Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, torek Cena 1080 SIT ISSN 1318-0576 Leto IX 58 20. 7. 1999

DRŽAVNI ZBOR četrte alinee drugega odstavka 48., 172. in 247. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 13. julija 1999 sprejel 2729. Odlok o imenovanju članov nadzornega sveta Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije O D L O K o spremembi odloka o sestavi in imenovanju Na podlagi 7. člena zakona o Skladu kmetijskih zem- Preiskovalne komisije Državnega zbora ljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/93, Republike Slovenije o sumu zlorabe javnih 1/96 in 23/96 - popravek) ter dvanajste alinee drugega pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja odstavka 48. člena in 172. člena poslovnika Državnega in privatizacije nekdanje družbene lastnine zbora Republike Slovenije, je Državni zbor Republike Slove- nije na seji dne 13. julija 1999 sprejel I Odlok o sestavi in imenovanju Preiskovalne komisije O D L O K Državnega zbora Republike Slovenije o sumu zlorabe javnih o imenovanju članov Nadzornega odbora Sklada pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatiza- kmetijskih zemljišč in gozdov cije nekdanje družbene lastnine (Uradni list RS, št. 41/98, Republike Slovenije 16/99 in 32/99) se v besedilu II. točke spremeni v naslednjem: Za člane Nadzornega odbora Sklada kmetijskih zem- razreši se: ljišč in gozdov Republike Slovenije se imenujejo: član: Edvard GORIČAN Miran POTRČ, Poslanska skupina Združene liste mag. Stane KLEMENČIČ socialnih demokratov. Franc MENCINGAR dr. Igor VOJTIC II Vladimir ŽNIDARIČ Ta odlok začne veljati z dnem, ko ga sprejme Državni za dobo dveh let. zbor Republike Slovenije.

Št. 412-01/93-9/4 Št. 020-02/92-28/75 Ljubljana, dne 13. julija 1999. Ljubljana, dne 13. julija 1999.

Predsednik Predsednik Državnega zbora Državnega zbora Republike Slovenije Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r. Janez Podobnik, dr. med. l. r.

2730. Odlok o spremembi odloka o sestavi in 2731. Odlok o spremembi odloka o sestavi in imenovanju Preiskovalne komisije Državnega imenovanju Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o sumu zlorabe javnih zbora Republike Slovenije o vpletenosti nosilcev pooblastil v procesu lastninskega javnih funkcij v poskuse diskreditiranja preoblikovanja in privatizacije nekdanje slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 družbene lastnine sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem

Na podlagi prvega, drugega in četrtega odstavka Na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka 6. člena poslovnika o parlamentarni preiskavi (Uradni list 6. člena poslovnika o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93), ob upoštevanju 3. člena zakona o parla- RS, št. 63/93), ob upoštevanju 3. člena zakona o parla- mentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93) ter na podlagi mentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93) ter na podla- Stran 7354 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije gi četrte alinee drugega odstavka 48., 172. in 247. člena Št. 716-01/89-2/82 poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije, je Držav- Ljubljana, dne 13. julija 1999. ni zbor Republike Slovenije na seji dne 13. julija 1999 sprejel Predsednik Državnega zbora O D L O K Republike Slovenije o spremembi odloka o sestavi in imenovanju Janez Podobnik, dr. med. l. r. Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali 2733. Odlok o izvolitvi v sodniško funkcijo v osamosvojitveni vojni na Koroškem Na podlagi 130. člena ustave Republike Slovenije, I prvega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95), prvega odstavka 258.c člena Odlok o sestavi in imenovanju Preiskovalne komisije zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških Državnega zbora Republike Slovenije o vpletenosti nosil- (Uradni list RS, št. 87/97), osme alinee drugega odstavka cev javnih funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih poli- 48. člena in 172. člena poslovnika Državnega zbora Re- cistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvoji- publike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na tveni vojni na Koroškem (Uradni list RS, št. 16/99 in seji dne 13. julija 1999 sprejel 38/99) se: v besedilu II. točke spremeni v naslednjem: razreši se: O D L O K član: o izvolitvi v sodniško funkcijo Ivan BOŽIČ, Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov; V sodniško funkcijo se izvoli: imenuje se: Barbara KAVEČIČ ŠKRJANJEC, na sodniško mesto za člana: sodnice za prekrške na Senatu za prekrške Republike Slo- Alojz PETERLE, Poslanska skupina Slovenskih krščan- venije v Ljubljani. skih demokratov. Št. 716-01/89-2/82 Ljubljana, dne 13. julija 1999. II Ta odlok začne veljati z dnem, ko ga sprejme Državni Predsednik zbor Republike Slovenije. Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r. Št. 020-02/92-28/78 Ljubljana, dne 13. julija 1999.

Predsednik 2734. Odlok o izvolitvi v sodniško funkcijo Državnega zbora Republike Slovenije Na podlagi 130. člena ustave Republike Slovenije, Janez Podobnik, dr. med. l. r. prvega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95), prvega odstavka 258.c člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 87/97), osme alinee drugega odstavka 48. člena in 172. člena poslovnika Državnega zbora Re- 2732. Odlok o izvolitvi v sodniško funkcijo publike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 13. julija 1999 sprejel Na podlagi 130. člena ustave Republike Slovenije, prvega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95), prvega odstavka 258.c člena O D L O K zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških o izvolitvi v sodniško funkcijo (Uradni list RS, št. 87/97), osme alinee drugega odstavka 48. člena in 172. člena poslovnika Državnega zbora Re- V sodniško funkcijo se izvoli: publike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na Jelka BELAVIČ, na sodniško mesto sodnice za prekrš- seji dne 13. julija 1999 sprejel ke na Senatu za prekrške Republike Slovenije v Ljubljani.

O D L O K Št. 716-01/89-2/82 o izvolitvi v sodniško funkcijo Ljubljana, dne 13. julija 1999.

V sodniško funkcijo se izvoli: Predsednik Radojka PREMROU JANOVSKY, na sodniško mesto Državnega zbora sodnice za prekrške na Senatu za prekrške Republike Slo- Republike Slovenije venije v Ljubljani. Janez Podobnik, dr. med. l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7355

2735. Odlok o izvolitvi v sodniško funkcijo O D L O K Na podlagi 130. člena ustave Republike Slovenije, o izvolitvi v sodniško funkcijo prvega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95), prvega odstavka 258.c člena V sodniško funkcijo se izvoli: zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških Iris ZEI, na sodniško mesto sodnice za prekrške pri (Uradni list RS, št. 87/97), osme alinee drugega odstavka Sodniku za prekrške Lenart. 48. člena in 172. člena poslovnika Državnega zbora Re- publike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na Št. 716-01/89-2/82 seji dne 13. julija 1999 sprejel Ljubljana, dne 13. julija 1999. O D L O K Predsednik Državnega zbora o izvolitvi v sodniško funkcijo Republike Slovenije Janez Podobnik, dr. med. l. r. V sodniško funkcijo se izvoli: Avgust JURC, na sodniško mesto sodnika za prekrške pri Sodniku za prekrške Ravne na Koroškem.

Št. 716-01/89-2/82 2738. Odlok o izvolitvi v sodniško funkcijo Ljubljana, dne 13. julija 1999. Na podlagi 130. člena ustave Republike Slovenije, Predsednik prvega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list Državnega zbora RS, št. 19/94 in 45/95), prvega odstavka 258.c člena Republike Slovenije zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških Janez Podobnik, dr. med. l. r. (Uradni list RS, št. 87/97), osme alinee drugega odstavka 48. člena in 172. člena poslovnika Državnega zbora Re- publike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 13. julija 1999 sprejel 2736. Odlok o izvolitvi v sodniško funkcijo O D L O K Na podlagi 130. člena ustave Republike Slovenije, o izvolitvi v sodniško funkcijo prvega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95), prvega odstavka 258.c člena V sodniško funkcijo se izvoli: zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških Liljana POLANEC, na sodniško mesto sodnice za pre- (Uradni list RS, št. 87/97), osme alinee drugega odstavka krške pri Sodniku za prekrške Ljubljana. 48. člena in 172. člena poslovnika Državnega zbora Re- publike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na Št. 716-01/89-2/82 seji dne 13. julija 1999 sprejel Ljubljana, dne 13. julija 1999.

O D L O K Predsednik o izvolitvi v sodniško funkcijo Državnega zbora Republike Slovenije V sodniško funkcijo se izvoli: Janez Podobnik, dr. med. l. r. Herman Ivan LICHTENEGGER, na sodniško mesto sodnika za prekrške pri Sodniku za prekrške Šentjur pri Celju.

Št. 716-01/89-2/82 MINISTRSTVA Ljubljana, dne 13. julija 1999. 2739. Navodilo o spremembah navodila o sprejemanju Predsednik in izdajanju slovenskih standardov Državnega zbora Republike Slovenije Na podlagi petega odstavka 7. člena zakona o standar- Janez Podobnik, dr. med. l. r. dizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo N A V O D I L O 2737. Odlok o izvolitvi v sodniško funkcijo o spremembah navodila o sprejemanju Na podlagi 130. člena ustave Republike Slovenije, in izdajanju slovenskih standardov prvega odstavka 28. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95), prvega odstavka 258.c člena 1. člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških V navodilu o sprejemanju in izdajanju slovenskih stan- (Uradni list RS, št. 87/97), osme alinee drugega odstavka dardov (Uradni list RS, št. 32/95) se drugi odstavek 48. člena in 172. člena poslovnika Državnega zbora Re- 11. člena spremeni tako, da se glasi: “Če ustrezen TC še ni publike Slovenije, je Državni zbor Republike Slovenije na ustanovljen, pomočnik direktorja Urada, pristojen za stan- seji dne 13. julija 1999 sprejel dardizacijo, pobudo obravnava in jo sprejme ali zavrne”. Stran 7356 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

2. člen 20. člen se spremeni tako da se glasi: “Pri metodi platnice se tujemu standardu doda nacionalna platnica, ki vsebuje predgovor s pojasnili in dodatkom s parametri za uporabo v Sloveniji”.

3. člen To navodilo začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nem listu RS.

Št. 009-2/99 Ljubljana, dne 28. junija 1999.

Minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček l. r.

DRUGI DRŽAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE

2740. Sklep o uskladitvi pridobljenih strokovnih in znanstvenih naslovov

Na podlagi prvega in drugega odstavka 21. člena zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 47/98), sklepov senatov članic univerze in soglas- ja senata Univerze v Ljubljani z dne 22. 12. 1998, 23. 2. 1999, 30. 3. 1999 in 29. 6. 1999 izdanem v skladu s 50. členom statuta Univerze v Ljubljani, Univerza v Ljub- ljani objavlja S K L E P o uskladitvi pridobljenih strokovnih in znanstvenih naslovov

I Strokovni naslovi, akademske stopnje in znanstveni naslovi, pridobljeni na Univerzi v Ljubljani in njenih članicah pred uveljavitvijo zakona o strokovnih in znanstvenih naslo- vih (Uradni list RS, št. 47/98), se uskladijo kot sledi: Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7357

1. VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI Stran 7358 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7359 Stran 7360 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7361 Stran 7362 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7363 Stran 7364 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7365 Stran 7366 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7367 Stran 7368 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7369 Stran 7370 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7371 Stran 7372 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7373 Stran 7374 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7375 Stran 7376 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7377

2. PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI Diplomanti, ki so končali podiplomski študijski pro- gram za pridobitev magisterija in jim je Univerza v Ljubljani podelila znanstveni naslov pred uveljavitvijo zakona o stro- kovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 47/98), imajo v skladu z zakonom pravico do uporabe znanstvene- ga naslova: magister znanosti, magistrica znanosti (mag.)

Diplomanti, ki so končali podiplomski študijski program za pridobitev doktorata znanosti in jim je Univerza v Ljubljani podelila znanstveni naslov pred uveljavitvijo zakona o stro- kovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 47/98), imajo v skladu z zakonom pravico do uporabe znanstvenega naslova: doktor znanosti, doktorica znanosti (dr.)

II Skladno s četrtim odstavkom 21. člena zakona o stro- kovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 47/98), se uporabljajo v nespremenjeni obliki naslednji strokovni naslovi: Stran 7378 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

1. VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7379 Stran 7380 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7381 Stran 7382 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

III Seznam preostalih uskladitev strokovnih naslovov bo objavljen naknadno.

IV Ta uskladitev začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. D-I-16/99 Ljubljana, dne 29. junija 1999.

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Jože Mencinger l. r.

2741. Sklep o dopolnitvi sklepa o uskladitvi pridobljenih strokovnih in znanstvenih naslovov

Na podlagi prvega in drugega odstavka 21. člena zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 47/98), sklepov senatov članic univerze in soglas- ja Senata Univerze v Mariboru z dne 16. 6. 1999, izdanem v skladu z 237. členom statuta Univerze v Mariboru (Obve- stila XIV-1-1995, Obvestila XV-1-1996) in skladno s III. točko sklepa o uskladitvi pridobljenih strokovnih in znanstvenih naslovov (Uradni list RS, št. 22/99), Univerza v Mariboru objavlja S K L E P o dopolnitvi sklepa o uskladitvi pridobljenih strokovnih in znanstvenih naslovov

(Uradni list RS, št. 22/99)

I Strokovni naslovi, akademske stopnje in znanstveni naslovi, pridobljeni na Univerzi v Mariboru in njenih članicah pred uveljavitvijo zakona o strokovnih in znanstvenih naslo- vih (Uradni list RS, št. 47/98), se uskladijo kot sledi: Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7383

1. Visokošolski študijski programi

FAKULTETA OZIROMA Strokovni naslovi po prejšnjih predpisih Strokovni naslovi po zakonu o strokovnih VISOKA ŠOLA in znanstvenih naslovih Okrajšava PEDAGOŠKA FAKULTETA profesor glasbe, profesor glasbe, prof. glas. profesorica glasbe, profesorica glasbe, profesor likovne pedagogike, profesor likovne umetnosti, prof. lik. um. profesorica likovne pedagogike profesorica likovne umetnosti FERI/ diplomirani gospodarski inženir/smeri univerzitetni diplomirani gospodarski inženir FG/ – strojništvo, FS in – elektrotehnika, EPF – gradbeništvo

2. Specialistični študijski programi (po visokošolski izobrazbi)

FAKULTETA OZIROMA Strokovni naslovi po prejšnjih predpisih Strokovni naslovi po zakonu o strokovnih VISOKA ŠOLA in znanstvenih naslovih Okrajšava FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO specialist za energetiko in procesno tehniko, specialist/specialistka za energetiko in procesno tehniko, spec. specialist za proizvodno strojništvo, specialist/specialistka za proizvodno strojništvo, spec. specialist za konstrukterstvo specialist/specialistka za konstrukterstvo in splošno strojegradnjo, in splošno strojegradnjo, spec. specialist za tekstilno mehansko tehnologijo, specialist/specialistka za tekstilno mehansko tehnologijo, spec. specialist za tekstilno kemijsko tehnologijo, specialist/specialistka za tekstilno kemijsko tehnologijo, spec. specialist za tekstilno konfekcijsko tehnologijospecialist/specialistka za tekstilno konfekcijsko tehnologijo spec EKONOMSKO – specialist za revizijo in svetovanje poslovanja, specialist/specialistka za revizijo in svetovanje POSLOVNA FAKULTETA poslovanja spec. reviz. specialist za investicijska dela v tujini – specialist/specialistka za investicijska dela ekonomsko – pravna smer v tujini–ekonomsko–pravna smer spec. IDT FAKULTETA ZA specialist študija dela, specialist/specialistka za študij dela, spec. ORGANIZACIJSKE VEDE specialist vrednotenja dela, specialist/specialistka za vrednotenje dela, spec. specialist kontrole kakovosti in zanesljivosti, specialist/specialistka za kontrolo kakovosti in zanesljivosti, spec. specialist transportnih sistemov, specialist/specialistka za transportne sisteme, spec. specialist informacijskih sistemov specialist/specialistka za informacijske sisteme spec.

II Skladno s četrtim odstavkom 21. člena zakona o stro- kovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 47/98), se uporabljajo v nespremenjeni obliki naslednji strokovni naslovi:

1. Višješolski študijski programi

FAKULTETA OZIROMA Strokovni naslovi po prejšnjih predpisih Strokovni naslovi po zakonu o strokovnih VISOKA ŠOLA in znanstvenih naslovih Okrajšava FAKULTETA ZA inženir organizacije dela inženir organizacije dela, ORGANIZACIJSKE VEDE inženirka organizacije dela inž. org. dela UNIVERZA V MARIBORU višji dentist višji dentist, (pravni naslednik višja dentistka Višje stomatološke šole)

III Ta uskladitev začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 2695/99 Maribor, dne 18. junija 1999.

Rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ludvik Toplak l. r. Stran 7384 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije OBČINE

KOČEVJE 4. člen Občinski funkcionar, ki nepoklicno opravlja funkci- 2742. Pravilnik o določanju plač in drugih prejemkov jo, ima pravico do dela plače oziroma nagrade v obliki funkcionarjem, članom nadzornega odbora in sejnine ter do povračila stroškov, ki jih ima pri opravljanju volilne komisije in članom delovnih teles funkcije. Občinskega sveta občine Kočevje Nagrada se izplačuje na podlagi tega pravilnika in ima značaj prejemkov iz naslova opravljanja dela na drugi pod- Na podlagi 27. in 70. člena statuta Občine Kočevje lagi. (Uradni list RS, št. 23/99), v skladu s 100.b členom zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – 5. člen odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 Z zakonom je za opravljanje funkcije župana Občine – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odločba Kočevje, ki sodi v 3. skupino občin, določen količnik osnov- US, 9/96 – odločba US, 39/96 – odločba US, 44/96 – ne plače v višini 8,0. Županu pripada funkcijski dodatek v odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 12/99 – višini 50% količnika ter dodatek za delovno dobo v skladu z odločba US) in s 3. členom zakona o funkcionarjih v držav- zakonom. nih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91, Županu pripada za nepoklicno opravljanje funkcije 50% 2/91-1 in 4/93) je Občinski svet občine Kočevje na plače oblikovane na podlagi zakona. 6. redni seji dne 28. 6. 1999 sprejel Plača podžupana se lahko oblikuje v višini največ 80% plače župana iz prvega odstavka tega člena, če funkcijo opravlja poklicno. P R A V I L N I K Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada o določanju plač in drugih prejemkov 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. funkcionarjem, članom nadzornega odbora Višino plače podžupana določa ta pravilnik. in volilne komisije in članom delovnih teles Občinskega sveta občine Kočevje 6. člen Z zakonom določeni najvišji dovoljeni obseg sredstev, v okviru katerega se lahko oblikuje nagrada za nepoklicno I. SPLOŠNE DOLOČBE opravljanje funkcije člana občinskega sveta, je podlaga za ugotovitev najvišjega možnega letnega obsega sredstev, iz 1. člen katerih se izplačujejo nagrade članom občinskega sveta ter S tem pravilnikom se določi višino in način določanja nagrade članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso plače, dela plače, nagrade, sejnine in drugih prejemkov, ki v člani občinskega sveta in članom nadzornega odbora ter skladu z zakonom o funkcionarjih v državnih organih in zako- drugih organov Občine Kočevje. nom o lokalni samoupravi pripadajo poklicnim in nepoklic- nim funkcionarjem v Občini Kočevje. Pravilnik določa tudi nagrade in druge prejemke za II. VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA PLAČ, NAGRAD člane delovnih teles občinskega sveta, nadzornega odbora, IN SEJNIN volilne komisije in drugih organov in delovnih teles, ki jih imenuje župan. 7. člen Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcio- Osnova za obračun plače oziroma dela plače na podla- narji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno oziro- gi tega pravilnika je znesek, ki je kot izhodiščna plača za prvi ma do dela plače ali nagrade v obliki sejnine, če funkcijo tarifni razred, za polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno opravljajo nepoklicno. pogodbo za negospodarske dejavnosti. Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani Plača funkcionarja, ki poklicno opravlja funkcijo, se občinskega sveta, ter članom nadzornega odbora in volilne določi tako, da se osnova za obračun plače pomnoži s komisije pripadajo nagrade za njihovo delo, ki se oblikujejo količnikom za določanje plače in se poveča za odstotek za na podlagi tega pravilnika smiselno določbam zakonov iz funkcijski dodatek in odstotek za vrednotenje delovne dobe. prvega odstavka tega člena. 8. člen 2. člen Delovne izkušnje se funkcionarjem, ki poklicno oprav- Občinski funkcionarji so: člani občinskega sveta, žu- ljajo funkcijo, vrednotijo tako, da se plača funkcionarja v pan in podžupani. mesečnem znesku poveča za 0,5% za vsako začeto leto Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo- delovne dobe, vendar največ za 20%. Odstotek se za žen- klicno. ske, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za Župan se lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal 0,25% za vsako začeto leto delovne dobe nad 25 let. poklicno. Podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno. Podžu- 9. člen pan lahko poklicno opravlja funkcijo, če se v soglasju z Za poklicno opravljanje funkcije podžupana znaša ko- županom tako odloči, odločitev pa potrdi občinski svet. ličnik za določitev plače 80% količnika za določitev plače župana, ki opravlja funkcijo poklicno. 3. člen Za nepoklicno opravljanje funkcije podžupanu pripada Občinski funkcionar, ki poklicno opravlja funkcijo, ima 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. pravico do plače, osebnih prejemkov, nadomestila plače ter Mesečna plača oziroma nagrada podžupana vključuje do povračila stroškov, ki jih ima v zvezi z delom, v skladu z tudi udeležbo na sejah občinskega sveta in udeležbo na zakonom. sejah drugih organov in delovnih teles. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7385

10. člen III. POVRAČILA, NADOMESTILA IN DRUGI PREJEMKI Del plače ali sejnina za opravljanje funkcije člana ob- činskega sveta znaša največ 15% plače župana. V okviru 16. člen tega zneska se članu občinskega sveta določi nagrada za Občinski funkcionarji imajo pravico do povračil, nado- posamezni mesec glede na delo, ki ga je opravil, in sicer za: mestil in drugih prejemkov v skladu s predpisi, ki urejajo te – vodenje seje občinskega sveta (po pooblastilu župa- pravice. na ali zaradi nadomeščanja po zakonu) 20%, Občinski funkcionarji imajo pravico do: povračila stroš- – udeležbo na redni seji občinskega sveta 35%, kov prevoza na službeni poti, dnevnice za službena potova- – udeležbo na izredni seji občinskega sveta 20%, nja in povračila stroškov prenočevanja, ki nastanejo pri oprav- – predsedovanje seji delovnega telesa 15%, ljanju funkcije. – udeležbo na seji delovnega telesa, katerega član je Stroški se povrnejo v skladu s predpisi, ki veljajo za 10%. povračila stroškov zaposlenim v državnih organih. Odstotek za vodenje seje občinskega sveta po poobla- stilu župana ali zaradi nadomeščanja župana po zakonu in 17. člen odstotek za udeležbo na redni seji občinskega sveta se Občinski funkcionar uveljavlja pravice do povračila seštevata v primeru, ko član občinskega sveta vodi sejo stroškov na podlagi predhodno izdanega naloga za službe- občinskega sveta. no potovanje, ki ga izda župan. Nagrada ne vključuje potnih stroškov za redne in izred- Za službeno potovanje župana izda potni nalog tajnik ne seje občinskega sveta, seje nadzornega odbora, delov- občine oziroma drug delavec, ki nadomešča tajnika na pod- nih teles občinskega sveta in organov, ki jih imenuje župan. lagi pooblastila župana. Povračila stroškov se funkcionarjem izplačujejo po opravljenem službenem potovanju. 11. člen Odločbo oziroma sklep o plači oziroma delu plače župana in podžupana izda komisija za volitve, imenovanja in IV. NAČIN IZPLAČEVANJA mandatna vprašanja. Z odločbo ali sklepom o županovi plači se izvršijo do- 18. člen ločbe zakona o lokalni samoupravi. Z odločbo ali sklepom o Plača oziroma del plače župana in podžupanov se iz- plači oziroma delu plače podžupana se izvršijo določbe tega plačuje mesečno tako kot za ostale delavce občinske upra- pravilnika. ve. Nagrade oziroma sejnine v skladu s tem pravilnikom pa se izplačujejo vsake tri mesece. 12. člen Prejemki iz 16. člena tega pravilnika pa se izplačujejo Plača občinskega funkcionarja, ki funkcijo opravlja po- na način in v rokih kot to velja za delavce občinske uprave. klicno, je pravica, ki mu pripada na podlagi sklenjenega delovnega razmerja. 19. člen Plače in nagrade se usklajujejo skladno s spremembo 13. člen zneska, ki je kot izhodiščna plača za 1. tarifni razred za polni Nagrada v obliki sejnine za sejo delovnega telesa, ki se delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za negospo- je udeleži član delovnega telesa, ki ni član občinskega sve- darske dejavnosti, povračila stroškov v zvezi z delom pa v ta, znaša za posamezno sejo 10% najvišjega možnega zne- skladu s predpisi, ki jih urejajo. ska nagrade člana občinskega sveta. 20. člen 14. člen Evidenco prisotnosti občinskih funkcionarjev, delovnih Predsednik in člani nadzornega odbora občine imajo teles občinskega sveta, članov nadzornega odbora in drugih pravico do nagrade v obliki sejnine: predsednik skladno s organov in delovnih teles, ki jih imenuje župan vodi, zaposle- prvo in drugo alineo 10. člena tega pravilnika, člani pa ni delavec v občinski upravi, ki zagotavlja strokovno in admi- skladno z drugo alineo 10. člena tega pravilnika. nistrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, nadzornega odbora, delovnih teles občinskega sveta in drugih organov in delovnih teles. 15. člen Za udeležbo na seji z manj kot 50% časovne prisotno- Predsednik, tajnik in člani občinske volilne komisije ter sti se del plače oziroma nagrade ne izplačuje. njihovi namestniki imajo, za opravljanje dela v zvezi z izved- bo lokalnih referendumov in volitev v skladu z zakonom, pravico do nagrade. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Sklep o obsegu sredstev za nagrade iz prejšnjega od- stavka sprejme občinski svet najkasneje v petnajstih dneh 21. člen po razpisu referenduma ali volitev. Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na člane komi- Nagrade članom volilne komisije se oblikujejo kot: sij in odborov občinskega sveta, ki niso člani občinskega – sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji ter sveta, se smiselno uporabljajo tudi za izplačilo sejnin čla- – plačilo (nagrada) za izvedbo nalog po sklepu komi- nom štaba za civilno zaščito, članom drugih komisij, odbo- sije. rov, svetov, ki jih ustanovi ali imenuje občinski svet ali žu- Nagrade članom volilne komisije se oblikujejo v skladu pan. z merili, ki jih določi s sklepom volilna komisija in se izplaču- Osebam, ki vodijo organe in delovna telesa iz prvega jejo na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za posamezne odstavka tega člena pripada nagrada v dvojnem določenem volitve oziroma referendum. znesku. Stran 7386 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

22. člen 70/97, 10/98, 74/98 in 12/99 – odločba US) in na podla- Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati pravilnik o gi 5. in 27. člena statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. določanju plač funkcionarjev in drugih prejemkov funkcio- 23/99), je Občinski svet občine Kočevje na 6. redni seji narjev Občine Kočevje in zunanjih članov delovnih teles dne 28. 6. 1999 sprejel občinskega sveta (Uradni list RS, št. 70/95 in 2/96). O D L O K 23. člen o grbu in zastavi Občine Kočevje Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. I. SPLOŠNE DOLOČBE Št. 143-3/99-112 Kočevje, dne 28. junija 1999. 1. člen Ta odlok ureja grb in zastavo Občine Kočevje (v nada- Župan ljevanju: simbola), ki predstavljata identitetna simbola Obči- Občine Kočevje ne Kočevje in označujeta pripadnost lokalni skupnosti. Janko Veber, univ. dipl. inž. grad. l. r. Simbola se uporabljata v skladu z določbami tega odlo- ka, z njuno uporabo se ne sme škodovati ugledu in dosto- janstvu Občine Kočevje.

2743. Odlok o občinskem prazniku Občine Kočevje 2. člen Izvirnike identitetnih simbolov Občine Kočevje hrani Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi urad župana. (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 3. člen – obvezna razlaga, 73/95 – odločba US, 9/96 – odločba Simbolov se ne sme avtorsko zavarovati po drugih ose- US, 39/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, bah, prav tako ne zavarovati ali uporabljati kot znamko, 70/97, 10/98, 74/98 in 12/99 – odločba US) ter 5. in model ali vzorec za označevanje blaga in storitev. 27. člena statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 23/99), je Občinski svet občine Kočevje na 6. redni seji dne 28. 6. 4. člen 1999 sprejel Za pravilno uporabo simbolov in pravilno izvajanje tega odloka je odgovorna občinska uprava, ki daje potrebna po- O D L O K jasnila, sprejema prošnje za uporabo simbolov, izdaja od- o občinskem prazniku Občine Kočevje ločbe o uporabi simbolov, vodi evidenco izdanih odločb ter opravlja druga strokovno-administrativna opravila. 1. člen Občina Kočevje ima svoj občinski praznik. 5. člen Geometrijska, likovna ter barvna pravila za oblikovanje 2. člen grba in zastave so sestavni del tega odloka. Praznik Občine Kočevje je 3. oktober, dan temeljev slovenske državnosti. 6. člen Grba in zastave ni dovoljeno uporabljati, če sta poško- 3. člen dovana ali po zunanjosti neprimerna za uporabo. Občina Kočevje obeležuje svoj občinski praznik s slav- Grba in zastave ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z nostno sejo občinskega sveta, na kateri se podeljujejo na- javnim redom ali tako, da se krni ogled Občine Kočevje. grade in priznanja ter naziv častni občan Občine Kočevje. 7. člen 4. člen Gospodarske družbe, zavodi, društva, ustanove in dru- Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- ge pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki, ki nem listu Republike Slovenije. imajo sedež v Občini Kočevje, predvsem pa tisti, ki imajo javno pooblastilo za izvajanje posameznih nalog iz pristojno- Št. 014-6/99-20 sti Občine Kočevje, lahko zaprosijo, da se jim dovoli upora- Kočevje, dne 29. junija 1999. ba simbolov v določenih primerih ali prostorih, zlasti pa: 1. v njihovi firmi ali imenu, Župan 2. v njihovem zaščitnem znaku, Občine Kočevje Janko Veber, univ. dipl. inž. grad. l. r. 3. v obliki našitkov ali značk na društvenih praporih, delovnih oblekah – uniformah, 4. v propagiranju proizvodov v sredstvih javnega obve- ščanja, 5. v priznanjih, ki jih podeljujejo, 2744. Odlok o grbu in zastavi Občine Kočevje 6. v obliki spominkov ali značk. Dovoljena je uporaba simbolov izključno v celoti. Na podlagi 10. in 29. člena zakona o lokalni samou- pravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 8. člen – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 Prošnji za izdajo dovoljenja za uporabo simbolov mora – obvezna razlaga, 73/95 – odločba US, 9/96 – odločba biti priložena ustrezna dokumentacija s tehničnimi podatki in US, 39/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, namenom uporabe. Tehnična dokumentacija mora vsebova- Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7387 ti ime in naslov uporabnika grba, opis tehnike (ofset tisk, sito 2. v sredini polkroga – kadar so grbi in znaki razvrščeni tisk, reliefni tisk, perorisba ali druge vrste tiska, suha tehni- v polkrogu, ka, vezenje, rezbarjenje, fotografija ipd.) in naklado. Če gre 3. na čelu kolone – kadar so grbi in znaki razvrščeni v za označbo prireditve, mora prosilec v prošnji opredeliti koloni, idejno in vsebinsko namembnost prireditve, za katero prosi, 4. na prvem mestu oziroma, gledano od spredaj, na da se dovoli uporaba simbolov. levi strani – kadar so grbi in znaki razvrščeni v vrsto, Prosilec mora dokumentacijo iz prejšnjega odstavka 5. na čelu skupine – kadar so grbi in znaki razvrščeni v tega člena predložiti uradu župana v dveh izvodih. skupine. Če se uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije se 9. člen uporablja po določilih zakona o grbu, zastavi in himni Re- V odločbi, s katero se dovoljuje uporaba simbolov, se publike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list določijo pogoji, s katerimi se dovoljuje uporaba, omejuje RS, št. 67/94, v nadaljevanju: zakon). uporaba samo za določen namen ali določi rok, do katerega je uporaba dovoljena. Izdano dovoljenje lahko izdajatelj od- ločbe prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva pogo- III. ZASTAVA jev, navedenih v odločbi oziroma dovoljenju, če ne skrbi za primeren videz simbolov ali če s svojim ravnanjem škodi 14. člen ugledu občine. Zastava Občine Kočevje je modra bela modra, s po- O pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena končno postavljenimi barvami, deljena na tri polja, v razmer- odloča župan. ju 3 : 6. V sredini zastave na belem polju je občinski grb.

15. člen II. GRB Zastava je stalno izobešena na poslopju sedeža obči- ne. 10. člen Zastava se izobesi: Grb Občine Kočevje vsebinsko simbolizira Kočevje v 1. ob občinskem prazniku, času pridobitve mestnih pravic. Na njem je upodobljen sveti 2. ob komemoracijah, pomembnejših kulturnih in šport- Jernej, zaščitnik mesta, v ozadju je utrdba, v ospredju pa nih prireditvah občinskega pomena, pleten obrambni zid. 3. ob obiskih uradnih delegacij mednarodnih in doma- čih organizacij in lokalnih skupnosti, 11. člen 4. ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Grb občine se uporablja: Slovenije, 1. v pečatu in v žigu ter ostalih znakih občinskih orga- 5. ob drugih podobnih priložnostih, če uporaba zasta- nov in krajevnih skupnostih na območju Občine Kočevje, ve ni v nasprotju s tem odlokom. 2. v prostorih in na poslopju sedeža občine ter na V primerih navedenih v drugem odstavku tega člena se poslopjih krajevnih skupnosti, na svečanih sejah občinske- zastava izobesi na poslopjih, v katerih so sedeži krajevnih ga sveta, na listinah, vabilih, čestitkah, vizitkah in podobnih skupnosti in na drugih javnih zgradbah oziroma mestih, kjer uradnih izkazih, ki jih za službene namene uporabljata župan je prireditev. občine in občinski svet, Župan lahko odredi, da se zastavo občine izobesi tudi 3. na plaketah in drugih priznanjih občine, na drugih zgradbah, zlasti ob slovesni seji občinskega sveta, 4. v drugih primerih pod pogoji tega odloka. prazniku občine, slovesni ali kulturni prireditvi pomembni za občino ali kadar predstavniki občine sprejmejo uradne obi- 12. člen ske. Grb občine se lahko uporablja: V primeru žalovanja se zastava izobesi na pol droga. 1. ob mednarodnih, državnih in medobčinskih sreča- Zastava se lahko izobesi tudi ob državnih praznikih njih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih skupaj z zastavo Republike Slovenije na način, ki ga določa in drugih prireditvah in javnih shodih, na katerih se občina zakon. predstavlja oziroma katerih se udeležuje, v skladu s pravili in Zastave se odstranijo najkasneje 24 ur za tem, ko je običaji takih shodov, prenehal razlog, zaradi katerega so bile izobešene. 2. na neprometnih znakih, ki označujejo območje ob- čine, 16. člen 3. v drugih primerih, če uporaba grba ni v nasprotju s Če je zastava Občine Kočevje izobešena poleg kakšne tem odlokom. druge zastave, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani; izjemoma sme biti, gledano od spredaj, na desni 13. člen strani zastave druge slovenske občine, zastave tuje države Če se grb uporablja poleg drugega grba, mora biti, ali občine, kadar je ta zastava izobešena ob uradnem obisku gledano od spredaj, vselej na levi strani. Izjemoma sme biti predstavnika druge občine oziroma države. na desni strani grba druge slovenske občine ali tuje države Če je zastava izobešena skupaj z dvema ali več zasta- ali občine, kadar se ta grb uporablja ob uradnem obisku vami na prekrižanih drogovih, mora biti, gledano od spredaj, predstavnika druge slovenske občine ali tuje države ali obči- drog z zastavo Občine Kočevje postavljen pred drogovi teh ne. zastav. Če se grb uporablja skupaj z drugima grboma oziroma Če je zastava izobešena skupaj z drugima dvema zasta- znakoma, mora biti na sredini. vama, mora biti zastava Občine Kočevje v sredini. Če se grb uporablja z več drugimi grbi oziroma zna- Če je zastava izobešena skupaj z več drugimi zastavami ki, je: je zastava Občine Kočevje: 1. v sredini kroga – kadar so grbi in znaki razvrščeni v 1. v sredini kroga – če so zastave razvrščene v sredini krogu, kroga, Stran 7388 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

2. v sredini polkroga – če so zastave razvrščene v 2745. Odlok o podeljevanju priznanj in nagrad Občine sredini polkroga, Kočevje 3. na čelu kolone – če so zastave razvrščene na čelu kolone, Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi 4. na prvem mestu oziroma, gledano od spredaj, na (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 levi strani – če so zastave razvrščene v vrsti, – obvezna razlaga, 73/95 – odločba US, 9/96 – odločba 5. na čelu skupine – če so zastave razvrščene na čelu US, 39/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, skupine. 70/97, 10/98, 74/98 in 12/99 – odločba US) ter 5. in Določbe izobešanja veljajo le za izobešanje zastav na 27. člena statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 23/99), območju Občine Kočevje. je Občinski svet občine Kočevje na 6. redni seji dne 28. 6. Če se zastava izobeša skupaj z zastavo Republike Slo- 1999 sprejel venije, veljajo za način izobešanja določbe zakona. O D L O K o podeljevanju priznanj in nagrad Občine IV. KAZENSKE DOLOČBE Kočevje 17. člen Z denarno kaznijo najmanj 100.000 SIT se kaznuje za I. SPLOŠNE DOLOČBE prekršek pravna oseba ali posameznik v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, ki: 1. člen 1. uporablja simbole v nasprotju s tem odlokom Ta odlok določa vrste priznanj in nagrad Občine Ko- (1. člen), čevje ter pogoje, postopek in način njihovega podeljevanja. 2. zavaruje ali uporablja simbole kot znamko, model ali vzorec za označevanje blaga ali storitev (3. člen), 2. člen 3. uporablja simbole brez dovoljenja (7. člen), Priznanja in nagrade v Občini Kočevje so: 4. uporablja simbole, ki so poškodovani ali po zunanjo- 1. naziv častni občan Občine Kočevje, sti neprimerni za uporabo (prvi odstavek 6. člena), 2. priznanja Občine Kočevje: 5. uporablja grb ali zastavo v nasprotju z javnim redom – zlato priznanje Občine Kočevje, ali tako, da krni ugled Občine Kočevje (drugi odstavek 6. čle- – srebrno priznanje Občine Kočevje, na). – bronasto priznanje Občine Kočevje. Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje od- govorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. 3. člen Z denarno kaznijo najmanj 30.000 SIT se kaznuje fizič- O podelitvi priznanj in nagrad Občine Kočevje odloča na oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Občinski svet občine Kočevje na predlog komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja (v nadaljnjem besedilu: komisija). V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Poleg priznanja Občine Kočevje se podeli tudi denarna nagrada, in sicer: 18. člen – za zlato priznanje tri, Pravne in fizične osebe, ki v svoji dejavnosti uporabljajo – za srebrno priznanje dve, različne oblike simbolov Občine Kočevje, morajo v roku – za bronasto priznanje ena povprečno neto plača v enega leta uporabo prilagoditi določilom tega odloka. gospodarstvu Republike Slovenije v zadnjih treh mesecih pred podelitvijo. 19. člen Z dnem začetka veljavnosti tega odloka prenehajo ve- II. NAZIV ČASTNI OBČAN ljati določbe tretjega poglavja odloka o javnem redu in miru v Občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 16/98). 4. člen Naziv častnega občana Občine Kočevje se podeli po- 20. člen sameznikom, ki so s svojim dolgoletnim delom pomembno Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- prispevali k razvoju družbe, utrjevanja miru, razvoju in dosež- nem listu Republike Slovenije. kom na raznih področjih človekove ustvarjalnosti oziroma k ugledu in razvoju občine. Naziv častnega občana Občine Kočevje se lahko podeli tudi inovatorjem, izumiteljem, znan- Št. 014-7/99-20 stvenim in drugim delavcem, ki so s svojim dolgoletnim Kočevje, dne 29. junija 1999. delom prispevali k napredku in razvoju ter ugledu občine.

5. člen Župan Naziv častni občan je podeljen ob občinskem prazniku Občine Kočevje na slavnostni seji občinskega sveta s posebno listino, ki Janko Veber, univ. dipl. inž. grad. l. r. vsebuje besedilo sklepa o podelitvi. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7389

III. PRIZNANJE OBČINE VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

6. člen 13. člen Priznanje Občine Kočevje podeljuje občinski svet do- Obliko, velikost in vsebino posebne listine in plakete mačim in tujim podjetjem, zavodom, drugim organizacijam priznanja iz 5. ter 7. člena tega odloka določi v tridesetih in skupnostim, organom, društvom in (političnim) strankam, dneh po njegovi uveljavitvi župan. skupinam ljudi in posameznikom za uspehe pri demokratič- 14. člen nem razvoju družbe, za dosežke in rezultate, ki so bistveni Priznanja in nagrade, podeljene po prejšnjih predpisih, za razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti v Občini ostanejo v veljavi in se evidentirajo skladno z 12. členom Kočevje. tega odloka. Občinski svet lahko podeli v posameznem letu največ: – eno zlato priznanje Občine Kočevje, 15. člen – eno srebrno priznanje Občine Kočevje in Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o – eno bronasto priznanje Občine Kočevje. podeljevanju priznanj in nagrad Občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 7/83 in 19/87). 7. člen 16. člen Priznanje občine se podeli ob občinskem prazniku na Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- slavnostni seji občinskega sveta s posebno listino v obliki nem listu Republike Slovenije. plakete oziroma odlitka grba Občine Kočevje glede na stop- njo priznanja. Št. 902-1/98-112 Kočevje, dne 29. junija 1999.

IV. POSTOPEK ZA RAZPIS PRIZNANJ IN NAGRAD Župan Občine Kočevje 8. člen Janko Veber, univ. dipl. inž. grad. l. r. Pobudniki za podelitev priznanj in nagrad Občine Ko- čevje so lahko občani, skupine občanov, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter skup- nosti. KOSTEL

9. člen 2746. Statut Občine Kostel Pobude za podelitev priznanj in nagrad Občine Ko- čevje se zbirajo na podlagi razpisa. Razpis za podelitev Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi priznanj in nagrad objavi komisija najmanj tri mesece pred (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, podelitvijo. 10/98 in 74/98) je Občinski svet občine Kostel na 4. redni seji dne 28. 4. 1999 sprejel 10. člen Javni razpis mora vsebovati: S T A T U T – kriterije za podelitev priznanj in nagrad, Občine Kostel – podatke, ki jih mora vsebovati pobuda ter – rok, do katerega morajo biti poslane pobude. I. SPLOŠNE DOLOČBE Skladno s kriteriji iz tega odloka komisija oblikuje sklep o podelitvi priznanj in nagrad, komisija pripravi ustrezne 1. člen utemeljitve predlogov ter jih posreduje občinskemu svetu. Občina Kostel je samoupravna lokalna skupnost usta- novljena z zakonom na območju naslednjih naselij: , Banjaloka, Briga, , Colnarji, Delač, Dolenja Žaga, V. NAČIN VODENJA EVIDENCE PODELJENIH PRIZNANJ Dolenji Potok, Dren, Drežnik, Fara, , Gorenja Ža- IN NAGRAD ga, Gorenji Potok, , , Grivac, Hrib pri Fari, Jakšiči, Jesenov Vrt, Kaptol, Kostel, Krkovo nad Faro, Ku- 11. člen želič, Kuželj, Laze pri Kostelu, Lipovec pri Kostelu, , Strokovna in administrativna dela v zvezi s podeljeva- Nova sela, , Padovo pri Fari, Petrina, Pirče, Planina, njem in evidenco priznanj in nagrad opravlja občinska , Podstene pri Kostelu, Potok, Puc, Rajšele, Rake, uprava. , Selo pri Kostelu, , Srednji Potok, Srobot- nik ob Kolpi, , Stružnica, Suhor, Štajer, Tišenpolj, 12. člen Vas, Vimolj, Vrh pri Fari, Zapuže pri Kostelu. Sedež občine je pri Fari. Gradivo v zvezi s podelitvijo priznanj in nagrad je javno Občina je pravna oseba javnega prava s pravico pose- in je na vpogled pri občinski upravi. dovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Priznanja in nagrade se vpisujejo v posebno evidenco Občino predstavlja in zastopa župan. (knjigo) kronološko. Evidenca vsebuje zaporedno številko, Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z priimek in ime ter osebne podatke o prejemniku, številko zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in sklepa komisije ter datum seje občinskega sveta, na kateri imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z je bilo priznanje podeljeno. občinskim odlokom. Stran 7390 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

2. člen Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zasluž- Na območju Občine Kostel so ustanovljeni ožji deli nim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. ožjih delov Občine Kostel so določeni s tem statutom in odlokom občine. Imena in območja ožjih delov občine so: II. NALOGE OBČINE 1. Vaška skupnost Banjaloka za naselja: Ajbelj, Banja- loka, Briga, Drežnik, Dolenji Potok, Srednji Potok, Gorenji 7. člen Potok, Jesenov Vrt, Kaptol, Lipovec pri Kostelu, Nova sela, Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega Podstene pri Kostelu, Puc, Rajšele, Rake, Selo pri Kostelu, pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, Stružnica, Suhor, Vimolj, Zapuže pri Kostelu. zlasti pa: 2. Vaška skupnost Vrh za naselja: Colnarji, Delač, Dren, 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena Gotenc, Kostel, Krkovo nad Faro, Oskrt, Padovo pri Fari, tako, da: Poden, Stelnik, Vrh pri Fari. – sprejema statut in druge splošne akte občine, 3. Vaška skupnost Fara – Vas za naselja: Brsnik, Dole- – sprejema proračun in zaključni račun občine, nja Žaga, Fara, Gorenja Žaga, Grgelj, Grivac, Hrib pri Fari, – načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske Jakšiči, Kuželič, Mavrc, Petrina, Pirče, Planina, Potok, Sap- akte, nik, Slavski Laz, Štajer, Tišenpolj, Vas. – predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. 4. Vaška skupnost Kuželj za naselja: Gladloka, Kuželj, 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: Laze pri Kostelu, . – ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premo- ženjem, 3. člen – pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, Občina Kostel (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru – sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve in premičnin, lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge – sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje iz državne pristojnosti, ki so po predhodnem soglasju obči- vrednost svojega premoženja. ne nanjo prenesene z zakonom. 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine ta- ko, da: 4. člen – spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, – sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešu- Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivali- jejo razvoj gospodarstva v občini, šče, so občani. – oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih razvoj, občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne – sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru intere- pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v sov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri drugih organih v skladu s tem statutom. razreševanju gospodarskih problemov, Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih za- – sprejema načrt razvoja občine, dev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko – z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje iniciativo. razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjek- Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posa- tov. mezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v obči- 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za ni začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: drugih nepremičnin na območju občine. – v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih ob- jektov, 5. člen – sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski pro- Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s so- gram občine, sednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in – spremlja in analizira stanje na stanovanjskem po- državo. dročju občine, Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokal- – spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v obči- ne samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpi- ni ter se vključuje v stanovanjski trg, sanem v zakonu. – gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi dru- objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, gih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skup- – v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje nosti. kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prosto- – sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugi- voljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje mi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe občanov. za opravljanje skupnih zadev. 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: – ustanavlja lokalne javne službe, 6. člen – sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in Občina Kostel ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih delovanje lokalnih javnih služb, oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. – zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, Občina ima pečat, ki je okrogle oblike, premera 34 in – nadzira delovanje lokalnih javnih služb, 21 mm. Pečat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici – gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge napis: OBČINA KOSTEL, spodaj pa številko. V sredini peča- komunalne objekte in naprave, ta je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo pečata občine – zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi določi župan s svojim aktom. zemljišči. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7391

6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in 12. Ureja javni red v občini tako, da: zdravstveno dejavnost tako, da: – sprejema ustrezne splošne akte, – ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in – določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, katerimi se kršijo predpisi občine, – v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja – ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih – organizira občinsko redarstvo, možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, – izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, – sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravs- – opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ob- tvenim zavodom, činskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz – z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, – opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je po- 8. člen membno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina oprav- 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolske- lja tudi naloge, ki se nanašajo na: – inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih ga varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje ogrožene, invalide in ostarele tako, da: pristojnosti, – spremlja stanje na tem področju, – ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za – pristojnim organom in institucijam predlaga določene potrebe občine, ukrepe na tem področju, – določanje namembnosti urbanega prostora, – sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje po- in drugimi pristojnimi organi in institucijami. gojev za njihovo uporabo, 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno de- – evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, javnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: – zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomeni- – omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, kulturno dediščino na svojem območju, – mrliško ogledno službo in – zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost, – ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. – z dotacijami spodbuja te dejavnosti, – sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivno- 9. člen sti občine. Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične na- 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo loge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje druge dejavnosti varstva okolja tako, da: statističnih in evidenčnih podatkov. – izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva predpisi s področja varstva okolja, občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki – spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o prav- okolja, nih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del pre- – sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zago- moženja v občini. tavlja varstvo okolja, – sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih ob- vešča o ugotovljenih nepravilnostih, III. ORGANI OBČINE – z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. 1. Skupne določbe 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: – lokalne javne ceste in druge javne poti, 10. člen – površine za pešce in kolesarje, – igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, Organi občine so: – javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne – občinski svet, – župan in površine ter – nadzorni odbor občine. – ureja promet v občini. Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in merili in normativi: referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. – organizira reševalno pomoč v požarih, Občina ima tudi druge organe, in sicer: – organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševa- – komisijo po zakonu o nezdružljivosti javnih funkcij s nje za primere elementarnih in drugih nesreč, pridobitno dejavnostjo, – zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in – svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesreča- – svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, mi, – odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, – zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementar- – štab civilne zaščite, katerih ustanovitev in naloge do- nih in drugih naravnih nesreč, loča zakon. – sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in – opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši po- tem statutom. žarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi ne- Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občin- srečami. ski funkcionarji. Stran 7392 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

11. člen Občinski svet se voli po večinskem sistemu. Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom. upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in nalo- 16. člen ge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge strokovna, organizacijska in administrativna opravila za ob- splošne akte ter poslovnik občinskega sveta. činske organe. V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacij- – sprejema prostorske plane in druge plane razvoja ske enote in organi občinske uprave. Organe občinske upra- občine, ve ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi – sprejema občinski proračun in zaključni račun, njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. – ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje, – v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin usta- 12. člen navlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če podjetjih, je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je – daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov. na občino in odloča o na občino prenešenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča 13. člen drug občinski organ, Delo organov občine je javno. – nadzoruje delo župana, podžupana in občinske upra- Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o ve glede izvajanja odločitev občinskega sveta, delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavlja- – potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugo- njem splošnih aktov občine v Uradnem listu Republike Slo- tavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcio- venije, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev narja, javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpo- – imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nad- gledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odloča- zornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzor- nje občinskih organov. nega odbora, Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, – imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občin- razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, skega sveta, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, – na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z (podžupane), določi podžupana, ki bo v primeru predčasne- zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine ozi- ga prenehanja funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča roma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave o poklicnem opravljanju funkcije podžupana, oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, – odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premože- ta statut in poslovnik občinskega sveta. nja, kolikor s statutom občine ali z odlokom za odločanje o Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpo- tem ni pooblaščen župan, gleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov – odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, – razpisuje referendum, če izkažejo pravni interes. – s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in 2. Občinski svet merila za nagrade in nadomestila članom organov in delov- nih teles, ki jih imenuje občinski svet, 14. člen – določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zade- – ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge vah v okviru pravic in dolžnosti občine. pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, Občinski svet šteje sedem članov. – imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o ne- Člani občinskega sveta se volijo za 4 leta. Mandat združljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnost- članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejš- jo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin njih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvo- ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi ljenega občinskega sveta. zakona, Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je – določi organizacijo in način izvajanja varstva pred potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sve- naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katere- ta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 ga sestavni del je tudi program varstva pred požari, dneh po izvolitvi. – sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim pre- in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva neha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih pred požari, zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je – določi organizacijo občinskega sveta ter način nje- občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občin- govega delovanja v vojni, skega sveta. – sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot 15. člen javna služba, Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splo- – daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote šne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glaso- in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne vanjem v skladu z zakonom. enote, Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7393

– odloča o drugih zadevah, ki jih določa ta zakon in ta Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena statut. točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavlja- jo člani sveta. 17. člen Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo župa- Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo- nu, podžupanu (podžupanom), članom občinskega sveta, klicno. predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku občine. Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako dolo- komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se ča zakon. dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžu- vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področ- pana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega preneha- ja dela. nja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. 21. člen Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organiza- večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z cijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa dru- kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na gačno večino. katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom organov občine. ali če tako sklene občinski svet. Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih 18. člen organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se Občinski svet predstavlja župan, ki tudi sklicuje in vodi določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dve- njegove seje. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta tretjinsko večino navzočih članov. pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občin- Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni ska uprava. podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občin- sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo skega sveta poročata občinskemu svetu najmanj dvakrat vodi najstarejši član občinskega sveta. letno. Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določ- bami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede 22. člen na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih skli- Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: cati najmanj štirikrat letno. – če izgubi volilno pravico, Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinske- – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, ga sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v kazen zapora, daljšo od šest mesecev, petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občin- sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani skega sveta, občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, poob- ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, laščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati – če odstopi. na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sve- lahko dopolni še z novimi točkami. ta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član 19. člen občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji Strokovno in administrativno delo za potrebe občinske- odločitvi v zvezi s četrto in peto alineo prvega odstavka tega ga sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z uprava. dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so 20. člen nastali razlogi za prenehanje mandata. Občinski svet dela in odloča na sejah. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinske- Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega mu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristoj- člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. nosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Odbori in komisije občinskega sveta Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega 23. člen odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, določeno v poslovniku občinskega sveta. volitve in imenovanja. O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in začetku seje. odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Stran 7394 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

24. člen Mandatna doba župana traja štiri leta. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni ima tri člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. članov. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi opravlja zlasti naslednje naloge: potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o – občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kan- telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje didatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. občinski svet, Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko – občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. – pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zve- zi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter 30. člen izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki Župan predstavlja in zastopa občino. urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, Poleg tega župan predvsem: – obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski – predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun ob- svet. čine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, 25. člen – izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge ose- Občinski svet ima naslednje odbore kot svoja stalna be za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega delovna telesa: proračuna, – odbor za gospodarstvo, – skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih – odbor za negospodarstvo, odločitev občinskega sveta, – odbor za okolje in prostor. – odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premože- Odbori štejejo pet članov. Njihovo delovno področje nja, določa poslovnik občinskega sveta. – skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s skle- aktov občine, pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število – predlaga občinskemu svetu ustanovitev organov ob- članov ter opravi imenovanje. činske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v 26. člen občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi de- Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed lovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča svojih članov in največ polovico članov izmed drugih obča- tajnika občine za te naloge, nov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za man- – imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike or- datna vprašanja, volitve in imenovanja. ganov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član ob- – usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in orga- činskega sveta kot predsednik. nov skupne občinske uprave, Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. – opravlja druge zadeve, ki jih določa ta zakon in ta Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združ- statut. ljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino občinski upravi. prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.

27. člen 31. člen Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. čemer mora navesti razloge za zadržanje. Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahte- pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proraču- vo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. na in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu 28. člen svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri Občinski svet lahko razreši predsednika, posamezne- čemer mora navesti razloge za zadržanje. ga člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta žu- v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sve- pan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odlo- ta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občin- čitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, skega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori 3. Župan pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. 29. člen Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebi- 32. člen vališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na po- opravijo v skladu z zakonom. dročju zaščite in reševanja, predvsem pa: Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7395

– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za kazen zapora, daljšo kot šest mesecev, odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki – imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, poverjenike za civilno zaščito, – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha – sprejme načrt zaščite in reševanja, opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali – vodi zaščito, reševanje in pomoč, podžupana, – določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziro- – če odstopi, ma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki – če je po odločitvi Državnega zbora razrešen. morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet – ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v na predlog župana razreši. naravnem okolju na območju občine, Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je – sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se ob- razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razre- činski svet ne more sestati, šitve. – v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogro- Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje ženih in prizadetih prebivalcev, alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi – predlaga pristojnemu organu razporeditev državlja- pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je nov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter mate- dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četr- rialno dolžnost. to, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odloči- 33. člen tev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mo- ra biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vpra- V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem šanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprej- me začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu. občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugo- 34. člen tovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po na predlog župana izmed svojih članov. S sklepom o imeno- nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. vanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedni- predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo ku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat župana v času od sprejema sklepa o predčasnem preneha- več kot 6 mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše nju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve nove- ga župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima občinska volilna komisija nadomestne volitve. pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter oprav- prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena lja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se župan pooblasti. šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi Podžupan nadomešča župana v primeru njegove od- kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev sotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja pod- mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upošte- župan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, vajo določbe zakona. za katere ga župan pooblasti. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju občinskega sveta. funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana. 4. Nadzorni odbor 35. člen Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan 38. člen ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa porabe v občini. najstarejši član občinskega sveta. Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta pristojnosti: tekoče naloge iz pristojnosti župana. – opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, 36. člen – nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, občinskega proračuna, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne orga- – nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov prora- ne občine. čunskih sredstev. Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posa- zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, ob- meznih zadev iz svoje pristojnosti. činske uprave, svetov ožjih delov občine, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov 37. člen sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z ob- Županu in podžupanu preneha mandat: činskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter oce- – če izgubi volilno pravico, njuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, sredstev. Stran 7396 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

39. člen vor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih Nadzorni odbor ima tri člane. Člane nadzornega odbo- dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorova- ra imenuje občinski svet izmed občanov. Kandidate za člane ni osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu ko- računskemu sodišču. misija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občin- ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v skega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov obči- poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v pet- ne (vaških skupnosti), tajnik občine, delavci občinske upra- najstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno mi- ve ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in nistrstvo in računsko sodišče. občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja ute- proračunskih sredstev. meljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razreši- storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovi- tve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega tve posredovati pristojnemu organu pregona. sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razreši- Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, pri- tev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlo- poročila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, gi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sve- župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev ta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbo- odbora. ra in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. 40. člen Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju 43. člen skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzorne- seji navzočih večina članov. ga odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsed- okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. nika nadzornega odbora. Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev njegove seje. mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izloči- predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzor- tev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. nega odbora, z večino glasov navzočih članov. O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nad- zorni odbor. 41. člen Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki ob- 44. člen vezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, pred- svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo loga proračuna, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim strank. nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbo- nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom ra dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti seznani nadzorni odbor občinski svet in župana. nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporab- odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predla- nikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, do- ga občinski svet ali župan. bro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. 42. člen 45. člen Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nad- zornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzorne- predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z let- ga odbora zagotavljata župan in občinska uprava. nim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora za- Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko dolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebo- opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora ime- vati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in nuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgo- Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v vornimi osebami). občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega pro- V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane ose- grama nadzora. be dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, pred- ložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku 46. člen nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahteva- odbor s poslovnikom. ti vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati. Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega od- 5. Občinska uprava bora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, 47. člen ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukre- Notranjo organizacijo in delovno področje občinske pov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugo- župan. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7397

48. člen 6. Občinsko pravobranilstvo Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več 55. člen organov skupne občinske uprave. Občina ima občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči Organizacija in delo organa skupne občinske uprave in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske orga- se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen ne in ožje dele občine. predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa Sistemizacijo delovnih mest skupne uprave določi pred- tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila občina. stojnik organa skupne uprave. Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje ozi- 49. člen roma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posa- uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranil- meznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v stvo. upravnih stvareh v upravnem postopku. Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz skupni organ občinskega pravobranilstva. lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na 7. Drugi organi občine prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. 56. člen O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo zadeva spada, če zakon ne določa drugače. naloge občine na posameznih področjih javne uprave, dolo- či župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom 50. člen o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja taj- nik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo 57. člen zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za oprav- Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki ljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotne- izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in dru- ga postopka in za odločanje v upravnih stvareh. gih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih načrti. stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje drugače določeno. delo odgovorni županu. 51. člen Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvaja- IV. OŽJI DELI OBČINE nje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih pred- pisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence 58. člen o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za no- Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb obča- tranje zadeve. nov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene vaške skupnosti. 52. člen Vaške skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcio- O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lah- nalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in prav- ko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za oprav- nem smislu. ljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo Pobudo za ustanovitev nove vaške skupnosti, njeno in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob občanov ožjega dela občine ali deset odstotkov volivcev s teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokov- statutom za ljudsko iniciativo. no izobrazbo. Vaške skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji 53. člen prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območ- občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je je, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. dopusten upravni spor. O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz 59. člen državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, Vaške skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev odloča državni organ, določen z zakonom. v občini, in sicer: – dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih 54. člen programov občine na področju javne infrastrukture na svo- O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali jem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investi- zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v cij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v uprav- – sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vo- nih stvareh. do in zaščiti virov pitne vode, O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski – sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. za dela s področja gospodarskih javnih služb, Stran 7398 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komu- Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta vaške skup- nalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, nosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. – dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja Predsednik sveta skliče svet vaške skupnosti najmanj (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. in pri tem sodelujejo, Predsednik mora sklicati svet vaške skupnosti, če to zahte- – dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (pro- va župan ali najmanj polovica članov sveta. metna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje Za delovanje sveta vaške skupnosti se smiselno upo- hitrosti ipd.), rablja poslovnik občinskega sveta. – predlagajo programe javnih del, – sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah pro- 62. člen storskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo ob- močje njihove skupnosti, Svet vaške skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s – oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, plan- tem statutom naloge vaške skupnosti. Svet tudi: skih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu or- – obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se ganu občine, nanašajo na območje vaške skupnosti in njeno prebivalstvo – dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kme- ter oblikuje svoja stališča in mnenja, tijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj več- – daje pobude in predloge za sprejem odlokov in dru- jih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v gih splošnih aktov občine, kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta vaške skup- bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, nosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so – seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potre- pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne bami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače varstva okolja, določeno. – sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in dru- Svet vaške skupnosti lahko za obravnavo posameznih gih prireditev, vprašanj sklicuje zbore krajanov vaške skupnosti. Za sklic in – spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reše- vanja, – dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in uprav- 63. člen ljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog uporabo za opravljanje njihovih nalog, ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan – dajejo mnenja o obratovalnem času gostinskih in oblikuje svet predsednikov vaških skupnosti kot svoj posve- trgovskih lokalov na svojem območju. tovalni organ.

60. člen 64. člen Organ vaške skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s Za delovanje in opravljanje nalog vaških skupnosti se stalnim prebivališčem na območju vaške skupnosti. Način zagotovijo sredstva v proračunu občine. izvolitve članov sveta določa zakon. Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov Volitve v svet vaške skupnosti razpiše župan. vaških skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prosto- Svet vaške skupnosti šteje pet članov. voljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in Mandat članov sveta vaške skupnosti se začne in kon- drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena ča istočasno kot mandat članov občinskega sveta. sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v Funkcija člana sveta je nezdružljiva s funkcijo člana skladu z njihovim namenom. občinskega sveta, župana, podžupana, s članstvom v nad- Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebu- zornem odboru občine ter z delom v občinski upravi. Določ- jejo za svoje delovanje sveti vaških skupnosti zagotovi, in z be zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje njimi upravlja občina. mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za tudi za prenehanje mandata člana sveta vaške skupnosti. potrebe vaških skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občin- Funkcija člana sveta je častna. ska uprava. 61. člen 65. člen Prvo sejo sveta vaške skupnosti skliče župan najkasne- Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega je dvajset dni po izvolitvi članov sveta vaške skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici nje- odbora občine, četrtine članov sveta vaške skupnosti ali govih članov. Svet vaške skupnosti ima predsednika, ki ga zbora občanov vaške skupnosti razpusti svet vaške skupno- izmed sebe izvolijo člani sveta. sti in razpiše predčasne volitve: Predsednik sveta vaške skupnosti predstavlja skup- – če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, nost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet vaške – če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statu- skupnosti. tom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. predpisi in splošnimi akti občine. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine naloge, ki mu jih določi predsednik. vaško skupnost, če ugotovi, da svet vaške skupnosti ne Svet vaške in skupnosti dela ter sprejema svoje odloči- opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziro- tve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino ma da občani na njenem območju nimajo interesa za oprav- glasov navzočih članov. ljanje nalog vaške skupnosti v skladu s tem statutom. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7399

V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običa- PRI ODLOČANJU V OBČINI jen način.

66. člen 70. člen Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odlo- Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni čanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenova- iniciativa. nje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, pred- 1. Zbor občanov loge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 20 odstotkov volivcev z območja občine, za katero 67. člen je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če Občani na zboru občanov: zanjo glasuje večina volivcev, ki sodelujejo na zboru. – obravnavajo pobude in predloge za spremembo ob- Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, močja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glaso- zvezi s tem in oblikujejo mnenja, valo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbo- – obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in ra. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani ob- povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokal- činski svet in župana ter ga na krajevno običajen način ne skupnosti, objavi. – obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih 2. Referendum o splošnem aktu občine območij, – predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spre- 71. člen membah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki – opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zako- so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski nom, svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o – dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripra- splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisuje- vo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom jo občinski davki in druge dajatve. ter varovanja življenjskega okolja, Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega od- – oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, stavka razpiše referendum na predlog župana ali člana ob- kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč činskega sveta. odpadkov in nevarnih stvari, Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva – obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odloča- najmanj 5 odstotkov volivcev v občini in če tako določa jo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem zakon ali statut občine. statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. 72. člen Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamez- Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali na zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po spre- nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da pred- jemu splošnega akta občine. logov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana 68. člen pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu vaških skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta vaške skupnosti. 73. člen Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na Referendum se opravi kot naknadni referendum, na zahtevo najmanj 10 odstotkov volivcev v občini, zbor obča- katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt ob- nov v vaški skupnosti pa na zahtevo najmanj 20 odstotkov čine ali njegove posamezne določbe. volivcev v tej skupnosti. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebova- be na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z ti pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. objavo izida referenduma. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo pod- Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- prli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum be zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upošteva- rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. nju volje volivcev ne spremeni. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zah- Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splo- teve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazloži- šni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posa- tvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu mezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njego- v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. vega mandata.

69. člen 74. člen Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za kate- Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- rega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter duma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih do- predlog dnevnega reda. ločbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis refe- Stran 7400 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije renduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posa- ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. mezno vprašanje drugače urejeno. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje ob- duma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali činska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih najmanj petdesetih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo aktov občine. volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisni- kov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebiva- 3. Svetovalni referendum lišča. Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za 79. člen razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih predloži županu. vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referen- Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v dum. skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po njen del. prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugo- Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne za- tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. vezuje občinskih organov. Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preiz- 4. Drugi referendumi kusi upravno sodišče. 80. člen 75. člen Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispev- Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z kih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. osebnim podpisovanjem. Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpiso- določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja vanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referen- referendum, ni drugače določeno. duma, in rok za zbiranje podpisov. Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim orga- zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu nom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom za- 5. Ljudska iniciativa dostno število volivcev. 81. člen 76. člen Najmanj 10 odstotkov volivcev v občini lahko zahteva Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svet- pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih or- nika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od ganov. vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnje- četrtim odstavkom prejšnjega člena. ga odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referen- 45 dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. dum o splošnem aktu občine. Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedi- svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej lo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vlože- referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PRO- ne zahteve. TI”, dan razpisa in dan glasovanja. Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. od dne pravilno vložene zahteve. Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska vo- lilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. 82. člen Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri od- 77. člen ločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njiho- Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki vo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

78. člen 83. člen Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vo- Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama dijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zako- volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. nom. Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo refe- – neposredno v okviru občinske uprave, rendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s – z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7401

– z dajanjem koncesij, VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE – z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb za- sebnega prava. 92. člen Premoženje občine sestavljajo nepremične in premič- 84. člen ne stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: gospodar. – osnovnošolsko izobraževanje, Odločitev o pridobitvi in odtujitvi nepremičnega premo- – predšolska vzgoja in varstvo otrok, ženja občine sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi – osnovno zdravstvo in lekarna, premičnega premoženja je pristojen župan. – osebna pomoč družini in Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi premičnega in – knjižničarstvo. nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih po- proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali za- dročjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja menjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede v odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom zagotavljajo javne potrebe. to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odproda- 85. člen jo in zamenjavo državnega premoženja. Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z 93. člen drugimi občinami. Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. 86. člen Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi 94. člen obvezne javne službe, lahko pa tudi izbirne, za: Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja – oskrbo s pitno vodo, javne porabe so zajeti v proračunu občine. – ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostan- Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in od- kov komunalnih odpadkov, hodkov ter račun financiranja. – odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtova- – javno snago in čiščenje javnih površin, ni prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi – urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih povr- dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občin- šin, skim premoženjem in načrtovani odhodki. – pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih na- prav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so – vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih po- vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine. dročjih, če tako določa zakon. 95. člen 87. člen Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje predvidena za posamezne namene. gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnje- ni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za 88. člen uporabo sredstev. Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom. 96. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan 89. člen je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega za- proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delav- gotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi ce občinske uprave ali podžupana. gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrboval- nih sistemov skupaj z drugimi občinami. 97. člen Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvi- 90. člen deni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, občine za eno leto. ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna. občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občin- ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. ski organ in ožji deli občine. V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo nje- Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski gove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odloči- sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi tev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna (v nada- organa. ljevanju: uporabnik).

91. člen 98. člen Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki Proračun občine sestavljajo bilanca prihodkov in od- so po zakonu obvezne. hodkov ter račun financiranja. Stran 7402 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Proračun občine sprejme občinski svet na predlog žu- Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katere- pana z odlokom. ga se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proraču- V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg na za preteklo leto. zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v ena- izvrševanju proračuna za posamezno leto. kem obdobju v proračunu za preteklo leto. O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje 99. člen lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porab- V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo nike župan s sklepom. prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa so zlasti: 103. člen – prihodki od dohodnine, Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih – davek na dediščine in darila, obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna – davek na dobitke od iger na srečo, ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan – davek od prometa nepremičnin, zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s – upravne takse, tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih – posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračun- igralnic, ska sredstva. – davek od premoženja, O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občin- – finančne izravnave, ski svet. – nadomestitev za uporabo stavbnega zemljišča, Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan pred- – krajevne turistične takse, lagati rebalans proračuna. – komunalne takse, – pristojbine, 104. člen – pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetij- Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok skega zemljišča ali gozda, občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za – odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto in onesnaževanje okolja, za ta namen. – prihodki uprave in – prihodki določeni z drugimi predpisi. 105. člen Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini določeni Če se med letom spremeni delovno področje oziroma z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi. pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika prora- čuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za 100. člen delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo odloča župan. prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom pa so zlasti prihodki od: ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se – obresti na depozite, neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali – najemnin za stanovanja in poslovne prostore, se prerazporedijo med druge uporabnike. – prodaje nepremičnega premoženja, – prodaje premičnega premoženja, 106. člen – drugega premoženja, Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov – vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem, proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se – nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve – komunalnih prispevkov, občine ali najame posojilo največ pet odstotkov sprejetega – samoprispevka, proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega – občanov za sofinanciranje določenih nalog in obvez- leta. nosti na lokalni ravni, O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega – opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb v člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na režiji, prvi naslednji seji. – koncesijske dajatve oziroma odškodnine, – ožjih delov občine, 107. člen – dotacije, darila in pomoči, Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skup- – namenska sredstva iz državnega proračuna ali skla- no doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, dov in ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotka – drugi prihodki. prihodkov. Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, ven- 101. člen dar najpozneje do 31. decembra tekočega leta. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrto- Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo vani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih prora- rezerve občine dva odstotka letno doseženih prihodkov iz čuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih na- bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. menih. 108. člen 102. člen Rezerva se uporablja: Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, – za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim na katerega se nanaša. pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so: Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7403 suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma eko- Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostor- loške nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kuž- ske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in ne bolezni in rastlinski škodljivci; zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. – za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet pritekajo neenakomerno; sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. – za kriterije proračunskega primanjkljaja. Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja po- Sredstva za namene iz prve in tretje alinee prejšnjega slovnik občinskega sveta. odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge alinee morajo biti vrnjena v rezerve do 115. člen konca leta. Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme O uporabi sredstev iz prve in druge alinee prvega od- občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov ob- stavka odloča občinski svet na predlog župana. činskega sveta. Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpi- O uporabi sredstev iz tretje alinee prvega odstavka san za sprejem odloka. odloča župan. Župan odloča tudi o uporabi sredstev iz prejš- njega odstavka tega člena, do zneska določenega s prora- 116. člen čunom za tekoče leto. S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjin- 109. člen sko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprej- članov občinskega sveta. me občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni 117. člen in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in do- računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na loča način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni ra- Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pri- čun. stojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinske- 118. člen mu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta. Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. 110. člen Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon. 119. člen S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta 111. člen ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. 120. člen O soglasju odloča občinski svet. Občinski svet odloča Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podje- organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali tij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod odloka. pogoji, ki jih določa zakon. 121. člen 112. člen Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objav- Računovodsko-finančno poslovanje občine izvršuje ra- ljeni v uradnem glasilu občine ali Uradnem listu Republike čunovodsko-finančna služba občine, občina pa si lahko za- Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v gotovi izvrševanje teh opravil v ustrezni skupni službi z drugi- njih drugače določeno. mi občinami ali pri specializirani organizaciji. V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. 113. člen Oddajo javnih naročil izvaja župan občine v skladu s 2. Posamični akti občine predpisi, ki urejajo javno naročanje. 122. člen Posamični akti občine so odločbe in sklepi. VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenese- 1. Splošni akti občine ne državne pristojnosti. 114. člen 123. člen Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi Stran 7404 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom dru- Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakoni- gače določeno. tostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, med- O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih sebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. 130. člen Volilne enote za volitve članov sveta ožjih delov občine določi občinski svet z odlokom. IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI 131. člen Do sprejema novih splošnih aktov občine se v občini 124. člen smiselno uporabljajo splošni akti, ki so jih sprejeli organi Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo Občine Kočevje, če niso v nasprotju z akti Občine Kostel in ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se drugo veljavno zakonodajo. posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja obči- Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statutar- ne posega v njene pravice. ni sklep Občine Kostel (Uradni list RS, št. 2/99), razen drugega stavka 2. člena statutarnega sklepa Občine Kostel 125. člen (Uradni list RS, št. 2/99). Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s 132. člen svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali listu Republike Slovenije. druga občina posega v njeno pristojnost. Št. 015 – 02 01/99 126. člen Vas, dne 28. aprila 1999. Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi Župan izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če Občine Kostel osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi Valentin Južnič l. r. akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

127. člen Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot MAJŠPERK stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice 2747. Sporazum o delitvi premoženja prejšnje Občine Majšperk in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. Na podlagi 51.b člena zakona o lokalni samoupravi 128. člen (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obv. razl., oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje 68/98 – odl. US, 74/98, 12/98) in sklepov Občinskega občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru. sveta občine Majšperk z dne 22. 6. 1999 in Občinskega sveta občine Žetale z dne 22. 6. 1999 sklepata župan Občine Majšperk in župan Občine Žetale X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE

129. člen S P O R A Z U M Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zako- o delitvi premoženja prejšnje Občine Majšperk nitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni de- 1. člen lavci občinske uprave. Sporazumna delitev premoženja Občine Majšperk je V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, zasnovana na podlagi sprejete premoženjske bilance Obči- opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primer- ne Majšperk na dan 31. 12. 1998, ki jo je sprejel Občinski nostjo in strokovnostjo njihovega dela. svet občine Majšperk na seji dne 23. marca 1999 in Občin- Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko ski svet Občine Žetale na seji dne 22. junija 1999. pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog 2. člen na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravlja- Ugotavlja se, da so bile v lasti prejšnje Občine Majš- nje nalog iz državne pristojnosti. perk na dan 31. 12. 1998 nepremičnine, premično pre- Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7405 moženje, ustanoviteljske pravice, kapitalski upravljalski de- 6. člen leži, denar, terjatve in obveznosti. Javni zavodi Skupno premoženje je bilo pridobljeno: Ustanoviteljske pravice in premoženje javnega zavoda – s prenosom premoženja KS Majšperk, KS Ptujska OŠ Žetale prevzame Občina Žetale, v javnem zavodu OŠ Gora, KS Stoperce in KS Žetale, Majšperk pa Občina Majšperk. – z enakomernim vlaganjem v investicije po celotnem Novonastali občini sta soustanoviteljici javnih zavodov območju sedanjih občin Majšperk in Žetale. prejšnje Občine Ptuj in se samostojno odločita o soustano- viteljstvu. 3. člen 7. člen Delitev premoženja in ustanoviteljskih pravic se opravi sporazumno. Javne gospodarske službe Novonastali občini se dogovorita, da sta soustanovite- 4. člen ljici naslednjih javnih gospodarskih služb organiziranih v pod- jetjih: Nepremično premoženje – Komunalno podjetje Ptuj, d.d., Nepremično premoženje, ki leži na območju novona- – Čisto mesto Ptuj. stalih občin, pripada občini po kriteriju lege nepremičnine, Občini sta tudi solastnici skupnega premoženja v ome- med katere spadajo: njenih podjetjih v skupnem deležu 9,4% prejšnje Občine – zemljišča (stavbna, kmetijska, gozdovi), Ptuj, od tega pripada Občini Majšperk 7,19% in Občini – objekti komunalne infrastrukture, kolektivne in indivi- Žetale 2,21%. dualne komunalne rabe, – cestne in prometna infrastruktura, 8. člen – kulturni spomeniki, Denarna sredstva, terjatve in obveznosti na dan – zaklonišča, 31. 12. 1998 se delijo na naslednji način: – upravne zgradbe, Ostanek denarnih sredstev po zaključnem računu leta – športni objekti, 1998 se deli sporazumno, in sicer pripada Občini Majšperk – stanovanja, 43,545.461,52 SIT, Občini Žetale pa 10,318.043,06 SIT. – poslovni prostori in garaže. Obveznosti za investicije bremenijo občino, na območ- Za vrednost nepremičnin se upošteva vrednost uprav- ju katere investicija leži. nih zgradb, športnih objektov, stanovanj, poslovnih prosto- Terjatve do občanov Občine Žetale za neplačane ob- rov in garaž, ki ležijo na območju posamezne občine. veznosti iz naslova sovlaganj v investicije in iz naslova drugih V primeru upravičenosti do delitve pripadajoče finanč- obveznosti na območju Občine Žetale, prevzame v celoti ne razlike iz fonda stanovanj in poslovnih prostorov bivše Občina Žetale. Ostale tekoče obveznosti in terjatve na dan občine Ptuj, ki ležijo na območju Mestne občine Ptuj, se ta 31. 12. 1998 prevzame v celoti Občina Majšperk. razdelijo naknadno od pripadajočega deleža prejšnje Obči- Denarna sredstva, terjatve, obveznosti in kapitalske ne Majšperk (9,4%) po deležu Občina Majšperk 76,46% in deleže do bivše Občine Ptuj uveljavlja vsaka občina samo- stojno. Občina Žetale 23,54%, ali v ustreznem deležu po dogovo- ru, v primeru fizične pridobitve nepremičnin v Mestni občini 9. člen Ptuj. V enakem deležu se deli tudi kapitalski delež družbeni- Na podlagi tega sporazuma sta pravni naslednici prejš- ka Občine Majšperk v TVI Majšperk. nje Občine Majšperk upravičeni predlagati vsa zemljiško- knjižna dejanja za vpis lastninske pravice na nepremičninah, 5. člen ki jih prevzamejo v last in posest, kakor tudi pravico do vpisa Premično premoženje deleža solastnine, opredeljenega po kriterijih iz te delitvene Premičnine obsegajo predmete in stvari, ki so jih upo- bilance. rabljali občinski organi Občine Majšperk in organi krajevnih 10. člen skupnosti. Novo nastali občini postaneta lastnici premičnin, ki so v prostorih krajevnih skupnosti in premičnin, ki so bile Delitev premoženja prejšnje Občine Majšperk je pri- pridobljene po 1. 1. 1995. pravljena na datum 31. 12. 1998. Premičnine se razdelijo po legi uporabe. 11. člen Občini Žetale pripada tudi 1 fotokopirni stroj CANON NP 6220, 1 računalnik. V roku 60 dni po podpisu tega sporazuma udeleženca tega sporazuma sprovedeta vse dogovorjene obveznosti, ki Dokumentacija izhajajo iz predhodnih točk tega sporazuma razen tistih, ki Občina Žetale prevzame naslednjo dokumentacijo: so vezane na sklenitev sporazuma o delitvi premoženja biv- – idejni projekt za mrliško vežico, še Občine Ptuj. Pri poravnavi obveznosti Občine Majšperk – dokumentacijo za izgradnjo vodovoda Kozminci–Že- se upoštevajo stroški, ki jih je imela le-ta v času do prehoda tale, na samostojno delovanje Občine Žetale in zaradi realizacije – investicijsko in projektno dokumentacijo za gradnjo tega sporazuma. OŠ Žetale.

Občina Žetale je upravičena do kopij: PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI – investicijskih vlaganj, – do računovodskih izpiskov dolžnikov iz območja Ob- 12. člen čine Žetale, Kolikor bo v roku 2 let katera od občin, ki je udeležen- – do kopij sprejetih občinskih aktov Občine Majšperk. ka tega sporazuma ugotovila, da v njej manjka kakšen po- Stran 7406 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije memben del premoženja ali pa, da je z opravljeno delitvijo torek med 9. in 10. uro, za odhod z dela pa v ponedeljek in bistveno oškodovana, lahko sproži zahtevek za naknadno četrtek med 15. in 16. uro, v torek in sredo med 17. in delitev premoženja. 18. uro ter v petek med 13. in 14. uro. Osnova za delitev premoženja, ki bi bilo naknadno V okviru razpona delovnega časa, določenega za pri- ugotovljeno, so kriteriji, določeni za posamezno vrsto pre- hod na delo in z dela, morajo delavci, upoštevajoč značaj moženja. upravnih nalog in način njihovega izvrševanja, opraviti 40-urno tedensko delovno obveznost. 13. člen O prerazporeditvi delovnega časa odloča tajnik ali žu- Ta sporazum stopi v veljavo, ko ga podpišeta oba ude- pan občine za izredne in redne naloge. Sprememba delov- leženca in je napisan v šestih izvodih, od katerih prejme nega časa za redne naloge mora biti javljena najmanj tri dni vsak udeleženec po tri izvode. prej. 5. člen Št. 460-01-0001/99 Uradne ure občinske uprave za poslovanje s strankami Majšperk, dne 22. junija 1999. se določijo: – v ponedeljek od 8. ure do 15. ure, Župan Župan – v sredo od 8. ure do 12. ure ter od 13. ure do 16. Občine Žetale Občine Majšperk ure, Anton Butolen l. r. Franc Bezjak l. r. – v petek od 8. ure do 12. ure. V primerih, ko to narekuje značaj nalog in način njiho- vega izvajanja, lahko župan ali po njegovem pooblastilu taj- nik občine določi večji obseg uradnih ur, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena. 2748. Odredba o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur v Občinski upravi občine Majšperk 6. člen Župan Občine Majšperk praviloma sprejema občane in Na podlagi 49. člena zakona o lokalni samoupravi druge stranke: (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/95 – odl. – v torek od 17. ure dalje, v primerih ko to narekuje US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvez. značaj nalog in način njihovega izvajanja pa tudi ob drugem razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, času. 10/98), ter v skladu z določbami uredbe o razporeditvi Obisk pri županu je potrebno predhodno najaviti v spre- delovnega časa v upravnih organih (Uradni list RS, št. jemni pisarni občinske uprave. 72/93) je Občinski svet občine Majšperk na podlagi do- ločbe 17. člena statuta Občine Majšperk (Uradni list RS, 7. člen št. 23/99) na predlog župana Občine Majšperk na seji V času uradnih ur so delavci občinske uprave na voljo dne 22. 6. 1999 sprejel strankam. Izven uradnih ur so dolžni sprejemati stranke le, če je z njimi tako dogovorjeno in pa če gre za nujne zadeve, O D R E D B O ki jih ni mogoče odložiti, ne da bi nastale nepopravljive o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur posledice za stranke. v Občinski upravi občine Majšperk 8. člen 1. člen Delovni čas, uradne ure in čas odmora za malico mora S to odredbo se določa razporeditev delovnega časa, biti objavljen na vidnem mestu v prostorih občinske uprave. njegov začetek in konec trajanja in razporeditev uradnih ur v Občinski upravi občine Majšperk (v nadaljevanju: občinska 9. člen uprava). Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 2. člen Delovni čas v občinski upravi je razporejen na pet de- Št. 130-02-0001/99 lovnih dni, in sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in Majšperk, dne 22. junija 1999. petek. V primerih, ko to narekuje značaj nalog upravnega Župan organa ali način njegovega dela, lahko župan občine za Občine Majšperk celotno občinsko upravo ali njen posamezni del začasno Franc Bezjak l. r. razporedi delovni čas tudi na soboto in nedeljo oziroma drugače kot je to določeno v 3. členu te odredbe.

3. člen MEŽICA V delovnih dneh je dnevni delovni čas razporejen tako, da traja: 2749. Odlok o pomožnih objektih in drugih posegih v – v ponedeljek in četrtek: od 7. do 15. ure, prostor za katere ni potrebno lokacijsko – v torek od 9. do 17. ure, dovoljenje Občine Mežica – v sredo od 7. do 17. ure, – v petek od 7. do 13. ure. Na podlagi 51., 62., 79. in 81. člena zakona o ureja- nju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 4. člen 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, Premakljiv delovni čas za prihod delavcev na delo je 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter 6. člena navodila o med 7. in 8. uro v ponedeljek, sredo, četrtek in petek, v merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7407 prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovolje- – postavitev naprav za izkoriščanje sončne energije, nje in kaj se šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. – vgraditev naprav in opreme za proizvodnjo električne 27/85) in na podlagi statuta Občine Mežica (Uradni list RS, energije moči do 100 kVa v obstoječe vodnogospodarske št. 16/99) je Občinski svet občine Mežica sprejel na objekte, 7. redni seji dne 15. 6. 1999 – odstranitev objektov in naprav do površine 30 m2.

O D L O K 3. člen o pomožnih objektih in drugih posegih v prostor Pomožni objekti so lahko leseni ali zidani, zgrajeni na za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje pasovnih ali točkovnih temeljih. Postavijo se lahko samostoj- Občine Mežica no ali kot prizidek ob upoštenaju požarnovarnostnih predpi- sov. Pomožni objekti so lahko le pritlični, nepodkleteni – 1. člen razen vkopanih kleti, višina etaže je lahko največ do 3 m. Ta odlok ureja, kaj se šteje za pomožne objekte, merila za te objekte, postopek za pridobitev dovoljenja, območja v 4. člen katerih je možno graditi pomožne objekte, odmike objektov Odmik posameznega pomožnega objekta od posestne od obstoječih posestnih mej in drugih objektov ter kaj se meje znotraj obstoječe funkcionalno zaključene parcele v šteje za tekoča vzdrževanja na obstoječih objektih. naselju mora biti najmanj 2 m od zunanje meje napušča, ob soglasju soseda pa je lahko ta odmik tudi manjši. 2. člen Odmik posameznega pomožnega objekta zunaj nase- Za pomožne objekte za potrebe občanov in njihovih lja (ureja PUP) od posestne meje mora biti najmanj 4 m, ob družin, ki se lahko postavijo ali gradijo na podlagi odločbe o soglasju soseda pa je lahko ta odmik tudi manjši. dovolitvi priglašenih del se štejejo: V mestnem jedru, kjer predstavljajo objekti vezano ce- – montažne kovinsko, lesene in zidane garaže za eno osebno vozilo, loto, je v primeru obnove fasade, obnove oken, vrat in – pokriti parkirni prostori, nadstreški na stanovanjskih strehe, možno izdati dovoljenje brez soglasja soseda. objektih in drugi montažni leseni objekti neproizvodnega Odmik pomožnih objektov od javnih komunalnih infra- značaja do površine 30 m2, strukturnih objektov se določa v skladu s posebnimi predpisi – nadstreški na avtobusnih postajališčih, oziroma s predpisi zadevnega področja v danem okolju. – drvarnice, vrtne ute, čebelnjaki in skladišča premo- ga, orodja in opreme do površine 30 m2, 5. člen – ograje do višine 1,20 m, če niso v nasprotju z intere- Za adaptacije na obstoječih objektih, za katere ni po- si upravljavca ali kako drugače vplivajo na cesto in promet, trebno lokacijsko dovoljenje, se štejejo vsa dela s katerimi: – oporni in podporni zidovi do višine 1m, – se ne spremeni vertikalni in horizontalni gabarit ob- – montažni stolpi za krmo do višine 8 m nad terenom, jekta in njegov izgled, če je zagotovljen ustrezen načrt in koritasti silosi za kmetij- – da se z adaptacijo ne posega v konstrukcijske ele- ska gospodarstva do 100 m3 površine, mente, – enojni kozolci in enojni kozolci z nadstrešnico do – da adaptacija ne zahteva novih komunalnih priključ- dolžine 15 m, kov ali ojačanje obstoječih, – krmišča za divjad in lovska zavetišča s primerno od- – da se z adaptacijo ne spreminja osnovna funkcija in daljenostjo od obstoječih urbanih naselij do površine 30 m2, zmogljivost objekta, – manjši hlevi za svinje in objekti za rejo in vzrejo drob- – za dela na objektih za katera je ugotovljeno, da gre nice do površine 10 m2 (izven naseljenih naselij), – rastlinjaki, kašče in lope za shranjevanje stelje, stro- za rekonstrukcijo v smislu 6. člena zakona o graditvi objek- tov (Uradni list SRS, št. 34/84) je zanj potrebno gradbeno jev, poljskih in drugih pridelkov do površine 30 m2, – zavetišča za govedo, konje in drobnico, če je dejav- dovoljenje. nost občana izključno ljubiteljskega značaja in če gradnja objekta ne poslabšuje namenske rabe sosednjega zemljišča 6. člen ali objekta in če objekt ne zahteva posebnega priključka na K vlogi za dovolitev priglašenih del iz 2. člena tega obstoječe ali predvideno komunalno omrežje ter če objekt odloka je potrebno priložiti: ni v nasprotju z načrtovano rabo zemljišča po planskih doku- – dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, mentih, zdravstvenim, požarnovarnostnim, vodnogospodar- – kopijo katastrskega načrta, skim in obrambno zaščitnim interesom do površine 30 m2, – opis predvidenih del (po potrebi strokovno mnenje – gnojišča, gnojnične jame, individualne kanalizacije s urbanistične organizacije), pripadajočimi kanali, če je zadovoljeno po predloženi doku- – skico z merami nameravanega posega. mentaciji, da se z odvodnjavanjem ne posega v talne ali Upravni organ lahko v teh zadevah opravi tudi lokacijski izvirne vode, obstoječe in potencialne in če so načrtovane v ogled na kraju samem. skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic in če se ti objekti ne gradijo na območjih obstoječih in 7. člen predvidenih vodnih zajetjih, katera so določena s prostorski- mi akti, Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o dolo- – objekti in naprave, ki služijo prireditvam, proslavam in čitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih dru- sezonski turistični ponudbi, če so načrtovani tako, da jih je žin, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje Občine Rav- možno šteti kot začasne objekte in nekvarno vplivajo v oko- ne na Koroškem (MUV, št. 9/93, 9/94 in 33/96). lju v katerega so postavljeni, – rezervoarji za lahko kurilno olje in rezervoarji za TNP 8. člen (tekoči naftni plin) do vsebine 2000 kg oziroma prostornine Ta odlok začne veljati naslednji dan po sprejemu, obja- 5 m3 in preureditve obstoječih kotlovnic, vi pa se v Uradnem listu Republike Slovenije. Stran 7408 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Št. 350-01-25/99 Županu pripada za nepoklicno opravljanje funkcije 50% Mežica, dne 15. junija 1999. plače oblikovane na podlagi zakona. Plača podžupana se lahko oblikuje v višini največ 80% Župan plače župana iz prvega odstavka tega člena, če funkcijo Občine Mežica opravlja poklicno. Janez Praper l. r. Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. Merila za oblikovanje plače podžupana in višino plače določa ta pravilnik. 2750. Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega 4. člen sveta ter članov drugih občinskih organov ter o Z zakonom določeni najvišji dovoljeni obseg sredstev, povračilih stroškov v okviru katerega se lahko oblikuje del plače za nepoklicno opravljanje funkcije člana občinskega sveta znaša 15% pla- Na podlagi 16. člena statuta Občine Mežica, (Uradni če župana, ki je določena z zakonom za poklicno opravlja- list RS, št. 16/99), ter v skladu s 100.b členom zakona o nje funkcije župana v Občini Mežica in je podlaga za ugoto- lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, vitev najvišjega možnega letnega obsega sredstev, iz katerih 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je Občinski svet se izplačujejo plače članom občinskega sveta ter nagrade občine Mežica na 7. redni seji dne 15. 6. 1999 sprejel članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občin- skega sveta in članom nadzornega odbora ter drugih orga- P R A V I L N I K nov Občine Mežica. o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v prora- članov delovnih teles občinskega sveta ter čunu in v posameznem proračunskem letu znašajo največ članov drugih občinskih organov ter o povračilih 25 plač za najvišje vrednoteno funkcijo v občini. stroškov II. VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA DELA PLAČE I. SPLOŠNE DOLOČBE 5. člen 1. člen Plača podžupana se oblikuje največ v višini 80% plače Za ureditev plač in delovnih razmerij občinskih funk- župana, v skladu z naslednjimi kriteriji in merili: cionarjev se smiselno uporabljajo določbe zakona o funk- – za nadomeščanje župana v primeru odsotnosti ali cionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, zadržanosti 10% plače župana, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93) in določbe zakona o raz- – za koordinacijo dela delovnih teles 20% plače žu- merjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih pana, lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št.18/94, 36/96), koli- – dodatek zaradi možnosti vstopa v funkcijo župana kor zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 10% plače župana. 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) ne dolo- V času, ko opravlja funkcijo župana, podžupanu pripa- ča drugače. da plača, ki bi jo dobil župan. Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcio- Z odločbo oziroma s sklepom v skladu z zakonom in narji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno oziro- tem pravilnikom se na podlagi nalog, ki jih podžupan oprav- ma do dela plače, če funkcijo opravljajo nepoklicno. lja oziroma pooblastil, ki jih ima, določi količnik osnovne Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani plače oziroma dela plače in drugi elementi za izračun plače občinskega sveta, ter članom nadzornega odbora in volilne oziroma dela plače podžupana. komisije pripadajo nagrade za njihovo delo, ki se oblikujejo Podžupanu ne pripada del plače za upravljanje funkcije na podlagi tega pravilnika smiselno določbam zakonov iz člana občinskega sveta. prvega odstavka tega člena. 6. člen 2. člen Del plače za opravljanje funkcije člana občinskega sve- Občinski funkcionarji so: člani občinskega sveta, žu- ta znaša največ 15% plače župana. V okviru tega zneska se pan in podžupan. članu občinskega sveta določi del plače za posamezni me- Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo- sec glede na delo, ki ga je opravil, in sicer za: klicno. – vodenje seje občinskega sveta 20%, Župan se lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal – udeležbo na redni seji občinskega sveta 40%, poklicno. – udeležbo na izredni seji občinskega sveta 26%, Podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno. Podžu- – predsedovanje seji delovnega telesa občinskega sve- pan lahko poklicno opravlja funkcijo, če se v soglasju z ta 7%, županom tako odloči, odločitev pa potrdi občinski svet. – udeležbo na seji delovnega telesa, katerega član je 13%. 3. člen Z odločbo oziroma s sklepom v skladu s tem pravilni- Z zakonom je za opravljanje funkcije župana Občine kom se določi količnik za izračun dela plače člana občinske- Mežica, ki sodi v šesto skupino občin, določen količnik ga sveta. Če se plačilo izvede po pogodbi o delu je izplačilo osnovne plače v višini 5. Županu pripada funkcijski dodatek enako, kot znaša izračun za del plače. Mesečno izplačilo se v višini 50% količnika ter dodatek za delovno dobo v skladu opravi na podlagi evidence o opravljenem delu članov ob- z zakonom. činskega sveta, ki jo vodi občinska uprava. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7409

7. člen – kot plačilo za izvedbo nadzora po programu dela ali Osnova za obračun plače oziroma dela plače na podla- sklepu nadzornega odbora 60%- gi tega pravilnika je znesek, ki je kot izhodiščna plača za prvi Nagrade predsednika in članov nadzornega odbora se tarifni razred, za polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno izplačujejo na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za posa- pogodbo za negospodarske dejavnosti. mezno koledarsko leto v skladu z evidenco opravljenega Plača oziroma del plače župana se ugotovi tako, da se dela, ki jo vodi občinska uprava. osnova za obračun plače pomnoži s količnikom za plačo župana. Znesek se poveča za funkcijski dodatek ter doda- 12. člen tek za delovno dobo. Predsednik, tajnik in člani občinske volilne komisije Plača oziroma del plače posameznega občinskega imajo za opravljanje dela v zvezi z izvedbo lokalnih referen- funkcionarja se ugotovi tako, da se osnova za obračun plače dumov in volitev v skladu z zakonom pravico do nagrade. pomnoži s količnikom, določenim v skladu s 5. ali 6. členom Sklep o obsegu sredstev za nagrade iz prejšnjega od- tega pravilnika. stavka sprejme občinski svet najkasneje v 15 dneh po razpi- V okviru ugotovljenega zneska plače župana za poklic- su referenduma ali volitev. no opravljanje funkcije se določi najvišji možni znesek plače Nagrade članom volilne komisije se oblikujejo kot: oziroma dela plače posameznega občinskega funkcionarja – sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji ter ter zagotovi, da ta mesečno ali letno ne preseže najvišjega – plačilo za izvedbo nalog po sklepu komisije. možnega zneska, ki ga določa zakon. Nagrade članom volilne komisije se oblikujejo v skladu z merili, ki jih določi s sklepom volilna komisija in se izplaču- 8. člen jejo na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za posamezne Odločbo oziroma sklep o plači oziroma delu plače izda volitve oziroma referendum. za posameznega občinskega funkcionarja komisija za man- datna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Plača oziroma del plače občinskega funkcionarja je IV. POVRAČILA, NADOMESTILA IN DRUGI PREJEMKI pravica, ki mu gre praviloma na podlagi sklenjenega delov- nega razmerja. 13. člen Delovno razmerje občinskih funkcionarjev, ki opravljajo Občinski funkcionarji imajo pravico do povračil, nado- funkcijo nepoklicno, je delovno razmerje za določen čas v mestil in drugih prejemkov v skladu s predpisi, ki urejajo te skladu z zakonom, sklenjeno brez razpisa za čas, daljši od pravice. polnega delovnega časa. Občinskemu funkcionarju se izda Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov odločba o plači ob sklenitvi delovnega razmerja. Občinske- prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkci- mu funkcionarju se lahko del plače za nepoklicno opravlja- je ali v zvezi z njo. Pravico do povračila potnih stroškov lahko nje občinske funkcije izplačuje na podlagi pogodbe o delu. občinski funkcionar uveljavlja, če gre za službeno potovanje Z odločbo o županovi plači se izvršijo določbe zakona. izven območja Občine Mežica. Stroški prevoza se povrnejo Z odločbo o plači oziroma delu plače podžupana se izvršijo v skladu s predpisi. določbe tega pravilnika. Z odločbo o delu plače člana ob- Občinski funkcionar ima pravico do dnevnice za služ- činskega sveta se opredelijo osnove za ugotovitev meseč- beno potovanje v skladu s predpisi. nega izplačila dela plače. Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Stroški preno- 9. člen čevanja se povrnejo na podlagi predloženega računa v skla- Delodajalcu, kjer je občinski funkcionar, ki opravlja du s predpisi. funkcijo nepoklicno, v rednem delovnem razmerju in ki uve- ljavlja pravico do povračila dela plače za čas, ko je občinski 14. člen funkcionar v rednem delovnem času opravljal občinsko funk- Pravice iz 13. člena tega pravilnika uveljavlja občinski cijo, se prizna povračilo največ v višini 33% plače, ki mu jo funkcionar na podlagi naloga za službeno potovanje. izplačuje za redni delovni čas. Nalog za službeno potovanje izda župan. Kolikor gre za službeno potovanje župana, izda nalog podžupan ali tajnik občine. III. NAGRADE

10. člen V. NAČIN IZPLAČEVANJA Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se za opravljanje dela v komisiji ali odbo- 15. člen ru občinskega sveta določi nagrada v obliki sejnine, ki se Sredstva za izplačevanje plač, nagrad in povračil stro- izplača za udeležbo na seji na podlagi pogodbe o delu, škov, ki jih imajo občinski funkcionarji, se zagotovijo iz sred- sklenjene za posamezno koledarsko leto. stev proračuna. Sejnina za posamezno sejo se izračuna na enak način, kot članom občinskega sveta. 16. člen Plače in nagrade se izplačujejo mesečno za pretekli 11. člen mesec najkasneje do 15. dne v tekočem mesecu. Predsednik in člani nadzornega odbora občine imajo Prejemki, določeni v 13. členu tega pravilnika, se izpla- pravico do nagrade v višini največ 15% za predsednika čajo v petnajstih dneh po končanem službenem potovanju. oziroma največ 8% plače župana za člana. Nagrade ne smejo niti mesečno niti letno preseči najvišjega možnega 17. člen zneska. Plače in nagrade se usklajujejo skladno s spremembo Nagrada se oblikuje glede na opravljeno delo, in sicer: zneska, ki je kot izhodiščna plača za prvi tarifni razred za – kot sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji 40%. polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za ne- Stran 7410 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije gospodarske dejavnosti, povračila stroškov v zvezi z delom Št. 062-02-II.-7/99 pa v skladu s predpisi, ki jih urejajo. Mežica, dne 15. junija 1999.

Župan VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Občine Mežica Janez Praper l. r. 18. člen Plače, nagrade in povračila, ki pripadajo občinskim funkcionarjem, predsedniku in članom nadzornega odbora ter članom komisij in odborom občinskega sveta, ki niso 2752. Sklep o povprečni gradbeni ceni, povprečnih člani občinskega sveta, se izplačajo za nazaj in sicer od stroških komunalnega urejanja stavbnih dneva potrditve mandata oziroma imenovanja. zemljišč in osnovni ceni stavbnega zemljišča v Pri poračunu se upošteva znesek izhodiščne plače za Občini Mežica prvi tarifni razred za poln delovni čas, dogovorjen s kolektiv- no pogodbo za negospodarske dejavnosti, ki je veljal v Na podlagi 20. člena pravilnika o enotni metodologiji za posameznem mesecu. izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni list SRS, št. 8/87) in 16. člena 19. člen statuta Občine Mežica (Uradni list RS, št. 16/99) je Občinski Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na člane komi- svet občine Mežica na seji dne 15. 6. 1999 sprejel sij in odborov občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za izplačilo sejnin čla- S K L E P nom štaba za civilno zaščito, uredniškega odbora in članom o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stroških drugih komisij, odborov, svetov, ki jih ustanovi ali imenuje komunalnega urejanja stavbnih zemljišč občinski svet ali župan. in osnovni ceni stavbnega zemljišča Osebam, ki vodijo organe in delovna telesa iz prvega v Občini Mežica odstavka tega člena, pripada nagrada v dvojnem določenem znesku. 1. člen 20. člen Ta odlok določa povprečno gradbeno ceno koristne stanovanjske površine v družbeni gradnji, povprečne stroške Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati pravilnik o komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter osnovno ceno plačah, nadomestilih in drugih prejemkih funkcionarjev v stavbnega zemljišča, za določitev prometne vrednosti stano- Občini Mežica (Uradni list RS, št. 83/97). vanjskih hiš, stanovanj in drugih nepremičnin v letu 1999.

21. člen 2. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- Gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine v nem listu RS. družbeni gradnji brez cene zemljišča in brez stroškov komu- nalnega urejanja stavbnega zemljišča znaša na dan 31. 12. Št. 110-07-1/99 1998 110.000 SIT. Mežica, dne 15. junija 1999. 3. člen Župan Stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč zna- Občine Mežica šajo: Janez Praper l. r. – za individualno komunalno rabo 4.600 SIT/m2, – za kolektivno komunalno rabo 6.800 SIT/m2.

4. člen Osnovna cena za m2 stavbnega zemljišča se določi po 2751. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila območjih, v odstotkih od povprečne gradbene cene korist- za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Mežica ne stanovanjske površine kot je navedeno v 2. členu tega sklepa: I. A območje – Centralni del mesta Mežica 2,0%– Na podlagi 50. člena zakona o financiranju občin (Urad- 3,0%, ni list RS, št. 80/94) in 16. člena statuta Občine Mežica I. območje – Ožje območje mesta Mežica razen zem- (Uradni list RS, št. 16/99) je Občinski svet občine Mežica ljišč opredeljenih v I. A območju 1,5%–3,0%, na seji dne 15. 6. 1999 sprejel II. območje – Širše območje mesta Mežica 1,5%– 2,5%, S K L E P III. območje – Obrobna naselja naselbinskega jedra Mežica 1,0%–2,5%, I IV. območje – V ostalem območju občine opredeljena Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbna zemljišča in zemljišča, ki bodo z urbanističnimi akti stavbnega zemljišča na območju Občine Mežica v letu 1999 določena kot stavbna zemljišča 0,5%–1,5%, znaša 0,052 SIT. I.O.C. območje – Industrijske in obrtne cone 1,0%– 3,0%. II Območja so detajlno razvidna iz grafične priloge “Ob- Ta sklep začne veljati z dnem objave, uporablja pa se močje stavnih zemljišč v Občini Mežica”. Meje posameznih od 1. januarja 1999. območij so vrisane v PKN -5 in TTN -5. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7411

Kriterij vrednotenja v 4. členu. navedenih razponov v Občino predstavlja in zastopa župan. posameznih območjih so obrazloženi v tekstualnem delu Občina Miren-Kostanjevica ima svoj grb in svojo zasta- dokumentacije: “Območje stavbnih zemljišč v Občini Me- vo. Obliko, velikost in način uporabe grba in zastave se žica”. določi z občinskim odlokom. V občini se praznuje občinski praznik. Občinski praznik 5. člen določi in opredeli občinski svet z odlokom. Podane cene za m2 stanovanjske površine in komunal- Občina ima pečat okrogle oblike. Pečat ima napis: ne opremljenosti se valorizirajo z indeksom porasta cen, ki OBČINA MIREN-KOSTANJEVICA in naziv organa občine. V ga objavlja Gospodarska zbornica Republike Slovenije – sredini pečata je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo sekcija gradbeništva in IGM Slovenije. Vrednost zemljišča pečata občine določi župan s svojim aktom. se valorizira z indeksom cen ne drobno v Republiki Sloveniji, ki ga objavlja Zavod za statistiko Republike Slovenije. 3. člen Občina Miren-Kostanjevica obsega območja nasled- 6. člen njih naselij: Bilje, Hudi Log, Korita na Krasu, Kostanjevica Z dnem, ko začne veljati ta sklep preneha veljati sklep na Krasu, Lipa, Lokvica, Miren, Nova vas, Novelo, Opatje o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunal- selo, Orehovlje, Sela na Krasu, Temnica, Vojščica in Vr- nega urejanja stavbnih zemljišč v Občini Mežica za leto toče. 1998 (Uradni list RS, št. 58/98). Obseg in meje občine Miren-Kostanjevica so razvidne iz topografske karte, ki je priloga tega statuta. 7. člen Občina na podlagi katastrskih map in sporazumno, v Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem soglasju s sosednjimi občinami natančneje uredi potek meje listu Republike Slovenije. v skladu z zakonom. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zako- Št. 351-01-9/99 nom spreminjajo z občinskim odlokom in s preverjanjem Mežica, dne 15. junija 1999. volje občanov v skladu z zakonom.

Župan 4. člen Občine Mežica Občina varuje koristi svojega prebivalstva in v okviru Janez Praper l. r. ustave in zakona samostojno ureja lokalne zadeve javnega pomena določene z zakonom o lokalni samoupravi, področ- nimi zakoni ter splošnimi akti občine. Občina izvršuje tudi prenesene naloge iz državne pristojnosti.

MIREN-KOSTANJEVICA 5. člen Občani občine Miren-Kostanjevica so vse osebe, ki 2753. Statut Občine Miren-Kostanjevica imajo na območju občine stalno prebivališče. Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini ne- Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi posredno in preko organov občine. (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih 10/98 in 74/98) in 125. člena statuta Občine Miren-Kosta- občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne njevica (Uradni list RS, št. 13/95) je Občinski svet občine pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v Miren-Kostanjevica na seji dne 4. 5. 1999 sprejel spre- drugih organih v skladu s tem statutom. membe in dopolnitve statuta Občine Miren-Kostanjevica, ki Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih za- se v prečiščenem besedilu glasi dev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. S T A T U T Organi občine lahko pri reševanju lokalne problemati- Občine Miren-Kostanjevica ke vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivali- šče in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. I. SPLOŠNE DOLOČBE 6. člen 1. člen Na območju občine Miren-Kostanjevica so ustanovlje- Ta statut določa delovanje Občine Miren-Kostanjevica ne naslednje krajevne skupnosti: Bilje, Kostanjevica na Kra- in občinske uprave ter temeljna načela za organizacijo in su, Miren, Opatje selo, Sela na Krasu, Temnica in Vojščica. delovanje krajevnih skupnosti, občinskih organov, občinske Krajevne skupnosti obsegajo območja naslednjih naselij: uprave in javnih služb, način neposrednega sodelovanja – Krajevna skupnost Bilje obsega območje naselja občanov pri uresničevanju lokalne samouprave, sprejema- Bilje, nju odločitev v občini in druga vprašanja pomembna za – Krajevna skupnost Kostanjevica na Krasu obsega delovanje občine. območje naselja Kostanjevica na Krasu, – Krajevna skupnost Miren obsega območja naselij: 2. člen Miren, Orehovlje in Vrtoče, Občina Miren-Kostanjevica (v nadaljnjem besedilu: ob- – Krajevna skupnost Opatje selo obsega območja na- čina) je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zako- selij: Opatje selo, Lokvica in Nova vas, nom. – Krajevna skupnost Sela na Krasu obsega območja Sedež občine je v Mirnu. naselij: Hudi log, Korita in Sela na Krasu, Občina Miren-Kostanjevica je pravna oseba javnega – Krajevna skupnost Temnica obsega območja naselij: prava. Lipa, Novelo in Temnica, Stran 7412 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– Krajevna skupnost Vojščica obsega območje naselja – sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski pro- Vojščica. gram občine, Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status kra- – spremlja in analizira stanje na stanovanjskem po- jevnih skupnosti Občine Miren-Kostanjevica so določeni s dročju občine, tem statutom in odlokom občine. – spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v obči- ni ter se vključuje v stanovanjski trg, 7. člen – gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja Občina Miren-Kostanjevica lahko za uresničevanje objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, skupnih nalog sodeluje in se povezuje s sosednjimi in drugi- – v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje mi občinami ter širšimi lokalnimi skupnostmi. kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, Občina lahko za opravljanje skupnih zadev združuje z – sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugi- drugimi občinami sredstva in oblikuje skupne organe, orga- mi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike nizacije in službe. občanov. Zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: pomena se občina skupaj z drugimi občinami lahko povezu- – ustanavlja lokalne javne službe, je v pokrajino v skladu z zakonom. – uresničuje ustanoviteljske pravice in podeljuje kon- Občina lahko sodeluje z lokalnimi skupnostmi drugih cesije, držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti – sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in drugimi subjekti v skladu s svojimi interesi. in delovanje lokalnih javnih služb, – zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, 8. člen – nadzira delovanje lokalnih javnih služb, Zaslužnim osebam in organizacijam lahko občinski svet – gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge podeli nagrade in priznanja. Posebej zaslužne posameznike komunalne objekte in naprave, lahko imenuje za častne občane Občine Miren-Kostanjevica. – zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi Pogoje in postopek za podelitev nagrad in priznanj ter zemljišči. za imenovanje častnega občana in s tem povezane pravice 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno de- določi občinski svet s posebnim odlokom. javnost in zdravstveno dejavnost tako, da: – ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, II. NALOGE OBČINE – v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih 9. člen možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega – sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravs- pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, tvenim zavodom, zlasti pa: – z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, tako, da: – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je po- – sprejema statut in druge splošne akte občine, membno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih – sprejema proračun in zaključni račun občine, prebivalcev. – načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolske- akte, ga varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno – predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. ogrožene, invalide in ostarele tako, da: 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: – spremlja stanje na tem področju, – ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premo- – pristojnim organom in institucijam predlaga določene ženjem, ukrepe na tem področju, – pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, – sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi – sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in drugimi pristojnimi organi in institucijami. in premičnin, 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno de- – sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje javnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: vrednost svojega premoženja. – omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine ta- kulturno dediščino na svojem območju, ko, da: – zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost, – spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, – z dotacijami spodbuja te dejavnosti, – sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešu- – sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivno- jejo gospodarski razvoj, sti občine. – sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru intere- 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo sov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja razreševanju gospodarskih problemov, druge dejavnosti varstva okolja tako, da: – z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje – izvaja naloge, ki jih določa zakon, uredbe in drugi razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjek- predpisi s področja varstva okolja, tov, – spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih – opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kme- pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo tijstva v skladu z zakonom. okolja, 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za – sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zago- povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: tavlja varstvo okolja, – v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih ob- – sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih ob- jektov, vešča o ugotovljenih nepravilnostih, Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7413

– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. 12. člen 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: Občina opravlja tudi naloge, ki jih prenese v občinsko – lokalne javne ceste in druge javne poti, pristojnost država. Občina daje predhodno soglasje k nalo- – površine za pešce in kolesarje, gam, ki jih država nanjo prenese z zakonom. – igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, – javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter III. ORGANI OBČINE – ureja promet v občini. 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v 1. Skupne določbe primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: 13. člen – organizira reševalno pomoč v požarih, Organi občine so: občinski svet, župan, nadzorni od- – organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševa- bor. nje za primere elementarnih in drugih nesreč, Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev do- – zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in loča zakon. izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesre- Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi čami, predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in – zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementar- referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. nih in drugih nesreč, – sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in 14. člen štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v – opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih 12. Ureja javni red v občini tako, da: stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in nalo- – sprejema ustrezne splošne akte, ge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter – določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s strokovna, organizacijska in administrativna opravila za ob- katerimi se kršijo predpisi občine, činske organe. – ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacij- – organizira občinsko redarstvo, ske enote in organi občinske uprave. Organe občinske upra- – izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, ve ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi – opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ob- njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. činskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, 15. člen – opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. Organi občine se volijo za štiri leta. Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma 10. člen članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina oprav- tem statutom. Člani občinskega sveta, župan in podžupan lja in zagotavlja tudi naloge, ki se nanašajo na: so občinski funkcionarji. – inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih 16. člen predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje Občinski organi, ki delajo na sejah, so sklepčni, če je pristojnosti, na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov. Odločitev – ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za na seji je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov, potrebe občine, če zakon ali ta statut ne določa drugače. – izvajanje nalog na področju posegov v prostor in graditve objektov, 17. člen – določanje namembnosti urbanega prostora, Delo občinskih organov je javno. – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje po- Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o gojev za njihovo uporabo, delu občinskih organov, z omogočanjem navzočnosti obča- – evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, nov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta – varstvo naravnih in kulturnih spomenikov v sodelova- in delovnih teles ter na druge načine, ki jih določa ta statut in nju s pristojnimi institucijami, poslovnik občinskega sveta. – mrliško ogledno službo in Občinski svet obvešča javnost o svojem delu tudi s – urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena. tem, da na občinski oglasni deski na sedežu občine objavlja obvestila o sejah občinskega sveta, zapisnike občinskega 11. člen sveta in splošne akte, ki jih sprejema na svojih sejah. Zapi- Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične na- sniki občinskega sveta se posredujejo tudi krajevnim skup- nostim. loge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinske- in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje ga sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave. statističnih in evidenčnih podatkov. O zaupnosti dokumentov in gradiv odloča vsak občinski Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva organ zase. Podrobnejše obveščanje javnosti določa po- občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki slovnik občinskega sveta. imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpo- osebah, ki imajo v občini nepremičnine ter podatke o prav- gleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje o njihovih nih osebah, ki imajo sedež in premoženje ali del premoženja pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni v občini. interes. Stran 7414 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

2. Občinski svet – odloča o najemu posojil in dajanju poroštev v skladu z zakonom, Splošne določbe – opravlja druge naloge, ki jih določa in/ali izhajajo iz zakona in tega statuta. 18. člen Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zade- 19. člen vah v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinski svet ima Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih naslednje pristojnosti: pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da – sprejema statut občine, odloke in druge občinske o teh zadevah odloča drug občinski organ. splošne akte, – potrjuje meje s sosednjimi občinami, 20. člen – sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, Občinski svet ima petnajst članov. – sprejema občinski proračun in zaključni račun, Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo- – ustanavlja in na predlog župana določa organizacijo klicno. ter delovno področje občinske uprave, Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združ- – v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin usta- ljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, tajnika navlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za občine, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter s tistimi izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih funkcijami in deli za katere zakon tako določa. podjetjih, Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, – daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžu- na občino, – odloča o združitvi občine v pokrajino in druge lokalne pana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega preneha- samoupravne skupnosti v skladu z zakonom, nja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne – potrjuje začasne nujne ukrepe, opravlja funkcije člana občinskega sveta. – razpisuje referendum, Pravila delovanja občinskega sveta in članov občinske- – ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter izdaja ga sveta določa ta statut in poslovnik. koncesijske akte, – podeljuje koncesije, 21. člen – določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volil- lokalnih javnih služb, ne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. – izvršuje ustanoviteljske pravice občine, Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno – na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, prebivališče. – potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugo- Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu v tavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcio- skladu z zakonom o volitvah. narja, Za volitve občinskega sveta se občina razdeli na volilne – s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino enote, ki jih določi odlok občinskega sveta. plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in Mandat članov občinskega sveta traja štiri leta in se merila za nagrade in nadomestila članov organov in delovnih začne s potekom mandata prejšnjih članov sveta. teles, ki jih imenuje občinski svet, – imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nad- 22. člen zornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzor- Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat v nega odbora, primerih, ki jih določa zakon, in sicer: – imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občin- – če izgubi volilno pravico, skega sveta, – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, – izvršuje druga imenovanja v skladu z zakonom, tem – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno statutom in občinskimi odloki, kazen zapora daljšo od šest mesecev, – nadzoruje delo župana, podžupana in občinske upra- – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha ve glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občin- – daje mnenja državnim organom, kadar zakon zahteva mnenje občine, skega sveta v skladu z zakonom, – odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnega občin- – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki skega premoženja, za to lahko z odlokom pooblasti župana, ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta v skladu z – določa organizacijo in način izvajanja varstva pred zakonom, naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katere- – če odstopi. ga sestavni del je tudi program varstva pred požari, Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sve- – sprejema program in letni načrt varstva pred naravni- ta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena mi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član varstva pred požari, občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji – določa organizacijo občinskega sveta ter način delo- odločitvi v zvezi s četrto in peto alineo prvega odstavka tega vanja v vojni, člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v – sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za javna služba, mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so – daje menje k imenovanju načelnika upravne enote in nastali razlogi za prenehanje mandata. imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po enote, nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7415

23. člen 27. člen S prenehanjem mandata člana občinskega sveta, čla- Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča nom občinskega sveta preneha tudi članstvo v vseh občin- večina njegovih članov. skih organih in v organih javnih zavodov, javnih podjetij ter Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov nav- skladov, v katere so bili imenovani kot predstavniki občine. zočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino za odločanje o posameznih zadevah. 24. člen Glasovanje je praviloma javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta statut in kadar tako predhodno Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri odloči občinski svet z glasovanjem. je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občin- sveta. ska uprava. Prvo sejo novega občinskega sveta skliče župan najka- sneje v dvajsetih dneh po izvolitvi. 28. člen Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje 3. Seje občinskega sveta ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov. 25. člen Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino na seji Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje navzočih članov. župan. Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta poob- lasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. 29. člen Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni Seje občinskega sveta so javne. podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že Če to terja javni interes ali zakon svet sprejme sklep, da sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo se javnost izključi. vodi najstarejši član občinskega sveta. Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določ- 30. člen bami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede Strokovno in administrativno delo za potrebe občinske- na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih skli- ga sveta in njegovih delovnih teles ter pomoč pri pripravi in cati najmanj šestkrat letno. Župan ali od njega pooblaščeni vodenju sej občinskega sveta zagotavlja občinska uprava. za sklic seje občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega 4. Delovna telesa občinskega sveta sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Zahtevi za sklic seje 31. člen občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Če seja Delovna telesa občinskega sveta so odbori in komisije. občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu Odbori štejejo od pet do sedem članov, komisije pa od tri do pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki pet članov. so zahtevo podali. Župan ali od njega pooblaščeni za sklic Občinski svet določa število članov posameznih delov- seje občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane nih teles s sklepom. točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed točkami. svojih članov in največ polovico članov izmed drugih obča- nov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za man- 26. člen datna vprašanja, volitve in imenovanja. Občinski svet dela in odloča na sejah. Seje potekajo v Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član ob- skladu s poslovnikom občinskega sveta. činskega sveta kot predsednik. Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan ozi- Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. roma sklicatelj seje. Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združ- Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinske- ljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v mu svetu v sprejem odloke ali druge akte, razen proračuna občinski upravi. in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere Način dela delovnih teles ter razmerja med njimi in je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinskimi organi se podrobneje uredijo s poslovnikom ob- občinski svet, predlaga pa župan. činskega sveta. Župan mora predloge komisij in odborov občinskega Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega ter razmerja med njimi in občinskimi organi se podrobneje odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je uredijo s poslovnikom občinskega sveta. določeno v poslovniku občinskega sveta. O sprejemu in sestavi dnevnega reda odloča občinski 32. člen svet na začetku seje. Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavlja- sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in jo člani sveta. dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njego- dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na ve pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa pro- vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področ- občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog ja dela. župana. Stran 7416 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

33. člen 37. člen Občinski svet lahko razreši predsednika, posamezne- Odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega ga člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo področja obravnavajo predloge župana in članov sveta pre- v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta den o njih odloči svet in dajejo k tem mnenja in predloge. po predhodni utemeljitvi. Predlog novih kandidatov za člane Odbori občinskega sveta razpravljajo tudi o drugih vpraša- delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandat- njih s svojega delovnega področja in dajejo svetu in županu na vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje mnenja o teh vprašanjih in predloge za njihovo urejanje. občinskega sveta. 5. Župan 34. člen Občinski svet ima stalne in občasne komisije in odbore 38. člen kot svoja delovna telesa. Občina ima župana in enega podžupana. Stalna delovna telesa občinskega sveta so: Župan določi pooblastila in uredi delovno področje – komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenova- podžupana z aktom. nja, Župana volijo občani na neposrednih volitvah v skladu – statutarnopravna komisija, z zakonom. – odbor za gospodarstvo in proračun, Mandatna doba župana traja štiri leta. – odbor za okolje in prostor, Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni – odbor za kulturo, šolstvo, šport in tehnično kulturo, rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. – odbor za zdravstvo in socialno varstvo. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na Število članov posameznega delovnega telesa občin- skega sveta in delovno področje se določi s poslovnikom svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi občinskega sveta. potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o Občinski svet lahko ustanovi občasna delovna telesa. morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kan- Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s skle- didatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število Župan opravlja svojo funkcijo nepoklicno. Župan se članov ter opravi imenovanje. Po opravljenih nalogah se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji tako delovno telo ukine. odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. 35. člen 39. člen Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki šteje pet članov katere imenuje Župan predstavlja in zastopa občino in opravlja zlasti občinski svet izmed svojih članov na prvi seji po volitvah. naslednje naloge: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja – predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun ob- opravlja zlasti naslednje naloge: čine in zaključni račun proračuna občine, odloke in druge – obravnava mandate občinskih svetnikov in župana in akte iz pristojnosti občinskega sveta, o tem pripravlja in daje poročila občinskemu svetu, – izvršuje občinski proračun in pooblašča druge osebe – občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega pro- telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje računa, občinski svet, – skrbi in odgovarja za izvajanje splošnih aktov občine – daje občinskemu svetu mnenja k predlogom za izvo- in drugih odločitev občinskega sveta, litve, imenovanja in razrešitev ter k predlogom splošnih ak- – sprejema začasne nujne ukrepe pod pogoji določe- tov, ki se nanašajo na člane občinskega sveta, nimi z zakonom, – daje pobude in predloge občinskemu svetu in župa- – skrbi za objavo statuta, odlokov in splošnih aktov nu v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, občine, – opravlja druge naloge, ki se nanašajo na mandatna – odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premože- vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve. nja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine v skla- du s sprejetimi plani občine, 36. člen – predlaga v sprejem ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje Občinski svet ima statutarnopravno komisijo. organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski Člane statutarnopravne komisije imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta lahko pa tudi izmed drugih upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega občanov, vendar največ polovico članov na predlog komisije razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča tajnika za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. občine za te naloge, Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovni- – imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike or- ka občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolni- ganov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, tev, odlokov in drugih aktov in tudi sprememb, ki jih v obliki – usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in orga- prečiščenega besedila predlaga v sprejem občinskemu sve- nov skupne občinske uprave, tu. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede – opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. veljavnimi akti občine. Komisija predlaga občinskemu svetu v sprejem spre- 40. člen membe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinske- Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, ga sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine. če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinske- Statutarnopravna komisija obravnava vprašanja, ki za- mu svetu, da o njem ponovno odloča na prvi naslednji seji, devajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev in pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski pripravlja predloge za odločitve občinskega sveta. svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7417 lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove 44. člen skladnosti z ustavo in zakonom. Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o najstarejši član občinskega sveta. njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta navesti razloge za zadržanje. tekoče naloge iz pristojnosti župana. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta žu- pan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odlo- 45. člen čitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. lahko župan imenuje komisije in druge strokovne organe Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, občine. ki je z zakonom prenesena na občino, župan opozori pri- Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa stojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost kot strokovna in posvetovalna telesa za preučevanje posa- take odločitve. meznih zadev iz svoje pristojnosti.

41. člen 46. člen Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na po- Županu in podžupanu preneha mandat: dročju zaščite in reševanja, predvsem pa: – če izgubi volilno pravico, – skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, kazen zapora, daljšo kot šest mesecev, – imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki poverjenike za civilno zaščito, ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, – sprejme načrt zaščite in reševanja, – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha – vodi zaščito, reševanje in pomoč, opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali – določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziro- podžupana, ma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki – če odstopi, morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, – če je po odločitvi Državnega zbora razrešen. – ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet naravnem okolju na območju občine, na predlog župana razreši. – sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se ob- činski svet ne more sestati, 6. Nadzorni odbor – v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogro- ženih in prizadetih prebivalcev, 47. člen – predlaga pristojnemu organu razporeditev državlja- Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe nov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter mate- v občini. rialno dolžnost. Nadzorni odbor nadzoruje razpolaganje s premoženjem občine, namenskost in smotrnost porabe proračunskih sred- 42. člen stev in finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sred- V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem stev. Pri tem ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skup- občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprej- nosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter me začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev drugih porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premože- njem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe ob- 43. člen činskih javnih sredstev. Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina enega podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občin- 48. člen ski svet na predlog župana izmed svojih članov. S sklepom o Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in imenovanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v prime- predloge na seji, na kateri je večina članov nadzornega ru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funk- odbora, z večino glasov navzočih članov. cijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem pre- Nadzorni odbor predloži poročilo o nadzoru občinske- nehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve mu svetu in županu najmanj dvakrat letno. novega župana. V primeru iz tretjega stavka tega člena, ko Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki ob- podžupan opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati vezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, za odločitve občinskega sveta. zaključnih računov finančnih načrtov krajevnih skupnosti, Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter oprav- organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna, lja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga predloga proračuna in finančnih načrtov krajevnih skupno- župan pooblasti. sti, organov in organizacij porabnikov občinskega proraču- Podžupan nadomešča župana v primeru njegove od- na ter nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in pre- sotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja pod- mičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vklju- župan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, či tudi druge nadzore. S programom nadzorni odbor seznani za katere ga župan pooblasti. občinski svet in župana. V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predla- funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana. ga občinski svet ali župan. Stran 7418 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

49. člen 53. člen Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nad- Predsednik nadzornega odbora predstavlja nadzorni zornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z let- predloge pred organi občine in pri nadzorovanih osebah ter nim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora za- sklicuje in vodi njegove seje. dolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebo- Predsednik lahko za nadomeščanje v času svoje od- vati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in sotnosti ali za opravljanje posameznih nalog pooblasti dru- navedbo nadzorovanega (osebe, organ ali organizacija z gega člana nadzornega odbora. odgovornimi osebami). Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravi- 54. člen co in dolžnost biti seznanjen s celotnim premoženjsko-prav- Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzorne- nim in finančnim poslovanjem občine. ga odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane ose- okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. be dolžne članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi zagotoviti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postop- lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev ku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izloči- 50. člen tev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega od- O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nad- bora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana zorni odbor. oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukre- 55. člen pov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga posre- Nadzorni odbor ima svoj poslovnik, ki ga sprejme z duje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku trideset dni od večino glasov vseh članov odbora. prejema predloga poročila vložiti pri nadzornemu odboru S poslovnikom nadzornega odbora se podrobneje do- ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v tridesetih ločijo organizacija, postopki in način dela nadzornega od- dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorova- bora. ni osebi, občinskemu svetu in županu. Če nadzorni odbor ugotovi hujše kršitve predpisov ali 56. člen nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v po- slovniku nadzornega odbora, o teh kršitvah v roku petnajst Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je dni od dokončnega poročila obvesti pristojno ministrstvo, pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, računsko sodišče, nadzorovanega, občinski svet in župana. uradne in poslovne skrivnosti, ki so kot take opredeljene z Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih zakonom, drugimi predpisi ali z akti občinskega sveta in proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna po- organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštova- ročila nadzornega odbora in upoštevati priporočila in predlo- ti dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. ge v skladu s svojimi pristojnostmi. 57. člen 51. člen Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzorne- Nadzorni odbor šteje pet članov. ga odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamez- Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed ne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvede- občanov. nec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski Kandidate za člane nadzornega odbora občine predla- svet. Izvedenec sklene ustrezno pogodbo z županom. ga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, voli- tve in imenovanja. 7. Občinska volilna komisija Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občin- skega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skup- 58. člen nosti, tajnik občine, delavci občinske uprave, člani poslo- Občinska volilna komisija vodi in izvaja v skladu z zako- vodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. nom volitve v občinski svet, volitve župana in volitve v svete Za člane nadzornega odbora je priporočljivo, da imajo krajevnih skupnosti. ustrezna strokovna znanja, izkušnje in poznajo veljavne fi- nančno-računovodske predpise. 59. člen Nadzorni odbor lahko občinskemu svetu predlaga vklju- Občinsko volilno komisijo sestavljajo predsednik in trije čitev izvedenca, za opravljanje posameznih strokovnih na- člani ter njihovi namestniki. Člani komisije so predlagani in log. izvoljeni v skladu z zakonom. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razreši- Komisijo izvoli v skladu z zakonom občinski svet z tve oziroma z dnem poteka mandatne dobe občinskega večino glasov na seji prisotnih članov. sveta. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se 8. Občinska uprava ustrezno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje man- data člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski 60. člen svet na predlog nadzornega odbora. Upravne in druge naloge občine v skladu s statutom in zakonom opravlja občinska uprava. 52. člen Notranjo organizacijo in delovno področje občinske Prvo konstitutivno sejo nadzornega odbora skliče žu- uprave določi občinski svet na predlog župana z odlo- pan. Predsednika nadzornega odbora izvolijo člani nadzor- kom. Odlok sprejme občinski svet v roku določenim z nega odbora izmed sebe. zakonom. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7419

61. člen Organ skupne občinske uprave mora pri izvrševanju Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz upravnih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogih tajni- lastne in iz prenesene državne pristojnosti. ka občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada. Gle- Občinska uprava odloča o pravicah in dolžnostih posa- de splošnih vprašanj organiziranja in delovanja organa skup- meznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v ne občinske uprave v celoti pa se le-ta ravna po usklajenih upravnih stvareh v upravnem postopku. usmeritvah vseh županov občin, ki so organ skupne občin- Če zakon ne določa drugače, odloča občinska uprava ske uprave ustanovile. o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji, na Če zakon ne določa drugače, o pritožbah zoper odloč- drugi stopnji pa odloča župan. be organa skupne občinske uprave odloča župan Občine O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti Miren-Kostanjevica, kadar zadeva spada v krajevno pristoj- občinske uprave odloča župan. Zoper odločitve župana je nost Občine Miren-Kostanjevica. dopusten upravni spor. Sredstva za delo organa skupne občinske uprave za- O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz gotavljajo občine, ki so organ skupne občinske uprave usta- državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. novile, v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do Občinska uprava opravlja tudi nadzorstvo nad izvaja- števila prebivalcev vseh občin. njem občinskih predpisov in drugih aktov s katerimi občina Za ustanovitev, delovanje in način financiranja organa ureja zadeve iz svoje pristojnosti. skupne občinske uprave veljajo določbe zakona o lokalni Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občin- samoupravi. ski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili, ki morajo izpolnjevati pogoje predpisane z zakonom o upravi. 9. Občinsko pravobranilstvo Občinski inšpektorji imajo enaka pooblastila, dolžnosti in obveznosti, kot jih imajo inšpektorji po zakonu o upravi. 66. člen Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi 62. člen skupno občinsko pravobranilstvo. Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določa Skupno občinsko pravobranilstvo zastopa pred sodišči župan na podlagi odloka o notranji organizaciji in delovnem in drugimi državnimi organi občino, občinske organe in kra- področju občinske uprave. jevne skupnosti. Po pooblastilu pa lahko zastopa tudi druge O sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski pravne osebe, ki so jih ustanovile občine. upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik Za ustanovitev, delovanje in način financiranja skupne- občine. ga pravobranilstva se smiselno uporabljajo določbe o usta- Položaj zaposlenih v občinski upravi ureja zakon. novitvi, delovanju in načinu financiranja organa skupne ob- činske uprave. 63. člen Kolikor se ne ustanovi skupno pravobranilstvo občino, Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske praviloma zastopa pred sodišči županov pooblaščenec od- uprave pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in vetnik, pred drugimi državnimi organi pa župan sam ali nje- razrešuje župan. gov pooblaščenec. Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja taj- nik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za oprav- 10. Drugi organi občine ljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotne- ga postopka in za odločanje v upravnih stvareh. 67. člen Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo drugače določeno. naloge občine na posameznih področjih javne uprave, dolo- Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvaja- či občinski svet na predlog župana v skladu s statutom. nje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih pred- pisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence 68. člen o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za no- Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki tranje zadeve. izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in dru- gih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi 64. člen načrti. O izločitvi zaposlenega v posamezni upravni stvari v Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje občinski upravi odloča tajnik občine. delo odgovorni županu. O izločitvi tajnika občine ali župana v posamezni uprav- ni stvari odloča občinski svet.

65. člen IV. KRAJEVNE SKUPNOSTI Občina se lahko v dogovoru z drugimi občinami odloči, 69. člen da ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave v skladu z zakonom. Občinski svet o primernosti ustanovitve Krajevne skupnosti predstavljajo obliko izvajanja skup- organa iz prejšnjega stavka odloči s sklepom. nih potreb občanov v zaokroženih naseljih v skladu s tem Organ skupne občinske uprave je ustanovljen, ko splo- statutom. V krajevnih skupnostih prebivalci na demokrati- šni akt o njegovi ustanovitvi na skupen predlog županov čen način samostojno odločajo o določenih vprašanjih občin, sprejmejo občinski sveti. krajevnega pomena in sodelujejo pri opravljanju javnih za- Pri izvrševanju upravnih nalog nastopa organ skupne dev v občini. občinske uprave kot organ tiste občine, v katere krajevno Krajevna skupnost ima svoj statut, ki ga sprejme svet pristojnost zadeva spada. krajevne skupnosti. Stran 7420 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

70. člen Krajevna skupnost se ne sme zadolževati. Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava. Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja kra- Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z jevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom. vsem svojim premoženjem. Za obveznosti krajevne skupno- Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih sti subsidiarno odgovarja občina. skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine. Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je skupnosti. odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti imajo lahko svoje žiro račune. Sk- 71. člen lep o posebnem namenskem žiro računu skupnosti izda Krajevne skupnosti opravljajo naloge, ki se pretežno župan. nanašajo na njene prebivalce in so določene s tem statu- Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se tom, podrobneje pa z občinskim odlokom. uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne Krajevne skupnosti v Občini Miren-Kostanjevica oprav- porabe in določbe odloka o proračunu občine. ljajo naslednje naloge: Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti – upravljajo krajevna pokopališča, opravlja nadzorni odbor občine. – vzdržujejo krajevne ceste in poti ter druge javne povr- šine, ki so jim dane v upravljanje, 73. člen – dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (pro- Krajevno skupnost vodi svet krajevne skupnosti. metno signalizacijo, ureditev dovozov in izvozov, omejitve Svet krajevne skupnosti je organ krajevne skupnosti, ki hitrosti in podobno), ga volijo krajani s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti – sodelujejo pri vzdrževanju krajevnih komunalnih na- za štiri leta. prav, ki niso dane v upravljanje javnim podjetjem, Število članov svetov posameznih krajevnih skupnosti – dajejo predloge pri pripravi razvojnih programov ob- določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne čine na področju javne infrastrukture, enote za volitve v svete krajevnih skupnosti. – sodelujejo pri izvajanju investicij v komunalne napra- Volitve v svete krajevnih skupnosti razpiše župan. ve in drugo javno infrastrukturo na njihovem območju, Redne volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo – sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč istočasno kot redne volitve v občinski svet. pri gradnji objektov in naprav javne infrastrukture, Volitve v svete krajevnih skupnosti izvajajo občinska – sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah pro- volilna komisija in volilne komisije krajevnih skupnosti v skla- storskih planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo ob- du z zakonom o lokalnih volitvah. močje krajevne skupnosti, Funkcija člana sveta je združljiva s funkcijo člana ob- – dajejo pobude za spremembo prostorskih planskih činskega sveta, župana, podžupana in z delom v občinski in izvedbenih aktov, upravi, ni pa združljiva s članstvom v nadzornem odboru – dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kme- občine. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predča- tijskih zemljišč, sno prenehanje mandata članu občinskega sveta, se smi- – dajejo mnenja glede predvidenih gradenj večjih pro- selno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta izvodnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti, krajevne skupnosti. – seznanjajo pristojne organe občine s problemi var- Funkcija člana sveta je častna. stva okolja na njihovem območju, – sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vo- 74. člen do in zaščito virov pitne vode na njihovem območju, – dajejo predloge v zvezi z odlaganjem in odvažanjem Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru odpadkov ter v zvezi s sanacijo divjih odlagališč komunalnih nalog, ki so po tem statutu v pristojnosti krajevne skupnosti. odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, Svet krajevne skupnosti lahko obravnava vsa vprašanja – obveščajo občinski štab za civilno zaščito in po po- iz občinske pristojnosti, ki zadevajo krajevno skupnost. Svet trebi tudi prebivalstvo o nevarnostih na njihovem območju krajevne skupnosti lahko daje pobude za sprejem splošnih ob naravnih in drugih nesrečah in sodelujejo pri drugih nalo- aktov občine. gah s področja zaščite in reševanja, Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje sveta – pospešujejo kulturne, športne in druge društvene krajevne skupnosti v pisni obliki, kadar odloča o zadevah, ki dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, zadevajo interese prebivalcev samo te krajevne skupnosti. športne in druge prireditve oziroma sodelujejo pri takih prire- Kolikor mnenja ne dobi v določenem roku, lahko odloči brez ditvah kadar jih na njihovem območju organizira občina, mnenja. – upravljajo z lastnim premoženjem in s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo za potrebe krajevnega 75. člen prebivalstva, Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najka- – dajejo mnenja k odločitvam o razpolaganju in uprav- sneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupno- ljanju s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo. sti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima pred- 72. člen sednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. Delovanje krajevne skupnosti se financira: – iz občinskega proračuna, 76. člen – s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa skupnost, – s samoprispevkom, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skup- – s prihodki od premoženja krajevne skupnosti, nosti. – s prihodki od izvajanja lokalnih javnih služb. Pravni posli in drugo finančno poslovanje, ki jih kot Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zaje- zastopnik sveta krajevne skupnosti sklene in izvede pred- ti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega sednik njenega sveta, katerih vrednost presega 1,000.000 proračuna. tolarjev, so veljavni le ob pisnem soglasju župana. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7421

Svet krajevne skupnosti imenuje tajnika, ki pomaga Zbor občanov za vso občino se izvede tako, da se predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnike sej skliče za vsako krajevno skupnost ali naselje posebej, iz sveta, skrbi za arhiv krajevne skupnosti in opravlja druge naslova, ki se nanaša na nivo občine. naloge po nalogu predsednika. 84. člen 77. člen Občani na zboru občanov: Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odloči- – obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali tve na sejah. Svet je sklepčen, če je na seji navzoča večina ukinitev krajevne skupnosti ali za spremembo njenega ob- članov. Odloča se z večino navzočih članov sveta. močja, Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne – predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spre- skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. membah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti naj- – opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zako- manj štirikrat na leto. Predsednik mora sklicati svet krajevne nom, skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov – dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripra- sveta. Seje sveta krajevne skupnosti so javne. vo programov razvoja krajevne skupnosti, gospodarjenja s Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno upo- prostorom ter varovanja življenjskega okolja na območju rablja poslovnik občinskega sveta. občine, – oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, 78. člen – obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odloča- Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog jo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot sklene občinski svet ali župan. svoj posvetovalni organ. 85. člen 79. člen Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga se- pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. stavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pra- Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na vice. zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor obča- Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospo- nov v krajevni skupnosti na zahtevo najmanj pet odstotkov dariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem volivcev v tej skupnosti, zbor občanov v posameznem nase- lju pa na zahtevo najmanj deset odstotkov volivcev v tem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja- naselju. jo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta. 86. člen Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji prene- ha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in ob- Kadar zahtevek za sklic zbora občanov vloži najmanj veznosti na občino. pet odstotkov volivcev v občini, mora župan sklicati zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno 80. člen vložene zahteve. Prav tako mora v tridesetih dneh po preje- mu pravilno vložene zahteve občanov v krajevni skupnosti ali Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega naselju sklicati zbor občanov v tej krajevni skupnosti ali odbora občine, polovice članov sveta krajevne skupnosti ali naselju. zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebova- skupnosti in razpiše predčasne volitve: ti pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. – če se po trikratnem sklicu na sestane, Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo pod- – če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statu- prli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum tom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. predpisi in splošnimi akti občine. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zah- teve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazloži- tvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV volivcu na seznamu. PRI ODLOČANJU V OBČINI 87. člen 81. člen Sklic zbora občanov mora v objavi vsebovati območje, Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odloča- za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora nju o lokalnih zadevah so: zbor občanov, referendum in občanov ter predlog dnevnega reda. ljudska iniciativa. Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običa- jen način najmanj osem dni pred sklicem. 82. člen Občani imajo v skladu z ustavo pravico do vlaganja 88. člen peticij in do drugih pobud splošnega pomena tudi na vse Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni organe občine in organe krajevnih skupnosti. podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenova- nje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. 1. Zbor občanov Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, pred- loge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje pet 83. člen odstotkov volivcev z območja, za katero je zbor sklican. Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje naj- več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje. man polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. Stran 7422 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, se mora razpisati na zahtevo najmanj deset odstotkov voliv- ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glaso- cev v občini oziroma krajevni skupnosti. valo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbo- Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov. ra. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani ob- Glede izvedbe svetovalnega referenduma veljajo do- činski svet in župana ter ga na krajevno običajen način ločbe tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu objavi. občine.

89. člen 4. Drugi referendumi Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamez- 94. člen na zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispev- nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da pred- kih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. logov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. referendum, ni drugače določeno. Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je 2. Referendum in ljudska iniciativa zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. Referendum o splošnem aktu občine 5. Ljudska iniciativa 90. člen Občinski svet lahko o že sprejetem splošnem aktu ali 95. člen posamezni njegovi določbi razpiše referendum, mora pa ga Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva razpisati, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz občini. pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih or- Pravico do glasovanja na referendumu imajo vsi volilni ganov. upravičenci v občini. Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnje- Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali ga odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po pr- določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referen- vem dnevu objave v uradnem glasilu. V istem roku mora biti dum o splošnem aktu občine. občinski svet pisno seznanjen s pobudo volivcem za vložitev Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta zahteve za razpis referenduma. občinskega sveta, mora župan obravnavo zahteve uvrstiti na Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, mesecih. župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu. 91. člen Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vo- tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o refe- dijo lokalne volitve. rendumu in o ljudski iniciativi. Glede vložitve zahteve za razpis referenduma, glasova- nja na referendumu in drugih vprašanjih, ki niso urejena s tem statutom, veljajo določbe zakona o lokalni samoupravi VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE in zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. 96. člen 92. člen Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama Referendum se opravi kot naknadni referendum, na določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zako- katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt ob- nom. čine ali njegove posamezne določbe. Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: Na referendumu je sprejeta tista odločitev, za katero je – neposredno v okviru občinske uprave, glasovala večina volivcev, ki so glasovali. – z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, Če je spolšni akt občine ali njegove posamezne določ- – z dajanjem koncesij, be na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z – s pridobitvijo upravljavskega deleža na podlagi vlaga- objavo izida referenduma. nja lastnega kapitala v dejavnosti oseb zasebnega prava in Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- drugih. be zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upošteva- nju volje volivcev ne spremeni. 97. člen Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob 3. Svetovalni referendum upoštevanju pogojev določenih z zakonom.

93. člen 98. člen Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o Na področju gospodarskih javnih dejavnosti občina za- posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi gotavlja javne službe za: volja občanov. – oskrbo s pitno vodo, Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino – ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostan- ali za eno ali več krajevnih skupnosti. Svetovalni referendum kov komunalnih odpadkov, Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7423

– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, nin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na – javno snago in čiščenje javnih površin, način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se – urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih povr- odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v šin, skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo dr- – pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih na- žavnega premoženja. prav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, 104. člen – javno razsvetljavo, Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, – plakatiranje in okraševanje naselij, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom ter donacij. – urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno de- javnost, 105. člen – deratizacijo in dezinfekcijo, Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja – vzdrževanje občinskih javnih cest, javne porabe so zajeti v proračunu občine. – druge javne službe, če tako določa zakon. Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in od- hodkov ter račun financiranja. 99. člen V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtova- Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi ni prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občin- pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje skim premoženjem in načrtovani odhodki. gospodarskih, socialnih in ekoloških funkcij občine. V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so 100. člen vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine. Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: 106. člen – osnovnošolsko izobraževanje, – predšolska vzgoja in varstvo otrok, Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, – osnovno zdravstvo, zobozdravstvo in lekarništvo, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo – osebna pomoč družini v skladu z določeno zakono- prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu dajo, predvidena za posamezne namene. – knjižničarstvo. Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnje- Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih po- ni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za dročjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja uporabo sredstev. odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti. 107. člen 101. člen Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega za- občine. Proračun sprejme občinski svet z odlokom v zakoni- gotavljanja javnih služb ustanovi posamezno javno službo tem roku. skupaj z drugo občino. V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, izvrševanju proračuna za posamezno leto. ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo nje- 108. člen gove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odloči- V bilanci prihodkov in odhodkov se ločeno prikazuje- tev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega jo prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti organa. pa so: – prihodki od dohodnine, 102. člen – davek na dediščine in darila, Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki – davek na dobitke od iger na srečo, so po zakonu obvezne. – davek na promet nepremičnin, – upravne takse, – posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE igralnic, – davek od premoženja, 103. člen – finančne izravnave, Premoženje občine sestavljajo nepremične in premič- – nadomestitev za uporabo stavbnih zemljišč, ne stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. – krajevne turistične takse, Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober – komunalne takse, gospodar. – pristojbine, Odločitev o pridobitvi in odtujitvi nepremičnega pre- – pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetij- moženja občine sprejme občinski svet, za kar lahko z skega zemljišča ali gozda, odlokom pooblasti župana. O pridobitvi in odtujitvi premič- – odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora nega premoženja je pristojen župan v skladu s sprejetimi in onesnaževanje okolja, plani občine. – prihodki uprave in Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega – prihodki določeni z drugimi predpisi. premoženja mora župan preveriti ali so v proračunu zagotov- Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini določeni ljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremič- z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi. Stran 7424 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

109. člen občine ali najame posojilo v višini največ 5 odstotkov vred- V bilanci prihodkov in odhodkov se ločeno prikazujejo nosti sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to proračunskega leta. pa so zlasti prihodki od: O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz prejš- – obresti na depozite, njega odstavka tega člena odloča župan, ki mora o tem – najemnin za stanovanja in poslovne prostore, obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. – prodaje nepremičnega premoženja, – prodaje premičnega premoženja, 115. člen – drugega premoženja, Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skup- – vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem, no doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, – nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, ki se določi vsako leto s proračunom v višini najmanj do 0,5 – komunalnih prispevkov, odstotka prihodkov. – samoprispevka, Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, ven- – občanov za sofinanciranje določenih nalog in obvez- dar najpozneje do 31. decembra tekočega leta, v višini nosti na lokalni ravni, najmanj do 0,5 odstotka prihodkov. – opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb v Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo režiji, rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz – koncesijske dajatve oziroma odškodnine, bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. – ožjih delov občine, – dotacije, darila in pomoči, 116. člen – namenska sredstva iz državnega proračuna ali skla- Rezerva se uporablja: dov in – za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim – drugi prihodki. pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč kot so: suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma eko- 110. člen loške nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kuž- V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrto- ne bolezni in rastlinski škodljivci, vani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih prora- – za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki čuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih na- pritekajo neenakomerno, menih. – za kritje proračunskega primanjkljaja. Sredstva za namene iz prve in tretje točke prejšnjega 111. člen odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezerve do na katerega se nanaša. konca leta. Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katere- O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega ga se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proraču- člena odloča župan. na za preteklo leto. Občinski svet o tem sprejme sklep o začasnem financiranju. 117. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabljati Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprej- sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v ena- me občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. kem obdobju v proračunu za preteklo leto. V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porab- predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter nike župan s sklepom. sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na 112. člen dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni ra- Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan čun. je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje Župan predloži zaključni račun za preteklo leto občin- proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delav- skemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta. ce občinske uprave ali podžupana. 118. člen 113. člen Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papir- Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih jev ali z najetjem posojil v skladu z zakonom. obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zakona. zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih 119. člen obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračun- Občina se lahko dolgoročno, v skladu z zakonom, ska sredstva. zadolži za investicije, ki jih potrdi občinski svet. Pogodbe o O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občin- zadolževanju sklepa župan pod pogoji, ki jih določa zakon. ski svet in pridobi soglasje. Če proračun ni možno uravnovesiti, mora župan pred- 120. člen lagati rebalans proračuna. Javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O so- 114. člen glasju odloča občinski svet. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov Občina sme dajati javnim podjetjem in javnim zavodom proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se poroštva za izpolnitev njihovih obveznosti. O dajanju poro- lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve štev odloča občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7425

121. člen dan po objavi, če ni z zakonom ali tem statutom drugače Finančno poslovanje občine izvršuje občinska uprava. določeno. V občinskem uradnem glasilu se objavijo tudi drugi 122. člen akti, za katere tako določi občinski svet. Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih Statut občine se objavi v Uradnem listu Republike Slo- del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno venije. V Uradnem listu Republike Slovenije se objavijo tudi naročanje. drugi akti občine, kadar tako določa zakon.

2. Posamični akti občine VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 131. člen 1. Splošni akti občine Posamični akti občine so odločbe in sklepi. S posamičnimi akti, sklepom ali odločbo, odloča obči- 123. člen na o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene Splošni akti občine so: statut, poslovnik občinskega državne pristojnosti. sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. Občina v skladu z zakonom izdaja tudi soglasja in mne- Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostor- nja. ske in druge načrte razvoja občine ter občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. 132. člen Občina sprejema tudi rebalans proračuna in sklep o O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi začasnem financiranju v skladu z zakonom. občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom dru- sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. gače določeno. Postopek za sprejemanje splošnih aktov občine ureja O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih poslovnik občinskega sveta. stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. 124. člen O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov ob- činskega sveta. Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpi- IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE sano za sprejem odloka. IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI 125. člen 133. člen S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjin- Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo sko večino navzočih članov, se uredi organizacija in uresni- ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se čevanje določil tega statuta, ki se nanašajo na občinski svet, način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se dolžnosti članov občinskega sveta. s predpisi pokrajine, druge občine, brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice. 126. člen 134. člen Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in do- Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim loča način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pri- svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v stojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. pristojnosti občine. Enako lahko postopata, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. 127. člen Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo 135. člen splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. Župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni orga- 128. člen ni izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. 129. člen Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela 136. člen organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot odloka. stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice 130. člen in koristi občin. Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti ob- javljeni v občinskem uradnem glasilu, na oglasni deski 137. člen občine in na način kot določa ta statut. Statut, odloki in Statutarnopravna komisija je dolžna za potrebe občin- drugi predpisi občine pričnejo veljati praviloma petnajsti skega sveta oblikovati mnenje glede vseh pripravljajočih se Stran 7426 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije predpisov, ki se nanašajo na koristi občine in pokrajine. Na O D L O K tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov Državnemu zboru. v prostor na območju Mestne občine Murska Sobota X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE

138. člen I. SPLOŠNO Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zako- 1. člen nitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni de- S tem odlokom se določa vrsta, namen, največja veli- lavci občinske uprave. kost in način gradnje pomožnih objektov za potrebe obča- Pristojna ministrstva opravljajo nadzorstvo nad zakoni- nov in njihovih družin ter posegi v prostor in dela, za katere tostjo, primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov ni potrebno lokacijsko dovoljenje ter zadostuje odločba o dovolitvi priglašenih del. v zadevah, ki jih nanje prenese država. Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad za- konitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelova- II. POMOŽNI OBJEKTI IN DRUGI POSEGI V PROSTOR nje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občine. 2. člen Za pomožne objekte in posege v prostor ter dela iz XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 1. člena tega odloka štejejo: 1. vzdrževalna dela in adaptacije obstoječih objektov, naprav, napeljav in opreme ter njihovih delov, s katerimi se 139. člen bistveno ne spreminjajo zunanjost, velikost, zmogljivost in Do sprejema splošnih aktov Občine Miren-Kostanjevi- njihov namen ter gradnja tercialnih komunalnih in infrastruk- ca, ki urejajo posamezna področja, se v občini uporabljajo turnih objektov in naprav za potrebe posameznega že obsto- splošni akti, ki so jih sprejeli organi Občine Nova Gorica ječega stanovanjskega ali gospodarskega objekta občanov, pred ustanovitvijo Občine Miren-Kostanjevica. vse v skladu s pogoji upravljalcev posameznih infrastruktur- nih objektov in naprav ter v skladu z omejitvami po tem 140. člen odloku; Statuti krajevnih skupnosti se s tem statutom občine in 2. odstranitev objektov ali naprav do bruto gradbene zakonom uskladijo v roku šestih mesecev od dneva objave površine 30 m2, če s tem niso ogroženi sosednji objekti; statuta v Uradnem listu Republike Slovenije. 3. lesene in zidane pritlične drvarnice, lesene vrtne ute, v brežino ali v teren vkopane kleti (lahko zidane, vendar 141. člen zasute v celoti vsaj s treh strani), garaže za osebna vozila, če Ta statut se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ne presegajo bruto gradbene površine 25 m2 in so postav- in začne veljati petnajsti dan po objavi. ljene v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov; 4. leseni ali zidani pritlični objekti za rejo malih živali, svinjaki, hlevi za drobnico, zbiralnice za mleko, pesjaki, če Št. 015-02/99-1 ne presegajo bruto gradbene površine 15 m2 in so postav- Miren-Kostanjevica, dne 4. maja 1999. ljeni v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov; 5. tople grede in zaprti rastlinjaki do bruto gradbene Župan površine 40 m2 in lesene lope za vrtno orodje (brez pasov- Občine Miren-Kostanjevica nih temeljev), če ne presegajo bruto gradbene površine Zlatko-Martin Marušič l. r. 10 m2; 6. zunanji bazeni za individualno uporabo v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov z vkopom v teren do 1,50 m in do bruto gradbene površine 30 m2, ribnik oziroma bazen za vodne biotope v sklopu funkcional- nih površin že obstoječih objektov do bruto gradbene povr- MURSKA SOBOTA šine 20 m2, če voda ni odvzeta iz vodotoka in zbiralniki za pitno vodo, kapnico; 2754. Odlok o določitvi pomožnih objektov in drugih 7. stolpni ali koritasti silosi za shranjevanje krme, pše-

posegov v prostor na območju Mestne občine nice, do skupne prostornine 100 m3 v sklopu obstoječega Murska Sobota kmečkega gospodarstva in vgraditev sušilne naprave v že obstoječih gospodarskih poslopjih; Na podlagi 51. člena zakona o urejanju naselij in dru- 8. leseni skednji, kašče, lope za shrambo sena, krme, gih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in stelje, poljščin, orodja in začasna zavetišča za živino (vse 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 brez bivalnih prostorov in brez pasovnih temeljev) do bruto , in 44/97), navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za gradbene površine 40 m2 če so namenjeni kmetijstvu – tudi objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni izven ureditvenih območij naselij za potrebe kmetijstva; potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za po- 9. gnojne jame in gnojišča za potrebe kmetijskih go- možne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85) in na podlagi spodarstev v neprepustni izvedbi do velikosti 50 m3 na funk- 17. člena statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list cionalnem zemljišču že obstoječih gospodarskih objektov – RS, št. 23/99), je Mestni svet mestne občine Murska Sobo- hlevov, če niso locirane v neposredni bližini stanovanjskih ta na seji dne 29. junija 1999 sprejel objektov; Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7427

10. čebelnjaki na točkovnih temeljih (lesen, nepodkle- 25. vzdrževanje in urejanje manjših vodotokov ob so- ten), z manj kot 20 panji, če v skupni tlorisni površini ne glasju in skladno s pogoji upravljalca vodotoka, nasipavanje presega 20 m2 in 3,20 m višine prednje kapne lege nad terena na površini do 1 ha in druga manjša zemeljska dela, nivojem tal objekta in ob predhodnem mnenju čebelarske skladno s soglasjem lastnika zemljišča; družine pripadajočega pašnega katastra – tudi izven uredi- 26. drenaže na posameznih zemljiščih do površine tvenih območij naselij za potrebe kmetijstva; 1 ha, namenjene individualni rabi lastnika zemljišča, nemo- 11. postavitev medposestnih, vrtnih, dvoriščnih ograj teče za sosednja zemljišča; do višine 1,20 m pod pogojem, da niso grajene iz odpadnih 27. posegi v zvezi z odpravljanjem arhitektonskih ovir materialov; v posebnih primerih se dovoli tudi postavitev za ljudi z omejeno zmožnostjo gibanja – gradnja klančin, višjih ograj (zaščita pred divjadjo, obore, zaščita pred neza- ureditev prostora za dvigalo v obstoječih objektih ali ob želenimi vplivi v okolje ipd.); odmiki ograj od javnih cest njih; morajo biti v skladu s predpisi o javnih cestah; 28. tipski mali rezervoarji za utekočinjeni naftni plin do

12. oporni zidovi terena do višine 1,50 m, izjemoma prostornine 5 m3 na funkcionalnem zemljišču objektov in tudi do 2 m, če je podan ustrezni statični izračun, z obvez- izvedba priključka plinovodnega omrežja s priključno močjo nim odmikom od javnih prometnic v skladu s pogoji, ki jih do 50 KW od glavnega distribucijskega omrežja do posa- določajo predpisi o javnih cestah; meznega porabnika in notranja preureditev kotlovnic za pri- 13. pergole, nadstreški nad obstoječimi terasami ter ključno moč do 50 KW, vse za potrebe občanov in njihovih dostopom oziroma dovozom v objekte in nadstreški za po- družin (izključno za individualne stanovanjske objekte) s tem, trebe parkiranja in garažiranja osebnih avtomobilov, traktor- da investitor k priglasitvi, razen dokumentacije iz 8. člena jev s priključki, koles, motorjev, avtomobilskih prikolic, ve- tega odloka, predloži tudi: trolovi in zunanje stopnice pri individualnih stanovanjskih – tehnično dokumentacijo za gradnjo plinskih priključ- hišah in gospodarskih poslopjih, če ne presegajo bruto kov in za notranjo izvedbo plinske inštalacije s priključitvijo gradbene površine 40 m2 in so postavljeni v sklopu funkcio- plinskih trošil oziroma za notranjo preureditev kotlovnice, ki nalnih površin že obstoječih objektov; če je objekt name- jo izdela projektantska organizacija ali distributer plina, ki njen parkiranju, je potrebno ustrezno izvesti tlake; ima na območju Mestne občine Murska Sobota koncesijo 14. namestitev sončnih kolektorjev, sončnih celic, sa- za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim telitskih anten, markiz, senčnikov, strešnih oken, gradnja plinom, dimnikov do višine 15 m, vse pri obstoječih objektih; – soglasje koncesionarja k tehnični dokumentaciji, ka- 15. postavitev zimskih vrtov ob že obstoječih objektih, tere ne izdela koncesionar, če ne presegajo bruto gradbene površine 40 m2; – soglasje dimnikarske službe. 16. zasteklitev balkonov, teras pri obstoječih objektih; za večstanovanjske objekte in bloke je zahtevano enotno oblikovanje za celotno zgradbo; III. POGOJI IN OMEJITVE 17. tlakovanje in ureditev dvorišč in parkirišč pred sta- novanjskimi in drugimi objekti, če ni potrebna dodatna ko- 3. člen munalna ureditev; Pri postavitvi pomožnih objektov je potrebno upoštevati 18. ureditev prostora za smetnjake in kolesarnice (sto- naslednje pogoje: jala za kolesa z nadstrešnico); – upoštevana mora biti namenska raba zemljišč, ki je 19. postavitev mikrourbane opreme (klopi, igrala, kori- določena v prostorskih izvedbenih aktih, razen, če s tem ta za rože in grmovnice), dopolnilna oprema parkov in otroš- odlokom ni drugače določeno, kih igrišč ter ureditev otroških igrišč s površino do 40 m2; – posegi morajo biti morajo skladni z drugimi splošnimi 20. začasna postavitev pokritih razstavnih prostorov in akti občine, ureditev sezonskih gostinskih vrtov do bruto gradbene povr- – zaradi postavitve objektov ne smejo biti prizadete šine 40 m2, objekti namenjeni turistični in sezonski prodaji pravice in interesi drugih oseb, do bruto površine 15 m2 ter postavitev odrov, nadstrešnic, – zahtevana je skladnost z zahtevami v zvezi z varstvom šotorov ipd., za potrebe raznih prireditev, sejmov ipd.; okolja, sanitarnimi, požarnovarnostnimi, vodnogospodarski- 21. reklamni, obvestilni in podobni pogoji, naprave, ki mi, obrambnozaščitnimi zahtevami ter zahtevami v zvezi z niso prometni znaki, pritrjeni na obstoječe objekte, zidove, varovanjem naravne in kulturne dediščine. ograje in samostojni reklamni, obvestilni in podobni panoji, ki so v skladu z odlokom o postavljanju in upravljanju objek- 4. člen tov za nameščanje obvestil in reklam na območju Mestne Splošne omejitve pri postavitvi pomožnih objektov: občine Murska Sobota in skladno s soglasjem lastnika zem- – zaradi postavitve objektov ne smejo biti poslabšani ljišča ali objekta; pogoji rabe zemljišč, sosednjih objektov in naprav, 22. montažne nadstrešnice na že obstoječih avtobu- – s postavitvijo ne smejo biti zahtevani novi trajni ko- snih postajališčih; munalni in drugi priključki na javne komunalne objekte in 23. verska obeležja (križi, kapelice, znamenja) do skup- naprave, ne tlorisne površine 6 m2 in višine 4,50 m, spominske – z odstranitvijo objektov mora biti možna vzpostavitev plošče, doprsni kipi, umetniška dela, spominska obeležja, zemljišča v prvotno stanje. vse skladno s soglasjem lastnika zemljišča; verska obeležja so omejena zgolj na območja ali za potrebe obstoječih po- 5. člen kopališč ter v sklopu že obstoječih sakralnih objektov; Arhitekturne, oblikovne in druge omejitve: 24. vzdrževalna in obnovitvena dela ter modernizacije – objekti po tem odloku so lahko samo enoetažni, na javnih cestah v upravljanju Mestne občine Murska Sobo- – oblikovno morajo biti objekti prilagojeni že obstoje- ta v skladu s predpisi o javnih cestah ter vzdrževalna in čim objektom in zasnovani tako, da se čimbolj vklopijo v obnovitvena dela ter modernizacije na nekategoriziranih ce- okolje, isto velja za obnovo že obstoječih objektov, stah in poteh v skladu s pogoji, ki jih določi njen lastnik ali od – izbor gradbenega materiala mora biti prilagojen njega pooblaščeni upravljalec; krajinskim in oblikovnim značilnostim območja, Stran 7428 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– nakloni streh in smeri slemena morajo biti prilagojeni 8. člen streham obstoječih objektov, skladna mora biti tudi vrsta in Vloga za priglasitev del mora vsebovati: barva kritine, – kratko tehnično poročilo o nameravanem posegu v – pomožni objekti (samostojni ali kot prizidki) se mora- prostor (opis zemljišča, na katerem naj bi objekt stal, opis jo glede na njihovo funkcijo locirati praviloma tako, da so materialov in konstrukcije), umaknjeni pogledu s cestne strani (v notranjost parcele – kopijo katastrskega načrta, oziroma zemljišča), le izjemoma glede na namen pa na – vris predvidenega položaja objekta glede na obsto- obcestno (ulično) stran, vendar za “gradbeno“ linijo in z ječi objekt v kopijo katastrskega načrta, oziroma situacijo ustrezno zasaditvijo oziroma markacijo, objekta v ustreznem merilu 1: 1000 ali 1: 500, razen za – tipi in materiali ograj naj bodo v naseljih čim bolj posege, navedene v 2. in 14. točki 2. člena ter za posege enotni in iz naravnih materialov, v zvezi z vzdrževanjem, obnavljanjem, adaptiranjem in mo- – objekti ne smejo biti locirani tako, da ovirajo pregled- derniziranjem obstoječih objektov, s katerimi se ne spremi- nost križišč ali cest, nja velikost, zunanji izgled, zmogljivost ali namen teh ob- – objekti ne smejo biti locirani na javnih komunalnih in jektov, energetskih vodih, razen ob izdanem soglasju in pogojih – skico objekta ali idejni projekt (tloris, prerez, značilne upravljalca posameznega komunalnega voda, fasade - vse v ustreznem merilu 1: 100 ali 1: 50), razen za – odmiki od medposestne meje morajo biti vsaj 3 m, posege, navedene v 2. in 14. točki 2. člena ter za vse oziroma so lahko manjši skladno s soglasjem lastnika so- posege v zvezi z vzdrževanjem, obnavljanjem, adaptiranjem sednjega zemljišča, in moderniziranjem obstoječih objektov, s katerimi se ne – predpisani odmiki ne veljajo za objekte iz 11., 12. in spreminja velikost, zunanji izgled, zmogljivost ali namen teh 20. točke 2. člena tega odloka, objektov, – odmik za objekte iz 20. točke 2. člena tega odloka je – zemljiškoknjižni izpisek ali dokazilo o razpolaganju z minimalno 0,5 m od medposestne meje; s soglasjem lastni- zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal ali se poseg ka sosednjega zemljišča je lahko ta odmik tudi manjši, izvajal, – objekti iz 11. in 12. točke 2. člena tega odloka so – potrebna soglasja skladno s tem odlokom, lahko postavljeni brez soglasja lastnika sosednjega zemljiš- – če gre za začasni objekt (sezonska postavitev), da- ča do meje, če s tem ni ovirana normalna uporaba sosednje- tum, do katerega bo ta objekt stal, ga zemljišča, na parc. mejo pa s soglasjem lastnika sosed- – urbanistično mnenje za posege na večstanovanjskih njega zemljišča. objektih in blokih iz 16. točke 2. člena tega odloka, – soglasje upravljalca javne ceste za postavitev ograje 6. člen v varstvenem pasu javne ceste, za postavitev ograje ob Posebne omejitve: nekategorizirani cesti pa soglasje njenega lastnika ali uprav- – skupna bruto gradbena površina pomožnih objektov ljalca, če je odmik ograje od meje cestnega sveta manjši od (2 ali več pomožnih objektov), ki so kakorkoli povezani v 1 m. celoto, ne sme presegati 50 m2, Pristojni upravni organ glede na vrsto objekta ali pose- – vsi objekti za rejo živali so lahko postavljeni samo na ga v prostor v postopku določi, katera mnenja in soglasja je območjih, kjer reja z drugimi predpisi ni prepovedana, potrebno pridobiti pred izdajo odločbe. – za vse posege v večstanovanjskih objektih je zahte- Kolikor zahtevana soglasja in mnenja niso izdana v vano enotno oblikovanje in izbira materialov, zakonitem roku (ne glede na to, ali je zanje zaprosil naročnik – za posege, ki bodo izvedeni v območjih in na objek- ali upravni organ), se šteje, kot da je soglasje ali mnenje tih, ki so evidentirani kot kulturni, arheološki, zgodovinski, pozitivno. naravni ali etnološki spomenik, je potrebno pridobiti ustrez- no soglasje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kultur- 9. člen ne dediščine, Po prejemu zahtevka oziroma popolne vloge iz 7. člena – za posege iz 3., 4., 5., 7., 8., 9., 10., 13., 15., 16., tega odloka mora upravni organ v roku 30 dni izdati odločbo 20., 21. in 22. točke 2. člena si mora investitor posega o dovolitvi priglašenih del ali odločbo o zavrnitvi zahtevka. pridobiti mnenje Mestne uprave mestne občine Murska So- Investitor ne sme pričeti s priglašenimi deli brez odloč- bota, razen za posege iz 3., 4., 5., 7., 8., 9., 10., 13. in be iz prejšnjega odstavka. 15. točke 2. člena odloka, na območjih, ki se urejajo s PIN-i Izdana odločba o dovolitvi priglašenih del izgubi svojo (UN, ZN, LN), za katere si mora investitor pridobiti soglasje veljavnost, če investitor ne prične z priglašenimi deli v enem Mestne uprave mestne občine Murska Sobota o ustreznosti letu po prejemu odločbe. takšnega posega. V nasprotnem primeru organ, pristojen za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, le-te ne more izdati. Posegi, za izvedbo katerih je določena pridobitev V. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO soglasja Mestne uprave mestne občine Murska Sobota, ne smejo biti v nasprotju z določili tangiranih PIN-ov. 10. člen Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vršijo v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih pose- IV. PRIGLASITEV DEL gov v prostor pristojne inšpekcijske službe.

7. člen Investitor, ki namerava posegati v prostor skladno z VI. KAZENSKA DOLOČBA določili tega odloka, mora pred pričetkom del, le-ta prigla- siti. 11. člen Odločbo o dovolitvi priglašenih del skladno s tem odlo- Za kršitve določb tega odloka se uporabljajo kazenske kom izda pristojni upravni organ, le-ta pošlje izdano odločbo določbe zakona o urejanju naselij in drugih posegov v pro- v vednost Mestni upravi mestne občine Murska Sobota. stor. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7429

VII. KONČNI DOLOČBI II. PREDMET KONCESIJE

12. člen 2. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljavnost odloka o Predmet koncesije je opravljanje gospodarske javne določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih službe čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda družin v Občini Murska Sobota (Uradne objave, št. 9/86) na na celotnem območju Mestne občine Murska Sobota. območju sedanje Mestne občine Murska Sobota. Koncesija zajema gradnjo nove čistilne naprave v Mur- ski Soboti in Bakovcih, tako, da bo zagotovljeno nemoteno 13. člen čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda na celot- Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem nem območju Mestne občine Murska Sobota. listu Republike Slovenije. Gradnja nove čistilne naprave v Murski Soboti in Ba- kovcih se izvaja v skladu z že izdelano projektno tehnično Št. 35003-38/99 dokumentacijo za novo čistilno napravo v Murski Soboti in Murska Sobota, dne 29. junija 1999. Bakovcih oziroma v skladu s projektno tehnično dokumen- tacijo koncesionarja, katero predhodno potrdi koncedent. Župan Koncesija zajema tudi upravljanje in gospodarjenje z Mestne občine Murska Sobota objekti in napravami, ki služijo čiščenju komunalnih odpad- Anton Slavic l. r. nih in padavinskih voda, ki so že izgrajeni ter upravljanje in gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ki jih bo izgradil koncesionar. Predmet koncesije je lahko tudi gradnja kanalizacijske- 2755. Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne ga omrežja, če je to v interesu koncedenta. V tem primeru službe čiščenja komunalnih odpadnih in zajema koncesija tudi upravljanje in gospodarjenje z objekti in padavinskih voda na območju Mestne občine napravami, ki služijo odvajanju komunalnih odpadnih in pada- Murska Sobota vinskih voda, ki so že izgrajene, ter upravljanje in gospodarje- nje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju komunalnih Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni odpadnih in padavinskih voda, ki jih bo izgradil koncesionar. list RS, št. 32/93 in 1/96), 3., 6., 32. oziroma 33. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 3. in 7. člena odloka o gospodarskih javnih službah III. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 72/95) ter 17. člena statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni 3. člen list RS, št. 23/99) je Mestni svet mestne občine Murska Koncesionar mora za opravljanje koncesije izpolnjevati Sobota na seji dne 29. junija 1999 sprejel naslednje pogoje: – da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je pred- O D L O K met koncesije, o načinu izvajanja gospodarske javne službe – da pripravi in predloži investicijski elaborat, finančni čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih načrt in terminski plan izvedbe projekta gradnje nove čistilne voda na območju Mestne občine Murska Sobota naprave v Murski Soboti in Bakovcih ter pogoje in način upravljanja ter gospodarjenja z objekti in napravami, ki so predmet koncesije, I. SPLOŠNE DOLOČBE – da ima zadostne izkušnje pri projektiranju, izgradnji, upravljanju, obratovanju in vzdrževanju objektov in naprav, ki 1. člen služijo čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, Ta odlok ureja način opravljanja gospodarske javne – da ima zagotovljena vsa potrebna sredstva v zvezi z službe čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda s izgradnjo in upravljanjem objektov in naprav, ki so predmet podelitvijo koncesije na celotnem območju Mestne občine koncesije, Murska Sobota. – da pripravi in predloži program izvajanja koncesije za S tem odlokom kot koncesijskim aktom Mestna občina čas trajanja koncesije, Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: koncedent) določa: – da predloži reference o dosedanjem delu, 1. dejavnost, ki je predmet gospodarske javne službe; – da predloži garancijo za izvedbo projekta ter garanci- 2. območje izvajanja gospodarske javne službe; jo za pravočasno in kvalitetno izvedbo projekta, 3. pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec gospodar- – da razpolaga z zadostnimi strokovnimi kadri in drugi- ske javne službe (v nadaljnjem besedilu: koncesionar); mi potenciali, potrebnimi za izvedbo projekta (projektiranje, 4. javna pooblastila koncesionarju; izgradnja, upravljanje, obratovanje in vzdrževanje objektov 5. splošne pogoje za izvajanje gospodarske javne služ- in naprav, ki so predmet koncesije), be; – zagotoviti mora, da bo izvajanje dejavnosti, ki so pred- 6. začetek in čas trajanja koncesije; met koncesije, potekalo v skladu z zakonskimi in drugimi 7. način financiranja javne službe; predpisi ter v skladu z določili koncesijske pogodbe. 8. nadzor nad izvajanjem koncesije; 9. prenehanje koncesijskega razmerja; 10. organ, ki opravi izbor koncesionarja; IV. JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJU 11. organ, ki je pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe; 4. člen 12. druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje Koncesionarju bo Mestna občina Murska Sobota (kon- gospodarske javne službe. cedent) podelila naslednja javna pooblastila: Stran 7430 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– pravico uporabe in upravljanje zgrajenih objektov in aktov, potrebnih za izvedbo projekta izgradnje čistilne na- naprav za čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih vo- prave v Murski Soboti in Bakovcih in za opravljanje gospo- da na območju Mestne občine Murska Sobota za čas traja- darske javne službe, ki je predmet koncesije. nja koncesije, – pravico izgradnje čistilne naprave v Murski Soboti in Bakovcih. VI. ZAČETEK IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE

8. člen V. OBVEZNOSTI KONCESIONARJA IN KONCEDENTA Koncesija prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe in traja največ 25 let. 5. člen Koncesijska pogodba se po njenem preteku lahko po- Koncesionar izvaja koncesijo pod naslednjimi pogoji: daljša. – da samostojno in na svoje stroške zgradi čistilno napravo v Murski Soboti in v Bakovcih, v skladu s projekt- no tehnično dokumentacijo za novo čistilno napravo v VII. NAČIN FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE Murski Soboti in Bakovcih, navedeno v 2. členu tega odloka, 9. člen – da izvede omenjeni projekt tako, da bodo učinki Financiranje izgradnje čistilne naprave v Murski Soboti projekta na okolje v mejah, ki jih predpisuje zakon o varstvu in Bakovcih bo zagotovljeno s sredstvi koncesionarja in iz okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in drugi zakonski drugih virov, upoštevajoč pri tem omejitve, ki izhajajo iz oziroma podzakonski predpisi na tem področju, zakonov in drugih predpisov. – da omogoči priključitev na kanalizacijsko omrežje, Viri in metode financiranja javne službe se bodo na- če uporabnik vloži zahtevo in to dopuščajo zmogljivosti in tančno opredelili v koncesijski pogodbi. tehnična izvedba kanalizacijskega omrežja, Koncedent prepusti koncesionarju že izgrajene objek- – da zagotavlja uporabnikom kontinuirano in kvalitetno te in naprave za čiščenje komunalnih odpadnih in padavin- opravljanje koncesionarne dejavnosti, skih voda v mestu Murska Sobota (objekt obstoječe čistilne – da upravlja in gospodari z objekti in napravami, ki naprave v Murska Soboti, že izgrajene objekte nove čistilne so predmet koncesije tako, da je omogočeno normalno naprave v Murska Soboti). Pogoje in način prepustitve teh čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda tako, objektov se uredijo v koncesijski pogodbi med konceden- da voda pred iztekom v glavni odvodnik izpolnjuje zahteva- tom in koncesionarjem. ne pogoje, – da upošteva tehnične, stroškovne, organizacijske 10. člen in druge standarde ter normative za opravljanje koncesi- Koncesionar dobi povrnjena sredstva vložena v izgrad- je, njo čistilne naprave v Murski Soboti in Bakovcih ter v izvaja- – da vodi kataster objektov in naprav za čiščenje ko- nje dejavnosti, ki je predmet koncesije, iz cene, ki jo bodo munalnih odpadnih in padavinskih voda, za njegove storitve plačevali uporabniki. – da redno kontrolira pri uporabnikih sestav odpadne Način in višina plačila koncesionarju za izvajanje javne vode, delovanje čistilnih naprav za predčiščenje tehnološke službe, ki je predmet koncesije, bosta koncedent in konce- odpadne vode, sionar natančno opredelila v koncesijski pogodbi na podlagi – da opravlja dejavnost v skladu s cenami, ki jih potrdi dogovorjenih meril. koncedent, Cene storitev potrdi koncedent na predlog koncesio- – da v skladu s koncesijsko pogodbo odvaja del do- narja. hodka v občinski proračun koncedenta, – da redno predloži koncedentu letna poročila o poslo- 11. člen vanju, Koncesionar je dolžan za vsako leto trajanja koncesije – da na zahtevo koncedenta ali pristojne inšpekcije plačati koncedentu dajatev za koncesijo v višini, dogovorjeni omogoči strokovni in finančni nadzor ter nadzor nad zakoni- s koncesijsko pogodbo. tostjo dela, Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena so prihodek – da spoštuje zahteve, definirane s tem odlokom in Mestne občine Murska Sobota in se uporabljajo za razvoj koncesijsko pogodbo, komunalne infrastrukture v Mestni občini Murska Sobota. – da zagotovi, da bo vsa javna in zasebna lastnina, ki bi bila zaradi izvajanja del poškodovana ali uničena, vzpostav- 12. člen ljena v prvotno stanje ali izplača odškodnino. Uporabniki storitev, ki so predmet koncesije, so fi- zične in pravne osebe na območju Mestne občine Mur- 6. člen ska Sobota ter sosednjih občin, ki sklenejo ustrezno po- Koncesionar mora omogočiti koncedentu, da sodeluje godbo. pri naslednjih nalogah: Uporabniki morajo uporabljati storitve javnih služb, ki je – izdelavi lokacijskega načrta ali drugega ustreznega predmet koncesije, na način in pod pogoji, določenimi v akta za gradnjo objektov in naprav čiščenja komunalnih koncesijski pogodbi, skladno z določili tega odloka in dru- odpadnih in padavinskih voda in pridobivanju upravnih dovo- gih predpisov koncedenta. ljenj za gradnjo, Koncesionar mora pred pričetkom izvajanja javne služ- – reviziji projekta PGD in PZI za gradnjo teh objektov, be obvestiti uporabnike o pogojih uporabe storitev, ki so – pri izbiri nadzora nad izvedbo del. predmet koncesije, na način, ki se določi v koncesijski pogodbi. 7. člen Obračun za storitve, ki so predmet koncesije bo izstav- Koncedent mora zagotoviti koncesionarju vso pomoč ljal koncesionar ali druga oseba skladno z določbami kon- za pridobitev potrebnih dovoljenj, pooblastil oziroma drugih cesijske pogodbe. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7431

VIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE XI. OSTALE DOLOČBE

13. člen 20. člen Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja uprava Mest- Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesio- ne občine Murska Sobota v skladu z določbami koncesijske narjem glede izgradnje čistilne naprave v Murski Soboti in pogodbe. Bakovcih, se uredijo s koncesijsko pogodbo v skladu s Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje predpisi. S koncesijsko pogodbo se določi tudi organ, ki bo pristojna inšpekcijska služba. s strani koncedenta nadziral izgradnjo v prvem odstavku Uprava Mestne občine Murska Sobota informira mestni tega člena omenjenega projekta. svet o dinamiki poteka izgradnje čistilne naprave v Murski Soboti in izgradnje čistilne naprave v Bakovcih. 21. člen Glede odgovornosti za škodo, ki jo povzroči konce- IX. RAZLOGI IN NAČIN PRENEHANJA KONCESIJE sionar ali pri njem zaposleni delavci pri izvajanju ali v zvezi s izvajanjem koncesije uporabnikom, ali drugim pravnim 14. člen in fizičnim osebam, se uporabljajo veljavni zakonski pred- pisi. Koncesijsko razmerje preneha na naslednji način: Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri – s prenehanjem koncesijske pogodbe, njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi opravljanje koncesije, – z odkupom koncesije, lahko opravljanje koncesije začasno zagotovi koncedent s – z odvzemom koncesije, – v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo. prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi. 15. člen V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncedent pravi- co zahtevati od koncesionarja povračilo stroškov, ki so na- Koncesijska pogodba preneha: stali zaradi začasnega opravljanje koncesije. – po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, če jo pogodbeni stranki pod pogoji navedenimi v pogodbi, ne podaljšata, 22. člen – z razdrtjem. Vsi objekti in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni roki in druge drugače pridobil za namen izvajanja koncesije, preidejo v medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju pogodbe, se last koncedenta ob prenehanju koncesijske pogodbe. določijo v koncesijski pogodbi. 23. člen 16. člen Koncesionar lahko prenese koncesijsko pogodbo na Z odkupom preneha koncesijsko razmerje tako, da drugega koncesionarja samo s privolitvijo koncedenta. koncesionar preneha opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, pred potekom časa trajanja koncesije koncedent 24. člen pa prevzame vse objekte in naprave, ki jih je koncesionar Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti zgradil ali drugače pridobil. Pogoji odkupa se določijo s opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, na- koncesijsko pogodbo. stalih zaradi višje sile. Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha 17. člen samo na podlagi sporazuma med koncedentom in konce- Koncedent lahko odvzame koncesionarju koncesijo, sionarjem. ne glede na določila pogodbe: – če koncesionar ne prične z opravljanjem koncesije v 25. člen za to določenem roku, V primeru, da se koncedent odloči, da podeli koncesi- – zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev zakon- jo tudi za odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih skih predpisov in določil te pogodbe, voda na območju Mestne občine Murska Sobota, se vse – če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha določbe tega odloka smiselno uporabljajo tudi za ta del izvajati kot koncesija, koncesije. – če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi in koncesijsko pogodbo, 26. člen – v primeru stečaja koncesionarja. Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določ- be odloka o organiziranju javnega podjetja (Uradne objave X. IZBOR KONCESIONARJA Skupščine občine Murska Sobota št. 7/94), ki se nanašajo na čiščenje odpadnih in padavinskih voda. 18. člen Koncesija bo podeljena v skladu s 36. členom zakona 27. člen o gospodarskih javnih službah. Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nem listu RS. 19. člen Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesio- Št. 35206-3/99 narjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo v Murska Sobota, dne 29. junija 1999. skladu z zakonom in tem odlokom. Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta žu- Župan pan Mestne občine Murska Sobota. Župan o sklenjeni kon- Mestne občine Murska Sobota cesijski pogodbi informira mestni svet. Anton Slavic l. r. Stran 7432 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

NOVO MESTO – strokovno, učinkovito in racionalno izvrševanje funk- cij uprave in opravljanje nalog občinske uprave, 2756. Odlok o organizaciji in delovnih področjih – zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pra- organov Občinske uprave mestne občine Novo vic, interesov in obveznosti udeležencev v postopkih ter mesto drugih strank, – smotrno organizacijo in vodenje dela v upravi, Na podlagi prvega odstavka 49. člena zakona o lokalni – koordinirano izvajanje nalog in učinkovito izvajanje samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, projektnih nalog, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba – učinkovit notranji nadzor nad opravljanjem nalog, US, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odločba US, 9/96 – učinkovito sodelovanje z drugimi organi, organizaci- – odločba US, 39/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, jami in institucijami pri reševanju skupnih zadev. 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odločba US in 74/98) in 17. člena statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list 6. člen RS, št. 13/95, 37/95, 8/96, 68/96 in 58/98) je Občinski svet mestne občine Novo mesto na predlog župana na Organizacija občinske uprave 5. seji dne 27. 5. 1999 sprejel V občinski upravi so organizirani naslednji organi ob- činske uprave: O D L O K 1. kabinet župana, o organizaciji in delovnih področjih organov 2. sekretariat za občo upravo, Občinske uprave mestne občine Novo mesto 3. sekretariat za finance, 4. sekretariat za gospodarstvo, 5. sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve, I. SPLOŠNE DOLOČBE 6. sekretariat za kmetijstvo in turizem, 7. sekretariat za vzgojo, izobraževanje, šport in mla- 1. člen dino, S tem odlokom se določa notranja organizacija in de- 8. sekretariat za kulturo, socialne in zdravstvene zadeve. lovna področja Občinske uprave mestne občine Novo me- Organizacijske enote občinske uprave opravljajo glede sto (v nadaljevanju: občinska uprava), njeno delovanje in na področje, katerega pokrivajo, tudi naloge iz državne pri- ureja druga vprašanja v zvezi z delovanjem občinske uprave. stojnosti, ki jih država prenese na občino. V posameznih organih občinske uprave se lahko po 2. člen potrebi oblikujejo notranje organizacijske enote z nazivom Občinska uprava v okviru pravic in dolžnosti občine služba, urad, oddelek in referat. opravlja upravne, strokovne, organizacijske in druge naloge na področjih, določenih s tem odlokom. 7. člen Svoje naloge opravlja občinska uprava v skladu z zako- Kabinet župana ni, statutom Mestne občine Novo mesto (v nadaljevanju: Kabinet župana opravlja strokovne in organizacijske občina), tem odlokom in drugimi predpisi. naloge, vezane na župana, naloge s področja odnosov z javnostmi v skladu s 4. členom tega odloka, mednarodnega 3. člen sodelovanja, promocije občine ter druge naloge občine. Pri opravljanju svojih nalog občinska uprava sodeluje z Urad za krajevne skupnosti opravlja strokovne in orga- občinskimi upravami drugih občin, nosilci javnih pooblastil, nizacijske naloge za krajevne skupnosti, nudi strokovno po- državnimi organi, zavodi, podjetji, družbami ter drugimi or- moč pri oblikovanju in realizaciji programov, pri vodenju ganizacijami z izmenjavo mnenj in izkušenj ter podatkov in investicij ter drugih strokovnotehničnih delih za krajevne obvestil ter preko skupnih delovnih teles. skupnosti.

4. člen 8. člen Javnost dela uprave se skladno s statutom občine za- Sekretariat za občo upravo opravlja naslednje naloge: gotavlja z uradnimi sporočili ter z dajanjem informacij sreds- a) na področju normativnopravnih zadev: tvom javnega obveščanja, novinarskimi konferencami, z ude- – pripravlja osnutke in predloge splošnih in drugih ak- ležbo na konferencah, okroglih mizah in drugih oblikah so- tov ter mnenja in stališča, ki jih sprejemajo župan, podžupa- delovanja s predstavniki sredstev javnega obveščanja oziro- ni, direktor občinske uprave, občinski svet in drugi občinski ma na drug ustrezen način, ki omogoča javnosti, da se organi, seznani z delom občinske uprave. – sestavlja pogodbe, ocene predlaganih in sprejetih Uradna sporočila za javnost, informacije, obvestila, po- pogodb, pravnem spremljanju pogodb, jasnila in druge podatke v smislu prejšnjega odstavka dajejo – ureja premoženjskopravne zadeve, skladno s statutom občine predstavnikom sredstev javnega – upravlja z občinskim premoženjem, ki ni v pristojnosti obveščanja župan, podžupani in direktor občinske uprave, drugih upravnih organov, po pooblastilu pa lahko tudi predstojniki upravnih organov – strokovne in organizacijske pravne pomoči pri izvaja- občinske uprave ali drug uslužbenec občinske uprave. nju volilnih opravil, – upravnega nadzora nad izvajanjem občinskih predpi- sov, II. ORGANIZACIJA IN DELOVNA PODROČJA OBČINSKE – pravne pomoči županu, občinskemu svetu in drugim UPRAVE občinskim organom; b) na področju splošnih zadev: 5. člen – naloge, ki se nanašajo na organizacijo in delovanje Organizacija občinske uprave je oblikovana tako, da se občinske uprave, kadrovskih zadev, plač uslužbencev, uprav- zagotavlja: ljanja in vzdrževanja objektov ter varovanja premoženja, Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7433

– pisarniškega poslovanja, urejanja dokumentarnega načrti – LN) ter sodeluje z ustreznimi strokovnimi organizaci- gradiva in sprejemanja vlog v upravnem postopku ter spreje- jami pri pripravi strokovnih podlag zanje, ma in odprave pošte, – skrbi za razgrnitev strokovnih rešitev in osnutkov PIA – zagotavlja vsa organizacijska, strokovnotehnična in ter daje pojasnila o rešitvah osnutka PIA na javnih obravnavah, administrativna opravila za potrebe župana, podžupane, – skrbi za usklajenost lokacijskih dokumentacij in iz- občinskega sveta in njihovih delovnih teles, za člane ob- vlečkov iz PIN s prostorsko-izvedbenimi akti tako, da koordi- činskega sveta, nadzornega odbora ter drugih občinskih nira izdelavo lokacijskih dokumentacij za posamezne pose- organov; ge v prostor, c) naloge s področja civilne zaščite in reševanja ter – nudi strokovno pomoč organom in organizacijam pri požarne varnosti: zadevah urejanja prostora, – izvaja strokovne in tehnične naloge na področju var- – zbira, evidentira ter analizira podatke o predvideni stva pred naravnimi in drugimi nesrečami; rabi prostora in o posegih v prostor ter vodi evidenco in d) opravlja druge naloge, ki po svoji naravi ne spadajo v dokumentacijo predpisov ter drugih aktov, s katerimi se delovno področje drugih upravnih organov. ureja prostor, – opravlja druge strokovne naloge, ki sodijo v to po- 9. člen dročje; Sekretariat za finance opravlja naloge na področjih: b) na področju varstva okolja: – pripravlja proračun, rebalans proračuna, zaključni ra- – pripravlja programe varstva okolja, operativne pro- čun proračuna ter poročila o realizaciji proračuna, grame in študije ranljivosti okolja za območje občine, – skrbi za izvrševanje proračuna v skladu s predpisi, ki – strokovne in druge naloge na področju družbenega urejajo to področje, planiranja in urejanja prostora opravlja v skladu z veljavno – zagotavlja strokovno pomoč občinskim organom pri zakonodajo in drugimi predpisi s področja planiranja in ure- sprejemanju in izvrševanju občinskih splošnih in drugih ak- janja prostora Zavod za družbeno planiranje in urejanje pro- tov s področja javnih financ, stora, sodeluje pri izvajanju dejavnosti varstva okolja in kul- – spremlja predpise s področja javnih in drugih financ, turne dediščine, – vodi knjigovodstvo proračuna ter pripravlja analize in – pripravlja sanacijske programe za odpravo posledic finančna poročila, in virov obremenitve okolja in skrbi za njihovo izvedbo, – opravljanja finančno-knjigovodska in druga strokov- – opravlja druge upravne naloge varstva okolja, ki jih na opravila za proračun, občinske sklade, režijske obrate in določajo posebni predpisi s področja varstva okolja, krajevne skupnosti, – opravlja druge naloge, ki sodijo v to področje; – pripravlja premoženjsko bilanco občine, c) opravlja strokovne in upravne naloge, ki se nanašajo – opravlja druge naloge, ki sodijo v to področje. na stanovanja, poslovne stavbe in prostore ter načrtuje sta- novanjsko politiko občine; 10. člen d) gospodari s stavbnimi zemljišči; Sekretariat za gospodarstvo opravlja naslednje naloge: e) pridobiva, obdeluje in posreduje podatke in informa- – pripravlja strategijo razvoja občine ter programske cije geoinformacijske narave; usmeritve in programe razvoja posameznih dejavnosti s po- f) na področju komunalnih zadev opravlja naloge in dročja gospodarstva in malega gospodarstva, zagotavlja pogoje za razvoj komunalnega gospodarstva, cest- – skrbi za realizacijo razvojnih programov občine, go- nega gospodarstva, prometa in zvez ter vodnega gospo- spodarstva in malega gospodarstva, darstva; – spremlja, analizira in oblikuje cene iz pristojnosti ob- g) vodi investicije s svojega področja; čine in daje mnenje k oblikovanju cen iz koncesijskih razme- h) opravlja vse naloge in druga strokovna opravila s rij, spremlja in analizira davke iz občinske pristojnosti in v področja premoženjsko pravnih zadev, vezanih na urejanje skladu z zakonom pripravlja strokovne podlage za njihovo prostora, ki so v občinski pristojnosti. uvedbo oziroma usklajevanja, – izvaja strokovne naloge za občino in njene organe, 12. člen kadar je občina ustanovitelj ali soustanovitelj javnega podjet- Sekretariat za kmetijstvo in turizem opravlja naslednje ja ali zavoda na področju gospodarskih javnih služb, naloge: – spremlja in analizira gospodarska gibanja v občini, – upravne, strokovne in organizacijske naloge s podro- – opravlja druge strokovne in upravne naloge s tega čij kmetijstva, gozdarstva, veterine, lova, ribolova in turizma, področja. – vzpodbuja razvoj kmetijstva in turizma ter dopolnilnih dejavnosti, 11. člen – skrbi za razvoj in promocijo turistične danosti občine Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve ter naravne in kulturne dediščine, opravlja naslednje naloge: – določa pogoje za dejavnost v kmetijstvu, gozdarstvu a) na področju urejanja prostora: in turizmu, – pripravlja gradiva za program priprave prostorsko- – sodeluje pri projektu celostnega urejanja podeželja izvedbenih aktov - (PIA) in in vasi, – strokovnih podlag za spremembe in dopolnitve pro- – zagotavlja pogoje za razvoj dejavnosti, ki jih pokriva, storskih sestavin planskih aktov občine, – opravlja druge naloge s tega področja. – skrbi za izpolnitev pogojev, ki jih določijo ustrezni organi, organizacije in skupnosti za pripravo PIA, 13. člen – pripravlja, koordinira in sodeluje pri izdelavi spre- Sekretariat za vzgojo, izobraževanje, šport in mladino memb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov ob- opravlja naslednje naloge: čine (programi priprave, javni razpis za izbor izdelovalcev), – upravne, strokovne in razvojne naloge za predšolsko – organizira pripravo in koordinira izdelavo PIA vzgojo, izobraževanje, šport in mladino ter raziskovalno in (prostorskoureditvenih pogojev načrti – UN ter lokacijski inovativno dejavnost, Stran 7434 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– ureja način in pogoje urejanja s premoženjem občine na Občinsko upravo neposredno vodi direktor občinske področju predšolske vzgoje, izobraževanja, športa in mladine, uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. – pospešuje in razvija dejavnosti na teh področjih, Direktor občinske uprave opravlja: – sodeluje pri pripravi in izdelavi planskih aktov občine – neposredno vodi občinsko upravo, s teh področij, – organizira in koordinira dela notranjih organizacijskih – zagotavlja pogoje za razvoj dejavnosti, ki jih pokriva, enot, – vodi investicije s svojega področja, – zagotavlja opravljanje strokovnih nalog, ki so skupne – opravlja druge naloge s tega področja. notranjim organizacijskim enotam, – razporeja dela med delavce občinske uprave in skrb 14. člen za delovno disciplino, Sekretariat za kulturo, socialne in zdravstvene zadeve – izdaja odločb v upravnem postopku na I. stopnji, opravlja naslednje naloge: – opravlja najzahtevnejše naloge občinske uprave in – upravne, strokovne in razvojne naloge na področju vodi ter sodeluje v projektnih skupinah v občini, kulture, sociale in zdravstva, – opravlja druge organizacijske naloge v zvezi z delova- – ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem ob- njem občinske uprave ter skrbi za sodelovanje z upravno čine na področju kulture, sociale in zdravstva, enoto in drugimi organi v občini, – pospešuje in razvija dejavnost na teh področjih, – opravlja druge naloge in dela po odredbi ali po poob- – zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost, lastilu župana. – skrbi za kulturno dediščino, Direktor občinske uprave izdaja odločbe in druge akte, – opravlja strokovne in organizacijske naloge na po- ki se nanašajo na uresničevanje pravic, obveznosti in odgo- dročju reševanja romske problematike, vornosti iz delovnega razmerja uslužbencev občinske upra- – zagotavlja izvajanje javne zdravstvene službe na pri- ve, če ga za to pooblasti župan. marni ravni, Direktor občinske uprave je za svoje delo odgovoren – vodi investicije s svojega področja, županu. – opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. Direktor občinske uprave lahko pooblasti za posamez- ne naloge v zvezi z vodenjem notranjih organizacijskih enot 15. člen vodje teh enot, ki jih imenuje in razrešuje župan. Direktor občinske uprave mora imeti najmanj višjo stro- Lokalne javne službe kovno izobrazbo in mora izpolnjevati z zakonom predpisane Občina zagotavlja opravljanje lokalnih javnih služb. pogoje za odločanje v upravnih stvareh. Organizacijo, pristojnosti, položaj in druga vprašanja, ki za- devajo javne službe, se urejajo s posebnimi odloki. 20. člen Organizacijske enote občinske uprave so sekretariati 16. člen občinske uprave, ki jih vodijo predstojniki – imenovani se- Občinsko pravobranilstvo kretarji, in kabinet župana, ki ga vodi vodja kabineta. Organi- Občina lahko ustanovi organ občinskega pravobranil- zacijske enote, organizirane v sekretariatih, vodijo vodje, ki stva, ki občino, njene organe in krajevne skupnosti zastopa jih imenuje direktor na predlog sekretarja. pred sodišči in drugimi organi. Sekretar sekretariata organizira delo, skrbi za zakoni- tost dela in odloča v upravnih, strokovnih in drugih zadevah 17. člen ter opravlja druge naloge v okviru svojih pravic, dolžnosti in Občinska inšpekcija, nadzorstvo in redarstvo odgovornosti, ki jih določajo zakoni, statut občine in drugi Občinska uprava opravlja naloge občinske inšpekcije. akti občine ter pooblastila. Občinska inšpekcija opravlja nadzorstvo nad izvajanjem ob- Sekretar sekretariata sodeluje z drugimi organizacijski- činskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja mi enotami občinske uprave pri reševanju skupnih zadev in v zadeve iz svoje pristojnosti. okviru svoje pristojnosti sodelujejo z državnimi organi. Občinska uprava opravlja tudi naloge občinskega re- Sekretar sekretariata je za svoje delo odgovoren direk- darstva. Na tem področju občinska inšpekcija opravlja nad- torju občinske uprave in županu. zor nad izvajanjem zakona o varnosti cestnega prometa in nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, 21. člen s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Sekretar sekretariata ima lahko namestnika, ki ga ime- nuje na predlog sekretarja direktor občinske uprave. Izjemo- 18. člen ma lahko direktor občinske uprave v soglasju z županom Opravljanje nalog za druge občine odloči, da posamezen sekretar nima namestnika. V tem Občina sodeluje z drugimi občinami in opravlja skladno primeru sekretarja v času njegove odsotnosti nadomešča z zakonom posamezne naloge zanje, združuje sredstva in direktor občinske uprave. oblikuje organe za opravljanje skupnih zadev. O opravljanju nalog iz prvega stavka tega člena sklenejo zainteresirane 22. člen občine pogodbo. Sekretarja sekretariata v času njegove odsotnosti z dela nadomešča namestnik. Predstojnika organizacijske enote lahko v primeru, če je tudi ta odsoten, nadomešča III. NAČIN DELA, POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI drug višji upravni delavec, ki ga za nadomeščanje pooblasti DELAVCEV direktor občinske uprave. Če v organizacijski enoti razen predstojnika organiza- 19. člen cijske enote ni imenovan drug višji upravni delavec, nado- Župan in direktor občinske uprave mešča predstojnika skladno s prejšnjim odstavkom tega Predstojnik občinske uprave je župan, ki predstavlja in člena direktor občinske uprave ali pa drug višji upravni dela- zastopa občino ter nadzoruje, usmerja ter daje navodila za vec občinske uprave, ki ga za nadomeščanje pooblasti di- delo občinske uprave. rektor občinske uprave. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7435

23. člen 29. člen Sekretarji sekretariatov, njihovi namestniki in vodja ka- Za naloge, ki zahtevajo posebno proučevanje ali po- bineta župana so višji upravni delavci. sebno strokovnost in jih uslužbenci občinske uprave ne Poleg višjih upravnih delavcev, določenih v prvem od- morejo opraviti sami, lahko župan s sklepom ustanovi delov- stavku tega člena, ki morajo ustrezati zakonskim zahtevam, no ali projektno skupino ter sklene pogodbo z ustreznimi lahko župan v pravilniku o sistemizaciji delovnih mest v ob- izvajalci nalog. Z aktom o ustanovitvi projektne skupine se činski upravi določi višje upravne delavce z drugačnim nazi- določi sestava, naloge, roki za izvedbo nalog, sredstva in vom. drugi pogoji za njeno delo. Višje upravne delavce imenuje in razrešuje župan. Župan v aktu o sistemizaciji delovnih mest v občinski IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE upravi določi tudi notranje organizacijske enote posameznih upravnih organov. 30. člen Občinska uprava mora svojo organizacijo in delo uskla- 24. člen diti s tem odlokom. Delavec s posebnimi pooblastili v upravi je upravni Župan izda v roku enega meseca po uveljavitvi tega inšpektor, ki ga imenuje župan na predlog direktorja občin- odloka pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v občinski ske uprave. upravi, ki je podlaga za razporeditev uslužbencev na ustrez- Za zagotovitev inšpekcijskega nadzorstva oziroma re- na delovna mesta.S pravilnikom se določi število delovnih darstva skladno s tem odlokom imenuje župan na predlog mest in število izvajalcev v občinski upravi. Župan seznani s direktorja občinske uprave tudi druge delavce s posebnimi tem pravilnikom občinski svet. pooblastili. 31. člen 25. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o orga- Uslužbence občinske uprave sprejema v delovno raz- nizaciji in delovnih področjih uprave Mestne občine Novo merje župan na podlagi pravilnika o sistemizaciji delovnih mesto (Uradni list RS, št. 13/95, 68/96 in 9/98) in odlok o mest v upravi ter načrta delovnih mest uprave. Za sprejema- delovanju geoinformacijskega centra Mestne občine Novo nje uslužbencev v delovno razmerje lahko župan pooblasti mesto (Uradni list RS, št. 9/98). direktorja občinske uprave. Uslužbenci občinske uprave opravljajo naloge, določe- 32. člen ne z zakoni in drugimi predpisi, statutom občine in pravilni- Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- kom o sistemizaciji delovnih mest, v skladu s pristojnostmi in nem listu RS. pooblastili, ki jih za opravljanje posameznih nalog določajo zakoni in drugi predpisi ter po navodilih predstojnika notra- Št. 015-05-4/99 nje organizacijske enote oziroma vodje notranje organizacij- Novo mesto, dne 27. maja 1999. ske enote. Za svoje delo so odgovorni predstojniku notranje organizacijske enote oziroma vodji notranje organizacijske Župan enote in direktorju občinske uprave, disciplinsko in odškod- Mestne občine Novo mesto ninsko pa županu. Anton Starc, dr. med. l. r. 26. člen Za uslužbence v upravi se smiselno uporabljajo določ- be zakona o delavcih v državni upravi, zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih 2757. Pravilnik o prodaji, oddaji v zakup (najem), skupnosti, pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni oddaji za gradnjo in menjavi stavbnih zemljišč v upravi, kakor tudi uredbe o skupnih temeljih za notranjo lasti Mestne občine Novo mesto organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v upravnih orga- nih. O disciplinski odgovornosti uslužbencev v upravi odlo- Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi ča na prvi stopnji župan, na drugi stopnji pa disciplinska (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, komisija. 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 in 74/98), tretjega odstavka 47. 27. člen člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) V občinski upravi se kot posvetovalno telo župana obli- in 10. člena statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list kuje kolegij, ki obravnava pomembnejša vprašanja iz delov- RS, št. 13/95, 37/95, 8/96, 68/96 in 58/98) je Občinski svet mestne občine Novo mesto na predlog župana na nega področja občinske uprave. Župan določi sestavo kole- nadaljevanju 5. seje dne 1. 6. 1999 sprejel gija glede na obravnavano problematiko. Kolegij sklicuje župan, v njegovi odsotnosti pa direktor občinske uprave. Kolegij sklicuje po potrebi, praviloma pa enkrat na teden. P R A V I L N I K o prodaji, oddaji v zakup (najem), oddaji 28. člen za gradnjo in menjavi stavbnih zemljišč Za naloge v občinski upravi, ki zahtevajo sodelovanje v lasti Mestne občine Novo mesto več uslužbencev oziroma sodelovanje uslužbencev različnih strok in stopnje znanja iz različnih notranjih organizacijskih I. SPLOŠNE DOLOČBE enot, lahko župan s sklepom ustanovi delovne ali projektne skupine ali druge oblike sodelovanja. Z aktom o ustanovitvi 1. člen župan določi sestavo delovne skupine, vodjo delovne skupi- S tem pravilnikom se določajo načini, pogoji in postop- ne ter rok za izvedbo naloge. ki prodaje, oddaje v zakup (najem), oddaje za gradnjo in Stran 7436 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije zamenjave zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so v 7. člen lasti Mestne občine Novo mesto (v nadaljevanju: občina). Občina lahko stavbna zemljišča proda ali odda za grad- njo brez javnega razpisa oziroma, če je izpolnjen vsaj eden 2. člen izmed naslednjih pogojev: Odločitev o prodaji, oddaji v zakup (najem), oddaji za – če gre za gradnjo objektov za potrebe obrambe, gradnjo in menjavi stavbnih zemljišč sprejme skladno z za- – če gre za gradnjo objektov javne infrastrukture, konom in statutom občine občinski svet oziroma župan. – če gre za gradnjo objektov za potrebe zdravstva, socialnega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, II. PRODAJA, ODDAJA IN MENJAVA STAVBNEGA – če gre za gradnjo socialnih in neprofitnih ter zadruž- ZEMLJIŠČA nih stanovanj in stanovanjskih hiš, – če gre za gradnjo nadomestnih objektov, 3. člen – če gre za gradnjo na zemljišču, ki je s prostorskim Prodaja stavbnega zemljišča po tem pravilniku po- izvedbenim načrtom predviden za določenega investitorja, meni prenos lastninske pravice in posesti nad stavbnim – če gre za zemljišča, ki so potrebna za smotrno izko- zemljiščem, katerega lastnik je občina, na izbranega inte- riščanje ali zaokrožitev stavbnega zemljišča, resenta. – če gre za zemljišča, za katera je bil javni razpis ali Oddaja v zakup (najem) stavbnega zemljišča po tem javna dražba dvakrat neuspešen, pravilniku pomeni prenos neposredne posesti nad stavbnim – če gre za gradnjo objektov za potrebe pravosodja, zemljiščem, katerega lastnik in neposredni posestnik je ob- – če je ocenjena vrednost stavbnega zemljišča nižja od čina, na izbranega interesenta. 500.000 SIT. Oddaja za gradnjo po tem pravilniku pomeni prenos pravice do gradnje na stavbnem zemljišču, ki ostane v lasti 8. člen občine. Izbrani interesent s sklenitvijo pogodbe o oddaji Javni razpis prodaje, oddaje v zakup (najem) in oddaje zemljišča za gradnjo pridobi skladno z razpisnimi pogoji stavbnih zemljišč za gradnjo se objavi v sredstvih javnega pravico gradnje objekta na zemljišču. obveščanja in na oglasni deski Mestne občine Novo mesto. Menjava zemljišč po tem pravilniku pomeni prenos last- Javni razpis ali javna dražba se lahko objavi še na drug ninske pravice občinskega zemljišča na sopogodbenika z način, če tako določa zakon. istočasno pridobitvijo lastninske pravice bremen prostega Javni razpis in javno dražbo objavi župan. zemljišča, ki ga daje v zamenjavo sopogodbenik. 9. člen 4. člen Objava javnega razpisa mora vsebovati: Občina proda, odda zemljišče v zakup (najem) ali odda – vrsto pravnega posla, ki bo pravni temelj za prenos za gradnjo na podlagi predhodno izvedenega javnega razpi- pravice (npr. prodaja, oddaja stavbnega zemljišča), sa ali javne dražbe, če zakon, statut občine ali ta pravilnik ne – označbo in opis stavbnega zemljišča (navedba parc. določajo drugače. št., kulture, izmere, katastrske občine, lege, pravnega in Občina lahko skladno z zakonom zamenja stavbna zem- dejanskega stanja zemljišča), ljišča brez predhodno izvedenega javnega razpisa ali javne – navedbo, ali gre za javni razpis s končnim rokom dražbe. oddaje vlog ali za javni razpis, ki je odprt do prodaje oziroma oddaje vseh stavbnih zemljišč, – podatke o namembnosti zemljišč in pogojih za grad- III. JAVNI RAZPIS IN JAVNA DRAŽBA njo, – poziv, da interesenti navedejo svoj polni naziv oziro- 5. člen ma ime in sedež oziroma naslov, Postopek prodaje in oddaje za gradnjo se izvede preko – rok, v katerem lahko interesenti predložijo vloge (da- javnega razpisa v primerih, kadar tako izrecno določa zakon tum in čas predložitve); rok za predložitev vloge ne sme biti krajši od osem dni od dneva objave javnega razpisa, ali kadar je namen občine pridobiti nedoločeno število kon- – način predložitve vloge (naziv in sedež občine, ozna- kurenčnih vlog za posamezno stavbno zemljišče. ka, navedba listin, ki jih je potrebno priložiti), V primeru, da je za isto zemljišče skladno z vsemi – način revalorizacije vrednosti zemljišč do sklenitve razpisnimi pogoji pravočasno in pravilno prispelo več enako- pogodbe, vrednih vlog, ki so bolj ugodne od ostalih vlog, prispelih za – vrednost zemljišča, to zemljišče, lahko župan na predlog komisije iz 26. člena – merila za izbiro najugodnejše vloge, tega pravilnika odloči, da se v takšnem primeru izvede javna – višino varščine, ki jo je treba položiti kot garancijo za dražba, na katero se povabi vse interesente, ki so predložili resnost ponudbe in ki ne sme biti nižja od 10% od izklicne enakovredno vlogo za isto zemljišče. cene stavbnega zemljišča ter navedbo računa, kamor se Javna dražba se praviloma okliče v primeru, ko je zna- varščino vplača; po sklenjenem pravnem poslu za posamez- no končno število interesentov in se ne išče nedoločenega no stavbno zemljišče se varščina vrne tistim interesentom, ki števila vlog. na javnem razpisu niso uspeli, uspelemu interesentu se položena varščina všteje v ceno, 6. člen – navedbo, ali se lahko interesenti pred potekom jav- Odločitev o tem, ali bo za sklenitev pravnega posla nega razpisa seznanijo s podrobnejšimi lastnostmi zemljišč izveden javni razpis ali javna dražba, sprejme glede na svojo in eventualno ogledajo predmet javnega razpisa, pristojnost občinski svet oziroma župan. – način in rok plačila kupnine oziroma zakupnine (na- Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na javni razpis, jemnine), se smiselno uporabljajo tudi za javno dražbo, če ni s tem – druge morebitne pogoje in zahteve, ki jih morajo pravilnikom izrecno drugače določeno. izpolnjevati interesenti. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7437

10. člen – če mnenje občinske strokovne službe, pristojne za Interesent lahko vlogo za odkup ali zakup (najem) stavb- prostorsko planiranje, v mnenju predlaga delitev občinske- nega zemljišča ali pridobitev stavbnega zemljišča za gradnjo ga zemljišča med dva ali več interesentov, komisija preveri umakne, nadomesti z drugo ali dopolni do roka za predloži- ali kateri od teh ne izkazuje v tem primeru več svojega tev vloge, ki je določen v javnem razpisu. V primeru umika interesa (tj. pridobitev samo dela zemljišča ni v njegovem vloge se plačana varščina vrne. interesu); če posamezni interesent interesa ne izkazuje več, komisija izdela predlog delitve občinskega zemljišča med 11. člen preostale interesente, V primeru javne dražbe se v objavi navede tudi even- – izdela predlog sklepa prodaje oziroma drugega tualni najnižji znesek višanja. ustreznega pravnega posla in ga pošlje v potrditev županu; v Na javni dražbi so lahko poleg organizatorja dražbe predlogu sklepa se navede tudi vrednost zemljišča, ki se prisotni le povabljeni interesenti, ki so pravilno položili varšči- oblikuje skladno z 21., 22. oziroma 23. členom tega pravil- no ob prijavi na javni razpis oziroma njihovi zakoniti zastopni- nika. ki ali pooblaščenci, če se ustrezno izkažejo. Komisija lahko po pregledu in analizi prispelih vlog Na javni dražbi, ki se izjemoma izvede namesto javnega predlaga tudi odločitev, da se posamezni vlogi ne ugodi. razpisa in katere namen je pridobitev nedoločenega števila vlog, lahko poleg organizatorja k dražbi pristopijo vsi intere- 15. člen senti, ki so pravilno položili varščino (in imajo s seboj o tem Na vlogo interesenta lahko občina proda in zamenja ustrezno dokazilo) oziroma njihovi zakoniti zastopniki oziro- tudi pot, ki ima status javne poti, če se takšna pot ne upo- ma pooblaščenci, ki se ustrezno izkažejo. rablja kot javna pot in občinski svet na predlog krajevne skupnosti, na območju katere javna pot leži, status javne poti ukine. IV. OBRAVNAVA VLOG Pri prodaji ali menjavi drugega zemljišča, ki ima status javnega dobra, se smiselno upošteva postopek iz prejšnje- 12. člen ga odstavka. V postopku primerjave prispelih vlog za sklenitev prav- nega posla po tem pravilniku se upoštevajo predvsem na- slednja merila: V. ZAKUP (NAJEM) STAVBNEGA ZEMLJIŠČA – ponujena cena za zemljišče, – mnenje občinske strokovne službe, pristojne za pro- 16. člen storsko planiranje, Interesenti lahko pridobijo v zakup (najem) občinsko – predvideni program dejavnosti, zemljišče, če predložijo vlogo na javnem razpisu ali če poda- – skladnost predvidenega programa s programi dejav- jo vlogo za zakup (najem) za druga občinska zemljišča. nosti sosednjih oziroma bližnjih uporabnikov zemljišč, V zakup (najem) je mogoče oddati tudi poti, ki imajo v – vpliv na socialnoekonomsko stanje v občini, času predložitve vloge interesenta status javne poti, če ob- – druga merila, navedena v javnem razpisu. činski svet skladno s 15. členom tega pravilnika status javne poti predhodno ukine. 13. člen Interesent, ki ne predloži popolne vloge, se v primeru 17. člen javnega razpisa s končnim rokom oddaje vlog izloči iz na- Višino zakupnine (najemnine) za posamezne vrste ozi- daljnjega postopka; v primeru javnega razpisa z odprtim roma rabe zemljišč določi na predlog župana občinski svet. rokom se interesenta pozove k dopolnitvi vloge, razen če je za isto zemljišče prispela tudi vloga, ki je že na prvi pogled 18. člen ustreznejša oziroma ugodnejša. Pri oddaji zemljišča v najem za postavitev začasnih Vloga interesenta, ki je podal vlogo, iz katere izhaja, da objektov se smiselno uporabljajo določbe 14. člena tega ne izpolnjuje pogojev za pridobitev razpisanega stavbnega pravilnika. zemljišča, se zavrne. Javni razpis za oddajo v najem se ne objavi, če se neposredno po prekinitvi najemne pogodbe pojavi nov na- 14. člen jemnik, ki je odkupil začasni objekt od dotedanjega najem- Pri obravnavanju vloge interesenta za odkup, zamenja- nika. vo ali oddajo za gradnjo njegovemu zemljišču sosednjega ali bližnjega občinskega zemljišča v smislu smotrnega izko- 19. člen riščanja ali zaokroževanja njegovega stavbnega zemljišča, V primeru, ko interesent poda vlogo za izdajo soglasja komisija izvede predvsem naslednji postopek: za časovno omejeno rabo zemljišča (npr. za odlaganje mate- – ugotovi interese občine do zemljišča, za katerega je riala), mu lahko izda občinski upravni organ, pristojen za vloga prispela; v primeru, da ima občina poseben namen, ki gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, soglasje, v katerem izhaja iz veljavnih prostorskih dokumentov ali se pripravlja na navede obdobje veljave soglasja, odškodnino za uporabo sprejem takšnega dokumenta, komisija predlaga županu, občinskega zemljišča in druge pogoje, ki jih mora izpolniti da vlogo zavrne; interesent. – ugotovi, ali je mogoče in smotrno zemljišče samo ali skupaj s sosednjim ali delom sosednjega zemljišča obravna- 20. člen vati kot samostojno lokacijo; V primeru, da interesent poda vlogo za pridobitev v – preveri, ali obstaja kakšen interes drugih sosednjih zakup (najem) zemljišča, katero meji tudi na zemljišča drugih lastnikov zemljišč, za kar lahko opravi tudi skupni ogled in lastnikov, ki bi lahko bili zainteresirani za najem istega zem- soočenje zainteresiranih lastnikov sosednjih zemljišč; če tak ljišča, se smiselno uporabijo določbe prve, četrte in pete interes obstaja, komisija razvrsti interesente skladno z merili alinee 14. člena tega pravilnika. Pred izdelavo predloga o iz 12. člena tega pravilnika; dodelitvi mora komisija pridobiti še mnenje krajevne skup- Stran 7438 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije nosti, na katerem ozemlju zemljišče leži; krajevna skupnost – kraj, kjer se opravlja pregledovanje vlog, mora v mnenju navesti svoje stališče: ali se ugodi vlogi – datum in čas seje komisije, interesenta v celoti ali se zemljišče razdeli tudi med ostale – imena prisotnih članov komisije in ostalih prisot- sosede ali da se vlogo interesenta v celoti zavrne. Če krajev- nih, na skupnost ne poda svojega pismenega mnenja v roku 30 – navedbo javnega razpisa, na katerega so prispele dni od prejema zaprosila komisije, se šteje, da soglaša z vloge, dodelitvijo celotnega zemljišča vlagatelju. – v primeru javnega razpisa s končnim rokom oddaje vlog, navedbo števila pravočasno prispelih vlog in navedbo prepozno predloženih vlog, VI. DOLOČITEV VREDNOSTI STAVBNEGA ZEMLJIŠČA – ugotovitve o popolnosti posameznih vlog, – ugotovitve o morebitnem večjem številu vlog za isto 21. člen stavbno zemljišče, Vrednost stavbnega zemljišča, ki je predmet prodaje ali – druge relevantne podatke, ki zadevajo posamezno oddaje za gradnjo, se za zemljišča, zajeta v prostorsko- vlogo. izvedbenih načrtih (v nadaljevanju: PIN), določi skladno s Po pregledu in analizi prispelih vlog komisija sprejme programom komunalnega opremljanja; za zemljišča, ki pa sklepe, s katerimi predlaga županu rešitve posameznih vlog. niso zajeta v PIN, pa s cenitvijo zapriseženega sodnega cenilca gradbene stroke, ki ne sme biti starejša od 45 dni. Občinski svet oziroma župan lahko skladno s svojo VIII. IZBIRA NAJUGODNEJŠEGA INTERESENTA pristojnostjo odloči, da se opravi cenitev po metodologiji tržne vrednosti. To cenitev lahko opravi ustrezno usposob- 27. člen ljen zaprisežen sodni cenilec. Najugodnejšega interesenta izbere s sklepom župan. Za izdajo sklepa lahko župan pooblasti tudi predstojnika 22. člen upravnega organa, v čigar pristojnost spada gospodarjenje Pri zamenjavi mora biti nepremičnina, ki jo interesent s stavbnimi zemljišči; župan lahko za izdajo sklepa pooblasti ponudi v zamenjavo, praviloma ocenjena po isti metodi kot tudi koga tretjega. občinsko zemljišče. V cenitvi se upošteva investicijski pro- Zoper županov sklep o izbiri najugodnejšega intere- gram, če je bil ta sprejet, sicer pa dokazljiva dotedanja senta se lahko na javnem razpisu neuspeli interesent pritoži vlaganja interesenta in občine. Če nepremičnini, ki sta pred- pri županu, in sicer v roku osmih dni po prejemu sklepa. O videni za menjavo, nista enakovredni, mora lastnik za nižje pritožbi po ponovni presoji in na predlog strokovne komisije ocenjene nepremičnine doplačati razliko v sporazumno do- odloči župan z odločbo. Odločba je dokončna. V primeru, govorjeni obliki. da interesentovi pritožbi ni bilo ugodeno in ta vztraja pri svoji pritožbi, lahko interesent skladno z zakonom sproži ustre- 23. člen zen postopek pri stvarno pristojnem sodišču v Novem me- Plačilne pogoje in ugodnosti za plačilo kupnine za zem- stu. ljišča po območjih in namenih pozidave določi na predlog župana občinski svet. Občinski svet sprejme to odločitev za vsako območje oziroma za vsak namen posebej. IX. PONOVITEV RAZPISA IN SKLENITEV POGODBE

24. člen 28. člen Vse akte in njihove spremembe, ki jih sprejme po tem Če je javni razpis uspešen le za posamezna stavbna pravilniku občinski svet in ki se nanašajo na določitve vred- zemljišča, zemljišča pa se ne prodajajo ali oddajajo v kom- nosti zemljišč, se objavi v Uradnem listu Republike Sloveni- pleksu, se lahko javni razpis za preostala zemljišča ponovi. je, veljati pa začnejo naslednji dan po objavi. 29. člen Pogodba mora biti sklenjena najkasneje v petnajstih VII. KOMISIJA ZA ODDAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ dneh po dokončnosti sklepa o izbiri najugodnejšega inte- resenta oziroma po vročitvi sklepa o pozitivni rešitvi vlo- 25. člen ge. Postopek javnega razpisa vodi občinska strokovna služ- Če interesent v tem roku ne sklene pogodbe zaradi ba, ki je pristojna za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. njemu lastnih razlogov, se šteje, da je od vloge odstopil. Vloge, ki prispejo na javni razpis in druge vloge, katere Vplačane varščine se v tem primeru ne vrne. podajo interesenti za pridobitev občinskih zemljišč, obrav- nava komisija za oddajo stavbnih zemljišč. Komisijo sestav- lja najmanj pet članov, od katerih je en član predstavnik X. PRODAJA IN ODDAJA OSTALIH NEPREMIČNIN strokovne službe za prostorsko planiranje, en predstavnik strokovne službe, pristojne za gospodarjenje s stavbnimi 30. člen zemljišči, en član s pravnim znanjem, direktor občinske Ostale nepremičnine se prodajajo in oddajajo po uprave ter en član občinskega sveta. Člane komisije imenu- predhodno uradno ugotovljeni vrednosti nepremičnine na je župan. podlagi sklepa Občinskega sveta mestne občine Novo Komisija je sklepčna, če je na seji navzoča vsaj polovi- mesto. ca članov. 31. člen 26. člen Župan lahko odloči, da se določbe tega pravilnika smi- O pregledovanju vlog komisija vodi zapisnik, v katerega selno uporabljajo tudi za prodajo, menjavo ali oddajo v na- vpisuje naslednje podatke: jem tistih poslovnih prostorov, ki so v lasti občine. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7439

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE cionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93) in določbe zakona o raz- 32. člen merjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih Pri določanju vrednosti zemljišč na območjih, ki se lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94, 36/96), urejajo s PIN, se upoštevajo veljavni investicijski programi. kolikor zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) 33. člen ne določa drugače. Do pravnomočne razdelitve nepremičnega premoženja Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcio- prejšnje Občine Novo mesto med njene pravne naslednice narji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno oziroma lahko občina sklepa skladno s tem pravilnikom pravne posle do nagrade, če funkcijo opravljajo nepoklicno. za to nerazdeljeno nepremično premoženje le skupaj z obči- Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani nami Šentjernej, Škocjan, Dolenjske Toplice, Mirna Peč in občinskega sveta, ter članom nadzornega odbora in volilne Žužemberk. komisije pripadajo nagrade za njihovo delo, ki se oblikujejo na podlagi tega pravilnika smiselno določbam zakonov iz 34. člen prvega odstavka tega člena. Za že izvedene javne razpise za prodajo zemljišč v obstoječih zazidalnih načrtih se ob sklenitvi pogodb za zem- 2. člen ljišča upoštevajo cene po veljavnem odloku o povprečni Občinski funkcionarji so: člani občinskega sveta, žu- gradbeni ceni m2 stanovanjske površine in povprečnih pan in podžupan. stroških komunalnega opremljanja zemljišča na območju Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepo- občine, priprava in komunalna oprema pa se od dneva klicno. objave javnega razpisa do dneva sklenitve pogodbe revalori- Župan se lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal zira z indeksom industrijskih proizvodov pri proizvajalcih – poklicno. proizvodnja gradbenega materiala (po podatkih Statistične- ga urada Republike Slovenije). 3. člen Z zakonom je za opravljanje funkcije župana Občine 35. člen Odranci, določen količnik osnovne plače v višini 3,5. Župa- Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nu pripada funkcijski dodatek v višini 50% plače oblikovane nem listu Republike Slovenije. na podlagi zakona. Merila za oblikovanje nagrade podžupana in višino na- Št. 015-05-17/1999-1200 grade določa ta pravilnik. Novo mesto, dne 1. junija 1999. 4. člen Župan Z zakonom določeni najvišji dovoljeni obseg sredstev v Mestne občine Novo mesto okviru katerega se lahko oblikuje del plače za nepoklicno Anton Starc, dr. med. l. r. opravljanje funkcije člana občinskega sveta, je podlaga za ugotovitev najvišjega možnega letnega obsega sredstev, iz katerih se izplačujejo plače članom občinskega sveta ter nagrade članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta ali nadzornega odbora ter drugih ODRANCI organov Občine Odranci. Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v prora- 2758. Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in čunu in v posameznem proračunskem letu. nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov II. VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA DELA PLAČE OZIROMA NAGRADE ZA OBČINSKE FUNKCIONARJE Na podlagi 14. člena statuta Občine Odranci (Uradni list RS, št. 43/95, 12/96 in 19/99) ter v skladu s 100.b 5. člen členom zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. Nagrada podžupana se oblikuje v skladu z naslednjimi 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) kriteriji in merili: je Občinski svet občine Odranci na 4. seji dne 8. 6. 1999 – za nadomeščanje župana v primeru odsotnosti ali sprejel zadržanosti župana, za vodenje občinskega sveta, v koor- dinacijo dela delovnih teles in za pomoč županu pri izvrše- P R A V I L N I K vanju nalog po potrebi mu pripada mesečno 24.000 SIT o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah neto. članov delovnih teles občinskega sveta ter Podžupanu, ki je v skladu s sklepom občinskega sveta članov drugih občinskih organov ter o povračilih določen, da bo v primeru predčasnega prenehanja funkcije stroškov župana opravljal funkcijo župana, v času, ko opravlja funkci- jo župana, pripada plača, ki bi jo dobil župan.

I. SPLOŠNE DOLOČBE 6. člen Nagrada za opravljanje funkcije člana občinskega sve- 1. člen ta se določi na podlagi naslednjih kriterijev: Za ureditev plač in delovnih razmerij občinskih funk- – za udeležbo na sejah občinskega sveta 12.000 SIT cionarjev se smiselno uporabljajo določbe zakona o funk- neto, Stran 7440 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– predsedovanje seji delovnega telesa občinskega sve- beno potovanje izven območja Občine Odranci. Stroški pre- ta 3.000 SIT neto, voza se povrnejo v skladu predpisi. – udeležba na seji delovnega telesa, katerega član je Občinski funkcionar ima pravico do dnevnice za služ- 2.000 SIT neto. beno potovanje v skladu s predpisi. Izplačilo se opravi na podlagi evidence o opravlje- Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov nem delu članov občinskega sveta, ki jo vodi občinska prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Stroški preno- uprava. čevanja se povrnejo na podlagi predloženega računa v skla- du s predpisi. 7. člen V okviru ugotovljenega zneska plače župana za poklic- 13. člen no opravljanje funkcije se določi najvišji možni znesek plače Pravice iz 12. člena tega pravilnika uveljavlja občinski oziroma dela plače posameznega občinskega funkcionarja funkcionar na podlagi naloga za službeno potovanje. ter zagotovi, da ta mesečno ali letno ne preseže najvišjega Nalog za službeno potovanje izda župan. Kolikor gre za možnega zneska, ki ga določa zakon. službeno potovanje župana, izda nalog podžupan ali tajnik občine. 8. člen Plača oziroma nagrada občinskega funkcionarja je pra- vica, ki mu gre praviloma na podlagi sklenjene mandatne V. NAČIN IZPLAČEVANJA pogodbe ter tega pravilnika. 14. člen Sredstva za izplačevanje plač, nagrad in povračil stroš- III. NAGRADE kov, ki jih imajo občinski funkcionarji, se zagotovijo iz sred- stev proračuna. 9. člen Članom delovnih teles občinskega sveta, se za oprav- 15. člen ljanje dela v komisiji ali odboru občinskega sveta določi Plače in nagrade se izplačujejo mesečno za pretekli nagrada v obliki sejnine, ki se izplača za udeležbo na podla- mesec najkasneje do 15. dne v tekočem mesecu. gi pogodbe o delu, sklenjene za posamezno koledarsko Prejemki določeni v 12. členu tega pravilnika, se izpla- leto. čujejo v petnajstih dneh po končanem službenem potova- Sejnina za posamezno sejo znaša 2.000 SIT. nju.

10. člen 16. člen Nagrade predsednika in članov nadzornega odbora se Plače in nagrade se usklajujejo skladno s spremembo izplačujejo na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za posa- zneska, ki je kot izhodiščna plača za prvi tarifni razred za mezno koledarsko leto v skladu z evidenco opravljenega polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za ne- dela, ki jo vodi občinska uprava v naslednjih višinah: gospodarske dejavnosti, povračila stroškov v zvezi z delom – predsedovanje na seji nadzornega odbora 12.000 pa v skladu s predpisi, ki jih urejajo. SIT neto, – udeležba na seji občinskega sveta 3.000 SIT neto, – udeležba na seji nadzornega odbora 8.000 SIT VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE neto. 17. člen 11. člen Plače, nagrade in povračila, ki pripadajo občinskim Predsednik, tajnik in člani občinske volilne komisi- funkcionarjem, predsedniku in članom nadzornega odbora je imajo za opravljanje dela v zvezi z izvedbo lokalnih ter članom komisij in odborom občinskega sveta, ki niso referendumov in volitev v skladu z zakonom pravico do člani občinskega sveta, se izplačajo za nazaj in sicer od nagrade. dneva potrditve mandata oziroma imenovanja. Sklep o obsegu sredstev za nagrade iz prejšnjega od- stavka sprejme občinski svet najkasneje v 15 dneh po razpi- 18. člen su referenduma ali volitev. Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na člane komi- Nagrade članom volilne komisije se oblikujejo v skladu sij in odborov občinskega sveta, ki niso člani občinskega z merili, ki jih določi s sklepom volilna komisija in izplačujejo sveta, se smiselno uporabljajo tudi za izplačilo sejnin čla- na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za posamezne volitve nom štaba za civilno zaščito in članom drugih komisij, odbo- oziroma referendum. rov, svetov, ki jih ustanovi ali imenuje občinski svet ali žu- pan.

IV. POVRAČILA, NADOMESTILA IN DRUGI PREJEMKI 19. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 12. člen nem listu RS. Občinski funkcionarji imajo pravico do povračil, nado- mestil in drugih prejemkov v skladu s predpisi, ki urejajo te Št. 38-4/99 pravice. Odranci, dne 8. junija 1999. Občinski funkcionar ima pravico do povračila prevoza stroškov prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravlja- Župan nju funkcije ali v zvezi z njo. Pravico do povračila potnih Občine Odranci stroškov lahko občinski funkcionar uveljavlja, če gre za služ- Ivan Markoja l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7441

2759. Sklep o spremembah in dopolnitvah odloka o PIVKA odmeri in plačilu komunalnega prispevka za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča na 2761. Statut Občine Pivka območju Občine Odranci

Na podlagi 42., 43. in 44. člena zakona o stavbnih zemljiš- Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi čih (Uradni list RS, št. 44/97 ter na podlagi 14. člena statuta (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, Občine Odranci (Uradni list RS, št. 43/95, 12/96 in 19/99) je 10/98 in 74/98) je Občinski svet občine Pivka na 5. redni Občinski svet občine Odranci na 4. seji dne 8. 6. 1999 sprejel seji dne 6. 5. 1999 sprejel S K L E P S T A T U T o spremembah in dopolnitvah odloka o odmeri Občine Pivka in plačilu komunalnega prispevka za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča na območju Občine Odranci I. SPLOŠNE DOLOČBE V odloku o odmeri in plačilu komunalnega prispevka za 1. člen pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča na območju Občina Pivka je samoupravna lokalna skupnost usta- Občine Odranci (Uradni list RS, št. 77/98) se črta 16. člen. novljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Buje, Čepno, Dolnja Košana, Drskovče, Gornja Košana, Gra- Št. 37-4/99 dec, Jurišče, Kal, Klenik, Mala Pristava, Nadanje Selo, Odranci, dne 8. junija 1999. Narin, Neverke, Nova Sušica, Palčje, Parje, Petelinje, Piv- ka, Ribnica, Selce, Slovenska vas, Stara Sušica, Suhorje, Župan Šmihel, Tabor nad Knežakom, Trnje, Velika Pristava, Volče Občine Odranci in Zagorje. Ivan Markoja l. r. Sedež občine je v Pivki, Kolodvorska cesta 5. Občina je pravna oseba javnega prava s pravico pose- dovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Občino predstavlja in zastopa župan. 2760. Sklep o načinu financiranja političnih strank v Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z Občini Odranci zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z Na podlagi 26. člena zakona o političnih strankah (Urad- občinskim odlokom. ni list RS, št. 62/94) v povezavi s 23. členom istega zakona in 14. člena statuta Občine Odranci (Uradni list RS, št. 43/95, 2. člen 12/96 in 19/99) je Občinski svet občine Odranci na 4. seji Na območju Občine Pivka so ustanovljeni ožji deli obči- dne 8. 6. 1999 sprejel ne. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Pivka so določeni s tem statutom in odlokom S K L E P občine. o načinu financiranja političnih strank v Občini Imena in območja ožjih delov občine so: Vaška skup- Odranci nost Buje, Čepno, Dolnja Košana, Gornja Košana, Gradec, Jurišče, Kal, Klenik, Mala Pristava, Nadanje Selo, Narin, 1. člen Neverke, Nova Sušica, Palčje, Parje, Petelinje, Pivka, Ribni- Političnim strankam, katere imajo mandate svetnikov v ca, Selce, Slovenska vas, Stara Sušica, Suhorje, Šmihel, Občinskem svetu občine Odranci, pripadajo sredstva iz pro- Trnje, Velika Pristava, Volče in Zagorje ki obsega naselja računa Občine Odranci v višini 30 SIT za vsak dobljeni glas Drskovče, Tabor nad Knežakom in Zagorje. na volitvah za občinski svet in za župana. V nadaljevanju se uporablja splošni naziv vaška skup- nost. 2. člen Sredstva se strankam priznavajo na podlagi prošnje, 3. člen mesečno, nakazujejo pa trimesečno na njihov žiro račun. Občina Pivka (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve 3. člen lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge Znesek iz 1. člena tega sklepa se mesečno usklajuje s iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglas- koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin po znanih po- ju nanjo prenesene z zakonom. datkih Statističnega urada Republike Slovenije. 4. člen 4. člen Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivali- Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- šče, so občani. nem listu RS, uporablja pa se od 1. 1. 1999. Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne Št. 36-4/99 pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v Odranci, dne 8. junija 1999. drugih organih v skladu s tem statutom. Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev Župan tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. Občine Odranci Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posa- Ivan Markoja l. r. mezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v obči- Stran 7442 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije ni začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in – z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje raz- drugih nepremičnin na območju občine. voj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov. 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za 5. člen povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s so- – v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih ob- sednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in jektov, državo. – sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski pro- Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokal- gram občine, ne samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpi- – spremlja in analizira stanje na stanovanjskem po- sanem v zakonu. dročju občine, Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi dru- – spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v obči- gih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skup- ni ter se vključuje v stanovanjski trg, nosti. – gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prosto- objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, voljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje – v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, za opravljanje skupnih zadev. – sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugi- mi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike 6. člen občanov. Občina Pivka ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: oblika, vsebina in uporaba je določena z odlokom, ki se ga – ustanavlja lokalne javne službe, sprejema in spreminja na enak način kot ta statut. – sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v delovanje lokalnih javnih služb, zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OBČINA PIVKA, v – zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, notranjem krogu pa naziv organa občine – Občinski svet; – nadzira delovanje lokalnih javnih služb, Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija. – gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge V sredini pečata je grb občine z likom Martina Krpana. komunalne objekte in naprave, Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s – zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi svojim aktom. zemljišči. Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zasluž- 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in nim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja zdravstveno dejavnost tako, da: in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. – ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, – v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja II. NALOGE OBČINE sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, 7. člen – sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravs- Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega tvenim zavodom, pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, – z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno zlasti pa: dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je po- tako, da: membno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih – sprejema statut in druge splošne akte občine, prebivalcev. – sprejema proračun in zaključni račun občine, 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolske- – načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske ga varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno akte, ogrožene, invalide in ostarele tako, da: – predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. – spremlja stanje na tem področju, 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: – pristojnim organom in institucijam predlaga določene – ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premo- ukrepe na tem področju, ženjem, – sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi – pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, in drugimi pristojnimi organi in institucijami. – sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno de- in premičnin, javnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: – sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje – omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za vrednost svojega premoženja. kulturno dediščino na svojem območju, 3. Pospešuje gospodarski razvoj občine tako, da: – zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost, – spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, – z dotacijami spodbuja te dejavnosti, – sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešu- – sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivno- jejo razvoj gospodarstva v občini, sti občine. – sodeluje pri izdelavi in realizaciji programov za razvoj 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo občine še zlasti na področjih: obrti, podjetništva, kmetijstva, pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja razvoja podeželja in turizema. druge dejavnosti varstva okolja tako, da: – oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski – izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi razvoj, predpisi s področja varstva okolja, – sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru intere- – spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih sov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo razreševanju gospodarskih problemov, okolja, Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7443

– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zago- III. ORGANI OBČINE tavlja varstvo okolja, – sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih ob- 1. Skupne določbe vešča o ugotovljenih nepravilnostih, – z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. 10. člen 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: Organi občine so: – lokalne javne ceste in druge javne poti, – občinski svet, – površine za pešce in kolesarje, – župan in – igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, – nadzorni odbor občine. – javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski površine ter organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi – ureja promet v občini. predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postop- primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z kov. merili in normativi: Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in – organizira reševalno pomoč v požarih, naloge določa zakon (komisijo po zakonu o nezdružljivosti – organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševa- opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo; svet za nje za primere elementarnih in drugih nesreč, varstvo uporabnikov javnih dobrin; svet za preventivo in vzgo- – zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in jo v cestnem prometu; odbor za razpolaganje s sredstvi izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesreča- požarnega sklada; štab civilne zaščite; svet za varstvo na- mi, jemnikov neprofitnih stanovanj). – zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementar- Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma nih in drugih naravnih nesreč, članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in – sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in tem statutom. štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, Člani občinskega sveta, župan in podžupan (podžupa- – opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni na) so občinski funkcionarji. varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. 12. Ureja javni red v občini tako, da: 11. člen – sprejema ustrezne splošne akte, Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v – določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja katerimi se kršijo predpisi občine, upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih – ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in nalo- – organizira občinsko redarstvo, ge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter – izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, strokovna, organizacijska in administrativna opravila za ob- – opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ob- činske organe. činskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacij- svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, ske enote in organi občinske uprave. Organe občinske upra- – opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. ve ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. 8. člen V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina oprav- 12. člen lja tudi naloge, ki se nanašajo na: Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, – inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odlo- predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje čitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. pristojnosti, Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih – ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za članov. potrebe občine, – določanje namembnosti urbanega prostora, 13. člen – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje po- Delo organov občine je javno. gojev za njihovo uporabo, Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o – evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavlja- – ohranjanje naravne in kulturne dediščine v sodelova- njem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in pred- nju s pristojnimi institucijami, stavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah ob- – mrliško ogledno službo in činskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki – ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. so podlaga za odločanje občinskih organov. Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, 9. člen razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične na- pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, loge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine ozi- statističnih in evidenčnih podatkov. roma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, občina od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki ta statut in poslovnik občinskega sveta. imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpo- osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o prav- gleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov nih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del pre- občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, moženja v občini. če izkažejo pravni interes. Stran 7444 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

2. Občinski svet nih teles, ki jih imenuje občinski svet, – določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja 14. člen lokalnih javnih služb, Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zade- – ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge vah v okviru pravic in dolžnosti občine. pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, Občinski svet šteje sedemnajst članov. – imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o ne- Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat združljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnost- članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejš- jo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin njih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvo- ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi ljenega občinskega sveta. zakona, Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je – določi organizacijo in način izvajanja varstva pred potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sve- naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katere- ta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v ga sestavni del je tudi program varstva pred požari, 20 dneh po izvolitvi. – sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim pre- in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva neha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih pred požari, zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je – določi organizacijo občinskega sveta ter način nje- občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občin- govega delovanja v vojni, skega sveta. – sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot 15. člen javna služba, Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splo- – daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote šne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glaso- in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne vanjem v skladu z zakonom. enote, Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. – odloča o drugih zadevah, ki jih določa ta zakon in ta O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta statut. v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom. 17. člen 16. člen Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo- Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge klicno. splošne akte ter poslovnik občinskega sveta. Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v – sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako dolo- občine, ča zakon. – sprejema občinski proračun in zaključni račun, Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, – ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžu- organizacijo in delovno področje, pana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega preneha- – v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin usta- nja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne navlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za opravlja funkcije člana občinskega sveta. izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s podjetjih, funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organiza- – daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti cijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, na občino in odloča o na občino prenešenih zadevah iz kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad drug občinski organ, zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela – nadzoruje delo župana, podžupana in občinske upra- organov občine. ve glede izvajanja odločitev občinskega sveta, – potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugo- 18. člen tavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcio- Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje narja, župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta poob- – imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nad- lasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. zornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzor- Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni nega odbora, podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že – imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občin- sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo skega sveta, vodi najstarejši član občinskega sveta. – na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določ- določi podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja bami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o poklicnem na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih skli- opravljanju funkcije podžupana, cati najmanj štirikrat letno. – odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premože- Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinske- nja, kolikor s statutom občine ali z odlokom za odločanje o ga sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva tem ni pooblaščen župan, najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v – odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za – razpisuje referendum, sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku – s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje merila za nagrade in nadomestila članom organov in delov- občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, poob- Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7445 laščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni red pa ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, lahko dopolni še z novimi točkami. – če odstopi. Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sve- 19. člen ta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena Strokovno in administrativno delo za potrebe občinske- se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član ga sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska odločitvi v zvezi s četrto in peto alineo prvega odstavka tega uprava. člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z 20. člen dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za Občinski svet dela in odloča na sejah. mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. nastali razlogi za prenehanje mandata. Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občin- Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po skemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa pro- Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Odbori in komisije občinskega sveta Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega 23. člen odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na volitve in imenovanja. začetku seje. Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organi- točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavlja- zacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega jo člani sveta. sveta določa poslovnik občinskega sveta. S sklepom o usta- Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo župa- novitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov nu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega od- določi občinski svet tudi njegove naloge. bora občine in tajniku občine. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. 24. člen Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so ima pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na članov. vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega po- opravlja zlasti naslednje naloge: dročja dela in tako zahteva župan ali vsaj četrtina občin- – občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna skih svetnikov. telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, 21. člen – občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z – pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa dru- zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcio- gačno večino. narjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom funkcionarjev, ali če tako sklene občinski svet. – obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih svet. organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dve- 25. člen tretjinsko večino navzočih članov. Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbo- Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občin- re kot svoja delovna telesa. ska uprava. Stalna delovna telesa občinskega sveta so: Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občin- – odbor za finance in proračun, skega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat – odbor za komunalne dejavnosti in urejanje prostora, letno. – odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, razvoj podeželja in turizem, 22. člen – odbor za gospodarstvo in obrt, Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: – odbor za družbene dejavnosti, – če izgubi volilno pravico, – odbor za varstvo okolja. – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, Število članov posameznega delovnega telesa občin- – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno skega sveta in delovno področje se določi s poslovnikom kazen zapora, daljšo od šest mesecev, občinskega sveta. – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s skle- opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občin- pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število skega sveta, članov ter opravi imenovanje. Stran 7446 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

26. člen – predlaga ustanovitev organov občinske uprave, dolo- Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed čitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, svojih članov in največ polovico članov izmed drugih obča- določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča nov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za man- o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposle- datna vprašanja, volitve in imenovanja. nih v občinski upravi ter pooblašča tajnika občine za te Konstituivno sejo delovnega telesa skliče župan, na naloge, kateri člani odbora izmed svetnikov izvolijo predsednika od- – imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike or- bora. ganov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združ- – usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in orga- ljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v nov skupne občinske uprave, občinski upravi. – opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta sta- tut. 27. člen Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in 31. člen dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njego- svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri ve pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa pro- čemer mora navesti razloge za zadržanje. računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahte- župana. vo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če 28. člen meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali Občinski svet lahko razreši člana delovnega telesa ob- drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu činskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri četrtine članov občinskega sveta. O razrešitvi občinski svet čemer mora navesti razloge za zadržanje. odloča na prvi naslednji seji. Predlog novih kandidatov za Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta žu- člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za pan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odlo- mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve nasled- čitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, nje seje občinskega sveta. lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki 3. Župan je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost 29. člen take odločitve. Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebi- vališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se 32. člen opravijo v skladu z zakonom. Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na po- Mandatna doba župana traja štiri leta. dročju zaščite in reševanja, predvsem pa: Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet – skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali pred- – imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter stavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih poverjenike za civilno zaščito, pritožb ni bilo. – sprejme načrt zaščite in reševanja, Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko – vodi zaščito, reševanje in pomoč, odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je – določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziro- župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. ma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, 30. člen – ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v Župan predstavlja in zastopa občino. naravnem okolju na območju občine, Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje – sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se ob- občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. činski svet ne more sestati, Poleg tega župan predvsem: – v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogro- – predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun ob- ženih in prizadetih prebivalcev, čine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz – predlaga pristojnemu organu razporeditev državlja- pristojnosti občinskega sveta, nov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter mate- – izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge ose- rialno dolžnost. be za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, 33. člen – skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih Na sejah občinskih odborov in komisij ima župan pravi- odločitev občinskega sveta, co sodelovati, vendar brez pravice glasovanja. – odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premože- nja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, 34. člen – skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem aktov občine, obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7447 občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprej- ra biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vpra- me začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev šanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu. 34.a člen Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga podžupana oziroma največ dva podžupana. Podžupana ime- komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugo- nuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed tovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. svojih članov. S sklepom o imenovanju podžupana določi Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na občinski svet na predlog župana podžupana, ki bo v primeru kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. župana v času od sprejema sklepa o predčasnem preneha- Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedni- nju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve nove- ku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat ga župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpi- pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. še občinska volilna komisija nadomestne volitve. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter oprav- Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz lja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena župan pooblasti. preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se Podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa šteje za razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi najstarejši podžupan, nadomešča župana v primeru njegove kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma potrditev odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upošte- podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste nalo- vajo določbe zakona. ge, za katere ga župan pooblasti. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju občinskega sveta. funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana. 4. Nadzorni odbor 35. člen Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi noben 38. člen izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nado- Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne mešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, porabe v občini. če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta pristojnosti: tekoče naloge iz pristojnosti župana. – opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, 36. člen – nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu občinskega proračuna, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne orga- – nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov prora- ne občine. čunskih sredstev. Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posa- zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, ob- meznih zadev iz svoje pristojnosti. činske uprave, svetov ožjih delov občine (vaških skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter dru- 37. člen gih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaš- Županu in podžupanu preneha mandat: čenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim pre- – če izgubi volilno pravico, moženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe – če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, občinskih javnih sredstev. – če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev, 39. člen – če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega od- ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, bora imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzorne- – če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha ga odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izo- opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali brazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega podžupana, področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine – če odstopi, predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vpraša- – če je po odločitvi Državnega zbora razrešen. nja, volitve in imenovanja. Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občin- na predlog župana razreši. skega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov obči- Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je ne (vaških skupnosti), tajnik občine, delavci občinske upra- razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razre- ve ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in šitve. občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje proračunskih sredstev. alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razreši- pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je tve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četr- sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razreši- to, peto in šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odloči- tev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlo- tev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana mo- gi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sve- Stran 7448 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije ta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, pri- odbora. poročila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev 40. člen so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbo- Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju ra in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi predloge nadzornega odbora. seji navzočih večina članov. Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsed- 43. člen nika nadzornega odbora. Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzorne- Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi ga odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane njegove seje. okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni za- predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzor- devi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za nega odbora, z večino glasov navzočih članov. izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahte- 41. člen vo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki ob- odbora. vezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nad- zaključnih računov finančnih načrtov ožjih delov občine (vaš- zorni odbor. kih skupnosti), javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, predloga proračuna in finančnih načrtov ožjih delov 44. člen občine (vaških skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V pro- dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice gram lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S strank. programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana. Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbo- Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni ra dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predla- nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim ga občinski svet ali župan. predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporab- nikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, do- 42. člen bro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nad- zornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na 45. člen predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z let- Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzorne- nim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora za- ga odbora zagotavljata župan in občinska uprava. dolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebo- Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko vati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora ime- navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgo- nuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. vornimi osebami). Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane ose- občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega pro- be dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, grama nadzora. predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v po- stopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasni- 46. člen la. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravi- Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni co zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo odbor s poslovnikom. naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati. 5. Občinska uprava Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega od- bora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana 47. člen oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukre- Notranjo organizacijo in delovno področje občinske pov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugo- župan. vor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorova- 48. člen ni osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z računskemu sodišču. drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov organov skupne občinske uprave. ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v Organizacija in delo organa skupne občinske uprave poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v pet- se določi s splošnim aktom o ustanovitvi (z odlokom), ki ga najstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno mi- na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. nistrstvo in računsko sodišče. V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja ute- 49. člen meljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posa- storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovi- meznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v tve posredovati pristojnemu organu pregona. upravnih stvareh v upravnem postopku. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7449

Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz 7. Drugi organi občine lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na 56. člen prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, posamezne primere z zakonom drugače določeno. ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske urejajo naloge občine na posameznih področjih javne upra- uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost ve, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona zadeva spada, če zakon ne določa drugače. s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posamezne- ga organa. 50. člen Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja taj- 57. člen nik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za oprav- izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in dru- ljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotne- gih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi ga postopka in za odločanje v upravnih stvareh. načrti. Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom delo odgovorni županu. drugače določeno.

51. člen IV. OŽJI DELI OBČINE Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvaja- nje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih pred- 58. člen pisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb obča- o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za no- nov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli tranje zadeve. občine ustanovljene vaške skupnosti naštete v drugem čle- nu tega statuta. 52. člen Vaške skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcio- O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko nalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in prav- odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje nem smislu. teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in oprav- Pobudo za ustanovitev nove vaške skupnosti, njeno ljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v uprav- ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor nem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volilcev s tega lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi območja po postopku in na način, ki je določen s tem uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. statutom za ljudsko iniciativo. Vaške skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo 53. člen območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območ- dopusten upravni spor. je, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz 59. člen državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. Vaške skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: 54. člen – dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svo- O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali za- jem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investi- poslenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v prime- cij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in ru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stva- – sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vo- reh. do in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. javnih služb, – dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komu- 6. Občinsko pravobranilstvo nalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, – dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja 55. člen (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) Občina lahko ustanovi občinsko pravobranilstvo, ki pred in pri tem sodelujejo, sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občin- – dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (pro- ske organe in ožje dele občine. metna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa hitrosti ipd.), tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine. – predlagajo programe javnih del, Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v kate- – sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah pro- rem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma storskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo ob- pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporab- močje njihove skupnosti, ljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. – oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, plan- Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu skupni organ občinskega pravobranilstva. organu občine, Stran 7450 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kme- 61. člen tijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj več- Prvo sejo sveta vaške skupnosti skliče župan najkasne- jih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v je dvajset dni po izvolitvi članov sveta vaške skupnosti. Svet kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici nje- bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, govih članov. Svet vaške skupnosti ima predsednika, ki ga – seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potre- izmed sebe izvolijo člani sveta, do izvolitve predsednika vodi bami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in vaški svet najstarejši član. varstva okolja, Predsednik sveta vaške skupnosti zastopa in predstav- – sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in dru- lja vaško skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter gih prireditev, opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet vaške skupnosti. – spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem Pravni posli, ki jih kot zastopnik vaške skupnosti sklene obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo predsednik njenega sveta, katerih vrednost presega in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reše- 100.000 tolarjev, so veljavni le ob pisnem soglasju župana. vanja, Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. – dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in uprav- Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja ljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na naloge, ki mu jih določi predsednik. uporabo za opravljanje njihovih nalog. Svet vaške skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov 59.a člen navzočih članov. Vaške skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti obči- Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta vaške skup- ne, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Vaške nosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. skupnosti občine Pivka praviloma samostojno: Predsednik sveta skliče svet vaške skupnosti najmanj – skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo po- štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. grebno službo na krajevno običajni način, če z odlokom Predsednik mora sklicati svet vaške skupnosti, če to zahte- občine ni drugače določeno, va župan ali najmanj polovica članov vaškega sveta. – skrbijo za pluženje in odvoz snega, Za delovanje sveta vaške skupnosti se smiselno upo- – skrbijo za vzdrževanje krajevnih cest, rablja poslovnik občinskega sveta. – skrbijo za vaške vodovode, – sodelujejo v postopku dajanja mnenja v z obratoval- 62. člen nim časom gostinskih obratov na svojem območju, Svet vaške skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s – upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem tem statutom naloge vaške skupnosti. Svet tudi: občine, ki jim je dano v uporabo, – obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se – izdelujejo načrte zaščite in reševanja na podlagi pred- nanašajo na območje vaške skupnosti in njeno prebivalstvo pisov in potreb občine, ter oblikuje svoja stališča in mnenja, – pospešujejo kulturne, športne in druge društvene – daje pobude in predloge za sprejem odlokov in dru- dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, gih splošnih aktov občine, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih – sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in prireditvah, kadar je organizator občina. razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti. Podrobneje se naloge vaških skupnosti opredelijo z Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta vaške skup- odlokom. nosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne 59.b člen zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače Vaška skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru določeno. nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Svet vaške skupnosti lahko za obravnavo posameznih Vaška skupnost ne more biti delodajalec. vprašanj sklicuje zbore krajanov vaške skupnosti. Za sklic in Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe prometu v svojem imenu in za svoj račun. tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. Vaška skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem Odločitve sveta skupnosti o razpolaganju ter gospodar- svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Obči- jenju s premoženjem skupnosti so veljavne, ko da nanje na odgovarja za obveznosti vaške skupnosti subsidiarno. soglasje občinski svet. Odločitve sveta vaške skupnosti iz tega člena izvršuje 60. člen župan in občinska uprava. Organ vaške skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju vaške skupnosti. Način 63. člen izvolitve članov sveta določa zakon. (Zbor predsednikov svetov vaških skupnosti) Volitve v svet vaške skupnosti razpiše župan. Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti se oblikuje katerim določi volilne enote za volitve v svet vaške skupnosti. svet predsednikov svetov vaških skupnosti (v nadaljevanju: Mandat članov sveta vaške skupnosti se začne in kon- zbor predsednikov) predvsem kot posvetovalni organ žu- ča istočasno kot mandat članov občinskega sveta. pana. Funkcija člana sveta je nezdružljiva s funkcijo župana, Seje zbora predsednikov sklicuje in vodi župan. Zbor podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine ter z predsednikov veljavno odloča, če je na seji prisotna večina delom v občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki članov in če je za odločitev glasovala večina prisotnih. Žu- urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega pan skliče zbor predsednikov najmanj dvakrat letno, prvo sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata sejo pa najkasneje v treh mesecih po izvolitvi vaških svetov. člana sveta ožjega dela občine. Zbor predsednikov skliče župan po potrebi ali pa na Funkcija člana sveta je častna. zahtevo najmanj tretjine članov zbora. Če župan zbora pred- Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7451 sednikov ne skliče v roku osmih dni ga lahko skličejo tisti, ki zbora občanov vaške skupnosti razpusti svet vaške skupno- so podali zahtevo. sti in razpiše predčasne volitve: Pri delu zbora predsednikov se smiselno uporabljajo – če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, določbe poslovnika občinskega sveta. – če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statu- Zbor predsednikov lahko z večino glasov vseh članov tom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, zbora zahteva, da občinski svet o posamezni odločitvi po- predpisi in splošnimi akti občine, novno odloči. Zahtevo mora zbor predsednikov podati naj- – če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s kasneje v petnajstih dneh od sprejema odločitve občinske- sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodelje- ga sveta. O zahtevi občinski svet odloči na prvi naslednji na iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko. seji. Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine vaško skupnost, če ugotovi, da svet vaške skupnosti ne 64. člen opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziro- Za delovanje in opravljanje nalog vaških skupnosti se ma da občani na njenem območju nimajo interesa za oprav- zagotovijo sredstva v proračunu občine. ljanje nalog vaške skupnosti v skladu s tem statutom. Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov Sprememba statuta, s katero se ukine ožji del občine prebivalcev vaških skupnosti lahko občina pridobiva sred- oziroma spremeni njegovo območje, lahko začne veljati šele stva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podje- po izteku mandata sveta ožjega dela občine. tij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za PRI ODLOČANJU V OBČINI potrebe vaških skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občin- ska uprava. 66. člen Vaška skupnost mora s svojim premoženjem gospoda- Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odlo- riti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem čanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja- iniciativa. jo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta. 1. Zbor občanov Če vaška skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obvezno- 67. člen sti na občino. Občani na zboru občanov: – obravnavajo pobude in predloge za spremembo ob- 64.a člen močja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v Delovanje vaških skupnosti se financira iz občinskega zvezi s tem in oblikujejo mnenja, proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, – obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokal- premoženja ožjega dela občine. ne skupnosti, Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja va- – obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ških skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom. ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih Vaške skupnosti se ne smejo zadolževati. območij, Prihodki in odhodki vaških skupnosti morajo biti zajeti v – predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spre- finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto membah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Fi- – opravljajo naloge zborov volilvcev v skladu z zako- nančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna nom, njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet. – imenujejo in razrešujejo člane vaških odborov, Občina ne prevzema finančnih obveznosti vaških skup- – dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripra- nosti, ki niso zajeti v proračunu občine. vo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom Za izvrševanje finančnega načrta vaške skupnosti je ter varovanja življenjskega okolja, odgovoren predsednik sveta. – oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, Na ŽR občine se oblikujejo konti za vsako vaško skup- kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč nost. Sredstva namenjena vaški skupnosti se v skladu s odpadkov in nevarnih stvari, proračunom in planom dela prenesejo na konto. – obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odloča- Vaške skupnosti imajo lahko svoje žiro račune. Sklep o jo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem odprtju posebnega žiro računa skupnosti izda župan, o zaprt- statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako ju pa občinski svet. Ob zaprtju ŽR vaške skupnosti se sreds- sklene občinski svet ali župan. tva prenesejo na konto vaške skupnosti občinskega ŽR. Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbo- Vaške skupnosti, ki nimajo posebnega ŽR uporabljajo ra občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posa- v ta namen svoj konto na ŽR občine. mezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju Za izvrševanje finančnih načrtov vaških skupnosti se svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora porabe in določbe odloka o proračunu občine. občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na Nadzor nad finančnim poslovanjem vaške skupnosti primeren način in v primernem roku svoje mnenje predsta- opravlja nadzorni odbor občine. viti in utemeljiti.

65. člen 68. člen Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali odbora občine, tretjine članov sveta vaške skupnosti ali več vaških skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. Stran 7452 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na 73. člen pobudo občinskega sveta ali sveta vaške skupnosti. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt ob- zahtevo najmanj 5 odstotkov volilcev v občini, zbor občanov čine ali njegove posamezne določbe. v vaški skupnosti pa na zahtevo najmanj 10 odstotkov voliv- Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- cev v tej skupnosti. be na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebova- objavo izida referenduma. ti pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določ- Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo pod- be zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upošteva- prli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum nju volje volivcev ne spremeni. rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splo- Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zah- šni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posa- teve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazloži- mezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o tvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njego- volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje vega mandata. v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. 74. člen 69. člen Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za kate- duma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih do- rega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter ločbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis refe- predlog dnevnega reda. renduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običa- ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. jen način. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referen- duma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali 70. člen svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenova- na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime nje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, pred- Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za loge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo najmanj deset odstotkov (če je zbor sklican za celo občino predloži županu. pet odstotkov) volivcev z območja občine, za katero je zbor Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo gla- skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z suje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po Delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugo- ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glaso- tovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik valo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbo- tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o ra. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani ob- tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. činski svet in župana ter ga na krajevno običajen način Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz objavi. predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preiz- kusi upravno sodišče. 2. Referendum o splošnem aktu občine 75. člen 71. člen Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki osebnim podpisovanjem. so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpiso- svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o vanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referen- splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisuje- duma, in rok za zbiranje podpisov. jo občinski davki in druge dajatve. Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim orga- Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega od- nom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. stavka razpiše referendum na predlog župana ali člana ob- Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, činskega sveta. če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom za- Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva dostno število volivcev. najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. 76. člen Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po 72. člen sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svet- Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali nika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po spre- vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s jemu splošnega akta občine. četrtim odstavkom prejšnjega člena. Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. prost dan. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedi- ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. lo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7453 referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vlože- Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s ne zahteve. tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih od dne pravilno vložene zahteve. občilih. 82. člen 77. člen Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri od- Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki ločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njiho- imajo pravico voliti člane občinskega sveta. vo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE 78. člen Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vo- 83. člen dijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zako- Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih nom. izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo refe- Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: rendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s – neposredno v okviru občinske uprave, tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posa- – z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, mezno vprašanje drugače urejeno. – z dajanjem koncesij, Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje ob- – z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb za- činska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na sebnega prava. način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. 84. člen Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina 3. Svetovalni referendum javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: – osnovnošolsko izobraževanje, 79. člen – predšolska vzgoja in varstvo otrok, Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih – osnovno zdravstvo in lekarna, vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referen- – osebna pomoč družini in dum. – knjižničarstvo. Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih po- njen del. dročjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. zagotavljajo javne potrebe. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne za- vezuje občinskih organov. 85. člen Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega 4. Drugi referendumi zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami. 80. člen Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispev- 86. člen kih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z javne službe za: določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja – oskrbo s pitno vodo, referendum, ni drugače določeno. – ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostan- Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je kov komunalnih odpadkov, zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu – odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. – javno snago in čiščenje javnih površin, – urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih povr- 5. Ljudska iniciativa šin, – pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih na- 81. člen prav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz – vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih po- pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih or- dročjih, če tako določa zakon. ganov. Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnje- 87. člen ga odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referen- tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz dum o splošnem aktu občine. njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvr- Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta ševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij ob- občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski čine. Stran 7454 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

88. člen Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnje- Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob ni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za upoštevanju pogojev določenih z zakonom. uporabo sredstev.

89. člen 96. člen Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega za- Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan gotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrboval- proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delav- nih sistemov skupaj z drugimi občinami. ce občinske uprave ali podžupana.

90. člen 97. člen Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvi- ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko deni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, občine za eno leto. ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna. V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občin- naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način ski organ in ožji deli občine. financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi 91. člen uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna (v nada- Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki ljevanju: uporabnik). so po zakonu obvezne. 98. člen Proračun občine sprejme občinski svet na predlog žu- VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE pana z odlokom. V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg 92. člen zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z Premoženje občine sestavljajo nepremične in premič- izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri ne stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. izvrševanju proračuna za posamezno leto. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. 99. člen Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi premičnega prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu. premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja je Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini določeni pristojen župan. z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi. Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zago- 100. člen tovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepre- V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo mičnin in premičnin v lasti občine se izvede v po postopku in prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu. na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izve- 101. člen deta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenja- V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani vo državnega premoženja. odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih. 93. člen Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, 102. člen pristojbin, donatorstev in drugih dajatev v skladu z zakonom. Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša. 94. člen Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katere- Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja ga se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proraču- javne porabe so zajeti v proračunu občine. na za preteklo leto. Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in od- V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti hodkov ter račun financiranja. sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v ena- V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtova- kem obdobju v proračunu za preteklo leto. ni prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občin- lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porab- skim premoženjem in načrtovani odhodki. nike župan s sklepom. V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so 103. člen vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine. Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna 95. člen ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračun- predvidena za posamezne namene. ska sredstva. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7455

O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občin- predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter ski svet. sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan pred- računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na lagati rebalans proračuna. dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni ra- čun. 104. člen Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinske- Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok mu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta. občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto 110. člen za ta namen. Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon. 105. člen Če se med letom spremeni delovno področje oziroma 111. člen pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika prora- Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je čuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju odloča župan. poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se določa zakon. neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike. 112. člen Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služ- 106. člen ba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigo- Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov vodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se ali pri specializirani organizaciji. lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5 odstotkov sprejetega 113. člen proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih leta. del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega naročanje. člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 107. člen Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skup- 1. Splošni akti občine no doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotka 114. člen prihodkov. Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, ven- Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega dar najpozneje do 31. decembra tekočega leta. sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostor- rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz ske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet 108. člen sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. Rezerva se uporablja: Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja po- – za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim slovnik občinskega sveta. pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so: suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma eko- 115. člen loške nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kuž- Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme ne bolezni in rastlinski škodljivci; občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov ob- – za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki činskega sveta. pritekajo neenakomerno; Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpi- – za kriterije proračunskega primanjkljaja. san za sprejem odloka. Sredstva za namene iz prve in tretje točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, 116. člen sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v rezerve do S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjin- konca leta. sko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti člena odloča župan. članov občinskega sveta.

109. člen 117. člen Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za prete- svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in do- klo leto. loča način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pri- in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter stojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. Stran 7456 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

118. člen 127. člen Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razme- stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh rah. postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. 119. člen S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta 128. člen ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpi- 120. člen sov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državne- organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali mu zboru. odloka.

121. člen X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objav- ljeni v uradnem glasilu občine ali Uradnem listu Republike 129. člen Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zako- njih drugače določeno. nitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni de- tako določi občinski svet. lavci občinske uprave. V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, 2. Posamični akti občine opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primer- nostjo in strokovnostjo njihovega dela. 122. člen Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje Posamični akti občine so odločbe in sklepi. nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravlja- občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenese- nje nalog iz državne pristojnosti. ne državne pristojnosti. Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad za- 123. člen konitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelova- nje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občin. občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom dru- gače določeno. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni 130. člen organ, ki ga določi zakon. O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih Volilne enote za volitve članov svetov ožjih delov obči- organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. ne do uskladitve določb zakona o lokalnih volitvah in zakona o lokalni samoupravi določi svet ožjega dela občine s svojim aktom. IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE Volilne enote iz prejšnjega odstavka lahko določi ob- IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI činski svet z odlokom, če svet ožjega dela občine s tem soglaša. 124. člen Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo 131. člen ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se Postopek za spremembo ali dopolnitev statuta je enak posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se kot za prejem statuta v rednem postopku. s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja obči- Predlog za spremembo statuta lahko predlaga naj- ne posega v njene pravice. manj četrtina članov sveta, župan ali pet odstotkov volilcev v občini. 125. člen Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim 132. člen sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s Določbe drugega odstavka 14. člena statuta začnejo svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v veljati na prvih volitvah po uveljavitvi tega statuta. pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. 133. člen Z uveljavitvijo tega statuta prenehajo veljati določbe 126. člen dosedanjega statuta Občine Pivka (Uradni list RS, št. 44/95, Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija 27/96 in 78/98). konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni or- gani izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži 134. člen tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi Do sprejema novih splošnih aktov občine se v občini upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi uporabljajo splošni akti, ki so jih sprejeli organi Občine občine. Postojna. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7457

135. člen 5. člen Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- Zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in nem listu Republike Slovenije. odgovornostmi v poslovanju in v pravnem prometu kot jih določa zakon in ta odlok. Št. 03201-2/99 Pivka, dne 6. maja 1999. 6. člen Zavod ima in uporablja svoj pečat, ki je okrogle oblike, Župan premera 35 mm, v sredini je grb Republike Slovenije, na Občine Pivka zunanjem obodu pa je izpisano: OSNOVNA ŠOLA RIBNICA Robert Smrdelj, inž. l. r. NA POHORJU. Zavod ima in uporablja svoj pečat okrogle oblike pre- mera 20mm z enako vsebino kot pečat iz prvega odstavka tega člena. RIBNICA NA POHORJU Pečat mora vsebovati ime in sedež zavoda. Pečat iz prvega odstavka tega člena uporablja zavod v 2762. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno- pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in izobraževalnega in vzgojno-varstvenega zavoda dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam, Osnovna šola Ribnica na Pohorju občanom, učencem in varovancem oziroma njihovim star- šem. Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. Pečat iz drugega odstavka tega člena uporablja zavod 12/96), 40., 41. in 140. člena zakona o organizaciji in za žigosanje predvsem finančne in knjigovodske dokumen- financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96) tacije. ter 7. člena statuta Občine Ribnica na Pohorju (Uradni list RS, št. 44/99) je Občinski svet občine Ribnica na Pohorju na 7. člen 7. redni seji dne 17. 6. 1999 sprejel Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja določi ravnatelj. O D L O K o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega 8. člen in vzgojno-varstvenega zavoda Osnovna šola Zavod zastopa in predstavlja ravnatelj. Ribnica na Pohorju Ravnatelj zavoda zastopa in predstavlja zavod brez omejitev. Med začasno odsotnostjo nadomešča ravnatelja nje- I. SPLOŠNA NAČELA gov namestnik (delavec zavoda, ki ga za nadomeščanje pooblasti ravnatelj). Namestnik ravnatelja (pooblaščeni dela- 1. člen vec zavoda) ima v času nadomeščanja vsa pooblastila ravna- telja. S tem odlokom Občina Ribnica na Pohorju s sedežem Ribnica na Pohorju l (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj), Ravnatelj lahko za zastopanje ali predstavljanje zavoda ustanavlja na področju osnovnega šolstva ter vzgoje in vars- v posameznih zadevah pooblasti druge osebe. tva predšolskih otrok javni vzgojno-izobraževalni in vzgojno- varstveni zavod (v nadaljnjem besedilu: zavod): 9. člen Osnovna šola Ribnica na Pohorju, v čigar sestavo sodi: Za zavod podpisujejo ravnatelj in delavci, ki so poob- – enota zavoda: Vrtec Ribnica na Pohorju. laščeni za zastopanje, vsak v mejah pooblastil in poslov, ki jih opravljajo. V odnosih z banko in Agencijo RS za plačilni promet, II. STATUSNE DOLOČBE nadziranje in informiranje, ki jih določi ravnatelj. Ravnatelj z odločbo določi delavce zavoda, ki so poob- 2. člen laščeni, da podpisujejo za zavod v odnosih, ki niso navedeni Zavod posluje pod imenom: Osnovna šola Ribnica na v tem odloku. Pohorju. Skrajšano ime zavoda: OŠ Ribnica na Pohorju. 10. člen Sedež zavoda: Ribnica 29, 2364 Ribnica na Pohorju. Zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po os- Zavod lahko po predhodnem soglasju z ustanoviteljem novnošolskem izobraževanju ter vzgoji in varstvu predšol- organizira delo v novi podružnični šoli in enoti vrtca ali ukine skih otrok za področja, ki pokrivajo naselja Občine Ribnica obstoječo, če so zato podani zakonski razlogi. na Pohorju. V Osnovni šoli Ribnica na Pohorju se vpisuje otroke v 3. člen osnovno šolo, v dnevno predšolsko varstvo in druge oblike Zavod je za svoje obveznosti odgovoren s sredstvi, ki oskrbe otrok za celotno področje zavoda. so v pravnem prometu. Zavod je pravna oseba s popolno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. III. DEJAVNOST ZAVODA Enota vrtca v pravnem prometu nima pooblastil. 11. člen 4. člen Dejavnosti zavoda so: Zavod se vpiše v razvid zavodov vzgoje in izobraževa- – M/80.101 dejavnost vrtcev, nja, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo in predšolsko – M/80.102 osnovnošolsko splošno izobraževanje, vzgojo. – M/80.422 drugo izobraževanje, Stran 7458 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– I/60.230 prevoz šolskih otrok, Predstavnike zaposlenih izvolijo delavci zavoda nepo- – K/70/20 dajanje nepremičnin v najem (skladno z sredno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga namembnostjo), določa zakon in ta odlok. – H55.520 priprava in dostava hrane. Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev. Med dejavnosti zavoda sodi tudi priprava hrane za učen- V svetu mora biti enakomerna zastopanost vseh zapo- ce in prodaja izdelkov učencev. Dejavnost zavoda šteje kot slenih v zavodu. javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu. Člani sveta izmed sebe volijo na konstituarni seji pred- sednika in namestnika predsednika. 12. člen Svet odloča z večino glasov svojih članov. Zavod opravlja veljavni izobraževalni program in pro- Mandat članov sveta traja štiri leta. Za člane sveta gram za predšolske otroke, ki je sprejet na način in po zavoda je ista oseba lahko izvoljena le dvakrat zaporedoma. postopku določenim z zakonom. Mandat predstavnikov staršev v svetu zavoda je pove- zan s statusom njihovih otrok oziroma varovancev v zavodu. 13. člen Zavod je popolna osnovna šola in opravlja izobraževal- 17. člen no dejavnost obvezne osnovne šole. Svet zavoda: Zavod izdaja spričevalo o uspehu in izobrazbi, ki šteje – imenuje in razrešuje ravnatelja, kot javne listine. – sprejema program razvoja zavoda, Vrtec izvaja vzgojno-varstveno delo za predšolske otro- – sprejema delovni načrt in poročilo o njegovi uresniči- ke od tretjega leta starosti do vstopa v osnovno šolo. Lahko tvi, pa organizira dnevno varstvo otrok, predvsem do 3. leta – odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih progra- starosti, tudi v varstvenih družinah. mov, Zavod ne sme začeti opravljati nove dejavnosti ali spre- – obravnava poročila o izobraževalni in vzgojni proble- meniti pogojev za opravljanje dejavnosti, dokler ustanovitelj matiki, ne da soglasja in dokler pristojni organ ne izda odločbe, da – odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca in so izpolnjeni pogoji, predpisani za opravljanje dejavnosti otroka, glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi – odloča o pritožbah v zvezi s pravicami in obveznostmi predpisani pogoji. in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, Za nove dejavnosti ne štejejo druge dejavnosti, ki jih – odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in izo- opravlja zavod v manjšem obsegu, s katerimi dopolnjuje in braževalnim delom v šoli in v vrtcu, boljša ponudbo vzgojno-izobraževalnega in vzgojno-varstve- – sprejema pravila in druge splošne akte zavoda, ki jih nega dela ali s katerimi prispeva k popolnejšemu izkorišča- določa ta odlok ali drugi splošni akt zavoda, nju zmogljivosti, ki se uporabljajo za opravljanje vpisnih regi- – določa finančni načrt in sprejema zaključni in perio- striranih dejavnosti. dične račune, – predlaga ustanovitelju spremembo in razširitev dejav- 14. člen nosti, Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne – daje ustanovitelju in ravnatelju zavoda predloge in posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register. mnenja o posameznih vprašanjih, – razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda, – sprejema program razreševanja presežnih delavcev, IV. ORGANI ZAVODA – odloča o najemanju kreditov, – imenuje predstavnike zavoda v drugih asociacijah, 15. člen – odloča v soglasju z ustanoviteljem o povezovanju v Organi zavoda so: skupnosti zavodov za opravljanje skupnih administrativnih in – svet zavoda, računovodskih nalog za opravljanje drugih skupnih del, – ravnatelj, – opravlja druge naloge z zakonom ter drugimi splošni- – strokovni organi, mi akti zavoda določene naloge. – svet staršev. Zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delovno 18. člen področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja dolo- Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v či s pravili. svet zavoda s sklepom največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandatne dobe. 16. člen Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred pretekom Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstav- mandata svetu zavoda. niki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstav- S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan niki staršev. volitev in število članov sveta, ki se volijo. Sklep o razpisu Svet zavoda šteje enajst članov, ki jih sestavljajo: volitev se mora javno objaviti v zavodu. – trije predstavniki ustanovitelja, S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisija, – pet predstavnikov delavcev zavoda, ki jo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in dva člana – trije predstavniki staršev. ter njuna namestnika. Član volilne komisije oziroma njegov Predstavnike delavcev zavoda se voli izmed strokovnih namestnik ne more biti kandidat za predstavnika delavcev v delavcev šole, enote vrtca in izmed upravno-administrativnih svetu in mora imeti aktivno volilno pravico. Volilna komisija ter tehničnih delavcev. se imenuje za dobo štirih let. Predstavnike ustanovitelja imenuje občinski svet izmed delavcev občinske uprave ali občinskih organov ter občanov 19. člen posameznih naselij šolskega oziroma vzgojno-varstvenega Pravico predlagati kandidate za člane zavoda ima naj- okoliša. manj desetina delavcev zavoda z aktivno volilno pravico in Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7459 reprezentativni sindikat. Predlogi kandidatov za svet zavoda, Ravnatelj opravlja naslednje naloge: ki se predložijo volilni komisiji najkasneje enaindvajseti dan po – organizira, načrtuje in vodi delo zavoda, dnevu razpisa volitev, morajo biti pisni s podpisi vseh predla- – pripravlja program razvoja zavoda, gateljev in s podpisi vseh predlagateljev in s priloženimi pisni- – pripravlja predlog letnega načrta in odgovarja za nje- mi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih kandidatur. govo izvedbo, Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda mo- – odgovarja za uresničevanje pravic otrok in dolžnosti rajo imeti pasivno volilno pravico. učencev, – vodi delo učiteljskega zbora, 20. člen – oblikuje predlog nadstandardnih programov, Glasovanje na voliščih vodi volilna komisija. – spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena strokovnih delavcev, tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi, da se za – organizira mentorstvo za pripravnike, delavce, ki bodo odsotni na dan volitev, zagotovi možnost – prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu učiteljev predčasnih volitev. in vzgojiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje, Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en – predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abe- in odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede, cednem redu priimkov z navedbo, koliko kandidatov se voli. – spremlja delo svetovalne službe, Voli se tako, da se obkrožijo zaporedne številke pred – skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski se- imeni tistih kandidatov, za katere se želi glasovati. stanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja), Neizpolnjena glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti – obvešča starše o delu zavoda in spremembah pravic volje volilca, sta neveljavni. otrok in obveznosti učencev, Neveljavna je glasovnica, če je volilec glasoval za več – odloča o vzgojnih ukrepih, kandidatov, kot jih je potrebno izvoliti. – določa sistemizacijo delovnih mest, Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polovi- – odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski ca delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. odgovornosti delavcev, – imenuje in razrešuje svojega namestnika ter vodjo 21. člen vrtca, Izvoljenih je toliko kandidatov za člane sveta zavoda, – skrbi za sodelovanje zavoda s šolsko zdravstveno kot je predstavnikov od delavcev v svetu zavoda. Izvoljeni so službo, tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov. Če sta dva – opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi kandidata dobila enako število glasov, je izvoljen tisti, ki ima predpisi. daljšo delovno dobo v zavodu. O poteku volitev na volišču se piše zapisnik, volilna 25. člen komisija pa izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi v Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja. za vzgojitelja oziroma učitelja ali svetovalnega delavca v za- vodu, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobra- 22. člen ževanju ter ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj Postopek za odpoklic predstavnikov delavcev v svetu pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit. zavoda se začne na podlagi pismene zahteve najmanj 10% Ravnatelja imenuje in razrešuje svet zavoda v soglasju z delavcev zavoda z aktivno volilno pravico oziroma na zahtevo ministrom za šolstvo in šport. Mandat ravnatelja traja štiri sindikata, če gre za člana sveta, ki ga je kandidiral sindikat. leta. Zahtevi za odpoklic, ki jo predložijo delavci, morajo biti Svet zavoda si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo predloženi podpisi delavcev, ki predlagajo odpoklic. ravnatelja pridobiti mnenje učiteljskega in vzgojiteljskega zbo- Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpo- ra in mnenje občine. klic. Učiteljski in vzgojiteljski zbor o mnenju za imenovanje Zahteva se predloži volilni komisiji, ki preveri formalno ravnatelja glasuje tajno. pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic. Če učiteljski, vzgojiteljski zbor ali občina ne da mnenja Če volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic, v v roku 20 dni od dneva, ko je bila zaprošena, lahko svet tridesetih dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika zavoda imenuje ravnatelja brez tega mnenja. delavcev v svetu zavoda, ki ima aktivno volilno pravico v času glasovanja v odpoklicu. 26. člen Za izvedbo glasovanja o odpoklicu predstavnika delav- Če ravnatelju predčasno preneha mandat oziroma če cev v svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe odloka nihče od prijavljenih kandidatov ni imenovan, svet zavoda in zakona o volitvah predstavnikov delavcev v svet zavoda. imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih delav- cev zavoda oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar 23. člen največ za eno leto. Za volitve in odpoklic predstavnika delavcev v svetu Če v 60 dneh po prenehanju mandata ravnatelju svet zavoda se, dokler ne bo sprejet zakon, ki bo urejal sodelo- zavoda ne imenuje niti ravnatelja niti vršilca dolžnosti ravna- vanje delavcev pri upravljanju zavodov, uporabljajo, v zade- telja v naslednjih osmih dneh minister. vah, ki jih ne ureja ta odlok, določbe zakona, ki ureja sode- lovanje delavcev v upravljanju podjetij. 27. člen Zavod ima namestnika ravnatelja. Za namestnika rav- 24. člen natelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja Pedagoški vodja in poslovni organ zavoda je ravnatelj. šole. Ravnatelj organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, Namestnika ravnatelja imenuje in razrešuje ravnatelj, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost potem ko si pridobi s tajnim glasovanjem izraženo mnenje dela zavoda. učiteljskega in vzgojiteljskega zbora. Stran 7460 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Namestnik ravnatelja opravlja naloge, ki mu jih določi Svet staršev ravnatelj in naloge, ki so vpisane v aktu o sistematizaciji. 34. člen 28. člen Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v Enota vrtca ima vodjo. Za vodjo je lahko imenovan, zavodu oblikuje svet staršev zavoda. kdor izpolnjuje pogoje za delo vzgojitelja in ima najmanj pet Svet staršev zavoda je sestavljen tako, da ima vsak let naziv mentor. Vodjo vrtca imenuje in razrešuje ravnatelj oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na rodi- izmed delavcev vrtca, potem ko si pridobi s tajnim glasova- teljskem sestanku oddelka. njem izraženo mnenje učiteljskega in vzgojiteljskega zbora. Prvi sklic sveta staršev opravi ravnatelj. Vodja enote vrtca opravlja delo vzgojitelja, organizacijske Svet staršev: enote in druge naloge (pedagoško vodstvo), ki jih določi – predlaga nadstandardne programe, ravnatelj z opisom delovnega mesta vodje enote v aktu o – daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih sistematizaciji delovnih mest in za katere ga pisno pooblasti. storitvah, – daje mnenje o predlogu programa razvoja zavoda in 29. člen o letnem delovnem načrtu, Strokovni organi v zavodu so učiteljski zbor, vzgojitelj- – razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraže- ski zbor, razrednik. valni problematiki, – obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojnoizobraže- 30. člen valnim delom, Učiteljski in vzgojiteljski zbor sestavljajo strokovni de- – voli predstavnike staršev v svet zavoda, lavci zavoda. – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Učiteljski in vzgojiteljski zbor: – obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, poveza- Svetovalna služba nih z vzgojno-izobraževalnim delom, – daje mnenja o letnem delovnem načrtu, 35. člen – predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih progra- Zavod organizira, v skladu z normativi in standardi, mov ter dejavnosti, svetovalno službo, ki svetuje učencem in otrokom, ter sode- – odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobra- luje z učitelji in vzgojitelji in vodstvom šole pri načrtovanju, ževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi, spremljanju in evalvaciji razvoja zavoda ter pri opravljanju – daje mnenja o predlogu za imenovanje ravnatelja in vzgojnoizobraževalnega dela in poklicno svetuje. namestnika ravnatelja, Pri opravljanju poklicnega svetovanja se svetovalna služ- – odloča o vzgojnih ukrepih, ba povezuje z Republiškim zavodom za zaposlovanje. – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Knjižnica 31. člen Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci, 36. člen ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v posameznem Zavod ima knjižnico. oddelku. Knjižnica zbira knjižnično gradivo, ga strokovno obde- Oddelčni učiteljski zbor: luje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko- – obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v od- dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojno-izobraževalne- delku, ga dela v zavodu. – oblikuje program dela z nadarjenimi učenci in tistimi, Zavod ustanovi učbeniški sklad, čigar upravljanje dolo- ki težje napredujejo, či minister. – odloča o vzgojnih ukrepih, – opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Za učence, ki zaradi socialnega položaja ne morejo plačati prispevka za izposojo učbenikov iz učbeniškega skla- 32. člen da, zagotovi sredstva država v skladu z merili, ki jih določi minister. Razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za razre- ševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učen- cev, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča V. ZAPOSLENI V ZAVODU o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. 37. člen Vzgojno-izobraževalni in drugo strokovno delo v zavo- 33. člen du opravljajo učitelji, vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, sve- Strokovne aktive sestavljajo učitelji istega predmeta ozi- tovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci, ki z roma predmetnih področij ter vzgojitelji. njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za Strokovni aktivi obravnavajo problematiko predmeta ozi- nemoteno delovanje zavoda (v nadaljnjem besedilu: stro- roma predmetnega področja, usklajujejo merila za ocenje- kovni delavci). vanje, dajejo učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje Strokovni delavci izvajajo vzgojno-izobraževalno delo v vzgojno-izobraževalnega dela, obravnavajo pripombe star- skladu z zakonom in javnoveljavnimi programi tako, da zago- šev in učencev ter opravljajo druge strokovne naloge, dolo- tavljajo objektivnost, kritičnost in pluralnost ter so pri tem čene z letnim delovnim načrtom. strokovno avtonomni. Strokovni aktiv vrtcu obravnavajo strokovno delo, daje- Strokovni delavci morajo obvladati slovenski knjižni jo zboru predloge za izboljšanje vzgojnega dela, obravnava- jezik, imeti ustrezno izobrazbo, določeno z zakonom in jo pripombe staršev ter opravljajo strokovne naloge, določe- drugimi predpisi, ter opravljen strokovni izpit v skladu z ne v letnem načrtu. zakonom. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7461

Znanje slovenskega knjižnega jezika se preverja pri starostne skupine vrtca, ki niso sestavina izobraževalnega strokovnem izpitu. Pri učiteljih in vzgojiteljih, ki niso diplomi- programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev za rali na slovenskih univerzah se znanje slovenskega knjižne- nakup nadstandardne opreme, za zvišanje standarda pouka ga jezika preverja ob prvi namestitvi. (vzgoje in varstva) in podobno. Smer strokovne izobrazbe za strokovne delavce, v pri- Sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz pris- merih ko to določa zakon, pa tudi stopnjo izobrazbe, določi pevkov staršev, donacij, zapuščin in drugih virov. minister, potem ko si je pridobil mnenje pristojnega strokov- Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in nega sveta. šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki zavoda. Strokovna, administrativna, tehnična in druga dela Upravni odbor imenuje svet staršev. Predstavnike zavoda opravljajo delavci, določeni s sistematizacijo delovnih mest, imenuje svet zavoda. obvladati morajo slovenski jezik. Za delovanje sklada lahko upravni odbor sprejme pravila. 38. člen Delovna razmerja, udeležba delavcev pri upravljanju in uresničevanje sindikalnih pravic delavcev v zavodu, zavod VII. ODGOVORNOST USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI uredi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo ter z zako- ZAVODA nom o financiranju vzgoje in izobraževanja v svojem splo- šnem aktu. 42. člen Prosta delovna mesta strokovnih in drugih delavcev v Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda omejeno zavodu se prijavijo na podlagi sistematizacije delovnih mest. subsidiarno do vrednosti sredstev, s katerimi upravlja zavod. Sistematizacijo delovnih mest določi na podlagi normativov in standardov ravnatelj v soglasju z šolsko upravo na območ- ju katere ima zavod sedež, za vrtec pa ravnatelj v soglasju z VIII. NADZOR ustanoviteljem. Zavod si mora pred prijavo prostega delovnega mesta 43. člen pridobiti soglasje ministra. Nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in aktov, ki urejajo organizacijo, financiranje, namensko pora- bo sredstev in opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja VI. VIRI IN NAČIN PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO v zavodu, izvaja šolska inšpekcija. ZAVODA Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda iz področij, ki niso navedena v prvem odstavku tega člena, izvajajo institu- 39. člen cije družbenega razvoja, določene z zakonom. Ustanovitelj in država zagotavljata pogoje za delo zavoda. Ustanovitelj zagotavlja zavodu sredstva in premoženje, 44. člen s katerim je zavod upravljal do uveljavitve tega odloka ter Porabo javnih sredstev v zavodu nadzoruje Računsko sredstva in premoženje šole in enote vrtca. sodišče Republike Slovenije. Zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v Gospodarjenje z nepremičninami v lasti ustanovitelja upravljanje, ne more pa s pravnimi posli odtujiti nepremični- nadzira ustanovitelj ali upravni odbor sklada, če je ustanov- no premoženje ali le-to obremeniti s stvarnimi ali drugimi ljen premoženjski sklad, v katerega so vključene nepremič- bremeni brez soglasja ustanovitelja. nine v upravljanju zavoda. 40. člen Zavod pridobiva sredstva za delo iz javnih sredstev, IX. SPLOŠNI AKTI ZAVODA sredstev ustanovitelja, prispevkov učencev, plačil staršev za storitve v predšolski vzgoji, sredstev od prodaje storitev in 45. člen izdelkov ter donacij, prispevkov sponzorjev ter iz drugih Zavod lahko v zadevah, ki jih ne ureja ta odlok ter v virov. drugih zadevah, ki jih je potrebno regulirati interno normativ- Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod pridobi s no, uredi svojo notranjo organizacijo in delo s pravili. Pravila prodajo proizvodov oziroma storitev, ustvarjenih z opravlja- sprejema svet zavoda. njem vzgoje in izobraževanja oziroma opravljanjem drugih Zavod ima lahko druge akte, s katerimi ureja druge dejavnosti v skladu s tem odlokom, se uporablja za plačilo zadeve, če tako določa zakon. materialnih stroškov, investicijsko vzdrževanje in investicije Pravila in drugi splošni akti iz drugega odstavka tega po predhodnem soglasju ustanovitelja pa tudi za plače. člena ne smejo biti v neskladju s tem odlokom. Merila za delitev presežka prihodkov nad odhodki v zavodu določi minister. 46. člen Primanjkljaj prihodkov, ki v zavodu nastane pri izvajanju Splošne akte zavoda sprejema svet zavoda – o delov- medsebojno dogovorjenega programa iz osnovnih dejavno- nih razmerjih in druge obvezne po zakonu – ostale pa ravna- sti, upoštevajoč dogovorjena merila, kriterije ter normative in telj. standarde, ki veljajo za področje dejavnosti zavoda, krije ustanovitelj oziroma država. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 41. člen Za nadstandardne storitve lahko zavod pridobiva sreds- 47. člen tva tudi z dotacijami, sponzorstvom, prispevki staršev in Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o drugimi viri določenimi z zakonom. ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega in vzgojno- Zavod lahko ustanovi šolski sklad ali sklad vrtca, iz varstvenih zavodov, ki ga je sprejel Občinski svet občine katerega se financirajo dejavnosti posameznega razreda ali Podvelka-Ribnica na 19. redni seji, z dne 18. decembra Stran 7462 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

1996 in je bil objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku, B) Račun finančnih terjatev in naložb: št. 28/96 in 16/98. prejeta vračila danih posojil 1,460.000 SIT C) Račun financiranja: 48. člen zadolževanje proračuna 0 SIT Zavod mora uskladiti svojo organizacijo in organe zavo- odplačilo dolga 0 SIT da v roku treh mesecev od dneva uveljavitve tega odloka. neto zadolževanje 0 SIT Pregled prihodkov in odhodkov ter drugih prejemkov in 49. člen izdatkov je izkazan v bilanci prihodkov in odhodkov, računu Ravnatelju zavoda preneha mandat z iztekom dobe, za finančnih terjatev in naložb ter računu financiranja, ki so katero je bil imenovan. Po izteku mandata ravnatelju se sestavni del tega odloka. opravi razpis prostega delovnega mesta na način in po po- V posebnem delu proračuna je izkazana razporeditev stopku, določenim s tem odlokom. prihodkov med prihodke, s katerimi občina zagotavlja izvaja- Ne glede na določbo 25. člena tega odloka je lahko nje ustavnih in drugih zakonskih nalog (primerna poraba) in do 1. septembra 2000 imenovan za ravnatelja tudi kdor prihodke za druge namene. Odhodki in drugi izdatki pa so ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 25. člena tega izkazani po uporabnikih. odloka. Kdor je imenovan za ravnatelja v skladu s prejšnjim 3. člen odstavkom, si mora pridobiti predpisano izobrazbo in na- Za izvrševanje proračuna je kot odredbodajalec odgo- ziv najkasneje do 1. septembra 2002 oziroma mora naj- voren župan Občine Sodražica. Župan dvakrat letno poroča kasneje v dveh letih po imenovanju opraviti ravnateljski občinskemu svetu o realizaciji prihodkov in odhodkov ob- izpit. činskega proračuna. 50. člen Ravnatelj zavoda je dolžan poleg nalog, za katere je 4. člen pristojen po zakonu, opraviti vse potrebno, da zavod uskladi Od prihodkov občinskega proračuna za leto 1999 se organizacijo dela ter oblikuje svet zavoda v skladu s tem izloči 0,5% v sredstva rezerv. odlokom v roku treh mesecev od dneva uveljavitve tega O uporabi sredstev stalne proračunske rezerve za na- odloka. mene iz prvega odstavka 12. člena zakona o financiranju občin do višine 400.000 SIT odloča župan. 51. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem 5. člen listu Republike Slovenije. Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, Št. 6/1999 ki so opredeljeni v okviru proračunskih postavk. Ribnica na Pohorju, dne 17. junija 1999. Uporabniki proračuna smejo prevzemati obveznosti, ki bodo zahtevale izdatek iz proračuna, le v okviru sredstev, ki Županja so predvidena za posamezni namen in če so izpolnjeni vsi z Občine Ribnica na Pohorju zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za porabo sred- Marija Sgerm, dipl. ek. l. r. stev. 6. člen Pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obvez- nosti, ki se izplačujejo iz proračuna, se mora upoštevati SODRAŽICA 30 dnevni plačilni rok, za investicijske odhodke pa 60 dnevni plačilni rok. Plače in drugi osebni prejemki se 2763. Odlok o proračunu Občine Sodražica za leto izplačujejo enkrat mesečno do 15. v mesecu za pretekli 1999 mesec. Sredstva proračuna se lahko uporabljajo za plačevanje Na podlagi zakona o financiranju občin (Uradni list RS, že opravljenih dobav in storitev. Predplačilo je možno le v št. 80/94, 45/97 in 56/98) in 89. člena statuta Občine primeru, če je utemeljeno z vidika gospodarnosti in primer- Sodražica (Uradni list RS, št. 44/99), je Občinski svet obči- no zavarovano. ne Sodražica na 5. seji dne 3. 6. 1999 sprejel Podrobnejše navodilo o izvrševanju proračuna izda žu- pan. O D L O K o proračunu Občine Sodražica za leto 1999 7. člen Uporabniki morajo pri nakupu opreme oziroma pri vzdr- 1. člen ževalnih in investicijskih delih upoštevati določila zakona o S proračunom Občine Sodražica za leto 1999, se javnih naročilih. zagotavljajo sredstva za financiranje javnih nalog v Občini Sodražica. 8. člen Župan lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v 2. člen posebnem delu občinskega proračuna razporejena za po- Predvideni prihodki in odhodki proračuna za leto 1999 samezne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sred- obsegajo: stev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso A) Bilanca prihodkov in odhodkov: doseženi v predvideni višini. skupaj prihodki 154,436.000 SIT O ukrepih iz prvega odstavka mora župan obvestiti skupaj odhodki 154,436.000 SIT občinski svet in predlagati ukrepe oziroma spremembo ob- proračunski primanjkljaj 0 SIT činskega proračuna. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7463

9. člen 2. člen Tekoča proračunska rezerva se uporablja za financira- Javne prometne površine po tem odloku so nekatego- nje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejema- rizirane ceste v javni lasti in površine določene za mirujoči nju proračuna ni bilo mogoče predvideti. promet. O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve do Za nekategorizirane ceste se štejejo vse ostale ceste, višine 360.000 SIT odloča župan. ki niso bile razvrščene na osnovi zakona o javnih cestah v lokalne ceste, lokalne zbirne ceste in lokalne krajevne ceste 10. člen in javne poti. Župan je pooblaščen, da odloča o kratkoročnem za- Površine določene za mirujoči promet so površine, na dolževanju za financiranje nalog javne porabe, vendar naj- katerih se promet tako upočasni, da miruje (odstavne povr- več do višine 5% sprejetega proračuna. Kratkoročni kredit šine, parkirišča, počivališča, pločniki in površine s podob- mora biti odplačan do konca proračunskega leta. nim namenom).

11. člen 3. člen Občina lahko daje poroštvo za izpolnitev obveznosti Prometna površina je javna prometna površina: javnih podjetij in zavodov, katerih ustanoviteljica je, do višine – če je zemljiškoknjižno vpisana, 5% primerne porabe v letu, v katerem se daje poroštvo. – če je nova prometna površina pridobljena (nakup, O dajanju poroštev odloča občinski svet. zamenjava) za javne potrebe, – če se ugotovi njena uporaba za javne potrebe in se 12. člen izvedejo ustrezni postopki, Nadzorni odbor opravlja nadzor nad izvajanjem prora- – če je dokazano priposestvovanje za javne potrebe. čuna v skladu z 38. členom statuta Občine Sodražica. 4. člen 13. člen Javna prometna površina preneha, ko preneha služiti Župan je pooblaščen, da odloča o začasni uporabi splošnemu namenu za promet in o tem odloči občinski svet. tekočih likvidnostnih sredstev zaradi ohranitve njihove real- ne vrednosti in tekoče likvidnosti proračuna. 5. člen Javne prometne površine so javno dobro in so izven 14. člen pravnega prometa. Za zakonito uporabo sredstev, ki so razporejena upo- Na javnih prometnih površinah so dovoljene služnosti rabnikom proračuna, je odgovoren direktor ali druga poob- za potrebe infrastrukturnih napeljav, vendar v obsegu, ki laščena oseba uporabnika. bistveno ne posega v namembnost teh površin.

15. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem II. UPRAVLJANJE listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 1999 dalje. 6. člen Št. 032-01/99 Upravljavec nekategoriziranih cest so krajevne skupnosti. Sodražica, dne 21. junija 1999. Upravljavca ostalih javnih površin pa na predlog župana določi občinski svet. Župan Občine Sodražica 7. člen Andrej Pogorelc l. r. Upravljavec sam neposredno upravlja z javnimi površi- nami, lahko pa v celoti, ali delno pooblasti drugo pravno osebo. Prenos na druge pravne osebe je mogoč le z oddajo koncesije po javnem razpisu. ŠENTJUR PRI CELJU 8. člen 2764. Odlok o javnih prometnih površinah Občine Uporaba prometnih površin po tem odloku je javna. Šentjur pri Celju Meje uporabe po prvem odstavku predstavljajo: Na podlagi 19. člena statuta Občine Šentjur pri Celju – meje parcele javne rabe, na kateri se prometna povr- (Uradni list RS, št. 34/95 in 66/98) je Občinski svet občine šina nahaja in višino 4,50 m nad prometno površino, Šentjur pri Celju na 6. seji dne 24. 5. 1999 sprejel – nosilnost obstoječe ceste, pločnika, parkirišča ali druge prometne poti, O D L O K – zgornja meja dopustnosti hrupa in izpuhov vozil v skladu s predpisi. o javnih prometnih površinah Občine Šentjur pri Celju 9. člen Kolikor ni s prometnim znakom določena največja do- I. SPLOŠNE DOLOČBE pustna obremenitev veljajo kot maksimalne osne obremeni- tve v Občini Šentjur: 1. člen – za nekategorizirane ceste v asfaltni izvedbi 4 tone, S tem odlokom so opredeljene javne prometne površi- – za nekategorizirane ceste v makadamski izvedbi 2 toni, ne, urejeno upravljanje, uporaba, vzdrževanje ter določeni – za pločnike in parkirišča za osebna vozila 2 toni, upravljavci javnih prometnih površin. – za ostala parkirišča 6 ton. Stran 7464 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

10. člen Odločitev občinskega sveta in ustrezni zemljiškoknjižni Vsaka uporaba javne prometne površine nad dopustno postopek se izvedeta tudi v primeru opustitve javne promet- mejo po tem odloku se šteje za čezmerno uporabo in je ne površine. mogoča z dovoljenjem upravljavca. Pisno dovoljenje se izda na prošnjo in proti plačilu ustrezne odškodnine. 19. člen Upravljavec lahko zniža osno obremenitev javne pro- Javne prometne površine morajo biti opremljene s po- metne površine v primerih slabših voznih razmer. trebnimi prometnimi oznakami in signalizacijo. Za postavitev oznak in signalizacije in njihovo vzdrževanje skrbi vzdrževalec javne prometne površine za njegov račun. III. VZDRŽEVANJE 20. člen 11. člen Da se zagotovi varen in neoviran promet na javnih pro- Upravljavci zagotavljajo denar za stroške tekočega in metnih površinah (v nadaljevanju: JP) je prepovedano: investicijskega vzdrževanja v okviru svojih proračunov in iz 1. odvajati na JP vodo, odplake ali druge tekočine, drugih virov z namenom, da se ohrani in izboljša obstoječe 2. puščati na JP sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo, stanje javnih prometnih površin, v skladu z letnim planom. 3. ovirati odtekanje vode z JP, 4. puščati na JP živali brez nadzorstva, napajati živino v 12. člen cestnem svetu ali graditi ob JP napajališča za živali, Tekoče vzdrževanje obsega: nadzor nad prevoznostjo, 5. voditi po JP konje ali druge živali, ki so tako podko- redno vzdrževanje vozišča, zavarovanje pobočij, usekov in vane, da lahko poškodujejo JP, nasipov, odprava poškodb in odstranjevanje ovir nastalih 6. namerno zažigati ob JP strnišča, odpadne in druge zaradi elementarnih nesreč, oziroma povzročenih po upo- gorljive snovi, rabnikih cest. 7. z mazili ali drugimi snovmi pomastiti JP, Za tekoče vzdrževanje se šteje tudi zimsko oskrbovanje 8. voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesar- javnih površin iz prvega člena tega odloka, predvsem čiščenje je in pešce ali drugih delih JP, ki niso namenjene za vožnjo z in odstranjevanje snega in poledice ter posipanje teh površin. vozili, razen če sta parkiranje ali ustavljanje na njih izrecno dovoljena, 13. člen 9. postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali Investicijsko vzdrževanje javnih površin je vzdrževanje, druge visoke nasade poljščine, nameščati les, opeko ali ki je predvideno v letnih planih upravljavca, lahko pa izdela drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemo- tudi štiriletni plan v skladu s svojim poslovanjem in finančnih goča preglednost JP ali drugače ovira ali ogroža promet ali, opredelitvah. če se s tem poškoduje JP, 10. orati v razdalji 2m od JP v smeri proti njej ali v širini 14. člen 1 m od JP vzporedno z njo, 11. obračati na JP traktorje, živali pluge ter drugo kme- Vzdrževalna dela in gradbena dela v okviru investicij- tijsko orodje in stroje, skega vzdrževanja na javnih prometnih površinah sme oprav- 12. nameščati in uporabljati na JP ali ob njej luči ali ljati le pooblaščen izvajalec za gradbena dela in skupnost druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale občanov na odgovornost fizične osebe, ki ima ustrezno promet, strokovno izobrazbo in pooblastila (strokovni izpit) v skladu s 13. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s tehničnimi normativi. coklami, Za gradbena dela v okviru investicijskih vzdrževanj je 14. vlačiti po JP hlode, veje, skale in podobne pred- pooblaščen izvajalec za gradbena dela ali skupnost občanov. mete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora, 15. člen 15. spuščati po brežinah JP kamenje, les in drug mate- Gradbena in druga vzdrževalna dela na javnih promet- rial ali predmete, nih površinah na račun upravljavca se oddajo najugodnejše- 16. uporabljati za pristop na JP kraj zunaj priključka mu ponudniku po opravljenem javnem razpisu. nanjo, 17. puščati na JP ali metati na JP kakršne koli predme- 16. člen te ali sneg, razsipati po JP sipek material ali kako drugače Izvajalec gradbenih vzdrževalnih del sme vgrajevati v onesnaževati JP. javne površine le ustrezne materiale in uporabljati primerno mehanizacijo, ki jo obstoječa nosilnost dopušča. IV. PREHODNE IN KAZENSKE DOLOČBE 17. člen Upravljavec prevzame izvršena dela po pregledu, o 21. člen čemer se izdela pisno poročilo, ki je podlaga za plačilo Upravljavec javnih prometnih površin določi in izvede stroškov vzdrževalnih del. opisne in grafične evidence prometnih površin za svoje po- trebe. 18. člen Prav tako upravljavec ugotovi značaj prometnih površin Novogradnja javnih prometnih površin se prvenstveno glede na drugi člen tega odloka in izvrši njihovo kategoriza- izvede na zemljišču, ki je javno dobro. cijo glede na namen uporabe. V primeru, da zemljišče ni javno dobro, se javno dobro ustanovi z odločbo občinskega sveta in izvede ustrezni po- 22. člen stopek za vpis javnega dobra v zemljiško knjigo. Z denarno kaznijo do 360.000 tolarjev se kaznuje za Enak postopek se izvede, kadar pride do spremembe prekršek pravna oseba, ki krši 8., 9., 10. in 20. člen tega trase ali dela trase javne prometne površine. odloka. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7465

Z denarno kaznijo do 60.000 tolarjev se za prekršek iz 4. člen prejšnjega odstavka kaznuje posameznik, oziroma odgovor- (kategorije občinskih cest) na oseba pravne osebe. (1) Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste in javne poti. 23. člen (2) Lokalne ceste v mestu Šentjur se v skladu z merili Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občin- za kategorizacijo javnih cest razvrstijo v dve podkategori- ska inšpekcija za komunalni nadzor. ji: zbirne mestne ceste (LZ) in lokalne krajevne ceste (LK). 24. člen Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o 5. člen javnih prometnih površinah (Uradni list RS, št. 2/97). (postopek kategorizacije občinskih cest) (1) Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet 25. člen občine Šentjur pri Celju na predlog župana. Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- (2) Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti pred- nem listu Republike Slovenije. hodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenem v predpisu o merilih za Št. 004-17/99-100 kategorizacijo javnih cest. Šentjur pri Celju, dne 24. maja 1999. 6. člen Župan Občine Šentjur pri Celju (spremembe kategorizacije občinskih cest) Jurij Malovrh l. r. (1) Spremembe kategorizacije občinskih cest in nado- meščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot promet- ne površine, se določijo po postopku iz prejšnjega člena tega odloka. (2) Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko 2765. Odlok o občinskih cestah predlagajo krajevne skupnosti in zainteresirane pravne osebe (podjetja in druge organizacije). Predlogi morajo Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 19. člena statuta Obči- cest. ne Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 34/95 in 66/98) je (3) O predlogu za prenos občinske ceste med državne Občinski svet občine Šentjur pri Celju na 6. seji dne 24. 5. ceste določi Občinski svet občine Šentjur pri Celju na pred- 1999 sprejel log župana. (4) Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Repub- O D L O K like Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste o občinskih cestah ima kategorijo, določeno v tem sklepu. (5) Spremembe kategorizacije občinskih cest se opra- vijo enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževa- I. SPLOŠNI DOLOČBI nja občinskih cest za naslednje leto.

1. člen 7. člen (predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest) (novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest) Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod (1) Gradnje in rekonstrukcije občinskih cest ter katego- pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, ki rizacija novozgrajenih in rekonstruiranih cest se določijo v urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, prostorskem planu občine. predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa, in ta odlok. (2) Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot 2. člen rekonstruirana cesta. (namen odloka) Ta odlok določa: 8. člen – občinske ceste na območju Občine Šentjur pri Celju (opustitev občinske ceste) in postopek njihove kategorizacije; (1) Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se – upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občin- zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo. skih cest in prometa na njih; (2) Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za – način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvez- parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v pro- ne gospodarske javne službe; metu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim oko- – inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in ljem. sankcioniranje kršitev tega odloka. (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med nekategorizirane II. OBČINSKE CESTE IN NJIHOVA KATEGORIZACIJA ceste ali za druge namene, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljavcem te ceste. 3. člen (4) O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali (občinske ceste) njenega dela ter o njenem prenosu med nekategorizirane Občinske ceste na območju Občine Šentjur pri Celju ceste ali za druge namene odloči Občinski svet občine so vse javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste. Šentjur pri Celju na predlog župana. Stran 7466 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

9. člen – izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in (prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste) vzdrževanje občinskih cest; (1) Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen – naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest; javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravlja- – naloge nadzora nad stanjem občinskih cest; vec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske – izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na ceste. občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na (2) Nekategorizirana cesta se lahko prenese med ob- podlagi javnega razpisa; činske ceste, če je bila v uporabi za javni promet najmanj – izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdr- zadnjih pet let, če se njen prenos opravi brezplačno in če je ževanja občinskih cest (če je tak postopek potreben glede vpisana v zemljiško knjigo. na rešitev iz 26. člena tega odloka); (3) Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos – naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste; gozdnih cest med občinske ceste, ki ga določajo predpisi o – vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in gozdovih. zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene po- (4) O prenosu nekategoriziranih cest med občinske rabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah; ceste odloči Občinski svet občine Šentjur pri Celju na pred- – organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in log župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in/ 5. člena tega odloka. ali prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi Občino Šentjur pri Celju; 10. člen – naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in (planinske, turistične in druge poti) prometa na njih; – izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za (1) Planinske poti, turistične poti, poti v parkovnih varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih; gozdovih in druge poti, ki nosi zgrajene v skladu s predpisi – priprava programov in organizacija izdelave razisko- o javnih cestah in so namenjene dostopu do planinskih valnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z koč in vrhov ali dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami drugih spomenikov ali znamenitosti, niso javne poti po tem pri pripravi in uresničevanju teh programov; odloku. – izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in (2) Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dosto- drugimi predpisi. pu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znameni- 14. člen tosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov uprav- ljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba (financiranje občinskih cest) varna za uporabnike, katerim je namenjena. (1) Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest (3) Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnje- se zagotavljajo v občinskem proračunu. ga odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled (2) Občinski svet občine Šentjur pri Celju lahko predla- naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti in ga Vladi Republike Slovenije, da predpiše posebno povrači- iz dotacij občine njihovim upravljavcem. lo za uporabo občinske ceste in objektov na njej, ki poteka po območju s statusom zavarovanega naravnega bogastva, in določi prometno ureditev in nivo njenega vzdrževanja. Če III. UPRAVLJANJE OBČINSKIH CEST je za vzdrževanje te ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi povračila krijejo stroški njenega vzdrževanja. 11. člen (upravljavec občinskih cest) IV. GRADITEV OBČINSKIH CEST Z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti občine, upravlja Občina Šentjur pri Celju. 15. člen (varstvo okolja vzdolž občinske ceste) 12. člen (1) Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v (letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest) skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi (1) Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest se vplivi na okolje zaradi pričakovanega vpliva prometa čim usklajuje in sprejema po postopku, določenim za občinski manjši. proračun in je njegov sestavni del. (2) Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni (2) V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukre- ali objektu soseda kot izvedba istih na zemljišču občinske pov na občinskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občin- med sosedom in investitorjem občinske ceste, ustanovi skih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih stvarna služnost za takšno izvedbo. nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranje- vanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.), in izved- 16. člen be tistih ukrepov, ki jih je odredil občinski inšpektor za (projektiranje občinskih cest) ceste, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavlja- (1) Elementi za projektiranje občinske ceste se določi- nja občinskih cest po tem planu. jo s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elemen- tov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomič- 13. člen nosti njihove graditve in vzdrževanja. (opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste) (2) V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstruk- Strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in uprav- cijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev ob- ne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest činske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter opravlja pristojna služba občinske uprave za ceste. Te obse- pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo gajo zlasti: površine zunaj vozišča za parkirišča, avtobusna postajališča Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7467 in druge mestne površine, površine za opravljanje spremlja- gradnje občinske ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob jočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in njem, krije investitor ceste. za nadzor cestnega prometa. (2) Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podporne- ga zidu in premostitvenega objekta (brežine pod objektom in 17. člen pragu pri objektu za zavarovanje temelja objekta) je sestavni (pridobitev zemljišč za gradnjo občinske ceste) del vzdrževanja občinske ceste. Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali re- (3) Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku konstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi sestavni del vzdrževanja vodotoka. nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine. 22. člen (obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste) 18. člen (1) Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti (vračilo razlaščenih zemljišč) zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti pre- (1) Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz stavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu prejšnjega člena v štirih letih ne pričnejo uporabljati za name- ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške pre- ne razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih stavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave. zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom. (2) Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povr- (2) Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča nitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so ali druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razla- nastali zaradi zahteve pristojne službe občinske uprave za stitve, lahko prejšnji lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka ceste, za boljše elemente nadomeščenega dela občinske zahteva od investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku. zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o 23. člen odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe. (obveznost usklajenega projektiranja) (1) Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske 19. člen ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objek- (gradnja avtobusnih postajališč) tov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je (1) Avtobusna postajališča na lokalnih cestah in na treba opraviti na območju ceste. podkategorijah lokalnih cest morajo biti zunaj vozišča. (2) Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstruk- (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pristojna cije objektov, naprav in napeljav prejšnjega odstavka je od- služba občinske uprave za ceste na predlog javnega prevoz- govorna pristojna služba občinske uprave za ceste. nika in v soglasju z občinskim inšpektorjem za ceste ter (3) Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije policijo po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prome- objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena ta, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega posta- krije investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, jališča na vozišču lokalnih cest in podkategorij lokalnih cest. naprav in napeljav. Če se ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe ali da je postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje. 24. člen (3) Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske (obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto) ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč pri- stojna služba občinske uprave za ceste ob upoštevanju pred- (1) Pristojna služba občinske uprave za ceste mora o logov javnih prevoznikov. gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje (4) Za gradnjo avtobusnih postajališč zunaj vozišča lo- oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cest- kalnih cest in podkategorij lokalnih cest, ki niso v občin- nem telesu najmanj 30 dni pred pričetkom del, da ti svoja skem prostorskem planu ali planu razvoja in vzdrževanja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste. občinskih cest, mora predlagatelj pridobiti soglasje pristojne (2) Pristojna služba občinske uprave za ceste mora dati občinske uprave za ceste. Stroške gradnje avtobusnega investitorju oziroma upravljavcu objektov in naprav iz prejš- postajališča krije njen predlagatelj. Tako zgrajeno avtobu- njega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za sno postajališče postane del občinske ceste. uskladitev del. (3) Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investi- torje oziroma upravljavce objektov in naprav v ali ob cestnem 20. člen telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje ob- (križanja občinskih cest in železniških prog) jekte in naprave v občinski cesti. (1) Križanja občinskih cest in železniških prog morajo biti omejena na najnujnejši obseg in sicer tako da se dvoje ali več občinskih cest usmeri na skupno križanje z železniš- V. VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST ko progo. (2) Način križanja občinskih cest in železniških prog ter 25. člen razmejitev stroškov njihove gradnje ali rekonstrukcije, ki bre- (odgovornost za stanje občinskih cest) menijo cesto ali železniško progo, se uredita skladno s (1) Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in ob- predpisi o varnosti v železniškem prometu. navljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za pove- zovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, 21. člen predpisov, ki urejajo javne ceste in določbe 31. člena tega (razmejitev obveznosti med upravljavcem občinskih cest in odloka omogočajo varno odvijanje prometa. upravljavci vodotokov) (2) Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot (1) Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in na- javne službe in izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka 31. čle- prav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi iz- na tega odloka je odgovoren izvajalec javne službe. Stran 7468 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

(3) Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izva- ljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske janje ukrepov iz prvega odstavka 31. člena tega odloka je ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni odgovorna pristojna služba občinske uprave za ceste. promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije 26. člen stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa. (javna služba vzdrževanja občinskih cest) (1) Vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodar- ska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje teh cest po VI. VARSTVO OBČINSKIH CEST IN PROMETA NA NJIH predpisih, ki urejajo gospodarske javne službe. (2) Redno vzdrževanje občinskih cest se zagotavlja z 1. Varstvo občinskih cest oddajo koncesije pravni ali fizični osebi po predpisih, ki urejajo gospodarske javne službe. 30. člen (3) Izbira koncesionarja se lahko opravi brez javnega (omejitve uporabe občinske ceste) razpisa, če tako na predlog župana odloči Občinski svet (1) Če je občinska cesta v takem stanju, občine Šentjur pri Celju. – da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo pro- (4) Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev met posameznih vrst vozil, zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogo- – da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej ji, določenimi s predpisi o javnih cestah. cesti ali (5) Ne glede na določbo drugega in tretjega odstavka – če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo tega člena lahko Občinski svet občine Šentjur pri Celju na na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. poseb- predlog župana odloči, da redno vzdrževanje občinskih cest ne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, ali dela teh cest – javne poti zagotavljajo na svojem območju poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in podob- krajevne skupnosti, lahko Občinski svet občine Šentjur pri no), lahko predstojnik občinskega upravnega organa za ce- Celju hkrati določi tudi program rednega vzdrževanja teh ste s sklepom začasno, najdalj za čas enega leta, prepove cest, potrebna sredstva, ki se zagotovijo iz proračuna obči- ali omeji promet vseh ali posameznih vozil na tej cesti ali ne, in določi odgovorno osebo za izvedbo programa. Za njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obre- stanje občinskih cest je Občina Šentjur pri Celju subsidiarno menitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep. odgovorna. (2) Predstojnik pristojne službe občinske uprave za (6) Obnovitvena dela na občinskih cestah se oddajajo v ceste mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali izvedbo na podlagi javnega razpisa. Obnovitvena dela odda- druge alinee prejšnjega odstavka, obvestiti policijo in občin- ja pristojna služba občinske uprave za ceste, po postopku in skega inšpektorja za najmanj petnajst dni ter javnost po pod pogoji, ki so z zakonom določeni za oddajo javnih sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred njihovo naročil. označitvijo s prometno signalizacijo na občinski cesti. (3) Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee 27. člen prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec (vzdrževanje križišč in križanj) rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih (1) Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategori- in drugih nesrečah. O teh ukrepih se morajo nemudoma ziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v ob- obvestiti policija, občinski inšpektor za ceste in javnost po močju cestnega sveta občinske ceste skrbi pristojna služba sredstvih javnega obveščanja. Izvajalec rednega vzdrževa- občinske uprave za ceste. nja ceste in vodja intervencije ob naravnih nesrečah morata (2) Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško pro- o teh ukrepih obvestiti tudi pristojno službo občinske uprave go urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu. za ceste. (4) Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od 28. člen enega leta se določi v skladu z določbo 51. člena tega (vzdrževanje cestnih objektov na nekategoriziranih cestah odloka. nad občinskimi cestami) (5) Določbe tega člena se nanašajo na prometno uredi- Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukci- tev, označeno na občinskih cestah ob uveljavitvi tega odloka. je nadvozov in drugih cestnih objektov na nekategoriziranih cestah, po katerih je dovoljen javni promet, nad občinskimi 31. člen cestami je pristojna služba občinske uprave za ceste. (varovalni pas ob občinski cesti) (1) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob 29. člen občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh (vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvah prometa) cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. (1) Pristojna služba občinske uprave za ceste lahko (2) Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varo- državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovo- valnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem ljen javni promet. pristojne službe občinske uprave za ceste. (2) O preusmeritvah prometa z občinske na državno (3) Pristojna služba občinske uprave za ceste izda so- cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te glasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v ceste, se mora pristojna služba občinske uprave za ceste varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske predhodno uskladiti z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega ceste. razvoja prometa ter varovanja njenega videza. (3) Za preusmeritev prometa z občinske ceste na neka- (4) Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas tegorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za pristojna služba občinske uprave za ceste predhodno pridobi- zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s ti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega uprav- 15. členom tega odloka. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7469

(5) Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega 35. člen sveta in je na vsako stran občinske ceste širok: (izredni prevoz) – pri lokalni cesti 8 m, (1) Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev gle- – pri javni poti 6 m, de na osno obremenitev, skupne mase ali dimenzij. – pri zbirni mestni cesti 10 m, (2) Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovo- – pri lokalni krajevni cesti 8 m. rom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skup- (6) Določbe tega člena se ne uporabljajo za območja, no maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za urejena s prostorskimi izvedbenimi akti Občine Šentjur pri izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo Celju. samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega 32. člen omejitev kateregakoli od teh elementov, ki je odrejena na (napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav) občinski cesti ali njenem delu s prometnimi znaki. (1) Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, niz- (3) Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim konapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanaliza- se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za cija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, ka- izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo terih investitor ni Občina Šentjur pri Celju, se smejo na- po občinskih cestah, izda pristojna služba občinske uprave peljati oziroma postavljati v območju občinske ceste in za ceste v petnajstih dneh po vložitvi popolne zahteve. O njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, dolo- izdanih dovoljenjih obvesti policijo, občinskega inšpektorja čenimi s soglasjem pristojne službe občinske uprave za za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. ceste. (4) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebo za (2) Pristojna služba občinske uprave za ceste lahko izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavi- zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali tve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekon- ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah strukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred za- te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preuredi- četkom izrednega prevoza s pristojnim občinskim upravnim tve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če ni to v organom za ceste uskladiti potek izrednega prevoza in o nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma tem obvestiti policijo. postavitev. (3) Pristojna služba občinske uprave za ceste lahko 36. člen odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi (nadzor izrednih prevozov) vodi in naprave ogrožali občinsko cesto in promet na njej, (1) Največje dovoljene osne obremenitve, skupno ma- bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali more- so in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzorujejo izvajal- bitno rekonstrukcijo te ceste. ci rednega vzdrževanja občinskih cest v sodelovanju s poli- cisti. 33. člen (2) Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz (dela na občinski cesti) tretjega odstavka prejšnjega člena, policist izključi iz prome- (1) Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na ob- ta. Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz činski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem pristojne in povrniti škodo na občinski cesti, če jo je povzročil. službe občinske uprave za ceste. (2) V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstav- 37. člen ka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh (spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti) del. (3) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potreb- (1) Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti do- no, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v ločene v skladu z določbo drugega odstavka 16. člena tega občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziro- odloka, in površine, ki jih za te namene pristojna služba ma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja občinske uprave za ceste določi ob obstoječih občinskih gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora cestah, odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti dejavnosti. izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in (2) Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpo- opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe staviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo izvajalca rednega vzdrževanja ceste. podpiše župan. (4) Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občin- (3) Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za sko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljavec na- je potrebno soglasje pristojne občinske uprave za ceste. prav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi pro- meta in njenem prenehanju takoj obvestiti policijo. 38. člen (priključki na občinsko cesto) 34. člen (1) Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in (opravljanje del ob občinski cesti) pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojne služ- opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž be občinske uprave za ceste. S soglasjem se določijo teh- občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, nični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževa- njegova opremljenost s prometno signalizacijo. nja, je potrebno soglasje pristojne službe občinske uprave (2) Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter ob- za ceste. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh jektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvi- del. deti že v lokacijski ali projektni dokumentaciji za te gradnje. Stran 7470 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

(3) Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na ob- (2) Za odpiranje objektov iz prejšnjega odstavka mora činsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne investitor pridobiti soglasje pristojne službe občinske uprave signalizacije, krije njegov investitor. za ceste. Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji, ki jih (4) Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je do- določa soglasje. voljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signa- lizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni 44. člen del te ceste. (omejitve opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske (5) Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključ- ceste) ka mora sodelovati pristojna služba občinske uprave za ceste Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena. višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cest- nega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na 39. člen njej, mora investitor pridobiti soglasje pristojne službe ob- (obvezna rekonstrukcija priključka) činske uprave za ceste. Taka dela se lahko opravljajo le pod Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega pogoji, ki jih določa soglasje. prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upošte- van ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, 45. člen lahko pristojna občinska uprava za ceste z upravno odločbo (prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej) zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroš- (1) Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko ke preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na pravni naslednik. cesti in zemljišču, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objek- te na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške 40. člen zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic (ukinitev priključka) prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil. (1) Občinski inšpektor za ceste lahko zahteva ustrez- (2) Prepovedano je predvsem: no ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved 1. odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine; uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v 2. puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne skladu s pogoji iz soglasja iz 40. člena ali je zgrajen brez nanjo; soglasja ali pa če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 3. ovirati odtekanje vode s ceste; 41. člena tega odloka. 4. z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto; (2) Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka 5. voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesar- krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik. je in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih 41. člen izrecno dovoljena; (varovalni gozdovi in hudourniki ob občinski cesti) 6. postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali (1) Pristojna služba občinske uprave za ceste lahko druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na pristojnemu upravnemu organu za gozdarstvo predlaga, da ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drugi material ali predme- se gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini, ki je po- te, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste memben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za poslabša njena urejenost; varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih. 7. nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali (2) Pravne ali fizične osebe, ki ob občinski cesti pogoz- druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale dujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, morajo sode- promet; lovati s pristojno službo občinske uprave za ceste in prilago- 8. spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug diti vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta. material ali predmete; (3) Pristojna služba občinske uprave za ceste krije del 9. nameščati na cesto kakršne koli predmete z name- stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov in nom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega od- deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za vijanja prometa; varstvo občinske ceste. 10. poškodovati prometno signalizacijo; 11. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka 42. člen nanjo; 12. puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli (graditev žičniških naprav čez občinske ceste) predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali na (1) Za graditev žičniških naprav nad občinskimi cestami kako drugače onesnaževati cesto; ali ob njih mora investitor dobiti soglasje pristojne službe 13. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati občinske uprave za ceste. živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali (2) Občinska cesta, ki jo prečka žičniška naprava, mo- graditi ob cesti napajališča za živali; ra biti zavarovana z ustrezno lovilno napravo. Stroške posta- 14. voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako vitve in vzdrževanja lovilne naprave krije investitor oziroma podkovane, da lahko poškodujejo cesto; upravljavec žičniške naprave. 15. namerno zažigati na cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi; 43. člen 16. orati v razdalji 4 m v smeri proti njej ali v širini 1m (izkoriščanje kamnin ob občinski cesti) od ceste vzporedno z njo; (1) Kamnolomi, peskokopi in glinokopi lahko obratuje- 17. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo jo le v takšni oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva kmetijsko orodje in stroje; na stabilnost cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na 18. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s varnost prometa. coklami; Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7471

19. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne pred- odstavka 48. člena odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom njihove- druge dele tovora. ga izvajanja obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ce- ste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se bodo 46. člen dela izvajala. Obvestilu mora biti priložena od pristojne služ- (naležne ploskve na kolesih vozil) be občinske uprave za ceste potrjena prometno-tehnična (1) Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo popolne zapore občinske ceste. vozišča. (3) Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo (2) Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občin- pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zara- skih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi di zapore ceste in čas njenega trajanja. oblogami, ki ne poškodujejo vozišča. (4) Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in 47. člen mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, (obveznosti sosedov ob občinski cesti) zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ce- ste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter promet- (1) Sosedi ob občinski cesti morajo dopustiti prost no-tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja jim s tem ne povzroča škoda. za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore (2) Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zako- ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvi- nom in za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov denimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turi- zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikoval- stično sezono ali med povečanimi prometnimi obremeni- nih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega tvami ceste. telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za (5) Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno upo- zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vpli- rablja tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti. vi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del (6) Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve ceste. prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predla- (3) Sosedi ob občinski cesti morajo imeti na strehah gatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, prometa obvestiti policijo ter javnost po sredstvih javnega pritrjene snegolove. Sosedi morajo z objektov ob občinski obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste. cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu. 50. člen (polje preglednosti) 2. Ukrepi za varstvo prometa (1) V bližini občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notra- 48. člen njih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno (zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti) saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati (1) Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popol- preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje pre- no zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz glednosti). 49. člena tega odloka. (2) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovolje- preglednosti na zahtevo občinskega inšpektorja za ceste ali nje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno policista odstraniti ovire. vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na (3) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do oddaji teh del. odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino ure- (3) Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba prido- dita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in pristojna služba biti za športne in druge prireditve, če je promet mogoče občinske uprave za ceste v skladu z zakonom. preusmeriti na druge javne ceste. Dovoljenje za delno ali (4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik popolno zaporo občinske ceste se lahko izjemoma izda tudi oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravi- v primeru, da prometa ni mogoče preusmeriti na druge javne čen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zem- ceste, vendar samo v času izven prometnih konic. ljišča določena v soglasju pristojne službe občinske uprave za ceste iz 31. člena tega odloka. 49. člen (izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste) 51. člen (1) Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske (prometna signalizacija na občinskih cestah) ceste izda pristojna služba občinske uprave za ceste. O (1) Prometno signalizacijo na občinskih cestah postav- izdanih dovoljenjih pristojna služba občinske uprave za lja, zamenjuje, dopolnjuje ali odstranjuje pristojna služba ceste obvesti policijo, občinskega inšpektorja in izvajalca občinske uprave za ceste. rednega vzdrževanja občinskih cest. Dovoljenju mora biti (2) Kolikor je vzdrževalec dela občinskih cest v skladu priložena od pristojne službe občinske uprave za ceste s petim odstavkom 26. člena tega odloka krajevna skup- potrjena prometno-tehnična dokumentacija začasne pro- nost, prometno signalizacijo postavlja, zamenjuje, dopolnju- metne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske je ali odstranjuje krajevna skupnost. Za postavitev, dopolni- ceste. tev ali odstranitev prometne signalizacije si mora krajevna (2) O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi skupnost pridobiti soglasje pristojne službe občinske upra- izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega ve za ceste. Stran 7472 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

(3) Prometno signalizacijo na občinskih cestah v prime- 54. člen rih določitve parkirišč, enosmernih, dvosmernih in pred- (pritožbeni organ) nostnih cest ter kompleksnih prometnih ureditvah naselij Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku določa Občinski svet občine Šentjur pri Celju na predlog pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določ- župana, razen v primeru iz 30. člena tega odloka in v prime- bah tega odloka izdaja pristojna služba občinske uprave za rih, ko je njena postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstra- ceste, ter zoper sklep iz drugega odstavka 51. člena tega nitev posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa odloka je dovoljena pritožba na župana. na javnih cestah, za izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega prometa pristojni minister, pristojen za promet, minister, pristojen za notranje zadeve in minister, pristojen za okolje in prostor. VII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO OBČINSKIH CEST (4) Na občinski cesti se smejo postavljati table in napi- si, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter 55. člen naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali (opravljanje inšpekcijskega nadzorstva) naselje in podobno (turistična in in druga obvestilna signali- Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov zacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavi- ceste, nadzira občinski inšpektor za ceste. tev turistične in druge obvestilne signalizacije odloči pred- stojnik pristojne službe občinske uprave za ceste s skle- 56. člen pom. Pristojna služba občinske uprave za ceste ima pravico (pogoji za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva) do povrnitve stroškov in postavitev signalizacije, njeno vzdr- Za občinskega inšpektorja za ceste je lahko imenovan ževanje in odstranitev. diplomirani inženir gradbeništva, ki ima najmanj pet let de- lovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit za delo v državni 52. člen upravi in izpolnjuje druge splošne pogoje, predpisane za (obveščanje in oglaševanje na občinski cesti) delo v državni upravi. (1) Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano. Postavljanje tabel, napi- 57. člen sov in drugih objektov ali naprav za slikovno in zvočno ob- (naloge inšpekcijskega nadzorstva) veščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja (1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih prepovedano v varovalnem pasu ceste. Pristojna služba ob- cest ima občinski inšpektor za ceste poleg pravic in dolžno- činske uprave za ceste lahko izda soglasje za njihovo posta- sti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje dolžnosti: vitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za 1. nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odre- udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna sig- diti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti; nalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, 2. nadzorovati dela pri obnavljanju cest, pregledovati vzdrževanja in odstranitve. dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta (2) Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnje- dela izvajajo brez odločbe o dovolitvi priglašenih del ali v ga odstavka se ob občinskih cestah v naselju lahko postav- nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali ljajo le zunaj območja vzdolž ceste, določenega za postavi- opisom teh del; tev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah. So- 3. nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in pro- glasje za njihovo postavitev izda pristojna služba občinske meta na njih ter ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo uprave za ceste. V soglasju določi pogoje postavitve, ki brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim; morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti 4. odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh cesti, ki ogrožajo varnost prometa; objektov in naprav. 5. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prome- (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se so- ta na cesti ali bi nastala škoda na njej, odrediti začasne glasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda; lahko izda le za določen čas (čas trajanja prireditve, razsta- 6. odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti; ve, sejma ipd.) in za tiste občinske ceste, ki jih določi 7. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri pose- Občinski svet občine Šentjur pri Celju. Transparenti mora- gih v varovalnem pasu ceste; jo biti izobešeni najmanj 4,5 m nad voziščem občinske 8. odrediti začasno prepoved prometa na novi rekon- ceste. struirani ali obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu. 53. člen (2) Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi (opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah (zunaj naselja)) prvega odstavka tega člena, je 8 dni od dneva njene vročitve. (1) Kdor namerava ob občinski cesti (zunaj naselja) Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi tretje, pete in osme opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podob- točke prvega odstavka tega člena, ne zadrži njene izvršitve. no), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, (3) V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali določbo 38. in 39. člena tega odloka zagotoviti ustrezen varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev priključek oziroma dostop do objekta ter zadostno število v prometu, občinski inšpektor za ceste lahko odloči tudi mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj. javnim parkiriščem. (4) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima ob- (2) V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v činski inšpektor za ceste pravico: prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore – pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale za upravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospo- pridobiti mnenje pristojne službe občinske uprave za darskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organiza- ceste. cij in skupnosti; Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7473

– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku; 8. brez soglasja gradi žičniške naprave nad občinskimi – pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost cestami ali ne zavaruje žičnice z ustrezno lovilno napravo oseb; (42. člen); – vzeti vzorce materiala ter opraviti dejanja, ki so v 9. brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, peskoko- skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva; pe in glinokope, ki bi lahko vplivali na stabilnost cestnega – pridobiti osebne podatke o pravnih ali fizičnih ose- telesa, vzdrževanja občinske ceste ali varnost prometa na bah, podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč njej (43. člen); in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, po- 10. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu trebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodosta- in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo ja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in za občinske ceste; varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji – od odgovorne osebe zavezanca zahtevati da v roku, tega soglasja (44. člen); ki ga določi občinski inšpektor za ceste, poda pisno pojasni- 11. začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen lo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva; del občinsko cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršna – od odgovorne osebe zavezanca zahtevati, da v roku, koli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski cesti, ki ki ga določi občinski inšpektor za ceste, poda pisno pojasni- bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali lo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva. ogrožala promet na cesti (45. člen); (5) O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki prvega od- 12. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki stavka tega člena, mora občinski inšpektor za ceste obvesti- bi lahko poškodovale vozišče (prvi odstavek 46. člena); ti župana, pristojno službo občinske uprave za ceste in 13. vozi njeno motorno vozilo z gosenicami, ki niso policijo. obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča (6) Če občinski inšpektor za ceste pri izvajalcu rednega (drugi odstavek 46. člena); vzdrževanja občinskih cest ugotovi pogoste kršitve obvez- 14. ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih nosti pri izvajanju rednega vzdrževanja občinskih cest kot se lahko na občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani lede- javne službe, lahko poda koncedentu utemeljen predlog za nih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v uveljavitev sankcij, določenih s koncesijsko pogodbo. prometu (tretji odstavek 47. člena); (7) Stroške inšpekcijskega postopka (dnevnica, potni 15. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo stroški in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z uvedbo postop- občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali ka), ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec. druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 48. člena); 16. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja VIII. KAZENSKE DOLOČBE obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 49. člena); 58. člen 17. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v (prekrški) nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolno zapo- (1) Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se ro ceste in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumentacijo za- ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem, če: časne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega 1. brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene ob- trajanja (tretji odstavek 49. člena); jekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja 18. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v kakršnekoli druge objekte in naprave (drugi odstavek polju preglednosti (prvi odstavek 50. člena); 31. člena); 19. postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob ob- 2. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefon- činski cesti ali brez soglasja postavi tablo, napis in drug ske, telegrafske in druge kabelske vode nizkonapetostne objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje ob električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 32. čle- (52. člen). na); (2) Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaz- 3. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja nuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z prejšnjega odstavka. dovoljenjem (prvi odstavek 33. člena); 4. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja 59. člen izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih (prekrški posameznikov) vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala pro- Z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev se za prekr- met, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdr- šek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega ževanja (34. člen); odstavka prejšnjega člena. 5. postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spre- 60. člen meni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja (kršitev obveznosti vzdrževanja cest) pristojne službe občinske uprave za ceste (37. člen); (1) Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se 6. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občin- občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s skih cest: tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (prvi odstavek 1. če teh cest ne vzdržuje redno tako da omogo- 38. člena); čajo varno odvijanje prometa (prvi in drugi odstavek 7. vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju 25. člena); hudournikov ter deročih rek ne prilagodijo tako, da se zava- 2. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob ruje občinska cesta (drugi odstavek 41. člena); morebitni stavki (četrti odstavek 26. člena). Stran 7474 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

(2) Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaz- (2) Prejšnji lastniki zemljišč iz prejšnjega odstavka tega nuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna ose- člena, ki za svoje zemljišče še niso prejeli odškodnine, jo ba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. imajo pravico zahtevati v skladu z zakonom.

61. člen 66. člen (kršitev obveznosti uskladitve del) (prenehanje veljavnosti) (1) Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob javnih prometnih površinah v Občini Šentjur pri Celju (Uradni cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne list RS, št. 2/97). obvesti pristojne službe občinske uprave za ceste ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (tretji odsta- 67. člen vek 24. člena). (začetek veljavnosti odloka) (2) Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaz- Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna ose- nem listu Republike Slovenije. ba investitorja. (3) Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaz- nuje za prekršek odgovorna oseba pristojne službe občin- ske uprave za ceste, če pred začetkom gradnje ali rekon- Št. 004-16/99-100 strukcije občinske ceste ne obvesti investitorjev oziroma Šentjur pri Celju, dne 24. maja 1999. upravljavcev drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu zaradi pravočasne medsebojne uskladitve del (prvi odstavek 24. člena). Župan Občine Šentjur pri Celju Jurij Malovrh l. r. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

62. člen (legalizacija priključkov) Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili 2766. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine priključek nekategorizirane ceste na občinsko cesto brez Šentjur pri Celju za leto 1998 predpisanega dovoljenja ali soglasja pristojnega organa, mo- rajo vložiti vlogo za pridobitev tega soglasja pri pristojni Na podlagi 13. člena zakona o financiranju občin (Urad- službi občinske uprave za ceste najkasneje v enem letu po ni list RS, št. 80/94 in 56/98) in na podlagi 19. člena uveljavitvi tega odloka. Po preteku tega roka se uveljavijo statuta Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 34/95 in ukrepi iz 40. člena tega odloka. 66/98) je Občinski svet občine Šentjur pri Celju na 5. seji dne 19. 4. 1999 sprejel 63. člen (namestitev snegolovov) O D L O K Lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci objektov ob o zaključnem računu proračuna Občine Šentjur občinskih cestah, s katerih se lahko na občinsko cesto pri Celju za leto 1998 vsuje sneg, morajo na strehe objektov namestiti snegolove najkasneje v treh letih po uveljavitvi tega odloka. 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna Obči- 64. člen ne Šentjur pri Celju za leto 1998. (prilagoditev neprometnih znakov) (1) Neprometni znaki, ki so postavljeni ob občinskih 2. člen cestah na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 106. čle- Zaključni račun proračuna občine izkazuje: na zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in – prihodke 1.136,808.132,00 SIT 37/87), se morajo prilagoditi določbam 51. in 52. člena – odhodke 1.136,808.132,00 SIT tega odloka ter določbam novega predpisa o prometni sig- – stalno proračunsko rezervo 8,148.987,90 SIT nalizaciji in prometni opremi na javnih cestah najkasneje v petih letih po uveljavitvi tega predpisa. 3. člen (2) Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovolje- Pregled prihodkov proračuna in njegove razporeditve nja iz drugega odstavka 106. člena zakona o cestah je zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) ali so po- proračuna. stavljeni v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju, se odstranijo. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem 65. člen listu Republike Slovenije. (vpis v zemljiško knjigo) (1) Zemljišče, ki je bilo do uveljavitve tega odloka upo- Št. 004-15/99-100 rabljeno za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, pa ni Šentjur pri Celju, dne 19. aprila 1999. bilo vpisano v zemljiško knjigo kot družbena lastnina, se vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro po skrajšanem Župan postopku brez zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo Občine Šentjur pri Celju vrednost. Jurij Malovrh, prom. inž. l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7475

2767. Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in II. VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA DELA PLAČE nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o 4. člen povračilih stroškov Podžupanu, ki funkcijo opravlja poklicno se za obraču- navanje plače določi količnik osnovne plače v višini 6,4, Na podlagi 91. člena statuta Občine Šentjur pri Celju pripada pa mu tudi funkcijski dodatek v višini 3,2 količnika in (Uradni list RS, št. 34/95 in 66/98) ter v skladu s 100.b dodatek za delovno dobo. členom zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. Kolikor bi plača podžupana, ki funkcijo opravlja poklicno, 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) izračunana na podlagi prvega odstavka tega člena presegla je Občinski svet občine Šentjur pri Celju na 6. redni seji dne znesek, s katerim je omejena po zakonu, se ustrezno zmanjša 24. 5. 1999 sprejel količnik funkcijskega dodatka ali količnik osnovne plače. Podžupanu, ki funkcijo opravlja nepoklicno pripada naj- P R A V I L N I K več 50% plače poklicnega podžupana, ki se oblikuje tako, o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah da se pri določitvi upoštevajo naslednji kriteriji in merila: članov delovnih teles občinskega sveta – za nadomeščanje župana v primeru ter članov drugih občinskih organov odsotnosti ali zadržanosti 5% plače župana, ter o povračilih stroškov – za vodenje občinskega sveta 5% plače župana, – za koordinacijo dela delovnih teles 10% plače župana, I. SPLOŠNE DOLOČBE – za pomoč županu pri izvrševanju nalog 15% plače župana, 1. člen – za opravljanje nalog iz pristojnosti Za ureditev plač in delovnih razmerij občinskih funkcio- župana po pooblastilu 5% plače župana. narjev se smiselno uporabljajo določbe zakona o funkcionar- Na podlagi nalog, ki jih podžupan, ki svojo funkcijo jih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, opravlja nepoklicno opravlja oziroma pooblastil, ki jih ima, 22/91; 2/91-I, 4/93) in določbe zakona o razmerjih plač v se določi količnik osnovne plače oziroma dela plače in drugi javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupno- elementi za izračun plače oziroma dela plače podžupana. sti (Uradni list RS, št. 18/94, 36/96), kolikor zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 5. člen 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) ne določa drugače. Del plače za opravljanje funkcije člana občinskega sve- Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcio- ta znaša največ 15% plače župana. V okviru tega zneska se narji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno oziro- članu občinskega sveta določi del plače za posamezni me- ma do dela plače, če funkcijo opravljajo nepoklicno. sec glede na delo, ki ga je opravil, in sicer za: Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani – vodenje seje občinskega sveta občinskega sveta, ter članom nadzornega odbora in volilne (po pooblastilu župana ali zaradi komisije pripadajo nagrade za njihovo delo, ki se oblikujejo nadomeščanja po zakonu) 0,60 na podlagi tega pravilnika smiselno določbam zakonov iz – udeležbo na redni seji občinskega sveta 0,40 prvega odstavka tega člena. – udeležbo na izredni seji občinskega sveta 0,28 – predsedovanje seji delovnega telesa 2. člen občinskega sveta 0,28 Z zakonom je za opravljanje funkcije župana Občine – udeležbo na seji delovnega telesa, Šentjur pri Celju, ki sodi v 3. skupino občin, določen količ- katerega član je 0,19 nik osnovne plače v višini 8,0. Županu pripada funkcijski Mesečno izplačilo se opravi na podlagi evidence o dodatek v višini 50% količnika ter dodatek za delovno dobo udeležbi na seji in opravljenem delu članov občinskega sve- v skladu z zakonom. ta, ki jo vodi občinska uprava, pri tem pa mesečno izplačilo Županu pripada za nepoklicno opravljanje funkcije 50% ne sme preseči z zakonom določene višine. plače oblikovane na podlagi zakona. Plača podžupana se lahko oblikuje v višini največ 80% 6. člen plače župana iz prvega odstavka tega člena, če funkcijo Osnova za obračun plače oziroma dela plače na podla- opravlja poklicno. gi tega pravilnika je znesek, ki je kot izhodiščna plača za prvi Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada tarifni razred, za polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno največ 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal pogodbo za negospodarske dejavnosti. poklicno. Plača oziroma del plače župana se ugotovi tako, da se Višino plače podžupana določa ta pravilnik. osnova za obračun plače pomnoži s količnikom za plačo župana. Znesek se poveča za funkcijski dodatek ter doda- 3. člen tek za delovno dobo. Z zakonom določeni najvišji dovoljeni obseg sredstev v Plača oziroma del plače posameznega občinskega okviru katerega se lahko oblikuje del plače za nepoklicno funkcionarja se ugotovi tako, da se osnova za obračun plače opravljanje funkcije člana občinskega sveta, je podlaga za pomnoži s količnikom, določenim v skladu s 4. oziroma ugotovitev najvišjega možnega letnega obsega sredstev, iz 5. členom tega pravilnika. katerih se izplačujejo plače članom občinskega sveta ter nagrade članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso 7. člen člani občinskega sveta in članom nadzornega odbora ter Odločbo oziroma sklep o plači oziroma delu plače izda drugih organov Občine Šentjur pri Celju. za posameznega občinskega funkcionarja komisija za man- Sredstva za izplačevanje plač, delov plač, nagrad in datna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. povračil stroškov, ki jih imajo upravičenci po tem odloku, se Občinskemu funkcionarju, ki funkcijo opravlja poklicno zagotovijo iz sredstev proračuna. se izda odločba o plači ob sklenitvi delovnega razmerja. Stran 7476 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Del plače za nepoklicno opravljanje občinske funkcije Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov se izplačuje na podlagi pogodbe o delu. prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkci- Z odločbo o županovi plači se izvršijo določbe zakona. Z je ali v zvezi z njo. Pravico do povračila potnih stroškov lahko odločbo o plači za podžupana, ki poklicno opravlja svojo funk- občinski funkcionar uveljavlja, če gre za službeno potovanje cijo se izvršijo določbe tega pravilnika. Z odločbo o delu plače izven območja Občine Šentjur pri Celju. Stroški prevoza se nepoklicnega podžupana in člana občinskega sveta se opre- povrnejo v skladu s predpisi. delijo osnove za ugotovitev mesečnega izplačila dela plače. Občinski funkcionar ima pravico do dnevnice za služ- beno potovanje v skladu s predpisi. 8. člen Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov Delodajalcu, kjer je občinski funkcionar, ki opravlja prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Stroški preno- funkcijo nepoklicno, v rednem delovnem razmerju in ki uve- čevanja se povrnejo na podlagi predloženega računa v skla- ljavlja pravico do povračila dela plače za čas, ko je občinski du s predpisi. funkcionar v rednem delovnem času opravljal občinsko funk- cijo, se prizna povračilo največ v višini 33% plače, ki mu jo 13. člen izplačuje za redni delovni čas. Pravice iz 12. člena tega pravilnika uveljavlja občinski funkcionar na podlagi naloga za službeno potovanje. Nalog za službeno potovanje izda župan. Kolikor gre za III. NAGRADE službeno potovanje župana, izda nalog podžupan ali direk- tor občinske uprave. 9. člen Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se za opravljanje dela v komisiji ali odbo- V. NAČIN IZPLAČEVANJA ru občinskega sveta določi nagrada v obliki sejnine, ki se izplača za udeležbo na seji. 14. člen Sejnina za posamezno sejo se izračuna tako, da se Plače in nagrade se izplačujejo mesečno za pretekli količnik 0,19 pomnoži z izhodiščno plačo za prvi tarifni mesec najkasneje do 15. dne v tekočem mesecu. razred za polni delovni čas, dogovorjeno s kolektivno po- Prejemki, določeni v 12. členu tega pravilnika, se izpla- godbo za negospodarske dejavnosti. čajo v petnajstih dneh po končanem službenem potovanju.

10. člen 15. člen Predsednik in člani nadzornega odbora občine imajo Plače in nagrade se usklajujejo skladno s spremembo pravico do nagrade v višini največ 15% za predsednika oziro- zneska, ki je kot izhodiščna plača za prvi tarifni razred za ma največ 8% plače župana za člana. Nagrade ne smejo niti polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za ne- mesečno niti letno preseči najvišjega možnega zneska. gospodarske dejavnosti, povračila stroškov v zvezi z delom Nagrada se oblikuje glede na opravljeno delo, in sicer: pa v skladu s predpisi, ki jih urejajo. – sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji znaša 0,40 količnika, – plačilo za izvedbo nalog po sklepu odbora 0,60 ko- VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE ličnika. Nagrade predsednika in članov nadzornega odbora se 16. člen izplačujejo na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za posa- Plače, nagrade in povračila, ki pripadajo občinskim mezno koledarsko leto na podlagi evidence udeležbe na seji funkcionarjem, predsedniku in članom nadzornega odbora in na podlagi evidence opravljenega dela, ki jo vodi občin- ter članom komisij in odborom občinskega sveta, ki niso ska uprava. člani občinskega sveta, se izplačajo za nazaj, in sicer od dneva potrditve mandata oziroma imenovanja. 11. člen Pri poračunu se upošteva znesek izhodiščne plače za Predsednik, tajnik in člani občinske volilne komisije prvi tarifni razred za poln delovni čas, dogovorjen s kolektiv- imajo za opravljanje dela v zvezi z izvedbo lokalnih referen- no pogodbo za negospodarske dejavnosti, ki je veljal v dumov in volitev v skladu z zakonom pravico do nagrade. posameznem mesecu. Sklep o obsegu sredstev za nagrade iz prejšnjega od- stavka sprejme občinski svet najkasneje v 15 dneh po razpi- 17. člen su referenduma ali volitev. Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na člane komi- Nagrade članom volilne komisije se oblikujejo kot: sij in odborov občinskega sveta, ki niso člani občinskega – sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji ter sveta, se smiselno uporabljajo tudi za izplačilo sejnin čla- – plačilo za izvedbo nalog po sklepu komisije. nom štaba za civilno zaščito in članom drugih komisij, odbo- Nagrade članom volilne komisije se oblikujejo v skladu rov, svetov, ki jih ustanovi ali imenuje občinski svet ali župan. z merili, ki jih določi s sklepom volilna komisija in izplačujejo na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za posamezne volitve 18. člen oziroma referendum. Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije.

IV. POVRAČILA, NADOMESTILA IN DRUGI PREJEMKI Št. 140-1/99-115 Šentjur pri Celju, dne 24. maja 1999. 12. člen Občinski funkcionarji imajo pravico do povračil, nado- Župan mestil in drugih prejemkov v skladu s predpisi, ki urejajo te Občine Šentjur pri Celju pravice. Jurij Malovrh, prom. inž. l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7477

ŠKOFJA LOKA II. VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA DELA PLAČE

2768. Odlok o plačah občinskih funkcionarjev in 4. člen nagradah članov delovnih teles občinskega Članu občinskega sveta razen podžupanu se določi sveta, članov drugih občinskih organov ter del plače za posamezni mesec glede na delo, ki ga je o povračilih stroškov opravil, in sicer za: – vodenje seje občinskega sveta (po pooblastilu župa- Na podlagi 100.b člena zakona o lokalni samoupravi na ali zaradi nadomeščanja po zakonu) 0,30 količnika, (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, – udeležbo na redni seji občinskega sveta 0,60 količ- 10/98 in 74/98) in 18. člena statuta Občine Škofja Loka nika, (Uradni list RS, št. 37/95, 47/98) je Občinski svet občine – udeležbo na izredni seji občinskega sveta 0,30 ko- Škofja Loka na seji dne 17. 6. 1999 sprejel ličnika – predsedovanje seji delovnega telesa občinskega sve- ta 0,20 količnika, O D L O K – udeležbo na seji delovnega telesa, katerega član je o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah 0,40 količnika. članov delovnih teles občinskega sveta, članov Mesečno izplačilo se opravi na podlagi evidence o drugih občinskih organov ter o povračilih opravljenem delu članov občinskega sveta, ki jo vodi občin- stroškov ska uprava. 5. člen Osnova za obračun plače oziroma dela plače na podla- I. SPLOŠNE DOLOČBE gi tega odloka je znesek, ki je kot izhodiščna plača za prvi tarifni razred, za polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno 1. člen pogodbo za negospodarske dejavnosti. Za ureditev plač in delovnih razmerij občinskih funk- Plača oziroma del plače župana se ugotovi tako, da se cionarjev se smiselno uporabljajo določbe zakona o funk- osnova za obračun plače pomnoži s količnikom za plačo cionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, župana. Znesek se poveča za funkcijski dodatek ter doda- tek za delovno dobo. 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93) in določbe zakona o ra- Plača oziroma del plače posameznega občinskega zmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih funkcionarja se ugotovi tako, da se osnova za obračun plače lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94, 36/96), pomnoži s količnikom, določenim v skladu s 5. členom tega kolikor zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. odloka. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) ne določa drugače. 6. člen Občinski funkcionarji so: člani občinskega sveta, žu- Delodajalcu, kjer je občinski funkcionar, ki opravlja funkcijo nepoklicno, v rednem delovnem razmerju in ki uve- pan in podžupan. ljavlja pravico do povračila dela plače za čas, ko je občinski Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcio- funkcionar v rednem delovnem času opravljal občinsko funk- narji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno oziro- cijo, se prizna povračilo največ v višini 33% plače, ki mu jo ma do dela plače, če funkcijo opravljajo nepoklicno. izplačuje za redni delovni čas. Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, ter članom nadzornega odbora in volilne komisije pripadajo nagrade za njihovo delo, ki se oblikujejo III. NAGRADE na podlagi tega odloka smiselno določbam zakonov iz prve- 7. člen ga odstavka tega člena. Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se za opravljanje dela v komisiji ali odbo- 2. člen ru občinskega sveta določi nagrada v obliki sejnine, ki se Z zakonom je za opravljanje funkcije župana Občine izplača za udeležbo na seji. Škofja Loka (v nadaljevanju besedila: občina), ki sodi v Sejnina za posamezno sejo znaša 0,40 količnika. 3. skupino občin, določen količnik osnovne plače v višini 8,00. Županu pripada funkcijski dodatek v višini 50% količ- 8. člen nika ter dodatek za delovno dobo v skladu z zakonom. Predsednik in člani nadzornega odbora občine imajo Plača podžupana se lahko oblikuje v višini največ 80% pravico do nagrade za posamezni mesec glede na delo, ki ga je opravil, in sicer za: plače župana iz prvega odstavka tega člena, če funkcijo – vodenje seje 0,20 količnika, opravlja poklicno. – udeležbo na seji 0,40 količnika, Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada – izvedbo nadzora po programu dela ali sklepu nadzor- 30% plače župana iz prvega odstavka tega člena. nega odbora 0,40 količnika. Merila za oblikovanje plače podžupana in višino plače Nagrade predsednika in članov nadzornega odbora se določa ta odlok. izplačujejo v skladu z evidenco opravljenega dela, ki jo vodi občinska uprava. 3. člen 9. člen Sredstva za izplačevanje plač, delov plač, nagrad in Predsednik, tajnik in člani občinske volilne komisije povračil stroškov, ki jih imajo upravičenci po tem odloku, se imajo za opravljanje dela v zvezi z izvedbo lokalnih referen- zagotovijo iz sredstev proračuna občine. dumov in volitev v skladu z zakonom pravico do nagrade. Stran 7478 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Sklep o obsegu sredstev za nagrade iz prejšnjega od- VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE stavka sprejme občinski svet najkasneje v 15 dneh po razpi- su referenduma ali volitev. 16. člen Nagrade članom volilne komisije se oblikujejo kot: Plače, nagrade in povračila, ki pripadajo občinskim – sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji ter funkcionarjem, predsedniku in članom nadzornega odbora – plačilo za izvedbo nalog po sklepu komisije. ter članom komisij in odborom občinskega sveta, ki niso Nagrade članom volilne komisije se oblikujejo v skladu člani občinskega sveta, se izplačajo za nazaj, in sicer od z merili, ki jih določi s sklepom volilna komisija in izplačujejo dneva potrditve mandata oziroma imenovanja. na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za posamezne volitve oziroma referendum. Pri poračunu se upošteva znesek izhodiščne plače za prvi tarifni razred za poln delovni čas, dogovorjen s kolektiv- no pogodbo za negospodarske dejavnosti, ki je veljal v IV. DRUGI PREJEMKI posameznem mesecu.

10. člen 17. člen Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov Določbe tega odloka, ki se nanašajo na člane komisij prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkci- in odborov občinskega sveta, ki niso člani občinskega sve- je ali v zvezi z njo. Stroški prevoza se povrnejo v skladu s ta, se smiselno uporabljajo tudi za izplačilo sejnin članom predpisi. drugih komisij, odborov, svetov, ki jih ustanovi ali imenuje Občinski funkcionar ima pravico do dnevnice za služ- občinski svet ali župan. beno potovanje v skladu s predpisi. Osebam, ki vodijo organe in delovna telesa iz prvega Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov odstavka tega člena, pripada nagrada v dvojnem določenem prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Stroški preno- znesku. čevanja se povrnejo na podlagi predloženega računa v skla- du s predpisi. 18. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o funk- 11. člen cionarjih, ki nepoklicno opravljajo svojo funkcijo (Uradni list Pravice iz 10. člena tega odloka uveljavlja občinski RS, št. 47/90, 37/95). funkcionar na podlagi naloga za službeno potovanje. Nalog za službeno potovanje izda župan. Kolikor gre za 19. člen službeno potovanje župana, izda nalog podžupan ali direk- tor občinske uprave. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. 12. člen Št. 108-3/99 Osebe iz 1. člena tega odloka, imajo pravico do povra- Škofja Loka, dne 17. junija 1999. čila stroškov prevoza na sejo od kraja stalnega prebivališča do kraja seje, v skladu z veljavnimi predpisi. Župan Občine Škofja Loka 13. člen Igor Draksler l. r. Skupinam svetnikov pripadajo sredstva za delovanje klubov svetnikov v letni višini 120.000 SIT na člana občin- skega sveta. Sredstva se namenijo za izobraževanje svetni- kov, ki je potrebno za opravljanje njihove funkcije. 2769. Odlok o proračunu Občine Škofja Loka za leto Nalog za izobraževanje izda župan. 1999

Na podlagi zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, V. NAČIN IZPLAČEVANJA št. 72/93, 57/94, 14/95) in zakona o financiranju občin 14. člen (Uradni list RS, št. 80/94, 56/98) je Občinski svet občine Plače in nagrade se izplačujejo mesečno za pretekli Škofja Loka na 5. redni seji dne 17. 6. 1999 sprejel mesec najkasneje do 5. delovnega dne v tekočem mesecu. O D L O K Plače iz tega odloka se izplačujejo vsak mesec v višini 50% ne glede na število sej. 50% plač se izplača glede na o proračunu Občine Škofja Loka za leto 1999 dejansko udeležbo na seji. Prejemki, določeni v 10. členu tega odloka, se izplača- 1. člen jo v petnajstih dneh po končanem službenem potovanju. S proračunom Občine Škofja Loka za leto 1999 se zagotavljajo sredstva za financiranje javne porabe v občini. 15. člen Plače in nagrade se usklajujejo skladno s spremembo 2. člen zneska, ki je kot izhodiščna plača za prvi tarifni razred za Za financiranje javne porabe pripadajo občini prihodki polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za ne- iz davkov, taks in drugih dajatev, določenih z zakonom o gospodarske dejavnosti, povračila stroškov v zvezi z delom financiranju občin in drugi prihodki v skladu s posebnimi pa v skladu s predpisi, ki jih urejajo. zakoni. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7479

3. člen – nadzoruje porabo sredstev pri proračunskih porabni- Proračun Občine Škofja Loka za leto 1999 obsega: kih in o nepravilnostih pri porabi sredstev obvešča župana prihodke v višini 2.094,146.632 SIT ter mu predlaga ustrezne ukrepe, – usklajuje dinamiko proračunske porabe s posamez- odhodke v višini 2.109,260.532 SIT nimi nosilci nalog v mejah planirane porabe, terjatve in naložbe v višini 415.000 SIT – po pooblastilu župana razpolaga s tekočo proračun- skupni primanjkljaj 14,698.900 SIT sko rezervo do določenega zneska, Primanjkljaj je pokrit z neto zadolžitvijo občine v višini – pripravi polletno poročilo o izvajanju proračuna. 14,698.900 SIT in prikazan v računu financiranja. 11. člen 4. člen Zavodi s področja družbenih dejavnosti, ki se financira- V proračunu so zagotovljena sredstva za delo občin- jo iz občinskega proračuna, obračunajo amortizacijo v višini, skih organov, za izvajanje nalog na področju družbenih de- kot jo zagotavlja občinski proračun. javnosti, gospodarske infrastrukture in za druge naloge ob- čine v skladu z zakoni. 12. člen Uporabnik sme oddati izvajalska dela brez javnega raz- 5. člen pisa, če pogodbena vrednost ne presega 5,000.000 tolar- Sredstva se delijo med letom enakomerno med vse jev za blago in storitve in 10,000.000 tolarjev za gradbena uporabnike v okviru doseženih prihodkov in v odvisnosti od dela. zapadlosti obveznosti. 13. člen 6. člen V obvezno proračunsko rezervo se izloča 0,5% od Uporabniki so dolžni predložiti zaključni račun za leto vseh prihodkov proračuna, v redno tekočo rezervo pa 1,0% 1998 in finančni načrt za leto 1999 najpozneje v 30 dneh od prihodkov proračuna. po uveljavitvi tega odloka. Uporabniki so dolžni do 31. 7. 1999 predložiti progra- 7. člen me in predloge finančnih načrtov za delo organa in izvajanje Uporabniki smejo v imenu občine prevzemati obvezno- dejavnosti za leti 2000 in 2001, za investicije pa za celotno sti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za dobo financiranja. posamezne namene in sredstva uporabljati za namene, za katere so jim bila dana v skladu s predpisi o njihovi uporabi 14. člen oziroma razpolaganju z njimi. Bilanca prihodkov in odhodkov s podrobno razporedi- tvijo odhodkov, račun terjatev in obveznosti in račun financi- 8. člen ranja so sestavni del tega odloka. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Ta skr- bi, da se med letom prihodki razporejajo skladno z njihovim 15. člen pritekanjem enakomerno vsem proračunskim porabnikom. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega poob- listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja laščena oseba. 1999. 9. člen Št. 402-1/99 Župan je pooblaščen da: Škofja Loka, dne 17. junija 1999. – v okviru proračunskih sredstev spremeni namen in višino sredstev posameznim proračunskim postavkam znotraj iste proračunske skupine največ 20%, če s tem ni ogroženo Župan izvajanje nalog, za katere so bila zagotovljena sredstva, Občine Škofja Loka – odloča o razporejanju sredstev proračunske rezerve, Igor Draksler l. r. – odloča o uporabi sredstev obvezne in tekoče rezerve do višine 10% rezerve za posamezni namen, – odloči o začasni zagotovitvi sredstev obvezne rezer- ve proračunu, kadar proračunski prihodki pritekajo neena- komerno, 2770. Odlok o turistični taksi v Občini Škofja Loka – odloči o kratkoročni zadolžitvi proračuna za največ 5% sprejetega proračuna in obvesti občinski svet ter predla- Na podlagi 23. člena zakona o pospeševanju turizma ga ustrezne ukrepe, (Uradni list RS, št. 57/98) in 18. člena statuta Občine – odloči o izdajanju garancij za najeta posojila drugih Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95, 47/98) je Občinski pravnih oseb, katerih ustanovitelj je, vendar največ do 5% svet občine Škofja Loka na seji dne 17. 6. 1999 sprejel realiziranih prihodkov proračuna v letu, v katerem se daje poroštvo, O D L O K – odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih prora- o turistični taksi v Občini Škofja Loka čunskih presežkov zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna. 1. člen S tem odlokom se določa višina turistične takse v Obči- 10. člen ni Škofja Loka, oprostitve plačila turistične takse, način po- Oddelek za občo upravo in proračun: biranja in vsebina poročanja ter nadzor nad njenim pobira- – izvaja finančno poslovanje proračuna, njem. Stran 7480 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

2. člen Turistično takso v višini 50% plačujejo: Turistična taksa je pavšalni denarni znesek, ki ga pla- – otroci od 7. do 18. leta starosti, čuje turist za vsak dan bivanja, v kraju zunaj stalnega biva- – turisti v kampih, lišča. – turisti v domovih za učence in študente, Turistična taksa se plačuje skupaj s plačilom storitev za prenočevanje. – turisti, člani mednarodnih mladinskih organizacij, ki prenočujejo v mladinskih prenočiščih, ki so vključena v med- Turist je dolžan plačati turistično takso, tudi v primeru, narodno mrežo mladinskih prenočišč IYHF. ko je deležen brezplačnih storitev za prenočevanje. Če je turist oproščen plačila celotne ali dela turistične 3. člen takse, mora biti vpisan razlog v evidenci, ki jo določa zakon. Turistična taksa je prihodek občine, ki ga nameni za promocijo, pospeševanje turizma, turistične prireditve, ure- 6. člen janje kraja in druge dejavnosti na področju turizma v občini. Pravne osebe, podjetniki posamezniki, kmetje, sobo- dajalci in društva morajo do 25. dne v mesecu za pretekli 4. člen mesec nakazati pobrano turistično takso na žiro račun ob- Na območju Občine Škofja Loka se določi turistična čine. taksa v višini 10 točk. Osebe iz prejšnjega odstavka so dolžne občini predlo- Znesek turistične takse se izračuna tako, da se pom- žiti tudi mesečno poročilo o prenočitvah in plačani turistični noži število točk z vrednostjo točke. taksi do 25. dne v mesecu. Poročilo predložijo tudi v prime- Vrednost točke je določena z zakonom. Vlada RS, ru, da niso imele gostov. lahko enkrat letno uskladi vrednost točke, na podlagi giba- Poročilo o prenočitvah in plačani turistični taksi se po- nja cen življenjskih potrebščin. sreduje na obrazcu, ki je sestavni del tega odloka.

5. člen 7. člen Plačila turistične takse so oproščeni: Nadzor nad pobiranjem in odvajanjem turistične takse – otroci do 7. leta starosti, ter vodenjem evidenc opravlja pristojni davčni organ. Nad- – invalidne osebe na podlagi članske izkaznice, zor opravlja tudi ustrezni občinski organ uprave v okviru svojih pooblastil. – osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih ali bolnicah, 8. člen – učenci, dijaki in študenti, udeleženci vzgojno-izobra- Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ževalnih programov, ki jih na nepridobitni podlagi organizira- krajevni taksi v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 7/91). jo društva in druge vzgojno-izobraževalne ustanove ter ver- ske in druge skupnosti v okviru svojih rednih aktivnosti, 9. člen – dijaki in študentje v dijaških oziroma v študentskih Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- domovih, nem listu RS. – osebe, ki so na začasnem delu in bivajo v turističnem gostinskem obratu več kot 30 dni, Št. 417-4/99 Škofja Loka, dne 17. junija 1999. – udeleženci mladinskih in državnih strokovnih in šport- nih tekmovanj, Župan – tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in Občine Škofja Loka sporazumih oproščeni plačila takse. Igor Draksler l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7481

Obrazec P O R O Č I L O o prenočitvah in plačani turistični taksi za mesec______leto_____

ZAVEZANEC: ______

STATUS ZAVEZANCA: pravna oseba - podjetnik posameznik - kmet sobodajalec - društvo (ustrezno podčrtaj)

NASTANITVENE ZMOGLJIVOSTI: število sob ______število apartmajev ______število lež išč ______ostalo ______navedi ______

ŠTEVILO PRENOČITEV:

ŠTEVILO TURISTOV ŠTEVILO PRENOČITEV DOMAČI TURISTI TUJI TURISTI S K U P A J

PODATKI O PLAČANI TURISTIČNI TAKSI:

ŠTEVILO PRENOČITEV ZNESEK PLAČANE TAKSE POLNA TAKSA (10 točk) 50 % TAKSA OPROSTITEV PLAČILA TAKSE S K U P A J

(navedejo se tudi turisti, ki jim ni bilo zaračunano plačilo storitev za prenočevanje)

OPOMBE: ______

______

______žžig ig ______(podpis pripravljalca poročila) (podpis odgovorne osebe)

Datum: ______

Rok za oddajo mesečnega poročila za pretekli mesec je 25. dan v mesecu. Poročilo pošljete na naslov: Občina Škofja Loka, Poljanska c. 2, 4220 Škofja Loka. Poročilo se odda tudi, če ni bilo gostov v tem mesecu. Rok za nakazilo pobrane turistične takse za pretekli mesec je 25. dan v mesecu. Pobrana turistična taksa se nakaž e na ž iro račun št. 51510-840-122-32062. Stran 7482 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

ŠMARJE PRI JELŠAH 3. člen Za ožje družinske člane se štejejo: 2771. Pravilnik o dodeljevanju socialnih stanovanj v – zakonec prosilca in oseba, s katero živi prosilec v najem v Občini Šmarje pri Jelšah dalj časa trajajoči življenjski skupnosti (nepretrgoma najmanj eno leto pred objavo razpisa), Na podlagi določb stanovanjskega zakona (Uradni list – njuni otroci oziroma posvojenci prosilca, RS, št. 18/91), zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, – starši in posvojitelji prosilca, št. 54/92), pravilnika o normativih in standardih ter postop- – osebe, ki jih je prosilec po zakonu o zakonskih in ku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem družinskih razmerjih dolžan preživljati. (Uradni list RS, št. 18/92), pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o normativih in standardih ter postop- III. POSEBNI POGOJI ku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Uradni list RS, št. 31/96) in 18. člena statuta Občine 4. člen Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 34/95, 17/96 in Prosilci so upravičeni do dodelitve socialnega stano- 48/98) je Občinski svet občine Šmarje pri Jelšah na seji vanja v najem pod pogojem, da skupni prihodek na člana dne 27. 5. 1999 sprejel družine ne presega višine: – za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% zadn- P R A V I L N I K je znane bruto povprečne plače v državi, o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem – za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta v Občini Šmarje pri Jelšah 34% zadnje znane bruto povprečne plače v državi, – za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42% zadnje znane bruto povprečne plače v državi, I. SPLOŠNA DOLOČBA – za odrasle osebe 52% zadnje znane bruto povprečne plače v državi. 1. člen 5. člen S tem pravilnikom se urejajo pogoji, merila, normativi in Prosilci dokazujejo upravičenost do dodelitve social- standardi za socialna stanovanja, točkovnik za oceno stano- nega stanovanja v najem z naslednjimi dokumenti: vanjskih razmer ter postopek za uveljavljanje pravice do – potrdilo o državljanstvu, pridobitve socialnega stanovanja v najem. – potrdilo o stalnem prebivališče in podatki o članih skupnega gospodinjstva, – s potrdilom o dohodkih in prejemkih vseh članov II. SPLOŠNI POGOJI gospodinjstva za zadnje tri mesece pred vložitvijo zahtevka, – potrdilo o premoženjskem stanju, skladno s predpisi 2. člen s področja socialnega varstva, Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati prosilec, da je – najemno oziroma podnajemno pogodbo, upravičen do dodelitve socialnega stanovanja v najem, so: – drugi z razpisom zahtevani dokumenti, ki izkazujejo – da izpolnjuje vse pogoje in merila ter kriterije po tem gmotne in socialne ter zdravstvene razmere. pravilniku, – da je državljan Republike Slovenije, 6. člen – da ima stalno prebivališče v Občini Šmarje pri Jelšah Glede na število družinskih članov upravičenec prido- in na naslovu tudi resnično prebiva, bi v najem socialno stanovanje, ki ne presega naslednjih površinskih standardov: – da skupni prihodek na člana družine ne presega višine, ki jo za upravičenost do denarnega dodatka določajo predpisi s področja socialnega varstva, Število družinskih Stanovanjska – da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov površina v m2 članov, ki z njim stalno prebiva, ni najemnik ali lastnik stano- 1 do 24 m2 vanja, oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stano- 2 do 30 m2 vanja, 3 do 55 m2 – da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih 4 do 65 m2 članov, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik ali solastnik počit- 5 do 70 m2 niške hiše ali počitniškega stanovanja, oziroma druge ne- premičnine, Za vsakega naslednjega ožjega družinskega člana se – da prosilec ali kdo izmed njegovih družinskih članov stanovanjska površina lahko poveča največ za 5 m2. ni lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega 7. člen stanovanja; Od površinskih normativov se pri dodeljevanju socialn- – da ni bil prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih ih stanovanj v najem odstopi navzgor z upoštevanjem dodat- družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, lastnik stanovan- nega dnevnega in spalnega prostora v naslednjih primerih: ja, pa je tega odtujil, če to zahtevajo družinske, socialne ali zdravstvene razmere – da prosilec ni nezaposlen po lastni krivdi ali volji. (tri generacije v družini, težja invalidnost, težja bolezen, ki Prosilec ni upravičen do dodelitve socialnega stano- terja trajno nego in podobno). vanja, če je on ali kdo izmed ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva kot imetnik stanovanjske pravice ali na- 8. člen jemnik, stanovanje odkupil po pogojih stanovanjskega zako- Od površinskih normativov se pri dodeljevanju socialn- na in ga je odtujil. ih stanovanj v najem lahko odstopa navzdol v primeru, da po Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7483 sprejetem prednostnem redu ni večjega stanovanja in up- 15. člen ravičenec poda pisno izjavo o strinjanju z razpoložljivim stano- V primeru, ko imata dva ali več udeležencev razpisa vanjem. enako število točk, ima prednost udeleženec z daljšo dobo O odstopanju od površinskih normativov odloča občin- bivanja v Občini Šmarje pri Jelšah. ska uprava, upoštevaje predhodno mnenje Centra za social- no delo. V. OBJAVA LISTE ZA DODELITEV SOCIALNIH 9. člen STANOVANJ Če se stanovanje dodeljuje invalidu oziroma družini z invalidom, ki mu je otežkočeno oziroma preprečeno normal- 16. člen no gibanje, je potrebno ob dodelitvi socialnega stanovanja v Občinska uprava na podlagi točkovalnih zapisnikov na- najem v okviru možnosti upoštevati potrebo po odpravi jkasneje v roku 60 dni po izteku razpisnega roka določi arhitektonskih ovir v stanovanju oziroma pri dostopu ali seznam upravičencev za oddajo socialnih stanovanj v na- izhodu iz stavbe, kakor tudi zadostne površine za gibanje z jem. Seznam se objavi na enak način kot razpis. invalidskim vozičkom. 17. člen Občinska uprava zavrže vloge udeležencev, ki niso IV. OBLIKOVANJE LISTE ZA DODELITEV SOCIALNIH izpolnjevali vseh razpisnih pogojev ali so vloge oddali po STANOVANJ V NAJEM končanem razpisnem roku.

10. člen 18. člen Občina oddaja socialna stanovanja v najem na podlagi Udeleženec razpisa se lahko pritoži županu v roku pet- javnega razpisa, ki ga objavi v sredstvih javnega obveščanja. najstih dni po prejemu sklepa o zavrženju ali uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na seznam za oddajo socialnih stanovanj v najem. 11. člen O pritožbi odloči župan v roku 30 dni po prejemu Razpis, ki ga oblikuje občinska uprava mora določati: pritožbe. – pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do do- 19. člen delitve socialnega stanovanja v najem, Veljavnost liste traja do novega razpisa. V času njene – podatke, ki jih morajo udeleženci navesti v vlogi, veljavnosti se lista ne more spreminjati. Na vsak nov razpis, – dokumentacijo, ki jo morajo udeleženci razpisa ko bodo na razpolago nova stanovanja, morajo prosilci, ki priložiti vlogi, pri prejšnjem razpisu niso dobili stanovanja, vložiti novo – okvirno število socialnih stanovanj v občini in okvirni vlogo z novimi dokazili. datum razpoložljivosti le-teh, – razpisni rok. VI. DODELITEV SOCIALNEGA STANOVANJA V NAJEM 12. člen Občinska uprava prouči utemeljenost vlog na podlagi 20. člen dokumentiranih poizvedb, potrebnih za oblikovanje pred- Sklep o dodelitvi socialnega stanovanja v najem izda nostnega reda za oddajo socialnih stanovanj v najem, ki jih župan občine. opravi pri pristojnih organih, organizacijah in posameznikih. Občinska uprava določi udeležencem razpisa, katerih 21. člen vloge so nepopolne, rok za dopolnitev vlog. Občinska uprava pred izdajo sklepa o dodelitvi social- Vloge, ki jih udeleženci razpisa ne dopolnijo v pred- nega stanovanja v najem preveri, če udeleženec razpisa še pisanem roku, se zavržejo s sklepom. Dokler predpisani rok izpolnjuje merila in pogoje za upravičenost do dodelitve za dopolnitev vlog ne poteče, ni mogoče sestaviti prednost- socialnega stanovanja v najem. nega reda za oddajo socialnih stanovanj v najem. 22. člen 13. člen Najemna pogodba se sestavi v skladu z 41. členom Župan občine imenuje tričlansko komisijo za ogled stanovanjskega zakona. stanovanjskih razmer in proučitev drugih okoliščin, pomem- bnih za razvrstitev udeleženca razpisa na prednostni red za 23. člen oddajo socialnih stanovanj v najem. V komisijo se imenuje V najemni pogodbi se posebej opredeli tudi pravica do za člane: uporabe socialnega stanovanja. Ta pravica je časovno veza- – predstavnik občine, ki ga imenuje občinski svet iz- na na izpolnjevanje meril za upravičenost do dodelitve so- med članov občinskega sveta ali občinske uprave, ki je cialnega stanovanja v najem, ki zadevajo premoženjsko stan- obenem predsednik komisije, je upravičenca. Rok za izselitev, opredeljen v najemni pogod- – strokovnega delavca krajevno pristojnega centra za bi ne sme biti krajši od 90 dni. socialno delo, – predstavnika občinskega stanovanjskega sklada. 24. člen Občinska uprava preverja upravičenost do najema so- 14. člen cialnega stanovanja na dve leti. Na podlagi določil tega pravilnika komisija po ogledu stanovanjskih razmer in ostalih okoliščin izpolni točkovalni 25. člen zapisnik. Če najemnik socialnega stanovanja izgubi status so- Zapisnik podpišejo vsi člani komisije, en izvod zapisnika cialnega upravičenca, do odpovedi najemne pogodbe plaču- pa se po opravljenem ogledu vroči udeležencu razpisa. je najemnino kot za neprofitno stanovanje. Stran 7484 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

VII. IZJEMNA ODDAJA SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM 2. Kvaliteto bivanja: točk – bivanje v stanovanju nižje kategorije, 26. člen provizoriju ali baraki 120 V primeru izjemno nujnega reševanja stanovanjskega – bivanje v kletnem ali podstrešnem problema se prizadetim lahko socialno stanovanje odda v stanovanju (kota bivalnega prostora je vsaj najem za določen čas mimo prednostne liste na podlagi 1,20 m pod nivojem terena, 50% površin odločitve občinskega sveta. ima poševen strop) 80 Za izjemno reševanje stanovanjskega problema se – bivanje v vlažnem ali mračnem stanovanju 20 šteje: – bivanje v stanovanju brez vode 20 – elementarna nesreča, ki ima za posledico neuporab- nost sedanjega stanovanja za bivanje; 3. Stanovanjsko površino: – večja prenova ali rušitev dosedanjega stanovanja, ki – do 4 m2 na družinskega člana 120 je v javnem interesu; – od 5 m2 do 8 m2 na družinskega člana 80 – hujša socialnovarstvena stiska (obvezno mnenje Cen- – od 9 m2 do 12 m2 na družinskega člana 60 tra za socialno delo Šmarje pri Jelšah). – od 13 m2 do 16 m2 na družinskega člana 20

27. člen 4. Neprimernost stanovanja – stanovanje brez V primeru, da udeleženec razpisa, ki je uvrščen na posameznih delov oziroma souporaba posameznih delov veljavno listo ali se rešuje z izredno dodelitvijo socilanega stanovanja: stanovanja, odkloni v najem ponujeno primerno socialno stanovanje oziroma v roku 30 dni ne podpiše najemne – stanovanje brez kuhinje 40 pogodbe, izda občinska uprava sklep, s katerim se ga izk- – stanovanje brez kopalnice 40 ljuči iz veljavne liste ali izredne dodelitve stanovanja. – stanovanje s souporabo sanitarnih prostorov ali s sanitarnimi prostori izven stanovanja (souporaba se točkuje takrat, kadar uporabniki VIII. ZAMENJAVE SOCIALNIH STANOVANJ niso družinski člani) 30 28. člen 5. Funkcionalnost stanovanja: Občina omogoča menjave socialnih stanovanj znotraj – stanovanje z arhitektonskimi ovirami stanovanjskega sklada občine, upoštevaje spremenjene (če gre za invalida, ki je gibalno oviran) 50 potrebe najemnikov stanovanj in njihove interese. – stanovanje z vhodom neposredno z dvorišča 20 – stanovanje z nestandardno visokimi stropi IX. MERILA ZA DODELJEVANJE SOCIALNEGA (nad 3 m) ali nizkimi stropi (pod 2,10 m) 10 STANOVANJA V NAJEM 6. Upravičenec je že bil uvrščen na 29. člen prednostno listo po prejšnjem natečaju, Pri ugotavljanju upravičenosti za dodelitev socialnega pa mu stanovanje ni bilo dodeljeno 50 stanovanja v najem se poleg zahtev splošnih in posebnih pogojev uporabljajo tudi merila določena po tem pravilniku. 7. Čas bivanja upravičenca v občini Šmarje pri Jelšah Merila služijo za oblikovanje liste za dodelitev socialnih – do 5 let 0 stanovanj in za ugotovitev obsega potreb po stanovanjih v – nad 5 let do 10 let 20 Občini Šmarje pri Jelšah. – nad 10 let do 15 let 40 – nad 15 let do 20 let 60 30. člen – nad 20 let 80 Merila iz 102. člena stanovanjskega zakona, ki se točkujejo, so: 8. Čas bivanja v sedanjih stanovanjskih razmerah – stanovanjske razmere, – do 1 leta 0 – število ožjih družinskih članov, ki s prosilcem stalno – nad 1 letom do 5 let 10 prebivajo, – nad 5 let 20 – socialne razmere, – zdravstvene razmere. 32. člen Število ožjih družinskih članov, ki živijo s prosilcem se 31. člen kot merilo za dodelitev socialnega stanovanja v najem up- Stanovanjske razmere, v katerih živijo prosilec in njegovi ošteva tako, da se vrednoti: ožji družinski člani, se ocenjujejo glede na: točk – družina z dvema ali več mladoletnimi otroci 60 1. Stanovanjski status: točk – družina z enim mladoletnim otrokom 30 – prosilec je brez stanovanja, – družina z ožjim družinskim članom če ima pravnomočno sodno odpoved 150 iz 6. člena stanovanjskega zakona, – prosilec stanuje z družino pri starših 80 starim nad 65 let 30 – prosilec stanuje z družino pri sorodnikih 100 – prosilec stanuje v samskem domu 33. člen ali je podnajemnik ali najemnik za določen čas 120 Pri ocenjevanju socialnih razmer prosilca za dodelitev socialnega stanovanja v najem, se vrednoti: Točkovanja se med seboj izključujejo. točk Prosilec, ki dokazuje, da je brez stanovanja mora ob – ločeno življenje roditeljev in mladoletnih otrok, vložitvi vloge za stanovanje imeti že pravnomočno sodno zaradi neprimernih stanovanjskih razmer odpoved stanovanja, ki ga navaja v vlogi kot naslov bivanja. (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu) 60 Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7485

– status roditelja, ki živi sam z mladoletnim otrokom 1. člen in tudi skrbi za njegovo vzgojo in varstvo V odloku se spremeni 5. člen o taksi na onesnaževanje (samohranilec) 40 voda (Uradni list RS, št. 52/98), tako da glasi: – ločeno življenje roditeljev, zaradi neprimernih “Taksa se šestmesečno usklajuje skladno z gibanjem stanovanjskih razmer 40 rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji v prete- – status prosilca z družinskim članom, za katerega klem šestmesečnem obdobju.” je po predpisih o zaposlovanju ocenjeno, da je nazaposljiv 30 2. člen Ta sprememba odloka začne veljati petnajsti dan po Pri ocenjevanju zdravstvenih razmer prosilca oziroma objavi v Uradnem listu RS. njegovega ožjega družinskega člana se upošteva: – trajna obolenja mladoletnih otrok, pogojena Št. 416/99 s slabimi stanovanjskimi razmerami 80 Štore, dne 3. junija 1999. – trajna obolenja drugih oseb, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami 60 Župan Občine Štore Trajno obolenje iz prejšnjega odstavka se dokazuje z Franc Jazbec l. r. izvidom zdravniške komisije I. stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

34. člen Poleg meril iz prvega odstavka 102. člena stanovan- jskega zakona se pri dodelitvi upoštevajo še naslednja SLOVENSKE KONJICE merila: točk 2773. Odlok o spremembah in dopolnitvah – družina, v kateri nobeden od zakoncev zazidalnega načrta Šolski kompleks – tenis oziroma roditeljev ni starejši od 35 let dvorana (mlada družina) 60 – družina, ki živi z otrokom, ki ima zmerno težjo Občinski svet občine Slovenske Konjice je na podlagi ali težko duševno bolezen ali težko telesno motnjo, 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov ugotovljeno pri pristojni komisiji 60 v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in – invalidnost, zaradi katere je prosilec Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 44/97) in po ali odrasli član nesposoben za samostojno 13. členu statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, življenje in delo in je ugotovljena z izvidom št. 31/99) na seji dne 1. 7. 1999 sprejel in mnenjem pristojne komisije 50 O D L O K o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Šolski kompleks – tenis dvorana X. KONČNA DOLOČBA

35. člen I. SPLOŠNE DOLOČBE Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. 1. člen Za območje obravnave velja odlok o ZN Šolski kom- Št. 06202-60/99 pleks Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 5-293/90). Šmarje pri Jelšah, dne 24. junija 1999. Sprejme se spremembe in dopolnitve ZN Šolski kom- pleks – tenis dvorana, ki ga je izdelal Razvojni center Plani- Župan ranje Celje, d.o.o. pod št. projekta 253/98 v septembru Občine Šmarje pri Jelšah 1998 in je sestavni del tega odloka. Jože Čakš l. r.

II. VELIKOST IN MEJA UREDITVENEGA OBMOČJA

2. člen ŠTORE Dopolni se 2. člen odloka tako, da se na koncu doda alinea: 2772. Odlok o spremembi odloka o taksi na – meja območja obravnave obsega južni del ZN Šolski onesnaževanje voda kompleks in poteka: na severu: meji na športne površine ob dvorani Na podlagi 80. člena zakona o varstvu okolja (Uradni na vzhodu: meji na Tattenbachovo ulico list RS, št. 32/93 in 1/96) ter 12. člena statuta Občine na jugu: meji na obstoječo dovozno cesto na ob- Štore (Uradni list RS, št. 49/95) je Občinski svet občine močju sadovnjakov in bodočo urejeno Štore na 4. redni seji dne 12. 5. 1999 sprejel cesto na zahodu: meji na obstoječe kmetijske površine in O D L O K na bodoče površine za športno rekrea- o spremembi odloka o taksi na onesnaževanje cijske dejavnosti voda Obravnavano območje v opisu meje obsega 4535 m2. Stran 7486 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

3. člen VI. KOMUNALNA IN ENERGETSKA INFRASTRUKTURA Območje obravnave: Dopolni se 3. člen tako, da se doda alinea: 7. člen – območje obravnave obsega naslednje parcele s par- Dopolni se 5. člen odloka tako, da se doda: celnimi številkami, vse k.o. Slovenske Konjice: 1031/14, – območje bo možno priključiti na komunalno (kanali- del 1031/13, del 1383/2, del 1029. zacija, vodovod), električno in telefonsko omrežje v nepo- sredni bližini. Vsi priključki morajo biti skladni s pogoji tangi- ranih upravljalcev. Soglasja upravljalcev so priložena k spre- III. FUNKCIJA OBMOČJA membam in dopolnitvam ZN in so sestavni del odloka. 1. Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest Celje. 4. člen 2. Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice, št. Dopolni se 4. člen odloka tako, da se doda alinea: soglasja: 1560, št. vloge 65/98, z dne 19. 10. 1998. – območje je namenjeno izgradnji športne dvorane za 3. Telekom Slovenije, PE Celje, št. dop. 2-0/17484/1- tenis igrišča. Funkcionalno zemljišče je namenjeno funkcio- 1998/MR, z dne 17. 6. 1998. nalnim površinam objekta – parkingom, dostopom in mini- 4. Elektro Maribor, JP, št. dop. 01-inž. ek/h-r259, z malnim zelenicam, dne 17. 9. 1998. – v primeru, da tenis dvorana ne bo izgrajena, ostanejo Vodnogospodarske usmeritve obravnavane površine namenjene športnim površinam, kot Območje obravnave se nahaja v prostoru, ki ga obrav- to določa osnovni ZN. nava zazidalni načrt in kjer so bili definirani vodnogospodar- ski pogoji. Vodovodno omrežje IV. URBANISTIČNA IN ARHITEKTONSKA ZASNOVA 1. Na obravnavanem območju je Komunalno podjetje IN OBLIKOVANJE Slovenske Konjice upravljalec vodovodnega omrežja. Ob- jekt bo priključen na bližnji vodovod PVC DN 90/10b, ki 5. člen poteka na južni strani predvidenega objekta. 2. Vodovodni priključek je potrebno izvesti izven pred- Objekt bo lociran z vzdolžno osjo v smeri vzhod–za- videnega objekta s tipskim vodomernim jaškom, ki je izdelan hod. Dostopi (vhodi) so možni z južne, vzhodne in zahodne z zaščito proti zmrzovanju. Namestiti ga je predvideno na strani objekta, dovozi z južne in zahodne strani. Parkirne vogalu parcele, v zelenici. površine bodo na južni strani objekta. Ob izdelavi zazidalne- 3. Na predvidenem vodovodu je potrebno obvezno iz- ga načrta za površine zahodno od objekta tenis dvorane, bo vesti hidrante. Zahtevani odseki vodovoda, ki so potrebni za možno vhode in parkirne površine organizirati tudi drugače izgradnjo, bodo določeni trasno v dogovoru z JKP naknad- in jih povečati. no, z izdelavo tehnične dokumentacije. Dvorana bo v prvi fazi gradnje imela dimenzije 4. Projektant tehnične dokumentacije mora biti pozo- 36,5 m x 51 m, sleme bo na višini ca. 10 m. Konstrukcija ren, da v tehnično poročilo zavede opozorilo izvajalcem za dvorane bo zasnovana v leseni ali kovinski ločni konstrukciji vsa dela in dostope v bližini dveh primarnih vodovodov, ki s pločevinasto streho. V drugi fazi bo možno dvorano pove- potekata na vzhodnem delu predvidenega objekta – ob čati za 15 m. Tattenbachovi ulici (LŽ in PVC 225). Urbanistična zasnova objekta je usklajena z gradbenimi Kanalizacijsko omrežje linijami ob Tattenbachovi ulici, po volumnu se objekt vključu- 1. Na obravnavanem območju ni izgrajene javne kana- je med obstoječe objekte šole in športne dvorane. Vhod v lizacije, zato je potrebno v ta namen nujno izgraditi primarno objekt bo obeležen s poudarjenim izzidkom. Ob vhodu bo- in sekundarno kanalizacijo z vsemi priključki. Kanalizacijo je do funkcionalni prostori za garderobe, sanitarije in okrepče- potrebno na celotnem kompleksu urediti v ločenem siste- valnico. Odmiki objekta od parcelnih mej so razvidni v gra- mu. Na kanalizacijo ni dovoljeno priključevati odpadnih vod fični situaciji št. 5. Zelene površine ob objektu bodo delno iz gnojnih jam! Izvedba kanalizacije in pripadajočih objektov zasajene z drevorednim drevjem manjše rasti (ob Tattenbac- je obvezno vodotesna. Projektant mora biti opozorjen na hovi ulici), ostale zelene površine bodo zasajene s pokrovni- projektiranje na ločeno odvajanje meteornih vod, še poseb- mi rastlinami in zimzelenimi grmovnicami. no zalednih iz območja Konjiške gore. V ta namen bo po- Objekt bo zasnovan v leseni ali kovinski ločni kon- trebno te površinske vode kanalizirati po predlogu, ki je strukciji. Streha bo pločevinasta, temno-rjavo rdeče barve razviden iz priložene grafične priloge (do Šolske ulice). z vmesnimi svetlobnimi elementi. Prizidki k osnovnemu 2. Odpadne sanitarne vode je potrebno odvajati preko gabaritu – vhodi in sanitarije, morajo biti arhitekturno us- vodotesne pretočne greznice v predvideni kanal, za katere- klajeni z objektom. ga je potrebno zagotoviti kanalni koridor v pasu širine 2 m. Fasada objekta mora biti po barvi in strukturi (materialu) Sanitarne odpadne vode in eventualne tehnološke odpadne usklajena z okoljem. Okenske odprtine morajo biti v ustrez- vode po predčiščenju se priključijo na deloma izgrajen pri- nih razmerjih. marni kanalizacijski sistem v Šolski ulici, kjer se v cestnem križišču predvidi prevezava obstoječe kanalizacije. 3. Objekte je možno priključiti na javno kanalizacijsko V. PROMETNA UREDITEV omrežje samo preko jaška. Meteorne vode s strehe morajo biti speljane preko peskolovov in skupnega zbirnega jaška 6. člen meteorne kanalizacije z enim priključkom. Dostop in dovoz do objekta je možno urediti z južne ali 4. Sanitarne odpadne vode iz objektov morajo biti spe- zahodne strani objekta. Parkirne površine bodo na južni ljane preko lovilcev olj in maščob, lovilcev bencina in vnetlji- strani objekta. vih tekočin v javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 55/97). Drugačna prometna ureditev bo možna ob izdelavi 5. Padavinske in odpadne vode iz objektov morajo biti zazidalnega načrta površin na zahodni strani obravnavane- speljane preko lovilcev olj in maščob, lovilcev bencina in ga območja, ki bodo namenjene športno-rekreativnim de- vnetljivih tekočin v javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. javnostim. 16/83). Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7487

6. Pred priključitvijo novih objektov in površin na pred- 4. Elektroenergetska kabla bo potrebno na odseku, viden sistem kanalizacije, je potrebno predhodno izdelati kjer se bosta nahajala pod povoznimi in asfaltnimi površina- hidravlično zasnovo kanalizacije, preveritev prevodnosti in mi, mehansko zaščititi. Kolikor bo večji del trase kablovoda geodetski posnetek za predvideno traso kolektorja, ter teh- pod asfaltno površino, bo potrebno zgraditi kabelsko kanali- nično dokumentacijo s pripadajočimi soglasji (trase, niveleta zacijo. dna, kote pokrovov ). 5. Za vsa gradbena dela ob elektroenergetskih vodih 7. Vsi stroški izvedbe odsekov predvidene kanalizaci- mora biti zagotovljen nadzor s strani PE Slovenska Bistrica. je, vključno z eventuelnimi križanji ceste bremenijo investi- 6. Za napajanje predvidene tenis dvorane (moči 70 do torja v skupnem deležu celotne investicije in se obračunajo 85 kW) bo potrebno: dodatno ob plačilu prispevka za priključitev na javno kanali- – zamenjati transformator v transformatorski postaji Slo- zacijo. Vsi stroški izvedbe objektov predčiščenja in interne venske Konjice šola na ustrezno večjo moč in preurediti ločene kanalizacije do priključnega jaška, na izgrajeno ka- nizkonapetostno ploščo, nalizacijo v ločenem sistemu, bremenijo v celoti investitorja – zgraditi ustrezen nizkonapetostni kabelski priključek teh objektov. od TP do dvorane, 8. Vsa dela za izvedbo predvidenih kanalizacijskih od- – pridobiti upravno in projektno dokumentacijo za niz- sekov ter priključkov na kanalizacijo, izvede upravljalec. Ma- konapetostni priključek. teriale za izvedbo izdobavi upravljalec. 7. Za mehansko zaščito in za morebitne prestavitve 9. Vsi objekti predčiščenja, kakor vsi kanalizacijski od- obstoječih elektroenergetskih vodov, ki so last Elektro Mari- seki s pripadajočimi jaški in priključki, so obvezno vodote- bor, mora investitor pri našem podjetju pravočasno naročiti sni. Kanalizacijski kolektor je potrebno izvesti v komunal- upravno in projektno dokumentacijo ter izvedbo del (uprav- nem koridorju – pas širine 2 m. na in projektna dokumentacija se morata glasiti na ime last- 10. Vse eventualne tehnološke odpadne vode iz po- nika). Izvedba del na elektroenergetskih vodih v naši lasti, sameznih objektov je potrebno ustrezno prečistiti, prav ne more biti predmet javnega razpisa. tako je potrebno ločeno prečistiti sanitarne vode iz objek- 8. Pred izdajo gradbenega dovoljenja za predviden ob- tov. Vsi iztoki odpadnih vod iz objektov predčiščenja mora- jekt si mora investitor pridobiti elektroenergetsko soglasje, v jo po kvaliteti ustrezati zakonsko določenim minimalnim katerih bomo podrobneje predpisali pogoje priključitve na kriterijem kvalitete iztoka za izpuste v javno kanalizacijo. elektroenergetski sistem. Objekti predčiščenja se izgradijo na stroške investitorja na Telefonsko omrežje lastnem zemljišču. Telekom Slovenije PE Celje pogojuje upoštevanju ob- stoječega telefonskega omrežja. Posebni pogoji za kanalizacijo in predvidene aktivnosti Izdelovalca tehnične dokumentacije JKP Slovenske Ko- njice opozarja, da predlagana trasa kanalizacije obravnava- VII. VARSTVO OKOLJA nega območja zapade v poseben režim varovanja kvalitete pitne vode, saj poteka po trasi dveh obstoječih vodovodov, 8. člen ki sta primarnega značaja (sistem Polene – Slovenske Konji- Odpadki ce) in predstavljata osnovni vir vodooskrbe za potrebe javne- Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov sta urejena z ga vodovoda naselja Slovenske Konjice. občinskim odlokom. Vsa dela ob izvedbi kanalizacije so nujno usklajena s Varstvo pred hrupom strokovno službo JKP Slovenske Konjice. Vse stroške od- Območje športne dvorane se nahaja v območju šport- prave okvar na vodovodu, ki bodo nastale vsled gradnje ali no-rekreativnih dejavnosti, zato pri izvajanju dejavnosti ni po njej, krije v celoti investitor. pričakovati večjega hrupa. Za splošne in ostale pogoje upoštevati pogoje so- Hrup bo nastajal v času gradnje objekta. Gradnjo je glasja. potrebno izvajati v delavnikih in ob urah, ki niso moteče za Električno omrežje šolski pouk. 1. Pred projektiranjem tenis dvorane v delu šolskega kompleksa se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točnimi lokacijami obstoječih elektroenergetskih vodov. Po- VIII. POŽARNA VARNOST datke si mora pridobiti na PE Slovenska Bistrica. Pred pričetkom gradnje tenis dvorane se mora izvaja- 9. člen lec seznaniti z natančnimi legami obstoječih elektroenerget- Predpisani pogoji za požarno varnost veljajo le za ob- skih naprav in naročiti zakoličbo pri PE Slovenska Bistrica. močje sprememb in dopolnitev ZN – športno dvorano za 2. Nad obstoječe kablovode nizke 0.4 kV in srednje tenis igrišča. napetosti 20 kV ni dovoljena posaditev drevja med objektom Varen umik ljudi je možen na zunanje površine. in ulico. Medsebojna razdalja med koreninskim sestavom Prometne in delovne površine za intervencijska vozila dreves in kabli mora omogočati stalen dostop do kablov (z so po obstoječih cestah in parkirnih površinah. odkopom) v primeru okvar, in to brez kakršnegakoli nado- Viri za zadostno oskrbo vode bodo zagotovljeni iz vodo- mestila škode za koreninski sestav, ali za morebitno odstra- voda preko hidrantnega omrežja. Upoštevati je potrebno nitev oziroma nadomestitev drevja. Kolikor te zahteve ni pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in ga- mogoče doseči, bo potrebno kable prestaviti na novo traso. šenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91). 3. Med gradnjo tenis dvorane s spremljajočimi objekti Hidrantno omrežje je obvezno potrebno predvideti v mora investitor oziroma izvajalec gradbenih del preprečiti načrtu zunanje ureditve (PGD, PZI). dostop kamionov in gradbenih strojev nad mehansko nezaš- Na podlagi izračuna požarne obremenitve je pri projek- čitene kablovode ter preprečiti trajno odlaganje ali posnetje tiranju in izvedbi objekta potrebno upoštevati takšne mate- materiala nad njimi. Po končanih gradbenih delih mora osta- riale in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem ti globina vkopa kabla na predpisani globini. požara. Stran 7488 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

IX. TOLERANCE 2. Statutarno-pravno komisijo. 3. Odbor za finance in premoženje. 10. člen 4. Odbor za gospodarstvo, turizem in podjetništvo. Pri projektiranju objekta je možno upoštevati tolerance 5. Odbor za družbene dejavnosti. pri tlorisnem in višinskem gabaritu objekta tako, da bo ob- 6. Odbor za komunalno infrastrukturo, okolje in pro- jekt imel na vzhodnem robu odmik min. 4 m od cestišča, na stor. južnem robu pa tako, da bo možno izvesti parkirne površine 7. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, veterino in lovstvo. z lastnim dovozom. 8. Odbor za požarno varnost. Zaradi konfiguracije terena je toleranca tudi možnost 9. Odbor za mladinsko problematiko. podkletitve za severni del objekta. 10. Svet za varnost cestnega prometa. 11. Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin.

X. KONČNE DOLOČBE 3. člen Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega 11. člen delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovni- Spremembe in dopolnitve ZN so stalno v vpogled vsem kom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti zainteresiranim pri Občini Slovenske Konjice. občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. 12. člen Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvaja urbani- občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove stična inšpekcija. pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proraču- na in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine 13. člen določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- Obravnavo predlaganih splošnih aktov so komisije in nem listu Republike Slovenije. odbori dolžni opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za kate- rega je sklicana seja občinskega sveta ter svoje predloge, Št. 01200/0015/98 mnenja in stališča pisno predložiti županu ali predlagatelju. Slovenske Konjice, dne 1. julija 1999. Mnenje o dopolnitvi k predlaganim splošnim aktom morajo komisije in odbori predložiti najkasneje do začetka obravna- Župan ve predloga splošnega akta na seji občinskega sveta. Občine Slovenske Konjice Janez Jazbec l. r. 4. člen Za obravnavo in proučitev posameznih vprašanj lahko občinski svet s sklepom ustanovi občasna delovna telesa. V sklepu o ustanovitvi delovnega telesa občinski svet določi sestavo in naloge delovnega telesa. 2774. Odlok o ustanovitvi delovnih teles Občinskega sveta občine Slovenske Konjice 5. člen Na podlagi 29. in 30. člena zakona o lokalni samou- Občinski svet poleg stalnih in občasnih delovnih teles pravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, št. 45/94 ustanovi tudi delovna telesa, ki jih mora občina ustanoviti na – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – podlagi zakona, ki določa tudi njihovo sestavo, pristojnosti obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, in naloge. 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US in 74/98), v skladu s 16. 6. člen in 23. členom statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list Delovna telesa imajo predsednika in določeno število RS, št. 31/99) in 87. člena poslovnika Občinskega sveta članov, ki jih imenuje občinski svet izmed članov občinske- občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 50/99) je ga sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar izmed Občinski svet občine Slovenske Konjice na seji dne 1. 7. le-teh največ polovico članov. 1999 sprejel (prečiščeno besedilo kot nov splošni akt) 7. člen O D L O K Predlog za imenovanje predsednika in članov delovnih o ustanovitvi delovnih teles Občinskega sveta teles pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in ime- občine Slovenske Konjice novanja ter administrativne zadeve. Za predsednika delovnega telesa imenuje občinski svet člana občinskega sveta. I. SPLOŠNE DOLOČBE Predsednik in člani se imenujejo za štiri leta. Predsednik in člani občasnih delovnih teles se imenu- 1. člen jejo za čas, določen s sklepom o ustanovitvi. S tem odlokom Občinski svet občine Slovenske Konji- Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združ- ce (v nadaljevanju: občinski svet) ustanovi svoja delovna ljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v telesa, določa njihovo sestavo, pristojnosti, delovno po- občinski upravi. dročje in način dela. 8. člen 2. člen Delovna telesa se sestajajo na sejah, ki jih sklicuje Občinski svet ustanovi kot stalna delovna telesa: predsednik na lastno pobudo, mora pa ga sklicati na zahte- 1. Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenova- vo župana, občinskega sveta ali na zahtevo najmanj četrtine nja ter administrativne zadeve. članov delovnega telesa. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7489

Delovna telesa veljavno sklepajo, če je na seji navzoča Kandidata za predsednika in člane komisije lahko pred- večina članov delovnega telesa. laga vsak član občinskega sveta. Odločitve sprejemajo delovna telesa z večino glasov navzočih članov, razen če ta odlok določa drugače. 2. Statutarno-pravna komisija

9. člen 16. člen Predsednik delovnega telesa: Statutarno-pravna komisija: – organizira in vodi delo delovnega telesa, – pripravlja statut občine, njegove spremembe in do- – sklicuje in vodi seje delovnega telesa, predlaga dnev- polnitve in daje obvezno razlago posameznih določb statuta, ni red sej, – pripravlja poslovnik občinskega sveta, njegove spre- – sodeluje z županom, podžupanom, člani občinskega membe in dopolnitve in daje obvezno razlago posameznih sveta, drugimi organi občine in delavci občinske uprave, določb poslovnika, – sodeluje na sejah občinskega sveta, – spremlja uporabo predpisov občine, – zastopa mnenja, stališča in predloge delovnega tele- – obravnava s stališča zakonitosti in pravnega oblikova- sa na seji občinskega sveta, nja ter skladnosti s statutom občine predloge predpisov in – skrbi za izvajanje sprejetih sklepov, drugih aktov, ki jih sprejema, daje k njim soglasja in o katerih – opravlja druge naloge, določene s tem odlokom. razpravlja občinski svet, – obravnava zahtevo za obvezno razlago določb občin- 10. člen skih splošnih aktov in predlog obvezne razlage predloži Pri delu delovnih teles lahko sodelujejo strokovnjaki z občinskemu svetu v postopek, namenom, da podajo strokovna mnenja in predloge o zade- – obravnava vloge in pritožbe občanov, preverja njiho- vah, ki se obravnavajo na seji. vo utemeljenost in daje predloge za rešitev. Statutarno-pravna komisija ima predsednika in štiri čla- 11. člen ne, ki jih imenuje občinski svet. Delovna telesa imajo pravico zahtevati od občinske uprave podatke in pojasnila, ki jih potrebujejo pri delu. 3. Odbor za finance in premoženje

12. člen 17. člen Strokovna in administrativna opravila za delovna telesa Odbor za finance in premoženje: opravljajo strokovni sodelavci, ki jih izmed delavcev občin- – obravnava proračun in zaključni račun proračuna ob- ske uprave imenuje župan. čine, – spremlja in daje mnenja k izvrševanju proračuna, II – obravnava letni načrt razvoja občine in spremlja go- spodarjenje z občinskim premoženjem, 1. Komisija za mandatna vprašanja, volitve – spremlja in daje mnenja glede vprašanj s področja in imenovanja ter administrativne zadeve financ in premoženja iz pristojnosti občine. Odbor ima predsednika in štiri člane, ki jih imenuje 13. člen občinski svet. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter administrativne zadeve obravnava zadeve iz pristojnosti 4. Odbor za gospodarstvo, turizem in podjetništvo občinskega sveta, 18. člen 14. člen Odbor za gospodarstvo, turizem in podjetništvo: V okviru svojih pristojnosti komisija: – obravnava vprašanja pospeševanja obrti, podjetni- – pripravlja predloge, ki se nanašajo na volitve, imeno- štva, gospodarstva in turizma, vanja in razrešitve, razen če statut občine in poslovnik ob- – skrbi in spremlja promocijo turizma v občini, činskega sveta ne določata drugače, – obravnava druga vprašanja v okviru svojega delovne- – pripravlja predloge za imenovanja, ki se nanašajo na ga področja, ki mu jih poveri občinski svet. izvajanje ustanoviteljskih pravic občine v javnih zavodih in Odbor ima predsednika in osem članov, ki jih imenuje gospodarskih službah lokalnega pomena, občinski svet. – v skladu z zakonom in pravilnikom, ki določa plače občinskih funkcionarjev, nagrade članov delovnih teles ob- 5. Odbor za družbene dejavnosti činskega sveta, drugih organov ter povračila stroškov, pri- pravlja predloge nadomestil, povračil in plač občinskim funk- 19. člen cionarjem, predsednikom in članom delovnih teles in orga- Odbor za družbene dejavnosti opravlja naslednje na- nov občine ter strokovnim sodelavcem, ki opravljajo stro- loge: kovna in administrativna opravila za delovna telesa in organe – obravnava vprašanja v zvezi s šolstvom, zdravstvom, občine, kulturo, otroškim varstvom, športom, rekreacijo in dejav- – opravlja pristojnosti komisije po zakonu o nezdružlji- nostmi društev, vosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, – daje mnenje k ustanovitvenim aktom javnih zavodov – opravlja druge naloge določene s statutom, poslovni- in služb lokalnega pomena, kom občinskega sveta in tem odlokom. – pripravlja program socialne politike občine in ga pred- laga občinskemu svetu, 15. člen – skrbi za smotrno uporabo in povečanje najemnega Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja socialnega sklada stanovanj v občini, ter administrativne zadeve ima predsednika in štiri člane, ki – opravlja druge zadeve s področja družbenih dejavno- jih imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta. sti in družine. Stran 7490 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Odbor ima predsednika in osem članov, ki jih imenuje sko-urbanistične ureditve mesta, prostorov za mlade, pro- občinski svet. stočasnih aktivnosti ipd.) – daje mnenja in pobude o načinu razreševanja mla- 6. Odbor za komunalno infrastrukturo, okolje dinske problematike občinskemu svetu ter prispeva k obli- in prostor kovanju mladinske politike oziroma sodeluje pri oblikovanju tistih resorskih politik, ki zadevajo mlade, 20. člen – skrbi za doslednost izvajanja ciljev mladinske politike Odbor za komunalno infrastrukturo, okolje in prostor in uskladitev odločitev, ki zadevajo mlade, opravlja naslednje naloge: – koordinira delo mladinskih organizacij v občini v smi- – obravnava prostorske plane občine, slu povezovanja in skupnega delovanja le-teh, – predlaga politiko prostorskega razvoja občine in – spremlja in spodbuja delovanje lokalnih mladinskih spremlja njeno izvrševanje, organizacij v občini, – obravnava vprašanja gospodarjenja s stavbnimi zem- – sodeluje pri oblikovanju predloga proračuna občine ljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo, zlasti sredstvih namenjenih za mlade, – obravnava vprašanja razvoja stanovanjskega gospo- – sodeluje s predstavniki občinskih organov, predstav- darstva, niki mladinskih organizacij in asociacij, mladinskimi in so- – daje mnenja k poročilu o delu in programu dela javne cialnimi delavci, centri za socialno pomoč in drugimi institu- službe gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, cijami v občini, – obravnava vprašanja glede upravljanja in urejanja go- – obravnava druga vprašanja in pobude v okviru svoje- spodarskih javnih služb in daje mnenja k izbiri koncesionarja, ga delovnega področja. – obravnava vprašanja izgradnje in vzdrževanja lokalnih Odbor ima predsednika in osem članov, ki jih imenuje in gozdnih cest, javnih poti in izgradnje komunalne infra- občinski svet. Kandidate za člane, ki jih občinski svet imenu- strukture (vodovod, odlagališče odpadkov, kanalizacija ipd.), je izmed občanov, predlagajo mladinske organizacije, mla- – obravnava vprašanja ekologije, varstva naravne in kul- dinske skupine, mladinski centri in šole v Občini Slovenske turne dediščine, Konjice. – obravnava druga vprašanja v okviru svojega delovne- ga področja, ki mu jih poveri občinski svet. 10. Svet za varnost cestnega prometa Odbor ima predsednika in osem članov, ki jih imenuje občinski svet. 24. člen Svet za varnost cestnega prometa: 7. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, veterino in lovstvo – na področju varnosti, vzgoje in preventive v cestnem prometu skrbi za razvijanje in uveljavljanje ukrepov za večjo 21. člen varnost, za dvig varnostne prometne kulture udeležencev v Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, veterino in lovstvo: cestnem prometu, ter za razvijanje humanih in solidarnih – obravnava vprašanja pospeševanja razvoja kmetijstva, odnosov med sovozniki in drugimi udeleženci v cestnem prometu, gozdarstva, veterine in lovstva, – proučuje in obravnava problematiko na področju var- – obravnava vprašanja razvoja kmetijskih dopolnilnih nosti cestnega prometa ter predlaga organom, ki urejajo dejavnosti, posamezna področja pomembna za varnost cestnega pro- – spremlja in daje mnenja in predloge v zvezi z organi- meta, ukrepe za izboljšanje varnosti, ziranostjo in razvojem dejavnosti kmetijstva, – sodeluje z organi in organizacijami, ki se ukvarjajo s – opravlja druge naloge s področja kmetijstva, goz- prometno vzgojo, izobraževanjem in drugimi področji, po- darstva, veterine in lovstva. membnimi za varnost prometa, Odbor ima predsednika in osem članov, ki jih imenuje – pospešuje prometno vzgojo in izobraževanje udele- občinski svet. žencev v cestnem prometu ter sodeluje pri razvoju programa treninga varne vožnje, 8. Odbor za požarno varnost – spodbuja znanstveno raziskovalno delo na področju cestnega prometa, 22. člen – izdaja in razširja prometno vzgojne publikacije in dru- Odbor za požarno varnost: ga gradiva ter sodeluje s sredstvi obveščanja, – pripravlja predlog razporeditve sredstev požarnega – razvija in spodbuja aktivnosti šolske prometne služ- sklada, be. – predlaga občinskemu svetu razporeditev sredstev po- Svet ima predsednika in šest članov, ki jih imenuje žarnega sklada, občinski svet. Kandidate za člane, ki jih občinski svet ime- – opravlja druge naloge iz področja delovanja požarne- nuje izmed občanov, predlagajo institucije, ki se ukvarjajo ga sklada. s problematiko cestnega prometa v Občini Slovenske Ko- Odbor ima predsednika in štiri člane, ki jih imenuje njice. občinski svet, od tega enega člana na predlog zavarovalniš- tva in enega člana na predlog občinske gasilske zveze. 11. Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin

9. Odbor za mladinsko problematiko 25. člen Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin: 23. člen – daje pripombe in predloge v zvezi z izvajanjem gospo- Odbor za mladinsko problematiko opravlja naslednje darskih javnih služb v občini, naloge: – spremlja gibanje cen javnih dobrin v občini, – spremlja potrebe in zahteve mladih ob reševanju mla- – obravnava vloge in pritožbe občanov, kolikor se te dinske problematike (stanovanjske problematike, prostor- nanašajo na uporabo javnih dobrin, Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7491

– obravnava druga vprašanja v okviru svojega delovne- – medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in ga področja, ki mu jih poveri občinski svet. zavoda, Svet ima predsednika in štiri člane, ki jih imenuje ob- – druge določbe v skladu z zakonom in splošnimi akti. činski svet.

II. IME IN SEDEŽ USTANOVITELJA III. KONČNI DOLOČBI 3. člen 26. člen Ustanovitelj zavoda je Občina Slovenske Konjice, s Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o sedežem v Slovenskih Konjicah, Stari trg 29, Slovenske ustanovitvi delovnih teles Občinskega sveta občine Sloven- Konjice. ske Konjice (Uradni list RS, št. 35/95).

27. člen III. IME IN SEDEŽ ZAVODA Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. 4. člen Ime zavoda se glasi: Zavod za kulturo Slovenske Ko- Št. 025-4/98-9101-8/4 njice. Slovenske Konjice, dne 1. julija 1999. Sedež zavoda je: Mestni trg 4, 3210 Slovenske Ko- njice. Župan Občine Slovenske Konjice Janez Jazbec l. r. IV. DEJAVNOST ZAVODA 5. člen Zavod v okviru javne službe opravlja naslednje dejavno- sti, določene v uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifi- 2775. Odlok o ustanovitvi zavoda za kulturo Slovenske kacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95, Konjice 15/96, 89/98 in 12/99): DE 22.110 Izdajanje knjig Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, DE 22.120 Izdajanje časopisov št. 12/91), 35. člena zakona o uresničevanju javnega inte- DE 22.130 Izdajanje revij in periodike resa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94) in DE 22.140 Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega za- 16. člena statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, pisa št. 31/99) je Občinski svet občine Slovenske Konjice na DE 22.150 Drugo založništvo seji dne 1. 7. 1999 sprejel DE 22.210 Tiskanje časopisov DE 22.220 Drugo tiskarstvo O D L O K DE 22.230 Knjigoveštvo in dodelava G 52.486 Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki o ustanovitvi zavoda za kulturo Slovenske G 52.488 Trgovina na drobno v drugih specializiranih Konjice prodajalnah G 52.620 Trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah H 63.300 Storitve potovalnih agencij in organiziranje I. UVODNE DOLOČBE potovanj; s turizmom povezane dejavnosti K 70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem 1. člen K 71.403 Izposojanje drugih izdelkov široke porabe S tem odlokom Občina Slovenske Konjice (v nadalje- K 72.100 Svetovanje o računalniških napravah vanju: ustanovitelj) ustanavlja zavod za kulturo Slovenske K 72.300 Obdelava podatkov Konjice za opravljanje kulturne dejavnosti na območju Obči- K 74.110 Pravno svetovanje ne Slovenske Konjice. K 74.120 Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno svetovanje 2. člen K 74.130 Raziskovanje trga in javnega mnenja S tem odlokom se določa: K 74.140 Podjetniško in poslovno svetovanje – ime in sedež ustanovitelja, K 74.400 Ekonomsko propagiranje – ime in sedež zavoda, K 74.831 Prevajanje – dejavnost zavoda, K 74.832 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje – organe zavoda, K 74.833 Druga splošna tajniška opravila – sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda, K 74.841 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov – vire in način pridobivanja sredstev za delovanje za- K 74.842 Oblikovanje, aranžerstvo in dekoraterstvo voda, K 74.843 Druge poslovne dejavnosti – način razpolaganja s presežkom prihodkov nad od- M 80.422 Drugo izobraževanje hodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delovanje zavo- O 91.110 Dejavnost poslovnih in delodajalskih zdru- da, ženj – pravice, odgovornosti in obveznosti zavoda v prav- O 92.130 Kinematografska dejavnost nem prometu, O 92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve – pravice, obveznosti in odgovornosti ustanovitelja za O 92.340 Druge razvedrilne dejavnosti obveznosti zavoda, O 92.511 Dejavnost knjižnic Stran 7492 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

O 92.521 Dejavnost muzejev 1. Svet zavoda O 92.522 Varstvo kulturne dediščine O 92.530 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov ter 9. člen naravnih rezervatov Zavod upravlja svet zavoda, ki šteje šest članov. Svet O 92.310 Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje zavoda sestavljajo: dva predstavnika ustanovitelja, dva pred- stavnika delavcev zavoda in dva predstavnika uporabnikov V okviru teh dejavnosti zavod opravlja naslednje na- oziroma zainteresirane javnosti. loge: – spremlja, spodbuja, organizira in izvaja kulturne de- 10. člen javnosti, Predstavnika delavcev zavoda volijo delavci zavoda na – izvaja muzejsko in razstavno-galerijsko dejavnost, tajnih volitvah. Pravico voliti svoje predstavnike v svet zavoda – organizira in posreduje kulturne in druge javne prire- imajo vsi zaposleni v zavodu. ditve, Predstavnike ustanovitelja imenuje občinski svet na pred- – izvaja dejavnost knjižnic in čitalnic, log komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja. – predvajanje filmov, Predstavnike uporabnikov imenuje občinska kulturna – organizira in izvaja ohranjanje naravne in kulturne zveza. dediščine na območju občine, – skrbi za obnovo naravnih znamenitosti, kulturnih in 11. člen zgodovinskih spomenikov na območju občine v skladu s strokovnimi usmeritvami pristojnih služb in po programih, za Svet zavoda opravlja naslednje naloge: katere pridobi soglasje ustanovitelja, – sprejme statut zavoda, – upravlja z nepremičninami na področju kulture in jih – sprejme letni program dela ter z njim seznani ustano- daje v najem, za kar pridobi soglasje ustanovitelja in po vitelja, pravilih, ki jih določi ustanovitelj, – sprejme finančni načrt in zaključni račun ter splošne – skrbi za tekoče investicijsko vzdrževanje nepremič- akte, za katere je tako predvideno v statutu, nin s področja kulture, – opravlja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem za- – organizira izobraževalne dejavnosti na področju kul- voda, ture ter skrbi za izobraževanje kadrov za potrebe kulturne – daje mnenje k imenovanju direktorja, dejavnosti, – opravlja druge naloge, določene z zakonom in statu- – izvaja založniško dejavnost, tom zavoda. – odkupuje in prodaja umetniška dela, dokumentarna gradiva, eksponate in drugo gradivo, vezano na dejavnost 12. člen zavoda, Zavod ima statut, s katerim se podrobneje določijo: – vrši izposojo izdelkov, ki so vezani na dejavnost zavo- – organizacija in način poslovanja zavoda, da, – način izvolitve oziroma imenovanja članov organov – skrbi za programsko svetovalno dejavnost, zavoda ter način njihove razrešitve, – organizira in vodi dokumentacijski center podatkov, – pristojnosti organov zavoda, vodi register naravnih in kulturnih znamenitosti ter spomeni- – pooblastila za zastopanje in podpisovanje, kov ter hrani drugo dokumentarno gradivo, – druga pomembnejša določila v zvezi s poslovanjem – sodeluje z drugimi izvajalci kulturne dejavnosti v obči- zavoda, ni in izven nje, – zadeve v zvezi z nadzorom ustanovitelja nad poslova- – izvaja propagandno dejavnost v smislu obveščanja o njem zavoda, kulturni ponudbi občine v sami občini in izven nje, – druga določila, povezana z delovanjem zavoda. – skrbi za kakovostno, celovito in enotno turistično ponudbo ter za promocijo in razvoj turizma z vključitvijo čim 13. člen več ponudnikov s področja občine in širše, Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta in začne teči – spodbuja kulturno dejavnost v šolah. z dnem, ko se svet zavoda konstituira na prvi seji. Konstitu- tivno sejo skliče direktor v 30 dneh po izvolitvi oziroma 6. člen imenovanju vseh članov zavoda. V zavodu se za opravljanje knjižnične dejavnosti obliku- Člani sveta so lahko po preteku mandata ponovno je organizacijska enota Knjižnica. izvoljeni oziroma imenovani v svet zavoda. OE Knjižnica je samostojna obračunska enota, nima pa pooblastil v pravnem prometu. 2. Direktor Delo OE Knjižnica vodi vodja knjižnice. 14. člen 7. člen Direktor opravlja funkcijo poslovnega in programskega Zavod lahko pooblasti za opravljanje dela dejavnosti direktorja. tudi drugo pravno osebo, ki je ustrezno registrirana. Direktor predstavlja in zastopa zavod neomejeno, vodi poslovanje zavoda, skrbi za zakonitost dela zavoda, vodi stro- kovno delo zavoda in odgovarja za zakonitost dela zavoda. V. ORGANI ZAVODA Direktor je za svoje delo odgovoren ustanovitelju in svetu zavoda. 8. člen Organi zavoda so: 15. člen – svet zavoda, Direktorja zavoda imenuje in razrešuje ustanovitelj na – direktor, podlagi javnega razpisa po predhodnem mnenju sveta in – strokovni svet zavoda. strokovnega sveta zavoda. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7493

Direktor zavoda mora imeti najmanj višjo izobrazbo. – spominska obeležja na območju občine, Direktor je imenovan za obdobje petih let in je po – druge nepremičnine s področja naravne in kulturne preteku mandata lahko ponovno imenovan za direktorja. dediščine, ki so v lasti občine oziroma jih lastnik preda v upravljanje zavodu. 3. Strokovni svet zavoda 23. člen 16. člen Premoženje zavoda je last ustanovitelja, upravljalec pre- Strokovni svet šteje devet članov in sicer dva predstav- moženja pa je zavod. nika strokovnih delavcev zavoda in sedem predstavnikov Z nepremičnim premoženjem lahko zavod razpolaga le zunanjih strokovnjakov s področja dela zavoda. s soglasjem ustanovitelja. Strokovni svet se konstituira, ko so izpolnjeni kadrovski Zavod je dolžan upravljati s premoženjem ustanovitelja pogoji zavoda za sestavo, določeno v prvi alinei tega člena. kot dober gospodar. Do konstituiranja strokovnega sveta sodelujejo pri reševanju strokovnih vprašanj vsi strokovni delavci zavoda. Direktor zavoda ne more biti član strokovnega sveta VII. RAZPOLAGANJE S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD zavoda. ODHODKI IN NAČIN KRITJA PRIMANJKLJAJA

17. člen 24. člen Člane strokovnega sveta imenuje svet zavoda. Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod pridobi pri opravljanju svoje dejavnosti, uporablja za opravljanje svo- 18. člen je dejavnosti, za druge namene pa ga lahko uporabi le ob Strokovni svet zavoda: soglasju ustanovitelja. – obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda, 25. člen – daje mnenja, predloge in pobude za reševanje teh Primanjkljaj sredstev krije zavod iz lastnih sredstev, vprašanj direktorju, ustanovitelj pa le do višine v občinskem proračunu zagotov- – daje mnenje k imenovanju direktorja, ljenih sredstev za dejavnost zavoda. – opravlja druge naloge, določene z zakonom in statu- tom zavoda. VIII. NASTOPANJE ZAVODA V PRAVNEM PROMETU 19. člen Mandat članov strokovnega sveta traja štiri leta in zač- 26. člen ne teči z dnem, ko se ta organ sestane na prvi seji. Zavod je pravna oseba, ki v pravnem prometu v okviru Konstitutivno sejo strokovnega sveta skliče direktor za- svoje dejavnosti nastopa neomejeno, pravne posle v zvezi z voda v 30 dneh od imenovanja njegovih članov. nepremičnim premoženjem pa lahko opravlja le s soglasjem ustanovitelja.

VI. SREDSTVA ZA DELOVANJE ZAVODA IN NAČIN 27. člen UPRAVLJANJA S PREMOŽENJEM Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. 20. člen Ustanovitelj v skladu z zakonom zavodu zagotovi sreds- tva, potrebna za ustanovitev in začetek dela. IX. ODGOVORNOST USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI ZAVODA 21. člen Viri sredstev za delovanje zavoda so: 28. člen – proračunska sredstva ustanovitelja, Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda omejeno – sredstva državnega proračuna za akcije, opredeljene subsidiarno do vrednosti sredstev, ki jih zagotavlja iz prora- v nacionalnem programu, čuna občine za dejavnost zavoda. – sredstva, pridobljena s prodajo storitev in blaga, – darila, donacije, – drugi viri, ki jih določa zakon. X. DRUGE MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN ZAVODA 22. člen Kot del javne infrastrukture na področju kulture se dajo 29. člen v upravljanje Zavodu za kulturo Slovenske Konjice naslednje Ustanovitelj nadzira zakonitost dela zavoda in finanč- nepremičnine in oprema v njih: no poslovanje zavoda. Nadzor izvaja pristojen organ usta- – Kulturni dom Slovenske Konjice, novitelja. – Kulturni dom Loče, Ustanovitelj ima v zvezi s poslovanjem zavoda nasled- – Kulturni dom Žiče, nje pristojnosti in obveznosti: – Mestna galerija Riemer, – obravnava in sklepa o polletnem poslovanju zavoda, – Pustova hiša – Tolsti vrh, – daje soglasje k zaključnemu računu zavoda. – Žička kartuzija, – konjiški Stari grad, 30. člen – dvorana Konjičanka, Ustanovitelj je dolžan zavodu zagotavljati sredstva, za- – Kulturna dvorana Tepanje, gotovljena v občinskem proračunu, na način in po dinamiki, Stran 7494 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije za katero se ustanovitelj in zavod sporazumno dogovorita, 2776. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in upoštevaje veljavno zakonodajo in občinske akte. dopolnitev izvedbenega zazidalnega načrta stanovanjske cone Vešenik – del A in B

31. člen Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in dru- Zavod mora od ustanovitelja pridobiti: gih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, – soglasje k statutu, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 – soglasje k statutarnim spremembam, in 44/97), 33. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni – soglasje k spremembi in razširitvi dejavnosti, list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 27. člena statuta Občine Slovenske Konjice – soglasje k aktu o sistematizaciji delovnih mest. (Uradni list RS, št. 31/99) je župan Občine Slovenske Ko- Če ustanovitelj ne izda soglasja iz prejšnjega odstavka njice dne 2. 7. 1999 sprejel v roku 60 dni od vložitve zahtevka, se šteje, da je soglasje izdal. S K L E P o javni razgrnitvi osnutka sprememb in XI. PRENEHANJE ZAVODA dopolnitev izvedbenega zazidalnega načrta stanovanjske cone Vešenik – del A in B

32. člen I Zavod preneha: Javno se razgrne osnutek tekstualnih sprememb in – če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda, ker dopolnitev izvedbenega zazidalnega načrta stanovanjske co- so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavno- ne Vešenik – del A in B, ki ga je izdelalo podjetje zavod za sti, za katero je bil zavod ustanovljen, urbanizem Velenje, v januarju 1987, pod št. proj. P-443/2. – če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register, II – če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja Osnutek iz 1. točke tega sklepa bo na vpogled vsak dejavnosti, ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavno- dan v prostorih Občine Slovenske Konjice, Stari trg 29, soba št. 39 in v prostorih Krajevne skupnosti Konjice, Ul. sti, pa v roku, določenem z izrečenim ukrepom, ne izpolni Toneta Melive 2, ob sredah med 16. in 18. uro. pogojev za opravljanje te dejavnosti, Javna razgrnitev traja 30 dni od veljave sklepa. – v drugih primerih, določenih z zakonom. III V času javne razgrnitve lahko zainteresirani vpišejo svo- XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE je pripombe in predloge k osnutku sprememb zazidalnega načrta v knjigo pripomb, ki bo na mestu javne razgrnitve ali pa jih pismeno posredujejo Občini Slovenske Konjice. 33. člen Rok za pripombe in predloge poteče trideseti dan po Statut zavoda sprejme svet zavoda v 30 dneh po kon- javni razgrnitvi. stituiranju tega organa in ga predloži v soglasje ustanovitelju. IV 34. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. Zavod za kulturo Slovenske Konjice prevzame delavce, ki so bili na dan 1. 4. 1999 redno (polni delovni čas) Št. 1200/0002/99 zaposleni v Svetovalno-izobraževalnem centru Slovenske Ko- Slovenske Konjice, dne 2. julija 1999. njice, OE Ljudska knjižnica. Župan 35. člen Občine Slovenske Konjice Janez Jazbec l. r. Ustanovitelj imenuje vršilca dolžnosti direktorja, ki je pooblaščen, da opravi vsa dejanja potrebna za začetek de- lovanja zavoda in za njegov vpis v sodni register.

36. člen 2777. Sklep o prenosu javnih vodooskrbnih sistemov v Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- Občini Slovenske Konjice v upravljanje Javnemu nem listu Republike Slovenije. komunalnemu podjetju Slovenske Konjice

Na podlagi 21. člena zakona o lokalni samoupravi Urad- Št. 025-4/98-9101-8/5 ni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 70/97, 10/98 in 74/98), 7. člena pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne Slovenske Konjice, dne 1. julija 1999. vode (Uradni list RS, št. 46/97 in 54/98), 4. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 53/95), 5. člena odloka o organizaciji Župan javnega komunalnega podjetja (Uradni list RS, št. 7/96), Občine Slovenske Konjice 24. člena odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Janez Jazbec l. r. Slov. Konjice (Uradni list RS, št. 55/97) in 7., 16., 81. in Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7495

84. člena statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, 2. člen št. 31/99) je Občinski svet občine Slov. Konjice na redni Pristojno Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah, po seji dne 1. 7. 1999 sprejel uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo lastnino Občine Slovenske Konjice na zemljišču, ki je navedeno v I. točki S K L E P tega sklepa. o prenosu javnih vodooskrbnih sistemov v Občini Slovenske Konjice v upravljanje Javnemu 3. člen komunalnemu podjetju Slovenske Konjice Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. 1. člen S tem sklepom se prenesejo v upravljanje Javnemu Št. 46200-29/99-9202 komunalnemu podjetju Slovenske Konjice naslednji javni Slovenske Konjice, dne 1. julija 1999. vodooskrbni sistemi v Občini Slovenske Konjice: – Blato, Župan – Gabrovlje, Občine Slovenske Konjice – Gračič – Bezina, Janez Jazbec l. r. – Konjiška Vas, – Kraberk, – Polene, – Preloge pri Slovenske Konjicah, – Spodnje Preloge, 2779. Poslovnik Nadzornega odbora občine Slovenske – Stare Slemene, Konjice – Strtenik, – Suhadol, Na podlagi 43. člena statuta Občine Slovenske Konji- – Škedenj, ce (Uradni list RS, št. 31/99) je Nadzorni odbor občine – Špitalič, Slovenske Konjice na seji dne 20. 5. 1999 sprejel – Vešenik, – Zbelovska gora – Grosek Jože, P O S L O V N I K – Zbelovska gora – Šket Drago, Nadzornega odbora občine Slovenske Konjice – Zgornja Pristava, – Zgornje Laže. I. SPLOŠNE DOLOČBE 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- 1. člen nem listu Republike Slovenije. Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela, pravice in dolžnosti predsednika in članov Nadzornega odbora občine Št. 46100-2/99-9001 Slovenske Konjice (v nadaljevanju: nadzorni odbor) pri izva- Slovenske Konjice, dne 1. julija 1999. janju nadzora, postopek nadzora, delo izvedencev, ki oprav- ljajo posebne strokovne naloge nadzora, način odločanja, Župan priprava, sklicevanje in vodenje sej, delo sekretarja nadzor- Občine Slovenske Konjice nega odbora, pisanje zapisnikov sej ter vodenje evidenc in Janez Jazbec l. r. dokumentacije nadzornega odbora. 2. člen Nadzorni odbor pri svojem delu uporablja žig Občine Slovenske Konjice.

2778. Sklep o ukinitvi zemljišča v splošni rabi 3. člen Nadzorni odbor opravlja svoje naloge strokovno, po- Na podlagi 7. in 16. člena statuta Občine Slovenske šteno, vestno, nepristransko in v skladu z zakonom. Konjice (Uradni list RS, št. 31/99) in na podlagi 2. in 82. člena zakona o cestah (Uradni list RS, št. 29/97) je Občin- 4. člen ski svet občine Slovenske Konjice na 8. redni seji dne 1. 7. Delo nadzornega odbora je javno. 1999 sprejel Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati oseb- ne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti nad- S K L E P zorovanih oseb, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim o ukinitvi zemljišča v splošni rabi predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporab- nikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, do- 1. člen bro ime in osebnostno integriteto pravnih in fizičnih oseb. S tem sklepom se ukine status zemljišča javna last v splošni rabi parc. št. 1343/2 pot v izmeri 169 m2, parc. 5. člen št. 1343/3 pot v izmeri 57 m2, obe vpisani v seznam javnega dobra S009 k.o. Žiče. Ti parceli postaneta lastni- Nadzorni odbor odloča na sejah. Udeležba na sejah na Občine Slov. Konjice in se odpišeta od nadzornega odbora je dolžnost članov. V primeru, da so zemljiškoknjižnega vložka S009 k.o. Žiče in se za njiju zadržani, morajo to sporočiti predsedniku ali sekretarju nad- odpre nov vložek v k.o. Žiče. zornega odbora. Stran 7496 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

6. člen dov, javnih podjetij, društev in organizacij, ki so porabniki proračunskih sredstev ter drugih uporabnikov sredstev ob- Nadzorni odbor predstavlja in zastopa predsednik nad- činskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi jav- zornega odbora. nimi sredstvi in občinskim premoženjem.

7. člen Organi občine in vsi porabniki proračunskih sredstev III. ORGANIZACIJA IN PREDSTAVLJANJE NADZORNEGA so nadzornemu odboru dolžni na njegovo zahtevo predložiti ODBORA zahtevane podatke, ki so potrebni za opravljanje nadzora. Porabniki proračunskih sredstev in strokovni delavci 10. člen občinske uprave so se na vabilo predsednika nadzornega Delo nadzornega odbora vodi in organizira predsednik odbora dolžni udeležiti seje in poročati o delu in nalogah, ki nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa od predsednika jih opravljajo in ki so predmet nadzora. pooblaščeni član. Predsednika nadzornega odbora izvolijo izmed sebe člani na konstitutivni seji. Predsednik je izvoljen, če zanj II. PRISTOJNOSTI IN NALOGE glasuje več kot polovica vseh članov nadzornega odbora. Če predsednika ni možno izvoliti niti po ponovljenem glaso- 8. člen vanju, zadostuje za izvolitev večina opredeljenih članov nad- Nadzorni odbor ima v okviru svojih pristojnosti pravico zornega odbora. Nadzorni odbor lahko z večino opredelje- in dolžnost biti seznanjen s celotnim premoženjskopravnim nih skupaj s predsednikom izvoli tudi podpredsednika. in finančnim poslovanjem občine, pravico to poslovanje pre- gledati in ugotavljati njegovo zakonitost in pravilnost ter oce- 11. člen njevati učinkovitost in gospodarnost porabe proračunskih Predsednik nadzornega odbora: sredstev. V ta namen nadzorni odbor opravlja naslednje naloge: – vodi in organizira delo nadzornega odbora, – nadzoruje odločitve ter izvajanje odločitev občinske- – predlaga dnevni red za seje nadzornega odbora, ga sveta in župana s področja javne porabe, – pripravlja, sklicuje in vodi seje nadzornega odbora, – nadzoruje namenskost in smotrnost ter gospodar- – predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugoto- nost in učinkovitost porabe proračunskih sredstev, vitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in – nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov prora- pri nadzorovanih osebah, čunskih sredstev, – podpisuje pisne odpravke in zapisnike nadzornega – opravlja računovodski nadzor, odbora, – preverja skladnost proračuna občine s pravnimi pred- – spremlja in skrbi za izvajanje sklepov nadzornega pisi s področja javnih financ in drugih področij, z odloki, odbora, pravilniki in drugimi akti občinskega sveta, – pripravi predlog potrebnih sredstev za delo nadzor- – preverja skladnost zaključnega računa s proračunom nega odbora, in odločitvami občinskega sveta, – sodeluje z občinskim svetom, županom in občinsko – preverja skladnosti finančnih načrtov krajevnih skup- upravo. nosti, javnih zavodov, društev in organizacij, katerih dejav- Predsednik nadzornega odbora ali od njega pooblašče- nost se sofinancira iz občinskega proračuna, ni član se udeležuje sej občinskega sveta, zastopa stališča – preverja pravilnost in pravočasnost izvajanja nalog nadzornega odbora in po potrebi sodeluje v razpravah iz izvrševanja občinskega proračuna, pristojnosti nadzornega odbora. O tem je dolžan poročati na – preverja pravilnost in gospodarnost razpolaganja z naslednji seji nadzornega odbora. občinskim premoženjem, – proučuje obligacijske in finančne listine, ki nastajajo 12. člen ob porabi sredstev (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzor- računi, zapisniki ter druge knjigovodske listine in poslovne nega odbora zagotavlja sekretar nadzornega odbora, ki knjige), ga imenuje župan izmed strokovnih sodelavcev občinske – izdela nadzorstveni zapisnik in poročilo, uprave. – prouči pripombe strank v postopkih nadzora, Sekretar opravlja naslednje naloge: – sprejema poročila ter mnenja in priporočila oziroma predloge ukrepov, – skrbi za pripravo gradiva za seje nadzornega odbora, – obvešča pristojne organe občine in predlaga ukrepe – pripravlja vabila in opravlja organizacijsko-tehnična iz njihove pristojnosti, opravila za sklic in potek seje, – obvešča javnost o ugotovitvah, – sestavlja zapisnik nadzornega odbora in izdeluje ak- – če ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri te nadzornega odbora (pisni odpravki sklepov, poročil in poslovanju občine, mora o teh kršitvah obvestiti pristojno drugo), ministrstvo in računsko sodišče, – vodi evidenco aktivnosti članov, – v primeru utemeljenega suma, da je nadzorovana – sodeluje z občinsko upravo in drugimi porabniki pro- oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo deja- računskih sredstev v zvezi z delom nadzornega odbora, nje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu or- – skrbi za arhiviranje dokumentacije nadzornega od- ganu pregona. bora, – tekoče obveščanje nadzornega odbora o premoženj- 9. člen skopravnem in finančnem poslovanju občine, aktih občin- Nadzorni odbor v skladu z letnim programom nadzora skega sveta in župana, pregleda finančno poslovanje občinskih organov, občinske – opravlja druge naloge za katere ga zadolži nadzorni uprave, krajevnih skupnosti, občinskih skladov, javnih zavo- odbor ali predsednik nadzornega odbora. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7497

IV. NAČIN DELA 21. člen Zapisnik seje nadzornega odbora vsebuje: 13. člen – zaporedno številko seje, datum in kraj seje ter čas Nadzorni odbor sprejema odločitve na sejah. Seje nad- začetka in zaključka seje in morebitne prekinitve, zornega odbora sklicuje predsednik praviloma enkrat me- – evidenco prisotnosti oziroma odsotnosti članov nad- sečno. zornega odbora in vabljenih na sejo, Predsednik mora sklicati sejo, če to zahteva občinski – ugotovitev sklepčnosti in sprejet dnevni red, svet ali župan. Če predsednik ne skliče seje v 15 dneh po – poročilo o realizaciji sklepov in sklep o potrditvi zapi- podani zahtevi občinskega sveta ali župana, jo lahko skliče snika prejšnje seje, župan. – potek seje z navedbo poročevalcev ter kratkim pov- O poteku seje se vodi zapisnik. zetkom razprave, Konstitutivno sejo skliče župan najpozneje v 20 dneh – izjave članov nadzornega odbora, za katere so zahte- po imenovanju članov nadzornega odbora in jo vodi do vali, da se vnesejo v zapisnik, izvolitve predsednika nadzornega odbora. – morebitna ločena mnenja pri glasovanju o predlaga- nih sklepih, 14. člen – sklepe nadzornega odbora. Sejo vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa ga na- Zapisnik podpišeta predsednik in sekretar nadzornega domešča od predsednika pooblaščeni član nadzornega odbora. odbora. 22. člen 15. člen Dokumentarno gradivo nadzornega odbora mora vse- Nadzorni odbor veljavno odloča, če je na seji navzoča bovati izvirnik zapisnika in vsa gradiva, ki so bila predložena večina vseh članov. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje za sejo. Zapisniki in gradiva nadzornega odbora se po kon- večina navzočih članov. čanem mandatu arhivirajo na občini. Glasovanje na sejah je praviloma javno. 23. člen 16. člen Predsednik nadzornega odbora lahko v primeru, ko to zahteva nujnost in ekonomičnost postopka, opravi kore- Predsednik lahko povabi na sejo nadzornega odbora spondenčno sejo. Korespondenčna seja lahko poteka po pripravljalce gradiva oziroma predstavnike institucij, ki so telefonu tako, da vsak član glasuje o predlaganem sklepu. predmet nadzora. O korespondenčni seji, opravljeni po telefonu, se napiše zapisnik, ki ga potrdijo člani na naslednji redni seji. 17. člen Korespondenčna seja se lahko opravi tudi tako, da se Vabilo za sejo se skupaj z gradivom posreduje članom gradivo in predlogi sklepov posredujejo članom po pošti ali nadzornega odbora praviloma sedem dni pred dnevom pred- po telefaxu. Člani takoj po prejemu gradiva izpolnjeno izjavo videne seje. o glasovanju vrnejo pošiljatelju. O tako opravljeni korespon- denčni seji se napiše zapisnik, ki ga člani nadzornega odbo- 18. člen ra potrdijo na naslednji redni seji. Sekretar nadzornega odbora piše zapisnik poteka seje Sklepi sprejeti na korespondenčni seji so veljavni, če in vodi evidenco prisotnih članov nadzornega odbora. Na je zanje glasovala večina članov nadzornega odbora. začetku seje predsednik nadzornega odbora poroča o reali- zaciji sklepov predhodne seje. Preden nadzorni odbor preide k določitvi dnevnega V. POSTOPEK NADZORA reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. Člani imajo pravico dati pripombe k zapisniku prejšnje 24. člen seje in lahko zahtevajo, da se zapisnik ustrezno spremeni in Za izvedbo določenega opravila iz pristojnosti nadzor- dopolni. nega odbora lahko nadzorni odbor pooblasti posameznega Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso člana oziroma v ta namen oblikovano delovno skupino. bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spre- menjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. 25. člen Nadzorni odbor opravlja nadzor nad poslovanjem prav- 19. člen nih in drugih oseb na podlagi letnega programa. Letni pro- Pri določanju dnevnega reda nadzorni odbor najprej gram sestavljajo redni in občasni nadzori. V njem se lahko ugotavlja o morebitnem predlogu za razširitev dnevnega re- določijo pravne in druge osebe, pri katerih bo izveden nad- da in o predlogu za umik točke, za katero gradivo ni dovolj zor, vsebina, obseg, kraj in čas izvedbe posameznega nad- temeljito pripravljeno ali pa ni prisotnega poročevalca. Po zora. ugotovitvah za umik oziroma sprejetih odločitvah za razširi- Pri določanju letnega programa nadzorni odbor odloča tev dnevnega reda, da predsednik na glasovanje predlog tudi o morebitnih zahtevah po uvedbi nadzora, ki jih vloži dnevnega reda v celoti. župan ali občinski svet. Z letnim programom nadzorni odbor seznani občinski svet in župana. 20. člen Predsednik nadzornega odbora po opravljeni razpravi 26. člen oblikuje k posamezni točki dnevnega reda sklep in ga da na Predsednik nadzornega odbora izda navodila za izved- glasovanje. Sejo zaključi, ko so bile obravnavane vse točke bo nadzora nad poslovanjem pravne in druge osebe. dnevnega reda. Predsednik nadzornega odbora lahko pre- Za vprašanja, ki se nanašajo na postopek nadzora se kine sejo, kadar meni, da je to potrebno. Prekinjena seja se smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem nadaljuje na dan, ki ga določi predsednik. postopku. Stran 7498 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

27. člen V postopku na prvi stopnji odloča nadzorni odbor. Nad- Za opravljanje posameznih strokovnih nalog nadzora zorni odbor najprej presodi, ali je v predlogu poročila dejan- lahko imenuje občinski svet, na predlog nadzornega odbo- sko stanje pravilno in popolno ugotovljeno in ali je material- ra, izvedenca. Pogodbo o opravljanju storitev sklene z izve- no pravo pravilno uporabljeno. dencem župan. Če je v predlogu poročila dejansko stanje nepravilno ali Nadzorovana oseba lahko vloži ugovor zoper izbiro nepopolno ugotovljeno ali če je bilo materialno pravo napač- izvedenca in predlaga drugega izvedenca izmed neodvisnih no uporabljeno, nadzorni odbor presodi, če so sporne ozi- izvedencev. Ugovor mora biti vložen v osmih dneh po spre- roma manjkajoče ugotovitve bistvene za oblikovanje mnenja jemu sklepa iz prvega odstavka tega člena. O ugovoru odlo- o poslovanju stranke v postopku. Da je neka ugotovitev či nadzorni odbor na prvi seji po vložitvi ugovora. bistvena za oblikovanje mnenja o poslovanju stranke v po- stopku, se šteje tedaj, ko velja: če se ugotovitve ne upošte- 28. člen va, je mnenje drugačno, kot če se jo upošteva. Člani nadzornega odbora ne smejo odločati o zade- Če je dejansko stanje nepravilno ali nepopolno ugotov- vah, pri katerih so z odgovorno osebo ali predstavniki prora- ljeno, sporne ali manjkajoče ugotovitve pa so bistvene za čunskega porabnika v sorodstvenih zvezah do prvega kole- oblikovanje mnenja, nadzorni odbor s sklepom zahteva do- na. Prav tako član nadzornega odbora ne more sodelovati in polnitev predloga poročila. V takem primeru se v nadaljeva- odločati v postopku nadzora, če je član organa upravljanja v nju postopka dopolnitev šteje za sestavni del predloga poro- javnem zavodu, skladu, društvu ali drugi organizaciji, v kateri čila. se opravlja nadzor ali če opravlja pogodbeno delo za upo- Če je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno rabnika proračunskih sredstev, pri katerem se opravlja nad- in je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, nadzorni zor oziroma je takšno delo opravljal eno leto pred opravlja- odbor presodi, če je mnenje v predlogu poročila ustrezno. njem nadzora. Če je v predlogu poročila dejansko stanje nepravilno ali O izločitvi člana nadzornega odbora odloča predsed- nepopolno ugotovljeno, vendar sporne ali manjkajoče ugo- nik nadzornega odbora, o izločitvi predsednika odloča nad- tovitve niso bistvene za oblikovanje mnenja, nadzorni odbor zorni odbor. presodi, če je mnenje v predlogu poročila ustrezno.

29. člen 33. člen Na podlagi letnega programa predsednik nadzornega Če nadzorni odbor presodi, da je v predlogu poročila odbora izda sklep o izvedbi nadzora. V sklepu se opredeli mnenje o poslovanju nadzorovane osebe ustrezno, potrdi nadzorovana oseba, vsebina, obseg, kraj in čas izvedbe mnenje iz predloga poročila in izda dokončno poročilo. nadzora. Če nadzorni odbor presodi, da v predlogu poročila Oseba, na katero se nanaša sklep o izvedbi nadzora mnenje o poslovanju nadzorovane osebe ni ustrezno, obli- lahko vloži ugovor v osmih dneh po vročitvi sklepa. Ugovor kuje novo mnenje in izda dokončno poročilo. ne zadrži izvedbe nadzora. O ugovoru odloči nadzorni odbor V dokončnem poročilu je treba odgovoriti na pripombe v roku 30 dni po prejemu ugovora. in navedbe nadzorovane osebe.

30. člen 34. člen Pregled knjigovodskih listin in drugih dokumentov, pre- Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani gled prostorov, objektov in naprav, kakor tudi preverjanja pri osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi ra- stranki v postopku je treba opraviti tako, da se ugotovijo vsa čunskemu sodišču. dejstva in zberejo vsi dokazi, ki so pomembni za odločanje v postopku nadzora. Dejanja je treba opraviti tako, da sta delovni proces in poslovanje nadzorovane osebe čim manj motena. Predstav- VI. KONČNE DOLOČBE nik nadzorovane osebe v postopku je lahko ves čas priso- ten. O opravljenem pregledu se vodi zapisnik, ki ga podpi- 35. člen šejo vse osebe, navzoče pri pregledu. Poslovnik nadzornega odbora sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov nadzornega odbora in ga posre- 31. člen duje občinskemu svetu v seznanitev. Poslovnik začne veljati Ko pooblaščeni delavec ali delovna skupina nadzorne- petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. ga odbora izvrši vsa dejanja, ki jih nalagajo navodila, sestavi predlog poročila o opravljenem nadzoru. 36. člen Predlog poročila mora vsebovati navedbo nadzorovane Spremembe tega poslovnika se sprejmejo po enakem osebe oziroma odgovorne osebe, predmet nadzora, ugoto- postopku kot poslovnik. vitve, ocene in mnenja o poslovanju stranke v postopku ter morebitna priporočila in predloge ukrepov. 37. člen Predlog poročila se vroči nadzorovani osebi, ki lahko v Za vprašanja in zadeve delovanja nadzornega odbora, roku petnajst dni od njegove vročitve poda pri nadzornem ki niso določena s tem poslovnikom, se smiselno uporablja- odboru ugovor. jo določila poslovnika Občinskega sveta občine Slovenske Če nadzorovana oseba ne vloži ugovora, nadzorni od- Konjice, če niso v nasprotju s tem poslovnikom. bor ugotovi, da je predlog poročila dokončen. Prepozno vložen ugovor na predlog poročila ali ugovor, Št. 027-12/99-9001 ki ga je vložila neupravičena oseba, se s sklepom zavrže. Slovenske Konjice, dne 20. maja 1999.

32. člen Predsednik Če nadzorovana oseba pravočasno vloži pripombe na Nadzornega odbora občine predlog poročila, se le-te upoštevajo pri pripravi dokončne- Slovenske konjice ga poročila, če so upravičene. Karl Aleksander Wesenschegg l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7499

SODRAŽICA Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov man- 2780. Poslovnik Občinskega sveta občine Sodražica dat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče pred- sednik volilne komisije. Na podlagi 107. člena statuta Občine Sodražica (Urad- ni list RS, št. 44/99) je Občinski svet občine Sodražica na 9. člen seji dne 3. 6. 1999 sprejel Prvo sejo sveta vodi župan. Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje P O S L O V N I K tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga žu- Občinskega sveta občine Sodražica pan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o župano- vem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije I. SPLOŠNE DOLOČBE člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvo- 1. člen litvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu od- Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinske- ločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občin- ga sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic skega sveta in predlaga potrditev mandatov za člane. in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije 2. člen in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župa- Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi na ali predstavnikov kandidatur. za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem 10. člen poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na pred- log mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o 3. člen pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti more- Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v bitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov kandidatur. slovenskem jeziku. Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. 4. člen Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo kandidata ali predstavnika kandidature. razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije pose- ali zasebnopravne osebe zaupne narave oziroma državna, bej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, vojaška ali uradna tajnost. predstavnikov kandidatur. Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve jav- nosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles dolo- 11. člen ča ta poslovnik. Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, na- stopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi 5. člen župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in žu- Svet dela na rednih in izrednih sejah. panu pa preneha. Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. S prenehanjem mandata članov občinskega sveta pre- neha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in 6. člen občasnih delovnih telesih občinskega sveta. Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa. 12. člen Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih 7. člen članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenova- Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom nja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime ob- naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih činskega organa “ OBČINSKI SVET“. in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je ob- aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. čina ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delov- članov. na telesa sveta. Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik občine. III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA

II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA 1. Splošne določbe

8. člen 13. člen Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so dolo- potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. čene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. Stran 7500 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost ude- Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postav- leževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in ljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprot- njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega nem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžu- sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in pan oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pra- občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo vice glasovanja. ustrezno dopolni. Član občinskega sveta ima pravico: Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 – predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredova- aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih no tistemu, na katerega je naslovljeno. sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji ob- vprašanj iz njegove pristojnosti; vezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik – glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgo- aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila varjal na vprašanja in pobude. (amandmaje) teh predlogov; Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so – sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občin- bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob skega sveta; obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če – predlagati kandidate za člane občinskih organov, de- zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled doku- lovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, mentacije oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali sousta- oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji. noviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z Župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik lahko zakonom svoje predstavnike. na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpi- vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na som ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov prvi naslednji redni seji. proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. Član občinskega sveta ima pravico do povračila strošk- 18. člen ov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepo- Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom klicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga 14. člen občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovor- odloči svet z glasovanjem. nost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan opravljanjem svoje funkcije. uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja seje. dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. 3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles 15. člen Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega 19. člen sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku. sveta in delovnih teles, katerih član je. Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, 2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje 16. člen do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župa- more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega tele- na, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila sa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem ko je to mogoče. svetu in njegovih delovnih telesih. Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgo- občinskega sveta, ne pripada del plače za nepoklicno oprav- voriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredo- ljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. vati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to pose- Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov bej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, pojasnila tudi v pisni obliki. lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu Član občinskega sveta ima pravico županu ali tajniku svetu njegovo razrešitev. občine postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za uredi- tev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. IV. DELOVNO PODROČJE SVETA

17. člen 20. člen Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje po- Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zade- bude v pisni obliki ali ustno. vah v okviru pravic in dolžnosti občine. Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. na podlagi ustave in zakona statut občine. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7501

V. SEJE SVETA katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta 1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji poslovnik.

21. člen 26. člen Občinski svet dela in odloča na sejah. Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za Seje sveta sklicuje župan. vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali dru- Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po gega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: pred- sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev določenih s sedujoči). statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedu- joči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa 22. člen tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred 27. člen dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi Seje občinskega sveta so javne. gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občin- 23. člen skega sveta. Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnava- Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se nje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo redne seje. za sejo. Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo četrtine čla- gradiva, ki so predložena članom občinskega sveta za to nov sveta ali na lastno pobudo. sejo. V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prosto- biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi ru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren pro- mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski stor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku 7 dni od dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahte- prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja ve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem prime- občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi ru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom odstrani iz prostora. mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje 3 Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom za- dni pred sejo. pre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja ob- točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva oseb- činskega sveta skliče v skrajem roku, ki je potreben, da so s nih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami aktom občine oziroma druge javne ali zasebno-pravne ose- seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo be, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna taj- za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako nost. sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in čla- poslovnikom. nov občinskega sveta navzoč na seji. 24. člen 2. Potek seje Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma tajnik 28. člen občine. Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede članov občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se na dnevni red seje potrebna. seje ne more udeležiti. Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Pred- 25. člen sedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v župan. zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. 29. člen V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so dolo- zapisnika prejšnje seje. čeni s tem poslovnikom. Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in pripravljeni za drugo obravnavo. dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolni- O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na tev zapisnika prejšnje seje odloči svet. začetku seje. Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spre- zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h menjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. Stran 7502 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

30. člen Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslov- Svet na začetku seje določi dnevni red. nika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o odloči svet o tem vprašanju brez razprave. predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, ali hitri postopek. mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razpra- mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati ve in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. več kot 5 minut. Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejme- jo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom 35. člen občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k raz- zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega pravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. reda svet razpravlja in glasuje. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odloči- Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za tev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda preki- razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje pred- ne in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. log dnevnega reda v celoti. Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po 31. člen zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve do- Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po datnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določenem (sprejetem) vrstnem redu. določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni posameznih točk dnevnega reda. več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo 32. člen sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lah- ko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predla- 36. člen gatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnil- na obrazložitev sme trajati največ 15 minut, če ni s tem Seje občinskega sveta se sklicujejo najprej ob 18. uri poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. kot 4 ure. Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine mnenje k dveh urah neprekinjenega dela. obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delov- Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen nega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. predlog posameznega ali skupine članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazloži- delovnega telesa lahko trajata največ po 10 minut. tev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Po tem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrst- Odmor lahko traja največ 30 minut, odredi pa se ga lahko nem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posa- pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. meznega člana lahko traja največ 7 minut. Svet lahko skle- Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po ne, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko raz- izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski pravlja dalj časa, vendar ne več kot 15 minut. svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in Razpravljalec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima nadaljuje drugič. pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razprav- ljalca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napove- 37. člen di replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ 3 minute. Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan, pred- odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi sedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razpra- preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odlo- ve lahko trajajo le po 3 minute. či, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. 33. člen Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnev- konča sejo. nem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujo- či pozval. 3. Vzdrževanje reda na seji Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po 38. člen drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper od- nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. vzem besede lahko razpravljalec ugovarja. O ugovoru odloči Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med svet brez razprave. govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. 34. člen Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslov- 39. člen nika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči takoj, ko jo zahteva. naslednje ukrepe: Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7503

– opomin, Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugo- – odvzem besede, tovi in objavi izid glasovanja. – odstranitev s seje ali z dela seje. 47. člen 40. člen Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če “ZA“ ali “PROTI“ sprejemu predlagane odločitve. govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. 48. člen Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimen- govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil skim izjavljanjem. na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tega poslovnika. tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četr- Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu tine vseh članov sveta. občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abe- odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo cednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, sveta. da glasno izjavi “ZA“, “PROTI“ ali “NE GLASUJEM“. Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izre- čen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj 49. člen zapustiti prostor, v katerem je seja. Tajno se glasuje z glasovnicami. Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komi- 41. člen sija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opra- poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši vila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine ali delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik. red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemo- Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je ten potek seje. članov sveta. Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporab- se odstranijo vsi poslušalci. lja občinski svet. Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas gla- 42. člen sovanja. Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in na seji sveta, jo prekine. sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zago- 4. Odločanje tovljena tajnost glasovanja. Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in 43. člen praviloma opredelitev “ZA“ in “PROTI“. “ZA“ je na dnu gla- Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina sovnice za besedilom predloga na desni strani, “PROTI“ pa vseh članov sveta. na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo “ZA“ ali Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim besedo “PROTI“. glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. oziroma prekinitvi. Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem občinskega sveta v sejni sobi. redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandi- data, za katerega se želi glasovati in največ toliko zapored- večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj nih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na dve tretjini vseh članov občinskega sveta. glasovnici treba imenovati. Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda gla- 44. člen sovnico v glasovalno skrinjico. Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov nav- zočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Pred- 50. člen lagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla “ZA“ njen sprejem. Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glaso- vanja. 45. člen Ugotovitev izida glasovanja obsega: – število razdeljenih glasovnic, Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. – število oddanih glasovnic, S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene – število neveljavnih glasovnic, pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. – število veljavnih glasovnic, Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena – število glasov “ZA“ in število glasov “PROTI“, oziroma četrtina vseh članov sveta. pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, 46. člen – ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandida- katerem se odloča. tih pa katerih kandidat je imenovan. Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid trajati največ 2 minuti. glasovanja na seji sveta. Stran 7504 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

51. člen 55. člen Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasova- spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih nje ponovi. organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševa- O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na nja njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podla- predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasova- gi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, nja, ali na predlog predsedujočega. odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano. 5. Zapisnik seje občinskega sveta V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, od- loči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občin- 52. člen skega sveta. O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti 6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila pa podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasova- za svet nja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je 56. člen bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi tajnik občine. delovna telesa občinskega sveta zagotavlja tajnik občine z Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje občinskega zaposlenimi v občinski upravi. sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave. Tajnik občine določi delavca v občinski upravi, ki po- Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in maga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih sej občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta ima pravi- delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v co podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb občinski upravi določeno posebno delovno mesto. odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občin- skega sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vode- zapisnik ustrezne spremembe. nje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave. Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in tajnik občine oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik. 7. Delovna telesa občinskega sveta Po sprejemu se zapisnik pošlje predstavnikom sred- stev javnega obveščanja, ki so bili prisotni na seji in se na 57. člen krajevno običajen način objavi. Zapisnik nejavne seje oziro- Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, ma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta in ne objavlja. Člane občinskega sveta z ima tri člane. njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: 53. člen – občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje Potek seje občinskega sveta se snema na magneto- občinski svet, fonski trak, ki se hrani še eno leto po koncu mandata članov – občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet, katerega predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v seja je bila snemana. pristojnosti občinskega sveta, Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in – pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zve- drugim gradivom s seje. zi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter Član občinskega sveta in drug udeleženec seje, če je izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico posluša- urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, ti magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske – obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski uprave. svet. Član občinskega sveta lahko zahteva, da se del po- Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja snetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del imenuje občinski svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana. pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in naroči prepis, če ugotovi, da so razlogi utemeljeni. 58. člen Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije in 54. člen odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori občin- Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne skega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve aktom. iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega mnenja in predloge. sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in nje- Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo govih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave. občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njego- O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gra- ve pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa pro- diva izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gra- občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog divo. župana. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7505

59. člen Odbor za komunalne zadeve in prostorsko planiranje Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge statutom občine, so naslednji odbori in komisija: akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. – za družbene dejavnosti, – za finančne zadeve, gospodarstvo in kmetijstvo, 63. člen – za komunalne zadeve in prostorsko planiranje, Statutarno-pravna komisija občinskega sveta ima tri – statutarno-pravna komisija. člane. Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovni- 60. člen ka občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolni- Odbor za družbene dejavnosti ima tri člane. Odbor tev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristoj- obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma nosti občine na področju negospodarstva in javnih služb stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z družbenih dejavnosti, ki so občinskemu svetu predlagani v ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. poda stališče s predlogom odločitve. Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika ob- pred dnem, za katerega je skicana redna seja občinskega činskega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti občine. županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopol- Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, nilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti če tako zahteva predsedujoči občinskega sveta, statutarno- najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. pravna komisija razlaga poslovnik občinskega sveta. Odbor za družbene dejavnosti lahko predlaga občin- skemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju negospodarstva in javnih služb druž- 64. člen benih dejavnosti. Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s skle- pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število 61. člen članov ter opravi imenovanje. Odbor za finančne zadeve, gospodarstvo in kmetijstvo ima tri člane. 65. člen Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odloči- Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na pred- tev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva (malega log komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja gospodarstva in obrti, kmetijstva, gostinstva in turizma), var- izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih stva okolja in gospodarskih javnih služb, ki so občinskemu občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svo- občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. Od- jih članov. bor obravnava proračun in zaključni račun občine, predloge Prvo sejo odbora skliče župan. glede zadolževanja občine in javnih služb, predloge glede Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združ- uporabe sredstev iz rezerv občinskega proračuna in na zah- ljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v tevo občinskega sveta obravnava druga vprašanja s področ- občinski upravi. ja financ iz pristojnosti občine. Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni 66. člen pred dnem, za katerega je skicana redna seja občinskega Občinski svet lahko razreši predsednika, posamezne- sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti ga člana odbora občinskega sveta ali odbor v celoti na županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopol- predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog nilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za man- najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. datna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje Odbor za finančne zadeve, gospodarstvo in kmetijstvo seje občinskega sveta. lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. 67. člen Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. 62. člen V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi Odbor za komunalne zadeve in prostorsko planiranje njihova sestava in naloge. ima tri člane. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odloči- 68. člen tev iz pristojnosti občine na področju planiranja, urejanja in Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, gospodarjenja s prostorom ter problematiko prostorske ure- organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove ditve komunalne in energetske infrastrukture, ki so občin- seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v ob- skemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje činskem svetu. mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih odločitve. zadev po sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinske- Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano ga sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno pred- članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovne- ložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o ga telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splo- sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina nje- šnega akta. govih članov in je med navzočimi člani večina tistih, ki so Stran 7506 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

člani občinskega sveta. Delovno telo sprejema svoje odloči- Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sve- tve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih ta ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu članov. ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki je poob- Glasovanje v delovnem telesu je javno. laščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem bese- Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila dilu: predsedujoči). tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta. 74. člen 69. člen Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sode- Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokov- loval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega ni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in sveta. drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predla- podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z gatelj. obravnavano problematiko. 75. člen Predsedujoči občinskega sveta pošlje predlog odloka VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo 1. Splošne določbe sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh 70. člen obravnavah. Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: 76. člen – poslovnik o delu občinskega sveta, V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlo- – proračun občine in zaključni račun, gih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter – planske in razvojne akte občine ter prostorske izved- temeljnih rešitvah predloga odloka. bene akte, Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s – odloke, sklepom zavrne. – odredbe, Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih – pravilnike, članov občinskega sveta. – navodila, Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka – sklepe. dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poro- bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka. čila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splo- šnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali 77. člen statutom občine. V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po posamez- Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom nih členih predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo in statutom občine. o posameznih členih predloga odloka, glasuje o predlogu v celoti. 71. člen Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občinski svet. občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splo- Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih šne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi jih predlaga župan. obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obrav- Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član ob- navi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme činskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v spre- predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravna- jem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen prora- va predloga odloka združita. čuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprej- 78. člen me občinski svet na predlog župana. Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo ali razveljavitev splošnega akta. njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji. Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam 72. člen predlagatelj odloka. Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. Amandma mora biti predložen članom občinskega sve- Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v ta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, arhivu občinske uprave. določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravna- van predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali 2. Postopek za sprejem odloka izjemoma na sami seji, na kateri lahko predlagata amandma v pisni ali ustni obliki posamezen član občinskega sveta in 73. člen predlagatelj odloka. Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on besedilo členov in obrazložitev. ni predlagatelj odloka. Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno sta- Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca nja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. umakniti. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7507

79. člen V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lah- zanje na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih čla- ko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. nov. Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti O vsakem amandmaju se glasuje posebej. sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih čla- nov občinskega sveta. 80. člen Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi odloka. po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa vložitvi predloga. drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi. 84. člen 81. člen Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objav- Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih čla- ljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo nov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. aktih občine. V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v tako določi občinski svet. novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, 5. Postopek za sprejem proračuna in zaključnega katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. računa Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splo- šnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlaga- 85. člen telj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti predla- S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in gatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se pred- izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe log ne obravnava. občini. Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki 3. Hitri postopek za sprejem odlokov se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. 82. člen Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne 86. člen nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem po- Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko stopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi leto mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje do obvezne razlage določb splošnih aktov občine. 30. novembra tekočega leta. V letu rednih lokalnih volitev Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloži župan občinskemu svetu proračun v devetdesetih predloga odloka na isti seji. dneh po začetku mandata. Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje Župan predloži skupaj s predlogom proračuna občine na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. tudi izhodišča za sestavo proračuna. Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predla- Proračun in zaključni račun se sprejmeta po postopku, gatelj odloka. ki je predviden za sprejem odloka. O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek 87. člen lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. Če proračun v prvi obravnavi ni sprejet, določi občinski Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje od- svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog prora- loka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe poslovni- čuna. Nov predlog proračuna občine občinski svet obravna- ka, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka. va in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za za postopek za sprejem odloka. posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja od- loka. 88. člen Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna 4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov občine. Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po 83. člen določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagate- Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki lja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi gre za: prihodki in izdatki. – manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, – prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njiho- 6. Postopek za sprejem obvezne razlage vih posameznih določb v skladu z zakonom, – uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, 89. člen drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zah- občinskega sveta, tevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. – spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločba- Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označi- mi ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov. tev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. Stran 7508 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutar- 1. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta no-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župa- 95. člen na in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vpra- občinskemu svetu v postopek. šanja, volitve in imenovanja. Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, ki je s statutom občine določen za sprejem odloka po red- se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta nem postopku. način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti 7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila seji sveta. 90. člen Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vse- ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajo- binskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži čih članov delovnega telesa. spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt. 2. Imenovanje podžupana Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem odloka. 96. člen Na predlog župana imenuje svet podžupana izmed čla- nov občinskega sveta. VII. VOLITVE IN IMENOVANJA O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem 91. člen o imenovanju. Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino jih po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se glasov navzočih članov sveta. opravijo po določilih tega poslovnika. Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje 3. Postopek za razrešitev izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. 97. člen Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih 92. člen imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imeno- Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se vanje. glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. Postopek za razrešitev se začne na predlog predlaga- Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje teljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA“ ali “PROTI“. je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev. so glasovali. Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. 93. člen Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa določeno za njihovo imenovanje. nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem 4. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri teles in drugih organov ter funkcionarjev občine prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glaso- vanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako 98. člen drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponov- Člani občinskega sveta in občinski funkcionarji imajo no glasovanje med kandidati z enakim številom glasov dolo- pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi od- či z žrebom. stopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem preneha mandat. redu prve črke njihovih priimkov. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata na- organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, vedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti pri prvem glasovanju. dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 94. člen Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi od- Če kandidat ne dobi potrebne večine, oziroma če tudi stopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek gla- prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu svetu sovanja na podlagi novega predloga kandidatur. novega kandidata. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7509

VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU SVETOM 103. člen 99. člen V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopa- njegove seje. nja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri jih določa statut in ta poslovnik. uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke skli- usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za cevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svo- rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če jih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za spora- je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela zumno razreševanje nastalih problemov. občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih pred- občinski svet, ko se sestane. laga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA drugih aktov sodelovali. POSLOVNIKA

100. člen 104. člen Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se upo- Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem rabljajo določbe tega poslovnika. pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o opravljenih nalo- gah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. 105. člen V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe po- obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za slovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik pred- neizvršitev sklepa. sedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov poslovniške določbe. sveta. Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno- Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan pravna komisija. svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči svet.

IX. JAVNOST DELA XII. KONČNA DOLOČBA

101. člen 106. člen Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v javno. Uradnem listu Republike Slovenije. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih Sodražica, dne 3. junija 1999. sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o spre- jetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov Župan sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na Občine Sodražica druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. Andrej Pogorelc l. r. Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave. Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno TABOR obvestilo za javnost. Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objav- ljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in 2781. Odlok o proračunu Občine Tabor za leto 1999 odločitev sveta in drugih organov občine. Na podlagi 57. člena zakona o lokalni samoupravi 102. člen (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 10/97, 10/98 in 74/98) in 45. člena zakona o financiranju občine Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njiho- (Uradni list RS, št. 80/94 in 56/98) je Občinski svet občine vo delo na sejah sveta. Tabor na 6. seji dne 31. 5. 1999 sprejel Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in O D L O K poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o o proračunu Občine Tabor za leto 1999 delu občinskih organov. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in 1. člen delovnih teles, ki so zaupne narave. S proračunom Občine Tabor za leto 1999 (v nadalj- Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo za- njem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva konski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. za financiranje javne porabe v Občini Tabor v letu 1999. Stran 7510 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

2. člen 9. člen Proračun za leto 1999 se določa v naslednjih zneskih: Sredstva za izdatke za blago in storitve ter investicijske odhodke se določijo v okviru potreb in možnosti občinskega SIT proračuna. Planirani prihodki Občine Tabor 99,702.000 10. člen Planirani odhodki Občine Tabor 103,747.000 Če se med letom znatno spremeni delovno področje Razlika ali pristojnost uporabnika, se sorazmerno poveča ali zmanj- Planirani primanjkljaj – 4,045.000 ša obseg sredstev za delovanje uporabnika. Če se med letom ustanovi nov uporabnik, se sredstva 3. člen za njegovo delo uporabljajo iz tekoče proračunske rezerve. Proračun občine sestavljajo bilanca prihodkov in od- Če se uporabnik med letom ukine, se neporabljena hodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financi- sredstva za njegovo delovanje prenesejo v tekočo proračun- ranja. sko rezervo, oziroma na uporabnika, ki prevzame naloge V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, ukinjenega uporabnika. ki obsegajo tekoče prihodke, kapitalske prihodke, prejete Županja je dolžna izvajati proračun v vseh postavkah donacije in transferne prihodke iz drugih blagajn javnega skladno s sprejetim proračunom. V primeru nujnih nalog, ki financiranja. Na strani odhodkov pa se izkazujejo vsi odhod- bi nastale tekom leta in v proračunu niso predvidene, mora o ki, ki zajemajo tekoče odhodke, tekoče transfere, investicij- tem predhodno sklepati občinski svet. ske odhodke in investicijske transfere. V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo pre- 11. člen jeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih deležev ter Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov danih posojil in povečanje kapitalskih deležev. proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se V računu financiranja se izkazuje odplačevanje dolgov lahko za začasno kritje odhodkov: in zadolževanje občine. 2. uporabljajo sredstva rezerve občine, 3. najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki 4. člen mora biti odplačano do konca proračunskega leta. V bilanci prihodkov in odhodkov so izkazani vsi prihod- O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- ki občine po virih in vrstah, odhodki pa v skupnih zneskih po ča županja. posameznih namenih. Odhodki so v posebnem delu proračuna razporejeni 12. člen po natančnejših namenih. Za izvrševanje proračuna je kot odredbodajalka odgo- vorna županja občine. 5. člen Sredstva proračuna se zagotavljajo uporabnikom pro- 13. člen računa, ki so v posebnem delu proračuna določeni kot Županja občine je pooblaščena, da odloča: nosilci postavk (v nadaljnjem besedilu: uporabniki). – o uporabi sredstev rezerv Občine Tabor; Uporabniki smejo uporabljati sredstva proračuna le za – o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev; proračunu predvidena za posamezne namene. – o začasni vezavi tekočih likvidnostnih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti, 6. člen – o pridobitvi in odtujitvi nepremičnega premoženja po Kot sredstva za delovanje se uporabnikom zagotavljajo: predhodnem sklepu občinskega sveta. – sredstva za plače in druge izdatke zaposlenim, O porabi sredstev in prometu s premoženjem županja – sredstva za prispevke delodajalca, obvešča občinski svet. – sredstva za izdatke za blago in storitve, – sredstva za investicijske odhodke. 14. člen Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papir- 7. člen jev ali z najetjem posojil. Sredstva za delo uporabnikov se uporabnikom med letom dodeljujejo praviloma enakomerno kot mesečne akon- 15. člen tacije, vendar v odvisnosti od zapadlosti obveznosti ter ob Občina se lahko dolgoročno zadolžuje za investicije, ki upoštevanju likvidnostnega položaja občinskega proračuna. jih potrdi občinski svet. Pogodbe o zadolževanju sklepa županja na podlagi 8. člen sprejetega proračuna in ob predhodnem soglasju ministra, Sredstva za plače se uporabnikom zagotavljajo meseč- pristojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o no glede na število zasedenih delovnih mest, koeficientov zadolževanju. za določanje plač za posamezne skupine delovnih mest oziroma funkcij, osnove za obračun plač, ki jih določi Vlada 16. člen Republike Slovenije, delovno dobo in uspešnost oziroma Občina se lahko zadolžuje le v obsegu, ki ne presega dodatno obremenjenost. 10% realiziranih prihodkov občine v letu pred začetkom Kot sredstva za druge izdatke zaposlenim se dodeljuje- zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posamez- jo sredstva za prehrano med delom, prevoz na delo, regres nem letu odplačila na sme preseči 5% realiziranih prihod- za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade, pridobitev kov. šolske izobrazbe in druge namene po merilih, ki jih določi Ne glede na prejšnji odstavek se občina lahko zadolži županja. za financiranje stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo ter za Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7511 odvajanje in čiščenje odplak v obsegu, ki presega 10% državnimi organi, zavodi, podjetji, družbami in drugimi orga- realiziranih prihodkov v letu pred letom zadolževanja, če nizacijami z izmenjavo mnenj in izkušenj ter podatkov in odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu odplačila obvestil ter preko skupnih delovnih teles. na preseže 3% realiziranih prihodkov. 4. člen 17. člen Javnost dela občinske uprave se zagotavlja z uradnimi Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je sporočili ter z dajanjem informacij sredstvom javnega ob- občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. O veščanja, novinarskimi konferencami, z udeležbo na konfe- soglasju iz prejšnjega odstavka odloča občinski svet. rencah, okroglih mizah in drugih oblikah sodelovanja s pred- Izdana soglasja se štejejo v obseg možnega zadolževa- stavniki sredstev javnega obveščanja oziroma na drug ustre- nja občine. zen način, ki omogoča javnosti, da se seznani z delom občinske uprave. 18. člen Uradna sporočila za javnost, informacije, obvestila, po- Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti jasnila in druge podatke v smislu prejšnjega odstavka dajejo javnih podjetji in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, predstavnikom sredstev javnega obveščanja župan in tajnik vendar največ do 5% realiziranih prihodkov v letu, v katerem občine, po njunem pooblastilu pa lahko tudi drug delavec v se daje poroštvo. občinski upravi. O dajanju poroštev iz prejšnjega odstavka odloča ob- činski svet. Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolže- II. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE OBČINSKE vanja občine. UPRAVE

19. člen 5. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- Za opravljanje nalog občinske uprave se v Občini Ta- nem listu RS. Uporablja se od 1. januarja 1999. bor ustanovi enovit organ: Občinska uprava občine Tabor, s sedežem v Taboru 25 (v nadaljnjem besedilu: občinska Št. 015-03/99-2 uprava). Tabor, dne 31. maja 1999. Občinska uprava zagotavlja: – strokovno, učinkovito in racionalno izvrševanje nalog Županja občinske uprave, Občine Tabor – zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pra- Vida Slakan l. r. vic, interesov in obveznosti strank in drugih udeležencev v postopkih, – polno zaposlenost delavcev v občinski upravi in – učinkovito sodelovanje z drugimi organi in instituci- jami. 2782. Odlok o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave občine Tabor 6. člen Občinska uprava opravlja strokovne, upravne, organi- Na podlagi 29. in 49. člena zakona o lokalni samou- zacijsko-tehnične in administrativne naloge na področju: pravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, – splošnih zadev, 10/97, 10/98 in 74/98) in v skladu z uredbo o skupnih – normativno pravnih zadev, osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo – upravnih zadev, delovnih mest v organih državne uprave (Uradni list RS, št. – javnih financ, 24/98, 56/98) je Občinski svet občine Tabor na 6. seji dne – gospodarskih dejavnosti in kmetijstva, 31. 5. 1999 na predlog županje sprejel – družbenih dejavnosti, – varstva okolja in urejanja prostora, O D L O K – gospodarskih javnih služb in infrastrukture, o organizaciji in delovnem področju Občinske – inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva, uprave občine Tabor – gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. Občinska uprava opravlja tudi druge naloge iz pristoj- nosti občine. I. SPLOŠNE DOLOČBE 7. člen 1. člen Na področju splošnih zadev opravlja občinska uprava S tem odlokom se ustanovi občinska uprava, določi naslednje naloge: organizacija in delovno področje ter urejajo druga vprašanja – opravlja strokovna, organizacijska, administrativna in v zvezi z delovanjem Občinske uprave občine Tabor. tehnična opravila za potrebe župana, občinskega sveta in njegovih delovnih teles, za člane občinskega sveta, nadzor- 2. člen ni odbor ter druge občinske organe; Občinska uprava opravlja upravne, strokovne in druge – kadrovske zadeve; naloge v okviru pravic in dolžnosti občine na delovnih po- – sprejem in odprava pošte ter arhiviranje za potrebe dročjih, ki so določeni s tem odlokom. občinskih organov; – gospodarjenje z zgradbo občine in tehnično opre- 3. člen mo; Pri opravljanju svojih nalog občinska uprava sodeluje z – avtomatska obdelava podatkov za potrebe organov občinskimi upravami drugih občin, nosilci javnih pooblastil, občine; Stran 7512 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– ki se nanašajo na civilno zaščito in reševanje; – skrbi za realizacijo programov v skladu s proraču- – nudi strokovno pomoč krajevnim skupnostim pri nji- nom, koordinira delovanje različnih subjektov na področjih hovem delovanju in družbenih dejavnosti in vrši nadzor nad izvajanjem progra- – druge naloge, ki po svoji naravi sodijo v to področje. mov; – pripravlja in izvaja programe javnih del; 8. člen – opravlja druge naloge, ki sodijo v področje družbenih Na področju normativno-pravnih zadev občinska upra- dejavnosti. va opravlja naslednje naloge: – priprava splošnih in drugih aktov ter mnenj in sta- 13. člen lišč, ki jih sprejemajo župan, občinski svet in drugi občin- Na področju urejanja prostora občinska uprava oprav- ski organi; lja naslednje naloge: – sestavljanje pogodb, oceno sprejetih pogodb in prav- – pripravlja programska izhodišča za sprejemanje pro- no spremljanje pogodb; storskih aktov in pripravlja smernice za izdelavo prostorskih – strokovno pravno pomoč pri izvajanju volilnih opravil; izvedbenih aktov; – pravno pomoč županu, občinskemu svetu in drugim – pripravlja prostorske akte občine; občinskim organom; – izdaja lokacijske dokumentacije; – opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. – vodi evidenco posegov v prostor in analizira stanje posegov v prostor; 9. člen – nudi strokovno pomoč pravnim in fizičnim osebam Na področju upravnih zadev občinska uprava opravlja pri urejanju prostora; naslednje naloge: – opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. – vodi upravni postopek in izdaja odločbe v teh postop- kih na I. stopnji; 14. člen – vodi evidenco o upravnih stvareh; Na področju varstva okolja občinska uprava opravlja – sodeluje v upravnih postopkih, ki jih vodijo drugi pri- naslednje naloge: stojni organi; – pripravlja programe varstva okolja, operativne pro- – opravlja druge naloge s področja upravnih zadev. grame in študije ranljivosti okolja za območje občine; – pripravlja sanacijske programe za odpravo posledic 10. člen in virov obremenitve okolja in skrbi za njihovo izvedbo; Na področju javnih financ občinska uprava opravlja – opravlja druge upravne naloge varstva okolja, ki jih naslednje naloge: določajo posebni predpisi s področja varstva okolja; – pripravlja proračun in skrbi za njegovo izvrševanje v – opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. skladu s predpisi, ki urejajo to področje; – pripravlja finančna poročila in zaključni račun prora- 15. člen čuna; Na področju gospodarskih javnih služb in infrastrukture – zagotavlja strokovno pomoč občinskim organom pri občinska uprava opravlja naslednje naloge: sprejemanju in izvrševanju občinskih splošnih in drugih ak- – pripravlja strokovne podlage za ustanovitev in organi- tov s področja javnih financ; zacijo gospodarskih javnih služb; – opravlja finančno-knjigovodska in druga strokovna – izdeluje programe razvoja gospodarskih javnih služb, opravila za proračun, občinske sklade, režijske obrate, kra- skrbi za njihovo izvajanje in izvaja nadzor nad njihovim izvaja- jevne skupnosti; njem; – spremlja, analizira in oblikuje cene iz pristojnosti – pripravlja projekte in investicijske programe in oprav- občine in daje mnenje k oblikovanju cen iz koncesijskih lja nadzor nad investicijami; razmerij; – opravlja druge naloge na tem področju. – spremlja in analizira davke iz občinske pristojnosti in v skladu z zakonom pripravlja strokovne podlage za njihovo 16. člen uvedbo oziroma usklajevanje; Občinska uprava v režijskem obratu opravlja dejavnosti – pripravlja premoženjsko bilanco občine; naslednjih gospodarskih javnih služb: – opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. – gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, – vzdrževanja občinskih cest, zimske službe ter ureja- 11. člen nja in vzdrževanja parkirišč, Na področju gospodarstva občinska uprava opravlja – urejanja zelenih površin, naslednje naloge: – vzdrževanja in urejanja pokopališč, – pripravlja strategijo razvoja občine ter programske – urejanja javnih tržnic, usmeritve in programe razvoja posameznih dejavnosti s po- – urejanja in vzdrževanja mest za plakatiranje in oglaše- dročja gospodarstva; vanje. – izvaja strokovne naloge za občino in njene organe, kadar je občina ustanovitelj ali soustanovitelj javnega podjet- 17. člen ja ali zavoda na področju gospodarskih javnih služb, Občinska uprava opravlja naloge občinske inšpekcije. – spremlja in analizira gospodarska gibanja v občini; Občinska inšpekcija opravlja nadzor nad izvajanjem – opravlja druge naloge s tega področja. občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. 12. člen Na področju družbenih dejavnosti občinska uprava 18. člen opravlja naslednje naloge: Občinska uprava opravlja naloge občinskega redarstva. – pripravlja razvojne usmeritve in razvojne programe na Na tem področju občinska uprava opravlja nadzor nad različnih področjih družbenih dejavnosti; izvajanjem zakona o varnosti cestnega prometa in nadzor Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7513 nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s kateri- delovnega področja občinske uprave. Župan določi sestavo mi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. kolegija glede na obravnavano problematiko. Kolegij sklicuje župan, v njegovi odsotnosti pa tajnik 19. člen občine. Kolegij se sklicuje po potrebi, vendar pa najmanj Naloge in pooblastila občinske uprave oziroma delav- enkrat na mesec. cev občinske uprave na področju občinske inšpekcije in občinskega redarstva se določijo s posebnim odlokom. 26. člen Za naloge v občinski upravi, ki zahtevajo sodelovanje več delavcev oziroma sodelovanje različnih strok in stopenj III. NAČIN DELA, POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI znanja, lahko župan ustanovi delovne skupine in druge obli- DELAVCEV ke sodelovanja. S sklepom o ustanovitvi župan določi sestavo delovne 20. člen skupine, vodjo delovne skupine ter rok za izvedbo naloge. Predstojnik občinske uprave je župan, ki predstavlja in zastopa občino ter nadzoruje, usmerja ter daje navodila za 27. člen vodenje občinske uprave. Za naloge, ki zahtevajo posebno proučevanje ali po- sebno strokovnost in jih delavci občinske uprave ne morejo 21. člen opraviti sami, lahko župan ustanovi delovno ali projektno Občinsko upravo neposredno vodi tajnik občine, ki ga skupino ter sklene pogodbo z ustreznimi izvajalci nalog. imenuje in razrešuje župan. S sklepom o ustanovitvi projektne skupine se določi Tajnik občine: sestava, naloge, roki za izvedbo nalog, sredstva in drugi – neposredno vodi občinsko upravo, organizira in koor- pogoji za njeno delo. dinira delo delavcev v občinski upravi in jim nudi strokovno pomoč, razporeja delo med delavce v občinski upravi in skrbi za delovno disciplino; IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE – izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji; – opravlja najzahtevnejše naloge občinske uprave in 28. člen vodi ter sodeluje v najzahtevnejših projektnih skupinah v Županja Občine Tabor v roku enega meseca po uvelja- občini; vitvi tega odloka izda pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v – skrbi za zakonito, učinkovito in smotrno opravljanje Občinski upravi občine Tabor, ki je podlaga za razporeditev nalog občinske uprave; delavcev na ustrezna delovna mesta. – opravlja druge naloge po nalogu župana. Tajnik občine lahko izdaja odločbe in druge akte, ki se 29. člen nanašajo na uresničevanje pravic, obveznosti in odgovorno- sti iz delovnega razmerja delavcev občinske uprave, če ga Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- župan za to pooblasti. nem listu RS. Tajnik občine je za svoje delo odgovoren županu. Tajnik občine mora imeti univerzitetno izobrazbo ali Št. 015-04/99-1 visoko strokovno izobrazbo. Tabor, dne 31. maja 1999.

22. člen Županja Razvrstitev in število delovnih mest v občinski upravi ter Občine Tabor razvrstitev nalog iz posameznega delovnega področja ob- Vida Slakan l. r. činske uprave, ki jih opravlja posamezen delavec, se določi s pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi, ki ga izda župan. 2783. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih 23. člen sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986– Posamezno nalogo občinske uprave, ki je določena s 2000 in srednjeročnega družbenega plana tem odlokom, opravi tisti delavec, v katerega delovno po- Občine Žalec – za območje Občine Tabor dročje spada naloga po pravilniku o sistemizaciji delovnih mest oziroma po svoji naravi. Na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju Če je naloga takšna, da po svoji naravi ne spada v prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in delovno področje nobenega od delavcev občinske uprave, 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v jo opravi delavec, ki ga določi tajnik občine. prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) ter 21. 24. člen in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. Delavci občinske uprave opravljajo naloge, določene z 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, zakoni in drugimi predpisi, statutom občine in pravilnikom o spremembe in dopolnitve – upoštevane odločbe ustavnega sistemizaciji delovnih mest, v skladu s pristojnostmi in poob- sodišča 6/94, 45/94, 20/95, 9/96, 39/96, 44/96) je lastili, ki jih za opravljanje posameznih nalog določajo zakoni Občinski svet občine Tabor dne 31. 5. 1999 sprejel in drugi predpisi ter po navodilih tajnika občine. Za svoje delo so odgovorni tajniku občine, disciplinsko in odškodnin- O D L O K sko pa županu. o spremembah in dopolnitvah prostorskih 25. člen sestavin dolgoročnega plana za obdobje V občinski upravi se lahko kot posvetovalno telo župa- 1986–2000 in srednjeročnega družbenega na oblikuje kolegij, ki obravnava pomembnejša vprašanja z plana Občine Žalec – za območje Občine Tabor Stran 7514 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

1. člen III. KONČNA DOLOČBA Dolgoročni plan Občine Žalec za obdobje 1986–2000 (Uradni list RS, št. 21/90) in spremembe in dopolnitve 7. člen prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega druž- Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- benega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/92, nem listu Republike Slovenije. 69/93, 7/94, 11/94, 20/94, 76/94, 77/94, 13/96, 43/96, 72/97 in 7/98) se dopolnijo in spremenijo s sesta- vinami, navedenimi v členih tega odloka. Št. 35200/0004/97 02/02 Tabor, dne 4. junija 1999 2. člen Vsebina sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Županja Žalec – za območje Občine Tabor se nanaša na: Občine Tabor – spremembe meje Občine Žalec in opredelitev mej Vida Slakan l. r. novih občin Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko in Tabor, – določitev lokacij zajetih in rezervnih vodnih virov.

2784. Sklep o zvišanju cen programov predšolske I. DOLGOROČNI PLAN vzgoje v Vzgojno–varstvenem zavodu Vransko

3. člen Občinski svet občine Tabor je na podlagi 30. in V točki 6.4.3. “Zasnova infrastrukturnega omrežja” se 31. člena zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96) na v poglavju “oskrba z vodo” na koncu četrtega odstavka doda 6. redni seji dne 31. 5. 1999 sprejel stavek, ki glasi: “Na zahodnem in južnem obrobju Občine Tabor je S K L E P predvideno 7 lokacij zajetih in rezervnih vodnih virov.” o zvišanju cen programov predšolske vzgoje v Vzgojno-varstvenem zavodu Vransko 4. člen Ustrezno se dopolnijo prostorske sestavine dolgoroč- 1. člen nega plana Občine Žalec za obdobje 1986–2000 v karto- Cene programov v Vzgojno-varstvenem zavodu Vran- grafskem delu – za območje Občine Tabor s tematskimi sko se zvišajo za 10% in znašajo mesečno: kartami v merilu 1: 25000: – tematska karta št. 3 “Zasnova oskrbe z vodo” se SIT/otroka dopolni z lokacijami drugih zajetij v zahodnem in južnem 1. Dnevni program (od 6 do 9 ur in vsi obroki prehrane) delu občine, – za otroke v oddelkih prvega starostnega obdobja 41.391 – tematska karta št. 13 “Zasnova osnovne rabe prosto- – za otroke v oddelkih drugega starostnega obdobja ra” se uskladi z dopolnjenimi prikazi iz karte št. 3. 37.430 Vse tematske karte kartografskega dela se dopolnijo s 2. Poldnevni program (od 4 do 6 ur) spremenjeno mejo Občine Žalec in z mejami novih občin – poldnevni program (zajtrk, kosilo) 33.130 Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko in Tabor. – poldnevni program (malica) 28.910 3. Poldnevni program (do 4 ure) – poldnevni program (kosilo) 24.159 II. PROSTORSKE SESTAVINE SREDNJEROČNEGA – poldnevni program (zajtrk) 21.504 DRUŽBENEGA PLANA 2. člen 5. člen Cene programov iz 1. člena se uporabljajo za izračun Za lokacije vodnih virov iz 3. člena tega odloka je plačila staršev za otroka, vključenega v izbran program pred- potrebno sprejeti odloke o varstvenih območjih z zaščitnimi šolske vzgoje od 1. 6. 1999 dalje. Od tega dne na območju ukrepi in skladno s vsebino teh odlokov naknadno dopolniti Občine Tabor preneha veljati sklep o zvišanju cen progra- prostorske sestavine planov Občine Žalec – za območje mov predšolske vzgoje v Vzgojno-varstvenem zavodu “Jan- Občine Tabor. ko Herman” Žalec (Uradni list RS, št. 74/98). 6. člen 3. člen Ustrezno se spremeni in dopolni grafično gradivo: Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS. Kartografska dokumentacija – s prikazom območij vodnih virov na listah PKN 1: 5000 št.: Gornji Grad: 40, 50 Tabor, dne 31. maja 1999. Celje: 31, 32 – s prikazom poteka meje Občine Tabor na listih PKN 1: 5000 št.: Županja Gornji Grad: 30, 39, 40, 49, 50 Občine Tabor Celje: 21, 22, 32, 41, 42. Vida Slakan l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7515

2785. Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in ugotovitev najvišjega možnega letnega obsega sredstev, iz nagradah članov delovnih teles občinskega katerih se izplačujejo plače članom občinskega sveta ter sveta ter članov drugih občinskih organov ter o nagrade članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso povračilih stroškov člani občinskega sveta in članom nadzornega odbora ter drugih organov Občine Tabor. Na podlagi statutarnega sklepa Občine Tabor (Uradni Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v prora- list RS, št. 89/98) ter v skladu s 100.b členom zakona o čunu po naslednji formuli: 10% plače župana x 7 članov lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, občinskega sveta x 12 mesecev. To je najvišja dovoljena 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je Občinski svet masa sredstev za nepoklicno opravljanje funkcij. občine Tabor na 6. redni seji dne 31. 5. 1999 sprejel

P R A V I L N I K II. VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA DELA PLAČE o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta 5. člen ter članov drugih občinskih organov Plača podžupana se oblikuje največ v višini 50% plače ter o povračilih stroškov župana, v skladu z naslednjimi kriteriji in merili: – za nadomeščanje župana v primeru odsotnosti in zadržanosti 10% plače župana, I. SPLOŠNE DOLOČBE – za vodenje občinskega sveta 10% plače župana, – za koordinacijo dela delovnih teles 20% plače župana, 1. člen – za pomoč županu pri izvrševanju delovnih nalog 25% Za ureditev plač in delovnih razmerji občinskih funkcio- plače župana, narjev se smiselno uporabljajo določbe zakona o funkcionar- – za opravljanje nalog iz pristojnosti župana po poobla- jih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, stilu 10% plače župana, 22/91, 2/91-I, 4/93) in določbe zakona o razmerjih plač v Podžupanu, ki je v skladu s sklepom občinskega sveta javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupno- določen, da bo v primeru predčasnega prenehanja funkcije sti (Uradni list RS, št. 18/94, 36/96), kolikor zakon o lokalni župana opravljal funkcijo župana, pripada mesečni dodatek samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, v višini 10% plače župana za ves čas opravljanja funkcije 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) ne določa drugače. podžupana. V času, ko opravlja funkcijo župana, mu pripada Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcio- plača, ki bi jo dobil župan. narji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno oziro- Z odločbo oziroma s sklepom v skladu z zakonom in ma do dela plače, če funkcijo opravljano nepoklicno. tem pravilnikom se na podlagi nalog, ki jih podžupan oprav- Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani lja oziroma pooblastil, ki jih ima, določi količnik osnovne občinskega sveta ter članom nadzornega odbora in volilne plače oziroma dela plače in drugi elementi za izračun plače komisije pripadajo nagrade za njihovo delo, ki se oblikujejo oziroma dela plače podžupana. na podlagi tega pravilnika smiselno določbam zakonov iz prvega odstavka tega člena. 6. člen Del plače za opravljanje funkcije člana občinskega sve- 2. člen ta znaša največ 10% plače župana. V okviru tega zneska se Občinski funkcionarji so: člani občinskega sveta, žu- članu občinskega sveta določi del plače za posamezni me- pan in podžupan. sec glede na delo, ki ga je opravil, in sicer za: Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo- – vodenje seje občinskega sveta (po pooblastilu župa- klicno. na ali zaradi nadomeščanja po zakonu) 15% Župan se lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal – udeležbo na redni seji občinskega sveta 30% poklicno. – udeležbo na izredni seji občinskega sveta 20% Podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno. Podžu- – predsedovanje seji delovnega telesa, pan lahko poklicno opravlja funkcijo, če se v soglasju z katerega član je 15% županom tako odloči, odločitev pa potrdi občinski svet. Z odločbo oziroma sklepom v skladu s tem pravilnikom se določi količnik za izračun dela plače člana občinskega 3. člen sveta. Mesečno izplačilo se opravi na podlagi evidence o Z zakonom je za opravljanje funkcije župana Občine opravljenem delu članov občinskega sveta, ki jo vodi občin- Tabor, ki sodi v sedmo skupino občin, določen količnik ska uprava. osnovne plače v višini 3,5. Županu pripada funkcijski doda- tek v višine 50% količnika ter dodatek za delovno dobo v 7. člen skladu z zakonom. Osnova za obračun plače oziroma dela plače na podla- Županu pripada za nepoklicno opravljanje funkcije 50% gi tega pravilnika je znesek, ki je kot izhodiščna plača za prvi plače oblikovane na podlagi zakona. tarifni razred, za polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno Plača podžupana se lahko oblikuje v višini največ 80% pogodbo za negospodarske dejavnosti. plače župana iz prvega odstavka tega člena, če funkcijo Plača oziroma del plače župana se ugotovi tako, da se opravlja poklicno. osnova za obračun plače pomnoži s količnikom za plačo Merila za oblikovanje plače podžupana in višino plače župana. Znesek se poveča za funkcijski dodatek ter doda- določa pravilnik. tek za delovno dobo. Plača oziroma del plače posameznega občinskega 4. člen funkcionarja se ugotovi tako, da se osnova za obračun Z zakonom določeni najvišji dovoljeni obseg sredstev, plače pomnoži s količnikom, določenim v skladu s 5. ali v okviru katerega se lahko oblikuje del plače za nepoklicno 6. členom tega pravilnika. Znesek se poveča za dodatek opravljanje funkcije člana občinskega sveta, je podlaga za za delovno dobo. Stran 7516 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

V okviru ugotovljenega zneska plače župana za poklic- Nagrade članom volilne komisije se oblikujejo kot: no opravljanje funkcije se določi najvišji možni znesek plače – sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji ter oziroma dela plače posameznega občinskega funkcionarja – plačilo za izvedbo nalog po sklepu komisije. ter zagotovi, da ta mesečno ali letno ne preseže najvišjega Nagrade članom volilne komisije se oblikujejo v skladu možnega zneska, ki ga določa zakon. z merili, ki jih določi s sklepom volilna komisija in izplačujejo na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za posamezne volitve 8. člen oziroma referendum. Odločbo oziroma sklep o plači oziroma delu plače izda za posameznega občinskega funkcionarja komisija za man- datna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. IV. POVRAČILA, NADOMESTILA IN DRUGI PREJEMKI Plača oziroma del plače občinskega funkcionarja je pravica, ki mu gre praviloma na podlagi sklenjenega delov- nega razmerja. 13. člen Delovno razmerje občinskih funkcionarjev, ki opravljajo Občinski funkcionarji imajo pravico do povračil, nado- funkcijo nepoklicno, je delovno razmerje za določen čas v mestil in drugih prejemkov v skladu s predpisi, ki urejajo te skladu z zakonom, sklenjeno brez razpisa za čas, daljši od pravice. polnega delovnega časa. Občinskemu funkcionarju se izda Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov odločba o plači ob sklenitvi delovnega razmerja. Če se z prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkci- občinskim funkcionarjem ne more skleniti delovnega raz- je ali v zvezi z njo. Pravico do povračila potnih stroškov lahko merja, se del plače za nepoklicno opravljanje občinske funk- občinski funkcionar uveljavlja, če gre za službeno potovanje cije izplačuje na podlagi pogodbe o delu. izven območja Občine Tabor. Z odločbo o županovi plači se izvršijo določbe zakona. Stroški prevoza se povrnejo skladno s predpisi. Z odločbo o plači oziroma delu plače podžupana se izvršijo Občinski funkcionar ima pravico do dnevnice za služ- določbe tega pravilnika. Z odločbo o delu plače člana ob- beno potovanje skladno s predpisi. činskega sveta se opredelijo osnove za ugotovitev meseč- Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov nega izplačila dela plače. prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Stroški preno- 9. člen čevanja se povrnejo na podlagi predloženega računa v skla- du s predpisi. Delodajalcu, kjer je občinski funkcionar, ki opravlja funkcijo nepoklicno, v rednem delovnem razmerju in ki uve- 14. člen ljavlja pravico do povračila dela plače za čas, ko je občinski funkcionar v rednem delovnem času opravljal občinsko funk- Pravice iz 13. člena tega pravilnika uveljavlja občinski cijo, se prizna povračilo največ v višini 25% plače, ki mu jo funkcionar na podlagi naloga za službeno potovanje. izplačuje za redni delovni čas. Nalog za službeno potovanje izda župan. Kolikor gre za službeno potovanje župana, izda nalog podžupan ali tajnik občine. III. NAGRADE

10. člen V. NAČIN IZPLAČEVANJA Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se za opravljanje dela v komisiji ali odbo- 15. člen ru občinskega sveta določi nagrada v obliki sejnine, ki se Sredstva za izplačevanje plač, nagrad in povračil strošk- izplača za udeležbo na seji na podlagi pogodbe o delu, ov, ki jih imajo občinski funkcionarji, se zagotovijo iz sred- sklenjene za posamezno koledarsko leto. stev proračuna. Sejnina za posamezno sejo znaša 5% najvišjega mož- nega zneska dela plače člana občinskega sveta. 16. člen Plače in nagrade se izplačujejo mesečno za pretekli 11. člen mesec najkasneje do 15. dne v tekočem mesecu. Predsednik in člani nadzornega odbora občine imajo Prejemki, določeni v 13. členu tega pravilnika, se pravico do nagrade v višini največ 10% za predsednika izplačujejo v petnajstih dneh po končanem službenem po- oziroma največ 5% plače župana za člana. Nagrade ne tovanju. smejo niti mesečno niti letno preseči najvišjega možnega zneska. 17. člen Nagrada se oblikuje glede na opravljeno delo, in sicer: – kot sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji 25%, Plače in nagrade se usklajujejo skladno s spremembo – kot plačilo za izvedbo nadzora po programu dela ali zneska, ki je kot izhodiščna plača za prvi tarifni razred za sklepu nadzornega odbora 50%. polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za ne- Nagrade predsednika in članov nadzornega odbora se gospodarske dejavnosti, povračila stroškov v zvezi z delom izplačujejo na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za posa- pa v skladu s predpisi, ki jih urejajo. mezno koledarsko leto v skladu z evidenco opravljenega dela, ki jo vodi občinska uprava. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 12. člen Predsednik, tajnik in člani občinske volilne komisije 18. člen imajo za opravljanje dela v zvezi z izvedbo lokalnih referen- Plače nagrade in povračila, ki pripadajo občinskim funk- dumov in volitev v skladu z zakonom pravico do nagrade. cionarjem, predsedniku in članom nadzornega odbora ter Sklep o obsegu sredstev za nagrade iz prejšnjega od- članom komisij in odborom občinskega sveta, ki niso člani stavka sprejme občinski svet najkasneje v 15 dneh po razpi- občinskega sveta, se izplačujejo za nazaj in sicer od dneva su referenduma ali volitev. potrditve mandata oziroma imenovanja. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7517

Pri proračunu se upošteva znesek izhodiščne plače za 3. člen prvi tarifni razred za poln delovni čas, dogovorjen s kolektiv- Prihodki proračuna občine za leto 1999 se določijo v no pogodbo za negospodarske dejavnosti, ki je veljal v višini 456,984.000 SIT. posameznem mesecu. Prihodki proračuna občine za leto 1999 se porazdeli- jo za: 19. člen – tekoče odhodke 191,300.000 SIT Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na člane komi- – investicijske odhodke 260,482.000 SIT sij in odborov občinskega sveta, se smiselno uporabljajo – rezerve 5,202.000 SIT tudi za izplačilo sejnin članom štaba za civilno zaščito, ured- Razčlenjen pregled prihodkov in odhodkov proračuna niškega odbora in članom drugih komisij, odborov, svetov, občine in njihova porazdelitev sta zajeta v bilanci prihodkov, ki jih ustanovi ali imenuje občinski svet ali župan. bilanci odhodkov in v računu financiranja. Osebam, ki vodijo organe in delovna telesa iz prvega odstavka tega člena, pripada nagrada v dvojnem določenem 4. člen znesku. Uporabniki sredstev proračuna občine smejo uporab- ljati sredstva proračuna le za namene, ki so opredeljeni v 20. člen bilanci odhodkov, ki je sestavni del proračuna. Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- nem listu RS. 5. člen Sredstva proračuna občine se med letom enakopravno Št. 015-03/99-3 in v skladu s potrebami delijo med vse nosilce oziroma Tabor, dne 31. maja 1999. porabnike proračuna do višine doseženih prihodkov, če z odlokom ali aktom občinskega sveta, oziroma če v pogodbi Županja med občino in uporabnikom sredstev ni drugače določeno. Občine Tabor Vida Slakan l. r. 6. člen Sredstva proračuna se med letom dodeljujejo pravilo- ma enakomerno kot mesečne akontacije med vse uporabni- ke proračuna vendar v odvisnosti od zapadlih obveznosti ter ob upoštevanju likvidnostnega proračuna občine. TIŠINA

2786. Odlok o proračunu Občine Tišina za leto 1999 III. SREDSTVA ZA DELOVANJE UPORABNIKOV

Na podlagi 3. člena zakona o financiranju občin (Urad- 7. člen ni list RS, št. 80/94, 56/98), 57. člena zakona o lokalni Sredstva za delovanje uporabnikov se zagotavljajo za: samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, – sredstva za plače, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 16. člena statuta Obči- – sredstva za druge osebne prejemke, ne Tišina (Uradni list RS, št. 23/99), je Občinski svet občine – sredstva za prispevke delodajalca, Tišina na 6. redni seji dne 7. 5. 1999 sprejel – sredstva za materialne stroške, – sredstva za amortizacijo, O D L O K – sredstva za druge odhodke. o proračunu Občine Tišina za leto 1999 8. člen Uporabniki proračuna občine morajo izvrševati svoje I. SPLOŠNE DOLOČBE naloge in skrbeti za financiranje dejavnosti do višine sred- stev, ki so jim za te namene odobrena v proračunu. 1. člen Na račun proračuna ne smejo prevzeti nobenih obvez- S tem odlokom se ureja način izvrševanja proračuna nosti, ki bi presegala za ta namen določena proračunska Občine Tišina za leto 1999 (v nadaljevanju: proračun obči- sredstva. ne) in upravljanje s prihodki in odhodki proračuna ter premo- ženjem. 9. člen Uporabniki proračuna so dolžni pristojnemu organu za finance občine predložiti finančne načrte za leto 1999 ter II. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA zaključne račune za leto 1998 do 31. marca 1999.

2. člen 10. člen Proračun občine sestavljajo: Nadzor nad porabo sredstev proračuna ter smotrnost- 1. bilanca prihodkov, jo in namembnostjo porabe teh sredstev opravlja nadzorni 2. bilanca odhodkov, odbor. 3. račun financiranja. V bilanci prihodkov se izkazujejo načrtovani prihodki za 11. člen zagotovljeno porabo in prihodki za druge namene. Od prihodkov proračuna za leto 1999 izkazanih v bi- V bilanci odhodkov se izkazujejo načrtovani tekoči od- lanci prihodkov in odhodkov, se izloči 0,5% v obvezne re- hodki, investicijski odhodki in oblikovanje rezerv. zerve občine. V računu financiranja se izkazuje načrtovana zadolžitev Sredstva rezerve se uporabljajo v skladu z zakonom in občine. statutom občine. Stran 7518 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

12. člen 19. člen V proračunu se zagotavljajo sredstva za tekočo prora- Pristojni občinski upravni organ lahko opravlja nadzor čunsko rezervo. nad materialnim, finančnim in računovodskim poslovanjem Sredstva za tekočo proračunsko rezervo se uporabljajo: porabnikov proračuna po namenu, obsegu in dinamiki pora- – za nepredvidene naloge za katere v proračunu niso be. Uporabniki pa so dolžni predložiti zahtevane podatke zagotovljena sredstva, potrebne za analizo porabe sredstev. – za namene, za katere se med letom izkaže, da v proračunu niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem ob- segu, IV. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI – za kritje proračunskega primanjkljaja. Porabljena sredstva za tekočo proračunsko rezervo se 20. člen razporedijo pri uporabnikih na postavko na katero se nana- Finančno-računovodska opravila za krajevne skupnosti šajo, če takšne postavke ni, pa se zanje odpre nova postav- se vodijo v okviru občinske uprave. Krajevne skupnosti se ka. lahko odločijo, da vodijo finančno računovodske posle sa- O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odlo- mostojno, za kar pa se ne zagotavljajo dodatna sredstva iz ča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi proračuna. naslednji seji. 21. člen 13. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Za izvrševanje proračuna občine je odgovoren župan. RS, uporablja pa se od 1. 1. 1999 dalje.

14. člen Št. 032-7/99 Župan občine odloča: Tišina, dne 10. maja 1999. – o prenosu sredstev med posameznimi nameni prora- čuna občine določenim v bilanci odhodkov, Župan – o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih Občine Tišina presežkov zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zago- Alojz Flegar l. r. tovitvi tekoče likvidnosti proračuna, – o podpisu pogodb za financiranje investicijskih ob- jektov in opreme ter drugih materialnih stroškov v okviru sprejetega proračuna. VOJNIK O uporabi teh sredstev je župan dolžan poročati občin- skemu svetu ob obravnavi porabe proračunskih sredstev v občinskem svetu. 2787. Odlok o ustanovitvi novega naselja Dedni vrh

15. člen Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentira- O odpisu neizterljivih prispevkov ter drugih obveznosti, nju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80, 42/86, ki so prihodek proračuna, odloča občinski svet. 8/90), pravilnika o določanju imen, naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80 16. člen – odločba US RS in Uradni list RS, št. 58/92) in 18. člena statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 82/98), je Občin- Sredstva proračuna za investicije v izgradnjo občinskih ski svet občine Vojnik na seji dne 17. 6. 1999 sprejel cest, lokalnih cest, vodovodnega omrežja in komunalnih objektov se razpolagajo v skladu s kriteriji, ki so določeni v O D L O K odloku proračuna, ali jih pa v skladu s politiko investicij v določenem obdobju sprejme občinski svet s proračunom o ustanovitvi novega naselja Dedni vrh občine. 1. člen 17. člen Od naselja Ilovca se odcepi zaselek Dedni Vrh in se Krajevna skupnost na katerem območju se gradi občin- ustanovi novo naselje z imenom Dedni Vrh, ki spada h ska cesta, mora z lastnimi sredstvi zagotoviti delež, ki ustre- Krajevni skupnosti Vojnik. V novonastalem naselju s stavbe za najmanj 5% predračunske vrednosti investicije. Krajevna oštevilčijo v skladu z veljavnimi predpisi. skupnost je upravičena do sofinanciranja izgradnje vaških cest, če zagotovi za novogradnjo najmanj 50% sredstev po 2. člen predračunski vrednosti, za preplastitev pa najmanj 70% sred- Meja med naseljema Frankolovi in novonastalim nase- stev po predračunski vrednosti. ljem Dedni Vrh se spremeni tako, da se stavba v naselju Pri investicijah v primarno komunalno omrežje in pri- Frankolovo, ki ima hišno številko Frankolovo 50 priključi k marno vodovodno omrežje mora krajevna skupnost na ob- novonastalemu naselju Dedni Vrh. močju katere se to izgrajuje, zagotoviti lastno udeležbo v višini najmanj 50% sredstev po predračunski vrednosti ozi- 3. člen roma občinski svet lahko udeležbo krajevne skupnosti v Meja med naseljem Rove in Dedni Vrh se spremeni specifičnih primerih spremeni. tako, da stavba s hišno številko Rove 25 preide v naselje Dedni Vrh. 18. člen Uporabniki proračuna so dolžni nabavo opreme, inve- 4. člen sticijska dela, vzdrževalna dela in storitve oddajati s pogod- Meja med naseljem Ilovce in Dedni Vrh se spremeni bo in v skladu s predpisi, ki veljajo za državni proračun, tako, da stavbe s hišno številko 2, 2a, 2c, 2d, 3, 4, 5, 6 in 7 dokler ne bo sprejet ustrezen predpis. spadajo v Dedni Vrh. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7519

5. člen Nove meje naselij Frankolovo, Rove, Ilovca in Dedni Št. 665/6-99/7 Vrh potekajo po posestnih mejah in so razvidne v grafičnem Vojnik, dne 17. junija 1999. prikazu RPE (register prostorskih enot), ki ga vodi Geodet- ska uprava RS, Območna geodetska uprava Celje. Župan Občine Vojnik Beno Podergajs l. r. 6. člen Stavbe v novonastalem naselju Dedni Vrh se zaradi sprememb, ki jih določa ta odlok, preštevilčijo v skladu z veljavnimi predpisi. 2788. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Vojnik 7. člen Območna geodetska uprava Celje izvede vse potrebne Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih spremembe v evidenci hišnih številk in registru prostorskih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 12. člena statuta Obči- enot, izdela seznam sprememb v oštevilčbi objektov ter ga ne Vojnik (Uradni list RS, št. 82/98) je Občinski svet občine posreduje vsem pristojnim uporabnikom. Vojnik na seji dne 12. 5. 1999 sprejel

8. člen O D L O K Območna geodetska uprava naroči in posreduje nove o kategorizaciji občinskih cest v Občini Vojnik tablice s hišno številko pristojnemu organu. Stroške za izde- lavo novih tablic s hišno števiko nosi Občina Vojnik. 1. člen Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah 9. člen in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga Lastniki oziroma upravljalci oštevilčenih stavb morajo prevzemajo. nove tablice s hišno številko namestiti najkasneje 8 dni po 2. člen prejemu obvestila, da je tablica izdelana. Stare tablice lahko Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s ostanejo nameščene največ eno leto po namestitvi novih. skrajšano oznako: LC) in javne poti (s skrajšano oznako: JP).

10. člen 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Lokalne ceste so: listu RS. Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati vsi – ceste med naselji v Občini Vojnik in ceste med nase- predpisi, ki urejajo status navedenega naselja. lji v Občini Vojnik in naselji v sosednjih občinah.

4. člen Lokalne ceste ( LC ) med naselji v občini ter med naselji v občini in naselji v sosednjih občinah so:

Št. Šifra ceste Začetek Potek ceste Konec ceste Dolžina ceste Preostala dolžina Namen ali odseka v občini v sos. obč. uporabe 1. 396010 686 Dramlje-Bovše-Ljubečna 464070 2615 5500 MP 2. 464020 396010 Pristava-Rihter-Jankova 464030 4925 MP 3. 464030 430 Ilovca-Grušovec-Črešnjice 464040 7210 MP 4. 464040 430 Verpete-Peskolom-Konjice 383100 3750 2700 MP 5 464050 430 Frankolovo–Socka 693 4989 MP 6. 032010 032030 Šmartno v R.D.-Vojnik 430 2390 8501 MP 7. 464080 430 Vojnik- Ljubečna 464070 2320 422 MP 8. 464090 032010 Vojnik–Žaga Remont 429 1998 MP 9. 464110 693 Nova Cerkev 693 333 MP 10. 464120 693 Socka–Dobrna 464160 1200 2680 MP 11. 032020 032010 Šmartno-Kučej-Lemberg 429 1190 2729 MP 12. 464140 430 Arclinska cesta 032010 1188 MP 13. 396020 686 Trnovec-Glinsko-Žepina 464070 515 6097 MP 14. 032120 430 Cesta v Lešje 032010 1002 3102 MP 15. 034050 034090 Ljubečna-Baron–Arclin 464070 260 2065 MP 16. 464070 430 Arclin-Ljubečna-Dole 686 812 8187 MP Skupaj dolžina 36.697

MP – Motorni promet Stran 7520 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

5. člen Lokalne zbirne ceste v kraju Vojnik se razvrstijo tudi v podkategorije Zbirne krajevne ceste (s skrajšano oznako: LZ). Zbirni krajevni cesti v kraju Vojnik sta:

Št. Šifra ceste Začetek Potek ceste Konec ceste Dolžina ceste Preostala dolžina Namen ali odseka v občini v sos. obč. uporabe 1. 464180 464080 Prušnikova ulica 464080 510 MP 2. 464190 430 Kašova ulica 964040 520 MP Skupaj dolžina 1030

6. člen Javne poti ( JP ) v naselju Vojnik so naslednje:

Št. Šifra ceste Začetek Potek ceste Konec ceste Dolžina ceste Preostala dolžina Namen ali odseka v občini v sos. obč. uporabe 1. 965060 464080 Čufarjeva ulica 464190 160 MP 2. 965070 965060 Voduškova ulica 964040 180 MP 3. 965080 464190 Petelinškova ulica HŠ 13 160 MP 4. 965090 464080 Škoflekova ulica 464180 200 MP 5. 965100 464180 Krožna pot 464180 150 MP 6. 965110 464190 Preložnikova ulica HŠ 45 320 MP 7. 965120 965130 Pristovškova ulica HS 14 180 MP 8. 965130 965110 Žlavsova ulica 464080 220 MP 9. 965140 965110 Ahtikova ulica HŠ 9 160 MP 10. 965150 430 Brezovnikova ulica 965430 180 MP 11. 965160 464080 Parmova ulica HŠ 6 100 MP 12. 965760 965110 Vojnik (Pov.cesta) 430 78 MP 13. 965850 965140 Belakova ulica HŠ 7 150 MP 14. 965860 965110 Murnova ulica 464080 140 MP 15. 965870 464080 Vinterjeva ulica 430 320 MP Skupaj dolžina 2738

7. člen Javne poti ( JP ) v naseljih in med naselji so:

Št. Šifra ceste Začetek Potek ceste Konec ceste Dolžina ceste Preostala dolžina Namen ali odseka v občini v sos. obč. uporabe 1. 964010 965300 Bezovica-Zg.Slemene HŠ 1 1198 MP 2. 964020 464020 Pristava–Sitar HŠ 11 1396 MP 3. 964030 964040 Cesta na Tomaž 1. del HŠ 27 1408 MP 4. 964040 464180 Vojnik-Cer. Dev. Marije HŠ 23 1404 MP 5. 964050 964040 Cesta na Tomaž 2.del HŠ 34 1820 MP 6. 964060 464030 Strnad-Čretnik(Macuh) HŠ 56 900 MP 7. 964070 430 Videnšek (Frankolovo) (Macuh) HŠ 12 610 MP 8. 964080 429 Višnja vas–Kaplja HŠ 34 1420 MP 9. 964090 464140 Arclin-Kožuh-Špeglič-Lešje 032120 1910 MP 10. 964100 964590 Vizore (Mlakarjev križ) HŠ 101 512 MP 11. 964110 964590 Vizore (Odcep do Mavher) HŠ 16 306 MP 12. 964120 964590 Vizore (Oprešnik Miha) HŠ 18 600 MP 13. 964130 693 Socka–Selce 964140 2110 MP 14. 964140 964130 Selce–Zg.Selce 964290 982 MP 15. 964150 430 Frankolovo-Ovtar-Bračič 965350 910 MP 16. 964160 964170 Graščina-Dol pod Gojko HŠ 13 324 MP 17. 964170 430 Graščina (Korošec) HŠ 18 1410 MP 18. 964180 430 Verpete–Ramšak–Stari bazen 964420 1422 MP 19. 964190 693 Socka–Zlateče HŠ 18 1444 MP 20. 964200 693 Socka–Straža HŠ 10 1522 MP 21. 964210 464050 Straža-Trnovlje pri Socki HŠ 11 714 MP 22. 964220 964510 Socka-Čreškova-Špegelj HŠ 47 400 MP 23. 964230 693 Socka 2-Socka 5 HŠ 5 622 MP 24. 964240 693 Socka–Homec 21-Zlateče HŠ 21 3912 MP 25. 964250 693 Nova Cerkev–Razdelj HŠ 44 426 MP 26. 964260 693 Nova Cerkev–Novake 20 HŠ 20 1350 MP Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7521

Št. Šifra ceste Začetek Potek ceste Konec ceste Dolžina ceste Preostala dolžina Namen ali odseka v občini v sos. obč. uporabe 27. 964270 693 Socka (Graščina) HŠ 57 560 MP 28. 964280 964270 Graščina–Skok–Pesjak HŠ 12 350 MP 29. 964290 693 Socka (Založnik) Selce 4 964140 1220 MP 30. 964300 693 Socka-Kmetija Šeško HŠ 33 413 MP 31. 964310 965300 Bezovica–Gabrovec HŠ 1 1025 MP 32. 964320 965720 Črešnjevec-Kladnart-Zg.Slemene HŠ 5 1218 MP 33. 964330 965720 Plate–Male Dole 964340 1511 MP 34. 964340 965720 AP MPale Dole-Lačna vas 965730 2116 MP 35. 964350 964330 Plate (Blazinšek) HŠ 14 350 MP 36. 964360 964720 Cesta v Želče HŠ 8 1016 MP 37. 964370 965720 Male Dole-Proti km.Prekoršek HŠ 33 1612 MP 38. 964380 964340 Oprčkal (Vinska cesta) 464020 1100 MP 39. 964390 430 Cesta v Lindek Beli potok HŠ 22 4521 MP 40. 964410 964440 Čretnik-Lukman-Lindek 964390 1410 MP 41. 964420 430 Beli potok-Marzidovšek-Medved 464050 2970 MP 42. 964430 964420 Frankolovo- Beli potok (Štante) HŠ 5 820 MP 43. 964440 964420 Marzidovšek-Čretnik-Lukman 964410 1560 MP 44. 964450 964420 Turistična kmetija Goršek HŠ 27 407 MP 45. 964460 430 Beli potok Grrgorc Anton HŠ 3a 340 MP 46. 964470 430 Rakova steza-Falnoga-Frankolov 964560 2498 MP 47. 964480 964470 Rakova steza–Huba HŠ 4a 878 MP 48. 964490 964500 Žerovnik–Rakova steza 1. 964470 1300 MP 49. 964500 430 Žerovnik–Rakova steza 2. 964560 1112 MP 50. 964510 693 Socka–Vel.Raven 964920 2614 MP 51. 964520 964510 Velika Raven-Čreškova 964510 678 MP 52. 964530 693 Socka 964520 360 MP 53. 964540 964510 Okoli gost.Koprivnik 693 150 MP 54. 964550 693 Nova Cerkev–Novake 964560 2915 MP 55. 964560 964550 Straža 3–Stražica 964470 1998 MP 56. 964570 964550 Novake–Straža 4 HŠ 4 2112 MP 57. 964580 964560 Straža (Zabukovje) Skočaj HŠ 5 1024 MP 58. 964590 429 Vizore-Landek 964990 3750 MP 59. 964600 429 Hrenova 17a HŠ 17a 616 MP 60. 964620 429 Hrenova 29 HŠ 29 324 MP 61. 964630 693 Cesta v Landek (Steble) HŠ 6 300 MP 62. 964640 693 Nova Cerkev(Gost.Kovač) 693 224 MP 63. 964650 430 Ivenca–Falnoga-Ferlič HŠ 22 600 MP 64. 964660 430 Ivenca–Žlaus-Petre HŠ 20 550 MP 65. 964670 693 Nova Cerkev (Kamenšek) HŠ 6 1133 MP 66. 964700 464050 Trnovlje pri Socki–Selce 964130 798 MP 67. 964740 429 Vine HŠ 68 618 MP 68. 964780 965180 Podgorje–Rove (Ribič-Kovač) HŠ 16a 1000 MP 69. 964800 429 Lemberg (Mežnar) HŠ 12 510 MP 70. 964900 429 Sp.Hrenova-Gobec (Hrenova) HŠ 53 2000 MP 71. 964910 430 Globoče–Dedni vrh HŠ 5 1700 MP 72. 964920 964950 Velika raven–Zabrže MEJA 1002 1200 MP 73. 964990 964590 Landek 9–Vine 965050 1100 MP 74. 965000 964990 Landek 9–Vrba 464120 1200 MP 75. 965010 964420 Dol pod Gojko HŠ 8 512 MP 76. 965020 965400 Dol pod Gojko–Lipa 6 464050 1700 MP 77. 965030 965400 Frankolovo–Pintar- Ravnak 965580 2000 MP 78. 965040 430 Ivenca HŠ 10a 200 MP 79. 965050 429 Lemberg-Vine HŠ 16 2108 MP 80. 965170 464030 Cesta za Rove-Trbinšek HŠ 10 612 MP 81. 965180 464040 Podgorje–Črešnjice 464030 1060 MP 82. 965190 965350 Bez.Bukovje–Rove-Rihter 965200 1380 MP 83. 965200 964070 Kuretnica (Pušnik)-Rove 464030 1100 MP 84. 965210 396010 Razgor–Pogladič HŠ 5b 530 MP 85. 965220 396010 Razgor–Kerš HŠ 13 c 1190 MP 86. 965230 396010 Razgor–Hribernik HŠ 14 408 MP 87. 965240 396010 Razgor–Jerič HŠ 12 202 MP 88. 965250 396010 Razgor–Trg.Rečnik HŠ 19 616 MP 89. 965260 396010 Razgor–Pucej HŠ 15 750 MP 90. 965270 464020 Pristava–Dobrotin 964050 1900 MP 91. 965280 464020 Pristava–Sitar HŠ 15 220 MP Stran 7522 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Št. Šifra ceste Začetek Potek ceste Konec ceste Dolžina ceste Preostala dolžina Namen ali odseka v občini v sos. obč. uporabe 92. 965580 965400 Blazinšek-Ravnak-Zg.Selce HŠ 37 1580 MP 93. 965290 464020 Pristava–Gradišče HŠ 14 310 MP 94. 965300 464020 Rihter–Bezovica 964010 738 MP 95. 965310 464020 Pristava–Kožuh HŠ 10 303 MP 96 964060 464030 Ilovca–Mačuh HŠ 11 409 MP 97. 965330 464030 Grušovec–Brdce HŠ 21 706 MP 98. 965340 464040 Črešnjice–ZidanicaSt.bazen R2- 430 2590 MP 99. 965350 464040 Bezenškovo Bukovje 964150 910 MP 100. 965360 464040 Odcep (kapela Weisenbach) 965340 450 MP 101. 965370 464050 Trnovlje pri Socki–Socka 964130 670 MP 102. 965380 464050 Odcep za Zabukovje 1 HŠ 1 512 MP 103. 965390 464050 Odcep za Stražo pri Dolu HŠ 6 2198 MP 104. 965400 464050 Odcep za Lipo (Pintar) 965030 1350 MP 105. 965410 965400 Odcep za vodohram HŠ 11 310 MP 106. 965420 032010 Gmajna–Višnja vas 964080 2390 MP 107. 965430 464090 Ob Hudinji–Grad Tabor HŠ 14 750 MP 108. 965440 464090 Vojnik (Suholežnik)-Konjsko 965420 1004 MP 109. 966450 464090 Kmetija Blažič (Konjsko) 964080 1426 MP 110. 965460 R2-430 Arclinska cesta 464080 603 MP 111. 965470 965460 Arclinska cesta (Kveder) HŠ 36 306 MP 112. 965480 R2-429 Polže R3-693 1190 MP 113. 965490 R2-429 Odcep za Polže 21 965510 1120 MP 114. 965500 965520 Polže–Nova Cerkev R3-693 270 MP 115. 965510 965480 Polže 25-Polže 21 965490 511 MP 116. 965520 965480 Polže-Soržev mlin-Socka R2-429 444 MP 117. 965530 965540 Čreškova-Zavrh nad Dobrno 964960 800 500 MP 118. 965540 464120 Čreškova–Vel.Raven 964980 1982 MP 119. 965590 R2-429 Lemberg-Hrenova (Šmartno) MEJA 2390 1200 MP 120. 965680 464080 Cesta talcev (Vojnik)-Vršnik HŠ 19 400 MP 121. 965690 032010 Odsek Ribiška koča-Gmajna 965420 650 MP 122. 965700 965710 Turnšek (Šmartno v R.D.) 965420 710 MP 123. 965710 032010 Črepjek (Šmartno v R.D.) HŠ 23 680 MP 124. 965720 464020 Petel.-Razgorce-Črešnjevec 964320 2700 MP 125. 965730 964340 Jankova–Lačna vas HŠ 12 1008 MP 126. 965740 464030 Lačna vas–Dolgo rebro 965370 965 MP 127. 965770 R2-429 Kapla Krznar 964080 320 MP 128. 965780 464030 Jankova–Male Dole Javorič HŠ 4 612 MP 129. 965790 464070 Arclin 1. Cesta (Feguš) HŠ 57b 260 MP 130. 965800 R2-430 Arclin 2. cesta (Skutnik) HŠ 63 290 MP 131. 965810 964130 Selce 2. cesta HŠ 31 480 MP 132. 965820 964590 Cesta proti Dolerju HŠ 16 650 MP 133. 965830 964090 Cesta v Arclin 17 HŠ 17 600 MP 134. 965840 964090 Cesta v Arclin 7 HŠ 7 450 MP 135. 965880 464080 Pot na Dobrotin HŠ 46 600 MP 136. 965890 464080 Cesta talcev-lovski dom Vojnik HŠ 45 240 MP 137. 965900 464080 Vojnik-Špeglič-Žgajner Viki HŠ 43 240 MP 138. 965910 032010 Cesta v Šm.-Marguč-Zupanc 032010 960 MP 139. 965920 964090 Arclin (Kamenik) HŠ 1 360 MP 140. 965930 964990 Landek (Gregač) HŠ 18 760 MP 141. 965940 464050 Frankolovo-Žohar-Kolar HŠ 23 a 1100 MP 142. 965950 429 Višnja vas Mirnik-Rojc HŠ 16 260 MP 143. 965960 430 Arclin Krašovec-Juteršek 464070 140 MP 144. 965970 464070 Arclin-Golihleb-Brance-Bincelj HŠ 34a 557 MP Skupaj dolžina 151900

MP – motorni promet

8. člen H kategorizaciji občinskih cest določenih s tem odlo- kom, je bilo v skladu z določbo 17. člena uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97) pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za ceste št. 347-05-3/99 / Brank od dne 9. 6. 1999. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7523

9. člen II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV Z dnem uveljavitve tega odloka za Občino Vojnik pre- IN UPRAVLJAVCEV neha veljati odlok o razvrstitvi cest na območju Občine Celje (Delegatov poročevalec z dne 26. 9. 1985). 5. člen Objekti in naprave uporabnikov so: 10. člen 1. vodovodni priključek, 2. spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem omrežjem in vodomerom, vključno s priključnim ventilom, od- listu RS. vzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi; 3. obračunski vodomer z vodomernim jaškom ali nišo s Št. 165-2/99-2 pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za Vojnik, dne 12. maja 1999. njim; 4. interno vodovodno in hidrantno omrežje; Župan 5. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reducira- Občine Vojnik nje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali Benedikt Podergajs l. r. požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračun- skim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom. Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi uprav- lja in razpolaga in se zgrade na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta. Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme pri- ŽIROVNICA ključiti samo na osnovi posebne odločbe upravnega organa, ki izdajo gradbeno dovoljenje. 2789. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Žirovnica 6. člen Objekti in naprave upravljavcev so: Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list a) sekundarno vodovodno omrežje in naprave: RS, št. 32/93), 7. člena zakona o gospodarskih javnih služ- – omrežje in naprave za neposredno priključevanje upo- bah (Uradni list RS, št. 32/93), 3. in 25. člena zakona o rabnikov na stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko prekrških (Uradni list SRS, 25/83, 36/83 - popr., 42/85, območje, turistično območje, manjše naselje); 2/86 - popr., 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, – omrežje in naprave za preprečevanje požarov (hidrant- 13/93, 66/93, 35/97, 87/97 in 73/98), 4. člena odloka o no omrežje); gospodarskih javnih službah v Občini Jesenice (Uradni list – omrežje za vzdrževanje javnih površin; RS, št. 33/95) ter 10. in 18. člena statuta Občine Žirovnica – črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka je Občinski svet občine Žirovnica na 7. seji dne 26. maja vode na sekundarnem omrežju; 1999 sprejel – naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju; O D L O K b) primarno vodovodno omrežje in naprave: o oskrbi s pitno vodo na območju Občine – na ureditvenem območju naselja (industrijskih obmo- Žirovnica čij, turističnih območij) kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališ- ča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice; – naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju; I. SPLOŠNE DOLOČBE – vodohrani; – cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodo- 1. člen vodnega omrežja ali vodohranov; Odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, go- – cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi spodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi ob- vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javne- močji, turističnimi območji, manjšimi naselji); ga vodovoda) v Občini Žirovnica. c) magistralno vodovodno omrežje in naprave: – objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so 2. člen pomembni za oskrbo več občin ali regije; Javni vodovod je magistralno, primarno in sekundarno – tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarne- vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, (v ga omrežja; nadaljnjem besedilu: javni vodovod), ki zagotavlja oskrbo naj- – vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bo- manj petih gospodinjstev ali dvajsetih ljudi in je v lasti Občine gatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, Žirovnica. ki služijo več občinam ali regiji.

3. člen Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in prav- III. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD ne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporab- ljajo njegovo požarno varstveno funkcijo. 7. člen Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglas- 4. člen jem, ki ga izda upravljavec v skladu z določili odloka. Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda določa podrobnejša navodila in tehnične 8. člen normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje Na področju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekontstruira javnega vodovoda. javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna. Stran 7524 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

Upravljavec mora obvestiti uporabnika, da je obvezna IV. PREVZEM VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV priključitev njegovega objekta na javni vodovod in jim posre- V UPRAVLJANJE dovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek. 12. člen 9. člen Za prevzem vodovodnih objektov in naprav v javno vo- Upravljavec izdaja soglasja k: dovno omrežje, s katerimi upravljajo drugi upravljavci, morajo – prostorskim izvedbenim aktom, biti izpolnjeni naslednji pogoji: – lokacijski dokumentaciji, 1. vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno – na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco pri- – vlogi za uporabno dovoljenje, ključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove – vlogi za začasen priključek, vrednosti, urejena lastninska razmerja, odlok o zaščiti vodne- – za priključitev. ga vira), 2. vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregle- 10. člen dani in žigosani skladno s predpisi Urada za standardizacijo in Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejš- meroslovje, njega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumen- 3. izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, tacijo: ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom, a) za soglasje k lokacijski dokumentaciji: 4. sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avto- – situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, matizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in zanj izdelan – opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predračun, predvideno potrošnjo vode, 5. izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencira- b) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovo- na cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prev- ljenja: zetih naprav, – pravnomočno lokacijsko dovoljenje, 6. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano – situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, z zapisniki o primopredaji: (dokumentacije, evidence, knjigo- – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projek- vodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, tom za priključitev na javni vodovod, podatkih o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev). – soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadome- sti soglasje lastnika, V. UPORABA JAVNEGA VODOVODA c) soglasje za priključitev, če ni bilo že izdano v postop- 13. člen ku za pridobitev gradbenega dovoljenja: Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega – pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je vodo drugih porabnikov priključenih na javni vodovod ali, ki bi bil objekt zgrajen pred letom 1967), vplival na kakovost vode v javnem vodovodu. – katasterski načrt (mapna kopija), – situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, 14. člen – načrt strojne (vodovodne) napeljave, Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in – soglasje za prekop cestišča, hkrati lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna – soglasja lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, katerih bo potekal priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki brez kakršnekoli medsebojne povezave. nadomesti soglasje lastnika, d) soglasje za začasni priključek: – situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, VI. VARČEVANJE Z VODO – odločbo upravnega organa o začasnem objektu, – opis predvidene porabe vode, 15. člen e) soglasje izdaja upravljavec tudi k tistim gradnjam ob- V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesna- jektov, ki se priključujejo na lasten vir oskrbe s pitno vodo, ženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, kakor tudi v primerih, ko za objekt ne potrebuje vode in v ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanj- primerih, kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi grad- šati dobavo vode, mora pa postopati skladno s sprejetimi nje objekta. načrti ukrepov za take primere. Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporab- lja točka c) tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa 16. člen se predloži, če je bilo izdano. Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izko- riščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so pri nastopu višje sile 11. člen dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira ali dati svoje Upravljavec je dolžan izvesti priključek in dobavljati vodo črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih živ- uporabniku, če uporabnik poleg pogojev iz soglasij: ljenjskih potreb občanov in požarno varnost. – predloži atest o brezhibnosti vodovodnega priključka in interne vodovodne instalacije; – predloži potrdilo o dezinfekciji interne vodovodne in- VII. MERITEV KOLIČIN PORABLJENE VODE stalacije; – poravna prispevek za priključitev na vodovodno omrež- 17. člen je. Višina prispevka se določi v skladu z merili in kriteriji, ki jih Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodo- potrdi občinski svet. Prispevek se plača pred izdajo gradbe- meri. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene po- nega dovoljenja. Uporabnik vode s plačilom prispevka ne sebno pogodbo o meritvi porabljene vode. Posebne pogod- pridobi razpolagalne pravice na javnem vodovodu. be se sklenejo tudi s porabniki s pavšalnim odjemom, kadar Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej. meritev ni možna. Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7525

18. člen 26. člen Porabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več vodne vire na območju, ki ga oskrbuje s pitno vodo javni porabnikov, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz istega priključka, vodovod, morajo stalno meriti količino porablje vode. na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljavec račun upravnikom po dogovorjenih kriterijih 19. člen razdelitve po posameznih uporabnikih. Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodo- voda obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve 27. člen določi upravljalec v skladu s projektom. Uporabnik ne sme Račun mora porabnik plačati v roku, navedenem na prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera. položnici ali računu. Porabnik lahko sporoči upravljavcu pisni Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigo- ugovor na obračun, najkasneje v osmih dneh po prejemu san od pristojnega organa. računa ali položnice. Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za nji- Če uporabnik ne plača zneska računa na položnici ali hove redne preglede in za menjavo na stroške upravljalca. račun v postavljenem roku, pa ni sporočil upravljavcu pisnega ugovora na obračun, ga upravljavec pisno opozori. 20. člen Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porab- Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali uprav- nika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave ljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih me- vode. stih in jih upravljavec javnega vodovoda ne vzdržuje in ne Če uporabnik ne plača zneska računa na položnici ali odčituje za obračun stroškov, razen če skleneta upravljalec računu niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, lahko javnega vodovoda in upravljavec internega vodovoda o tem upravljavec prekine dobavo vode. posebno pogodbo.

21. člen X. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vo- domer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblašče- 28. člen nim osebam upravljavca za vzdrževanje in redne preglede. Upravljavec ima pri preskrbi s pitno vodo naslednje ob- veznosti: 22. člen – zagotavljanje normalnega obratovanja samega vodo- Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporab- voda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravlja- nik prijaviti upravljavcu. Uporabnik ima poleg rednih pregle- nje predlog za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbo- dov iz 19. člena pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti valnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanja vodnih obračunskega vodomera, če je sporna njegova točnost. Če virov; se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven do- – redno vzdrževanje javnega vodovoda; pustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec, v – kontroliranje hišnih priključkov; nasprotnem primeru pa uporabnik. – redno vzdrževanje obračunskih vodomerov in skrb za redne preizkuse, skladno z zakonom o meroslovju (Uradni list RS, št. 1/95) ali na zahtevo uporabnika, kot to določa 22. VIII. OBRAČUN OSKRBE S PITNO VODO člen odloka; – redno kontroliranje kvalitete vode, skladno s predpisi, 23. člen ki urejajo to področje; Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v – obveščanje uporabnikov o času trajanja in ukrepih ob kubičnih metrih po odčitku obračunskega vodomera na pri- prekinitvah in prednostni oskrbi vode v sredstvih javnega ob- ključku. veščanja ali neposredno; Občinski svet daje soglasje za ceno za porabljeno vodo – izdelava in vodenje katastra javnega vodovoda in osta- na predlog upravljavca javnega vodovoda, če z zakonom ali lih evidenc; odredbo vlade ni določeno drugače. – odčitavanje vodomerov in redno obračunavanje stro- škov po veljavnem tarifnem pravilniku; 24. člen – izdajanje soglasij in omogočanje priključitev na javni Če upravljavec ali porabnik ugotovita, da je obračunski vodovod, kot to določa ta odlok; vodomer v okvari, ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali – organiziranje preskrbe v primeru višje sile in poroča- če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodo- nje o nastopu višje sile pristojnim občinskim oziroma mestnim mera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v organom; zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju. Če še ni – sistematično pregledovanje javnega vodovoda, ugo- bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se tavljanje izgub ter skrb za avtomatizacijo; določi povprečna poraba na osnovi standardov porabe. – preizkušanje in vzdrževanje hidrantov; – lahko kontrolira ustreznost internega vodovodnega omrežja pred priključitvijo na javni vodovod; IX. IZSTAVLJANJE IN PLAČEVANJE RAČUNOV – merjenje količine načrpane vode na lastnih črpališčih; – pri posegih v prostor je treba upoštevati pogoje odlo- 25. člen ka o varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje pitnih voda 1. Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obra- v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 77/98); čunava v kubičnih metrih po odčitku vsakega obračunskega – pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji vodovod- vodomera na vodovodnem priključku posebej. nega omrežja, je treba preveriti in po potrebi obnoviti vodovo- 2. Pri porabnikih – fizičnih osebah odčita upravljavec de, ki ne ustrezajo več veljavnim normativom za hidrantno stanje na obračunskem vodomeru najmanj dvakrat letno, pri omrežje; pravnih osebah pa najmanj šestkrat letno, neupoštevaje števi- – javni vodovodi naj potekajo po javnih prometnih povr- la odčitkov zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave šinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno vzdrže- vodomera. vanje vodov in priključkov; Stran 7526 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

– javni vodovodi morajo biti zgrajeni iz atestiranih mate- 33. člen rialov; Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. – javni vodovodi morajo biti zgrajeni v skladu z geoteh- V primeru poškodbe nosi vse stroške za popravilo okva- ničnimi pogoji; re, ki jo je povzročil. – pri proizvodnih in storitvenih dejavnostih je treba za uporabo tehnološke vode načeloma predvideti in uporabljati zaprte sisteme. XII. PREKINITEV DOBAVE VODE

29. člen 34. člen Uporabniki imajo naslednje obveznosti: Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi – na javni vodovod se priključijo le s soglasjem uprav- prekine dobavo vode, če uporabnik kljub obvestilu v določe- ljavca; nem roku ne odpravi pomanjkljivosti oziroma kršitev, v nasled- – redno vzdržujejo interno omrežje, vodomerni jašek ali njih primerih: nišo, hišni priključek in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzo- 1. če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška vanjem in čistijo dostope do njih zaradi snega, ledu in druge- ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v ga materiala; javnem vodovodu, – ščitijo pred zmrzovanjem obračunski vodomer; 2. če je priključek na vodovod izveden brez soglasja – dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitava- upravljavca, nje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali 3. če interna instalacija in druge naprave uporabnika okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode; ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik – kontrolirajo stvarno porabo vode in jo primerjajo z ne izboljša stanja, dovoljeno ob priključitvi; 4. če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priklju- – javljajo upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, čitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če priključku in vodomerih in o odjemu vode iz požarnih hidran- razširi svojo napeljavo, tov; 5. če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčita- – pisno obveščajo upravljavca o spremembi naslova, vanje ali zamenjavo vodomera, ali pregled priključka in notra- lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem njih napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z določili odloka, in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe. Spre- 6. če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plom- memba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti; bo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo – redno plačujejo vodo in priključno moč na podlagi priključka, glede na stanje ob priključitvi, izdanih računov; 7. če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z – urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obra- vodo, čun preko enega obračunskega vodomera in sporočijo uprav- 8. če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu ljavcu naslovnika in plačnika računov; niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, – izvrševanje varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru ki je na njem naveden, višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode; 9. z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem – pridobijo soglasje upravljavca za večja dela pri prede- z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča lavi in popravilih internega omrežja; nevarnost onesnaževanja vode. – povrnejo škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi 35. člen motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali Upravljavec prekine dobavo vode in ukine priključek, če povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu. uporabnik pisno odpove priključek ali zahteva prekinitev do- bave vode. 30. člen Priključek upravljavec ukine tako, da: Izvajalci del pri vzdrževanju in rekonstrukciji ali gradnji – fizično odstrani priključni ventil in cev, cest, ulic in trgov morajo pridobiti soglasje upravljavca jav- – izbriše priključek iz katastra, nega vodovoda in vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave – vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev. v prvotno stanje. Upravljavci drugih infrastrukturnih objektov Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik. in naprav morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoš- 36. člen kodovane. Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda, vendar pa mora o času trajanja prekinitve XI. ODVZEM VODE IZ HIDRANTOV dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno. 31. člen Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem 37. člen požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem V primeru nepredvidenih okvar ima upravljavec za krajši stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljav- čas pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila. ca le za gašenje požarov. Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode se sklene XIII. ZAŠČITA VODNIH VIROV pogodba. 38. člen 32. člen Na območju Občine Žirovnica so vodni viri, varstvena Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja območja in ukrepi za zavarovanje le-teh določeni z odlokom o direktno iz omrežja brez vodomera, veljajo določbe prejšnje- varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje pitnih voda v ga člena tega odloka. Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 77/98). Uradni list Republike Slovenije Št. 58 / 20. 7. 1999 / Stran 7527

XIV. KAZENSKE DOLOČBE 44. člen Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja- 39. člen jo pristojne inšpekcijske službe, pooblaščeni delavci uprav- Z denarno kaznijo od 20.000 do 360.000 SIT se kaz- ljavca pa opravljajo strokovni nadzor. nuje upravljavec javnega vodovoda: 1. če prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila 45. člen uporabnikom (28. člen) in je zato povzročena škoda; Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati pravilnik o 2. če ne dopusti priključitve, kot to določa 7. člen; preskrbi s pitno vodo na območju Občine Jesenice (UVG, št. 3. če ne izpolnjuje obveznosti prednostne oskrbe z vo- 9/88). do za osnovne potrebe občanov v času pomanjkanja ob na- stopu višje sile (28. člen); 46. člen 4. če ne izpolnjuje obveznosti po četrti, peti, štirinajsti in Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu petnajsti alinei 28. člena tega odloka. Republike Slovenije. Z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 SIT se kaznuje prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi ogovorna oseba Št. 032-7/10 -99 upravljavca. Žirovnica, dne 27. maja 1999. Podžupan 40. člen Občine Žirovnica Z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 SIT se kaznuje Franc Pfajfar, inž. l. r. za prekršek uporabnik, če: 1. se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda (8. člen); 2. se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (prva alinea 29. člena); 2790. Odlok o občinskem prazniku in spominskem 3. ne izpolnjuje obveznosti iz druge, tretje, četrte, šeste, dnevu sedme in enajste alinee 29. člena; 4. prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z ne- Na podlagi 7. člena in v skladu z 19. členom statuta strokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi (13. člen); Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99) ter 13. člena 5. odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z 31. členom. poslovnika o delu Občinskega sveta občine Žirovnica (Uradni Za prekršek iz 1. do 5. točke prvega odstavka tega list RS, št. 23/99) je Občinski svet občine Žirovnica na 7. seji člena se kaznuje uporabnik – pravna oseba ali podjetnik dne 26. maja 1999 sprejel posameznik z denarno kaznijo od 20.000 do 360.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 10.000 O D L O K do 60.000 SIT. o občinskem prazniku in spominskem dnevu

41. člen 1. člen Z denarno kaznijo od 50.000 do 360.000 SIT se kaz- Občina Žirovnica ima svoj občinski praznik. nuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, če: Občina Žirovnica ima svoj spominski dan. 1. ne poskrbi, da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest ali ulic in trgov ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvot- 2. člen nem stanju (30. člen); Praznik Občine Žirovnica je 3. december, v spomin na 2. pri opravljanju del na svojih objektih in napravah ne rojstvo našega največjega pesnika, dr. Franceta Prešerna. zagotovi, da ostanejo objekti in naprave javnega vodovoda Spominski dan Občine Žirovnica je 29. junij, v spomin nepoškodovane (drugi odstavek 30. člena); požiga mostu in ustreljenih talcev v Mostah. 3. ne meri načrpane vode (18. člen). Z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 SIT se kaznuje 3. člen za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek Občina Žirovnica obeležuje svoj občinski praznik s slav- iz prvega odstavka tega člena. nostno sejo, na kateri podeljuje občinska priznanja Občine Žirovnica. Spominski dan se obeležuje s slavnostno komemoracijo XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE pri spomeniku talcev v Mostah.

42. člen 4. člen Do sprejetja odloka o gospodarskih javnih službah v Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Občiini Žirovnica, je upravljavec objektov in naprav vodooskr- listu Republike Slovenije. be Javno komunalno podjetje JEKO-IN, d.o.o., Jesenice. Št. 032-07/3-99 Žirovnica, dne 27. maja 1999. 43. člen Upravljavec prevzame v upravljanje druga vodovodna Podžupan omrežja v skladu z določili 12. člena tega odloka v roku Občine Žirovnica enega leta po sprejemu tega odloka. Franc Pfajfar, inž. l. r. Stran 7528 / Št. 58 / 20. 7. 1999 Uradni list Republike Slovenije

VSEBINA Stran Stran DRŽAVNI ZBOR PIVKA 2729. Odlok o imenovanju članov nadzornega sveta Sklada kmetij- 2761. Statut Občine Pivka 7441 skih zemljišč in gozdov Republike Slovenije 7353 RIBNICA NA POHORJU 2730. Odlok o spremembi odloka o sestavi in imenovanju Preiskoval- 2762. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega in vzgoj- ne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o sumu zlo- no-varstvenega zavoda Osnovna šola Ribnica na Pohorju 7457 rabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in SLOVENSKE KONJICE privatizacije nekdanje družbene lastnine 7353 2773. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Šolski 2731. Odlok o spremembi odloka o sestavi in imenovanju Preiskoval- kompleks – tenis dvorana 7485 ne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o vpletenosti 2774. Odlok o ustanovitvi delovnih teles Občinskega sveta občine Slo- nosilcev javnih funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih po- venske Konjice 7488 licistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni 2775. Odlok o ustanovitvi zavoda za kulturo Slovenske Konjice 7491 7353 vojni na Koroškem 2776. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev izved- 2732.–2738. Odloki o izvolitvi v sodniško funkcijo 7354–7355 benega zazidalnega načrta stanovanjske cone Vešenik – del A in B 7494 MINISTRSTVA 2777. Sklep o prenosu javnih vodooskrbnih sistemov v Občini Slo- 2739. Navodilo o spremembah navodila o sprejemanju in izdajanju venske Konjice v upravljanje Javnemu komunalnemu podjetju slovenskih standardov 7355 Slovenske Konjice 7494 2778. Sklep o ukinitvi zemljišča v splošni rabi 7495 DRUGI DRŽAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE 2779. Poslovnik Nadzornega odbora občine Slovenske Konjice 7495 2740. Sklep o uskladitvi pridobljenih strokovnih in znanstvenih naslo- SODRAŽICA vov 7356 2763. Odlok o proračunu Občine Sodražica za leto 1999 7462 2741. Sklep o dopolnitvi sklepa o uskladitvi pridobljenih strokovnih in 2780. Poslovnik Občinskega sveta občine Sodražica 7499 znanstvenih naslovov 7382 ŠENTJUR PRI CELJU 2764. Odlok o javnih prometnih površinah Občine Šentjur pri Celju 7463 OBČINE 2765. Odlok o občinskih cestah 7465 KOČEVJE 2766. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Šentjur pri Ce- 2742. Pravilnik o določanju plač in drugih prejemkov funkcionarjem, lju za leto 1998 7474 članom nadzornega odbora in volilne komisije in članom delov- 2767. Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov nih teles Občinskega sveta občine Kočevje 7384 delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih or- 2743. Odlok o občinskem prazniku Občine Kočevje 7386 ganov ter o povračilih stroškov 7475 2744. Odlok o grbu in zastavi Občine Kočevje 7386 ŠKOFJA LOKA 2745. Odlok o podeljevanju priznanj in nagrad Občine Kočevje 7388 2768. Odlok o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov de- lovnih teles občinskega sveta, članov drugih občinskih orga- KOSTEL nov ter o povračilih stroškov 7477 7389 2746. Statut Občine Kostel 2769. Odlok o proračunu Občine Škofja Loka za leto 1999 7478 MAJŠPERK 2770. Odlok o turistični taksi v Občini Škofja Loka 7479 7404 2747. Sporazum o delitvi premoženja prejšnje Občine Majšperk ŠMARJE PRI JELŠAH 2748. Odredba o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur v Občin- 2771. Pravilnik o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem v Občini 7406 ski upravi občine Majšperk Šmarje pri Jelšah 7482 MEŽICA ŠTORE 2749. Odlok o pomožnih objektih in drugih posegih v prostor za kate- 2772. Odlok o spremembi odloka o taksi na onesnaževanje voda 7485 re ni potrebno lokacijsko dovoljenje Občine Mežica 7406 TABOR 2750. Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih or- 2781. Odlok o proračunu Občine Tabor za leto 1999 7509 ganov ter o povračilih stroškov 7408 2782. Odlok o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave 2751. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo občine Tabor 7511 stavbnega zemljišča na območju Občine Mežica 7410 2783. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dol- 2752. Sklep o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stroških komu- goročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega 7513 nalnega urejanja stavbnih zemljišč in osnovni ceni stavbnega družbenega plana Občine Žalec – za območje Občine Tabor zemljišča v Občini Mežica 7410 2784. Sklep o zvišanju cen programov predšolske vzgoje v Vzgojno– MIREN-KOSTANJEVICA varstvenem zavodu Vransko 7514 2753. Statut Občine Miren-Kostanjevica 7411 2785. Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih or- MURSKA SOBOTA ganov ter o povračilih stroškov 7515 2754. Odlok o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v pro- TIŠINA stor na območju Mestne občine Murska Sobota 7426 2786. Odlok o proračunu Občine Tišina za leto 1999 7517 2755. Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Mestne VOJNIK občine Murska Sobota 7429 2787. Odlok o ustanovitvi novega naselja Dedni vrh 7518 NOVO MESTO 2788. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Vojnik 7519 2756. Odlok o organizaciji in delovnih področjih organov Občinske ŽIROVNICA uprave mestne občine Novo mesto 7432 2789. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Žirovnica 7523 2757. Pravilnik o prodaji, oddaji v zakup (najem), oddaji za gradnjo in 2790. Odlok o občinskem prazniku in spominskem dnevu 7527 menjavi stavbnih zemljišč v lasti Mestne občine Novo mesto 7435 ODRANCI MEDNARODNE POGODBE 2758. Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov 63. Zakon o ratifikaciji Garancijske pogodbe med Republiko Slove- delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih or- nijo in Evropsko investicijsko banko za projekt slovenskih avto- ganov ter o povračilih stroškov 7439 cest/III (MGPEIA3) 845 2759. Sklep o spremembah in dopolnitvah odloka o odmeri in plačilu 64. Uredba o ratifikaciji Programa sodelovanja v izobraževanju, zna- komunalnega prispevka za pripravo in opremljanje stavbnega nosti in kulturi med Vlado Republike Slovenije in Vlado Slovaš- zemljišča na območju Občine Odranci 7441 ke republike za obdobje od 1999 do 2002 851 2760. Sklep o načinu financiranja političnih strank v Občini Odranci 7441 – Obvestilo o začetku veljavnosti nekaterih mednarodnih pogodb 858

ISSN 1318-0576 Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – Direktor Tone Dolčič – Založnik Uradni list RS, d.o.o. – Direktor in odgovorni urednik Marko Polutnik – Priprava Uradni list RS d.o.o., Tisk Tiskarna SET, d.o.o., Vevče – Akontacija naročnine za leto 1999 je 17.400 SIT (brez davka), pri ceni posameznega Uradnega lista RS je vračunan 8% DDV – Naročnina za tujino je 55.000 SIT – Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke – Uredništvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 – Poštni predal 379 – Telefon tajništvo 125 14 19, računovodstvo 200 18 62, prodaja 200 18 38, preklici 125 02 94, računovodstvo, naročnine 125 23 57, telefaks 125 14 18, uredništvo 125 73 08, uredništvo (javni razpisi … ) 200 18 66,uredništvo – telefaks 125 01 99 – Internet http://www.uradni-list.si – e-mail: [email protected] – 9 771318 057017 Žiro račun 50100-601-273770