Jadranje Po Nemirnih Vodah Managementa Nevladnih Organizacij
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
JADRANJE PO NEMIRNIH VODAH MANAGEMENTA NEVLADNIH ORGANIZACIJ Ljubljana, 2001 Naslov: Jadranje po nemirnih vodah managementa nevladnih organizacij Urednik: doc.dr. Dejan Jelovac Lektor: Jože Gerečnik Računalniško oblikovanje: Borut Savski Izdajatelj: Zavod Radio Študent, Ljubljana Ljubljana, 2001 Izid virtualne knjige je finančno podprl British Grants Slovenia. Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oz. na katerikoli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega privoljenja lastnikov avtorskih pravic (copyrighta). 2 Kazalo Uvodna beseda urednika 4 1. Dejan Jelovac, Odisejada krmarjev neprofitnega sektorja 6 2. Zinka Kolarič, Različni znanstveno-teoretski pristopi k preučevanju 14 neprofitnih organizacij 3. Borut Rončević, Nekaj nastavkov za sociološko obravnavo nevladnih 23 organizacij 4. Nevenka Hrovatin, Ekonomski vidiki menedžmenta nevladnih organizacij 36 5. Ivan Svetlik, Menedžment človeških virov v neprofitnem sektorju 47 6. Danica Fink Hafner, Analiza politik – akterji, modeli in načrtovanje 53 Politike skupnosti 7. Marko Hren, Odnos nevladnih organizacij do slovenske civilne družbe, 63 javnih služb, države, Cerkve, političnih strank in profitnih organizacij 8. Dejan Jelovac, Vpliv medsebojnega odnosa civilne družbe in političnega pod-sistema na družbeno regulacijo sociosistemov-v-tranziciji – izziv 68 menedžmentu NVO 9. David Lewis, NGOs, management and the process of change: New models 76 or reinventing the wheel? 10. Marija Raos, Učeča se organizacija 81 11. Nada Trunk Širca, Vodenje nevladnih organizacij: primer menedžmenta v 91 visokem šolstvu 12. Dejan Verčič, Odnosi z javnostmi v neprofitnih organizacijah 101 13. Bogomir Kovač, Lobiranje v neprofitnem sektorju 108 14. Marjan Svetličič, Pogajanja v neprofitnem sektorju 116 15. Sonja Čandek, Tehnike iskanja in načrtovanja pridobivanja sredstev - 125 dotacij, donacij v neprofitnem sektorju 16. Dominique Cochard, Operative solutions and measures related to grant applications in the non-profit sector - applications, guidelines, etc, case 135 study: EU 17. Miles Stevenson, Fundraising in higher education – case study: the 142 University of Bristol, UK 18. Strokovna služba MNZ, Analiza izvajanja zakona o društvih 150 19. Primož Šporar, Oris aktualnega dogajanja na področju nevladnih 158 organizacij v Sloveniji in trendi za prihodnost 20. Andrej Horvat, Nekatere možnosti razvoja neprofitnega in nevladnega sektorja na primeru uvajanja evropske regionalne strukturne politike v 173 Slovenijo 3 UVODNA BESEDA UREDNIKA Od samega začetka delovanja Radia Študent, pred več kot tremi desetletji, je bila izobraževalna funkcija ena od primarnih sestavin njegovega poslanstva. V skladu s to tradicijo in s podporo British Grants Slovenia, sklada britanskega veleposlaništva v Ljubljani, ki se mu ob tej priložnosti tudi iskreno zahvaljujemo, je organiziral Zavod Radio Študent izvedbo izobraževalnega projekta, namenjenega izpopolnjevanju vodilnega kadra v neprofitnih in nevladnih organizacijah, ki je bil realiziran na osnovi sodobne metode učenja na daljavo – distance learning. Projekt z naslovom Sailing Through the Rough Waters of NGO Management (Kako jadrati po nemirnih vodah menedžmenta nevladnih organizacij (NVO)) je bil izveden v obliki cikla dvajsetih enournih predavanj s področja vodenja neprofitnih organizacij v Sloveniji. Osredotočen je bil predvsem na usposabljanje predsednikov društev, direktorjev zavodov, članov svetov zavodov in organov upravljanja ter vseh zainteresiranih za to problematiko. V ospredju je bilo razsvetljevanje strukture in dinamike sodobnega neprofitnega sektorja, razumevanje njegovega zunanjega in notranjega okolja, kar je posebej pomembno v obdobju postsocialistične tranzicije. Torej namen tega projekta je bil poglabljanje v bistvo prepotrebnih sprememb v kulturi neprofitnih organizacij, izobraževanje njihovih vodilnih v menedžerskih veščinah in pridobivanje strokovnega znanja, razumevanje geneze najbolj perečih aktualnih problemov in razmišljanje o smiselnih poteh razreševanja tranzicijskih peripetij v sektorju nevladnih organizacij v Sloveniji. Zakaj ravno takšen projekt na Radiu Študent? Radio Študent je že vrsto let na slovenski civilnodružbeni sceni kot ena od nevladnih, nepridobitnih organizacij. S tem radio deli usodo nevladnega, neprofitnega sektorja v Sloveniji. Obenem je imel naš radio skozi vsa ta leta, še posebej pa po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, zelo dober vpogled v stanje neprofitnega sektorja v Sloveniji, saj ima zaradi svoje vloge v tem prostoru spletene vezi s številnimi nevladnimi organizacijami. Marsikatera od teh je tudi imela priložnost, da prek etra Radia Študent predstavlja in promovira svojo dejavnost širši javnosti. Ves ta čas ugotavljamo, da imamo vsi kup podobnih težav, od statusnih, finančnih, organizacijskih, kadrovskih in še bi se dalo naštevati. S tem se poraja vrzel med visoko zastavljenimi programskimi cilji in vrednotami na eni strani in dejansko doseženimi rezultati na drugi. Za to je veliko razlogov. Eden od poglavitnih pa je očitna pomanjkljivost v vodenju in upravljanju neprofitnih organizacij. S tem pa postaja krmarjenje neprofitne organizacije čedalje bolj podobno jadranju po nevihtnem morju. Takšno stanje smo na Radiu Študent sprejeli kot izziv, ne pa kot povod za tarnanje. V skladu s tem smo zastavili projekt z naslednjimi cilji: • Prispevati k izpopolnjevanju vodilnih kadrov naših nevladnih organizacij v strokovnih znanjih in menedžerskih veščinah ter promovirati top quality management v nevladnem sektorju. • Sodelovati v procesu prepotrebnega spreminjanja kulture nevladnih organizacij, ki je še vedno obremenjena z dediščino preteklosti. • Prispevati k zmanjšanju predsodka, da bo profesionalni menedžment izpodrinil nepridobitni značaj NVO in jih spremenilo v kapitalistična podjetja. • Informirati širšo javnost o pomembnosti obstoja nevladnih organizacij v današnji moderni demokratični družbi in jo opozoriti na razsežnosti in globino težav, s katerimi se soočamo vsak dan. • Uporabiti najsodobnejše metode in modele izobraževanja, kot je učenje na daljavo prek radijskih valov in medmrežja. V okviru cikla so predavali domači in tuji akademiki, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki menedžmenta neprofitnih organizacij, in izkušeni praktiki, ki se s tem dnevno srečujejo. Njihova predavanja smo zbrali v monografijo, ki je sedaj na voljo bralcem, kot trajni rezultat projekta. Monografija je izdana v obliki virtualne knjige, ki vsebuje članke v slovenskem oziroma angleškem jeziku naslednjih avtorjev: Dominique Cochard, Sonje Čandek, izr. prof. dr. Danice Fink-Hafner, Andreja Horvata, Marka Hrena, izr. prof. dr. Nevenke Hrovatin, izr. prof. dr. Zinke Kolarič, izr. prof. dr. Bogomira Kovača, dr. Davida Lewisa, Marije Raos, mag. Boruta Rončevića, red. prof. dr. Marjana Svetličiča, red. prof. dr. Ivana Svetlika, mag. Milesa Stevensona, strokovne službe MNZ, mag. Nade Trunk Širca, Primoža Šporarja, dr. Dejana Verčiča in moje malenkosti. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem vsem avtorjem in sodelavcem, katerih prizadevanja so prispevala k temu, da je pričujoča monografija v sedanji obliki pred vami. Vendarle se zavedam, da ko knjiga pride v roke bralstva, pa čeprav v virtualni obliki, se njeno stvarno življenje šele začne. O tem, kakšna bo njena usoda, kot vedno odločata publika in čas, ki sta stroga kritična sodnika njene prave vrednosti, uporabnosti in koristnosti za praktično življenje. Samoumevno je, da samo uspešnost na tem sodišču omogoči, da delo avtorjev doseže svoj 4 polni smisel. Na koncu, kaj mi še preostane razen upanja, da bo usoda naklonjena rezultatu skupnih intelektualnih naporov, zapisanih v člankih, ki sledijo v nadaljevanju. Dejan Jelovac, urednik Ljubljana, 30. aprila 2001 5 Dejan Jelovac ODISEJADA KRMARJEV NEPROFITNEGA SEKTORJA "... ta megála pánta episphalé." (Vse veliko stoji na močnem prepihu.) Platon Uvod Vse, kar je pomenljivo in pomembno v svetu človeških stvari, ima protisloven značaj. Ta se kaže predvsem v tem, da takšne reči ponavadi stojijo pokončno, se večajo in višajo, hkrati pa so izpostavljene močnemu viharju, kar pomeni, da so nagnjene k padcu. Kar je veliko in/ali visoko, zlahka pade, saj je hkrati majavo, nestabilno, izpostavljeno prepihu. V tem pogledu na neprofitni sektor ni mogoče gledati kot na izjemo. Če izhajamo s takšne iztočnice, nam na tem mestu ne ostane nič drugega, kot da se poglobimo v raziskavo položaja, vloge, dosega in notranjih omejitev bistva fenomena nevladne organizacije kot take. 1. Posebnosti neprofitne organizacije z vidika poslovne kulture Svitanje postmoderne, ki je v naše kraje prišlo “v paketu” s postsocialistično tranzicijo, se najbolj očitno kaže v tem, da so izbrisane jasne in ostre razmejitvene črte med tradicionalnimi pojavi in klasičnimi pojmi na eni strani ter standardnimi normami vrednotenja zasebnega in javnega življenja na drugi. To od vseh akterjev sociosistema terja povečan napor, da bi dojeli bistvo in razsežnosti tistega, kar se dogaja. To je še posebej potrebno na področju upravljanja, kjer vlada precejšnja zmeda, ki je delno tudi podedovana iz preteklosti, delno pa neizogibni sopotnik duha novega časa. Stereotipno klasificiranje organizacij v profitne in neprofitne, javne in zasebne, je danes postalo tako zastarelo, da je v teoriji in praksi komaj uporabno. Življenje se preprosto posmehuje takšnim delitvam in razvrščanjem, ker je, ne da bi upoštevalo vzorce in modele (nekaterih poreklo sega celo v 16. stoletje),