DOCSLIB.ORG

114/2006, Uredbeni

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
114/2006, Uredbeni Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, četrtek Cena 1540 SIT · 6,43 EUR ISSN 1318-0576 Leto XVI 114 9. 11. 2006 DRŽAVNI ZBOR II. ZAMENJAVA GOTOVINE 3. člen 4831. Zakon o uvedbi eura (ZUE) (1) Z dnem uvedbe eura se v Republiki Sloveniji kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo bankovci in kovanci, Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena ki se glasijo na euro. in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije (2) Obdobje dvojnega obtoka se začne 1. januarja izdajam 2007 ob 00.00 uri in traja do vključno 14. januarja 2007 do 24.00 ure. U K A Z (3) V obdobju dvojnega obtoka se kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo tudi bankovci in kovanci, ki se glasijo o razglasitvi Zakona o uvedbi eura (ZUE) na tolar. Razglašam Zakon o uvedbi eura (ZUE), ki ga je sprejel 4. člen Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. oktobra 2006. (1) V obdobju dvojnega obtoka lahko pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (v nadaljnjem besedilu: Št. 001-22-149/06 podjetje), državni organi ter organi lokalnih skupnosti razliko Ljubljana, dne 3. novembra 2006 med vrednostjo, zaračunano za storitev ali blago, in prejetim zneskom vračajo le v bankovcih in kovancih, ki se glasijo na euro. dr. Janez Drnovšek l.r. (2) Preračun se opravi tako, da se od v euro preraču- Predsednik nanega zneska, prejetega v tolarskih bankovcih ali kovancih, Republike Slovenije odšteje vrednost v eurih. 5. člen Z A K O N (1) Z dnem uvedbe eura začne Banka Slovenije jemati iz obtoka bankovce in kovance, ki se glasijo na tolar. O UVEDBI EURA (ZUE) (2) Banka Slovenije lahko izda predpis, s katerim po- drobneje določi postopke in način zamenjave gotovine, zlasti pogoje prevoza, pakiranja, hranjenja, varovanja, zavarovanja I. SPLOŠNE DOLOČBE in statističnega spremljanja postopka zamenjave gotovine. 1. člen 6. člen Ta zakon podrobneje ureja postopke v zvezi z uvedbo (1) Ne glede na drugi odstavek 3. člena tega zakona, eura kot valute Republike Slovenije. traja obdobje za zamenjavo bankovcev in kovancev, ki se glasijo na tolar, v bankovce in kovance, ki se glasijo na 2. člen euro, v bankah, hranilnicah in Pošti Slovenije kot pogodbeni Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: izvajalki storitev za Poštno banko Slovenije (v nadaljnjem Euro je valuta vseh sodelujočih držav članic Evropske besedilu: Pošta Slovenije) od 1. januarja 2007 do vključno unije, kot je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 974/98 z dne 1. marca 2007 do 24.00 ure. 3. maja 1998 o uvedbi eura (UL L št. 139 z dne 11. maja (2) V obdobju iz prejšnjega odstavka morajo banke, 1998, str. 1, s spremembami). hranilnice ter Pošta Slovenije po tečaju zamenjave brez- Tečaj zamenjave je tečaj, ki je določen v Uredbi Sveta plačno menjati bankovce in kovance, ki se glasijo na tolar, v (ES) št. 1086/2006 z dne 11. julija 2006 o spremembi Ured- bankovce in kovance, ki se glasijo na euro. be (ES) št. 2866/98 o menjalnih razmerjih med eurom in (3) Banka, hranilnica ali Pošta Slovenije lahko zahteva, valutami držav članic, ki sprejmejo euro (UL L št. 195 z dne da se menjave zneskov, ki presegajo znesek 1.500 eurov, na- 15. julija 2006, str. 1). javijo en delovni dan pred načrtovano menjavo. Če menjava Dan uvedbe eura je dan, ki je določen v Odločbi Sveta ni najavljena v skladu s prejšnjim stavkom, lahko banka, hra- 495/2006 z dne 11. julija 2006 v skladu s členom 122 (2) nilnica ali pošta za menjavo zneska, ki presega 1500 eurov, Pogodbe o uvedbi enotne valute v Sloveniji 1. januarja 2007 zaračuna stroške menjave v skladu s svojo veljavno tarifo. (UL L št. 195 z dne 15. julija 2006, str. 25). Metoda od spodaj navzgor je metoda redenominacije 7. člen dolga, pri kateri se redenominira vrednost posameznega Banka, hranilnica ali Pošta Slovenije ob pologu bankov- apoena dolžniškega vrednostnega papirja. cev ali kovancev, ki se glasijo na tolar, na račun, ki ga ima Stran 11834 / Št. 114 / 9. 11. 2006 Uradni list Republike Slovenije stranka pri tej isti banki ali hranilnici, v obdobju, ki se začne čunih in evidencah in v drugih sredstvih s pravnim učinkom, 1. januarja 2007 ob 00.00 uri in traja do vključno 1. marca glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave. 2007 do 24.00 ure, ne sme zaračunati nobenih stroškov, ne (2) Če iz dogovora strank ali predpisa ne izhaja dru- glede na višino pologa ali njegove apoenske sestave. gače, je dolžnik ob plačilu ali predložitvi naloga za plačilo odgovoren za pravilnost preračuna zneskov, ki se glasijo na 8. člen tolar, v zneske, ki se glasijo na euro. (1) Banka Slovenije brezplačno po tečaju zamenjave (3) Pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja trajno menja bankovce, ki se glasijo na tolar in tolarske bone, v bankovce in kovance, ki se glasijo na euro. blaga in storitev podjetij skladno z zakonom, ki ureja varstvo (2) Banka Slovenije v imenu in za račun Republike potrošnikov, je podjetje odgovorno za pravilnost preračuna Slovenije brezplačno po tečaju zamenjave menja kovance, zneskov, ki se glasijo na tolar, v zneske, ki se glasijo na ki se glasijo na tolar, v bankovce in kovance, ki se glasijo na euro. euro, do 31. decembra 2016. (4) Sodišča in drugi državni organi, organi lokalne sku- (3) Terjatve iz kovancev do Republike Slovenije, ki se pnosti ter druge organizacije z javnimi pooblastili preračunajo glasijo na tolar, prenehajo dne 31. decembra 2016. po uradni dolžnosti zneske, ki se glasijo na tolar, v zneske, ki se glasijo na euro, v postopkih, ki jih vodijo. (5) Ne glede na prvi odstavek tega člena morajo izdaja- III. STANJA NA RAČUNIH IN PLAČILNI PROMET telji posebnih položnic, ki v položnice izpisujejo zneske in jih 9. člen izdajajo zadnja dva meseca pred uvedbo eura, na posebni (1) Z dnem uvedbe eura se stanja na računih v tolarjih položnici navesti znesek, ki se glasi na tolar, in znesek, ki se konvertirajo v eure v skladu s 4. in 5. členom Uredbe Sveta glasi na euro, preračunan po tečaju zamenjave. (ES) št. 1103/97 z dne 17. junija 1997 o nekaterih določ- bah v zvezi z uvajanjem eura (UL L št. 162 z dne 19. junija 14. člen 1997, str. 1, s spremembami, v nadaljnjem besedilu: Uredba Ne glede na druge določbe tega zakona se po dnevu 1103/97). uvedbe eura pri ugotavljanju oziroma določanju pravic in (2) Zneski iz prejšnjega odstavka se zaokrožujejo v obveznosti po zakonih, ki urejajo socialna zavarovanja, na skladu s 5. členom Uredbe 1103/97. podlagi podatkov iz obdobja pred dnevom uvedbe eura, ti po- (3) Stanje iz prvega odstavka tega člena se konvertira datki ugotavljajo in določajo na način, določen v teh predpisih brezplačno. in nato preračunajo v euro po tečaju zamenjave. 10. člen 15. člen Z dnem uvedbe eura se negotovinski plačilni promet preneha opravljati v tolarjih. V davčnih zadevah, pri katerih je treba davčno osnovo ugotoviti po uvedbi eura, pri tem pa upoštevati vrednost kapitala ob pridobitvi in je zavezanec fizična oseba pridobil IV. NEMATERIALIZIRANI DOLŽNIŠKI kapital pred uvedbo eura, se vrednost kapitala ob pridobitvi VREDNOSTNI PAPIRJI preračuna z uporabo srednjega tečaja Banke Slovenije, ki je veljal na dan pridobitve kapitala oziroma dne 1. januarja 11. člen 2006, kadar se po predpisih, ki urejajo davke, za nabavno (1) Izdajatelji nematerializiranih dolžniških vrednostnih vrednost kapitala šteje vrednost kapitala na ta dan. papirjev, denominiranih v tolarjih v skladu s slovensko zako- nodajo, morajo izvesti redenominacijo teh vrednostnih pa- 16. člen pirjev v eure tako, da v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona Ne glede na 13. člen tega zakona, minister, pristojen za pošljejo Klirinško depotni družbi, d.d. nalog vpisa spremembe finance, lahko izda navodilo, s katerim določi valuto, v kateri podatkov o dolžniškem vrednostnem papirju v centralni regi- ster, v skladu z zakonom, ki ureja nematerializirane vredno- se po dnevu uvedbe eura pošiljajo poročila, izkazi, obračuni, stne papirje. evidence in drugi podatki, ki se nanašajo na obdobje pred (2) Če izdajatelj nematerializiranega dolžniškega vre- uvedbo evra, državnim organom in drugim osebam, ki so dnostnega papirja ne izbere druge metode redenominacije jih upravičeni zahtevati za uresničevanje svojih pristojnosti v eure v roku iz prejšnjega odstavka, mora redenominacijo v in nalog. eure izvesti po metodi iz 12. člena tega zakona. 12. člen VI. OBRESTNE MERE, INDEKSI IN TEČAJI (1) Nematerializirani dolžniški vrednostni papirji držav- nega proračuna, denominirani v tolarjih, se redenominirajo 17. člen po metodi od spodaj navzgor. Ob prvem poteku pogodbeno določenega obdobja za (2) Način in postopke za izvedbo redenominacije posa- obračun obresti, ki poteče po dnevu uvedbe eura, medban- meznih vrst nematerializiranih dolžniških vrednostnih papirjev čno referenčno obrestno mero Združenja bank Slovenije državnega proračuna predpiše minister oziroma ministrica (v SITIBOR nadomesti evropska medbančna referenčna obre- nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance. stna mera EURIBOR ustrezne ročnosti, razen če se stranke dogovorijo drugače. V. ZNESKI V AKTIH 18. člen 13. člen (1) Če ob uvedbi eura preneha obstajati referenčna (1) Z dnem uvedbe eura se šteje, da se tolarski zneski, obrestna mera, indeks ali tečaj (v nadaljnjem besedilu: refe- navedeni v predpisih, sodnih in upravnih aktih, vrednostnih renčno merilo vrednosti) ali se zaradi uvedbe eura spremeni papirjih, pogodbah, drugih pravnih aktih, plačilnih instrumen- metoda ali osnova njihovega izračuna, to ne vpliva na ve- tih, razen bankovcev in kovancev, listinah, obvestilih, obra- ljavnost aktov. Uradni list Republike Slovenije Št. 114 / 9. 11. 2006 / Stran 11835 (2) Če referenčno merilo vrednosti iz prejšnjega odstav- 2. bankovcev in kovancev ne menjava v skladu s 6. čle- ka nadomesti drugo referenčno merilo vrednosti, se šteje, da nom tega zakona. se uporablja referenčno merilo vrednosti, ki je nadomestilo.
Load more

Recommended publications
  • Stanovanja Po Vrsti, Površina Stanovanj, Število Gospodinjstev In
    SLOVENIJA 1-2. STANOVI PREMA VRSTI, POVRŠINA STANOVA, BROJ DOMA6INSTAVA I LICA Broj stinovi prsmi vrsti Stanovi u društvenoj svojini Broj Povröna doma7instava 1-sobni stanova u m' u stanovima površina broj lici ukupno posebne sobe 2-sotmi broj stanova i garsonijere u stanovima stanova u m: u stanovima SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOV5CINA 1 186 56 376 333 182 70 159 256 * 166 5 86 30 11* 2 029 RATUJE 87 1 25 31 2* 6 625 90 337 7 *61 23 BELA T 2 5 635 7 33 BRJE 114 10 *6 7 88* 121 *36 35* 21 BUDANJE 16* 30 61 10 *66 157 676 *76 19 CESTA 69 6 26 25 5 683 80 332 COL HO 22 ** 33 7 766 112 *02 215 22 CRNICE 11* 1* 29 36 8 597 118 • 01 31* 15 DOBRAVLJE IIS 11 *6 *0 7 856 123 *50 198 11 OOLENJE 29 9 8 2 1*6 29 11* OOLCA POLJANA 71 11 37 18 5 677 7* 285 399 ?6 OUPLJE *7 2 22 22 3 807 *7 201 116 I ERZELJ 25 2 9 11 1 895 2* 82 GABRJE 73 U 32 * 6*3 71 219 80 GOCE 8» 12 36 6 825 80 283 *5 GOJACE 70 8 15 5 65* 66 256 BOU 25 1 11 2 189 28 12* GRADIŠ6E PRI VIPAVI 5* 5 2* 21 * **7 60 226 GRIVCE 17 8 * 1 081 17 6* KANNJE 10* 51 32 6 8*7 109 **0 KOVK *0 5 13 3 079 *1 190 KRUNA GORA 12 1 7 955 13 58 LOKAVEC 2** 31 78 85 15 *ll 251 1 025 161 16 LOZICI 5B 18 2* * 7*5 55 22* 23* 12 LOZE 57 23 18 * 693 58 2*7 201 15 DALE ZABIJE 8* 39 5 975 79 328 HALO POLJE 3* U 2 673 35 181 MANCE 29 9 8 2 320 29 106 NANOS 1 * 80* * 1* OREHOVI CA 1* 19 2 831 *1 179 OTLICA 103 *5 30 6 619 • 37 19 PLACE *7 20 13 3 285 19* PLANINA 101 12 25 38 8 *39 1C6 *86 160 6 POOBREG *2 9 15 1* 2 73* *2 19* 73 POOGRIC 17 2 6 5 1 0*5 16 59 POOKRAJ 110 16 *3 37 7 *3* 111 *36
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • D Ve Domo Vini • T W O Homelands 25 • 200 7 25 • 2007
    DVE DOMOVINI ● TWO HOMELANDS Razprave o izseljenstvu ● Migration Studies 25 ● 2007 dve domovinidomovini Razprave in članki / Essays and Articles Pojasnilo k tematskemu sklopu Žumberčani – nekdanji in sedanji graničarji (Duška Knežević Hočevar) Problem »pripadnosti« Žumberčanov in Marindolcev v desetletjih pred two HomelandsHomelands razpustom Vojne krajine 1881 in po njem (Marko Zajc) Žumberk: meja, etničnost, veroizpoved, rodnost in migracije prebivalstva 25 • 2007 – demogeografska analiza (Damir Josipovič) Nekatere demografske značilnosti grkokatoliških Žumberčanov v Sloveniji (Peter Repolusk) Povratak na granicu: migracijska iskustva u trokutu Hrvatska-Njemačka- Slovenija (Jasna Čapo Žmegač) Ali se Žumberčani večinoma poročajo med seboj? Primer župnije v Radatovićih (Duška Knežević Hočevar) Poročne strategije župljanov Velikih Brusnic izpod Gorjancev pri Novem mestu (Irena Rožman) Krekova Vestfalska pisma: socialno-ekonomski pogledi in izseljenstvo (Marjan Drnovšek) Normativni vidiki in delovne razmere za migrante v Zvezni republiki Nemčiji (Marina Lukšič - Hacin) Izseljenska književnost in časopisje: zgovorne statistike (Janja Žitnik) Marie Prisland – her role in preserving Slovenian culture and tradition among Slovenian migrants in the United States (Mirjam Milharčič Hladnik) Ethnic, regional and national identities in the context of European cross border cooperation opportunities: a case study of Italian ethnic community in Slovene Istria (Ksenija Šabec) Način življenja hrvatskog iseljeničkog korpusa u Australiji: iskustva, mišljenja
    [Show full text]
  • Program Praznjenja Greznic in Mkčn
    PROGRAM PRAZNJENJA GREZNIC IN MKČN UVOD V skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. list RS št. 98/2015) moramo kot izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode le to zagotavljati vsem prebivalcem občine Metlika. V okviru izvajanja storitve prevzema blata iz obstoječih nepretočnih greznic in MKČN je potrebno: Uporabnike pisno obvestiti o datumu dejanske izvedbe praznjenja najmanj 15 dni pred izvedbo. Uporabnik lahko zahteva spremembo datuma praznjenja najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru moramo storitev izvesti najpozneje v 30 dneh po prejemu zahteve. Zagotavljati prevzem ter obdelavo blata iz obstoječih nepretočnih greznic in MKČN na Centralni čistilni napravi Metlika najmanj enkrat na tri leta. Prevzemati celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic. OPIS TRENUTNEGA STANJA ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VOD Komunala Metlika trenutno na območju občine Metlika upravlja z devetimi čistilnimi napravami. Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda je urejeno v mestu Metlika in naseljih: Rosalnice, Čurile, Krasinec, Podzemelj, Dolnji in Gornji Suhor, Gradac, Radovica, Drašiči, Križevska vas in Bušinja vas. Čistilne naprave v občini Metlika Št. Čistilna naprava Velikost PE 1 CČN Metlika 4500 2 Rosalnice 600 3 Podzemelj 700 4 Krasinec 250 5 Suhor 250 6 Gradac 700 7 Radovica 350 8 Drašiči 300 9 Bušinja vas 250 PROGRAM IZVAJANJA STORITEV, VEZANIH NA GREZNICE IN MKČN Število greznic in MKČN do 50 PE: V občini Metlika imamo 1178 greznic in 30 MKČN. Evidenca podatkov: Trenutno imamo vzpostavljeno delno evidenco podatkov o greznicah. Ob prvem praznjenju greznic bomo pridobili še ostale podatke, kateri se vnašajo na delovni nalog črpanja in odvoza grezničnih gošč (priloga 1).
    [Show full text]
  • Osebna Izkaznica Las Dolenjska in Bela Krajina
    OSEBNA IZKAZNICA LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Novo mesto, april 2008 1 Naslov: OSEBNA IZKAZNICA LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Nosilec naloge: za LOKALNO AKCIJSKO SKUPINO DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Razvojni center Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Odgovorna oseba nosilca naloge: mag. Mojca Špec Potočar Kontaktna oseba nosilca: Joţica Povše Oţja strokovna skupina za izdelavo osebne izkaznice LAS Dolenjska in Bela krajina: Dr. Marko Koščak, Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine Mag. Zdenka Kramar, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto Borut Klobučar, Razvojni informacijski center Bela krajina Mag. Miha Pezelj, Razvojni center Novo mesto Joţica Povše, Razvojni center Novo mesto 2 A) OSNOVI PODATKI O LAS Ime LAS: LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA (v nadaljevanju: LAS) Sedeţ LAS Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto Številka bančnega računa LAS Dolenjska in Bela krajina: SI 56 0297 0025 7193 143 pri NLB d.d. Podruţnica Dolenjska in Bela krajina Podatki o registraciji ORGANA UPRAVLJANJA: RAZVOJNI CENTER NOVO MESTO d.o.o. Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto Odgovorna oseba: mag. Mojca Špec Potočar Indentifikacijski podatki Telefon/telefax/e-pošta: 07 337 29 80 07 337 29 81 [email protected] Matična številka: 1227319 Davčna številka: 77074963 Transakcijski račun: IBAN SI56 0315 01000 0476 602 SKB banka d.d. Ljubljana IBAN SI56 0297 0005 01222 975 Nov Ljubljanska banka d.d. Ljubljana Podatki o ustanovitvi Datum vpisa pri registrskem organu: 19.11.1997 Registerski organ: Okroţno sodišče Novo mesto Zaporedna
    [Show full text]
  • Javna Razsvetljava – Var Čevalni Ukrepi
    Ob čina Metlika Mestni trg 24 8330 Metlika Ob činski svet Ob čine Metlika ZADEVA: Javna razsvetljava – var čevalni ukrepi Namen: Obravnava Pravna podlaga: Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS, št. 81/07, 109/07 in 62/10) Statut Ob čine Metlika (Ur.l. RS, št. 14/09 in 38/10) Predlagatelj: Darko Zevnik, župan Poro čevalec: Irena Švajger Obrazložitev: V prilogi Predlog sklepa: Ob činski svet Ob čine Metlika sprejme Sklep o ugašanju in delni no čni redukciji javne razsvetljave na obmo čju Občine Metlika. Darko Zevnik Župan Priloge: - Obrazložitev - Sklep - Dopisi KS Krasinec, Dobravice, Podzemelj, Grabrovec - Tabela 1: poraba elektrike 2009-2014 - Tabela 2: var čevalni ukrepi OB ČINA METLIKA Mestni trg 24 8330 Metlika Ob činski svet Ob čine Metlika ZADEVA: Javna razsvetljava – var čevalni ukrepi Ob sprejemu prora čuna Ob čine Metlika za leto 2015 je bilo na seji Ob činskega sveta tako ob prvi obravnavi prora čuna, kot tudi ob drugi obravnavi, na skupnih sejah Odbora za urejanje prostora in komunalo in Odbora za gospodarstvo, finance in premoženje ter na seji Nadzornega odbora zahtevano, da se izvedejo ukrepi za zmanjšanje porabe elektrike na javni razsvetljavi. Ob čina Metlika je že dosedaj izvajala ukrepe za zmanjšanje porabe elektrike na podro čju javne razsvetljave. Eden od teh ukrepov je zmanjšanje svetilnosti v no čnem času (tim. redukcije). Na vseh odjemnih mestih je že sedaj v času od 23.00 ure do 5.00 ure sprogramirana 50 % svetilnost. Drugi ukrep je bila zamenjava 324 svetilk na 14-ih odjemnih mestih z LED svetilkami v letu 2013.
    [Show full text]
  • Karta Kolesarskih Poti - Bela Krajina Prireditve
    KOLESARSKE KARTA KOLESARSKIH POTI - BELA KRAJINA PRIREDITVE »GONI KOLO« – Z BICIKLOM PO BELI KRAJINI Rekreativni kolesarski izlet »Goni kolo« – z biciklom po Beli krajini – se odvija v okviru festivala Jurjevanje v Beli krajini – najstarejšega folklornega festivala v Sloveniji. Kolesarskiizletimadvetrase:krajšajedolga48kminjeprimernatudizadružine z otroki, daljša trasa je dolga 80 km in povezuje vse tri občine. Organizator prire- ditvejeŠportno-rekreativnodruštvoČrnomelj.Prireditveseodvijatretjosobotov mesecujuniju. VZPON Z BICIKLI NA MIRNO GORO Športno-rekreativno društvo Črnomelj drugo nedeljo v mesecu septembru orga- nizirakolesarskoprireditev»VzponzbiciklinaMirnogoro«.Mirnagorajenajvišja belokranjska planinska postojanka (1.048 m), kjer stoji tudi lepo urejen in os- krbovan planinski dom. Prireditev postaja tradicionalna in se je vsako leto udeleži več kot 100 kolesarjev z vseh koncev Slovenije in tudi iz tujine. Dolžina razgibanega vzpona je 18 km, višinska razlika pa 800 m. Proga se vije med belokranjskimivinskimigoricamiinpogozdnicestidodomanaMirnigori. LEGENDA mednarodni mejni prehod bencinski servis turistične informacije naravna znamenitost hotel vinogradi turistična kmetija izletniška kmetija gostilna gostilna s prenočiščem prenočišče IZ LJUBLJANE planinska koča arheološko najdišče NA VINSKO VIGRED športno letališče Tretji vikend v maju se v Metliki odvija vinarsko-turistična prireditev Vinska smučarsko središče vigred.PodokriljemKolesarskegaklubaMetliškačrninanaprireditevprikolesari muzej preko 500 kolesarjev. Ti lahko na
    [Show full text]
  • SPOŠTOVANI STARŠI ! Pričenjamo S Šolskim Letom 2017/2018. Opozorili Bi Radi Predvsem Starše 1. in 2.R.,Na Prometno Varnost
    OSNOVNA ŠOLA PODZEMELJ, Podzemelj 11a , 8332 GRADAC v Beli krajini __________________________________________________________________________________________ SPOŠTOVANI STARŠI ! Pričenjamo s šolskim letom 2017/2018. Opozorili bi radi predvsem starše 1. in 2.r.,na prometno varnost in zakonodajo, ki ste vas obvezuje na vaše otroke v prometu /RUMENE RUTKE, ODSEVNIKI, VARNOSTNI PAS/. Najnujnejše informacije pa Vam posredujemo danes: 1. Urnik zvonjenja 2. Podaljšano bivanje 3. Govorilne ure in sestanki 4. Učbeniki in delovni zvezki 5. Razredništva Malica bo organizirana že prvi dan za vse učence, ravno tako kosilo za vse tiste učence, ki so se nanj prijavili. Podaljšano bivanje bo organizirano prvi šolski dan. Možnost varstva v PB je vsak dan od 11.50 do 16.00 in bo letos potekalo v dveh skupinah. Starši pridete v PB po otroka sami . ŠOLSKI ZVONEC 2017/18 P 7.30 – 8.15 (interesne d., učna pomoč, pevski zbor, pomoč- Romi, RU…) 1. 8.20 – 9.05 MALICA 9.05 – 9.15 2. 9.20 – 10.05 3. 10.10 – 10.55 4. 11.00 – 11.45 5. 11.50 – 12.35 KOSILO 12.35 – 12.50 6. 12.55 – 13.40 7. 13.45 – 14.30 Opomba: kosilo za vse učence se prične ob 12.35, izrecno ob 11.45 za učence, ki po tej uri nimajo več pouka in odidejo domov. (NOVO!). PODALJŠANO BIVANJE : /podrobnejše informacije so objavljene v zgibanki/ 1. SKUPINA – MARJETKA R. NEMANIČ 1. 11.50 – 12.40 2. 12.40 – 13.30 3. 13.30 – 14.20 4. 14.20 – 15.10 5. 15.10 – 16.00 1. SKUPINA : PONEDELJEK: Andrej Sitar TOREK: Nenad Jelenčič SREDA: Andrej Sitar ČETRTEK: Julijana Rakar PETEK: Julijana Rakar 1.
    [Show full text]
  • Univerza V Ljubljani Fakulteta Za Socialno Delo Ocena Življenja Starih
    Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Maja Brinc Ocena življenja starih Romov in njihovih potreb v občini Metlika Magistrsko delo Ljubljana, 2019 Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Maja Brinc Ocena življenja starih Romov in njihovih potreb v občini Metlika Magistrsko delo Študijski program: Socialno delo s starimi ljudmi Mentorica: izr. prof. dr. Jana Mali Ljubljana, 2019 Ocena življenja starih Romov in njihovih potreb v občini Metlika Povzetek magistrskega dela: V magistrskem delu raziskujem življenje starih Romov in njihove potrebe v občini Metlika. V teoretičnem delu predstavim pojma starost in staranje ter življenjska obdobja ljudi. Opišem potrebe starih ljudi za kakovostno starost. Osredotočim se tudi na socialna omrežja starih ljudi, ki so v starosti bistvenega pomena, in medgeneracijsko solidarnost. Pozornost namenim tudi socialnemu delu s starimi ljudmi. Nekaj besed namenim predstavitvi Romov, vključno s socialnim delom z Romi. Nazadnje predstavim še Rome v občini Metlika. V empiričnem delu raziskujem življenje starih Romov in njihove potrebe v občini Metlika. Namen raziskave je pridobiti informacije o tem, kakšno je življenje starih Romov v občini Metlika in kakšne so njihove potrebe, kako razvejano imajo socialno mrežo, s katerimi tveganji se srečujejo ter kakšno je njihovo zdravstveno stanje. Zbrane podatke sem pridobila s pomočjo osmih intervjujev s starejšimi Romi v občini Metlika, ki sem jih kvalitativno analizirala. Z raziskavo pokažem, ali dosedanje teorije o staranju in starosti ter ostalih temah, ki sem jih predstavila v teoretičnem delu, predvsem potrebah v starosti, veljajo tudi za romsko populacijo v občini Metlika. Ugotovila sem, da se razlike pokažejo že pri starostni meji, saj Romi ne dočakajo tako visoke starosti kot večinsko prebivalstvo.
    [Show full text]
  • SPOŠTOVANI STARŠI ! Pričenjamo S Šolskim Letom 2017/2018. Opozorili
    OSNOVNA ŠOLA PODZEMELJ, Podzemelj 11a , 8332 GRADAC v Beli krajini __________________________________________________________________________________________ SPOŠTOVANI STARŠI ! Pričenjamo s šolskim letom 2017/2018. Opozorili bi radi predvsem starše 1. in 2.r.,na prometno varnost in zakonodajo, ki ste vas obvezuje na vaše otroke v prometu /RUMENE RUTKE, ODSEVNIKI, VARNOSTNI PAS/. Najnujnejše informacije pa Vam posredujemo danes: 1. Urnik zvonjenja 2. Podaljšano bivanje 3. Govorilne ure in sestanki 4. Učbeniki in delovni zvezki 5. Razredništva Malica bo organizirana že prvi dan za vse učence, ravno tako kosilo za vse tiste učence, ki so se nanj prijavili. Podaljšano bivanje bo organizirano prvi šolski dan. Možnost varstva v PB je vsak dan od 11.50 do 16.00 in bo letos potekalo v dveh skupinah. Starši pridete v PB po otroka sami . ŠOLSKI ZVONEC 2017/18 P 7.30 – 8.15 (interesne d., učna pomoč, pevski zbor, pomoč- Romi, RU…) 1. 8.20 – 9.05 MALICA 9.05 – 9.15 2. 9.20 – 10.05 3. 10.10 – 10.55 4. 11.00 – 11.45 5. 11.50 – 12.35 KOSILO 12.35 – 12.50 6. 12.55 – 13.40 7. 13.45 – 14.30 Opomba: kosilo za vse učence se prične ob 12.35, izrecno ob 11.45 za učence, ki po tej uri nimajo več pouka in odidejo domov. (NOVO!). PODALJŠANO BIVANJE : /podrobnejše informacije so objavljene v zgibanki/ 1. SKUPINA – MARJETKA R. NEMANIČ 1. 11.50 – 12.40 2. 12.40 – 13.30 3. 13.30 – 14.20 4. 14.20 – 15.10 5. 15.10 – 16.00 1. SKUPINA : PONEDELJEK: Andrej Sitar TOREK: Nenad Jelenčič SREDA: Andrej Sitar ČETRTEK: Julijana Rakar PETEK: Julijana Rakar 1.
    [Show full text]
  • Uradni List RS 083/2010, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, petek ISSN 1318-0576 Leto XX 83 22. 10. 2010 – Fakulteta za matematiko in fiziko: (14) izobraževalne DRŽAVNI ZBOR vede in izobraževanje učiteljev, (44) fizikalne in kemijske vede; (46) matematika in statistika; (52) tehnika; Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o 4412. – Fakulteta za pomorstvo in promet: (84) transportne preoblikovanju Univerze v Ljubljani (OdPUL-1E) storitve; – Fakulteta za računalništvo in informatiko: (48) računal- Na podlagi 15. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni ništvo; list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – – Fakulteta za strojništvo: (52) tehnika; ZŠtip, 15/08 – odločba US, 64/08 in 86/09) in tretjega odstav- – Fakulteta za socialno delo: (76) socialno delo; ka 108. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, – Fakulteta za šport: (14) izobraževalne vede in izobraže- št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Državni zbor na seji vanje učiteljev, (81) osebne storitve; dne 19. oktobra 2010 sprejel – Fakulteta za upravo: (34) poslovne in upravne vede; – Filozofska fakulteta: (14) izobraževalne vede in izobra- O D L O K ževanje učiteljev; (22) humanistika; (31) družbene vede; (32) novinarstvo in obveščanje; o spremembah in dopolnitvah – Medicinska fakulteta: (72) zdravstvo; Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani – Naravoslovnotehniška fakulteta: (14) izobraževalne (OdPUL-1E) vede in izobraževanje učiteljev; (21) umetnost; (44) fizikalne in kemijske vede; (54) proizvodne tehnologije; 1. člen – Pedagoška fakulteta: (14) izobraževalne vede in izo- V Odloku o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (Uradni braževanje učiteljev; list RS, št. 28/00, 33/03, 79/04, 36/06 in 18/09) se v 3.
    [Show full text]
  • Vrednost Točke 2017
    OB ČINSKEMU SVETU OB ČINE METLIKA 1. NAZIV GRADIVA ZA OBRAVNAVO NA OB ČINSKEM SVETU: DOLO ČITEV VREDNOSTI TO ČKE ZA IZRA ČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠ ČA 2. PREDLAGATELJ GRADIVA - župan Darko Zevnik 3. VSEBINA GRADIVA 1. Uvod in obrazložitev 2. Besedilo členov sklepa 4. PORO ČEVALEC NA SEJI OB ČINSKEGA SVETA - Jože Nemani č 5. PREDLOG SKLEPA »Na podlagi 14. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiš ča v Ob čini Metlika Ur. l. RS 60/2004, sprejme Ob činski svet Ob čine Metlika Sklep o višini to čke za izra čun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Ob čini Metlika v letu 2017 v znesku 0,00626 EUR 6. POSTOPEK IN NA ČIN SPREJEMANJA - navadna ve čina opredeljenih glasov navzo čih članov ob činskega sveta Datum: 15. 12. 2016 Št.: 422-4/2016-1 Župan Ob čine Metlika Darko Zevnik Na podlagi 14. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiš ča v Ob čini Metlika (Ur. list 60/04) ter 19. člena Statuta Ob čine Metlika (Uradni list RS, št. 14/09, 38/10), je Ob činski svet Ob čine Metlika na 15. redni seji, dne 15. decembra 2016, sprejel SKLEP O VIŠINI TO ČKE ZA IZRA ČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠ ČA V OB ČINI METLIKA V LETU 2017 1. člen S tem sklepom se dolo či vrednost to čke za izra čun nadomestila za uporabo stavbnega zemljiš ča na obmo čju ob čine Metlika za leto 2017. 2. člen Vrednost to čke znaša 0,00626 EUR. 3. člen Sklep se uporablja za izra čun nadomestila za uporabo stavbnega zemljiš ča v občini Metlika v letu 2017.
    [Show full text]