DOCSLIB.ORG

Državni Prostorski Načrt Za Prenosni Plinovod R51c Kozarje – Vevče

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Državni Prostorski Načrt Za Prenosni Plinovod R51c Kozarje – Vevče Priloga: 2. prikaz stanja prostora DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA PRENOSNI PLINOVOD R51C KOZARJE – VEVČE Priloga 2. Prikaz stanja prostora Priloga: 2. prikaz stanja prostora VSEBINA I. Tekstualni del 1. SPLOŠNO ............................................................................................................. 1 2. OPIS OBMOČJA ................................................................................................... 1 3. RABA PROSTORA ................................................................................................ 2 3.1 NAMENSKA RABA PROSTORA ...................................................................... 2 3.1.1 Veljavni prostorski akti MESTNE OBČINE LJUBLJANA ............................ 2 3.1.2 Veljavni prostorski akti Občine DOBROVA-POLHOV GARADEC .............. 3 3.1.3 Veljavni prostorski akti Občine ŠKOFLJIca ................................................ 3 3.2 DEJANSKA RABA PROSTORA ....................................................................... 5 3.3 GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA ................................................ 6 3.3.1 Prometna infrastruktura ............................................................................. 6 3.3.2 ŽELEZNIŠKA INFRASTRUKTURA .................................................................... 6 3.3.3 Komunalni in energetski vodi ter elektronske komunikacije........................ 6 3.4 OBMOČJA VARSTVA IN OMEJITEV ............................................................... 6 3.4.1 Območja varstva kulturne dediščine .......................................................... 7 3.4.2 Območja ohranjanja narave ....................................................................... 8 3.4.3 Površinske vode, vodovarstvena območja in poplavna varnost ................. 8 3.4.4 Območja najboljših kmetijskih zemljišč ...................................................... 9 3.4.5 Območja gozdov ........................................................................................ 9 3.5 PROSTORSKI AKTI ....................................................................................... 10 II. Grafični del 1. Prikaz stanja prostora, Prikaz dejanske rabe prostora (list 1.1 – 1.2) M 1:10000 2. Prikaz namenske rabe prostora - izsek iz veljavnih prostorskih aktov (listi 2.1 – 2.2) M 1:10000 3. Prikaz stanja prostora, Prikaz gospodarske javne infrastrukture (listi 2.1 – 2.2.) M 1:10000 4. Prikaz stanja prostora, Prikaz varstvenih režimov (listi 4.1– 4.2) M 1:10000 5. Prikaz stanja prostora, Prikaz varstvenih režimov (listi 5.1– 5.2) M 1:10000 Priloga: 2. prikaz stanja prostora I. Tekstualni del Priloga: 2. prikaz stanja prostora 1. SPLOŠNO Prikaz stanja prostora je pripravljen na podlagi javno dostopnih podatkov in podatkov, ki so jih v času priprave DPN posredovali nosilci urejanja prostora in občine, po katerih območju je načrtovana prostorska ureditev. 2. OPIS OBMOČJA Območje državnega prostorskega načrta se nahaja v osrednjem delu Slovenije in poteka preko Mestne občine Ljubljana ter občin Dobrova – Polhov Gradec in Škofljica. Poteka od priključnega mesta plinovoda R51C na MRP Kozarje na Razorjih proti vzhodu po južnem delu AC obroča okoli Ljubljane do AC predora Malence, nato pa vzhodno od AC A1 Malence - Zadobrova prečka Golovec in sledi AC A1 Malence - Zadobrova vse do priključnega mesta na načrtovani MRP Dobrunje v Dobrunjah. Slika: Območje DPN na izseku iz pregledne karte Slovenije (vir: spletni Atlas okolja) DPN za daljnovod 2 × 110 kV Kamnik–Visoko LUZ d.d., september 2016 Priloga: 2. prikaz stanja prostora 3. RABA PROSTORA 3.1 NAMENSKA RABA PROSTORA Namenska raba zemljišč z območjem DPN je razvidna iz grafičnega dela priloge 2. Prikaz stanja prostora, iz kart 2.1 – 2.2. Prikaz namenske rabe prostora - izsek iz veljavnih prostorskih aktov. 3.1.1 VELJAVNI PROSTORSKI AKTI MESTNE OBČINE LJUBLJANA Mestna občina ima sprejet Občinski prostorski načrt (Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Ur. list RS, št. 78/10, 10/11 - DPN, 22/11 - popr., 43/11-ZKZ-C, 53/12 - obv. razl., 9/13, 23/13 - popr., 72/13 - DPN, 71/14 - popr., 92/14 - DPN, 17/15 - DPN, 50/15 - DPN, 88/15 - DPN in 95/15)), v katerem je namenska raba prostora opredeljena glede na aktualne razvojne potrebe in v skladu z veljavnimi predpisi s področja urejanja prostora. Območje DPN posega na zemljišča, ki imajo opredeljeno naslednjo namensko rabo: S - OBMOČJA STANOVANJ SS stanovanjske SK površine podeželskega naselja C - OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI CD Druga območja centralnih dejavnosti CU Osrednja območja centralnih dejavnosti I - OBMOČJE PROPIZVODNIH DEJAVNOSTI IG gospodarske cine B - POSEBNA OBMOČJA OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ BC športni centri OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN ZD druge urejene površine ZP parki ZS površine za oddih, rekreacijo in šport ZV površine za vrtičkarstvo OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN PC površine PO ostale prometne površine PŽ površine železnic OBMOČJE OKOLJSKE O območje okolijske infrastrukture INFRASTRUKTURE K1 najboljša kmetijska zemljišča OBMOČJA KMETIJSKIH POVRŠIN K2 druga najboljša kmetijska zemljišča OBMOČJA VODA VC celinske vode DPN za prenosni plinovod R51 C Kozarje – Vevče - osnutek 2 LUZ d.d., oktober 2016 Priloga: 2. prikaz stanja prostora Območje DPN na območju Mestne občine Ljubljana posega tudi na zemljišča, kjer veljajo naslednji izvedbeni prostorski akti: - Občinski podrobni prostorski načrt za prostorsko ureditev skupnega pomena za bencinski servis na počivališču Barje (Ur. list RS, št. 101/09 in 78/10), - Zazidalni načrt za območje urejanja VP1/2 Rudnik (Ur. list RS, št. 94/02, 57/10 in 78/10). 3.1.2 VELJAVNI PROSTORSKI AKTI OBČINE DOBROVA-POLHOV GARADEC Občina Dobrova Polhov – Gradec ima sprejet Občinski prostorski načrt (Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 63/2013)), v katerem je namenska raba prostora opredeljena glede na aktualne razvojne potrebe in v skladu z veljavnimi predpisi s področja urejanja prostora. Območje DPN posega na zemljišča, ki imajo opredeljeno naslednjo namensko rabo: K1 najboljša kmetijska zemljišča OBMOČJA KMETIJSKIH POVRŠIN K2 druga najboljša kmetijska zemljišča OBMOČJA VODA VC celinske vode 3.1.3 VELJAVNI PROSTORSKI AKTI OBČINE ŠKOFLJICA Občina Škofljica ima sprejet Občinski prostorski načrt (Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 56/2015)), v katerem je namenska raba prostora opredeljena glede na aktualne razvojne potrebe in v skladu z veljavnimi predpisi s področja urejanja prostora. Območje DPN posega na zemljišča, ki imajo opredeljeno naslednjo namensko rabo: OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN OBMOČJA STAVBNIH ZEMLČJIŠČ PC površine OBMOČJA KMETIJSKIH POVRŠIN K1 najboljša kmetijska zemljišča OBMOČJA VODA VC celinske vode DPN za prenosni plinovod R51 C Kozarje – Vevče - osnutek 3 LUZ d.d., oktober 2016 Priloga: 2. prikaz stanja prostora Bilanca namenska rabe znotraj območja DPN: površina (m2) Mestna občina Občina Polhov Občina namenska raba Ljubljana Gradec Škofljica % BC 3 0,001 CD 6.069 1,419 CU 2.430 0,568 G 79.407 18,568 IG 4.751 1,111 K1 127.542 21.700 14.417 38,270 K2 32.339 729 7,733 O 29 0,007 PC 32.356 3.307 8,340 PO 7.100 1,660 PŽ 2.377 0,556 SK 434 0,102 SS 1.187 0,278 VC 4.041 103 0,969 ZD 42.239 9,877 ZP 33.960 7,941 ZS 3.379 0,790 ZV 7.746 1,811 Skupaj 387.390 22.532 17.725 100,00 Bilanca površin namenska rabe znotraj območja DPN, ki se jim spreminja raba Namenska raba se spreminja na območjih, kjer sta predvideni MRP Kozarje Z in BS1 Ljubljana – Rudnik in sicer iz namenske rabe K1 (najboljša kmetijska zemljišča) v namensko rabe E – območja energetske infrastrukture. Površina trajno izgubljenih površin z obstoječo namensko rabo najboljša kmetijska zemljišča znaša: območje površina (m2) MRP Kozarje Z 1.479 BS1 Ljubljane - Rudnik 572 Skupaj 2.051 Na preostalem območju DPN se namenska raba ne spreminja. DPN za prenosni plinovod R51 C Kozarje – Vevče - osnutek 4 LUZ d.d., oktober 2016 Priloga: 2. prikaz stanja prostora 3.2 DEJANSKA RABA PROSTORA Dejanska raba zemljišč z območjem DPN je razvidna v prilogah 2. Prikaz stanja prostora, iz kart 1.1 – 1.2. Prikaz dejanske rabe prostora. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o dejanski rabi prostora je na območju predvidenih ureditev največ kmetijskih zemljišč, sledijo gozdna zemljišča. Dejanska raba, glede na pridobljen podatek iz spletnega portala MKGP (oktober 2016), znotraj območja DPN: dejanska raba površina (m2) % 1100 njiva ali vrt 65.905,71 15,38 1221 intenzivni sadovnjak 1.782,47 0,42 1222 ekstenzivni sadovnjak 216,09 0,05 1300 trajni travnik 115.902,71 27,05 1321 barjanski travnik 32.716,76 7,64 1410 kmetijsko zemljišče v zaraščanju 30.539,49 7,13 1500 drevesa in grmičevje 26.962,68 6,29 1600 neobdelano kmetijsko zemljišče 1.993,31 0,47 2000 gozd 79.485,10 18,55 3000 pozidano ali sorodno zemljišče 70.335,87 16,42 7000 voda 2.565,18 0,60 Skupaj 428.405,36 100,00 Trajno izgubljene kmetijske površine območju, kjer sta predvideni MRP Kozarje Z in BS1 Ljubljana – Rudnik se nahajajo na površinah z naslednjo dejansko rabo: MRP Kozarje Z: dejanska raba površina (m2) 1100 njiva ali vrt 401,42 1300 trajni travnik 1.072,60 BS1 Ljubljana - Rudnik dejanska raba površina (m2) 1300 trajni travnik 545,69 2000 gozd 26,59 DPN za prenosni plinovod R51 C Kozarje – Vevče - osnutek 5 LUZ d.d., oktober 2016 Priloga: 2. prikaz stanja prostora 3.3 GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA 3.3.1 PROMETNA INFRASTRUKTURA Na območju predmetne obdelave potekajo naslednje državne ceste: - avtocesta A1 Kozarje - Malence, - avtocesta A2 Ljubljana
Load more

Recommended publications
  • Oglejte Si Seznam
    Z M Sken Mobile lahko nakupujete v 118 izbranih prodajalnah Mercator Št. Prodajalna Mercator Naslov Kraj 1 SM AJDOVŠČINA VIPAVSKA CESTA 6 AJDOVŠČINA 2 M 47 ANKARAN JADRANSKA CESTA 42 ANKARAN/ANCARANO 3 SM BLED KAJUHOVA CESTA 1 BLED 4 SM BOH.BISTRICA TRG SVOBODE 1 BOHINJSKA BISTRICA 5 SM BOŠTANJ BOŠTANJ 80 BOŠTANJ 6 M BOVEC MALA VAS 6 BOVEC 7 M BREZOVICA PODPEŠKA CESTA 2 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 8 HM BREŽICE TOVARNIŠKA CESTA 10 A BREŽICE 9 M LJUBLJANSKA CELJE LJUBLJANSKA CESTA 32 A CELJE 10 HM CELJE OPEKARNIŠKA CESTA 9 CELJE 11 SM CERKLJE SLOVENSKA CESTA 10 CERKLJE NA GORENJSKEM 12 SM CERKNICA CESTA 4.MAJA 4 A CERKNICA 13 SM ČRNOMELJ ZADRUŽNA CESTA 16 ČRNOMELJ 14 HM DOMŽALE CESTA TALCEV 4 DOMŽALE 15 M GORENJA VAS POLJANSKA CESTA 65 A GORENJA VAS 16 SM GROSUPLJE BRVACE 1 A GROSUPLJE 17 M HOČE POHORSKA CESTA 18 HOČE 18 M F.KOZARJA HRASTNIK TRG FRANCA KOZARJA 1 HRASTNIK 19 M LAPAJNETOVA IDRIJA LAPAJNETOVA ULICA 45 IDRIJA 20 SM IDRIJA GREGORČIČEVA ULICA 47 IDRIJA 21 SM ILIRSKA BISTRICA VOJKOV DREVORED 28 ILIRSKA BISTRICA 22 SM IVANČNA GORICA VODOTUČINE 18 IVANČNA GORICA 23 M 78 TRG REP.IZOLA TRG REPUBLIKE 4 IZOLA/ISOLA 24 HM JESENICE SPODNJI PLAVŽ 5 JESENICE 25 HM KAMNIK KOVINARSKA CESTA 36 KAMNIK 26 SM KISOVEC BOROVNIŠKO NASELJE 1A KISOVEC 27 SUPERMARKET KOČEVJE KOLODVORSKA CESTA 6 KOČEVJE 28 M TZO KOČEVJE TRG ZBORA ODPOSLANCEV 20 KOČEVJE 29 M 50 PRISTANIŠKA KP PRISTANIŠKA ULICA 2 KOPER/CAPODISTRIA 30 SM KOLODVORSKA KOPER KOLODVORSKA CESTA 4 KOPER/CAPODISTRIA 31 HM KOPER DOLINSKA CESTA 1 A KOPER/CAPODISTRIA 32 SM KOKRICA CESTA NA BRDO 5 KRANJ
    [Show full text]
  • Ivan Marušič Uspešnost Investicije Na Avtocestnem Odseku Šentvid
    Univerza Jamova 2 v Ljubljani 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 Fakulteta faks (01) 42 50 681 za gradbeništvo [email protected] in geodezijo Univerzitetni program gradbeništvo, Organizacijsko tehnološka smer Kandidat: Ivan Marušič Uspešnost investicije na avtocestnem odseku Šentvid - Koseze. Diplomska naloga št.: 2926 Mentor: izr. prof. dr. Maruška Šubic-Kovač Ljubljana, 19. 12. 2006 Marušič, I. 2006. Uspešnost investicije na avtocestnem odseku Šentvid - Koseze I Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Organizacijsko – tehnološka smer POPRAVKI, ERRATA Stran z napako Vrstica z napako Namesto Naj bo Marušič, I. 2006. Uspešnost investicije na avtocestnem odseku Šentvid - Koseze II Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Organizacijsko – tehnološka smer IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani IVAN MARUŠIČ izjavljam, da sem avtor diplomske naloge z naslovom: »USPEŠNOST INVESTICIJE NA AVTOCESTNEM ODSEKU ŠENTVID – KOSEZE«. Izjavljam, da prenašam vse materialne avtorske pravice v zvezi z diplomsko nalogo na UL, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo. Ljubljana, 01.12.06 Marušič, I. 2006. Uspešnost investicije na avtocestnem odseku Šentvid - Koseze III Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Organizacijsko – tehnološka smer IZJAVA O PREGLEDU NALOGE Marušič, I. 2006. Uspešnost investicije na avtocestnem odseku Šentvid - Koseze IV Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Organizacijsko – tehnološka smer BIBLIOGRAFSKO – DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK UDK: 336.645.1:69:711.73 (043.2) Avtor: Ivan Marušič Mentor: izr. prof. dr. Maruška Šubic Kovač Naslov: Uspešnost investicije na avtocestnem odseku Šentvid – Koseze Obseg in oprema: 97 str., 25 preg., 9 graf., 35 sl. Ključne besede: AC Šentvid – Koseze, uspešnost investicije, vrednotenje, učinki investicije, prostorski razvoj, gradbena dela Izvleček Prometni zastoji, ki povzročajo izgubo dragocenega časa uporabnikov, so posledica slabe prometne povezave.
    [Show full text]
  • Starejša in Mlajša Naselja Okoli Ljubljane Y Zadnjem Letniku (1950) Geografskega Vestnika Je Objavil A
    MILKO KOS: STAREJŠA IN. MLAJŠA NASELJA OKOLI LJUBLJANE J57 Milko Kos Starejša in mlajša naselja okoli Ljubljane Y zadnjem letniku (1950) Geografskega Vestnika je objavil A. M e li k razpravo Ljubljana pred 800 leti. V okviru večjega dela o naselitveni zgodovini Gorenjske so me pred nedolgim časom prav tako zanimali problemi okoli začetkov Ljubljane in koloni- zacije okoli nje. Ker Melikova razprava postavlja historično geo- grafske poglede glede začetkov Ljubljane in kolonizacije v njenem okolišu izrecno v diskusijo, zdelo se mi je prav, da objavim svoje izsledke. Razpravo, napisano pred poldrugim letom, sem naknadno spopolnil in zanjo uporabil dragocene izsledke, do katerih je prišel S. Ilešič v svojem novem delu Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem (Slovenska akademija znan. in um., Razred za prirodo- slovne in medicinske vede, Dela Instituta za geografijo 2, 1950). Dognati kaj je v ljubljanskem Posavju starejše naselje in katera naselja so nastala v mlajših naselitvenih obdobjih srednjega veka, ni lahka naloga. Pisani viri so nam pri tem z najstarejšimi omembami vasi okoli Ljubljane le malo v pomoč. Do leta 1300 se, razen Ljubljane s prvo znano omembo leta 1144 (Gradivo za zgodovino Slovencev, IV, 201), v doslej znanih virih omenjajo v ljubljanskem Posavju samo še sledeči kraji, ki jih s prvo znano omembo navajam: D r a vi j e — Draulach, 1136—1168 (M. Mikuž, Topografija stiške zemlje, 32, 91); U tik — Luttich, 1178 (Gra- divo, IV, 614); H ruši c a — Pirpovm, Pyrpovm, 1243 (Puschnig v časopisu Das Joanneum, I. 1940, 144,145); Game I j ne — Gemlein, 1260 (Schumi, Urkundenbuch... Krain, II, 213); Pod- gorica — Podgoriz, 1260 (prav tam); Rašica — Wrenschitz, 1260 (prav tam); Šentvid — Sanctus Vitus, 1262 (Schumi, Ur- kundenbuch..
    [Show full text]
  • Cultural Economies and Diversity
    Transnationalism in the Global City Intensive Programme, Odense, 27th June – 9th July 2010, University of Southern Denmark Center for Social Practices and Cognition CULTURAL DIVERSITY IN THE TRANSNATIONAL CITY – FEAR OF GLOBALISATION AND EXCLUSIVE SPATIAL DEMARCATION OF IMMIGRANTS? Matjaz Ursic, Centre for Spatial Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana Source: UN Introduction – Cities, cultural diversity and the urban way of life • Henri Lefebvre (1974) – The production of space • Georg Simmel (1901) – The metropolis and mental Life • Louis Wirth (1938) – “Urbanism as a way of life” New Localism and Globalisation FLOWS: LOCAL SPECIALTIES: -of ideas -lifestyles -of goods,artefacts, products -built environment -information -natural environment -people Analytical OLD NEW LOCALISM dimension LOCALISM Connectedness Autonomy/ Autonomy/ independence choice Characteristics Specialties/ Specialties/ exclusion integration Source: Mlinar, 2001 To what extent is cultural diversity welcomed in (global) cities? • The concept of Common culture – The thesis of common culture found in sociology and anthropology assumes that a “a coherent culture, or dominant ideology, plays a crucial role in sustaining social order and integration” • In what form exist a common, shared understanding of what is expected to be „normal‟ in a specific environment. • Williams, R. (1976) • Parsons, T. (1964) • Featherstone, M. (1991) Diminshment in diversity and “exclusive spatial demarcation” • Tim Edensor (2000) – Exclusive vs. inclusive spatial demarcation
    [Show full text]
  • The Diminished Importance of Cultural Sustainability in Spatial Planning: the Case of Slovenia
    The Diminished Importance of Cultural Sustainability in Spatial Planning: The Case of Slovenia Matjaz Ursic University of Ljubljana, Slovenia Abstract: Formal spatial planning procedures tend to neglect the importance of socio-cultural elements that are inherently present as part of ‘soft infrastructure’ and are constituted from traditions, lifestyles, wishes, and the routines of individuals that form a local community. In contrast, the concept of cultural sustainability is closely linked with the socio-cultural heterogeneity of a local community. The inability of the formal spatial planning system in Slovenia to adequately engage with the social wishes and resistances of residents is highlighted in situations involving problematic confrontations between the members of the dominant ‘common culture’ and marginal groups. Two cases from Ljubljana are presented: the stigmatization of the Fužine neighbourhood and the problematic of mosque construction. The cases illustrate that the ‘majority’ of residents tend to perceive many subcultural representations in space as foreign, non-indigenous elements that could disrupt the everyday routine in a local community. They show how the deficiencies of the current spatial planning system in Slovenia are unable to address challenges posed by contemporary society’s cultural, social, and economic transformations and can work quite the opposite way – by increasing the complexity (and level of difficulty) for possible implementation of measures supporting cultural heterogeneity in planning practice. Keywords: Cultural sustainability, spatial planning, common culture, social exclusion, cost- benefit analysis, NIMBY Résumé : Les procédures de planification formelles tendent à négliger l’importance des facteurs socio-culturels que l’on considère présents en tant que matériaux culturels de type « soft infrastructure » et qui comprennent les traditions, les modes de vie, les aspirations sociales, et les routines individuelles qui participent à la formation du tissu communautaire local.
    [Show full text]
  • ODLOK O Varstvu Nepremičnih Kulturnih Spomenikov in Narave Na
    RAZNO ODLOK 6. člen o varstvu nepremičnih Režim I. stopnje določa, da se v pri- kulturnih spomenikov in narave meru gradnje ali drugih zemeljskih po- na osrednjem in širšem območju mesta segov teren predhodno sistematično raz- Ljubljane išče, Pristojni zavod za spomeniško var- (prani. VS X) stvo predpiše posebne pogoje in določi obseg izkopavanj ter poveri vodstvo iz- I. poglavje — Varstvo kulturnih spo- kopavanj pristojni arheološki ustanovi. menikov V primeru pomembnejših najdb mora investitor te najdbe vključiti v zazidavo 1. člen ali ureditev okolice na način, ki ga do- Kulturni spomeniki v SRS so< zavaro- loči pristojni zavod za spomeniško var- vani z zakonom o varstvu kulturnih spo- stvo skupaj s strokovno komisijo za menikov (Ur. 1. LRS št. 25/61 in 11/65), Emono in Zavodom za spomeniško var- mesto Ljubljana — staro mesto — pa je stvo SRS. zavarovano kot urbanistična celota in Ta režim velja za celotno območje valorizirano kot republiško najpomemb- Emone, ki obsega teritorij med Mir jem, nejši spomenik (Vestnik Zavoda za spo- Emonsko cesto, Trgom francoske revolu- meniško varstvo SRS št. 1). cije, Vegovo1 ulico, Trgom revolucije in podaljškom do Valvazorjeve ulice in Snežniške ulice. 2. člen Posegi in ureditvena dela v arheološki Na območju mesta Ljubljane spadajo kontrolni blok na Foersterjevem vrtu, na pod spomeniško varstvo naslednje vrste arheološkem prezentacijskem območju nepremičnih kulturnih spomenikov: Jakopičev vrt—Mirje in na severnih — arheološka zemljišča in objekti, emonskih vratih ter v neposredni okolici — urbana spomeniška območja, teh spomeniških območij se morejo iz- — posamični arhitekturni spomeniki vesti samo po predhodnem soglasju pri- in objekti, povezani s pomembnimi zgo- stojnega zavoda za spomeniško varstvo dovinskimi dogodki in osebnostmi, in komisije za Emono pri Zavodu za spo- — ruralna spomeniška območja, meniško varstvo SRS.
    [Show full text]
  • Seznam Zaklonišč
    EVIDEN ČNA ŠT. VRSTA ZAKLONISCA OZNAKA ST. MEST NASELJE ULICA HS LASTNIK OBCINA 10001 osnovna zaš čita 80 BRINJE BRINJE 40 INŠTITUT JOŽEF ŠTEFAN DOL PRI LJUBLJANI 10002 osnovna zaš čita 50 BRINJE BRINJE 40 INŠTITUT J.ŠTEFAN-IZOBR.CENTER DOL PRI LJUBLJANI 10003 osnovna zaš čita 100 DOL PRI LJUBLJANI DOL PRI LJUBLJANI 28 JUB DOL PRI LJUBLJANI 10004 osnovna zaš čita 100 LJUBLJANA SAVLJE 6 ŠRC JEŽICA LJUBLJANA 10005 osnovna zaš čita 50 LJUBLJANA AVŠI ČEVA CESTA 70 ELEKTRO SLOVENIJA LJUBLJANA 10006 osnovna zaš čita 200 LJUBLJANA ZASAVSKA CESTA 95 BELINKA LJUBLJANA 10007 osnovna zaš čita 100 LJUBLJANA KRALJEVA ULICA 10 VVZ ŠENTJAKOB LJUBLJANA 10008 osnovna zaš čita 50 LJUBLJANA VILHARJEVA CESTA 33 MUIS LJUBLJANA 10009 osnovna zaš čita 550 LJUBLJANA ČRTOMIROVA ULICA 12 OSNOVNA ŠOLA BORISA ZIHERLA LJUBLJANA 10010 osnovna zaš čita 100 LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 22 GR-PRIZIDEK LJUBLJANA 10011 osnovna zaš čita 1000 LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 22 SLOVENIJALES LJUBLJANA 10012 osnovna zaš čita 400 LJUBLJANA ČRTOMIROVA ULICA 3 LRTOMIROVA LJUBLJANA 10013 osnovna zaš čita 200 LJUBLJANA ČRTOMIROVA ULICA 17 LRTOMIROVA LJUBLJANA 10014 osnovna zaš čita 300 LJUBLJANA NEUBERGERJEVA ULICA 19 OBJ.6,7-ZUPANLILEVA JAMA LJUBLJANA 10015 osnovna zaš čita 300 LJUBLJANA ZELENA POT 9 LJUBLJANA 10016 osnovna zaš čita 150 LJUBLJANA HRIBARJEVO NABREŽJE 3 KARE I.OBJ.3 LJUBLJANA 10017 osnovna zaš čita 200 LJUBLJANA NEUBERGERJEVA ULICA 3 KARE IV.OBJ.3 LJUBLJANA 10018 osnovna zaš čita 200 LJUBLJANA ZELENA POT 7 KARE I.OBJ.7,8 LJUBLJANA 10019 osnovna zaš čita 100 LJUBLJANA SLOVEN
    [Show full text]
  • Report of the European Green Capital 2016 Project
    1 REPORT OF THE EUROPEAN GREEN CAPITAL 2016 PROJECT The people of Ljubljana live the European Green Capital Zoran Janković, Mayor of the City of Ljubljana, on green milestones and the green future of the city page 2 Ljubljana is beautiful, beautiful, beautiful and once more beautiful Nada Tarman, Green Capital Ambassador and prominent resident who has devoted her heart and inspiring record to the city page 7 For whom it rings – it rings clearly for us all! Tomo Križnar, a global traveller and activist, on current environmental issues, societal challenges and preserving the environment at global level page 21 A film star on his love of Ljubljana Rade Šerbedžija, silver screen icon and Hollywood star, on his non- stop love affair with Ljubljana page 29 THE GREEN CAPITAL’S GREEN 2 More than 100 90 ha 161 20% 100,000 m INDICATORS projects implemented of new managed green areas for bird species recorded, of which 86 of the land area has reserved for pedestrians in 2016 socialising, sport and recreation are on the Red List of Endangered a protected and cyclists in the species nature status city centre Ljubljana 2016 | Year of green celebration 2 THE PEOPLE OF LJUBLJANA LIVE THE EUROPEAN GREEN CAPITAL Zoran Janković | Mayor of the City of Ljubljana The title of European Green Capital has significantly strengthened Ljubljana’s recognition worldwide, upgraded the brand of our city and put us on the map of leading sustainable, green, tourist and innovative cities. Mayor Zoran Janković and his colleagues are the ones who, in the last decade, have from a prolonged sleep awoken Ljubljana, to him the most beautiful city in the world, and elevated it to the very top of Europe.
    [Show full text]
  • Ulice-Zupnije
    Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah LJUBLJANA Ulice, ceste in trgi po župnijah Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah Marko Čižman Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah Ljubljana 2006 Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah Izdala in založila: Nadškofija Ljubljana Ciril-Metodov trg 4, p. p. 1990, 1001 Ljubljana Odgovarja: dr. Anton Jamnik generalni vikar Pripravil in uredil: Marko Čižman Fotografija na naslovnici: Tamino Petelinšek Grafična priprava: Družina d.o.o. Tehnično uredil: Jernej Dolšak Tisk: Formatisk Ljubljana 2006 Uvod Prvotna izdaja knjižice Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah je izšla leta 1978. Od takrat je v uličnem seznamu mesta Ljubljana nastalo že toliko spre- memb, da je bilo potrebno pripraviti prenovljeno izdajo. Tudi ta izdaja zaje- ma župnije, ki spadajo pod mesto Ljubljana v ožjem smislu. Primarni vir podatkov je prvotna izdaja knjižice, ki jo je pripravil g. prelat Rafko Lešnik. Druge podatke smo dobili na Statističnem uradu Republike Slovenije in na zemljevidu, ki ga je leta 1992 izdal I. arhidiakonat ljubljanske nadškofije (na tem zemljevidu so vrisane meje med župnijami). Veliko podat- kov smo dobili tudi od dekanov in župnikov ljubljanskih župnij, ki so stanje preverili na terenu. Prenovljeno izdajo sestavljata dva večja dela. V prvem delu so po abece- dnem vrstnem redu razporejene ulice, v drugem pa so po abecednem vr- stnem redu razporejene župnije. Zaradi hitrejšega iskanja podatkov so pri ulicah vnesene tudi opombe. Izkušnje namreč kažejo, da ob iskanju nekaterih podatkov za ulico običajno ni časa za prelistavanje celotne knjižice. V posebnem dodatku na koncu knjižice so navedene nekatere opuščne ulice in stara poimenovanja nekaterih ulic, kar je lahko v pomoč predvsem pri starejših vpisih v matične knjige.
    [Show full text]
  • Situacija Izvedene in Načrtovane Obnove
    # # Poljane Kleče PODGORICA PRI ČRNUČAH SAVLJE A T Č S JEŽICA r Industrijska cona Ježa n Industrijska cona Ježa E u š C n B i r c nč a A ičeva C V U E O r Gradišče L a # š T O k k Belinka I Belinka s Z e j A 441 l V a T SA Z V Podgora Š e v SKA a v o K CE t a n ST l i A e S A r A r e E j C e T Trata Č v S E e E S 7. septe E T mbra C E e A Jam a A et ž V PRŽANJ o J O T Mercator Center L I Mercator Center j u T A b V l Ind. cona Šiška O ja Ind. cona Šiška R n E E K s Pokopališče Stožice e I k lljj.. -- SSaavvlljjee Pokopališče Stožice g N e Lj. -E BEežigrad e b Lj. - Bežigrad n Č r Hiippooddrroom SSttoožžiiccee t i o E g cceennEtteerrE,, JJeežžiiccaa va P a IInndduussttrriijjsskkaa ccoonnaa SStteeggnnee d IInndd.. ccoonnaa ŠŠiišškkaa a e jev lljj.. -- SSaavvlljjee Bevkov STOŽICE čar a ni Pokopališče Dravlje rav R Pokopališče DEravEljeE E B LLjj.. -- TToomaaččeevvoo E a e Brinje LLjj.. -- SSnneebbeerrjjee G E E ovE E n g a čan te Črrnnuuččee,, SSttoožžiiccee Zadobrova n v E re S Sava Zadobrova o e N K č ŽŽaallee n T a Beelljjaakk ((VViillllaacchh)) e Trzin O v Trzin DRAVLJE v TOMAČEVO o A o V JARŠE Krraannjj,, Brrnniikk k l A K š S SSttaaddiioonn SSttoožžiiccee LLjj.
    [Show full text]
  • Tivoli, Rožnik and Šiška Hill Landscape Park
    Treasures in the middle of the cityy TIVOLI, ROŽNIK AND ŠIŠKA HILL LANDSCAPE PARK 1 5 Geographical description 8 Park in numbers 11 History 15 Natural importance 17 Small-scale protected areas 23 Sights and attractions – a mixture of natural wonders and man-made structures 32 Trails in the landscape park 2 Green lungs, local playground, sports ground, a place of inspiration and culture – these are just a few of the metaphors with which we can describe the Tivoli, Rožnik and Šiška Hill Landscape Park. Tivoli Park and the forests of Rožnik, Šiška Hill, Koseze and Za Mošenico, as well as the Koseze Pond, meadows along the Glinščica River and the footpath »Th e Trail of Remembrance and Comradeship« all off er numerous exploration opportunities to visitors. Th e area was fi rst protected in 1984, when the then local authorities designated the area a Natural Site of Special Interest in order to conserve numerous natural values and landscape diversity in the heart of an urban area. In 2015, the Municipality od Ljubljana draft ed a new ordinance in order to conserve numerous natural values, extraordinary biodiversity, and landscape diversity of the area. The landscape park is known for its two seemingly separate parts –Tivoli Park and forest. They are complemented by species-rich meadow, wetland and water ecosystems The area in the near vicinity of Ljubljana city centre with rich nature and culture contains many paths that lead to Mostec, Šiška Hill or Cankar Peak where the Visitation of Mary Church and the Rožnik Inn are located GeographicalGeograph Th e landscape park is situated in the In relatively remote areas of the park, we northwestern part of Ljubljana.
    [Show full text]
  • Placevanje Poloznic5
    Seznam prodajaln Mercator, kjer lahko plačate položnice Št. Prodajalna Naslov Kraj 1 MARKET AJDOVŠČINA GORIŠKA CESTA 20 B AJDOVŠČINA 2 TC AJDOVŠČINA – SUPERMARKET VIPAVSKA CESTA 6 AJDOVŠČINA 3 MARKET 83 HRVATINI HRVATINI 144 ANKARAN 4 MARKET 47 ANKARAN JADRANSKA CESTA 42 ANKARAN 5 MARKET BEGUNJE BEGUNJE NA GORENJSKEM 8 BEGUNJE NA GORENJSKEM 6 MARKET BEGUNJE PRI CERKNICI BEGUNJE 11 BEGUNJE PRI CERKNICI 7 MARKET RAVENKA BELTINCI RAVENSKA CESTA 2 BELTINCI 8 M BENEDIKT NASIPNA ULICA 1 BENEDIKT 9 SUPERMARKET BLED KAJUHOVA CESTA 1 BLED 10 MARKET ZASIP BLED SEBENJE 6 A BLED 11 MARKET LJUBLJANSKA 4 BLED LJUBLJANSKA CESTA 4 BLED 12 MARKET BOHINJSKA BELA BOHINJSKA BELA 37 BOHINJSKA BELA 13 TC BOHINJSKA BISTRICA-SUPERMARKET TRG SVOBODE 1 BOHINJSKA BISTRICA 14 MARKET STARA FUŽINA BOHINJSKO JEZERO STARA FUŽINA 57 BOHINJSKO JEZERO 15 MARKET KRIM BOROVNICA MOLKOV TRG 8 BOROVNICA 16 MARKET BOVEC MALA VAS 6 BOVEC 17 MARKET BRANIK BRANIK 46 A BRANIK 18 SUPERMARKET BRDO CESTA NA BRDO 19 BRDO 19 MARKET BRESTANICA CESTA PRVIH BORCEV 25 BRESTANICA 20 MARKET BRESTERNICA OBROBNA ULICA 1 BRESTERNICA 21 MARKET VNANJE GORICE PODPEŠKA CESTA 152 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 22 MARKET BREŽICE BLEJSKA CESTA 23 BREŽICE 23 HIPERMARKET BREŽICE TOVARNIŠKA 10 BREŽICE 24 MARKET CANKOVA CANKOVA 23 A CANKOVA 25 MARKET LJUBLJANSKA CELJE LJUBLJANSKA CESTA 32A CELJE 26 MARKET POLULE CESTA V LAŠKO CELJE 27 HIPERMARKET CELJE OPOKERNIŠKA CESTA 9 CELJE 28 MARKET OTOK CELJE TRUBARJEVA 53 CELJE 29 BLAGOVNICA NOVA VAS-ŽIVILA ULIVCA BRATOV VOŠNJAKOV 1 CELJE 30 MARKET SOLIDARNOST IRŠIČEVA 2 CELJE 31 MARKET DEČKOVO NASELJE CELJE ADAMIČEVA ULICA 16 CELJE 32 MARKET HUDINJA ULICA FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 17 CELJE 33 MARKET OSTROŽNO CELJE CESTA NA OSTROŽNO 94 CELJE 34 MARKET SEDMICA CELJE BRODARJEVA ULICA 5 CELJE 35 MARKET VOGLAJNA CELJE TEHARSKA CESTA 52 CELJE 36 MARKET RIO CELJE PREŠERNOVA ULICA 1 CELJE 37 SUPERMARKET CERKLJE SLOVENSKA CESTA 10 CERKLJE NA GORENJSKEM 38 TC CERKNICA – SUPERMARKET CESTA 4 MAJA 4A CERKNICA 39 MARKET CERKNICA CESTA 4.
    [Show full text]