Ocena Ogroženosti Pred Naravnimi in Drugimi Nesrečami
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
KAZALO Stran: 1. UVOD 4 2. ZNAČILNOSTI OBMOČJA 6 2.1 Geografski položaj in lega občine Sežana 6 2.2 Geološko - morfološke in topografske značilnosti 6 2.3 Hidrografske razmere 8 2.4 Klimatske značilnosti 8 2.5 Demografske in naselitvene značilnosti 9 2.6 Gospodarstvo in prometna infrastruktura 10 2.7 Oskrba 11 2.8 Značilnosti gradnje 12 3. NARAVNE IN DRUGE NESREČE NA OBMOČJU OBČINE SEŽANA 14 3.1 I. SKUPINA DOGODKOV 15 3.1.1 Nesreča z nevarno snovjo - druga ekološka nevarnost ali nesreča 15 3.1.2 Suša – prekinitev preskrbe s pitno vodo 23 3.1.3 Nesreča v cestnem prometu 25 3.1.4 Nesreča v železniškem prometu 28 3.1.5 Požari 33 3.1.5.1 Požar v naravnem okolju 33 3.1.5.2 Požar na objektih 44 3.1.5.3 Požar na prometnih sredstvih 46 3.1.6 Najdba neeksplodiranega ubojnega sredstva 48 3.2 II. SKUPINA DOGODKOV 50 3.2.1 Zemeljski plaz 50 3.2.2 Neurje, vihar, močan veter (nad 8 Bf), burja (nad 10 Bf) 52 3.2.3 Toča 55 3.2.4 Udar strele 57 3.2.5 Žled 58 3.2.6 Pozeba 60 3.2.7 Epidemija človeške nalezljive bolezni 61 3.2.8 Epizootija, epifitija, infestacija 62 3.2.9 Nesreča v zračnem prometu 63 3.2.10 Eksplozija 65 3.2.11 Industrijska nesreča 67 3.2.12 Radiološka nevarnost 69 3.2.13 Rušilni potres 70 3.2.14 Vojaški napad (iz zraka, morja, kopnega) – vojna, teroristični napad 74 3.3 III. SKUPINA DOGODKOV 77 3.3.1 Visok sneg (nad 50 cm), snežni plaz 77 3.3.2 Rudniška nesreča 77 2 3.3.3 Nesreča na vodi 77 3.3.4 Poplava – povodenj 77 4. ZAKLJUČEK 78 5. RAZLAGA POJMOV 79 6. VIRI 80 7. PRILOGE KAZALO TABEL IN SLIK TABELE Tabela 2.5.1: Število prebivalcev in površina občine 9 Tabela 2.5.2: Število prebivalcev po naseljih v občini Sežana 10 Tabela 3.1.1.1: Količine nevarnih snovi – Mitol d.d. Sežana 15 Tabela 3.1.1.2: Količine nevarnih snovi – Krasoprema d.o.o. 16 Tabela 3.1.1.3: Količine nevarnih snovi – Petrol Plin d.o.o. 17 Tabela 3.1.1.4: Količine nevarnih snovi – bencinski servisi OMV 17 Tabela 3.1.1.5: Količine nevarnih snovi – bencinski servisi Petrol d.d. 17 Tabela 3.1.1.6: Količine nevarnih snovi – bencinski servis MOL Slovenija d.o.o. 18 Tabela 3.1.1.7: Količine začasno skladiščenih nevarnih snovi – Adria Terminali d.o.o. 19 Tabela 3.1.4.1: Nivojski prehodi na železniški progi, ki poteka po območju občine 28 Tabela 3.1.4.2: Podatki o prometu vlakov po odsekih 29 Tabela 3.1.4.3: Prikaz potnikov in potniških km po postajah 29 Tabela 3.1.5.1.1: Stopnje požarne ogroženosti po katastrskih občinah 35 Tabela 3.1.5.1.2: Izračunana požarna ogroženost po rastišču in tipu gozda 36 Tabela 3.1.5.1.3: Požari v letih 2001 – 2010 37 Tabela 3.1.5.1.4: Požari po katastrskih občinah 38 Tabela 3.1.5.1.5: Vzroki za požare v naravi 39 Tabela 3.1.5.1.6: Protipožarne preseke po katastrskih občinah 40 Tabela 3.1.6.1: Količina najdenih NUS po posameznih občinah Notranjske regije 48 Tabela 3.2.10.1: Količine utekočinjenega naftnega plina 65 Tabela 3.2.14.1: Zaklonišča v občini Sežana 75 Tabela 3.2.14.2: Število prebivalcev v najbolj ogroženih naseljih 75 Tabela 4.1: Pregled načrtov ZIR, ki jih je potrebno izdelati 78 SLIKE Slika 1.1: Območje občine Sežana 5 Slika 2.5.1: Občina Sežana z mejami naselij 10 Slika 3.1.4.1: Železniške povezave v občini Sežana 28 Slika 3.1.5.1.1: Karta požarne ogroženosti 36 Slika 3.1.5.1.2: Povprečna površina požara 38 Slika 3.2.13.1: Karta potresne ogroženosti 70 3 1. UVOD Nesreča nikoli ne počiva. Najbolj udari takrat, kadar je dolgo ni in nanjo pozabimo. V skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/2006, v nadaljevanju ZVNDN) je ocena ogroženosti kakovostna in količinska analiza naravnih ter drugih danosti za nastanek naravne in druge nesreče, z oceno možnega poteka in posledic nesreče, s predlagano stopnjo zaščite pred nevarnostmi ter predlogom preventivnih in drugih ukrepov za zaščito, reševanje in pomoč. Ocena ogroženosti je dokument, ki ga za vsako posamezno nevarnost naravne in druge nesreče pripravijo državni in občinski organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije. Podlaga za pripravo ocene ogroženosti so raziskave, študije in druge strokovne podlage, ki se nanašajo na značilnosti ogroženega območja v najširšem pomenu besede. Ocena ogroženosti tako zajema podnebne, ekološke, prostorske, gospodarske, poselitvene in druge značilnosti območja. Ocena ogroženosti je temeljna podlaga za načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju. Ocena ogroženosti predstavlja temelj za delovanje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč (v nadaljevanju sile ZRP). Gre za kompleksno strokovno podlago, pri izdelavi katere je potrebno poznavanje zakonitosti pokrajine in naravnih vrednot, opravi se terensko delo, pregled in študij različnih virov. Upoštevati je potrebno tudi izkušnje prebivalcev nekega območja. Pri izdelavi dokumenta gre za izrazito interdisciplinarno delo. Poleg pridobivanja podatkov je zelo pomembno tudi njihovo pravilno razumevanje, vrednotenje in implementacija. Ocena ogroženosti zaradi naravne in druge nesreče mora v skladu z Navodilom o pripravi ocen ogroženosti (Uradni list RS, št. 39/1995) vsebovati podatke in ocene o virih nevarnosti, možnih vzrokih nastanka nesreče, verjetnosti pojavljanja nesreče, vrsti, oblikah in stopnji ogroženosti, poteku in možnem obsegu nesreče, ogroženih prebivalcih, živalih, premoženju in kulturni dediščini, verjetnih posledicah nesreče, verjetnosti nastanka verižne nesreče, možnosti predvidevanja nesreče. Poleg navedenega mora vsebovati tudi predloge za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče. Ocene ogroženosti je potrebno obnoviti vsakih pet let oziroma vsakič, ko nastanejo spremembe pri virih ogrožanja. 4 Slika 1.1: Območje občine Sežana 5 2. ZNAČILNOSTI OBMOČJA 2.1 GEOGRAFSKI POLOŽAJ IN LEGA OBČINE SEŽANA 2.1.1 Lega Območje občine Sežana leži v jugozahodnem delu Slovenije in meji na naslednje občine: ▪ na severu na občino Komen ▪ na severovzhodu na občino Vipava ▪ na vzhodu na občino Divača ter ▪ na južni strani na občino Hrpelje – Kozina. 2.1.2 Državne meje Občina Sežana leži ob zahodni državni meji. Meja z Republiko Italijo znaša 23,6 km. 2.1.3 Obseg območja Območje občine Sežana obsega pretežni del pokrajine Kras. Ta sega na severu po robu planote nad Vipavsko dolino oziroma od Rupe čez Vrtoče, Ovčnjak, mimo Štanjela, po dolini Raše, preko Otošča, Razdrtega, po obrobju Senožeškega krasa mimo Travnika, Vremščice, Vremskega Britofa, Ograde, Videža, Prešnice, Petrinj in na zahodu po italijanski meji od Kokoške do Rupe na severu. Večina območja je tipično kraška planota z nadmorsko višino od 300 do 450 metrov, razen območja Vrhov na severovzhodu (do 670 m), kjer pa prevladuje fliš. 2.1.4 Površina Površina občine znaša 217,4 km2. 2.2 GEOLOŠKO-MORFOLOŠKE IN TOPOGRAFSKE ZNAČILNOSTI Na podlagi dosedanjega poznavanja stanja naravnih danosti in naravne dediščine v kraški regiji lahko trdimo, da obravnavano območje bogatijo edinstveni naravni pojavi, predvsem podzemni, izjemna biotska pestrost ter značilna kraška krajina. 2.2.1 Geološke značilnosti Litološka zgradba območja je razmeroma enostavna. Danes so na površju kredne in paleocenske karbonatne kamnine, ki so se odlagale v tako imenovani Jadranski karbonatni platformi, na katerih so razviti kraški pojavi. Zelo pestri so fosilni ostanki: ribe in drugi vretenčarji, rastlinski ostanki (komenski in tomajski ploščasti apnenec), izredno bogata nahajališča rudistnih školjk, paleocenskih polžev, številnih foraminifer in mikrofosilov. Zanimiva je geološka zgradba Kraškega roba, katerega osnovna značilnost je edinstvena luskasta zgradba flišnih plasti in eocenskih apnencev. Kvartarni sedimenti so le v jamah, na površini pa ponekod dobimo debelejšo preperino karbonatnih kamnin – terro rosso s kosi roženca. 6 Matično podlago sestavljajo večinoma karbonatne kamnine kredne starosti. Precej sta razširjena temno siv bituminozen dolomit in siv gost bituminozen apnenec iz spodnje krede. V pedogenetskih procesih in pod vplivom delovanja pedogenetskih dejavnikov so na Krasu nastali trije glavni tipi prsti: jerovica, ki se pojavlja kot ilovka. Ta je nastala na sivih in temno sivih apnencih iz spodnje in zgornje krede, vsebuje veliko gline, manj je v njej peščenih delcev. Za jerovico je značilna neenakomerna globina, rdečo barvo ji daje železov oksid. Prst je v glavnem dobro obdelana, na njej raste vinska trta zlasti vrsta refošk, iz katere grozdja pridobivajo vino teran. Druga oblika pojavljanja je kremenica. Nastala je na temno sivih in ploščatih apnencih, ki vsebuje roženec, vsebuje precej kremenovega skeleta in peska. Rendzina, ki je plitvejša in se razvije na apnencu ter dolomitu, značilen je humusni horizont na kamnini, vsebuje precej glinastih delcev, manj peščenih. Rjava pokarbonatna prst, ki se razvije na apnencu in dolomite, je globlja od rendzine, značilna za kraške doline in uvale, večinoma pa se na njej razrašča travniška ali gozdna vegetacija. 2.2.2 Geomorfološke značilnosti Obsežna apneniška planota Kras na jugovzhodu postopno prehaja preko suhih dolin v sosednje, prav tako kraške pokrajine. Zaradi značilne sklenjenosti in prepletenosti površinskih oblik, se je na tej strani Krasa izoblikovalo več izrazito stičnih pokrajin, ki jih genetsko lahko še prištevamo h Krasu. Te so zanimive zlasti zaradi pojavov kontaktnega krasa (npr. slepe doline). Od jugovzhoda se raztezajo glavne doline, ki se nato sklenjeno nadaljujejo v značilna podolja in uravnave Krasa. To velja zlasti za Podgrajsko in Senožeško podolje ter Vremščico. V neposredno soseščino Krasa sodi tudi Čičarija s Slavniškim pogorjem ter ravnik Podgorski Kras ob zahodnem vznožju Slavnika. Kraški procesi so bili odločilni za nastanek številnih površinskih (škraplje, doline, udornice, skalni čoki) in podzemnih (jame, brezna) kraških pojavov.