Ocene Ogroženosti Za Regijo Zasavje
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
OCENE OGROŽENOSTI ZA REGIJO ZASAVJE Ocena ogroženosti je izdelana na osnovi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre čami in Navodila o pripravi ocen ogroženosti . Ocene ogroženosti predstavljajo temelj in izhodiš če za izdelavo regijskih na črtov zaš čite in reševanja za posamezne nesreče, ki predstavljajo nevarnost za ljudi, živali in premoženje v regiji Zasavje. 1. UVOD Sodoben pristop k varstvu pred naravnimi in drugimi nesre čami je preventiven in se izraža v dolo čanju ogroženosti prostora. To je razširjena in zakonsko sprejeta oblika varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami v alpskem prostoru, kot tudi v Sloveniji ( Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre čami UL RS št. 64/1994). Poleg aktivnega varstva v obliki gradbenih varstvenih ukrepov (del, objektov in naprav) poznajo tako reko č vse alpske države tudi pasivno ali preventivno varstvo v obliki alternativnih ali negradbeniških ukrepov na podlagi na črtov nevarnih obmo čij. Pojem nevarnosti vklju čuje predvsem naravne pogoje (meteorološke, hidrološke, geološke,…) za nastanek naravnih ali drugih nesre č z dolo čeno verjetnotjo pojava. Pojem ranljivosti opredeljuje ceno (stroške) škode človekove dejavnosti, kjer osebna varnost oziroma človekovo življenje predstavlja neprecenljivo vrednost. Z integralno analizo obeh pojmov nato ugotavljamo dejansko ogroženost (Gendreau in Gilard, 1998). NEVARNOST RANLJIVOST ANALIZA OGROŽENOST Shema: Definicija ogroženosti (Gendreau in Gilard, 1998: str.6). Naravni prostor, ki je podvržen naravnim nevarnostim, sam po sebi ni ogrožen, če ni hkrati tudi ranljiv zaradi prisotnosti človekove dejavnosti. Ogroženost je torej posledica dveh neodvisnih pojmov- nevarnosti ali tveganja, kar je posledica naravnih pojavov, in ranljivosti kot posledice človekove dejavnosti ali prisotnosti. Pri tem uvajamo »prag ogroženosti«, pri katerem je tveganje zaradi nevarnosti še sprejemljivo. Posebno pozornost je pri dolo čanju ogroženosti je treba posvetiti iskanju človekovih vplivov na okolje, ki pospešujejo dinamiko naravnih procesov in s tem pove čujejo naravne nevarnosti. Človekov vpliv v okolju je torej prepoznaven v obstoju in spreminjanju ranljivosti, pa tudi dinamike in verjetnosti nastopa naravnih nevarnosti. Temelj za dolo čanje ogroženosti zaradi prostorsko opredeljenih naravnih pojavov so karte 1 nevarnosti in karte ranljivosti, s prekrivanjem obeh pa dobimo karto ogroženosti. Karte ogroženosti prikazujejo prostorske enote, to je posamezne dele obmo čja ogroženosti z razli čno stopnjo ogroženosti, kjer lahko obstaja ogroženost zaradi enega ali ve č obravnavanih pojavov. Pri tem velja enostavno pravilo, da je posamezna stopnja 1 Karta ali zemljevid (geografska karta) je pomanjšan in z dogovorjenimi znaki upodobljen prikaz zemeljskega površja, ki vsebuje matemati čne in topografske elemente (Leksikoni Cankarjeve založbe: »Geografija«, 1985). OCENE OGROŽENOSTI ZA REGIJO ZASAVJE ogroženosti toliko ve čja, kolikor ve čja je intenziteta posameznega dogodka in kolikor pogosteje nastopi. Pri sodobnem kartiranju pojavov pa ni dovolj le prikazovanje obsega pojava, temve č je potrebno poskusiti bolj podrobno opredeliti nevarnost pojava. Temelj za analizo morajo biti izkušnje iz preteklosti. V obdobju od leta 1945 je bilo v Zasavju evidentiranih ve č vrst nesre č ve čjega obsega, od katerih pa v zadnjih 15. letih izstopajo predvsem vodne ujme. V letu 2003 je bila na podro čju Zasavja velika suša, po kateri so ob činske komisije ocenjevale škodo na kmetijskih pridelkih. Na podro čju Zasavja se že ve č kot desetletje enkrat do dvakrat letno pojavi obdobje intenzivnih padavin, ki imajo za posledico velike materialne škode. Ob izrazitih vodnih ujmah lahko pride do ogrožanja infrastrukture, stanovanjskih objektov ter drugega premoženja in do neposrednega ogrožanja človeških življenj zaradi zemeljskih plazov. V industriji v zadnjih letih ne beležimo ve čjih požarov in tehnoloških nesre če oz. nesre č z nevarnimi snovmi, kar je po naši oceni tudi posledica zapiranja gospodarskih družb in zmanjševanja obsega proizvodnje. Najve čjo možno nevarnost nesre č z nevarnimi snovmi predstavlja potencialna nesre ča v TKI Hrastnik, ki bi nastala zaradi uhajanja klora. Ta nesre ča bi verjetno povzro čila ve čje število smrtnih žrtev. Nekatere gospodarske družbe v Zasavju skladiš čijo velike koli čine vnetljivih snovi kot so plinsko olje, lahko teko či plin, mazut, razli čna olja, jedke snovi in lužine. Vse gospodarske družbe, ki skladiš čijo navedene vnetljive snovi imajo lokacijo v bližini vodotokov, ki se izlivajo v reko Savo ali pa so locirane ob reki Savi (TET Trbovlje). Možnost nastanka rudniških nesre č se zmanjšuje zaradi postopnega ukinjanja rudnikov (Rudnik Zagorje je že zaprt, medtem ko sta Rudnik Trbovlje in Hrastnik še v fazi zapiranja) in zmanjševanja proizvodnje v rudnikih Hrastnik in Trbovlje. Ve čina nesre č nastane v rudniških jamah, lahko pa pride tudi do razli čnih tehnoloških nesre č v dnevnih obratih, pri transportu premoga, v rudniških jaških, etc. V Zasavju potekajo prometne komunikacije po cestah (magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste) in po železnici. V cestnem prometu so možne nesre če zaradi tr čenja vozil, prevrnitve vozil, zruška materiala na cesto in nesre če z nevarnimi snovmi. Po železniški progi na relaciji Ljubljana-Zidani most potekata potniški in tovorni promet. Možne nesre če v železniške prometu so nesre če zaradi tr čenja, iztirjanja, požara in izlitja nevarnih snovi. Možen vzrok nesre če je tudi potres, plaz ali zrušek materialov na progo. V obdobju zadnjih petnajst let beležimo v Zasavju spremembe smeri vetrov in pojav orkanskih vetrov, kar je verjetno posledica splošnih klimatskih sprememb. Mo čni vetrovi, ki spremljajo obilne padavine se pojavljajo najve č v poletnem in jesenskem obdobju, povzro čajo pa škodo na stanovanjskih in gospodarskih objektih, na kmetijskih površinah, na gozdnih površinah in na infrastrukturi. Tabela 1: Zna čilnosti naravnih in tehnoloških nesre č2 2 Poli č, Marko: Nesre če s kemikalijami in človeško vedenje, revija UJMA 1998, str. 211-214 OCENE OGROŽENOSTI ZA REGIJO ZASAVJE Zna čilnost Naravne nesre če Tehnološke nesre če Navadno povzro čijo Nekatere povzro čijo vidno Vidna škoda preoblikovanje okolja. opustošenje, druge ne. Lahko porušijo stavbe, Lahko povzro čijo nevidno pretrgajo dotok energije, škodo, npr. Bolezni zaradi pitne vode, etc. izpostavljenosti strupom ali sevanju. Čeprav to čka izbruha ne Niso predvidljive, napake Napovedljivost more biti vedno dolo čena, so navadno nenadne in je dolo čena napovedljivost puš čajo le malo časa za možna, ker: evakuacijo. • je znana stopnja ponavljanja zaradi dosedanjih izkušenj in • je lahko v predvidevanju tudi opozorilo. Obi čajno obstaja Vrhunca lahko tudi ni, Vrhunec prepoznaven vrhunec. posebno pri nesre čah s Razmere se s časoma strupenimi snovmi. izboljšajo. Razmere se s časoma ne bodo nujno izboljšale. Naravne nesre če se Tehnologija je navadno zaznava nadzora nasploh ne zdijo pod človeškim nadzorom. nadzorljive. Njihov pojav Nesre če pomenijo njegovo kaže pomanjkanje nadzora izgubo. nad elementi. Navadno je omejen na Izguba zaupanja in obseg u činkov žrtve nesre če. verodostojnosti se kaže tudi pri ljudeh, ki niso neposredno prizadeti. V regiji Zasavje imamo izdelane ocene ogroženosti za poplave, potres, plazove, požare, sušo, prometne nesre če, rudniške nesre če, nevarne snovi in železniško nesre čo. 2. OSNOVNI DEMOGRAFSKI PODATKI ZA REGIJO ZASAVJE V regijo Zasavje spadajo 3 ob čine: Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik. OCENE OGROŽENOSTI ZA REGIJO ZASAVJE Tabela 2: Pregled števila prebivalcev in površine ob čin v regiji Zasavje (Vir Statisti čni urad RS, www.surs.si ): Ob čina Št. Prebivalcev Površina (km2) TRBOVLJE 15.459 57 HRASTNIK 10.200 57 ZAGORJE 17.100 147 Skupaj (Zasavje): 45.356 261 Regija Zasavje zajema skupno 45.356 prebivalcev, ki živijo na obmo čju 261 kvadratnih kilometrov. Prebivalci vseh treh ob čin so naseljeni predvsem po dolinah in manjših planotah. Ob čini Trbovlje in Zagorje imata najve č prebivalcev, medtem ko ob čina Zagorje pokriva najve čji delež ozemlja celotne regije. 2.1 Ob čina Trbovlje Ob čina Trbovlje zajema 10 krajevnih skupnosti, v katerih živi skupaj 17.907 prebivalcev. Tabela 3: Površina in število prebivalcev v posameznih KS ob čine Trbovlje KS Št. Površina Prebivalcev (ha) 1 Dobovec 501 2126 2 Zasavje 558 339 3 Alojz 2131 397 Hohkraut 4 Center 4267 160 5 Franc 549 896 Salomon 6 Ivan Kerši č 2981 36 7 Ivan Keše 2975 30 8 Franc Fakin 3950 282 9 Čeče 440 650 10 Klek 538 841 OCENE OGROŽENOSTI ZA REGIJO ZASAVJE 2500 1 Dobovec 2 Zasavje 2000 3 Alojz Hohkraut 1500 4 Center 5 Franc Salomon 1000 6 Ivan Keršie 7 Ivan Keše 500 8 Franc Fakin 0 9 Eeee Površina (ha) 10 Klek Graf 1: Površina posameznih KS ob čine Trbovlje (v ha) Površinsko najve čja krajevna skupnost je Dobovec, ki zajema podro čje 2126 hektarjev, po številu prebivalstva pa spada med redkeje poseljene krajevne skupnosti. Graf 2: Število prevalcev v posameznih KS v ob čini Trbovlje 4500 1 Dobovec 4000 2 Zasavje 3500 3 Alojz Hohkraut 3000 4 Center 2500 5 Franc Salomon 2000 6 Ivan Keršiè 1500 7 Ivan Keše 1000 8 Franc Fakin 500 0 9 Èeèe Št. prebivalcev 10 Klek V ob čini Trbovlje najve čja gostota prebivalstva v KS Center, KS Ivan Kerši č, KS Ivan Keše in KS Franc Fakin. OCENE OGROŽENOSTI ZA REGIJO ZASAVJE 2.2 Ob čina Zagorje ob Savi Ob čina Zagorje ob Savi je razdeljena na 12 krajevnih skupnosti. V ob čini Zagorje živi 17.098 prebivalcev. Tabela 4: Površina in število prebivalcev v posameznih KS ob čine Zagorje ob Savi KS Št. prebivalcev 1 Jože Marn 5660 2 Franc Far čnik 1283 3 Rudnik Toplice 1284 4 Kisovec-Loke 2529 5 Izlake 1800 6 Mlinše-Kolovrat 1110 7 Čemšenik 1002 8 Kotredež 646 9 Ravenska vas 221 10 Podkum 718 11 Šentgotard 228 12 Senožeti- 624 Tirna 1 Jože Marn 6000 2 Franc Farènik 5000 3 Rudnik Toplice 4 Kisovec-Loke 4000 5 Izlake 3000 6 Mlinše-Kolovrat 7 Èemšenik 2000 8 Kotredež 1000 9 Ravenska vas 10 Podkum 0 11 Šentgotard Št. prebivalcev 12 Senožeti-Tirna OCENE OGROŽENOSTI ZA REGIJO ZASAVJE Graf 3: Število prebivalcev posameznih KS ob čine Zagorje V ob čini Zagorje je po številu prebivalcev najve čja KS Jože Marn, sledi KS Kisovec-Loke in KS Izlake.