DOCSLIB.ORG

Trboveljska Transverzala

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Trboveljska Transverzala Osnovna šola Ivana Cankarja Trbovlje, Trg Franca Fakina 8, tel: +386 03 563 32 02, 03 563 32 00, [email protected] TRBOVELJSKA TRANSVERZALA Avtorji: Mentorici: Zala KANTUŽAR, 9. A Urška CILENŠEK, univ. dipl. bibl. Nastja ABDIČ, 9. A Sabina POTRBIN, prof. bio. in gos. Taja KOVAČIČ, 9. A Blaž CESTNIK, 9. A Jezikovni pregled: Kaja FORTE, 9. A Blanka GOMBAČ, prof. slov. j. in nem. j. Trbovlje, januar 2016 Kazalo Uvod …………………………………………………………………………………….. 3 Trbovlje………………………………………………………………………………….. 4 Kum …………………………………………………………………………………….. 5 Retje…………………………………………………………………………………….. 6 Kipe……………………………………………………………………………………… 7 Čeče……………………………………………………………………………………… 8 Mrzlica…………………………………………………………………………………… 8 Sveta Planina…………………………………………………………………………….. 9 Javor……………………………………………………………………………………… 10 Klek………………………………………………………………………………………. 10 Špicberg………………………………………………………………………………….. 11 Zaključek…………………………………………………………………………………. 12 Literatura…………………………………………………………………………………. 12 Kazalo slik Slika 1: Razgled s Kuma ………………………………………………………………. 3 Slika 2: Oddajnik na Kumu …………………………………………………………… 5 Slika 3: Kumska nedelja in cerkev sv. Neže ………………………………………….. 5 Slika 4: Cerkev sv. Križa in zvon želja ……………………………………………….. 6 Slika 5: Konjeniško društvo Trbovlje …………………………………………………. 6 Slika 6: Kipe …………………………………………………………………………... 7 Slika 7: Festival Domfrca ……………………………………………………………... 7 Slika 8: Športni park Kipe ……………………………………………………………. 7 Slika 9: Čeče ………………………………………………………………………….. 8 Slika 10: Tradicionalno srečanje Savinjčanov, Zasavčanov in Laščanov na Mrzlici ...... 8 Slika 11: Sveta Planina …………………………………………………………………. 9 Slika 12: Spust padalcev s Svete Planine ………………………………………………. 9 Slika 13: Pogled na Planino iz doline …………………………………………………... 9 Slika 14: Gostilna Planina ……………………………………………………………… 9 Sika 15: Downhill Javor ……………………………………………………………….. 10 Slika 16: Klek …………………………………………………………………………... 10 Slika 17: Gasilski dom na Kleku ……………………………………………………….. 10 Slika 18: Označevalna tabla ……………………………………………………………. 11 Slika 19: Gamsova pečina ……………………………………………………………… 11 Slika 20: Pogled s Špicberga na Trbovlje ……………………………………………… 11 2 UVOD V okolici Trbovelj je veliko točk, kamor se lahko umaknemo od vsakodnevnega trušča ter uživamo v miru in naravi ali pa se sproščamo med športnimi aktivnostmi. Na jugu trboveljske doline leži zasavski očak Kum, na desnem bregu Trboveljščice se ustavimo v Retju, nato v Športnem parku na Kipah in se nato prek Čeč povzpnemo na Mrzlico. Sledi spust do Svete Planine in še nižje na Klek, s predstavitvijo Špicberga pa zaključimo krožno pot in se vrnemo v južni del Trbovelj. Predstavljene trboveljske turistične točke so zanimive, vsaka od njih ponuja marsikaj, zaradi česar jih je vredno obiskati. Želimo jih povezati v sklenjeno celoto, ki jo bomo poimenovali Trboveljska transverzala. Slika 1: Razgled s Kuma 3 TRBOVLJE Trbovlje so razpotegnjeno mesto, ki se v ozki dolini razteza po levem in desnem bregu Trboveljščice. Dolina in njena vzhodna pobočja so zelo gosto naseljena, veliko ljudi se je naselilo tudi v predelih, ki se imenujejo Bevško, Globušak in Srobotnica. Na drugi strani Save, prek Bukove gore pa do Dobrne, ni prav dosti prebivalcev, saj je tisti del uničilo rudarjenje; ohranil se je le zaselek Retje. Prvi omenjeni stavbi v Trbovljah sta bili cerkev sv. Martina in Lovski gradič. Cerkev sv. Martina je bila prvič omenjena že v šestdesetih letih 13. stoletja, današnjo podobo pa je dobila z dozidavami sredi 19. stoletja. Poleg cerkve je tudi več župnijskih objektov, po stari slovanski navadi pa je poleg cerkve posajena tudi lipa. Najstarejša hiša v Trbovljah, vsem znana kot Lovski gradič, se v dokumentih pojavlja že od leta 1582 in je omenjena kot lovska hiša celjskih grofov. Danes je to občinski protokolarni objekt. Znane osebnosti, ki so živele in ustvarjale v Trbovljah, so: slovenska mati Ana Dimnik, novinar in politik Albert Kramar, prvi zasavski olimpijec Slavko Hlastan, učitelj in pesnik Tone Seliškar, narodna heroja Miha Marinko in Tončka Čeč, kulturnik Avgust Šuligoj, glasbenik Tone Hudarin, književnik Ludvik Mrzel, pisateljica Mira Mihelič. Danes bolj poznamo igralko Tanjo Ribič, glasbeno skupino Laibach (Milan Fras, Ivan Novak in Dejan Knez), plesno skupino EnKnap (Iztok Kovač), akademskega slikarja Janeza Kneza, nogometaša Miša Brečka, rokometaša Primoža Prošta, košarkarico Niko Barič in še mnoge druge. Naključnega obiskovalca Trbovelj bi lahko zanimal ogled Zasavskega muzeja Trbovlje in njihov projekt "Etnološka pot" med rudarskimi kolonijami ali pa obisk raznih kulturnih prireditev v kulturnem hramu Delavski dom Trbovlje, ki ga krasi mozaik priznanega umetnika Marija Pregla, za katerega je dobil Prešernovo nagrado. Mesto je znano tudi po Delavski godbi Trbovlje, ki s svojimi nastopi razveseljujejo občinstvo – ne moremo jih preslišati ob prvomajski budnici, ki jo pripravijo skupaj z motoristi, in njihovem decembrskem koncertu. Lepote trboveljske doline je posnel tudi Trboveljčan Aljaž Bastič v svojem filmu Na lepi modri Trboveljščici, za katerega je glasbo odigrala Delavska godba Trbovlje. Film si lahko ogledate na tej povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=JZnF_NeWeno. Tudi športniki lahko najdejo marsikaj zase – poletni bazen, trim stezo, Športni park Rudar z največjim streetworkout centrom, gorsko kolesarstvo "downhill" in vedno priljubljeno planinarjenje. Za še posebej adrenalinske navdušence priporočamo vzpon na najvišji, 360 metrov visok, dimnik v Evropi. Večina možnosti za preživljanje prostega časa v Trbovljah je opisanih v naslednjih poglavjih. 4 KUM Kum je najvišji vrh Posavskega hribovja, visok 1220 metrov. Na vrhu Kuma je več objektov: planinski dom, RTV-oddajnik in cerkev svete Neže. Do vrha je speljana cesta in več markiranih planinskih poti. Je zelo popularna izletna točka, predvsem za prebivalce v okolici Zasavja. Slika 2: Oddajnik na Kumu Cerkev sv. Neže na Kumu je bila zgrajena konec srednjega veka na enem od dveh vrhov Kuma. Njena posebnost je samostojen kamniti zvonik na zahodni strani. Cerkev sv. Neže je bila včasih najpomembnejši romarski cilj Dolenjcev. Leta 1996 je bila blagoslovljena obnovljena kapela sv. Jošta na travniku pod cerkvijo. Zadnja nedelja v juliju je "Anina nedelja", ta dan pride k maši precej ljudi iz različnih krajev Slovenije. Slika 3: Kumska nedelja in cerkev sv. Neže Začetki planinskega gospodarstva na Kumu segajo v leto 1928, ko je posavska podružnica SPD v mežnariji opremila sobo za izletnike in planince. Leta 1952 so na Kum napeljali elektriko. V letih 1985 in 1986 so dom in depandanso popolnoma obnovili, ju na novo opremili in napeljali telefon. Dom je stalno odprt, razen ob ponedeljkih. Sedanji oskrbnik Roman Ledinek je poskrbel, da je planinska koča na Kumu še bolj turistično prepoznavna. V letu 2015 so prejeli prestižno nagrado za "naj planinsko kočo 2015", Kumska kremšnita je bila izbrana za "naj planinsko sladico 2015". Turistično društvo Trbovlje je oskrbniku podelilo priznanje Zlata vrtnica za promocijo Trbovelj. Vsako leto je organizirano tudi veliko dogodkov. Najbolj znana sta ''Kumska nedelja'' in kot odmevna novost ''Pohod nagcev na Kum''. 5 RETJE Pot nas lahko popelje v Retje nad Trbovljami. Predlagamo, da se sprehodite do cerkve sv. Križa, ki je bila zgrajena v baročnem slogu. Prvič je bila omenjena leta 1545. Zgrajena je bila kot pravokotna ladja s tristransko zaključenim prezbiterijem. Zvonik je prizidan pred zahodno fasado, na severni strani ladje je kapela. Nekajkrat so jo obnovili. Slika 4: Cerkev sv. Križa in zvon želja Nedaleč od cerkve je konjeniško društvo. Lahko opazujemo in jezdimo konje ali pa uživamo v čudovitem pogledu na Trbovlje. Slika 5: Konjeniško društvo Trbovlje 6 KIPE Slika 6: Kipe Mnogi ob besedi Kipe najprej pomislimo na Domfrco. To druženje se odvija vsak prvi vikend v juliju. Tako na tisoč in en način poskusimo prikazati skupnost, solidarnost, ustvarjalnost, združevanje ter mnoge druge lastnost, ki jih imamo Zasavčani. Območje ima tako ime zato, ker so na tistem mestu »kipali« material iz jame (rudnika). Na tem območju je nedolgo nazaj še vrvelo življenje, po usahnitvi industrije so se mnogi odselili. Z Domfrco želimo poudariti nove čase, ki so tu že danes. Slika 7: Festival Domfrca Slika 8: Športni park Kipe V spomin na obujanje starih časov Trboveljčani na Kipah vsako leto pripravijo kresovanje. V letu 2015 smo na Kipah dobili nov športni park. 7 ČEČE Čeče so naselje, ki je razdeljeno na dva dela, trboveljski in hrastniški. Večkrat letno prirejajo gasilske veselice in družabne večere, ki so dobro obiskani. V Čečah je med drugim tudi nekaj manjših kmetij. Domača gostilna Matko je poznana po dobri hrani, Čečani pa redno obiskujejo tudi cerkev svete Katarine. V vasi so med drugim še trije rimski nagrobni spomeniki, od katerih je eden vzidan v cerkvi, ter spomenik, posvečen padlim partizanom. Slika 9: Čeče MRZLICA Mrzlica je vrh v Zasavju, visok 1122 metrov. Na severozahodu pod vrhom je tudi planinski dom, ki so ga zgradili planinci že davnega leta 1899, s tem je bila Mrzlica eden izmed prvih slovenskih vrhov s planinskim domom. Sedanja oskrbnica Milica Burger je prejela priznanje Turističnega društva Trbovlje za leto 2015. Pohodniki se radi ustavijo v domu in uživajo ob borovničevem zavitku in čaju. Mrzlica mnogim Zasavčanom predstavlja možnost za vsakodnevno rekreacijo. Na poti lahko opazujemo raznoliko naravo. Z Mrzlice je čudovit pogled na Zasavje in Savinjsko dolino. Slika 10: Tradicionalno srečanje Savinjčanov, Zasavčanov in Laščanov na Mrzlici 8 SVETA PLANINA Slika 11: Sveta Planina Sveta Planina je vrh v osrednjem
Load more

Recommended publications
  • 6006/648/2017 Trbovlje, 4. 9. 2017 Na Osnovi Zakona O Varnosti Cestnega Prometa
    OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, Trg Franca Fakina 8, tel: 03 56 33 202, fax: 03 56 33 204, www.osic.si, e-mail: [email protected] Številka dokumenta: 6006/648/2017 Trbovlje, 4. 9. 2017 Na osnovi Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS št. 56/2008) in zaradi zagotavljanja varnosti vseh, še zlasti otrok, v cestnem prometu izdaja ravnateljica Osnovne šole Ivana Cankarja Trbovlje, mag. Mojca Lazar Doberlet, naslednji PROMETNO-VARNOSTNI NAČRT OŠ IVANA CANKARJA TRBOVLJE šolsko leto 2017/2018 VSEBINA 1. SPLOŠNO O PROMETU 1.1. Prometna vzgoja v šoli 2. ŠOLSKI OKOLIŠ 2.1. Varne poti do šole 3. POT V ŠOLO 3.1. Učenci – pešci 3.2. Učenci – kolesarji 4. PREVOZI UČENCEV V ŠOLO IN IZ ŠOLE 4.1. Učenci vozači – seznam imetnikov mesečnih vozovnic 4.2. Vozni red avtobusov, ki opravljajo prevoze šolarjev 4.3. Pravila obnašanja na avtobusih in postajališčih 4.4. Prevoz z osebnimi avtomobili (s starši, sorodniki …) 5. EKSKURZIJE 5.1. Avtobusne vožnje – ekskurzije 5.2. Vožnja z vlakom – ekskurzije 6. UKREPI ZA PROMETNO VARNOST UČENCEV 7. Zaključek Preglednica slik: Slika 1 Šola z okolico Slika 2 Zasebno parkirišče pred Zavarovalnico Triglav Slika 3 Parkirišče pri Domu Svobode Sliki 4a in 4b Prometni znak potreben popravila ali zamenjave Slika 5 Najbolj ustrezen in varen prehod za pešce – pred zgradbo šole Slika 6 Prehod za pešce pri "Klečki" Sliki 7a in 7b Začasni varovani vhod v šolo Preglednica prilog: Priloga 1 Načrt varnih šolskih poti Priloga 2 Spremstvo prvošolcev Priloga 3 Pisno dovoljenje staršev kolesarjev Priloga 4 Načrt možnega kolesarskega dostopa do šole Priloga 5 Seznam učencev vozačev, ki uporabljajo mesečne vozovnice Priloga 6 Vozni red avtobusov, ki opravljajo prevoze šolarjev, in predvideno spremstvo učencev vozačev OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, Trg Franca Fakina 8, tel: 03 56 33 202, fax: 03 56 33 204, www.osic.si, e-mail: [email protected] Slika 1: Šola z okolico 1.
    [Show full text]
  • Trbovlje Trbovlje
    Celostna prometna strategija občine Trbovlje Trbovlje Trbovlje mesto za trajnostno mobilnost po meri prebivalcev VRHE - DEL Trbovlje KNEZDOL ČEČE - DEL GABRSKO ČEBINE SVETA PLANINA PLANINSKA VAS OSTENK OJSTRO PRAPREČE - DEL TRBOVLJE Trbovlje mesto za trajnostno mobilnost po meri prebivalcev ŠKOFJA RIŽA ‘Če načrtujete za avtomobile in promet, dobite avtomobile in promet. DOBOVEC Če načrtujete za ljudi in javne prostore, ZAVRŠJE ŽUPA dobite ljudi in javne prostore.’ Fred Kent KLJUČEVICA 1. TRBOVLJE – MESTO V GIBANJU Ureditev prometa veliko pove o občini. Nekatere občine dajejo prednost novim in širšim cestnim povezavam za osebna vozila ter obsežnim in vedno novim parkirnim prostorom, druge pa posvečajo pozornost prvotno pešcem in kolesarjem ter javnemu potniškemu prometu. Zato gradijo oziroma načrtujejo raznolike načine prevozov, ki prispevajo k višji kakovosti življenja za vse prebivalce. Želimo si, da bi bila takšna tudi občina Trbovlje. Celostna prometna strategija je dokument z usmeritvami za uresničitev priložnosti, ki jih ima naša občina na področju prometa in mobilnosti. Trbovlje lahko postanejo privlačno urbano območje s celovito in 2 3 uravnoteženo mrežo različnih oblik prevoza in uravnoteženo ponud- bo različnih potovalnih načinov. Tako zasnovan sistem bi ponujal nove možnosti dostopa, potovanja, druženja, poslovanja in bivanja. Želimo, da dobijo v Trbovljah namesto avtomobilov prednost pešci in kolesarji ter posebej ranljive skupine prebivalcev, kot so otroci, starejši in osebe z oviranostmi. Trbovlje lahko postanejo zgled sodobno prometno načrtovane občine, kjer bi prebivalci imeli na voljo udobne in kakovostne možnosti prevoza: privlačen in zanesljiv javni potniški promet, pri- lagojen značilnostim poselitve in velikosti občine, razvejano mrežo “Vprašanja mobilnosti se je potrebno lote- varnih kolesarskih stez ter varne in privlačne cone za hojo.
    [Show full text]
  • OBČINA TRBOVLJE Številka: 011 – 4/2015 – 12
    OBČINA TRBOVLJE STATUTARNO-PRAVNA KOMISIJA Mestni trg 4, 1420 TRBOVLJE tel.: 0356/34-800, faks: 0356/27-986, e-mail:[email protected] 4. Številka: 011 – 4/2015 – 12 Datum: 2. 12. 2015 OBČINSKI SVET OBČINE TRBOVLJE ZADEVA: Predlog Statuta Občine Trbovlje Pravna osnova : Zakon o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) Namen: 2. obravnava Priloge: Predlog Statuta Občine Trbovlje za 2. obravnavo Obrazložitev Sklep Statutarno pravne komisije Predlog sklepa Poročevalka: Nika POTRPIN, predsednica Statutarno pravne komisije 1 P R E D L O G Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF, 14/15-ZUUJFO) je Občinski svet Občine Trbovlje na svoji 8. redni seji dne 21. 12. 2015 sprejel Statut Občine Trbovlje 1. člen (vsebina statuta) (1) Ta statut ureja: 1 Status občine, ustanovitev ožjih delov občine in njihov status ter uresničevanje lokalne samouprave v občini; 2 Naloge občine in njenih ožjih delov; 3 Organizacijo občine: 3.2 Občinski svet, 3.3 Župana, 3.4 Nadzorni odbor občine, 3.5 Druge organe občine; 4 Ožje dele občine; 5 Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini: 5.1 Zbor občanov, 5.2 Referendum o splošnem aktu občine, 5.3 Svetovalni referendum, 5.5 Ljudsko iniciativo; 6 Občinske javne službe; 7 Sodelovanje občine z drugimi občinami; 8 Premoženje in financiranje občine; 9 Splošne in posamične akte občine in druge določbe, pomembne za delovanje občine.
    [Show full text]
  • Uradni Vestnik Zasavja Št
    TISKOVINA URADNI VESTNIK LETO XXXXIII 18.6.2008 ZASAVJA Št. 17 VSEBINA OBČINA TRBOVLJE 26. ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA »GASILSKI ZAVOD TRBOVLJE« 27. SEZNAM UPRAVIČENCEV ZA VRAČILO VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE 28. POPRAVEK PRAVILNIKA O ODDAJI POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM 29. SKLEP O SPREMEMEBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE TRBOVLJE ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000, DOPOLNJENEGA 1997 IN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE TRBOVLJE ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1990, DOPOLNJENEGA 1997 Stran 2 Uradni vestnik Zasavja Št. 17 OBČINA TRBOVLJE - 77.390-Dajanje drugih strojev, naprav in opredme- tenih sredstev v najem in zakup; - 81.290-Čiščenje cest in drugo čiščenje; 26 - 84.240-Dejavnosti za javni red in varnost; - 85.590-Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpo- polnjevanje in usposabljanje. Na podlagi 6. in 12. člena Zakon o gasilstvu (ZGas – UPB1) Zavod lahko opravlja dejavnosti iz tega člena tudi (Uradni list RS, št. 113/05), 3, 4. in 8. člena Zakona na območju drugih občin, če ima o tem v soglasju z o zavodih (ZZ) (Ur.l.RS št. 12/91,17/91,55/92,13/93, ustanoviteljem sklenjene ustrezne pogodbe, v katerih so 66/93, 45/94, 8/96, 31/00, 36/00, 127/06), 37. opredeljene pravice in obveznosti zavoda in zagotovljeno člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi financiranje izvajanja dogovorjenih nalog.« nesrečami (ZVNDN – UPB1) (Uradni list RS, št. 51/06), 37. člena Statuta občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 28/07-PB) ter 66. člena Poslovnika občinskega 2. člen sveta (Uradni vestnik Zasavja, št.
    [Show full text]
  • Portrait of the Regions – Slovenia Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities 2000 – VIII, 80 Pp
    PORTRAIT OF THE REGIONS 13 17 KS-29-00-779-EN-C PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA VOLUME 9 SLOVENIA Price (excluding VAT) in Luxembourg: ECU 25,00 ISBN 92-828-9403-7 OFFICE FOR OFFICIAL PUBLICATIONS OF THE EUROPEAN COMMUNITIES EUROPEAN COMMISSION L-2985 Luxembourg ࢞ eurostat Statistical Office of the European Communities PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA EUROPEAN COMMISSION ࢞ I eurostat Statistical Office of the European Communities A great deal of additional information on the European Union is available on the Internet. It can be accessed through the Europa server (http://europa.eu.int). Cataloguing data can be found at the end of this publication Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, 2000 ISBN 92-828-9404-5 © European Communities, 2000 Reproduction is authorised, provided the source is acknowledged. Printed in Belgium II PORTRAIT OF THE REGIONS eurostat Foreword The accession discussions already underway with all ten of the Phare countries of Central and Eastern Europe have further boosted the demand for statistical data concerning them. At the same time, a growing appreciation of regional issues has raised interest in regional differences in each of these countries. This volume of the “Portrait of the Regions” series responds to this need and follows on in a tradition which has seen four volumes devoted to the current Member States, a fifth to Hungary, a sixth volume dedicated to the Czech Republic and Poland, a seventh to the Slovak Republic and the most recent volume covering the Baltic States, Estonia, Latvia and Lithuania. Examining the 12 statistical regions of Slovenia, this ninth volume in the series has an almost identical structure to Volume 8, itself very similar to earlier publications.
    [Show full text]
  • Časopis Za Zgodovino in Narodopisje
    <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Izdaja (Editors): Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor, Glavni urednik (Chief Redactor): prof. dr. Jože •••••••, 62001 Maribor, Mladinska 9, Jugoslavija. Telefon 22-171. Uprava in založba (Administration and Publisher): Založba Obzorja, 62001 Ma- ribor, Partizanska 5, Tiskarna (Printing House): CGP Mariborski tisk, 62001 Maribor, Svetozarevska 14, Jugoslavija. LAŠKI ZBORNIK <ASOPIS LETNIK Í7 ZA ZGODOVINO STR. IBI—406 MARIBOR IN NARODOPISJE NOVA VRSTA 12 1976 Vsebina Contents Odbor za proslavitev jubileja La- IDI Committe of the Celebration of the škega: Spremna beseda. Jubilee of Laško: Introductory Word. Knez Tono: Arheološke najdbe iz 193 Knez Tone: Archeological Finds Laškega. from Laško. Rybáf Miloš: Laško gospostvo v do- 210 Rybáf Miloš: The Domain of Laško bi Babenberžanov. in the Time of the Babenbergs. Gantar Kajetan: Sifridova pesem o 231 Gantar Kajetan: Syferidus's Song vojvodu Leopoldu VI. about the Duke Leopold VI. Kor opee Jože: Laško gospostvo v 244 Koropec Jože: The Manorial Estate srednjem veku. of Laško during the Middle Ages. Ožinger Anton: Dunajski Studenti iz 276 Ožinger Anton: The Viennese Stu- Laškega od 14.—16. stoletja. dents of Laško from the 14th to the 16th Century. Ožinger Anton: Oblikovanje župnij 281 Ožinger Anton: Formation of Pa- v prafari Laško. rishes in the Primitive Parish of Laško. Otorepec Božo: Grb trga Laško. 292 Otorepec Božo: The Arms of the Borough Laško. Cevc Emilijan; Trije renesan=ni in 308 Cevc Emilijan: Three Late Renais- en baro=en nagrobnik v Laškem. sance and one Baroque Tombsto- ne at Laško. Vrišer Sergej: Doneski k opusu ki- 32G Vrišer Sergej: Contributions to the parja Janeza Gregorja Boži=a.
    [Show full text]
  • Obvestilo O Izvajanju Storitev, Povezanih Z Nepretočnimi Greznicami, Obstoječimi Greznicami in Malimi Komunalnimi Čistilnimi Napravami V Občini Trbovlje
    OBVESTILO O IZVAJANJU STORITEV, POVEZANIH Z NEPRETOČNIMI GREZNICAMI, OBSTOJEČIMI GREZNICAMI IN MALIMI KOMUNALNIMI ČISTILNIMI NAPRAVAMI V OBČINI TRBOVLJE Komunala Trbovlje je izvajalec obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Trbovlje. Ena izmed obveznih storitev javne službe so tudi storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Ta storitev zajema prevzem, odvoz in obdelava grezničnih gošč oz. blata iz nepretočnih greznic, obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav. Način izvajanja, obračun ter cena storitve so določeni z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19). Prevzem blata oz. grezničnih gošč bomo izvajali po okvirnem terminskem planu, ki je podan v tabeli v nadaljevanju. Prevzem se skladno z določili predpisov izvaja enkrat na tri leta za posamezen objekt, in sicer v navzočnosti uporabnikov (lastnikov ali najemnikov) objekta ali od njih pooblaščenih oseb. Uporabnike bomo o točnem terminu prevzema obvestili pisno, najmanj en teden pred določenim terminom. Uporabniki imajo možnost enkratne prestavitve termina. Skladno z določili predpisov se pri prevzemu prazni prvi prekat obstoječe greznice oz. usedalnik blata male komunalne čistilne naprave. Ostali prekati se praznijo po naročilu in obračunajo po veljavnem ceniku Komunale Trbovlje. Ime naselja 2021 2022 2023 Obveznost uporabnika objekta je, da Bevško + izvajalcu prevzema uredi in omogoči Čebine + dostop do pokrova oz. odprtine greznice Čeče-del + ali male komunalne čistilne naprave. Dobovec + Uporabnik mora neposredno pred Gabrsko + prevzemom zagotoviti odstranitev Klek + pokrova dostopne odprtine ter tako Ključevica + omogočiti prevzem.
    [Show full text]
  • Naravne Znamenitosti PREGLED NARAVNIH DANOSTI
    naravne znamenitosti PREGLED NARAVNIH DANOSTI Pregled naravnih danosti v občini Hrastnik in ocena njihove rabe za turistične namene Ocena trenutne NARAVNE DANOSTI Kratek opis Potencial rabe za turistične namene uporabe NARAVNE VREDNOTE DRŽAVNEGA POMENA Kopitnik flora in vegetacija vrha in pobočij Kopitnika B‐ A jama na severovzhodnem pobočju Kovka pri Dolu pri Kovška luknja C C Hrastniku Votlina v stolpu jama v stolpu pri Podkraju C C NARAVNE VREDNOTE LOKALNEGA POMENA Bajdetov graben s soteska Bajdetovega grabna, desnega pritoka Save, z več C B‐ slapovi slapovi pri Podkraju Bezovo ‐ bodika bodika v Bezovem nad sotesko Ničnice C C Boben ‐ skalni skalni osamelci v soteski Boben severno od Hrastnika B‐ B‐ osamelci Izvirišče sotočje štirih potokov pri Podkraju C C Jelenove skale pri stolpi iz litotamnijskega apnenca severno od Dola pri C C Hrastniku Hrastniku skalni osamelci nad Novim Dolom, severno od Dola pri Klemenčeve skale C C Hrastniku Matica ‐ gozdni gozdni rezervat severno od Matice C C rezervat Ocena trenutne NARAVNE DANOSTI Kratek opis Potencial rabe za turistične namene uporabe Matica – osamelci osamelci severnovzhodno od Matice v Podkraju C C Okrogi skalna vrhova na desnem bregu Save nad Podkrajem C C nahajališče fosilov nahajališče oligocenskih fosilov, opuščeni OP Ojstro C C dnevni kop rjavega premoga severozahodno od Kozjega Pekel ‐ gozdni gozdni rezervat Pekel zahodno od Kovka C C rezervat Pekel ‐ soteska pri soteska Pekel pri vasi Čerdenc jugovzhodno od Dola pri C C vasi Čerdenc Hrastniku Plavčeva lipa lipa pri domačiji Plavc na Kalu C B Podkraj ‐ skalni skalni osamelec južno od Podkraja v Škratovi dolini C C osamelec Ravne ‐ bodika bodika pri kapeli severno od zaselka Ravne v Čečah C C Reberske skale osamelca severno od Hrastnika C C Škratova dolina‐bukvi bukvi pod izvirom potoka v Škratovi dolini C C Turje – lipa lipa pri cerkvi sv.
    [Show full text]
  • Kliknite Tukaj
    ZASAVCI NA MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJAH Klub brigadirjev Zasavja 2018 Naslov: Zasavci na mladinskih delovnih akcijah Glavni in odgovorni urednik: Klub brigadirjev Zasavja Uredniški odbor: Borut Slanšek, Franc Kovač, Jože Gole, Igor Pogačnik, Jože Bertole, Primož Frajle in Urška Perko Izdal in založil: Klub brigadirjev Zasavja Leto izdaje: 2018 Lektorirala: Nina Ahec Fotografije: Arhiv Kluba brigadirjev Zasavje in zasebni arhivi članov Oblikovanje naslovnice: Božidar Wolfand Na naslovnici: Brigadir pionir Branko Čeperlin, Goričko 80 Oblikovanje in prelom: Toriprint Tisk: Toriprint Naklada: 500 Priloga: CD plošča, Da nam živi, živi rad CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 331.578.2-053.6(497.432) ZASAVCI na mladinskih delovnih akcijah / [uredniški odbor Borut Slanšek ... [et al.] ; fotografije arhiv Kluba brigadirjev Zasavje in privatni arhivi čla- nov]. - Hrastnik : Klub brigadirjev Zasavja, 2018 ISBN 978-961-288-879-4 1. Slanšek, Borut 297265664 Vsebina Predgovor: … »IZ PRETEKLOSTI V PRIHODNOST .................8 Nagovor župana Mirana Jeriča .................................10 Županja Občine Trbovlje Jasna Gabrič . 11 Uvod .....................................................12 1. KLUB BRIGADIRJEV ZASAVJA SE PREDSTAVI. 15 1.1. Kdo smo mi?. 17 1.2. Dejavnosti KBZ ..........................................18 1.3. Mednarodno sodelovanje ..................................20 1.4. Organi društva ..........................................22 1.5. Seznam članov KBZ ......................................23 2. MLADINSKE DELOVNE AKCIJE. 25 2.1. Prostovoljno delo ........................................27 2.2. Organizator delovnih brigad . 29 2.2.1 Notranja organiziranost ZSM ..............................31 2.2.2. Druge aktivnosti ZSMS-ja ................................32 2.3. Vodstvo mladinske organizacije v Zasavju. 34 2.4. Mladinske delovne brigade. 35 2.4.1. Organizacija brigade ....................................36 2.4.1.1. Organi brigade .......................................37 2.4.2. Druge vrste delovnih brigad.
    [Show full text]
  • Post-Mining Regions in Central Europe
    Umschlag_Wirth_Mining_165x235_4c_Layout 1 10.05.12 12:06 Seite 1 This volume is about post-mining regions in Central Europe, where people have taken up Peter Wirth, Barbara erni Mali, the challenge of overcoming the crisis provoked by the cessation of mining. Although the Wolfgang Fischer (Editors)Č č situation in these regions is mostly difficult, the book is not about decline and desperation. It is about concepts and strategies for shaping new perspectives at the beginning of the 21st century. It is about people who envisage new leisure attractions where excavators left a lunar landscape a few years ago, who create new technology centres on the sites of aban- doned processing plants, and who plan to extract clean energy from mine-water flowing Post-Mining Regions hundreds of meters under the surface; people intent on exploiting so-called »post-mining potentials« – the central topic of this volume. Mali, (Editors) Fischer W. After more than three years of common research, a group of scientists from Austria, the č in Central Europe Czech Republic, Germany, Hungary, Poland, and Slovenia present an overview of the current erni Č situation and development perspectives in seven post-mining regions of Central Europe. They show that sustainable post-mining development is a highly relevant subject in our times. Problems, Potentials, Possibilities Despite the innumerable problems, a positive conclusion can be drawn: change is possible, and cooperation across the borders of European countries can contribute to its success. P. Wirth, B. P. Peter Wirth is a project coordinator in the Leibniz Institute of Ecological Urban and Regional Development in Dresden/Germany.
    [Show full text]
  • Impact of Air Pollution with Pm on Primary
    doi 10.2478/sjph-2014-0007 AOP 10/22/2013 Zdrav Var 2014; 53: 55-6855 IMPACT OF AIR POLLUTION WITH PM10 ON PRIMARY HEALTH CARE CONSULTATIONS FOR RESPIRATORY DISEASES IN CHILDREN IN ZASAVJE, SLOVENIA: A TIME-TREND STUDY VPLIV ONESNAŽENOSTI ZRAKA S PRAŠNIMI DELCI PM10 NA ŠTEVILO OBISKOV V PRIMARNEM ZDRAVSTVENEM VARSTVU ZARADI BOLEZNI DIHAL PRI OTROCIH V ZASAVJU: ŠTUDIJA ČASOVNEGA TRENDA Andreja Kukec1, Ivan Erzen1,2, Jerneja Farkas1,3, Lijana Zaletel Kragelj1 Prispelo: 12. 2. 2013 – Sprejeto: 26. 6. 2013 Original scientific article UDC 616.2-053.2:504.5(497.4 Zasavje) Abstract Aim: The aim of our study was to assess the temporal association between the number of consultations in the primary health care unit due to respiratory diseases in children and the level of particular matter of 10 micrometres in diameter (PM10) pollution in the Zasavje region. Methods: A time-trend ecological study was carried out for the period between 1 January 2006 and 31 December 2011. The daily number of first consultations for respiratory diseases among children in the Zasavje region was observed as the outcome. Poisson regression analysis was used to investigate the association between the observed outcome and the daily PM10 concentrations, adjusted to other covariates. Results: The results showed that the daily number of first consultations were highly significantly associated with the daily concentrations of PM10 in the Zagorje (p<0.001) and Trbovlje (p<0.001) municipalities. In the Hrastnik municipality, a significant association was not observed in all models. Conclusions: It can be concluded that evidence of association between the daily PM10 concentration and the daily number of first consultations for respiratory diseases among children exists, indicating that there is still a need for public health activities in the sense of reduction of harmful environmental factors in the region.
    [Show full text]
  • Strateški Načrt 2020–2025 ______25 1
    ZMT ZASAVSKI MUZEJ TRBOVLJE DATUM: avgust 2020 NAZIV MUZEJA: Zasavski muzej Trbovlje SKRAJŠAN NAZIV: ZMT NASLOV: Ulica 1. junija 15, 1420 Trbovlje E-POŠTA: [email protected] SPLETNA STRAN: www.zasavski-muzej-trbovlje.si TELEFON: +386 30 203 101, +386 41 444 876 Strateški načrt Zasavskega muzeja Trbovlje za obdobje 2020–2025 PRIPRAVILI: mag. Nataša Gala in zaposleni v ZMT STRATEŠKI NAČRT ZMT 2020−2025 Stran 2 od 61 Verzija 31. 8. 2020 Strateški načrt je metodološko in vsebinsko zasnovan po navodilih Ministrstva za kulturo RS. Nastal je s pomočjo sodelavcev ZMT. Finančne podatke in vsebinsko obrazložitev teh podatkov je posredovala oz. pregledala računovodkinja Maja Zupan, podatke o številu obiskovalcev in programih je zbrala kustosinja Nevenka Hacin, zgodovinski pregled muzeja, podatke o zbirkah in njenih predmetih ter seznam stalnih razstav je uredila kustosinja Jana Mlakar Adamič. Upoštevani so tudi podatki iz poročil in predlogov vseh sodelavcev ZMT. Besedilo je pregledala Danijela Čibej. STRATEŠKI NAČRT ZMT 2020−2025 Stran 3 od 61 KAZALO 01 Podatki o javnem zavodu_______________________ 5 1. Ustanovitveni akt in druge podlage za delovanje _______________________________ 5 2. Organi javnega zavoda ___________________________________________________ 6 3. Lokacije, na katerih muzej deluje ___________________________________________ 6 4. Zgodovina ZMT _________________________________________________________ 7 5. Poslanstvo _____________________________________________________________ 8 6. Zbirke Zasavskega muzeja Trbovlje po področjih in inventarizirani predmeti ________ 9 7. Stalne razstave na osnovi zbirk Zasavskega muzeja Trbovlje po področjih __________ 10 02 Analiza delovanja 2015–2019 _______________ 13 1. Programi in njihov obisk _________________________________________________ 13 Programi, ki so pritegnili največ obiskovalcev ______________________________ 13 Programi/projekti, ki so pritegnili najmanj obiskovalcev v letih ________________ 17 2.
    [Show full text]