26. Junij 1953 (Št. 0172)
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Ceaa 13 ffli Novo me&žo, 26. junija 1953 Stev. 25 Leto IV. Lastniki m Izdajatelju Okrajni odbori 9ZDL Črnomelj, Kocerjc ID NOVO mesto. — Izhaja v§ak petek. — Odgovorni urednik Tnie Gosnik. — Uredniitvo in uprava: Novo mesto. Cesta ko- pttndanta Staneta Ji. — Postni predal it - Telefon nredniitv« In oprave 127. — TekočI račun pri Narodni banki v Novem m«stni 614-T-JSi. — Letna aatoenlna SM din. polletna 250 din, lisi Ctlrtletns 123 din. — Tlaka tiskarna •Slovenskega pororevalrac v LJubljani Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto Okrožni javni tožilec Leon Pedhaveci Pcmanikanje državljanske zavesti, slaba kontrola in prikriwon|e to glavne vzroki porasta sos podari kesa kriminala V zvezi z vedno pogostejšimi primeri gospodarskega kri prvem četrtletju je bilo obsojenih slovodje občinske trgovine v Skoc- minala, o katerem se v naši javnosti v zadnjem času veliko zaradi tatvin in poneverb na ško janu, ki je v kratkem času ponc- razpravlja, smo se obrnili na okrožnega javnega tožilca * do družbenega premoženja 54 % veril 400.000 din, ne da bi mu Novem mestu tovariša Leona Perhavca in ga prosili za takih ljudi, ki so kradli in pone- kdorkoli prišel na sled. Naša re >erjali v podjetjih in ustanovah, razgovor 0 vzrokih čestih pojavov te vrste kriminala. Iz vizijska služba nastopi šele takrat, razgovora z njim posnamemo: kjer so bili usiužbeni. ko je kriminal že nastal in po Drugi vzrok je v pomanjkanju tem samo Še ugotavlja škodo. Šib »Razpravljanje o gospodar nja do najrazličnejšega prekupče vsakršne kontrole s strani vodstva kost revizijske službe je zlasti tkem kriminalu se je v zadnjem vanja z lesom, živino in pod. Vse podjetij in zaradi prevelike do očitna pri poslovanju v kmetij Času preneslo na organizacij- to vodi po eni strani do zniževa mačnosti. Imamo značilen primer skih zadrugah. Ta služba bi mo SZDL, kakor tudi na razne ob nja življenjske ravni poštenih de tatvin v Tkalnici MLO Nove rala bi'ti preventivnega značaia, lovnih ljudi, po drugi strani pa lastne organe. Vse t0 dokazuje, da mesto, ki so se vrstile skoraj vse to je, da z redno kontrolo prepre je ta pojav družbeno politični povzroča občutno denarno škodo leto in je en sam delavec pokra či pojav kriminala, ne pa da ga problem, ki nujno mora zanimat našemu gospodarstvu. S tatvina del blaga v »kupni vrednostti nad porem samo ugotavlja. Marsikje vse delovne ljudi. Sovražnik so ma, utajami in poneverbami je bi J00.0C0 din. Pri tako majhnem skušajo kriminal utajiti, da ne bi cia'ističnega razvoja je že spozna lo lani povzročeno gospodarstvu podjetju bi morali tatvine odkri trpel ugled podjetja ali posamez da z neposrednimi napadi na te Dolenjske za skoraj 5 milijonov ti, če bi imeli količkaj kontrole nika v kolektivu. me'ju naše družbene ureditve n dinarjev škode — to je v tistih nad zalogami blaga. primerih, kjer je bila škoda ugo more zavreti njenega razvoja. Za Zelo malo je primerov, da bi Proti gospodarskemu kriminalu tovljena in so bili storilci obso to je prenesel svojo borbo na po podjetja sama odkrila kriminal. se moramo boriti z vsemi sred jeni na povračilo. K temu mora dročje krimina>!a, kjer skuša za Skoraj vedno ga odkrivajo pre stvi in ne samo s kazenskim pro mo prišteti še vrsto primerov, virati nas" gospodarski naprede iskovalni organi. Niso redki pri gonom. Tudi tu velja pravilo, da kjer ni bilo škode, ker so se stvari meri, da skušajo kolektiv- z raz je bolje zlo preprečevati kot pa Razumljivo je, da je gospodar- dobile pri storilcih in se jrim od nimi sklepi omogočati nezakonito ga potem preganjati. To je pred iki kriminal močnejiši v jndustri vzele. Dostikrat se škoda ne da okoriščanje posameznika kot jevse m naloga množičnih organiza sko razvitejših krajih, venda.r se ugotoviti Lz različnih vzrokov, to primer v Mestni klavnici v cij, kajti v našo mlado industrijo je tudi v nažih dolenjskih okrajih, gre pa prav tako v težke milijone. kj so v primeru z drugimi okraji Novem mestu, kjer je celoten ko prihajajo ljudje, ki nimajo sko gospodarsko zaostali, v letu 1952 lektiv odobril upravniku nepla raj nobene proletarske zavesti. V lastnem podjetju Je kradlo in letošnjih prvih mesecih nevarno čilo provizije, čeprav je vedel,da Slaba ali nikakršna kontrola ter 54'/i obtoženih oseb je to nezakonito. razbohotil. Čeprav nc moremo Škodljiva domačnost in drugi ta govorit; o naraščanju splošnega Vzrokov za porast kriminala ki pojavi nebudnosti samo ustvar- kriminala, je gospodarski krimi Tudi revizijska služba te vrste ne moremo iskati le v •ajo ugodna tla za razrast gospo nal v porastu in zavzema precej Je preSibka Kogar danes zanese popotni viti v spomin vsem, ki »o žrko že beži življenje od njega, premiili kaznovalni politiki sodišč, darskega kriminala. Proti ^emu šen obseg. Na področju Dolenjske korak skozi Novo mesto, se tvovali najdragocenejše, kar so živi v njem še ves upor, ki kajti v nekaterih primerih so bile Kako pomanjkljiva je revizijska pa se mora boriti družba kot ce je bilo v letu 1952 i'zmed vseh začuden ustavi na Vratih- Po imeli — svojo kri in življenje ga označuje v zadnjem naponu izrečene tudi najhujše kazni, ki služba pove primer JankoviČa, po lota z vsemi sredstvi«. oseb, ki so bile poklicane na od široki tlakovani cesti teče vsa — da domovina v svobodi živi nabreklo mišičevje. Njegova jih dopušča zakon. Tako je bila govor pred sodišče zaradi ka; kodnevni promet, ki ga od časa in raste. glava še ni omahnila na prsi, na primer uslužbenka Narodne vih dejanj, kar 27 % takih, ki so do časa preseka ostra sirena v njegovem obrazu ni nikake banke v Kočavju Stancerjeva ob •e zagovarjale zaradi gospodar- velikih avtobusov ali osebnih Na vogalu opornikov ob Kre- predsmrtne groze, iz prsi mu sojena zaradi poneverbe 750.000 Živahni zbori S1ĐL tkegu kriminala. avtomobilov, s katerimi se šte siji je že vlit betonski temelj, ne vre krik obupa. Uporno se din na dosmrtno kazen strogega vilni tujci vozijo v osrčje Ju na katerem bo stal iz mogoč proži glava in tesno zaprte zapora, uslužbenec KLO Dvor, rajini goslavije ali pa se vračajo v nih kam?nitih kvadrov sestav ustnice razodevajo nezlomlje- Zaradi tatvin in poneverb Ciril Jordan, pa za poneverbe na svojo domovino. Na robovih ljeni podstavek za prvega iz nega duha. Levica je še trdno 5 milijonov dinarjev šikode 5 let strogega zapora. Vzroke V Beli krajini so bili pred Ijo, da bi bil Čim prej sklican ožinv na Vratih in na Kidri med spomenikov, za »Talca«, moramo iskati največkrat v pre dnevi zaključeni občni zbori va. zbor volivcev. Skladišče »Ko- 2 stisnjena v pest, med tom ko G^podarski kriminal se po čevem trgu pa nenehno ^pojo majhni zavesti delavcev in usluž ških organizacij Socialistične teksa« je na neprimernem kra Jakob Savinšek, mladi ljub se na desnici v nastopajoči javlja v oblaki tatvin, utaj, po dleta kamenarjev in vrve zi bencev. V letu 1952 in v letošnjem zveze delovnega ljudstva. Ka ju, kar so že večkrat ugotav ljanski kipar, je s pravim vži smrti že prožijo prsti kot v neverb preko nevestnega poslova darji in ostali delavci, ki ure kor je predvideno, bo okrajna ljali. Ljudski odbor mestne ob vetjem in občutjem ter mojstr zadnjo zaobljubo in zadnjo pri jajo in dopolnjujejo stare konferenca 28. junija. čine je že izdal odločbo o pre sko veščino oblikoval vzorno sego svobodi, za katero daje oporne zidove, urejajo ceste, Navzlic neprimernemu času selitvi skladišča, vendar to do lepo telo mladega junaka v svoje življenje. odvažajo odvisen material in in razmeroma slabim pripravam dneva občnega zbora še ni bilo trenutku, ko se, privezan ob podobno. Vrata dobivajo svojo Spomenik bo odkrit 22. ju Samo razpravljanje je premalo so bili občni zbori v nekaterih izvršeno. Člani so kritizirali ne morilski kol, ruši pod svlnčen- podobo in bodo dostojan okvir lija, s čemer bo Novo mesto osnovnih organizacijah prav ži higiensko okolico pri mestni pe- kami fašističnih osvajačev naše vsega, kar misli Novo mesto vahni in stvarni. Ljudje se ved kariji. Tik za pekarijo je nam- zemlje in našega ljudstva. počastilo državni praznik Slo treba le presti k defan v tem okolju zbrati in posta no bolj zavedajo, da je sesta rei dvonšce s svinjaki. V Čr Pa tudi v tem zadnjem hipu, venije. V nedeljo 14. junija je bil v Razpravljali so o slabostih v de nek ali občni zibor SZDL tisto nomlju so člani spet ugotovili, Novem.mestu redni, letni občni lu organizac.j, saj na primer mesto, kjer se lahko vsak o da ni nobenega prostovoljnega zbor iJveze borcev novomeškega obe. odbora Dol. Toplice in vsem pogovori in da prav tu dela, s katerim bi Crnomaljci okraja. St. Jernej etos niti občnega zbo prihajajo do polnega izraza lahko veliko pripomogli k lep Število članstva je v enem letu ra nista izvedla, in o podobn.h mišljenja posameznikov in pred šemu izgledu mesta. V načrtu je Vida Tomšič o orgai naraslo za 374 novih članov, ta napakah. Bilo je tudi govora o logi za naše gospodarsko, kul- gradnja doma Franca Rozman3- ko da Je sedaj v okraju 5.767 dodeljevanju kredita za obnovo turno-prosvetno in idejno poli Staneta, vendar se ne morejo članov Zveze borcev. Poleg okraj vojnim oškodovancem, pri kate tično delo. zediniti, kje naj bi dom stal. spremembah in nalogah ženskih organizacij nega i&2 a občinskih odborov ZB rem se prav tako delajo napake, V organizaciji I terena v Čr Tudi v metliški občini so bili obstaj« še 32 pododborov. Lani kar vse kaže na nedelavnost ne nomlju so med drugim razprav Predsednica AFZ Jugoslavi od splošne politične dejavnosti sebna organizacija. S tem v občni zbori SZDL vsaj ponekod se j* delo v organizacijah od katerih organizac.j in posamez ljali o potrebi razsvetljave po je tov.