Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: Draž-Ferl 25.10.2018

A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi–

Draža vas – Žiče Draža vas (Dračja ves, Pirk) – Tinje (XVII. stol.) Dražen vrh – Marija Snežna v Slovenskih goricah (del) in Sv. Ana v Slovenskih goricah (del); Sveta Ana v Slovenskih Goricah (del) in Marija Snežna (del) Draženci – Hajdina (pri Ptuju) in del v žu. Ptuj Draženik – Ljubljana–Sv. Peter (1782) Draževnik – Dobrova

DRAŽGOŠE, 4228 Železniki, Dražgoše (ni župnišča) (Draschgosche) Sv. Lucija (omenj. 1640, posv. 1642, 1942 razstrelili Nemci, nova 1966;  opuščeno), vikariat 1756, župnija 1876. Pražupnija Stara Loka; iz župnije Selca. Oskrbovana iz župnije Železniki.

Naselja: Dražgoše (novo ), Rudno (del v žu. Selca).

R 1757–1964 P 1784–1964 In 1870–1941 M 1756–1964

Dražica – Borovnica, Oprič (Opriz), Preserje (1782) Drbetinci (Drebetinci) – Sv. Andraž v Slovenskih goricah Drča – Šentjernej

DREKA (Drenchia) 33040 Dreka – Drenchia (UD), Italija (Dresenzia) Sv. Marija Vnebovzeta v Krasu (S. Maria Assunta, pred 1563, 1800, 1826, 1837, 1838, 1851, posv.1853); (podružnica župnije Volče od 1015 do 1784; tedaj ločena po ukinitvi oglejskega patriarhata); kaplanija odvisna od Volč 1779, neodvisna kuracija 1784; Nadškofija Videm.

Podružnice: ...

Naselja: Brieg (Clabuzzaro), Blišč (Case Blisc), Cuodar (Zuodar), Dreka (Drenchia), Dubenije ((D)obenetto), Kraj (Crai), Kras (Cras, Razpotje, Barnjak), Laze (Lase), Malinske (Malinsche), Obranke (Obranche), Ocneberdo (Oznebrida), Peternel (Peternel, ant.Log), Praponca (Prapotnizza), Trinko (Trinco), Trušnje (Trusgne).

Značilni priimki: (Brieg) Bergnach/Bernjak (1945), Bresnach/Bréžnak, Canalaz/Kanalac (2006), Clabuzar/Klabučar, Iurman/Jurman (1918), Qualizza/ Hvalica (1918), Namor (18.stol., 1964, 2006), Rutar/Ruttar(17.stol iz Tolminskega, 1738, 1918, 1945, 2006), Tomasetig/Tomažetič (1945, 2006), Trinco/Trinko (1918, 1945), Trusgnach/Trušnjak (2006); (Blišč) ...; (Cuodar) Trinco/Trinko (1918); (Dreka) Bergnach/Bernjak (1627), Cicigoj/Cicigoi (1945, 1964), Drescig/Dreščak (1634), Chiuch/Čuk (1725), Crainich/Krajnik (1627, 1918), Felet (1550), Jurman, Lauretig/Lavretič (1550), Mateucig/Matevčič, Mrach (1625), Namor, Prapotnich/Prapotnik (1627), Ruttar/Rutar (1861), Sauli/Šavli, Simonelig/Simonelič (1918, 1945),

1 Stargar/Strgar, Tomasetig/Tomažetič (1945), Trinko/Trinco (1796, 2006),Trusgnach/Trušnjak(2006), Velicogna (1429), Zuodar/Zodri/Cuder (1679), Zufferli/Čufarli (1945); (Dubenije) Floreancig/Florjančič(1940, 2006),, Špeh, Tomasetig/Tomažetič (1630, 1918, 1945, 2006), Trinco/Trinko (1940), Vuch/Vuk; (Kraj)Crainich/Krajnik; (Kras) Bernig/Bernich/Bernik (16.stol., 1680, 1730), Scuderin/Škuderin (1918), Zufferli/Čuferli (1945); (Laze) Čedron (17.stol.), Cicigoi/Čičigoj (1918, 1945), Feletič/Feletig(2006); (Malinske) Bukovac/Bucovaz (1912), Rucchin/Rukin (1912); (Obranke) Bordon (1945), Drescig/Dreščak (1945), Floreancig/Florjančič (2006); (Ocneberdo) Bergnach/Bernjak (1918), Crainich/Krajnik (1945), Scuderin/Škuderin(16.stol., 1945), Špeh, Stargar/Strgar (16.stol.), Trusgnach/Trušnjak (1918, 2006), Zufferli/Čufarli (1918); (Peternel) Bucovaz/Bukovac(2006),, Corat/Korat/Koratič (16.stol.), Gus (1918), Loszach/Loščak, Peternelli/Peterneu/Peternel (1699, 1918, 2006), Trusnich/Trušnik (okr.1780); (Praponca) Prapotnich/Prapotnik (1580, 1681, 1725, 1945), Rutar/Ruttar(2006); (Trinko) Iurman/Jurman (1918), Trinco / Trinko(1918), Tomasetig/Tomažetič(2006); (Trušnje) Bergnach/Bernjak (1945), Rucli/Rukli(2006),, Stargar/Strgar (1629), Trušnik/Trusgnich/Trusnig (1680), Trusgnach/Trušnjak (1918, 1945, 2006), Vogrig/Vogrič(2006).

Razno: – Razni avtorji: Drenchia–Dreka, Comunità Montana Valli del Natisone, 1997, 2001. – Daniela Specogna: Drenchia – Dreka: territorio, origini e tradizioni, Dreka, 2003. – Genti e paesi delle Prealpi Giulie, Špeter 2004: Mario Gariup: Le amare vicende della curazia di Drenchia, str. 141– 186.

Dren – Fara pri Kočevju Drenik – Šmarje–Sap Drenje – Soteska Drenova gora – Sv. Rupert nad Laškim Drenovci – Razbor pod Lisco Drenov grič – Vrhnika Drenovec – Bizeljsko, Leskovec pri Krškem, Šentrupert (1913), Vinica, Zavrč Drensko rebro – Pilštanj Drešinja vas – Žalec Drevenik – Kostrivnica Drevlje (Draulach, Dreulach) – Skočidol (Gottestal)

DREŽNICA, 5222 Kobarid, Drežnica 35 (Dresenza) Srce Jezusovo (1913), prvotno v predjožefinski župniji Tolmin (1782), župnija ustanovljena 1935. Pokopališče (). Oskrbuje župnijo Libušnje.

Podružnice: sv. Ana (Magozd), sv. Just (Koseč), sv. Matija (Drežniške Ravne).

Naselja: Drežniške Ravne, Drežnica, Jezerca, Koseč, Magozd.

R 1835–1859 x 1835–1947 1860–1915 x In 1850–1923 P 1835–1859 x 1835–1942 1860–1913 x 1944–1947 In 1850–1923 M 1835–1859 x 1835–1947 1860–1900 x In 1850–1923

Drežnica – matične knjige na ozemlju Julijske krajine (1924–1945) in na ozemlju zavezniške vojaške uprave v Slovenskem Primorju (1945–1947): R 1924–1928 1924 In–1928 In P 1924–1928 1924 In–1928 In M 1924–1928 1924 In–1928 In O 1924–1928

x Prepisi iz dvojnikov v goriškem nadškofijskem arhivu.

Status animarum 1925 Birmanska knjiga 1924– Oznanila 1921– (13 knjig) Zlata knjiga cerkvenega društva v Drežnici 1922– Opravilni zapisnik 1922– (2 knjigi) Spisi 18. stol.–: gradnja cerkve sv. Jurija v Drežnici 1781, 1783, računi 1914–1946 Načrti: cerkvene stavbe (1 mapa)

Drežnik – , Fara pri Kočevju (1782), Vinica Drežniške Ravne – Drežnica, Tolmin (1782) 2 Drganja sela – Vavta vas Drnča – Radovljica (1782) Drnča (Dermitschhoff), gradič – Begunje na Gorenjskem Drnovec − Leskovec pri Krškem (1782), Sora Drnovk – Biljana (1782) Drnovo – Leskovec pri Krškem Drobežija – Sovinjak Drobinsko – Podčetrtek (g.), Slivnica pri Celju Drobočnik – Most na Soči Drobolje ob Baškem jezeru (Drobollach) – Marija na Zilji (Maria Gail) Drobtinci – Apače

DROPOLJE (Tröpolach), Tröpolach 8, 9631 Jenig, Avstrija (Tröppolach, Trepplach, Traeploh, Treploh, Trepelach) Dekanija Šmohor (Hermagor), Krška škofija (Diözese Gurk). Podružnica: Schlanitzen.

Drozgomet – Podčetrtek (g.) Drožanje – Sevnica Drskovče – Košana (1498 urbar Prem), Zagorje pri Pivki Drstelja – Sv. Urban–Destrnik Dršča vas – Žužemberk Dršćari – Sovinjak Drtija – Moravče (1782) Drtno – Šentgotard Drulovka – Kranj–Šmartin, Kranj–Drulovka/Breg Drumlažno – Črešnjevec Drumlje (Wunderstätten) – Labot (Lavamünd) Drušče – Škocjan pri Novem mestu Družinska vas – Bela Cerkev, Šmarjeta (1782) Družmirje – Šoštanj Drvanja – Sv. Benedikt v Slovenskih Goricah Drvanja (Tribein), gradič – Sv. Benedikt v Slovenskih Goricah Dubenije (Obenetto, Dobenetto) – Dreka (Drenchia) Dubrovica/Jagodići – Buzet Duge (Dughe) – Gorenji Tarbij Dugo-Hoste – Srednje Dugobrdo – Brda (Berda, Brdo) Duh na Ostrem vrhu – Sv. Duh na Ostrem vrhu Duhovnijski urad sv. Križa – Ljubljana–bolniška župnija Dule – Bučka, Draga (grškokatoliška), Ribnica 1782 (Dole), Šmarjeta (1782), Velike Poljane, Dule (Dellach) – Melviče (Mellweg) Dulna oz. Odolina (Mahrensfelt), dvorec – Hrpelje–Kozina Dunaj – Krško, Leskovec pri Krškem (1782)

DUNJA (Dogna), Italija Sveti Lenart (S.Leonardo Abate); Nadškofija Videm.

Značilni priimki: (Dunja) Aita (1948), Pittino (1948), Roseano (1826, 1948), Soprano (1948), Tassotto (1948), Taurian (1948), Tommasi (1948),Vuerich (1948) ...

Dupci/Dubci – Grožnjan (Grisignana) Dupeljne – Brdo pri Lukovici, Dob (1782) Duplek – Sv. Martin pri Vurberku Duplica – Kamnik, Mengeš (1782) Duplje – Vipava (1782)

DUPLJE, 4203 Duplje, Spodnje Duplje 81 (Duplach, Spodnje Duplje: Unterdupplach) Sv. Vid (sedanja iz 1789; ), lokalija 1785, župnija 1876.

Podružnica: sv. Mihael v Zgornjih Dupljah.

Naselja: Spodnje Duplje, Zadraga, Zgornje Duplje. Graščina Duplje – gl. Kranj–Šmartin (1782). Spodnje Duplje (del) – Križe (1782); Pečice z dvorom v Sp. Dupljah – Naklo (1782)

Grajski objekti: 3 Gradič Duplje (Dupplach) v Spodnjih Dupljah.

R 1786–1812 In 1832–1837 In 1835–1969 1898–1941 a In 1832–1941 P 1786–1812 In 1786–1889 b 1832–1964 M 1786–1837 In 1835–1969

a Seznam drugje rojenih otrok 1832–1841; b manjka P 1813–1831.

Status animarum 1869, 1874, 1895 Oklici 1925 Kronika III 1941– Štolarij 1930 Ustanovne maše 1895–1913, 1939 Cerkveni računi 1832–1841 Dnevnik dohodkov in izdatkov 1883–1920 Blagajniški dnevnik 1921– Spisi 1791–: posestni spisi, podložniške listine 1666, računi Inventar arhiva

NŠAL: Urbar 1770–1784, 1796–1841 Urbar cerkve v Spodnjih Dupljah 1773–1789 Ustanovno pismo ustanove Valentina Seuniga 1771 (2 knjigi) Okrožnice in odredbe 1803–1806 VFZ-NŠAL: Cerkveni sedeži 1824–1846 (94) Oklicne knjige 1842–1865 (94) Spomini župnika A. Hafnerja 1900–1927 (94) Zgodovinski zapiski 1932 (94)

Duričići – Hum Duš (Dus) – Tarčmun

DUTOVLJE, 6221 Dutovlje, Dutovlje 2 (Dotogliano) Sv. Jurij (posv. 1450, 1632, 1740); iz (pra)župnije Tomaj; župnija, omenjena 1450, ustanovljena 1947. Pokopališče (). Oskrbuje župnije: Kopriva, Skopo, Veliki Dol. Gl. tudi Tomaj.

Podružnica: sv. Notburga v Krepljah.

Naselja: (19. stol.) Dutovlje, Godnje, Kreplje.

R 1823–1860 In 1837–1959 P 1873–1923 1873–1948 a M 1823–1860 In 1837–1944

Vojaška bolnišnica št. 204 (gl. tudi žu. Skopo): M 1917–1918

Dutovlje – matične knjige na ozemlju Julijske krajine (1924–1945) in na ozemlju zavezniške vojaške uprave v Slovenskem Primorju (1945–1947): R 1924–1942 1924In–1942In In1924–1933 P 1924–1942 1924In–1942In In1924–1933 M 1924–1942 1924In–1942In In1924–1933 O 1924–1942

a Ustanovitev župnije 1947.

Status animarum 1906 Opravilni zapisnik 1906–1934 Spisi 19. stol.–: inventarji

Dvor – Bovec, Ljubljana–Šentvid, Polhov Gradec, Polzela, Sv. Miklavž nad Laškim, Šmarje pri Jelšah, Šmartno pri Litiji, Števerjan, Žužemberk Dvor (Hof) – Šmihel nad Pliberkom (St. Michael ob Bleiburg) Dvor (Hof in Krain) – ?

DVOR (Kranzlhofen, Kranzelhofen), Karawankenpromenade 2, 9220 Velden/Vrba, Avstrija (1175 in 1192 Crangizausdorff, 1202 Cranzlavesdorf, 1488 Chrestinsdorff, 1515 Chrenitzenitzhoffen, 1571: Kranzelhof) 4 Sv. Janez Krstnik (na Dvoru; cerkev sv. Janeza Evang. že v XII. stol., deli sedanje iz XII.–XIII. stol.), omenj. župnija 1410; Dekanija Rožek (Rosegg), Krška škofija (Diözese Gurk). Do jožefinskih reform pod Ljubljansko škofijo.

Podružnice: sv. Mihael Zgornje jezerce (Oberjeserz), sv. Janez in Pavel – Spodnje Vogliče (Winklern / Unterwinklern), sv. Jakob v Vrbi (Velden), Kreuzkapelle (die Kapelle auf der Alm, Kalvarienberg).

VFZ-NŠAL (167): Urbar 1678

Razno: – Kultur- und Kirchengeschichte des oberen Rosentales; dekanat Rosegg mit Einschluß des Wörther-See-Gebietes; S. Singer, Kapla 1935 (zgodovina župnije Dvor, str. 168).

Dvorec – Radiše (Radsberg) Dvorec z Gomilo – Boštanj, Loka pri Zidanem mostu Dvori – Sv. Anton, Movraž Dvori (Korte) nad Izolo – Korte Dvorice (Dvorizhoff, Dragavaničev dvorec, Straschahoff – Straža), dvorec – Čatež ob Savi Dvorina – Kaštel (Castelvenere) Dvorje – Cerklje na Gorenjskem, Moravče (1782) Dvorska vas – Begunje na Gorenjskem, Radovljica (1782), Velike Lašče

đ đ đ ------

Đuba – Umag (Umago)

ĐURMANEC, 49225 Đurmanec, Hrvaška Sv. Juraj (1942); župnija 1963; Krapinski dekanat. Nadškofija Zagreb.

Eggenwald, dvorec – Gornja Radgona Eleri – Plavje

ELY (Minn), ZDA – gl. tudi ZDA Prva katol. cerkev 1890, nova posv. 1900; prvi Slovenec 1887, kasneje večinoma z Dolenjske; 1912 je bilo 175 družin in okrog 1600 duš. Viri: Amerika in Amerikanci, J. Trunk, 1912, Družba sv. Mohorja, Celovec (Ely, str. 497).

Emanischlab – Tinje (XVII. stol.) Erkenštajn (Erkenstein), grad – Radeče Erkovčići – Hum Ernjice – Šentrupert (1913)

ERNOVŽ (Ehrenhausen), Avstrija Dekanija Lipnica (Lebnitz), Škofija Graz–Seckau (Diözese Graz–Seckau).

ERZELJ (Vas sv. Mihaela), 5271 Vipava, Goče (Ersel in Monte) Sv. Mihael Nadangel (omenj. 1275; 1650 pod oskrbo Šmarij); v predjožefinski žu. Vipava (1782); kaplanija 1734, prenehala 1968; sedaj v žu. Goče. Pokopališče ().

Podružnica: sv. Lovrenc na Erzelju.

Grajski objekti: Grad San Michele (castrum montis sancti Michaelis) na griču Tabor nad Erzeljem.

R 1805–1966 In 1850–1923 P 1805–1962 In 1890–1923 M 1805–1966 In 1900–1923

Erzelj – matične knjige na ozemlju Julijske krajine (1924–1945) in na ozemlju zavezniške vojaške uprave v Slovenskem Primorju (1945–1947): R 1924–1928 1924 In – 1928 In P 1924–1928 1924 In – 1928 In M 1924–1928 1924 In – 1928 In O 1924–1928

KLO Erzelj – priredba matičnih knjig župnije Erzelj: R 1943–1945 P 1943–1945 M 1943–1945

Žu. Goče: 5 Status animarum 1846, druga polovica 19. stol., 1904 Birmanska knjiga 1904– Oklici 1884–1954 Poročni spisi 1814–1942 Spomenica duhovnije sv. Mihaela nadangela na Erzelju 1904–1917 Zapisnik cerkvenih dolžnikov 1877– Dolžna pisma 19. stol.– Blagajniški dnevnik 19. stol. Opravilni zapisnik 1901–1962 Spisi 19. stol.–: dolžna pisma, inventarji 1819–, računi 1844–1944, mašne ustanove, dopisi Listine: 1466. Posvetitev cerkve sv. Mihaela na Erzelju

Eržiše – Ržišče

EVANGELIČANI (augsburške in kalvinske veroizpovedi) Matične knjige so verjetno začeli voditi po tolerančnem patentu 1781. Predpisane formularje oz. dvojnike matičnih knjig so v začetku pošiljali pristojnemu katoliškemu župniku. Od 1849 so imele evangeličanske matice polno pravno veljavo. V avstrijski državi je tržaški seniorat pokrival Primorsko, Kranjsko, Koroško in Goriško. Štajerski seniorat je bil tostran in onstran Drave. Na čelu je bil dunajski superintendant. Od 1924 do 1941 je obstajal slovenski evangeličanski seniorat. Glej župnije augsburške smeri: Apače, Bodonci, Celje, Domanjševci, Gornji Petrovci, Gornji Slaveči, Hodoš, Križevci, Lendava, Ljubljana, Maribor, Moravci, Murska Sobota, Puconci. Kalvinska cerkvena občina je bila v Motvarjevcih.

EVELETH (Minn), ZDA – gl. tudi ZDA Sv. Družina (1903). Slovenci so se začeli naseljevati 1894; 1912 okrog 1200 Slovencev (200 družin in 600 samcev). Viri: Amerika in Amerikanci, J. Trunk, 1912, Družba sv. Mohorja, Celovec (Eveleth, str. 498).

Fabci – (Trnovo) Ilirska Bistrica (1782); Sv. Ivan od Šterne (S. Giovanni di Sterna) Fabriži – Hum Faiti – Plavje Fakini – Oprtalj (Portole) Fakinija – Dajla, Novigrad (Cittanova) Fala (Faal) – Selnica ob Dravi (del v žu. Sv. Marija v Puščavi) Fala (Fall), grad in Fala (Fall), dvorec – Ruše Falkenberg (Sokolji grad), grad – Šentjurij pri Grosupljem Famlje – Vreme (1782) Fantinići – Črnica Fara – Bloke

FARA (Farra d'Isonzo, pred 1923 samo Farra), 34070 Farra d'Isonzo (GO), Via G. Verdi 4, Italija (Farra, -ae) Sv. Marija Vnebovzeta (S. Maria Assunta, 1728, posv. 1740, uničena 1915, 1923). Kuracija 1190, župnija 1424. Dekanija Gradišče (Gradisca d'Isonzo); Goriška nadškofija.

Podružnice: sv. Peter in Pavel (Villanova di Farra, om. 1759, uničena 1915, 1926), Srce Device Marije v Majnicah (Mainizza, om. 1753), kapela Brezmadežne v Borgo Zuppin v Fari (om. 1765), sv. Marija (S. Maria) v Fari. Nekdanje podružnice: sv. Pelagij v Fari (om.1765 in 1772), sv. Ana (om.1772), kapela Oznanjenja Device Marije v posestvu Baselli v Jami (om.1753 in 1759 kot bl. Ana, 1765), kapela sv. Filipa in Jakoba v pristavi Rizzi, Fara (om.1765, 1772), kapela bl. Ane v pristavi Pitoni “in Fraitfeld” (om.1753, 1765, 1900 v župniji Gradišče), kapela sv. Marije Magdalene na posestvu De Fin v Brumi (om.1765, 1772).

Naselja: Fara (Farra d'Isonzo), Fossata, Majnice (na Majnicah) Jama (Borgo Grotta di Mainizza), Villanova di Farra.

Priimki: (Fara) Arnut (1858), Badin (1865), Bajach 1789, Ballaben (1841, 1865, 1948), Basiol (1858), Batau (1861), Battig (18.stol.), Bean (1842, 1864), Beretta (1841), Bidischini (1753), Bidisnik (1851), Bisiach (1948), Blasizza (1837), Blasig (1836, 1865), Blason (1836, 1851, 1862), Boara (prelec, 1760, 1765),Bombich/Bombig (1840, 1857), Bon (1843, 1859), Borghes (1837, 1860), Bortulus 1789, Boschin (1847), Bratus/Bertos (1842, 1863), Bressan (1772, 1789, 1839, 1864, 1948), Brigant (1752), Brumat (1759, 1836, 1865, 1948), Castellan (1836, 1868, 1948), Ciani (1752), Cimador (1847, 1858, 1948), Codellia (1856), Concion (1948), Coradini (1753), Corin (1844, 1850), De Biasio (1948), Delena (1836 iz Moša), Depetriz (1853), Devetak (1846), Fagan (1853, 1859), Feresin (1765, 1862), Ferlin (1856), Fogar (1859), Foiat/Faiot/Ffavot (1765, 1843, 1852), Francovig (1865), Franzot (1835, 1842, 1863), Furlan (1841, 1865), Galant (1838), Gazin (1840, 1852), Grandolf (1853), Iacchini (1948), Jordan (1837, 1852), Linz (1852, 1863), Lorenzon (1836, 1864), Lorenzut (1856, 1864), Lovison (1759), Marega (1772, 1837, 1865, 1948), Mariza (1753, 1765), Marvin (1851, 1864), Massarut (1845), Maur(o) (1837, 1854, 1948), Maurig(h) (1842, 1865), Mazzorana/Mezzorana (1837, 1863), Medeot (1839, 1865, 1948), Meroi (1845), Mestron (1765), Michel(i) (1789, 6 19.stol.), Michellut (1845), Minin (1852, 1862), Mreule (1948), Oliva/o (1765, 1843, 1856), Orzan (1948), Pecile (1844, iz Fagagne), Pecorari (1857, 1859), Pelizon (1853), Pelos (1857), Perisini (1753), Petean(i)/Petejan (1789, 1837, 1863), Peterin/Pettarin (1845, 1856, 1948), Pin (1850, 1860), Pitteri (1846, 1863), Planiscig (1864), Postir (1948), Pusnar (1948), Quaiat (1772, 1837, 1849, 1948), Querisin (1772), Raza (1840, 1859), Riavi(t)z (1765, 1789, 1838, 1861), Saleteu/Salateo/Zaleteu (1752, 1837, 1862, 1948), Sandrin (1948), Scorianz (1838, 1862), Scornaz (1853), Simonit (1855), Sincig/Simcig/Simsig (1789, 1836, 1845, 1865, 1948), Spessot/Spezod (1752, 1765, 1836, 1862, 1948), Tavat (1838), Terlin (1836), Tofful (1843), Toros (1836), Travisan/Trevisan (1836, 1862, 1948), Tumburus (1846, 1865), Turus (1948), Vergna (1836, 1862), Villa (1772), Viola (1836, 1851, 1862), Virgulin (1843, 1852), Visintin (1837, 1862), Zampar (1838, 1852, 1948), Zanon (1836, 1842), Zanutig (1765), Zervisan (1759), Zorzenon (1842, 1864), Zuch (1842, 1864, 1948), Zuin (1845); Majnice: Blasizza (1847, 1858), Blason (1864), Brumat (1836, 1864), Jordan (1857, 1860, iz Vileša), Marega (1753, 1836, 1864), Nardin (1847), Pelizzon (1837, 1860), Simonit (1865); Villanova: Benet (1859), Blasig (1839), B(l)asizza (1789, 1835, 1852), Bordin (1837), Bratuš (1849), Bressan (1848, 1863), Brumat (1789, 1835, 1874), Castellan (1948), Cian (1837, 1864), Cibau (1847, 1862), Forchiassin (1835), Gri (1836, 1863), Grion (1864), Jakin (1841, 1852), Jordan (1837, 1847), Lorenzon (1789, 1849), Marcocig (1862, 1866), Marega (1835, 1852), Medeot (1844, 1863), Mezzorana (1850), Miani (1865), Miseu (1856), Mreule (1948), Padean/Padoan (1844, 1853), Pecorari (1861), Pelizon (1841), Planisgh(a) / Planisch (1835, 1858), Pusnar (1839, 1848), Ragusa (1843, 1847), Russian (1847, 1948), Scorianz (1842, 1864), Sillig (1842, 1843), Simonit (1838, 1844), Spessot (1838, 1865), Visintin (1839, 1854), To(f)ful (1789, 1835, 1864), Tomadin (1865), Turus (1948), Zampar (1752, 1789, 1836, 1864), Zuliani (1948).

R 1620–1641 1646– (12 knjig do 1943) P 1619–1648 1732– 1775 1784– (6 knjig do 1943) M 1670–1793 1823–1942 (7 knjig do 1943) Prepisi matic krstov, porok in umrlih 1835– v NŠAG.

Birmanske knjige 1819– (1 knjiga do 1943) SA 1820, 1850, 1885, 1943 (4 knjige do 1943) Popisi premoženja (premičnine) 1819, 1930 (2 knjigi do 1943) Popisi premoženja (nepremičnine) 1841, 1930 (2 knjigi do 1943) Knjige prejemkov in izdatkov 1843– (6 knjig do 1943) Protokol 1870– (5 knjig do 1943)

Razno: – Carlo M. d’Attems: Vizitacijski zapisniki goriškega, tolminskega in devinskega arhidiakonata goriške nadškofije, 1750–1759, Istituto di storia sociale e religiosa, Gorica, 1994. – Carlo M. d’Attems: Vizitacijski zapisniki goriškega, tolminskega in devinskega arhidiakonata goriške nadškofije, 1762–1773, Istituto di storia sociale e religiosa, Gorica, 2000. – Guida del Friuli –1948, Provincie di Udine e Gorizia, Stabilimento Tipografico Nazionale, Trst, 1948.

FARA pri Kočevju (Fara pri Kostelu), 1336 Vas, Fara 5 (Fara in Krain; po gradu Kostel: Grauenwarth, Costel) Marijino vnebovzetje (omenj. 1363, nova 1747, sedanja 1858/61); vikariat 1363 v župniji Ribnica, župnik omenj. 1480. Pražupnija Cerknica. Pokopališče ().

Podružnice: (1782) sv. Trije kralji v Kostelu, sv. Jakob st. v Banjaloki, sv. Duh v Podstenah pri Kostelu, sv. Vid pri Mavrcu (opuščena), Božji zveličar na Ajblju (požgana 1956), sv. Štefan na Klanjcu pri Fari, sv. Lenart na Krkovem nad Faro, sv. Trojica v Savskem Lazu, sv. Nikolaj na Vrhu pri Fari. (1939) sv. Lenart na Krkovem, Marija Mati dobrega sveta v Pirčih, sv. Miklavž (Nikolaj) na Vrhu, sv. Štefan na Klancu (, pri Krkovem), sv. Trije kralji v Kostelu, sv. Trojica v Slavskem lazu.

Naselja: (1782) , Banja loka, Brezje, Briga, , Drežnik, Fara, Friškova Draga, , Jakšiči, Jelovica, Jesenov vrh, Kaptol, Klanec, Kostel, Krkovo, Kuželič, Kuželj, Laze pri Kostelu, Lipovec, , Nova sela, Ograja (Suchenreuter), , Planina, Petrina, Pirče, Podstena (pri Kostelu), Potok, Puc, Rački potok, Rajšele, Rake, Reber, Selo pri Kostelu, , , Stružnica, Suhor, Štajer, Vas, Vimolj, Vrh, Zapuže. (1939) Brsnik, Colnarji, Delač, Dren, Fara pri Kočevju, , Grivac, Hrib, Jakšiči, Kostel (po nekaterih informacijah naj bi bil Kostel pred vključitvijo v žu. Fara samostojna župnija), Krkovo, Kuželj (), Kuželjič, Laze– Ograja, Lobič–mlin, Maverc, Oskert–Gotenc, Padovo, Petrina, Pirče, Planina, , Potok, , Rački potok, Rake, Reber, Slavski laz, Stelnik, Stružnica, Štajer, Tišenpolj, Vas, Vrh, Žaga, Žlebe (leta 1987 priključeno žu. Stari trg ob Kolpi).

Priimki: (Kostel, 16.–17. stol.) Kajfež (1494), Marinč (1494), Briški/Brigar, Majetič, Lisac (1494), Papež, Zdravič, Zidar, Mlinc/Muler, Jurkovič (1494), Grgorič/Gregorič.

Grajski objekti: Grad Kostel (Grafenwarth) in gradič Spodnji kostelski grad v Kostelu. 7 R 1702–1719 1766–1774 a 1775–1815 1813 x, 1814 x 1818–1836 (In) 1835–1964 P 1789–1964 M MP 1757–1789 1789–1964 1813 x, 1814 x

Kostel – civilni matični urad Ilirskih provinc (knjige v župnišču Fara pri Kočevju): R 1813 P 1814 M 1813

a Vsebuje še oklicno knjigo 1775–1815; x izpisi iz matičnih knjig merije Kostel za župnijo Fara pri Kočevju.

Status animarum 1831 I A, B prva polovica 19. stol. (2 knjigi), II A B druga polovica 19. stol. (2 knjigi), 1893 (2 knjigi), okrog 1900 Birmanci 1878– Oklici 1824–1903 (4 knjige) Oznanila 1825–1944 (2 knjigi) Marijina družba 1900–1923 Ustanovne maše 1831, 1894–1920 Matrikula 1758 Inventar in urbar župnije okrog 1740 Spisi 19. stol.–: inventarji župne cerkve in podružnic, davki, gospodarstvo, poročni spisi

Razno: − Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Pražupnija Cerknica. J. Höfler, AES, 26 (2004), 125 (župnija Marijinega vnebovzetja pri Fari). – Pol tisočletja stari kočevarski in kostelski urbarji, S. Južnič. Drevesa 1995/8–9, 16.

Farančan – Sv. Anton Farna vas – Prevalje Farnasine – Umag (Umago) Farnažina – Sv. Marija na Krasu Farned (Farnei) – Milje (Muggia) Farnedi – Plavje Farški Kal – Šentvid pri Stični Fatrici/Fratrići – Umag (Umago) Fedransbergova graščina (Födransberg) – Stična Fejplan (Flaipano) – Montenara (Gorjani, Montenars)

FELDKIRCHEN (tudi: Trg na Koroškem), Kirchgasse 36, 9560 Feldkirchen, Avstrija Gl. župnije iz te dekanije: Mali Št. Vid, Osoje, Šentkandolf, Šmiklavž.

Felič vrh – Šmartno pri Litiji (1782) Ferderb (Verderb) – Mozelj Ferfuja/Ferfulja – Kaštel (Castelvenere) Ferleti – Jamlje (Jamiano) Ferluga (Frluga) – Sv. Križ–Podbočje (1782) Ferlugi (Konkonel, Conconello, Cucunel; med Trstom in Opčinami) – Opčine

8