Ceaa 13 ffli Novo me&žo, 26. junija 1953

Stev. 25 Leto IV.

Lastniki m Izdajatelju Okrajni odbori 9ZDL Črnomelj, Kocerjc ID NOVO mesto. — Izhaja v§ak petek. — Odgovorni urednik Tnie Gosnik. — Uredniitvo in uprava: Novo mesto. Cesta ko- pttndanta Staneta Ji. — Postni predal it - Telefon nredniitv« In oprave 127. — TekočI račun pri Narodni banki v Novem m«stni 614-T-JSi. — Letna aatoenlna SM din. polletna 250 din, lisi Ctlrtletns 123 din. — Tlaka tiskarna •Slovenskega pororevalrac v LJubljani Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto

Okrožni javni tožilec Leon Pedhaveci Pcmanikanje državljanske zavesti, slaba kontrola in prikriwon|e to glavne vzroki porasta sos podari kesa kriminala

V zvezi z vedno pogostejšimi primeri gospodarskega kri­ prvem četrtletju je bilo obsojenih slovodje občinske trgovine v Skoc- minala, o katerem se v naši javnosti v zadnjem času veliko zaradi tatvin in poneverb na ško­ janu, ki je v kratkem času ponc- razpravlja, smo se obrnili na okrožnega javnega tožilca * do družbenega premoženja 54 % veril 400.000 din, ne da bi mu Novem mestu tovariša Leona Perhavca in ga prosili za takih ljudi, ki so kradli in pone- kdorkoli prišel na sled. Naša re­ >erjali v podjetjih in ustanovah, razgovor 0 vzrokih čestih pojavov te vrste kriminala. Iz vizijska služba nastopi šele takrat, razgovora z njim posnamemo: kjer so bili usiužbeni. ko je kriminal že nastal in po­ Drugi vzrok je v pomanjkanju tem samo Še ugotavlja škodo. Šib­ »Razpravljanje o gospodar nja do najrazličnejšega prekupče­ vsakršne kontrole s strani vodstva kost revizijske službe je zlasti tkem kriminalu se je v zadnjem vanja z lesom, živino in pod. Vse podjetij in zaradi prevelike do­ očitna pri poslovanju v kmetij­ Času preneslo na organizacij- to vodi po eni strani do zniževa­ mačnosti. Imamo značilen primer skih zadrugah. Ta služba bi mo­ SZDL, kakor tudi na razne ob nja življenjske ravni poštenih de­ tatvin v Tkalnici MLO Nove rala bi'ti preventivnega značaia, lovnih ljudi, po drugi strani pa lastne organe. Vse t0 dokazuje, da mesto, ki so se vrstile skoraj vse to je, da z redno kontrolo prepre­ je ta pojav družbeno politični povzroča občutno denarno škodo leto in je en sam delavec pokra­ či pojav kriminala, ne pa da ga problem, ki nujno mora zanimat našemu gospodarstvu. S tatvina­ del blaga v »kupni vrednostti nad porem samo ugotavlja. Marsikje vse delovne ljudi. Sovražnik so ma, utajami in poneverbami je bi­ J00.0C0 din. Pri tako majhnem skušajo kriminal utajiti, da ne bi cia'ističnega razvoja je že spozna lo lani povzročeno gospodarstvu podjetju bi morali tatvine odkri­ trpel ugled podjetja ali posamez­ da z neposrednimi napadi na te Dolenjske za skoraj 5 milijonov ti, če bi imeli količkaj kontrole nika v kolektivu. me'ju naše družbene ureditve n dinarjev škode — to je v tistih nad zalogami blaga. primerih, kjer je bila škoda ugo­ more zavreti njenega razvoja. Za­ Zelo malo je primerov, da bi Proti gospodarskemu kriminalu tovljena in so bili storilci obso­ to je prenesel svojo borbo na po podjetja sama odkrila kriminal. se moramo boriti z vsemi sred­ jeni na povračilo. K temu mora­ dročje krimina>!a, kjer skuša za­ Skoraj vedno ga odkrivajo pre­ stvi in ne samo s kazenskim pro­ mo prišteti še vrsto primerov, virati nas" gospodarski naprede iskovalni organi. Niso redki pri­ gonom. Tudi tu velja pravilo, da kjer ni bilo škode, ker so se stvari meri, da skušajo kolektiv- z raz­ je bolje zlo preprečevati kot pa Razumljivo je, da je gospodar- dobile pri storilcih in se jrim od­ nimi sklepi omogočati nezakonito ga potem preganjati. To je pred­ iki kriminal močnejiši v jndustri vzele. Dostikrat se škoda ne da okoriščanje posameznika kot jevse m naloga množičnih organiza­ sko razvitejših krajih, venda.r se ugotoviti Lz različnih vzrokov, to primer v Mestni klavnici v cij, kajti v našo mlado industrijo je tudi v nažih dolenjskih okrajih, gre pa prav tako v težke milijone. kj so v primeru z drugimi okraji Novem mestu, kjer je celoten ko­ prihajajo ljudje, ki nimajo sko­ gospodarsko zaostali, v letu 1952 lektiv odobril upravniku nepla­ raj nobene proletarske zavesti. V lastnem podjetju Je kradlo in letošnjih prvih mesecih nevarno čilo provizije, čeprav je vedel,da Slaba ali nikakršna kontrola ter 54'/i obtoženih oseb je to nezakonito. razbohotil. Čeprav nc moremo Škodljiva domačnost in drugi ta­ govorit; o naraščanju splošnega Vzrokov za porast kriminala ki pojavi nebudnosti samo ustvar- kriminala, je gospodarski krimi­ Tudi revizijska služba te vrste ne moremo iskati le v •ajo ugodna tla za razrast gospo­ nal v porastu in zavzema precej­ Je preSibka Kogar danes zanese popotni viti v spomin vsem, ki »o žr­ko že beži življenje od njega, premiili kaznovalni politiki sodišč, darskega kriminala. Proti ^emu šen obseg. Na področju Dolenjske korak skozi Novo mesto, se tvovali najdragocenejše, kar so živi v njem še ves upor, ki kajti v nekaterih primerih so bile Kako pomanjkljiva je revizijska pa se mora boriti družba kot ce­ je bilo v letu 1952 i'zmed vseh začuden ustavi na Vratih- Po imeli — svojo kri in življenje ga označuje v zadnjem naponu izrečene tudi najhujše kazni, ki služba pove primer JankoviČa, po­ lota z vsemi sredstvi«. oseb, ki so bile poklicane na od­ široki tlakovani cesti teče vsa­ — da domovina v svobodi živi nabreklo mišičevje. Njegova jih dopušča zakon. Tako je bila govor pred sodišče zaradi ka; kodnevni promet, ki ga od časa in raste. glava še ni omahnila na prsi, na primer uslužbenka Narodne vih dejanj, kar 27 % takih, ki so do časa preseka ostra sirena v njegovem obrazu ni nikake banke v Kočavju Stancerjeva ob­ •e zagovarjale zaradi gospodar- velikih avtobusov ali osebnih Na vogalu opornikov ob Kre- predsmrtne groze, iz prsi mu sojena zaradi poneverbe 750.000 Živahni zbori S1ĐL tkegu kriminala. avtomobilov, s katerimi se šte­ siji je že vlit betonski temelj, ne vre krik obupa. Uporno se din na dosmrtno kazen strogega vilni tujci vozijo v osrčje Ju­ na katerem bo stal iz mogoč­ proži glava in tesno zaprte zapora, uslužbenec KLO Dvor, rajini goslavije ali pa se vračajo v nih kam?nitih kvadrov sestav­ ustnice razodevajo nezlomlje- Zaradi tatvin in poneverb Ciril Jordan, pa za poneverbe na svojo domovino. Na robovih ljeni podstavek za prvega iz­ nega duha. Levica je še trdno 5 milijonov dinarjev šikode 5 let strogega zapora. Vzroke V Beli krajini so bili pred Ijo, da bi bil Čim prej sklican ožinv na Vratih in na Kidri­ med spomenikov, za »Talca«, moramo iskati največkrat v pre­ dnevi zaključeni občni zbori va. zbor volivcev. Skladišče »Ko- 2 stisnjena v pest, med tom ko G^podarski kriminal se po­ čevem trgu pa nenehno ^pojo majhni zavesti delavcev in usluž­ ških organizacij Socialistične teksa« je na neprimernem kra­ Jakob Savinšek, mladi ljub­ se na desnici v nastopajoči javlja v oblaki tatvin, utaj, po­ dleta kamenarjev in vrve zi­ bencev. V letu 1952 in v letošnjem zveze delovnega ljudstva. Ka­ ju, kar so že večkrat ugotav­ ljanski kipar, je s pravim vži­ smrti že prožijo prsti kot v neverb preko nevestnega poslova­ darji in ostali delavci, ki ure­ kor je predvideno, bo okrajna ljali. Ljudski odbor mestne ob­ vetjem in občutjem ter mojstr­ zadnjo zaobljubo in zadnjo pri­ jajo in dopolnjujejo stare konferenca 28. junija. čine je že izdal odločbo o pre­ sko veščino oblikoval vzorno sego svobodi, za katero daje oporne zidove, urejajo ceste, Navzlic neprimernemu času selitvi skladišča, vendar to do lepo telo mladega junaka v svoje življenje. odvažajo odvisen material in in razmeroma slabim pripravam dneva občnega zbora še ni bilo trenutku, ko se, privezan ob podobno. Vrata dobivajo svojo Spomenik bo odkrit 22. ju­ Samo razpravljanje je premalo so bili občni zbori v nekaterih izvršeno. Člani so kritizirali ne­ morilski kol, ruši pod svlnčen- podobo in bodo dostojan okvir lija, s čemer bo Novo mesto osnovnih organizacijah prav ži­ higiensko okolico pri mestni pe- kami fašističnih osvajačev naše vsega, kar misli Novo mesto vahni in stvarni. Ljudje se ved­ kariji. Tik za pekarijo je nam- zemlje in našega ljudstva. počastilo državni praznik Slo­ treba le presti k defan v tem okolju zbrati in posta­ no bolj zavedajo, da je sesta­ rei dvonšce s svinjaki. V Čr­ Pa tudi v tem zadnjem hipu, venije. V nedeljo 14. junija je bil v Razpravljali so o slabostih v de­ nek ali občni zibor SZDL tisto nomlju so člani spet ugotovili, Novem.mestu redni, letni občni lu organizac.j, saj na primer mesto, kjer se lahko vsak o da ni nobenega prostovoljnega zbor iJveze borcev novomeškega obe. odbora Dol. Toplice in vsem pogovori in da prav tu dela, s katerim bi Crnomaljci okraja. St. Jernej etos niti občnega zbo­ prihajajo do polnega izraza lahko veliko pripomogli k lep­ Število članstva je v enem letu ra nista izvedla, in o podobn.h mišljenja posameznikov in pred­ šemu izgledu mesta. V načrtu je Vida Tomšič o orgai naraslo za 374 novih članov, ta­ napakah. Bilo je tudi govora o logi za naše gospodarsko, kul- gradnja doma Franca Rozman3- ko da Je sedaj v okraju 5.767 dodeljevanju kredita za obnovo turno-prosvetno in idejno poli­ Staneta, vendar se ne morejo

članov Zveze borcev. Poleg okraj­ vojnim oškodovancem, pri kate­ tično delo. zediniti, kje naj bi dom stal. spremembah in nalogah ženskih organizacij nega i&2 a občinskih odborov ZB rem se prav tako delajo napake, V organizaciji I terena v Čr­ Tudi v metliški občini so bili obstaj« še 32 pododborov. Lani kar vse kaže na nedelavnost ne­ nomlju so med drugim razprav­ Predsednica AFZ Jugoslavi­ od splošne politične dejavnosti sebna organizacija. S tem v občni zbori SZDL vsaj ponekod se j* delo v organizacijah od­ katerih organizac.j in posamez­ ljali o potrebi razsvetljave po­ je tov. Vida Tomšič je v svoji SZDL, temveč je treba na­ zvezi obstoja predlog, da se dobro obiskani. Na teh so pred­ ražalo zlasti pr. posameznih ma­ nih borcev. Občinski odbor Trška sameznih sektorjev mesta, o či­ izjavi za tisk in preko radia sprotno stremeti za tem, dana j AF2 na IV- kongresu spre­ gora je n primer odkril, da je vsem razpravljali o gospodar­ nifestacijah, proslavah in v sode­ a ščenju ceste ter ureditvi mest­ Beograd nakazala nekatera naj­ se žena čim bolj vključijo v meni v Zvezo žena ali pa Zve­ kar 8 neupravičencev prejemalo skih problemih. Delo občinske­ lovanja pri partizanskih patro- nega parka. Izrazili so tudi že- važnejše naloge, ki stoje pred organizacije Socialistične zveze. zo ženskih organizacij. Ne gre invalidsko podporo, čeprav r*> ga ljudskega odbora ni povsem lah. Občinski odbori ZB so dal. organizacijo AF2. To vprašanje Ze na zadnjih kongresih Zve­ torej za enotno organizacijo, majc pogojev niti a članstvo zadovoljivo, kar je prav gotovo več predlogov za občinske praz­ 2 POPIS Ž8VBNE bo tudi glavno področje dela ze komunistov in Socialistične temveč za zvezo raznih vrst v ZB! tudi posledica premajhne pomo­ nike. Napravljen je b.l popis Od 1. do 5. julija bo na IV- kongresa AFZ Jugoslavije, zveze je bila povdarjena potre­ ženskih organizacij z raznim' partizanskih otrok in socialno či SZDL ljudskemu odboru. : Cas je, da bi organizacije in ozemlju FLRJ popis živine po ki bo 26. in 27. septembra le­ ba po vključitvi žena v Socia­ imeni. Vsaka od teh organ šibkih družin, vendar ta popis Novi odbori SZDL bodo mo­ posamezni člani Zveze borcev stanju z dne 30. junija 1988. tos. listično zvezo. Kot rezultat tega cij pa bi se naj kolp' rali vse bolj živo prijeti za de­ ni popoln, vsaj v nekaterih ob­ pr.šh od stalnega razpravljanja, Število gospodarstev, ki jih bo so se ponekod že pokazale vključila v SZDL. lo kot so dosedanji. Od skupne­ Tov. Tomšičeva je poudarila, činah ;ie, in je potrebno podatke registriranja napak in slabosti zajel popis in način popisova­ težnje za ustanavljanje poseb­ ga dela ljudskega odbora in od­ da smo od zudnjega kongresa Ob koncu je tov. ponovno preverjati. Posamezni ter ugotavljanja, kaj je potrebno, nja, bo predviden s posebnim nih sekcij žena pri okrajnih in k borov SZDL je odvisen vsak asna 1950. leta napravili v po­ šičeva dejala, da odbori so se zadovoljili celo s delu in da bi organ:.zacija Zve­ navodilom. V odloku Odbora drugih vodstvih SZDL. uspeh kraja in občine. litičnem življenju pomemben razpravljal tudi tem, da so poslali, samo nekaka ze borcev postala tista najbolj za gospodarstvo Zveznega iz­ Obstojajo mišljenja, da danes priporočila brez utemeljitve. borbena sila, ki bi sproti reševa­ vršnega sveta je rečeno, da bo Na Sinjem vrhu je bila ude­ korak naprej v socializem: ni več potrebna enotna ženska najkočljivejšem Kakor prejšnja leta, tako se la na revolucionarni način vse priprave, organizacijo in popis ležba slaba, vendar so se pogo­ ustvarjena je bila Socialistična organizacija s popolno struktu­ lemu — o r Je tudi na letošnjem občnem zbo­ krivice. Le tako bo postala naj- vodil Zvezni zavod za statisti­ vorili o važnih gospodarskih zveza delovnega ljudstva kot ro. Zastopniki tega mišljenja vasi. ra veliko govorilo o skTbi za par­ zvestejši in najbudnejši čuvar ko in evidenco, ki bo izdal zadevah. Pri njih je veliko ne­ organizacija vseh državljanov. poudarjajo, naj se žene bolj tizanske druži.ne. Govora je bi­ pridobitve narodno-osvobodilne tudi potrebne obrazce in na. plodne zemlje, ki nič ne dona- Obstoj splošne enotne množič­ vključijo v delo organizacij borbe To j tudi njena glav­ lo o zbiranju zgodovinskega Pa e vodila. Okrajni ljudski odbori ša. Izrazili so željo, da bi pri­ ne organizacije Pa zahteva tudi Socialistične zveze. Za to naj na naloga. p . gradivi za Dolenjski muzej. r pa morajo dati zavodom za šli strokovnjaki, pregledali se­ reorganizacijo ženske organiza­ skrbi tudi njihova sedanja or­ statistiko in evidenco na razpo­ stav zemlje in predlagali, kaj cije in spremembo načina dela ganizacija, odnosno njene sek­ lago potrebno število uslužben­ napraviti, da bi tudi ta dajala pri vzgoji žena- Uapačno bi cije. Precej razširjeno je tudi cev. dohodek. bilo danes ločiti vzgojo žena mišljenje, da naj žene usta­ navljajo svoje lokalne organ' zacije brez teritorialnih me Od tedna do tedna in z lastnimi imeni- To naj • visi od žena samih. 2ene Semič in Vinica precei pred Metliko se lahko vključijo tudi v Naš pregled bi lahko danes na­ tura v časniku, ki je fužnokorej- društev prijateljev mlad' slovili tudi od Sing Man Rijevib ski dogodek narisail m ga Neredno plačevanje davkov resno ovira gradnje korejskih pustolovščin do posledic mil z naslovom »Po slabi oprtrdružbi Rdečega križa. Ostale m- a v Beli krajini vzhodntneniskih krvavih dlogod" rada glava boli*. Vse P kaže, dj n Črnomljem organizacije pa jim n' kov. O teh dveh zadevah se na ga jo pri tem. še ne boli dovolj glava tistih lju­ Dosti težav povzroča pri pla-1 Izterjavo davkov bo treba v zunanjejolitičnem področju naj- Zadnje čase plačevanje dav­ Glavni cilj je najti di, ki podpirajo Smg Man Rija čevanju rednih davčnih obrokov Beli krajini, prav tako pa seve­ več goiori, hkrati pa povezujeta kov v črnomaljskem okraju nač'in, kako se naj in ga hujskajo k nemogočim ulti­ pozna končna odmera za leto da tudi v mnogih drugih dolenj te kopco drugih mednarodnih močno šepa. Skupno 1 zaostan- bolj uveljavijo in re matom. Tretja obletnica začetka 1952, ki izkazuje poleg tega pre­ skih občinah, vzeti resno v ro re ki iz leta 1952 in letošnjimi problenpv. korejske vojne — 25. junij — g je družinske, prosve' predpisi dolgujejo davčni zave­ cejšnjo razliko. Tako morajo ke. Od davkov je odvisno red Na pagu podpisa premirja na mimo brez sklenitve miru, naV ge probleme. Pole zanci okrog 30 milijonov dinar­ davčni zavezanci sedaj plače­ no poslovanje občin in okraj­ Koreji, e je Stankovi južnokorej- ženskih organizacr zlic temu, da jg že vse tako ka­ vati poleg rednih obrokov še nih ljudskih odborov, v nemali ski precsedmk Smg Man Ri prr jev. V zaostankih prednjači Me. stojala samo zvei zalo, da bo do takrat že vse ure­ lansko razliko, torej dvojni meri pa tudi gradnje in razna tlika, ki se »postavlja« z lan­ A stopU prav zločinskega dejanja: jeno. ni' • - skimi dolgovi in s polovično po­ obrok hkrati, pri čemer gre javna dela. spustil f iz taborišč ujetnike, ki prav verjetno za nepravilne lan­ se nočej* repatriirati. To je seve­ Vstaja vzhodnonemškega ljud­ ravnano akontacijo za leto 1953, 1 ske predpise. Tam, kjer so da ittfkio ogorčenje kitaUko-ser stva, ki je pokazalo zobe sovjet­ roko pa J Podaja Črnomelj, kjer so vprašanje pobiranja davčne komisije, sestavljene iz vernokoejJurjevica smo v T skal ga e nekajkrat in se razgo- bo po berlinskih dogodkih Mo- terjave uslužbencem okrajne šem listu že večkrat poroč varjal 1 Sing Man Rijem ameri­ tkva mogla nadaljevati po tir , Največ pritožb je bilo doslej U uprave za dohodke. Zelo samo­ Tudi tokrat se je videlo, ški gentM Clark, britanska vla­ ki si ga je priborila s korejskim v občini Črnomelj, kjer nekateri stojno dela občina Predgrad, pa gre zadruga krepko nar da je pslala protestno pismo, popuščanjem. Niti najnovejša omi­ člani davčne komisije niso ho­ tudi na Vinici se odborniki res­ Uspeh jurjeviške zadruge predsednk Generalne skupščine litev diplomatskih omejitev v Mo­ teli sodelovati pri delu. no zanimajo za redno vplačeva. pravilno oceoila tekimo\ OZN Parson Se je osebno zav­ skvi ni še vsega rešila. Tudi ber- nje davkov. Ce ne bodo pobrani komisija pri Glavni zad zel, da b spametoval prerazgrete mudska konferenca je precej zgu­ davki, tudi ne bo sredstev za zvezi v Ljubljani, ki je južnokorjske glave — toda nih­ bila na zanimivosti, ker so zago­ VREME komunalna in ostala javna dela. lagala, naj se zadrugi ko* če ni ie pravega uspeha, Sing vorniki »nove« sovjetske Unije za čas od 25. Junija do 5. Julija: boljši na Kočevskem pode Med največjimi zaostankarji Man Rijva trdovratnost je šla prav tako razočarani in bodo za­ Sredi tekočega tedna krajev nama nagrada v znesku so zasebni obrtniki, ki so na preko Vega in upravičeno se stopniki zahodnih sil morali r.clo ne nevihte, sicer do konca ted dinarjev. splošno precej /slabši plačniki sprašujem, odkod jemlje pogum previdno določiti svoje stališče na na lepo vreme. V začetku pri­ Zadruga v Jurjevici, '. kakor kmetje! Samo v Črnom­ za tako nevarno protivljenje vse- Bermudih, le se res hočejo v bliž­ hodnjega tedna 2 dni nestalno sega tri vasi: Jurjevico, 1 lju dolgujejo obrtniki nad 900 splošnimsvetovnim interesom. Do­ nji bodočnosti sestati s predstav­ vreme s padavinami, nato do Breze, je zajela v člans* tisoč dinarjev! bro je bla ondan zadeta karika' nikom SZ, konca tedna lepo vreme. odstotkov gospodarstev r

\ 6tran 2. DOLENJSKI LIST* Stev. 25

Kmetijstvo po svetu Zatiranje koloradskega trobca Ameriška kmetijska proizvod­ nja je dosetjla v letu 1962 re­ kordni pridelek, ki presega povprečne pridelke iz leta 1935 letos ni zadovoljivo S do 1939 za 43%. Pri tem je zna­ Vsi prav dobro vemo, da Je prav dobro ve, da brez škrop­ takoj po katastrofi izdali po­ čilno, da lani niso povečali ob­ eden izmed glavnih vzrokov ljenja proti peronospori v vi­ trebna pismena in ustmeni delovalnih površin, ampak so Okužbe po koloradskem hro. tove okužbo. Popolnoma Je nizkih pridelkov v našem kme­ nogradu ne more pričakovati navodila, kako postopati s po. združimo v škropivu še bakre­ povišanje pridelkov dosegli z šču so vsak dan številnejše. V zgrešeno mnenje, da bodo od­ tijstvu velika razširjenost rast­ nobenih uspehov. zebljeno vinsko trto, vidimo, d?, no apno ali modro galico, zvišanjem proizvodnosti vseh, ki prihodnjem času moramo raču­ krivali okužbe množični pre­ linskih bolezni in škodljivcev. Po katastrofalni letošnji spo­ marsikdo ni ničasar ukrenil hkrati tudi preprečujemo poja­ so v kmetijstvu zaposleni. V le­ nati na ie močnejše okužbe, gledi. Množični pregledi so sa­ Proti marsikateri nevarni bo­ mladanski pozebi, kakršne ne Se hujše pa je dejstvo, da mar. vo krompirjeve plesni, ki se bo tu 1952 se je zmanjšalo Število ker so bili dosedanji pregledi mo konirola dela posamezni­ lezni ali škodljivcu a= sploh pomnijo niti najstarejši vino­ slkje naši vinogradniki navzlu letos zaradi stalnega deževja farmarjev za 250.000, pri tem pa zaradi vremenskih razmer sla­ kov. Pri kmetovalcih, kjer ob ne borimo, bodisi iz objektiv­ gradniki, smo opazili, da se je opozorilom niso zaceli pravo- močno razširila. se je proizvodnost povečala v bi in bo v kratkem času nasto­ priliki množičnega pregleda nih ali subjektivnih razlogov, naših ljudi marsikje polastilo časno škropiti proti peronospod odnosu na predvojni čas za pil že drugi zarod. V novome­ odkrije.lo večj» okužbe, ki so Uspeh v zatiranju bo učinko­ kajti borba nI ravno poceni in obupano razpoloženje, kar ni ali paležu, tako da bodo posle- škem okraju Je do sedaj pri­ starejšega datuma, Je nujno po­ 70%, v odnosu na leto 1951 pa enostavna, po drugi strani pa prav nič čudnega, če pomisli­ dice spomladanske pozebe ču­ vit le na ta način, če bodo vsi za 5»/.. Torej z zmanjšanjem šte­ javljenih okrog 130 okuže­ trebno pričeti t uporabo ka­ kmetovalci upoštevali navodila. si še vedno ne damo dopove­ mo, da navzlic težkemu stanju, tili še v prihodnjih letih tud. nih parcel. Gotovo Je, da zenskih mer. Vsak kmetovalec vila zaposlenih v kmetijstvu so dati, da so pravočasni' učinko­ v katerem se na 6ploŠno na­ zaradi poškodb po peronospori Vsako zatajevanje okužb je dosegli znatno večje pridelke in vse okužbe še niso odkrite. Pri Je dolžan, da okužbo takoj pri­ škodljivo za okolico In bo v bo. viti ukrepi najboljši in najbolj hajajo naši vinogradi, vino­ Peronospora Je v naših vre< to zaradi povečanja mehaniza­ posameznikih lahko še opazi­ javi občinskemu ljudskemu od­ dočih mesecih zahtevalo le še poceni. Naši sadjarji vse bolj gradništvo predstavlja zelo menskih prilikah najobičajnej' cije kmetijstva in uporabe mo, da se ne zavedajo nevar­ boru in naj takoj poskrbi, da več dela. Nekaterim nI prav, spoznavajo, da brez škroplje­ važno panogo našega narodne­ ša in najnevarnejša bolezei umetpih gnojil. nosti, ki Jo povzročajo nepra­ bo izvršil škropljenje ali za. da morajo v letošnjem letu pla­ nja ne bodo mogli rešiti sad­ ga gospodarstva. Kljub temu, da vinske trte. V vlažnih poletjih vočasno odkrile okužbe. Hrošča praševanje. Vsi občinski ljud­ čevati kmetijska sredstva. Naj Pridelki pšenice: svetovni pri. nega drevja- Naš vinogradnik so naši kmetijski strokovnjaki kakor je bil na primer slučaj ' ne bomo zatrli, ker je že tako ski odbori so prejeli dovolj samo primerjamo, koliko pla­ del-ek pšenice v letu 1952 znaša letu 1948, posebno pa še v 16- močno razilrjen, dolžnost vseh navodil glede zatiranja hrošča čajo letno za modro galico, ki 197 milijonov ton, kar je re­ tošnjem letu, ko prijaznega vre­ pa je, da ga sproti uničuje­ s kemijskimi sredstvi. jo porabijo v vinogradih, pa kordni pridelek. Pred drugo mena kar ne moremo dočakat, svetovno vojno je bilo svetov­ Poletno zstrsn e ameriškega jo z obiranjem in s pomočjo Bojazen pred uporabo arze- bodj vid tli, da «o izdatki z; je nastop bolezni tako moča;, no povprečje 174 milijonov ton Škropljenja in zapraševanja. Vsi naiov pri škropljenju je nepo. škropljenje krompirja zelo niz. da lahko le z rednim, pogostili ki. Kljub temu Je krompir mno­ Povečanje gre predvsem v do­ pridelovalci naj računajo na irebna, potrebno je samo s Kaparfa ie ietos posebno važno in pravočasnim škropljenje^ go koristnejši, ker Je osnovna bro dežel Severne Amerike, to to, da bo potrebno krompirje­ škropivom pravilno ravnati. rešimo, če ne že vsaj nekd hrana za ljudi In za potrebe je Združenih držav Amerike, stvo zoper kaparja Je f o s f e r - ve nasade v nekaterih področ­ Arzenat je strupen In zato Je Letošnje splošno zimsko škrop­ pridelka, pa vsaj vinsko trt'- prašičev. Okrajni ljudski od­ TOjnfKJp in Avstraliie kot Dos'e no, pri katerega uporabi pa jih že letos obvezno škropiti in treba paziti, da ne pride škro­ ljenje jablan in hrušk z rumesa- Ta nevarna glivična bolezsfl bori so do letošnjega leta da- dica poboljšane obdelave in več­ Je vsled njegove strupenosti po­ zapraševati. Druge pomoči pri pivo v roke otrokom, da pri nora in trajno deževje spomladi vinske trte se najraje širi 6 kemifslra sredstva brez­ je uporabe umetnih gnojil. trebna previdnost. Ker uničuje močnih okužbah ni. uporabi škropiva ne Jemo in je zelo prizadelo ameriškega ka ob toplem in vlažnem vrem- plačno. Ker so pa okužbe tako fosferno v 0,05% vodni raztopini Letošnja akcija zatiranja ima kadimo ter da škropivo ne pri­ L. R. parja, ki se je v lanskem vročem nu. Zaradi hladnega vremena v številne, Je edino pravilno, da (pol kozarca na 100 litrov vode) razne pomanjkljivosti, Pri mno­ de v dotik s krmo. Delovanje poletju precej razširil. Sedaj letošnji spomladi smo pr« vsakdo plača škropivo sam. Ce kaparja v vseh njegovih oblikah, žičnih pregledih zelo nagaja arzenatov je zelo učinkovito; sredi Junija, se še ne opažajo okužbo opazili precej pozno- V hoče imeti manj izdatkov, naj Ali že imate v Vašem torej tudi pod ščitkom, smatramo stalno deževje od sredine maja ličinke In hrošči poginejo, čim okužbe mladih plodov z značil­ zadnjem času pa so pogoji a vsakdo pravočasno odkrije fosferno za odlično sredstvo za dalje. Zaradi tega pregledi niso použijejo listje krompirja, ki Je kraj'u poverjenika Prešer­ nimi rdečimi kolobarčki okrog razvoj peronospore tako p>- okužbe. poletno škropljenje. Škropljenje 0 redni, pa tudi sicer je težko poškropljeno s Škropivom. Ce nove družbe? novega prlsesanega kaparja le­ voljni, da se okužbe vrsti izvrševati preglede na premo. tošnjega prvega rodu. Takšne z navedenimi! sredstvi se opravi hitro ena za drugo, seve?m trti ne pomagamo! četku junija, v začetku julija in druge niso posvetile tej akciji dneh lanskega leta. Tudi na veji­ Ker smo v našem listu o rr*- v prvi polovici avgusta. nobene pažnje. Kljub temu, da cah še ni opaziti gibljive ličin­ voju peronospore, kakor tudi• Fosferno uporabljajo v Ino­ so bile pravočasno obveščene, ke kaparja, pač pa se vidijo šte­ znakih ter načinu borbe že ri­ (f) zemstvu že dalj časa in tudi pri niso imele do odkritja ckužb na vilne belkaste pegice, kjer je bil sali, naj danes opozorimo nf*e nas je že preizkušen. To sredstvo zalogi kemijskih sredstev. Sele v preteklem letu kapar in pov­ vinogradnike samo na sledeče: navaja v strokovnih knjigah dr. po odkritju okužb so uvideli, zročil pordečenje lubja pod pe­ 1. Ce škropimo prepozno, o Janežlč (»Varstvo rastlin«), ing. da Je treba nekaj pokreniti kot gico. To so znaki propadanja ka­ Je po okužbi, ne bomo dosejll DOBRE KME1 Masten (»Boj proti ameriškemu n. pr. KZ Smarjeta, Otočec in parja vsled zimskega škroplje­ uspeha. so naročile kemijska sredstva. ZNANI KMETOVALEC FRANC silaže (20 kg). To dam dvakrat komolec na debelo ječmenovih nja in neugodnih vremenskih kaparju«), je v sadjarskem ko­ 2. S škropljenjem moratio V tem času so morali kmeto. DOLINSEK PRAVI: na dan. Ena krava dobi dnevno plev. Nato sem ves prostor po­ prilik. ledarju in v letošnjem letaku zadeti spodnjo stran listov. va'ci iskati sredstva pri sosed­ 10 kg rezanice in 20 kg'si'a.ž\ kril z deskami. Na deske sem »Sadjarji« od Kmetijskega pre­ 3. Bolj učinkovito škropi nih zadrugah. Da v bodoče ne V jeseni sem pisal, kako sem Tako sem krmil živino vso zi­ naložil en kubični meter klanih Toda vmes še najdemo okrogle iskovalnega in poskusnega zavo­ dobimo, če vlivamo raztopflo bo nikjer primanjkovalo ke­ napravil silosne jame in s čim mo, krave pa so mlečnost ob­ metrskih drv. To se mi je prav ličinke In pod njimi preživele da v Ljubljaln. V 12. številki stro­ moaTe galice v apneni betž, mijskih sredstev in zaprašilcev, ter ko'ko sem jih napolnil. Kot držale tako kot tedaj, ko so bile dobro obneslo, krma se je do­ lanske kaparje rumene barve, kovnega glasila »Sadjant iz leta kot pa obratno. je dolžnost upravnih In nad­ vidim, se kmetovalci za silose na paši. Živina se na silažo ta­ bro usilirala. Marsikateri kme­ nov vir za letošnjo okužbo. Zato 1951 navaja dr. Janežič: »Z vest­ 4. Sledimo pozivom antip^o- zornih odborov splošnih kme zelo zanimajo. Marsikdo je že ko navadi, da se kar trga za tovalec, ki je opazoval silosn? je priporočljivo tudi poletno nim zimskim in poletnim škrop­ nosporlčne službe, ki objadja tiskih zadrug, da poskrbe za prišel pogledat, kakšne so jame njo. jame, se je izgovarjal, da bi na- škropljenje z novejšimi kemič­ ljenjem moremo zanesljivo za- in kako živina to žre. Zato bom nimi sredstvi, izmed katerih ge- treti kaparja«, ing. Masten pa pravočasno roke za škropje- pravočasno naročilo sredstev In Da Je silosna krma res do­ letel na talno vodo, če bi kopal na kratko opisal, kako krmim pravi v svoji knjigi, da kaparja nje. aparature v zadostni količini bra, je dokaz, da jo jedo tudi v globino, drugi je spet rekel, ss-rol, pantakan in perfektan s silosno krmo. ne moremo povsem uničiti samo Vinogradnikom resno svitu, in številu. konji, če se navadijo nanjo. da ima trd svet, ki se ne da ko­ ubijajo gibljive kiparjeve ličin­ ke. Ta škropiva niso nevarna za z zimskim škropljenjem, katere­ jemo, da se ravnajo po pied- Nič manj važno nalogo imajo Vzemimo primer: dve kravi, V zadnjem članku sem opisal pati itd. Sedaj pa sem ugotovil, človeka in toplokrvne živali. ga naj zato redno dopolnjujemo njih navodilih. vsi lastniki krompirja. Njihova težki 400 do 450 kg, dobita en silosne okrogle jame, narejene da je opiđsemriti rilo* sezidr« s poletnim škropljenjem. M. B. ing. L. H. dolžnost je, da pravočasno u go­ koš rezanice (10 kg) in en koš iz betona. Krma se pokrije z iz kamina in omstan z apneno Najučinkovitejše kemično sred­ zemljo. Danes sem preizkusil malto, prav tako dober. Krma, štirioglati silos, ki sem ga imel pokrita s plevami in deskami nad zemljo. Narejen je iz kam­ ter obtežena z drvmi, se dobro na in ometan z apneno malto. skisa in ne splesni. Povečajmo pridelek kmetijskih Krma je pokrita s plevami in Nekateri se izgovarjajo, da obtežena z drvmi. Tudi ta se mi nimajo snovi za silos. Jaz pa ie dobro obnesel. Zato objav­ pravim, da z dobro voljo vse rastlin! ljam, kako sem ga pripravil. gre! Veliko posestnikov je, ki S pravilno uporabo in pravo na travnikih se dobro obnese, 15 do 18% fosforne Kisline. De­ Pri listnici sem imel dva na­ imajo travnike daleč od doma. vrsto umetnih gnojil lahko ob­ posebno če je dosti ^lage in za­ luje počasi, trajno, trosi se v je­ pol zidana svinjaka. Ker ju ni­ S«no kosijo pozno, da je pre­ čutno povečamo pridelke. Po tira mah na travnikih. Dajemo seni za vse pridelke, da st do sem več potreboval, sem še ne­ zrelo. Tudi z otavo črkajo, da sestavu ločimo umetna gnojila v ga do 2 mtc pri žitih in do 4 mtc spomladi razkroji oziroma raz­ kaj dozidal in dobil silos 3X2, jo težiko posušijo. Ce bi seno in dušična, fosforna, kalijeva in na travnik.h. Naoljen dušik ne topi. Je vezana na apno do 55% visok pa 2 m. Za napolnitev otavo pokosili ob pravem času, mešana gnojila. praši. in deluje dobro na vlažni h \n\v- sem porabil šest voz sveže kr­ bi jim zrastel otavič za silos. Amonijev sulTat je tudi odlič­ nikih, na deteljah in povsod lam, 1. DUŠIČNA GNOJILA me. Ta silos je zidan s kamnom Imeli bi trojno korist: dobro no gnojilo z 20% dušika. Deluje Kjer zetniji ©rUnanikuio jfina. in ometan z apneno malto, vo­ seno, dobro otavo ter otavič za Iz te skupine je najbolj poznan bolj počasi kot čilski soli.ter in Posebno se obnese tri stročni­ cah. Potrebujemo je od 4 do 8 gali pa so zaokroženi. Da bi po­ zimo kot svežo krmo. či.lski soliter. Uvaža se iz južno­ trajnejše. Dosedaj smo bili veza­ mtc po ha, kar zaleže za 3 leta. kril krmo z zemljo, je bilo pre­ ameriške države Chile in vse­ ni samo na uvoz. Letos je bil na Kmetovalci, ki imajo travni­ Je najboljše gnojilo za trav^-ke. cej težavno, zato sem se odlo­ buje 15—16% dušika. Je značil­ razpolago sulfat iz Francije. čil za tale način: ke blizu doma, lahko po zgod­ no gnojilo na »listje« ali »glavo«, nji košnji pasejo na travnikih Pridob.va se pri pridobivanju 3. KALIJEVA GNOJILA Na krmo sem nanesel za en ker takoj učinkuje, je v vodi lah­ koksa iz odpadlih voda. Kajnit je sedaj redko gnojilo; in živine ni treba krmiti v hle­ ko toplji.vo in njegov dušik de­ vih z njivskimi krm skini i rast­ marsikateremu je pod tem ime­ luje tako, da dobijo rastline 2. FOSFORNA GNOJILA nom oznaka za umetna grojila Proslava linami. To je predvsem detelja, temno zeleno barvo in bujno ra- krmska koruza, trava, ki jo ko­ Najstarejše gnojilo so kostne sploh. pri B »do vincu pod ščo. Uporablja se spomladi za moke. Poznamo surovo in razkle- V prodaji je sedaj kalijeva simo po mejah itd. Vse to lahko oslabljene ozimine, kakor tudi Gorjanci spravimo v silos. Največ silos­ jeno kostno moko. Surova deluje sol, ki vsebuje 40% kal.ia. la ta za okopavine, zlasti za vrtnine. dolgotrajno, razklejena hitreje. gnojila smo vezani samo nauvoz Proslave občinskega praznika ne krme dobimo, če posejemo Sol.ter vleče nase vlago in ga mo­ So prikladne za ozimine in de­ in je razumljivo nijhovo več­ 29. t. m. pri Badovincu (Zaj­ dosti zelene krmske koruze po ramo shranjevati v suhem pro­ telje. Poleg fosforne k.sline vse­ kratno pomanjkanje. Kaliva cu) se bo, kot smo Izvedeli strnišču. Posejmo manj ajde in storu. 100 kg čilskega solitra buje tudi apno in nekaj dušika. sol- se hitro topi in dobro dsluje udeležilo tudi več borcev Gor- manj repe, pa več zelene krm­ poveča pridelek žit za 3—4 mtc, na tvorbo škroba in sladkorja janskega in Belokranjskega ske koruze. Ajda večkrat ne ob­ Superfosfati so pri nas rudnin- krompirja za 15—20 mtc in pese v pridelkih. Preprečuje sluPaj odreda, ki so na ta dan slavili rodi in dobimo nazaj samo se­ skegar izvora, dobijo pa se včasih za 40 mtc. Trosi se le ob suhem s superfosfati poleganje žit,vpli­ leta 1942 veliko zmago nad me, z repo pa je dosti dela. Ko­ tudi kostnli suiperfosfati. Vsebu­ vremenu, ker vlažno listje po­ va na trajnost in okusnost Pri­ fašisti. Znanih nam je 28 še ruza nam da največ! Brez ko­ jejo 16 do 18% topljive fosforne žge. delkov sadja, trt itd. Za žita ra­ tirih borcev, ki so bili na ruze ni silosne krme, brez silo­ kisline. So hitro delujoča gnoji­ bimo do 2 mtc, za okopavne 2 proslavo še posebej povabljeni sa ni dobre kmetije. Apneni dušik se izdeluje pri la in se uporabljajo večinoma Ljudske tehnike v Mokronogu: kmetijski do 4 mtc kalijeve soli na l na- in nam bodo sami opisali ta­ nas v Rušah in ga že vsi dobro s-pomladi. Trosijo se tud. na ozi­ i. — Mokronoška kmetijska zadruga, ki ima Franc Dolenšek Za okopavine kot so kronP'r, kratno borbo. Pričetek sloves­ poznamo. Nadomestuje nam dra­ mine in se takoj prebranajo. norejski, poljedelsko-sadjarski, gozdarski in pesa, korenje, repa itd. je kali­ nosti bo ob 10. uri dopoldne. gi čilski soliter. Vsebuje do 20^ Vplivajo na klenost zrna, okus zadnje čase razvila živahno delavnost. Sa- dušika. Deluje bolj počasi in ga sadja, vsebino beljakovin v kr­ jeva sol nepogrešljivo gno.il0- Na popoldanskem rajanju •sekov ugodno vpliva na de!o in rast teh V NEDELJO 28. JUNIJA ne moremo uporabljat, za listno mi itd. Povzročajo boljšo oplo­ Koliko umetnih gnoj.l lotre^ > posebno dobro deluje semenski odde- bomo marsikateremu borcu po gnojenje, ker bi sicer listje moč­ ditev ajde lin žit in povečajo pri­ bujemo na 1 ha je zelo raiHčno ia odbora. Letos pričakujejo, da Jim dolgih letih stisnili roko, prav VSI NA ZNANE no popalil. Vsebuje še do polovi­ delek. Potrebujemo od 2 do 4 in zavisi od predhodnega inoje- vsajenega semenskega krompirji da- tako pa tudi našim vrlim ma­ ce apna in je priporočljiv za mtc superfosfata po ha. nja z gnojem ali gnojnic*, od T a vso mokronoško dolino. Lani Je micam, ki so v času najhujše­ konjske cirks težke in na apnu revne zemlje. Tomaževa žlindra je naša sta­ setvenega načrta, kako je ztmlja »nov dinarjev vsega prometa, od ga trpljenja našega naroda ču­ Trosit, ga je treba na grobe ra znanka, ki se je sedaj težko izčrpana itd. Pri uporabi »met- narjev dobička. Vsestransko ži­ tile z nami. Zato 29w junija v Šentjernej! brazde In takoj zabranati. Težko dobi. Izdeluje se pri velikih nih gnojil je \potrebno pehati letom mokronoške doline pot vsi na proslavo občinskega ga je trositi, ker močno praši in plavžarskih podjetjih jekla. Do­ zemljo in zaragi tega izdati praznika Gotne vasi! -er škoduje očem in dihalom. Tudi sedaj smo jo uvažali. Vsebuje (Nadaljevanje p(ih->

11 Svoj naČrt o klerikalnih avtonomijah v Jugoslaviji je Vatikan S sklepi škofovske konference sta škofa dr. Jeglič in dr. sarič razkril tudi v evropski javnosti. Pariški časopis »Le Petit Parisien« odšla v Beograd, kjer sta ju sprejela regent Aleksander in initister je 3. aprila 1919 objavil razgovor svojega dopisnika s kardinalom za vere, ki sta Jegliču obrazložila napete odnose med Vatikanom Slovenci Gasparrijem, vatikanskim državnim tajnikom, ki mu je izjavil, da in Jugoslavijo. Nato se je Jeglič kot posredovalec odpeljal v Va­ jugoslovansko vprašanje ni enostavno. Za Slovence in Hrvate je tikan, kjer ga je 24. avgusta 1919 sprejel papež Benedikt XV. )venske klerikalne voditelj'e kardinal Gasparri nasveroval avtonomijo republikanske oblike ter Kaj mu je papež dejal o sovražnem pisanju katoliškega tika v idi javno in okrito priznal naglasil svoje obžalovanje, ker je Antanta razkosala katoliško Italiji proti Jugoslaviji, Jeglič piše: ega lista« leta 1919: Avstro-Ogrsko. »Rekli so mi (papež), da s temi listi niso v nobeni zvci, le ti sredi meseca oktobra Zaradi svojih avstrofilskih grehov so se slovenski in hrvaški toliko pazijo, da ne pišejo veri nasprotno. Kardinal Scapineli mi '•ovito hitro širiti gibanje škofje ob razpadu Avstrije za nekaj časa potuhnili, postali never­ je isto rekel in dodal: Kako bi mogli mi braniti listom, dane bi : naši vodilni krogi so jetno skromni v svojih zahtevah, računajoč na popolno ločitev podpirali vlade v njenem narodnem prizadevanju. Italijani so 'č čakajmo Cerkve od države, in se razglasili za največje Jugoslovane. Na prepričani, da jim je za življenje vsekako potrebno Jadiansko svoji konferenci v Zagrebu od 27. do 29. novembra 1918 so »ra­ morje, isto velja Gorici in Trstu, za katere osvojitev so se že 20 let kana ter dostno pozdravili zedinjenje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v pripravljali. . .« / atikan eno neodvisno državo« in hkrati izrazili nado, da bo nova država Tako je škof Jeglič 28. avgusta 1919 zapisal v svoj dnevnik. priznala pravice katoliške Cerkve ter sklenila konkordat. Nadalje Svoje razgovore v Vatikanu je 30. avgusta 1919 še podrobneje Nfarod- so se škofje izrekli za potrebno agrarno reformo veleposestnikov, opisal v »Slovencu«. Tam je omenil papeževo izjavo, da eržave li, da tudi cerkvenih, in obljubili strpnost do ostalih ver. V vdanostmi SHS ne more službeno priznati, dokler ni sklenjen mir. Nsto pa i ena izjavi papežu so Benedikta XV. prosili za blagoslov mladi Jugo­ je o »neslužbenem Rimu« priznal: ' »Mnogi dostojanstveniki, duhovniki in lajiki, so pa ris na­ •ročje slaviji in se izrekli za bogoslužje v narodnem jeziku. (Ljubljanski , str. škofijski list 1919, št. ti) vdušeni za italijansko narodno (t. j. imperialistično — op. F. S.) politiko. Prepričani so, da je Adrijansko morje za obstanek Ita­ pisal Te resolucije in poročilo o položaju, ki ga Je zahteval nuncij lije neobhodno potrebno; ravno tako mislijo o Goriški in Istri. na Dunaju, je škof Jeglič 9. decembra 1918 poslal' v Vatikan po Boje se, da jim bo ujedinjena Jugoslavija vedna nevarno^. Za osebnem papeževem zaupniku benediktincu p. Bastienu. Toda iz «. S. duhovniške kroge pride v poštev še nepotreben strah, da se bomo Vatikana je namesto blagoslova in priznanja nove države prihajalo Ju- katoličani v srbstvu kakor v velikem morju potopili. Z*to ni sovražno pisanje katoliškega tiska. za čudno, da prihajajo v liste vesti, da celo visoki cerkveni dostojan­ :ko Zaradi take politike Vatikana so se jugoslovanski škofje od stveniki govore proti jugoslovanskemu ujedinjenju .., . * 15. do 20. julija 1919 znova zbrali v Zagrebu, kjer so sklenili: Kako me je bolelo, ko sem vse to gledal in opažal.. ju se »izdelati statut za avtonomijo glede šolstva in cerkvenega imetja; Vatikan je Šele 6. novembra 1919 formalno priznal državo ne ponovno prositi sv. Stolico za potrditev privilegijev staroslovanske SHS, ker se je prepričal, da so propadli njegovi protijugoslcvanski v. službe božje za vso državo SHS; prositi, da se čim prej sklene načrti. Vendar pa se njegovo stališče do jugoslovanske držaje tudi pogodba (konkordat) s sv. Stolico...« (Lj. Škof. list 1919, št. 8.) s tem ni mnogo spremenilo. Stev. 25 DOLENJSKI LIST Stran 3.

Novomeške Tudi v socialnem zavarovanju bodice /Tovariš' na Dolenjskem ri Ilustrirani tednik »Tovariš« je ko Janko Jarc opisuje v poseb­ Trški g° - Priobčene s0 Pa sli­ uresničujemo decentralizacijo NEKJE, A NE NEKOČ vpeljal hvale vredno navado, da nem članku najtrpkejso, pa tudi ke dolenjskega barda Trdine, Sestanek. Dober referat. od časa do časa posveti svojo najsvetlejšo dobo Dolenjske za Ketteja (objavljena je tudi ma* Decentralizacija prodira vse ki tudi upravljajo z njim s bili pojasnila, ali bodo v okvi­ Zdajci pa umen moi je vstal: številko tej ali oni naši pokra" ćtsa druge svetovne voine: Ko .0 znana slika Kette kot matu­ in vse bolj v naše družbeno pomočjo delegatov. ru zakonitih predpisov z ozi­ »Tovariši, govornik res jini in njenemu središču ter da je šel vihar čez Dolenjsko. Go­ rant v Novem mestu), Ketteje­ življenje. Demokratičnost v or­ Poleg funkcij, ki jih zavod rom na dokazano službeno do­ vso snov izčrpno je podal; jo v besedi in sliki predstavi z spodarsko dejavnost novomeške* ve pesniške muze — Angele in ganih delavskega upravljanja, že upravlja, prevzema s 1. ju­ bo uveljavili pravico do pokoj­ dovolite, na govor bom njenih raznih plati. Tako je svo­ ga okraja obravnava sestavek Joža Cvelbarja. Trije, v No­ v organih oblasti, političnih lijem tudi vse pokojninske spise nine ali ne. le dve besedici dodal! ..,« jo zadnjo, 25. številko posveti: Zgleriino zadružno gospodarstvo, vem mestu živeči slikarji — organizacijah, društvih itd., od Republiškega zavoda, izpla­ Se več kritike je treba izreči Poslušal sem ga uri dve, Dolenski, oziroma njeni metro­ Bogo Kome I j opisuje nekdanje Lamut, Mole in Borčič — kj »o skratka v vsem našem družbe­ čevanje vseh osebnih in dru­ nekaterim občinskim organom, potem, škandal! zaspal... poli Novemu mestu in okolišu. in sedanje knjižnice v novome­ zadnji čas razstavljali v Mali nem življenju se čedalje bolj žinskih pokojnin ter invalidnin. ki na razne prošnje brez pre­ Lepo urejene in bogato ilustri* škem okraju, o deležu Dolenj galeriji v Ljubljani, so pred­ uveljavlja. Družba odstopa na­ Prebivalci novomeškega okraja misleka stavljajo obrabljen TEMPORA NON MUTANTUR rane dolenjske številke »Tovari­ ske v slovenski kulturi (knji­ stavljeni s svojimi najnovejšimi loge, ki jih j« v prvih povoj­ se bodo od 1. julija naprej stavek: »Priporoča se ugodna Ko Neron mučil je kristjane, ša« so Dolenjci gotovo prav ve­ ževnost, znanost, slikarstvo, glas­ stvaritvami. nih letih držala v svojih rokah, obračali za vse stvar^ ki so v rešitev«. Verjetno je, da se po­ tri grozne je reči imel: seli, še bolj jo pa bodo veseli ba itd.) pišeta Tone Glavan in Temu delu Dolonjske je »To­ ljudskim množicam. Te so že zvezi z določitvijo in izplače­ samezniki na zavedajo, da s ogenj, leve in »razglasno«, tisti dolenjski rojaki na tujem, Jakob Mikolič. V številki sta za­ variš« posvetil svojo številko že v tej kratki dobi dokazale, da vanjem pokojnin, na Okrajni priporočilom ,za ugodno rešitev kjer je kup starih plošč vrtel. ki d'dbijo v roko »Tovariša«, saj stopana tudi dva dolenjska poe" tudi lani. Tako na svoj način so sposobne upravljati vrsto zavod za socialno zavarovanje prevzemajo nase vso odgovor­ bodo videli slike iz domačega ta: Jože Cvelbar (pad'3l v prvi uspešno propagira zanimanje za S KI S ANO A NE KISLO ZELJE funkcij, ki jih je prej vodil v Novem mestu. S tem bo po­ nost, ker so kot državni usluž­ kraja, brali pa tudi o njegoivih svetovni vojni, doma iz Preko­ 11 prelepo in zanimivo, nekoć državni aparat. Ustvarjajo se Na novomeškem zelniku problemih, rasti in razcvitu v pe) s pesmijo Dolenjski deželici, sameznikom prihranjenih veli­ benci po zakonu dolžni dajati *ak0 zapostavljeno »deželico oi> komune, ki bodo — gospodar, ko izdatkov, ki so jih imeli objektivne in resnične izjave- je precej »zrelih* glav; novi državj in v novem času. in Severin Sali s pesmijo Na Krki«. —n sko močne — vodile vse gospo­ dosedaj, ko so se v zadevah Pri nekaterih ljudeh močno pa ne dotakni ktere se: Gotovo je vselej največja pri* darsko, kulturno in politično pokojnin in invalidnin morali prevladuje miselnost, da mora so hude kot bavbav! vlačnost »Tovariša« njegov sli­ življenje. obračati v Ljubljano. družba s socialnimi dajatvami NEKOČ kovni material. In s slikami je v tej številki Novo mesto in, de­ Med vrsto ustanov, kjer je Ob decentralizaciji te službe dvigati življensko raven, pri Neko! je živel hudi moi, Prilagam listu en dolar decentralizacija v teku, spada je treba povedati nekaj besed tem pa se ne zavedajo, da je želica ob Krki bogato in smotr" ta je kot Henrik Vili. bil: no predstavljena, tako s svoji­ tudi delavsko nameščenska in­ o pridobivanju pravic socialne­ treba sredstva prej ustvariti, govoril je, govoril, pil, mi pokrajinskimi lepotami, ka­ v podporo stitucija Zavod za socialno ga zavarovanja. Miselnost mno­ šele nato jih lahko družba deli. potem zalezel v vsak lokal kor z dokumentarnimi prikazi gih prosilcev pokojnin in in­ Vedeti je treba tudi to, da je V »Prosveti«, »Glasu naroda« »Pošiljam vam naročnino za zavarovanje, kjer se domala in tam — ljudi moril. (arhitektura, industrija, NOV, validnin je dostikrat kaj čud­ mogoče življensko rav>?n dvig­ in drugih naprednih listih am.ri- nadaljnjih šest mesecev, prila­ vsi posli, ki jih je doslej vodil komunalna dejavnost, stari no" na. Ce je mogoče nekdo delal niti le z dviganjem proizvod­ OB OGLASU ških izseljencev beremo dosti­ gam pa se listu v podporo 1 dolar Republiški zavod, prenašajo na vomešiki tiski in podobno). Okrajne zavode za socialno 2 ali 3 mesece na leto v gozdu nje, z ustvarjanjem večjega NEKE OPEKARNE krat takele objave: in 3 dolarje za gluhonemo mladi­ zavarovanje. S tem približuje­ ali kjer koli, kjer v največ narodnega dohodka. Reklama ceglarska nesrečna: V tekstnem delu je najprej no v Sloveniji...« Ali pa: »Obnavljam naročnino mo zavarovanje zavarovancem, primerih niti ni bil socialno Zakonski predpisi jasno do­ je tam, kjer ste, res P REČI N A? zgoščen toda topln naipisan čla­ zavarovan, si samo s tem se ni ločajo, kdo ima pravico do Mar ni to starodavna: Prečna! nek uredništva »Tam doli na le­ Ne pozab te — 5. julija za naš slovenski list in prilagam pridobil pravice do pokojnine. pokojnine, zato tudi poudarja­ pem Dolenjskem«, nakar sledi v Novem maslu upravi dva dolarja za tiskovni Gibanje prebival­ Človek, ki je bil nekaj let za mo: vse pravice tistemu, ki Jih UGANKA sestavek Pomembna poglavja iz sklad. 45 let že berem naš list in ZA NOVOMESČANE stva v Beli krajini hlapca ali deklo pri kakšnem je zaslužil in ki mu tudi po naiše zgodovine, kjer potujemo Velika tombola novomeškega ne bi hotel zamuditi nobene šte­ večjem kmetu, gostilničarju, predpisih socialne zakonodaje Odkar je utihnil K. A ... am, skozi dolenjske čase od pradob, Društva prijateljev mladine ob./ vilki...« V maju se je v okraju Črno­ trgovcu, razni cerkovnik^ or- pripadajo. kdo vodi kolo zalih dam? Rimljanov, srednjega in nove­ ta vrsto lepih dobitkov. Krasna Lep običaj vpeljujejo tudi na* melj rodilo 30 otrok, izmed teh ganisti itd. zatrjujejo, da so M. (Se nadaljuje) ga veka do sodobnosti, medtem SPALNICA iz prvovrstnega le­ ročniki Dolenjskega lista — iz­ 18 dečkov In 12 deklic. Umrlo bili »stalno zaposleni«. Ne sa bo stala srečnega dobitnika seljenci v USA. Ko obnavljajo je 18 oseb, izmed teh 10 moških manjka tudi izjav in potrdil kon.aj 50 din. ŽENSKO DVO- naročnino za naš tednik, priloži in 8 žensk. Porok je bilo 20. raznih bivših zidarskih moj­ KOLO ne bo nk dražje — le ta ali oni kakšen dolar v pomoč strov, podjetnikov, trgovcev z 50 dinarjev! — Oboje si lahko listu. Iskrena hvala za vse posla-1 Gibanje prebival­ lesom in drugih, ki potrjujejo, Velik del narodnega dohodka v ogledate v izložbi »Opreme« pri no. Zal nam skromno odmerjeni da je bil prosilec po več let ROGU na Glavnem trgu. Med prostor še vedno ne dopušča, da stva v novomeškem pri njih nepretrgoma zaposlen. tombolami so se naslednji lepi bi se lahko javno zahvaljevali okraju Nekateri prosilci gredo celo in dragoceni dobitki: vsakemu, ki z odprtim srcem po­ V maju 1953 je bilo v novo­ tako daleč, da podkupujejo Deli kraiini gre v zrak 3 m kamgarna, 500 zidakov, maga listu pri njegovem razšir- meškem okraju rojenih 135 priče, popravljajo razne listi­ 3 prašiči, 10 kubičnih metrov jevanju in utrjevanju. otrok, izmed teh 67 dečkov in ne, spričevala, delavske knji­ Lani so Belokranjci »zapuši H« 45 milijonov dinarjev drv, 50 kg moke, brezplačna Med drugimi nam je pretekli 68 deklic. Umrlo je 53 oseb, iz­ žic itd. Izdatki za tobak predstavlja­ za plačilo) po raznih zidanicah izdatkov za sladkor. Skoraj 10 vožnja v Split, daljše potovanje teden poslal Frank Aubel iz Wa- med teh 19 moških in 34 žensk. z avtobusan po Jugoslaviji itd. shingtona pismo, v katerem pra­ jo pri potrošnikih v črnomelj- in ilegalnih točilnicah. Razme­ kilogramov na osebo so ga lani Porok je bilo v preteklem me- Z ozirom n gornja dejstva a skem okraju še vedno največjo roma majhni izdatki za brez­ itd. vi med drugim: *eeu 54. jia zavod primoran dvomljive povprečno porabili. To je več postavko. Za več kot 45 milijo­ alkoholne pijače kažejo, da Tombolske kartice so ie v »Dolenjski list prejemam red­ izjave, potrdila in priče izro­ kot ga porabijo prebivalci v nov dinarjev so lani Belokranj­ imajo Belokranjci rajši kaj prodaji! Segajte pridno po njih no, več izvodov sem pa razdelil RAZSTAVI V NOVOMEŠKI čati Javnemu tožilstvu, kjer bo novomeškem okraju, če vzame­ ci izpuhali tobačnih izdelkov, »močnega«. (Morda bo letos pi­ — saj boste s ten- podprli ple­ tudi že prijateljem Slovencem ... GIMNAZIJI IN UČITELJIŠČU treba posameznikom odgovarja­ mo za podlago porabo v prvih to je za dobri dve tretjini vso­ jača »Cockta—Cockta« spreme­ menito prizadevnost Društva Sorodniki mi pišejo, da tam pri ti za neresničnost podatkov. Od 20. do 28. junija sta v te, ki jo kmetje plačajo v obli­ nila strukturo izdatkov za pi­ treh mesecih letošnjega leta, po prijateljev mladine, ki bo s či­ vas zdaj ni več tako slabo, le *ta/vbah gimnazije in učiteljišča Ni malo primerov, da si pro­ ki davkov celo leto. Povprečno jačo?) kateri bi bila potrošnja nekaj stim dobičkom tombole podprlo davki so še visoki. Tukaj je bilo v Novem mestu odprti razstaivi silci pokojnin delajo nepotrebne so lani izdali za tobak oziroma Da pa se Belokranjci rad; več kot 8 kilogramov na osebo letošnja letovanja, kolonije in včasih tako hudo, da še za kruh risb Ln ročnih del. Priporočamo stroške, ko iščejo razna pisune, tobačne proizvode po 1.889 din tudi posladkajo, je razvidno iz v enem letu. taborjenja naše mladine! r.ismo imeli. Vendar — tu nas obisk razstaiv, ki kažeta iznajdl­ da jim pišejo prošnje, namesto na prebivalca, kar pomeni naj­ niso pobijali kakor so delali tam jivost m delo naših dijakov. da bi se predhodno obrnili za manj 1 kilogram tobaka na ve­ pri vas med vojno. In zdaj se Odprti sta od nedelje od 9. do informacije na zavod za soci­ likega ali majhnega kadilca ali tisti ravbarji in izdajalci tukaj 12. ter od 15. do 18, ure. alno zavarovanje, kjer bi do- nekadilca v Beli krajini. Za ta skrivajo in njihove roke so še denar bi lahko zgradili vsaj vedno krvave. Takih rok nobena dve lepi šoli! ,žajfa' ne umije. In še ni dosti, kaj so tam naredili, zdaj še tukaj Tudi za alkoholne pijače gre delajo proti Jugoslaviji... TBOOVSKO precej denarja, vendar tu sta­ Tukaj vam priložim še en dolar tistika zajema samo majhen del zadostuje za dan ln pol.« PODJETJE »Sest žemelj In štruco!« košček vrvice, kakšno posušeno za list. Pozdrav vsem bralcem izdatkov za pijače, kajti mno­ »Kifeljček in tri žemljice, da Tak je kolektiv novomeške travo in Se kaj, se ne čudim, go več kot v gostilnah (pa tu­ Dolenjskega lista!« bom nesla domov otrokom!« pekarne. Kamor pogledaš, po­ da je navzlic vsej pazljivosti di na njihove izkaze se ne mo­ LJUBLJANA * POSLOVALNICA NOVO MESTO Dolga vrsta žensk se gnete vsod vzoren red in snaga. Mr­ prišla nekoč v testo tudi hišica remo preveč zanesti) se popije Vsak nas naročnik je brez­ pred mizo prodajalne kruha na česa tu ne boš našel. Vendar morskega polžka. obvešča vse svoje cenjene odjemalce, da je delovni čas vina izven registriranih gostiln. Glavnem trgu; vsem se mudi, pa si drznem vprašati: plačno nezgodno zavarovan na črpalki in v trgovini na Glavnem trgu v Novem mestu Po statističnih podatkih je šlo vsaka bi bila rada prva postre- »Kaj pa na polža ste še kaj Vsak dan kupujemo kruh, pa lani na vsakega prebivalca za žena. Tržni dan je — zato je hudi?!« se zato spomnimo vsaj danes Naročnik George Gornik iz sledeč: vino 689 din, za pivo 210 din, med kupci največ kmetic. Tovariš Stane Vovk me po­ tistih, ki nam ga pripravljajo. Bellinghama pa nam piše 23. za žganje 120 din, za brezalko. \ ob delavnikih od 6. do 21, ure nepretrgoma »Ni več — zmanjkalo ga je! gleda, se nasmeji, zamahne z Obisk v mestni pekariji nas aprila med drugim tole: holne pijače pa le 19 din, skup­ Počakajte, ženske, da ga še pri­ roko in me povabi v skladišče, prepriča, da skrbi za nas dela­ »List mi je zelo všeč. Vidim, da i ob nedeljah od 6.do 10.ure no torej za pijače vseh vrst po nesemo!« Uslužne prodajalke kjer imajo v sodih morsko sol. ven, discipliniran in požrtvova­ napredujete, imate razne tečaje 1024 din na osebo. Te izdatke I Izven tega delovnega časa se Izdaja blago pograbijo košare in odhite čez Potegne jo nekaj pesti na len kolektiv, ki mu je razvoj za mladino o gospodarstvu, de­ lahko mirne duše povečamo za proti pristojbini 50.— din za enkratno Izdajo cesto — v mestno pekarijo, ki svetlo in ko ugledam med kri­ in ugled podjetja v resnici pri kleta se vadijo v gospodinjstvu 100%, to je za tiste nezapisane zalaga Novo mesto in bližnjo stali kepice morskega blata, srcu. — k in drugem delu — vse to je po­ količine, ki se popijejo (seveda ter daljno okolico s kruhom in rok, da bo življenje lepše in drobnim pecivom. udobnejše kot je bilo v onih Stopim za njimi in povpra­ časih, ko sem bil doma še za pa­ šam vedno nasmejanega tovari­ htdustrilizadja dafs stirja in potem za čevljarskega iVlktor Pirnat: ša Staneta Vovka, upravnika vajenca. Vidim pa iz Dolenjskega pekarije, in Ivana Ravnikarja, Makedonlii novo podobo lista tudi to, da nekaterih ljudi predsednika upravnega odbora, pri vas vojna ni prav nič iz­ kako je s peko in preskrbo Elektrifikacija ln Industriali­ tovarna za predelavo kož drob­ učila, ne trpljenje in ne napori v kruha v mestu. zacija ustvarjata iz nekdaj naj­ nice, s katero je Makedonija po­ obnovi domovine. Zaostalosti je Ressel in Uskoki »Za Novomeščane bi ga bilo bolj zaostale Makedonije na­ sebno bogata. T"Tova tovarna bo še vedno veliko, pa raznega dobrih 1000 kg na dan dovolj, predno republiko. V novi indu­ predelala na leto približno 750 »ardušanja« in »aufbiksanja«. Ob vznožju Gorjancev med komaj eno uro pešhoje. Ressel je bil z njimi in radi so ga — veliko se speče prinesenega strijski četrti glavnega mesta ton kož drobnice, v njej pa DO ; fantovskih pretepov in podobne Trdinovim vrhom in Opatovo ima tam spominsko ploščo in imeli, ker je govoril z njimi po kruha — vendar ga precej več Makedonije v Skoplju grade po­ delalo okoli 150 delavcev. ga! To so fantje z otroško goro se stiska v senco stoletnih od leta 1924 tudi spomenik. njihovo. Naneslo pa je, da so pokupijo okoličani! Od 3500 do leg nove cementarne tudi moder­ pametjo — če so res fantje, bi se bukev molčeče belo mesto belih Pri nas je nad njegovim pre­ mu na službeni poti v Gorjan­ 4500 kg kruha spečem v 24 V novi predilnici »Makedonka« 0 no tovarno stekla, ki bo proizva­ raje s pestmi po glavah nabili, ne samotarjev, kartuzija Pleterje. zgodnjim grobom pri Sv. Kri­ cih ukradli Vlahi konja. Peš je v Stipu, ki so jo pred tedni konč­ urah, pa do 4 ali 5000 žemelj. jala letno 150 ton optičnega pa drug po drugem padali... Opasano je z visokim obzidjem, štofu vstal spominski steber, moral v dolino. no opremili z vsemi potrebnimi Zadnjo soboto smo jih celo stekla in 4.800 ton upognjenega Prilagam listu v podporo en da ne morejo čez radovedni po­ jeseni 1937. leta pa mu je ljub­ stroji, so te dni začeli z r-ed.no Vlahi pravi ljudstvo uskoškim 12.000!« dolar in vas lepo pozdravljam!« gledi zunanjega sveta. Klavzura ljanska sekcija Udruženja jugo­ in ravnega stekla. S proizvodnjo prebivalcem onstran Gorjancev, Ogledam si lepo urejeno par­ proizvodnjo. Letos bodo v novi je zelo stroga. Ženske smejo le slovanskih inženirjev in arhi­ bodo zaceli konec letošnjega Hitro se je razvedelo za nerod­ no pekarno, v kateri pravkar predilnici izdelali okoli 1000 ton v zunanjo sprejemnico in v zu­ tektov postavila reliefno spo­ leta. V vsako hišo Dolenjski list! no tatvino, uskoški harambaša vlagajo žemlje v peč, vajenec preje, kasneje pa letno 5 tisoč ton nanjo kapelo. minsko ploščo v parku pred teh­ V Bitolju je pred kratkim je zaznal za stvar in naslednjo pa podaja testo v razdelilni preje. Berite in širite Dolenjski list! Med zadnjo svetovno morijo niško visoko šolo. Slovenska začela noskusno obratovati nova noč sta tatova morala prignati stroj, ki da prvo obliko bodo­ Je tudi Pleterje doprineslo svoj prestolnica je lepo cesto med ukradenega konja nazaj v Ple­ čim hrustavkam. V kotu (poči­ delež in svojo žrtev. V borbi za Zmajskim mostom in glavnim terje. va mešalnik, ki pregnete v 20 svobodo slovenskega ljudstva je kolodvorom nazvala po Resslu. minutah do 200 kg testa. Sobo­ Pleterski samostan ali grad, kartuzija izbrala pravo pot. Po­ Novo mesto pa je po velikem ta dopoldne je — čas izdelo­ kar je tedaj bil, je imel v onih žrtvovalno je pomagala naši izumitelju imenovalo cesto, ki vanja drobnega peciva. Vsak časih drugačno zunanje lice. Bil »veti stvari in rešila je nekate­ veže bivši stari most v Kandiji popoldan nastopi delo prva iz­ je ves v stolpih. V enem onih rega ranjenega partizana. Kr­ s Trdinovo cesto. Tako je po­ mena, ki gre domov šele pozno stolpov je stanoval in snoval vav obračun so zanesli sovraž­ vezan spomin na moža, ki sta ponoči, ob dveh zjutraj pa jo Ressel. Kasno ponoči je začul niki celo med njene posvečene vsak po svoje zrla na tajinstve- nadomesti druga skupina pe­ pred grajskimi vrati topot konj­ zidove. Žalostni sledovi so še ne Gorjance ali Uskoške gore, kov. Pozanimam se za njihove skih kopit, zapel je zvonec nad vidni. Pleterje pa si je z njimi kot so jih nekdaj nazivali nem­ težave in načrte. Posebno brez vrati, oglasilo se je konjsko hr- postavilo časten spomenik. ški zemljevidi. zadnjih novomeški peki nika­ zanje. Temna noč je pokazala Uskoki prebivajo onstran po kor niso! Konec lipovo-kostanjevega dre­ Resslu, ki se je sklanjal skozi Gorjancih. Kršni Zumberak je voreda opozarja obiskovalca okno, hoteč dognati, kaj je pred »Milijon 240.000 dinarjev smo že nad štiri sto let njihova do­ nase kamnita plošča, vzidana v gradom, le nekaj senc, ki so se doslej vložili v obnovo in raz­ movina. In če je res, kar trdi steno zunanje samostanske ka­ naglo umaknile v goščo. Skočil širitev mestne pekarne,« mi pelic«. Z zlatimi črkami je za­ lokalna kronika, se mora svet je v vežo. S puško v roki sta pojasnjujejo. »Peč je moderni­ pisano: ZumberČanom zahvaliti, da je z vratarjem previdno odrinila zirana, kupili smo mešalec, »Izumitelj ladijskega vijaka Ressel postal oče ladijskega vi­ težka vhodna vrata. Nikjer ži­ uredili kopalnico, vsak trenu, Jožef Ressel jaka. ve duše. V smrekah se je ogla­ tek imamo na razpolago mrzlo je od leta 1817—1821 Kartuzijo Pleterje je zgradit šala sova, za vhodno kljuko pri­ in toplo vodo; delovne mize so kot c. kr. gozdar mogočni Herman II. Celjski. vezan pa je veselo zarezgetal pravtako nove. Vse to smo ure­ deloval v Pleterskih gozdih. Leta 1406 so se vselili vanjo Resslov konjiček. dili iz lastnih sredstev, včeraj Njemu v časten spomin posve­ beli molčeči menihi, ki so vsta­ pa smo — kupili kar celo hišo, tilo Kranjsko-primorsko gozdar­ jali »redi noči in legali ob vi­ Se ga je srečni gozdar obje­ v kateri delamo zadnja leta! V sko društvo 17. VI. 1911.« sokem soncu k počitku. Blizu mal in miloval, ko je nenadno prvem nadstropju bomo s ča­ Mož, ki je s svojimi številni­ dve sto let so donele njihove udušil vsak glas in stresel zi- som uredili skladišče moke, mi izumi zarezal globoko brazdo hvalnice pod šiljastimi oboki in dovje silen ropot. Prihajal je v nujno pa potrebujemo sejalni v gospodarsko življenje tedanje med vitkimi stebri veličastnega smeri od Resslovega stolpa. stroj. Zdaj moramo presjatl Evrope, je prvo svojo službo božjega hrama proti zdezdnate- Zaslutil je Ressel nesrečo. Ur. vsak dan na roke do 1500 kg opravljal na naših tleh v ple­ mu in sončnemu nebu. Pa so od no je bil v svojem stolpu, pa v moke — to je naše najtežje de­ terskih gozdovih, v kraljestvu ju beli menihi in sledili so jim sobo ni mogel. Preklana so re­ lo. Potem se bo moka iz skla­ bajnih Gorjancev. Črni. Jezuitsko gospostvo je bi žala vanj sobna vrata, prašilo dišča po lijaku vsipala narav­ Mnogo se je pisalo o Jožefu lo še za nekaj let krajše od kar. se je skozi široko špranjo. Raz­ nost v mešalnik. Uredili bomo Reselu, znana je njegova borba tuzijanskega. Od leta 1772 dalje bili so jih. Nudil se jim je stra­ še lep lokal za prodajo kruha, šen pogled razdejanja: udri se ki ga sedaj oddajamo Prehrani. za priznanje, uveljavljanje in si je država lastila Pleterje ln Vladimir Lamut: Otočec (olje) obstanek. Oče ladijskega vijaka, »študijski zaklad« je užival sa- Je bil strop in zgrmel v sobo, Potem nas čaka bunker za pre­ po rodu severni Slovan, je med Dunaju, za tem njegovo rojstno kjer je pred nekaj minutami Se mog, s katerim se pa ne stri­ Da bi preprečili nadaljnje razpadanje gradu Otočec, je sklenil Okrajni ljudski južnimi Slovani živel, delal in mesto Chrudin, ki mu pravijo delal Ressel, zgrmel je na mi­ njajo naši urbanisti...« odbor v Novem mestu skupno z Zavodom za zaščito spomenikov LRS in ob po­ dotrpel. Usoda mnogih velikih dove veleposestniške uprave, zo, ki je bila polna Izumitelje- »In Če zmanjka vode?« pora- moči nekaterih podjetij, da se dragoceni spomenik preteklosti ohrani. Se letos bodo mož je tudi njegova: priznanje pri kateri je šttrilndvajsetletni vih načrtov. Bled je strmel dovedim naprej. zaščitili nepokrite stene, popravili nekaj streh ter začeli z očiščevalnimi deli na Je Žel šele po smrti. Jožef Ressel tudi nastopil svojo gozdar predse. Vse je bilo uni­ »Tudi to se je že zgodilo — grajskem dvorišču. V načrtu je, da bodo grad obnovili, uredili v njegovih prostorih Prva se ga je spomnila leta službo kot c, kr. distriktni ali čeno. Ne vse! Ostalo je drago­ takrat pa hajd vsi z vedricami restavracijo in hotel ter majhen lokalni muzej. 1863 tehniška visoka šola na okrožni gozdar. ceno življenje, ki ni klonilo v Kandijo na studenec in jo Prekrasna okolica, kopališče v Krki in bližnjih Šmarjeških toplicah, predvsem tudi češke Benetke. Od Lndu- Dve leti je bil Ressel že v ta­ pred udarci usode. Kljubovalo nanosimo v. vodohram, ki ga pa izreden mir, ki vlada od Otočca do Struge ter bogata favna in flora, vse to bo tfrrijskih Pardubic je lepo in na mošnji službi, poznal Je svoje ji Je, človeštvo pa zdaj uživa imamo na podstrešju. Drži 3000 z obnovljenim gradom vred ena najlepših turističnih točk še vedno premalo znane kolah bogato mesto oddaljeno gozdove in njegove ljudi, dober plodov« te gigantske borbe. litrov in pri običajni porabi Dolenjske. Stran 4. DOLENJSKI D I S V Stev. 29

99 Lepo je, veš, mama, lepoje živeti, toda, za Okrajni odbor Zveze borcev v Kočevju In Pripravljalni odbor za proslavo 10. obletnice Zbora slovenskih odposlancev prosita vse bralce Dolenjskega lista v okraju Kočevje, vse kar sem umrl, bi hotel šeenkrat umreti!" svojce padlih borcev in žrtev NOB in njihove znance, da pomagajo pri zbiranju točnih podatkov In imen vseh tistih, ki so padli na strani NOB za svobodo. Svoje pripombe KAJUH OGRINC Anton, Breže 29, rojen pošiljajte na Okr. odbor ZB v Kočevje ali naravnost Priprav. 1917, padei junija 1945. ZIDAR Ijalnemu odboru za proslavo Jesenske 10. obletnice Zbora slo­ Andrej, Breže 3, roj. 1925, padel venskih odposlancev. marca 1944. SILC Ludvik, Jur- Padli borci in žrtve občine jevica 42, roj. 1913, ustreljen od Italijanov 1942. TANKO Alojz, Jurjevica 52, roj. 1909, ustreljen od Italijanov Julija 1942. SILC 1943. LOVŠIN Jože, Jurjevica od Italijanov novembra 1942. Janez, Jurjevica 8, rojen 1869. 54, roj. 1904, umrl decembra le* TANKO Rudolf, Jurjevica 52, ustreljen julija 1942. SILC Ne­ ta 1942 na Rabu. ZALAR Jože, RIBNICA roj. 1915, ustreljen od Italijanov ža, Jurjevica 8, roj. 1875, ustre­ Breže 19, roj. 1838, umrl junija t. ALIC Alojz, Dolenji lazi, TANKO Jože, Gorica vas 6, Franc, Bukovica 21, roj. 1902, že 29, roj. 1917, padel februarja novembra 1942. TANKO Janez, ljena od Italijanov julija 1942 1943 na Rabu. GORN.K Franc, roj. 1906, padel 1943. 2. AN- roj. 1923, padel 1943. 61. TOM­ ustreljen kot talec julija 1942. 1944. ANDOLSEK Janez, Jurj£- Juibrjcvica 51, roj. 1906, ustre- ARKO Jože, Jurjevica 18, roj Kot 3, roj. 1899, umrl januarja DOLJSEK. Jože, Gorica vas 6a, ŠIČ Andrej, Ribnica 200, roj 109. Al KO Janez. Ribnica 133, r. vica 11, roj. 1912, padel oktobra Ijn od Italijanov novembra 1942. 1924, ustreljen aprila 1944. LE­ 1943 v Padovi. ZOBEC Anton, roj. 1908, padel 1943. 3. AN- 1898, padel 1942. 62. ZAJC Jo­ 1868 ubit pri bombardiranju nc» 1. 1944. KOVACIC Stanko, Jur- OBERSTAR Viktor, Jurievica SAR Neža, Breže 10, roj. 1906. Kot 24, roj. 1895, umrl j&nuarja DOLJSKEK Anton, Gorica vas že, Gorica vas 11, roj. 1925, /embra 1944. 110. PUTRE Mati­ jevica 1, roj. 1916, padel febru• 40, roj. 1906, ustreljen od Ital - ustreljena julija 1942. FRAN- 1943 v Padovi. KENDA Franc, 9, roj. 1924, padel 1944. 4. AN- padel 1944. 63. ZOBEC Franc, ja, Ribnica 136, roj. 1925, umrl arja 1944. PUCELJ Stanko, Bre• lanov julija 1942. PAJNIC Franc, CELJ Janez, Jurjevica 2 rojen Kot 1, roj. 1914, umrl v Reni/M

DOLJSEK Franc, Ribnica 109, Dane 16 roj. 1923, padel 1943 v taborišču Mauthausen januar­ ze 9, roj. 1925, padel aprila 1944. Jurjevica 41, roj. 1923, ustreljen 1909, umrl v Reniči januarja novembra 1943. roj. 1922, padel 1943. 5. ARKO 64. LOVŠIN Janez, Ribnica 272, ja 1945. 111. Pil KOVIC Franc, Bogomir, Ribnica 57, roj, 1922, roj. 1912, padel 1944. 65, MR- Ribnica 52, rojen 1900, umrl v padel 1945. 6. ARKO Janez, Rib­ HAR Stanko, Ribnica 178, roj Mauthausmu decembra 1943. 112. nica 57. roj. 1926, padel 1943. 7 1912, padel 1945. 66. PERENIC PELC Stane, Ribnica 34, rojen BENCINA Ivana, Ribnica 117, Anton, Ribnica, roj. 1922, padel 1906, umrl v nemškem taborišču roj. 1924, padla 1944. 8. BOJC 1943. 67. LESAR Ludvik, Rib­ aprila 1944. 113. NOSAN Janez, Gorenja vas 6, roj. 1909, ustre' Padli borci in žrtve občine Janez, Nemška vas 10, padel nica, roj. 1920, padel 1945. 68- Ijen kot talec v Mengšu januar­ 1943. 9. CUJNIK Anton, Rib­ BAMBIC Alojz, Ribnica, roj. ja 1944. 114. PAKIZ Radovan, nica, rojen leta 1906, padel 1922, padel 1942. 69. BAMBIC Alojz, Ribnica, roj. 1925, padel Ribnica 79, roj. 1922, ustreljen 1943. 10. DEBELJAK Franc, 1942. 70. SILC Alojz, Sajevec, kot talec avgusta 1942. 115. NI- KOSTELJ Hrovača 43, roj. 1908, padel roj. 1921, padel 1943. 71. KLUN GERLE Alojz, Hrovača, rojen 1942. 11. FELICIJ AN Radko, Jože, Ribnica 221, roj. 1925, 1905, umrl na poti iz italijanske Ribnica 131, roj. 1912, padel Seznam padlih borcev NOV gusta 1942. STIMEC Jurij, Sre. 5. XII. 1905, umrl v nemški in­ senov vrt 12, roj. 1929 ubit od padel 1943 72. FRANCELJ Be­ v nemško internacijo oktobra 1944. 12. GRCA Alojzij, Ribnica in POS, aktivistov in ostalih botnik 4, roj. 1897, ustreljen ternaciji marca 1945 v Dacha- bombe leta 1943. RESNIK Da­ nedikt, Ribnica, padel 1941. 1943. 116. MRSE Stanko, Ribni­ 81, roj. 1924, nadel 1944. 13. žrtev fašizma, ki so v letih aprila 1942. OSTERMAN Ivan. vu. JAKSIC Anton, Banja lo­ nica, Slov. Briga, roj. leta 1921, ca, roj. 1912, umrl v internaciji ILC Ivan, Gorenja vas 23, roj. 73. KLUN Ludvik, Bukovica Nova sela, roj- 24. V. 1923, pa­ ka 15, roj. 1934, ubit od mine Padova januarja 1943. 117. BOJC 1941 45, darovali svoja življe­ umrla v taborišču leta 1944. 1919, padel 1944. 14. ILC Ivan, 6, roj. 1914, ustreljen kot ta­ del februarja 1945. MIHELCIC Pavla, Nemška vas, roj. 1924, nja za svobodo slovenskega na­ lec julija 1°*2 v Ribnici. 74 Anton, Banja loka, roj. 19. 1, Gorenja vas 20, roj. 1913, padel ustreljena decembra 1943. 118. roda. 1942. ARKO Bogomir, Ribnica, roj. 1922, padel 22. XI. 1944 v Novi ORA2EM Alojz, Bukovica 13, PRIMOŽIČ Jožie, Potok 12, 1924, uimrls v taborišču Au- vasi n Blokah. RACK1 Marija, roj. 1896, umrl v nemški inter­ roj. leta 1904, padel v ro.^ki a 15. ILC Stane, Gorenja vas schvvitz maja 1945. 75. ARKO Ajbelj 5, roj. 21. III. 1922, naciji februarja leta 1945. 119. ofenzivi 1. 1942. PETROVCIC 20, roj. 1920, padel 1944. 16. Breda, Ribnica 28, roj. 1920, ustreljena kot talec decembra BURGAR Ivan, Ribnica št. 21, Ivan, Potok 15, roj let 1907, KLUN Franc, Bukovica 6, roj. ustreljena marca 1945. 76. AR­ a 1941 v Banjici — Beograd. KO Darja, Ribnica 28 roj. 1922, ustreljen 1944. 120. CESAREK padel leta 1943 v nemški ofen­ 1907, padel 1943. 17. KLUN Ka­ ) RESNIK Edvard, Drežnik, roj. Anton, Ribnica 36, ustreljen le­ zivi. LUNDER Ivan, Potok 14, rel, Gorenja vas 34, roj. 1926, ustreljena marca 1945- 77. AR­ 20. VII. 1908, padel v borbi za ta 1944. 121. JORAS Anton, Rib­ roj. 1920, padel leta 1943 na padel 1944. 18. KLUN Anton, KO Marica, Ribnica 28, roj. Trst maja 1945. CETINSKI Jo­ nica št. 148, ustreljen 1944. 122. Štajerskem. OFAK Ciril, Po­ Bukovica 18, roj. 1918 padel 1898, umorjena maja 1945 na že, Gotenc, padel 16. VII. 1944 LOVŠIN Stane, Gorica vas 16, tok 17, stopil v NOV leta 1943, 1943. 19. KLUN Jože, Hrovača, Turjaku. 78. SMOLUH Ivana, v borbi pri Žužemberku. MA- Bukovica, roj 1888, ustreljena ustreljen 1944. od leta 1944 pogrešan, (rojen roj 1918, padel 1943. 20. KLUN JETIC Anton, Dol. Potok, roj. julija 1942. 79. KNOL Jože, 16. IV. 1927). SELAN Anton, Janez, Gorenja vas 16, roj 1927, 123. MRSE Franc, Dolenji la­ 13. VII. 1923, padel avgusta 1944 Ribnica 58, roj 1901, ustreljen Potok 6, roj. 3. III. 1914, padel padel 1945. 21. KLUN Ignac, zi 8, roj. 1930, padej 1943. 124. v Škofljici. VICIC Jože, Nova kot talec novembra 1942 v Rib­ leta 1944 na Erjavcih — Pri- Gorenja vas 16, roj. 1922, padel SMALC Franc, Dolenji lazi 4, sela, roj. 19. VI. 1910, padel de­ nici. 80. KLUN Franc, Nemška morska. JURKOVIC Miha, Slav- 1944. 22. KNAVS Franc, Buko­ rojen 1912, padel 1944. 125 cembra 1944 pri Ilirski Bistrici. vas 3, roj. 1925, ustreljen okto­ ski laz, roj. 12. X- 1922, padel vica, roj. 1911, padel 1943. 23. SMALC Franc, Dolrnji lazi 30, CRNKOVIC Drago, Podstene, bra 1943 kot borec NOV, 81. leta 1942 v Borovcu. LISAC KORDIS Andrej, Gorenja vas, roj. 1919, padel 1945. 126. TURK roj. 15. XI. 1922, padel aprila ,az Jože, Slavski laz 18, roj. 20. IX. ZALAR Drago, Ribnica 61, roj. Franc, Dolenji i 41, roj. 1906, roj. 1922, padel 1942. 24. KO- 1921, padel leta 1943 Grčari. 1945 na Notranjskem. SPILETIC 1925, umorjen marca 1944 v Ve­ padel 1944. 127. LOVŠIN Franc, v SMRLJ Ivan, Gorica vas 44, cah. OBRANOVIC Martin, Slav­ Matija, Dol. Briga 5, roj. 4. III. Okrajni komite SKOJ Kočevje - na sestanku v Kosteljski dolini likih Laščah. 82. ZOBEC Franc, Dolenji luj 40, padel 1943. 128 roj. 1914, padel 1943. 25. KRA- ski laz 1, roj. leta 1913, padel 1911, padel 20. XI. 1943 v Ko­ Dane 1, roj. 1859, ustreljen na PETEK Franc Dolenji, lazi 40, TOVIL Jože, Ribnica 51, roj. leta 1942 v roški ofenzivi. LI­ čevju, oz. umrl na posledicah svojem domu marca 1943. Al KO roj. 1912, padel 1943. 129. PRE" 1919, padel 1943. 26. KRIZMAN SAC Alojzij, Slavski laz 11, roj. ran. OZANIC Jože, Kuželj, roj. septembra 1943. JAKSIC Neža, Jože, Ribnica, padel oktobra ]e" LESNIK Anton, Dolenji lazi 6, JAKOVEC Pavel, 2aga, roj. le. Matija, Ribnica 67, roj. 1923, leta 1917, padel spomladi leta 10. III. 1910, umrl v Internaci­ Banja loka 15, roj. 1907, ubita ta 1943. 84. ARKO Marija. Rit­ roj. 1913, padel 1943. 130. RU- ta 1905, umrl na Rabu leta 1943. padel 1945. 1945 na Vrhniki. KLOBUČAR ji na Rabu leta 1942. leta 1944. NAGO Jože, Drežnik nica 16, roj. 1867, ubita pri bom­ PARCIC Jože, Breg 19, roj. 1922, CURL Uršula, roj. 1891, ubita Alojzij, Padovo 2, roj- 11. III- 14, roj. 1903, ubit 27. IV. 1942 oktobra 1943 od bombe. MA- 27. KR2E Janez, Ribnica 90, bardiranju novembra 1944. 85. padel 1945. 131. KULHAVV LISAC Anton, Kuželj umrl 1913, padel leta 1943 na Turja­ na Rabu leta 1942. GLAD Jože, na Preži. KLARIC Jakob, Jese­ RINCELJ Ivan, Kostelj, roj. ku. ZIDAR Jože, Padovo 3, roj. Ograja, roj. leta 1893, umrl na nov vrt 6, roj. 1899, umrl v in­ 1907, umrl v taborišču Reniči 16. VIII. 1899, padel leta 1943 Rabu leta 1943. GREGORIC Jo­ ternaciji decembra 1942 v Reni­ leta 1943. MA.IETIC Anton, na Turjaku. PAPEŽ Matija, že, Stružnica, roj. 1908, ustre­ či. CETINSKI Matija, Zapuže, Dren, roj. 1894, umrl na Rabu

Fara 10. roj. 12. VII. 1920, padel ljen leta 1942. SIMONCIC An­ roj. 1902, umrl maja 1943 v Re. novembra 1942. ŽAGAR Ivan, leta 1942 v roški ofenzivi. ton, Grivac 16, roj. 1867, ubit niči. ZIDAR Matija, Banja lo­ Poden 3, roj. leta 1922, umrl le­

jeseni leta 1944 od ustašev. Ku- ka 26, roj. 1914, ubit leta 1944. ta 1943 v Gonarsu. MAJETIC JURKOVIC Jože, Hrib 3, roj. ieličkj Jože, Grivac roj. 1888, KRKOVIC Martin, Kaptol 4, Jože, Dren 4, roj. leta 1922, leta 1912, padel leta 1942 na umrl na Rabu leta 1942. ROGA. roj. 1906, umrl v internaciji fe­ umrl na Rabu januarja 1943. Hrvaškem. GRGORIC Alojzij, LE Ivan, Rajšele 4, roj. 1913 bruarja 1943 v Padovu CETIN'- ROGAT.E Miha, Dren, roj. 1898. Planina 3, roj. 30. XII. 1909, leta, umrl v Padovi leta 1943. ton Jesenov vrt 3, roj. leta umrl na Rabu leta 1942. SKEN. padel leta 1944 v Žužemberku. FABJAN Matija, Gor. Potok 1, 1923, ubit avgusta 1942 v Ko- DER Jakob, Kostelj 11, roj. MIHELCIC Matija, Vas 2, roj. roj. 1893 umrl v internaciji SKI Ivan, Ajbelj 14, umrl v Re­ 1907, ustreljen v Kočevski Re­ 23. V. 1923, padel leta 1943. Padova leta 1943. STAMFELJ niči februarja 1943. CERNE An. ki, avgusta 1942. OBRANOVIC MARINC Matija, Vas 19, roj. Andrej, Banja loka 48, roj. leta eevski Reki. BRISKI Jože, Puc Marija, Krkovo, roj. 1876, ustre­ 10. I. 1903, vstopil v NOV let* 1929, ubit od mine leta 1943 v 2, roj. leta 1921, ubit v Borovcu ljena od Italijanov oktobra avgusta 1942. KLARIC Jože, 1943, od istega leta pogrešan. Banja loki. JURKOVIC Matija, 1942. STER Ivan, Oskrd, roj. Banja loka, roj. let 1935, ubit Nova sela, roj. 1903, umrl na leta 1904, umrl v zaporu leta BUKOVEC Jože, Slavski laz 19, a Rabu jeseni leta 1942. ROGALE roj. 1913 leta, padel leta 1945, od mine leta 1943 v Banja loki. 1942. MARINC Drago, Čolnarji, Alojz, Bajšele 4, ubit v Begu­ kraj ni znan. JUZNIC Ivan, RESNIK Adolf, Drežnik 10, roj. roj. leta 1912, ustreljen v Ko. njah leta 1944. MARINC Jože, Slavski laz 10, roj. leta 1913, 1907, ustreljen leta 1942 v Ko­ čevski Reki avgusta 1942. BRI­ Čolnarji 6, roj- 1908, ustreljen padel leta 1945 v Sremu — Si­ čevski Reki. OSTERMAN An­ SKI Ivan, Dol. Zaga, roj. 1896, avgusta 1942 v Kočevski Reki. le. LISAC Leopold, Slavski laz drej, Jasene 11, roj. leta 1923, umrl na Sušaku marca 1944, ko RACK1 Marija, Ajbelj 13, ubita 15, roj. leta 1913, umrl n po­ ustreljen leta 1942 v Kočevski se je vračal iz internacije. a v Beogradu leta 1942. GOTENC sledicah katere je dobil v NOV Reki. ŽAGAR Ana, Banja loka JUZNIC Alojzij, roj. 21. VI. Rajonski aktiv Ribnica — slikan spomladi 1944 Jakob, Jesenov vrt 9, roj. 1911, leta 1945. BAVER Matija, Ku- 39, roj. 1887, ubita aprila 1945 1919, Maverc 5, ustreljen 19. V. Stoje od leve proti desni: Slavka(?) — članica RO AFZ; TrobiS Stefan-AleS, član RK ustreljen v Borovcu leta 1942. želj 7, roj. 2. II. 1923, padel av­ v Banja loki od č-etnikov. ŽA­ 1942 v Livoldu. ŽAGAR Ivan, KPS; Sile Micka, članica RO OF; Klun Milan član RK SKOJ; Maležič Lipe, član RK KLARIC Miha, Drežnik 4, ubit Zag 5, roj. 29. VI. 1921, umrl gusta 1944 na Štajerskem. BA­ GAR Jakob, Banja loka. a SKOJ; Skodnik Vanda, član RK SKOJ; Zalar Jože; Stane(7); Ponikvar Jože, član RO OF; na Preži aprila 1942. decembra 1944 v nemški inter­ VER Vid, Kuželj 7, roj. 11. II. PAJNIC Matija, Slov. Briga Knol Ana, članica RO AFZ; Sobar Peter, član RO KPS. OBRANOVIC Ivan, Drežnik naciji. ULE Alojzij, Stružnica 4, 1927, bil v NOV, leta 1948 umrl 5, roj. 1913, ubit od Nemcev le­ Sedijo od leve proti desm: Stefan(,); Boje Jože, član RO OF; Marlca(7), članica RK SKOJ roj. 20. XII. 1913, ustreljen kot na posledicah. BOCKO Jože, ta 1943 pri Skofji Loki. CURL 7, roj. 1507, ubit na Preži apri­ talec leta 1942 na Preži pri Ko­ roj. 1914, padel 1944. 28. LESAR ARKO Franc, Ri'bnica 16, roj. Franc, Breg, rojen 1895, padel Kuželj 18, roj. leta 1924, padel Jože, Drežnik, roj. 1899, ubit la 1942. NAGLIC Alojz, Drežnik 1944. 132. RUS Franc, Breg 24, čevski Reki. DELAC Jože, Jak- Jože, Nemška vas 49, roj. 1917, 1869, ubit pri bombardiranju no­ leta 1944 pri Sv. Gregorju. BA­ od Italijanov ' 1942 leta. KLA­ 8, roj. let 1905, ubit na Preži a šiči 3, roj. 14. II. 1897, ubit od padel 1943. 29. LOVŠIN Franc, vembra 1944. 86. BAMBIC Aloj­ roj. 1916, padel 1945. 133. RUS VER Matija, Kuželj 5, roj. leta RIC Jože, Nova sela 25, roj. aprila 1942. HODNIK Jože, Je- Italijanov leta 1942 na Hrva­ Gorenja vas 15, roj. 1909, padel zij, Ribnica, roj. 1900, umrl fe­ Ludvik, Breg 24, roj. 1918, padel 1924, padel leta 1944 pri Sv. škem. 1945. 30. LOVŠIN ŠTEFAN, Rib­ bruarja 1943 v Reniči, ItaJija. 1943. 134. PAJNIC Stanko, Breg Gregorju. GLAD Marija, Glad 87. CAMPA Jože, Dane 7, roj. št. 18. roj, 1921, padej 1943. 135. loka 1, roj. 26. VIII. 1922, padla nica 163, roj. 1917, padel 1944. MIHELCIC Slavko, Planina 1906, ustreljen julija 1942 kot KOSOROK Franc, Dolenji lazi avgusta 1942 pri Loškem poto­ 31. MALEZIC Filip, Gorenja Padli borci in žrtve občine 2, roj. 1894, padel leta 1942 v talec. 88. Bregar Ivan, Gorica št. 52, roj. 1905, ustreljen kot ku. vas 24, roj. 1924, padel 1943. 33. Kočevskem Rogu. SKENDER vas, roj. 1911, ustreljen januar­ talec 1944. 136. PETEK Janez. MARCIC Leon, Ribnica, roj. Ivan, Kuželič, bil ustreljen leta ja 1943 v D i'blički gori, Črno­ Breg 18, roj 1921, bil ustreljen LISAC Marija, Kuželj, padla 1918, padel 1944. 34. MARCIC DOLENJA VAS 1942. OZANIC Matija, Pirče melj. 89. KERSNIC Štefan, Hro- 1942, 137. DEJ A K Štefan, Dole­ julija 1943. OZANIC Drago, Roman, Ribnica, roj. 1916, pa­ roj. 1899, umrl v internaciji le­ vaiia, rojen 1907, bil ustreljen nji lazi 27, roj. 1921, ustreljen Grivac 4, roj. 29. VI. 1920, p uel L KLUN Janez, roj. 1838, ustre­ na Tratah — Primorsko. 20. DE del 1944. 35. MLAKAR Zoro, a ta 1942. OFAK Ivan, Pirče 19, oktobra 1942 kot talec. 90. JA" 1942. 138. KRANJC Anton, Dir leta 1943 v Drežmci. KU2EL1C- ljen aprila 1945. 2. POGORELC JAK Ludvik, Blate 2, roj. 1918, Ribnica 19, roj. 1921, padel 1944. roj. 1900, umrl v internaciji VORNIK Janez, roj. 1924, ko­ lenji laizi 37, rnj 1900, umrl v Kl Ivan, Grivac 1, roj. 3. XII. Viktor, Dolenja vas 34, roj. 1907. ustreljen kot talec avgusta 1942. 36. MAJNIK Anton, Ribnica 61, 1943. OFAK Miha, Pirče 19. roj. mandant Gubčeve brigade, v internaciji 1942. 139. TU T K 1922, padel leta 1944 v Vipavski padel decembra 1944 v Veliki 21 .DEJAK Ignac, Blate 2, roj. roj. 1905, ca del 1943. 37. NO­ gori. 3. RUS Jakob, Dolenja vas 1911, umrl v internaciji 1943. borbi z Nemci pri Sv. Križu ob Franc, Dolenji lazi, roj. 1906, dolini. RACK1 Jože, Grivac 8, 1922, padel 1942 v Zadolju pri OBRANOVIC Ivan, Kuželič 3, SAN Janez, Gorica vas 75, roj. Savj ga je septembra 1943 raz­ ustreljen 1943. 140. RUS Anton. št. 26, roj. 1905, padel februarja Ribnici. 22. GORSE Jože, Blate roj. 4. III. 1924, padel leta 1942 roj. 1913, umrl v Trevizu 1943. 1903, padei 1943. 38. NOSAN nesla mina. 91. CESAREK Aloj­ Breg 24, roj. 1910, umrl v inter­ 1944 na Štajerskem. 4. MRHAR št. 3, roj. 1916, ustreljen od BE­ v kočevskem Rogu. SPILET1C JURKOVIC Matija, Stajer 8, Ferdinand, Bukovica 26, roj. zij, Ribnica 157, roj. 1903, padei naciji leta 1943. 141. SNUDERL Stanislav, Dolenja vas 138, roj. GA 1943 v Vel. Laščah. 23. GOR­ Anton, Suhor 2, roj- 1916, padel roj. 1897, umrl v internacija 1225, padel 1945. dec. 1943. 92. CESAREK Ladi­ Mirko —I 1908, padel februarja 1944 na SE Zorka, Rakitnica 17, roj. 1925, v Žužemberku pomladi leta 1943. BAUER Ana, Stajer 3, slav, Ribnica 184, rojen 1926, Pohorju. 5. KOZINA Karel, Do­ ubit" pri bombardiranju Gline 39. NOVAK Anton, Ribnica 43, CVAR Jože, Slatnik 14, roj. 1944. SP1LETIC Mirko, Suhor 2, roj. 1908, ustreljena 1943 ob ustreljen februarja 1945. lenje vas 86, roj. 1903, padel no­ 1944 24. KAPLAN Leopold, Ra- roj. 1924, padel 1944. 40. PA­ 1918 ,padel leta 1943. LOVšIN roj. leta 1921, padel decembra vembra 1943 pri Prezidu. 6. VI- k tnica 70, roj. 1923, umrl na nemški ofenzivi. JOVANOVIC HULJE Edvard, Bukovica 3, 93. DIVJAK Sašo, Ribnica 50, Ludvik, Sušje 13, roj, 1918, pa­ 1942 v Suhorju. CRNKOV1C DERVOL Karolina, Rakitnica 4, Rabu 1943. 25. KAPLAN Jože, Emil, Jakšiči 9, roj. 1903, umrl roj. 1921, padel 1943. 41. PAJ­ roj 1920, ustreljen novembra del 1943. MRSE Anton, Zlebič Matija, Podstene, roj. leta 1921, roj. 1926, ubita aprila 1945 pri Rakitnica 70, roj. 1919, ustreljen v internaciji 1943. BOJC Anton, NIC Ivan, Bukovica 2, roj. 1925, 1944 v Mariboru kot talec. 94. štev. 9, roj. 1915. padel 1943. padel 'v Ravnah junija 1942. Vel. Laščah. 7. ANDOLSEK januarja 1944 v Jelendolu. Vas 34 roj. 1890, umrl v inter­ DROBNIC Ladislav, Ribnica 100, GOVSE Stane, Sušje 25, rojen padel 1943. 42. PAKTZ Mar­ ŽAGAR Alojz, Podstene 4, roj. Ar.ton, Lipovec 3, roj. 1923, naciji 1943. SKENDER Jakob, roj. 1924, padel februarja 1945 na 1921, padel 1943. LESAR Alojz, 26. HOČEVAR Janez, Rakit­ jan, Ribnica 79, roj. 1919, pa­ leta 1925, padel oz. umrl v par­ ustreljen 1943. 8. PALCIC Janez, Kostel 11, roj. 1878, ustreljen Štajerskem. 95. GORNIK Mar­ SMS.!*' 27, roj. 1913, padel 1943. nica 48, roj. 1902, umrl na Rabu del 1943. 43. PELC Anton," Rib­ tizanski bolnici leta 1944, vsled Lipovec 4, roj. 1910, padel de­ 1942 v Kočevski Reki. VICIC tin, Dane, roj, 1901, ustreljen PEROVSEK IVAN, Sušje 18, r<- 1943. 27. HENIGMAN Anton, Ra­ nica 41, roj- 1902, pad?l 1943- posledice ran. ŽAGAR Matija, cembra 1944 na Blokah. 9. GOR­ Ivan, Sela 14, roj. 1919, padel kot talec julija 1942. 96. GORSE jen 1908, padel 1943. PUv.'ELJ kitnica 57, roj. 1909, umrl na 44. FELC Jože, Ribnica 76, roj. Podstene 4, padel leta 1942 v SE Stanislav, Rakitnica 17, roj. aprila 1942 na Rakah. BRISKI Leopold, Ribnica 130, roj. 1918, Anton, Ortnek 14, roj. 1907, pa­ Rabu 1934. 28. DEJAK Karel, 1913, padel 1942. 45. PETEK kočevskem Rogu- DELAC Ma­ 1923, padel oktobra 1944 na Po­ Karel, Banja loka 25, roj. 1921, ujmrl v internaciji julija 1943. dei 1943. PINTER Jože, Žlebih Dolenja vas 25, roj. 1923, padel Jože, Ribnica 76, roj. 1913, pa­ tija, Banja loka 36, roj. leta horju. 10. OMERZA Franc, Pri- padel februarja 1945 na Vidmu 97. GORSE Simon, Ribnica, roj. 23, roj. 1910, padel 1943. LESAR 1944 na Štajerskem. 29. TRDAN del '1945. 46. PETEK Stanko, 1921, padel leta 1942 na Hrva. gorica 75, roj. 1907, padel no­ pri Nemški loki. 1906, ubit oktobra 1942. 98. 11X1 Franc, Sušje 27, roj. 1921, padel Jože, Dolenja vas 80, roj. 1926, Ribnica 168, roj. 1913, padel škem. SKANDILIC Jože, Slov. vembra 1943 kot borec Primor­ Anica, Goremj vas 20. roj, 1924, 1944. KOZAR Franc, Sušje 30, padel 1943 pri Rakitnici, 30. CETINSKI Jože, Jesenov vrh 1943. 47. PETEK Marija, Go­ a Briga 1, roj. leta 1917 padel ske brigade. 11. GORSE Franc, ubita pri bombardiranju v Nem­ roj. 1922 padel 1945. CAMPA ZBASNIK Adolf, Dolenja vas 7, roj. 1911, padel maja 1944 pri rica vas 25 roj. 1924, padla oktobra 1943 na Jesenovem Rakitnica 17, roj. 1915, padel čiji kot interniranka. 99. SC- Ludvik, Slatnik 23 r. 1934, ubit št. 29, roj. 1921, zaklan od Bega St, Jurju na Štajerskem. PIR- 1944. 48. PIĆEK Franc, Ribni­ vrtu. KLARIC Ivan, Maverc 6, februarja 1944 ori Petrinjah. 12. BAR Franc, Bukovica, roj. 18(i9, pri binmbardfiranjiu 1942. RIC- januarja 1943 v Gor. Sušici. 31. SIC Jože, Nova sela 18, roj. ca 54, roj. 1928, padel 1943. 49. roj. 1920, padel leta 1942 v ko­ HENIGMAN Jože, Rakitnica 65, ubit junija 1942. 100. PAKIZ LER Pavla, Zlebič 1, roj. 1894, BOJC Anton, Pngorica 33, roj. 1921, padel oktobra 1944 v Hi- PRELE5NIK Jože, Hrovača 21, čevskem Rogu. roj. 1917, ustreljen kot obvešče­ Emil, Ribnica 79, rojen 1888, ustreljena od Italijanov 1. 1942. 1926, padel 1943 na Primorskem. njah. ZIDAR Franc, Kaptol 8, roj. 1923, padel 1944. 50. PU­ valec januarja 1944 v Jelendolu, ustreljen kot talec avgusta KOZAR Ana, Slatnik 8, rojena 2AGAR Jože, Zaga 2, roj. 32. MERHAR Karel, Prigorica roj. 1909, padel junija 1944. CELJ Ignac, Breg, roj- 1900, 1942. 101. NOSAN Frančiška, Bu­ 1863, ustreljena od Italijanov 1. 1910, ustreljen julija 1942 v 13 KROM AR Janez, Rakitni 79, roj. 1914, padel 1944 pri Hi- PAJNIC Peter, Briga 5, roj. padel 1944. 51. PUCELJ Janez, kovica, r. 1897, ubita jul. 1942 ob 1942. ILC Neža, Slatnik 16, roj. Zavrsju. JUZNIC Jože, Maverc ca 66 ,roj. 1899, ubit od domo- njah. 33. ZOBEC Karel, Dolenja 1905, padel julija 1944 v Mako. Ribnica 115, roj. 1903, padel priliki požiga vsi. 102. NOSAN 1872, ustreljena od Italijanov 1. 5, roj. 1907, padel leta 1943 pri brancev decembra 1944 v Veliki vas 112, roj. 1914, padel oktobra ših pri Ribnici. CUR Matija, 1943. 52 PUCELJ Jakob, Rib­ Franc, Gorica vae 5, roj. 1919, 1942. POLJANC Avgust, Ortnek Metliki. JURJEVIC Martin, Vrh Gori. 14. TRDAN Franc, Rakit­ 1943 pri Stanpetovem mostu. Vimolj 7, roj. 1905, padel de­ nica 113. roj. 1910, padel 1944. ubit od Nemcev 1944. 103. MR- štev. 24, umrl v Gonarsu 1942. 1, roj. leta 1921, padel leta 1943 nica 1, roj. 1926, padel decembra cembra 1943 v Kočevju. CETIN­ 34. MERHAR Pavel, Prigon.ca 53. PUCELJ Franc, Ribnica 113, har Jakob, Nemška vas 38, roj. LOVŠIN Pavlina, Sužje štev. 7, v Ledinah pri Metliki. MARINC 1943 na Notranjskem. 15. VI- SKI Jože, Nova sela 22, roj. 89, roj. 1921, padel februarja roj- 1918, padel 1944. 54. PU- 1892, ustreljen maja 1942. 104. roj. 1932, ubita od Italijanov le­ Martin, Gotenc 7, roj leta 1922, DERVOL Jože, Rakitnica 19, ro­ 1913, bil ranjen in umrl med GELJ Ivan, Ribnica 90, roj. 1945 na Štajerskem. 35. HREN MIHF.LIC Marija, Dane, rojena ta 1942. bil v NOV ubit od mine v Stal- jen 1908, padel marca 1944 pri prevozom v bolnico julija 1944 1907, padel 1941. 55. RUS Franc, Janez, Pr.gorica 58, roj. 1910, v Poljanah na Dol. GREGORIC 1883, ubita prj bombardiranju LESAR Neža, Sušje 23, rojena cerjih leta 1944. ŽAGAR Ivan, Kaniku. 16 VIDERVOL Alojz, Nemška vas 48, roj. 1911, pa­ ustreljen kot talec avgusta 1942. Matija, Dol. Potok 11, roj. 1926, marca 1944. 105. LOVŠIN Fer­ 1929. ubita od Italijanov 1942. Zaga, roj. 1921 leta, padel leta Rakitnica 39, roj. 1921, pad. 1 del 1943- MERHAR Marija, Dolenja vas ubit pri pobiranju min na Go. dinand .Goriča vas 52, roj. 1924, 7.GONC Dušan. Breže 13, roj. 1942 blizu Kranjske gore. GRE. 1943 pri napadu na Kočevje. 17. 28, roj. 1900, ustreljena od Be-ga reniskem maja 1945. HODNIK 56 SILC Janez, Sajevec 23, bil v NOV, pogrešan od 1942. 1923, padel junija 1942. TANKO GORIC Jože, Sapnik 7, roj. leta VIDERVOL Janez, Rakitnica 39, 1944 v Ljubljani. 37. MERHAR Franc. Rajšele 2, roj. 1927, pa­ roj. 1913, padel 1944. 57. SILC 106. LEVSTIK Anton. Ribnica Rudolf, Jurjevica 51, roj. 1918, 1919, umrl v nemškem tabori­ roj. 1925, umrl 1943 na posledi­ Emilija, Dolenja vas 28. rojena del decembra 1943 nad Babnim Ludvik, Sajevec, roj. 1922, pa­ H, 118, roj. 1900, umrl na Rabu padie] "novembra 1943. ZAJC Jo­ šču avgusta 1944. CURL Mihael, cah ran iz NOB. 18. HENIGMAN 1925, ustreljena od Be ga 1944 v poljem. ROGALE Ivan, Vas 35, januarja 1943. Zaga, roj. 1922, padel leta 1943 Janez, Rakitnica 11, roj. 1918, del 1943- 58. SPOLAR Anton, že, Kot 14, roj. 1909, padel av­ Ljubljani. 38. TRDAN Franc, pri Turjaku. BELJAN Anton, padel 1943 pri napadu na Ko­ roj. 1926, bil ranjen, nato od Ribnica, roj. 1919 padel 1943. 107. LESAR Ivan, Dpne §t. 22, gusta 1942. — I/WSIN Vinko. Rakitnica 74, roj. 1926, umrl v čevje. 19. HENIGMAN Jož«, Ra­ ustašev umorjen v Kordunu, 59. SCHVVEICTER Pavel, Ribni­ roj. 1926, vsled prehlada v NOV Kot 28, roj. 1911, padel novem­ Kostelj 16, roj. leta 1920, ustre­ kitnica 11, roj. 1927, padel 1943 januarja 1944. ca 61, roj, 1923 padel 1943. 6Q. umrl oktobra 1944. 106. ARKO bra 1942, ORAZEM Ignac, Bre" ljen v Kočevski Reki 12. av­ (Nadaljevanje prihodnjič. r Stev. 23 DOEBN JSK1 EISTJ STRAN 3

(faodo \e& vino in ktoftase edino

il IZ nAŠIH KRAJ £ V ffmeti£o %a davke na Xxe6etnem?

Poglejmo ic med male kmete in zemlje in lepo gospodarsko po­ ta 1942, brata leta 1944, mati p* slopje I Kaj bj ga ne imeli Saj »o je zaradi strahu pred domačim Dom na Mirni gori bo pod rrebelsko revičinol Starič Janez z Malne ima 1,64 ha obdeloval­ mu ga okupatorji vedno pu%tih nasilniki umrla leta 1944. Kakino streho do 1$. julija ne zemlje in travnik od agrarne epo • miru, moža pa tudi I No. merilo je jemala davčna komisija Ne uničujmo gnezd Hud veter je zapihal te dni na davkov 10 mu odmerili za 1. 195i nam gornja dva primera dovolj Dve leti In po* za umor novo­ Trebelnem. V pisarni občine je rojenčka in tatvino. Kot je bilo živo kakor že dolgo ne. V vlaku že objavljeno v našem listu, Je proti Novemu mestu srečuješ lju­ koristne perjaste divjadi! Alojzija Grubar, kmečka hči iz di 1 Trebelnega, ki hodijo na Dol. Suhodola pri Brusnicah, • okiaj po pravico«. Ostre in vro­ Dognano Je, da Je največji ske družine Se kar dobro dr­ hodila opazovat gnezdo fazan- letos januarja kmalu po porodu če besede padajo na račun občin­ Uničevalec poljskega mrčesa žijo. 2al pa se najdejo brez­ ke v Rogovem logu, da je pti­ zadušila lastnega otroka. Okrož­ ske davčne komisije. Končna od­ (med drugim tudi koloradskega vestni ljudje, ki uničujejo ca zapustila gnezdo. ni javni tožilec je Grubarjevo mera dohodnine za leto 1952 je hrošča) pernata divjad — fa­ gnezda z jajci ali preganjajo Tak odnos do ptičjih in dru­ obtožil po členu 135. kazenskega med kmeti in obrtniki sprožita zani, jerebice, divje race in te lepe ptiče, ki ne delajo prav gih gnezd je škodljiv in kaže zakonika, tr je uboja na mah, takele pogovore: pod- Strokovnjaki so ugotovili, nobene škode, pač pa samo ko­ pomanjkanje srčne kulture. češ da je od poroda do umora da je na primer na Štajerskem, rist Tako so na zadružnem Prav tako pa je to kaznivo po »Sosed ima enkrat več zemlje, kjer je bil koloradar prej zelo posestvu pri Bajnofu vzeli kar zakonu o lovu. Lovska družina novorojenčka že preteklo nekaj pa pol manj davkal Kje je pravi­ razširjen, sedaj najmanj tega 24 jajc iz gnezda in jih baje Novo mesto je razpisala nagra­ časa, lz česar se da sklepati, da ca, ha?« škodljivca prav zaradi velikega pojedli, Posestnik Zalokar lz de za tiste, ki odkrijejo gnezda je bil storjen umor po preudar­ »Strah in trepet nale občine, 9- staleža pernatih uničevalcev. Ločne Je našel gnezdo z jajci pernate divjadi in jih čuvajo ku in prd polni zavesti. Pri sod­ ilanska davčna komisija, se je za­ do izvalitve. Seveda je treba ni obravnavi pa je senat okrož­ bila v občinsko sobo in razdelila vsako najdeno gnezdo in na- nega sodišča v Novem mestu davke, kakor je njej najbolj pri­ daijno čuvanje takoj prijaviti ocenil dejanje tako, da Je bilo jalo. Tam, kjer le dobi pri hiii lovski družini. Za vsak tak storjeno neposredno po porodu, pijača, je davkov manj, ker jim primer plača lovska družina ko Je bila storilka še pod vpli­ pijače ne dajo — »o davki večji!« 500 din nagrade. Ce je gnezdo vom porodnih bolečin. Za de­ Pogledali smo na občinski od­ med travo ali deteljo, je treba janje, storjeno v takem stanju, bor SZDL in zvedeli za nekaj pustiti nepokošen košček okrog je predvidena znatno manjša primerov, ki davčni komisiji na gnezda. Lovska družina Novo kazen kot za dejanje, storjeno v Trebelnem prav gotovo niso v mesto opozarja tudi, da na­ okoliščinah, ki j.h predvidevb Čast. Peterle Jože 1 Cikave ima stavlja zastrupljena jajca za člen 135. Grubarjeva Je bila ob- n. pr. 10 hektarjev obdelovalne Pred ovinkom (s 1. avto-mpto gorskih dirk Mokronog-Trebelno) vrane, ki delajo kmetovalcem s ijena za detomor, poleg tega I res veliko škodo. Vsak, kdor zemlje - davkov pa so mu odme­ pa Se za eno tatvino na »kupno vidi tako jajce na polju, naj rili za lani 41.900 din. BeretiČ kazen 2 I ot ln 6 mesecev zapo­ 20.900 dinarjev. Tomič* An! ni razločne kaJcta. ga pusti pri mtru, ker je za­ Anton iz Malne, ki ima dobrih ra. Ostale navidezne sokrivce Trebelnem Jtev. 13. pa je komisi­ Kje je tu sorazmerje, kje polte- strupljeno z močnim strupom, 6 ha zemlje, pa bo moral plačati (očeta otroka ln storilkino ma­ pa bo plačal 7.l00 d.in davka. ki je nevaren tudi človeškemu kar 96 000 dinarjev! Baje moJ. ne ja predpisala za 3.12 ha zemlje ter), ki naj bi vplivala na stor­ organizmu. Lastniki psov naj da piti vsakomur, ki je na Tre­ kar 39 000 dinarjev — ali skors Nahtigal Feliks 1 Trebeln^ga pa ne puščajo teh posebno sedaj jeno dejanje, kot smo to pred belnem žejen — pa se mu to zdaj enkrat več kot g. Grebencul Ne ima hektar in 84 arov zemlje, pla­ poleti v lovišča, ker bodo čla­ tedni objavili v našem listu, pri davkih pozni... čudimo se torej, da na Trebelnem čati pa bo moral kar 24.035 din! ni vsakega klatečega psa brez javni tožilec ni obtožil, ker za Biv?i župan Grebene Leopold vrel Povejmo še, da so Tomiče nost? Ali niso člani davčne komi­ nadaljnjega pokončali. to ni bilo zakonite osnove. ima 3.29 ha obdelovalne, dobre vim ubili bejogardmi očeta že le sije gledali le sebi na prste? Da ni vse v redu na Trebelnem, Predgrad kale tudi izjava podpredsednil: ALI VESTE, KAM GREDO občine Lojzeta Mrcine, ki pravi: Z razstave Vajenske Sole v Šentjerneju Na redni letni občinski konfe- »Treba je po pravici povedati renči Zveze komunistov za obči­ tako je: kier se dobi več pijače, no Predgrad, katere so se udele­ LIJOM! PRI JUGOSLOVASKi LOTERIJI? tam je manj davkov ...« Občin; žili poleg članov tudi predstavni­ torej v za nepravilnosti — kaj Lovska družina Novo mesto divjih rac in jih prinesel do. e ki ostalih množičnih organizacij, V začetku leta Je bila ure­ vlade FLRJ Je postala gospo­ večano Število dobitkov po pa je ukrenila, da bi jih odpra­ je spustila v lovišče nekaj pa­ mov, kjer jih je dal valiti pod sničena pri Državni loteriji darska ustanova s samostojnim 70.000, 50.000, 8.000, 5.000, 3 000, so pregledali delo posameznih vila? kokljo. Tudi neka ženska iz rov pernate divjadi, zlasti fa­ komunistov. Razpravljali so med FLRJ reorganizacija, ki ni financiranjem, ki posluje pod 2 000, 1.500, 1.200] 1.000, 600 zanov, ki se spričo skrbi lov- Novega mesta je toliko časa drugim tudi o desetletnem na­ spremenila njenega zunanjega imenom »Jugoslovanska loteri­ 400, 300 ln 100 dinarjev ter DELO PIONIRJEV črtu gospodarskega razvoja obči­ poslovanja pač pa je imela ja«. novi dobitki za 40.000 in 10.000 ne, o katerem Je bilo že govora velik vpliv na notranjo ure­ Njen čisti dobiček se razdeli dinarjev. CRNOMELJSKE GIMNAZIJE ditev in naloge, katere so jI na enake dele sledečim druž­ Da bi Jugoslovanska loterija ERIKA IN NJENE NOVICE na zborih volivcev ln obč. ljud­ Pred kratkim je uprizo­ bile z njo dane. Z odlokom benim organizacijam: Zvezi prepričala delovne ljudi Jugo- skem odboru. Člani ZK se bodo rila pionirska dramatska sku­ Dela na grajskem vrtu, ki sotudi številne šole lz Bele krajine, tudi vnaprej zavzemali za gospo­ pina, ki jo vodi profesor Joško vcc mesecev počivala, so se te Dolenjske, LJubljane in od dru­ darski in politični razvoj občine, Koropec, uspelo igrico »Rdeča dni zopet pričela. Klesarji zdaj god. Tudi Hrvatov ne manjka. pri tem pa računajo na podporo kapljica«. Igrica je bila upri­ vneto obdelujejo trdi rcštovslt) Tako so muzej samo v prvih in sodelovanje vseh delovnih zorjena na čast rojstnega dne kamen, s katerim bodo obloženi dneh Junija obiskali učenci 14 ljudi. Komunisti hočejo biti tudi maršala Tita. oporni zidovi in stopnišča. Upa­ osnovnih šol, In sicer iz Crešnjev- v bodoče še bolj kot dosedaj v mo, da bo grajski vrt že prihodnji ca, Podzemlja, Gradaca, Božako- prvih vrstah v borbi za gospodar­ Prav tako Je bila uspešna mesec dobil svojo pravo podobo, vega, Drašičev, Radovice, Suhor- ski napredek in kulturno politič­ tudi folklorna, filatelistična, ko pa bo naslednjo pomlad na ja, AdlesTčev in Drag, medtem ni dvig vse doline. strelska, šahovska skupina in prvi terasi postavljen spomenik ko so lz Hrvatske prišli učenci J. S. pevski zbor. Filatelistična sek­ padlim borcem, bo vprašanje iz Bubnjarcev, Ribnika, Velike cija je priredila več lepih raz­ grajskega vrta res zadovoljivo Pake, Novakov in Zakanja. V Kočevje stav, kjer so prikazali pionirji rešeno. maju so si muzej ogledali tudi tudi lastne izdelke, albume in člani Srbsko-slovenskega društva Občinski odbor Rdečega križa drugo. Obiskali so tudi sosed­ tz Karlovca, dijaki iz Ozlja, ljub­ v Kočevju je priredi.l 16. junija nje osnovne šole TalČji vrh, Tudi notranja dela v metliškem ljanski slavisti, učenci Sole za zdravstveno predavanje o nalez- Dobliče in Petrovo vas s fol­ Dijaškem domu dobro napredu­ turizem in gostinstvo in drugi. ljvih črevesnih boleznih. Za klornimi, dramatskimi nastopi jejo in prav tako so te dni tudi Vsekakor belokranjski muzej lažje razumevanje predavanja in tekmovanju v športnih ometali • zunanje zidove bivšega uspešno vrši svoje poslanstvo, so vrteli tudi film. Takih poučnih igrah, ter tako delovali na Zdravstvenega doma, v katerem potrebno ©a je, da čimprej dobi predavanj s-i prebivalci Kočevja zbližanju pionirjev bližnjih Sol. je zdaj nameščena pošta Hkrati svoje dokončne prostore v metli­ še žele. Hvalevredno pobudo ob­ Za praznik Socialistične zveze dovršujejo stanovanjske prostore škem gradu, ker bodo le tako činskega odbora RK v Kočevju delovnega ljudstva so priredili v prvem nadstropju. prišle njegove zbirke do prave naj bi posnemali tudi odbori RK tekmovanje s sosednjimi gim­ veljave. po ostalih večjih krajih na Ko­ nazijami v športnih panogah, Cetrtošolcl metliške gimnazije čevskem. streljanju. Delo pionarske organi­ so ob zaključku svojega šolanja Belokranjski muzej v Metliki **«J«fC4> zacije je bilo v letošnjem letu v Metliki zaigrali igro Jožeta v polni meri doseza svoj namen. zelo uspešno. Prof. Zabrič je Dularja »Padel Je«. Razgibano Skica telovadnih in športnih prostorov na Loki v Novem mestu. (K članku, ki smo ga objavili V maiu in juniju so si ga poleg znal razgibati mlade ljudi z zgodbo in življenja Četrtošolcev Izšla je okusno opremlje­ v prejSnji številki.) odraslih obiskovalcev ogledale različnimi prireditvami in go­ so mladi Igralci v režiji tov. Julke na revija Prešernove družbe stovanji, kjer so se pionirji Rajmerjeve podali prav uspešno »Obzornik«. * Naročite jo odrezali. M. T. tn je bilo opaziti med njimi nekaj lahko pri poverjenikih in v borcev NOV (vojnim sirotam), 500.000.— ena za 300.000.— in res dobrih igralskih talentov. — Obvestilo Zvezi vojaških vojnih invalidov en za 200 000.— dinarjev, po- ČITAJTE IN ŠIRITE v eh knjigarnah ter v upra­ a Tudi v Soli je bil uspeh četrto­ KINO UOLLN JS>KL TOPLICE pred- Jugoslavije, Zvezi slepih Ju­ slavije, da je pn žrebanju »DOLENJSKI LIST« šolcev zadovoljiv. vi v Ljubljani, Erjavčeva 12. vajui 2?. iu 28. jumja; avstrijski goslavije, Zvezi gluhonemih film »STREL SKOZI OKNO«. srečk vsakega 23. v mesecu OGLASI Jugoslavije in Jugoslovanskemu vsaka nepravilnost ali oalo go­ pri Stari cerkvi IZGUBIL SEM žepno "«» » osujeni rdečemu križu. Omenjene orga­ ljufija popolnoma Izključena, Kakor drugod smo tudi v naši vrečki od Ločne do Novega mesta. nizacije Imajo tudi po enega Najditelj naj jo za nagrado prine­ daje s tem, da prireja vsak vasi izvolili nov odbor Sociali­ se na upravo lista. zastopnika — stalnega člana v mesec žrebanje v drugem kra­ stična zveze delovnih ljudi. Ude- P K O D A M gepelj (vitelj). Našlo? T upravnem odboru. ju vsem možnost in priliko, da ležba članstva je bila številna. na} res s&tmm^m upravi. S tem, da se ves dobiček od­ PREKLIC se o tem prepričajo sami. Ljudje se zavedajo pomembnosti, NISEM PLAČNIK ZA DOLGOVE, vaja omenjenim organizacijam, Za to leto sta bili določeni kdo naj vodi vaški odbor Socia­ ki bi jib s prekupčevanjem oapr.uil je Jugoslovanski loteriji po­ dve žrebanji v Sloveniji; prvo listične zveze. Kakor smo že m Surekar Jane* i* Smurjet«. — Ma­ verjena velika naloga: koliko omenili so volitve lepo potekle, €s:L-Q3d ppoti sestd rija 5 m te k ar. je bilo 23. maja v Trbovljah, vojnim sirotam bo omogočeno pašnikov. Tov. Simonič, sedanji In prično delati. drugo pa 23. junija v Ptuju. v odbor pa so bili Izvoljeni naj­ Krivoglavčar.l ln Dobravčani šoL»nje ali učenje kakega pokli­ predsednik obč. lj. odbora Gra­ Leptga dne pa se Crnič Ivana boljši člani SZDL. V petčlanski v Beli krajini so v času NOV ka, koliko invalidom, slepim Na Dolenjskem v zadnjih dac v Beli krajini in takratni premisli in ji je žal za nekaj Kronika nesreč odbor sta b.la izvoljena tudi dva mnogo pretrpeli. Okunator je po- ali gluhonemim, ki so izgubili letih nismo imeli sreče, da bi odbornik, je bil izvoljen, naj vodi kvadratnih metrov zemlje, ki bi NOVO MESTO. Upokojenca Alojzi član-. Zveze komunistov. To pa žigal, streljal in ropal, a velike ju Kolino je domu ua dvoniču uda zdravje v življenju ali pa ga kakšen večji dobitek ostal pri delo. Naložili so mu funkcijo jih požrla cesta. In steče na nos ni bilo všeč nekaterim ljudem vere v svobodo ljudem le ni ril konj v koleno desne noge že od rojstva niso imeli, bo nas, čeprav se precej srečk Zavihal si je rokave, da bi služil r.a vrat v Karlovac k advokatu BHOD PRI NOVEM MESTU. Z Ti- iz vrst ZK v Koblarjih, ki so ho­ mogel izpuliti iz src. Partizani olajšano težko življenje! S tem, proda v Novem mestu, Metli­ ljudstvu, pa — glej ga vrančal — dr Berlslavu Lukmču. Naperi lami te je »bodel » le*o nogo mli­ teli volitve razveljavit; češ, da so prihajali k tem ljudem kakor narski vajenec Andrej Prime. da kupite srečke Jugoslovanske ki, Črnomlju, Kočevju in ne­ iznenada dobi poziv na orožne tožbo zoper tov. Simoniča, ki je mora biti nov odbor sestavljen domov. ČRNOMELJ. Potnikovega s na loterije, nimate samo možnosti katerih drugih krajih. Ce pa se vaje. Odide. In delo na cesti je kriv samo \ toliko, da je za sploš­ Stanka Vai*a Je na travniku tatekla samo iz vrst članov Zveze komu­ V Krivoglavice in Dobravice zadeti enega izmed mnogih do­ sreča le nasmehne tudi kak­ spet zastalo. no ljudsko korist prevzel funk­ nevihta Ko se }e b iial »eneneinu nistov. Na prvi seji novoizvolje­ vodi ozka gozdna pot. Vasi sta llflftt, je » tega udarila strela in pn bitkov, ampak pomagate v prvi šnemu Dolenjcu, nas bo o tem Toda Krivoglavčanl ln Dobrav cijo v komisiji m it nakopal nega odbora SZDL, kateri je pri­ tem poškodovala tudi Va|«». vrsti omenjenim človekoljub, tovariš Zbačnik hitro obvestil. kakor odrezani od sveta. fiani, ki so brez vozne ceste, sitnosti, ki so v zvezi z gradnjo sostvoval tudi sekretar MK ZK nim organizacijam pri njiho­ Kupovalcl srečk pa bodo od­ »Po osvoboditvi bomo to našo hočejo cesto! Pride leto 1052 in ceste. Advokat se pripelje t* Kočevje tov. Ogorele, je le-ta v je delo zaustavila lz gule hudo­ vem res humanem delu. slej imeli zavest, da s kupo­ zanikrno pot razširili in si zgra­ spe se sestanejo tn tokrat izvo­ Karlovca, napiše tožbo, se skli­ obsodil nepravilno pojmovanje bije! vanjem srečk pomagajo njim, dili cesto!« so se vaščani pogo­ lijo komisijo treh članov, naj z cuje na paragrafe, Crničeva pa Posebno važen za vse igralce nekaterih komunistov iz Koblar- Ali se zaveda, da v va§ niti ki so pomoči najbolj potrebni: varjali med vojno. organizacijo del na cesti nada­ se smeji v pest. Šestdeset posest­ pa Je novi plan, po katerem jev glede zadnjih volitev odbora gasilci r.e bodo mogli priti t našim vojnim sirotam, gluhim, ljuje. V komisijo so izvoljeni: nikov, ki se bore za razširjeno bo sedaj večje število in tudi SZDL. K. Vojna je minila. In že leta 1945 brizgalnami, če bo kje izbruhnil slepim in Rdečemu križu! Se- cesto, pa potihem preklinja. A višjih dobitkov, v skupni vred­ je takratni KLO na Primostku, Odbor S2DL naj bi zahteval v požar? Crničeva, ki nI niti član delo stoji. Cesta je razširjena, le nosti 76,000.000.-- dinarjev. V gajmo zato po srečkah, ki nam kamor sta takrat pripadali vasi .menu ljudstva zbor volivcev. TJ O. F. (ker je legitimacijo O. F. ozko »cestno grlo«. — »Je cesta novem planu so štiri premije: jih vsak mesec ponujajo naSi brez spodobne ceste, sporazumno ko ne more iti naprej. V davčno vrnila takoj potem, ko si Je na in je ni .. .* se smejijo vaščani. ena za 1,000000,— ena za invalidi in ostali razpečevalci. z vsemi vaščani izdelal plan za komisijo je treba postaviti za ta­ vrag «1 ga vedi kakšen način tn novo cesto. Predlog je bil oddan ko mesto odgovorne ljudi, o ot Prizadeti pa se vprašujejo: s kakšnimi lažnimi Izjavami pri­

OLO v Črnomelj, ki ga je osvojil. veznostih do naše skupnosti pa je »Zakaj je neki šla Crničeva po­ borila starostno pokojnino!) niti In leta 1946 s>. je že organizirala treba razpravljati javno, pošteno tem, ko je bila sporazumna, da katerekoli druge množične orga­ NAJVIŠE GENE delovna brigada. Pobudnik je bil pred celo občino! odstopi krpo zcimlje za razširje­ nizacije, vse to nič ne briga. Ir tov. Molek iz Metlike. Ker pa se Simonič Jože, takratni predsed­ no cesto, k odvetniku v sosednjo šestdeset gospodarjev, ki sl vroče nI orijavilo dovolj delavcev, je nik obč. lj. odbora Gradac, tov. republiko? Da bi bilo več stro­ žele, da bi dobili cesto, zahteva, ZDRAVSTVENIH STORITEV brigada odšla na delo v Kaniža- Segina Janez in Papič Anton iz škov? Kaj pa če bo ona plačala naj ljudska oblast s Crničevo po­ rico, zgraditev ceste Pnmostek Giršič; vsi trije clanl obč. lj. stroške? Ali ne bi mogla ljudska stopa tako, kakor zasluži. Šest­ Na podlagi 5. t, odloka o financi­ bb) Preglpdl ta samoplačnike ranju in poslovanju zdravstvenih za­ —Krivoglavice—Dobravice pa se ođb->ra Gradac. oblast Crničevo enostavno raz­ V^nk picgli'J brez materiala din 80.— deset gospodarjev zahteva, da se vodov (Ur. 1. FLRJ Št. 14-85-5*) ti- Material »e caraćuna poaebcj. je odložila za poznejši ča>. lastiti za sporno krpo zemljišča Komisija se sestane. Na zbor preišče tadeva 1 njeno pokoj­ daja Okrajni ljudski odbor Novo me­ II. Oliiiki na (lomu: Leta 1950 pa so vaščani po­ volivcev pokliče vse vaščane, ki in ji v zameno nuditi drugje v nino. sto na seji obeh zborov dne 27. maja 1. Dnevni obNk din 80.- 193) novno pričeli akcijo za zgraditev so prizadeti pri gradnji ceste. bližini drug kos zemljišča, ki Je PrimoSčanl, GlrSičant, Krivo­ 2. Nočni obisk din 120.— last narodne imovine? Zakaj naj ODREDBO 1. Kilometrine pel ali ceste oz. razširitev ozke gozdne Navzoči so vsi Giršičant, Krlvo- glavčanl in Dobravčani bodo za t lastnim vozilomt bi obveljala trma in hudobija O NAJVIŠJIH CENAH ZA ZDRAV- poti v spodobno cesto. Avtomo­ glavčar.j in mnogi drugi iz okoli­ svoje trpljenje v času NOV naj­ ST Vi: NE STORITVE ZAVODOV S a) podnevi od km din V).— bila v vasi najbrž še nikoli niso ških vasi, ki žele, da bi bila cesta ene same ženske, ki nasprotuje lepše ponlačanl » tem, da jim SAMOSTOJNIM FINANCIRANJEM b) ponoči din 40.- videli, zato so ljudje rekli: čimprej dograjena. najmanj šestdesetim gospodar­ ljudska oblast kljub nasprotova- Ako da stranka vozilo, le računa jem iz treh vasi. Zakaj Crničeva Zdravstvenim zavodom 1 aamoMoJ- zamuda časa nad 2 url po din 100.- »Konec storimo zaostalosti in Navzočna je tudi Crnlč Ivana nii. Crničeve omogoči zgraditi tako živo rogovih po sodiščih in cesto ln porabiti 300.000 din kre­ nlm financiranjem se določajo tele od viake začete ure. zgradimo si cesto!« In da bi sto­ ir, Krlvoglavlc St. 6. Dobro ve, najvišje cenei Splošni bolnišnici v Novem meitn za rili konec zaostalosti, so sklicali zakaj Jo je komisija povabila k pTi odvetniku, ko pa je bilo dita, ki ft Je ljudska oblast kol a) Zdrauitoenemu doma o Nooem oskrbni dan din 700.- zbor volivcev, se o vsem lepo po­ oglethi že postavljene trase. Vidi, treba delati za skupnost, se Je podporo za cesto že nakazala od­ metlu: B Izgovarjala, da Je bolna ln Je bila boru za zgraditev ceste. In če r.e l ) Storitve v amublaoti govorili, OLO iz Črnomlja pa Je kje bo tekla bodoča cesta. In aa) Pretfleill: Ta odredba te objavi na razg!a*nlh poslal strokovnjaka tov. Papeža, nravi: »Ce je prav vsem vašča- takrat seveda oborožena z zdrav­ gre drugače, naj Crničevo pouče, 1. V polikliniki v Novem deskah Okrajnega LO Novo mesto, niškimi spričevali? Od skupnosti da obstaja tudi zakon o razlasti­ Zdravmenega doma v Novem me»tu ki je zakoličil traso za razšir­ nom, Je men« tudi prav! Moji mestu din OT.- in Splošne bolnišnice v Novem raentu jeno cesto. Vsi gospodarji so bili otroci zato ne bodo lačni!« prejema (kljub temu, da Ima tvi zemljišča, kadar gre za Javne 9. V Z tira vit ven cm domu in velja od t. junija Wi dalje. začptih dfl veseli. Nihče ni ugo­ (Crničeva je samska, nima otrok hišo in zemljo) pokojnine, skup­ naprave, kajti v času Izgradnje Dol. Toplicah din 80.- OKRAJNI LJUDSKI ODBOR nosti pa ni voljna ničesar dati! socializma ln Široke ljudske de­ V V Zdravstvenih domovih varjal, če bo zaradi razširitve In ker je že v letih, jih verjetno NOVO MESTO Kako da sploh prejema pokojni­ v ZiiJenilverkii in ceste za splošno ljudsko korist ne bo imela nikoli!) mokracije bi ne smeli dovoliti, §ent|erne}u din 130 - Del. štev. 1.-3600-1-51 žrtvoval nar kvadratnih metrov »Prav!« pokimajo Člani komi- no, ko nI kot bivša služkinja da h! trma ene same ženske 4. V Zdiavsfvenem dnmn Novo mesto, dne maja lW. zemljišča, kajti trasa nove ceste J sije in vsi navzoči. »Potem pa bila v službi niti pet let? Tri km zmagovala nad upravičenimi za­ v TreHnf<*m din 125,- lup/infif Viktor, 1. r„ ceste Je zgrajene, Cmlčeva pa htevami Šestdesetih gospodarjev. 5. V ambulanti dr. Fen ca predsednik OLO Je tekla mimo njiv, travnikov ln l bomo kar pričeli z delom.t T Mokronogu din 90.— Mladinec na bradlji. ©TRAN * DOLENJSKI LIST Stev. 29 1

Avguštin Lah: Čez Gorjance v Belo krajino Gorjancem se samo na za" Lazzarini, pa je konično le zma­ ža, o mestnem trgu, vojaški po­ železniško progo. hodini in južni strani najbolj galo ljudstvo- stojanki, višnjegorskih vitezih in Na severni strani proge smo približa železniška proga, ki Proga zavije spet proti seve­ turških vpadih, o višnjegorskih Še vedno opazovali značilne ob­ pelje skozi Novo mesto in Met­ rozahodu. Zapejali smo v pre" gradeh in protestantizmu, o viš. rise Litijskega hribovja. Na ju­ liko. Za turiste iz severnih in dor in se malo, pa je vlak ob­ ijegorski sodniji in še kaj. gu pa se razprostira kraško hri­ »rednj-ih slovenskih pokrajin je stal v Višnji gori. Na gričku je bovje, komaj nekaj sto metrov pač dolenjska železnižka proga stisnjeno mestece, nad njim pa Vlaik že snpiha d'alje in kmalu visoki Krernenoaik. To je zade­ aajIPTimernejiša zveza za tako so razvaline starega gradu. Ko­ smo se ustavili v Stični, kjer nam tek Suhe krajine, ki se razpro­ pot. Le izbira vlakov ni prav liko zanimivega nam ve pove­ j? tovarišica pojasnjevala po­ stira po vsej jugozahodni poti iposefcmo ugodna, kajti turist gre dati zgodovina o nastanku tega men kraievnoga goispodarstva, do Novega mesta. Eden tovarišev rad na pot zgodaj zjutraj, prvi mesteca — o starem keHskem vlogo stiškega cistercijanskega se je spomnil partizanskih bo­ jutranji vlak pa odpelje iz Ljub­ in rimskem taborišču, mestecu samostana v minulih stoletjih, jev na Korinju, pri Zvirčah, na ljane šele, ko poleti sonce že Magnania ob prometn; cesti. nam kazala nahajališče prazgo­ Hinju, za Žužemberk in Ajdo' dve uiri in pol sije na dolenjsko Starem trgu iz XII. stoletja, o dovinskega gradišča s Številni­ vee. pokrajino. Tako se je poleti 1952 prejemu mestnih pravic 1. 1478, mi gomilami in že je tudj ta odipravila na pot čez Gorjance o simbolu višnjegorskega pol­ kraj ostal za hribi, ki obkrožajo (Nadaljevanje prihodnjič.) akunima učiteljev in kratki za" piski nam jo znova oživljajo.

OD LJUBLJANE DO NOVEGA MESTA Kulturne vesti iz novomeškega Vlak je sopihal ob vzhodnem NOVOMESCANI! robu Ljubljanskega bairja, od dvorane, ne prostorov za prL že v mladih vzbuja razume­ koder se na zahodno stran da­ rejanje iger ali ostalih nasto­ vanje za kulturo, društvo pa si Izšel je spominski pov, p vzlic temu pogosto vzgaja aktivno članstvo. Za katalog februarske leč širi močvirnata ravnica, še okraja a preko notranjske in vrhniške igrajo. Z marljivim delom in zaključek šolskega leta so pio­ razstave v Novem Lani je Mladinsko kulturno- proge. Na vzhodni strani proge vztrajno voljo kar sami napra­ nirji pripravili telovadni nastop mestu z 11 reproduk, umetniško društvo »Dragotin pa se dviga litijski višinskj hr- vijo kulise ter postavijo zasilni in nekaj pevskih točk. cijami in opisom no­ Kette« na učiteljišču v Novem be bilj blizu starih zgodovin* vsem prosvetnim društvom, koli ne počiva, kadar pa pride, polnil. izročil Italijanom puško, pa se boj za gozdove ni politične na­ KZ, da mu v primeru nesreče skih naselbin iz bronaste in že­ aktivom in posameznim igral­ je huda in težka, posebno pa Italijani so takoj po vdoru v mu ni nič zgodilo. Nekega Mo- rave, in da zato za OF nima pri živini povrnejo gotov odsto­ lezne dobe, ki sta trajali od ie- skim družinam ter ostalim or­ za malega in srednjega kmeta. našo deželo sklenili posekati v . harjevega agenta Novaka, tuj­ pravega pomena. Vztrajal sem Tam, kjer živinorejcu govedo tek vrednosti te živine po oce­ ' ta 20CO pred n. š. do začetka ganizacijam. V reviji b0 Pri­ Gorjancih ves les do debeline ca, ki je s Cičetom in Italijani pri svojem, da bomo z bojem po nesrečnem slučaju pogine ali nitvi komisije, ki bi jo izvolil I lovil po Šmarju skrivače orož­ L nasega stoletja — pri Šmarju, kazan razvoj kulturno-prosvet- 20 cm, pa pozneje znižati mero za gozdove v resnici dvignili živinorejski odsek izmed svojih Grosupljem in v daljavi smo nega dela ter uspehi zadnje ga mora dati v prisilni zakol, celo na 15 cm. Pojavili so se ja, pa so Italijani že marca ljudi zoper Italijane. Zato je članov. Kmet-zadružnik bi lah­ videli tudi znamenito Ilovo go" zimske sezone v dolenjskih se ubije ali pogine zaradi kuž­ prekupčevalci iz Italije, zlasti 1942 z bombo pomotoma sami okrožni odbor poslal stvar v ko tako dobil povrnjenih kakšnih r~> — mogočen spomenik dav­ kulturno-umetniških društvih. V nih bolezni in mora živinorejec z Reke. Culi smo o volih, ki so ubili. presojo v Ljubljano. Tam so 70—80% cenilne vrednosti pone­ nine in našega poslednjega boja reviji bodo tudi smernice za nositi škodo popolnoma sam, je jih Italijani prignali v Ban, da Manipulanta reške firme Rai. spoznali pomen tega boja in ga srečene živali, 20—30V. pa bi za osvoboditev. prihodnje delo. Prva številka to za njega lahko takšen uda­ bi z njimi vlačili les iz gozdov. tnno, Ivana Superino, je poleti sklenili začeti po vsej deželi. moral kriti sam. Ce bi dobil po. Po tričetrturni vožnji smo bo izšla 22. julija, na dan od­ rec, da se še leta potem ne mo­ Ignac Frančič na Dolnji Brezo­ 1942 prijel v Vrhpolju kmet Tako so mi takrat povedali. vrnjeno škodo v celoti, to je prispeli v Grosupeljsko kotl'no, kritja spomenika padlim bor­ re opomoči. Zato v naprednej­ vici je kopičil koruzno moko Hudoklin »Jernejčkovec« in ga Letak je nato Cibejeva tehnika 100%, bi se prav lahko dogajale ki se na jugu zožuje in podalj. cem v Novem mestu. ših živinorejskih krajih in raz­ in slanino za svoje gozdne de­ izročil partizanski patrulji Gor- v Novem mestu razmnožila v zlorabe. suja v Radensko polje. Grosu* vitejših državah kmetje svojo lavce. Delomrzni domaČi lesni janskega bataljona. Presenečeni veliki nakladi. V hribovski vasici Ajdovec, peljska kotlina je nepropusten živino zavarujejo za primer ne­ Z organiziranjem samopomoči manipulanti so govorili le še o Italijan je hotel skriti svoje Sedaj šele je bilo govora o ki sega že čez mejo Suhe kra­ svet z nadizerraikimi vodami. Na' zgode pri raznih zavarovalnih bi lahko začeli živinorejski od­ milijonih, pohajkovali z aktov­ papirje. Na poti je v Kobilah stvari tudi v šentjernejskem jine, se vse bolj razvija kul­ sprotno pa je Radensko polje zavodih ali pa se zavarujejo pri seki SKZ že sedaj, ko bodo pol­ kami po deželi in za velike de­ poskusil zbežati. Ko so mu na­ rajonskem odboru; namreč ka­ že tipično kraško in nima nad­ turno življenje. Zlasti mladina svoji živinorejski zadrugi od­ letni občni zbori SKZ. Najbolje narje obedovali po krčmah in to vezali roke, je tuji špijon ko letak razširiti in kako ka­ zornikih vodnih tokov. Toda vo* je pokazala zadnje Čase mno­ nosno kmetijskem društvu. je, da sprejmejo sklep in po­ restavracijah, sramujoč se svo­ znova planil, iztrgal partizanu znovati tiste, ki bi še naprej de iz podzemskih tokov, ga vsa­ go volj.a do dela. Nimajo ne Pri nas bi lahko živinorejski slovnike samopomoči, ki ga naj jih revnih bajt. Milanu puško in zadet skozi Italijanom pomagali ropati go­ ko let-) poplavljajo. odseki pri kmetijskih zadrugah pripravi in predloži živinorej­ prsa padel, ko se je s partiza­ zdove. Letaki so preplavili vso V Grcsuipljem se naša proga organizirali takšno zavarovanj« ski odsek. Na občnem zboru KZ Sele leto pozneje se je Izka­ nom ruval za orožje. dolino, kakor nobeni prej niti zalo, da so bili vsi ti italijanski loči od kočevske. Vlak je' zavil Društvo beračev v Italiji v obliki živinorejske satnopo- naj bi se tudi določil znesek, Poleti 1942 je bila Superino. pozneje. Drvarji so ga našli v lesni trgovci in njihovi domači va in Mohorjeva mreža uniče­ po njej protj vzhodu. Z zanima­ Minuli teden so ustanovili be­ za katerega jamči vsak zadruž­ gozdovih, vozniki na vo-nvlh mešetarji in nakupovalci ob­ na. Osvobodilna vstaja je zma­ njem smo og'edovali razvaline rači v milanskem okraju Certosa nik za živinorejsko samopomoč. in na vratih svojih konjskih enem tudi nevarni ogleduhi, ki govito rušila vse jezove. Boštan;'sikaga gradu, ki so osta" svoje društvo. Organizacija be­ Ta znesek naj bi se določil po hlevov. Lesnemu trgovcu Fran. jih je zbiral bivši orožnik Ivan Kakor rečeno, spočetka 1942 le po napadu Cankarjeve briga­ račev hoče doseči, da bi njeni številu živine, ki jo zadružnik čiču, manipulantu Makovcu, Mohar z Uršnih sel pri Novem vsega tega, kar nam je od Ita­ de jeseni 1943 na tamkajšnjo člani dobili od občine nekako redi in po približnem številu Bratkovičevi ž?gi na Brezovici, mestu. Tega človeka je septem­ lijanov in njihovih ljudi preti­ bel-'.§arcMsti&no postojnko. Grad obrtno pravico za beračenje in poginov, ki so posledica nesreč mihovškin drvarjem in še ne­ bra 1943 po hitrem postopku lo, še nismo razumeli. Očitna je bil sezidan na grobišču pred- da bi bilo število upravičenih be­ v okviru dotične 'kmetijske za­ katerim smo letak poslali za likvidirala brigada rabskih in- pa je bila mračna usoda, ki so zgodovinska dobe, kjer so od­ račev v sorazmerju s številom druge. Stvar kmetov je, ali pla­ opomin tudi po pošti. Ljudje ternirancev. Brez znamenja in jo Italijani namenili našim go­ krili predzgodovinske in rim­ prebivalstva točno določeno. čajo ta znesek naprej, ali za so se ga učili na pamet. Itali­ spomina leži v družbi italijan­ zdovom in po njih naši bodoč­ ske grobove. Pol tis-^letja so Vsak član društva beračev naj njega samo jamčijo. Vsekakor jani so preklinjali in se opra­ - skega poveljnika, polkovnika to"l ^csrpodariii razni grofi Lam je plačilo vnaprej mnogo boljše, nosti. Zato sem v pozni jeseni vičevali, bi dobil dovoljen svoj okoliš za Cuiulija, ob vhodu v rabsko bergi Auersperg. Blagay in saj je brez dvoma ponesrečencu 1941 opozoril okrožni odbor OF (Konec prihodnjič.) beračenje. Društvo hoče skleniti uničevalno taborišče, kakor da potrebno takoj pomagati, zato posebne pogodbe tudi s cerkvami, ga še mrtvi ne marajo medse. Sever in Šali ki naj bi dopuščale uradno pri­ je treba imeti denar pri roki. V Šentjerneju je bil vozel znanim beračem pravico prosja- Kdor hitro da, dvakrat da! tri 9. nevarne Moharjeve organizaci­ čenja pred cerkvenimi vrati. Navedel sem samo nekoliko je cerkveni pevec Anton Mako- Srečanje z misli o živinorejski samopomoči, Vest o ustanovitvi društva be­ vec, ki je opustil pleskarsko bilo pa bi do>bro, da se še kdo Posestnica iz Rodin pri Treb­ sključene matere. Tu pa Je tista mladostjo račev zelo značilno osvetljuje so­ obrt in šel za lahkim kruhom drug oglasi s kakšno pametno. sleparskih lesnih prekupčeval­ njem, Jožefa Uhan, ima štiri od­ težava, ker so štirje. Mati trdi, cialne razmere v današnji Italiji, »Lepo te prosim, France, vsta- Od zadružne zavesti in zrelosti cev. Ze leta 1941 se je med šti­ rasle sinove; vsi štirje so sposob­ da ima vse enako pri srcu. Sin Polnoč prešla je; petelini prvi kjer je že dolga leta na krmilu ni! Zdi se mi, da je nekdo pod za skupno delo pa je odvisen rimi očmi sestajal s kapočen- ni, da lahko prevzamejo vodstvo France je že imel njeno besedo, krščanska demokratska stranka. posteljo.« uspeh. Inž. Linzner Rado trom Brunom Lazarinijem, la. kmetije z ramen postarane in že da bo on gospodar. Na ta račun ie jutro kličejo. Ozvezdja znana, se je poročil, toda nevesta ni po godu materi, in čeprav je doma Kot bi orjak neba obračal vitelj, Ko je prišel častiti gospod delal in pomegal pri kmetiji, ma­ Peter n polje s svojima va­ a zajec beži in kako ustreljen ti o izročitvi posestva ni hotela drse po starih tirih čez kapitelj. rovancema Vratislavom in Bo­ nič več slišati. Ko se je poročil, iz Čiste rose pajčevina stkana, gomirom, grofičema z Bogdalca, Jaroslav Hašek: pade, da bi po neskončni bož­ ji milosti posluidl ljudem za je izgubil topel kotiček v materi­ visi po vejah in dišeči mrvi... češkima plemičema v letu de­ nem srcu, obenem je pa spoznala, Izginjajo počasi na skrivaj vetnajst sto dvajsetem, je bil okusno jed. In ravno zajčji hrbet, ocvrt na smetani, je ta­ da ji dela škodo in nagaja. Začel iz mojega sveta podobe mile, veder in sončen dan. se je razdor med brati. Iz Ljub­ ko brezmejno okusen, da prav ki v znamenju srca so se >-odile. Gospod Peter je obstal na ljane se je vrnil od časa do časa z njim izpričuje človek svojo Jesen je zdaj... roke kot bi zeleni loki, pomahal z rokami tudi brat Friderik, ki je tam v neznatnost v primeri s Stvar­ prosile krog sebe, pokazal, gore in šir­ službi, irj mati mu je Franceta nikom, kajti brez njegove volje so razprostrte mi nad rodni kraj... no planjavo ter dejal: »Tukaj vidi LAV prikazala v slabi luči. Tako je in vroče ljubezni do nas ubo­ vajino blagorodje slavo Stvar- Da, »je nadaljeval in puhnil Gospod Peter je s pobožnim poletava mušica, tam hrošček, prišlo v noči od 11. na 12. oktober gih grešnikov bi nihče ne mo­ O, ura je, ko pesem se rodi, mkovega dela. Vidi tovarne, oblaček dima v zrak«, poglejta, pogledom potegnil iz malhe tamle vidita krtino in vesta, v hlevu do pretepa med brati. Pri gel takole seči v malho in raz­ ki spala v s