Po Kolpi in Gorjancih Turisti~na cona Prehod dr`avne meje v turisti~ni coni je mo`en s turisti~no dovolilnico in dokumentom za prehajanje dr`avne meje na: ! Mejnih prehodih v delovnem ~asu, ! Zunaj mejnih prehodov na posebej ozna~enih mestih, ! Na mejnih rekah je dovoljeno prehajanje dr`avne meje in zadr`evanje na obmejnem obmo~ju druge dr`ave samo na ozna~enih mestih. Imetnik turisti~ne dovolilnice se lahko giblje in zadr`uje znotraj turisti~ne cone na samo za to ozna~enih poteh, cestah in objektih do izteka veljavnosti turisti~ne dovolilnice, obmo~je pa lahko zapusti samo v dr`avi v kateri mu je bila izdana. Pri prehodu dr`avne meje lahko turist nosi s seboj samo osebno prtljago. Prehod dr`avne meje s turisti~no dovolilnico je dovoljen samo pe{ in s kolesom, na rekah pa s plovili brez pogona na motor z notranjim izgorevanjem in plavanjem. Gibanje v turisti~ni coni je na lastno odgovornost. Po Kolpi in Gorjancih Turisti~na cona CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana 913(497.4-12)(036) PO Kolpi in Gorjancih : turisti~na cona / [avtorji Miha Pezelj ... [et al.] ; fotografije Andrej Bartelj ... et al.]. - Novo mesto : Podjetni{ki center Novo mesto, 2004 ISBN 961-91327-0-X 1. Pezelj, Miha 129422080 Po Kolpi in Gorjancih Turisti~na cona Avtorji: Miha Pezelj, Margita Adami~, Greta Augu{tin, dr. Marko Ko{~ak, mag. Katja Lautar, mag. Mirela Srko~, prof. Tihomira Stepinac Fabijani}, Miljana Surud`i}, Neven [krti}, Sanda @urga Fotografije: Andrej Bartelj, Janez Kone~nik, Vasja Marin~, Marko Pr{ina in arhiv sodelujo~ih ob~in Fotografiji na naslovnici: ob~ina Metlika in Andrej Bartelj Zalo`il: Podjetni{ki center Novo mesto, d.o.o. Za zalo`nika: Igor Vizjak, direktor Lektor: Branka Glojnari~ Produkcija: Multigraf, d.o.o. Naklada: 15.000 izvodov Izdajo kataloga so omogo~ile ob~ine Bloke, ^rnomelj, Ko~evje, Kostel, Lo{ka dolina, Lo{ki Potok, Mestna ob~ina Novo mesto, Metlika, Osilnica, [entjernej in javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega pode`elja. lovenija in Hrva{ka, de`eli na son~ni strani Alp in ob Kvarnerju, imata bogato Sskupno zgodovino pod razli~nimi vladarji in v razli~nih dru`benih redih. Od konca prej{njega stoletja sta samostojni, sosednji dr`avi. Del dr`avne meje, kar 204 km, poteka po reki Kolpi ali Kupi, kot ji pravijo na Hrva{kem, ter po Gorjancih in po @umberku. Kljub dr`avni in naravni meji na Kolpi so ljudje ob njej vedno `iveli povezano, skupaj so ustvarjali, skupaj so se rojevali in skupaj so umirali… Zato ni slu~ajno, da je oblikovanje turisti~ne cone »Po Kolpi in Gorjancih« ali »Po Kupi i @umberku« nadaljevanje sobivanja ljudi na tem delu slovensko-hrva{ke meje, ki je »nastala« pred dobrimi desetimi leti in je prej v vsakodnevnem `ivljenju sploh nismo zaznali. To je poskus ponovnega in {e mo~nej{ega, skupnega sous- tvarjanja, ustvarjanja mo`nosti za nova delovna mesta, razvoj dopolnilnih dejavno- sti in prizadevanje za bolj{e `ivljenje tukaj{njih ljudi. Upamo, da bo predvsem mlaj{i generaciji to spodbuda za nadaljevanje in ohranjanje tradicije svojih predni- kov, ki so vztrajali v relativno te`kih naravnih pogojih, na skopo odmerjeni zemlji in pri tem znali ohraniti obi~aje in zanimivosti, ki jih boste kot gostje imeli mo`nost spoznati in u`iti. Kolpa Kam torej prihajate, ~e ste se odlo~ili za obisk na{e turisti~ne cone? Prihajate v sli- kovit predel rek Kolpe, ^abranke, Dobre, Lahinje in njihovih pritokov, ki vas bodo s svojo lepoto, igrivostjo in neokrnjeno naravo takoj prevzele. Odkrivali boste zelene gozdove, spoznavali `ivljenje v njih, morda boste imeli sre~o in videli katero od tu- kaj `ive~ih »velikih zveri«: rjavega medveda, volka ali risa. Tu motijo mir le ptice in `uborenje potoka ali reke. Tukaj boste imeli prilo`nost sprostitve, lahko boste »po- niknili vase« in se »stopili« z okolico, ki jo je ustvaril stvarnik in jo daroval ~loveku. Seveda boste imeli prilo`nost spoznati in do`iveti tudi preteklost. Kar nekaj zanimi- vih kulturnih in drugih ponudb vra~a radovednega obiskovalca v ~as pred nekaj 3 @umber{ki okoli{ desetletij in celo stoletij, med takratne obi~aje, navade, stavbe in kulturo. Pravijo, da je turizem lahko tudi »vsakodnevno `ivljenje nekoga, ki je drugemu avantura« – prepri~ani smo, da za turisti~no cono prijaznih in veselih ljudi, kakr{na je na{a, to prav gotovo velja. Veliki gorski plavac Dihajte globoko! Tako ~istega in neopore~nega prostora zlepa ne boste imeli pri- lo`nosti spet obiskati. Izkoristite {tevilne pohodne, kolesarske in vodne poti, preiz- kusite se z naravo in jo pri tem spo{tujte ter pustite tako kot ste jo na{li. Tudi mnogi za vami, ki bodo pri{li, jo bodo `eleli do`iveti prav tak{no kakr{na je – ~isto in neokrnjeno. Dajte si du{ka! Na {tevilnih kmetijah, v mestih, vaseh vas bodo prav gotovo sprejeli prijazno in vam ponudili mnoge doma~e dobrote. Poskusite jih, ~ez nekaj kilome- 4 Belokranjska poga~a trov vas vabijo druge, prav tako vabljive. Kupica rujnega vas bo po`ivila in okrepila ter povsem sprostila, lahko celo zasanjala. Tukaj in na tem mestu, se boste vrnili k naravi in ljudem. Prepri~ani smo, da vas bodo sprejeli medse z odprtim srcem. Prav gotovo boste odhajali kot prijatelji. Verjamemo da se boste radi vra~ali nazaj in da boste za te kraje navdu{ili tudi znance – in prav je tako. ^e pa vseeno kaj ne bo tako, kot ste `eleli, potem povejte najprej doma~inom, sodelavcem v TIC-ih in v informacijskih pisarnah. Skupaj boste zadrege re{ili tako, da bodo za vselej pozabljene. Rafting na Kolpi Vstopite v turisti~no cono »Po Kolpi in Gorjancih – Po Kupi i @umberku«! Vseeno, na kateri strani! Pe{, s kolesom, veslom v roki ali kako druga~e…, na mejnih to~kah, ki so prehodne le s turisti~no dovolilnico ali na mejnih prehodih… 5 V skrivnostni de`eli bmo~je Blok, Lo{ke Odoline, Sne`nika – naj- vi{jega vrha dale~ naokoli, ki ima »sne`eno kapo« {e dol- go v pomlad, tudi, ko okoli ni nikjer ve~ snega, Babnega polja, Lo{kega Potoka velja za »skrivnostno de`elo«, pa tudi de`elo, ki meji na bolj to- plo Primorsko. V teh krajih zima {e posebej »stiska«. Babno polje je celo eden najhladnej{ih predelov v Slo- veniji. Gre za okoli 2 km dol- go polje oziroma plitvo kota- njo, ki je zaprta z vseh strani. Zaradi tega so za Babno po- lje zna~ilne zelo mrzle zime. Tu so bile izmerjene tudi tem- perature –34,5 stopinj Celzi- ja. Na Blokah pa zgodovina pi{e tudi za~etke smu~anja na Slovenskem, saj so bili Ostrnice (foto: Janez Kone~nik) prvi izdelovalci smu~i in smu~arji prav iz teh krajev. Poleti pa vas bo tod dra`il vonj po posu{enem senu. V Lo{kem Potoku ga zlagajo v kopice, ki jim pravijo »ostrnice«. Ne tako majhna in »skrita de`ela« je bogata s pisanim rastlinjem in je domovanje razli~nim `ivalskim vrstam. Najobse`nej{i je srednjeevropski rastlinski element, Medveda (foto: Janez Kone~nik) 6 kamor spadajo v Srednji Evropi splo{no raz{irjene rastline. Pestri in ohranjeni goz- dovi so prebivali{~a in zato~i{~a raznovrstnega `ivalskega sveta. Ker so na obmo~ju turisti~ne cone ohranjeni tudi veliki kompleksi strnjenih gozdov, so se tu ohranile vrste, ki marsikje drugje nimajo ve~ ustreznega `ivljenjskega prostora (ve- like zveri). Gospodarjenje z gozdom upo{teva posebne potrebe prosto `ive~ega `ivalstva kar pomeni da na~rtno vzdr`uje mirne cone, obmo~ja rasti{~, obmo~ja br- logov, pa{nike, laze. Tu boste odkrili nekaj biserov kulturne dedi{~ine, predvsem pa neokrnjeno naravo in mo`nosti za rekreacijo in sprostitev. Tudi podzemni svet je tukaj skrivnosten in vas vabi v svoje nedrje. Odkrijte to »skrivnostno de`elo«, zvabila vas bo, da se bo- ste radi vra~ali. V de`eli metuljev in Petra Klepca e`ela Petra Klepca nosi ime po legendarnem junaku, ki so mu ljudje pripiso- Dvali najbolj{e lastnosti ljudi Gorskega Kotarja: hrabrost, bistrost, plemenitost in smisel za humor. Rodil naj bi se ob vzno`ju Svete gore v revni dru`ini. Na Sveti gori je dobil ~ude`no mo~, s katero je pomagal slabotnim in nesre~nim. Legenda pravi, da je bil srednje rasti, imel je {irok hrbet in ~rne o~i. Govori se tudi, da se je boril proti Turkom in jih pregnal vse do Carigrada. Car Leopold mu je za njegova juna{tva podelil plemi{ki naslov. Pripovedovanja o Petru Klepcu so v teh krajih {e danes `iva. ^abar in okoli{ki kraji se {e vedno pona{ajo kot »domovina« Petra Klepca. Zgodovina teh krajev sega dale~ v preteklost. Naselje- vati so jih pri~eli v drugi polo- vici 13. stoletja, ob prvih vpa- dih Turkov. Za Gorski Kotar so pomembni trije dejavniki: bogastvo gozdov, planinski pa{niki in naravne lepote. V ~asu Rimljanov je bil Gorski Kotar pust, brez vsakr{nih povezav. Prav tako v ~asu selitve Hrvatov. V 11. stolet- ju, po smrti kralja Zvonimira, v ~asu Arpadovi}ev, naj bi po teh krajih potovali na svojih pohodih kri`arji. Zaradi odmaknjenosti se je teh krajev dotaknil kasneje tudi fevdalizem. V 12. in 13. stoletju je pripadalo to ob- mo~je Krbavski `upniji. Ni znano ali je bilo to obmo~je v 13. in 14. stoletju `e poselje- no. Temelje kulturne de- Peter Klepec 7 di{~ine so dali temu obmo~ju Frankopani, ki so tu gospo- darili `e v 12.