UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO
Helena Thaler
OVREDNOTENJE PRENOVE
NASELBINSKEGA JEDRA PREVALJ
Diplomsko delo
Celje, september 2016
Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija
Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje
OVREDNOTENJE PRENOVE
NASELBINSKEGA JEDRA PREVALJ
Študentka: Helena THALER
Študijski program: Visokošolski strokovni, Gradbeništvo–VS, Celje
Smer/Modul: Operativno konstrukcijska smer
Mentor: doc. dr. Peter Šenk, univ. dipl. inţ. arh.
Lektorica: Tea Hrnčič, prof. slov.
Celje, september 2016
I
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Petru Šenku za pomoč in vodenje pri izdelavi projektne naloge. Prav tako se zahvaljujem doc. dr. Milanu Kuhti, ki mi je dal voljo in pokazal pot k zaključku študija. Hvala tudi doc. dr. Tomaţu Ţuli, ki mi je velikodušno pomagal ter dr. Andreju Štruklju, ki je izdatno pripomogel k organizaciji finalne izvedbe mojega študija.
Posebna zahvala velja moji druţini, ki je verjela vame in me vsa leta spodbujala.
IIII
III
OVREDNOTENJE PRENOVE NASELBINSKEGA JEDRA PREVALJ
Ključne besede: urbanistično načrtovanje, prenova, občina Prevalje, trg, ovrednotenje
UDK: 711.168:711.523(043.2)
Povzetek
V diplomskem delu smo se posvetili urbani prenovi dela mesta Prevalje z revitalizacijo naselbinskega jedra. Teoretični del naloge opisuje osnovne pojme in pristop k urbanističnemu načrtovanju mestnih središč. V praktičnem delu naloge je predstavljena Občina Prevalje, njena zgodovinska dejstva, projekt ureditve naselbinskega jedra ter izvedba projekta prenove. Zaključek naloge ovrednoti pristop k projektu ureditve naselbinskega jedra Prevalj z oceno uporabnikov, avtorja in investitorja po prenovi.
IV
EVALUATION OF PREVALJE SETTLEMENT CORE RENEWAL
Key words: urban planning, renewal, Municipality of Prevalje, square, evaluation
UDK: 711.168:711.523(043.2)
Abstract
The diploma thesis focuses on part of the town of Prevalje urban renewal along with revitalization of its settlement core. Theoretical part of the thesis is explaining basic concepts and approaches for city core urban renewal. In practical part of the thesis Municipality Prevalje is highlited, as are its historical facts, project of settlement core renewal and execution of renewal project. The completion of the thesis states reasonableness of the Prevalje settlement core renewal project approach with the evaluation of its users, author and investor after the renewal.
V
VSEBINA
1 UVOD ...... 1
1.1 PROBLEMSKO IZHODIŠČE NALOGE ...... 1
1.2 NAMEN IN CILJI NALOGE ...... 2
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ...... 2
1.4 METODOLOŠKI PRISTOP K IZDELAVI NALOGE ...... 2
2 PRENOVA MESTNEGA JEDRA ...... 3
2.1 MESTNO JEDRO ...... 3
2.2 NAČRTOVANJE PRENOVE MESTNIH SREDIŠČ ...... 4
2.3 URBANISTIČNO NAČRTOVANJE V SLOVENIJI ...... 5
3 PREVALJE PRED UREDITVIJO NASELBINSKEGA JEDRA ...... 6
3.1 PREVALJE ...... 6
3.2 OBMOČJE UREDITVE NASELBINSKEGA JEDRA ...... 11
4 PRENOVA NASELBINSKEGA JEDRA NA PREVALJAH ...... 15
4.1 PREDMET PRENOVE ...... 15
4.2 IDEJNA ZASNOVA ...... 18
4.3 UREDITEV JUŢNEGA DELA OBMOČJA ...... 20
4.4 UREDITEV SEVERNEGA DELA OBMOČJA ...... 25
4.5 PRENOVLJEN VANDRAVSKI TRG ...... 27
5 POMEN PRENOVE...... 32
5.1 OVREDNOTENJE PRENOVE VANDROVSKEGA TRGA ...... 32
5.2 SKLEP ...... 34
6 VIRI, LITERATURA...... 36
7 PRILOGE ...... 38
7.1 SEZNAM SLIK ...... 38
7.2 SEZNAM PRILOG ...... 39
7.3 NASLOV ŠTUDENTA ...... 40
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 1
1 UVOD
Prevalje so mesto na koroškem, v Meţiški dolini na severu Slovenije, središče Občine Prevalje, ki leţi na mestu, kjer reka Meţa priteče iz ozke soteske in se dolina razširi.
Izvorno trško središče je okrog ţupnijske cerkve Marijinega vnebovzetja, ki se prvič omenja v 14. stoletju, okrog nje še stojijo stare trške hiše iz furmanskih časov. Zdaj je središče mesta ob glavni cesti, ki povezuje naselje z Ravnami in Meţico (Občina Prevalje 2010).
1.1 Problemsko izhodišče naloge
Prenove mestnih oz. naselbinskih jeder so pri nas v zadnjem času doletele več degradiranih območij znotraj mest. Prenova degradiranih območij ima povsod po Evropi pomembno vlogo pri preprečevanju nenadzorovanega širjenja mest in izboljševanju kakovosti urbanega okolja, kar omogoča trajnostni razvoj mest. Degradirana območja ogroţajo javno zdravje in predstavljajo nevarnost za okolje. Revitalizacija tovrstnih območij vpliva na zmanjševanje razlik v prostorskem in socialnem razvoju ter omogoča večjo konkurenčnost evropskih mest (Cobraman 2013).
Načrtovanje in izvedbo prenove z revitalizacijo delov mestnih naselij, ob upoštevanju njegovih značilnosti in posebnosti pričakovanega druţbenogospodarskega razvoja, podpira tudi Evropska unija s financiranjem. Ureditev mestnega jedra Prevalje je z Regionalnimi razvojnimi programi sofinancirala Evropska unija z dodelitvijo sredstev (EU skladi, kohezija do 2013 2016).
V letu 2011 je bilo prenovljeno mestno jedro Prevalj, in sicer, območje Sokolski in Spominski park ter Vandravski trg. V nalogi se bomo posvetili oceni prenove slednjega.
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 2
1.2 Namen in cilji naloge
V diplomskem delu ţelimo opozoriti na smiselnost oţivljanja funkcij naselja z revitalizacijo (Mihelič s sod. 2007), ki v terminu presega samo prenovo določenega območja. Mesta morajo biti, v svoji osnovni funkciji, namenjena ljudem, kar pomeni, da je treba s prenovo obstoječih območij mest zagotoviti čim boljšo kakovost bivanja v njih.
Cilj diplomskega dela je izpostaviti pomen premišljenega pristopa k urbanemu načrtovanju ob vsakršnem posegu v prostor ter ovrednotiti primer ureditve mestnega jedra Prevalj.
1.3 Predpostavke in omejitve
Za izdelavo diplomskega dela smo upoštevali pridobljene informacije o Prevaljah in prenovi naselbinskega jedra s strani investitorja Občine Prevalje, prebivalcev ter avtorja projekta. Zbrali smo podatke skladno s trenutno veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji.
Ker je občina Prevalje zaradi prometne infrastrukture od ostalih delov drţave zelo oddaljena (ni avtocestne povezave), je njena dostopnost omejena in obiski za pridobivanje informacij zahtevajo veliko časa.
1.4 Metodološki pristop k izdelavi naloge
Diplomsko delo je v grobem sestavljeno iz dveh delov. Najprej je teoretično podrobno predstavljen problem prenove mest oz. naselij. V prvem delu smo izpostavili pomen prenove naselja zaradi revitalizacije mest. Razjasnjena je tudi pomembnost pravilnega pristopa. Drugi del vsebuje detajlni oris vsebine prenove naselbinskega jedra Prevalj s slikovno dokumentiranim posegom in ocenitvijo uspešnosti posega.
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 3
2 PRENOVA MESTNEGA JEDRA
2.1 Mestno jedro
Naselje je skupina človeških bivališč, ki zaradi medsebojne bliţine, skupnosti njihovih prebivalcev, skupne infrastrukture ter skupne identitete, v povezavi s svojo neposredno okolico tvorijo zaključeno funkcionalno celoto. Mesto je večje naselje z gostejšo pozidavo, s koncentracijo prebivalcev in dejavnosti, ki v glavnem niso vezane na zemljišča, in ki predstavlja funkcionalno središče širšega območja. Poseben status mu je dodeljen v formalnem postopku, glede na zgodovinske, funkcionalne, morfološke ali velikostne kriterije (IPOP 2016).
Osrednji del naselja oz. mesta, kjer potekajo glavne kulturne, gospodarske in socialne dejavnosti ter okoli katerega je mesto v vsej svoji širini nastajalo, imenujemo jedro. Mestno središče v postsocialističnih mestih je izgubljalo stanovanjsko funkcijo in se spreminjalo bolj v turistično znamenitost kot v bivalni prostor. V mestnem središču se trgovine z ţivili in delavnice spreminjajo v trgovine s spominki, lokalne gostilne v drage restavracije in stanovanjski bloki v hotele, saj so te storitve donosnejše. Domačine običajno gneča v njihovih soseskah moti, zato se preselijo v predmestje ali druge mirnejše mestne predele, v katerih je na voljo več parkirnih mest in lokalnih storitev. Zaradi te selitve postane mestno središče območje s samo eno funkcijo in začne se spreminjati v muzej oziroma zabaviščni park, pri čemer izgubi svoj urbani značaj (Mariotti & Koţelj 2016).
Mestno jedro naj bo pomembno stičišče stanovalcev, kot tudi tujih obiskovalcev, kjer lahko potujejo skozi čas in doţivijo utrip mesta skozi zgodovino pa vse do danes.
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 4
2.2 Načrtovanje prenove mestnih središč
Prenova ni le priloţnost za izboljšanje bivanja, temveč tudi druţbena odgovornost (Planišček 2012).
S prenovo mestnih središč ţelimo privabiti na plano prebivalce, kot tudi turiste, na osamljene površine med pozidanimi stavbami. Tak poseg se izvede s projektiranjem prostora na način, da se predvidenemu obiskovalcu, ki naj bo pešec ali kolesar, ponudi moţnost preţivljanja časa na območju.
Smiselnost prenove mestnega jedra se izraţa v njegovi ponovni uporabnosti. Novonastali prostor naj sluţi za srečevanje ljudi, njihovo druţenje, kot gospodarski, kulturni in socialni tranzit, skratka prostorska oţivitev ob ohranitvi historične zasnove. Mesto mora slediti načelom trajnostnega razvoja, kar pomeni, da imajo pri prenovi prednost ţe pozidane mestne površine, zavira pa se nekontrolirano širjenje mesta navzven (Šašek Divjak 2009).
Zanimiv je pristop načrtovanja prostora, ki ga je uvedel Jan Gehl, ko je zdruţil arhitekturno znanje s psihološkim pristopom. Tako oblikovan prostor ustreza osnovni potrebi po socializaciji in sobivanju človeka. Ko bomo torej potencialnemu obiskovalcu, na poprej praznem prostoru, postavili klopi za sedenje, bodo ti sedli nanje. Ob postavitvi odra si bodo ogledali predstavo. Po novo postavljenih kolesarskih poteh bodo kolesarili in tako dalje. Prenovo mestnih središč je smotrno oblikovati v smislu omogočanja uporabe površin med obstoječimi objekti. Cestni promet naj se iz mestnih središč umakne v čim večjem številu, če ne v celoti (Gehl 1987, 2004, 2010, 2013).
Prenova mestnega jedra ponuja rešitev mestnega utripa. Načrtuje naj se po meri človeka, ne samo sebi zadostno. Vsestranski vplivi, ki jih uspešno zaključen projekt prenove nudi uporabniku, so neizmerljivi. Tu se kaţejo pozitivni vplivi na turizem, zdravje, socializacijo, kulturo, zgodovino in drugo. Pri postopku predlagamo kakovostno sodelovanje projektantov in arhitektov z mestnimi urbanisti, zgodovinarji, s sociologi ter vsekakor tudi prebivalci mesta.
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 5
2.3 Urbanistično načrtovanje v Sloveniji
Prostorsko načrtovanje je interdisciplinarna dejavnost, s katero se na podlagi razvojnih usmeritev ob upoštevanju javnih koristi, varstva okolja, ohranjanja narave, varstva ţivali in naravnih dobrin, varstva premoţenja in varstva kulturne dediščine načrtujejo posegi v prostor in prostorske ureditve. Prostorski razvoj se usmerja in načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Z razvojem naselij se ne sme slabšati kakovost ţivljenjskega okolja in v čim večji meri se morajo ohranjati zelene površine naselja. Širitev naselja je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni moţen. Prvenstveno je treba zato širitev usmerjati na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine manj pomembna in so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem. Širitev ima odločilen pomen za razvoj mest, katerih načrtovanje je prisotno več tisočletij (ZPNačrt). V 19. stoletju je urbanistično planiranje postalo celovita, znanstvena in zakonsko regulirana dejavnost. Prostorsko planiranje ščiti javni interes kakor zasebni kapital, ki ščiti zasebni interes. Ustvarjalci in oblikovalci prostora so znanost, politika in zakonodaja. V Sloveniji urbanistično planiranje ureja Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO). Tako mora stroka (znanost) ob upoštevanju zgoraj navedenega za kakovostno načrtovanje prostora smotrno delovati.
Urbanizem v Sloveniji se je po letu 1980, ko se je to odvijalo v obliki priprave generalnih mestnih načrtov v okviru javnih mestnih urbanističnih zavodov, drastično spremenil. Ti zavodi so bili predvsem varuhi javnega interesa v prostoru in so iskali skladnost med javnimi in parcialnimi interesi. Bili so vmesni člen med načelnim prostorskim načrtovanjem in konkretnimi projekti ter prostorskimi ureditvami na terenu. Urbanist je bil oblikovalec prostora v večjem merilu. Mestni načrti so bili nekakšna arhitektura v večjem merilu, arhitekt urbanist pa je bil hkrati dirigent in zaščitnik projektantov, ki jim je posredoval smernice, na podlagi katerih so lahko svoje projekte uskladili z javnim interesom (Gabrijelčič 2012). Takšna kreativna stroka ne obstaja več, nadomestili so jo občinski prostorski plani, kjer je prostor urejen popolnoma drugače.
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 6
3 PREVALJE PRED UREDITVIJO NASELBINSKEGA JEDRA
3.1 Prevalje
Prevalje so mesto v Meţiški dolini na severu Slovenije, središče Občine Prevalje, ki leţi na mestu, kjer reka Meţa priteče iz ozke soseske in se dolina razširi.
Za nastanek naselja je bilo zgodovinsko najpomembnejše prevozništvo, saj leţi ob pomembni prometni povezavi med Štajersko in Celovško kotlino, po čemer je dobilo tudi ime. Kasneje se je začela izrazita industrializacija, sprva premogovništvo, nato pa v začetku 18. stoletja ţelezarstvo. Konec 19. stoletja je propad ţelezarske dejavnosti ustavil razvoj, o njej pa še pričajo stare delavske hiše, neenoten tloris naselja in ledinska imena. Kasneje je rastlo na račun novih delovnih mest v bliţnjih Ravnah na Koroškem in tudi novih industrijskih obratov v samih Prevaljah. Status mesta so dobile leta 2005 (Ur. l. RS, št. 121, 2005).
SlikaSlikaSlika 1: 1Prevalje in1 :2: Prevalje Prevalje središče Slika 2: Mesto Prevalje
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 7
Izvorno trško središče je okrog ţupnijskecerkve Marijinega vnebovzetja, ki se prvič omenja v 14. stoletju (Register nepremične kulturne dediščine, Ministrstvo RS za kulturo), okrog nje še stojijo stare trške hiše iz furmanskih časov. Zdaj je središče ob glavni cesti, ki povezuje naselje z Ravnami in Meţico.
Občina Prevalje je začela z delovanjem 1. 1. 1999. Spada med srednje velike slovenske občine, saj meri 5807 ha ali 58,07 km in ima 6.850 prebivalcev (Statistični urad Republike Slovenije, Občina Prevalje 2016).
Prevalje leţijo na nadmorski višini 411 m in so geografsko, kulturno in upravno središče občine. Gospodarski razvoj občine še vedno v preteţni meri temelji na industrijski proizvodnji, kjer so najmočneje zastopane predelovalne dejavnosti, sledijo trgovina, proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, promet in gradbeništvo.
Po podatkih iz avgusta 1999 je bilo v občini 2000 delovno aktivnih občanov in 287 registriranih brezposelnih. Decembra 2010 je bilo 377 ljudi prijavljenih kot iskalci zaposlitve, delovno aktivnega prebivalstva pa je bilo 1566 (Statistični urad Republike Slovenije, Občina Prevalje 2016).
Podjetja na Prevaljah so:
. LESNA, Tovarna pohištva, d. d. Prevalje, . KORATUR D. D., . PREVENT TRO, d. o. o., . LEK d. d., . MEŢA d. o. o., . KORING d. o. o., . Tesnila GK, d. o. o.
Razvitost občine pokaţe na svoj način tudi podatek o dolţini cest. V občini Prevalje je 83,7 km občinskih kategoriziranih cest in 109,8 km gozdnih cest. Skozi občino teče pribliţno 6 km regionalne ceste I. reda št. 226 Holmec – Poljana – Ravne – Dravograd. Občina Prevalje namenja posebno pozornost komunalni opremljenosti in oskrbi z osnovnimi
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 8
komunalnimi dobrinami. Izvajanje komunalne dejavnosti je zaupano Javnemu komunalnemu podjetju LOG d. o. o., Ravne na Koroškem, upravljanje s stanovanjskim fondom pa Stanovanjskemu podjetju d. o. o. Ravne na Koroškem. Občina zagotavlja osnovno vzgojo in izobraţevanje v Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje s podruţnicami Holmec, Leše, Šentanel, predšolsko varstvo in vzgojo pa v vrtcih Zgornji kraj in Pod gonjami. Osnovno zdravstvo izvaja Zdravstveni dom Ravne na Koroškem, Zdravstvena postaja Prevalje. Zagotovljene so preskrbovalne, bančne, poštne in druge osebne storitve. Prevalje so ţe od nekdaj veljale za kraj ţivega kulturnega dogajanja in društvenega ţivljenja. Z novo občino so društva dobila še večjo podporo. V občini je registriranih 11 kulturnih, 11 športnih društev, 2 turistični društvi in 15 ostalih društev (Občina Prevalje 2010).
Pomembni osebnosti, povezani s krajem, sta Lojze Lebič, skladatelj in Leopold Suhodolčan, pisatelj (Wikipedija 2016).
Tam, kjer so se nekoč razprostirale prevaljske fuţine, Farska vas in Guštanj, je včasih leţalo jezero. Na Temeljnovem vrhu pa je ob obreţju ţivel imovit graščak, ki je imel tri lepe hčerke. Prvi je bilo ime Marija, drugi Barbara, tretji Rozalija. Kaj rade so se hčerke vozile v čolnu po jezerski gladini. Obiskovale so sosednjega graščaka na severni strani jezera, koder teče sedaj ţeleznica. Ko so se na večer vračale domov, je hud vihar razburkal jezerske valove in premetaval ladjo kakor orehovo lupino. Ni bilo pomoči, hčerke so utonile. Graščak je ukazal hlapcem, naj iščejo otroke, a vse zaman. Niti najmanjšega sledu ni bilo o njih. Graščak se zaobljubi, da hoče tam, kjer bo našel trupla, sezidati svetišča. Prišla je velika vidra in prejedla v soteski pri Guštanju velikansko skalo, da je voda mogla odtekati. Še danes leţi tu peč v Meţi in se imenuje Votla peč, pod njo pa teče Meţa. Jezero je usahnilo in našli so trupla. Kjer je našel grof hčerko Marijo, je sezidal cerkev na čast Devici Mariji, ki se še danes imenuje Devica Marija na jezeru. Kjer je našel hčerko Barbaro, je postavil cerkev sv. Barbare in kjer je našel Rozalijo, pa je sezidal votlino, v kateri počiva Rozalija. Dr. Franc Kotnik, priznani narodopisec in knjiţevni zgodovinar je zapisal tri različice pripovedke o nastanku treh cerkva na Prevaljah. Pripovedke so izšle v knjiţici Storije, ki je izšla leta 1924 (Občina Prevalje 2010).
Materialni dokazi o ţivljenju na območju Meţiške, Mislinjske in Dravske doline segajo v čas med tretjim in drugim tisočletjem pred našim štetjem, v čas srednje in pozne kamene
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 9
dobe – neolita. Redki kamniti predmeti so edini sledovi prvih prebivalcev v naših krajih. Na Prevaljah so ohranjene sledi iz rimskih časov. Najstarejše ohranjeno jedro Prevalj predstavlja naselje okrog ţupnijske cerkve Device Marije na jezeru. V ohranjenih pisnih virih je prvič omenjena leta 1335, vendar je cerkev precej starejša (Koroški pokrajinski muzej 2010).
Prevalje so urbanizirano naselje ob reki Meţi domala sredi Meţiške doline, kjer se ta najbolj razširi in ga obkroţajo Dolga Brda, Breznica, Straţišče z Brinjevo goro, na jugu Navrški, Temelnov in Riflov vrh, v ozadju pa zaokroţujeta slikovito podobo kraja in dajeta zavetje Uršlja gora in Peca. Ime Prevalje naj bi bilo latinskega izvora: Prae valle – Pred dolino (Podjunsko), druga razlaga je, da izhaja iz preva-la, čez katerega je nekoč vodila rimska cesta in tretja, da se je področje na desnem bregu reke Meţe imenovalo Prewali, o čemer priča ohranjen katastrski zemljevid iz leta 1827. Staro mestno jedro predstavlja Farna vas, danes Na Fari, mesto pa tvorijo zaselki Glavarstvo, Perzonali, Stare sledi, Nicina, Prisoje, Ugasle peči, Na Postaji, Na produ, Polje, Zgornji kraj, Spodnji kraj, Ob Meţi, Pod gonjami, Pri Brančurniku. Osrednji del mesta, Trg, je razpotegnjen vzdolţ regionalne ceste, ki pelje proti vzhodu mimo Raven na Koroškem naprej v Dravsko in Mislinjsko dolino, na zahodu pa vodi mimo Poljane do Črne ali preko Holmca v Pliberk. S Prevalj vodijo poti na Leše, Šentanel in Strojno. V bliţini regionalne ceste teče reka Meţa, ki so ji v zadnjih stoletjih nekoliko spremenili strugo, nekoč je razmejevala katastrsko občino Farna vas in Prevalje (Občina Prevalje 2010).
Zgodovina Prevalj je pravzaprav zgodovina ţelezarstva, s katerim se je uveljavilo ime Prevalje. Leta 1823 sta brata Rosthorn postavila cinkarno, čez dobrih deset let so se preusmerili v ţelezarstvo, slavo pa so Prevaljam prinesle ţelezniške tirnice in osi. Ţelezarna Prevalje je bila do svoje ukinitve leta 1899 najmodernejša v tem delu Evrope.
Na Prevaljah je bila od leta 1919 do 1927 uprava in tiskarna druţbe sv. Mohorja, ki je pribeţala iz Celovca na Prevalje. Natisnili so 90 naslovov knjig v dva milijona izvodih. V osnovni šoli na Prevaljah je leta 1961 vzklila ideja o bralni znački prof. Stanka Kotnika in pisatelja Leopolda Suhodolčana. V centru Prevalj ohranja spomin na pomembne osebnosti Spominski park, kjer sta tudi pomnika ţelezarstvu (Občina Prevalje 2010).
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 10
Slika 3: Prevalje na litografiji iz leta 1844
Kraj se je z zanimivimi stavbami razvil ob glavni cestni povezavi doline, na vzhodu stoji Brančurnikova gostilna, ki jo upravlja ţe sedmi rod. V starem jedru nasproti najstarejše Ahacove hiše še danes stoji Rebernikova kovačija, v lasti četrtega rodu Rebernikov. Niţje ob Flisovem potoku stoji hiša, v kateri je bila prva bolnišnica za ţelezarje, desno ob njej Šašlova hiša, streljaj levo hiša Filipowskega, naprej gostilna Vaukan, v kateri je imela prostore prva pošta, nasproti njej Riflova gostilna, nekoč Čibronova gostilna, ena najstarejših v kraju. Na desnem bregu reke Meţe, na Glavarstvu, stoji stanovanjska hiša, ki je bila nekoč namenjena vodstvu ţelezarne, okrog katere se je širil velik park, v katerem je stal prvi javni spomenik v Meţiški dolini v čast Augustu Rosthornu. Na Starih sledeh je zanimiva večstanovanjska hiša, prvi delavski blok z elementi angleške arhitekture, ki je bil v času ţelezarstva na Prevaljah zgrajen za delavce ţelezarne in premogovnika Leše, Preganthauz. Med novejšimi stavbami stoji tik ob glavni cesti proti Ravnam na Koroškem med avtobusnim postajališčem in stavbo Koroške banke Druţbeni dom, kjer ima prostore tudi Občina Prevalje, njemu nasproti zdravstveni dom, ob poti Na Faro se razteza poslopje osnovne šole s športno dvorano in športnimi površinami. Prevalje so 22. decembra 2005 postale mesto (Občina Prevalje 2010).
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 11
3.2 Območje ureditve naselbinskega jedra
Prevalje, koroško mesto, ima osrednji del lociran ob glavni magistralni cesti Ravne – Črna. Pred prenovo utripa starega mestnega jedra praktično ni bilo čutiti.
Občina Prevalje je ţelela skladno s svojimi dolgoročnimi cilji, strategijami in razvojnimi politikami, posodobiti infrastrukturo, hkrati pa urediti tudi zelene in ostale mestne površine. Temeljni cilji investicije so predvsem višja prometna varnost, razvoj mesta, uporabniška prijaznost in privlačnost mestnega jedra, ohranjanje in razvijanje kulturne identitete z ustvarjanjem pogojev za kulturno ustvarjalnost in raznolikost, trajnostni razvoj kulturne dediščine in dostopnost do kulturnih dobrin (Investicijski program Ureditev mestnega jedra Prevalje 2010).
Naselbinsko jedro Prevalj, katerega prenovo v tej nalogi podrobneje opisujemo, je na juţnem delu prvotno predstavljalo le makadamsko parkirišče ob trgovski hiši s postavljenimi tremi lesenimi stojnicami. Trg je po prenovi dobil novo ime Vandravski trg.
Slika 4:4: Juţni del območja pred prenovo
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 12
Slika 5: Karta Prevalj z označenim območjem obravnave M 1:50000
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 13
Slika 6: Karta Prevalj z označenim območjem obravnave M 1:5000
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 14
Območje ureditve je medsebojno ločeno z magistralno cesto Ravne – Črna na Koroškem. Severni del prenove zajema ureditev hodnika za pešce, juţni pa parkirišče.
Slika 7: Severni del območja pred prenovo
Slika 8: Kanaliziran Flisov potok na severnem delu območja
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 15
4 PRENOVA NASELBINSKEGA JEDRA NA PREVALJAH
4.1 Predmet prenove
S prenovo mestnega jedra se je na Prevaljah ob avtobusni postaji uredil Vandravski trg v spomin na Rimljane, kot lapidarij z replikami rimskih eksponatov, ki so bili najdeni na območju Prevalj. Datacija: konec 2. stoletja/1. polovica 3. stoletja po Kristusu.
Tod so ţiveli rimljani
Rimska zasedba, ki je trajala okoli 400 let, je prinesla tudi v doline ob Mislinji, Meţi in Dravi občutne spremembe. V rimski dobi je pred skoraj 2000 leti tod vodila glavna cesta iz Celeie (Celja), mimo Colatia (Starega trga pri Slovenj Gradcu), mimo Zagrada (pri Prevaljah), Poljane, Holmca in Iuenne (Globasnice) v Virunum na Gosposvetskem polju. Ob cesti so bile obcestne postaje kot ţarišča antične kolonizacije in drugi rimski zaselki. Colatio je bil osrednje središče, kjer je bila poštna postaja in naselbina (izkopanine pričajo o bogastvu arheološkega najdišča), druga pomembna in mnogo manj poznana postojanka ob Meţi je bila v Zagradu. Njen nastanek je zavit v temo. Novi gospodarji so v Zagradu, ob vznoţju Barbarinega griča, ustanovili naselje, ki je moralo imeti prav ugledne prebivalce, ki so jih pokopavali v imenitnih, iz marmorja grajenih grobnicah (grobišče sodi v zadnjo tretjino 2. stoletja našega štetja). Ob gradnji tovarne lepenke leta 1860 in eroziji reke Meţe konec 19. stoletja je bilo odkritih okoli 60 marmornatih plošč, reliefov, stavbnih členov grobnic in nekaj kipov, ki so v lapidariju Koroškega muzeja na Ravnah in v Deţelnem muzeju v Celovcu in nekatere kot replike na Vandravskem trgu na Prevaljah. Iz Meţe pod Brančurnikovim mostom so potegnili rimski sarkofag, kamnito krsto, "Brančurnikovo klop", ki stoji pred gostilno Brančurnik. Najverjetneje je bila v Zagradu, sredi poti med Colatiem in Iueno, obcestna postaja za menjavo vpreg (ime Prevalje naj bi bilo latinskega izvora: Prae valle – Pred dolino (Podjunsko) (Dr. Janko Sušnik: Pripoved rimskih nagrobnikov iz Dobje vasi 2001).
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 16
Odlitek nagrobne plošče z reliefom Atisa in Erota
Na zahodni strani juţnega dela trga je upodobljen zamišljen stoječi Atis. Njegova podoba daje vtis mladega in lepega mladeniča z značilno t. i. gesto ţalovanja, v kateri si z eno roko podpira rahlo na stran obrnjeno glavo. Poloţaj tega orientalskega boga je skoraj stereotipem. Je prispodoba za večno kroţenje ţivljenja. Proti njemu je s telesom obrnjen gol krilati Erot z vitko iztegnjeno mladeniško postavo, ki predse v pokrčeni levici drţi okroglo cilindrično posodo. Upodobljena v kombinaciji simbolno predstavljata izkazovanje spoštovanja.
Slika 9: Odlitek nagrobne plošče z reliefom Atisa in Erota
Odlitek nagrobnega kvadra z reliefom nimfe
Upodobljena je gola ţenska. Levico ima dvignjeno za glavo, z njo podpira spodnji del vrča, z desnico pa drţi ročaj. Skoraj čisto ravno oblikovana linija leve strani telesa daje figuri močan izraz. Ţenska z vrčem najverjetneje predstavlja vodno nimfo. Nimfe so bile pogosto čaščene pri izvirih, vodnjakih in njim posvečenim svetiščih ob termah. V mestih juţnega Norika je poznanih malo upodobitev nimf. Mogoče lahko upodobitev naše vodne
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 17
nimfe poveţemo z legendo o prevaljskem jezeru ali pa morda s toponimoma oz. ledinskima imenoma Studenzen in Toplize, ki sta navedena na Franciscejskem katastru za Koroško in sovpadata s prostorom rimskega grobišča na Zagradu.
Slika 10: Odlitek nagrobnega kvadra z reliefom nimfe
Odlitek nagrobne plošče z reliefom pisarja
V profilu je upodobljen moţ v tuniki, pisar (librarius), stoječ na vbočenem podstavku. Desno nogo dviga visoko in se z njo opira na posodo za akte (capsa). Z levico drţi preko kolena razvit svitek (volumen), v desnici pa drţi pisalo (stilus). Pisarji so sluţabniki, ki zapisujejo neposreden diktat svojega gospodarja oz. pokojnika. So simbol moči in ukazovanja gospodarja. Upodobitve pisarjev so značilne za podeţelje in mesta juţnega Norika.
Odlitek kipa rimskega oficirja – centuriona
Kip predstavlja rimskega oficirja. Njegova desna roka je dvignjena v poloţaj govornika. Oblečen je v tuniko, z levico drţi teţek vojaški plašč (paludamentum), ki mu sega preko ramen in hrbta. Opremljen je v kovinski oklep s poudarjenimi mišicami. Na prsih nosi odlikovanje (phalera). Ob levem boku nosi meč v noţnici, pritrjen s široko vezjo na širok sluţbeni pas (balteus), ki sega prek desne rame. Kip je stal v stebrnem delu notranjosti zgornjega dela posebnega tipa nagrobne kapelice, imenovane baldahin. Baldahin je sluţil
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 18
poudarjanju kipa umrlega heroja stoječega na sredini. Še posebej v provincah upodobljeni vojaki z oroţjem in odličji dokazujejo vojaško dejavnost in vrlino (virtus), oroţje pa opredeljuje pokojnika kot aktivnega vojaka. Tako kip centuriona kot baldahin sta v Noriku zelo redka (Koroški pokrajinski muzej 2010).
Slika 11: Odlitek nagrobne plošče z reliefom pisarja in centuriona
4.2 Idejna zasnova
Predmet projekta je bila ureditev Vandravskega trga, Prevalje. Idejna zasnova prenove je zajemala celovit poseg v območje z ureditvijo trga, avtobusnega postajališča, klančine za invalide, stopnišča, kulturnega središča in parkirišča z odvodnjavanjem.
Na obravnavani lokaciji sta se oblikovala dva fizično ločena trga. Obravnavano območje ločuje magistralna cesta, Ravne – Črna na Koroškem.
Trg je po definiciji urbana struktura, odprta površina, obdana z grajenimi arhitekturnimi elementi.
Dana lokacija je le delno podrejena trţnemu principu, predvsem v smislu obdanosti z grajenimi strukturami, zato je trg ustvarjen s principom kulis, ki nadomeščajo arhitekturne volumne s sebi lastnimi ploskovnimi elementi.
Zahteva investitorja po vzpostavitvi lapidarija se dobro vklopi v izbrani princip, saj se na kamnitih stenah – kulisah razstavi artefakte, reliefe, ki jih je ţeljeno pokazati
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 19
obiskovalcem. Tako oblikovan lapidarij prikaţe zgodovinski utrip in zadovolji potrebi po omejitvi trţnega odprtega dela.
Del kulise sta tudi piedestala dveh kipov, ki sta vklopljena v kamniti zid, v primeru rimskega vojaka – centuriona, vzpostavimo tudi asociacijo edikule, s pomočjo svetlobnih elementov ter odtisa na zidu.
V jugovzhodnem delu trga, na mestu prekritja struge, se postavi vodni element v smislu ponazoritve potoka, kot asociacija na potok, ki teče pod površino trga.
Trg obdaja hodnik za pešce in na juţni strani parkirišče. Obe prometni komunikaciji sta funkcionalno in likovno povezani s trgom.
Tlak obravnavanega območja se je, razen v cestnem delu, v celoti zamenjal.
Hodnik za pešce – pločnik, z avtobusnima postajališčema, se je finalno obdelal z betonskim tlakovcem, medtem ko je notranjost trga – trţni odprt prostor obdelan s kamnom v različnih načinih polaganja, strukturah in barvah.
Del obravnavanega prostora se je ozelenil in delno zarastel z grmovnicami.
Postavili so se elementi urbane opreme, in sicer klopi, smetnjaki, ter avtobusno postajališče (Kristijan Čuk, u. d. i. a., FIN ARS d. o. o., 2010).
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 20
Slika 12: IDZ Vandravski trg
4.3 Ureditev južnega dela območja
Območje obdelave je bila makadamska površina – ravninski teren (nagib, do katerega vodi asfaltiran uvoz, ki se priključuje preko obstoječe ceste Prevalje – Ravne. Gradbena dela so se začela z odstranitvijo gramoznega nasutja. Območje je bilo komunalno opremljeno, v bliţini je kanaliziran Flisov potok. Dostopnost po uvozu juţno od ceste Prevalje – Ravne je vseskozi omogočena.
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 21
Oblikovanje okolja je razvidno iz situacije ureditve. Uredil se je odprt trg, obdan z grajenimi arhitekturnimi elementi. Projekt je obravnaval ureditev šestih tlakovanih parkirišč (eden je namenjen parkiranju invalidnih oseb) in asfaltiranega dovoza med obstoječim opornim zidom juţno in robnikom, ki zaključuje trg na severnem delu območja obdelave. Območje je omejeno na vzhodni strani z obstoječimi objekti, na zahodni pa z obstoječim cestnim uvozom. Notranjost trga – trţni odprt prostor, stopnišči in klančina so obdelani s kamnom pohorski tonalit v različnih načinih polaganja, strukturah in barvah. Postavili so se elementi urbane opreme, in sicer klopi, smetnjaki, stojalo za kolesa ter avtobusno postajališče.
Del obravnavanega prostora se je ozelenil in delno zarastel z grmovnicami.
Slika 13: Ozelenitev trga
Obstoječe površine potekajo predvsem v ravninskem terenu, z minimalno razliko (za potrebe odvodnjavanja).
Globine izkopov so odvisne od nove sestave tlaka, in sicer:
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 22
na dovozni poti (dvoslojni asfalt) – globina izkopa pribl. 40cm:
- 3 cm bitumenski beton BB 8,
- 6 cm bituminizirani drobljenec BD 22,
- 25 cm tamponski drobljenec D 32, utrjen do Mv2=80 MPa,
- 40 cm nasip ali posteljica – peščeno prodni ali kamniti material.
Na tlakovanem dostopu – globina izkopa pribl. 40 cm:
- 8 cm betonski tlakovci,
- 4 cm gramozni agregat 4/8 mm,
- 25 cm drobljenec D 32,
- 40 cm nasip ali posteljica – peščeno prodni ali kamniti material.
Kamnite plošče pohorskega tonalita (nepovozno) – globina izkopa pribl. 65 cm:
- 3 cm kamen,
- 5 cm fini drenaţni beton 4/8 mm,
- 15 cm drenaţni beton 16/32 mm z enojno mreţno armaturo MAG 500/560 Q283,
- 50 cm tamponski drobljenec D 0/32 mm, utrjen do Mv2 = 80 MPa.
Zaradi dejstva, da se je tlakovano uredilo parkirišče, asfaltiral pa se je dovoz, je predvidena za novogradnjo lahka prometna obteţba (2x 105 ≤ T ≥ 6 x 105 prehodov normalne osne obteţbe 82 kN), z osebnimi, občasno dostavnimi kombiniranimi vozili.
Geomehanske preiskave za omenjeno področje niso bile izvedene, glede na to, da pa se je utrjevalo področje, ki je bilo ţe v osnovi namenjeno enakim prometnim obteţbam in po terenskem pregledu ni vidnih občutnejših deformacij, se smatra, da so temeljna tla dobro nosilna. Na obravnavanem področju ni opaznih zalednih voda ali prisotnosti podtalnice.
S celotnega območja prometnih površin je bilo potrebno v prvi fazi v celoti odstraniti obstoječo tamponsko podlago, ki je verjetno glede na starost ureditve, pomešana s humusno meljastimi zemljinami z organskimi primesmi ter vse plasti rahlega neutrjenega nasutja in po potrebi glede na končno višinsko zasnovo, še debelino temeljnih zemeljskih tal – predvidoma v debelini vsaj 40 cm. Pri izvajanju zemeljskih izkopov in preden se je
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 23
začelo s planiranjem in utrjevanjem nove dobavljene nosilne tamponske plasti, je moral planum temeljnih tal obvezno pregledati pooblaščen geomehanik, ki je po potrebi tudi korigiral globino izkopa in prevzel ustreznost planuma.
Odvodnjavanje utrjenih površin se je uredilo s primernimi prečnimi in vzdolţnimi nakloni.
Projekt je obravnaval odvodnjavanje s cestišča in tlakovanih parkirišč v skupni površini 187,05 m2 na območju Trga v Prevaljah. Višinski potek tlakovanih parkirišč in asfaltnega dovoza se je zniţal zaradi gravitacijskega odvodnjavanja s prečnim naklonom 2,5 % v obeh smereh. Meteorne vode iz utrjenih površin se iztekajo v asfaltno odtočno muldo širine 40 cm na sredini med parkirišči in dovozom. Padavinske vode stečejo po muldi skozi peskolov po cevi PEHD ø 150 mm v lovilec olj ter skozi iztočno glavo v kanaliziran vodotok – Flisov potok. Iztok je oblikovan tako, da ne sega v prečni profil vodotoka in je opremljen s povratno zaklopko. Iztočno mesto je bilo določeno na podlagi hidrološke študije.
Slika 14: Izvedba osrednjega trga
Cestni poţiralnik je izveden iz betonskih cevi DN 400 mm, z usedalnikom globine 50 cm, ki zadrţi teţke delce z vozišča. Osrednji trg se odvodnjava po muldi v peskolove, nato pa se meteorna voda spelje v ponikanje. Uporabljen je sistem ponikanja Hauraton Drainfix Twin. Podtalnice na obravnavanem področju ni.
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 24
Slika 15: Izvedba mulde, odvodnjavanje
Navidezna ločitev terena med povoznimi površinami (asfaltni dovoz in tlakovana parkirišča) se je izvedla z borduro (pogreznjeni vrtni robniki v betonu).
Slika 16: Izvedba armiranje elementov
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 25
Slika 17: Izvedba opaţevanje elementov
4.4 Ureditev severnega dela območja
Glavnino ureditve severnega dela območja predstavlja klančina za invalide in stopnišče ob Batičevem kipu. Pod predvideno klančino je kanaliziran Flisov potok, zaradi katerega je bilo predvideno še posebej skrbno načrtovanje v vodovarstvenih območjih.
Severni del trga sestavljata stopnišči, kateri povezuje piedestal, na katerem ostane Batičev kip, vzporedno pa je izvedena tudi klančina za invalide. Nad cesto Trg ob Turistično informacijskem centru se je odstranilo drevo zaradi izvedbe klančine, obstoječe stopnice in oporni zid sta se porušila in se izvedla na novo. Hodnik za pešče – pločnik z avtobusnim postajališčem je finalno obdelan z betonskim tlakovcem.
Osnovna konstrukcija je izdelana iz armiranega betona, vse površine, klančina in stopnišče pa so finalno obloţene s pohorskim tonalitom.
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 26
Slika 18: Izvedba tlakovanja avtobusne postaje
Slika 19: Izvedba klančine za invalide
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 27
Slika 20: Izvedba stopnišča ob Batičevem kipu
Obstoječi Batičev kip lokacije ni spremenil. Novo izdelani armirano betonski podstavek se je skupaj s stopniščem obloţil s kamnom, kakor tudi klančina za invalide. Pot, ki se nadaljuje v severni smeri, se je finalno obloţila z betonskimi tlakovci.
4.5 Prenovljen Vandravski trg
Po končani izvedbi prenove naselbinskega jedra na Prevaljah ta odprti trg, obdan z grajenimi elementi, predstavlja popolnoma novo območje. Trg je namreč zaţivel kot muzej na prostem, mesto srečevanja, prostor postanka, oddiha, druţabnih dogodkov in postal osrednji del mesta. Zaradi osvetlitve je dobil poseben sijaj tudi v večernem času.
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 28
Slika 21: Prenovljen juţni del trga ponoči
Slika 22: Prenovljen juţni del trga
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 29
Avtobusno postajališče je opremljeno z digitalnim zaslonom, kjer lahko dobimo vremenske, turistične in druge občinske novice. Vse pohodne površine so finalno obloţene s kamnitimi ploščami oziroma z betonskimi tlakovci. V osrednjem delu trga, lapidariju, so na kulisah razstavljeni artefakti, reliefi, fontana s kulturno-zgodovinskimi opisi. Vzpostavi se tudi asociacija edikule, s pomočjo svetlobnih elementov ter odtisa na zidu. Del obravnavanega prostora se ozeleni in delno zaraste z grmovnicami. Urbana oprema zajema klopi, koše za smeti, stojala za kolesa in avtobusno postajaliče.
Slika 23: Urbana oprema
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 30
Slika 24: Parkirišče za avtomobile
Slika 25: Parkirišče in ograja
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 31
Elementi kulise, katerega del predstavljata tudi piedestala dveh kipov, so obloţeni z granitom assoluto nero in s pohorskim tonalitom. Vzpostavila se je tudi asociacija edikule, s pomočjo svetlobnih elementov in odtisa na zidu.
Severni del trga sestavljata stopnišči, kateri povezuje piedestal, na katerem ostane Batičev kip, vzporedno pa je izvedena tudi klančina za invalide. Ob klančini je izvedena kontinuirana zasaditev dreves. Postavljene so nerjaveče varnostne ograje (iz inoxa). Trg obdaja hodnik za pešce in na juţni strani parkirišče. Obe prometni komunikaciji sta funkcionalno in likovno povezani s trgom.
Slika 26: Severni del trga
Slika 27: Klančina za invalide
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 32
5 POMEN PRENOVE
5.1 Ovrednotenje prenove Vandrovskega trga
Z ureditvijo Vandravskega trga na Prevaljah v sklopu prenove mestnega jedra Prevalje so Prevaljčani pridobili veliko – od druţenja občanov do praznovanj in koncertov.
STIČIŠČE OBČANOV
Ob Sokolskem in Spominskem parku v prenovljenem mestnem jedru je preurejen Vandravski trg najbolje sprejet. Na Vandravskem trgu ljudje zelo radi posedajo in se druţijo, predvsem v večernih urah, gotovo pa bo stičišče še bolj prijazno, ko bodo drevesa nudila senco (Greta Jukič, podţupanja Občine Prevalje 2016).
LAPIDARIJ Z RIMSKIMI REPLIKAMI najdenimi na območju Prevalj
Vandravski trg zaokroţajo rimske replike, ki so opremljene z osnovnimi podatki v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku.
PRIREDITVENI PROSTOR
Vandravski trg je prostor, kjer se z otvoritvenim koncertom pričnejo JESENSKA SREČANJA na Prevaljah, festival športa, zabave in društvenih predstavitev v občini v septembru.
Ob praznikih tam nastopa Pihalni orkester Prevalje na promenadnem koncertu, ob Veselem decembru v kotu trga postavijo novoletno jelko in poskrbijo za praznično dogajanje.
Ob robu trga ob robu pločnika je postavljen touch screen s turističnimi informacijami in podatki občine, voznim redom itd., ki je povezan s tajništvom Občine Prevalje (Greta Jukič, podţupanja Občine Prevalje 2016).
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 33
Razvoj urbanega okolja terja posodabljanje infrastrukture, hkrati pa tudi ureditev zelenih in ostalih mestnih površin. Posegi v mestnem jedru Prevalj v preteklosti niso bili vedno dovolj celovito obravnavani in izvedbeno realizirani.
Smotrnost izvedbe obravnave investicije se kaţe predvsem v doseganju ciljev, ki so predvsem:
- višja prometna varnost,
- razvoj mesta, uporabniška prijaznost in privlačnost mestnega jedra,
- ohranjanje in razvijanje kulturne identitete z ustvarjanjem pogojev za kulturno ustvarjalnost in raznolikost, trajnostni razvoj kulturne dediščine in dostopnost do kulturnih dobrin.
Posebej se poudarja, da je načrtovana investicija obravnavana z vsemi njenimi vsebinskimi in tehničnimi značilnostmi ter primerna z vidika značilnosti uporabnika in okolja. Ob uporabi sodobne tehnologije v gradbeništvu se vsem udeleţenim zagotovi prijetno, funkcionalno, fleksibilno, kvalitetno bivanjsko okolje za lokalne prebivalce in obiskovalce kraja.
Z izdelavo investicijskega programa je investitor izkazal resnost in zmoţnost organiziranja in izvajanja aktivnosti, ki sledijo iz obravnavane investicije. Na osnovi navedenega se investicijski projekt “Ureditev mestnega jedra Prevalj“ ocenjuje kot potrebna, koristna in upravičena naloţba (Primoţ Praper, vodja investicijskega programa).
Slika 28: Vandravski trg
Prebivalci občine Prevalje in okoliških občin so večinoma nad novo nastalim prostorom navdušeni, tukaj radi posedajo in opazujejo okolico. Radi se druţijo na lokaciji ob večjih druţabnih dogodkih. Nekaterim se zdi območje preveč odprto in jih moti, ker ni sence zaradi premalo visokega zelenja (anketa mimoidočih Občina Prevalje 2011).
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 34
Koroški pokrajinski muzej (KPM) z Občino Prevalje ţe vsa leta dobro sodeluje, tako je bilo tudi pri projektu Ureditev mestnega jedra Prevalj, kjer je Koroški pokrajinski muzej predlagal vsebino za ureditev t. i. Vandravskega trga z vključitvijo arheološke dediščine v prostor. Na novonastalem mestnem trgu je urejena nova avtobusna postaja, na juţni strani zidu je prostor namenjen javnemu parkiranju, zid, obdelan z naravnim kamnom pa predstavlja mesto, kjer so predstavljeni odlitki oz. kopije rimskih kamnitih spomenikov iz arheološkega najdišča Zagrad pri Prevaljah.
Novonastali mestni trg je tako delno urejen kot lapidarij.
Zavedajo se bogate arheološke dediščine in ţelje po vzpostavitvi mesta za arheološko zbirko na Prevaljah, kajti rimski marmorni spomeniki iz Zagrada so raztreseni po različnih lokacijah. Nekaj jih hrani KPM v lapidariju na Ravnah (kapela gradu Ravne), nekaj primerkov hranijo domačini, dva najlepša pa ţe vse od odkritja hrani Koroški deţelni muzej Celovec. Za navedena je na podlagi teh izhodišč Koroški pokrajinski muzej predlagal izdelavo kopij; kipa rimskega oficirja – centuriona in reliefa z upodobitvijo Atisa in Erota. Zaradi dobrih odnosov s celovškim muzejem in tamkajšnjim arheologom dr. Francem Glaserjem je bilo to izvedljivo.
Kopije rimskih spomenikov, ki jih je izdelal restavrator in konservator Miran Pflaum, so izdelane z namenom, da se arheološka dediščina predstavi širši javnosti. Mestnemu središču Prevalj so s preoblikovanjem javnih površin, ki bodo središče različnih aktivnosti, dodali novo vrednost. Prostor bo postal kulturno stičišče, kjer se bodo ljudje srečevali, posedali, se pogovarjali in obenem srečevali z dediščino. Ta dediščina je z ureditvijo odprtega muzeja na trgu postala dostopna večjemu številu ljudi. Upajo, da so s sodelovanjem v projektu spodbudili pozitiven odnos do ohranjanja kulturne dediščine in s tem preteklosti kraja (Valerija Grabner, Koroški pokrajinski muzej 2010).
5.2 Sklep
Prenova neselbinskega jedra Prevalj je dala mestu s širšo okolico nove razseţnosti. Pridobljen prostor, zaradi katerega ni bila potrebna širitev mesta, temveč je degradirano območje dobilo novo podobo, ima za urbano okolje visoko vrednost. Novonastali
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 35
Vandravski trg je dobra točka za vsakogar, ki si ţeli začutiti utrip mesta in njegovo preteklost, obiskati prireditve, malo obstati oz. posedeti ali srečati sogovornika.
Prenovo naselbinskega jedra ocenjujemo kot kakovosten poseg v urbani prostor, ki je kljub majhnemu obsegu urejanja primeren pokazatelj, kako upravljati z naravnimi danostmi v prostoru. Smiselnost revitalizacije območja se kaţe v njegovi obiskanosti, številu vseh dogodkov, ki se odvijajo na mestu prenove, predvsem pa v zadovoljstvu uporabnikov.
Spodbuda Evropske unije je zaradi velikih investicijskih vloţkov prenove mestnih središč zelo dobrodošla. Mestna jedra naj se projektirajo tako, da bodo privabljala tako turiste kot tudi lokalne prebivalce, ki so zavzeli obmestna nakupovalna središča.
Ugotavljamo, da lahko premišljen pristop k prenovi urbanih središč, izboljša kakovost bivanja in zadovoljstvo ljudi kot tudi varstvo okolja in zavedanje kulturno-zgodovinskih okvirjev druţbe. Pri načrtovanju prenove se lahko s sodelovanjem več strok in različnih vizij, zagotovi celostna in kakovostna izvedba prenove mestnega jedra.
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 36
6 VIRI, LITERATURA
EU skladi, kohezija do 2013 2016. Dostopno na:
Gabrijelčič, P 2012, Intervju: Urbanist je general, Finance. Dostopno na:
Gehl, J 1987, Life Between Buildings: Using Public Space, translated by Jo Koch, Van Nostrand Reinhold, New York.
Gehl, J, Gemzøe, L 2004, Public Spaces, Public Life, Danish Architectural Press
Gehl, J 2010, Cities for People, Island Press.
Gehl, J, Svarre, B 2013, How to study public life, Island Press.
Grabner V (kustosinja) 2010, Zbrani podatki s strani Koroškega pokrajinskega muzeja. Dostopno na:
Inštitut za politike prostora – IPOP 2016. Dostopno na:
Investicijski program Ureditev mestnega jedra Prevalje 2010. Dostopno na:
Mihelič B, Sendi R, Černič Mali B, Bizjak I, Tominc B, Goršič N 2007, Prenova mesta: metodološka orodja za določanje in vrednotenje prednostnih območij in tipov prenove, Vmesno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa CRP; CRP, Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Ljubljana, Urbanistični inštitut Republike Slovenije.
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 37
Mariotti J, Koţelj J, Kerbler, B (urednik) 2016, Revitalizacija odprtih prostorov, preoblikovanje mestnih središč in stanovanjskih sosesk in pomen prostorskega načrtovanja pri prilagajanju na podnebne spremembe, Urbani izziv, letnik 27, št. 1, str. 4 Dostopno na:
Prevalje 2016, Wikipedija. Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/Prevalje
Šašek Divjak, M 2009, Urbana prenova ali razvoj mesta »navznoter«, Bassin, P, Šubic Kovač, M (urednika) 2009, Urbana prenova. Ljubljana, Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, 2009.
Upravljanje prenove degradiranih območij 2013, Cobraman. Dostopno na:
Urbana prenova 2016. Dostopno na: http://trajekt.org/2012/09/30/urbana-prenova- priloznost-in-odgovornost/ [1.7.2016].
Zbrani podatki s strani Občine Prevalje 2010, Občina Prevalje. Dostopno na:
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 38
7 PRILOGE
7.1 Seznam slik
Slika 1: Prevalje središče...... 6
Slika 2: Mesto Prevalje ...... 6
Slika 3: Prevalje na litografiji iz leta 1844 ...... 10
Slika 4: Juţni del območja pred prenovo ...... 11
Slika 5: Karta Prevalj z označenim območjem obravnave M 1:50000 ...... 12
Slika 6: Karta Prevalj z označenim območjem obravnave M 1:5000 ...... 13
Slika 7: Severni del območja pred prenovo...... 14
Slika 8: Kanaliziran Flisov potok na severnem delu območja ...... 14
Slika 9: Odlitek nagrobne plošče z reliefom Atisa in Erota ...... 16
Slika 10: Odlitek nagrobnega kvadra z reliefom nimfe ...... 17
Slika 11: Odlitek nagrobne plošče z reliefom pisarja in centuriona ...... 18
Slika 12: IDZ Vandravski trg ...... 20
Slika 13: Ozelenitev trga ...... 21
Slika 14: Izvedba osrednjega trga ...... 23
Slika 15: Izvedba mulde, odvodnjavanje ...... 24
Slika 16: Izvedba armiranje elementov ...... 24
Slika 17: Izvedba opaţevanje elementov ...... 25
Slika 18: Izvedba tlakovanja avtobusne postaje ...... 26
Slika 19: Izvedba klančine za invalide ...... 26
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 39
Slika 20: Izvedba stopnišča ob Batičevem kipu ...... 27
Slika 21: Prenovljen juţni del trga ponoči ...... 28
Slika 22: Prenovljen juţni del trga ...... 28
Slika 23: Urbana oprema ...... 29
Slika 24: Parkirišče za avtomobile...... 30
Slika 25: Parkirišče in ograja ...... 30
Slika 26: Severni del trga ...... 31
Slika 27: Klančina za invalide ...... 31
Slika 28: Vandravski trg ...... 33
Viri slik: iObčina: Sliki 5, 6 (http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=prevalje)
Koropedija: Sliki 1, 2 (http://www.koropedija.si/index.php/Prevalje)
Občina Prevalje: Slike 9, 10, 13, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27
Osebni arhiv: Slike 4, 7, 8, 12, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20
Prevalje360.si: Sliki 11, 28 (http://www.prevalje360.si/predstavitev/prevalje/vandravski- trg.html)
Wikipedia: Slika 3 (https://sl.wikipedia.org/wiki/Prevalje)
7.2 Seznam prilog
Priloga 1: Situacija obstoječega stanje pred prenovo M 1:200
Priloga 2: Situacija predvidene ureditve M 1:200
Priloga 3: D3 – Detajl stopnišča in klančine za invalide M 1:100
Ovrednotenje prenove naselbinskega jedra Prevalj Stran 40
7.3 Naslov študenta
Helena Thaler
Višnja vas 30
3212 Vojnik gsm: (041) 316 428 e-mail: [email protected]