Brkinska Slemenska Cesta V Funkciji Razvoja Turizma
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
BRKINSKA SLEMENSKA CESTA V FUNKCIJI RAZVOJA TURIZMA »Brkini so gospodarsko zaostalo, nerazvito območje, s posebnimi demografskimi in strukturnimi problemi. Zaradi odmaknjenosti so bili v preteklosti zapostavljeni, neupoštevani v regionalnem razvoju in spadajo med marginalna slovenska območja«. (Barborič B., Bobič Ž., Borko S., Dobravc M., Pirc J., Problematika slovenskega podeželja na primeru Brkinov, 2001) Hrpelje, julij 2007 1. UVOD Brkini so flišnato hribovje, ki se razteza med zgornjo Pivko, Vremščico, Matarskim podoljem, Krasom in Snežniško planoto. V širšem smislu bi jih lahko opredelili kot prehodno pokrajino med dinarskim celinskim svetom in primorskim svetom.Lega in razpotegnjenost pokrajine, ki je ujeta med dvema višjima kraškima predeloma Dinarskega sveta, je razpotegnjena v dinarski smeri severozahod-jugovzhod. V smereh jugovzhod in severozahod pa je mezoregija veliko bolj odprta in prehodna (Tomažič J, 2006Šebenik, 1996) Obsegajo približno 350 km2. Podrobnejša razčlenitev območja nakazuje obstoj mikroregije ilirskobistriške kotline z zgornjo dolino reke Reke s središčem v Ilirski Bistrici, mikroregije hribovitih Brkinov s spodnjo dolino reke Reke oziroma Vremsko dolino, ki pa nima skupnega gravitacijskega središča, temveč gravitira na različne strani (Hrpelje, Kozina, Divača, Sežana, Pivka, Ilirska Bistrica). Južni predeli Brkinov so bili tradicionalno navezani najprej na Reko, v zadnjem času pa na Koper. Posledično Brkini niso samostojna regija v nobeni obstoječi regionalizaciji Slovenije. Območje je upravno razdeljeno med štiri občine: Divača, Hrpelje-Kozina. Ilirska Bistrica in Pivka. Nadmorska višina območja je med 400 in 600 metri, ponekod doseže tudi 800 metrov. Najvišje ležeči kraj so Artviže, pri cerkvici sv. Socerba namerimo 817 metrov nadmorske višine. Najnižja točka je v soteski reke Reke, pred vhodom v Škocjanske jame pri 317 metrih nadmorske višine (Šebenik, 1996). Za Brkine je značilna demografska ogroženost. Največje število prebivalcev je bilo med letoma 1890 in 1910 (cca 15.000). Leta 1991 beležimo le še 7.469 prebivalcev, kar je polovica manj kot leta 1910 (Barbič, 1996). Isti avtor ugotavlja, da vedno večjo prevlado starejših prebivalcev, saj delež prebivalcev nad 60 let ponekod že presega 30%. Podpovprečna sta tudi izobrazbena struktura in število članov gospodinjstev. V Brkinih se je hkrati z zmanjševanjem števila prebivalstva nižal tudi delež kmečkega prebivalstva – med letoma 1961 in 1991 se je zmanjšal s 40,7 % na 9,1 %. Zaradi pomanjkanja delovnih mest v samih Brkinih se prebivalci zaposlujejo v občinskih središčih, v obalnih mestih, nekaj pa jih dnevno migrira v Ljubljano (Barborič et al, 2001). Posledica dnevnih migracij je, da se naselja preobražajo v spalna naselja. Zelo pomemben infrastrukturni dejavnik razvoja je bila izgradnja brkinske slemenske ceste leta 1978. V grobem bi lahko rekli, da je severni del Brkinov prometno bolj navezan na osrednji del Slovenije, južni predeli Brkinov pa bolj na primorskega. Glavno razvodno sleme se začenja na vzpetini Ajdovščina z 804 metri nadmorske višine nad vasjo Rodik in poteka do vasi Artviže, mimo vasi Mrše in Orehka vse do vasi Tatre. Od tu proti vzhodu poteka vse do vasi Harije. V nadaljevanju se razvodno sleme pomakne proti jugu. Na severni strani glavnega razvodnega slemena se v smeri od vzhoda proti zahodu nahajajo potoki Klivnik, Posrtev, Suhorca, Padež in Sušica. 2 Na južni strani razvodnega slemena se pojavljajo potoki, ki se končajo v slepih dolinah. To so potoki: manjši potoki v slepih dolinah Hrušiške ponikve ter Brdanska dana, potok Mrzlik in Okroglek v slepi dolini pri Malih Ločah, potoka Perilo in Torkov potok v Jezerini, potoki v manjših slepih dolinah pri vaseh Hotična, Slivje in Velike Loče, potok Brsnica v Odolini ter potok Ločica v Brezovici. Vode, ki ponikajo na južni strani Brkinov prihajajo ponovno na površje na Hrvaški strani pri Buzetu in pri nas v Rižani (Šebenik, v: Tomažič 2006). 3 2. LJUDJE IN KRAJI OB SLEMENSKI CESTI Demografska slika občine Hrpelje-Kozina kaže na upadanje števila prebivalcev. Še posebej je upad števila prebivalstva izrazit v Brkinih. Tabela prikazuje gibanje prebivalstva v Brkinih na primeru občine Hrpelje-Kozina. Ime naselja 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 ARTVIŽE 153 144 118 83 71 51 54 54 BAČ PRI MATERIJI 160 188 131 148 135 108 97 108 BEKA 120 131 150 62 38 33 19 19 BREZOVICA 312 293 250 148 136 108 94 86 BREZOVO BRDO 121 168 144 74 66 54 42 42 GOLAC 539 549 499 264 160 121 82 75 GRADIŠČE 317 317 268 189 189 164 153 164 GRADIŠICA 68 63 53 33 32 28 33 33 HOTIČNA 129 140 108 92 76 87 67 60 HRPELJE 252 373 281 396 427 578 702 665 JAVORJE 287 306 330 253 224 216 194 145 KLANEC 133 150 149 163 148 100 101 99 KOVČICE 168 160 171 106 85 68 58 60 KOZINA 83 192 273 272 414 517 548 572 KRVAVI POTOK 0 0 0 38 31 47 51 73 MARKOVŠČINA 242 213 189 147 135 113 119 115 MATERIJA 112 122 89 70 71 56 60 57 MIHELE 166 167 165 63 52 40 38 38 MRŠE 87 89 91 44 28 40 41 41 NASIREC 109 111 92 86 67 66 63 66 OBROV 313 397 398 226 229 218 212 187 OCIZLA 216 228 150 119 104 90 96 101 ODOLINA 20 10 10 30 22 1 0 0 OREHEK 104 88 78 37 25 19 18 18 PETRINJE 108 99 119 65 55 59 52 52 POLJANE 300 341 333 115 58 32 13 13 POVŽANE 179 184 152 91 89 86 85 101 PREŠNICA 444 426 447 239 217 189 146 133 RITOMEČE 61 53 67 49 55 55 47 47 RODIK 455 424 366 294 277 263 263 288 ROŽICE 138 140 127 88 81 68 70 65 SKADANŠČINA 126 119 92 60 56 49 40 40 SLIVJE 227 176 177 139 133 132 125 108 SLOPE 227 211 191 125 95 90 77 69 TATRE 279 315 263 156 71 70 62 54 TUBLJE 155 124 113 102 88 90 97 137 VELIKE LOČE 122 136 109 69 71 61 53 53 VRHPOLJE 122 136 109 69 71 61 53 79 OSTROVICA* 15 SKUPAJ 7154 7483 6852 4804 4382 4228 4125 4117 Vir: SURS, Popisi prebivalstva 4 Število prebivalcev ob slemenski cesti za naselja Tatre, Orehek, Mrše, Artviže (brez Ostrovice, ki je bila do leta 2006 v Občini Divača). Število prebivalcev ob slemenski cesti 700 600 500 400 Število prebivalcev 300 200 100 0 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 Vir: SURS, Popisi prebivalstva BREZOVO BRDO- na Brezovem Brdu (653 m), brezovski, Brezovci (144, 74, 42 preb.). Gručasta vasica na južni strani osrednjega slemena Brkinov je tipično slemensko naselje.Severno od nje so neizraziti vzpeti Praprotno Brdo (687 m) in Na hribu (684 m). Dostopna je pri krajevni cesti iz Gradišča pri Materiji. Prebivalci se preživljajo z živinorejo, pomembno je tudi sadjarstvo. Od cerkve Sv. Petra in Pavla so ostale le razvaline. GRADIŠČE PRI MATERIJI- v Gradišču (600 m), gradiški, Gradiščani (268, 189, 153 preb.). Razpotegnjeno, v jedru gručasto naselje v Podgrajskem podolju leži ob glavni cesti Kozina-Rupa in ob krajevni cesti proti Ritomečom. Ima zavetno lego ob južnem vznožju Brkinov. Proti severu in jugu je površje močno zakraselo, tu so številne vrtače, Martinska jama in druge manjše jame. Vkraju je razvita obrt, v njem je tudi obrat tovarne Droga. Onstran glavne ceste stoji cerkev sv. Primoža. GRADIŠICA- na Gradišici (650 m), gradiški, Gradišani (53, 33, 33 preb.). Gručasta slemenska vasica na jugozahodni strani Brkinov leži ob cesti Materija-Artviže. Razmere za kmetijstvo niso ugodne zaradi težkih, zakisanih tal in privetrne lege. V gozdovih je veliko borovnic in gob. Na jugu se vzpenja razgledni hrib Sv. Križ (671 m), vrh katerega stoji cerkev, ki so jo iz sv. Križa preimenovali v Marijino brezmadežno spočetje. Do leta 1992 se je naselje imenovalo Gradiščica. HOTIČNA- V Hotični (570 m), hotiški, Hotičani (108, 92, 67 preb.). Gručasto naselje leži na jugozahodnem vznožju Brkinov,kjer flišno površje že prehaja v apneniški svet Podgrajskega podolja. Kraj leži ob Malem potoku, ki južno od njega na koncu značilne slepe doline, poimenovane po naselju, ponikne v brezno Ponikve. Obdajajo ga na severozahodu hrib Majnik (685 m), na severu Sv. Pantelej z istoimensko cerkvijo in na jugovzhodu Gavje (661 m). V okolici je več kraških jam. 5 HRPELJE- v Hrpeljah (490 m), hrpelski, Hrpelci (281, 396, 702 preb.). Večje obcestno naselje z gručastim jedrom leži v spodnjem, zahodnem delu Podgrajskega podolja, ob cesti Kozina-Rupa. Staro kmečko jedro Na Gorici je na gričku ob vaški poti južno od drugih delov naselja. Tu je tudi župnijska cerkev sv. Antona. V zadnjem času je zraslo veliko hiš in stanovanjskih blokov. Na severozahodu sta nad sosednjo Kozino, od katere naselje loči železnica Divača-Koper, hriba Polanšek (687 m) in Videž (664 m), proti severovzhodu pa je svet odprt, zato je naselje izpostavljeno vetrovom. V okolici je veliko neobdelanih kraških dolov, med njimi najgloblji, 94 m globoki Hrpelski dol z njivami na dnu. V Hrpeljah so tovarni kovinske industrije in steklarna, kjer je zaposleno tudi okoliško prebivalstvo. Naselje ima več središčnih funkcij. JAVORJE- v Javorju (605 m), javorski, Javorci, (330, 253, 194 preb.). Razloženo naselje z gručastim jedrom leži v južnem delu Brkinov, ob cesti Obrov-Pregarje. Knaselju spadajo tudi zaselki, ki ležijo na zahodu ob Torkovem potoku in potoku Perilu: Pogaran, Torek, Mlini, Pitanec in Metljak. Pomembni kmetijski dejavnosti sta živinoreja in sadjarstvo. Na robu vasi stoji cerkev sv. Janeza Evangelista. Jugozahodno pod vasjo je na stiku fliša in apnenca slepa dolina Jezerina. Na koncu doline ponikne potok Perilo. KOVČICE- na Kovčicah (660 m),kovčanski, Kovčani, (171, 106, 58 preb.). Gručasta slemenska vas na južni strani Brkinov leži ob cesti Gradišče pri Materiji-Tatre. Na severu je na vrhu vzpetina sv. Štefan (713 m) istoimenska cerkev. KOZINA- na Kozini (497 m), kozinski, Kozinci(273, 272, 548 preb.).