Hristo Krstevski Pasija Po Matej

HRISTO KRSTEVSKI

PASIJA PO MATEJ

Hristo Krstevski Pasija po Matej

PASIJA PO MATEJ

Roman

za letaweto, begaweto i pa|aweto od viso~inite

"Ako nekoj e sakan od Gospoda, toj umira mlad." Plaut

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Ova e nova, dorabotena, pro{irena, dopolneta i sosema vidoizmeneta verzija na mojot roman "Gnila kobila", {to izleze od pe~at vo 2000-ta godina, vo Kultura, Skopje. Noviot naziv za detskata igra "kikara" vo potpolnost go zamenuva stariot termin, bidej}i ima ista semanti~ka vrednost, no ovojpat so edna mo{ne karakteristi~na dodavka, koja vo svojot dijalekti~ko-provinciski kontekst vklu~uva i izvesna aluzija za nekakva na{a, doma{na, skriena i zlobna podbi{ega. Inaku, poimot "gnila kobila" e vo upotreba i kaj nas, vo Makedonija, no samo vo severoisto~nite krai{ta na zemjata. Toj e mnogu pokarakteristi~en za srpskiot jazi~en idiom. Poznat e, isto taka, i poimot "dolga magarica"(osobeno vo skopsko). Me|utoa, ona {to mene mi se nalo`uva kako dilema e pra{aweto dali pisatelot mo`e i smee da bara pro{ka za edna{ ve}e storeniot "grev" {to istr~al pred vremeto i re{il edna u{te odvaj ispilena i golu`drava pti~ka da ja izvadi od gnezdoto za da poleta na sloboda, vo prostorot. Ottamu i mi se nametna pomislata za podnaslovot - roman za letaweto, begaweto i pa|aweto od viso~inite. Vpro~em, jas u{te mnogu porano nekade napi{av deka niedno delo, vo su{tina, ne e zavr{eno.Toa e samo privremeno zatvoreno vo svoite korici, odzemeno od svojot avtor i pozajmeno na ~itatelot, koj pak, od svoja

Hristo Krstevski Pasija po Matej strana, so samoto toa {to se re{il da yirne vnatre, vo tajnite na knigata, ve}e i samiot, na izvesen na~in, stanal i svedok i sou~esnik vo tvore~kiot "grev" na avtorot. Vo Makedonija postoi mit za {trkot, {to u{te vo minatiot vek, na eden neverojatno ve{t na~in go ima raskaàno prilepskiot majstor-terzija, Marko Cepenko. Inaku, negovoto delo kako raskaùva~ i sobira~ e golemo i neprocenlivo i toj i den-denes se smeta za rodona~alnik na modernata makedonska literatura. Toj mit ìvee me|u narodot, a negoviot avtenti~en i sugestiven skaz sî u{te go ozna~uva najdlabokiot i najsu{tinskiot duhoven beleg na Makedonecot, koj ne retko, duri i so sila na sinonim, koga ~uvstvoto za vozvi{enoto, od edna strana, i za samozamajtapen, svoeviden humor i sinkretizam, od druga, }e nate`ne na terezijata, se vrzuva so poimot za Siljan [trkot. Vo toj mit ~ovekot leta, nebare drevnite Dedal i Ikar mu gi pozajmile svoite voso~ni krilja, ili nekoj od modernite leta~i i lovci na viso~inite, go iska~ija ~oveka na nebo so svoite mo}ni i inspirativni tvore~ki krilja. Vo nea, vo taa na{a edinstvena i najubava nacionalna skazna, ~ovekot se identifikuva sebesi so ptica, so najeteri~noto ìvo su{testvo na zemjinata topka. I na izvesen na~in, kako da se sugerira deka nie sme "porod na Siljana [trkot" (B. Koneski), so {to, bezdrugo, se stava znak na ravenstvo pome|u nas i su{testvoto koe e plod na bezgre{noto za~nuvawe i ra|awe. Zna~i, od ~ovekot se odzema bremeto na prvoro`destveniot grev, od onoj najstariot- Isto~niot. Od izvorot na na{iot praroditel. Nebare mu se dava oreol na vonzemjanin

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Mu se bri{e porokot. Se osloboduva od vinata. Mu se prostuva grevot. I so toa {to nego "{trkot go nosi od rekata", toj ve}e e o~isten so svetata vodica, toj e "osve{ten", vo sostojba e celosno da se spravi so predizvikot na ~elniot sudir so Edipoviot kompleks. ûvstvoto na vina, kompleksot na roditelskiot ili praroditelskiot grev poradi atavizmot vo na{ite geni, naedna{ kako da is~eznuva, kako da isparuva i odvejuva vrz kriljata na Siljana [trkot, koj gordo leta nad oblacite i po mnogu godini talkawe i skitawe po nepoznatiot bel svet , toj , bludniot sin, doa|a nazad, se vra}a na svojata rodna grutka, kaj svoeto "sma~kano pleme", {to go trga svojot klet i "krpen ìvot", go sviva svoeto gnezdo na stariot oxak, go gleda svojot rod otstrana i , molkum, strada. Toj i negovite predci, koi u{te porano odletale vo egzoti~nite krai{ta i moriwa, sekoja godina gi menuvaat svoite krilja, kako {to zmijata ja slekuva svojata koà. Se o~istuvaat. Se osloboduvaat od grevot. Ja pronao|aat svojata boèstvena su{tina i verbata vo novoto ra|awe tokmu na izvorot od rekata so kruèn tek, vo cikli~noto vrtewe i presozdavawe, daleku, nekade vo predistorijata, u{te vo htoni~nite prostranstva na bogovite, kaj Artemida i Persefona, u{te od illo tempore, pa sî do modernite virtuelni predeli i modeli na ve~noto opstojuvawe - do idejata za kloniraweto i noviot tip na eternitizmot.

Avtorot

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Na site ubieni i pre`iveani voini od Makedonija vo poslednata Gra|anska vojna na prostorite od biv{a Jugoslavija, koi zaedno so nekoi begalci od BiH, Hrvatska i Kosovo ja raska`aa ovaa prikazna.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Glava prva

(Sekretarkata na na{iot heroj odnapred go prilagoduva vremeto okolu negovoto doa|awe vo Makedonija preku internet)

Toj }e bide tamu. Denes. Ili utre. Ne e va`no. Da vidime. Ponedelnik, vtornik, sreda... Ne. Nedela pove}e bi odgovaralo. Da. Nedela nautro. Na prvi juli. So Pan-Ameriken, se razbira. Toga{ - doviduvawe! "Posledniot pe~albar od na{ite, najmladata preselna ptica, }e letne kon stariot kraj," toa be{e napi{ano vo negoviot dnevnik. Toj }e se vrati na svoite koreni. "Stariot kraj - kade e toa, po |avolite?" "Vo Makedonija." "Makedonija - kade?" "Eden ~ekor potamu od Itaka na Odisej." "Ne razbiram." "]e razbere{." "Koga?" "Eden den. Mo`ebi skoro. Mnogu skoro."

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Stjuardesata }e se obide da mu ja simne sonlivosta od o~nite kapaci. Taa }e pristisne na kop~eto od dale~inskiot upravuva~. Na televizijata nekoj idiot od modniot kanal }e se rasprikaè za najva`nite ne{ta {to go ~inat Moderniot Heroj. Plej-boj. Xet- set. Bla-bla-bla. "Oh, toa e samo farsa," }e re~e toj. "Sega s# e izmeneto. Svr{eno. S# e svr{eno. Dene{niot fraer e poinakov. Kompletno. Toj e edno prosto, obi~no mom~e. Tip od sekojdnevieto. Kako va{iot prv sosed. Prose~en izgled, obleka, osobini. Osven, negovoto bankovno konto. Moeto ~uvstvo za onoj staromoden prototip - toa si e sosema druga prikazna. I ako navistina saka{ da znae{ {to tokmu mislam za toa, toga{ slu{aj, brat: -Pred s#, oblekata - od koà, svila, xins. Kostum - od ka{mir. Italijanska moda, se razbira - Versa~e, Armani, Ungaro. êvli - Gu~i. âsovnik - Roleks. Zapalka - Kartie. O~ila - rej-ban. Avtomobil - Por{e, sport kupe. Privatno letalo, ami kako. Jahta, toa ne treba ni da se spomenuva, zar ne. Za pu{ewe... mirizliva trevka: canabis sativa. Ili, Marlboro. Za pija~ka - Bladi Meri, Xek Deniels, îvas Rigal. @eni, tip: a) Naomi Kembel, b) Klaudija [ifer, v) Sindi Kraford. Apartmani: Wujork, Pariz, Palm Bi~."

Plej-boj, edna retka yverka vo zlaten kafez. Non plus ultra. Mom~e so visoki principi. So svoi standardi. So svoi uneri - bla-bla-bla. Hobi - lov na divi svinski srca. Omilena detska igra - Kikara. Cve}e - narcis, ili sina gardenija. Godi{no vreme - Hristo Krstevski Pasija po Matej

vrne`liva esen. [to e? Da ne zgre{iv ne{to? Sme{no e? Ne. Vo nikoj slu~aj. Odvratno e. Ete toa. Toj }e se seti na denot koga umre tatko mu. ]e najde u{te edna pribele{ka od negoviot dnevnik, na~krtana so negov rakopis (na grbot). "DENES GO ZAKOPAVME TATKO MI. GOSPODI, VE^ERVA E MOJOT PRV NASTAP. MOJOT NAJVA@EN DÉBUT . MOJOT KONCERT. KAKVO GLUPAVO SOVPA\AWE! DA TI GO EBAM ZANAETOT MUZIKANTSKI! ]E JA ISPOKR[AM GITARATA. ]E GO ZASTRELAM I GOSPODA! ]E GO ZAPALAM I SVETOT, AKO TREBA!" Uvi! Stjuardesata }e objavi: "Molam, vrzete si gi remenite! Poletuvame!" Xambo-xetot e podgotven. Doviduvawe, Ameriko!

Hristo Krstevski Pasija po Matej

"Ti nikoga{ ne go nau~i svojot maj~in jazik oti se rodi posmrt~e. Golema nevolja e toa, sinko moj. A i jas ne te nau~iv na ni{to. Bev tolku zafaten. Vo griì. Postojano.. ." Denes, ili utre. Toj }e bide tamu. Moram da si go svedam ~asovnikot. O, kolku e niska mese~inata... Izgleda kako da se udavila vo okeanot. Kako vo onaa na{a poznata pesna za zajdisonceto: Âzajdi, zajdi, jasno sonce i ti jasna le mese~ino, begaj, udavi se..." (No sega, navistina se pra{uvam-Koj moè voop{to da zboruva za onaa bari~ka tuka, zar ne?) Sega e s# poinaku. Ne bi moèl da prepoznaam nikogo od moite tamu, osven moèbi od slikite. Mojot striko, mojot bratu~ed, kogo u{te? Ne razbiram nitu eden edinstven zbor od jazikot na{, makedonski. Ne razbiram ni{to. Moeto vetuvawe, mojot zavet koga umira{e toj, koga ispu{ti du{a, deka }a ja obnovam na{ata zaedni~ka semejna grobnica vo Raven*, }e ja nadmine mojata sila. Go znam toa. No {to moàm da storam? Dadov zbor. Sega e docna za kaewe. Golemata senka od moeto posmrtno detstvo u{te ree nad mene. Bi moèl li koga i da e da ja izbrkam senkata od tvojata nasmevka (od slikata)? Ne znam. Navistina. Ne se se}avam na tvojata nasmevka.

*Raven e istorisko mesto. Toa ne postoi ve}e. Osven vo imaginacijata na ovoj avtor. Hristo Krstevski Pasija po Matej

Ne se se}avam na ni{to tvoe, osven na nekoi neva`ni drebulii kakvi {to se delovite od tvojata obleka, tvojot slamen kufer, tvoite vezeni raboti.. . [to drugo? Ni{to. Ni{to osobeno. Ni{to zna~ajno. Osven golemoto, mo{ne golemoto platno vo maslo vo na{ata dnevna soba, naslikano na tvojot dvaesetti rodenden, dve godini pred da me donese{ na svet. Ti, kako nevesta. Tvojata nevestinska ruba vo na{ nacionalen stil. Tvojot duvak i venecot okolu glavata. Tvojot |erdan od ohridski biseri* (staro nasledstvo od svekrvata). Tvojata posledna radost i postojana nasmevka na liceto. ("Gospod gi zema najubavite mladi lu|e za izme}ari vo rajot"*, be{e edna od omilenite lakrdii na tatko mi koga bev male~ok, no ne od negoviot dnevnik). Negoviot dnevnik! [to, vsu{nost, be{e negoviot dnevnik? Toa e edna druga prikazna. Mnogu kratka i mnogu ta`na. ]e vi go raska`am ostatokot. Kaj i da e. ]e vi ja raska`am. Sigurno. Koga }e dojde vistinskiot ~as za toa.

*Bezdrugo, kupen kaj pro~ueniot ohridski juvelir- filigranist, Dereban. *"Ako nekoj e sakan od Gospoda, toj umira mlad", pi{uva{e Plaut. Hristo Krstevski Pasija po Matej

Tipot {to sede{e do prozorecot }e mi go ponudi za mig svojot ilustriran magazin. îtam nekakvi napisi od stranicata za zabava. Avanturite na ârli Braun. Strip-storija. Da. Duri i vo po{arenite izdanija za zabava na vozrasnite, taa infantilna ì~ka na Amerikanecot ne smee da izostane. Naiduvam, isto taka, i na krstozbor. Potoa, nekakov op{t pra{alnik. Ajde da go ispolnime celiot list i da ja otkrieme sudbinata. Opi{i se sebesi vo deset zborovi. Deset razli~ni situacii. Ajde. ôvek koj doa|a od Amerika vo Makedonija, vo zemjata na svoite predci, ~ovek koj zboruva na nekakov tu| jazik i odbiva da op{ti so svetot osven na svojot apstrakten, neobi~en, taen i nemu{t na~in. Nekakov sleng moèbi. Toa e ~ovek koj se vra}a nazad od nekoj drug svet, od nekoe prethodno ìveali{te, kako vo nekoja ~udesna reinkarnacija kon stariot kraj, no toj ne znae nikogo, ne znae ni{to za toj nov- star svet, svetot na negovite roditeli, koi oti{le kako pe~albari preku more i gi ostavile svoite koski vo Amerika zasekoga{, i sega, toj se obiduva da stapne na rodnata grutka od svoite roditeli, da se soedini sebesi so niv, da stane del od ovoj univerzum, da se spletka sebesi so korenite. Toj be{e odvoen od niv stotici, milion godini. Toj be{e na nekoja druga planeta. Otkornatik. Sega toj se ~uvstvuva tolku ubavo. Nebare preroden. Kako na krilja. Toj leta. Da, toj e s# u{te stranec, toj e kako iskornat, kako izvle~en od zemja, no toj ne e padnat od Mars. Toj e ìv. I toj e tuka, spolaj mu na Gospoda. Hristo Krstevski Pasija po Matej

"]e ti kaàm ne{to. Muzikata e kako ve{terka so ubavo lice," zboruva{e toj, {eguvaj}i se. "]e ti gi pokaàm na{ite narodni instrumenti. Gajda, zurli, kaval, tapani. Na{ite makedonski narodni ora i tanci. Tie se kako sluìteli na |avolot. A ti znae{, neli, ve{terkata mu e }erka na istiot stopan, zar ne?" Toj nikoga{ ne go podu~uva{e. Be{e tolku zafaten. No negoviot sin }e po~ne so ~asovi po pijano. Toj }e stane muzi~ar. Ama vistinski. Obrazovan. U~en. A ne nekojsi zaeban sluhist, muzikant, samouk, svadbar, ~akat'klija. Mnogu podocna, }e sfati slu{aj}i. "Sekoj ja saka muzikata. Samo pra{aj kogo i da e, i }e vidi{." Toj }e priznae, ne bez nekakva pritaena gordost: "Da, be, mojot sin e profesionalen muzi~ar. No jas sum samo eden kutar slu{atel." I po izvesna pauza: "Duri i zmijata stoi ispraveno, se kreva sebesi prostum pod silnoto vlijanie na muzikata. Pogledajte go samo ona ~udo so fakirite vo Indija," zboruva{e toj. "Da. Taka ti e toa, moj gospodine. Muzikata e najgolemata vol{ebnica na svetot. Taa e kako skrotitelka," }e dodade{e na krajot. Ovie posledni zborovi, toj }e gi izre~e so golemi gestovi i grimasi, re~isi bezmalku kako vistinski klovn, {eguvaj}i se i imitiraj}i nekoj od mo{ne retkite i specijalni mu{terii vo svojot du}an, vo svojata muzi~ka prodavnica, prodavaj}i noti, instrumenti, raznorazni antikviteti (narodni nosii, ukrasi, sabji, stari moneti, razni grnci, terakoti od Hristo Krstevski Pasija po Matej

anti~ko vreme, sliki, ikoni i bezbroj drugi ne{ta {to poteknuvaa od Balkanot, no prvenstveno od drevnata po~va na Makedonija, lulkata na tolku mnogu me{ani i nepomirlivi civilizacii. Seto toa be{e smesteno i izloèno vo negoviot male~ok du}an, na 57-ta ulica, vo Wujork.) "Da, muzikata," }e vozdivne{e toj na krajot. "îsta iluzija. Polni u{i - prazen stomak. Ti ja raskaàv prikaznata za mrzliviot {turec i vrednata mravka, zarem ne se se}ava{?"

"Vo moeto detstvo (si bilo nekoga{ odamna) nie ~esto si ja igravme onaa ~udesna igra nare~ena KIKARA. Ne znam, moèbi na{ite deca s# u{te ja igraat svojata KIKARA onamu, vo Makedonija. No jas }e ti kaàm ne{to okolu na~inot kako go pravevme toa nie. Toa be{e fascinantno. Zanes. Vistinska i nepovtorliva ekstaza. Deset mom~iwa od na{eto maalo igraat protiv deset mom~iwa od sosednoto maalo vo na{iot grad. Toa e golema bitka. Golem natprevar. Golema borba. Desetmina protiv desetmina. Deset ednakvi protiv drugi deset ednakvi i luti protivnici. ]e zastanat eden zad drug, }e se naredat vo redica i }e se navednat potpreni na golemoto dabovo steblo vo sredinata na na{eto maalo, a protivni~kiot tim }e preskoknuva preku navednatata redica, eden po eden, vrz grbot na drugata grupa, odzadi, kolku e mo`no {to podaleku, nebare bega i leta skokaj}i pred leta~ot i skoka~ot zad sebe i toa odi taka s# dodeka dolnata ili gornata redica ne po~ne da pa|a nadolu, da se rastura, da se uriva. Toga{ site, kolku {to n# ima, i igra~ite i gleda~ite, Hristo Krstevski Pasija po Matej i natprevaruva~ite i bezdelnite seirxii {to gledaat i navivaat otstrana, }e udrat vo edna op{ta, nezdràna smea. Toj moment koga celata grupa (gornata ili dolnata, site zaedno) }e po~ne da se ni{a, pred da po~neme da se otkinuvame eden od drug, da ja gubime na{ata ramnoteà, na{ata samokontrola, toj moment na na{eto pa|awe dolu, nekoj mnogu ostroumen yevyek otstrana }e go krsti kako KIKARA. Kojznae. Moèbi bil vo pravo. Moèbi negovata slika za na{eto pa|awe po dolgotrajnoto i zanesno letawe e to~na i ispravna. Vo sekoj slu~aj, imeto KIKARA }e si ostane taka zasekoga{. Ta neli velat nekoi ve{ti i dosetlivi ~e{iti za lakrdii deka i pa|aweto bilo let. Samo {to za let trebalo krilja, a ne race i noze. A lu|eto {to pa|ale po letaweto, pove}e prilegale na kamen, ne na ptici. Kako i da e, KIKARATA be{e prekrasna igra*. Polno}niot java~ i gnilata kobila. Nie bevme protivnici, no ne i neprijateli. Toa be{e ne{to kako na{e makedonsko rodeo. Rodeo so gnila kobila namesto so divi kowi. Toa be{e samo igra, bezdrugo. Nie sakavme da pokaème, da dokaème eden na drug, koj e pojak, koj e poizdr`liv, koj e ponadmo}en, koj e pove{t, koj e stopan, koj e gospodar na maaloto. Na gradot . îe maalo e najdobro. Koj e cool, kako {to velite denes, vie, mom~iwata".

*Vo Makedonija se poznati pove}e imiwa za taa igra: nekade ja vikaat "dolga magarica" (vo skopsko), nekade e poznato i imeto "gnila kobila" (vo kumanovsko), a nekade "kikara"({tipsko) i tn.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Kako i da e, tvojata Ahilova petica nema da bidat tvoite u{i, tvojot sluh. Ti }e slu{a{ premnogu. ]e znae{ premnogu. Duri i zad debela ograda od sedum yidovi, ti }e moè{ da go razbere{ sekoj na{ izre~en zbor, sekoj zvuk, sekoj {um, sekoj tresok i vresok, makar kriknal ~ovek, ili èna, makar tropnalo tene}e, makar se karale nie, tie, vie, ili ne, mu zboruvaa lu|eto. Ne postoi nikakva tajna {to ti ne moè{ da ja otkrie{. Sekoja tajna na ovoj svet. No ti ne si qubopiten. Voop{to. Ne si du{kalo. Ne se pletka{ naokolu. Bi moèl da napravi{ prekrasna kariera kako {pion. Samo da posaka{. No ti ne saka{ da bide{ {pion. Kakva {teta! Ponekoga{, se pra{uva{e i samiot sebesi: postoi li nekakva razlika pome|u edno voobrazeno male~ko mom~e za koe se misli i pretpostavuva deka e primer za nekoj {to vetuva, nekoj so idnina, talentiran, perspektiven, od edna strana, i eden neranimajko, eden uli~ar i mangup, od verata nadvor, od druga. Odgovorot be{e sosema nejasen, zbrkan i somnitelen. Sekoga{. ]e vidime {to }e se slu~i do krajot na na{ata prikazna. Postojat dva pata. Koj }e go izberam jas? ]e bidam li nekoj nakrenat, gordeliv seznajko, ili ne{to poinakvo, nekoj drug, mnogu poobi~en? Samo eden Gospod znae. Zna~i, gord paun, ili glupavo magare? Toa e pra{aweto. ]e vidime. Prodolènieto sledi.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Kojznae {to }e stane{e so nego ako ne be{e tuka negovata muzika. Muzikata be{e to~no onaa pojdovna to~ka vo negoviot ìvot od koja }e trgne najgolemata kriva linija na negovata dlanka, duri i spored poslednoto i naj~udnoto proro{tvo na Cigankata gledarica, {to mu ja pretskaùva{e sudbinata. Toj }e na~krta duri i na naslovnata stranica od etidite na êrni, u{te na samiot po~etok od negovite ~asovi po muzika: "Jas moàm da si go zamislam sekoj ton vo negovata prirodna i vistinska boja, A e crn F e zlaten G e sin Fis e crven C e violetov Bb e siv D e oran` E e zelen H e kvarc-kristalen. Tonovite As, Cis i Es nemaat nikakva boja, ili taa s# u{te ne e dostapna za ~ovekoviot razum, za ~ovekovoto oko. Barem, s# u{te ne." Kako i da e, za nego sekoj ton be{e predopredelen da bide na vistinskata skala od yunicata. Toj ima{e nekoe rezervno, nekoe Treto Oko {to ja opfa}a{e gamata na site boi, nebesniot noten klu~. Mnogu podocna, toj }e otkrie bezbroj muzi~ki tajni i }e promeni mnogu od svoite prethodni uveruvawa, somneì i dilemi, no od onie okolu boite na tonovite nikoga{ nema da se otkaè i da otstapi. Osobeno otkako }e po~ne da raboti na svojot mjuzikl nare~en "Mesijata". ]e gi bara korenite na starite makedonski ritmi (asimetri~ni site po red) i }e gi

Hristo Krstevski Pasija po Matej najde najtipi~nite primeri od primitivnite obredi, obi~ai i rituali. ]e dopre duri i do primalniot krik na svojata virtuelna memorija, nevidlivite tragi na svoite setila niz makedonskite narodni instrumenti kako gajdata, zurlata, kavalot i tapanite. ]e gi najde, }e se pojavat tie odnenade` vo negovoto delo. Kako nekoi odamna seknati zvuci od dolgite i nepovtorlivi seansi na muzi~kite ve~eri so prijatelite na tatko mu vo klubot na zemjacite, kako povtorno za`uboreni izvori od detstvoto. Toa }e bide re~isi nekoe vidovito poslanie, nekoja prikazna mirakula. Tokmu zatoa, najposle, }e re{i da se vrati, da si dojde doma, da go stori toj axilak na svoite makedonski koreni i izvori{ta. ]e se zdobie so apsoluten sluh za site zvuci i {umovi vo tekot na svojot `ivot. ]e sviri na site instrumenti. Pijano, violina, gitara, kaval, tapani, pa duri i na gajda. Barem }e se obide so tapanite i gajdata vo svoite axamiski i tinejxerski godini. ]e bide vistinski ~ovek-sam- orkestar (one-man-band). Negoviot tatko }e mu zboruva za ranite {eesetti, za Bitlsite, Ravi [ankar, za decata na cve}eto (hipicite), za zemjotresot vo Skopje, vo juli, na 26, 1963, vo 5,17 nautro, za tolku mnogu ne{ta.. .pred da umre. Toj }e priznae deka sepak ne go prepoznal sosema dobro svetot na svoite roditeli. S# mu be{e malku ~udno, neobi~no i tu|o koga posleden pat si dojde doma. Toj }e gi iznenadi svoite rodnini, svoite stari prijateli, toj }e odbie da im zboruva na svojot sopstven jazik i }e se obide so nekoj svoj poseben sleng, apstrakten, nesekojdneven i nemu{t jazik, {to samo toj }e si go znae i razbira, toj i nikoj drug, osven

Hristo Krstevski Pasija po Matej moèbi umetni~kiot krug na negoviot sin vo Amerika. I bezmalku {eguvaj}i se so sebesi, toj }e re~e: "Jas si zboruvam na svojot sopstven dijalekt. Na mojot sopstven na~in. Eden poseben vid. Toa e govorot na site preselni ptici. Na site pe~albari i gubitnici vo svetot." Negoviot sin si misle{e, se}avaj}i se: Sekoj si go zboruva svojot sopstven jazik. Kako vo Kulata Vavilonska. Morzeviot, Brajloviot sistem, jazikot na gluvonemite, pti~jiot jazik- eufoni~niot, jazikot tn. "pixn"*, zaumniot jazik, jazikot na plemeto Gagauzi, Gagauzi od Tonguzija, vsu{nost, edna ~udesna interpolacija so drevniot Slavjanski idiom, moèbi ezoteri~en, Ezopovski jazik, jazikot na lu|eto koi moraat da go krijat vistinskoto zna~ewe na zborovite, me|u koi osobeno onie na subjektite i objektite, seto vreme, bez prestanok, postojano, od iljadnici i iljadnici pri~ini za nekoj koj najgolemiot del od svojot ìvot go pominal vo vistinska ortodoksna komunisti~ka zemja, kako {to toa go stori toj.

"pixn" (pidgin) jazik - Na{ite lu|e, na{ite iselenici vo Amerika zboruvaat eden mo{ne ~uden jazik, edna nevoobi~aena me{anica, vsu{nost, kaàno sosema slikovito, edna "turli-tava" od angliskiot i makedonskiot domoroden jazik, taka{to samo tie moàt i umeat da si se razberat pome|u sebe. Toa e eden specijalen vid jazik, vo koj ~esto pati doa|a do vistinska zbrka, nedorazbirawa, nevolji i sme{ni situacii, osobeno vo kontakt so neupatenite. Dewe, na rabota, tie zboruvaat angliski, no koga se vra}aat doma, si davaat odu{ka, i si zboruvaat na svojot, makedonski jazik. Idiomatskiot na~in na izrazuvawe, {to inaku e glavna odlika na angliskiot, e malku Hristo Krstevski Pasija po Matej poznat, ili re~isi sosema nepoznat za na{ite lu|e tamu i tie vo po~etokot so toa si imaat ogromni te{kotii vo razbiraweto. Na primer, ako Amerikanecot mu kaè na nekoe na{e {totuku pristignato mom~e vo "beliot svet" smarty-pants, toa kutroto }e se vxa{i seto v nedoumica, ne znaej}i {to mu veli manukot, bidej}i ne moè da razbere {to za ~udo }e da bea tie pantaloni {tom moàt da bidat i tolku umni. Istoto toa }e go misli i za poimot fast- food, na primer, ne znaej}i kako toa hranata moè da bide brza (nema, belki, noze, pa da tr~a!), za poimot so hrenvir{lata hot-dog i tn. Na{ite lu|e tamu, otprilika vaka zboruvaat: "V nedela, }e mu se opnime v karot, pa }ojme piknik, }e vrtime barbikju" i tn. i tn. Vpro~em, toa e i normalno. Amerikancite i koga jadat, jadat nabrzina, navrat-nanos. Od noga, {to se veli. Nim vremeto im e skapo. Vremeto e pari. Tie nemaat vreme za uìvawe. Zatoa site se klukaat so hamburgeri, ~izburgeri, hot-dog i sl. Zna~i, toa e toj, t.n. "pixn" jazik, kolokvijalen, ili kreolski jazik, kako {to go vikaat tamo{nite. Na ist, ili sli~en na~in zboruvaat i mnogumina od strancite i drugite iseleni~ki, etni~ki grupi vo Amerika, koi tamu gi ima vo ogromen broj.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Za{to, koga se kaùva, na primer, "crveno"-toa ne go ozna~uva istoto toa crveno vamu ili onamu. Ima tolku mnogu razli~ni nijansi i svojstva. Koga se kaùva crno, ili belo, pak se povtoruva istata stara prikaska. Vo negovata biv{a zemja, ponekoga{ mora{e da se kaè crno duri i toga{ koga, na primer, }e stane{e zbor i za lanskiot sneg. [to i da se kaè{e toga{ vo edna od tie, ili sli~na na niv zemji, vistinata sekoga{ be{e najgolemata `rtva. Tuka nema nikakvo somnenie. Na krajot, sepak, tatko mu na na{iot heroj }e priznae: -Se odrodivme, majkata! Breej! Si go zaboravivme i svojot sopstven jazik! Ve}e ne se razbirame eden so drug. Ete, zemi go brat mi. I so nego se otu|ivme. Se odrodivme. Kako da ne sme zadoeni od edna ista majka.

go misli i za poimot fast-food, na primer, ne znaej}i kako toa hranata mo`e da bide brza (nema, belki, noze, pa da tr~a!), za poimot so hrenvir{lata hot-dog i tn. Na{ite lu|e tamu, otprilika vaka zboruvaat: "V nedela, }e mu se opnime v karot, pa }ojme piknik, }e vrtime barbikju" i tn. i tn. Vpro~em, toa e i normalno. Amerikancite i koga jadat, jadat nabrzina, navrat-nanos. Od noga, {to se veli. Nim vremeto im e skapo. Vremeto e pari. Tie nemaat vreme za u`ivawe. Zatoa site se klukaat so hamburgeri, ~izburgeri, hot- dog i sl. Zna~i, toa e toj, t.n. "pixn" jazik, kolokvijalen, ili kreolski jazik, kako {to go vikaat tamo{nite. Na ist, ili sli~en na~in zboruvaat i mnogumina od strancite i drugite iseleni~ki, etni~ki grupi vo Amerika, koi tamu gi ima vo ogromen broj. Hristo Krstevski Pasija po Matej

"I Kralot na slavata }e dojde. Koj e Kralot na slavata?" Biblijata-psalm 24

Da se bide slaven! Kako e da se bide slaven?-be{e napi{ano so golemi bukvi vo naslovot od eden napis. Da se bide mnogu slaven! Vauuu! Kako onoj ma|epsnik so vol{ebno stap~e vo racete. Kako {trkot koloban od najdale~noto selo, koj be{e dirigent na àbe{kiot hor od onaa strana na rekata, misle{e toj ne bez izvesna ironija i samozadovolna nasmevka poradi sekavi~nata dosetka na pretpostavenata pastoralna i idili~na slika od detstvoto vo sebesi. No tuka nema{e nikakov napis za {trkovite i àbite. Ima{e nekoi interesni detalji za razni kompozitori i muzi~ari. Podnaslovot glase{e: - Kako da se zbunat burùite? (Comment èpater les bourgeois)? Eden frla{e smrdena, skapana i gnila riba vo mehanizmot na pijanoto i za vreme na izvedbata primadonata se {eta{e po scenata so kukla vo racete, vreskaj}i seto vreme. Drug grabnal vo racete skr{ena fotelja, Hristo Krstevski Pasija po Matej

tret tr~a niz publikata oble~en vo dolga no}na ko{ula, ~etvrt svirka na sirena, ~uka na ma{ina i puka so detski pi{tol, pettiot stoi na podiumot, pred muzi~arite, gledaj}i vo metronomot, i im dirigira, pokaùvaj}i im go vremeto, dodeka tie svirat "tamu i vamu", vsu{nost, obi~no glissando nagore i nadolu, {estiot-~elistot, odvreme-navreme mavta limena konzerva ili udira po podiumot so remenot od pantalonite, sedmiot go vle~e gudaloto po maznata povr{ina na pivskoto {i{e od skopsko pivo.. .(skopsko-i s# e mo`no!).. .kakva zbrka! osmiot predlaga negovata "Sonata bez dve race" da se sviri so arhan|elska brada! devettiot, namesto notna partitura, upotrebuva telefonski imenik! desettiot.. .. Ekstravagancijata na muzi~arite e na celosen pokaz. [to ne bi storile tie za taa pusta slava! (Napisot vrie{e od takvi uneri). Ne mnogu odamna, nekoj apsoluten anonimus, go izvede svojot slaven podvig koga se obide da ja prodade duri i svojata sopstvena smrt, svoeto javno samoubistvo na CNN. [to s# lu|eto nema da izmislat, {to s# nema da storat za taa pusta slava. Gospodi! S#. Bukvalno s#, zar ne? Slavata e moèbi onaa grani~na, onaa krajna pozicija na sekoe ~ove~ko su{testvo, najvisokata to~ka na sekoja ~ove~ka sudbina, od koja se zamagluva vidot i se gubi svesta, od koja se iskrivokol~uva vistinskata pretstava za li~nosta vrz koja ve}e ne moè da se vtisne nitu palecot za prosta identifikacija vo registerot na somnitelnite i Hristo Krstevski Pasija po Matej progonetite, nasekade niz svetot. Nezavisno od cenata i nagradata {to po nego e raspi{ana od poterata. A sepak, sekoj saka da znae dali Bo`jiot prst }e go dopre tokmu negovoto ~elo. Dali Gospod }e go izbere tokmu nego. Nikoj ne e svesen za svojata posledna, za svojata finalna, fatalna runda. Sekoj sonuva da bide slaven, da bide po~estvuvan, da bide zad grani~nata linija na kaznata za predizvikot {to se izdvoil od stadoto, najprvin da bide spasen, potoa moèbi }e bide podgotven da se pokae za sekoj storen grev i porok od koj ne uspeal da se oslobodi vo svojot zemski ìvot, da bide opean i spastren za Onoj svet. Sekoj pajak }e se fati sebesi vo sopstvenata mreà. Sekoe jagne }e trgne kon svojata klanica. Vo sredinata na svoeto stado. Nevino. Kako agwec bo`ji. In sancta simplicita.*

*In sancta simplicita-Vo svojata sveta prostotija Hristo Krstevski Pasija po Matej

Koga }e go dobie svojot prv paso{ vo ìvotot, rabotite }e si se stokmat i namestat taka {to istiot vedna{ }e dobie i svoja upotrebna vrednost. Za àl, ne za dobra namena i cel. Tie dni }e im javat so telegrama deka baba mu na na{iot heroj nenadejno otpatuvala na onoj svet. ]e se ukaè edna neplanirana mo`nost toj za prvpat da ja nadleta "golemata bara" i da zamine za Makedonija. Tatko mu ve}e ne }e moè da go prezeme rizikot da mu pravi dru{tvo i da otpatuva na eden tolku dolg i naporen pat. Nema{e ni deset dena od negovata prva operacija od rak na grloto. Vo tek be{e negovata hemoterapija. Zna~i, Mat Xordan }e mora da gi spakuva kuferite sam, da bide "ma`, dostoen na staroto makedonsko semejstvo Axi- Jordanovi" i da letne kon stariot kraj. Kon Raven. Toa }e bide negovoto vozdu{no kr{tevawe i prvo podolgo patuvawe vo ìvotot. Nikoj ne }e go isprati na aerodromot. Odeweto vo stariot kraj kaj nego voop{to nema da predizvika nekoja posebna vozbuda. Pove}e }e go kopka stre`bata poradi letot vo viso~inite otkolku sredbata so rodninite vo Makedonija. Ostavaj}i go tatka si vo bolni~kiot krevet, poprvo bi moèlo da se kaè deka ovaa neo~ekuvana promena vo negovoto voobi~aeno sekojdnevie (prodavnica-kolex-bolnica) }e mu padne pove}e kako nesakan tovar vrz grbot otkolku kako nekoja {ansa barem za mig da se otrgne od Hristo Krstevski Pasija po Matej sekojdnevnite griì. Sepak, ne moè da se kaè deka vo negovite mlade{ki gradi srceto nema da zatupka malku pobrgu pri pomislata deka na izvesen na~in, duri ne sakaj}i i ne o~ekuvaj}i, e ispre~en pred edinstvenata mo`nost, kone~no i edna{ ve}e vistinski da se promolkne niz stvarnite opcrti i konturi na golemata slika za zemjata na svoeto poteklo, za taa slavna i drevna Makedonija, za toj mitski Raven, kako del od prikaskata na svojot tatko, koja ~ini{ nema{e kraj, koja ima{e svoi krilja i letovi, no na koja ve}e odamna $ nedostiga{e grankata i korenot na prizemjuvaweto, na sletuvaweto. & dojde krajot na prikaskata. Detstvoto mina. Heroite se umorija. Im treba{e edna temelna i golema po~inka. ]e ostane samo edna nedela vo Makedonija. Nekoi podale~ni rodnini }e go pre~ekaat na aerodromot. ]e go odnesat pred pragot na starata semejna ku}a na pro~uenoto semejstvo Axi-Jordanovi, vo Raven, vo Gorno Maalo, }e go zapoznae svojot striko, so negovoto semejstvo, èna mu, bratu~edot Boris. ]e sretne edno golemo mno{tvo lu|e na koi nema da im gi zapomne nitu imiwata, nitu prezimiwata, ni prekarite, ni kararite. ]e go tupkaat po rameto, }e mu se vtiruvaat, }e mu se qubuvaat starcite, ènite i decata, }e go gledaat i zagleduvaat kako da e su{testvo padnato od nekoja druga planeta, }e go teglat, }e go pra{uvaat i potpra{uvaat, no toj, kutriot, ni{to nema da razbere od seta taa silna i napadna navalica vrz nego. Od jazikot, pak, odvaj li ne{to }e dofati. Ovde lu|eto zboruvaa na svoj dijalekt, a tatko mu vle~e{e pove}e na skopski. Ne smee{e ni da gukne, ni da propelte~i, a koga }e go store{e toa nevolno i od nemajkade, lu|eto umiraa od smeewe, se previtkuvaa i mu se potsmevaa. Re~isi, najgolemiot del od kaànoto go razbira{e i moè{e Hristo Krstevski Pasija po Matej

da go primi, no ne moè{e da vrati so ni{to. Zatoa, toj izgubi volja da im odgovara na site qubopitni du{kala i prodolì da si zboruva samo so bratu~edot Boris. Na angliski, se razbira. Tie nekolku dni od zakopot na baba mu vo Raven protekoa kako edna dolga i {umna vrvolica, a toj }e nema po {to da se se}ava na niv, po ni{to nema da gi zapomne. ]e se se}ava samo bledo za toa deka striko mu }e mu turne v race nekakvi hartii i dokumenti, imotni listovi i tapii overeni so {tembili i so sudski pe~ati, za toa deka dedo mu pred umira~kata im ostavil testament na dvata sina, so ednakva i idealna podelba na site materijalni i finansiski ostavnini. Mu dade priznanica za pari~nite pratki na tatka mu vo Raven, na adresa na deda mu, koga toj gi tera{e da ja obnovat starata semejna ku}a vo Raven, no striko mu izbra poinakov plan: so svoite pari i so parite od tatka mu i brat mu, izgradi palata vo Skopje, vo podno`jeto na Vodno, vo naselbata Kozle. Mu re~e deka palatata ima dva identi~ni dela, so dva razli~ni i odvoeni vleza. Od ona {to go imaa sobrano na kup, moè{e duri da se obnovi i starata semejna grobnica vo Raven. Taka, Mat Xordan, navrat-nanos go vide Raven i brgu-brgu si zamina nazad, vo Amerika. No podobro }e bide ako se kaè deka poprvo Raven go vide nego, a ne deka toj go vide Raven.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

"Dobredojde! Dobredojde! Daj mi gi pqa~kite nazad!" re~e mo{ne qubezno sredove~niot mustaklija, otvoraj}i gi bezmalku ceremonijalno vratite od svojot Ford. "Nemoj golema rixa da mi ~ini{ ko da sum kral" se po{eguva na{iot heroj. Be{e premnogu mlad za tolku golema evala. Be{e na aerodromot vo Petrovec. Najposle. Sredove~niot, nepoznatiot gospodin, se pretstavi sebesi kako Petre, nekoj podale~en rodnina od strika mu, od stranata na èna mu. I toj neodamna se vratil od Avstralija. Od dràvata Viktorija, Melburn. Mu re~e deka striko mu go odnele sno{ti vo Dràvnata bolnica. Dijagnozata be{e mnogu lo{a: rak. Rak na belite drobovi. Kako tatko mu, pomisli vedna{. Negoviot tatko umre od rak na grloto. Istata crna semejna ni{ka. O Gospodi! Drugata lo{a vest be{e deka negoviot sin, negoviot bratu~ed, vsu{nost, be{e izguben so meseci i meseci, nekade vo Bosna, ili Dalmacija, kako vojnik vo rasturenata Jugoslovenska narodna armija. Taka, nivnata ku}a sega }e bide prazna, napu{tena. Isto taka, strikovata èna ve}e nekolku godini bila pokojna. "[tom taka stojat rabotite, nema {to drugo da se pravi osven da se najde nekoj dobar hotelski apartman, {to velite vie na toa?" go pra{a svojot pridru`nik. "O, ne, ne! Toa ne doa|a predvid!" odgovori toj. "Tvojot striko izri~no mi naredi da te odvedam pravo vo negoviot dom". "No jas ne mislam taka". Hristo Krstevski Pasija po Matej

"Da. Toj be{e tolku re{itelen, tolku nastoj~iv, {to jas ni slu~ajno ne smeam da ja utnam rabotata. Mu dadov i ~esen zbor. Bev prisilen na toa." "O, zna~i taka?" "Da. I u{te mi pridodade: -Mojata ku}a e i negova ku}a, da znae. Jas ne mu nudam gostoprimstvo. Toj si e svoj na svoeto. Brat mi plati pove}e od polovinata cena za nea. Zatoa, te molam, kaì mu da se ~uvstvuva vo nea kako vo svoj sopstven dom". Strikovata ku}a be{e golema bela palata pod padinite na Vodno, dolu, vo {umovitiot del na Kozle. Nebare izlegla od pro~uenite amerikanski mostri na Beverli Hils. Naokolu se prostiraa iglolisnite stebla, so golema gradina, ovo{tarnik so vi{ni i golema ìva ograda od drvored mladi fidanki i ramnomerno kastreni tui. Na glavniot vlez od ku}ata se vleguva{e niz èlezna kapija. Dve odvoeni pateki vodea do dvata vnatre{ni vlezovi vo ku}ata. S# be{e novo i velelepno. Toj be{e odu{even i sosema iznenaden. Ne o~ekuva{e takov luksuz. Nioddaleku. No, kako {to re~e i negoviot pridru`nik: "Site se pra{uvaa kako na striko ti mu pojde od raka da sozdade vakva ~udesija. Kako go stori toa. Odgovorot be{e mo{ne ednostaven. S# be{e mnogu, mnogu poevtino ovde, vo Makedonija. Amerikanskiot dolar tuka e golem kako planina. A taka e i nasekade vo svetot. Znaete kako e. Ne velat na{ive lu|e za xabe: 'sekoja planina-svoja teìna'. Toa e edna od na{ite pogovorki. Ste ja slu{nale li?" "Ne. Nikoga{ ne sum ja ~ul". "O, imame plipot takvi". "Znam. Tatko mi obi~no mi kaùva{e po nekoja od niv koga be{e na }eif". "Tatko ti umre vo Wujork?" Hristo Krstevski Pasija po Matej

"A-h-a." "Koga?" "Pred tri godini." "I .. .galiba.. .go jade{e, go kine{e odnatre dokraj janyata makedonska, a? Taka li e?" "O, da. I u{te kako." "Toa e lo{o. Toa e mnogu lo{o. Vistinska {teta", re~e toj. Na{iot heroj gi simna ramenicite. "Ne znam," re~e toj. "Jas }e gi prenesam koskite na moite roditeli vamu, vo na{ata semejna grobnica, na grobi{tata vo Raven. Toa be{e negovata posledna èlba. Jas }e se obidam da gi obnovam, bidej}i striko mi ne stignal da go stori toa. Ni{to. ]e si gi zasukam jas rakavite. Kolaj rabota. ]e bidam gotov za nedela-dve. Nema da àlam ni trud, ni pari. ]e bidam gotov. Brgu. Mnogu brgu. Zatoa i dojdov tuka." "O, vistina?" "Da. Sigurno. I znaete {to? Toj ima{e obi~aj da me podu~uva na nekoi od na{ite brojni makedonski pogovorki. êsto. Mnogu ~esto. Se se}avam, edna od niv be{e: "Sekoj kamen si teì na svoeto mesto". Da. ôvekot e smrten. Siromav. Nemo}en. Slab. Bespo- mo{en. Kako staklo. Kr{liv. Minliv. Mimoleten. Edinstvenite ve~ni su{testva na zemjata se crvite. Da, crvite. ôvekot e niven ve~en gostin.* Vi se dopa|a li?"* Toj zjapa{e vo nego voomjazeno. Nemo. Bez da izusti makar i eden edinstven zbor.

* Vsu{nost, pogovorkata glasi:"Na zemjata lu|eto se gosti-crvite se doma}ini".

Hristo Krstevski Pasija po Matej

".. . i mu gi ma~ka{e ranite so mast" Sv. Luka 7/38

Svidnata mlada èna be{e milosrdna sestra vo oddelot za onkologija i radiologija na klinikata od Dràvnata bolnica vo Skopje. Nejzinoto ime be{e Viola. Taa ma~ka{e nekakva modrikava te~nost okolu gradite na negoviot striko, koj go zra~ea so H-zraci po operacijata. Be{e mo{ne vnimatelna i gri`liva, prema~kuvaj}i go so gencijana. Striko mu izgleda{e mnogu bled i slab. Naedna{ po~na tivko da mu {epoti: "Moite denovi se izbroeni, sinko. Moeto svr{i. Mi dojde krajot. Imam samo edna molba do tebe. Te molam, ostani tuka. Pronajdi go brata si. Pomogni mu. Stori niet da si dojde doma, da se vrati. Toj se zametna nekade. Tor-top se stori. Xenem. Najdi go, te molam. Te prekolnuvam. Vie ste bratu~edi. Bra}a. Jas umiram. Te molam, ne davaj da se povtori starata lakrdija so tatka ti i mene. Na{eto mina. Ne se vidovme celi trieset godini, iako ìveevme vo Amerika deset leta, eden pokraj drug, a razdeleni. No vie ne smeete taka. Vo ista zemja, vo isto mesto. Vo edna ku}a. Te molam, stori go toa, sinko moj!" Sestra Viola go mole{e da prestane da zboruva. Taa be{e tolku zagrièna. Gleda{e vo na{iot heroj so molbeno lice. Toj ja razbra rabotata. I vedna{ izleze nadvor. Ja ~eka{e vo holot.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Sestra Viola be{e mlada, sofisticirana, smer- na li~nost. Be{e oble~ena vo sina uniforma so bela kapa, vpro~em, kako i site drugi katoli~ki kalu|erki, ~esni sestri. Nejzinite dvièwa, nejziniot diskreten ôd na prsti, nejziniot lesen, ednostaven i priroden na~in na odnesuvawe, sé be{e re~isi sovr{eno kaj nea - taa prosto potsetuva{e na nekoja ovde{na, male~ka, rodnokrajna Bogorodica, {to moè da se vidi naslikana po yidovite na na{ite crkvi i manastiri. Be{e tolku tivka, tolku smirena, tolku blaga {to ~ini{ postojano {ire{e nekakov seop{t sklad i celosna pomirenost na ne{tata okolu sebe. Nejzinata dobronamernost be{e kako dar od Gospoda. Mu zboruva{e na angliski. Toj be{e opfaten so vistinska janya da í kaè deka duri i muvite se sakaat pome|u sebe koga taa pominuva pokraj niv, no ne í re~e ni{to od toa. Odvaj se vozdrà da ne tresne takva glupost. Si gi sobra brdnicite navreme i zamol~a. Pokraj toa, situacijata so striko mu be{e krajno lo{a i sî okolu niv izgleda{e beskrajno ta`no i beznade`no. A najmnogu od sî, taa be{e kalu|erka zgora na toa. Mu re~e nabrzina nekolku zborovi za uteha i povtori edna{ ili dva pati deka Gospod e samo eden. I toa be{e sî. Utredenta toj povtorno ja najde pokraj krevetot na strika si, kako sî u{te go ma~ka so sinata te~nost gencijana, so nejzinite ne`ni i dolgi race. Negoviot striko be{e kako vo trans. Vo agonija. Toj se yvere{e vo nego niz trepkite na poluotvorenite o~i, pelte~ej}i ne{to nerazbirlivo. Najposle, sfati. Go izgovara{e imeto na svojot sin. "Borise...Borise, ti li si toa, Borise? Dojdi...dojdi poblizu, sinko...!" Hristo Krstevski Pasija po Matej

"Ne! Ne sum Boris. Toa sum jas. Toa sum jas. Zarem ne se se}ava{, striko? Toa sum jas, tvojot vnuk!" No s# be{e zaludno. Toj ve}e ne mo`e{e da razbere ni{to. Be{e vo dlaboka kriza. Povikaa doktor. Toj moment, na{iot heroj pogledna vo ~asovnikot. Be{e 10,30 pretpladne. Be{e vtornik. Tri ~asa podocna, negoviot striko }e ispu{ti du{a. Site gri`i okolu zakopot i site materijalni i drugi voobi~aeni formalnosti, }e padnat vrz negov grb. Za seto vreme, Petre }e mu bide desna raka. Da ne be{e toj, i da ne mu se najde{e napomo{, kojznae dali voop{to }e se snajde{e vo toj nadaleku poznat i nere{iliv lavirint na na{ata troma, potkupliva i mrzliva birokratija.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Nedela nave~er. Toj }e ja sretne Viola u{te edna{ na koncertot na Ruskite madrigalisti vo Sobornata crkva na Sveti Kliment. Letoto be{e vo svojot zenit. Be{e vo poln ek festivalot "Skopsko leto". ]e ja sretne Viola tokmu pred vlezot na crkvata. Taa }e dojde zaedno so dve postari kalu|erki. ]e mu kimne so glavata mo{ne diskretno i re~isi srame`livo. Nejziniot lik }e izgleda naàlen. Liturgijata po Sveti Jovan Zlatoust na âjkovski }e gi trogne site. Sledniot den pak }e ja sretne Viola vo bolnicata, doa|aj}i da pobara nekoi hartii, nekoi dokumenti za strika si. Taa }e mu soop{ti deka za nekolku dena zaminuva za Hrvatska. Toa e patot na Crveniot Krst, }e mu re~e. Tamu e vojna. Toj misle{e na svojot bratu~ed. Toa e vistinski predizvik i za nego. Negoviot bratu~ed. Da. Mu veti na strika si, zar ne. Na smrtnata postela. Se zave{ta. A vetuvaweto dadeno na Sudniot den e mnogu, mnogu pote{ko. No kade e negoviot bratu~ed? Kojznae. Moèbi e nekade pome|u Hrvatska i Bosna. Posleden pat bil vo najbliskiot grad do Dubrovnik (kade {to odi taa), vo Trebiwe. No toj ne znae ni{to za ovaa zemja. Ne poznava nikogo tamu, ne znae nitu eden zbor od nivniot jazik. ]e bide sosema izguben. Toa e sigurno. & gi kaà svoite somneì, stravuvawa. & kaà s#. Taa re~e: "Na{iot Gospod e milostiv. Na{iot Gospod e eden. Isus e semo}en. Nie sme vo negovi race. Site nie. Toj nikoga{ ne n# ostava sami. Hristo Krstevski Pasija po Matej

- Gospod neka te blagoslovi! Na izlezot od bolnicata, go pre~eka Petre. Potoa vlegoa vo eden restoran, na krstopatot kon bolnicata, siot pokrien vo staklo, so nekoe ~udno ime (Dal-Met-Fu). Vnatre be{e usviteno i vrie{e kako vo kotel od posetiteli. Sakaa vedna{ da izlezat, no pri doa|aweto odvaj najdoa parking-plac, a sega nivniot Ford be{e zaroben od nekoj nesovesen voza~. Taka, se pomirija so toa da ostanat vo na{ata makedonska staklena sauna. Petre duri dodade edna od mnogute na{i pogovorki "kade site Turci, tamu i gol Asan"i vedna{ nara~a dve golemi krigli so ladno skopsko pivo. Go vide nata`eniot i smurten profil na svojot mlad gostin i se obide da go oraspolo`i, ~ukaj}i se so debelite krigli, zdravej}i se so nego so nekoj ~uden i nevoobi~aen tost: "Ne mu ja misli mnogu, prijatele! Napij se skopsko-i so nego-s# e mo`no"!-i pritoa go vperi prstot vo reklamniot plakat za skopsko pivo nad nivnite glavi, otkade {to ja pro~ita popularnata poraka za svojata zdravica.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Taa godina letoto nebare se prikrade vo Dubrovnik. Kako seni{te. Kako prizrak. Pcite na vojnata po~naa da laat. Se gotve{e krvav pir. Odozgora, od drugata strana na Trebiwe, otkaj patot {to vodi od Konavle i îlipi, doa|a{e najgolemata opasnost; topovite na Jugoslovenskata Narodna Armija grmea re~isi sekoj den. Napati prilegaa na zlokobni tapani. Napati odyvonuvaa od crkovnite kambani na Sveti Vlaho. Ognenata zakana pretskaùva{e dolga i neizvesna vojna. Senarodna morija i gibel. Padnaa i prvite civilni `rtvi vo ovoj nekoga{ miren i zaumno ubav grad. Gra|anskata vojna zapo~na.* Toj zede ubav apartman, otsednuvaj}i vo hotel "Ekscelzior", so prekrasen pogled na ostrovot Lokrum. Drevniot Dubrovnik be{e utvrden so svoite stari tvrdini i kameni yidi{ta, no opsadata okolu nego be{e potpolna. Zad debelata kora na molkot, povremenata {tama i soblaznitelnata ti{ina, vladee{e vistinski haos. Vo srcata i du{ite na dubrov~anite. Vo morni~avite laeì na pcite, vo kostre{avite 'rèwa na ma~kite, vo krikovite na galebite. Dubrovnik prilega{e na stara prepotopska èlka, skriena vo svojot teòk renesansen oklop. Cela nedela toj {eta{e naokolu, bez cel, pokraj morskiot breg, zjapaj}i bespomo{no vo viornite

Hristo Krstevski Pasija po Matej

*edna od prvite civilni `rtvi be{e i mladiot, nedolèn poet i humanist Dragan Veliki}; branovi na morskata {ir. Ode{e po sto pati na den i se prijavuva{e kaj deùrniot oficer, go dava{e imeto i prezimeto na svojot bratu~ed so s# vojnata po{ta, no odgovorot be{e postojano ist - Rabotime na slu~ajot. Istragata e vo tek. Morame da proverime stotici i stotici raznorazni spisoci. Zasega nema ni{to. Ne najdovme ni{to poopiplivo. No najposle, sepak, mu rekoa: Va{iot bratu~ed ne se nao|a vo Trebiwe. Ve}e ne e tamu. Toj verojatno e prefrlen na ostrovot Vis, u{te pred dva meseci. Mora da e tamu. Proverete. Ako ne e tamu, toga{ ima dezertirano. Toa e sigurno. No nie moème da vi kaème so golema doza na sigurnost: toj e ìv. Negovoto ime ne se nao|a vo spisokot na mrtvite vojnici. Barem dosega ne go pronajdovme. Se razbira, nie odgovarame samo za ovaa oblast, za ovaa teritorija, za Hrvatska. Vo slu~aj ne{to da se izmeni, nekoja nova poedinost da se ukaè, ili {to-gode drugo vo me|uvreme da se slu~i, nie vedna{ }e ve izvestime. No samo ako iskrsne ne{to novo. Inaku, ne. (Mo{ne ~udna logika, zar ne. Tie se odgovorni samo tuka. Tie ne se odgovorni tamu. Kako da ne se raboti za edna ista dràva, majkata. Ti si s# u{te ìv tuka i ti si poluìv, ili celosno mrtov tamu. Edna od tvoite noze e vo Srbija, drugata vo Hrvatska. Ednata e ìva, a drugata mrtva. O, Gospodi! Objasni mi! Kaì mi, bratu~ed, {to si ti? - Most? Spomenik? Stonogalka? Bostansko stra- {ilo?-si misle{e toj.) Iljadnici i iljadnici vojnici imaa dezertirano od Jugoslovenskata narodna armija. Nasekade od prostorot na biv{a Jugoslavija. Negoviot bratu~ed moèbi be{e eden od niv. Stotici i stotici vojnici Hristo Krstevski Pasija po Matej

bea ubieni u{te vo prvite meseci na vojnata. Toj moèbi be{e eden od niv. Toa pra{awe mu se metka{e niz glava sekoj den. S# okolu nego be{e neobi~no, otka~eno, ~udno. Toj be{e edinstveniot gostin vo hotelot so kapacitet od nad ~etiristotini legla. Be{e edinstveniot pliva~ na plaàta, kade {to vo letnata sezona na godi{nite odmori ovde znaeja da se odmoraat iljadnici i iljadnici stranski i doma{ni turisti. Be{e edinstveniot posetitel vo salata na restoranot, opkruèn so duzina kelneri, be{e edninstveniot minuva~ niz stariot centralen skver na gradot poznat pod imeto Stradun, yverej}i se vezden vo konzolite na Erotite od Kneèviot dvor, vo statuite na Sveti Vlaho, Turica, Vila i ôroe, vo kamenata plo~a na semejnata ku}a na konteto-pisatel Ivo Vojnovi}, vo migovite koga se gnezde{e vo praznata prostorija na restoranot "Lovrienac", kade {to se goste{e so gurmanski podgotveniot zubatac, be{e edinstveniot svira~ na pijanoto vo holot na hotelot, blizu do terasata, svirej}i mu na nikoj drug osven na samiot sebesi, no ne zatoa {to saka{e da uìva vo toj ~in, ili ne{to sli~no na toa, ami prosto zatoa {to saka{e da go sovlada, da go nadglasi, da go nadgrmi nepodnoslivoto tre{tewe na topovite od onaa strana na gradot. Se se}ava{e vo tie momenti na na{ata stara pogovorka za "govorot na oru`jeto i molkot na muzite". No sega, toa ne vaè{e. I nasproti s#, toj go svire{e Rahmawinoviot Preludium vo cis-mol, koga senkata na mladata èna preleta preku klavijaturata vo docnoto popladne. Taa be{e tolku neo~ekuvano zate~ena i stoe{e kako statua, nema pokraj slikata na osamen ma` koj sviri

Hristo Krstevski Pasija po Matej

na pijano vo docno letno popladne, taa ne se nadeva{e deka }e go najde tokmu nego pod takvi neobi~ni okolnosti, sam i izguben vo prostorot na ovaa neverojatna kula od slonova koska, kako duh od nekoj drug svet, kako brodolomnik od nekoe drugo more, kako novodojdenec od nekoja druga planeta. Taa be{e vistinski iznenadena. Be{e skoro zbuneta. Be{e kako nekoja ispla{ena ptica. Saka{e vedna{ da izbega. Da odleta. V mig. No ne go stori toa. Pred nea se uka`a edno malo zrno na qubopitnost. Taa ostana dokraj. Do posledniot akord. Kako ukotvena lotka na istoto pristani{te. Kako ulovena ptica vo istiot kafez na vojnata.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Sedea na terasata, sosema sami, qubuvaj}i se nekade pred sebe, kon ostrovot Lokrum. Tih povej gi zani{a palmite nad nivnite glavi. Za{umoli s# okolu niv. Nikoga{ pred toa gi nema{e videno nejzinite o~i tolku blizu sproti sebe. Nikoga{ dosega. Taa bezdrugo nema da uznae kolku vozbudliva moè{e da bide nejzinata blizina vo toj moment, pomisli toj. Taa ja be{e zarobila svojata ubavina vo èleznite prangi na posvetenosta i predadenosta kon Sevi{niot, zad debelata zavesa na svojata obleka, vo prividnata trpkost, napati seni{na gipkost, no ne retko i skriena odbivnost i tvrdokornost na nejzinite zborovi kon s# {to e zemno, trivijalno i obi~no i ~ija ne`nost ja ~uva{e samo za molitvite {to mu gi upatuva{e Nemu, na Nebesniot Otec. Ne $ be{e gajle za nejzinata ubavina, se razbira. Vo nikoj slu~aj. Ubavinata $ be{e moèbi poslednoto ne{to na {to moè{e da pomisli toj mig. Be{e celosno i napolno isklu~ena od potrebata i naplivot na tie i takvi misli. Vo nejzinata glava se roeja samo bo`jata promisla i verata. Mu kaà kako se vika. Mu go kaà svoeto vistinsko ime. Be{e sosema tradicionalno: Teuta. Teuta Meksi. Mu re~e deka e Albanka. Be{e rodena vo Pe}, na Kosovo i Metohija. Taa be{e sedmo ènsko ~elade na nejzinite roditeli i spored starite albanski obi~ai za ma{koto potomstvo, mu ja namenija i posvetija na Gospoda. Hristo Krstevski Pasija po Matej

A bea katolici. Taa izu~i dobri {koli vo Hrvatska. Diplomira{e vo Anglija. Be{e vistinski poliglot, zboruvaj}i srpski i hrvatski, makedonski i angliski, pomalku francuski, italijanski, i se razbira, albanski. Ima{e 21 godina. Be{e milosrdna sestra vo redovite na Crveniot Krst. "Pominuvav ottuka," re~e taa,"koga slu~ajno ve zdogledav od vrvot na ridot. Ve prepoznav. Vedna{." ÂO, vistina? Moram da priznaam...me iznenadivte. Ne o~ekuvav nikogo. Barem ne od taa strana. Kako od nebo da padnavte. Navistina me iznenadivte", re~e toj. ÂDa. Vi veruvam. S# be{e po igra na slu~ajot. îsta slu~ajnost. No sepak, se pra{uvav {to moàm da storam za nekogo koj se nu`dee od pomo{ vo tu|a zemja.. ." ÂO, da, da, se razbira. Jas sum vi dlaboko blagodaren za toa...ve molam...ne pritesnuvajte se... mene navistina mi e potrebna va{ata pomo{...se razbira...do izvesna granica na va{ite mo`nosti..." Taa drè{e kniga vo svoite race, crvena male~ka kniga (verojatno Biblijata), mo{ne graciozno, prefrluvaj}i ja od ednata vo drugata raka, naizmeni~no, re~isi zabavuvaj}i se i poglednuvaj}i odvreme-navreme kon ostrovot so nekakva ~udesna polunasmevka, tivko i srame`livo, nebare baraj}i spas vo edna tolku diskretna i nevina igra. Toj $ ponudi da se napijat ~aj. Taa prifati. ÂSe pra{uvav, pomisluvav," re~e taa, Âna va{iot bratu~ed. Pra{uvav i nekoi raneti mom~iwa od bolnicata za makedonskite vojnici. Nekoi od niv Hristo Krstevski Pasija po Matej

dojdoa od Trebiwe. Im go spomnav duri i imeto na va{iot bratu~ed. Ni{to ne znaeja da mi kaàt." ÂO, znam. Go znam toa, za àl. Ne e lesna rabota. Voop{to. Toa e isto kako da bara{ igla vo stog seno." Taa kimna povtorno so glavata. ÂTo~no taka," re~e.ÂJas ponesov spisok so pove}e od edna duzina imiwa na makedonski vojnici. Moàm da si zamislam kako vi e." Toj izgleda{e sosema razo~arano. ÂOva e edna neverojatna avantura, pretpostavuvam. Da se dojde vo edna nepoznata zemja, zad sedum gori i sedum moriwa, kako {to se veli, da bara{ nekogo koj e izguben Gospod znae kade, da se dojde tuka, na vakvo nepoznato mesto, nepovikan, vo uslovi na vojna, krvolo~na gra|anska vojna, i zgora na seta taa brkotnica, mete` i beànija, da se bara nekoj koj ti e bratu~ed (brat), a istovremeno i apsoluten stranec za tebe...oti, jas nikoga{ nego saglamno ne sum go ni videl, nitu zapoznal...osven onaa na{a kratka sredba od pred pet godini na zakopot na na{ata baba. No toj sega sigurno mnogu e izmenet, zar ne. Pa {to, toga{, e seto toa ako ne edna beznade`na avantura? Navistina. Toa e edna Sizifova rabota. Siva zona. Utopija." ÂTo~no taka," re~e taa. ÂNo moèbi...jas ne znam... Moèbi e zaludno...iluzorno...kako sakate nare~ete go...no ako sepak imavte slu~ajno edna fotografija od va{iot bratu~ed...ako vi se nao|a pri raka...ili takvo ne{to...oti...kojznae...s# si biva...zar ne..." ÂDa. ]e vi dadam edna. Kaète mi samo kade treba da vi ja ispratam?" ÂVo bolnicata, se razbira." Â]e vi ispratam." ÂVe molam." Hristo Krstevski Pasija po Matej

Se gledaa. Mol~alivo. Nebare ja stavaat na proba svojata zaedni~ka re{enost da si dostojat na zborot. Taa kimna so glavata i skoro ne~ujno izusti: ÂGospod neka vi e napomo{!" Potoa se svrti i izleze nadvor, zaminuvaj}i si ne~ujno od terasata i spu{taj}i se po kamenite skali kon patekata pokraj morskiot breg, lesno, podnavednata troa nanapred so glavata i is~eznuvaj}i postepeno od negoviot vidokrug, s# podaleku i podaleku. Nabrgu ja izgubi nejzinata silueta vo dale~inata.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Glava vtora

Vremeto sega{no i vremeto minato Se sodràt moèbi vo vremeto idno A vremeto idno vo vremeto minato T.S.Eliot (êtirite kvarteti)

Tatkovoto zlatno pravilo }e bide: SOMNEVAJ SE VO SEKOGO! AKO NEMA[ VO KOGO DA SE SOMNEVA[ - TOGA[ SOMNEVAJ SE VO SAMIOT SEBESI! Ovaa izreka }e mu bide edna od najomilenite. ]e ja povtoruva nebroeno pati vo `ivotot. Pred dvaeset godini, koga se vrati od Makedonija, od svojata posledna vizita na stariot kraj, toj ja donese so sebe i majka si, babata na na{iot heroj. Tie zboruvaa na nekoj mo{ne ~uden jazik. Toj ni{to ne mo`e{e da razbere od seto izre~eno me|u niv dvajcata. Eden den, taa gi iznenadi site so svojata ~udna i ne pomalku svoeglava postapka. ("Jas mama si ja znaev i vakva i onakva, ama kako bola{'k Mara nikoga{ ne sum ja znael. No ete, koga }e nate`nat godinite, duri i najkrotkite i najumnite, umeat troa da skr{nat od patot"). Hristo Krstevski Pasija po Matej

A {to be{e storila, kutrata? Se re{ila samata na eden ~ekor bez izim, iktiza i isav od sina si. Se vturnala vo liftot, sosema sama, no pred toa pri~ekala da vleze so nea i nekoj drug od katot, i pokraj toa {to be{e re~isi slepa, se spu{tila dolu i sednala pred vlezot na zgradata. Ne moèla da izdrì da ìvee vo doma{en pritvor, mu prizna podocna na negoviot tatko i posakala da si pomuabeti so nekogo (na makedonski, se razbira) kako {to si go pravela toa vo stariot kraj vezden so svoite sosedi i prvi kom{ii (tie se tolku bliski pome|u sebe, se poznava sekoj so sekogo i si muabetat eden so drug preku cel den, a ponekoga{, kako {to si imaat obi~aj, osobeno vo potoplite letni denovi, bogami i duri do docna nave~er). Taka, si o{la taa dolu i si sednala pred vlezot, obiduvaj}i se da najde nekoj kom{ija, da si poprikaè troa, da si go razubavi utroto i da go otepa denot, da se mavne troa od ~etirite tesni yidovi na stanot (so tie miti mikro- branovi, aspiratori, domofoni i iljadoiedno ~udo vo nego) i da izbega nadvor, da zeme zdiv, na sloboda. Si sednala taka pred ku}i, krsnoze, pet pari ne davaj}i za ni{to. Arno ama, kako {to si sedela taka, minuva~ite po~nale da í potfrlaat sitni pari~ki vo skutot. Taa seta se okokorila vo niv so svoite komaj slepi o~i i se sa{tisala naedna{. Ne o~ekuvala takva rixa, takva metanija da $ ~inat. Bilo kako bilo, taa ni{to ne razbrala od ~udo, a i ne $ bilo mnogu gajle otkako videla deka minuva~ite ne prestanuvaat da ja ~estat. Kojznae {to za adet }e e toa. Moèbi taka treba. Moè takov si e redot vo Amerika. Site dojdenci, site gosti taka da gi go{tevaat i dobrosuvaat. Do ve~erta sobrala eden cel kup pari. Se {tuknala od umot. Sal se krstela, ne veruvaj}i. Ne, Hristo Krstevski Pasija po Matej ova nema da izleze na arno, oti mnogu arno ne e na arno, si mislela taa vo svojata umna i bistra glava.

(Odi, fati mu go krajot. Ni{to ne razbiram. Koga }e se vrati sinot, }e go pra{am dal od ova temno nebo sal èlezen grád vrne?!). Tatko mu na na{iot heroj si dojde docna doma, ja najde majka si tamu, nadvor od ku}ata, pred vlezot, pa }e í veli: Â[to za marifet }e e ova, maj~e?" ÂNe znam, bre, sinko," }e veli taa. ÂAko si Bogu veren. Ako znae{ ti, znam i jas. Janla{ li sum, {to li e, ama nekoi mnogu tersene lu|e ovde ti {etaat okolu ku}ava. [to za praznik, {to za slava }e e, jas samo sakav da si napravam muabet so niv, a ete i samiot gleda{ {to taksirat me snajde, ni kriva, ni dol`na: tie po~naa da mi potfrlaat pari v skutot. Mislev deka grád po~nalo naedna{ da vrne." ÂO, Gospodi!" mu se otkina od o~aj na tatkoto od na{iot heroj. Taa, kutrata, ne znae{e deka tie nea si ja zedoa za prosja~ka. Kutrata babi~ka. Taa izgleda{e kako otepana, kako {a{ardisana. I najodzadi, tatko mu na na{iot heroj re~e:ÂLu|eto, maj~e, ovde ne se razbiraat eden so drug. Ova e Kula Vavilonska." Nabrgu, taa se vrati vo Makedonija. Ne moè{e da ìvee so niv, srede nivnata xungla na asfaltot. Umre vo strikovata ku}a po nekolku godini. No sinot ne dojde na nejziniot pogreb. Padna bolen. I toj se gotve{e da zamine da gi kopa nebesnite nivi. Toga{ Mat za prvpat stapna na zemjata od svoite predci.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

A u{te pred nekoi triesetina godini, koga tatko mu na na{iot heroj se vrati nazad, vo Raven, pro~uenata Fata Fatima (Debelata, kako {to u{te ja vikaa), edna od najgolemite vraàlki vo zemjata, mu pretskaà:ÂGledaj pravo pred sebe na patot, sinko - te ~ekaat golemi ne{ta, golem kasmet, golema sre}a - ama vedna{ potoa i - golema àlost! O Gospodi! Kolku li~na, kolku ubava nevesta...!" (Preku liceto na vraùkalkata kako toj mig da preleta senka od kriljata na nekoja zlokobna, kreskava i baksuzna ~avka. Kako da saka{e da zabo{oti nekoja skriena, tarot-karta vo {pilot.) Da. Tatko mu na na{iot heroj najde prekrasna devojka od zapadniot kraj na Makedonija, koja ìvee{e vo poznatoto skopsko Debarmaalo. Po poteklo be{e od Gali~nik, od ona ìvopisno selo, rasposlano visoko na planinata, blizu granicata na Albanija. Taa be{e navistina ne{to retko, vo sekoj pogled, no kako {to velat na{ite stari Ânikoj ne e bez mana", taka i na{ata ubavica od Gali~nik si ima{e edna skri{na bolest za koja duri cela duzina lekari ne moèa da najdat lek. Poslednata nade` be{e Fata Fatima. Taa re~e: - Slu{aj me dobro, prijatele. Ti mora{ da odi{ vo Tetovo. Tamu se nao|a pro~uenata [arena Xamija. ]e pra{a{ za Dervi{ Daut i site }e ti kaàt koj e toj. Kaì mu ja makata {to ja ima{ i toj vedna{ }e ja rasturi magijata. ]e najde cer, }e najde ila~ za tvojata nevesta. Samo ti kaì deka te pra}a Fata Fatima i i~ gajle da nema{ za ni{to.

I taka, toj si pojde Tetoo, go najde lesno golemiot Dervi{ Daut i vedna{ mu kaà {to maka go ma~i. Golemiot Dervi{ Daut podgotvi dervi{ki kult, pravej}i krug od vernici okolu sebe, koi vedna{ Hristo Krstevski Pasija po Matej po~naa da mu se molat na Alah, kle~ej}i i pa|aj}i dolu, ni~kum, na zemji. I taka, tie pravea metanii so ~asovi i ~asovi, vo imeto na Alah, gubej}i ja postepeno svojata samokontrola i doveduvaj}i se sebesi vo nekakva celosna sostojba na agonija i trans, gotovi da si gi proboduvaat i svoite obrazi so dolgi i ostri igli-noòvi, vo nekakov ritual i kult na celosna predadenost kon Alaha, kako fakirite, poznatite Muslimanski patuva~ki sve{tenici- asketi, siroma{ni lu|e i prosjaci, koi umeat da pokaàt najraznovidni ~udesii so zmii, da leàt goli na {ajki, da tr~aat i gazat so bosi noze vrz usvitena àr, da proboduvaat igli niz nivnite tela i da pravat trista ~uda i u{te kojznae kolku ~udesii i marifeti na ovoj svet. No toa be{e daleku, duri tamu vo Indija, zar ne? I u{te pove}e. Tatko mu na na{iot heroj vedna{ se seti i pomisli za mig na nemu dobro poznatiot vudu-kult na Haiti i na isto taka poznatite Zombi, za{to nemu mu se pristori za mig deka pristignal vo nekoja pogre{na zemja, na nekoe pogre{no mesto, vo nekoe pogre{no vreme. Se se}ava{e samo spored ~uenoto od prijatelite i pro~itanoto od vesnicite: ÂVo Vudu-kultot na Haiti, Zombite gi sozdavaat niz opitot na zombifikacija i potoa gi upotrebuvaat za rabota, nebare marionetki na vol{ebnikot. Spored tradicionalnoto gledi{te, zombifikacijata se zasnovuva vrz specifi~noto vudu razbirawe okolu

sostavnite delovi na ~ovekovoto su{testvo, osobeno na du{ata i ~inot na smrtta i toa e posledica od vr{eweto na crnata magija od strana na vudu- vol{ebnikot, koj podgotvuva specijalen ritual, preku Hristo Krstevski Pasija po Matej koj ja predizvikuva smrtta i povtornoto oìvuvawe na mrtvoto telo. Nekoi u~eni dokaùvaat deka taa zombifikacija ne e rezultat na magijata i ritualot, ami samo posledica na otrovnite i opojnite sredstva (poznatiot "zombi-otrov"), koj gi paralizira site telesni funkcii, sozdavaj}i prividno ~uvstvo na smrt-koma. Po nekolku dena, vol{ebnikot ja oìvuva `rtvata, povtorno so eden vid halucinanten pijalak, t.n. "zombi-krastavica", i najposle, `rtvata so o{teten mozok, so izgubena memorija, bez sposobnost za govor i so celosen nedostig od li~ni svojstva i belezi na ìva li~nost, se pretvora vo marionetka na vol{ebnikot."* Kako i da e, tatkoto na na{iot heroj se vrati kaj Fata Fatime i $ re~e {to stori. Fata Fatima vaka mu odgovori na toa: ÂDa, sinko moj, taka ti e toa. Makedonija e navistina ~udesna zemja. Samata }e ti se kaè ako troa se napregne{ da ja zapoznae{ samo navidum nejzinata tvrda i prgava }ud. Tuka moè{ da najde{ s# i se{to. Sekakvi tipovi i sekakvi ~udotvorci, ekimi, ve{tici, proroci, baja~i i baja~ki, jasnovitci i jasnovitki, semsekakvi basmaxii i mavtosuva~i, koi moàt kako od {ega da izle~at sekakva bolest. Ovde, vo Makedonija, tie moàt da storat duri i slepi lu|e da progledaat, gluvi da proslu{aat i nemi da prozborat. Da. Makedonija e edna ~udesna zemja, nema

*"Razgovori so Zombite"-Tod Mudi.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

{to. Lulka na site, pa duri i na najstarite vol{ebnici na svetot, izvor na site zanaeti, ve{tini, magii i ~udesii {to koga i da e ste gi slu{nale vo `ivotot. Da. Makedonija e sveta zemja, sinko moj."* Baraj}i lek za svojata nevesta, tatko mu na na{iot heroj poseti mnogu mesta od obete strani na Vardar. Toj propatuva niz Makedonija, vdol` i vo {iro~ina, po~nuvaj}i od Skopje i zavr{uvaj}i so rodniot Raven, a so ogled na nejzinata golemina, toa ne be{e i nekoj podvig za pametewe i ne mu odzede mnogu vreme. No i onaka ne brza{e i ne ita{e mnogu. Nikade. Nikoj ne gi gone{e. Bea na meden mesec. Zapoznaa sekakvi lu|e, sekakvi tipovi, sekakvi lica, mesta, gradovi, veri, jazici, naviki, obi~ai, obredi, rituali, ceremonii, proslavi, nastani, kultovi, neobi~nosti, predrasudi, zaostanatosti, no isto taka, i edna neverojatna ostrina na narodniot Duh. Postojea dva pata: Edniot be{e slu`benata medicina, a drugiot onaa narodnata, alternativnata. Ovaa poslednata be{e prepolna so raznorazni vidovi na sekakvi ~aevi od iljadnici i iljadnici rastenija i bilki od na{ite gori, planini, bairi, ridovi, {umi, dolini, ramnini, poliwa i livadi. Toj se obide da gi izodi i dvata.

* ^udesno e toa {to bezmalku istoto go tvrdi i G.G. Markez vo svoeto slavno delo "Sto godini samotija", u{te na prvata stranica, spomnuvaj}i gi "magioni~arite {to priredile pretstava, nebare osmoto ~udo na mudrecite i alhemi~arite od Makedonija". Se razbira, ovaa ironi~na dosetka na slavniot pisatel, jas samo skromno se obiduvam da ja potkrenam na kvadrat.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Taka, vo negovata svadbena radost se izme{aa i bezbroj griì i nevolji, pomatuvaj}i ja negovata golema radost, qubov i sre}a, no istovremeno i teraj}i go so u{te pogolema àr i volja da go stori duri i ona navidum nevozmo`noto, da najde lek i spas za svojata prekrasna nevesta. I otkako se pribraa doma, zbraa du{a i se odmorija, toj duri i ne sakaj}i da si priznae samiot na sebesi, sepak si produma vo sebe: - Tolku izoden pat - za ni{to. Vrtewe vo mesto, vo eden tolku mal i zbien prostor. Vo eden tesen i ma|epsan krug. Makedonija! Moè da se pomine me|u dva trepneà na sokolot {to pie voda na Vardarot. Me|u dva vosklika na orovodecot na Te{koto. Me|u dva udara na tapanxijata i odekot na zurlite od Bistra do [ara.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Nekade vo toa vreme, korzoto be{e eden od najinteresnite i moèbi eden od naj~udnite obi~ai i naviki vo sekojdnevniot ìvot na ovde{nata mlade`. Sî do krajot na {eesettite godini. Korzoto be{e vistinski fenomen, kultno mesto i svrtali{te, ma|epsan krug, opsesivna potreba i zadolìtelna ve~erna promenadna vrtele{ka na mladite vo na{ite gradovi kon sredinata na minatoto stoletie. Tie obi~no izleguvaa nave~er, dolu vo gradot i se sobiraa na centralniot plo{tad, nebare zdogovoreni. [etaa naokolu, vo krug, so ~asovi i ~asovi, kako vo nekoja obredna povorka, kako perpetuum-mobile i se qubuvaa eden vo drug, so napati kratki, skri{ni, otse~ni, no napati i dolgi, vqubeni pogledi, dodvoruvaj}i mu se na izbranoto libe niz raznorazni i{areti, {egoviti dofrluvawa i zadevki, podigruvaj}i se, vqubuvaj}i se niz laski i smea. Toa be{e, isto taka, ako sakame da dodademe i nekoj poostar ton, vistinska qubovna berza na pazarot na qubovta, no i ubava mo`nost za sekogo od niv da ja pokaè novata obleka, novata garderoba, novite krp~iwa i ~evli {to ja lansiraat poslednata modna ludost i diktat, obiduvaj}i se sekoj od niv da se pretstavi sebesi vo {to poubavo svetlo i izdanie. Site sakaa da bidat zabeleàni, da se najde najkusiot pat do novata avantura i doìvuvawe, novata mo`nost, pa duri da se otkrie i novata qubov, zo{to da ne, i kako {to vremeto nezapirlivo si te~e{e i odminuva{e taka i nivnite èlbi stanuvaa sé pogolemi i pogolemi, nivnite priliki, mo`nosti, pretenzii, aspiracii, nivnite novi koli, motori, nivniot nov socijalen status, nivnoto {to-i-da-e novo stanuva{e sé povidlivo i sé ponametlivo. Toa Hristo Krstevski Pasija po Matej be{e navistina eden ìvopisen karusel, ìv karneval i parada na site boi, zvuci, mirisi i vkusovi, eden kotel {to postojano vrie vo isparuvaweto i potta na mladite tela, edna ~udesna, neverojatna reka bez vra}awe, koja kruè{e naokolu i se vleva{e samata vo sebe, rastej}i sé pove}e i pove}e vo eden golem, nezaboraven {um i tek na mladosta, na edna koka-kola generacija, eden vistinski meteèn slap i vodopad na duhot, vicovi, smei i {egi, so site nivni zadevki, {e{erlavii i detski igri, preminuvawe preku site ogradi, zabrani, ve~erni ~asovi i granici, so nivnite gumi za xvakawe, so nivnite petel~ewa, kotor~ewa, ~alamewa, so nivniot rok'n-rol, so nivnite top-listi, nivnata zabava i fanatizam, nivnite zadevki i samodoka- ùvawa, nivnite fatalni predizvici i mirewa, nivnata zabava i ekstravagancija, nivnite idoli (Elvis, Bitlsite, Rolingstounsite, Xejms Din), nivniot omilen refren, kako {to be{e onoj zaumen "Eden bakne`" so nezaboravnata Nina Spirova, nivnite ludi tanci, site {areni krp~iwa i boi {to gi nosea i se kitea so niv kako papagali, seta taa eksplozija od glasovi i smea, toj neprekinat i neseknat ek i bla-bla-bla {to sé u{te e~i vo nivnite u{i, toj ogan i ritam {to sé u{te strui niz nivnite tela. Toa be{e toa unikatno, edinstveno i nepovtorlivo KORZO. Toj vrvole` i vrtole`, kade{to se slu~uva{e sé, srede tolpata na toj i takov mete`, niz skopskoto KORZO. Tamu kade{to se sretnaa roditelite i na na{iot heroj.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Denot koga tatko mu na na{iot heroj stapna na makedonsko tlo povtorno, be{e prvi april, vsu{nost, praznikot na lagite, trikovite i vicovite. Be{e Denot na Smeata vo Skopje. Toa be{e prekrasna mo`nost za gra|anite da se olabavat od svoite voobi~aeni, sekojdnevni griì i da se zabavuvaat. Denot be{e ispolnet so iznenaduvawa, kako {to vpro~em moè{e i da se o~ekuva {tom zapo~na so vesta na televizijata deka minatata no} padnal nekakov NLO na zemjata, vo seloto blizu Raven. Isto taka, najbombasti~nata i najsme{nata novina be{e o~iglednata "patka" deka Makedonija spored istraù- vawata na Galupovata anketa, }e bide najbogata zemja vo po~etokot na Tretiot milemium. Pokraj ovie boèm (ne)prijatni {egi i ludorii, Prvi april be{e prekrasen den za opu{tawe na na{ite lu|e. Vo karnevalska atmosfera, i pokraj najgolemata nesre}a {to go be{e sna{la ovoj grad, na glavniot plo{tad vo tekot na celiot den se odviva{e parada na maskirani lica. Ima{e smea, muzika, i nad sé, ubava zabava. I vo duhot na najdobrata tradicija svrzana so pro~ueniot zimki ciklus na maskiranite obredi, re~isi vo site kafeani, restorani i no}ni klubovi se odrùvaa i maskenbalovi. Tatko mu na na{iot heroj ~uvstvuva{e nedostig na taa vistinska karnevalska atmosfera vo Amerika, na toa {arenilo, na taa luda i nezaboravna zabava za masata. Ili be{e premnogu zatvoren vo svojot deloven i hermeti~ki velegradski krug, kade{to {arenilata i perduvite se iljadapati po{areni i poperduvesti ako ~ovek samo re{i sosema i celiot da im se posveti, bez ostatok i ograni~u- Hristo Krstevski Pasija po Matej vawe. Sepak, toj ja nema{e videno dotoga{ taa glad za zabava i opu{tawe vo rodniot kraj. Barem ne se se}ava{e Moèbi toa be{e znak na strav i pret~uvstvo za nekoja nova i u{te postra{na katastrofa od prethodnata. Kojznae. Gradot navistina be{e siot vo urnatini. Starata slika na Skopje be{e izmeneta. Sosema izmeneta. Najprvin, stariot centralen plo{tad so poznatite zdanija na Domot na Armijata, na golemata zgrada na Bankata, Teatarot, @elezni~kata stanica i mnogu drugi beleìti zgradi vo Skopje, bea uni{teni. Ima{e nekakva Ogromna Dupka (vo strukturata, vo se}avaweto na lu|eto, vo temelite na gradot), taka {to Onoj koj prethodno go znael Skopje pred zemjotresot i po zemjotresot, be{e navistina {okiran. Sega Skopje li~e{e na edno ogromno gradili{te. Iznadojdoa edno ~udo lu|e otsekade. Od site strani na svetot. Skopje be{e grad na solidarnosta. Tatko mu na na{iot heroj be{e samo edna male~ka mravka vo toj mravjalnik od yidari, kraj rekata Vardar, kraj ve~no mrzlivite i òlti branovi {to ìvo ùborat pod golemiot Kamen most, so svoite brojni arkadi (13), dolg 220 m., izgraden od imperatorot Justinijan u{te vo {estiot vek.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Be{e sabota ve~er koga pristigna vo Ohrid so svojata nevesta. Pominaa nekolku prekrasni ~asovi na terasata od hotel Palas. Sretna i mnogu od svoite mladi {kolski drugari od Skopje. I tri devojki od svojot klas. Dobro gi poznava{e tie devojki u{te pred da zamine za Amerika. Se se}ava{e duri i na nivnite imiwa: Nora, Zlatka, Sowa. Bea najdobri u~eni~ki vo gimnazijata. Bea prosto nesporedlivi. Sega gi najde kako vistinski ubavici i atraktivni mladi èni. Be{e stvarno iznenaden, radosen. I po malku {okiran od nivnoto neobi~no odnesuvawe. Gi ostavi skromni, pristojni i mudri devici, a sega gi najde ludi, moderni, agresivni, posesivni mladi èni {to ne otstapuvaat pred ni{to i nikogo, besramni, nezavisni, samouvereni, i moèbi ne tolku emancipirani od site prethodni moralni, socijalni ograni~uvawa, predrasudi i skrupuli na na{iot balkanski, ili poprvo, orientalen mentalitet i obrazovanie, kultura, u~enost, i site onie ne{ta {to odat so toa, ami ne{to apsolutno novo, dotoga{ nevideno, i nad sé, neprirodno, afektivno, ve{ta~ko, namesteno i mo{ne razli~no i ve}e sosema daleku od onaa porane{na slika {to toj ja ima{e za niv. Pred sé, tie izgledaa mo{ne frivolno i raspu{teno, napadno, drsko i preterano vo sekoj pogled, tie mu go prevrtija naopaku ~uvstvoto i spomenot za negovoto minato. Za ~as. Duri trepne{. Go matiraa. Go pritesnija do yidot. Mu dadoa {uster-mat. Mu izgledaa kako nekoi koketi. Bea gotovi da zaminat vo krevet so bilo koj. Kako nekoi mivki. Barem na prv pogled izgleda{e taka. Takov be{e negoviot prv i povr{en vpe~atok. Navistina mu doma~na. Otprvin Hristo Krstevski Pasija po Matej misle{e deka se {eguvaat. Deka sakaat da si poigrat so nego. Da go provociraat. No otkako se uveri deka takviot niven odnos e ist so site partneri od sprotivniot pol, mu stana sé jasno. Od kurvi, kamenarki i prostitutki, mu be{e dojdeno preku glava. I vedna{ im svrti grb. Ne go zanimaa ve}e. Gi otka~i. I tokmu vo toj mig, vo migot sproti ovoj nastan, toj sfati deka sé e nekako poinaku koga se gleda od rastojanieto na na{eto detstvo i prva mladost, toga{ koga ovo{kite vo tu|ite bav~i se sé u{te nedozreani, kiseli i kako samite da ni se nasmevnuvaat pod prvoto proletno sonce, povikuvaj}i né da ripame preku plotovi, mamej}i né na prvite kra`bi i ludosti i deka sé e relativno i fluidno na ovoj svet vo migovite koga }e se prelee rekata na ìvotot so site novi buri i prolomi {to mora taa da gi vle~e so sebe otposle na svojot grb. [to be{e glavnata pri~ina za negovata iznenade- nost? Se pra{uva{e vo sebe - {to tokmu pridonese tie neo~ekuvani slu~uvawa tolku da ja razni{aat porane{nata slika vo negovata memorija i svest? Toj razmisluva{e za posledicite od zemjotresot vo Skopje. Go vide toj prekumerno o{teten i re~isi uni{ten grad. Sé be{e poinaku. No, najmnogu od sé, lu|eto, se razbira. Tie bea tolku izmeneti. Ne moè{e da gi prepoznae. Mnogumina od niv bea stanale vistinski zavisnici od alkohol, narkotici. Kako da sakaa o~ajni~ki da se doberat do krajnata, nedofatna to~ka na spasenieto. Kako da bea vo {ok. Site. Bea sosema napnati, emocionalno, psiholo{ki, du{evno. @iveeja vo nekoj postojan ritam na brzanica i treska i izgleda{e kako sekoj den da im e tokmu posledniot. Sekoj Bo`ji den ima{e stotici i stotici, ponekoga{ duri i iljada mali tresewa na Hristo Krstevski Pasija po Matej zemjata, taka {to tie ne moèa nikako da poveruvaat vo uveruvawata na povikanite "ute{iteli" deka potresite koga i da e }e zaprat. Stanaa nervozni, psihoti~ni, bezvolni i ìveeja vo postojana nesonica. @iveeja vo agonija, dlaboko pogodeni od nesre}ata {to gi snajde. Se razbira, toa se odnesuva na site ìteli na Skopje, pomalku ili pove}e, bidej}i eden ogromen del od niv privremeno bea raseleni vo pogolemite centri na toga{na Jugoslavija, a ne mal del, ako ne i najgolemiot, vo vnatre{nosta na Makedonija, otkade {to poteknuva{e najgolemiot broj na dojdencite i doselenite, koi po osloboduvaweto nagrnaa na glavniot grad. Sé, bukvalno sé be{e izmeneto vo nivnite ìvoti. Moralnite vrednosti bea sosema izmesteni. Seto svoe normalno i voobi~aeno odnesuvawe, site prethodni veruvawa i pogledi na ne{tata. Lu|eto stanaa napnati, nedoverlivi, povle~eni, ispla{eni, rezervirani, oddale~eni, ladni, apati~ni, gi izgubija site iluzii, sfatija naedna{ deka ni{to ne im preostanuva osven da si go ìveat svojot ìvot i da si ja grabnat cvrsto ìvea~kata vo svoi race oti sé e minlivo i kr{livo kako staklo vo ovoj laòven ìvot i svet. So seta sila re{ija, se napnaa da se dokopaat do opa{kata na veterot, da si ja javnat ludata dorija na svoeto sopstveno bezumie. Sé be{e vo porast: kriminalot, alkoholizmot, prostitucijata, razvodite na brakovite...

Taka, tie `iveeja kako vo nekoja freneti~na trka, upla{eni deka utre mo`ebi }e ni dojde i Sudniot den.

Toj ostavi eden romanti~en, orientalen, staromoden, tivok grad od okolu 180-200.000 ìteli i Hristo Krstevski Pasija po Matej sega najde edno moderno luni~avo gradili{te. Toa ne be{e staroto Skopje. Ova be{e nekoja nova Sodoma i Gomora. Toa be{e moèbi glavnata pri~ina zo{to se obide svojata nevesta da si ja pobara vo svojot roden Raven, no nabrgu potoa si go promeni misleweto. Toj be{e kako obzemen od svojata idna nevesta. Vo nea se vqubi na prv pogled. Do u{i. Obnevide, go zaslepi nejzinata ubavina. Se prepna od kamenite kocki na sopskoto korzo i padna na nejziniot nepreodoliv {arm i otkako siot zamelu{en i neosvesten stana povtorno na noze - vedna{ zgazna na lud kamen! Najposle, razbra. Lu|eto bea ispla{eni. Stravot im be{e vlegol vo koski, bea opfateni so edno fatalno stravuvawe od nekoja nova i neizbe`na katastrofa. Tie ve}e se imaa sretnato so smrtta tolku pati. Lice v lice. Re~isi nad iljada lu|e umrea vo eden den. Vo edna sekunda. Vo edno malo pomestuvawe na zemjata. Ponekoga{ ìvotot e tolku evtin. Ponekoga{ ìvotot na edna vinska mu{i~ka trae podolgo otkolku ìvotot na edno ~ove~ko su{testvo. Tatko mu na na{iot heroj misle{e (i znae{e) kolku evtin be{e ìvotot vo poslednata vojna. Poevtin od ~a{ka voda. Toj be{e tamu. I znae{e kako izgleda toa, makar {to be{e edvam postar od desetina godini. Se iznagleda trupovi za cel ìvot. Vo aprilskite bombardirovki. I potoa. Ne pomalku potoa. Sekoj den. Seka no}. Si go obesi krstot na svojot tenok, detski vrat.

I po site premre`ja, tuka ve}e nema{e {to da se pravi so sopstvenata religija, so sopstvenata vera, so svoite veruvawa i neveruvawa, so svoite ideali, principi, standardi, stojali{ta, stavovi, stravovi, nadeì, somneì, gledi{ta, intelektualni skrupuli, Hristo Krstevski Pasija po Matej znaewa, ve{tini, mo`nosti, gotovnost da se nau~i i primi novata lekcija {to kataden ni ja zadava strogiot ìvoten u~itel i sudija, obidot da se izgradi eden nov i poubav svet. Da se is~ekori u{te eden ~ekor potamu od ni{toto i nikadeto. Be{e dosta, stvarno. Vremeto na parolite, mitinguvaweto, akcija{eweto, pomina. Pa sepak, kolku i da be{e dolga opa{kata na |avolot {to dojde da si ja zeme nazad svojata {ega od lu|eto, tatko mu na na{iot heroj po~uvstvuva deka sé ne e popusto i izgubeno zasekoga{. Be{e gotov da im se pridruì na lu|eto {to poleka po~naa da se osvestuvaat po svojot prvi~en {ok. Da se pomrdne od mesto. Da se slee so masata. Da si plukne na dlankata. Da si brkne vo xebot i da si go odvrzi keseto. Ne be{e moèbi sosema svesen kako da go stori toa. Barem vo po~etokot. Be{e zbunet i troa nere{itelen. No toa trae{e samo mig. Najva`no od sé be{e toa deka e tuka. So niv. Toa be{e sosema dovolno za po~etok. I u{te kako.

Denovite po svojot armas tie gi pominaa vo Skopje i Raven. Uìvaa vo svoite kratki izleti do Ohrid, Gali~nik, Tetovo, Matka i tolku mnogu drugi mesta. Gi vidoa na{ite izvorni obi~ai, tanci i ora, slavi i praznuvawa.. Be{e prekrasna prolet. Nasekade po Makedonija be{e kako vo cvetna gradina. Kade i da odea, im se ~ine{e deka e nekoj praznik, deka se slavi nekoja slava. Doma{na. Ili senarodna. Duri i nejzinite lesni nesvestici kako da prestanaa za mig, taka {to vedna{ poveruvaa deka Fata Fatima bila vo pravo. Mu dadoa duri i golem bak{i{ na Dervi{ Daut. Begaj}i nadvor od Skopje, tie sretnaa i zapoznaa eden Hristo Krstevski Pasija po Matej drug, po malku skrien, neobi~en, nesekojdneven, no vozbudliv svet. Se iska~ija na [ara, bea na Popova [apka, uìvaa vo prekrasniot pogled na ba~iloto i na belite stada okolu pasi{tata, go probaa i pro~uenoto ov~o sirewe i ka{kaval, go pogalija duri i najopasniot vol~jak [arplaninecot, ~uvarot na stadata (vsu{nost, edno od najvernite i najsilnite ku~iwa vo svetot od ~ista rasa) i so ~asovi se qubuvaa vo Bo{kov most na rekata Radika i vo mostot na Mala Reka so nezaboravnoto ime "Elen skok", {to be{e kako vistinska skameneta muzika na prirodata, otidoa i do "Ridot na nevinosta" blizu Skopje, gi posetija na{ite pro~ueni manastiri, kako onoj na Sveti Jovan Bigorski, so ~udesnite rezbi i ikoni, Sveti Naum Ohridski, Kurbinovo, Lesnovo, so prekrasnite ìvopisi i freski od H„„-ot i H„„„-ot vek (edna od niv be{e i onaa "tancot na ludite i mudrite devici"), vo Staro Nagori~ane, freskite so pretstavi od profaniot i mirskiot ìvot (narodni ora), vo Nerezi, so pro~uenata freska "Oplakuvaweto na Isus Hristos", vo Sveti Joakim Osogovski, so sudbonosnite kambani i yvona i mnogu drugi manastiri so na{ite edinstveni freski i ikoni od H„, H„„, H„„„ i H„V vek, so brojni remek-dela od na{ite slavni slikari, zografi i kopani~ari od Treson~e, Gari, Gali~nik, Lazaropole, Osoj, Su{ica, Papradi{te i u{te koi ne. Uìvaa vo ve~niot ùbor vo kawonot na Radika, svrtija i po kriviot pat kon seloto Gali~nik so pogled na planinata Bistra, kade {to zdivot zastanuva, o~ite ostanuvaat {irum otvoreni, a ustata onemuva. Go mirisaa cve}eto evokimus {to botee kraj Axina Reka, gi doprea fidankite od dabovata {uma na Carevac, gi brknaa svoite noze vo ezeroto Mavrovo, vo Dlaboka Reka kaj Hristo Krstevski Pasija po Matej

Korab, ja probaa pro~uenata ohridska pastrmka so crveni damki po teloto, u`ivaa vo pogledot kon divite kozi na vrvot od planinata Gali~ica, pod koja se prostira svetlosnata magija na golemoto, edinstvenoto Ohridsko Ezero, poslednoto svetsko ~udo so naj~istite proyirni vodi, na{iot makedonski, ve~en Slavjanski biser, izvorot na pismenosta na siot slavjanski rod. Go gledaa i najstariot obi~aj na lovewe riba vo Dojranskoto Ezero, kade {to ve{tite ribari so pomo{ na pticite kormorani gi vteruvaa jatata ribi vo mandrite od trski pokraj bregot, blizu slamenite kolibi (so posebno ogradenite mesta za lov, po primerot na drevniot kineski obi~aj za lovewe riba).

Go posetija negoviot roden Raven, arhai~niot Raven, so starite arheolo{ki nao|ali{ta, spomeni~ki ostatoci u{te od rimsko vreme i znaci za prestojot na Slovenskite prvou~iteli, bra}ata Kiril i Metodij, koi ìveeja kon krajot na „H-ot i po~etokot na H-ot vek, blizu rekata Bregalnica. Go vidoa i obredot so `rtvenoto ma{ko jagne, pelivanskite borbi i |ure{i, obi~ajot na zakopot na mrtvite so golemite i sve~eni procesii i muzikata so limeni instrumenti vo Raven, Ohridskiot pliva~ki maraton, praznikot na grozdoberot vo Kavadarci so izborot na kralicata na grozdoberot i mnogu pred toa proslavata na \ur|ovden, kako {to velat Risjanite, a Muslimanite i Romite Hidirllezi, blizu Veles. [to drugo? Iljada i edno ~udo vidoa na svojata fantasti~na obikolka okolu Makedonija. Tie gi pominaa svoite svr{eni~ki denovi vo nekakva vrtoglava ekstaza i celosen zaborav na site zaedni~ki i prostosmrtni ne{ta, {to ponekoga{ umeat da go napravat Hristo Krstevski Pasija po Matej popodnosliv na{iot obi~en i sekojdneven ìvot, naj~esto optovaren so iljada i edna griì i nevolji i postojan jarem okolu vratot, ovozmoùvaj}i ni zdiv so polni gradi, namesto di{ewe na àbri. Taka, duri i nesvesni, tie naedna{ poveruvaa so seto svoe srce i du{a, deka za mig vletaa vo oblacite od nekoe drugo nebo i se vivnaa kon yunicata od nekoe drugo vreme. Izgleda{e kako praznik da caruva nasekade okolu niv i naedna{ site lu|e po~nale da peat edna ista pesna, vo eden ist glas, taka {to stanaa svesni deka licata na site lu|e gi obleale istite zraci na sre}ata, na site, kolku {to gi ima, i poveruvaa za mig deka stariot apostol Pavle im se obra}a tokmu na niv i samo na niv koga im veli deka "slu{aweto bilo zaboravena umetnost, deka bez qubov se samo kimval {to yve~i", deka àlosta ve}e nema nikoga{ da se vseli i da se vrati nazad vo nivnite domovi. Nikoga{ pove}e. Taa o~igledna mamka i himera trae{e mnogu kratko. Im bolsna kako male~ka iskra nade` vo o~ite, nebare svetulka vrz trepkite na letna no}. Preleta kako senka od lastovica vo docno letno popladne. Vo toj zanesen mig, re{ija svadbata da ja napravat vo nivnite rodni mesta: Gali~nik i Raven.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Na{iot heroj duma{e... Negoviot tatko ima{e obi~aj da mu kaùva razni bajki i prikazni, koi nemu mu bile kaùvani od negoviot tatko, ili dedo (najverojatno) i negoviot tatko od negoviot tatko, ili dedo (pa duri i baba) i taka so red. So generacii i generacii. Slikata za starecot koj ja raskaùva svojata prikazna pokraj ognot i doma{noto ogni{te, opkruèn so cela duzina deca, koi go goltaat sekoj negov zbor, e re~isi tipi~na. Se razbira, toa se slu~uva zime, koga denovite se kratki, a no}ite dolgi i studeni. I nad s#, koga u~ili{tata ne se otvoreni poradi zimskiot raspust, a polskite raboti okolu ètvata, sobiraweto na letinata i dlabokoto esensko orawe po nivite, odamna zavr{eni. Ognot potpuknuva vo pe~kata, a senkite "{etaat li {etaat" po yidovite i fanta- zijata raste s# pove}e i pove}e. Vo eden takov isklu~itelen moment, s# stanuva mo`no. Vratite na site tajni na svetot {irum se otvoraat. Na{iot heroj duma{e. Koga jas bev male~ok, tatko mi ima{e obi~aj da mi raskaùva razni prikazni pred da zaspijam, namesto da mi pee narodni ili prispivni pesni za mali de~iwa, kako {to pravat lu|eto vo pove}eto takvi slu~ai po raznoraznite strani na svetot. Toj me vode{e vo krevet so na{ite makedonski narodni prikazni i kaùvawa. Se se}avam na nekoi od niv. Na primer, na prikaznata za glupaviot ~ovek koj gi broe{e magariwata, no ne moè{e da gi izbroi deset kolku {to bea koga gi kupi na kup na At-Pazar, bidej}i sekoga{ }e zaborave{e da go izbroi i Hristo Krstevski Pasija po Matej magareto na koe java{e. Taka, tie sekoga{ izleguvaa devet. Se se}avam na prikaznata za skràviot pop, koj odbiva{e da ja dade svojata raka duri i toga{ koga se najde srede reka, davej}i se, ili koga padna vo kalta, vra}aj}i se doma. Toj umee{e samo da zema, no nikako da dava, {to i da e. Se se}avam na prikaznata za ov~arot i trite samovili i na toa kako itriot ov~ar gi nadmudril, zemaj}i si ja najmladata od niv za nevesta. Se se}avam osobeno na prikaznite i dosetkite na Itar Pejo od Mariovo i za negoviot turski sopernik Nasredin Oxa, isto taka mo{ne itar kako i toj. No na krajot od sekoja prikazna, Itar Pejo uspeva{e da go naditri Nasredin Oxa. Sekoj pat. Se se}avam na prikaznite za najgolemiot junak Krali Marko od gradot Varo{, kaj Prilepa grada. Toj be{e najsilniot ~ovek na svetot za vreme na turskoto ropstvo. Toj be{e najgolemata legenda vo makedonskata istorija, borej}i se protiv Crnata Arapina i drugite Osmanlii. Iako, neli, velea deka bil niven vazal. Se se}avam, isto taka, za najneobi~nata prikazna {to voop{to sum ja ~ul, prikaznata za Siljan [trkot, koj izbegal od doma u{te kako mlad neprokopsanik i otkako }e se vrati nazad po niza godini, }e bide prestoren vo {trk. Toa be{e edna prekrasna prikazna. Koj be{e Itar Pejo? Koj be{e Krali Marko? Siljan [trkot?

Lu|eto kako San~o Pansa, ili Til Ojlen{pigel, Baj Gawo, Pomet, Pjero, Arlekin i taka so red. Bea li tie barem sli~ni eden na drug? Dali e toa onoj ist zaedni~ki, ve~en i ma|epsan, misti~en i mitolo{ki Hristo Krstevski Pasija po Matej krug, istoto trkalo na site prikazni na narodite, okolu koe, kako okolu svojata oska, se vrti sudbinata na cel svet? Ili barem detstvoto na svetot?

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Gali~kata svadba e eden od najìvopisnite obi~ai i obredi vo zapadniot kraj na Makedonija. Toa e edna na{a mo{ne stara tradicija, koja navleguva dlaboko vo istorijata i spored nejzinite nepi{ani pravila, lu|eto od Gali~nik ja slavat ~etiri dena. Prviot den, tie go istaknuvaat bajrakot vo eden od aglite na ku}ata i pukaat od pu{ka. Sledniot den, obi~no go pravat "zoeweto", kitenite svatovi ja zemaat nevestata na kow i ja vodat vo domot na mladoènecot i potoa se vr{i svadbeniot obred. Tretiot den, se odi vo ku}ata na nevestata, kaj nejzinite roditeli. Za sekoja posebna prigoda, se peat posebni pesni, se igraat posebni ora i tanci i sekoj u~esnik pravi posebni adeti i ~inodejstvija, osobeno onoj tainstven zriv na nevestata kon mladoènecot (ÂNiz prsten te gledam...") Edna od najva`nite raboti pritoa e muzikata. Tainstvenite tapani i zurli, kako i ritamot, koj pak e prikazna za sebe.* I nad s#, oblekata-nosijata, atmosferata, lu|eto i visokata tenzija na celiot obred vo ova slikovito selo na vrvot od planinata. Strmniot pat {to vodi od edna kon druga ku}a, na edna prili~na oddale~enost me|u niv, gordosta i dostoinstvoto na toj gorolomen narod od planinata, koj moè da go voshiti sekogo so svoeto odnesuvawe, kako negovoto poteklo da e od nekoi kralski, boljarski, blagorodni~ki korewa. Ritamot na orata i osobeno najpoznatoto pome|u niv,

* Se redat posebni obi~ai kako: "Pokana kon mrtvite","Bri~ewe na zetot","Odewe po nevestata","Nevestinsko oro","Manuk" i t.n.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

TE[KOTO, moè da ve natera da se po~uvstvuvate kako svedok na vistinsko krunisuvawe na ÔVEKOT KAKO KRAL NA PRIRODATA, a ne samo kako svedok na edna voobi~aena selska svadba. [to se odnesuva do tatkoto na na{iot heroj, toj samiot se ~uvstvuva{e pove}e kako profesionalen lovec na zvuci, otkolku kako obi~en mladoènec, koj prosto gi lovi avtenti~nite odglasi na prirodata od negovite sopstveni narodni pesni i ritmi i gi prenesuva na semplovi vo svojot magnetofon. Toj, isto taka, snimi stotici i stotici fotografii, nebare kako nekoj zaskitan turist na tu|a svadba, vo nekoja tu|a zemja, vo nekoj od mnogute egzoti~ni krai{ta na svetot. Be{e tolku sme{en i, istovremeno, tolku, tolku zafaten... se razbira. Tie zvuci toj gi ima{e i gi nose{e vo krvta. U{te kako dete. Gi zapomna zasekoga{. I vo najte{kite denovi vo Amerika, spomenot na prekrasnite ezgii na kavalot, mu go potkrenuvaa zdivot i adrenalinot vo krvta. Gi pamete{e osobeno zvucite i ritamot na TE[KOTO. Fenomenot na TE[KOTO e ne{to nesekojdnevno, nezaboravno. Tan~erite na TE[KOTO vo po~etokot na tancot postepeno se potpiraat sebesi na levata i na desnata noga, na prstite, so ~esti kleknuvawa i potkleknuvawa i tancuvaat vo krug so mnogu, mnogu bavni dvièwa i ~ekori i potoa, odvreme-navreme, orovodecot se iska~uva vrz tapanot, bez kakva i da e pomo{ od tapanxijata, koj ja ponesuva seta negova teìna, a toj seto vreme mavta so {amiv~eto. Potoa ritamot postepeno stanuva s# pobrz i pobrz (vo accelerando) i tan~erite se vrtat vo krug, potskoknuvaj}i visoko, visoko. Ritamot e s# pobrz i pobrz. Seto vreme zgolemuvaj}i ja svojata dramatika,

Hristo Krstevski Pasija po Matej tie re~isi pa|aat vo trans, s# do krajot na oroto. Toa e najte{kiot na~in na tancuvawe, pa ottamu oroto i go dobilo imeto TE[KOTO. Edinstvenata muzika e ti{inata i ritamot na tapanite. S# e kako tatne`, kako grom i kako eho od minatoto, a potoa odnenade` zurlite spi{tuvaat so svojot sudbinski nalet niz piskot, pla~ i lelek. Celata atmosfera e krajno dramati~na, torèstvena i tainstvena. Sekoj ìv ~ovek mora da se naeì, sekomu kosata mu se kreva. Namovnuva. Se nakostre{uva. Toa e najubavoto makedonsko narodno oro. Toa e simbol na na{eto petvekovno ropstvo pod Turcite. TE[KOTO se igra mnogu retko, samo vo mo{ne va`ni i sve~eni prigodi. Edna od tie e denot koga na{ite lu|e odat preku more, na pe~alba. Naj~esto vo Amerika. ÂNie nemame piramidi, sfingi, palati i pametnici, no na{eto slavno minato e vo na{ite narodni pesni, narodni ora, i pokraj site elementarni nepogodi", }e re~e nekade, po kojznae koj povod, narodniot mudrec, nebare pravdaj}i se, duri i nesvesen deka nema nikakvi pri~ini za toa. Naprotiv.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Ima li tuka ne{to umetni~ko? Narodna umetnost. Ili umetnost vo nacionalen stil. [to e toa? Dali Anonimusot, na{iot prv naroden umetnik od Sredniot vek, na{iot ìvopisec i freskoslikar, ikonopisecot i kopani~arot se moèbi na{ite prvi hudo`nici so koi moème da se gordeeme? Kojznae. Da go zememe predvid ona {to nekoi od lu|eto so poizostreno oko i so troa pena na jazikot go velat za nas deka Makedonija e edna mo{ne neobi~na zemja so okolu dva milioni ìteli i otprilika isto tolku nadvor od nea, glavno, zatomeni, obezli~eni i obespraveni, rasprsnati niz sosednite zemji, kaj na{ite prvi sosedi, no i ìveej}i vo nemal broj i preku moriwata (Amerika, Kanada, Avstralija), kako i vo Evropa (Germanija, Danska, [vedska, Francija), vo koja sekoj desetti e nepismen, a sekoj vtor ili tret polupismen, no obi~no se misli i tvrdi ovde-onde deka vo nea sekoj stoti e prikaùva~ na prikazni. Ili barem se smeta sebesi za takov. I pokraj tie i takvi sme{ni trici i kol~i{ta, ostanatiot svet nas (Makedoncite) n# znae samo preku prikaznite za skràviot pop i preku onaa za ~ovekot - magare javaj, magare - baraj. [teta. Vistinska {teta. Isto taka, sekoj stoti e maslosuva~, no tvrdoglaviot, pedanten i uporen svet n# znae samo preku na{ite freski, ikoni i ponekoga{ preku na{ata Naiva. Vo najlo{ slu~aj, samo preku na{ite crteì-karikaturi. Nekoj od na{ite slavni slikari,

Hristo Krstevski Pasija po Matej bi kriknal od bes poradi ova, bezdrugo, krevaj}i golema xeva i vikaj}i na set glas: ÂNie sme potceneti. Na{ata slika e rasipana i iskrivena". Moèbi. Verojatno e i taka. Ista rabota e i so pesnata. Nie s# u{te sme samo eden rustikalen, orientalen, folkloren izvor so bezbroj ritmi~ki svojstva, ostatoci i egzoti~nosti (vistinski rudnik od koj crpi, kopa i krade cel svet, kako od nekoj nepresu{en izvor). A setete se, koj-gode go spomnal imeto Makedonija, bezdrugo ja slu{nal i pogovorkata za retkata i edinstvena muzikalnost na Makedonecot, vo koja se veli: "Ako odi{ vo Makedonija, nemoj |avol da te izlaè da zapee{. Ili da zaigra{. ]e bide{ i natpean i nadigran". No {to vredi toa koga pome|u umeeweto i imaweto zjae cela bezdna. I praznina. Imame li nie nekoj umetnik, nekoj artist so golema po~etna bukva A? Osven Anonimusot od Sreden vek? Dali e toa na{iot slaven Sveti Kliment? Dali se toa na{ite stari slikari Mihail i Evtihij? Dali e toa na{iot Jovan Kukuzel, so negovite sveti i sve~eni zvuci? Na{iot nadaren prilepski terzija, Marko Cepenko? Kako da se so~uva na{ata slavna, na{ata prekrasna narodna umetnost? Polovina, a moèbi i pove}e od polovinata od na{eto nacionalno bogatstvo od narodnoto tvore{tvo denes e izloèno vo bezbroj metropoli niz svetot: London, Pariz, Moskva, Wujork, Berlin, Belgrad... Polovina, i moèbi pove}e od polovinata od na{ite ikoni se ukradeni i rasprodadeni vo bescenie nasekade niz

Hristo Krstevski Pasija po Matej svetot. Divite kopa~i ja izoraa Makedonija vdol` i vo {iro~ina i za mali pari go prenesoa na{iot nacionalen numizmati~ki trezor vo privatnite banki na kolekcionerite od Grcija i Kipar i kojznae u{te od kade ne. Kako da se so~uva na{eto minato? Na{ata pi{uvana istorija? Oti ne popusto se veli:"Nema istorija bez pismeni znaci. Bez artefakti". Da se setime samo na zafrlenite i otpatno zapusteni Lipkovski Mumii. Na Kokino. Na Cocov Kamen. Na Tetovskata Menada. Na na{ata unikatna karpesta umetnost. Na Stobi. Na Herakleja. Na Ohrid. Na zlatnata ohridska maska. Na vini~koto kale. Na del~evskata pogrebna ko~ija. Na Markovi Kuli. Na Bargala. Na Bansko i Vodo~a. I na u{te koi li ne kultni mesta i naodi po Makedonijava. Da se vratime za mig vo istorijata. Da go zememe, na primer, Aleksandar Veliki, najgolemiot i najslavniot vojskovoditel na svetot i vo istorijata, koj `iveel na tloto od Makedonija, vo Pela, na po~vata od na{eto dene{no najblisko sosedstvo, se razbira, bez bilo kakvi pretenzii da mu go kratime ili simnuvame }urkot na koj i da e Grk vo svetot. Toj saka{e da gi obnovi gradinite na Semiramida. Dali Vavilonskata Kula be{e izgradena pod pritisok i knut nad robovite so kam{ik i prisila, ili so posvetenost kon Boga? Duri i besmrtnite Bogovi se mrtvi, pokraj bregovite na Tigar i Eufrat. Nivnite grobovi se blizu do najstarite tragi na klinestoto pismo, do tragite od ametistot, do sinata boja na kobaltot, do kilibarot, alabasterot, purpurot, blizu do tragite na starite kralevi Hamurabi i Nabukodonosor, do tragite na starite Bogovi Marduk i I{tar. Tie se najgolemite svedoci na izminatite vremiwa.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

[to pi{uvaweto zna~i vo pravot na yvezdite i vo vrtoleìte na omajnite i ve~ni vremiwa? Haldejskite misliteli i mudreci go predupreduvaa Aleksandar Velikiot da ne se vra}a vo Vavilon, no toj ne gi poslu{a. Smrtta na golemiot kral e apsolutno nejasna, barem spored starite dokumenti. Nejzinata tragi~na i po malku nemu{ta re~itost e s# u{te zakopana zad prevezot na misterijata, temninata i ti{inata. Dokazite se nesigurni, nepotpolni, izgubeni i labavi. [to moè pi{uvaweto da ni pomogne tuka? Da ni dade goloslovna uteha li? [to? Koj? Homer li? Plutarh? Herodot? Teptaviot Demosten? Ako toa ne moè{e da go so~uva spomenot za najgolemiot kral, najgolemiot me|u site kralevi {to koga i da e ìveele na ovoj svet, so site svoi carstva, carici i imperii, so seta svoja slava i mo}, toga{ {to ostanuva od tragite na prostosmrtnite gre{nici od ovoj na{ obi~en svet? Prav. êsti~ka. Vselenska dupka. Praznina. Nula.

[to, vsu{nost, pretstavuva{e Dnevnikot na Negoviot Tatko? Mal, obi~en bele`nik, koj mu go dade toj za da gi zapi{uva svoite posledni `elbi pred da umre, po negovata vtora i fatalna operacija. Toj be{e sosema nem, zar ne. Gi zapi{uva{e site tie zabele{ki na krajot od svojot pat, molej}i za svoite sekojdnevni, glavno biolo{ki nu`deewa. Okolu hranata, toaletata. Negoviot sekojdneven `ivot. Na{iot heroj go so~uva bele`nikot kako spomen. Taka, bi se reklo Hristo Krstevski Pasija po Matej duri i ne sakaj}i, toj kako da be{e prinuden, kako da mu be{e predodredena taa neslavna orisija da se obide vrz eden krevok temel da go izgradi svojot virtuelen grad nekade vo vselenata. Negovite peso~ni kuli i zamoci. Toj }e se izgubi sebesi vo omajnite prostranstva na virtuelnata realnost. Nema da pi{uva zborovi vo pesokot, gradej}i ja svojata Kula Vavilonska. ]e bide cvrst i mnogu porealen, mnogu poprakti~en od iracionalnata, izideologizirana, izdogmatizirana, pateti~na i po malku traumati~na generacija na svojot tatko. I najposle, po kone~noto vra}awe vo pregratkite na svoeto "sma~kano pleme", }e mu se doveri na svojot najdobar i edinstven prijatel koj nema nikoga{ da mu protivre~i vo ni{to-softverot. ]e bide obi~en i prostosmrten pretstavnik-sledbenik na svojata nova, cyber - generacija.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Glava treta

"Propovednikot se trude{e da gi najde vistinskite zborovi i ona {to be{e napi{ano ispravno, zborovite na vistinata." BIBLIJATA

ÂSe pra{uvav sebesi re~isi sekoj den - moram li jas cel `ivot da plovam sproti vetrot. Ponekoga{ pomisluvav deka siot svet skoval zavera protiv mene i re{il da mi gi skr{i veslata. Za sekoja ubava rabota {to }e ja izborev so sudni maki, mi se vra}a{e so dve ili tri lo{otii. Za sekoj prijatel {to }e go steknev, se zdobivav so dvajca neprijateli. Sekoja moja pobeda be{e Pirova pobeda. Jas sum kako pobednik so glogov venec na glavata. Nekoj koj mu zaviduva na sekoj gubitnik vo ovoj bezmilosen i nespravedliv svet, poln so grabe`, lov na ve{tici i ve~en plen. Pole na prekumerno siti ovci i glutnici ve~no gladni volci. Prokletstvo!" Hristo Krstevski Pasija po Matej

Na takov leten den, od neboto pa|aa sivi snegulki od pepel namesto do`d, kako po nekoja dolgo o~ekuvana erupcija od najgolemiot vulkan na vojnata i ne samo od neodamne{niot poàr {to se {ire{e naokolu niz maslinovite gori, pokraj morskiot breg, poslednite nekolku denovi. Ova leto nesre}ite doa|aa edna po edna. V~era tie go zedoa golemiot siv Grend îroki od Crveniot Krst vo Dubrovnik i zaminaa za Split. Viola nastojuva{e da mu se pridruì i pokraj negovite protivewa. Taa sepak be{e mo{ne uporna i najposle uspea da go ubedi vo toa. Be{e sparno avgustovsko pretpladne. Toj be{e nekako siot kako osi da go kasale. Ima{e nekakvo nejasno temno pret~uvstvo dlaboko vo sebe i samo drdore{e, se èrave{e, se ìli~e{e, se janyosuva{e. Ne moè{e da najde ni{to drugo osven da treska raznorazni trevlivi gluposti i s# {to }e mu padne{e na um, zboruvaj}i so zasipnatiot glas. Be{e nekako voznemiren. Negovite zbrkani zborovi vo po~etokot od nivnoto patuvawe bea kako posledna alka na sinxirot od site otka~eni ne{ta koi porano izbegnuva{e (ili namerava{e) da $ gi kaè i, taka, sega kako da se izvinuva{e samiot na sebesi poradi svojata "iskrenost", no isto taka i za svojot "pateti~en" obid da najde zborovi za ne{to {to ne moè da se iskaè so zborovi. Ta neli gi upati apostolot vo zaboravenite tajni na slu{aweto? Vo toj moment, izgleda{e kako nekoj koj se obiduva da se opravda sebesi poradi svoeto najdlaboko ~uvstvo na vina, bez vistinska pri~ina i poradi nestoren grev. Vrodena mana od ra|aweto, znae{e da kaè podocna za toa, ne bez izvesna samoironija vo glasot. Kako i da e, toj ne moè{e da go objasni svoeto temno pret~uvstvo. Ni sebesi, ni na nea. Hristo Krstevski Pasija po Matej

I taka, se vsredoto~i na vozeweto. Taa sede{e tamu, tivka i nema, iznenadena na izvesen na~in od negoviot nemir, koj o~igledno toj ne moè{e da go sokrie od nea i taa potajno bara{e vo sebe sili kako da mu pomogne. No ne moè{e da smisli ni{to, osven svoite molitvi. Mu se mole{e na Sevi{niot, vpro~em kako {to go prave{e toa sekoga{ koga }e po~uvstvuva{e potreba da pomogne na bli`niot svoj. (ÂQubi go Bli`niot svoj"...). Pokraj toa, negoviot preteran o~aj taa go zabeleà na negovoto lice poslednite nekolku ~asovi otkako zaminaa. [to se odnesuva do nego, toj znae{e deka crvot {to go jade{e odnatre mu pomogna da sfati deka treseweto prazna slama e najlo{iot izbor, vo sekoj slu~aj. Zatoa zamol~a i prodolì da vozi po patot kon Split.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Negoviot xip Grend îroki go otfrli tunelot kako nekoja valkana i privremena crna nametka. Krivulestiot pat gi vode{e dol` morskiot breg. [umata od kiparisi, borovi, eli i oleanderi, sinoto Jadransko More, posino od koe i da e drugo {to dotoga{ go be{e videl, so nijansite od òlto-zeleni pojasi pokraj krajbre`jeto, vo gama od tirkizno do grimizno-rumenikavi odblesoci na koralnite gre- beni, go ublaùvaa vpe~atokot od pepelaviot do`d {to gi slede{e po patot, vitleej}i naokolu niz vozduhot. ÂJa se}avam tvojata imela na du{ata, da, ja se}avam". Taka mi vele{e tvojot striko vo bolnicata pred da go povika Gospod. So iznemo{ten glas mi {epka{e na uvo: ÂImam imela na du{ata, sestro!" Ubavo gi zapomnav negovite zborovi. I moram da ti kaàm: -Gospod ima plan za site svoi ~eda! Imaj trpenie. ûmu taa skrb? Zar ne pomisluva{ ponekoga{ deka site nie na svoj na~in ja ~uvstvuvame istata minliva bolka, glupava gordelivost i prazna sueta. Znam, znam, moè{ da mi kaè{ deka jas nikoga{ ne sum se soo~ila so slikata na celosnata ~ove~ka kovarnost, oti sum bila Bo`je ~edo, kako {to veli{ ti, no pak ti velam - Da, vo pravo si. Jas go najdov sekoj odgovor vo moeto Sveto Pismo i niz verata vo na{iot Gospod. Se se}ava{ li na negovite zborovi: ÂSekoj {to }e zamoli, }e dobie, i onoj {to }e pobara, }e najde, a na onoj koj }e po~uka, }e mu se Hristo Krstevski Pasija po Matej otvori. Da, poukata e takva. Semeto e Re~ta Gospodova!"" Toj gleda{e vo nea so re~isi ta`na simpatija. Taa po~uvstvuva izvesna nelagodnost poradi dolgata i ognena tirada vo imeto na Gospoda. Toa be{e eden mo{ne delikaten mig. Toj znae{e deka mora da $ pokaè znak na dobra volja, polna po~it i podr{ka. Odvaj se vozdrà da ne $ re~e "Amin", {to mu be{e re~isi na samiot vrv od jazikot i kako {to sigurno }e $ re~e{e na sekoja druga li~nost vo nekoja poinakva prilika i slu~aj, so svojata poslovi~na ironija i dolg, ostar jazik bez vlakna. No ne be{e dokraj na~isto so samiot sebesi dali sega toa ÂAmin" }e dobie takov nesakan prizvuk, ili ne. Negoviot poriv i pottik bea iskreni da $ ukaè mal znak na podr{ka i soglasnost. Makar kakva i da e. No ne re~e ni{to. Se sovlada sebesi. Be{e svesen za nejzinata suptilna priroda, za nejzinata delikatnost. Vo toj moment taa navistina izgleda{e kako "trska {to se vee na veterot". Kako breza {to treperi. Kako trepetlika. Ne $ re~e ni{to. No dlaboko vo sebe po~uvstvuva deka taa {iri pozitivna energija vrz nego. Taa ja prostira{e kon nego svojata {iroka mreà na dobra volja, no toj sepak ne be{e tolku lesen plen za da bide uloven vedna{, bez borba, inaet i opirawe vo mreàta na dobrodetelta. I u{te edna{ se potseti na zborovite od negoviot tatko: - Koj posakuva dobro, toj i misli dobro. Koj misli dobro, toj i zboruva dobro. Koj zboruva dobro, toj i pravi dobro (rabotej}i, `neej}i {tedri darovi, pi{uvaj}i, ìveej}i) i koj pravi dobro toj sveti, sjae, zra~i naokolu i tamu s# e ~isto, tamu nema pepli{ta i viulici, no samo sonce preku negovoto ~elo gree i Hristo Krstevski Pasija po Matej bidi siguren, sinko moj, ti se nao|a{ pred lice dostojno za po~it. Nema somne` vo toa. Veruvaj. Toj izgleda{e malku umorno. Go zapre xipot za mig i se osveì, miej}i si go liceto i vratot od plasti~nata kanta vo gepekot.

ÂNe staviv oko na oko. Sano}. Slu{av nekoe detence {to pla~e otade prozorecot", re~e. ÂDetence ti pla~e{e otade prozorec sano}, veli{?" ÂDa." ÂKolku ta`no". ÂDa. Toa be{e pove}e kako glas vo pustina. Kako krik od nekoja dale~na planeta". ÂVistina?" ÂDa. Be{e. I me razne`i. Be{e dolga, dolga te{ka no}. Kako môra. Padnav vo mojata stara bessonica. Bev navistina voznemiren. Da zemam kniga vo race pak?-se pra{uvav. Ne. Sfativ deka ne odi. I taka, izlegov nadvor srede no}, {etaj}i pokraj morskiot breg i slu{aj}i go {umot na branovite. Se obidov da go razberam govorot na moreto. Popusto. Eden brod vplovuva{e vo pristani{teto i svetil- nikot go vode{e, trepkaj}i so ~asovi i ~asovi. Po~na ve}e skoro i da se razdenuva, koga ja slu{nav poslednata sirena na brodot i vedna{ potoa, namesto prviot kukurig na petelot, gi slu{nav topovite od onaa strana na ridot. Toa me vrati nazad, vo realnosta. Se vturnav pak vo krevetot i povtorno se obidov da ~itam. Ne mi ode{e od raka i nabrgu sfativ deka vremeto za na{eto zaminuvawe do{lo. I taka, stanav na noze najposle, nevolno, mamurlija i odnemajkade..."

Hristo Krstevski Pasija po Matej

"O~e, prosti im; oti tie i ne znaat {to pravat." Sv. Luka 23/34

Na feribotot od Split kon ostrovot Vis, tie }e go sretnat nego - mladiot vojnik Luke. Toj }e patuva za Komià, malo pristani{no grat~e otade Vis. ]e im se pribliì na palubata od traektot, otkako }e go prepoznae na{iot heroj i }e sfati deka toj e Amerikanecot. Go vide pred toa, koga pristignaa na parking-placot od kejot, so nivniot xip Grend îroki od Red Kros. ]e se pretstavi sebesi, prio|aj}i im prijatelski i otvoreno. ÂJas sum Luke. Milo mi e {to ve sre}avam vo svojata slobodna zemja", }e re~e toj, so srde~na nasmevka na liceto. ÂZadovolstvoto e moe. Ova e sestra Viola". ÂZdravo! Drago mi e {to ve sretnav, sestro! Jas sum vojnik na otsustvo." ÂGospod neka te blagoslovi, vojniku!" ÂBlagodaram, sestro! ]e mi treba negovata milost. Barem dosega, toj be{e milostiv kon mene. Be{e na moja strana i se nadevam deka }e ostane so mene s# do krajot na vojnata." ÂToj e sekoga{ so nas. Falen da si, Isuse!" }e re~e taa, molej}i se, {epotej}i. ÂBe{e li na bojnoto pole? Go pomirisa li troa barutot, prijatele?"}e pra{a na{iot heroj.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

ÂDali go pomirisav barutot? Me pra{uvate dali go pomirisav? O, Gospodi! Ta jas promeniv tri razli~ni uniformi dosega vo ovaa krvava Gra|anska Vojna. Kamo da be{e barutot luk, pa da ne sum go pomirisal. Ama, ne. Najprvin, bev vo Belgrad, vo Jugoslovenskata narodna armija, vo elitnata for- macija nare~ena Titova Garda. Potoa bev ispraten da bidam ubiec na mojot sopstven narod vo Vukovar, kade {to go vidov najgrozomorniot horor i apokalipsa koja edno normalno ~ove~ko su{testvo bi moèlo koga i da e da ja zamisli, i najposle, uspeav da izbegam ottamu kako dezerter." ÂDolg krug, prijatele. Golema zbrka. Vistinska me{anica. Lo{o iskustvo, zar ne?" ÂO, Gospodi! Vukovar be{e vistinska klanica. S# be{e urnato. Sramnato so zemja. Vukovar be{e na{ata najgolema tragedija. Nasekade samo poàr i pepel. Nasekade. @rtvite gi tovarea vo kamioni, vo avtobusi, boèm gi evakuiraa, a vsu{nost gi pikaa i zatvoraa po hangari, za podocna da gi dotepaat. Eden po eden. Lu|eto bea ubivani na ulicite kako stoka. Od bolnicata izvlekoa okolu trista bolni, boèm poradi sorabotka so branitelite, MUP-ovcite, ili neregularnite edinici (usta{i, Zengi, kako {to gi vikaa) i gi zastrelaa, gi ubija kako pci na Ov~ar, site do eden. Jugoslovenskata Narodna Armija moèbi ne go prave{e toa samata, striktno, samoinicijativno, no go pravea masovno ordite na Arkan i koj li u{te ne. Vr{ea masakri. Kolea, palea, ubivaa, gi siluvaa na{ite èni, gi ograbuvaa na{ite ku}i, ma~ea, digaa, kradea, grabea, zemaj}i nasila s# {to }e zaka~ea, valkaj}i i oskvernuvaj}i gi mrtvite tela, tie pijani skotovi, divjaci, yverovi i krvolo~ni kanibali, gazej}i gi i vle~ej}i so tenkovite mrtvite tela na tie Hristo Krstevski Pasija po Matej

nesre}nici i ona {to e moèbi najstra{noto od s#, ostavaj}i gi na izgladnetite sviwi i krmaci da gi jadat trupovite i raspadnatite i gnili ostatoci na na{ite ubieni lu|e i de~iwa po ulicite. A seto toa- zo{to? Boèm za odmazda protiv branitelite, {to se drznale da se sprotistavat, da se branat i da pukaat od zasolni{tata na Borovo. Tie {to gi vikaa usta{i, Zengi i ne znam kako s# ne. A {to bea nivnite Arkanovci? êtnici? Kola~i? [to? Velat, na{ite braniteli bile prepoznavani po kondurite ({to bile dar od nekoi stranski donatori-voeni podbucnuva~i od starata avstrougarska voena kamarila, kako i po torbicite od fabrikata, {to bile od doma{no proizvodstvo. Za toa duri postoe{e i afera so izvesniot general [pegeq, koj po tajni kanali gi vooruùval na{ite braniteli, so oru`je kupeno od ungarskite voeni arsenali). No tie sudea i presuduvaa na lice mesto. Bea i sudii i xelati, vo isto vreme. I vedna{ potoa, egzekutiraa. I samiot bev svedok na nekoi od tie masakri. Stegav zabi, mièv i mol~ev. I sega, ve pra{uvam jas vas - dali nekoga{ voop{to ste slu{nale za nekoja vakva, ili sli~na grozomorna stravotija vo va{iot ìvot? Da. Toa e najkrvolo~nata vojna {to moèl da si ja smisli i stokmi vo svojot bolen pigmejski um ve~niot Satana, u{te od samiot po~etok, u{te otkako e sozdaden svetot, pa s# do na{i dni, i preku toa, do samiot kraj na vremiwata. Bi moèl da se zakolnam. No vistinata }e izleze na videlo eden den. Ima Gospod! Mi veruvate li, prijateli moi? Mi veruvate li?" Tie go gledaa bezmalku sa{tisani. Viola be{e seta zgrozena.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Taa se krste{e, baraj}i go Gospoda, gledaj}i kon praznoto nebo, nekade kon dale~inata i morskata {ir. ÂDali ova e vistinska prikazna, prijatele?" pra{a na{iot heroj, sosema nesposoben da poveruva vo edna takva nevozmo`na, stra{na rabota {to im ja raskaà mladiot vojnik Luke. ÂDa - za àl. Ova e vistina. Cela vistina. Povistinita ne moè da bide. Sekoj zbor {to vi go kaàv. Gospod mi e svedok," i nebare ispraven pred Stra{niot sud, se prekrsti so àr vo o~ite. Site zanemea za mig. Bea o~ajni, yverej}i se eden vo drug, s# u{te neosvesteni od ona {to go slu{naa. Samo do pred dve- tri minuti mladiot vojnik Luke izgleda{e tolku vesel, tolku ìzneradosen i gotov da ja spodeli svojata radost so sekogo {to }e go sretne na patot. Be{e gotov da go pregrne siot svet. Kako da leta{e na kriljata od najviornata fortuna. No sega, negovoto lice be{e mra~no i smurteno. Izgleda{e kako nekoja sosema druga li~nost. Kako naedna{ da se sokri sonceto zad oblacite. Tie mol~ea. Negovite zborovi; negovata storija be{e kako grom od vedro nebo. Izbegnuvaa da si poglednat v lice. Tuka ve}e nema{e {to da se kaè. Ovaa prikazna, kaàna vo eden zdiv, be{e kako nekoja te{ka osuda, kako nekoe zastra{u- va~ko predupreduvawe i zakana. Od liceto, od celata pojava na Luke, se ~ita{e deka vo glavata mu se rojat luwi, a vo ustata i gradite tai grmotevici. Na{iot heroj sosema lefterno go dopre ramoto na sestra Viola i $ ponudi da sedne dolu, vrz otvoreniot {ezlong, vo agolot na palubata. & donese i ~a{a voda. Go povede i mladiot Luke na sprotivnata strana od palubata, drèj}i go za laktot i po~na da mu Hristo Krstevski Pasija po Matej

zboruva, obiduvaj}i se da najde vistinski zborovi, {to pokratok pat do ranetata du{a na voinot. Toj saka{e da doznae tolku ne{ta za vojnata i okolu nea i vedna{ potoa mu ja ka`a prikaznata za negoviot bratu~ed od Makedonija. Luke ne znae{e ni{to za voinite od Makedonija, osven za imeto na nekoj vojnik Robert Danilov, koj bil vo negovata ~eta, vo negovata trupa, vo Belgrad. Bile zaedno koga zaminale za Vukovar, no Luke brgu uspeal da izbega od bojnoto pole, {to ne bilo slu~aj so negoviot makedonski kolega. Ne znae{e nikoj drug od Makedonija. Ima{e, isto taka, slu{nato za mo{ne poznatiot admiral Bocinov od Split, koj odbil da go bombardira ovoj mediteranski grad i potoa za kazna bil osuden od Voeniot sud vo Belgrad. Toj be{e Makedonec, isto taka. Narodot od Split go smeta{e za heroj.*

• Sepak, spli}anite prviot vojnik od tenkovite na JNA kogo sakaa da go lin~uvaat, be{e eden kutar Makedonec (Svetlan~o Nakov), koj vo toj moment ne znae{e duri nitu kako mu e imeto, a ne pak da vojuva so nekogo so kogo do v~era delel i arno i lo{o. Poznato e deka prvata `rtva od JNA vo Split be{e Makedonecot Sa{ko Ge{ovski, ~ija svirepa smrt ja zgrozi seta toga{na doma{na i svetska javnost i go ozna~i po~etokot na voeniot sudir vo Hrvatska. Etni~koto ~istewe vo Hrvatska, osobeno na prostorite od Dalmacija (Split, Zadar i tn. be{e zapo~nalo u{te vo ranite 80-ti godini. Se~enite vratovi i glavi na etni~kite Srbi okolu Zadar go imaa svojot odgovor vo se~enite glavi na Hrvatite vo okolinata na Vukovar, Borovo Selo, Daq i tn A Hristo Krstevski Pasija po Matej kojznae. Tie moèbi bea i nekoe zadocneto eho od krikovite na iljadnicite se~eni glavi u{te od vremeto na Jasenovac. Besnata "Luwa" be{e moèbi samo posledniot akord na toj Balkanski rekviem.) Mo{ne e pou~na i ukazatelna prikaznata za srpskiot general Trifunovi}, koj svojata voena dol`nost pri opsadata na Vukovar i Osijek ja izvr{il propisno i so niedno pre~ekoruvawe na doma{nite i me|unarodnite zakoni za voeni dejstvija i obi~ai na vojuvawe, a sepak od hrvatskite sudovi be{e osuden za genocid, vo otsustvo, na 12 godini zatvor i odzemawe na siot dvièn i nedvièn imot vo Zagreb, a pak od srpskite sudovi na osum godini poradi sabotaà i neizvr{uvawe na istite tie zada~i. Apsurd do apsurd. Spored tvrdewata na porane{niot gradona~alnik na Osijek, literatot Zlatko Kramari}, kako i na podocne{niot, Ante \api}, generalot Trifunovi} e nepravedno osuden so tolku ostra i nezasluèna kazna. Poznatiot hrvatski branitel Dedakovi}-

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Vo po~etokot, nie ne bevme svesni kade odime i {to bi trebalo da pravime. Linijata na frontot be{e nekade dol` rekata Dunav. Ogromna tolpa narod gi napu{ta{e okolnite sela. Mnogu begalci talkaa bescelno, potamina, napu{taj}i gi svoite ogni{ta, bez nade` i cel. S# ukaùva{e na eden vistinski egzodus. Se dvièa edna po edna golemi grupi lu|e niz p~enkarnite poliwa na Slavonija, nepregledni voeni trupi, konvoi, kamioni, traktori, prikolki, toa be{e edna op{ta zbrka i turkanica, nasekade grabe`, opoàruvawa, ~ad, mirizba od nafta i gas, koloni lu|e, èni, deca, starci i starici, stoka, celi stada, volovi, kravi, kowi, vpregneti taligi, prav, do`d, kal...

Jastreb po site neuspe{ni obra}awa do hrvatskiot voen i politi~ki vrv za pomo{ pri odbranata na Vukovar (po telefon razgovaral duri i so F. Tu|man) ja objavi svojata poznata OPTU@BA preku radio- Vukovar do HRVATSKIOT SABOR pri padot na Vukovar i gi obvini za PREDAVSTVO site politi~ari, ~elnici i pratenici vo najvisokiot zakonodaven dom na Hrvatska. Vlasta vo Zagreb voop{to ne gi primala izve{taite od terenot preku radio-Vukovar i samo skrateno i nesoodvetno gi objavuvala, so prethodna debela cenzura. Toa se odnesuva na site novinski izve{tai od grupata novinari pod rakovodstvo na Sini{a Glava{evi}, koj e ubien vedna{ po padot na Vukovar, a ostanatite od ekipata na radioto {to ostanale `ivi, denes `iveat vo Zagreb.. Inaku, tie svoite izve{tai gi ispra}ale do radio 101 vo Zagreb, Rojters, BBS, APF i drugite svetski agencii.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

ÂUbi li nekogo i ti?" re~isi nesvesno mu se otkina zborot od usta na Mat koga go postavi pra{aweto na Luke, dvoumej}i se. Luke go gleda{e nemo eden mig. Toj mol~e{e. Najposle, re~e: ÂDa - ubiv." ÂMnogumina?" Nasmevkata na Luke slizna kako zalutan zrak vrz negovoto smrznato lice. ÂNe gi broev voop{to, ako ne vi pre~i mojot nedostig od crn humor, se razbira." ÂTe molam za pro{ka, Luke. Jas samo sakav da znam..." ÂDa. Sfa}am. Pra{eweto ne e dali ubiv mnogumina. Vistinskoto pra{awe mo`ebi treba da glasi: -Kogo ubiv? Jas ne znaev deka pukam vo svojot sopstven narod. Ne znaev vo kogo pukam. Voop{to. Nemav izbor. Pred mene se postavuva{e samo edno pra{awe: -Jas? Ili-Tie? No {to bea tie? Srbi? Ili Hrvati? Ne znaev. Bea lu|e Ako ti ne gi ubie{ niv, toga{ tie }e te ubijat tebe, bez kakvo i da e predupreduvawe. Za mig. Za edna sekunda. Bez oko da

General Bocinov, kako Makedonec, po zavr{uvaweto na vojnata, vr{e{e najvisoki voeni dol`nosti vo svojata mati~na, makedonska vojska. Luke znae{e, isto taka, deka vo po~etokot na vojnata, bea ubieni 57 makedonski vojnici, a te{ko raneti pove}e od 150. Dezeorientiranosta na makedonskite vojnici be{e celosna i pokraj toa {to voenite stare{ini gi uveruvaa deka se borat za pravedna kauza. Dezertirawata i masovnite begstva od redovite na Hristo Krstevski Pasija po Matej

JNA i od bojnoto pole na prostorite od biv{a Jugoslavija, kade {to voenite dejstvija se razgoruvaa so nevidena èstina, be{e sekojdnevna pojava. Spisocite za novi regruti od Makedonija bea uni{teni od strana na ministerot Jordan Mijalkov i Makedonija vedna{ po svoeto referendumsko izjasnuvawe za osamostojuvawe, prestana da se me{a vo voeniot konflikt. Vo toa moèbi se krie i pri~inata za namesteniot soobra}aen aksident kaj Bujanovac, po koj ministerot Mijalkov go izgubi svojot ìvot. No Luke, imeto na negoviot bratu~ed, za àl, nikoga{ ne go ima{e slu{nato.

im trepne.Toa be{e borba, krvav sudir, surov i brutalen, lice v lice, vojna. Edinstvenoto pra{awe be{e: - @ivot, ili Smrt? Po |avolite!" ÂNo toa...pa toa e pekol..." ÂDa. Pekol." ÂToga{ kako...kako go izdrà seto toa? Zarem toa ne e stra{no? Zarem toa ne e neizdr`livo? Da puka{ vo svojot sopstven narod...O, Gospodi!" ÂDa. No zapomnete: i tie pukaa vo mene. Jas ne znaev dali se toa maì, èni, deca, ili dali se Hrvati, ili Srbi. I {to e najva`no - tie bea voini. Vooruèni, bea MUP-ovci, kako {to se narekuvaa, neregularni, para-voeni formacii, kako {to ni zboruvaa na{ite oficeri. Od strav, lu|eto se pretvoraat vo yverovi. Da. I koga samo }e se setam, koga samo }e si prispomnam deka tie isti oficeri n# u~ea:"JNA e samo odbranbena, a ne agresorska armija. Treta po svojot voen potencijal vo Evropa." Kako cini~no sega toa mi zvu~i..." Hristo Krstevski Pasija po Matej

ÂZna~i...ti puka{e?" ÂDa." ÂI ne znae{e kogo ubiva{?" ÂNe. Ne znaev. Ne im pi{uva{e na ~eloto" ÂMora da se ~uvstvuva{ grozno?" ÂDa. Toa e toa. Osven, ako mojata samoodbrana..." ÂDa. Kaì mi, te molam!" ÂZo{to? Zo{to sakate da gi znaete site tie poedinosti? [to ve zanima vas toa? [to moè eden Amerikanec da razbere od seta ovaa Balkanska taratunga, od seta ovaa na{a, doma{na zovriena ka{a? Na{eto slepilo, moèbi? Ako sakate da znaete, prijatele, nie go znaevme na{eto crno, na{eto temno scenario u{te odnapred. Moèvme da go pretpostavime. Da go nasetime. Be{e o~ebijno. U{te mnogu pred da zapo~ne. Za site nas. Toa tlee{e, toa iskre{e stotici godini pred toa." ÂNa koj na~in?" ÂEden od na{ite mudri lu|e umee{e u{te na vremeto da kaè, so seta svoja pronikliva daleku- vidost: - Balkanot e kako kr~ma, kako an. Bizmark go nare~e 'bure barut'. Ovde navistina e kako vo kr~ma bez kr~mar. Vezden golema me{anica. Sekoj se dere na sekogo, sekoj go obvinuva drugiot, bez pri~ina, a ponekoga{ duri i bez povod, onaka, od dert, od pizma, od inaet, nikoj ne go slu{a tu|oto mislewe. Sekoj sekogo kasa. Sekoj e najpameten, nikomu glavata ne mu teì. Vednata glava sabja ne ja se~e, ama ovde glavata ne e na cena, sabjata e poskap {ej. Ovde vladee op{ta vikotnica, mete` i kavga. Poslednata svetilka vo krajpatnata kr~ma od predgradieto na Evropa ja skr{ija sno{ti i sega ne moè{ da raspoznae{ koj kogo udira vo mrakot. Ne moè{ da sfati{ koj pie, a koj pla}a. Koj e pijan, a koj trezen. Ovde e Balkan. Hristo Krstevski Pasija po Matej

Ovde vladee najgolemiot haos. Najte{kiot cilinder na vojnata, na sekoja golema vojna vo minatoto, po~nuval da vrti ottuka. I toj s# u{te vrti." ÂMora da e stra{no ~uvstvoto da se doìvee vakva katastrofa." ÂDa. Ñ. Vistina e toa." ÂA ... posledicite?" Â[to posledicite?" ÂMislam...posle sevo ova...da se bide zdrav. Da se ostane normalno ~ove~ko su{testvo...i pokraj s#..." ÂNormalen? A {to e toa normalen, po |avolite? Mnogumina od na{ite vojnici izvr{ija samoubistvo. Mnogumina od niv ednostavno ne moèa da podnesat - poludea. Eden major n# vika{e seka no} na raport. N# snabduva{e so nekakvi òlti ap~iwa. No najmnogu od s#, na{ite vojnici se pijan~ea. Najgolemiot del od niv go izbraa toj lek - da pijat. Inaku, moèbi ne }e be{e mo`no da se ubiva, da se ubiva...da se gleda seto toa, site tie grozotii." ÂSfa}am." Naedna{ prestanaa da zboruvaat. Luke napravi golema pauza. Zapali cigara. Di{e{e te{ko. Be{e mo{ne vozbuden. Isto taka, deluva{e mo{ne umorno. Saka{e da prestane so prikaznata, koja ve}e po~nuva{e da go zamoruva i izma~uva, no ja zabeleà qubopitnosta vo o~ite na na{iot heroj i nevolno, najposle sepak izusti: ÂZnam. Bi sakale da znaete {to potem se slu~i, neli?" ÂDa. Bi sakal." ÂOdgovorot e - ni{to osobeno. Ednostavno, izbegav ottamu." ÂKako?" ÂLesno. S# se slu~i odnenade`. Apansaz. Se pojavi odnekade Crveniot krst so nivnata kola, so eden xip, Hristo Krstevski Pasija po Matej blizu do linijata na frontot. Re~isi ist kako i va{iot. Izgleda deka Crveniot krst e mojata vistinska amajlija. Taka, se re{iv da rizikuvam. Bev i samiot iznenaden od svojata hrabrost, {to toj moment izgleda{e kako ~ista ludost. Za dva ~asa se najdov vo Osijek. Sledniot den, zaminavme za Zagreb. Taka, izbegav. Najposle, se dobrav i do svojata rodna grutka. A sega, eve me i tuka." ÂDobro izvedeno." ÂPrekrasno. Grom vo koprivi ne pa|a, zar ne?" ÂDa. Sekako. Sekako." Se nasmeaja za mig. I dvajcata. ÂOènet li si, Luke?"

ÂS# u{te ne, spolaj mu na Gospoda." ÂZo{to?" ÂO, kako da re~am. Ne znam. Imam golemo semejstvo na Vis, vo Komi`a. A osven toa, jas sum s# u{te mlad, zar ne?" ÂSe razbira, se razbira. Tie sega nestrplivo te o~ekuvaat, neli?" ÂDa. Se nadevam deka e taka." Â]e bidat mo{ne sre}ni." ÂA-h-a." ÂTaka i }e bide. Veruvaj."

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Koga pristignaa na pristani{teto vo Vis, Luke ja promeni oblekata. Be{e lesno oble~en vo maica so kusi rakavi i sini farmerki. Platnenata torba mu be{e prefrlena preku ramoto i im mavta{e za pozdrav. Im se nasmevnuva{e. Vremeto be{e mnogu toplo. Vistinska letna gore{tina. Se davea vo pot seto vreme, obiduvaj}i se da najdat nekoj poubav zasen i studena napivka. Znaeja deka moraat da ostanat tuka na ostrovot barem edna no}, bidej}i traektot plove{e samo ednonaso~no vo tekot na denot. No, najnapred od s#, toj ja povede Viola pravo vo katoli~kata crkva i ja ostavi tamu spored prethodniot plan i dogovor. Taa namerava{e tamu da no}eva i da najde zasolni{te vo

svojata crkva, a toj se vrati vo hotelot, vo malata `olta zgrada blizu do pristani{teto. Toa be{e mo{ne mirno mesto. Bez lu|e, bez {eta~i, bez detski igri naokolu, bez soobra}aj. Mir. Nasekade mir. Mir i spokojstvo. Samo odvreme-navreme krikovi od morski galebi, otvorena beskrajna sina morska {ir, palmi, slameni ~adori na bregot, laden pijalak, tivka, diskretna muzika...se plesna na stolot i posaka da ne mrdne ottamu s# do zajdisonce. Taka i stori. Vo toj moment, vojnata mu se pristori mnogu, mnogu daleku od nego. Vojnata be{e poslednoto ne{to na koe mo`e{e da pomisli toj mig. Se po~uvstvuva spastren, siguren i zasolnat vo toa tajno skrivali{te. Kako vo nekoja sina, uspiena laguna. - Nemaj gajle! Bidi sre}en!-misle{e toj, povtoru- vaj}i ja vo sebe odnovo i odnovo taa olesnitelna vrtele{ka vo mislite od refrenot na radioto i Hristo Krstevski Pasija po Matej obiduvaj}i se da zaboravi barem za mig na obvrskite kon svojata muzika. Na svojot {totuku zapo~nat ÂMesija". Toj im veti (na lu|eto od MNT) deka vo najlo{ slu~aj rabotata }e ja zavr{i do krajot na septemvri. Koga letoto si odi, sekoja preselna ptica dobiva novi krilja, misle{e toj.* Vsu{nost, toa be{e poukata od nekoja stara legenda, {to toj ja nau~i od svojot tatko, se razbira. Kako i site drugi, vpro~em. Kelnerot go potseti deka sepak ne e sam, na nekoj napu{ten i pust ostrov, nebare brodolomnik, ostaven od site, na krajot od svetot.

*Spored mitot za "Siljan [trkot"

Hristo Krstevski Pasija po Matej

ÂMislev deka sum sosema sam i deka tuka nema ni ìva du{a", re~e. ÂSe pla{am deka gre{ite, gospodine". ÂDa. Gledam". ÂPa, povelete! So {to moàm da ve posluàm?" ÂDa, no najprvin moàm li da vi postavam edno pra{awe?" ÂSe razbira, gospodine. Molam, pra{ajte!" ÂKaète mi, dali gre{am ako zabeleàm deka nemate mnogu turisti godinava?" ÂNe, gospodine. Ne gre{ite. Voop{to. Vo pravo ste, gospodine". ÂA zo{to?" ÂPa, dobro. Ne e mnogu te{ko da se kaè zo{to, neli. Toa e sosema jasno, gospodine. Vojnata, zar ne." ÂSfa}am. I kolku dolgo trae ova?" ÂMislite vojnata, gospodine?" ÂO, ne,ne! Mislam na turistite, se razbira." ÂOva e od ponovo vreme. Pred toa nikoga{ ne ni se slu~ilo ne{to takvo. Osobeno vo letnata sezona." ÂSfa}am. A {to e so vojskata?" ÂSo koja vojska, gospodine?" ÂMislam na va{ite gosti. Na mornarite. Zarem tie ne se va{i redovni gosti?" ÂNe bi rekol, gospodine. Pokraj toa, jas navistina ne se snao|am najdobro vo ne{tata {to se vo vrska so vrvnite voeni tajni, no bi rekol deka tie si zaminuvaat, se predavaat, vaka ili onaka, tie se kako poslednite staorci vo brodot {to tone." ÂGo zboruvate li toa za seta Mornarica?" ÂNe. Zboruvam za seta JNA. Siguren sum deka taa si zaminuva." ÂSega?"

Hristo Krstevski Pasija po Matej

ÂMoèbi ne tokmu sega, no re~isi nejziniot najgolem del. Bi moèlo taka da se kaè." ÂO, ne go znaev toa." ÂSepak, vi ja kaùvam celata vistina, gospodine." ÂOd lo{o, polo{o. [teta." ÂZo{to {teta, gospodine? Ako smeam da zabeleàm, ova e hrvatska zemja, zar ne?" ÂO, ne, ne, ne! Izvinete! Ne se razbravme najdobro. Jas ne àlam za JNA. Voop{to. Voop{to ne àlam za nea, prijatele. Pri~inata zo{to...jas mislev...o, zaboravete." ÂProstete mi, gospodine. Da ne ve navrediv ne{to?" ÂO, ne, ne! Nemajte gajle! S# e O. K. S# e O.K. Ne e va`no!" ÂBi sakale li da se napiete ne{to, ili moèbi da kasnete, gospodine?" ÂO, ne znam. No sepak, da, da, se razbira, bi moèl da se napijam...i zo{to da ne...da...ne sum jal ni{to u{te od v~era...{to ubavo imate prigotveno za denes?" ÂO, bi moèl da vi ponudam {to bilo, gospodine. Go sakate li na{eto meni?" ÂNe, ne. Ne e zadolìtelno. Ne treba. S# {to mi treba sega e...s# {to mi treba e...-O, Gospodi!..{to be{e toa s# {to mi treba{e...?" ÂQubov moèbi...gospodine?" ÂO, ne, ne! Dobar vic, mislite na pesnata na Bitlsite, zar ne? Da. Se setiv. S# {to mi treba sega e nekoja dobra riba, {i{e crveno vino, golema zelena salata i toa bi bilo re~isi s#." ÂNi{to pove}e?" ÂToa e s# {to mi treba zasega." ÂDa, gospodine." ÂBlagodaram!"

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Kelnerot pojde kon pultot. Be{e mlad, visok, so musta}i i ramno za~e{lana kosa. Latinski tip. Mu spomna za qubovta. Na{iot heroj se nasmea. Ne se be{e nasmeal tolku dolgo vreme.

Okolu pladneto se iska~i vo svojata soba. Se iznenadi od gletkata: prozorskite okna bea trkalezni, nebare se najde vo brodska kabina. Sedna na terasata, pod senkata na palmite, slu{aj}i ja muzikata na morskite branovi, krikovite na galebite i radioto od restoranot. Taka zalulkan, ne znae{e koga i kako zaspal. Spie{e na {ezlongot do zajdisonce. Sonuva{e nekoi ~udni sni{ta. Nekakva sirena (poludevojka, polu zlatna ripka) pee{e prekrasna eteri~na pesna, be{e gola, i edinstvena prirodna obleka $ be{e dolgata i svetla kosa so ~ija pomo{ se obiduva{e da go fati i da mu go obvitka vratot, i kako {to se obiduva{e da go stori toa, nejzinoto lice od najubava sirena se prestoruva{e i obezli~uva{e vo najgrda ve{terka. Ne be{e jasno pritoa dali saka da go osvoi, ili da go uni{ti, zadu{uvaj}i go istovremeno. Tancuva{e kako stija okolu nego i pee{e kako Rajska Ptica, predizvikuvaj}i go i zaveduvaj}i go... Se razbudi siot vozbuden i oblien so pot. Ima{e {i{e kisela voda na masata. Be{e mnogu `eden. ÂRibata pliva tri pati - prvin vo moreto, potoa vo tavata i najposle vo vinoto", se seti na dosetkata od kelnerot koga ru~a{e.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

No sega, vo negovata verzija, ribata pliva{e u{te dva pati: vo negoviot son i vo {i{eto so mineralna voda. Se vrtka{e naokolu niz terasata. Odnekade se pojavi edna golema i gojna crna ma~ka, stoej}i na rabot od terasata, blizu do lamarineniot }unk. Moèbi namirisala riba vo mojot son, isto taka, misle{e toj, smeej}i se na sopstvena smetka. Toa be{e {estata smrt na ribata. Sepak, sedmata smrt e najopasna i neizbe`na. Taa moèbi me debne tokmu mene, se naeì naedna{ siot pri pomislata na sedmata smrt. Ma~kite imaat devet ìvoti, a mene i dve bi mi bile premnogu, a ne pak duri sedum. Vo toj mig, od crkvenata kambanarija izbi ve~ernata. Od plo~nikot odeknuvaa ramnomernite i tropotlivi ~ekori na retkite minuva~i. Mir mu ja oblea du{ata. Kratkotrajnata zagriè- nost od utrinava is~ezna. U{te eden dolg topol leten den be{e zad nego. ÂSlava mu na Gospoda vo viso~inite, na zemjata mir, a me|u lu|eto dobra volja," pomisli toj za mig na svoite detski godini koga tatko mu postojano i neprestano go upatuva{e na Bo`jata molitva. Nabrgu, se votna nadvor i go pra{a portirot kade e kasarnata. Be{e mo{ne lesno da se najde. Be{e tokmu na agolot od ulicata. Se vrati nazad da gi zeme dokumentite za deùrniot oficer, bidej}i paso{ot go ostavi na recepcijata, a onie za negoviot bratu~ed mu gi baraa nasekade po voenite ustanovi, osobeno poradi toa {to be{e stranec. Vedna{ ja najde kasarnata i se prijavi na straàrnicata. Nema{e nikoj da zboruva angliski. Treba{e da se izdràt site onie voobi~aeni dolgi objasnuvawa so pomo{ na racete, grimasite i gestovite, s# duri ne se razbraa.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Najposle, na golemo razo~aruvawe, sfati deka bratu~ed mu ne e tuka i deka nikoga{ ni ne bil na ostrovot Vis. Voop{to ne znaeja da mu kaàt kade, ili da go upatat kako da go najde i kade bi moèl da bide vo toj moment. Samo gr~ea ramiwa i krevaa race. Crnata i prazna serija na negovata zaludna potraga po bratu~ed mu, prodolùva{e. Ovaa posledna neuspe{na epizoda, ne vetuva{e ni{to dobro.

Koga se vrati vo hotelot, po~na da se stemnuva. Sedna nadvor od restoranot, blizu morskiot breg. S# u{te be{e istiot kelner i dve mladi dvojki: dvajca mornari~ki oficeri, oble~eni vo beli uniformi, so svoite pridru`ni~ki, blondinka i brineta. Bea veseli i opu{teni, proslavuvaj}i ne{to mo{ne {umno. Nabrgu kelnerot mu re~e deka tie se interesiraat za nego i deka go pokanuvaat da im se pridru`i dokolku nema ni{to protiv. Toj qubezno im se zablagodari i po izvesno vreme se upati kon skalite {to vodea do negovata soba na katot. Pred nego be{e u{te edna dolga letna no} {to treba{e da se pre`ivee. Nema{e ni{to za ~itawe (kratkata storija na Truman Kepoti ÂPojadok kaj Tifani" ve}e be{e pro~itana i prepro~itana), nema{e ni vesnik, ni radio ili TV-priemnik, nema{e dru{tvo, nema{e ni{to. Be{e sam i za nikade. Nema{e nikoj osven samiot sebesi i taa dolga letna no}, {to ve}e po~naa da ja navestuvaat prvite no}ni svetilki otkaj restoranot. Treba{e da legne so koko{kite, da spie, a

{totuku be{e stanal od spiewe. Be{e tuka, vo ovaa razurnata zemja, iljadnici i iljadnici milji daleku od svojata rodna amerikanska grutka, obiduvaj}i se da Hristo Krstevski Pasija po Matej go spasi, da go otkine, da go otka~i svojot bratu~ed Boris od {epite i kanxite na taa krvava JNA, {to ve}e be{e celosno rasturena, negoviot bratu~ed, kogo samo edna{ go ima{e videno pred toa; toj be{e sam, tolku sam, tolku mnogu sam, Ânebare tunel", kako {to nekoga{ pee{e narodniot poet od edna latino- amerikanska zemja, pod zaumniot pametnik na is~eznatite civilizacii od viso~inite na Mak~u Pik~u* (pomisli za mig deka na drago srce bi se pretvoril i vo obi~en papagal da e samo do nego, vo sobata na toj poet) i po~uvstvuva nekakva slabost, nekakov somne` vo s# i se{to, nekakov strav od s# i deka s# e zaludno i zagubeno zasekoga{ vo ovaa tu|a zemja, kade {to (edna{, vo damne{ni vremiwa) `iveeja negovite direktni predci, i sega, toj e samo eden mal ostatok od opa{kata na yvezdenata prav od minatoto i samo edna kru`na ~esti~ka vo vselenata, eden izguben vitel vo ru`ata na vetrovite. - KOJ SUM JAS?-se vovle~e, se pritai kako senka podmolna vo nego pra{aweto, nebare mu go postavuva nekoj predok od Âsma~kanoto pleme" vo svesta, u{te od diluvijalnata zbrka na vekovite - s# do dene{ni dni. - GNOTHY SEAUTHON-kako negovo gr~ko eho vo najdlabokata smisla na Zborot {to e za pametewe i najposle: - na{iot mal heroj, pra{uvaj}i se sebesi, isto taka, vo ovaa izgubena soba, vo ovoj mal hotel, na

* Pablo Neruda

Hristo Krstevski Pasija po Matej ovoj izguben ostrov, mo`ebi tokmu na krajot od svetot, vo ovoj mal svetilnik {to svetka niz no}ta, promrmori povtorno: - KOJ SUM JAS? - [TO PRAVAM JAS? - KAJ ODAM JAS?

I odgovorot: - Mora ne{to da sum zgre{il, {tom po~nav da ja igram taa golema GR^KA IGRA, prepraven pred novata Pitija na Delfi, {to saka da me progolta siot. Sega i tuka. Na krajot od svetot. No ajde da pospieme troa. Utre e nov den. Pokraj toa, velat, utroto e poumno od no}ta, zar ne?

Utredenta, tie se vratija vo Split. Na palubata od traektot nema{e nikoj osven niv dvajcata i dve mladi devojki, istite rusokosa i crnka, koi minatata no} bea vo restoranot so mornari~kite oficeri vo bela uniforma. Viola izgleda{e malku umorno. Be{e bleda kako i sekoga{, no sega taa prilega{e na nekoj {to ne spal cela no}. Na{iot heroj, isto taka, ostana buden s# do prvite petli. Tie sedea vo }o{ot od palubata, vo ti{ina na svojata samotija, kako dve izgubeni ptici od svoeto jato. Vo o~igledna sprotivnost so niv, mladite rusokosa i crnka bea vo svoeto najdobro raspoloèni raspoloènie. Bea izloèni na sonceto, son~aj}i se vo toples, legnati na {ezlonzite, slu{aj}i muzika od golemiot kasetofon, mo{ne glasno i odvreme-navreme se zabavuvaa igraj}i ludo, besno, smeej}i se na set glas, {eguvaj}i se, podigruvaj}i se niz vresok, ~alam i dofrluvawa. Viola be{e seta stu{ena poradi toa. Hristo Krstevski Pasija po Matej

Na{iot heroj stana i ja povede kon sprotivnata strana na palubata. Mladite rusokosa i crnka bea troa sepnati od nivnata reakcija. Koga pominuvaa pokraj niv, rusokosata se obide da go frli na teme na{iot heroj, udiraj}i go |oa slu~ajno so kolkovite pri pominot, ni{aj}i se i predizvikuvaj}i go so svojot ognen tanc. Taa be{e dobro skroena, vo sekoj pogled, kako vpro~em i sekoja druga moderna devojka {to tr~a na site strani i vozi trista na ~as. I {to e najva`no, vremeto na grdite, slabodu{ni i anoreksi~ni devojki be{e odminato za navek. Tvigi be{e déjà vu. Sepak, toj ja otka~i i ne $ obrna vnimanie. Nejzinata o~igledna besramnost da predizvika nekoja brza reakcija od negova strana, toj vedna{ ja proyre. Be{e mrtov laden. Ne dava{e ni pet pari za nejzinite mavtawa i pozdravi. ÂMjao! Mjao! Mjaooo! Haj, ma~o-men-Ameriken!" mu mjauka{e taa, obiduvaj}i se da go zbrka so svoeto znaewe na nekolkute angliski frazi, velej}i: ÂEj, ti, golem galebe, letaj, letaj, najgolema ptico nad ovoj brod!" Najposle, igrata na zborovite ja pogodi celta.* ÂOdi po |avolite!" re~e na{iot heroj- Âtamu e sestra ti stra~ka! No i ti ne si sa~ka-pra~ka!"

* Igra na zborovi: mew zna~i i galeb, no i naivna budala vo angliskiot sleng.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Be{e navistina iznerviran. Uspea da go naluti. Ne moè{e da mine preku toa. Viola se sovlada. Taa samo ja svrti glavata od niv, bes~uvstvena za nejzinite predizvici: Kreskava sojka!... Kreskava sojka!..." mrmore{e taa. I vedna{ potoa izusti: ÂGospodi, ~uvaj n# od ne~estiviot i ne voveduvaj n# vo grev! " Kon krajot na patuvaweto, tie se spu{tija dolu vo potpalubjeto, daleku od ostrvenite i lakomi ptici grablivki - rusokosata i crnkata. Patuvaa okolu tri ~asa do Split. Do pladneto, vremeto se smeni. Bonacata zavr{i. Zaduva tramontana. Spored vremenskata prognoza, na Jadranot duva{e severen veter. ûvstvo na olesnuvawe se razlea vrz nivnite lica. Toa be{e ubavo i neo~ekuvano osveùvawe. Nema{e nikakva opasnost za nivniot brod. Za sre}a, ve}e bea blizu do pristani{teto. Poleka vleguvaa na dokot i nabrgu ja frlija i kotvata. I vedna{, najbrgu {to e mo`no, tie istr~aa kon nivniot îroki, izbegnuvaj}i ja luwata i nevremeto re~isi tokmu vo posleden ~as.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Toj be{e mo{ne vnimatelen kon nea. Vo sekoj pogled. Se trude{e da $ ugodi vo s#, no vo toa sepak nema{e ni{to preterano. Nikoga{ ne ode{e premnogu daleku, sekoga{ usrden, razumen, pristoen, toa ne go ~uvstvuva{e kako nekoja svoja obvrska, dol`nost, kako tovar da mu padnal na grb, ili ne{to sli~no na toa, ami tokmu naprotiv, nemu prosto mu gode{e da $ gi pravi tie sitni ne{ta i postojano da $ ukaùva vnimanie, bidej}i taa nikoga{ ne pobara pomo{ od nego, nikoga{ ne go stori toa. Taa be{e re~isi bestelesna, eteri~na, devstvenica, ponekoga{ duri i po malku nestvarna so seta taa svoja skromnost, nenametlivost i pritaenost. No {to i da kaème za edna takva posvetena li~nost kakva {to be{e Viola, nie sepak morame da sfatime deka na krajot od krai{tata, sekoj od nas e samo ~ovek i nikoj ne e sovr{en i neranliv. Pomalku ili pove}e. Nema nikakvo somnenie deka taa be{e tolku istrajna i predadena na verata {to moè{e da se li{uva i da se samootkaùva od site svoi li~ni èlbi, od s# {to nam, na obi~nite smrtnici, ni sozdava maki, no taa navistina umee{e da trpi so denovi i denovi bez kakov i da e znak deka }e mu podlegne na isku{enieto. Be{e navistina tvrdokorna i trpeliva. I ne samo po pra{aweto na postite, se razbira. Na primer, ako toj ne{to $ potspomne{e za jadewe, taa sekoga{ odgovara{e deka ve}e jadela, vo crkva li, vo bolnica li, vo manastir li, kaj bilo, glavno, kaj nea sekoga{ s# be{e na mesto, nikoga{

Hristo Krstevski Pasija po Matej ni{to ne $ fale{e i nedostiga{e. Ako ja pra{a{e pak ne{to sosema obi~no, kako - Dali $ studi, ili $ e è{ko - taa sekoga{ odgovara{e - Nemaj gajle, so mene e s# vo red, ili taka nekako, bez ogled na nejzinata obleka. Taa sekoga{ be{e oble~ena na ist na~in - vo nejzinata kalu|erska uniforma. I nikoga{ ne se pote{e. Toa za nego be{e mo{ne ~udno, bidej}i od nego potta se sleva{e vo potoci. Vo izvesna smisla, taa ìvee{e vo edna celosna obzemenost so Gospoda, taka {to re~isi i ne ~uvstvuva{e ni{to {to e vo vrska so alkite {to n# vrzuvaat za sinxirite na ovoj svet. Taa be{e vo nekakva navidum apstraktna pozicija kon na{ata realnost i ne ja zagriùvaa otpove}e na{ite mali ~ove~ki slabosti. Na nekoj na~in, taa be{e navistina vonzemna, ili vo najmala raka, nesekojdnevna. No sega, so naletot na tramontana, po kusiot prolom na oblacite i luwata {to nadojde odnenade`, sedej}i tamu, pokraj nego, tolku blizu {to toj re~isi moè{e da go seti i mirisot na nejzinata koà, ne{to sepak se izmeni. Toa be{e miris na mlado telo, miris na prirodata. Ja po~uvstvuva bliska (nesvesen dotoga{ za toa), go po~uvstvuva nejzinoto trepetno telo pokraj sebe, moèbi taa be{e malku ispla{ena poradi tie razorni grmotevici, poradi tie luwi~avi molskavici {to moèa da go zaslepat ~oveka, moèbi be{e, kojznae, i taa trepere{e, be{e ìva kakva {to mora{e da bide, i be{e tuka, pokraj nego, kako nekoja upla{ena i navrnata ptica po do`dot {to nemirno ree vrz stebloto na poslednoto zasolni{te i sekoj mig se gotvi da poleta, da se vivne, pottiknata i od najmaliot {um (taa, isto taka, ne be{e svesna za svoite trepneì), nebare granka, nebare ìca vo nevreme i nebareÂtrska {to se ni{a na veterot".

Hristo Krstevski Pasija po Matej

I vedna{ potoa, vo istiot toj mig, toj seti sram poradi predavni~kata uloga na sopstvenite setila i ~uvstva kon nejzinata blizina, od koja, i da saka{e, ne mo`e{e da se oslobodi.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Gospodi, daj mi mirno da go primam s# ona {to }e mi donese dene{niov den, kako i toa, potpolno da se predadam na Tvojata sveta volja. Upatuvaj me i pomagaj mi vo sekoj ~as vo tekot na ovoj den. Kakvi vesti i da ~ujam, nau~i me mirno da gi primam i so cvrsto uveruvawe deka s# stanuva po Tvojata sveta volja. Upravuvaj so moite misli i ~uvstva vo site moi dela i zborovi. Ne pozvoli vo site nepredvideni slu~ai da zaboravam deka s# doa|a od Tebe. Nau~i me pravilno da se odnesuvam sprema svoite roditeli i sprema bli`nite; nikogo da ne nalutam, niti da o`alostam. Gospodi, daj mi sila da go podnesam zamorot na dene{niot den, kako i s# ona {to }e se slu~i vo tekot na denot. Ti uprvuvaj so mojata volja i nau~i me da se molam, da veruvam, da se nadevam, da istrpuvam, da pro{tevam i da qubam. Amin! Hristo Krstevski Pasija po Matej

Sekojdnevna molitva na Optinskite starci

Po dva ~asa, Mat izleze nadvor i donese hrana. Dovle~e nekakva golema svitka so fast food. Toj se navedna i nenadejno, po~na da se moli. Se seti na sekojdnevnata molitva na Optinskite starci, {to ja nau~i u{te mnogu odamna, u{te od denovite koga tatko mu go vode{e vo Ruskata crkva, vo Wujork. Viola, isto taka, be{e iznenadena od negovata postapka. Ne o~ekuva{e deka toj pred jadewe se moli. Toa prijatno go primi. Podzede troa od jadeweto, molkum sledej}i go vo s#. Nabrgu potoa, zaminaa na pat. Nivnata prva stanica be{e Neum. Vleguvaa vo Bosna. Nema{e nikoj da gi proveri nivnite dokumenti. Neum be{e prviot mal grad na granicata so Bosna. Granicata ne be{e obeleàna (i nikoga{ ne bila), se razbira. Nikoj ne znae{e ni{to za rasporedot na voenite sili na otvoreniot front vo Bosna. Nikoj, voop{to. Tie sal vozea potamina, ednostavno svrtuvaj}i od E-65 kon E-73 na patot za Saraevo. Takov be{e nivniot prvi~en i op{t plan. Krajnata cel im be{e: Saraevo. Saraevo be{e nivnata posledna {ansa. Poslednata nade` da storat ne{to. Se razbira, toj ne propu{ti da ja pra{a u{te edna{ tokmu koga pristignaa vo Neum, i toa be{e posleden pat {to ja pra{a, dali saka da se vrati vo Dubrovnik pred da re{at }e odat li ponatamu ili ne, no taa odbi da zboruva za toa i vedna{ go prekina. ÂOdam so tebe,"re~e taa. ÂTi rekov i ti velam u{te edna{. I neka bide toa za posleden pat. Definitivno. Tebe ti treba mojata pomo{. Ti si Hristo Krstevski Pasija po Matej tu|inec ovde, ~oveku. Ni{to ne ti e poznato vo ovaa tu|a zemja. Nekoj mora da ti pomogne. Gospod mi dade zarek deka toa sum tokmu jas". ÂO Gospodi!" re~e na{iot heroj. ÂTa {to zboruva{ ti? Toa e premnogu opasen pat. Zarem ne gleda{ {to se slu~uva okolu nas? Ovde e vojna! Vojna! Me slu{a{ li ti? Toa ne se... trici i kol~i{ta!" ÂZnam. Znam, se razbira. No slu{aj me i ti mene: - Vi velam, prijateli moi, ne pla{ete se od onie koi go ubivaat teloto i potoa ve}e nemaat {to drugo da storat. No }e ve predupredam od kogo da se pla{ite. Pla{ete se od Onoj {to ima vlast nad onoj {to ubiva i otkako }e ubie da go frli vo pekol; da, vi velam, od Nego pla{ete se!" Toj sfati. Nema{e ve}e {to da se kaè na edno vakvo uporno, istrajno i krajno posveteno ~ove~ko su{testvo. Posveteno na Gospoda, na verata, na idejata za svetata vrednost na samo`rtvuvaweto. Ne re~e ni{to. ÂTe{ko mene!"si mrmore{e pod brada. Gi simna ramewata. I prekrstuvaj}i se, prodolùva{e da vozi vo istiot pravec. Po nekolku ~asa, otkako do`dot se isturi vrz Split, sonceto povtorno skokna visoko nad horizontot i prodolì da gree, da pe~e, vra}aj}i ja istata tropska gore{tina. I di{eweto be{e ote`nato. Kratkotrajnoto osveùvawe sekna. Go fatija pak vreliot opa{ na letoto. Na patot re~isi nema{e nikakov soobra}aj. Barem, vo po~etokot na nivnoto patuvawe niz Bosna. No prvite iznenaduvawa doprva gi o~ekuvaa. Ne be{e potrebno da mine mnogu vreme za da se uverat vo toa. Vo predgradieto na sekoj pogolem grad, selo ili naselba, {avaa nekoi neregularni, paravoeni formacii i ~eti, oble~eni vo nekoi mo{ne ~udni Hristo Krstevski Pasija po Matej uniformi (site razli~ni po red) i se narekuvaa sebesi Teritorijalna Odbrana, a sekoj vojnik be{e oble~en na svoj sopstven i razli~en na~in od drugiot do nego, no site bea mo{ne uporni, nastoj~ivi, tvrdoglavi, nepopustlivi, ~ekaj}i go, debnej}i go sekoj slu~aen namernik i patnik zad sledniot svijok na patot. Mora{e da se bide krajno strpliv i vnimatelen za da se izdrì seta taa tortura i bezzakonie. No toj znae{e {to treba da pravi. Se vode{e Gra|anska Vojna, zar ne? Taka, se obiduva{e da si ja olesni rabotata, slu{aj}i muzika od radioto vo xipot. Postojano te~e{e nekakva muzi~ka programa, koja ~esto be{e prekinuvana so vesti i politi~ki komentari. Viola mu preveduva{e od srpsko-hrvatski.

OVDE RADIO-BELGRAD. TO^NO VREME. (gong) SO UDAROT VO GONG, OZNAÎVME TO^NO DVANAESET ÂSOT. DAVAME VESTI. Lordot Karington e vo pravo. Me|usebnata omraza e premnogu golema za da moè da se bide optimist. Makar {to toa moè i poinaku da se kaè: celta na voenata politika ne e mirot, osobeno koga taa svojata rabota doprva ja zapo~nuva. I kogo moè toga{ da go ~udi toa {to nitu po 24 ~asa ne e realiziran dogovorot od Igalo za prekin na ognot?Karingtonovata mirovna misija jugosloven- skite bogovi na vojnata uspe{no gi dovede do mastiloto i potpisot, no o~igledno nepreodoliviot {arm na barutot na secesionisti~kata politika momentno e posilen od razumot. V~era na lordot Karington i na Hans Van den Bruk so pismo im se obrati i sojuzniot sekretar za narodna odbrana Veqko Kadievi}, ukaùvaj}i na toa deka oruènite Hristo Krstevski Pasija po Matej hrvatski formacii ne samo {to ne prestanale, tuku u{te i gi intenzivirale napadite na JNA, nasproti toa {to edinicite na JNA apsolutno se pridrùvaat na naredbata za prekin na ognot. JNA, tvrdi Kadievi}, e dovedena vo situacija da ja brani i spasuva "elementarnata egzistencija na svoite pripadnici". A deka armijata e vo s# pote{ka sostojba i deka konfliktot s# pove}e eskalira svedo~i i s# po{irokata mobilizacija na lu|e i sredstva, koi vo Republika Srbija se objavuvaat preku radioto i TV re~isi sekojdnevno. Kako da se zapre hrvatskiot bog Mars? Kako da se oslobodime od iluziite deka Tu|man e proizvod na Milo{evi} i t.n. i t.n.

RADIO-ZAGREB, od druga strana, dava sprotivni vesti. Haosot {to go predizvikuva jugoslovenskata voena scena, so nevidena brzina se {iri i na frekvenciite na srednoevropskite i drugite branovi dol`ini vo eterot. Vestite na radio-Zagreb te~at vaka: Kratkata nade` deka Igalo }e bide prviot ~ekor kon primirjeto, ja zasili ekspresnata odluka na ministerot za odbrana Luka Bebi} za prekin na ognot. No nea, vedna{ po vra}aweto vo Banski Dvori, ja izmeni pretsedatelot na Republikata Frawo Tu|man, otfrluvaj}i ja Bebi}evata odluka na konferencijata za pe~atot, radioto i TV-ta. Utredenta, smenuvaj}i go svojot minister za odbrana, pretsedatelot Frawo Tu|man izjavi deka JNA proizveduva vojna, deka hrvatskiot bog Mars e direktno usloven od Hristo Krstevski Pasija po Matej militantniot Milo{evi} i deka hrvatskata voena politika e isklu~ivo odbranbena... i t.n. i t.n. RADIO-SARAEVO, za razlika od radio-Belgrad i radio-Zagreb, koi pravea nekakva retrospektiva za po~etocite na voenite sudiri vo Jugoslavija, dava{e konkretni aktuelnosti od ve}e razgorenite voeni dejstvija vo BiH. - Generalot Luis Mak Kenzi od UNPROFOR, odgovoren za kontrolata na aerodromot Butmir, vo Saraevo, pobara deblokirawe vo sklad so Rezolucijata 758 na Sovetot za bezbednost pri Obedinetite nacii; - Snajperistite vo Saraevo se mo{ne aktivni. Tie pukaat postojano i nasekade. Gi ima vo site delovi na gradot. Osobeno blizu aerodromot, a isto taka i vo naselbata Dobriwa. Ima i raneti vojnici od UNPROFOR. Gi ima i na pravecot od srpskoto

selo Mexari}i. Toa e na patot za Dobriwa. Srbite gi mobiliziraat duri i nivnite deca od okolnite sela; - Vo op{tinata Centar, vo Saraevo, ima deto- nacii sekoj den i snajperistite gi ubivaat minuva~ite. Na nekoi zgradi lu|eto istaknuvaat predupreduvawa od koja strana doa|a opasnosta: PAZI SNAJPERIST!(so crte` i strelka otkade doa|a istrelot). - Tramvajskite mre`i se ispokinati na mnogu stanici vo gradot; - Pri napadot na gradot Travnik od strana na JNA, pri bombardiraweto se upotrebeni raketite "Luna", dolgi 9 metri i te{ki 2,5 toni; - Alija Izetbegovi} objavi deka silite na Teritorijalnata Odbrana na BiH se sostojat od borci od muslimanska, hrvatska i srpska nacionalnost, no Hristo Krstevski Pasija po Matej toj isto taka objavi deka nikoga{ nema da pregovara so Radovan Karaxi}, bidej}i negovite race, kako {to re~e toj, "se krvavi, deka toj e kriminalec i ubiec i deka e kriv za smrtta na desetici iljadi Bosanci". No toj, sepak, ne dade odgovor na pra{aweto od nekoi stranski novinari za u~estvoto na muxahedinite- vojnici vo redovite na odbranbenite sili na BiH; - Vozdu{nite sili na Jugoslovenskata Narodna Armija gi ispra}aat svoite avioni od Bawa Luka, del na Bosna pod celosna kontrola na Srbite. Vo gradot Gora`de, rekata e zatruena so mrtvi tela i gra|ani {to begaat od srpskite snajperisti, a so voda se snabduvaat od okolnite izvori. Opsadata na gradot zapo~na pred 135 dena. Nema hrana, nema lekovi... vo bolnicata doktorite operiraat bez narkotici, bez anestezija, izjavi d-r Hajo Efendi}, gradona~alnikot na Gora`de. Lu|eto obi~no jadat leb, kompiri i zelen~uk {to e posaden vo nivnite sopstveni bav~i. Ima mnogu begalci, {to begaat od etni~koto ~istewe. Nema voda i struja u{te od 4 maj. Niz rekata Drina s# u{te plovat trupovi, ubieni pri sudirite vo predgradijata, a vojnata nadojde so porojni i matni vodi; - Bi-Bi-Si i AP informiraa za smrtta na 16 gra|ani vo Saraevo na 28 maj, vo ulicata Vasa Mi{kin, dodeka ~ekale vo redica za leb. Nekoi neoficijalni izvori n# informiraat deka ovoj masakr go izvr{ile samite Muslimani, bidej}i tie posakuvaat da ja pridobijat me|unarodnata javnost na svoja strana, baraj}i op{t napad vrz Srbite. Toa e mo`no, bidej}i Srbite, vo najgolem del, se nadvor od gradot, zaklu~uva na krajot reporterot na "Independent" od Wujork; - Na 10 avgust se zatvoraat Olimpiskite igri vo [panija, Barselona. Hristo Krstevski Pasija po Matej

Da se pomine rastojanieto pome|u Neum i Saraevo, preku Metkovi}, âpqina, Mostar i Kowic, koe ne e pogolemo od 170 klm., so prose~na brzina pri vozeweto, najprvin treba da se ima eden dobar îroki i toa moè da se stori za 2 do 2,5 ~asa. No tie patuvaa pove}e od 6 ~asa, so cela duzina sopirawa i dolgi proveruvawa od strana na TO na BiH i na nekoi hrvatski formacii. Postojano bea predupreduvani da bidat vnimatelni i da se ~uvaat osobeno od Srbite (a Srbite }e im zboruvaat za nivnite neprijateli Muslimanite, ili Hrvatite) i obratno. Kako i da e, tie pristignaa vo Saraevo tokmu navreme da slu{nat za smrtta na amerikanskiot novinar od EjBiSi, Dejvid Kaplan. ÂToj be{e vo pridru`ba na premierot na SR Jugoslavija, Milan Pani}, koj go poseti Saraevo," izjavi radio- reporterot na vestite. Be{e 14 avgust, 15,30 ~asot, popladneto. Re{ija da otsednat vo hotelot ÂEvropa", izbegnuvaj}i go pofrekventniot ÂHolidej-in". Ne be{e jasno dali gi saka sre}ata ili ne, no be{e o~igledno deka periodot pome|u 12 i 17 avgust be{e obeleàn kako kratkotraen prekin na ognot i neprijatelstvata. Detonaciite i bombardirawata od pravecot na Ilixa, Iliwa~a, Ilija{, Vogo{}e, Rajlovac i Hrasnica, zaprea za mig. Glavnata pri~ina zo{to nastana prekinot tolku odnenade` bea moèbi podgotovkite na mirovnata konferencija vo London. Kojznae. Moèbi i ne be{e taka, no vo sekoj slu~aj,

Hristo Krstevski Pasija po Matej toa ne bea Olimpiskite igri vo [panija, toa sigurno ne. Na ostrovot Vis majorot mu prepora~a da ja poseti kasarnata vo Lukovica. Toj misle{e i se nadeva{e deka toa e moèbi kone~nata i najve- rojatnata destinacija do negoviot bratu~ed. Be{e docna popladneto koga svrti na patot kon Lukovica, so taksi koe debelo go plati. ÂDa bidam iskren, gospodine Xordan, jas ne bi vi prepora~al da odite tamu. Poarno, odete vo kino i gledajte go 'Balot na vampirite' so Roman Polanski. No ako ste re{ile taka...sre}en vi pat. Ne znam. Obidete se, no ne vi garantiram ni{to", go predupredi portirot na recepcijata vo hotelot. Nema{e izbor. Ja zede Viola, iako po malku se dvoume{e dali da pojde sam i najposle sepak se re{i da rizikuva. Trgnaa zaedno za Lukovica, najgolemata kasarna vo Saraevo. Mladiot deùren poru~nik {to be{e na slu`ba, be{e mo{ne u~tiv. Mat be{e prijatno iznenaden poradi toa. Ne o~ekuva{e takva presretlivost po navestenite predupreduvawa. Mladiot oficer mu veti deka dokolku negoviot bratu~ed e vojnik na JNA s# dosega i dokolku nemaat nikakov drug dokaz za negovata postojana slu`ba, kako {to gi informiraa na ostrovot Vis, toga{ toj do utredenta }e bide gotov da gi izvesti po telefon, ili li~no ako povtorno go posetat, za nivniot nareden ~ekor. Otkako mu zablagodari na qubeznosta, na{iot heroj go pra{a za negovoto ime. ÂJas sum poru~nik Simi}", re~e toj. Se pozdravija i vedna{ si zaminaa nazad, vo svojot hotel. Utredenta, u{te rano izutrinata, poru~nikot Simi} go odrà svoeto vetuvawe.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

ÂImam dobri vesti za vas, zemja~e. Va{iot bratu~ed se nao|a vo Bawa Luka. Kasarnata se vika dr Mladen Stojanovi}, vedna{ vo centarot na gradot, kaj avenijata na lipite, pokraj rekata Vrbas i sportskiot centar Borik. Moète vedna{ da zaminete tamu." ÂDali bi bile qubezni da ni izdadete nekakvo par~e hartija, nekakva propusnica, ili ne{to sli~no na toa?" ÂO, ne, ne, prijatele. Ne e potrebno ni{to takvo." ÂNo tamu e vojna, zar ne?" ÂNaprotiv. Ovde e vojna. Tamu e slobodnata srpska zona. Novata Srpska Republika. Srpska Kraina." ÂO, navistina?" ÂDa, prijatele. Ne griète se." ÂBlagodaram, poru~niku!" ÂNema zo{to." ÂMe iznenadivte. Ne o~ekuvav takva qubeznost, moram da priznaam. Imav nekoi lo{i preporaki. I pret~uvstva, zo{to da krijam." ÂNe e moja vina. I, patem re~eno, pri~inata ne ste vie. Va{iot bratu~ed e na{ vojnik, na{ borec. Inaku, va{ata uloga kako Amerikanec mene ne me zasega mnogu. Voop{to ne mi e grià. Ako sakate da go slu{nete moeto li~no mislewe, toga{ otvoreno }e vi kaàm: Amerika gre{i. I toa, debelo. ]e vidite. I samite }e se uverite vo toa eden den. Nie bevme sojuznici vo minatoto. Bevme sekoga{ na ista strana. Sekoga{. Zapomnete go toa {to vi go veli poru~nik Simi}!" ÂZbogum, prijatele!" ÂZbogum! I mnogu sre}a!" Taka, tie zaminaa za Bawa Luka. Izgleda{e kako da navlegoa vo prostorite kaj{to se vijat |avolski

Hristo Krstevski Pasija po Matej ora, kaj{to se sadat tikvi so |avolot. Nivnoto patuvawe od Saraevo za Bawa Luka be{e polno so brojni i raznovidni neprijatni iznenaduvawa. Osobeno od Travnik do Dowi Vakuf i Mrkowi} Grad, a najlo{to iskustvo go imaa na patot od Jajce i Krupa - posledniot del od patot. Nekoi vooruèni grupi vojnici (civili, kakvi li bea) pukaa na niv i pokraj sosema jasnite i vidlivi znaci za slu`bata na Crveniot Krst, ~ie vozilo be{e jasno obeleàno. Viola mavta{e so belo znamence seto vreme, no s# be{e popusto. Izgleda{e kako da $ pruà{ raka za pozdrav na me~ka vo divinata. Za sre}a, lamarinata na nivniot îroki se pokaà mo{ne cvrsta. Tie zabeleàa, isto taka, golemi grupi selani, {to odea vo tolpi i se dvièa po patot, begaj}i i napu{taj}i gi svoite domovi i ìveali{ta. Toa bea begalci. Nivnite sela bea opoàreni. Toa be{e vistinski egzodus. Odvreme-navreme, bea prinudeni da zapiraat i da se izme{aat so volovskite zapregi, so nivnite pretovareni kowi, maski i magariwa i da ~ekaat so ~asovi i ~asovi. *

• Vo podocne{nite fazi na vojnata vo BiH, etni~koto ~istewe }e zafati {iroki razmeri i golemi prostori niz seta bosansko-hercegova~ka zemja, kako i vo delovi na Hrvatska i Kosovo. Se ceni deka vo Gra|anskata vojna na prostorite od biv{a Jugoslvija zaginaa nad 300.000 `rtvi, a onie koi gi izgubija svoite domovi i den-denes se vodat kako raseleni lica, bez soodvetni mesta za pristojno i humano ìveewe. Takvi ima od site narodi i narodnosti od biv{ata dràva. ]e prote~at mnogu vodi niz krvavite reki na istorijata za da se poso~at pri~inite i vinovnicite za taa tragi~na, grozomorna i apsurdna Hristo Krstevski Pasija po Matej vojna. Ekipi od najrazli~ni me|unarodni organizacii i den-denes kopaat i prekopuvaat, baraj}i ~ove~ki ostatoci niz mnogubrojnite masovni grobnici. Nasekade se raseani "spomenite" na taa vojna. Noze, race, obleka, ~evli, koski, skeleti... toa stana redovna slika na tragi~nata "ètva" od nekoga{ plodnite nivi i livadi, kade {to namesto ora~i, niz niv sega odat, {etaat i prekopuvaat razni lekari, sudii, oficeri,olesnuva~i,procenuva~i, forenzi~ari, baraj}i dupki vo ostatocite na oblekata, kur{umi vo telata, pravej}i DNK i doutokmuvaj}i gi beskrajnite spisoci na is~eznatite. Okolu 7.800 - 8.000 Muslimani, maì i deca, vo tri dena,

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Najposle, pristignaa vo Bawa Luka. Bawa Luka e prekrasen grad, rasposlan pokraj zelenite rakavi i vrbjaci na Vrbas. Nasekade po ulicite se nadvisnale drvoredi od ukrasni stebla, od koi nekoi doìveale do dve-tri golemi vojni, a ne retko i takvi, koi vo toplite letni denovi mu pravele debela senka i na kajzeroviot soldat i na sultanoviot asker. Lesno ja pronajdoa glavnata ulica, {to se protega s# do Avenijata na lipite. Toj del na gradot go narekuvaat Borik, {to vpro~em sosema i mu prilega, bidej}i siot e obvitkan vo borovi i eli. Na krajot od ulicata se nao|a golemata kasarna u{te od avstro-ugarskoto vladeewe, vo ponovo vreme krstena kako dr Mladen Stojanovi}. Zaprea pred vlezot i se prijavija kaj deùrniot oficer. Toj se pokaà mo{ne somni~av. ÂKako rekovte? Amerikanec? O, ne, ne gospodine! Ne doa|a predvid. Ne davame nikakvi informacii na stranci. Najmalku na amerikanski gra|ani." ÂNo kaì mu, Viola! Kaì mu koj sum jas. Kaì mu za moeto poteklo, te molam!" Taa prevede. Najposle, toj go smeni misleweto.

}e bidat ubieni od bosanski Srbi vo Srebrenica, kon sredinata na juli 1995 godina. Se ceni deka toa e verojatno najgolem masoven genocid po Vtorata svetska vojna. Masovni grobnici }e se otvorat i kaj Bqe~evo, Bratunac, Sandi}i, Pilica, Poto~ari, Loli}i, Kravica, Kowevi} Poqe. Masovni ubistva }e se vr{at vo blizinata na Prijedor, kaj Kevqani, blizu do kampovite Omarska, Keraterm i Trnopoqe. Vo zapadna Kraina, okolu 4.000 tela }e bidat zakopani vo nad 110 masovni grobnici. I t.n. i t.n. Hristo Krstevski Pasija po Matej

ÂDa, da. O.K. Kako rekovte? Boris Jordanov?" ÂDa." ÂDa vidime!" Toj telefonira{e. Zboruva{e so nekogo pove}e od deset minuti. Najposle, gi simna ramiwata, gledaj}i gi bezmalku otsutno i ramnodu{no. Â@al mi e," re~e. ÂNe postoi nikoj so takvo ime kaj nas". ÂNo toa ne e to~no! Toa ne moè da bide! Tie se {eguvaat, zar ne. Viola, te molam, kaì mu da proveri u{te edna{! Te molam!" Taa pak prevede. ÂKako da proveram? Pa ve}e pra{av, zar ne?" ÂNo nie ja prokrstarivme cela Jugoslavija, baraj}i go nego... gospodine oficeru..." ÂNe moàm ni{to da storam. Ne e moja vina." ÂNo kako moète taka? Ni be{e re~eno vo Saraevo deka toj mora da e tuka, ovde, vo Bawa Luka, vo kasarnata na dr Mladen Stojanovi}. Toa e ova, zar ne?" Â@al mi e, ne moàm da vi pomognam." ÂDali e toa va{iot posleden zbor?" ÂDa. Ñ." ÂO, Gospodi! [to da pravam sega?" ÂNe znam. Pra{ajte ja va{ata Vlada vo Va{ington, ili vo Skopje, kaj bilo. Makedonija se oddeli od Jugoslavija. Tie }e vi dadat najdobar sovet." Gleda{e direktno vo niv, gordelivo, samuvereno, triumfalno. Najposle, im svrti grb i si zamina nekade vo obikolka okolu krugot na kasarnata. Be{e gotovo s#. Nema{e ve}e {to da se bara. Bea celosno razo~arani. Bea o~ajni. Bea nemi i gluvi za s#, ne moèa ve}e da izustat nitu eden zbor, samo stojea i yurea nemo vo vojnikot na kapijata koj tivko im Hristo Krstevski Pasija po Matej

zboruva{e, bezmalku {epotej}i da ne go slu{ne nekoj deka bi moèle da proverat i kaj kasarnite vo Nazaret, kaj Zaluàni, ili duri i na planinata Mawa~a, kade {to, isto taka, imalo golemi voeni formacii, no toj se pla{e{e da go prodolì ponatamo{niot razgovor so niv i da im dade nekoi pobliski upatstva kako bi moèle da stignat do tamu. Bea nesposobni da pomislat na {to i da e vo toj moment, ne moèa ve}e da mrdnat od mesto. Stoeja so ~asovi tamu, nere{itelni, nesvesni za toa {to se slu~i so niv, ne veruvaj}i, ne o~ekuvaj}i takva perfidnost od strana na vojnite vlasti na JNA, nekadarni da izmenat {to i da e od ona {to gi snajde. [to be{e seto toa? [to se slu~i so tie lu|e? Koi se tie? Znaat li voop{to {to pravat? Se raboti li navistina za ~ove~ki su{testva? [to se slu~i so niv? Do v~era se narekuvavme bra}a, drugari, mrmore{e Viola, krstej}i se. Da, no vo vojnata site stanuvaat yverovi, misle{e vo sebe Mat, izguben i nem.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Ne znaeja koga i kako zaminaa ottamu. Na{iot heroj trgna odnenade`, so nekoja nejasna stre`ba kako da se dobere do Zagreb, do najbliskiot aerodrom. Ja pominaa rekata Vrbas. I namesto da fati preku pokusiot pat kon Bosanska Gradi{ka, toj se re{i da go po~ituva soobra}ajniot znak kon Zagreb preku Slavonski Brod, {to vodi kon avtopatot E-94. Na patot pak sre}avaa golemi grupi lu|e vo dvièwe. Be{e prinuden da zapre kaj podno`jeto na edna {uma. Nekoi vojnici, vrasnati vo bradi, baraa cigari, viski, raspojasani i ve}e o~igledno, dobro podnapieni. Gi vperija svoite mitralezi kon na{iot heroj i mu naredija da izleze nadvor. Toj vedna{ gi poslu{a, se razbira. Viola, isto taka, ne be{e po{tedena. Na edna visoramnina kaj {umata ima{e dva kamiona i vo niv gi tovarea i prifa}aa starcite, ènite i decata. Be{e sosema jasno deka gi evakuiraat. Pomalite de~iwa pla~ea na set glas. Slikata be{e uàsna. No sega, trojca od grupata na pijanite vojnici gi pridruùva{e vo sprovodot kon nivniot komandir. Dlaboko vo {umata odeknuvaa nekoi poinakvi krikovi. Tie vidoa grupa mladi èni kako gi siluvaat drugi pijani vojnici. Tie si ja teraa svojata rabota pod polna parea i voop{to ne gi zabeleùvaa novopridojdenite {to pominuvaa pokraj niv, niz toa bojno pole od bes, èstina, seksualno iìvuvawe, pijanstvo, blud, nasilni~ki izvici na izludeni pci{ta {to ripaat, vikaat vo hor, se istresuvaat i svr{uvaat, erektiraat i pak se isturaat vrz tie mladi èni {to gi siluvaa, so nivnite bolni piskoti i leleci, so nivniot pla~ kon decata {to im gi otkinuvaa od gradite za da gi maglosaat i vitosaat xenem, def da gi storat, nekade daleku, nekade otkaj Hristo Krstevski Pasija po Matej

{to vra}awe nema. Toa be{e vistinski po~etok na nivnata begalska Golgota. Dve grupi vojnici, isto taka, mo{ne pijani i krvolo~ni, prisiluvaa grupa selani (verojatno tatkovcite na tie deca) da kopaat golem rov, okop dolg 10 m, dlabok 1 m. Tie kopaa pokraj drvoredot od ~emeriki i tamu ima{e dve vrzani kobili i eden sloboden crn ajgar. Go donesoa na{iot heroj i Viola vo edna baraka i gi ostavija sami za mig. Dvajca pijani vojnici od grupata izlegoa nadvor i zadr`aa eden od niv da stra`ari nad na{iot heroj i Viola. Tie s# u{te gi slu{aa straotnite leleci i piskoti {to doa|aa od nadvor. Pet minuti podocna, eden od grupata na trojkata, kaplarot, desetarot, vsu{nost, vleze vnatre i pobara 2.000 dolari od na{iot heroj. Toj ne mu odgovori ni{to. Kaplarot ja povtori u{te edna{ svojata naredba, no ovoj pat mnogu pore{itelno i so mnogu postrog glas. Viola mu prevede. Na{iot heroj pak ni{to ne odgovori. Go gleda{e dolgo pravo vo o~i nasilnikot, uporno, istrajno, bez da trepne, ~ini{ saka da go hipnotizira. ÂKakva somnitelna faca!" izvika vojnikot. ÂZaebi go, brat! Brgu! Nemame vreme za gubewe. Smotaj mu gi parite i da begame", izvika drugiot. ÂSmiri se, be, gulanferu eden! Oladi! Ne brzaj!" im dofrli {efot, kaplarot. ÂNe bidi takvo |ubre, mami~eto tvoe!" opcu toj. Viola go predupredi na{iot heroj da ostane miren i da go ~ekaat komandirot.

Toj ne ja poslu{a. Ja zabuca rakata vo xebot i mu podade na}oro nekolku zeleni kni`ni banknoti od po sto dolari. Kaplarot ne gi zede parite. Hristo Krstevski Pasija po Matej

ÂDve iljadi - na sekogo!" podvikna toj. Viola prevede. Igrata stanuva{e opasna, o~ebijno. Nema{e ve}e {to da se pravi. S# be{e zaludno. ÂRekov dve iljadi - na sekogo! S# ili ni{to!" povtori u{te edna{ toj, so krajna strogost, so svojot animalno grub i vulgaren glas. Taa prevede. ÂPra{aj go {to namerava da stori ako ne mu dademe pari!" $ {epna nabrzina Mat, pove}e od nemajkade i kolku da dobie vo vreme. ÂPopusto e toa," mu odgovori taa nabrzina. ÂPra{aj go, te molam. Ne e va`no." Taa pra{a. Kaplarot se nasmea. Gromko i besramno. Se yvere{e vo nego so svoite krvavi o~i. Najposle go svrti pogledot kon Viola. ÂKakva ubavica! Kolku zgodna kalu|erka. Oboùvam katoli~ki bogomolki. Osobeno - goli!" Site prsnaa vo smea. Se smeeja kako ludi. Eden od niv duri pruì raka i trgna kon Viola. ÂNe ja dopiraj, mami~eto tvoe!" vikna kaplarot. ÂTaa e od onie posebnite. Treba mazno i ne`no so niv. Moè e jumfer. ]e ja povredi{. Mazno i ne`no. Me ~u li, skotu eden?" i pritoa $ se dobliùva{e s# poblizu i poblizu, obiduvaj}i se da ja pofati. Toga{ na{iot heroj skokna. Toa be{e èstoka, no kratka i sosema neramno- pravna borba. Be{e brgu sovladan od trojcata silexii. Nenadejno, xipot na komandirot pristigna pred barakata, alarmiraj}i gi. Glasot na komandirot be{e grub i èstok i otkako ja podotvori provizornata vrata od barakata, se razvika na set glas: Â[to e ova, majmuni edni?! Sakate li da mi go Hristo Krstevski Pasija po Matej navle~ete u{te i UNPROFOR na vratot?! U{te toa mi e kuso! Mar{ nadvor!" S# se slu~i naedna{. Na brzanica. V mig. Neo~ekuvano, kako i {to zapo~na seta taa taratunga. Trojkata brgu izleta od barakata, so podvieni opa{ki i niz pritaeni pcosti i ~krtawe na zabite: ÂEbi se! Ebi se! Ebi se!" Izlegoa vedna{. Bez zbor. Site bea vo nekakva luda trka i frka. Vo panika. Gi ostavija tamu, kako frleni i iscedeni krpi. Rastrepereni i vozbudeni. Sami. Vo barakata. Vedna{ potoa, slu{naa istreli od mitralezi vo dale~inata i po izvesna pauza, nekakva stra{na, nekakva soblaznitelna ti{ina. Toa be{e egzekucija. Slu{naa okolu 10-ina pukotnici od pu{ki. Moèbi i pove}e. Krikovite prestanaa. Zasekoga{. Nastana {tama i molk. Be{e mo{ne ~udno, no duri ni po nekolku ~asa otkako zamina trojkata, tie ne se vratija ve}e. Gi zaboravija? Dali gi zaboravija? Kojznae. Toj pomisli za mig deka moèbi samo taka oti{le bes{umno, vo nevrat, gledaj}i da ja popravat rabotata so komandirot, da go smirat negoviot bes, od strav, strav od kazna, {to li... Kojznae. No tie navistina ne se vratija ve}e. Be{e kako nekoe ~udo. Krikovite na ènite, piskotnicite na decata, brm~eweto na kamionite - s# is~ezna, s# stivna za mig. Tie zaminuvaa.

ÂO, Gospodi!" rigna Viola, pla~ej}i. Taa po~na da lipa, tresej}i se seta. Be{e tolku vozbudena. Neute{na. Tolku ispla{ena, {to ne Hristo Krstevski Pasija po Matej moè{e da sopre. Toa be{e izliv na gnev, bolka i odvratnost kon s#. ûvstva za koi misle{e deka nejzinata hristijanska du{a i srce ve}e odamna ne se sposobni da gi setat. Mu padna vrz gradite, obleana seta vo solzi i vla`nej}i mu go liceto i vratot. Trepere{e i pla~e{e vo negovite race kako dete, izbezumeno i skornato srede polno}, po nekoj grozomoren son, agonija i ko{mar. Toj ja drè{e cvrsto na svoite gradi. Taa be{e vo pregratkite na ma` za prvpat vo svojot ìvot. Be{e seta vpiena vo nego. A toj be{e neèn. Nebare se trude{e da ne ja opfati seta i ne ja povredi so ne{to. Kako da drè{e v race nekoja skapocena staklena figura {to sekoj mig moè da padne i da se skr{i. Duri i ne go po~uvstvuva nejzinoto trepetno telo kako dopir na èna. Ja ~eka{e da prestane da lipa i vedna{ {tom se potsmiri, se obide da se oslobodi od nejziniot pregrad i vedna{ ja izvede nadvor od taa {upa, vo koja treperea i reeja so ~asovi. Nema{e ni ìva du{a. Izgleda{e kako pekolot da caruva naokolu. Pominaa pokraj drvoredot od ~emeriki, vrz koi prituleno demnea ve~no gladnite stra~ki i drugite raskrekani grablivki i strvojatki, nebare Lot so svojata èna (edna{ vo damne{ni vremiwa) pominuva pokraj Mamrisoviot dab blizu Hebron, kraj Sodoma i Gomora. No sega nema{e jama, ni okop. Ima{e samo sveà humka, zatrupana, popolneta nabrzina. Moèbi tokmu prethodnite kopa~i se bea zakopale sebesi vo svoite sopstveni grobovi. Kojznae.

Tuka bea samo dvete zaboraveni, vrzani kobili i istiot sloboden crn ajgar, ripaj}i, 'rèj}i, javaj}i i igraj}i ja na svoj posoben i razli~en na~in (moèbi Hristo Krstevski Pasija po Matej na najrealisti~en od site drugi) na{ata dobro znajna KIKARA- ili GNILA KOBILA, kako {to ja vikaat nekade vo na{ite krai{ta. I duri i pokraj toa {to taa go svrti pogledot nanazad kon humkata, ne stana solen kip kako Lotovata èna, no be{e tolku onemena, potresena i izgubena, {to ~ini{, prilega{e na senka {to odi.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Go najdoa svojot Grend ^iroki o{teten. Zadnite prozorski stakla i {ofer{ajbnata bea ispokr{eni. Bez ogled na s#, vlegoa i trgnaa vedna{. Pred niv patot be{e {irum otvoren. Deset minuti podocna, vo pravec na Slavonski Brod, sretnaa nekoi vojnici {to se povlekuvaa. Verojatno im pripa|aa na poslednite vodovi i ~eti od prethodnite trupi, isto taka, pijani, bradosani, valkani i raspojasani kabadahii. Tie krevaa race da im zastanat, no toj re{itelno ja zgolemi brzinata i pomina pokraj niv, bien i toj i taa so ostriot provev {to gi udira{e pravo v lice od ispokr{enite stakla na xipot. Vo toj moment, odekna mitraleski rafal. Be{e svesen, istiot toj mig, deka taa e pogodena. I be{e. Krvare{e. (O, gomnari edni! - se provikna toj.) Krikna kako ranet lav. Voze{e kako lud. Be{e slep, nem, gluv. Be{e von sebesi od bes. Go voze{e svojot Grend ^iroki nebare saka da go probie i zvu~niot yid, da go pretekne duri i son~eviot zalez na neboto. No, s# be{e zaludno. Sonceto zajde. Pred niv ostana samo temnata ramnica, povremenite pukotnici i bujnite vrbjaci okolu dolinata na Sava.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Glava ~etvrta

Odnenade`, xipot izgubi polet, i po nekolku posledovatelni zvu~ni alarmi i svetlosni signali od komandnata skala na {alt-tablata, poleka po~na da krkori, da trokira i da zanesuva na patot. Mat Xordan ima{e samo u{te tolku vreme kolku da ja iskoristi inercijata na dvi`eweto i da go svrti xipot sosema do rabot na asfaltot, na zemjaniot del od avtostradata, onamu kade {to trevnikot se me{a{e so kallivite rakavi od krajbre`jeto i ramnicata na Sava. Toga{ naedna{ mu svetna vo glavata deka verojatno rezervoarot mu e prazen (pogleda na strelkata i opcu. Ja be{e utnal rabotata). Vo brzinata, nervozata i napnatosta poradi neuspe{niot ishod vo kasarnata dr Mladen Stojanovi}, toj sosema izumi da go stori toa u{te pred da go napu{tat gradot na Vrbas. Pogleda vo zgr~enata silueta na Viola, koja vidlivo strada{e poradi obilnoto krvarewe i v migot sfati deka vedna{ mora ne{to da stori. Taa be{e bleda vo liceto i se previtkuva{e, potpiraj}i se vrz zdraviot lakot, navednata seta nad svoeto sedi{te. Mat Xordan nabrzina izleta od xipot i pojde od zadniot del na voziloto, no toga{ vide deka tamu nedostigaat i kanisterot so gorivo i rezervnoto trkalo. Razulavenata tolpa od JNA ve}e si go be{e storila svoeto. Hristo Krstevski Pasija po Matej

"O Gospodi!" se provikna toj vo nemo}. Lentata na ispokinatiot film sepak po~na da se vrti vo negovata glava. Gi vide naedna{ izvle~enite ì~ki pod volanot, {to mahinalno gi fati so rabot na pogledot u{te pri poa|aweto, no vo brzinata i zbrkanosta ne uspea da proveri za {to se raboti. Duri toga{ sfati deka ispokr{enite stakla na xipot ja platile cenata na nivnata odmazda {to ne uspeale da go startiraat mo}niot i nesopirliv Grend îroki. "Ova e kraj!" procedi niz zabi. Taa e raneta i ofka na svoeto sedi{te od nemo}, avtopatot e re~isi na dofat od racete, ene go na drugiot breg od Sava kaj se nayira srede samrakot, a toj stoi tuka, sam, izguben i nem od bolka, zakopan vo mesto, i ne moè da mrdne ni levo ni desno, ni napred ni nazad, ni eden ~ekor potamu od ovoj slep bezizlez, na sredepat kon nikade, vo agonija i o~aj. Po izvesno vreme, otkako pomina toj prv grozni~av mig na isku{enieto i slabosta, mu se pristori deka nozete mu teàt kako olovo, nebare ima èlezni prangi vrz niv, a vo glavata go stegaat iljada katinari i niedna misla ne moè da go pokrene, da mrdne, da go pridviì, da is~ekori makar edna peda potamu od taa ìva kal vo koja be{e propadnal i postepeno sé pove}e i pove}e tone{e kon nejzinoto dno. Najposle trgna potamina i mahinalno go otvori gepekot. Za sre}a, prvata pomo{ si stoe{e negibnata na svoeto mesto. Ja zede, ja zgrabi i stisna kako slamka nade` vo racete i vleze vo xipot. Ü pristapi poleka na ranata od desnoto rame na Viola, duri i nesvesen {to treba da pravi i kako da í go sopre krvareweto. Site dvièwa i postapki kako da mu gi Hristo Krstevski Pasija po Matej diktira{e nekoj skrien i nevidliv svedok otstrana, koj postojano mu {epka{e na uvo. Najprvin uspea da í go otstrani okrvaveniot rakav so znakot na Crveniot krst, koj re~isi celosno be{e oblean i pokrien so rumeniloto na proleanata krv i po~na poleka da í ja ~isti i mie ranata odokolu, sé do rameto i nadlakticata od desnata raka. Kratkite i retki gr~ovi na nejzinoto lice mu kaùvaa dovolno jasno deka taa ja ~uvstvuva bolkata od negovite dopiri. Nabrgu toj, krivo-levo, nekako sepak uspea da ja zamota so ~istoto sanitetsko klop~e na prevrskata, mu pojde od raka cvrsto da go svitka i pristegne, go zafati pritoa i gorniot del na rameto, zavr{uvaj}i so zavojot vrz nadlakticata i lepej}i go so medicinskiot selotejp. Ja gleda{e dolgo i bdee{e nad nea zagrièno so ~asovi, sé duri ne zabeleà deka taa poleka se vra}a vo svesta. Se obide duri i da í ja ublaì èdta so plasti~nata ~a{ka od termosot. Taa kako da {epka{e so iznemo{ten glas: "voda"..."voda"... Pove}e pati í ja prinesuva{e ~a{kata kon usnite, sî duri ne zamiùrka so o~ite. Prevrskata si go stori svoeto. Obidot da í go sopre krvareweto uspea. Taa nabrgu se potsmiri i po izvesno vreme nejzinite gradi po~naa poleka da se nadigaat vo ramnomerni branovi. O~ite kako troa da í se podizbistrija i taa prvpat pogleda vo Mat so za~uden izraz na liceto, nebare odnenade` stanuva svesna za svojata polo`ba. "[to se slu~uva so mene?" izusti tivko. "Ni{to. Ni{to, Viola. Bidi mirna. Ni{to ne se slu~uva. ]e pomine. Sî }e pomine. Te zaka~i edno malo zalutano zrno. Ne e stra{no. Imavme sre}a." "Zo{to stoime ovde kako zakopani vo mesto? Hristo Krstevski Pasija po Matej

Kade sme sega?" pra{a, obiduvaj}i se da da se obyrne okolu sebe. "Ne trevo`i se, Viola! Tuka sme. Pokraj bregot na Sava. ^ekame da se otvori preminot na mostot. Nabrgu }e zamineme ottuka". Taa gleda{e vo nego sumeno, ni{to ne razbiraj}i.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Nekoi drugi, nekoi ostrveni i grablivi orli~i{ta, nadoa|aa otkaj nedale~nata naselba. Vo surija. Se zadadoa otkaj seloto i se nakotija srede ramnicata, pokraj zelenite krajbre`ni rakavi na Sava. Koga se dobliìja do nasukanata dvojka, zarobena vo batakot pokraj bregot, ne moèa da im poveruvaat na svoite o~i. Gledaa so ~udewe vo mo}noto i napu{teno vozilo, okokoreni, stapisani i {eknati za mig, nebare naedna{ samiot oxa srede svojata predve~erna i}indija re{il da im se smiluva od minareto i im pra}a aber direktno od Alahot. Alahu akbar!* Vedna{ se nafrlija vrz vratite na xipot, nebare surija pregladneti vol~i{ta vrz ba~ilo bez ku~iwa. Najprvin go izvlekoa Mat i vidoa deka osven so racete, so toj jabanxija ne }e moàt da se razberat na drug na~in. Tuka ni kur{umi ne pomagaa. So Viola ode{e u{te pote{ko. Taa leè{e potprena na svoeto sedi{te, premalena seta i vo polusvesna sostojba. ([to da pravime so ovie pti~ki?- se pra{uvaa tie. Da svarime bosanski lonec so niv, a? se kotor~e{e eden od najgrlatite me|u grupata natrapnici.)*

* Alahu akbar! (arap.) Alah e velik!

* Bosanski lonec- grozomorno ubistvo, vo koe se se~at site ekstremiteti na `rtvata i se pikaat vo negoviot rase~en stomak i potoa se so{ivaat vnatre. Se zboruva duri i za monstruozniot dodatok vo vid na izum {to se sostoi od kofa polna so ~ove~ki o~i od `rtvite na neprijatelot! Hristo Krstevski Pasija po Matej

Ostrveniot xgan ve}e i Viola ja izvle~e vrz trapot na trevnatiot del od bregot i po~na poleka da se izìvuva vrz nea. Izbezumenata devstvenica sal e~e{e i ofka{e vo nemo}. Mat so posledni sili se potkrena na laktot i izripa kon grupata silexii, obiduvaj}i se da im se sprotistavi nad site svoi mo`nosti. Onoj najgrlatiot me|u niv, go izvle~e pi{tolot od futrolata i so eden silen udar so dr{kata go ~alna po tilot. Mat se sprostre na bregot kolku {to e dolg. Vo naredniot mig, orovodecot sripa pred grupata {to ja be{e zgrap~ilo Viola, drèj}i ja cvrsto i za racete i za nozete, i vedna{ go raspa{a remenot, tokmu kako vistinski kabadahija. Na grupata im pridojdoa u{te dvajca silexii. Sî na sî, sedumina. Viola ja iznasilija trojca od niv, no ve}e u{te pri izìvuvaweto na prviot nasilnik, taa ja izgubi svesta i otkako vidoa deka nejzinoto omrlu{eno i raneto telo, od ~ie rame krvta povtorno po~na da ja obleva prevrskata, ve}e voop{to ne dava od sebe znaci na ìvot, naedna{ ja tresnaa kako vre}a na bregot, ostavaj}i ja vo polumrtva sostojba. "Alahu akbar!"izvika eden od bradestite muxahedini, onoj najgrlatiot me|u site vo grupata i im dade znak na ostanatite da go poturkaat xipot vo pravec na blagata udolnina od bregot. Go turkaa vo rikverc i sî pove}e se oddale~uvaa od mostot {to vodi kon Hrvatska. Mo}niot îroki, stra{nata ma{ina od nad stotina kowi, otpatuva nazad, vo predistoriskite predeli na Bosna, so seta svoja moderna ergela, no so brzina na èlkin ~ekor.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Duri tamu nekade mnogu podocna, vo nekoe niedno, vo nekoe gluvo doba na no}ta, koga temninata im gi nas'ska zalutanite pci-skitnici na bregot, naedna{ neboto se otvori nad Sava i po~na da istura do`d, da vilnee i ja~i nad ramnicata niz silni svetkavici, molwi i grmotevici. Se nadvi vistinska luwa nad golemata i mo}na reka. A taa mirno si te~e{e pokraj niv, bavno, mrzlivo i spokojno, ~ini{ na grb go vle~e seto nevreme na svetot. Prv se osvesti toj. Ja bara{e so pogledot i ja najde frlena i strkalana vo krajpatniot endek, polugola, raneta, seta ispokinata, oskvernavena, iznasilena i polumrtva, zdogleduvaj}i ja niz slabata i kratkotrajna svetlina pome|u dva odeka na gromot. Ja krena v race i po~na da ja sosipuva so bakneì, so dopiri i stiskanici, so razni trevlivi besmislici {to vo migot na o~ajot í gi {epka{e na uvo. Po~na naedna{ da vie kako ranet volk vo no}ta i da go prokolnuva denot koga prvpat re{il da se doturka duri tuka, vo ovaa nepoznata i surova volkoebija, na ovoj sur i ridest Balkan, od kade {to i Gospod krenal race. Ja nose{e kon mostot, nesvesen za toa dali e sî u{te ìva ili ne, dali sal taka zaludno vle~e eden ostinat i bezìvoten trup vo svojata pregratka i nebare dobi nekakva stra{na sila vo migot koga se dobliì do prvite konturi na mostot, pod koj odvreme-navreme bleskote{e Sava niz snopovite svetlina od podmolnite luwi i zadocneti grmotevici. Ima{e samo u{te tolku sili i svest da

Hristo Krstevski Pasija po Matej go pomine mostot. I toa be{e poslednata slika {to moè{e da ja vpie vo vitelot na taa neproodna, dolga i grozomorna no}na agonija. Vo prvite mugri, po obilniot i silen, no sepak kratkotraen leten do`d, edna patrolna kola na hrvatskiot MUP vo blizinata na Slavonski Brod, gi najde stisnati vo edna prepotopska i neraskinliva pregratka, pokraj patot za Zagreb. Vo gradskata bolnica Mat se osvesti prv, a potoa i Viola gi otvori svoite o~i samo za mig, no ne moèj}i da prepoznae ve}e ni{to okolu sebe, pa duri ni liceto na Mat. Nebare se otrga{e od rabot na bezdnata, pretkaj}i kako raneta ptica, mavtaj}i so svoite nemo}ni krilja, ~ini{ saka da poleta kon poslednata granka na spasenieto, kon neizvesnite predeli. Kako da lebde{e na preminot pome|u no}ta i mugrite, na granicata {to e obeleàna so onaa tenka crvena linija na izgrejsonceto, po koja se otvora patot kon sinevinata, ili se pa|a vo vitelot na bessoznanieto, od koe ve}e vra}awe nema. Lekarite se borea tri dni i no}i za nejziniot ìvot. Iako ne`na i kr{liva, mladata fidanka sepak opstojuva{e na svoeto krevko steblo. Po tri nedeli pominati vo bolnicata vo Slavonski Brod, Viola be{e prezemena od strana na fraweva~kiot samostan Presveto Trojstvo vo blizinata na gradot i eden od najubavite i najpoznati katoli~ki hramovi vo Hrvatska. Ona {to sakaa da go storat lekarite i lekarstvata, taa sepak se re{i da mu go poveri na svojot edinstven Spasitel. Na Sevi{niot. Mat Xordan otpatuva za Zagreb, no po nekolku dena se vrati nazad, kaj Viola, da bdee nad nea vo tie te{ki migovi na isku{enieto, vo fraweva~kiot samostan, na istekot od toa morni~avo, svirepo i sramno leto.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Poslednite no}i, otkako se vrati od Zagreb, kade{to pojde da go prijavi slu~ajot so izgubenoto vozilo na Red Cross-ot preku dràvnata hrvatska osiguritelna kompanija, smestena vo strogiot centar na gradot, na plo{tadot ban Jela~i} i ~ii predvoeni jazli se pletkaa duri i so londonskiot Loyd, Mat Xordan nekolku pati posledovatelno sonuva{e eden ist son. Taa surova epizoda so muxahedinite se vseli vo negovata du{a so seta svoja èstina i ostavi neizbri{livi tragi. Ja pritiska{e negovata razvolnuvana i ne`na priroda i se nurka{e vo dolgite i bessoni ko{marni no}ni vigilii, a toj, nebare mal i bespomo{en insekt, leè{e i se prpelka{e kako proboden so {penadla vrz tvrdoto leì{te na fraweva~kiot samostan na Presvetata Trojca, ni mrtov, ni ìv. Postojano se obiduva{e da ja zalepi ispokinatata mreà na pajaìnata, da ja povrze barem za mig ni{kata na prekinatiot tek na nastanite, no toa be{e samo zaluden napor za negovite krevki ple}i i toj ne uspeva{e da se spravi so stihijata, da najde cvrst potpir, jasen trag {to vodi do vistinskiot pat na spasenieto od ona {to e vo delot na sonot i ona {to e raspar~eno vo javeto na seta taa grozomorna spletka. U{te ne moè{e da se otrgne od no}nite seni{ta na muxahedinite, so nivnite razmavtani anxari i otko~eni kala{wikovi, na koi povremeno i rafalno im gi praznea {arèrite vo no}ta, obzemeni so nekoj lud voshit i odmazdni~ko- pobedni~ki blesok i dert vo o~ite, so nivnite èstoki i nadmo}ni krikovi, so nivniot tolku

Hristo Krstevski Pasija po Matej lefterno izvojuvan i spe~alen plen, turkaj}i go oklopniot trup na xipot, so ubistven opul na krvavite pogledi vo mrakot, pokraj bregovite na Sava. Tie prodolùvaa da gi izvikuvaat svoite voinstveni povici, dodeka toj zaludno i vo panika se obiduva{e da go zapali motorot, da go pomrdne od mesto, da go pridviì zarinkaniot metalen trup- mastodont i da im izbega na progonitelite. Da ja spra{ti. Da im ja letne xom i bestragija. Da izvle~e opa{ niz pra{inata. Da mu gi vidat peticite. Najposle, snemoèn i papsan, se otkaà od s#. Kapna vrz volanot, aktiviraj}i ja i ne sakaj}i sirenata {to odnenade` silno odekna vo no}ta, nebare signal za voena trevoga, nebare erihonskite trubi go najavuvaat krajot na vremiwata. A tamu, od onaa strana na rekata, se ispalija prvite raketi od protivni~kata strana i ja osvetlija vo {irok lak razbranuvanata Sava. Muxahedinite i ponatamu besneeja i vikaa, turkaj}i go kon bezdnata na nadojdenoto vodje po obilno istureniot do`d, pred da potone vo maticata, {to sita stenka{e od bregot. Se razbudi siot oblean vo pot. Naedna{ sfati deka kru`niot jazol na poterata e samo grdo premreè i snovidenie, obra~ i klopka okolu negoviot vrat {to poleka po~nuva da popu{ta i da se razvrzuva, nebare tokmu vo posleden mig nekoj nepoznat i nevidliv spasitel mu priteknuva na pomo{, frlaj}i mu pojas za spasuvawe. Toj nemo}no se oyveri okolu sebe i samiot ne znaej}i kako i koga se najde vo praznata prostorija od bezmalku potonatiot ostrov na ti{inata vo toj fraweva~ki samostan, otkako u{te vo prvite utrinski ~asovi ja napu{ti

Hristo Krstevski Pasija po Matej zgradata na poslugata, kade{to pome|u procepot na skràvata mese~eva svetlina go zabeleà rabot na dvete sostaveni klupi zbutkani do yidot na samiot vlez od crkovniot del. Po navika i skoro mahinalno go svrti pogledot kon prozorecot kade{to spie{e Viola, no toa sega be{e sosema jalov obid; nea ve}e ja nema{e tuka; u{te sno{ti, koga vo docnite ~asovi pristigna vo samostanot, mu rekoa deka prethodniot den povtorno ja odnele vo gradskata bolnica. Ode{e siot kako vo trans. Na}oro. Slepo. Kon crkvata. Ode{e potamina niz {irokata prostorija so pomo{ na blediot lunen srp {to prodira{e preku kru`nata ukrasna rozeta, koja nekoga{ bila ubav vitra`, dodeka ognenite i zalutani rafali na JNA ne re{ile da ja rasipat stoletnata slika na fasadata, a sega, so prvite mugri i toj lunen srp be{e po~nal da go gubi svojot sjaj i da otapuva, otstapuvaj}i pred prvite utrinski trepneì na sonceto, dodeka toj, so ispruèni race ne go dopre rabot na gornata redica od tipkite na orguljata, od koja slu~ajno doprenata odekna meko pod korata na te{kata, olovna, samostanska ti{ina. Negoviot apsoluten sluh mu {epna deka denot }e mu zapo~ne so tonot d. Denot D. S# vo negoviot zamaten pogled naedna{ kako da poòlte. Vo negovata svest tonot d predizvikuva{e samo oranòvi problesoci. Mat Xordan ne moè{e da se otrgne od vlasta na Bo`jiot dar - toj, neli, tonovite gi razlikuva{e ne samo spored zvukot, ami i spored bojata. Negovata muzi~ka yunica ja slede{e prirodnata skala spored stapkata na mese~evata ostrica. Xbarna za mig vo desniot xeb od svojata ko{ula i go dopre ladnikaviot metal na yipo- zapalkata. ^krapna i toj mig go prenese ognot vrz sve}ata od kandelabrot pred sakristijata, koja

Hristo Krstevski Pasija po Matej sno{ti izgore do polovina. A za toa $ trebaa ~asovi i ~asovi. Ja gleda{e dolgo i vtren~eno treperlivata svetlina vo mugrite. ÂRazbistrete go svojot um", se seti naedna{ na svoite nekoga{ni u~iteli po meditacija od vremeto na negovite prvi mlade{ki luduvawa, {emetewa i zanesi po tainstvenite i misti~ni seansi na sledbenicite i monasite na New Age. Toga{ koga po~na da gi poka`uva prvite znaci na neposlu{nost i izbav od stegite na svojot tatko, ~ii verski pogledi bea ednonaso~no i uporno vpereni kon svetiite od ortodoksnoto nebo. ÂSkoncentrirajte se na ne{to za da ja namalite rastroenosta. Povtorete tivko eden zbor ili re~enica (qubov, Bog, da, om) ili vtren~eno oyverete se vo plamen~e od sve}a. Dozvolete mu na svojot um da se isprazni. Sekoga{ koga }e vleze nekoja misla, tivko pu{tete ja da izleze. ]e vleze druga misla. Ne trevo`ete se: i taa neka si zamine," Vo hinduizmot zborot Âom" ima magisko dejstvo. Vtren~enoto gledawe vo plamen~e od sve}a pretstavuva metod koj najmnogu go koristat sledbenicite na hinduizmot, na budizmot i New Age, negovata nekoga{na pasija, mlade{ki zanes i opsesija. Ottamu poteknuva{e i prvi~nata ideja za mjuziklot pod naslov ÂMesija". Meditientot zaneseno gleda vo plamenot na sve}ata s# duri i samiot sebesi ne uspee da se hipnotizira. Prazneweto na umot pretstavuva u{te eden element na orientalnata meditacija. Toa e |avolskoto oro {to se vie pred Adskite porti i {to vodi do ra|aweto na novite vizii niz okultizam, misticizam i levitacija. Toa e zabranetata zona na negoviot tatko, od koja toj bega{e kako |avolot od

Hristo Krstevski Pasija po Matej krst, no privle~nosta na prikaznata za kra`bata na zabranetite ovo{ki vo gradinata na novoto soznajno pole, kako i predizvikot i strvot po s# {to e novo, privle~no i tainstveno, ne go odbegna qubopitnoto oko na na{iot heroj. Barem vo denovite na negovata prva mladost. Toj, nebare nekoj zalutan skitnik i leta~ od prikaznata za {trkot, ne saka{e da propu{ti nitu eden brod od pristani{teto na mo`nostite i tajnite za trezorite kako za potonatite brodovi, taka i za onie {to so tolku golem tovar patuvaa kon drugiot breg na soznanieto, pa duri i otade breg. Se seti naedna{ na po~etocite i prvite tvore~ki impulsi okolu ÂMesijata". Se seti na svoite s# u{te neseknati izvori i tvore~ki predizvici. Na Glasot na Enigmata, na Na~elata na sladostrasnata plotnost, na Mea Culpa, na Glasot na zmijata, na Tropaweto na zabranetata vrata. Negoviot guru, negoviot {aman i prorok, povtorno go povikuva{e i mu naloùva{e: ÂLetaj! Potkreni se i vivni se kon vselenata! Dopri go svetot na astralnata proekcija! Po~uvstvuvaj go prostorot okolu sebe, ispolni go i poletaj vo negovata bestelesna sinevina! Izlezi od sopstvenata koà, telo i oklop i letaj, letaj, letaj visoko, sokole! Visoko, vi{no, nedosti`no!" Da. Hristijanite veruvaat vo povtornoto doa|awe na Hrista. Vo kone~nata i sveta Osana. Evreite u{te od iskona go ~ekaat svojot Mesija. Muslimanite veruvaat deka imamot Mahdi vo ova vreme povtorno }e dojde. Hindusite veruvaat deka nastapilo vremeto za pettata reinkarnacija na Buda, dodeka New Age veruva deka }e se pojavi gospod Maitreja, koj e edinstveniot spasitel na site spasiteli, na site verski zanesi, nadeì i posakuvawa.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Da. Na svetot mu treba spasitelot. Mesijata. Temelna obnova i o~istuvawe od site greovi. Spas od potop i kone~nata propast vo bezdnata na Ni{toto. Se seti na Avatar, pratenikot na bogot Vi{na, koj go ispratil dolu, me|u lu|eto, za da gi spasi od potop. Toj duri posaka i naslovot na svojot mjuzikal (svojata Âopereta", kako {to ja vika{e na {ega) da go ostavi takov kakov {to mu se pojavi vo svojot prvi~en nalet vo svesta i intuicijata, kako {to najprvin pomisli vo `arot na sozdavaweto-Avatar. No potoa se premisli. Mesija mu se vide posoodvetno. Bez ogled na toa {to duri i vo glavata na slavniot tvorec na "Muzikata na vodata"* edna{ odamna osamnal istiot naslov, no na kogo toj mu vdahnal besmrtna trajnost i slava, za razlika od slu~ajot so na{iot heroj, koj vo ne{tata umetni~ki ima{e samo nekoi bledi, rudimentarni, empati~ki, po~etni~ki i s# u{te nerealizirani tvore~ki impulsi. Be{e stokmil duri i pevliva melodija na temata

Hare Kr{na Hare Kr{na Kr{na Kr{na Hare Hare Hare Rama Hare Rama Rama Rama Hare Hare

------* Georg Fridrih Hendel Hristo Krstevski Pasija po Matej

Pome|u Bolot i Ni{toto, toj sepak }e se opredeli za Bolot. Vo stradaweto }e go pobara spasot. Predizvikot be{e ìv. Pulsira{e vo nego kako nekoj spoulaven i rasipan metronom, bez koj ne moè{e da go zamisli svojot tvore~ki ~in, makar kolku skromen i da e. Ve}e ne moè{e da go zapre toj nepreodoliv tek. Maliot, blednikav i tivok trepne` na sve}ata pred ra|aweto na noviot den, mu vdahna edno novo i neo~ekuvano podgrevawe na setilata, {to postojano kaj nego bude{e samo edno ~uvstvo, potreba i poriv, so sekoga{ eden edinstven i ist ishod: muzi~kiot kod. Sedna pred organata i po~na da gi pletka svoite mrzlivi prsti kolku {to moè potivko, vadej}i gi tonovite so edna zabavena dinamika i po~ituvaj}i ja samostanskata svetost na ti{inata. So tropotlivi ~evli ne se odi vo svet hram, mu tekna odnekade uprekot na negoviot tatko, koga go vode{e na crkva vo Wujork, a vo moda bea nekoi ~evli so ogromni i tropotlivi topuci. Muzi~kata pauza vo svetite hramovi ponekoga{ znae da se ottegli duri i na sto godini, mu {epka{e toj na uvoto, vardej}i go od porocite nasekade i vo sekoe vreme da gi istaknuva svoite modni detali vo oblekata i garderobata. Negovite konduri so visoki topuci na site im odea na nervi, no najmnogu na negoviot tatko, se razbira. Kolku {to odminuva{e vremeto, vodi~ot (duksot, kako {to go narekuvaa site podobri poznava~i na tajniot muzi~ki kobopis), po koj, otkako stivna vovedniot adagio so svoite sve~eni, torèstveni fortisima vo d-moll, po~naa da letaat na svoite krilja onie progoniteli vo brz ritam na {esnaesetinkite-trioli od nedosti`noto prestissimo, takanare~eniot comes (sledbenikot, pridru`nikot, Hristo Krstevski Pasija po Matej progonitelot), nebare senkata na verniot Kerber se zagnala niz gustata {uma po stapkite na vodi~ot i ~ini{ saka da se slee vrtoglavo vo odnapred trasiranata pateka {to se dvoi vo dve nasoki: ednata e patot na satanata i disharmonijata, a drugata, Boèstvenata su{tina na kone~niot i Apsoluten sklad, to est, grani~niot dopir na preminot pome|u pekolot i rajot; i seto toa, sledej}i go vo ~ekor (moèbi najmnogu so silata na inercijata na dvièweto), so zdivot vrz vratot, takare~i, s# do pret~uvstvoto na onoj vrtoglav i veli~estven streto (zenit, imitacija), od koj, potoa, kako od najvisokata to~ka na horizontot na vozbudata, se uriva {umniot vodopad vo predelite na navesteniot i naseten spokoj, na veteniot pristan i smiruvawe, kon toj neizbeèn i torèstven rasplet do Boga. Toa e krugot na ve~niot kanon. Prepoznavaweto na korenite. Ma|epsaniot, zatvoreniot krug na najtainstveniot muzi~ki lavirint: Johan Sebastijan Bah. Mal potok {to se vleva vo ogromniot muzi~ki okean na harmonijata, polifonijata i kontrapunktot. Umetnost na fugata. Tokata i fuga vo d-moll. Od nego, od toj lavirint, na{iot heroj nema da izleze kako snemoèn i izguben Tezej bez ni{kite na prirodnata yunica {to gree vrz negovoto ~elo po sekoja bura na vozbudata i nalog na apsolutniot sluh. I bez Arijadna, toj }e se izbavi od progonot na Minotaur. Toj }e go seti, }e go po~uvstvuva nenadejniot i neo~ekuvan spokoj vo krugot na sopstveniot muzi~ki hommage kon najgolemiot od site, kako budewe od son, kako utrinska molitva na osvesteniot vernik.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Mat Xordan tri pati ode{e vo Makedonija i tri pati se vra}a{e nazad vo Brod vo tekot na avgust, septemvri i oktomvri. Prakti~no, za vreme na siot prestoj na Viola vo Presveta Trojca. Posledniot telefonski razgovor so pre~esniot {to go vode{e od Skopje, ne vetuva{e ni{to dobro. Vestite za Viola bea nekako matni, dvosmisleni, nejasni. Kako da krieja ne{to od nego. Toj ne saka{e pove}e da nagoduva i da insistira. Ne saka{e da ~eka postojano vesti od vtora, od treta raka. Odlukata sozrea v mig. ]e ja vrati nazad. Vo Makedonija. Vedna{. Poslednata nedela od oktomvri, toj otpatuva za Zagreb. Potoa, od aerodromot Pleso, so rent-a-car dopatuva do Brod. Vo samostanot pristigna vo popladnevnite ~asovi, vo vremeto na voobi~aenata siesta. Pomina pokraj nadgrobnata spomen-plo~a na pre~esniot fra Marijan Lanosovi} i vedna{ se upati vo prostorijata kade{to be{e smesten rabotniot kabinet na gvardijanot fra Avgustin Lehner. Vo dvorot go presretna samostanskiot vikar, kogo go znae{e samo po viduvawe. Go pra{a vedna{ dali moè da bide primen od gvardijanot. Ovoj sal tiho promrmori Hristo Krstevski Pasija po Matej ne{to sosema nerazbirlivo i go vperi prstot vo pravec na priemnata prostorija, klimnuvaj}i potvrdno so glavata, no vo toj negov gest ima{e i znaci na izvesno dvoumewe. Sepak, Mat Xordan se upati kon vratata od prostorijata vo koja najgolem del od svoeto vreme go pominuva{e pre~esniot fra Avgustin i re{itelno po~uka na nea. Potvrdniot odgovor od drugata strana gi otstrani site negovi dilemi, stravuvawa i nedoumici. Fra Avgustin Lehner, samostanskiot stare{ina, ~ovek vo svojata 60-godi{na vozrast, sede{e sam vo svojot kabinet. Toj samo lesno i blago potstana od svoeto mesto i mu pristapi na svojot mlad gostin. Na negovoto lice se pojavi prijatna i qubezna nasmevka. O~igledno, otkako pred nekolku ~asa se slu{naa po telefon so Mat, po negovoto sletuvawe na aerodromot Pleso, vo Zagreb, toj ve}e go o~ekuva{e sekoj mig negovoto pristignuvawe vo Brod i Svetoto Trojstvo. Po nekolkute voobi~aeni i kurtoazni pra{awa okolu patuvaweto, toj go ponudi so {olja laden ~aj i vedna{ potoa se interesira{e do kade stignal so ureduvaweto na semejnata grobnica vo Raven. Mat mu odgovori deka rabotite te~at spored ve}e odamna utvrdeniot plan i deka o~ekuva naprolet s# da bide dovedeno vo najdobar red. Pre~esniot ima{e na masa nekakov album so sliki, koi toj so golemo vnimanie gi razgleduva{e vo momentot koga Mat vleze vo kabinetot i otkako sosema slu~ajno go fati i zabeleà qubopitniot opul na svojot gostin, vedna{ mu go potturna kon rabot na golemoto rabotno biro so vidliv dopust i samiot da yirne vo sodrìnata na istiot, se razbira, {tom pokaùva otvoren interes za toa. Hristo Krstevski Pasija po Matej

Mat go podzede so dvete race ponudeniot album i vnimatelno po~na da go prelistuva. Na nekoi od slikite {to bea vnatre, vedna{ go zabele`a i likot na Viola, {to ne malu go iznenadi. Taa be{e na ne{to pomlada vozrast i o~igledno slikata pretstavuva{e grupen portret od nekakvo generacisko tablo, seminaristi.

Toj ne moè{e da go sokrie svoeto radosno ~uvstvo poradi taa retka mo`nost da ja vidi svojata prijatelka vo nejzinata polna ubavina na prvata mladost. Tokmu na izvorite od devstvenosta. Be{e navistina preubava. Vedna{ sfati deka negovata reakcija bi moèla da bide sfatena na nesoodveten na~in i zatoa pobrza da go izrazi svoeto ~udewe {to Viola se nao|a vo ovde{no okruùvawe i ambient, bez toj da znae ne{to poblisko za povodot i potekloto na nastanot. Se ~ini fra Avgustin ja sfati negovata o~udenost tokmu na vistinskiot na~in. ÂO, da. Toa e vtorata godina od teolo{koto u~ili{te, {to sestra Viola go zavr{i vo \akovo i kaj nas," re~e toj, vidlivo gord na faktot {to edna takva prekrasna, iscelo predana i retka li~nost kakva {to e sestra Viola, proizleguva od negovite klupi. Vo toj moment, fra Avgustin go otvori {kafot od svoeto biro i izvadi nekakov kup hartii, sloèni vo sivi korici i papka. Na negovoto ~elo, toj mig nebare se spu{ti temen oblak, a na dotoga{ svetloto i radosno lice, prijatnata nasmevka ja zamenija br~ki. Nenadejnata skrb i zagriènost ne moè{e da ja skrie. ÂSe pla{am deka rabotite so Viola ne se odvivaat vo najdobar red," re~e poleka, vnimatelno i akcentiraj}i go sekoj poedine~no izgovoren zbor. Hristo Krstevski Pasija po Matej

ÂVo koja smisla?!" se odyva Mat, nebare napnata strela, otkako izostana dodatnoto objasnuvawe vo vid na neprijatna pauza {to trae{e mnogu podolgo otkolku {to o~ekuva{e toj. Pre~esniot ja sfati negovata zagri`enost i netrpelivosta {to se ~ita{e od sekoj negov gest.

ÂO, ne znam kako bi moèl da najdam {to poednostavni i vistiniti zborovi za edna tolku sloèna i zamrsena spletka, pred kakva {to sme ispre~eni ovoj mig. I nie, pa i vie, gospodine Xordan." Mat gleda{e vo nego so krajna podozrivost i nere{itelnost. Na qubeznoto, no sosema zbuneto i ispieno lice na gvardijanot fra Avgustin, br~kite ispaknaa u{te poizrazito. Mat ne moè{e da se seti deka porano videl ne{to sli~no vo negovata fizionomija. Toj kako s# u{te da se stega{e da po~ne. ÂDa ne e ona najstra{noto, presveti o~e?!" go prese~e Mat, so mo{ne vozbuden ton. ÂKaète mi, ve molam! ]e podnesam. Spremen sum da ja slu{nam celata vistina, makar kolku grda i da e." ÂO ne, ne, sinko! Dotamu sepak ne e dojdeno. Ne, ne. Ne u{te. Barem taka velat doktorite. No ona {to mi go javija v~era od bolnicata...toa e prosto neverojatno...ednostavno...toa e nevozmo`no...ne znam kako da vi kaàm...toa e tolku delikatno...me ubi vo poim...me oneme...toa e nadvor od site moi stravuvawa {to gi imav vo vrska so sudbinata na sestra Viola..." Mat gleda{e vo nego, s# u{te nesvesen do kade }e odi ovaa neizvesnost vo koja go turna pre~esniot. Kako da go drè{e vrzan so tenko kon~e nad najstra{nata bezdna. Hristo Krstevski Pasija po Matej

ÂPa, dobro, presvetol, kaète mi vo {to e rabotata ... dokolku sum dostoen...da bidam upaten na pravite pati{ta Gospodovi...osven ako ne se raboti za nekoja strogo doverliva ... va{a ... duhovna ... kanonska... evha- isti~ka tajna..." Gvardijanot gleda{e vo nego so neodobruvawe i odmavnuva{e so rakata vo znak na dlaboko nesoglasu- vawe so izre~enoto od negova strana i potoa go navedna nadolu svoeto ~elo, izgleda{e umorno eden mig, za na kraj nemo da ja krene glavata kon ikonata na Presvetata Deva Marija. Re~e: ÂSestra Viola e vo blagoslovena sostojba!" Mat se oyveri siot vo nego, ne veruvaj}i. ÂMolam?!"pro{epna odvaj ~ujno. ÂDa, da. Me ~uvte dobro, sinko moj. Sestra Viola e vo blagoslovena sostojba. Taa e trudna, kaàno po narodski". Se gledaa dolgo, ne razbiraj}i ni{to. Nitu toj {to kaùva. Nitu toj {to slu{a. ÂPosleden pat koga razgovaravme po telefon, s# u{te ne znaev ni{to za toa. V~era mi kaàa i mene. Eve. Tuka s# e napi{ano,"re~e i mu ja podade sivata papka. Mat gleda{e izgubeno vo mravkite na bukvite {to lazea pred negoviot izguben pogled i sfa}aj}i deka ne moè da se bori so nesovladlivite krivini na doktorskite hieroglifi, se otkaà od namerata da se xari ponatamu vo sivata papka. "I sega-{to?!"procedi, propelte~i Mat. "Sega-ni{to. Sega doprva sledi ona najstra{noto. Se pla{am deka pred nas e dolg pat do spasenieto na sestra Viola. Slu{am deka taa ve}e so meseci odbiva da primi hrana...iako...ete, toga{ ne mi pa|a{e ni na um deka moè duri i toa da se slu~i...nemav poim deka Hristo Krstevski Pasija po Matej taa e gravidna...zna~i, ne jade{e ni{to ni tuka, dodeka be{e so nas...duri ni najobi~na supa ne saka{e da srkne...a postojano povra}a{e...otkade li samo nao|a{e sili za toa, otkade gi crpe{e site tie ìvotni sokovi vo sebe i od sebe, se pra{uvav ~esto...ne saka{e da se ispoveda...odbiva{e sî...apsolutno sé...i znaev...nekako znaev deka toa nema da izleze na dobro...vpro~em, toa go prave{e i ovde, kaj nas...postojano... taa, ednostavno, ni{to ne zboruva{e otkako se slu~i va{ata bosanska havarija. No najstra{no, ona {to e najstra{noto od sé, sinko moj, e toa {to taa ve}e dolgo vreme ne ìvee, ne di{e, taa e kako riba na suvo, kako bilka {to vene, taa samo vegetira, gasne kako sve}a, taa e vo dlaboka depresija i odbiva da gi vr{i duri i svoite najosnovni biolo{ki funkcii...a ova {to sega í se slu~i...toa sosema }e ja dotepa...}e ja urne...toa e posledniot udar...Gospod neka ni e napomo{..." Mat se dvoume{e za mig, no nekako sobra sili i sepak mu go upati pra{aweto na pre~esniot, {to prosto lebde{e vo vozduhot. "Se nadevam deka ste upateni vo pri~nite...?" "Vo pri~inite-za {to?" "Vo pri~inite za nejzinata sostojba, se razbira." "O, da, da. Sosema. Tamu, vo sivata papka, sé e opi{ano. Vo detali." Mol~ea. Otpivaa od ladniot ~aj, bez da pogledaat eden vo drug. Pre~esniot najposle, ja prekina neprijatnata ti{ina. "Moèbi znaete, moèbi ne, no od ona {to go razbrav za vas, vie í pripa|ate na ortodoksnata vera, vernik ste i krsten vo isto~nata crkva, zar ne?" "Da, presvetol. Menuva li toa ne{to?" "Ne, ne. Imam na um ne{to sosema drugo. Znaete, koga taa be{e tuka, so nas, zabeleàv, ima{e nekoi Hristo Krstevski Pasija po Matej suicidni porivi vo nea, iako znam kolku e silna nejzinata vera vo na{iot spasitel Isus Hristos. Istoto toa mi go podgovori, mi go pot{epna i doktorot vo bolnicata..." "Da?"

"Da. Me sledite?" "Da. Prodolète, ve molam!" "Pa, ete. Se nadevam deka }e razberete, }e proniknete vo dlabo~inata na jazot vo koj popadna nejzinata du{a, ranetata du{a na na{ata sestra Viola..." "Sî u{te ne sfa}am..." "Pa, toa e sosema ednostavno, sinko moj. Spored na{ite iljadagodi{ni strogi kanoni, samoubistvoto se smeta za eden od najgolemite, smrtni greovi. Isto taka, nitu abortusot ne e dozvolen. Toj se izedna~uva so ubistvoto. Toa e isto smrten grev." "I sega?" "I sega-{to?" "Mislam, {to moàm jas da storam tuka?" "Ni{to vie ne moète da storite tuka. Tuka moè samo Gospod i edinstveno Gospod da stori sî {to treba. Sakav samo da ve upatam vo dlabo~inata na nejzinata bolka. Vo bezizlezot. Vo lavirintot vo koj ja turna nesre}nata sudbina." "O, da. Razbiram, razbiram. Ve sfativ sega." I istiot mig kako da mu svetna spasonosna misla vo glavata. Mu izleta bez dvoumewe od ustata: "Znaete, presvetol. Jas sum spremen da go usvojam deteto na sestra Viola, bez kakvi bilo uslovi. Ednostavno, taa i ne mora da znae za toa." Li~e{e na dete, na lo{ ~irak na majstorot, koj nebare se obiduva da skroi kapa na u{te neroden Petko. Hristo Krstevski Pasija po Matej

Gleda{e so ognen ustrem kon pre~esniot fra Avgustin, ne trgaj}i go pogledot od nego. Gvardijanot samo blago se nasmevna na toa, ne bez izvesna simpatija kon negoviot naiven, no vo isto vreme i dlabok hristijanski gest.

"Sî vo svoe vreme, sinko. Sî vo svoe vreme. Gospod neka te blagoslovi! Toj nema da ja zaboravi tvojata dobrina." I nebare kako toj mig da se setil, Mat pra{a: "A dali bi trebalo da gi izvestime nejzinite roditeli vo Pe}, pre~esen?" "O, ne, ne! Ostavete go zasega toa na nas. Ako treba, nie }e go storime toa, sinko." "Vo red. Vi blagodaram, pre~esen!" Po izvesno vreme, gvardijanot pogleda blago vo liceto na svojot mlad gostin i go pra{a dali }e ima zadovolstvo i ~est da go ugosti vo svojot svet dom i dali saka da go pomine prestojot vo Presvetoto Trojstvo. Mat ne znae{e {to da mu odgovori na toa. Re~e deka najprvin saka da pojde do Viola i deka potoa }e re{i dali }e otsedne vo hotel, ili }e se vrati nazad, vo samostanot. Se pregrnaa blago, si gi upatija najdobrite `elbi eden na drug i si gi stegnaa racete na razdelbata. Nabrgu Mat se upati kon Brod.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Be{e son~evo, no odvreme-navreme i troa vetrovito listopadno pladne koga Mat uspea da vleze vo bolni~kata soba na sestra Viola, koja taa ja dele{e so dve drugi pacientki. Odvaj go pu{tija vnatre. Posetite ne bea dozvoleni vo delni~nite denovi (a be{e sabota) i toj mora{e da se dovitkuva so mali sitni itro{tini i ubavi, slatki zborovi "zavitkani vo celofan", za da mu gi otvorat èleznite porti na Eskulapoviot lavirint. Toa be{e negovoto najdolgo otsustvo od poslednoto doa|awe vo bolnicata vo Brod i u{te pri vleguvaweto vo internoto oddelenie sfati deka Viola e dramati~no izmeneta na polo{o. Izgleda{e mnogu poinaku od minatiot pat. Be{e mo{ne bleda, oslabnata i ima{e ugasen sjaj vo pogledot. Nejzinite svetlokafeavi o~i se svrtija kon nego nemo}no, no vo golem lak, {to nejziniot tenok vrat, potonat vo pernicata, taa so napori go naso~i kon negovata visoka figura, se~ej}i go pod ostar agol so onie krupni i {iroko vsadeni o~i, i toj mig, Mat sfati deka diskretnata i odvaj zabele`liva nijansa na razrokost vo niv e moèbi tokmu onaa naoko nevidliva, no vsu{nost mo{ne tainstvena, neobi~na i skameneta crta vo fizionomijata na Viola, vo koja se krie i glavnata pri~ina za nejziniot po malku Hristo Krstevski Pasija po Matej melanholi~en izraz na ubavoto lice, postojano prisuten vrz nego, kako senka. Toa porano be{e sklon da í go pripi{uva na nejzinata isklu~itelna pobo`nost i posvetenost, na sferi~nite refleksii vrz nejzinoto tolku karakte- isti~no, no bi se reklo bez strav od nekoe golemo preteruvawe, i svete~ko lice (blissful face, {to bi rekle Angli~anite), lice koe ve}e odamna ne e vo moda, lice koe nepreodolivo potsetuva na na{ite srednovekovni freski, bi se reklo, lice na Âizlupen an|el od yidot", ako toa dodatno i u{te pove}e ne go uslo`nuva na{iot problem, na{iot neve{t obid za portretirawe na Viola, opis koj po svojata najdlaboka su{tina, najmalku zavisi od redot i koli~inata na podredenite zborovi, povle~enite crti i pogre{no ili ispravno izbranite boi. I sega-{to?-pomisli Mat. Taa sega, bezdrugo, potajno me osuduva. Taa misla i bogoboja`liv signal pred liceto na vistinata go napravi nesposoben da se oslobodi makar i za mig od ve~noto ~uvstvo na vina, od negoviot vroden kompleks na samoobvinuvawe (Âmojata edinstvena fabri~ka gre{ka", Âmojata najgolema rodilna mana", kako {to naj~esto umee{e samiot da se kiti so tie ve}e izliteni poluironi~ni frazi na samoodbrana pred svetot), {to duri i vo eden vakov isklu~itelen i teòk mig za Viola ne mu dava{e da zdivne od tovarot i teìnata na svojata li~nost vrz terezijata {to treba da mu gi izramni i douto~ni smetkite i so sebe i so svetot. Toj be{e spremen vo sekoj moment da gi plati, bez ogled na cenata. No samo ako vistinata, nepore~nata vistina bide negoviot edinstven garant i emnik. No sega ne sum vo pra{awe jas i mojata vistina, pa makar kakva i da e taa moja vistina, Hristo Krstevski Pasija po Matej pomisli toj. Vo pra{awe e Viola. Odvaj si gi doprea racete za pozdrav i toj nemo i pokajni~ki sedna na rabot od bolni~kiot krevet, vrz delot na nejzinata s# u{te topla postelnina, ostavaj}i gi pritoa na {kafot ponadite {to mu gi bea nabavtale vo dve golemi knièni }esiwa. Ja pogleda so pra{alen, bezmalku molben pogled, i pro{epna: ÂZnam. Ti si mi luta. Me nema{e tolku dolgo. Me osuduva{, zar ne?" Taa samo nemo i odre~no zani{a so glavata, zamià so o~ite i vedna{ potoa go svrti pogledot kon yidot. Treba{e da pomine izvesno vreme duri ne im se vkrstija povtorno pogledite. Toj se navedna i se obide da gi podredi ponadite vrz {kafot, kako ~ovek koj prosto ne znae {to da pravi so samiot sebesi, bi se reklo, pove}e mahinalno i od nemajkade, otkolku kako nekoj razumen i pribran ~ovek {to metodi~no i uredno vr{i nekoj potreben i polezen potfat, a taa duri ni ne gi pogledna, a kamo li da se zablagodari za niv. Se razbira deka i dvajcata vo toj mig pravea ne{ta {to bea vo dlaboka sprotivnost so vnatre{nite i vistinskite porivi na celosnata du{evna i emocionalna zbrka i volnenija {to naedna{ gi obzedoa i sovladaa poradi povtornata i dolgo o~ekuvana sredba. Be{e svesen deka taa osven Biblijata ve}e so nedeli nemala druga preokupacija i literatura, barem ne od onie knigi koi minatiot pat $ gi be{e donel od samostanot Presveto Trojstvo, a za kupi{tata vesnici {to $ gi vle~e{e od trafikite, ne moè{e da stane nitu zbor. & gi ispora~a porakite i pozdravite za brzo zakrepnuvawe od fra Avgustin, no i niv gi primi mirno, bez nieden zbor ili gest na blagodarnost. Sal gleda{e vo nego bledo. Bez vidliva reakcija na ne{to Hristo Krstevski Pasija po Matej

{to bi moèlo da odade makar male~ko navestuvawe, makar samo mal znak na nekakvo ~uvstvo na bolka, ili radost. Be{e nema, bezizrazna, otapena. Najprvin saka{e samo da $ pomogne pri podmestuvaweto na nejzinata pernica, {to taa se obiduva{e samata da go stori, no o~igledno bez uspeh, bidej}i toa gi nadminuva{e nejzinite sili. Se obide samo da $ pomogne, no rabotite zedoa drug tek. A pred toa, pred samo eden mig, posaka da gi zeme nejzinite race vo svoite, da ja dopre, da $ dade na znaewe deka e tuka, deka e so nea, deka so celoto svoe bitie so~uvstvuva so nea, deka negovoto srce isto taka treperi od bolka kako i nejzinoto. Da. Po~uvstvuva silna potreba da $ gi pruì obete race. Bez kakov i da e znak na èlba ili povik od nejzina strana za pomo{. No se slu~i ne{to sosema neo~ekuvano. Edno ~udesno i vol{ebno nedorazbirawe im gi sostavi dlankite. Iskrivenata pernica pod nejzinata glava. I samiot ne o~ekuva{e deka taa }e go primi toj neo~ekuvan dar na negovata intima. No sepak mu gi podade svoite ne`ni i trepetni dlanki. Go stori toa, so svednata glava, ne gledaj}i vo nego. Od nejzinite krupni svetlokafeavi o~i, potekoa solzi. Vo negovata glava se roeja iljada pra{awa, no toj sede{e nem, pokraj nea, drèj}i gi nejzinite race, nemo}en da kaè {to i da e. I samiot ne znae{e kolku dolgo trae{e toj mig. Nivniot zaedni~ki i obostran molk be{e pove}e kako nema molitva kon Boga, otkolku {to i da e drugo. Duri tamu nekade mnogu podocna, taa mu dade mal i molben znak da se pomrdne troa. Se poma~i da potstane. Odvaj se izvle~e od krevetot. Toj se obide da $ ja narami nametkata i trgna so nea zaedno kon vratata. Izlegoa vo hodnikot i toj seto vreme ja Hristo Krstevski Pasija po Matej pridrùva{e pri odeweto, a sveò is~isteniot i svetnat mermeren hodnik, u{te pove}e go ote`nuva{e nejziniot ôd. Preku prozorcite prodiraa skràvite oktomvriski zraci na sonceto, a povremenite i nenadejni naleti na vetrot, sozdavaa silen treskot i

{um pri udiraweto na prozorskite krila na eden od niv, {to silinata na vetrot uspeala sosema da go otvori i raskrili dokraj. Od drugite oddelenija na bolnicata dopiraa tivki zvuci od nekoj tranzistor, me{aj}i se so povremenite viorni naleti na vetrot. ÂYou lit your life like candle in the wind…", se odglasuvaa zvucite na pesnata {to ja pee{e popularniot angliski peja~, poznat po svoite nastrani gej-svadbi. Duri i pesnata {to odeknuva{e niz hodnikot kako da be{e nesakan dar od nekoj zol nara~atel, pomisli Mat Xordan, bidej}i toj moment Viola navistina beskrajno mnogu prilega{e na zapalenata sve}a {to gori i treperi na vetrot, kako {to pee{e Elton Xon. Vo nejzinite o~i, vo nejzinata nekoga{ podvi`na i vita stava, tleeja poslednite ìvotni iskri. Vo niv ve}e nema{e àr. Pri sosema slu~ajniot dopir na zglobot od rakata, toj seti kako $ treperi seta snaga. Taa be{e zbrana seta, kako vo nekoj gr~, se ni{a{e pri odeweto, no mol~e{e i se obiduva{e da go sovlada maloto rastojanie do bawata na katot. Mat se pra{uva{e dali edna takva krevka snaga e kadra da go nosi toj ogromen tovar {to leì vrz nejzinite podvieni i bezìvotni ple}i. Izgleda{e tolku nemo}no, kako nekoja verna podani~ka {to go izgubila svojot `rec, kako nekoja devstvenica {to ja griznala otrovnata i kamena ovo{ka na gordata i negibnata samosvest po {totuku izgubenata devstvenost. Hristo Krstevski Pasija po Matej

Se pra{uva{e kade e mestoto na negovata bespolu~na samo`rtva i ima li u{te mesto za odyiv na ludite i rastropani tapani vrz izgrizanata sovest. Se odyiva{e, a nikoj ne go vika{e. Se ~uvstvuva{e i samiot bespomo{en, nemo}en, klet. Beskorisen. Kako

zatnat oxak {to {iri ~ad naokolu i sekoj mig se zakanuva da predizvika poàr vo sopstveniot dom. Se seti na zborovite na fra Avgustin. ÂSpored na{ite strogi kanoni...pometnuvaweto se smeta za smrten grev...a pak...krevaweto raka vrz sebe...o...toa e najteòk od site...smrtni greovi... samo Sevi{niot na{ i Edinstven Bog Isus Hristos e gospodar na ìvotot i smrtta..." Gospodi! Kon kakva li Golgota ja upati svojata najverna podani~ka, svojata najpo`rtvuvana sluginka, najnedol`nata, najblagorodnata du{a hristijanska na patot kon spasenieto?! Pomogni $! Najdi uteha za nejzinata raneta du{a, za nejzinoto oskvernaveno telo! Upati ja na vistinskiot pat! Gospodi! Stori go toa ako si Edinstven na{, Semo}en i Edinoroden Gospod Isus Hristos! Se vrati za mig do bolni~kata soba, ja zede Biblijata v race i sedna na klupata vo hodnikot, ~ekaj}i ja. Vo knigata, vnatre, ima{e podvieni stranici, {to taa verojatno gi povtoruvala i prepovtoruvala vo dolgite i bessoni no}i na o~ajot i sega toj qubopitno i so ogromen interes se yvere{e i yirka{e vo nivnata sodrìna (|oa otpatno, |oa otstrana, nebare skri{um). Toa bea stranici vo koi se govore{e za toa KADE E BOG KOGA NEVINITE DU[I STRADAAT VO SVETOT? Hristo Krstevski Pasija po Matej

Gi otvori podvienite stranici za Propovednikot 9,23, kade{to be{e napi{ano: ÂNa site isto im se slu~uva pod sonceto: i na pravednite i na gre{nite. Kako na dobrite i ~istite, taka i na ne~istite; isto im e i na dobrite i na gre{nite, i na onie koi se zakolnuvaat, kako i na

onie koi od strav se kolnat-Nepravedno e ova {to se slu~uva pod sonceto: na site isto da im se slu~uva." Nema par~e na ovaa zemja {to ne e natopeno so ~ove~ka krv. So krvta na nevinite. Po site nepravdi, pravdi i krivdi, po site olelii, kolelii i pustelii, po site prevrati, luwi i nepogodi, po site vojni, ubivawa, pekoli i ~istili{ta, po site smetovi, po site uni{teni svetovi, po site stradawa i `rtvi, pod site iga i zlokobi ~ove~ki, kaj site rasi, boi i narodi, kaj site plemiwa, xelati, ubijci... Zo{to? Zo{to moralo taka da bide? Ako tie bile Tvoi verni slugi, Gospodi, so {to go zaslu`ile svirepiot kraj? Zar mesoto i koskite na pravednicite se s# u{te najdobroto |ubri{te za utrobata zemjina od koja treba da se zazori utr{niot den, da se zaora, rodi i ponikne najrodnata i najplodnata niva - hranitelka, beri}etna godina i utre{nina na ~ove{tvoto i svetot? Bezbroj nevini, gladni, bedni, bolni, obespraveni i jadosani kletnici legnuvaat bez nade` vo podobro utre. Legnuvaat vo mrak i vo mrak se budat. Mrak vo srceto, magla vo du{ata, smut vo umot. Zo{to? Zo{to Gospodi?! Gi otvori podvienite stranici, kade{to be{e napi{ano: ÂHristos-so svojata sopstvena krv, ni pribavi ve~en otkup."(Evreite 9,11-14). Hristo Krstevski Pasija po Matej

ÂOnoj, koj ne znae{e za grev, Bog go napravi grev namesto nas, za nie da staneme Bo`ja pravednost" (2. Korintjanite, 5,21). ÂHristos n# otkupi od prokletstvoto na zakonot, otkako stana prokletstvo za nas." (Galatite 3,13). ÂAko si ti Mesijata, Bo`ji Sin, slezi od krstot pa }e veruvame vo tebe." (Luka 23,35-39).

Na toa isku{enie, da sleze od krstot i da se spasi sebesi toj ne podlegna, toj go napravi svojot herojski i boèstven izbor: Â]e umram jas, za tie da ìveat." Isus od krstot }e mu pora~a na svetot: ÂVe sakam pove}e od sebesi!" Gre{nicite koi se kaat i gi napu{taat svoite grevoi, neboto so radost go prifa}a nivnoto pokajanie i gi pre~ekuva vo redot na spasenite. ÂVi velam: pogolema radost ima na neboto za eden gre{nik koj se kae...!" (Luka 15,7). Spored Buda, ~ovek mora sam da se spravuva so svoite stradawa, bez pomo{ otstrana nitu odozgora, bidej}i toj mora da strada. Stradawata mu se kazna za grevovite od prethodniot ìvot i pritoa na stradalnikot ne treba nikoj da mu podava raka, nitu na bilo koj na~in da mu olesnuva. Toj mora niz ~inot na stradaweto da se vozdigne sebesi do stepen {to }e go dovede do karmata i reinkarnacijata. Spored u~eweto na islamot i Koranot, Alah samo oddaleku ja objavuva svojata volja. Toj na lu|eto im se obra}a od neizmerno golemo rastojanie, za ognot na ~ove~kite stradawa i bezzakonija da ne go valkaat negoviot lik. Bo`jata qubov kon svetot, onaka kako {to e sfateno vo islamskiot lik na Tvorecot, ne podnesuva `rtva. Toj doa|a od sedmoto, simnuvaj}i se do prvoto nebo. Toga{ toj gi slu{a molitvite na Hristo Krstevski Pasija po Matej svoite vernici. No Isus sekoga{ e so nas. Toj sleguva u{te podolu i u{te poblizu do nas, gre{nite lu|e. Toj e sekoga{ so nas i me|u nas.* So eden zbor, Toj e Nie. Toj e Edno samo so Nas i vo Nas.

ÂBe{e prezren, otfrlen od lu|eto, ~ovek na bolkata, sviknat na stradawa, od nego sekoj ja vrti glavata. A toj gi ponese na{ite bolesti, gi zede vrz sebe na{ite bolki. Za na{ite prestapi toj be{e proboden, sotren za na{ite bezzakonija. Kaznata za na{iot mir padna vrz nego i preku negovite rani nie se iscelivme. Go odvedoa kako jagne na kolewe; kako ovca nema, pred onie {to ja striàt, no toj ne ja otvori svojata usta." (Isaija 53,3-7). I taka, od Getsimanskata gradina, do Golgota, do svojot krst... ÂEli, eli, lama savahtani!"-molskavici i silni gromovi i tatneì; namesto odgovor-teòk, nepodnosliv molk. Namesto svetlina i zra~ok na nade` za nekakva pomo{-gusta, neprobivna temnina, mrak. ÂA od {estiot ~as se stemni nad celata zemja do devettiot ~as." (Matej 27, 45). Mat ja ostavi Biblijata na klupata, sfa}aj}i deka vremeto za izleguvawe na Viola ve}e za~uduva~ki dolgo se oddolùva. Pojde do bawata i ja najde sprostrena, ni~kum, do ~e{mata. Be{e bleda, bezìvotna, nema. Po~na da ja mie, da ja zaplisnuva po liceto so voda za da ja osvesti, no taa ne dava{e znaci na ìvot. Be{e vo celosno bessoznanie. Vo koma. Ja krena brgu vo racete

*Nikola Tasevski:ÂVremeto i znacite" Hristo Krstevski Pasija po Matej i so nejzinata te`ina na perjana ptica, vedna{ ja prenese vo bolni~kata soba, polo`uvaj}i ja vnimatelno na krevetot, iako siot be{e ispani~en do nemajkade. Izleta kako furija vo hodnikot i se str~na kon lekarskata soba na katot. Gi alarmira site. Za ne pove}e od desetina minuti, taa na koli~ka be{e prenesena vo oddelot za intenzivna nega. Reanimacijata trae{e pove}e od ~as i polovina. Najprvin ja povratija vo svest. I napravija EKG. &

zedoa krvna slika. Ja stavija na EHO. Ja podloìja na ultra-zvuk. I duri tamu nekade vo docnite popladnevni ~asovi mu rekoa na Mat deka plodot vo nejzinata utroba ne dava znaci na ìvot. Plodot vo nejzinata utroba be{e mrtov. Re~isi nema{e nitu vreme, nitu mo`nost za nekoi drugi poopstojni analizi i konzilijarni konsultacii. Povikaa u{te eden vaèn ginekolog, koj patem re~eno, ve}e bil zaminat na vikend i go vratile od pat i vedna{ re{ija da ja prefrlat vo operacionata sala na porodilniot oddel. Ne sakaa duri ni da so~ekaat taa barem ne{to pove}e i pozna~itelno da zakrepne. Tvrdea deka toa bi moèlo da bide duri i fatalno. Izleze s# naopaku. Mrtviot plod mora{e da bide itno otstranet i isfrlen nadvor od Âvratata na utrobata". Ne sakaa ve}e da odolgovle~uvaat nitu eden mig vo popusti dogovarawa i kolebawa. Ja odnesoa na kiretaà. Pod no`. Mat ostana vo hodnikot, kaj vleznata vrata na oddelenieto. Niz staklenite vrati, moè{e samo da ja sledi op{tata zbrka i mete` {to se sozdade okolu Viola u{te pri samoto vleguvawe vo operacionata Hristo Krstevski Pasija po Matej sala. Site ne{to tr~aa, se dogovaraa i oddolùvaa. Najposle, se zatvorija vratite i naedna{ stivna s#. Ostana sam da go slu{a povremeniot {um na liftot i metkaweto na ~ista~kata i bolni~arot, koj postojano ne{to vleguva{e i izleguva{e od bolni~kite sobi. Ni{to pove}e ne se slu~uva{e naokolu. Saka{e da se probie vnatre i da yirne barem otstrana i oddaleku da se uveri deka s# te~e vo red, no toa be{e nevozmo`no i ostana taka da bdee, na {trek, izbezumen od strav deka moè da se slu~i duri i ona najstra{noto.

Pret~uvstvoto ne go izmami. Po ne{to pove}e od polovina ~as, vratite na operacionata sala naglo se otvorija i na koli~kata ja odnesoa do liftot Viola, pokriena so ~ar{av. Mu pristapi eden od doktorite i so smurten i temen izraz na liceto mu soop{ti: Â@alam. Ne izdrì. Ne stignavme duri ni da ja otvorime. Ni otide u{te pri opojkata. Slab organizam. & otkaàa site funkcii. Vedna{. Storivme s# {to e vo na{a mo}. Popusto. Ne dava{e znaci na ìvot. Pojdete dolu do glavnata sestra i dogovorete se okolu formalnostite. Kadaverot }e bide vo mrtove~nicata." Mat se upati kon skalite, otprvin skr{en, nem, siot vo bessoznanie i za{emeten od bolka, nesposoben da pu{ti glas od sebe, da krikne, da prokolne, a potoa, odnenade`, otkako se uveri deka e sam, sosema sam, zastanat na vrvot od skalite, potpren na èleznite balustradi, se spogna udolu tr~aj}i, ne gledaj}i ni levo, ni desno i otkako zabeleà deka ja odminuva vleznata vrata od toaletot, potamina se nurna vnatre i ja pu{ti ~e{mata silno da te~e. Po~na da se pliska Hristo Krstevski Pasija po Matej po liceto, da si gi mie o~ite i da se puli vo ogledaloto, neosvesten, zamelu{en i tap, ne veruvaj}i vo ona {to pred malku go slu{na, ne sakaj}i da poveruva deka ve}e ja nema Viola, deka taa si zamina zasekoga{ od nego, bez da se razberat eden so drug, bez da ja ostvarat dolgoo~ekuvanata i mo`na zaedni~ka sredba vo nekoj podobar i posre}en den. Ima{e tolku mnogu ne{ta da $ kaè. Ne znae{e koga i kako izleze od dvorot na bolnicata.

Koga ja napu{ti kapijata, ako ne be{e portirot da mu go podade pasportot, nema{e da znae ni kako se vika, ni {to bara tuka, vo ovoj tu| i nepoznat svet. Vo predve~erjeto se upati kon Presvetoto Trojstvo da se pozdravi so fra Avgustin i da mu ja prenese ta`nata vest. Toj be{e usrden i blag, gledaj}i vo nego so svete~ka naklonost i lik na Onoj {to dava pri~esna na pravovernite, uveruvj}i go vo ve~nata i nepore~na vistina deka s# {to se slu~uva so nas i okolu nas e samo so Bo`ja promisla i po volja na Sevi{niot, deka sestra Viola bezdrugo e ve}e na pat kon rajskite nivi, kako negova najverna sluginka i ètvarka. Go ute{i deka toj ve}e nema za {to da se griì, deka storil s# {to e vo vlasta na obi~niot smrtnik i go izvr{il svojot hristijanski dolg, a ponatamu tie }e ja prezemat dol`nosta vo svoi race. ]e se pogriàt da gi povikaat nejzinite najbliski i ostanatoto {to treba da se podgotvi za nejzinoto dostojno i zasluèno ispra}awe na ve~niot pat. No Mat ostana do krajot so Viola, na nivnata posledna sredba so sudbinata.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Glava petta

"Zborovite na mudrite se kako osila i kako {ajki dobro zakovani; zborovite na onie {to gi slo`ija gi dade eden pastir."

PROPOVEDNIKOT

Crkvata na Sveta Bogorodica. Pravoslavna crkva. Miris na kandila, temjan i mirta. Sve~ena ti{ina. Toj }e se potseti na ruskata crkva vo Wujork, kade {to obi~no odea preku godinata vo nedostig od edna makedonska pravoslavna crkva vo gradot. I samo ponekoga{, vo onaa Hristo Krstevski Pasija po Matej poodale~enata, vo srpskata ÂSveti Sava". Bea postojano zaedno. Sekoe nedelno pretpladne. No sega, tuka, vo edna od najstarite ravenski crkvi, toj mo`e{e da ja namirisa duri i reata od nekoi poodminati vremiwa i vekovi{ta, vidlivite ni{ani na edno drevno doba i damnini so svoite freski, ikoni, rezbi i kandelabrii. Svetiot Duh. Misti~noto, tainstveno i nevidlivo prisustvo na svetite otci. Sega e docna esen. Ubava zlatesto-rumenikava esen, {to gi plasti svoite `olti lisja naokolu niz ulicite na Raven. Nekoi lu|e od sosedstvoto vo Gorno maalo }e mu go prepora~aat kuciot Mono Xuapo, slikar i skulptor, poznat po prekarot Ciganski car, a vsu{nost, majstor na Naivnata umetnost i tvorec na Romskata Saga vo Makedonija.

Kon krajot na {eesettite, toj }e stane mo{ne poznat vo celata zemja kako eden isklu~itelen hudo`nik, slikar. Na{iot heroj }e se priseti, isto taka, za starite sliki vo maslena tehnika (dve platna), koi tatko mu }e gi dobie na dar od nego vo po~etokot na {eesettite. ]e gi donese doma, vo Wujork. Edna od tie sliki }e bide portretot na negovata majka. Da. Toa }e bide slikata koja na{iot heroj }e ja zapomne za siot svoj ìvot. Drugata slika }e pretstavuva del od ciganskiot ìvot i ambient so seto svoe {arenilo i kolorit, kako i so postojanoto i neugaslivo àri{te na nivnite duhovni i plotni ogni{ta - tancot. Naslovot na edno od tie platna }e bide ÂMladata Ciganka igra ~o~ek". Toj }e moè da go razbere do najsitni poedinosti sekoj detaq od taa slika, duri i vo najdlaboka temnica. Hristo Krstevski Pasija po Matej

Proslavata na Hederlezi obi~ajot. Posvetuvawe na proletta. Praznik na ognot i na svetlinata. A kaj onie, koi namesto krst izbrale polumese~ina, i praznuvawe na Kurban-Bajram, tuka e i sunetot, so zadolìtelnoto `rtveno jagne. Mladite devojki se sobiraat pokraj rekata okolu golemoto javorovo drvo i peat posebno nameneti pesni za taa prigoda, vleguvaat goli vo rekata, se o~istuvaat sebesi od site greovi i poroci, pletej}i vrbovi gran~iwa vo venec i stavaj}i si gi na glava okolu kosata kako dijadema, nebare voskresnale samovilite od bajkite i prikaskite. Tie tancuvaat i uìvaat, vrzuvaj}i jaè preku najgolemata granka od javorot i se lulaat preku cel den. Ve~erta, mladite Ciganki igraat ~o~ek pokraj ogni{teto. Toa e eden mo{ne popularen, orientalen stoma~en tanc. I kako {to biduva toa od pamtivek i inaku so site ènski srca od nomadskite plemiwa, taka i ciganskite tan~erki se neverojatno strasni, so vrela krv. Nekoi velat deka vrskata pome|u strasnite tanci i plemenskoto poteklo se dolì vo najgolem del na toa {to nivnite maì skitaat i talkaat naokolu (tie se ~ergari, velat), a ènite se onie koi moraat da ~ekaat. Ottamu i taa strast, toj ogan i plotni vozbudi pri izvedbata na taa zaumna igra. Na toj na~in, i platnata na Mono Xuapo bea mo{ne vpe~atlivi so silata na svojot naiven izraz vo celina i sam po sebe, ako se zeme predvid nivnata retka, skoro trogatelna i detska iskrena neposrednost i ednostavnost. Taka, toj bara{e vo kuciot Mono Xuapo ne{to kako ostvaruvawe i olicetvorenie na ~udoto od detskite soni{ta za Siljan [trkot, koj nego Âgo donese na svet", niz Hristo Krstevski Pasija po Matej slikata na negovata majka i vo sklad so bajkite i prikaznite na negoviot tatko. Legendata za Siljan [trkot e mo{ne popularna me|u makedonskiot narod. Toa e mit za ~inot na prestoruvawe (mimezisot) na ~ovekot vo {trk, koj odletal od svoeto selo i zaminal vo golemiot i {irok bel svet. Po svojata odiseja, toj se vra}a doma, prestoren vo {trk i se naseluva na svojot pokriv, kaj oxakot, vrz }eramidite, gledaj}i go ìvotot na svoeto semejstvo otstrana, oddaleku, od distanca, stradaj}i. Na{iot heroj, kako dete posmrt~e, ne retko umee{e da se nadnese nad tatka si so pra{aweto:ÂKoj me rodi, tatko? Kade e majka mi?" A toj vezden mu odgovara{e s# edno te isto:ÂTe donese {trkot, sinko. [trkot te donese od rekata." Sega, posle tolku dolgo vreme, na{iot heroj misle{e na taa legenda kako na nekoja dale~na asocijacija na ~ovekot kako sin na Gospoda i moèbi samo kako senka od damnini, {to go sledi niz skaznata za ve~noto Vra}awe na Bludniot Sin i negovoto kaewe poradi storeniot grev. Koga potporasna, toj sfati deka majka mu umrela tokmu na negoviot rodenden. Ete zo{to toj se smeta{e sebesi za pri~initel i direkten predvesnik na nejzinata crna ìvotna koba. Seti od dnoto na svoeto srce deka be{e edinstveniot tvorec na nivnata zaedni~ka prokoba. Se obvinuva{e sebesi do besvest i postojano, so godini i godini, torèstveno vle~ej}i go kompleksot na vina niz siot svoj ìvot. Toa mu stana vistinska opsesija. ÂTvojata majka be{e prikazno ubava èna, sinko moj," re~e Mono Xuapo. Hristo Krstevski Pasija po Matej

ÂSe se}avate li na mojata majka?" pra{a na{iot heroj, naglasuvaj}i go mo{ne silno ona Âmojata", bezmalku vozbudeno. ÂKako bi moèl da ja zaboravam tvojata majka? Ja portretirav kako nevesta. Zarem ne go znae{ toa?" ÂO, da, da. Se razbira deka znam." Na{iot heroj sfati. Portretot {to mu ja zamenuva{e negovata majka niz site godini na negovoto detstvo be{e negovo delo. Toa be{e negovoto remek-delo. Toa saka{e da mu go kaè i samiot. Iako naj~esto tie zborovi gi slu{a{e od svojot tatko. Saka{e na nekoj na~in da mu ja iskaè svojata po~it. No toa be{e nevozmo`no da go stori sega. Be{e ednostavno glupo po tolku dolgo vreme. Saka{e da mu kaè kolku mnogu mu zna~e{e taa slika. Na izvesen na~in, toj be{e mag koj mu ja oìvuva{e mrtvata majka. Ne mu re~e. Pomisli za mig deka e nevkusno da se fali so svojata mrtva majka.

ÂTaa umre na tvojot rodenden, zar ne?" izgleda{e kako toj da gi ~ita negovite misli. ÂNe znam. Tatko mi obi~no mi vele{e deka me donel {trkot od rekata." ÂO, vistina?"se nasmea toj. ÂMoàm da si zamislam. Na{ite lu|e obi~no znaat kako da gi ukrasat rabotite od nivnata najsme{na strana. Vistinski ~e{iti ti se na{ite lu|e, zar ne?" ÂTokmu taka. No jas sepak moram da priznaam deka dolgo ìveev so taa ~udesna laga, so taa ubava bajka deka na svet me donel toj kiten svat, Siljan [trkot. Mi se dopa|a prikaznata." ÂO, da, da. Toa e prekrasna prikazna. A, isto taka, i mo{ne ukazatelna, ako smeam taka da se izrazam. Ne Hristo Krstevski Pasija po Matej moàm da garantiram i za tvojot tatko. Toj sega sigurno se prevrtuva vo grobot." ÂNe znam. Ima ne{to ~udno vo seto toa. Samo do pred eden mig jas mislev na Bludniot Sin i ne{to okolu bezgre{noto za~nuvawe. Toa komotno bi moèla da bide prikaznata i na mojot ìvot da moàm sal vremeto da go rastegnam kako lastik i {tom go ispu{tam edniot kraj na lastikot {to go ozna~uva minatoto, da gledam kako toj mi ja kam{ikuva sega{nosta. I obratno", se obiduva{e da pravi {egi na svoja smetka Mat Xordan. ÂDa, bi moèl, bi moèl, sinko moj," re~e Mono Xuapo. ÂKako i da e, tvojot tatko ne be{e nikakov an|el, veruvaj mi. Neka mi prosti Gospod!" Toj be{e ~ovek so srebreni kosi, po malku umoren od dolgiot pominat pat i ne ve}e tolku zborlest kako porano, vo negovite poodamne{ni vremiwa, poznat isto taka i po svojot mo{ne ostar jazik bez vlakna, koj ~esto znae{e da go podma~ka i so plipot mrsni zborovi i pcosti. Ve}e ne be{e ni mnogu dobar sobesednik, no ne moè{e da ne se priseti za tatkoto na na{iot heroj, dodavaj}i deka bile nerazdelni drugari na mladi godini i ~ini{ otkako vo Raven se pojavi negoviot sin, starata vodenica na Mono Xuapo pak po~na da mele bra{no. Mu zboruva{e duri i na angliski. Ponekoga{ vo negovoto atelje naminuvaa i stranci, no toj sepak nema{e prilika sekoj den da vrti kompiri niz jazikot. Sega be{e i malku bole{liv i ~at-pat krivo nasaden, no ne odbi da mu veti pomo{ na svojot mlad sobesednik okolu obnovata na semejnata grobnica vo Raven. ÂObi~no nikoga{ ne se bavam so vakvi ne{ta. Nikomu ne pravam zamet. No sega, se razbira, za ater i Hristo Krstevski Pasija po Matej spomen na mojot star drugar, }e napravam gajret. Samo po isklu~ok,"re~e najposle toj. Si gi stegnaa racete. Na{iot heroj misle{e i ve}e odnapred moè{e da naseti deka ulovil krap so obi~na muva na jadicata. Od vetuvawa ku}a ne se gradi, velat na{ite stari, no koga vetuvawata izleguvaat od ustata na Mono Xuapo, toa ve}e si e drug esap, mu zboruvaa podocna lu|eto od ~ar{ijata koga toj }e im go spomne{e stariot majstor. Negovite ve{ti i majstorski race }e vtisnat duri i vo pravot na najta`nite spomeni ne{to od negovata osobena i prostodu{na lesnotija, tolku mnogu svojstvena na sekoja hristijanska du{a, koja na studeniot i mazen mermeren pametnik }e legne u{te polesno. Na{iot heroj posakuva{e od dnoto na svoeto srce, duri i odnapred, da se otkaè od {to i da e {to bi moèlo da navesti nekakva emfati~na samobendi- sanost ili nekoja ve{ta~ka i sebi~na naklonost kon sopstvenite predci, osobeno ne onoj pateti~en i odvraten provincijalizam i mastodontski monumen- talizam na novope~enite bogata{i, koi i na Raven ne

mu nedostigaa. Tie ve}e nagolemo niz Raven i okolu Raven ja lansiraa svojata nova moda na grandomanija vo s# do {to }e se doberea, pa duri i na samite novoselski grobi{ta. A dolu, vo gradot, najgolemiot del od lu|eto naj~esto nemaa ni {to da jadat. Takviot stav na na{iot heroj, da podigne skromen i neupadliv ve~en dom za svoite predci i najbliski rodnini, moèbi ne }e bide prifatliv i razbirliv za skepti~nite gra|ani na Raven, no toj ne bere{e mnogu gajle za toa. Be{e duri i po malku nesvesen za takvite Hristo Krstevski Pasija po Matej posledici i mo`ni reakcii, makar samo i kako navesteni ishodi{ta. Slednite nekolku denovi tie }e gi pominat zaedno. Starata qubopitnost vo o~ite i karakterot na Mono Xuapo }e izbie na videlina odnenade`. Onaa ìvost vo negovite dvièwa i pogledi nema da mu izbegaat od vidot na na{iot heroj. S# }e stane mnogu pojasno, koga toj }e po~ne da mu zboruva za negoviot dedo. Mono Xuapo go poznava{e mnogu podobro negoviot dedo, bidej}i toj doìvea da bide svedok na negoviot interesen i kontroverzen ìvoten (krivulest) pat niz Raven. Pa taka, i pokraj toa {to mu be{e eden od najdobrite drugari na negoviot tatko, pripa|aj}i $ duri i na istata generacija, toj sepak mu be{e mnogu poblizok na negoviot dedo, koj be{e gra|anin na Raven vo tekot na site posledni {eesetina godini. Tatko mu na na{iot heroj otide za Amerika u{te kako mlad i najposle tamu i umre. Dedo mu, pak, duri i u{te pomlad pojde preku Âbarata", biduvaj}i pe~albar vo docnite triesetti, no toj sepak se vrati nazad i go pomina svojot vek vo Raven, sonuvaj}i i kopneej}i po Amerika do krajot na svojot ìvot.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

"Te{ko vam kni`evnici, farisei, licemeri, {to go zatvorate carstvoto nebesno od lu|eto; oti tie ne vleguvaat vo nego, nitu davate da vlezat onie {to bi sakale." SVETI MATEJ 23/13

Toa bea denovi koga Gospod po~na da mu vrti grb na Raven. Lu|eto se pra{uvaa - zo{to? [to se slu~i? ^umu? No odgovorot be{e sosema jasen, vo sekoj pogled. Najprvin, poradi vojnata, se razbira. Nasekade okolu zemjata se vode{e vojna. Vistinska vojna. Vo Hrvatska, vo Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Srbija i Kosovo. Da. I vo Kosovo, isto taka. Toj kamen za sopnuvawe na siot jugoslovenski prostor. Kosovo, toj po~eten fitil na sekoj zakanuva~ki ogan. Kotelot na vojnata be{e zovrien, ve}e klokote{e. Makedonija be{e ostavena nastrana. Odvoena. Daleku od toj pekol. Sama vo svojata izolacija. No zagradena od sekade. Nekoj ja nare~e Makedonija Âoaza na mirot". Toa be{e mo{ne daleku od vistinata, se razbira. Prilega{e pove}e na ironija. Delo na nekoj {egaxija. Iljadnici i iljadnici otpu{teni i nevraboteni kletnici izlegoa na ulicite, a na fabrikite im udrija katanec. Zatvoreni granici, blokadi otsekade, nezadovolen i gladen narod {to sekoe utro kopa i prebaruva po kontejnerite, nebare pes skitnik, Hristo Krstevski Pasija po Matej

apati~na masa koja vezden {trajkuva, istaknuvaj}i go svoeto sivo zname na op{tata siroma{tija. Be{e krajot na oktomvri devedeset i nekoja. Â[to se slu~i so ovaa zemja za koja tatko mi mi raskaùva{e bajki na vremeto?" pra{a Mat Xordan. Mono Xuapo go namr{ti svoeto ~elo i re~e: Â[to se slu~i? [to ne se slu~i, sinko. Ima mnogu pra{awa, malku dobri odgovori. No pred s#, troma, lo{a, maratonska tranzicija. Go obezli~ija op{testveniot kapital vo privaten. Nastapi edna zelena{ka privatizacija. Se zdruì krupnata para so politikata (eden prokleto vnosen spoj), si go svrtija svoeto |avolsko oro i nebare kako vo prikaskata za dedoto, babata i repkata si ja navrzaa opa{kata eden za drug, kako oktopodi vo moreto. Kaàno so eden zbor, se slu~i grabe`. Neviden grabe`. Se sozdadoa na{ite t.n. tajkuni, doma{ni mo}nici, novokompo- nirani kapitalisti~ki bosovi. Onie {to pletea i s# u{te pletat mreì so politi~kite lovci na tu|ite imoti. Marksistite kaj nas toa go vikaa 'prvobitna akumulacija na kapitalot, kade{to ~ovek na ~oveka mu e volk', a eden moj omilen pisatel od Raven se majtapi na poinakov na~in so tie apa{ki uneri. Veli: JAS GO RAZBIRAM SVETOT KAKO POLE ZA PASEWE TREVA NA PREKUMERNI STADA SITI OVCI I EDNA GLUTNICA VE^NO GLADNI VOLCI". ÂPa zar ovde nemate vlast, sudovi, policija?"se ~ude{e Mat. ÂO mil moj. Se gleda koj ne ìveel na Balkanot. Ovde se pee poinakva pesna. Kaj nas tranzicijata eden den }e navleze i vo tretata decenija na tretiot milenium, a od dràvata nema da ostane ni kamen na kamen. Ni gol skelet. Bankite si go storija svoeto. So Hristo Krstevski Pasija po Matej svoite lihvarski kamati prigrabija s# {to moè{e da se prigrabi od ovaa i onaka siroma{na i od Boga zaboravena zemja. Firmite padnaa na toa derexe da gi nudat za badijala. Za eden denar po par~e na berzata. Tranzicijata namerno se oddolùva{e za da se izglodat koskite na ona {to be{e preostanalo od niv. I potoa da gi kupat za xabe. Sega se na red dolgite i iscrpuva~ki ste~ajni postapki, a glavni igra~i vo oroto se biv{ite direktori, lu|e od vlasta i nivnite trabanti. Tie so pomo{ na svoite mali vlogovi i lihvarski bankovni kamati, }e dojdat do svoite koski, do svoite tapii. Pretstavni{tvata vo stranstvo preku no} go prefrlija svojot imot vo bankite na Kipar, Dominikanska Republika, Panama, Tajvan, Tonguzija i kade li u{te ne, a nivnite ~uvari na pe~atot sega se vra}aat nazad kako novope~eni, taze bogata{i, spasiteli na narodot, dobrotvori, donatori i ktitori na novi duhovni konaci. So 37% nevraboteni stanavme evropski rekorderi vo siroma{tijata i s# samo poradi toa {to treba{e da si gi napolnat xebovite grst kriminalci, a primerite na Slovenija, ê{ka, Ungarija i drugite ni bea pred nosot. Ni gi bodat o~ite sî u{te. Ja uni{tija srednata klasa i sega imame edna lakoma i nenajasna glutnica bogata{i, nasproti ne{to malku sitna boranija vo administracijata i ogromna masa siroma{en narod, {to pase treva. Ete, toa ti e denes Makedonija. No {to ti zboruvam jas tebe za ovie na{i nespoluki. [to n# zasega toa nas. Ajde da si ja svrtime vodata na na{ata vodenica." Na{iot heroj i stariot slikar Mono Xuapo navistina ne izgledaa mnogu zasegnati tie denovi. Toa kako da ne dopira{e do niv. Voop{to. Ili barem se trudea da ne mu pridavaat pregolema va`nost. Gi Hristo Krstevski Pasija po Matej vrtea o~ite nastrana. Si ja turkaa glavata vo pesok. Se trudea da gi pominat svoite tivki denovi vo Raven, sedej}i vezden pokraj maslinkata, nalevaj}i si i gustiraj}i od pro~uenata mastika, jadej}i crveni zrna kalinki, pod debela senka, kraj ve~niot ùbor na bliskata reka, ni edniot od niv ne zboruvaj}i premnogu. Podocna, Mono Xuapo potspomna nekoja gr~ka lakrdija okolu maslinovoto drvo, velej}i: ÂMaslinovoto steblo nikoga{ ne umira. A ti znae{, prijatele, Persefona, boìcata na sevkupnata plodnost na zemjata (~ovekovata, rastitelnata, ìvotinskata) ima{e obi~aj da odi kaj mrtvite, jadej}i plod od kalinka, crven kako krv i potoa, naprolet, se vra}a{e vo svetot na ìvite, dovolno silna da im se pridruì". Toa be{e prikaznata za cikli~niot krug na ve~noto ra|awe od mitologiite na drevnite civilizacii, se seti Mat. No Persefona ve}e ne postoi. Taa nî napu{ti sî u{te nesvesni, krvoèdni i neosvesteni. I moèbi duri pove}e otkolku porano, koga taa naprolet gi predvodela onie dolgi i sve~eni procesii na elevsinskite misterii. Zar ne, slikaru? Kojznae. Vo sekoj slu~aj, taa ne propu{ti da nî kazni i toa go stori tolku surovo i re{itelno {to izgleda deka zasekoga{ zaboravi na nas. Taka, se pretvorivme vo harpii, jadej}i se samite sebesi. I moèbi imala pravo. Koj see{e vetar, neka `nee sega bura. "Dali ova treba da se sfati kako nekoja tajna vrska so mirot?"pra{a na{iot heroj, namesto da se pletka i bavta so antikata pred stariot majstor, koja i onaka ne mu be{e bogznae kolku jaka strana. Mono Xuapo sepak izgleda{e iznenaden. I nebare mu go odobruva pra{aweto, go izmeni izrazot na svoeto lice. Hristo Krstevski Pasija po Matej

"O, nemam poim, navistina. I {to bi se reklo, jas ne sum tokmu facata koja razre{uva takvi golemi dràvni problemi. No sepak, bi moèlo i taka da se kaè, sinko moj. Barem {to se odnesuva do maslinovoto gran~e, zar ne?" "Da. Vo pravo ste. Va{ata srebrena kosa vi gi obezbeduva site prava na ovoj svet." "Dobro kaàno, nema {to. Mo} na zabeleùvawe. Takov be{e i tatko ti. Kru{ata pod kru{a si pa|a. Da ne si i ti nekoe ~krtalo, a?" "Nema {ansi. Jas sum vi pove}e ne{to kako yirka~. Qubopitno du{kalo. Obi~en ~itatel, ni{to drugo." "O, kakva uboita skromnost. No, neka, neka. I toa ne e lo{o. Se se}avam, tvojot dedo ima{e obi~aj da beleì sekakvi narodni poslovici. A i tatko ti, isto taka, ne be{e ni{to podolu od nego. Toj be{e vistinski sobira~ na najraznovidni narodni umotvorbi, pesni, {egi, obi~ai...Be{e lud po niv." "Go znam toa. Toa mu stana profesija. So toa si go vade{e lebot vo Amerika. Zatoa jas ja izbrav muzikata". "I se nadevam nema da mi kaè{ deka edinstvenata muzi~ka ve{tina ti e da bide{ dobar slu{atel." "Zo{to ne? Da se bide dobar slu{atel ne e ni tolku lo{o zanimawe. Vo sekoj slu~aj, moàm da se obloàm deka e sî poretko. Vpro~em, se se}avate na Svetiot Apostol Pavle i negovoto poslanie do Rimjanite, koga veli 'Slu{aweto e zaboravena umetnost'... Da. Ne e lo{o da si dobar slu{atel. Ili dobar gleda~ vo slikarstvoto, zar ne?" "Voop{to ne mi izgleda{ za takov." Hristo Krstevski Pasija po Matej

"O, vi blagodaram, gospodine! Ne vi izgledam kako dobar slu{atel, ili kako dobar gleda~?" "Ni ednoto, ni drugoto, sinko. Naprotiv." "Od lo{o polo{o. Kako vi izgledam?" "Poambiciozen. Popameten. Pobistar, poluciden, poostroumen. Zatoa, pomisliv za mig: mom~eto mora da e pisatel." "@alam." "Zo{to?" "Pa, dobro. [to znam. Se se}avam, tatko mi ima{e obi~aj da kaè - Pisatelite se najgre{nite lu|e na svetot, tie se prokolnati i vo Biblijata. Tie bea obvineti duri i za raspetieto na Isus Hristos. Moèbi bil vo pravo, kojznae. Kakvo e va{eto mislewe za toa?" "O, jas ne mislam taka, se razbira. I nasproti Platonovoto izzemawe na poetite. Niv, se se}ava{, neli, toj gi istera od negovata 'Dràva'?" "Kutrite poeti. Tie otsekoga{ bile prokolnati. Tatko mi, isto taka, mi vele{e deka najgolema kazna za sekogo e ako umre sam, na tu|o ogni{te." "No ne be{e mnogu predvidliv i vo svojot sopstven slu~aj. Toj umre vo tu|ina." "Da. Ne be{e. Za àl. Da znae{e, kutriot, samiot }e si go iskopa{e grobot. Tuka. Vo Makedonija." "@al mi e, sinko moj." "Blagodaram! Zatoa i si dojdov doma, najposle. I moèbi }e storite i vie ne{to da ja izmenime barem troa ovaa prokoba." "]e storam sé. ]e storam. Bez griì. Ti vetiv, zar ne?" Se gledaa za mig. Mono Xuapo se nasmevna ta`no kon nego i mu ja stavi rakata na ramoto. Si naleaja od studenata mastika vo tivko obostrano razbirawe, srede toj Hristo Krstevski Pasija po Matej

(pove}e od re~it) molk. Sî naokolu be{e tivko, kako {to toa obi~no biduva i kako {to mora sekoga{ da bide srede grobi{tata, nadvor od gradot, vo blizina na rekata, {to te~e{e mirno kon zapadnata strana na dolinata. Samo edno jato ~avki kreska{e po svetlinata na denot {to se gube{e zad klisurata, kriej}i se nekade otade reka.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

"Na pat odam, za pat pra{am - koj pat odi Mariovo?" (STARA MAKEDONSKA NARODNA PESNA)

Na zajdisonce na{iot heroj zapali sve}a na grobot od svojot dedo. Mono Xuapo se se}ava{e: koga toj se vrati od Amerika, sî u{te izgleda{e dobro. Kako {to veli poetot*, "negovata tupanica be{e jazlest ~ekan i be{e brzonog kako elen spognat", i u{te eden stih {to prilega{e na negovoto vra}awe od Amerika: "Ode{e so vojni~ki ~ekor, a zamina ne mislej}i deka ìvee{e baraj}i i nikoga{ ne nao|aj}i". Toj be{e vistinski ma` (od glava do petici) i stori da posakuvame site da sme na negovo mesto. No podocna, kako {to odminuva{e vremeto, rabotite se menuvaa, a godina za godina, se izmeni i toj, isto taka. Kosata mu pobele, zabite mu se proret~ija, svetloto vo negovite o~i se namali. No i pokraj toa {to bevme sozdadeni od edno isto testo, {to se veli, toj sî u{te be{e nekako poinakov od nas. Ne bi moèl da kaàm na koj na~in i to~no kako, no toj be{e nekoj vid posebna, bi rekol ~ovek, retka preselna ptica, taka {to site nie koi se ugleduvavme i smetavme na nego, iako nikoj premnogu, se razbira, na krajot od krai{tata, bevme ubedeni deka toj e

Hristo Krstevski Pasija po Matej

*Stefan V. Benet i Edvin A. Robinson

izguben zasekoga{ i kako {to si minuva{e vremeto, toj sî pove}e i pove}e zali~uva{e na sekogo od nas i nie sé pomalku i pomalku mu zaviduvavme. Se se}avam na negovata borsalino {apka, na negoviot kostum od panama {tof, na negovoto ve~no lule vo agolot od ustata, na negovata ironi~na, bezmalku sardonska smea i na onoj zasipnat glas. I osobeno, na negovoto karakteristi~no i zajadlivo potka{luvawe. Toj nikogo ne mraze{e. No se slu~i taka, {to nebare site se natprevaruvaa vo toa koj prv }e mu stokmi nekoja svin{tina, za àl. Da. Taka be{e. Mu vra}aa so skomraz. Sé na sé, toa e vremeto na koe jas se se}avam na drago srce (kojznae, moèbi zatoa {to toga{ bevme u{te mladi, barem jas bev mlad, ako ne toj), no bez bilo kakov zaborav ili zamagluvawe vo mojata svest okolu na{iot grad, na{iot Raven, na{ata okolina, i bez ogled na golemata omraza i zloto {to mu go nanesuvaa, jas i sega sosema jasno se se}avam na slikata kako toj uspea da si dostoi da im pogleda na site pravo vo o~i bez otstapka pred nikoj, so svojot hrabar i otvoren pogled, {to mu go ovozmoùva{e negoviot karakter na roden borec, negovite nevolji, i kon krajot na ìvotot, negovata verba na eden starec vo "lebot na{ nasu{en". Toa jas moàm da go sogledam sosema jasno. I sega. Duri i sega. Po tolku godini. Toa bea vremiwata {to nie gi vikavme "volneni" zakrpi, partali, krpenki - siot na{ "krpen ìvot". Hristo Krstevski Pasija po Matej

I po seto toa, da se ima sili i da im se nasmevne{ v mustak na site progoniteli, na site podlizurkovci i li`isani, so porakata:

"SOMNEVAJ SE VO SEKOGO! AKO NEMA[ NIKOGO VO KOGO DA SE SOMNEVA[, TOGA[ SOMNEVAJ SE VO SAMIOT SEBESI!" "Za takviot stav na edna kolosalna i nepomirliva samoironija, treba{e da se ima i hrabrost i madiwa, sinko moj. Da se potsmeva{ so svojata sopstvena gor~liva sudbina, no i da se sobere ma{kost da mu vrati{ so ednakva merka i na protivnikot. Toa ne be{e lesno. Nikako. Toj go ima{e seto toa. I u{te kako. Seti se! Somnevaj se vo sekogo...! Ova sekoga{ treba da go povtoruvame vo eden glas. Kako molitva!" re~e Mono Xuapo.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

"Bog da bie koj prv spomna Amerika..." STARA MAKEDONSKA PE^ALBARSKA PESNA

Utredenta tie se sretnaa vo ateljeto na Mono Xuapo. Toj ìvee{e sam, vo svojata golema ku}a, na vrvot od ridot. Samo odvreme-navreme go posetuva{e }erka mu Nevena so nejzinite dve mom~iwa, postojano i preterano palavo veseli, baraj}i ne{to nevozmo`no seto vreme i tr~kaj}i naokolu. Ku}ata be{e udobna, so golema bav~a i ovo{tarnik, so nekolku stebla duwi, jabolka, vi{ni i edna golema maslinka tokmu na sredinata od bav~ata. Toj be{e vdovec pove}e od petnaeset godini, vodej}i sosema same~ki ìvot, posveten na svoeto slikarstvo so celata svoja du{a i telo, bez kakvi i da e drugi èlbi i potrebi. Edna{ ili dvapati nedelno mu doa|a{e edna èna od sosedstvoto da go is~isti, da go ispere, da go spastri i da mu ja potsuredi ku}ata. No nikoga{ negovoto atelje, tamu ne smee{e nikoj da ~epka. Toa be{e negovoto carstvo. Tamu vladee{e celosen haos i pokraj mnogute posetiteli i gosti, koi znaeja da Hristo Krstevski Pasija po Matej bapnat otsekade i skoro sekoj den, bez isklu~ok, bilo utro, pladne ili ve~er. Toj ima{e sekoga{ ne{to novo da im pokaè. I kako {to vremeto si odminuva{e, toj stanuva{e s# poprivrzan kon svoite sliki i odbiva{e da prodade makar i edno svoe platno, bez ogled na toa kakva suma pari mu nudea i bez ogled na toa koj e kupecot.

Nema{e somnenie deka toj be{e dovolno bogat za da po~ne da si gi ~uva svoite sliki kraj doma{noto ogni{te i da uìva vo svoeto delo do krajot na svojot ìvot. I onaka, koga }e umre, }e nagrnat polno kr~mari da go raskr~mat negoviot duhoven miraz. I ne be{e nikakva tajna deka negovite sliki bea obeseni nasekade, no najmnogu kaj nas, vo Makedonija, se razbira. Taka, toj ne be{e èden za slava, voop{to. Ne retko vele{e: ÂSlava! ûmu mi e?! Ne spomnuvajte mi ja taa grda karakonxula! Taa e ~udna gostinka, taa neverna izmamnica. Kako do{la-taka o{la, pravej}i samo dar-mar vo tvojata glava, a potem i vo tvojata sopstvena ku}a, nastojuvaj}i da te skara najprvin so sebesi, a potem i so site drugi! Po nea sekoga{ odat senkite na zavista, zlobata, suetata. Sueta! S# e sueta na ovoj svet, ta duri i vo Svetoto Pismo e zapi{ano taka od rakata na Propovednikot, zar ne?" Da. Toj ne dava{e ni pet pari za slavata. Kako, vpro~em, ni za parite. I ne be{e svesen deka gi poseduva. I obete. Na{iot heroj se interesira{e za mo{ne poznatiot ciklus okolu Ciganskiot ìvot. Blagodarenie na nego, toj be{e proglasen za car na naivnata umetnost pred nekoi triesetina godini i u{te kako kral na ognot, kako {to be{e spomnato i Hristo Krstevski Pasija po Matej porano. Nema{e platno na koe ne gori ve~niot ogan na skitni~koto, ~ergarsko pleme na Romite. Mono Xuapo, od svoja strana, saka{e da mu pokaè ne{to drugo. Toj go vle~e{e kon platnata {to izobiluvaa so raznovidni sceni od pe~albarskiot ìvot i iseleni~koto dvièwe na na{iot narod od Makedonija vo Amerika. Nekoi portreti, nekoi posebni i mo{ne karakteristi~ni lica, predmeti i predeli povrzani so na{ata dijaspora. Na{iot heroj go prepozna stilot, koloristikata od starite platna, se}avaj}i se na portretot na svojata majka vo nivniot dom, vo Wujork. Be{e mo{ne vozbuden toj mig. ÂNemoj da me razbere{ pogre{no, no ako sum qubomoren na ne{to, sinko, toga{ toa e ovoj del od moeto slikarstvo. Tie platna ne bi gi prodal za nikakvi pari na svetot. Se nadevam deka ne ti izgledam mnogu voobrazen, sebi~en i lud poradi toa. Dosega ne sum lavnal, ne sum tresnal pred nekoj vakva glupost. Barem dosega. Ne sum tolku samobendisan {utrak, jok xanam. Veruvaj mi. Ti govoram iskreno. Od srce. Eve, gi gleda{ ovie ~uda i besovi. S# zapo~na okolu Jurietot. Bedata na na{ite lu|e po Balkanskite vojni be{e taa maka {to gi natera da si ja vrzat bov~ata na ramo i da trgnat na toj dale~en pat bez vra}awe, preku more, preku Âbarata", kako {to se veli," zboruva{e toj. Moè{e da se vidi konvojot od na{ite bedni selani so grutka zemja (od na{ata rodna po~va) vrzana vo {amiv~e, so nafora od leb i sol, so drven kufer od dabovina i so te{koto oro za razdelba so onie bavni,bavni, re~isi, tragi~ni ~ekori i dvièwa, so iljadnici i iljadnici leleci i piskoti na zurlite, edinstvenata gajda i naludni~avite tapani. Glasovite Hristo Krstevski Pasija po Matej na ènite {to redat i decata {to pla~at pri nivnata ta`na razdelba, po napu{taweto na tie zapusteni sela, rasfrleni visoko po planinite i spu{taj}i se dolu vo {irnata i ramna dolina pokraj Belo More. Nivnata prva stanica be{e pristani{teto vo Solun. Celta: Amerika. Vetenata zemja. El Dorado. Golemiot crn parahod. Posledniot piskot na sirenata vo no}ta.

Tie }e legnat dolu vo potpalubjeto, mrtvi pijani, so dupki vo glavite i so u{i {to yujat so iljadnici zvuci otkako se zboguvaa. I u{te detski pla~ovi, piskotnici od èni... Toa }e bide onoj ist pat po koj }e trgnat i mnogumina, iljadnici i iljadnici bedni i gladni ju`ni narodi od Italija, polno Sicilijanci, Evrei, Grci, Turci, Poljaci, Hrvati, Srbi, Bugari, êsi, Slovaci, Makedonci, Rusi, Muslimani, Romi, milioni, milioni emigranti. Za mnogumina od niv toa }e bide posledno patuvawe. Posledno zboguvawe. Pat bez vra}awe. - Vidi go ova! Gledaj go ova ~udo! Ovoj tip so filcan {e{ir i montgomeri mantil! Toa e na{iot slaven sving, Gogo Kapka! Najdobriot drugar na dedo ti vo Amerika... Da. S# {to sakav da storam so ovie svoi ma~kotnici, ~inam, vo ovie nekolku platna donekade moè da se najde, ili barem da se naseti. No ne sakav so niv samo da mu gi zama~kam o~ite na svetot. Sakav ne{to drugo. Se obiduvav da progovoram za na{ite obi~ni lu|e, na{ite prosti istorii, radosti, àlosti. Na{ite bolki, zagubi, dobivki, zijani, }arovi. Ima tuka i ìvi heroi, no tuka i tamu }e se najde, }e se promolkne i po nekoja mrtva senka, ima i igra~ki od slama, razni stra{ila i karakonxuli, ima Hristo Krstevski Pasija po Matej vampiri i yverovi, ima sonuva~i i mese~ari...sekakvi mostri ima tuka, sinko moj. Toa se prikaznite za na{ite iselenici od nekoi poodminati vremiwa, tie {to gi zapalija svoite ogni{ta daleku, mnogu daleku, ostavaj}i gi usvet svoite stari strei, za najposle da gi najdat svoite mesta pod sonceto za svoite semejstva tamu i da istleat pokraj niv. Do pepel. Toa bea ognovite na prvite, vtorite, tretite, i ve}e ne znam koi po red generacii na{i pe~albari vo Amerika. Toa se lu|eto kako Gogo Kapka, tvojot dedo i site drugi {to imaa kopci da poteglat bela sveta za korka leb. No moram da ti kaàm edna rabota, sinko moj. Vo na{ata makedonska tradicija site tie, pomalku ili pove}e, si gi zemame... kako da ti kaàm...znae{... e, de... za onakvi, troa {antikler, so mu{ici vo glavata, ~udaci. Pretpostavuvam deka za takvi }e gi zemaat nasekade niz svetot. No tie, isto taka, bea i hrabri, moèbi troa lekoverni kurnazi i serbezi, no nie po malku im zaviduvavme na hrabrosta i ludosta. Ne bea kutri i preàleni tragikomi~ari, kakvi {to nekoi sakaat da gi prikaàt, ami tie bea na{i heroi na koi skri{um im se voshituvavme po malku. Ne zemaj gi mnogu zdravo za gotovo moite zborovi. Jas samo onaka, malkucka sakav da im pristapam otpatno, po nekoi svoi zaobikolni pati{ta, toa pou~enite glavi od nas go vikaat Âumetni~ka to~ka na gledi{teto", zar ne? Demek, samo na toj na~in me interesirale tie mene. Vo oblik na nekoja povisoka realnost. Izmestena slika na realnosta. Moèbi gre{am. Ne znam. Taka velat tie, onie so podebeli dioptrii od mene. U~enite glavi. No ti znae{, tie ve}e i vo pesnite se opeani, zar ne. Velime Âpe~albari", no bi moèle isto taka da kaème i Âonie {to pravat pari", za{to i vo samiot Hristo Krstevski Pasija po Matej koren na zborot Âpe~albar" stoi osnovnoto zna~ewe - pe~alot, àlosta, no i dobivkata. Taka, pogovorkata Âbez maka nema nafaka" e apsolutno prirodna izreka i vo na{iot, doma{en idiom. A kade se parite, neli, tamu e i janyata ~ove~ka. Ulerata, kobata, nesre}ata. Zavista. Omrazata. Prokobata. Otepuva~kata. Ama na kogo toa jas mu zboruvam? Na eden roden Amerikanec! Jas, koj nikoga{ ne bev tamu!

I - da. Patem , da ne zaboravam.

Koga po~nav da ti gi pletkam, da ti gi oìvuvam tie svoi sliki, tie svoi mete`ni spomeni, bi sakal u{te ova da ti go kaàm. Otsekoga{ mi se vrtkaat na um tie raboti. Ima dve ne{ta {to nikoga{ ne mi izleguvaat od pamet i ne treba da se ispu{tat od vid. Niv moè{ i samiot da gi uo~i{. Ednata se odnesuva na deda ti, a drugata na tatka ti. Prvata generacija pojde vo Amerika da zaraboti pari, napu{taj}i ja svojata rodna grutka, no isto taka i nivnite semejstva, domovi, èni i deca, so samo edna misla i edinstvena cel - da se vrati nazad {to e mo`no poskoro, pod starata strea i da ostane makedonska zasekoga{. Toa be{e generacijata na dedo ti. Vtorata, tretata i slednite generacii gi podignaa svoite domovi i svoite semejstva otade, preku more, vo Amerika. Nov ìvot, vo noviot svet. Taka, tie ja napu{tija svojata osnovna cel: da se vratat nazad, vo Makedonija. Tie, ednostavno, stanaa Amerikanci. Toa be{e tatko ti. Toa si ti.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

"Morski lav vo pustina! Kako mo`elo toa da se slu~i? Koga nekoj edna{ }e zasedne na nekoe mesto, bez razlika kolku i da mu e ~udno, toa po~nuva da mu stanuva dom." JOHN ELDREDGE: "THE JOURNEY OF DESIRE"

Ku}ata na negovite predci be{e prazna, napu{tena i re~isi vo urnatini. Toa be{e edna starovremska ku}a vo najstariot del od gradot, vo Gorno Maalo, izgradena pred skoro sto godini. Be{e na{a, tipi~na makedonska ku}a na dva kata, so mo{ne karakteristi~ni tesni prozorci, ~ardak, trem i ona zadol`itelnoto {to odi so na{iot makedonski obi~aj - dvor, {irok dvor so golema bav~a i ovo{tarnik barabar so toa. Hristo Krstevski Pasija po Matej

Posledniot stanar vo ku}ata bil nekoj dale~en rodnina na nivnoto semejstvo, koj se iselil u{te odamna na nekoe drugo mesto, poblizu do centarot na gradot, vo onie golemi zaedni~ki stanovi {to vlasta gi izgradi poslednite nekolku godini za gra|anite so poniski kirii, po Vtorata svetska vojna. S# do pred nekolku godini, negoviot striko be{e edinstveniot {to se griè{e okolu ku}ata, barem po prestanokot na zakonot za nacionalizacija. No sega, po negovata smrt, ku}ata be{e ostavena na milost i nemilost na nekoi retki ptici, slu~ajni namernici i zlobni sosedi, poznati kaj nas od prikaskata za mrtvata kom{iska koza. Bi moèlo da se kaè deka taa be{e sega pove}e kako nekoe sredi{te na senkite i vampirite.

Mat Xordan stoe{e za mig pred golemoto ogledalo vo pretsobjeto, koe po nekoe ~udo uspealo da opstoi vo svojata prvobitna sostojba u{te koga pred mnogu godini dedo mu go dovle~kal od Solun i si go postavuva{e ve}e kojznae po koj pat istoto pra{awe: - [to li mati{ ovde, prijatel~e, vo ova `iveali{te na duhovi, vo ovaa stara ku}a, na koja odamna $ se nagnieni site {tici, tavani i direci, na koja duri i }eramidite $ se varosale od stogodi{nite do`dovi i vrz niv se nalepile li{aj i mahovina, kade{to e sobirali{teto na site seni{ta? Toa pra{awe vise{e vo vozduhot i yirka{e od sekoj }o{ na golemoto ogledalo kako odblesok na starite ispokr{eni par~iwa mebel {to be{e preostanal od nekoga{nite stanari i sejbii, no vo negovite misli odgovorot na nego be{e sekoga{ samo eden i ist: -Mavaj se ottuka, prijatele, begaj i vitosaj se od ovaa stoletna rea na gnile` i raspa|awe. Vrnelo, tre{telo, grmelo, svetkalo, pa|alo grád, Hristo Krstevski Pasija po Matej do`d ili sneg, izlezi sam vo golemata temna ravenska no} i pogledaj pravo vo niskoto i mra~no nebo, niz koe oblacite se brkaat kako rogati ovnovi. Go zede ~adorot nabrzina i bez nametka za do`d se spu{ti kon gradot. V~era vrne{e cel bo`ji den. Esenskoto vreme doa|a{e so barabani. Mirisot na vla`no ovo{je, na sve`o oreovo lisje i duwi, dopre od gradinata. Toj ostana vo krevetot cela no}. Denes, po v~era{nite obilni i silni do`dovi i grmotevici, naprotiv, be{e vetrovite i studenikavo. Izleze rano od doma i pojde kon ugorninite na Crn Vrv, {etaj}i pokraj rekata. Pogledot kon Raven be{e {irno otvoren. Sedna na vrvot od ridot i po~uvstvuva kako trevata s# u{te e vla`na. Veterot

povtorno se zdade od severozapad i gi zani{a grankite na divite kosteni pokraj rekata. Bran od òlto lisje mu go pomiluva liceto koga se vrati nazad i pomina pokraj drvoredot na bregot. Od obilnite do`dovi, rekata kako da se zakanuva{e deka }e se izlie od svoeto korito. Ne se slu~i toa. Utredenta, koga go sretna Mono Xuapo, so kogo i onaka bea kom{ii i ìveaja vo neposredna blizina eden so drug, otkade {to, isto taka, poteknuva{e i staroto kom{isko prijatelstvo pome|u nivnite dve semejstva, stariot slikar mu podade nekakvi hartii. Mu re~e:ÂOva e kriminalnoto dosie na tvojot dedo!" Mat Xordan be{e vistinski iznenaden. Bezmalku, sa{tisan, siot voomjazen. Ni na kraj pamet ne mu pa|a{e nekoja takva misla. Kakvo kriminalno dosie?! Ta toj vo svoite spomeni za svojot dedo ~uva{e samo bajki i legendi od prikaskite na negoviot tatko. Kakvi dosieja, kakvi saltanati...vi se molam?! Ni na Hristo Krstevski Pasija po Matej son ne moè{e da pomisli na takvo ne{to. Ne{to tolku stra{no. Mono Xuapo sfati. Mu dolè{e dobro i temelno objasnuvawe. ÂSinko moj, dopu{ti mi da ti kaàm ne{to vo doverba. Znam deka te iznenadiv. Od nebo pa vo rebra, {to se veli. Znam. Zvu~i neobi~no i neverojatno, no vamu i tamu moèbi }e slu{ne{ nekakvi glasini za tvojot dedo. Ne sakam da bide{ iznenaden. Sakam da bide{ cvrst i podgotven za sekakvi dalaveri so koi ravenskite ~e{iti moàt da te po~estat vo narednite denovi. Ima tolku zlobni lu|e dolu, vo gradot. Zatoa, mislam deka e mnogu podobro ako od mene ja slu{ne{ celata vistina, namesto maalski ozboruvawa. Najnapred, mora{ da sfati{ edna rabota - tvojot dedo be{e mo{ne somnitelna li~nost za biv{ite komunisti~ki vlasti. Be{e zatvoran nekolku pati i be{e pod postojana prismotra na Tajnata policija i nejziniot reìm. Od UDBA i OZNA, do sekoj kom{iski taster i sekoja gradska alapa~erda- jazi~arka {to sekoga{ s# doznava. No ti, {to i da ~ue{, znaj samo edno:-Dedo ti be{e izvonreden ~ovek. Skromen, umen, ~esen. @ivee{e ~esno i umre ~esno. Ispraveno. So krenata glava. Kako dobar i vistinski Makedonec, no nad s#, kako dobar i ~esen ~ovek, {to e najva`no od s#. Sega, sekoga{, sekade i vo site vremiwa, zar ne? Pro~itaj go ova mo{ne vnimatelno! ]e ti treba da znae{. U{te od poodamna $ dadov na edna umna i u~ena devojka najva`nite delovi da gi prevede na angliski, koga toj u{te pred smrtta se obiduva{e da go ostvari pravoto na svojata amerikanska penzija. Hristo Krstevski Pasija po Matej

Go dobiv po negovata posthumna rehabilitacija, pred nekolku godini. Mi go dadoa kako na negov najblizok prijatel i vo nedostig od nekoj drug blizok rodnina. Se obiduvav da mu se javam po telefon i na tatko ti, no toj toga{ padna bolen. Zalegna. ^ekav da dojde{ ti i na tebe s# da ti dadam. ^ekav i do~ekav. Eve. Sega ~itaj i ne zaboravaj! Nikoga{! Zemi go, sinko moj! I patem, da znae{, jas sum ~ovekot koj gi ven~a tvoite roditeli. Isto taka, imeto Mat Xordan, vo ~est na tvojot dedo i kako {to si e red po na{iot naroden obi~aj i star semeen adet, jas ti go kladov. Taka, jas sum tvojot kum, a ti si moeto kuma{in~e, ako ne ti pre~i". ÂDa mi pre~i!"~ini{ se izbezumi od sre}a na{iot heroj. Se vxari siot i v mig vo Mono Xuapo. A toj, ne o~ekuvaj}i takva radost, propelte~i: Â[to? Zarem ti ne go znae{e toa?" ÂNe. Ne znaev," prizna toj, s# u{te iznenadeno.

ÂSega, ete, znae{, sinko!" ÂO, Gospodi!" se provikna toj i mu se frli vo pregratkite. Na{iot heroj s# u{te kako da ne mo`e{e da veruva. Be{e vistinski zamelu{en od sre}a. Toa be{e edinstvenata radosna vest {to ja slu{na po tolku dolgo vreme.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

KRIMINALNO DOSIE NA MATEJ JORDANOV OD 1946-1962 (Slu`ba za vnatre{na dr`avna bezbednost) - KRATKI IZVADOCI:

Maj, 11-ti 1946 Denes be{e priveden na soslu{uvawe Matej Jordanov. Vistinska retka ptica. No toj odbi da ja zapee svojata pesna. Sepak, }e storime sé da go pritisneme do yidot i }e go prinudime da pee. Ona {to dosega go znaeme za nego e deka bil na pe~alba vo Amerika pred desetina godini i deka se vratil na po~etokot od vojnata. Se bore{e so partizanite, {to e vo red, no toj ne e mnogu "~ista p~enica" po pra{aweto: -Sremski front ili Solun? Mnogu na{i svedoci potvrdija deka toj se opredelil za vtorata, za onaa drugata strana. Na toj na~in, go predade komunizmot. Nema somnenie. Taka, si go zadrà svoeto mislewe, veren na svoite kapitalisti~ki idei. Amerika sé u{te mu se vrti vo glavata. Dokaz: po osloboduvaweto, odbi da sorabotuva i da ja podeli svojata ku}a i imot so Novata Narodna Vlast, velej}i: "Jas imam dvajca sinovi. Isto taka, èna i stari roditeli. I tie mora da ìveat. Moàm da se otkaàm od stokata, kako i od del od zemji{teto, no ne moàm da se otkaàm od sé {to sum spe~alil so te{ka maka i pot niz beliot svet, so moite deset prsti i dve race." Da. Tokmu taka re~e. I sega e

Hristo Krstevski Pasija po Matej sosema jasno deka toj e sebi~en, somnitelen, profiter. Toj ne né saka nas. Toj e kulak, eksploatator, kapitalist. Pripadnik na idejata za VMRO. Mora da bide kaznet. Im pravi lo{a usluga na {irokite narodni masi, toj e lo{ primer, crna ovca vo stadoto. Mora da mu letne glavata. Kolku poskoro- tolku podobro.

Zabele{ka (me|u redovite, so rakopisot na M.X.):

Po ovaa epizoda, toj be{e osuden na 6 meseci zatvor od Narodniot Sud, bez kakva i da e regularna sudska postapka).

Septemvri, 16-ti 1949

Matej Jordanov be{e priveden na soslu{uvawe okolu slu~ajot so gradbata na Op{tinskata zgrada. Toj se pojavi pred drugarot De~kov, odgovoren za proektot, obiduvaj}i se da né spre~i vo namerata da pristapime na gradili{teto. Negovoto objasnuvawe i motiv be{e deka sme po~nale da kopame tokmu na negovoto katastarsko mesto. Drugarot De~kov postapi spored strogo propi{anite pravila i mu poka`a cel kup uredni i validni dokumenti spored delovnata kniga za Narodniot Imot, no toj odbi da se povle~e. Taka, drugarot De~kov be{e prisilen da go privede na s o s l u { u v a w e (posledniot zbor be{e pre~krtan so rakata na Mono Xuapo i zamenet so zborovite t e { k o p r e t e p a n, so dodatnata zabele{ka: Hristo Krstevski Pasija po Matej

-Podocna, toj be{e donesen vo bolnicata, vo krajno te{ka sostojba. Mojata `ena be{e medicinska sestra vo bolnicata i taa mi e najdobar svedok za toa.)

Ostatokot na protokolot e kako {to sleduva: Matej Jordanov e mnogu neobi~na li~nost. Toj í pripa|a na prvata generacija na{i pe~albari {to zaminaa vo Amerika. Pojde preku more so svoite drugari i ostana tamu sé do Vtorata svetska vojna, izu~uvaj}i go mo{ne dobro angliskiot jazik i slu`ej}i se patem i so nekoi drugi, kolku za upotreba i konverzacija. Rabotel vo Fordovite fabriki. Isto taka, edno vreme bil i slu`benik vo Crveniot Krst, rabotej}i na proektot za humanitarna pomo{ na Sovetskiot Sojuz, doa|aj}i i vo Evropa po toj povod. Od tie vremiwa poteknuva i slikata so nekoi sovetski avtoriteti. Ete zo{to bevme prinudeni da sprovedeme edna detalna istraga okolu ovoj slu~aj. Ova e negova vtora osuda i negovata mo`na vrska so nekoj sovetski {pion mora da bide dokraj istra`ena.

Zabele{ka: 3 meseci zatvor i vo prodol`enie, so rakata na M.X.:

Interesno!-pi{uva{e toj. Toa bea denovite na masovnite zatvorawa po povod IB-to (Inform- Biroto, koga Jugoslavija se oddeli od SSSR i Isto~niot lager) i tie se obidoa i nego da go ispratat na Goli Otok. Edinstvenata pri~ina {to gi spre~i vo namerata be{e toa {to toj, za sre}a, nikoga{ vo `ivotot ne bil komunist, dodeka na Goli Otok gi ispra}aa samo biv{ite komunisti, {to bi se reklo, onie, pervertiranite komunisti. Kako i da e, toj ne se vklopi vo planot. Inaku, ne mu gine{e Hristo Krstevski Pasija po Matej robija. Taka, KPJ osudi pove}e od 100.000 lica vo tekot na slednata dekada, a ubi okolu 15.000 od niv.

Juli, petti, 1950 Matej Jordanov e golem demagog, no nie morame da go demaskirame. Toj postojano si sedi doma, bi rekol ~ovek, kva~i jajca pod fustanot na `ena mu, nikade ne izleguva, ni{to ne raboti, nitu ~ita, nitu pi{uva {to i da e, barem edno pismo da ~krtne{e, ili nekoja poplaka da skurdepsa{e do svoite stranski dou{nici. No, ne bre brate. Ni{to. Ni{to. Nula saldo. Pa sepak, toj za nas e somnitelen. I u{te kako. Na primer: Ako slu~ajno izleze nadvor, toj ne vleguva vo kafeana, ili nekade kade {to siot normalen svet odi, ami }e ti se zalepi za klupata vo parkot, ili pak }e ti guvee pred fontanata vo centarot na gradot, nebare mlada nevesta, ~ekaj}i nekoj od svoite {areni pti~ki, jabanxii. Toj ne zboruva so na{ite lu|e, ne im go ar~i muabetot, se kreva na golemo i go pr~i nosot. Gord e kako pupunec. A zo{to? Zatoa li {to nau~il da plampa nekoi stranski lakrdii i unerii? Toj samo saka da se ~alami so nekoi lepe{ki od anasana {to ~at-pat }e dojdat da ni go zasmrdat gradot. No nekoi od na{ite do{epnuva~i mu go rasipuvaat filmot so troa turski, ciganski i na{i doma{ni pis dosetki, psovki i dofrluvawa. Toj samo }e promrmori ne{to kako odgovor, ni samiot ne znaej}i {to i vedna{ potoa }e podvie opa{ka i bega od nas, kako |avolot od krst. Da. Od nas bega kako poparen, ama od Neboj{a M. ne bega. Toj neprokopsanik, inaku brat na na{iot ~estit i slaven prvoborec i polkovnik, koj naskoro }e gi prika~i i generalskite epoleti vo JNA, vo Hristo Krstevski Pasija po Matej

Belgrad, postojano se motka okolu Matej Jordanov. Si go imaat muabetot. Si imaat ala{-veri{. Koga }e se zaprikaàt vo parkot, so ~asovi i ~asovi ne se delat. A koj saglamen ~ovek i gra|anin na Raven osven nego mu go ar~i muabetot na toj ajdapsaz, pijanica i probisvet? Nikoj. Nikoj drug. Toj manuk sal ~eka da ni dojde na gosti nekoj buxa, nekoj glavu~ od Skopje i }e po~ne da mele trici naokolu za koleòt na kozite, za SRZ, za ubistvoto na selanecot i smrtta na seloto, za Goli Otok i sî {to }e mu brbne vo negovata pijana lejka. Ete, pred nekoj den be{e tuka drugarot Beli~, koj vo dru{tvo na drugarot De~kov vleze vo restoranot na hotelot vo centarot na gradot na po edna ladna pija~ka i za niv vedna{ se zalepi toj, Neboj{a M. I vedna{ po~na da sere kvaki i da istura kako navien na kofa vo prazen bunar. Demek "kaj bilo Negovoto Viso~estvo, carot Tito na pro{etka niz beliot svet i koga }e po~nal da prima poplaki vo Beliot Dvorec, sakal da mu prijavi kra`ba na sto kozi od stadoto na drugarot De~kov, {to gi sobral od selanite na Erxelija, [a{avarlija i ârdaklija... ako kaj nas treba nekoj da se ubiva i kole, toga{ toa se volovite-komunisti so koi gladniot narod poarno }e se zasiti... da mu kaè deka greota e da se ubivaat kutrite kozi koga tie vo Raven i okolu Ravenot pasat samo treva, troskot i pirej ...oti vo Ravenot osven toa ni{to drugo i ne viree, a kamo li {umite da ni gi brstat, tamanat i ogolat...da mu kaàm deka vo Grcija ima tri milioni kozi...vo Francija devet i kojznae u{te kolku ovci, volovi i kravi, a pak i da ne zboruvame deka tamu selanecot se gosti i izleguva na pazar so po 500 mostri sirewe, a na{iot gol i bos selanec gladuva i peka oti nema {to da jade... a ne pak deka saka propaganda da {iri koga na o~i e slep i Hristo Krstevski Pasija po Matej

nepismen od pamtivek i zatoa vo zatvori i kazamati da gnie i da ~mae...da mu kaàm deka kaj nas ima samo ovci za strièwe i deka vo ba~ila bez pci e lesno da si volk i oti sitiot na gladniot ne mu veruva...no ako sakaat da ne mu go kr{at aterot na carot, toga{ toa si e druga rabota..." Demek, ete {to si skroil vo svojata prazna lejka toj neranimajko, toj abdal i latvik Neboj{a M., a od nego na{ata {arena pti~ka Matej Jordanov ne se deli, po cel den ne{to si gugukaat i ~urulikaat niz parkot, a pred nas ne saka da zapee. No i drugarot De~kov ne mu ostana dolèn na toa {pote novoselsko, {to koskite vo Idrizovo }e gi ostavi. Mu re~e: "Ako drugarot Tito e car, toga{ ti si dvorski {ut. Vo sekoj carski dvorec mora da ima i po eden dvorski {ut. Ako ne ni veruva{ nam, toga{ odi vo Belgrad i pra{aj go brat ti. Toj }e ti kaè sî." "Koj brat? Onoj li kogo jas go odnesov vo partizani za sega toj da se kiti so generalski gran~iwa?" "Da, toj. Koj drug. Ima{ eden brat. Toj e general, ili naskoro }e bide. A ti, koj si ti? Crna ovca vo semejstvoto." Taka, drugarot De~kov. No nas nî ma~i i postojano ni izmrduva od kadroto. Ni ja rasipuva slikata. No }e propee. ]e propee. Kaj i da e.I u{te kako.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Avgust, 10-ti 1952

Dvajca mo{ne somnitelni stranci, koi pokaùvaa nevidena lutina i bes kon na{ite lu|e koga gi pra{uvaa "Dali ste angliski xentlmeni?" odgovaraj}i seto vreme "Ne, nie sme [koti, se razbira!" preku mera navredeni, nebare po onaa na{ata, narodnata, "se buni kako Grk vo aps", dojdoa minatata nedela vo Raven i po toj povod bevme primorani da go povikame Matej Jordanov, bidej}i ni treba{e preveduva~."Zo{to se luti?"-nî pra{a toj, is~uduvaj}i se na na{eto pra{awe."Pa toa ne e ni{to drugo, osven pra{awe na gordost. [kotite i Angli~anite si imaat stari i neras~isteni smetki u{te mnogu oddamna," mu re~e toj na na{iot slu`benik. "Pa, {to sakaat toga{ od nas?" "Od nas? Od nas tie ni{to ne sakaat. Sakaat samo da im kaème koj e najkusiot pat do Solun." "Toa li e sî?" pra{avme nie. I toj potvrdi: "Da. Toa e sî." No nie ne sme naivni. Znaeme deka dobriot strelec ne e poznat po svoite streli, ami po celta. Inaku, {to mu treba{e da se rasprikaè tolku dolgo so niv? Nema nikakvo somnenie deka toj ja kodo{e{e na{ata zemja na tie gnili zapadni lepe{ki. Taka, moravme da go privedeme na soslu{uvawe. Zabele{ka: zborot s o s l u { u v a w e be{e pre~krtan od Mono Xuapo. Ispravkata glase{e t e p a n. Te{ko pretepan.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Juni, 30-ti 1954

Mlada francuska dvojka so nivnata male~ka kola- konzerva spa~ek imaa soobra}ajna nezgoda kaj krivinata {to ja vikaat ran~, ili petlovo kolvawe, patuvaj}i za Ohrid. Go fativme Matej Jordanov za preveduva~. No, podocna, toj si zel sloboda, sam da gi odvede vo bolnica, bez da nî pra{a za dozvola. So toa, toj izvr{i predavstvo na na{ite dràvni interesi kon stranski dràvjani, poradi {to be{e priveden na soslu{uvawe vo policijata. Zabele{ka: Da, toj be{e priveden, no ne na soslu{uvawe, ili informativen razgovor, kako {to naj~esto se pravdaa vo policijata, tuku na tepawe, kako i sekoga{, samo zatoa {to se drznal da im ukaè pomo{ na povredenite lu|e. Toj se srame{e poradi odnesuvaweto na na{ite vlasti kon niv. I zgora na toa: samiot gi platil duri i nivnite bolni~ki tro{oci Sramota!

Dekemvri, 2-ri 1959

I pokraj negovata lo{a reputacija od minatoto, nie odvreme-navreme morame da go zemame Matej Jordanov kako preveduva~, bidej}i kaj nas nemame mnogumina {to znaat da zboruvaat stranski jazici. Hristo Krstevski Pasija po Matej

Taka, minatiot pat, mu pretstavivme eden avan- turist, nekoj skitnik od Amerika, dojden ovde bogznae ogznae zo{to i so kakva cel. Verojatno da nî {pionira. [to drugo. A toj re~e:"Nau~ni istraùvawa." Tintiri-mintiri. Tie patuvaa niz Makedonija, posetuvaj}i stotici i stotici ku}i, prepravaj}i se i trudej}i se da nî uverat deka "lovele nekakvi zvuci od na{ite narodni pesni, deka gi sobiraat na{ite narodni umotvorbi, prikazni, obredi, obi~ai i praznuvawa, na{ite narodni obleki i nosii, na{ite instrumenti, ikoni i sî {to pretstavuva ostatok od na{eto religiozno minato i pobo`no nasledstvo", demek, licemernoto i bogomilsko Srednovekovje. Miì Asan-da ti baam. Duri i zborovite na narodnite pesni bea upotrebuvani kako {ifri za izdavawe na na{ite dràvni tajni i interesi. "Makedonija e eden etnolo{ki rudnik," govore{e toj. "Vie prosto ne ste svesni so {to raspolagate. [to sî poseduvate. Va{ite manastiri, va{ite freski, va{ite nosii i nakitot...", zboruva{e Amerikanecot, a toj sal mavta{e so glavata po sekoj negov izgovoren zbor, nebare |akon pred svojot igumen. Taka, den po den, tie se odoma}ija vo Raven. I kako {to talkaa od ku}a vo ku}a, od eden do drug dvor, od edna do druga avlija, pra{uvaj}i, ~krtaj}i, snimaj}i i vr{ej}i ja svojata glupava anketa so na{iot nepismen i polupismen narodec, zapo~naa da se slu~uvaat najneobi~ni prirodni i drugi pojavi i nesre}i vo na{iot region. Najprvin be{e poplavata. Potoa, naezda na skakulci. Po nea, izbi poàr i se ra{iri nasekade Hristo Krstevski Pasija po Matej niz okolinata. Eden po eden. Duri i male~ok zemjotres ne né odmina. A pak posledniot nastan be{e vrv na sî i go pre~ekori rabot na na{eto trpenie. Toa be{e znak deka ne{to mora da se stori. Da se prezemat strogi merki i itni ~ekori, inaku maf ni be{e rabotata. Toa be{e slu~ajot so kanalizacijata, so trueweto na vodovodnite cevki. Posledniot zakanuva~ki mig. \avolot ja odnese {egata. Se preleja ~a{kata. Iljadnici i iljadnici ìvoti bea dovedeni vo pra{awe. Nastana panika. Se slu~i op{t mete`. Da. Se slu~i. Nî snajde i toa derexe.

Zabele{ka: (so zaklu~ok na Mono Xuapo)- Tie go uapsija Matej Jordanov, drèj}i go za svoite glupi soslu{uvawa, vikaj}i go pak i pak, so nedeli i nedeli. Vo po~etokot, se obidoa da go obvinat Amerikanecot, no bea spre~eni od nivniot glaven {ef, drugarot De~kov, na kogo mu bilo naredeno od Skopje da ja povle~at odlukata za da ne izbie me|unaroden skandal. Tie bea gotovi da go obvinat ~ovekot duri i za po~etokot na Tretata svetska vojna, samo da moèa. No, za sre}a, ne moèa. Vojnata zadocni. Sega se vodat samo lokalni vojni. Se planiraat globalno, a se izveduvaat lokalno. So pritiskawe na edno crveno kop~e od bastionite na Pentagon i na Gordiot Albion. Taka, na{iot Matej, pak go izvle~e najdebeliot kraj, no kako {to veli pogovorkata "podolu od tavata-vo ognot!" Kako i da e, negoviot sin be{e edinstveniot koj se ofajdi od toa - toj go sretna ~ovekot vo Amerika, koj ednostavno mu napravi edna golema i isklu~itelna usluga - da ja osnova muzi~kata prodavnica vo Wujork, vo po~etokot na {eesettite. Najprvin toj mu se obrati, a potoa go Hristo Krstevski Pasija po Matej povika tamu, davaj}i mu garancija i sî {to e potrebno za vlez vo zemjata. Happy end, zar ne?

Kon krajot na esenta, semejnata grobnica na grobi{tata vo Raven, be{e zavr{ena. Na{iot heroj be{e pove}e od zadovolen. Otide vo Skopje za da ja pu{ti nara~kata okolu posmrtnite ostanki na svoite roditeli. S# be{e gotovo. Pogolemiot del od negoviot zarek {to mu go veti na tatka si deka }e go izvr{i na{eto Sveto Trojstvo (da izgradi ku}a, da zasadi drvo i da podigne sin) be{e ve}e ostvaren. Nivnoto ve~no ìveali{te }e bidat grobi{tata vo Raven. Drvoto {to go zasadi pokraj nivniot grob, be{e maslinka. Ostana samo sinot. Kojznae. Moèbi }e najde nekoja zlatna ripka, koja }e se soglasi da mu ja ispolnat i poslednata èlba na negoviot tatko i da go prodolì potomstvoto, da go prodolì kolenoto na staroto gradsko i ~orbaxisko semejstvo Axi-Jordanovi. Ili da letne na kriljata na Siljan [trkot.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Glava {esta

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Po tri i pol godini, na vratata od semejnata ku}a na Axi-Jordanovi vo Skopje, vo naselbata Kozle, }e zayvoni doktor Zlatan Ibrakovi}. ]e mu otvori èna vo poodminati godini, {to ja odrùva ku}ata. "Dobar den! Jas sum dr Zlatan Ibrakovi}. Doa|am od Tuzla. Go baram doma}inot na semejstvoto Axi- Jordanovi". "Moment, gospodine! Po~ekajte da go izvestam gospodinot. Koj go bara?" Toj vedna{ }e go izvadi portofelot i }e í ja podade svojata vizit-karti~ka. Po dve-tri minuti, na pragot }e se pojavi Mat Xordan. Mladiot posetitel }e se iznenadi koga pred sebe }e vide ~ovek na pribli`no ista vozrast kako i negovata. ]e o~ekuva daleku postar doma}in. "Gospodinot Axi-Jordanov?!" "Da. Povelete!" "Jas sum dr Zlatan Ibrakovi}, od Tuzla. Dali e ova domot vo koj ìvee{e Boris Axi-Jordanov?" "Da, gospodine. Za {to se raboti?" "Vi nosam va`na poraka za va{iot...brat?" "Bratu~ed. Povelete! Vlezete, gospodine!" "No...prostete...dali sepak se raboti za istiot dom?"

"Da, da. Povelete. Ne stesnuvajte se, gospodine." Mat }e go vovede gostinot vo golemiot priemen salon, }e mu pokaè kade moè da se smesti i vedna{ }e go pra{a dali bi sakal ne{to da se napie. "Kafe? âj? Sok? Ne{to èstoko?" "Ne, blagodaram!" }e odgovori toj. Crtite i izrazot na negovoto mlado i privle~no lice naedna{ }e se izmenat. Od qubezna nasmevka - vo smurtena grimasa. Vo negovite sini o~i za mig }e zgasne sjajot zad o~ilata so zlatni ramki. Iako mlad, Hristo Krstevski Pasija po Matej toj ve}e ima vidlivo proredena rusa kosa, koja na tilot i temeto {totuku po~nala da gi pokaùva svoite prvi i mo{ne vpe~atlivi znaci na naprednatata seboreja. "Vo hotel Holyday inn, kade{to ve}e tret den sum prisuten na eden simpozium vo organizacija na UNICEF 'Lekari bez granici' ispiv jako duplo tursko kafe. A nautro ne pijam ni{to èstoko. Osven toa..." Toj moment, Mat ve}e gi be{e podgotvil kristalnite ~a{ki za prviot utrinski tost so doma{na rakija, propu{taj}i $ prednost na doma}inkata da go vnese posluàvnikot so tradicionalnoto slatko od lubenica i ~a{ka studena voda od izvorite na Ra{~e za dobredojde. ÂO, da, prostete! Vi vletav vo zborot. Rekovte mi se ~ini Âosven toa...", zar ne?" ÂDa, da! Osven toa, se pla{am deka mojata misija poradi koja sum dojden kaj vas ne e mnogu vesela i ne bi sakal da go zloupotrebam va{eto gostoprimstvo. Vo nikoj slu~aj. Vpro~em, dali se ovde roditelite na Boris Jordanov?"

ÂZa `al, ne. Tie odamna se po~inati, gospodine. Jas sum edinstveniot i posleden `iv potomok na nekoga{ golemoto semejstvo Axi-Jordanovi." ÂTaka, zna~i?" ÂDa. Pred tri i pol godini se vrativ od SAD. Toga{, isto taka, i samiot se prostiv od svoite roditeli. Ova e na{a zaedni~ka ku}a, ako se izzemat dvete stari vo Raven, kade{to se nao|a i na{ata semejna grobnica. Tamu po~ivaat koskite na na{ite stari." Hristo Krstevski Pasija po Matej

ÂTa`na prikazna, zar ne." ÂDa, sekako, sekako. No {to e-tuka e. Sepak, da premineme na ona glavnoto. [to e so Boris? Jas pred tri i pol godini ja prokrstariv celata biv{a dràva vdol` i vo {iro~ina za da go pronajdam svojot bratu~ed, no ne uspeav vo toa. Od Trebiwe i Dubrovnik, preku cela Bosna, do Hrvatska. S# be{e popusto. Kako vo zemja da propadna. Ve}e izgubiv nade` deka voop{to }e slu{nam ne{to za nego, iako moram da priznaam, s# u{te im yvrckam po telefon na site ovde{ni dràvni organi. Bez uspeh." Napnatosta na liceto od gostinot, kako i vo celoto negovo odnesuvawe, s# u{te be{e prisutna, no soznanieto deka ona {to ima da mu go soop{ti na mladiot doma}in, najverojatno nema da predizvika isto dejstvo i efekt kako {to bi bilo toa ako pred sebe gi ima{e, da re~eme, negovite roditeli: majkata, ili tatkoto. Toa go ohrabri troa. ÂMolam da mi prostite za indiskrecijata, no bi sakal da znam vo kakvi odnosi bevte so va{iot bratu~ed Boris?" Mat Xordan kako da be{e zate~en od navidum isledni~kiot ton i od neposrednata direktnost na pra{aweto. Ne moè{e vedna{ da pronikne vo pri~inite za toa. No voop{to ne se dvoume{e da mu odgovori. ÂO, ne znam kako da vi kaàm. Jas svojot bratu~ed re~isi i ne go poznavav. Se imavme sretnato samo edna{ vo ìvotot. Jas ìveam vo SAD, vo Wujork i na{ata edinstvena sredba be{e pred desetina godini, na pogrebot od na{ata baba, vo Raven. No ona {to ni e zaedni~ko e {to site nao|aa nekoja golema fizi~ka sli~nost pome|u nas dvajcata. Toa ni be{e edinstvenoto ne{to zaedni~ko, se razbira, pokraj Hristo Krstevski Pasija po Matej krvnoto srodstvo {to n# povrzuva{e. Ah, da. Ako se izzeme i ovaa palata, {to ja podignaa na{ite starci". Vrz liceto na gostinot gr~ot kako troa da popu{ti. Senkata na somnenieto kako da se razlea vo blaga polunasmevka na ta`na simpatija. Dvoumeweto da ja prifati ponudenata pija~ka is~ezna toj mig. Ona {to ima{e da mu go kaè na qubezniot doma}in, voop{to ne be{e lesno. Rakijata moèbi }e mu go odvrze jazikot. Go svrti pogledot kon vitrinata na regalot i ja zabeleà fotografijata na Boris, vramena i obesena pokraj minijaturnata biblioteka. Stana, pojde do regalot i ja izvadi od postoljeto. Ja gleda{e vnimatelno eden mig i potoa pak pristapi kon svojata fotelja, gledaj}i tu vo slikata tu vo doma}inot. I re~e: ÂNavistina si li~ite." Toa re~isi go pro{epna i vedna{ potoa ednostavno brkna vo vnatre{niot xeb na svoeto palto. Ottamu izvle~e eden mo{ne izvetven sin plik od ~ija vnatre{nina na salonskata masa se strkala edna dobro istutkana fotografija. I toa be{e portret na Boris, no ovojpat vo vojni~ka uniforma.

ÂDa. Nema somnenie. Toa e toj", re~e gostinot, sega sosema uveren vo toa i re{itelno mu go podade siniot plik so seta negova sodrìna, adresiran na imeto od negoviot striko. Vo nego, osven fotografijata, ima{e i kratko pismo, ~ii bukvi odvaj se raspoznavaa, bidej}i mastiloto be{e celosno razleano, a vrz hartijata ima{e polno damki. Mat Xordan, koj vo me|uvreme uspea sosema dobro da go sovlada makedonskoto pismo, nekako ja odgatna sodrìnata i ona {to ne be{e sosema razleano i Hristo Krstevski Pasija po Matej uni{teno vo nego. Tamu moè{e da pro~ita nekolku odvaj povrzani redovi: Â...ne znam...{to mu zgre{ivme na Gospoda...ta n# snajde ova derexe...se se}avam...ti mi kaùva{e...asker vo tursko se sluèlo sedum dolgi godini...a nie ...ovde...ku~e{ki...ko stoka topovi...po ovie bosanski.....bez glas...aber da pu{time...iljada i petstotini denovi i no}i...za tu|i smetki...dolgovi pla}ame..." Pogolemiot del od ostatokot na pismoto (ili ona {to nekoga{ bilo pismo) be{e pokrien so golemi temni lo~ki. Adresata be{e ~itliva, kako i vojnata po{ta sose imeto na Boris, po {to moè{e da se zaklu~i deka toj pismoto dolgo go vle~kal so sebe i verojatno pove}e pati se obiduval da go isprati odnekade,ili podocna povtorno go ufrluval vo plik. Kojznae. Otkako go pro~ita, barem ona {to moè{e da se pro~ita i {to be{e preostanalo ~itlivo vo nego, Mat se zagleda vtren~eno vo liceto na gostinot i sfati deka prikaskata na Boris ima taèn kraj. ÂPretpostavuvam deka toj ve}e ne e ìv. Neli?" Gostinot klimna potvrdno so glavata. Â@alam. Primete go moeto so~uvstvo!"

Se gledaa dolgo. Bez zbor. Mat si nalea vo ~a{kata i brzo ja iskapi do dno. Mu nalea i nemu. Tivko go pogleda. Se dvoume{e dali da pra{a, ili ne, zausti da kaè, se otkaà i pak progovori odnenade`: ÂZo{to tolku e valkano pismoto?" ôvekot dlaboko vozdivna. Po izrazot na negovoto lice, Mat sfati deka pogodil to~no vo celta. Pra{aweto be{e na mesto. Ona vistinskoto. ÂAh, toa e dolga prikazna, gospodine...prostete?" Hristo Krstevski Pasija po Matej

ÂMat. Mat Xordan." Gostinot gleda{e nemo}no vo nego eden mig i najposle sepak se odvaì: ÂVidete, gospodine Xordan. Toa {to sega go gledate kako temni damki vrz hartijata - toa, prostete, e negovata krv. A ona dolu, kon krajot na listot - toa se tragi od negovata glava. Znam deka e grubo ona {to }e vi go kaàm, no ne znam kako poinaku se kaùva toa: ednostavno, toa e del od negoviot isturen mozok!" Mat duri sega gleda{e vxa{eno vo svojot gostin. Izgleda{e kako nekoj koj odnenade` doìveal {ok. ÂDoktore, se nadevam deka za vakviot horor imate pri~ini i debelo opravduvawe?!" Gostinot ne se dvoume{e nitu eden mig. ÂVe molam, podgotvete se da go slu{nete ostatokot od prikaskata, koj navistina e straoten. Grozomoren. Ako sakate, moàm i da ve po{tedam od poedinostite...?" ÂNe, ne! Kaète mi s#! Kaète mi s# {to znaete. Ve molam!" Gostinot ve}e sosema go izmeni izrazot na svoeto lice i so cvrsta re{enost ja otvori crnata kutija na Pandora pred voznemirenoto lice na svojot doma}in.

ÂVo red. [tom taka sakate-nazad nema. Prikaznata zapo~nuva vo po~etokot na maj, godinava. Toga{, vo mojot ured stapi eden pacient, ajde zasega da go nare~eme HH, {to mi go donesoa od nevro- psihijatriskiot oddel, so cel da go zatvoram konzilijarniot naod okolu negovata rabotospo- sobnost i baranata invalidska penzija. Pacientot be{e od okolinata na Tuzla. Nastanot za koj sakam da vi zboruvam se slu~il minatoto leto, kon sredinata na juli. Toga{ HH i okolu 2.000 Muslimani bile Hristo Krstevski Pasija po Matej isposednati na edna livada vo blizinata na asfaltniot pat pome|u Bratunac i Kowevi} Poqe. HH i samiot e od tie krai{ta, pa ne mu bilo voop{to te{ko da sfati deka se nao|ale vo Loli}i, selo vo zapadniot del od Kravica. Prethodnata no}, HH, mojot 51-godi{en pacient, bil faten vo zaseda vo Kamenica. Negovata namera bila da se probie i izbega vo Tuzla od obra~ot na srpskata vojska, koja ne bila ni{to drugo osven ostatoci na JNA, dopolneti so razni dobrovolci. Vo isto vreme, holandskata edinica, edna slabo vooruèna grupa od 750 vojnici, be{e odgovorna da im pomogne na nevooruènite muslimanski odbranbeni sili da ja o~uvaat prethodno utvrdenata bezbednosna zona. No tie ne ja izvr{ija svojata zada~a, pritisnati od daleku ponadmo}niot neprijatel, na ~elo so general Ratko Mladi}. Vo po~etokot, s# izgledalo bezbedno i normalno i ni{to ne navestuvalo deka moè da se slu~i ne{to neobi~no i nepredvidlivo. Zatvorenicite bile tretirani dobro. Im gi zele parite i ranicite, a zgora na toa, so niv se ispozdravile i nekoi od vojnicite koi se poznavale so niv u{te od civilniot

ìvot, pred vojnata. Pomladite zatvorenici gi ispratile po voda. Eden od vojnicite na {ega go vperil oru`jeto kon zatvorenicite i go pra{uval drugiot vojnik do nego, |oa na {ega: ÂDa gi ubijam li, a?" a ovoj odmavnuval so racete, velej}i: ÂNe bidi lud." Zna~i, vo po~etokot s# bilo normalno, duri i malku {egovito. HH svojot spas go gledal vo najavenoto doa|awe na generalot. Nemu mu veruval. Toj bil ostar so zatvorenicite, no brutalno otvoren, Hristo Krstevski Pasija po Matej direkten i surov. ÂPodobro vi e vaka, ili da bidete ubieni?"gi pra{uval i potoa gi provociral so Naser Ori}: ÂVi izbega, a? Herojot ve napu{ti!" Im rekol deka nema zo{to da se pla{at, bidej}i nivnite semejstva bile zgrièni i evakuirani na sigurno. Im vetil deka i samite za den-dva }e bidat smesteni vo zaedni~ki logor. Deka }e dobijat hrana i voda i deka }e gi zasolni od pekolnoto sonce. Muslimanite mu aplaudirale na generalot. HH duri sobral kura` da go pra{a: ÂGenerale, jas sum bos, kondurite mi ostanaa vo ranecot. Moàm li da si gi zemam?" Â]e dobie{ novi," mu rekol generalot. Se do{epnal ne{to so svoite oficeri, vlegol vo xipot i si zaminal. Desetina minuti podocna, do{ol nekoj drug vojnik bez oznaki na ~inot i toga{ zapo~nalo ona vistinskoto...ona najstra{noto. ÂNaredete se vo redovi po ~etvorica," im viknal toj na zatvorenicite. HH i drugite zatvorenici pokorno ja izvr{ile naredbata. Formirale kolona i po~nale da mar{iraat isto~no kon Kravica. Vojnici so pu{komitralezi gi pridruùvale po patot, odej}i paralelno so niv od drugata strana, po trapot, vperuvaj}i go oru`jeto so povremeni zakanuvawa. HH sfatil deka vojnicite imaat premnogu oru`je so sebe. Tie za sebe postojano zboruvale kako za vojska na JNA. Po izvesno vreme, kolonata pristignala vo okolinata na Kravica. Zatvorenicite gi vnele vo tri opoàreni magacini. HH i drugite zatvorenici gi zbutkale vo najgolemiot od niv. Zgradata bila podelena na dve sobi. Vleguvaweto vo zasen, tie go doìveale kako privremen kurtul od makite. No sepak, turkanicata od tolku golem broj lu|e vo tolku mal i zbien prostor, bila nova maka za niv. Sega Hristo Krstevski Pasija po Matej imale senka nad glavata, no nemale vozduh vo gradite. HH se drèl do agolot, vedna{ vo blizina na vlezot, zaedno so nekolku svoi soselani od Su~eska. Maìte {to bile najblizu do vratata i do prozorcite bile zbuneti i izbezumeni koga videle deka vojnicite naedna{ gi krenale svoite mitralezi. I vedna{ potoa, otvorile ogan. Se sozdal pekolen vreskot, panika i toj mig po~nale da letaat i ra~ni granati. Stapicata bila celosna i potpolna. [rapnelite i kur{umite se zabivale vo telata i mesata na zarobenicite, a nivnite piskotnici odeknuvale vo tesnata prostorija kako vo nekoja adska pe{tera. Onie {to se obiduvale da gi preskoknat padnatite i da izbegaat nadvor, bile vedna{ na~ekuvani so ogan i zastreluvani na lice mesto. Detonaciite od ra~nite i raketnite granati vo magacinot bile tatonlivi i zaglu{uva~ki. Telata bile sma~kani i raspar~ani. Krvta prskala nasekade po yidovite. Par~iwa od race, noze, mozok i drugi delovi od telata, letale visoko vo vozduhot i se lepele za tavanot od prostorijata. HH se zalepil za podot. ÂHakija, brate, umiram", vikal zad nego nekoj vo pretsmrtno stenkawe, a kogo pred toa uporno go dovikuval kako

ÂSalko, drì se, brate!" Potoa sleduvale u{te granati. S# pove}e oru`je se oglasuvalo i tatnelo naokolu. Pet minuti podocna, nastanalo zati{je. Delovi od tela, ili ona {to ostanalo od telata, leàle rasprskani na betonskiot pod, kako stoka vo klanica. Ranetite maì ofkale. S# u{te ìvite se kriele pod mrtvite. HH bil izbezumen. Edinstveniot refleks za samoodrùvawe mu bil da stane i da odi kon ne{to {to li~elo na priemen pult. Kako {to gi Hristo Krstevski Pasija po Matej pre~ekoruval iskasapenite maì, mu se pri~inilo deka go videl Zulfo, ~ovekot {to go znael od Srebrenica, a koj sega nemo}no zjapal vo nego. ÂNe ostavaj me da umram," pelte~el HH. ÂIma li voda ovde nekade?" pra{uval toj. ÂKakva voda?"-{epotel Zulfo. ÂLeì dolu." Toj mig, vojnicite vnele vo prostorijata eden krajno voznemiren vojnik {to se obiduval i so race i so noze da se otrgne od svoite nasilnici, dodeka tie uporno i èstoko go udirale so kundacite po grbot i slabinite, niz pcosti: Â]e puka{, ili ne, mami~eto tvoe makedonsko?! Na {to ti li~ime nie? Na majmuni, a?" mu vikal eden od trojcata {to go vnele vo magacinot, na samiot vlez od klanicata. Vojnikot o~ajni~ki vreskal kon svoite ma~iteli: ÂNe! Ne! Ne! Ne pukam ve}e! Ne ubivam mrtovci! Ne pukam vo otvoreni grobovi! Ubijci! Maroderi!" Toga{, vo prostorijata vlegol eden 'rmpalija, derej}i se kon nego so pcosti i isturaj}i go svojot gnev: ÂNe puka{, a? Ne moè{ da puka{ koga ti se tresat racete bez redovnata dnevna doza, a? Narkos nizaeden, eve ti, ná!" i so samo eden istrel od pi{tolot mu go isturil mozokot na nesre}niot vojnik

koj nemo}no se strupolil ni~kum vrz teloto na prepraveniot Âmrtovec" HH. A toj, samo {to se zalepil do podot, vojnicite po~nale povtorno da pukaat kon mestoto kade{to se nao|al toj, otkako pred toa trojcata ubijci vo dva-tri skoka se povlekle na porane{nata pozicija od vlezot. Toj brzo i mahinalno go turnal mrtvoto telo na {totuku ubieniot vojnik vrz sebe, zasolnuvaj}i se zad nego. Po~uvstvuval kako ne{to toplo poteklo na negovata strana. Toa bila negovata krv. Hristo Krstevski Pasija po Matej

Leèj}i na podot ispolnet so tela i delovi od tela, HH slu{nal glasovi. Cela no} slu{al ofkawe od ranetite i onie {to bile na umirawe, no ova bile silni, ~isti glasovi {to doa|ale odnadvor. Sonceto ve}e izgrealo nekolku ~asovi porano, no toj nemal pretstava za toa koe vreme bi moèlo da bide. Toj mig, negovata raka, slu~ajno na~epkala pismo vo xebot od ko{ulata na vojnikot, ~ie telo sano} mu sluèlo kako Âza{titna maska" i toj vedna{ go stavil pismoto vo svojot zaden xeb od pantalonite. ÂIma li nekoj ìv ovde?" pra{al nekoj glas odnadvor. Vo magacinot bilo ti{ina. Grobna ti{ina. [tama. ÂIzlezete," rekol onoj {to pra{uva. Â]e ve zememe vo kamioni i }e stanete del od na{ata armija." HH ne moèl da poveruva koga slu{nal nekolku maì koi stanale i izlegle nadvor od klanicata. Ona {to prilegalo na kamion, vedna{ zaminalo. Toga{, vojnicite se vratile. ÂSekoj {to e ranet moè da izleze nadvor", rekol glasot. ÂOvde ima ambulanta koja }e se pogriì za vas." Pak nekoj ma` se podignal i go napu{til magacinot. Nadvor grmnale istreli. HH bil siguren deka vojnicite gi doubivaat ranetite. Ti{ina zacarila vo magacinot. Eden ~as podocna, eden Musliman, koj bil ranet, po~nal da dovikuva ne~ie ime. ÂSalko! Salko!" vikal toj. Naedna{ nekoj drug glas pra{al ÂDali si ìv?" i opcul. Povtorno se slu{al poedini~en istrel, a potoa pak nastanala ti{ina. Po eden ~as i polovina, pak se oglasil nekoj ranet, no i toj bil zamol~an so istrel. Paraliziran od strav, HH ~ekal. Pritaen. Hristo Krstevski Pasija po Matej

Prepraven vo trup, kriej}i se zad teloto na mrtviot vojnik. Do{lo i popladneto koga toj slu{nal kako nekolku vozila se pribliùvaat kon magacinot. Tie bile ovde za da gi odnesat telata. Naedna{ podot se zatresol, a edna ma{ina zgrmela vo blizina. HH, koj se kriel zad mrtvoto telo, a i zad kupi{ta drugi tela, sfatil deka vo sosednata prostorija vlegol buldoèr. Telata bile raspar~uvani od ma{inata i tovarani na kamioni. Na HH, istiot mig, mu preletala niz svesta edna spasonosna misla: da bide frlen vo kamionot i izme{an so mrtvite tela. Naedna{ ~ul nekakov {epot vo blizina pod kupi{tata mrtovci i videl deka u{te dvajca muslimanski maì se ìvi. Vo me|uvreme, uni{tuvaweto i otstranuvaweto na telata privremeno bilo zapreno i prekinato. Trojcata preìveani se dogovorile da izbegaat. Pri begstvoto, HH i eden od dvajcata Muslimani, uspeale, dodeka tretiot nemal sre}a. Bil zastrelan od straàrite. Dvajcata preìveani, se upatile kon Tuzla."

Desetina minuti nikoj od dvajcata ne izusti ni{to, ne progovori nitu eden zbor. Samo yurea nekade kon prozorcite i povremeno potegluvaa od ~a{kite pijalak. Mat be{e {okiran od tragi~niot kraj na svojot bratu~ed Boris. Ima{e li tuka mesto za kakvo i da e samoobvinuvawe? Negovata Golgota niz Bosna od pred tri-~etiri godini, sega, po ovaa grozomorna kalvarija, po ovoj neviden i ne~uen Hristo Krstevski Pasija po Matej masakr, {to mu gi vko~ani site setila, mu se pristori kako nekoja turisti~ka pro{etka, kako nekoj minliv soobra}aen incident. Gleda{e potajum vo liceto na svojot mlad gostin, bezmalku, re~isi vrsnik, so neskrieno ~uvstvo na nemo} i ode{e od trpezarijata do kaminot, od kaminot do masata, ja zema{e slikata na Boris od komodata, ja sporeduva{e nemo so taa od siniot plik i pak ja vra}a{e nazad na staroto mesto, ne moèj}i da mu pogledne vo o~i na doktorot i pla{ej}i se da ne go sovladaat ~uvstvata, da ne go izlee svojot o~aj, bol i gnev, sega, tuka, nezapirlivo, kako prolom po dolgo stegawe, kako gordo urivawe i ni~kosuvawe pred ulerata, kako popu{tawe na site brani na du{evnite tegobi i volnenija. I nebare zdogovoreni, otkako toj prethodno mu pristapi otstrana i prostum na mladiot doktor, blago dopiraj}i go so dlankata po rameto, vedna{ izlegoa od ku}ata. Bez zbor. Molkum. Se ka~ija vo negoviot BMV i se upatija kon padinite na Vodno, obiduvaj}i se da go ublaàt i sovladaat nesnosniot du{even tovar, niz mali, neobvrzni, voobi~aeni, bezmalku trivijalni i patemni zabele{ki od opkruùvaweto vo koe se najdoa na istekot od pladneto, srede sekojdnevniot mete` na avtomobilite i turkanicite pred Dràvnata klinika za da zavr{at so tivok i skromen zaedni~ki ru~ek vo restoranot na hotel ÂPanorama", otkade, od viso~ina i so ~asovi ja gledaa slikata na zovrieniot gradski kotel {to isparuva{e pokraj bregovite na Vardar. Vo toj moment, mladiot doktor Ibrakovi} na{iot heroj }e go po~uvstvuva kako vistinska i dragocena zamena za negoviot posleden krven rodnina na svetot {to sega tolku mu nedostiga{e vo ova Hristo Krstevski Pasija po Matej zabrevtano i multietni~ko Skopje i vo momentite koga na razdelbata }e si gi stisnat racete eden so drug, ispra}aj}i se na aerodromot vo Petrovec, }e posakaat i dvajcata da ostanat prijateli do krajot na svojot ìvot. Senkata na Boris postojano }e lebdi me|u niv.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Glava sedma

"Ako {trkovite navistina go nosat na{iot porod, toga{ nie sme porod na Siljan [trkot." Bla`e Koneski

Be{e rana esen koga Mat Xordan gi zamoli odgovornite vo MNT da go stavat nastrana, da go odlo`at nivniot nekoga{en proekt za baletot (mjuzikl) 'Mesija'. Ne be{e gotov. Sé u{te ne. Misle{e deka tie nego bezdrugo ve}e go imaat zaboraveno i deka krenale race od sé. No ne be{e taka. Ne. Saka{e da pobara nov termin i da ostavat sé za nekoi podobri vremiwa. Be{e daleku od krajot. Toa sî u{te be{e samo 'rabota vo tek'. Ne be{e zadovolen so materijalot {to ve}e be{e sraboten. Uspea da stokmi edna nekompletna rabotna verzija, no toa be{e bleda senka od onaa prvi~na, svetla slika na negovata zamisla okolu 'Mesijata-'ta. Pa duri i samiot naslov 'Mesija'. I toj go prave{e malku nervozen. I kako {to si mine{e vremeto, sî pomalku i pomalku mu se dopa|a{e. Vpro~em, zo{to 'Mesija'? Zo{to ne, na primer, 'Peltekaviot sufler'? Ili, 'Sapunska opera za valkanata fantazija'? Ili, 'Ma~ka na smrznatiot limen pokriv vo fevruari'? Ili duri i 'Siljan [trkot'. Zo{to ne? No sepak, po dolgo i ma~no dvoumewe i premisluvawe, iako be{e sosema svesen za svojata re~isi bezrazlo`na pretencioznost, se re{i najposle Hristo Krstevski Pasija po Matej

da go pozajmi bibliskiot naslov 'PASIJA PO MATEJ' , {to edna{ damna go be{e odbral i najgolemiot od site svetci koj koga i da e mar{iral na muzi~koto nebo, a potoa, negovite sovremenici i generaciite po nego, odnenade`, go zaboravile.* Da. Barem vo tvore~kata rabota s# e dozvoleno. No sepak, toj be{e mo{ne privrzan na negovata stara navika da go odbere naslovot u{te odnapred. Kojznae koga i kojznae zo{to za prvpat go stori toa. Taka prave{e ve}e dolgo vreme i s# u{te prodol`uva{e da go pravi istoto. Toj prosto ne mo`e{e da mrdne so rabotata ako najnapred ne stave{e naslov. [to bara{e pritoa? Sigurnost? Za{tita?

* Duri po sto godini, sosema slu~ajno, go otkril sre}niot avtor na pro~uenite 'Pesni bez zborovi', golemiot Feliks Bartoldi Mendelson, koga eden den vlegol vo edna kasapnica, vo Lajpcig. Mesoto i koskite mu gi zavitkale vo meka hartija, no poradi obilnata krv mesarot stavil u{te eden, podebel sloj hartija za zavitkuvawe. Mendelson bil iznenaden koga pri vra}aweto vo svojot dom zabeleàl deka hartijata go pretstavuva umetni~koto delo, oratoriumot 'Pasija po Matej' od izvesniot Johan Sebastijan Bah, kantor vo crkvata Sveti Toma, vo Lajpcig. Begum preletal preku rakopisot i vedna{ otr~al nazad kaj mesarot za da go otkupi siot preostanat del od hartijata za zavitkuvawe. Nema Hristo Krstevski Pasija po Matej somnenie deka mesoto, koskite i krvta, i na toj na~in, prestanale da bidat meso, koski i krv i vedna{ se pretvorile vo Bo`ji znak, {to né povrzuva kako so Bah, taka i so stradanijata na celoto ~ove{tvo i preku na{iot Gospod Isus Hristos i preku sozdatelot na 'Pasija po Matej'. Da ne veruva ~ovek. Sekoj od nas bi moèl da se naeì duri i na samata pomisla deka dokolku ne se pojavilo toa ~udesno providenie na Feliks Bartoldi i da naide na toa neprocenlivo muzi~ko azno, denes nie }e bevme posiroma{ni za muzikata na toj besmrten genij, bez Umetnosta na fugata, bez Air-ot, adagio-to od svitata vo D-dur BWV-1068,bez koralot za truba i orguli i bez edna cela barokna muzi~ka planeta. Feliks Bartoldi, to~no 100 godini po neverojatnata mese~arska amnezija na ~ove{tvoto, vo Lajpcig, vo 1829 godina, ja dirigira boèstvenata 'Pasija po Matej' i od toj mig, yvezdata na Bah blesnuva so siot svoj sjaj i do den- denes n# ozaruva so svojata veli~estvena i neugasliva svetlina. (Zabele{ka na avtorot.)

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Kako i da e, sekoga{ mora{e da si najde nekoe opravduvawe vo ìvotot. I zadolìtelno, odnapred. Ne be{e svesen deka moèbi se raboti za negoviot kompleks na vina. U{te od detstvoto, u{te od najranite mlade{ki dni, s# dosega. Naslov? Zar toe ne e u{te samo edna obvrska pove}e, prijatele?- se pra{uva{e sebesi odvreme-navreme. I ako e taka, toga{ jas se povlekuvam, se otkaùvam. Ne mi treba. Ne pove}e. Toa e samo u{te eden nov kamen vrz mojot grb. Toga{, ajde da go prifatime rizikot, da vlezeme vo edna nova tvore~ka avantura i da se opitame so ne{to novo. Da se oslobodime, da se otka~ime barem edna{ od nesnosnata lesnotija na zavisnosta od toj neizbeèn naslov. Bi moèl li da go napravam toa? Ajde da se obidam. Ajde barem u{te edna{. Ovaa igra me pravi da se ~uvstvuvam kako ~ovek koj dobiva krilja za mig i moèbi toa e tokmu posledniot i edinstveniot pat za nekoj koj se re{il da plovi sproti site vetri{ta. Protiv site prirodni sili. Protiv siot svet. Dali sum jas samo eden ve~en gubitnik? Dali sum jas toj nekoj koj moè da ja izmeni sopstvenata i odnapred opredelena sudbina? Dali e toa mojata zla koba? Dali sum jas eden nepopravliv hazarder i neve{t Tan~er na @ica? Virtuoz na Zaludnosta? Ne znam. Ajde da se obideme da go povtorime podvigot na na{iot mlad amerikanski prijatel u{te od studentskite denovi, koj ostana da lebdi pome|u ìvotot i smrtta na krajot od na{ata zaedni~ka 'zvu~na igra', so negoviot paraglajder, na vrvot od Maunt Vitni, na Siera Nevada. Zo{to ne?

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Ajde da rizikuvame, da bideme hrabri kako nego. Tokmu kako nego. Kako mladiot amerikanski prijatel. Samo edna{ i u{te edna{ da ja po~uvstvuvame razlikata pome|u letaweto, begaweto i pa|aweto od viso~ini i da se vivneme pak nad svetot. Makar samo od qubopitnost i od `ed kon nepoznatoto, ili prosto, kako {trkot od na{ata stara makedonska prikazna, pa makar i go skr{ile vratot po toj smel i nesekojdneven podvig.

Preku podvoznikot na ^air, kon Zaj~ev rid i na izlezot od Skopje sprema Ka~anik, ve}e so ~asovi se vle~e ogromna kolona vozila, xinovski transporteri, natovareni so najraznovidno artilerisko oru`je od UNPROFOR. Nasekade se ori tatne`, nesnosna bu~ava i ~ad od isparuvaweto na mo}nite motori, koi ve}e so meseci gi tresat tro{nite ku}i sose betonot i asfaltot na ulicite od predgradieto na Skopje. Re~isi nema ku}a pred koja ne stojat surii albanski de~iwa so krenati race i prsti vo znak na pozdrav kon mirovnicite od NATO, {to ozna~uvaat jasen simbol na latinskata bukva V (victory). A`derot na vojnata vo BiH ve}e odamna e obeskrilen so labaviot Dejtonski mir i navidum go pridu{uva ognot kolku-tolku, no ~adot s# u{te tlee naokolu. Sega e na red kosovskiot Armagedon. Vo`dot istera pove}e od 900.000 Albanci na jug kon Kuks vo Albanija i Stenkovec vo Makedonija, velat, so namera da gi smesti svoite begalci od Hrvatska, vo predelot na staroto i mitsko ogni{te, Hristo Krstevski Pasija po Matej

na Kosovo, srpskiot Erusalim, po ognenata lamja {to se sruti vrz niv so operacijata 'Luwa', potpomognata od sojuzni~kite sili.* Se bli`i posledniot ~in od dramata vo teatarot na senkite. Bureto barut go ~eka svojot posleden piroman. Po negovata triumfalno najavena eksplozija, rezultatot }e go objavat java~ite na Apokalipsata: razurnata zemja, nad 300.000 nevini `rtvi, uni{teni domovi, 1.500.000-2.000.000 raseleni, obezdomeni deca, rastureni brakovi, opusto{ena ekonomija, glad, siroma{tija, nevrabotenost, beda, ~emer, jad...

* Iako Makedonija }e primi nad 360.000 begalci od Kosovo kon krajot na vtoriot, vedna{ utredenta, na po~etokot od tretiot milenium, U^K preku svoite makedonski ogranoci i krila (ONA, ANA) }e ja napadne Makedonija. So toa, tatkovinata na Mat Xordan }e go izgubi svojot po malku devstven, da ne re~eme arkadiski epitet Âoaza na mirot". Vpro~em, oazata na mirot be{e samo fatamorgana vo glavite na grst nesposobni i istro{eni politi~ari, koi, vsu{nost, od osamostojuvaweto do denes, ja upropastija Makedonija. Za sre}a, konfliktot nema da dobie razmeri na voen, tuku na lokalen sudir. Dvete strani, pod pritisok na me|unarodnata zaednica, po nekolku meseci, }e sednat na pregovara~ka masa i }e go potpi{at poznatiot Ohridski dogovor. Hristo Krstevski Pasija po Matej

Tie denovi, sosema slu~ajno, na{iot heroj }e zapoznae eden postar gospodin, kogo }e mu go pretstavat kako Xek Xilbert, organizator na vtorata grupa Peace Corps vo Makedonija. ]e zboruvaat za s# i se{to. Od sonceto i vinata, preku znameto i imeto, do ubavinite i pomalku prelestnite poedinosti na Âoazata na mirot". Na primer, za kriminalot so droga, lu|e, belo robje, za {vercot so cigari, za korupcijata na dràvnata administracija, za galopira~kiot raste` na AIDS vo svetot i zakanuva~kiot prodor na zaraza vo redovite na mirotvorcite od NATO poradi nedozvoleniot i masoven vlez na devojki za zabava od Ukraina, Bugarija, Moldavija i drugite isto~ni zemji po raspadot na SSSR, osobeno vo zapadniot del na Makedonija (aferata Dilaver Bojku i tn.)... Vo eden mig, gospodinot Xek Xilbert }e se odvaì da go pra{a na{iot heroj ne{to vo vrska so navodnata makedonska isklu~itelna Âskokotlivost" po albanskoto pra{awe. Mat Xordan }e pogledne vo nego kako toj mig da padnal od Mars. ÂGospodine Xilbert, jas sum samo eden obi~en Amerikanec na privremen prestoj vo Makedonija. Se pla{am deka ne sum vistinskata li~nost koja moè da ja zadovoli va{ata qubopitnost," }e mu re~e. ]e se poglednat so dolg i ispituva~ki pogled. Pritoa i dvajcata }e glumat neve{ta ramnodu{- nost. No vo nivniot pogled }e ostane da tlee izvesna iskra na obvinuvawe na edniot kon drugiot. Xek nego nemu{to }e go obvinuva za otsustvo na patriotska solidarnost. Mat za nedostig od takt i ~uvstvo za delikatnost.

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Kako i da e, i edniot i drugiot }e si ostanat so svoeto vnatre{no ubeduvawe. I dvajcata }e smetaat deka se vo pravo. Gospodinot Xilbert, kako veteran od Vietnam, koj e oènet so Malajka ili Vietnamka, i kako takov, ubeden vo svojot bespogovoren pacifis- ti~ki status, i Mat, koj nasproti Âmakedonskata skokotlivost" po albanskoto pra{awe, vo racete drì eden kup dokazen materijal od korpusot na ~ovekovite prava spored site me|unarodni pravno- validni deklaracii i dokumenti. No nitu edniot, nitu drugiot, nema da zamavta so svojot adut. ]e si gi razmenat svoite vizit-karti~ki i }e se pozdravat so ~uvstvo deka nivnata prva sredba }e bide i posledna, no u{te edna{ nema da bidat vo pravo ni edniot ni drugiot,bidej}i vistinata }e si ostane nekade na sredinata, kako i sekoga{, za{to ve}e narednata nedela od nivnata sredba, gospodinot Xilbert }e se predomisli i }e posaka da ja iskoristi mo`nosta eden roden Amerikanec od makedonsko poteklo da zboruva za etni~kata i konfesionalna tolerancija na Balkanot pred negovite amerikanski atendori. Mat Xordan otprvin pokanata }e ja primi so ~uvstvo na odbivnost, no kolku {to vremeto }e odminuva, postepeno }e po~ne da olabavuva negoviot otpor. Nabrgu, toj }e se odyvie oficijalno i }e pojde da ja raskaè svojata voena odiseja so Viola pred mnogubrojnite gosti od site strani na SAD. Slu{atelite }e go sledat so golemo vnimanie ona {to }e im go raskaè toj. Nema da im drì lekcii za verskata i etni~kata tolerancija, nema da im trese prazna slama so la`ni i ispolitizirani frazi za soìvotot. ]e se obide samo da im go prenese svoeto

Hristo Krstevski Pasija po Matej

~uvstvo na otpor, gnev i nemo} pred silite na urivaweto i mrakot, iskreno, otvoreno i ~esno pred svoite pravdoqubivi sonarodnici (a tie, nebare go o~ekuvaa toa, vo eden mig duri i mu aplaudiraa(!) za toa {to do`iveal na svojot krivulest pat), gledaj}i kako pred negovi o~i se urivaat temelite na ovaa nesre}na i izgubena zemja. Se obide samo vo eden mig da napravi paralela pome|u jugot i severot po Gra|anskata vojna vo Amerika, koja kaj niv rezultira{e so golemo i kone~no soedinuvawe na zemjata, za razlika od ovaa tuka{na taratunga, koja zavr{i so celosen i bolen rascep. Od toj moment, Xek Xilbert nema da go ostavi na mira na{iot heroj. Nabrgu }e mu ponudi edna mo`nost so nekoja od mnogute humanitarni ekipi da zaminat vo kratka obikolka na logorite vo Stenkovec i vo voenata baza na Bond-Stil. ]e gi sre}ava slavnite lica na prvata dama na Amerika, Hilari Klinton, na filmskiot super-star Ri~ard Gir, britanskiot premier Toni Bler i koj li u{te ne. Eden den, so xipot na Red-Kros, Xek }e go nagovara da pojdat i do Pe}, kade bi mo`el duri da zapali i sve}a na grobot na Teuta Meksi, alias sestra Viola, samo ako saka. Toj mu stoi na raspolagawe. Dali }e go ispolni svoeto vetuvawe Xek Xilbert, ako navistina go posaka od nego toa?- se pra{uva{e po sto pati otkako mu go frli toj predizvik na masa vo eden patemen razgovor, po edna slu~ajna sredba pred restoranot na MekDonalds, vo centarot na gradot. Dali voop{to e mo`no da se zapali sve}a na ne~ij grob vo ovoj sur i surov Balkan, kade vetri{tata na vojnata, tie ve~no gladni i besni pci, ne prestanuvaat nikoga{ da vijat...?

Hristo Krstevski Pasija po Matej

Toj se smesti na gorniot kat, gotov da zapo~ne so svojata "rabota vo ponaprednata faza", prebaruvaj}i me|u materijalite na tatkovite semplovi* so narodni pesni, ritmi i ora. Sé u{te ne be{e svesen {to navistina treba da stori so niv, so tie ~udni tovari {to gi vle~ka{e so sebe tolku mnogu godini, nebare najskapoceniot del od svoeto nasledstvo, no be{e apsolutno siguren vo edno: vo svojata odluka da prese~e, da raskine so site prethodni vrski i sinxiri {to go vrzuvaa so alkite na porane{nata stvarnost. Instinktivno pritisna na VMRL preku internet. Be{e podgotven da otpo~ne so surfirawe vo nekoj virtuelen grad, sozdaden od negoviot softver i da skr{i nekoj laf-muabet so svojot star i po malku podzaboraven prijatel Avatar. Si go donese od Amerika onoj preskap {lem so dvete male~ki LSD ekran~iwa od prednata strana, ne pogolem od ~ove~ko oko. Sekoe od dvete ekran~iwa e prilagodeno da vi go otse~e vidnoto pole nadvor od vizirot. Pome|u dvete displej~iwa se pravi namerno i fazna razlika, za da se sozdade vpe~atok na Tretata Dimenzija. Toa e {to se odnesuva do setiloto na vidot. Problemot so zvukot se re{ava so {lemot, vo kogo se integrirani i slu{alki, koi se mestat

*semplovi-primeroci, primeri, par~iwa (ang.) Hristo Krstevski Pasija po Matej

direktno na u{ite. Slednata rabota e polo`bata na glavata koga se svrtuva naokolu, ili se pomestuva nagore ili nadolu i vo isto vreme toj ispra}a informacii vo kompjuterot, koj gi vra}a na LSD ekran~iwata. A i samiot {lem e sposoben da simulira vpe~atok na virtuelna realnost, no za postigawe najdobro ~uvstvo na celosna animacija, potrebno e da se vklu~at i ostanatite setila: za miris, dopir i vkus. Tuka se i senzorskite rakavici so kabli od stakleni vlakna, {to se snabdeni so diodi, ili so fototranzistor. [to se odnesuva do mirisot, toa e vo direktna zavisnost so uslovite vo prostorijata. Sega na{iot surfer e podgotven da startuva so VMRL na internet, vo carstvoto na virtuelnata realnost. Vo nekoj od neodamna izgradenite gradovi, naseleni so surferi od site krai{ta na svetot. Vo tie gradovi, sekoj si pravi svoja sopstvena ku}a, svoj sopstven dvor, svoja sopstvena ograda i opkru`uvawe. Vo eden od tie gradovi, sekoj mo`e da si najde nekoj od svoite stari ili novi prijateli, pa duri i svojata qubena li~nost. Ovde e i najinteresniot tip, koj ~eka na vas. Toa e toj, poznatiot Avatar, koj, neli, spored bramanskata religija be{e ispraten od bogot Vi{na da se simne od nebesnoto carstvo na zemjata so cel da go spasi svetot od potop. Ili, barem, nekoj sli~en na nego, no vo sekoj slu~aj, toa e prototipot na prviot virtuelen ~ovek na ova fantasti~no patuvawe vo prostorot na Hrabriot Nov Svet. I tuka se rasprsnale tolku mnogu mo`nosti. Edna od niv e da se zalepi sopstvenata slika na negovoto lice kako tekstura. Hristo Krstevski Pasija po Matej

I - hokus-pokus!

So toa s# e storeno.

Vie ste ve}e vo igrata. [totuku go dobivte svojot Dvojnik vo svetot na Virtuelnata Realnost. Sega moète da se dviìte niz ulicite na ovoj grad kolku {to vi du{a saka, sé e ostaveno na vas, a tamu moète da sretnete surferi od cel svet, tie se tuka, naokolu, okolu op{tite, zaedni~ki mesta za izleguvawe, kade {to se sobiraat, si muabetat, baraj}i i nao|aj}i sé {to }e posakaat, naj~udesnite ne{ta za koi sme sonuvale nekoga{, duri i tainstvenata nasmevka na liceto od Mona Liza, ili re~itata ti{ina i zagado~en molk na belata usta od najpoznatiot klovn na svetot Arlekin, ili staromodniot {pion Xems Bond, tajniot agent 007... i taka natamu. Moète da najdete kogo bilo. Celiot svetski cirkus, so site najsme{ni kreaturi {to koga i da e ste gi sretnale. S# vi stoi na raka. Moète da zboruvate so kogo sakate. [to i da posakate, }e najdete tamu. Nekoi od niv }e vi zboruvaat za najnovite fenomeni i mo`nosti vo svetot na hirurgijata, ili plasti~nata hirurgija, drugi }e se obidat da gi spodelat so vas svoite iskustva od arhitekturata, soobra}ajot, vozeweto koli (osobeno, testiraweto koli), a moèbi duri i za cyber-seksot. Vpro~em, zo{to da ne? Da. Zo{to da ne? Toa e samo pra{awe na vkusot, }e re~e nekoj isklu~itelno zagrièn tip za taa neizbe`na tema na òltiot pe~at. Hristo Krstevski Pasija po Matej

No {to i da kaàt, ili storat, tie }e najdat na~in da go otkrijat tainstvenoto zna~ewe na na{ite soni{ta, ostanuvaj}i budni i sprotistavuvaj}i se na vladeeweto na koj i da e tiranin, oble~en vo ogledala i molwi, vo temnata zona na smrtonosnoto kralstvo na kokainot, ha{i{ot i LSD. Noviot porok e roden. Novata ekstaza mu e dadena na ~oveka. Toa e surfiraweto niz svetot na Virtuelnata Realnost. Taa straotna sila na Hrabriot Nov Svet }e otvori nov svetogled pred na{ite o~i: - ]e gledame ko~ii na neboto i prekrasni gradini na dnoto od okeanite (Novata Atlantida? Noviot brod Titanik?) bez kakvo i da e opojno sredstvo. Da. Toa e svetot na kompjuterite. Toa e svetot na Virtuelnata Realnost. Ovoj silen apel protiv drogata na internet, na{iot heroj }e go pro~ita bez nekoj osoben interes. Toj saka{e ne{to drugo. Ne{to novo. Saka{e da se vrati nazad. Dlaboko nazad vo svojot ìvot. Do poslednoto koren~e i ìla na svoeto ìvotno steblo. Do Primalniot Krik. Toj saka{e da uznae ne{to drugo i ne{to mnogu poìvo, da ja raskine vrskata, da ja rastera maglata, da ja otfrli pajaìnata od taa bezbolna lesnotija na izli{nata sigurnost, da se izbavi za mig od ovaa odvratna realnost {to n# pritiska do dnoto na site dna i da se vivne visoko, mnogu visoko, vo nekoja ìva fantazija, vo nekoja razigrana imaginacija. Da dobie krilja. Kriljata na Siljan [trkot. I najposle, nekade otade AURORA BOREALIS, ili kon krajot na sprotivnata strana od svetot, toj }e go najde izvorot na svoite predci, kade {to negoviot Hristo Krstevski Pasija po Matej dedo, negovata baba i negovite roditeli se pretvoraat sebesi vo {trkovi. Na nekoj dale~en i pust ostrov. I moèbi i toj }e se vrati. Vo Raven. Vo svojata rodna zemja. Kon svojot oxak i kon svoite }eramidi, pravej}i go svoeto gnezdo i gledaj}i ja na{ata posledna igra na KIKARA, ili GNILA KOBILA, kako {to ja vikaat nekade. Nabrgu. Naprolet. Jahu-u- u! Samo Viola }e bide pove}e nalik na lebed. Na bel lebed. Avatar nema da gi odbeleùva datite na vremeto i na nastanite vo ovoj brodski dnevnik, ili BLOG, kako {to toa popularno se narekuva denes, za{to toj }e patuva vo najdlabokoto minato i vo najdale~nata idnina, neome|ano, neograni~eno, oti negovoto vreme e nemerlivo i postojano, i kako {to velat pou~enite c i k l i ~ n o, a ne istorisko, ili ona {to odi vo prava linija, ili u{te poprosto: vremeto na bajkite i prikaznite, kako {to velime nie, obi~nite lu|e. Toj moèbi }e go sme{a ili duri zbrka nekade i nekoga{ minatoto so onaa dobro poznata vovedna bajkovita re~enica "si bilo edna{ odamna", ili idninata so onaa drugata Âpreku sedum reki i moriwa i zad sedum planini", no toa ne e ni va`no. Ovde ovaa zbrka }e nastane po negova volja, a ne po negova vina. Od druga strana, negoviot brod }e bide mo{ne neobi~en, ploven, no istovremeno, i leta~ki objekt, vselensko letalo, koe }e se vivne visoko nad oblacite. Negovoto dvièwe po pati{tata, pak, }e se podrazbira samo po sebe. I najposle, nie slu{ame skoro sekojdnevno za tolku mnogu NLO-a vo vselenata, okolu nas, za tolku mnogu vonzemni su{testva, pa toga{ zo{to da ne Hristo Krstevski Pasija po Matej slu{neme ne{to i za AVATAR, ve{ta~kiot Dvojnik na Na{iot Heroj. Da. Ajde da zememe zalet i da po~neme so odbrojuvaweto...

Toj }e bide tamu. Denes. Ili utre. Ne e va`no. Da vidime. Ponedelnik. Vtornik. Sreda...Ne. Nedela pove}e bi odgovaralo. Da. Nedela nautro. Na prvi juli. So Pan-Am, se razbira. Toga{-doviduvawe! ÂPosledniot pe~albar od na{ite, najmladata preselna ptica, }e letne kon stariot kraj," toa be{e napi{ano vo negoviot brodski dnevnik, vo negoviot blog. Toj }e se vrati na svoite koreni. ÂStariot kraj - kade e toa, po |avolite?" ÂVo Makedonija." ÂMakedonija - kade?" ÂEden ~ekor potamu od Itaka na Odisej." ÂNe razbiram." Â]e razbere{." ÂKoga?" ÂEden den. Mo`ebi skoro. Mnogu skoro."

April, 2006