Po Kolpi in Gorjancih Turisti~na cona Prehod dr`avne meje v turisti~ni coni je mo`en s turisti~no dovolilnico in dokumentom za prehajanje dr`avne meje na: ! Mejnih prehodih v delovnem ~asu, ! Zunaj mejnih prehodov na posebej ozna~enih mestih, ! Na mejnih rekah je dovoljeno prehajanje dr`avne meje in zadr`evanje na obmejnem obmo~ju druge dr`ave samo na ozna~enih mestih.

Imetnik turisti~ne dovolilnice se lahko giblje in zadr`uje znotraj turisti~ne cone na samo za to ozna~enih poteh, cestah in objektih do izteka veljavnosti turisti~ne dovolilnice, obmo~je pa lahko zapusti samo v dr`avi v kateri mu je bila izdana. Pri prehodu dr`avne meje lahko turist nosi s seboj samo osebno prtljago. Prehod dr`avne meje s turisti~no dovolilnico je dovoljen samo pe{ in s kolesom, na rekah pa s plovili brez pogona na motor z notranjim izgorevanjem in plavanjem.

Gibanje v turisti~ni coni je na lastno odgovornost. Po Kolpi in Gorjancih

Turisti~na cona CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

913(497.4-12)(036)

PO Kolpi in Gorjancih : turisti~na cona / [avtorji Miha Pezelj ... [et al.] ; fotografije Andrej Bartelj ... et al.]. - Novo mesto : Podjetni{ki center Novo mesto, 2004

ISBN 961-91327-0-X 1. Pezelj, Miha 129422080

Po Kolpi in Gorjancih Turisti~na cona Avtorji: Miha Pezelj, Margita Adami~, Greta Augu{tin, dr. Marko Ko{~ak, mag. Katja Lautar, mag. Mirela Srko~, prof. Tihomira Stepinac Fabijani}, Miljana Surud`i}, Neven [krti}, Sanda @urga Fotografije: Andrej Bartelj, Janez Kone~nik, Vasja Marin~, Marko Pr{ina in arhiv sodelujo~ih ob~in Fotografiji na naslovnici: ob~ina in Andrej Bartelj Zalo`il: Podjetni{ki center Novo mesto, d.o.o. Za zalo`nika: Igor Vizjak, direktor Lektor: Branka Glojnari~ Produkcija: Multigraf, d.o.o. Naklada: 15.000 izvodov Izdajo kataloga so omogo~ile ob~ine Bloke, ^rnomelj, Ko~evje, Kostel, Lo{ka dolina, Lo{ki Potok, Mestna ob~ina Novo mesto, Metlika, Osilnica, [entjernej in javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega pode`elja. lovenija in Hrva{ka, de`eli na son~ni strani Alp in ob Kvarnerju, imata bogato Sskupno zgodovino pod razli~nimi vladarji in v razli~nih dru`benih redih. Od konca prej{njega stoletja sta samostojni, sosednji dr`avi. Del dr`avne meje, kar 204 km, poteka po reki Kolpi ali Kupi, kot ji pravijo na Hrva{kem, ter po Gorjancih in po @umberku. Kljub dr`avni in naravni meji na Kolpi so ljudje ob njej vedno `iveli povezano, skupaj so ustvarjali, skupaj so se rojevali in skupaj so umirali… Zato ni slu~ajno, da je oblikovanje turisti~ne cone »Po Kolpi in Gorjancih« ali »Po Kupi i @umberku« nadaljevanje sobivanja ljudi na tem delu slovensko-hrva{ke meje, ki je »nastala« pred dobrimi desetimi leti in je prej v vsakodnevnem `ivljenju sploh nismo zaznali. To je poskus ponovnega in {e mo~nej{ega, skupnega sous- tvarjanja, ustvarjanja mo`nosti za nova delovna mesta, razvoj dopolnilnih dejavno- sti in prizadevanje za bolj{e `ivljenje tukaj{njih ljudi. Upamo, da bo predvsem mlaj{i generaciji to spodbuda za nadaljevanje in ohranjanje tradicije svojih predni- kov, ki so vztrajali v relativno te`kih naravnih pogojih, na skopo odmerjeni zemlji in pri tem znali ohraniti obi~aje in zanimivosti, ki jih boste kot gostje imeli mo`nost spoznati in u`iti.

Kolpa

Kam torej prihajate, ~e ste se odlo~ili za obisk na{e turisti~ne cone? Prihajate v sli- kovit predel rek Kolpe, ^abranke, Dobre, Lahinje in njihovih pritokov, ki vas bodo s svojo lepoto, igrivostjo in neokrnjeno naravo takoj prevzele. Odkrivali boste zelene gozdove, spoznavali `ivljenje v njih, morda boste imeli sre~o in videli katero od tu- kaj `ive~ih »velikih zveri«: rjavega medveda, volka ali risa. Tu motijo mir le ptice in `uborenje potoka ali reke. Tukaj boste imeli prilo`nost sprostitve, lahko boste »po- niknili vase« in se »stopili« z okolico, ki jo je ustvaril stvarnik in jo daroval ~loveku. Seveda boste imeli prilo`nost spoznati in do`iveti tudi preteklost. Kar nekaj zanimi- vih kulturnih in drugih ponudb vra~a radovednega obiskovalca v ~as pred nekaj

3 @umber{ki okoli{ desetletij in celo stoletij, med takratne obi~aje, navade, stavbe in kulturo. Pravijo, da je turizem lahko tudi »vsakodnevno `ivljenje nekoga, ki je drugemu avantura« – prepri~ani smo, da za turisti~no cono prijaznih in veselih ljudi, kakr{na je na{a, to prav gotovo velja.

Veliki gorski plavac

Dihajte globoko! Tako ~istega in neopore~nega prostora zlepa ne boste imeli pri- lo`nosti spet obiskati. Izkoristite {tevilne pohodne, kolesarske in vodne poti, preiz- kusite se z naravo in jo pri tem spo{tujte ter pustite tako kot ste jo na{li. Tudi mnogi za vami, ki bodo pri{li, jo bodo `eleli do`iveti prav tak{no kakr{na je – ~isto in neokrnjeno. Dajte si du{ka! Na {tevilnih kmetijah, v mestih, vaseh vas bodo prav gotovo sprejeli prijazno in vam ponudili mnoge doma~e dobrote. Poskusite jih, ~ez nekaj kilome-

4 Belokranjska poga~a trov vas vabijo druge, prav tako vabljive. Kupica rujnega vas bo po`ivila in okrepila ter povsem sprostila, lahko celo zasanjala. Tukaj in na tem mestu, se boste vrnili k naravi in ljudem. Prepri~ani smo, da vas bodo sprejeli medse z odprtim srcem. Prav gotovo boste odhajali kot prijatelji. Verjamemo da se boste radi vra~ali nazaj in da boste za te kraje navdu{ili tudi znance – in prav je tako. ^e pa vseeno kaj ne bo tako, kot ste `eleli, potem povejte najprej doma~inom, sodelavcem v TIC-ih in v informacijskih pisarnah. Skupaj boste zadrege re{ili tako, da bodo za vselej pozabljene.

Rafting na Kolpi

Vstopite v turisti~no cono »Po Kolpi in Gorjancih – Po Kupi i @umberku«! Vseeno, na kateri strani! Pe{, s kolesom, veslom v roki ali kako druga~e…, na mejnih to~kah, ki so prehodne le s turisti~no dovolilnico ali na mejnih prehodih…

5 V skrivnostni de`eli

bmo~je Blok, Lo{ke Odoline, Sne`nika – naj- vi{jega vrha dale~ naokoli, ki ima »sne`eno kapo« {e dol- go v pomlad, tudi, ko okoli ni nikjer ve~ snega, Babnega polja, Lo{kega Potoka velja za »skrivnostno de`elo«, pa tudi de`elo, ki meji na bolj to- plo Primorsko. V teh krajih zima {e posebej »stiska«. Babno polje je celo eden najhladnej{ih predelov v Slo- veniji. Gre za okoli 2 km dol- go polje oziroma plitvo kota- njo, ki je zaprta z vseh strani. Zaradi tega so za Babno po- lje zna~ilne zelo mrzle zime. Tu so bile izmerjene tudi tem- perature –34,5 stopinj Celzi- ja. Na Blokah pa zgodovina pi{e tudi za~etke smu~anja na Slovenskem, saj so bili Ostrnice (foto: Janez Kone~nik) prvi izdelovalci smu~i in smu~arji prav iz teh krajev. Poleti pa vas bo tod dra`il vonj po posu{enem senu. V Lo{kem Potoku ga zlagajo v kopice, ki jim pravijo »ostrnice«. Ne tako majhna in »skrita de`ela« je bogata s pisanim rastlinjem in je domovanje razli~nim `ivalskim vrstam. Najobse`nej{i je srednjeevropski rastlinski element,

Medveda (foto: Janez Kone~nik)

6 kamor spadajo v Srednji Evropi splo{no raz{irjene rastline. Pestri in ohranjeni goz- dovi so prebivali{~a in zato~i{~a raznovrstnega `ivalskega sveta. Ker so na obmo~ju turisti~ne cone ohranjeni tudi veliki kompleksi strnjenih gozdov, so se tu ohranile vrste, ki marsikje drugje nimajo ve~ ustreznega `ivljenjskega prostora (ve- like zveri). Gospodarjenje z gozdom upo{teva posebne potrebe prosto `ive~ega `ivalstva kar pomeni da na~rtno vzdr`uje mirne cone, obmo~ja rasti{~, obmo~ja br- logov, pa{nike, laze. Tu boste odkrili nekaj biserov kulturne dedi{~ine, predvsem pa neokrnjeno naravo in mo`nosti za rekreacijo in sprostitev. Tudi podzemni svet je tukaj skrivnosten in vas vabi v svoje nedrje. Odkrijte to »skrivnostno de`elo«, zvabila vas bo, da se bo- ste radi vra~ali.

V de`eli metuljev in Petra Klepca

e`ela Petra Klepca nosi ime po legendarnem junaku, ki so mu ljudje pripiso- Dvali najbolj{e lastnosti ljudi Gorskega Kotarja: hrabrost, bistrost, plemenitost in smisel za humor. Rodil naj bi se ob vzno`ju Svete gore v revni dru`ini. Na Sveti gori je dobil ~ude`no mo~, s katero je pomagal slabotnim in nesre~nim. Legenda pravi, da je bil srednje rasti, imel je {irok hrbet in ~rne o~i. Govori se tudi, da se je boril proti Turkom in jih pregnal vse do Carigrada. Car Leopold mu je za njegova juna{tva podelil plemi{ki naslov. Pripovedovanja o Petru Klepcu so v teh krajih {e danes `iva. ^abar in okoli{ki kraji se {e vedno pona{ajo kot »domovina« Petra Klepca. Zgodovina teh krajev sega dale~ v preteklost. Naselje- vati so jih pri~eli v drugi polo- vici 13. stoletja, ob prvih vpa- dih Turkov. Za Gorski Kotar so pomembni trije dejavniki: bogastvo gozdov, planinski pa{niki in naravne lepote. V ~asu Rimljanov je bil Gorski Kotar pust, brez vsakr{nih povezav. Prav tako v ~asu selitve Hrvatov. V 11. stolet- ju, po smrti kralja Zvonimira, v ~asu Arpadovi}ev, naj bi po teh krajih potovali na svojih pohodih kri`arji. Zaradi odmaknjenosti se je teh krajev dotaknil kasneje tudi fevdalizem. V 12. in 13. stoletju je pripadalo to ob- mo~je Krbavski `upniji. Ni znano ali je bilo to obmo~je v 13. in 14. stoletju `e poselje- no. Temelje kulturne de- Peter Klepec

7 di{~ine so dali temu obmo~ju Frankopani, ki so tu gospo- darili `e v 12. in 13. stoletju. V 14. in 15. stoletju so bile zgrajene poti proti morju, kar je o`ivilo trgovino, predvsem z lesom in `elezno rudo. V 15. in 16. stoletju so v Gorski Kotar prodrli Turki, vendar ga nikoli niso uspeli pripojiti Tur~iji. Tur{ki vpadi so pov- zro~ili izseljevanje, predvsem na Kranjsko in v Belo krajino. V drugi polovici 16. stoletja je bil gospodar Gorskega Ko- tarja Stjepan Frankopan Ozaljski, po njegovi smrti pa Zrinski. Gorski Kotar se je po- novno pri~el naseljevati v 16. in 17. stoletju. Na obmo~je Delnic, zlasti v ^abar in Ge- rovo, so se vra~ali tudi po- Hi{a v Gorskem kotarju tomci izseljencev iz Bele kra- jine. Naseljevali so se v Bosi- ljevo, Vrbovsko, Moravice, Stari Laz, Mrkopalj in Li~. Zrinski so bolj izkori{~ali mo`nosti tega obmo~ja, zlasti mo`nosti trgovine in prometa, ki je bila tu bolj varna pred Turki. V ^abru so takrat delovali rudniki in kova~ije. Po odhodu doma~ih fevdalcev se pri~enjajo za Kotar te`ji ~asi. Skoraj sto let je bil Gorski Kotar pod oblastjo dunajskega dvora. Marija Terezija je 1776 leta ustanovi- la Severinsko `upanijo, ki je obsegala vsa nekdanja frankopanska posestva. Po letu 1785 se`e v te kraje tudi vpliv Mad`arske, nato francoska uprava, ki je prinesla s seboj napredek (uporabo doma~ega jezika, svobodno obrt). Visoko v Gorskem Kotarju, le 30 km od morja izvira Kolpa kot . Vanjo se zliva tudi ve~ino bistrih pritokov. V zgornjem toku te~e po ozki dolini, ki prehaja na posa- meznih mestih v sotesko. Dolina je najo`ja med Kostelom in Bilpo, kjer ob njej ni niti prostora za cesto. Po Kostelu se ponovno spusti v kanjon. Tu se 874 m visoko dvi- guje Ku`eljska stena, s katere se odpira mogo~en pogled na Obkolpsko dolino. Zgornji tok reke Kolpe je kajaka{ki raj. Ta privla~na in urejena dolina, ki je ohranila svojo nekoliko divjo podobo pa ni bila tako gostoljubna do svojih prebivalcev, zato je marsikatera doma~ija ostala prazna.

V de`eli brez in steljnikov

u postane Kolpa bolj krotka in bolj lena. Za pokraji- Tno na levem bregu so zna~ilne bele breze, na de- snem pa se pri~enjajo obdelane ravnice in travniki. Smo v Beli krajini, pokrajini med Gorjanci, Ko~evskim Rogom

8 in Kolpo. Vse od Starega trga do Fu~kovcev je reka Kolpa v obmo~ju Krajinskega parka Kolpa. Sicer pa je Bela krajina boga- ta predvsem na podro~ju fol- klore in tradicionalnih obi~a- jev, ki so {e kako `ivi med ljudmi. Ena izmed teh je tudi vsakoletna, tradicionalna fol- klorna prireditev Jurjevanje v ^rnomlju, ki se odvija v me- secu juniju. Na drugi strani reke pa »pri- hajamo« v {ir{e obmo~ja Oz- lja. Dolina Kolpe se za~ne pod Gribljami in naprej {iriti. Kljub poplavam so obre~ne ravnice z debelimi re~nimi nanosi obdelane, prevladuje- jo pa travniki. ^eprav prevla- duje kra{ki svet, so v tem Steljnik delu ve~je kmetijske povr{i- ne, zna~ilna je tudi gostej{a poselitev – zlasti v okolici ^rnomlja in Vinice. Na Kolpi so bili v preteklosti {tevilni obrati na vodni pogon (mlini in `age), ki jih danes ni ve~. V zgodnjem srednjem veku je Bela krajina pripadala najprej Hrva{ki in kasneje Ogrski, v 12. stoletju pa so jo vi{njegorski vitezi priborili in zdru`ili s svojimi dolenj- skimi posestvi. Nem{ki kri`arji so ustanovili postojanki v Metliki in ^rnomlju, Bela krajina je postala del Kranjske, politi~na meja pa se je trdno in za dolgo zasidrala na Kolpi. V tridesetih letih 14. stoletja so Ortenbur`ani tu za~eli naseljevati nem{ke koloniste. Razvoj pokrajine so v 15. in 16. stoletju mo~no prizadeli {tevilni tur{ki vpadi. Z njimi je povezano priseljevanje srbskih in hrva{kih Uskokov, ki so bili ve~inoma pravoslavne vere. Naselili so se v Poljanski dolini, na obrobju Gorjancev, v Marindolu in Bojancih. Naseljenci so prevzeli voja{ko-obrambno vlogo pred tur{kimi vpadi in si izborili dolo~ene privilegije. Po ukinitvi Vojne krajine in odhodu voja{tva je Bela krajina gospodarsko nazadovala, v drugi polovici 19. stoletja pa se je za~elo mno`i~no izseljevanje, pravi beg, ponavadi preko lu`e v «obljubljeno de`elo«. Poselitev teh krajev je bila zgodnja. Tako npr. je bilo obmo~je starega gradu Ozalj poseljeno `e v prazgodovini. Ob Kolpi so mnoga najdi{~a starih civilizacij. Srednje- ve{ko mesto Ozalj, ki se kot mesto prvi~ omenja leta 1244, je hiter razvoj do`ivelo v 17. stoletju, zahvaljujo~ banu Petru Zrinskem. Za~etki industrijske proizvodnje segajo v Ozlju `e v 18. stoletje. Z obnovo starega gradu za ~asa grofa Theodora Bathyanija, se je Ozalj pri~el razvijati tudi gospodar-

9 Stari grad Ozalj sko. @e leta 1768 je bila ustanovljena tkalnica, potem pa se je pri~ela tudi proizvod- nja bakrenih `ic. V Lugu, dana{nji ozaljski industrijski coni, je bila postavljena ope- karna, ki je bila namenjena zlasti obnovi starega gradu. Za Ozalj in njegov gospo- darski razvoj je pomembna zlasti izgradnja Munjare oziroma hidroelektrarne (1908) in izgradnja `elezni{ke proge Karlovac – Ljubljana (1912). V drugi polovici 20. stoletja so se razvile kovinsko predelovalna in kemijska industrija, predelava usnja, prehrambena industrija in gradbeni{tvo (zlasti pridelava apna). Stara hi- droelektrarna dela `e ve~ kot 90 let in je bila zgrajena med prvimi na severu Hrva{ke. Ozalj je bilo pomembno zgodovinsko sredi{~e, o ~emer pri~ajo {tevilni zgodovinski in kulturni spomeniki v njegovi okolici. Status mesta je ponovno dobil leta 1996. Tu- rizem spodbuja z bogato kulturno in zgodovinsko dedi{~ino in je prepoznaven po starem gradu, v katerem je muzej, ki hrani bogato arheolo{ko in drugo dedi{~ino. Turiste privla~ita tudi Ribnik in staro Bosiljevo. Za Ozalj je pomemben tudi geograf- ski polo`aj oziroma bli`ina Karlovca in mejnega prehoda s Slovenijo. Za ta del turisti~ne cone je veljala v polpretekli zgodovini {e posebej tesna poveza- nost prebivalcev, saj so se le-ti iz desnega brega zaposlovali v podjetjih na levem bregu Kolpe, kasneje pa so na hrva{ki strani zrasli tudi skupni obrati. Sosedje so obiskovali iste {ole, med sabo so ustvarjali skupne dru`ine, te vezi pa so pustile tudi dolgoro~nej{e sledi na obeh bregovih Kolpe.

V de`eli vinske trte

u Kolpa ni ve~ mejna reka, saj zavije na Hrva{ko, meja pa se nadaljuje med Tgri~i, posejanimi z `lahtno trto. Tu se lahko prepustite druga~nim u`itkom. Poku{ini izrednih vin in doma~im je- dem, ki so, ~eprav jih postre`ejo tudi drugje, doma samo tu. ^e dodamo {e obi~aje, povezane z vzgojo trte, trgatvijo, nastajanjem vina in njegovim negovanjem, zna~ilne jedi, je razlogov za obisk kar nekaj. V teh krajih se namre~ vedno bolj raz-

10 Vinograd in zidanica vija tudi vinogradni{tvo in sadjarstvo, kar omogo~ajo ugodne naravne razmere za njun razvoj v toplem prisojnem pasu nad dnom Bele krajine. Vinogradni{tvo je po- membna gospodarska dejavnost, v vinorodnih obmo~jih tudi osnovni vir za pre`iv- ljanje. [iroko in kvalitetno dejavnost na tem podro~ju predstavlja t.i. Belokranjska vinsko turisti~na cesta, ki je {e posebej »za`ivela« v Metliki. Tukaj so se v zadnjem ~asu za~eli pojavljati {tevilni lokalni vinogradniki in vinarji. Mnoga ugledna imena slovenskega vinarstva so med njimi, prav posebno vlogo pa ima pri vinarstvu v Beli krajini Vinska klet Metlika. Tako boste imeli prilo`nost primerjati ponudbo in se po- govoriti ter poveseliti z gostitelji. Vsekakor morate na eni od turisti~nih kmetij ali zi- danic poizkusiti tudi doma~e jedi, med katerimi sta {e posebej zna~ilna jagenj~ek in odojek na ra`nju. Vsako leto, tretji vikend v maju poteka v Metliki »Vinska vi- gred«, prireditev posve~ena vinu in kulturi u`ivanja le-tega, ki jo obi{~ejo {tevilni

Povabilo v klet

11 doma~ini in tujci iz vseh koncev domovine in tujine. Metli{ka ~rnina, Belokranjska poga~a in {e kaj zraven…obetajo se vam pravi kulinari~ni u`itki. Tudi na hrva{ki strani, {e posebej na obmo~ju Vivodine, boste na{li `lahtno kaplji- co in zanimive gostitelje in sogovornike. Tukaj sta vinogradni{tvo in sadjarstvo prav tako dobro razviti gospodarski panogi. Izmenjava medsosedskih izku{enj in iskanje prilo`nosti za sodelovanje pa sta temelj za {e mo~nej{i gospodarski razvoj teh krajev.

V de`eli {kratov

e vi{je in malo naprej pridemo v de`elo {kratov, bajk in pripovedk. Najve~ jih [je zapisanih po ustnem izro~ilu v delih Janeza Trdine. Pri{li ste v »misti~no de`elo {kratov«, bajk in pripovedk…

@enica na »ganku«

Pokrajina je prepoznavna po Gorjancih in @umberku, planotastem hribovju, ki se vle~e 45 km dale~ od jugozahoda proti severovzhodu vzdol` meje s Hrva{ko, med dolino Krke na severu in Karlov{ko kotlino na jugu. Meja poteka ve~inoma po sle- menu, ki se dviga najvi{je na Trdinovem vrhu na slovenski oziroma Sv. Geri na hrva{ki strani meje, 1178 m nad morjem. Tu je tudi razvodnica med rekama Krko in Kolpo. Gorjanci oziroma @umberak so naravna pregrada, ki zadr`uje vdore mrzlega se- vernega zraka. Obmo~je le`i na robu Panonske kotline in ima zmerno celinsko podnebje. Za obmo~je sta zna~ilna toplotni obrat in topli pas, tako da se vinogradi ponekod dvignejo tudi nad 500 m visoko. Do vi{ine 1000 metrov nad morjem se raztezajo travniki in »ko{enice«, ki se kosijo praviloma enkrat letno. V zadnjem ~asu se `al tudi to vse bolj opu{~a, zato se povr{ine zara{~ajo. Tako Gorjanci kot @umberak so gozdnato obmo~je. Gozd dobro uspeva predvsem zaradi enakomerne razporejenosti padavin. V vi{jih legah med 700 in 1200 m nad- morske vi{ine prevladuje dinarski me{ani gozd bukve (iz katere so `gali oglje v og- larskih kopah in ga tovorili globoko v notranjost Kranjske) in jelke, vmes se bohotijo

12 Cveto~a livada gorski javor, brest in smreka. V obmo~jih teh zdru`b so bili nekdaj obse`ni pragoz- dovi, ki so kasneje pre{li v gospodarske gozdove. V @umberskem gorju lahko naj- demo tudi izredno redke rastline kot je gozdna tisa, bodika, teloh, rumeni svi{~, lili- je, orhideje. Samo na Gorjancih je doma rumeni svi{~ ali azalea pontica. Najve~ gozdnih povr{in zavzemata hrast in gaber. V njih najdemo tudi divjo ~e{njo, lipo, cer, pa tudi ~rni gaber. Tukaj{nji gozdovi so bogati s podrastjo in grmovnicami: le- sko, belim glogom, drenom, br{ljanom, pa tudi gobami. Na travnikih @umberka ra- stejo {tevilne zdravilne rastline. Spomladi in poleti so videti kot ~udoviti cveto~i tepihi. Tako Gorjanci, kot tudi @umberak, so zaradi neugodnih reliefnih razmer redko po- seljeni in spadajo med gospodarsko najbolj nerazvite dele turisti~ne cone. Ve~ina naselij na slovenski strani na tem podro~ju le`i na obrobju, v Podgorju. [tevilo pre- bivalcev se po 2. svetovni vojni nenehno zmanj{uje. Poselitev Gorjancev sega z belokranjske strani do 540 m nadmorske vi{ine (), z novome{ke pa do 550 m nadmorske vi{ine (Javorovica). Pogorje na obeh straneh obdajajo vi- nogradni{ka naselja do vi{ine 400 m. Tukaj je bilo nekdaj v celoti kme~ko prebi- valstvo. [e danes je tu velika odvisnost od kmetijstva in gozdarstva, posebej razvi- ta pa je bila `ivinoreja. Prednost tega dela cone je ~ista, nedotaknjena narava, ki daje mo`nosti za razvoj izletni{kega in planinskega turizma, pa tudi za gorsko kolesarstvo. Kot re~eno, je ta predel turisti~ne cone bolj redko poseljen – nala{~ za nove bajke in povesti, mogo~e boste kak{no dodali tudi vi….

13 Turisti~na ponudba ...

Celostno turisti~no ponudbo v turisti~ni coni predstavljajo osnovne turisti~ne aktiv- nosti (~olnarjenje, pohodni{tvo in kolesarjenje), obogatene z razli~nimi dodatnimi aktivnostmi (lov, ribolov, {portne igre, rolkanje, …), povezane z ogledom bogate naravne in kulturne dedi{~ine, znamenitosti in zanimivosti ter gostinsko in drugo turisti~no ponudbo. Obmo~je turisti~ne cone ponekod prehaja v notranjost ob~in, ki le`ijo ob meji. Glede na to, je ponudba znotraj turisti~ne cone razdeljena na osnov- no ponudbo in ponudbo na {ir{em delu turisti~ne cone. Osnovna ponudba je nepo- sredno povezana s turisti~nimi aktivnostmi ob meji med Republiko Slovenijo in Re- publiko Hrva{ko. Med ponudbo na {ir{em obmo~ju turisti~ne cone spadajo objekti in obmo~ja kulturne in naravne dedi{~ina ter gostinska ponudba, ki je na obmo~ju turisti~ne cone, vendar ni neposredno ob meji.

7 Prehodna mesta

Vzpostavitev turisti~ne cone po SOPS-u omogo~a la`je prehajanje meddr`avne meje turistom tudi na ozna~enih prehodnih mestih izven uradnih mejnih prehodov. Na teh mestih je prehajanje meje mo`no s turisti~no dovolilnico in dokumentom za prehajanje dr`avne meje na podlagi katerega je bila turisti~na dovolilnica izdana. Na obmo~ju turisti~ne cone Po Kolpi in Gorjancih je mo`no prehajanje meddr`avne meje med Slovenijo in Hrva{ko na 14-tih meddr`avnih, mednarodnih ali maloob- mejnih prehodih: Babno Polje – Prezid (kolesarska povezava), Novi kot – Prezid (kolesarska povezava), Podplanina – ^abar (kolesarska povezava), Osilnica – Zamost (kolesarska povezava, pohodna pot), Petrina – Brod na Kupi (kolesarska povezava, pohodna pot), – Bla`evci (kolesarska povezava), Vinica – Pribanjci (kolesarska povezava, pohodna pot), @uni~i – Prili{}e (kolesarska povezava, pohodna pot), – Pravutina (kolesarska povezava), Metlika – Jurovski Brod (kolesarska povezava), Bo`akovo – Obre` (kolesarska povezava), Krma~ina – Vivodina (kolesarska povezava, pohodna pot), – Ka{t (kolesarska povezava, pohodna pot) in Brezovica pri Metliki – Brezovica @umbera~ka (kolesarska povezava, pohodna pot).

14 Prehodna mesta izven urad- nih mejnih prehodov, kjer je prehajanje meje mo`no s tu- risti~no dovolilnico in doku- mentom za prehajanje dr`av- ne meje na podlagi katerega je bila turisti~na dovolilnica izdana: Podplanina – izvir ^abranke (pohodna pot), ^rni Potok – Bo{li (pohodna pot), Pape`i – @agari (kolesarska povezava, pohodna pot), Stroji~i – Ple{ce (kolesarska povezava, pohodna pot), Osilnica – za cerkvijo, pri soto~ju ^abranke in Kolpe (kolesarska povezava, po- hodna pot),

Osilnica – Hrvatsko (kolesar- Most pod Lo{ko steno ska povezava, pohodna pot), Grintovec pri Osilnici – Turke (kolesarska povezava, pohodna pot), Mirtovi~i – Ga{parci (kolesarska povezava, pohodna pot), Srobotnik – Ko~i~in in Zagolik (kolesarska povezava, pohodna pot), Ku`elj (SLO) – Ku`elj (HR) (kolesarska povezava, pohodna pot), – ^edanj (Kupa) (kolesarska povezava, pohodna pot), na pe{poti med Fabriko in Trdinovim Vrhom (pohodna pot), Trdinov Vrh – Sveta Gera (kolesarska povezava, pohodna pot) in Mir~ev kri` – Bla`evo brdo (kolesarska povezava, pohodna pot). Teh {tirinajst prehodov je `e pred vzpostavitvijo slovensko-hrva{ke meje slu`ilo tako turistom, kot doma~inom z obeh strani meje, za obiske turisti~nih in drugih prireditev.

... s ~olnom po Kolpi

^olnarska pot poteka na obmo~ju de`ele Petra Klepca in v de`eli brez in steljnikov, saj je ~olnarjenje mo`no po celotnem toku Kolpe.

15 V delu pod soto~jem s Kupico je Kolpa primerna predvsem za manj zahtevne ve- sla~e, saj ima razmeroma majhen strmec, {tevilni jezovi pa re~ni tok {e dodatno umirijo. Pot lahko za~nemo in kon~amo na kateremkoli pristajalno-izplovnem mest na reki. Pristajalno izplovna mesta na slovenskem obre`ju so: Hrvatsko, Stari Malni, Lo`ec, Grintovec pri Osilnici, Bosljiva Loka, Mirtovi~i, Ra~ki potok (Srobotnik), Ku`elj, Petrina pod mostom, Pir~e, Fara, Slavski Laz, , @aga, Lobi~, @lebe, Bilpa, Vrt-Gor{eti, Laze, Dol, Prelesje, Srednji Radenci, , Vinica, Adle{i~i, Pobre`je, , , , Metlika;

Rafting na Kolpi in na hrva{kem obre`ju: Hrvatsko, Lo`ac Turkovski, Sedalce, Ga{parci, Ku`elj, Pritiske – Gusti Laz, Zapolje-Brod na Kupi, Brod na Kupi (staro kopali{~e), Brod na Kupi (izliv Kupice v Kolpo), Belo, ^edanj-Kupa, Donja Lamana Draga, Gor{eti, [te- fanci, Bla`evci, Severin na Kupi, Klanac, Fratrovci, Pribanjci, Bosiljevska sela, Lade{i}i, Lonjgari, Bobovci, Mrzljaki, Mo{anci, Sra~ak, Mala Paka, Pravutina, Za- luka Lipni~ka, Jurovo, Jurovski Brod, Bubnjarci, Orljakovo in Kamanje. ^olnarska pot Metlika – Ozalj: povezuje najve~je slovensko in hrva{ko naselje na reki Kolpi znotraj turisti~ne cone. Pot lahko za~nemo v Kampu Breza v ob~ini Metli- ka ali v Jurovskem Brodu v ob~ini @akanje. Na tem delu je Kolpa primerna za manj zahtevne vesla~e. Do Ozlja nadaljujemo Bubnjarci – Orljakovo – Kamanje – Vivo- dina v Obre`u – kopali{~e v Ozlju, na levi obali Kolpe, nasproti Starega gradu Ozalj. ^olnarska pot se deli na ve~ etap, ki jih dolo~i turist sam, glede na fizi~no pripravlje- nost in namen obiska.

16 ... v skrivnostni de`eli

1 Turisti~no informativna centra

Ob~ina Lo{ka dolina Pri Kapcu Cesta Notranjskega odreda 2, 1386 Travnik 74, 1318 Lo{ki Potok Stari trg pri Lo`u 00 386 1 836 70 31, 00 386 1 836 73 00, 00 386 1 705 06 70 00 386 41 716 820

2 Kolesarske povezave

Mejni prehodi in prehodna mesta na kolesarskih povezavah so ozna~eni krepko. Hrib-Lo{ki Potok (odcep za lovsko ko~o) – Retje – Javor{~ice – Topol – Metulje – »Ur{ka« (lovska ko~a, z odcepom za Lo{ki Potok) – Markovec – Hrib-Lo{ki Potok – zelo zahtevna pot, namenjena dobro pripravljenim kolesarjem; nevarnost sre~anja z medvedom Markovec – Stari trg – Pudob – Kozari{~e – Babno polje – Jermendol – Iga vas (ali skraj{amo pred Babnim poljem na Babno polico in Podgoro) – nevarnost sre~anja z medvedom Babno polje – Prezid – Novi kot – Stari Kot – Lazec – Hrib Lo{ki Potok (odcep Ogenjca) – nevarnost sre~anja z medvedom Lazec – Podpreska – Draga – Srednja vas – Trava – Podplanina – ^abar (lahko odcep proti Osilnici) – Parg – Gora~i – Kozji vrh – Prezid – Babno polje Rekreativna steza Trbuhovica: Kozji Vrh – Kendi – Prezid – Kozji vrh

3 Pohodne poti

Mejni prehodi in prehodna mesta na pohodnih poteh so ozna~eni krepko. Hrib – Lo{ki Potok (odcep za lovsko ko~o) – Retje – Javor{~ice – Topol – Metulje – »Ur{ka« (lovska ko~a, z odcepom za Lo{ki Potok) – Markovec – Hrib-Lo{ki Potok – nevarnost sre~anja z medvedom Stari kot – Podplanina – izvir ^abranke – Bo{li – ^rni Potok pri Dragi – Trava

6 Kulturna in naravna dedi{~ina

Lo` Naselje, v katerem so razvaline Pustega gradu, se omenja `e 1237. Lo{ki grad je sprva pripadal oglejskim patriarhom, kasneje so se v njem zvrstili grofje Vovbur{ki, Ortenbur`ani, Celjani, Habsbur`ani in Turja~ani. Ker je naselje v 15. st. trpelo zara- di tur{kih vpadov, ga je cesar Friderik III. povzdignil v mesto, s ~imer je dobilo tudi mestno obzidje. Lo` je imel v starem veku razmeroma pomembno prometno lego, saj je bil kri`i{~e cest od Jadranskega morja ~ez Bloke proti Ljubljani. Z naselitvijo kovinske industrije po drugi svetovni vojni, si je Lo` opomogel. V Lo`u je Muzej

17 ljudske revolucije za Notranjsko, v katerem je zbrano zgodovinsko gradivo zlasti o medvojnih dogajanjih. Stari trg Stari trg se omenja kot trg `e leta 1237. Od tu so trgovanje leta 1348 prenesli v so- sednji Lo`. Zdaj si z Lo`em deli industrijske funkcije Lo{ke doline. Medtem, ko je bil Lo` iz strate{kih razlogov v tesni dolini, je imel Stari, trg zaradi lege na bolj planem svetu ve~ prostora za razvoj. Sredi Starega trga stoji cerkev sv. Jurija, omenjena leta 1221; verjetno so jo pozidali kot romarsko triladijsko prafarno baziliko. Nadlesk Nadlesk je naselje, kjer je zanimiva manj{a cerkev sv. Jedrti; notranjost stavbe je okoli leta 1511 poslikal Toma` iz Senja, prostor ima kvaliteten baro~en lesen strop. Grad Sne`nik Grad Sne`nik je v virih prvi~ zapisan `e leta 1268. Nastanek gradu sega v leto 1461, ko se omenja dvor Sneberk. Sprva je bil v posesti oglejskih patriarhov, ka- sneje pa last {tevilnih drugih rodbin. Grad je trinadstropna stanovanjska stavba z renesan~nim obzidjem. Njegova notranjost se pona{a z dobro ohranjeno grajsko opremo in pohi{tvom, ki je po ve~ini iz 19. st. V drugi polovici 19. st. je ob gradu na- stal park z oblikovanimi prvinami krajinskega sloga. Zasnovo parka sestavljajo {ti- rivrstni in ve~ dvovrstnih kostanjevih in lipovih drevoredov, med katerimi so jase s skupinami drevja; med drevjem je spomenik gozdarski {oli. Metulje Arheolo{ko najdi{~e iz starej{e `elezne dobe v Tlakah pri vasi Metulje. Po nekih vi- rih naj bi bili prvi znani prebivalci Japoidi, ki naj bi imeli tu svojo naselbino Metulum. Rasti{~e bodike Pri vasi Topol je ob{irno rasti{~e bodike, eno redkih v Sloveniji in je za to od leta 1976 za{~iteno z republi{kim odlokom.

Retijska uvala (foto: Janez Kone~nik)

18 Cerkev sv. Florjana Cerkev sv. Florjana le`i na obrobju Retijske uvale. Na portalu ima letnico 1728, vendar je zagotovo starej{a. V notranjosti so trije oltarji s podobami nabo`nega sli- karja Antona Postla. Cerkev je razgla{ena za kulturni spomenik. Tabor je bil nase- ljen `e v rimskih ~asih, po nekaterih podatkih je na Taboru obstajala `e prazgodo- vinska naselbina v Hal{tatski dobi. Zaradi tega je za{~iten kot morebitno arheo- lo{ko najdi{~e. Svojo vlogo pa je odigral tudi v ~asu Tur{kih vpadov, od tod tudi ime Tabor. Retijska uvala Retijska uvala je {olski primer uvale na slovenskem. Poseben ~ar ji dajejo eksten- zivno obdelane poljske povr{ine. Skupaj s starim jedrom vasi Retje, ki je spome- ni{ko za{~iteno, in cerkvijo sv. Florjana nudijo enkratno podobo kulturne krajine. Partizanska bolni{nica Ogenjca Partizanska bolni{nica Ogenjca, oziroma skrivni bunker v jami Ogenjca, je eno red- kih ohranjenih skrivali{~ oziroma bunkerjev, ki so se gradili ob skoraj vseh partizan- skih bolni{nicah. Bunker ponazarja na~in delovanja partizanske voja{ke sanitete v Sloveniji in je prostor enega najbolj tragi~nih in dramati~nih dogodkov v zgodovini partizanskega zdravstva. Rimski most v ^rnem Potoku Rimski most v ^rnem Potoku se nahaja na trasi nekdanje rimske ceste, ki je vodila iz Nove Vasi preko Lo{kega Potoka in doline ^abranke do Kolpe; most je relativno dobro ohranjen in zanimiv za ogled. Prezid Prezid je zelo staro mesto, kar pri~ajo {tevilne arheolo{ke najdbe. Najzna~ilnej{i sta najdi{~e japodske grn~arije in rimski obrambni zid – Liburnijski limes. V Prezidu so {e vedno ohranjene stare lesene hi{e, ki predstavljajo avtohtono goransko arhi- tekturo in hrva{ko dedi{~ino.

4 Gostinska ponudba

Gostilna Pri Kapcu Izletni{ka kmetija Kandare Travnik 74 Dane 10 1318 Lo{ki Potok 1386 Stari trg 00 386 1 836 70 31, 00 386 1 836 73 00, 00 386 1 705 81 58 00 386 41 716 820 Turizem Jure, Kordi{ Jure, Gostilna Mlakar Dolenje poljane 3 Markovec 15a 1386 Stari trg 1386 Stari trg 00 386 41 810 596 00 386 1 705 83 47 Vida Relji~, Izletni{ka kmetija Obrh Babno polje 28d Vrhnika 34 1386 Stari trg 1386 Stari trg 00 386 1 708-71-08 00 386 1 705 80 47

19 Caffe bar ''Palma'' Restavracija in apartma ''Taj~i'' – Pa- Goranska 88 vli} Marta 51 307 Prezid Kozji Vrh, [umarska ulica 00 385 51 822 360 51 307 Prezid 00 385 51 822 244 Caffe bar ''Turbo'' Goranska 73 51 307 Prezid 00 385 51 822 376

4 Gostinska ponudba v {ir{em delu cone

Lovska hi{a ''Milanov vrh'' Lovska hi{a ''[kodovnik'' kontakt: [umarija Prezid kontakt: [umarija Prezid 00 385 51 822 105, 00 385 51 822 105, 00 385 51 822 275 00 385 51 822 275

5 Kampi in preno~i{~a

Apartma TURK MIROSLAV Apartma O@BOLT ZORAN Goranska 51/1 Kozji Vrh 51 307 Prezid 51 307 Prezid 00 385 51 822 120, 00 385 51 822 134 00 385 51 822 258 Apartma PREUC MIROSLAV Apartma TURK DENIS Goranska 49 Goranska ulica 51 307 Prezid 51 307 Prezid 00 385 98 890 078 00 385 51 822 120, 00 385 51 822 134

8animivosti

Rekreacijsko – energetska pot okoli Prezida Steza vodi okoli Prezida in je dolga 7,5 km. Za~ne se na livadi «@lejb» (blizu Kozje- ga vrha) in obide 6 energetskih to~k. Kontakt: Udruga za zdravi `ivot i zdravu prirodu 'Trbuhovica' ^abar ga. O`bolt Milka 00 385 51 822 258 »Trkanje jajc« je star obi~aj prebivalcev Prezida, ki na veliko no~ v velikem {tevilu skupaj z obisko- valci iz sosednjih mest (^abar in mesta iz Slovenije) »trkajo jajca«. Za ta obi~aj hra- nijo najtr{a jajca, zmagovalci pa lahko odnesejo domov 300-400 osvojenih jajc.

20 ... v de`eli metuljev in Petra Klepca

1 Turisti~no informativni centri

TIC Osilnica Turisti~ka zajednica Grada ^abra Osilnica 16, 1337 Osilnica Narodnog oslobo|enja 2, ^abar 00 386 1 894 15 94, 00 386 1 894 15 94 7,00 – 15,00 delovne dni ( info osilnica.si / www.osilnica.si 00 385 51 821 669, 00 385 51 821 042 Turisti~na pisarna Castellum d.o.o. 00 385 51 821 137 Fara 20, Vas 1336 Hotel «Mance» 8.00 - 23.00 Kralja Tomislava 27, Brod na Kupi 00 386 41 754 094 00 385 51 837 164, 00 385 51 837 360 Turisti~ka zajednica op}ine Skrad Josipa Bla`evi}a – Bla`a 8, Skrad 00 385 51 810 820

2 Kolesarske povezave

Mejni prehodi in prehodna mesta na kolesarskih poteh so ozna~eni krepko. Osilnica – Stroji~i – Ple{ce – Pape`i – @agari – Belica – Bezgovica – Osilnica v dol`ini 12,5 km, kro`na pot pelje po slovenskem in hrva{kem ozemlju Osilnica – Stroji~i – Ple{ce – Pape`i – @agari – Belica – Bezgovica – Zgornji ^a~i~ – Spodnji ^a~i~ – Padovo pri Osilnici – Ribjek – Osilnica v dol`ini 15,5 km Osilnica – Zamost – ^abar – Parg – Makov Hrib – Ravnice – Srednja Draga – Tr{}e – Mali lug – Zamost – Osilnica v dol`ini 35 km Osilnica – Zamost – Smrekarji – Mogu{ari – Kupari – Osilnica za cerkvijo – 12,5 km Osilnica – Petrina–Brod na Kupi – Ga{parci – Turke – Grintovec pri Osilnici – Osilnica v dol`ni 40 km Osilnica – Zamost – Mali lug – Smre~je – Prhci – Tr{}e – Parg – Kozji Vrh – Mila- nov vrh – Prezid – Parg – ^abar – Mandli – Ple{ce – Stroji~i – Osilnica v dol`ini 50 km Osilnica za cerkvijo – Razloge – izvir Kolpe – Kupari – Zamost (po Rau{ovi cesti) Ga{parci – Sedalce – Turke – Zakrajc – Hrvatsko – Osilnica – Ribjek – Lo`ec – Grintovec – Bosljiva Loka – Mirtovi~i – Ga{parci Osilnica – Hrvatsko – Zakrajc – Turke – Ga{parci – Ko~i~in – Srobotnik Ku`elj – Srobotnik – Ko~i~in – Zagolik – Suhor – Belica – Ku`elj(Hr) – Ku`elj(Slo) – Srobotnik Tr{}e – Lazi – Vrhi – Patrini – Legi – Ponikve – Makov Hrib – Ravnice – Tr{}e Gerovo – Gerovski Kraj – Gerovo

21 Ku`elj(Slo) – Ku`elj(Hr) – Velika Belica – Ku`elj Brod na Kupi – Zapolje – Gu- sti Laz – Gu~e Selo – Grbajel – Ku`elj(Hr) – Ku`elj(Slo) – Petrina – Brod na Kupi Brod na Kupi – Kupica – I{ev- nica – izvor Kupice (Mala Le{nica) – Velika Su{ica Brod na Kupi – Rado~aj – Rogi – Kupjak – Zeleni vir – Mu`eva hi`a Brod na Kupi – Kupica – I{ev- nica – Lo`ac – Zeleni vir – Brod na Kupi Brod na Kupi – Golik – Belo – ^edanj – Kupa – Slavski Laz – Fara – Vas – Petrina – Brod na Kupi Brod na Kupi – ^edanj – Kupa – Dolu{ Na kolesu Brod na Kupi – I{evnica – Za- krajc – Lo`ac – Gorica – Ze- leni vir – Lo`ac – I{evnica – Brod na Kupi (alternativa: Skrad – `elezni{ka postaja) Srobotnik – Ku`elj – Petrina – Vas – Fara – Slavski Laz – – Brsnik – @aga – Spodnja Bilpa – Laze – Dol – Prelesje – Kot – Stari trg (vzpon do vasi) – Radenci – Radenski kal – [peharji – Daljne njive – – Damelj – Se~je selo – Vinica – – Preloke – @uni~i – Mili~i – – Adle{i~i – Purga – – Jankovi~i – Fu~kovci – Griblje – Krasinec – Podzemelj – – Grm – Otok – Primostek – Metlika – – Bo`akovo – Rakovec. (Od Prelesja do Fu~kovcev gre kolesarska pot po zavarovanem obmo~ju Krajin- skega parka Kolpa. Pot vodi mimo mejnih prehodov in prehodnih mest, kjer je mo`no pre~kati mejo.) ^edanj – Kupa – Podstena – Kocijani – Dolu{ – nazaj po isti poti – ^edanj ^edanj – Zahrt – Lokvica – Sela – Brod Moravice – Moravi~ka sela ^edanj – Zahrt – Moravi~ka sela – [imatovo – Zavrh – Nagli}i – Dolu{ Stari trg – Sodevci – Bla`evci – Razdrto – Male Drage – Velike Drage – Brod Moravice Gornji Kuti – Gornji [ajn – Donji [ajn – Gor{eti – [tefanci

22 3 Pohodne poti

Mejni prehodi in prehodna mesta na pohodnih poteh so ozna~eni krepko. Osilnica za cerkvijo – Kupari – izvir Kolpe – Razloge – Hrvatsko – Osilnica Osilnica – Stroji~i – Ple{ce – Mandli – ^abar – izvir ^abranke – @agari – Pape`i – Osilnica Osilnica – Stroji~i – Ple{ce – Po`arnica – sv. Gora – Sedlo – Zamost – Osilnica Osilnica – Grintovec pri Osilnici – Turke – Kali~ – Po`ar – Podgora – Dimovac – Hrvatsko – Osilnica Osilnica za cerkvijo – @ivci – Hrib – Skednari – Gerovo – Mali lug Osilnica – Bezgovica – [ajbnik – bolnica – Firstov rep – Lo{ka stena – Grintovec pri Osilnici – Osilnica Osilnica – Dragarji – Krokar – Krempa – Bosljiva Loka sv. Ana – Bori~ – Rake – Ra~ki potok – sv. Ana Osilnica – Bezgovica – Dragarji – Belica Osilnica – Belica – @urge – Taborska stena – Dragarji – [ajbnik – Zgornji ^a~i~ – Osilnica Ga{parci – Sedalce – Turke – Zakrajc – Hrvatsko – Osilnica – Ribjek – Lo`ec – Grintovec – Bosljiva Loka – Mirtovi}i – Ga{parci Osilnica – Hrvatsko – Gornji Lo`ac – Zakrajc – Klanac – Podgora – Po`ar – Kali} – Podgora – Hrvatsko Osilnica – Hrvatsko – Zakrajc – Turke – Ga{parci – Ko~i~in – Srobotnik Ku`elj – Srobotnik – Ko~i~in – Zagolik – Suhor – Belica – Ku`elj(Hr) – Ku`elj(Slo) – Srobotnik Ku`elj – Grbajel – [eval – Gu~e selo – Hajdova hi`a – Drgomalj (Gospodarska baj- ta) – Praprot Ku`elj – Grbajel – Gu~e Selo – Mala Belica – [eval – Hajdova hi`a – Mali Drgomalj – Grbajel – Ku`elj Brod na Kupi – I{evnica – Rado~aj – Buzin – Rogi – Tunel kupja~ki – potok Jasle – Mu`eva hi`a – Zeleni vir – I{evnica – Lo`ac – Brod na Kupi Brod na Kupi – Kupica – I{evnica – izvor Kupice (Mala Le{nica) – Velika Su{ica Brod na Kupi – Rado~aj – Rogi – Kupjak – Zeleni vir – Mu`eva hi`a Brod na Kupi – Kupica – I{evnica – Lo`ac – Zeleni vir – Brod na Kupi Brod na Kupi – I{evnica – Zakrajc – Lo`ac – Gorica – Zeleni vir – Lo`ac – I{evnica – Brod na Kupi (alternativa: Skrad – `elezni{ka postaja) Brod na Kupi – I{evnica – Gorica – Tr{ki Lazi – Ravan – ^edanj

23 Pogled v dolino

Brod na Kupi – Golik – Ravan – ^edanj – Kupa – Slavski laz – Fara – Petrina – Brod na Kupi ^edanj – Kupa – Podstena – Kocijani – Dolu{ Potok – Jak{i~i – Planina – Stru`nica – Ku`eljska stena – Raka – Ku`elj – Laze – [tajer – Potok @aga – dolina potoka Jarak – Podstene – Suhor – Briga – Banjaloka – Vimolj – Raj{ele – Selo – Lipovec – grad Kostel – Spodnji Kostel – @aga grad Kostel – – @age – gozdni rezervat Krajc – grad Kostel – 3km Okrugljak – Leve{ni vrh (6 ur) S kri`i{~a pod vrhom gremo desno skozi gozd po slabi stezi in hodimo 10 minut, dokler ne pridemo do utrjene steze. V 15-tih minutah pridemo do makadamske ce- ste, ki nas pripelje desno do {ir{e ceste na levi strani. Po tej gremo 25 minut do nove makadamske ceste, ki nas pripelje v Male Drage. Za cerkvijo je markacija, kjer pot zavije levo na slabo vidno, staro kme~ko pot. Za vasjo gre pot levo preko li- vade in se za~ne vzpenjati na hrbet, ki lo~i obe Dragi. Markacija nas vodi levo okoli 100 metrov, nato se spustimo desno preko livade do poti, ki vodi v Veliko Drago. Pridemo do asfaltne ceste, ki jo pre~kamo in zavijemo desno po kme~ki poti preko livad. V 40-tih minutah hoje po gozdu in livadah pridemo v Gornje Kote. Iz Kota gre- mo lahko levo do `elezni{ke postaje Brod Moravice (40 minut), naravnost na [pi~asti vrh (1 ura in 15 minut), proti Leve{nemu vrhu pa zavijemo desno proti Kol- pi. V 1 uri in 15-tih minutah se spustimo okoli 450 metrov. Na za~etku je spust blag, pot vodi preko livad, kasneje pa vse bolj strm do zaselka Gor{e. Od tu nas pot vodi po stari cesti. V 20-tih minutah pridemo do dveh hi{ v Donjih Lamanih Dragah. Pot nadaljujemo in v pol ure pridemo do Gornjih Lamanih Draga. Med hi{ami se za~ne vzpon proti Zavrhu, ki traja eno uro. V Zavrhu, pri prvi hi{i, zavijemo desno na gozdno pot. Po 15-tih minutah zavijemo s poti levo in v 20-tih minutah pridemo v

24 Colnare, zaselek z dvema hi{ama. Ob razpelu nas markacija usmeri levo proti Leve{nom vrhu. Po 15-tih minutah se steza izgubi. Do vrha sledi {e 10 minutni vzpon po brezpotju. Pot je markirana. Leve{ni vrh – [pi~asti vrh (2 uri) Z Leve{nega vrha se spustimo v dolino. Po petih minutah, ko se teren zravna pri- demo na {iroko, zaraslo pot. Po dveh minutah zavijemo desno na podobno pot. Spust je na za~etku blag, kasneje pa vse bolj strm. V 25-tih minutah pridemo na makadamsko cesto, ki nas pripelje v [imatovo do cerkve. Pri cerkvi zavijemo de- sno, gremo po poti do hi{e in pred njo zavijemo desno na livado ter proti gozdu. Po izhodu iz gozda se 15 minut vzpenjamo do Podgore (620 m). Po makadamski cesti gremo skozi gozd Tisovac do lovske ko~e in {e 20 minut naprej po cesti. Pridemo do odcepa kjer po dveh minutah hoje vidimo kri`anje planinskih poti. Po levi stezi, ki gre po grebenu v 20-tih minutah pridemo na [pi~asti vrh. Okrugljak – [pi~asti vrh (4 ure) Z vrha Okrugljaka vodi pot do Gornjih Kuta. Od kri`i{~a v Kotih gremo naravnost po cesti proti lovski ko~i na hribu Vr{ko. Po 400 metrih, pri kapelici, pot zavije levo na pot po obronkih hriba Vr{ko. Po 10-tih minutah nas pot pripelje do prvih hi{ zaselka Maklena in naprej po cesti skozi Dela~e in Moravi~ka sela {e 15 minut do konca as- falta. Od konca asfalta nadaljujemo po gozdni poti v smeri Podstene. Na kri`i{~u poti odidemo po levi poti. Po 30-tih minutah markacije odvijejo s poti in se vzpnejo po levi stezi preko livade po grebenu na vrh. Z grebena vidimo hi{e v zaselkih [epac in Podstene. [pi~asti vrh – Skradski vrh (4 ure 45) S [pi~astega vrha se spustimo v dolino. Po 15-tih minutah pridemo do kri`i{~a s smerokazi, kamor pride pot z Leve{nega vrha. Gremo levo in v 20-tih minutah pri- demo do zaselka Podstene. Nadaljujemo po asfaltni cesti in v 20-tih minutah pride- mo do zaselka Pauke. Po petih minutah zavijemo levo na slabo vidno pot in hodimo 20 minut do potoka ^edenj. Potok pre~kamo in pridemo na {iroko cesto, kjer gre- mo levo. Po 20 minutnem vzponu nas pot pripelje do obra~ali{~a. Zavijemo desno in po strmi stezi v 25-tih minutah pridemo do poti, ki vodi v Gorane. Od tu se pot vzpne po makadamski poti do `elezni{ke postaje @rnovac, kjer pre~ka progo, nas pripelje v mesto @rnovac in naprej v Gornje Dobro, ki le`i na stari lujzijanski ce- sti.Tu gremo 50 metrov desno proti Skradu in nato levo po makadamski cesti v za- selek Brezje. Od tu nadaljujemo po cesti, na prvem kri`i{~u desno, na drugem pa levo. V 30-tih minutah pridemo do asfaltne ceste iz Skrada proti Bukovemu vrhu. Do Divjakov nas lo~i 200 metrov. Tu pred novo {olo zavijemo na pot, ki nas preko li- vade, pod elektri~nimi stolpi pripelje v Hribac. Pri zadnji hi{i zavijemo desno, preko livade do makadamske ceste. Od tu imamo dve mo`nosti za dostop na vrh. Ob ce- sti je oznaka za strmej{o, lep{o pot po razglednem hrbtu, ter za la`jo, ki nas vodi po cesti (po 5-tih minutah zavijemo levo in v 15-tih minutah pridemo na livado). Do vrha je {e dve minuti. Skradski vrh – Zeleni vir (1 ura 45) Od kapelice na vrhu se 10 minut spu{~amo po poti, zavijemo desno in po brezpotju sledimo markacijam. Pridemo do steze, po kateri v 10-tih minutah pridemo do as- faltne ceste. Pot pre~ka cesto do steze, ki vodi mimo Kavranove stene in se v ovin- kih spusti do prvih Skradskih hi{. Markacija nas vodi po levi spodnji ulici do prvega

25 kri`i{~a, kjer zavijemo desno ob cerkvi sv. Antuna Padovanskog in pridemo do av- tobusne postaje. Nadaljujemo do `elezni{ke postaje. 100 metrov v smeri proti Za- grebu zavijemo levo. Po veliko zavojih se strmo spustimo v dolino, kjer 100 metrov stran najdemo Zeleni vir. V 10-tih minutah pridemo do izletni{kega doma Zeleni vir. Zeleni vir – izvir Kupice (3 ure 30) Pri izletni{kem domu je vhod v Vra`ji prehod. Od vhoda v jamo se steza vzpenja ob potoku Jasle. Gremo naravnost in v 20-tih minutah pre~kamo potok Jasle, 10 minut kasneje pa pridemo do makadamske ceste. Pot nas vodi mimo {tevilnih potokov. Od potoka se markirana pot vzpne in pre~ka {e tri potoke. Po 1 uri in 10-tih minutah vzpona pridemo na makadamsko pot ki levo vodi proti `elezni{ki postaji Kupjak. Zavijemo desno in v 20-tih minutah pridemo do zaselka Roge, kjer se spustimo do cerkvice sv. Andrije in po makadamski cesti nadaljujemo mimo zaselka Buzin v vas Rado~aj. Tu nadaljujemo mimo zadnje hi{e po poti preko livade in gozda do vasi Mala Le{nica. Po 15-tih minutah zavijemo levo in v 15-tih minutah pridemo do izvi- ra Kupice. Izvir Kupice – Veliki Drgomalj (4 ure) Od izvira nadaljujemo ob Kupici po makadamski cesti do Male Le{nice. Pot nas vodi desno skozi vas in zavije levo po asfaltni cesti proti Veliki Le{nici. Pot se vzpne po obronku Le{ni~kog Drgomlja in nas v eni uri pripelje do makadamske ceste po kateri nadaljujemo. Gremo mimo smerokaza za Delnice in naprej do kri`i{~a. Na- daljujemo levo in po 20-tih minutah pridemo do kri`anja planinskih poti. Gremo po levi poti in v 20-tih minutah pridemo do makadamske ceste in kri`anja planinskih poti. Zavijemo levo 10 minut po poti proti Delnicam in nato levo {e 20 minut proti Velikemu Drgomalju. Veliki Drgomalj – Hajdova hi`a (2 uri) Z vrha Velikog Drgomalja se v 15-tih minutah vrnemo na makadamsko cesto in po njej do kri`i{~a planinskih poti. Po cesti desno vodi pot do izvira Kupice, po cesti levo do Hajdove hi`e. Pot nas vodi preko livade po stezi in se spu{~a 20 minut do makadamske ceste. Po njej gremo levo in v dveh minutah pridemo do kri`i{~a. Do Hajdove hi`e gremo 5 minut po desnem kraku ceste (levo vodi pot do Praprota) in nato levo po strmi stezi preko obronka 50 minut do jame. V pol ure pridemo do raz- gledne to~ke, kjer vidimo dolino Kolpe in Ku`eljsko steno. Hajdova hi`a – Praprot Od jame se v eni uri vrnemo do kri`i{~a makadamskih cest in planinskih poti. Proti Praproti gre cesta desno. V 15-tih minutah pridemo do gozdarske ko~e »Gospod- ska bajta«. Kmalu pridemo do kri`i{~a makadamskih poti na katerem zavijemo levo in po 25 minutnem vzponu do kri`i{~a poti s smerokazi. Tu pridemo do po- dro~ja z veliko kri`anji poti. Okoli 100 metrov naprej zavijemo desno in po 15 minu- tah hoje levo. Brez vidne steze se v petih minutah vzpnemo do obronka, kjer pot zagledamo. Gremo desno in v petih minutah pridemo do kri`i{~a. Markacija nas vodi naravnost in po 10-tih minutah pripelje do novega kri`i{~a. Tu levo zavijemo do spomenika NOB (10 minut) in nato desno po poti {e 20 minut na vrh Praproti. Praprot – izvir Kolpe (2 uri) 100 metrov od hi{e na Praproti je kri`i{~e cest, kjer nadaljujemo levo. Hodimo 10 minut in nato gremo desno mimo stene po stezi, ki se strmo spu{~a 5 minut, do

26 zaraslega kolovoza. Markacija nas vodi desno do makadamske ceste, po kateri gremo dve minuti desno in nato zavijemo levo na kolovoz. Po nadaljnjih 15-tih mi- nutah hoje odvijemo desno, po stezi v dolino. Pot nas vodi po obronku in skozi gozd do asfaltne ceste v Razlogih. V vasi se med hi{ami za~ne pot spu{~ati proti izviru Kolpe. Do izvira pridemo v pol ure. Izvir Kolpe – Pintarica (3 h) Od izvira Kolpe se pot vrne do kri`i{~a z smerokazi. Pot gre mimo izvira. Traja okoli 45 minut in nas pripelje do obale Kolpe. Nadaljujemo ob Kolpi in gremo mimo za- selkov Gornji in Srednji Kupari do Donjih Kuparov, kjer se za~ne vzpon. Steza nas vodi po gozdu, mimo zaselka Podgri~ in nas pripelje v Hrib (Skednare). Hrib Sked- nari je vas v podno`ju hriba Pintarice (800 m). Vrh Pintarica je te`je dostopen.

6 Kulturna in naravna dedi{~ina

Cerkev sv. Matere Bo`je na Sveti gori Med mnogimi cerkvami v ostalih naseljih in na planinah ~abranskega kraja je iz- jemna po likovni kreaciji samoniklega umetnika, s svojo zgodovino, legendah in zna~ajem cerkev Matere Bo`je na Sveti gori. Sveta gora s to cerkvijo na samem vrhu dominira nad spodnjim delom reke ^abranke. Galerija Stane Jarm v Osilnici V Osilnici je bil rojen akademski kipar Stane Jarm. V njegovi rojstni hi{i je bila jese- ni leta 2002 ob njegovem 70. rojstnem dnevu odprta galerija – stalna razstava nje- govih kipov in slik s preko 100 razstavnih eksponatov. Sedem cerkva De`ele Petra Klepca Iz davnine se je do dana{njih dni ohranilo vseh sedem cerkva, vsaka ima nekaj po- sebnega, zna~ilnega. Najstarej{a med njimi je cerkev sv. Miklav`a v Spodnjem ^a~i~u iz leta 1526, najzanimivej{a pa je vsekakor cerkvica sv. Egidija v vasi Rib- jek, nosi letnico 1681.

Cerkev v Ribjeku (foto: Janez Kone~nik)

27 Kolpa

Kolpa Kolpa je ena naj~istej{ih rek v Sloveniji. V obmo~ju turisti~ne cone te~e preko ob~in Kostel, Ko~evje, ^rnomelj in Metlika. Na Kolpi so {e vedno sledovi starih `ag, mli- nov in kova~ij, ki so izkori{~ali njeno vodno mo~. Na mnogih mestih je zajezena, bogata je z ribami in predstavlja `ivljenjsko okolje za {tevilne vodne ptice. Kra{ke jame Pri vasi @aga je znamenita Jelovi~ka jama, kjer na dnu glavne votline bu~i voda. Nekoliko vzhodno od te jame je Mihova jama. Ob mo~nem de`evju iz obeh jam bru- ha voda. Pri Lobi~ mlinu je Kobilna jama. Hribska stena Hribska stena predstavlja urejeno plezali{~e, ki se nahaja na steni severno od na- selja Hrib. Primerna je tako za manj, kot bolj izku{ene plezalce. Krajc – Bukovje Gozdni rezervat Krajc-Bukovje, ki le`i blizu Kostela, predstavlja je eno najni`jih ra- sti{~ jelke v Evropi. Njegova povpre~na nadmorska vi{ina je manj kot 300 m. Rasti{~e Tise pod Vr{i~em Vzhodno od vrha Vr{i~, na 729 m nadmorske vi{ine, le`i okoli Tarja veliko rasti{~e tise. Tu raste okoli 35 primerkov. Slap Ne`ica Ob glavni cesti Ljubljana – Ko~evje – Fara, v bli`ini vasi Fara, je slap Ne`ica. Ime je dobil po legendi o deklici Ne`ici, ki je padla skupaj s parom volov v potok in utonila. Stru`nica Je tipi~na kra{ka planota, polna vrta~ in vrhov, ki segajo od 550 do 900 m nadmor- ske vi{ine. Znana je po ru{evinah letne rezidence kostelske gospode in po ohra- njenih temeljih nekdanje gozdarske `i~nice. Ku`eljska stena Nad Ku`ljem se dviguje Ku`eljska stena z naravnim oknom. Visoka je 874 m in obi- skovalcem nudi razgled na del zgornje kolpske doline in na vrhove Gorskega Kotarja.

28 Grad Kostel (foto: Vasja Marin~)

Grad Kostel Kot zgodovinsko sredi{~e pokrajine in pri~a preteklega `ivljenja je grad Kostel z naseljem najstarej{i in najpomembnej{i kulturno – zgodovinski spomenik Kostela. Grad je priljubljena turisti~na to~ka, s katere je enkraten pogled na kanjon reke Kol- pe. Grajski kompleks Kostel je po velikosti takoj za celjskim gradom in je edini, ki v sebi zdru`uje grad in `ive~e naselje pod njim. Grajski prostor vklju~uje tudi cerkev sv. Treh kraljev iz gotskih ~asov. Grad je zanimiv, ker so na njem obnovljene vse stavbne sestavine gradu iz razli~nih gradbenih faz. Poleg tega so vidni tudi razli~ni arhitektonski ~leni razli~nih obdobij (renesan~ni vhod, kamniti okenski okvirji, obo- ki, strelne line in podobno). Na gradu potekajo obnovitvena in konzervatorska dela. Mlin Grbac Kot del tehni{ke dedi{~ine Kostela je pomemben mlin Grbac, ki ga poganja Prifar- ski jarek in je bil pred desetimi leti edini {e delujo~i mlin v Kostelu. Mlin je star prib- li`no 400 let in je zgrajen v skritem kraju pod glavno cesto v grapi pod slapom Ne`ica. @upnijska cerkev v Kostelu @upnijska cerkev Marije Vnebovzete pri Fari je bila v~asih znana po romarjih. Ra- zen zvonika je bila zgrajena med leti 1858 in 1864 po na~rtih stavbenika Cividinija iz Broda na Kolpi. Cerkev je triladijska dvorana z nekoliko vzvi{eno srednjo ladjo in kri`nimi oboki ter z bogato opremo. ^abar Prvotno je bil administrativno in kulturno sredi{~e. Poleg naravnih lepot, izvira in slapov ^abranke ter Tropetske stene lahko obiskovalec vidi tudi kulturnozgodovin- ska spominska mesta. V srednjem delu mesta dominira dvor Petra Zrinskega, ki je bil zgrajen leta 1642. V ^abru je cerkev sv. Antuna Padovanskega, v kateri posebej izstopa velika oltarna slika, delo znanega slovenskega slikarja iz 18.stoletja Valen- tina Metzingerja. Za cerkvijo je aleja in obnovljene kapelice kri`evega pota. V ^abru je na ogled tudi kova~ija Urh, ki nadaljuje kova{ko tradicijo.

29 Ple{ce in Zamost Naselja ob ^abranki, pod svetogorsko steno, na re~ici Gerov~ici, kjer so ljudje `iveli `e dolgo. Gradili so `age na vodni pogon, mline in kova~ije. Nekatere delujejo {e danes.

[e delujo~i mlin

Dolina ^abranke ^abranka je prvi ve~ji pritok Kolpe. Od njenega izvira do izliva v Kolpo se skozi ka- njone in brzice vije skozi dolino, ki jo na obeh straneh obdajajo gore. Reka je boga- ta z ribami in predstavlja veliko mo`nost za {portni ribolov. Izvir Kolpe z okolico Je eden najve~jih, najglobljih in najprostornej{ih izvirov na Hrva{kem. Izvir je na zahodnem delu Risnjaka, na vi{ini 313 m in je od leta 1999 del Nacionalnega parka Risnjak.

Izvir Kolpe

30 Hrvatsko Ruralno naselje, kjer je izhodi{~e za romanje v cerkev Sv. Marije na Sveti gori in eden izmed vhodov v Nacionalni park Risnjak. Dolina Kolpe – zgornji tok (od Hrvatskega do Dolu{a) V zgornjem toku ima Kolpa kanjonski izgled s kotlinskimi raz{iritvami, v katerih so se oblikovala naselja (Ku`elj, Grbajel, Gu~e selo, Brod na Kupi, ^edanj). Reka ima planinski zna~aj in je bogata z ribami, ter nudi veliko mo`nosti za {portne aktivno- sti. Okolje je ~isto in ohranjeno, tu je preko 500 `ivalskih vrst, od tega preko 100 vrst metuljev. Brod na Kupi Naselje je nastalo v 14. st. ob mostu, ki je povezoval frankopanske posesti s Kranj- sko. Na za~etku je bil samo prehod preko Kolpe, ki so mu rekli »brod« in po ~emer je kraj dobil ime. Naselje se je razvilo okoli starega mestnega jedra z gradom in cerkvijo. Nekaj stoletij kasneje je bilo sredi{~e lokalnega gospostva. V 17. st. je bil grad v lasti Petra Zrinskega, po letu 1670 pa menja lastnike. Zrinski grad in @upnijska cerkev Sv. Marije Magdalene Grad Petra Zrinskega je bil zgrajen leta 1651. Je eden izmed obrambnih objek- tov, ki so jih zgradili v ~asu tur{kih vpa- dov. Pritli~je je ohranjeno v izvirni obliki, s hodnikom je povezano s Kupico in pe~ino. Ostale tri eta`e so se spremeni- le. Cerkev je iz 17. stoletja. Med vojno je bila poru{ena, leta 1963 pa obnovlje- na. Kupica s sprehajalno potjo Kupica je planinska re~ica, skupne dol`ine 4 km in je desni pritok Kolpe. Med ljubitelji {portnega ribolova je poz- nana po svoji ~isto~i in hitrosti. Ribolov je dovoljen le z umetnimi vabami, po na~elu »ujemi in pusti«. Na desnem bregu Kupice je urejena sprehajalna Petar Zrinski pot v dol`ini 1,2 km, ki jo je mogo~e pre- hoditi v pribli`no eni uri. Mala Le{nica (250 m) Vas z desetimi hi{ami le`i med Delnicami (9 km) in Brodom na Kupi (3 km). Neko~ se je imenovala Homer po kovnici in predelavi `elezove rude, danes to ime nosi le {e ribogojnica. Izletni{ka to~ka Zeleni Vir Izletni{ka to~ka Zeleni Vir je blizu Skrada in je naravni rezervat. V veli~astnem jam- skem portalu izvira potok I{evnica, pred njim pa je 70 metrov visok slap potoka Curak.

31 Vasi Colnari, Dela~i, Dolu{, Gornji Kuti, Gornji [ajn, Kuti, Maklen Pode`elski zaselki z nekoliko ohranjenimi tipi~nimi objekti iz podro~ja Gorskega Kotarja, ki so zgrajeni iz kamna in lesa. Primer hi{a Dela~ (iz leta 1644), hi{a @i`ek – O`ani} (1825), hi{a Mance (1740) in druge. Cerkev Sv. Marije [kapularske je ob cerkvi v Gerovem najstarej{a cerkev v Gorskem Kotarju.

4 Gostinska ponudba

Kolpa Caffe bar ''Planinka'' Sela 5 I.G.Kova~i}a 1337 Osilnica 51 306 ^abar 00 386 1 894 15 08, 00 386 1 894 16 55 00 385 51 821 206 Okrep~evalnica [timec Katica Buffet »Klari}« Grintovec pri Osilnici 2 A. Muhvi}a 1337 Osilnica Ple{ce 00 386 1 894 15 75 00 385 51 825 222 Krempa Biffe-Bistro »M.B.T.-III '' Bosljiva Loka A. Muhvi}a 1337 Osilnica Ple{ce 00 386 1 894 10 13, 00 386 1 894 90 20, 00 385 51 825 143 00 386 1 894 90 21 Restavracija hotela ''Mance'' ** Gostilna pri Grofu, Kaptol Kralja Tomislava 27 Kaptol 1 51 301 Brod na Kupi 1338 Ko~evska Reka 00 385 51 837 360, 00 385 51 837 164 00 386 1 894 05 31 Buffet ''Sova'' Bistro [tor in Turisti~na kmetija Frankopanska 4 Zdravi~, Zdravi~ Ivica-@eljko 51 301 Brod na Kupi Brsnik 1, 00 385 51 837 155 1336 Vas 00 386 1 894 22 72 Hitra prehrana ''Rasta'' d.o.o. Zrinjska 12 Okrep~evalnica @aga, Liljana Samsa 51 301 Brod na Kupi Gornja @aga 1/A, 00 385 51 837 132 1336 Vas 00 386 1 894 22 91 Bistro ''Jel' me netko tra`io'' Kralja Tomislava 18 Bistro ''Ivica'' 51 301 Brod na Kupi F. O`bolta Velikog 00 385 51 837260 51 306 ^abar 00 385 51 821 227 Izletni{ki dom ''Zeleni vir'' Kontakt: [umarija Skrad Pizzeria »Lujzijana« 51 311 Skrad Trg kralja Tomislava 00 385 51 810 688, 51 306 ^abar 00 385 51 810 177 00 385 51 821 358 Gostinski objekt »Kanu Ivan~ica« ^edanj – Kupa 00 385 816 110, 00 385 98 326 852

32 Tranzit restavracija J. Bla`evi}a – Bla`a 1 00 385 51 810 665

6 Kulturna in naravna dedi{~ina v {ir{em delu cone

Tr{}e Je eden najlep{ih planinskih krajev na Hrva{kem. Od tu vodijo poti na vse {tiri stra- ni sveta, v gozdove, na ko{enice in livade, na lovi{~a in do lovskih ko~ ter na raz- gledne to~ke. Nad Tr{}em je planina Rudnik, ki ima dve smu~i{~i z vle~nicama. Gerovo Gerovo je eno izmed najstarej{ih mest v Gorskem Kotarju. Prvi~ je bilo omenjeno `e v 11. stoletju. V ~asu Zrinskih je bilo Gerovo sredi{~e Gorskega Kotarja. Od tu vodijo poti na Risnjak in Sne`nik ter na prostrane planinske travnike, lovi{~a in do izvira Kolpe.

Oglarska kopa na Risnjaku

Praprot Travnata raven, ki le`i na vi{ini 929 m. Pet minut od vrha je gozdarska ko~a, ki je bila zgrajena na livadi ob makadamski cesti iz Crnega luga v Podgoro. 10 metrov od ceste je v gozdu obzidan izvir vode. Razloge Ruralno naselje, kjer so v preteklosti iz ^abra tovorili s konji. Ob odmoru so »raz- lo`ili« tovor in tako je naselje dobilo ime. V drugi svetovni vojni je bilo naselje poru{eno, tako da so hi{e zgrajene po letu 1945, gradili pa so jih na tradicionalen na~in. Naselje je poznano po pletenju ko{ar in je danes skoraj zapu{~eno. Velika Le{nica s cerkvijo Sv. Marije Slikovito naselje na obronkih Le{ni~kog Drgomlja. Hi{e so zbrane ob cerkvi Matere Bo`je. Le{ni~ka cerkev Sv. Marije je ena izmed najstarej{ih v Gorskem Kotarju.

33 Verjetno je bila zgrajena v ~asu Zrinskih, na kar nakazuje njena masivnost in zvo- nik, ki je neko~ slu`il tudi kot obrambna trdnjava. Cerkev Marija Tro{t ali Matera Bo`ja Utehe Posebno sve~ana je ma{a drugo nedeljo v oktobru – Bela nedelja Veliki Drgomalj (1154 m) in Hajdova hi`a Je najvi{ji izmed treh vrhov v Drgomlju. Ostala dva sta Mali Drgomalj (1153 m) in Stari Drgomalj (1051 m). Prekrit je predvsem z gozdom, na vrhu pa najdemo liva- de. Hajdova hi`a je najve~ja jama v Gorskem Kotarju. Dolga je 1188 m. Izvir Kupice (314 m) Jezerce modro-zelene barve, na dnu katerega je izvir. Kupica je tako `e ob izviru dokaj {iroka reka. Po 3 kilometrih toka se izliva v Kolpo pri Brodu na Kupi. Ob izviru po urejenem koritu v~asih te~e potok Velika Su{ica. Skrad (700 m), Skradski vrh s kapelo, hi{a Lon~ari}, Kavranova stena Planinsko in turisti~no mesto na strmem obronku Skradskega vrha. Zaradi ugodne klime in sve`ine v poletnih mesecih je Skrad poznan kot klimatsko zdravili{~e. Ka- vranova stena je razgledna to~ka nad Skradom, od koder se vidi mesto Skrad in Kolpska dolina. Hi{a Lon~ari} je iz leta 1841. Leve{ni vrh (734 m) Vrh se dviga znotraj velikega zavoja Kolpe. S poti malo pod vrhom je razgled na ka- njon Kolpe. [imatovo z @upnijsko cerkvijo Sv. Kri`a in kalvarijo Zaselek se nahaja pod Leve{nim vrhom, s cerkvijo Sv. Ane. Od vasi vodi pot do cerkve Sv. Mihovila z zvonikom. Cerkev je bila zgrajena leta 1793, kalvarija pa ko- nec 19. stoletja. Naselje Podstene in [pi~asti vrh (702 m) S [pi~astega vrha je zelo lep razgled na dolino Kolpe s {tevilnimi zaselki, od kate- rih je najve~ja Fara na slovenski strani. Na jugozahodu vidimo Drgomalj, nad njim kamnito gmoto Risnjak, desno pa Snje`nik, Guslico in Jelenc. Na severozahodu je slovenski Sne`nik, na jugu Skradski vrh. Naselje Podstene se nahaja pod [pi~as- tim vrhom. Krajina v okolici Brod Moravica Celotno podro~je je gorska raven s starimi naselji, gozdovi, pa{niki, livadami in po- lji. Vrhova Okrugljak in Orlove stene sta razgledni to~ki. Brod Moravice Zgodovinsko naselje, ki je bilo prvi~ omenjeno v 13. stoletju. Od 16. stoletja je bilo v posesti Frankopanov in Zrinskih. Po tur{kih vpadih se je tu naselilo prebivalstvo ri- mokatoli{ke vere iz Kranjske in grkokatoli{ke vere iz tur{kih provinc. V zgodovini poznano po trgovanju potujo~ih trgovcev. V naselju so cerkev Sv. Nikole, trdnjava »Turan« in hi{a Ferderber. Male in Velike Drage Male Drage so zgodovinsko pode`elsko naselje, poznano po kamnosekih in malo- dra{kem kamnu. So staro gorsko naselje na vi{ini 520 metrov. Hi{e so bile sezida- ne v obdobju med letom 1886 in 1888. V tem ~asu sta bili sezidani tudi {ola in

34 cerkev. Velike Drage so vas, v kateri so bile hi{e zgrajene v obdobju od leta 1906 do 1930. V vasi je slikovita cerkev Kristusovega srca iz leta 1906. Zaselek Gor{eti s hi{o Kranjec in kapelo Sv. Trojice Zaselek na obali reke Kolpe s kapelo sv. Lucije, zapu{~eno {olo in izvirom pitne vode. Kapela je bila zgrajena leta 1892, hi{a Kranjec pa 1869. Litori} in razgledna to~ka ''Orlova stena'' V prekrasnem gozdnem predelu, nedale~ od Vrbovskega (7 km) se nahaja izlet- ni{ka to~ka «Litori}» na ve~ kot 700 metrov nadmorske vi{ine. Tu je tudi urejena lovska ko~a, prostor za nogomet in prostor za »ro{tilj«. V okolju je mo`nost plani- narjenja in kolesarjenja, kot idealna mo`nost za oddih v naravi.

4 Gostinska ponudba v {ir{em delu cone

3. Bistro ''Brvnara'' Restavracija hotela ''Snje`nik'' Tr{}e Snje`ni~ka 00 385 51 824 258 51 304 Gerovo 00 385 51 823 406 Penzion ''Jurkovi}'' Srednja Draga Penzion ''Lipovac'' Tr{}e E. Kvaternika 27 00 385 51 824 201, 00 385 98 426 915 51 304 Gerovo 00 385 51 823 185, Lovska hi{a ''Smrekova draga'' 00 385 51 823 189 kontakt: [umarija Tr{}e 00 385 51 824 122, Lovska hi{a ''Lividraga'' 00 385 51 824 220 kontakt: [umarija Gerovo 00 385 51 823 174, Apartma Lipovac Veljko 00 385 51 823 200 Makov Hrib 51 305 Tr{}e Apartma Kvaternik Du{ko 00 385 51 821 182 E. Kvaternika 51 304 Gerovo Apartma Malnar Marijan 00 385 51 823 258 Gup~eva ul. 51 305 Tr{}e Lugarnica – {umarska hi{a 00 385 51 824 183 ''Praprot'' kontakt: [umarija Delnice (Ga{parac Apartma Wolf Andrija Mario) I. Kova~a 00 385 51 812 151 51 305 Tr{}e 00 385 51 824 248, 00 385 51 824233, Apartma MIHI] LJERKA 00 385 98 560 929 Marija Tro{t 13 51 300 Delnice Apartma Malnar Josip 00 385 51 816 215, 51 305 Tr{}e 00 385 51 824 188 Bistro in sobe ''Amadeus'' J. B. Bla`a 7 Apartma Loknar @eljko 51 311 Skrad 51 305 Tr{}e 00 385 51 810 699 00 385 51 824 111

35 Konjeni{ki klub ''Anka Ro`anka'' Apartma CRNKOVI] Rogi Hribac 27 51 301 Brod na Kupi 51 311 Skrad 00 385 51 837 284, 00 385 91 581 –38 00 385 51 810 149 90 Sobe DELA^ Gri~ 14 51311 Skrad 00 385 51 810 142

5 Kampi in preno~i{~a

Sobe Jane{ Alojz Sobe MERKA[ ZDRAVKO Sela 7 Gu~e Selo 28 1337 Osilnica 51302 Ku`elj 00 385 51 837 526 Sobe Osvald Zdenka Sela 2 Apartma MATKOVI] DAMIR 1337 Osilnica [eval bb 00 386 1 894 15 210 51302 Ku`elj 00 385 51 811 718, 00 385 51 812 920 Sobe @agar Mladen Sela 29 Sobe [NELER ZLATKO 1337 Osilnica Zrinjska 6 00 386 1 894 16 50 51301 Brod na Kupi 00 385 51 837 134 C[OD-DOM Fara Fara 3 Vikend GRUBI[A-KRIVAK NADA 1336 Vas Frankopanska 3 00 386 1 894 24 18 51301 Brod na Kupi 00 385 51 837 021, 00 385 51 673 360 Kamp @aga Okrep~evalnica Kamp "@aga" Sobe VIDMAR MLADEN (KASUNI] Lilijana Samsa s.p. IRMA) Gorenja @aga 1a Krivac 15 1336 Vas 51301 Brod na Kupi 00 386 1 894 22 91, 00 386 41 218 049 00 385 51 837 272 Po~itni{ka hi{a »Njivica« Kostel Sobe Y.A.M. 1336 Vas I{evnica 00 386 1 755 60 07 51301 Brod na Kupi 00 385 51 810 504, Apartma Turk Josip 00 385 98 167 32 21 Kupari 51 304 Gerovo Vikend MAJNARI] ZDENKA 00 385 51 823 310, 00 385 51 823 122 Kupa 10, ^edanj 51 301 Brod na Kupi Sobe RA^KI MIRA 00 385 51 811 396 Ku`elj 18 51302 Ku`elj 00 385 51 837 564

36 Planinski dom «ZELENI VIR» Gostinski objekt ''Jaca'' Kontakt: [umarija Skrad Sunger 1 00 385 51 810 688 51 312 Brod Moravice 00 385 51 817 441 Sobe CRNKOVI] KRE[IMIR Sunger 1 Caffe - disco bar ''DI&GA'' 51 312 Brod Moravice Stjepana Radi}a 3 00 385 51 817 175 51 312 Brod Moravice 00 385 51 817 382 Apartma PODNAR Maklen 7 Buffet ''T 12'' 51 312 Brod Moravice Donja Dobra 5 00 385 51 817 051, 51 312 Brod Moravice 00 385 51 817 024 Soba BARI] VINKA Matika 29 Lovska hi{a ''Lazica'' 51 312 Brod Moravice kontakt: LD ’Srnda~’ 00 385 51 817 291 51 312 Brod Moravice 00 385 51 817 193, 00 385 51 817 316 Planinski dom Kuti kontakt: PD 'Vr{ak' (Nagli} Damir), Sobe Jakovac 51 312 Brod Moravice Kocijani 2, 51312 Brod Moravice 00 385 51 817 202 00 385 51 816 114

8animivosti

Pou~na pot «Tropetarska stena – izvir ^abranke» Pou~na pot je nastala zaradi naravne vrednosti in raznolikosti rastlinske sestave. Bogastvo flore dopolnjuje razgibanost terena, ki ponuja ~udovite panoramske po- glede na okoli{ka naselja, sredi{~e ^abra in sosednje planinske vrhove Risnjak in Sne`nik. Izvir ^abranke zavzema posebno mesto. Za~etek in konec poti je ob izvi- ru reke. Posebnost predstavljajo tudi ostanki nekdanjega gradbeni{tva (kamnite hi{e), ki jih lahko opazimo na nekaterih delih steze (kamniti podporni zidovi). Pou~na planinska pot je kro`na in ima izobra`evalno – rekreativno vlogo. Skupna dol`ina je okoli 4,5 km. Stara `aga na vodo in mlin v Zamostu Nahajata se na izviru Gerov~ice pod Sveto goro. Zgrajena sta bila leta 1878 in ima- ta lesene mehaniko.

Izdelava spominkov ''Bauer'' Golik Boris – Brod Moravice J. Bla`evi}a Bla`a 12 Crnkovi}, Colnar in [tefan~i} – Brod 51 311 Skrad Moravice 00 385 51 810 101 ''Zlatni kotli}'' tekmovanje v pripravi vlasta_b(net.hr divja~inskega mesa z di{avami v Proizvodnja zdrave hrane in zeli{~: ''kotli~u'' [epac Zvonimir in Marija – Brod Mora- mesec september vice Brod Moravice Buri} Gordana in Robert – Donja Dobra 00 385 51 817 180

37 9port in rekreacija

[portno-ribi{ka zadruga '^abranka' 'Kanu – Ivan~ica'' d.o.o. ^abar ^edanj – Kupa /Zahrt Ribi{ke dovolilnice lahko kupite v Buffe- 51301 Brod na Kupi tu 'Klari}' Ple{ce. 00 385 51 816 110, 00 385 98 326 852 Cena dnevne dovolilnice je 50,00 kun. ponudba: kanuing in rafting 00 385 51 825 222, 00 385 51 821 281 Turizem na kmetiji ''Merka{'' Ribogojnica Finvest Gu~e Selo 28 Mandli - Ple{ce 51301 Ku`elj 385 51 825 218 00 385 51 837 526 ponudba: izposoja 4 kanujev [portno – ribi{ko dru{tvo «Goran», Brod na Kupi ''Zlatni lipljan'' Nadzirajo ribolova: Kolpa in Kupica (lovna tradicionalno mednarodno tekmovanje povr{ina 220 ha, dol`ina vodotoka 47 km, z umetno muho {irina povpre~no 40 metrov). Dnevna ri- mesec maj v Brodu na Kupi bolovna karta za Kolpo in Kupico zna{a Organizator: [portno – ribi{ko dru{tvo 150 kun. Dovolilnico lahko kupite: Buffet «Goran», Brod na Kupi Sova, Hotel Mance, Trgovina {portne lov- Konjeni{ki klub ''Anka Ro`anka'' ske in ribi{ke opreme «[port» Delnice, Rogi Bistro «Jel me netko tra`io», ^uvaj Bauer 51 301 Brod na Kupi Emil (00 385 91 560 73 15). 00 385 91 581 3890 [portni center ''Foris'' Kolpa Zrinska 13 Sela 5 51301 Brod na Kupi 1337 Osilnica 00 385 51 837 139, 00 385 1 304 11 34, 00 386 1 894 15 08, 00 386 1 894 16 55 00 385 98 607 440 ponudba: varne dru`inske po~itnice, ponudba: rafting, team building, paint- rafting, canyoning, kajak, hydrospeed, ball, kolesarstvo, free-climbing,... paintball, tenis, lokostrelstvo, gorsko

Ribolov na Kolpi

38 kolesarjenje, pohodi in izposoja {portne Ribi{ko {portni center opreme. Potok 4, 1336 Vas Turisti~na kmetija Zdravi~, 00 386 1 894 80 13, 00 386 41 806 355 Ivica Zdravi} Ponudba: izposoja kajakov, kanujev Brsnik 1, 1336 Vas 00 386 1 894 22 72, 00 386 41 404 448 Ponudba: izposoja kajakov, kanujev

... v de`eli brez in steljnikov

1 Turisti~no informativni centri

Kamp Muhvi~ v ob~ini Ko~evje Op}ina Bosiljevo Dol 9, Bosiljevo 14, Bosiljevo 00 386 1 894 36 75 7,00 – 15,00 delovne dni www.turizem-muhvic.com 00 385 47 857 026 TIC ^rnomelj Op}ina Netreti} Zavod za turizem Bela krajina, Netreti} 3a, Netreti} TIC ^rnomelj, 7,00 – 15,00 delovne dni Trg svobode 3, 8340 ^rnomelj, 00 385 47 804 425, 00 385 47 804 435 00 386 7 305 65 30, 00 386 7 306 11 30, 00 386 40 726 014 Op}ina Ribnik turizem(crnomelj.si Ribnik 4a, Ribnik 7,00 – 15,00 delovne dni TIC Metlika 00 385 47 742 331 Mestni trg 1, 8330 Metlika 00 386 7 36 35 470, 00 386 7 36 35 471 Op}ina @akanje tdvigred.metlika(siol.net @akanje 58, @akanje 7,00 – 15,00 delovne dni Op}ina Brod Moravice 00 385 47 757 823, 00 385 47 757 836 Stjepana Radi}a 2, Brod Moravice 7,00 – 15,00 delovne dni Grad Ozalj in Turisti~no dru{tvo gra- 00 385 51 817 180 da Ozlja Kurilovac 1, Ozalj Turisti~ki ured TZG Vrbovsko 7,00 – 15,00 delovne dni Ivana Gorana Kova~i}a, Vrbovsko 00 385 47 731 400, 00 385 47 731 196 torek – petek 7,00 – 12,00 in 14,00 – 16,00 sobota 10,00 – 14,00 00 385 51 875 984

1 Informacijsko sredi{~e v sezoni

@uni~ki dvor - [ok~eva doma~ija Vinica - Avtokamp Vinica (kulturna dedi{~ina) 00 386 7 30 64 018 @uni~i 2, 8341 Adle{i~i 00 386 7 307 00 18, 00 386 41 832 577

39 Srednji Radenci – C[OD Ljubljana, Cesta bratstva in enotnosti 28, UE – dom Radenci 8330 Metlika, Gornji Radenci 1A, 8342 Stari trg ob Kamp Podzemelj, Kolpi Podzemelj, 8332 Gradac 00 386 1 894 38 21 gostinstvo-metlika(gtm-metlika.si csod.radenci(guest.arnes.si 00 386 7 30 69 572, 00 386 7 30 58 123, 00 386 7 363 52 80 Kamp Podzemelj ob Kolpi od 1.5. do 15.9. Gostinstvo in turizem Metlika (GTM d. o. 0.),

2 Kolesarske povezave

Mejni prehodi in prehodna mesta na kolesarskih povezavah so ozna~eni krepko. Lukovdol – Zaumol – Plemenita{ – Zape} – Bla`evci – Sodevci – Stari trg – [pe- harji – Sinji Vrh – Fratrovci – Vinica – Pribanjci – Fratrovci – Zdihovo – Severin – Lukovdol Severin – Lukovdol – Plemenita{ – Bla`evci – Sodevci – Stari trg – nazaj ali Seve- rin – Zdihovo – Fratrovci – Pribanjci – Vinica ^edanj – Zahrt – Lokvica – Sela – Brod Moravice – Moravi~ka sela – Lokvica – Za- hrt – Podstene – Kocijani – Planica – ^edanj Stari trg – Sodevci – Bla`evci – Zape~ – Plemenita{ – Lukovdol – Severin – Zdiho- vo – Fratrovci – Pribanjci – Vinica Vinica – Pribanjci – Bosanci – Bosiljevo – Duga~e – Vukova Gorica – Glavica – Johi – @ubrinci – Sela Bosiljevska – Pribanjci – Vinica Vinica – Pribanjci – Bosanci – Bosiljevo – Laslavi}i – Vodena Draga – Jar~e Polje – Vukova Gorica – Glavica – @ubrinci – Pribanjci Vinica – Pribanjci – Fratrovci – Zdihovo – Klanac – Severin – Ravan – Rti} – Lu- kovdol – Podvu~nik – Draga – Mo~ila – Severin – Zdihovo – Pribanjci – Vinica Vinica – Pribanjci – Kasuni – Bosanci – Bosiljevo – nazaj – Hrsina – Osojnik – Lip- je – Zdihovo – Fratrovci – Pribanjci – Vinica Vinica – Pribanjci – Sela – Jan~ari – @ubrinci – Milani – Johi – Bosanci – Pribanjci – Vinica Vinica – Pribanjci – @ubrinci – Johi – Glavica – Vukova Gorica – Gornje Prili{}e – Donje Prili{}e – @uni~i – – Zilje – Podklanec – Vinica Vinica – Pribanjci – Bosanci – Bosiljevo – Duga~e – Vukova Gorica – Prili{}e – @uni~i – Preloka – Zilje – Vinica Netreti} – Novigrad na Dobri – Stra`a – Jar~e Polje – Prili{}e – @uni~i – Adle{i~i – Fu~kovci – Griblje – Krasinec – Pravutina – Sra~ak – Stankovci – Mrzljaki – Jakovci – Netreti} (mo`nost – brez Dobre, direktno na Prili{}e)

40 Netreti} – Lipnik – Ribnik – Pravutina – Krasinec – Griblje – Adle{i~i – @uni~i – Prili{~e – Netreti} Metlika – Jurovski brod – @akanjska sela – Obrh – Ribnik – Sra~ak – Pravutina – Krasinec – [krilje – Grm – Metlika Metlika – Jurovski brod – @akanjska sela – Breznik – Novaki – Hra{}e – Erjavec – Vodenica – Dvori{}e – Brlog – Re{tovo – Orljakovo – Bukovac – Jurovski Brod – Metlika Metlika – Jurovski brod – @akanjska sela – Obrh – Novaki – Hra{}e – Scetice – Ozalj – Novaki – Kamanje – Orljakovo – Jurovski brod – Metlika Ozalj – Vrhovac – Ferenci – Gorniki – Furjani} – Obre` – Bo`akovo – Metlika – Jurovski Brod – Kamanje – Durlinci – Bratovanjci – Bo{evci – Ozalj (Zahtevnej{i kolesarji lahko gredo po trasi Ferenci – Lovi} Prekri{ki – razgledna to~ka pri sv. Kri`u – Vivodini – Metlika) Ozalj – Vrhovac – Ferenci – Gorniki – Furjani} – Obre` – Vivodina – Krma~ina – Metlika – Jurovski Brod – Kamanje – Durlinci – Bratovanjci – Bo{evci – Ozalj (Zahtevnej{i kolesarji lahko gredo po trasi Ferenci – Lovi} Prekri{ki – razgledna to~ka pri sv. Kri`u – Vivodini – Metlika) Ozalj – Vrhovac Lovi} Prekri{ki – Petru{ Vrh – Vivodina – Bali~i – Radatovi}i – Bre- zovica @umbera~ka – Brezovica pri Metliki– Metlika – Jurovski Brod – Kama- nje – Durlinci – Bratovanjci – Bo{evci – Ozalj Metlika – Jurovski Brod – @akanje – Ribnik – Netreti} – Pribanjci – Vinica @akanje – Pravutina – Sra~ak – Mo{anci – Jadri}i – Mrzljaki – Bogovci – Rosopaj- nik – Jakovci – Lade{i} Draga – Prili{}e – Vukova Gorica Netreti} – Donje Stative – Novigrad – Ku~evic – Netreti} (kraj{a varianta) – ali Novi- grad – ob reki Dobri – Jar~e Polje – Prili{}e – Netreti} (dalj{a varianta) Stari grad Bosiljevo – Vukova Gorica – Johi – Bosanci – Sela Bosiljevska – Fratrov- ci – Bosanci – Stari grad Bosiljevo Prelesje – Radenci – po makadamski poti mimo Hriba – [peharjev – do Sinjega Vrha naprej do Vinice – ob reki do Zilj – Preloke – @uni~ev – Adle{i~ – Gribelj – Kra- sinca do Metlike.

3 Pohodne poti

Mejni prehodi in prehodna mesta na pohodnih poteh so ozna~eni krepko. Predgrad – markirana gozdna cesta – Predgrad Pot se za~ne v gostilni Hace v Predgradu. Markirana gozdna cesta nas po slabih dveh urah pripelje do TV pretvornika, spustimo se 20m ni`je, kjer so gozdarji uredili klopi, da lahko sede ob~udujemo Poljansko dolino. Preden zapustite Poljansko do- lino, si ne pozabite ogledati cerkvico Sv.Vida v Lazah. Pot vas vodi naprej do Stare- ga trga. Sredi pe{poti je pod vrhom Parge obnovljena stara kapelica in urejen pro- stor za oddih.

41 Dolnji Radenci – do reke Kolpe – Breg – – Damelj (Naju`ne{a slo- venska pe{pot,3–4ure) Najju`nej{a slovenska pe{pot je urejena in ozna~ena in poteka na obmo~ju Krajin- skega parka Kolpa. Pot za~nemo v ovinku nad vasjo Dolnji Radenci ali v Srednjih Radencev, naprej po stezi do reke Kolpe. Po pribli`no polurnem pe{a~enju se us- tavimo pri izviru Trpotec, ki velja za vodo ve~ne mladosti. Pot nadaljujemo ob ka- njonu reke Kolpe, do vasi Breg, kjer si ogledamo edini {e delujo~i mlin na reki Kolpi. Nedale~ stran, pribli`no 15 minut hoje, si ogledamo {e vhod v najdalj{o belokranj- sko kra{ko jamo Kobilja~o. Pot nadaljujemo do francoskega kamna in naprej do najju`nej{e vasi Kot pri Damlju, kjer je ozna~ena tudi najju`nej{a to~ka Slovenije. Pohod zaklju~imo v slikoviti vasi Damelj. Vinica – Jarbol – odcep za Srednje Zilje – Srednje Zilje – cerkev sv. Antona Pado- vanskega – @e`elj – Golek – Vinica Sejemska pe{pot od Vinice do @uni~ev Sejemska pe{pot od Vinice do @uni~ev je urejena in ozna~ena pe{pot na obmo~ju Krajinskega parka Kolpa. Pot za~nemo na trgu v Vinici, kjer na kri`i{~u zavijemo levo. Pot nadaljujemo po glavni cesti do konca vasi. Pri prvem odcepu zavijemo de- sno in zopet levo ter po stezi navzdol do reke Kolpe. Pot nadaljujemo ob reki, mimo »zdenca« Jarbol, nato cca. 20 m po glavni cesti do odcepa na desno in zopet na- prej ob reki Kolpi do Jakovinov, kjer se povzpnemo do vasi in naprej. V kri`i{~u Ja- kovini zavijemo desno ~ez zaselka Valeti in Vidine, po makadamski cesti do reke Kolpe in ob njej vse do kolovozne poti, ki vodi v vas Paunovi~i. V vasi na desno ob hi{i vodi naprej med travniki in njivami pot do vasi @uni~ev, do @uni~kega dvora – [ok~eve doma~ije. Tu lahko pot kon~amo ali se vrnemo po isti poti do Paunovi~ev in nato po gozdni poti mimo vasi [kavorini. Tu nas ~aka vzpon na hrib (295m), kjer se ustavimo pri cerkvi sv. Trojice v Preloki, ter se spustimo po drugi strani hriba navzdol, mimo vasi Preloka do glavne ceste. Cesto pre~kamo in po cca. 20 m zavi- jemo levo po va{kem kolovozu, kjer se vzpnemo na hrib Krtnijek (336m). Nato pot nadaljujemo po hribu navzdol do glavne ceste. Pe{a~imo cca. 200 m po glavni ce- sti, nakar zavijemo desno po gozdni cesti, ~ez gozd, pa{nike in travnike do vasi , mimo Zilj do @e`lja, kjer se ustavimo pri cerkvi Matere Bo`je, mimo 14 ka- pelic kri`evega pota do vasi Vinica, ker se sejemska pe{pot za~ne, v tem primeru tudi kon~a. Vinica – Pribanjci – Sela Bosiljevska – Jan~ani – @ubrinci – Johi Paunovi~i – @uni~i – Prili{~e – Lade{i} Draga – Jakovci – Rosopajnik – (odcep Lonjgari) – Kuni}i – Bogovci. Severin na Kolpi – Lukovdol (1 ura 15) Gorska planinska pot se za~ne v kompleksu Frankopanskega dvorca, vodi skozi park in pripelje na staro va{ko pot proti Lukovdolu. Tu gremo desno in nadaljujemo levo nad zaselkom Gorica in obronkom hriba Ravan. Lukovdol – Orlova stena (3 ure 15) Iz Lukovdola nas markacije vodijo ob cesti 1,5 km skozi vas Gorence. Zavijemo levo v gozd, na naslednjih dveh kri`anjih poti pa zavijemo desno. Po 30-tih minutah hoje zavijemo desno in v 20-tih minutah pridemo na makadamsko cesto.

42 Nadaljujemo naravnost in pridemo do asfaltne ceste iz Presike, ki vodi do lovske hi{e Litori}. Od tu nas pot vodi do Plemenita{a. Imamo dve mo`nosti: • preko Litori}a, levo po makadamski cesti okrog 45 minut do kri`i{~a makadam- ske poti in planinskih poti. Pot desno nas pripelje do Plemenita{a, pot levo do Orlove stijene. • Na asfaltirani cesti iz Presike takoj zavijemo desno na gozdno pot, ki se 50 minut spu{~a proti Plemenita{u. Nadaljujemo mimo cerkve, po asfaltirani cesti proti Bla`evcim. Ko pridemo do makadamske ceste, nas pot proti Razdrtem vodi 4 km skozi gozd do kri`i{~a planinskih poti. Na levi je pot iz Litori}a. Do Orlove sti- jene je {e 15 minut. Orlova stijena – Okrugljak (1 ura 45) Na kri`i{~u 5 minut od razgledne to~ke gre pot desno po stari va{ki cesti in nas v 15-tih minutah pripelje do zaselka Razdrto. Zavijemo desno proti Mali Dragi (1,5 km). Markacija na Okrugljak nas vodi 30 minut skozi gozd, nato preko livad in po- novno v gozd, do kri`i{~a planinskih poti 5 minut pod vrhom.

6 Kulturna in naravna dedi{~ina

Izvir Bilpe Pod 80 m visoko previsno steno je kra{ki izvir Bilpa (ime izvira iz nem{ke besede Wildbach – hudournik). Izvirno jezerce tik pod steno je globoko 6 metrov. Jama Bilpa Nad izvirom Bilpe so {tiri jame. Znana je predvsem zadnja odkrita jama. O njej je pisal `e Valvasor in izpostavil Bilparsko steno, imenoval jo je Steno odmevov, v ob- liki ~love{ke in vragove glave.

Vhod v jamo Bilpo

43 Jelenja vas Studenec in spodnji kal se nahajata 100 m od ceste Ko~evje – Predgrad, na levi strani ob prihodu v Jelenjo vas. Prvi~ je bil studenec gradbeno obdelan leta 1863 in je slu`il kot napajalnik za `ivino. Kal je bil namenjen va{~anom kot prostor, kjer so prali perilo. Otroci so se poleti kopali, pozimi pa drsali. Izvir Zbel pri Predgradu Zbel pod Pregradom, izvir, ki ga varujemo z varstvenim re`imom za hidrolo{ke na- ravne spomenike. Predgrad-podru`ni~na cerkev sv. Fabijana in sv. Bo{tjana V sredini 18. stoletja so zgradili v Predgradu arhitekturno skromno, baro~no po- dru`ni~no cerkev sv. Fabijana in sv. Bo{tjana. Laze-podru`ni~na cerkev sv.Vida V strmem bregu nad reko Kolpo stoji skromno sveti{~e. Sestavljeno je iz kvadrata- ste ladje in polkro`no zaklju~enega oltarnega dela. Posebnost je zvonik, ki je vme- sni tip stre{nega zvonika in zvon~nice. ^eplje – podru`ni~na cerkev device Marije sedem `alosti Va{ko sveti{~e stoji in dominira nad vasjo. Ima tipi~no gradacijo, ladjo z dvokapno streho ter prezbiterij. Bilpa-kova~ija Bilpa le`i na meji Kostela in Poljan (nekdanjih gospostev). Poznana je po edini de- lujo~i kova~iji (Verderber), pripovedki "Kako je vrag ~ez Kolpo sko~il", {tirih jamah v Bilparski steni, ter ponovnem izviru ko~evske Rin`e. Do danes se je ohranil star na~in izdelovanja izdelkov, kar si lahko obiskovalci tudi ogledajo. Razgledna to~ka Kozice nad Dolom Skozi Kozice je speljana pe{pot Kozice, ki se za~enja v Predgradu in se nadaljuje do Lucijine parge, @upanovega vrta in Rauhove parge. S Kozic je lep pogled na reko Kolpo.

Razgled s Kozic

44 Predgrad Ob cesti Ko~evje-Stari trg ob Kolpi le`i Poljanska dolina. Najve~je naselje Poljan- ske doline je Predgrad. Kraj se je razvil v bli`ini starega gradu v obliki tabora, ka- mor so se zatekali okoli~ani pred tur{kimi vpadi. Grad Poljane Najmogo~nej{a stavba v Poljanski dolini je bil stari Poljanski grad, ki se prvi~ ome- nja leta 1325 kot castrum Poelan, a je bil gotovo sezidan kmalu po letu 1250. Stal je na pobo~ju pod dana{njo predgrajsko cerkvijo sv. Fabijana in sv. Bo{tjana. Sramotilni steber v Predgradu Za kaznovanje la`jih prekr{kov (tatvina, krivolov ali »raub{ic«, pre{u{tvo) in ~e se je kdo pregre{il zoper pravice poljanskega gospostva, so v neposredni bli`ini gra- di~a oziroma dana{njega Zadru`nega v za~etku 18. stoletja postavili sramotilni steber ali »prangar«. Morda so na ta na~in kaznovali tudi koga zaradi tihotapljenja, ki se je tod razcvetelo sredi 17. stoletja. ^eplje-kme~ka hi{a pri Gorenji Ju{kovi Kme~ka hi{a je stara okoli 300 let in ima ohranjene {e vse prostore (kme~ka kuhi- nja, stara razporeditev prostorov). Stari trg ob Kolpi Stari trg je najve~ji kraj v Poljanski dolini. Njegovo ime izvira {e iz ~asov tur{kih vpadov, ko je bil kraj povzdignjen v trg. [iroka osrednja ulica, ob kateri so nanizane enonadstropne hi{e, se zaklju~i z `upnijsko cerkvijo sv. Jo`efa. V osnovi je sred- njeve{ka stavba, temeljito predelana v baroku. Zunaj naselja, ob cesti Stari trg – stoji cerkev sv. Andreja na Kalvariji. Do cerkve vodi 12 kapel, postaj kri`evega pota, postavljenih v letu 2000. Prvotne kapelice (14) so stale na obeh straneh ceste in so bile podrte med 2. svetovno vojno. V Starem trgu so posebej zanimivi kamniti portali nekaterih hi{.

Stari trg ob Kolpi

45 Krajinski park (KP) Kolpa KP Kolpa obsega okoli 6500 hektarjev veliko obmo~je ob reki Kolpi od Starega trga vse do Fu~kovcev. Glavna naravna znamenitost parka je reka Kolpa s {tevilnimi iz- viri, jamami in biolo{ko pestrim obvodnim svetom. Posebnost parka je zna~ilna kul- turna krajina, ki jo oblikujejo steljniki in skrbno obdelan vrta~ast kra{ki svet. Poseb- no varstvo je namenjeno 16 naravnim in 41 kulturnim spomenikom.

Iz krajinskega parka Kolpa

Mlin v Bregu [tevil~nost mlinov in `ag ob Kolpi pri~a o pomembnosti, ki jo je imela reka v prete- klosti za ljudi, ki so `iveli na tem obmo~ju. Danes je ve~ina teh objektov v ru{evi- nah. [e edini delujo~i mlin na reki Kolpi je mlin v Bregu, ki ga lastnik na `eljo obi- skovalcev za`ene.

Mlin v Bregu (foto: Marko Pr{ina)

46 Sinjevr{ki kal in Fortunova brajda V Beli krajini so bili pomembni vodni viri za napajanje `ivine va{ki kali. Eden le-teh je tudi obnovljen Sinjevr{ki kal, ki je v neposredni bli`ini vasi Sinji Vrh. Zanimivost v Sinjem Vrhu je tudi Fortunova brajda. Gre za 49 trt "Izabele", starih ve~ kot 100 let. Damelj Damelj je obmejna gru~asta vas v skrajnem jugozahodnem delu Bele krajine. K Damlju spada tudi dva kilometra oddaljen zaselek Kot. Pri Kotu je najju`nej{a to~ka Slovenije. Na robu vasi Damelj je cerkvica sv. Mihaela, ki ima oltar iz 17. stoletja. Vinica Vinica je gru~asto naselje na visoki trasi nad reko Kolpo. Pomemben dokument do- gajanja iz preteklosti v tem kraju in okolici so dana{nji ostanki gradu v Vinici. Od nekdaj imenitne stavbe je ogleda vredna le {e grajska kapela s poznogotskim zvezdastim obokom. Znamenitost Vinice je v osnovi gotska in leta 1925 temeljito predelana `upnijska cerkev sv. Kri`a. Sredi Vinice stoji rojstna hi{a pesnika Otona @upan~i~a, ki je obnovljena, saj je prvotna hi{a pogorela v velikem po`aru leta 1888. V pritli~ju je urejena pesnikova spominska zbirka, ki obsega njegova dela in dokumente, v nadstropju pa zbirka vini{kega rojaka Otona Berkopca. @e`elj nad Vinico V bli`nji okolici Vinice stoji na @e`lju nad Vinico znana Marijina romarska cerkev, do katere vodi iz vasi Golek 14 kapel kri`evega pota. Prostorna cerkev z veliko lopo pred glavnim vhodom je bila na mestu starej{e prednice pozidana v drugi polovici 17. stoletja. Trinadstropni »zlati« glavni oltar, najve~ji v Beli krajini, pa je iz prve po- lovice 18. stoletja. – nahajali{~e boksita Ob naselju Hrast pri Vinici si je mo`no ogledati eno najve~jih in na povr{ju najlep{e vidnih nahajali{~ boksita v Sloveniji. Boksit je nastajal milijone let in je zato pomem- bna geolo{ka naravna dedi{~ina. Pri kraju Hrast najdemo boksit pri va{ki mlaki Kriva~a in na cestnem odseku ne- dale~ stran. @uni~i Kme~ki dvor, @uni~i 2, poimenovan [ok~eva doma~ija, je lociran v naselju @uni~i ob cesti, na vhodu v vas. Je tip zaprte doma~ije, ki jo sestavljajo hi{a, lopa in skedenj. S hi{o je povezan zid, v katerem so vhodna vrata na dvori{~e. Hi{a je restavrirana, v njej je urejena kme~ka sobica, kjer si obiskovalci lahko ogledajo starinsko pohi{tvo, otro{ko zi- belko, stara kme~ka obla~ila, doma~e platno, idr. Drug prostor je urejen v je- dilnico s staro kru{no pe~jo. Oton @upan~i~ (foto: Marko Pr{ina)

47 @uni~i, [ok~eva doma~ija

Adle{i~i Adle{i~i in {e nekatere vasi v okolici so znane po tradicionalni doma~i obrti. Tu {e vedno ponekod izdelujejo doma~e laneno platno, belokranjske vezenine in pisanice. Griblje Ve~je kmetijsko naselje le`i na {iroki terasi nad levim bregom reke Kolpe. Zanimiva je cerkev sv. Vida, ki stoji zunaj vasi, na gri~ku zasajenim z lipami. Prvi~ je bila omenjena leta 1526. Letali{~e »Metlika«, ^e obi{~ete letali{~e v Prilozju, si lahko ogledate Belo krajino iz zraka. Poleti so mo`ni med vikendom (petek - nedelja: 9 – 20h), po dogovoru tudi med tednom.

Letalo DC 3 v vasi Otok

48 Letalo DC3 v vasi Otok Letalo DC3 se nahaja ob cesti v vasico Otok. Postavljeno je v spomin belokranj- skim in ostalim slovenskim letali{~em v ~asu narodnoosvobodilnega boja. Zavez- niki (Angle`i, Ameri~ani in Rusi) so med vojno z letali{~a v vasi Otok odpeljali 2000 otrok, `ena in starcev na osvobojeno ozemlje, 1473 ranjenih partizanov v zavez- ni{ke bolni{nice, ter pripeljali na tiso~e ton hrane, obleke, zdravil, medicinske opre- me, streliva, oro`ja in druge voja{ke opreme. Rojstna hi{a Matije Tomca Matija Tomc, po rodu iz vasice Kaplji{~e pri Podzemlju, je bil eden najbolj ustvarjal- nih slovenskih skladateljev 20. stoletja in dela komaj katerega skladatelja so do`ivela toliko izvedb kot njegove skladbe. Tom~evo skladateljsko delo je zelo obse`no na podro~ju cerkvene glasbe, {e bolj pa na podro~ju svetne in ljudske glasbe. Kolpska dolina od Bla`evcev do Pribanjcev Tu se za~ne srednji tok reke Kolpe. Tok je mirnej{i, z manj brzicami. Podro~je je primerno za la`je kolesarske ture. Tu so mo`nosti za kopanje, vo`njo s kajakom in za ribolov. Bla`evci in [tefanci Pode`elsko naselje enostavnega uli~nega profila za katero je zna~ilno sekanje dveh ulic. Zna~ilna je stara gradnja me{anega tipa iz 19. stoletja in zidanice iz 20. stoletja. Hi{e so z o`jim pro~eljem obrnjene proti cesti, gospodarski objekti so po- maknjeni stran od ceste. Plemenita{ s cerkvijo Sv. Antuna in dvorcem Zgodovinsko pode`elsko okolje iz ~asa predfevdalnih ob~in, o ~emer pri~a tudi ime naselja. Nahaja se na kri`i{~u poti proti Ko~evju, Bla`evski uvali, Dragi, Brodu na Kupi in Severinu. Zape} Pode`elska enota Zape} se nahaja neposredno ob Kolpi. S svojim na~inom iz- gradnje, organizacijo, tipom poljedelstva in celovito sliko etnografskih podatkov nadaljuje star tip naselij ob Kolpi. Vas predstavlja del zna~ilne pokrajine zgornjega gorskokotarskega pokolpja. Lukovdol (349 m) z @upno cerkvijo Vznesene Marije in rojstno hi{o I. G. Kova~i}a Lukovdol je slikovita gorska vas, poznana kot rojstno mesto pesnika Ivana Gorana Kova~i}a. Prvi~ je bila omenjena leta 1481, ko je kraljevo sodi{~e v Zagrebu od kneza Stjepana Frankopana zahtevalo upo{tevanje olaj{av zagreb{kih trgovcev, ki so trgovali v Gorskem Kotarju. Hi{a, v kateri se je leta 1913 rodil Kova~i}, je spo- menik goranske arhitekture. Danes je v njej spominski muzej. Severin na Kupi (201 m) z Dvorom in parkom okoli dvorca Staro po~ivali{~e na Lujzijanski cesti Zagreb – Rijeka. Nad reko Kolpo je slikovit Frankopanski dvorec, ki ima {tirikotno obliko. V spisih iz leta 1558 je na tem mestu omenjena frankopanska trdnjava, vendar se ne ve, kdaj je bila zgrajena in kako je izgledala. Dana{nji izgled je baro~ni dvorec dobil leta 1803, ko ga je obnovil grof Or{i}.

49 Kolpska dolina za Severinom

Damalj – Kapela Sv. Ilije Kapela je iz 17. stoletja, zgrajena v poznogotskem stilu in je v pristojnosti Regional- nega zavoda za za{~ito kulturnih spomenikov. Krajina ob Kolpi od Pribanjcev do Glavice Predel ob lokalni cesti Pribanjci – Sela Bosiljevska – @ubrinci – Glavica. Predel, kjer Kolpa prite~e v livade in ni`ine blizu Sela Bosiljevskih in @ubrincev ter zamenja strme obale gorskega dela pri vasi Glavica. Johi – kapela Sv. Mateja Poznoromanti~na kapela je bila obnavljana v 17. stoletju, barokanizirana in pove~ana v 18. in 19. stoletju. Ohranjen je oltar iz 17. stoletja. Kapela, ki stoji na pokopali{~u izven naselja, je enoladijska s poznoromanti~nim nepravilnim poligo- nalnim sveti{~em in zvonikom pred glavnim pro~eljem. Kapela Sv. Barbare in mlin v Pribanjcih Kapela s pokopali{~em stoji nad mestom in ima v prostoru dominantno to~ko. Po strukturi je srednjeve{ka, leta 1756 pa je bila raz{irjena in barokizirana. Mlin se na- haja na slapu z novourejenim kopali{~em. Kompleks dvorca – @ubrinci Zgrajen je bil v 18. stoletju in bil v 19. stoletju verjetno last generala Vukasovi}a, graditelja »Lujzijane«. Nahaja se na robu naselja in predstavlja zaprt, s kamenim zidom ograjen kompleks stavb. Stavbnemu delu pripadajo tudi kmetijske povr{ine ob Kolpi. Pribanjci Pribanjci so mala, slikovita vas na reki Kolpi z mejnim prehodom s Slovenijo. Naha- jajo se ob magistralni cesti proti Bosancem. Nad vasjo je pokopali{~e z grobno ka- pelo Sv. Barbare, ki je dominantna to~ka v prostoru. Od tu je lep razgled na dolino Kolpe in Vinico.

50 Mestno jedro v @ubrincih Na lokalni cesti ob Kolpi, ki vodi mimo Pribanjcev, se nahaja niz manj{ih naselij. Eno od njih so @ubrinci. Stari mestni sklop zaprtega tipa se nahaja na robu naselja nad Kolpo. Prili{~e Na stari Lujzijanski cesti se med Vukovo Gorico in Netreti}em v slikovitem okolju nahajajo tri vasi (Donje, Srednje in Gornje Prili{}e). Zgodovina vasi je ohranjena v krajevni zbirki ter v knjigi »Prili{~e – Kolpa, ljudje in tri vasi«. Kompleks `upnijske cerkve Sv. Marije Magdalene, »`upnijski dvor« in zgrad- ba stare {ole v Srednjem Prili{}u @upnijska cerkev Sv. Marije Magdalene je bila zgrajena leta 1866 v klasicisti~nem stilu. Stoji nad naseljem in z `upnijskem dvorom in staro {olo tvori skladno arhitek- tonsko celoto v prostoru. Kapela Sv. Leonarda v Donjem Prili{}u Na izbranem prostoru izven naselja nad Kolpo je ob pokopali{~u kapela slojevite gradnje. Prvi~ je bila omenjena `e leta 1580. Izvirno je bila enoladijska s tristran- skim, nepravilnim sveti{~em. V 18. stoletju je bila barokizirana, podalj{ana, dogra- jena pa sta bila zvonik pred glavnim pro~eljem in zakristija. Ohranjen je renesan~ni oltar iz leta 1682 in bo~ni baro~ni oltarji. Okoli cerkve je bilo neko~ pokopali{~e, zadnji zabele`en pogreb pa je bil leta 1894. Kapela predstavlja vreden in redek kompletno obnovljen sakralni objekt z izvirnimi elementi na {ir{em podro~ju. Obcestni kamen ob Lujzijanski cesti v Prili{~u in Lujzijanska cesta Originalni obcestni kamen iz ~asa gradnje ceste je bil rekonstruiran v 90-ih letih 20. stoletja. Zgrajen je iz kamna klesanca v spodnjem delu, a monoliten v vertikalnem klesanem bloku. Je eden redko ohranjenih na stari cesti. Lujzijanska cesta je bila zgrajena v ~asu od 1803 do 1811 med Reko in Karlovcem in je Prili{}u prinesla raz- cvet. Iniciator njene gradnje je bil zagreb{ki nad{kof Maksimilijan Vrhovac. Grad- njo je vodil Hrvat, general Filip Vukasovi}, do leta 1809, ko je padel v bitki proti Na- poleonu pri Wagramu, nadaljevali pa Francozi. Ime je dobila po Napoleonovi `eni. O zgodovini ceste in njeni trasi je ob{irno poro~ano v knjigi Rudolfa Strohala »Uz Lujzijansku cestu«. Kapela Sv. Antuna Pustinjaka v Rosopajniku Srednjeve{ka kapela slojevite gradnje, barokizirana v 19. stoletju, ko je bil dogra- jen tudi zvonik. Nahaja se na osamljenem mestu med vinogradi. Je ena izmed cerkva t.i. Frankopanskega kroga ob Kolpi. @upijska cerkev Sv. Katarine v Kuni}u Ribni~kem Na cesti nad Kolpo, ki vijuga skozi slikovito pokrajino gozdov, gajev, ravnic in malih zaselkov, na poti od Lade{i} Drage proti Lipniku se nahaja stara vas Kuni} Rib- ni~ki. Neko~ zna~ilna in vitalna vas danes izumira. Mrzljaki Mrzljaki so mirna in tiha vas, za katero bi lahko rekli, da se je ~as v njej ustavil. Vas le`i nad kanjonom Kolpe, preko katerega je bila neko~ s ~olnom povezana s Slove- nijo. Po prekinitvi zvez s Slovenijo se je ve~ina prebivalcev izselila v Ameriko, hi{e pa so ostale v njihovi lasti. Vas je ohranjena v prvotni obliki z lesenimi hi{ami.

51 Pokrajina ob Kolpi od Prili{}a do Mrzljakov Od Prili{~a do Mrzljakov je Kolpa v ni`inskem delu najlep{a. Pod mostom v Pri- banjcih se vrstijo slapovi in jezovi z mlini na obeh straneh reke. @upnijska cerkev Sv. Ilije v Lipniku Poleg masivne gozdne verige, pred katero so plodne kmetijske povr{ine, stoji majhna, slikovita vasica Lipnik s cerkvijo in dvorcem. Cerkev Sv. Ilije z zvonikom in `upni{~em je bila zgrajena v 18. stoletju v baro~nem stilu. Grajena je bila slojevito, kar prikazujeta njena obnova in restavracija, ki sta v teku. Obrh Rodno mesto znamenitega hrva{kega pisca, filozofa in skladatelja, dominikanca Jurija Kri`ani~a (1618 – 1683). Rojstna hi{a `al ni ohranjena, lahko pa sli{imo zgodbe o njegovem `ivljenju in delu. Stari grad Ribnik v Ribniku Ob glavni cesti se nahaja vas Ribnik, v kateri je star grad, ki je primer srednjeve{ke ni`inske utrdbe na vodi (mo~virju). Srednjeve{ki grad Baboni}ev je bil od 14. stolet- ja v rokah Frankopanov, od 16. stoletja dalje pa v lasti Zrinskih. Po propadu Zrin- skih se je na gradu zamenjalo nekaj lastnikov. Stari grad Ribnik je eden redkih ohranjenih ni`inskih gradov. Trenutno poteka restavracija gradu. Dvorec je nepra- vilne kro`ne oblike z odprtimi lesenimi galerijami proti notranjemu dvori{~u. Obdan je bil z jarkom, z vodo in mo~virjem.

Stari grad v Ribniku

Kapela Sv. Petra – razgledna to~ka Na nasprotni strani Lipnika, kjer je razgledna to~ka, s katere vidimo celoten lipni~ki kraj, se nahaja baro~na kapela Sv. Petra, ki je bila zgrajena v 18. stoletju. Sela @akanjska Z glavne ceste proti Jurovskem Brodu se nahaja skladna in slikovita pode`elska enota izven glavne prometne komunikacije, z ohranjenimi karakteristi~nimi ele- menti pode`elske arhitekture v kamnu in lesu.

52 Bubnjarci V ni`inskem delu, kjer Kolpa naredi velik lok, se nahajajo Bubnjarci. Hi{e so razpo- rejene v sredi{~u vasi, ki jo objema Kolpa. V sredini vasi je cerkev Sv. Kri`a. Vas ima ime {e iz ~asov tur{kih vpadov. Takrat so Bubnjar~ani slu`ili kot bobnarji ozalj- skih in ribni{kih grofov v boju proti Turkom. @upnijska cerkev Marijinega imena v Kamanju V sredi{~u Kamanja se nahaja cerkev, ki je bila zgrajena leta 1889. Cerkev je eno- ladijska s poligonalnim sveti{~em in zvonikom nad glavnim pro~eljem. Danes je cerkev romarsko sredi{~e. Cerkev Sv. Filipa in Jakova v Re{tovem in razgledna to~ka Z glavne ceste proti Ozlju se v slikovitem in hribovitem delu nahaja vas Re{tovo. Tu je cerkev iz 18. st.. Je enoladijska in ima zvonik pred glavnim pro~eljem. Cerkev je bila obnovljena v 19. st., od nje pa je lep pogled na Vivodino. Ozalj Ozalj je najve~je mesto v turisti~ni coni. Mesto je bilo prvi~ omenjeno v 12. ali 13. st.. V 14. st. je Ozalj postal svobodno kraljevsko mesto, leta 1412 pa je bil po nalo- gu kralja Sigismunda vpisan v zagreb{ki Kaptol. Na {ir{em podro~ju je nekaj ar- heolo{kih najdi{~ iz razli~nih zgodovinskih obdobij, ki pri~ajo o primernosti lokacije za poselitev. V preteklosti je preko mesta tekla glavna prometna povezava, tako cestna, kot `elezni{ka, med Karlovcem in Metliko.

Stari grad Ozalj in Kolpa iz zraka

Stari grad v Ozlju Stari grad je ena izmed najvrednej{ih utrdb kontinentalne Hrva{ke. Stoji nad Kolpo in okrog njega je v preteklosti raslo in se {irilo naselje. Srednjeve{ki grad je bil v la- sti slavnih sinov hrva{ke Baboni}ev, Frankopanov in Zrinskih. Prvi~ je bil omenjen `e leta 1244. Zaradi nevarnosti pred Turki so leta 1544 Frankopani sklenili dogovor z Zrinskimi in zdru`ili posestva. Od leta 1580 je Ozalj pripadal Zrinskim vse do leta 1670, ko so se ti uprli cesarskemu absolutizmu. Znotraj gradu je pala~a Zrinskih iz

53 leta 1566 z ohranjenimi zidnimi slikami in grafiti, romanti~na trdnjava v severnem krilu ter vzhodno in ju`no krilo z ju`no trdnjavo. Znotraj obzidja so bogata arheo- lo{ka najdi{~a. V gradu je danes muzej, knji`nica in me{~anska {ola, ob~asno pa se v njem odvijajo razli~ne kulturne manifestacije. @upnijska cerkev Sv. Vida v Ozlju Na hribu nasproti starega gadu je `upnijska cerkev Sv. Vida. Leta 1852 jo je dal zgraditi tedanji lastnik gradu, grof Perlas. Cerkev je enoladijska z elipti~nim sve- ti{~em, zvonikom pred glavnim pro~eljem in barokiziranim vhodnim portalom pod zvonikom. V notranjosti je ohranjen glavni baro~ni oltar, bo~ni oltar iz leta 1668 in klasi~ne orgle. Notranjost je bila poslikana v za~etku 20. st.. V cerkvi se nahajata grobnici hrva{kega bana Nikole pl. Toma{i~a in ozaljske slikarke Slave Ra{kaj. »Munjara« – hidrocentrala v Ozlju na Kolpi Pod starim gradom je bila na Kolpi leta 1908 zgrajena prva hidrocentrala, ki je z elektri~no energijo oskrbovala Karlovac. Je ena izmed najstarej{ih na Hrva{kem. Je pravokotne oblike in je bila zgrajena v neoromanti~nem stilu, z ohranjenim po- strojenjem. Centrala {e vedno deluje.

»Munjara« – hidrocentrala na Kolpi

Etno naselje pri Ozlju Bogata tradicija {ir{ega ozaljskega podro~ja v gradnji lesenih hi{, na~in `ivljenja ter kultura so prikazani v etnoparku blizu Ozlja, v smeri proti Trgu. Hi{e so zgrajene iz hrastovega lesa in pokrite s slamo. Opremljene so z izvirnim inventarjem, pred- stavljena pa so tudi razna lesena orodja za obdelavo zemlje, lanu in `ita. Dva mlina na potoku Kamenica izven Vr{kovca Izven naselja Vr{kovac sta ob potoku Kamenica, ki te~e ob glavni cesti proti Vivodi- ni, ohranjena dva kamnita mlina, ki ne delata ve~. Naselje in oba mlina so del na- ravnega parka.

54 Etno naselje pri Ozlju

4 Gostinska ponudba

Okrep~evalnica Hace, Hace Vladimir Turisti~na kmetija @agar Pregdgrad 32 Damelj 11, 8342 Stari trg ob Kolpi 8344 Vinica 00 386 1 894 36 50 00 386 7 306 44 41, 00 386 7 306 44 42, Turizem na kmetiji izletni{ka kmetija 00 386 41 606 920 ( Madroni~, Ivanka Madroni~ zvonko.zagar volja.net Prelesje 10, ^ebelarstvo Adle{i~ 8342 Stari trg Purga 5, 00 386 1 894 36 01 8341 Adle{i~i Center {olskih in ob{olskih dejavno- 00 386 7 307 02 37 sti - Dom Radenci C[OD Ljubljana, Gostilna Mili~ OE - DOM RADENCI, Adle{i~i 16, Gornji Radenci 1a, 8342 Stari trg ob 8341 Adle{i~i Kolpi 00 386 7 307 00 19 00 386 1 894 38 21 csod.radenci(guest.arnes.si Turizem na vasi ob Kolpi Grabrijan Adle{i~i 5, Gostilna »Majerle« 8341 Adle{i~i Stari trg ob Kolpi 8, 00 386 7 307 00 70 8342 Stari trg 00 386 7 30 55 118 Bife v Starem podu pri Jankovi~u Adle{i~i 24/A, Okrep~evalnica Kolpa 8341 Adle{i~i Kot 1, 00 386 7 307 03 15, 00 386 7 307 05 70, 8342 Stari trg 00 386 7 307 05 71, 00 386 41 622 877 00 386 31 260 382 toncka.jankovic(siol.net

55 Doma~ija Raztresen Restavracija ''Rim'' Jankovi~i 16, Rim 21 8341 Adle{i~i 51 329 Severin na Kupi 00 386 7 307 05 16, 00 386 7 307 05 18, 00 385 51 870 335 00 386 41 736 587 Restavracija ''Zelena terasa'' www.rim.si, rim(siol.net Rim Dru`inska turisti~na kmetija Filak 51 329 Severin na Kupi Griblje 11, 00 385 51 870 235 8332 Gradac Restavracija ''Mali raj'' 00 386 7 306 95 67, 00 386 41 322 966 Zdihovo 10 Gostilna in preno~i{~a "Kapu{in" 51 329 Severin na Kupi Roman Kapu{in s.p. 00 385 51 870 202 Krasinec 55, Restavracija ''Piknik'' 8332 Gradac Zdihovo 00 386 7 36 99 150, 00 386 41 682 802 51 329 Severin na Kupi gostilna.kapusin(siol.net 00 385 51 870 201 Gosti{~e "Veseli~" Motel Vukova Gorica Silva Sop~i~ s.p. LI&M d.o.o. Podzemelj 17, Vukova Gorica 37, 47 273 Prili{}e 8332 Gradac 00 385 47 864 094, 00 385 47 864 077 00 386 7 30 69 156, 00 386 51 321 314 veselic1966(siol.net Restavracija Ozljanka Poljoprivredna zadruga Ozalj Restavracija ''Severin – autobusni Kurilovac 13, 47280 Ozalj kolodvor'' 00 385 47 731 129 Severin na Kupi 8 51 329 Severin na Kupi Pizzeria Roma 00 385 51 870 213 Katarina Golik Kurilovac 10a, 47280 Ozalj Buffet ''Mirni kut'' 00 385 47 –732 500 Klanac 51 329 Severin na Kupi Restavracija Azelija 00 385 51 870 230 Damir Pavlakovi} Karlovska cesta 93, 47280 Ozalj Pe~enjara ''Pod voltom'' 00 385 47 731 153 51 329 Severin na Kupi damir.pavlakovic(ka.hinet.hr Hitra hrana ''R & K'' Pizzeria Lav Severin na Kupi 8 Lav d.o.o. 51 329 Severin na Kupi Zaja~ko selo 21a, 47280 Ozalj 00 385 98 744 092 00 385 47 732 461 Restavracija ''Putnik'' Restavracija Zlatna ribica Severin na Kupi 22 A Boris Poga~i} 51 329 Severin na Kupi Ribnik 2, 47272 Ribnik 00 385 51 870 257 00 385 47 742 016

56 Pivnica Monte Carlo Gostilna Marijana @eljko Jak{a Nikola Crni} Skradinsko selo 16a, 47272 Ribnik Pravutina 52a, 47276 @akanje 00 385 47 742 013 00 385 47 757 475 Restavracija Doris Restavracija \ino Du{ko Grguri} \ino Priselac Jurovski Brod 4, 47276 @akanje Kamanje 86, 47282 Kamanje 00 385 47 757 759 00 385 47 758 892 Restavracija Goga Restavracija Bosiljevo Ru`a Ko`ar Biserka Frketi} Jurovski Brod 37, 47276 @akanje Bosanci 4c, 47251 Bosiljevo 00 385 47 757 710 00 385 47 801 088 Zalogajnica Amfora Danijela Bu~ar @akanje 59d, 47276 @akanje 00 385 47 757 881

6 Kulturna in naravna dedi{~ina v {ir{em delu cone

Mitrej nad Ro`ancem Anti~ni mitrej nad Ro`ancem spada med najbolj privla~ne arheolo{ke spomenike v Sloveniji. Relief je nastal v 3. stoletju. V skalo vklesana podoba Mitre, boga svetlo- be in resnic, pri obredni daritvi bika, se je ohranila v svojem naravnem okolju, v udorni dolinici blizu podru`ne cerkve sv. Jurija. Odlitek reliefa, narejen v sredini 20. stoletja, je na ogled v Belokranjskem muzeju v Metliki.

Mitrej nad Ro`ancem

57 ^rnomelj – staro mestno jedro (foto: Marko Pr{ina)

^rnomelj – zgodovinsko mestno jedro Naselje ^rnomelj se je razvilo na okljuku rek Lahinje in Dobli~ice. Osrednji trg obli- kujejo srednjeve{ki grad z mestno muzejsko zbirko, komenda nem{kega vite{kega reda in poslopje nekdanje hranilnice in posojilnice. Ob glavni ulici stoji `upnijska

^rnomelj – Sv. Duh (foto: Marko Pr{ina)

58 cerkev sv. Petra, ob kateri so bili najdeni staroslovanski grobovi. Zanimiva je got- ska cerkev – cerkev Sv. Duha, ki je postavljena na ostankih poznoanti~nega stavb- nega kompleksa z enoapsidalno cerkvijo, tlakovano z mozaikom (cerkev je v obno- vi). Posebej privla~na je tudi restavrirana Maleri~eva hi{a, v kateri je urejena pro- dajna razstava izdelkov doma~e obrti. Izvir Jel{evnik in ^rni mo~eril iz Bele krajine ^rna ~love{ka ribica ali ^rni mo~eril je podvrsta ~love{ke ribice. Odkrit je bil prib- li`no 300 let za »belo« podvrsto, leta 1986 v bli`njem izviru Dobli~ice, nekoliko ka- sneje pa {e v izviru Jel{evnik. Izvir Jel{evnik je edino mesto, kjer lahko ~rnega mo~erila prou~ujemo v naravnem okolju. Obiskovalci se lahko v Zupan~i~evi hi{i ob izviru seznanijo s ^rnim mo~erilom, kjer so na ogled informativni panoji in film o ~love{ki ribici. Krajinski park (KP) Lahinja KP Lahinja je z ob~inskim odlokom zavarovano obmo~je. KP Lahinja obsega obmo~je povirja in zgornjega toka reke Lahinje. Zanimiv je v naravoslovnem, kra- jinskem in kulturnem pogledu. Osrednja naravna znamenitost je reka Lahinja. Na polotoku reke Lahinje, v Pustem Gradcu, obmo~ju prazgodovinskega naselja in nekdanjega srednjeve{kega gradu, stoji cerkev Vseh svetnikov. Tik pod masivno skalo, ki ozna~uje lokacijo srednjeve{kega gradu, obratujeta {e Klep~ev mlin in `aga venecijanka. Kama~nik Kanjon potoka Kama~nik je dolg 3 km in je za{~iten. Le`i nedale~ od Vrbovskega. Izvir je tipi~en kra{ki izvir, saj voda prite~e do izvira po potoplje- nem kanalu. @upnijska cerkev Sv. Ivana Nepomuka in pravoslavna cerkev Sv. Ilije v Vrbov- skem Zgrajena je bila v zgodovin- skem stilu leta 1894, na me- stu, kjer je bila starej{a, do- trajana cerkev. Ima obliko kri`a, poligonalno sveti{~e, zakristijo in zvonik bo~no ob glavnem pro~elju. Opremlje- na je z neostilskim inventar- jem iz ~asa gradnje cerkve. Pravoslavna cerkev je bila zgrajena leta 1775.

Krajinski park Lahinja (foto: Marko Pr{ina)

59 Kanjon potoka Kama~nik

Veliki Jadr~ – kapela Vseh Svetih Zgrajena je bila verjetno v 16. stoletju. Ima eno ladjo in poligonalno sveti{~e. Kam- niti portal glavnega pro~elja ima poznorenesan~ne zna~ilnosti. Bosiljevo Administrativno sredi{~e ob~ine, s po{to, {olo, `upnijskim uradom, `upnijsko cerk- vijo Sv. Mavra Opata in nekaj potmi, ob katerih stojijo stara kme~ka gospodarstva s hi{ami iz lesa ali t.i. neostilskimi hi{ami. Bosiljevo le`i v slikoviti, z gozdom ob- kro`eni dolini s rodovitnimi polji. Nasproti naselja je stari grad in stoletni park. Na- stal je v ~asu Frankopanov in Zrinskih in se je ohranil do danes. Stari grad Bosiljevo s parkom v Bosiljevem Stari grad Bosiljevo je fevdalna posest in utrdba knezov Frankopanov. Omenja se `e v 15. stoletju, ~eprav je bilo tu `e prej sredi{~e frankopanskih posesti. V sklopu dvorca je mala kapela Sv. Ane. K dvorcu spada tudi park, ki je spomenik parkovne arhitekture. Park je star ve~ kot sto let in je potreben temeljite obnove. @upnijska cerkev Sv. Mavra Opata v Bosiljevem V sredi{~u naselja, poleg starega `upnijskega dvora in pokopali{~a, stoji cerkev Sv. Mavra Opata iz leta 1903. Zgrajena je bila v zgodovinskem stilu, na mestu stare cerkve, ki so jo poru{ili med tur{kimi vpadi v 17. st. nad Bosiljevim Ru{evine dvorca grofa Lavala Nugenta. Zgrajen je bil okoli leta 1829 in je konec 19. st. pogorel. Nahaja se nad naseljem in predstavlja urejeno izletni{ko mesto z razgledno to~ko in lovskim domom »Dru`ac«. Ori{je Na kri`i{~u poti proti Staremu gradu, Hrsini in Generalskem stolu se nahaja Ori{je s {tevilnimi ohranjenimi tradicionalnimi gospodarstvi zgrajenimi iz kamna in lesa.

60 Kapela Vznesene Bla`ene Device Marije v Gradi{}u, Ori{je Na hribu Gradi{~e nad vasjo Ori{je stoji Kapela Vznesene Bla`ene Device Marije, ki je bila zgrajena v letih od 1750 do 1756 na mestu stare cerkve, iz katere je ohra- njen le poznogotski kip Marije z otrokom iz 15. stoletja. Stara cerkev je bila tradicio- nalna, s preddverjem, sveti{~em in poslikanim tabulatom ter bila priljubljeno ro- marsko mesto. Podreber Na zahodnem bregu pod Gradi{~em, z druge strani Ori{ja, se nahaja zbita vas s tradicionalnimi, lesenimi hi{ami. Pod vasjo je cesta, ki vas deli od obdelanih polj. Vas izgleda, kot da se je ~as ustavil. Hrsina Pode`elsko naselje z lesenimi enonadstropnimi hi{ami in kamnitimi kletmi. V vasi vidimo majhen dvorec, z dvema gospodarskima objektoma. Kronogram na plo{~i na pro~elju nam pove, da je bila zgrajena leta 1747. V obdobju do prve sv. vojne in med drugo sv. vojno je slu`ila kot bolni{nica. Dvorec Vukasovi} v Malem Modru{ Potoku Nad glavno cesto na poti proti Malemu Modru{ Potoku stoji majhen dvorec s pivni- co in hlevi med stoletnimi smrekami in kostanji. Zgrajen je bil v 17. st., kot last Zrin- skih in Frankopanov. @upnijska cerkev Vznesenja Bla`ene Device Marije v Novigradu na Dobri V Novigradu na Dobri, ki se je neko~ imenoval Crkvena vas, stoji ograjena `upnij- ska cerkev. Cerkev se prvi~ omenja `e leta 1334, ko je bila tu gotska kapela s sve- ti{~em, tabulatom nad ladjo in prostranim hodnikom. Stari grad Novigrad v Novigradu na Dobri Na stari Karolinski cesti od Dobrovca mimo Novigrada in mosta preko reke Dobre, so na steni nad reko ru{evine starega Frankopanskega gradu iz 15. st.. Zgradil ga je knez Brenardin Frankopan. Grad je zamenjal veliko lastnikov. Je nepravilne tlori- sne oblike, s trdnjavami in je dominantnega izgleda. Njegove funkcije so bile raz- li~ne, od obrambnega gradu v bojih proti Turkom, do fevdalnega dvorca v 18. stoletju. Kamniti most na reki Dobri v Novigradu Na reki Dobri in na trasi stare Karolinske ceste skozi Novigrad stoji lep, 122 metrov dolg, kamnit most z loki, ki je {e vedno uporaben. Konstruiran je bil v ~asu gradnje ceste med leti 1726 in 1730 in predstavlja enega najpomembnej{ih primerov hrva{ke mostogradnje. @upnijska cerkev Sv. Kri`a v Zavr{ju Na hribu izven vasi se dviga cerkev Sv. Kri`a, ki je bila prvi~ omenjena `e leta 1334. Tipi~na Frankopanska cerkev je bila v 17. in 18. st. velikokrat dograjevana. Cerkev je bila razko{no opremljena, od inventarja pa so ohranjene le {e skulpture z glavnega oltarja. Vrhovac Vrhovac je bil prvi~ omenjen `e v 14. st., pod imenom Je{to, od leta 1501 pa je kraj imenovan Vrhovac. Naselje ima `upnijsko cerkev Sv. Kuzme in Damjana iz 14. sto- letja, ki stoji v centru naselja, poleg `upnijskega dvora in pokopali{~a.

61 @upnijska cerkev Sv. Kuzme in Damjana v Vrhovcu Nahaja se v centru naselja, ima eno ladjo in pravokotno obliko. Cerkev je srednje- ve{ka in je bila prvi~ omenjena `e leta 1334. Dana{nji izgled je dobila v 18. st., ko je bilo pro~elje barokizirano. Ferenci Na glavni cesti proti severu je manj{e naselje z ohranjenimi tradicionalnimi hi{ami ob cesti, slikovito, terasasto in kultivirano krajino. Hi{e so okra{ene z rezbarijami in so obarvane. Kapela Sv. Duha v Ferencih Kapela se nahaja izven naselja, med vinogradi, s pogledom proti Kolpski dolini. Grajena je bila v 18. stoletju, v ~asu poznega baroka, z enostavnim pro~eljem in bogato notranjostjo. Zakristija je bila dograjena v 19. stoletju.

4 Gostinska ponudba v {ir{em delu cone

Gosti{~e @upan~i~ev hram Gostilna in pizzerija, Samarin d.o.o. Dragatu{ 22, Ko~evje 10 c, 8343 Dragatu{ 8340 ^rnomelj 00 386 7 305 73 47, 00 386 7 305 77 50 00 386 7 305 40 26, 00 386 40 722 882 stefanic(siol.net Izletni{ko turisti~na kmetija dru`ina Turisti~na kmetija pri [tefani~u Bahor Dragatu{ 22, 15, 8343 Dragatu{ 8343 Dragatu{ 00 386 7 305 73 47, 00 386 7 305 77 50 00 386 7 354 04 07, 00 386 41 968 965 stefanic(siol.net Restavracija in motel ''Vrbovsko'' Okrep~evalnica Balkovec Hajdine 3 C 3, 51 326 Vrbovsko 8343 Dragatu{ 00 385 51 875 277 00 386 7 305 76 32 Zalogajnica ''Sljeme'' Hotel Lahinja 51 326 Vrbovsko Kolodvorska cesta 60, 00 385 51 875 506 8340 ^rnomelj 00 386 7 306 16 30, 00 386 7 306 16 50, Buffet ''Kama~nik'' 00 386 7 306 16 40 51 326 Vrbovsko 00 385 91 517 67 83, 00 385 51 875 984 Gostilna s preno~i{~i Muller Lo~ka c. 6, Bistro ''@'' 8340 ^rnomelj 51 326 Vrbovsko 00 386 7 356 72 00, 00 386 7 356 72 01 00 385 51 875 421 ^rnomaljska klet –Vinarsko informa- Buffet ''Pink Panter'' cijski center Bele krajine Vu~ini}i (Vodene degustacije belokranjskih vin 51 325 Moravice priznanih belokranjskih vinogradnikov) 00 385 51 877 270 Ul. Mirana Jarca 2, 8340 ^rnomelj 00 386 41 869 537

62 Bufet ''Goranka'' Bistro ''Kaj'' Bunjevci 37 Mrzljak d.o.o. 51 325 Moravice Bosiljevo bb,47 251 Bosiljevo 00 385 51 877 123 Caffe bar ''Karlo'' Gostinski objekt ''Pastrva'' Ivica [peli} Ti}i Bosiljevo bb, 47 251 Bosiljevo 51 325 Moravice Fast food ''Boxx'' 00 385 51 877 004 Marijana Mr`ljak Sobe VUJNOVI] MILAN 47 251 Bosiljevo Vujnovi}i Restavracija Dobra 51 326 Vrbovsko Biserka Lorkovi} 00 385 51 879 086, 00 385 51 875 192 Jar~e Polje, 47250 Duga Resa Sobe POCRNI] ZDENKA 00 385 47 871 388 Dobra Restavracija Dobra 51 326 Vrbovsko Ljubica Lorkovi} 00 385 51 875 676 Vinski Vrh 68c, 47271 Netreti} Apartma SERGIO VOSILLA 00 385 47 874 006 Vu~ini}i Dru`inska kmetija Ankica in Stjepan 51 326 Vrbovsko ^ulig 00 385 98 259 448, 00 385 91 16 42 052 Vrhovac 22b, 47280 Ozalj Lovska hi{a ''Litori}'' 00 385 47 731 134 kontakt: [umarija Vrbovsko Dru`inska kmetija [o{tar 00 385 51 875 202 Vrhovac 63, 47280 Ozalj Lovska hi{a ’’Gluhe Drage’’ 00 385 47 731 848 kontakt: [umarija Vrbovsko 00 385 51 875 202

5 Kampi in preno~i{~a

Kamp Muhvi~ v Dolu Turizem na vasi Kap{ - oddajanje Turizem na vasi Muhvi~ sob Dol 9 Prelesje 12, 8342 Stari trg ob Kolpi 8342 Stari trg ob Kolpi 00 386 1 89 43 675 00 386 1 894 37 31, 00 386 31 313 720 Kamp Konda, Turisti~na kmetija z nastanitvijo avtokamp ll. Kategorije Rade Dol 6 Sodevci 8, 8342 Stari trg ob Kolpi 8342 Stari trg ob Kolpi 00 386 1 894 36 71, 00 386 41 217 494 00 386 1 894 37 68 Turizem na kmetiji izletni{ka kmetija Sobe Frankovi~ Madroni~, Ivanka Madroni~ s.p. Hrast pri Vinici 31 a, Prelesje 10, 8344 Vinica 8342 Stari trg 00 386 7 306 42 46 00 386 1 894 36 01, 00 386 1 894 37 34

63 Kamp Muhvi~

Avtokamp Katra Sobodajalstvo Terezija Kramari~ (vi- Vinica 33, kend pri Podzemlju) 8344 Vinica Terezija Kramari~, 00 386 7 364 60 34, 00 386 7 305 31 51, Partizanska pot 15, 00 386 41 368 312 8340 ^rnomelj 00 386 7 30 56 151 Avtokamp Vinica Kolodvorska cesta 60, Sobe MUFTI] GORDANA 8340 ^rnomelj Rim 00 386 7 306 16 30, 00 386 7 306 16 50, 51329 Severin na Kupi 00 386 7 306 40 18 00 385 51 870 335 Dom tabornikov Kranj, Marindol pri Vikend hi{a Zvonimir Mu`evi~ Adle{i~ih Bla`evci, 51328 Lukovdol Zveza tabornikov ob~ine Kranj, 00 385 51 –875 326 Partizanska cesta 13, Motel Pavakovi} Kranj Karlovska cesta 93, 47280 Ozalj 00 386 41 781 303 00 385 47 731 153 Kamp Podzemelj ob Kolpi Damir.pavlakovic(ka.htnet.hr Gostinstvo in turizem Metlika d.o.o. Restavracija Bosiljevo – najem sob Podzemelj, Vl. Biserka Frketi} 8332 Gradac Bosanci 4c, 47251 Bosiljevo 00 386 7 30 69 572, 00 386 7 30 58 123, 00 385 47 801 088 00 386 7 363 52 80, 00 386 7 363 52 81 gostinstvo-metlika(gtm-metlika.si Ivan Gr{i} – najem sob Jurovski Brod 53, 47276 @akanje 00 385 47 757 733

64 Ana Klemen~i} – najem sob Motel Vukova Gorica Skradsko sela 15a, 47272 Ribnik LI&M d.o.o. 00 385 47 742 011 Vukova Gorica 37, 47 273 Prili{}e 00 385 47 864 094, 00 385 47 864 077

8animivosti

Nakup izdelkov doma~e obrti Rojstna hi{a Zbirka narodnih vezenin Otona @upan~i~a Doma~ija Cvitkovi~ Vinica 6 Adle{i~i 3 8344 Vinica 8341 Adle{i~i 00 386 7 364 61 14 00 386 7 307 02 19 ^rni mo~eril v Jel{evniku Doma~ija Raztresen Jel{evnik, Doma~ija Zupan~i~ Jankovi~i 16 8340 ^rnomelj 8341 Adle{i~i 00 386 7 305 18 48, 00 386 41 632 636 00 386 7 307 05 16, 00 386 7 307 05 18, 00 386 41 736 587 rim(siol.net Maleri~eva hi{a - hi{a doma~e in umetne obrti Ulica Mirana Jarca 18 8340 ^rnomelj 00 386 7 305 65 30, 00 386 7 30 61 130, 00 386 40 726 014 ^rni mo~eril (Proteus anguinus parkelj) turizem(crnomelj.si Zgodovinski muzej Hrva{ke in Spo- Doma~a obrt Vardjan - galerija minski muzej I.G.Kova~i}a v Lukov- doma~e obrti dolu 18a 51328 Lukovdol 8343 Dragatu{ 00 385 51 871 295 00 386 7 305 74 28 Oblikovalska delavnica ''Plemeni- Nikola Volovi~, ta{'' Donje Prili{~e 46, Likovna kolonija in park skulptur Donje Prili{~e Plemenita{ 21 klju~avni~arska delavnica, umetno obli- 51328 Lukovdol kovanje kovin in izdelovanje spominkov 00 385 51 871 028 Mestna muzejska zbirka ^rnomelj Galerija alrauna in Pastoralni center Presika 4 Trg svobode 3 51326 Vrbovsko 8340 ^rnomelj 00 385 51 875 464 00 386 7 305 65 30, 00 386 7 30 61 130, 00 386 40 726 014 Ozalj – v starem gradu Ozalj krajevni muzej «I. Belostenca» s stalno muzejsko zbirko in letnimi tematskimi

65 razstavami, koncerti, predava- nji in Etno park v okviru muzej- ske zbirke omogo~ata sezna- njanje z etnografijo in kulturnim nasledstvom {ir{ega Ozaljske- ga kraja. • Ozaljski poletni ve~eri od 15.8. do 20.8. – kulturno za- bavne prireditve • KUD «Vrhovac» iz Vrhovca s svojim folklornim progra- mom slavi vrhov{ko jesen • v Trgu – aktiven cerkveni zbor ima v mesecu septem- bru v cerkvi vseh svetih an- gelsko sve~anost, v avgustu pa slavi Sne`no gospo • v Svetlicah - romanje Male Gospe 8.9. Lukovdol – Goranova pom- lad osrednji festival pesnikov in knji`evnikov Zakristijska omara v muzeju v Ozlju BUBNJARCI – Marica Gor{e – mala hovnjaku z manj{imi nastanitvenimi ka- etno zbirka pacitetami. Prili{~e – kulturno prosvetno Netreti} dru{tvo KPD «Zora» KUD Netreti} z narodno no{o kraja slavi proslavljajo Veliko no~, dan Prili{~a obi~aje vezane na letne ~ase in cerkve- 25.6., sv. Magdalene 22.7. in sv. Leo- ne praznike (trije kralji, zeleni Jurij,...) narda 6.11. @upan~i~eva pot od Dragatu{a do Jurjevanje v ^rnomlju (junij), Vinice informacije v TIC ^rnomelj Pot za~nemo v Dragatu{u in od tu na- daljujemo po va{ki poti med njivami in Poletje v ^rnomlju (julij, avgust), travniki. Po dobrih 15 minutah hoje sko- informacije v TIC ^rnomelj zi gozd in med travniki pridemo v vasico Martinovanje (november), (voden ogled), ki je ena informacije v TIC ^rnomelj od izhodi{~nih to~k v Krajinskem parku Lahinja. Od tu pridemo v Veliki Nerajec Ob Dobri na mostu (voden ogled) in naprej mimo Nerajskih stara kova{ko – podkovska delavnica v lugov (naravna znamenitost) na Bel~ji kateri danes redko podkujejo konje – iz- Vrh. Po dobre pol ure hoje pridemo v delava in razstava spominkov vas Hrast pri Vinici. Pot nadaljujemo Novigrad mimo Gornjega kala (naravna znameni- Neko~ so na novogra{ki konju{nici tost) in pridemo do vasi . Na- vzgajali lipicance. To tradicijo bi lahko daljujemo do @e`lja, in naprej do Vinice, obnovili s pomo~jo {ole jahanja na Stra- rojstnega kraja Otona @upan~i~a.

66 9port in rekreacija

Skender Nevenka Ribi{ka dru`ina ^rnomelj Rozmanova 22, Ulica 21. oktobra 10, pp 36 1330 Ko~evje 8340 ^rnomelj 00 386 1 895 38 73 (vikend v Lazah) 00 386 7 305 10 22 Ponudba: izposoja kajakov, kanujev rdcrnomelj(siol.net GRAND KOLPA Gregor Kobe s.p. ponudba: prodaja dnevnih in letnih do- Stari trg 15, volilnic za ribolov 8342 Stari trg ob Kolpi Komercialno {portni ribniki 00 386 7 30 55 101, 00 386 41 740 798 Dru`ina De{ko ( info grandkolpa-sp.si, Ribolov in ribje specialitete www.grandkolpa-sp.si 00 385 1 6272 060 ponudba: izposoja kajakov, kanujev Ribi{ko dru{tvo Ozalj Tine & co., Radenci Tr{ka cesta bb, Ozalj Srednji Radenci 2 Prodaja dnevnih in letnih dovolilnic za 8342 Stari trg ob Kolpi ribolov 00 386 1 89 43 780, 00 386 41 518 536, 00 385 91 5424 858 00 386 51 205 159 info(kolpa-adventures.com

... v de`eli vinske trte

1 Turisti~no informativni centri

TIC Metlika Mestni trg 1, 8330 Metlika 00 386 7 36 35 470, 00 386 7 36 35 471 tdvigred.metlika(siol.net

67 2 Kolesarske povezave

Mejni prehodi in prehodna mesta na kolesarskih povezavah so ozna~eni krepko. Kolesarska pot je lahko tudi Vinska cesta VTC [T. 5, ki je v Metli{kem vinorodnem podokoli{u in ima ve~ krakov. Skupaj je dolga okrog 35 km in ima 20 ponudnikov. Pot je mo`no nadaljevati na drugi strani meje. a) Veselica nad Metliko – Radovica – Ka{t b) Metlika – Vido{i~i – Dra{i~i – Krma~ina – Vivodina c) Veselica nad Metliko – Grabrovec – Bu{inja vas – Lokvica – Trnovec – Metlika

3 Pohodne poti

Mejni prehodi in prehodna mesta na pohodnih poteh so ozna~eni krepko. Metlika – – – Kra{nji vrh – Radovica – Svr`aki – Metlika Metlika (Pungart) – Ber~ice – Grabrovec – Bu{inja vas – Suhor – – Mali Lipovec – Veliki Lipovec – pri Fabriki – Sv. Gera – Trdinov vrh –7ur Vivodinske pohodni{ke poti. Z njih lahko zavijemo proti Vinski turisti~ni cesti 5 v Metliki a) Vivodina – Petru{ Vrh – Gornji Lovi} – Lovi} Prekri{ki – Gorniki – Furjani}i – Obre` – Vivodina – Krma~ina – Zorkovac Vivodinski – Vivodina s smermi: Obre` – Vr{kovac – Lovski dom „Kuna“ – Petru{ Vrh in Gornji Lovi} – Donji Lovi} – Obre`. b) Vivodina – Stojavnice – Sr{i}i – Budim – Belo{i}i – Petru{ Vrh – Vivodina – Krma~ina Pohodna pot je lahko tudi Vinska cesta VTC [T. 5, ki je v Metli{kem vinorodnem podokoli{u in ima ve~ krakov. Skupaj je dolga okrog 35 km in ima 20 ponudnikov. Pot je mo`no nadaljevati na drugi strani meje. a) Veselica nad Metliko – Radovica – Ka{t b) Metlika – Vido{i~i – Dra{i~i – Krma~ina – Vivodina c) Veselica nad Metliko – Grabrovec – Bu{inja vas – Lokvica – Trnovec – Metlika Metlika – Grabrovec – Brezovica pri Metliki – Brezovica @umbera~ka – Radato- vi~i – Sekuli~i – Sv. Gera – Trdinov Vrh

6 Kulturna in naravna dedi{~ina

Metli{ki grad (Belokranjski muzej in Slovenski gasilski muzej dr. Branka Bo`i~a) Metli{ki grad je bil prvi~ omenjen leta 1456, verjetno pa je v svoji zasnovi precej starej{i. V 15. in 16. stoletju igral klju~no vlogo v obrambi Kranjske pred krvavimi tur{kimi vpadi. Po po`arih v 18. stoletju so ga obnavljali in grajska stavba, ki na Val-

68 Vhodni portal metli{kega gradu vasorjevem bakrorezu deluje {e povsem trdnjavsko, je dobila zna~aj udobne mest- ne rezidence. Leta 1951 je v njem za~el delovati Belokranjski muzej. Poleg Belo- kranjskega muzeja se v gradu nahajajo tudi del zbirke Slovenskega gasilskega muzeja dr. Branka Bo`i~a, poro~na soba ter grajska to~ilnica. Poleti je grad prizo- ri{~e kulturnih dogajanj pod skupnim naslovom »Pridi zve~er na grad«, medtem ko je sredi meseca maja ujet v tridnevno prireditev, imenovano »Vinska vigred«. Staro mestno jedro (Metlika) Staro mestno jedro, ki se pona{a s tremi slikovitimi trgi, se nahaja na naravnem po- molu med Obrhom in Bajico, kjer so zanimive naslednje stavbe: mestna hi{a, farna

Staro mestno jedro Metlika

69 cerkev Sv. Nikolaja, "Pro{tija", Komenda, Ganglova hi{a, spominske plo{~e na tr- gih, posve~ene pomembnim Metli~anom in zgodovinskim dogodkom, prva dolenj- ska hranilnica in posojilnica, prva ~italnica na Dolenjskem, poslopje nekdanje Wac- hove lekarne, Partizanski trg. Cerkev sv. Roka, cerkev sv. Martina in ku`no znamenje Cerkev Sv. Roka je bila sezidana leta 1843 po na~rtu dekana Vincenca Vovka. Prepoznamo jo po dveh zvonovih. Okrog cerkve je pokopali{~e, kjer stoji bro- nasti kip Kristusa, delo kiparja Alojzija Gangla (1859-1935). Na vhodu v cerkev Sv. Martina so vzidani nagrobniki dinastije Burgstall. Poleg stoji ku`no zname- nje. Soseska zidanica Dra{i~i Soseska zidanica se nahaja v kletnih prostorih stare hi{e sredi Dra{i~ev poleg cerkve sv. Petra. V taki obliki deluje `e preko 250 let, v njej pa se zbirajo va{~ani in pijejo svoje vino. Da bi spoznali njen pomen, si morate vzeti ~as, jo obiskati ter dopustiti va{~anom, da vam razodenejo njeno skrivnost. Ob Marti- novem mora vsak ~lan soseske zidanice dati 15 litrov svojega najbolj{ega mo{ta v sod, tekom leta lahko popije 10 litrov vina iz skupnega soda. ^e popije ve~, mora jeseni vrniti dvojno. Vinski dolg je bil zabele`en na rova{u. Poseb- nost te zidanice je tudi to, da se lahko pozneje pohvalite, da ste pili vino stotih gospodarjev iz enega kozarca!

Soseska zidanica Dra{i~i

70 Tri fare

Tri fare Znamenita bo`ja pot Tri fare se nahaja v ravninskem severovzhodnem delu nase- lja Rosalnice pri Metliki. Romarski kompleks se odlikuje po treh gotskih cerkvah, stisnjenih znotraj visokega pokopali{kega obzidja, ki je verjetno deloma {e ostanek protitur{kega tabora. Cerkve stojijo vzporedno ena zraven druge: severna cerkev je posve~ena @alostni Materi Bo`ji, srednja nosi patrocinij Glej ~loveka (Ecce homo), ju`na pa Lur{ke Matere Bo`je. Vivodina Do Vivodine pridemo po vijugasti cesti, ki pelje ob Kolpi skozi slikovite kostanjeve gozdove. Naselje je v naravnem parku. Na za~etku naselja, pri Krasincu, je gospo- darstvo iz 18. st., ki je bilo v lasti baronice Rosine Vojnovi} Jela~i} in je {e vedno ohranjeno. Cerkev Sv. Lovra, ki jo je dala zgradit baronica, je iz 18. st. ter v baro~nem stilu. Prva osnovna {ola v Vivodini je bila odprta leta 1862. Naselje je znano po vinogradni{tvu in proizvodnji kvalitetnih vin v nekaj dru`inah. @upnijska cerkev Sv. Lovra v Vivodini Cerkev je bila zgrajena leta 1752 po oporoki baronice Jela~i~. Stoji na poudarjeni legi in je vidna `e od dale~. Cerkev ima centralno obliko in kri`ni tloris z bo~nima kapelama, kvadratnim sveti{~em, zakristijo in oratorijem. Zgrajena je v baro~nem stilu. Ohranjen je glavni oltar in pri`nica iz ~asa gradnje ter slika ange- la varuha.

71 Vivodina iz zraka

Vara{tovac V neposredni bli`ini naselja Vivodina je zgodovinsko naselje Vara{tovac z ohranje- nimi tradicionalnimi hi{ami iz kamna in lesa z rezbarskimi in barvnimi detajli. Bli`ina Vivodine daje vasi mo`nost revitalizacije za namen turizma. Le`i v naravnem par- ku, s pogledom na vinograde in gozdove v okolju. @upnijska cerkev Sv. Ivana Krstitelja v Stojavnici Cerkev se nahaja sredi majhne in slikovite vasi in je obkro`ena s pokopali{~em. Kapela je bila zgrajena v 18. st. in obnovljena v 19. st. Je pravokotne oblike, s poli- gonalnim sveti{~em zunaj in zaobljenim znotraj ter zvonikom pred glavnim pro~e-

72 ljem. Ohranjen je glavni oltar Sv. Ivana Krstnika iz 18. st. in bo~ni oltar Sv. An- tuna Pustinjaka iz 19. st. Dojutrovica Slikovito naselje le`i med vinogradi, gozdovi in polji. Hi{e v naselju so tradi- cionalne, zgrajene iz kamna in lesa ter okra{ene s poslikavami in rezbarijami. Naselje je bilo omenjeno `e v 17. stolet- ju, kot last Zrinskih. Nad naseljem stoji `upnijska cerkev Sv. Jurija s pokopa- li{~em. @upnijska cerkev Sv. Jurija v Doju- trovici Izven naselja Dojutrovica stoji cerkev Sv. Jurija, ki je obkro`ena s pokopa- li{~em. Po nastanku je cerkev gotska, vendar je pre{la nekaj faz obnove. V 18. st. je bila barokizirana, v 19. st. adaptirana in temeljito pregrajena in leta 1904 obnovljena. Cerkev je imela vlogo `upnijske cerkve za to podro~je vse do izgradnje cerkve Sv. Lovra v Vi- vodini leta 1752. Ka{t Slika zbitega naselja, z vertikalo zvoni- ka cerkve Sv. Antuna Velikog je opazna z vseh dovoznih cest. V vasi je `upnijski dvor in {ola, vidimo lahko tudi neostil- sko oblikovane hi{e z lesenimi dvo- ri{~nimi objekti. V bli`ini naselja te~e potok Kurnja~a. Grkokatoli{ka cerkev Sv. Antuna Ve- likog v Ka{tu Cerkev je bila zgrajena leta 1828 po projektu karlov{kega gradbenika V. Muehlbauerja in obnovljena leta 1907. Nahaja se v naselju blizu pokopali{~a. Grkokatoli{ka kapela Sv. Duha v Dan~ulovi}ih Cerkev Sv. Duha se nahaja na odcepu glavne ceste proti vasi. Okoli nje je pokopa- li{~e. Cerkev je bila zgrajena v 19. st. Je enoladijska, kvadratne oblike s poligonal- nim sveti{~em in troeta`nim zvonikom pred glavnim pro~eljem. Bra{ljevica Do Bra{ljevice vodi iz Ozaljske strani gozdna makadamska cesta, iz Slovenije pa asfaltna cesta. Naselje obkro`ajo slikoviti travniki in gozdovi ter nekaj vinogradov.

73 V vasi je `upnijska cerkev Sv. Jurija s pokopali{~em. Tu lahko vidimo tradicionalne hi{e iz 19. st., z neostilskimi obele`ji. Grkokatoli{ka cerkev Sv. Jurija v Bra{ljevici Na pokopali{~u nad naseljem je kapela Sv. Duha, ki je bila zgrajena v prvi polovici 19. st., obnovljena leta 1904, ko so poslikali notranjost, ter nato {e leta 1960 in 1995. Je pravokotne oblike z o`jim poligonalnim sveti{~em in zvonikom pred glav- nim pro~eljem. Ikonostas je neostilski. Radatovi}i Iz sredi{~a naselja je lep razgled na jug proti Kolpi in na sever proti @umberku. Tu je grkokatoli{ka cerkev Kristusovega rojstva iz leta 1870, `upnijski dvor, {ola in lovski dom. V {oli je majhna etno zbirka. Vas in `upa se omenjata `e leta 1623, kot najsta- rej{a `umber{ka `upa na podro~ju Ozlja. Cerkev Kristusovega rojstva v Radatovi}ih Cerkev je bila zgrajena leta 1870 v stilu zrelega historicizma, obnovljena leta 1958 in stoji v naselju. Drago{evci Naselje le`i ob glavni cesti, s terasasto in zbito urejenimi tradicionalnimi hi{ami na obeh straneh ceste. Hi{e so iz kamna, gospodarska poslopja pa iz lesa. Zaradi svoje lepote izstopata hi{i {t. 5 in 17. Kapela Presvete Matere Bo`je v Drago{evcih Na pokopali{~u izven naselja je bila v 18. st. zgrajena kapela sv. Matere Bo`je. Je pravokotne oblike s polkro`nim sveti{~em in zvonikom pred glavnim pro~eljem. Zvonik ima masivni korpus in piramidasto streho. Lije{}e Skoraj na meji s Slovenijo se na terasah nahaja zbito naselje, s tradicionalnimi veli- kimi hi{ami, ki so slikovito urejene. Neko~ so bile to plemi{ke hi{e. V vasi je {e ved- no kamnita `itnica iz leta 1877, velik lesen pod, `ganjarna in stara kova~ija. Nad vasjo je kapela Sv. Jovana in pokopali{~e. Grkokatoli{ka kapela Sv. Jovana v Lije{}u Izven naselja, poleg pokopali{~a, stoji kapela, ki je bila zgrajena sredi 18. st. Je pravokotne oblike s polkro`nim sveti{~em in zvonikom pred glavnim pro~eljem. V 19. st. je bila kapela obnovljena.

4 Gostinska ponudba

Gostinstvo Sodec - Bistro Julija Gostilna "Buda~ki" Jadranka Sodec s.p. Josip Buda~ki s.p. Naselje Borisa Kidri~a 9, Ul. Belokranjskega odreda 14, 8330 Metlika 8330 Metlika 00 386 7 30 59 487, 00 386 41 682 853 00 386 7 36 35 200, 00 386 41 779 202 gostinstvo.sodec(siol.net budacki.metlika(siol.net

74 Hotel Bela krajina Dru`ina Gusi} Gostinstvo in turizem Metlika d.o.o. Stojavnica 23, Cesta bratstva in enotnosti 28, 47283 Vivodina 8330 Metlika 00 385 47 753 074 00 386 7 30 58 123, 00 386 7 363 52 80 Dru`inska kmetija Cerjanec gostinstvo-metlika(gtm-metlika.si Stojavnica 1, Picerija "Lipa" 47283 Vivodina Cesta bratstva in enotnosti 83, 00 385 47 753 099 8330 Metlika Obiteljsko gospodarstvo Pulez 00 386 7 36 35 130 Budim 16, 47283 Vivodina Gostilna "Gera" 00 385 47 753 167 Cesta bratstva in enotnosti 114, Dru`inska kmetija Furjani} 8330 Metlika Furjani} 15, 00 386 7 36 35 140, 00 386 41 697 864, 47283 Vivodina 00 386 41 793 245 00 385 47 758 787 Gostilna "Zlata kapljica" Dru`inska kmetija Frlan Radovica 23a, Vivodina 3, 8330 Metlika 47283 Vivodina 00 386 7 30 58 652 00 385 47 753 111 Dru`inska kmetija Vrbanek Gostilna Vivodina Obre` 1c, Marija Frlan 47283 Vivodina Vivodina 3, 47 283 Vivodina 00 385 47 758 868 00 385 47 753 111, 00 385 47 757 847 Dru`inska kmetija Lovre Vrbaneka Dru`inska kmetija Makar Darko Zorkovac Vivodinski 1, Bra{ljevica 27, 47283 Vivodina 47284 Ka{t 00 385 47 753 052 00 385 47 755 014 Dru`inska kmetija FURJANI] Dru`inska kmetija Rudman Gornji Lovi} 12, Furjani}i 11, 47283 Vivodina 47283 Vivodina 00 385 47 753 006 00 385 47 758 851 Dru`inska kmetija Bernadica in Dru`inska kmetija Gu{tin Zdenko Zoreti} Vr{kovac 54, Hodinci 18, 47283 Vivodina 47283 Vivodina 00 385 47 753 056 00 385 47 753 155 Dru`inska kmetija Vrbanek Mirko Dru`inska kmetija Davorka in Lovro Vivodina 13, Vrbanek 47283 Vivodina Petru{ Vrh 6, 00 385 47 753 011 47283 Vivodina 00 385 47 753 145

75 6 Kulturna in naravna dedi{~ina v {ir{em delu cone

Bo`akovo: Kra{ki jami Zdenc in Vidovec Bo`akovo se razteza na robu re~ne terase, pod katero se je Kolpa vrezala v globo- ko re~no dolino z visoko Magdalensko skalo. Vzhodno od vasi Bo`akovo se odpira- ta zanimivi kra{ki jami Vidovec in Zdenc. Obisk obeh jam je mo`en le v spremstvu jamarjev. Na podro~ju je speljana u~na pot. Informacije dobite v vasi Bo`akovo. Vinomerski steljniki Ob cesti med Metliko in Dra{i~i so lepo urejeni in vzdr`evani steljniki – podro~je po- raslo z belo brezo in orlovo praprotjo. Lipe na Krasincu Pred cerkvico sv. Antona se nahajajo {tiri lipe. Najdebelej{a meri v obsegu 400 cm. Lovi} Prekri{ki Skozi {irok terasast prostor livad in travnikov pridemo do Lovi}a Prekri{kega. Na- haja se na izpostavljeni legi, v naravnem parku s pogledom na Kolpsko dolino in kra{ke gozdnate povr{ine.

Steljnik – bela breza in orlova praprot

76 @upnijska cerkev Sv. Kri`a v Lovi}u Prekri{kem Izven naselja, ob gozdnih obronkih, je na pokopali{~u kapela Sv. Kri`a. Zgrajena je bila v 17. st., v 18. st. je bilo sezidano novo sveti{~e, v 19. st. pa je bil dograjen zvo- nik in restavrirana notranjost. Gornji Lovi} Manj{e naselje z ohranjenimi lesenimi gospodarstvi in kamnitimi zidovi v bli`njih vi- nogradih. Iz kraja je zelo lep pogled na Vivodino.

Cerkev v Lovi}u Prekri{kem

77 @upnijska cerkev Sv. Franje Ksaverskega v Gornjem Lovi}u Izven naselja, med vinogradi, je kapela iz leta 1747. Je ena redkih sakralnih gra- denj centralnega tipa z oktagonalnim sveti{~em, zakristijo iz 18. st. in zvonikom pred glavnim pro~eljem. Dvori{te Vivodinsko Naselje se nahaja med odcepoma z glavne ceste, okoli naselja pa so polja in goz- dovi. Je slikovito naselje, z velikimi hi{ami, nekaterimi starimi preko 200 let. Vas je dobro povezana s Kra{i}em in ostalimi naselji ozaljskega prostora, a redko naseljena. Hrastovica Vivodinska Po makadamski gozdni poti pridemo do zapu{~ene vasi. Nekatere hi{e v vasi so stare do 200 let. Vas je nastala `e v 17. st. in je spadala med imetje Zrinskih. Le`i v naravnem parku in je zanimiva to~ka na planinski poti po @umberku.

4 Gostinska ponudba v {ir{em delu cone

Vinska turisti~na cesta {t. 5, metli{ki vinorodni podokoli{ Metli{ka vinska cesta pelje po slikoviti pokrajini vinogradov in zidanic od Veselice nad Metliko preko Radovice do slovensko – hrva{ke meje, drugi krak pelje iz Metli- ke preko Vido{i~ev in Dra{i~ev do Krma~ine, ki je pri slovensko – hrva{ki meji, tretji del pa je kro`no speljan od Veselice preko Grabrovca in Bu{inje vasi skozi Lokvico in Trnovec do Metlike. Preko dvajset ponudnikov na tej vinski cesti po dogovoru sprejme goste. Informacije dobite v TIC Metlika.

78 Turisti~na kmetija Bajuk Izletni{ka kmetija [uklje Nevenka Bajuk Jo`e [uklje Radovica 92 Trnovec 22 8330 Metlika 8330 Metlika 00 386 7 36 35 700 00 386 7 30 59 164 Kmetija odprtih vrat Dru`inska kmetija Ivan in Zdenko Nada Simoni~ @ab~i} Dra{i~i 56 Lovi} Prekri{ki 24, 8330 Metlika 47283 Vivodina 00 386 7 30 58 185 00 385 47 732 151 Turisti~na kmetija Matkovi~ Dru`inska kmetija Gra{a Janez Matkovi~ Gorniki 13, 22a 47283 Vivodina 8330 Metlika 00 385 47 758 766 00 386 7 30 50 394 Dru`inska kmetija @ab~i} Janko Dru`ina Mavreti~ Lovi} Prekri{ki 65, Dra{i~i 2b 47283 Vivodina 8330 Metlika 00 385 1 62 70 177 00 386 7 30 58 644

5 Kampi in preno~i{~a

Kamp Primostek ob Kolpi Oddajanje sob Dragica Herak Naselje Borisa Kidri~a 9, Ul. Marjana Kozine 3, 8330 Metlika 8330 Metlika 00 386 7 30 58 528, 00 386 41 682 853 00 386 7 30 60 422 gostinstvo.sodec(siol.net Ivanka Bajuk Kamp Breza Radovica 35a, Gostinstvo in turizem Metlika d.o.o. 8330 Metlika Cesta bratstva in enotnosti 28, 00 386 7 36 35 160, 00 386 7 36 35 160 8330 Metlika 00 386 7 363 52 80, 00 386 7 30 58 123, Apartma Brodari~ 00 386 7 363 52 81 Rosalnice 65, gostinstvo-metlika(gtm-metlika.si 8330 Metlika 041 808 044, 040 361 246 brodaric1(volja.net

79 Belokranjske pisanice

8animivosti

Nakup izdelkov doma~e obrti pisanice, drsanke in ostale izdelke TIC Metlika doma~e obrti. Mestni trg 1 Belokranjski muzej 8330 Metlika Trg svobode 4 00 386 7 36 35 470 8330 Metlika tdvigred.metlika(siol.net 00 386 7 30 63 370, 00 386 7 30 58 177 V TIC-u lahko kupite belokranjske belokranjski.muzej(guest.arnes.si

Drsanke

80 Dra{i~ko Orehovo olje Urbanova pot Sadjarstvo Pe~ari~ Urbanova pot nas iz Metlike (Pungart, Dra{i~i 29 166 m) popelje v pode`elski svet, kjer 8330 Metlika se na 6300 m dolgi kro`ni poti, ki 00 386 7 30 58 093, 00 386 41 785 595 ve~inoma poteka med vinogradi, ponu- ja lep razgled na {tevilne zidanice, Belokranjske pisanice tipi~na in simboli~na zaveti{~a Belo- Mihaela Gregor~i~ kranjcev. Posebnost na poti je cerkev [estova ul. 7 sv. Urbana (ali Vrbana, kot ji pravijo 8330 Metlika doma~ini) (329 m), zavetnika vinske 00 386 7 30 59 472 trte. Kdaj to~no je bila zgrajena, ni Drsanke znano. Milena Stare{ini~ Vinska vigred, Metlika, mesec maj, Ravnace 5 informacije v TIC Metlika 8331 Suhor 00 386 7 30 50 082

S kolesom na vinski vigredi

81 … v de`eli {kratov

1 Turisti~no informativni centri

TIC Metlika TIC [entjernej Mestni trg 1, 8330 Metlika Dr~a 1, 8310 [entjernej 00 386 7 36 35 470, 00 386 7 36 35 471 00 386 7 337 76 80, 00 386 41 639 191, ( tdvigred.metlika siol.net 00 386 31 639 191 TIC Novo mesto Op}ina @umberak Novi trg 6, 8000 Novo mesto Kostanjevac 5, 10455 Kostanjevac 00 386 7 39 39 263 Pon.-Pet. od 800 - 1500 00386 7 33 22 512 00 385 1 6272 240 ( tic novomesto.si 00 385 1 6272 186 www.novomesto.si opcina.zumberak(hi.hinet.hr

2 Kolesarske povezave

Mejni prehodi in prehodna mesta na kolesarskih povezavah so ozna~eni krepko. Vilinska kolesarska pot – del v ob~ini @umberak a) Kostanjevac – @eljezno @umbera~ko – Hartje – Petri~ko selo (11,4 km) b) Petri~ko selo – Toma{evci – So{ice – Gornji O{trc – Tup~ina – Kostanjevac (22,2 km) [entjernej – Vol~kova vas – Rakovnik – Mali ban – Javorovica – Mir~ev kri` – Bla`evo brdo – So{ice [entjernej – Vol~kova vas – Rakovnik – Mali ban – Pleterje – Gorenje Vrhpolje – Cerov log – Gaj – [kofovka – Krvav kamen – Gospodi~na – Trdinov Vrh

Trdinov vrh (foto: Andrej Bartelj)

82 Trdinov vrh – Krvav kamen – [kofovka – Gabrje – Velike brusnice – Dolnji Suhadol – Tolsti vrh – Hrastje – Orehovica – Gorenja Stara vas – [entjernej Trdinov vrh – Sv. Gera – Gudalji – Radatovi}i – Pilatovci – Brezovica – Gabrovec – Metlika Trdinov vrh – Sv. Gera (1178 m) – Trata – So{ice – Sopote – Toma{evci – Pe- tri~ko Selo – Gri~ – Je~mi{te – Pogana Jama – Opatova Gora – Bla`evo Brdo – Mir~ev Kri` – Javorovica Trdinov vrh – Sv. Gera (1178 m) – Trata – So{ice – Sopote – Toma{evci – Pe- tri~ko Selo – Gri~ – Je~mi{te – Pogana Jama – Opatova Gora – Bla`evo Brdo – Vo- dice (planinski dom) – Sv. Gera – Trdinov vrh

3 Pohodne poti

Mejni prehodi in prehodna mesta na pohodnih poteh so ozna~eni krepko. Gabrje – Jugorje – Gospodi~na – Miklav` – Javorovica (dve varianti, evropska pe{pot E-7 in Trdinova pot) – Pleterje Gospodi~na – Jugorje – Gorenji Suhadol – Dolenji Suhadol – Tolsti Vrh – Gracarjev Turn Gabrje – Jugorje – Gospodi~na – po Trdinovi poti – Trdinov Vrh (pot gre ob dr`avni meji) Trdinov vrh – Sv. Gera (1178 m) – Trata – So{ice – Sopote – Toma{evci – Pe- tri~ko Selo – Gri~ – Je~mi{te – Pogana Jama – Opatova Gora – Bla`evo Brdo – Mir~ev Kri` – Javorovica Trdinov vrh – Sv. Gera (1178 m) – Trata – So{ice – Sopote – Toma{evci – Pe- tri~ko Selo – Gri~ – Je~mi{te – Pogana Jama – Opatova Gora – Bla`evo Brdo – Vodi- ce (planinski dom) – Sv. Gera – Trdinov vrh Trdinov vrh – Sv. Gera – So{ice – jama Jazovka – So- potski slap – Vodice (planin- ski dom) – Je~mi{}e (kraljica bukev) – Gri~ – Petri~evo selo – Mrzlo polje – Kordi}i

(foto: Andrej Bartelj)

83 Trdinov vrh – Sv. Gera – So{ice – jama Jazovka – Sopotski slap – Vodice (planin- ski dom) – Je~mi{}e (kraljica bukev) – Pogana Jama – Opatova Gora Hrastje – Cerov log – Huda Pe~ – Miklav` – Krvav kamen – Gospodi~na Pleterje – Pleterje – kro`na pot okoli kartuzijanskega samostana dolga 4,5 km Planinska pot po @umberku – del, ki le`i znotraj turisti~ne cone Planinsko dru{tvo “Tre{njevka – Monter” iz Zagreba je prevzelo vodenje Planin- skih poti po @umberku. Cela pot je dolga okoli 75 km in ima 12 kontrolnih to~k. Zno- traj turisti~ne cone se nahaja del planinske poti od Hartja preko Sv. Gere (Trdino- vega vrha) in Sekuli}a do So{ic, to je od KT 5 do KT 12. Kontrolne to~ke znotraj tu- risti~ne cone: KT-5 Hartje, KT-6 Stari grad – Draga, KT-7 Sopotski slap, KT-8 Pla- ninski dom Vodice (P.D. “Dubovac” Karlovac), KT-9 Sveta Gera, KT-10 Planinski dom “Boris Farka{” (P.D. “Tre{njevka – Monter”) v Sekuli}ih, KT-11 Zeleni vir, KT- 12 So{ice. Zaradi mo`nosti dostopa po cesti, se lahko planinsko pot za~ne v So{icah ali Sekuli}u. Pot je ozna~ena z markacijami in dodatno ~rko M Pot Kraljice Bukve – del, ki le`i znotraj turisti~ne cone Znotraj Turisti~ne cone se nahaja del poti od So{ic do Petri~kega Sela. Pot se za~ne v So{icah in gre proti jami Jazovki po asfaltni cesti ob poljih. Ob koncu vasi gre pot proti gozdu in mimo zapu{~enih pa{nikov vodi do kri`i{~a proti jami Jazov- ki. Pot nadaljujemo po asfaltni cesti do vasi Sopota in pri razpelu zavijemo levo do cerkve, nato pa se pot odcepi in nas vodi do Sopotskega slapu ali PD Vodice. Pot k Sopotskemu slapu se spusti na makadamsko cesto. Na kri`i{~u lahko nadaljujemo proti PD Vodice. Od planinske ko~e gremo po makadamski cesti proti Ja~mi{~u. Pri Rajskih vratih vidimo zapu{~en kamnolom in razgledno to~ko. Iz Je~mi{~a na- daljujemo proti LD Kalje, Gri~u in Petri~kem Selu.

84 Karlova{ka obilaznica „Pot po @umbera{ki gori“ – del, ki le`i znotraj turisti~ne cone Pot je v letu 1958 zasnovalo planinsko dru{tvo „Dubovac“ Karlovac in je ozna~ena z markacijami. Del steze, ki je v turisti~ni coni, vodi skozi kraje Petri~ko Selo – Gri~ – Je~mi{te – Vodice (Planinski dom) – Tratine – Boljara – Sv. Gera – Cvjeti{e – (va- rianta preko Sekuli}a) – Cvjeti{e – Radina Vas – Sr{i}i – Kamanje.

6 Kulturna in naravna dedi{~ina

Grkokatoli{ka cerkev sv. Cirila in Metoda Grkokatoli{ka cerkev Sv. Cirila in Metoda, ki se nahaja v Metliki, je ena izmed dveh cerkva grkokatoli{ke vere v Sloveniji. Druga, sv. Svetica s pokopali{~em, se naha- ja v Dragah pri Suhorju. Cerkev je bila zgrajena leta 1903, v njej je prostora za prib- li`no 50 oseb. Tukaj{nji grkokatoli{ki duhovnik je edini slovenski ikonopisec. Pri »Tovarni« ali »Fabriki« Tu je stala `aga. V »Tovarni« ali »Fabriki«, kot so jo imenovali, so bili zaposleni de- lavci iz bli`njih vasi. @eleznica je vodila od »Fabrike« mimo Gospodi~ne do Temne- ga Lica. Med vojno je bila v obratnih prostorih `age partizanska javka in zbirna baza. Izvir Gospodi~ne Pod domom je izvir studenca Gospodi~na, ki je postal znan po Trdinovih Bajkah in povestih o Gorjancih. Krvav kamen Je ve~ja skala, ki ima z bli`njo okolico ime Krvavi kamen. Janez Trdina omenja zgodbe o tem kamnu, ki je do`ivel krvoprelitje bratovske krvi, kar naj bi se poznalo na kamnu {e danes.

Izvir Gospodi~ne (foto: Andrej Bartelj)

85 Pendirjevka Poleg Kobile je najgloblji potok. V preteklosti so bili na njem {te- vilni mlini. Pobo~ja njene doline so strma, prevladujejo nakloni med 30 in 45º. Minutnik Je kra{ki presihajo~i izvir ali za- ganjalka, ki je eden redkih v Slo- veniji. Pretok vode v izviru se spreminja v pravilnih ~asovnih presledkih od 0,5 do 1,5 l/s. Javorovica Je najvi{je le`e~e naselje v osrednjem delu Gorjancev. Ob vasi je spomenik borcem IV. ba- taljona Cankarjeve brigade, ki so padli na Javorovici v nepo- sredni borbi z okupatorjem. Razvaline cerkve sv. O`bolta so preurejene v spominsko ve`ico Janez Trdina (foto: Andrej Bartelj) v ~ast padlim borcem. Kartuzija Pleterje Kartuzija Pleterje je edini {e delujo~i kartuzijanski samostan v Sloveniji, ki ga je us- tanovil grof Herman II. Celjski leta 1407. Samostan je bil razpu{~en `e leta 1595,

Kartuzija Pleterje

86 vendar je leta 1899 kartuzijanski red ponovno kupil nekdanja posestva in pozidal nov samostan. Od prvotnega kompleksa se je ohranila stara gotska cerkev, pos- ve~ena leta 1420, ki je najbolje ohranjena kartuzijanska cerkev v Evropi. Ob parki- ri{~u stoji muzej na prostem, kjer je mo`no videti arhitekturo in na~in `ivljenja ljudi iz {entjernejske doline iz preteklih obdobij. Doljani @umbera~ki Naselje z mre`o ulic s terasasto le`e~imi majhnimi in slikovitimi hi{ami iz za~etka 19. st.

Jesenski plodovi v @umberku

Sekuli}i Ob glavni cesti, ki vodi do najsever- nej{e to~ke @umber{kega pogorja, se nahajajo Sekuli}i. Tu je planinski dom »Monter«. Njegova lega je pri- merna za razli~ne oblike turizma, planinarjenje, smu~anje, {olo v na- ravi in nabiranje rastlin in gozdnih plodov. Rajakovi}i Majhna, arhai~na, slikovita, a za- pu{~ena vas, ki le`i v gozdem pre- delu. Tu najdemo nekaj hi{ zgraje- nih iz kamna. Idili~nost in slikovitost daje prostoru potok Su{ica, ki ima ve~ izvirov. Kranjska lilija

87 Grkokatoli{ka cerkvica Sv. Ilije na Sv. Geri (Trdinovem vrhu) Na najvi{ji to~ki @umber{ke gore je bila v 15. st. zgrajena gotska cerkev Sv. Ilije. Do danes so se ohranili le obodni zidovi, tla in oltar, ki so konzervirani in predstavljeni z novo, leseno konstrukcijo, ki prekriva ostanke cerkve. So{ice Vas So{ice se nahaja sredi polja preko katerega te~e potok Jarak. Proti severu se teren dviga, proti jugu pa se odpira dolina. Sestavljena je iz dveh enot. V eni so cer- kev, {ola in samostan, v drugi pa tradicionalne hi{e. Vas je bila prvi~ omenjena leta 1249 v Bernardovi darovnici za cisterijanski samostan v Kostanjevici.

Cerkev Sv. Ilije na Sv. Gera

88 Tradicionalna hi{a v @umberku

Grkokatoli{ka cerkev Sv. Petra in Pavla v So{icah Cerkev je zna~ilen primer baro~ne sakralne arhitekture @umberka iz druge polovi- ce 18. st. Je enoladijska s poligonalnim sveti{~em in masivnim zvonikom pred glavnim pro~eljem. Ohranjen je izvirni inventar. Samostan sester bazilijank v So{icah Zgrajen je bil v obdobju od 1937 do 1939 s hi{no kapelico Presvetega Jezusovega Srca. Med drugo svetovno vojno so morale sestre samostan zapustiti. Samostan je bil, tako kot `upni{~e, {ola in ob~ina, oropan ter po`gan. Po vojni so se sestre vrni- le v vas in samostan obnovile. V njem je etnografska zbirka predmetov z @um- ber{kega podro~ja. Kapela bla`ene Device Marije v So{icah Kapela je bila zgrajena v obdobju od 1821. do 1828. leta, gradil pa jo je karlov{ki graditelj utrdb Vincent Muelbauer. Nahaja se v naselju ob grkokatoli{ki kapeli Sv. Petra in Pavla. Je enoladijska, pravokotne oblike z o`jim poligonalnim sveti{~em in zvonikom pred glavnim pro~eljem. Kapela Sv. Antona Pu{~avnika v So{icah Nahaja se v naselju na kri`i{~u poti. Zgrajena je bila med 1887. in 1895. letom in je pravokotne oblike. Grkokatoli{ka pokopali{ka kapela Bla`ene Device Marije v Sopotah Stoji na pokopali{~u izven naselja. Je enoladijska, ima poligonalno sveti{~e in zvo- nik pred pro~eljem. Zgrajena je bila leta 1873. Grkokatoli{ka kapela Sv. Cirila in Metoda v Keki}ih Cerkev je bila zgrajena leta 1933.

89 Zima v @umberku

Stari grad @umberski –»Keki} gradina« pri Keki}ih Jugozahodno od Toma{evca, nad pritokoma Kup~ine, stoji stari grad, ki je v zgo- dovinskih spisih poimenovan kot «Sicherberch» `e leta 1296. Arheologi so odkrili ostanke cerkvene stavbe, dana{nje cerkve Sv. Kri`a, ki se omenja `e leta 1334. Od 13. st. je bil v lasti koro{kih vojvod. Vse do tur{kih ~asov je menjal lastnike, ki so ga v ~asu naseljevanja Uskokov v 16. stoletju zapustili. Gr{kokatoli{ka kapela Svete trojice v Toma{evcih Kapela je bila zgrajena je bila v 20. st. ob cesti, ki vodi v vas.

90 @upnijska cerkev Sv. Mihovila in `upni{~e v Kaljah Srednjeve{ka cerkev z gotskim sve- ti{~em. Barokizirana je bila v 17. st., raz{irjena pa v 19. st., ko je bil dozidan zvonik pred pro~eljem in zakristija. Ima ladjo pravokotne oblike z o`jim, pravo- kotnim sveti{~em. @upnijska cerkev Sv. Petra in Pavla z `upni{~em v @umber{kem Mrzlem polju Na mestu starej{e poru{ene cerkve je bila leta 1666 zgrajena `upnijska cer- kev. Ima ladjo pravokotne oblike z o`jim poligonalnim sveti{~em in zvonikom pred pro~eljem, ki je bil sezidan v 20. st. Cerkev so {irili in dograjevali, a kljub temu je ohranjen del sveti{~a stare cerkve. V bli`ini cerkve se nahaja staro `upni{~e, ki je bilo zgrajeno v 18. st. in pripada tradicionalno grajenim objek- tom iz kamna in lesa. Planota Mrzlo polje Na vi{ini 550-600 metrov nadmorske vi{ine se razprostira planota s polji, liva- dami in lepim razgledom. V naseljih na hribih {e `ivijo prebivalci, ki z obdelova- njem zemlje skrbijo za kulturno krajino. Stara {ola Mrzlo polje je zaradi pomanj- kanja u~encev zaprta. Planota So{i{ko polje Predstavlja pokrajino z razdrobljeno posestjo in potokom Jarak ter So{icami in Re{tovim. Le`i na nadmorski vi{ini okoli 500 metrov. Naravni park @umberak in Samoborsko pogorje Naravni park @umberak le`i na nekaj lo~enih, reliefno poudarjenih prostorskih eno- tah: @umberska gora, Samoborska gora in Ple{ivica. Hrbet @umberka predstavlja planota, ki je med Stojdrago in Gornjo vasjo naseljena tudi na 700 metrih nadmor- ske vi{ine. Glavni vodotoki so Bregana, Kup~ina in So{ica na vzhodnem delu ter potok Kamenica z manj{im vodotokom na zahodnem delu. Za @umber{ko pogorje je zna~ilna kombinacija gozda in prostranih livad.

91 3 Gostinska ponudba

Vinoto~ Dr~a Restavracija Slap Dr~a 17 Milan Radi} 8310 [entjernej 10457 So{ice 00 386 7 308 24 50, 00 386 31 363 064 00 385 1 62 97 505, 00 385 1 62 97 605 Okrep~evalnica Dom pri Miklav`u Buffet Radi}-Ilas Perman d.o.o., Dru`ina Radi} Cerov log 150 (Gorjanci), So{ice 15, 10 457 So{ice 8310 [entjernej 00 385 1 62 97 518 00 386 50 628 247 Buffet @umberak Gospodi~na Zdenko [iljak Dom Vinka Pader{i~a (planinska ko~a s So{ice 17, 10 457 So{ice preno~i{~i) 00 385 1 62 97 537 Gospodi~na 10 8321 Brusnice 00 386 7 302 49 20, 00 386 31 784 867

Planinska ko~a na Gospodi~ni (foto: Andrej Bartelj)

6 Kulturna in naravna dedi{~ina v {ir{em delu cone

Suhor (spominske plo{~e) Med drugo svetovno vojno je bilo na Suhorju veliko pomembnih dogodkov, na kar nas opozarjajo spominske plo{~e, vzidane na sedanjem po{tnem poslopju. Pred os- novno {olo stoji kamnit steber v spomin na zbor Tom{i~eve, [ercerjeve in Bra~i~eve brigade, ki so iz Suhorja krenile na zgodovinski pohod prek Hrva{ke na [tajersko. Grad Pre`ek Dvorec ima od leta 1833 do 1840 poseben pomen v slovenski kulturni zgodovini, ko je za nekaj ~asa postal lastnik Pre{ernov najtesnej{i prijatelj Andrej Smole.

92 Gracarjev Turn Dvorec je ohranjen objekt iz 15. Stoletja, ki so ga sezidali Gracarji. Omeniti velja tudi Rude`e, ki so na gradu gospodarili v 19. stoletju in ve~krat gostili Janeza Trdino. Jezernice Manj{e naselje na odcepu z glavne ceste je ohranilo svojo izvirno strukturo in arhi- tekturo. V bli`ini je bila prazgodovinska nekropola. Izven vasi je kapela Sv. Ilije Proroka. Gr{kokatoli{ka kapela Sv. Ilije Proroka v Jezernicah Zgrajena je bila leta 1895. V zvoniku ima dva zvonova z liki Sv. Ilije in Sv. Nikole. Manj{i zvon je iz leta 1775. Gr{kokatoli{ka kapela Sv. Ivana Krstitelja v Viso~ah Nahaja se na pokopali{~u, na dominantnem prostoru. Zgrajena je bila leta 1905. Kapele in razpela v Viso~ah Oznake v prostoru in kri`i{~ih, ki dajejo ljudem varnost in blagoslov na njihovi poti. Dvorec {kofa ^olni}a v Tup~ini Enonadstropen dvorec, ki ima v notranjosti kapelico, je bil zgrajen leta 1756. Naha- ja se izven naselja in je enostavno oblikovana baro~na gradnja. Cernik Malo naselje, ki je prvi~ omenjeno leta 1249. Ohranjenost in usklajenost gradnje in materiala daje vasi visoko spomeni{ko vrednost. Kapela Sv. Jelene v Cerniku Mala kapela je bila zgrajena leta 1920 in stoji v sredi{~u vasi. Ima pravokotno obli- ko. V njej je oltar Sv. Jelene. Kapela Sv. Roka v Kup~ini @umberski Kapela je bila zgrajena v 18. st. in bila v lasti cistercijanov iz Kostanjevice. Izvirno je bila pravokotne oblike, s poligonalnim, o`jim sveti{~em, ki je bil v 19. st. zamenjan z zvonikom, dograjeno pa je bilo tudi preddverje. @upnijska cerkev Sv. Nikole in `upnijski dvor ter steber sramu v @umberku Izven naselja je v dolini gradbeni sklop `upnijske cerkve, `upnijskega dvora, stebra pred cerkvijo in gospodarskih poslopij, ki pa se ne uporabljajo. Gradnja prve cerkve sega v 14. st., na istem mestu pa je bila v 17. st. zgrajena dana{nja cerkev. Ima gotske elemente. Spominski steber Nikolasu Ritterju von Waymannu izven naselja @amarije Na razcepu poti pri @amariji stoji spominski steber iz 19. st., ki je narejen iz klesa- nega kamna s plo{~o, na kateri je napis: DEMM K. K. OBERSTEN NIKOLAUS RITTER VON WEYMANN ZUM ANDENKEN GEWIDTMET IM JAHRE 1853. Rojstna hi{a Petra Skoka v Jurkovem selu Hi{a je bila zgrajena v drugi polovici 19. st. kot enoeta`na hi{a z visoko streho. Pe- ter Skok je bil lingvist in avtor etimolo{kega slovarja hrva{kega in srbskega jezika.

93 Potok Kup~ina

Leseni mlin na potoku Kup~ina v Jurkovem selu Stavba pravokotne oblike na kamnitih tleh, s strmo streho in ohranjenim mlinskim mehanizmom in mlinskim kolesom. Je eden redkih ohranjenih mlinov na {ir{em podro~ju ob~ine @umberak. Kapela Matere Bo`je `alostne v Kostanjevcu Kapela, ki jo je zgradil baron Krsto Deli{imunovi} v 17. st. na svojem posestvu, se nahaja nad naseljem. Izvirna kapela je bila majhna, v 19. st. pa je bila dograjena in barokizirana. Ohranjen je glavni oltar iz 17. st. Leseni mlin na potoku Kup~ina v Kostanjevcu Je mlin starej{ega tipa, pravokotne oblike, lesen izgradnje in ima ohranjen mlinski mehanizem. Je eden redkih ohranjenih mlinov v celotnem @umberku. Rojstna hi{a Tadije Smi~iklasa v Re{tovem @umber{kem Na izhodu iz vasi, ob cesti, stoji rojstna hi{a zgodovinarja in politika, prista{a Stros- smayerja in Ra~kega, ki je `ivel v drugi polovici 19. st.

4 Gostinska ponudba v {ir{em delu cone

Gosti{~e "Na Hrastu" Gostilna "Peter Badovinac" Antonija Brunskole s.p., Peter Badovinac, s.p., Hrast 1, Jugorje pri Metliki 5, 8331 Suhor 8331 Suhor 00 386 7 30 50 646, 00 386 7 30 50 647, 00 386 7 30 50 133, 00 386 7 30 50 133, 00 386 31 329 838 00 386 31 369 755 Gostilna "Majs" Bistro Kaval Tatjana Popovi~ s.p., Velike Brusnice 13 24, 8321 Brusnice 8331 Suhor 00 386 7 308 56 23, 00 386 7 308 54 01, 00 386 7 30 50 616, 00 386 7 30 50 617, 00 386 31 330 741 00 386 41 688 068

94 Hudoklin Franc Gostilna Loka 21 8321 Brusnice 00 386 7 308 59 19, 00 386 41 358 492 Prepih d.o.o. restavracija in okrep~evalnica Gornja Te`ka Voda 19, 8322 Stopi~e 00 386 7 308 02 20, 00 386 7 308 94 04 Vinoto~ Turk Ana Stopi~e 35 A 8322 Stopi~e 00 386 31 645 086 Gostilna Majzelj - Majzelj Ga{per s.p. Trg gorjanskega bataljona 5, 8310 [entjernej Drobe` Drago - Ribogojnica 00 386 7 308 10 14 Gor. Gomila 2 8310 [entjernej Gosti{~e pri Slavcu - Turk Stanislav 00 386 7 30 72 033, 00 386 41 645 298 s.p. Gorenji Maharovec 13, Komercialno {portni ribniki 8310 [entjernej Dru`ina De{ko 00 386 7 308 13 44 Kostanjevac bb, 10 455 Kostanjevac 00 385 1 62 72 060 Turisti~na kmetija Pri Martinovih - Marta in @an Krhin Ribogojnica @amarije Gorenje Gradi{~e pri [entjerneju 7, Drago Deli{imunovi} 8310 [entjernej @amarije 1, 10 455 Kostanjevac 00 386 7 307 13 94 00 385 1 62 72092 Kmetija Ko{ak Ribniki dru`ine Vrabac Dolenji Maharovec 21, @umbera~ka Kup~ina, 10 455 Kostanje- 8310 [entjernej vac 00 386 7 308 22 66 00 385 1 62 72 138 Gostilna Pri Romanu Kme~ki turizem Loka 21 Stani{i} 8321 Brusnice O{trc, 00 386 7 308 59 19 10 455 Kostanjevac 00 385 1 62 97 099, 00 385 1 62 97 100 Rangus d.o.o., Mlinarstvo in trgovina Dolenje Vrhpolje 15 Buffet Tena 8310 [entjernej Zoran Novosel 00 386 7 307 16 17 Tup~ina 2, 10 455 Kostanjevac 00 385 1 62 97 038

95 5 Kampi in preno~i{~a

Buffet @umberak – najem sob Apartmaji Zdenko [iljak Restavracija Slap So{ice 17, 10 457 So{ice Milan Radi} 00 385 1 62 97 537 So{ice, 10457 So{ice 00 385 1 62 97 505, 00 385 1 62 97 605

8animivosti

Nakup izdelkov doma~e obrti Kartuzija Pleterje Dr~a 1 8310 [entjernej 00 386 7 308 12 25, 00 386 7 337 12 19, 00 386 41 639 191 SO[ICE Etnografska zbirka v samostanu Sester bazilijank, kjer hranijo tradicionalne uporabne predmete z `umberskega okolja. Pleterska klet

9port in rekreacija

Izposoja in servis koles Jahalna {ola [tangelj Peter S.P., Hosta Andrej - Jahalna {ola s.p. ^rmo{njice 7, Sela pri [entjerneju 6 8000 Novo mesto, 8310 [entjernej 00 386 7 30 80 333, 00 386 41 745 814, 00 386 7 308 10 34

Jahalna {ola

96