številka 42 / junij 2014

JAVNO PODJETJE ENERGETIKA TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 LJUBLJANA

Intervju MePIS Energy Uspešna presoja namestnik direktorja sistemov kakovosti Srečko Trunkelj 2 uvodnik Naj bo poletje brez analiziranja smislov in nesmislov

Nogometni navdušenci so že pred velikim »odrom«, kjer poleg bele črte omejujeta ogromno travnato površino še dva gola. Nastopa dvaindvajset znanih igralcev, na odru sodelujeta tudi dva sodnika in seveda še tisti najpomembnejši faktor, okoli katerega se vrti celotna predstava, to je okroglo usnje. Kotaleča se žoga je tista, ki narekuje scenarij zgodbe Irena Debeljak na odru, in tudi igralci, skupaj s sodniki se trudijo narediti svoj vtis. V zakulisju pa se odvija druga zgodba, to je zgodba denarja, špekulacij in še česa… Na nekem drugem odru se odvija povsem druga igra, za katero pa žal ni čutiti nekega posebnega navdušenja. Seveda ne morem delati primerjave med nogometom in predčasnimi volitvami. Sploh, če primerjamo finančne špekulacije, z vso »mašinerijo« marketinga… A kljub temu, in verjamem, da v tem razmišljanju nisem osamljena, so volitve tekmovanje, za katerega pa žal ne moremo reči, da krepi zdravega duha v zdravem telesu. Igralci (beri politične stranke) tekmujejo med seboj tako, da prepričujejo volivce s svojimi bolj ali manj enakimi programi in bolj ali manj neuresničljivimi obljubami. Tako kot se zame, za žensko, ki ni nogometna navdušenka, bistveno ne razlikujejo nekaj urne analize posamezne nogometne tekme. Naj je še tako napeto in vroče na katerem od opisanih odrov, mene vselej puščata ravnodušno. Enako je z vsakoletnimi obljubami otrok, da bodo po koncu šole le pospravili sobo - kot bi poslušala predvolilne obljube. Ravnodušne pa me (in tudi vas najbrž) nikakor ne pustijo investicije, ki se odvijajo na odru naše družbe. Izvajajo se različne aktivnosti, ki so zapisane ali v planih družbe ali v strateških načrtih (beri programi). Ti programi se slej ko prej realizirajo in ne ostajajo samo zapisani na papirju oziroma kot del obljub. Rezultati izvedbe investicij bi bili vsekakor bolj- ši, če ne bi bilo tistega grenkega priokusa v obliki »pomanjkanja finančnih sredstev«. Naša »strateška igra« piše zgodovino in da je potrebno vlagati v razvoj daljinskega ogrevanja Mestne občine Ljubljana tudi v prihodnje, je sporočilo, ki bi ga bilo potrebno upoštevati tudi v razvojnih programih posameznih strank v letošnjem predvolilnem gledališču. Ne glede na slabo finančno stanje naše države in ne glede na to, da naša družba ni v lasti države, je nujno, da se zagotovijo sredstva za njen razvoj. In če ponovim besede namestnika direktorja Srečka Trunklja, je trenutno največja nevarnost, da Energetika Ljubljana v imenu težkih časov pristane na strategijo preživetja, namesto na strategijo razvoja. Poleg razvojnih investicij se odvijajo tudi vzdrževalne investicije, ki so še dodatne vešči- ne, pomembne za sistem daljinskega ogrevanja. Na tem področju nismo taki kratkohlačniki, kot so tisti na nogometnem igrišču, kajti ne čakamo, v katero smer bo odskočila žoga. Učenje in urjenje na tem področju se izvaja že daljše časovno obdobje. Ne razumem, zakaj se ne napiše neko pravilo, ki bi za tiste aktivnosti, ki so nujne za zagotavljanje varne dobave toplote, zagotovilo ustrezno finančno podporo. To je vendarle stvar organizacije. Tako kot je sektor za uporabnike organiziral »novo igro«, katere rezultat je, da dobijo vsi zainteresirani cenovno dostopen paket na zemeljski plin. To je odraz, da Foto na naslovnici: Doris Kukovičič smo se prilagodili novim razmeram na trgu oskrbe z zemeljskim plinom. Tako kot se skrbno pripravijo trenerji na vsak korak nasprotnega moštva in svoji ekipi podajo navodila za vrhunsko igro in dober rezultat. Simulacije nogometnih tekem niso več neka znanstvena fantastika. In tudi naš enotni procesno-informacijski sistem MePIS Energy omogoča, da se prilagajamo trendu padanja rabe energije, tako za sistema daljinskega ogrevanja kot distribucije zemeljskega plina, ki s tem ohranjata svojo konkurenčnost. Upam, da se vaša energija ne prilagaja trenutni krizi v državi. Naj vam letošnje poletje Interna revija MEGAVAT prinese odklop. Poskusite se »resetirati« in obenem ne pozabite pritisniti na tipko »off«. izdaja JAVNO PODJETJE Če menite, da si ne morete vzeti časa zase, ker imate še toliko opravil, poskusite odigrati ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o. Verovškova 62 • Ljubljana preprosto igro »kopiraj« - »prilepi«. Občutite strast do užitka in pripadnost najbližjim, ki vas najbolje razumejo. Tako boste dosegli svojo zmago, v kateri bodo tudi vsi vaši najdražji Uredniški odbor zadovoljni z rezultatom. In vsako analiziranje smislov in nesmislov bo odveč, saj bo občutek Glavna urednica: Irena Debeljak • Člani: Doris zmagoslavja točno tak, kot mora biti – brez napak. In samo vaš. Kukovičič, mag. Alenka Megušar, Rechelle Narat, Maša Štangl, Vlado Maričič, Vojko Pucihar, Štefan Šimunič, Primož Škerl, Boris Šorc • Fotografije: arhiv TE-TOL in Energetika Ljubljana • Karikature: Ciril Povše • Produkcija: Vela d.o.o. Ljubljana • Elektronski naslov uredništva: [email protected] 3 oskrba uporabnikov Storitev mora biti ugodna in po meri uporabnika

Sektor za uporabnike

V današnjem času predstavlja organizacija časa velik izziv za posameznika: usklajevanje vseh obveznosti, dela in družine, vzame veliko časa, dan ima pa samo 24 ur. Hiter tempo narekuje potrebo po hitri in učinkoviti storitvi. V Sektorju za uporabnike se trudimo, da bi to tudi ponudili, zato posebno pozornost posvečamo pripravi takšnih storitev in ponudb, ki omogočajo kupcem prihranek časa in tudi denarja…

Zimske mesece smo zaključili z raziskavo trga na področju različnih ogrevalnih siste- mov, ker smo želeli ugotoviti, kateri so tisti razlogi, ki bistveno vplivajo na posameznika v fazi odločanja o načinu ogrevanja. In še ve- dno je to v veliki meri predvsem cena in pa seveda tudi enostavnost samega postopka. Rezultat tega je nova akcija priključevanja »Najcenejši paket na zemeljski plin«, ki po- teka od meseca maja dalje. V novi ponudbi je Energetika Ljubljana omogočila vsem in- teresentom, da izberejo cenovno dostopen paket s storitvijo na ključ. Namenjena je kupcem oziroma lastnikom objektov, ki že imajo priključni plinovod, vendar na omrežje še niso priključeni in zemeljskega plina še ne uporabljajo. Namen te akcije ni samo pridobiti čim več novih odjemalcev zemeljskega plina. Tak pri- Čeprav se je letošnja ogrevalna sezona komaj zaključila, se že pospešeno pripravljamo na naslednjo. stop je zasnovan tudi zato, da bi na območjih, kjer je omrežje že zgrajeno, to tudi izkoristili, kar bo imelo dvojni učinek: uporabnikom ne s sodobnimi trendi, ko se delovna področja tržna strategija za novo ogrevalno sezono, bo potrebno skrbeti za ogrevanje na zalogo, zaposlenih spreminjajo glede na naloge, ki tako za področje dobave zemeljskega plina pač pa bodo oskrbovani preko daljinskega jih opravljajo (vsak zaposleni je v bistvu na kot pospeševanja novih priklopov na distri- sistema Energetike Ljubljana. Prehod na ta nek način promotor dejavnosti oz. prodaja- bucijsko omrežje. Intenzivno se ukvarjamo z sistem ogrevanja je pomemben tudi z okolj- lec storitev svoje družbe). nadgradnjami kontaktnega centra in obliko- skega vidika, saj bo posledično prav tako Potencialni interesenti so s tem pridobi- vanjem elektronskih storitev za odjemalce, prispevalo k izboljšanju kakovosti zraka na li veliko: na voljo je »Paket za ogrevanje na po katerih je vedno več povpraševanja. V območjih, kjer uporabljajo druge vire ener- zemeljski plin« po ugodni ceni; hkrati pa je teku so tudi številni drugi projekti na podro- gije (kurišča ipd.). v ceni še dodana vrednost: Energetika Lju- čju informacijske tehnologije, z namenom Pristop do potencialnih odjemalcev je bljana bo poskrbela tudi za tiste zoprne po- izboljšanja delovnih procesov se odvija tudi zastavljen tako, da bodo lahko vsi sodelavci drobnosti in postopke, ki marsikomu niso po reorganizacija dela v okviru nekaterih služb, Energetike Ljubljana, ki se srečujejo z upo- godu in se prav zato ne odloči, da bi investi- tu pa je seveda še redna dnevna komunika- rabniki na terenu, tržili oziroma ponudili to ral v boljši in cenejši ogrevalni sistem: uredila cija z našimi odjemalci, zaradi katerih smo storitev. To učinkovito medsebojno sodelo- dokumentacijo in poenostavila izvedbo. vsi skupaj sploh tukaj. vanje med delovnimi področji in zaposlenimi V juniju pa smo zgornji akciji dodali še Jesen bomo tako pričakali dobro pripra- (sodelavci Sektorja za uporabnike in sode- eno: »Delite toplino s prijatelji«. S to akcijo vljeni na novo ogrevalno sezono, polni nove lavci Sektorja za inženiring, ki se srečujejo nagovarjamo obstoječe odjemalce zemelj- energije, idej in projektov. Večina odjemal- z občani oziroma potencialnimi kupci na skega plina, da priporočijo »prijatelja«, ki bo cev se ravno v jesenskem času začne bolj terenu – ob gradnji omrežja, obiskih zaradi kupil Paket za ogrevanje na zemeljski plin, intenzivno ukvarjati z ogrevanjem, mi pa urejanja služnostnih pravic in drugih prilo- in tako prihranijo do 50 EUR pri računu za bomo poskrbeli za to, da bodo lahko izbirali žnostih) je rezultat skupnih prizadevanj, da bi dobavljen zemeljski plin. med dobro ponudbo ter da jih bomo pravilno prav vsak zaposleni odjemalcu ali samo in- In kaj nas čaka v poletnih mesecih? Poleg usmerjali in osveščali, da je skrajni čas tudi teresentu ponudil vse: informacije, ustrezno zasluženega uživanja na počitnicah bomo za njih, ker se nova sezona ogrevanja vztraj- gradivo – na enoten način, kot je v skladu tudi zelo delovni. Pripravljata se prodajna in no približuje… 4 intervju

S slabo voljo se nič ne reši Pogovor z namestnikom direktorja Srečkom Trunkljem

Doris Kukovičič

Raje kot kravato nosi čelado. Bistveno raje je na gradbišču kot v pisarni. Raje kot poslovnež bi bil pastir s čredo ovac, a življenje mu je namenilo precej drugačno poslanstvo, ki ga s svojo mirnostjo, zbranostjo in nalezljivo dobro voljo zelo uspešno udejanja. Osrečuje ga, če lahko izpolnjuje pričakovanja drugih, ko so ta enaka tistim, ki jih ima do sebe. Ponosen na svoje sodelavce in projekte, ki jih skupaj uresničujejo, priznava, da pri njihovem delu ni prostora za napake, ga je pa dovolj za zavzeto sodelovanje. Srečko Trunkelj, namestnik direktorja družbe in direktor Sektorja za inženiring Energetike Ljubljana.

Srečko Trunkelj

V Energetiki Ljubljana ste začeli kot inženiring. Sedaj pa sem, kot ste že omenili, ločati. Brez elementarnega znanja stroke, ki projektant, bili ste direktor področja inže- namestnik direktorja družbe in hkrati vodim ga lahko dobiš samo v projektivi, in ga zatem niring, danes pa ste namestnik direktorja še Sektor za inženiring. nadgradiš z izvedbenim delom v investicijah, družbe, ki obenem vodi še Sektor za bi bilo to težko. Ne predstavljam si, da bi vse inženiring. Sem morda kakšno delovno Lahko bi rekli, da ste šolski primer napre- te faze preskočil. Danes sem z znanjem na mesto izpustila? dovanja na delovnem mestu. Kakšna je nivoju, ko me bo težko prepričati v nekaj, kar Da, po delovnem mestu projektanta bila ta pot, če strnete vtise, občutke…? je skregano z zdravo logiko projektiranja ali sem bil še namestnik vodje investicij, zatem Mislim, da je bil to normalen razvoj neko- investiranja. Predvsem pa vem, kako v nara- sem šel v drugo podjetje in se nato vrnil v ga, ki skozi čas, skozi znanje in izkušnje, pri- vi nastajajo projekti, na kaj je potrebno biti Energetiko Ljubljana kot direktor področja spe do položaja, na katerem je potrebno od- pozoren… 5 intervju

Kateri večji projekti so trenutno v teku in teta dela največja? dnji toplote, elektrike in pare, v distribuciji kateri so še v načrtu za letos? Pri inženiringu je ravno obratno – velja toplote, pare, zemeljskega plina in v prodaji Največji projekt, ki je v polnem teku, bolj delovni čas gradbene operative. Pri nas toplote, pare, elektrike in zemeljskega plina. je rekonstrukcija kotlovnice v Toplarni Ši- se začnejo aktivnosti na terenu v drugi polo- K temu sodijo tudi vse storitvene dejavnosti, ška, kjer poteka zamenjava dveh 58 MW vici marca in trajajo vse do konca novembra. s katerimi Energetika ohranja in nadgrajuje vročevodnih kotlov, parnega kotla kapa- Takrat se gradi, obnavlja, vremenski pogoji zadovoljstvo svojih odjemalcev. S portfe- citete 16t/h 18 barske pare in gorilcev na so taki, da omogočajo gradnjo in hkrati pre- ljem energentov in storitev Energetika ohra- 116 MW vročevodnem kotlu. To je hkrati kinitev oskrbe naših odjemalcev, kadar je to nja prednost pred konkurenco. Perspektiva tudi največja investicija na tej lokaciji po pač potrebno. Od novembra do marca pa je je v racionalni gradnji in obnovi energetskih daljšem časovnem obdobju. Načrtuje se pripravljalni del: pripravlja se dokumentaci- virov in v širitvi distribucijskih omrežij. Sta- še rekonstrukcija črpališča, nadaljevanje rekonstrukcije rezervoarjev za rezervno gorivo, predvidena je rekonstrukcija pripra- ” Danes sem z znanjem na nivoju, ko me bo ve omrežne vode, na omrežju je v gradnji plinifikacija v Vnanjih in Notranjih Goricah, težko prepričati v nekaj, kar je skregano z Slapah, Zadvoru, Škofljici…, načrtujemo zdravo logiko projektiranja ali investiranja. ” pričetek gradnje plinovodnega omrežja v Grosupljah, razširitev obstoječe in gradnjo redundančne CNG postaje, gradnjo nove- ja, gradbena dovoljenja, razpisi, izbor izva- gnacija v naravi ne obstaja - če ne rasteš, ga parovoda na relaciji TE-TOL - Julon ….. jalcev… Idealno je, če imamo konec marca se krčiš, če ne napreduješ, nazaduješ, in to Zelo pomembna je tudi zamenjava plinske podpisane vse pogodbe za gradnjo v teko- je za Energetiko trenutno največja nevar- turbine (SPTE) na lokaciji TOŠ, gradnja PPE, čem letu, a statistika kaže, da nam po navadi nost, da v imenu težkih časov pristane na .. Načrtov je tako več, časovna komponen- konec marca manjka približno 30 odstotkov strategijo preživetja, namesto na strategijo ta realizacije pa je odvisna od razpoložljivih podpisanih pogodb, kar pomeni, da manko razvoja. finančnih sredstev. skušamo realizirati do konca junija. Zatem se začne že priprava za novo gradbeno sezono. Sektor za inženiring Energetike Ljubljana Večkrat izpostavljate odvisnost realizaci- naročniku na nivoju gradnje komunalne je projekta od možnosti sočasne gradnje, So za letošnje poletje predvidene kakšne infrastrukture ponuja celovito uslugo tudi na kar se najbolj veže zagotovitev eko- večje prekinitve oskrbe z toplotno ener- izven podjetja, to je na trgu… nomske upravičenosti... So projekti brez gijo? Drži. Sektor za inženiring na trgu ponuja pogoja sočasne gradnje sploh še izvedlji- Ne, kakšne večje ne, ker smo zaradi kr- celovite storitve, to pomeni, da pripravimo vi oz. bolje ekonomsko opravičljivi? čenja finančnih sredstev zmanjšali obseg vse, kar je potrebno za gradnjo, rekonstruk- Seveda so. Tam, kjer je že zgrajena druga obnov. Bila pa je predvidena velika obnova cijo ali obnovo objekta: naredimo projektno komunalna infrastruktura, tam je to možno in v Šiški – obnovili bi glavni vročevod DN 300 dokumentacijo, izpeljemo upravni posto- je tudi s stališča organizacije gradnje najbolj od toplotne postaje Na Jami pa vse do se- pek, izpeljemo postopek izbora izvajalcev, enostavno. Kadar pa se komunalno urejajo verne obvoznice, v skupni dolžini 2.000 me- izvedemo in nadziramo gradnjo, izdelamo ali obnavljajo večja območja, tam brez so- trov, kjer bi, če bi našli kakšne večje okvare, kompletno geodezijo, pridobimo uporabno časne gradnje ne gre in je tudi nesmiselno prihajalo do daljših prekinitev priprave sani- dovoljenje, nato objekt v celoti predamo na- graditi drugače. V preteklosti se je dogajalo, tarne tople vode. ročniku. Skupaj z računom, seveda. (smeh) da smo prihajali investitorji eden za drugim In ravno v celovitosti obvladovanja vseh faz v razdobju dveh ali treh let, kar je bilo pre- Se ta obnova prestavlja na naslednje gradnje z lastnimi viri je naša prednost pred prosto rečeno smešno, saj smo različni inve- leto? ostalimi inženiringi, ki se izkaže v hitri odziv- stitorji eno in isto cesto tudi po trikrat kopali Da. Ampak to težav s prekinitvami oskrbe nosti in kratkih rokih realizacije. To je tudi in asfaltirali, kar je povsem neracionalno. s toplo sanitarno vodo ne rešuje, temveč jih tisto, kar v teh časih največ šteje. Sočasna gradnja je v vseh pogledih bolj zgolj prestavlja v drugo časovno obdobje. racionalna, za seboj pa potegne več težav, Težko je odjemalcem razložiti, da je najučin- Pri svojem delu veljate za temeljitega, še posebej, ker se mora več udeležencev koviteje in hkrati tudi edino izvedljivo izvajati zavedate se, da za vsakim projektom gradnje ustrezno pripraviti – projektna do- obnove omrežja v času poletja, saj so takrat stoji cela vrsta postopkov, dokumentov... kumentacija, gradbena dovoljenja, potrebno najugodnejše vremenske razmere, uporab- Koliko prostora je za napake, če sploh? je izbrati skupnega izvajalca, izdelati delilni- nika pa, če je to nujno, prikrajšamo zgolj za Naše napake vedno stanejo, zato si jih ke skupnih stroškov in predvsem poskrbeti toplo sanitarno vodo, ne pa tudi za toploto, ne privoščimo. Prostora za napake ni. Prvič za koordinacijo gradnje…Skratka, sočasna potrebno za ogrevanje prostorov. zato, ker če naredimo napako, jo občuti naš gradnja je prava odločitev, ampak organi- naročnik ali naš lastnik. Drugič pa zato, ker zacijsko veliko bolj zahtevna kot samostojna Ljudje smo navajeni, da imamo vodo, nam napaka predstavlja negativno referen- gradnja. toploto in elektriko ves čas, malo težje co pri nadaljnjih pridobivanjih posla na trgu pa razumemo, da to ni samo po sebi in dvom v kompetentnost pri lastniku. Seve- Prednost predstavlja bolj za uporabnika… umevno… da se zgodi, ne predstavljam pa si, da bi bile Ne samo za konkretnega uporabnika, Kot sem že omenil, se večje obnove izva- napake naša stalnica. Kar se dogaja in kar temveč za celotno območje, kjer se tako jajo na daljše časovno obdobje, tudi na 25 lahko nekdo razume tudi kot napako, je to, delo izvaja. Taka gradnja se načeloma zgodi let, zato je potrebno imeti določeno stopnjo da kakšna aktivnost traja dlje od načrtova- na 25 ali več let, kar ni nezanemarljiv poda- razumevanja, da s tem zagotavljamo dolgo- ne, ampak ne zato, ker bi naredili kaj narobe tek. ročno zanesljivost in varnost oskrbe. ali pa stvari vodili narobe, temveč zato, ker določenih dokumentov ne dobimo pravoča- Vemo, da je večina aktivnosti ali nalog Kje vidite potencial za nadaljnji razvoj sno. Razlogi so praviloma drugje. Do sedaj znotraj posameznih dejavnosti Energeti- Energetike Ljubljana kot podjetja? smo nevarnost napak dobro obvladovali, visi ke najbolj vezana na ogrevalno sezono, Potencial je v proizvodnji, distribuciji in pa to, zaradi intenzitete dela, nad nami kot kako pa je z inženiringom? Kdaj je intenzi- prodaji energije in energentov. V proizvo- Damoklejev meč. 6 intervju

Bi lahko izpostavili kakšno investicijo, na lati skupaj. Enim je malo bolj prav, da delajo se trenutku... Tisti, ki so odraščali z But'n katero ste še posebej ponosni ali pa vam skupaj, drugim malo manj, ampak jaz sem že skalo, bodo vedeli, o čem govorim. je iz določenega razloga ostala globoko v zdavnaj ugotovil, da tam, kjer vladata strah spominu? in težke razmere, tam ni rezultatov, saj so lju- Ko sem se pogovarjala z nekaterimi Ponosen sem na vsak projekt, težko bi re- dje prestrašeni, ne upajo delati tako kot je vašimi sodelavci, so mi svetovali, naj vas kel, da je kakšen vreden več ali manj. Morate prav, bojijo se vsakega svojega koraka. vprašam, če ste sploh kdaj slabe volje. vedeti, da ne glede na to, ali investicija zna- Očitno je ne opazijo… ša 15.000 ali 500.000 evrov, pri obeh je po- Verjamete, da je pravi vodja tisti, ki vodi Hm… ne vem, zame je kazanje slabe vo- trebno pripraviti vso potrebno dokumentaci- z zgledom? lje znamenje slabe vzgoje in ne neke velike jo in izpeljati vse potrebne postopke. Razlika V to verjamem in pravi vodja od sode- odgovornosti. Če si vidno slabe volje, delaš je samo v dimenziji. Mogoče bi lažje izluščil lavcev nikoli ne zahteva več kot od samega slabo sebi in svoji okolici in na ta način ne tiste projekte, ki po svoji vsebini malo izsto- sebe. pripomoreš k rešitvi problema. Če so ljudje pajo iz množice ostalih, rednih ali podobnih slabe volje, so problemi še težje rešljivi. projektov. Na primer postavitev polnilnice Radi imate raznovrstno glasbo. Srečamo za stisnjen zemeljski plin – tu smo prestopili vas lahko v Operi, telefon pa vas pokliče s Ste danes tu, kjer ste želeli biti? Če še mejo naše osnovne dejavnosti in na obmo- »Hej, brigade«… Ste glasbeno neoprede- niste, kje bi želeli biti nekoč? čju osrednje Slovenije ponudili alternativo v ljeni ali morda zmedeni? (smeh) (smeh) To je zelo provokativno vprašanje. uporabi zemeljskega plina, ki obenem vpliva (smeh) Ne, jaz sem glasbeno popolnoma Jaz sem si vedno želel, da bi imel eno čredo ovac…. (smeh) ” Večje obnove se izvajajo na daljše časovno Ampak, očitno vas Energetika Ljubljana bolj potrebuje kot ovčke… obdobje, tudi na 25 let, zato je potrebno Vem, da je to malo otročje in tudi težko imeti določeno stopnjo razumevanja, da s realizirati v tej fazi, kjer sem sedaj, upam pa vseeno, da bom nekoč prišel do tiste črede. tem zagotavljamo dolgoročno zanesljivost in Prvi korak sem že naredil, doma smo kupi- li psa pasme Border Collie, samo se bojim, varnost oskrbe. ” da se bova oba postarala brez svoje črede. Vem, da to nekako ne gre skupaj z mojimi na izboljšanje kakovosti okolja, življenja in v opredeljen, zvonjenje telefona je bolj stvar ostalimi aktivnostmi, kot je motor, tek, ko- končni fazi tudi stroškov vseh, ki živimo na trenutka. Že od nekdaj sem imel rad rock, lesarjenje, smučanje, ampak s tem, kamor tem območju. Imeli smo sicer nekaj težav s to je še vedno moja prva izbira. Telefon pa sem prišel, sem zadovoljen. Nikoli si nisem prepričevanjem o smiselnosti tega projekta, je v bistvu en neprijeten pripomoček, ki ni- postavil ciljev, kakršne sem dosegel, prišli a smo hitro našli sinergijo s podjetjem LPP koli ne prinese nobenih dobrih vesti, ampak so sami od sebe, spontano. Niti najmanj pa in pri direktorju Petru Horvatu, ki je razumel samo neke zahteve, težave, urgence in tako si nisem predstavljal vodilnega položaja, ker da si prihodnost goriv v prometu zemeljski naprej. Temu primerno sem tudi nastavil na- sem človek operative, akcije, in to vedo tudi plin deli z električno energijo. Brez LPP bi čin zvonjenja - v borbi se posluša borbene drugi. Težko dolgo časa zdržim za mizo, pa ta projekt težko zaživel tako polno kot je. In pesmi. četudi je dobro obložena. Zato še vedno vo- trend prodaje CNG na polnilnici kaže, da je dim projekte, čeprav bi po svoji funkciji lahko bila odločitev za gradnjo pravilna. Projekt, Da vam dvigne motivacijo? samo nadzoroval in zahteval poročila o izve- ki ga ravno tako ne bom nikoli pozabil, pa Točno tako. (smeh) denem delu. je gradnja vročevoda in Mesarskega mostu. Šlo je za presežek tako v arhitekturnem kot Ste tudi strasten motorist. Zakaj ravno Včasih si sami ne moremo izbrati poslan- izvedbenem smislu, kjer smo se ogromno motorji - če izpustiva dejstvo, da ljubezen stva, temveč poslanstvo izbere nas… naučili, po drugi strani pa vse izpeljali v po- do motorjev bolj ali manj teče v krvi veči- Jaz sem vesel, da sem bil prepoznan kot godbenem roku, v pogodbeni vrednosti in ne moških? Je to vaša svoboda? tak in delam na tem, da zaupanje upravičim… pogodbeni kvaliteti, kar so trije osnovni po- Motor je pravzaprav ene vrste odklop, stulati vsakega investitorja. ampak ne v smislu »gas do konca«, temveč S sodelavci, ki jih imate, zagotovo ne bo- bolj kot občutek letenja, stalne igre med cen- ste. Jaz pa vam želim, da vas bo telefon Kakšne sodelavce imate? trifugalno in gravitacijsko silo. Težko opišem, kmalu poklical z žvrgolenjem ptičkov ali Imam izvrstne sodelavce. Brez njih ne bi to je potrebno doživeti. Lahko sem še tako žuborenjem vode… bil tu, kjer sem. Brez sodelavcev si kot gene- slabe volje, a takoj, ko sedem na motor, sla- (smeh). Hvala, čeprav žuborenje napove- ral brez vojske. Lahko sediš za mizo in načr- ba volja izgine, vse se polepša, razpoloženje duje neko puščanje…. tuješ strategije, bitke, kjer bi to preizkusil, pa se izboljša… Veter dela svoje. To je poseben ni. Ni poraza in ni zmage, skratka ni rezulta- način svobode. Najbrž podobno občutijo ti- ta. Kar na koncu izkazuješ kot svoj rezultat, ni sti, ki jadrajo po odprtem morju, ali pa tisti, ki nikoli zasluga posameznika, temveč rezultat jadrajo z letali po nebu. Vedno sem imel rad tima, ki dela in sodeluje. Do sedaj me še nih- bolj adrenalinske športe in take, pri katerih če ni razočaral, celo nasprotno. nisi omejen. Pri motorju te praktično, razen radarja in fizikalnih zakonitosti, nič ne ome- In najbrž tudi vi ne njih… V vas se hitro juje. Prideš kamorkoli želiš, kadarkoli želiš… opazi posebna in hkrati nalezljiva navi- Pri motorizmu sem bolj individualist kot član hanost - radi imate humor ali kot pravi nekega kardela, ker če hočeš izkoristiti svo- ena vaših sodelavk, ste radi šegavi. Je to bodo, ki ti jo daje motor, se ne smeš pustiti preventivni ukrep ali vaše skrito orožje? omejevati, ne sebi ne drugim. Velikokrat se To je eden od načinov, kako vzdrževati odpravim na en konec, si vmes premislim in pozitivno klimo v sredini, kjer morajo vsi de- grem v popolnoma drugo smer. Prepustim 7 e-kogeneracija Poraba in obračun toplote za pripravo sanitarne tople vode

Tom Pleskovič

DOVOD SANITARNE TOPLE Za pripravo sanitarne tople vode VODE (STV) porabijo odjemalci sistema PRENOSNIK TOPLOTE daljinskega ogrevanja v Ljubljani DOVOD PRIMAR letno približno 14 odstotkov vseh CIRKULACIJA predanih količin toplote. Toplota se iz HRANILNIK vročevodnega omrežja odjemalcem POVRATEK PRIMAR predaja v indirektnih toplotnih postajah, v katerih se porablja DOVOD HLADNE SANITARNE za segrevanje hladne sanitarne Slika 1: Shema sistema za pripravo STV z vgrajenim vodomerom VODE vode in pokrivanje toplotnih izgub internega sistema. Količina toplote, energije. tati analize kažejo, da je specifična poraba potrebne za segrevanje vode, je Skladno s prehodnimi določili Splošnih toplote za pripravo sanitarne tople vode od odvisna od temperaturne razlike pogojev za dobavo in odjem toplote, ki zapo- objekta do objekta zelo različna (slika 3) ter med vstopno temperaturo hladne vedujejo, da je potrebno do 1. oktobra 2015 po vzpostavitvi neposrednega merjenja v vode in zahtevano temperaturo pri vseh odjemalcih preiti iz posrednega povprečju za dobro tretjino višja od porabe tople sanitarne vode, medtem ko na neposredno merjenje toplote, je začela pri posrednem merjenju. Vzroke za visoko je količina toplote, potrebne za družba Energetika Ljubljana pod vodstvom porabo toplote gre iskati v starih in dotraja- pokrivanje toplotnih izgub, odvisna Sektorja za distribucijo toplote v letu 2013 nih sistemih, ki ne omogočajo kakovostne iz- predvsem od izvedbe internega s projektom izvedbe zamenjav obračunskih rabe, hrambe in prenosa toplote med vroče- sistema oziroma instalacij. Med vodomerov s toplotnimi števci in jih uspela vodnim omrežjem in končnim odjemalcem. vplivnejše dejavnike, ki določajo od vseh 633 do maja 2014 uspešno zame- Čeprav prinaša prehod iz posrednega na višino porabe toplote za pripravo njati preko 240. neposredno merjenje porabe toplote za ve- sanitarne tople vode, so: učinkovitost Ker smo po vgradnji toplotnih števcev za- čino odjemalcev višje stroške, pa ima vgra- obratovanja toplotne postaje, znali povišanje obračunanih količin toplote, dnja toplotnih števcev tudi pozitivne učinke. temperatura priprave in odjem je bila v Razvojnem sektorju izdelana analiza Z neposrednim merjenjem je namreč omo- sanitarne tople vode, površina in izoliranost internih instalacij, velikost hranilnikov ter nastavitev krmiljenja. 250

200 Za določanje porabe toplote ter posle- Wh/m3 k dično obračun sta v uporabi dva načina 150 merjenja, in sicer neposredno in posredno merjenje. Pri neposrednem merjenju (slika raba toplote , 100 1) toplotni števec izmeri dejansko količino Specifična predane toplote. Pri posrednem merjenju z 50 vodomerom (slika 2) pa se količina predane 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 toplote določi na podlagi porabljenih količin Zaporedna številka objekta sanitarne tople vode in z upoštevanjem nor- mativa. Normativ in način obračuna posre- Slika 3: Specifična raba toplote za pripravo STV v stanovanjskih objektih dno merjene porabe toplote sta opredeljena v Splošnih pogojih za dobavo in odjem to- porabe toplote za pripravo sanitarne tople gočena enakovredna obravnava vseh od- plote, kjer je definirano, da potrebujemo za vode. V analizi so bile podrobneje pregle- jemalcev in izvajanje programa spremljanja segretje 1 m3 sanitarne vode iz 10 °C na 60 dane spremembe v obračunanih količinah učinkovitosti obratovanja toplotnih postaj, °C in z upoštevanjem toplotnih izgub inter- toplote po vzpostavitvi neposrednega mer- na podlagi katerega je možno selekcioni- nega omrežja v višini 40 %, 84 kWh toplotne jenja in vzroki za povečanje porabe. Rezul- rati toplotne postaje glede na njihovo po- tratnost, kar s posrednim merjenjem ni bilo DOVOD SANITARNE TOPLE mogoče. Prav tako menimo, da bo povišanje VODE PRENOSNIK TOPLOTE stroškov in merjenje dejanske porabe odje-

DOVOD PRIMAR malce z najbolj potratnimi sistemi hitreje pri- CIRKULACIJA tegnilo k projektu posodobitve toplotnih po- HRANILNIK staj in internih instalacij ter s tem pripomoglo POVRATEK PRIMAR k prizadevanju za povečanje učinkovitosti obratovanja sistema daljinskega ogrevanja.

DOVOD HLADNE SANITARNE VODE Slika 2: Shema sistema za pripravo STV z vgrajenim toplotnim števcem 8 oskrba s toploto in plinom Sanacija plinovodnega omrežja v MOL 2014 - 2025

Boris Šorc Energetika Ljubljana je sistemski operater distribucijskega plinovodnega omrežja (ODO) na področju MOL in primestnih občin Dol pri Ljubljani, Škofljica, Ig, Brezovica, Log-Dragomer, Dobrova – Polhov Gradec in Medvode. Osnovna naloga ODO je zagotavljanje zanesljive in neprekinjene dobave zemeljskega plina odjemalcem. Plinovodno omrežje je zgrajeno v PE (Polietilen), jekleni in PVC izvedbi, v skupni dolžini več kot 1000 km.

a dosego zastavljenih ciljev se izvaja na starost tega omrežja je 30 - 35 let. znih cevi, koncem šestdesetih let prejšnjega obdobna sistemska kontrola plinovo- V letu 2013 se je izvajala obnova plinovo- stoletja. Na nizkotlačnem delu plinovodne- Z dnega omrežja, s katero se odkrivajo dnega omrežja v PVC –ju na območju Kosez, ga omrežja so jeklene cevi uporabljali že v morebitne lokacije uhajanja plina in napake v letu 2014 pa se bo izvajala obnova omrežja letih 1986-1987, nato pa se je prešlo na PE na omrežju. Na delu plinovodnega omrežja na področju Dravelj, Bonifacije in Kosez. V cevovode. V začetku je bila uporabljena iz jeklenih cevi se izvaja kontrola delovanja naslednjih letih, tja do 2025. leta bo obnova protikorozijska zaščita z bitumenskimi pre- katodne zaščite. Vse ugotovljene napake in zajela Črnuče, Rožno dolino, Vrhovce, Beži- mazi oz. bitumenskimi trakovi, kasneje pa se nepravilnosti se sproti odpravljajo z vzdrže- grad, Murgle, in Nove Fužine. je prešlo na kvalitetnejšo izolacijo z PE oz. valnimi posegi. Preko nadzora in delovanja PVC zaščitnimi trakovi z nanosom lepila. Na merilno regulacijskih in regulacijskih postaj Plinovodno omrežje v jekleni starejših plinovodih se pojavljajo poškodbe se odkrivajo možne nepravilnosti v obrato- izvedbi kot posledica korozije, zaradi poškodb bitu- vanju plinovodnega omrežja. Plinovodno omrežje iz jeklenih cevi se je menskih premazov ob izvedbi različnih grad- Skozi analizo podatkov sistemske kon- začelo graditi ob zatonu uporabe litožele- benih del v bližini plinovodov. Te povzročajo trole, prijav intervencijskih posegov in ugo- #

#

Vrh Staneta Kosca tovljeni starosti posameznih delov plinovo- # 641 ZAVRH POD ŠMARNO GORO

D o b r a v a

Gradišče RAŠICA dnega omrežja, smo prišli do ugotovitve, da # 471 Rašiški hrib Debeli # hrib # 392 430 se del omrežja iz PVC cevi in jeklenih cevi Grčenica

Šmarna gora # ica 669 Gameljšč

Grmada # Zgornje 676 zamenja z novimi plinovodi v PE izvedbi. Gameljne Privolje ŠMARTNO # VIKRČE 470

EEE E A J EEE T A S T TA VS

E S EEETA

S CE JE C

V Lj.Lj. -- Sanacija ali obnova plinovodnega omrež- Šmartno SPODNJE Šmartno Gameljne GAMELJNE

TA CES JE VSTA Straški vrh SKA # EN C 454 A T

ja vključuje tudi racionalizacijo poteka tras Straški hrib # 395

Sava

Sava Črnu šnica Sava

D o plinovodov, preverjanje dimenzij in more- b ra v šč ic A a

K S

R E J Dobrava pri A T Črnučah Š

D obr Straža avščica # bitno ukinitev nekaterih plinovodov z nizko 395

Kob # 392 Goričica # 1 Črnuče 311

A

D a Lj. - c

Lj. - K o i stopnjo izkoriščenosti. b č S Brod r a vš VIŽMARJE R E J A A DUNAJSKA T K Š S CESTA N E M O IHELI BVOZ C ČEVA NA

K ČRNUČE A B C o EEE T r E m a Tab or L t # A O e o PokopališčePokopališčeEEE V C V l v 370 E EEEČrnuče A S Š Črnuče TO T K A T I S A A V EEE T E E C Č A M S O Sava K Sava 24. Soteški ŠENTVID hrib # A junija JEŽA C Avšiče 392 Podgoriški I # va Industrijska cona Ježa R Industrijska cona Ježa hrib # O PokopališčePokopališčeEEE Lj.Lj. -- ŠentvidŠentvid Brnčičeva 375 G EEE PODGORICA D Plinovodi v PVC izvedbi ŠkofjaŠkofja LokaLoka ŠentvidŠentvid Šlandrova O Medvode EEE PRI ČRNUČAH P Poljane Kleče

SAVLJE A K S A J T A S JEŽICA 3a Selanov a N E Pšata k Vel ika s C j U Tr at a l # e D

v

518 a Gradnja plinovodov iz PVC v omrežju C trg S E L C O Gradišče # E V S a BelinkaBelinka 441 Š v T K o Kamniška A n A i r Lj. - Šenzjakob Bistrica e Lj. - Šenzjakob Č Črnuče ZASAVSKA ZASAVSKA CESTA LitijaLitija CES reja TA Pšata nd EE A C TrbovljeTrbovlje nca ite E EE B L 7. se L Z ptem C O ju bra 7 a U . s a b eptembra Šentjakob t t E V e l r Energetike Ljubljana sega v leto 1970. Z iz- ž b j l š S Jo r a e Š e n r k T i e K m g s je A Ja a k A d e v Sava PRŽANJ e e nec Saveljska BRINJE E rža P Mercator Center A E BERIČEVO V P O K 5a Kalingerjeva O I a D

N k

s G

Č j E l O P C e EE R E v PokopališčePokopališče Studen a č Purkovec L Sava I n S

# C ic C O a EE Hipodrom a

v Stožice

384 E Stožice A Re V e Sava S č EE Stožice ge Š Stožice A T n gradnjo Plinarne Zalog, kjer je bila uvedena n K IndustrijskaIndustrijska conacona StegneStegne A Ind. cona e to A Ind. cona V T

3 Šiška v v A a O S Šiška o Šiška l T E a S jev lj. - I C Sava ar JSKA lj. - Savlje Bevkova STOŽICE T nič O av R Lj.Lj. -- BežigradBežigrad EEEEEPokopališčePokopališče Br T S center,center, JežicaJežica EEEEEDravlje Ind. cona O Ind. cona ITO IT a L ST L Brinje Studenčnica EEEEEnov e ŠiškaŠiška RO 4 - enča n JSK Kor eg A St lj.lj. -- SavljeSavlje KA L INS KAMNA ju RT b A b l ŠM G r j Lj.Lj. -- TomačevoTomačevo TA li i a ES nš g n C Lj. - č GORICA a s Črnuče, Stožice Lj. - i Črnuče, Stožice TOMAČEVO lokalna distribucija z mešanim plinom (upar- c d k DRAV LJE a e e StadionStadion Žale JARŠE SneberjeSneberje R A Žale E a StožiceStožice ZadobrovaZadobrova G K v TrzinTrzin o E o JSK a r k v o š N A Beljak (Villach) t o a v

n k a T o ESTA s a N j r v O Kranj, Brnik k v o LJUBLJANA Kranj, Brnik Poslovno C a Poslovno e o e U t V i V V č Lj. - sever, center obrtna cona T Lj. - sever, center obrtna cona D A a n ič e r C Litostroj IndustrijskaIndustrijska conacona ŠiškaŠiška a v Litostroj v La E v a o o rj l jo a L t i a sk S A M r C O da LITOSTROJ T va K Ka E V G o T A S r olsto Š i je JS # T š va T K k jeni propan – butan in zrak), najprej za po- Lj. - A a a A S Lj. - A v E e N Ba C Dravlje č ragov Dravlje U C n a E e Lj.Lj. -- L v D o C O l PodutikPodutik E V S EEEEEEEEEEEEEEEE S Š Hrastje Koseze T K a Koseze A EEEEEEEEEEEEEEEE A n 5 Bežigrad Cl ev 2 od EEEEEEEEEEEEEEEE Poduti ela ška Lj.Lj. -- v n o EEEEEEEEEEEEEEEE ds ŠMARTNO S ENSKA C d a k nebe PodutikPodutik Š k a rska I o Š E EEEEEEEEEEEEEEEEs L V v Koseze e OB SAVI PODUTIK C O č Mag EEEEEEEEEEEEEEEEa V E VŠ istro S va m EEEEEEEEEEEEEEEE trebe tovarne Saturnus in kasneje za naselja O T KardeljevaKardeljeva o K T Ljubljansko A Ljubljansko D A EEEEEEEEEEEEEEEE Po a N savske ploščadploščad pokopališčepokopališče g v a a I o EEEEEEEEEEEEEEEEk K C k -- ŽaleŽale š D j r O E im o a ičeva EEEEEEEEEEEEEEEEJ V L V A C O NOVE EEEEEEEEEEEEEEEE StadionStadion vv E VŠ K ZADOBROVA S ranj čeva EEEEEEEEEEEEEEEE JARŠE športnemšportnem T A K Z A Š SKA A parkuparku IlirijaIlirija V t EEEEEEEEEEEEEEEE TIN a R O A C D j ŠM a Centralni e # D Centralni EEEEEEEEEEEEEEEE A E O r T N v A ES a K s S C S I o N K v stadionstadion k TI a B k EEEEEEEEEEEEEEEE T O o a R k R A a A A V k A č M T Š vs K A š Š S O RAZCEP KOSEZE š EEEEEEEEEEEEEEEE E a S v l a t C l vrstnih (montažnih) hiš v predelu Zaloga oko- i a s V o BEŽIGRAD v N i j r t KOSEZE E o e m EEEEEEEEEEEEEEEE KOSEZE Lj.Lj. -- NoveNove JaršeJarše Š e k a Š A j r I ŠIŠKA d r V A s Š V o K o O k Koseški bajer D V EEEEEEEEEEEEEEEE B ŠmartnoŠmartno R M K T E P O a A A CE NIK A P RAZCEP O S S N roko V A IŠ Ind. cona g m N I A A J KA KA Ind. cona Moste A bi M L D V T LS ZADOBROVAZADOBROVA na R O A ŽA E S 6 Kavčičeva-Rožičeva t JA C O a NIK M sk v O A ŠmartinskiŠmartinski parkpark E a E V S N 13 Zalog V A a o S C Š k U VA A k T K š TO K K s A v P D AR S A BTCBTC CityCity v NOVO A o a H a l r r IN a L IN J s e m T U i v t

V R A o o T H a

A k v A S r a A O š lska Gasilsk a V M E B asi O o G RT K Š C V A k H S A IN A s

L e ZALOG li Agrokombinatske ulice. Manjši del omrežja a V K igr d

ž L Be S a A N eva VA I včič k LI O S Ka s M A N RT T HA R TA v K a e A S l d E s S M i v J Š C t e TA a d A r S o KolinskaKolinska B v N E 5b Valjhunova a v a A e U C a č Letališka L či Letališka etal n K išk C D v a EEE z S a E e K Ljubljanica Šišenski L l N EEE e I Letališka hrib O A C Ž T Industrijska cona Moste # V Navje A Industrijska cona Moste E K Navje Ind.Ind. conacona S a EEE R T 429 Š k S T s A A S K u J Moste A A R T EEE Š M E A iz PVC v kombinaciji z jeklenimi cevmi se je S VILHARJEVA C N E EEE Grič Ob zel U C ka en A ins i PivovarnaPivovarna UnionUnion Kol D jam

K i

S N I Grablovičeva T ToplarnaToplarna OLS d IV KA MASARYKOVA R o i ParkiriščeParkirišče T P m Ljubljana A a Ljubljana ž java A M e R G N j G A a K Š EE a a r Tivolski O v nec Rjava SP. V J a de S v v S o b tu t E u S E S e o vrh k l d EE č J r o O # P N i G AL ŠK i t A 12 Fužine e v Z š L n KAŠELJ O E s i n Lj. - Brdo, t i O č e Lj. - Brdo, 387 o ZALOŠKA CESTA c EE l S e ESTA o LOŠKA C S a STA ZA ŠportniŠportni parkpark IlirijaIlirija V v CE POLJE V k E Rožnik Š # i K a kasneje zgradil še v področju Bonifacije na Vrhovci M EE E O T R E Ljubljanica Ljubljanica 393 L M MOSTE ZOOZOO S V PokopališčePokopališče PoljePolje K S Lj. - vzhod EE Park Tivoli A Lj. - vzhod Park Tivoli r 9 Rožna A A Ta Ljubljanica v o V ParkPark slovenskeslovenske čar A Zalog, Polje je b Zalog, Polje va Ljubljanica V O a a reformacije D ZALO A a T ŠK S v reformacije l O Moste, Fužine I ma o tin FUŽINE Zg. E ov H CEST Dolina n Park Ajdovščina a K CESTA Zaloška A r Park Ajdovščina o 27 m U e . W e ParkiriščeParkirišče ens Ljubljanica alc P I š keg Povš J Kašelj ok A RI E e a et B LA r o A a L A Ilirska Ilirska va N P K B K Hrvatski trg Ribnik - Tivoli S JEVA Ljubljanica EE N TRUBA R Tičnica Za A ParkiriščeParkirišče # B E PokopališčeEE Štepanja vas ŠTEPANJSKO rd V a Ljubljanica Pokopališče Štepanja vas k om i 356 v Š V Ljubljanica O ub n Viču. Sledilo mu je območje Kosez in Dra- Ce o ič EE v S ev O i I n a TržnicaTržnica a Š r L NASELJE Glinščica s E v EE Ljubljanica t e Parkirišče Ljubljanica to V S a W š Parkirišče Poljan Ljubljanica še E I e ska v Č V a Po N E r A P Ljubljanica v TehnološkiTehnološki L P ParkiriščeParkirišče o ParkPark ZvezdaZvezda lja e P B ns PO j k r parkpark OT S a Ljubljanica t L a Ljubljanica A r J Ljubljanica e n LjubljanaLjubljana l A Ljubljanica V A . o

a Ljubljanica i a N l BRDO ev š I C č k z I SK b O K E ra a e A G Šk S a S POLJAN l SK C I T A V N A i a an v k Ljubljanica t g s e N J Ljubljanica e a l R C o N C I s EST Tobačna E A o t I t Tobačna E P M a I o I a ParkiriščeParkirišče D B V Š V Ljubljanica LI p okalce Na Brdo ROŽNA sta LjubljanaLjubljana TIJSKA VEVČE Ljubljanica e E O C A ŠTEPANJA 7 Vrhovci R L Ljubljanica C ESTA K DOLINA P S Š veljske gmajne, ki se je napajalo iz Plinarne C VAS Š A St e e ŠK r O Gradaščica s s Parkirišče G ER Ljubljanica e N t t Parkirišče Č ParkiriščeParkirišče li R a o EV šk Papirnica Š a v R A Papirnica i X a v B a Z LJUBLJANA nik O O o V IS Vevče k OVA A Ljubljanica Vevče a H K l A K c i R e A L

N a a k O Š a Br st ov A Gradaščica d Ilirija s N o e Ilirija m R V a p C v O J K D a VIČ i Š

o N I J L s l V a G I J o K R ITIJS

o Br esta II a E S KA m r d C a C i h o r k A ESTA

ts o e d V n k a e v a N Ljubljanica g

o g r r d a c Toscaninijev park A Ljubljanica r d e v a Toscaninijev park e o d m A a e A n K o r a j o K s J keg Š P r i Š Ljubljanica ec i z n A k Hrad v ik e n e Ž a R Ljubljanica j o a n R A Lj. - v T T Lj. - c t R A ca L t S radašči ju i a E G bljanic a č a C š I B PRULE j Bizovik n S J H T K VRHOVCI a r A u Koseze, tudi z mešanim plinom. n r d A p o R SostroSostro b r v HRUŠICA o R r L a is sk z D n t o O J a i v s E n i V Grad Viška k r aščic V a a P Š Bizovišk i Č va J ova Pokopališče N o am A P K PokopališčeEE ok am V r a pot U a V J u A i k J rh l Bizovik ovce p e s D BizovikEE tsk K n L mi eg Tb a lo a o a O Do EEE v EE K p ž eda i s I L l k D dr i r olo o s s C E m a a A itsk a EEE V 8 Vič ev eg i ka i k bič š js Ger a E N a k N odr k s S J LITIJ eda EEE a r S SKA PokopališčePokopališče VičVič rbičeva a T b njščic a T Megamarket Ge k A K o r u EEE b Megamarket e CES D a V A TA i ičev l rb i i Interšpar e Interšpar p Op s G Ljubljanica i a j Hruševski Kasneje se je gradilo plinovodno omrežje s Vič v Vič 10 Trnovo-Jamova D k s hrib RAZCEP a ka k estni log TRNOVO O # ijs a M L lis K KOZARJE Tbi V C E 405 KOZARJE o E N # p S JS r A T K s V A A BIZOVIK Industrijska cona Vič k Ve Industrijska cona Vič lik O JSKA a i LI I g a G L T lo k H aljev O R tn i s la ec RAKOVNIK s r d C STA Me a ni E V k k e ov p a Kosovo RŽAŠKA L O EE T i T p b ik A a učn PokopališčePokopališčeEE CEST i k polje h Lj. - l s Lj. - i o a s g R Sostro v EE i lo 11 Murgle Sostro j i Golovec a zahod, Vič n zahod, Vič s est # v PVC izvedbi v Murglah, Črnučah, na Fuži- k M Betež V EE ica Ind.Ind. conacona VičVič a 413 i i tn o

s v e o M Žabja g k Črni Tablarjev V lo Ra o Dveh a š hrib hrib N jel # vas # arjev 387 ces MESTNI 440 LOG ((((((((((((((( ((((((((((((((( nah, za Bežigradom, na Trnovem in na Viču. ((((((((((((((( Ljubljanica J ur (((((((((((((((PočivališčePočivališče čk a Mazovnik o v # Dve v GALJEVICA e (((((((((((((((Barje sever hc e a ij Barje sever sar z 450 ČEŠNJICA jev z ((((((((((((((( u r Počivališče e (((((((((((((((Počivališče P Barje jug # (((((((((((((((Barje jug PLINOVODNO OMREŽJE MOL Golf Trnovo Sibirija ((((((((((((((( Ilovica (((((((((((((((-- LjubljanaLjubljana Dobrunjski hrib ((((((((((((((( # 429 Območja PVC ((((((((((((((( RAKOVA Zadnji metri plinovodov v PVC izvedbi so bili ((((((((((((((( Lj. - Lj. - JELŠA A Zadvorski ((((((((((((((( centercenter K hrib # ((((((((((((((( S Ju r 387 N č ((((((((((((((( ko A v J a ((((((((((((((( R

A a v B e ij z z u r e Marenček P # P ro š 415 c položeni v letih 1986 in 1987, ko se je v celoti Ižica a LEGENDA:SADINJA VAS Plinovod - PVC

ru I ža Plinovod - trase Ž po C A a N Nakupovalni E N EEE S centercenter PokopališčePokopališče S Območja PVC T EEE Gobovš K Rudnik ek A Pe Rudnik RudnikRudnik A ru EEE Lj.Lj. -- zzi jeva Meja občin prešlo na gradnjo plinovodov iz PE. Nekaj ki- Rudnik Curnovec Ju Ižica rčko va A a V k E v IJ o Z žl Z Ki RU Zg. PE Konec i Reka Reka lnišk odmo P n rabe Lj.Lj. -- jugjug g RAZCEP Kočevje, lometrov plinovodov v PVC izvedbi je že bilo MALENCE ŠkofljicaŠkofljica

Šentpavel ORLE VIR:

I Debeli Ž Ižica hrib C A #

E N 395 S i S k F k zamenjanih, za obnovo je še ostalo približno T š a i r K zn to j A re o e B p v A e c

P Molnik ro # šc a 582 DO L EN CE J S SK TA A Z i DATUM: 09.04.2013 Pregledna situacija plinovodnegag d omrežja v MOL z območji PVC omrežja, predvidenih za obnovo M 1:17000 r a a r j b e e v n Iz 63 km PVC plinovodnega omrežja. Povpreč- a a r Ljubljanica ČRNA VAS k v i r G 9 oskrba s toploto in plinom

katodne zaščite, s katero se preprečuje ko- 1 Prušnikova rozija jekla. Sistem katodne zaščite obsega več kot 60 km jeklenih plinovodov različnih 15 Bežigrad dimenzij in tlakov. Celoten sistem ima vgra- 14 Dravlje jenih preko 150 aktivnih merilnih mest in več kot 300 merilnih točk na katerih se ugotavlja ogroženost jeklenih plinovodov. 11 Zg. Šiška Do leta 2025 je predvidena obnova je- 3 Ljubeljska ulica LJUBLJANA klenih plinovodov na območjih Ajdovščina,

12 Šiška Spodnja in zgornja Šiška, Na Jami, Dravlje, za Bežigradom.

13 Na Skupna dolžina obnove plinovodov v PVC Jami izvedbi znaša 23.135 metrov, v jekleni izved- bi pa 62.352 metrov. Po današnjih cenah M znaša vrednost obnove okoli 17,3 milijonov

5 Ajdovščina evrov. Zaradi obsega dela bo projekt obno-

PLINOVODNO OMREŽJE MOL Območja JE ve plinovodnega omrežja trajal 10 let - ter-

4 Tivolska LEGENDA: minski plan za obnovo je bil skrbno izdelan, Plinovod - JE Plinovod - trase Območja JE območja si bodo sledila glede na velikost VIR: Pregledna situacija plinovodnega omrežja v jekleni izvedbi v MOL z območji, predvidenih za obnovo M 1:20000 DATUM: 22.04.2013 območja in glede na stanje plinovodov.

Vir: Elaborat »Sanacija PVC in JE plinovo- poškodbe izolacije, posledično prihaja do 96 km, povprečna starost pa znaša več kot dnega omrežja«, Energetika Ljubljana, Po- korozije jeklenih plinskih cevi. 30 let. Kvaliteta in izboljšava časa trajnosti dročje distribucije toplote, November 2013 Delež jeklenih plinovodov znaša približno jeklenih plinovodov se je povečala z uvedbo

Obnova plinske regulacijske postaje RS-19 Tovarniška Miro Urbanc

okoliša, uvoza, zaščitne ograje okoli objekta la ekonomičnost obratovanja, saj ne bodo Pomemben člen v sklopu in vgradnjo ustrezne opreme za vključitev v potrebni tako pogosti pregledi oz. nadzori distribucijskega omrežja zemeljskega telemetrijski sistem nadzora distribucijskega delovanja. Celotna vrednost prenove znaša plina v mestu Ljubljana predstavljajo omrežja zemeljskega plina. Z izvedeno re- 155.000 evrov. posamezne regulacijske postaje, ki konstrukcijo bo oskrba odjemalcev z zemelj- Obnova se je pričela v zadnjem tednu imajo funkcijo uravnavanja nadtlaka skim plinom v vzhodnem predelu mesta bolj maja, predvideno pa je, da bo zaključena v zemeljskega plina za potrebe naših zanesljiva ter ob pomoči daljinskega nadzo- treh mesecih. odjemalcev. ra tudi bolj varna, hkrati pa se bo poveča-

Tako je v omrežju zemeljskega plina, s katerim upravlja Energetika Ljubljana kot operater distribucijskega omrežja (ODO), poleg dobrih 1000km glavnih in priključnih plinovodov, vključenih tudi 14 prevzemnih merno regulacijskih postaj (MRP), 4 regula- cijske postaje na visokotlačnem plinovodu (RV) in 10 regulacijskih postaj (RS) na t.i. srednjetlačnem (notranjem) obroču plinovo- dnega omrežja. Ena izmed teh je locirana v vzhodnem predelu Ljubljana, v predelu Mo- ste, na koncu Tovarniške ulice. Ime postaje po kodnem registru je RS-19 Tovarniška. Regulacijska postaja RS-19 Tovarniška je bila zgrajena in dana v obratovanje leta 1980 in ima nalogo, da zniža nadtlak iz vstopnega plinovoda 1bar, na izstopu pa je povezana na nizkotlačno omrežje, ki deluje z nadtlakom 0,1 bar, gabariti postaje so 5.00 x 5.70 x 3,20 m. V letošnjem letu je skladno s planom ob- nove in posodobitve ta regulacijska postaja predvidena za temeljito rekonstrukcijo. Ob- seg del zajema zamenjavo celotne strojne in elektro tehnološke opreme, določene gradbene posege na sami stavbi, ureditev Obnova regulacijske postaje RS-19 Tovarniška bo zaključena jeseni 10 oskrba s toploto in plinom Parovodno omrežje

Vojko Pucihar

Začetki gradnje omrežja za distribucijo (tehnološke) pare segajo v leto 1965. V tem letu se je začela izgradnja omrežja za distribucijo pare od Toplarne v Mostah do Splošnih bolnišnic Ljubljana. V letu 1968 se je začela proizvodnja in distribucija pare v Toplarni Ljubljana, v letu 1973 pa tudi v Toplarni Šiška.

Dva sistema distribucije pare s paro oskrbuje industrijske odjemalce ob Vzhodna veja parovoda poteka podzemno V Ljubljani sta zgrajena dva medsebojno lo- Verovškovi in Slovenčevi ulici. Omrežje za di- od vira TOŠ do Ljubljanskih mlekarn, ki so čena sistema za distribucijo pare. Namenje- stribucijo pare je na območju proizvodnega tudi edini odjemalec na tej veji. Ljubljanske na sta predvsem za pokrivanje tehnoloških vira TOŠ prav tako razdeljeno na vzhodno in mlekarne uporabljajo paro v živilski industriji, potreb po pari za industrijske odjemalce. zahodno vejo. ki ima določeno specifiko tudi zaradi potrebe po neprestanem procesu predelave mleka. Zahodna veja parovoda prav tako poteka podzemno. Glavni in tudi največji odjemalec na zahodni veji je farmacevtsko podjetje LEK, ki paro uporablja za svoje tehnološke procese na področju farmacije. Dolžina obeh parovodnih omrežij je konec leta 2013 znašala 10,6 km. Parno omrežje je zgrajeno iz jeklenih cevovodov od najmanjših - dimenzije priključnih parovodov DN50 do naj- večjih napajalnih parovodov - DN400. Vzdolž vseh tras so v jaških ali na prostem izvedeni tudi izpusti in armature za praznjenje in stalno od- vajanje kondenzata iz parovodov. Na območju TOŠ je za vračanje kondenzata iz Ljubljanskih mlekarn izveden tudi cevovod iz nerjavnega je- kla. Na obeh območjih je skupaj priključeno 23 parnih postaj, ki so v lasti odjemalcev. Obratovanje omrežja Slika 1: Parovodno omrežje na območju vira TE-TOL Parno omrežje obratuje neprekinjeno 24 ur na dan v celem letu, z izjemo kratkotrajnih

Parovodno omrežje na območju Most (slika 1) se napaja iz vira TE-TOL. Omrežje za distribucijo pare je na območju proizvo- dnega vira TE-TOL razdeljeno na vzhodno in zahodno vejo. Vzhodna veja parovoda poteka večinoma nadzemno od vira TE-TOL v industrijsko ob- močje ob Letališki cesti. Glavni in tudi naj- večji odjemalec na vzhodni veji je Julon, ki paro uporablja za svoje tehnološke procese. Zahodna veja parovoda poteka deloma nadzemno, večinoma pa podzemno in je raz- deljena na dva odseka. Prvi odsek zahodne veje parovoda poteka od vira TE-TOL proti Zeleni jami, drugi odsek pa v smeri centra za oskrbovanje kompleksa Univerzitetnega kliničnega centra, ki je s pripadajočimi bol- nišnicami tudi najpomembnejši odjemalec pare na tej veji. Parovodno omrežje na območju Šiške (slika 2) se napaja iz Toplarne Šiška (TOŠ) in Slika 2: Parovodno omrežje na območju vira TOŠ 11 oskrba s toploto in plinom

vencijskih delih na parovodu velja pravilo, da okvara pa je nastala v najnižji točki parovoda je potrebno po predhodni določitvi mesta pod t.i. etažo (slika 4, 5). napake, čim prej pristopiti k sanaciji parovo- Za izvedbo intervencijskega popravila se da. Intervencije se izvajajo preko celotnega je bilo potrebno predhodno uskladiti z odje- leta v vseh časovnih terminih, potekati pa malcem, saj njegov proizvodni proces zah- morajo hitro, ker so v tistem času naši odje- teva neprekinjeno 24-urno oskrbo s paro, malci brez oskrbe s paro. vse dni v letu. Odjemalec je čas intervenci- Zadnja intervencijska dela so se opravlja- je oziroma prekinitev dobave pare izkoristil Slika 3: Dolžine zgrajenega parovodnega la v mesecu aprilu 2014, na parovodu TOŠ za izvedbo remonta na svojih postrojenjih, omrežja glede na njegovo starost – Ljubljanske mlekarne, kjer je prišlo do po- Energetika Ljubljana pa tudi za izvedbo vzdr- škodbe na cevovodu za odvod kondenzata. ževalnih del v viru TOŠ in na preostali trasi napovedanih prekinitev na delih omrežja Sama intervencija je bila zahtevna predvsem parovoda. zaradi vzdrževanja oziroma tudi nenapove- z vidika gradbenega posega, saj je omenjeni danih prekinitev v primeru nujnih interven- parovod v celoti položen pod zemljo v kineti, cijskih posegov v primeru okvar. Prekinitve so posebej problematične v primeru oskrbe Ljubljanskih mlekarn, ki zahtevajo nepre- kinjeno 24-urno oskrbo vse dni v letu, prav tako tudi v Julonu. Parovodno omrežje Energetike Ljubljana je staro (slika 3), vendar se ga stalno pregle- duje in vzdržuje. V zadnjem obdobju so bile v več fazah izvedene obnove kolektorja in parovoda po Partizanski in Grablovičevi do Medicinske fakultete, v letošnjem letu pa je načrtovana tudi obnova parovoda proti Ju- lonu. Odpravljanje okvar Vseeno pa občasno prihaja do manjših ali večjih okvar na najbolj izpostavljenih oziro- Slika 4: Gradbeni poseg na mestu okvare Slika 5: Mesto puščanja pare ma nedostopnih točkah parovodov. Pri inter-

Ti, a misliš, da bi znali tako hitro sanirati tudi pritisk, ki nam ga dvigujejo naše žene? 12 kogeneracija

MePIS Energy

Tjaša Oštir

MePIS Energy je enotni procesno-informacijski sistem za nadzor, vodenje in upravljanje naprav za proizvodnjo in distribucijo vroče vode, pare in elektrike ter nakup in distribucijo zemeljskega plina.

zadnjih letih je pri odjemalcih priso- ten trend uvajanja ukrepov učinkovite V rabe energije, kar se odraža na zmanj- ševanju prodaje toplote. Sistema daljinskega ogrevanja (DO) in distribucije zemeljskega plina (ZP) se morata prilagajati trendu pa- danja rabe energije in tako ohranjati svojo konkurenčnost. Sektor za procesno vodenje (SPV) ima pomembno vlogo pri prilagajanju vodenja sistemov novonastalim razmeram. Z zna- njem in izkušnjami se relativno majhen tim zaposlenih uspešno kosa s spremembami, Ključne funkcije rešitve MePIS Energy upoštevajoč tako zanesljivo oskrbo, kot tudi stroškovno optimalno obratovanje. Razvita informacijska tehnika (zajemanje, obdelovanje, shranjevanje in prenašanje vseh vrst informacij) je pogoj, da se lahko zaposleni kosajo z vsakodnevnimi nalogami. Nekatere od teh so: nadzor obratovanja in koordinacija posegov v sistem DO, optimiza- cija obratovalnih režimov, napoved odjema toplote in ZP, koordinacija proizvodnje po proizvodnih virih, izdelava analiz režimov obratovanja in predlogov izboljšav ter izdela- va periodičnih poročil za potrebe poročanja energetskega stanja sistema DO. Od prvotnih energetskih poročil, pisanih na roko in izključno ustne koordinacije obra- tovanja, je razvoj na tem področju prispeval k zasnovi rešitve MePIS Energy, katere vse- bina je plod lastnega znanja in izkušenj za- poslenih v SPV. Tri ključne funkcije rešitve MePIS Energy so strateško planiranje in nadzor nad proce- si, operativno planiranje in upravljanje pro- izvodnje ter analitika in ključni kazalci učin- kovitosti (angl. Key performance indicators KPI). Osnovni cilj je izdelava enotnega proce- sno-informacijskega sistema za nadzor, vo- denje in upravljanje naprav za proizvodnjo in Groba slika procesa v MePIS Energy 13 kogeneracija

Zajem in potrjevanje izmenskih proizvodnih podatkov plinskega postroja Napoved zunanjih temperatur in planirani odjem vroče vode distribucijo vroče vode, pare in elektrike ter rira plan odjema toplote za naslednje tri dni. proizvodnih virov na rezervno gorivo. Ener- nakup in distribucijo ZP. V MePIS Energy so Vsak trenutek obratovanja se vrši primerjava getika Ljubljana ima namreč pri dobavitelju zajete vse pomembne aktivnosti zaposlenih napovedanega in dejanskega odjema, ki zakupljeno določeno količino plina za distri- pri vodenju procesov, kar prispeva k učinko- služi dispečerju za vpogled v trenutno obra- bucijo in proizvodnjo v TOŠ, ki ne sme biti vitem in uspešnem delovanju ter nenehne- tovalno stanje sistema. S pomočjo SCADE presežena. Visok odjem plina za distribucijo mu izboljševanju. in izračunov v TERMIS-u se dispečer odloča se tako kompenzira s preklopom proizvodnih V grobem poteka proces znotraj reši- o obratovalnih parametrih vroče vode na virov iz plina na ekstra lahko kurilno olje. tve MePIS Energy na sledeč način. Na pro- pragu proizvodnih virov, ki jih znotraj reši- Procesi za proizvodnjo in distribucijo vro- cesnem nivoju nastajajo podatki (poraba, tve MePIS Energy posreduje v obliki depeš če vode, pare in elektrike ter nakup in dis- proizvodnja, pretok, temperatura), ki so pre- izmenovodjam v TE-TOL in Toplarno Šiška tribucijo plina se spreminjajo in izboljšujejo, neseni v podatkovno zbirko. Ob zajemu in (TOŠ). Na podlagi napovedanega odjema to- zato trenutno zasnovana rešitev ne predsta- potrditvi urnih podatkov s strani operaterjev plote se dispečer odloča tudi o vklopu vršnih vlja dokončne oblike, temveč se tudi MePIS in dispečerjev se avtomatsko izvajajo prera- virov v sistem DO ter črpalk za dvig tlaka na Energy konstantno razvija in posodablja. čuni, na osnovi katerih lahko zaposleni v SPV lokaciji vira TOŠ. Ena zadnjih razvojnih nalog je bila zasno- izpišejo vsa potrebna poročila, analizirajo Sistem za optimizacijo plinske konice se va dnevnega poročila, ki vključuje vse ključ- porabo in proizvodnjo. S predhodnim potr- izvaja na podlagi napovedi odjema plina za ne dnevne kazalce za obratovanje sistema jevanjem podatkov zagotavljamo kvaliteto distribucijo. Matematični algoritem, ki na DO. Dnevno energetsko poročilo je del poro- vhodnih podatkov, ki je ključnega pomena podlagi podatkov iz proizvodnega sistema čilnega sistema znotraj rešitve MePIS Ener- za vse nadaljnje analize. (napovedi temperatur) izračuna predvidene gy, ki zajema tudi poročila po posameznih Kot primer lahko navedemo sistema za op- količine odjema za distribucijo za prihodnji proizvodnih napravah ter mesečna energet- timizacijo obratovanja sistema DO in dnevno plinski dan, je bil razvit v sodelovanju s ska poročila, ki služijo za pregled preteklega optimizacijo plinske konice, ki sta razvita zno- Fakulteto za strojništvo. V primeru najhla- in trenutnega stanja sistema ter kot osnova traj rešitve MePIS Energy in sta s stališča učin- dnejših dni in posledično visoke napovedi za dolgoročno planiranje in stalno izboljše- kovitega vodenja sistema zelo pomembna. odjema plina za distribucijo, lahko dispečer vanje obratovanja in vodenja sistema DO. Na podlagi napovedane zunanje tempe- s pomočjo posebej razvitega modula znotraj rature se znotraj rešitve MePIS Energy gene- rešitve MePIS Energy predvidi uro vklopa

Prikaz dela dnevnega poročila za sistem daljinskega ogrevanja 14 eko-generacija Uspešna presoja v »novi družbi«

Peter Hvastja

Formalno so bile na področju »ISO sistemov« od združitve Energetike Ljubljana in TE-TOL dalje vse aktivnosti Sektorja za okolje in kakovost usmerjene v ohranitev certifikatov sistema vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2008 in sistema ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001:2004. In to nam je po uspešno izvedeni zunanji presoji dne 4. 6. 2014 s pomočjo vseh zaposlenih tudi uspelo.

eformalno smo želeli oba ISO sistema približati zaposlenim kot obliko vode- N nja, ki lahko pomaga pri uspešnem in učinkovitem poslovanju družbe, ker usmerja in obvladuje procese na sistematičen na- čin najboljše prakse, da izpolni zahteve in pričakovanja odjemalcev in zainteresiranih strank. Poleg odličnega sodelovanja vseh zaposlenih smo imeli tudi podporo vodstva in vsi skupaj smo dali svoj prispevek k do- bremu rezultatu. V začetku februarja letos smo si zadali naslednje naloge: –– pripraviti Poročila o kakovosti in okolju za leto 2013, –– definirati cilje kakovosti za leto 2014, Tridnevnega usposabljanja se je udeležilo 22 notranjih presojevalcev –– izvesti izobraževanje za notranje presoje- valce in integrirano notranjo presojo, –– ažurirati vso aktualno sistemsko doku- ni čutili svoj prispevek za skupne rezultate področju in pridobiti nove izkušnje. Organizi- mentacijo, naše družbe. Okoljski cilji so gonilo različnih rali smo izobraževanje na temo standardov –– izvesti skupni vodstveni pregled, razvojno-investicijskih projektov in so opre- ISO 9001, ISO 14001 in izvedbe integrirane –– organizirati zunanjo presojo, deljeni tudi kot programi ravnanja z okoljem. notranje presoje. Nekateri udeleženci smo –– novo aplikacijo za obvladovanje doku- Z njimi že več let izboljšujemo naše okoljsko osvežili in utrdili znanje, nekateri so bili novi, mentacije DNA uvesti v produkcijo. ravnanje, zmanjšujemo vplive na okolje naše skupaj nas je bilo na izobraževanju 22, izo- družbe in nenehno izboljšujemo svoje delo- braževanje pa je trajalo 3 dni. Poročila o kakovosti in okolju vanje. Okoljske cilje in cilje kakovosti za 2014 Izdelali smo plan notranje presoje, ki je S pomočjo lastnikov procesov smo zbrali in smo obravnavali tudi na vodstvenem pregle- vključeval preko 30 organizacijskih enot, na vodstvenem pregledu obravnavali sta- du in jih potrdili. v presojo ene enote smo vključili po dva tistiko notranjih neskladnosti, reklamacij, presojevalca iz obeh lokacij (Verovškove in pritožb in pohval, korektivnih in preventivnih Integrirana notranja presoja Toplarniške), urnik smo prepustili dogovoru ukrepov, inšpekcijskih pregledov in kar je Trend razvoja notranjih presoj se obrača med presojevalcem in presojanim, zajeli smo najbolj bistveno izboljšav. V letu 2013 smo od ugotavljanja skladnosti z zahtevami stan- vse točke obeh standardov istočasno. Želeli predlagali kar 76 izboljšav, 45 smo jih izvedli, dardov k ugotavljanju možnosti za izboljša- smo, da se novi presojevalci učijo od bolj iz- 31 pa jih je še v fazi izvedbe. Iz poročil ka- ve. Vodenje sistema kakovosti in ravnanja z kušenih, da se spoznajo s procesi na obeh kovosti smo tako pridobili važne sistemske okoljem ni samo proces vodstva in Sektorja lokacijah, da racionaliziramo čas presojeval- informacije iz prakse, kje smo in kako se iz- za okolje in kakovost, temveč proces vseh cev in presojanih ter da se na obeh lokacijah boljšujemo. zaposlenih. Na teh temeljih smo želeli, da se prepoznajo primeri dobre prakse. Na presoji presojevalci in presojani zavedajo, da proces je sodelovalo 28 presojevalcev in preko 40 Okoljski cilji in cilji kakovosti notranje presoje ni namenjen nadzoru njiho- lastnikov procesov. Skozi nekaj iteracij smo definirali cilje ka- vega dela, temveč priložnostim za izboljšavo Interna presoja je uradno trajala od 22. 4. kovosti za leto 2014, za vsak proces posebej, procesa, ki ga obvladujejo. 2014 do 9. 5. 2014 za celotno organizacijo in in jih opremili s kazalniki in metodo spremlja- Uspešnost notranje presoje je v veliki vse lokacije. Sproti smo dopolnjevali skupno nja. Cilji so skladni s politiko kakovosti in za- meri odvisna od kompetentnih presojeval- poročilo, presoja je potekala poglobljeno in gotovljena je tudi sledljivost preko poslovnih cev, od dobrega usklajenega plana notranje celovito, na kar kaže tudi zapisanih 57 ugoto- poročil za tekoče leto. Dolgoročni namen so presoje in od sodelovanja vseh zaposlenih. vljenih odstopanj, 52 priporočil in kar sem še cilji kakovosti, ki bodo odrazili poslovne cilje Zato smo se notranji presojevalci najprej posebej vesel, 27 pohval. Največ ugotovlje- in ambicije družbe, in da bomo vsi zaposle- prešteli, pregledali, kdo si želi delati na tem nih odstopanj je bilo na področju obvladova- 15 eko-generacija

partnerstvu z zunanjim izvajalcem ter Vodstveni pregled združitve določenih aktivnosti v procesu Pregled s strani vodstva smo izpeljali 19. 5. 2014 za vse člane kolegija direktorjev sek- do odjemalcev z namenom, da se vloga torjev. Obravnavali smo potrebno in v naprej pripravljeno dokumentacijo. Rezultat vod- »klicnega centra« preoblikuje v vlogo stvenega pregleda je sklep kolegija v obliki potrjenih predlogov ukrepov za izboljšave »kontaktnega centra«, v nadaljevanju: –– vodenje merilne opreme ter vzdrževanja 1. Čim prej uvesti DNA za obvladovanje dokumentacije. delovne opreme se je vzpostavilo v siste- 2. Glede na formalno združitev Energetike Ljubljana in TE-TOL čim prej izgraditi sku- mu SAP, ki omogoča celovit pregled nad pen poslovni model, ki bo povezal vse vire, vsa znanja in ves razvojni potencial planiranjem in nadzorom izvajanja, obeh družb. –– uvedeno zajemanje plina ob razplinjeva- 3. Vodstvo potrdi in podpre ugotovitve/sklepe notranjih presoj in zagotovi vire za iz- nju posameznih odsekov in njegova ko- vedbo ukrepov. ristna izraba, 4. Nadgradnja sistema ravnanja z okoljem s sistemom upravljanja z energijo po SIST –– uvedba elektronskega sledenja in označe- EN 50001 v dveh letih. vanja defektov na plinovodnem omrežju. 5. Spremembo sistema obvladovanja varnosti, skladno s katero se izvaja preprečeva- nja nesreč obrata glede na novo organizacijsko strukturo. Med zunanjo presojo sistemov vodenja v 6. Večjo aktivnost na področju pridobitve delnega vodnega dovoljenja, ki ne bo ome- organizaciji ni ugotovljenih neskladnosti z jeval obratovanje enote TE-TOL (izpad proizvodnje). zahtevami standardov ISO 9001 in ISO 14001. 7. Izboljševanje obvladovanje/ravnanja z odpadki (postopek glede vodenja evidence Podana pa so priporočila, ki so za vse v IS-Odpadki, brošura, izobraževanje). nas priložnosti za izboljševanje in s katerimi 8. Potrebno pripraviti nove tekste glede okolja in sistemov vodenja na spletni strani bomo zaposlene še seznanili po uradni pri- družbe. dobitvi Poročila o presoji s strani SIQ. 9. Potrebno je urediti obstoječe topografske posnetke JPE Verovškova 62 ter uskladiti Priporočila bomo analizirali in podali pi- gradbene načrte obstoječih in novih objektov z dejansko izmerjenim stanjem. smeno obrazložitev, kaj bomo upoštevali in skupaj izdelali plan uresničitve. nja dokumentacije, kar je povsem normalno Dogovorili smo se za šest kompetentnih pre- Aplikacija DNA pri tako zahtevni spremembi organizacije. sojevalcev, da smo presojo lahko zaključili v V novi aplikaciji za obvladovanje doku- Uskladitev in poenotenje dokumentacije enem dnevu za obe lokaciji. Presojevalci so mentov DNA so preneseni že vsi dokumenti bomo nadaljevali in izvedli v novi aplikaciji med presojo ugotovili niz pozitivnih ugotovi- iz obeh sistemov DOC ISO in LOTUS NOTES. za obvladovanje dokumentacije DNA. tev, naj izpostavim le nekatera področja: Predviden prehod novega sistema DNA v Rezultate presoj smo obravnavali tudi –– uvajanje informacijske podpore DNA za produkcijo je do konca junija. Dokumenta- na vodstvenem pregledu, kjer je vodstvo obvladovanje dokumentacije in akcij, cija v starih sistemih bo dostopna samo na podprlo ugotovitve in predlagane ukrepe. V –– nenehno izboljševanje, s katerim smo iz- vpogled, vse nove dokumente in urejanje teku je še dopolnjevanje skupnega poročila boljšali energetsko učinkovitost in omejili bomo od datuma produkcije izvajali v novem o notranji presoji z manjkajočimi ukrepi, od- vplive na okolje, sistemu DNA. Čaka nas veliko dela, urejanje govornimi osebami in roki izvedbe. –– urejenost obratov, prostorov, in optimiziranje dokumentacije, uvajanje Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem pre- –– postopki vzdrževanja – planiranje, izved- procesnega pristopa, definiranje ukrepov in sojevalcem za visoko kompetentno delo in ba, zapisi, akcij, obvladovanje sestankov itd. presojanim za odlično sodelovanje. –– informacijska podpora za nadzor in upra- Spoštovane sodelavke in sodelavci, če- vljanje procesov, stitam za uspešno opravljeno zunanjo pre- Sistemska dokumentacija –– razvoj novih metod identifikacije puščanj sojo. Bili smo pogumni, vztrajni in strokovni. V prvi fazi je bilo zaradi normalnega po- na vročevodu, Verjemite v uspeh čez noč, ki pride po več slovanja družbe potrebno čim prej sprejeti –– proaktivne aktivnosti do odjemalcev v desetletjih trdega dela. nove organizacijske akte in poenotiti skupne pogodbe in dovoljenja. V drugi fazi smo iz- delali in sprejeli tudi novo skupno politiko kakovosti in novo skupno okoljsko politiko. Prav tako smo izdelali nov skupni Poslovnik kakovosti in Poslovnik sistema ravnanja z okoljem in upravljanja z energijo. Sproti smo ažurirali tudi Registre okoljskih vidikov, Stra- teške in izvedbene okoljske cilje in progra- me, Okoljsko zakonodajo, Poročanja v zvezi z monitoringom emisij v okolje, Zahteve v zvezi z odpadki in varnostjo. Zunanja presoja Vse do sedaj navedene aktivnosti so bile usmerjene v termin zunanje presoje. Zbrali smo ponudbe treh certifikacijskih organov in cenovno najbolj ugodna je bila ponudba SIQ. Uskladili smo plan zunanje presoje na dan 4. 6. 2014. V času od vodstvenega pregleda do zunanje presoje smo vsem, ki so bili s strani SIQ predvideni za zunanjo presojo, pripravili še nekaj navodil in važnejših dokumentov. Procesi in povezave v družbi Energetika Ljubljana 16 e-generacija

Preoblikovanje poslovnega Moste, ko jih modela pobarva sonce

možnosti za zadovoljevanje svojih potreb na Rumena je močna in opazna barva in ima, področju energetske oskrbe, predvsem pa, tako kot druge barve, različne pomene ozi- da so ta pričakovanja cenovno in okoljsko roma boljše in slabše atribute, s katerimi bistveno bolj izostrena kot nekoč. Kot je več- vpliva na naše razpoloženje. Zagotovo pa krat omenil direktor družbe Samo Lozej, je je to barva sonca in obenem simbol večno- zato ena ključnih nalog Energetike Ljubljana, sti. In zagotovo je to barva tistega predela tudi z vidika združitve s TE-TOL, »strateško Ljubljane, ki ga je zaznamovalo vzhajajoče preoblikovanje oziroma nadgradnja poslov- sonce. V Mostah, kjer sonce začne prebuja- nega modela družbe. Energetika Ljubljana ti Ljubljano, je 27. maja letos že 10. zapored ima namreč sedaj priložnost, da ne le dolo- potekala prireditev Moščanski dan sosedov, či, ampak da tudi operativno vzpostavi tak ki jo prireja Četrtna skupnost Moste. V okviru projekta nadgradnje poslovnega poslovni model, ki bo učinkovito povezal vse modela trenutno potekajo intenzivne interne vire, vsa znanja in ves razvojni potencial, ki delavnice. smo ga v teh letih ustvarili na najrazličnejših delih družbe okoli našega trga in uporabni- kov naših storitev. Tega ne zmore opraviti di- Energetika Ljubljana se z več kot 150 let rektor družbe sam, niti ne vsak od sektorskih oskrbe s plinom in več kot 50 let oskrbe s direktorjev samostojno.« toploto uvršča med največje, najstarejše in V ta namen se je oblikovala delovna sku- najzanesljivejše oskrbovalne sisteme v sre- pina E2024, ki s svojim imenom sicer naka- Tudi desetega Moščanskega dneva sosedov dnji Evropi. To je dokaz, da smo se znali pri- zuje, da je usmerjena v prihodnost, a tako, sonce na nebu ni razočaralo. lagajati tehnološkim, tržnim, ekonomskim in da bodo prve spremembe vidne že koncem ne nazadnje tudi političnim spremembam, ki leta 2014. Trg nas, kot poudarja direktor jih je bilo v tem dolgem obdobju preveč za družbe, ne bo čakal. Na »dvorišču dobrega soseda TE-TOL«, eno knjigo, kaj šele za ta prispevek. Proces usmerja omenjena delovna sku- kot je že nekaj let poimenovan kraj prire- Zadnje obdobje je sočasno prineslo še pina E2024, ki jo sestavlja vodstvo družbe ditve, so se tudi letos predstavila številna pomembnejše in tudi hitre spremembe, skupaj z direktorji sektorjev oziroma pred- društva, šole, domovi, organizacije, klubi, predvsem na področju bistveno večje pozor- stavniki za razvoj pomembnih procesov posamezniki, ustanove in zavodi, ki so obi- nosti glede okoljskih dimenzij proizvodnje, družbe. Že v jesenskem obdobju pa bomo v skovalcem predstavili svoje delo, programe, distribucije in porabe energije, ob hkratnem preoblikovanje poslovnega modela družbe jim svetovali, obenem pa so poskrbeli za pri- odpiranju trga praktično vseh energentov. vključeni vsi zaposleni. Prav vsak med nami jetno druženje. Predsednica Sveta Četrtne Vse te spremembe povzročajo, da imajo naši namreč vpliva na naš uspeh. skupnosti Moste, Stanislava Marija Ferenčak uporabniki danes na razpolago bistveno več D. K. Marin, je skupaj s svojimi svetniki znova izka- zala, da svoje delo opravljajo z velikim srcem in predanostjo skrbi za kakovostno življenje v Mostah. D. K.

Četrti dan odprtih vrat laboratorija za goriva v znamenju lesa

Sredi junija je potekal Dan odprtih vrat cem, razvrščenih v dve časovno ločeni sku- področje preskušanja premoga in trdnih bi- Laboratorija za goriva Energetike Ljubljana, pini, predstavila način dela in instrumentarij ogoriv pridobil akreditacijo, skladno s stan- enote TE-TOL (že četrti zapovrstjo), na kate- v akreditiranem laboratoriju, ki je eden iz- dardom kakovosti SIST EN ISO/IEC 17025. rem je direktorica sektorja za laboratorijske med najsodobnejših v Sloveniji in Evropi. Mateja Notar je ob tej priložnosti izposta- analize Mateja Notar okoli 25-im udeležen- Obiskovalci so se lahko seznanili s po- vila, da so prednostne naloge Laboratorija stopki preskušanja premoga, pretežno po- zadovoljstvo in zaupanje strank ter neneh- zornost pa so namenili postopkom analize in no izboljševanje kakovosti storitev, saj na ta preskušanja trdnih biogoriv, konkretno lesne način povečujejo konkurenčnost in učinkovi- biomase, ter sistemom kakovosti v laborato- tost sistema vodenja. Eden od pomembnej- riju. ših orodij, ki prispevajo k učinkovitosti izva- Laboratorij je organizacijska enota Ener- janja aktivnosti laboratorija za goriva je tudi getike Ljubljana, ki jo do januarja 2014 de- uvedba mobilnega spremljanja logističnega lovala kot samostojna organizacijska enota načrta dobav lesne biomase, ki tako naroč- TE-TOL. Analize goriva izvajajo že od same- niku kot dobavitelju sleherni trenutek sporo- ga začetka obratovanja TE-TOL, to je od leta ča dejansko izpolnjevanje obvez, vključno s 1966 dalje, že vrsto let pa nudijo svoje sto- ključnimi podatki goriva posamezne dobave. ritve tudi zunanjim naročnikom. Najsodob- D. K. Dneva odprtih vrat Laboratorija so se udeležili nejša oprema in visok nivo strokovnosti za- tudi iz sosednje Hrvaške. poslenih sta omogočila, da je laboratorij za 17 generacija

Nepovratne finančne spodbude Energetike Ljubljana

Ana Nuša Žnidar

S pojmoma učinkovita raba energije EUR sredstev. Glavna ukrepa sta: pe v gospodinjstvih in javnem sektorju na (URE) in obnovljivi viri energije (OVE) se da- –– vgradnja novih kotlov na zemeljski plin, območju Mestne občine Ljubljana in občin nes srečujemo vsi, saj sta ohranjanje okolja –– vgradnja novih in obnova obstoječih to- Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri in zanesljivost oskrbe z energijo ključna de- plotnih postaj. Ljubljani, Ig, Medvode, Škofljica in Log-Dra- javnika družbenega razvoja. Na območjih, kjer je predvidena izgradnja gomer, kjer je Energetika Ljubljana prisotna Energetika Ljubljana je prvo slovensko distribucijskega omrežja zemeljskega plina, s svojim omrežjem. podjetje, ki že tretje leto zapored ponuja spodbujamo vgradnjo kotlov na utekočinjen Dodatne informacije najdete na: www. nepovratne finančne spodbude za izvajanje naftni plin. Na področju novih produktov energetika-lj.si/ucinkovita-raba-energije . ukrepov učinkovite rabe energije. Spodbude spodbujamo vgradnjo plinskih toplotnih čr- so ukrep energetske politike države, ki nas palk. kot dobavitelje obvezuje, da izvajamo ukre- Skupna višina nepo- pe, s katerimi povečujemo energetsko učin- vratne finančne spod- kovitost pri končnih odjemalcih. Sredstva za bude za izvedbo posa- spodbude črpamo iz dodatka za povečanje meznega ukrepa znaša energetske učinkovitosti, ki je del skupne do 50 odstotkov vre- prodajne cene naših energentov - toplote, dnosti priznanih stro- pare in zemeljskega plina. škov investicije, vendar Program Energetike Ljubljana za dose- največ 0,047 EUR/kWh ganje prihrankov energije pri končnih odje- enoletnega prihranka malcih izvajamo v Razvojnem sektorju. V le- energije, ki ga prinese tošnjem letu smo v sklopu dveh zaključenih izvedba posameznega razpisov, preko 268 vlog, podelili 513.000 ukrepa. EUR sredstev, ki so spodbudila kar 2,4 mi- Aktualen razpis je lijona EUR investicij v prenovo energetskih odprt do 14. 10. 2014 sistemov pri končnih odjemalcih. oziroma do porabe V aktualnem razpisu, ki je bil objavljen sredstev. Spodbude 20. 6. 2014, smo razpisali skupno 165.000 so namenjene za ukre-

Slikovni škrat je Petru Kurentu prinesel kravato

V 41. številko Megavata se nam je pri- na fotografiji lahko občudovali zgolj njegovo vilnih odgovorov, izmed katerih pa smo izž- kradel »slikovni škrat«, ki nam jo je močno kravato. Zaposlene smo povabili k sodelova- rebali Petra Kurenta iz dispečerskega centra zagodel pri jubilantu Janezu Lipcu, saj smo nju pri lovu nanj in prejeli lepo število pra- (Sektor za procesno vodenje). Peter je bil nad žrebom predvsem presenečen, saj je v Energetiki Ljubljana komaj tri mesece. Prak- tična nagrada - kravata, seveda – ni nekaj, kar bi nosil vsak dan, a pravi, da se bo že še našla kakšna poroka, da si jo bo lahko nadel, še posebej, ker je v barvi, ki mu je najbolj všeč.

■upokojenci V obdobju maj-junij 2014 sta se upokojila Ivan Kramar (Sektor za distribucijo plina) in Meta Vedenik-Novak (Sektor za labora- torijske analize). Obema se zahvaljujemo za Presenečeni Peter Kurent in vedno dobrovoljen prizadevnost in jima na novi poti želimo čim Janez Lipec več kakovostno preživetega časa. 18 generacija

■jubilanti 40 let Tomo Dacko Tomo Dacko je začel svojo službeno Vladimir Slaviček pot v TE-TOL na delovnem mestu termične Med jubilanti z najdaljšim stažem je to- priprave vode in to delo opravlja še danes, krat dobrovoljni Vlado, ki je med drugim obenem pa je usposobljen tudi za strojnika odličen pevec in animator, kar je dokazal kemične priprave vode. Trideset let, kolikor tudi na dogodkih za zaposlene. Pravi, da so jih že šteje v tem delovnem krogu, je minilo mu leta zelo hitro minila, sploh ne ve, kdaj... pestro in kot pravi nikoli ni bilo dolgočasno. Pričel je v takrat imenovano Toplarno Mo- Ker je tudi sam pozitivne narave, ne pre- ste. Doživel je veliko: gradnjo vročevodnega seneča, da tudi o delu razmišlja enako. Pri omrežja, kjer je sodeloval v ekipi z 12-imi so- delu mu je sicer najbolj všeč samostojnost delavci. Svoj pečat z delom je pustil tudi pri in samoiniciativno odločanje pri upravljanju, Vladimir Slaviček vseh toplotnih postajah, ki so bile zgrajene spremenil pa bi ambient delovnega prostora - včasih tudi 2 v 14-ih dneh! Ima veliko spo- nadzorne sobe, v katero bi ustrezno uredil minov: eden izmed njih je tudi ta, da so bili klima napravo in osvetlitev. Svoje razmišlja- na sedanji lokaciji TOŠ skupaj z vodstvom nje zaključuje s pogledom v prihodnost, in družbe kar v baraki, ki še vedno stoji na sicer meni, da naj bi bila prihodnost podjetja dvorišču... To mu je zelo ustrezalo, saj je bil svetla, če bodo odgovorni lastniki znali ceniti pretok informacij boljši kot danes, pravi. Vsi njegovo vrednost in pomembnost. so bili obveščeni o vsem takoj, zato so tudi lažje sodelovali pri projektih, saj so vedeli, Karlo Bonisegna kakšni so cilji podjetja ali projekta. Tedanja Karlo je človek, s katerim je moč marsikaj ekipa je delala prav vse sama, brez zunanjih poklepetati: dela na terenu, zato je precej v izvajalcev - napeljava vodovoda, elektrike stiku s strankami. V prostem času je tudi pol- in izolacijo. Vladu je bilo najbolj všeč prav no zaseden, saj je kitarist in vokalist ter igra Reuf Seferović to obdobje zaradi same dinamike: zvečer v skupini; poleg tega je ljubiteljsko modelar, oz. ponoči so postajo postavili, zjutraj so kar mu tudi vzame precej časa. Verjetno mu se občani že greli... Za 2 piva na dan, se še je prav zato tudi 30 let v podjetju zelo hitro spominja Vlado. Toliko je namreč stalo ogre- minilo. Ves čas je na istem delovnem mestu, vanje tiste dni... Letos bo naš Vlado vstopil vendar pa delo ni ves čas enako, kot pravi. v naslednje poglavje svojega življenja - je- »Tehnologija je danes precej boljša kot na za- seni namreč odhaja v zasluženi pokoj. Še četku, zato je delo na terenu lažje – lažja je prej se veseli dopusta v Bohinju s svojimi kontrola toplotnih postaj in tudi drugo delo«. vnučki, ima jih že 4. Kot bodoči »penzionist« Po drugi strani pa so razmere včasih težje: lju- se veseli prostih trenutkov in upa, da bo po- dje so bolj zahtevni; problem je tudi parkira- kojnina takšna, da bo omogočala normalno nje na terenu; omejitev je tudi boljša zavaro- življenje. Svojemu podjetju, ki mu je podaril vanost objektov, s tem pa slabša dostopnost večji del svojega življenja, ter sodelavcem, do toplotnih postaj. A če potegne črto, je vse Tomo Dacko ki bodo njegovo delo nadaljevali, pa želi do- ok in smo tam-tam, če primerjamo prej in po- bro prihodnost še naprej. tem. Vse se na koncu izravna, se smeji Karlo. Naš jubilant se spomni več dobrih kot slabih 30 let trenutkov ob visokem jubileju. Čeprav včasih ni bilo lahko, je vseeno vztrajal… Pravi, da nič Reuf Seferović ne pogreša pri delu. Meni, da se je treba pač Reuf Seferović je bil eden prvih delavcev, prilagoditi - spremembam se ne da izogniti. ki so delali na mlinih bloka 3 v TE-TOL, v času Zato nima za naprej nobenih velikih pričako- zagona tega bloka v zgodnjih osemdesetih vanj: »Če bo šlo tako naprej, bo v redu,« pravi letih. Danes dela na odpepeljevanju vseh Karlo. A ob koncu pogovora še doda: »Želel treh blokov, dela tudi na mlinih, na vodočr- bi, da bi bilo omrežje dobro oskrbovano in palnici,…, skratka opravlja štiri različna de- vzdrževano še naprej. Zaradi učinkovitosti lovna mesta v Službi obratovanja (Sektor za sistema daljinskega ogrevanja, pa tudi zaradi Karlo Bonisegna proizvodnjo toplote in elektrike). Pravi, da je strank, ki ogrevanje potrebujejo«. teh trideset let minilo zelo hitro in predvsem zelo delovno, da so bili tako boljši kot slabši 20 let časi, pri samem delu pa mu je od vsega naj- pomembneje to, da teče tekoče, funkcional- Mateja Notar no. Največ zaslug za dobro organizacijo dela Mateja Notar je imela že kot štipendistka pripisuje vodji izmene C, Goranu Kovaču, ki priložnost spoznati različne delovne procese je, kot pravi, poskrbel, da med vsemi delov- v TE-TOL. Kot diplomantka kemije se je zapo- nimi mesti, ki so odgovorna za nemoten po- slila kot ekolog v službi tehnološko-ekološke- tek dela v obratovanju, spodbudil ustrezno ga nadzora, ki je sčasoma postalo samostojno komunikacijo. Ta se mu zdi tudi sicer ključna, področje z veliko znanja in izkušenj. V času, da je delo učinkovito opravljeno. Želi si, da ko je TE-TOL uporabljal še domač premog, ki bi bilo podjetje še naprej uspešno, tik pred je vseboval bistveno več žvepla in pepela kot Mateja Notar poletjem pa je z mislimi že pri selitvi v novo zdajšnji indonezijski premog, se je laborato- družinsko hišo, ki so jo z družino že težko rij, ki je opravljal analize premoga, srečeval z pričakovali. različnimi težavami, zaradi katerih je nastala 19 generacija pobuda in je bila posledično sprejeta odloči- vzdrževanje strojev… Takšno delo ga je od tev, da se laboratorij nadgradi na nivo akredi- nekdaj veselilo. Ko smo ga vprašali, ali si je tiranega laboratorija in se ga skladno z zah- morda kdaj želel delati v drugi branži z drugi- tevami standarda organizira kot samostojno mi stroji, morda letalski – se je samo nasme- enoto znotraj TE-TOL. Danes je laboratorij or- jal, češ: niti ne, mašina je mašina. Vprašali ganiziran kot sektor za laboratorijske analize smo ga tudi, če bi kaj spremenil v podjetju; in opravlja dve dejavnosti, in sicer dejavnost zopet je odvrnil kar na kratko, da ne – pravi, laboratorija za goriva in dejavnost laborato- da je sprememb že tako ali tako vsako ogre- rija za kemijsko kontrolo procesa. Mateja kot valno sezono dovolj … Prihodnost družbe, ki direktorica sektorja ob podpori vodstva sledi ji je zvest že toliko časa, ga ne skrbi; želel viziji razvoja storitev, ki jih na področju analize pa bi si, da bi bil razvoj družbe v ospredju in Karel Jeršin goriv opravljajo tudi za zunanje naročnike, a da bi Energetika Ljubljana še naprej ostala poudarja, da je delo laboratorija na obeh de- dobra energetska družba. javnostih celostno pomembno za ustrezno in predvsem varno delovanje podjetja: »Delova- 10 let nje sektorja gradimo v smeri avtomatizacije in informatizacije, saj s tem najbolj prispevamo h Jože Vidmar ml. kakovosti našega dela. Razvoj je namreč tisti, Za Jožeta se v 10-ih letih dela v podjetju ki nam omogoča, da delo lažje opravljamo, ni veliko spremenilo, čeprav je obseg dela obenem pa z njim pozitivno vplivamo na po- večji kot na začetku. Ves čas je zaposlen na čutje zaposlenih, saj so del vsakega skupne- istem delovnem mestu in je s tem kar zado- ga napredka.« voljen. Pri delu, ki ga opravlja – zaposlen je v Službi za notranje plinske napeljave – ga Karel Jeršin najbolj veseli delo z ljudmi. Ker je tudi sam Rajko Žnidar Karel ima dolgo in zanimivo pot v podje- dinamičen, se mu zdi zanimivo, da pri ta- tju, ki mu je predan že 20 let. V Energetiki, kšnem delu nikoli ne veš, kako bo potekalo: »Plinarni« se je zaposlil kot pripravnik po ljudje so namreč enkrat prijazni, drugič ne… končanem študiju na Fakulteti za strojništvo. Vedno pa so zanimivi! Jože v življenju nič Njegove delovne izkušnje so bogate, saj je ne pogreša, tudi pri svojem delu ne. Želi si imel že na začetku možnost, da je v obdo- samo, da bi ostalo tako kot je… Že ob koncu bju uvajanja, več kot leto, spoznaval različna razgovora pa je še dodal: »Upam, da se bo področja dela (projektiva, nadzor, kataster, omrežje zemeljskega plina še naprej širilo, marketing, razvoj…) ter sodeloval pri pripravi ker je energent zelo uporaben. Pa seveda si Plinarniškega muzeja. Pridobljene izkušnje, želim, da bi Energetika Ljubljana imela čim kot tudi strokovna podkovanost na podro- več strank, še posebej tistih zadovoljnih!« čju distribucije plina, mu zelo pomagajo pri delu in vodenju Službe za kontrolo omrežja. Darijan Škrinar Jože Vidmar ml. Delo, ki ga opravlja, mu je v veselje, saj ima Darijan ima za sabo že kar precej kilome- možnost teoretično znanje uporabiti v praksi trine; ima 26 let delovne dobe, od tega je in delati z odlično ekipo strokovnjakov. Na zadnjih 10 let v Energetiki Ljubljana. Pravi, da vprašanje, kaj bi si želel izboljšati, je Karel so minila v trenutku… Kot pravi, je zelo zado- po razmisleku odvrnil: »Izboljšave so vedno voljen – v prejšnjem podjetju mu ni bilo tako možne povsod; tudi v našem podjetju, kar všeč. Ko smo ga vprašali, zakaj mu je zdaj dokazuje njegova več kot 150 let dolga tradi- bolje, je odgovoril kratko in jedrnato: »Dru- cija. Meni, da je v Energetiki moč opaziti na- gačno delo, boljši sodelavci in šefi, organi- predek in pozitivne spremembe, še posebej ziranost… Skratka – bolje je vse.«. Ker ve, pri krepitvi informacijske podpore procesom, da je lahko tudi slabše, zna vse ceniti toliko uvajanju novih tehnologij, materialov, kot tudi bolj – tudi delo, ki ga opravlja: je vzdrževalec tehničnih predpisov... Za prihodnost nima po- plinovodnega omrežja, sodeluje pa tudi pri sebnih želja. Karel je pač natančen in reali- uvajanju plina pri novogradnjah… Na vpraša- Darijan Škrinar stičen človek, ki se zaveda, da za fantazije ni nje, če kaj pogreša, se je pošalil, da kak evro časa – in da se samo z disciplino in delom da več ne bi škodil. Sicer pa je poudaril, da si marsikaj doseči. To dokazuje tudi kot odličen zase ne želi ničesar posebnega; želi pa si, da športnik (med drugim rad pleza, hodi v hribe), bi se zemeljski plin še naprej uveljavljal kot inštruktor jadranja ali pa kot vztrajen tekač, energent prihodnosti in da bi Energetika Lju- ki na tekmah z lahkoto premaguje 10 ali 21 bljana še naprej širila svoje omrežje in imela kilometrov… Ali pa 20 let v istem podjetju! vedno več odjemalcev.

Rajko Žnidar Med jubilanti v obdobju maj – junij 2014 Rajka smo zmotili pred odhodom na do- sta tudi Ibrahim Rizvić iz Sektorja za vzdrže- pust. Prijazen, kot je vedno, je vseeno po- vanje in Franc Jaklič iz Sektorja za distribu- klepetal o svojem dolgem stažu v podjetju. cijo toplote, ki praznujeta 40. jubilej, Andrej Čeprav je vsa leta na istem delovnem mestu, Pogačar iz Sektorja za distribucijo toplote, ki mu je 20 let v Energetiki Ljubljana hitro mini- praznuje 30 let, in Ivan Mrzlikar is Sektorja lo. Delo ni monotono in dolgočasno, saj Raj- za distribucijo plina, ki obeležuje 10 let Ener- ko v ekipi 12-ih sodelavcev, s katerimi se do- getike Ljubljana. Vsem jubilantom iskreno bro razume in so si že skoraj družina, skrbi za čestitamo. 20 generacija

■svet delavcev Sloni v trgovini s porcelanom Boštjan Kocijan, predsednik Sveta delavcev enote TE-TOL

Tipke na tipkovnici se niso niti dobro ohladi- tudi nižji prihodki iz naslova proizvodnje in le od pisanja zadnjega članka za našo revijo, prodaje toplote. Ko k temu prištejemo še re- že je na vrsti naslednji prispevek… So pa kordno nizko ceno elektrike, dobimo precej precej bolj hladne cene električne energije turobno sliko. Kako že pravijo? Ko ima hudič na trgu, ki so že zelo blizu 30 EUR/MWh in mlade, jih ima veliko. V takšnih razmerah bi težko je najti optimista, ki bi upal napovedati se celo iluzionist svetovnega formata David izboljšanje v kratkem časovnem obdobju. V Copperfield težko znašel. takšni situaciji je sprememba uredbe, s kate- Zdi se, da se podoben odnos, kot ga ima ro država dovoljuje dvig fiksnega dela cene država do naše družbe (torej popolno nera- Boštjan Kocijan toplote za 2 odstotka, še najbolj podobna zumevanje), do neke mere zrcali tudi v od- gašenju obsežnega požara z injekcijsko nosu lastnika do zaposlenih preko stroškov brizgalko. Po domače bi vprašal: »Gospe in družbe. Iskanje rešitev težav družb pri zni- da direktor praviloma ne podpira kršenja gospodje, a se delate norca?!«. ževanju nekaterih postavk na stroških dela obstoječih pravic zaposlenih, kar se je jasno Glede na to, da že vsaj zadnjih 8 let in- je namreč postal pravi svetovni in tudi slo- pokazalo ob njegovi reakciji, ko smo na seji tenzivno govorimo in pišemo o tem, da se venski hit, nekateri dosedanji ukrepi v družbi sveta delavcev omenili, da sta se najmanj nekaterim napravam – če že ne samo za- pa so – gledano s strani zaposlenih v enoti dvema delavcema, ki se bosta v drugi polo- radi starosti, pa zaradi okoljskih omejitev, TE-TOL – zelo v trendu s trenutno »modo«. vici leta upokojila, kršili pravici do koriščenja ki jim ne bodo več kos – izteka življenjska Zaradi določenih razlik, ki so se po pripojitvi ustreznega števila dni letnega dopusta in doba in je nujno potrebno investirati v nove TE-TOL k Energetiki Ljubljana pojavili med temu ustrezne višine izplačila regresa. Tudi naprave, novejšo tehnologijo,…, je že skoraj zaposlenimi, so nezadovoljstvo preko svojih ali pa predvsem zaradi njegovega razume- brezpredmetno ponavljati, da je neresnost predstavnikov v svetu delavcev izrazili tudi vanja smo napaki hitro in neproblematično vseh, ki onemogočajo nujno potrebno ra- naši kolegi iz enote na Verovškovi. Obljublje- odpravili, ostaja pa grenak priokus in vpra- zvojno pot naši družbi, posledično pa vse no je bilo, da se bodo nesorazmerja uredila z šanje, zakaj do takih situacij sploh pride (ne bolj ogrožajo tudi dolgoročno zanesljivo novo kolektivno pogodbo, glede na »modne gre namreč za popolnoma osamljeno grobo proizvodnjo toplote za namen daljinskega smernice« pa se bojim, da bo pot do morebi- napako v škodo zaposlenih v zadnjih nekaj ogrevanja glavnega mesta po zmerni ceni, tne ugodne rešitve – kar pomeni izboljšanja letih). nerazumljiva in nesprejemljiva. Sloni v tr- za tiste, ki so na slabšem in ne poslabšanja Po precej hladnem drugem delu pomla- govini s porcelanom? Prej nerodni dinozavri za vse ostale – precej trnova. Vsekakor se di napovedujejo naglo otoplitev. Za dežjem med prepeličjimi jajci! je sindikat znašel v eni najtežjih preizkušenj vedno posije sonce – vsaj tako pravijo. Za Da bi bila celotna slika še lepša, nam jo do sedaj, veseli pa dejstvo, da bo imel pri preganjanje črnih misli pa ni lepšega od je letos zagodla še mila zima. Če je bila naj- tem zelo močno zaledje v obliki približno 70 »bevande« med galebi. In prav to privoščim nižja temperatura v mesecu maju dobre 3°C, odstotkov članstva zaposlenih družbe. tudi vsem vam. Stisnite tipko »reset« in si na- je bila najnižja temperatura v iztekli zimi le Ob vseh malce manj optimističnih raz- polnite baterije. dobrih -5°C. Temu primerno so bili seveda mišljanjih pa bi bilo nepošteno ne omeniti,

ŠKD TE-TOL se bo preimenoval v ŠKD Energetika TE-TOL Herman Janež

V maju je bil izveden redni 5. Občni zbor ŠKD sotni člani potrdili, tako da sedaj tudi v tem miniranju čevapčičev s sorodnimi vsebinami. TE-TOL. Kot običajno je bilo članom podano delu sledi postopek registracije spremembe Seveda smo marsikje zmagali in upamo, da poročilo o delu organov društva v letu 2013, statuta na upravni enoti. bomo tradicijo ponovili tudi prihodnje leto, o samem poslovanju ter plan dela društva s mogoče celo ob občutnejši udeležbi VIP finančnim načrtom za leto 2014, ki so ga pri- Tradicionalno športno sekcije. sotni člani sprejeli oziroma potrdili. V nada- srečanje članov ljevanju je bil podan predlog za spremembo Upamo, da bo s pričakovanim poveča- imena društva v Športno kulturno društvo njem članstva tudi v letu 2014 društvo na- Energetika TE-TOL oziroma skrajšano ŠKD daljevalo z uspešnim delom. Del tega uspe- Energetika TE-TOL. Predlog je bil po daljši šnega delovanja je tudi zdaj že tradicionalno razpravi sprejet, tako da bo po uspešno opra- Športno srečanje članov ŠKD TE-TOL, ki se vljenem postopku registracije spremembe na je odvilo v prvem tednu junija pri Šormovem upravni enoti ime društva spremenjeno, o če- mlinu v Grosupljem. Vreme je bilo (z izjemo mer boste še obveščeni. Poleg spremembe nekaj izpadov dežja) prijetno, ravno tako imena je bil obravnavan tudi predlog manj- družba in okolje. Nekaj čez 100 članov se nas ših sprememb statuta društva, nekaj zaradi je zbralo in pomerilo v nogometu in košarki spremembe samega imena, nekaj pa zaradi podobnih disciplinah, balinanju, šahiranju, sprememb v sestavi samih organov društva. pikadu, fižolčkanju, igranju harmonike (ta je Nekaj čez 100 članov ŠKD TE-TOL se je udeležilo Tudi predlagane spremembe statuta so pri- bila res najbolj solo), debatnih krožkih in eli- tradicionalnega junijskega športnega srečanja 21 generacija

■sindikat Sindikat v popolni sestavi se pripravlja na pogajanja za novo PKP

Andrej Lukek, predsednik Sindikata Energetika TE-TOL

V sindikatu Energetika TE-TOL smo na seji dne 12. 6. 2014, kjer smo prisotni za pod- 7. redni seji dne 16. 4. 2014 sprejeli sklep o predsednika izglasovali Štefana Dumboviča. volitvah, na katerih so člani sindikata, za- Vsem imenovanim predstavnikom čestitam posleni na lokaciji Verovškova, izvolili štiri ob izvolitvi, hkrati pa se zahvaljujem tudi čla- predstavnike v Izvršni odbor sindikata (IOS). nom volilne komisije za korektno opravljeno Andrej Lukek V 30-dnevnem roku za predlaganje kandida- delo. tov je volilna komisija prejela šest popolnih Na seji smo imenovali tudi komisijo, ki se vlog. Volitve so bile izvedene 27. in 29. maja. bo z vodstvom podjetja oziroma predstav- pričela po poletnih počitnicah. Na volitvah je 162 članov iz treh volilnih enot niki delodajalca pogajala o novi podjetniški V juniju smo za člane sindikata organi- za svoje predstavnike izvolilo naslednje čla- kolektivni pogodbi (PKP). V komisijo so s zirali tridnevni izlet na Madžarsko (Balaton ne: strani sindikata imenovani: – Budimpešta). Izbor izleta je bil sicer re- –– Štefan Dumbovič –– Boris Subotić zervna destinacija, saj smo prvotno želeli –– Jana Kastelic –– Franci Zadravec organizirati izlet v zahodno Srbijo, ki pa smo –– Rok Cimerman –– Štefan Dumbovič ga zaradi poplav, ki so prizadele to državo, –– Samo Kosec –– Rok Cimerman odpovedali (izvedbo smo preložili na nasle- V času med objavo sklepa ter samimi vo- Pogajalska skupina bo na razpolago dnje leto, v kolikor bo takrat zanj še dovolj litvami volilna komisija ni ugotovila nepravil- imela tudi pravnika, po potrebi pa bom pri veliko zanimanje med člani sindikata). nosti in tudi ni prijela pritožb volivcev. pogajanjih kot predsednik sindikata sodelo- Med poletnimi počitnicami uživajte v ra- Novi člani IOS so bili potrjeni na 8. redni val tudi sam. Pogajanja o novi PKP naj bi se dostih, ki vam jih bo ponudilo poletje.

NEKDANJA PRIMOR- IME ORODJE STOTINKA STRUPENA PREPREKA AVTOR: POLITI- OKROGLO MAJHNA MERA SKI TELEVI- NEOLIKAN RUSJA- AMERIŠKA ZA PREVOD FUNTA RASTLINA, NA JOŽE ČARKA IGRALKA PECIVO LILI GRADBENA ZA STARI ZIJA ČLOVEK NOVIH MNOŽENJA ŠTER- PREOB- NOVY JAHALNI BERDON TOVORNIK POVRŠINO OČE LETAL BLYTH V SEŠTEVANJE LINGA JEDA (MNOŽINA) STEZI POVRŠINA

KANADSKO MESTO POKROV (ZASTA- DOBLJEN RELO) DENAR PREB. ANT. LJUBLJANE REŽISER PENN DEL VAS PRI SOSEDNJI TELESA KOPRU ČRKI S SVOJO FUNKCIJO LIKOVNI POSTOPKI UMETNIK DELA

NEJA- NANOS VERNIK SNOST NA KRUHU ARIJEVE VERE

RASTLINA KONEC PEVEC UNIČE- KRIŽANKE ZA PLATNO POLOTOKA (PETER) VALKA BISTRIJO KIRURG ŽELEZA PAMET! JEDILNI RODITE- BRECELJ ZAŠČITNI LIST LJICE PREMAZI NAŠA POKOJNA OZNAKA ENAKI PISATELJICA ZA LITER ČRKI GLINA, ATEN. SVO- DEDEC ILOVICA BODNJAK (REDKO) DIKTATOR SESIR- ZRELOST- AMIN JENO NI MLEKO IZPIT ANTON TROST

SRBSKO PREBIVA- ŽENSKO LEC NOVE- IME, GA SVETA HELENA RIMSKA 1 VRSTA SODOB- DEL NEGA PESMI TURIZMA

Nagradni sklad: 1. nagrada 63 €, 2. nagrada 42 €, 3. nagrada 21 € Nagrajenci iz 41. številke: Prosimo, da pošiljate le en izvod gesla za posamezno križanko, ker bomo v nasprotnem primeru izločili vsa ponovljena imena. 63 € prejme Fran Zupan  42 € prejme Miha Kukovica 21 € prejme Jasminka Čoralić Ime in priimek

Naslov Pravico do žrebanja imajo samo zaposleni v Energetiki Ljubljana. Pri žrebanju bomo upo- števali le en izvod rešene križanke na posa- meznika. Nagradni kupon z vpisanim geslom Geslo oddajte v nabiralnik časopisa do 15. 8. 2014. 22 generacija

■Člen v verigi Roman Škof Odčitovalec mora biti tudi malo detektiva

Pogovarjala sem se Rechelle Narat

Ni naključje, da smo poklepetali z Romanom Škofom, sodelavcem iz Službe za obračun v Sektorju za uporabnike. Roman je namreč eden izmed odčitovalcev in na terenu se vedno kaj zanimivega dogaja…

Roman, predstavi se na kratko… Koliko časa si že v Energetiki Ljubljana in kaj delaš? V tem podjetju sem 2 leti; zadolžen sem za odčitavanje toplotnih in plinskih števcev in dela nikoli ne zmanjka, saj imamo veliko odjemalcev. Pri toploti je osebnega kontakta manj, saj je odčitavanje daljinsko. Urnik je kar pester: prvih 14 dni v mesecu je delovnik od 10. do 18. ure, saj odčitavamo plinomere in moramo na teren tudi popol- dne, ko so ljudje doma.

Kaj ti je pri tvojem delu najbolj všeč in kaj te moti? Zelo sem zadovoljen, da so moje naloge jasne – torej, da vem, kaj moram narediti. Po drugi strani pa si lahko delo razporejam in organiziram, kot meni ustreza. Všeč mi je Roman Škof torej, da sem na nek način svoboden in sa- mostojen, izvedba je odvisna od mene… Kot odčitovalec moraš biti tudi malo detektiva, Tudi tvoja žena dela v našem podjetju, prijazen, tako da sva na koncu še prav lepo skoraj Sherlock Holmes, zato je tudi bolj za- kajne? Ali potem sploh lahko odklopita poklepetala, odčital sem števec in vse je bilo nimivo… kar naprej nekaj raziskuješ, iščeš… delo ali ga »prineseta« tudi domov? v redu. Do naslednjega dne, ko me je šef Hišne številke, naslove, objekte, zvonce na Ne, dela pa ne nosiva domov. Je pa res, poklical k sebi in mi povedal, da ga je prav objektih ali pa kar odjemalce (smeh.) da se pogovoriva, če pride kakšen slab dan ista gospa klicala in se pritožila, da sem jo – ampak to je bolj zato, da je potem lažje. verbalno napadel… To me je zelo presenetilo Delo z ljudmi je lahko zelo stresno… Ali Sicer pa o službi ne govoriva kaj dosti. in prizadelo. tudi luna vpliva na ljudi? Jaz na to nič ne dam; verjetno je še kaj Verjetno imaš vsak dan nove dogodivšči- Torej velja tista: sto ljudi, sto čudi? drugega razlog za slabo voljo! ne… Povej najslabšo in najboljšo, prosim! Ja, to je pa čista resnica. Menim, da je Definitivno je več prijetnih kot slabih. In treba človeka kar »potuhtati« in z vsakim Vstopaš v domove in osebni prostor pri obeh plateh je v ospredju odnos, ki ga ravnati spoštljivo. Naučil sem se, da je v pri- družin… Kaj opažaš? imajo stranke do mene… meru, če je človek nestrpen ali nesramen, je Opažam, da so najbolj urejeni tisti starejši Zelo prijetna izkušnja je bila z gospo, h najbolje ravnati ravno obratno: torej biti še – imajo lahko skromen dom, a je vse na svo- kateri sem prišel kmalu po tistem, ko so jo bolj prijazen. To večinoma kar pomaga. Ni pa jem mestu, pa tudi kulturni so najbolj… Eni na poti iz pošte oropali. Vseeno je bila zelo vedno enostavno potrpeti, tudi jaz imam slab imajo pa zelo razkošno opremljeno stanova- prijazna do mene in mi odprla vrata. Bila pa dan… A v vsakem primeru: najslabše je, če nje – po drugi strani pa so najbolj nesramni je zelo pretresena in žalostna… Vzeli so ji se pri ljudeh, ki se ne znajo obnašati, spustiš in neprijetni. Res torej velja, da ni vse zlato, namreč vso pokojnino, zato je bila kar obu- na njihov nivo in si tak tudi sam. kar se sveti… pana, kako bo poravnala stroške. Tako se mi je zasmilila, da sem ji dal denar, kar sem pač Naš sodelavec Roman je pravzaprav res Kaj pa počneš v prostem času? imel pri sebi. Naslednji dan je v podjetje kli- posebne sorte sodelavec: čeprav svoje delo Nič posebnega ne počnem; me pa zelo cala njena hčerka, ki živi v drugem kraju in se opravlja sila resno, natančno in hitro ter ne zanimajo avtomobili, zato se včasih dobim zahvalila, ker sem poskrbel za njeno mamo. mara zavlačevanja, si vedno vzame čas tudi tudi s prijatelji in potem imamo klasične raz- Meni se to ni zdelo nič posebnega – zdelo se za ljudi, ki jih srečuje pri svojem delu. Prav govore: o avtomobilih… mi je, da sem ravnal tako, kot bi vsak. človek takega kova je najboljše ogledalo na- Najslabša izkušnja je bila pa zaradi nesra- šega podjetja. … pa o ženskah?:) mnosti… odjemalka je bila do mene osorna Tudi včasih! ob obisku. Vseeno sem bil z njo potrpežljiv in 23 generacija

■škd predstavlja Nogometna sekcija Igre z žogo združujejo milijone ljudi po svetu

Robert Kumer

Ljubitelji nogometa, iger z žogo in na splošno rekreativci, ne moremo mimo do- godka, ki bo zaznamoval leto 2014 s prihaja- jočim svetovnim prvenstvom v nogometu, ki se bo odvijal v deželi sodobnega nogometa, v Braziliji. Vsakemu nogometnemu navdu- šencu se poviša adrenalin, ko se spomni na ta dogodek, žal pa bo letošnje svetovno prvenstvo minilo brez prisotnosti naših no- gometašev. Nogomet je ena od najstarejših iger z žogo. Zgodovina nogometne igre sega v tretje tisočletje p.n.š.. Tako imenovanemu kitajskemu »rumenemu Kralju« Huang Tiu pripisujejo iznajdbo igre, ki se je imenovala ZU-Qui. Zu pomeni udariti z nogo, Qui pa je žoga. V slovenski prostor pa se je nogomet preselil z bližnjega Dunaja, in sicer kmalu po letu 1900. Prvi nogometni klub v našem pro- storu so osnovali dijaki srednjih šol v Ljublja- Se migamo! ni in ga poimenovali »Hermes«. V športnem društvu imamo dokaj uspe- šno sekcijo nogometa, ki šteje preko 20 čla- nostmi pričeli v mesecu septembru. V veliki na imamo možnost naše število nogometa- nov. Moto članstva je rekreacija ter druženje, telovadnici Osnovne Šole Dravlje se dobimo šev povečati in veselimo se vsakega novega ko pa je potrebno, pa se pokaže tudi tekmo- enkrat tedensko (ob nedeljah), kjer sprosti- člana, predvsem pa druženja po naporni valni duh. Tako smo na igrah, ki se odvijajo mo višek energije in tekmovalnega naboja. rekreaciji. vsako leto, v prvi polovici lestvice, vendar pa Vsi, ki imate radi nogomet, se nam lah- Vsi zainteresirani dobite več informacij na je vedno najvažnejše sodelovanje na samih ko pridružite, ne glede na leta, saj so naši telefonski številki vodje nogometne sekcije, igrah. člani različnih starosti. Leta zato niso ovira, to je pri Robertu Kumerju: 051 357-431, ali Vsako leto sestavimo ekipo, ki se ude- potrebna je samo volja, za vse ostalo pa po- pri predsedniku športnega društva Slavku leži Trim lige na Kodeljevem in tudi tam že skrbimo skupaj na igrišču. Kastelicu. imamo nekaj uspehov. Letos bomo z aktiv- Z združitvijo TE-TOL in Energetike Ljublja-

Mah, spet sem se vrgel v napačno smer… NAJCENEJŠINAJCENEJŠI PAKETPAKET za ogrevanje na zemeljski plin

Paket za ogrevanje na ključ že od 19501950€€**

080 2882 | www.energetika-lj.si

*Cena vključuje nepovratno finančno spodbudo za ukrep v večjo energetsko učinkovitost v višini 1.024 EUR, do katere so uporabniki upravičeni v primeru, da ima njihov obstoječi kotel nazivno moč 30 kW in uporabljajo kurilno olje ali premog ter zadostijo razpisnim pogojem. Javni razpis za spodbude je objavilo podjetje ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o. Paket in nepovratne finančne spodbude veljajo za nove, še neizvedene naložbe v gospodinjstvih in javnem sektorju, ki zagotavljajo prihranke energije pri končnih odjemalcih na območjih, kjer je ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o. operater distribucijskega sistema. Cena ne velja v primeru koriščenja finančnih ugodnosti ENERGETIKE LJUBLJANA d.o.o. (kredit, finančni najem).

Energetika_LJ_CL_E.indd 1 13. 05. 14 00:03