DOCSLIB.ORG

Turisticna Cona.Vp:Corelventura

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Turisticna Cona.Vp:Corelventura Po Kolpi in Gorjancih Turisti~na cona Prehod dr`avne meje v turisti~ni coni je mo`en s turisti~no dovolilnico in dokumentom za prehajanje dr`avne meje na: ! Mejnih prehodih v delovnem ~asu, ! Zunaj mejnih prehodov na posebej ozna~enih mestih, ! Na mejnih rekah je dovoljeno prehajanje dr`avne meje in zadr`evanje na obmejnem obmo~ju druge dr`ave samo na ozna~enih mestih. Imetnik turisti~ne dovolilnice se lahko giblje in zadr`uje znotraj turisti~ne cone na samo za to ozna~enih poteh, cestah in objektih do izteka veljavnosti turisti~ne dovolilnice, obmo~je pa lahko zapusti samo v dr`avi v kateri mu je bila izdana. Pri prehodu dr`avne meje lahko turist nosi s seboj samo osebno prtljago. Prehod dr`avne meje s turisti~no dovolilnico je dovoljen samo pe{ in s kolesom, na rekah pa s plovili brez pogona na motor z notranjim izgorevanjem in plavanjem. Gibanje v turisti~ni coni je na lastno odgovornost. Po Kolpi in Gorjancih Turisti~na cona CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana 913(497.4-12)(036) PO Kolpi in Gorjancih : turisti~na cona / [avtorji Miha Pezelj ... [et al.] ; fotografije Andrej Bartelj ... et al.]. - Novo mesto : Podjetni{ki center Novo mesto, 2004 ISBN 961-91327-0-X 1. Pezelj, Miha 129422080 Po Kolpi in Gorjancih Turisti~na cona Avtorji: Miha Pezelj, Margita Adami~, Greta Augu{tin, dr. Marko Ko{~ak, mag. Katja Lautar, mag. Mirela Srko~, prof. Tihomira Stepinac Fabijani}, Miljana Surud`i}, Neven [krti}, Sanda @urga Fotografije: Andrej Bartelj, Janez Kone~nik, Vasja Marin~, Marko Pr{ina in arhiv sodelujo~ih ob~in Fotografiji na naslovnici: ob~ina Metlika in Andrej Bartelj Zalo`il: Podjetni{ki center Novo mesto, d.o.o. Za zalo`nika: Igor Vizjak, direktor Lektor: Branka Glojnari~ Produkcija: Multigraf, d.o.o. Naklada: 15.000 izvodov Izdajo kataloga so omogo~ile ob~ine Bloke, ^rnomelj, Ko~evje, Kostel, Lo{ka dolina, Lo{ki Potok, Mestna ob~ina Novo mesto, Metlika, Osilnica, [entjernej in javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega pode`elja. lovenija in Hrva{ka, de`eli na son~ni strani Alp in ob Kvarnerju, imata bogato Sskupno zgodovino pod razli~nimi vladarji in v razli~nih dru`benih redih. Od konca prej{njega stoletja sta samostojni, sosednji dr`avi. Del dr`avne meje, kar 204 km, poteka po reki Kolpi ali Kupi, kot ji pravijo na Hrva{kem, ter po Gorjancih in po @umberku. Kljub dr`avni in naravni meji na Kolpi so ljudje ob njej vedno `iveli povezano, skupaj so ustvarjali, skupaj so se rojevali in skupaj so umirali… Zato ni slu~ajno, da je oblikovanje turisti~ne cone »Po Kolpi in Gorjancih« ali »Po Kupi i @umberku« nadaljevanje sobivanja ljudi na tem delu slovensko-hrva{ke meje, ki je »nastala« pred dobrimi desetimi leti in je prej v vsakodnevnem `ivljenju sploh nismo zaznali. To je poskus ponovnega in {e mo~nej{ega, skupnega sous- tvarjanja, ustvarjanja mo`nosti za nova delovna mesta, razvoj dopolnilnih dejavno- sti in prizadevanje za bolj{e `ivljenje tukaj{njih ljudi. Upamo, da bo predvsem mlaj{i generaciji to spodbuda za nadaljevanje in ohranjanje tradicije svojih predni- kov, ki so vztrajali v relativno te`kih naravnih pogojih, na skopo odmerjeni zemlji in pri tem znali ohraniti obi~aje in zanimivosti, ki jih boste kot gostje imeli mo`nost spoznati in u`iti. Kolpa Kam torej prihajate, ~e ste se odlo~ili za obisk na{e turisti~ne cone? Prihajate v sli- kovit predel rek Kolpe, ^abranke, Dobre, Lahinje in njihovih pritokov, ki vas bodo s svojo lepoto, igrivostjo in neokrnjeno naravo takoj prevzele. Odkrivali boste zelene gozdove, spoznavali `ivljenje v njih, morda boste imeli sre~o in videli katero od tu- kaj `ive~ih »velikih zveri«: rjavega medveda, volka ali risa. Tu motijo mir le ptice in `uborenje potoka ali reke. Tukaj boste imeli prilo`nost sprostitve, lahko boste »po- niknili vase« in se »stopili« z okolico, ki jo je ustvaril stvarnik in jo daroval ~loveku. Seveda boste imeli prilo`nost spoznati in do`iveti tudi preteklost. Kar nekaj zanimi- vih kulturnih in drugih ponudb vra~a radovednega obiskovalca v ~as pred nekaj 3 @umber{ki okoli{ desetletij in celo stoletij, med takratne obi~aje, navade, stavbe in kulturo. Pravijo, da je turizem lahko tudi »vsakodnevno `ivljenje nekoga, ki je drugemu avantura« – prepri~ani smo, da za turisti~no cono prijaznih in veselih ljudi, kakr{na je na{a, to prav gotovo velja. Veliki gorski plavac Dihajte globoko! Tako ~istega in neopore~nega prostora zlepa ne boste imeli pri- lo`nosti spet obiskati. Izkoristite {tevilne pohodne, kolesarske in vodne poti, preiz- kusite se z naravo in jo pri tem spo{tujte ter pustite tako kot ste jo na{li. Tudi mnogi za vami, ki bodo pri{li, jo bodo `eleli do`iveti prav tak{no kakr{na je – ~isto in neokrnjeno. Dajte si du{ka! Na {tevilnih kmetijah, v mestih, vaseh vas bodo prav gotovo sprejeli prijazno in vam ponudili mnoge doma~e dobrote. Poskusite jih, ~ez nekaj kilome- 4 Belokranjska poga~a trov vas vabijo druge, prav tako vabljive. Kupica rujnega vas bo po`ivila in okrepila ter povsem sprostila, lahko celo zasanjala. Tukaj in na tem mestu, se boste vrnili k naravi in ljudem. Prepri~ani smo, da vas bodo sprejeli medse z odprtim srcem. Prav gotovo boste odhajali kot prijatelji. Verjamemo da se boste radi vra~ali nazaj in da boste za te kraje navdu{ili tudi znance – in prav je tako. ^e pa vseeno kaj ne bo tako, kot ste `eleli, potem povejte najprej doma~inom, sodelavcem v TIC-ih in v informacijskih pisarnah. Skupaj boste zadrege re{ili tako, da bodo za vselej pozabljene. Rafting na Kolpi Vstopite v turisti~no cono »Po Kolpi in Gorjancih – Po Kupi i @umberku«! Vseeno, na kateri strani! Pe{, s kolesom, veslom v roki ali kako druga~e…, na mejnih to~kah, ki so prehodne le s turisti~no dovolilnico ali na mejnih prehodih… 5 V skrivnostni de`eli bmo~je Blok, Lo{ke Odoline, Sne`nika – naj- vi{jega vrha dale~ naokoli, ki ima »sne`eno kapo« {e dol- go v pomlad, tudi, ko okoli ni nikjer ve~ snega, Babnega polja, Lo{kega Potoka velja za »skrivnostno de`elo«, pa tudi de`elo, ki meji na bolj to- plo Primorsko. V teh krajih zima {e posebej »stiska«. Babno polje je celo eden najhladnej{ih predelov v Slo- veniji. Gre za okoli 2 km dol- go polje oziroma plitvo kota- njo, ki je zaprta z vseh strani. Zaradi tega so za Babno po- lje zna~ilne zelo mrzle zime. Tu so bile izmerjene tudi tem- perature –34,5 stopinj Celzi- ja. Na Blokah pa zgodovina pi{e tudi za~etke smu~anja na Slovenskem, saj so bili Ostrnice (foto: Janez Kone~nik) prvi izdelovalci smu~i in smu~arji prav iz teh krajev. Poleti pa vas bo tod dra`il vonj po posu{enem senu. V Lo{kem Potoku ga zlagajo v kopice, ki jim pravijo »ostrnice«. Ne tako majhna in »skrita de`ela« je bogata s pisanim rastlinjem in je domovanje razli~nim `ivalskim vrstam. Najobse`nej{i je srednjeevropski rastlinski element, Medveda (foto: Janez Kone~nik) 6 kamor spadajo v Srednji Evropi splo{no raz{irjene rastline. Pestri in ohranjeni goz- dovi so prebivali{~a in zato~i{~a raznovrstnega `ivalskega sveta. Ker so na obmo~ju turisti~ne cone ohranjeni tudi veliki kompleksi strnjenih gozdov, so se tu ohranile vrste, ki marsikje drugje nimajo ve~ ustreznega `ivljenjskega prostora (ve- like zveri). Gospodarjenje z gozdom upo{teva posebne potrebe prosto `ive~ega `ivalstva kar pomeni da na~rtno vzdr`uje mirne cone, obmo~ja rasti{~, obmo~ja br- logov, pa{nike, laze. Tu boste odkrili nekaj biserov kulturne dedi{~ine, predvsem pa neokrnjeno naravo in mo`nosti za rekreacijo in sprostitev. Tudi podzemni svet je tukaj skrivnosten in vas vabi v svoje nedrje. Odkrijte to »skrivnostno de`elo«, zvabila vas bo, da se bo- ste radi vra~ali. V de`eli metuljev in Petra Klepca e`ela Petra Klepca nosi ime po legendarnem junaku, ki so mu ljudje pripiso- Dvali najbolj{e lastnosti ljudi Gorskega Kotarja: hrabrost, bistrost, plemenitost in smisel za humor. Rodil naj bi se ob vzno`ju Svete gore v revni dru`ini. Na Sveti gori je dobil ~ude`no mo~, s katero je pomagal slabotnim in nesre~nim. Legenda pravi, da je bil srednje rasti, imel je {irok hrbet in ~rne o~i. Govori se tudi, da se je boril proti Turkom in jih pregnal vse do Carigrada. Car Leopold mu je za njegova juna{tva podelil plemi{ki naslov. Pripovedovanja o Petru Klepcu so v teh krajih {e danes `iva. ^abar in okoli{ki kraji se {e vedno pona{ajo kot »domovina« Petra Klepca. Zgodovina teh krajev sega dale~ v preteklost. Naselje- vati so jih pri~eli v drugi polo- vici 13. stoletja, ob prvih vpa- dih Turkov. Za Gorski Kotar so pomembni trije dejavniki: bogastvo gozdov, planinski pa{niki in naravne lepote. V ~asu Rimljanov je bil Gorski Kotar pust, brez vsakr{nih povezav. Prav tako v ~asu selitve Hrvatov. V 11. stolet- ju, po smrti kralja Zvonimira, v ~asu Arpadovi}ev, naj bi po teh krajih potovali na svojih pohodih kri`arji. Zaradi odmaknjenosti se je teh krajev dotaknil kasneje tudi fevdalizem. V 12. in 13. stoletju je pripadalo to ob- mo~je Krbavski `upniji. Ni znano ali je bilo to obmo~je v 13. in 14. stoletju `e poselje- no. Temelje kulturne de- Peter Klepec 7 di{~ine so dali temu obmo~ju Frankopani, ki so tu gospo- darili `e v 12.
Load more

Recommended publications
  • Stanovanja Po Vrsti, Površina Stanovanj, Število Gospodinjstev In
    SLOVENIJA 1-2. STANOVI PREMA VRSTI, POVRŠINA STANOVA, BROJ DOMA6INSTAVA I LICA Broj stinovi prsmi vrsti Stanovi u društvenoj svojini Broj Povröna doma7instava 1-sobni stanova u m' u stanovima površina broj lici ukupno posebne sobe 2-sotmi broj stanova i garsonijere u stanovima stanova u m: u stanovima SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOV5CINA 1 186 56 376 333 182 70 159 256 * 166 5 86 30 11* 2 029 RATUJE 87 1 25 31 2* 6 625 90 337 7 *61 23 BELA T 2 5 635 7 33 BRJE 114 10 *6 7 88* 121 *36 35* 21 BUDANJE 16* 30 61 10 *66 157 676 *76 19 CESTA 69 6 26 25 5 683 80 332 COL HO 22 ** 33 7 766 112 *02 215 22 CRNICE 11* 1* 29 36 8 597 118 • 01 31* 15 DOBRAVLJE IIS 11 *6 *0 7 856 123 *50 198 11 OOLENJE 29 9 8 2 1*6 29 11* OOLCA POLJANA 71 11 37 18 5 677 7* 285 399 ?6 OUPLJE *7 2 22 22 3 807 *7 201 116 I ERZELJ 25 2 9 11 1 895 2* 82 GABRJE 73 U 32 * 6*3 71 219 80 GOCE 8» 12 36 6 825 80 283 *5 GOJACE 70 8 15 5 65* 66 256 BOU 25 1 11 2 189 28 12* GRADIŠ6E PRI VIPAVI 5* 5 2* 21 * **7 60 226 GRIVCE 17 8 * 1 081 17 6* KANNJE 10* 51 32 6 8*7 109 **0 KOVK *0 5 13 3 079 *1 190 KRUNA GORA 12 1 7 955 13 58 LOKAVEC 2** 31 78 85 15 *ll 251 1 025 161 16 LOZICI 5B 18 2* * 7*5 55 22* 23* 12 LOZE 57 23 18 * 693 58 2*7 201 15 DALE ZABIJE 8* 39 5 975 79 328 HALO POLJE 3* U 2 673 35 181 MANCE 29 9 8 2 320 29 106 NANOS 1 * 80* * 1* OREHOVI CA 1* 19 2 831 *1 179 OTLICA 103 *5 30 6 619 • 37 19 PLACE *7 20 13 3 285 19* PLANINA 101 12 25 38 8 *39 1C6 *86 160 6 POOBREG *2 9 15 1* 2 73* *2 19* 73 POOGRIC 17 2 6 5 1 0*5 16 59 POOKRAJ 110 16 *3 37 7 *3* 111 *36
    [Show full text]
  • RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat
    RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH IN BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat Uvod Odgovor na vprašanje, kako se v knjižnem jeziku glasi množinska rodilniška oblika samostal- nikov moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, je povsem neproblematičen (tip škorci – škorcev oz . konji – konjev/konj) . Kot kaže, pa ta neproblematičnost velja le za občno-, ne pa tudi za lastnoimensko izrazje, in sicer za krajevna imena, ki kot del organskega pola jezika v svojem izvornem okolju pogosto živijo povsem svojo zgodbo ter tam z vsemi svojimi značilnostmi delujejo nevtralno in sistemsko, izven izvornega okolja, npr . v knjižnem jeziku, pa ne . Enega izmed pojavov, ki na regionalnem nivoju odstopa od norme knjižnega jezika, je zaslediti pri krajevnih imenih na -ci, katerih rodilniška oblika (kot odgovor na vprašanje Odkod si?) ni enaka knjižni na -ev, pač pa se na območju panonske, deloma tudi štajerske narečne skupine in belokranjskih narečij ta glasi na -(e)c (npr . Beltinec, Juršinec, Večeslavec, Pavlovec, Žiberc, Pribinec), ki je tam značilna le za tu obravnavana krajevna imena, ne pa tudi za občna imena, pri katerih v razmerju do knjižnega jezika ni razlik (npr . žganci – žgancev in ne *žganec) 1. Razlikovanje med narečno in knjižno rodilniško obliko krajevnih imen na -ci (tip Beltinci:2 nar . Beltinec : knjiž . Beltincev) izhaja iz dejstva, da je v lokalni/narečni obliki prisoten odraz moškega sklanjatvenega vzorca s prvotno tvorbo rodilnikov množine z ničto končnico, ki se v knjižni normi pojavlja še pri samostalniku konj, v knjižni obliki obravnavanih krajevnih imen pa je kot v občnoimenskem izrazju posplošena u-jevska končnica -ov/-ev .
    [Show full text]
  • OBČINA ČRNOMELJ K Točki 6 OBČINSKI SVET Gradivo Za Sejo Občinskega Sveta Občine Črnomelj V Marcu 2018
    OBČINA ČRNOMELJ K točki 6 OBČINSKI SVET Gradivo za sejo Občinskega sveta občine Črnomelj v marcu 2018 -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Zadeva: INFORMACIJA O ZAVZETIH STALIŠČIH DO PRIPOMB NA JAVNO RAZGRNJEN PREDLOG ZA RAZGLASITEV KULTURNIH SPOMENIKOV LOKALNEGA POMENA NA OBMOČJU OBČINE ČRNOMELJ OBRAZLOŽITEV Na območju občine Črnomelj je po Registru nepremične kulturne dediščine glede na vrsto pravnega režima, ki velja na območju kulturne dediščine, evidentiranih 56 arheoloških najdišč, 132 enot dediščine in 7 enot dediščine priporočilno (stavbna, memorialna, naselbinska dediščina, kulturna krajina) ter 70 spomenikov, od tega imajo 4 status kulturnega spomenika državnega pomena, 66 pa status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Zakon o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16 - v nadaljevanju Zakon) v 1. členu definira dediščino kot dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter drugi državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, etnične pripadnosti, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas. Številčnost evidentiranih enot odraža bogastvo območja na katerem se nahajajo spomeniki in s tem mnogotere priložnosti posameznikov ali skupnosti za dvig zavesti o pripadnosti domačemu kraju kot tudi poslovne priložnosti v turizmu ali drugje. Po drugi strani pa razglasitev spomenikov pomenu tudi zavezo, da se spomenike dostojno ohranja in vzdržuje ter se omogoča dostopnost javnosti. Priprava predloga za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj se poleg tega, da se posodobi veljavne pravne dokumente, pripravlja tudi zaradi dejstva, da so bili z Odlokom o Krajinskem parku Kolpa (Ur.
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • D Ve Domo Vini • T W O Homelands 25 • 200 7 25 • 2007
    DVE DOMOVINI ● TWO HOMELANDS Razprave o izseljenstvu ● Migration Studies 25 ● 2007 dve domovinidomovini Razprave in članki / Essays and Articles Pojasnilo k tematskemu sklopu Žumberčani – nekdanji in sedanji graničarji (Duška Knežević Hočevar) Problem »pripadnosti« Žumberčanov in Marindolcev v desetletjih pred two HomelandsHomelands razpustom Vojne krajine 1881 in po njem (Marko Zajc) Žumberk: meja, etničnost, veroizpoved, rodnost in migracije prebivalstva 25 • 2007 – demogeografska analiza (Damir Josipovič) Nekatere demografske značilnosti grkokatoliških Žumberčanov v Sloveniji (Peter Repolusk) Povratak na granicu: migracijska iskustva u trokutu Hrvatska-Njemačka- Slovenija (Jasna Čapo Žmegač) Ali se Žumberčani večinoma poročajo med seboj? Primer župnije v Radatovićih (Duška Knežević Hočevar) Poročne strategije župljanov Velikih Brusnic izpod Gorjancev pri Novem mestu (Irena Rožman) Krekova Vestfalska pisma: socialno-ekonomski pogledi in izseljenstvo (Marjan Drnovšek) Normativni vidiki in delovne razmere za migrante v Zvezni republiki Nemčiji (Marina Lukšič - Hacin) Izseljenska književnost in časopisje: zgovorne statistike (Janja Žitnik) Marie Prisland – her role in preserving Slovenian culture and tradition among Slovenian migrants in the United States (Mirjam Milharčič Hladnik) Ethnic, regional and national identities in the context of European cross border cooperation opportunities: a case study of Italian ethnic community in Slovene Istria (Ksenija Šabec) Način življenja hrvatskog iseljeničkog korpusa u Australiji: iskustva, mišljenja
    [Show full text]
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
    [Show full text]
  • Urnik Odvoza Odpadkov Po Naslovih in Dnevih
    NASLOV DAN ODVOZA ODPADKOV* A AJBELJ PETEK BANJA LOKA PETEK BEZGOVA POT PONEDELJEK BOROVEC PRI KOČEVSKI REKI SREDA BRAČIČEVA ULICA TOREK BREG PRI KOČEVJU SREDA B BRESTOVA POT PONEDELJEK BREZOVICA PRI PREDGRADU TOREK BRIGA PETEK BRINOVA POT PONEDELJEK BRSNIK PETEK BRŠLJANOVA POT PONEDELJEK CANKARJEVA ULICA TOREK CESTA NA STADION TOREK CESTA NA TRATO ČETRTEK C CESTA V LOG ČETRTEK CESTA V MESTNI LOG PONEDELJEK COLNARJI PETEK CVIŠLERJI ČETRTEK ČEPLJE TOREK ČRNI POTOK PRI KOČEVJU ČETRTEK Č PONEDELJEK, del od križišča pri ČRNOMELJSKA CESTA UHM proti Cvišlerjem ob ČETRTKIH DELAČ PETEK DIMNIKARSKA POT PONEDELJEK DOL TOREK D DOLENJI POTOK PETEK DOLNJA BRIGA SREDA DOLNJE LOŽINE ČETRTEK DREN PETEK DREŽNIK PETEK F FRANKOPANSKA ULICA ČETRTEK GLADLOKA PETEK G GORENJA ŽAGA PETEK GORENJE SREDA GORENJI POTOK PETEK GORNJA BRIGA SREDA GORNJE LOŽINE ČETRTEK GOTENC PETEK G GOZDNA CESTA ČETRTEK GRAJSKA POT TOREK GRGELJ PETEK GRIČEK PRI ŽELJNAH SREDA GRIVAC PETEK H HRIB PRI FARI PETEK JAKŠIČI PETEK J J JELENJA VAS TOREK JESENOV VRT PETEK KAJUHOVO NASELJE PONEDELJEK KAPTOL PETEK KEKČEVA ULICA TOREK KIDRIČEVA ULICA TOREK KLINJA VAS SREDA KNEŽJA LIPA PONEDELJEK KOBLARJI SREDA KOCLJEVA ULICA ČETRTEK KOČARJI PONEDELJEK K KOČE SREDA KOČEVSKA CESTA ČETRTEK KOČEVSKA REKA SREDA KOLODVORSKA CESTA PONEDELJEK KONCA VAS SREDA KOPRIVNIK TOREK KOSTEL PETEK KRALJI TOREK KRKOVO NAD FARO PETEK KUŽELJ PETEK LAZE PRI KOSTELU PETEK L LAZE PRI PREDGRADU TOREK LIPOVEC PRI KOSTELU PETEK LIVOLD ČETRTEK od št. 35-77 PONEDELJEK, ostale št. L LJUBLJANSKA CESTA v TOREK MAČKOVEC TOREK MAHOVNIK
    [Show full text]
  • Prometno Varnostni Načrt OŠ Stari Trg Ob Kolpi
    Prometno varnostni načrt OŠ Stari trg ob Kolpi Pripravila: Mojca Butala Ravnateljica: Mojca Butala KAZALO 1. Uvod .................................................................................................................................... 3 2. Splošne informacije o šoli in šolski okoliš ........................................................................... 3 3. Temeljni cilji ........................................................................................................................ 4 4. Analiza stanja prometne varnosti ....................................................................................... 4 4.1 NEPOSREDNA BLIŽINA OŠ STARI TRG OB KOLPI ........................................................... 4 4.2 MOČILE .......................................................................................................................... 9 4.3 DESKOVA VAS .............................................................................................................. 10 4.4 PREDGRAD................................................................................................................... 11 4.5 JELENJA VAS ................................................................................................................ 14 4.6 ZAGOZDEC ................................................................................................................... 15 4.7 GORNJA PODGORA ..................................................................................................... 16 4.8 KRALJI .........................................................................................................................
    [Show full text]
  • Osebna Izkaznica Las Dolenjska in Bela Krajina
    OSEBNA IZKAZNICA LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Novo mesto, april 2008 1 Naslov: OSEBNA IZKAZNICA LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Nosilec naloge: za LOKALNO AKCIJSKO SKUPINO DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Razvojni center Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Odgovorna oseba nosilca naloge: mag. Mojca Špec Potočar Kontaktna oseba nosilca: Joţica Povše Oţja strokovna skupina za izdelavo osebne izkaznice LAS Dolenjska in Bela krajina: Dr. Marko Koščak, Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine Mag. Zdenka Kramar, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto Borut Klobučar, Razvojni informacijski center Bela krajina Mag. Miha Pezelj, Razvojni center Novo mesto Joţica Povše, Razvojni center Novo mesto 2 A) OSNOVI PODATKI O LAS Ime LAS: LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA (v nadaljevanju: LAS) Sedeţ LAS Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto Številka bančnega računa LAS Dolenjska in Bela krajina: SI 56 0297 0025 7193 143 pri NLB d.d. Podruţnica Dolenjska in Bela krajina Podatki o registraciji ORGANA UPRAVLJANJA: RAZVOJNI CENTER NOVO MESTO d.o.o. Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto Odgovorna oseba: mag. Mojca Špec Potočar Indentifikacijski podatki Telefon/telefax/e-pošta: 07 337 29 80 07 337 29 81 [email protected] Matična številka: 1227319 Davčna številka: 77074963 Transakcijski račun: IBAN SI56 0315 01000 0476 602 SKB banka d.d. Ljubljana IBAN SI56 0297 0005 01222 975 Nov Ljubljanska banka d.d. Ljubljana Podatki o ustanovitvi Datum vpisa pri registrskem organu: 19.11.1997 Registerski organ: Okroţno sodišče Novo mesto Zaporedna
    [Show full text]
  • Prebivalstvo in Gospodinjstva Ob Popisih 1948, 1953, 1961, 1971 In
    SLOVENIJ* • STANOVNIŠTVO DOMA6INSTVA OPSTINA - NASELJE BROJ STANOVNIKA PREHA POPISU BROJ DOMA6INSTAVA PREHA POPISU 1971 1971 1971 1971 T9"*"7J T9*8 T961 SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJ0CV5CINA AJDOVŠ<INA 24*4 2 894 3309 4126 168,8 124,7 677 880 998 1257 143,3 126,0 BATUJE 354 348 346 342 96.6 96,8 82 8* 82 90 109,8 109,8 BELA 36 30 30 33 91,7 110,0 6 6 7 7 116,7 100,0 BRJE 514 516 467 440 85,6 94,2 125 128 124 125 100,0 100,8 BUOANJE 670 660 686 7C4 105,1 102,6 1*7 1*5 162 168 114,3 103,7 CESTA* 325 353 330 338 104,0 102,4 85 65 85 82 96,5 96,5 COL* J68 406 400 397 107,9 99,3 85 96 101 112 131,8 110,9 CRNICE 441 421 41* 394 89,3 95,2 118 107 117 118 100,0 100,9 DOBRA VIJE 412 425 443 439 106,6 99,1 112 119 119 121 108,0 101,7 DOLENJE 112 107 117 113 100,9 96,6 26 26 28 29 111,5 103,6 DOLGA POLJANA 305 316 293 264 93,1 96,9 66 73 74 75 113,6 101,4 OUPLJE 253 254 212 196 77,5 92,5 *2 *7 43 47 111,9 109,3 ERZELJ 139 141 109 79 56,8 72,5 36 35 31 24 66,7 77,4 CABRJE 341 328 273 221 64,8 81,0 100 92 82 72 72,0 67,8 COCE 358 354 319 283 79,1 86,7 90 91 92 81 90,0 88,0 GOJACC 290 286 277 255 87,9 92,1 70 69 73 66 94,3 90,4 C@ZO 187 165 149 124 66, 3 83,2 31 32 31 26 90,3 90,3 GRAOISCC PRI VIPAVI* 129 143 125 223 1 72,9 178,4 30 33 32 58 193, 3 181,3 GRIVCE 67 67 64 63 94,0 98,4 19 19 18 17 89,5 94,4 KAMNJF 454 425 439 434 95,6 96,9 102 102 101 108 105,9 106,9 KGVK 297 279 230 19C 64,C 82,6 51 52 48 41 80,4 85,4 KRIZNA GORA 88 85 82 58 65,9 70,7 18 17 15 13 72,2 86,7 LCKAVEC 981 937 946 1019 103,9 107,7 236 237 2 59 253 107,2 97,7 LOZICE
    [Show full text]
  • Urnik Odvoza Odpadkov V Občini Semič Za Leto
    Urnik odvoza odpadkov v občini Semič za leto 2021 Trata, Mladica, Vavpča vas, Metliška cesta, Pot k Lebici, Črnomaljska cesta, Taborska ulica ,Pri pošti, Prosvetna ulica, Vajdova ulica, del Sel, Strma pot, Cankarjeva ulica, Stara cesta,del Roške ceste, Krč, Obrtna cona, Med vinogradi, Ulica Dr. Drganca, Stranska vas, Praprot, Krupa, Moverna vas, Smuška cesta, Pot v bukovje, Anzlova gora, Trdinova pot, Štefanov trg Opomba: Za stanovalce , ki imajo hišno številko stanovanjskih objektov Roška c.66, 68,71, 73, 69, 65, 80, 85, 67,, 81 velja isti urnik, kot za KOT. Za hišno številko Stara gora 6 velja isti urnik kot za KOT. Za hišno številko Šolska ul.6 velja isti urnik kot za SELA. Vsak PONEDELJEK Datum Mesec Preostanek odpadkov Mešana komunalna embalaža Januar 11 25 4 18 Februar 6 22 1 15 Marec 8 22 1 15 29 April 3 19 12 26 Maj 3 17 31 10 24 Junij 14 28 7 21 Julij 12 26 5 19 Avgust 9 23 2 16 30 September 6 20 13 27 Oktober 4 18 30 11 25 November 15 29 8 22 December 13 27 6 20 del Sel, Coklovca, Kot, Gaber, Šolska ulica, del Spodnje Kašče, del Roške c., Kolodvorska cesta, Pod Primožem, Pod vrhom, Pod magistralo, K tajčbirtu, Drage, Spodnje, Gornje in Srednje Gorenjce, Sela pri Vrčicah, Vrčice, Blatnik, Srednja vas, Črmošnjice, Brezovica pri Črmošnjicah, Potoki, Preloge, Brezje pri Rožnem dolu, Rožni dol, Pribišje, Gornje Laze, Sadinja vas, Drganj Dol, Trebnji vrh, Lipovec, Starihov vrh, Nestoplja vas, Brezje pri Vinjem vrhu, Brstovec, Vinji vrh, Gričice, Pugled Vsak TOREK Datum Mesec Preostanek odpadkov Mešana komunalna embalaža Januar 12
    [Show full text]
  • Odlok O Oskrbi S Pitno Vodo Na Območju Občine Kostel (Uradni List RS, Št
    Št. 4 Fara, sreda 06.07.2010 [email protected] Uradno glasilo Občine Kostel Leto X U R A D N O G L A S I L O Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih sluţbah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 in 108/09), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08 – popravek, 76/08 – ZIKS-1C in 108/09), v skladu z določili Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08) in Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih sluţb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09) ter na podlagi določil Odloka o gospodarskih javnih sluţbah v Občini Kostel (Uradni list RS, št. 03/2002) in 16. člena Statuta Občine Kostel (Uradni list RS, št. 58/99 in Uradno glasilo Občine Kostel 07/02) je Občinski svet Občine Kostel na 30.redni seji dne 6.7.2010 sprejel O D L O K o oskrbi s pitno vodo na območju občine Kostel I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina) Ta odlok določa pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev gospodarske javne sluţbe oskrbe s pitno vodo na celotnem območju Občine Kostel (v nadaljevanju: Občina), zahteve pri lastni oskrbi s pitno vodo, način izvajanja oskrbe s pitno vodo ter pravice in obveznosti uporabnikov in upravljavcev na območju občine.
    [Show full text]