KAZALO Stran: 1. UVOD 4 2. ZNAČILNOSTI OBMOČJA 6 2.1 Geografski položaj in lega občine Sežana 6 2.2 Geološko - morfološke in topografske značilnosti 6 2.3 Hidrografske razmere 8 2.4 Klimatske značilnosti 8 2.5 Demografske in naselitvene značilnosti 9 2.6 Gospodarstvo in prometna infrastruktura 10 2.7 Oskrba 11 2.8 Značilnosti gradnje 12

3. NARAVNE IN DRUGE NESREČE NA OBMOČJU OBČINE SEŽANA 14 3.1 I. SKUPINA DOGODKOV 15 3.1.1 Nesreča z nevarno snovjo - druga ekološka nevarnost ali nesreča 15 3.1.2 Suša – prekinitev preskrbe s pitno vodo 23 3.1.3 Nesreča v cestnem prometu 25 3.1.4 Nesreča v železniškem prometu 28 3.1.5 Požari 33 3.1.5.1 Požar v naravnem okolju 33 3.1.5.2 Požar na objektih 44 3.1.5.3 Požar na prometnih sredstvih 46 3.1.6 Najdba neeksplodiranega ubojnega sredstva 48

3.2 II. SKUPINA DOGODKOV 50 3.2.1 Zemeljski plaz 50 3.2.2 Neurje, vihar, močan veter (nad 8 Bf), burja (nad 10 Bf) 52 3.2.3 Toča 55 3.2.4 Udar strele 57 3.2.5 Žled 58 3.2.6 Pozeba 60 3.2.7 Epidemija človeške nalezljive bolezni 61 3.2.8 Epizootija, epifitija, infestacija 62 3.2.9 Nesreča v zračnem prometu 63 3.2.10 Eksplozija 65 3.2.11 Industrijska nesreča 67 3.2.12 Radiološka nevarnost 69 3.2.13 Rušilni potres 70 3.2.14 Vojaški napad (iz zraka, morja, kopnega) – vojna, teroristični napad 74

3.3 III. SKUPINA DOGODKOV 77 3.3.1 Visok sneg (nad 50 cm), snežni plaz 77 3.3.2 Rudniška nesreča 77 2

3.3.3 Nesreča na vodi 77 3.3.4 Poplava – povodenj 77 4. ZAKLJUČEK 78 5. RAZLAGA POJMOV 79 6. VIRI 80

7. PRILOGE

KAZALO TABEL IN SLIK

TABELE

Tabela 2.5.1: Število prebivalcev in površina občine 9 Tabela 2.5.2: Število prebivalcev po naseljih v občini Sežana 10 Tabela 3.1.1.1: Količine nevarnih snovi – Mitol d.d. Sežana 15 Tabela 3.1.1.2: Količine nevarnih snovi – Krasoprema d.o.o. 16 Tabela 3.1.1.3: Količine nevarnih snovi – Petrol Plin d.o.o. 17 Tabela 3.1.1.4: Količine nevarnih snovi – bencinski servisi OMV 17 Tabela 3.1.1.5: Količine nevarnih snovi – bencinski servisi Petrol d.d. 17 Tabela 3.1.1.6: Količine nevarnih snovi – bencinski servis MOL Slovenija d.o.o. 18 Tabela 3.1.1.7: Količine začasno skladiščenih nevarnih snovi – Adria Terminali d.o.o. 19 Tabela 3.1.4.1: Nivojski prehodi na železniški progi, ki poteka po območju občine 28 Tabela 3.1.4.2: Podatki o prometu vlakov po odsekih 29 Tabela 3.1.4.3: Prikaz potnikov in potniških km po postajah 29 Tabela 3.1.5.1.1: Stopnje požarne ogroženosti po katastrskih občinah 35 Tabela 3.1.5.1.2: Izračunana požarna ogroženost po rastišču in tipu gozda 36 Tabela 3.1.5.1.3: Požari v letih 2001 – 2010 37 Tabela 3.1.5.1.4: Požari po katastrskih občinah 38 Tabela 3.1.5.1.5: Vzroki za požare v naravi 39 Tabela 3.1.5.1.6: Protipožarne preseke po katastrskih občinah 40 Tabela 3.1.6.1: Količina najdenih NUS po posameznih občinah Notranjske regije 48 Tabela 3.2.10.1: Količine utekočinjenega naftnega plina 65 Tabela 3.2.14.1: Zaklonišča v občini Sežana 75 Tabela 3.2.14.2: Število prebivalcev v najbolj ogroženih naseljih 75 Tabela 4.1: Pregled načrtov ZIR, ki jih je potrebno izdelati 78

SLIKE

Slika 1.1: Območje občine Sežana 5 Slika 2.5.1: Občina Sežana z mejami naselij 10 Slika 3.1.4.1: Železniške povezave v občini Sežana 28 Slika 3.1.5.1.1: Karta požarne ogroženosti 36 Slika 3.1.5.1.2: Povprečna površina požara 38 Slika 3.2.13.1: Karta potresne ogroženosti 70

3

1. UVOD

Nesreča nikoli ne počiva. Najbolj udari takrat, kadar je dolgo ni in nanjo pozabimo.

V skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/2006, v nadaljevanju ZVNDN) je ocena ogroženosti kakovostna in količinska analiza naravnih ter drugih danosti za nastanek naravne in druge nesreče, z oceno možnega poteka in posledic nesreče, s predlagano stopnjo zaščite pred nevarnostmi ter predlogom preventivnih in drugih ukrepov za zaščito, reševanje in pomoč.

Ocena ogroženosti je dokument, ki ga za vsako posamezno nevarnost naravne in druge nesreče pripravijo državni in občinski organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije. Podlaga za pripravo ocene ogroženosti so raziskave, študije in druge strokovne podlage, ki se nanašajo na značilnosti ogroženega območja v najširšem pomenu besede. Ocena ogroženosti tako zajema podnebne, ekološke, prostorske, gospodarske, poselitvene in druge značilnosti območja.

Ocena ogroženosti je temeljna podlaga za načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju. Ocena ogroženosti predstavlja temelj za delovanje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč (v nadaljevanju sile ZRP). Gre za kompleksno strokovno podlago, pri izdelavi katere je potrebno poznavanje zakonitosti pokrajine in naravnih vrednot, opravi se terensko delo, pregled in študij različnih virov. Upoštevati je potrebno tudi izkušnje prebivalcev nekega območja. Pri izdelavi dokumenta gre za izrazito interdisciplinarno delo. Poleg pridobivanja podatkov je zelo pomembno tudi njihovo pravilno razumevanje, vrednotenje in implementacija.

Ocena ogroženosti zaradi naravne in druge nesreče mora v skladu z Navodilom o pripravi ocen ogroženosti (Uradni list RS, št. 39/1995) vsebovati podatke in ocene o virih nevarnosti, možnih vzrokih nastanka nesreče, verjetnosti pojavljanja nesreče, vrsti, oblikah in stopnji ogroženosti, poteku in možnem obsegu nesreče, ogroženih prebivalcih, živalih, premoženju in kulturni dediščini, verjetnih posledicah nesreče, verjetnosti nastanka verižne nesreče, možnosti predvidevanja nesreče.

Poleg navedenega mora vsebovati tudi predloge za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče. Ocene ogroženosti je potrebno obnoviti vsakih pet let oziroma vsakič, ko nastanejo spremembe pri virih ogrožanja.

4

Slika 1.1: Območje občine Sežana

5

2. ZNAČILNOSTI OBMOČJA

2.1 GEOGRAFSKI POLOŽAJ IN LEGA OBČINE SEŽANA

2.1.1 Lega Območje občine Sežana leži v jugozahodnem delu Slovenije in meji na naslednje občine: ▪ na severu na občino Komen ▪ na severovzhodu na občino Vipava ▪ na vzhodu na občino Divača ter ▪ na južni strani na občino Hrpelje – Kozina.

2.1.2 Državne meje Občina Sežana leži ob zahodni državni meji. Meja z Republiko Italijo znaša 23,6 km.

2.1.3 Obseg območja Območje občine Sežana obsega pretežni del pokrajine Kras. Ta sega na severu po robu planote nad Vipavsko dolino oziroma od Rupe čez Vrtoče, Ovčnjak, mimo Štanjela, po dolini Raše, preko Otošča, Razdrtega, po obrobju Senožeškega krasa mimo Travnika, Vremščice, Vremskega Britofa, Ograde, Videža, Prešnice, Petrinj in na zahodu po italijanski meji od Kokoške do Rupe na severu.

Večina območja je tipično kraška planota z nadmorsko višino od 300 do 450 metrov, razen območja Vrhov na severovzhodu (do 670 m), kjer pa prevladuje fliš.

2.1.4 Površina Površina občine znaša 217,4 km2.

2.2 GEOLOŠKO-MORFOLOŠKE IN TOPOGRAFSKE ZNAČILNOSTI Na podlagi dosedanjega poznavanja stanja naravnih danosti in naravne dediščine v kraški regiji lahko trdimo, da obravnavano območje bogatijo edinstveni naravni pojavi, predvsem podzemni, izjemna biotska pestrost ter značilna kraška krajina.

2.2.1 Geološke značilnosti Litološka zgradba območja je razmeroma enostavna. Danes so na površju kredne in paleocenske karbonatne kamnine, ki so se odlagale v tako imenovani Jadranski karbonatni platformi, na katerih so razviti kraški pojavi. Zelo pestri so fosilni ostanki: ribe in drugi vretenčarji, rastlinski ostanki (komenski in tomajski ploščasti apnenec), izredno bogata nahajališča rudistnih školjk, paleocenskih polžev, številnih foraminifer in mikrofosilov. Zanimiva je geološka zgradba Kraškega roba, katerega osnovna značilnost je edinstvena luskasta zgradba flišnih plasti in eocenskih apnencev. Kvartarni sedimenti so le v jamah, na površini pa ponekod dobimo debelejšo preperino karbonatnih kamnin – terro rosso s kosi roženca.

6

Matično podlago sestavljajo večinoma karbonatne kamnine kredne starosti. Precej sta razširjena temno siv bituminozen dolomit in siv gost bituminozen apnenec iz spodnje krede. V pedogenetskih procesih in pod vplivom delovanja pedogenetskih dejavnikov so na Krasu nastali trije glavni tipi prsti: jerovica, ki se pojavlja kot ilovka. Ta je nastala na sivih in temno sivih apnencih iz spodnje in zgornje krede, vsebuje veliko gline, manj je v njej peščenih delcev. Za jerovico je značilna neenakomerna globina, rdečo barvo ji daje železov oksid. Prst je v glavnem dobro obdelana, na njej raste vinska trta zlasti vrsta refošk, iz katere grozdja pridobivajo vino teran. Druga oblika pojavljanja je kremenica. Nastala je na temno sivih in ploščatih apnencih, ki vsebuje roženec, vsebuje precej kremenovega skeleta in peska. Rendzina, ki je plitvejša in se razvije na apnencu ter dolomitu, značilen je humusni horizont na kamnini, vsebuje precej glinastih delcev, manj peščenih. Rjava pokarbonatna prst, ki se razvije na apnencu in dolomite, je globlja od rendzine, značilna za kraške doline in uvale, večinoma pa se na njej razrašča travniška ali gozdna vegetacija.

2.2.2 Geomorfološke značilnosti Obsežna apneniška planota Kras na jugovzhodu postopno prehaja preko suhih dolin v sosednje, prav tako kraške pokrajine. Zaradi značilne sklenjenosti in prepletenosti površinskih oblik, se je na tej strani Krasa izoblikovalo več izrazito stičnih pokrajin, ki jih genetsko lahko še prištevamo h Krasu. Te so zanimive zlasti zaradi pojavov kontaktnega krasa (npr. slepe doline). Od jugovzhoda se raztezajo glavne doline, ki se nato sklenjeno nadaljujejo v značilna podolja in uravnave Krasa. To velja zlasti za Podgrajsko in Senožeško podolje ter Vremščico. V neposredno soseščino Krasa sodi tudi Čičarija s Slavniškim pogorjem ter ravnik Podgorski Kras ob zahodnem vznožju Slavnika. Kraški procesi so bili odločilni za nastanek številnih površinskih (škraplje, doline, udornice, skalni čoki) in podzemnih (jame, brezna) kraških pojavov. Največ je jam, veliko pa tudi brezen. Na celotnem Krasu je velika gostota dolin, najvišja med Lipico in Sežano (tudi do 150 /m2). Na Krasu je znanih približno 600 jam, njihovo število pa narašča vzporedno z jamarskim in krasoslovnim raziskovanjem. Najdemo jih na celotni površini Krasa (v povprečju 1-1,5 jame na km2 površja), v okolici Sežane pa naletimo na najvišjo gostoto jam (22/km2). Tla so plitva, skeletna, tudi z golim skalovjem na površini. Nekoč so bili na skeletnih tleh večinoma pašniki, danes jih zarašča gozdno rastje. Nadaljevanje tega procesa pomeni razvoj od ruralne, odprte krajine proti gozdni, zaprti krajini. S pogozdovanjem ob koncu prejšnjega stoletja se je črni bor zaradi skromnih zahtev močno uveljavil in danes zaznamuje krajinsko podobo Krasa. Postal je eden od simbolov Krasa. Značilna je tudi kraška gmajna s ponekod še opaznimi zaplatami golega kamenja. Kraška območja označuje odsotnost voda na površini. Edine površinske vode so kali, ki jih najdemo v vsaki vasi, z izgradnjo vodovoda pa jih le malo kje vzdržujejo.

Občino Sežano lahko razčlenimo na štiri značilna območja: ▪ tipičen kraški teren z vsemi kraškimi značilnostmi (vrtače, jame,teren poraščen z borom ali nizkim grmičevjem in brinom) v okolici Sežane, Dutovelj, Pliskovice, Avberja, Križa, Kazelj in Štorij; ▪ kraški teren s pretežno listnatim drevjem in sicer od nizkega grmičevja v okolici Lokve in Povirja, do visokih košatih hrastov v okolici Lipice; ▪ severno-vzhodni del občine , kjer je flišno – hribovito območje Vrhov z nadmorsko višino od 500 do 680 m, poraščeno predvsem z listavci, tu so tla nepropustna, tako, da tečejo potoki po 7

površju in se izlivajo v dolino reke Raše, na jugo-zahodni strani in v Vipavsko dolino, na severno- vzhodni strani; ▪ dolina reke Raše, ki leži na prelomnici med kraškim in flišnim terenom, zato se tu reka Raša že ob manjših sušnih obdobjih izgublja - ponikne.

2.3 HIDROGRAFSKE RAZMERE Na Krasu skoraj ni površinskih voda. Le na pobočjih iz manj čistega apnenca so ponekod grape, po katerih ob večjih deževjih teče hudourniška voda. V posebnih okoliščinah se je obdržala na površju Raša, ki teče po robu Krasa. Na Krasu pade letno okoli 1500 mm padavin. Ker površinskih vodotokov skoraj ni, večina vode pronica v podzemlje in oblikuje podzemni kraški svet. Od določene globine navzdol so vsi votli prostori v kamnini zapolnjeni z vodo in tvorijo kraški vodonosnik. Vanj priteka voda s površja, odteka pa v kraških izvirih. Vodonosnik napajajo tudi površinski tokovi, ki po nepropustni podlagi pritečejo do roba Krasa, tu pa skozi požiralnike ali ponorne jame ponikajo v podzemlje Najpomembnejša površinska voda na Krasu so antropogeni kali in lokve, ki jih je človek uporabljal skozi stoletja. Prve za napajanje živine, druge pa za lastno rabo. Danes so ti pojavi opuščeni in imajo izjemen ekološki pomen.

2.4 KLIMATSKE ZNAČILNOSTI Kras ima submediteransko podnebje. Poletja so vroča in suha ter se zavlečejo daleč v jesen, zime pa mrzle in mokre z mrzlim severovzhodnikom – burjo. Zaradi velikih temperaturnih razlik med bližnjim morjem in strmimi pobočji, piha pogosto in močno. Ugodne vplive morja v nasprotju z burjo prinaša mornik ali jugo, ki izmenično z burjo skrbi za razgibane in temperaturno kontrastne zime. Padavine so enakomerno razporejene preko celega leta, le poleti rada nastopi suša. Kras je torej v klimatskem oziru kontrastno območje, kjer se mešajo celinske in obmorske značilnosti. V zimskih mesecih se pogosto pojavljajo nenadni vremenski preobrati, katerih posledice so lahko, posebno na zgornjem območju, kratkotrajne močne poledice. Pogost pojav na območju občine je tudi suša, ki se pojavlja ob daljših obdobjih brez padavin. To se dogaja predvsem poleti (julij, avgust), ko vročina in stalna vetrovnost hitro izsuši kraška pa tudi flišna tla. Manj intenzivni učinki se pojavljajo ob suši v zimskih mesecih (januar, februar), je pa ta suša nevarna zaradi tega, ker jo pogosto spremlja burja (zelo suh veter, ki lahko doseže močne sunke). Posledica je množica požarov v naravi, ker je to obdobje čas intenzivnega čiščenja in priprave obdelovalnih površin za zgodnjo setev. Medsebojno mešanje različnih klimatskih vplivov (mediteranskega, severnoatlantskega in panonsko- sibirskega) na območju občine ima lahko posebno v poletnih mesecih (julij, avgust, september) za posledico nenadne močne nevihte, ki so sicer kratkotrajne, vendar z veliko količino dežja - pogosto pomešanega s točo, strelami in močnimi sunkovitimi vetrovi različnih smeri, ki pogosto zapihajo tudi z jakostjo viharnega vetra.

8

2.5 DEMOGRAFSKE IN NASELITVENE ZNAČILNOSTI

Tabela 2.5.1: Število prebivalcev in površina občine

OBČINA ŠTEVILO POVRŠINA ŠTEV.PREB. PREBIVALCEV V km2 NA km2 SEŽANA 12.546 217,4 57 * Število prebivalcev s stalnim prebivališčem po naseljih na dan 10. 2. 2014; Vir: Centralni register prebivalstva.

Po podatkih zadnjega popisa iz leta 2011 živi na območju občine Sežana 12.894 prebivalcev (v številu so zajeti tudi prebivalci z začasnim bivališčem) v 64 naseljih, razdeljenih v 12 krajevnih skupnosti. Te so: KS Avber, KS Dane, KS Dutovlje, KS Kazlje, KS Lokev, KS Pliskovica, KS Povir, KS Sežana, KS Štjak, KS Štorje, KS Tomaj in KS Vrabče.

2.5.1 Seznam naselij v posamezni krajevni skupnosti s številom prebivalcev ▪ Krajevna skupnost Avber zajema naselja: Avber, Dobravlje, Ponikve, Gradnje in Rašo; št. prebivalcev: 340 ▪ Krajevna skupnost Dane pri Sežani zajema naselje Dane pri Sežani; št. prebivalcev: 421 ▪ Krajevna skupnost Dutovlje zajema naselja: Dutovlje, Godnje, Kreplje, Skopo, Kopriva, Brje pri Koprivi in Krajna vas; št. prebivalcev: 1349 ▪ Krajevna skupnost Kazlje zajema naselje Kazlje, št. prebivalcev: 197 ▪ Krajevna skupnost Lokev zajema naselji Lokev in Prelože pri Lokvi, št. prebivalcev: 816 ▪ Krajevna skupnost Pliskovica zajema naselja: Pliskovica, Kosovelje, Veliki dol, Tublje pri Komnu in Kregolišče; št. prebivalcev: 453 ▪ Krajevna skupnost Povir zajema naselja: Povir, Brestovica pri Povirju, Plešivica, Gorenje pri Divači in Žirje; št. prebivalcev: 679 ▪ Krajevna skupnost Sežana zajema mesto Sežana in naslednja naselja: Voglje, Dol pri Vogljah, Vrhovlje, Lipica, Šmarje pri Sežani, Merče in Orlek; št. prebivalcev: 6148 ▪ Krajevna skupnost Štjak zajema naselja: Štjak, Krtinovica, Ravnje, Selo, Gradišče pri Štjaku, Poljane pri Štjaku, Bogo, Hribi, Pristava, Mahniči, Nova vas in Dolenje; št. prebivalcev: 215 ▪ Krajevna skupnost Štorje zajema naselja: Štorje, Majcni, Podbreže in Senadolice; št. prebivalcev: 447 ▪ Krajevna skupnost Tomaj zajema naselja: Tomaj, Križ, Šepulje, Utovlje, Filipčje Brdo in Grahovo Brdo; št. prebivalcev: 1159 ▪ Krajevna skupnost Vrabče zajema naselja: Vrabče, Jakovce, Tabor, Veliko polje, Sela, Stomaž, Razguri in Griže; št. prebivalcev: 322

Vir: Število prebivalcev s stalnim prebivališčem po naseljih na dan 10. 2. 2014; Centralni register prebivalstva.

Z nekaj več kot 5.000 prebivalci je mesto Sežana največje naselje v občini, poleg tega pa tudi gospodarsko, prometno, izobraževalno, kulturno in zdravstveno središče celotnega Krasa. Več kot tretjina prebivalstva živi v samem mestu Sežana, ostali prebivalci pa živijo v večjih (nad 500 prebivalcev – Dutovlje, Lokev in Križ) ter manjših naseljih (od 30 do 200 prebivalcev). S 57 prebivalci na km2 je občina Sežana dokaj redko poseljena (povprečna gostota poseljenosti v Sloveniji je ob popisu leta 2011 znašala 101 človeka na km2).

9

Slika 2.5.1: Občina Sežana z mejami naselij

Vir: http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam05/obcine/htm/111/0.htm

2.6 GOSPODARSTVO IN PROMETNA INFRASTRUKTURA V sežanski občini deluje kar nekaj uspešnih gospodarskih subjektov, ki predstavljajo gonilo gospodarstva v občini, in sicer KRAS d.o.o. s svojo pršutarno, MITOL d.d.– tovarna lepil, Armeton d.o.o. – proizvodnja betonskih, kovinskih in plastičnih izdelkov, Gold Club d.o.o. – proizvodnja rekvizitov za igre in zabavo, Manta d.o.o. – proizvodnja kovinskih konstrukcij, Mago d.o.o. – termosanitarni materiali, Tip95 d.o.o. – inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje, Mark Medical d.o.o. – trgovina na debelo s farmacevtskimi in medicinskimi potrebščinami in materiali, Krasoprema d.o.o. in drugi. Pomembno vlogo pri pomoči novim podjetniškim iniciativam imata Inkubator in Podjetniško pospeševalni center. Dejstvo, da v zadnjem času obrtniške delavnice in mala podjetja pospešeno preraščajo v vse večje gospodarske subjekte, dokazuje nenazadnje tudi zanimanje za nove poslovne prostore in gradnjo obrtne cone. Predvsem za mala in srednja podjetja proizvodnih ter storitvenih dejavnosti je tu na voljo še veliko neizkoriščenih možnosti na različnih področjih – predvsem zaradi lege same občine – kajti bližina Republike Italije in naravne danosti Krasa ponujajo ugodne možnosti, predvsem za razvoj turizma.

Od pridobitev, ki so bile pomembne v novejšem času, ne smemo pozabiti na izgradnjo primarnega vodovoda s črpališčem v Brestovici kot tudi izgradnjo avtoceste, ki povezuje Fernetiče z Ljubljano. Oskrba z vodo je pomagala ohraniti življenje v vaseh ter v občini nasploh, avtocesta pa je odpravila tranzitni promet skozi sam center Sežane in jo še bolje povezala s svetom. Leto 2001 bo prebivalcem Sežane ostalo v spominu zaradi rekonstrukcije Partizanske ceste, ki pomeni ne le novo pridobitev na področju cestne in komunalne infrastrukture, ampak z dodatnimi posegi prinaša tudi nov, sodoben izgled mesta.

Prometna infrastruktura je podrobneje opisana v poglavjih “Nesreča v cestnem prometu” in “Nesreča v železniškem prometu”.

10

2.7 OSKRBA Preskrba občine z osnovnimi energetskimi resursi in drugimi potenciali za normalno življenje stalnih prebivalcev ter turistov je v določeni meri pogojena z infrastrukturnimi povezavami z ostalimi deli države. Predvsem to velja za preskrbo z električno energijo. Ta poteka po nadzemnih visokonapetostnih vodih, ki so dokaj ranljivi. Električno omrežje pokriva vsa naselja v občini in je dobro vzdrževano. Omrežje je predvsem v zaledju občine občutljivo na vremenske motnje, kar ima za posledico večkratne, ponavadi kratkotrajne, prekinitve dobave.

Preskrba z drugimi energenti (naftnimi derivati, plin, premog) je zadovoljiva. Ti se dovažajo v glavnem po cestah in železniški progi. Poleg zalog nafte in naftnih derivatov na številnih bencinskih črpalkah, obstaja v Sežani tudi plinski terminal ter zgrajeno plinsko omrežje. Vse to je občini tudi garancija za nadaljnjo neodvisno in nemoteno oskrbo s temi energenti.

Območje občine Sežana oskrbuje s pitno vodo javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o., ki zadovoljuje potrebe gospodinjstev (3.139 priključkov) ter potrebe gospodarstva oz. drugih porabnikov (580 priključkov) in trenutno s svojim javnim vodovodnim sistemom pokriva 98,6% vseh potreb. Ostale potrebe se v glavnem zadovoljujejo z lokalnimi vodovodi (naselja Dolenje, Ravnje, Selo, Štjak, Mahniči, Nova vas, Razguri, Stomaž in Sela.).

Osnovo javnega vodovodnega sistema predstavlja tranzitni vodovod Klariči – Sežana – Koper. Sistem deluje na osnovi prečrpavanja vode. Za redno obratovanje sistema je nujna stalna redna dobava električne energije na vseh čistilnih napravah in črpališčih. Prekinitev dobave električne energije pomeni tudi prekinitev dobave vode, še posebej ker je prostornina rezervoarjev na celotnem sistemu premajhna za pokrivanje preskrbe v primeru daljšega izpada. Vodozbirno območje je relativno zelo ogroženo, ker ga prečkajo prometnice kot je cesta Komen – Brestovica. Kot vir ogrožanja vodozbirnega območja lahko navedemo še neurejeno kanalizacijsko omrežje, kakor tudi neustrezno uporabo gnojil in pesticidov v kmetijstvu. V primeru onesnaženja tega vodnega vira je alternativni vodni vir le skromna kapaciteta vodnih virov Padež in Nanos. Neuporabnost vodnega vira Brestovica bi zelo prizadela ljudi in gospodarstvo v občini, ker so lokalni viri pitne vode komaj omembe vredni.

Preskrba z ostalimi potrošnimi dobrinami je dobra. Z njo se ukvarja več trgovskih organizacij, ki potrebne količine blaga dovažajo predvsem iz ostalih delov države, manjši del pa tudi iz tujine. Ta oskrba poteka v glavnem preko cestnega in železniškega prometa, zato bi bila s prekinitvijo teh povezav, resno ogrožena. V tem primeru obstaja kot alternativna možnost organizacija dobave teh dobrin preko sosednjih držav.

11

2.8 ZNAČILNOSTI GRADNJE

2.8.1 Gostota pozidanosti Poselitev na Krasu je odraz skopih naravnih razmer, ki niso dovoljevale goste poseljenosti. Za območje so značilne strnjene gručaste vasi z obzidanimi dvorišči in ozkimi vaškimi ulicami. Obzidava dvorišč je imela velik mikroklimatski pomen – zaščita pred burjo in povišanje zimskih temperature na dvorišču, ki se je vedno uporabljalo kot delovni prostor. Vasi so postavljene za manjše grebene ali vzpetine na prisojno stran, ki je hkrati zavetna. Zaradi lege vasi v zavetnih legah daje pogled na Kras iz juga vtis goste, iz severne pa redke poseljenosti, kar je posledica značilne pozidave v preteklosti zaradi velike vetrovnosti. Značilna oblika oz. tip poselitve je strnjeno naselje kraškega tipa, za katerega je značilno, da so objekti združeni v skupine ali stavbne otoke. Le-ti so po naselju gručasto razporejeni. Gostota zazidanosti ni velika. Na območju občine Sežana je gostota pozidanosti največja v mestu Sežana (621 stavb s stanovanji). Med bolj pozidana naselja sodijo še vasi Lokev (266 stavb s stanovanji), Dutovlje (180), Križ (166), Dane pri Sežani (138), Tomaj (110), Štorje (110), Pliskovica (108) in Povir (103). V zadnjih letih je opazen trend naraščanja prebivalstva, s čimer narašča potreba po novih stanovanjskih objektih.

Za prostorsko razporeditev pozidanosti je torej značilno predvsem naslednje: ▪ tipična kraška pozidava starega mestnega jedra z značilno zelo veliko gostoto pozidanosti in pretežno uporabo gorljivih materialov (les). To pogojuje visoko stopnjo občutljivosti gradenj na požarno ogroženost in rušenje, po drugi strani pa slabo prehodnost in težek dostop do objektov z intervencijskimi vozili; ▪ povečana gostota pozidanosti okrog starega mestnega jedra, z uporabo modernih gradbenih materialov, z ustreznimi odmiki med objekti, kar vse pogojuje nizko stopnjo požarne ogroženosti in manjšo občutljivost za rušenje. Dostopnost do objektov ni povsod zadovoljiva in v primeru potrebe ne omogoča učinkovite reševalne intervencije z uporabo razpoložljive tehnike; ▪ na podeželju je prisotna gručasta (velja predvsem za stara naselja) in razpršena pozidava (značilna za novejše gradnje) individualnih hiš, razpotegnjena ob cestah; ▪ intervencijsko zahtevni objekti (šole, vrtci, domovi, bolnica...), se povečini nahajajo izven starega mestnega jedra oziroma na njegovem obrobju.

2.8.1 Lega tipične kraške vasi Vas leži na nerodovitnem terenu, v bližini trgovskih poti ali križišč. Obkroža jo rodovitna zemlja, primerna za obdelovanje. Običajno zavzema višjo lego zaradi varnosti, boljšega pregleda nad okolico, boljše možnosti obrambe, ugodnega odtekanja meteornih vod. Meja širjenja vasi je določena z začetkom rodovitne zemlje.

2.8.2 Značilnosti tipične kraške vasi Značilno je strnjeno in gručasto oblikovanje. Pri opazovanju naselja iz daljave dobimo vtis enotnosti, ki jo dajejo kraški kamen, podobno oblikovani elementi oken, vrat, dimnikov, fino obdelani detajli.

12

Navznoter prevlada navidezna neurejenost organizacije vasi, spontanost. Vijugaste ulice, sklenjeni stavbni nizi, poudarjeno oblikovani vhodi na dvorišča, zunanja stopnišča, mali vaški trgi in drugi prostorski poudarki večkrat dajejo vtis povsem urbanih naselij. Vas je sestavljena iz posameznih delov, vmes so hranjene rodovitne površine – predvsem kot vrtovi.

2.8.3 Hierarhija stavb Pomembni objekti in javni prostori imajo najboljšo lego v vasi, običajno ležijo v višjem delu vasi. Navadno je na eni od skrajnih točk vasi cerkev s pokopališčem.

2.8.4 Komunikacije Poti so ozke in potekajo po najnižje ležečih zemljiščih, zato da voda čim prej odteče. Komunikacije so vijugaste in tako zaščitene pred vetrovi. Navadno potekajo v smeri sever–jug ali vzhod–zahod. Nimajo pravokotnih križišč, temveč le priključke. Med potmi so nastali otoki, sestavljeni iz posameznih parcel.

13

3. NARAVNE IN DRUGE NESREČE NA OBMOČJU OBČINE SEŽANA

V tej oceni ogroženosti so nevarnosti, nesreče in drugi pojavi razvrščeni v več skupin po naslednjih kriterijih:

I. skupina: V tej skupini so zajete nevarnosti, nesreče in drugi pojavi, ki se pojavljajo relativno pogosto na območju občine Sežana. To so: nesreča z nevarno snovjo – druga ekološka nevarnost ali nesreča, suša – prekinitev oskrbe s pitno vodo, nesreča v cestnem prometu, nesreča v železniškem prometu, požar v naravnem okolju, požar na objektih, požar na prometnih sredstvih, najdba neeksplodiranega ubojnega sredstva.

II. skupina: V tej skupini so nevarnosti, nesreče in drugi pojavi, ki se pojavljajo redkeje ali pa zelo poredko, vendar obstajajo objektivni pogoji za nastanek dogodka in posledic na ljudeh, živalih in naravnem okolju. To so: zemeljski plaz, neurje – vihar – močan veter (nad 8 Bf) – burja (nad 10 Bf), toča, udar strele, žled, pozeba, epidemija človeške nalezljive bolezni, epizootija, epifitija, infestacija, nesreča v zračnem prometu, eksplozija, industrijska nesreča, radiološka nevarnost, rušilni potres, vojaški napad (iz zraka, morja, kopnega) – vojna, prekinitev oskrbe z električno energijo, prekinitev oskrbe z energetskim plinom, prekinitev javne telefonske zveze, visok sneg (nad 50 cm) in nesreča v jami.

III. skupina: Ta skupina zajema nevarnosti, nesreče in drugi pojave, ki se na območju občine Sežana zaradi objektivnih pogojev in naravnih danosti ne pojavljajo, oziroma se do sedaj niso pojavili. To so: snežni plaz, rudniška nesreča, nesreča na žičnici, nesreča v gorah, poplave, povodenj.

14

3.1 I. SKUPINA DOGODKOV

3.1.1 NESREČA Z NEVARNO SNOVJO – DRUGA EKOLOŠKA NEVARNOST ALI NESREČA Velike količine nevarnih snovi, ki so v stalnem porastu in se na območju občine Sežana uporabljajo, izdelujejo, predelujejo, skladiščijo ali prevažajo po kopenskih komunikacijah (ceste, železnica), predstavljajo stalno potencialno nevarnost in enega izmed največjih virov ogrožanja okolja. Zaradi specifike pojavnih oblik, načinov ogrožanja in možnih posledic nesreč ter pogojev in možnosti ukrepanja, zajema ocena ogroženosti kopno in vodotoke.

Viri nevarnosti Večje količine nevarnih snovi, ki bi lahko v primeru nesreče povzročile hujše posledice v okolju ter škodljivo vplivale na zdravje ljudi in živali, so na območju občine locirane na različnih mestih:

MITOL d.d. Sežana Proizvodni obrati kemične industrije MITOL d.d. so razmeščeni v središču mesta Sežana ob cesti Sežana – Trst, in sicer na zahodni strani. V neposredni bližini, na južni strani, poteka tudi železniška proga Sežana – Trst. Najgosteje naseljen predel Sežane je v neposredni bližini. V bližini (do 100 m zračne razdalje) so še bencinski servis OMV in bencinski servis MOL Slovenija d.o.o.. V proizvodnem procesu tovarne MITOL so po podatkih iz septembra 2013 prisotne naslednje nevarne snovi (v tabeli je navedenih prvih pet, potencialno najnevarnejših, snovi):

Tabela 3.1.1.1: Količine nevarnih snovi – Mitol d.d. Sežana

Zap. štev. NEVARNA SNOV Tekoča zaloga v tonah 1. Vinil acetat 120 2. N-butil akrilat 60 3. metil metakrilat 60 4. dibutilmaleinat 60 5. stiren 30

Vse te kemikalije so skladiščene v podzemnih in nadzemnih rezervoarjih, v raznih posodah in sodih (tekoče) ali pa kot trdne snovi (zrnate ali v prahu) v ustrezni embalaži na območju tovarne. Do sedaj na območju tovarne Mitol ni bilo večjih nesreč z nevarnimi snovmi, ki bi ogrozile oz. dokazano škodljivo vplivale na zdravje delavcev ali ljudi izven tovarniškega območja.

Navedene količine nevarnih snovi, prisotnih na območju tovarne pomenijo potencialno nevarnost nesreč, ki lahko ogrozijo: ▪ zdravje in življenje delavcev v tovarni, ▪ ob močni emisiji strupenih in škodljivih plinov ali dima lahko ogrozijo promet skozi mesto Sežana, ▪ promet po železniški progi, delo bencinskih servisov, ▪ bližja naseljena območja,

15

▪ ob nekontroliranem iztekanju nevarnih kemikalij lahko pride do onesnaženja podzemlja.

KRASOPREMA d.o.o. Proizvodni obrat pohištva Krasoprema d.o.o. v Dutovljah leži ob regionalni cesti Sežana – Nova Gorica. V njegovi neposredni bližini sta železniška postaja in Socialno varstveni zavod Dutovlje, čez cesto pa še zdravstvena postaja in lekarna ter stanovanjski objekti. V proizvodnem obratu, kjer izdelujejo spalnično pohištvo, je tudi UV lakirna linija, ki omogoča lakiranje ploskovnega pohištva z UV utrjujočimi poliestrskimi laki.

Po podatkih iz septembra 2013 znaša povprečna zaloga nevarnih snovi

Tabela 3.1.1.2: Količine nevarnih snovi – Krasoprema d.o.o.

Zap. štev. NEVARNA SNOV Povprečna zaloga 1. poliakrilni laki 8.000-10.000 kg 2. poliester laki 2.000-2.500 kg 3. poliuretan laki in razredčila 200 kg 4. aceton 500l 5. nitro laki 50l

Navedene snovi so skladiščene v 25-litrskih posodah, ločeno po vrsti in barvi materiala, in sicer v posebnem skladišču, urejenem skladno s predpisi (iztočni jašek, zračnost prostora, gasilsna sredstva…), ki je tudi lokacijsko odmaknjeno od ostalih proizvodnih in poslovnih prostorov.

PETROL PLIN d.o.o. – oskrba s plinom Petrolovo skladišče utekočinjenega naftnega plina v Sežani je locirano južno od tovorne železniške postaje Sežana (v neposredni bližini logističnega centra, nekdaj BTC Terminal). Oddaljeno je cca 500 m od naselja Sežana.

Skladišče obsega: ▪ pet podolgovatih nadzemnih rezervoarjev – plinohramov (3x100m3 in 2x60m3) z vgrajenimi predpisanimi armaturami; rezervoarji so opremljeni s sistemom za vodno hlajenje. ▪ zidanega objekta, v katerem so v enem prostoru nameščene črpalke in kompresorja, v drugem pa je neaktivna uparjalno mešalna postaja. Črpalke niso v uporabi, prav tako ni v uporabi uparjalno mešalna postaja. Vse instalacije v tem delu so izpraznjene in brez plina ali odoriranega sredstva. Skozi uparjalno mešalno postajo je speljan le plinovod z zemeljskih plinom, ki se uporablja za ogrevanje objekta s pisarnami in sanitarijami. ▪ pretakališča za avtocisterne, ob katerih je postavljen cca 8m dolg in 2m visok zaščitni zid. ▪ objekta, v katerem so prostori za zaposlene, kompresorska postaja in drugi spremljajoči prostori.

Skladiščne kapacitete omogočajo skladiščenje naslednjih količin nevarnih snovi:

16

Tabela 3.1.1.3: Količine nevarnih snovi – Petrol Plin d.o.o.

Zap. Količina Letno - Letno - št. Nevarna snov v m3 polnjenja praznjenja 1. Plin – tekoča faza 420 2500 ton 2500 ton

Navedene zaloge so uskladiščene v ustreznih dvoplaščnih rezervoarjih.

Ocenjeno območje nevarnosti je: 1. cona radius 33 m 2. cona radius 200 m

OMV Slovenija d.o.o. , Petrol d.d. in MOL Slovenija d.o.o. OMV Slovenija d.o.o., Petrol d.d. ter MOL Slovenija d.o.o. opravljajo distribucijo in prodajo goriv, maziv in tehničnih plinov preko bencinskih servisov. Nevarne snovi (predvsem naftni derivati) so skladiščene v rezervoarjih bencinskih servisov, ki so razmeščeni na celotnem območju občine. Po podatkih iz septembra 2013 posamezni bencinski servisi obsegajo naslednje povprečne količine:

Tabela 3.1.1.4: Količine nevarnih snovi – bencinski servisi OMV

Bencin Dizel Kuriln Gosp. plin Dobava Zap. Bencinski Naslov v litrih v litrih o olje 5/10/35kg dnevno/ št. servis v litrih v kosih tedensko 1. OMV – BS Sežana Partizanska c. 63 a 38.000 20.000 0/67/0 2x/teden 2. OMV- BS Fernetiči Partizanska c. 101 59.000 16.000 / / 3x/teden 3. OMV-BS Fernetiči-sever Partizanska c. 130 57.000 91.000 / / 1x/dan 4. OMV-BS Fernetiči-jug Partizanska c. 98 65.000 71.000 / / 1x/dan 5. OMV-BS Lokev Lokev 1 51.000 17.000 / 0/66/2 1x/teden 6. OMV-BS Dutovlje Dutovlje 36 29.000 14.000 6.000 14/64/0 1x/teden S K U P N O 299.000 229.000 6.000 2.110 kg

Na dan 31. 8. 2013 je bilo na BS Dutovlje skladiščeno še: 3 jeklenke ALU UNP-TF 11kg, po ena jeklenka dušika 10l oz. 40l ter 6 jeklenk CO2 (10l), 2 jeklenki CO2 (40l) in ena jeklenka kisika (40l). Količina maziv in olj na zalogi na posameznem BS ne presega 200 l.

Tabela 3.1.1.5: Količine nevarnih snovi – bencinski servisi Petrol d.d.

Bencin Dizel kurilno Ostale UTN Zap. Bencinski Naslov v m3 v m3 olje m3 NS v l plin št. servis 1. PETROL BS SEŽANA Partizanska 149 60 30 10 do 200 / 2. PETROL BS POVIR S Povir 96 100 100 / do 200 7,85 m3 3. PETROL BS POVIR J Povir 95 100 100 / do 200 7,85 m3

17

4. PETROL BS LIPICA Lipica 26 70 20 10 do 200 / S K U P N O 330 m3 250 m3 20 m3 do 800 15,7 m3

Tabela 3.1.1.6: Količine nevarnih snovi – bencinski servis MOL Slovenija d.o.o.

Bencin Dizel UNP Gosp. plin Dobava Zap. Bencinski Naslov v m3 v m3 plin v m3 v kg tedensko št. servis 1. Partizanska cesta 69b 50 100 5 max. 3000 3xgoriva 1xUNP S K U P N O 50 100 5 3000

Na BS razpolagajo s posamičnimi pakiranji maziv, olj, sredstev proti zmrzovanju, hkrati imajo na zalogi do največ 200l vnetljivih tekočin I., II. in III. skupine ter največ 1000l tekočin, pri katerih je vžigna temperatura nad 100°C. Navedeni rezervoarji so vsi podzemni ter zgrajeni v skladu z ustreznimi predpisi. Kot taki predstavljajo relativno majhen vir ogrožanja, razen v naseljih, kjer so neposredno ob stanovanjskih soseskah. Vsi ti vkopani rezervoarji pa predstavljajo tudi potencialni vir ogrožanja talne vode, v kolikor bi zaradi poškodb rezervoarjev prišlo do iztekanja vsebine v podtalnico.

Poleg navedenih maksimalnih možnih količin naftnih derivatov (rezervoarji niso vedno polni!) so na nekaterih bencinskih servisih prisotne še dnevne zaloge (do 500 kg) tekočega naftnega plina (propan- butan) v jeklenkah za gospodinjstva.

Za vse te gospodarske subjekte, ki so razmeščena na različnih lokacijah izven naseljenih območij, velja, da skladiščijo manjše zaloge nevarnih snovi, ki bi ob morebitni nesreči le neznatno vplivale na okolje izven tovarne. Problem pa predstavljajo nevarni odpadki, ki nastajajo v tehnološkem procesu površinske obdelave kovin (galvanizacija in drugo). To so predvsem težke kovine in drugi nevarni odpadki v odpadnih vodah: svinec, baker, cink, brom, nikelj, železo, fosfati, kloridi, nitrati, nitriti, cianidi, itd. Nevarnost predstavljajo odpadne vode, v katerih se nahajajo te snovi, če bi neprečiščene odtekale v kanalizacijo ali direktno v vodotoke in podzemne vode. V navedenih podjetjih sicer delujejo čistilne naprave, ki pa so zastarele in premalo učinkovite. Galvanski mulj, ki se nabira ob prečiščevanju odpadnih vod, se skladišči v sodih na tovarniških dvoriščih in nekajkrat letno odvaža. V navedenih obratih načrtujejo posodobitev in povečanje čistilnih naprav ter uvajanje zaprtih sistemov z reciklažo odpadnih vod.

LOGISTIČNI CENTER ADRIA TERMINALI d.o.o. Skladiščne površine logističnega centra v Sežani se nahajajo na jugovzhodnem delu mesta – na območju nekdanjega BTC Terminala in obsegajo 37.600 m2.

Po podatkih, ki so nam jih posredovali, so bile v letu 2012 preko logističnega centra prepeljane naslednje vrste in količine nevarnega blaga:

18

Tabela 3.1.1.7: Količine nevarnega blaga – Adria Terminali d.o.o.

Zap. štev. BLAGO količina v kilogramih 1. Barve UN 1263 7.552 2. Aluminijev fosfid UN 1397 38.077

Vsa sredstva se skladiščijo v predpisani transportni embalaži in so opremljena z varnostnimi listi.

Cestne in železniške komunikacije Veliko potencialno nevarnost predstavlja tranzit nevarnih snovi po prometnicah, ki potekajo preko območja ali pa v njegovi neposredni bližini, s katerega se kraške občine oskrbujejo s pitno vodo. To je vodozbirno območje brestoviškega podzemnega vira. Zelo kritičen je odsek ceste Gorjansko – Brestovica. Nobeden od navedenih odsekov prometnic ni urejen tako, da bi bilo možno preprečiti odtekanje razlite tekočine naravnost v zemljo. Velike količine nevarnih snovi na prometnicah, neurejene prometnice, izredno velika gostota prometa in geološke karakteristike tal pogojujejo zelo veliko ogroženost vodnega vira in veliko ranljivost preskrbe kraških občin s pitno vodo iz tega vira.

Poleg navedenih nevarnosti so seveda možna tudi onesnaženja zaradi neustrezne uporabe gnojil, strupov za uničevanje škodljivcev in plevela ter spuščanje neprečiščenih komunalnih odplak v talnico.

Možni vzroki nastanka nesreče Možni vzroki nastanka nesreče so predvsem naslednji: ▪ nesreča na cesti, ▪ nesreča na železniški progi, ▪ nesreča na terminalu kemikalij, ▪ nesreča v Mitolu, ▪ nesreča v obratih kovinsko predelovalne industrije, ▪ nesreča v Petrol plinu ali nesreče na bencinskih servisih, ▪ neustrezna uporabe gnojil, strupov za uničevanje škodljivcev in plevela ter spuščanje neprečiščenih komunalnih odplak v talnico, ▪ nesreče v gospodinjstvih, ▪ vojna (diverzije).

Verjetnost pojavljanja nesreče Glede na veliko frekvenco prevozov nevarnih snovi po kopnem (cesta, železnica), kakor tudi velike količine nevarnih snovi, ki jih gospodarski obrati skladiščijo, predelujejo oziroma izdelujejo, se ocenjuje, da obstaja velika verjetnost nastanka nesreče z nevarnimi snovmi. Čeprav z manjšimi posledicami, pa obstaja tudi velika verjetnost namernega onesnaženja (izpusti cistern, neustrezno ravnanje z nevarnimi odpadki - škropiva) in onesnaženja zaradi neustrezne uporabe in skladiščenja nevarnih snovi v gospodinjstvih (kurilno olje) in v kmetijstvu. To nenazadnje potrjujejo tudi statistični podatki, saj beležimo eno do dve večji nesreči z udeležbo nevarnih snovi letno.

19

Verjetnost prometne nesreče z razlitjem nevarne snovi na vodozbirnem območju je z ukinitvijo bencinskih servisov v Brestovici precej manjša. Take nesreče so se že zgodile, vendar na srečo brez posledic za pitno vodo.

Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Nastanek strupenega oblaka lahko povzroči kontaminacijo ljudi, živali in rastlin v bližnji in daljni okolici. Iztek nevarnih snovi v zemljišče na vodozbirnih območjih in onesnaženje podtalnice bi povzročilo neuporabnost brestoviškega in lokalnih vodovodov, pa tudi možnost izumrtja vodnega življa. Izpad brestoviškega vira pomeni manjko pitne vode, ki ga je zelo težko nadomestiti. Iztek nevarnih snovi neposredno v vodotoke bi povzročil njihovo onesnaženje, pomor vodnega življa in krajšo oziroma daljšo neuporabnost vode v kmetijstvu in ribogojstvu. Zaradi izteka nevarne snovi v okolje bi bilo neposredno ogroženo tudi zemljišče in rastline na mestu nesreče. Stopnja ogroženosti je v vseh naštetih primerih velika, največkrat z dolgoročnimi in nepopravljivimi posledicami. Odvisna je od vrste in količine nevarne snovi, ki uide nadzoru, in od vremenskih razmer.

Potek in možen obseg nesreče ▪ Najbolj verjeten in pogost vzrok nesreče z nevarnimi snovmi so nesreče v cestnem prometu, v katerih so udeležena vozila cisterne, ki prevažajo nevarne snovi. Nesreči ponavadi sledi iztekanje nevarne snovi v okolje ter v hujših primerih vžig in eksplozija. Obstaja možnost razširitve požara v naravno okolje. Obseg take nesreče je ponavadi manjši in obvladljiv z razpoložljivimi intervencijskimi silami. ▪ Železniški nesreči, ki bi imela za posledico iztirjenje vagonov z nevarnimi snovmi, bi lahko sledil isti potek dogodkov (iztekanje, vžig, eksplozija, požar v okolju, strupen oblak). Obseg nesreče pa bi bil mnogo večji v primeru, da se zgodi na nedostopnem vodozbirnem območju. Tedaj bi nesreča dosegla katastrofalne razsežnosti, katere bi še dodatno povečale omejene intervencijske možnosti, saj ni na razpolago ustrezne tehnike niti usposobljenega moštva. ▪ Nesreče z nevarnimi snovmi na terminalu kemikalij, v obratih Mitola in Petrol plina, ki bi se lahko pojavile v zgoraj navedenih oblikah, bi lahko dosegle zelo velik obseg in ogrozile območje nesreče ter tudi širšo okolico. ▪ Nesreče z nevarnimi snovmi v obratih kovinskopredelovalne industrije, bencinskih servisih, gospodinjstvih ter nesreče zaradi neustrezne uporabe gnojil, strupov za uničevanje škodljivcev in plevela ter spuščanje neprečiščenih komunalnih odplak v okolje bi bile manjšega obsega in bi ogrozile predvsem neposredne uporabnike in okolje. Večji obseg bi dobile, če bi zaradi emisije teh snovi prišlo do onesnaženja vodnih virov.

Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina V primeru nesreče z nevarno snovjo, pri kateri bi prišlo do iztekanja nevarne snovi v okolje oziroma do nastanka strupenega oblaka, bi le-to ogrožalo prebivalce in živali, odvisno od količine in vrste ter vremenskih razmer, in sicer:

20

▪ Obseg in število ogroženih ob nesrečah na cestah in železnici je težko predvideti, saj je v osnovi pogojen z mestom nastanka (odvisen od poseljenosti). ▪ Zaradi neustreznega ravnanja z nevarnimi snovmi v kmetijstvu in gospodinjstvu je ogroženost prebivalcev in okolja sicer prisotna, a omejena in minimalna. ▪ Ob nesrečah z nevarnimi snovmi pri gospodarskih subjektih, ki so večji možni povzročitelji, se pričakuje naslednje število ogroženih:

MITOL d.d. Nevarne snovi, prisotne na območju tovarne, pomenijo potencialno nevarnost nesreč, ki lahko ogrozijo: ▪ ob vsakem nekontroliranem sproščanju nevarnih snovi, zdravje in življenje delavcev v tovarni (do100 delavcev), ▪ ob močni emisiji strupenih in škodljivih plinov ali dima: promet skozi Sežano, promet po železniški progi, sosednje obrate, bencinska servisa, pa tudi bližnja naseljena območja (do 1000 delavcev in prebivalcev), ▪ ob nekontroliranem iztekanju nevarnih kemikalij lahko pride do kontaminacije zemljišča

LOGISTIČNI CENTER ADRIA TERMINALI d.o.o. Nevarne snovi, prisotne na območju logističnega centra, pomenijo potencialno nevarnost nesreč, ki lahko ogrozijo: ▪ ob vsakem nekontroliranem sproščanju nevarnih snovi, zdravje in življenje delavcev na območju logističnega centra (do 50 delavcev); ▪ ob močni emisiji strupenih in škodljivih plinov ali dima v okolje izven terminala, zdravje in življenje ljudi ter živali na območju Sežane in bližnjega naselja Orlek ▪ vsako večje nekontrolirano izlitje nevarnih snovi bi v večjem oziroma manjšem obsegu neposredno ogrožalo podtalnico na širšem območju.

PLINSKI TERMINAL Zaradi velike količine skladiščenih nevarnih snovi (320 m3) predstavlja plinski terminal v primeru tehnične nesreče veliko nevarnost za okolico, in sicer: ▪ ob vsakem nekontroliranem sproščanju nevarnih snovi, zdravje in življenje delavcev ter živali na območju terminala (do 50 delavcev); ▪ ob močni emisiji strupenih in škodljivih plinov ali dima v okolje izven plinskega terminala, zdravje in življenje ljudi ter živali na območju Sežane in bližnjega naselja Orlek, ki bi jih lahko ob primernem vetru dosegel oblak; ▪ vsako večje nekontrolirano izlitje nevarnih snovi v okolje, ki bi ogrozilo podtalnico na širšem območju.

Verjetne posledice nesreče Pri neposredno prizadetih - kontaminiranih delavcih, prebivalcih in ostalih ljudeh in živalih bi prišlo do smrtnih primerov in poginov. Pri ostalih, ki bi jih dosegle posledice nesreče, pa bi glede na oddaljenost in vrsto nevarne snovi prišlo predvsem do večje oziroma manjše poškodbe dihal. 21

Posledica nesreče bi bila manjša oziroma večja kontaminacija in neuporabnost prizadetega zemljišča. V primeru nesreče na vodozbirnem območju je potencialna nevarnost onesnaženje podtalnice vodnih virov, med njimi tudi najpomembnejšega v Brestovici.

Dobršen del gospodarstva na Krasu je življenjsko odvisen od čistega okolja. Posledice majhnega onesnaženja so omejene in lokalnega pomena. Ekološka nesreča, ki bi imela za posledico večjo emisijo nevarnih snovi v ozračje, pa bi imela katastrofalne posledice, ki bi ogrozile pogoje za življenje. Posledice bi bile hude, dolgotrajne, njihova sanacija bi bila zelo zahtevna.

Verjetnost nastanka verižne nesreče Ocenjuje se, da je možnost nastanka verižne nesreče zelo velika. Emisiji nevarne snovi v okolje (v trdi obliki, razlitje, strupen oblaki) lahko sledi ena ali več od naslednjih verižnih nesreč: ▪ požar (v naravi, na objektu, prometnem sredstvu), ▪ eksplozija, ▪ kontaminacija podtalnice in vodnih virov - prekinjena dobava pitne vode, ▪ kontaminacija zemljišč in rastlin (kmetijskih pridelkov), ▪ prekinjeni prometni, komunikacijski in drugi infrastrukturni tokovi in povezave, ▪ motnje pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda.

Možnost predvidevanja nesreče Možno je oceniti okoliščine, ki lahko pripeljejo do nastanka nesreče, ni pa možno vnaprej napovedati nastanka nesreče.

Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče ▪ Izdelati je potrebno NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB NESREČAH Z NEVARNIMI SNOVMI; ▪ vzpostaviti celovit in učinkovit sistem obveščanja in javnega alarmiranja; ▪ določiti lokacije za kontaminirane odpadke; ▪ skupno s pristojnimi državnimi organi poskrbeti za dobro organizirane, opremljene in usposobljene intervencijske enote (ZGRS Sežana); ▪ namestitev intervencijskega železniškega vagona z ustrezno potrebno intervencijsko opremo in usposobitev interventne skupine gasilcev za posredovanje ob nesrečah na železnici, v kateri bi bile udeležene nevarne snovi; ▪ pristojni organi in službe morajo zagotoviti dosledno izvajanje predpisov, ki določajo pravila ravnanja z nevarnimi snovmi; ▪ po zaključeni intervenciji vzpostaviti v delovanje prizadete infrastrukturne objekte in napeljave (elektrika, vodovod, telefonija, kanalizacija, prometnice, oskrba); ▪ poskrbeti za odvoz kontaminiranih materialov na za to določena mesta in sanacija okolja.

22

3.1.2 SUŠA – PREKINITEV PRESKRBE S PITNO VODO

Viri nevarnosti Suša je na obravnavanem območju pogost vsakoletni pojav. Pogosta daljša obdobja brez padavin, posebno v vročih poletnih mesecih, in stalna vetrovnost povzročajo, da se zemlja izsuši.

Možni vzroki nastanka nesreče Vzrok za nastanek suše so klimatski pojavi: ▪ daljša obdobja brez padavin, ▪ visoke dnevne temperature, ▪ stalna vetrovnost.

Verjetnost pojavljanja nesreče Suša je skoraj vsakoletni pojav v poletnih mesecih z možnostjo zamika na pomlad in jesen. Intenziteta suše je odvisna tudi od količine padavin v zimskem času, saj kronična pomanjkanja padavin pozimi, poletne visoke temperature hitreje spremenijo v nesrečo. Verjetnost pojavljanja je zelo velika.

Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Ogroženost zaradi suše se odraža v naravnem okolju, posredno pa tudi na ljudeh in domačih živalih. Daljša sušna obdobja imajo hiter učinek na naravo, ki se začne sušiti (suša ogroža kulturne rastline, zelenjavo in druge posevke, in jih lahko, kjer ni možno namakanje, popolnoma izsuši). V kasnejši fazi se ta vpliv izraža v pomanjkanju pitne vode. Kritična območja zaradi učinka suše na uporabo pitne vode so območja, ki niso vključena v sistem preskrbe vode iz vodovoda. Naravno okolje postane v suši izredno občutljivo za požare.

Potek in možen obseg nesreče Glede na dolgoletna spremljanja vremena in posledic klime na naravo, lahko sušo kot nesrečo klasificiramo na: ▪ kratkotrajne in pogoste suše, ▪ dolgotrajne suše, ▪ katastrofalne suše.

Obseg suše je vedno odvisen od dolžine trajanja sušnega obdobja, od količine padavin v obdobju pred sušo ter tudi od temperaturnih razmer. Na klimatske dejavnike moramo dodati lastnosti pedološke podlage tal. Zaradi suše se razmere postopoma zaostrujejo. Najprej se kažejo v prizadetih kmetijskih kulturah, ki nimajo urejenega namakanja in povečani požarni ogroženosti naravnega okolja. V nadaljevanju pa lahko doseže razmere, ko zmanjka vode za namakanje, povzroči veliko, oziroma zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja, vpliva na zmanjšanje izdatnosti oziroma presušitev vodnih virov.

23

Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Zaradi suše bi bilo prizadeto predvsem podeželsko prebivalstvo na območju Vrhov. Živine je na obravnavanem območju vse manj, zato ne predstavlja večjega problema. Večji problem pa bi v primeru dolgotrajne suše predstavljala vodooskrba prebivalstva. Zaradi suše je lahko močno prizadeto rastlinje in kulturna krajina, kar pomeni veliko gospodarsko in biološko škodo.

Verjetne posledice nesreče Zaradi suše nastaja gospodarska škoda, katere višina je odvisna od dolžine trajanja sušnega obdobja in od možnosti namakanja intenzivnih nasadov. Posledice prekinitve dobave pitne vode bi se odrazile v prisilni zmanjšani porabi vode, kar pomeni omejevanje praktično vseh gospodarskih dejavnosti.

Verjetnost nastanka verižnih nesreč Suša in pomanjkanje vode pomeni veliko dodatno požarno ogroženost tako naravnega okolja, kot tudi starejših objektov. Zmanjšani tlak vode v vodovodnem omrežju zmanjšuje možnosti dobave požarne vode. Zaradi pomanjkanja vode za higienske potrebe, bi se povečala možnost nastanka epidemij.

Možnost predvidevanja nesreče Krajša ali daljša suša je na našem območju skoraj vsakoletni pojav, ki pa ga ni mogoče natančno napovedati vnaprej.

Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče ▪ Potrebno je dosledno izvajati že sprejete predpise, ki urejajo zaščito vodnih virov ter vodozbirnih območij, in jih skladno z razvojem razmer in novih ugotovitev po potrebi dopolnjevati; ▪ pristopiti k pridobivanju novih vodnih virov; ▪ zavarovanje in sanacija obstoječih osnovnih in alternativnih vodnih virov; ▪ redno ažurirati načrt preskrbe s pitno vodo v izrednih razmerah; ▪ zagotoviti stalno razpoložljivost vsaj dveh cistern za prevoz pitne vode; ▪ ob dolgotrajni suši, ki ima za posledico hujše motnje v preskrbi s pitno vodo, po potrebi organizirati prevoz in razdeljevanje vode najbolj ogroženim prebivalcem; ▪ skladno z razvojem razmer v naravi objaviti ustrezen razglas požarne ogroženosti naravnega okolja; ▪ ob nesreči večjega obsega poskrbeti za popis škode v kmetijstvu; ▪ načrta zaščite in reševanja ob prekinitvi preskrbe s pitno vodo NI POTREBNO IZDELATI.

24

3.1.3 NESREČA V CESTNEM PROMETU

Ceste in avtoceste Mesto Sežana je središče Krasa in pomembno vozlišče mednarodnega prometa in trgovine. Posebno veljavo je Sežana pridobila z izgradnjo ceste Dunaj – Trst v začetku 18. stoletja ter tudi kasneje z izgradnjo dvotirne železniške proge od Ljubljane do Trsta leta 1857. Sežana še danes predstavlja pomembno cestno in železniško križišče.

Glavne tranzitne ceste: Ljubljana – Trst Koper – Divača – Sežana – Nova Gorica Divača – Lokev – Bazovica

Avtocestna povezava: Avtocesta A3 (Ljubljana –) razcep Gabrk – Fernetiči. T.i. sežanski krak primorske avtoceste se začne v razcepu Gabrk in konča na meji z Italijo. Na 13 kilometrov dolgem avtocestnem odseku je zgrajenih enajst premostitvenih objektov (sedem podvozov in podhodov, štirje nadvozi), dva avtocestna priključka (Sežana zahod in Sežana vzhod), dva servisna platoja, cestninska postaja Dane in dvocevni predor Tabor dolžine 210 oz. 274 metrov.

Skupno je v občini Sežana približno 300 kilometrov javnih cest. Od tega predstavljajo občinske kategorizirane ceste 209 km (65 km lokalnih cest, 120 km javnih poti in 24 km mestnih zbirnih in krajevnih ulic v Sežani), regionalne ceste 80 km ter avtocesta 13 km.

Viri nevarnosti Obravnavano območje je izrazito tranzitno. To je pogojeno z blagovnimi tokovi vzhod – zahod preko mednarodnih mejnih prehodov Fernetiči in Lipica ter železniškega vozlišča v Sežani. Blagovni tokovi presegajo 20 milijonov ton letno. Zelo gost promet se odvija tudi po avtocesti (Ljubljana-Trst) z drugimi deli države. Že kar alarmanten je podatek, da je na območju občine nadpovprečno število bencinskih servisov, ki potrebujejo dnevno dobavo nafte in naftnih derivatov. Temu je potrebno seveda prišteti še veliko število cestnih tranzitnih tovorov preko mejnega prehoda Fernetiči. Velika gostota prometa, neustrezna kvaliteta magistralnih in lokalnih cest, prisotnost vseh vrst blaga in drugi dejavniki pogojujejo možnost nastanka prometnih nesreč z zelo hudimi ali celo katastrofalnimi posledicami.

Kritična je preobremenitev cest v regiji, zaradi česar prihaja do hudih prometnih nesreč. Prometna nesreča z razlitjem nevarne snovi na kraškem terenu, kjer je hitra sanacija skoraj nemogoča, bi ob onesnaženju podtalnih zalog vode imela hude in dolgotrajne posledice.

Možni vzroki nastanka nesreče ▪ Neupoštevanje pravil obnašanja v prometu, ▪ neprilagojenost hitrosti vožnje stanju in pogojem na cesti, ▪ tehnično neustrezna vozila,

25

▪ stanje ceste in velika gostota prometa, ▪ utrujenost in vožnja pod vplivom alkohola, ▪ ostali vzroki, ki pogojujejo nastanek prometnih nesreč.

Verjetnost pojavljanja nesreče Preobremenjenost magistralnih cest v regiji oz. neustreznost za prevoz tolikih količin različnega blaga pogojuje veliko verjetnost nastajanja nesreč v prometu.

Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Zelo zaskrbljujoče je dejstvo, da nekatere ceste potekajo preko vodozbirnega območja za brestoviški vodovod. Prometna nesreča z razlitjem nevarne snovi na kraškem terenu, kjer je hitra sanacija skoraj nemogoča, bi ob onesnaženju podtalnih zalog vode imela hude in dolgotrajne posledice.

Potek in možen obseg nesreče - primer nesreče na cesti Na magistralni cesti blizu vasi Krajna vas pride do prometne nesreče, v kateri so udeleženi osebni avtomobil in tovornjak - cisterna polna naftnih derivatov. Prišlo je do trčenja vozil, zagozditve, požara in uhajanja - razlitja nevarne substance, ki ogroža stanovalce bližnjih hiš in ljudi v avtomobilih. Cesta je zaprta v obe smeri, obvoza ni. Iztekajoča nevarna snov se izgublja v kraška tla. Požar grozi, da se bo razširil še na bližnje hiše in v okolje ob cesti. Kraji, kjer lahko pride do take nesreče (podobne nesreče, a z manjšimi posledicami so že bile), so na vsem odseku lokalnih cest od Sežane do Komna oziroma Divače ali Senožeč.

Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Pri nastanku nesreče so ogrožena življenja in zdravje udeležencev v sami nezgodi. V kolikor ne pride do iztekanja nevarnih snovi in onesnaženja podtalnice oz. vodotokov ali požara v naravi, je ogrožena samo bližnja okolica kraja.

Verjetne posledice nesreče in verjetnost nastanka verižne nesreče Udeležba vozila, ki prevaža nevarne snovi v nesreči, pogojuje zelo veliko verjetnost, da pride do razlitja nevarne snovi, onesnaženja podtalnice, požara in nastajanja strupenih in dušljivih plinov. Do sedaj še ni prišlo do nesreče na območju, ki bi lahko povzročilo onesnaženje brestoviškega vodnega vira.

Možnost predvidevanja nesreče Obstajajo zelo majhne možnosti za predvidevanje oziroma napovedovanje nezgode ali nesreče v prometu.

Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče

26

▪ skladno z regijskim načrtom zaščite in reševanja ob množični nesreči na avtocesti se za območja, ki so lahko prizadeta zaradi nesreče z nevarno snovjo, izdela DOKUMENTE – NAVODILA ZA IZVAJANJE ZAŠČITNIH UKREPOV IN NALOG ZAŠČITE IN REŠEVANJA. ▪ hitro, usklajeno in učinkovito ukrepanje reševalnih služb; ▪ glede na razpoložljive možnosti je potrebno razdelati variante obvoznih poti; ▪ po potrebi nuditi pomoč pri zagotovitvi nadomestnih prevozov ▪ v kolikor je prišlo zaradi posledic nesreče do poškodb infrastrukturnih objektov in napeljav (elektrika, telefonija, vodovod, kanalizacija, prometnice, oskrba), takoj po opravljeni reševalni intervenciji pristopiti k njihovemu popravilu – usposobitvi.

27

3.1.4 NESREČA V ŽELEZNIŠKEM PROMETU

Železnica Preko območja občine Sežana potekata dve pomembni železniški progi: železniška proga Ljubljana (Divača) – Trst ter proga Ljubljana (Divača) – Sežana – Nova Gorica – Jesenice.

Dolžine posameznih prog v občini Sežana so naslednje: Divača – (Povir) – Sežana = 9,6 km Sežana – Fernetiči (mejni prehod z Republiko Italijo) = 3,3 km Sežana – (Dutovlje) – Kopriva = 12,4 km Kreplje (cepišče proge) – Dol pri Vogljah (mejni prehod z Republiko Italijo) = 2,5 km

Skupaj torej na območju občine poteka približno 28 km železniške proge.

Slika 3.1.4.1: Železniške povezave v občini Sežana

___ železniška proga

Tabela 3.1.4.2: Nivojski prehodi na železniški progi, ki poteka po območju občine

Proga 50: Divača - (Povir) - Sežana - Fernetiči (MP z Republiko Italijo)

Št. Elektrificirana širina ceste v Način zavarovanja in Stacionaža Naziv NPr tirov proga osi proge oprema

671+537,00 GORENJE 2 da 4,96 AK 681+035,30 ORLEK 2 da 4,70 AK 681+359,30 DRŽ.M. 2 da 4,70 AK 28

Proga 70: Sežana - (Dutovlje) - Kopriva 118+559,41 1 ne 3,20 MZ MZ 118+950,38 1 ne 3,00 MZ MZ 121+436,30 PRI VODOPIVCU 1 ne 4,00 AK

Proga 73: Kreplje (cepišče proge) - Dol pri Vogljah (MP z Republiko Italijo) 0+598,00 1 ne 3,00 AK Vir: Zmago Mueller, Slovenske železnice d.o.o., 18. 11. 2008.

Tabela 3.1.4.2: Podatki o prometu vlakov po odsekih

Divača - Sežana vlakov ton 2007 22.550 11.439.005 2006 21.061 10.607.031 2005 20.243 10.056.056 2004 20.004 9.550.177 2003 18.263 8.928.437

Sežana - Sežana d.m. vlakov ton 2007 4.615 1.601.833 2006 4.281 1.405.171 2005 4.087 1.196.209 2004 4.259 1.175.518 2003 3.975 1.165.733

Sežana-Nova Gorica vlakov ton 2007 2.925 1.356.870 2006 2.963 1.354.182 2005 3.119 1.421.947 2004 3.455 1.710.942 2003 3.264 1.457.064

Vir: PIS ISSŽ (posredoval Zmago Mueller, Slovenske železnice d.o.o., 18. 11. 2008)

Tabela 3.1.4.3: Prikaz potnikov in potniških km po postajah

PROGA OZ. POSTAJA POTNIKI PKM Planina-Sežana 433.890 20.095.431 Planina - - Rakek 44.790 2.074.430 Postojna 159.065 7.367.027 Prestranek 13.917 644.560 Pivka 45.972 2.129.174 Košana - - Gornje Ležeče - - Vreme - - Divača 51.106 2.366.953 29

Povir - - Sežana 119.040 5.513.287

Pivka-Ilirska Bistrica 33.997 1.574.557 Kilovče - - Ilirska Bistrica 33.997 1.574.557

Sežana-Branik 618 28.622 Dutovlje - - Štanjel 618 28.622 Branik - - Vir: Ocena ogroženosti Notranjske regije, ažurirana april 2009

Viri nevarnosti Obravnavano območje je izrazito tranzitno. To je pogojeno z dvotirno železniško progo Ljubljana – Trst ter enotirno progo Sežana – Nova Gorica – Jesenice in naprej proti vsem državam Evrope. Progi sta maksimalno obremenjeni in že predstavljata ozko grlo razvoja. Velika gostota prometa, prisotnost vseh vrst blaga in drugi dejavniki pogojujejo možnost nastanka prometnih nesreč z zelo hudimi ali celo katastrofalnimi posledicami. Železniška proga, po kateri se prevažajo milijoni ton blaga vseh vrst, tudi nevarnih snovi, poteka po najbolj občutljivih kraških terenih. Odsek železniške proge od postaje Sežana (na kraškem robu) do Nove Gorice je v vsakem daljšem obdobju sušnega vremena stalno prizorišče nastajanja požarov ob progi. Ti nastajajo zaradi nepravilnega zaviranja (odletavanje razžarjenih kosov zavornih cokel) in neočiščene okolice proge, kjer je suha trava in drugo suho vnetljivo rastlinje.

Možni vzroki nastanka nesreče Kot možne vzroke za nastanek nesreče na obravnavani železniški progi je treba upoštevati vse tiste specifične dejavnike v železniškem prometu, ki lahko povzročijo, da pride do nesrečnega dogodka (človeški dejavnik, stanje proge, drugo...).

Verjetnost pojavljanja nesreče Glede na veliko gostoto prometa po progi ocenjujemo, da obstaja velika verjetnost nastanka nesreče, ki bi imela za posledico razlitje nevarne snovi. Povzročanje požarov ob progi zaradi odletavanja delcev razžarjenih zavornih cokel pa je ob vsakem sušnem obdobju stalen pojav.

Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Nesreča, ki bi nastala na železniški progi ogroža: ▪ ob razlitju nevarne snovi je ogrožena podtalnica, ▪ ob nastanku požara ob progi je ogroženo naravno okolje na širšem območju z možnostjo prehoda državne meje v Italijo.

30

Potek in možen obseg nesreče - primer nesreče na železniški progi Na železniški progi pod vasjo Kreplje blizu Dutovelj je iztiril vlak. Med drugimi se je prevrnilo tudi nekaj vagonov-cistern z nevarnimi snovmi. Strupena substanca odteka v kraška tla in grozi da bo onesnažila podtalnico. Iskrenje je povzročilo požar, ogenj in strupen dim ogroža ljudi in živali v vasi Kreplje, ogenj se širi v gozd. Intervencija gasilcev in reševalcev je zelo otežena zaradi slabe dostopnosti.

Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Ogroženost in posledice zaradi onesnaženja podtalnice in prekinitve dobave pitne vode je obdelana v poglavjih : Nesreča z nevarno snovjo – druga ekološka nevarnost ali nesreča, Suša - prekinitev preskrbe s pitno vodo;

Zaradi požara v naravi je ogrožen predvsem gozd in drugo rastlinje ter kmetijske kulture in nasadi. Možno je ogrožanje posameznih gradbenih objektov in ograd z živalmi na območju vasi Krajna vas, Pliskovica, Kreplje in Dutovlje.

Verjetne posledice nesreče ▪ Velika ekološka škoda v naravi na požganih predelih od Krepelj do Dutovelj zaradi požarov ob progi, ki se vsako leto znova pojavljajo predvsem v sušnem obdobju; ▪ do sedaj še ni prišlo do nesrečnega dogodka z razlitjem nevarne snovi na kritičnem delu železniške proge.

Verjetnost nastanka verižne nesreče Vse navedeno v prejšnjih poglavjih, je osnova za oceno, da obstaja velika verjetnost nastanka verižne nesreče, katere posledice bi bile veliko hujše (požar v naravi, onesnaženje vodnega vira).

Možnost predvidevanja nesreče Nesrečo na železniški progi, kjer bi prišlo do razlitja nevarne snovi, ni mogoče napovedati - ocenjujemo, da obstaja velika statistična verjetnost. Požari ob železniški progi nastajajo praktično ob vsakem sušnem obdobju in so lahko pričakovani.

Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče ▪ skladno z regijskim načrtom zaščite in reševanja ob železniški nesreči je Občina dolžna izdelati DEL NAČRTA ZAŠČITE IN REŠEVANJA, v katerem razčleni obveščanje ob železniški nesreči in predvidi izvajanje zaščitnih ukrepov za prebivalce v primeru nesreče pri prevozu nevarnega blaga; ▪ hitro, usklajeno in učinkovito ukrepanje reševalnih služb; ▪ zagotovitev intervencijskega vagona z ustrezno potrebno intervencijsko opremo in usposobitev stalne interventne skupine za posredovanje ob nesrečah na železnici;

31

▪ po potrebi pomoč pri zagotovitev nadomestnih prevozov za potnike in tovor; ▪ v kolikor je prišlo zaradi posledic nesreče do poškodb infrastrukturnih objektov in napeljav (elektrika, vodovod, telefonija, kanalizacija, prometnice, oskrba), takoj po opravljeni reševalni intervenciji pristopiti k njihovemu popravilu - usposobitvi.

32

3.1.5 POŽARI

3.1.5.1 POŽAR V NARAVNEM OKOLJU

Viri nevarnosti Požar predstavlja eno od najpogostejših nevarnosti, katerim je izpostavljeno naravno okolje na območju občine Sežana. Na večjo ali manjšo požarno ogroženost rastlinske združbe vplivajo predvsem naslednji dejavniki: ▪ vrsta vegetacije, ▪ klimatsko-meteorološki pogoji, ▪ orografske značilnosti, ▪ hidrografske značilnosti.

Gozdno-gospodarski načrti in požarni načrti Izpostave Zavoda RS za gozdove obravnavajo in evidentirajo na obravnavanem območju vse gozdove kot zelo požarno ogrožene. Pri opredelitvi požarno ogroženih gozdov so prisotni tudi naslednji viri ogrožanja naravnega okolja: ▪ turistična in rekreacijska funkcija gozdov, ▪ bližina komunikacij (cesta, železnica), ▪ bližina naselij.

Po gorljivosti biomase spada večina gozdov v gozdove z lahko gorljivo vegetacijo, pri čemer je gorljivost nestabilna čez celo leto, saj je zelo podvržena vremenskim vplivom.

Obravnavano območje Izvleček iz Načrta varstva gozdov pred požarom je narejen za območje občine Sežana. Načrt je narejen na podlagi podatkov za površino 12.889,17 hektarjev, ki jih v obravnavanem prostoru porašča gozd. Ti podatki so bili osnova za načrtovanje ukrepov tudi izven gozda, saj je glede protipožarnega varstva celotno naravno okolje povezano (npr. opazovalna služba, intervencijske prometnice…).

Vrste gozdnih požarov Podtalni požar se redko pojavlja. O njem govorimo vedno, ko se iz kateregakoli vzroka vžgejo organske snovi pod površino tal. Zaradi pomanjkanja kisika se širi počasi, toda zelo trdovratno, težko ga je zaustaviti. Neodvisen je od hitrosti in smeri vetra. Navadno se pojavi kot posledica neuspele dokončne pogasitve kakšne druge vrste požara, ko snovi v tleh še naprej tlijo, ali pa npr. ob udaru strele med nevihto, ko je vrhnja plast tal namočena, pod njo pa se vname suhi humusni del. Vedno predstavlja nevarnost za prehod v talni ali vršni požar, saj ga zelo težko opazimo in dokončno zatremo.

Talni požar je najpogostejša vrsta požara. Navadno se vsi požari v gozdu začnejo kot talni požar. O njem govorimo, ko se vžgejo snovi na površini tal, npr. surovi humus, suho listje ali iglice, suhe veje, trava. Širi se relativno hitro na vse strani, odvisno predvsem od hitrosti in smeri vetra. Odvisno od

33

trenutnih klimatskih pogojev lahko dosega zelo velike temperature, od česar je odvisna poškodovanost sestojev. Na poškodovanost vpliva tudi drevesna vrsta (predvsem debelina lubja) in razvojna faza.

Vršni požar je najnevarnejši. Navadno se razvije iz talnega požara in se vedno širi v kombinaciji z njim. O vršnem požaru govorimo, ko požar preide v krošnje. Ta pojav je pogostejši v mlajših sestojih, kjer imajo drevesa suhe ali žive veje do tal, pri vrstah z obilico smole in eteričnih olj (iglavci) in v sestojih, kjer je veliko lahko gorljivega polnilnega sloja. Ne gori les ampak v glavnem le iglice. Požar se zelo hitro širi, predvsem v odvisnosti od vetra in vedno samo v smeri vetra. Veter lahko prenese goreče veje, storže in podobno več sto metrov naprej, kjer se znova razvije talni ali vršni požar, ki tako zelo hitro osvaja nove površine. Zaradi te značilnosti ga je zelo težko in nevarno gasiti. Zelo redko nastane v starejših razvojnih fazah, vedno pa pusti za seboj popolnoma uničene površine.

Stopnje požarne ogroženosti naravnega okolja Osnova za določanje potencialne požarne ogroženosti gozdov so ekološki parametri vsakega sestoja. Osnovna prostorska enota je odsek, ena od enot gozdarske razdelitve prostora. Tako dobljena osnovna stopnja požarne ogroženosti je lahko povečana zaradi nekaterih umetno vnesenih dejavnikov v prostoru. Ločimo štiri stopnje ogroženosti:

1. stopnja: zelo velika ogroženost (nad 500 točk) 2. stopnja: velika ogroženost (441 do 500 točk) 3. stopnja: srednja ogroženost (381 do 440 točk) 4. stopnja: majhna ogroženost (do 380 točk)

Naravni dejavniki, ki vplivajo na oceno požarne ogroženosti:  drevesna vrsta (150 do 200 točk)  starost sestojev (do 180 točk)  srednja letna temperatura (10 do 30 točk)  srednja letna količina padavin (10 do 30 točk)  srednja letna relativna vlažnost zraka (10 do 30 točk)

 moč in pogostnost vetra (do 50 točk)  periodičnost sušnih obdobij (do 50 točk)  matični substrat in vrsta tal (20 do 80 točk)  ekspozicija (5 do 20 točk)  nadmorska višina (5 do 15 točk)  nagib (5 do 15 točk)  urejenost gozdov in gozdna higiena (10 do 40 točk)

Posamezni faktorji so bili po odsekih točkovani, seštete točke v odseku pa so osnova za uvrstitev določenega odseka v določeno stopnjo požarne ogroženosti. V prostoru nastopajo poleg naravnih še nekateri drugi dejavniki, ki pomembno vplivajo na stopnjo potencialne ogroženosti gozdov. Mednje sodijo:  železniška proga,

34

 magistralne in regionalne ceste ter vsa počivališča oziroma parkirni prostori ob cestah,  aktivno kmetijsko gospodarjenje,  rekreacijske poti in druga turistična infrastruktura,  odlagališča smeti,  naselja.

Stanje Tabela 3.1.5.1.1: Stopnje požarne ogroženosti po katastrskih občinah

OBČINA SEŽANA površina v ha Stopnja požarne Površina Povprečna Katastrska občina ogroženosti skupaj požarna Ogroženost 1 2 3 (stopnja) 2420 Štjak - del 145,05 567,75 213,17 925,97 2,07 2421 Avber 379,62 184,09 563,71 1,33 2422 Kopriva 264,21 264,21 1,00 2426 Brje – del 209,06 209,06 1,00 2427 Veliki Dol 343,65 343,65 1,00 2429 Pliskovica 513,64 215,58 729,22 1,30 2430 Krajna Vas 32,71 148,74 181,45 1,82 2431 Skopo 248,62 248,62 1,00 2432 Dutovlje 362,84 329,15 691,99 1,48 2433 Veliki Repen 14,02 14,02 1,00 2434 Voglje 166,52 39,11 205,63 1,19 2435 Križ 475,96 26,77 502,73 1,05 2436 Tomaj 9,40 266,28 275,68 1,97 2437 Utovlje 174,98 107,03 282,01 1,38 2438 Kazlje 207,90 157,75 365,65 1,43 2439 Griže 217,41 518,85 736,26 1,70 2440 Veliko Polje 30,09 719,11 116,31 865,51 2,10 2442 Štorje 568,92 568,92 1,00 2453 Povir 628,98 415,35 1044,33 1,40 2454 Merče 352,21 352,21 1,00 2455 Sežana 1369,27 22,13 1391,40 1,02 2456 Trebče 157,44 157,44 1,00 2457 Gropada 242,25 242,25 1,00 2458 Bazovica 374,88 84,15 459,03 1,18 2459 Lokev 885,09 383,13 1268,22 1,30 Skupaj občina Sežana 8374,72 4184,97 329,48 12889,17 1,38

V občini Sežana je naravno okolje zelo požarno ogroženo, razen v delih k.o. Štjak in Veliko Polje. Le v k.o. ob vodotokih in na globljih tleh, v obrobju Vipavske doline na skrajnem severnem delu, pade na srednjo ogroženost.

Površina k.o. Salež je zaradi majhnosti in razpotegnjene oblike pripojena h k.o. Veliki Dol.

35

Slika 3.1.5.1.1: Karta požarne ogroženosti

Vir: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana

Tabela 3.1.5.1.2: Izračunana požarna ogroženost po rastišču in tipu gozda površina v ha Tip gozda in rastišče Stopnja požarne Skupna Povprečna (rastiščnogojitveni razred (RGR)) ogroženosti površina požarna 1 2 3 ogroženost 10135 Robinija (akacija) 43,51 35,46 78,97 2,45 10664 Gozdovi bukve in gradna na flišu 63,42 63,42 3,00 10864 Primorski bukov gozd 33,37 33,37 2,00 11665 Hrastovi gozdovi na flišu 607,81 194,01 801,82 2,24 12665 Hrastovi gozdovi na apnencu 492,13 1243,33 24,16 1759,62 1,73 12713 Bor na apnencu 3452,77 42,2 3494,97 1,01 12717 Listavci na apnencu 1016,57 935,68 1952,25 1,48 30040 Gozdovi s posebnim namenom 46,08 46,08 2,00 50050 Varovalni gozdovi 132,41 127,22 259,63 1,49 62777 Termofilni gozdovi na ekstremnih rastiščih 3280,84 1105,77 12,43 4399,04 1,26 Skupaj 8374,72 4184,97 329,48 12889,17 1,38

36

V tabeli se jasno ločita dve skupini rastišč, ki sta površinsko zelo različno zastopani. Prevladujejo toploljubni gozdovi na ekstremnih rastiščih, kamor poleg RGR (rastiščnogojitveni razred) s tem imenom lahko uvrščamo še gozdove črnega bora na apnencu, gozdove drugih listavcev na apnencu in varovalne gozdove. Različno podobo tam rastočih gozdov imajo zaradi različne zgodovine in s tem različne ohranjenosti, skupna pa jim je med drugim zelo velika požarna ogroženost – 1. stopnja z izračunom pod 1,5.

Preostalo površino pokrivajo hrastovi gozdovi na globljih tleh na apnencu in flišu in tudi bukovi gozdovi na apnencu, ki se razprostirajo v nekoliko višjih nadmorskih višinah. Hrastova rastišča na flišu, ohranjena rastišča na apnencu in višje nadmorske višine so vzrok za »samo« veliko požarno ogroženost – 2. stopnja. Vendar je takšnih površin v občini Sežana razmeroma malo. Še manj je najboljših rastišč na flišu, ki so požarno srednje ogrožena oziroma 3. stopnje z izračunom nad 2,5.

Tabela 3.1.5.1.3: Požari v letih 2001 – 2010

Požari po letih Leto Število Površina (ha) Povprečna površina požara (ha) 2001 9 20,8450 2,32 2002 0 0,0000 / 2003 9 10,9547 1,22 2004 1 0,0100 0,01 2005 4 25,5600 6,39 2006 14 9,5600 0,68 2007 6 0,6485 0,11 2008 5 3,6100 0,72 2009 13 8,7520 0,67 2010 5 1,7170 0,34 SKUPAJ 66 81,6572 1,24

Podatki o požarih v naravi nam pokažejo dejansko požarno ogroženost naravnega okolja in hkrati uspešnost služb, ki so zadolžene za gašenje požarov. Število požarov je najboljši pokazatelj dejanske požarne ogroženosti, ki je kombinacija naravne ogroženosti in povzročiteljev. Na število požarov lahko le delno vplivamo s protipožarno vzgojo prebivalstva in drugih uporabnikov prostora.

37

Slika 3.1.5.1.2: Povprečna površina požara

Povprečna velikost požara nam pokaže uspešnost vseh dejavnikov, ki delujejo v obrambi pred požari. Povprečna površina požara v preteklem desetletju je le nekoliko nad 1 ha, kar je razmeroma ugodno in kaže na uspešnost vseh služb za varstvo pred požari v naravnem okolju. Še bolj pomembno je, da trend po letih kaže na zmanjševanje površine. Povprečje dviguje le en malo večji požar v letu 2005, ki je zajel 24 ha površine.

Tabela 3.1.5.1.4: Požari po katastrskih občinah

Izračunana požarna Katastrska občina ogroženost Število Površina (ha) Povprečna velikost 2420 Štjak - del 2,08 0 0 0,00 2421 Avber 1,33 0 0 0,00 2422 Kopriva 1,00 2 0,575 0,29 2426 Brje – del 1,00 3 2,120 0,71 2427 Veliki Dol 1,00 1 0,300 0,30 2428 Salež 1,00 0 0 0,00 2429 Pliskovica 1,30 2 0,305 0,15 2430 Krajna Vas 1,82 2 2,950 1,48 2431 Skopo 1,00 2 0,170 0,09 2432 Dutovlje 1,48 4 1,720 0,43 2433 Veliki Repen 1,00 0 0 0,00 2434 Voglje 1,19 1 4,800 4,80 2435 Križ 1,05 1 2,600 2,60 2436 Tomaj 1,96 0 0 0,00 2437 Utovlje 1,38 1 1,300 1,30 2438 Kazlje 1,43 1 1,400 1,40 2439 Griže 1,70 1 0,060 0,06 2440 Veliko Polje 2,10 1 0,685 0,69

38

2442 Štorje 1,00 2 17,450 8,73 2453 Povir 1,40 3 24,726 8,24 2454 Merče 1,00 1 0,010 0,01 2455 Sežana 1,02 4 1,820 0,46 2456 Trebče 1,00 0 0 0,00 2457 Gropada 1,00 2 0,470 0,24 2458 Bazovica 1,18 1 4,800 4,80 2459 Lokev 1,30 31 13,397 0,43 Skupaj občina Sežana 1,38 66 81,658 1,24 Stopnja: 1 – zelo velika, 4 - majhna

Po katastrskih občinah je bilo premalo požarov, da bi lahko na podlagi podatkov sklepali na požarno ogroženost. Izračunana požarna ogroženost se deloma zrcali v številu požarov, v katerih poleg naravne požarne ogroženosti vplivajo tudi zunanji dejavniki, predvsem prometnice in povečana prisotnost ljudi v prostoru nasploh. Razpršeno pojavljanje požarov kaže na veliko požarno ogroženost celotnega prostora. Med katastrskimi občinami izstopa Lokev z 31 požari in zelo veliko ogroženostjo. Veliko število ni samo posledica stanja naravnega okolja, temveč se v veliki številki zrcali prisotnost železniške proge. Po spustu iz Pivke imajo vlaki namreč pregrete zavore in v krivinah med Divačo in Rodikom odletajoči žareči delci zavor povzročajo požare v okolici. Povprečna površina požara kaže na uspešnost protipožarnih ukrepov in površina okrog en hektar za celotno občino je znak za zelo uspešno preventivno in kurativno protipožarno službo.

Tabela 3.1.5.1.5: Vzroki za požare v naravi

VZROK Število Površina (ha) Povpr. površina (ha) Namerni požig 4 7,21 1,80 Kmetijska opravila 6 1,39 0,23 Komunikacije 25 12,44 0,50 Strela 3 1,22 0,41 Neznano 28 59,40 2,12 SKUPAJ 66 81,66 1,24

Med vzroki za požare v naravi prevladujejo neznani vzroki, kar je dokaj normalno, saj se povzročiteljev navadno sploh ne ugotavlja. Med znanimi vzroki prednjačijo komunikacije, ki so po številu neznanim vzrokom zelo blizu. Med komunikacijami je edini povzročitelj železnica. Ta povzroča požare zaradi pregretih zavor po spustu vlakov iz Pivke v Divačo. V rubriko požarov zaradi nepazljivosti uvrščamo še šest požarov zaradi kmetijskih opravil, kar je relativno malo, glede na stanje v preteklosti. Tudi namerno povzročenih požarov je malo, le štiri, oboji pa si zaslužijo posebno pozornost, saj je vsaka tako povzročena škoda prevelika. Le trije požari oziroma 5 % je takšnih, ki so povzročeni naravno. Vse je povzročila strela.

39

Tabela 3.1.5.1.6: Protipožarne preseke po katastrskih občinah

Seznam protipožarnih presek v občini Sežana: Dolžina Naklon Kategorija Šifra (m) Širina max (%) Naziv GGE 1 14P047 1322 3.00 5.00 Kregolišče Kras I 1 14P049 1316 3.00 5.00 Kosmati hrib Kras I 1 14P061 911 3.00 12.00 Strašnice Kras I 1 14P061 104 3.00 12.00 Strašnice Kras I 1 14P062 1035 3.00 8.00 Kosovelje - Semafor Kras I 1 14P063 2.923 3.00 10.00 Skopo - Semafor Kras I 1 14P065 3.776 3.20 7.00 Cesta Marije Terezije Kras I 1 14P066 1.178 3.00 10.00 Avber - Nadraša Kras I 1 14P067 1.157 3.00 5.00 Skopo - Kosovelje Kras I 1 14P069 609 3.00 5.00 Kazlje Kras I 1 14P070 3.589 3.00 12.00 Podbreška Sopada Kras I 1 14P071 887 3.00 12.00 Podbreže - Sopada Kras I 1 14P072 1.954 3.00 12.00 Brestovica - Štorje Kras I 1 14P077 2.022 3.00 5.00 Križ - Kreplje Kras I 1 14P083 1.139 3.00 0.00 Volnik II Kras I 1 14P086 629 3.50 2.00 Kremence Kras I 1 14P103 899 3.00 10.00 Brestovica - Štorje Kras II 1 14P105 685 3.00 10.00 Kožlek Kras II 1 14P123 2.809 3.00 12.00 Griže Vrhe 1 14P124 1.769 3.00 0.00 Ravenska reber Vrhe 1 14P125 2.116 3.00 12.00 Ter Vrhe 1 14P126 1.785 2.50 10.00 Kazlje Vrhe 1 14P181 1.535 3.00 5.00 Orleška smodnišnica Kras II 1 14P182 2.285 4.00 12.00 Govc Kras II 1 14P183 1.932 3.00 13.00 Sedovnik Kras II 1 14P184 2.674 3.00 5.00 Divaški Gabrk Kras II 1 14P185 2.307 3.00 5.00 Belica Kras II 1 14P186 747 3.00 10.00 Klemenka Kras II 1 14P187 849 3.00 17.00 Pod Guro Kras II 1 14P188 1.257 3.00 10.00 Petnjak Kras II 1 14P189 1.018 3.00 5.00 Globočaj Kras II 1 14P190 3.930 3.00 12.00 Povir - Lokev Kras II 1 14P191 544 2.00 15.00 Tabor Kras II 1 14P192 2.972 3.00 10.00 Zavod Kras II 1 14P194 1.232 3.00 12.00 Štirnca Kras II 1 14P195 2.197 3.00 5.00 Gropajska gmajna Kras II 1 14P196 1.258 3.00 10.00 Mali Medvejk Kras II 40

1 14P197 1.407 3.00 7.00 Bezovščina Kras II 1 14P198 3.121 3.00 10.00 Pulveliera - Merče Kras II 2 14P064 936 2.50 12.00 Rupe - Žekanc Kras I 2 14P068 1.987 2.00 20.00 Volnik I Kras I 2 14P074 2.352 2.00 12.00 Avber - Brje Kras I 2 14P075 2.464 2.00 15.00 Brje - Ponikve Kras I 2 14P076 1.691 5.00 24.00 Tomaj - Avber Kras I 2 14P094 377 2.00 25.00 Merče Kras II 2 14P106 703 2.20 5.00 Orlek - Dol Draga Kras II 2 14P107 643 2.20 3.00 Orlek - Hrib Kras II 2 14P199 1.616 2.50 5.00 Josef Ressel Kras II SKUPAJ 78.648

Protipožarne preseke so gozdne prometnice, ki dopolnjujejo omrežje javnih, gozdnih in drugih prometnic v požarno ogroženem naravnem okolju prve in druge stopnje in so namenjene hitremu dostopu v primeru požara v naravi. Največja razdalja med prometnicami, iz katerih je možen neposreden dostop v naravno okolje, naj ne bi presegala 400 metrov, zaradi konfiguracije terena in drugih preprek za gasilce (npr. avtocesta ali železniška proga…) je lahko manjša. Načeloma so grajene za vsa gasilska vozila (1. kategorija), le kjer terenske razmere tega ne dopuščajo, so lahko slabše. Prevozne morajo biti vsaj s prilagojenim terenskim gasilskim vozilom, ki prevaža 300 – 400 litrov gasilne tekočine. V tem primeru ne smejo biti daljše od 1 km (2. kategorija). Protipožarne preseke so po Zakonu o gozdovih načrtovane v gozdarskih načrtih, ki so podlaga za gospodarjenje z gozdovi in so financirane iz proračuna Republike Slovenije.

Vsi podatki so vzeti iz Izvlečka iz Načrta varstva gozdov pred požarom za Krajevno enoto Sežana Zavoda za gozdove Slovenije (obdovje veljavnosti 2011 – 2020); Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana, 2014.

Možni vzroki nastanka požara Pogosta sušna obdobja, malomarnost kmetov in vrtičkarjev ob čiščenju polj in vrtov (ko odpadke nepazljivo zakurijo) ter izletnikov v naravi pa tudi drugi vzroki (iskre z vlakov ob železniški progi, odvrženi ogorki iz cestnih vozil in drugo) ob pogosti vetrovnosti pogojujejo zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja in gozdov na območju občine Sežana. Srečujemo pa se tudi s primeri podtaknjenih požarov, ki se občasno pojavljajo na različnih območjih občine. Do požara lahko pride tudi v sosednjih občinah in državah, od koder se razširi na območje občine Sežana.

V povezavi z omenjenimi vzroki nastanka požarov je potrebno izpostaviti naslednje pomanjkljivosti na področju požarne zaščite gozdov: ▪ popolno nezanimanje lastnikov gozdov za požarno zaščito gozdov in prepuščanje le-te izključno gasilcem; ▪ odsotnost strokovnega nadzora nad izvajanjem požarno - preventivnih ukrepov v gozdovih;

41

▪ pomanjkanje sredstev za vzdrževanje požarnih poseke in gozdnih cest, namenjenih za gasilske intervencije. Najbolj so ogroženi sestoji iglavcev na celem kraškem območju

Verjetnost pojavljanja požarov v naravnem okolju Obstaja zelo velika verjetnost za požar v naravnem okolju, posebno v sušnih obdobjih, ko se navkljub prepovedi kurjenja v naravnem okolju in kontroli izvajanja te prepovedi stalno pojavljajo požari. Kot najbolj kritično je potrebno izpostaviti permanentno pojavljanje požarov ob železniških progah Divača – Sežana in Sežana – Nova Gorica Veliko požarov se pojavi jeseni in zgodaj spomladi, kot posledica neodgovornega ravnanja posameznih občanov pri čiščenju njiv in kurjenju odpadkov. Ko narava ozeleni, se nevarnost zmanjša in je torej verjetnost pojavljanja požarov v naravnem okolju zmanjšana.

Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Ogroženo je naravno okolje, posebno gozdovi iglavcev (bori). V sušnih obdobjih, ko je gorljivost izsušenega rastlinja zelo velika, so ogroženi tudi nasadi sadnega drevja, ponekod pa tudi trte. Ogenj ogroža tudi poljske lope in vikende ter ograde z živalmi.

Potek in možen obseg požara v naravnem okolju Eden izmed navedenih možnih povzročiteljev povzroči začetni požar v naravnem okolju. V kolikor je požar pravočasno opažen in intervencija hitra, je le-ta hitro lokaliziran in pogašen. V primeru poznega opažanja požara (ki ima za posledico pozno intervencijo), nastalem v sušnem obdobju (v času trajanja velike oziroma zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja) na težko dostopnem terenu in ga spremlja močan veter (burja, jugo), lahko le-ta doseže katastrofalne razsežnosti.

Primer požara v naravnem okolju Na železniški progi Divača - Sežana je pri vasi Povir med vožnjo vlaka prišlo do požara na železniškem vagonu. Zaradi isker je ob progi do vasi Merče nastalo več požarov rastlinja ob progi, ki grozijo, da se bodo razširili na borove gozdove. Vlak se je zaustavil na železniški postaji v Sežani, kjer je ugotovljeno, da je ogenj zajel sosednji vagon s tovorom neznane vsebine. Razglašena je velika požarna ogroženost, deževalo ni že mesec dni. Nesrečo spremlja srednje močna burja.

Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Ognjeni zublji ogrožajo ljudi, domače in gozdne živali, nasade, gozdove ter stavbe, ki jih zajamejo.

Verjetne posledice požara v naravnem okolju

42

Verjetne posledice so škoda na kmetijskih površinah in biološka škoda zaradi požganega in degradiranega gozda ter drugega okolja, posredno je prisotna tudi druga škoda zaradi manjkajoče zaščitne funkcije gozdnega in drugega rastlinja.

Verjetnost nastanka verižne nesreče Kot posledice požara v naravnem okolju se lahko pojavijo motnje v cestnem in železniškem prometu ter prekinitve električne oskrbe in telefonskih povezav.

Možnost predvidevanja požara Požare v naravi je možno predvidevati predvsem v sušnih obdobjih, ko je rastlinje zelo vnetljivo. Ker so požari v naravnem okolju predvsem posledica človekove dejavnosti in njegovih napak, vnaprej ni mogoče natančno krajevno in časovno locirati nastanek požara in predvideti njegovega širjenja.

Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče ▪ Izdelati je potrebno NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB VELIKEM POŽARU V NARAVNEM OKOLJU; ▪ zagotoviti materialne pogoje za popolnjevanje, opremljanje in usposabljanje operativnih gasilskih enot, kar bo omogočalo hitro, usklajeno in učinkovito ukrepanje izvajalcev gasilske javne službe; ▪ vzpostaviti celovit in učinkovit sistem obveščanja in javnega alarmiranja; ▪ izgradnja protipožarnih poti in protipožarnih presek v gozdovih; ▪ izvajanje preventivnih protipožarnih ukrepov ob železniški progi; ▪ objava razglasov o požarni ogroženosti naravnega okolja; ▪ obveščanje javnosti o požaru in po potrebi posredovanje navodil za ravnanje; ▪ usposabljanje prebivalstva za požarno zaščito; ▪ v kolikor je prišlo zaradi posledic požara do poškodb infrastrukturnih objektov in napeljav (elektrika, vodovod, telefonija, kanalizacija, prometnice, oskrba), takoj po opravljeni reševalni intervenciji pristopiti k njihovemu popravilu - usposobitvi. ▪ pristojni organi in službe morajo zagotoviti dosledno izvajanje protipožarnih predpisov.

43

3.1.5.2 POŽAR NA OBJEKTIH

Viri nevarnosti Stara vaška pa tudi mestna jedra so močno požarno ogrožena predvsem zaradi starosti, načina gradnje (gorljivi materiali), strnjenosti zgradb in otežene dostopnosti za gasilsko in reševalno tehniko. Obstaja nevarnost, da se manjši požar (nastal v kuhinji, v neočiščenem dimniku ali zaradi kratkega stika na dotrajanih električnih instalacijah) naglo razširi na večji kompleks zgradb in jih v kratkem času popolnoma uniči. Ta nevarnost je še večja zaradi pogoste vetrovnosti. Najbolj problematična so individualna kurišča v starih objektih starega dela Sežane in v strnjenih starih vaških jedrih. Vir nevarnosti predstavljajo tudi požari v industrijskih objektih, skladiščih, odlagališču komunalnih odpadkov in podobnih objektih. Ti objekti so posebej ogroženi zaradi potrebe po izvajanju evakuacije oseb z vozilom za reševanje iz višin. Prav tako poteka gašenje takih objektov z vozili za gašenje in reševanje iz višin, ki je velikokrat edino mogoče in najučinkovitejše.

Možni vzroki nastanka požara na objektih ▪ Začetni dimniški požar (vžig saj v neočiščenem dimniku), ▪ neupoštevanje protipožarnih predpisov pri gradnji (električna napeljava, lesen tram, speljan neposredno ob dimniku oziroma celo v dimnik), ▪ začetni kuhinjski požar (nepazljivosti), ▪ malomarno in neodgovorno ravnanje z odprtim ognjem (gradnja, vzdrževalna dela, rekonstrukcija, peč, sveča), ▪ tehnična napaka na strojih in pripomočkih, ▪ kratki stiki na neustreznih električnih instalacijah, ▪ samovžig odpadkov na deponiji, eksplozija, oz. zadrževanje plinov.

Verjetnost pojavljanja požara na objektih Ocenjuje se, da je verjetnost pojavljanja požarov v objektih velika, v stanovanjskih hišah posebno v zimskih mesecih.

Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Zaradi požarov v stanovanjskih hišah so ogroženi stanovalci, premoženje in kulturna dediščina. Posebno v starih mestnih in vaških jedrih je zaradi značilnosti gradnje (velika strnjenost hiš), slabe prehodnosti za gasilsko tehniko in velike gorljivosti materialov stopnja ogroženosti pred požarom zelo visoka. Pri požarih v industrijskih in drugih objektih (centralna deponija) obstaja nevarnost razvitja strupenih plinov in prenos požarov v okolje.

Potek in možen obseg požara na objektih - primeri požara Primer požara v starem delu Sežane

44

Zaradi gorečega olja na plinskem štedilniku ali gorečega dimnika (zaradi neočiščenih saj), je ogenj zajel celo stanovanjsko hišo in grozi, da se bo (zaradi močne burje) razširil in zajel tudi sosednje stavbe. Intervencija gasilcev je otežena zaradi težavnega dostopa do goreče zgradbe. Učinkovitost gašenja zmanjšuje tudi nizek pritisk vode v hidrantnem omrežju. Obstaja možnost, da se požar razširi na sosednje objekte.

Primer požara na centralni deponiji Zaradi požara lahko pride do poškodb objektov in naprav centralne deponije kar povzroči delni ali celotni izpad funkcije deponije.

Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Odvisno od vrste objekta (stanovanjski, gospodarski, počitniški, kulturni), ki ga zajame požar, so ogroženi ljudje, živali, premoženje, ki ga uporabljajo oziroma so v njem, kulturna dediščina ter okolje. Število in vrsta ogroženih je torej neposredno odvisno od vsakega posameznega objekta.

Verjetne posledice požara Posledice požarov v stanovanjskih hišah: ljudje in živali brez strehe nad glavo, velika škoda na uničenem premoženju, pa tudi zelo velika škoda na uničeni kulturni dediščini. V hujših primerih lahko pride tudi do poškodb, psiholoških travm ali celo do smrti ljudi in pogina živali. Neprečiščene odpadne vode lahko v večji meri onesnažijo okolje.

Verjetnost nastanka verižne nesreče V strnjenih naseljih obstaja možnost prenosa požara na bližnje objekte. Požar lahko povzroči tudi prekinitev infrastrukturnih povezav (elektrika, telefon). Obstaja možnost nastanka eksplozije ob požaru, posebno na stanovanjskih objektih, ker je v gospodinjstvih veliko število 10-kg plinskih jeklenk tekočega naftnega plina (butan-propan).

Možnost predvidevanja požara Ker je požar največkrat posledica človekove dejavnosti in običajno nastane zaradi napačnega ravnanja človeka, ni mogoče vnaprej napovedati kdaj in kje bo do požara prišlo.

Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče ▪ Zagotoviti je potrebno materialne pogoje za popolnjevanje, opremljanje in usposabljanje operativnih gasilskih enot, kar bo omogočalo hitro, usklajeno in učinkovito ukrepanje izvajalcev gasilske javne službe; ▪ zagotoviti je treba materialne pogoje za nabavo in vzdrževanje gasilskega vozila za gašenje in reševanje iz višin (zglobno dvigalo, gasilska avtolestev ali podobno vozilo); ▪ vzpostaviti celovit in učinkovit sistem obveščanja in javnega alarmiranja; ▪ določiti protipožarne intervencijske poti v starem delu naselja Sežana;

45

▪ usposabljanje prebivalstva za požarno zaščito; ▪ v kolikor je prišlo zaradi posledic požara do poškodb infrastrukturnih objektov in napeljav (elektrika, vodovod, telefonija, kanalizacija, prometnice, oskrba), takoj po opravljeni reševalni intervenciji pristopiti k njihovemu popravilu - usposobitvi. ▪ pristojni organi in službe morajo zagotoviti dosledno izvajanje protipožarnih predpisov. ▪ Glede na dejstvo, da je v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (ZVPoz-UPB1, Uradni list RS, št. 3/2007 – prečiščeno besedilo, 9/2011 in 83/2012) za določene vrste objektov potrebno izdelati študije požarne varnosti, ki vsebujejo preventivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom, načrta zaščite in reševanja ob požaru na objektih NI POTREBNO IZDELATI.

3.1.5.3 POŽAR NA PROMETNIH SREDSTVIH

Viri nevarnosti Požari na prometnih sredstvih na obravnavanem območju statistično predstavljajo manj kot 10% skupnega števila požarov. V večini primerov gre za požare na cestnih vozilih. V primerjavi z drugimi območji države je naše območje zelo močno obremenjeno s tovrstnimi nesrečami, predvsem zaradi izredno visoke gostote prometa. Zaradi stanja cest in gostote prometa lahko pride pri požarih na vozilih v cestnem prometu do hudih ali celo najhujših posledic tako za udeležence v nesreči kot tudi za okolje. Požari na ostalih prometnih sredstvih (železniška vozila) so redkejši.

Možni vzroki nastanka požara na prometnih sredstvih ▪ Najpogostejši vzrok je človek in njegovo napačno ravnanje, ▪ neustrezne ceste, po katerih se odvija zelo gost promet, ▪ slabo vzdrževana in stara prometna sredstva.

Verjetnost pojavljanja požara na prometnih sredstvih Veliko število vozil v cestnem prometu in zastarelost vozil pogojuje veliko verjetnost nastanka požara na cestnih vozilih. Verjetnost nastanka požara na železniških vozilih je relativno majhna.

Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Vrsto, obliko in stopnjo ogroženosti pogojuje vrsta prometnega sredstva, udeleženega v nesreči. Ob tem značilnosti prometa po magistralnih cestah in železniških progah na območju občine Sežana pogojujejo dokaj visoko stopnjo ogroženosti, ki se odraža skozi ogrožanje naravnega okolja (požari, ogrožanje podtalnice).

Potek in možen obseg požara na prometnih sredstvih – primer požara Primer požara v cestnem prometu Značilen primer možne kombinirane nesreče na cesti je primer nesreče s trčenjem, požarom in razlitjem nevarne snovi.

46

Nesreča se je zgodila na magistralni cesti Sežana – Divača med vasjo Merče in vasjo Povir. Čelno sta trčila osebni avtomobil in avtocisterna, polna bencina. Ob trčenju je bila cisterna poškodovana, bencin je začel iztekati in se je vžgal. Ves promet po cesti je bil blokiran v obe smeri več kot 4 ure, obvoza ni bilo. Ob gašenju je voda, pomešana z gorivom, pronicala v podzemlje. Najbližje hiše so bile oddaljene cca 400 m, tako da tokrat niso bile v nevarnosti.

Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Obstaja manjša verjetnost, da bi bili neposredno prizadeti ljudje, živali in kulturna dediščina, ki sicer niso direktno udeleženi v nesreči. Ogroženost teh kategorij je prisotna predvsem pri nastanku verižnih nesreč (prekinitev dobave vode, nastanek večjega požara v naravnem okolju, razširitev požara na gradbene objekte,...).

Verjetne posledice požara na prometnih sredstvih Posledice požara na prometnem sredstvu, ki se giblje po prometnici, je težko predvideti. Posledice lahko nastanejo samo na vozilu, lahko tudi na drugih vozilih, udeleženih v prometu, pa tudi na okolju izven prometnice. Pri požarih na prometnih sredstvih, ki jih požar zajame izven prometnic, so posledice bistveno manjše.

Verjetnost nastanka verižne nesreče Obstaja velika verjetnost nastanka verižne nesreče: trčenje – požar – eksplozija – razlitje nevarne snovi – širjenje strupenih plinov.

Možnost predvidevanja nesreče Časa in kraja nastanka požara na prometnem sredstvu ni mogoče v naprej predvideti.

Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče ▪ Zagotoviti je potrebno materialne pogoje za popolnjevanje, opremljanje in usposabljanje operativnih gasilskih enot, kar bo omogočalo hitro, usklajeno in učinkovito ukrepanje izvajalcev gasilske javne službe; ▪ vzpostaviti celovit in učinkovit sistem obveščanja in javnega alarmiranja; ▪ namestitev intervencijskega železniškega vagona z ustrezno potrebno intervencijsko opremo in usposobitev interventne skupine gasilcev za posredovanje ob požarih na železnici; ▪ usposabljanje prebivalstva za požarno zaščito; ▪ v kolikor je prišlo zaradi posledic požara do poškodb infrastrukturnih objektov in napeljav (elektrika, vodovod, telefonija, kanalizacija, prometnice, oskrba), takoj po opravljeni reševalni intervenciji pristopiti k njihovemu popravilu - usposobitvi. ▪ pristojni organi in službe morajo zagotoviti dosledno izvajanje protipožarnih predpisov; ▪ načrta zaščite in reševanja ob požarih na prometnih sredstvih NI POTREBNO IZDELATI.

47

3.1.6 NAJDBA NEEKSPLODIRANEGA UBOJNEGA SREDSTVA

Viri nevarnosti Na območju občine Sežana se zaostala neeksplodirana ubojna sredstva (v nadaljevanju NUS) pojavljajo na kopnem in v jamah. Na kopnem so najdbe NUS redkejše in ne predstavljajo večjega problema - na obravnavanem območju namreč ni bilo večjih oboroženih spopadov niti med prvo niti med drugo svetovno vojno. Občasno se najdejo, predvsem pri obnovi starih hiš, skrite manjše količine (do nekaj deset kosov) starih nabojev za puške in pištole, pa tudi kakšna ročna bomba. Problem neeksplodiranih ubojnih sredstev v slovenskih jamah je znan že iz prvih let po koncu druge svetovne vojne, ko se je začelo odstranjevanje eksplozivnih teles na celotnem območju Krasa. Posamezniki, predvsem jamarji, so v podzemlju Krasa v številnih jamah našli neeksplodirana ubojna sredstva, katerih uničenje se je opravljalo na zelo različne načine z različnimi postopki (uničenje v jami, na površini in uničenje v notranjosti države - vojaški poligoni - poligon 208). Število neeksplodiranih ubojnih sredstev, najdenih v jamah, se je v 80-tih letih povečalo. Jamarji so v glavnem sami prinašali neeksplodirana ubojna sredstva na površino, kjer so jih večino predali pooblaščenim osebam za uničenje.

Tabela 3.1.6.1: Količina najdenih NUS po posameznih občinah Notranjske regije

2005 2006 2007 2008 Zap Občina Kos Kg Št. Kos Kg Št. Kos Kg Št. Kos Kg Št. . akcij akcij Akcij akcij št. 1. Bloke 0 0 0 0 0 0 1 0,5 1 0 0 0 2. Cerknica 126 30,5 10 5 0,6 2 3 1 3 207 5,3 3 3. Divača 0 0 0 0 0 0 2 1,5 2 0 0 0 4. Il. Bistrica 40 172,5 16 57 77,2 8 18 81,5 15 41 62 22 5. Komen 89 170 9 13 110,5 5 6 64 5 1 50 1 6. H. -Kozina 4 18 3 1 5,0 1 0 0 0 2 1 1 7. L. dolina 1 10 1 10 33,5 4 1 6 1 0 0 0 8. Postojna 67 21,5 6 2 7,5 2 15 103 12 8 46,5 6 9. Pivka 13 109 7 21 132,6 5 8 39,5 8 4 62,5 5 10. Sežana 63 40,5 4 20 58,0 5 3 17 3 2 6,5 2 Skupaj 403 572 56 129 424,9 32 57 314 50 265 233,8 40 Vir: Ocena ogroženosti Notranjske regije, ažurirana april 2009.

Možni vzroki nastanka nesreče Nepravilno ravnanje z NUS je vzrok za aktiviranje in nastanek eksplozije.

Verjetnost pojavljanja nesreče Verjetnost, da bi prišlo do nesreče, je zelo majhna.

48

Vrste, oblike in stopnja ogroženosti NUS ogroža z učinkom nekontrolirane eksplozije, predvsem z ranjevanjem in rušenjem.

Potek in možen obseg nesreče Nesreča bi se zgodila v trenutku - eksplozija.

Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Neposredno so ogroženi prebivalci, ki na kakršen koli način (rekonstrukcije starih objektov, izkopi,...) pridejo v kontakt z neeksplodiranim ubojnim telesom in z njim nestrokovno ravnajo. Neeksplodirana ubojna telesa v jamah ne predstavljajo neposredno grožnjo prebivalcem, živalim, premoženju in kulturni dediščini, temveč le obiskovalcem jam.

Verjetne posledice nesreče Verjetne posledice eksplozije: ranjeni (v hujšem primeru mrtvi) ljudje in poškodovano premoženje oziroma uničenje v jami, v kolikor bi prišlo do eksplozije v jami.

Verjetnost nastanka verižne nesreče Ocenjuje se, da je verjetnost nastanka verižne nesreče zaradi nesreče z NUS zelo majhna. Lahko pa v posebnih okoliščinah povzroči požar z vsemi možnimi posledicami.

Možnost predvidevanja nesreče Nastanka nesreče ni mogoče vnaprej predvideti.

Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče ▪ Evidentiranje in odstranitev na varnejše mesto neeksplodirana ubojna sredstva v jamah, ▪ hitra in varna odstranitev vseh najdenih ubojnih sredstev na kopnem; ▪ nosilec načrtovanja za primer najdbe neeksplodiranega ubojnega sredstva je regija, zato Občini Sežana načrta zaščite in reševanja za to vrsto nesreče NI POTREBNO IZDELATI.

49

3.2 II. SKUPINA DOGODKOV

3.2.1 ZEMELJSKI PLAZ

Viri nevarnosti Območje občine Sežana ni posebej plazovito. Neposredne grožnje stanovanjsko-gospodarskim objektom ni. Manjši plazovi so možni le na flišnem območju Vrhov.

Možni vzroki nastanka nesreče Vzrok za nastanek plazu je daljše deževno obdobje ali potres v odvisnosti in povezavi z geološko sestavo tal. Nastanek plazu je lahko rezultat človeških posegov v prostor (intenzivna urbanizacija, zgrešeni gradbeni posegi, miniranje..).

Verjetnost pojavljanja plazov V manjšem obsegu ob daljšem deževnem obdobju, spomladi ob odjugi.

Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Motnje in zastoji v prometu ter prekinitve infrastrukturnih povezav, ki predstavljajo le manjšo ogroženost. Večji odkruški sten na robu Vrhov lahko poškodujejo oziroma porušijo pod njimi ležeče površine ali ceste.

Potek in možen obseg nesreče Trenutni ali počasni zdrsi lokalnega značaja. Ob rušilnem potresu lahko pride do večjih plazov z bistveno večjim obsegom nesreče.

Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Ob aktiviranju plazov bi bilo ogroženo predvsem premoženje (ceste, njive,...). V primeru nenadnega večjega plazu - večjega odkruška stene, obstaja tudi neposredna ogroženost prebivalcev neposredno izpostavljenih stanovanjskih hiš. Glede na lokalni obseg nesreče in možnosti hitre sanacije je ogroženost prebivalcev, živali, premoženja in kulturne dediščine kratkotrajna in majhna.

Verjetne posledice plazu Moten ali onemogočen promet, poškodbe gradbenih objektov, materialna škoda, onesnaženje okolja, izjemoma tudi poškodovani prebivalci.

Verjetnost nastanka verižne nesreče

50

Do nastanka verižne nesreče zaradi zemeljskega plazu bi prišlo, v kolikor bi plaz poškodoval infrastrukturne instalacije: cesto, železniško progo, vodovod, fekalno kanalizacijo, ptt, elektriko, plinovod. Do onesnaženja vodnih virov lahko pride predvsem v primerih, ko pride do poškodb kanalizacijskih kolektorjev na vodovarstvenih območjih.

Možnost predvidevanja nastanka zemeljskega plazu Nastanek plazov lahko povzročijo dolgotrajni nalivi, prve spomladanske otoplitve oziroma potres, vendar vnaprej ni mogoče napovedati morebitnega aktiviranja posameznega plazu in njegovega obsega. Za zagotovitev ustrezne pripravljenosti je potrebno evidentiranje labilnih področij in mest potencialnega nastanka plazov.

Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče ▪ Pri izvajanju posegov v prostoru (gradbenih, kmetijskih in drugih) upoštevati geomehansko sestavo tal ter vpliv meteoroloških razmer in stoletnih voda; ▪ spremljati stanje plazišč, v primeru večjih sprememb - premikov izvesti ukrepe za zavarovanje ljudi in materialnih dobrin; ▪ obveščanje javnosti o sproženih plazovih in po potrebi posredovanje navodil za ravnanje; ▪ v kolikor je prišlo zaradi posledic plazu do poškodb infrastrukturnih napeljav (elektrika, vodovod, telefonija, kanalizacija, prometnice, oskrba), takoj pristopiti k njihovemu popravilu – usposobitvi; ▪ iz ocene ogroženosti izhaja, da načrta zaščite in reševanja ob zemeljskem plazu NI POTREBNO IZDELATI.

51

3.2.2 NEURJE, VIHAR, MOČAN VETER (nad 8Bf), BURJA (nad 10Bf)

Viri nevarnosti Vetrovnost je na obravnavanem območju zelo izrazita, predvsem kot posledica intenzivne izmenjave zračnih mas nad kraškim območjem. Najpogostejši, pa tudi najmočnejši vetrovi pihajo iz severovzhodne smeri, sledijo vetrovi iz južne in zahodne strani. BURJA je mrzel (prinaša ohladitve), suh in sunkovit veter iz severovzhodne smeri, ki je v posameznih sunkih lahko zelo močan. Največjo hitrost dosega burja na Krasu. Posamezni sunki pogosto dosegajo hitrosti nad 100 km/h. Ob takih sunkih lomi, prevrača in premika vse predmete, ki so ji izpostavljeni in niso dobro pritrjeni.

JUGO in ZAHODNIK, ki pihata iz smeri jugovzhoda, sta topla, vlažna in sunkovita, po hitrosti pa zaostajata za burjo. Izjemoma lahko zapihata z zelo močnimi sunki . Zelo pogost pojav poletnih in jesenskih neviht, ki nastajajo ob naglih vremenskih preobratih in intenzivnem mešanju toplih in hladnih zračnih mas, redno spremljajo strele in močni sunkoviti vetrovi različnih smeri, ki često zapihajo tudi z viharno močjo.

Viri nevarnosti so predvsem padajoča drevesa in veje ter ostali predmeti in nanosi.

Možni vzroki nastanka nesreče Vzrok nastanka nesreče so atmosferski pojavi, na katere ni mogoče vplivati.

Verjetnost pojavljanja nesreče Verjetnost pojavljanja močnih vetrov različnih smeri ter poletnih in jesenskih neviht je dokaj velika.

Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Zaradi sile viharnega vetra so ogroženi predvsem manj stabilni objekti. Padajoči predmeti pa lahko povzročijo tudi poškodbe ljudi, živali in premoženje, ter zmanjšajo prometno varnost.

Potek in možen obseg nesreče Nastanek nevihte - viharnega vetra, ki je običajno kratkotrajen in pustoši na manjših območjih. Nevihte, ki jih ponavadi spremljajo močne padavine in atmosferske razelektritve - strele, poškodujejo strehe, trgajo električne in telefonske prostozračne napeljave, nanašajo material na ceste in ulice, uničujejo kmetijske kulture.

Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Pojav viharnega vetra sicer ne ogroža neposredno ljudi in živali, vendar često prihaja do poškodb zaradi udara strele, ali pa zaradi udarcev padajočih predmetov, ki jih veter premetava naokrog. Na predvidoma ožjem prizadetem območju je ogroženo predvsem premoženje (strehe, avtomobili na prostem, poljščine,...) pa tudi manj trdni objekti kulturne dediščine.

52

Verjetne posledice nesreče Nevihte, ki so navadno kratkotrajne, povzročajo: ▪ poškodbe oziroma v hujših primerih smrt ljudi in živali, ▪ gmotno škodo na premoženju in poljščinah, ▪ krajše prekinitve električne oskrbe in telefonskih povezav, ▪ motnje v prometu.

Prekinitev oskrbe z električno energijo Izpad preskrbe z električno energijo je ena verjetnejših posledic močnih neurij, ki bi poškodovala infrastrukturne objekte za obvladovanje tehnološkega procesa distribucije električne energije, in sicer: ▪ daljnovode 110kV, 35kV, 20kV, 10kV; ▪ kablovode 35kV, 20kV, 10kV; ▪ nizkonapetostno omrežje z golimi ali izoliranimi vodniki 0,4kV; ▪ nizkonapetostne kablovode 0,4kV; ▪ razdelilne transformatorske postaje 110/0,4kV, 35/20-10kV; ▪ transformatorske postaje 35/0,4kV, 20/0,4kV, 10/0,4kV; ▪ nizkonapetostne razdelilne omarice.

Izredni dogodki, ki so lahko poleg naravnih nesreč možni vzroki prekinitve oskrbe z električno energijo, so: ▪ porušitve podpornih oporišč daljnovodov in omrežij zaradi trkov transportnih sredstev ob nesrečah, ▪ pretrg vodnikov zaradi posekov dreves, odstrelitve, zrušitve drugih objektov, prenizek let ali padec zračnih plovil in drugih vzrokov, ▪ eksplozije transformatorjev in drugih elektroenergetskih naprav zaradi udara strele, napake v izolaciji, odpovedi zaščitnih naprav, nestrokovnega posluževanja in drugo, ▪ približevanje ali dotik naprave, vodnika ali kabla pod napetostjo zaradi neupoštevanja varnostnih pravil za delo na elektroenergetskih napravah, neregistriranih sprememb na terenu, nestrokovnih priključitev in drugo.

Izpadov oskrbe z električno energijo zaradi izrednih dogodkov ni mogoče vnaprej napovedati. Ocenjuje se, da elektroenergetske naprave tudi ob izrednih dogodkih ne predstavljajo večje nevarnosti za nastanek industrijske nesreče in s tem ogrožanja življenja in zdravja ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja.

V primeru da bi izpad trajal več časa, bi lahko povzročil škodo v gospodinjstvih in motnje v delovnih procesih, preskrbi z vodo, ogrevanjem in druge posledice pri uporabnikih električne energije prizadetega območja.

53

Prekinitev javne telefonske zveze Do prekinitve javnih telefonskih zvez prihaja predvsem zaradi atmosferskih vplivov (potrgani prostozračni telefonski vodi, udar strele v telefonske instalacije). Prav zaradi tega se prekinitve pogosteje pojavljajo tam, kjer so telefonske instalacije prostozračne in izpostavljene atmosferskim vplivom. Posledice prekinitve telefonske zveze so, upoštevajoč druge obstoječe možnosti komuniciranja, minimalne. V vseh primerih prekinitve telekomunikacijskega omrežja obstajajo rezervne variante za vzpostavitev vsaj delnega telefonskega prometa.

Verjetnost nastanka verižne nesreče Obstaja verjetnost nastanka verižne nesreče, in sicer: ▪ udar strele in potrgani električni vodi lahko povzročijo požare na objektih ali v naravnem okolju; ▪ poplavljanja kleti in pritličnih stanovanj zaradi zamašenih odtočnih in kanalizacijskih jaškov; ▪ morebitne nesreče v cestnem prometu imajo lahko za posledico emisijo nevarnih snovi v okolje.

Možnost predvidevanja nesreče Možno je napovedati razvoj vremenske situacije, ki lahko privede do nastanka nesreče.

Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče ▪ Obveščanje javnosti o bližajočem se neurju in po potrebi posredovanje navodil za ravnanje; ▪ obveščanje javnosti o posledicah neurja in po potrebi posredovanje navodil za ravnanje; ▪ v kolikor je prišlo zaradi posledic neurja do poškodb infrastrukturnih napeljav (elektrika, vodovod, telefonija, kanalizacija, prometnice, oskrba), takoj pristopiti k njihovemu popravilu - usposobitvi; ▪ ob nesreči večjega obsega poskrbeti za popis škode; ▪ načrta zaščite in reševanja ob neurju, viharju, močnem vetru ali burji NI POTREBNO IZDELATI.

54

3.2.3 TOČA

Viri nevarnosti ▪ Poškodbe, ki jih povzroči neurje s točo in sodro, ki se pojavi ponavadi skupaj z močnimi sunki vetra, ▪ spolzka vozišča in zamašeni odtočni kanali in žlebovi.

Možni vzroki nastanka toče Toča nastane zaradi spleta atmosferskih dogajanj, na vzroke nastanka toče je mogoče vplivati (obramba proti toči).

Verjetnost pojavljanja toče Na območju občine Sežana sta toča in sodra pogost pojav. Pojavljata se ob neurjih in nevihtah poleti ter zgodaj jeseni (julija, avgusta in septembra), navadno v času najbolj bujne vegetacije.

Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Toča ogroža predvsem kmetijske kulture in poljske pridelke (v odvisnosti od intenzivnosti padavin in debeline toče so lahko poljske kulture in pridelki tudi popolnoma uničeni) ter vpliva na prometno varnost.

Potek in možen obseg nesreče Pojav toče je običajno kratkotrajen (nekaj minut) in lokalno omejen.

Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Direktno je ogroženo premoženje na poljih, posredno in v manjši meri so ogroženi ljudje, živali in objekti ter kulturna dediščina. Močna toča neposredno ogroža udeležence v prometu kjer ni možne zaščite (poškodbe na prometnih sredstvih zaradi debelejših kosov ledu - zrn toče).

Verjetne posledice nesreče Uničen pridelek, poškodovana vozila, manjše poškodbe na gradbenih objektih.

Verjetnost nastanka verižne nesreče Obstaja majhna verjetnost nastanka verižne nesreče (prometne nesreče, zalitje zaradi zamašenih odvodnih kanalov in odtočnih cevi).

Možnost predvidevanja toče Glede na specifične vremenske pogoje, v katerih se razvije toča, je možno pojav toče v dokajšnji meri napovedati v naprej.

55

Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče ▪ Obveščanje javnosti o nevarnosti pojava neurja s točo, ▪ obveščanje javnosti o posledicah neurja s točo in po potrebi posredovanje navodil za ravnanje, ▪ ob nesreči večjega obsega poskrbeti za popis škode; ▪ načrta zaščite in reševanja ob toči NI POTREBNO IZDELATI.

56

3.2.4 UDAR STRELE

Viri nevarnosti Strela predstavlja nevarnost zaradi električnih učinkov (izredno visoka napetost) in zaradi toplotnih učinkov (izredno visoke temperature).

Možni vzroki nastanka strele Strela nastane kot atmosferska razelektritev.

Verjetnost pojavljanja udara strele Poletne in jesenske nevihte, ki nastajajo ob naglih vremenskih preobratih in ob intenzivnem mešanju vročih in hladnih zračnih mas, redno spremljajo atmosferske razelektritve - strele.

Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Strela lahko poškoduje ali ubije ljudi in živali, poškoduje objekte, uniči električne in telefonske instalacije in naprave, povzroči požare.

Potek in možen obseg nesreče Udar strele se zgodi v trenutku. V kolikor ne nastane verižna nesreča, so posledice omejene na posamezne ljudi, živali in objekte.

Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Ogroženost je lokalno omejena; ogroženi pa so tako ljudje kot tudi živali, premoženje in kulturna dediščina.

Verjetne posledice udara strele Strela lahko poškoduje ali ubije ljudi in živali, poškoduje objekte, uniči električne in telefonske instalacije in naprave, povzroči požare.

Verjetnost nastanka verižne nesreče Pri udaru strele se zelo pogosto pojavi požar na objektih ali v naravi, manj verjetno je, da pride do nesreče z nevarnimi snovmi.

Možnost predvidevanja udara strele Udara strele ni mogoče niti časovno niti krajevno napovedati v naprej. Ocenjuje se, da so v večji nevarnosti objekti, ki izstopajo (štrlijo) iz okolice, in niso zaščiteni s strelovodom.

Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče ▪ Načrta zaščite in reševanja NI POTREBNO IZDELATI.

57

3.2.5 ŽLED

Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka žleda Žled se lahko pojavi na območju občine Sežana predvsem pozimi in zgodaj spomladi, ko dež ob hitri ohladitvi pomrzne. Viri nevarnosti so spolzko vozišče, padajoče drevje, prekinjeni električni vodi.

Verjetnost pojavljanja žleda Zaradi geografske lege (vpliv burje) obstaja na območju občine Sežana večja verjetnost nastanka žledu (pojavlja se v pasovih in prizadene predvsem kmetijske nasade). Pojav le-tega je objektivno možen vsako zimo.

Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Žled ogroža z mrazom (nizke temperature) in težo ledu, ki se nabere na različnih površinah in povzroča poškodbe in lome. Ob pojavu je zelo zmanjšana tudi prometna varnost.

Potek in možen obseg nesreče Nastanek žledu predvidevamo le lokalno in največ za nekaj dni.

Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Obstaja možnost neposrednega in posrednega ogrožanja ljudi in živali zaradi motenj v prometu in preskrbi z elektriko, kurjavo ter zaradi izpada telefonskih zvez. V pasu, ki ga prizadene žled, zaradi lomov in zmrzali utrpijo velike poškodbe predvsem dolgoletni kmetijski nasadi (trte, sadno drevje, ...).

Verjetne posledice žleda ▪ Velika gmotna škoda v sadovnjakih (predvsem v nasadih trt) in gozdovih; ▪ poledica in manjša materialna škoda na infrastrukturi (električne in telefonske napeljave).

Verjetnost nastanka verižne nesreče Zaradi žledu lahko pride do prekinitve dobave električne energije, prekinitev cestnega prometa (poledica, ovire-polomljeno drevje na cestah) in prekinitev železniškega prometa.

Možnost predvidevanja nastanka žleda Nastanek žledu je težko vnaprej napovedati, ker na njegov nastanek vplivajo zelo zapleteni meteorološki procesi.

58

Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče ▪ Obveščanje javnosti o nevarnosti pojava žledu; ▪ obveščanje javnosti o posledicah žledu in po potrebi posredovanje navodil za ravnanje; ▪ v kolikor je prišlo zaradi posledic žledu do poškodb prostozračnih infrastrukturnih napeljav (elektrika, telefonija), takoj pristopiti k njihovemu popravilu – usposobitvi; ▪ takojšen pristop k zagotovitvi prevoznosti cest; ▪ načrta zaščite in reševanja NI POTREBNO IZDELATI.

59

3.2.6 POZEBA

Viri nevarnosti Nizke temperature in slana.

Možni vzroki nastanka pozebe Pojav nastane zaradi specifične vremenske situacije zgodaj spomladi.

Verjetnost pojavljanja pozebe Pojav je na obravnavanem območju redkejši, pojavlja se predvsem v nižje ležečih zaprtih dolinah, kjer ni zračne cirkulacije (dolina Raše).

Potek in možen obseg nesreče Slana in nizka temperatura lahko preko noči uničita celotno letino sadja na določenem območju. V osojnih legah lahko slana ogroža prometno varnost tudi daljša obdobja.

Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Pozeba ogroža predvsem kmetijske pridelke, zaradi zmanjšane prometne varnosti v manjši meri tudi ljudi.

Verjetne posledice pozebe Uničeno cvetje sadnega drevja (jabolka, hruške, slive in drugo) ter nezaščitena zgodnja zelenjava.

Verjetnost nastanka verižne nesreče Verjetnost nastanka verižne nesreče je zelo majhna, razen v primeru prometne nesreče z udeležbo nevarnih snovi.

Možnost predvidevanja pozebe Pojav, ki neposredno ne ogroža življenja in zdravja ljudi in živali, je možno napovedati vnaprej in ga preprečiti z oroševanjem ogroženega sadnega drevja in drugega rastlinja.

Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče ▪ Pravočasno obveščanje prebivalstva o možnosti pojava pozebe; ▪ takojšen pristop k zagotovitvi prevoznosti cest; ▪ ob nesreči večjega obsega poskrbeti za popis škode v kmetijstvu; ▪ načrta zaščite in reševanja za primer pozebe NI POTREBNO IZDELATI.

60

3.2.7 EPIDEMIJA ČLOVEŠKE NALEZLJIVE BOLEZNI

Viri nevarnosti Prenašalci okužbe so lahko ljudje, živali in insekti.

Možni vzroki nastanka nesreče Glede na dejstvo, da je območje izrazito tranzitno, se ocenjuje, da je na obravnavanem območju prisotna rizičnost in ranljivost za izbruh epidemije človeških nalezljivih bolezni (tranzit vseh vrst blaga preko logističnega centra).

Verjetnost pojavljanja epidemij Dobra organizacija zdravstvene službe in preventivnih sanitarnih ukrepov zagotavlja relativno dobro zaščito pred morebitnimi povzročitelji epidemij človeških nalezljivih bolezni.

Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Epidemije ogrožajo ljudi.

Potek in možen obseg epidemije Potek in možen obseg epidemije je odvisen od vrste bolezni in se ga ne da vnaprej določiti, dokler ni znana bolezen, ki se epidemično širi.

Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Bolezen ogroža samo ljudi.

Verjetne posledice epidemije Veliko število bolnih, nesposobnih za delo, pri neozdravljivih boleznih tudi smrtnih žrtev. Velika gospodarska škoda.

Verjetnost nastanka verižne nesreče in možnost predvidevanja epidemije Verjetnost nastanka verižne nesreče je zelo majhna. Možnosti predvidevanja nastanka epidemije so dokaj majhne.

Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče ▪ Obveščanje javnosti o nastanku epidemij in po potrebi posredovanje navodil za ravnanje; ▪ načrta zaščite in reševanja NI POTREBNO IZDELATI.

61

3.2.8 EPIZOOTIJA, EPIFITIJA, INFESTACIJA

Viri nevarnosti Nevarnost predstavlja okužba živali in rastlin v velikem obsegu ter pojav insektov, mrčesa, glodavcev ali drugih škodljivcev in golazni v zelo velikem številu.

Možni vzroki nastanka nesreče Obstaja relativna rizičnost in ranljivost, glede na to, da je območje izrazito tranzitno.

Verjetnost pojavljanja nesreče Ogroženost obravnavanega območja pred živalskimi in rastlinskimi boleznimi, ki se pojavljajo v epidemični obliki, je v mejah normale za pojavnost teh oblik ogrožanja na območju Republike Slovenije.

Potek in možen obseg nesreče Poteka in možnega obsega nesreče ni mogoče določiti v naprej.

Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Pri tej vrsti nesreče so ogrožene predvsem živali in rastline.

Verjetne posledice nesreče Posledica tovrstne nesreče je predvsem velika gospodarska škoda.

Verjetnost nastanka verižne nesreče Verjetnost nastanka verižne nesreče so zelo majhne.

Možnost predvidevanja nesreče Možnosti predvidevanja epizootije, epifitije ali infestacije so zelo majhne. Urejena komunalna smetišča v vseh občinah kraške regije pomenijo zadostno zagotovilo, da ne more nenadoma priti do večje infestacije - množičnega pojava škodljive golazni ali drugih škodljivcev. Seveda niso izključeni čezmejni vplivi.

Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče ▪ Dobra organizacija veterinarske službe, fitopatološke službe in preventivnih sanitarnih ukrepov zagotavlja relativno dobro zaščito pred morebitnimi povzročitelji ter pojavi epizootij in epifitij; ▪ v kolikor je prišlo do izbruha epizootije, epifitije ali infestacije, obveščanje javnosti in po potrebi posredovanje navodil za ravnanje; ▪ skladno z državnim načrtom zaščite in reševanja ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali je potrebno izdelati DEL NAČRTA ZAŠČITE IN REŠEVANJA oz. dokumente, v katerih se predvidi način obveščanja ter razdela izvajanje zaščitnih ukrepov in nalog ZRP.

62

3.2.9 NESREČA V ZRAČNEM PROMETU

Viri nevarnosti Na območju Krasa je vir nevarnosti za nesreče v zračnem prometu predstavlja Letališče Gabrk pri Divači kot rekreativno športno vzletišče, s katerim upravlja Kraški aeroklub Divača. Vzletno-pristajalna steza omogoča pristajanje in vzletanje vseh vrst manjših letal (športnih in turističnih) ter manjših potniških letal (do 40 potnikov). Drugih vrst zračnega prometa na našem območju praktično ni, z izjemo visokozračnih koridorjev preko našega območja.

Možni vzroki nastanka nesreče ▪ Človeški dejavnik, ▪ tehnična napaka na zrakoplovu, ▪ nenadna vremenska motnja.

Verjetnost pojavljanja nesreče Relativno majhna frekvenca prometa čez območje pogojuje sorazmerno majhne možnosti, da pride do nesreče, čeprav ta nikakor ni izključena. V zadnjih dvajsetih letih so bile na območju Krasa tri nesreče, v katerih so bi bile poškodovane ali mrtve osebe.

Vrste, oblike in stopnja ogroženosti V primeru nastanka nesreče so ogroženi predvsem potniki v letalu. Ogroženost ljudi in objektov na tleh ob nesrečnem padcu letala je zelo velika, vendar se kraja in časa padca zrakoplova ne more napovedati.

Potek in možen obseg nesreče Poteka in možnega obsega nesreče ni mogoče določiti vnaprej.

Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Zaradi padca zrakoplova na gosto naseljeno območje bi bili ogroženi ljudje, premoženje in kulturna dediščina.

Verjetne posledice nesreče Ob zrušitvi zrakoplova bi bili ranjeni in mrtvi potniki v letalu. Možne so tudi posledice na tleh, kolikor bi se letalo zrušilo na gosto naseljeno območje.

Verjetnost nastanka verižne nesreče Obstaja velika verjetnost nastanka verižne nesreče, v kolikor bi se letalo zrušilo na:

63

▪ katerega od objektov, kjer so večje količine nevarnih snovi, ▪ na infrastrukturne objekte in naprave, ▪ v naravno okolje in zagori.

Možnost predvidevanja nesreče Možnosti za predvidevanje nastanka nesreče v letalskem prometu ni.

Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče ▪ Skladno z regijskim načrtom zaščite in reševanja ob nesreči zrakoplova, občina za primer letalske nesreče pripravi le POSAMEZNE DELE NAČRTA, v katerih predvidi obveščanje in sodelovanje v primeru zrakoplova v sili (iskanje pogrešanega zrakoplova); ▪ v kolikor je prišlo zaradi posledic nesreče do poškodb infrastrukturnih objektov in napeljav (elektrika, vodovod, telefonija, kanalizacija, prometnice, oskrba), takoj pristopiti k njihovemu popravilu – usposobitvi;

64

3.2.10 EKSPLOZIJA

Viri nevarnosti Kot potencialno nevarnost moramo predvsem upoštevati plinovodne instalacije, cisterne za hranjenje utekočinjenega naftnega plina (v nadaljevanju UNP) in jeklenke UNP po gospodinjstvih. Določeno nevarnost predstavljajo tudi cestni prevozi kamionskih cistern z UNP od proizvajalca do oskrbnih centrov oziroma do individualnih potrošnikov.

Podjetje PETROL PLIN, OMV in PETROL razpolagajo z naslednjimi količinami UNP:

Tabela 3.2.10.1: Količine utekočinjenega naftnega plina

Zap. Skupaj št. Vrsta hrambe Število 1. PETROL PLIN – rezervoarji 5 420 m3 2. OMV – jeklenke 2.110 kg 3. PETROL – rezervoarji 2 15,70 m3 4. MOL Slovenija – jeklenke max 3.000 kg

Postrojenja v navedenih objektih so sorazmerno nova, dobro vzdrževana, z njimi upravljajo usposobljeni delavci. Za varnost je sorazmerno dobro poskrbljeno, ker se upoštevajo vsi, za take objekte predpisani standardi.

Poleg navedenih količin UNP se po gospodinjstvih nahaja več tisoč 10-kilogramskih jeklenk in na desetine manjših cistern – rezervoarjev za plin (od 0,5m3 do 5m3) v individualni ali skupinski rabi. Pri teh uporabnikih je močno vprašljivo redno in pravilno vzdrževanje plinskih instalacij.

Eksplozija lahko nastane tudi kot posledica drugih nesreč.

Viri nevarnosti pri eksploziji so porušeni in poškodovani objekti in infrastruktura, požar in uhajanje nevarnih snovi v okolje.

Možni vzroki nastanka eksplozije ▪ Površno, nepravilno in nestrokovno ravnanje ter slabo vzdrževanje plinskih naprav; ▪ kot posledica požara na objektih, prometnih sredstvih in v naravnem okolju, ▪ kot posledica drugih nesreč (industrija, gospodinjstva, promet).

Verjetnost pojavljanja nesreče Na območju občine Sežana so možnosti za nastanek eksplozije na postrojenjih, katere posledice bi ogrožale širše okolje, zelo majhne. Nekoliko večja verjetnost je, da do eksplozije pride zaradi posledic drugih nesreč.

65

Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Zaradi same eksplozije, ki je ponavadi lokalnega obsega, so ogroženi posamezniki, premoženje in kulturna dediščina.

Verjetne posledice nesreče Običajne posledice eksplozije so ranjeni in mrtvi ljudje, poškodovani objekti. Pogosto nastane tudi požar.

Verjetnost nastanka verižne nesreče Zelo pogosto nastopajo skupaj eksplozija, požar in rušenje ter obratno.

Možnost predvidevanja nesreče Možnosti za vnaprejšnje predvidevanje nesreče so minimalne.

Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče ▪ po potrebi se obvešča javnost o posledicah eksplozije in posreduje navodila za ravnanje; ▪ v kolikor je prišlo zaradi posledic eksplozije do poškodb infrastrukturnih objektov in napeljav (elektrika, vodovod, telefonija, kanalizacija, prometnice, oskrba), takoj pristopiti k njihovemu popravilu – usposobitvi, ▪ posebnega načrta za primer eksplozije NI POTRBNO IZDELATI.

66

3.2.11 INDUSTRIJSKA NESREČA

Viri nevarnosti Dogodki v industrijskih obratih, ko pride zaradi strojelomov, poškodovanih instalacij in drugih vzrokov do poškodovanja ljudi in premoženja.

Možni vzroki nastanka nesreče Največkrat nastane nesreča zaradi nepazljivosti pri rokovanju ali pa zaradi iztrošenosti strojev in nevzdrževanih instalacij.

Verjetnost pojavljanja nesreče Možnost nastanka in pojavljanja nesreč obstaja, ni pa mogoče definirati njihove verjetne pogostosti.

Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Ogroženost - oblika in stopnja - je odvisna od vzdrževanja strojev in instalacij in pravilnega rokovanja s stroji in napravami.

Potek in možen obseg nesreče Nesreča nastane hipoma in, v kolikor ne pride do verižne nesreče, ogroža samo lokalno.

Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Pri industrijskih nesrečah so običajno ogroženi ljudje in premoženje.

Verjetne posledice nesreče V kolikor se prepreči nastanek verižne nesreče, so posledice relativno omejene na manjše območje.

Verjetnost nastanka verižne nesreče Pri industrijskih nesrečah obstaja velika verjetnost nastanka verižne nesreče: rušenja, požara, razlitja oziroma uhajanja nevarne snovi, itd. Tovrstne nesreče so obravnavane v poglavjih o požarih na objektih in nesrečah z nevarnimi snovmi.

Možnost predvidevanja nesreče Nesreče ni možno predvideti vnaprej, oziroma so za to minimalne možnosti.

Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče ▪ Spremljati obseg nesreče in potek dogodkov ter v primeru, da posledice nesreče ogrožajo širšo okolico, sprejeti ustrezne zaščitno-reševalne ukrepe za zaščito ogroženih ljudi, živali in premoženja; načrta zaščite in reševanja NI POTREBNO IZDELATI. 67

3.2.12 RADIOLOŠKA NEVARNOST

Viri nevarnosti Pri varstvu pred jedrskimi nesrečami in drugimi radiološkimi nevarnostmi se kot viri nevarnosti - emisije radioaktivnih snovi v okolje, pojavljajo : ▪ JEDRSKI OBJEKTI (jedrske elektrarne, raziskovalni jedrski reaktorji, postroji za obogatitev urana, postroji za izdelavo gorivnih elementov, obrati za predelavo in odlaganja obsevanega jedrskega goriva ter objekti, namenjeni uskladiščenju, predelavi in odlaganju radioaktivnih odpadkov), ▪ OBJEKTI, KJER SE UPORABLJAJO RADIOAKTIVNI VIRI (stacionarni ali premični objekti, kjer se uporabljajo radioizotopi, npr. v industriji, raziskovalnih inštitutih in bolnišnicah), ▪ PREVOZ RADIOAKTIVNIH SNOVI (cestni, železniški, letalski, pomorski), ▪ PADEC SATELITA NA JEDRSKI POGON ALI SATELITA, KI IMA NA KROVU RADIOAKTIVNE SNOVI (dve vrsti virov sevanja na satelitu: vir visoke alfaaktivnosti - izotopi plutonija, in reaktorski vir).

Za območje Slovenije predstavljajo nevarnost predvsem domača in tuje jedrske elektrarne. Jedrska elektrarna Krško leži na levem bregu reke Save približno 70 km jugovzhodno od Ljubljane in 35 km severozahodno od Zagreba.

Trenutno deluje po svetu 437 jedrskih energetskih reaktorjev. Na območju, ki je od Slovenije oddaljeno 1000 km, deluje 50 jedrskih elektrarn s 109 energetskimi reaktorji, od tega jih je 32 v 500- kilometrskem pasu od Slovenije.

Ožje območje občine Sežana dodatno ogrožajo občasni prevozi jedrskega goriva iz zahodne Evrope v JE Krško.

Možni vzroki nastanka nesreče Nesreče v: ▪ jedrskih objektih, ▪ objektih kjer se uporabljajo radioaktivni viri, ▪ pri prevozu jedrskih snovi, ▪ padec satelita, ki ima na krovu radioaktivne snovi.

Verjetnost pojavljanja nesreče Obstaja verjetnost pojava nesreče, vendar je relativno majhna. Pričakovana verjetnost poškodbe sredice za večino tlačnovodnih elektrarn (PWR), kakršna je tudi jedrska elektrarna Krško, znaša med 1.0 10-6 in 1.0 10-4 na leto (enkrat na milijon let do enkrat na deset tisoč let). Pri vrelnih reaktorjih (BWR) je verjetnost poškodbe sredice nekoliko manjša glede na tehnične značilnosti tega tipa jedrskih elektrarn.

Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Ob radiološki nesreči nastopi večja ali manjša radioaktivna kontaminacija okolja, hrane in vode.

68

Radioaktivne padavine in radioaktivno sevanje, bi lahko ogrozilo posamezne objekte, dele oziroma celoten teritorij občine. Stopnja ogroženosti je nizka, a nekoliko bolj izražena zaradi prevozov jedrskega goriva preko območja občine.

Potek in možen obseg nesreče Nad mestom nesreče, v katerem je udeležena radioaktivna snov (jedrskih objekti, objekti kjer se uporabljajo radioaktivni viri, pri prevozu jedrskih snovi, padcu satelita, ki ima na krovu radioaktivne snovi), se razvije kontaminiran oblak, ki se premika glede na atmosferske pojave in zajame območje občine (primer: jedrska katastrofa v Černobilu). Obseg nesreče - doseg kontaminiranega oblaka je pogojen in odvisen od bližine nesreče in atmosferskih pogojev. V primeru nesreče v objektih, kjer se uporabljajo radioaktivni viri, bi bile posledice le lokalnega obsega.

Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Ob nesreči bi bili ogroženi vsi nezaščiteni ljudje, živali in okolje, ki bi ga zajele radioaktivne padavine oziroma prizadelo radioaktivno sevanje.

Verjetne posledice nesreče Posledice bi bile dolgotrajne, izražene v povečanju števila rakastih in degenerativnih obolenj. Zaradi kontaminacije bi prišlo do neuporabnosti objektov, zemljišč in stvari.

Verjetnost nastanka verižne nesreče Onesnažena - kontaminirana zemljišča, kmetijski pridelki, vodni viri, hrana.

Možnost predvidevanja nesreče Nesreče ni možno predvideti vnaprej.

Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče ▪ V skladu z regijskim načrtom zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči se izdela DEL NAČRTA ZAŠČITE IN REŠEVANJA (obveščanje in alarmiranje, izvajanje dolgoročnih zaščitnih ukrepov ob jedrski nesreči v Jedrski elektrarni Krško in nalog zaščite in reševanja ter zaščitne ukrepe in naloge zaščite in reševanja ob drugih izrednih dogodkih) ▪ pristojni organi in službe morajo zagotoviti dosledno izvajanje predpisov, ki določajo pravila ravnanja z radioaktivnimi snovmi; ▪ poskrbeti za odvoz kontaminiranih materialov na za to določena mesta ter sanacijo okolja.

69

3.2.13 RUŠILNI POTRES

Viri nevarnosti Glede na geotektonske pogoje seizmične ogroženosti spada območje občine Sežana v nekoliko manj ogrožena območja v Sloveniji. Najbližje izrazitejše potresno območje je na širšem območju občine Ilirska Bistrica (VIII. stopnje po MSK). V smeri proti zahodu se potresna ogroženost manjša. Območje občine Sežana sodi v območje VII. stopnje po MSK (Medvedev-Sponheuer-Karnik) lestvici.

Možni vzroki nastanka nesreče Potrese povzročajo vibracije kamninskih gmot, ki se sprostijo ob nenadnem silovitem premiku v Zemljini skorji, ko pride do elastične sprostitve energije.

Potrese povzročajo naslednji procesi: ▪ prelomi in premiki kamninskih gmot vzdolž preloma ▪ premiki magme ▪ udorni potresi ob udorih in podorih ▪ posamezni potresi, ki jih prožijo človekove aktivnosti (jedrski poskusi, rudarska dejavnost, črpanje vode…).

Na ozemlju Republike Slovenije od naštetih pričakujemo le tektonske potrese, nanje pa nimamo nikakršnega vpliva.

Slika 3.2.13.1: Karta potresne ogroženosti

Vir: http://www.arso.gov.si/potresi/podatki/projektni_pospesek_tal.html

70

Verjetnost pojavljanja nesreče Temeljni karti potresne nevarnosti v Sloveniji sta karta potresnega pospeška tal za povratno dobo 475 let ter seizmološka karta Slovenije s 500-letno povratno dobo potresov. Iz seizmoloških kart je razvidno, da lahko v povratni dobi 500-tih let na območju občine Sežana pričakujemo potresne sunke moči VII. stopnje po MSK lestvici.

Najbližje izrazitejše potresno območje je na širšem območju občine Ilirska Bistrica (VIII.st.MCS). V smeri proti zahodu se potresna ogroženost manjša tako, da na Krasu doseže največ do VII.stopnje po MCS. Iz tega lahko empirično razvijemo sklep, da je verjetnost nastanka katastrofalnega rušilnega potresa na območju naše občine minimalna.

Vrste, oblike in stopnja ogroženosti Prebivalci bi bili v primeru potresa neposredno in posredno ogroženi. Neposredna ogroženost je minimalna in bi jo povzročili padci trdih predmetov, v manjši meri pa tudi panika. Posredna ogroženost, pa bi nastala zaradi poškodb infrastrukturnih in drugih objektov ter naprav, in sicer: ▪ pri potresu VI. stopnje so lahko poškodovane komunalne naprave, kamor prvenstveno prištevamo vodovod in kanalizacijo z vsemi pripadajočimi napravami in opremo. Velika verjetnost je, da bo ob potresu prišlo do poškodbe tako tlačnih kot gravitacijskih primarnih in sekundarnih cevovodov Kraškega vodovoda, zaradi česar bo onemogočena preskrba dela prebivalstva s pitno vodo. Prekinitev v oskrbi pa lahko povzroči tudi izpad električne energije; ▪ poškodbam bodo izpostavljeni tudi lokalni vodni viri in vodovodna omrežja; ▪ določene poškodbe bo utrpelo tudi kanalizacijsko omrežje, kar bo imelo neposreden vpliv na poslabšanje higienskih razmer ob potresu. Nevarnost je še izrazitejša, če pridejo kanalizacijske odplake v stik z vodovodnim sistemom oziroma talno vodo v podzemlju; ▪ pri poškodovani industrijski kanalizaciji se lahko neprečiščene industrijske odplake razlivajo po površini, pronicajo v zemljo in onesnažujejo podtalnico, ali pa odtekajo v rečna korita, zaradi česar lahko pride do večjega onesnaženja voda; ▪ pričakovati je tudi poškodbe na električnem in telefonskem omrežju, kar bo povzročalo motnje pri zagotavljanju teh dobrin. Ocenjuje se, da bi trajal izpad električnega omrežja do 3 dni. Poškodovano električno omrežja predstavlja tudi nevarnost za prebivalstvo.

Potek in možen obseg nesreče Dolgoletna opazovanja in meritve, ter strokovne ugotovitve iz študije Potresna ogroženost Slovenije, so dobra podlaga za povzetek poteka in možnih posledic potresov. Glede na pogostost potresov in njihove posledice lahko zaključimo, da so na območju občine možni potresi moči V. do VII. stopnje, kar bi ob morebitnem potresu imelo za posledico le manjšo ogroženost prostora. Obseg posledic bi bil bistveno drugačen v kolikor bi se pojavili močnejši in ponavljajoči se sunki.

Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina

71

Posledice potresa manjše jakosti bi sicer ogrožale vse prebivalce, živali, premoženje in kulturno dediščino na območju občine Sežana, vendar bi ogroženost bila le minimalna in posredna. V primeru rušilnega potresa, bi bile posledice in s tem ogroženost največja v starem delu Sežane in starih vaških jedrih, kjer so zgradbe stare pretežno več kot sto let, pozidava je močno strnjena, stavbe pa v glavnem niso potresno varno grajene.

Prebivalci bi bili v primeru potresa neposredno in posredno ogroženi. Potres za človeka in živali na prostem ni nevaren. Zaradi rušenja objektov je potres nevaren za tiste ljudi in živali, ki se nahajajo v stavbah ali njihovi neposredni bližini.

Verjetne posledice nesreče Posledice močnejšega potresa so mnogostranske: ranjeni in mrtvi ljudje, ranjene, poginule in zapuščene živali, porušene stavbe, poškodovana infrastruktura, uničeno premoženje in kulturna dediščina.

Ob močnejšem potresu (rušilnega na našem območju ne predvidevamo) bi se posledice odražale predvsem na: ▪ gradbenih objektih (izstopajo stari del Sežane in stara vaška jedra), ▪ komunalnih objektih v cestnem telesu (mostovi, propusti), ▪ objektih kanalizacije (kolektorji, črpališča, čistilne naprave), ▪ črpališčih, ▪ porušenih in poškodovanih elektroenergetskih objektih in infrastrukturi.

Posledice potresa manjše jakosti na območju občine Sežana bi bile : ▪ manjše število poškodovanih ljudi in živali, ▪ manjše poškodbe na stanovanjskih in gospodarskih in objektih kulturne dediščine, ▪ manjše poškodbe na infrastrukturnih objektih (mostovi, propusti, elektro, kanalizacijski, vodovodni in telekomunikacijski objekti in omrežja), ▪ motnje v cestnem in železniškem prometu in zaradi tega oteženo reševanje, ▪ motnje v oskrbi prebivalstva.

Verjetnost nastanka verižne nesreče Ob potresu vedno nastanejo tudi verižne nesreče. Sorazmerno z jakostjo bi potres poleg poškodb ljudi in živali ter poškodb in porušitev gradbenih in drugih objektov povzročil tudi nastanek verižnih nesreč večjega oziroma manjšega obsega. Glede na to, da pričakujemo na območju občine Sežana le potrese manjše jakosti, obstaja verjetnost nastanka naslednjih verižnih nesreč : ▪ onesnaženje virov pitne vode in motnje v vodooskrbi, ▪ motnje pri odvajanju odpadnih in fekalnih voda, ▪ ekološke nesreče, ▪ motnje v energetski oskrbi, ▪ nesreče in motnje v prometu.

72

Možnost predvidevanja potresa Potresa ni mogoče vnaprej napovedati.

Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče Skladno z ogroženostjo na območju občine pričakujemo potrese manjše jakosti (V. do VII. stopnje) zaradi česar moramo upoštevati naslednje: ▪ pri tej potresni ogroženosti preventivni ukrepi niso obvezni, so pa priporočljivi na urbanističnem, gradbenem in drugih področjih; ▪ zaščito, reševanje in pomoč vodi štab CZ občine Sežana, pri čemer sodeluje s štabi sosednjih občin, regijskim oziroma republiškim štabom za Civilno zaščito; ▪ glede na stopnjo ogroženosti formiranje posebnih sil za zaščito, reševanje in pomoč ni obvezno, se pa uporabijo sile, ki jih imamo formirane z nalogo zaščite in reševanja iz ruševin; ▪ v angažiranju sil in sredstev v I. fazi aktiviramo podjetja, zavode, organizacije in društva s katerimi ima občina pogodbeno razmerje, v drugi fazi aktiviramo tehnično-reševalne enote CZ. V celotni akciji sodelujejo prizadeti krajani in krajani v neposredni bližini v obliki samopomoči in medsebojne pomoči; ▪ skladno z Oceno potresne ogroženosti Republike Slovenije (verzija 2.0) je območje občine Sežana uvrščeno v razred ogroženosti 3 (velika stopnja ogroženosti); državni načrt zaščite in reševanja določa, da je potrebno izdelati DEL NAČRTA ZAŠČITE IN REŠEVANJA OZIROMA DOKUMENTE, v katerih se določita način obveščanja in zagotavljanje pomoči potresno prizadetim območjem v silah in sredstvih za ZRP ter se razdela izvajanje zaščitnih ukrepov in nalog ZRP.

Ob potresu je potrebno: ▪ takoj organizirati reševanje eventualno zasutih in ranjenih oseb in živali, pred tem pa izvesti varnostne ukrepe za izklop vodovodnih in energetskih instalacij; ▪ izvesti gašenje morebitnih požarov; ▪ organizirati oskrbo ogroženih in prizadetih ter v skladu z obsegom potresa izpeljati evakuacijo oziroma postavitev zasilnih bivališč; ▪ vzpostaviti ustrezno zavarovanje za preprečitev morebitnih kraj; ▪ v nadaljevanju se organizira razčiščevanje ruševin in sanacija objektov; ▪ obveščati javnost o posledicah potresa in posredovanje navodil za ravnanje; ▪ pristopiti k evidentiranju poškodovanih objektov, ki bi se lahko porušili, jih zavarovati in kasneje sanirati.

73

3.2.14 VOJAŠKI NAPAD (IZ ZRAKA, MORJA, KOPNEGA) – VOJNA, TERORISTIČNI NAPAD

Viri nevarnosti Ne glede na časovni in krajevni odmik vojnih nevarnosti, velja ugotovitev, da so te še vedno možne in se moramo za zaščito in reševanje v teh primerih posebej pripraviti. Ni smiselno ugotavljati in definirati variante ogroženosti, ker se le-te glede na politično in drugo situacijo hitro spreminjajo. Za nas je predvsem pomembna ugotovitev, da bi bili zaradi strateške lege, ki jo ima občina Sežana, še posebej izpostavljeni raznim oblikam vojnih nevarnosti s širšimi posledicami za prebivalstvo. Predvsem je to ogroženost občutljivih infrastrukturnih objektov, katerih onesposobitev ali poškodovanje bi lahko povzročilo hude, dolgotrajne in težke posledice ter bistveno poslabšalo pogoje za življenje, in sicer : ▪ napad ali diverzija na naprave v Mitolu, ▪ napad ali diverzija na logistični center Adria Terminali, ▪ prekinitev prometa na železniški progi Divača – Sežana in Sežana – Nova Gorica, ▪ prekinitev prometa po cestah Sežana – Ljubljana, Sežana – Divača in Sežana – Nova Gorica, ▪ onesposobitev vodovodnega sistema Kraškega vodovoda (vodnih virov, vodarne na Selih, črpališč, rezervoarjev, raztežilnikov).

Po ocenah pristojnih služb je ogroženost Slovenije zaradi napadov terorističnih organizacij z orožji ali sredstvi za množično uničevanje in klasičnimi terorističnimi sredstvi majhna, vendar je ni mogoče izključiti. Možnosti terorističnega napada tudi sicer ne more izključiti nobena država. Po podatkih Ministrstva za obrambo pristojne službe redno spremljajo dejavnike in razmere, ki vplivajo na povečano verjetnost terorističnih napadov, ter ocenjujejo različne stopnje nevarnosti terorističnih napadov na ozemlju Republike Slovenije Mnenje strokovnjakov je, da Republika Slovenija ni imuna pred pojavom terorizma na njenem ozemlju, prav tako velja za čezmejne učinke terorističnih napadov v sosednjih in drugih državah.

Možni vzroki nastanka vojne Možnih vzrokov je več: ▪ nerešene mejne in ozemeljske zadeve, ▪ konflikt s katero od sosednjih držav, ▪ konflikt v okviru širših razsežnosti.

Vrste, oblike in stopnja ogroženosti V primeru vojne gre za posredno in neposredno ogroženost ljudi, premoženja in prostora. Stopnja ogroženosti je odvisna od ciljev agresije, od razmerja sil, od lastne pripravljenosti in podobno. Ker bi v primeru vojne šlo predvsem za ogroženost civilnega prebivalstva, je stopnja ogroženosti odvisna od mnogih faktorjev, med katerimi zajema vidno mesto predvsem sistem zaklanjanja.

Trenutno je v občini Sežana zgrajenih 9 zaklonišč osnovne zaščite s 1400 zakloniščnimi mesti in sicer:

74

Tabela: 3.2.14.1: Zaklonišča v občini Sežana Zap. Vrsta zaklonišča Število št. glede na lastnika Zaklonišč Zakloniščnih mest 1. Javna 9 1400 2. Hišna Ni obvezna gradnja 3. Podjetja 1 100

Število prebivalcev v najbolj ogroženem mestu in primestnih naseljih je: Tabela: 3.2.14.2: Število prebivalcev v najbolj ogroženih naseljih Krajevna skupnost Število prebivalcev Sežana 5522 Dane pri Sežani 419 Lokev 732 Štorje 340 Tomaj 335 Dutovlje 554 SKUPNO : 9333

Iz navedenih tabel je razvidno, da nam zakloniščnih mest na najbolj ogroženih delih občine primanjkuje. V primeru vojne nevarnosti bi bilo potrebno zagotovit dodatne - alternativne možnosti zaklanjanja, med temi predvsem uporaba zaklonilnikov. Večji del zaklonišč je trenutno v zelo slabem - neuporabnem stanju. V zvezi s tem je potrebno izpostaviti skrajno neodgovoren odnos lastnikov do teh objektov, saj se zaklonišča v glavnem uporabljajo za druge namene.

Potek in možen obseg nesreče Potek in možen obseg bi bila odvisna od dejavnosti agresorja. Poleg nasprotnikove sile in sredstev na obseg nevarnosti v veliki meri vpliva in jo povečuje tudi infrastruktura ter struktura objektov, ki so v tem prostoru (predvsem je izpostavljeno mesto Sežana in primestna naselja) in bi bili verjetni cilji napadov in drugih dejavnosti nasprotnika. V primerih neposredne ogroženosti na obseg nesreče neposredno vplivata zaščitna ukrepa zaklanjanja in evakuacije ter ukrepi reševanja in pomoči.

Ogroženi prebivalci, živali, premoženje in kulturna dediščina Vsebina ogroženosti je glede na vojne cilje lahko zelo različna in zajema vse elemente ogroženosti od fizične pa do izgube celotnega premoženja. Posebno je potrebno izpostaviti, da bi kakršen koli napad ali diverzija v bližini oziroma v samem starem jedru Sežane in bližnjih primestnih naseljih povzročil hude posledice pri ljudeh (premalo možnosti za zaklanjanje), veliko škodo na premoženju ter kulturni dediščini (rušenja in požari).

Verjetne posledice nesreče Posledice vojnih dejstvovanj so lahko zelo različne : 75

▪ velike človeške in materialne izgube, ▪ izgube bivalnih prostorov - begunstvo, ▪ motnje v vseh elementih oskrbe, ▪ poškodbe ljudi, objektov in naprav, ▪ uničenje in poškodbe infrastrukturnih objektov in napeljav.

Verjetnost nastanka verižne nesreče Vojna lahko povzroči verižne nesreče: ▪ izlitja nevarnih snovi, ▪ nastanek nalezljivih bolezni, ▪ onesnaženje podtalnice, ▪ prekinitev oskrbe z električno energijo, energetskim plinom, prekinitev javne telefonske zveze, ▪ požari, porušitve, ranjenci,..

Prekinitev oskrbe z energetskim plinom Kot možna posledica vojaškega napada se pojavlja tudi prekinitev oskrbe z energetskim plinom, in sicer zaradi poškodb na instalacijah, motenj na tržišču z energenti ali prekinitve cestnih povezav, po katerih se dopolnjujejo zaloge UNP.

Verjetnost, da pride do prekinitve oskrbe z energetskim plinom, je relativno majhna. v primeru prekinitve oskrbe s plinom bi bila prizadeta gospodinjstva in dejavnosti, ki se energetsko oskrbujejo izključno z energetskim plinom.

Možnost predvidevanja nesreče Vojne kot nadaljevanje politike z drugimi sredstvi je možno v kritičnih mednarodnih situacijah tudi predvidevati. Z našega stališča ni toliko pomembno predvidevanje vojne, ampak zagotavljanje ukrepov zaščite, to je ohranjanje in razvoj zakloniščnih kapacitet.

Predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče ▪ Izvajanje aktivnosti v cilju zagotavljanja funkcionalnosti zaklonišč ter formiranje in usposobitev službe za vzdrževanje in uporabo zaklonišč; ▪ animiranje prebivalstva za ustrezen - odgovoren odnos do zaklonišč; ▪ upoštevanje predpisov, ki urejajo problematiko gradnje in vzdrževanja zaklonišč; ▪ zagotavljanje pravočasnega organiziranja sil za zaščito, reševanje in pomoč; ▪ vzpostavitev celovitega in učinkovitega sistema obveščanja in javnega alarmiranja; ▪ hitro, usklajeno in učinkovito ukrepanje interventnih sil; ▪ po zaključeni intervenciji vzpostaviti delovanje prizadetih infrastrukturnih objektov in napeljave (elektrika, vodovod, telefonija, kanalizacija, prometnice, oskrba); ▪ nosilci načrtovanja so država in regije; občina v sodelovanju z regijo določi, v katerih načrtih zaščite in reševanja so predvideni ukrepi, ki se lahko izvajajo tudi v primeru terorističnega napada.

76

3.3 III. SKUPINA DOGODKOV

3.3.1 VISOK SNEG (nad 50m), SNEŽNI PLAZ Na območju občine Sežana se visok sneg pojavlja izredno redko. Snežni plazovi se praktično ne pojavljajo, pač pa se na obravnavanem območju v zavetrnih legah pojavljajo snežni zameti. Ob sneženju, ki zajame predele občine, se praviloma pojavi burja (severovzhodnik), ki ustvarja zamete.

3.3.2 RUDNIŠKA NESREČA Na območju občine Sežana ni klasičnih podzemnih rudnikov. Obstaja sicer nekaj površinskih kamnolomov, ki so v fazi zapiranja, in kjer lahko pride do posameznih delovnih nezgod.

3.3.3 NESREČA NA VODI Na območju občine Sežana ni vodnih površin, zato ta vrsta ogrožanja ni prisotna

3.3.4 POPLAVA – POVODENJ Na območju občine Sežana ni vodnih površin, zato ta vrsta ogrožanja ni prisotna

Za vse zgoraj navedene dogodke načrtov zaščite in reševanja NI POTREBNO IZDELATI.

77

4. ZAKLJUČEK

Na podlagi ugotovitev ocene ogroženosti se za območje občine Sežana izdela načrte zaščite in reševanja oz. njihove dele za nesreče oz. dogodke, kot je razvidno iz preglednice.

Tabela 4.1: Preglednica načrtov ZiR, ki jih je potrebno izdelati za območje občine Sežana

VRSTA DOGODKA POTREBNO IZDELATI NAČRT ZiR Nesreča z nevarno snovjo DA Suša – prekinitev oskrbe s pitno vodo NE Nesreča v cestnem prometu DELNO – ukrepi za obveščanje preb. Nesreča v železniškem prometu DELNO – obveščanje in izvajanje zaščitnih ukrepov Požari v naravnem okolju DA Požar na objektih NE Požar na prometnih sredstvih NE Najdba NUS NE Zemeljski plaz NE Neurje, vihar, močan veter, burja NE Toča NE Udar strele NE Žled NE Pozeba NE Epidemija človeške nalezljive bolezni NE Epizootija, epifitija, infestacija NE Nesreča v zračnem prometu DELNO – obveščanje in sodelovanje v primeru iskanja pogrešanega zrakoplova Eksplozija NE Industrijska nesreča NE Radiološka nevarnost DELNO – izvajanje dolgoročnih zaščitnih ukrepov Rušilni potres DELNO – obveščanje in zagotavljanje pomoči potresno prizadetim območjem, izvajanje zaščitnih ukrepov Vojaški napad - vojna, teroristični napad NE Visok sneg NE Rudniška nesreča NE Nesreča na vodi NE Poplava - povodenj NE

78

5. RAZLAGA POJMOV

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/2006) nesreče opredeljuje na naslednji način:

Nesreča je dogodek ali vrsta dogodkov, povzročenih po nenadzorovanih naravnih in drugih silah, ki prizadenejo oziroma ogrozijo življenje ali zdravje ljudi, živali ter premoženje, povzročijo škodo na kulturni dediščini in okolju v takem obsegu, da je za njihov nadzor in obvladovanje potrebno uporabiti posebne ukrepe, sile in sredstva, ker ukrepi rednih dejavnosti, sile in sredstva ne zadostujejo.

Naravne nesreče so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v naravnem okolju, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. Za naravno nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih o kmetijstvu in odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča ali živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci.

Druge nesreče so nesreče v cestnem, železniškem in zračnem prometu, požar, rudniška nesreča, porušitev jezu, nesreče, ki jih povzročijo aktivnosti na morju, jedrska nesreča in druge ekološke ter industrijske nesreče, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje, uporaba orožij ali sredstev za množično uničevanje ter teroristični napadi s klasičnimi sredstvi in druge oblike množičnega nasilja.

Ekološka nesreča je tudi okoljska nesreča po predpisih o varstvu okolja, ki jo povzroči nenadzorovan ali nepredviden dogodek, ki je nastal zaradi posega v okolje in ki posledično ogrozi življenje ali zdravje ljudi oziroma kakovost okolja.

Industrijska nesreča je dogodek, ki je ušel nadzoru pri opravljanju dejavnosti ali upravljanju s sredstvi za delo ter ravnanju z nevarnimi snovmi, nafto in njenimi derivati ter energetskimi plini med proizvodnjo, predelavo, uporabo, skladiščenjem, pretovarjanjem, prevozom ali odstranjevanjem, katerega posledica je ogrožanje življenja ali zdravja ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja. Industrijska nesreča je tudi večja nesreča po predpisih o varstvu okolja, ko pri okoljski nesreči pride do večje emisije, požara ali eksplozije, pri čemer je prisotna ena ali več nevarnih snovi.

Nevarnost nesreče je verjetnost, da se bo zgodila nesreča in prizadela oziroma ogrozila življenje ali zdravje ljudi in živali ter povzročila uničenje ali škodo na premoženju, kulturni dediščini in okolju.

Ogroženost je resnična ali občutena izpostavljenost ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja nevarnostim naravnih in drugih nesreč.

Stopnja ogroženosti je pričakovan obseg škode in drugih posledic naravne ali druge nesreče.

79

6. VIRI

Pri izdelavi ocene so bile uporabljene dosedanje izkušnje na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in sledeče zakonske, podzakonske in strokovne podlage ter študije in dokumenti:

▪ Agencija Republike Slovenije za okolje (2008): Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal. Dostopno na: http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok- sam05/obcine/htm/111/0.htm. ▪ Centralni register prebivalstva, Podatki o številu prebivalcev (10. 2. 2014). ▪ Cestno podjetje Koper, Ocena ogroženosti območja občine Sežana pred naravnimi in drugimi nesrečami - Cestno omrežje in objekti. ▪ Dolenc, Danilo et al. (2007): Popisni atlas Slovenije 2002. Ljubljana: Založba ZRC. ▪ Elektro Primorska, Izvleček načrta zaščite in reševanja, ▪ Geodetska uprava Republike Slovenije, ga. Irena Poženel (2008): Podatki o dolžini meje z Republiko Italijo. ▪ Kladnik, Drago (2002): Poselitev. V Bojan Ušeničnik (ur.): Nesreče in varstvo pred njimi, 75-84. Ljubljana: URSZR Ministrstva za obrambo. ▪ Kraški vodovod Sežana d.o.o., Ocena ogroženosti občine Sežana pred naravnimi in drugimi nesrečami. ▪ Kraški vodovod Sežana d.o.o., g. Tjaša Korošec (junij 2009) Podatki za oceno ogroženosti o številu vodovodnih priključkov in lokalnih vodnih virih na območju občine Sežana ▪ Navodilo o pripravi ocen ogroženosti, Uradni list RS, št. 39/95. ▪ Ocena ogroženosti Notranjske regije, ažurirana april 2009. ▪ Slovenske železnice d.o.o., g. Zmago Mueller (2008): Posredovanje podatkov o dolžini železniške proge ter nivojskih prehodih. ▪ Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (2008). Občina Sežana z mejami naselij. Dostopno na: http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam05/obcine/htm/111/0.htm.

▪ Stanovanjsko komunalno podjetje Sežana, Ocena ogroženosti območja občine Sežana pred naravnimi in drugimi nesrečami - Infrastrukturni komunalni objekti. ▪ Statistični urad Republike Slovenije (2002). Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Dostopno na: www.stat.si. ▪ Telekom Slovenije PE Koper, Ocena ogroženosti območja občine Sežana pred naravnimi in drugimi nesrečami - Telekomunikacijsko omrežje in objekti. ▪ Uprava RS za zaščito in reševanje, Naravne in druge nesreče v RS v letu 1998, avgust 1999. ▪ Uprava RS za zaščito in reševanje, Naravne in druge nesreče v RS v letu 1999, april 2000. ▪ Uprava RS za zaščito in reševanje, http://www.sos112.si. ▪ Uprava RS za zaščito in reševanje, Upoštevanje namenske rabe prostora in ocen ogroženosti s področja zaščite in reševanja v prostorskih planih. ▪ Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, Uradni list RS, št. 51/2006 – UPB1. ▪ Zavod za gozdove Slovenije enota Sežana, Območna enota Sežana (2014). Načrt varstva gozdov pred požarom za občino Sežana, Izvleček iz Načrta varstva gozdov pred požarom za Krajevno enoto Sežana Zavoda za gozdove Sežana.

80