JULIJ 2020 / XXIV Hladnejše poletjeodpovprečja?Hladnejše kultura kultura profil pesnica Zoja Lovšin Hubert Kosler Hubert vreme Prva polovica poletja?

krajevna skupnost skupnost krajevna kolumna kolumna Mateja Dekleva Sveti Gregor

Turistično društvo Grmada vabi na NOČ POD ZVEZDAMI NA GRMADI,

Vir slike: internet

ki bo v torek, 11. avgusta, ob 20.30 pri domu na Grmadi pod vodstvom Petra Andolška, dobitnika zlatega in srebrnega priznanja na mednarodni astronomski olimpijadi. Spoznali bomo osnovne pojme v astronomiji, si ogledali ozvezdja poletnega neba in znamenite zvezdne utrinke, Perzeide, ki bodo to noč najštevilčnejši. S sabo prinesite podlogo za ležanje za lažji ogled neba in daljnogled ali teleskop, če ga imate.

Več informacij: [email protected] FB: www.facebook.com/TDGrmada

V primeru slabega vremena oziroma prepovedi javnega zbiranja bo dogodek odpovedan. REŠETO JULIJ 2020 skozi rešeto 3 Kdo plačuje Rešeto?

Mi vsi, spoštovane bralke, spoštovani bral- vsebin, za ponavljajoče se akcijske fi lme iz razpisu in na predlog programskega sveta ci, samo ne tako neposredno kot RTV-pri- osemdesetih let prejšnjega stoletja in za ne- ne imenuje več župan sam, ampak večina v spevek, ki ga plačujemo mesečno. skončne zaplete v telenovelah, kot jih lahko občinskem svetu, s čimer se zagotovi večja Veliko je besedičenja, pa tudi resnejših vidimo na komercialnih televizijah? Na po- pluralnost mnenj. Doseženo mora biti širše argumentacij za in proti spremembi medij- doben način so medijsko zakonodajo zape- soglasje, kar pomeni višjo stopnjo demokra- ske zakonodaje. Slehernik se spotakne ob ljali na Poljskem in Madžarskem. Poljska je cije. tisto mesečno RTV-položnico, ki je hkrati v petih letih na lestvici svobode tiska, ki jo Kaj lahko tokrat preberete v Rešetu? Iz- tudi vstopnica v vsebinsko izredno pester pripravlja organizacija Novinarji brez meja, postavljamo dr. Huberta Koslerja, častnega in kakovosten program na več televizijskih, nazadovala za kar štiriinštirideset mest, Ma- občana iz lanskega leta, na straneh Občin- radijskih in spletnih kanalih. Zainteresirano džarska pa se je znašla šele na sedeminosem- ske uprave pa boste zasledili tudi nov poziv javnost je najbolj razburil predlog za razdeli- desetem. Slovenija je uvrščena na štirinajsto za predloge za podelitev priznanj in nagrad tev RTV-prispevka, po katerem naj bi se tri- mesto. Najvišja stopnja svobode tiska je na Občine Ribnica. Predstavljamo novo kolu- je odstotki zbranega prispevka v preteklem Finskem, Islandiji, Norveškem in Nizozem- mnistko, arhitektko Matejo Dekleva, in pri- letu namenili za Slovensko tiskovno agen- skem. Zadnja, stodevetintrideseta, je Sever- merjamo letošnjo polovico poletja z minuli- cijo (STA), pet odstotkov pa za uresničeva- na Koreja. mi. Je res hladnejše od prejšnjih let? nje javnega interesa na področju medijev. Programski svet Rešeta je spremenil Od- Torej ob mesecu osorej! Strokovnjaki opozarjajo, da to pomeni ko- lok o javnem glasilu Občine Ribnica, ki je nec RTV-ja v podobi in izvedbi, kot jo po- bil objavljen v Uradnem listu 25. 10 2019. Sašo Hočevar znamo. Mar to pomeni nadaljnje plačevanje Bistvena sprememba glede na prejšnji od- položnice – vstopnice za manj kakovostnih lok je, da odgovornega urednika po javnem

Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. KAZALO Uredniški odbor: Sašo Hočevar – odgovorni urednik 5 aktualno Tina Peček – članica Profi l Hubert Kosler Jurij Kožar – član Občinska seja Programski svet: Kolumna Alenka Pahulje, Mitja Ilc, Tadeja Šmalc, Uršula Jaklič Žagar, Domen Češarek, Nov veliki zvon Matej Zobec, Metka Tramte, Tjaž Mihelič Čista struga Lektura: Jasmina Vajda Vrhunec, s. p. Železna cesta Trženje oglasnega prostora: GSM: 041 536 889 12 občinska uprava in razpisi Prelom strani: ABO grafi ka, d. o. o. - zanj Igor Kogelnik 15 kultura Tisk: ABO grafi ka, d. o. o. Pesem si 2020 Pesnica je rojena Naklada: 3.300 izvodov Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica 26 med veliko in malo GSM: 051 641 021, 041 932 232 KS Sveti Gregor E-pošta: [email protected] Izid naslednje številke: 31. 8. 2020 30 vrtec in šola Naslovna fotografi ja: Luka Ileršič 32 šport Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po 34 vzponi in sestopi stopnji 9,5 %. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridružujemo pravico do 35 vreme avtorskega honorarja. Pridružujemo si pravico Kaj je s poletjem? do morebitnega tiskarskega škrata. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 17. 8. 2020. 36 občanke in občani pišejo Anonimnih pisem ne objavljamo. Mnenja in stališča posameznih avtorjev 37 politika prispevkov ne odražajo nujno tudi mnenj in stališč uredništva. 39 zahvale ob smrti Prispevki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. 41 obvestila 4 županovanje REŠETO JULIJ 2020

sti. Konec meseca junija je bila v organizaciji dovoljenj in omejitvah pri kanalizacijskih sis- občinske uprave Občine Ribnica izvedena temih, kjer je glavna in največja težava pre- okrogla miza na temo romske problematike. visoka kvota populacijskih enot, saj kohezija Na okroglo mizo v Rokodelskem centru so omogoča zgolj prijavo večjih sistemov nad bili povabljeni vsi ključni akterji, ki so pristoj- 2000 populacijskih enot, za to pa je v naši ob- ni za reševanje te problematike (inšpektorati, čini primerna zgolj ČN Dolenja vas. javna podjetja, vzgojno-izobraževalni zavodi, V preteklem mesecu je nato sledil obisk policija, Upravna enota Ribnica, predsedniki ministrstva za infrastrukturo in vodstva Slo- vaški skupnosti, gasilci ter romski predstavni- venskih železnic. Z vlakom so nas obiskali ki). Lahko zagotovim, da smo k tej problema- minister gospod Jernej Vrtovec, državni se- tiki pristopili zelo resno in konkretno, kar je kretar in naš podžupan gospod Aleš Mihelič bilo na okrogli mizi tudi predstavljeno. Vlada ter generalni direktor Slovenskih železnic go- RS me je 23.7.2020 imenovala v komisijo za spod Dušan Mes in direktor Slovenskih žele- obravnavo romske problematike, v katero znic gospod Matjaž Kranjc. Ogledali smo si smo v Sloveniji izmed 11 občin, ki imajo rom- železnico in železniško postajo, hkrati pa nam sko populacijo imenovani štirje župani. Ver- je bila dana obljuba, da bo Ribnica pridobila jamem, da je sedaj čas in priložnost, da se tudi še dodatno parkirišče P+R, neposredno ob sistemsko na tem področju nekaj premakne. železniški postaji. Na povabilo podpredsednika državne- Konec meseca pa smo na povabilo g. Jožeta ga zbora, poslanca in občinskega svetnika Tanka v sodelovanju z vodstvom Zdravstve- gospoda Jožeta Tanka, smo skupaj z župa- nega doma Ribnica gostili še dva ministra, ni Sodražice in Loškega Potoka v prejšnjem in sicer ministra za delo družino in socialne mesecu gostili ministra za kohezijo gospo- zadeve, gospoda Janeza Ciglerja Kralja in mi- da Zvonka Černača in državnega svetnika nistra za zdravje, gospoda Tomaža Gantarja. gospoda Dušana Strnada. Predstavil sem Pogovori so potekali o strategiji in investicijah projekte, ki so bili v tem času narejeni s po- na področju zdravstva in socialne oskrbe. Spoštovani občanke in občani! močjo kohezijskih sredstev, glavni poudarek Glede na dogovore z ministri, optimistično Smo v poletnih mesecih. Sicer je letošnje pa so bili projekti, ki so pripravljeni za kan- zrem v prihodnost, seveda pa so dejanja tista, poletje drugačno kot smo si ga še nekaj me- didiranje na kohezijska sredstva (vodovodi, ki štejejo. Tako kot sem že večkrat poudaril, secev nazaj predstavljali in kakršnega smo kanalizacije). Ministru so bili predstavljeni samo skupaj nam lahko uspe in sam v to srč- konec koncev tudi vajeni, vendar jemljimo v tudi projekti, ki so še v izdelavi in bi bili kot no verjamem. življenju vsak nepričakovan položaj kot izziv taki primerni tudi za kandidiranje na državna Spoštovani občanke in občani, želim vam oziroma kot priložnost. Letos so žal zaradi sredstva (medgeneracijski center Ideal, širitev prijetne počitnice in naj bo v teh dopustni- epidemije odpovedani grajski večeri kot tudi industrijske cone Lepovče, športni park). Vsi ških dnevih dovolj prostora in časa za odmi- vse ostale večje prireditve, vendar sem prepri- projekti imajo jasno predvideno časovnico, ke od stresnih rutin vsakdana, da si boste vsi čan, da prihaja čas, ko bomo tudi na področju tako da sta minister in državni svetnik sama oddahnili in nabrali novih moči za izzive, ki prireditev in družabnega življenja vse nado- zaznala, da se resnično pripravljamo s polno sledijo v jeseni. knadili. paro. Vsi trije župani smo izpostavili tudi Seveda pa za občinsko upravo kljub temu težave, s katerimi se srečujemo pri prijavi in Župan črpanju nepovratnih sredstev, predvsem bi- ne bo premora, saj se pripravljajo novi pro- Samo Pogorelc jekti in investicije, ki nas čakajo v prihodno- rokratskih ovirah pri pridobivanju gradbenih

Poletni delavni čas v Knjižnici Miklova hiša Ribnica Knjižnica Ribnica 1. julij - 31. avgust ponedeljek, četrtek: 11.00 - 19.00 torek, sreda, petek: 8.00 - 16.00 sobota: ZAPRTO

Knjižnica Sodražica 1. julij - 31. avgust ponedeljek, petek: 15.00 - 19.00 sreda: 17.00 - 19.00

Delovni čas Knjižnice Loški Potok ostaja nespremenjen! REŠETO JULIJ 2020 aktualno 5 Intervju dr. Hubert Kosler »V biznisu ni ljubezni in ni hitrih zaslužkarstev.« >> Direktor Yaskawe Europe Robotics in Ristra Ribnica dr. Hubert Kosler je poleg mnogih drugih stvari tudi častni občan Občine Ribnica, kar je bil povod za ta pogovor. Beseda je tekla o razvoju podjetij in sočasno o razvoju mladega inženirja na prelomu političnega sistema, ki si nikoli sam ne pripisuje zaslug za uspehe, ampak vedno govori o ekipi.

Najprej pa Hubert Kosler poudari pomembnost podpore in zau- dvoletna praksa.« Imel je možnost iti v službo v druga podjetja, ki bi panja družine. »Družina je baza in od tu lahko marsikaj nadgrajuješ. jih prav tako lahko doletel stečaj, ali pa začeti svoj posel. Leta 1990 se je Če se ti pa doma začnejo podirati domine, se ti lahko tudi v poslu in odločil za slednje z udeležbo nemškega partnerja in Iskre, zgodba se je nastane preveč odprtih front.« imenovala Iskra Robotec, kasneje pa sta se zgodila odcepitev Slovenije in padec trgov. Pravi, da so »nastopili relativno težki časi«. Življenje Zgodovina prinaša vzpone in padce, vzpon je bil ustanovitev mešanega podjetja Iskra Robotec, padec pa leto kasneje, a se ni končal stečajem, čeprav je Hubert Kosler izhaja iz znane slovenske družine Kozler, a pravi, bil ta zelo blizu. Kmalu po teh političnih pretresih je Yaskawa prevzela da njega in brata pokojni oče ni želel obremenjevati s tem, kaj je kdo prej omenjeno nemško podjetje in Iskra Robotec je tako postala Yaska- bil pred komunizmom. »Dejstvo je, da je nacionalizacija pobrala vse wa. »Leta 1996 sem našel najboljše pogoje za proizvodnjo robotskih premoženje, moji stari starši so bili izseljeni iz pristave v Ortneku. celic v Ribnici, in to je bila zelo dobra odločitev. Brez Ribnice in brez Vedel sem, kaj je bilo nekdaj v naši lasti, ampak me s tem ni hotel uspeha s to ekipo Japonci ne bi razmišljali o širitvi proizvodnje v Slo- nihče obremenjevati. Prav tako me ni nihče obremenjeval z zgodo- vino družine.« Po denacionalizaciji se je začel podrobneje zanimati za rodbino.

Nagrade Kosler je prejemnik mnogih priznanj, lanskega oktobra je prejel tudi naziv častni občan Občine Ribnica, zato nisva mogla mimo vprašanja, kako ta priznanja vplivajo naj. »Vsako priznanje razu- mem, ne samo priznanje meni, ampak celotni zgodbi, ki se ji reče podjetje, in ljudem, ki tam delajo. Kolikor imam dobro ekipo, toliko sem lahko uspešen. Vsa ta priznanja razumem kot priznanja ekipi. Veliko mi pomeni, da je lokalno okolje prepoznalo naše doprinose okolju.« Omenil je tudi slovensko nečimrnost, da če je nekdo uspe- šen podjetnik, ni najbolj pozitivno sprejet in vzbuja določene sume pri ljudeh, ter dodal, da je lepo, da so ljudje prepoznali trajnostno na- ravnanost njihovega delovanja in razvoja podjetja. Pravi, da v biznisu ni ljubezni, da je biznis kruta stvar. »Če mi ne bi imeli letno dobrih rezultatov in rasti, če ne bi izboljševali procesov in produktivnosti, bi nas lastniki zaprli in ne bi bilo ljubezni. Podpirajo nas, ker so v nas prepoznali zanesljivost in da smo vredni zaupanja. V vseh teh letih delam vse v smeri, da zaupanje nadgrajujem.«

Vztrajnost, delavnost, jasni cilji in ideje »Vztrajnost je ena izmed zelo pomembnih komponent, ki jo je dobro imeti, in če imaš jasne cilje in podporo pri družini, se da marsikaj nare- diti.« V podjetništvo je bil dobesedno porinjen. Po diplomi na strojni fakulteti se je leta 1985 zaposlil v podjetju Iskra Avtomatika. Kot mlad inženir je delal na različnih projektih, tudi na robotizaciji, potem pa je Iskra zašla v težave in Kosler pravi, da je imel srečo ali pa smolo, da je šel TOZD, kjer je bil zaposlen, med prvimi v stečaj. Stečajni upravitelj ga je povabil v stečajno ekipo, kjer je bil zadolžen za približno sto ljudi, in tam se je veliko naučil o napakah vodenja podjetja. »To je bila dobra 6 aktualno REŠETO JULIJ 2020 venijo.« V stavbi, kjer je sedež Yaskave Ribnica, je takratni Riko zadnja dobili smo podeljen evropski patent, ki smo ga prijavili v osmih drža- leta svojega obstoja že razvijal in izdeloval robote in po zaprtju podjetja vah za moj doktorat. Iz tega naslova je izšlo veliko pozitivnih stvari za je bila to infrastrukturno idealna stavba za širitev posla Yaskawe. podjetje, ker smo postali kompetenčni center za laseristiko, laserske obdelave in strojni vid za vso Evropo.« Trenutno pišejo doktorat še Ekipa trije zaposleni na Yaskawi. Kosler jih skuša motivirati, saj meni, da je stalna povezava med fakulteto in podjetjem izjemnega pomena, saj Kosler je večkrat izpostavil dobro ekipo, s katero dela, zato me je za- eden drugega napajajo z idejami. Industrija ima trg, dobavne roke nimalo, kako izbere in obdrži kader. Pravi, da na trgu ne dobi kadra, ki itd., kar pomeni, da ni veliko časa za osnovni razvoj in prebiranje je že usmerjen in specializiran za njihovo dejavnost. »Pri nas so dobre literature. »Akademski pristop industriji vedno manjka.« srednje šole in fakultete za naravoslovne vede. Mi imamo študente, ki jih štipendiramo, in sestavni del štipendije je obvezna praksa pri nas, pogovarjamo se o seminarskih, diplomskih in magistrskih nalogah, Nazaj v »bazo« veliko sodelujemo s profesorji na univerzah in tako se stke dobra na- Njegova hči je leta 2018 doktorirala iz farmacije in se ukvarja s veza.« Po koncu fakultete so ljudje že specializirani in na ta način so startup podjetjem, ki proizvaja prehranska dopolnila za ljudi in ži- zaposlili dve tretjini inženirjev. Kosler sicer pravi, da je to malce daljši vali. Je trenerka in državna sodnica pri dresurnem jahanju, ukvarja način, kako do dobrega kadra, a »če delaš konstantno in imaš vsako se tudi z dresuro psov in oče pravi, da je polno zaposlena z veliko leto dva do tri štipendiste, dobiš dva do tri inženirje na leto«. dobrimi hobiji. V tem času leta, ko je beseda dopust bolj v ospredju, me je zanimalo, kakšne vrste dopusta izbira Hubert Kosler. »Včasih Industrija in fakulteta sem se precej ukvarjal s športom, med študijem sem opravil interna- Zaradi stalnega stika z akademskimi krogi je leta 2016 opravil dok- cionalni učiteljski izpit za alpsko smučanje in jadranje na deski. Od torat znanosti na strojni fakulteti. Tudi fakultete razvijajo sodelova- takrat so mi vodni športi in smučarija zelo blizu, zato se je treba tudi nja z industrijo. Kosler je koordiniral svoje ekipe in dve katedri na med letom kondicijsko dobro pripravljati. Med vikendi hodimo na razvojnem področju laseristike in strojnega vida za robotiko. »Profe- Grmado, Žrnovec, Šmarno goro, sedaj pa sem se podal še v lovstvo. sor me je nagovoril, da so teme tako dobre in zanimive, da bi moral Ne znam si predstavljati neaktivnega dopusta.« vpisati doktorat. Vsa stvar je začela sovpadati z našim razvojem in Sašo Hočevar

Potrdili novega direktorja Rokodelskega centra Ribnica

Ribniški svetniki so se drugič v dveh mesecih zaradi izvajanja ukrepov socialnega distanciranja zbrali v sejni sobi Rokodelskega centra Ribnica. Seja je potekala v okrnjeni, vendar še vedno sklepni sestavi, saj se je 6 svetnikov opravičilo za izostanek.

V prvi točki so svetniki brez pripomb sprejeli zapisnik prejšnje seje. Sledila je 2. obravnava Odloka o podlagah za odmero komunal- nega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje občine Ribnica. Glavni razlog za prenovo Programa opremljanja stavbnih zemljišč sta sprememba zakonodaje na področju komunalnega opre- mljanja in odmere komunalnega prispevka ter sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah izvedbenega dela Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Ribnica. Na podlagi zgoraj navedenega in zahtev, ki izhajajo iz zakonodaje s področja prostorskega načrto- vanja, se je Občina Ribnica (naročnik) odločila za izdelavo Elaborata programa opremljanja za OPN Občine Ribnica in na podlagi te od- nadaljevala s točko »Imenovanje direktorja Javnega zavoda Roko- ločitve naročila izdelavo pri podjetju ZaVita, svetovanje, d. o. o. V delski center Ribnica – zavod za rokodelstvo, muzejsko in galerijsko tretji točki dnevnega reda so svetniki podali mnenje k imenovanju dejavnost«. Na razpis za direktorja sta se prijavila dva kandidata, ki kandidata za ravnatelja Glasbene šole Ribnica. Na podlagi prejetega sta se na seji predstavila občinskim svetnikom. Svetnike je s svojim poziva Sveta zavoda Glasbene šole Ribnica je Komisija za mandatna programom in nastopom prepričal Tomaž Lovšin, sicer zdajšnji v. d. vprašanja, volitve in imenovanja na svoji 12. redni seji obravnavala Razvojnega centra Kočevje – Ribnica, d. o. o. Seja občinskega sveta prejeto vlogo kandidata na javni razpis za ravnatelja Glasbene šole se je nato nadaljevala z imenovanji nadomestnih članih v javne za- Ribnica. Občinski svet Občine Ribnica je podal negativno mnenje k vode. Svetniki so imenovali Tjaža Miheliča v Programski svet jav- imenovanja Franca Malavašiča za ravnatelja Glasbene šole Ribnica, nega glasila Občine Ribnica. Seznanili so se z odstopom Iris Dejak svojo odločitev pa je utemeljil s tem, da »iz ugotovitev predmetnih z mesta članice in predsednice Nadzornega odbora Občine Ribnica. inšpekcijskih postopkov namreč izhaja, da je omenjeni kandidat za Na njeno mesto so svetniki potrdili Franca Gregoriča. V zadnji točki ravnatelja v vlogi tedanjega v. d. ravnatelja večkrat ravnal v nasprotju dnevnega reda pa so se svetniki seznanili še z odstopom Monike Če- z veljavno zakonodajo in ustanovitvenim aktom Glasbene šole Rib- šarek iz Sveta javnega zavoda Rokodelski center Ribnica – zavod za nica«. Pri tem je treba izpostaviti sprejem novega poslovnika Sveta rokodelstvo, muzejsko in galerijsko dejavnost, na njeno mesto pa so zavoda Glasbene šole Ribnica, s pripravo katerega je vodstvo zavo- potrdili Mitjo Miheliča. da nezakonito posegalo v pristojnosti ustanovitelja. Seja se je nato Jurij Kožar REŠETO JULIJ 2020 kolumna 7

Mateja Dekleva Opazujmo, ohranimo in posnemajmo, kar je vrednega doma!

Čas, v katerem živimo, je čas vseh možno- okoljem, nadgradnje lokalne tradicije, tako del, v liniji naprej hlev, prečno pa skedenj, s sti. Nasičen je z vsem, kar je možno in komaj prostorske kot časovne. pokritim prehodom naprej v vrt, sadovnjak, verjetno. Z materialnim in nematerialnim, Pa se ozrimo po naši lepi Ribniški dolini. njive, kamor so zapeljali voz s suhim senom informacijami, novicami, ponudbami, do- Kot ni preroka v domovini, tako ni vredno, pred dežjem (primer Goriča vas). Ali opa- brinami, dogodki … Živimo v iluziji, da je kar je domače. Ali nas je kdaj razveselil po- zimo plemenitost lokalnih materialov, lesa, vsak trenutek na dosegu roke vse, da ima- gled z vrha Sv. Ane? Po gričih in poljih gru- kamna, pastelnih naravnih barv fasad? Nas mo neskončno svobodo in možnost izbire. časte vasice okrog cerkvenih zvonikov, ob- kdaj čudi spretnost že davno pozabljenega Izbira je osrednja obsesija sodobnosti, ki jo dane z borduro krošenj starih sadovnjakov, mojstra tesarja, kako domiselno je oblikoval dojemamo kot bistvo bivanja (R. Salecl). A enakomerno raztresene po mozaiku polj in zaključke škarnikov (šper) in leg pri strešnih koliko smo pri tem res svobodni? Nezave- travnikov, kdaj pa v zavetju razkošne blazine konstrukcijah (cimprih)? Ali nas razveselijo dno smo ujeti v diktat potrošništva, hlasta- gozdov. In sredi te doline osrediščenje – trg tako preprosti in tako značilni leseni ganki z nje, časovno stisko, frustracije. To je nemir Ribnica z od povsod vidnimi in zavidanja neverjetno raznolikimi izrezi na dilcah ograj sodobnega človeka. vrednimi Plečnikovimi zvoniki in gradom. z motivi cvetja, ribic, geometrijskih vzorcev In »kakor na duši, tako na telesu«, in na- Če odmislimo nove velikopotezne posege itd.? Tako tipično za Ribniško dolino, a tako prej: tako v prostoru. Vsa ta globalna zme- »napredka« in ambicioznih graditeljev, pre- spregledano! šnjava se zajeda v vse plasti našega bivanja. poznamo organsko vraščenost grajene arhi- Sliši se nostalgično in sanjavo. Novi časi Kot arhitektka pa to še posebno boleče ču- tekture s krajino, ki so jo narekovale pristne prinašajo in terjajo spremembe, novi mate- tim v prostoru, krajini. Tako opevana lepota potrebe stoletij življenja naših prednikov. In riali pa gotovo nove izzive. Pa vendar se zdi, naše dežele se kazi in duši v svobodi in izbi- če zaidemo v vasi, ali še opazimo sledi reda, da smo pogosto kot otroci, ki planemo na ri, v brezobzirnem hlastanju po še več. Več ko so bile hiše grajene v pravilnem ritmu za- novo igračko brez premisleka. Ko se pojavi- česa? Več zidov, več gradbenih parcel, več tr- poredja, ko so bile poenotene in tako velike jo škarpe, vsi škarpe, ko se delajo »tirolske« govin, več reklamnih panojev, več prizidkov, ter so imele ravno toliko, kot so potrebovali, ograje, vsi tako, ko pride v modo zazidan več ograj, več parkirišč, več cest, več betona, ko so vsi spoštovali pravila za urejeno ce- balkon, vse pozidamo. Ko se delajo fasade, je več razsvetljave, več barv, več drugačnosti lostno podobo kraja? Ali prepoznamo ne- nujno leseno strešno konstrukcijo in napušč … In vse manj harmonije, miru, plemenite verjetno funkcionalno in smiselno zasnovo obleči v plastično oblogo. Sedaj so glavni hit preprostosti, ki nam jo nudi sožitje z danim posamezne domačije: najprej stanovanjski nadstreški z nadvse širokimi obrobami. Da ne govorimo o LED-lučkah povsod, kjer so potrebne in kjer niso. V imenu mode, svo- bodne izbire in napredka prepogosto veli- ko po nepotrebnem investiramo. Hkrati pa vnašamo v prostor nered, disharmonijo, bri- šemo identiteto. Ali je res inox ograja vredna svojega de- narja in lepša v primerjavi z leseno, ki je mnogo cenejša, tudi če upoštevamo vzdr- ževanje? Ali so res potrebne visoke in drage ograje okrog naših domov? Ali so res po- trebne škarpe za umetno ustvarjene ravnine, ko pogosto naravni teren tako lepo valovi in popestri prostor? Ali so res ciprese in druge v trgovskih centrih kupljene rože lepše od maminih potonik, starih hortenzij in pre- prostih domačih pelargonij? Ali je res draga izvedba s stiroporom zadelane strehe bolj smiselna kot skrbno obdelana vidna lesena strešna konstrukcija z ritmom škarnikov v napušču? Vse, kar so naši očetje modro, smiselno in dobro naredili, vendarle ni za zavreči. Sedaj, ko so nas ti posebni koronski časi spet obr- nili v lokalno, je morda premislek o tem še Gank z ornamentom; tako značilna podoba za ribniško dolino bolj na mestu. 8 aktualno REŠETO JULIJ 2020 Veliki zvon tik pred premiero >> »Izgleda, da ribniška farna cerkev ni imela sreče z velikimi zvonovi.« Tako je začel s pripovedovanjem zgodovine zvonov v cerkvi sv. Štefana župnik in arhidiakon mag. Anton Berčan.

Že prvi tritonski zvon, imenovan misijo- takrat pa se je pojavil koronavirus in zvon nar, je med prvo svetovno vojno za svoje po- je moral še malo odležati. Zvon bo tako trebe vzela vojska. Med obema vojnama so zazvonil na farni praznik, na god sv. Šte- kupili nove in manjše zvonove od prejšnjih, fana, 2. avgusta. Berčan pravi, da je odkril a so ob koncu druge vojne požgali zvonika. zapis, da sta bila leta 1960 na isti praznik Do obdobja, ko je župnijo Vodil Maks Ipa- blagoslovljena nova zvonika, kar odlično vec, so zvonili železni zvonovi, leta 2000 pa sovpade z zagonom novega velikega zvona so kupili nove bronaste, a se je kasneje izka- šestdeset let kasneje. »Zvon oznanja, to ni zalo, da je veliki zvon počen in zato ni bil več ropotalo. Včasih je oznanjal požar, prega- uporaben, čeprav bi moral zvoniti nekaj sto nja točo z določenimi frekvencami, vabi k let. Lansko leto so ga odpeljali v Passau v li- maši, oznanja smrt, je oznanjevalec, zato varno, kjer je bil tudi narejen, da so ga vlili se ga posveti. To po navadi opravi škof, a še enkrat. Na novo vlit zvon tehta dobre tri zaradi razmer mi je dal dovoljenje, da sem tone in je med večjimi v Sloveniji. ga posvetil jaz,« pojasnjuje Berčan. Dodaja Pred zimo je bilo vse pripravljeno, a še zanimivost, da so zvonovi v slovenskih monterji so svetovali montažo spomladi, turnih med seboj uglašeni in zvonijo v rit- mu, medtem ko na primer v Nemčiji tega ne poznajo. se oznani smrt, kar nakazuje tudi ime, saj je Trije zvonovi visijo v desnem zvoniku, ve- beseda nav staroslovanska beseda za grob. liki pa v levem – ta bo zvonil samo ob po- Veliki zvon je bil obešen v zvonik na začet- sebnih priložnostih, kot so večji krščanski, ku junija, sedaj sledita montaža elektronike pa tudi državni prazniki. »Dajmo vedeti, in uglaševanje, da bo lahko ob godu sv. Šte- kdaj je praznik ali slovesnost,« pravi Berčan. fana in natančno šestdeset let po blagoslovu Nazaj bodo obesili tudi manjši zvon, imeno- zvonikov zadonel in oznanjal praznične dni van navček, ki tehta okrog 200 kilogramov in slavja. in je še iz časa pred prvo svetovno vojno ali Sašo Hočevar celo iz devetnajstega stoletja. S tem zvonom Foto Marko Modrej

Interaktivni turizem za vse

V Rokodelskem centru Ribnica je potekala zaključna novinarska Operacija Interaktivni turizem za vse je odgovor na smernice o konferenca Interaktivni turizem za vse. Projekt je produkt sodelova- razvoju dostopnega turizma v Evropi. Ker je dostopni turizem v Slo- nja med več lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS) in je sofi nanciran veniji še v povojih, je to odlična priložnost za razvoj novih ciljnih iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Pri projektu je turističnih produktov, ki bodo namenjeni ranljivi skupini gibalno sodelovalo 6 LAS: LAS Notranjska, LAS Med Snežnikom in Nanosom, oviranih oseb in starejših, gluhih ter slepih in slabovidnih oseb ali LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe, Partnerstvo LAS Zasav- drugih ljudi s posebnimi potrebami, hkrati pa bodo zaradi inovativ- je, LAS V objemu sonca in LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline. nosti in uporabe novih tehnologij zanimivi tudi za ostale obiskovalce in turiste partnerskih območij LAS. V sami izvedbi pa to pomeni povečanje dostopnosti za osebe s posebnimi potrebami; z novimi tehnologijami bo s pomočjo virtualne resničnosti in sodobne avdio opreme ter opreme za prilagoditev slepim in slabovidnim tem ose- bam omogočen ogled naravnih in kulturnih znamenitosti, do katerih sicer ne bi mogli dostopati. Omogočen bo tudi dostop do izginjajoče, zavarovane kulturne in naravne dediščine, saj bo ta s pomočjo novih tehnologij in virtualne resničnosti zabeležena ali poustvarjena, hkra- ti pa se bodo znamenitosti ohranile za prihajajoče generacije. Z operacijo želijo doseči tudi večjo prepoznavnost območij LAS in raznolikost ponudbe, ki se osredotoča na novo nišno skupino turistov, posledično pa pripomore k razvoju turizma na ruralnih območjih. Interaktivne točke so za obiskovalce dostopne v Ribniškem gradu in Rokodelskem centru Ribnica. Jurij Kožar REŠETO JULIJ 2020 aktualno 9 Prost prehod >> Gospa Anica Vidervol iz Rak- da bodo v prihodnje enkrat letno kosili stru- itnice, ki se je nekajkrat borila s go z obcestno kosilnico, da bo tako struga poplavljanjem hiše, je pred leti ohranjala svoj namen, to je odtekanje vode ob večjih nalivih proti požiralnikom. Od za Rešeto dejala, da je grmovje v mosta v Rakitnici proti glavni cesti je lastnik strugi tako gosto, da še kača ne celotne struge Agencija Republike Slovenije pride skozi. No, te težave sedaj ni za okolje (ARSO) in tovrstno urejanje je v več, zato imajo kače, predvsem pa njeni domeni. Od mosta proti Rakitnici pa Stanje pred posegom voda, prost prehod. je ARSO lastnik samo dna struge, tako da na Občini Ribnica apelirajo na lastnike ze- Občina Ribnica je naročila čiščenje oziro- mljišč, da kosijo do dna struge, tako kot so ma mulčenje grmovja v strugi od transfor- to počeli včasih, da se ščavje ne bi prehitro matorske postaje v Rakitnici do glavne ceste razrastlo. G2 – 106, kar skupaj šteje 1200 metrov. Trak- Strošek urejanja struge znaša 6.000 evrov, torist, ki je sedel na stroju s 350 konjskimi košnjo enkrat na leto pa ocenjujejo na okrog močmi, je v 25 urah do tal počistil strugo, 3.000 evrov. Če od tega zneska odštejemo mlel je celo kamenje do premera 30 centi- še del, ki ga bodo lastniki zemljišč pokosili metrov. sami, dosežemo sprejemljivo ceno za boljšo poplavno varnost in lepši izgled kraja. Svetovalec na Oddelku za okolje in pro- Očiščena struga stor Občine Ribnica Danilo Hočevar pravi, Sašo Hočevar

Pridite na Ribniško!

Zadnjih nekaj mesecev se nam je življenje razvalin Starega gradu nad Ortnekom ali na Prepričajte jih, naj doživijo pristnost na- obrnilo na glavo in smo se morali prilago- Sv. Ano, kamor vodi učna pešpot. Na vrhu rave, okusijo naše dobrote in začutijo gosto- diti načinu življenja, ki ga nismo bili vajeni. jih bo nagradil čudovit razgled na Ribniško ljubnost Ribničanov. Ob raziskovanju kraja Poskušali smo zaobjeti svoje misli in tehtno dolino. Doživijo in vidijo pa lahko še mno- si bodo lahko pomagali tudi s kolesi RICI- razmisliti, kaj so tiste stvari v življenju, ki go lepega. KEL. Kartice za prevzem koles lahko prevza- nam lepšajo vsakdan. Tako smo našli čas za Ponudniki namestitvenih kapacitet v Rib- mejo na INFO točki v Ribniškem gradu, kjer skupen obisk gora, planin, številnih vodnih nici, kjer se lahko unovčijo turistični boni: bodo lahko izvedeli še kaj več o lepotah in znamenitosti in jamskih biserov, za katere Beekeeping Kojek ponudbi našega kraja. prej nismo niti vedeli, da obstajajo. Verjame- Hrovača 58 Naši ponudniki namestitvenih kapacitet mo, da se je veliko ljudi podalo na razisko- 1310 Ribnica bodo veseli njihovega obiska. valne avanture v iskanju nečesa novega in še T: +386 (0)31 655 986 Naj velja: dobrodošli na Ribniškem! neodkritega. Za iskanje miru in spokojnosti Stella Vlašić ter v želji po unovčenju podarjenih turistič- Gostilna in picerija Harlekin nih bonov so postale podeželske vasice in Gorenjska cesta 21 manjši kraji pravi naslov za to. Ribnica s svo- 1310 Ribnica jo okolico zagotavlja kakovosten oddih, kjer T: +386 (0)1 836 15 32 Zahvala se najde za vsakogar nekaj, tako za ljubitelje Gostišče in penzion Makšar Vesele počitnice za otroke so narave in kulture kot tudi dobre hrane. Breže 18a mimo! Za sodelovanje in atraktiv- Že od nekdaj velja, da je najboljša rekla- 1310 Ribnica no pripravljen program se v imenu ma tista, ki gre od ust do ust, zato, dragi T: +386 (0)41 721 990 enote Turizem Ribnica zahvaljuje- Ribničani, povabite svoje prijatelje, znance Škrabčeva domačija mo ribniškemu Skavtskemu društvu in sorodnike v Ribnico, povejte jim, kako je Hrovača 42 Steg Ribnica Suhe Rib'ce, Knjižni- tu lepo. Predstavite jim ostanke nekdaj mo- 1310 Ribnica ci Miklova hiša, PP Ribnica, PGD gočnega Ribniškega gradu, pokukajo lahko T: +386 (0)31 378 252 Ribnica, članom SV, Alešu Puclju in v notranjost ribniške župnijske cerkve sv. sodelavcem, ribniškim rokodelcem, Štefana, si ogledajo zvonik mojstra Jožeta Turistična kmetija Oblak Vrtcu Ribnica, ki je poskrbel za oku- Plečnika, obiščejo lahko ribniški muzej, ga- Rigelj pri Ortneku 2 sno pripravljene jedi, Rokodelskemu lerijo, lokalno knjižnico in Rokodelski cen- 1316 Ortnek centru za prostore, hišnikom za ure- ter Ribnica, kjer si lahko ogledajo aktualne T: +386 (0)41 700 904 janje tehničnih zadev ter Občini Rib- razstave, kupijo lokalne lesene in lončene Okrepčevalnica in prenočišča Šilc nica za vso pomoč. izdelke ter si ogledajo rokodelske mojstre Prigorica 51 pri delu. Pošljite jih do Škrabčeve domačije 1331 Dolenja vas Petra Lovšin in Stella Vlašić ali pa na pohod do izvira reke Ribnice, mo- T: +386 (0)1 8364 712 goče tudi na razgledno krožno pešpot do 10 aktualno REŠETO JULIJ 2020 Bliža se železna cesta ... >> Po petdesetih letih ponovno potniški vlak po Škofl jica–Kočevje. Med letoma 1958 in 1966 je upadel za 66 %. Zato »Kočevski železnici« so potniški vlaki od 1. julija 1968 dalje vozili le do Velikih Lašč (po- zneje le še do Dobrepolja), po letu 1970 pa so na vsej trasi ukinili Naš največji pesnik France Prešeren, ki je med drugim nabiral potniške vlake. prvo znanje v ribniški šoli, je v pesmi Od železne ceste, takole opisal Proga iz Ljubljane prek Grosuplja in Ribnice do Kočevja meri 76,1 železnico v tistih časih: km, medtem ko je dolžina proge med Grosupljim in Kočevjem 49 km. "Bliža se železna cesta, Nadmorska višina najvišje točke (med Velikimi Laščami in Ortne- nje se, ljubca! veselim; kom) znaša 581 m, kar je le nekaj metrov nižje od nadmorske višine iz Ljubljane v druge mesta, postojnske postaje, ki velja za najvišje ležečo postajo v slovenskem kakor tiček poletim." železniškem omrežju, ki meri dobra 602 m nad morjem. Prve lokomotive v omrežju dolenjskih železnic so bili stroji vrste "Ak je blizo tista cesta, kkStB 59 (1893) in kkStB 56 (1889), ki so bili kasneje označeni kot moraš vzet' me, ljubček moj! vrsta JDŽ 127. Lokomotive vrste JDŽ 116 (kkStB 229) so dolga leta de, pogledat tuje mesta, vlekle vse potniške vlake na Dolenjskem. Med vojnama, še posebno bom peljala se s teboj." po njej, je potniški promet slonel predvsem na starih madžarskih lo- komotivah vrste JDŽ 17. Levji delež tovornega prometa na Dolenj- "Sam se po železni cesti skem, posebno pa proti Kočevju, so dolga leta opravljale lokomotive vozil bom od nas do nas; vrste JDŽ 23. Občasno in to predvsem kot zadnji potniški vlak iz drugo ljubco v vsakem mesti Ljubljane je zapeljala tudi motorna kompozicija OM, ki je tedaj na ímel bom za kratek čas." železnici predstavljala višek udobja. To je bila srebrna kompozicija, sestavljena iz dveh vagonov, ki je največkrat vozila na daljših progah, ... kot je Ljubljana–Maribor, kjer so bili sedeži oblečeni v rdeč žamet, hitra in udobna vožnja pa je bila čisto drugačna kot pri parni vleki. Po prenovljeni progi »Kočevske železnice«, kot jo pogovorno V času rednega obratovanja so potniški vlaki vozili zjutraj, popol- imenujemo, bo kmalu, še to jesen, 1. oktobra, zapeljal potniški vlak. dan in zvečer, odhodi in prihodi so bili prilagojeni delovnim časom Čeprav so dela na tej progi potekala zelo dolgo, je prav, da si za pri- zaposlenih v Ljubljani ali Kočevju. Po zmanjšanju potniškega prome- merjavo in lažjo predstavo obudimo spomin na začetke »Kočevske ta pa je kombinirana potniško-tovorna kompozicija s parno lokomo- železnice« z dejstvi in podatki. tivo, običajno samo en potniški vagon in nekaj tovornih vagonov ali Prvotne ideje za progo do Kočevja so obsegale načrte tras iz Vrčic pa samo potniški vagon s poštnim vagonom, nekaj minut čez sedmo nad Semičem čez Kočevski rog in z Rakeka. Dokončna trasa, ki je uro odpeljala v Kočevje in ob 13.15 iz Kočevja proti Ljubljani. Največ bila sprejeta zaradi pomembnejših krajev ob njej (Velike Lašče, Rib- potnikov je bilo takrat gimnazijcev od Velikih Lašč do vključno Stare nica), je bila določena 15. julija 1887. Cerkve. Po ukinitvi potniškega prometa je potekal le še tovorni pro- Glavni pobudniki za železniško povezavo med Ljubljano in Ko- met in v osemdesetih letih je proga bila obravnavana kot industrijski čevjem so bili kranjska dežela, Kranjska hranilnica, Trboveljska pre- tir. V tistem času je največ svojega blaga, oken in vrat, po železnici mogokopna družba, ki je kupila kočevski premogovnik, in velepo- pošiljal Inles. sestniki. Na ribniški železniški postaji smo imeli tudi industrijski tir, ki se je Progo so začeli graditi 22. maja 1892 v Velikih Laščah. Slavnostno ob vhodu na ribniško postajo odcepil levo in peljal mimo Špedicije odprtje je bilo 27. septembra 1893. Snežnik in Špedicije Ribnica do Rika. Zanimivo je tudi to, da je bila Prekopali so 965.000 kubičnih metrov zemlje, visoki oporni zidovi ob zadnji rekonstrukciji izgrajena posebna kretnica tega tira, saj je in obokanje dveh predorov pri Šmarjah pa so zavzeli površino 36.300 bila v tistem času to edina še delujoča madžarska kretnica kratke iz- kubičnih metrov. V jeseni 1892 je bilo na progi zaposlenih okoli 300 vedbe s ključavnico. Ta je dobesedno »zaklenila« tir in onemogočila težakov, 300 obrtnikov in 170 glav vprežne živine. Po prvotnih načr- tih naj bi bila kočevska proga zgrajena že do konca leta 1892, vendar jim je to preprečila huda zima 1891/92. Prvi vlak je po progi peljal že 24. julija 1893, progo pa so zgradi- li predvsem za potrebe rudnika v Kočevju in gozdarske dejavnosti na Ribniškem in Kočevskem. Po progi so v najboljših letih prepeljali 170.000 ton premoga in 134.000 ton lesa. Vzporedno je po progi po- tekal tudi potniški promet. Z izgubo Primorske po prvi svetovni vojni je bila Slovenija pri- krajšana za edino povezavo z morjem. Zato se je slovenska javnost zavzemala za čim hitrejšo povezavo dolenjskih železnic z reško progo v Gorskem Kotarju, to je za povezavo Slovenije s pristaniščem na Sušaku. Med drugim so bili pripravljeni idejni predlogi o podaljšanju »Kočevske železnice« na relaciji Kočevje–Stari trg ob Kolpi–Vrbo- vsko in Kočevje–Brod na Kolpi–Brod Moravice. Obe varianti pa sta bili med najdražjimi zaradi izredno težavnega terena. Levji delež tovornega prometa na Dolenjskem, posebno proti Kočevju, so dolga leta Potniški promet na progi je začel naglo upadati po prenovi ceste opravljale lokomotive JDŽ 23. REŠETO JULIJ 2020 aktualno 11 njegovo uporabo. Železniški muzej je prepoznal njeno vrednost in Vlak smrti (Death train), v katerem je nastopal eden izmed slavnih se je ta tako na osnovi informacije domačina, ki je spremljal obnovo igralcev Pierce Brosnan. Tedaj še ni bil Bond in se je v družbi ekipe in proge, ohranila in nato prepeljala v Ljubljano. Tako je ostal ohranjen soigralke Alexandre Paul, rjavolaske iz Obalne straže, kar nekaj časa vsaj majhen del ribniške proge. zadrževal v Ribnici in na »Kočevski železnici«. Prav tako je bila ob rekonstrukciji proge na ribniški železniški po- Ob tej priložnosti je pomembno omeniti tudi to, da smo v Ribnici staji ideja, da se na zelenici ob poslopju postaje ohranijo posamezni lahko ponosni na rojaka, gospoda Verija Švajgarja, ki je bil edinstven elementi proge. Ti bi pričali o zgodovini železnice v Ribnici. V ta pričevalec o razvoju in delovanju ter tudi zatonu parnih lokomotiv v namen je bila ob demontaži tirov ohranjena kretnica iz leta 1892 kot Slovenskih železnicah. sestavni del ribniške postaje. Nekaj let je bila skladiščena na prostoru Na nas občanih in uporabnikih je, ali bomo znali izkoristiti nove Rika, da bi dočakala postavitev. Bila bi sestavni del manjšega muzeja možnosti javnega železniškega prometa za pot na delovno mesto, v predstavitve posameznih elementov iz železniške infrastrukture. Po- šolo, po različnih opravkih v glavnem mestu ali sosednjih občinah. dobno kot na nekaterih postajah, kjer so znali ohraniti in predstaviti Še pomembneje pa se mi zdi, ali bomo z novo pridobitvijo znali svojo tehnično-kulturno dediščino. V tem okviru bi bili na tem pro- privabiti obiskovalce in popotnike, ki bi lahko prišli v naše kraje z storu predstavljeni vhodni in glavni signal z žičnim sistemom upra- železniškim prometom. Ali imamo pripravljene proizvode, ki bodo vljanja signalov, originalni Andrejev križ, ki opozarja na železniški vabili Slovence v deželo suhe robe z vlakom? Na primer: planinski prehod, sistem označevanja z različnimi kamnitimi in betonskimi obisk Svete Ane in Francetove jame, kjer bodo popotniki prejeli/ku- stebri ter ostalimi elementi iz zgodovine kočevske proge. Predlog je pili nahrbtnik z domačimi lokalnimi proizvodi za planinsko malico, bil tudi, da bi na tej postavljeni kretnici stal obnovljen manjši tovorni ali za večjo organizirano skupino popotnikov, ki jih bo pričakal av- vagon iz leta 1890, ki ga je ponudil železniški muzej in v katerem bi tobus na postaji in jih popeljal po ribniških znamenitostih (Roko- bila kratka predstavitev železnice in ribniške postaje v besedilu in delski center, Ribniški grad, cerkev sv. Štefana, Škrabčeva domačija, slikah. Pri tem sta železniški muzej in vodstvo železnice pokazala izvir Ribnice, obisk lončarja in izdelovalca suhe robe, obisk domače precej razumevanja in nudila pomoč pri zbiranju in postavitvi vseh gostilne s ponudbo domače kulinarike, možnost nakupa lokalnih teh elementov. Žal Muzejsko društvo Ribnica te priložnosti ni znalo proizvodov itd.), v sodelovanju s sosednjimi občinami še obisk ro- ovrednotiti in je zavrnilo ponujeno roko železnice. Tako je od stare marske cerkve pri Novi Štift i, na Gori, Etno hiše, opazovanje divjadi železnice v fi zični obliki ohranjen le drobec, dve karbidni svetilki, ki v gozdovih, vabilo kolesarjem, naj pridejo z vlakom do Ribnice in sta bili v uporabi na signalu, in še kakšna malenkost. nato raziskujejo ribniške kolesarske poti, tudi ribniška podjetja ob Tako kot ceste je tudi železnica terjala smrtne žrtve na Ribniškem. dnevih odprtih vrat vabijo obiskovalce, nove kupce, naj pridejo z vla- Med takšnimi je bila nesreča, ko je nadzornik Sever s svojim vozi- kom s cenejšo vozovnico, poroka na vlaku ob sobotah, izleti otrok z lom, tirnim mopedom, peljal izven terminov voženj vlakov proti vlakom, prihod decembrskih dobrih mož z vlakom, na rokometno Ljubljani in si za zaščito pred dežjem držal dežnik. Zaradi ropota ni ali nogometno tekmo z vlakom itd. Zelo pomembni se mi zdijo pri slišal in zaradi dežnika pred seboj ni videl nasproti vozeče lokomoti- tem tesno sodelovanje s Slovenskimi železnicami, informiranje pre- ve z vagoni, ki je bila na izredni vožnji. Kmetje na travnikih so slišali bivalstva, močnejše trženje na oglasnih mestih Slovenskih železnic opozorilno piskanje lokomotive in tako videli usodno trčenje Severja in v turistično-prometnih revijah in na spletnih straneh. Zagotovo in lokomotive. Druga smrtna žrtev je bila Riglerjeva, žena kovača z pa moramo največ storiti sami kot občani ali kot ponudniki, se pove- Brega, ki je v večernem mraku kot čistilka na špediciji iz Inlesa nesla zovati, sodelovati, dajati pobude in predloge, ne vedno čakati samo malice. Vagoni, ki so bili v premiku za sestavo kompozicije in jih na občino. Bodimo korak pred sosednjimi občinami, tudi po železni je lokomotiva spustila iz ljubljanske smeri proti stoječim na postaji, cesti, da nas ne bodo imeli za lesene. Upokojenci in vsi starejši nad so jo stisnili do smrti. Njena pot prek postaje se je tu končala, saj 65 let izkoristite možnost brezplačne kartice za medkrajevni potniški ni slišala prihajajočih vagonov. Vsekakor pa je bilo največ nesreč na promet tako z vlakom kot z avtobusom. prehodih, ko se vozniki niso prepričali, ali je prehod možen. Največ- krat so v teh nesrečah bili udeleženi ravno tisti, ki so prehod redno Peter Lesar, zbiratelj uporabljali. Vir: 100 let Kočevske železnice, Tadej Bratei in Ivan Kordiš, Na železniški progi Ljubljana–Kočevje, natančneje od Ribnice, Daniel Divjak, Slovenske železnice mimo Hrovače proti Lipovcu, so leta 1992 snemali televizijski fi lm

Zadnji dnevi parne vleke na kočevski progi. Lokomotiva 25-013 na postaji Ortnek Novi vlak Stadler FLIRT DMV, ki naj bi zapeljal tudi po kočevski progi. vir SŽ 9.8.1972. 12 občinska uprava REŠETO JULIJ 2020

Občinske nagrade in Obisk ministra za kohezijo in strateške priznanja Občine Ribnica projekte za leto 2020 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi 12. člena Odloka o podelitvi priznanj in nagrad Občine Ribnica ob- javlja Poziv k podajanju predlogov za podelitev priznanj in nagrad Občine Ribnica za leto 2020. Pobudniki za podelitev priznanj in nagrad Občine Ribnica so lah- ko občani, skupine občanov, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter skupnosti. Predlogi se dostavijo v zaprti pisemski ovojnici z oznako »OBČINSKE NAGRADE« na na- slov: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica, do vključno 25. 8. 2020. Predlog mora vsebovati: vrsto nagrade oziroma prizna- Na začetku julija smo v Ribnici gostili ministra za kohezijo in stra- nja, ime in priimek ter naslov (za fi zične osebe), naziv in naslov (za teške projekte Zvoneta Černača. Župani treh občin, Samo Pogorelc, pravne osebe) in obrazložitev predloga. Blaž Milavec in Ivan Benčina, so mu predstavili projekte, ki so jih Vrste priznanj in nagrad Občine Ribnica so: izvedli oziroma so nekateri še v fazi izvajanja s pomočjo črpanja Naziv častni občan evropskih sredstev. Namen obiska je bil tudi pogovor in predstavitev Naziv častni občan se podeli za pomembnejše trajne uspehe na prihodnjih projektov na področju vodovoda, kanalizacije in medge- gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, neracijskega regijskega centra Ideal, za katere pa se prav tako predvi- vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem področju ter s tem pred- deva realizacija s pomočjo evropskih sredstev. stavlja občino doma in v svetu. Naziv častni občan se lahko podeli tudi tujcu. Obisk ministra in državnega sekretarja Urbanova nagrada na Ministrstvu za infrastrukturo Urbanova nagrada se podeli posameznikom za življenjsko delo, delovnim skupinam, podjetjem in drugim organizacijam ter sku- pnostim za izjemne uspehe na posameznih področjih gospodarskega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine Ribnica. Gallusovo priznanje Gallusovo priznanje se podeli posameznikom za življenjsko delo, delovnim skupinam, podjetjem in drugim organizacijam ter skupno- stim za izjemne uspehe na posameznih področjih gospodarskega ži- vljenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine Ribnica. Priznanje Občine Ribnica Priznanje Občine Ribnica se podeli zaslužnim posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in društvom ter drugim organi- zacijam in skupnostim za enkratne – izjemne dosežke in kot spodbu- do za nadaljnje strokovno delo in aktivnosti na posameznih podro- čjih življenja in dela. Podeli se lahko največ eno priznanje častnega občana, ena Urbanova nagrada, do dve Gallusovi priznanji in do dve priznanji Občine Ribnica. Na začetku julija se je v Ribnico z vlakom pripeljal minister za in- Karmen Tomšič, frastrukturo Jernej Vrtovec v družbi državnega sekretarja Aleša Mi- predsednica KMVVI heliča in generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa ter si ogledal potek zadnje faze del nadgradnje železniške proge Grosu- plje–Kočevje. Ta obsega zamenjavo in posodobitev signalno-varno- Oddelek za splošne zadeve stnih in telekomunikacijskih naprav na celotni progi ter ureditev in zavarovanje nivojskih prehodov. Če bo šlo vse po načrtih, bo prvega Ureditev prostora pred vhodom v oktobra letos prvič po petdesetih letih po železniški progi med Lju- cerkev sv. Štefana v Ribnici bljano in Kočevjem zapeljal potniški vlak. Obveščamo vas, da smo uredili dostop do vhoda v cerkev sv. Šte- fana, zato prostor pred cerkvijo (pred vhodom v banko) ni več na- Obisk ministra za zdravje in ministra menjen parkiranju osebnih vozil. Izbrisane so tudi talne oznake in za delo, družino in socialne zadeve parkiranje na tistem mestu ni več dovoljeno. Odslej bo kontrolo nad V mesecu juliju smo v Ribnici gostili poslanca in podpredsednika pravilnim parkiranjem na tem območju izvajal občinski redar, zato državnega zbora Jožeta Tanka, ministra za zdravje Tomaža Gantarja vas vljudno prosimo, da svoje vozilo parkirate na drugih ustreznih in ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Ciglerja Kralja. parkirnih mestih v centru Ribnice. Osrednja tematika je bila namenjena pregledu stanja, aktivnosti in REŠETO JULIJ 2020 občinska uprava 13

čini, usklajevanje le-teh z nacionalnimi programi ter oblikovanje smernic za dolgoročni razvoj mladinskega sektorja v občini; – spremljanje in sodelovanje pri pripravi splošnih aktov, s katerimi Občina Ribnica ureja področje mladih; – sodelovanje z občino in organizacijami v mladinskem sektorju; – obravnava problematik mladih in priprava pobud za njihovo reše- vanje; – spremljanje izvajanja mladinskega dela v občini; – obravnavanje drugih vprašanj, povezanih z mladino.

Komisijo za mladinska vprašanja imenuje župan s sklepom za pro- učevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti in bo delovala kot posvetovalno telo župana, mandat članov komisije pa je vezan na mandat župana. Komisija sprejema sklepe ter daje predloge in pobu- projektov v Zdravstvenem domu Ribnica, Domu starejših občanov de županu v okviru nalog iz njene pristojnosti. Predloge za imenova- Ribnica in CUDV – VDC Ribnica ter predlogom glede nadaljnjega, nje predstavnikov v Komisijo za mladinska vprašanja z izpolnjenim še aktivnejšega sodelovanja z resornimi ministrstvi. in podpisanim soglasjem kandidata/-ke lahko posredujete najkasne- je do vključno 28. 8. 2020 v zaprti pisemski ovojnici z oznako »Ko- misija za mladinska vprašanja« na naslov: Občina Ribnica, Kabinet Oddelek za družbene in župana, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica, ali jih pošljete po e-pošti: gospodarske dejavnosti [email protected]. Odprtje prve električne polnilnice v Aktivni »prostoferji« občini Ribnica Konec meseca junija je župan Občine Ribnice Samo Pogorelc slo- V ponedeljek, 13. julija, sta župan Občine Ribnica Samo Pogorelc vesno naznanil začetek projekta Prostofer v občini Ribnica in predal in predsednik uprave Elektro Ljubljana, d. d., mag. Andrej Ribič od- ključe predsedniku Društva upokojencev Ribnica Jožetu Debelaku. prla prvo električno polnilnico, postavljeno pred Športnim centrom Novo električno vozilo Renault Zoe so v uporabo dobili prostovoljci, Ribnica, na Majnikovi ulici 2. Električno polnilnico je v sklopu pro- ki ga bodo uporabljali za prevoze humanitarne in socialne narave, jekta »Gremo na elektriko« doniralo podjetje Elektro Ljubljana, d. d., njihovi gostje pa bodo večinoma starejši, predvsem taki, ki težko zemeljska dela in izdelavo platforme je izvedlo podjetje Komunala najdejo prevoz do nujnih opravkov, najpogosteje za zdravstvene na- Ribnica, za ureditev sistema elektroinštalacij pa je poskrbelo podjetje rave. V mesecu juniju se je za izvajanje projekta Prostofer javilo šest Arts, d. o. o. Vrednost celotne investicije je ocenjena na 5.000 EUR. prostovoljcev, ki so po nujnih vsakdanjih opravkih popeljali pet se- Polnilnico lahko uporabljajo vsi uporabniki, ki se predhodno brez- niorjev. plačno registrirajo na spletni strani http://www.gremonaelektriko.si. Komu je namenjen PROSTOFER? Promet je eden izmed največjih povzročiteljev emisij škodljivih snovi v ozračje, zato Evropska unija in Slovenija v prizadevanjih za Prostofer je namenjen vsem tistim starejšim, ki ne vozijo sami, ni- trajnostni razvoj, obvladovanje podnebnih sprememb in omejevanje majo sorodnikov in imajo nizke mesečne dohodke, pa tudi slabše onesnaževanja okolja močno podpirata omejevanje porabe fosilnih povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Prostofer jim omogoča lažjo goriv. S postavitvijo polnilne postaje pa je tudi Občina Ribnica na- dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplačne prevoze do javnih usta- redila nadaljnji korak k spodbujanju elektromobilnosti na našem nov, trgovinskih centrov ipd. območju. Kako deluje PROSTOFER? Uporabnik, ki potrebuje prevoz, pokliče na brezplačno številko Javni razpis za zbiranje predlogov za 080 10 10. V komunikacijskem centru nato zabeležijo njegove podat- sofi nanciranje izobraževanja starejših ke in lokacijo prevoza. Po najavi prevoza klicni center obvesti pro- stovoljnega voznika o prevozu in to sporoči uporabniku, za katerega odraslih v občini Ribnica za leto 2020 se opravi prevoz. Vozilo je zagotovljeno s strani občine, prav tako Občina Ribnica je na svoji spletni strani www.ribnica.si in na ogla- je poskrbljeno za zavarovanje tako voznika kot sopotnikov. Klicni sni deski Občine Ribnica objavila Javni razpis za zbiranje predlogov center je na voljo za rezervacije prevozov vsak delovnik med 8. in 18. za sofi nanciranje izobraževanja starejših odraslih v občini Ribnica za uro, rezervacijo prevoza pa je treba najaviti vsaj 3 dni pred izvedbo leto 2020. Razpisna dokumentacija za prijavo na razpis je dostopna storitve. Vozniki prostovoljci bodo prevoze opravljali od ponedeljka v glavni pisarni Občine Ribnica in na spletni strani www.ribnica.si. do petka med 8. in 16. uro, izjemoma pa se lahko dnevi in ure tudi Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je 17. 8. 2020. prilagodijo potrebam. Javni poziv za imenovanje predstavnikov v Komisijo za mladinska vprašanja Občina Ribnica je na svoji spletni strani www.ribnica.si objavila Ohranimo naravo in čisto okolje javni poziv za imenovanje predstavnikov v Komisijo za mladinska V teh poletnih dneh opažamo večje število sprehajalcev po okoli- vprašanja, katere naloge bodo: ških gozdovih, travnikih ipd. in uporabnikov javnih športnih igrišč. – skrb za razvoj mladinskega sektorja, mladinskega dela in lokalne Občanke in občane pozivamo, da se v naravi spoštljivo obnašajo, je mladinske politike v občini; ne smetijo ter s svojo dejavnostjo ne povzročajo nepotrebnega hrupa – priprava in obravnava strateških in razvojnih načrtov na podro- in oškodovanja lastnikov gozdov. Moramo biti hvaležni za številne čjih mladinskega sektorja, ki temeljijo na potrebah mladih v ob- možnosti zelenega oddiha v naši neposredni okolici, zato poskrbimo, 14 občinska uprava REŠETO JULIJ 2020 da naše okolje ostane čisto in urejeno, podpirajmo lokalne proizva- Obvestilo Hydrovoda, d. o. o. jalce (ponudba objavljena na spletni strani Občine Ribnica), obču- Največji del prebivalcev občin Kočevje, Ribnica in Sodražica se že dujmo divje cvetoče travnike, ki so pašniki za avtohtone slovenske vrsto let oskrbuje s pitno vodo iz regionalnega vodovoda, ki se gradi čebele ter pomagajmo ohraniti občutljivo naravno ravnovesje in sto- in dograjuje že vrsto let. Zadnjo obnovo in dograditev tega vodovo- pajmo po uhojenih, označenih poteh. dnega sistema so občine Kočevje, Ribnica in Sodražica izvajale sku- pno in koordinirano skozi projekt »Oskrba s pitno vodo na območju Poletna tržnica v središču Ribnice Sodražica – Ribnica – Kočevje«, ki je bil v največjem delu uspešno zaključen ob koncu lanskega leta. Ta projekt je bil podprt tudi z evropskimi sredstvi. Obnovljen vodovod omogoča varno in zaneslji- vo oskrbo s pitno vodo več kot 25.000 porabnikom, ki se oskrbujejo iz tega vodovodnega sistema, poleg tega pa ima vodovodni sistem ka- pacitete za nadaljnje širitve. Treba je poudariti, da zadnje izboljšave prinašajo tudi večjo požarno varnost, porabnikom pa prinašajo tudi možnost oskrbe s pitno vodo iz rezervnega vira, kar je dodatno zago- tovilo za varno oskrbo s pitno vodo. Poleg tega urejeno stanje oskrbe s pitno vodo omogoča nemoteno delovanje in razvoj gospodarstva, ki deluje na območju vseh treh občin. Ker gre za skupni vodovod, ki ga navedene tri občine skupno upra- vljajo in vzdržujejo s svojim javnim podjetjem, so se občine odločile tudi za skupno ceno vode, kar pomeni, da bodo imeli vsi porabniki iste cene. Odločitev za nove in skupne cene je bila sprejeta na seji Sveta ustanoviteljev podjetja Hydrovod, d. o. o., dne 22. 6. 2020. Naj- Vabljeni na Poletno tržnico, ki se odvija vsako soboto med 7. in pomembnejši vzroki za zvišanje pa so naslednji: 12. uro na parkirišču pred Miklovo hišo. Na voljo so različni izdelki – vrednost infrastrukture se je z zaključkom projekta Oskrba s pitno in pridelki lokalnih ponudnikov, vsak kupec pa ob nakupu prejme še vodo na območju Sodražica – Ribnica – Kočevje nekajkrat zvišala, bombažno vrečko. Kupuj lokalno, razmišljaj globalno. predvsem zato, ker je bila stara infrastruktura v veliki meri že po- polnoma amortizirana; Rok javnega razpisa za spodbujanje – nove vodarne in objekti, ki so bili zgrajeni v okviru projekta Oskr- razvoja starega mestnega jedra ba s pitno vodo na območju Sodražica – Ribnica – Kočevje, so Ribnice prinesli tudi nove obratovalne stroške, ki jih je treba pokriti; Obveščamo vas, da je Občina Ribnica zagotovila dodatna sredstva – zadnja sprememba cen pitne vode v občinah Sodražica in Ribnica za javni razpis za dodeljevanje sredstev za spodbujanje razvoja sta- je bila leta 2013, v občini Kočevje pa leta 2015. Od takrat so se po- rega mestnega jedra Ribnice v letu 2020. Vlagatelji se lahko prijavijo membno zvišali tako stroški energije, materiala kot tudi dela, kar do 2. 9. 2020, in sicer na vse tri ukrepe: Ukrep 1: sofi nanciranje naje- seveda vpliva tudi na kalkulacijo cene pitne vode. Poleg tega se je mnin pritličnih poslovnih prostorov, Ukrep 2: sofi nanciranje obnove zmanjšalo tudi število faktorjev omrežnine, ki predstavlja seštevek fasad in Ukrep 3: sofi nanciranje reklamnih izveskov in napisov. zmogljivosti vgrajenih vodomerov in je osnova za izračun omre- žnine. Treba je poudariti, da so bile spremembe cen najavljene že ob spre- Oddelek za urejanje jemu investicijskega programa za projekt Oskrba s pitno vodo na območju Sodražica – Ribnica – Kočevje, ki je bil soglasno sprejet na prostora in varstvo okolja občinskih svetih občin Kočevja, Ribnice in Sodražice. Prenova javne razsvetljave na Vsaka sprememba cene je odločitev, ki se težko sprejema. A kljub območju občine Ribnica temu je voda takšna dobrina, ki predstavlja osnovo za nemoteno ži- Na območju občine Ribnica potekajo dela na obnovi javne razsve- vljenje na določenem območju in tudi uspešno delovanje gospodar- tljave. Investicija zajema zamenjavo dotrajanih vodnikov, zamenjavo stva. Zagotovitev čiste pitne vode pozitivno vpliva na zdravje ljudi in prižigališč, vzdrževalna dela na oporiščih in zamenjavo vseh svetilk s splošno kakovost življenja na določenem območju. Zato verjamemo, sodobnimi naprednimi optičnimi LED-sistemi, da ustrezajo Uredbi da bodo nove cene sprejete z razumevanjem, ker bodo omogočale o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. normalno izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo in tudi normal- no tekoče in investicijsko vzdrževanje infrastrukture, ob tem pa se Mulčenje suhe struge Rakitnica– bodo ustvarjali pogoji za nove razvojne priložnosti tako občin kot Dolenja vas in okolice severne širše regije. servisne ceste ob železnici Sklep o potrditvi cen obvezne gospodarske javne službe oskrbe s Trenutno se izvaja mulčenje suhe struge na območju Rakitnice in pitno vodo na področju občin Kočevje, Ribnica in Sodražica je bil Dolenje vasi. Tako bomo zagotovili večjo in boljšo pretočnost, po objavljen v Uradnem listu RS, št. 93/2020, dne 3. 7. 2020, nove cene končanem mulčenju pa bo struga primerna za vsakoletno košnjo pa se na območju občin Kočevje, Ribnica in Sodražica skladno s in jo bo moč redno vzdrževati. Začeli smo tudi z urejanjem okolice sprejetim sklepom uporabljajo od 1. 7. 2020. severne servisne ceste (Cesta ob železnici) v Ribnici, s čimer bomo Hydrovod, d. o. o. zagotovili urejeno in neprimerno lepšo vizualno podobo kraja. REŠETO JULIJ 2020 kultura 15 Novičke iz Knjižnice Miklova hiša

V tokratnem prispevku vas želimo povabiti k trem dejavnostim, ki jih izvajamo julija in avgusta. To so Knjižnica pod krošnjami, Pole- tavci in poletni knjižni bazar. Knjižnica pod krošnjami deluje prav vsak dan, in sicer med te- dnom med 15. in 19. uro ter konec tedna med 10. in 19. uro. V tem času lahko obiskovalci poleg branja in listanja počnejo še mnogo drugega: vsak ponedeljek in sredo ob 17. uri smo za najmlajše orga- nizirali branje pravljic, čez vikend pa se lahko ob 17. uri igrajo špor- tne igre. Poleg tega se lahko igrajo še družabne igre, vseskozi pa so v knjižnici na prostem na voljo tudi razne pobarvanke. Vsak četrtek ob 17. uri pripravljamo pravljične ustvarjalne delavnice, v katerih otroci skupaj z malo pošastjo Mici raziskujejo pravljice. Delavnice so pri- no in mnenje o knjigi, knjižničarji pa knjige z ocenami razstavimo. merne za otroke od drugega leta dalje. Ker postati poletavec ni samoumevno, smo tudi v Knjižnici pod Vse otroke, stare med 7 in 12 let, vabimo k sodelovanju v progra- krošnjami uvedli poletavski kotiček. Tam lahko otroci berejo, čas pa mu Poletavci. Za sodelovanje je treba brati 30 dni 30 minut in spro- jim odšteva peščena ura. ti izpolnjevati bralni seznam. Otroci, ki ga bodo do 10. septembra Ker veste, da je knjižnica tako prenapolnjena s knjigami, da že oddali v knjižnici ali elektronsko, bodo dobili poletavsko priznanje, poka po šivih, vsako leto odpišemo veliko dvojnikov in obrabljenih majico in drobne praktične nagrade. Vsi sodelujoči pa se uvrstijo v knjig. Letošnji knjižni bazar smo pripravili v začetku meseca in bo žrebanje za glavno nagrado – šotor za dve osebi. postavljen do konca avgusta. Lepo vas vabimo, da pobrskate po za- Letos si lahko bralci – poletavci med seboj tudi priporočajo knjige. bojčkih. Morda boste tam našli ravno tisto knjigo, ki vas je nagovori- Zanje smo pripravili ocenjevalne lističe, na katere napišejo svojo oce- la in vam še posebej prirasla k srcu. Nastja Hafnar in Neža Tanko, Knjižnica Miklova hiša

Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica M: 051 641 021 | E-pošta: reš[email protected] Naslednja številka izide 31. avgusta 2020. GRADIVO ODDAJTE do 17. avgusta 2020.

Nonet Vitra v »srcu Slovenije« >> Ob dnevu državnosti je pevska skupina Vitra Savinjske doline. V njeni govorici zaživi narečje rojstne Solčave; letos gostovala v »srcu Slovenije«. Tako namreč im- – Dušanki Češarek, ki po materi ohranja milozvočno prekmursko enujejo Geometrijsko središče Slovenije, skrajšano narečje, čeprav je rojena in živi v Ribnici; – Marku Modreju, v Ribnico priženjenemu Korošcu, ki obvladuje GEOSS, na Vačah pri Litiji. oder na raznih prireditvah kot povezovalec programa, sodeluje na Radiu 1 in Radiu Univox, ob vsem tem pa ne pozabi narečja rodne S projektom Lepa je naša dežela je bil v nekaj letih to že šesti Vitrin Koroške; nastop, ki je razveselil poslušalce v Ribnici, na Jezerskem, na Polšni- – Danici Gorše, čistokrvni Gorenjki, ki sta jo ku, v Poreču na Hrvaškem, v Tomaju in na Vačah pri Litiji. ljubezen in poklicna pot učiteljice pripeljali Naziv »projekt« uporabljam zato, ker koncert ne zajema samo ljudskih pesmi naše lepe dežele, temveč vključuje tudi slovenska iz- virna narečja, noše posameznih pokrajin in slikovni prikaz njenih naravnih značilnosti. To pa pomeni, da sodelujejo ljudje, ki obvla- dajo določena narečja in jih znajo slikovito predstaviti v opisovanju pokrajine in njenih izvirnih zgodbah. Za sodelovanje sem iz srca hvaležna narečnim pripovedovalcem: – Marjani Starc, upokojeni profesorici slovenščine, ki je pravi alma- nah anekdot ribniških posebnežev in njihove zgodbe predstavi v izvirnem ribniškem narečju; – mag. Marini Gradišnik, vodji ribniškega muzeja, zaslužni za neštete ohranjene zapuščine ribniške kulturne dediščine, doma iz Zgornje 16 kultura REŠETO JULIJ 2020

v Ribnico, kjer si je ustvarila družino. Svoje gorenjščine nikoli ne do tolminskega in beneškega, ter jih vsakič slikovito predstavi; zataji; – ob vseh naštetih ne smem prezreti Jožeta Andolška, Anitinega so- – Aniti Andolšek, doma iz Bele krajine, poročeni na Velikih Polja- proga, ki nam za vsak tovrstni koncert priskrbi kar tri narodne nah, neumorni kulturni delavki v Turističnem društvu Grmada in noše: prekmursko, štajersko in belokranjsko. Iskreno mu ostajam Folklorni skupini Grmada na Velikih Poljanah. Pojoča belokranj- hvaležna! ščina ostaja v njeni govorici; Na GEOSS-u skrbijo tudi za ohranjanje slovenske kulturne dedi- – Darji Rijavec, ki se vsakokrat pripelje na naš nastop z daljne zgor- ščine. V vsebini našega koncerta so prepoznali prav tovrstno težnjo, nje Primorske, to je iz Kala nad Kanalom ob Soči. V domačem kra- zato so nam podelili zlati znak GEOSS. ju je gonilna sila folklorne skupine in pobudnica številnih kultur- Bernarda Kogovšek nih dogodkov. Obvlada nianse primorskega narečja, od tržaškega

Društvo likovnega ustvarjanja Ribnica na keramični delavnici in med oglarji

Leto 2020 se je za Društvo likovnega ustvarjanja Ribnica začelo z veliko načrti. Na občnem zboru v marcu smo sprejeli načrt, ki je vključeval keramično delavnico, likovno kolonijo, gostovanje v Ko- čevju ob tednu gozdov, likovno kolonijo med oglarji in seveda razsta- ve članov. A prišla je korona, z njo pa omejitev druženja in ustavitev javnega življenja. Tako se nam je načrt sesul. Toda kljub temu nam je uspelo pripraviti razstavo Branka Žuniča v Stični, prvi del keramične delavnice v Grčaricah, družili pa smo se tudi z oglarji. Keramično delavnico smo izvedli 13. junija. Tema letošnjega ustvarjanja so bili živali in živalski motivi. Že na občnem zboru smo se dogovorili, da bo vsak prinesel s seboj skico oziroma načrt, kaj bi rad izdelal. Načrti udeležencev so bili raznovrstni, nekateri so se odločili za izdelavo skodelice, krožnika, vaze ali luči, na katere so dodali aplikacije z živalsko motiviko, spet drugi so izdelovali različne obeske v obliki živali in manjše skulpture. Mentorica Milica Koštrun, ki delavnico vodi že vsa leta, se je z vsakim posebej pogovorila in sve- tovala, kako najlažje priti do želenega rezultata. Do poznega popol- dneva se je gnetlo, valjalo ali kako drugače z različnimi pripomočki oblikovalo glino in nastalo je kar veliko različnih izdelkov. Glede na to, da delavnice potekajo vsako leto in nismo več čisti za- četniki v obdelovanju gline, so tudi izdelki temu primerno vsako leto boljši in zahtevnejši. Tako smo ob koncu dneva videli muce, žabe, hrošče, čebelice in podobno, vse pripravljeno na sušenje in prvo žga-

Kip, ki je nastal med oglarji v Dolah.

nje, ki je sledilo čez nekaj dni. S tem pa delo še zdaleč ni bilo zaklju- čeno. Izdelki namreč čakajo na barvanje in glaziranje, ki bo sledilo v drugem delu, meseca avgusta. Na povabilo Društva oglarjev Slovenije smo se 23. maja udeležili vseslovenskega srečanja oglarjev v Zloganju pri Škocjanu na Dolenj- skem. Zaradi omejitev druženja žal ni bilo možno izvesti likovne ko- lonije, kot je bilo načrtovano. Sledil je še prižig kope velikanke v Do- lah pri Litiji, in sicer 21. junija, tam pa sta Peter Polončič Ruparčič in Branko Žunič vzela v roke čopiče in dleta ter ustvarila čudovita dela. Čeprav je letošnje leto precej drugačno, člani vseeno aktivno so- delujejo na različnih razpisih, ki so objavljeni na spletu, obiskujejo likovne delavnice in predavanja ter seveda ustvarjajo. Tudi naš glavni projekt, Likovna kolonija Zeleni most, Ribnica 2020, bo letos potekal na daljavo. Upamo, da se bo situacija vsaj toliko normalizirala, da bomo lahko nastala dela jeseni postavili na ogled. Monika Žunič Peter Polončič Ruparčič in njegov Oglar. Foto: arhiv DLU Ribnica REŠETO JULIJ 2020 kultura 17 Beremo iz knjige Tam med Malo in Véliko goró

Epidemija nas je za nekaj časa prisilila, da smo prosti čas preživljali in neutrudno bdeli in varovali ljudi pred požari. Zgodbo je prebral doma. Pisatelj, komik in prevajalec Boštjan Gorenc Pižama se je do- Medard Pucelj. mislil, da bo v času epidemije, ko so bili odpovedani vsi javni dogod- ki in druženja, krajšal čas in zabaval najmlajše. Po njegovem vzoru so Volk in lisica na ohceti se vrstile številne spletne akcije virtualnega branja pravljic za otroke Kako je zvita lisica pretentala požrešnega volka? Ta nauk boste iz- in leposlovnih del za odrasle. Med pobudniki je bila tudi Knjižnica vedeli v živalski pravljici Volk in lisica na ohceti, ki jo je za to prilo- Miklova hiša Ribnica, ki je v sodelovanju z ribniško gledališko skupi- žnost animirala akademska slikarka Tina Đenadić. Zgodbo je inter- no DramŠpil pripravila interpretacijo zgodb iz knjige Tam med Malo pretirala Andreja Škrabec. in Véliko goró, ki jo je izdala knjižnica. Vse interpretirane zgodbe iz- virajo iz Ribniške doline. Z objavljanjem zgodb nadaljujemo tudi po Divji mož in Dolinar koncu karantene, zato vabljeni k spremljanju naših spletnih strani. Zgodba o divjem možu in Dolinarju je bajeslovna zgodba, ki pri- Zgodbe berejo in interpretirajo člani gledališke skupine v knjižnem kazuje odnos med človekom in bajeslovnim bitjem narave. Divji mož jeziku in ribniškem narečju. Zvočne posnetke krasijo ilustracije Sare je v povedki prikazan kot manj bister od človeka, saj medveda zame- Koncilja in animacija akademske slikarke Tine Đenadić. Za zvokov- nja za mačko. Različica pripovedi je po Sloveniji splošno razširjena. no obdelavo nekaterih posnetkov je poskrbel Boštjan Ivančič. Ribniška različica je lokalizirana, saj se dogaja pri domačiji Dolinar v Projekt je dober primer prakse sodelovanja med javnimi ustano- Dolenjih Lazih. Zgodbo v ribniškem narečju interpretiral Maks Lesar. vami in društvi, ki jih v naši dolini primanjkuje. Ob tem pa sodobni pristopi prezentacije ljudsko slovstvo lažje in hitreje približajo širši Zakaj je usahnil studenec v Mali gori javnosti za vse generacije, saj vključuje tako pravljice, bajke in legen- de kot strašljive in šaljive zgodbe za odrasle. Na spletišču YouTube Ste vedeli, da je bil nekoč v Mali gori studenec? Mala gora velja lahko na našem kanalu trenutno poslušate naslednje zgodbe: za skrajni rob Suhe krajine, katere že ime pove, da je suha in brez izvirov, zato je bil studenec na takem kraju izredno pomemben. Ni čudno, da je o njegovem izginotju nastala zanimiva zgodba, ki nosi Legenda o nastanku cerkve svete Ane vzgojno sporočilo o odnosu človeka do narave. Kraj nekdanjega iz- Prva je bila prebrana legenda o nastanku cerkve svete Ane, ki vira studenca je kasneje uničila izgradnja gozdne vlake. Razlagalno stoji na enako imenovanem hribu Male gore nad Ribniško dolino. zgodbo je brala Uršula Jaklič Žagar. Z legendami so si ljudje pojasnjevali nastanek cerkva in izvirov. Ni čudno, da je romarska cerkev za romarje in popotnike danes prilju- Kačja krona bljena izletniška točka, ki jo Ribničani ljubkovalno imenujejo Ančka. Obiskovalcem Brške poti je zagotovo znana zgodba o Tobakovi Legendo je prebrala Nina Gregorič. hruški, v katero so nekoč »švarcarji« skrivali tobak. Pozabljeno baje- slovno zgodbo je prebral in oživel Medard Pucelj, govori pa o mitolo- Kako sta tastar in tastara ugnala razbojnike ški kačji kraljici, ki je živela v skalovju pod Tobakovo hruško. Zgodba Pravljica šaljivega značaja, ki ima po pravljični maniri srečen ko- je živ dokaz, da so zanamci prostor Ribniške doline povezovali z ži- nec. Izvedeli boste, kako sta tastar in tastara ugnala razbojnike in si vljenjskimi in mitološkimi zgodbami. prislužila nazaj izgubljeno imetje. Pravljico je v ribniškem narečju interpretirala Antonija Češarek. Imajo ata puško? Ribniška dolina je znana po šaljivosti in svojevrstnih vicih in anek- Nočni čuvaj dotah. Šaljiva zgodba »Imajo ata puško« se dogaja v Kotu pri Ribnici. Ribniški trg je znan po številnih šaljivih zgodbah o njegovih prebi- V zgodbi boste izvedeli, kako je raubšica (divjega lovca) pred žandar- valcih, mednje spada tudi zgodba o dogovoru med nočnim čuvajem ji rešila otroška iskrenost. Prebrala jo je Antonija Češarek. in nesrečnim možem, ki ga zaradi predolgega pijančevanja pretepe žena. Bo čuvaj res povedal nižjo uro, ko se bo mož vračal domov? Roparji v Ribniški dolini Nočni čuvaji so nekdaj skrbeli za javni red in mir v strnjenih na- Leta 1768 je Ribnico napadla skupina razbojnikov. O napadu ob- seljih, trgih in mestih. Oznanjali so ure, prižigali javno razsvetljavo stajajo uradna poročila, spomin pa se je ohranil tudi v ljudskem pri- povedništvu. Kako so se Ribničani rešili pred razbojniki, boste izve- deli v tej zgodovinski povedki, ki jo je brala Antonija Češarek.

V Podstenah pri Žlebiču je strašilo Nekdaj so si ljudje ob večerih pripovedovali zgodbe, tudi strašljive. Pogosto govorijo o prepovedanih in uročenih krajih, eden od teh so Podstene pri Žlebiču, kjer naj bi ponoči strašilo. Ponoči so se v za- puščenih hišah odvijali nočni plesi, na križišču so srečevali črnega jezdeca. Strašljivo zgodbo je bral Medard Pucelj.

Spletni vir: YouTube: Knjižnica Miklova hiša, dostopno na: https:// www.youtube.com/channel/UCOoqCbPuBLoVJ1v_P0zcgxA

Domen Češarek, Iz risanega fi lma Volk in lisica na ohceti, ki ga je animirala Tina Đenadić Knjižnica Miklova hiša Ribnica 18 kultura REŠETO JULIJ 2020 Pesem si 2020, štirinajsti letni zbornik poezije

Leto je naokrog in nov, štirinajsti zbornik Pesem si 20 je pravkar izbranih pesmi so poleg Andrejke Jereb še Maja Bernik, Katarina Ju- izšel pri Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti. Šteje blizu 350 strani vančič, Ivanka Kostantino, Matej Krajnc, Tomaž Mahkovic, Franci in v poglavjih, ki so že stalnica naših zbornikov, so objavljene pesmi Novak, Irena Pajnik Beguš, Martina Pavlin, Ana Porenta, Marija Pra- več kot 80 avtorjev iz vse Slovenije, med njimi tudi pesmi Roka Hor- protnik, Peter Rangus, Vid Sagadin Žigon in Tom Veber. žena. V tujejezičnem poglavju najdete hrvaške, srbske, bošnjaške in Kratki fi lm Pesniške razglednice sta režirala Gregor Grešak in Ana slovaške pesmi, poskrbeli smo tudi za nekaj prevodov. Izmed vseh Porenta, montažo in glasbo je prispeval Dan Grešak, nastal pa je v objav (teh je skoraj 10.000 letno) so najboljše izbirali vsak letni čas produkciji Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti, Uredništva Pesem si, in ob koncu pripravili tudi izbor za zbornik uredniki s portala Pe- v sodelovanju s Kulturnim in umetniškim društvom Finta in Gleda- sem si: Luka Benedičič, Lidija Brezavšček, mag. Ana Porenta, dr. Sara liško skupino Gledeja – KUD Primož Trubar Velike Lašče. Film traja Špelec in Helena Zemljič. Knjigo je oblikovala Gaja Grešak. Letošnji manj kot pol ure, pa toliko poezije! Še vedno ga lahko najdete na zbornik smo posvetili Andrejki Jereb, ki je bila z nami celo desetle- YouTube kanalu Pesem si. Premiera je bila 25. junija 2020 ob 20. uri, tje in se je njena zemeljska pot končala v tem pesniškem letu. Bralci doslej pa ima več kot 400 ogledov. boste v Pesem si 20 našli raznovrstno in svežo poezijo, katere tema- Čeprav si od samega nastanka prizadevamo tudi za srečanja v živo, tika se sprehaja po vesolju, vseh zemeljskih okoljih in še večkrat po se nam je naša virtualnost v letošnjem letu obnesla bolj od resnično- zapleteni človekovi podzavesti, mislih in uvidih. Oblike pesmi so od sti. Že svetovni dan poezije (21. 3. 2020) smo proslavili na portalu stalnih (glos, sonetov, haikujev itd.) do svobodnejših verzov. Gotovo www.pesem.si v posebni forumski temi, sedaj pa vabimo vse, ki želijo bo vsak, ki bo knjigo prelistal, našel zase pesmi, ki najbolj sozvanjajo posneti svojo pesem in jo objaviti v novi temi, ki se na portalu odpira z njegovim pogledom na svet in poezijo. Za podporo se tudi letos ob izidu zbornika Pesem si 20 in objavi fi lma. zahvaljujemo občinam Ribnica, Sodražica in Velike Lašče, saj brez Vseeno pa upamo, da bi nam bilo dano, da si še letos pogledamo njih knjiga ne bi mogla iziti. v oči, se objamemo in prisluhnemo poeziji iz zbornika tudi brez ele- Ker pa letošnje leto ni bilo naklonjeno tradicionalnemu srečanju ktronskih posrednikov. Če bi ga kdo želel posvojiti, naj obišče www. na Trubarjevi domačiji na Rašici, smo v karanteni posneli Pesniške knjiga.org. razglednice. Kratek fi lm z izbrankami letnih časov s portala www. Mag. Ana Porenta pesem.si smo snemali na različnih koncih in krajih sveta. Avtorji

Za pesniški okus objavljamo dve strani iz knjige, in sicer pesmi Roka Horžena in Ane Porenta.

Rok Horžen Ana Porenta KRIVULJE ENDEMIT Med stenami se držim: sekundarni razpad sistema, Govorim jezik dveh milijonov in pol mešanica dežja in stihije je poharala okolje. na planetu z več sto milijonskimi jeziki. Kot že mnogokrat. Za mojim izrekanjem nastane tišina Vseeno moram psa odpeljat na sprehod. (merjena v sekundah) in vprašanja: V takih primerih si izberem stoletno ruto, What was that again? miže jo obvladujem, žival je moj vodnik. Excuse moi? Odrineva iz vetrolova, istočasno kihneva ¿Que estas diciendo? in razigrano zakoračiva v blatne luže. Bližava se mestu, kjer je včasih ropotal mlin. V govorici večine pripovedujem lahko Ta prav, lesen, funkcionalen. le o običajnem in površinskem. Pod kamnitim jezom sem s trojčkom Še besede, ki zvenijo podobno, zahakljal ščuko, ko sem bil metrski gavnar. so samo lažni prijatelji. Za tistim zaraščenim ščavjem Brez prevajalcev sem pojoč zvok, in jarkom je stal grad. žvižgajoči šumniki, Takrat me še ni bilo. reka nerazdvojljivih besed, Od trdnjave je ostala samo ena zakrita stena, skritega zaklada izpod nje še nisem izkopal. sporočilo brez naslovnika, Graščaki so onegavili mater moji praprababici, tlačanki. nerazumljiva intima. Zaradi pizdunov v mojem teleščku gomazi Ko razlagam pregibnost, dvojinskost, sklonljivost, razredčena modra kri, poleg kopice ostalih odtenkov. oči množice spremljajo mojo obrazno mimiko, Za naslednjim ovinkom ples rok in govorico drže. se bo rutinsko posral moj zvesti kompanjon. Moj jezik je neznan vzorec, Potlej bo olajšan poskakoval čuden kroj, podzemni rokav, močeril, tri metre v dolžino, impala. Zoisova zvončnica, pozejdonka, ozkolista preobjeda; Vztrajnost izoblikuje, skrivnost, redka kot zrak nad večtisočaki, a poredni dečki nikdar ne odrastejo. svetleča kot luminiscenčna bitja iz oceanskih globin. Bližina predstavlja nevarnost, Brez prevajalcev sem zagozdena v tésni, razmočene ledine kjer tesnobno čakam na odmev. puščajo v krtinah in gumi škornji Z jezikom, ki se mi lepi na nebo, obstojim, klokotajo ko me vprašajo, o čem govori moja pesem. v rahli nevihti. (Pesem si 20, str. 94–95) (Pesem si 20, str. 14–15) REŠETO JULIJ 2020 kultura 19 Trideset kapljic Zoja Lovšin iz Sodražice, maturantka, fi l- ilustracijami. »Če bi morala opisati Kapljice, Kapljica moljubka in po novem tudi pesnica, je ljubite- bi rekla, da so nagajive in žive. Take, ki dihajo Kot zraste zrno v skodelico kave ljica kave in poznih juter. Zaljubljena je v do- z mano. Prijetne za oči in branje ob kavi. Za in pristen nasmeh v ure zabave. bre zgodbe, potovanja in ples, ko je nihče ne vsakdan. Če bi lahko, bi jim dodala še vonj,« Tako kot poljub v iskreno ljubezen, gleda. Polna je sanj, ki čakajo na uresničitev. pravi Zoja o svoji prvi zbirki. Pesmi Kapljica nedolžen prehlad v težko bolezen. Izdala je svojo prvo pesniško zbirko Kapljice dodajamo še dve njeni ilustraciji in dve kritiki. Kot zraste kresnica v zvezdnat nebroj s tridesetimi pesmimi in jo opremila tudi z Sašo Hočevar in majhen junak postane heroj. Tako kot cvetlica v šopek za mamo, nežno dekletce v omikano damo. Kot šibka bilka v travno preprogo, pesniške koordinate: ljubezen, estetiko, dom Razmislek o kapljicah mlada prijateljica v vdano soprogo. Zdi se, da je svet že nekaj časa preplavljen in bivanjska vprašanja. Pesmi se počasi osvo- Tako kot roman v knjižni prvenec s podobami, ki nam jih ekshibicionistično bajajo otroške neposrednosti in kažejo, kako in deska macesna v ladijski premec. ponujajo tisti, ki od takšnega razgaljanja ži- so se z avtoričinim odraščanjem širili njen Kot grda beseda v strasten prepir vijo. V želji, da bi se izpolnila slavna napo- pesniški horizont in z njim življenjski izzivi, in strpen fantič v borca za mir ved Andyja Warhola, kako bo v prihodnosti ki jih je premišljevala. Proti koncu zbirke so Tako kot cekin v bogato nabirko, bo zrasla ta kapljica v pesniško zbirko. vsak dosegel svojih petnajst minut slave, so pesmi vse samostojnejše, postavitev se ne- pripravljeni sekati ovinke do instantne pre- sramežljivo sprehaja med nekonvencional- poznavnosti, od katere je menda vsak odda- nimi oblikami, med vrsticami je zaslediti ve- ljen le en klik. Zato je pot, po kateri koraka dno več ironičnih prvin. Svojevrsten podpis pesnica Zoja Lovšin s svojimi Kapljicami, še dodajo tudi njene avtorske likovne podobe, toliko bolj vredna občudovanja. Tudi ona ki kažejo, da se njen čut za umetniški izraz nam pogumno razodeva svojo intimo, a ta ne ustavi pri besedi. je prekovana v pesniško govorico, v »selfi « Prav zadnje pesmi so morda napoved, da stare šole. pesniški vrelec Zoje Lovšin ne bo presah- Kapljice, ki padajo bralcu na srce, niso hu- nil in da bodo Kapljice prerasle v tok, ki bo dournik, ki se prebija skozi naše dojemanje. bralce, ljubitelje izvirnih jezikovnih rešitev Sestavlja jih niz motivov, ki odstirajo pogled in vsebinske iskrenosti, razveseljeval tudi v na leta odraščanja mlade umetnice. Zbirko prihodnje. je razdelila na štiri cikle, ki so vsebinsko zao- Aleš Vrbovšek, prof. slov. kroženi in predstavljajo njene vrednostne in

»Zoja je dekle z občutkom.« na nosku male deklice. Tudi z občutkom podobno. Zojine pesmi nas zazibajo v njen S kakšnim občutkom, se morda sprašuje- za ustvarjanje; ko njen čopič drsi po papir- svet, ampak to storijo tako, da se tam poču- te. Naj razložim … Z občutkom za soljudi; ju, pušča za seboj sledi, ki nagovarjajo; ko timo kot doma. opazi namreč njihove poglede, njihove kre- njene besede pletejo zgodbe, spletejo nit do tnje, njihova srca, pa tudi njihove stiske. Pa srca. In ne nazadnje, z občutkom za lasten Klara Pavlinič, prof. slov. z občutkom za lepo; opazi sanjave oblake na notranji svet; zazna majcene tresljaje v srcu, sinjem nebu in lastovico na ozeleneli veji, ki napovedujejo spremembe, čuti razpoke, drobne vzorce na volnenem šalu in pege ki včasih prepredejo misli, zaveda se malih hrepenenj, še preden postanejo velika. Zoja je dekle z občutkom, kajti brez njega njeno ustvarjanje ne bi bilo tako čuteče in rahločutno. Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica In prav take so tudi njene pesmi. Z ob- čutkom. Rahločutne. Čuteče. Nagovarjajo M: 051 641 021 in puščajo sled. Dajejo vtis, da malo izvi- E-pošta: reš[email protected] rajo tudi iz nas samih. V njih se lahko pre- poznamo in s kakšnim verzom podelimo Naslednja številka izide lastne spomine. Ob miselnih tokovih, ki v 31. avgusta 2020. marsikateri vrstici presegajo najstniški po- gled, se nam zazdi, da se dotikamo Zojine GRADIVO ODDAJTE duše. Njene besede pobožajo in njene ideje se poigrajo s srcem tako, da vztrepetamo do 17. avgusta 2020. ob misli na trenutke, ko smo sami čutili 20 kultura REŠETO JULIJ 2020 Kronika moškega pevskega zbora ribniške »svobode«

Po letu 1960 je v Ribnici deloval Moški Ko vzgojo CENE vzame nase, Dovolj o njem, saj ni besed! pevski zbor Svoboda, ki ga je vodil Ferdo popravi to, posebno base, z mano vred on ledig ceni svet. Pirc. Ne spomnim se, če je začel delovati ta- še druge sram naj bo tako, pa to privatne so stvari krat, ko sem vanj vstopil jaz, in ne vem, kdaj če k vaji so prišli kasno. in naj se ga pri mir' pusti! je nehal delovati, ker sem odšel na službeno mesto v Ljubljano. A nedavno sem dobil v Po mnogih vajah običajno, DEJAKOV FRANC je zdaj na vrsti, roke Kroniko tega zbora, ki sem jo leta 1966 ko pesem gre zares sijajno, k tenorjem spada v drugi vrsti, napisal prav jaz. Napisal sem jo v verzih in pripravljen zbor je na nastop, na vaje skoraj redno pride, zavedam se, da moje takratno rimanje nima če le vabilo bi prišlo od kod. zabava nikdar mu ne uide. umetniške vrednosti, ostal pa je spomin z značilnostmi posameznih pevcev, ki so prišli Po zvezah vab'jo nas z Gorenjske, Pa hajd' naprej, ker čas beži, do izraza na vajah in nastopih. Lahko rečem, kjer gamsi so in lepe ceste. do torka je le štiri dni! da smo bili tudi dobra družba, čeprav smo Kolona avtov se v SUKNU ustavi, še MIHELIČA ne pozabimo, bili različnih starosti, različnih izobrazbenih v dvorani prazni fi rbcev malo nas pozdravi. še njemu hibe pokažimo. nivojev in spremljala nas je še marsikatera različnost. Pa kaj bi pel o slabih dneh! Kot glasu ni mu kaj za reč't, Marsikaj zanimivega bi lahko napisal o povem naj rajši vse o teh ljudeh, le vaje so menda odveč; tem zboru, a bolje je, da to povedo naslednji ki za koncert ali nastop, pri inventuri lansk'ga leta verzi: izpraznijo ne majhen sod. devetkrat libera mu bila peta.

Želim napisati besedo, dve, Imajo srečo ti ljudje, Le kaj o PEČKU naj porečem? o zboru moškem z Ribnice, poznanstvo, vezo le drže, morda le to, da pevec on je resen, ki s Ferdom Pircem v prvih dneh v Oktetu si sposod'jo basa, a v zadnjem času ga le ni, ledino orje v pustih tleh. obisk bo poln in dobra kasa. verjetno wikende gradi.

Ker kot navadno pri kulturni stvari Poznano vsakemu je članu, O sebi pel ne bom preveč, fi nančno se tud' tukaj ustavi. da gre zahvala častnemu občanu, besedo, dve, pa res nič več! Pa že pri roki je Odbor, ko 'Ribniško' zapoje solo Da publika bo zadovoljna ki ga postavil je ta zbor. in pevcu se ne zdi za malo. in kronika bo pevska polna.

NACE, KACJAN pravi so to diplomati KOZLEVČAR TONE, moder mož Poleg poti 'mam kup nadlog, z občinskih skladov dnar'ce znajo zbrati, nabral s himno je na tisoč rož, ustvarjen sem prav šibkih nog, sicer blagajne treba ni, ponesel jo je med rojake, na vaje vodi me le vnema, če stroške pevec vsak kar sam trpi! med tujce in med naše brate. a na koncertu se me prime trema.

In BOROVAC, podporni član, Vabilom našim se odzove, In prvih basov je kot listja, trave, zboru za blagajnika je dan, preprosto z nami rad zapoje, med njimi vsake so pojave, pa včasih dela tako malo je, pobratil se je z abstinenco, od KACJANA, ki solo poje, da splača se pisati ne! od litra proč gre v kave senco. če zdrav je in ne slabe volje.

Pustimo to! Le kaj bi pel, Naj bo dovolj o našem gostu, Kaj rado se mu to zgodi, predaleč tu bi jaz zašel, ker pije ne, drži se v postu. da v sili glas ga zapusti, na seji 'vse bi storil vsak', Na zdravje njega žive dni, potem pa joj, še trikrat joj drug dan: le kdo naredil bi korak?! kozarčke bomo spraznili. in Ribniška ima pokoj.

O vajah naj še govorim, O PIRKERJU gre zdaj beseda, Pa JANEZ ARKO član družine, besedo pravo vam 'zročim, k tenorjem prvim se on useda. nobena vaja mu ne mine; le te so včasih težke reč, je mož za šalo in za vic, od Lazov sem je dolga pot. čeprav so dvakrat v tednu – in nič več! pa rad pove šegavih nam resnic. večkrat je Lazancem transport.

Začno pa običajno se tako, Je glas močan, to vemo vsi, KLUN JOŽE je pomoč blagajne, da z udeležbo ni lahko. bi eden bil tenor za tri. delo tako mu vsakdanje. tenorji, basi kar od kraja le z besedilom so težave, kot ekonom se je uveljavil, pa bariton prav pozno se primaja. da pesem malo se zamaže. ko sliv, bonbonov je nabavil.

Čeprav odrasli vsi so to možje, Pa JANKO HRENOV v prvi vrsti, CENE birt je z oštarije, le manjka vzgojne jim roke. s Pirkerjem se vedno prsi, po pogrebih se pri njemu pije. To Ferdo ve, to vemo vsi, naj bo to vaja al' koncert, naj vsaj nekdo ima profi t, kdo starim bi dajal soli! glas liričen mu da akcent. nam drugim je le za popit'! REŠETO JULIJ 2020 kultura 21

BOSBIRTOV TONE pevec psalmov naših, Tudi poslednji gre med base, Ko gre zares, je on tenor, vajo zamudi nam včasih, naj kritiko prevzame nase, ga za nastop povabi Zbor, pa se mu to vse oprosti, to NACE STARC je penzioner, a kaj, ko pot ga tak' pelja, da nežen glas iz ust spusti. ki poje rad kot amater. kje jutri bo, nihče ne zna.

Prišli smo že med šuštar base, Predsestvo zbora on drži, Del naših basov je junak, možje obetajo si boljše čase, na tajnika se rad jezi. KRAMARČEK ANDREJ je ta junak, ker BURGAR smreke bo prodal, Zapiskov sej, koncertov ni, za zvezo petja on skrbi, saj fi čko dosti bo koštal. a tajnik resno se drži. fant menda od umetnosti živi.

Burgar je kot termometer, Prišli do zadnje smo strani, Le zadnje čase čudne so reči, če plin ima, vihra kot veter. pa PIRCA FERDA za pozabi' ni, fanta nič več blizu ni. Ojej, pa brki sem in brki tja, ker mož zasluženo trpi Menda zameril mu se kdo od nas, pa vse se mu kar fajn poda! pri vajah redno se znoji. morda tenor, mogoče bas?

Je šerif s teksaških poljan, Utopljen je v petje pevski mož, Zdaj konec je teh litanij. DEJAK OV TONE imenovan, uči nas peti pozno v noč. Poj pevski brat in zraven pij! čeprav je birt, pa redno hodi, Ga jeza dostikrat drži, Če s kroniko sem se zameril, k vajam in k pivski probi. ker nas na vaje včasih ni. Upam, da mi boš odmeril!

AMBROŽIČ JOŽE modre glave, V modi zdaj so sateliti, In kdor učen je, kdor kaj ve, med pevci redno prostor vzame. tud' jaz jih moram omeniti, da snopje prazna slama je, pa kaj, ko glas mu gre med base, saj MAROLT LEON pride spet, naj kritiko prihrani zase, med tiste, veste -, šuštar base. ker šopka naš'ga je on cvet. napisat' kroniko naj sam poda se!

To je prijetno razpoložen zapisal ribniškim pevcem v spomin član njihovega zbora SVOBODA Ivan Šega v decembru 1966.

Pogled na današnji dan skozi sito preteklosti

Poletna muzejska noč je skupna akcija slo- venskih muzejev in galerij, ki se že več kot desetletje odvija v mesecu juniju. V tem času smo v Muzeju Ribnica pripravili že vrsto te- matskih večerov. Med drugim smo pripravili vodstva po razstavah, glasbene in pravljične večere, za en tak muzejski večer smo na pri- mer ponovno postavili razstavo Utrinki iz zgodovine ribniškega gradu. Letos pa smo se odločili predstaviti košček bogate muzejske zbirke fotografi j. Muzej Ribnica hrani dve zbirki fotografi j, in sicer zbirko klasičnih in zbirko digitalnih fotogra- fi j. Zbirko klasičnih črno-belih in barvnih fotografi j imenujemo fototeka in vsebuje več kot 3000 fotografi j. V digitalni zbirki foto- grafi j hranimo posnetke, narejene z digital- nim fotoaparatom, in skenirane fotografi je, jih hranijo. Morda kaka fotografi ja, nekdaj opozorila, kako pomembno je dokumentira- ki so jih muzeju za proučevanje in strokovno posneta bolj po naključju, danes predsta- nje sodobnosti. Tega, kar je danes, morda že uporabo posodili njihovi lastniki. Celoten vlja še tisti zadnji kamenček v mozaiku neke jutri več ne bo. In če tega nihče ne zabeleži, fond fotografi j ima neprecenljivo vrednost zgodbe. bo tudi za vedno izgubljeno za zgodovino. za proučevanje lokalne zgodovine. Opis fon- V času razglašene epidemije COVID-19 Ob pregledu pridobljenega gradiva smo se da je zaradi njegove raznolikosti nemogoč, smo hitro spoznali pomen časa in začeli odločili, da bomo del tega fonda predstavili lahko pa poudarimo nekaj »cvetk«: kopali- z dokumentiranjem. Ljudi smo tudi prek javnosti. Pokazale so se tri teme, pri kate- šče na Bistrici, prisega vojakov JLA, pust v FB-portala pozvali, da nam pošljejo svoje rih smo lahko povezali preteklost z realno- Ribnici, šolstvo, zdravstvo, trško in vaško fotografi je, povezane s tem obdobjem. Za stjo COVID-19. Izpostavili smo gostinstvo, življenje, osamosvojitvena vojna, fotogra- pomoč pri dopolnitvi zbirke se še posebej zdravstvo in splošni utrip na ribniškem trgu. fi je, povezane s suho robo in lončarstvom, zahvaljujemo Matevžu Petroviču. Iz prido- Razstavo smo postavili na prostem na pred- in tako dalje. Fond ves čas dopolnjujemo in bljenega gradiva smo oblikovali fotografsko večer Poletne muzejske noči, ki je bila 20. vedno znova pozivamo ljudi, da se oglasijo zbirko Ribnica v času koronavirusa. Ravno junija in je bila na ogled še ves mesec julij. pri nas, da skupaj pregledamo fotografi je, ki situacija, v kateri smo se znašli, je še enkrat Vasja Zidar, kustosinja

BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS SPLOŠNA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU tel.: 041-647-188, 051-456-646, e-mail: [email protected], www.blesk.si *FASADERSTVO IN ENERGETSKE SANACIJE - KVALITETNA IZVEDBA FASAD, BREZPLAČNA BARVNA ŠTUDIJA (PRIPRAVIMO VAM CELOTNO DOKUMENTACIJO ZA NEPOVRATNA SREDSTVA) - CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA STAVB (PODSTREŠJE, FASADA, OKNA, HIDROIZOLACIJA STEN) (SUBVENCIJA ZA ENERGETSKO SANACIJO) *GRADBENA DELA - NOVOGRADNJA ALI REKONSTRUKCIJA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH STAVB (3D VIZUALIZACIJA OBJEKTA) - ADAPTACIJE STANOVANJSKIH PROSTOROV (IZRIS TLORISA, IZVEDBA VSEH DEL, Z MOŽNOSTJO NA KLJUČ) - ZUNANJA UREDITEV (TLAKOVANJE DVORIŠČ, ASFALTIRANJE, IZDELAVA ŠKARP…) - SANACIJE (BALKONOV, PLOČNIKOV, VLAGE V ZIDU) - RUŠITVENA DELA (VODNI IZREZ BETONSKIH, ASFALTNIH ALI OPEČNIH POVRŠIN) *SUHOMONTAŽNA IN SLIKOPLESKARSKA DELA *POLAGANJE TALNIH OBLOG - (KERAMIKA, KAMEN, PARKET, LAMINAT, PVC VINIL) *ČISTILNI SERVIS

Microera Jože Šilc s.p. HrovaĀa 14A (trgovski center SPAR Ribnica) 1310 Ribnica 01 8373 116 051 358 762 [email protected] www.microera.si

UGODNI NAROÿNIŠKI PAKETI TER AKCIJSKI MOBITELI NA OBROKE! Ugodni À ksni paketi NEO in mobilni paketi NAJ

DELOVNI ÿAS: PON - PET 8.30 h - 11.30 h ter 14 h - 17 h SOB 8.30 h - 11.30 h Senčila Jan Omahen s.p. 031 293 250 [email protected] Senčila Jan Omahen s.p.

SERVIS IN MONTAŽA

žaluzije tende plise zavese roloji komarniki pergole rolete PVC okna

KROVSKA DELA : • pokrivanje z betonskimi kritinami (Bramac, Golob, …) • pokrivanje z glinenimi kritinami (Tondach, Creaton, …) • pokrivanje s pločev. kritinami (Trimo, Decra, Italpanelli, ...) • pokrivanje ravnih streh (Sika, Bauder, Fragmat, …)

KLEPARSKA DELA: KROVSTVO • montaža žlebov in cevi (poc, alu barvan, poc barvan, baker) • montaža obrob in žlot (poc, alu barvan, poc barvan, baker) M in M • montaža dimniških obrob (poc, alu barvan, poc barvan, baker) Kot pri Ribnici 30 TESARSKA DELA : 1310 Ribnica • postavljanje ostrešij Tel: 041 347 707 • postavljanje nadstreškov [email protected] Krivljenje obrob na krivilnem stroju do dolžine 8m. www.krovstvomm.si Montaža strešnih oken (Velux, Fakro, Domix) MIRNA - Selo pri Mirni, prodamo velikost je 699 m2, vsa infrastruktura kmetijo s tremi objekti, dva za rušenje, ob oz. na parceli, cena za m2 je 30 EUR, Del. čas: od 10 - 17, sob. 10 - 13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 kozolec potreben manjše obnove, v skupna cena je 20.970 EUR. skupni izmeri 52.828 m2. Posest je v PRODAMO leta 1989, vsa infrastruktura, CK na TREBNJE - okolica Bevško enem kosu, primerna je za rejo konj. , prodamo olje in trda goriva, takoj vseljivo, cena 2 HIŠE: Vsa infrastruktura. Polja in travniki stavbni parceli v izmeri 3.258 m , ter v 88.000 EUR. EI-Strokovno mnenje - Izkaz! 2 so obdelani, ohišnica je nekoliko izmeri 97 m , obe k.o. 2690 Prapreče, RIBNICA - Kolodvorska, prodamo infrastruktura na oz. ob parceli, cena je starejšo stanovanjsko hišo v izmeri VELIKE LAŠČE - Knej, prodamo kmetijo zapuščena. Cena 133.000 EUR, nova 101.000 EUR. 8,72 x 10,60 m, z dodatnim objektom – z gospodarskim poslopjem - hlev, cena 130.000 EUR. primerno za vzrejo konj in kozolec ter garažo, v izmeri 6x5 m, ob stanovanjski MEDVODE - Verje, prodamo delno 2 hiši na parceli v izmeri 321 m , na ca 4,5 ha pašnikov, travnikov, njiv in opremljeno visokopritlično hišo v POSLOVNI PROSTORI: Kolodvorska ulici v Ribnici. Zgradba je sadovnjakov, skupaj v enem kosu, ter mirnem okolju z veliko zelenja, v izmeri bila zgrajena leta 1957. Obnova strehe ca 2,5 ha gozda, ki se nahaja v sklopu 10 x 7,5 m, stanovanjske površine GROSUPLJE - Višnja Gora, prodamo 2005. Vsa infrastruktura, ogrevanje ostalih zemljišč. Infrastruktura v in ob je ca 200 m2. Zgrajena leta 1975, posest v izmeri 9331 m2, na kateri so na olje. Služnostni dostop za sosednjo gospodarskem poslopju. Pridobljeno adaptirana leta 2000. Ogrevanje na zgrajeni gostinski objekt 165 m2 P+1, parcelo. Vseljivo v enem mesecu. Cena gradbeno dovoljenje za izgradnjo kurilno olje, odprt kamin in paneli. je 99.000 EUR. objekti za športne in rekreacijske dejav- novega gospodarskega poslopja v Vsa infrastruktura v hiši. Vseljiva po nost (tri tenis igrišča, igrišče za odbojko izmeri 20 x 10 m, z začeto gradnjo. SODRAŽICA - Zavoda, prodamo starejšo dogovoru, cena 287.000 EUR. na mivki, veliko parkirišče primerno za stanovanjsko hišo, v izmeri 87 m2, Stavbnega zemljišča je ca 1000 m2. NOVO MESTO – Straža, Stara cesta; postavitev in priključitev avtodomov), stoječa na parceli v izmeri 653 m2, obe Cena je 180.000 EUR. prodamo zidanico v izmeri 30 m2, dve objekt za piknike z urejenimi sanitarija- k.o. 1619 Sodražica, v skupni izmeri SODRAŽICA - Male Vinice, etaži, zgrajena je bila leta 1970, velikost mi in moderno opremljeni z gostinsko 740 m2, št. stavbe je 230, hiša je bila prodamo parcele 811 m2, vinograd v urejanju, opremo, ob potoku, primerno tudi za zgrajena leta 1961, vsa infrastruktura, starejšo, opremljeno stanovanjsko hišo ogrevanje CK, delno opremljeno, takoj 9,5 x 7 m 2x, plus klet z garažo 11 x ogrevanje na trda goriva, elektrika, različne dogodke. Vsa infrastruktura. vseljiva, cena 80.000 EUR. EI v izdelavi. 6 m in gospodarskim poslopjem 9 x 6 voda - hidrofor, vsa infrastruktura. Zgradba je bila zgrajena leta 2014, m, na zanimivi lokaciji, zgrajeno pred Obnovljena leta 2007 (streha, fasada, objekti imajo pridobljeno gradbeno in RIBNICA - Nemška vas, prodamo letom 1967, obnovljeno 1992. Stoji na okna). Takoj vseljiva. Cena 35.000 uporabno dovoljenje. Možnost je tudi starejšo stanovanjsko pritlično hišico parceli v skupni izmeri z vrtom 5.600 EUR. najeti celoten kompleks oz. po elemen- v izmeri 170 m2, parcela je velika 2 tih. Prodajna cena je 1.100.000 EUR, 521 m2, na parceli stoji opremljena m . Dodatno je še ena parcela v k.o. Jurjevica, v izmeri 2735 m2. Etažno plus DDV. stanovanjska hiša, ki je bila zgrajena GRADBENE PARCELE: pred letom 1967, fasada in streha centralno ogrevanje, vsa infrastruktura, sta bili obnovljeni leta 1987, vsa takoj vseljiva. Cena je 96.000 EUR. VELIKE LAŠČE - Opalkovo, na lepi lokaciji infrastruktura, ogrevanje na trda goriva, prodamo gradbeno parcelo v izmeri ODDAMO LOŠKI POTOK - Draga, prodamo starejšo takoj vseljiva. Cena je 64.000 EUR. 2579 m2, vsa infrastruktura na oz. ob poslovno stanovanjsko hišo (pekarno), POSLOVNI PROSTORI: parceli. Cena za m2 je 42 EUR. RIBNICA - Dolenja vas, Lončarska ulica, z vrtom in parkirnim prostorom pred RIBNICA - center, Škrabčev trg, v najem prodamo stanovanjsko hišo v izmeri stavbo, v skupni izmeri 946 m2, ter VELIKE LAŠČE - Karlovica, na lepi lokaciji 101 m2 in dve tretjini parcele, ki prodamo gradbeno parcelo v izmeri oddamo poslovni prostor v izmeri 260 poslovno stanovanjsko stavbo v izmeri 2 2 m , za mirno dejavnost v pritličju poslov- predstavlja dvorišče v izmeri ca. 149 355 m2 in dvorišče v izmeri 157 m2, vse 1338 m , s pridobljenim gradbenim m2, ter parcelo v izmeri 75 m2, vse no stanovanjske stavbe. Stavba je bila k.o. 1584 Draga. Hiša je bila zgrajena dovoljenjem za stanovanjsko hišo v k.o. 1629 Dolenja vas. Stavba je bila zgrajena leta 2009. Vsa infrastruktura, leta 1965, obnovljena leta 1999, vsa izmeri 7x9 m, ter začeto gradnjo, izdelano zgrajena pred letom 1967. CK na plin, do prve plošče, vsa infrastruktura ob CK ogrevanje na olje, vseljivo takoj. infrastruktura, takoj vseljiva. Cena vsa infrastruktura. Cena je 60.000 EUR. parceli, cena 79.000 EUR. Cena najema je 1.100 EUR mesečno, 75.000 EUR. plus DDV in stroški. ORTNEK - Sveti Gregor, prodamo VELIKE LAŠČE - strogi center, prodamo 2 LOŠKI POTOK - Retje, prodamo starejšo, stanovanjsko stavbo v izmeri 96 m , gradbeno parcelo v izmeri 925 m2, 2 opremljeno stanovanjsko hišo in celotna parcela je v izmeri 1003 m . vsa infrastruktura na oz. ob parceli. gospodarsko poslopje z vrtom, v izmeri KUPIMO Hiša je bila zgrajena leta 1930 (pred Pridobljena lokacijska informacija o letom 1967), streha obnovljena leta 198 m2, del hiše je tudi poslovni prostor- gradnji. Cena za m2 je 49 EUR. STANOVANJA: 1965, vsa infrastruktura, CK na trda trgovina, celotna parcela je velika 765 goriva, cena 45.000 EUR. m2 in predstavlja dvorišče. Hiša je bila RIBNICA - Hrastje, prodamo gradbeno LJUBLJANA - Trnovo, Vič, Rožna dolina, parcelo v izmeri 1347 m2, vsa infra LOŠKI POTOK - Lazec, prodamo zgrajena leta 1968, obnovljena leta center, Mesarska ulica, kupimo dvoinpol struktura na parceli, brez obremenitev. stanovanjsko stavbo (gostinski objekt) 1997, gospodarsko poslopje je bilo do trisobno stanovanje, v izmeri ca. Cena 40.000 EUR. v izmeri 87 m2 in dva poslovna prostora zgrajeno leta 1990. Takoj vseljivo. 70 m2, v prvem nadstropju - balkon, v izmeri 85 m2 in 199 m2 ter dvorišče v Ogrevanje CK na olje, elektrika, voda, DOLENJA VAS - prodamo gradbeni manjši blok, zaželjeno parkirno mesto, izmeri 1649 m2, primerno za turistično vsa infrastruktura, cena 73.000 EUR. parceli v izmeri 535 m2 in v izmeri 164 starost do 20 let, cena od 145.000, do dejavnost, v idilični okolici, zgrajeno EI v izdelavi. m2, obe k.o. 1629 Dolenja vas, skupna 180.000 EUR. Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodaji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje. 26 med veliko in malo REŠETO JULIJ 2020 Krajevna skupnost Sv. Gregor – štiriperesna deteljica

Krajevna skupnost (KS) Sv. Gregor pred- ka (1865–1917), ki se je v njej rodil takratne- prirejala gledališke predstave. Ljudje so iz stavlja v občini Ribnica območje, ki je v ra- mu učitelju. Danes pa na mestu takratne šole dvorane vedno odhajali nasmejani in polni zvoju najbolj zaostajalo, saj že zaradi relativ- Sv. Gregor krasi veličastni gasilski dom. lepih vtisov. Danes je aktiven pevski zbor, ki ne odmaknjenosti od glavnih prometnih žil, Leta 1931 je na področju Slemen živelo se udeležuje pevskih srečanj v bližnji okolici hribovskega značaja pokrajine, razpršenosti 923 prebivalcev. Žal je v letih druge svetovne in nas, farane, navdušuje pri poslušanju ne- in redkosti poselitve na tem območju ni vojne zaradi nestrinjanja s takratno oblastjo deljske ali praznične maše. moglo razviti večjega naselja, ki bi funkci- število prebivalcev močno upadlo. Četrti list deteljice je prostovoljno gasil- oniralo kot razvojno središče širšega zaled- sko društvo, ki je eno izmed najbolj vztraj- ja. Prebivalstvo je vezano na zaposlovanje v nih društev Gasilske zveze Ribnica. Letos dolini, kar pa je v določenem obdobju spod- Naša štiriperesna praznuje 120-letnico obstoja, žal pa smo bili bujalo demografsko praznjenje tega prosto- deteljica primorani slovesnost praznovanja odpoveda- ra in postopno zmanjševanje intenzivnosti Kot predsednik KS Sv. Gregor naš kraj rad ti in jo prestaviti na naslednje leto. Društvo rabe kmetijskih zemljišč. Poleg zmanjševa- poimenujem kot srečno štiriperesno deteljico. je bilo skozi vso zgodovino zelo aktivno na nja kmetijskih dejavnosti so močno upadale Prvi list deteljice je zagotovo 450 kraja- področju izobraževanja svojih članov, pa tudi ročne spretnosti, kot so obodarstvo in druge nov naše skupnosti. Od tistih najmanjših, pri opremljanju operative. Tako lahko danes s dejavnosti izdelave suhe robe. Danes je del ki so nekaj mesecev ali let v domači oskrbi, ponosom gledamo na opravljeno delo, saj sta dopolnilne dejavnosti pridelava vrtnin, kot do tistih najstarejših. Za najmlajše se po za- v garažah sodobno opremljeni vozili, gasil- so solata, paprika, jagode, šparglji in druge ključku varstva začne obdobje prvih kora- ska avtocisterna in vozilo za prevoz moštva. na slemenski zemlji vzgojene rastline. kov v domačo podružnično šolo Osnovne Gasilski dom pa od leta 2013 krasi muzejska Zaselki kljub svoji razpršenosti na razme- šole Sodražica. Prav ta se je ob praznovanju soba z zapisi in eksponati zgodovine društva. roma velikem prostoru tvorijo demografsko 100-letnice smrti rojaka na pobudo krajanov Slemena vedno privlačijo ljudi, ki so željni in gospodarsko celoto z znanim nazivom preimenovala v Podružnično šolo dr. Janeza lepih pogledov na Kamniško-Savinjske Alpe Slemena. Evangelista Kreka. ali pa po hribovitem delu preverjajo svojo kolesarsko oziroma fi zično kondicijo. Svojo žejo lahko potešijo oziroma se okrepijo v okrepčevalnici Zvonček ali v čudovitem do- mačem ambientu Turistične kmetije Oblak. Za ohranitev prebivalstva sta pomembna zadovoljstvo in dobro počutje krajanov. Da lahko KS Sv. Gregor gospodarno raz- poreja fi nančna proračunska sredstva, so ve- dno dobrodošli pobude in predlogi krajanov. V ta namen smo tudi letos ob prisotnosti žu- pana Sama Pogorelca izvedli zbor krajanov. Krajani smo bili seznanjeni z že izvedenimi in prihajajočimi investicijami, prav tako je Slemena obsegajo triindvajset zaselkov. Vas Podružnično šolo nižje stopnje obiskuje župan odgovarjal na zastavljena vprašanja. Sv. Gregor (736 m. n. v.) z znamenito cerkvijo, v povprečju 15 otrok. Ti nadaljujejo višjo Za še gospodarnejše delo KS pa želim, da podružnično osnovno šolo, gasilskim domom stopnjo na Osnovni šoli Sodražica. Njihovi krajani Slemen svoje pobude in vprašanja s in športnim igriščem, je glavno središče zbira- starši se večinoma preživljajo z zaposlitvijo kratkim zapisom oddajo v nabiralnik KS Sv. nja krajanov. Po arheoloških domnevah naj bi v večjih krajih, vse od Kočevja do Ljubljane. Gregor ali pa tega posredujejo v elektronski ljudje v teh majhnih krajih prebivali že v stari Temu ustrezno apeliramo na občino z dej- obliki na KS Sv. Gregor. železni dobi, to je približno v osmem stoletju stvi, kako pomembne so nam infrastruktura, Le redka je še zdrava pitna voda po vaških pred našim štetjem. Majhne vasice niso obšla zanesljivost prevoznosti cest tudi v zimskih iztrošenih vodovodih. Temu ustrezno smo velika družbena, verska in vojna dogajanja v razmerah in ureditev možnosti varstva otrok v minulih letih aktivno pristopili k urejanju petnajstem in šestnajstem stoletju, ko je slo- v domačem kraju. vodne oskrbe na celotnem področju Slemen. venska dežela trepetala pred turškimi vpadi. Drugi list deteljice je aktivno turistično Tako je Občina Ribnica še z županom Levst- Na obdobje reformacije in dvoličnost cerkve- športno društvo, ki je pred leti praznovalo kom zagotovila fi nančna sredstva za začetek nih veljakov nas spominja znamenita freska 20-letnico ustanovitve. Društvo skrbi za ak- projekta. Projekt naj bi bil po zagotovilih zdaj- lisice romarice v cerkvi sv. Urha v Maršičih. tivnosti športnega in družabnega življenja šnjega župana Občine Ribnica Sama Pogorel- Samostojna župnija z župnijsko cerkvijo ter v zimskem času za organizacijo raznovr- ca v nekaj letih tudi dejansko uresničen. Za sv. Gregorja je nastala leta 1876. Slika zave- stnih delavnic obujanja starih običajev. Vse- ves trud in dobro medsebojno sodelovanje se tnika sv. Gregorja na glavnem oltarju je delo kakor smo izjemno hvaležni, da smo v letu zahvaljujem njemu in celotni občinski upravi. Matevža Langusa, križev pot pa je naslikal 2008 pridobili športno igrišče, na katerem Vsekakor vam bo izlet v naše kraje še kako slikar Koželj. se v poletnem času odvijajo vsi pomembni popestril lep dan v vseh letnih časih. Mogo- Nastanek osnovne šole pri Sv. Gregorju sega dogodki našega kraja. če najdete na obronkih Slemen tudi vi svojo v leto 1848. Imenitna in posebna je tudi zato, Tretji list deteljice je kulturno-umetniško deteljico sreče. ker se v povezavi z njo s ponosom spomnimo društvo. Še nedolgo tega je dramska sekci- Peter Adamič, na slavnega rojaka dr. Janeza Evangelista Kre- ja tradicionalno na belo nedeljo v dvorani predsednik KS Sv. Gregor REŠETO JULIJ 2020 med veliko in malo 27 Od rok do ust je dolga pot >> »Brez dela ni jela«, pravi pregovor. Kdor nas je v dvajsetih letih sovo jedilnico, gostišče Vrba v Žlebiču, šol- sko kuhinjo, Krono v Idealu, gasilni dom v uspel spoznati, dobro ve, da smo »podeželke«, članice Društva Jurjevici, enkrat pa tudi v samostanu v Novi podeželskih žena Ribnica, dobre in iznajdljive gospodinje, pa se kljub Štift i. V gosteh smo imele znane kuharske temu še vedno rade izobražujemo in dopolnjujemo svoje znanje – tako mojstre, največkrat priznanega kuharja Ro- v kulinariki kot pri ročnih spretnostih. berta Mrzela (praznične jedi, priprava hla- dnih jedi, jedi iz svinjine, sladice in torte, Skozi dvajsetletno obdobje smo organizirale prijatelje. Največ kulinaričnih izkušenj smo božično-novoletne jedi in pogrinjki, dietna različna poučna predavanja o zdravju, kozme- si nabrale kar za domačim štedilnikom, saj prehrana, štruklji). V gosteh smo imele še tiki, socialnih problemih žensk in otrok, zeli- vse kuhamo že od mladih dni, najprej pod Marjeto Dolinar z Otočca, ki nam je pred- ščih, sušenju sadja, cvetju in vrtovih, urejanju domačij, skrbi za okolje in še bi lahko našte- vala. Radovedne, kot znamo biti samo ženske, smo se jih pridno udeleževale. Črpale smo znanja in spretnosti povabljenih mojstrov in predavateljev, kadar pa ni bilo dovolj sredstev, smo si tečaje priredile kar same med seboj. Ročna dela Se še spomnite, drage članice, kako je bilo pododrje v TVD Partizan včasih premajh- no? V nekem obdobju je bilo članic več kot 150, želja po druženju in obujanju ročnih del pa velika. Vsaka je znala narediti nekaj po svoje in svojega. Nekatere so samo opazovale in so bile rade v družbi, polne energije. Učile smo ena drugo, tiste, ki so izstopale, pa so nas nadzirale, če prav delamo. Lotile smo se izdelovanja cvetja iz papirja, vezenja, plete- nja, izdelovanja rišeljeja, kvačkanja, vžiganja na les, pletenja košaric, izdelovanja pirhov ali pisanic in vse to s pridom porabile za naše Dobrote iz vlečenega testa-Ružica Đorđevski. razstave ali unikatna darilca.

nadzorom svojih mam in babic, kasneje z stavila kitajske jedi, Emilijo Pavlič iz Kopra, Kuharski tečaji in naše zanimanjem po receptih kakšnih starih ku- ki nam je predavala, kako jemo ribe, Milka kulinarične izkušnje harskih knjig in ročnih zapisov. Debeljak in Nada Lunder sta nam pokazali, Najraje smo kuhale in pekle, ker smo ve- Veliko smo se naučile tudi na naših kuhar- kako izdelamo pletenico in božični kruh ali činoma preproste kmečke ženske, ki kuha- skih tečajih, ki smo jih organizirale v našem poprtnik, zakonca Breda in Franc Lovšin iz mo s srcem in ljubeznijo za svoje družine in društvu. Prostorsko smo uporabljale Inle- Kočevja sta nam pripravila jedi iz buč, Ma- rija Merljak pa nas je dodobra seznanila z zdravilnimi učinki raznih olj. Večinoma pa smo si kuharske izkušnje iz- menjale članice kar same med seboj. Božena Krajc in Martina Lovšin sta skuhali prepro- ste domače jedi na žlico in jedi iz krompirja, Ružica Đorđevski nas je naučila, kako delati pravo vlečeno testo in dobrote po makedon- sko, Darinka Češarek pa, kako izdelati pleteno srce itd. Seveda smo bile najbolj vesele, kadar je tečaj vodil naš prijatelj Gustel, soprog naše članice Marije Miklošič. Pripravil nam je ču- dovite tečaje (jedi iz čemaža, jesenske dobrote, zelenjavne hladne jedi, čemaž na našem je- dilniku in še marsikaj). Skupaj smo pripravili prekrasne jedi za oči, dušo in naše želodčke. Vsakokrat smo bile ponosne, ko smo na kon- cu tečaja obložili mizo s pečenimi in kuhanimi mojstrovinami, ki so bile tudi lepo postrežene. Ročna dela v TVD Partizan. 28 med veliko in malo REŠETO JULIJ 2020

Tekmovanja v kuhanju in predstavitev ribniških jedi Naše znanje smo in še s pridom uporabljamo za peko in pogostitev ob raznih prireditvah v občini ali na raznih tek- movanjih, ki se izvajajo v okviru Zveze kmetic Slovenije ali pa prek turističnih društev po Sloveniji (Vampijada v Sodražici, Bučarjada v Velikih Laščah, Dődőlijada v Puconcih, Dara župa v Podvelki, šunka v testu na Grosupljem, razstave po- prtnikov v Sodražici in Dobrepolju, peka kruha v krušni peči na Robu in še bi lahko naštevala. Za predstavitev Ribniške doline se najraje predstavimo z jedmi naših babic – »rib´nško povanco«, rožičevimi ali mesnimi ocvrtimi žinkrofi , kašnato povanco in brjačkovo vodo ter s f´žolovko z ocvirki. Včasih so rekli, da je lakota najboljša kuharica. Menim, da to drži še danes, ampak prav je, da smo včasih tudi »izbirčni«. Naj vam tekne vsaka jed, ki si jo z domačimi pridelki z ljube- znijo pripravite! Marinka Vesel, predsednica DPŽ Ribnica Foto: arhiv DPŽ Tečaj o jedeh iz čemaža-Inles 2007.

Za nami je že 22. sezona joge

Naš namen pred dvaindvajsetimi leti je bil prenesti ljudem preizkušene vaje za telo in dušo, za notranji mir, življenje z manj stresa, skratka za boljše počutje, zdravje, razpolože- nje in medsebojne odnose. Vaje so organizirane stopenjsko. Na za- četku sezone smo v septembru začeli z eno- stavnimi vajami, da se telo razgiba, sklepi postanejo prožnejši, nato pa jih počasi nad- grajujemo. Obvezno se na začetku sprosti- mo, saj se tako znebimo napetosti in utru- jenosti, potem pa nadaljujemo z različno dinamiko, vedno pa telesu prijazno, da si lahko povrnemo izgubljene moči, energijo in sledimo sebi, svojemu počutju in trenutnim zmožnostim. Jogo danes uporabljajo tudi že v zdravstvu za odpravljanje fi zičnih in Velika pozornost je namenjena sebi, povezanosti s seboj, da duševnih težav. Zakaj se ne bi izognili marsikaterim nevšečnostim pra- postopno prepoznavamo notranje dogajanje, odpravljamo sta- vočasno? re okorele vzorce, reakcije, ki nam samo jemljejo energijo, na V Rekreacijskem klubu Ribnica dopolnimo jogo s funkcionalno ali fi - primer eni se pogosto jezijo, drugi kritizirajo, tretje prevečkrat tnes vadbo in s športnimi pripomočki, treniramo tudi obrazne mišice, obvladujeta strah in slaba samopodoba, niso nikoli dovolj za- izvajamo samomasažo in še marsikaj zanimivega za samopomoč. dovoljni s postavo, družbo, partnerjem, šefom, politiko, našte- vanje gre lahko v neskončnost. Seveda se je dobro zavedati teh Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica – [email protected] vzorcev, ki so že naše navade, da gremo lažje skozi življenje. Rekreacijski klub Ribnica – [email protected] Pozorni smo na svoje misli, na njihovo kakovost, saj vemo, da se vse vrača, tako tudi dobre ali slabe misli, ki so vibraci- ja. Vsak ima možnost spremeniti svojo vibracijo v pozitivno, s tem pa vpliva povratno na samega sebe in si kreira življenje. Naša energija je naša največja moč, s pozitivno energijo se kre- pi duhovna moč, ki je glavni vir, skriti adut naše osebnosti. Tako se na vadbi trudi vsak po svoje, po svojih zmožnostih, enako tudi doma, saj telo hitro izgubi gibljivost, kondicijo, dobro formo mišic, s tem pa tudi energijo, imunski sistem, torej tudi zdravje, zunanjo in notranjo lepoto. REŠETO JULIJ 2020 med veliko in malo 29

Uspešnost generacij – ne- Medgeneracijsko sodelovanje je v zagonu pretrgan življenjski krog Pridobite si pravico do brezplačnega prevoza. Lep pozdrav vsem občanom, vsem približno 3800 upokojencem in ostarelim, posebej pa 384 aktivnim članom Društva upokojencev PROSTOFER RIBNICA Ribnica v želji, da se nam pridružite vsi še fi zično in duhovno ak- Prevoz ostarelih in bolnih, ki nimajo druge možnosti tivni posamezniki, kot pravi naša himna: »vse kar lejze inu gre«, da prevoza, že deluje! bo naša družba bolj zanimiva, bolj vesela, poskočna, šegavo aktivna, Pogoji uporabe: posebej pri neštetih hobijih posameznikov in v interesnih skupinah. – za vse starejše od 65 let; Samo tako lahko združeno te naše starostne potrebe lažje uresniču- – za tiste, ki se ne morete sami peljati z vozilom; jemo in negujemo. – za tiste, ki nimate nikogar, da vas pelje na zdravniški Poglejmo malo nazaj v pretekli in najbolj realno v polpretekli čas, pregled, v trgovino, bolnišnico in podobno, ko so vaši ko smo mi, sedanji upokojenci, prevzemali razne bolj ali manj odgo- najbližji v službi. vorne naloge, opravljali večinoma bolj fi zična dela, ki so bila v našem Sedaj imate možnost, da se prijavite na telefon 080 10 času častna, ustanavljali nova podjetja, šole, občinsko upravo, upravo 10 in pojasnite svoje potrebe. Z veseljem vam bodo sve- krajevnih skupnosti, občinsko infrastrukturo, gradili naselja, ulice, tovali in razložili vse, kar vas zanima! zgradili s takratnega trga mestece Ribnico, trg Sodražico, okoliške Če ne zmorete poklicati sami, prosite svojce, sosede, vasi z območjem širšega Loškega Potoka z zastavljenimi pogoji za ra- prijatelje, da pokličejo namesto vas! To za vas lahko sto- zvoj trga Travnik kot centra Loškega Potoka. Bil je čas prostovoljnih rimo tudi v Društvu upokojencev Ribnica. delovnih akcij in medsebojne pomoči. Z gotovostjo smo dobro zastavili in ubrali prave razvojne smernice, ki so temeljile predvsem na povečanju zaposlenosti občanov, dviga- nju standarda z zagotavljanjem pogojev za razvoj družbe in posame- BREZPLAČNI PREVOZI Z JAVNIM znika. Najpomembnejše so bile odločitve širitve ribniških podjetij v PREVOZOM – AVTOBUSOM ALI VLAKOM oddaljenejših krajevnih skupnostih (KS) od Ribnice, v Sodražici, Lo- – Stopite do avtobusne prodaje kart v Kočevju ali kjer- škem Potoku in Dolenji vasi. Nova podjetja so odigrala veliko vlogo koli v Sloveniji in si pridobite kartico za brezplačen pri razvoju občine. Slabše smo se obnesli v upravljanju KS, te so stal- prevoz povsod po Sloveniji. no imele občutek, da so zapostavljene, da ves denar ostaja v Ribnici, – Stopite do pisarne Društva upokojencev Ribnica na čeprav so se razvojna sredstva delila po številu prebivalcev. Ostajali Knafl jevem trgu 4 (vsak ponedeljek od 9.00 do 11.00), so očitki, da se KS zato ne morejo dovolj razvijati. V resnici pa vedno kjer vam bomo pomagali. Ob tem času deluje tudi te- kot občina nismo znali preveč uspešno črpati državnih sredstev in lefonska številka 031 792 694. predstavniki KS niso bili profesionalci, zato tudi sredstva v KS niso – Pokličite nas od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 bila najbolj racionalno uporabljena. Po osamosvojitvi Slovenje smo na 040 465 055 ali 041 409 355 ali 051 886 584. večja ribniška podjetja, ki so šla v stečaj, današnji upokojenci več ali Za prijavo je treba izpolniti prijavni obrazec, ki ga do- manj prestrukturirali v manjša zasebna podjetja. S tem praktično v bite v prodajalnah avtobusnih kart, v Društvu upoko- občini ni bilo nezaposlenosti, dodana vrednost v podjetjih pa je bila jencev Ribnica in na spletu, kjer dobite tudi natančnejša žal majhna, zato je bil osebni standard zaposlenih sorazmerno nizek. navodila. Sredstva za družbeni razvoj so usahnila, razvoj družbene infrastruk- https://www.blog.uporabnastran.si/2020/06/23/obra- ture pa se je občutno zaustavil. Vsi ti neugodni pogoji so pripeljali zec-za-brezplacno-vozovnico-za-upokojence-postopek- do nastanka dveh novih občin. Odprla se je nova perspektiva razvoja -pridobitve-brezplacne-vozovnice-za-avtobus-in-vlak- občin, država je omogočila več razvojnih sredstev in možnosti zadol- -za-upokojence-ter-starejse-od-65-let/ ževanja. Stara slabost uspešnosti črpanja razpoložljivih sredstev za razvoj, predvsem evropskih sredstev, se je spet pokazala kot slabost in cokla za razvoj, predvsem v primerjavi z drugimi upravnimi ob- činami po državi, zlasti če se primerjamo s Kočevjem, ki se mu je po E-POMOČ samoosvojitvi sesulo gospodarstvo in je nastala velika nezaposlenost, Avtomatični klic prek pritrjene elektronske naprave kar je Kočevarje streznilo in danes uspešno črpajo evropska sredstva, ob slabem, alarmantnem počutju bolnika kot SOS-klic uvajajo nova industrijska podjetja, zaposlujejo in se uspešno infra- centra za hitro pomoč za: strukturno razvijajo. – bolne s težkimi kroničnimi boleznimi, ostarele nad Naša generacija se delovno izprega, svoje naloge predajamo mlaj- 65 let, osebe, ki bivajo same, invalide, osebe po tež- šim generacijam. Čas je torej za generacijsko izmenjavo izkušenj, ki kem operativnem posegu; se v resnici neprestano neopazno dogaja. Danes jo je vseeno bolj ču- – osebe, pri katerih je širša družina zaradi rednih obve- titi navzven kot priznanje ostarelim, saj smo v večini zgradili to našo znosti dlje časa dnevno odsotna. občino, mesto, trge in vasi takšne, kot danes so. Aktivnosti novega občinskega vodstva in širše družbe to očitno kažejo v akcijah pomo- Prijava je možna na Oddelku za družbene in gospo- či ostarelim. Ribnica je oživela, čutiti je nov, optimističen utrip, ki darske dejavnosti Občine Ribnica: se dotika tudi nas, starejših občanov. S skupnim medgeneracijskim sodelovanjem odpiramo novo energijo, ki bo še bolj povezovala vse občane v uspešno trdno celoto za boljši jutri. T: (01) 837 20 00 ali (01) 837 20 23 Jožef Debelak V Društvu upokojencev Ribnica pa po telefonski zvezi. 30 vrtec in šola REŠETO JULIJ 2020 Z zabavo nad sadje in zelenjavo

V skupini Ovčke smo v letošnjem šolskem avokado). V igralnici smo priredili tržnico, Letos je bil sadni in zdrav, naredili pa smo si letu dali velik pomen raznoliki in zdravi pre- kjer so se otroci igrali igro vlog in kupovali ga kar sami. Ob praznih skodelicah smo ugo- hrani, saj se zavedamo, da je prav zgodnje različno sadje in zelenjavo, uporabljali čutilo tovili, da je celo boljši od tistega iz trgovine, in otroštvo tisto najpomembnejše obdobje, ko za tip ter z zaprtimi očmi in s pomočjo rok ti- se z njim sladkali kar dva dni zapored. otrok spoznava različne okuse in se o njih uči. pali, katero sadje ali zelenjavo imamo v rokah, Ob vsem tem nam je bilo pomembno V ta namen smo skozi celo leto izvajali de- ter imeli tudi možnost okušanja, igrali smo se predvsem to, da smo otrokom dajali dober javnosti, ki so otroke spodbujale k okušanju, sadni loto, presipali riž in ugotavljali, katera zgled in jih z raznolikostjo priprave sadja in spoznavanju in privajanju nekaterih novih zelenjava se skriva pod njim, priredili smo zelenjave usmerjali k zdravi prehrani. Tudi okusov, predvsem sadja in zelenjave. Skupaj kotiček dom in ga spremenili v tržnico. Otro- odzivi otrok in staršev so bili pozitivni, saj so smo obiskali trgovino na trgu, kjer prodaja- ke smo povabili tudi k zbiranju idej, kako bi nekateri otroci začeli jesti sadje z lupino in jo sadje in zelenjavo, ob tem spoznali poklic si popestrili sadne malice, in kaj kmalu smo tudi solato. Otroci so celo spodbudili starše sadjarja ter si podrobno ogledali trgovino. jih začeli pripravljati malo drugače. Pričarali k okušanju sadja, ki ga doma sicer ne jedo. Imeli smo možnost spoznati različno sadje smo si sadne napitke in jih kombinirali tudi Najboljše pa je bilo to, da je iz igralnice sku- in zelenjavo, tisto, ki smo poznali, smo hitro z zelenjavo ter se sladkali s sadnimi nabodali pine Ovčke glasno odmevalo »mmm, tole je poimenovali, tisto neznano pa fotografi rali in z medom. Tudi samopostrežna malica je bila pa dobro«, in nedvomno bo tako tudi nasle- raziskovali v naslednjih dneh – predvsem od otrokom všeč, saj so pomagali pri njeni pri- dnje šolsko leto. kod izvira in ali spada med sadje ali zelenja- pravi. Ob koncu šolskega leta pa smo se že Tjaša Turk, vo (otroci so si najbolj zapomnili mango in tradicionalno zopet sladkali s sladoledom. diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok Prijateljstvo v času koronakrize

Šolsko leto 2019/20 bo najverjetneje mar- Učenec Mark Kraljič iz 6. a je ocenil, da deli, da samo en človek tega 'velikega' virusa sikomu ostalo v posebnem spominu. Zaradi je bil v času koronakrize s prijatelji le malo ne bi mogel premagati. Ugotovili smo tudi, da razglasitve epidemije novega koronavirusa skupaj. Občasno si je ob popoldnevih vzel nam to daje priložnost, da si začnemo poma- (COVID-19) so se v Sloveniji 16. 3. 2020 šol- čas za kolesarjenje z enim izmed prijateljev, z gati in se družimo kot družina in kot prijatelji. ska vrata za učence in učitelje za nekaj časa ostalimi prijatelji so si pisali po Instagramu. S prijatelji sem se videvala skoraj vsak dan zaprla. Pouk se je začel izvajati na daljavo »Vesel sem, da je korona minila in da sem se po videokameri. Zelo sem bila vesela, ko sem – prek spletnih učilnic, e-pošte, telefonskih junija spet videl s sošolci.« jih videla. Sloveniji pa bi rada čestitala, saj razgovorov, videokonferenc itd. Ko je bilo že smo ugotovili, da lahko premagamo virus le s razvidno, da se bo pouk ponovno izvajal v Učenec 7. a Rok Prelesnik se je v času ko- skupnimi močmi.« šolskih prostorih, sem nekatere učence za- ronakrize ob učenju veliko ukvarjal tudi s prosila, da napišejo, kako doživljajo prijatelj- športom. O druženju s prijatelji je napisal: stvo v času koronakrize. Iz pisnih izdelkov »Vedno smo bili na prostem – zaradi korona- KORONAKRIZA učencev se da razbrati, da so obče človeške virusa.« vrednote, kot so družina, prijatelji in poziti- Živimo v času, ven odnos do narave, med mladimi še vedno Učenec 8. a Janez Per si je v času prvega ko prijateljev kar ni in ni. prisotne. V nadaljevanju navajam zgolj izse- vala koronavirusa jasno razdelal svoj urnik Kam so odšli? ke misli učencev in obe pesmi, ki sta nastali učenja. Odmore med učenjem je med dru- ob tej priložnosti. Ena izmed njiju z malce gim namenil opazovanju mačjih mladičkov. Prišel je nov virus, hudomušnim tonom obarva šolsko situacijo Svoj prosti čas je preživljal v krogu svojih vsem neznan in v času koronakrize. najbližjih. Ti dragoceni trenutki z družino so korona poimenovan. Staša Ivanec potekali v obliki pogovorov in igranja dru- žabnih iger. Toda: »V času korone sem pogre- Šola na daljavo, KORONA ČAS šal šolo, sošolke in sošolce, igranje nogometa s kar nekaj je to, prijatelji, učiteljice in učitelje.« ko bi vsaj kot prej bilo. Kaj se dogaja – Učenec 9. c Jaka Obradovec je sporočil: Okoli nas? Učiteljice tečne, »Moja izkušnja s koronavirusom mi je bila Razburjanje in strah – ne vem, kaj jim je, všeč zaradi karantene, ker sem se lahko več Ovijata se okoli nas. naloge nam dajo, družil z domačimi in smo se lahko igrali dru- Nekaj bo treba ukreniti, da ven vidimo se ne. žabne igre. Ni pa mi bilo všeč, ker smo bili A zato je potreben čas. omejeni s pravili gibanja. Moje sodelovanje s Tukaj so še mame, prijatelji je potekalo po družabnih omrežjih.« Čuvajmo se, časa ni dosti. te so nad vse, Ampak vseeno – ni prepozno! težijo vse dneve, Refl eksijo učenke 6. b Tije Blatnik poda- Samo skupaj stopimo in vse rešilo se bo. da delo opravimo vse. jam v celoti: »V času koronavirusa se moji odnosi z bližnjimi niso prav nič poslabšali, Jure Lovšin, 7. b Neli Starc, 8. b ampak celo poboljšali, saj smo vsi skupaj uvi- REŠETO JULIJ 2020 vrtec in šola 31 Prvo mesto za fi lm na državnem tekmovanju >> Gimnazija in srednja šola Kočevje je letos prvič sodelovala na tekmovanju Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na fi lmu, dijaki Žiga Lindič Murn, Jure Fotivec, Din Dervišević in Tjaša Grabrijan iz 2. b pa so s svojim fi lmom Back to the Vodnik komisijo na državnem tekmovanju prepričali s humornostjo in sporočilnostjo ter maja dosegli 1. mesto v kategoriji 1. in 2. letnik gimnazije. Pot do uspeha ni bila enostavna.

Film je nastal pri pouku slovenščine ob eden z drugim, režija pa pride sama. Kako spoznavanju izjemnega delovanja Valentina čudovito naraven potek dogodkov!« Vodnika; obravnavo smo povezali s projek- V Dramilu izvemo, da je uspeh v življenju tom Objem, bralno pismenost pa smo tokrat zagotovljen, če človek izkoristi to, kar ima na razvijali z odzivom na besedilo in s kritičnim voljo. Fantje in dekle so v fi lmu, v katerem z branjem. Delo je potekalo v Vodnikovem letu avtomobilom odpotujejo v preteklost in se v več korakih. Najprej so se dijaki razdelili v srečajo z Vodnikom, pokazali, da je imel še štiri skupine, ki so v prvih treh urah raziskale kako prav, saj lenoba in hlapčevstvo zavirata dobo, Vodnika nekoč in danes ter interpreti- napredek. Na www.gssk.si najdete povezavo rale pesem Zadovoljni Kranjec. Naslednje tri do fi lma – oglejte si ga in premislite, ali je to- ure smo namenili pripravi na izdelavo krat- rej zdaj čas za vrnitev k Vodniku ali za pot v kih fi lmov. Vsaka skupina je izbrala Vodniko- prihodnost. vo besedilo, ki ga bo aktualizirala in po njem Vanja Novak, mentorica posnela fi lm (nagrajenci so izbrali Dramilo). Zanimalo nas je, kaj lahko dvesto let staro besedilo sporoča nam, bralcem 21. stoletja. Dijaki so imeli veliko idej, težje je bilo izbrati najboljšo in jo ubesediti. Pri tvorjenju scena- rija in zgodborisa je vse tri ure pomagala Ka- tja Hočevar, multiplikatorka POŠ. Dijaki so nato v času izven pouka posne- li fi lm in ga skupaj z dokumentacijo oddali do predvidenega datuma. »Snemanje je bilo zabavno, zlasti je bilo zanimivo počutiti se kot igralka,« je zapisala Tjaša. Da so bili pri delu svobodni, je potrdil Din: »Imeli smo proste roke, lahko smo naredili karkoli, le da je bilo povezano s književnostjo. To nas je še posebej veselilo. Malo smo se pohecali, pa spet resno delali, tako da je bila to res lepa izkušnja.« Jure je dodal: »Kljub temu da smo imeli idejo o poteku fi lma, je bilo veliko de- lov improviziranih ter izmišljenih na kraju snemanja. Posameznih delov nismo posneli po kronološkem vrstnem redu, ker smo ime- li znameniti avto na voljo le nekaj dni.« S fi lmi so vse skupine februarja sodelovale na šolskem tekmovanju, od treh najboljših sta dva na regijskem prejela srebrno pri- znanje, eden pa je nadaljeval pot na zadnjo stopnjo. Nagrajeni dijaki so povedali, da jih je ta uspeh presenetil, hkrati pa motiviral za snemanje novega fi lma. Njihov dosežek dokazuje, da je dobra pri- prava prvi korak na poti, kaj pa je drugi? Žiga to vidi tako: »Posebna vrednost takšnih projektov je kooperativnost. Nekaj, kar v življenju človeku pride bolj prav kot pozna- vanje zgodovinskih letnic ali matematičnih aksiomov. Življenje je vendar neke vrste fi lm. Scenarije si pišemo sami, igramo (se) 32 šport REŠETO JULIJ 2020 Prišel, videl, zmagal, >> bi skorajda lahko zapisali za Rakitničana Tadeja Osvalda, ko se je, še popolnoma neznan, prvič pojavil na resni tekaški tekmi aprila lani na šmarješkem teku na Dolenjskem.

No, zmagal takrat sicer ni, je pa krepko vendar je ves čas v njem tlela želja, da bi se opozoril nase. »To je bila velika tekma,« pravi ponovno podal v športne vode. Pravi, da se Tadej in nadaljuje: »Bili so sami dobri tekači, je za tek odločil zato, ker so dosežki odvisni nisem jih niti poznal, bil sem šesti v svoji ka- od lastnega dela. tegoriji.« Pred tem je odtekel Marjetno ligo, Tadej je zelo ambiciozen, teči si želi tudi na za katero je treniral samo dva meseca. »Imel večjih tekmah. »Z uspehi se povečujejo apeti- sem dober občutek, zdelo se mi je, da bi lahko ti,« pravi. Letos je zaradi korone odpadlo kar dosegel še več.« To mu je dalo motivacijo, da nekaj velikih tekem, med njimi tudi tek po je začel bolj resno trenirati in hoditi na tekme. Lončariji, ki se ga je lani udeležil prvič in do- »V naši družini je bil šport vedno prisoten, segel drugo mesto v svoji kategoriji, skupno z njim se ukvarjam že celo življenje,« je začel pa je bil sedemnajsti. Lansko leto je prvič od- Predvsem mora biti bogata z ogljikovimi hi- pripovedovati o prvih začetkih, ko sva sedela tekel tudi dolenjsko ligo in bil prvi v svoji ka- drati, zelenjavo in sadjem, pa veliko je treba v prijetnem stanovanju, ki sta si ga s partner- tegoriji, letos pa želi odteči še gorenjsko ligo. piti, da nisi dehidriran. ko Petro uredila v hiši njenih staršev v Ra- Sicer si vse svoje rezultate skrbno zapisuje, Najpomembnejši tekmi sta lanska polma- kitnici. »Igral sem rokomet, pa nogomet, v tudi tiste na treningih. Teh se loteva zelo sis- ratona: 3. oktobra novomeški, na katerem je sedmem razredu sem začel trenirati triatlon, tematično, vedno želi izboljšati svoj rezultat. dosegel rezultat 1:21:17, kar je glede na to, da pri katerem sem vztrajal pet let.« Potem je Je zelo discipliniran »in trmast«, še izpostavi. se je začel s tekom ukvarjati šele lani, odličen za deset let prekinil s športnimi aktivnostmi, Na teden naredi po pet treningov, vsak zase rezultat, konec oktobra pa ljubljanski mara- je skrbno načrtovan. Njegov cilj je preteči ton, kjer je rezultat še izboljšal na 1:20:16. maraton, vendar se trenutno bolj osredoto- Marsikdo ni mogel verjeti, da res trenira šele ča na polmaratone. Edina daljša tekma, ki eno leto, saj za tak čas potrebuješ najmanj tri jo ima v kratkoročnem načrtu, je Izola trail. do štiri leta. Pravi, da je trail čisto drugačna panoga od Najbolj svež je spomin na zadnjo tekmo v teka. To je tek po gozdu, koreninah, skalah, Gačah pri Črmošnjicah, ki je štela za dolenj- značilni zanj so »višinci«, medtem ko mora ski pokal. To je bila trail proga, dolga 13 km. biti za polmaraton in maraton trasa čim bolj Bila je zelo težka tekma, na kateri je kljub ravna. Tudi obutev mora biti za trail čisto manjši poškodbi dosegel odličen rezultat, bil drugačna kot za tek. Tudi sicer je obutev zelo je prvi v svoji kategoriji. pomembna, če hočeš narediti res dober čas. Trail ali tek? »Zaenkrat mi je bliže cestni Za dobre rezultate je pomembnih več stvari: tek, trail tečem bolj za dušo, ker imam rad najprej moraš biti športnik po duši, imeti vo- naravo. Če hočeš biti res dober tekač v eni ljo in disciplino, pa trmast moraš biti. Zelo disciplini, je dobro trenirati samo eno disci- pomembna je tudi prehrana. Pred večjo tek- plino. Biti dober v dveh je skoraj nemogoče. mo jo je treba prilagoditi že en teden prej. Traila se sicer rad udeležim, ker imam rad naravo, med tekom čutim neko svobodo, včasih grem tudi na kolo, vendar je tek moja najljubša disciplina.« Konkurenčen Cilji? »Nameravam se udeleževati večjih tekem, kot so Radenci, istrski polmaraton, tudi v atletiki kraški polmaraton, naslednje leto pa bi se rad udeležil zagrebškega polmaratona sku- V soboto, 11. 7., in nedeljo, 12. 7., je v paj s ŠTD Lončar, katerega član sem.« Novi Gorici potekalo prvenstvo v atletiki za Ker je včasih igral tudi nogomet, ne mo- mlajše mladince in mladinke, na katerem je rem mimo vprašanja: Olimpija ali Maribor? nastopil tudi Staš Tomšič za Atletski klub »Maribor,« se nasmeje in pokaže na vijolič- Kočevje. Po odpovedi vseh triatlonskih te- no pobarvano steno v dnevni sobi. kem do sedaj se je Staš odločil nastopiti tudi O Tadeju Osvaldu bomo v prihodnosti še v atletiki v tekih na 1500 m in 3000 m. V so- slišali, ima vse, kar potrebuje dober športnik: boto je bil tek na 1500 m, kjer je Staš zasedel voljo, disciplino, pogum in seveda podporo odlično tretje mesto. V nedeljo pa je bil tek partnerke Petre, kar prav tako šteje. na 3000 m, kjer je zasedel četrto mesto. Da, medalje se nabirajo, zato bo počasi Z izkupičkom celotnega tekmovalnega moral razmisliti o prostoru, namenjenem vikenda je bil zelo zadovoljen, saj je bila to prav zanje, saj njegov čas šele prihaja. Sreč- prva letošnja tekma. no, Tadej! Jani Tomšič Breda Lovšin REŠETO JULIJ 2020 šport 33 Ribniški plavalci po daljšem odmoru zopet na tekmovanjih >> Po več kot štirih mesecih tekmovalnega premora so ribniški plavalci in plavalke zopet lahko izkusili nekaj tekmovalnega adrenalina in se pomerili s sovrstniki na 5. razvojnem pokalu v Ravnah na Koroškem, ter na mednarodnem mitingu v Radovljici. Odlično vzdušje in želja po tekmovanju sta prinesla vrsto dobrih rezultatov in visokih uvrstitev.

Najmlajši plavalci in plavalke so nastopali 4. 7. 2020 v Ravnah na Koroškem in se tako kot že v preteklosti borili za najvišja mesta. Iz- jemno je nastopila Marta Arko, ki se je veselila skupne zmage med deklicami v seštevku štirih disciplin. Posamično je slavila na 100 m delfi n, drugo mesto ji je pripadlo na 400 m mešano, tretja med tri- najstletnicami pa je bila na 50 m prosto. Med deklicami je na najvišji stopnički stala tudi Zara Čirović na 50 m prosto. Med dvanajstle- tnicami si je tretje mesto priplavala še Lana Poje Mihelič na 100 m Najboljši posameznik med nastopajočimi kadeti na tekmovanju je delfi n. Zmage se je veselila tudi Polona Tanko, ki je bila na 200 m bil Filip Čirović z zmagami na 50 m delfi n, 100 m in 200 m prosto. mešano boljša od vseh desetletnic v Sloveniji. Na 200 m in 400 m mešano pa je osvojil drugi mesti. Med kadeti si je Ribniška dekleta v postavi Marta Arko, Doroteja Vlahov, Lana Maja Levstek priplavala drugi mesti na 50 m in 100 m hrbtno, na 200 Poje Mihelič in Zara Čirović so se na stopničke povzpela tudi v štafeti m hrbtno pa je osvojila tretje mesto. 4 x 100 m mešano, kjer so osvojila tretje mesto. Na tretjo stopničko se je uspelo prebiti tudi Klemnu Topolniku na Teden dni kasneje pa so se starejši plavalci in plavalke pomerili na 50 m in 100 m prsno. tradicionalnem mednarodnem mitingu v Radovljici. Številčna ekipa Ribničanov je uspešno nastopila in domov prinesla številna odličja. Med člani si je tretja mesta na 50 m prosto, 50 m in 100 m delfi n Plavalni klub Ribnica priplaval Robert Lovšin. Med mladinci si je Vid Lovšin na 200 m delfi n priplaval drugo mesto, na 100 m delfi n pa tretje.

3/$9$/1$ á2/$ 3/$9$/1,./8%5,%1,&$ 9$%,.93,6893/$9$/12ã2/2 9ã2/6.(0/(78

9SLVVHERSULþHOYSRQHGHOMHNYDYOLSUHG ED]HQRPâSRUWQHJDFHQWUD5LEQLFDYVDNGHORYQLNRGKGRKYVHGR ]DSROQLWYHPHVWYVNXSLQDK



SODYDOQLNOXEULEQLFD#JPDLOFRP 34 vzponi in sestopi REŠETO JULIJ 2020 V gore preudarno in pripravljeni V planinski rezervacijski Markirana pot z Luknje do Zaplanje se je akcije Očistimo gore prispevala sredstva za nekdaj imenovala Bambergova pot (Bam- njeno obnovo, ki se je začela sredi meseca sistem vključene prve bergweg), saj so jo nadelali, zavarovali in julija. Za to pot skrbi PD Ptuj, zaradi zahtev- koče septembra leta 1913 predali v uporabo člani nosti pa je pri obnovi, na kateri je bilo treba Slovenske gore obišče vsako leto več ljudi, kranjske sekcije Nemško-avstrijskega pla- zamenjati prenekatere jeklenice in varovala, trenutno se številka giblje okoli 1,7 milijona ninskega društva (Deutsche-Österreichi- prav tako pa tudi mestoma osvežiti ali na obiskovalcev. Prav tako se povečuje število scher Alpenverein, Section Krain – DÖAV). novo narediti markacije, sodelovala tehnič- nočitev v planinskih kočah, še posebej s stra- Poimenovali so jo po enem izmed ustanovi- na ekipa markacistov PZS. ni planincev iz tujine. V tujini način rezervi- teljev in prvem predsedniku kranjske sekcije ranja prenočitev prek spleta uporablja že več DÖAV Ottmarju (Ottu) Bambergu. Sedaj Varneje v gore kot štiristo koč in letos je spletni način re- pot imenujemo pot čez Plemenice, po pla- Da bo korak v gore varnejši, bodite pre- zerviranja Združenja planinskih organizacij noti na robu severne stene Triglava. udarni. Na vsako turo se dobro pripravite, alpskega loka (CAA) zaživel tudi v Sloveniji. Pri vzponu čez Plemenice nas pot nekaj- tako fi zično kot psihično. Pred vsako turo Rezervacijski sistem bo olajšal rezervaci- krat zapelje na rob Triglavske severne ste- se vprašajte, ali je izbrana pot primerna za jo prenočišč tako obiskovalcem planinskih ne, ki ji največkrat krajše rečemo kar Stena. vas. Preštudirajte vodnike, opis poti in zna- koč kot oskrbnikom. Prve koče, kjer lahko Visoka je več kot tisoč metrov in široka tri čilnosti na poti, pridobite informacije o sta- prenočevanje že rezervirate prek spleta, so kilometre ter sodi med najmogočnejše v nju planinskih poti, spremljajte vremensko Vodnikov dom na Velem polju, Koča na Pla- Apneniških Alpah. napoved že nekaj dni pred turo in dan prej, nini pri Jezeru, Dom Planika pod Triglavom, imejte rezervni načrt ter preverite zadnja Poštarski dom na Vršiču in Aljažev dom v priporočila glede omejitve širjenja korona- Vratih. V sistem naj bi se vključili še Zasa- virusa. vska koča na Prehodavcih, Koča na Doliču in Pogačnikov dom na Kriških podih. Če boste v teh kočah želeli prenočiti, bo- ste spanje in morebitni polpenzion rezervi- rali prek spletne rezervacijske strani koče, na primer za Dom Planika pod Triglavom na https://www.alpsonline.org/reservation/ calendar?hut_id=361. Zasedenost v sistem vključenih koč boste videli prek spletnega Na zelo zahtevni planinski poti z Luknje čez Plemenice, spodaj sedlo Luknja. rezervacijskega sistema in boste tako lažje načrtovali turo. Izbrali boste želeni termin, Označena pot je s prevala Luknja do vrha če je prost, potem vrsto ležišča glede na šte- Triglava zelo zahtevna, jeklenice in varo- vilo ležišč v prostoru in nato število ležišč in vala pa so nameščeni na mestih, kjer je to ali boste ob tem rezervirali tudi polpenzion najbolj potrebno (pogosto pa je potrebno (zajtrk, večerjo) in ali imate posebno prehra- V gore se podajte le primerno opremljeni, na poplezavanje brez nameščenih varoval). Za- no. Uvedba rezervacijskega sistema hkrati zahtevnih in zelo zahtevnih ter padajočemu kamenju radi izpostavljenosti, strmega pobočja, ki ga izpostavljenih poteh naj bo na glavi vedno čelada. prinaša tudi več odgovornosti za obiskoval- pot preči, in visokogorskega značaja poti za ce, saj boste v primeru prepozne odpovedi vzpon potrebujemo osnovno opremo za vi- V hribe in gore se vedno podajte z na- soočeni s fi nančnimi posledicami. sokogorje, kar pomeni visoke ali polvisoke hrbtnikom. Obvezna oprema, ki mora biti Režim spanja v kočah je še vedno prilagojen čevlje z dobro narebrenim podplatom, čela- v nahrbtniku vsakega planinca ne glede na glede na priporočila NIJZ, zato pravočasno re- do, plezalni pas in samovarovalni komplet vrsto ture, so alufolija ali velika črna vreča zervirajte spanje, saj so nekatere koče še po- ter rokavice za ferate, da si ne poškodujemo in bivak vreča, osebni komplet prve pomoči, sebej priljubljene zaradi svoje čudovite lege in rok in da lažje poprimemo za jeklenico. čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni kot izhodišče za nadaljevanje na vršace, letos V mokrem je pot nevarna za zdrs. Pot bo telefon s polno baterijo, beležka in navaden pa tudi zaradi koriščenja turističnih bonov. lepa izkušnja za izkušene gornike, otrokom svinčnik, sveča in vžigalice v za vodo nepre- in neizkušenim se priporoča spremstvo gor- pustni vrečki, malica, pijača, železna rezerva Naj planinska pot 2020 skega vodnika. (hrana, ki ima visoko energijsko vrednost in Naj planinska pot letošnjega leta je zelo V izboru za naj planinsko pot je bilo se- dolgi rok obstojnosti, je lahka in ima majhen zahtevna planinska pot na Triglav z Luknje dem zelo zahtevnih planinskih poti, ki so volumen), toplo oblačilo ter kapa in rokavice čez Plemenice, ki je prejela največ glasov. potrebne obnove. Na drugo in tretje mesto – v gorskem svetu se vreme zelo hitro spre- Zmagovalna pot je najatraktivnejša in hkrati sta se uvrstili jubilejna planinska pot z Vršiča meni, zelo nizke temperature in sneg poleti najzahtevnejša planinska pot na Triglav. čez Zadnje Plate na Prisojnik skozi Zadnje v gorah niso nič nenavadnega. Zaradi velikih višin in prepadnih polic je okno in planinska pot Kranjska koča na Le- Srečno, pazite nase in varen korak na vseh priljubljena pri izkušenejših planincih. Vodi dinah–Koroška Rinka, ki obe čakata na ob- vaših poteh! mimo znamenite Sfi nge in odpira prelepe nove v prihodnjih letih. razglede na gore nad dolino Soče in severno Da bo pot z Luknje čez Plemenice spet Zdenka Mihelič steno Triglava. varna, je Zavarovalnica Triglav v okviru REŠETO JULIJ 2020 vreme 35

Kaj je zaznamovalo prvo polovico poletja na Ribniškem?

Čeprav se je poletje že prevesilo v drugo polovico, daljšega obdobja vročega in suhega vremena še nismo imeli. V tem pogledu letošnje poletje bolj spominja na poletja pred tridesetimi in več leti, ko so bili vročinski valovi redki, kar nekaj let je minilo celo povsem brez njih. Mnogi med vami se verjetno še spomnite dolgoročne napovedi ame- riškega portala Accuweather, ki so jo ob koncu maja povzeli številni mediji. Ta napoved je kazala, da bo letošnje poletje povsem drugačno, suho in zelo vroče s temperaturami celo do 40 stopinj Celzija. A takrat sem vas vse, ki me spremljate na družbenih omrežjih, opozarjal, da je to le ena izmed napovedi, ki niti ni najzanesljivejša za naše območje in da je za nas precej natančnejša napoved evropskega meteorološkega centra ECMWF, ki je za letošnje poletje predvidela temperature zelo blizu dolgoletnega povprečja, kar se vsaj za zdaj tudi uresničuje. tja trajalo štiri dni (12. 7.–15. 7.). Kljub pogostim padavinam njihova Obdobje od 1. junija do 15. julija nam je prineslo veliko število dni količina ni bila posebej izstopajoča. Skupno je v celotnem obdobju s padavinami in nevihtami. Na Ribniškem je bilo takih dni 21, kar padlo 210 litrov dežja na kvadratni meter, kar je le malo več od dol- pomeni, da je v povprečju deževalo vsak drugi dan. To letošnjo prvo goletnega povprečja. polovico poletje uvršča med bolj nestanovitne po letu 2000. Prvi vroč dan na Ribniškem je bil letos 28. junij, ko se je ogrelo do 31,1 °C. O vročem dnevu govorimo, ko temperatura preseže 30 °C. V Prva polovica poletja na vremenski postaji Prigorica zadnjih 12 letih se je to najbolj zgodaj zgodilo leta 2012, že 12. maja, Najnižja temperatura 6,1 °C 12. junij najpozneje pa pred dvema letoma, šele 19. julija. Skupno smo sicer letos v prvi polovici poletja imeli štiri vroče dneve, kar je precej manj, Najvišja temperatura 31,5 °C 10. julij kot jih je bilo lansko leto in leta 2015, ko je bilo takih dni kar 14, v Povprečna jutranja 10,6 °C rekordnem letu 2012 pa smo jih našteli celo 18. temperatura zraka Glavni vzrok, da je bilo letošnje poletje drugačno od večine poletij Povprečna popoldanska v zadnjem obdobju, so številni višinski vrtinci hladnega in vlažnega 24,5 °C temperatura zraka zraka, ki povzročajo nestabilnost ozračja, s tem pa tudi nastanek ploh Skupna količina padavin 210 l/m2 in neviht. Zaradi pogostih vremenskih motenj se ozračje ne more segreti tako močno, kot bi se lahko, popoldanske temperature pa še Največja 24-urna količina 28,2 l/m2 9. junij dodatno nižajo mokra tla. padavin Kljub vsemu letošnja prva polovica poletja ni bila hladna, saj so Število dni s padavinami 21 bile temperature zelo blizu dolgoletnega povprečja med letoma 1981 Najmočnejši sunek vetra 60,5 km/h 4. junij in 2010, v večjem delu države so ga celo presegle za dobre pol stopi- nje Celzija. Seveda bi bila slika drugačna, če bi letošnje poletje pri- Pogoste padavine so povzročale velike težave kmetom pri spravilu merjali s povprečjem zadnjih 10 let. Ker smo še pod vtisom zelo vro- sena. Prvo obdobje, ki je bilo primerno za košnjo, je nastopilo šele čih poletij v preteklih letih, se nam temperature, ki jih imamo letos, proti koncu junija, ko smo imeli tri zaporedne dneve brez dežja (22. zdijo prenizke, čeprav podatki kažejo drugače. 6.–24. 6.), medtem ko je najdaljše suho obdobje v prvi polovici pole- Rok Nosan 36 občanke in občani pišejo REŠETO JULIJ 2020

O romski problematiki najaktualnejši problematiki – zagotovitvi pi- ske populacije, ki pa je del naše skupnosti. V sredo, 24. 6. 2020, je bil v dvorani Roko- tne vode. To so Romi v Goriči vasi in Otavi- Nismo edina občina s tovrstnimi težavami. delskega centra Ribnica delovni sestanek na cah skušali rešiti kar sami, z nepooblaščenim Nedavno je enajst županov iz občin jugo- temo romske problematike v naši občini, ki priklopom na regionalni vodovod Soriko. V vzhodne Slovenije, ki jim je skupna romska ga je sklical in vodil župan Samo Pogorelc. družbi, v kateri živimo, namreč marsikaj ni problematika, predstavila težave na državni Predstavil je probleme posameznih romskih samoumevno, tudi to, da voda kar priteče v ravni. Upanje vzbuja dejstvo, da se je vlada naselij v Goriči vasi, Otavicah in Lepovčah ter objekt, kjerkoli ga zgradiš. Eno je pravica, ki tokrat odzvala. nakazal izhodišča za možne rešitve. V nada- jo ima vsak, tudi Romi, drugo pa so pogoji za Pohvala torej županu Samu Pogorelcu, ki ljevanju smo vsi prisotni, ob razpravah in po- uresničitev le-te. Nihče, niti od tistih prisotnih je ugriznil v to zelo kislo jabolko. Pokazal je ročilih predstavnikov posameznih pristojnih na sestanku, nima pristojnosti, da bi izvedel veliko odločenost pri zastavljenih nalogah in služb in institucij, lahko spoznali razsežnost ali dovolil vodovodni priključek v nelegalno tudi obveznostih, ki jih bodo ob tem morali omenjene problematike. Ta je v naši občini zgrajenem objektu. To med drugim prepreču- opraviti Romi. Tudi sam od Romov priča- stara že nekaj desetletij. V preteklosti so že je tudi zakonodaja. Žal tega ne razumejo vsi. kujem konstruktivno sodelovanje. Dobro bili posamezni poskusi reševanja, vendar ve- Voda pa seveda ni edina težava v romskih se zavedam razmer v njihovih naseljih, saj dno neuspešni, med drugim tudi zaradi drža- naseljih. Smisel županovih predstavljenih in živim v bližini enega izmed njih. Žal mi je, ve, ki je težave pretežno prepuščala občinam, nakazanih rešitev romske problematike je da so v naši sredini tako nedopustno velike zakonodaja pa jih pri tem vse do danes nikoli celovita in dolgoročna ureditev življenjskih socialne razlike. Te se bodo v primeru nesi- ni zares podpirala. Kot mnoge druge, tudi pogojev v legaliziranih romskih naseljih. stemskega reševanja zagotovo še povečale. Občina Ribnica tako nikoli ni imela prave in Obravnava tako izobraževanje in zaposlo- Drugačnost sama po sebi ne sme in ne celostne strategije reševanja romske proble- vanje kot tudi ureditev bivanjskih razmer, more biti razlog za konfl ikte, nesoglasja ali matike. S slednjo so se vsaka zase ukvarjale torej legaliziranih bivališč, kjer bodo možni celo diskriminiranost. Problem nastane, ko posamezne pristojne službe: policija, socialna vsi infrastrukturni priključki, tudi voda. Do ta poseže v pravice drugega. Enakopravnost služba, vzgojno-varstvene ustanove itd. Teža- takrat pa je občina pripravljena vodo dova- se meri tudi po tem. Prepričan sem, da lahko ve so se tako z leti kopičile. Število Romov je žati s cisternami. Takšna rešitev je trenutno le s spoštovanjem drugačnosti in s strpno- naraščalo, širila so se nelegalna romska na- najbolj smiselna, bo pa terjala mnogo napo- stjo vseh sobivajočih rešimo skupne težave v selja, socialne razlike pa so se še povečevale. rov. Prvi pogoj je sodelovanje vseh akterjev: okolju, kjer živimo. V Strasbourgu jih zago- Posledično se je pojavljala nestrpnost, nasta- države, Občine Ribnica, pristojnih služb, tovo ne bodo. Pomembno je, da sodelujemo jali so konfl ikti z občani, naraščala so kazniva Romov in ne nazadnje tudi občanov – to- vsi, tudi država s svojimi vzvodi. dejanja, sledile so tudi tožbe na Evropskem rej dialog. Močno upam in si srčno želim, Na nas vseh je, da po svoje pomagamo, sodišču itd. Vse skupaj je privedlo do zaskr- da nihče od vpletenih pri tem ne bo izgubil ostanemo strpni in damo moralno podporo bljujočega stanja, ki smo mu priča danes. volje ali potrpljenja. Zdi se mi, da bi bila ve- vsem, ki so aktivno vpeti v reševanje. Čeprav je bila tematika sestanka širše za- lika škoda zanemariti začete pobude za re- Franc Češarek stavljena, je bilo največ poudarka na trenutno ševanje tako perečih dolgoletnih težav rom- REŠETO JULIJ 2020 politika 37 Solidarnost kot vrednota najvišje vrednosti način življenja pod vse večjim pritiskom v tem času. To vsekakor ni lahka naloga, a je sprejemanja ukrepov, ki spominjajo na neka- edina pravilna. tere svinčene čase. Naj na tej točki ponovno EU potrebuje več medsebojnega razume- poudarim, da podpiram ukrepe za zajezitev vanja in solidarnosti ter manj zasledovanja pandemije COVID-19, vendar morajo biti ti ozkih parcialnih interesov. Živimo v času, sprejeti skupaj s strokovnimi institucijami in ko mora postati solidarnost vrednota najviš- morajo imeti jasno in nedvoumno časovno je vrednosti, spremljati pa jo mora pogum. omejitev. Gre namreč za prihodnost naših otrok in Govor nemške kanclerke Angele Merkel vnukov, da bodo lahko živeli svobodno in na julijskem plenarnem zasedanju v Evrop- v duhu demokracije. Prepričana sem, da le Še nikoli v zgodovini sodobne Evropske skem parlamentu je potrdil, kar se v Bruslju tako lahko pričakujemo nadaljevanje ne- unije (EU) niso bile temeljne demokratične čuti že dlje časa. Evropa potrebuje novo ra- verjetnega gospodarskega in družbenega vrednote pod tako hudim udarom, kot so se- zvojno pot, a mora ta temeljiti na resnico- razvoja, kot ga Evropa pozna in uživa vse od daj v času pandemije COVID-19. Slovenija ljubnosti, solidarnosti, svobodi in demokra- konca druge svetovne vojne. se je z vstopom v EU leta 2004 obvezala bra- ciji. Zadnji podatki kažejo, da bo gospodar- niti in živeti temeljne vrednote EU, kamor Z vso odločnostjo moramo zavrniti po- stvo zaradi COVID-19 soočeno z globljo spadajo človekovo dostojanstvo, svoboda, skuse delitev Evrope na vzhod in zahod. recesijo od sprva predvidene. V Evropskem demokracija, enakost in vladavina prava. Prostora za tovrstne ideološke delitve in raz- parlamentu v Bruslju smo že sredi najhujše- Vrednote EU so skupne državam člani- dore si preprosto ne moremo več privoščiti, ga izbruha koronakrize podprli sprejetje 750 cam, kjer vladajo družbena vključenost, tudi v času pandemije COVID-19 ne. milijard evrov pomoči, od katerih je za Slo- toleranca, pravica, solidarnost in nediskri- Verjamem, da bo Nemčija, ki si je za ge- venijo predvidenih več kot 5 milijard evrov. minacija. To pa predstavlja tudi sestavni del slo svojega predsedovanja EU izbrala besedo Čas je, da svoje delo opravijo tudi vlade dr- evropskega načina življenja. 'SKUPAJ', znala kljubovati izzivom druge žav članic in pomoč dokončno potrdijo. Če pogledamo sedanje razmere, nas lahko polovice leta 2020. Če kdaj, potem moramo Ljudmila Novak, upravičeno skrbi, saj je dosedanji evropski biti sposobni stopiti v čevlje sočloveka prav evropska poslanka

So do človekovih pravic upravičeni samo protestniki?

z Janševo oblastjo na protestih slačijo pred sedniku vlade se ni odzval niti varuh člove- ustanovami države, kažejo nage riti, žalijo in kovih pravic Peter Svetina. Tega gospoda zelo izzivajo policijo, obmetavajo Gardo Slovenske skrbijo odzivi policije ob protestih, da ta ja ne vojske z izdajalci, izvajajo kamenjanje lutke bi ob izzivanjih in kaznivih dejanjih preostro predsednika vlade, rogovilijo s totalitarnimi odreagirala. Napovedal je celo monitoring simboli, ob tem pa kršijo preventivne ukrepe oziroma sistematično spremljanje policije na v zvezi s COVID-19, kaže na to, da cilj posve- protestih. Toda kdaj se bo ta varuh odzval na čuje sredstva. pozive k pogromom, ki jih je sistemantično Poletje je po navadi čas, ko se politične bit- Pri tem jih podpirajo vse stranke levega deležen predsednik vlade Janša? Za zdaj še ni ke nekoliko umirijo in v ospredje stopijo bolj političnega prostora, SD, LMŠ, Levica itd. Več zmogel nobenega odziva. To je izredno slabo počitniške teme. A poletno zatišje večkrat na- njihovih poslancev se tudi udeležuje njihovih sporočilo in kaže, da ima tudi sedanji varuh poveduje vročo politično jesen. protestov, med njimi tudi Marjan Šarec in Ta- dvojna merila. Da spomnim, v zgodovini je Letos bo morda drugače. Tisti, ki jim Janše- nja Fajon. mnogo primerov, ko so taki verbalni pozivi in va vlada ni opcija, napovedujejo, da tudi po- Da se razume, vsakdo ima pravico izražati napadi kaj kmalu prešli v usodna dejanja. leti ne bodo mirovali. Sin vrhovnega tožilca svoje mnenje v mejah ustave in zakonov, lah- Prav tako je ob takih pozivih zgovoren Jaša Jenull pravi, da bodo »kolesarske« pro- ko izkazuje nezadovoljstvo, ne more pa pozi- molk tako imenovanih demokratičnih po- teste, ki ob petkih potekajo že nekaj mesecev, vati k ubojem drugače mislečih. Linč oziroma litičnih strank, ki imajo svoje predstavnike nadaljevali do padca vlade. Glavne tarče pro- »kamenjanje« skulpture Janše, pozivi »smrt v slovenskem ali evropskem parlamentu in testov so Janša ter stranki SMC in DeSUS, ki janšizmu«, »ubi Janšu« in drugi prav gotovo ki imajo polna usta ustavnosti in zakonito- jima protestniki očitajo izdajo volivcev. Pro- ne sodijo k zdravemu političnemu in strokov- sti, demokracije ter spoštovanja človekovih testi sicer nimajo neke enotne vsebine ali spo- nemu boju za domnevno prikrajšane pravice. pravic. Odzivi strank in njihovih »liderjev« ročila, več povprašanih oseb v izjavah za RTV Žal pa so institucije do takih ekscesov za so šibki ali pa jih sploh ni. Kot da linč SDS in druge medije ni znalo niti povedati, zaradi zdaj neodzivne ali pa jih s tolmačenjem celo in njenega predsednika Janše intimno pod- česa protestirajo. A prihajajo, najbrž kar tako, relativizirajo oziroma legalizirajo. Če je tožil- pirajo. To kaže, da se le navidezno borijo za iz navade. Protestnikov je resda vsakič manj, stvo do takih pozivov tolerantno, to ni dobro socialno in pravno državo, ki temelji na člo- zato pa so scene, ki jih uprizarjajo, vsakič bolj sporočilo za našo varno prihodnost. Ob tem vekovih pravicah, in v senci čakajo, kdaj se obscene, bolj primitivne in žaljive in vsakič kaže spomniti na grožnjo nekega Hrvata Za- jim bo odprlo nebo, da bodo postali največja bolj izrazito pozivajo k nasilju. gajskega, ki je pred leti zagrozil z ubojem Bo- politična stranka. To, da se protestniki, ki so večinoma zapo- ruta Pahorja, za kar je bil obsojen na sedem A človekove pravice se ne bodo zgodile sleni v javnem sektorju ali pa v institucijah, let zapora. Vsi, ki so do sedaj grozili Janši, pa same od sebe. Zanje je treba zastaviti besede zavodih in društvih, ki so izdatno fi nancira- niso bili niti sprocesirani, če so bili, pa so bili in dejanja vsakič, ko so ogrožene komurkoli. ni iz proračunov države, občin ali podjetij v na koncu oproščeni. Jože Tanko, poslanec SDS in lasti države, zaradi političnega nezadovoljstva Do groženj protestnikov aktualnemu pred- podpredsednik državnega zbora 38 politika REŠETO JULIJ 2020 Od prvega julija brezplačni javni medkrajevni potniški promet za vse upokojence

marsikdo predstavlja, temveč med drugim prevoz zagotovili okoli 600.000 slovenskim tudi razvijamo in posodabljamo javni potni- upokojencem. ški promet. Tako smo kljub zahtevnim izzi- Upravičenci lahko vlogo za pridobitev vom, ki smo jih v preteklih mesecih zaradi vozovnice oddajo s pomočjo predpisanega epidemije koronavirusa premagovali na po- obrazca, ki ga vložijo na prodajnih mestih Letošnje leto zagotovo še dolgo ne bo šlo v dročju javnega potniškega prometa, zagoto- enotnih vozovnic, ali pa ga na Ministrstvo za pozabo. Lahko bi se strinjali s tistimi, ki trdi- vili vse potrebno, da smo s 1. julijem uvedli infrastrukturo naslovijo po navadni oziroma jo, da vse od osamosvojitve nismo bili v tež- brezplačne vozovnice v medkrajevnem jav- elektronski pošti. Ker se število prispelih vlog jem položaju. Epidemija novega koronaviru- nem potniškem prometu. Brezplačno vozov- v zadnjih dneh nekoliko umirja, predlagam, sa je v preteklih mesecih praktično zaustavila nico v železniškem in avtobusnem prometu da vlogo za pridobitev vozovnice oddate na javno življenje v naši državi. V teh negotovih lahko koristijo upokojenci, imetniki inva- enem od 120 prodajnih mest pri izvajalcih razmerah je sredi marca prisegla nova vlada, lidske evropske kartice, vojni veterani in vsi, javnega potniškega prometa, saj boste v tem ki je morala že takoj prvi dan zavihati rokave starejši od 65 let. Do brezplačne vozovnice primeru vozovnico dobili takoj. V naspro- in se spopasti s »sovražnikom človeštva«, kot so upravičeni tisti člani omenjenih družbe- tnem primeru je na izdajo treba počakati, je novi virus poimenoval predsednik Svetov- nih skupin, ki niso v delovnem razmerju, ne da se na ministrstvu opravi celoten postopek ne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, odobritve. Prav tako se boste v tem primeru Ghebreyesus. niso poslovodne osebe gospodarske družbe izognili plačilu poštnine. Z zavedanjem, da je pred vlado izjemno ali direktorji zasebnih zavodov. Do sedaj je Na ministrstvu smo v času uveljavitve brez- težak in negotov mandat, sem s ponosom bilo izdanih že več kot 60.000 brezplačnih plačne vozovnice naredili korak naprej in za- sprejel povabilo ministra za infrastrukturo vozovnic, kar kaže na to, da je to bil korak v čeli s pripravami in aktivnostmi o nadaljnjih Jerneja Vrtovca ter zasedel položaj državne- pravo smer. nadgradnjah sistema integriranega javnega ga sekretarja. V svoji funkciji sem zadolžen S platformo integriranega javnega potni- potniškega prometa, ki bodo šle predvsem za področje kopenskega prometa, ki zajema škega prometa tako v Sloveniji narekujemo v smeri digitalizacije storitev in še intenziv- ceste in železnice, letalskega in pomorskega trende na področju javnega potniškega pro- nejšega približevanja vseh storitev javnega prometa ter treh organov v sestavi: Direkcije meta v širši regiji, spodbujamo trajnostno potniškega prometa vsem uporabnikom. za infrastrukturo, Uprave za pomorstvo in In- mobilnost in omogočamo državljanom, da Predvidoma že letos jeseni bomo predsta- špektorata za infrastrukturo. Ker prihajam iz na enostaven, pregleden in učinkovit način vili mobilno aplikacijo, ki bo brezkontaktne gospodarstva, mi je to področje še posebej pri uporabljajo javni potniški promet brez ozira kartice zamenjala z mobilnimi telefoni upo- srcu. S številnimi infrastrukturnimi projekti, na izvajalca storitev in vrsto prevoza. Čeprav rabnikov in tako še izdatno povečala tako tako velikimi kot tudi manjšimi, vplivamo do prihoda naše ekipe na Ministrstvo za in- funkcionalnost kot enostavnost uporabe ter na gospodarsko rast, višji bruto domači pri- frastrukturo niso bile dorečene pravne pod- tudi privlačnost uporabe javnega potniškega hodek ter posledično izboljšujemo kakovost lage, niti razdelani načrti za implementacijo prometa za vse uporabnike. življenja vsem prebivalkam in prebivalcem. nadgradenj in tehnične podlage za nadaljnjo Ministrstvo za infrastrukturo Na Ministrstvu za infrastrukturo ne skr- širitev sistema, smo v preteklem obdobju Aleš Mihelič, državni sekretar bimo samo za nove ceste in železnice, kot si nadoknadili zamujeno in brezplačen javni REŠETO JULIJ 2020 zahvale ob smrti 39

Ujeta v naša srca, Skrb, dobrota, z najlepšimi spomini, delo in poštenje, boš vsak naš korak tvoje je bilo življenje. spremljala v tišini. Delo tvojih pridnih rok, sledi ostale so povsod.

Z A H V A L A Z A H V A L A

23. 6. 2020 je mirno zaspala naša ob boleči izgubi dobrega moža, očija, ata, brata, svaka in strica Majda STANOJEVIČ, rojena NOVAK, iz Ribnice (Prijateljev trg 5). Janeza ORAŽMA, (1933–2020) Iskreno se zahvaljujemo patronažni službi in ostalemu Iz Prigorice 108. zdravstvenemu osebju ZD Ribnica. Hvala tudi Komunali Ribnica, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste bili v Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, težkih trenutkih z njo in z nami. prijateljem in vsem, ki ste z nami sočustvovali. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala velja dr. Alenki Žagar in osebju ZD Ribnica ter dr. Matosu in sestram UKC Ljubljana. Lepa hvala župniku Alešu Pečavarju za lep cerkveni obred, pevcem za sočutne pesmi, gasilcem in Komunali Ribnica. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili k zadnjemu počitku.

Žalujoči vsi njeni. Žalujoči vsi njegovi.

Bil si trden kakor skala, Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. bil pokončen kakor hrast, A kar ni njeno, nam ne more vzeti. a prišel je dan usoden, In to, kar je neskončno dragoceno, ki je zrušil skalo, je večno in nikdar ne more umreti. ki je zlomil hrast. (S. Makarovič)

Z A H V A L A Z A H V A L A Svojo življenjsko pot je sklenil naš dragi ata, brat, ob nenadni izgubi moža, očeta, ata, brata, strica, svaka dedek, pradedek in stric Janeza ANŽIČA, Jožef BENČINA, (1954–2020) (6. 10. 1925–6. 7. 2020) iz Ribnice (Sajevec 34, pri Sv. Frančišku).. iz Ribnice. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, Zahvaljujemo se zaposlenim, zdravstvenemu osebju, sodelavcem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, sostanovalcem in prostovoljcem v DSO Ribnica, ker ste podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi dežurni mu polepšali in olajšali zadnja leta življenja, še posebej zdravstveni ekipi ZD Ribnica in gasilcem za požrtvovalno pa ste nam prijazno in požrtvovalno priskočili na pomoč nudenje prve pomoči. Prav tako se zahvaljujemo lovcem, v izrednih razmerah v času epidemije. Veliko so mu čebelarjem in gasilcem, ki ste ga pospremili na njegovi pomenili tudi številni obiski sorodnikov, prijateljev, bivših zadnji poti in mu namenili še zadnji govor. Hvala kaplanu sodelavcev in znancev. Iskrena zahvala velja župniku Roku Pogačniku za lep in ganljiv pogrebni obred ter za opravljen obred, pevkam Noneta Vitra in pevcem pogrebni službi Komunale Ribnica za vso podporo in moškega kvarteta za prelepo petje ter GD Bukovica za pomoč. častno spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi sorodnikom Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali. in znancem za izrečeno sožalje ter vsem ostalim, ki se našega ata spominjate z naklonjenostjo. Žalujoči vsi njegovi. Žalujoči vsi njegovi. 40 zahvale ob smrti REŠETO JULIJ 2020

Vsak človek je zase svet, GOSPOD je moj pastir, čuden, svetel in lep, nič mi ne manjka. kot zvezda na nebu … Na zelenih pašnikih mi daje ležišče; (Tone Pavček) k vodam počitka me vodi. PSALM 23, 1-2

U M R L A J E Z A H V A L A V 92. letu starosti se je od nas poslovila naša draga mama Milena KOGOJ, rojena KROMAR (marec 1931–julij 2020) Ivana BARTOL, Bila je skrbna in predana družini, (12. 5. 1929–15. 7. 2020) pogumno se je borila s težkimi z Gorenjske ceste 67. življenjskimi preizkušnjami, njena moč in volja do življenja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem pa nam bosta vedno ostali za vzgled. in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter darove za svete maše in pastoralni center. Od nje smo se poslovili na ljubljanskih Žalah. Iskrena zahvala velja tudi patronažni službi Zdravstvenega doma Ribnica in Dokler se spet ne srečamo ... zdravnici Alenki Nadler Žagar. Posebna zahvala velja kaplanu Roku Pogačniku za molitve in gospodu župniku mag. Antonu Berčanu za lepo opravljen obred.

Njeni dragi Vsi njeni. obvestila 41

Vabilo na koncert Žige Bižala Ribniški študentski klub vas vabi na unikaten koncert Žige Bižala, ki bo potekal 7. 8. ob 19. uri. To ne bo klasičen koncert, ampak bo kantavtor brenkal na kitaro kar na Bistrici v kanuju, ki bo zasidran pred mostom pred gradom. Vabimo vas, da se nam pridružite pri poslušanju glasbe iz mostu in obeh bregov. Vse udeležencev koncerta prosimo, da se držijo ukrepov NIJZ, predvsem držanja razdalje 1,5 m med osebami. V primeru poslabšanja epidemioloških razmer ali slabega vreme- na bo dogodek odpovedan. Ribniški študentski klub

Zahvala OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica za podarjene računalnike Ob razglasitvi epidemije COVID-19 sredi marca 2020 smo morali čez noč zapreti vrata osnovne šole in začeti s šolanjem na daljavo. Kmalu smo spoznali, da vsi učenci nimajo pogojev oziroma ustrezne računalniške opreme za učenje doma. Družinam, ki so se takrat zna- šle v stiski, smo najprej pomagali s šolskimi računalniki. Izredno pa so nas presenetila podjetja, ki so z namenom pomoči učencem v času šolanja na daljavo šoli podarila računalnike. Ta podjetja so: Bitis, d. o. o., Ribnica, Yaskawa Ristro, d. o. o., Ribnica, Yaskava Europe Roboti- cs, d. o. o., Kočevje, Lekarna Kočevje. Vse računalnike smo razdelili učencem in jim s tem olajšali učenje. Vsem podjetjem se za podarjene računalnike iskreno zahvaljuje- mo. Ravnateljica Andreja Modic, prof.

Turistično društvo Grmada razpisuje 18. tradicionalno akcijo Moja vas – lepa, urejena in prijazna

Kot dosedanje akcije bo tudi letošnja usmerjena v urejenost celostne podobe bivalnega okolja, domiselne cvetlične zasaditve in urejenost javnih objektov. Velja za vse vasi krajevne skupnosti Velike Poljane. Jeseni vas bomo povabili na zaključno prireditev. Poleti vas bo obiskal fotograf, ki bo v objektiv ujel izbrane motive okolice vašega doma. Lepo povabljeni pa ste, da sami pošljete fotografi je privlačnih kotičkov ali zasaditev na tdgrmada@gmail. com in tako ujamete cvetlice v najlepšem razcvetu. Naša skupna želja je, da bi okolica naših domov prispevala k celoviti podobi kraja, ki naj bo prijazna in prijetna vse dni v letu. Urejanje naših domov nas pomiri ter navdaja z veseljem in ponosom, ko vidimo rezultate svojega dela. Akcija traja od 1. junija do 30. septembra 2020. Želimo vam dišeče poletje in veliko veselja pri urejanju okolja in vzgoji rastlin. TD Grmada Projekt sofi nancira Občina Ribnica prek razpisa za turizem.

yƊǯɨƵƩǯǞ

(ȌǐȌƮƵDzɹƊ wȲƵɻƵȁǯƵ

v Sloveniji! Pridi. Spoznaj. Prosperiraj.

PRIJAVI SE NA WWW.SEEMEET.SI ׀ׂ׀jÀ„ 0ªׂ„خׂׂٌخׁׂ H„TEL CITY MARI „R §ȲǞƮȲɐɻǞɈƵȺƵȁƊǿȁƊǿƵƮȁƊȲȌƮȁƵǿ خȯȌƮǯƵɈǞǯ׀ȯȲǞƩƊDzȌɨƊȁƊɐƮƵǶƵɻƦƊׁׅىȯȌȺǶȌɨȁƵǿƮȌǐȌƮDzɐ

ßȁƊȯȲƵǯƮȌǐȌɨȌȲǯƵȁǞ ǞȁƮǞɨǞƮɐƊǶȁǞȺƵȺɈƊȁDzǞ wȲƵɻƵȁǯƵ ÀƵǿƊɈȺDzƊȯȲƵƮƊɨƊȁǯƊ (ȲɐɻƊƦȁǞɨƵƩƵȲ

خPRIDIɐȺɈɨƊȲǞɈǞȁȌɨƵȯȌȺǶȌɨȁƵȺɈǞDzƵǞȁȯȌȺǶƵ

ةƮǞǐǞɈƊǶǞɹƊƧǞǯƵǞȁXjÀةƵȁƵȲǐƵɈȺDzƵɐƩǞȁDzȌɨǞɈȌȺɈǞةðyh ȯȌƮǯƵɈǯƊǞɹDzȌɨǞȁȺDzƵǞȁƮɐȺɈȲǞǯƵ„§² ةȯȲƵǘȲƊȁƵǞȁDzǿƵɈǞǯȺɈɨƊةȯȌǘǞȾɈɨƵȁƵǞȁƮɐȺɈȲǞǯƵةƵǶƵDzɈȲȌǞȁƮɐȺɈȲǞǯƵةȯǶƊȺɈǞƩȁƵǞȁƮɐȺɈȲǞǯƵ خɈɐȲǞɹǿƊǞȁȌȺɈƊǶǞǘȯȌƮȲȌƩǞǯ

خª„²§0ªXªhȁƊƮȌǿƊƩƵǿǞȁǿƵƮȁƊȲȌƮȁƵǿɈȲǐɐ§

خȌخȌخª!jȌƩƵɨǯƵªǞƦȁǞƧƊƮةȺǞخȺƵƵǿƵƵɈخɩɩɩبßƵƩǞȁǏȌȲǿƊƧǞǯ فׄ׃ׁׁׅׄׄ׃׀ةȺǞخȲƧٌDzȌƧƵɨǯƵȲǞƦȁǞƧƊۊǶȌɨȺǞȁخɈȌǿƊɹةÀȌǿƊɻmȌɨȾǞȁـ