoto vo kanalizacija, oti ne im go otkupuvaat. Nivnoto mleko e zameneto so mleko vo prav uvezeno kojznae od kade . I kako sega da bide{ patriot i da pie{ makedonsko mleko. Bidej}i nema da im kupuvam mleko so prav, pak }e se àlat deka nemaat proizvodstvo. Ako nema proizvodstvo, nema da imaat pari da im go kupat mlekoto na sto~arite. I koj go uni{tuva sega makedonskoto sto~arstvo? Ne tie {to proizveduvaat mleko so prav, tuku tie {to ne sakaat da go pijat. Ministerot za zemjodelie Slavko Petrov ne dava izjavi za mlekoto. Toj v~era drè{e pres konferencija za razvoj na zemjodelieto vo 2004 godina. Ne kaà ni{to za mlekoto oti na minatata konferencija koga pak zboruval za ne{to mnogu bitno, novinarite go pra{ale za tutunot, a ne mu go objavile bitnoto. E, sega za mlekoto }e zborel v ponedelnik, za da mu go objavime bitnoto, deka vo maj ja donel programata za razvoj za ovaa godina. Dobro e {to programata za zamjodelie se objavuva vo maj. Ima vreme do ètvata. Da go pra{a{ ministerot Petrov {to se sadi ova vreme vo godinata, }e ti re~e deka toa ne e bitno. Biten e razvojot. Nas u{te vo osnovno u~ili{te ni velea deka treba prvo da posee{ za da po`nee{. Ama ministerot ne e so osnovno. Toj e advokat.

225 SLAVKOVO MLEKO 15 maj 2004

• Se molat hroni~nite bolni vo idnina racionalno da umiraat.

1 Sve~enata inauguracija na pretsedatelot na Makedonija pomina kako {to e red. Bez opozicija. Vo 1999 godina, SDSM ne be{e na inauguracijata na Boris. Vo 2004 godina, VMRO-DPMNE ne be{e na inauguracijata na Branko. Bi bilo ~udno da bide poinaku. Makedonija si gi po~ituva tradiciite. 2 Ne barajte olovo vo mlekoto. Ministerot za zemjodelstvo Slavko Petrov re~e deka vo nego nema te{ki metali. Ni drugi rudi. Nema cijanid, nema azbest, nema kobalt... [to o~ekuva toj da ima vo mlekoto? Moè uranium, ako se na{lo nekoe mleko vo prav od Ukraina. Makar {to i toa ne moè da se dokaè oti ministerot ne veruva na Institutot za veterina. Toj im veruva na direktorite na mlekarnicite {to davaat pari za partijata. Mlekata se obeleàni so znakot za kvalitet. Na niv pi{uva "So gordost od Makedonija". Na vremeto toa be{e akcija sponzorirana od Amerikancite. Tie ne u~ea kako da prodavame kvalitetni mle~ni proizvodi. Ministerot Slavko Petrov sega ne u~i kako da kupuvame mleko bez te{ki metali. Vo ramki na negovata akcija, na ambalaàta }e pi{uva "So gordost od Makedonija – Slavkovo mleko". Dali Amerikancite gi nau~ija na{ite mlekari kako bi pominale vo Amerika koga bi prodavale fal{livo mleko, a toa ne e napi{ano na ambalaàta?Dali i tamu, }e pominea samo so prekr{o~na prijava od Goce Pa~emski. I dali }e im dozvolea da si go doprodadat mlekoto {to im se na{lo vo prodavnicite. I zgora na toa }e toleriraa nekoj direktor da i se zakanuva na dràvata: Ako me fatite so mleko vo prav, nema da go otkupuvam mlekoto od sto~arite. 3 Ete i Vlatko \or~ev doìvea da go soberat vo policija. Pogolema usluga ne moèa da mu napravat. Za da ne im izbega rano sabajle, Vlatko mora{e da otspie vo policiska stanica. SDSM e najdobriot prijatel na VMRO-DPMNE. Otkako uspeaja da gi fatat i Qube i Vojo i Lambe i Staninov, sega i maliot Vlatko se naredi vo spisokot na heroite od VMRO-DPMNE. A komandant Baci go pu{tija da si gi sredi problemite vo semejstvoto.

226 4 Na VMRO-DPMNE ne mu treba SDSM za da nastrada. Tie sami od sebe si stradaat. Qub~o se vra}a vo partijata. Sigurno mu se potro{ile parite. A i kostumite ve}e mu se demode. 5 Vo aptekite nema lekovi na recept, oti lekarite neracionalno izdavale recepti. Sram da im e na bolnite. Ima da si platat. Ili, ako ve}e sakaat besplatni lekovi, toga{ neka bidat racionalni. Namesto tri pati na den, neka gi pijat edna{ na tri dena. Direktorkata na Gradskite apteki se poàli deka hroni~nite bolni gi tro{at besplatnite lekovi od 1 do 5-ti vo mesecot. Kakvo bezobrazie. Malku im e {to se bolni, pa u{te i hroni~no. Se molat hroni~nite bolni vo idnina racionalno da umiraat. I da najavat. Po mo`nost da umrat pred prvi vo mesecot. Za da moè Fondot za zdravstvo da si gi planira lekovite za idniot mesec. Da gi ima barem do 6- ti, 7-mi vo mesecot. 6 Lokalnite mo}nici se posilni od dràvata. Dodeka dràvniot inspektorat uriva divogradbi vo Ohrid i Gostivar, gradona~alnicite gi legaliziraat. Ako deneska pomine Trpejca na Gali~ica, zo{to utre da ne pomine i [panskoto selo na Vodno. Ba{ka Vodno ne e ni nacionalen park. A i {to }e ni e onolkavo ezero. Neka go zatrupaat i neka gradat i vo nego. Ionaka samo gi nervirame Ohri|ani na leto. A zo{to voop{to postojat zakoni za gradewe? Samo xabe pla}ame inspekciski slu`bi {to ne moè da funkcioniraat. Ionaka ne ni se brza za EU. Neka gradi koj kade saka, neka gradi koj kako saka. [to znae{, moèbi }e izleze i nekoja ubava zgrada {to nema da ima potpokriv od ~etiri kata. Samo {to toga{ lokalnite na~alnici }e mora da ìveat samo od plata. Vaka stanaa milioneri. 7 Si otide Branko i Risto Penov se ohrabri. Bara novi ministerstva za negovite lu|e. Ministerstvo za evrointegracii i ministerstvo za javni raboti. Koga pred dve godini Trifun Kostovski pobara ministerstvo za evrointegracii, Rada i Ilinika se otepaa objasnuvaj}i deka ne ni treba. Sega koga na Risto mu padna istata ideja na pamet, Rada i Ilinka ne se izjasnuvaat. Ministerstvoto za javni raboti e vsu{nost Ministerstvo za predizborna kampawa. Toa ministerstvo treba pred sekoi izbori za razni pat~iwa, ~e{mi~iwa, stolp~iwa, parkovi, ogradi... Namesto da gi angaìraat kolite na ESM i na drugite ministerstva za politi~ka kampawa, vaka parite pred izbori }e si se tro{at legalno od buxetot.

227 DRAGI BATLER 22 maj 2004

• Bu~ko i Ilinka, prezemete inicijativa, spremajte se za seks!

1 Dojde Amerikanecot Brus Xekson i ni re~e da se podgotvuvame za Samitot na NATO vo Istanbul. Ne dobivme vetuawe deka Makedonija }e bide primena vo NATO. Ama, ni kaà deka ne sakaat. Brus re~e deka ima razlika ako ti kaè deka te saka, ili ti dava ponuda za brak. Toj re~e: "Vo Istanbul }e ima qubovna afera, ama nema da ima i brak". A seks }e ima li? Moèbi zatoa i amerikanskiot ambasador Lorens Batler, pred nekoj den so svoe aparat~e gi slika{e kandidatite za NATO. Moè }e im pravi katalog pred Samitot vo Istanbul. Bu~ko i Ilinka neka se spremaat. Do kade se so akcionata programa za pribliùvawe kon NATO? Vo Istanbul }e bidat na proba, pred da im ponudat brak. Dali si kupija nova dolna obleka? Dali ga}ite se dovolno seksi? Standardite mora da se po~ituvaat. Bu~ko i Ilinka, nemoj da ja irezilite nacijata. Ne se sramete. Znaete {to ve ~eka vo Istanbul. Blaze si vi. 2 Vnimanie! Maskirani intelektualci delat pamet po ulici. Gi izvlekuvaat od kola lu|eto od VMRO-DPMNE {to ne se za Qub~o i im go doteruvaat pametot. Posle pretsedatelot na partijata Nikola Gruevski gi posetuva doteranite vo bolnica i im pora~uva deka tie moàt da izdràt i polo{o. I Batler se zagriì od naplivot na starite intelektualci. Toj go iskaral Den Don~ev oti vra}aweto na Qub~o }e bilo lo{o za VMRO- DPMNE, ama i za Makedonija. Najde komu da kaè. Batler mu pomaga na Qub~o da se vrati. Tolku vreme e tuka i u{te ne e svesen deka za inaet na Batler, Makedoncite se vo sostojba da glasaat i za Qub~o. 3 Pokraj site griì {to gi ima za Makedonija, Batler sega treba da ja oprava i VMRO-DPMNE. Malku li mu se dràvni~kite obvrski, pa sega mora da si nagrbi i partiski. Ako vi treba sovet za sudstvoto – pra{ajte go Batler. Ako treba sovet za ekonomija, koj drug, ako ne – Batler. Pa i vo aviosoobra}aj se razbira... Eh da moàt site {to imaat problem da mu se obratat na Batler za sovet – kako Amerika bi bile. Na primer, da mu otvorime na

228 amerikanskiot ambasador edno kat~e vo vesnikot. îtatelite }e pra{uvaat, a Batler }e im odgovara. Pa imame: "Dragi Batler, imam problem so devojkata, kako da se smiram, a da ne i go zagrozam pravoto na demokratski izbor? Ili: "@ena mi sekoj den ja zagoruva manxata. Dali standardite na NATO dozvoluvaat kancerogeni materii od zagorena manxa i dali da ja dadam na me|unaroden sud za zagrozuvawe na zdravjeto?" Ili: "Dragi Batler, èna mi ne mi dava kolku {to sakam. Dali stanuva zbor za vlo{eni me|u~ove~ki odnosi, ili spored strogite kriteriumi za evroatlantska integracija stanuva zbor za bolewe glava? Dali da prejdam vo ofanziva ili Proksima }e apelira na vozdrànost od obete strani?" 4 Ako ve}e im pomaga na site so soveti, i jas bi imal edno pra{awe do amerikanskiot ambasador. Na Skopskiot univerzitet ima politika na pozitivna diskriminacija za studentite – Albanci. Na Tetovskiot univerzitet ima politika na negativna diskriminacija za studentite – Makedonci. I dvata univerziteti se dràvni i se finansiraat so na{i pari. Dragi Batler, kako da pobaram od dràvata da gi za{titi ~ove~kite prava na Makedoncite? 5 Vadete gi parite. Napa|aat Turcite, ama napa|aat i Sloven- cite. A i Grcite dobro se dràt. ]e se otvara u{te eden trgovski centar. Skopje ne e centar na Zapadniot Balkan. Ama sigurno }e bide {oping centar. Dali koga na nekoj od ovie trgovski centri {to se najavuvaat }e mu rikne biznisot, }e ja prodade zemjata po istata cena kako {to mu ja dade vladata, ili }e naplati desetkratno? Zemji{teto za turskiot trgovski centar na Rahmi Ko~ be{e prodadeno so neposreden dogovor. Zatoa i gazdata na slovene~kiot "Merkator" Zoran Jankovi~ otide direktno kaj Branko. Biznismen e ~ovekot. Ne saka da gubi vreme. 6 Penov se soglasi so Branko deka Go{ev ne e dobar za minister za finansii, ama go prepora~a za guverner. Go{ev stana guverner za Penov da ne bara da bide doìvoten gradona~alnik na Skopje. Ako Go{ev e cenata {to Branko mora da ja plati za da go otka~i Penov, morame li i site nie da ja pla}ame? Zo{to sto pati da pla}ame za bajata roba?

229 BU^KO KOMPANI 29 maj 2004

• Vo na{iot rezervat poglavicite ne nau~ile da gi ~itaat signalite

1 Ministerot za odbrana Vlado Bu~kovski ja brane{e odlukata na Vladata da isprati novi vojnici vo Irak. Toj re~e deka Makedonija izminative 18 meseci napravila ~udo. "Od avion se gleda deka sme po~ituvani", re~e Bu~ko. Ete odgovor na pra{aweto zo{to nie ne go po~ituvame toa {to Vladata go napravila za nas. Zatoa {to odime po zemja. Ne letame. Za da ne ubedi vo napredokot {to treba da go vidime, Bu~ko }e treba da ni organizira avionski kruk~iwa nad dràvata. "Bu~ko kompani ve vodi vo zemjata na ~udata". Koga si nad oblaci dolu ni{to ne se gleda. 2 Generalniot sekretar na NATO, [efer dojde vo Makedonija. Vestite velat deka toj ni dal ohrabruva~ki signali za Samitot na NATO vo Istanbul. Nie sme zemja na signali. Site doa|aat i site ni ispra}aat signali. I site doa|aat so isti ohrabruva~ki poraki. Signalite se ~itaat i od avion . Sredete si go sudstvoto, sredete si ja ekonomijata, sredete si ja dràvnata administracija, ras~istete so kriminalot... Samo {to nie sme rezervat vo koj {to poglavicite u{te ne nau~ile da gi ~itaat signalite. 3 Strancive barem pra}aat signali. Tuku, {to pravat na{ive, koga ne laàt deka signalite bile ohrabruva~ki. Da pratea i tie nekoj signal deka ne{to }e napravat, pa da dobievme nekoe doma{no ohrabruvawe. Eve, sega Hari }e bide premier. Bil ekonomist, bil principielen, imal razbirawe, bil ~ist... So koj tim Hari }e ni isprati signali doma, deka ne{to }e se mrdne? So stru~wacite od timot {to pobeduva, pa zatoa ne go menuva!? Moè i toa }e bide edno od ~udata na Bu~ko. 4 Albanskoto lobi vo Amerika re{ilo da pravi sealbanski kongres. Najpogodno mesto za kongresot e Makedonija. Albancite ne sakale da odat vo Albanija, na Kosovo ne im bilo bezbedno, pa ostana Makedonija kako vetena zemja. Zo{to ne odat vo Grcija. Tamu }e im bide najbezbedno. Ama, Grcite ne moàt vo isto vreme da imaat dva golemi nastani – Olimpijada i Sealbanski kongres. Zatoa sme nie tuka da pomogneme. Kako i obi~no, Grcija }e gi sobere parite, a nie poddr{kata za EU i NATO.

230 5 Spikerot Qup~o Jordanovski kako edna od varijantite za efikasno rabotewe na Sobranieto predlaga da se vovede poseben den za glasawe. Samo taka mo`e da obezbedi kvorum. Taka, pratenicite ostanatite denovi }e si bidat slobodni. Pa pokraj denot za glasawe, }e si imaat i denovi za {oping i denovi za biznis. Najsladok e {opingot koga drug ti go pla}a. Sami si gi izbravme. Sami }e im go pla}ame {opingot. So zdravje da si gi nosime. 6 Nikola Gruevski se oslobodi od osumtemina od Izvr{niot komitet {to mu davaa poddr{ka na Qub~o. Kade e Slobodan ^a{ule? Gruevski treba da znae oti toj e klu~nata figura za opstanokot na pove}epartizmot vo Makedonija.

â{ule be{e ~len na SKM, koga stana SKM-PDP. â{ule be{e ~len na Demokratskata partija. â{ule be{e ~len na Demokratskata alternativa. â{ule be{e ~len na Nova demokratija. [to se slu~i so ovie partii? â{ule e ~len na VMRO-DPMNE.

7 Dalaverski go najdoa vo Belgrad. Lambe se brani so mol~ewe. Za Vojo postapkata e vo tek. Fetai ne razbira makedonski. A Qub~o go boli Ganka. Ganka e sosetka na Sne{ka. Prikaznata prodol`uva vo slednata epizoda.

231 TOPLI VETROVI 5 juni 2004

• Hari }e pravi investiciski bum so dogovorna ekonomija na Nikola Popovski

1 Nemam dokazi, ama i jas znam, a i Hari znae deka ovie od SDSM }e najdat na~in da go smenat. Ako ne ~ini kako premier, }e go smenat zatoa {to ne ~ini. Ako e dobar, }e go smenat oti nema da ima mesto za niv. Osobeno {to Branko se potrudi da mu ostavi mnogu dobra ekipa za rabota. 2 Eve, Hari veli deka }e raboti za pazarna ekonomija i }e go pottiknuva pretpriema{tvoto. So kogo li siroma{kiot Hari }e pravi pazarna ekonomija? So Nikola Popovski, koj saka da gi objavi platite na menaxerite vo "Telekom"? Koj stranski investitor }e ti vleze vo dràva vo koja ministerot za finansii }e im gi ograni~uva platite na vrabotenite vo privatnite firmi? ]e mu dojdat stranci na nekoj biznis forum i ministerot }e im pora~a: "Ako sakate da investirate tuka, platata mora da vi bide pomala od mojata". Namesto kako glaven blagajnik vo dràvata da gleda da gi sobere parite od najmo}nata kompanija, toj im yirka vo xebovite na direktorite. Samo, Nikola ne e dete na dogovornata ekonomija.Toj e dete na komunizmot. 3 Kako vi izgleda investicioniot bum na Branko? Prvo ne ubedi deka u{te eden trgovski centar e va`na stranska investicija. Potoa so turskiot biznismen Rahmi Ko~ napravi dogovor so neposredna spogodba i mu dade najatraktivno zemji{te vo centarot na glavniot grad na dràvata. Sega se ~udime zo{to Ko~ bara da plati poevtini komunalii? ]e bara, koga ima koj da mu dade. So takvi uslovi, i baba mi znae da investira. ]e iseli ambulanta, nekolku stari baraki i nov restoran, }e napravi limena baraka vo centarot na Skopje i }e sobiraa pari od kirii. [to }e imame nie od toa? I toa Branko Crvenkovski koga be{e premier go vika{e stranska investicija i po~etok na ekonomskiot bum. Noviot premier Hari Kostov u{te ne se izjasnil dali davaweto zemji{te vo ~etiri o~i i nepo~ituvaweto na zakonite e szoadavawe uslovi za vlez na stranski investicii. Osobeno {to Hari mnogu ~esto se ograduva od "Okta". I taa be{e dadena vo ~etiri o~i, " za op{t interes". 4 Qub~o Georgievski gi ~este{e otpadnicite od partijata. Vo sobraniskoto bife jadea tav~e grav~e.

232 Efektite od ru~ekot se po~uvstvuvaa u{te ve~erta. Vo VMRO- DPMNE zaduvaa topli vetrovi. 5 Reformata vo zdravstvoto e vo poln ek. Gradski apteki ja smenija bojata. Se pove}e apteki od crveno-òlti, stanuvaat sino-beli. Tabli dobija. Im falat u{te lekovi. 6 VEST ja otvori aferata so {vercuvani citostatici. Otkrivme kriminal i sega nie nie treba da imame grià na sovest zatoa {to nesre}nicite ostanaa bez lekovi. Dràvata nema citostatici, a privatnite aptekari {to ne ni krijat deka {vercuvale lekovi, gi ucenuvaat bolnite. I zgora na toa ni se pravat moralni. [vercot navistina bil nezakonski, ama bil eti~en. [to e eti~no? Da prodava{ deset pati poskap lek i da se bogati{ na tu|a nesre}a? Alal da im se parite. [to napravi dràvata za da ja spre~i ucenata? Ministerot deset dena mol~e{e. Nikoj ne dade ostavka i nikoj ne zavr{i vo zatvor. Vladata u{te ne postavuva direktor na Biroto za lekovi zatoa {to koalicijata ne moè da se dogovori. Kolku bolni od rak nosite na du{a denovive? 7 Jani Makraduli ja iskara opozicijata. Mavta{e so nekoi vesnici od govornica i im pora~a: "Ne ~itate vesnici, za da vidite kolku e dobro!" Vo koi vesnici Jani vide ne{to dobro? Da ne pravi SDSM svoj vesnik?

ALI BANKAROT 12 juni 2004

• [to e razlikata me|u trampa i razmena?

1 Mnogu brzo pristignaa smetkite za izborot na Branko Crven- kovski. Rokot za naplata na fakturata za pretsedatelskite izbori iste~e. Pominaa 30 dena i Ali Ahmeti po~na da si go bara svoeto. Po istekot na rokot se presmetuva kamata. Ako Struga i Ki~evo gi gledame kako realna kamata na fakturata {to Ali mu ja isprati na SDSM, toga{ ova so dvojazi~no Skopje ve}e e zatezna kamata. Premierot Hari e bankar. Toj znae {to zna~i realna i {to zna~i zatezna kamata. Toj mo`e sega da vika kolku {to saka deka ne gi priznava starite dolgovi, ama vo bankarstvoto e jasno. Dolgot si e dolg i mora da se

233 naplati. Nikoj ne znae {to stavil Branko pod hipoteka. Pa ako Ali ne uspee da si naplati po redoven pat, sleduva prisilna naplata. 2 Zamislete, SDSM sega vlegle vo nova ofanziva. Pokraj Struga i Ki~evo, }e go ponudele i Skopje! Demek, }e gi zbunele koalicionite partneri od DUI. I tie, demek sega ne znaele {to da pravat. Oti im pora~ale: "Ako go sakate Skopje, da ni gi vratite Struga i Ki~evo". Vo DUI sega se mnogu zbuneti. Pa pokraj Struga i Ki~evo, si go baraat i Skopje. Ako ve}e za SDSM vo pregovorite vaè{e principot deka kon Struga i Ki~evo }e se pripojat selata so albansko naselenie za o{tinata da stane dominantno albanska, zo{to toj princip ne bi se primenil i vo Skopje, za da stane dvojazi~no. Smetkata }e bide poramneta. SDSM }e gi dobie lokalnite izbori, a DUI }e ja dobie teritorijata. Na {to li~i toa, vrati mi dva grada, ako go saka{ glavniot grad? Na trampa, ili na razmena? I, {to e razlikata me|u trampa i razmena? 3 Vladata donese odluka za pomo{ na poplavenite da sobere pari so toa {to od sekoj vraboten }e zeme po edna solidarna dnevnica. Dali vrabotenite {to ne primaat redovno plati }e moraat da se solidariziraat so edna dnevnica, ili }e mora da odat na prisilna rabota. U{te da ne vo oble~at sivo-zeleni uniformi i da ne pratat na rabotna akcija. Samo rabotnite akcii se od nekoe drugo vreme. Toga{ ìveevme vo nevrzana dràva i vo dogovorna ekonomija. A sega sme so Evropa. Zatoa i uniformite treba da bidat sino – òlti. A za da se potencira deka stanuva zbor za pazarno stopanstvo, na reverite }e ni zaka~at crvena roza. Zo{to ni prodavaat evtina demagogija? Ne snajde nesre}a, {to ne snajde. Deka treba da se plati, treba da plati. Koj }e plati, ako vo buxetot nema pari? Pak nie }e platime. Ionaka nie tri pati pla}ame. Edna{ sme platile regularen danok za da ima vo buxetot pari za elementarni nepogodi. Sega }e pla}ame vo ime na solidarnost. I na kraj }e si gi platime piperkite poskapo, oti se poplaveni. Normalno e dena nema od kogo da soberat pari, osven site da platime. Ama neka ne go vikaat toa solidarna dnevnica. Neka go nare~at danok na katastrofi, kako {to e. So prikaznata za solidarnosta Vladata ne pravi da se ~uvstvuvame fini. Oti, ako plati{ danok, utre }e pra{a{ kako gi potro{ile na{ite pari. A vaka, bidej}i solidarno gi dava{ parite, ne pra{uva{ kade oti{le. Ako vaka prodolàt namesto danok da ni sobiraat solidarnost, utre }e im tekne i za drugi elementarni nepogodi da ni zemaat od platata. Na primer, ako na Penov mu snema pari za paver elementi pred lokalnite izbori? Ili, ako na sindikatot na Muratovski ne mu stignat parite od buxetot, koga }e treba da se izjasni kogo }e poddrì pred izborite. Ehee... Solidarnosta nema granici.

234 4 Branko pred izborite be{e so narodot. [eta{e po pazari, kupuva{e vo samoposlugi, igra{e oro, se bacuva{e so kogo }e stigne... Sega nema vreme da gi poseti poplavenite. Nemu narodot ve}e ne mu e vo opisot na rabotnoto mesto. Toj e dràvnik. I Hari ne najde vreme da trkne do Gevgelija. I dvajcata imaa mnogu va`na rabota. Moraa so Ali Ahmeti da pregovaraat za odloèno pla}awe na fakturata. A moèa i nego da si go zemat so sebe. Samo {to na Ali Strumica i Gevgelija u{te ne mu se dojdeni na red. 5 Ministerot za zemjodelstvo znae {to e bolkata. Za elementarnata nepogoda vinovna e minatata vlada. Zatoa {to ne gi is~istila kanalite. Pa toj znae li kolku vreme e minister za zemjodelstvo? Ili misli deka e od zav~era, koga go nazna~i Hari. Pa toj 20 meseci e minister, pa ne uspea da gi is~isti kanalite. Tie i da bile ~isti za vreme na prethodnata vlada, za 20 meseci pak }e se napolnele.

PLANINSKI LU\E 19 juni 2004

• Dali spored Ramkovniot dogovor treba da ni umiraat i decata?

1 Pregovorite za novite op{tini prodolùvaat vikendov vo Mavrovo. Novata karta na Makedonija }e se re{ava na seminar. Tamu se site – i vlasta, i opozicijata, i strancite bez koi ne se moè. Tradicijata prodolùva. Promenite na ustavot se pravea za vreme na ru~ecite vo "Sveti Pantelejmon" na Vodno. Promenite na op{tinskite granici }e se pravat za vreme na ru~ecite vo "Bistra" na Mavrovo. Pa i Ohridskiot dogovor dojde od planina. 2 Moèbi po Mavrovskiot dogovor i Risto Penov }e kaè ne{to. Mu ja menuvaat fizionomijata na glavniot grad, sakaat da mu go napravat dvojazi~en, toj saka da bide gradona~alnik, a glas ne mu slu{navme. Si redi plo~ki. I ~eka SDSM i DUI da go poddràt za tret mandat. Se javi samo zameni~kata ministerka za kultura Melpomeni Korneti. Taa se pobuni protiv me{aweto na starata skopska ~ar{ija vo partiskite pazarewa za novi op{tini. [to ni kaùva samo nam? [to ne mu kaè i na Penov. Em se od ista partija, em ~ovekot e gradona~alnik, pa moè da vlijae. Ba{ka {to e i lider na vladeja~ka partija. Tie od LDP sekoga{ imaat zabele{ki na Vladata. Ama ne sakaat da i se me{aat vo rabotata.

235 3 Investiciskiot bum ve}e gi dade prvite rezultati. Od 200-te milioni evra {to gi najavuva{e Branko, dosega izgubivme 1,5 milioni. Ko~ napravi dobar esap. Go smeni zakonot. Bidej}i nema da pla}a komunalii za hodnici vo negoviot trgovski centar, Skopje izgubi 900 iljadi, a op{tinata Centar 600 iljadi evra. Se o~ekuva vo znak na dobra volja Ko~ da gi namali kiriite vo du}anite {to }e gi izdava. Bidej}i za hodnici ne se pla}a ni{to, najdobro e cela Makedonija da pretvorime vo koridor. Da si ìveeme po hodnici. Pomini, zamini. Hodnicite ne se dobri, oti vo niv postojano ima provev. A toa ne e dobro za zdravjeto. Zatoa, }e go zamolime stranskiot investitor, koga }e mu trgne rabotata, da gi pregradi hodnicite. Neka napravi od niv du}ani. Koga e zdravje vo pra{awe, koj bi se grièl dali za niv }e plati komunalii. 4 V~era vo Skopje se odrà konferencija na ministrite za odbrana na Makedonija, Albanija i Hrvatska. Demek nie {to sme spremni za NATO, ama ne znaeme koga }e vlezeme. Nie, ve}e vlezenite, }e gi poddrùvame i Srbija i Crna Gora i Bosna i Hercegovina. Zna~i, site bea tuka. Fale{e u{te Kosovo. Osven ako ne se smeta deka nivni pretstavnici se lu|eto na KZK {to od planinata vlegoa vo na{ata vlada. 5 Videte go slu~ajot "Trpejca". Ne se vinovni tie {to gradele bespravno, tuku vinovni se novinarite {to }e se zapustele turizmot. Videte go slu~ajot "Citostatici". Ne se vinovni tie {to {vercuvaat lekovi i dràvata {to ne obezbedila mehanizam za redovno snabduvawe. Vinovni se novinarite za{to decata ostanale bez lekovi. Videte go slu~ajot "Mle~na kriza". Ne se vinovni tie {to stavale prav vo mlekoto. Vinovni se novinarite oti istite tie sega ne otkupuvaat mleko i go uni{tuvaat sto~arstvoto. Videte go slu~ajot so rabotnoto vreme na kafeanite. Ne se vinovni tie {to go kr{at zakonot za rabotno vreme i {to rabotat na divo. Vinovni se novinarite {to go uni{tuvaat no}niot ìvot. Tie moàt da vikaat samo po novinarite. Ne moàt da i se nalutat na dràvata. Tie gi potkupuvaat nejzinite slu`benici. 6 Zo{to se ~udime deka ministerot za zdravstvo Rexep Selmani ne prezel ni{to da go sredi zdravstvoto. Pa, toj ne e postaven za minister da se griì za zdravjeto. Toj e tamu po ramkoven dogovor. Selmani ne treba da nabavi citostatici. Toj e staven da napravi mesto za vrabotuvawe na {to pove}e Albanci. Mnogu ubavo ni go smislija Ramkovniot dogovor. I mnogu ubavo zvu~at zakanite deka ako ne go po~ituvame nema da ne primat vo EU. Kako

236 {to Petersen pred edna nedela ni pora~a deka ako ne go re{ime zakonot za podelba na Makedonija, }e se odolgovle~ela na{ata evropska integracija. Edno pra{awe do Petersen i do site drugi zagri`eni za implementacijata na Ramkovniot dogovor. Dali spored "Ramkovniot" treba da ni umiraat i decata, zatoa {to ministerot ne e sposoben? Tie bi ja stavile i bolesta vo ramkoven dogovor, ama taa ne pra{uva za etni~ka pripadnost i kvoti.

NENADLE@NI NADLE@NI 26 juni 2004

• SDSM neka si go pra{a Ahmeti: Samo Makedoncite li sakaat da vlezat vo EU?

1 Javniot obvinitel Aleksandar Pr~evski veli deka izve{tajot za avionskata nesre}a vo koja zaginaa pretsedatelot Trajkovski i osummina drugi bil "prikazna za mali deca". Od koga prikazni za mali deca se raskaùvaat na dràvni pres konferencii? Zna~i, ministerot za pravda Ixet Memeti vo Saraevo ne be{e da go zeme izve{tajot za nesre}ata, tuku da slu{a prikazni. Vo izgotvuvaweto na izve{tajot u~estvuvaa i lu|e od makedonskata dràva. Nikoj od niv do sega ne se ogradil od tekstot. Kako toga{ toj dokument za Pr~evski ne e merodaven i od nadleèn organ spored koj toj }e moèl da predloì odredeni merki. [to treba da se slu~i za da se pokrene istraga, ako dràvna komisija ne e nadleèn organ? Zagina pretsedtel na dràva. Vo nesre}a na avion sopstvenost na dràvata zaginaa devet lu|e. Pominaa ~etiri meseci i nikoj ne e nadleèn za nivnata smrt. [to mislat tie? ]e i dadat plac na Vilma i }e go zatvorat slu~ajot!? 2 Dojde nekakov advokat od Pakistan i mu gi otvorija site dokumenti za Ra{tanski lozja. Go primija vo policija, Pr~evski nema{e zabele{ki na merodavnosta na advokatot i nadle`nosta i ne kaà deka istragata za Ra{tanski lozja u{te ne e zavr{ena. Advokatot go pronajde vinovnikot i si ja pobara o{tetata. Za ubienite Pakistanci, Makedonija }e treba da plati 60 milioni dolari. Za zaginatite vo vladiniot avion, {to bile na slu`ben pat so pretsedatelot, nikoj ne pla}a barem so ostavka.

237 3 Imavme atentat na prviot pretsedatel na dràvata i do sega istragata ne pokaàla ni{to. Imavme drug pretsedatel {to zagina vo avionska nesre}a za koj ne e potrebna ni istraga. A Radmila [e}erinska re~e deka ministrite gi ~eka naporna rabota oti }e moraat da odgovaraat na pra{awata od EU. E pa neka se fatat za rabota. Imaat nere{eni doma{ni zada~i i bez pra{alnicite. 4 Komandant Baci go pridruùva{e albanskiot premier Fatos Nano i im go pretstavuva{e na prisutnite na Tetovskiot univerzitet. Ministerot za vnatre{ni raboti Siljan Avramovski re~e deka MVR ne bilo nadle`no za komandant Baci. Za nego bilo nadle`no Minis- terstvoto za pravda oti toj e zatvorenik. Fatos Nano e premier na Albanija. Zna~i – premier na stranska dràva. Dali koga vo poseta }e dojde premier na druga stranska dràva, MVR }e mu dozvoli na zatvorenikot Baci da go pridruùva, oti tie ne se nadle`ni za nego. Koga }e vlezeme vo EU, nekoj den i na{iot pretsedatel }e bide pretsedava~ so Unijata. Koga }e dojdat liderite na EU na Samit vo Skopje i Baci }e bide vo obezbeduvaweto. Zamislete, vo blizinata na Bu{, da re~eme, da se pojavi nekoj zatvorenik so dijagnoza deka e bolen vo glavata. Bidej}i Siljan e amerikanska {kola, dali tamu go u~ele deka FBI vo vakvi slu~ai se proglasuva za nenadle`na? 5 Do koga Ali Ahmeti }e ni se zakanuva, a nie treba da mu se pla{ime? Sega pu{ta poraka da ne se doveduvalo vo opasnost se {to do sega bilo postignato. A Makedoncite treba da bidat sre}ni {to ìveat vo mir. I? Opasnosta e ako Ara~inovo ne vleze vo Skopje za da bide dvojazi~no!? Samo Makedoncite li se sre}ni ako ìveat vo mir? Albancite se nesre}ni ako ne se vo vojna!? Toa li saka Ahmeti da ni go kaè? Ako toa saka da go kaè, toga{ zo{to mol~at negovite koalicioni partneri od SDSM. Namesto da ni pu{taat poraki deka ako ne se zavr{elo ova so decentralizacijata, }e se zabavel na{iot pat kon EU i kon NATO neka si go pra{aat Ahmeti: Samo Makedoncite li sakaat da vlezat vo EU? Na {to misli Ahmeti koga veli deka }e se vratime nazad. ]e odi pak vo [ipkovica i }e isprazni polovina parlament i polovina vlada. Buxaku }e se vrati vo Brisel da bide portparol na ONA-Obnovena i da pi{uva pisma po vesnici. Musa Xaferi }e prestane da u~i makedonski jazik. Komandant Baci }e ja odloì operacijata na glavata.

238 6 Minatiot vikend vladata i opozicijata se sretnaa vo Mavrovo. Normalno, povtorno mentori bea strancite. Toa im doa|a ne{to kako nastava vo priroda. A pregovorite za novite op{tini kako ~as po crtawe. Pregovorite za novata teritorijalna podelba se vo zastoj. Za toa postojat objektivni pri~ini. Batler ne e vo Makedonija.

BRANKO ^ITA 3 juli 2004

• Studentite po medicina }e ve`baat na glavata na Baci

1 Pretsedatelot Branko Crvenkovski re~e deka so spomenuvaweto na Makedonija vo zavr{niot dokument od Samitot vo Istanbul "e postignat golem uspeh". Dobrata vest od Samitot e {to Branko po~nal da ~ita. Oti, Makedonija se spomenuva na Samitite na NATO u{te od 1999 godina. Toa {to Branko po~nal da gi ~ita zavr{nite dokumenti e odli~na vest. Ama, ne ~ini {to ~ita i toa {to ne e napi{ano. Kade pro~ital Branko deka }e sme dobiele pokana vo 2006, a }e ne primele vo NATO vo 2007 godina? 2 U{te edna dobra vest e {to koga }e vlezeme vo NATO, vo Makedonija }e vlezat stranski investicii. Taka ni pora~a Bu~ko. A koga }e vlezeme vo NATO? Daj da se podgotvime. Oti koga }e vlezeme i vo EU, }e treba i nie da investirame. Kako {to ni trgna ekonomskiot bum {to ni go vetuva{e Branko, }e treba na vreme da se podgotvime za investicii. Da po~neme da {tedime u{te sega. 3 Kako {to nabli`uva sekoj kraj na mesecot, vrabotenite vo Zavodot za ststistika se tresat od strav. Koj li }e gi soop{ti rezultatite za padot na industriskoto proizvodstvo. Direktorot na Zavodot go smenija u{te minatiot mesec. Ama industriskoto proizvodstvo prodol`i da pa|a. Sega kogo }e smenat? Sekretarkata!? 4 Vlasta prizna deka na narodot mu e stemneto. Zatoa ne natera i dewe da vozime so svetla. Sepak, ne e se tolku crno. Ima nade`. U{te sme vo faza na stemnuvawe. Koga }e ne nateraat svetlata da ni gorat i doma po cel den, toga{ ve}e e totalen mrak.

239 5 Portparolkata na DUI Ermira Mehemeti re~e deka e potrebna politi~ka hrabrost kaj partnerite da se re{i pra{aweto za dvojazi~no Skopje. Oti, ako ne zavr{ele pregovorite za decentralizacija i ne se re{elo pra{aweto za upotreba na jazikot, ne }e sme vlezele vo EU. DUI znae {to e hrabrost u{te koga be{e ONA, pred tri godini. Hrabrosta ja pokaùvaa vo planina, a na nivnite narodni heroi im dignaa spomenici. Sega SDSM treba da pokaè hrabrost kako vo 2001 godina. Treba da odime vo EU. Da zavr{at so pregovorite do 7 avgust, kako {to im velat strancite, za da imaat vreme da trknat do Halkidiki. 6 Priemnite ispiti za studentite po Medicina i Stomatologija se polagaat i na albanski jazik. Taka naredil ministerot za obrazovanie Azis Poloàni. Toa, kako {to be{e re~eno, nema da zna~i deka i na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" vo Skopje }e ima nastava na albanski jazik. Kako ne!? Prikaznava e ista kako i so op{tinite. Ako moèle Struga i Ki~evo, so pridodavawe na selata da stanat albanski, zo{to ne bi moèlo i Skopje? Po istiot princip, ako moèlo da se organizira polagawe na priemen ispit na albanski jazik, }e moè da se organizira i polagawe na ispitite za vreme na studiite. Studentite }e odat na ~asovi, a profesorite }e predavaat so preveduva~i. Ba{ sum qubopiten dali Ali Ahmeti }e odi na operacija kaj hirurg {to zavr{il so preveduva~. Ili, }e go pu{ti komandant Baci, da mu ve`baat na glavata. 7 Premierot Kostov re~e deka kriminalcite koga preminuvale od Kosovo ne nosele oznaki deka se kriminalci, isto kako {to teroristite vo Amerika ne se identifikuvale koga gi urnaa kulite blizna~ki vo Wujork. Hari, avionite letnaa od Boston. Teroristite im bea doma. 8 Kogo laàt deka ako sovetnicite, a ne narodot izbiraat gradona~alnici – toa bilo demokratija. Ovie od SDSM se genijalci koga treba da spakuvaat ideja. Demek, koga bi gi izbiral Sovetot, gradona~alnicite bi moèle da bidat smeneti, ako ne gi ispolnat o~ekuvawata na gra|anite. Toa vo praktikata izgleda vaka. Da re~eme ima firma so dva partnera. Firmata, da re~eme se zanimava so trgovija so paver plo~ki. Eden od partnerite }e go izbereme za sovetnik. Drugiot partner e gra|anin. A firmata mora da raboti. Ako gradona~alnikot ne gi ispolni o~ekuvawata na gra|aninot – partner, toga{ sovetnikot – partner }e go smeni gradona~alnikot. îsta smetka.

240 [TIP SHTIP 10 juli 2004

• Ofanziven poteg "\avato"

1 Pu{tete gi ovie pregovara~ite od SDSM da odat nekade na vikend da si ja izladat glavata. Da ne im tekne pak nekoj nov ofanziven predlog do DUI vo pregovorite za decentralizacijata, kako {to be{e trampata na Struga i Ki~evo so dvojazi~no Skopje, so koja go {okiraa Ahmeti. Oti, se pokaàa kako epten dobri pregovara~i. Aman, neka ne prezemaat u{te edna ofanziva. Kako trgnale so iznenaduvawata do koalicionite partneri, i [tip }e stane dvojazi~en. Grup~in ve}e nikoj ne go ni spomenuva. Toa e zavr{ena rabota. Sega }e se rasprava za \avato. Pregovorite za decentralizacijata se zavr{eni u{te vo avgust 2001 godina. Ako i toga{ vaka pregovarale, jasno e zo{to seto ova ni se slu~uva. Sega si igrame kuklen teatar. Tie tamu zboruvaat za nekakvi decentralizacii na vlasta, za prava na lokalnata samouprava, za poednostavna pristapnost na gra|anite do vlasta, za upotrebata na maj~iniot jazik vo ostvaruvaweto na gra|anskite prava, a vamu si crtaat karti. Po koj princip pravoto na gra|anite so decentralizacija na vlasta vo âir }e se ostvari so podelba na op{tinata, a vo Ki~evo i Struga so dodavawe na drugi op{tini? I zo{to da se rizikuva dotignuvaweto na famoznite 20 otsto so pridodavawe na Kondovo i Saraj kon Skopje, za glavniot grad da stane dvojazi~en? Daj da go spoime i Tetovo, da si napravime edna golema dvojazi~na metropola. Tuku, ako ve}e pravime muabet za granicite, zo{to ne si go vratime Qub~o? Toj barem ima{e akademski pristap kon decentralizacijata. Za razlika od Ahmeti, koj se griì isklu~ivo za po~ituvaweto na ~ovekovite prava. I za razlika od SDSM koj ima pragmati~en pristap kon problemot. So dvojazi~no Skopje, tie se u{te moàt da si go izglasaat Penov. A ako si gi vratat Struga i Ki~evo vo starite granici, }e imaat {ansa i tamu gradona~alnikot da bide niven. Em Ahmeti dobiva dvojazi~en glaven grad, em SDSM svoi gradona~alnici vo Struga i Ki~evo, em zaedno Penov }e go izbutkaat za u{te eden mandat vo Skopje, em koalicijata sre}na i zadovolna. Zna~i, ne bilo do granicite. Do vlasta bilo. 2 Bu~kovki re~e deka gra|anite Albancite za razlika od Make- doncite pokaùvaat pogolem stepen na tolerancija, oti od nivna strana nemalo barikadi {to }e go zagrozat celiot proces.

241 Dali Bu~kovski zboruva za istite gra|ani Albanci {to blokiraa pati{ta koga se apsea osudeni kriminalci. Ili, so onie gra|ani koi go blokiraa patot do Vejce, pa Hari kako minister za vnatre{ni raboti so denovi li~no pregovara{e. Netolerantnite gra|ani Makedoncite so blokadite go ostvaruvaat pravoto na gra|anski protest. A tolerantnite gra|ani Albanci so nivnite blokadi protestiraa protiv sproveduvaweto na zakonot. Bu~kovski kako profesor na Pravniot fakultet verojatno pravi razlika me|u ednite i drugite protesti. Kaj be{e Bu~kovski pred tri godini? Koj pokaùva{e toga{ pogolem stepen na tolerantnost? 3 Ministerot Agron Buxaku istrajuva na svojata opredelba da ne se me{a vo svojata rabota. Toj zav~era re~e deka ne bil arhitekt. Zatoa i ne znael kade e placot koj go prodal za 25 evra po kvadrat. Buxaku ne e ni gradeèn inèner. Zatoa i ne znae deka toj treba da potpi{e tender za ureduvawe na plaìte vo Ohrid. Buxaku ne e ni telefonist. Zatoa ne znae da odgovori dali poskapuvaweto na Telekomot e vo soglasnost so Dogovorot so Vladata. Buxaku ne e ni pilot. Zatoa i ne prezema nikakva odgovornost za nesre}ata na vladiniot avion vo koj zagina pretsedatelot na dràvata i negovata ekipa. Buxaku ne e ni kamionxija. Zatoa ne znae kako se delat me|unarodnite dozvoli za transporterite. Buxaku ne e ni arhitekt, ni gradeèn inèner, ni telefonist, ni pilot, ni kamionxija. Toj e od DUI. Si brka druga rabota. 4 Vlasta zabrzano se podgotvuva za Olimpijadata vo Grcija. Otkako ne uspeaja da se dogovorat na koj bratu~ed da mu ja dadat rabotata da postavi toaleti dol` avtopatot od srpskata do gr~kata granica, re{ija da sadat grmu{ki i leandri. Na toj na~in, otepuvame dve muvi so eden poteg. Em, patot ubavo }e izgleda, em patnicite }e imaat kade da odat po nu`da. Predlagam u{te na vlezot vo dràvata, na golem bilbord da se postavat upatstva za koristewe na leandrite. Onie so crveni cvetovi se za èni, a violetovite za maì. Da ne se zbubat slu~ajno japonskite turisti {to Ilinka u{te lani gi najavi kako bran koj }e gi zaplisne na{ite pati{ta, na pat kon Grcija. Makedonija podgotveno ja do~ekuva Olimpijadata. Na{eto olimpisko moto e: "Da i se vratime na prirodata!"

242 IRSKO ^UDO 17 juli 2004

• Na patot kon Obedninetite nacii, Kiro go zagubi imeto. Na patot kon EU, Branko ja zagubi dr`avata.

1 Premierot Hari Kostov ne ubedi deka Makedonija }e ostane cela, nema da ima granici, nema da se digaat yidovi i ku}ite }e ostanat na isto mesto. Taka e. I ku}ite vo Ara~inovo ostanaa vo seloto. I ku}ite vo Matej~e nikoj ne gi preseli. Samo, kade se lu|eto {to ìveeja vo tie ku}i? Sega premierot }e odi po sobirnite centri na izbrkanite i }e im objasnuva deka tie se zalogot na Makedonija za vlez vo Evropskata unija. Dali lu|eto {to doma si ostanaa bez dom moàt da si se vratat vo selata, ili i vo ovoj slu~aj Hari }e pregovara, a Branko }e dogovara za da postignat kompromis. Kako onoj pat koga tri dena pregovara{e za da vleze vo Vejce. I postigna kompromis. Hrabro se povle~e. Premierot e realen politi~ar. I samokriti~en. Samiot si se ispluka oti ne pregovaral dobro. Re~e deka vo idnina vaka ne treba da se raboti. Treba vedna{ da mu se dade na Ali Ahmeti se {to }e posaka. Oti }e napravi vojna. I nema da vlezeme vo EU. I {to e najva`no – }e se rasturi koalicijata. Vo takvi presudni momenti nastapuva dràvnikot. Oti, "treba da znae{, treba da moè{". Sednuva so Ali da rabotat "za Makedonija zaedno". I na kraj objavuva "u{te edna golema pobeda – pobeda za Makedonija". 2 U{te ne mi e jasno {to saka{e da kaè Hari koga ne pra{a ako vo Skopje ìveele 20 otsto Angli~ani, dali }e ni pre~elo vtor slu`ben jazik da bil angliskiot? Navistina, {to ako namesto Albancite, vo Makedonija kako malcinstvo ìveeja Angli~ani? ]e bevme Irci. I }e go zboruvavme istiot jazik. Na malcinstvoto. Namesto [vajcarija na Balkanot, }e bevme Irsko ~udo. 3 Strancite pobrzaa i na partnerite vo pregovorite im ~estitaa za postignatiot kompromis. Tie dobija ~estitki. A nam ni so~uvstvo ne ni izrazija. 4 Portparolkata na DUI Ermira Mehmeti otkriva pikantni detali od pregovorite. Taa veli deka "nadvladeala politi~kata hrabrost" i deka predizvikot {to go nadminale "gi zbliìl partnerite".

243 Opa... Tamu imalo zbliùvawa na partnerite. Koja li mu bila partnerka na Bu~ko? Kakvi tajni i raskaàla Teuta Arifi na Ermira, za taa da i se voshituva na hrabrosta na Bu~kovski. Ili, zamislete go zbliùvaweto na Musa Xaferi i Radmila [e}erinska. Tie se idealni partneri. Toj mol~i, taa usta ne zatvora. Ohridskiot dogovor preto~en vo nivnoto zbliùvawe Rada bi go objasnila vaka: "Am {o znam... Ne me nervirat, ne se karame, ubo mi e..." I kade ja zgre{il rabotata Hari, pa Ali ne go sakal za partner. Samo Branko i nikoj drug. Oti, ne treba samo da saka{, ne treba samo da znae{, ama treba i da moè{. Hari ne moèl. 5 Portparolot na SDSM Boris Kondarko re~e deka spored Statutot na partijata pratenikot od Struga, od razbirlivi pri~ini, }e moè da glasa slobodno, po svoja volja. Samo Struànkata moè da ima pamet. Drugite, od razbirlivi pri~ini }e glasaat so pametot na Branko. Tie ne se tamu za da mislat. Tie se za da glasaat. 6 Risto Penov gi trie racete. Ohoho... kolkavo Skopje }e dobijam. Kolku li paver elementi im trebaat na Saraj i Kondovo? Kako li }e se urbaniziraat ruralnite sredini, ako ne so "Urban invest". ]e svetnat kandelabri po kondovskite sokaci. Moèbi i nekoj most }e treba da se rekonstruira slednite deset godini, za u{te dva mandata. Zo{to sretselo na Kondovo da nema bosanski granit kako na plo{tadot vo centarot na dvojazi~nata metropola? Me|u nas nema granici. Italijanski drva i japonski cre{i }e go krasat {etali{teto vo Saraj. Samo u{te da se najde nekoj kooperativen bratu~ed da gi napravi dvojazi~nite tabli, i poslednata ramka od politi~kiot del na Ramkovniot dogovor za Penov e zavr{en. Za Ali Ahmeti e po~etok. 7 Na patot kon Obedinetite nacii, Kiro go zagubi imeto. Na patot kon EU, Branko ja zagubi dràvata.

244 @IVOTOT E UBAV 24 juli 2004

• Neka ka`at Branko i Hari koga }e odat vo Struga za da si kupime {lemovi i za{titni maski.

1 Ministerot za odbrana Vlado Bu~kovski zav~era popladne zamina kaj svoite sopartijci vo Struga za da gi ubedi deka nivniot grad treba da se poselan~i za da stane dominantno albanski, zatoa {to taka Makedonija }e se pribliì do Evropskata unija. Re~isi vo isto vreme, noviot pretsedatel na Evropskata komisija Hoze Manuel Durao Baroso vo Evropskiot parlament vo Strazbur izjavi: "Evropskata unija, po priemot na Bugarija, Romanija, Hrvatska i eventualno Turcija, ne bi trebalo vo bliska idnina da prima novi ~lenki od zemjite na Zapaden Balkan". Ajde sega da pobrzame so decentralizacijata za da vlezeme vo EU. 2 Koga }e odat Branko i Hari vo Struga? Neli naskoro? Daj neka ni kaàt da se podgotvime. Da si kupime {lemovi i za{titni maski. 3 Liderot na DUI Ali Ahmeti ni pora~uva deka referendumot e ustavno pravo, ama deka "sega ne e soodveten momentot za toa, bidej}i toa bi predizvikalo i Albancite da po~nat so sobirawe potpisi protiv takvata akcija za ne{to drugo". Koga Makedoncite pravat referendumi, tie ne ~inat oti bile etni~ki. A koga Albancite pravat referendumi, tie se vaàt. U{te vo 1991 godina izlegoa na referendum za Ilirida. I ete – sega si ja imaat. Ostana u{te Ki~evo, koe kompromisno }e go dobijat za ~etiri godini. Ali Ahmeti ni se obrati i so pismo. Toj e protiv uli~na demokratija. Znaeme. Toj e za {umska demokratija. Ili }e mu dade{ se {to bara, ili }e te natepa. ]e stavi makedonsko zname na pres konferencija i misli deka }e mu ja zaboravime vojnata. Epten se nama~il. 4 Vo koja li Evropska unija i spored kakvi NATO standardi duri i vladinite telefoni se koristat za mestewe na telefonski anketi. Ej, lu|e, koga tie mestat anketi za edna televiziska emisija, {to li ni pravat na izborite? Vo anketata na emisijata "ûmu", duri pet iljadi javuvawa imalo od tri dràvni telefoni. Se vrtelo od Ministerstvoto za odbrana, od Agencijata za mladi i sport i od Ministerstvoto za lokalna samouprava.

245 Kade e sin ti? Vo vojska. Kade sluì? Vrti telefoni za SDSM. Vo ramkite na reformata na Armijata za nejzina interoperabilnost so NATO }e dobieme nova oprema. Za na{ pobrz vlez vo Evroatlantskata alijansa, Amerikancite }e ni ispora~aat novi telefoni. I toa ne bilo kakvi. Od onie za brzo birawe. Taka }e se zgolemi efikasnosta na vojnicite koi dobile naredba da se javuvaat na telefonskite anketi vo emisii na koi u~estvuva Vlado Bu~kovski. Za da vlezeme vo NATO treba da se oslobodime i od tenkovite i od avionite. Tenkovite ve}e gi topime vo @elezarnica. A "suhoite" }e gi prodademe. So parite }e si kupime novi telefonski centrali. 5 Hari zaglavi. Nie mislevme }e dojde ekonomski ekspert, u{te i nepartiski, i }e se fati za rabota da ne izvadi od kalta, a toj po~na so izvinuvawa i so samokritika za dogovorite na Branko. Pa u{te veli deka ako uspee referendumot toj }e si ja prezemel odgovornosta. [to imame nie od vetuvawata na Hari deka }e si ja prezeme odgovornosta? Dràvata e blokirana. Isto~niot del e otcepen, zapadniot del e otpi{an. Vozovite stojat so denovi. Stranski investicii nema. Nevraboteni – se pove}e. Socijalci – se pove}e. Sudiite sudat vo interes na tie {to }e platat. Katastarot ni krade zemji{te. Korumpiranoto zdravstvo ni gi ubiva decata. Lokalnite nasilnici ne maltretiraat. Ministerot za odbrana go spasuva specijalna policija od sopstveniot narod. Dràvata funkcionira samo koga tepa policijata. Sekoj gleda kako da izbega od zemjata. Duri i dobro situiranite si zaminuvaat. I u{te }e izlezat Rada i Bu~ko i }e ti kaàt deka tie kako politi~ari moraat da gledaat i podaleku od nas obi~nite smrtnici. A Ali Ahmeti }e ne iskara deka samite sme si vinovni {to go sopirame procesot za evrointegracija. Dobro, tolku li go potcenija makedonskiot narod? 6 Denes e 24 juli. Srede leto sme. @itelite na Evropskata unija kon koja nie, neli prirodno pripa|ame deneska letaat od edniot do drugiot kraj na Kontinentot, ne pominuvaat granici, ne nosat paso{i, leàt po plaìte, pijat kokteli, se opivaat do sabajle... Nie stoime na barikadite, policiskite helikopteri letaat nad nas, se redime vo redovite za viza i za potpis za referendum i se pla{ime da ne go nalutime Ali Ahmeti. @ivotot e ubav...

246 PARTISKI DU]AN 31 juli 2004

• VMRO-DPMNE stanuva mo}no samo koga mu treba na SDSM

1 Bu~ko na Nikola Gruevski mu napravi nevidena usluga. Do pred samo dve nedeli si igravme majtap so VMRO-Narodna, VMRO-Zabavna, a sega mu gi digna akciite. Zarem navistina ovie od SDSM mislat deka Gruevski e kadaren da im organizira molotovi kokteli i prevrtuvawe na vozilata, ili Bu~ko se podgotvuva za nov partiski lider, pa samiot si izbira pogoden lider od drugata strana. Dobro {to toj zaglavi vo Struga. Zamislete Branko da se juna~e{e, pa da mora{e i nego da go spasuvaat. ]e go vratea Qub~o kako partner, bez zbor. VMRO-DPMNE stanuva mo}no samo koga mu treba na SDSM. Situacijata mora da bide pod kontrola. Gnevnite gra|ani na Struga ne smee da bidat obi~ni lu|e. Tie mora da bidat huligani na VMRO-DPMNE. Razo~aranite gra|ani ne smeat da bidat obi~ni potpisnici na inicijativata za referendum. Tie mora da bidat nerazumni simpatizeri na VMRO- DPMNE. 2 Videte kako britanskata dràvna stanica Bi-Bi-Si izvestuva{e za nastanite vo Struga. Stanuva zbor za set novi zakoni {to }e im dadat pove}e prava na Albancite. Del od Makedoncite se protivat i smetaat deka dràvata }e se podeli. Zakonite se rezultat na mirovniot dogovor potpi{an po konfliktot pred tri godini. Vo me|uvreme Albancite predadoa iljadnici par~iwa oru`je. Rojters objavi u{te eden detal. Vo neredite bile iskr{eni izlozite na du}ani na Albancite. Zna~i, vo ovaa dràva ìveat kleti Makedonci koi se nacionalisti i fa{isti {to ne davaat i siroma{ki Albanci {to baraat prava. A vlasta od {to e opsednata so opozicijata, zaboravi na dràvata. Od pi{uvaweto krivi~ni prijavi ne uspeaja ni da vidat deka struàni gi prekinaa site manifestacii za da ne go popre~at festivalot na albanska narodna muzika. A kr{eweto na albanskite du}ani ne go demantiraa oti na nivnata evroatlantska orientacija nema da im se vklopi so prikaznata za huliganite. Kade e dràvnikot da go brani ugledot na dràvata? Vo Brisel. Da mu se poàli na Solana. Vidi kakov lo{ narod mi se padna. Moram i da go tepam i na sud da go dadam, samo da go vnesam vo Evropskata unija. 3 Od Brisel stignuva porakata deka ako se organizira referendum toa }e go zako~i na{iot pat kon .Evropskata unija. Zna~i, ako ima

247 referendum, nema da odime vo EU. [to mu kaàa na Branko? Deka ako nema referendum, }e ne primat vo EU? Istoto ni go kaùvaa i za pretsedatelskite izbori. Demek, ako ne izberete pretsedatel, nema da moète vo EU. Eve, izbravme. Site zemji pred da stanat ~lenki na EU, organiziraat referendumi. Site zemji {to sakaat da go vovedat evroto kako nacionalna valuta, organiziraat referendumi. Noviot evropski ustav, za da stapi vo sila mora da odi na referendum vo site 25 zemji-~lenki na EU. [to zna~i toa? Samo |ra|anite na EU imaat pravo na refrendum? 4 Pred nekolku dena se formira{e gra|ansko zdruènie {to najverojatno }e go poddrì Trifun Kostovski ako re{i da se kandidira za gradona~alnik na Skopje. I normalno, partiite vedna{ bea pra{ani za mislewe. I normalno, tie se demokrati i go odobruvaat, ama }e videle {to }e se slu~i ako zdruènieto re{i da prerasne vo partija. [to }e ni se natrapnici vo na{iot ubav i predvidliv ìvot. Ili si VMRO, ili si SDSM. ]e dojde VMRO-DPMNE }e gi izbrka od rabota tie od SDSM. ]e dojde SDSM, }e im gi zeme biznisite na VMRO-vcite. ]e se vrati VMRO-DPMNE }e gi ukine op{tinite vo koi gradona~alnicite se na SDSM. ]e dojde SDSM, }e gi smeni zakonite i }e gi odloì izborite. Ova ne e dràva. Ova e partiski du}an. 5 Prviot u~ili{en den na 1 septemvri decata }e pi{uvaat doma{na rabota na tema: "Kako si go pominav raspustot". I decata od Oble{evo, ako vo me|uvreme ne dadat glava za op{tinata }e pi{uvaat na istata tema. Jas letoto go pominav na patot zaedno so majka mi i tetka mi. Glavno be{e zdodevno. Najinteresno be{e koga doa|a{e policijata. A najzabavno mi be{e koga majka mi gi grebe{e, a tetka mi gi kasa{e policajcite. Ova e vistinsko vreme za policajcite {to imaat {valerki. @enite doma ne moàt da gi otkrijat. Od kade ti e karminot na ko{ulata? – Bev na rabota. Od kade ti se grebanicite na grbot? Imav teòk den na rabota. A zo{to ima{ modrinka na vratot? Ostaj me èno, razbivav barikadi. 6 Kako Hari }e se bori protiv padot na proizvodstvoto? ]e isprati specijalci da go zapre.

248 ANGLI^ANITE DOJDOA 7 avgust 2004

• Aj lav dis gejm

1 Da ne si im vo koà na pretsedatelot i na premierot. I nim ne im e lesno. Cela dràva vo barikadi, brzaat da donesat zakoni za da gi stignat lokalnite izbori, proizvodstvoto im pa|a, turisti~kata sezona ne im se pogodi, celo vreme se so misla kon EU i NATO i u{te moraat da odat na ko{arka vo Belgrad. Tie ne se svesni kolku toj ko{arkarski natprevar dopolnitelno }e im go iskomplicira ìvotot. Za kogo }e navivaat vo Belgrad? Vo du{ata za Srbija, a racionalno za Amerika. Ako gi bodrat Srbite, }e im se naluti Batler. Ako razveat amerikansko zname, }e gi navredat doma}inite {to gi pokanile. U{te popot Jovan da gi blagoslovi za sre}en pat. Koga vide Bu~ko deka cel den go nema na televizija, a ne moè ni{to da smisli za da napravi u{te nekoja beqa, o~ajno svika: "Zo{to ne me nosite i mene? Sakam NBA! Aj lav dis gejm!". Brzo se najde ministerot za odbrana od Belgrad da mu prati pokana, oti mora da re{at nekoi seriozni bezbednosni pra{awa vo regionot. Bez Bu~ko natprevar ne biduva. Vistinskite problemi za idninata na evroatlantskata orientacija na Makedonija doprva doa|aat. Zatoa {to vo makedonskata ko{arkarska delegacija nema nitu eden Albanec. [to pravime so Ramkovniot dogovor, {to pravime so pravi~nata zastapenost na Albancite vo delegaciite. Do koga }e gi {ikanirame tie nama~eni du{i, i toa na najvisoko dràvno nivo? Navistina, Musa Xaferi, ili Agron Buxaku ne se dobri so Srbite, ama kako moè da im se odzeme osnovnoto ~ovekovo pravo da bidat blizu do nivnite bra}a – Amerikancite? Po ovaa kriza vo vladinata koalicija se o~ekuva Ermira Mehmeti od Mala Re~ica da ni pora~a deka nejziniot lider Ali Ahmeti e razo~aran od partnerite. "Da ne go uni{time toa {to e ve}e postignato od 2001 godina do sega", }e kaè Ahmeti, a Ermira }e prevede. "Ako ve}e morate da odite vo Belgrad, navivajte za Amerikancite!" 2 Dogovorot za istoriskata poseta na ko{arkarskiot natprevar bil napraven na 2 avgust me|u pretsedatelot Branko Crvenkovski i srpskiot premier Voislav Ko{tunica, soop{ti portparolot Sa{o ôlakovski. Od godina v godina sî pove}e napreduvame kon Prohor P~iwski. Lani, dràvnata delegacija stasa samo do grani~nata me|a. Ovaa godina stasavme do ~e{mi~kata.

249 ê{mi~kata pred manastirot e od su{tinsko zna~ewe za odnosite me|u dvete dràvi. Pred nea padnal dogovorot da se odi na Belgrad. Da ne be{e ~e{mi~kata nema{e da ima i NBA. Aj lav dis gejm. 3 Koga premierot Hari Kostov nî kara{e zo{to ne ja prifa}ame novata teritorijalna podelba, nî pra{a dali bi ni pre~elo da imame dvojazi~no Skopje, ako malcinstvoto sose Saraj i Kondovo bile Angli~ani. Ednite mar{iraat, drugite gi ga|aat so kamewa. Toa ne se slu~uva vo âir. Toa se slu~uva vo Belfast. Ete, na Hari mu dojdoa i Angli~anite. A bogami i Ircite. 4 Ali Ahmeti stavi dràvno zname na edna pres – konferencija vo Re~ica i se pomrdnavme od radost. Znameto mu be{e zad grb, da ne go voznemiruva. Za Ilinden, niz tetovskite ulici ne se vee{e dràvnoto zname na Republika Makedonija. Ilinden e dràven praznik. Ako SDSM so svoite bliski partneri od DUI ne moè{e da se dogovori i za ovoj mal, no zna~aen detaq vo situacija na op{to vriewe, neka mu ja mislat i Struga i Ki~evo kako }e izgledaat vo "ne – makedonska Makedonija, tuku evropska Makedonija", kako {to ni pora~a Branko vo Pelince. Vo me|uvreme od DPA pora~uvaat deka imalo u{te posu{testveni raboti za re{avawe, za da dojdeme do toa da proslavuvame zaedno. To~no e. Ima. Edno od tie posu{testveni pra{awa e koga }e se vratat raselenite vo Ara~inovo, Matej~e i drugite sela vo koi Makedoncite bea proterani od doma. Dali nekoj na Ali Ahmeti i na onie od DPA, koi koga toga{ pak }e dojdat na vlast, }e im re~e deka Albancite borej}i se za svoite prava izvr{ija etni~ko ~istewe na Makedoncite? I dali nekoj se se}ava deka koja bilo kleta makedonska vlast, od ASNOM do deneska, koja tolku mnogu gi obespravuvala siroma{kite Albanci izbrkala nekoj Albanec od doma? I u{te Branko }e ni kaè deka Makedoncite kako pobrojni imaat pogolema odgovornost Makedonija da ja napravat evropska. A tie ne sakaat ni zaedni~kiot praznik zaedno da go proslavime.

250 MAKEDONIJA ZAEDNO 14 avgust 2004

• Poglednete podaleku od Struga. Kon Radu{a kade DUI najavuva u{te edna senzacionalna pobeda

1 Pominaa zakonite za novite op{tini i za dvojazi~no Skopje. Deneska se ~uvstvuvam kako gra|anin na Evropa. \ubreto pred zgradata vo koja ìveam ve}e ne smrdi, tuku lo{o mirisa, oti Skopje stana evropsko. Vikendov }e se ka~am na planina, }e odam do poslednoto selo vo koe ne stapnala nogata na Penov, da go po~uvstvuvam {mekot na evropsko Skopje. Gledam i redovite za vizi pred ambasadite nekako se posredeni. A i barikadite na pati{tata popu{taat kako {to se bri{at granicite me|u dràvite na Evropa. Pratenicite si zaminaa na odmor. Solana moè da ne pofali. NATO }e ni dade u{te edna {ansa. 2. Branko ni pora~a da pogledneme podaleku od Struga i Ki~evo. Porakata seriozno ja sfati negoviot koalicionen drugar Fazli Veliu. Na proslavata od trigodi{ninata od ramkovniot dogovor pratenikot od DUI pora~a deka "vizijata na U^K po~na so Kosovo, a }e zavr{i so golemo senzacionalno obedinuvawe na Albancite vo idnata golema Albanija koja }e gi opfa}a Makedonija, Albanija i Kosovo". Trigodi{ninata od ramkovniot dogovor ni ja ~estitaa i specijalniot pratenik na EU Mikel Salin i ambasadorot na SAD Lorens Batler. Tie gi pozdravuvaat postignatiot napredok vo "pridviùvaweto kon celta za multietni~ka i unitarna Makedonija integrirana vo Evropskata unija i NATO". ]e go so~uvam ova pismo. Da go imam idnata godina ova vreme. Oti Veliu pora~a deka "idnata godina }e se slavi i nova pobeda na senzacionalno obedinuvawe na Albancite". I posle Makedoncite bile ksenofobi i gi pla{ele Albancite! Da dade{e vakva izjava pratenik od nekoja makedonska partija, pa duri i od vladeja~kata, site }e padnea vo nesvest. EU i SAD }e go stavea na crna lista, Karla del Ponte }e isprate{e istra`ni slu`benici, Me|unarodnata krizna grupa }e objave{e vonreden izve{taj... Makedonija otsekoga{ bila multietni~ka i unitarna. Makedoncite so ramkovniot dogovor dokaàa deka ja prifa}aat takvata dràva. Kade se Albancite da ne ubedat vo toa? Ne slu{nav deka Ali Ahmeti, ili nekoj od DUI se ogradi od izjavata na nivniot pratenik. 3 I portparolot na SDSM Boris Kondarko ne ja ~ul izjavata na negoviot koalicionen drugar. Toj i ne veruva deka nekoj moè da dade takva izjava.

251 ]e poveruva koga }e go ~ue Veliu istoto da go kaè od sobraniskata govornica. Ili, koga dlaboko vo no}ta so principot na t.n. badinterovo mnozinstvo nabrzina }e ja izglasaat i golema Albanija, dodeka nivnite soprugi gi pakuvaat kuferite za odmor. Ili za begawe, seedno. 4 Trifun Kostovski pred izvesno vreme re~e deka se srami od ovaa vlast iako be{e nositel na lista na pobedni~kata koalicija "Zaedno". Za zakonite ne glasa{e ni Tito Petkovski. I toj be{e nositel na lista na Koalicijata "Zaedno". Jani Makraduli mu pora~a na Kostovski da go vrati mandatot, oti mu go izrabotile ~lenovite na SDSM. Kade e sega da mu go pora~a istoto i na Tito? I nemu li ~lenovite na SDSM mu go izrabotile mandatot? Kade e Kondarko da dade izjava deka e zgrozen od odnesuvaweto na drugarot Tito? Od {este nositeli na listi na pobedni~kata koalicija, dvajca glasaa protiv zakonite za novite op{tini i dvojazi~no Skopje. Drugite ~etvorica ne se vo parlamentot. Branko e pretsedatel, Ilinka i Nikola Popovski ministri, a Petar Go{ev guverner na NBM. Protiv zakonot be{e i potpretsedatelkata na Sobranieto Liljana Popovska od LDP. Protiv bea i pretstavnicite na Srbite i na Turcite. Site tie bea kandidati na koalicijata "Zaedno". I – pobedija. 5 Struga se otcepi, Vev~ani proslavuva, Xep~i{te ne saka vo Tetovo, Ki~evo bara samostojnost, ê{inovo se kara so Oble{evo... Zakonite ja rascepija dràvata. A bogami i koalicijata. Branko vo 2002 godina pora~uva{e "da trgneme vo nova pobeda za Makedonija". Vo 2004 godina Fazli Veliu najavuva "nova pobeda za senzacionalno obedinuvawe na Albancite". Pobedni~kata pesna na koalicionite partneri se pee{e: "Za Makedonija zaedno }e se borime". I site go ~ekavme 15 septemvri 2002. Eden mesec pred 15 septemvri 2004, nitu tie se zaedno, nitu Makedonija e zaedno. Nie ve}e ni{to ne ~ekame. 6 Ministerot za odbrana Vlado Bu~kovski na trigodi{ninata od masakrot kaj Karpalak najavi skromno obele`je vo spomen na desetminata prilepski rezervisti. Se nadevam deka skromnoto obele`je }e bide barem tolku skromno kolku {to se spomenicite za padnatite borci na ONA {irum zapadna Makedonija. I odbeleùvaweto na ovie tragi~ni nastani da bide skromno, barem kolku paradite na U^K vo Radu{a. Decata na zaginatite braniteli kaj Karpalak i Quboten neka gi ispratat na odmor. Vo Struga. Da vidat zo{to im zaginale tatkovcite.

252 REFEREN BUM 21 avgust 2004

• Zo{to da pla}ame danok koga imame jazik?

1 Ne{to ne e vo red. Vlasta e super, Branko e super, zakonot e super, strancite se super, a sepak se sobraa 150 iljadi potpisi. Koj }e bide vinoven sega {to }e mora da se raspi{e referendum? Narodot {to Branko go kodo{e{e vo Brisel!? ]e mora Qub~o da se vrati od odmor. Mu treba na SDSM. O~ajno. 2 Liderot na DUI Ali Ahmeti, na proslavata na Ramkovniot dogovor na Popova [apka re~e deka za nego od prvenstveno zna~ewe e prvo da se re{i upotrebata na jazikot i nacionalnite simboli, pa duri potoa }e se skoncentrira na ekonomskata reforma i problemot na nevrabotenosta. Premierot Hari Kostov nekolku dena podocna re~e deka predolgo sme bile zalo`nici na diskusijata okolu teritorijalnata organizacija. Neka ne bere gajle. Va`no e da e na kursot na Ali Ahmeti i na negovite prioriteti. Se dodeka ne go nalutat nego, moè mirno da si ja teraat vlasta. Ekonomijata moè da po~eka. Nemaat samo Albancite prioriteti so jazikot i nacionalnite simboli. I Makedoncite imaat nekoi prioriteti. Eve, sega }e se zanimavame so dilemata dali rokovite za raspi{uvawe referendum treba da se skratat, ili ne. Vo me|uvreme DUI }e ni se zakanuva so niven referendum, a PDP }e se povikuva na referendumot za Ilirida. Posle }e debatirame dali referendumot bil regularen. Ako uspee, }e se bara vinovnikot za uspehot. Ako ne uspee, }e se bara vinovnikot za neuspehot. Posle, kaj i da e }e mora da imame i lokalni izbori. ]e se zanimavame so Qub~o i Grujo. Pa koga }e pominat lokalnite izbori, }e ima izbori vo SDSM. Vo me|uvreme, Hari moèbi }e napravi i nekoja rekonstrukcija na Vladata. Pak }e ima pregovori me|u SDSM i DUI. LDP pak }e ucenuva... I taka sre}no }e si ìveeme. Zo{to da pla}ame danok koga si imame jazik? 3 Branko re~e deka prvata godina od nivnoto triumfalno vra}awe na vlast }e ja stabiliziraat dràvata. Vo vtorata godina ve}e }e rabotea na ekonomskiot razvoj. Ama ne kaà deka Ali Ahmeti ne e zainteresiran za ekonomski bum. Oti se u{te vo u{ite mu zui edno drugo "bum" od pred tri godini. Bidej}i toa te{ko se zaborava, na Hari mu se slu~uva referendum. Pa namesto ekonomski bum, }e imame referen bum.

253 Ekonomskiot bum }e go ~ekame po dve godini. Za da ima SDSM so {to da ne ubeduva, zo{to treba povtorno da glasame za niv. Nemojte da mislite deka nema da imaat {to da rabotat ako im dademe i novi ~etiri godini. Doprva treba da gi re{avaat himnata, znameto i grbot. Ubavo re~e Branko pred nekoj den na proslavata na ARM. Dràvata nemala samo slavno minato. Na{ata dràva imala i svoja idnina. 4 Na proslavata na Ali Ahmeti na [apka, SDSM go isprati zamenikot minister za ekologija. Toa ministerstvo po definicija treba da se griì za za{tita na ìvotnata sredina. Ne znaeme so {to bi trebalo da se zanimava ako gi po~ituvame prioritetite na Ali Ahmeti. Mi e strav pak da ne sme go nalutile. Da ne go sfati kako provokacija toa {to na [apka se pojavil zamenik minister za ekologija. Toa mu doa|a ne{to kako zamenik minister za ~ista Makedonija. 5 Komandant Baci se izgubi. Ni{to ~udno. Neli be{e bolen vo glavata. Ne treba da raspi{uvaat me|unarodna poternica. I strancite ne mora da apeliraat samiot da se vrati vo zatvor. Znam na~in kako najlesno }e go najdat. Neka go viknat Fatos Nano pak da dojde vo oficijalna poseta. Baci }e mora da se pojavi vo obezbeduvaweto. 6 Radmila drè{e pres konferencija. Ni ja pretstavi novata Evropska komisija. Gi oceni site novi komesari, kako da i se studenti, ama najmnogu go bendisala komesarot za pro{iruvawe na EU. Toj }e bil naklonet kon Makedonija oti bil Finec. A Finska bila za pro{iruvawe na EU. Veruvajte i na Rada koga ve ubeduva so argumentite kako nie }e vlezeme vo EU. Moè ne go znae ~ovekot, ama mora da e fin {tom e od Finska. 6 I na Fincite ne im e lesno. Otkako Estonija stana ~lenka na EU, se pove}e Finci odat tamu da pazaruvaat votka i pivo, oti bile dvojno poevtini. Se ma~at siroma{kite, kupuvaat celi gajbi. Kako rezultat na pro{iruvaweto na EU, se pove}e mladi Finci stanuvaat alkoholi~ari. Za dràvata da im pomogne i da im se prilagodi na novite uslovi morala da gi namali dava~kite za alkohol. Sega cenite na votkata se poevtini vo Finska otkolku vo [vedska. No, spored domino efektot, problemot se preseli vo [vedska. Sega [ve|anite kupuvaat votka i pivo so gajbi vo Finska. Kako trgnala rabotata, domino efektot na evrointegraciite }e ne podbere i nas. I koj }e bide vinoven za toa? Rada!?

254 BRVENI^KA PRAVDA 28 avgust 2004

• Pogledot vo evropska Makedonija ne odi podaleku od ^elopek

1 Lokalnoto albansko naselenie go blokira patot kon razurnatiot motel Brioni vo êlopek. Tie ne dozvolija postavuvawe spomen obele`je za dvajcata sosedi – Makedonci dignati vo vozduh zaedno so motelot oti ne sakale da ~uvstvuvaat kolektivna vina. Da ne ste ~ule nekoga{ nekoj od niv da go osudi teroristi~kiot akt. Pominaa tri godini, ne se se}avam. Kade e Kondarko? Mnogu me interesira {to ima toj da izjavi po pra{aweto za êlopek i motelot Brioni. Goram od èlba da go slu{nam oficijalniot stav na SDSM za unitarna Makedonija i za nacionalisti~kata opozicija {to ne ni dava da mrdneme na patot kon EU. Kade e Ali Ahmeti? Moèbi od sedi{teto na partijata vo Mala Re~ica i toj ima ne{to da ni pora~a. Na primer deka Makedoncite od Struga i Ki~evo ne treba da se pla{at od novata teritorijalna podelba. Tamu lokalnata vlast }e funkcionira na primerot na êlopek. Kade e Radmila [e}erinska? Moèbi i taa saka da ni kaè deka slu~ajot so blokadata na patot kon mestoto vo koe pred tri godini bea dignati vo vozduh dvajca Makedonci e mnogu vaèn za evrointegraciite, ako ne i klu~en. Neka kaè, oti nie sme obi~en narod, ne znaeme. Tie kako politi~ari moraat da gledaat malku ponapred od narodot. Kade e Solana da isprati pismo so poddr{ka? Bi ispratil, ama ne znae do kogo. Kade se NATO, OBSE, SAD i EU zaedni~ki da go osudat ona {to se slu~uva vo êlopek? Bi osudile tie, ama ne znaat kogo. Koga ne ubeduva{e deka novata teritorijalna podelba na op{tinite e za dobroto na dràvata, Branko ni pora~a da pogledneme podaleku od Struga i Ki~evo. Makedonska Makedonija da sme ja napravele evropska Makedonija. A nie – slepci. Gledaj, gledaj, pogledot ne odi podaleku ni od êlopek. 2 Vo êlopek funkcionira lokalnata samouprava. Lu|eto ne dozvoluvaat da se prijde do motelot oti toj bil divogradba. Oti vo Brvenica, Tetovsko i bogami i nasekade niz zapadna Makedonija nema divogradbi. Za se {to e izgradeno plateni se site dava~ki kon dràvata. Zatoa i gradona~alnikot na Brvenica e mnogu strog i pravi~en. Insisitira na zakon. Ako se izgradi motelot {to se nao|a na zemji{te {to treba da se denacionalizira, lokalnoto naselenie }e izlezelo od

255 instituciite na sistemot. Nema sudovi, nema àlbi, nema re{enija... [to zna~i toa "izleguvawe od instituciite na sistemot"? Ako ne ja vratite zemjata, }e ve digneme vo vozduh! 3 Prv pat vo Makedonija nad 150 iljadi lu|e pokaàle nekakva gra|anska svest vo ramkite na instituciite na sistemot. Tie se potpi{ale na barawe za referendum {to e nivno pravo zagarantirano so Ustavot, a SDSM uporno se obiduva da si ja zadrì koalicijata i za tie potrebi si go izmisli terminot "etni~ki referendum". Vo svetot ve}e odat izve{tai vo koi potpisnicite za referendum se kvalifikuvaat kako "protivnici na zakonot {to }e im dade pogolemi prava na Albancite". Ima li nekoj narod vo svetot poglupava vlast od makedonskiot? SDSM i VMRO-DPMNE }e si go pretvorat gra|anskiot referendum vo partiska presmetka, a Ali Ahmeti moè mirno da gleda kako Makedoncite }e si se karaat me|u sebe. Zo{to da si ja rasipuva "petkata" kako mirotvorec. Sednaa so nego, se dogovorija bez da objasnat zo{to ba{ vakva reorganizacija, doma ne napravija nedovetni, a vo svetot ne pretstavija kako fa{isti. 4 Koga vidoa deka nema da se spasat od potpisite, na pomo{ ja povikaa me|unarodnata zaednica. Demek, EU nemalo da prifati pozitiven ishod na referendumot. EU }e se prilagodi na situacijata na terenot. Vo mart 2001 godina, Solana i Robertson lu|eto od U^K gi narekoa "banditi i razbojnici". Po nekolku meseci se prilagodija na situacijata na terenot. Banditite i razbojnicite stanaa vlast, oti U^K stana DUI. 5 Ako referendumot bide uspe{en }e sme se odale~ele od ~lenstvo vo EU. Koj ni go kaùva toa? Branko. Toa e istiot Branko {to be{e premier mnogu odamna i vladee{e {est godini. Toga{ Bugarite doa|aa vo Makedonija da zarabotat po dve ~erveni, a Romankite igraa na {ipka za gola ìveja~ka. EU ne ni pomisluva{e na niv. [to go spre~i toga{ Branko da ne vnese vo EU? I Hrvatska }e ni pomognela da vlezeme vo EU. Tie u{te ne se ~lenka, ama gi odgovorile pra{alnicite. Makedonija ja potpi{a Spogodbata za asocijacija i stabilizacija so EU, vo noemvri 2000 godina, tokmu vo Zagreb. Toga{ Hrvatska be{e vo pregovori da ja potpi{e istata spogodba. Sega istite tie {to bea zad nas, }e ni pomagaat da gi popolnime pra{alnicite. Oti sme nepismeni. Pri toa ne sovetuvaat da ne laème.

256 KAFEANSKI DOGOVOR 4 septemvri 2004

• Potpisot na Stoi~kov i potta na Branko }e ostanat vo istorijata

1 Rada povtorno gleda podaleku od drugite. Taa re~e deka uspehot na referendumot za teritorijalnata organizacija }e zna~i nepo~ituvawe na Ramkovniot dogovor. "Pretpostavuvam deka porakite i od me|unarodnata zaednica i EU se jasni, a onaka kako {to e postaveno referendumskoto pra{awe zna~i nepo~ituvawe na Ramkovmniot dogovor". Vicepremierkata [e}erinska proba da ne doubedi so konstatacijata deka "skoro da nema dràva vo svetot vo koja toj proces na decentralizacija i teritorijalno organizirawe ne e pominat bez seriozni kritiki". To~no e. Vo Makedonija teritorijalnoto organizirawe {to ni go ponudija SDSM i DUI naide na mnogu kritiki. Najmalku na 180.454. Toa se potpisite na lu|eto {to ~ekaa po zadu{livite hodnici na podra~nite edinici na Ministerstvoto za pravda, patuvaa za da se potpi{at, ~ekaa vo redici na gore{tina, pa|aa vo nesvest... Lu|eto {to pobaraa referendum toa go pravea za se da bide vo ramkite na instituciite. Za razlika od iznuduvaweto na referendum, iznuduvaweto na ramkovniot dogovor voop{to ne be{e institucionalno. Toj be{e iznuden na planina, dogovoran vo kafeana, a potpi{an vo vila na Vodno. I sega Rada saka ~ovekovoto pravo zagarantirano so Ustavot i izboreno preku instituciite na dràvata da go omalovaì pred dogovorot potpi{an po kafeanskite muabeti vo Sveti Pantelejmon, proletta i letoto 2001 godina. E pa ne se site kako Ali Ahmeti. Da bea kako nego, onie 180.454 kriti~ari na teritorijalnoto organizirawe nema{e da ~ekaat pred kancelariite na namurtenite dràvni birokrati za da se potpi{at. ]e zemea pu{ka i }e gi ubiea. Ili }e gi kidnapiraa. Eve im sega {ansa i na Ali Ahmeti i na Albancite, vo ramkite na sistemot da izrazat protest, ili zadovolstvo. Neka izlezat na referendum i neka glasaat. A ne pak da ni se zakanuvaat so planina, ili ne daj boè so kafeana. Stevo Pendarovski pak neka snimi spot kako za pretsedatelskite izbori, a nevladinite organizacii neka ni pra}aat poraki na mobilnite. Kako be{e ona? "Liv~eto nema samo da vleze vo glasa~kata kutija". 2 Pred nekoj den vo "Utrinski vesnik" pro~itav deka makedonskite diplomati bile zagrièni oti pra{alnikot od EU }e zadocnel ako sme imale nasilstvo za referendumot. Ba{ dobri diplomati imame. Tie se zagrièni, ama ne si ja zavr{ile rabotata. Kojznae {to zboruvaat nadvor.

257 Zo{to referendumot bi bil nasilen? 3 Portparolkata na EU vo Makedonija [ina Tomson izgldea gi slu{a makedonskite diplomati. Taa ni pora~a deka makedonskite gra|ani treba da bidat svesni za konsekvencite od referendumot. Navodno, so referendumot }e se odvle~kalo vnimanieto od reformskite procesi. Gospo|ata Tomson e od [kotska, od Obedinetoto Kralstvo Velika Britanija i Severna Irska. Taa doa|a od zemja ~lenka na EU. Ustavot na EU }e odi na odobruvawe na poedine~ni referendumi vo zemjite ~lenki. Obedinetoto Kralstvo }e zaostanuva zad reformite na EU. Ako glasaat za noviot ustav, na podanicite na Kralicata Elizabeta Vtora }e im se odvle~e vnimanieto od reformskite procesi. Zamislete u{te Toni Bler da gi iznese na referendum i za prifa}awe na evroto, ili ne daj boè za pristapuvawe kon [engen zonata. Od niv Evropa ne biduva. 4 Ministerot za transport Agron Buxaku ve}e dve godini ne potpi{al dozvola za izgradba na nitu edna bazna stanica na "Mobimak" i na "Kosmofon". Tie gradele na divo i ministerot sega re{i da gi uriva. Za gradewe na divo nema opravdanie. No, vistinskoto pra{awe e zo{to ministerot ne dava dozvoli so godini? Trista dozvoli ~ekaat na negoviot potpis. Ima li cena potpisot na Buxaku? Prethodniot premier Branko Crvenkovski vele{e deka Minis- terstvoto za transport i soobra}aj e leglo na kriminal i korupcija. Ministerot Buxaku funkcijata ja po~na so falsifikuvanite dozvoli za kamionxiite. Potoa, ne se me{a{e vo socijalnite stanovi i prodade lokaciii vo centarot na Skopje za 25 evra kvadrat. Na red dojdoa i baznite stanici. Site ovie neme{awa vo svojata rabota na ministerot Buxaku dràvata ja ~inat milioni i milioni evra. [to ~eka premierot Hari Kostov? Go ~eka Pr~evski da pokrene obvinenie protiv ministerot za da moè da go smeni? Ili Buxaku e stabilen kako {to e stabilna koalicijata bazirana na Ramkovniot dogovor. 5 Pretsedatelot Branko Crvenkovski dobi dres od bugarskata fudbalska zvezda Stoi~kov. Na dresot e napi{ano "S uvaènie". Drugiot den Branko igra{e ko{arka so pretsedatelot na Bugarija Georgi Prvanov. Makedonskiot pretsedatel igra{e oble~en vo dresot na Stoi~kov. Zo{to igra{e so istata mai~ka? Koga Jasna }e ja ispere, }e otide i potpisot na fudbalskiot reprezentativec. Ili Branko }e si ja ~uva mai~kata neisprana. Mumificirana od pot. Taka potpisot na Stoi~kov i potta na pretsedatelot }e ostanat vo istorijata.

258 KOKTEL REFERENDUM 11 septemvri 2004

• Kolku ~lenovi na ETA ima vo Parlamentot na [panija?

1 Prvo Ali Ahmeti ni se zakani deka pak }e ni napravi vojna. Potoa Bu~ko se ispla{i od zakanata na koalicioniot partner. Posle Branko ni re~e deka nema da moème da vlezeme vo EU. Pa Rada ne iskara deka sme bile protiv Ramkovniot dogovor. Pa Nikola Popovski ne predupredi deka }e sme potro{ele mnogu pari, od onie {to toj ionaka neznae da gi potro{i. Pa za da ne ostane pokuso od drugarkata Rada i drugata komsomolka od ramkovniot dogovor, drugarkata Teuta ni otkri deka referend umot bil “dobra {ansa za Makedoncite da se izjasnat dali se za integracijata vo evroatlantskite strukturi, ili se za dezintegracija na dràvata”. Sega Makedoncite se tie {to sakaat vojna, a Ahmeti i Teuta mirotvorci koi bile za Evropa. Toa go veli DUI, a SDSM mu pomaga so glupavata teza za ednonacionalen referendum. I do kade stignavme? Havier Solana nemalo da ni se me{a vo referendumot, no se nadeval deka onie {to se protiv decentralizacijata nema da uspeat da go ubedat naselenieto vo svoite argumenti. Koj mu rekol na Solana deka potpisnicite na inicijativata za referendum se protiv decentralizacijata? Dobriot SDSM nasproti lo{iot narod {to gi donese na vlast pred dve godini? Ili proverenite mirotvorci od DUI? Pred tri godini nekoi lu|e vo Makedonija ubivaa so pu{ki i kidnapiraa civili na koi u{te ne im e najdena tragata. Tie lu|e dobija nagrada da stanat parlamentarci i ministri. Solana e [panec. Verojatno znae kolku ~lenovi na ETA ima vo Parlamentot na [panija. 2 Nedelava ja minav vo Va{ington. Se uveriv vo toa {to go pretpostavuvav i dodeka bev doma. Vo SAD imaat crno-bela slika za referendumot. Toj e protiv decentralizacijata, protiv ramkovniot dogovor i protiv pravata na Albancite i protiv reformite vo dràvata. Postoi li nekade vlada vo svetot koja go kodo{i sopstveniot narod? Koj e vo Makedonija protiv decentralizacija? Koj ustavnoto pravo na 180 iljadi lu|e go sveduva na teorija za fa{izoidni Makedonci koi se protiv pravata na izma~enite Albanci? Koj dve godini ne napravi ni{to ni za ekonomijata, ni za reformite vo sudstvoto, ni vo borbata protiv korupcijata? Koj gi nacrta kartite na op{tinite bez ni{to da objasni, a posle arogantno ni soop{ti deka narodot ne e tolku pameten za da gleda podaleku od niv? Koj otide vo Struga da ja digne na noze cela Makedonija?

259 Se se}avate li so kakva euforija pred dve godini, ova vreme, lu|eto go ~ekaa 15 septemvri. Go znaeja Branko i od pred 1998, ama se nadevaa deka se izmenil. I deka }e najde novi lica oti so tie starite izgubi od Qub~o. Koga pobedija pred dve godini himnata na SDSM se pee{e vo kafeanite. Barem dodeka i niv ne gi zatvorija. Toa, zaedno so premestuvaweto na Struga vo Skopje e e edinstvenata akcija {to uspe{no ja zavr{ija. I {to napravija? Ni go vratija Todor Petrov na naslovnite stranici. Kako {to trgnale, }e ni go vratat i Qub~o. 3 Ministerkata za nadvore{ni raboti Ilinka Mitreva se naluti oti sme {pekulirale deka }e ja smenat. "Vo ovie tekstovi prepoznavam poznati recepti od poznati gotva~i na od politi~kite kujni koi sekoga{ se javuvaat pred va`ni nastani vo dràvata kako {to se sega Kongresot na SDSM", re~e Ilinka. Koja godina sme sega? Kongresite na SKM bea vaèn nastan vo dràvata do krajot na osumdesettite vo minatiot vek. Ama ako ìvee{ za partijata, a ne za dràvata, toga{ kongresot na SDSM e navistina vaèn nastan. Vo Irak ima is~eznati makedonski gra|ani na koi ne im se znae tragata. Ama ministerkata za nadvore{ni raboti se griì dali }e ja smenat i koj }e bide pretsedatel na partijata. Siroma{kite Kumanovci vo o~aj oti{le i vo Irak, samo za da zarabotat. Zarem tolku im bilo lo{o vo Makedonija? Ne bi trebalo. Partijata na Ilinka e na vlast. 4 Imam grià na sovest otkako pro~itav deka ministerot za finansii Nikola Popovski se àli deka lu|eto zanemaruvaat kolku pari }e ~ini referendumot. Imam ideja kako da mu pomognam da sobere pari. Vo SAD vo tek e kampawa za izbor na pretsedatel. Ama kapitalistite i od politikata pravat pari. Vo barovite se nudat alkoholni kokteli pod imeto “Izbori”. Dvajca pretsedatelski kandidati, dva vida kokteli – republikanski i demokratski. Ako nara~a{ Demokratski koktel }e dobie{ me{avina od votka so xus od portokal , nekoja meksikanska rakija i nekolku kapki limon. Republikanskiot koktel e mnogu poèstok. Toj se pravi so votka, burbon i tri vida liker koi udiraat na sina boja. I vo Makedonija bi moèlo da se nudat kokteli na tema “Refe- rendum”. Pa ima{ koktel Za referendum i koktel Protiv referendum. Koktelot “Protiv” treba da se pravi so viski i albanski kowak. Za da moè da go pijat Branko i vladata. Ako republikancite na Bu{ moàt da izdràt me{avina od votka i burbon, toga{ i qubitelite na Branko i Ali Ahmeti }e se naviknat na miksot od viskite i kowakot.

260 Mnogu pogolem problem e da se najde merkata za koktelot “Za referendum”. Kako vo edna ~a{a da go pogodi{ vkusot na Todor Petrov, Nikola Gruevski, Pavle Trajanov, Cile I Yingo, da dodade{ nekolku kapki za Qub~o, pa odozgora da ukrasi{ so ne{to po vkusot na Trifun. Toa bi moèla da bide nekoja ka{kanica na bela i òlta rakija so pivo, vino, koka kola i malku {ampawsko. Kaj nas moè da ima i rezervna varijanta na koktel Referendum. Taa bi bila za lu|e od tipot na Rada i Teuta. Tie se za bojkot. Koga drugarkite }e izlezat na pija~ka }e go nara~aatkoktelot na Branko samo {to namesto albanskiot kowak da go me{aat so viski, dodavaat votka. Koktelot }e se nudi pod imeto Evropski komsomolki. Lu|eto }e pijat, kafeanxiite }e davaat fiskalni smetki, Stev~e nema da gi zatvora kafeanite. Belkim so vakva motivacija i Hari }e se ubedi da go prodolì rabotnoto vreme. Koga ve}e ni{to ne mu trga od raka, barem neka ni ja vrati du{ata.

PRIJATELSKA ZAKANA 2 oktomvri 2004

• Vo Makedonija podobro e da si ku~e otkolku majmun

1 Eve me pak. Koga pred tri nedeli zaminav od doma se nadevav deka koga }e se vratam nema da moram pak da pi{uvam za referendumot. Ama, so prvoto vklu~uvawe na televizorot povtorno se soo~iv so zakanite deka referendumot }e ne oddale~i od Evropa. I ne samo toa. Amerikanskiot ambasador Lorens Batler ovoj pat se zakani deka i NATO ni e se podaleku. Ako izlezeme dovolno da glasame protiv novata teritorijalna podelba, vo NATO nema da vlezeme barem do 2010. Ve}e mi zdodea da objasnuvam deka crtawe na op{tinski granici nema vrska so decentralizacija na vlasta. Vo zemjata od kade {to doa|a Batler ima edna vistina i toa e – toa. Makedoncite se protiv Albancite. Toa {to vlasta ne uspea da gi ubedi strancite deka ne e taka e zatoa {to taka im odgovara. I toa e eden od retkite primeri kade {to pretsedatelot i vladata si go kodo{at sopstveniot narod. Nekolku dena podocna go slu{nav Branko Crvenkovski kako ni veli deka Amerikancite i EU ne ubeduvaat da ne izlezeme na referendum oti bile prijatelski kon nas. Nebare tie pove}e ne sakaat otkolku {to nie si se sakame.

261 Ambasadorot Batler e pretstavnik na zemja kon koja makedonskiot narod ima prijatelski ~uvstva. Toj e li~nost so koja makedonskite gra|ani, tuka gi identifikuvaat Amerikancite. Zo{to toga{ uporno se trudi od prijatelska zemja da si napravi neprijateli. Neli isprativme vojnici vo Avganistan? Neli sme del od globalnata vojna na negoviot pretsedatel protiv terorizmot pa imame svoi lu|e i vo Irak? Neli se skaravme so EU zatoa {to podlizurkovski gi poslu{avme SAD da ne go priznavame me|unarodniot krivi~en sud? I sega samo zatoa {to 180 iljadi lu|e se potpi{ale na barawe za referendum i zatoa {to postoi mo`nost nad 800 iljadi lu|e da izlezat da glasaat, Batler ni se zakanuva. A Batler ni e prijatel. Od koga prijateli se zakanuvaat? 2 Gradona~alnikot na Skopje Risto Penov e podgotven za Evropa. Nemu ne mu nosat pra{alnici. Nemu mu nosat majmuni. Doa|aat lokalni izbori pa Penov se seti deka vo glavniot grad ima i zoolo{ka gradina. Prvata stranska investicija vo gradot ve}e e realizirana. Dobivme majmun od Nirnberg. Ili, kako {to bi se izrazil sopratiecot na Penov, ministerot Stev~e Jakimovski, Penov vide mlad majmun. Dodeka majmunite ~ekaat da gi poseti gradona~alnikot, ku~iwata ~ekaat da bidat posvoeni od {vajcarski semejstva. Za razlika od redicite za viza pred evropskite dràvi, tretmanot kon bezdomnite ku~iwa e mnogu podostoinstven. Zatoa {to [vajcarcite imaat human odnos kon ku~iwata. Dosega osum ku~iwa izbegale od [vajcarija na Balkanot. Oti{le vo vistinska [vajcarija. Vo Makedonija podobro e da si ku~e, otkolku majmun. Ku~iwata ~ekaat da bidat posvoeni od [vajcarci. A majmunite go ~ekaat Penov da gi iskoristi za predizborna kampawa. 3 Ministerot Bu~kovski mu re~e na Trifun Kostovski deka vodi kampawa protiv nego vo sorabotka so eden ~len na pretsedatelstvoto na SDSM. Toj se povika na negovite informacii. Od kade ima Bu~kovski imnformacii za dogovorot me|u Trifun i Tito. Da ne im gi slu{a muabetite? I koj gi slu{a? MVR, ili voenoto razuznavawe? Ili, SDSMovcite, pred Kongresot kako najvaèn nastan vo dràvata se prislu{uvaat me|u sebe? Moèbi ne e ni ednoto, ni drugoto, ni tretoto. Moèbi Bu~ko im dal nalog na tie {to vrtea telefoni za da glasaat na televiziskata anketa protiv referendumot, za promena samo da krevaat slu{alka. Toa e vo ramkite na standardite na NATO. Mala, ama fleksibilna armija. Sega nema da glasate. Sega }e slu{ate. 4 Ba{ mi e àl {to Jani Makraduli se poàli na spikerot Qup~o Jordanovski deka so muzikata za rodendenite na pratenicite go uriva

262 dignitetot na Sobranieto. Moè{e v~era da go pre~eka i Romano Prodi so muzi~ko dobredojde. Da mu go pu{ti Toto Kotuwo so onaa Evroviziskata za obedineta Evropa. Jani ne znae {to propu{til. Oti nikoj ne moè da pretpostavi kako spikerot bi im gi proslavil ergenskite ve~eri na mladite maìwa od SDSM. Zamislete razgoleni tan~erki kako im igraat vo skutovite na Jani, Kondarko i Igor Ivanovski, a tie se potat stegnati vo kostumite. Jani kako najgolem kadar od poèlnite partiski ergeni se poti so dve vo skutot, a ne smee da mrdne so racete oti }e go kara Rada. A Igor }e sedi zbunet, oti ne znae dali Branko }e mu se naluti {to ne go viknale i nego. Samo Kondarko }e ima argumentirano opravduvawe. Ova e maslo na VMRO. Dodeka devojkite so razgoleni gradi se vrtat na dr{kite za znamiwata, Jordanovski }e pa|a vo trans i }e vika: Pi~i majstore, razvali!!!

PRA[ALNIKOT TITO 9 oktomvri 2004

• Koga Struga }e gi dostigne standardite na Tetovo, }e ne primat vo EU

1 Branko edna{ pora~a da pogledneme podaleku od Ki~evo i Struga. Taka }e sme imale evropski pogled na svetot. Specijalniot pretstavnik na EU vo Makedonija Majkl Salin zav~era izjavi: "Tetovo go gledam kako primer za uspe{na interetni~ka kohabitacija na uspe{en soìvot vo edna multietni~ka sredina". Pred da poglednam podaleku od Ki~evo i Struga si se poglednav vo ogledalo. I si se pra{av: Dali sum jas idiot? Ili nekoj uporno me tretira kako idiot? Evropskiot pretstavnik ni zboruva za evropsko Tetovo. Za gradot vo koj ovaa godina imalo najgolem broj ubistva. Za gradot vo koe ne se pla}a danok na dràvata. Za gradot vo koj na otvaraweto na dràven univerzitet ne se vee dràvnoto zname. Za gradot vo koj ne postojat fiskalni kasi. Za gradot vo koj ne se pla}a struja, voda i komunalii. Za gradot vo koj Makedoncite se izbrkani od rabota vo site dràvni ustanovi. Za gradot vo koj ubija mom~e {to igra{e ko{arka, ubiecot se znae, ama ne se apsi oti nie ne sme protiv ramkovniot dogovor. Za gradot od ~ija okolina bea kidnapirani desetina Makedonci od lu|eto na Ali Ahmeti za koj gospodinot Salin àli {to oficijalno ne go zapoznal pri negovata prva oficijalna poseta na op{tinata.

263 Istiot den koga evropskiot pretstavnik go fale{e evropskiot koncept na Tetovo, vo tetovskoto selo Poroj be{e ranet policaec. Pred da pukaat vo policiskiot xip proevropskite ubijci izvikale: "[to barate tuka?" Ako Tetovo e takov primer za soìvot, a vo zemjata ve}e tri godini nema vojna, toga{ zo{to vo tetovskoto selo Vratnica mora{e da se proglasi "Den bez oru`je"? 2 Evropskiot pretstavnik doa|a od [vedska. Dali nekoj {vedski grad {to go ima site ovie ubavi raboti bi bil uspe{en primer za kohabitacija. Zo{to na primer malite [ve|ani od Finska ne bi doa|ale na razmena vo Makedonija da u~at na tetovskiot primer za uspe{en soìvot vo edna multietni~ka sredina. Majkl Salin e eden od strancite {to ni se zakanuva deka ako napravime uspe{en referendum nema da vlezeme vo EU. Treba referendumot da ne uspee, pa i Struga da bide uspe{en primer na kohabitacija kako {to e evropsko Tetovo. [to treba da veruvame? Deka ako Struga bide kako Tetovo, }e ne primat vo EU!? 3 Mnogu naporna nedela. Za razlika od prethodnite dve godini ovaa nedela ne moèvme se da postigneme oti imavme duri dve zna~ajni slu~uvawa. Pra{alnicite i Tito. Prvo se izbezumivme koga doznavme deka Radmila [e}erinska morala da dade ostavka od pretsedatelskoto mesto vo kadrovskata komisija zatoa {to stignale pra{alnicite od EU. [to }e pravime sega bez Rada? Ako toa e cenata {to morame da ja platime za da vlezeme vo EU, toga{ jas ne se soglasuvam. Ne sakam da odam vo Evropa so kadri {to nema da bidat izbrani od Rada. 4 Vladata e na maki. Ako odgovori to~no – vo EU ne vleguvame ni do 2300 godina. Ako izlaè, moèbi }e se protneme do 2299 godina. Do sega glava ne moèa da dignat od rabota, pa sega u{te i na pra{awa mora da odgovaraat. Zamisli, duri i vo sabota i nedela rabotele. Drama, drama... Pa ne smeele da gi kaùvaat pra{awata, oti }e im se nalutele vo Brisel. Misterija xanam... Pa se dogovarale koj {to }e odgovara. More kameri gi snimaat, izjavi davaat. ..Ne moè{ nikogo da najde{, site odgovaraat pra{awa. Pa Hrvatite }e im pomagale, na Slovencite im bile lesni pra{awata, êsite eksperti }e ni pratele. Zamislete, duri i na kompjuter rabotat. O~i }e im iste~at za evrointegracijata. Vo EU }e vlezeme so slepci. 5 Od tolku aktivnosti vo dràvata duri i vestite na televiziite moraa da traat podolgo, a na vesnicite im nedostigaa stranici. Oti ne se samo pra{alnicite vo pra{awe. A Tito koj }e go pokrie? Treba feqtoni da pi{uva{ za negovata principielnost. Cel serijal ti treba da objasni{ kako moèlo toj da glasa za zaklu~ocite na Politbiroto, iako bil protiv,

264 odnosno ne bil protiv, ama ne se soglasuval so eden od zaklu~ocite, odnosno go izdvoil misleweto, pa re{il da mol~i, ama pak zboruval... Dodeka da objasni{ {to e frakcija, {to e opozicija, {to e demokratski centralizam, a {to e Tito vo SDSM, dojde datumot na referendumot. Tito ti e kako opis na rabotno mesto. Kako {to spored sistematizacija na rabotni mesta vo edna partija mora da ima generalen sekretar, tehni~ki sekretar, kafegotva~ka, ~ista~ka, ~uvar, voza~...taka nekoj vo SDSM, koga pravel sistematizacija na rabotni mesta rekol: Pi{i – Tito. ]e mu treba na Branko. [efot bez Tito ne mo`e. Tito e simbol na demokratijata i slobodnata misla vo SDSM. Kako onie od Struga na koi im bilo dozvoleno da imaat svoj stav za teritorijalnata podelba. Demokratijata oti{la do tamu {to im bilo dozvoleno duri i da go ka`at toa {to go mislat. Ama koga do{lo vremeto za glasawe, izlegle da mo~aat. Ki~ev~ani glasale protiv referendumot. Tie }e mo~aat po ~etiri godini.56

ALI KAPONE 16 oktomvri 2004

• Dosta za pretsedatel

1 Amerikancite vodat pogre{na politika vo Makedonija. Zapnale da izgradat ambasada. Tolku li ne se svesni deka se {to pobarale od nas, se sme im ispolnile. Namesto da vloùvaat 65 milioni dolari za zgrada, plus da pla}aat po 50 evra za kvadraten metar zemji{te, najdobro e da ja zemat cela dràva. ]e im ja dademe xabe. Ako Makedonija stane edna od amerikanskite dràvi, site problemi }e gi re{ime na demokratski na~in. Prvo, Batler nema da go sfa}ame kako administrator. ]e si go izbereme za guverner. Referendumot nema da bide problem, oti ionaka }e bideme vlezeni vo NATO. ]e ne zemat sose Albanci i }e ni napravat teritorijalna podelba kako {to treba. Bidej}i }e bideme del od najdemokratskoto op{testvo, na Albancite }e im otvorat dràvni univerziteti i }e gi vrabotat vo dràvni institucii, bez da go znaat oficijalniot jazik, za da bidat pravi~no zastapeni. Edinstveno }e mora da donesat nov zakon so povlastici za pla}awe danok. Oti, ako i Albancite podleàt na dano~nata slu`ba na SAD, toga{ toa }e bide seriozno kr{ewe na ~ovekovite prava.

265 Integracijata vo amerikanskoto op{testvo }e bide bezbolna. Lesno }e se vklopime oti i nie imame mafija. Albanskata mafija duri i vo Wujork stanala posilna od italijanskata. Namesto Al Kapone, }e go dobijat Ali Kapone. 2 Mnogu ubavo {to arhitektite se setija da go branat skopskoto Kale od namerata na vladata na Amerikancite tamu da im dozvoli izgradba na ambasada. Samo se pra{uvam kade bea poslednive desetina godini koga urbanata mafija gi uni{ti site gradovi vo Makedonija i osobeno Skopje. Mi se dopa|a inicijativata da se sobiraat potpisi na gra|anite. Ako ni{to drugo, lu|eto barem po~nuvaat da mislat deka ne{to moàt da promenat. Gi stavame svoite potpisi na Plo{tadot Makedonija, sproti gradili{teto na "Lumiks", pred stokovnata ku}a {to se raspa|a, nedaleku od Kameniot most na koj mu nedostiga straàrskata kula i vo blizina na lokaciite {to ministerot Buxaku gi rasprodade i nikoj ne znae {to ~udovi{ta }e izmislat istite arhitekti na tie mesta. Potoa so mirna sovest i gordo se vra}ame doma, vo onie kreaturi od zgradi, {to ni gi smislija arhitektite – patrioti, so strav ne daj boè da izbie poàr, ili nekoj se razboli, oti ni protivpoàrno, ni ambulantno vozilo ne moè da pristapi da ne spasi. Kade bea urbanistite da sobiraat potpisi koga Buxaku go ras- prodava{e centarot na Skopje? Kade bea da organiziraat gra|anska akcija koga samite tie so novokomponiranite tranzicioni bogata{i gi uni{tuvaa centarot na gradot, starata ~ar{ija, Debar Maalo, Kisela Voda, Vodno? Na golemite arhitekti samo Amerika im e dostoen protivnik na nivnite elitisti~ki idei. Na profesorot @ivko Popovski ne mu e nivo da se bori protiv sopstvenite studenti {to gi uni{tija Skopje. Ako utre Batler raspi{e konkurs za izgradba na ambasadata, site ovie zagrièni arhitekti }e se stepaat ako treba makar i ogradata da mu ja bojosaat. Ako pak Amerikancite ja napu{tat idejata da gradat na toa mesto, Buxaku }e go re{i problemot. Moème samo da zamislime kakvo li ~udo }e iznikne so garaà na prviot kat i so tri potpokrivi i bez parking. Za pari i takov proekt se pravi. 3 Sekretarot za odbrana na SAD Donald Ramsfeld rekol deka bil mnogu zainteresiran za Krivolak kako baza na NATO. Po nekolku dena vo Romanija im rekol deka e mnogu zainteresiran za nivnite poligoni kako idni bazi na NATO. Ramsfeld ova go izjavuva na tri nedeli do izborite vo SAD. Toj ne ni znae dali }e bide idniot sekretar za odbrana. A i nie ne znaeme dali }e bideme vo NATO, oti neli imame referendum od koj ni zavisi ~lenstvoto.

266 I Bu~ko i Ramsfeld ne ubeduvaa deka od referendumot zavisi dali }e vlezeme vo NATO. Dva dena podocna pretstavnikot na NATO vo Makedonija Denis Bliz ni ka`a ne{to drugo. Toj re~e deka treba da go reformirame sudstvoto. Zna~i – ne vleguvame vo NATO 4 Do sega mislev deka najgolema zasluga za uspeh na referendumot }e imaat izjavite na Branko, Bu~ko i Batler. Sega koga Yingo, Andov, Gruevski i Todor Petrov po~naa da zboruvaat za referendumot, se pla{am deka referendumot nema da uspee. 5 I nie imame amerikanska partija. Proizlezena od raskolot na VMRO-DPMNE Dosta Dimovska }e bide faktor {to }e gi obedini Amerikancite. Nejzinata nova partija }e se vika Demokratsko repub- likanska unija na Makedonija. Ili, DRUM. Dosta }e gi obedinuva republikancite na Bu{ i demokratite na Keri. Ako ne usvojat Amerikancite, na slednite izbori vo Makedonija }e imaat eden siguren kandidat. Dosta za pretsedatel. Ili na angliski: Enough for president".

ILEGALNA POLICIJA 23 oktomvri 2004

• Policijata ne mo`e da otkrie koj go ubi maturantot Van~o vo Tetovo, ama otkri deka ubienite kumanovci ne `iveele tolku lo{o za da odat vo Irak

1 MVR otkri zo{to se ubieni kumanovcite vo Irak. Bile al~ni za pari. Portparolot Goran Pavlovski v~era soop{ti {to otkrila istragata. "Golem broj od ovie lu|e ne se socijalni slu~ai, ne se ni dobro situirani, me|utoa imaat nekoja pristojna ìvea~ka vo Makedonija", re~e toj. Lu|eto se vinovni oti oti{le da zarabotat. A policijata namesto da si ja vr{i rabotata otkriva koj kolku pari imal. I dali buri~kale vo kontejneri, ili samo nemale pari za svadba. Vo dràva {to se deklarira kako pazarno orientirana i demokratska, portparolot na policijata odreduva standardi za pristojna ìveja~ka. Ne daj boè siroma{kite da sakale da kupat kola, ili skraja da e – stan. Vladata }e re~e{e: "Taka im treba". 2 Lu|eto bea kidnapirani ve}e dva meseca vo zemjata vo koja otidovme da i doneseme sloboda i demokratija. Ama vlasta po~na da gi bara otkako si gi vidoa sogra|anite na televizija. I toa na "Al Xezira".

267 Branko vedna{ se stavi na "stend baj" i dade nalog da se kontaktiraat "prijatelskite slu`bi". Kade be{e Branko dva meseca? Ilinka po~na da vrti telefoni, ama "znaete mnogu e te{ko da se dobie Bagdad". Verojatno zatoa {to site telefonski linii gi ima{e zafateno Bu~ko. Toj u{te utroto pred da bide objavena snimkata soop{ti deka vojnicite se bezbedni. Da ne imal pret~uvstvo ~ovekot? Potoa Ilinka bara{e bezbeden koridor da gi vrati ostanatite rabotnici, ama nema{e avion. Nejziniot zamenik Fuad Hasanovi} koj duri sega doznavme bil {ef na nekoe koordinativno telo otide da ja gleda lentata vo Katar. Docna oti "znaete, avionskite linii so Katar se mnogu komplicirani". Taka ni kaùvaa reporterite na televiziite. Vo me|uvreme premierot Hari Kostov izjavi deka nie ne moème da sprovedeme istraga vo Irak. Nie sproveduvame istragi vo Makedonija. Policijata ne moè da otkrie koj go ubi maturantot Van~o {to igra{e ko{arka vo Tetovo pred dve godini, ama otkri deka ubienite kumanovci ne ìveele tolku lo{o za da moraat da odat na pe~alba. Na seta na{a maka fale{e u{te Hisni [a}iri da dava izjavi. Toj e dokaàn ekspert na U^K za kidnapirawa. Kako samo nikoj ne se seti da go povika i komandant Leka ne{to da izjavi. Barem sovet da dade{e. 3 Tri dena izvorot Ra{~e od koj se snabduva so voda za piewe celo Skopje be{e blokirano od lokalnite selani oti tie ne pla}ale voda, a vodovod im ja isklu~il. Policijata ne ja rasturi blokadata. Se pofali deka se sna{la. Do Ra{~e "pristapila po alternativni pati{ta". Ova e pak izjava na portparolot na MVR. Policijata go ~uva Ra{~e ilegalno. Za da ne se nalutat selanite pa da im tekne da gi blokiraat i alternativnite pati{ta. Nikoj od OBSE, EU i NATO ne odrà pres konferencija da ja osudi blokadata kako ~ekor nazad kon vra}awe na doverbata i ramkovniot dogovor i zaostanuvawe na patot kon EU. Ni policajcite od "Proksima" gi nema{e da demonstriraat razbivawe na blokada po evropski standardi koga e zagrozeno snabduvaweto so voda na glaven grad na edna evropska dràva. Duri ni Batler ne dade izjava kako demokratska Amerika bi go re{ila problemot ako nekoj go blokira snabduvaweto so voda na Va{ington. Sre}a {to pred nas e referendumot. Sre}a {to DUI e zaedno so SDSM i saka referendumot da ne uspee. Gi ubedija selanite da ja otstranat blokadata za da ne predizvikuvaat pomasoven odyiv na skopjani protiv novata teritorijalna podelba na glavniot grad. Selanite sami si pu{tija voda. Ako referendumot ne uspee, gradona~alnik }e im bide Penov. Toj }e im napravi i fontana.

268 4 Pretstavnicite na OBSE, NATO, EU i SAD ne bea ni na blokadata na avtopatot Skopje – Tetovo. Tamu se protestira{e za osloboduvawe na komandant Baci. Policijata ne intervenira{e. Blokadata bila "uredno najavena" vo policija. Na kamionxiite {to se bunea protiv falsifikuvanite dozvoli na Buxaku policijata ne im dozvoli da gi blokiraat pati{tata. I nivnata blokada be{e uredno najavena, ama }e se popre~el soobra}ajot. Protestot za osloboduvawe na kriminalec so koj se blokira avtopat e legalen. Oti blokadite {to se po ramkoven dogovor ne go popre~uvaat soobra}ajot. Tie se pat kon Evropa. 5 SDSM ne moè bez Branko, ama ne moè ni bez Qub~o. Sega sakaat da im pomognat na qub~ovistite od VMRO-DPMNE da ne go izgubat mandatot vo Sobranieto. ]e go smenat zakonot za izbor na pratenici. Otkako }e gi izberat da moàt da si menuvaat partii. Profesijata "pratenik" }e stane edna od najdobro platenite profesii vo dràvata. Te izbira narod, a potoa te kupuva partijata na koja i trebaat glasovi za da vladee. Qub~o na vremeto gi kupuva{e pratenicite na Cile koga re{ija da mu ja rasipat koalicijata. Ovoj zakon mu treba na SDSM ako slu~ajno LDP re{i da glumi opozicija. Da moè da gi kupat i niv.

KOLONIJALNA MAKEDONIJA 30 oktomvri 2004

• Rada vo kampawa za EU pred Bakingemskata palata vo London

1 Do kade li }e odat? [to se se vo sostojba da napravat za da go poniàt sopstveniot narod? Prvo odea vo Brisel da ne kodo{at, a sega i doma ni gi nosat za da ni go vra}aat saatot nanazad. Izleze eden dràven slu`benik pred vratata na Sobranieto na Makedonija i vo uloga na najomrazen britanski kolonijalist se zakanuva{e da ne izleguvame na referendum. Dràvniot slu`benik izleze od sostanok so pretsedatelot na dràvata. Den pred toa Nikola Popovski vo Bitola im pora~uva{e na gra|anite deka ne smeat da izlezat na referendum i na 7 noemvri da si sedat doma, da si gledaat televizija. Istoto go vika{e i kolonijalistot. Se gleda koj im kaàl {to da zboruvaat. Ete do kade stignaa Branko i negovata druìna. Ima li pogolemo poniùvawe od toa da vika{ stranci za da si go kara{ sopstveniot narod?

269 Kolonijalistot vo Skopje go vra}a{e saatot nazad i ni vele{e da si sedime doma. Po tri ~asa vo Pri{tina gi kara{e Srbite zo{to sedele doma i ne izlegle na glasawe. Si go kurdisa saatot i – si zamina. Britancite treba da izlezat na referendum za prifa}awe na Ustavot na EU. Ba{ me interesira dali i nie }e im ispratime nekoja dràvna slu`beni~ka {to }e ja primi kralicata, a potoa }e izleze na televizija pred Bakingemska palata i }e im kaè na kralskite podanici {to da pravat na denot na referendumot. Ili, bidej}i sme pogolemi Evropejci od Britancite, }e im ja pu{time Rada. Edinstven na~in da im uspee referendumot e da ja vrtat Rada na site televizii. Da im zbori cel den, kako {to ni zboruva nas. Za da ne ja gledaat, site }e izbegaat od doma. Anxak e nadvor, moè nekoj i }e glasa. 2 [to saka{e da kaè kolonijalistot koga vele{e deka ako sme glasale, toa }e ne vratelo nazad? Vo koe vreme }e se vratime? Sega e polo{o od vremeto vo koe se zakanuva deka }e ne vrati. Toga{ imavme vizi, sega imame u{te pove}e. Toga{ imavme nevraboteni, sega imame u{te pove}e. Toga{ kontroliravme pogolem del od dràvata, sega kontrolirame pomal del. Edno vreme, koga bevme nazad duri i industriskoto proizvodstvo po~na da raste. Sega pa|a. Kade }e se vratime? Ima li ponazad od ova? 3 SDSM im se zakanuval na vrabotenite vo javnata administracija i vo dràvnite pretprijatija deka }e gi brka od rabota ako odat na referedum. ]e se proveruvaat spisocite dali glasale bra}a, sestri, snai, baxanaci, svastiki... Raskolnikot Jovan kolne do sedmo koleno. Branko e {irok ~ovek. Disciplinira do vtoro koleno. 4 Pred doa|aweto na gr~kiot minister za nadvore{ni raboti, pretsedatelot Crvenkovski re~e deka e "vreme da po~nat su{tinski, a ne fingirani pregovori za imeto". Pregovorite vo ON se vodat od1995 godina. Branko be{e premier do 1998 godina. Potoa pak be{e premier od 2002 godina. Koj gi fingiral pregovorite? Koga vtor pat stana premier, Branko mu se soglasi na Boris da go smenat pregovara~ot Ivan To{evski. Ima{e golema pri~ina za toa. Taka im rekol Fr~ko. Za pregovara~ go stavija ambasadorot vo SAD Nikola Dimitrov. Su{tinskite pregovori sega }e po~nat so Dimitrov. Toj zaedno so negovata sekretarka Bojana od Sitel Bambini i nejzinata drugarka {to se motka niz ambasadata vo Va{ington seriozno }e se zafatat so imeto na Makedonija. Site trojca zaedno imaat pomalku godini od gr~kiot pregovara~. Branko so bambinite su{tinski }e gi zezne Grcite.

270 5 Vo Strumica izgore trigodi{no devoj~e oti nemalo voda da go gasnat poàrot. Gledam vesti na televizija i ne veruvam. Vo Strumica, vo turskoto maalo 200 semejstva ìveele bez voda. I do{ol onoj kolonijalistot da ni go vrti saatot da ni kaùva deka }e sme se vratele nazad. A Rada }e ni se fali deka popolnuvaweto na pra{alnicite odelo dobro. I dali spored ramkoven dogovor vo tursko maalo ne mora da ima voda. Ima li vo tie pra{alnici nekoe pra{awe kolku semejstva vo Makedonija ìveat bez voda? 6 Ne ni gi kaùvaat pra{awata za da ne gi fatime kako laàt. Na primer, gi pra{uvale kolku ma{ki i ènski goveda imame. Tie ne znaat kolku goveda ima, a ne kolku se ma{ki, a kolku ènski. Daj nekoe polesno pra{awe za EU. Kolku ministri ima vo vladata? Kolku od niv se ma{ki, a kolku se ènski?

KRAVATA DI[E 6 noemvri 2004

• Podobro na Batler da mu pla}ame mostarina, otkolku na Ali Ahmeti carina

1 Kaj nas i da odi{ vo klozet prvo }e se pra{a{, da ne slu~ajno ovoj poteg go odolgovle~i patot kon EU. Zatoa i ne e za ~udewe {to {to lu|eto na TV anketite po priznavaweto od Amerika so ustavnoto ime, se raduvaa i odgovaraa: "Ubavo, toa zna~i deka }e vlezeme vo EU". Normalno, koga so meseci nanazad ne pla{at deka }e go blokirame patot kon EU i sekoj den ni dr`at pres konferencii na koi ni soop{tuvaat kolku procenti od pra{alnicite se odgovoreni. Ba{ka , cela Makedonija e izlepena so plakati na Soros "Evropa sega ili nikoga{" i so nekakvi mozaici so Evropa vo koja samo u{te Makedonija ne e na mesto. 2 Zamislete vo EU da vlezeme sega. Toga{ Havier Solana }e bide i na{ pretstavnik za zaedni~ka nadvore{na politika i bezbednost. Platata }e mora da mu ja pla}ame i nie. Toj ne znae{e deka SAD ja priznale Makedonija pod ustavnoto ime. Aj {to ne znae{e, tuku ne mu se ni veruva{e. E kakov e toj evropski funkcioner ~ija prva zada~a e nadvore{na politika i bezbednost na golemata obedineta Evropa, a ne znae {to pravat Amerikancite. Zarem bi sakale da mu davate plata na takov funkcioner? I pretstavnikot na Evropskata komisija vo Makedonija Donato Kjarini nema{e poim {to se slu~ilo. "Vo Jugoisto~na Evropa od ni{to

271 ne treba da bidete iznenadeni", re~e toj. Demek, nie si pravime eksperimenti so vas, pa od kaj znae{ {to }e donese denot. Moè }e priznaeme, moè }e smenime ime, moè }e smenime ustav, znameto ne ni se dopa|a, toa {to vaì za vas ne vaì za Kosovo, toa {to vaì za Bugarija, ne vaì za vas... Bil Piweiro vo 1991 godina si donel Lisabonska deklaracija. Posle dojdoa Britancite, si donesoa Edinbur{ka deklaracija... Sekoj si ima svoj recept. Toa ti e kako vo onoj vic od vremeto na Tito i Kardeq so bolnata krava. Go pra{al Kardeq selanecot "[to i e na kravata". Ovoj mu odgovorl deka e bolna. "Daj i kofa so topla voda", go posovetuval Kardeq. Drugiot den kravata ne zakrepnuvala. "Daj i ladna voda", go posovetuval Kardeq. Tretiot den Kardeq go pra{al selanecot: "Kade ti e kravata?". "Umre", "Tu {teta, u{te kolku recepti imav", mu rekol Kardeq i trgnal da dava recepti na drugite selani. Kaj nas prijatelot Solana }e dojde vo vtornik. Kravata u{te di{e. 3 Na vremeto ima{e edna akcija {to se vika{e "Ima{ ku}a, vrati stan". Vo vremeto na ramkovniot dogovor ima akcija {to se vika "Ima{ selo, vrati zatvorenik". Pretsedatelot Crvenkovski pomiluva dvajca zatvorenici osudeni za nedozvoleno nosewe oru`je. Zatvorenicite se od bandata na komandant Baci. Kondovo si gi dobi zatvorenicite. Branko }e go dobie Kondovo koga Makedonija }e vleze vo EU. I Ahmeti ni pora~a da ostaneme na patot za EU. Toj pat vodi preku Kondovo. A na vlezot vo Kondovo ima rampi postaveni od kriminalni bandi. Tie za razlika od Ahmeti se samo kriminalci, a ne i borci za ~ovekovi prava. Ne go ~uv ni Ahmeti, a ni vrvnite albanski intelektulci da dignat glas protiv toa {to ìtelite na Kondovo se maltretirani od kriminalci. A nas ne teraat da go drìme kursot kon EU. Sami li }e odime vo EU, ili moèbi i tie sakaat da se pridruàt? 4 Arhitektot @ivko Popovski sobra 14 iljadi potpisi protiv izgradbata na amerikanskata ambasada na Kale. Otkako ne prizna Amerika @ivko poglednal preku mostot i videl deka sepak toa ne e najvisokata to~ka na gradot. Na edna od televiziskite anketi toj re~e: "Jas ne sum protiv Amerikancite. Nie sakame da go za{titime toa sveto mesto za Makedonija. SAD }e ni pomognat zaedno da go za{titeme". So principielnite makedonski intelektualci Batler utre moè da pobara da ja izgradi ambasadata i srede Kameniot most. Ne samo da ja

272 izgradi, tuku i mostarina da ni napla}a. [to nema da bide lo{o. ]e ja obnovi stra`arskata kula. Ba{ka, podobro na Batler da mu pla}ame mostarina, otkolku na Ali Ahmeti carina. 5 Ministerot za vnatre{ni raboti Siljan Micevski re~e deka "timot raboti na sozdavawe uslovi za odewe vo Irak za pronao|awe na telata na ubienite Kumanovci". Tie ne mo`at da gi najdat telata na ubienite tetovci vo 2001 godina doma, a }e gi baraat na{ite niz Irak. Ako ve}e go ispra}a timot, vedna{ neka podgotvuva rezerven tim. U{te sega neka "sozdava uslovi za pronao|awe na telata na timot".

PENOVI KOLCI 13 noemvri 2004

• Pravna dr`ava li e ova, ili sekoj den e ~etvrtok?

1 Aman Stev~e zatvori usta. Imavme eden Qube Bo{kovski. Ne mora sega ti da mu ja glumi{ zamenata. Ova e tipi~no za Qube – }e napravi glupost, pa posle so gluposti }e se pravda. Ministerot za ekonomija Stev~e Jakimovski veli deka ako umrel minatiot ~etvrtok, ne }e znael deka Makedonija e pravna dràva. Skraja da e, i deneska da umre, Makedonija }e bide pravna dràva kolku {to ja napravija takvite ministri kako Stev~e. Za sre}a, ìv i zdrav e, i zgora na toa i minister vo vladata. Kako minister, Stev~e gi otvori prodavnicite {to pred toa gi kazni oti ne po~ituvale zakon. Emotiven ~ovek, mislel i na nivnite semejstva. Trebalo i tie da se raduvaat, bez razlika {to ne pla}ale danok. A da po~ne{e Stev~e da misli malku i na semejstvata {to pla}aat danok. Oti od nivnite pari se finansira kampawata "Pla}ajte danok". Vo napliv na emocii Stev~e zaboravi deka ako ne pla}ame danok i toj }e ostane bez ministerskata plata. 2 Hari ne e kako Stev~e za li~no da go glumi Qube Bo{kovski. Taa uloga mu ja doveri na portparolot Sa{o ôlakovski. Toj go kaà tekstot {to Hari mu go smislil. Nemalo da go menuva Stev~e, za da ne se razberelo pogre{no – demek go menuva oti ne se soglasuvale za gasovodot. Hari ne go smeni i Buxaku koga go rasprodade celo dràvno zemji{te za bez pari. Nego ne go smeni za da ne pomislat lu|eto deka ne{to ~kripi vo koalicijata so DUI.

273 A {to ako lu|eto pomislat deka ministrite na Hari se reketari. Toa pomal rezil li e? Nitu nie sme pravna dràva, nitu Hari e premier. 3 Mostot {to se urna kaj Rosoman trebalo da se urne i porano oti ne bil bezbeden. Direktorot na Fondot za pati{ta Asip Useini re~e deka Fondot i "Makedonija pat" znaele deka mostot na Crna Reka moè lesno da propadne i ba{ denta koga padnal go odnele proektot za rekonstrukcija na odobruvawe na Grade`niot fakultet. [to }e se slu~e{e ako po mostot vo vremeto na urivaweto se dviè{e nekoj avtobus poln so deca? ]e odgovara{e li nekoj za tragedijata? Nam ni padna avion sose pretsedatelot na dràvata vo nego pa nikoj ne odgovara{e, a ne pak da odgovara za eden selski most. Tuku mol~i, dràvata pak za{tedila. [to ima da tro{at pari da go urivaat, koga znaat deka samiot }e padne. 4 Vo Rosoman pa|aat mostovi, a vo Skopje }e se kopaat rovovi. Penov nema samo problem kako da go za{titi plo{tadot od opozicijata. Toj ima problem i kako da go za{titi noviot plo{tad od vozila koi se dviàt po nego i se parkiraat. Zatoa dade genijalna ideja. Okolu plo{tadot }e se kopaat dupki. Bidej}i policija nema sekoga{ za da kaznuva, a stolp~iwata uporno se otkornuvaat, nemalo drugo re{enie tuku da se iskopaat dupki za kolite da ne moè da pominuvaat. Selsko bilo, ama toa bilo edinstvenoto re{enie. Penov treba da go patentira izumot za borba protiv kolite na plo{tadot. Oti vakvo ne{to na drug ne moè da mu tekne. Samo, ne mora da bide selsko. Neka go napravi gradsko. Namesto dupki, neka iskopa rovovi. Rovovite neka gi maskira so lisja. Dolu neka postavi kolci. Pa koga nekoj voza~ }e nagazi na lisjeto, vedna{ da se nadene na kol. Kolcite na Penov moàt da bidat pove}enamenski. ]e svr{at rabota i ako nekoj {to ne e na negova strana saka da pravi miting. Na opozicijata {to agitira{e za uspe{en referendum i be{e zabraneto da go koristi plo{tadot, oti mitinga{ite }e gi izmestele granitnite plo~i. Ama, koga Branko go slave{e priznavaweto od SAD, opasnost za plo~ite nema{e. Granitot ne popu{ta pod ènite na Savka i parite na Soros. 5 Za proslavata na priznavaweto na ustavnoto ime i javniot gradski prevoz vo Skopje be{e besplaten. Direktorot na JSP re~e deka avtobusite ne se pla}ale oti "nekoja nevladina organizacija" mu platila na pretprijatieto za da vozi bez pari. Toa JSP kolku {to znam u{te e dràvno, celo vreme se àli deka nema pari, avtobusite se zastareni, zagaduvaat, nema rezervni delovi, stalno bara da poskapat biletite... I sega odedna{ "nekoja nevladina

274 organizacija" dala pari da se vozi besplatno. Ajde sega Stev~e Jakimovski i Nikola Popovski da proverat koi se tie {to pla}aat, kade e toa evidentirano, plateni li se site dava~ki... Pravna dràva li e ova, ili sekoj den e ~etvrtok? 6 Ima celi kolekcii vicovi za plavu{i. Ima vicovi za Mujo i Haso, za maliot \okica, za Trpe i Trpana... Site primeri vo ovoj tekst se predlog za nova kolekcija "Kako makedonskiot politi~ar zamisluva pravna dràva?". 7 Rezultatite od referendumot pokaàa deka na{ite politi~ari stra{no ne laàt. Nitu se Makedoncite nacionalisti, nitu pak Albancite se obespraveni. Me|uetni~ki konflikt vo Makedonija nema. Nemalo ni vo vojnata 2001. I toga{, i sega i celo vreme konfliktot im treba na nesposobnite i korumpirani politi~ari za da dojdat i za da se zadràt na vlast.

ALO TEHNI^KI 20 noemvri 2004

• Slo`ni bra}a slo`no kradat

1 Branko re~e deka da bil na mestoto na Hari, pri~inite za koi podnel ostavka, za nego }e bile dopolnitelen motiv za rabota. Hari re~e deka mu se sma~ilo od DUI. Po ovaa izjava na {efot na dr`avata, ako na Hari ne mu se sma~i od Branko, mene }e mi se sma~i od Hari. "Problemite trebalo da se re{avaat, a ne da se odlagaat", mu pora~a prijatelot Branko na prijatelot Hari od son~eviot Pogradec vo Albanija. Branko znae kako problemite se re{avaat, a ne se odlagaat. Od 13 godini nezavisnost, Branko re~isi 8 godini be{e premier. I problemite gi re{ava{e, ne gi odlaga{e. Kako na primer privatizacijata, oktopodot so TAT, denacionalizacijata, malore~anskiotr univerzitet, nemirite vo Gostivar... Tuku, da ne se vra}ame tolku daleku. Eve, da odime do 4 fevruari godinava koga kako premier Branko na vladina sednica izjavi deka "ministerstvoto za transport e duvlo na kriminalot". Dva meseca podocna Branko go re{i problemot. Stana pretsedatel. Buxaku se u{te e minister vo istoto ministerstvo, i toa mnogu posilen otkolku toga{, a nekojsi Taxedin {to be{e slu`benik zame{an vo korupciskata afera so me|unarodnite transportni dozvoli e unapreden. Problemot e re{en – neodlo`no.

275 2 Branko mu zabeleà na prijatelot deka izbral pogre{en moment za ostavkata. Da. Momentot e navistina pogre{en. Ostavkata doa|a edna nedela po referendumot. Najdobro }e be{e Hari ostavkata da ja dade{e porano. Edna nedela pred referendumot. ]e mu dozvole{e li Branko toga{ da bide pogoden moment? Od DUI barem imaa doblest da mu se zablagodarat na Hari {to ostavkata ne ja dade pred referendumot. SDSM ne mu se zablagodari duri ni za toa. Namesto da bidat sre}ni {to ne im napravi cirkus pred referendumot, tie sega u{te i mu popuvaat deka izbral pogre{en moment. [to e problemot? Ne se spremni za nov lider, ili ne znaat vo koja kafeana da ve~eraat i koj da im bide svedok. 3 Go iskoristija ~ovekot kako krpa i go frlija. Duri sega Ermira Mehmeti ni kaùva deka Hari bil samo "tehni~ki premier". Zna~i SDSM i DUI si se imale dogovoreno da ne go fermaat. Mu rabotele zad grb. Da be{e partiski, a ne tehni~ki premier, toga{ prikaznata }e be{e poinakva. ]e moè{e da krade i da ne kaùva deka i drugite kradat. Slo`ni bra}a, slo`no kradat. Koalicijata funkcionira besprekorno. Ili, {to bi rekol pretsedatelot Branko – "Vo Makedonija nema politi~ka kriza". 4 [tom ne{to ne im e po }ef, Albancite ne priznavaat zakon. Ne im se dopadna toa {to Hari prozbore za korupcijata i nepotizmot i deka ba{ im e gajle i za ramkoven dogovor i za dràvata, i tie re{ija da ne go priznavaat i premierot. Bil – tehni~ki. Neizbe`nite garantori na ramkovniot dogovor bea kaj Hari Kostov da im raskaè zo{to ja podnel ostavkata. Batler od SAD i Kjarini i Salin od EU od kaj Hari izbegaa od novinarite preku garaà. Se skrija da ne kaàt ne{to lo{o za DUI. Vo Makedonija ne moè{ da upasi{ ni najobi~en kriminalec, ako e Albanec, a toa da ne stane politi~ki problem i zakana za destabilizacija na dràvata. Toga{ strancite sekoga{ imaat {to da kaàt. Ama, koga pa|a vlada zaradi korupcija na ministrite Albanci tie se krijat vo garaà i velat deka toa bilo vnatre{ni pra{awe. I Referendumot be{e vnatre{no pra{awe, ama Batler, Salin i Kjarini sekoga{ imaa {to da kaàt. 5 Strancite gi ubeduvaa Makedoncite da ne izleguvaat na referendum. Velea: "Sedete si doma". Edna od pri~inite za ostavkata na Kostov e {to DUI ucenuva so novi vrabotuvawa na Albanci. Za da se primaat Albanci, }e treba da se brkaat Makedonci.

276 Ubavo SDSM i strancite gi sovetuvaa Makedoncite da si sedat doma. Samo {to sega nema da sedat doma samo vo nedela. ]e si sedat doma bez rabota i preku nedela. Ba{ mi e }ef za tie {to ne izlegoa na referendum so obrazloènie deka se vo dràvni ustanovi i }e gi izbrkale od rabota. Pa ionaka }e gi izbrkaat. Musa Xaferi nema da vrabotuva vo privatni firmi. ]e vrabotuva vo dràvni. 6 Koga Hari Kostov znae{e za tolku korupcija me|u slo`nite bra}a, zo{to mol~e{e? Aj {to ne moè{e da gi smeni, razbirame, oti be{e "tehni~ki", ama moè{e da podnese nekoja krivi~na prijava. se zamori Hari od prijavite protiv Lambe, Vojo, Fetai, Daravelski, Qube i osobeno protiv Amdi Bajram, pa ne mu ostana sila za prijatelite.

KIM BRANKO 27 noemvri 2004

• Nevinite lu|e od Kondovo go pozdravuvaat Bu~ko i mu go ~estitaat izborot so zvucite na novata himna

1 Zav~era se izgubiv vo vremeto. Sum dremnal pred televizor i koga otvoriv o~i ne moèv da se osvestam. Koja godina sme sega. Da ne se vrativme vo 1980 godina, koga umira{e Tito i pla~evme. Ili, sepak sme vo ponovo vreme. Vo 1989 godina. Gledam i ne veruvam. Ovoj kongres vo 2 ~asot po polno} sum go gledal nekade. Toa be{e ~inam14 Kongres na SKJ. Milo{evi} gi izbrka Slovencite, Hrvatite sami si zaminaa, Go{ev prv pat se istakna kako re{itelen – ne znae{e {to da pravi, a Cile ja izgovori istoriskata re~enica so "neprincipielnata koalicija". Ne bilo 14 Kongres na SKJ. Ova bil vonreden kongres na SDSM. Ama bil – istoriski. SDSM izbira{e lider {to ne e Branko. Zatoa dràvnata televizija ima{e dva linka od "Aleksandar palas" i direktni vklu~uvawa vo programata. MTV nema{e linkovi pred tri nedeli za sledewe na referendumot, ama za kongresot na Partijata be{e maksimalno mobilna. Moè go pu{tale i na satelit. Koj gledal? 2 Najgolem vpe~atok mi ostavi govorot na drugarot Nikola ]ur~iev koj so intonacija na glasot i poza kako da e Branko se prosti od Dragiot Lider. "Klu~noto pra{awe na ovoj forum sega e kako i na koj na~in najdobro da mu izrazime po~it na na{iot dosega{en lider", istakna generalniot

277 sekretar na Partijata i zaklu~i: "Da ostaneme dostojni na edinstvoto, solidarnosta, mudrosta, drugarstvoto, harizmata i goleminata {to toj gi oìvotvori vo na{ata politi~ka ideja, so koja naj~esto i pobeduvavme". Kade li najde tolku ubavi zborovi drugarot Kole? Dali gi ~ital stenogramite od CK SKM, izbranite dela na Kardeq, ili govorot na Deng Ksiaoping koga umre Mao Ce Tung? Ni ednoto, ni drugoto ni tretoto. SDSM e sovremena demokratska partija so socijalna orientacija vo pazarno orientirano op{testvo pa i generalniot sekretar go prilagodil govorot na novoto vreme. "Na 11 maj godinava, koga mu ja ~estitavme novata funkcija i oficijalno go isprativme od partijata mu pora~avme – kako {to sme nie spokojni za dràvata, barame i toj da bide spokoen za toa {to ni go ostava nam – partijata", istakna drugarot ]ur~iev. [to e partijata? Privatna firma na Branko od koja toj si zaminal i ostavil amanet da mu ja vodat profitabilno? E pa, neka bide spokoen. [tom Buzle bil vo [tabot na Bu~ko, Branko moè da bide spokoen koga mu e firmata vo pra{awe. Biznisot }e vrvi. 3 Pred nekoj den stigna vest od Severna Koreja deka tamu postepeno po~nale da se vadat portretite na Kim Il Sung od yidovite. Kaj nas doprva }e se zaka~uvaat portretite na Branko. I po Kim – Branko. 4 Idniot premier Vlado Bu~kovski v~era re~e deka "eden od najgorlivite prioriteti na novata vlada }e bide da go re{i problemot so Kondovo". Dodeka cela dràva se zanimava{e so kongresot na SDSM, policijata ~eka{e politi~ka odluka za da gi uapsi naoruànite bandi vo seloto. Zo{to Bu~ko bi se grièl za Kondovo? Neli banditite tamu bile samo za referendumot i sega si zaminale. Zarem i tie mislele deka makedonskiot narod }e go izglasa referendumot i podgotveni ~ekaa na busija? Vlasta }e gi fati na kondicija. ]e ~ekaat da vidat kolku moàt da izdràt. Za nas se znae. Nie u{te mnogu moème da izdrìme. Na prvata zakana si sedime doma i si ja ~uvame kondicijata. So kogo li Bu~ko }e go re{ava Kondovo? So Ali Ahmeti, koj na televiziska emisija kaà deka spomenikot za balistite kaj Blace e obele`je vo ~est na nevini lu|e? Za onie balisti koi bea edinstvenite doma{ni fa{isti {to pravea zulumi vrz nevinite Albanci i Makedonci? Nevinite lu|e od Kondovo, so istreli od kala{nikovi, so zvucite na novata himna ispra}aat pozdravi i ~estitki za Bu~ko za liderskoto mesto i premierskata funkcija. Utre }e go slavat i dràvnoto zname. 28 noemvri e den na albanskoto zname. A makedonskata dràva pla}a i za toa.

278 5 Stev~e Jakimovski ni objasni. Toa {to dr`avata mu ovozmo`ila na "Makpetrol" od skapata nafta kupena bez tender so pari od narodot da zaraboti 4 milioni evra bilo ekstra profit. Toa ne bilo korupcija. I navistina ne e korupcija. Bidej}i tie 4 milioni evra se na{i pari, toa e – kra`ba. Ete mu zada~a na Stev~e za idnata nedela. Neka objasni dali i kra`bata spored re~nikot na ovaa vlast e – ekstra profit.

QUBE BUXAKU 4 dekemvri 2004

• Kaj e onoj so saatot da ni ka`e koga }e dojde vreme Makedonija da vleze vo Kondovo

1 DUI si dobi svoj Qube. Agron Buxaku do sega kaùva{e mnogu sme{ni raboti, ama v~era se nadmina sebesi. "Nema da se povle~am od Vladata i od spisokot na mojata partija za sostavot na novata Vlada", re~e v~era Buxaku. Spored nego celata mediumska kampawa koja se vodi vo ime na borba protiv korupcijata po izjavite na ekspremierot Hari Kostov, ima etni~ki karakter. "Taa e naso~ena kon eden etnikum i kon mojata partija. Nie sme 25 otsto, toa zna~i deka 25 otsto od naselenieto e korumpirano", re~e Buxaku. Buxaku }e ostanel vo novata vlada oti celo pretsedatelstvo na partijata stoelo zad nego. ôvekot bil ~esen. I da zemal, ne zemal za sebe, zemal za partijata. DUI e ~esna partija. Kako takvi ja zamenija DPA. Oti Ta~i bil ne~esen. Toj koga zemal pari za partijata zemal i za sebe. Zna~i ima razlika me|u Ta~i i Buxaku. Buxaku zbori pet jazika. 2 Na Qube Buxaku ne mu e sram da se krie zad sopstveniot narod. Oti toj e 25 otsto i site 25 otsto se korumpirani. Ako Albancite mu ja prostat i ovaa izjava, toga{ i si go zasluìle Buxaku. Kako {to si gi zasluìja site komandanti, kriminalci i biv{i zatvorenici {to sega gi pretstavuvaat 25-te otsto, zatoa {to nitu edna{ ne se pobunija protiv niv. 3 Moèbi na Bu~ko i }e mu uspee da se ispazari so Ahmeti za Buxaku. Ama pra{awe e, ako ne e Buxaku, {to li }e dobie DUI na toa ime. I u{te kolku toa site nie }e treba da go pla}ame. 4 Dokumentite {to Hari mu gi odnese na obvinitelot Pr~evski zav~era, mu gi dal na Ahmeti i na pretstavnicite na me|unarodnata zaednica u{te vo avgust.

279 Zo{to Hari premierot mu gi daval dokumentite za korupcija na Ahmeti, liderot. [to e Ali Ahmeti vo ovaa dràva? Institucija li e, sud li e, plemenski poglavar, {ef na dràva? Sega e jasno zo{to Buxaku vele{e deka toj ne odgovara pred premierot, tuku samo pred partijata. Ete zo{to i Ermira Mehmeti koga Hari si dade ostavka re~e deka toj ionaka bil samo tehni~ko lice na privremena rabota vo vladata. Zna~i Hari premierot, koj sega ve}e e Hari gra|aninot ni pokaà deka vo Makedonija ne ti treba ni sudstvo, ni institucii na dràvata. Treba da ima{ samo lider na partija i me|unaroden faktor. Partija te tuì, partija te sudi. Toa, mili moi ni vo komunizmot go nema{e. Ako ni{to drugo barem koga gi fingiraa procesite, pak gi turkaa preku institucii. I da odea kaj Tito i kaj Lazo, barem formata ja sproveduvaa. Ne be{e Hari edinstveniot {to imal dokazi za korupcija vo Ministerstvoto za transport i vrski. I pretsedatelot Crvenkovski koga be{e premier re~e deka toa ministerstvo e duvlo na kriminalot. I toj li dokumentite prvo gi odnese kaj Ahmeti. Za da mu gi ~uva do izbotot na pretsedatel. Ima li vo ovaa dràva javen obvinitel koj ako ve}e ne mu gi nosat dokumentite, barem ~ita vesnici i gleda televizii. Kako {to Qube Bo{kovski si dobi dvojnik vo Qube Buxaku, taka i Stavre Xikov si ima dobra zamena vo Stavre Pr~evski. Samo ima razlika i me|u niv dvajcata. Stavre ne se me{a{e vo svojata rabota. A ovoj ne ni znae {to mu e rabota. 5 Najgolemata drama na nedelata be{e dali Rada }e prifati ili ne. Bu~ko dobro ja istintra. Tri dena ja drè{e na vesti. Demek ne izgubila na izborot. Tri dena ni Kondoliza Rajs ne be{e na Si En En koga go menuva{e Kolin Pauel, a Bu~ko i ovozmoì na Rada tri dena da ja drì nacijata vo nezivesnost dali kole{kata }e mu digne telefon dodeka e na prodolèn vikend vo Mavrovo i dali }e i odgovara staroto dru{vo vo novata vlada. Da ne imala taa nekoga{ podobra ponuda? I da ne moèla da izbira ne{to podobro od vicepremier za evropski integracii vo zemja {to nema aber od Evropa? 6 Rada se kandisa. I povtorno e aktivna. Taa v~era re~e deka "re{avaweto na Kondovo }e bide seriozen test za Makedonija pri vlezot vo Unijata". I dodade: "Nema odewe vo Brisel so vakva situacija na terenot". Neli istata Rada ni vele{e deka ako Kondovo ne vleze vo Skopje, nema vleguvawe vo EU. Ete, Kondovo vleze vo Skopje, ama Makedonija nikako da vleze vo Kondovo. Kaj e onoj so saatot da ni kaè koga }e dojde vremeto da vlezeme vo Kondovo. Za da vlezeme vo EU, ne za drugo.

280 KALA[NIKOV, KALA[NIKOV... 11 dekemvri 2004

• Od mala trauma – na pregovori vo Wujork

1 Slu~ajot Kondovo e psihi~ki problem. Banditite baraat amnestija za nivnite drugari {to se vo zatvor. Pravele zulumi oti bile istraumatizirani od vojnata. Padnale vo depresija pa zele pu{ki i morale da kradat. Pa sega povtorno treba da se oslobodat. I nekoi od lavovite bea fateni so oru`je. I tie trpea traumi od vojnata. Ama ni Bu~kovski, ni Nikola Gruevski ne otidoa da pregovaraat so niv. Izgleda bile pomalku istraumatizirani od u~kite. Zatoa zavr{ija vo zatvor. Zamenikot minister za vnatre{ni raboti Hazbi Lika vo Kondovo ne videl vooruèni lica. Imalo nekolku, ama tie bile "zavedeni mladi lu|e {to nosele oru`je". [to pravi MVR koga }e vidi lu|e so oru`je? Gi apsi? Zavisi od lu|eto. Ako se Albanci gi pra}a na psihoterapija. Zatoa i ne treba od Kondovo da se pravi problem. [to bi rekol zamenikot minister:"Slu~ajot }e se re{ava na povisoko nivo". Na koe povisoko nivo? Ako SDSM prodolì vaka uspe{no da se pazari so Ali Ahmeti, izgleda }e se re{ava na najvisoko nivo. Vo Obedinetite nacii. Fali u{te Kofi Anan da imenuva posrednik vo pregovorite. Ili, ne daj boè u{te edni mirovni sili. Zatoa traumatiziranite banditi pokraj amnestija i vrabotuvawe barale i diplomatski paso{i. Da moè da patuvaat na pregovori. Ete {to ti e sudbina. Od mala trauma – na pregovori vo Wujork. 2 Pretsedatelot Branko Crvenkovski ja iskara vladata vo ostavka deka ne si ja vr{i rabotata koga Kondovo e vo pra{awe. Pred referendumot se bilo kako {to treba, ama ete za eden mesec od subjektivni i objektivni pri~ini situacijata se smenila i {efot na dràvata, iako veti, ne moèl da odi vo skopskoto selo. Toj pora~a deka toa {to vladata e vo ostavka ne zna~i deka Ali Ahmeti i Menduh Ta~i moàt da gi zamenat instituciite na dràvata {to ne prezemaat ni{to za Kondovo. Branko ne bil institucija. Branko e pretsedatel. 3 Gradona~alnikot na Skopje Risto Penov najavuva glamurozen do~ek na Novata godina na Plo{tadot Makedonija. Sega koga glavniot grad e pobogat i za Kondovo i Saraj i koga blagodarej}i na nivniot pridones kon

281 urbanoto ìveewe zabrzano ~ekorime kon EU, Skopje zasluìlo da ima novogodi{en do~ek kako sekoja evropska metropola. Penov treba da odi vo Kondovo za da vidi kako tamu funkcionira gradskiot ìvot. Da vidi da ne im treba na traumatiziranite banditi nekoja palma na plo{tadot, ili da ne treba da se poplo~i ne{to, pa da urgira za nekoj paver element. Da ne rizikuvame na patot kon EU Kondovo da odi bez paver elementi. Ba{ka da ne dozvolime traumatiziranite dopolnitelno da se fatat za pu{ka za Penov da im otvori nekoj du}an. Penov nema potreba da odi vo Kondovo. Kondov~ani }e dojdat vo centarot na Skopje zaedno da igrame valcer za Nova godina. Pu{kite }e im gi ~uva gradona~alni~kata na Centar Violata Alarova , a Goran Bregovi} }e go pee hitot "Kala{nikov, kala{nikov..." 4 Bu{ v~era mu pratil pismo na Branko i mu pi{al: O~ekuvam da rabotam so vas vo mojot vtor mandat za da go napravime svetot pobezbeden i podobar". Lesno mu e na Branko da go pravi svetot pobezbeden so sojuznik kako Amerika. Ama aj neka go napravi Skopje pobezbedno so sojuznik kako Ahmeti. 5 Direktorot na ESM Pande Lazarov izjavi deka najdobra naplata na smetkite za struja imalo vo Ki~evo, a najlo{a vo Valandovo i Strumica. Pande ne gi spomena ni Tetovo, ni Ara~inovo, ni Lipkovski, a bogami ni Kondovo. [to e rabotata. Dali ESM tamu ve}e ne odi ni da sobira pari, ili toa ne e ve}e del od Makedonija. Ki~evo ja brani ~esta na Zapadna makedonija. ]e pla}a u{te ~etiri godini. 6 Zamenikot za obrazovanie Tale Geramit~iovski ocenil deka stru{kite sredno{kolci – Makedonci preotestiraat za{to bile nezadovolni od rezultatite na referendumot. Moè bile frustrirani, ama ne vidovme deka zele kala{nikovi vo race.

282 AGIM PREMIER 18 dekemvri 2004

• Ima li ovaa dr`ava ne{to popametno da sraboti otkolku ve~no da se zanimava so ve~no nama~enite Albanci.

1 Makedonija pokaà deka e tolerantna zemja. Osobeno kon kriminalci so ma{inki vo racete. Ima kriminalci vo edno selo koe od neodamna se smeta za del od Skopje, ama dràvata nema ni{to so toa. Kriminalcite bile Albanci, pa toa bilo albanska rabota. I bidej}i za Albancite samoto spomenuvawe na zborovite policija, sud, ili ne daj boè zatvor, e represija od najteòk vid, instituciite na dràvata gi ostavi nivnite partii da si go re{avaat problemot. [to ima Makedonija kako dràva so Kondovo? Bidej}i vo ovaa zemja instituciite na dràvata ne se me{aat vo svojata rabota, albanskite partii se zafatija da go re{at problemot. Gi zamolija bandidite da si odat. ]e se povle~ele samo so lesnoto oru`je. [to? Zarem topovite }e gi ostavat? Im dadoa li avtobus kako letoto 2001 godina na teroristite vo Ara~inovo? Gi ispratija li so me|unarodni posmatra~i? I dali ima{e greewe vo avtobusot, kako toga{ {to ima{e klima ured za ladewe oti be{e è{ko leto. Belkim ne gi pu{tija onakvi potkonfliktno traumatizirani, da odat pe{ki po planinite srede zima. Siroma{kite kriminalci nemaat kade da odat. Na Kosovo gi baraat Amerikancite za da gi uapsat, vo ju`na Srbija ne bi se vratile ni vo ludilo, Albanija }e mora da gi apsi oti taka }e im kaè me|unarodnata zaednica i – }e moraat da ostanat tuka. Makedonija stana deponija za regionalniot {qam. Nam ni bilo sudeno da im najdeme politi~ko re{enie. Se razbira, vo ramkite na Ohridskiot dogovor. Nema da pomine dolgo vreme koga ovie zavedeni mom~iwa {to go drèa glavniot grad na ni{an, }e se pojavat vo nekoe drugo mesto. Kaj i da e, }e dojde vreme za nova kriza, }e se javat od nekoe drugo selo so ma{inkite na gotovs za "legitimnite politi~ki barawa" i za "bavnoto sproveduvawe na ramkovniot dogovor". Zarem treba da se raboti ne{to vo ovaa dràva? Zarem imame ne{to popametno da srabotime otkolku ve~no da se zanimavame so ve~no nama~enite Albanci. 2 Nezadovolnite mom~iwa od Kondovo barale diplomatski paso{i. Zo{to i ne bi barale? Ene go Sadula Duraku, ~ovekot {to ja sopre vodata vo Lipkovo vo 2001 i Kumanovo go drè{e bez voda celo leto, sega }e ima

283 diplomatski paso{. Nego v~era go izbraa za minister za zemjodelstvo, vodostopanstvo i {umarstvo. Dojde od {uma, ja isu{i vodata, sega }e ja deli zemjata. Agim Krasni}i ima golemi {ansi da go nadmine Duraku vo politi~kata kariera. Toj preku Kondovo go kontrolira izvorot Ra{~e. Ako Duraku {to ja sopre vodata za Kumanovo zasluì da bide minister, Krasni}i, koga bi go ostavil Skopje bez voda }e zasluì da bide – premier. 3 V~era i na doma{nata i na adresata vo Redakcija dobiv rozova pokana za soslu{uvawe od istraèn sudija. Pi{uva{e da se javam VEDNA[ i me predupredile: "ako ne se javite vo opredelenoto vreme }e bidete prisilno privedeni". I toa go potcrtale ra~no za da go sfatam seriozno. [to li se slu~i, si se pra{uvav? Da ne sum ubil nekogo odej}i kon rabota, da ne sum {vercuval droga, da ne mi na{le vo kolata oru`je, da ne sum drèl zalo`nici so pu{ka vo rakata? Ni{to tolku spektakularno. Nekoe funkcioner~e me tuèlo za kleveta, ama sudovite koga se funkcioner~iwa vo pra{awe se mnogu revnosni. Da bev Albanec so pu{ka vo rakata }e mi pratea pregovara~ da vidat kakva e mojata politi~ka agenda. Moèbi i nekoja partija }e gi stave{e moite barawa vo nivnata programa, kako {to bi rekol Menduh Ta~i. Za àl ne moèv v~era da se javam vedna{. Ama policijata moè{e da me privede. Samo treba{e da dojde vo Kondovo da me pobara. Bev na gosti kaj Krasni}i. 4 @itelite na Ra{~e se spogodija so dràvata. Nema da go blokiraat izvorot, ama nema da pla}aat ni voda. Bila nivna. Ne znam {to ~ekaat Bitol~ani? Zo{to pla}aat struja, koga im go tro{ime nivniot jaglen? 5 Jovan Manasijevski den pred da si zamine od Ministerstvoto za trud i socijalna politika im gi namali parite za tu|a nega na 90.000 invalidi vo dràvata. Malku im e {to se otepani od Gospod, sega i Manasijevski mora{e da gi dootepa. Tolku li mu zna~ea tie bedni 100 denari {to im gi skusi, pa mora{e toa da go napravi dodeka be{e vo ostavka i ~eka{e da stane voen minister. I kolku za{tedi? Ebate dràvata {to dojde do toa derexe da {tedi na invalidi. Ba{ka, Vladata e so socijaldemokratska orientacija.

284 SOBRANISKA BERZA 25 dekemvri 2004

• Ako orospiite imaat cena, zo{to ne bi imale pratenicite

1 Od kade do{ol ovoj Branko, pretsedatelot? Kade bil poslednite 13 godini? Ne ìveel tuka, ne bil premier vo dva i pol mandati, ne bil lider na opozicija... Izleze na govornica vo Sobranieto i se za~udi deka vo ovaa dràva krupni i ~uvstvitelni zakonski proekti se potpirale edinstveno na sobraniskata matematika. Gi iskara vlasta i vladeja~kite partii deka ne ja sfatile porakata od referendumot. Re~e: "Treba da se vodi argu- mentirana politi~ka bitka vo javnosta, da se konsultiraat ekspertite i da se komunicira na neposreden na~in so gra|anite". Za koi gra|ani zboruva pretsedatelot? Za onie koi otide da gi kodo{i vo Brisel istiot moment koga vide deka referendumot moè navistina da mu se slu~i. 2 Na pretsedatelot site mu se vinovni. Go iskara Hari Kostov koga si dade ostavka oti problemite trebalo da se re{avaat, a ne da se odlagaat. Za razlika od nego koj problemite gi re{ava{e odloèno, pa koga ne uspea da gi re{i stana pretsedatel. Ja iskara vladata vo ostavka oti ne i funkcionirale instituciite na dràvata za da si go re{i Kondovo. Za razlika od nego koj ne e institucija na dràvata. Toj e pretsedatel. Ja iskara Vladata oti ne bil zadovolen so rast na BDP od 3 nasto, ili 4 nasto. Za razlika od vremeto koga toj be{e premier koga rastot na BDP-to be{e i pod 3 nasto. Na kraj go iskara i narodot. Zatoa {to glasa{e za nego ovaa godina, a toj re~e deka 2004 e izgubena godina. 3 Javniot obvinitel Pr~evski im pora~al na semejstvata na zaginatite vo nesre}ata na pretsedatelskiot avion, tie da gi vidat dokumentite i samite da kaàt koj e vinoven. Dokumentite ne moè da gi zemat oti moèbi nekoja idna vlada, ili negov naslednik }e pokrenel istraga za nesre}ata. Zna~i ovaa vlada re{ila da zavr{i istragata so proglasuvawe na mrtvite piloti za vinovni. Ne e pra{aweto koj e vinoven za nesre}ata kaj Mostar. Pra{aweto e koj e odgovoren {to voop{to do{lo do nea. Zagina pretsedatel na dràva i dràvna delegacija {to se voze{e vo vladin avion. So avionot upravuvaa piloti najmeni od vladata i za nivnata obuka i za sostojbata na letaloto se griè{e vladata.

285 Za avionot, negovoto odrùvawe i ekipaìte postojat konkretni slu`bi i tie slu`bi imaat konkretni rakovoditeli. Propustite na tie slu`bi si stojat vo izve{tajot. Dali nekoj od niv be{e predmet na istraga? Ili, dali nekoj prezede makar i moralna odgovornost? Moèbi pilotite navistina bile vinovni, kako {to re{ila Vladata na sega{niot obvinitel, ama koj gi pu{til lu|eto da letaat onaka kako {to letale. Vladata kupi nov avion {to }e stigne idniot mesec. Za toj avion }e se griàt istite vladini slu`bi so istite rakovoditeli postaveni po partiski kriterium. Dali vladinite funkcioneri i pretsedatelot }e letaat spokojno oti lo{ite piloti zaginaa? 4 Kako funkcionira nezavisnoto sudstvo pokaùva slu~ajot na Ixet Memeti. Toj sega }e bide naroden pravobranitel. Zna~i – nezavisen. Do pred dve nedeli be{e minister za pravda od redovite na DUI. Zna~i – zavisen. Na toa mesto dojde otkako be{e sudija vo Ustavniot sud. Zna~i – nezavisen. Pred da bide izbran vo Ustavniot sud be{e minister za pravda, od redovite na PDP. Zna~i – zavisen. Taka ti e toa vo zemja vo koja vladee pravoto dràva. Partiski si zavisen, a koga }e i zatreba{ na partijata – nezavisen. 5 Nezavisniot ustaven sud odlu~i deka pratenicite }e gi izbira narodot, ama tie za pari }e moè da smenat partija vo Sobranieto. Sega Qub~o si napravi prateni~ka grupa od partija koja nikoga{ ne bila na izbori. Toj izjavi deka ideolo{ki e mnogu poblizok do VMRO-DPMNE, otkolu do SDSM. No, prakti~no, toj e poblizok do SDSM. Sega ve}e ne ni trebaat izbori. Neka se formira partiska berza. Da vidime koj pratenik za kolku se prodava. Ako orospiite imaat cena, zo{to ne bi imale pratenicite. Orospiite se po~esni. Tie si se pretstavuvaat samite sebe si. A pratenicite go pretstavuvaat narodot. 7 Noviot minister za zdravstvo Vlado Dimov gi sobra na ru~ek site prethodni ministri za zdravstvo vo restoranot "Den i no}". Od site skopski kafeani, ministrite ja odbraa tokmu kafeanata na farmacevtskata ku}a "Replek", koja u~estvuva na golemite tenderi vo zdravstvoto. Pogodete zo{to? Ima dobra kujna.

286 NAPRED NA[I 31 dekemvri 2004

• Ambasadorite }e juri{aat na EU so gol gaz, oti zlato nemaat

1 Ajde da gledame optimisti~ki. 2003 godina be{e godina na stabilizacija. 2004 godina be{e godina na ekonomskiot bum. 2005 godina }e bide godina na juri{ kon pekolot. Toa ministerkata Ilinka Mitreva im go najavi na makedonskite ambasadori. ]e mora da trgnat vo pekolen juri{ kon EU i NATO. Gledam EU i NATO skrstile race i go ~ekaat juri{ot na Ilinka. Ministerkata ja vodi kowicata so falangata na Aleksandar Makedonski i slepcite na Samoil. Samo da ne im tekne ne Evropjanite da dobieme pokana za pregovori vo zima, pa snegot da ne spre~i, kako {to ne moèvme da stigneme na Vtoroto zasedanie na AVNOJ. Ama i tuka ima mesto za optimizam. Vremiwata se promeneti. Vo kowicata na Ilinka, vo zadninata se krie tajno oru`je. Komandantite na DUI. 2 Ba{ }e bide interesno kako }e gi osvoime NATO i EU. Moèbi so avtob usot koj gi voze{e ambasadorite od Sobranie do Klubot na pratenici. Diplomati se tie, ne odat 500 metri pe{ki. Namesto avtobus moèa da im dadat po 50 denari na ~etvorica i da si odat so taksi. A moèa da gi pu{tat i so gradski avtobus. Koga JSP voze{e besplatno za priznavaweto od Amerika, zo{to da ne gi vozi i kon EU. Osven ako i tamu ne im se pojave{e Nikola Popovski kako kondukter da im dup~i karti. Pa za kazna }e gi simne od avtobusot i }e im drì govor za buxetot od 2 saata i 14 minuti. Ilinka si ima problem so Nikola. I go skusi buxetot. Ambasadorite vo Skopje imaa dvodneven kurs za diplomatska ofanziva. Gi u~ea kako da se grebat. Da jadat po kokteli. I da si nosat }esiwa za doma. ]esiwata da si gi sobiraat od samoposlugi oti i za toa pari nema. Sega diplomatite }e juri{aat so gol gaz po svetot. Oti zlato nemame. 3 Zo{to se ~udime deka vo ista dràva funkcioniraat dva pravni sistema? Eden vo Skopje, drug vo Tetovo. Koga vo Makedonija funkcionira pravnata dràva, vedna{ imame blokadi na pati{ta, se pojavuvaat bandi po selata, ~ove~kite prava i slobodi se zagrozeni, a bezbednosta i mirot se zagrozeni.

287 Koga nema pravna dràva, nema ni problem. Selata si se slobodno okupirani, nema blokadi, pravata i slobodite celosno se za{titeni duri i na ilegalcite od stranstvo. 4 Od deneska Makedonija vleguva vo zonata na praznici. Dràvnata administracija devet dena nema da se raboti. ]e {tedime. Nie sme edinstvena zemja vo koja na dràvata pove}e i se isplati da ne se raboti otkolku da se raboti. 5 Idnata godina ostanaa da se re{avaat u{te upotrebata na jazicite, znameto, himnata i grbot. Zatoa {to Ramkovniot dogovor e ìva materija i postojano se nadgraduva. Da si posakame sre}a samo u{te idnata 2005 godina da ja potro{ime na Albancite. A posle }e se zafatime so ekonomijata. Kako ni re~e Branko koga stana pretsedatel: "Ajde sega na rabota!"

288 2 0 0 5

OGNEN TEOFILOVSKI

289 290 P R A Z N A

290 ATIPI^NA SUDBINA 6 januari 2005

• Napred vo reformite – site ednakvi vo siroma{tijata

1 Pred Nova godina go gledav direktorot na Kardiologija, inaku poznat i po~ituvan specijalist, kako ni objasnuva{e zo{to strancite ne ~ekaat za snimawe na edinstveniot ispraven aparat na negovata klinika. Tie pla}ale za uslugata, pa so nivnite pari Klinikata }e kupela nov aparat i za doma{nite gra|ani. Toa ti e prosta reprodukcija na makedonskoto zdravje. Pla}a{ za aparat koj }e go koristat drugi, pa koga }e platat za tvojot aparat, }e dobie{ nov. Bolnite od srce, ako ne umrat vo me|uvreme, }e dobijat dijagnoza nekade kon krajot na proletta, koga }e im dojde redot za snimawe. Edna 19 godi{na devojka od skopskoto selo Pobo`je oti{la da slavi Nova godina na plo{tad. Ne bila na spisok za snimawe, so sebe ne gi nosela sinite karton~iwa, nemala ni upat, ama nemala ni sre}a. Od tolku "tipi~ni" istreli so ogneno oru`je, nea i bila sudbinata da dobie "netipi~na rana vo gradniot ko{". Sudbinata bila surova, oti drugarite ja odnele vo bolnica. Vo bolnicata lekarite konstatirale "lesna povreda". A i laboratoriskite naodi pokaàle deka nema kur{um vo teloto. Po dva dena devojkata umre. Nikoj nema da bide vinoven za smrtta na devojkata. Od ponedelnik pak }e pi{uvame za reformite vo zdravstvoto, za tenderite, za nabavkite vo ~etiri o~i, za farmacevtskata mafija, za malite plati na lekarite, za razlikata me|u mitoto i sponzorstvata, za rasipanite aparati, nedostigot na medicinski materijal... Devojkata ednostavno imala sudbina da bide tretirana od makedonskoto zdravstvo. Kako i site nie. Dali 19 godi{nata devojka {to umre od "lesna povreda" na Klini~kiot centar vo Skopje }e preìvee{e ako be{e od Kosovo? Strancite, osobeno onie od Kosovo pla}aat, pa gi dobivaat site neophodni pregledi. Za niv rabotat site aparati. Za nas obi~nite sopstvenici na sini karton~iwa aparatite ne rabotat. Oti nie ne pla}ame ke{. Nam ni odbivaat od plata. I nie sega toa treba da go prifatime kako sudbina!? 2 Teo Vajgel u{te se misli dali da bide sovetnik na Vladata na Bu~ko. Toj u{te ne e svesen {to moè da go snajde koga }e sedne na ista masa so Nikola Popovski. U{te koga ovoj na{iot }e po~ne da mu raskaùva koncizno vo dva ~asa i 14 minuti za reformite na makedonskata ekonomija, Teo }e si go fati prviot avion za Germanija so dijagnoza deka ni nema spas. Vsu{nost, nam i ne ni e tolku lo{o kako {to pi{uvaat mediumite. Zav~era Nikola Popovski ima{e nekoe TV intervju i n# ubeduva{e deka

291 nasproti toa {to go misli javnosta, rabotata odi dobro. Nie i ne sfa}ame kolku ni e dobro sega, a ne pak koga }e zavr{i programata na ovaa vlada. [to muabet }e pravat Teo Vajgl i Nikola Popovski? Edniot bil minister za ekonomija vo tri germanski vladi i toa vo periodot na obedinuvaweto na Germanija i voveduvaweto na evroto, a drugiot e na funkcija minister za finansii samo zatoa {to e ~len na partija i zatoa {to "bil k ne". Edniot doa|a od {kola na liberalna ekonomija, a drugiot od Kumrove~ka {kola na dogovorna ekonomija. Plus edniot doa|a od Germanija da pomogne, a na drugiot ne mu treba pomo{ oti se znae. Reformite na Nikola Popovski odat pod sloganot: "Site da sme ednakvi vo siroma{tijata". Visokite plati }e se odano~at pove}e, taka {to sega dràvata nema da go dobie i toa {to go dobiva{e. Vistinskata plata }e se krie, a drugoto }e se deli kako nagrada. Tie {to vozat golemi koli }e platat pove}e za platite na dràvnite slu`benici, ili }e se vratat na "jugo". Oti so reformite za ednakva siroma{tija duri i "{kodata" na Rada [e}erinska }e se smeta za luksuz. Ba{ mu e gajle na Nikola vo {to }e se vozime nie. Toj }e si se vozi vo dràvna kola. 3 Nikola Popovski i Petar Go{ev se dobar tandem za reformite. Tie se za {tedewe. Guvernerot na Narodnata banka vo dekemvri gi sobra vi{okot denari vo optek za da ne se tro{elo premnogu. Oti tro{eweto }e predizvikalo inflacija. A inflacijata }e ja uni{ti ekonomijata. A koga da se tro{i ako ne pred praznici i za vreme na odmor? Vo cela zapadna Evropa postoi institucijata "trinaesetta plata". Pred Boìk i Nova godina se kupuvaat podaroci, se odi po ve~eri i zabavit, se patuva... Tro{at kako ludi. Gledam inflacijata im gi sotre ekonomiite. Za da se spasat od propasta na sopstvenite ekonomii, lu|eto begaat od doma. So trinaesettata plata upla}aat aran`mani za egzoti~ni mesta. Iljadnici zapadnoevropejci is~eznaa od ju`noaziskite cunami. Tamu bile kako turisti. Zatoa nie si sedime doma. Nema opasnost da zagineme od cunami na nekoja egzoti~na plaà. Nie si {tedime pari. Umirame od lesna povreda vo bolnica. 4 Gradona~alnikot Risto Penov napravi svetska zabava na plo{tadot. Samo go zaboravi svetskiot nastan. Ne mu tekna da postapi kako negovite kolegi od svetskite metropoli da im oddade po~it na zaginatite od zemjotresot vo ju`na Azija. Ete i toa e na{a sudbina. Imame politi~ari koi mislat deka }e go fatat ~ekorot so svetot samo ako go po~ituvaat Ramkovniot.

292 DVA [OFERA 15 januari 2005

• Nie nemame cunami. Si imame vlada.

1 Izbegnata e prvata `rtva na pekolniot juri{ na makedonskata diplomatija. Bugarite se spasija od kadrovskata politika na vladeja~kata koalicija. Sofiskite vesnici napi{aa: "Makedonija ni pra}a albanski terorist za ambasador". Gluposti. Tie ne ne znaat deka kaj nas teroristite se amnestirani. Nesudeniot makedonski ambasador vo Sofija Xevad Ademi e na crnata lista na SAD. Zamisluvajte situacija kako ambasadorot Ademi se pojavuva na priem na amerikanskiot ambasador vo Sofija po povod Denot na nezavisnosta na SAD 4 juli. Amerikanski ambasador vo Bugarija e Xejms Perdju. Toa e istiot onoj Perdju {to be{e vo Makedonija vo 2001 godina. Be{e olesnuva~ vo pregovorite za Ramkovniot dogovor. Im olesnuva{e na teroristite od U^K da stanat politi~ari na DUI. Taka Ali Ahmeti im vra}a na Amerikancite. Perdju be{e olesnuva~ za DUI. DUI sega mu ote`nuva na Perdju. 2 Zanesena vo juri{ot Ilinka ne videla deka kandidatot za ambasador vo Sofija bil na crnata lista na SAD. Go obvini koalicioniot partner DUI deka ne bil seriozen so kadrite. Se zakani deka ako DUI ne dade drug kandidat, toa mesto }e mu pripadnelo na "druga politi~ka struktura". Za profesionalizam ne stanuva zbor. Ako ne e politi~ar od DUI, toga{ SDSM }e si najde neuspe{en politi~ar od svoite redovi. Iako, raka na srce, te{ko deka nekoj moè da i konkurira na biografijata na Ademi. ôvekot ima dolgogodi{na me|unarodna praksa. Bil 12 godini vo zatvor, i toa od Poàrevac do Idrizovo. Ilinka ni objasni i deka postapkata za imenuvawe ambasador vo Sofija ne bila zavr{ena. Trebalo da se dobie agreman od Bugarija. Ademi kako kadar pominal vo MNR, pominal i vo Vlada i sega ni raskaùvaat prikazni. Da ne objavea mediumite, }e pomine{e i kaj Branko. Ne e va`no {to }e se brukame nadvor. Najva`no e prvo doma da si obezbedime mir so koalicioniot partner. 3 Za da napravi profesionalna diplomatija Ilinka vo MNR }e oformi novo oddelenie. ]e ima mati~na slu`ba. Tamu da vraboti epten u~en ~ovek. Nekoj {to znae em da ~ita, em da prebaruva na Internet. Zamislete, kako {to napravi gre{ka i dade kandidat za ambasador {to e na crna lista na SAD, nekoja "partiska struktura" da i predloì za

293 ambasador umren ~ovek. Iako, nekoj i mrtov bi ja vr{el podobro rabotata od ovie {to gi ispra}a ìvi i zdravi. 4 I Ali Ahmeti ne znael za crniot spisok na SAD. Moèbi zatoa {to spisokot e na angliski jazik. Osven toa, na Ali ovaa rabota mu nema logika. Polovina od ministrite i pratenicite mu se na spisokot. Amerikancite ne gi pu{taat da vlezat vo SAD, a nie gi pu{tame vo Vlada. Taka {to, ako nekoj e na spisokot na MVR, zo{to da ne bide i na spisokot na MNR. Liderot na DUI nema gajle so zakanata na Ilinka deka mesto Ademi, ambasadorskoto mesto vo Sofija }e bide ponudena na "druga politi~ka struktura". ]e najde Ali drug kandidat za ambasador. Belkim imaat nekoj {to ne im e na spisokot. 5 Noviot minister za ekonomija Fatmir Besimi veli deka nema telohranitel. ôvekot {to izgleda taka bil vtoriot {ofer. Kolku mu e te{ko na ministerot Besimi. Celo vreme se vozi pa mora da ima dva {ofera. Za da gi odmara. Vozi prviot {ofer, vozi, vozi, vozi, pa odmara... Sednuva vtoriot {ofer, vozi, vozi, vozi, pa se menuva so odmoreniot {ofer. Znaete vie kolku e daleku od Ministerstvoto za ekonomija do Vlada? Od Karpo{ duri do Centar. Celi 3 kilometri. Edniot {ofer vozi po Ruzveltova, a vtoriot vozi po Ilindenska. Se menuvaat na krstosnicata kaj Zoolo{kata gradina. Ministerot Besimi e svetski ~ovek. Mlad, ama mnogu {koluvan. Ima eden {ofer za pravecot: sever – jug, a vtor za pravecot: istok – zapad. Dijagonalno odi pe{. I taka }e ne vozi do Evropa. A Nikola Popovski sobira akcizi za vozilata. Ja namaluva dràvnata administracija. [tedi za da moè ministrite da imaat po dva {ofera. 6 Pretsedatelot Branko Crvenkovski ne vrtel pari~ka za Vasilica oti bil pretsedatel na multikonfesionalna Makedonija. Sega stanuva pojasno i zo{to ne davaat da gi vidime odgovorite na pra{awata na EU. Zatoa {to sme multikonfesionalni. Koga }e vidat {to odgovorile, Makedoncite }e se krstat. [to }e pravat Albancite? Ne odi da si ja udiraat glavata od zemja. 8 Ve~erva pak }e ima koncert na Plo{tad. ]e se sobirame za pomo{ na nastradanite od cunami. Bidete vnimatelni da ne dobiete lesna povreda pa da ve primat na Skopskite kliniki. Nie nemame cunami. Nie si imame vlada.

294 BRKAWE ME^KI 22 januari 2005

• Pijani od qubov vo ~ekalnicata na EU

1 Koga Jovan Manasijevski be{e minister za trud i socijala gi re{ava{e problemite na socijalcite so toa {to im bara{e broila za struja. Sega minister za trud i socijala e Stev~e Jakimovski. Bidej}i socijalcite se ve}e re{eni od negoviot prethodnik, toj }e se osvrne na vrabotenite. ]e im gi namali pravata i na tie malkumina {to rabotat. Dvete stopanski komori, onaa na komunisti~kite direktori i drugata na tranzicionite menaxeri se soglasija so ministerot deka rabotnicite im pravat problemi. Sednaa pred dva dena vo Sv. Pantelejmon na Vodno, go nagostija ministerot Jakimovski, a toj namesto blagodarnost im izjavi: "Ne moè vrabotenite da bidat za{titeni kako me~ki vo planina". Nema vrska na koe mesto se nao|a Stev~e koga treba da dava umni izjavi. Toj }e si kaè {to si ima da si kaè i da e minister za ekonomija i da e minister za trud i socijala. Bez razlika dali e vo grad koga dava izjavi za pomiluvawe na nepla}a~ite na danok, ili so meze vo planinska kafeana koga ja re{ava socijalata. Dali znae ministerot Jakimovski deka spored zakonot me~kite koga }e napravat {teta, {tetata ja pla}a dràvata. Koga nekoj rabotnik }e napravi {teta, {tetata ne ja pla}a dràvata. No, koga minister }e napravi {teta, {tetata ja pla}a dràvata. Ne postoi me~ka {to moè da napravi tolkava {teta za dràvata, kolku {to moè da napravi samo eden minister. Kolku ministri ima vo Vladata? Izgore {umata. 2 Stev~e sega }e se vadi deka pak bil pogre{no sfaten i deka novinarite mu ja izvadile izjavata od kontekst. Zna~i, me~kite treba da gi treniraat. Da znaat da igraat koga }e im ~ukaat na dajre. 3 Javniot obvinitel Aleksandar Pr~evski ne e minister, ama i toj se odnesuva kako me~ka. Pr~evski e vo dlabok zimski son. Zav~era re~e deka okolu slu~ajot "Kmetovska" }e se znae dali }e ima obvinenie za nekolku ~asa. V~era ve}e be{e re~eno deka }e bidat malku pove}e od nekolku ~asa – do idnata nedela. Pr~evski ~eka dokumenti od Klinika. Kakov e toj javen obvinitel koj ne moè da tropne na masa, tuku samo si ~eka. Pa po{tata }e zadocni, pa pratkata }e se zagubi, pa sekretarkata }e se razboli... Pr~evski si ~eka.

295 Taka Pr~evski ~eka{e i na dokumentite za pa|aweto na pretsedatelskiot avion. Diplomatskata po{ta docne{e, pa nemalo prevod, pa bosancite zaboravile nekoj dokument, pa ne stignala angliskata verzija. Pr~evski si ~eka. Obvinitelot ~eka{e i Hari Kostov da dade ostavka za da moè da go raspra{a za Agron Buxaku i somnitelnite proda`bi na dràvnoto zemji{te. Sega dokumentite treba da stignat od Ministerstvoto za transport i vrski, pa nema da bidat kompletni, pa }e gi zata{ka kurirot... Pr~evski ~eka. Dràvniot javen obvinitel e poznat po ~ekaweto. Porano be{e pretsedatel na sudot vo Bitola. I parite vo TAT propadnaa od negovoto ~ekawe. 4 I liderot na VMRO-DPMNE Nikola Gruevski ~eka. Prvo se duma{e kako }e postapi Qub~o, potoa slu{a{e {to }e mu kaè Andov, ispituva kako }e se ispazari so Tretiot pat, se pla{i da ne bide zafrknat od Trifun ako mu dade poddr{ka protiv Penov, go kandisuvaat za gradona~alniik oti imal golem rejting, ama mu e strav da ne go izgubi i prateni~koto mesto, analizira da ne napravi gre{ka kako so Branko koga ne odlu~i da bojkotira... Si ~eka... SDSM moè da prodolì da ne se budi od dlabokiot son. Bu~ko e za{titen kako me~ka. So Gruevski kako opozicija bilo koja vlast ne treba da se griì za svojata idnina. 5 Branko i Bu~ko ~ekaa rabotava so Hag i so Qube da stane seriozna, pa i tie da kaàt deka eventualnoto obvinenie samo protiv porane{niot minister za vnatre{ni raboti }e bilo ednostrana odluka na sudot. [to im e vinovna sega Karla del Ponte, koja zapnala samo od Qubeta da pravi zlostornik. Drugite zlostornici se krijat vo ime na koalicijata. Maltretiraweto na rabotnicite e zlo~in protiv ~ove{tvoto, digaweto na dvajca vraboteni vo vozduh vrzani za stolb vo motelot "Brioni" i isto taka zlo~in protiv ~ove{tvoto, kidnapiraweto civili e isto taka zlo~in protiv ~ove{tvoto, drèweto celo Kumanovi bez voda e isto taka zlo~in protiv ~ove{tvoto... E dokazi imalo samo za Qube. Oti toj bil minister i }e odgovaral po komandna linija. A komandantite od drugata strana nema da odgovaraat. Tie se sega ministri. 6 Bu~ko, Ilinka i Rada na 14 fevruari }e odat vo Brisel da gi nosat odgovorite na pra{alnikot na EU. Toj den kaj nas se slavi kako Sveti Trifun, ili – Denot na pijanicite. Vo Brisel se slavi Sveti Valentin. Denot na vqubenite. Od tuka }e trgnat opieni, a tamu }e se vqubat. Bu~ko, Ilinka i Rada pijani od qubov vo ~ekalnicata na EU.

296 7 Vo eden nov slu~aj na Klinikite vo Skopje roditelite se somnevale deka deteto is~eznalo, a izleze deka po~inalo, a tie ne bile saglam izvesteni. Direktorot na Detskata klinika koj e i lekar re~e: "Nie im rekovme deka deteto egzitiralo, a dali tie razbrale ili ne, toa e niven problem". Plus, lut poradi nedorazbiraweto pra{a {to obleka o~ekuvale roditelite da im vrati klinkata od dvomese~no bebe. "[to da im vratime – frakot!?", pra{a doktorot. Alo doktore, se obra}ate na lu|e na koi im umrelo dete. Ajde i da prifatime deka doktorite imaat pravo na gre{ka. No, imate li pravo na ne~ove~nost?

TE[KI ODLUKI 29 januari 2005

• ]uti, traj do 9. maj

1 V~era pristigna objasnuvaweto od Kabinetot na Branko Crvenkovski zo{to dràvnikot ne bil na odbeleùvaweto na 60 godi{ninata od osloboduvaweto na Au{vic. Zatoa {to Branko re{il da odi na 9 maj na proslavata na pobedata protiv fa{izmot vo Moskva, pa "oceni deka ne e upatno da ja predvodi i delegacijata na ceremonijata od osloboduvaweto na Au{vic". Treba da znae{. Treba da moè{. A treba i da ti tekne. [to bi baral Branko vo Au{vic da se gleda so [irak, Putin, Dik êjni, Kva{wevski i drugi triesetina pretsedateli na dràvi, ili {efovi na vladi, koga tie ionaka }e dojdat na 9 maj vo Moskva da se vidat so nego. A za Bugarinot Prvanov ne vredi da se potegnuva na pat i da mrzne na snegot, koga so nego }e se vidi vo septemvri na Generalnoto sobranie vo Wujork. I taka Wujork mu e mestoto za sre}avawe so sosedite. Nema belkim Branko da se ma~i sekoi {est meseci da odi po svetski nastani. Ba{ka {to tokmu toj den ima{e podràvni~ka rabota. Be{e kaj Xino. Ama ne vo kafeanata {to mu e sproti Kabinetot, tuku duri vo Kumanovo, vo fabrika za ~evli. Za Branko e najdobro da si sedi doma. Oti, ako izleze nadvor }e vidi kade oti{ol svetot, a kade zaglavivme nie. Plus, moè i da se razo~ara. ]e vidi na lice mesto deka ne ni e tolku ubavo kako {to toj ni raskaùva eve ve}e 12 godini. Neka si sedi so prijatnoto dru{tvo vo Kabinetot. Imaat tie mnogu va`ni dràvni~ki raboti za re{avawe. Se sekiraat {to rekla Rada, so

297 kogo se videl Bu~ko i kade se frizira Ilinka. Toa e mnogu posu{testveno otkolku ne{to {to se slu~ilo pred 60 godini, kako osloboduvaweto na Au{vic. Branko gleda vo idninata, ne vo minatoto. ]uti, traj, do 9 maj. 2 [to nau~il zamenikot na Ilinka Fuad Hasanovi} po vra}aweto od Au{vic? Koga ve}e ispra}ale nekogo od vladata, podobro }e be{e da gi ispratat ministrite za finansii i za trud i socijalna politika Nikola Popovski i Stev~e Jakimovski. Nikola re~e deka vo pregovorite so Svetskata banka najte{kiot del }e bide krateweto na rabotni~kite prava. Stev~e ve}e ima{e {ansa da se istakne po toa pra{awe. Da otidea Nikola i Stev~e vo Au{vic moèbi }e dobiea nekoja sveà ideja za efektivno kratewe na rabotni~kite prava. 3 Branko ne otide ni na Svetskiot ekonomski forum vo Davos, [vajcarija. Tamu ne bil oti o~igledno ne mu bilo mestoto. Godina{nata tema na Forumot e: "Prezemawe odgovornost za te{ki odluki". Koga Branko donel te{ka odluka, pa u{te i odgovornost da prezeme? 4 Nikola Gruevski u{te ne znae dali }e mu dade poddr{ka na Trifun Kostovski vo bitkata so Penov za gradona~alnik na Skopje. Se pla{el Trifun da ne go izneveri. Siroma{kiot Nikola. Ne se pla{i deka negovite kandidati za gradona~alnici ako pobedat }e se svrtat kon Qub~o, tuku nema doverba vo Trifun. Pa u{te go pu{til i Vlatko \or~ev da zboruva za nekoi pet principi koi VMRO-DPMNE }e gi barala od nezavisniot kandidat. I }e barale ekspertiza!? Daj neka kaè Nikola kolku treba da se platat pette principi i bez ekspertiza da ja zavr{at rabotata. Kako {to mu trgnalo so partijata, Gruevski ne }e ima ~lenovi ni za gra|ansko dvièwe. 5 Vo ~etvrtokot vo Sobranieto ima{e sednica na koja treba{e da se postavuvaat prateni~ki pra{awa. Pratenicite ne bea na rabota. Ima{e ministri, ama nema{e koj da gi pra{a. Znaete li za kogo ste glasale na minatite izbori? Glasajte gi pak. 6 Se bliàt lokalni izbori, a snegot bezmilosno pa|a. Mi e àl za Penov. Aj moèbi so Bu~ko nekako }e go ubedat Ali Ahmeti da gi natera kondov~ani masovno da gi polnat kutiite za povtorno da go izbereme za gradona~alnik na Skopje, ama kako da go ubedat snegot da prestane da vrne. Oti, ne e edno gajle. Aj {to vrne, tuku posle }e duvne juèn veter pa naglo }e se stopi. I tuka ne e krajot na problemite na gradona~alnikot na metropolata, sose ramkovnite predgradija. [to ako zastudi, pa ulicite da zamrznat? Da ima vreme barem direktorot na Hidrometerolo{kiot zavod da se smeni.

298 BIDI VOL 5 fevruari 2005

• Ira~anite }e vleguvaat vo Kondovo

1 Na govedata Evropskata komisija ne im bara da popolnuvaat pra{alnici. Makedonskite goveda dobija paso{. Otsega }e moàt da patuvaat vo zemjite na EU bez viza. Nositelite na makedonski paso{i moraat da ~ekaat za viza. I pokraj jasno izrazenata evropska orientacija Makedoncite imaat ograni~ena sloboda vo dvièweto i nemaat mo`nost za razmena na idei. Govedata nikoj ne gi pra{a za nivnata evropska orientacija. Ama }e dobijat paso{i po evropski standardi. ]e imaat pogolema sloboda na dvièwe i mo`nost za razmena na idei. Za razlika od nas koi treba da zadovolime dopolnitelni kriteriumi za da ni gi ukinat vizite, govedata }e odat direktno vo Evropa. Vo Makedonija ne treba samo da saka{ da bide{ del od Evropa. Treba da bide{ vol. 2 Evropskata unija ja dopolni crnata lista so u{te dve imiwa na gra|ani od Makedonija. Edniot e telohranitel na Ahmeti, a drugiot e pratenik. Portparolot na SDSM Boris Kondarko re~e deka "so ovaa lista Evropa si gi za{tituva svoite gra|ani". Kaj nas tie {to se na crnite listi na SAD i EU, se vo vlasta. Evropa od niv si gi {titi svoite gra|ani, a nie si gi stavame vo vlast za da ne za{titat od Evropa. Lu|e od crnata lista imame vo vlasta. Vlasta ima diplomatski paso{i. So diplomatskite paso{i moàt da patuvaat bez vizi za EU. Za razlika od onie {to se na crna lista, obi~nite gra|ani ne moàt da patuvaat vo EU. Zatoa {to nemaat diplomatski paso{i, ne se goveda i moraat da visat kako majmuni vo redovite pred ambasadite. Ako ve}e EU saka da si gi za{titi svoite gra|ani toga{ neka vovede novi merki. Lu|eto i volovite da gi pu{ta bez vizi, a na vlasta da im bara vizi. Oti tie od vlasta se na crna lista, nie ne sme. 3 Rada i Ilinka se mnogu angaìrani okolu pretstojnoto predavawe na odgovorite na pra{alnikot vo EU. Vo isto vreme imaat i druga rabota. Tie se zamenici na izborniot {tab na SDSM za lokalnite izbori. Sabajle se zanimavaat so evropski pra{awa, a popladne re{avaat lokalni problemi. Samo da ne se zbunat od premorenost. Pa Kondovo da go vnesat vo EU, a Makedonija da ja ostavat na lokalno nivo.

299 4 Nekoj holandski institut pravel istraùvawe koj kolku e sre}en i otkrile deka Makedoncite se najnesre}ni od zemjite na biv{a Jugoslavila. Aj {to sme ponere}ni od Slovencite i Hrvatite moè da sfatam, ama zo{to bi bile ponesre}ni od Srbite, pa i od Bosancite? Za sekoj slu~aj. [tom e Makedonec, mora da e Makedon~e. [tom e Makedon~e, mora da e nesre}no. Holan|anite sigurno ne pravele anketa po ramkoven dogovor. Za niv vo Makedonija site se Makedonci. I vo istraùvaweto im se pojavile ve~no napateni Makedonci plus ve~no ugneteni Albanci. Ete ti definicija za nesre}na kombinacija. 5 Ira~anite }e doa|aat na trening vo Makedonija. ]e sme gi obu~uvale specijalnite ira~ki sili za borba protiv terorizam. Na{ive ga}ite ne znaat da si gi oble~at, a }e gi obu~uvaat specijalcite na Irak. [to }e im pravat? ]e treniraat vleguvawe vo Kondovo? 6 Na molitveniot pojadok vo Va{ington ima i pretstavnik na Vladata. Toa e ministerot za zdravstvo Vlado Dimov. [to bara minister za zdravstvo na pojadok kaj Bu{. Otkako re{i se, na Dimov mu ostana u{te da se moli za makedonskoto zdravstvo. Ionaka vo Makedonija pacientite mu se prepu{teni na Gospod. 7 ê{koto dràvna elektro kompanija saka da go kupi na{eto ESM. ESM se prodava zatoa {to velat deka dràvata e lo{ gazda. Ako dràvata e lo{ gazda, zo{to toga{ ê{kata dràva bi bila dobar gazda? Naravou~enie: Ne go menuvajte krevetot. Smenete ja kurvata.

TOPLA VODA 12 fevruari 2005

• Site bawati na izbori

1 U{te ^er~il na vremeto rekol: "Ako saka{ da ne se zavr{i rabotata formiraj komisija od pravnici". Premierot Vladimir Bu~kovski e pravnik. Toj na po~etokot na mandatot se pofali deka }e im gi skine diskreciskite prava na ministrite. I formira komisija. Od pravnici. Prvo ministerstvata imaa rok od eden mesec na komisijata da i gi nabele`at site oblasti kade {to e mo`na zloupotreba na diskreciskite prava.

300 Potoa komisijata gi ispituva{e diskreciskite prava i re{i da napravi akcionen plan za namaluvawe na diskreciskite prava. Otkako }e se napravi planot }e se premine vo akcija i }e se utvrdat prioriteti. Potoa }e se odredat rokovi za sekoj prioritet i }e se utvrdat "to~kite po koi naj~esto moàt da se javat somneì za eventualni koruptivni dejstva". Ministerkata za pravda Meri Mladenovska-\or|ievska re~e deka "ne stanuva zbor za ukinuvawe na diskreciskite ovlastuvawa bidej}i toa bi ja blokiralo izvr{nata vlast, tuku za nivno namaluvawe". Kako }e se blokira izvr{nata vlast ako se ukinat diskreciskite prava? Ednostavno. Nikoj nema da saka da bide minister. ]e mora da raspi{eme konkurs. Kakov minister bi bil ako ne moè{ da si napravi{ zdelka vo ~etiri o~i? Blokiran. 2 Utre delegacijata sose 65-te kilogrami hartija patuva za Brisel. Prepora~livo e da ne se zadrùvaat mnogu. Neka gi dadat kutiite i neka se vratat doma. Doma}inite ne treba da imaat vreme da gi otvorat odgovorite na pra{alnikot. Oti ako po~nat da ~itaat, }e postavat dopolnitelno pra{awe: "[to baraat site ovie lu|e ovde?" Najte{ko }e mu bide na Stojan Andov. Oti toj patuva kako pretstavnik na opozicijata. A opozicijata ne gi znae odgovorite. Tie bile tajna i }e se objavele duri otkako }e bidat predadeni vo Brisel. Andov odi, a ne znae {to odgovori nosi. Ako go pra{aat ne{to, Andov ne }e znae da odgovori. Mali se {ansite da se izbruka. Nego ve}e nikoj ni{to ne go pra{uva. 3 Ruslana dojde i ne spasi. Oti, ako ne be{e taa, ovaa nedela }e go gledavme samo Penov. Gradona~alnikot na Skopje se natprevaruva{e so evroviziskata yvezda kade da se slika. Dali na Plo{tadot, pred Risti}evata palata kade {to pokaùva{e kako se ~isti snegot, dali vo srednite {koli, kade na direktorite im objasnuva{e deka sega od nego }e im zavisat nivnite direktorski mesta ako po tret pat stane gradona~alnik, ili pred bazenot koj so godini vo zima ne raboti, oti nema topla voda. Negovata partija u{te na vremeto be{e po higienata. Tie imaaa slogan "So ~isti race". Ama toa be{e koga Penov stana gradona~alnik so pomo{ na VMRO-DPMNE. Otkako racete se izvalkaa vo valkaniot grad, na Penov mu treba i topla voda. Re{il site bawati da go birame za gradona~alnik. Do sega nema{e pari duri ni za onie ~ista~i koi vo predizborievo go gledame so metlite i so jaknite "Za ~isto Skopje". Sobira{e pari Penov, sobira{e i na kraj uspea. Go otvori i Olimpiskiot bazen. Osum godini mu trebaa za da ni pu{ti topla voda. 4 I sindikalniot lider Van~o Muratovski raboti periodi~no. Se aktivira samo pred nekoj biten nastan.

301 Pred referendumot najavuva{e generalen {trajk. Se vide so Hari i go odloì {trajkot za po referendumot. Sega se sretna so Bu~ko. I se dogovorija deka problemite }e gi re{avaat po loklanite izbori. Posle Muratovski malku }e pauzira od rabotata. Do esen 2006. Toga{ }e se aktivira. Pak }e se sretne so Bu~ko za da se dogovori {to }e pravat po parlamentarnite izbori. 5 Otkriena e u{te edna kra`ba so katastarot. Dvanaeset semejstva vo Skopje ostanele bez dvorovi. Nekoj od katastarot si gi prepi{al na svoe ime. Da se samo tie dvanaeset. Vo Makedonija treba da se vovede praksa sekoj den da se odi vo katatstar i da se proveruva dali tvoeto e tvoe. Oti nekojden }e se razbudi{ i }e vidi{ deka ti ja nema ku}ata. I posle neka ~ekaat stranski investicii. I {to im ostanuva na ograbenite lu|e vo ovaa dràva? Da odat na sud. Pogolema tragedija od makedonsko nezavisno sudstvo ne moè da te snajde. Oti ne znae{ dali sudijata mu bil pripravnik vo firmata na toj {to gi ograbil imotite, dali e potkupen, ili samo mu pomagal da si gi le~i decata. I posle, osven za stranskite investicii, neka ni zborat i deka }e go reformiraat sudstvoto.

IDNO MINATO 19 fevruari 2005

• Koga dràvata ne moè{e da vleze vo Kondovo, zo{to bi moèla da ja probie i blokadata kaj ê{inovo.

1 Polovina od vlasta ni se na nekakvi crni listi, a samo sudiite se voznemirile. Zo{to panika? Cel svet ni ka`uva deka sudstvoto ni e odli~no, samo Amerikancite pravele nekakvi spisoci, oti }e ne ucenuvaat za da vlezeme vo NATO. Ako e za uteha, ne stanuvalo zbor za crna lista na sudii. Skraja da e ne stanuva zbor ni za sudii na crna lista. Toa bila lista na sudski procesi koi nikako ne zavr{uvaat. A koj gi vodi sudskite procesi? ^itajte vesnici i gledajte televizija pa }e doznaete. Nekoj e bolen, ne se javuva vo sud, a {eta po ulici, nekoj e nedostapen, a sekoj den odi na rabota, nekoj e zatvoren, ama ekspresno osloboden poradi olesnitelni okolnosti.

302 Sega sudiite si ja i{kaat muvata od kapata. Pa duri i neizbe`nata Sla|ana Taseva re~e deka praveweto listi od strana na amerikanskata administracija bilo me{awe vo vnatre{nite raboti na dràvata. Koga na crna lista go stavija Qube Bo{kovski toa ne be{e me{awe vo vnatre{nite raboti. I onoj nesudeniot ambasador vo Sofija kako kadar na DUI {to bil vo zatvor nekolku pati, koga osamna na crna lista ne be{e me{awe vo vnatre{nite raboti. A za sudiite ne smee da se zboruva. Zatoa {to tie se nezavisni. Ne zavisat od narodot. Zavisat od politi~arite. 2 Kade se nao|a ê{inovo? Vo Isto~na Makedonija. A taa Isto~na Makedonija, vo Makedonija e, ili vo nekoja druga dràva? Polovina zemja e otcepena pove}e od tri nedeli i nikoj ne se voznemiruva. Ovie od vlasta sami si go smislija problemot, pa sega neka si go re{aavat. Prvo be{e op{tina Oble{evo, ama oti bila VMRO-vska, re{ija da napravat op{tina ê{inovo, oti seloto bilo SDSM-ovsko. Pa Oble{evci go blokiraa patot i vlasta re~e op{tinata da se vika ê{inovo – Oble{evo, so sedi{te vo Oble{evo. I sega tradicionalnite SDSM-ovci od ê{inovo se luti i ja blokiraat polovina dràva. Oble{evci i ê{inovci se rodnini. Ne si go re{ija problemot doma, pa go izvadija na ulica. Kaj i da e }e mora se organiziraat me|unarodni pregovori za idninata na op{tinata. Namesto ê{inovo-Oble{evo, so sedi{te vo Oble{evo op{tinata da se vika "Biv{a oble{evska op{tina ê{inovo", so deloven centar vo Oble{evo, a administrativen centar vo ê{inovo. Za vnatre{na upotreba neka si se vikaat kako sakaat, a nie }e gi oslovuvame so privremenata referenca BOO^. Lu|eto na barikadite velat deka }e prezemat radikalni merki. Ako treba }e go minirale i mostot. Oti toj e na tatko im, ne e na{. Ete {to napravi vlasta so po~ituvaweto na ne~ii ~ovekovi prava so uceni od nasilstvo. Koga dràvata ne moè{e da vleze vo Kondovo, zo{to bi moèla da ja probie i blokadata kaj ê{inovo. 3 Bu~ko vo Brisel re~e deka e uveren oti Makedonija }e stane ~lenka na EU vo 2010 godina. Baroso mu pora~a da ne {pekulira so datumi. Oti nie moèbi vo 2010 i }e stigneme vo EU, ama vo fevruari 2005 ne moème da se probieme ni do Ko~ani. Za Kondovo pak, i~ muabet ne pravime. 4 Elektrostopanstvo na Makedonija pred nekolku meseci na obvinuvawata deka celi krai{ta vo severniot i zapadniot del od Makedonija ne pla}aat struja odgovara{e deka najgolem procent na nepla}a~i ima vo Gevgelija i vo Prilep. Toga{ na spisokot gi nema{e ni Lipkovsko, ni Ara~inovo, ni Gostivarsko, ni Stru{ko... Pred nekolku dena ESM soop{ti deka vo Vele{ta duri 72 otsto od doma}instvata kradat struja, vo nekoi gostivarski sela procentot e nad 50 otsto, vo Tetovsko 55 otsto, vo Kumanovsko, Ara~inovo i Kondovo okolu 60 otsto.

303 Tie {to ne pla}ale struja ESM }e gi dade na sud. Nim }e im ja isklu~at strujata. Tie {to kradat struja, nikomu ni{to. ESM ne mo`e da im ja isklu~i strujata oti bile brutalni. Gi napa|ale so sekiri. Jas sum budala. Aj {to si pla}am struja, tuku nemam ni sekira za da ja zakopam. 5 Izbran e pilot proekt za stariot skopski teatar. ]e se gradi nov teatar {to }e li~i na stariot {to se urna vo zemjotresot 1963 godina. ]e napravime poubav i postar teatar od stariot. Cel svet izmisluva novi formi i novi materijali za izgradba, a nie }e se vra}ame vo minatoto. Site odat napred so arhitekturata, a nie }e se vra}ame vo tursko i }e gradime po avstroungarski terk. Raspi{uvame konkursi za stari zgradi. Na{ite arhitekti namesto da gledaat napred, }e se vra}aat nazad. Velat deka taka }e go vratele stariot duh na Skopje. Otkako Skopje stana krajno nehumano mesto za `iveewe, sega }e mu ja vra}aat du{ata so edna stara zgrada. Na kogo mu zna~i toj objekt {to ne postoi ve}e ~etirieset i kusur godini? Na tie {to se postari od 60!? Pa belkim i tie {etale i videle deka svetot ne zastanal vo {eesettite. Zo{to se pravat vo svetot ~eli~ni mostovi? Ajde nie da pravime drveni. Do noviot stariot teatar neka odi novo drveno mov~e. Oti skopjani i na toa se se}avaat. I ~ajni~eto do Ki~evo neka go vratat, oti ovoj normalniot voz ne vozi niz zapadna Makedonija u{te od 2001 godina. Evropa nema da ni izbega. Vo nekoe idno minato vreme. Do 2010, kaj i da e }e se vratime vo idninata.

200 KLUPI 26 fevruari 2005

• Dodeka Qub~o kradel, Gruevski vodel smetka da ima i za narodot

1 Zo{to se skarale Branko i Bu~ko koj }e zboruva na pomenot od godi{ninata na smrtta na Boris Trajkovski? [teta {to dràvniot obvinitel Aleksandar Pr~evski e nezavisen, pa ne moàt da mu {epnat toj da odrì govor. Da izleze na grobot pa da ni kaè vo koja dràva ne se pokrenuva istraga ako zagine pretsedatel, duri i vo najbanalna nesre}a. 2 Go molam gradona~alnikot Risto Penov da mi kupi kola. Gle- daj}i go dokumentarecot so koj se kandidira za tret mandat sfativ de-

304 ka otkako toj e gradona~alnik, brojot na novi vozila vo Skopje se dup- liral. A jas morav sam da si ja kupuvam. Filmot po~nuva so crno-beli snimki od 1995 godina . Toga{ na vlast be{e Branko i SDSM. Totalen mrak. Idnata godina doa|a Risto so VMRO- DPMNE i po~nuva izgradbata. Filmot preminuva vo boja. Penov ni ja bojosuva stvarnosta. Toj ne go zgolemil samo brojot na kolite. Otkako toj e gradona~alnik se otvorile privatni vesnici, privatni televizii, golemi supermarketi, luskuzni hoteli... Penov – toa sme site nie. Sose kandelabrite i ~asovnicite na Skopska pivara i spomenicite na Trifun Kostovski. I so 200-te postaveni klupi. Dragoqub Stavrev i Blagoj Popov se prevrtuvaat vo grob koga gledaat {to sî Penov napravil, a tie go gradea Skopje po zemjotresot. Zamislete, za 10 godini, postaveni se 200 klupi. Sekoja godina po 10. Ili, sekoi tri nedeli po edna klupa. Daj da go izbereme Penov. Slednite 10 godini }e imame 400 klupi. Vo dokumentarecot za mrakot i svetlinata nedostiga samo u{te eden podatok. [to ima{e Penov pred deset godini, a {to ima sega? 3 Bu~ko re~e: "]e napravime sî za da pobedi Penov!" Nema pri~ina da ne mu veruvame. Tie od edna Evrovizija zaedno so dràvnata MTV za obi~na zabava napravija cirkus, a ne pak za da im pobedi nivniot kandidat na lokalni izbori. Vpro~em, Bu~ko ima iskustvo so telefonsko glasawe od predrefe- rendumskata emisija na A1. Toj e seriozen ~ovek. Premier. A koga premier }e izjavi deka }e napravi sî za da pobedi negoviot kandidat, tie {to se protiv Penov neka si sedat doma. Xabe im e glasawe. Ako izberat poinaku, }e im namestat ìri. Ili, kako {to bi rekla voditelkata na makedonskiot Evrosong: "No toa ne e sî, po~ituvana publiko!" Vie ne znaete {to u{te moème da smislime. Vtor krug kako popraven ispit, ako zgre{ite vo glasaweto. Posle ako treba i eksperti od strana }e angaìrame, za da dokaème deka izborot {to sme vi go napravile ne e plagijat. 4 Sre}a {to politi~arite si go imaat obvinitelot Aleksandar Pr- ~evski kako takov, pa ne se griàt koga i samite }e priznaat deka kradele. Qub~o Georgievski se fali oti lu|eto zboruvale: "VMRO krade{e, ama ima{e i za narodot". [to bi rekol Nikola Gruevski na ovaa izjava? Koj toa od negovata partija kradel, a toj ne znael? Neli mu be{e minister za finansii na Qub~o koga toj kradel, ama imalo i za narodot? Dali pod nadle`nost na ministerot za finansii bea Carinata na Daravelski i Stokovite rezervi na Van~o Pelovski? Ili Gruevski ne znael {to pravat, oti imal druga rabota. Vnimaval da ima i za narodot.

305 5 Nekojasi kompanija so ograni~ena odgovornost od Vels {to se vika "Glendor estejts limitid" ima mo} da ja ucenuva dr`avata so izgradbata na Slobodnata zona vo Bunarxik. Ili }e go smenite zakonot i }e ni ja prodadete zemjata za 3,5 evra kvadrat, ili ni{to od Zonata. Na {to tender se prijavile Vel{anite? Da gradat zona na iznajmeno zemji{te, ili da kupuvaat zemji{te? Eve, nie kako "Ogledalo Goran i drugi limitid" }e prisobereme nekoj denar pa }e ja kupime zemjata za 4 evra po kvadrat. [to, nie ne sme vi seriozen partner!? E pa eve kolku vi se seriozni partnerite od Glendor estejts LTD. Ne znaele na {to tender se prijavuvaat, a }e proizveduvale avionski delovi vo Makedonija. VMRO kradel, a imalo i za narodot. A SDSM ne krade. Privlekuva veteni stranski investicii. Samo me interesira komu mu e veteno zemji{teto kaj Bunarxik. I za kolku pari posle }e se preprodava kvadratot. 6 Branko re{i da mu pomogne na Bu~ko za da gi napravi reformite vo sudstvoto i da se bori protiv korupcijata. Kolku godini Branko be{e premier? Pred kolku godini veti deka }e se bori protiv oktopodot? I kolku godini ima{e za da ja napravi reformata vo sudstvoto? [to re{il Branko do sega, pa sega }e go re{ava i sudstvoto?

RETRO OFANZIVA 5 mart 2005

• Dvata uma na Bu~ko i Branko kolku umot na Nenad Novkovski

1Qub~o se krsti so dvete race. Branko mu se slika na Plao{nik i se baknuva so popovite. Za da ne ostane necelivan i Bu~ko drugiot den gi vikna vladicite. ]e pravele koordinativno telo za voveduvawe veronauka vo u~ili{tata. Otkako gi re{i site problemi, sose sudstvoto, Branko vide – ne vide mu se svrte na Gospod. Vo u~ili{tata ne se znae koja istorija se u~i, sekoja godina se menuvaat programite, na zima u~enicite mrznat bez greewe, nemaat ni asolen }enef, ama zatoa }e u~at veronauka. Bu~ko i Branko trgnaa po umot na ministerot za obrazovanie od vremeto na Qub~o, Nenad Novkovski. Onoj protiv kogo dr`ea pres- konferencii koga gi donese popovite i oxite vo u~ili{tata na 1 septemvri.

306 Branko i Bu~ko so dva uma, vredat kolku umot na VMRO-vskiot Kopernik, Novkovski. Po ovaa retro ofanziva ne znam u{te {to moème da o~ekuvame. I Gospod da krene race od nas. Oti do sega samo toj nî ~uva{e. 2 Rada [e}erinska ja prodolùva evropskata ofanziva. Od Brisel zavr{i vo Sveti Nikole. Od evrointegracija se prefrli na agrarna reforma. Gi smiruva{e zemjodelcite {to so traktori ja blokirale op{tinskata zgrada oti ne se zadovolni od agrarnata reforma na Slavko Petrov i Jovan Manasievski koga bea ministri za zemjodelstvo i trud i socijala vo vremeto na Branko i Hari. Ako na Rada ne í e jasno kako bila delena zemjata vo vremeto na prethodnata reforma, neka se obrati za pomo{ vo Biroto za sudski ve{ta~ewa. Neka pra{a koj e tamu direktor. Stvarno, koj e tamu direktor? Slavko Petrov. 3 Kandidatot za gradona~alnik na âir od DUI Izet Mexiti im pora~a na Albancite da ne odat vo kafeanite od desnata strana na Vardar, "bidej}i makedonskite biznismeni i dràvni strukturi pravat strategii kako da ja upropastat âr{ijata". Ovie od DUI se ispla{ile Penov navistina da ne im napravi plo{tad na mestoto na Bit pazar. DUI ne saka da redi plo~ki od levata strana na Vardar. Tie nema da mu dozvolat na Penov da go premesti pazarot nadvor od granicite na âir. Ako Penov znae{e deka od pazarot }e pravi plo{tad u{te pred da mu po~ne kampawata, zo{to toga{ dràvata mu go prodade zemji{teto na "Skopski pazar" {to pazarno vredi 9 milioni evra, za samo 44.000 evra. Toj nemalo da tro{i pari za da ja kupi zemjata na koja }e gradi plo{tad, tuku }e mu dadel na sopstvenikot drugi lokacii vo pazarna protivvrednost. Tie lokacii na tender li odat, ili se davaat za 44.000 evra? I kolku stanovi }e se prodadat ako na tie lokacii se izgradat osumkatnici so dva potpokriva kolku {to e dozvoleno vo Skopje? I kolku pari }e se soberat od toa za sopstvenicite na Bit pazar da bidat pravedno obes{teteni? 4 "Zegin" nemalo da pla}a za uni{tuvawe na solta oti ne bila negova. A koga mu ja fatija so fakturirana vrednost od nad 190 iljadi evra i so pe~at na UNICEF se fale{e deka toj ja kupil za da ja donira. Mehanxiski vele{e deka mu zapalile lekovi za nekoi tri iljadi evra. A koga go fatija so nabienite ceni mu na{le ispratnici so nad 200 iljadi evra. Vpro~em, samiot se fale{e deka donira polovina milion evra.

307 More Vlada zasedava{e, more Carinata soop{tenija pra}a{e, more Ilo izjavi za novinari dava{e. Ni{to od toa. Kade e Ilo Iloski, kade se mobilnite ekipi na Carinata? Brkaat koj uvezol tri {teki cigari na Bogorodica, dodeka Zegin se slika na buni{teto "Drisla" i gi fali site. Carinata bila fina. I Biroto za lekovi bilo fino. I policijata bila fina. Gazda Zegin zaboravi da ja pofali samo taa so bundata i {ubarata {to vleze vo crniot xip. Ja izignorira sosema neopravdano oti taa be{e epten fina. I zbuneta. Ja pratile da go kontrolira uni{- tivaweto na lekovite. Si fatila rabota so Zegin. Trgnala stokmena kako za "Modna nedela", a zavr{ila na buni{te. Gazda Zegin re~e deka }e dade nagrada od polovina milion evra na toj {to }e go otkrie kriminalot. Vo vreme na predizborna kampawa ne e humano tolku pari da ostanat neiskoristeni. 5 Najiskreno mu se izvinuvam na gospodinot Penov {to vo minatonedelniot tekst sum ja dovel javnosta vo zabluda objavuvaj}i deka za dvata mandata kolku {to e gradona~alnik na Skopje postavil 200 klupi. Sum napravil golem previd, iako se konsultirav so kolegite od Skopskata rubrika. Navistina bile 200 klupi, no samo vo Gradskiot park. Za da ne se povtori sli~na gre{ka i za da ne ja doveduvame javnosta vo zabluda i vo idnina, bi bilo po`elno od gradskite slu`bi da dobivame precizni podatoci. Na primer, kolku komarci se uni{teni za vreme na dvata mandata i toa vo sekoe prskawe pooddelno. To~no. PROVERENO.

AVTOBUSKA STANICA 12 mart 2005

• Makedonija }e vleze vo EU koga komandant Leka }e stane premier

1 Utre }e odam da glasam. ]e izlezam od vlezot na zgradata i vedna{ }e zacapam vo kal. @iveam vo Centar, ama nemam svoj plo{tad, pa sekoj den odam so kallivi ~evli na rabota. ]e se probijam nekako proviraj}i se me|u parkiranite koli i }e mu se zablagodaram na Gospod deka i minatata no} nemalo poàr vo zgradata, oti ako imalo, protivpoàrnite vozila ne }e moèa da se probijat na zakr~eniot parking. Patem uspe{no }e gi izbegnam ma~kite {to skokaat od otvorenite smrdlivi kontejneri. Koga }e stignam do zgradata kade {to e izbira~koto mesto }e si go zatnam nosot dodeka minuvam pokraj toaletite. Vo toa u~ili{te sekoj den u~at na{ite deca. Tamu }e mi go isprskaat prstot so sprej i }e mi go skeniraat oti "mojot glas bil moe pravo".

308 Pred eden mesec dadovme nekoi pra{alnici vo Brisel i se ispofalivme deka sme bile poblisku do EU. E kolku sme blisku koga u{te na glasawe odime so beleàni palci. A DIK na televizija nî u~i "na glasawe da ne nosime oru`je". I pretstavnikot na EU Mihael Salin pet pati o~ajni~ki zamoli: "Ve molam, nemojte da pukate, nemojte, nemojte, nemojte...". Tolku od Pra{alnikot. 2 Kako trgnala rabotata poprvo Kosovo }e vleze vo EU, otkolku Makedonija. Oti tie si go imaat Ramu{ Haradinaj. Toj dobrovolno se predade na Sudot za voeni zlostorstva vo Hag. Cela me|unarodna zaednica go pofali za toa. Negovoto predavawe bilo dokaz deka Kosovo gi ispolnuva standardite. Haradinaj vo Hag otide ispraten so site po~esti. A nie imavme eden Qube Bo{kovski, koj nikoj ne go isprati, tuku moral da se skrie vo gepek da ja pomine granicata. Qube po komandna dol`nost }e odi za Hag, Boris po komandna dol`nost si otide, a na{iot Ali Ahmeti po patriotska dol`nost zamina za Pri{tina da go isprati Haradinaj. [to e na{iot Ali polo{ od Haradinaj za i Makedonija da gi ispolni standardite. Kosovo sega e poblisku do EU oti ima premier {to e obvinet za voeni zlostorstva. Ubival, kidnapiral i maltretiral. A na{ite {to ubivale, kidnapirale i maltretirale se samo ministri i eventualno kandidati za gradona~alnici. Nie }e ~ekame komandant Leka da stane premier. I da si dade ostavka za da zamine za Hag. Taka }e gi ispolnime standardite na Kosovo. 3 Denovive be{e objaveno deka op{tinite dolàt celi 57 milioni evra. Nikade ne e objaveno kolku pari se potro{eni za kampawata za lokalnite izbori. Kolku ~inat site spotovi na televizija, bilbordi, reklamniot prostor po vesnicite, dopolnitelnite akcii na dosega{nite gradona~alnici. Nekoj }e mora da gi vrati tie pari. A kako }e gi vrati? So namesteni tenderi, so aneks dogovori, so lokacii za gradba, so katni garaì... Gradona~alnicite se falat deka }e se borele protiv urbanata mafija. Kako, koga }e moraat da í gi vratat parite. 4 Dva dena pred izborite vo Skopje be{e pu{ten vo upotreba prviot avtobus za lica so posebni potrebi. Vo glavniot grad na dràvata, od Kondovo do Novo Lisi~e ima eden avtobus za invalidi. Znaat li na koja linija }e vozi avtobusot? Ili }e vrti niz cel grad. êkajte go, }e dojde i na va{ata avtobuska stanica. ]e ~ekame. Koga ve}e go ~ekavme 50 godini, }e go ~ekame i denovive. Kaj i da e, }e se pojavi. Toa ne e avtobus za lica so posebni potrebi. Toa e avtobus za lica so izborni potrebi.

309 5 Pretsedatelot Branko Crvenkovski pome|u ustavnite reformi i reformite vo sudstvoto se zanimava{e i so skandalot okolu izborot na Pesna na Evrovizija. Be{e soop{teno deka "ovoj nastan go ru{i ugledot na Republika Makedonija nadvor od granicite" i deka "treba da se izvle~e pouka i istiot povtorno da ne se slu~i". Branko ima mnogu rabota. Pred nego stoi predizvikot da re{i u{te pokomplicirana situacija. Da ispita zo{to realnoto {ou "Toa sum jas" od MTV se seli na A1. 6 Predlogot za legalizacija na prostitucijata e dobar za namaluvawe na stapkata na nevrabotenost vo Makedonija. Ako si nevraboten evidentiran si vo Agencijata za vrabotuvawe. Ako Agencijata ti najde rabota, a ti ja odbie{, toga{ so zakon se obvrzani da te izbri{at od spisokot na nevraboteni. Ako ti ponudat da bide{ prostitutka ne smee{ da odbie{. A kon makroto treba da se odnesuva{ kako kon sekoj drug rabotodavec.

^ETIRI KONTIGENTI 19 mart 2005

• Na Makedoncite ne im trebaat pove}e prava vo lokalnata samouprava. Tie treba samo da gi pla}aat kontingentite

1. Izborot na Pesna na Evrovizija be{e generalna proba za lokalnite izbori. Ne e va`no {to }e kaè narodot. Va`no e {to }e kaè ìrito. 2. @irito ima problemi so simpatizerite na Penov. Tie ne bile izlezeni vo dovolen broj. No zatoa Andrej @ernovski sega najavuva presvrt. Za vtoriot krug imale kontingenti za da crpat glasovi i da ja nadomestat razlikata od prviot krug. ]e ja primenele taktikata od pretsedatelskite izbori. Za koi pretsedatelski izbori zboruva @ernovski? Za onie od lani koga pobedi Branko so pomo{ na DUI i koga ne siluvaa da izlezeme da glasame? Ili za onie od 1999 godina koga vo vtoriot krug so glasovite na DPA od 102 otsto vo Lipkovo i so ubistvoto vo Kondovo pobedi pokojniot Boris Trajkovski? 3. Dobro, tolku li vredi toj Penov? O~igledno mnogu im zna~i, {tom i Rada i Ilinka gi namestija da go spasuvaat. Ako ne bide pak gradona~alnik, }e mora Bu~ko da mu dade nekoe ministersko mesto. Oti, ~ovekot ne znae drugo da raboti. Od stru~no politi~ki sorabotnik vo Ce Ka, stanal

310 gradona~alnik. Te{ko mu e. Ne bil ni {ef~e barem na tri ~ista~ki, a sudbinata mu odredila tret pat da bide gradona~alnik na metropola. Dajte da izlezeme masovno i da go izbereme. Oti, ako ne bide gradona~alnik, }e mora nekoj od negovite da mu dade rabota vo prodavnica vo Trgovskiot centar. Ke ni izbira kostumi za sve~eni prigodi. Da re~eem, za ceremonijata koga }e staneme ~lenka na EU, oti sme napravile izbori po evropski standardi. 4. Nie mu veruvame na Bu~ko koga vo ime na evropskite standardi se zakanuva deka ne znaeme {to se SDSM e podgotven da napravi. Kako vo predizbornata kampawa koga ne ubeduva{e deka }e napravat se za da pobedi Penov. Mu veruvavme i na @ernovski deka imaat kontingenti glasa~i. Toa ve}e sme go videle. Prviot kontingent se vika{e „pratenik od Centar“ koga vo vtoriot krug na izborite vo 1998 godina SDSM go vikna kontingentot na PDP za Nano Ruìn da go tepa Tortevski koj be{e podobar vo prviot krug. Vtoriot kontingent be{e kontingentot {to VMRO - DPMNE go zede od DPA vo 1999 godina za Boris Trajkovski vo vtoriot krug da go tepa Tito Petkovski, koj be{e podobar vo prviot krug. Tretiot kontigent e „ènskiot kontingent“ od 2000 godina koga Violeta Alarova stana gradona~alnik na Centar vo vtoriot krug so pomo{ na DPA. Posledniot kontingent go imavme lani koga na Branko mu fale{e odyiv za da ne se poni{ti izborot, pa se najdoa glasa~ite na DUI. Bu~ko e vo pravo koga veli deka „sekoj den sme poblisku do celta“. I Gruevski e vo pravo koga bara „rezultati sega“, ama ako moè vo vtoriot krug i so tri dena docnewe vo soop{tuvaweto. A Qub~o ni pora~uva da „napravime razlika“, a razlika - nema. Barem vo kontingentite do sega e izedna~eno 2:2. Kako koj gubi, bara kontingent da se spasi. Ama vo ekonomijata pravilata se jasni. Kontingentot mora da se plati. Naplatata do sega pristignala ~etiri pati. I site fakturi gi platile Makedoncite. Skapo ~inat fer i demokratski izbori. 5. Rojters i Si-En-En za ovie lokalni izbori javija deka „bile test za reformite {to trebalo da im dadat pove}e prava na Albancite“. Na Makedoncite ne im trebaat pove}e prava. Tie vo ovaa dràva treba samo da gi pla}aat kontingentite. 6. Za vreme na kampawata, dodeka Makedoncite se raspravaa za Kermes i za Evrovizija, Albancite go veeja znameto na Albanija. Kandidatot za gradona~alnik na âir od DUI vele{e deka vo mestata kade {to }e pobedat Albancite, }e gi diskriminiraat Makedoncite.

311 Zna~i, toa bile reformite {to na Albancite }e im dadele pove}e prava. Tie se borele za da gi diskriminiraat Makedoncite. Isto kako {to se borea na Kosovo. I tamu se izborija da gi diskriminiraat site {to ne se Albanci. I toa im se broi kako ispolnuvawe na standardite za nezavisnost. 7. Kosovskiot premier Ramu{ Haradinaj go dobi obvinenieto od Hag i tamu zamina so site po~esti. Qube Bo{kovski ne go do~eka obvinenieto doma. Mora{e da se skrie vo gepek. Ama, zo{to moraa da go apsat Johan Tar~ulovski. Zar ne moè{e i toj sam da se prijavi otkako }e go dobie{e obvinenieto. Nema{e kade da bega. Ako ni{to drugo, barem }e se pozdrave{e so negovite. Nema da ima obvinenija za yverskoto ubistvo vo motelot „Brioni“ za maltretiraweto na rabotnicite od „Mavrovo“, za kidnapiranite i ubienite civili... Makedonskata dràva ne moè da gi uapsi zlostornicite, a tie u{te ne stanale priemieri na Makedonija za da se prijavat sami.

RADOSEN MAQ^IK 26 mart 2005

• Pak }e se gradi prugata kon Bugarija. Do sledniot izboren krstozbor.

1 Za {to se glasa utre? Kade se glasa vo vtoriot krug? Kade se glasa vo prv krug? Tie {to glasaat vo prv krug, dali glasaat samo za gradona~alnici, ili i za sovetnici? Kade se glasa vtor krug? Kade se preglasuva prviot krug? Dali gra|anite na Skopje }e imaat tri kruga, oti utre }e se glasa vtoriot krug samo za gradona~alnicite na op{tinite, a vo april, vtoriot krug za gradona~alnik na Skopje? DIK gi reklamira{e ovie lokalni izbori so spotot "Izboren krstozbor". Ama ova bila te{ka enigmatika. ]e ti se zboktisa i }e go frli{ penkaloto. 2 Se vra}a radosta od na{eto detstvo koga ne moravme da re{avame izborni krstozbori, a na{ite roditeli si izbiraa delegati od edinstvenata partija da gi pretstavuva vo organite na socijalisti~koto samoupravuvawe. Ministerot za finansii Nikola Popovski ne ohrabri na povtornoto otvarawe na skopskata topilnica vo @elezarnicata. Ni re~e: "Povtorno neboto nad Skopje }e bide crveno kako {to go pametam od detstvoto". Popovski od vremeto koga bil tinejxer sigurno go pameti i hitot "Maq~iki" na belgradski "Idoli". Ministerot za finansii inspiracijata

312 za ovaa emotivna izjava so koja gi ohrabruva stranskite investitori ja dobil vo ovaa pesna: "Plamene zore/ bude me iz sna/ ~eli~na jutra/ dim iz dimwaka/ pesma se ori/ mladi radnici/ pesma se ori/ radostan sam jaaaaaaa... 3 Skopje gori. Ama ne gori neboto, kako {to veli radosniot maq~ik, tuku gorat stanbeni zgradi. Aj {to gorat stanovi, aj {to gori se {to vo ìvotot si spe~alil, tuku ginat i lu|e. Ste proverile li dragi sogra|ani {to ~uvate vo va{ite podrumi? Se se}avate li dali minatiot mesec gi plativte stote denari za odrùvawe na zaedni~kite prostorii? Vnimavate li koga parkirate dali }e ima prostor za ne daj boè da dojde protivpoàrno vozilo, ili ambulantna kola? Dali od bav~ata na selo go vrativte protivpoàrnoto crevo {to go pozajmivte od hidrantot na katot, gi preadaptiravte li protivpoàrnite skali vo letni kujni i magacini za stara hartija, kolku cigari ste izgasile vo liftot ... Ili i natamu }e mislite deka toa na nekoi drugi im se slu~uva. E pa, nam ni se slu~uva. 4 Nam ni se slu~uva i tragedija kako onaa vo Mavrovo. I od site vinovnici gi najdoa najvinovni profesorite {to organizirale ekskurzija. Dobro, tie profesori, gi odnele decata vo divina da ve`baat preìvuvawe, ili vo sovremen skija~ki centar? Vo toj centar skija~ite pla}aat dnevna karta od 10 evra. I tie moèle da bidat sobrani od du{ekot, ili da udrat vo stolbot od koj bil simnat du{ekot. Vo toj organiziran skija~ki centar nikoj ne videl deka decata se ka~uvale po skija~ka pateka na koja ne smeele da bidat, deka vloìle napor da go simnat du{ekot od stolbot i da se pu{tat so nego zaedno so skija~ite... Da vidime po ova koj profesor }e organizira ekskurzija za u~enicite. Vo cel svet se stimulira druèwe nadvor od u~ili{te, okupirawe na vnimanieto na decata so sport i drugi aktivnosti, a kaj nas decata po ~asovite }e i se prepu{tat na ulicata. Oti, ako profesorite sakaat da im organizraat ne{to nadvor od {kolo, samite }e ostanat na ulica. Zo{to? Zatoa {to trebale da dobijat dozvola od Tale Gera- mit~ioski. Dodeka baraweto za ekskurzija stigne do zamenikot minister za obrazovanie, }e se stopi snegot vo Mavrovo. Oti Tale nema popametna rabota za re{avawe vo obrazovanieto, tuku da dava odobrenija za ekskurzii. 4 Premierot Vlado Bu~kovski vo Sofija zaedno so premierot na Bugarija Simeon Saksoburgostki ja najavi izgradbata na prugata kon Bugarija. Pak. Sekoja izborna kampawa se gradi prugata kon Bugarija. Mislev deka Bu~ko moè da smisli ne{to poinvetntivno pred ovoj krug izbori. Oti

313 izgradbata na prugata ne ja po~na Branko. Taa se gradi u{te od vremeto na tatko mu na Simeon, car Boris. 5 ^etirite slu~ai za ubistvata i maltretiraweto na Makedonci za vreme na vojnata vo 2001 godina {to trebalo da gi zeme Hag, }e se prefrlele vo makedonskite sudovi. Tuka sigurno }e gi fatat zlostornicite. Ne samo {to }e gi fatat, tuku i }e im sudat. Ne samo {to }e im sudat, tuku i }e gi osudat. Koga? Na 1 april.

INDISKI VETROVI 2 april 2005

• Ne patuvajte vo Kirgistan, odete vo Irak

1 Trifun Kostovski u{te neizbran dava garancii deka nemalo da ima revan{izmi i nemalo da brka od rabota. Od kade znae Trifun {to }e zatekne vo Kabinetot na Penov? Plus, {to pravime so 25 otsto Albanci {to }e treba da gi vraboti spored Ramkovniot dogovor. Plus preveduva~i za dvojazi~no Skopje. Trifun re~e i deka za po~etok }e primal soveti i od Penov. [to moè da go sovetuva porane{niot gradona~alnik po osum godini pominati na ~elo na glavniot grad i po takov katastrofalen poraz vo prviot krug. Edinstveniot sovet {to Penov moè da mu go dade na Trifun e kako da zagubi na slednite izbori. Trifun neka si mol~i. Neka ~eka prvo da zavr{at izborite. Kako {to trgnal da dava izjavi }e gi predomisli izbira~ite. [to pravime ako ba{ tie na koi im garantira deka nema da gi izbrka od rabota, ispla{eni izlezat slednata nedela i glasaat za Penov i za svoite rabotni mesta. I {to pravime ako tie se barem eden pove}e od tie {to treba da ja potvrdat prednosta na Trifun i vo vtoriot krug? ]e izleze xabe ru~ekot so izbranite opoziciski gradona~alnici na skopskite op{tini. 2 U{te na mobilniot ja ~uvam onaa SMS poraka koga treba{e da se izbere Branko i koga na denot na izborite nekoja NVO ni pora~uva{e: "Liv~eto ne moè samo da vleze vo kutijata, izlezi glasaj". Ako vlastite ne se se}aavaat, neka gi poglednat snimkite na MTV od onaa spontana op{tonarodna veselba {to den pred referendumot nekoja nevladina ènska organizacija ja organizira{e na Plo{tadot na Penov po povod priznavaweto od Amerika.

314 Od koga na SDSM po~naa da mu smetaat nevladinite organizacii, pa dignaa panika deka MOST objavuval anketi za vreme na izborite i go prekr{uval izborniot molk. 3 Pomo{ta {to Makedonija ja isprati za nastradanite vo cunami tragedijata {to se slu~i pred krajot na minatata godina u{te ne stignala do [ri Lanka. Nekojsi dràven slu`benik zadolèn za organizacija na transportot pred nekoj den izjavil deka "problemot e vo vetrovite na Indiskiot okean, poradi koi brodot so koi se prenesuva pomo{ta plovi bavno". So {to ja ispratija pomo{ta od Makedonija? So edrenik li, pa vetri{ta go odduvale. Ima li edrenikot barem kormilar. Siroti lu|e, }e se izna~ekaat na na{ata pomo{. Edrenikot od Makedonija so polni edra se bori protiv vetri{tata vo indiskiot okean, a niv ve}e nov zemjotres gi fati. 4 Vladata gi sledi svetskite nastani. Izdade soop{tenie so koe im se prepora~uva na makedonskite gra|ani da ne patuvaat vo Kirgistan. MNR prati akcija. Da go pra{ate slu`benikot {to go pi{uval soop{tenieto kade e Kirgistan, ne veruvam deka }e znae da odgovori. Ne e va`no kade e. Va`no tamu ne smee da se odi. Oti makedonski gra|ani ~ekaat so denovi da vlezat vo Kirgistan. Za razlika od Kirgistan kade patuvaweto ne e prepora~livo od bezbednosni pri~ini, vo Irak e dozvoleno da se odi. MNR ne izdade predupreduvawe. Oti nie tamu im donesovme sloboda. 5 Iako patuvaweto za Irak e dozvoleno, Vladata se u{te ne go sostavila timot {to treba da go ispita slu~ajot na trojcata Kumanovci. Ili, moèbi MVR i MNR odbrale lu|e, ama ~ekaat da se vrati brodot {to ja nosi pomo{ta, za da odat so nego. 6 Dràvata ne uspeala da sobere dovolno DDV vo prvoto tromese~ie od godinata. Ministerot za finansii Nikola Popovski i e lut na Upravata za javni prihodi. Od tamu mu se àlele deka imale virus vo komjuterskata programa. A toj im rekol, ako imaat virus, da si kupat antibiotik. Sekoj nadrilekar znae deka virus ne se le~i so antibiotik. Ama Nikola prepora~uva antibiotik za virusot da ne predizvika komplikacii. Za sekoj slu~aj, namesto antibiotik se voveduvaat fiskalni kasi na pazarite. Toa {to dràvata ne moè da go sobere od golemite dano~ni obvrznici, }e go sobere od tezgite na pazar. Kolku vrzulki magdonos treba da prodade eden bav~anxija za da moè da si kupi fiskalna kasa? I kolku mladi luk~iwa }e ja popolnat dupkata vo buxetot so nenaplateniot DDV?

315 7 Do sega znaevme deka ima nekakvi problemi so nedostig na stentovi na Klinikata za kardiologija. Blagodarej}i na doktorite Kedev i Petrovski sega razbravme i deka imalo i poevtini i poskapi stentovi. Za kogo se poevtinite, a za kogo poskapite. Neli se i ednite i drugite ve}e edna{ plateni od site nas. Ili, onie poskapite treba u{te edna{ da se platat. Da be{e na mestoto na siroma{kiot Balaban od [tip koj stana mediumska yvezda vo u{te edna od epizodite za tragedijata na makedonskoto zdravstvo, nekoj funkcioner komu trebalo da se vgradi stent, dali }e zasedava{e konzilium lekari za da go otklu~i {kafot, ili }e mu vgradea od evtinite stentovi?

EVROPA SEGA 9 april 2005

• Se bara bratu~ed za tenderot za paso{ite

1 Bugarija i oficijalno najavi deka }e mora da ni vovede vizi. Diplomatskata ofanziva {to ja najavi ministerkata za nadvore{ni raboti Ilinka Mitreva pred nekolku meseci e vo poln ek. Nemalo da ni vovedat vizi vedna{, tuku duri na 1 januari 2007 godina. Zamislete u{te dve leta }e moème preku Bugarija da odime za Turcija. Ama Bugarite ne popu{taat. Na makedonskata diplomatska ofanziva, tie odgovaraat so diplomatska kontraofanziva. Odbivaat da vovedat vizi i se nadevaat deka kaj nas }e se slu~i ~udo, pa ne }e moraat da gi voveduvaat. Pa u{te i ni se izvinuvaat. Tie mislele da fatat ~ekor so nas, ama otidoa podaleku. Se se}avate na vicovite za "dve ~erveni", i za vremeto koga prvite seksualni iskustva nie, kapitalistite na Tito, gi kupuvavme so "~orapoga{ti", d vki i d nki na plaìte na Crnoto more. Toa ne e tolku dale~no vreme. Brankovata generacija sigurno se se}ava, oti taa igra{e majtap so isto~niot sosed. A i Branko do 1998 godina sekoga{ koga treba{e da ne ispla{i ni se zakanuva{e: "Gledate, }e staneme kako Bugarija!" 2 Kade e sega Vlade Mil~in so negovite nevladini organizacii da izvika: "Evropa sega!"? Ili, }e po~eka i Albanija da vleze vo [engen zonata, pa }e napravi miting na plo{tad so ènite na Savka. 3 Nekoi pra{awa, navistina ne zasluùvaat odgovor. Na primer ona za novite paso{i koi se edna od pre~kite za liberalizacija na vizniot reìm.

316 Ima{e eden tender u{te vo vremeto na Qube Bo{kovski. Za izrabotka na novite paso{i i li~ni karti be{e izbran "Hjulit i pakard". Dojde SDSM na vlast i go poni{ti tenderot. Istata firma im gi napravi paso{ite na Bugarite. Qube ne e minister ve}e dveipol godini. Ba{ka zaglavi i vo Hag, taka {to izvesno e deka mali mu se {ansite toj da im se zame{a vo ovoj biznis. Posle Qube dojde Hari. I toj sprema{e nekakov tender za paso{ite. Sega e Xango. Toj veli deka nema pari za nova oprema. Ako napravi tender, nema vreme da go realizira. Oti, v godina imame novi izbori. ]e dojde nekoj drug, pa }e mu go poni{ti tenderot. Novi izbori, novi tenderi. Portparolot na Vladata Sa{o ôlakovski potvrdi deka za novite paso{i nema pari. Tenderot }e se raspi{el koga }e se soberat parite od proda`bata na Gradskiot trgovski centar!!!? Znaev jas. Mora nekoj drug da e vinoven za toa {to Evropa ne ni gi ukinuva vizite. Vladata nikoga{ ne e vinovna. Koga sledniot pat }e zastanete vo red za viza nemojte da gi psuete Branko, Bu~ko, ili Ilinka. Psujte gi du}anxiite. Molete gi pred vreme da gi upla}aat ratite za du}anite vo GTC. Ako Gradskiot trgovski centar e klu~niot problem za liberalizacija na vizniot reìm, ima u{te poefikasen na~in za sobirawe pari za novite paso{i. Da go osigurame GTC i da go zapalime. Taka parite }e gi dobieme odedna{. 4 A zo{to da ~ekame GTC da izgori? Neli koga vadime paso{ nie si go kupuvame. I davame pari na dràvata zo{to ni go izrabotila. Ne e problemot vo parite. Ne e problemot ni vo tenderot. Se bara bratu~ed {to }e go potpi{e dogovorot so toj {to }e gi pravi paso{ite. 5 Cenata na Elektrostopanstvo na Makedonija ja znaele samo premierot Bu~kovski i ministerot za ekonomija Besimi. Tajnata ja ~uva dvoecot Bi – Bi. Toa ti e ne{to kako Briìt Bardo, ama malku ne e tolku seksi. Nie }e ja doznaeme cenata na ESM podocna. Koga }e ni tropnat na vrata smetkite za struja. 6 Premierot o~ekuval od javniot obvinitel Pr~evski brzo da gi procesuira prijavite protiv onie {to pravele belji za vreme na izborite. Demek, ako me|unarodnata vidi deka sme gi kaznile tie {to se vinovni za lo{ite izbori, }e sme imale {ansi da vlezeme vo NATO i EU. Ako e do Pr~evki, ne ni pomisluvajte na NATO. Oti ~ovekot ima seriozen predizvik. Saka da stane Stavre Xikov. Ama ne e svesen deka ve}e go nadminal. 7 Direktorot na Kardiologija Bor~e Petrevski moè da bide miren. Kedev nema da vleguva vo sala, oti nema da mu gi tro{i stentovite. Nemu

317 mu zabranija da operira oti ne go pra{al direktorot dali da upotrebi poskap stent, a direktorot ne odgovori od kade mu se privatnite stentovi na raftovite za koi i Fondot za zdravstvo ne znae kako se na{le tamu. Kedev go naru{il ku}niot red na Klinikata. Ne go po~ituval osnovnoto pravilo: Kupi si stent, ako ne saka{ da umre{. 8 V~era pretsedatelot na dr`avata Branko Crvenkovski be{e na pogreb na Papata vo Rim. Koga toj ne e tuka, nego go zamenuva pretsedatelot na Sobranieto. Arno ama Qup~o Jordanovski bil na pat vo Tajland. Taka {to v~era {ef na dr`avata be{e potpretsedatelot na Sobranieto. Vrhovniot komandant G zim Ostreni. Ete, zo{to poglavarot na MPC g.g. Stefan ne oti{ol na pogreb vo Rim. Oti sega Gospod ja ~uva Makedonija.

[AJ [UTKA 16 april 2005

• Novite paso{i ne go ~ekaat tenderot. Go ~ekaat imeto

1 Evropskiot pretstavnik vo Makedonija Mihael Salin re~e deka nam [utka ni e pobitna otkolku patot do EU. [utka navistina bila va`na. Patot do Evropa }e bide poslan so platnoto na Amdi {to go ukrade od [tip. Sega ne saka da odi vo zatvor oti go izbrale za gradona~alnik. Ako odel vo zatvor – }e se ubiel. ]e se zadu{i vo platnoto. A zo{to da se ubiva? Sudot od nego bara samo da odi v zatvor. Ete, dràvata mu napravi }ef – mu dozvoli da stane gradona~anik. Od ovaa funkcija toj }e go po~ituva zakonot. Mora da odi vo zatvor. Ako [utka ostane bez Bajram, negovite }e go palele pola Skopje. Amdi }e bide Pikolomini od [utka. Novite gradona~alnici treba da ja dostignat slavata na Amdi. Za razlika od nego, tie treba doprva da kradat. Makedonija ne e obi~na majtap dràva. Ova e {aj [utka dràva. 2 Kako {to Amdi Bajram ja sfa}a pravnata dràva, taka i Ali Ahmeti ima objasnuvawe za regularnosta na izborite. Za nego bilo normalno na izbori maòt da glasa za cela familija. Toa bilo tradicija {to treba da se po~ituva. Vo u~ebnicite po istorija toa se vika vladeewe na plemenskite zaednici. Plemeto na Ahmeti e evropski orientirano, nasproti plemeto na Xaferi. Toa e verojatno za NATO i drugi integracii.

318 Ahmeti }e gi po~ituval evropskite zakoni. Ama so tradicijata ne vra}a vo vremeto na plemenskite zakoni. 3 Minatata nedela portparolot na pretsedatelot na dràvata Valentin Nikolovski ne moè{e da go najde Branko za da go pra{a dali }e glasa. Na pra{aweto na novinarite, portparolot odgovara{e deka "pretsedatelot e nekontaktibilen". [to ti e politi~ka funkcija. Mora sekoga{ da bide{ pameten i da dava{ politi~kki izbalansirani odgovori. I ako te pra{aat novinarite kade e Branko, ne prilega na funkcijata da kaè{ deka pretsedatelot ne se javuva na telefon. Toa e fraza za obi~ni lu|e. Koga dràvnikot ne diga telefon toj e – nekontaktibilen. Vo tekot na denot, kontaktot so Branko se vospostavi. Toj bil so semejstvoto vo picerija na nedelen ru~ek. Valentin pred da stane portparol ~ita{e recepti na "Hrana i vino". Namesto da se ma~i so dràvni~ko – medicinski re~nik, moè{e na makedonski jazik da ni kaè deka {efot na dràvata bil na hrana i vino. Koga nie obi~nite lu|e vo nedela odime na hrana i vino, velime deka sme se pretupanile. Koga {efot na dràvata e vo takva fizi~ka sostojba, taa dobiva visoki dràvni~ki dimenzii. Pretsedatelot ne se pretupanuva. Toj stanuva – nekontaktibilen. 4 Dodeka proveruvavme dali pretsedatelot }e glasa, na negovoto izbira~ko mesto ni rekoa deka ne znaat dali }e dojde oti nema ikebana. Dali vo buxetot na DIK e vlezen tro{okot za ikebanata na Branko? Ako kade {to glasa Branko ima ikebana, {to ima na izbira~koto mesto na Ali Ahmeti? So{ka za pu{ka. Zatoa {to Albancite tradicionalno koga se raduvaat – pukaat. Taka kaà portparolkata na DUI Ermira Ahmeti dodeka gi nadvikuva{e pukotnicite od oru`je soop{tuvaj}i gi rezultatite od lokalnite izbori. Vo Evropa koga se raduvaat letaat konfeti i baloni. Kaj nas, koga Albancite }e go zavr{at plemenskoto glasawe, letaat kur{umi. Evropska unija i SAD ni go smislija Ali Ahmeti. So toj evropski Ahmeti nie treba da vlezeme vo EU. Zatoa {to bil prozapadno orientiran. Go interesira samo zapadna Makedonija. 5 Predlogot {to stignal od Metju Nimic za imeto na na{ata dràva za upotreba vo ON e "Republika Makedonija – Skopje", na kirili~na transkripcija. Toa cel svet }e go ~ita latini~no i bi zvu~elo vaka: "Ripablika Makedonixa – Skopxe". Arno ama, Xaferi ne se soglasuva so toj predlog, oti ne go izrazuval etni~kiot karakter na dràvata. Taka {to, pokraj ime za nadvore{na, treba da smislime i ime za vnatre{na upotreba. Spored Ramkovniot, imeto za vnatre{na upotreba treba da bide so prevod na albanski jazik i na

319 latinica, so toa {to kirili~no }e se ~ita i bi zvu~elo vaka: "Republika e Ma~edonis – [kupi, so okoqin" Na{ata Vlada veli deka ne dobila oficijalen predlog za imeto. Toa na Metju Nimic bilo samo sugestija. A Havier Solana od EU veli deka se soglasuva so predlogot. Taka {to "Ripablika Makedonixa – Skopxe" e sugestiven predlog. Izgleda deka novite paso{i ne go ~ekaat tenderot. Go ~ekaat novoto ime.

1, 25 23 april 2005

• I Baroso ima skrieni nameri kon Ilinka

1 Koga ministerot za kultura Blagoj Stefanovski go gradi Pelince bez tender, toa mu e dozvoleno, oti zad nego stoi Vladata. Koga Kuzman Pasko bez tender go gradi Plao{nik, toa ne e dozvoleno, oti zad nego stoela druga Vlada. Na ovaa vlada koja se otkaà od Prohor P~inski i ja preseli istorijata i e dozvoleno da gradi bez tender, oti napravi poubav i ponov spomenik. A Sveti Kliment, Samoilovata tvrdina, Anti~kiot teatar i Zlatnata maska zasluùvaat krivi~na prijava oti se stari. 2 Nedelava se slave{e 60 godini od formiraweto na prvata vlada. I posle nekoj odnadvor ni e vinoven oti sme bile "kominternovska tvorba" i "izmislena nacija" Znaete zo{to e krivi~nata prijava na Pasko Kuzman? Zatoa {to dokaùva deka sme postari od 60 godini. 3 Ministerkata za nadvore{ni raboti Ilinka Mitreva ja obvini opozicijata deka imala skrieni nameri protiv nea. Ne se skrieni namerite. Javni se. Sakaat da ja smenat. I kaùvaat zo{to. Taka e vo pove}epartizmot. Inaku, zo{to bi imale partii, zo{to bi imale izbori, zo{to bi imale Parlament? Bi ja imale samo Ilinka i nejzinata partija so edna vistina. Site drugi se vnatre{ni neprijateli so skrieni nameri. Ilinka bi sakala nikoj ni{to da ne ja pra{uva. Moè taka }e staneme svesni kolku vredi. Iako ne saka da odgovara na pra{aea, taa se pofaali deka uspeh na diplomatijata e toa {to sme go odgovorile pra{alnikot na EU.

320 Samo {to Ilinka se pofali, dobivme u{te 180 pra{awa da pojasnime {to sme sakale da kaème. Kako smeat tie od EU da ne doispra{uvaat na edna{ ve}e postignat uspeh. Sigurno i Baroso ima skrieni nameri kon Ilinka. 4 Za novite paso{i nema pari. Nema da ni gi ukinat vizite i ne }e moème da patuvame. Zatoa, za novoto avion~e ima pari. [to e vo soglasnost so generalnata politika na Vladata: Sedete si doma, nie }e patuvame za vas. 5 Vo avion~eto ima mesto samo za sedummina. Toa zna~i, koga na{ite uspe{ni politi~ari }e odat za EU, }e patuvaat 5 plus 2. Pet funkcioneri i dvajca telohraniteli. Ete kade leì odgovorot zo{to vo tenderot na Ministerstvoto za zdravstvo, vo proektot za evrointegracija se baraat samo pet, a ne dva miliona "nevibrira~ki anatomski ekvivalenti na ma{ki polovi organi od silikonska guma". Zatoa {to samo petmina }e letaat za Evropa. Pretsedatelot, pretsedatelot na Sobranieto, premierot i najisturenite evro dami Ilinka i Rada. Tuku, {to pravime so Musa Xaferi i G zim Ostreni? I tie se vklu~eni vo evrointegraciite. A vo tenderot nikoj ne vodel smetka za ramkovniot dogovor. Neli treba 25 otsto od tie pette, da bidat obreàni. Toa zna~i 1,25 ve{ta~ki penisi. Ete ti kriza vo koalicijata. Ete i novi pazarewa za precizirawe na brojkite vo tenderot. Ne moè 1,25. Ili eden, ili dva. Znaej}i gi poziciite na DUI, nivnite dosega{ni barawa i popu{tawata vo interes na mirot, se znae kako }e se izborat. I koj }e }e lapne dva, a koj tri. 6 Pretsedatelot na Sindikatot Van~o Muratovski i dava na Vladata òlt karton poradi krateweto na rabotni~kite prava. Van~o Muratovski e toj {to pred izborite vo 2002 godina na sindikalnoto ~lenstvo mu pora~a da glasa za SDSM. E pa negovi se. So niv si napravil dogovor. Sega neka mol~i. Ili, neka si odi.

321 TRPE I MUDE 30 april 2005

• Dr`avnikot povikuva na odva`nost: Ajde, jajcata nadvor!

1 Kabinetot na premierot Bu~kovski mu odgovori na pretsedatelot Crvenkovski koj pobara i Makedonija da vovede vizi za gra|anite od Kosovo. "Ne treba da se zatvoraat vratite so Kosovo", rekle vo kabinetot, oti "trpelivosta e osobina na mudrite". Vo 1999 godina bevme trpelivi so 300 iljadi begalci od Kosovo. Mudro se si plativme, a drugi si naplatija na na{a smetka. Vo 2001 godina, bevme trpelivi so bandidite od {umite, dodeka mudro ne gi vnesovme vo vladata. 2 Nie sme trpeliv narod. Ne za xabe glavniot junak vo vicovite za Makedoncite e Trpe. Ama bidej}i Trpe vo procesite na evrointegracija i implementirawe na standardite na NATO dobil i osobina na mudrec, vo novite vicovi }e go stavime i likot Mude. Bu~ko i Branko ni se kako Trpe i Mude. Bu~ko veli treba da se strpime, a Branko se peteli: "Da go vidam koj }e bide toj ma` {to }e prifati promena na imeto na dràvata". Dràvnikot povikuva na odva`nost: "Ajde, jajcata nadvor!" Hristos voskrese. Vistina voskrese! 3 Vladata donela odluka da se vovedat paso{i za deca oti nekoj staval i po 12–13 imiwa na deca vo paso{ot. Ne go nao|aat toj {to zapi{uva 12 deca, ama zatoa nam {to ne gi {vercuvame zapi{anite }e ni go kompliciraat ìvotot. Zatoa {to nekoj tradicionalno {vercuva deca, nie obi~nite, netradicionalnite, }e morame da pla}ame sekoi dve godini za novi paso{i, novi vizi, novi osiguruvawa... Se ti e toa edno, pa isto, Zatoa {to nekoj tradicionalno glasa eden za cela familija, nie ne moème da napravime evropski izbori. Zatoa {to nekoj tradicionalno {vercuva oru`je i droga, nie ne moème da patuvame bez vizi. I pak tie "tradicionalnite" se ugneteni, so zagrozeni ~ove~ki prava, a nie {to im gi pla}ame danocite – ugnetuva~i. 4 Vicepremierkata Radmila [e}erinska re~e deka i na dopolnitelnite 180 pra{awa od EU "}e dademe visok kvalitet na odgovori, kako i do sega". Ako odgovorite se kvalitetni kako i do sega, moème da o~ekuvame u{te dopolnitelni pra{awa.

322 5 Isto kako {to Rada dava kvalitetni odgovori i Nikola Popovski pravi kvalitetna denacionalizacija. Toj veli deka 2004 godina bila najuspe{na, bez razlika {to okolu 90 otsto od re{enijata se obàleni na vtorostepena komisija. Vinovni se naslednicite, koi voobi~aeno se nezadovolni od prvostepenite re{enija na Ministerstvoto za finansii. denacionalizacija. Za Nikola denacionalizacijata bi bila u{te pouspe{na ako gi nema i tie 10 otsto {to ne se àlele. Ne vra}a{ nikomu ni{to i – denacionalizacijata e 100 otsto uspe{na. Taka {to ne se vinovni samo onie {to baraat dràvata da im gi vrati odzemenoto. U{te povinovni se predcite {to im ostavile nasledstvo. 6 Kako {to na Nikola Popovski mu se vinovni naslednicite {to si gi baraat imotite, taka i na direktorot na Fondot za zdravstvo Nikola Panovski mu se vinovni bolnite {to tro{at pari za le~ewe. Najbezobrazni se onie {to dobile rak. Oti najmnogu tro{at. Profesorot Panovski veli deka od prorabotuvaweto na akceleratorot do denes se zra~ele 1000 pacienti, koi istovremeno bile lekuvani so citostatici. Zamislete ja vie taa drskost od koja na profesotot Panovski mu se diga kosata na glavata. Malku im e {to se razbolele od rak, malku im e {to se zra~ele, pa u{te i citostatici primale!? Majkata... Da ne sakale i lekovi protiv bolka da im davaat. 7 Vo zgradata na Evropskata komisija vo Brisel imalo dve sauni. Tie bile napraveni vo vremeto koga [vedska i Finska stanale ~lenki na EU. Sakale komesarite od ovie dve zemji da se ~uvstvuvaat kako doma. [to }e napravat Evropejcite koga Makedonija }e stane ~lenka na EU, za i na{ite pretstavnici vo Brisel da se ~uvstvuvaat kako doma? ]e stavat eden prepoln otvoren kontejner so |ubre i }e vrabotat nekoj {to redovno }e pluka vo liftovite.

TALK SHOW 7 maj 2005

Branko se predomisli – saka da bide premier

1 Od Kabinetot na premierot velat deka nema da ima rekonstrukcija na Vladata . Ama taka si misli Bu~ko. Toj ne znae {to misli Branko. Oti Branko o~igledno se predomislil. Lani ne tera{e da go glasame za pretsedatel, a sega pak saka da bide premier.

323 Bu~ko gi brka sovetnicite, Branko gi pribira. ]e go reformira sudstvoto. Ene zav~era bea sobrani site kadri na Cile i na Trifun. Talk show vo Kabinetot na pretsedatelot. Aj {to }e go reformira sudstvoto, tuku Branko e aktiven i na drugi poliwa. Voveduva veronauka, se kr{i so jajca, voveduva vizi, otvara detski sela, otvara rudnici, se gu{ka so deca... U{te vo zdravstvoto se nema zame{ano. Osven {to izjavi deka ne e bolen. Branko kako pretsedatel na dràvata i vrhoven komandant treba da se zanimava so nadvore{nata politika i odbranata. A nema sovetnik za nadvore{na politika i nema sovetnik za nacionalna odbrana. Branko se me{a vo se, samo ne vo svoite raboti. I taka edno 15 godini. I nie so nego. 2 Dobro, }e ima li vizi za Kosovo, ili }e nema. Bu~ko i Branko nikako da se dogovorat. Si ispra}aat poraki kako da se lideri na dve razli~ni dràvi so dobri diplomatski odnosi. Od edniot kabinet velat premierot mu pora~uva na pretsedatelot, a od drugiot kabinet izvestuvaat deka pretsedatelot i pora~uva na Vladata. Posle i vo dvata kabineta se dràt brifinzi deka pretsedatelot i premierot odli~no funkcioniraat. A be tie privatno ne se skarani. 3 Liderot na Sojuzot na sindikatite Van~o Muratovski za prvi maj ne organizira{e protesti protiv noviot zakon za rabotni~kite prava. Re~e deka }e {tedi energija za posle praznikot za organizirawe masovni protesti. Dodeka negovite kolegi, sindikalnite lideri od svetot protestiraa za tradicionalniot rabotni~ki den. Van~o kr{e{e jajca. [to mislite – kolku energija ima vo mimoza salata so òlta rakija. [to pove}e jajca – pove}e energija za Van~o. Sindikalniot lider postojano najavuva masovni protesti prede golemi nastani. Ima{e najaveno protesti, pred referendumot, pred izbori... I taman koga }e dojde vreme nastan èstoko gi otkaùva. Van~o celo vreme e na piknik. Sobira energija. ]e mu treba za v godina. Na esen se parlamentarnite izbori. Mu treba sila. ]e tr~a od partija vo partija da vidi so koja vlast }e glumi sindikat idnite ~etiri godini. 4 Za praznicite eden 15 godi{nik od Saraj so pi{tol ubil dve malku postari mom~iwa. Izgleda deka negovite doma gi prespale akciite za sobirawe na oru`jeto. Ima{e dve. Ednata koga NATO prave{e ètva. I vtora koga G zim Ostreni gi nagraduva{e so koli tie {to }e go predadat oru`jeto.

324 Vo isto vreme drug maloletnik vo âir pregazi trudnica sose }erki~ka i u{te eden minuva~ na trotoar. Da ne mu bila kolata so koja vozel nagrada za vrateno oru`je. 5 Zav~era pretpladne od Vladata ni be{e kaàno deka ministerot za ekonomija Fatmir Besimi nema ve}e da bide pregovara~ so UNMIK za slobodnata trgovska zona so Kosovo. Ne bil dorasnat. Ve}e popladneto Vladata soop{ti deka Besimi ostanuva pregovara~. Kolku brzo denes rastat decata. 6 Pa|aweto na avion vo koj zagina pretsedatelot na dràvata Boris Trajkovski zavr{i kako ni{to da ne se slu~ilo. Slu~ajot Ra{tanski lozja padna na sud. êtirite slu~ai {to Hag gi vrati vo Makedonija bile isprateni bidej}i obvinitelstvoto na vreme na obezbedilo dovolno dokazi. Obvinitelot ne pokrenuva obvinenie za porane{niot minister Buxaku, oti nemal dokazi. [to o~ekuval Pr~evski koga bara dokazi. Da go viknat na primopredavawe na parite? Za nego proda`ba na dràven imot bez pari ne e somnitelna rabota. [to ~eka Aleksandar Pr~evski za da si dade ostavka? Dokazi!? Za nego barem ima. 7 Albancite od Makedonija sekoga{ koga }e go prekr{at zakonot si organiziraat protesti i pravat blokadi oti toa bilo kr{ewe na ~ovekovite prava. I Makedoncite ponekoga{ ne se budali. Ete, vo Bitola du}anxiite ne pla}ale danok, go prekr{ile zakonot, ama masovno si protestiraa. I tie si baraat ~ovekovi prava. Edna{ koga }e zezne{ rabota, zeznat si za stalno. Pa aj sega bidi dràva na cela teritorija.

MIRNO LETO 14 maj 2005

• Ne se bawajte, kam{ikuvajte se!

1 [ o be, Branko denes ne mu dal nova zada~a na Bu~ko. Ne se sostanal Kabinetot da smislat kako lu|eto da prodol`at da se zanimavaat so nego. [to mu tekna za Tito na 60 godi{nina od pobedata nad fa{izmot. [to ne mu tekna pred 10 godini koga se slave{e 50-godi{nina. Premier be{e. Ne mora{e nikomu da dava zada~i. Sam }e si go izgrade{e spomenikot.

325 Ama Branko sega e pretsedatel. Nema rabota. A nie ne smeeme da prestaneme da mislime na nego. Pak }e pravime tribini, pa VMRO bilo protiv, pa Albancite isto taka, pa SDSM }e debatira za neosmnenata uloga na Mar{alot, odnovo }e go otvarame Goli Otok, pa Srem, pa Solun, pa }e se vra}ame vo 1948, pa 1967, pa 1974 godina, pa ubavo se ìveelo, pa se patuvalo, pa sme bile Kominternovska tvorba, pa Tito ne izmislil, pa sme zadocnile vo Jajce... Kako da nemame popametna rabota. Ete kolku sme mrdnale. Romanija go ima{e âu{esku, pa eve kaj stigna. Bugarija si go ima{e Todor @ivkov, pa eve kako ne prestigna. Za Polska, ê{ka, Slova~ka, Ungarija i~ muabet da ne pravime. Za site niv vo 1989 godina padna Berlinskiot yid. Novite politi~ari gi odnesoa svoite narodi vo Evropa. Za nas Berlinskiot yid e u{te povisok i poneproboen. I po Tito – Branko. 2 Ministerkata za pravda Meri Mladenovska re~e deka dvajca vlegle vo istraàniot zatvor vo [utka i kidnapirale pritvorenik. Sekade vo svetot od zatvor se bega. Kaj nas – se kidnapira. [to, na toj mu bil ubavo vo zatvor pa ovie go kidnapirale? Da ne pobarale i ucena od Meri za da i go vratat. Zamislete poznatiot film "Begstvo od Alkatraz" da se vika "Kidnapirawe od Alkatraz"? Dvajcata vlegle so pi{toli oti ba{ toj den se otvoril tenderot za nabavka na vrati za detekcija na metal. Trebalo nekoj da pripuka za da se otvori tenderot. ûvarite na zatvorot gi pretresle posetitelite i gi pu{tile da vlezat, oti ne im na{le pi{toli. Ako se pra{uva javniot obvinitel Pr~evski, i tuka nema slu~aj. Nema pi{toli – nema dokazi. 3 Ilinka Mitreva im se poàlila na Makedoncite vo Avstralija deka minatiot mesec samo edenipol den bila vo Makedonija. Ilinka ne e od tuka. Taa ne e minister za doma. Taa e minister za nadvor. Mitreva stana svetska èna otkako doma se zanimava{e so lokalni problemi. Taa i kole{kata Rada bea vo udarnata ekipa na [tabot na SDSM za lokalnite izbori. Ilinka gi dobi Sopi{te, Bosilovo, Vasilevo, Krivoga{tani, Plasnica... A nie dobivme novi vizi. I kako {to trgnala rabotata }e go izgubime imeto.

326 4 Na Skopskiot saem ima{e prezentacija na albanskata turisti~ka ponuda. Saemot go pozdravi ministerot za ekonomija Fatmir Besimi. I pora~a ova leto da se odi na odmor vo Albanija. Kamo sre}a negovite da go poslu{aat. Da gi ispratime site od DUI, DPA, U^K, KZK i sli~ni borci za ~ovekovi prava na odmor na albanskiot breg. Da isterame barem edno mirno leto. Namesto vo {uma, neka odat na plaà. 5 [efot na Misijata na MMF Franek Rozvadovski i ministerot za finansii Nikola Popovski se soglasile deka }e mora da se strpime u{te "odreden broj godini". Popovski objasnuva deka so vakva fiskalna i monetarna politika do 2007 godina }e imame rast od 3 procenti, pa vo 2007 }e se dignel na 5 procenti i toj rast treba da se odrùva do 2009 godina i toa }e po~ne da se namaluva nevrabotenosta. Ne umri magare do zelena treva. A nie, da poìveevme malku... 6 Carinskite stapki na seksualnite rekviziti uvezeni od Evropska unija se poniski otkolku carinskite stapki na sapunite. Za qubitelite na sado-mazo igri, ima dopolnitelen popust. Na kam{icite so poteklo od EU ne se pla}a carina. Sega Nikola Popovski }e ima problem so dupka vo buxetot ako narodot po~ne masovno da kupuva kam{ici. Oti, na patot kon EU imate samo eden izbor: Ne se bawajte. Kam{ikuvajte se!

OGLEDALCE, OGLEDALCE 21 maj 2005

• Bez 200 iljadi evra na raka – nema dokazi

1 Koj li go sovetuva Nikola Gruevski? Ili na samiot mu teknuvaat genijalni idei? Si se nadmina sebe si. Vo edna nedela se istakna so dve idei. Prvo predloì referendum za nemenuvawe na imeto na dràvata. A posle se proglasi za opozicija vo Skopje, iako gi dobi izborite. Prvata ideja e genijalna vo svetski ramki. Taa mu svetnala koga Nikola re{il da se soglasi so svoeto ime. Da si sedi pred ogledalo i da si se pra{uva: "Ogledalce, ogledalce moe, kaì mi na svetot najpameten koj e?". I – "Ogledalce, ogledalce moe, dali da si go smenam imeto svoe? " Vtorata ideja mu e malku poskromna. Taa e za doma{ni priliki. Otkako ne mu go izbraa Trajko Slavevski za pretsedava~ na Sovetot na

327 Skopje, Nikola re{i negovata partija da premine vo opozicija. Taka {to pobedni~kiot slogan "Celo Skopje VMRO-vski grad" pove}e ne vaì. Toa {to skopjani glasale protiv vlasta, za Nikola ne e ni{to, ako negoviot pazar so Trifun propadnal. Tie bea polni usti za dobroto na gra|anite i baraa "rezultati sega", pa zaedno "se obedinija za Skopje"... No, ni{to od toa ne vredi, ako ne se dobijat direktorskite mesta za koi si se dogovarale. Liderot na VMRO-DPMNE se u{te ne obrazloìl zo{to go izgubi glavniot grad pri dobieni izbori. No zatoa ja obrazloì idejata za referendumot za nemenuvawe na imeto. So nego }e se zacementiral stavot na sekoj {to }e pregovara za imeto. So sekoja nova ideja na Nikola postojnata vladeja~ka koalicija se pove}e se zacementiruva na vlast. Znaete koga SDSM }e izgubi na izborite? So Nikola kako lider na opozicija – nikoga{. A moè ni toga{. 2 Pretsedatelot na Liberalnata partija Stojan Andov re~e deka }e go poddrì referendumot {to go predlaga VMRO-DPMNE, samo ako go poddrì i vlasta. Neli Andov i Nikola bea nekoja zdruèna opozicija. Se dogovaraat li me|u sebe kako }e nastapuvaat, ili detevo si misli epten samo. 3 Danskiot policaec {to trgnal da gi razdvojuva makedonskite naviva~i od Makedonija i makedonskite naviva~i od [vedska {to bea na natprevarot Kometal \P i Slagelse vo Kopnehagen, ne znael so kogo si ima rabota. Da znael }e gi pu{tel da si gi skr{at glavite. Namesto da vika zajaknuvawe od policajci, }e viknel brza pomo{. Zatoa i ne treba da ne ~udi zo{to za [engen vizi ni baraat po edno evro dnevno za osiguruvawe. Zatoa {to i koga odime nadvor sami si gi kr{ime glavite. Nie, Makedoncite zneme da se tepame samo me|u sebe. So drugi ne znaeme. Si ja ~uvame kuburata na u~kurot. 4 Vidovte li deka vo Danska se sudi i vo nedela i se donesuva ekspresna presuda. Trojca komiti }e si leàt 12 dena zatvor, a za drugite trojca procesot po~na tri dena po incidentot. Toa e skandinavska pravda. Se se}avate koga eden vojnik na KFOR od Norve{ka vozej}i vo sprotivna nasoka na avtopatot Skopje – Veles otepa makedonski minister sose semejstvoto i voza~ot. Norveànite baraa da go sudat doma. Na{eto efikasno sudstvo moèbi ne e efikasno, ama e maksimalno kooperativno. Ne sakaat da gi lutat strancite. Da moèvme }e se proglasevme samite vinovni deka trasata na avtopatot od Skopje kon Veles sme ja napravile vo pogre{na nasoka. Ne moèvme, pa go pu{tivme norve{kiot vojnik doma. Tamu ne dobi na 12 dena zatvor. Go osudija uslovno. Mu zabranija da vozi vo sprotivna nasoka na avtopat. I toa e skandinavska pravda.

328 5 Kako gi ispituval obvinitelot Pr~evski obvinuvawata na porane{niot premier Hari Kostov za korupcija na Buxaku pri proda`bata na dràvno zemji{te na Plo{tadot vo Skopje. Toa bilo glupost, re~e Pr~evski. Tie bile vo picerijata i gi ispitale lu|eto {to gi na{le i nikoj od niv ne videl deka broi 200 iljadi evra, nitu pak deka nekoj gospodin jade pica. Kako ispituvale? Gi pra{uvale kelnerite, nabavuva~ite... Ili, glavniot svedok im bil pica majstorot. Pr~evski e poznat deka bara opiplivi dokazi. Da se brojat. Toj be{e pretsedatel na sudot vo Bitoa i ne go vide kriminalot vo TAT, a sega barame od nego da vidi korupcija vo picerija. Bez 200 iljadi evra na raka – nema dokazi. 6 Se vozbudija deka deneska premierot na Grcija Karamanlis }e odel kaj Bu{. Im e strav deka so Bu{ }e zboruvaat za imeto i Amerikancite }e se premislat. Pa, {to ne odi i Branko? 7 DUI ne dava [kendija da izleze od Prvata liga. Pa napravija tepa~ka na stadionot vo Tetovo za Rabotni~ki Kometal da izgubi, a tie da dobijat bodovi. Ne toa ni{to novo za DUI. Kako {to so sila stanaa vlast, taka so sila ne davaat ni timot da im izgubi. Samo, ako na incidentot gledame od povedra strana toa zna~i deka se u{te ima samo edna liga. Dràvata nema da se deli na dve fudbalski ligi. Ako treba, so sila v godina i prvaci }e bidat. 8 Vo Makedonija se ìvee kako na film. Prva scena: Vo Kumanovsko dvajca so fi}o begale od traktor i druga kola, vo niv pukale i begaj}i gi sma~kal voz. Vtora scena: Vo Stru{ko, ribokradci se sudrile so kaj~eto na policajci i gi zamavale so veslata. Da go gleda{ toa na film nema da ti se veruva.

329 PROMENETI NE CELIVANI 28 maj 2005

• Pr~evski ne fa}a babi. Ne gi ni brka

1 Site se v~udovideni kako toa albanskoto zname }e se vee vo op{tinite vo koi Albancite se mnozinstvo. A {to si mislevme nie? Nelegalniot Tetovski univerzitet go plativme. Nitu eden od teroristite od 2001 godina ne isprativme vo Hag. Skopje stana dvojazi~no. I sega znameto nema da se vee!? ]e se vee i oro }e igrame. [ota. Po 2001 godina borbata voop{to i ne be{e dali }e se vee albanskoto zname. Borbata be{e dali eventualno pokraj albanskoto }e go zaka~at i makedonskoto. Oti Ali Ahmeti go vadi na pres konferencija samo koga }e mu {epnat ako treba u{te ne{to da dobie. 2 Slo`ni popovi i vo petok mrsat. Pratenicite ne moàt da postignat konsenuz za ni{to. Ama za da si gi podignat platite moè. Oti im bile mali. I zatoa bile podlo`ni na mito i korupcija. [to zna~i toa. Deka do sega kradele, ama sega ve}e nema? Ili sega im raste procentot. Ako ~esnosta e pravoproporcionalna so parite toa zna~i deka bogatite se ~esni i ne se korumpirani, a siroma{nite se ne~esni i podlo`ni na korupcija. Zna~i najkorumpirani vo makedonskata dràva se nevrabotenite. A ne{to pomalku korumpirani – penzionerite. Vnimavajte. Koga }e gi davate decata na ~uvawe kaj babite, dajte im i mito. Babite spa|aat vo visokorizi~na kategorija na korumpirani gra|ani. 3 Pr~evski nema da gi brka babite. Toj ne fa}a korumpirani gra|ani. 4 Direktorite na dràvnata agencija MIA, na Agencijata za informirawe i na Makedonskata radiotelevizija oti{le vo Kina. Pazete se. Oti sega }e se vratat naoruàni so iskustva. Vo Kina sigurno u~ele za demokratsko informirawe vo uslovi na pove}epartizam. Moèbi sobrale iskustva i za informirawe za evroatlantski integracii. Potpi{ale i dogovor za nekakva sorabotka. Sigurno i se slikale na plo{tadot Tienanmen. Za spomen na tenkovite i ubienite studenti. 5 Od zatvorite begaat zatvorenici oti nema pari za vrabotuvawe na ~uvari.

330 Ministerot za {tedewe Nikola Popovski sega }e vovede merki {to }e i gi predloì na kole{kata Meri Mladenovska. Namesto da vrabotuva lu|e, zatvorenicite }e si se ~uvaat sami sebe. Koga moàt biv{i zatvorenici da bidat direktori na zatvori, zo{to zatvorenicite ne bi moèle da bidat ~uvari. Zatvorenicite stanaa direktori po Ramkoven dogovor. Novata reforma za {tedewe ne e po ramkoven. Taa e po MMF. 6 Kako odat na{ite na pat po svetot? Ilinka se sprema so kuferite i im vika: "Jas trgam, a vie ako ste tamu – dobro, ako ne ste, javete mi da ne se ka~uvam vo avion". Taka Ilinka trgna za Ukraina, ama ja vratija od aerodrom oti nemalo koj da ja primi. Otide Bu~ko vo Rim. Berluskoni ne go primi. Bil zafaten so drugi obvrski. Doma}inite imale drugi obvrski. Edniot be{e na festival, a drugiot na fudba. Ilinka i Bu~ko ostanaa promeneti – necelivani. 7 Ministerot za ekologija Zoran [apuri} na 5 juni }e go slavi Svetskiot den na ekologijata. ]e se vozat velosipedi niz Gradskiot park vo Skopje. Zo{to vo parkot? Verojatno za da gi za{titi voza~ite. Pe{acite sekoj den ne moàt da odat niz grad. Na denot na ekologijata ne }e moàt da odat ni vo park. 8 Francuzite utre odat na referendumot za da go izglasaat Ustavot na EU. Na [irak mu e tesno, pa toj gi povikuva gra|anite da glasaat za ustavot. Imaat li tamu nevladini organizacii {to im vikaat na gra|anite "Sedete si doma", kako {to ni velea nam? Imaat li tie nekoj svoj Mil~in da dava pari za plakati: "Evropa sega!". Ili, itno da im ja ispratime Sav~e od @enite da im napravi spontana zabava pred Triumfalnata kapija.

NESPOSOBNI PODLIZURKOVCI 4 juni 2005

• Makedonija }e vleze vo EU koga site }e izlezat

1 Cela Evropa se potrese od negativniot ishod na referendumite za Ustavot na EU vo Francija i Belgija. Sami nie se nadevame deka toa nema da go popre~i na{eto vleguvawe vo EU. A i da ne ne primat, }e si imame izgovor. Pak nekoj drug }e bide vinoven, a ne nie. Evrointegracijata na Makedonija ja zako~ija Francija i Holandija. Dodeka Makedonija vleze vo EU, drugite }e izlezat.

331 2 [to mislat tie od Holandija i Francija? Deka taka lesno se izleguva od EU? Sami si ja napravija, sega neka si sedat tamu. Makedonija }e postavuva uslovi za izlez od EU. Ako sakaat da bidat vo na{e dru{tvo mora da gi dostignat na{ite standardi. Kako {to trgnale – nemaat {ansi. Zgre{ija u{te na po~etokot. Izlegoa masovno na referendum, a nie baravme masovno da ne se izleguva na referndum. Patot do izlez od EU e teòk i dolgotraen proces. Kako {to nie potpi{uvavme Spogodba so EU za asocijacija i stabilizacija, sega Francija i Holandija prvo mora da so nas da potpi{at Spogodba za razdruùvawe i destabilizacija. Po toj prv ~ekor, }e treba da pomine vreme za da ispitame dali Francija i Holandija se dovolno zreli za da moème da im ispratime pra{alnici. Rada }e im isprati 3000 pra{awa, a Ilinka dopolnitelni 180. Za inaet. So du{a go ~ekam [irak kako doletuva vo Makedonija so pet-{est kutii polni so odgovori za izlez od EU. I kako Bu~ko na pres konferencija mu odgovara deka kaj i da e, do krajot na godinata na{ite eksperti moèbi i }e gi otvorat kutiite. Duri posle }e odlu~ime dali i koga Francija i Holandija }e gi po~nat pregovorite so Makedonija za izlez od EU. Oti, dostignuvawata na sekoja dràva }e se razgleduva poedine~no. I toj proces moè da trae dolgo, oti ne zavisi od nas, tuku od nivnite reformi. 3 Na{ive vladici se epten o~ajni. Na{le vo koja crkva da se krstat. Kaj Branko i Bu~ko. Tie gi re{ija svetovnite problemi, pa sega }e gi re{avaat i duhovnite. U{te samo spikerot Qup~o Jordanovski ne napi{a nekoe pismo za sporot na SPC so MPC. Koj od koj, se crkovni lu|e. Gospod da ne ~uva, Branko ne brani. 4 Tuku, pred da pobaraa pomo{ na{ite vladici od dràvata, se setija li {to potpi{uvaa minatata godina vo Ni{ so srpskite vladici. 5 Za inaet na Srpskata pravoslavna crkva VMRO-Narodna apelira{e do radio i TV stanicite da ne pu{taat srpska muzika slednite tri meseci. A zo{to tri meseci!? Ima li nekoe duhovno zna~ewe, demek sveto trojstvo i sli~ni raboti. Ili, motivot e nacionalen – Makedonija podelena na tri dela, pa }e bide cela? Zav~era Turcite go vratija avionot na MAT so makedonskata fudbalska reprezentacija. VMRO-Narodna go propu{ti povodot da bide povtorno vo tek so nastanite. Ne odrà pres konferencija za da apelira do kafeanite da ne sluàt tursko kafe. I toa slednite pet meseci. Zo{to pet!? Za pette veka tursko. 6 Premierot Bu~kovski izjavi deka sega ne e tolku va`no pra{aweto za odbeleùvawe na granicata so Kosovo, kolku {to e va`na slobodnata trgovija.

332 Eee... Protektorat ni voveduva carini i ~ekame da ni vovede i vizi.]e vovedat carini!? I nie kako dr`ava pregovarame so protektoratot!? Pa {to ne im vovedeme nie drumska taksa. Ako ne sakaat da vozat do Solun preku Makedonija, neka odat preku Srbija. Tamu so zadovolstvo gi ~ekaat. Tuku, ne mo`eme. Oti sme em nesposobni, em podlizurkovci.

SRAZMERNO TEPAWE 11 juni 2005

• Dr`avata Makedonija mu e beskrajno blagodarna na Agim Krasni}i oti ne gi maltretiral specijalcite tolku kolku {to trebalo

1 Xabe Ceca se reklamira{e kako nastan na decenijata. Samo {to si otide, vo Makedonija svetna nova zvezda. Agim Krasni}i od Skopje – zarobenik od Kondovo. Agim e mnogu fin ~ovek. Plus za àlewe. êtiri godini sedi zaroben vo Kondovo. Ne i veruva na makedonskata policija. Ne mu veruva na makedonskoto sudstvo. No toa ne e tolku stra{no. Postra{no e {to Agim ne mu veruva ni na Ali Ahmeti. I bidej}i mora da mu e mnogu zdodevno toj mora da si najde zanimacija. Od hobi sobira oru`je. Ne sakal vojna. Ako moral pak }e napravel. I toa ne samo vo Kondovo, tuku i vo drugi mesta vo zemjava, oti imalo mnogu nezadovolni. Sega mu bilo polo{o od porano. A zo{to mu e polo{o koga Kondovo vleze vo Skopje. Agim se dogovoril so Ahmeti vo Kondovo da ne vleguvaat specijalci. Arno ama, minatata nedela vlegle ~etvorica. Gi fatile, gi vrzale so nivnite lisici i gi odnele vo planinata. Gi tepale, ama ne mnogu. "Ne bea maltretirani kolku {to treba{e da bidat vo takvi situacii", se ispoveda{e Agim Krasni}i za "Dnevnik" pred nekolku dena. Banditite na Agim primenile srazmerno vozdràna sila za specijalcite. Dràvata Makedonija mu e beskrajno blagodarna za toa. Oti ne gi maltretiral kolku {to trebalo vo takva situacija. Ne kaàa dali patrolata bila so me{ovit sostav. Ne znaeme dali toa bilo multietni~ko, ili ednonacionalno tepawe. 2 Policajacite sedat vo kafeana so Krasni}i. Zaedno ru~aat. So niv doa|aat i policajcite od EU {to gi treniraat na{ite da rabotat po evropski standardi. Portparolot na EU Andeja Anxeli re~e: "Moàm da vi potvrdam deka imavme sostanoci i vodevme diskusii".

333 Portparolot e Italijanec. I toj znae deka koga italijanskata policija odi da apsi nekoj mafija{ na Sicilija, go nao|aat vo nekoja tratorija, ili picerija i si vodat diskusija so nego. Francuzite koga lovat kriminalcite zaedno pijat vino so niv. Gi opivaat oti vo vinoto e vistinata. [pancite koga lovat organizirani bandi organiziraat zabava. Prvo imaat sostanok, pa pijat sangrija i zaedno odat na siesta. Vo Velika Britanija koga lovat banditi poinaku se odnesuvaat. Zaedno pijat vo pab. Duri podocna, ako situacijata eskalira i se zakani deka }e gi naru{i me|uetni~kite odnosi, evropskite policajci prezemaat drugi merki sprema banditite. Im go ispra}aat Havier Solana. 3 Branko vleze vo diplomatska ofanziva. ]e gi vra}a Stru{kite ve~eri na poezijata vo Struga. Sega mu sledi nova aktivnost. Kako da go vrati i Bu~ko vo Struga. 4 Na kosovskiot premier Ramu{ Haradinaj koj e obvinet za voeni zlostorstva, sudot vo Hag mu dozvoli da se brani od sloboda. Za Qube Bo{kovski, garancii dadoa dve dràvi i ne e sigurno dali }e mu bide dozvoleno da se brani od sloboda. Protektoratot ne samo {to voveduva vizi i carini, tuku ne tepa i vo diplomatija. Nie }e gi ~ekame da vlezat vo EU za da ja odbeleìme granicata. 5 Sovetot na gradot Skopje e blokiran. SDSM saka da si bide opozicija i pokraj toa {to dade poddr{ka za pretsedava~ot na Sovetot. VMRO-DPMNE si se proglasi za opozicija oti ne uspea svojot kandidat da go izglasa za pretsedava~ na Sovetot. Trifun Kostovski e gradona~alnik koj be{e izbran kako nezavisen kandidat. Akterot Blagoja ôrevski be{e izbran za pretsedava~ na Sovetot, oti SDSM saka{e da go zafrkne VMRO-DPMNE. VMRO-DPMNE ne saka{e da prifati drug kandidat osven svoj ~ovek. Naravou~enie: Vo idnina da ne vi tekne da glasate za nekoj {to ne e ili VMRO-DPMNE, ili SDSM. I ne im veruvajte koga vi velat deka sakaat da napravat ne{to ubavo za vas. 6 Pred dva dena objavivme prikazna deka bebe po~inalo vo Ginekolo{kata klinika vo Skopje oti se zadu{ilo od pla~ewe. Nesre}nata majka gi obvini medicinskite sestri oti ne prezele ni{to koga novoroden~eto ne prestanuvalo so pla~ewe cel den. "Za}uti mori ti, ne si ti edna tuka..." i vikale sestrite na rodilkata. Koga objavivme zgodna ènska vo bolni~ka uniforma na naslovna stranica, Zdruènieto na medicinski sestri i aku{erki u{te drugiot den, iako be{esabota svika pres konferencija na koja go obvini VEST deka so pornografija ja valkame uniformata na nivnata profesija.

334 Pominaa ve}e dva dena po objavuvaweto na potresnata prikazna na krivopalan~ankata koja za smrtta na svoeto prvo ~edo gi obvinuva samo medicinskite sestri. Dali pravat frizuri, dali se {minkaat, ili nemaat {to da kaàt istite tie na koi zgodnata polurazgolena ènska im be{e navredliva za profesijata, pa u{te nemaat svikano pres konferencija. Ako ni{to drugo barem da si ja odbranat kole{kata {to rodilkata ja smeta za najvinovna za smrtta na bebeto, ili barem da re~at deka }e go ispitaat slu~ajot. Ako zgodna ènska {to im li~ela na porno zvezda stavena na naslovna ja valka uniformata na profesijata, koj li }e im ja ispere ako navistina medicinska sestra ostavila da umre novoroden~e od nebre`nost.

STAP DOGOVOR 18 juni 2005

• Ako Branko dr`i govor vo samoposluga, toga{ i odeweto na pazar za negoviot narod e kulturen nastan od najvisok rang

1 Na Makedonija í treba nov Ramkoven dogovor. Ovoj pat }e go baraat Makedoncite. Zatoa {to treba da im se zagarantiraat sopstvenite prava. Sega }e se nosi zakon spored koj ne smee da se raspi{uva referendum za pra{awa koi se od Ramkovniot dogovor. Makedoncite da ne moàt ni{to sami da si re{at vo sopstvenata dràva. Zatoa {to po 2001 godina, 25 otsto od naselenieto e poramnopravno od drugite. Ako po nekoja slu~ajnost dobieme pokana da vlezeme vo EU, nie ne }e smeeme da raspi{eme referendum. Ako Albancite sakaat da go ~ekaat Kosovo za da vlezeme vo ist paket so nego, toa e ve}e pra{awe koe zadira vo pravata od Ramkovniot dogovor. I posle Kondarko }e izleze da objasni deka toa bilo legalisti~ki. 2 Ovie pra{awa od Ramkovniot dogovor za koi treba soglasnost i od Albancite se vikaat pra{awa koi se glasaat so Badinterovo mnozinstvo. Go pra{ale li Badinter dali e za referendum ili ne? Na primer, dali Badinter izlegol na referendumot vo Francija za Ustavot na EU? I dali bi moèlo i kaj niv da se primeni ramkovnoto pravilo deka Fran- cuzite ne smeat da raspi{uvaat referendum ako brojnoto muslimansko malcinstvo ne se soglasuva so pra{aweto? Vo Francija ne se izglasa Ustavot na EU. Nema Badinterovo mnozinstvo vo Francija. Ama zatoa ima Badinterovo mnozinstvo vo Makedonija.

335 3 Na{ite politi~ari sekoga{ koga }e treba da donesat nekoja odluka od Ramkovniot dogovor odat vo planina. Strancite gi sobiraat vo Mav- rovo. Toa e smislena taktika na DUI. Zatoa {to za niv planinata e prirodna sredina. A ovie od SDSM ne moàt da se adaptiraat za eden vikend. ]e gi fati vozduh, }e se {a{ardisaat i posle sî {to }e im re~at prifa- }aat. Minatiot vikend bea vo Mavrovo za da go prifatat zakonot za upotreba na znamiwata na etni~kite zaednici. Toa zna~i deka znameto na Re- publika Albanija }e se vee vo zapadna Makedonija. Vo Makedonija treba da se donese drug zakon. Ne sekoja zaednica, tuku sekoj gra|anin da si ima pravo da si vee svoe zname. Poprakti~no e. Zatoa {to znamiwata se zaka~uvaat na stapovi. Koj nema zname, }e si ima barem stap. I nema da gi barame pravata sekoj so svoeto zname. Tuku – sekoj so svojot stap. 4 Ako ova re{enie za upotreba na znameto na Albancite vo zapadna Makedonija e tolku podgotveno spored me|unarodni standardi i vo soglasnost so na{ite evroatlantski orientacii, zo{to strancite ne im dozvolat na Albancite vo Kosovo da go veat dràvnoto zname na Republika Albanija? [to }e se slu~i ako Kosovo stane nezavisna dràva? ]e ja primat vo Obedinetite nacii. Zar pred zgradata na ON vo Wujork }e se veat dve isti znamiwa? Ili, moèbi tri!? 5 Od Evropskata unija ni kaùvaat kakvo zname treba da veeme i koga smeeme da raspi{eme referendum, a vo isto vreme ni pora~uvaat deka po referendumite vo Francija i Holandija }e treba malku da napravat pauza vo pro{iruvaweto. Tie ne znaat {to da pravat so sebe, pa }e se zanimavaat so nas. Ete, sega si imaat problem i so Ustavot i so buxetot. Zo{to ako problemite najlesno se re{avaat na planina, namesto da se sostanuvaat vo Brisel, ne se soberat vo nekoj hotel na Alpite. Pa da im dojde Bu{ za da gi pottikne da razgovaraat me|u sebe. I da im drì predavawe za demokratija, ~ovekovi prava, upotreba na jazici, veewe na znamiwa, koga smeat da odat na referendum, a koga da si sedat doma... Kako {to trgnale, i toa moè da gi snajde. 6 Koga nema drugo i samoposluga e investicija. Osobeno ako e golema kako "Ramstor". Vo koja dràva Pretsedatel drì govor na otvorawe na samoposluga? Samo vo dràva vo koja samoposluga e najgolema stranska investicija. Ako Branko drì politi~ki govor pred tezgi, toga{ i odeweto na pazar za negoviot narod e kulturen nastan od najvisok rang. Pogolem i od Ceca, a Kraftverk i da ne go spomenuvame.

336 OKTA im be{e dadena na Grcite vo ~etiri o~i i Qub~o, koga be{e premier, so nea se fale{e kako so najgolema stranska investicija. I zemji{teto za izgradba na "Ramstor" vo centarot na Skopje be{e dadeno vo ~etiri o~i. I Branko koga be{e premier se fale{e deka toa mu e najgolema stranska investicija. Lokacijata e dadena re~isi badijala vo centarot na glavniot grad na dr`avata. Turskiot biznismen supermarketot izgraden na evtino platenoto zemji{te im go preotstapi na upravuvawe na dve firmi – edna lokalna, edna bugarska. Du}anxiite pla}aat kirija. Proizvoditelite i trgovcite za sekoj proizvod vo samoposlugata pla- }aat vlezna taksa po bar kod. Za parkirawe }e pla}ame nie. Vo stranskata investicija }e gi tro{ime platite {to sme gi zara- botile vo nekoj od rudnicite. I tie se isto taka stranska investicija. 7 I na Kondoliza Rajs í dojde redot da se slika so Ilinka. Minis- terkata Mitreva otide vo Amerika. Si dodade u{te edna slika vo foto- albumot. Od soop{tenieto za kusata sredba so dr`avniot sekretar na SAD ne uspeavme da doznaeme kako za samo 10 minuti otvorile ~etiri bitni pra{awa i gi zatvorile. Izgleda deka u{te pri otvoraweto zaklu~ile deka se istomisleni- ci i si rekle "Aj da ne zborime mnogu, daj da se slikame". Nemale vreme ni da sednat.

TUTA KAMEN 25 juni 2005

• Makedonija ima perspektiva. Za 150 godini }e gi poka~i platite na u~itelite

1 Toa {to komandirite na policiski stanici vo 38 op{tini }e gi izbiraat sovetnicite e povtorno nekoj uspe{en kompromis na SDSM. Po Ramkoven dogovor, vakvi politi~ki komandiri treba{e da se izbiraat vo 8 op{tini. Ali Ahmeti pobaral vo site. Bu~ko mu se ispazaril za 38. Poznato e deka koga SDSM se pazari so Ali Ahmeti, se dobiva DUI. Koga bo`em se karaa so koalicioniot partner za novata teritorijalna podelba i dvojazi~nosta, SDSM vele{e: "Ili Ki~evo i Struga, ili Skop- je". Na kraj napravija kompromis. Izleze i Struga, i Ki~evo, i Skopje.

337 Komandantite na ONA {to vo me|uvreme se politiziraa, sega }e bidat komandiri na policiski stanici. So ovoj zakon i Agim Krasni}i }e moè da se socijalizira. ]e go izberat za komandir na policiskata stanica vo Kondovo. Taka {to specijalcite na Xango ne }e mora da se izloù- vaat na nepotrebna opasnost da bidat soodvetno maltretirani koga }e odat da go apsat. Evropskite policajci od Proksima ne se javija so pres-konferencija da gi pozdravat izmenite na Zakonot. Da kaàt kolku e evropski policijata namesto da se profesionalizira, da se kriminalizira. Zafate- ni se. Brkaat voza~i {to ne se vrzuvaat so remeni i {to ne palat svetla. Vo Tetovo moè ni toa ne go pravat. 2 Nikola Popovski otkril dano~no zatajuvawe. Toa e golem uspeh. U{te pred dva meseca im kaàl za 50 firmi {to zatajuvaat danok na Bran- ko i na Bu~ko. I ve}e dve nedeli premierot i Nikola im se zakanuvaat na firmite deka }e gi fatat. Ama u{te ispituvaat. Ne im gi kaùvaat imiwata na firmite. Idat izbori. Im trebaat pari. Inaku zo{to nas bi nî interesiralo deka nekoj zatajuva danok, ako ve}e ne go vidime na sud? Imaat li premierot i ministerot za finansii finansiska policija, inspektori, obi~na policija... Koga nekoj kriminalec }e bide faten, za da ne moè ve}e ni{to da napravi, }e go stavat v zatvor. A na ovie {to kriele danoci, im dadoa dva meseca da si gi skrijat smetkite. Ova piramidite se vlezeni vo tradicionalniot re~nik na SDSM koga se zakanuvaat deka }e gi lovat kriminalcite. Branko go love{e oktopodot so TAT i so drugite piramidalni {tedilnici. Bu~ko }e go lovi dano~nite piramidi. Im fali samo u{te edna Sfinga i Tutankamon. Ama gi nemaat. Tie si go imaat Nikola. Toj ne e Tutankamon. Toj e Tutakamen. 3 Na Popovski mu falele 100 milioni evra. I sega ispituva koi firmi mu gi ukrale. Vo Makedonija ima 30.000 u~iteli {to baraat poka~uvawe na platata. Popovski im ponudil da im gi zgolemi od 80 do 120 denari. Da re~eme po dve evra za u~itel. 3.000 po dve evra, toa se ve}e 60 iljadi evra mese~no. Ili, godi{no, duri 720.000 evra. Toa e 70 otsto od vrednosta na avion~eto. Ete, tolku bila mo}na makedonskata ekonomija. No ne o~ajuvajte. Makedonija ima perspektiva. Nikola }e ja fati dano~nata piramida.So 100-te milioni evra, }e im obezbedi plata na u~i- telite za slednite 150 godini. 4 Od 120 pratenici, samo dvajca dale krv vo akcijata za dobrovolno daruvawe krv. Drugite bile nezdravi.

338 Tolku se bolni {to odvaj sobrale sila za da si gi zemat platite. A koga doa|aat po dnevnicite, se vle~at po zemja od nemo{nost. 5. Dràvniot obvinitel Aleksandar Pr~evski im re~e na novinarite: "Pora~ajte í na Karla del Ponte deka ne e to~no oti Makedonija ne gi saka nazad ~etirite slu~ai od Hag". [to ima nie da í pora~uvame. Neka sedne neka i napi{e pismo. Neli Pr~evski e javen obvinitel. Ili i za toa nema dovolno dokazi. 6 Eden zatvorenik od [utka postavil ultimatum i baral vo zatvorot da mu ja donesat ministerkata za pravda Meri Mladenovska i friìder. Tamam go stavivme naslovot "Ledenata Meri od [utka", koga ministerkata nî razo~ara. Taa ne se dava. Ne odi v zatvor nepokaneta. Nejzini- ot kabinet ne dobil pismeno barawe od zatvorenikot. Dobro e {to zatvorenicite ja baraat Meri samo za gledawe. ]e be- {e zagriùva~ki ako pobaraa i ne{to drugo od nea. 8 Go priznavme i Irak. Plus Ilinka Mitreva be{e na donatorska konferencija za Irak. Nie sme poznati donatori. Ve}e doniravme tri glavi. Sega koga go priznavme Irak, }e moème kone~ni da go ispratime istraùva~kiot tim da gi pronajde.

GRANAP^E SUPERMARKET^E 2 juli 2005

• Vo sekoj od niv se krie po eden Qub~o

1 Koga Qub~o kako premier ja dogovori so Grcite proda`bata na rafinerijata Okta so neposredna spogodba, Vlado Bu~kovski be{e portparol na SDSM. Bu~ko toga{ mnogu zbore{e. Koga Branko kako premier ja dogovori so Ko~ cenata za lokacijata na Ramstor, Bu~kovski nema{e ni{to protiv. Ne zbore{e ni{to. [to bi rekol portparolot Bu~kovski ako sega Qub~o e premier i ako toj, namesto nego, so neposredna spogodba, dogovara lokacii za benzinski pumpi so Lukoil, prodava zemji{te za supermarketi na „Tu{“ i mali hidrocentrali so Slovencite? Vo sekoj od niv se krie po eden Qub~o. 2 [to se slu~uva koga proda`bata na zemji{te za supermarketi ne e dogovoreno vo ~etiri o~i, tuku odi na javna licitacija? Bu~kovski se vxa{uva. I javno se izvinuva. Posle takov sram si odi vo kabinetot i im se javuva na strancite da im pora~a: “Dojdete da vlo`ite vo Makedonija!”

339 U{te edna lokacija vo centarot na gradot }e se popolni so supermarket. Na licitacijata pobedi Vero, otkako drugite dve kompanii bea isklu~eni od igra. Niv ne im kaàle deka treba da imaat bankarski garancii. Vxa{eniot premier za skandaloznata licitacija re~e deka „}e se ispitaat site okolnosti i ako se vinovni visoki slu`benici vo Ministerstvoto za transport i vrski, }e bidat preraspredeleni na drugo mesto“. A {to ako bil zame{an ministerot za transport Mehazi? Ili, kako i vo slu~ajot so Buxaku vinovni }e bidat nekoi slu`benici. Ministrite potpi{uvaat toa {to }e mu dadat. Buxaku se pravda{e deka ne go prodal zemji{teto na plo{tadot vo Skopje za badijala vo neposredna spogodba napravena vo picerija vo Tetovo. Re~e deka ne jadel pici. A Mehazi, jade li giro? 3 Bu~ko na po~etokot od mandatot se fale{e deka }e gi ukine diskrecisnite prava na ministrite za da nema zloupotrebi. Za da ja namali korupcijata duri i im ja zgolemi platata. Arno ama, ministrite moraat da si imaat svoi du}an~iwa. Kako {to im rastat apetitite granap~iwata stanuvaat supermarketi. Sekoj saka da si ima svoj supermarket. Skopje do sega be{e poznat kako grad na solidarnosta. Otsega za glavniot grad na Makedonija }e vikame: „Skopje - grad na supermarketite“. 4 Nikoj ne ja kontrolira vodata {to se prodava po supermarketite. Pa zatoa direktorot na Zavodot za zdravstvena za{tita ni pora~uva: „Vnimavajte kakva voda kupuvate!“. Nekoi ne bile ispitani, a za nekoi so sigurnost znaele deka ne ~inat, ama pak se prodavaat. A direktorkata na Direkcijata za bezbednost na hrana veli deka vodata ne se kontrolira ~esto. „Mineralnata voda ne spa|a vo golem rizik, bidej}i ne se pie sekojdnevno“, veli taa. I {to da pravime sega nie. Da ne pieme voda sekojdnevno? Da se prefrlime na viski. Ili, da si vgradime doma laboratorija, oti ovie {to gi pla}ame da ni se griàt za zdravjeto, ni rekoa deka xabe gi pla}ame. Eve kako }e vnimavame {to kupuvame. Koga }e odime vo supermarket }e si nosime pipeti i epruveti. Pa }e si gi otvarame kapa~iwata za da zememe mostri. I }e si gi ispituvame vo doma{nata laboratorija. 5 Kakva `rtva e Branko za Makedonija. Zamislete, od Ukraina, namesto da si dojde doma, toj mora{e da odi na koncert na Bijelo dugme. Ete zo{to im trebalo novoto avion~e. Za da moè da go ostavi nekade po pat. I drugiot den da se se vrati po nego za da go zeme. So Branko vo Ukraina be{e i Ilinka. Ama, taa ne oti{la na koncertot. Zo{to? Zatoa {to na kostim~eto imala belo kop~e. A Ilinka ne trpi konkurencija vo nejzina blizina.

340 6 Eden pratenik Albanec za vreme na raspravata za upotrebata na znamiwata na malcinstvata im re~e na opozicionerite: „[to mislite vie, albankoto zname na konkurs li se izbira?“ Ne. Samo makedonsko zname se izbira na konkurs. I posle vakvo poni`uvawe se javuva Kondarko za da te dootepa. Toj go brani znameto na Republika Albanija. Pa u{te ni veli deka i Amerikancite go razveale amerikanskoto zname na Mese~inata, pa toa ne zna~i deka ja okupirale. Pa ~ie zname da nosat? Albansko!? Kondarko ja nadmina politi~kata faza na klonarko. Kondarko sozrea vo biserko. Albancite voop{to ne treba da se borat za upotrebata na znameto na Albanija vo Makedonija. Si go imaat Kondarko. 7 Stev~e se pofali deka ja namalil nevrabotenosta. Vo zavodot za vrabotuvawe ima 20 iljadi lu|e pomalku. Zadocnile so prijavuvawe i gi izbri{ale. 8 Mislev da pi{uvam za piramidata na Nikola Popovski, ama si rekov, aj sledniot broj. Taa }e bide aktuelna do slednite izbori. Faraonite pobrzo gi gradele piramidite, otkolku Nikola {to treba da ja urne.

DOBRA PRI^INA 9 juli 2005

• So mol~ewe polesno }e vlezeme vo EU

1. Znameto na Albanija }e se vee vo Makedonija legalno. Taka {to spikerot }e go fati nesonica. Oti do sega sonuval. So albanskoto zname }e `iveel vo kosmopolitska Makedonija. Sega koga ve}e mu se ostvaril sonot, i~ ne mora ni da spie. Qup~o Jordanovski se istakna so mislata na Martin Luter King: I have a dream. Martin Luter King se borel za pravata na Crncite. A Jordanovski se bori za pravoto na SDSM-ovcite za fotelji. 2. Francuzite gi predupredile svoite gra|ani deka Makedonija ne e bezbedna, osobeno vo severniot i zapadniot del. Pretsedatelot Crvenkovski re~e deka Makedonija e bezbedna za sekoj namernik. Ako e bezbedna {to ne odat site zaedno na ekskurzija vo Kondovo? Ili tie ne se namernici. Se pravat stranci. Ne se od tuka.

341 3 Branko dade ultimatum Kondovo da se re{i do 15 juli. Ako ne, }e go svikal Sovetot za bezbednost. I }e baral da mu se referira. E ba{ mu se stresoa ga}ite na Agim Krasni}i. Samo ne znaeme dali pove}e se pla{i od sovetot, ili od referiraweto. Seriozna rabota e koga pretsedatelot }e se zakani so sednica na Sovetot. Jak faktor vozi traktor. Koga Branko go brane{e konceptot na teritorijalnata podelba go pra{avme dali }e odi vo Kondovo. Toj se pofali deka }e odi. Eve, neka ne odi sam. Neka gi zeme i ~lenovite na Sovetot so sebe. Neka si gi povika i Solana i Roberston da mu go olesnat patot. Do tamu moàt da stignat duri i so gradski avtobus oti Kondovo ve}e im e vo Skopje. Toa im be{e son. Agim Krasni}i gi ~eka. 4 Zo{to treba{e da zagine ~etirigodi{no devoj~e vo Prilep, za da sfatime deka nekoi makedonski policajci stanale reketari i {to e u{te postra{no, MVR znaelo za toa, ama ne gi apselo. Zo{to? Zatoa {to se pazarat so Krasni}i, pa nemaat obraz da gi gonat sopstvenite banditi. 5 @itelite na Brest se ispla{ile od policijata. Mnogu gi maltretirala. Eden od NDP se àle{e deka koga vlegle vo ku}ata na komandant Breza i koga na{le cel arsenal oru`je akcijata bila mnogu neprijatna. Veli i deka gi maltretirale nivnite èni i }erki. Za haubicata i mitralezite ni{to ne kaà. Tamu e normalno sekoja ku}a da li~i kako na magacin od biv{a JNA. I ènite i }erkite ne se àlat na oru`jeto. Oti im treba. Koga odat na svadba pukaat so mitralezi, a koga odat na lov raspaluvaat so haubici. Kakvo e toa nedoli~no odnesuvawe na policijata. Ti vleguva doma i ti gi sobira site pu{ki. Ba{ka, pred toa ne se najavuva. Oti i toj od NDP nemal ni{to protiv akcijata. Ama MVR trebalo da ja najavi. Da bara dozvola od lokalnite vlasti za da vleze. Za da moè oru`jeto da se skrie. Ili, da ostavat reprezentativen muzejski primerok. Pa po takva akcija site }e bidat ramkovno sre}ni. Em policijata imala uspe{na akcija, em komandantite se oslobodile od staroto oru`je. 6 Britanskiot ambasador ne se izvini za poniùvaweto na bitolskite igraorci pri baraweto viza. Zo{to bi se izvinuval, koga toa nikoj od nego ne go pobara. MNR ~eka igraorcite pismeno da gi obrazloàt detalite za incidentot. Ilinka Mitreva ne protestira{e. Lo{o e da se voznemiruva britanskiot ambasador oti Obedinetoto Kralstvo sega e pretsedava~ na EU. Strav i e da ne ni se nalutat. A i nema potreba. Taa koga odi vo London – i davaat viza. Ilinka misli deka ako im premol~i, pove}e }e ja sakaat. I deka nie so mol~ewe }e vlezeme vo EU.

342 Vo MNR pokraj site sektori {to gi imaat treba da vovedat i igraorna sekcija. Ionaka diplomatite gi izbiraat kako pea~ko dru{tvo, pa moàt da svrtat i nekoe orce. 7 Konzularniot slu`benik na Velika Britanija ne gi teral Bitol~ani da igraat tuku da zazemat stav, za da vidi dali se koherentnta grupa. Taka go opravda britanskiot ambasador. I re~e deka za da se dobie viza za Velika Britanija "treba da ima{ dobra pri~ina za patuvawe, uredni dokumenti i navremena prijava". Zna~i li toa deka ako sakam da patuvam za London od }ef i za svoi pari toa "ne e dobra pri~ina" za dobivawe viza? Ako e taka, zo{to britanskiot konzulat ne izdade spisok "od koi pri~ini moè da se patuva" za da se dobie viza. London }e bide doma}in na Olimpijadata vo 2012 godina. Pred Britanskata ambasada }e se napravat sportski tereni. Od Houm ofisot }e dojde specijalna ekipa da gi gleda na{ite olimpijci pred da im dade viza. ]e frlaat |uliwa, }e tr~aat, }e se borat, }e plivaat... Konzularniot slu`benik }e vodi smetka dali }e gi ispolnat olimpiskite normi. Oti, ako ne gi ispolnat, nema da imaat "dobra pri~ina da patuvaat za London". Za makedonskite sportisti vo 2012 godina nema da vaì olimpiskoto moto: "Ne e va`no da se pobedi, va`no e da se u~estvuva". Mototo na na{ata reprezentacija }e bide: "Ne e va`no da se pobedi, va`no e da se dobie viza".

POZDRAV OD LONDONISTAN 16 juli 2005

• Ako na na{ata dr`ava i treba opravdanie za da udri po obi~ni kriminalci, {to li }e pravi ako treba da se bori protiv teroristi?

1 Sekoga{ koga odam vo London nao|am vreme da go posetam hotelot vo Padington vo koj rabotev dodeka bev student. Ubavo mi e koga se potsetuvam na studentskite denovi. Ovaa nedela bev vo London. No, ne bev vo Padington. Metro stanicata koja ja koristev dodeka `iveev tuka sega e zatvorena. Tamu se slu~i edna od ~etirite eksplozii minatiot ~etvrtok. Plus, ne mi be{e prijatno da se vozam vo metro. Site televizii vo ponedelnikot pobrzaa so svoite reporteri da se javat od nekoj voz za da ja prenesat atmosferata vo metro- sistemot. Duri i gradona~alnikot na London Ken Livingston otide na rabota so metro za da gi ohrabri svoite sogra|ani.

343 Priznavam, mene ne mi be{e seedno. Gi zagleduvav patnicite, zjapav vo nivnite ~anti, vnimavav nekoj da ne zaboravi ne{to. Nervozno broev u{te kolku stanici ostanale do mojata. London~ani se naviknati na bombi. Ve}e so decenii se raspravat so IRA, re~isi sekojdnevno imaat evakuacii na metro stanicite i aerodromite. Duri i koga }e gi pra{a{ za onoj pekolen 7 juli znaat angliski ladno da odgovorat: „Pa, ne be{e ba{ mnogu fino“. Po 11 septemvri 2001 vo Wujork site o~ekuvaa deka teroristite }e udrat i na Velika Britanija. Vesnicite velat: Ne be{e pra{aweto: „Dali?“, tuku, „Koga?“. Den po ~etirite eksplozii vo centralen London nekoi tabloidi osamnaa so naslovna stranica: „Se slu~i toa {to go ~ekavme“. No, {okot dojde po nekolku dena. Posilno od bombite odekna soznanieto deka Britancite gi napadnale nivnite doma{ni, obi~ni lu|e od sosedstvoto. Edniot bil u~itel vo {kolo so deca so hendikep, drugiot vqubenik vo kriket, tretiot sin na sopstvenik na „fi{ edn ~ips“ restoran... Vesnicite objavija sliki. Onakvi kakvi {to site imame od osnovno u~ili{te. Site deca od oddelenieto zaedno so u~itelkata. Edno od niv porasnalo za da gi ubie drugite. Rodninite velat deka bile obi~ni britanski dràvjani. Pred nekolku meseci nekoi otpatuvale do Pakistan, no se vratile brzo oti tamu ne im se dopa|alo. Klu~na za istragata be{e majkata na edniot od teroristite. Majka kako i sekoja druga, se zagriìla deka sinot ne si do{ol doma, a slu{nala za teroristi~kite napadi. Koga izleguval i rekol deka }e odi vo London so prijatelite. Go prijavila vo policija kako is~eznat. Izleze deka toj bil eden od bomba{ite – samoubijci. 2 Dodeka Bitol~ani igraa oro pred britanskata ambasada vo Skopje za da mu pokaàt na konzularniot slu`benik deka se „koherentna grupa“ za da dobijat viza za da ja posetat Britanija, edna druga „koherentna grupa“ od Lidz podgotvuvala pekolno scenario. Strancite od Makedonija se opasni za oficijalen London, ama doma{nite izlegoa mnogu, mnogu poopasni. Niv ne im treba{e viza za da otepaat sedumdesetina lu|e koi odat na rabota. Tie se Britanci i treba da bidat za{titeni od nas. Izleguva deka Obedinetoto Kralltvo doma{nite bomba{i gi {titi od stranskite igraorci. 3 Vo eden italijanski restoran na skapata ulica Najtsbrix sedat tri sosema zabradeni, vo tradicionalni crni ~adori oble~eni devojki. Zboruvaat angliski. Porano ne obrnuvav vnimanie, ama sega me fati misla. Sestri li se, prijatelki li se, ne znam!? Imaat li tie nekoj brat {to neodamna se vratil od Pakistan oti ne mu se dopa|alo? [to nosat pod crnata odora? Skapa obleka kako {to prilega na ovoj del od London, ili eksploziv!?

344 Zvu~i paranoi~no!? Priznavam – da. I vo istiot moment od drugata strana na ulicata od butikot na Armani izleguvaat u{te tri devojki vo crni ~adori. Im se gledaat samo o~ite. Teheran li e ova, Istanbul, Kara~i, Grozni, Bit pazar... Ne. Ova e Londonistan. 4 Glavniot grad na Velika Britanija go prekrstija amerikanskite mediumi. London stanal Londonistan oti, spored niv, se pretvoril vo „evropska krstosnica za idni teroristi“, kade {to Muslimanite gi uìvaat site gra|anski prava za da propovedaat xihad. Komentarite vo SAD se deka imigrantskata politika na Obedi- netoto Kralstvo i liberalnata politika za davawe azil na lu|eto od biv{ite kolonii i na Arapite od Bliskiot istok im ovozmoùva na islamskite agitatori lesno da dojdat do golemata populacija Muslimani koi se ve}e britanski dràvjani. Na nositelite na britanski paso{i im e dozvolen vlez vo SAD bez vizi. Amerikancite se pla{at deka eventualni teroristi vo idnina bi moèle bez kontrola da dojdat tokmu od Obedinetoto kralstvo kako obi~ni turisti. 5 Po teroristi~kite napadi vo London bea registrirani serija napadi na xamii niz Velika Britanija, no britanskite mediumi malku javuvaat za toa. Oficijalen London gi povika liderite na muslimanskite zaednici sami da go dignat glasot protiv terorizmot i raste~kiot islamski fundamentalizam. Ako sami ne si go sotrat zloto, toga{ toa }e go pravat bezbednosnite sili. Mediumite povikuvaat na trpenie, no se zabeleùva i nervoza. „]e se griìme za malku zagrozenite ~ovekovi prava, ama toga{ koga }e bideme bezbedni“, be{e napi{ano vo eden komentar. Gradona~alnikot na London Ken Livingston re~e deka „kako {to hristijanskata religija ne se sudi spored zlostorstvata na Radovan Karaxi} vo biv{a Jugoslavaija, taka i muslimanite ne moè da se sudat spored ova delo“. Vrti su~i, pak nakaj Balkan ja vrtat rabotata. Zaboravi da kaè deka Holan|anite mu pomognaa na Karaxi} i Mladi} da go napravat masakrot vo Srebrenica, oti ne go za{titija narodot {to be{e tamu, a toa im be{e zada~a dodelena od ON. 6 Prvite informacii velat deka eksplozivot od koj bile napraveni bombite mo`no e da stignal od Balkanot. Neli im go sobiraa oru`jeto, neli ima{e dve uspe{ni akcii pod pokrovitelstvo na me|unarodnata zaednica? Neli i sega koga makedonskata policija lovi oru`je gi zagrozuva ~ovekovite prava na majkite i sestrite na komandantite?

345 Nivniot gradona~alnik se vklu~i vo borbata protiv terorizmot so toa {to otide na rabota so metro. Na{iot nema ni namera da se ka~i vo avtobus za Kondovo. Nemaat namera da se ka~at ni pretsedatelot, ni premierot... Verojatno zatoa {to vo glavniot grad na Makedonija nema teroristi, tuku vooru`eni banditi. Na na{ata dr`ava i treba opravdanie za da udri po kriminalci. [to li }e pravat ako treba da udrat po teroristi? Da ne bide i kaj nas istoto pra{awe kako i vo London. Ne „Dali?“, tuku „Koga?“.

TODOR @IVKOV 23 juli 2005

• "De~ko da te pra{am ne{to. Aj }uti malku."

1 Dali pretsedatelot, premierot, ministrite i pratenicite go pro~itaa ssop{tenieto na kosovskata vlada? I dali otkako go pro~itaa se zasramija {to Kosovo im kaùva prikazni za sloboda, demokratija i vladeewe na pravoto? "Kosovskata vlada ocenuva deka po~ituvaweto i vladeeweto na pravoto se preduslov za sekoe demokratsko op{testvo i zatoa izrazuva zagriènost poradi obidite na nekoi vooruèni grupi upotrebata na sila da ja koristat kako sredstvo za ostvaruvawe na svoite celi", stoi vo soop{tenieto i de dodava: "Bilo kakvo nasilstvo, ili politi~ka destabilizacija vo Makedonija }e vlijae negativno i }e im nanese {teta na procesite vo Kosovo". Tie na na{ata vlada i pora~uvaat "da se pridrùva na vladeeweto na pravoto". Oti, Kosovo e poznata crna dupka na kriminalot vo koja vladee pravoto. I miroqubiva sredina vo koja "upotrebata na sila ne se koristi za ostvaruvawe na celite". I zatoa se zagrièni za svojata stabilnost! Od celo soop{tenie najmnogu im go cenam delot vo koj se veli deka "go po~ituva suverenitetot i teritorijalniot integritet na Makedonija". Sega mi e ve}e mnogu polesno. Mnogu im blagodaram na Branko, pa na Qub~o, pa pak na Branko, za ova {to go storija za nas. Aj {to ne pregazija Romanija i Bugarija, aj {to Albanija e na dobar pat da ne stigne, sega i Kosovo ni drì lekcii. 2 Hag go pu{ti Ramu{ Haradinaj da se brani od sloboda na negoviot ~esen zbor.

346 No, Hag ne veruva na ~esniot zbor na Vlado Bu~kovski i na Meri Mladenovska, pa ne gi pu{ti Qube Bo{kovski i Johan Tar~ulovski. Kako da gi prifatat garanciite na Meri deka Qube i Jovan nema da izbegaat od zemjata, koga nea sekoj den i begaat zatvorenici od zatvor. Ako ne begaat, toga{ nara~uvaat ubistva, pa i gi ubivaat zatvorenicite {to ne izbegale. E takva dràva ni napravija. Vo koja Qube i Johan izlegoa poopasni od Haradinaj. 3 Ne bea ni po~nati komentarite po usvojuvaweto na zakonot za znamiwata i u{te ne bea izmeteni staklata od bombata vrz policiskata stanica na Bit pazar, koga DUI izleze so nov miroqubiv predlog – Albancite da imaat potpretsedatel na dràvata. Ako sakate da imate mir, }e ni dadete potpretsedatel. Po nekoja godina }e bide: "Ako sakate mir, }e ni dadete pretsedatel". Daj neka kaàt vedna{ {to u{te sakaat, pa do krajot na mandatot na ovaa vlada neka zavr{at so barawata. Oti, kako {to znae da se cenka SDSM, sigurno }e ima i potpretsedatel i pretsedatel, samo {to }e ne zamajuvaat so godini. Neka zavr{i ovoj mandat na SDSM i neka ja prezeme dràvata DUI. 4 Ova e vistinska slu~ka zabeleàna pred [vajcarskata ambasada vo Skopje. Albanec {to ~eka za viza, mu se obra}a na makedonski policaec. Mu veli: "De~ko da te pra{am ne{to. Aj }uti malku." 5 Koga ja napadnaa policiskata stanica vo Vratnica, Bu~ko otide tamu i izjavi deka radikalnite elementi stanuvaat se ponervozni. Nervozata im otide do tamu {to po nekolku dena ja napadnaa policiskata stanica na Bit pazar. Po ovoj napad nema{e ni poseti, ni izjavi. Begaj, da ne se iznerviraat u{te pove}e. Oti, ako ve}e ja napadnale najgolemata policiska stanica i toa vo glavniot grad na dràvata, {to drugo im ostanuva za napad. General{tabot!? Po londonskite bomba{ki napadi policijata grebe{e po yidovite od metroto i za edna nedela izvadi kompletni dosieja na teroristite. I na{ite policajci bea uspe{ni. Utvrdija deka eksplozivot bil TNT. 7 Zo{to Vladata ne saka da ja pritisne Evropskata unija za olabavuvawe na vizniot reìm? Ne zatoa {to tie nemaat problem oti patuvaat bez vizi. Tie se mnogu pozagrièni deka ne sakame ve}e da gi gledame, pa }e po~neme masovno da begame od niv. Se pla{at deka ako ostanat sami, nema da imaat komu da mu raskaùvaat za uspesite {to gi postignale dodeka patuvale po svetot. Na um mi dojde eden poznat vic od vremeto na Bugarija so Todor @ivkov. Qubovnicata mu barala prvo hulahopki, pa bunda i na kraj paso{i za site Bugari.

347 Vo makedonska varijanta Ilinka mu pobarala na Branko da i ispolni tri èlbi. Prvata i bila da bide nositel na prateni~ka grupa za Tetovsko. Branko i rekol: "Nema problem" i bi Ilinka pratenik. Vtorata èlba na Ilinka i bila da bide ministerka za nadvore{ni raboti. Branko i rekol: "Nema problem" i stana Ilinka ministerka. Mu do{la Ilinka na Branko so treta èlba. Mu rekla: "Sakam site Makedonci da patuvaat bez vizi, pa ako moè da fatam u{te edna pekolna diplomatska ofanziva". Branko i namignal: "Itra si kako lisica, Ilinke. Saka{ sami da ostaneme, a?"

MAGARE[KA SMOTRA 6 avgust 2005

• Hrvatska se meri so Evropa, nie si gi merime vo Brezovo

1 Evropskata komisija i isprati na makedonskata vlada u{te devet novi pra{awa. I toa mnogu konkretni. Vo EU gi interesira se za dogovorite sklu~eni vo ~etiri o~i. Pra{awata treba da se odgovorat do 5 septemvri. Zo{to voop{to lu|eto od Vladata da gi pi{uvaat odgovorite. Neka odi Bu~ko da ja zavr{i rabotata. Vo ~etiri o~i. 2 Toa li be{e sonot na spikerot Qup~o Jordanovski? Da ja vidi Makedonija bez narod. Toj da zboruva vo Kru{evo i da go slu{aat samo 200 specijalci. Za kakva bezbedna Makedonija zboruva Vlado Bu~kovski? Za taa vo koja toj i ministrite se krijat pod ~adori, a narodot stoi zad ìca. V godina i~ neka ne se pojavuvaat. ]e za{tedat pari i za dnevnici, i za ìci i za specijalci i za voza~i i za helikopteri. Za grav ne mora da {tedat. Samo neka ne ostavat barem toj dena da si go slavime praznikot bez niv. 3 Na 2 avgust se odrà tradicionalniot sobir vo Kru{evo i tamu bea Jordanovski i Crvenkovski. Vo Trnovo se odrà tradicionalnata sredba na iselenicite i tamu be{e Ilinka Mitreva. Spored novata SDSM-ovska tradicija se odrà sobir i vo Pelince. Tamu be{e Bu~kovski. Tradicionalno, na Ilinden se odrà i smotrata na magariwa vo Brezovo. Vo Kru{evo i Pelince mediumite merea koj zadocnil i koj voop{to ne se pojavil. Branko i Bu~ko se merea koj minister do{ol so niv, a koj ne.

348 Vo Brezovo, na smotrata na magariwata bile prijaveni 35, a se pojavile 33 magariwa. Kade is~eznaa dve? Da ne si gi merele i tie vo Pelince i Kru{evo? Kutrite magariwa od Brezovo. Nivniot tradicionalen sobir se najde vo dolnite }o{iwa na vesnicite. Toj den imaa jaka konkurencija. 4 Ilinka Mitreva na sobirot na iselenicite voTrnovo re~e deka "Makedonija e ugleden partner na me|unarodnata zaednica i zemja lider vo regionot". Ilinka ne definira{e vo koj region Makedonija e lider. Oti nekako regionot stanuva se pomal i pomal. Dali ministerkata misle{e na Zapaden Balkan, na Jugoisto~na Evropa, na neposrednite sosedi... So kogo se merime nie? So Bugarija, so Albanija, so Hrvatska, so Romanija, ili so Kosovo. Ili, }e si gi merime vo Brezovo na magare{ki smotra. Na hrvatskite mediumi se reklamiraat "Intersiti vozovi", a vo makedonskite mediumi se objavuvaat vesti za ukradeni {ini od prugite. Vo Dubrovnik vo eden den sletuvaat i do 150 avioni, a kaj nas vozot ne odi ni do Ki~evo, oti go kamenuvaat. Kade sme nie? Vo kameno vreme? Ili pak, moèbi ba{ zatoa {to sme lideri, tolku mnogu pra{awa ni postavuvaat. Ne moè sekoj lider da bide. Mora seriozno da bide ispitan. 5 Zatoa {to sme ugleden partner, Vladata ima genijalna ideja dolgovite na op{tinite da gi pla}a so pari od donatorska konferencija na stranski zemji. Ne pobara donatorska konferencija za gladni i za raseleni, ama bara pari za nekoj {to gi potro{il za lampioni i palmi na plo{tad. Aj, toa barem se gleda. Ama zo{to nekoj Francuzin, ili Germanec bi pla}al za tro{oci od koi nikoj od nas ne vide fajde. Osven gradona~alnicite {to gi potro{ija parite. [to ne napravija donatorska konferencija koga go kupuvaa avion~eto. Za toa kako najdoa pari? 6 Pratenicite ne se odnesuvaat kako narodni izbranici. Se odnesuvaat kako hunta. Prvo si gi poka~ija platite, pa si donesoa zakon za privilegirano penzionirawe. Rudarite pred edna godina baraa da im se ovozmoì penzionirawe so sta` od 25 godini. Gi odbija. Bilo neustavno. Zatoa pak pratenicite si go izglasaa zakonot za penzionirawe so 25 godini sta`. Za niv toa ne e neustavno. Zatoa {to tie gi izbiraat ustavnite sudii. 7 Zatvorenicite me|u sebe si prodavale marihuana i heroin. Najverojatno im pomagale i nekoi od vrabotenite.

349 Toa e siguren biznis. Oti posigurno mesto za odgleduvawe i proda`ba na droga od zatvor nema. Barem taka bi trebalo da bide. Se se slu~uva pod straàrsko oko. Ova e dobra osnova za reforma na zatvorskiot sistem. Namesto na osudenicite da im davaat drugi raboti, neka odgleduvaat marihuana. A imame dobra klima i za afion. Taka }e si gi podobrat samite uslovite vo zatvorite. ]e rabotat i za sebe i za nadvor. Bidej}i zatvorot e dràvna institucija, drogata za dràvni potrebi }e bide so diskont. A za pratenicite, oti se al~ni – bez pari. I za distribucija nema problem. So sekoe odewe na sudewe }e go tovarat kombeto. Fali samo u{te telefonski broj za nara~ka. 8 Vo eden sud vo ê{ka oslobodile grupa kriminalci po gre{ka. Tie toa go smetaat za vest i go objavuvaat. Koga bi objavuvale vesti za site na{i oslobodeni kriminalci, vesnicite bi nemale prostor za drugi vesti. Iako, raka na srce i kaj nas bi bilo vest koga makedonski sud }e oslobodi kriminalec po gre{ka. Oti kaj nas gi osloboduvaat namerno.

BLADA MERI 13 avgust 2005

• Reformite vo zdravstvoto i pravosudsvoto }e se pravat so prirodna selekcija

1Pak ima{e ubistvo vo zatvorot Idrizovo. Zatvorenik ubiec ubil drug zatvorenik, ubiec. I – izbegal. Kako izbegal? Ubiecot leèl zatvor vo otvorenoto oddelenie. Ako osudenite za ubistvo leàt v zatvor vo otvoreno oddelenie, koj leì vo zatvorenoto? Sitnite xep~ii, ili nekoj {to vozel bez pojas i bez svetla, ama nemal pari da si ja plati kaznata!? Oti, sega toa e glavna fora za kaznuvawe. Po site prikazni za drogite i ubistvata vo Idrizovo, najdobro e otsega ubijcite voop{to da ne se zatvaraat. Ne mora da odat vo zatvor za da gi snajde kazna. 2 Ministerkata za pravda Meri Mladenovska veli deka "ubistvata ne se nejzina nadle`nost". I nema {to da kaè, oti e na odmor. Novinarot na Kanal 5 ja fati Meri po telefon, dodeka se odmarala na nekoja plaà vo Grcija. Taa re~e: "Se {to imam da kaàm }e i kaàm na Vladata, Vladata }e izdade soop{tenie, a Vladata sega e na odmor!"

350 Obi~no ministerkata dava razbirlivi izjavi. Ama, sega be{e zbuneta. Moèbi leèla na plaà, pa pesokot pod krpata ja bockal, ne i daval da se skoncentrira. Ili, i udrilo sonceto v glava, pa te{ko i te~e{e mislata. Ili, se osveùvala so nekoj koktel. Da re~eme, so "Bladi Meri". Oti i odgovara na imeto i na zatvorskiot slu~aj. Krvava Meri. Koktelot se pravi so votka, domaten xus, malku celer i crn piper. E, tuka zgre{ila na{ata Meri. Mnogu zapiperila. Po nejzinata izjava od plaàta i po skopskite kafuliwa nema ve}e da se sluì "Bladi Meri". Vo ~est na ministerkata, koktelot }e dobie ime "Blada Meri". 3 Dodeka Vladata se vrati od odmor i dodeka Meri go podgotvi izve{tajot i dodeka Vladata isprati soop{tenie i dodeka ministerot za finansii Nikola Popovski odobri vrabotuvawa na ~uvari vo zatvorite, zatvorenicite ili }e se ispotepaat me|u sebe, ili }e se predoziraat so droga, ili }e izbegaat. Toa e najevtiniot na~in za racionalizacija na pravosudniot sistem. So prirodna selekcija. 4 So prirodna selekcija }e se pravat i reformite vo zdravstvoto. Od po~etokot na mesecot vo aptekite nema{e lekovi, oti nemalo banderoli. Ne bile ispe~ateni. Tie {to pe~atele banderoli si go spoile praznikot. I toa e najeftin na~in za racionalizacija. Nema banderoli, nema lekovi. Na tie {to im trebaat, neka umrat. Prirodna selekcija. 5 Pe~albari po tetovskite sela za vreme na svadbi pla}ale i po 20 evra za eden rafal. Pukale za zdravje na mladite. Pe~albarite doa|aat od [vicarska, Wema~ka i sli~ni zemji vo koi nemaat izgradeno ~uvstvo za ~ovekovi prava, pa policijata ne im dozvoluva da pukaat. Zatoa ,tuka moraat da platat za da vidat {to e ~ove~ko pravo bez limit. Pukaweto po svadbi za pari se pravi so odobrenie na me|unarodnata zaednica. Taa do sega dva pati uspe{no sproveduva{e akciii za sobirawe na nelegalnoto oru`je. Na poslednata duri i nagradi delea. Ama, kala{nikovite ne se oru`je. Im gi ostavile na tetovci, da gi iznajmuvaat za svadbi. So niv treba da zarabotuvaat pari. Oru`jeto vo Tetovsko e orudie. 6 Tie kaj Zajas {to nosele pu{ki ne bile svadbari. Potvrdeno e i od MVR i od Proksima, iako ni ednite ni drugite ne gi videle. Eve ja prikaznata. Prvo, vo Proksima rekoa deka stranski diplomat im prijavil vooruèni lica na patot Ki~evo – Zajas. [tom e stranski diplomat, mora da mu se veruva.

351 Na{ite prv pat ne im poveruvaa na stranskite diplomati. Policijata izlegla, ama ne gi na{la vooru`enite. I Proksima veli deka ne gi videle kako izgledaat, ama ne bile pove}e od desetmina. I rekoa deka grupata od Zajas ne e povrzana so onaa od Kondovo. Kako, koga ne gi videle. Potoa makedonskata policija u{te pove}e ja zapletka prikaznata. Toa bile lovxii {to lovele erebici, ili specijalci {to se vra}ale od Kru{evo po proslavata na Ilinden. Podobro da bile lovxii. Oti, ako bile specijalci, jasno e zo{to narodot ne otide na Me~kin Kamen. Na kraj za lovxiite i specijalcite {to ne se povrzani so grupata od Kondovo izlegoa vinovni mediumite. Nim im treba vojna, ili barem opasna situacija za prikazna. Za razlika od mediumite, na Proksima ne i treba ni vojna, ni opasna situacija. Za da ostane. 7 Ministerstvoto za kultura }e dobie novi prostorii. ]e oslobodi kancelarii vo Vladata . Bu~ko pravi prostor za novi 40 sovetnici. A mo`e i pove}e, ako se prisoberat po kancelarii.

ME^KINA ISTRAGA 20 avgust 2005

• [to dobi Branko za Ramstor, }e ni ka`e Bu~ko za Lukoil

1 DUI bara dvojazi~no komanduvawe vo ARM i policijata. Potpretsedatelot na partijata Rafiz Haliti veli deka „Vojnicite treba da ja razberat na svojot jazik komandanta. Vo slu~aj da ne ja razberat, ne }e mo`at da ja prifatat i toga{ mo`at da se slu~at raboti koi }e imaat mnogu golemi posledici“. Kakvi posledici? Zamisli, pa|a komanda: „Pukaj“, i edni pukaat, a drugite se krijat vo rov. Vo kasarnite pokraj vojnici }e ima i preveduva~i. Na sekoj vojnik, po eden preveduva~. Pa koga }e komanduva oficer Makedonec, }e im se preveduva na vojnicite – Albanci. A koga }e komanduva Albanec, preveduva~ite }e im {epkaat na Makedoncite. Toa }e bara novi vrabotuvawa. A Nikola Popovski, kako {to e op{to poznato ne dava pari. Taka {to }e se bara najevtina varijanta. Za da nese tro{i na preveduva~i na kraj }e se najde politi~ki kompromis. Posebna vojska za Makedoncite, posebna za Albancite.

352 Sekoj }e si ima svoja svoja komanda. Samo {to }e pravime ako pak im se sudrat komandite kako 2001? 2 Za zemji{teto kaj NBM za supermarket, Vero ponudi 510 evra za kvadrat. Zemji{teto kaj ju`niot bulevar, Branko koga be{e premier mu go dade na turskiot biznismen Ko~ za 25 evra. Isto taka za supermarket. Vero dobi na licitacija. Ko~ dobi od Branko. [to dobi Branko? ]e ni kaè Bu~ko. Otkako „Lukoil“ na ista finta }e gi dobie benzinskite pumpi. 3 Vo zoolo{kata gradina vo Skopje bea zaklani tri srni i frleni na me~kite. Direktorkata najstrogo zabranila da se zboruva za masakrot. Otkako skandalot be{e objaven vo VEST, taa izjavi deka mol~ela vo interes na istragata. Zo{to se mol~i vo interes na istragata? Za da se spre~i storitelite da se skrijat, ili izbegaat i da se za{titat svedocite. Kogo {titela direktorkata? Me~kite, kako svedoci. Slu~ajno, ako me~kite prozborat bez za{tita, da ne im gi dadat na lavovite. 4 Sekoga{ koga na patarina }e vidam kolku lu|e pred mene ne pla}aat, me fa}a gnev. Koga gi pra{uvam rampaxiite mi vikaat deka tie bile policajci, ili imale diplomatski paso{i, ili bile carinici, ili bile pratenici. Direktorot na „Makedonija pat“ Dufe Kukoski veli deka ne moèlo policajcite da zastanuvaat na rampite koga brkaat kriminalci. Bre, bre, bre. [i{kaat, xanam... Gledam gi fa}aat kriminalcite. Niv vo grad im begaat, ama {tom izlezat na avtopat, gotovi se. Onie so diplomatski paso{i verojatno brzaat da ja stignat Ilinka, pa vo obid da dostignat avionska brzina, nemaat vreme da ~ekaat na rampa. Letaat. Evropa gi vika, a NATO ne moè bez niv. Carinicite sigurno brkaat {verceri. Ne gi fa}aat na granica. Gi podlaùvaat pa gi ostavaat da vlezat vo zemjata. Site brzaat da zavr{at rabota. Ama kade brzaat pratenicite? Brzaat da si gi zemat dnevnicite. E, koga imaat dnevnici, verojatno imaat i patni nalozi, pa neka si gi priloàt i smetkite za patarina. A koga odat orivatno neka si platat, kako {to pla}ame site nie glupavite. Malku im e {to im gi pla}ame platite, malku im e {to im gi pla}ame i dnevnicite, pa sega u{te i patarinata da im ja pla}ame. Daj i benzin da im to~ime za xabe. Sakam edna{ da bidam ramnopraven so niv. Sakam i tie da pla}aat kako mene.

353 5 Kiparskiot javen obvinitel naredi zaplenuvawe na site dokumenti na kompanijata „Helios“ ~ij avion padna vo Grcija. Dràvniot obvinitel na Makedonija Aleksandar Pr~evski ne pokrena ni istraga za pa|aweto na avionot vo koj zagina pretsedatelot Boris Trajkovski so negovite sorabotnici. Opravduvaweto mu be{e deka nesre}ata se slu~ila vo druga dràva. Kiparskiot obvinitel, za razlika od na{iot Pr~evski se me{a vo svojata rabota. I tamu avionot padna vo druga dràva, ama na Kipranecot ni na kraj pamet ne mu padna da ~eka prvo izve{taj od nekoj gr~ki Salko Begi}. Pa potoa da ~eka oficijalen prevod. (Aj na Grcite i Kipranite ne im treba). Pa potoa nekoja kiparska Meri oficijalno da go bara izve{tajot od gr~koto Ministerstvo za pravda. Pa potoa nekoja kiparska Ilinka da urgira dokumentite da stignat po diplomatski pat. Ako Kipranite toa go pravat za komercijalen let na privatna kompanija, {to li }e napravea ako im padne{e vladin avion so pretsedatel na dràva. 6 „Proleter“ e privatna firma. Zo{to zaedno so tie 17–18 firmi {to sega go blokiraat gradot ne si konkuriraa da go dobijat Transportniot centar. Ne sakaa, ili nemaa pari. Ako ve}e garaàta {to ja imaat mislet da ja pravat avtobuska, {to ne ja dadoa pod hipoteka i }e si zemea kredit. Inaku, zo{to na privatna firma bi mu se davalo dràvno zemji{te za privatna avtobuska stanica. [to ako MAT mu se naluti na Skopskiot aerodrom? ]e si napravi svoj aerodrom na Stenkovec? [to ako èlezni~arite {to }e bidat izbrkani od rabota posakaat svoja èlezni~ka stanica? Neka si ja zemat starata. Ima i sliki kako izgledala. 7 Bu~ko re~e deka tri ~etvrtini od predizbornite vetuvawa od 2002 godina ve}e se ispolneti. Osven {to go ispolnija vetuvaweto deka }e go simnat VMRO- DPMNE od vlast, drugo ne ispolnija. A i toa ne go zavr{ija sami. Narodot im pomogna.

354 AGIM INSTITUCIJA 27 avgust 2005

• Ako ne saka{ da podma~ka{, sam }e si se ma~ka{

1 Pretsedatelkata na Osnovniot sud Dobrila Kacarska po ukinuvaweto na poternicata za Agim Krasni}i se slika{e na televizija i gordo izjavi: „Dokaàvme deka sudot e nezavisen.“ Na pra{aweto dali imalo politi~ki dogovor za slu~ajot, taa re~e: „Ne sum jas taa koja treba da ja pra{ate“. Zna~i - imalo. Inaku, zo{to Branko bi bil navreden, pa na Vladata i pora~a deka za re{avawe na slu~ajot Kondovo ne bilo taka dogovoreno. Kako bilo dogovoreno? Vladata da go uapsi Krasni}i, a posle Branko da go amnestira. Bu~ko e rasipuva~ na zabavite na Branko. Ako nekoj ne e osuden, ne moè ni da se amnestira. Na Branko duri i taa rabota mu ja zedoa. Vo juni, koga Agim Krasni}i se fale{e deka natepal ~etiri policajci so izjavata deka „ne bile maltretirani kolku {to treba{e vo takvi situacii“, toj izjavuva{e deka nema doverba nitu vo policijata, nitu vo sudstvoto, nitu vo Ali Ahmeti. Sega MVR veli deka voop{to ne go goni za tepawe policajci. Po izjavata na Kacarska, Krasni}i stekna doverba i vo sudstvoto i vo policijata. A po soop{tenieto na Branko deka nemalo dogovor Krasni}i da ne se goni, toj mu veruva i na Ahmeti. [to ima Branko da spomenuva razni dogovori i sednici na Sovetot za bezbednost ako sudstvoto e nezavisno. Otkako stekna doverba vo instituciite na dràvata i samiot Krasni}i moè da stane institucija. Ama ne minister vo rekonstruirana vlada. Agim e zrel za potpretsedatel vo rekonstruirana dràva. 2 So Krasni}i, dràvata go simna Kondovo od dneven red. Od v~era go imame êlopek. Stalno }e si imame nekoe novo Kondovo. 3 Mladoènec od Batinci sre}en {to se èni pukal od pi{tol i si ja ubi ednogodi{nata vnuka. Veseliot mladoènec ja ostavi nevestata. Izbega za da ne go fati policija. Boèm policajata }e se str~a{e da go fati. Pukaweto vo selata so albansko naselenie be{e odobreno i od OBSE. Po lokalnite izbori nabquduva~ite velea deka toa bilo del od tradicijata na mesnoto naselenie. [to ne pobrzaa ovaa tradicija da ja za{titat i vo UNESKO. Kako vredno kulturno nasledstvo. Neka pobrzaat, oti }e otepaat u{te mnogu svatovi, a tradicijata nema da im bide me|unarodno verificirana.

355 Kako tradicionalno se stanuva zet? Oblekuva{ ko{ula, oblekuva{ kostum, vrzuva{ vratovrska, stava{ ukrasni kop~iwa na manètnite i zema{ pi{tol. I, puka{. Ubie{ edno dete – ete ti veselba. Ubie{ dve - op{tonarodna veselba. Ima{e edna mnogu lo{a kletva {to ja zapametiv od bosanskata vojna. Koga trigodi{no devoj~e zagina od snajperist dodeka bila vo pregratkite na tatkoto, o~ajniot roditel im pora~al na ubijcite: „]e ve stigne nejzinata solza!“ 4 Na Ilinka i dojde golemiot brat. Tolku be{e vozbudena {to go pre~eka kineskiot minister za nadvore{ni raboti, pa napravi utka so oblekata. Oble~e ko{ula so kineska jaka. Ama ko{ulata be{e bela. A belata boja, vo Kina e boja na àlost. Tolku be{e sre}na {to da nema{e diplomatski maniri }e zapee{e na noviot crven tepih so òlti rabovi. „Tvoite bakneì na mojte beli ko{uli“. Ilinka vo Peking ja vikale „heroina“, oti gi raskinala odnosite so Tajvan i i se vrati na komunisti~ka Kina. Pa pesnata, soglasno na dvegodi{nata pauza vo qubovta na dvete nerazdelni srca }e se razviva vaka: „Dve godini razdeleni i osameni“. Pa posle Branko, so stavot za postoewe na samo edna Kina vleguva vo duet i tercira: „Zar moè nekoj da te zameni?“ 5 I ministerot za zdravstvo Vlado Dimov v~era so zamenikot minister za zdravstvo na NR Kina se dogovoril Makedonija da gi koristi kineskite iskustva na tradicionalnata medicina. Ja sredi reformata vo zdravstvoto. Nema lekovi zatoa {to ne treba da gi ima. ]e sobirame trevki i }e si pravime krem~iwa. Po tradicionalnite iskustva od Kina preto~eni vo sekojdnevnata praktika vo makedonskite bolnici, ministerot Dimov }e izleze so slogan za kampawata za reformite vo zdravstvoto: „Ako ne saka{ da podma~ka{, sam }e si se ma~ka{“. 6 Krstot na Vodno ne sveti po eden ~asot po polno}. Zo{to da sveti nave~er? Ionaka e temnica. I posle ni se vinovni Srbite, Grcite, Bartolomej, Aleksej, Albancite, EU, SAD, Papata, Kari} televizija... Vo ESM velat deka {tedat struja. Ako e za inaet na Qub~o, ovie od SDSM moè krstot i da go urnat. Kako {to moè da go presu{at i Dojranskoto ezero. Ama, ako krstot mu smeta na Ali Ahmeti, toga{ {tedeweto e opravdano. ESM {tedi na krstot, za da ima besplatna struja vo Kondovo. 7 Razuznava~ od Ara~inovo bil faten so droga vo Skopje.

356 Pred nekolku meseci, policiski inspektor od Tetovo bil faten kako renta prostitutki. Ima li vo pra{alnikot na EU nekoe pra{awe za pravednata zastapenost na raznite etni~ki zaednici vo policijata? Ako ima, {to im odgovorile na{ive?

U^ITELKE NAJSAKANA 3 septemvri 2005

• Rezultati sega, direktori vedna{

1 Zav~era se pukalo re~isi eden ~as kaj skopskata ulica Diònska. Se krena cela policija. Na mestoto na nastanot prvi bea visoki oficeri na MVR. Potoa objavija deka imalo svadba. Sigurno imalo mnogu gosti od stranstvo {to pla}aat po 20 evra za rafal. Vesela dràva. Pukame od sre}a. Oficerite na MVR vo sve~eni uniformi na veselbata moèle da se priklu~at kako svatovi. Policijata prvo neoficijalno javi deka pukotnicite doa|ale od prazna ku}a. Ako od prazna ku}a se pukalo cel saat, toga{ od polnite ku}i ne ~ekaat pukotnici u{te mnogu godini. 2 Taksistite vo Skopje ne baraat ni{to, osven da i pla}aat danok na dràvata. Zna~i policijata treba da gi zapira divite i da gi ostranuva od soobra}aj. Ama kogo smee policijata da zapre? Samo tie {to ne vrzale remen i ne vozat so zapaleni svetla. Ama i divite taksisti ja sfatile fintata. Vozat so remeni i svetla. 3 Pratenicite osven predvremeno penzionirawe, baraat em da im se pla}a dnevnica, em vo Sobranieto da jadat bez pari. Plus, ako sakaat da ìveat vo Skopje, treba da im se plati i selidbata. A ako se sami, im se pla}a i dodatok za odvoen ìvot. Na seto toa, baraat pari i da se do{koluvaat. Za kogo sme glasale nie? Za neobrazovani i nezgrièni. Tuku daj koga ve}e im davame tolku pari, na sekoj da mu isplatime i po 100 evra mese~no. Za kurva. Za da ne bidat frustrirani. 4 Novata amerikanska ambasadorka Xilijan Milovanovi} dopa- tuvala vo Makedonija na 1 septemvri. Na po~etok na {kolskata godina. Na na{ite politi~ari im zavr{i zabavi{teto kaj Batler. Kaj Xilijan }e trgnat vo prvo oddelenie.

357 Moèbi i }e i peat "U~itelke najsakana", ama }e si go baraat Batler. Oti vo prvo oddelenie treba i doma{ni zada~i da se pi{uvaat. 5 Vo site gradovi caruva urbanata mafija. Sekoj do`d e elementarna nepogoda oti se e poplaveno. Se davime vo |ubre. Zeleniloto e uni{teno. Semaforite ne rabotat... Lokalnite izborite bea vo mart. Za polovina godina, novite gradona~alnici uspeaja da go re{at najgorliviot problem. Da gi smenat direktorite na u~ili{tata. Na izborite, zdruènata opozicija ode{e so sloganot: "Rezultati sega!". Po izborite sloganot e "Direktori vedna{!". Gruevski zav~era izjavi deka bil zadoovolen od rabotata na gradona~alnicite {to bea poddràni od opozicijata. Zna~i deka dobil dovolno direktori. 6 Se se}avate na Filip Petrovski od Kumanovo? Be{e edna{ po gre{ka generalen konzul vo Wujork. Pa go vratija. E toj Filip pred nekoj den drè{e pres konferencija. Zboruva{e za predloèniot zakon za nadvore{ni raboti. Go kritikuva{e amate- rizmot vo makedonskata diplomatija. Ako toj moèl da stane konzul vo Wujork, zo{to da ne moè da go kritikuva zakonot. 7 @itelite na Tanu{evci, Brest i Malina maala se zakanija deka }e gi blokiraat priodite kon nivnite sela, ako komandant Breza ne bide amnestiran kako Agim Krasni}i. Bratot na Breza im pora~a na policajcite: "Tie mnogu dobro znaat {to moè da gi snajde ako bez dozvola vlezat vo selata!" A {to moè da gi snajde? Da bidat natepani, ama ne tolku kolku {to e soodvetno za takvi situacii, kako {to gi natepa Krasni}i ~etvoricata policajci kaj Kondovo. Ili, ovoj pat }e gi tepaat soodvetno. Toj se zakani deka ako za polovina mesec pratenicite ne najdat na~in da go amnestiraat Breza, selanite }e dojdat na protesti pred Sobranieto, vo Skopje. Vujkoto na Ali Ahmeti Fazli Veliu mu vetil na bratot na Breza deka funkcioneri na DUI preku Ministerstvoto za pravda }e ispitaat dali se to~ni obvinuvawata protiv Breza. Zna~i, Breza moè da se sprema za odmor. [tom vuj~e re{il da go pu{ti, Breza }e se re{i institucionalno. Isto kako so Krasni}i. Samo, daj sudstvoto da si se proglasi za nezavisnona vreme. Neka ja povle~at poternicata i za Breza odma, za da ne gi gledame pred Sobranie i da ne se ma~ime so blokadi.

358 PARASTOS PRAZNIK 10 septemvri 2005

• Dodeka Branko i Bu~ko si gi merat, na Ahmeti mu raste

1 V~era i od SAD ni pora~aa deka do 2008 godina zemjite od Balkanot nema da vlezat vo NATO, oti ne gi ispolnuvaat uslovite. Za Evropskata unija ne se ni nadevavme. Ne znam {to problem imaat drugite balkanski dràvi. Ama, kaj nas patot ne ~ini. Novinarite zav~era go pra{aa Agim Krasni}i dali ima problem vo Kondovo. Demek, sega ovoj }e po~ne da raskaùva za topovi i pu{ki, za zagrozeni ~ovekovi prava, etni~ki zaednici, znamiwa, grbovi, ramkovni dogovori... Ne be. Krasni}i e ugleden gra|anin na Skopje. Toj veli: „Paaatot e problem...“ [to sakaat sega? Velea deka patot do EU i NATO odi preku Ohrid, pa go napravivme Ramkovniot dogovor. Potoa velea deka patot do EU i NATO odi preku novata teritorijalna podelba, pa i Kondovo go vnesovme vo Skopje. I Krasni}i im go amnestiravme. Sega patot Kondovo – Svilare bil problem. Asfaltot ne bil dobar na patot za EU. 2 Pred dve nedeli gradona~alnikot na Skopje Trifun Kostovski se àle{e deka ne znae kakva e bezbednosnata sostojba vo gradot. Za praznikot trgna samiot da se uveri. Be{e vo Kondovo. I se uveri. Bezbedno e. Agim Krasni}i ima pove}e telohraniteli otkolku pretsedatelot na dràvata. Kondovo e bezbedno zatoa {to Agim Krasni}i kaà kade e oru`jeto. Policijata nao|a oru`je samo ako prethodno i prijavat kade e. Inaku, zo{to bi odela da go bara. Toa {to oru`jeto be{e najdeno tamu kade {to be{e kaàno ne bilo del od politi~ki dogovor. Krasni}i samovolno go predal. Re{il da se posveti na komunalnite problemi. Gradona~alnikot Kostovski se sretna so gra|aninot Krasni}i slu~ajno vo edna kafeana. Potoa slu~ajno se sretnaa vo u{te dve-tri kafeani vo okolinata. Od kafeana, vo kafeana, gi raspravile site komunalni problemi. Samo, neka ne se zanesuvaat tie od vlasta deka Krasni}i onaka ugleden kako {to go dal Gospod za eden razbojnik i kradec, }e se zadovoli samo so patot do Svilare. Ako ne potpretsedal na dràva, od Agim minister sigurno biduva. Za evrointegracii. Oti toj go znae patot. 3 Samo {to pravime so pretsedatelot? Go nema, go nema, pa }e dade nekoja izjava za Kondovo i Krasni}i. Toa mnogu go voznemiruvalo. I bil zagrièn.

359 Ako Branko e voznemiren, {to ima i mene da me voznemiruva po televizii i vesnici. Kako da mu pomognam? Toj e pretsedatel, a ne jas. Ako kako pretsedatel ne moè da go re{i problemot, neka se napie ap~e, kako {to pieme site nie koga tie ne voznemiruvaat. Izleguva deka najvaèn e toj {to javno }e kaè deka e voznemiren. Pa eden den ni se àli Branko, a drugiot den mu odgovara Bu~ko. I taka, dodeka Branko i Bu~ko si gi merat na koj mu e pogolem, na Ahmeti mu raste. Rejtingot. 4 DUI pobara tri novi dràvni praznici. Da se slavat denot na albanskoto zname, denot na ramkovniot dogovor i denot koga e formirana ONA. So ogled na goleminata, ne e ~udno {to ne pobaraa da se slavi i rodendenot na Ali Ahmeti. 5 Denot na nezavisnosta na Makedonija ne be{e proslaven na 8 septemvri. Vo Sobranieto nema{e ni sednica, ni koktel. Spikerot Jordanovski bil vo Amerika. Verojatno nemalo koj da pu{ta muzika. Pretsedatelot Branko Crvenkovski gi podeli prvite dràvni odlikuvawa na 7 septemvri. Den pred praznikot ima{e i po~esni plotuni. Ova ne be{e praznik. Se se slu~uva{e den pred praznikot. Spored obi~aite, kaj nas samo parastos se odbeleùva eden den pred denot na umira~kata. 6 Bu~ko se poàli deka ne e Supermen za odedna{ da gi re{i site problemi. Premierot ni e po avanturata. Lani vo Struga go spasuvaa kako vo filmovite na Van Dam, a sega ne e Supermen. Koga sme ve}e kaj avanturisti~kite filmovi i Branko bi moèl da bide nekoj superheroj. Betmen, na primer. Problem e {to dva super heroi ne odat vo ista epizoda. Ne se soglasuvaat. Ama bidej}i Bu~ko ne e supermen, toga{ ni Branko ne mora da bide Betmen. Nie sme kako vo xungla. Pa Bu~ko moè da bide samo Tarzan. Tarzan go brani Bitpazar.

360 DEBELA KO@A 17 septemvri 2005

• Ilinka nema {to da bara vo EU bidej}i vo Obedinetite nacii ve}e sme primeni

1 Javniot obvinitel Aleksandar Pr~evski veli deka e posledna budala, ama vie ne treba da mu veruvate. Toj moèbi e budala, ama ne e tolku. Ima barem malku pamet za da si ja ~uva sopstvenata koì~ka. Neli koga objasnuva{e deka ne bil pravilno sfaten, re~e: "Sekomu mu e svojata koà mila, a mene mi e najva`na mojata". Zna~i, po~ituvani gra|anki i gra|ani na Makedonija, na dràvniot javen obvinitel ba{ mu e gajle za va{ite koì~ki. Pr~evski si ja ~uva{e koì~kata i vo skandalot TAT, pa od pretsedatel na Sudot vo Bitola doturka do ovaa funkcija. Sega e jasno i zo{to Pr~evski ne pokrena istraga za avionskata nesre}a kaj Mostar. Nego ne go interesira koàta na Trajkovski. Zatoa {to si ja ~uva svojata. 2 Bu~kovski ne treba da se dvoumi pri slednata rekonstrukcija na Vladata. Neka si go zeme direktorot na Svetskata banka za Makedonija Brus Kortni. Toj re~e deka "makedonskite gra|ani ne stanuvaat posiroma{ni, bidej}i statisti~kite podatoci pokaùvaat mal rast". Brus moè da bide odli~na zamena za Nikola Popovski. Oti i toj ne ubeduva deka nie ìveeme podobro, ama toa ne go znaeme. 3 Otkako SAD ne oladi za ~lenstvoto vo NATO, Ilinka Mitreva i Radmila [e}erinska dobija zada~a da go podigaat raspoloènieto kaj narodot. Se sretnaa so ambasadorite na zemjite ~lenki na EU i Ilinka u{te edna{ ni kaà deka nie sme lideri vo regionot. I navistina sme lideri. Nie odime i site vo bezdna gi vodime. Neka se zaka~at za nas, pa }e vidat {to }e gi snajde. ]e ìveat ubavo kako nas, ama nema da bidat svesni za toa. 4 Po sredbata so evropskite ambasadori, Ilinka i Rada u{te ne ubeduvaa da ne pa|ame vo depresija. Nekoi gi poslu{aa. Za àl. Ja skoknaa fazata na depresija. Vedna{ se frlija pod voz. 5 Za da ne ni se slu~i istoto razo~aruvawe kako so NATO, ministerkata za nadvore{ni raboti vedna{ trgna na pat. Re~e deka vo Wujork }e se sretne so kolegite od zemjite od Evropskata unija za da moè da lobira kaj prijatelite, odgovorot na na{eto barawe za ~lenstvo, vo noemvri da bide pozitiven.

361 Ilinka trgna vo nova diplomatska ofanziva. Po onaa prvata pekolna ofanziva, izvisivme za NATO. Po ovaa, }e izvisime i za EU. Ilinka otide vo Obedinetite nacii za da brka priem vo EU. Vo EU nema {to da bara bidej}i vo Obedinetite nacii ve}e sme primeni. 6 Vo Obedinetite nacii e i Branko. Minatata godina vo Wujork otpatuva za da se sretne so kom{iite. Ovaa godina otpatuva za na Menheten da go proslavi slavniot Petnaesetti septemvri. Dodeka site 150 dràvnici doru~kuvaa kaj generalniot sekretar na ON Kofi Anan, Branko ru~al. Izgleda mnogu go slavel 15 septemvri, pa go prespal doru~ekot. 7 I Bu~ko ima mnogu pri~ini za slavewe. Na ovoj petnaesetti septemvri zaedno so partnerite od vlasta moè da se pofalat so slednovo: Tri godini zborat za reformi vo sudstvoto. Tri godini zborat za reformi vo zdravstvoto. Tri godini zborat za reformi vo zemjodelstvoto. Tri godini zborat za borba protiv korupcijata i organiziraniot kriminal Tri godini zboruvaat za stranski investicii. Tri godini zboruvaat za razoruùvawe. Tri godini zboruvaat za edno{alterski sistem. Tri godini zboruvaat deka }e napravat nov paso{. Tri godini zboruvaat deka }e go pu{tat vozot do Ki~evo. Dobro e {to zboruvaat. Nie treba da sme sre}ni deka ne zaboravile {to treba da napravat. 8 Na mitingot na VMRO-DPMNE i zdruènata opozicija nema{e mnogu narod. Vazno e deka zboruvaa site pridru`nici na Nikola Gruevski. Samo Alija [aki} go obeli obrazot. Tamu be{e celoto negovo ~lenstvo. Dojdoa so edna kola. 9 Ministerstvoto za pravda izleze so soop{tenie deka "denovive nikoj ne izbegal od zatvor". Vo Makedonija na kriminalcite im e super. So vakvo sudstvo, polesno e da se izleze, otkolku da se vleze vo zatvor.

362 PISMENO UVERENIE 23 septemvri 2005

• Katrina i Rita odat nataka, a Ilinka i Rada doa|aat navaka. A nie nemame kade da begame

1 Opozicijata pobara interpelacija na Vladata. I koga dojde denot za rasprava, odvaj se sobraa na sednica. Spikerot Jordanovski gi mole{e da probaat da ja urnat Vladata. I nie sega treba da poveruvame deka vakva opozicija moè da urne Vladata. Ne deka ne znaevme deka i niv ne gi biva, ama ne ni pretpostavuvavme deka i tie samite ne veruvaat deka moàt da ja urnat Vladata. Opozicijata u{te sega moè da formira vlada. Gruevski se fali deka tolku bile spremni, {to za sekoe ministersko mesto imale duri i do pet kandidati. Dali toa zna~i deka Gruevski ima i pet kandidati za premier? Eve jas na primer, glasam za Yingo, ako ve}e ne moàt Alija [aki}, Avdija Pepi} i Bajram Berat. 2 Premierot Bu~kovski go pofali samo Slobodan â{ule. Samo toj od opozicijata deluval konstruktivno za NATO i EU. Kaj i da e, â{ule }e go zavrti krugot. ]e si se vrati na po~etokot. Vo SDSM. 3 Bu~ko }e bara od NATO pismeno da mu potvrdi deka Makedonija e lider vo regionot. Dosta NATO bara{e i postavuva{e uslovi od nas. Sega Bu~ko im dava zada~i. Vo Brisel se tresat. Ministerskiot sovet zasedava. Lu|e ne se zafrkavajte, na ~ovekov mu treba uverenie. Uverenieto na Bu~ko mu treba kako opravdanie za doma. Za da ni ja prodade uspe{nata prikazna za Makedonija, koja nema da vleze vo NATO do 2008. A nema da vleze zatoa {to nie sme dobri, ama dru{tvoto ni e lo{o. Ete ti beqa. Pak drug e kriv. 4 Portparolot na SDSM Boris Kondarko re~e: "SDSM ma{ki priznava deka ne se zadovolni od ekonomskite rezultati na ovaa vlada". Zarem treba da imame ekonomski rezultati, koga ionaka sme lideri. 5 Ministerkata za pravda Meri Mladenovska re~e deka i me|u- narodnite pretstavnici ja pofalile za reformite vo sudstvoto. I porano imalo bekstva od zatvorite, ama se kriele. Sega{nite begstva bile transparentni. Edna od reformite verojatno e i promenata na re~nikot. Pred nekolku dena Ministerstvoto soop{ti deka mnogu opasniot zatvorenik

363 A.K. pred da puka vo Maxari, ne izbegal, tuku "se odale~il" od zatvorot. Taka {to sega transparentno vo Makedonija ne begaat od zatvor, tuku se odale~uvaat. Pa i nema zo{to da begaat. Nikoj ne gi brka. 6 Makedonski po{ti se reklamiraat so sloganot: "Najubava porta e otvorenata porta". Meri e mnogu luta. I go ukrale sloganot za reklamirawe na makedonskite zatvori. "Najubav zatvor e otvoren zatvor". 7 Po uraganot Katrina, na Amerikancite im se zakanuva nov uragan. Rita. Od Katrina nastradaa vo Luizijana i Misisipi, a od Rita se evakuiraat vo Teksas. Katrina i Rita odat nataka, a Ilinka i Rada doa|aat navaka. A nie nemame kade da begame. Samo zatvorenicite }e se spasat. Od Meri ve}e se odale~ile na bezbedno rastojanie. 8 Skopje kako grad na solidarnosta }e izgradi spomenik za Wu Orleans. Slikarot Kole Manev rekol deka kako {to Francuzite na Wujork im go podarija Kipot na slobodata, i nie na Wu Orleans treba da mu podarime spomenik. A da im go dademe krstot na Vodno. Ionaka im e skap za odr`uvawe. 9 Za re{avawe na soobra}ajniot haos vo Skopje, }e se anga`iraat eksperti od Velika Britanija. Koga }e gi razmenat iskustavata so ekspertite na Trifun Kostovski i na VMRO-DPMNE, }e po~neme da vozime levo.

IZBRANA HUNTA 1 oktomvri 2005

• Golem propust vo zakonot na narodnite izbranici – zaboravija da predvidat i aleja na pratenicite

1 Branko nema da go ospori bezobrazniot zakon za privilegii na pratenicite. Ne sakal da go kr{i Ustavot. Dobro. Neka go potpi{e. I sledniot den neka go dade na Ustaven sud. Ako im go ospori Ustavniot sud, pratenicite neka napravat i tret predlog. Glupavo e da si gi re{at samo penziite i tro{ocite za umira~ka. Oti sega zaboravile na u{te edna privilegija. Da im se obezbedi aleja na pretenicite na grobi{tata

364 2 Sekade vo svetot huntata e klika {to na sila doa|a na vlast. A nie, ovie pratenici sme si gi izbrale na parlamentarni izbori. Koi gubitnici sme nie koga na izbori sami si birame hunta. 3 Radmila [e}erinska ne mora da nosi ekskurzii vo Brisel za da ja raskaè uspe{nata prikazna za Makedonija. Sledniot pat neka organizira avtobuska tura do Deve Bair na granicata so Bugarija. Stotici nevraboteni od Kriva Palanka i okolinata sekoj den nautro pe{ ja minuvaat granicata i od taa strana gi ~ekaat avtobusite so {vercerite od Turcija. Tamu, na parking im podzemaat po edna-dve torbi i pe{ im gi prenesuvaat preku granica. Vo Makedonija im gi predavaat torbite i za taa usluga dobivaat 10 evra. Torbarite, vo posledno vreme se namnoìja pa im padna i cenata. Sega pe{a~at preku granicata za 7–8 evra dnevno. Prvo ni velea deka patot do EU i NATO odi preku Ohrid. Zatoa i go napravivme Ohridskiot dogovor. Potoa ni velea deka patot do EU i NATO odi preku Kondovo. Zatoa i ne go izglasavme referendumot protiv novata teritorijalna podelba. Se sramat da ni kaàt deka vistinskiot pat do EU i NATO odi preku Deve Bair. 4 Vo ekskurziite na patot do EU, Bu~ko nema{e sre}a da go vidi London. Za da se vidi so Toni Bler mora{e da odi na partiska konferencija vo Brajton. Sega ambasadorot na Makedonija vo Velika Britanija \or|i Spasov mora da bide turisti~ki vodi~. Da go ka~i Bu~ko na londonski avtobus na dva kata i razgleduvaj}i go gradot da mu pokaè edna od turisti~kite atrakcii – rezidencijata na britanskiot premier, na Dauning strit 10. Za da moè Bu~ko da vidi kade Bler obi~no gi prima premierite na drugite dràvi. 5 Dodeka Bu~ko be{e vo Brajton, tuka be{e javeno deka Velika Britanija e strate{ki partner na Makedonija. I SAD im se strate{ki partner. I Kina im e strate{ki partner. A i Rusija im e strate{ki partner. Site im se strate{ki partneri. Samo nie ne sme im. Makedonija im e takti~ka gre{ka. 6 Za vlez vo EU i NATO klu~ni se reformite vo sudstvoto. A i meri Mladenovska i Bu~kovski rekoa deka reformite vo sudstvoto odat super. I navistina e taka. Eve po~naa i sudijkite da gi tepaat na sudewe. Sega }e imalo istraga da vidat dali ima dokazi deka sudijkata vo êlopek bila napadnata. Aj ba{ da vidime dali }e gi najdat tie {to gi prikaàa i na televizija. Oti zaedno so niv, vo paket treba da odime vo EU.

365 Kaj smee Albanec da se apsi, osobeno koga go kr{i zakonot? 7 Pretlatata za televizija nema da se pla}a preku smetka za struja. ]e ni se vratat inkasatorite. Imalo nekoj nov zakon. Site }e moraat da pla}aat. Osobodeni od pla}awe }e bidat samo onie kaj koi e utvrdeno slepilo do 90 otsto. Zna~i i matno da gleda{, MTV mora da ja plati{. Duri i televizorot da ne go dogleduva{, inkasatorot }e mora da go vidi{. 8 Direktorot na Klini~kiot centar Andreja Arsovski re~e deka {trajkot e lo{o organiziran. Za da bide {trajkot kako {to i treba na Vladata, treba{e da bide organiziran od Van~o Muratovski.

ISTORISKA DISTANCA 8 oktomvri 2005

• Zo{to nekoj bi se maltretiral da falsifikuva makedonski paso{ i da ostane zaroben lik vo uspe{nata prikazna, koga poevtino mu e da si kupi bugarsko dr`avjanstvo

1 Ministerot za finansii Nikola Popovski se poàli deka reformite {to sme gi pravele vo odbranata se xabe potro{eni pari. Toj re~e deka deka Vladata imala pogre{na procenka oti idnata godina }e dobieme pokana za ~lenstvo vo NATO, i neosnovano od nego bilo pobarano da go duplira buxetot za vojskata. Go zafrknale. Da sme znele deka nema da ne primat vo NATO nema{e da gi pravime reformite vo odbranata. Sega, koga znaeme i deka nema da ne primat ni vo EU, Nikola neka ne dava pari ni za reformi vo sudstvoto, zdravstvoto i javnata administracija. Ne mora da se tro{at pari ni vo borbata protiv organiziraniot kriminal i korupcija. Oti reformite im trebaat vo EU, ne ni trebaat nas. Ehee, kolku pari Nikola }e za{tedi ako ne pravi reformi. ]e ni ja zacvrsti liderskata pozicija. Kojznae kolku Nikola im e lut Bu~ko, Rada i Ilinka oti mnogu {etaat za da lobiraat za Makedonija. Kolku pari potro{ija za da ja raskaùvaat uspe{nata prikazna za reformite? Prikaznata moè e uspe{na, ama parite se neuspe{no potro{eni. Oti – reformi nema. Nikola misli deka parite se za ~uvawe. Moè da se tro{at samo za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, oti samo za toa ima me|unarodno odobrenie.

366 2 Stev~e Jakimovski pred nekolku dena re~e: " Kone~no dojde vreme za razgovor so raselenite". Kone~no!? Po ~etiri godini!? êkaa istoriska distanca za da prozborat i za Makedoncite. Otkako napravija dvojazi~na dràva, otkako gi podelija op{tinite po nacionalen princip, otkako go oficijaliziraa albanskoto zname, sega kone~no dojde vreme i Makedoncite da vidat nekoe fajde od ramkovniot dogovor. Ako moè barem da si se vratat doma od kaj {to bea izbrkani. Se {to be{e obvrska od Ramkovniot dogovor kon Albancite, dràvata Makedonija si go ispolni. Za kraj ostana obvrskata kon Makedoncite. 3 So istoriska distanca, po tri godini pokrenato e obvinetie protiv ubiecot na maturantot od Tetovo Van~o Josifovski, koj si igra{e ko{arka pred ku}ata, edna godina po zavr{uvaweto na vojnata. Ama ne moàt da go najdat ubiecot oti ìvee vo dale~niot Poroj na nekolku kilometri od Tetovo. Toj e nedostapen za organite na progonot. A nedostapen e oti policijata ne pristapuva kon toa selo. 4 Pred 8–9 godini Dimitar Buzlevski, koj be{e potpretsedatel vo edna od vladite na Branko se pofali deka Makedonija e na odli~no 7 mesto. Koga novinarite go pra{aa kolku zemji bile na spisokot, toj re~e: "sedum". Sega sme lideri. Samo {to u{te nikoj ne ni definiral na {to sme i kogo vodime. Bugarija i Romanija ve}e ne gi zboruvame, oti u{te na vremeto Branko ni se zakanuva{e deka ako ne glasame za SDSM }e staneme kako niv. Hrvatska koja po nas potpi{a dogovor za asocijacija i stabilizacija so EU, naskoro }e gi po~ne pregovorite. Vo stranski investicii, daleku pred nas se i Srbija i Bosna i Albanija. I na {to sme nie lideri vo regionot. Kolku sme naprednale od legendarnata izjava na Buzlevski. Od sedum zemji ve}e ne sme sedmi. Prvi sme. Ama odzadi. Nie sme lideri na gubitnicite. Samo {to nema mnogu gubitnici na spisokot vo regionot. Nie }e ostaneme edinstvenite. ]e molime da ne gledat vo paket so Kosovo. 5 Prvata klasa pitomci {to se {koluvaa i zavr{ija po NATO standardi nemaat rabota. Oficerite od uspe{nata prikazna za Makedonija }e gi do{koluvaat oti za niv nema mesto. Mestata za oficeri po standardite na NATO se zafateni so oficerite po standardite na JNA. I po ramkoven so po nekoj oficer po standardi na U^K. 6. Agron Buxaku }e bide direktor na Centarot za upravuvawe so krizi. Toj ima iskustvo so krizi. Vo 2001 godina gi prave{e, a vo 2005 }e gi upravuva.

367 Zamislete sega onoj komandant od Lipkovo koj vo me|uvreme stana minister za zemjodelie povtorno da posaka da gi zatvori ventilite. Buxaku }e mora da upravuva so krizata vo Kumanovo. Kako? ]e ja re{i krizata so neposredna spogodba vo ~etiri o~i. 7 Velat deka i novite paso{i }e bile lesni za falsifikuvawe. Ne znam zo{to nekoj bi se maltretiral da falsifikuva makedonski paso{ i da ostane ve~no zaroben lik vo uspe{nata prikazna. Poevtino }e mu bide da si kupi bugarski dr`avjanstvo.

NOVI RANETI 15 oktomvri 2005

• Referendumsko pra{awe: "Dali ste za ustavnoto ime na dr`avata, so pravo da se smeni?"

1 Koga Branko izleze dramati~no minatata sabota da i se obrati na nacijata, si pomisliv deka istekle dvata meseci otkako vo ON ne primija so privremenoto ime Porane{na jugoslovenska republika Makedonija. Vedna{ go svrtiv kalendarot i mi olesna. U{te ne pominale dvata meseci od april 1993. Cela nedela se zanimavavme so predlog koj ne vaì u{te od minatata sabota. Grcija go odbi i – kraj na prikaznata. Dvanaeset godini velevme deka ne go menuvame ustavnoto ime, a sega cela nedela gi molime Grcite da si go smenime. A tie ko za inaet, ne popu{taat. Branko ima{e mnogu rabota. Vo ist den se sre}ava{e so opozicijata i so prethodnite ministri za nadvore{ni raboti, ni go ~estita{e praznikot 11 Oktomvri i isprati telegrama so so~uvstvo za nastradanite vo zemjotresot vo Pakistan. Naporno e da si pretsedatel na dràva. Po napornata nedela dojde ponedelnik. I dràvniot vrv trgna vo ofanziva. Bu~ko otide za Brisel, Ilinka letna za Pariz, pa za Rodos, a Branko trkna do Zagreb. U{te kolku novi strate{ki partneri dobivme ovaa nedela? Me interesira, oti {to pove}e strate{ki partneri imame, se pove}e strate{ki toneme. Po sekoja ofanziva, vo Makedonija ostanuvaat se pove}e raneti. 2 Vo 1991 godina Kiro ni smisli idealno referendumsko pra{awe: "Dali ste za samostojna i suverena dràva so pravo da stapi vo sojuz so drugi dràvi, ili zaednici na dràvi?"

368 Vo 2005 godina, Branko moè da ni postavi novo referendumsko pra{awe: "Dali ste za ustavnoto ime na dràvata, so pravo da se smeni?" 3. Pritvorenik so me|unarodna poternica is~ezna od skopskiot osnoven sud dodeka ~ekal da mu napi{at ekstradiciona presuda. ôvekot nemal vreme da ~eka. Izlegol vo hodnik i si zaminal. Aj {to si zaminal, tuku {to cel sud sose pretsedatelot {est ~asa go barale niz sudskata zgrada. Tie mislele deka im se skril. A toj bil navreden. Straàrskoto obezbeduvawe i advokatot mu svrtile grb. Dva dena podocna vo Idrizovo zatvorenik izbodel drug zatvorenik za droga. Ama, bilo temnica, pa ne go na{le napa|a~ot, a bogami, ne go na{le ni noòt. Naravou~enie: Ne vrti grb na zatvorenik, osobeno ne vo temnica. 4 Od Evropskata unija i pora~aa na ministerkata za pravda Meri Mladenovska deka se baraat vistinski reformi vo sudstvoto, a ne samo kozmetika. Meri pak, seriozno po~na so kozmetikata. Za po~etok si gi iskuba ve|ite. 5 Advokatot na tuènite Albanci od slu~ajot Brioni ne vleze vo sudot vo tetovo, oti imalo mnogu policija. Na prvoto ro~i{te Albancite od êlopek go blokiraa sudot, potoa }e ja prevrtea kolata na sudijkata, a zav~era se zakanija deka sudijkata }e ja frlat vo Vardar. Advokatot bara{e policijata da si odi. Za da moè sudijkata na raat da pliva. [to pravi advokatot ako policijata ne si odi od sudot? Odi direktno vo planina. Ba{ka {to ima sudijka da deli pravda vo Tetovo? Koga tie si imaat plemenska pravda. 6 Potpretsedatelot na Vladata Musa Xaferi izjavi: "Nikoga{ nema da ima kraj na barawata na Albancite." Super. A da pobara{e edna{ Musa da vladee red i zakon. Osobeno za Albancite na koi nikoj, pa duri ni zakon ni{to ne im moè. 7 Istori~arot Vebi Xemaili re~e deka "Manastirot Sveti Naum od pamtivek bil vo Albanija i Albancite }e baraat da se vrati vo Republika Albanija. Toa ne e teritorija na Makedonija". Sveti Naum le~el umobolni. 8 Ministerot za odbrana Jovan Manasievski be{e vo Irak. Koga se vrati dade izjava. Od nea moè da se oceni va`nosta na makedonskoto u~estvo vo antiteroristi~kata koalicija predvodena od SAD. Re~e deka ne mu dale da pra{a za trojcata likvidirani kumanovci. I – ne pra{al.

369 MOGILA NA PADNATITE 22 oktomvri 2005

• Po~etokot na pregovorite so EU }e bide koga pretsedava~ }e bide Turcija

1 Tolku slavna koko{ka kako ovaa od Mogila do sega vo Makedonija nemalo. V~era sve~eno gi deportiravme posmrtnite ostanki vo Anglija. So avion na KFOR. Koko{kata od naslovnata stranica ja isprativme so voena pridru`ba. Zo{to li nema{e direkten prenos, crven tepih i duva~ki orkestar so traurna obrabotka "Pileto mi pee rano nasabajle"? Tolku se izma~ivme so sirotata koko{ka. Podostoinstveno }e be{e da ja ispe~evme i da ja izedevme. Za du{a na ubienite kole{ki od Mogila. I ministerot za zdravstvo Vlado Dimov i direktorot na Veteri- narnata uprava Sloboden ôkrevski dve nedeli nî ubeduvaa deka ne treba da se sozdava panika i deka dràvnite organi se podgotveni vo slu~aj na pojava na somne` za pti~ji grip. Navistina bea podgotveni. Samo {to ne znaeja deka nema direkten let za London. A i da ima{e direkten avion, nemaa obezbedeno kontejner- ~iwa za mostrite. Pa posle otkrija deka ne znaele ni {to mostri trebalo da pratat, pa koko{kata ~eka{e i bris od grlo. Pa ni kaùvaa deka mostrite }e gi ispratat, ako ne moàt utre, toga{ zadutre. Tolku se podgotvuvale {to zaboravile na veterinarite za pridru`ba da im izvadat britanski vizi. Izgleda se pla{ele od konzularniot slu`benik. Ako na igraorcite im bara{e da igraat oro, na veterinarite moèbi }e im pobara- {e da polagaat ispit od anatomija na perduvesti ìvotni. Samo na koko{kata ne í treba viza za Velika Britanija. Taa e maksimalno kooperativna oti odi vo referentna laboratorija na EU. 2 Ako ve}e za mostrite na somnitelnata koko{ka trebalo specijalen prevoz, zo{to Veterinarnata uprava ne go pobara novoto vladino avion~e? Zatoa {to vo nego ne se vozat koko{ki. Go ~uvaat za petli i misirki. 3 Sega imame problem i so vleguvaweto vo NATO. Oti vo NATO }e odevme so jato. Ama jatoto zavr{i vo jama, so krcnati glavi. [to ubavo ni se pogodi imeto na seloto. Ima simbolika. Sega }e imame mogila na padnatite koko{ki vo borbata za evroatlantski integracii. 4. Na 9 noemvri se ~eka misleweto od Evropskata komisija za evropra- {alnikot. Duri potoa bi moèlo da stigne eventualna pokana za kandidat za ~lenstvo vo EU. No i toa ne zna~i deka }e ima konkreten datum za pregovori. Idnata godina Avstrija e pretsedava~ so EU prvite {est meseci. Velat deka bidej}i taa si go istro{ila kreditot za Turcija i Hrvatska,

370 nema da prezema ni{to okolu Makedonija. Moèbi imame {ansi vo vtorata polovina na 2006, koga pretsedava~ e Finska. Ama bidej}i toga{ ni se izborite, te{ko deka }e bideme fini i za Finska. Velat i deka za vlez vo EU ni treba zemja {to }e lobira za nas. Taka {to ne treba da gubime nade`. Po~etokot na pregovorite }e bide koga so EU }e pretsedava Turcija. 5 Gradona~alnikot na Skopje Trifun Kostovski od Nirnberg pora- ~a deka saka da pravi partija. No mu trebaat lu|e koi po sfa}awata bile sli~ni na nego. Plus re~e deka tie ne trebalo da bidat do sega involvira- ni vo politi~kiot ìvot i deka "vo nea }e nema mesto za aktuelni politi~ki figuri i za partiski disidenti". Kade li }e najde Trifun lu|e {to ne bile vo politikata i ne bile partiski disidenti? ]e mora ~lenstvoto da go regrutira po detski gradinki. Oti tie {to mu se zalepija vo kampawata, nemaat smeneto edna partija. imaat smeneto pet. Ako pravi partija so tie so koi sega e opkruèn, poarno mu e samiot da si bide disident. 6 Bu~ko dobi garancija od kosovskiot premier Kosumi deka Make- donija }e ostane cela. Garancijata be{e dadena vo restoranot "Oreov lad" vo Saraj. Prvo Srbija pregovara{e so NATO da se povle~e od Kosovo vo kafeanata "Evropa" vo Blace. Potoa dojde makedonskata vojna, pa pregovorite se vodea vo restoranot "Sv. Pantelejmon" vo Nerezi. Od tie pregovori izleze Ramkovnata spogodba. Zna~i, prodolùva tradicijata na kafeanski garancii vo regionot. Po Ohridskiot dogovor, sega Bu~ko fati senka vo oreov lad.

KVAZI LEND 29 oktomvri 2005

• Turkmenistan i Moldavija navredeni oti gi sporeduvaat so Makedonija

1 Amerikanskiot pretsedatel Xorx Bu{ ja pofali Makedonija za tri raboti: – Za Avganistan – Za Irak – Za Kosovo 2 Koga ja sobravme pomo{ta za nastradanite vo cunamite vo [ri Lanka, ni trebaa dva meseci za da ja natovarime vo pristani{teto vo Solun.

371 Sega ni trebaa dve nedeli za da gi ka~ime na avion vo Pri{tina mostrite od somnitelnata koko{ka od Mogila. Ete, toa e tempoto so koe na{ata vlast ne vodi vo EU i vo NATO. Kako {to koko{kata patuva{e do Anglija, taka i nie }e patuvame do EU. Preku Kosovo. 3 Dodeka direktorot na Veterinarnata uprava Sloboden ôkrevski bara{e avioni, ministerot za zdravstvo Vlado Dimov se proglasi nenadleèn oti toj bil minister za lu|e, a ne za ìvotni. A toj {to e nadleèn za ìvotni ne se ni pojavi. Ministerot za zemjodelstvo Sadula Duraku ne se potrese {to se tepaat koko{ki, {to umiraat od nepoznati pri~ini, {to farmerite ostanaa bez pari... Zo{to Sadula Duraku, koj e poznatiot komandant {to za vreme na vojnata gi zatvori branite na Lipkovskoto Ezero i go drè{e Kumanovo bez voda bi se potresol za nekoi koko{ki. Nego ne go interesiraat suvozemni ìvotni. Toj e zadolèn za ptici od vodeni povr{ini. 4 Zo{to nekoi tolku se vozbudija koga vo Svetskata zdravstvena organizacija rekoa deka samo Makedonija Moldavija i Turkmenistan nemaat strategija za borba protiv pti~jiot grip. Pa Turkmenistan i Moldavija sega treba da bidat navredeni oti gi sporeduvaat so nas. I {to e ~udno {to sme korumpirani kako Svazilend. Svazilend e barem kralstvo. Videte gi na primer naslovite na vesnicite samo od v~era: – Premierot Bu~kovski i ministerkata Mitreva kako doma}ini si zaminale pred da im dojde gostinot Donald Ramsfeld na otvaraweto na ambasadata vo Va{ington – Strategijata za borba protiv pti~ji grip ne bila dostavena do SZO oti prvo daktilografkata zadocnila so ~ukaweto, a sega treba da se prevede na angliski – Turisti~ki rabotnici od Makedonija se prijavile za saem na turizmot {to ne postoi – Policaec ograbuval benziski pumpi – Kradele drva so zoqi i pu{ki Ova go nema vo Svazilend. Go ima vo Kvazi Lend. 5 Vo SAD zamina i golema stopanska delegacija od Makedonija. Direktorot na Telekom Atila Sendrei gi ubeduval amerikanskite investitori da vlezat vo Makedonija. Oti takvi ovci za strièwe kako Makedoncite ne se nao|aat lesno. Na primerot na Matav moè da ja raskaè uspe{nata prikazna za Makedonija. Uspe{na za Matav. Na slikite go ima i Pande Lazarov od ESM. Da gi proveri bu{onite vo novata amabasada.

372 Do nego e i direktorot na Makedonski èleznici Stojan Naumov. Toj verojatno oti{ol da se pokloni na grobot na Kenedi. Zatoa {to negoviot duh u{te ìvee vo Makedonija. U{te gi vozime lokomotivite na dizel od negovo vreme. Gi vikaat Kenedievki. 6 Vo Tetovsko kradat drva, ama so sebe nosat zoqi i kala{nikovi. Zo{to im se? Za sekoj slu~aj. Da ne treba da se pripuka na svadba. Ili, da ne treba da se odi na lov. Ili, ne daj boè da ne treba da se branat ~ovekovite prava. Sakate slu~aj? Nema problem? Nie }e go napravime. Zatoa gi imame kala{nikovite i zoqite. Vo planina sme, ama ako treba }e slezeme i do poleto. 7 Zo{to potrebata da mie{ kola e pogolema od potrebata da jade{? Zatoa {to spored novata uredba za rabotno vreme vo Skopje, rabotnoto vreme na peralnite e non-stop 24 ~asa, a na burekxilnicite od 5 do 24.

UB’O PREUB’O 5 noemvri 2005

• Devedest i devet pri~ini za 9 noemvri

1 Vo o~ekuvawe na misleweto na Evropskata komisija za odgovorite na pra{alnikot, Ministerstvoto za nadvore{ni raboti isprati pismo do zemjite ~lenki na EU. Naslovot na pismoto e „Devet pri~ini za{to Evropskata komisija treba da dade pozitivno mislewe za 9 noemvri“. Eve gi pri~inite: – Obedineta Evropa }e bide nekompletna bez integracijata na Makedonija – Zemjata se doka`a kako legitimen partner od doverba za Unijata – Makedonija efikasno go zatvori procesot na fazata na stabilizacija – Ima jasna agenda za pristap vo EU – Re{itelno odi napred so reformite – Uspe{no ja sproveduva KARDS programata – Ima liderska uloga vo regionalnata sorabotka – Makedonija e uspe{na prikazna vo Jugoisto~na Evropa – Kandidatskiot status za Makedonija bi bil pozitivna poraka za drugite zemji vo regionot i potvrda za zaedni~kiot uspeh na EU Kako {to bi rekle bitol~ani: „Ub’o, ub’o, preub’o!“

373 Na ovie devet pri~ini „za“, EU moè da izvadi barem 99 pri~ini „protiv“. Ama tie ne sakaat da ne razo~aruvaat, pa }e se zadràt samo na devette {to celo vreme gi povtoruvaat. A tie se: – Neefikasno sudstvo – Nereformirano zdravstvo – Korupcija i organiziran kriminal – Neefikasna i partizirana dràvna administracija – Stranski investicii svedeni na „Ramstor“ i drugi supermarketi – Soprena denacionalizacija – Nova nacionalizacija so korupcija vo katastarot – Lideri vo stapka na nevrabotenost – Nefer i nedemokratski izbori Kako {to bi rekle bitol~ani: „Ub’o, ub’o, preub’o... duri neub’o!“ 2 Vladata ne go po~ituva zakonot za rabotni odnosi {to go napravi za da im se pribliì na standardite na EU. So noviot zakon se ukina institucijata „dogovor na delo“. No, vo dràvnite institucii i vo ministerstvata rabotat okolu 8.000 honorarci. Ministerot za trud Stev~e Jakimovski re~e deka vlasta }e prodolì da go kr{i zakonot oti nema drug na~in da vrabotuva poradi zabranata od Svetska banka. No, zatoa privatnite firmi ne smeat da dràt honorarci i nim im se ispra}aat inspektori. Direktorot na Trudoviot inspektorat Izet Rizahu re~e deka negovite inspektori ne gi lovat nezakonskite honorarci vo ministerstvata oti „ekspertite ne moàt da imaat ist tretman so rabotnicite vo privatnite firmi“. Verojatno zatoa {to privatnicite, nasproti „ekspertite“ {to gi vrabotuva Bu~ko, rabotat so diletanti. Ova e desetta pri~ina zo{to Makedonija treba da dobie pozitivno mislewe. Vo EU postojat ednakvi uslovi na pazarot na trudot. A, kaj nas nekoi se poednakvi od drugite. Opozicijata ne reagira na kr{eweto na zakonot i neednakviot tretman na gra|anite. I na VMRO-DPMNE mu trebaat dogovori na delo. Ako dojdat na vlast da gi izbrkaat honorarcite na SDSM i da si gi primat svoite. Zna~i – isti se. I tie ne mislat na nas. Mislat samo na svoite partiski vojnici. [to i da vi kaùvaat na pres konferencija, nema da bidat podobri.

3 Radmila [e}erinska re~e deka najavata na Tito Petkovski za nova partija ne e dobra za dr`avata. Taa misli deka so toa „se vlo{uvaat sostojbite i na vnatre{en i na nadvore{en plan“. Zna~i, koga se cepka SDSM, toa e katastrofa. A koga se rasitnuva VMRO, toa e dobro za glumewe demokratija.

374 4 Zo{to makedonskite ekonomisti go predviduvaat rastot na bruto nacionalniot proizvod vo decimali? Za da pokaàt deka imaat smisla za humor. 5 Vo ponedelnik vo @eneva }e se odrì Forum na Svetskata zdravstvena organizacija za borbata protiv pti~jiot grip. Najaveno e deka za [vajcarija }e patuvaat slu`benici od Ministerstvoto za zdravstvo i od Veterinarnata uprava. Dali do @eneva ima direktna avionska linija, ili slu`benicite }e odat prvo za Pri{tina? Dali na Kosovo }e baraat pomo{ od KFOR, ili }e im pomogne britanskata kralica za da im isprati avion na nejzinoto vozduhoplovstvo? Ministerot za zdravstvo Vlado Dimov i direktorot na Veteri- narnata uprava Sloboden ôkrevski nema da rizikuvaat kako nastinatata koko{ka od Mogila da se tormozat na pat do [vajcarija. Tie nema da patuvaat za @eneva. Im e strav da ne gi vratat kako opasen tovar.

EVRO I POL 12 noemvri 2005

• Bebiwata vo panika. Site peleni gi kupile Bu~ko, Rada i Ilinka.

1 Istiot den koga od Brisel pristigna pozitivnoto mislewe za na{ata kandidatura za EU, se objavi i izve{tajot na Svetskata banka za siroma{tijata. Vo Evropska Makedonija eden vraboten so mala plata, izdrùva petmina nevraboteni. Ili, 500 iljadi gra|ani na Makedonija ìveat vo apsolutna siroma{tija. Prose~en makedonski gra|anin ìvee so 88 denari dnevno. Prevedeno vo uspe{na evropska prikazna za Makedonija, toa e pomalku od evroipol dnevno. Tie {to se raduvaa i pu{taa baloni vo neboto ne ìveat so evroipol dnevno. Tie se raduvaat za ne{to {to ne moè da izbega. Boèm Makedonija ima druga opcija, osven da bide vo EU. Vo SAD ne moè da vlezeme – sigurno. Tuku, namesto da se raduvaat na fiktivnata idnina, neka pokaàt malku zagriènost i angaìranost da ja popravat realnata sega{nost. Ba{ mi e gajle dali }e vlezam vo EU u{te utre, ako imam samo evro i pol vo xebot. Od baloni ne se ìvee. Tie se naduvani. 2 Panika me|u bebiwata vo Makedonija. Nema peleni vo aptekite i po prodavnicite. Site rezervi gi kupile Bu~ko, Rada i Ilinka. Se podmo~ale od radost.

375 3 Francija e zrela za Ramkoven dogovor. Emigrantite od getata vo predgradija se buntuvaat 13 dena. Za razlika od nas, na koi ni treba{e stranska pomo{ i olesnuva~i da se spogodime so buntovnicite, Francuzite se vo privilegirana pozicija. Tie si gi imaat olesnuva~ot Leotar, i Badinter. Im fali samo Perdju da im go pozajmat Amerikancite. Bidej}i nie uspe{no menaxirame krizi, a i kandidaturata za EU ja dobivme kako nagrada za ramkovniot dogovor im gi stavame na raspolagawe na Francuzite, a i na drugite na koi }e im pritreba stru~en sovet na{ite iskustva od 2001 godina. Ova e spisokot {to treba da napravat: – Prvo da sednat vo kafeana i da ru~aat. – Potoa da odat vo Sen Trope na Azurniot breg i da pregovaraat so komandantite na bandite od predgradijata. Taka se pravi Sen Trope dogovor. – Da proglasat op{ta anestija za buntovnicite. – Avtomobilite {to gorea i dràvnite zgradi {to nastradaa vo poàrite da gi proglasat za kolateralna {teta. – Da si go smenat Ustavot. – Komandantite na bandidite da gi napravat ministri. – Da ima pravi~na zastapenost vo javnata administracija. – Da napravat me{oviti multietni~ki policiski patroli. – Da vovedat dvojazi~nost vo pariskite op{tini kade {to imaat nad 25 otsto emigranti. – Vo parlamentot da si nabavat slu{alki i da vrabotat preveduva~i. – Da donesat zakon za upotreba na znamiwata na Maroko, Alìr, Tunis, Mavritanija, Senegal i drugite biv{i fransuski kolonii zaedno so znameto na Francuskata republika pred op{tinskite zgradi i na ulicite za vreme na dràvnite praznici. – Da stavat dvojazi~ni tabli na glavnite pariski ulici. – Paso{ite i li~nite karti da im bidat dvojazi~ni. – Da im otvorat dràven univerzitet. – Sudiite, vklu~itelno i Badinter da ne moè da se izbiraat bez Badinterovo mnozinstvo. – Evropskata komisija od Brisel i Stejt departmentot od Va{ington da gi pofalat za napredokot vo sproveduvaweto na Dogovorot od Sen Trope. Otkako seto toa }e napravat i nam vo Makedonija }e ni padne kamen od du{ata. Nema da bideme edinstvenata dràva vo Evropa {to me|uetni~kite problemi gi re{ila po evropski standardi. 4 Francija e vo prednost. Polesno }e gi integrira buntovnicite. Tie se rodeni vo Francija i znaat francuski. Za razlika od na{ite buntovnici koi se rodeni vo Makedonija, a makedonskiot jazik go

376 prijavuvaat kako stranski jazik koga baraat rabota vo dr`avnata administracija. 5 Novinarkata Rajmonda Male~ka od Albanija e osudena na 5 godini zatvor za podgotvuvawe terorizam. Go snimala Krasni}i i negovata grupa vo Kondovo kako ve`baat so oru`jeto. Rajmonda snimala so kamera i dobi pet godini zatvor. Da bila so kala{nikov ili so minofrla~ }e dobie{e 4 godini ministerska foteqa. 6 Makedonija ne izvezuva {upelki. Gi pra}a vo stranstvo kako ambasadori.

5 OTSTO 19 noemvri 2005

• Vikingot Bu~ko }e lovi kitovi

1 I samiot minister za finansii Nikola Popovski e iznenaden od dobroto mislewe na Evropskata komisija za Makedonija. "Ne o~ekuvavme deka tolku brzo }e se dviìme kon Evropskata unija", izjavi toj vo intervju za A1 Televizija. Tolku brzo se dviìme, {to }e mora da se trgneme za da ne se sudrime. 2 Prvo pribeì{te od sudirot so EU se reformite vo Katastarot. Polovina od imotot vo Makedonija ne e registriran vo katastar. Edna od klu~nite to~ki vo misleweto na Evropskata komisija e tokmu sreduvaweto na registracijata na privatnite imoti. Vo koja evropska dràva moè{ nautro da se razbudi{ i da sfati{ deka dodeka si spiel dvorot ve}e ne e tvoj? Vo Makedonija. Koga se dviì{ tolku brzo kon Evropa i dvorot moè da ti izbega. Evropskata komisija ne prepora~a datum za po~nuvawe na pregovorite so EU. Direktorkata na Katastarot Bisera Jakimovska re~e deka tamu reformite }e zavr{at do 2009 godina, a celiot sistem }e profunkcionira vo 2014 godina. Zna~i, pregovorite }e gi po~neme nekade vo 2010, a vo EU bi vlegle vo 2015. 3 Premierot Vlado Bu~kovski re~e deka "na Makedonija i trebaat skandinavski, a ne makedonski izbori". So skandinavski izbori nie moème samo da gi izneverime o~ekuvawata na EU. Zamisli da imame izbori kako vo Norve{ka. A Norve{ka ne e ~lenka na EU. I ne samo {to ne e, tuku i na referendum odbiva da stane ~lenka. Makedonija kako Norve{ka, a EU nezapirlivo se dviì kon nas. Toga{ stvarno }e mora da i se trgame od patot.

377 Eve u{te nekolku primeri deka navistina sme kako Skandinavcite. Reformite vo katastarot se pravat po finski model. Pravata na Albancite gi re{ivme kako pravata na [ve|anite vo Finska. I Nikola Popovski i Petar Go{ev se kroeni po skandinavski model. ]e go jaknat denarot za da ne ni vleze evroto. Oti ne samo Norve{ka, tuku ni [vedska, ni Danska, {to se ~lenki na EU, ne go sakaat evroto. Sega otkrivme deka duri i nafta vo Ov~epolieto imame. ]e stavime nafteni platformi kako Norveànite vo Severnoto more. Nie sme ednostavno iznenadeni kako skandinavskiot model go dostignuvame so nesopirliva brzina. Ni ostana samo u{te kitovi da po~neme da lovime. 4 Koga vikingot Bu~kovski }e gi ulovi site kitovi na patot kon EU, }e go re{ime i problemot so imeto so Grcija. ]e se vikame Skandinavska Makedonija. 5 Branko be{e vo Albanija. Pove}e se zagriì oti tie tamu nemaat struja, otkolku deka nie sme vo mrak. Sega vodata istekuva preku branata [piqe. Ohridskoto ezero se prazni. Od Hidrobilo{kiot zavod velat deka toa e priroden fenomen. Fenomenot sekoga{ se pojavuva koga na Albanija i treba struja. Plus, studi. A na studeno i vodata se sobirala. 6 Mnogu brzo EU se dviì kon nas, ama nie i se trgame od patot. Zastranuvame za pet procenti Petnaeset godini ne moàt da se dogovorat koj }e gi zeme pette otsto provizija od makedonskite paso{i. Petnaeset godini zaradi ne~ii 5 otsto nie sedime zarobeni doma. Zaradi 5 otsto, nas 100 otsto ne {ikaniraat pred ambasadite, ne vra}aat od granici, ne tretiraat kako kriminalci i prespivame na patosite po tranzit zonite na evropksite aerodomi. Zaradi nivnite 5 otsto {to }e gi zemat vo ime na Makedonija, se pove}e Makedonci tr~aat po bugarski paso{i. 7 Vo skopskoto selo Gru{ino pred nekoj den policijata otkrila avtomatski pu{ki, pu{komitralez, bombi i pi{toli. Uapsenite rekle deka bile kolekcioneri. Tie si go sobirale doma za da si pravat kolekcija od moderni oru`ja. Vo albanskite sela niz Makedonija sekoja ku}a moè da bide muzej. Pa kako {to Ohrid vo turisti~kata ponuda se reklamira kako "grad – muzej", selata vo severozapadna Makedonija }e gi reklamirame kako "sela – muzei". So sovremeni kolekcii na oru`je.

378 APSI NE! 26 noemvri 2005

• Telekom protiv MRTV. ]e izbrka od rabota 500 lu|e i }e za{tedi 25 pretplati

1 Zdruènieto na novinarite be{e mnogu aktivno koga Qube Bo{kovski puka{e na ve`ba i rani novinar. Bea organizirani protesti pred MVR pod motot "Tuka sme, tepajte". A nie novinarite svikrkavme so svir~iwa. Sega, koga premierot Vlado Bu~kovski gi obvini novinarite {to pi{uvaat za provizijata za paso{ite deka bile potkupeni nema koj da organizira protest. Ubavo bi do{ol eden protest pred Vladata so mototo "Tuka sme, apsi ne!". Bu~kovski e premier i plus doktor po pravni nauki. Zna~i dobro znae deka koga }e obvini za korupcija }e treba toa da go potkrepi so krivi~na prijava. Ako znae, a ne prijavuva, toga{ toj e sou~esnik vo kriminalot. A ako nema prijavi, toga{ premierot pravi pritisok vrz slobodata na informiraweto. 2 Kolku treba da vi platam koga }e go podignam noviot paso{? Eve kaète, kolku evra treba da odat za SDSM, kolku za DUI i kolku za drugite pomali partneri, pa i za opozicijata. Pove}e mi se isplati li~no da platam nekomu, otkolku {to 15 godini me dràt zaroben za da im gi gledam uspesite dodeka tie se karaat koj }e ja zeme provizijata. Zo{to niv gi interesira samo provizijata, a ne dali paso{ot }e bide kvaliteten? Zatoa {to tie ionaka patuvaat so diplomatski ili slu`beni paso{i i bez vizi. Tie nemaat problem so svoeto patuvawe. Tie imaat problem so nas. 3 Ministerot za vnatre{ni raboti Qubomir Mihajlovski – Xango oti{ol na slu`ben pat vo Viena. Rekoa deka e na nekoj Forum. Na marginite na Forumot neka ja pobara i garaàta na semejstvoto Sikima na ~ija {to adresa treba da se sleat pette otsto od provizijata od paso{ite. 4 Znaete zo{to garancijata za kvalitetot na ~ipot na novite paso{i e samo tri godini? Zatoa {to tolku vreme im treba na site {to naumile da patuvaat bez vizi, da si izvadat bugarski paso{i. 5 So noviot zakon, radiodifuznata taksa }e ja pla}aat i firmite. Sekoja firma }e pla}a po edna taksa za MRTV za sekoi 20 vraboteni. Zo{to da pla}aat firmite? Zatoa {to lu|eto vo Makedonija i koga rabotat moraat da gledaat MTV. Na primer, vo golemite tekstilni

379 kompanii {iva~kite dodeka sedat na ma{inite, frlaat po nekoj pogled i na {panskite serii. Kolku li TV pretplati }e mora da plati pla}a JSP. Oti voza~ite dodeka vozat niz grad mora da gledaat sobraniski kanal. Najmnogu }e pla}a MRTV. Tie imaat 2000 vraboteni i }e si platat 100 TV pretplati. Vr{at direkten prenos na Kongresot na DUI, samite si go gledaat i samite si go pla}aat. Toa e konceptot na samo- finasirawe. Vo zakonot ima dupka. Ne e predvideno kolku TV pretplati treba da pla}aat firmite vo koi se raboti na smeni. Novite stranski investitori moraat da imaat na um u{te edno dano~no olesnuvawe od dràvata. Ako vetat vrabotuvawe za 1000 lu|e, }e treba da platat 50 TV pretplati. Bidej}i najgolemi stranski investicii ima vo supermarketite, nad sekoja kasa }e ima po eden televizor. A Telekom pak }e ja zezne dràvata. ]e izbrka od rabota 500 lu|e. ]e za{tedi 25 pretplati. 6 Nikola Gruevski izjavi deka VMRO-DPMNE e 90 otsto od opozicijata vo Makedonija. I deka so ostanatite pomali partneri tie se i nad 90 otsto. Verojatno misle{e na Pavle, na Yingo.... Koga bi mu se pridruìl i Amdi Bajram od Idrizovo Gruevski bi bil 102,3 otsto. 7 Porane{nata direktorka na katastarot Tawa Mitrovska koja e osuedna na edna godina zatvor za falsifikati vo katastarot, me|u niv i za Qub~ovata vila na Vodno, pobarala da si ja otkupi kaznata. ]e plati 6.000 evra. Novinarka na VEST e na sud za kleveta i navreda i tuìtelot bara da mu plati 500.000 denari, ili okolu 9.000 evra. Pove}e i se isplati da ja osudat na godina dena zatvor. ]e plati 6.000 evra i }e za{tedi 3.000. 9 I biv{iot direktor na Fondot za zdravstvo Vojo Mihajlovski e `rtva na makedonskoto zdravstvo i farmacevtskata mafija. Znaete zo{to ne uspeal da se otrue? Zatoa {to namesto da si odi vo privatna apteka i da si kupi sedativi za pari, toj se truel na recept so ap~iwa nabaveni na tender od Ministerstvoto za zdravstvo.

380 BALVANI I KONDOMI 3 dekemvri 2005

• Vo Makedonija rizikot da dobie{ sida e se u{te pomal otkolku da ti padne tavan na glava ili, ne daj bo`e, da ti umre dete oti nema citostatici.

1 Ministerot za kultura Blagoja Stefanovski se zakani deka }e povede postapka za urivawe na spomenikot na Skenderbeg {to pred nekolku dena po~na da se gradi vo Skopje. Aj neka mi kaàt nekoj nov vic. Ovoj sum go slu{nal mnogu pati do sega. A ne e ni sme{en. Vo Ministerstvoto za kultura velat deka so izgradbata na spomenik na Skenderbeg se kr{ele ~etiri zakoni – za memorijalni spomenici, za kulturno nasledstvo, za prostorno planirawe i za gradewe na obele`ja. Po~ituvan e samo eden zakon. Zakonot na posilniot. 2 Albancite od Makedonija do sega i podrasti~no pokaàa deka se podgotveni da kr{at zakoni za da si ja odbeleàt istorijata dodeka im trae nacionalniot romantizam. Ne e problem {to ima{e albansko zname golemo kolku cela stokovna ku}a. Ne e problem {to ne znaeme ni kolku vreme go {iele? Problemot e {to Makedoncite za istata rabota ne samo {to ne se podgotveni da skr{at zakon, tuku ne se podgotveni ni da gi sprovedat. Kako moè nekoj da se ~udi, pa i da se nervira na goleminata na albanskoto zname, a ne se ~udi i ne se nervira {to krstot na Vodno sveti kako iskolvan od ~avki i se gasi po polno} oti nema koj da ja plati strujata. Kako nikoj ne se iznervira {to ~etiri godini po vojnata se u{te ne moè da se najde lokacija za spomenik na zaginatite braniteli. Ima nekoj ve~en ogan vo krugot na MVR, ama toj e ve~no izgasnat oti nema pari za plin! Albancite se vinovni za se, pa i za toa {to si ja zaboravivme istorijata. Petnaeset godini i dodeka bev vo Ve~er i otkako sum vo Vest pra{uvam: Zo{to makedonskoto zname ne se vee na kulata na Kale, kako {to dràvnite znamiwa se veat na tvrdinite vo site glavni gradovi na normalni dràvi? Odgovorot e deka }e se izgubela avtenti~nosta na tvrdinata. E pa neka go stavi nekoj znameto, pa posle ministerot za kultura neka povede postapka za simnuvawe. Toa ve}e bi bilo vic na koj {to moè i }e se nasmeeme. 3 Ministerot za zdravstvo Vlado Dimov be{e na ùrka protiv SIDA i na vlezot vo diskoto mu podarija kondom.

381 Vo Makedonija edna{ godi{no se delat kondomi. A tri pati godi{no decata bolni od rak ostanuvaat bez citostatici. I toa ne zatoa {to lekovite ne moè da se nabavat ili deka nema pari, tuku zatoa {to direktorite na Detskata klinika i na Klini~kiot centar zaboravaat da gi nara~aat. A ministerot taa zaboravnost ja tolerira. Xabe mu e na Dimov kondomot. Toj ne mu dava stoprocentna za{tita. Den pred ùrkata za sida vo centarot za dijaliza vo Skopje padna tavanot i povredi pacient i sestra. Namesto kondom, na ministerot treba{e da mu dadat {lem. Po pa|aweto na tavanot ministerot i direktorot na Klini~kiot centar Andrea Arsovski go posetija centarot za dijaliza. Stru~no go gledaa tavanot i re{ija da napravat rekonstrukcija. Samo ne znaat dali da go saniraat, ili samo da go potprat so balvani. Toa e klu~nata dilema na reformite vo zdravstvoto. Za da ne se slu~i vo idnina vakva nesre}a, za tavanite }e se griàt balvani. Vo Makedonija rizikot da dobie{ sida e se u{te pomal otkolku da ti padne tavan na glava ili, ne daj boè, da ti umre dete oti nema citostatici. 4 So reformite }e se menuva i principot po koj }e se pla}a za novoroden~e. Semejstvata vo koi mese~no vleguvaat nad 20.000 denari }e dobijat po 150 denari. Vlasta izgleda smeta na logikata deka tie se bogati, pa nema ni da gi zemat 150-te denari {to im sleduvaat. Pa taka, parite }e si ostanat nepotro{eni i ubavo }e im dojdat za nekoi izbori. Roditelite ne smee da se otkaùvaat od tie pari. Koj znae, moèbi tie 150 denari }e bidat prvoto i poslednoto ne{to {to bebeto moè da gi o~ekuva od dràvata vo celiot ìvot. 5 Javniot obvinitel Aleksandar Pr~evski se pribra doma. Sega }e gi rezimira iskustvata od zemjite vo koi patuva{e. ]e bide interesno {to li }e iskoristi od posetata na Katar. [to nau~il tamu? Deka na kradcite im ja se~at rakata, a kurvite gi kamenuvaat. Katarskoto iskustvo }e ja osiroma{i Makedonija. I kadrovski i materijalno. Prvo, vlasta }e ostane bez race. I vtoro – nema tolku kamewa kolku {to ima kurvi. Ama ne po profesija, tuku po karakterna osobina.

382 [VAJCARSKA BUDALA 10 dekemvri 2005

• Horizonatala imame, a vertikalata }e ja dobieme na 15 dekemvri

1 [to ~eka Pr~evski? Nedelnikot "Fokus" uporno tvrdi deka pretsedatelot na dràvata Branko Crvenkovski i porane{niot premier Hari Kostov imaat milionski sumi dolari za{teda vo {vajcarski banki {to ne gi prijavile. Pretsedatelot Crvenkovski najavi deka }e go tuì vesnikot {to gi objavi dokumentite za transferi na pari. A javniot obvinitel pak ne gleda pri~ina da se zame{a vo svojata rabota. Ako Branko i Hari se vo pravo, kako {to velat, toga{ neka po~uvstvuvaat na svoja koà kakov javen obvinitel stavile. Toj ne e kadaren ni niv li~no da gi odbrani. Stanuva zbor za afera vo koja se zame{ani pretsedatel i biv{ premier. Prakti~no, najvisoki dràvni funkcii. Bez razlika kako tie se vikaat, javniot obvinitel treba da znae deka tie se dràvni insitucii. I da se vinovni i da ne se vinovni toj mora da reagira. Zatoa {to po definicija treba da ja za{titi dràvnata institucija. Ne Branko i Hari, tuku pretsedatelot i premierot. Ako Branko ima tajna smetka, toga{ Pr~evski da ja za{titi funkcijata pretsedatel od takvi kako Branko. Ako nema, da ja za{titi funkcijata pretsedatel od klevetata. Prosto kako den. Pr~evski ve}e edna{ pokaà kako se degradira institucijata dràven javen obvinitel. Po zaginuvaweto na pretsedatelot Boris Trajkovski vo avionska nesre}a vo Bosna i Hercegovina ne prezede ni{to. êka{e izve{tai od Saraevo. [to ~eka sega? Na {vajcarskite banki sami da im tekne da mu pu{tat izve{taj. 2 Pr~evski nema vreme da po~ne da bide javen obvinitel. U{te u~i. Ne e pribran doma od {to odi po seminari po svetot. Ama ne do{ol do lekcijata kako se baraat smetki po banki. [vajcarija mu e osobeno te{ka za sovladuvawe. Oti Pr~evski vo posleden moment utvrdil deka ne go znae {vajcarskiot jazik. Nemal vreme da go nau~i. Sekade be{e da u~i, samo u{te vo Esperanto ne otpatuval. 3 Firmata Gizeke {to }e gi pravi makedonskite paso{i veli deka pette otsto provizija {to }e odat na adresa na semejstvoto Sikima vo Viena e nivna privatna rabota. Vo MVR velat deka provizijata e legalna rabota. Koj ja ovlastil dràvata da dozvoli pet otsto od moite pari koga }e si go kupam paso{ot da odat na ne~ija privatna smetka, pa makar i vo Viena? Koj toa vo moe ime re{il da odobri provizija i u{te me ubeduva deka toa

383 e za moe dobro? Zo{to mora da ima privaten posrednik za da se donese stranska firma na dràven tender objaven javno? I {to i koj se krie vo posreduvaweto {to vredi nad milion evra na{i pari preku avstriskata vrska Sikima? A paso{ite u{te ne znaeme ni kako }e izgledaat. Da imavme normalen obvinitel koj za sebe ne veli deka e "poslednata budala vo Makedonija", moèbi }e go otkrie{e i tekot na parite {to vo Viena }e se slevaat od na{ite paso{i. Pa da vidi kade }e gi prefrluva Sikima parite od posreduvaweto, za da ne mora vo vesnici da gi gledame sviftovite. Zatoa i klu~noto pra{awe e dali da ne bea tie 5 otsto Gizeke voop{to }e go dobie{e tenderot. Od odgovorot na ova pra{awe zavisi dali stanuva zbor za provizija ili za ~ista korupcija. 4 Liderot na VMRO-DPMNE Nikola Gruevski e vo Kina. So nego e i potpretsedatelot na partijata Trajko Slavevski. Dvajcata davaat poddr{ka na oficijalnata politika na Peking za postoewe na edna Kina. Tamu gi {etaat po fabriki vo nekoi slobodni ekonomski zoni. Isti takvi kakvi {to so Tajvan dogovara{e Gruevski koga be{e minister za trgovija, a Trajko Slavevski go potpi{uva{e dogovorot kako minister za razvoj. 5 Nikola Popovski re{i parite od evroobvrznicite da gi potro{i za vra}awe na kreditite. Namesto da gi stavi vo investicii i da vrabotuva lu|e toj }e vra}a dolgovi. Toga{ zo{to i so parite od proda`bata na ESM negi isplati site dolgovi, pa neka po~ne od novo da {tedi. Taman }e go nau~i magareto da ne jade, }e mu umre. 6 Glavniot komunalen inspektor za Skopje Hamzo Xaferi se napil vo rabotno vreme i so kamewa gi iskr{il prozorcite od barakite vo gradskoto sobranie. Dobro e {to Hamzo e komunalen inspektor pa sobiral kamewa od parkot pred Sobranieto. Zamislete da bil glaven gradeèn inspektor. ]e gi minira{e barakite. 7 Ki~evo na po~etokot na 21 vek dobi kruèn tek. Ima soobra}ajno re{enie na patot kon EU. Kako {to rekoa vo soop{tenieto na op{tinskata vlast, horizontalnata signalizacija bila postavena, se ~eka u{te vertikalnata. Spremni sme za kandidat za EU. Horizonatala imame, a vertikalata }e ja dobieme na 15 –ti.

384 DOBRO UTRO 17 dekemvri 2005

• [ic, mic, Micika, bi li htela molera

1"Ako se davat argumenti zo{to ne moè da se pokrene postapka, a ne se baraat argumenti za taa da se pokrene, toga{ duri vo slu~aj na vistinski kriminal instituciite na sistemot }e bidat blokirani i ne }e moè da se utvrdi vistinata i odgovornosta na poedini lica". Taka re~e pretsedatelot Branko Crvenkovski pred nekolku dena. Dobro utro pretsedatele. Dobre dojdovte vo sistemot na razo~arani gra|ani na Makedonija. Javniot obvinitel Pr~evski go zafrkava pretsedatelot. I mene mnogu mi e }ef deka Branko e razo~aran. Pa ni se àli ne e zadovolen kako funkcioniraat instituciite na sistemot. Razo~araniot Branko 9 godini be{e premier i pove}e od edna godina pretsedatel na Makedonija. Pr~evski go znae u{te od vremeto koga be{e pretsedatel na Bitolskiot sud i zaedno go lovea oktopodot na TAT. Zatoa i e unapreden vo dràven obvinitel. Koga drugite se razo~arani, Branko nema problem. Ama, koga toj e razo~aran, nie treba da go àlime. Cok, cok, cok, videte {to mu pravat na pretsedatelot. Branko ima problem oti ne moè da dokaè deka nema pari vo [vajcarija i mu se luti na Pr~evski. A {to da kaè semejstvoto na zaginatiot pretsedatel Trajkovski, po pra{aweto na nadle`nostite na Pr~evski. Kone~no, {to da kaème nie koga ne moème ni da pomislime deka pravdata }e ja najdeme na sud? [to da kaème koga ne moème da se le~ime vo bolnica oti sistemot ni gi potro{il parite {to redovno sme gi uplatuvale? Imame li voop{to zdiv da promrmorime onaka ponièni i navredeni vo redicite za viza pred ambasadite? Ova {to go pravi Branko sega e isto kako koga doma}inkata }e se poàli na kom{ivkata oti ne i e is~isteno doma. Ako Branko ne e zadovolen od instituciite na sistemot, toa e isto kako da ne e zadovolen od sebe. E tuka ve}e nie ni{to ne moème da mu pomogneme. 2 Imam seriozen predlog do Evropskata unija. Za da go izbegnat pregovaraweto so na{ite razo~arani pretstavnici na sistemot, neka otvorat pregovori so sekoj od nas poedine~no. Sam po sam polesno }e vlezeme vo EU, otkolku da ~ekame Branko, Bu~ko, Ilinka i Rada da ne vnesat. Oti, nas ne ne primaat vo EU zaradi niv, a ne deka nie ne ~inime.

385 Plus, }e bide mnogu poevtino. Aj {to gi tro{at na{ite pari dodeka se doma, tuku skapo ne ~inat i koga odat da lobiraat. Eve, jas gi ispolnuvam uslovite za pregovori so EU: Doma vodam pazarna ekonomija. Ne sum korumpiran. Ne sklu~uvam dogovori vo ~etiri o~i, osven so èna mi i decata. Veruvam vo vladeeweto na pravoto. Ne nosam ilegalno oru`je. Veruvam vo soìvot i ìveam kako takov. Veruvam vo slobodata na govorot i pravoto na razli~no mislewe. Redovno pla}am struja, voda i televizija. Ne parkiram na mesta rezervirani za invalidi, vrzuvam remen i palam svetla koga vozam. Ne plukam vo lift. Ako od EU imaat i nekoe drugo barawe, neka mi ispratat pra{alnik, }e go odgovoram. I Oli Ren }e go pre~ekam. ]e se izbri~am, }e se doteram,}e pro{etame po ulica Makedonija i }e se slikame. I balonite ako treba so usta }e gi duvam. Ako EU re{i so sekoj od nas da po~ne pregovori za ~lenstvo, sigurno od 2 milioni lu|e, barem milion i devetsto iljadi }e moàt da vlezat vo EU. Drugite neka si bidat funkcioneri. 3 Vo vremeto na VMRO tajvanskite pet milioni dolari za gradeweto na Ginekolo{kata klinika vo Skopje otidoa za nekoja vele{ka firma. Od SDSM skokaa deka firmata bila nepoznata. I Bu~ko kako minister za odbrana pla}al na nepoznati grade`ni firmi. Renoviraweto apartmani za generali i bojosuvaweto na kasarni bilo rabota od osobena va`nost za bezbednosta na dràvata. A be VMRO-vska rabota. 4 Bu~ko o~igledno mnogu sakal da molerisuva. Ama saka i da pee. Zatoa najtoplo mu ja prepora~uvam srpskata himna na molerite: "[ic mic Micika, bi li htela molera". Izveduva~ na rabotite: KUD Mile Dragi}. 5 Ako ve}e re{ile da ja teraat prikaznata na VMRO, toga{ neka bidat dosledni. Neka ja zavr{at barem denacionalizacijata. 6 Porane{nata direktorka na Katastarot Tawa Mitrovska koja be{e osudena na edna godina zatvor za falsifikuvawe dokumenti za vilata na Qub~o i Sne{ka na Vodno, si ja kupi slobodata za 70.000 evra. Taa be{e direktorka na Katastar, maòt i be{e {ef na Kabinetot na premierot Georgievski. [to bi se reklo – otepani dràvni ~inovnici. Ama {tedlivo semejstvo. Treba da se {tedi. Za crni denovi. Nikoga{ ne znae{ koga }e ukrade{ dovolno za da te pratat vo zatvor.

386 BRZ VOZ 24 dekemvri 2005

• Makedonija ita kon EU na kosovski kolosek

1 Vozot za Pri{tina trgna. Prvite patnici bea ministrite Fatmir Besimi i Xemali Mehazi. Policijata i Carinata velat deka nema uslovi za kontrola na patnicite i na stokata, bidej}i nema infrastruktura na grani~niot premin. Ama Vladata e uporna. Vozot mora da odi. Portparolot Sa{o ôlakovski izjavi deka: " Vladata gi razgledala site aspekti, vklu~itelno i bezbednosniot faktor i prvata kontrola }e se pravi vo Volkovo". Toa e ve}e predgradie na Skopje. Bezbednosniot faktor e najva`niot. Za patnicite od Kosovo ne e bezbedno da odat pe{ki preku planina. Osobeno ne vo zima, kako onie neidentifikuvani lovxii so kala{nikovi {to se gubea niz [ara. Vaka e najebezbedno. Napolni torbata so oru`je i ka~i se na voz. Dodeka te fatat vo Volkovo, ti ve}e si se skril vo Kondovo. Sega i svadbarite moàt da si planiraat koga da doa|aat na veselba vo Makedonija. Imaat vozen red. Sekoj den vo 9.38 i 16.13. ]e istrelaat nekolku rafali i to~no }e znaat koga da se ka~at na vozot za bezbedno da se vratat na Kosovo. 2 Nikola Gruevski po dobivaweto kandidatski status za EU re~e deka sege sme se ka~ile na voz koj dolgo vreme }e stoi na stanicata. Ama ete, vozot trgna. Samo {to eden od uslovite za olabavuvawe na vizniot reìm za zemjite na EU e i strogata kontrola na granicite. A nie so Kosovo granica nemame. Makedonija ita kon EU. Vozot stoi na kosovski kolosek. 3 Nikola Popovski nemal potreba da predviduva pari vo buxetot za Regulatornata komisija za energetika. Taa treba da se ukine. Site pari neka gi prefrli kaj Bu~ko. Zatoa {to premierot tvrdi deka v godina strujata nema da poskapi. Ako regulatornata komisija kako nezavisen dràven organ go slu{a premierot za cenata na strujata, zo{to toga{ bi raspravala i za cenite na gorivata, parnoto, gasot... Bu~ko }e gi regulira sam. Premierot e glaven regulator. Kako trgnal da regulira se vo dràvata, }e patentira i lek za stomak. "Bu~kodin – go regulira vareweto". 4 Pretsedatelot Branko Crvenkovski i ovaa godina ni kaà deka "godinava ne ja podobrivme zna~ajno sega{nosta, no avansiravme krupna investicija za idninata". Rekov i pak }e re~am. Dobro utro za Branko. Mu trebaa 15 godini za da stene pretsedatel i da sfati kakov ìvot ìveeme nie vo Makedonija.

387 Otkako znam za Branko, sekoja godina na po~etokot vetuva deka }e ni bide dobro, a na krajot priznava deka ne ni e. Ama toa ne bilo za xabe. Toa {to nie lo{o, bilo za na{e dobro. Oti, toa {to ni e lo{o e na{ata najgolema investicija. Zna~i, idninata so Branko ni e proma{ena investicija. 5 Fondovite na EU }e bidat dostapni za Makedonija duri vo 2008 godina. Ama i toga{ nema da ni dadat pari, ako ne se sigurni deka znaeme da gi potro{ime. Zo{to bi ni davale? Za da gi {tedi Nikola Popovski, ili za da gi tro{i Bu~ko vo neposredni spogodbi. Parite }e stignat samo ako ima proekti. Zatoa, najsigurno e da gi ispratat so kombe na Makedonski po{ti. Taka investiraat vo siguren proekt. Sto posto }e bidat potro{eni. 6 Koga kradci vlegle vo domot na obvinitelot Aleksandar Pr~evski vo Bitola, ne ne{le ni{to. Zo{to? Sigurno barale dokazi. A Pr~evski dokazi nikoga{ nema. 7 Od Nova godina na Kliniki }e se lekuvaat samo tie {to prvi }e se razbolat. Za tie {to docnat so bolesta pari za lekuvawe nema. Strujata moè nema da poskapi, ama }e ja nema oti vo isto vreme ne smee i da se pere i da se pegla. Za gotvewe i greewe muabet ne pravime. Od ESM prepora~uvaat: Ako sakate da imate struja – ne ja tro{ete. Ne znam zo{to Vladata ~eka i ne ostava vaka vo anarhija da go ~ekame vozot za EU. Zo{to kako evropska pravna dràva ne donese zakoni {to mora da se po~ituvaat. Na primer: Zakon za zabrana za tro{ewe struja. Ili, Zakon za zabrana za lekuvawe vo bolnica. Ili, zakon za zabrana za upotreba na hrana vo ishranata. 8 Panika vo redovite na SDSM. Za 7 dena stapuva na sila zakonot protiv pu{ewe na javni mesta. Vo opasnost e karierata na mladite SDSM- -ovci. Bidej}i na nade`nite partiski kadri pu{eweto im e ìvoten stil, sega, koga nema da smeat da pu{at }e ja izgubat smislata na postoeweto. 9 Ministerstvoto za pravda v~era ne isprati soop{tenie deka nekoj zatvorenik ne se odale~il od zatvor. Zatvorenicite v~era ne se odale~uvaa. Stoeja na pokrivot na Idrizovo.

388 MARSOVCITE DOJDOA 31 dekemvri 2005

• Nema struja za da ne mo`eme da vidime kolku ni se uspe{ni Vladata i Pretsedatelot

1 Nie ne znaevme kolku ni bile uspe{ni ministrite. Sega ni ka`aa. Site se izredija na pres konferencii. I site si se pofalija. Mnogu im bila uspe{na godinava. Ama si gi ~uvale uspesite za sebe. Za da ne izraduvaat za Nova godina. Izlegol li nekoj od niv nadvor na ulica? Ili padnale od Mars direktno pred Nova godina. I se rastr~aa po decata bez i roditeli i invalidite da delat paket~iwe. Gi pra{ale li lu|eto kako im e? Kolku im bila niv uspe{na godinata. Oti so tolku uspe{ni ministri mora i tie uspehot da go po~uvstvuvale doma. Decata im se vraboteni, platite im stigaat na vreme, patuvaat po svetot bez vizi i so pari, se le~at besplatno i na vreme ba{ koga }e se razbolat, pravdata sekoga{ ja nao|aat na sud... 2. Ama i Branko kako da ni padnal od Mars zaedno so ministrite. Stana pretsedatel i sega se odnesuva kako VMRO-DPMNE. Samo soli pamet i ne prezema nikakva odgovornost za se {to e do sega napraveno. Najnovata pouka od Branko do Bu~ko e da vnimava kako gi tro{i parite od proda`bata na ESM. Verojatno kako {to toj gi dotro{i parite od proda`bata na Telekom. 3 Ete sega Branko se potpi{a i na incijativata za donesuvawe zakon za lica so posebni potrebi. Po 15 godini na Branko mu tekna deka vo Makedonija ima i invalidi. Be{e premier. Vo tri navrati. Kako premier - toj e zakonopredlaga~. [to ne go napi{a zakonot i {to ne go donese. Si ima{e vlada, si ima{e i mnozinstvo vo Parlamentot za da go izglasa. Edno vreme be{e i lider na opoizicijata i pratenik. Zo{to ne predlo`i zakon vo Sobranieto, toa e mestoto kade {to se nosat zakonite. Ako ne go izglasa u{te i }e ja obvine{e vlasta deka ne bila humana. Ama Branko toga{ nema{e vreme za site gra|ani. Sega stana pretsedatel i nema rabota. Nema {to da pravi, pa re{il da se pravi human. 4 Gi gledate li onie reklami na ESM “Za svetli praznici” i vedna{ po niv predupreduvawe deka “poradi lo{ite vremenski uslovi i zgolemenata potro{uva~ka mo`ni se redukcii na strujata” Lu|evo se nekooperativni. Aj {to gotvat, aj {to perat, aj {to se peglaat, u{te i svetilki po elki i po balkoni stavaat. A gledam i vremenskite uslovi se mnogu lo{i. U{te malku i po kusi rakavi }e {etame.

389 Na po~etok na 21 vek ESM ni posakuva “Svetli praznici”. Ama ne kaùva dali }e ni svetnat od svetilka, ili od gaziena lamba. Vo vreme na VMRO-DPMNE ima{e vojna, ama ima{e struja. Samo {to SDSM i na toa odgovor. Toga{ nema{e potreba od zatemnuvawe. Treba{e da bideme dobra meta. Osvetleni, za da ne ga|aat podobro od planinite. Zatoa sega odvreme-navreme snemuva struja. Za da bide temnica. Koga }e svetne da se raduvame i da se ~udime kolku bile uspe{ni, oti ne sme moèle da vidime. 5 Ministerot Nikola Popovski pred nekoj den re~e deka filo- zofijata na makedonskoto stopanstvo treba da e: “Izvezuvaj ili umri”. Koj da izvezuva? Koj vo Makedonija raboti za izvoz? Metalcite, tekstilcite {to od utro do mrak za 3–4 iljadi {ijat po lon sistem i zemjodelcite na koi im go kine buxetot. U{te vo maj ovaa godina, Popovski re~e deka }e mora da se strpime u{te “odreden broj godini”. Toj objasni deka so vakva fiskalna i monetarna politika do 2007 godina }e imame rast od 3 procenti, pa vo 2007 }e se dignel na 5 procenti i toj rast treba da se odrùva do 2009 godina i potoa }e po~ne da se namaluva nevrabotenosta. Toga{ komentarot be{e “Ne umri magare do zelena treva”. Ama so novata filozofija na Popovski “ “Izvezuvaj ili umri”, ne treba da se ~eka ni trevata da pozelene. Umri odma.

390 VO SEKOJ OD NIV SE KRIE PO EDEN QUB^O

5 fevruari

ê{kata dràvna elektro kompanija saka da go kupi na{eto ESM. ESM se prodava zatoa {to velat deka dràvata e lo{ gazda. Ako dràvata e lo{ gazda, zo{to toga{ ê{kata dràva bi bila dobar gazda? Naravou~enie: Ne go menuvajte krevetot. Smenete ja kurvata.

12 mart

Utre }e odam da glasam. ]e izlezam od vlezot na zgradata i vedna{ }e zacapam vo kal. @iveam vo Centar, ama nemam svoj plo{tad, pa sekoj den odam so kallivi ~evli na rabota. ]e se probijam nekako proviraj}i se me|u parkiranite koli i }e mu se zablagodaram na Gospod deka i minatata no} nemalo poàr vo zgradata, oti ako imalo, protivpoàrnite vozila ne }e moèa da se probijat na zakr~eniot parking. Patem uspe{no }e gi izbegnam ma~kite {to skokaat od otvorenite smrdlivi kontejneri. Koga }e stignam do zgradata kade {to e izbira~koto mesto }e si go zatnam nosot dodeka minuvam pokraj toaletite. Vo toa u~ili{te sekoj den u~at na{ite deca. Tamu }e mi go isprskaat prstot so sprej i }e mi go skeniraat oti "mojot glas bil moe pravo". Pred eden mesec dadovme nekoi pra{alnici vo Brisel i se ispofalivme deka sme bile poblisku do EU. E kolku sme blisku koga u{te na glasawe odime so beleàni palci. A DIK na televizija n u~i "na glasawe da ne nosime oru`je". I pretstavnikot na EU Mihael Salin pet pati o~ajni~ki zamoli: "Ve molam, nemojte da pukate, nemojte, nemojte, nemojte...".

9 april

391 ofanziva, tie odgovaraat so diplomatska kontraofanziva. Odbivaat da vovedat vizi i se nadevaat deka kaj nas }e se slu~i ~udo, pa ne }e moraat da gi voveduvaat. Pa u{te i ni se izvinuvaat. Tie mislele da fatat ~ekor so nas, ama otidoa podaleku. Se se}avate na vicovite za "dve ~erveni", i za vremeto koga prvite seksualni iskustva nie, kapitalistite na Tito, gi kupuvavme so "~orapoga{ti", d vki i d nki na pla`ite na Crnoto more. Toa ne e tolku dale~no vreme. Brankovata generacija sigurno se se}ava, oti taa igra{e majtap so isto~niot sosed. A i Branko do 1998 godina sekoga{ koga treba{e da ne ispla{i ni se zakanuva{e: "Gledate, }e staneme kako Bugarija!"

30 april

Vo zgradata na Evropskata komisija vo Brisel imalo dve sauni. Tie bile napraveni vo vremeto koga [vedska i Finska stanale ~lenki na EU. Sakale komesarite od ovie dve zemji da se ~uvstvuvaat kako doma. [to }e napravat Evropejcite koga Makedonija }e stane ~lenka na EU, za i na{ite pretstavnici vo Brisel da se ~uvstvuvaat kako doma? ]e stavat eden prepoln otvoren kontejner so |ubre i }e vrabotat nekoj {to redovno }e pluka vo liftovite.

28 maj

Slo`ni popovi i vo petok mrsat. Pratenicite ne moàt da postignat konsenuz za ni{to. Ama za da si gi podignat platite moè. Oti im bile mali. I zatoa bile podlo`ni na mito i korupcija. [to zna~i toa. Deka do sega kradele, ama sega ve}e nema? Ili sega im raste procentot. Ako ~esnosta e pravoproporcionalna so parite toa zna~i deka bogatite se ~esni i ne se korumpirani, a siroma{nite se ne~esni i podlo`ni na korupcija. Zna~i najkorumpirani vo makedonskata dràva se nevrabotenite. A ne{to pomalku korumpirani – penzionerite. Vnimavajte. Koga }e gi davate decata na ~uvawe kaj babite, dajte im i mito. Babite spa|aat vo visokorizi~na kategorija na korumpirani gra|ani.

392 4 juni

Cela Evropa se potrese od negativniot ishod na referendumite za Ustavot na EU vo Francija i Belgija. Samo nie se nadevame deka toa nema da go popre~i na{eto vleguvawe vo EU. A i da ne ne primat, }e si imame izgovor. Pak nekoj drug }e bide vinoven, a ne nie. Evrointegracijata na Makedonija ja zako~ija Francija i Holandija. Dodeka Makedonija vleze vo EU, drugite }e izlezat. [to mislat tie od Holandija i Francija? Deka taka lesno se izleguva od EU? Sami si ja napravija, sega neka si sedat tamu. Makedonija }e postavuva uslovi za izlez od EU. Ako sakaat da bidat vo na{e dru{tvo mora da gi dostignat na{ite standardi. Kako {to trgnale – nemaat {ansi. Zgre{ija u{te na po~etokot. Izlegoa masovno na referendum, a nie baravme masovno da ne se izleguva na referndum. Patot do izlez od EU e teòk i dolgotraen proces. Kako {to nie potpi{uvavme Spogodba so EU za asocijacija i stabilizacija, sega Francija i Holandija prvo mora da so nas da potpi{at Spogodba za razdruùvawe i destabilizacija. Po toj prv ~ekor, }e treba da pomine vreme za da ispitame dali Francija i Holandija se dovolno zreli za da moème da im ispratime pra{alnici. Rada }e im isprati 3000 pra{awa, a Ilinka dopolnitelni 180. Za inaet. So du{a go ~ekam [irak kako doletuva vo Makedonija so pet-{est kutii polni so odgovori za izlez od EU. I kako Bu~ko na pres konferencija mu odgovara deka kaj i da e, do krajot na godinata na{ite eksperti moèbi i }e gi otvorat kutiite. Duri posle }e odlu~ime dali i koga Francija i Holandija }e gi po~nat pregovorite so Makedonija za izlez od EU. Oti, dostignuvawata na sekoja dràva }e se razgleduva poedine~no. I toj proces moè da trae dolgo, oti ne zavisi od nas, tuku od nivnite reformi.

2 juli

Koga Qub~o kako premier ja dogovori so Grcite proda`bata na rafinerijata Okta so neposredna spogodba, Vlado Bu~kovski be{e portparol na SDSM. Bu~ko toga{ mnogu zbore{e. Koga Branko kako premier ja dogovori so Ko~ cenata za lokacijata na Ramstor, Bu~kovski nema{e ni{to protiv. Ne zbore{e ni{to. [to bi rekol portparolot Bu~kovski ako sega Qub~o e premier i ako toj, namesto nego, so neposredna spogodba, dogovara lokacii za benzinski pumpi so Lukoil, prodava zemji{te za supermarketi na "Tu{" i

393 mali hidrocentrali so Slovencite? Vo sekoj od niv se krie po eden Qub~o.

9 juli

Branko dade ultimatum Kondovo da se re{i do 15 juli. Ako ne, }e go svikal Sovetot za bezbednost. I }e baral da mu se referira. E ba{ mu se stresoa ga}ite na Agim Krasni}i. Samo ne znaeme dali pove}e se pla{i od sovetot, ili od referiraweto. Seriozna rabota e koga pretsedatelot }e se zakani so sednica na Sovetot. Jak faktor vozi traktor. Koga Branko go brane{e konceptot na teritorijalnata podelba go pra{avme dali }e odi vo Kondovo. Toj se pofali deka }e odi. Eve, neka ne odi sam. Neka gi zeme i ~lenovite na Sovetot so sebe. Neka si gi povika i Solana i Roberston da mu go olesnat patot. Do tamu mo`at da stignat duri i so gradski avtobus oti Kondovo ve}e im e vo Skopje. Toa im be{e son. Agim Krasni}i gi ~eka. 23 juli

Na um mi dojde eden poznat vic od vremeto na Bugarija so Todor @ivkov. Qubovnicata mu barala prvo hulahopki, pa bunda i na kraj paso{i za site Bugari. Vo makedonska varijanta Ilinka mu pobarala na Branko da i ispolni tri èlbi. Prvata i bila da bide nositel na prateni~ka grupa za Tetovsko. Branko i rekol: "Nema problem" i bi Ilinka pratenik. Vtorata èlba na Ilinka i bila da bide ministerka za nadvore{ni raboti. Branko i rekol: "Nema problem" i stana Ilinka ministerka. Mu do{la Ilinka na Branko so treta èlba. Mu rekla: "Sakam site Makedonci da patuvaat bez vizi, pa ako moè da fatam u{te edna pekolna diplomatska ofanziva". Branko i namignal: "Itra si kako lisica, Ilinke. Saka{ sami da ostaneme, a?"

10 septemvri

[to pravime so pretsedatelot? Go nema, go nema, pa }e dade nekoja izjava za Kondovo i Krasni}i. Toa mnogu go voznemiruvalo. I bil zagri`en. Ako Branko e voznemiren, {to ima i mene da me voznemiruva po

394 televizii i vesnici. Kako da mu pomognam? Toj e pretsedatel, a ne jas. Ako kako pretsedatel ne moè da go re{i problemot, neka se napie ap~e, kako {to pieme site nie koga tie ne voznemiruvaat. Izleguva deka najvaèn e toj {to javno }e kaè deka e voznemiren. Pa eden den ni se àli Branko, a drugiot den mu odgovara Bu~ko. I taka, dodeka Branko i Bu~ko si gi merat na koj mu e pogolem, na Ahmeti mu raste. Rejtingot.

17 septemvri

Javniot obvinitel Aleksandar Pr~evski veli deka e posledna budala, ama vie ne treba da mu veruvate. Toj moèbi e budala, ama ne e tolku. Ima barem malku pamet za da si ja ~uva sopstvenata koì~ka. Neli koga objasnuva{e deka ne bil pravilno sfaten, re~e: "Sekomu mu e svojata koà mila, a mene mi e najva`na mojata". Zna~i, po~ituvani gra|anki i gra|ani na Makedonija, na dràvniot javen obvinitel ba{ mu e gajle za va{ite koì~ki. Pr~evski si ja ~uva{e koì~kata i vo skandalot TAT, pa od pretsedatel na Sudot vo Bitola doturka do ovaa funkcija. Sega e jasno i zo{to Pr~evski ne pokrena istraga za avionskata nesre}a kaj Mostar. Nego ne go interesira koàta na Trajkovski. Zatoa {to si ja ~uva svojata.

15 oktomvri

Od Evropskata unija i pora~aa na ministerkata za pravda Meri Mladenovska deka se baraat vistinski reformi vo sudstvoto, a ne samo kozmetika. Meri pak, seriozno po~na so kozmetikata. Za po~etok si gi iskuba ve|ite.

29 oktomvri

1 Amerikanskiot pretsedatel Xorx Bu{ ja pofali Makedonija za tri raboti: – Za Avganistan – Za Irak – Za Kosovo

395 12 noemvri

3 Francija e zrela za Ramkoven dogovor. Emigrantite od getata vo predgradija se buntuvaat 13 dena. Za razlika od nas, na koi ni treba{e stranska pomo{ i olesnuva~i da se spogodime so buntovnicite, Francuzite se vo privilegirana pozicija. Tie si gi imaat olesnuva~ot Leotar, i Badinter. Im fali samo Perdju da im go pozajmat Amerikancite. Bidej}i nie uspe{no menaxirame krizi, a i kandidaturata za EU ja dobivme kako nagrada za ramkovniot dogovor im gi stavame na raspolagawe na Francuzite, a i na drugite na koi }e im pritreba stru~en sovet na{ite iskustva od 2001 godina. Ova e spisokot {to treba da napravat: – Prvo da sednat vo kafeana i da ru~aat. – Potoa da odat vo Sen Trope na Azurniot breg i da pregovaraat so komandantite na bandite od predgradijata. Taka se pravi Sen Trope dogovor. – Da proglasat op{ta anestija za buntovnicite. – Avtomobilite {to gorea i dr`avnite zgradi {to nastradaa vo po`arite da gi proglasat za kolateralna {teta. – Da si go smenat Ustavot. – Komandantite na bandidite da gi napravat ministri. – Da ima pravi~na zastapenost vo javnata administracija. – Da napravat me{oviti multietni~ki policiski patroli. – Da vovedat dvojazi~nost vo pariskite op{tini kade {to imaat nad 25 otsto emigranti.

RETRO 2005 n. Vo sekoj od niv se krie po eden Qub~o

5 fevruari

ê{kata dràvna elektro kompanija saka da go kupi na{eto ESM. ESM se prodava zatoa {to velat deka dràvata e lo{ gazda. Ako dr‘avata e lo{ gazda, zo{to toga{ ê{kata dràva bi bila dobar gazda?

396 Naravou~enie: Ne go menuvajte krevetot. Smenete ja kurvata.

12 mart

Utre }e odam da glasam. ]e izlezam od vlezot na zgradata i vedna{ }e zacapam vo kal. @iveam vo Centar, ama nemam svoj plo{tad, pa sekoj den odam so kallivi ~evli na rabota. ]e se probijam nekako proviraj}i se me|u parkiranite koli i }e mu se zablagodaram na Gospod deka i minatata no} nemalo poàr vo zgradata, oti ako imalo, protivpoàrnite vozila ne }e moèa da se probijat na zakr~eniot parking. Patem uspe{no }e gi izbegnam ma~kite {to skokaat od otvorenite smrdlivi kontejneri. Koga }e stignam do zgradata kade {to e izbira~koto mesto }e si go zatnam nosot dodeka minuvam pokraj toaletite. Vo toa u~ili{te sekoj den u~at na{ite deca. Tamu }e mi go isprskaat prstot so sprej i }e mi go skeniraat oti „mojot glas bil moe pravo“. Pred eden mesec dadovme nekoi pra{alnici vo Brisel i se ispofalivme deka sme bile poblisku do EU. E kolku sme blisku koga u{te na glasawe odime so beleàni palci. A DIK na televizija n# u~i „na glasawe da ne nosime oru`je“. I pretstavnikot na EU Mihael Salin pet pati o~ajni~ki zamoli: „Ve molam, nemojte da pukate, nemojte, nemojte, nemojte...“.

9 april

Bugarija i oficijalno najavi deka }e mora da ni vovede vizi. Diplomatskata ofanziva {to ja najavi ministerkata za nadvore{ni raboti Ilinka Mitreva pred nekolku meseci e vo poln ek. Nemalo da ni vovedat vizi vedna{, tuku duri na 1 januari 2007 godina. Zamislete u{te dve leta }e mo`eme preku Bugarija da odime za Turcija. Ama Bugarite ne popu{taat. Na makedonskata diplomatska ofanziva, tie odgovaraat so diplomatska kontraofanziva. Odbivaat da vovedat vizi i se nadevaat deka kaj nas }e se slu~i ~udo, pa ne }e moraat da gi voveduvaat. Pa u{te i ni se izvinuvaat. Tie mislele da fatat ~ekor so nas, ama otidoa podaleku. Se se}avate na vicovite za „dve ~erveni“, i za vremeto koga prvite seksualni iskustva nie, kapitalistite na Tito, gi kupuvavme so

397 „~orapoga{ti“, d vki i d nki na pla`ite na Crnoto more. Toa ne e tolku dale~no vreme. Brankovata generacija sigurno se se}ava, oti taa igra{e majtap so isto~niot sosed. A i Branko do 1998 godina sekoga{ koga treba{e da ne ispla{i ni se zakanuva{e: „Gledate, }e staneme kako Bugarija!“

30 april

Slo`ni popovi i vo petok mrsat. Pratenicite ne moàt da postignat konsenuz za ni{to. Ama za da si gi podignat platite moè. Oti im bile mali. I zatoa bile podlo`ni na mito i korupcija. [to zna~i toa. Deka do sega kradele, ama sega ve}e nema? Ili sega im raste procentot. Ako ~esnosta e pravoproporcionalna so parite toa zna~i deka bogatite se ~esni i ne se korumpirani, a siroma{nite se ne~esni i podlo`ni na korupcija. Zna~i najkorumpirani vo makedonskata dràva se nevrabotenite. A ne{to pomalku korumpirani - penzionerite. Vnimavajte. Koga }e gi davate decata na ~uvawe kaj babite, dajte im i mito. Babite spa|aat vo visokorizi~na kategorija na korumpirani gra|ani.

4 juni

398 Makedonija ja zako~ija Francija i Holandija. Dodeka Makedonija vleze vo EU, drugite }e izlezat. [to mislat tie od Holandija i Francija? Deka taka lesno se izleguva od EU? Sami si ja napravija, sega neka si sedat tamu. Makedonija }e postavuva uslovi za izlez od EU. Ako sakaat da bidat vo na{e dru{tvo mora da gi dostignat na{ite standardi. Kako {to trgnale - nemaat {ansi. Zgre{ija u{te na po~etokot. Izlegoa masovno na referendum, a nie baravme masovno da ne se izleguva na referndum. Patot do izlez od EU e teòk i dolgotraen proces. Kako {to nie potpi{uvavme Spogodba so EU za asocijacija i stabilizacija, sega Francija i Holandija prvo mora da so nas da potpi{at Spogodba za razdruùvawe i destabilizacija. Po toj prv ~ekor, }e treba da pomine vreme za da ispitame dali Francija i Holandija se dovolno zreli za da moème da im ispratime pra{alnici. Rada }e im isprati 3000 pra{awa, a Ilinka dopolnitelni 180. Za inaet. So du{a go ~ekam [irak kako doletuva vo Makedonija so pet-{est kutii polni so odgovori za izlez od EU. I kako Bu~ko na pres konferencija mu odgovara deka kaj i da e, do krajot na godinata na{ite eksperti mo‘ebi i }e gi otvorat kutiite. Duri posle }e odlu~ime dali i koga Francija i Holandija }e gi po~nat pregovorite so Makedonija za izlez od EU. Oti, dostignuvawata na sekoja dràva }e se razgleduva poedine~no. I toj proces moè da trae dolgo, oti ne zavisi od nas, tuku od nivnite reformi.

2 juli

9 juli

399 Branko dade ultimatum Kondovo da se re{i do 15 juli. Ako ne, }e go svikal Sovetot za bezbednost. I }e baral da mu se referira. E ba{ mu se stresoa ga}ite na Agim Krasni}i. Samo ne znaeme dali pove}e se pla{i od sovetot, ili od referiraweto. Seriozna rabota e koga pretsedatelot }e se zakani so sednica na Sovetot. Jak faktor vozi traktor. Koga Branko go brane{e konceptot na teritorijalnata podelba go pra{avme dali }e odi vo Kondovo. Toj se pofali deka }e odi. Eve, neka ne odi sam. Neka gi zeme i ~lenovite na Sovetot so sebe. Neka si gi povika i Solana i Roberston da mu go olesnat patot. Do tamu mo`at da stignat duri i so gradski avtobus oti Kondovo ve}e im e vo Skopje. Toa im be{e son.

400