BRKINSKA SLEMENSKA CESTA V FUNKCIJI RAZVOJA TURIZMA

»Brkini so gospodarsko zaostalo, nerazvito območje, s posebnimi demografskimi in strukturnimi problemi. Zaradi odmaknjenosti so bili v preteklosti zapostavljeni, neupoštevani v regionalnem razvoju in spadajo med marginalna slovenska območja«.

(Barborič B., Bobič Ž., Borko S., Dobravc M., Pirc J., Problematika slovenskega podeželja na primeru Brkinov, 2001)

Hrpelje, julij 2007 1. UVOD

Brkini so flišnato hribovje, ki se razteza med zgornjo Pivko, Vremščico, Matarskim podoljem, Krasom in Snežniško planoto. V širšem smislu bi jih lahko opredelili kot prehodno pokrajino med dinarskim celinskim svetom in primorskim svetom.Lega in razpotegnjenost pokrajine, ki je ujeta med dvema višjima kraškima predeloma Dinarskega sveta, je razpotegnjena v dinarski smeri severozahod-jugovzhod. V smereh jugovzhod in severozahod pa je mezoregija veliko bolj odprta in prehodna (Tomažič J, 2006Šebenik, 1996) Obsegajo približno 350 km2. Podrobnejša razčlenitev območja nakazuje obstoj mikroregije ilirskobistriške kotline z zgornjo dolino reke Reke s središčem v Ilirski Bistrici, mikroregije hribovitih Brkinov s spodnjo dolino reke Reke oziroma Vremsko dolino, ki pa nima skupnega gravitacijskega središča, temveč gravitira na različne strani (, , Divača, Sežana, Pivka, Ilirska Bistrica). Južni predeli Brkinov so bili tradicionalno navezani najprej na Reko, v zadnjem času pa na . Posledično Brkini niso samostojna regija v nobeni obstoječi regionalizaciji Slovenije.

Območje je upravno razdeljeno med štiri občine: Divača, Hrpelje-Kozina. Ilirska Bistrica in Pivka. Nadmorska višina območja je med 400 in 600 metri, ponekod doseže tudi 800 metrov. Najvišje ležeči kraj so Artviže, pri cerkvici sv. Socerba namerimo 817 metrov nadmorske višine. Najnižja točka je v soteski reke Reke, pred vhodom v Škocjanske jame pri 317 metrih nadmorske višine (Šebenik, 1996).

Za Brkine je značilna demografska ogroženost. Največje število prebivalcev je bilo med letoma 1890 in 1910 (cca 15.000). Leta 1991 beležimo le še 7.469 prebivalcev, kar je polovica manj kot leta 1910 (Barbič, 1996). Isti avtor ugotavlja, da vedno večjo prevlado starejših prebivalcev, saj delež prebivalcev nad 60 let ponekod že presega 30%. Podpovprečna sta tudi izobrazbena struktura in število članov gospodinjstev.

V Brkinih se je hkrati z zmanjševanjem števila prebivalstva nižal tudi delež kmečkega prebivalstva – med letoma 1961 in 1991 se je zmanjšal s 40,7 % na 9,1 %. Zaradi pomanjkanja delovnih mest v samih Brkinih se prebivalci zaposlujejo v občinskih središčih, v obalnih mestih, nekaj pa jih dnevno migrira v Ljubljano (Barborič et al, 2001). Posledica dnevnih migracij je, da se naselja preobražajo v spalna naselja.

Zelo pomemben infrastrukturni dejavnik razvoja je bila izgradnja brkinske slemenske ceste leta 1978. V grobem bi lahko rekli, da je severni del Brkinov prometno bolj navezan na osrednji del Slovenije, južni predeli Brkinov pa bolj na primorskega.

Glavno razvodno sleme se začenja na vzpetini Ajdovščina z 804 metri nadmorske višine nad vasjo in poteka do vasi Artviže, mimo vasi Mrše in Orehka vse do vasi Tatre. Od tu proti vzhodu poteka vse do vasi Harije. V nadaljevanju se razvodno sleme pomakne proti jugu. Na severni strani glavnega razvodnega slemena se v smeri od vzhoda proti zahodu nahajajo potoki Klivnik, Posrtev, Suhorca, Padež in Sušica.

2 Na južni strani razvodnega slemena se pojavljajo potoki, ki se končajo v slepih dolinah. To so potoki: manjši potoki v slepih dolinah Hrušiške ponikve ter Brdanska dana, potok Mrzlik in Okroglek v slepi dolini pri Malih Ločah, potoka Perilo in Torkov potok v Jezerini, potoki v manjših slepih dolinah pri vaseh Hotična, Slivje in Velike Loče, potok Brsnica v Odolini ter potok Ločica v Brezovici. Vode, ki ponikajo na južni strani Brkinov prihajajo ponovno na površje na Hrvaški strani pri Buzetu in pri nas v Rižani (Šebenik, v: Tomažič 2006).

3 2. LJUDJE IN KRAJI OB SLEMENSKI CESTI

Demografska slika občine Hrpelje-Kozina kaže na upadanje števila prebivalcev. Še posebej je upad števila prebivalstva izrazit v Brkinih. Tabela prikazuje gibanje prebivalstva v Brkinih na primeru občine Hrpelje-Kozina.

Ime naselja 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002

ARTVIŽE 153 144 118 83 71 51 54 54 BAČ PRI MATERIJI 160 188 131 148 135 108 97 108 BEKA 120 131 150 62 38 33 19 19 BREZOVICA 312 293 250 148 136 108 94 86 121 168 144 74 66 54 42 42 539 549 499 264 160 121 82 75 GRADIŠČE 317 317 268 189 189 164 153 164 GRADIŠICA 68 63 53 33 32 28 33 33 HOTIČNA 129 140 108 92 76 87 67 60 HRPELJE 252 373 281 396 427 578 702 665 JAVORJE 287 306 330 253 224 216 194 145 KLANEC 133 150 149 163 148 100 101 99 KOVČICE 168 160 171 106 85 68 58 60 KOZINA 83 192 273 272 414 517 548 572 0 0 0 38 31 47 51 73 MARKOVŠČINA 242 213 189 147 135 113 119 115 112 122 89 70 71 56 60 57 166 167 165 63 52 40 38 38 MRŠE 87 89 91 44 28 40 41 41 109 111 92 86 67 66 63 66 313 397 398 226 229 218 212 187 216 228 150 119 104 90 96 101 20 10 10 30 22 1 0 0 OREHEK 104 88 78 37 25 19 18 18 108 99 119 65 55 59 52 52 POLJANE 300 341 333 115 58 32 13 13 POVŽANE 179 184 152 91 89 86 85 101 PREŠNICA 444 426 447 239 217 189 146 133 RITOMEČE 61 53 67 49 55 55 47 47 RODIK 455 424 366 294 277 263 263 288 ROŽICE 138 140 127 88 81 68 70 65 SKADANŠČINA 126 119 92 60 56 49 40 40 SLIVJE 227 176 177 139 133 132 125 108 SLOPE 227 211 191 125 95 90 77 69 TATRE 279 315 263 156 71 70 62 54 TUBLJE 155 124 113 102 88 90 97 137 VELIKE LOČE 122 136 109 69 71 61 53 53 VRHPOLJE 122 136 109 69 71 61 53 79 OSTROVICA* 15 SKUPAJ 7154 7483 6852 4804 4382 4228 4125 4117

Vir: SURS, Popisi prebivalstva

4 Število prebivalcev ob slemenski cesti za naselja Tatre, Orehek, Mrše, Artviže (brez Ostrovice, ki je bila do leta 2006 v Občini Divača).

Število prebivalcev ob slemenski cesti

700 600 500 400 Število prebivalcev 300 200 100 0 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002

Vir: SURS, Popisi prebivalstva

BREZOVO BRDO- na Brezovem Brdu (653 m), brezovski, Brezovci (144, 74, 42 preb.). Gručasta vasica na južni strani osrednjega slemena Brkinov je tipično slemensko naselje.Severno od nje so neizraziti vzpeti Praprotno Brdo (687 m) in Na hribu (684 m). Dostopna je pri krajevni cesti iz Gradišča pri Materiji. Prebivalci se preživljajo z živinorejo, pomembno je tudi sadjarstvo. Od cerkve Sv. Petra in Pavla so ostale le razvaline.

GRADIŠČE PRI MATERIJI- v Gradišču (600 m), gradiški, Gradiščani (268, 189, 153 preb.). Razpotegnjeno, v jedru gručasto naselje v Podgrajskem podolju leži ob glavni cesti Kozina-Rupa in ob krajevni cesti proti Ritomečom. Ima zavetno lego ob južnem vznožju Brkinov. Proti severu in jugu je površje močno zakraselo, tu so številne vrtače, Martinska jama in druge manjše jame. Vkraju je razvita obrt, v njem je tudi obrat tovarne Droga. Onstran glavne ceste stoji cerkev sv. Primoža.

GRADIŠICA- na Gradišici (650 m), gradiški, Gradišani (53, 33, 33 preb.). Gručasta slemenska vasica na jugozahodni strani Brkinov leži ob cesti Materija-Artviže. Razmere za kmetijstvo niso ugodne zaradi težkih, zakisanih tal in privetrne lege. V gozdovih je veliko borovnic in gob. Na jugu se vzpenja razgledni hrib Sv. Križ (671 m), vrh katerega stoji cerkev, ki so jo iz sv. Križa preimenovali v Marijino brezmadežno spočetje. Do leta 1992 se je naselje imenovalo Gradiščica.

HOTIČNA- V Hotični (570 m), hotiški, Hotičani (108, 92, 67 preb.). Gručasto naselje leži na jugozahodnem vznožju Brkinov,kjer flišno površje že prehaja v apneniški svet Podgrajskega podolja. Kraj leži ob Malem potoku, ki južno od njega na koncu značilne slepe doline, poimenovane po naselju, ponikne v brezno Ponikve. Obdajajo ga na severozahodu hrib Majnik (685 m), na severu Sv. Pantelej z istoimensko cerkvijo in na jugovzhodu Gavje (661 m). V okolici je več kraških jam.

5

HRPELJE- v Hrpeljah (490 m), hrpelski, Hrpelci (281, 396, 702 preb.). Večje obcestno naselje z gručastim jedrom leži v spodnjem, zahodnem delu Podgrajskega podolja, ob cesti Kozina-Rupa. Staro kmečko jedro Na Gorici je na gričku ob vaški poti južno od drugih delov naselja. Tu je tudi župnijska cerkev sv. Antona. V zadnjem času je zraslo veliko hiš in stanovanjskih blokov. Na severozahodu sta nad sosednjo Kozino, od katere naselje loči železnica Divača-Koper, hriba Polanšek (687 m) in Videž (664 m), proti severovzhodu pa je svet odprt, zato je naselje izpostavljeno vetrovom. V okolici je veliko neobdelanih kraških dolov, med njimi najgloblji, 94 m globoki Hrpelski dol z njivami na dnu. V Hrpeljah so tovarni kovinske industrije in steklarna, kjer je zaposleno tudi okoliško prebivalstvo. Naselje ima več središčnih funkcij.

JAVORJE- v Javorju (605 m), javorski, Javorci, (330, 253, 194 preb.). Razloženo naselje z gručastim jedrom leži v južnem delu Brkinov, ob cesti Obrov-Pregarje. Knaselju spadajo tudi zaselki, ki ležijo na zahodu ob Torkovem potoku in potoku Perilu: Pogaran, Torek, Mlini, Pitanec in Metljak. Pomembni kmetijski dejavnosti sta živinoreja in sadjarstvo. Na robu vasi stoji cerkev sv. Janeza Evangelista. Jugozahodno pod vasjo je na stiku fliša in apnenca slepa dolina Jezerina. Na koncu doline ponikne potok Perilo.

KOVČICE- na Kovčicah (660 m),kovčanski, Kovčani, (171, 106, 58 preb.). Gručasta slemenska vas na južni strani Brkinov leži ob cesti Gradišče pri Materiji-Tatre. Na severu je na vrhu vzpetina sv. Štefan (713 m) istoimenska cerkev.

KOZINA- na Kozini (497 m), kozinski, Kozinci(273, 272, 548 preb.). Deloma obcestno, deloma gručasto središčno naselje na zahodnem obrobju Podgrajskega podolja od sosednjih Hrpelj loči železniška proga Divača-Koper. Ima pomembno prometno lego ob križišču Trst-Reka in -Koper. V okolici je zelo zakrasel, z borom pogozden svet. Na severu se vzpenjata Videž (664 m) in Polanšek (687 m). Kozina se je razvila šele v času graditve železnic. Po 2. svetovni vojni je bilo za to območje značilno močno priseljevanje. Večina krajanov dela v Hrpeljah. Precej jih je zaposlenih v prometu. Tu so izpostave več špedicijskih podjetij.

MARKOVŠČINA- v Markovščini (565 m), markovski, Markovci (189, 147, 119 preb.). Gručasta vas v osrčju Podgrajskega podolja leži ob cesti Kozina-Rupa. Okolica je močno zakrasela tu so številne vrtače in majhni kraški doli. V severnem delu vasi stoji cerkev sv. Antona Padovanskega. Severovzhodno od naselja je blizu ceste proti Slivju kraška jame Dimnice, bliže vasi pa Martinska jama.

MATERIJA- v Materiji (513 m), materijski, Materijčani (89, 70, 60 preb.). Večinoma obcestna vas v osrednjem delu Podgrajskega podolja leži ob cesti Kozina-Rupa. Na jugozahodu je hrbet Reber z najvišjim Matarskim vrhom (803 m), na severovzhodu so razgibana slemena Brkinov s slepimi dolinami na vznožjih. Najbližji sta Brezovica

6 in Odolina. Okoliški svet je močno zakrasel in slabo rodoviten. Vaščani so zaposleni v domačih tovarnah, obratih Atech d.o.o in Intervela d.o.o., v Hrpeljah in Podgradu. Po vrtovih so številne opuščene ledenice, ki so bile glavni vir zaslužka. V 19. stoletju.

MIHELE- v Mihelah (428 m), mihelski, Mihelci (165, 63, 38 preb.). Obmejna gručasta vasica nad potokom Glinščico leži kilometer južneje od ceste Kozina-mednarodni mejni prehod Krvavi Potok. Najbližje državni meji z Italijo je pokopališče s cerkvijo sv. Elija, postavljeno v spomin na uskoke, ki so ustanovili vas Drago onkraj meje.

MRŠE- na Mršah (715 m), mrški, Mršani (91, 44, 41 preb.). Slemansko naselje v južnem delu Brkinov leži ob cesti Markovščina-Artviže, na razvodnem slemenu med potokom Padežem, ki odteka proti severu v ponikalnico Reko in potoki, ki se odmikajo proti Podgrajskem podolju, kjer na stiku z apnencem poniknejo. Precej vaščanov dela v Materiji in Hrpeljah.

OBROV- V Obrovu (577 m), obrovski, Obrovci (398, 226, 212, preb.). Gručasto naselje v Podgrajskem podolju leži ob križišču cest Kozina-Rupa in Golac-Javorje. Prislonjeno je na pobočje vzpetine Gradne (632 m). Del naselja Mandrija je ločen od jedra vasi. Pomembna sta živinoreja in poljedelstvo.Zaposleni včasih delajo v Hrpeljah, Kozini in Podgradu. Severozahodno od vas je slepa dolina Jezerina, kjer so leta 1961 postavili večjo opekarno, ki pa je že opuščena. Cerkev Gospodovega oznanjenja z lepimi figuralnimi konzolami v prezbiteriju iz prve polovice 15. stoletja stoji na samem zahodno od naselja.

ODOLINA- v Odolini (500 m), odolinski, Odolinčani (10, 30, 0 preb.). Obsežna slepa dolina potoka Brsnice na južnem pobočju Brkinov je dostopna z glavne ceste Kozina- Rupa po cesti, ki se odcepi pri Baču pri Materiji. Na vzhodu jo zapira hrib Majnik (685 m), na severu Medvedje čelo (660 m) in na zahodu Greben. V severnem delu doline stoji grajsko poslopje, ki je bilo last baronov Marenzzi. Posestvo in grad so leta 1945 nacionalizirali in tu ustanovili kmetijsko posestvo. V gradu so živeli delavci z družinami, v sedemdesetih letih pa so se odselili, tako, da je naselje danes opuščeno. Severno od gradu je cerkvica sv. Petra z vklesano letnico1636.

OREHEK PRI MATERIJI- na Orehku (710 m), orehovski, Orehovci (78, 37, 18 preb.). Obcestna slemenska vas stoji na razvodnem slemenu v južnem delu Brkinov. Na jugozahodu je neizrazita vzpetina Lukovica (748 m). Vas je dostopna po krajevni cesti, ki se med Materijo in Markovščino odcepi od ceste Kozina-Rupa. Zaradi odmaknjenosti naselja se število prebivalcev naglo zmanjšuje.

RITOMEČE- v Ritomečah (630 m), ritomeški, ritomečani (67, 49, 47 preb.). Gručasto naselje v Podgrajskem podolju leži ob vznožju Brkinov, na stiku nepropustnega fliša in prepustnega apnenca, med slepima dolinama Velikimi Ločami in Jezerino. Dostopno je pri cesti iz Gradišča pri Materiji, ki se v vasi razpre in vodi do Kovčic in Brezovega Brda

7

RODIK- v Rodiku (577 m), rodiški, Rodičani (366, 294, 263 preb.). Gručasto naselje na zahodnem vznožju flišnih Brkinov leži na prehodu na Kras nad staro cesto Divača-Kozina. Vzhodno od vasi se vzpenja hrib Ajdovščina (804 m), na jugu pa Krasič (673 m). Pomembni kmetijski panogi sta kmetijstvo in sadjarstvo. Zaposleni vaščani delajo v Divači, Hrpeljah in Kozini. V južnem delu vasi stoji župnijska cerkev sv. Trojice iz sredine 17. stoletja. Dokler so spravljali led v ledenico v Kačičah, so v Rodiku vzdrževali 32 kalov. Na pobočju Ajdovščine so ostanki gradišča. Verjetno je tu stal rimski Rundictes.

ROŽICE- v Rožicah (515 m), rožiški, Rožičani (127, 88, 70 preb.). Gručasto naselje v Podgrajskem podolju leži ob vznožju flišnih Brkinov. Do naselja vodi cesta, ki se od glavne ceste Kozina-Rupa odcepi blizu Materije. Pred vasjo je češnjev drevored. Obdelovalne zemlje je največ na jugu, severno od vasi je gozd. Vaščani so zaposleni v Materiji, Hrpeljah in na Kozini.

SLIVJE- v Slivju (588 m), slivarski, Slivarci (177, 139, 125 preb.). Obcestno naselje na južnem vznožju Brkinov leži tik nad zakraselim Podgrajskim podoljem. Dostopno je po cesti, ki se v Markovščini odcepi od glavne ceste Kozina-Rupa. Na vzhodu se vzpenja hrib Gavje (661 m), na severovzhodu pa Lukovica (748 m). Zahodno pod vasjo teče Slivarski potok, ki ponikne v Slivarskih ponikvah. Blizu ceste proti Markovščini je kraška jama Dimnice. Na robu stoji župnijska cerkev sv. Martina s konca 17. stoletja s freskami Toneta Kralja.

SLOPE- v Slopah (630 m), slopenski, Slopenci (191, 125, 77 preb.). Gručasto naselje leži na podnožju skrajnih zahodnih obronkov flišnih Brkinov, ki pod njim prehajajo v zakraseli svet Podgrajskega podolja. Dostopno je po cesti,ki se v Tubljah pri Hrpeljah odcepi od glavne ceste Kozina-Rupa. Na jugovzhodu je vzpetina sv. Križ (668 m), ki kraj varuje pred burjo. Na njej stoji istoimenska cerkev. Glavna kmetijska panoga je živinoreja. Vas naj bi bili po ustnem izročilu ustanovili Čehi, to pa potrjujejo nekatera rodbinska imena.

TATRE- na Tatrah (744 m), tatrski, Tatrci 8263, 156, 62 preb.). Gručasta slemenska vas stoji vrh slemena v osrčju Brkinov, tik pod Stražo (758 m). Dostopna je po cesti iz Podgrajskega podolja, ki se odcepi v Markovščini, s ceste Obrov-Prem po odcepu iz Huj iz doline reke Reke, kjer je odcep pri Bujah. Glavna kmetijska dejavnost je živinoreja. V okolici so obširni bukovi in hrastovi gozdovi, kjer je veliko gob. Na robu vasi stoji ob pokopališču cerkev sv. Janeza Evangelista.

TUBLJE PRI HRPELJAH- v Tubljah (501 m), tubeljski, Tubeljci (113, 102, 97 preb.). Gručasto naselje v zahodnem delu Podgrajskega podolja leži ob cesti Kozina-Rupa. Površje je močno zakraselo. Južno od naselja je globok kraški dol Škrotnik, severno pa malo plitvejši Glivnik. Glavna vira dohodka sta živinoreja in zaposlitev v Hrpeljah in na Kozini.

VELIKE LOČE- v Velikih Ločah (550 m), ločanski, Ločanci (109, 69, 53 preb.). Gručasto naselje na južnem vznožju Brkinov, leži ob krajevni cesti, ki se od ceste

8 Kozina-Rupa odcepi v Markovščini. Naselje je na robu dvojne slepe doline Lok, na stiku nepropustnega fliša in zakraselega apnenca, kjer oba potoka ponikneta v istem ponoru. Glavna kmetijska panoga je živinoreja.

9 4 TURIZEM V BRKINIH

4.5 TRENDI DOMA IN V EVROPI

Trendi razvoja turistične dejavnosti se gibljejo v smeri zagotavljanja varnosti, zadovoljevanja emocionalnih in duhovnih potreb. Obdobje informacijskih tehnologij in tehnološke revolucije se spreminja v dobo doživetij in uresničevanja fantazij oz. v tako imenovano » družbo sanj«. Turisti si v prvi vrsti želijo aktivnosti in doživetij, ki zavzemajo primarno pomembnost pri izbiri turistične ponudbe. Iz navedenega izhaja trend rasti povpraševanja po avtentičnih izkušnjah, vključno s spoznavanjem kulture, narave, družbe.

Najpomembnejši trendi, ki bodo vplivali na turistično povpraševanje v prihodnosti so:

1. Potovanja bodo v prihodnosti cenejša, krajša in intenzivnejša. Več potovanj bo bliže domu, zato pričakujemo hitrejšo rast kontinentalnih in počasnejšo rast med – kontinentalnih potovanj. Vsekakor bo povečana mobilnost in frekventnost prebivalstva.

2. Potovanja so vedno bolj specializirana in izobraževalno naravnana, saj si obiskovalci želijo poleg počitka tudi spoznavanje novih krajev, običajev kulture in ljudi. Počitnice niso zgolj potrošnja, ampak vedno bolj tudi investicija v znanje.

3. Čas je vedno bolj dragocen, zato ga želijo obiskovalci maksimalno izkoristiti. Na eni strani se pojavijo povpraševanja po kratkih oddihih, tematskih parkih, športnih in sprostitvenih centrih ( wellness turizem ), križarjenjih, na drugi strani pa se odpira trg za tiste, ki se želijo spočiti, oddahniti od stresnega vsakdanjega življenja in uživati brez aktivnosti.

4. Hitrejša rast individualnih potovanj in upad tradicionalnih letalskih potovanj.

5. Občuten porast » touring » počitnic, kjer so potovanja prilagojena manjšim in fleksibilnejšim skupinam. Gostje bodo pričakovali večjo vrednost za manj denarja, kar pomeni porast povpraševanja po cenejših potovanjih in kakovostnejših storitvah ( npr. Easy jet ). 6. Povečuje se povpraševanje po skupno oblikovanih proizvodih, ki pokrivajo namestitev in programsko ponudbo.

6. Elektronska tehnologija spreminja način življenja, zato v veliki meri vpliva na razvoj potovalne industrije. Vedno več bo »online rezervacij« in povečalo se bo število »last minute« potovanj. S pomočjo centralno podatkovnih baz bomo spoznavali potrošnikove navade, interna video tehnika pa bo omogočala vnaprejšnji pogled v vse kotičke, kar predstavlja nedvomno izziv za turistične delavce.

7. Vedno večja ozaveščenost prebivalstva glede varovanja okolja in varnosti, zato bodo privlačnejše čiste, urejene in varne destinacije.

8. Poslovni turizem, ki temelji na ponudbi paketov za poslovne goste je v porastu.

10 Potrošnja poslovnih gostov je višja, kot pri počitniških gostih, vendar poslovna potovanja postajajo bolj varčna.

9. Upadajoča stopnja rasti prebivalstva posledično vpliva na vse večji delež starejše populacije v industrializiranih deželah. Ta segment ljudi potuje v oddaljene destinacije in na kulturno obarvana potovanja, kjer relativno veliko potrošnjo.

10. Vzporedno z demografskimi spremembami postaja trg vedno bolj segmentiran, zato bo vedno večji porast samskega in seniorskega turizma, trg družinskih počitnic ostaja na približno enaki ravni.

11. Izdatki za potovanja se bodo povečali hitreje, kot za druge dobrine na račun vse pogostejših in krajših potovanj.

12. Turisti bodo iskali nove, privlačne in zanimive destinacije, ki bodo alternativna klasičnim. Sezonskost postaja trženjska priložnost.

13. Da bi preprečili uničenje, ki ga povzroča predvsem masovni turizem in ohranili pozitivne učinke, ki ga ima za lokalno prebivalstvo in za turiste, se v svetu poudarja turizem kot trajnostni razvoj, ki ohranja okolje, kulturno dediščino in odnose v neki družbi.

4.6 KRATKA ANALIZA STANJA TURIZMA V BRKINIH

Avtorji prispevka »Problematika slovenskega podeželja na primeru Brkinov« omenjajo kot prehodnost regije kot velik razvojni potencial. K temu dodajajo prehodne turiste (potnike), ki predstavljajo potencialni vir zaslužka, ki bi lahko bil usmerjen v bolj intenziven razvoj turistično gostinskih dejavnosti. Po mojem mnenju je najpomembnejša razvojna možnost Brkinov tesna povezava kmetijstva in turizma. K temu nas navajajo ugodne klimatske razmere, neokrnjena narava, bližina tržaškega bazena, bližina slovenske in hrvaške obale, povečano povpraševanje po tovrstnih turističnih produktih, tradicija v kmetovanju.

»Pri razvoju turizma na obravnavanem območju je pomembno tudi privabljanje oz. zaustavitev glavnih turističnih tokov, ki gredo po avtocesti mimo Brkinov. Zato bi bilo potrebno postaviti turistične (večjezične) informativne table že ob samem izvozu z avtoceste pri Kozini.

Tudi na samih Brkinih ni nobenih informacijskih tabel in smerokazov, ki bi usmerjali in informirali obiskovalce o naravnih in kulturnih znamenitostih. Pomembno vlogo pri razvoju turizma v Brkinih ima Turistično informacijski center (TIC) s sedežem v Ilirski Bistrici, ki je bil ustanovljen leta 1998. V okviru ponudbe TIC so izdelane tudi štiri tematske poti: Brkinska sadna pot 1 in 2, Kettejeva pot ter Pot Toneta Kralja (Cerkev v Slivju).

Na širšem območju Brkinov deluje več turističnih društev, od katerih bi izpostavili Turistično društvo Dimnice Slivje, Turistično društvo Rodik, Jamarsko društvo Dimnice, v divaški občini pa TD v Vremski dolini. Od tujih gostov prevladujejo v glavnem Italijani; ti prihajajo individualno, neorganizirano. Med njimi so priljubljeni

11 gostinski lokali z domačimi specialitetami. Prav gostinsko ponudbo pa bi morali na celotnem območju Brkinov izboljšati oz. z njo sploh začeti. Npr. naselje Slivje nima gostilne in tako ne morejo niti za kratek čas zadržati številnih obiskovalcev jame Dimnice. Na drugi strani je primer gostilne Ambrožič v vasi Barka v severnem delu Brkinov, ki s svojimi domačimi specialitetami in gostoljubnostjo vsak vikend privablja številne italijanske goste, čeravno v okolici vasi ni ne naravnih ne kulturnih znamenitosti.

Zaradi prehodne lege Brkinov med Italijo in Hrvaško predstavljajo prehodni potniki po Matarskem podolju potencialni vir zaslužka za intenzivnejši razvoj turistično gostinskih dejavnosti. Italijanske goste pa bi lahko zadržali v Brkinih tudi z večjo promocijo turističnega lova na divjad. Za Brkine je značilna velika gozdnatost (65 %), kar pogojuje večji stalež divjadi in ugodne razmere za rast gob.

Ugodni rastiščni pogoji za gobe privlačijo veliko gobarjev, ki nekontrolirano pobirajo velike količine gob in s tem siromašijo gozdove. Tako gobarjenje v Brkinih zaenkrat ostaja problem zaradi prevelikega števila gobarjev, lahko pa bi postalo del turistične ponudbe, se strinjajo domačini.

V ponudbo t.i. vikend turizma in izletniškega turizma bi lahko vključili tudi jahalno šolo in jahanje na terenu, pa že obstoječo geološko pot in tudi Evropsko pešpot E6 oziroma slovensko planinsko transverzalo (Škocjanske jame - Artviže - Markovščina). Brkinske ceste so v večini asfaltirane z zelo malo prometa in zato kot take zelo primerne za kolesarjenje. Po Brkinih vodita kolesarski poti št. 16 in 17. Za šolske skupine in druge obiskovalce pa bi lahko uredili še različne učne poti: geomorfološko, geološko in etnološko. Poleg bogate naravne dediščine imajo Brkinci tudi bogato kulturno dediščino, s katero bi lahko bolje promovirali Brkine. Pustni običaji so še danes velik dogodek v nekaterih vaseh Brkinov.

Na južnem delu Brkinov, natančneje ob cesti Reka - Trst, so v nekaterih vaseh ljudje ohranili poseben pustni običaj. V Hrušici ta običaj imenujejo škoromatija, pustne šeme pa škoromate. Škoromati so skupno ime za številne pustne šeme na območju Brkinov (prepeljuhar, cigan in ciganka, debeluhar, itd). Kot skupine nastopajo v Podgradu in Hrušici, do nedavna pa je bilo škoromatenje razširjeno na veliko večjem območju in tudi v daljšem obdobju.

V Brezovici in v Harijah obnavljajo ljudski običaj "žegnanja konj" pred vaško cerkvijo Sv. Štefana, ki goduje dan po Božiču, 26. decembra. V ljudskem izročilu je Sv. Štefan - mučenik tudi zaščitnik konj. Žegnanje konj, kot se je reklo, se je ohranilo še nekaj let po drugi svetovni vojni. Leta 1994 pa je skupina ljubiteljev konj iz Ilirske Bistrice, ki so se jim pridružili tudi domačini iz Harij in okolice, uspešno izvedla obnovitev starega običaja, ki je skoraj zbežal iz spomina in zavesti, čeprav le za skupino sedmih konj.

Takšnih in drugačnih običajev bi morali obuditi še več, da ne bodo ostali le spomin na nekoč živahno družabno življenje v Brkinih, hkrati pa bi privabili številne obiskovalce in s tem pripomogli k razvoju Brkinov.

12 Običaj je še vedno v navadi v Tatrah in Podgorju. To je običaj, da se po nedeljski maši družijo ljudje na plesu. Po plesu je kosilo. Za kosilo jedo juho iz pršutove kosti in pršut. V Pregarjah je bil običaj povezan s praznikom cerkvenega zavetnika sv. Lovrenca, ki se praznuje 24. junija.

V novejšem času se na območju Brkinov uveljavljajo tudi kulturni dogodki, kot so Premska srečanja slovenskih pesnikov in pisateljev v Premu, kjer sta se rodila pesnik Dragotin Kette ter pesnik in esejist dr. Bogomil Fatur.

V okviru turistične ponudbe je potrebno posebej poudariti promocijo in trženje posebnosti Brkinov. Primer vasi, kjer so se tega že lotili so Slivje. Na sedaj že tradicionalnih Češpovih dnevih, ki se začanjajo vsako prvo nedeljo v septembru in jih organizira Turistično društvo Slivje prikazali tudi žganjekuho. Domačini radi povedo, da so prišli postopek žganjekuhe posneti celo z nacionalne televizije. Sicer pa se te osrednje vaške prireditve udeleži okoli 2000 ljudi od vsepovsod. Prireditev, ki se tri dni odvija od jutra do večera, domačini popestrijo z gledališkimi igrami v šotoru in v jami Dimnice. Domačini si tudi zelo prizadevajo ohraniti tradicijo oglarjenja in jo ponovno oživiti na prireditvi t.i. Češpovem vikendu. Poleg sliv ter z njimi povezanimi dobrotami in običaji so Slivarci v turistično ponudbo svojega kraja vključili tudi "štirne" v hišah - še eno od posebnosti Brkinov, ki si jo je možno ogledati v hiši pri Solarjevih (Slivje 29).

Slivje so še enkrat "popeljali v svet" s pomočjo nacionalne televizije, ki je prišla posneti edini še ohranjen kal in obrezovanje dreves. Kot so dokazali, lahko Brkini zažive s prodajo in promocijo brkinskih posebnosti: brkinskim sadjem (svežim in suhim), slivovko, slivovimi njoki in drugimi domačimi dobrotami (npr. žvižgovcem) in tudi vaškimi običaji, staro obrtjo, arhitekturnimi posebnostmi itd. V prihodnosti bi morali pri razvoju turizma poudarjati identiteto Brkinov kot celote.

Pa tudi na antropogeni jezeri Klivnik in Mola ne smemo pozabiti, saj lahko nudita številne možnosti za razvoj rekreacijskega turizma. Vsako leto prvega aprila odprejo ribolovno sezono, kjer se zberejo številni športni ribiči iz bližnje in širše okolice. Brkini imajo s svojo pokrajinsko in kulturno pestrostjo obilo možnosti za razvoj turistične dejavnosti, tako v obliki individualnega, neorganiziranega, kot tudi organiziranega turizma. Za razvoj in razvijanje tovrstne dejavnosti pa so potrebni volja in čas domačinov ter finančna pomoč in razumevanje lokalnih skupnosti in države.«

Povzeto po Barborič B., Bobič Ž., Borko S., Dobravc M., Pirc J., 2001, Problematika slovenskega podeželja na primeru Brkinov.

13 4.7 DRUŠTVA NA OBMOČJU OBČINE HRPELJE-KOZINA

Pošta in poštna Naziv Naslov številka Čički klub pri Kaporalu Golac 89 Obrov, 6243 Športna zveza občine Hrpelje - Kozina Reška cesta 14 Kozina, 6240 Športno društvo Jadran Hrpelje - Kozina Reška cesta 14 Kozina, 6240 Športno kulturno društvo Javorje Javorje 47 Obrov, 6243 Športno kulturno in turistično društvo Zveza Ocizla Ocizla 013 A Kozina, 6240 Športno rekreacijsko društvo Hotična Hotična 002 Materija, 6242 Športno rekreacijsko društvo Vrhpolje Vrhpolje 11 Kozina, 6240 Športno - Kulturno društvo Tatre Tatre 16 Obrov, 6243 Balinarski klub Gradna Obrov Obrov 21 Obrov, 6243 Balinarski klub Jadran Hrpelje Kozina Reška cesta 20 Kozina, 6240 Gradišče pri Materiji Balinarski klub Sudest Gradišče 003 Obrov, 6243 Društvo šoferjev in ljubitelejv gospodarskih vozi Slavniška cesta 008 Kozina, 6240 Društvo Brkinskih godb 2000 Reška cesta 14 Kozina, 6240 Društvo ljubiteljev terenskih vozil Blatni Duh BR Kovčice 004 Obrov, 6243 Društvo motoristov Krapawna MK 29 Kozina, 6240 Društvo rokometnih sodnikov Hrpelje - Kozina Rodiška cesta 13 Kozina, 6240 Društvo upokojencev Hrpelje - Kozina Reška cesta 20 Kozina, 6240 Glasbeno društvo Navihani Lisjaki Ritomeče 012 A Obrov, 6243 Jamarsko društvo Hrpelje - Kozina Reška cesta 14 Kozina, 6240 Japidi Brkini Moto Klub Slavniška cesta 005 Kozina, 6240 Konjeniški klub Jezerina Obrov 059 A Obrov, 6243 Orehek pri Materiji Kulturno športno društvo Orehek 004 Materija, 6242 Kulturno društvo Brkini Mrše 003 Materija, 6242 Kulturno turistično športno društvo Lipa Vrhpolje Vrhpolje 13 Kozina, 6240 Kulturno zgodovinsko društvo Hrpelje Reška cesta 14 Kozina, 6240 Kulturno, športno in turistično društvo Prešnica Prešnica 002 Kozina, 6240 Gradišče pri Lovska družina Žabnik Obrov Materiji002 Obrov, 6243 Lovska družina Slavnik Materija Materija 18 Materija, 6242 Lovska družina Videž Kozina Obrtniška ulica 002 Kozina, 6240 Mladinski nogometni klub Jadran Junior Hrpelje Kozina Krvavi potok 002 Kozina, 6240 Moški pevski zbor Slavnik Hrpelje - Kozina Reška cesta 14 Kozina, 6240 Nogometni klub Jadran Hrpelje Kozina Reška cesta 10 Kozina, 6240 Planinsko Društvo Slavnik Reška cesta 14 Kozina, 6240 Prostovoljno gasilsko društvo Materija Bač pri Materiji 028 B Materija, 6242 Rokometni klub Gold Club Hrpelje - Kozina Reška cesta 30 Kozina, 6240 Turistično društvo Dimnice Slivje Slivje 001 Materija, 6242 Turistično društvo Rodik Rodik 006 Kozina, 6240

14 4.8 SEZNAM KONJEREJCEV V OBČINI HRPELJE-KOZINA

Ime in priimek Naslov Pošta

1. Jelušič Franc Slope 8 Kozina 2. Vatovec Drago Brezovica 23 Materija 3. Babuder Aoun Katja Velike Loče 3 Materija 4. Bonazza Fulvio Odolina Materija 5. Dodič Mitja Hrpelje, Ulica DBB 9 Kozina 6. Valenčič Božo Hrpelje, Reška cesta 37 Kozina 7. Železnik Jadran Artviže 22 Materija 8. Cesar Janez Ocizla 2a Kozina 9. Gustinčič Boris Kovčice Obrov 10. Počkaj Marica Slope 31 Kozina 11. Mihalič Oskar Ocizla 16 Kozina 12. Valečič Mirjan Beka 22 Kozina 13. Janoškovič Kovčice Obrov

4.9 PREGLED PONUDNIKOV GOSTINSKE DEJAVNOSTI

Ime gostinskega obrata Naslov 1. Gostilna pri Brigiti Krvavi potok 30, 6240 Kozina Brigita Lušina s.p. 2. Bar Dimnice Markovščina 1c, 6242 Materija Kocijančič Suzana s.p. 3. Okrepčevalnica "Burja" Istrska ulica 38, 6240 Kozina Iztok Race s.p. 6240 Kozina 4. Gostilna pri Križmanu Tublje pri Hrpeljah 24, 6240 Kozina Križman Dušan s.p. 5. Gostilna Baša Markovščina 36, 6242 Materija Baša Damjan s.p. 6. Gostilna Trost Rodik 97, 6240 Kozina Trost Jožica s.p. 7. Pri kaminu Istrska ulica 4, 6240 Kozina Rastoder Nedžad 8. Bar "Dalmacija" Reška ceta 27, 6240 Kozina Vrdoljak Anka s.p. 9. Gostilna Race Rodik 25, 6240 Kozina Race Mirica s.p. 10. Pivovarna in pivnica Flora Krvavi potok 19, 6240 Kozina

15 Emil Batič s.p. 11. Gostilna Amfora Hrpelje, Reška cesta 31, 6240 Kozina Stanislav Gatarič s.p. 12. HTG Restavracija Expres Mestni trg 5, 6240 Kozina

13. Gostilna Mahorčič Rodik 51, 6240 Kozina Mahorčič Martin s.p. 14. HT Management Motel Kozina Bazoviška 23, 6240 Kozina

15. Kava bar - PIT STOP, Kozina Mestni trg 7, 6240 Kozina Stojnič Stojan s.p. 16. Bar "Pri Jerneju" Klanec 6, 6240 Kozina Mihalič Mirjana s.p. 17. Gostilna Juriševič Gradišče 3, 6243 Obrov Juriševič Tomaž s.p. 18. Motel, restavracija in pivovarna Finida Obrov 76, 6243 Obrov Verko Katja s.p. 19. Kava Bar Fontana Mestni Trg 3, 6240 Kozina Križman Bogdan s.p. 20. Kava bar Pub Brkini Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina Križman Bogdan s.p. 22. Turistična kmetija pri Damjanu Slope 6, 6240 Kozina Marsič Damijan 23. Bar MI 3 Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina

24. Okrepčevalnica GOSTILNA NA VASI Hrpelje, Ulica DBB 26, 6240 Kozina Aleš Živko s.p. 25. Vis - a- VIS CASINO Krvavi potok 30, 6240 Kozina

26. VIS - a- VIS bar Mestni trg 4, 6240 Kozina

27. Pivovarna in gostilna Mahnič Kolodvorska 4, 6240 Kozina Mahnič Marija s.p. 28. Turistična kmetija pri Filetu Slope 20 a, 6240 Kozina Jelušič Franc 29. Pizzeria AMICO Bač pri Materiji 4, 6242 Materija Dekleva Pavel s.p. 30. Pizzeria JAKOB Gradišče 48, 6243 Obrov Šiškovič Viljana s.p. 31. Gostilna JADRANKA Ulica DBB 1. Hrpelje, 6240 Kozina Gatarič Nikola s.p. 32. HT Management Avtokamp Motel Kozina Bazoviška cesta 23, 6240 Kozina

33. ŠE'N bar Istrska ulica 9, 6240 Kozina Mihalič Mirjana s.p. 34. Bufet Ž2 Obrov 54, 6243 Obrov Miklavec Davorin s.p.

16

4.10 SEZNAM SOBODAJALCEV V OBČINI

Vseh sobodajalcev, ki oddajajo sobe v turistične namene je 12. Od približno 153 ležišč jih ima HT management Motel Kozina skoraj polovico.

Zap.št. Ime sobodajalca, organizacije število ležišča sob apartmajev skupaj 1. Restavracija Jadranka Gatarič Nikola 6 12 Hrpleje, ulica Dragomirja Benčiča - Brkina 1 2. Višnjevec Robert 2 5 Kozina, obrtniška ulica 001 3. Turistična kmetija pri Filetu 2 7 Jelušič Franc, Slope 20A 4. HT Manegment Motel Kozina Kozina, bazoviška cesta 23 36 78 5. Škornik Lovrenca Marija 3 7 Kozina, Pod videžem 5 6. Godina Milojka Materija 2A 3 9 + 1 7. Vodoljak Anka s.p. - okrepčevalnica Hrpelje, Reška cesta 27 0 0 0 8. Restavracija Finida / Verko Katja Obrov 76 20 40 9. Počkaj Alojz Kozina, Bazoviška cesta 06 2 4 10. HT Management Avtokamp Motel Kozina Kozina, Bazoviška cesta 23 11. Križman Vojka Tublje pri Hrpeljah 24 12. Babuder Aoun Katja Velike Loče 003 Materija

17

5 NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA BRKINOV

5.1 ARHEOLOŠKI SPOMENIKI IN OBMOČJA

1. Bač pri Materiji, Štefakova pečina

Ob jugovzhodni skalni steni manjše vrtače vzhodno od Bača se odpira vhod v večjo jamo z ravnim dnom, dostopno preko podora z vhodom.

Sondiranja ob koncu 19. stoletja so pokazala obstoj turne plasti v jamskih sedimentih, okvirna datacija najdb je prazgodovinski čas. Arheološko zanimiv je tudi prostor vrta pred vhodom. Materijski objekt je posebej zanimiv kot arheološko najdišče.

2. Gradišče pri Materiji, Orlek

Prazgodovinsko gradišče s povsem ohranjenim obrambnim sistemom, ki je v rimski dobi še bilo poseljeno kot pomembna postojanka, leži na vrhu skrajnega vzhodnega roba slemenskega hrbta v severnem obrobju Matarskega podolja in predstavlja eno največjih in najpomembnejših utrdb v tem nizu. Odlična ohranjenost vseh elementov spomeniškega območja poudarja dodatno vrednost. Prvi režim varovanja zahteva ohranjevanje celovitosti območja v sedanjem stanju, zelo pomembna je tudi krajinska vrednost.

Sedanja izraba zemljišča na spomeniškem območju je sicer ustrezna, vendar obstoji nevarnost posameznih nestrokovnih urbanističnih rešitev, kakršna je že lovska koča v vznožju.

3. Gradišica, sv. Hrib

Nizek slemenski hrbet pri vasi Gradišica je bil v prazgodovini poseljen in utrjen. Od okopov je zaslediti le nekaj malega ostalin vzdolž vzhodne stranice, pač pa je na posameznih mestih kulturna plast še dobro ohranjena.

Gradišče na Hribu je pomembno predvsem kot člen v obrambnem nizu istočasnih utrjenih postojank vzdolž severnega obrobja Matarskega podolja. Verjetna je poselitev še v antiki, na Hribu naj bi stala nekdaj kapelica sv. Marije. Prvi režim varovanja zahteva ohranjevanje sedanjega stanja na celotnem hribu s pobočji, pomembna je tudi krajinska vrednost. Sedanja namembnost zemljišča je zavarovanje, ustrezna pa je lokaliteta zaradi bližine sedanje vasi ogrožena.

4. Hrpelje, Debela griža

Prazgodovinsko gradišče je postavljeno v nižini in za naravno obrambo izkorišča edinstveno lego sredi osmih udornih dolin in vrtač, ki jo dopolnjuje kamnit obrambni okop izjemnih dimenzij, v celoti ohranjen. Tudi kulturna plast v notranjosti je dobro ohranjena. Tudi kulturna plast v notranjosti je dobro ohranjena. Poselitev v antiki na istem mestu je dokazana z najdbami iz sosednje udorne doline. ( Rodiška pečina ) Edinstven primer zgodovinskega gradišča po svoji legi, pomembno tudi zaradi ohranjenosti.

Prvi režim varovanja zahteva ohranjevanje sedanjega stanja v celoti, enako velja za bližnjo okolico spomeniškega območja. Sedanja izraba zemljišča je za varovanje ustrezna

5. Hotična, Gavje

Prazgodovinsko gradišče je postavljeno na kopast hrib osamelec nad kraškima dolinama vasi Hotična in Slivje. Obrambni okop gradišča na južni in jugovzhodni strani je dobro ohranjen, prav tako tudi kulturna plast v notranjosti gradišča. Lokaliteta je po vsej verjetnosti poseljena še v antiki, saj spada v niz postojank v Matarskem podolju. Posebej pomembna zaradi dobre ohranjenosti in kot element v obrambnem nizu, pa tudi kot krajinska vrednota. Prvi režim varovanja zahteva ohranjevanje celotnega hriba s pobočji v sedanjem stanju. Sedanja izraba zemljišča je za varovanje ustrezna.

6. Obrov, Gradina

Prazgodovinsko gradišče manjšega obsega, z večinoma dobro ohranjenim obrambnim sistemom, je postavljeno na vrh osamelca na severnem robu Matarskega podolja, severovzhodno od vasi Obrov. Kulturna plast v notranjosti je dobro ohranjena.

Posebno zanimivo je v sklopu gradišča urejeno vodno zajetje v Batah v severnem podnožju hriba, kar je edinstven znan primer. Gradišče je bilo že delno raziskano, delno tudi uničeno z izkoriščanjem bližnjega kamnoloma.

Lokaliteta je posebnega pomena kot člen v nizu obrambnih postojank v prazgodovini v severnem obrobju Matarskega podolja. Prvi režim varovanja zahteva celovitost in neokrnjenost sedanjega stanja na vzpetini z vso bližnjo okolico. Sedanja izraba zemljišča, glede na ustavitev del v kamnolomu, je zaenkrat ustrezna. Posebno pozornost je treba nameniti ohranjevanju omenjenega vodnega zajetja.

20 7. Rodik, Ajdovščina

Dominantna vzpetina v zahodnem obrobju Brkinov, nad vasjo Rodik, je na svojem širokem temenu nudila izredno ugodne pogoje za poselitev. Prazgodovinska naselbina izredno velikega obsega je bila močno utrjena, obrambni sistem je bil obnovljen v antičnem času, iz tega obdobja tudi izvira današnja poznana urbanistično izredno premišljena in dognana zasnova naselja, razvidna iz ruševinskih grobelj in še vidnih notranjih komunikacij.

Lokaliteta je ena najbolje ohranjenih prazgodovinskih in antičnih utrjenih višinskih postojank, posebnega pomena še zaradi velike preglednosti tudi brez posebnih raziskav. Prvi režim varovanja zahteva ohranjevanje sedanjega stanja v celoti, s posebnim poudarkom tudi na krajinski dominanti. Zdravstvena raziskovanja so dovoljena le v omejenem obsegu, sicer naj za turistično izrabo, ki je načrtovana za to lokaliteto, zadostuje določeno izčiščevanje gozdne vegetacije in poudarjanje posameznih elementov naselbine z ustreznimi obrazložitvami.

8. Rodik, Tabor

Zahodni rob Brkinskega hribovja, ki severno od Rodika postopoma prehaja v gričevje, je ob poti iz Rodika za Artviže že znatno nižji od sosednje Ajdovščine. Na samem sedlu, ki ga uporablja ta pot, so vidni sledovi zidane arhitekture, po vsej verjetnosti srednjeveškega porekla. Ožja časovna opredelitev ni možna, vendar je lokacija izredno pomembna glede na veliko redkost sočasnih ostalin. Doslej popolnoma neraziskano. Prvi režim varovanja zahteva ohranjevanje v sedanjem stanju. Sedanja izraba zemljišča je v splošnem ustrezna, vendar je širjenje kolovozne poti pred nekaj leti povzročilo precejšnjo škodo na spomeniku.

9. Rožice, Obešenca

V dolinskem doli Matarskega podolja, v bližini vasi Rožice, oziroma južno od velike udorne doline pod Tubljami, je ugotovljena lokacija rimskodobne poselitve, po vsej verjetnosti obcestne postaje manjšega obsega.

V neposredni bližini zahodno od tod je znana lokacija plane mezolitske postaje, ki je ena redkih, znanih na Krasu sploh.

Lokaliteta je zelo pomembna kot ena redkih obcestnih postaj, znanih ob cesti Tergest – Tarsatica, in še bolj kot najdišče iz srednje kamene dobe. Drugi režim varovanja zahteva na tem celotnem območju predhodne arheološke raziskave, na podlagi katerih se bo valoriziralo celotno območje in njegova nadaljnja namembnost. Sedanja izraba zemljišča je delno ustrezna za namene varovanja.

21 10. Slope, Pod lipami ( Stara vas )

Jugovzhodno od vasi, ob stari poti iz Slope v Brezovico, leži lokacija stare vasi, potencialne antične naselbine. Sledovi kulturne plasti so opazni na kamnitih grobljah med parcelnimi mejami, tudi razdelitev zemljišča je arheološko zanimiva. Delno verjetno poškodovano zaradi intenzivnega odvažanja kamenja. Lokaliteta je zanimiva kot ena redkejših potencialnih antičnih naselbin v dolini, vzdolž itinerarske rimske ceste Tergeste – Tarsatica. Drugi režim varovanja je zahtevan glede na ocenjeno stopnjo ohranjenosti terenskega spomenika in zahteve predhodne arheološke posege na širšem zavarovanem območju: kontrolna sondiranja. Sedanja izraba zemljišča je še v mejah ustreznosti, vendar je potrebno preprečiti kakršnokoli odvažanje kamenja brez nadzora.

5.2 UMETNOSTNI IN ARHITEKTURNI SPOMENIKI IN OBMOČJA

1. Bač pri Materiji, p.c.sv. Jurija in taborni stolp

Dober kilometer od Bača pri Gradišici je lociran obrambni kompleks, ki zajema tudi podružno cerkev sv. Jurija. Od obrambnega sistema se je delno ohranil okrogel stolp, severno od njega pa so še vidni fragmenti spremljajočih prostorov.

Celoten kompleks stoji na skali, ki se na severni strani prepadno spušča. Cerkev stoji nedaleč od obrambnega stolpa in je s prezbiterijem usmerjena proti severu. Tako si v osi sledijo ravno zaključen prezbiterij s kapelo na vzhodni strani, pravokotna ladja ter vhodna lopa. Objekt je obdan z zidano ogrado, ki jo na južni strani predira pilotski vhod. Nad glavno fasado se dviga tipična zvonica z biforo. Po številnih vklesanih letnicah lahko sklepamo, da je cerkev nastala v 17. stoletju, na tem mestu pa je stala že njena prednica.

Kompleks taborne utrdbe tvori skupaj s cerkvijo kvalitetno nedeljivo celoto, zato je območje zavarovano s 1. varstvenim režimom.

Kompleks je vmesno vključiti v turistično ponudbo.

2. Brezovica, ž.c.sv. Štefana

Sredi vasi leži proti jugovzhodu usmerjena cerkev. Obdaja jo kamnita ograja s pilastrskim vhodom iz leta 1711. Trostrano priključenemu prezbiteriju sledita v osi triladijska partija s transeptom ter trostažni zvonik oglejskega tipa z lopo v pritličju. Prezbiterij, v osnovi še gotski, je v 17. stoletju, ko sta nastala današnja ladja in zvonik, dobil mogočen obod. V dvopolnem zvezdno rebrasto obokanem prezbiteriju stoji zelo kvaliteten baročni marmorni oltar z dobro sočasno nastalo obliko. V zakristiji visi šest imenitnih tabelnih slik iz 16. ali 17. stoletja.

Na srednjeveški osnovi v zgodnjebaročnem obdobju pozidana cerkev je redek primer

22 poenostavljenega tipa troladijske bazilike, ki je posnemala staro cerkev na Sveti gori. Varujemo celoten spomenik vključno z opremo in širšo okolico s 1. varstvenim režimom.

3. Gradišče pri Materiji, p.c.sv. Primoža

Pravilno orientirana cerkev stoji izven vasi na desni strani ceste Kozina - Rupa. V okvirju kamnite ograde, ki obdaja cerkev in ima na severovzhodni strani pilastrski vhod, je pokopališče z nekaj starimmi nagrobniki. Ob cerkvi stojijo lepe stare lipe. Od vzhoda proti zahodu sestavljajo stavbo: trostrano zaključeni prezbiterij, pravokotna ladja in lopa. Nad zahodno steno ladje se dviga tronadstropna zvonica. V prezbiteriju stoji lep in kvaliteten marmorni oltar iz baročnega obdobja. Klesan kropilnik je datiran v leto 1689.

Kljub bližnjemu industrijskemu objektu je cerkev ohranila svoj krajinsko oblikovani element, kvalitetno baročno lupino in notranjo opremo, zato varujemo celoten objekt z 2. režimom.

Objekt ohranja sakralno funkcijo.

4. Hrpelje, p.c.sv. Antona Puščavnika

Pravilno orientirana cerkev stoji na griču vzhodno od vasi in je obdana s kamnito ogrado, v katero z zahodne strani vodi pilastrski vhod z letnico 1670. Od vzhoda proti zahodu ji sledijo trostrano zaključeni prezbiterij, na katerega je z zahodne strani prislonjena zakristija, pravokotna ladja in vhodna lopa. Celotno cerkev pokriva škriljasta dvokapnica. Nad fasado se dviga štirinadstropna zvonica, datirana v leto 1792. Portal je manieristično oblikovan. V zvezdno rebrasto obokanem prezbiteriju stoji baročni marmorni oltar.

Cerkev predstavlja poznorenesančno kraško arhitekturo krito s škrlami in v notranjosti obogateno z baročno opremo, zato varujemo njen zunanji izgled in notranjo opremo.

Cerkev ohranja sakralno funkcijo.

5. Javorje, p.c.sv. J. Evangelista Na severni strani vasi stoji pravilno orientirana cerkev. Od vzhoda proti zahodu si sledijo: trostrano zaključen prezbiterij, pravokotna ladja in troetažni zvonik. Nad vhodom v lopo je napisana plošča: L. 1936 SEPTEMBER. V ladjo vodi karakterističen kamnit klesan portal, datiran v leto 1793. Iz ladje vodi v rebrasto obokan prezbiterij s preprostim baročnim marmornim oltarjem potlačen slavolok iz leta 1646. Ob vhodu v ladjo stoji lep klesan kropilnik z letnico1694.

Kvaliteten gotski prezbiterij in nekaj baročne opreme zahtevajo razglasitev cerkve kot spomenik, ki je zavarovan z 2. režimom.

23

6. Markovščina, p.c.sv. Antona padovanskega

Cerkev je situirana sredi vasi. Obdaja jo kamnita ograda z lepo dekoriranim pilastrskim vhodom na zahodni strani. Objekt je pravilno orientiran in ga sestavljajo trostrano zaključen prezbiterij, velika pravokotna ladja, ter zvonik, ki ima v pritličju na zahodno stran odprto vhodno lopo. Na vrhu se zvonik zaključuje z osmerokotno šotorasto streho. Primarno gotska cerkev je bila v drugi polovici 17.st. radikalno predelana v smislu kraške renesanse. Oltarji iz marmorja datirajo iz 18.st.

Tipična kraška cerkev predstavlja izrazito prostorsko dominanto v naselju. Zaradi posebno kvalitetnih baročnih oltarjev in opreme, varujemo celotno cerkev in bližnjo okolico z 2.režimom.

7. Obrov, p.c. Marijinega Oznanjenja

Cerkev stoji sredi travnika približno 150 m severozahodno od vasi. Obkroža jo razpadajoča kamnita ograda, v katero sodita dva pilastrska vhoda na južni in zahodni strani. Ob ogradi rastejo ob cerkvi tri stare lipe in trije kostanji. Od vzhoda proti zahodu si sledijo trostrano zaključeni prezbiterij, pravokotna ladja in štirinadstropni zvonik, ki je datiran z letnico 1870. V prezbiteriju, ki je zvezdnorebrasto obokan, stoji lep poznobaročno oblikovani marmorni oltar.

Ob cesti je tudi zavarovano arheološko območje - domnevana obcestna antična postaja in zgodnje srednjeveško grobišče.

Objekt vsebuje lep gogotski prezbiterij in kvaliteten baročni oltar, zato varujemo celotno cerkev z 2. varstvenim režimom.

Cerkev ohranja sakralno funkcijo.

8. Orehek, p.c.sv. Jerneja

Cerkev leži približno 0,5 km jugovzhodno od vasi na kopastem griču, s katerega je lep razgled na okolico. Obdaja jo razpadajoča kamnita ograda, v okviru katere rastejo tudi tri velike lipe. Od vzhoda proti zahodu si sledijo triosminsko zaključeni prezbiterij z zvezdnorebrastim obokom, pravokotna ladja in lopa. Nad fasado se dviga troetažna zvonica. V notranjščini stojijo trije baročni oltarji, glavnega krasijo inkrustacije ter reliefi.

Cerkev ohranja sakralno funkcijo.

24 9. Rodik, ž.c.sv. Trojice

Cerkev, ki leži sredi vasi, predstavlja s svojim visokim zvonikom oglejskega tipa močno krajinsk oblikovano dominanto v bližnji okolici, poleg zvonika, ki stoji na severozahodnem vogalu cerkve, sestavljajo celotno trostrano zaključeni prezbiterij, pravokotna ladja in lopa. Objekt je nastal v 7. stoletju in ima v notranjščini dekorativno mrežasto obokan prezbiterij, v katerem stoji zelo lep baročno oblikovan oltar iz marmorja. Na ladijskem stropu se nahajajo freske iz 9.stoletja.

Zaradi kvalitetno oblikovane baročne arhitekture in odlične notranje opreme, ščitimo objekt s 1. režimom.

Cerkev ohranja sakralno funkcijo.

10. Slivje, ž.c.sv. Martina

Na jugozahodnem koncu vasi stoji proti severovzhodu obrnjena cerkev, ki jo obdaja pokopališče. Sestavljajo jo ravno zaključen prezbiterij, podolžna ladja s plitvima bočnima kapelama in štirietažni zvonik s skeletnim čebulastim zaključkom. Nad vhodom v lopo pod zvonikom je vklesana letnica 1858. Med leti 1941 - 44 je celotno cerkev preuredil in opremil Tone Kralj. Strop in stene krasijo njegove freske, na stenah visijo njegove postaje Križevega pota v reliefni tehniki, pa tudi oltarji ter prižnica so njegovo delo.

Ob cerkvi je domnevno zgodnje srednjeveško grobišče.

Zaradi izrazito krajinsko oblikovane dominante in posegov slikarja Kralja v notranjost objekta predlagamo ohranjanje sedanjega stanja.

Cerkev ohranja sakralno funkcijo.

11. Slope, p.c.sv. Križa

Cerkev ima dominantno lego na griču vzhodno od vasi. Orientacija je pravilna saj so od vzhoda proti zahodu nanizani trostrano zaključen prezbiterij, pravokotna ladja in vhodna lopa. Nad zahodno steno je dvonadstropna zvonica.

Cerkev je pokrita s škriljasto dvokapnico. V prezbiteriju stoji lep baročni oltar iz marmorja. Verjetno nam lahko za okvirno datacijo nastanka celotnega objekta služi letnica 1694, ki je vklesana na lepo izklesanem kropilniku z močnim podstavkom in lepo ornamentirano čašo. Na vrhu hriba so vidni slabo ohranjeni ostanki prazgodovinskega gradišča in neke kasnejše, morda srednjeveške utrdbe. Gradišče pri sv. Križu spada v niz prazgodovinskih utrjenih postojank v severnem obrobju Matarskega podolja.

Območje je zavarovano s 1. režimom - spreminjevalni posegi znotraj zavarovanega območja niso možni, zato predlagamo za celotno vzpetino ohranjanje sedanjega

25 stanja. Cerkev ohranja sakralno funkcijo.

5.3 NARAVNE ZNAMENITOSTI IN OBMOČJA

1. Brezovica, Brezoviška slepa dolina

Brezoviška dolina leži ob vznožju Brkinov, kjer se več dolinic okoli Artviž združi v glavno okoli kilometra dolgo in do 600 m široko dolino. Struga glavnega potoka ( Bazoviški potok ) v dolini je umetno preložena na vzhodni del aluvialne ravnine, stara je bila vzhodneje, kjer je še danes ob dežju zamočvirjeno. Bazoviški potok ponika danes kmalu pod vasjo, ob dežju pa doseže ponore na JV skalnem pobočju. Krajinsko ima dolina značilno tipko - naselje sestavljeno iz več gruč je postavljeno bolj ali manj na rob doline, obdaja ga obdelana zemlja z značilno pravokotno parcelacijo.

Je ena najrazličnejših slepih dolin v Sloveniji, ponaša se z ohranjenostjo in krajinsko slikovitostjo. Republiški pomen.

2. Brezovica, Brinšca jama

160 m dolga in100 m globoka jama z ogromnim vhodnim breznom (60 x 40 m). Podorni stožec na dnu vhodnega brezna se strmo spušča do velikega rova, ki je zelo lepo zasigan. Kapniki celo zapirajo del rova, vendar je ob steni tesen prehod v drugo polovico jame. V jami so jezerca kapnice z jamskimi biseri (okrogli kamenčki, ki jih je izoblikovala kapljajoča voda), mnoge je prekrila siga v obliki lepih kristalov.

Kraška kapniška jama, ki slovi po množici znanih jamskih biserov. Okolica vhoda je potencialno arheološko najdišče. Republiški pomen.

3. Brezovica, lipe pred cerkvijo sv. Štefana

Pred cerkvijo sv. Štefana rastejo štiri mogočne, zelo stare lipe od katerih meri najimpozantnejša v prsni višini debla 6,25 m. Vse lipe so zdrave in lepo raščene. Dendrološko pomembna drevesa sodijo med najstarejše v Sloveniji. Republiški pomen.

4. Gradišče pri Materiji, jama pod Mavrovcem

5. Gradišče pri Materiji, Martinška jama

Vhod v jamo leži v majhnem vdoru jugozahodno od naselja. Jama ima dva kraka: zahodni, delno zasigan, 80 m dolg rov podornega značaja in vhodni, ki je 10 metrsko brezno in vodi v 700 dolg kapniški rov velikih dimenzij, na katerega koncu je ozek

26 prehod v nižje jamske prostore, ki so zelo lepo zasigani. Celotna dolžina znaša 780 m, globina pa 137 m. Ena najdaljših in najlepše zasiganih jam Matarskega podolja. Regionalni pomen.

6. Hotična, Hotiške ponikve

Na koncu slepe doline, na stiku nepropustnih flišev s propustnimi apnenci teče voda Hotenjskega potoka v značilno ponorno jamo z enotnim rovom večjih dimenzij in stalno tekočo vodo. V jami je več notranjih brezen do skupne globine 141m pod vhodom. Vhodni rov je zelo slikovit s slapovi, jezerci in večinoma brez kapniškega okrasja. Skupna dolžina jame je 360m. Značilni, zelo slikovit ponorni jamski sistem, drugi največji znani ponorni jamski sistem v Matarskem podolju. Regionalni pomen.

7. Hotična, Široka jama

Obsežen in slikovit vhod zahodno od naselja ima obliko kotla dimenzij 30 x 15 x 20 m. Vhodni kotel se prevesi v poševen rov velikih dimenzij s podornimi bloki. Skupna dolžina je 90 m, globina pa 62 m. Geomorfološko izredno zanimiva kraška kapniška jama, pokazateljica nekdanjega višjega podzemeljskega pretoka z Brkinov.

8. Obrov, Jezerina s Ponikvami

Jezerina je ena najznačilnejših slepih dolin v Sloveniji, kjer se na prehodu s fliša na apnenec združita dve dolini dveh brkinskih potokov ( Perila in Bikinca ). Dolina ima ponekod zelo strme stene, posebno severno od naselja Obrov, kjer dosegajo višino 100 m. Dno doline je ravno in sestavljeno iz ilovice in gline. Potok Perila ponika v pretežno vodoravno, 250 m dolgo lepo zasigano jamo, Bikinca pa v pretežno aluvialnih prostorih. Poleg geomorfoloških značilnosti se območje Jezerine odlikuje po krajinski slikovitosti kljub uničenemu delu zaradi nekdanjih glinokopov. Dolina je tudi potencialno arheološko najdišče. Regionalni pomen.

9. Obrov, Kaserova jama

Razmeroma velik vhod v nizki vrtači vodi v brezno globoko 76 m. Brezno se konča z dvorano dimenzij 30 x 40 m s podornim kamenjem na dnu. Iz dvorane je prehod v 90 m dolg rov z zasiganimi stenami in podornim kamenjem na dnu. Skupna dolžina rovov je 220 m, globina pa 83 m.

10. Odolina, Slepa dolina s Ponikvami

Kilometer dolga in do 400 m široka odolinska slepa dolina, ima ostro začrtane in

27 visoke skalne bregove. Je dolina potoka Brašnice, ki na koncu doline, ob stiku fliša z apnencem ponika v Odolsko jamo. Jama je 40 m globoko brezno, ki se nadaljuje večstopenjski rov in zaključi s sifonom. Celotno območje doline z graščino na SV strani ter ponorom na južni strani doline je izredno slikovito. Odolinska slepa dolina predstavlja našo najznačilnejšo slepo dolino. Republiški pomen.

11. Rodik, Cikova jama

12. Rodik, Velika Kozinska jama

Vhod je 55 m globoko brezno značilne ovalne oblike, ki se odpira v večji podorni rov. Od tu vodi 20 m globoko brezno nad lepo kapniško dvorano z lesketajočo se rjavo sigo. V stranskem ozkem breznu doseže jama 112 m globine od vhoda. Celotna dolžina vseh rovov je 274 m .

Kraška kapniška jama zanimiva po geomorfologiji. Regionalni pomen.

13. Slivje, Slivarske ponikve

So največji znani ponorni jamski sistem v Matarskem podolju. Gre za sistem večjih in manjših vodnih in kapniških rovov skupne dolžine 730 m, ki se konča s sifonskim jezerom 84 m pod vhodom. Ob visokih vodah doseže ponikve Slivarski potok, ki je ob stiku fliša in apnenca izoblikoval manjšo slepo dolino imenovano Mrzlice. Geomorfološko zanimiv (predvsem zaradi dimenzij) jamski ponorni sistem. Regionalni pomen.

14. Slivje, Dimnice

Vhod v jamo predstavljata dve ločeni brezni: Mala in Velika Dimnica v katero je ob robu speljana turistična pot. Dno Male Dimnice je večja gruščnata dvorana, z Veliko Dimnico jo veže lepo zasigan rov. Značilni za jamo sta dve nadstropji: zgornje, ki je suho in lepo zasigano, v spodnjem, ki je značilnih erozijskih oblik pa teče potok. Celotna dolžina jame zanaša 1,2 km. Kraški geomorfološki objekt, ki se oblikuje po bogatih podzemeljski favni. Regionalni pomen.

15. Slivje, lipa pri cerkvi sv. Martina

Na levi strani cerkve sv. Martina raste mogočna, lepo raščena, stara lipa, ki izstopa tako p o dimenzijah kot po starosti. Obseg debla v prsni višini znaša 4,65 m, ob bazi pa meri deblo 6,20 m. Drevo sodi med najstarejše slovenske lipe in skupaj z ostalimi lipovimi drevesi okoli cerkve

28 predstavlja pomemben prostorski in krajinski element.

5.4 ZGODOVINSKI SPOMENIKI

1. Kozina, spomenik NOB

29 6 OBSTOJEČE STANJE TURISTIČNE PONUDBE

6.1 BRKINSKA SADNA POT, 1998

Zloženko Brkinska sadna pot je ob sodelovanju štirih občin Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica in Pivka izdalo Društvo brkinskih sadjarjev. Zloženka opisuje značilnosti Brkinov s poudarkom na sadjarstvu.

Brkinska sadna pot

6.2 BRKINSKA SADNA CESTA, 2007

Društvo brkinskih sadjarjev je leta 2007 izdalo dopolnjeno publikacijo z naslovom Brkinska sadna cesta. Publikacija zajema zemljevid Brkinov, opredeljuje brkinski sadni okoliš in podrobneje opisuje sadjarsko tradicijo. Poleg predstavitev kmetij in kulturno zgodovinskih znamenitosti se seznanimo tudi s pomembnejšimi prireditvami v Brkinih.

30

Celotno območje brkinske sadne ceste

31

6.3 PO DEŽELI KONTRABANTA

Po deželi kontrabanta v občini Hrpelje-Kozina

V okviru projekta »Strateško izvedbeni predlog tematskih poti« v katerem so sodelovale štiri občine obravnavanega območja Brkinov je bila izdana brošura z imenom »Predlog tematskih poti«. Celotno območje je razdeljeno po posameznih tematskih sklopih. Za območje občine Hrpelje-Kozina je to »Pot po slepih dolinah«.

32

Predlog tematskih poti: Po deželi kontrabanta

6.4 S KOLESOM PO KRAŠKEM PARKU

Projekt »Kolesarska mreža na Krasu« je bil partnerski projekt, sofinanciran s strani Evropske unije (program PHARE), Ministrstva za okolje in prostor in tako imenovanih kraških občin (Divača, Hrpelje-Kozina, Komen in Sežana). Namen projekta je bil vzpostaviti kolesarsko mrežo na območju načrtovanega Kraškega regijskega parka (tudi v delu Brkinov).

Iz zemljevida: S kolesom po Kraškem parku

33 7 PRIMER KOLESARSKO SPREHAJALNE POTI OB SLEMENSKI CESTI

Grad Tabor in cerkev svetega Jurija Bač pri Materiji

Območje gradu tabor in p.c. svetega Jurija je bilo z odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov občine Sežana ( Uradne objave PN, št. 13/92 ) uvrščeno v kategorijo umetnostnih in arhitekturnih spomenikov.

1. OPIS

1.1. Taborni stolp

Dober kilometer od Bača pri Gradišici je na strmi skali nad požiralnikom lociran obrambni kompleks, ki zajema tudi podružno cerkev sv. Jurija.

Zgrajen je bil v letu 1471, v času turške nevarnosti. Leta 1606 so ga razdejali in požgali Benečani. Grad je bil v lasti družine Raab.

Od obrambnega sistema se je delno ohranil okrogel stolp, severno od njega pa so še vidni fragmenti spremljajočih prostorov.

34

1.2. Cerkev sv. Jurija (sv. Duha)

Cerkev, ki je bila prvotno posvečena svetemu Duhu, pozneje pa sv. Juriju, stoji nedaleč od obrambnega stolpa in je s prezbiterijem usmerjena proti severu. Tako si v osi sledijo ravno zaključen prezbiterij s kapelo na vzhodni strani, pravokotna ladja ter vhodna lopa. Objekt je obdan z zidano ogrado, ki jo na južni strani predira pilotski vhod. Nad glavno fasado se dviga tipična zvonica z biforo. Po številnih vklesanih letnicah lahko sklepamo, da je cerkev nastala v 17. stoletju ( 1636 ), na tem mestu pa je že stala njena prednica. Do cerkve vodi lepo urejen drevored.

1.3. Pečina Šišca

Neposredno pod lokacijo kompleksa je v prepadni skali vhod v pečino Šišca ( hišica ) iz katere vodi ( skrivni ) rov do gradu. Iz zgodovinskih virov razberemo, da si je večina branilcev leta 1606, ko so Benečani požgali grad Tabor, rešilo življenje s pobegom po skrivnem rovu v pečino Šišca.

2. OBSTOJEČE STANJE

2.1. Taborni stolp

Obrambni stolp je v precej slabem stanju. Ohranjenega je približno tretjina. Notranji premer znaša približno 4,5 m, zunanji pa 6m. Dokaj kvalitetna kamnita zidava je omogočila, da se je ohranil do višine cca 10 metrov.

Večje razpoke in manjkajoči kamni ogrožajo njegovo stabilnost in predstavljajo nevarnost porušitve. Stolp v sedanjem stanju predstavlja splošno nevarnost za mimoidoče in obiskovalce. Veliko kamenja so domačini iz okoliških krajev odnašali in vgrajevali v druge objekte.

2.2. Cerkev

Cerkev je bila v preteklih letih večkrat izropana. Že v letu 1983 so neznani storilci razbili okna in vrata na cerkvi ter uničili del strehe nad korom, tako, da se je kor zaradi dežja sčasoma popolnoma porušil. Neznanci so s cerkvenega zvonika ukradli zvon, odnesli 100 kilogramski kamniti kropilnik, štiri oltarne stebre iz rdečega in črnega marmorja, rezljan kamniti okvir oltarne slike in kamnito oltarno obrobo. Odnešena je bila tudi lesena obhajilna miza. V letu 2005 in 2006 so domačini cerkev temeljito prenovili.

3. CILJNO STANJE

3.1. Sanacija stolpa

Nujno je potrebna površinska zaščita zidovja v smislu prezentacije ruševin. Za učvrstitev in povezavo kamenja je potrebno ojačanje vezi, fugiranje in vzidava

35 kamnov tam, kjer je to potrebno. Ker je ohranjeni stolp v slabem stanju in bo le stežka kljuboval zobu časa, je nujno zagotoviti zaščito zidovja.

3.2. Sanacija cerkve

Cerkev je na novo prekrita in zadostuje strokovnim, vizualnim in funkcijskim kriterijem. V letu 1997 je že bila sanirana klonica- preddverje cerkve.

3.3. Ureditev okolice

V letu 1998 je bil pred vhodom v cerkev nasajen drevored lip, ki se primerno vzdržuje.V okviru kompleksa je potrebna postavitev informativne table, na razglednih točkah pa postaviti označbe. Zaradi prepadnosti ob razglednih točkah je obvezno fizično zavarovanje območja ob tabornem stolpu z vrvmi ali železno ograjo.

Zid, ki obkroža cerkev, je potrebno dodatno sanirati in utrditi, sicer pa opravlja svojo funkcijo. Površine v okviru kompleksa so kmetijsko neobdelane in imajo tendenco zaraščanja, zato je potrebno periodično obsekovanje drevja in grmičevja.

3.4. Uvrstitev v turistično ponudbo

3.4.1. Počivališče na kolesarski poti

36 Kompleks želimo celovito vključiti v turistično ponudbo. V okviru kolesarskih poti je na omenjeni lokaciji zaznamovano počivališče. To so izbrana mesta, ki obiskovalca seznanijo z značilno podobo krajine in s sledovi človekove prisotnosti v tem prostoru skozi zgodovinska obdobja.

3.4.2. Brezovica: slepa dolina, jama Brinščica, stoletne lipe

Razgledišče nam nudi čudovit razgled nad brezoviško slepo dolino, ki se ponaša z ohranjenostjo in krajinsko slikovitostjo. Struga glavnega potoka, ki ponikne kmalu pod vasjo, je umetno preložena. Krajinsko ima dolina značilno tipiko – naselje je sestavljeno iz več gruč in postavljeno na rob doline. Obdaja ga obdelana zemlja z značilno pravokotno parcelacijo.

Ljubitelji podzemnega sveta si ob predhodni najavi lahko ogledajo jamske bisere v jami Brinščica nad Brezovico. To je 160 m dolga in 100 m globoka jama z vhodnim breznom. V jami so jezera kapnice z jamskimi biseri – to so okrogli kamenčki, ki jih je izoblikovala kapljajoča voda, mnoge od njih prekrila siga v obliki lepih kristalov.

V dolini si lahko ogledamo tudi večstoletne lipe in cerkev sv. Štefana, ki je redek primer poenostavljenega tipa troladijske bazilike, ki je posnemala staro cerkev na Sveti gori.

3.4.3. Odolina: slepa dolina, graščina, konjereja

Svojevrsten primer doline je tudi bližnja dolina – Odolina, ki predstavlja našo najznačilnejšo slepo dolino. Kilometer dolga in do 400 m široka dolina ima ostro začrtane in visoke skalne grebove. Je dolina potoka Brsnice, ki na koncu doline. Ob stiku fliša z apnencem ponika v Odolsko jamo. Jama je 40 m globoko brezno, ki se nadaljuje v večstopenjski rov in zaključi s sifonom. V Odolini je tudi graščina s spremljevalnimi poslopji, ki sedaj služi kot velika farma z največjo čredo arabskih konjev pri nas.

3.4.4. Gradišica: Hrib, romarska pot

Na vrh bližnjega hriba Hrib nad vasjo Gradišica vodi romarska pot k cerkvici posvečeni sv. Mariji. Nizek slemenski hrbet je bil v prazgodovini poseljen in utrjen. Od okopov je zaslediti le nekaj malega ostalin vzdolž vhodne stranice. Gradišče na Hribu je pomembno tudi kot člen v obrambnem nizu istočasnih utrjenih postojank vzdolž severnega obrobja Matarskega podolja.

3.4.5. Bač pri Materiji: Štefakova pečina

V jugovzhodni skalni steni manjše vrtače vzhodno od Bača se odpira vhod v večjo jamo z ravnim dnom, dostopno preko podora pod vhodom. Sondiranja ob koncu 19. stoletja so pokazala obstoj kulturne plasti v jamskih sedimentih. Okvirna datacija najdb je predzgodovinski čas. Arheološko zanimiv je tudi prostor vrtače pred vhodom.

3.4.6. Artviže: razgledišče

37 Prometna povezava omogoča nadaljevanje poti do Artviž, najvišje ležeče vasi v Brkinih, od koder se odpira čudovit razgled od posameznih vasi pa vse do morja. Pot nas vodi dalje proti arheološkemu najdbišču Ajdovščina nad Rodikom, ki je ena najbolje ohranjenih prazgodovinskih in antičnih utrjenih višinskih postojank.

4.0. SKLEPNI DEL

Območje kompleksa tabornega stolpa in cerkve lahko predstavlja kot nedeljiva celota pomemben del turistične ponudbe. Obnovitev pomeni ohranjevanje zgodovinskega spomina na območju in objektih, ki pričajo o zgodovini tam živečih ljudi. Kot lokacija predstavlja izhodišče za povezovanje različnih naravnih in kulturnih znamenitosti, kot kulturni spomenik pa neprecenljivo vrednost v narodovi zakladnici.

8 ZAKLJUČEK

Brkini so zelo raznolika in še ne dovolj odkrita pokrajina. V preteklosti je bila glavna dejavnost tega območja kmetijstvo, ki se je v nekaterih oblikah ohranilo vse do danes, kot na primer sadjarstvo.

Brkini so dolga desetletja veljali za demografsko ogroženo in gospodarsko zaostalo območje. V primeru turizma se to lahko izkaže kot pozitivno. Neokrnjena narava, prijazni ljudje, številne naravne danosti, bogata kulturna dediščina, vse to je v Brkinih že prisotno. Ena večjih pomanjkljivosti je institucionalna nepovezanost območja, razdeljenost Brkinov med štiri občine. Prav tako ni povezanosti pri oblikovanju turističnih produktov, promociji in trženju turističnih produktov. Zato bi morali v prihodnje temu posvetiti precejšnjo pozornost.

Neposredna bližina Škocjanskih jam, ki spadajo pod UNESCO-vo zaščito bi morala pomeniti večjo vzpodbudo za oblikovanje novih turističnih produktov, vključevanje naravnih in kulturnih danosti. Zelo pomembna je turistična infrastruktura: slemenska cesta, turistične poti, javni vodovodi, dostopnost destinacij, ipd.

Prednostno bi morali investirati v ljudi za trajnostni, kakovostnejši razvoj turizma z višjo dodano vrednostjo. Med prednostne naloge bi lahko uvrstili povečanje namestitvenih kapacitet in njihove kakovosti. Brkini bi morali v prihodnosti postati prepoznavno turistično območje z nekaterimi ključnimi proizvodi (npr. slivovka, med, suhomesnati izdelki, ipd.). Sočasno bi se morale razvijati vse vrste turizma, kot na primer kulturni, šolski, raziskovalni, podeželski..).

Tematske in rekreacijske ter učne poti v današnjem pomenu kakovostnega turizma niso dovolj. Posamezne turistične točke, vaška jedra, muzeji, nastanitvene zmoglivosti, spremljajoča infrastruktura.. , skratka celoten turistični potencial mora biti usklajeno voden, promoviran in organiziran.

Ker investicije v javno oz. turistično infrastrukturo na tako velikem območju presegajo možnosti posameznih občin je edino smiselno zahtevati, da država prevzame svoj del odgovornosti za razvoj dolga desetletja odrinjenega območja.

38

Robert KASTELIC Župan Zvonko Benčič-Midre, dipl.inž.prom

9 KAZALO

1. UVOD ...... 2 2. LJUDJE IN KRAJI OB SLEMENSKI CESTI ...... 4 4 TURIZEM V BRKINIH ...... 10 4.5 Trendi doma in v Evropi ...... 10 4.6 KRATKA ANALIZA STANJA TURIZMA V BRKINIH ...... 11 4.7 DRUŠTVA NA OBMOČJU OBČINE HRPELJE-KOZINA ...... 14 4.8 SEZNAM KONJEREJCEV V OBČINI HRPELJE-KOZINA ...... 15 4.9 PREGLED PONUDNIKOV GOSTINSKE DEJAVNOSTI ...... 15 4.10 SEZNAM SOBODAJALCEV V OBČINI...... 17 5 NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA BRKINOV ...... 19 5.1 Arheološki spomeniki in območja ...... 19 5.2 Umetnostni in arhitekturni spomeniki in območja...... 22 5.3 Naravne znamenitosti in območja ...... 26 5.4 Zgodovinski spomeniki...... 29 6 OBSTOJEČE STANJE TURISTIČNE PONUDBE ...... 30 6.1 BRKINSKA SADNA POT, 1998 ...... 30 6.2 BRKINSKA SADNA CESTA, 2007 ...... 30 6.3 PO DEŽELI KONTRABANTA ...... 32 6.4 S KOLESOM PO KRAŠKEM PARKU ...... 33 7 PRIMER KOLESARSKO SPREHAJALNE POTI OB SLEMENSKI CESTI ...... 34 8 ZAKLJUČEK ...... 38 9 KAZALO ...... 39 10 PRILOGA: UTRINKI IZ BRKINOV ...... 39

10 PRILOGA: UTRINKI IZ BRKINOV

39

40