Dokument POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2014

Nova čistilna naprava v Idriji (pogled z levega brega Idrijce)

KOMUNALA d.o.o. Idrija Carl Jakoba 4, 5280 Idrija

Odgovorna oseba Direktorica mag. Vesna Miklavčič, univ. dipl. kem.

Kraj in datum Idrija, 18. 06. 2015

Poslovno poročilo za leto 2014 [Kazalo]

KAZALO

UVOD ...... 5

SPLOŠNI DEL

1. SPLOŠNI PODATKI O DRUŽBI ...... 6 1.1 Splošno ...... 6 1.2 Spremembe v lastniški strukturi ...... 6 1.3 Nadzorni svet ...... 7 1.4 Osnovni podatki o družbi ...... 8

2. ZAPOSLENI ...... 9 2.1 Splošno ...... 9 2.2 Osnovni podatki o zaposlenih ...... 9 2.2.1 Struktura zaposlenih po spolu ...... 9 2.2.2 Struktura zaposlenih po starosti ...... 9 2.2.3 Pokojninska delovna doba ...... 10 2.3 Pogoji dela ...... 10 2.3.1 Poškodbe pri delu ...... 10 2.4 Projekt prenove sistematizacije delovnih mest in plačnega sistema ...... 10

3. OSKRBA S PITNO VODO ...... 11 3.1 Splošno ...... 11 3.1.1 Pravna podlaga ...... 11 3.1.2 Zaposleni ...... 11 3.2 Obseg izvajanja storitev ...... 11 3.2.1 Obseg izvajanja storitev ...... 11 3.2.2 Osnovna sredstva za izvajanje javne službe ...... 12 3.2.3 Število odjemnih mest in individualnih odjemnih mest uporabnikov ...... 13 3.3 Vodovodno omrežje in količine ...... 14 3.3.1 Količina odvzete in količina prodane vode ...... 15 3.3.2 Poraba vode v gospodinjstvih glede na odjemno mesto in število prebivalcev ...... 17 3.4 Kakovost pitne vode v letu 2014 ...... 18 3.4.1 Notranji nadzor kvalitete pitne vode s strani upravljavca ...... 18 3.4.2 Državni nadzor kvalitete pitne vode ...... 21 3.4.3 Kvaliteta surovih vod ...... 22 3.4.4 Lastna zajetja ...... 23 3.5 Finančni del ...... 23 3.5.1 Cenik storitev ...... 23 3.5.2 Stroški in prihodki izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo ...... 24

4. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE V OBČINI IDRIJA ...... 28 4.1 Splošno ...... 28 4.1.1 Pravna podlaga ...... 28 4.1.2 Zaposleni ...... 28 4.2 Obseg izvajanja storitev ...... 28 4.2.1 Obseg izvajanja storitev ...... 28 4.2.2 Osnovna sredstva za izvajanje javne službe ...... 29 4.2.3 Število odjemnih mest in individualnih odjemnih mest uporabnikov ...... 30 4.3 Kanalizacijsko omrežje in količine ...... 31

Stran 2 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Kazalo]

4.3.1 Opremljenost z javno kanalizacijo in individualnimi sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode v razpršenih naseljih ...... 31 4.3.2 Količina odvedene in očiščene odpadne vode ...... 32 4.4 Kakovost odpadne vode v letu 2014 ...... 33 4.4.1 Obratovalni monitoring odpadnih voda ...... 33 4.4.2 Delovanje čistilne naprave Idrija ...... 34 4.4.3 Delovanje čistilne naprave Spodnja Idrija ...... 35 4.4.4 Delovanje čistilne naprave Godovič ...... 35 4.4.5 Notranji nadzor kvalitete odpadnih voda ...... 35 4.5 Ravnanje z odpadnim blatom ...... 36 4.5.1 Prevzem blata iz obstoječih greznic in MKČN ...... 36 4.5.2 Ocena obratovanja malih komunalnih čistilnih naprav ...... 37 4.6 Finančni del ...... 37 4.6.1 Cenik storitev ...... 37 4.6.2 Stroški in prihodki izvajanja storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode ...... 39

5. RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI ...... 43 5.1 Splošno ...... 43 5.1.1 Pravna podlaga ...... 43 5.1.2 Zaposleni ...... 43 5.2 Obseg izvajanja storitev ...... 43 5.2.1 Obseg izvajanja storitev ...... 43 5.2.2 Osnovna sredstva za izvajanje javne službe ...... 45 5.2.3 Število uporabnikov ...... 46 5.3 Količine zbranih komunalnih odpadkov ...... 47 5.3.1 Količina zbranih komunalnih odpadkov v kg ...... 47 5.4 Finančni del ...... 49 5.4.1 Cenik storitev ...... 49 5.4.2 Stroški in prihodki izvajanja storitev ...... 49 5.5 Obratovalni monitoring odlagališč ...... 53 5.5.1 Odlagališče nenevarnih odpadkov Raskovec ...... 53 5.5.2 Odlagališče nenevarnih odpadkov Ljubevč ...... 54

6. SKUPNA KOMUNALNA RABA ...... 56 6.1 Splošno ...... 56 6.1.1 Pravna podlaga ...... 56 6.1.2 Zaposleni ...... 56 6.2 Obseg izvajanja storitev ...... 57 6.2.1 Osnovna sredstva za izvajanje javne službe ...... 57 6.3 Finančni del ...... 57 6.3.1 Cenik storitev ...... 57 6.3.2 Stroški in prihodki izvajanja storitev ...... 58 6.4 UREJANJE IN ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ...... 60 6.4.1 Obseg izvajanja storitev ...... 60 6.5 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH JAVNIH CEST ...... 63 6.5.1 Obseg izvajanja storitev ...... 63 6.6 PRODAJA BLAGA ZUNAJ PRODAJALN ...... 66 6.6.1 Obseg izvajanja storitev ...... 66 6.7 OGLAŠEVANJE IN PLAKATIRANJE ...... 68 6.7.1 Obseg izvajanja storitev ...... 68

7. POGREBNA IN POKOPALIŠKA DEJAVNOST TER UREJANJE POKOPALIŠČ ...... 71 7.1 Splošno ...... 71 7.1.1 Pravna podlaga ...... 71 7.1.2 Zaposleni ...... 71

Stran 3 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Kazalo]

7.2 Obseg izvajanja storitev ...... 71 7.2.1 Pokopališka dejavnost in urejanje pokopališč ...... 71 7.2.2 Pogrebna dejavnost ...... 72 7.3 Finančni del ...... 74 7.3.1 Cenik storitev ...... 74 7.3.2 Stroški in prihodki izvajanja storitev ...... 74

8. TRŽNE DEJAVNOSTI ...... 75 8.1 Finančni del ...... 75 8.1.1 Stroški in prihodki izvajanja storitev ...... 75 8.3 UPRAVLJANJE VEČSTANOVANJSKIH STAVB ...... 76 8.3.1 Splošno ...... 76 8.3.2 Obseg izvajanja storitev ...... 76 8.3.3 Večstanovanjske stavbe v upravljanju Komunale ...... 78 8.3.4 Finančni del ...... 80 8.4 GRADBENA DELA ...... 80 8.4.1 Splošno ...... 80 8.4.2 Izvedena gradbena dela ...... 80 8.4.3 Finančni del ...... 83

9. KATASTER ...... 84 9.1 Splošno ...... 84 9.1.1 Pravna podlaga ...... 84 9.1.2 Zaposleni ...... 84 9.2 Obseg izvajanja storitev ...... 84 9.2.1 Obseg izvajanja storitev ...... 84 9.2.2 Osnovna sredstva za izvajanje javne službe ...... 85 9.3 Aktivnosti na katastru v letu 2014 ...... 85 9.3.1 Posredovanje podatkov v zbirni kataster GJI na GURS ...... 85 9.3.2 Evidentiranje neznane, razvoj znane infrastrukture ...... 86 9.3.3 Sodelovanje pri projektih ...... 86 9.3.4 Dela na katastru, ki se izvajajo, niso pa predmet pogodbe o vodenju katastra ...... 86

10. INVESTICIJE ...... 87

RAČUNOVODSKI DEL

1. UPRAVLJANJE S TVEGANJI ...... 89 2. BILANCA STANJA ...... 90 3. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ...... 108 4. IZKAZ GIBANJA KAPITALA ...... 117 5. RAČUNOVODSKI KAZALNIKI ...... 121 6. SODILA ...... 123

PRILOGE - Pojasnila k izkazom (69. člen ZGD) ...... 124

Stran 4 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Uvod]

UVOD

Leto 2014 je potekalo v znamenju preoblikovanja lastništva v družbi Komunala d.o.o. Družba je skladno s sklepom skupščine iz preteklega leta do 15. 2. 2014 zagotovila potrebna finančna sredstva in odkupila vse poslovne deleže od oseb zasebnega prava, ki so v podjetje vstopili v času lastninskega preoblikovanja. S tem je Komunala prišla v lastništvo samo dveh občin in tako postala Javno podjetje Komunala Idrija d.o.o., skrajšano Komunala d.o.o. Sprememba lastništva je pomenila, da se bodo vse naloge obveznih in izbirnih gospodarskih javnih služb, ki so se prej izvajale na podlagi koncesijske pogodbe, sedaj izvajale na podlagi odlokov občin ustanoviteljic. Tako sta že v mesecu juliju občinska sveta obeh občin ustanoviteljic sprejela Odlok o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunala Idrija d.o.o. V mesecu novembru je Občinski svet občine Idrija sprejel sklep o razveljavitvi Odloka o koncesiji za opravljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb v Občini Idrija in potrdil sklep o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb v Občini Idrija. Skladno s spremembo lastništva se je dvakrat spremenila tudi družbena pogodba podjetja. Prva je bila vknjižena sprememba lastništva kot drugo pa je novi Odlok o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunala Idrija d.o.o. je tudi ukinil Nadzorni svet družbe.

V začetku leta 2014 je bil zaključen tudi projekt Prenova in posodobitev sistemizacije delovnih mest in plačnega sistema, ki sem ga pričela skupaj z zunanjim izvajalcem izvajati v mesecu septembru 2013. Glavni namen projekta je bila nova sistemizacija, katere cilj je razpolagati z univerzalno usposobljenim in strokovnim kadrom za nemoteno in učinkovito izvajanje ter upravljanje gospodarskih javnih služb. Rezultat projekta je bil, da so vsi zaposleni v začetku leta podpisali nove pogodbe o zaposlitvi, potrjeni in sprejeti pa so bili novi interni Pravilniki o organiziranosti, Pravilnik o sistemizaciji in Pravilnik o plačah.

Konec meseca marca je bil pripravljen elaborat in predlog novih cen komunalnih storitev skladno z zahtevami Uredbe o metodologiji za oblikovanje gospodarskih javnih služb varstva okolja , ki je bil tudi prestavljen na seji Občinskega sveta. Bistvena sprememba se je pojavila pri obračunu omrežnin, saj je nova Uredba predvidela, da se omrežnina obračuna v vsaki enoti večstanovanjskega objekta in to kot najmanjši priključek DN 20. Ukinjena je bila tudi subvencija omrežnine za gospodinjstva s strani Občine Idrija, tako da je prišlo v določenih primerih v večstanovanjskih objektih kar do skoraj 100 % povišanja cen komunalnih storitev zaradi novega obračuna omrežnin. Cene storitev tekočega vzdrževanja (vodarina, kanalščina in čiščenje) so ostale nespremenjene v primerjavi s preteklim letom. Cene na področju ravnanja s komunalnimi odpadki so se uskladile skladno s stroški posamezne gospodarske javne službe (zbiranje, obdelava in odlaganje). Občina Idrija pa se je zaradi ohranitve obstoječih cen odločila tudi za 15 % subvencijo gospodarske javne službe zbiranja odpadkov.

Kot vedno do sedaj pa so tudi v prihodnje naše usmeritve, kljub statusnemu preoblikovanju podjetja, usmerjene h končnim uporabnikom, ki jim želimo zagotavljati najboljše in najkakovostnejše storitve po konkurenčnih cenah. S svojim delom se trudimo ohranjati vrednote in odnose, s katerimi bomo razvijali in prilagajali svoje delo naravnano k cilju ohranjanja tako okolja v katerem živimo in delujemo, kot podjetja in zaposlene v njem.

Vesna Miklavčič, direktorica Poslovno poročilo za leto 2014 [Splošni podatki o družbi]

1. SPLOŠNI PODATKI O DRUŽBI

1.1 Splošno

Javno podjetje KOMUNALA Idrija d.o.o., s skrajšanim nazivom Komunala d.o.o., in sedežem na Carl Jakoba ulici 4 v Idriji (v nadaljevanju: Komunala) je gospodarska družba, ki je na podlagi Odloka o ustanovitvi in organiziranju javnega podjetja KOMUNALA Idrija d.o.o. (Ur. l. RS, št. 58/14) pravni naslednik podjetja Komunala Komunalno podjetje Idrija d.o.o. V občini idrija izvaja obvezne gospodarske javne službe: - oskrba s pitno vodo, - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, - zbiranje komunalnih odpadkov - urejanje in čiščenje javnih površin, - vzdrževanje občinskih javnih cest, - vzdrževanje javne razsvetljave ter - pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč, in izbirni gospodarski javni službi: - plakatiranje in - upravljanje prodajnih mest pri prodaji blaga zunaj prodajaln.

Omenjene obvezne lokalne gospodarske javne službe so se v letu 2014 izvajale na podlagi Koncesijske pogodbe za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb v občini Idrija (v nadaljevanju: Koncesijska pogodba ), ki sta jo, za obdobje dveh let, Občina Idrija in Komunala podpisali julija 2011. Koncesijska pogodba je bila z Aneksi trikrat podaljšana, nazadnje do 31. 12. 2014.

Gospodarska javna služba (v nadaljevanju tudi GJS) zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov se izvaja tudi v občini Cerkno. Izvajanje preostalih dveh javnih služb, vezanih na ravnanje z odpadki, t. j. obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, ureja več-partitna pogodba med Komunalo, obema Občinama in podizvajalcem omenjenih dejavnosti. Po pooblastilu lastnic odlagališč, občine Idrija in občine Cerkno, je Komunala upravljavec obeh odlagališč v zapiranju na območju idrijske občine, Raskovec in Ljubevč.

Za izvajanje izbirnih GJS je Komunala določena v prehodnih in končnih določbah posameznih občinskih predpisov.

Za boljšo izkoriščenost svojih kapacitet oziroma pridobivanje dodatnih prihodkov lahko Komunala, poleg omenjenih lokalnih gospodarskih služb, opravlja tudi druge registrirane dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti.

1.2 Spremembe v lastniški strukturi

Na zasedanju skupščine družbe, 18. 11. 2013, je bil na pobudo družbenice Občine Idrija podan predlog in kasneje sprejet sklep, da družbeniki pooblaščajo poslovodstvo Komunale, da od družbenikov, ki niso osebe javnega prava, odkupi bremen proste poslovne deleže Komunale d.o.o. (lastni deleži), katerih imetniki so. Odkup naj se izvede najkasneje do 15. 2. 2014. V ta namen naj družba oblikuje rezerve iz bilančnega dobička za lastne poslovne deleže v znesku, ki je enak skupnemu znesku kupnine za vse lastne poslovne deleže. Družba naj sklene ustrezne pogodbe v obliki notarskega zapisa z družbeniki/odsvojitelji na podlagi sklepa skupščine.

Iz notarskega zapisnika SV 414/14, 25. 4. 2014, je razvidno, da so bile na ta dan družbenice te družbe Občina Idrija (57,9 % poslovni delež) in Občina Cerkno (10,20 % poslovni delež) ter družba Komunala d.o.o., ki je bila

Stran 6 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Splošni podatki o družbi] lastnica 31,9 % lastnih poslovnih deležev. Iz notarskega zapisa SV 415/14, 25. 4. 2014 je razvidno, da znaša osnovni kapital družbe, po umiku lastnih poslovnih deležev družbe, 210.935,67 EUR. Občina Idrija ima tako poslovni delež v nominalni višini 179.341,78 EUR (kar predstavlja 85,0220 % poslovnega deleža družbe), Občina Cerkno pa poslovni delež v nominalni višini 31.593,89 EUR (kar predstavlja 14,9780 % poslovnega deleža družbe).

Občina Idrija in Občina Cerkno sta na sejah občinskih svetov, ki sta ločeno potekali 3. 7. 2014, sprejeli Odlok o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja KOMUNALA Idrija d.o.o. (v nadaljevanju tudi Odlok ). Sprejeta Odloka sta bila objavljena v Uradnem listu 58/2014 z dne 28. 7. 2014. Iz omenjenega Odloka je razvidno, da sta ga Občini sprejeli z namenom, da bo javno podjetje Komunala na območju obeh občin dolgoročno in trajno izvajala gospodarske javne službe in sicer na zanesljiv, kakovosten, cenovno ugoden in okolju prijazen način. Odlok tudi poudarja, da je pri zagotavljanju javnih dobrin pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb občanov oziroma uporabnikov.

26. 11. 2014 (SV 1002/14) je bila izdana nova spremenjena družbena pogodba Komunale, ki potrjuje preoblikovanje Komunale komunalnega podjetja Idrija v Javno podjetje Komunala Idrija d.o.o., s skrajšanim nazivom, ki ostaja enak – Komunala d.o.o. Organa novega podjetja, skladno z družbeno pogodbo sta le skupščina in direktor. Nova družbena pogodba je ukinila Nadzorni svet. Javno podjetje je ustanovljeno za nedoločen čas in preneha po postopkih določenih z zakonom.

Lastniška struktura se je v letu 2014 spremenila.

Preglednica 1: Lastniška struktura podjetja na dan 31. 12. 2014 Družbenik Delež % Občina Idrija 85,0220 Občina Cerkno 14,9780

15%

Občina Idrija

Občina Cerkno 85%

Graf 1: Lastniška struktura Komunale na dan 31. 12. 2014

1.3 Nadzorni svet

Nadzorni svet družbe v sestavi: - Miloš Šturm, predsednik, - mag. Martin Raspet, namestnik predsednika, - mag. Miranda Groff Ferjančič, članica, - Anica Golob, članica, - Iztok Konjar, član (predstavnik zaposlenih), - Tomaž Tušar, član (predstavnik zaposlenih),

Stran 7 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Splošni podatki o družbi] ki je bil v letu 2011 imenovan za novo štiriletno obdobje, se je v letu 2014 sestal dvakrat, na 8. in 9. redni seji. Nadzorni svet je obravnaval tekoče poslovanje družbe, aktualno problematiko pri delovanju družbe, planu nabave in investicijskem vzdrževanju ter izračun cen komunalnih storitev, še posebej pozorno pa je sledil postopkom lastniškega preoblikovanja in pripravi Odloka o ustanovitvi in organiziranju javnega podjetja KOMUNALA Idrija d.o.o. in nove družbene pogodbe.

Ker je novi Odlok predvidel ukinitev Nadzornega sveta družbe, so se člani le-tega zadnjič sestali na 9. redni seji dne 11. 6. 2014 in tako predčasno zaključili svoj mandat.

1.4 Osnovni podatki o družbi

Ime poslovnega subjekta Javno podjetje KOMUNALA Idrija d.o.o. Kr ajši naziv Komunala d.o.o. Sedež Carl Jakoba ulica 4, 5280 Idrija

Vodja poslovnega subjekta mag. Vesna Miklavčič, univ. dipl. kem.

Matična številka 5144647 Davčna številka SI 13286218

Osnovni kapital 210.935,67 Eur Vpis v register pri okrožnem sodišču Nova Gorica Reg.št. 1/00227/00

TRR pri Novi KBM d.d. 04752-0000207145 TRR pri NLB d.d. 02244 -0256852842 TRR pri DBS d.d. 19100 -0010194172

Telefon 05 37 27 200 Fax 05 37 72 237 Spletna stran www.k omunalaidrija.si E-pošta [email protected]

Stran 8 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Zaposleni]

2. ZAPOSLENI

2.1 Splošno

Za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih, ki opravljajo komunalno dejavnost, velja Kolektivna pogodba za komunalne dejavnosti iz leta 2004 (Ur. l. RS št. 94/04 z vsemi spremembami).

2.2 Osnovni podatki o zaposlenih

Ob koncu leta 2014 je bilo v podjetju zaposlenih 49 delavcev. Med letom je bilo za določen čas zaposlenih pet delavcev, trije delavci so se upokojili, enemu pa se je pogodba za določen čas iztekla.

2.2.1 Struktura zaposlenih po spolu

Razmerje med spoloma med zaposlenimi se glede na pretekla leta ni bistveno spremenilo. Na dan 31. 12. 2014 je pretežni del zaposlenih še vedno moškega spola (83 %). Razlog takšne strukture je, da se temeljna dejavnost opravlja pretežno na terenu in v težkih delovnih pogojih, opravljanje del pa je fizično zahtevno.

2.2.2 Struktura zaposlenih po starosti

Preglednica 2: Struktura zaposlenih po starosti na dan 31. 12. 2014 Starost Število Delež v % do 24 let 2 4,08 25 do 34 9 18,36 35 do 44 10 20,41 45 do 54 27 55,10 55 in več 1 2,05 SKUPAJ 49 100,00

Struktura zaposlenih po starosti kaže, da je največji delež zaposlenih starih med 45 in 54 let (55,1 %), nekoliko manj, 20,41 %, pa v starostni skupini od 35 do 44 let. Povprečna starost zaposlenih v podjetju je 43,59 let.

Struktura zaposlenih po starosti

55 in več do 24 let 2% 4%

25 do 34 18%

45 do 54 35 do 44 55% 21%

do 24 let 25 do 34 35 do 44 45 do 54 55 in več

Graf 2: Starostna struktura zaposlenih v podjetju

Poslovno poročilo za leto 2014 [Zaposleni]

2.2.3 Pokojninska delovna doba

Iz spodnje tabele je razvidno, da je v podjetju kar 65,32 % delavcev, ki imajo delovno dobo daljšo od 15 let.

Preglednica 3: Pokojninska delovna doba zaposlenih na dan 31.12.2014 Skupna delovna doba Število Delež v % Manj kot eno leto 1 2,04 Nad 1 do 5 5 10,20 Nad 5 do 15 11 22,44 Nad 15 32 65,32 SKUPAJ 49 100,00

2.3 Pogoji dela

V letu 2014 se pogoji dela niso bistveno spremenili.

2.3.1 Poškodbe pri delu

V letu 2014 so bile zabeležene tri lažje poškodbe pri delu.

2.4 Projekt prenove sistematizacije delovnih mest in plačnega sistema

V mesecu septembru 2013 je Komunala skupaj z zunanjim svetovalcem Matejem Grašičem iz podjetja MM Svetovanje d.o.o. zasnovala projekt sistemizacije delovnih mest in plačnega sistema. Projekt se je zaključil decembra 2013. Na podlagi novega Akta o sistemizaciji delovnih mest in plačnega sistema so bile v januarju 2014 z vsemi zaposlenimi podpisane nove pogodbe o zaposlitvi.

Cilj nove sistematizacije je bilo optimiziranje oziroma združevanje organizacijskih enot in zniževanje ravni vodenja tam, kjer je to mogoče in smiselno z namenom: - učinkovitega programiranja in organiziranja dela, - načrtovanja in izvajanja kadrovske politike, - sklepanja trajnejših pogodb o zaposlitvi, - ugotavljanja zahtevnosti delovnih mest in iz njih izhajajočih osnovnih plač, - napredovanja in strokovnega razvoja zaposlenih (kompetence).

Izdelani so bili Pravilnik o organiziranosti, Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest (s prilogama Metodologija za oblikovanje in opisovanje delovnih mest ter Metodologija za vrednotenje in uvrščanje delovnih mest v tarifne in plačne razrede), Katalog delovnih mest in Pravilnik o plačah.

Nov Akt o sistemizaciji delovnih mest in plačnega sistema je bil zaposlenim predstavljen na zboru delavcev dne 18. 12. 2013.

Stran 10 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Oskrba s pitno vodo]

3. OSKRBA S PITNO VODO

3.1 Splošno

3.1.1 Pravna podlaga

Dejavnost oskrbe s pitno vodo se je v letu 2014 izvajala na podlagi 5. člena Koncesijske pogodbe .

3.1.2 Zaposleni

Na dejavnosti oskrbe s pitno vodo je bilo v letu 2014 zaposlenih 6,3 oseb (0,7 vodja področja oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, 0,7 operativni vodja dejavnosti oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, 0,8 strokovni sodelavec za tehnologijo in razvoj, 0,5 strokovni sodelavec za kataster in 6 komunalnih delavcev I, ki svoje delovne ure opravljajo tudi na drugih dejavnostih podjetja).

Vodja področja oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se je v letu 2014 udeležila več strokovnih posvetov na temo varovanja vodnih virov v izrednih razmerah in algoritma ukrepanja ob nesrečah, ki so potekali v okviru projekta GEP (Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007 – 2013). Udeležila se je tudi strokovnega srečanja upravljavcev sistemov za oskrbo s pitno vodo in predstavnikov državnih zdravstvenih institucij na temo novega načina obveščanja uporabnikov o neskladnostih pitne vode (v organizaciji Zbornice komunalnega gospodarstva in državnih zdravstvenih institucij) ter simpozija Vodni dnevi 2014, ki ga vsako leto organizira Slovensko društvo za zaščito voda.

Strokovni sodelavec za tehnologijo in razvoj ter elektro inženir – vzdrževalec sta se udeležila predstavitve merilnikov pretokov in detektorjev puščanj.

3.2 Obseg izvajanja storitev

3.2.1 Obseg izvajanja storitev

Pogoje in način izvajanja GJS oskrbe s pitno vodo (organizacijska in prostorska zasnova storitev javne službe, vrsta in obseg storitev, objekti in naprave v posesti uporabnikov in izvajalca javne službe, meritve in obračun storitev javne službe, viri financiranja javne službe in drugo) podrobneje določa Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Idrija (Ur. l. RS, št. 27/09, 15/14 in 26/14; v nadaljevanju Odlok ). Zahteve in pogoji, ki jih mora izpolnjevati pitna voda, način določanja in obračunavanja vodnega povračila ter druga vprašanja, povezana z vodami, so urejena v več področnih predpisih, med katerimi so pomembnejši:

- Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13), ki poleg varstva okolja pred obremenjevanjem ureja tudi ekonomske in finančne instrumente varstva okolja ter javne službe varstva okolja, - Zakon o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14), v katerem je med drugim urejeno tudi javno dobro in javne službe na področju voda, vodni objekti in naprave ter druga vprašanja, povezana z vodami, - Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov, ki prihajajo v stik z živili (Ur. l. RS, št. 52/00, 42/02 in 47/04 – ZdZPZ), ki določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati živila, da so zdravstveno ustrezna, ter ureja zdravstveni nadzor in spremljanje (monitoring) zdravstvene ustreznosti živil. Med živila uvrščamo tudi pitno vodo. - Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09), ki določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda, z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnegakoli onesnaženja pitne vode, - Uredba o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 88/12), ki med drugim določa tudi vrste nalog, ki se izvajajo v okviru storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, in nekatere pogoje za oskrbo Poslovno poročilo za leto 2014 [Oskrba s pitno vodo]

s pitno vodo, ki se izvaja kot javna služba, standarde komunalne opremljenosti ter načine in pogoje oskrbe s pitno vodo, - Uredba o vodnih povračilih (Ur. l. RS, št. 103/02 in 122/07), v kateri je določen način določanja višine vodnega povračila, način obračunavanja, merila za znižanje vodnega povračila za rabo vode za oskrbo s pitno vodo, odmere in plačevanja vodnega povračila ter merila za znižanje in oprostitev plačevanja vodnega povračila, - Sklep o določitvi višine vodnega povračila za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za 2014 (Ur. l. RS, št. 103/13).

V letu 2014 je Komunala upravljala z naslednjimi sistemi za oskrbo s pitno vodo v občini Idrija: Idrija, Spodnja Idrija, Godovič - Zavratec, Črni Vrh nad Idrijo, Vojsko - Čekovnik, Ledine in Gore-Dole. Večja sistema Idrija in Spodnja Idrija sta sestavljena iz več manjših (pod)sistemov, zato lahko rečemo, da ima Komunala v upravljanju 19 sistemov za oskrbo s pitno vodo.

Komunala je tudi v letu 2014 s pitno vodo oskrbovala 23 naselij v občini Idrija, poleg tega pa tudi del naselja Medvedje Brdo, ki sodi v občino Logatec.

Komunala ima v evidenci zavedenih 45 vodnih zajetjih (od tega 6 rezervnih), 10 skupnih zbiralnikov, 6 vrtin, 7 črpališč (1 rezervno), 29 vodohranov oz. rezervoarjev (1 rezervnega) in 17 raztežilnikov. Voda se iz podtalnice odvzema v zajetjih ali s črpanjem v vrtinah, do uporabnikov pa se distribuira gravitacijsko ali s pomočjo črpalk.

Na območju izvajanja javne službe prevladuje porozni kraški teren, kar pomeni, da se voda s površja zelo hitro izpira v tla, njena samočistilna sposobnost pa se zaradi tega precej zmanjša. Na sistemih za oskrbo s pitno vodo se zato izvaja priprava pitne vode – dezinfekcija s pomočjo natrijevega hipoklorita. Na dveh sistemih se vodo predhodno obdela s pomočjo UV naprave. Skozi celoten delovni proces zagotavljanja zdravstveno ustrezne pitne vode se redno izvaja notranji nadzor.

Vodni viri, ki jih izkoriščamo za javno oskrbo s pitno vodo, so zavarovani z občinskimi akti. Pripravlja se državna uredba za Trnovsko Banjško planoto, ki bo natančneje obravnavala vodovarstvena območja na našem področju in ukrepe za njihovo zaščito. Vključevala bo vodne vire Podroteja (rezervni vodni vir), Idrijska Bela ter zajetja in vrtino v Godoviču in v Črnem Vrhu nad Idrijo (zajetja kot rezervni vodni vir).

V skladu s 47. členom Odloka je Komunala Idrija kot izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, ministrstvu, pristojnemu za okolje pravočasno posredovala poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto ter program izvajanja javne službe za naslednja 4 leta.

Uporabnike storitev oskrbe s pitno vodo se v nujnih primerih omejitve uporabe pitne vode obvešča preko pisnih obvestil na oglasnih deskah, v Idriji tudi s pisnimi obvestili na vhodih v trgovska centra Mercator in Tuš, preko radijske postaje Primorski val in spletne strani www.komunalaidrija.si, kjer so objavljene tudi druge koristne informacije v zvezi s pitno vodo. O naši dejavnosti redno obveščamo tudi bralce lokalnega časopisa ABC. Dejavnost oskrbe s pitno vodo je bila v okviru tehničnega dne predstavljena učencem idrijske osnovne šole.

3.2.2 Osnovna sredstva za izvajanje javne službe

Na podlagi 29. člena Koncesijske pogodbe sta v oktobru 2011 Občina Idrija in Komunala podpisali Pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vod (v nadaljevanju: Pogodba ), s katero je Komunala v poslovni najem prevzela javno infrastrukturo, potrebno za izvajanje omenjenih GJS.

Skladno s 6. členom Pogodbe se najemnina za javno infrastrukturo določi v višini polne amortizacije javne infrastrukture in se letno ugotavlja po stanju na dan 31. 12. Ko se v inventarnem zapisniku ugotovi obstoj novozgrajene infrastrukture ali novih investicij v javno infrastrukturo, se njena vrednost spremeni, najemno razmerje z novimi višinami najemnin pa se uredi z Aneksom k Pogodbi . Aneks št. 2 k Pogodbi je bil podpisan dne

Stran 12 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Oskrba s pitno vodo]

24. 4. 2014, v preglednici navedena višina najemnine za javno infrastrukturo pa se je pričela uporabljati 1. 5. 2014.

Preglednica 4: Javna infrastruktura za izvajanje GJS oskrbe s pitno vodo na dan 31. 12. 2013* Vrsta osnovnega sredstva Nabavna vrednost (EUR) Sedanja vrednost (EUR) Javna infrastruktura – vodovod 9.855.257,17 446.511,64 - od tega vodovod Idrijska Bela 2.180.907,62 57.024,84 SKUPAJ 9.855.257,17 446.511,64 *Vrednost javne infrastrukture na dan 31. 12. 2013 je osnova za izračun najemnine za leto 2014.

Spodnja preglednica prikazuje vrednosti osnovnih sredstev, ki so v lasti Komunale in se uporabljajo pri izvajanju dejavnosti oskrbe s pitno vodo.

Preglednica 5: Poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca na dan 31. 12. 2014 – Oskrba s pitno vodo Amort. Nabavna Popravek Sedanja Vrsta osnovnega sredstva skupina vrednost (EUR) vrednost (EUR) vrednost (EUR) 40101 Oprema vodovodov, črpališč in zajetij 17.749,33 8.982,05 8.767,28 40102 Oprema OPV 3.578,69 1.263,10 2.315,59 40601 Ostala oprema za opravljanje dejavnosti 27.631,18 27.611,74 19,44 40801 Osebni avtomobili 25.838,58 25.838,58 0,00 40802 Tovorna in terenska vozila 63.936,82 52.178,88 11.757,94 40803 Samovozni delavni stroji 26.339,51 26.339,51 0,00 40804 Prikolice 7.234,91 7.194,27 40,64 40904 Ostalo pohištvo 2.800,61 2.800,61 0,00 40906 Računalniki 4.868,03 4.035,08 832,95 40907 Ostala računalniška oprema 634,07 634,07 0,00 40908 Ostala oprema visoke tehnologije 22.325,60 19.000,02 3.325,58 41001 Drobni inventar 1.008,01 1.008,01 0,00 SKUPAJ 203.945,34 176.885,92 27.059,42

3.2.3 Število odjemnih mest in individualnih odjemnih mest uporabnikov

Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/12 in 109/12; v nadaljevanju: Uredba MEDO ) je v način obračuna omrežnine uvedla nekaj sprememb, med drugimi tudi obračun omrežnine za priključek s faktorjem omrežnine 1 (DN13) za vsako stanovanjsko enoto v večstanovanjskih stavbah. V praksi ta sprememba pomeni bistveno povečanje števila individualnih odjemnih mest, zaradi česar neposredna primerjava leta 2014 z letom 2013 ni mogoča.

Izračun števila odjemnih mest, priključenih na vodovodno omrežje, ostaja enak kot v preteklih letih; v celotni občini se je njihovo število v primerjavi z letom 2013 povečalo za 14,9 %, predvsem v Idriji (19 %) in Spodnji Idriji (38 %). Največ novih odjemnih mest, 18,2 %, je bilo v gospodinjstvih, manj pa v industriji in ustanovah (6,4 % oz. 5,9 %).

Preglednica 6: Število odjemnih mest in individualnih odjemnih mest – vodovod* Število odjemnih mest Število individualnih odjemnih mest Kraj Gospodinjstva Industrija Ustanove SKUPAJ Gospodinjstva Industrija Ustanove SKUPAJ Idrija 1362 215 47 1624 2316,99 182,64 44,66 2544,30 Sp. Idrija 301 42 12 355 554,00 41,50 11,50 607,00 Mokraška vas 22 2 - 24 22,00 2,00 - 24,00 Godovič 167 21 2 190 167,50 20,50 2,00 190,00

Stran 13 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Oskrba s pitno vodo]

Črni Vrh 330 13 7 350 334,00 12,00 6,00 352,00 Vojsko 91 1 5 97 89,50 0,50 5,00 95,00 Čekovnik 23 - - 23 23,00 - - 23,00 Zavratec 75 1 5 81 75,00 1,00 5,00 81,00 Ledine 177 - 7 184 177,00 - 7,00 184,00 Gore-Dole 60 1 5 66 61,00 1,00 5,00 67,00 SKUPAJ 2608 296 90 2994 3819,99 261,14 86,16 4167,30 *Obračunski podatki za december 2014

S pitno vodo iz javnega vodovoda se oskrbuje 9779 oseb, to je 81,7 % vseh stalno prijavljenih občanov Idrije (v letu 2014 je bilo stalno prijavljenih 11963 oseb; www.stat.si). V primerjavi z letom 2013 se je delež priključenih prebivalcev povečal za dobrih 5 % (617 prebivalcev).

Ne glede na porast števila priključenih odjemnih mest, pa ostaja, predvsem v okoliških naseljih, delež nepriključenih še vedno precej visok. Največji delež nepriključenih odjemnih mest, 100 %, je na območju naselij Srednja in Gorenja Kanomlja ter Krnice – Masore. Več kot 50-odstotni delež nepriključenih odjemnih mest zasledimo tudi v okolici Idrije (74,3 %), okolici Črnega Vrha nad Idrijo in v Spodnji Kanomlji.

Največji delež priključenih odjemnih mest je v Idriji (96,1 %), v Zavratcu (94,9 %) ter v Črnem Vrhu nad Idrijo (92,9 %). V Spodnji Idriji je na javni vodovod še vedno priključenih le 85 % odjemnih mest.

3.3 Vodovodno omrežje in količine

Preglednica 7: Dolžina vodovodnega omrežja Dolžina Število Povprečna Dolžina Skupna dolžina primarnega in odjemnih mest dolžina Sistem za vodovodnih vodovodnega sekundarnega na 100 m vodovodnega oskrbo priključ kov omrežja vodovodnega javnega priključka (m) (m) omrežja (m) vodovoda (m) Idrija 50.451 15.343 65.794 3,22 9,45 Sp. Idrija 9.881 4.616 14.497 3,84 12,18 Godovič 12.424 4.913 17.337 1,53 25,86 Črni Vrh 29.565 6.100 35.665 1,18 17,43 Vojsko-Čekovnik 17.123 2.790 19.913 0,70 23,25 Zavratec 8.264 1.350 9.614 0,98 16,67 Ledine 17.882 2.870 20.752 1,03 15,60 Gore-Dole 13.024 4.060 17.084 0,51 61,52 SKUPAJ 158.614 42.042 200.656 1,89 14,04

Iz preglednic 6 in 7 je razvidno, da je več kot polovica vseh odjemnih mest v občini v mestu Idrija, dolžina javnega vodovoda na tem območju pa predstavlja le slabo tretjino celotne dolžine omrežja. Največ odjemnih mest na 100 m javnega vodovoda je v Spodnji Idriji, najmanj pa v naseljih Gore-Dole in Vojsko-Čekovnik, kjer je na 200 m omrežja le eno. Iz podatkov je razvidno, da je povprečno število odjemnih mest na 100 m javnega vodovoda 1,89.

Povprečna dolžina vodovodnega priključka je najkrajša v mestu Idrija (9,45 m), najdaljša pa v Gorah in Dolah (61,52 m). Povprečna dolžina vodovodnega priključka v občini je 14,04 m; krajši priključki v strnjenih naseljih namreč precej skrajšujejo občinsko povprečje.

Komunala mora kot upravljavec zagotavljati trajno in nepretrgano vzdrževanje objektov in naprav javne infrastrukture ter s tem ohranjati njeno funkcionalnost, obratovanje in varnost delovanja. Priključek stavbe na

Stran 14 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Oskrba s pitno vodo]

javni vodovod je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in ni objekt ali naprava javne infrastrukture. Priključek je v lasti lastnika stavbe, za njegovo vzdrževanje je odgovoren lastnik sam.

V letu 2014 je bilo v občini Idrija vgrajenih 26 novih vodomerov, ukinjenih jih je bilo 12. Od aprila pa vse do konca leta 2014 je bilo na odjemnih mestih v občini Idrija zamenjanih 293 vodomerov. O menjavi vodomera so bili vsi uporabniki pisno obveščeni.

3.3.1 Količina odvzete in količina prodane vode

Stran 15 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Oskrba s pitno vodo]

Preglednica 8: Količina odvzete in količina prodane vode 2014 2013 Indeks Indeks Vodni vir/ Indeks Indeks Sistem Količina 3 Količina 3 odvzeta prodana skupina Količina prodane vode (m ) prodana/ Količina prodane vode (m ) prodana/ za oskrbo odvzete odvzete voda voda vodnih virov odvzeta odvzeta vode (m 3) vode (m 3) 2014/13 2014/13 G U I SKUPAJ voda G U I SKUPAJ voda Idrija Vojaški 189.216 189.216 1,00 Slanice 204.984 195.523 1,05 Lačne vode 126.144 110.376 1,14 Podroteja 0 0 - Idrijska Bela 39.532 157.808 0,25 SKUPAJ 559.876 223.429 44.259 56.176 323.864 0,58 652.923 226.543 56.267 49.103 331.913 0,51 0,86 0,98 Sp. Idrija Rupnik 59.918 59.918 1,00 Jeprže 36.897 37.843 0,98 Mokraška vas 7.696 8.311 0,93 SKUPAJ 104.511 54.297 2.113 11.773 68.183 0,65 106.072 54.425 2.978 11.566 68.969 0,65 0,99 0,99 Godovič- 21.196 776 6.000 27.972 21.795 759 6.557 29.111 0,96 Pikalce 51.088 0,68 60.076 0,59 0,85 Zavratec 6.350 129 240 6.719 5.943 176 242 6.361 1,06 Črni vrh Bajer 69.047 27.617 1.176 11.281 40.074 0,58 99.847 26.363 1.251 11.436 39.050 0,39 0,69 1,03 Vojsko- 5.236 828 0 6.064 5.050 1.157 87 6.294 0,96 Gačnik 9.690 0,83 10.118 0,82 0,96 Čekovnik 1.954 0 0 1.954 2.039 0 0 2.039 0,96 Ledine Ledine 21.221 17.198 311 0 17.509 0,82 23.717 15.785 304 4 16.093 0,68 0,89 1,09 Gore- Gore- Češmelova 17.253 7.868 270 400 8.538 0,49 16.411 7.205 107 28 7.340 0,45 1,05 1,16 Dole grapa SKUPAJ 832.686 365.145 49.862 85.870 500.877 0,60 969.164 365.148 62.999 79.023 507.170 0,52 0,86 0,99 G – gospodinjstva, U – ustanove, I – industrija

Poslovno poročilo za leto 2014 [Oskrba s pitno vodo]

V letu 2014 je bilo na območju občine Idrija odvzetih 832.686 m 3 vode, kar je 136.478 m 3 manj kot leta 2013 (14 %). Trend upadanja je opazen na večini sistemov, še posebej na sistemu Idrijska Bela, kjer je bilo odvzetih le 25 % lanskoletnih količin. Podatki o količini zajete in prodane vode so osnova za določitev vodnih izgub oziroma napoved za plačilo vodnega povračila. Količino zajete vode se preračunava glede na izdatnost vodnih virov in podatke o obratovanju črpalk, ki so nameščene na vrtinah. Ker se izdatnosti vodnih virov merijo le občasno, povprečni rezultati ne pokažejo dejanskega stanja. Ob obnovah in novogradnjah se na dotokih v sisteme za natančnejše spremljanje količin nameščajo vodomeri.

Iz preglednice 8 je razvidno, da se je v letu 2014 prodalo za dober odstotek (6.293 m 3) manj vode kot v letu 2013, s čimer se nadaljuje večletni trend upadanja prodaje. V letu 2014 smo v Idriji prodali za 2,4 % manj vode kot v letu 2013, manj vode pa je bilo prodane tudi v Spodnji Idriji, v Godoviču, na Vojskem in v Čekovniku. Več vode je bilo prodane v naseljih Ledine (za 8,8 %), Gore-Dole (za 16,3 %) in Črni Vrh nad Idrijo. Kot pričakovano je bilo največ vode, 64,7 %, prodane v mestu Idrija.

V letu 2014 je bil največji delež vode prodan v gospodinjstva, 72,9 %, kar je 0,9 % več kot prejšnje leto. Povprečna letna poraba vode na odjemno mesto v gospodinjstvih je bila 140,01 m 3. Letna poraba vode se je v primerjavi z letom 2013 v industriji (podjetja, trgovine in obrt) zmanjšala, in sicer za 10,1 % oziroma iz 322,68 m3 na 290,10 m 3 (v letu 2012 je bila poraba 396 m3). Čeprav se je delež prodane vode ustanovam nekoliko zmanjšal in je znašal le 10 % (v letu 2013 je bil ta delež 12 %, v letu 2012 pa 14 %), tu še vedno beležimo največjo porabo vode; letno povprečje namreč znaša 554,02 m3. Ne glede na omenjene podatke je iz večletne primerjave razvidno, da se ustanovam skoraj vsako leto proda za 20 % manj vode, kar je v največji meri posledica zmanjševanja števila odjemnih mest.

V letu 2014 je bilo za 331.800 m 3 vodnih izgub, kar predstavlja 39,85 % dobavljene vode oziroma 7,65 % manj kot prejšnje leto. Največje izgube v letu 2014 beležimo na vodooskrbnem sistemu Godovič (45 %), Idrija (43 %) in Črni Vrh (42 %), najmanjše pa na sistemu Gore-Dole (11 %).

3.3.2 Poraba vode v gospodinjstvih glede na odjemno mesto in število prebivalcev

Preglednica 9: Povprečna poraba vode v občini Idrija v 2014 Število Poraba/ Št. prebivalcev Poraba/ Število Kraj/sistem odjemnih Poraba (m 3) odjemno mesto/ na odjemno osebo/ prebivalcev mest mesec (m 3) mesto mesec (m 3) Idrija 1362 5360 223.429 13,67 3,94 3,47 Sp. Idrija** 323 1629 54.297 14,01 5,04 2,78 Godovič 167 554 21.196 10,58 3,32 3,19 Črni Vrh 330 1102 27.617 6,97 3,34 2,09 Vojsko 91 160 5.236 4,79 1,76 2,73 Čekovnik 23 61 1.954 7,08 2,65 2,67 Zavratec* 75 298 6.350 7,06 3,97 1,78 Ledine 177 486 17.198 8,10 2,75 2,95 Gore Dole 60 214 7.868 10,93 3,57 3,06 SKUPAJ 2608 9924 365.145 11,67 3,81 3,07 *Pri sistemu Zavratec je upoštevanih tudi 145 oseb iz Medvedjega Brda iz občine Logatec. **Sistema Mandžurija in Mokraška vas sta vključena v podatke za Spodnjo Idrijo.

Največjo mesečno porabo pitne vode na odjemno mesto beležimo v Spodnji Idriji, sledijo odjemna mesta v mestu Idrija. Iz primerjave podatkov je razvidno, da prebivalec Spodnje Idrije porabi za 20 % manj pitne vode kot prebivalec mesta Idrija. Najmanjšo porabo pitne vode na odjemno mesto zasledimo na Vojskem (4,79 m 3; za 24 % manj kot v letu 2014) z velikim številom vikendov in posledično manjšim številom prebivalcev ter neenakomerno porabo vode tekom leta.

Stran 17 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Oskrba s pitno vodo]

Za stavbe, ki nimajo lastnega števca porabe vode, se vodarino in druge storitve, vezane na porabo vode, obračunava z upoštevanjem normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m 3/dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1, t. j. 36 m 3/mesec.

Najnižjo mesečno porabo pitne vode na osebo beležimo v Črnem Vrhu in v Zavratcu, zaradi česar upravičeno sklepamo, da se prebivalci teh območij istočasno oskrbujejo tudi s pitno vodo iz lastnih vodnih virov, čeprav je to z zakonodajo prepovedano.

3.4 Kakovost pitne vode v letu 2014

Temeljna naloga upravljavcev javnih vodovodnih sistemov je zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode in nemotene varne oskrbe s pitno vodo v zadostnih količinah. Zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode je podprto s sistemom HACCP, ki ga Komunala izvaja skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09; v nadaljevanju: Pravilnik ). Sistem omogoča pravočasno prepoznavanje mikrobioloških, fizikalnih in kemičnih tveganj za zdravje uporabnikov, njihovo preprečevanje, izvajanje ukrepov ter vzpostavljanje nadzora.

3.4.1 Notranji nadzor kvalitete pitne vode s strani upravljavca

S pitno vodo iz javnega vodovoda se oskrbuje 9779 občanov Idrije. V okviru notranjega nadzora po sistemu HACCP je bilo v letu 2014 izvedenih 75 mikrobioloških analiz in 36 fizikalno kemijskih analiz pitne vode. Analize so bile izvedene v akreditiranem laboratoriju Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Nova Gorica.

Od vseh 75-ih vzorcev pitne vode za mikrobiološke analize jih je bilo neskladnih 11 (15 %). Pri neskladnih vzorcih je vsaj eden od zahtevanih analiziranih parametrov odstopal od mejnih vrednosti, ki jih predpisuje Pravilnik . V 3 vzorcih (4 %) je bila dokazana Escherichia coli (E. coli ), in sicer v zajetju Čerinka (9 uporabnikov), kjer ni priprave vode, v sistemu Kovačev Rovt Bačnar (22 uporabnikov) in v sistemu Mandžurija (35 uporabnikov), kjer poteka občasno ročno kloriranje. Voda, v kateri dokažemo prisotnost E. coli , brez dodatne obdelave ni primerna za uživanje, zato smo v teh primerih uporabnike obvestili s pisnim obvestilom, da je vodo pred uživanjem potrebno prekuhati. V preostalih primerih ugotovljenih neskladnih vzorcih smo organizirali temeljito čiščenje objektov in spiranje omrežja ter ponovili analizo.

V sistemu Prejnuta, kjer smo v letu 2013 Število MB vzorcev pitnih vod v 2014 dodali mikrobiološki filtracijski sistem za obdelavo surove vode, smo v letu 2014 dvakrat dokazali neskladnost pitne vode zaradi prisotnih koliformnih bakterij (do 4 bakterije). 11 Skladno s tem smo prilagodili menjavo filtrnega vložka.

Vzorca pitne vode, kjer je bilo preseženo 64 skupno število bakterij pri 22 in 37 °C, nista bila odvzeta na običajnem vzorčevalnem mestu, temveč na pipah, kjer je bila pretočnost slabša, voda v ceveh pa temu primerno stara. neskladni vzorci skladni vzorci Graf 3: Število mikrobioloških vzorcev pitnih vod v 2014

Skladnosti vzorcev pitne vode na ostalih sistemih potrjujejo, da je priprava vode ustrezna.

V okviru notranjega nadzora je bilo od skupno 75 mikrobioloških analiz izvedenih 8 tudi na ugotavljanje prisotnosti Clostridium perfringens (CP) s sporami, ki nakazujejo možnost pojava parazitov v vodi; in sicer 3 na vodooskrbnem sistemu Idrija, 2 v Spodnji Idriji, po 1 v Črnem Vrhu nad Idrijo, Vojsko – Čekovnik in v Ledinah. Prisotnost CP ni bila ugotovljena v nobenem vodooskrbnem sistemu.

Stran 18 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Oskrba s pitno vodo]

Število in vzroki neskladnosti MB vzorcev pitnih vod v 2014 Fizikalno kemijskih analiz je bilo na vseh vodooskrbnih sistemih izvedenih 36, od tega 3 3 občasne z obsežnejšo analizo, ki vključuje 6 2 težke kovine, pesticide, mineralna olja, trihalometane in policiklične aromatske ogljikovodike. Vsi vzorci so bile glede fizikalno kemijskih parametrov skladni z zahtevami Pravilnika .

64

E. coli in koliformne bakterije Graf 4: Število in vzroki neskladnosti koliformne bakterije mikrobioloških vzorcev pitnih vod v 2014 skupno št. bakterij pri 22 ºC in skupno št. bakterij pri 37 ºC skladni vzorci Skladna pitna vode ne vsebuje E. coli , koliformnih bakterij, enterokokov niti bakterij CP, število mikroorganizmov pri 22 °C ne presega običajnega števila, število mikroorganizmov pri 37 °C ne presega 100 kolonij/ml, je brez vonja, barve in okusa, motnost ne presega 1 NTU, s pH med 6,5 in 9,5, z električno prevodnostjo manj kot 2500 µS/cm, in koncentracijo amonija manj kot 0,5 mg/l. Tudi za ostale parametre ima v Pravilniku predpisane mejne vrednosti.

V februarju 2014 smo v občini Idrija doživeli izredne vremenske razmere z ledenim dežjem in žledom. Zaradi prekinjene električne energije je bilo onemogočeno črpanje vode v več vodooskrbnih sistemih, in sicer Vojsko- Čekovnik, Ledine, Godovič-Zavratec in Črni Vrh nad Idrijo v predelu Zadloga. Za nekaj dni je zadostovala voda, akumulirana v rezervoarjih, potem pa smo v sodelovanju z domačini, gasilci in predstavniki civilne zaščite črpališča uspeli opremiti z agregati in vzpostaviti zadostno oskrbo s pitno vodo. Zaradi izpada avtomatske dezinfekcije vode smo preventivno izdali ukrep prekuhavanja vode, ki je trajal 7 dni v Črnem Vrhu nad Idrijo in 30 dni v Ledinah.

Zaradi dokazanih vplivov dogodkov na kraških tleh na podtalnico, smo po normalizaciji razmer pozvali lastnike na vodovarstvenih območjih, naj nas obveščajo o akcijah čiščenja podrtih dreves.

V okviru notranjega nadzora Komunale je bilo odvzetih 75 vzorcev, precej več od števila vzorcev, odvzetih v okviru državnega monitoringa (30). Komunala namreč spremlja vse vodooskrbne sisteme v občini, tudi tiste, ki zagotavljajo pitno vodo naseljem z manj kot 50 uporabniki in kjer je kemična dezinfekcija vode občasna ali pa obdelave sploh ni. Vzorci v notranjem nadzoru so odvzeti tudi v najmanj ugodnih pogojih, saj moramo kot upravljavci vodovodih sistemov, poleg običajnega delovanja sistema, ki ga sicer vzdržujemo večino leta, poznati tudi kvaliteto pitne vode v najmanj ugodnih pogojih, npr. v najhujših sezonskih deževjih spomladi in jeseni.

Kljub striktno določenim koncentracijam dezinfekcijskega sredstva za obdelavo vode stalno raziskujemo, pri katerih najnižjih koncentracijah dezinfekcijskega sredstva je pitna voda na določenem sistemu še skladna z zahtevami Pravilnika . Le tako lahko zanesljivo zagotavljamo ustrezno oskrbo v vsakem času, ne glede na zunanje dejavnike.

Stran 19 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Oskrba s pitno vodo]

Preglednica 10: Notranji nadzor pitne vode na javnih vodooskrbnih sistemih v občini Idrija v letu 2014 Število Število Število Število Število Število Priprava Število Število Število občasnih neskladnih neskladnih fizikalno občasnih neskladnih Kraj Ime vodoskrbnega sistema vode MB neskladnih uporabnikov analiz s vzorcev z vzorcev s kemijskih kemijskih FI-KE da/ne analiz MB vzorcev klostridijem E.coli klostridijem analiz analiz vzorcev

Idrijska Bela in Idrija skupni da 3433 16 1 0 0 0 7 1 0 Vojaški da 1091 3 1 0 0 0 4 0 0 Slanice da 462 3 0 0 0 / 2 0 0 Lačne da 303 3 1 0 0 0 4 0 0 IDRIJA Prejnuta ne 19 4 0 2 0 / 1 0 0 Čerinovše ne 9 4 0 4 1 / 1 0 0 Felko, Kovačev Rovt da 21 1 0 1 0 / 0 0 0 Bačnar, Kovačev Rovt da 22 3 0 1 1 / 0 0 0 Rupnik da 1114 6 1 0 0 0 4 0 0 SP. IDRIJA Jeprže da 260 1 0 0 0 / 0 0 0

MOKRAŠKA VAS Rupnik Mokraška vas da 220 3 1 0 0 0 1 0 0

SPODNJA Mandžurija da 35 2 0 1 1 / 0 0 0 KANOMLJA GODOVIČ Godovič Zavratec da 707 6 0 1 0 0 2 0 0 ZAVRATEC (brez Medvedjega Brda) ČRNI VRH Črni Vrh da 1102 4 1 0 0 0 3 0 0 Vojsko da 220 VOJSKO 3 1 1 0 / 2 1 0 Čekovnik da 61 LEDINE Ledine da 486 11 1 0 0 0 3 1 0 GORE DOLE Gore Dole da 214 2 0 0 0 / 2 0 0 SKUPAJ brez podatkov državnega monitoringa 9779 75 8 11 3 0 36 3 0

Stran 20 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Oskrba s pitno vodo]

3.4.2 Državni nadzor kvalitete pitne vode

Program monitoringa za leto 2014 je pripravil in izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Maribor, v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Zdravstvenim inšpektoratom RS, Uradom za kemikalije, Upravo Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje - NIJZ ter z upravljavci sistemov javne oskrbe s pitno vodo.

Od 30-ih analiziranih vzorcev je bila v enem vzorcu pitne vode iz sistema Gore-Dole dokazana ena koliformna bakterija. Ostali vzorci so bili skladni z zahtevami Pravilnika .

Preglednica 11: Podatki analiz državnega monitoringa v letu 2014 na javnih vodooskrbnih sistemih v občini Idrija Mikrobiološki preizkusi Fizikalno kemijski preizkusi Kraj Število vseh vzorcev Št. neustreznih vzorcev Idrija 9 0 0 Spodnja Idrija 5 0 0 Godovič 5 0 0 Črni vrh 5 0 0 Vojsko 2 0 0 Ledine 2 0 0 Gore-Dole 2 1 0

Rezultati analiz pitne vode državnega monitoringa v letih 2008 - 2014

40

35 35 30

30 30 30 25 29

25 20 21 15 Št. vzorcev PV vzorcev Št.

10 5 4 5 3 3 1 1 1 0 0 0 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Leto

Št. vseh vzorcev Število MB neustreznih vzorcev PV Št. FI-KE neustreznih vzorcev PV

Graf 5: Rezultati analiz pitne vode državnega monitoringa v letih 2008 – 2013

V okviru nadzora s strani Zdravstvenega inšpektorata so bili v letu 2014 odvzeti 3 vzorci za mikrobiološko analizo pitne vode, v Idriji na sistemu Vojaški, v Ledinah in v Mokraški vasi na sistemu Spodnja Idrija. Vsi trije vzorci so bili skladni z zahtevami Pravilnika .

Stran 21 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Oskrba s pitno vodo]

3.4.3 Kvaliteta surovih vod

Zelo pomembno ostaja spremljanje kvalitete in količine surovih vod, t. j. vod pred obdelavo. Z analizo lahko sledimo vplivom okolja na njihovo kakovost in posledično kakovost pitnih vod ter ugotavljamo ustreznost metod obdelave surovih vod. Iz zajetij in vrtin je bilo v letu 2014 odvzetih 74 vzorcev surove vode za mikrobiološke analize in 17 vzorcev za fizikalno kemijske analize. Od mikrobioloških jih je bilo neskladnih 50, kar predstavlja 68 % vseh analiziranih vzorcev. Z E. coli jih je bila onesnažena tretjina, kar pomeni, da tretjina surovih vod brez dodatne obdelave (filtriranja, obsevanja z UV, kloriranja) ni v vseh pogojih primerna za oskrbo s pitno vodo. Že več let zasledujemo vplive deževnih padavin na izvire, kjer že minimalne vremenske in okoljske spremembe močno povišujejo motnost in slabšajo kvaliteto vode. Mikrobiološko ustrezne so surove vode iz vrtin v Črnem Vrhu, Godoviču in v Idrijski Beli. V gravitacijskih vodnih virih so najpogosteje dokazane bakterije, ki so sicer prisotne v okolju.

Vodnega vira Podroteja od marca 2013 dalje ne uporabljamo več za oskrbo s pitno vodo, kljub temu pa še vedno spremljamo njegovo kvaliteto. Tudi v letu 2014 so bili vsi odvzeti vzorci iz tega vodnega vira mikrobiološko neskladni s Pravilnikom .

V spodnjih grafih so prikazani rezultati mikrobiološke in fizikalno kemijske kvalitete pitne vode v notranjem nadzoru ter njihova primerjava s preteklim obdobjem.

Število neskladnih vzorcev pitne vode za mikrobiološka preskušanja v okviru notranjega nadzora na vodooskrbnih sistemih v upravljanju Komunale d.o.o.

180 171 160

140 134 120 130 121 100 108

80 87 75 Število vzorcev Število 60 71

40 21 21 22 18 11 11 20 14 5 0 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Leto

Št. odvzetih vzorcev Št. neskladnih vzorcev

Graf 6: Število mikrobiološko neskladnih vzorcev pitne vode v notranjem nadzoru po letih

Stran 22 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Oskrba s pitno vodo]

Število neskladnih vzorcev pitne vode za fizikalno kemijska preskušanja v okviru notranjega nadzora na VOS v upravljanju Komunala d.o.o.

70 65 65

60 57 57

50 43

40 36 36

30 Število vzorcev Število 20

10 6 4 4 3 0 0 0 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Leto

št. odvzetih vzorcev št. neskladnih vzorcev

Graf 7: Število neskladnih vzorcev pitne vode glede na fizikalno-kemijske parametre v letih po letih

3.4.4 Lastna zajetja

Lastna oskrba s pitno vodo se lahko, skladno z Uredbo o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS št. 88/12), izvaja le na območjih poselitve in za posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe.

Iz podatkov o kvaliteti vode v letu 2014 iz privatnih zajetij je razvidno, da je bilo od 8 analiziranih vzorcev vode 7 mikrobiološko neskladnih. V vseh 7 so bile dokazane koliformne bakterije, v treh tudi bakterije fekalnega izvora. Skladni vzorci pitne vode so bili potrjeni pri enem privatnem vodnem viru, ki ima urejeno filtriranje vode in obdelavo vode z UV žarnico.

3.5 Finančni del

3.5.1 Cenik storitev

Potrjena cena storitev oskrbe s pitno vodo, ki jo je Občinski svet sprejel na 26. redni seji dne 2. 4. 2014, je oblikovana skladno z Uredbo MEDO .

Zaračunana cena, ki jo plačajo uporabniki storitve, je sestavljena iz dveh postavk, omrežnine in vodarine, ki se v kalkulaciji cene in na računih prikazujeta ločeno. Omrežnina, ki je fiksni del cene, se obračunava glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom vodomera, oz. v primeru, da stavba nima obračunskega vodomera, glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka.

Poleg že omenjenega obračuna omrežnine za priključek s faktorjem omrežnine 1 za vsako stanovanjsko enoto v večstanovanjskih stavbah, je Uredba MEDO spremenila tudi faktorje omrežnine za posamezne zmogljivosti priključkov. Za DN13 in DN20 se po novem upošteva premer vodomera DN ≤ 20, za DN25 in DN30 pa 20 < DN < 40. Spremembi pomenita večje število individualnih odjemnih mest ter spremembo deležev vodomerov posameznih velikosti.

Stran 23 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Oskrba s pitno vodo]

Občina Idrija novim cenam ni odobrila subvencije, zaradi česar se je zaračunana cena omrežnine za uporabnike s priključkom premera DN13, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, povišala za več kot 114 %, za tiste s priključkom premera DN20 pa za 28,8 % v primerjavi s predhodno veljavnimi subvencioniranimi cenami. Cene omrežnine za gospodinjstva so sedaj poenotene s cenami omrežnine za industrijo in ustanove. Cene omrežnine so se povišale za vse zmogljivosti priključkov in vse uporabnike (gospodinjstva, industrija in ustanove) v občini Idrija.

Podrobnejše podatke o izračunu cene vsebuje Elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja z dne 20. 3. 2014.

Preglednica 12: Omrežnina – javna infrastruktura za oskrbo s pitno vodo Potrjena cena javne infrastrukture DN Faktor omrežnine (f) (EUR/mesec) DN ≤ 20 1 5,8144 20 < DN < 40 3 17,4432 40 ≤ DN < 50 10 58,1440 50 ≤ DN < 65 15 87,2161 65 ≤ DN < 80 30 174,4321 80 ≤ DN < 100 50 290,7202 100 ≤ DN < 150 100 581,4404

Vodarina je spremenljivi del cene, vezan na količino porabljene vode, ki se pri uporabnikih ugotavlja glede na stanje števca porabe pitne vode. Skladno z novo Uredbo MEDO so v ceno vodarine vključeni tudi stroški okoljske dajatve za rabo načrpane vode (vodno povračilo), ki se spreminja glede na količino iz narave odvzete vode, količino vodnih izgub v preteklem koledarskem letu in osnovno ceno, določeno s sklepom Vlade RS.

Popis stanja števcev se v ustanovah in podjetjih ter v večstanovanjskih objektih opravlja mesečno. V gospodinjstvih se popis, skladno z Odlokom , opravi najmanj enkrat letno, v vmesnem obdobju pa se obračunava mesečno akontacijo glede na porabo iz prejšnjega obdobja. Uporabniki lahko stanje vodomera mesečno sporočajo po telefonu, preko e-pošte [email protected] in preko spletne aplikacije »popis vodomerov« na spletni strani www.komunalaidrija.si. E-popis vode je v lanskem letu vsaj enkrat uporabilo 185 oseb, kar je za 15 več kot v letu 2013 in 36 več kot v letu 2012. Na ta način lahko uporabniki sami nadzorujejo lastno porabo pitne vode, v najkrajšem možnem času preprečijo puščanje vode zaradi poškodb delov hišnega omrežja in plačujejo dejansko porabljeno vodo v obračunskem mesecu.

Preglednica 13: Cena vodarine v letu 2014 Postavka Vsi sektorji (EUR/m 3) Vodarina - poraba vode 0,8532 - vodno povračilo 0,1215 SKUPAJ 0,9747

3.5.2 Stroški in prihodki izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo

Preglednica 14 prikazuje stroške izvajanja storitev javne službe v letu 2014 in jih primerja s stroški iz leta 2013.

Stran 24 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Oskrba s pitno vodo]

Preglednica 14: Stroški izvajanja storitev – Oskrba s pitno vodo Stroški (EUR) Stroški (EUR) Indeks konto Strošek l. 2014 l. 2013 14/13 Neposredni stroški ter posredni in prodajni stroški 40 Material 69.911,40 76.635,34 0,91 413100 Storitve – najemnina 429.183,36 350.881,90 1,22 41 Storitve – ostalo 59.986,04 58.954,73 1,02 43 Amortizacija 11.592,44 14.967,75 0,77 47 Delo 187.751,32 168.803,11 1,11 48 Drugi stroški 998,57 143,56 6,96 481001 Vodno povračilo 63.007,87 64.147,08 0,98 72 Prevrednot. posl. odhodki 362,58 85,15 4,26 75 Drugi odhodki - 10.226,00 - Stroški strojev 81 Stroji 25.971,57 23.106,68 1,12 Splošni stroški 91 Nabava 3.148,44 2.538,69 1,24 92 Prodaja 3.978,96 4.118,33 0,97 93 Uprava 57.988,46 78.242,60 0,74 94 Obresti 9,65 10,55 0,91 SKUPAJ 913.890,66 852.861,47 1,07 SKUPAJ brez vodnega povračila 850.882,79 788.714,39 1,08 SKUPAJ brez najemnine in 421.699,43 437.832,49 0,96 vodnega povračila

Če iz lanskoletnih stroškov izvzamemo strošek najemnine javnega vodovoda in strošek vodnega povračila, ki je šele z novo Uredbo MEDO postal upravičen strošek za izračun vodarine, lahko zaključimo, da so bili stroški izvajanja GJS oskrbe s pitno vodo v letu 2014 za 3,7 % nižji od stroškov iz leta 2013. Strošek dela se je v primerjavi z letom 2013 povišal za 11,2 % in je posledica kadrovskih sprememb v podjetju v preteklem letu. Sistemizacija delovnih mest je razvidna tudi iz stroškov uprave, ki so se v primerjavi z letom 2013 znižali za 25,9 %.

Stroški dela še vedno predstavljajo največji delež stroškov iz skupine neposrednih ter posrednih in prodajnih stroškov, 56,8 %. Stroškom dela sledijo stroški materiala z 21,1 % in stroški storitev z 18,1 %.

Strošek najemnine se je v primerjavi z letom 2013 povišal za 22,3 %, kot posledica nove infrastrukture (vodovod Idrijska Bela), ki je bila v letu 2014 aktivirana in predana upravljavcu javnega vodovoda. Delež najemnine javne infrastrukture znaša 47,0 % vseh stroškov, kar je nekoliko več kot v letih 2013 in 2012.

Splošni stroški nabave, prodaje, uprave in obresti (SM 910000 – 940000) ter stroški strojev (SM 810000) se na posamezne dejavnosti delijo po vnaprej določenem ključu delitve.

Preglednica 15: Izračun cene vodarine po posameznih vodooskrbnih sistemih Obračunski, Obračunski Ključ za posredni in stroški (EUR) Posredni Splošni delitev splošni Količina Lastna za prihodnje stroški na stroški na Najemnina Stroški* posrednih stroški brez prodane cena obračunsko sistemu sistemu (EUR) in splošnih stroška vode (m 3) (EUR/m3) obdobje (EUR) (EUR) stroškov najemnin (l. 2015) (EUR) Posredni in prodajni stroški 247.317,29

Stran 25 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Oskrba s pitno vodo]

Neposredni stroški 579.392,61 *Idrija 306.460,17 0,5289 130.814,40 47.175,52 246.365,12 238.084,97 323.863 0,7351 *Spodnja Idrija 69.116,40 0,1193 29.502,76 10.639,56 55.955,44 53.303,28 68.170 0,7819 *Mokraška vas 9.033,86 0,0156 3.856,16 1.390,64 6.122,80 8.157,86 *Godovič 58.025,55 0,1001 24.768,56 8.932,27 42.738,40 48.987,98 27.972 1,7513 *Črni Vrh 51.178,35 0,0883 21.845,79 7.878,24 38.358,04 42.544,34 40.074 1,0616 *Vojsko 20.520,50 0,0354 8.759,30 3.158,86 8.357,04 24.081,62 6.064 3,9712 *Čekovnik 4.770,06 0,0082 2.036,13 734,29 2.652,44 4.888,04 1.954 2,5016 *Zavratec 8.359,09 0,0144 3.568,13 1.286,77 5.084,00 8.129,99 6.719 1,2100 *Dole 16.683,79 0,0288 7.121,58 2.568,25 11.147,12 15.226,50 8.538 1,7834 *Gore 3.379,74 0,0058 1.442,66 520,27 0,00 5.342,67 *Ledine 29.150,25 0,0503 12.442,96 4.487,30 12.402,96 33.677,55 17.509 1,9234 *Alič 1.656,31 0,0029 707,01 254,97 0,00 2.618,28 - - *Mandžurija 1.058,54 0,0018 451,84 162,95 0,00 1.673,33 - - SKUPAJ 826.709,90 1,00 247.317,29 89.189,88 429.183,36 486.716,42 500.863 0,9718

Graf 8: Cena vodarine po posameznih vodooskrbnih sistemih

Preglednica 16: Prihodki izvajanja storitev – Oskrba s pitno vodo Prihodki (EUR) Prihodki (EUR) Indeks konto Prihodek l. 2014 l. 2013 14/13 76 Poslovni prihodki 760000 Prihodki od prodaje proizvodov 1.236,84 16.742,11 0,07 760100 Omrežnina – OPV 367.582,87 224.517,16 1,64 Prihodki od prodaje proizvodov 1 468.957,49 760110 - od tega poraba vode 427.817,17 433.235,78 0,99

- od tega vodno povračilo 41.140,32 761001 Vodno povračilo 19.637,42 52.361,06 0,38 768100 Drugi prihodki – subvencija 42.111,40 126.334,20 0,33 78 Drugi finančni prihodki in ostali prihodki 786000 Prejete odškodnine - 560,71 -

Stran 26 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Oskrba s pitno vodo]

SKUPAJ 899.526,02 853.751,02 1,05 SKUPAJ čisti prihodek od 429.054,01 450.538,60 0,95 prodaje 2 1Na kontu 760110 (prihodki od prodaje proizvodov) se od maja 2014 dalje zbirajo prihodki vodarine, ki poleg prihodkov porabe vode vključujejo tudi prihodke vodnega povračila. Za primerjavo čistega prihodka od prodaje je prihodek na omenjenem kontu razdeljen na porabo vode in vodno povračilo. 2V čisti prihodek od prodaje je vključen tudi prihodek prejetih odškodnin.

Čisti prihodek od prodaje (429.054,01 EUR) v letu 2014 je za 4,8 % nižji od prihodka iz leta 2013 (450.538,60 EUR).

Preglednica 17: Primerjava stroškov in prihodkov – Oskrba s pitno vodo Vrednost (EUR) Vrednost (EUR) Indeks Postavka l. 2014 l. 2013 2014/2013 Skupaj vsi stroški 913.890,66 852.861,47 1,07 Skupaj vsi prihodki 899.526,02 853.751,02 1,05 REZULTAT DEJAVNOSTI -22.587,20 889,55 -16,1

Preglednica 18: Primerjava stroškov in prihodkov brez najemnine, omrežnine in subvencije ter vodnega povračila – Oskrba s pitno vodo Vrednost (EUR) Vrednost (EUR) Indeks Postavka l. 2014 l. 2013 2014/2013 Skupaj vsi stroški 421.699,43 437.832,49 0,96 Skupaj vsi prihodki 429.054,01 450.538,60 0,95 REZULTAT DEJAVNOSTI 7.354,58 12.706,11 0,58

V zgornjih preglednicah so prikazani stroški in prihodki dejavnosti oskrbe s pitno vodo. V letu 2014 smo na dejavnosti oskrbe s pitno vodo beležili negativen poslovni izid v višini 22.587,20 EUR.

Iz preglednice, ki prikazuje stroške in prihodke brez stroškov in prihodkov najemnine, omrežnine in subvencije ter vodnega povračila, je razvidno, da je Komunala v letu 2014 na dejavnosti oskrbe s pitno vodo beležila negativen poslovni izid v višini 7.354,58 EUR.

Stran 27 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Odvajanje in čiščenje odpadne vode]

4. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE V OBČINI IDRIJA

4.1 Splošno

4.1.1 Pravna podlaga

Dejavnost odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se je v letu 2014 izvajala na podlagi 5. člena Koncesijske pogodbe .

4.1.2 Zaposleni

Na dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih voda je bil v letu 2014 zaposlen 3,1 delavec, in sicer 0,3 vodja področja oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, 0,3 operativni vodja navedenih dejavnosti, 1,2 strokovni sodelavec za tehnologijo in razvoj, 0,3 strokovni sodelavec za kataster ter komunalni delavec.

Strokovna sodelavka se je v letu 2014 udeležila strokovnega seminarja z naslovom Procesna primerjava čiščenja odpadne vode (v organizaciji JP CČN Domžale – Kamnik d.o.o.), posveta z naslovom »Zmanjšanje obremenitve okolja s komunalnimi odpadnimi vodami na območju razpršene poselitve. Kakšne so naše prioritete delovanja glede mKČN?« (v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije), na katerem so predstavniki komunalnih podjetij, državnih institucij ter društev, ki delujejo na področju voda, predstavili problematiko malih komunalnih čistilnih naprav, ter simpozija Vodni dnevi 2014, ki ga vsako leto organizira Slovensko društvo za zaščito voda.

4.2 Obseg izvajanja storitev

4.2.1 Obseg izvajanja storitev

Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode je obvezna lokalna gospodarska javna služba, ki jo v občini Idrija izvaja Komunala. Javna služba se izvaja skladno z določili Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Idrija in o koncesijskem razmerju (Ur. l. RS št. 15/09, 55/10, 15/14; v nadaljevanju: Odlok ). Mejne vrednosti parametrov odpadne vode, pogoji za odvajanje odpadnih voda, naloge, ki se izvajajo v okviru omenjene gospodarske javne službe, in druge zahteve vezane na odpadno vodo urejajo številni področni predpisi, med katerimi so pomembnejši:

- Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13), ki poleg varstva okolja pred obremenjevanjem ureja tudi ekonomske in finančne instrumente varstva okolja ter javne službe varstva okolja, - Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 64/12, 64/14), ki med drugim določa mejne vrednosti, ukrepe preprečevanja in zmanjševanja emisije snovi in toplote ter pogoje za odvajanje odpadnih voda, - Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 54/11), ki določa tudi parametre, vrste in obseg prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih voda ter metodologijo vzorčenja odpadnih voda, - Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 45/07, 63/09, 105/10) in Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 98/07, 30/10), ki med drugim določata mejne vrednosti parametrov odpadne vode, mejne vrednosti učinkov čiščenja odpadne vode ter posebne ukrepe v zvezi z načrtovanjem in obratovanjem komunalnih oziroma malih komunalnih čistilnih naprav, - Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur. l. RS, št. 80/12), - Uredba o odpadkih (Ur. l. RS, št. RS 103/11), ki določa pravila ravnanja in druge pogoje za preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi,

Stran 28 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Odvajanje in čiščenje odpadne vode]

- Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. RS, št. 88/11, 8/12, 108/13), ki določa vrste nalog, ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.

V letu 2014 je Komunala upravljala s štirimi sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih vod: v Idriji, v Spodnji Idriji, v Mokraški vasi in v Godoviču. Na čistilnih napravah (v nadaljevanju tudi ČN), s katerimi se zaključujejo kanalizacijski sistemi, se čisti komunalna odpadna voda ter tisti del padavinske odpadne vode, ki se odvaja po mešanem kanalizacijskem sistemu. Na ČN v Idriji, v Spodnji Idriji in v Godoviču se odvaja tudi del industrijske odpadne vode, katere količine predstavljajo manj kot 1 % vse odpadne vode.

Skladno z Odlokom bi morala Komunala najmanj enkrat na tri leta zagotoviti praznjenje obstoječih in nepretočnih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju: MKČN) uporabnikov z območja celotne občine, a se je storitev v praksi izvajala le na podlagi naročila uporabnikov. Nekdanja čistilna naprava z zmogljivostjo 4000 PE je bila namreč preobremenjena za sprejem prekomerno obremenjenih grezničnih vsebin (s starostjo blata 10 let in več). Rekonstruirana ČN s kapaciteto 9000 PE, ki bo do septembra 2015 v poskusnem obratovanju, je opremljena z napravo za sprejem grezničnih vsebin. S terminskim programom praznjenja greznic in MKČN bomo pričeli, ko bo naprava povezana v proces čiščenja.

Del obveznih storitev javne službe je tudi izdelava ocene obratovanja za MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, enkrat na tri leta.

Komunala je kot izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode tudi v letu 2014 opravila predpisano poročanje v informacijski sistem javnih služb. Program gospodarske javne službe, ki ga mora izvajalec predložiti ministrstvu enkrat na štiri leta, je pričel veljati leta 2013, zato bo program za naslednje obdobje potrebno predložiti šele konec leta 2016.

Uporabnike storitev je Komunala v letu 2014 obveščala preko lokalnega časopisa ABC, radijske postaje Radio Odmev, portala idrijske občine in spletne strani www.komunalaidrija.si. Dejavnost odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je bila z ogledom delovanja čistilne naprave v Idriji predstavljena idrijskemu vrtcu, osnovnošolcem in dijakom idrijske gimnazije. Šolarjem iz Spodnje Idrije smo omogičili ogled čistilne naprave v Spodnji Idriji.

4.2.2 Osnovna sredstva za izvajanje javne službe

Na podlagi 29. člena Koncesijske pogodbe sta v oktobru 2011 Občina Idrija in Komunala podpisali Pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vod (v nadaljevanju: Pogodba ) s katero je Komunala v poslovni najem prevzela javno infrastrukturo, potrebno za izvajanje omenjenih GJS.

Skladno s 6. členom Pogodbe se najemnina za javno infrastrukturo določi v višini polne amortizacije javne infrastrukture in se letno ugotavlja po stanju na dan 31. 12. Ko se v inventarnem zapisniku ugotovi obstoj novozgrajene infrastrukture ali novih investicij v javno infrastrukturo, se njena vrednost spremeni, najemno razmerje z novimi višinami najemnin pa se uredi z Aneksom k Pogodbi . Aneks št. 2 k Pogodbi je bil podpisan dne 24. 4. 2014, v preglednici navedena višina najemnine za javno infrastrukturo pa se je pričela uporabljati 1. 5. 2014.

Preglednica 19: Javna infrastruktura za izvajanje GJS odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih vod na dan 31. 12. 2013* Vrsta osnovnega sredstva Nabavna vrednost (EUR) Sedanja vrednost (EUR) Javna infrastruktura – kanalizacija 3.985.279,38 210.657,23 Javna infrastruktura – čistilne naprave 2.590.962,26 77.952,00 *Vrednost javne infrastrukture na dan 31. 12. 2013 je osnova za izračun najemnine za leto 2014.

Stran 29 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Odvajanje in čiščenje odpadne vode]

Spodnja preglednica prikazuje vrednosti osnovnih sredstev, ki so v lasti Komunale in se uporabljajo pri izvajanju dejavnosti odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih vod.

Preglednica 20: Poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca na dan 31. 12. 2014 – Odvajanje in čiščenje odpadne vode Amort. Nabavna vrednost Popravek vrednost Sedanja vrednost Vrsta osnovnega sredstva skupina (EUR) (EUR) (EUR) 40201 Oprema kanalizacije 23.502,46 5.967,00 17.535,46 40802 Tovorna in terenska vozila 7.267,85 7.267,85 0,00 40906 Računalniki 690,58 655,88 34,70 40907 Ostala računalniška oprema 130,00 82,46 47.54 40908 Ostala oprema visoke tehnologije 3.301,90 2.492,2 809,70 41001 Drobni inventar 78,38 78,38 0,00 SKUPAJ 34.971,17 16.543,77 18.427,40

4.2.3 Število odjemnih mest in individualnih odjemnih mest uporabnikov

Uredba MEDO je v način obračuna omrežnine uvedla nekaj sprememb, med drugim tudi obračun omrežnine za priključek s faktorjem omrežnine 1 (DN13) za vsako stanovanjsko enoto v večstanovanjskih stavbah. V praksi ta sprememba pomeni bistveno povečanje števila individualnih odjemnih mest, zaradi česar neposredna primerjava leta 2014 z letom 2013 ni mogoča.

Preglednica 21: Število odjemnih mest in individualnih odjemnih mest – kanalizacija* Število odjemnih mest Število individualnih odjemnih mest Kraj Gospodinjstva Industrija Ustanove SKUPAJ Gospodinjstva Industrija Ustanove SKUPAJ Idrija 1054 184 36 1274 1990,99 153,47 33,66 2178,12 Spodnja Idrija 256 37 5 298 506,50 36,00 4,50 547,00 Mokraška vas 16 2 0 18 16,00 2,00 0,00 18,00 Godovič 122 16 1 139 122,00 16,00 1,00 139,00 SKUPAJ 1448 239 42 1729 2635,49 207,47 39,16 2882,12 *Obračunski podatki za december 2014

Preglednica 22: Število odjemnih mest in individualnih odjemnih mest – čistilna naprava* Število odjemnih mest Število individualnih odjemnih mest Kraj Gospodinjstva Industrija Ustanove SKUPAJ Gospodinjstva Industrija Ustanove SKUPAJ Idrija 972 179 35 1186 1888,99 148,47 32,66 2070,12 Spodnja Idrija 225 27 4 256 468,00 26,50 3,50 498,00 Mokraška vas 16 2 0 18 16,00 2,00 0,00 18,00 Godovič 122 16 1 139 122,00 16,00 1,00 139,00 SKUPAJ 1335 224 40 1599 2494,99 192,97 37,16 2725,12 *Obračunski podatki za december 2014

Stran 30 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Odvajanje in čiščenje odpadne vode]

4.3 Kanalizacijsko omrežje in količine

Preglednica 23: Dolžina kanalizacijskega omrežja Število odjemnih Povprečna Dolžina Dolžina Sistem za Število odjemnih mest na 100 m dolžina kanalizacijskega kanalizacijskih oskrbo mest javne kanalizacijskega omrežja (m) priključkov (m) kanalizacije priključka (m) Idrija 27.248 6.706 1186 4,35 5,65 Spodnja Idrija 6.616 1.713 256 3,87 6,69 Mokraška vas 407 526 18 4,42 29,22 Godovič 7.255 1.583 139 1,92 11,39 SKUPAJ 41.526 10.528 1599 3,85 6,58

Največ odjemnih mest na 100 m javne kanalizacije je v Mokraški vasi (4,42), najmanj pa v Godoviču (1,92). Povprečno število odjemnih mest na 100 m javne kanalizacije je 3,85. Najdaljši priključki (29,22 m) so v Mokraški vasi, najkrajši pa v Idriji (5,65 m). Povprečna dolžina kanalizacijskega priključka v občini Idrija je 6,58 metra. 4.3.1 Opremljenost z javno kanalizacijo in individualnimi sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode v razpršenih naseljih

Na javno kanalizacijo je priključenih 5725 oseb, t. j. 47,9 % vseh stalno prijavljenih občanov Idrije (v letu 2014 je bilo stalno prijavljenih 11963 oseb; www.stat.si) oz. 66,6 % vseh, ki imajo stalno prebivališče prijavljeno v eni izmed aglomeracij, opremljenih z javno kanalizacijo (poleg Idrije, Spodnje Idrije, Mokraške vasi in Godoviča še del naselja Spodnja Kanomlja). V Idriji in Spodnji Idriji je še vedno del prebivalcev, katerih odpadna voda se odvaja v kanalizacijo, ki se ne zaključuje s čistilno napravo (5,2 % v Idriji oz. 9,5 % v Spodnji Idriji). Aglomeraciji Srednja Kanomlja in Črni Vrh nista opremljeni z javno kanalizacijo. Zaradi razpršene poselitve v preostalih naseljih v občini se odvajanje in čiščenje odpadne vode pretežno zagotavlja v individualnih greznicah ali MKČN.

Preglednica 24: Število prebivalcev, ki so priključeni na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo Delež stalno Št. stalno Št. stalno prijavljenih Št. stalno prijavljenih prijavljenih prebivalcev, ki so Aglomeracija prijavljenih prebivalcev, ki so Delež prebivalcev, ki so Delež priključeni na prebivalcev priključeni na priključeni na kanalizacijo, ki se ne javno kanalizacijo čistilno napravo zaključuje s ČN Idrija 5767 4163 0,72 3948 0,68 5,2 Spodnja Idrija 1477 1051 0,71 951 0,64 9,5 Sp. Idrija – Mokraška vas 193 17 0,09 17 0,09 0,0 Godovič 446 433 0,97 433 0,97 0,0 Spodnja Kanomlja 88 61 0,69 61 0,69 0,0 SKUPAJ 7971 5725 0,72 5410 0,68 5,5

Na celotnem območju občine Idrija je 1643 objektov (5687 PE, Centralni register prebivalstva), ki niso priključeni na javno kanalizacijo. Iz podatkov je razvidno, da se komunalna odpadna voda iz 22 objektov odvaja in čisti v MKČN do 50 PE (ena naprava, ki obratuje s pozitivno oceno, leži na občinski meji z občino Žiri), odpadna voda iz preostalih 1621 objektov pa v obstoječih eno-, dvo- ali triprekatnih greznicah.

Na podlagi veljavne zakonodaje bi morali lastniki oziroma uporabniki 1377 objektov, iz katerih se voda odvaja v obstoječe greznice, od tu pa v vode na prispevnem območju kopalnih voda, le-te do 31. 12. 2015 nadomestiti z nepretočnimi greznicami na vodovarstvenih ali MKČN do 50 PE na vseh preostalih območjih. V preostalih 266 objektih, ki ležijo zunaj prispevnih območij, bo za ustrezno odvajanje potrebno poskrbeti do 31. 12. 2017.

V novembru 2014 je Komunala za naročnika, Občino Idrija, izdelala Prenovo operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadne vode v občini Idrija, v katerem je proučila možne načine odvajanja in čiščenja za individualne

Stran 31 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Odvajanje in čiščenje odpadne vode]

objekte v občini Idrija. Za območja, kjer je to tehnično izvedljivo in ekonomsko upravičeno, je ponudila rešitev odvajanja in čiščenja odpadne vode v sosedskih MKČN, katerih gradnjo bi financirala Občina Idrija. V javno kanalizacijo na teh območjih bi se odvedla in v 24-ih predvidenih sosedskih MKČN očistila odpadna voda iz 259 objektov (836 PE) na območju celotne občine. Za odvajanje in čiščenje odpadne vode na območjih, kjer izgradnja sosedske MKČN ni tehnično izvedljiva ali ni ekonomsko upravičena, bi morali poskrbeti občani sami.

Graf 9: Obstoječe in predvideno* stanje opremljanja območij poselitve JK – javna kanalizacija, sMKČN – sosedska MKČN, iMKČN – individualna MKČN, NG – nepretočna greznica *Predvideno stanje opremljanja območij se nanaša na opremljanje območij kot je predvideno v Prenovi operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadne vode v občini Idrija

4.3.2 Količina odvedene in očiščene odpadne vode

Preglednica 25: Količina odvedene vode 3 3 Količina odvedene vode v 2014 (m ) Količina odvedene vode v 2013 (m ) Indeks Sistem gospodinjstva ustanove industrija SKUPAJ gospodinjstva ustanove industrija SKUPAJ 14/13 Idrija 190.007 38.892 43.795 272.694 186.923 50.407 44.492 281.822 0,97 Sp. Idrija 46.343 1.851 11.505 59.699 42.857 2.701 11.093 56.651 1,05 Godovič 16.609 746 5.234 22.589 17.076 736 5.853 23.665 0,95 SKUPAJ 252.959 41.489 60.534 354.981 246.856 53.844 61.438 362.138 0,98

Največ, 76,8 %, odpadne vode se po omrežju javne kanalizacije odvede v Idriji. Največji delež odpadne vode, 71,3 %, se odvede iz gospodinjstev; v Spodnji Idriji je ta delež kar 77,6 %. V Idriji se iz gospodinjstev odvede 69,7 % odpadne vode, iz ustanov 14,3 %, iz industrije pa 16,1 %. Največji delež odpadne vode iz industrije se odvede v Godoviču, kar 23,2 %. Najmanj odpadne vode se odvede iz ustanov (11,7 %); kot že omenjeno je v Idriji ta delež 14,3 %, v Spodnji Idriji 3,1 %, v Godoviču pa 3,3 %.

V letu 2014 se je po omrežju javne kanalizacije odvedlo 2,0 % manj odpadne vode kot v letu 2013. V primerjavi z letom 2013 se je količina odvedene odpadne vode iz gospodinjstev povečala za 2,5 %, zmanjšale pa so se količine odvedene vode iz ustanov in industrije, za 22,9 % oziroma 1,5 %.

Preglednica 26: Količina očiščene vode 3 3 Količina očiščene vode v 2014 (m ) Količina očiščene vode v 2013 (m ) Indeks Sistem gospodinjstva ustanove industrija SKUPAJ gospodinjstva ustanove industrija SKUPAJ 14/13 Idrija 178.692 38.892 41.394 258.978 178.135 50.407 42.185 270.727 0,96 Sp. Idrija 42.378 1.832 10.819 55.029 38.347 2.644 10.443 51.434 1,07 Godovič 16.609 746 5.234 22.589 17. 076 736 5.853 23.665 0,95 SKUPAJ 237.679 41.470 57.447 336.596 233.558 53.787 58.481 345.826 0,97

Stran 32 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Odvajanje in čiščenje odpadne vode]

Največ odpadne vode, 76,9 %, se očisti na čistilni napravi Idrija. Največji delež očiščene odpadne vode (70,6 %) prihaja iz gospodinjstev, najmanj (12,3 %) pa iz ustanov. Iz primerjave zgornje preglednice s preglednico 26 je razvidno, da se v Godoviču vsa odvedena odpadna voda tudi očisti. Tudi na sistemih Idrija in Spodnja Idrija se razmerja pri očiščeni odpadni vodi v primerjavi z razmerji pri odvedeni odpadni vodi iz posameznih sektorjev (gospodinjstva, ustanove in industrija) bistveno ne spreminjajo.

V primerjavi z letom 2013 je bilo na čistilnih napravah očiščenih 9.230 m 3 (2,7 %) manj odpadne vode, kar je posledica manjših količin prodane vode.

Preglednica 27: Količina prodane, odvedene in očiščene vode v letih 2014 in 2013 Količine v letu 2014 (m 3) Količine v letu 2013 (m 3) Indeks 14/13 Sistem prodana odvedena očiščena prodana odvedena očiščena prodana odvedena očiščena Idrija 323.864 272.694 258.978 331.913 281.822 270.727 0,98 0,97 0,96 Sp. Idrija 68.183 59.699 55.029 68.969 56.651 51.434 0,99 1,05 1,07 Godovič 27.972 22.589 22.589 29.111 23.665 23.665 0,96 0,95 0,95 SKUPAJ 420.019 354.981 336.596 429.993 362.138 345.826 0,98 0,98 0,97

Zgornja preglednica prikazuje količine prodane vode ter odvedene in očiščene odpadne vode na posameznih sistemih v letih 2013 in 2014.

V povprečju se je v letu 2014 po kanalizacijskem sistemu odvedlo 84,5 % prodane vode, približno enako kot v letu 2013 (84,2 %), največ v Spodnji Idriji, 87,6 %, najmanj pa v Godoviču, 80,8 %. Uporabniki, katerih komunalna odpadna voda se ne odvaja po javni kanalizaciji, morajo odvajanje in čiščenje le-te zagotoviti z individualnimi sistemi (greznice in MKČN). V povprečju se očisti 94,8 % odvedene vode; visok odstotek je posledica dejstva, da se v Godoviču vso odvedeno vodo tudi očisti. V Idriji se očisti 95,0 % odvedene vode, v Spodnji Idriji pa 92,2 %. V primerjavi z letom 2013 se je na območju Idrije in Godoviča količina prodane, odvedene in očiščene vode zmanjšala. Tudi v Spodnji Idriji se je količina prodane pitne vode zmanjšala, precej pa se je povečala količina odvedene (5,4 %) in očiščene (7,0 %) odpadne vode, kar v največji meri pripisujemo novim priključitvam na kanalizacijsko omrežje. V količine vode v Spodnji Idriji je vključena tudi poraba v Spodnji Kanomlji (predel Mandžurija).

4.4 Kakovost odpadne vode v letu 2014

4.4.1 Obratovalni monitoring odpadnih voda

Upravljavec javne kanalizacije mora zagotoviti da se komunalna odpadna voda, ki se odvaja po javni kanalizaciji, preden se odvede posredno ali neposredno v vode, tudi ustrezno očisti. Delovanje čistilnih naprav z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE je v letu 2014 spremljal pooblaščeni izvajalec monitoringa, skladno s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 54/11; v nadaljevanju: Pravilnik ), ki določata pogostost meritev, čas vzorčenja, mesto vzorčenja in obseg predpisanih parametrov. Očiščena odpadna voda iz ČN Idrija, Spodnja Idrija in Mokraška vas se odvaja neposredno v reko Idrijco, ki je določena kot občutljivo območje kopalnih voda. Očiščena odpadna voda iz ČN Godovič se posredno, preko ponikovalnega polja, odvaja v podzemne vode na prispevnem območju kopalnih voda Idrijce in Soče.

Preglednica 28: Predpisan obseg obratovalnega monitoringa Zmogljivost Obseg obratovalnega Čistilna naprava Parametri onesnaženosti (PE; 1 PE = 1 oseba) monitoringa Idrija 4000 ( ‰ sept. 14) 4x letno, vsako leto KPK, BPK, neraztopljene snovi, amonijev 9000 (sept. 14 ‰) prve meritve (3x v obdobju dušik, skupni dušik, skupni fosfor poskusnega obratovanja) Spodnja Idrija 2000 4x letno, vsako leto KPK, BPK, neraztopljene snovi, amonijev dušik, skupni dušik, skupni fosfor

Stran 33 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Odvajanje in čiščenje odpadne vode]

Godovič* 500 2x letno, vsako drugo leto KPK, BPK Mokraška vas* 100 2x letno, vsako tretje leto KPK, BPK *Zadnji obratovalni monitoring je bil izveden v letu 2013. Parametri onesnaženosti v odpadni vodi na iztoku iz ČN ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti.

Upravljavci naprav, v katerih nastaja industrijska odpadna voda in za katere je potrebna pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja (v nadaljevanju: OVD), morajo k vlogi za pridobitev OVD priložiti mnenje upravljavca javne kanalizacije, v katero se industrijska odpadna voda odvaja, in ČN, na kateri se ta voda očisti. Upravljavec v mnenju predpiše mejne vrednosti parametrov onesnaženosti, pri katerih ni škodljivega vpliva na objekte javne kanalizacije ali obratovanje ČN.

4.4.2 Delovanje čistilne naprave Idrija

V letu 2014 se je obratovalni monitoring za ČN Idrija izvajal, ko je ta obratovala v začasni konfiguraciji s sekundarno stopnjo čiščenja.

Preglednica 29: Obratovalni monitoring ČN Idrija Dotok Iztok Celotni Celotni Nerazt. Celotni Celotni ČN Idrija KPK BPK KPK BPK pH fosfor dušik 5 snovi fosfor dušik 5 (mgO 2/L) (mgO 2/L) (mgO 2/L) (mgO 2/L) (mgP/L) (mgN/L) (mgP/L) (mgP/L) (mgN/L) MEJNE VREDNOSTI 60 2 15 125 25 Marec 7,27 16,6 536 287 7 12,3 <30 <10 Maj 7,56 19,5 91 55 4 10,1 <30 <10 Avgust 7,44 3,01 61,5 106 60 4 4,47 16,4 <30 <10 Oktober 7,81 64,1 391 197 6 45,2 <30 <10

Prva meritev v okviru predpisanih prvih meritev za novo, rekonstruirano ČN Idrija z zmogljivostjo 9000 PE, je bila izvedena konec januarja 2015.

Na ČN Idrija se je v letu 2014 odvedlo 458 m 3 industrijske odpadne vode, ki je nastala v postopku galvanizacije. Industrijska odpadna voda se pred izpustom v javno kanalizacijo obdela v tehnološki ČN.

V spodnji preglednici so navedeni povprečni letni učinki čiščenja za parametre odpadnih vod, ki se odvajajo iz komunalne čistilne naprave Idrija.

Preglednica 30: Povprečni letni učinki čiščenja ČN Idrija MEJNE VREDNOSTI 2014 (%) 2013 (%) 2012 (%) Po KPK 92,3 72,1 92,9

Po BPK 5 95,7 87,2 97,4 Po celotnem dušiku 70 44,6 91,0 46,8 Po celotnem fosforju 80 -48,5 89,0 Zaradi začasne Pretok na ČN konfiguracije meritev 431.741 424.850 (m 3/leto) – meritev pretoka ni možna.

Letni učinki čiščenja po KPK in BPK 5 so ustrezali mejnim vrednostim za odvajanje v vode, učinki čiščenja po celotnem fosforju in celotnem dušiku pa so bili precej slabši, 44,6 % oziroma -48,5 %. Negativen učinek čiščenja po celotnem fosforju pripisujemo različni sestavi trenutno odvzetega vzorca odpadne vode.

Rekonstruirana ČN je opremljena z anaerobnimi bazeni za defosfatizacijo in denitrifikacijo, v katerih poteka odstranjevanje fosforja oziroma nitratnega dušika iz odpadne vode. Preseženo količino fosforja, ki je z biološko

Stran 34 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Odvajanje in čiščenje odpadne vode]

defosfatizacijo ni mogoče odstraniti, odstranjujemo s kemijsko defosfatizacijo, t. j. z dodajanjem obarjalnega sredstva. Čistilna naprava je opremljena tudi z mikrofiltrom in dezinfekcijo, ki je obvezen del čiščenja komunalnih odpadnih voda na prispevnih območjih kopalnih voda. Omenjene stopnje čiščenja so del terciarne stopnje čiščenja odpadnih vod.

4.4.3 Delovanje čistilne naprave Spodnja Idrija

ČN Spodnja Idrija, ki odpadno vodo očisti le do sekundarne stopnje, zaradi preseženih mejnih vrednosti za celotni dušik in celotni fosfor čezmerno obremenjuje okolje. Letni učinki čiščenja po KPK in BPK 5 so se v primerjavi z letoma 2013 in 2012 nekoliko znižali, a še vedno ustrezajo predpisanim mejnim vrednostim. Letni učinki čiščenja po celotnem fosforju in celotnem dušiku so slabi in ne ustrezajo predpisanim mejnim vrednostim.

Na ČN Spodnja Idrija se je v letu 2014 odvedlo 1797 m 3 industrijske odpadne vode, t. j. odpadne vode iz postopka priprave mehke vode in odprtega obtočnega hladilnega sistema livarne.

Preglednica 31: Obratovalni monitoring ČN Spodnja Idrija Dotok Iztok ČN Celotni Celotni Nerazt. Celotni Celotni BPK 5 Spodnja KPK BPK 5 KPK pH fosfor dušik snovi fosfor dušik (mgO 2/L) Idrija (mgO 2/L) (mgO 2/L) (mgO 2/L) (mgP/L) (mgN/L) (mgP/L) (mgP/L) (mgN/L) pH MEJNE VREDNOSTI 60 2* 15* 125 25 Marec 8,18 71,7 130 43 5 51,7 34 <10 Maj 7,67 62,1 381 220 4 45,9 <30 <10 Avgust 7,69 12,00 69,6 631 250 4 8,52 55,0 <30 <10 Oktober 7,83 4,45 29,6 305 150 5 2,61 13,1 <30 <10 *Mejna vrednost velja od 9.6.2014 dalje.

Preglednica 32: Povprečni letni učinki čiščenja ČN Spodnja Idrija za parametre odpadne vode MEJNE VREDNOSTI 2014 (%) 2013 (%) 2012 (%) po KPK 93,7 96,0 96,5

po BPK 5 96,5 98,0 98,7 po celotnem fosforju 80 31,8 79,0 po celotnem dušiku 70 28,3 43,0 49,7 Pretok na ČN 159,1 140,9 227,2 (m 3/dan) – izračun

4.4.4 Delovanje čistilne naprave Godovič

V letu 2014 se je na ČN Godovič odvedlo 103 m 3 industrijske odpadne vode, ki nastaja pri tehnološkem procesu predobdelave površin izdelkov. Odpadna voda se pred izpustom v javno kanalizacijo očisti v tehnološki čistilni napravi.

4.4.5 Notranji nadzor kvalitete odpadnih voda

Poleg obratovalnega monitoringa, ki ga izvaja pooblaščeni izvajalec meritev, se za čistilni napravi Idrija in Spodnja Idrija enkrat mesečno oziroma po potrebi zagotavlja tudi notranji nadzor. Meritve, ki obsegajo pomembnejše parametre odpadnih voda (koncentracija amonijevega dušika, nitritnega dušika, nitratnega dušika in ortofosfata ter kemijsko potrebo po kisiku (KPK)), se izvajajo v Ekološkem laboratoriju Rudnika živega srebra Idrija po predpisanih standardih. Vzorči se vodo na dotoku, v biološkem bazenu in na iztoku iz čistilne naprave. Po potrebi se vzorči tudi odpadno vodo na preostalih dveh čistilnih napravah (ČN Godovič in ČN Mokraška vas).

Stran 35 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Odvajanje in čiščenje odpadne vode]

Z notranjim nadzorom se ugotavlja kakovost odpadne vode na iztoku oziroma učinek čiščenja ČN za nekatere parametre odpadne vode. Glede na izmerjene koncentracije KPK, amonija in nitratnega dušika se prilagaja koncentracijo kisika, ki ga preko puhal dovajamo v biološko stopnjo čiščenja.

Najmanj enkrat letno izvedemo tudi vzporedne meritve, pri katerih primerjamo rezultate notranjih meritev z rezultati meritev pooblaščenega laboratorija. Rezultati so pri dušikovih in fosforjevih parametrih primerljivi, večje odstopanje pa smo zasledili pri parametru KPK, katerega izmerjena koncentracija je povezana s sestavo trenutno odvzetega vzorca.

4.5 Ravnanje z odpadnim blatom

Še vedno je aktualna problematika ravnanja z blatom iz ČN Idrija, ki se zaradi povišane vsebnosti celokupnega živega srebra (nad 20 mg/kg s.s.) šteje za nevarni odpadek. Blato iz ČN se odda pooblaščenemu prevzemniku.

Na čistilni napravi Idrija (4000 PE) je v letu 2014 nastalo približno 1400 m 3 blata z vsebnostjo suhe snovi 3 %. Po obdelavi nastane 315 m 3 blata s povprečno vsebnostjo suhe snovi 12 %. Vrednosti so primerljive s tistimi iz leta 2013. Na rekonstruirani ČN (9000 PE) iz enake količine blata pred obdelavo nastane 175 m 3 obdelanega blata s povprečno vsebnostjo suhe snovi 24 %.

Na čistilni napravi v Spodnji Idriji je v letu 2014 nastalo 252 m 3 blata s povprečno sušino 2 %. Količina blata je za 2 m3 manjša kot v letu 2013 in za slabih 200 m 3 manjša kot v preteklih letih (v letu 2012 446 m 3). Povprečna sušina blata se že več let ne spreminja. Na ČN Godovič je v letu 2014 nastalo 10 m 3 blata z 26,5 % vsebnostjo suhe snovi (v letu 2013 6 m 3), na ČN Mokraška vas pa 50 m 3 blata z 2,5 % vsebnostjo suhe snovi (v letu 2013 16 m 3). ČN Idrija sprejema in obdela neobdelano blato iz preostalih treh čistilnih naprav.

Kemijsko analizo odpadka izvaja pooblaščen izvajalec analize. V obdelanem blatu se preverja vsebnost suhe snovi in težkih kovin (Cu, Zn, Cd, Cr, Ni, Pb, Hg). V blatu iz ČN Idrija je bilo po zadnji analizi 20,8 mg/kg s.s. Hg, zaradi česar se je po lani veljavni Uredbi o odpadkih (Ur. l. RS št. 103/11) , ki mejno vrednost določa pri 20 mg/kg s. s., blato iz idrijske čistilne naprave uvrstilo med nevarne odpadke.

4.5.1 Prevzem blata iz obstoječih greznic in MKČN

Kot že omenjeno je na celotnem območju občine Idrija 1643 objektov, ki niso priključeni na javno kanalizacijo. Komunalna odpadna voda iz 22 objektov se odvaja in čisti v MKČN do 50 PE, komunalna odpadna voda iz preostalih 1621 objektov pa v obstoječih greznicah.

Zaradi preobremenjenosti čistilne naprave v Idriji, ki je edina od ČN v občini opremljena za sprejem in čiščenje vsebine izpraznjenih greznic, se praznjenja greznic še ne opravlja sistematično (enkrat na tri leta), pač pa zgolj po naročilu uporabnikov.

V letu 2014 je bilo prevzetih 198,8 m 3 blata iz 72 greznic, od tega 50 iz Idrije, 17 iz Spodnje Idrije, 2 iz Črnega Vrha ter po ena iz naselij Idrijska Bela, Gore in Dole. Zaradi izgradnje javne kanalizacije in novih priključitev v preteklem letu je bilo ukinjenih 40 greznic, 31 v Idriji in 9 v Spodnji Idriji.

Stran 36 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Odvajanje in čiščenje odpadne vode]

Graf 10: Število izpraznjenih greznic in količine blata

4.5.2 Ocena obratovanja malih komunalnih čistilnih naprav

Na območju izvajanja javne službe je evidentiranih 22 malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo od 50 PE (v nadaljevanju: MKČN do 50 PE). Od 21 MKČN do 50 PE, ki so vgrajene na območju občine Idrija (ena MKČN do 50 PE je vgrajena na občinski meji z občino Žiri in obratuje s pozitivno oceno obratovanja), jih 11 deluje s pozitivno oceno obratovanja. Pri izdelavi ocen obratovanja smo ugotovili, da je iztok očiščene odpadne vode iz petih MKČN do 50 PE slabše kakovosti, zaradi česar smo lastnika naprave pozvali k odpravi nepravilnosti. Pet lastnikov MKČN do 50 PE smo skladno s predpisi pozvali k prijavi MKČN do 50 PE izvajalcu javne službe.

Ocena obratovanja se izdela po navodilih in na obrazcu iz Pravilnika . Pri terenskem ogledu se pregleda in popiše dokumentacijo MKČN do 50 PE, vizualno oceni njeno delovanje (prepihovanje, vonj, notranjost …), določi koordinate lokacije in iztoka iz naprave ter izpolni terenski zapisnik, na katerega se mora lastnik/upravljavec MKČN do 50 PE podpisati. Za ugotavljanje ustreznosti delovanja se na iztoku odvzame vzorec očiščene odpadne vode in v njem preveri parameter KPK. V kolikor je vrednost KPK nižja od predpisane mejne vrednosti (150 mg O2/L), se izda pozitivno oceno obratovanja in lastniku zniža ceno okoljske dajatve. Meritev parametra KPK se izvede v Ekološkem laboratoriju Rudnika živega srebra Idrija po predpisanem standardu.

Na območju občine Idrija sta še dve večji MKČN, ki sta v lasti in upravljanju lastnikov stavb, MKČN na Vojskem z zmogljivostjo 60 PE in MKČN na Črnem Vrhu z zmogljivostjo 350 PE, ki čisti odpadne vode iz doma starejših občanov. MKČN z zmogljivostjo 60 PE čisti odpadne vode iz nestanovanjske stavbe, zaradi česar mora izvajalec javne službe zanjo zagotoviti izvedbo obratovalnega monitoringa. Izvajalec javne službe mora za obe MKČN zagotoviti tudi prevzem blata.

4.6 Finančni del

4.6.1 Cenik storitev

Potrjena cena storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki jo je Občinski svet sprejel na 26. redni seji dne 2. 4. 2014, je oblikovana skladno z Uredbo MEDO .

Storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode ne zaračunavamo, saj Uredba MEDO v 31. členu določa, da dokler izvajalec nima vzpostavljene evidence utrjenih površin in streh, s katerih se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, cen za storitve odvajanja in čiščenja le-te ne sme oblikovati in zaračunavati, stroški teh storitev pa niso upravičen kalkulativni element cene storitve javne službe.

Zaračunana cena, ki jo plačajo uporabniki storitve, je sestavljena iz omrežnine, cene opravljanja storitev javne službe odvajanja oziroma čiščenja komunalne odpadne vode ter okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi

Stran 37 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Odvajanje in čiščenje odpadne vode]

odvajanja odpadnih voda, ki se oblikujejo in na računih prikazujejo ločeno. Omrežnina, ki je fiksni del cene, se obračunava glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom vodomera, oz. v primeru, da stavba nima obračunskega vodomera, glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka.

Poleg že omenjenega obračuna omrežnine za priključek s faktorjem omrežnine 1 za vsako stanovanjsko enoto v večstanovanjskih stavbah, je Uredba MEDO spremenila tudi faktorje omrežnine za posamezne zmogljivosti priključkov. Za DN13 in DN20 se po novem upošteva premer vodomera DN ≤ 20, za DN25 in DN30 pa 20 < DN < 40. Spremembi pomenita večje število individualnih odjemnih mest ter spremembo deležev vodomerov posameznih velikosti.

Občina Idrija novim cenam ni odobrila subvencije, zaradi česar se je cena omrežnine za uporabnike, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, povišala in se s tem poenotila s cenami omrežnine za industrijo in ustanove. Zaradi spremembe v višini najemnine za javno infrastrukturo, ki jo Komunala mesečno plačuje Občini Idrija, so se cene omrežnine povišale za vse zmogljivosti priključkov in vse uporabnike (gospodinjstva, industrija in ustanove) v občini Idrija.

Podrobnejše podatke o izračunu cene vsebuje Elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja z dne 20. 3. 2014.

Skladno z Uredbo MEDO se za obračun količine odvedene in očiščene komunalne odpadne vode uporablja dobavljena količina pitne vode, če iz nje nastaja komunalna odpadna voda. Kadar se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se za stavbe, v katerih se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, cena obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, za druge stavbe pa se cena obračuna na podlagi števila stalno in začasno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan. Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se vodarina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. Glede na količino dobavljene pitne vode se uporabnikom zaračunava tudi okoljsko dajatev za obremenjevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.

Preglednica 33: Omrežnina – javna infrastruktura za odvajanje odpadnih voda Potrjena cena javne infrastrukture DN Faktor omrežnine (f) (EUR/mesec) DN ≤ 20 1 3,7297 20 < DN < 40 3 11,1891 40 ≤ DN < 50 10 37,2969 50 ≤ DN < 65 15 55,9454 65 ≤ DN < 80 30 111,8908 80 ≤ DN < 100 50 186,4847 100 ≤ DN < 150 100 372,9694

Preglednica 34: Omrežnina – javna infrastruktura za čiščenje odpadnih voda Potrjena cena javne infrastrukture DN Faktor omrežnine (f) (EUR/mesec) DN ≤ 20 1 1,4991 20 < DN < 40 3 4,4973 40 ≤ DN < 50 10 14,9909 50 ≤ DN < 65 15 22,4863 65 ≤ DN < 80 30 44,9726 80 ≤ DN < 100 50 74,9543 100 ≤ DN < 150 100 149,9086

Stran 38 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Odvajanje in čiščenje odpadne vode]

Pravna podlaga za obračunavanje okoljske dajatve je Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur. l. RS št. 80/12). Okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode mora plačati vsaka pravna ali fizična oseba, ki je uporabnik stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda in onesnažuje okolje z odvajanjem te odpadne vode.

Višina okoljske dajatve je odvisna od učinka čiščenja komunalne odpadne vode in načina merjenja porabe vode.

Preglednica 35: Cena okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda Postavka EM Znesek (EUR) Merjena poraba dobavljene količine pitne vode (vodomer) - Odvajanje brez ustreznega čiščenja oz. odvajanje v obstoječe greznice 0,5283 - Odvajanje in čiščenje na ČN s sekundarnim ali terciarnim čiščenjem ali v m3 0,0528 MKČN z ustreznim čiščenjem (90 % učinek čiščenja) Nemerjena poraba dobavljene količine pitne vode (pavšal) - Odvajanje brez ustreznega čiščenja oz. odvajanje v obstoječe greznice 2,2010 - Odvajanje in čiščenje na ČN s sekundarnim ali terciarnim čiščenjem ali v oseba/mesec 0,2201 MKČN z ustreznim čiščenjem (90 % učinek čiščenja)

Skladno z veljavno zakonodajo se sredstva zbrane okoljske dajatve v obliki akontacij nakazuje na poseben podračun Občine Idrija. Omenjena sredstva se morajo v proračunu Občine izkazovati kot namenski prejemki in porabljati kot namenski izdatki za namene s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Nameni so podrobneje opredeljeni v operativnih programih varstva okolja, ki glede na gostoto poselitve določajo potreben obseg pokritosti z omrežjem javne kanalizacije in prioriteto investicije.

4.6.2 Stroški in prihodki izvajanja storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode

Stroški in prihodki izvajanja storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode so razporejeni glede na kanalizacijsko omrežje, na katerem nastanejo. Posredni proizvajalni stroški se na dejavnost čiščenja oziroma dejavnost odvajanja odpadne vode razporedijo glede na višino stroškov, ki nastanejo pri izvajanju posamezne dejavnosti; v letu 2014 to pomeni 64,37-odstotni delež za odvajanje in 35,63-odstotni delež za čiščenje odpadne vode. Splošni stroški nabave, prodaje, uprave in obresti (SM 910000 – 940000) ter stroški strojev (SM 810000) se na posamezne dejavnosti delijo po vnaprej določenem ključu delitve, na posamezni službi znotraj dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadne vode pa po zgoraj omenjenih deležih.

Stroški odvajanja padavinske odpadne vode v letu 2014 ter stroški praznjenja greznic in MKČN, ki so nastali v letih 2013 in 2014, so vključeni le v primerjalno preglednico celotne dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadne vode (preglednica 36).

Na stroškovnem mestu praznjenja greznic je bilo v letu 2014 zavedenih 2.388,50 EUR neposrednih stroškov, 25,1 % manj kot v letu 2013.

Preglednica 36: Stroški izvajanja storitev – Odvajanje in čiščenje odpadne vode Stroški (EUR) Stroški (EUR) Indeks konto Strošek l. 2014 l. 2013 14/13 Neposredni stroški ter posredni in prodajni stroški 40 Material 38.105,41 39.998,58 0,95 413100 Storitve – najemnina 304.819,04 310.897,77 0,98 41 Storitve – ostalo 30.267,28 28.586,91 1,06 43 Amortizacija 2.095,93 3.987,11 0,53 47 Delo 87.564,56 74.550,06 1,17 48 Drugi stroški 158,51 - - Stroški strojev 81 Stroji 16.672,92 14.833,76 1,12

Stran 39 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Odvajanje in čiščenje odpadne vode]

Splošni stroški 91 Nabava 2.021,20 1.629,76 1,24 92 Prodaja 2.554,37 2.643,83 0,97 93 Uprava 37.226,76 50.229,27 0,74 94 Obresti 6,19 6,77 0,91 SKUPAJ 521.492,16 527.363,83 0,99 SKUPAJ brez najemnine 216.673,12 216.466,06 1,00

Preglednica 37: Stroški izvajanja storitev – Odvajanje odpadne vode Stroški (EUR) Stroški (EUR) Indeks konto Strošek l. 2014 l. 2013 14/13 Neposredni stroški ter posredni in prodajni stroški 40 Material 4.604,26 3.532,20 1,30 413100 Storitve – najemnina 227.705,00 241.613,08 0,94 41 Storitve – ostalo 15.942,28 3.313,30 4,81 43 Amortizacija 1.108,54 2.375,55 0,47 47 Delo 42.251,50 39.358,24 1,07 48 Drugi stroški 95,52 - - Stroški strojev 81 Stroji 10.732,51 9.586,50 1,12 Splošni stroški 91 Nabava 1.301,06 1.053,25 1,24 92 Prodaja 1.644,27 1.708,61 0,96 93 Uprava 23.963,19 32.461,30 0,76 94 Obresti 3,98 4,38 0,91 SKUPAJ 329.352,11 335.006,41 0,98 SKUPAJ brez najemnine 101.647,11 93.393,33 1,09

V letu 2014 je na dejavnosti odvajanja odpadne vode nastalo 329.352,11 EUR stroškov, 1,7 % manj kot v letu 2013. Stroški brez najemnine (101.647,11 EUR) so se v primerjavi z letom 2013 povišali za 8,8 %. Največji delež neposrednih stroškov ter posrednih in prodajnih stroškov brez najemnine predstavljajo stroški dela (66,0 %), ki so se v letu 2014 povišali za 7,4 %. Za več kot štirikrat so se povišali tudi stroški ostalih storitev. Razen stroška nabave so se vsi preostali splošni stroški znižali, najbolj strošek uprave, za 26,2 %. Povišanje stroška dela in znižanje stroška uprave pripisujemo sistemizaciji delovnih mest v začetku leta 2014.

Preglednica 38: Stroški izvajanja storitev – Čiščenje odpadne vode Stroški (EUR) Stroški (EUR) Indeks konto Strošek l. 2014 l. 2013 14/13 Neposredni stroški ter posredni in prodajni stroški 40 Material 33.375,37 36.466,38 0,92 413100 Storitve – najemnina 77.114,04 69.284,69 1,11 41 Storitve – ostalo 9.661,91 17.844,21 0,54 43 Amortizacija 987,39 1.611,56 0,61 47 Delo 36.292,86 33.629,27 1,08 48 Drugi stroški 62,99 0,00 - Stroški strojev 81 Stroji 5.940,41 5.247,26 1,13 Splošni stroški 91 Nabava 720,14 576,51 1,25 92 Prodaja 910,10 935,22 0,97 93 Uprava 13.263,57 17.767,97 0,75 94 Obresti 2,21 2,39 0,92 SKUPAJ 178.330,99 183.365,46 0,97 SKUPAJ brez najemnine 101.216,95 114.080,77 0,89

Stran 40 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Odvajanje in čiščenje odpadne vode]

Na dejavnosti čiščenja odpadne vode je v letu 2014 nastalo 178.330,99 EUR stroškov oziroma 2,7 % manj kot v letu 2013. Za razliko od stroškov brez najemnine, nastalih na dejavnosti odvajanja odpadne vode, so se stroški pri dejavnosti čiščenja znižali, in sicer za 11,3 %. Največji delež neposrednih stroškov ter posrednih in prodajnih stroškov brez najemnine predstavljajo stroški dela (45,2 %), ki so se v letu 2014 povišali za 7,9 %, in stroški materiala (41,5 %), ki so se znižali za 8,5 %. Razen stroška nabave so se vsi preostali splošni stroški znižali, najbolj strošek uprave, za 25,4 %. Povišanje stroška dela in znižanje stroška uprave pripisujemo sistemizaciji delovnih mest v začetku leta 2014.

Preglednica 39: Prihodki izvajanja storitev – Odvajanje in čiščenje odpadne vode Prihodki (EUR) Prihodki (EUR) Indeks konto Prihodek l. 2014 l. 2013 14/13 76 Poslovni prihodki 760000 Prihodki od prodaje proizvodov* 17.097,94 10.852,66 1,58 760210 Omrežnina – kanalizacija 193.068,50 167.019,00 1,16 760220 Omrežnina – ČN 68.474,19 48.299,15 1,42 760211 Prihodki od prodaje proizvodov – kanalščina 55.203,09 56.321,29 0,98 760221 Prihodki od prodaje proizvodov – ČN 215.293,58 220.506,79 0,98 768210 Drugi prihodki – subvencija kanalizacija 24.865,12 74.595,36 0,33 768220 Drugi prihodki – subvencija ČN 6.994,64 20.983,92 0,33

SKUPAJ 580.997,06 598.578,17 0,97 -odvajanje odpadne vode 273.136,71 297.973,08 0,92 -čiščenje odpadne vode 300.016,21 292.862,58 1,02 -praznjenje greznic in storitve povezane 7.844,14 7.742,51 1,01 z MKČN SKUPAJ brez omrežnine in subvencije 287.594,61 287.680,74 1,00 -odvajanje odpadne vode 55.203,09 56.358,72 0,98

-čiščenje odpadne vode 224.547,38 223.579,51 1,00 -praznjenje greznic in storitve povezane z MKČN 7.844,14 7.742,51 1,01 *Prihodki od prodaje proizvodov (konto 760000) so v postavki skupaj razdeljeni glede na službo, pri kateri nastanejo.

Čistega prihodka, vezanega na izvajanje storitev javne službe, t. j. prihodek brez omrežnin in subvencij, je 287.594,61 EUR in je v primerjavi z letom 2013 le za 86,13 EUR nižji. Primerljiva je tudi višina čistih prihodkov, ki nastanejo pri izvajanju posameznih služb znotraj dejavnosti. V letu 2014 je bilo odprto novo stroškovno mesto, kjer so zbirajo prihodki storitev povezanih z MKČN. V letu 2014 so le-te znašali 504,00 EUR.

Preglednica 40: Primerjava stroškov in prihodkov – Odvajanje in čiščenje odpadne vode Vrednost (EUR) Vrednost (EUR) Indeks Postavka l. 2014 l. 2013 2014/2013 Skupaj vsi stroški 521.492,16 527.363,83 0,99 Skupaj vsi prihodki 580.997,06 598.578,17 0,97 REZULTAT DEJAVNOSTI 59.504,90 71.214,34 0,84

Preglednica 41: Primerjava stroškov in prihodkov brez najemnine, omrežnine in subvencije – Odvajanje in čiščenje odpadne vode Vrednost (EUR) Vrednost (EUR) Indeks Postavka l. 2014 l. 2013 2014/2013 Skupaj vsi stroški 216.673,12 216.466,06 1,00 Skupaj vsi prihodki 287.594,61 287.680,74 1,00 REZULTAT DEJAVNOSTI 70.921,49 71.214,69 1,00

Stran 41 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Odvajanje in čiščenje odpadne vode]

V zgornjih preglednicah so prikazani stroški in prihodki dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadne vode. V letu 2014 smo na dejavnosti beležili pozitiven poslovni izid v višini 59.504,90 EUR oziroma 70.921,49 EUR, če v izračunu ne upoštevamo stroškov najemnine ter prihodkov omrežnine in subvencije.

Namenski dobiček je namenjen plačilu prevzema blata s ČN Idrija, ki se zaradi povišane vsebnosti celokupnega živega srebra (nad 20 mg/kg s.s.) šteje za nevarni odpadek. Letni strošek prevzema je ocenjen na 68.750 EUR, in se upošteva že v izračunu cene storitev čiščenja komunalne odpadne vode.

Stran 42 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Ravnanje s komunalnimi odpadki]

5. RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI

5.1 Splošno

5.1.1 Pravna podlaga

5.1.1.1 Občina Idrija

Dejavnost zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v občini Idrija se je v letu 2014 izvajala na podlagi 5. člena Koncesijske pogodbe .

5.1.1.2 Občina Cerkno

V občini Cerkno se dejavnost zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov izvaja na podlagi sklepa Občinskega Sveta Občine Cerkno iz septembra 2009.

5.1.2 Zaposleni

Na dejavnosti ravnanja s komunalnimi odpadki je bilo v letu 2014 zaposlenih 10 oseb, in sicer operativni vodja dejavnosti ravnanja s komunalnimi odpadki in 9 komunalnih delavcev. Na dejavnosti opravljajo svoje ure tudi vodja področja in strokovni sodelavec za kataster.

Septembra 2014 so se direktorica, vodja področja in operativni vodja dejavnosti ravnanja s komunalnimi odpadki udeležili posveta v Državnem svetu RS, na katerem so gostje iz organizacije Zero Waste Europe in predstavniki slovenskih okoljevarstvenih organizacij predstavili konkretne dosežke in vizijo družbe brez odpadkov, kateri se želi v bližnji prihodnosti pridružiti tudi občina Idrija. Decembra so si vodja področja, operativni vodja dejavnosti ravnanja s komunalnimi odpadki ter strokovna sodelavka za tehnologijo in razvoj ogledali Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO), namenjen predhodni obdelavi in odlaganju komunalnih odpadkov. Za skupno, sistematično in okolju prijazno reševanje problematike ravnanja z odpadki se je odločila tudi Občina Idrija in se tako pridružila že 32-im občinam, vključenim v projekt RCERO. Na ogledu so nam razkazali odlagalna polja, zadrževalne bazene in objekte predelave, podrobno pa so nam predstavili tudi industrijsko čistilno napravo, ki čisti izcedne vode iz odlagališča.

5.2 Obseg izvajanja storitev

5.2.1 Obseg izvajanja storitev

Javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki so zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. V občinah Idrija in Cerkno obvezno občinsko gospodarsko javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov izvaja Komunala. Izvajanje preostalih dveh javnih služb, vezanih na ravnanje z odpadki, t. j. obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, ureja več-partitna pogodba med Komunalo, obema občinama in podizvajalcem omenjenih dejavnosti.

Javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki se izvajajo na podlagi številnih zakonov, uredb in pravilnikov ter občinskih predpisov, med katerimi so pomembnejši:

- Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13), ki poleg varstva okolja pred obremenjevanjem ureja tudi ekonomske in finančne instrumente varstva okolja ter javne službe varstva okolja, - Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), ki določa način in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb,

Stran 43 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Ravnanje s komunalnimi odpadki]

- Uredba o odpadkih (Ur. l. RS, št. RS 103/11), ki določa pravila ravnanja in druge pogoje za preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi, - Uredba o odlagališčih odpadkov (Ur. l. RS, št. RS 10/14), ki med drugim določa zahteve, ki jih morajo izpolnjevati odpadki, ki se odlagajo, pravila ravnanja in druge pogoje za odlaganje odpadkov ter pogoje in ukrepe v zvezi z načrtovanjem, gradnjo, odlaganjem in zapiranjem odlagališča odpadkov ter ravnanje po njegovem zaprtju, - uredbe o ravnanju s posameznimi vrstami odpadkov: o Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. l. RS, št. 39/10), o Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji (Ur. l. RS, št. 3/10, 64/12, 93/12), o Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Ur. l. RS, št. 70/08), o Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Ur. l. RS, št. 78/08), o Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. l. RS, št. 21/01 in 41/04 – ZVO-1), o Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. l. RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11, 18/14), o Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Ur. l. RS, št. 107/06, 100/10), o Uredba o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Ur. l. RS, št. RS 62/08, 61/11, 99/13), - Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Idrija (Ur. l. RS, št. 36/14) in Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Cerkno (Ur. l. RS, št. 22/08, 35/09), ki med drugim obravnavata način in pogoje opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb s področja ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Idrija ter organizacijsko zasnovo opravljanja javnih služb, vrsto in obseg storitev javnih služb in njihovo prostorsko razporeditev, pravice in obveznosti uporabnikov storitev javnih služb in drugo, - Tarifni sistem za obračun storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Cerkno (Ur. l. RS, št. 67/08).

Komunala za povzročitelje s celotnega območja občin Idrija in Cerkno zagotavlja zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju tudi MKO) in biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov s prevzemnih mest pri povzročiteljih oziroma zbiralnic ločenih frakcij (v nadaljevanju: »eko otoki«) ter ločeno zbiranje odpadnega papirja ter odpadne papirne in kartonske embalaže, odpadne steklene embalaže ter odpadne plastične, kovinske in sestavljene embalaže na »eko otokih« oziroma, predvsem na oddaljenih in raztresenih podeželskih predelih, v rumenih namenskih vrečkah. V zbirnem centru je zagotovljen stalen prevzem zakonsko predpisanih ločeno zbranih frakcij, poleg že omenjenih tudi odpadno jedilno olje, tekstil, les in lesena embalaža, odpadna pločevina, električna in elektronska oprema, avtomobilske gume, kosovni odpadki ...

Zbiranje kosovnih odpadkov že od leta 2011 uspešno poteka z individualnim naročanjem. Vsako gospodinjstvo oziroma večstanovanjska stavba je enkrat letno upravičena do brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov.

V začetku junija 2014 je potekala spomladanska akcija zbiranja nevarnih odpadkov. Zbiranje odpadkov se je v posameznih krajevnih skupnostih izvajalo po vnaprej objavljenem razporedu.

Obiskovalcem pokopališč v občinah Idrija in Cerkno je omogočeno ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč. Namenske zabojnike se prazni po potrebi.

Na območju občine Idrija je urejen Zbirni center Ljubevč v Idriji. Za povzročitelje je odprt vsak delovni dan od 7:00 do 15:00, ob sobotah pa od 8:00 do 11:00. Na območju občine Cerkno je od septembra 2010 urejen Zbirni center Cerkno. Za povzročitelje je odprt dva dni v tednu, ob četrtkih od 11:00 do 14:00 in ob sobotah od 7:00 do 10:00. Odpadke iz cerkljanskega Zbirnega centra se naknadno pelje v Zbirni center Ljubevč v Idriji, kjer se jih tudi pregleda, stehta, presipa v večje kontejnerje in skladišči do oddaje pooblaščenim prevzemnikom.

Komunala je v letu 2014 izvedla potrebna poročanja pristojnemu ministrstvu. Tudi v letu 2014 smo uporabnike storitev obveščali preko lokalnega časopisa ABC, radijske postaje Radio Odmev, portala idrijske občine in lastne

Stran 44 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Ravnanje s komunalnimi odpadki]

spletne strani. Sodelovali smo pri organizaciji in izvedbi Eko dneva ter na tehničnem dnevu dejavnost ravnanja s komunalnimi odpadki prestavili otrokom idrijskega vrtca, osnovnošolcem ter dijakom idrijske gimnazije.

5.2.1.1 Občina Idrija

Že v letu 2011 smo z rjavimi zabojniki za zbiranje biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov opremili večino »eko otokov« v večjih urbanih naseljih občine (Idrija, Spodnja Idrija, Godovič in Črni Vrh). Uporabniki, ki biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov ne prepuščajo v rjave zabojnike, so dolžini izvajati hišno kompostiranje. Zabojnike za zbiranje biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov imajo vse večstanovanjske stavbe, saj prebivalci le-teh večinoma nimajo lastnih površin za kompostiranje. Na »eko otokih« v urbanih naseljih so rjavi zabojniki namenjenim tudi vsem občanom, ki svoje odpadke večinoma kompostirajo, a del bioloških odpadkov, ki ne sodijo v kompostni kup, raje oddajo v zabojnike. Na podeželju s kmetijsko poselitvijo se biološke odpadke kompostira oziroma uporabi v druge namene. Za biorazgradljive odpadke je postavljenih 214 rjavih zabojnikov, od tega 135 pri večstanovanjskih stavbah v Idriji in Spodnji Idriji ter dodatnih 79 na obstoječih »eko otokih«. Komunala brezplačno nudi biorazgradljive vrečke za ločeno zbiranje biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov, ki jih lahko uporabniki prevzamejo na sedežu podjetja, v Zbirnem centru in na stojnici Komunale na sejemske dni.

V letu 2014 je bilo na območju občine Idrija 185 »eko otokov«. Postavljenih je 161 zabojnikov za ločeno zbiranje stekla, 183 zabojnikov za papir in karton ter 240 zabojnikov za mešano embalažo. Že v letu 2013 smo z zabojniki za tekstil opremili 5 »eko otokov«, in sicer dva v Idriji ter po enega v Spodnji Idriji, v Črnem Vrhu in v Godoviču. Pooblaščeni prevzemnik prazni zabojnike enkrat tedensko. V Zbirnem centru je za zbiranje odpadnega tekstila postavljen 10 m 3 kontejner. Prebivalcem naselja Čekovnik (krajevna skupnost Idrija) ter krajevnih skupnosti Krnice – Masore, Vojsko in Ledine je omogočeno ločeno zbiranje odpadkov v rumenih namenskih vrečkah. Rumene vrečke lahko uporabniki prepustijo na istih prevzemnih mestih kot MKO ob planiranih dnevih prevzemov.

5.2.1.2 Občina Cerkno

Že od začetka leta 2010 je v naselju Cerkno povzročiteljem iz večstanovanjskih stavb omogočeno ločeno zbiranje biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov. Skupno je za to frakcijo postavljenih 21 zabojnikov, ki približno 800 osebam iz strnjenega centra omogočajo ločeno zbiranje biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov. Za ostale uporabnike je obvezno hišno kompostiranje. Komunala vsem uporabnikom iz naselja Cerkno v uporabo nudi biorazgradljive vrečke za ločeno zbiranje kuhinjskih odpadkov, ki jih občani lahko prevzamejo na sedežu Komunale v Idriji in v Zbirnem centru Cerkno.

Skupno je na območju celotne občine Cerkno urejenih 63 zbiralnic ločenih frakcij. Odpadno embalažo (plastično, kovinsko, iz sestavljenih materialov) se v krajih Orehek, Ravne, Zakriž, Bukovo, Zakojca, Novaki, Šebrelje in Jagršče zbira s pomočjo rumenih namenskih vreč. Skupno je tako na zbiralnicah ločenih frakcij postavljenih 69 zabojnikov za ločeno zbiranja stekla, 74 zabojnikov za papir in 50 zabojnikov za embalažo. Da bi ljudem omogočili boljše ločevanje, se je v primerjavi z letom 2013 število zabojnikov povečalo.

5.2.2 Osnovna sredstva za izvajanje javne službe

Spodnja preglednica prikazuje vrednosti osnovnih sredstev, ki so v lasti Komunale in se uporabljajo pri izvajanju dejavnosti zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.

Preglednica 42: Poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca na dan 31. 12. 2014 Amort. Nabavna Popravek Sedanja Vrsta osnovnega sredstva skupina vrednost (EUR) vrednost (EUR) vrednost (EUR) 03001 Programska oprema 3.062,92 969,76 2.093,16 40301 Oprema ravnanja z odpadki 6.695,75 2.821,33 3.874,42 40802 Tovorna in terenska vozila 336.659,04 336.659,04 0,00 40901 Oprema za ogrevanje in ventilacijo 2.950,00 1.609,30 1.340,70 40906 Računalniki 1.838,08 862,89 975,19

Stran 45 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Ravnanje s komunalnimi odpadki]

40907 Ostala računalniška oprema 225,19 176,76 48,43 40908 Ostala oprema visoke tehnologije 1.967,37 1.967,37 0,00 41001 Drobni inventar 16.384,75 16.384,75 0,00 41006 Zabojniki – 120 L plastičen 2.691,00 1.607,75 1.083,25 41007 Zabojniki – 240 L plastičen 6.087,40 3.423,76 2.663,64 41014 Zabojniki – 1100 L plastičen 19.011,17 14.250,89 4.760,28 41015 Keson – 7 m 3 kovinski 3.472,00 3.341,80 130,20 41016 Zabojniki – 770 L plastičen 3.691,00 2.096,71 1.594,29 41017 Zabojniki za pesek – 240 L plastičen 538,00 397,07 140,93 41019 Zabojniki – 360Ll plastičen 965,00 528,20 436,80 41020 Zabojniki – pokrovi 292,00 255,50 36,50 41021 Kompostnik 1.588,00 1.335,03 252,97 SKUPAJ 408.118,67 388.687,91 19.430,76

Komunala ima v lasti 2 samonakladalni tovorni vozili in 2 smetarski vozili za pobiranje odpadkov. Vozili sta vezani izključno na dejavnost ravnanja s komunalnimi odpadki.

Infrastruktura za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov sta tudi Zbirni center Ljubevč v Idriji in Zbirni center Cerkno.

5.2.2.1 Zbirni center Ljubevč, Idrija

Na podlagi 29. člena Koncesijske pogodbe sta v novembru 2014 Občina Idrija in Komunala podpisali Pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov , s katero je Komunala v poslovni najem prevzela javno infrastrukturo, potrebno za izvajanje omenjene GJS. Skladno s 6. členom Pogodbe se najemnina za javno infrastrukturo določi v višini polne amortizacije javne infrastrukture in se letno ugotavlja po stanju na dan 31. 12.

Od opreme v Zbirnem centru ima Komunala v lasti bivalni kontejner in skladišče nevarnih odpadkov, vse ostale naprave in oprema zbirnega centra pa je javna komunalna infrastruktura v lasti Občine Idrija.

Preglednica 43: Javna infrastruktura za izvajanje GJS zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na dan 31. 12. 2013* Vrsta osnovnega sredstva Nabavna vrednost (EUR) Sedanja vrednost (EUR) Javna infrastruktura – zgradbe 398.185,08 9.954,60 Javna infrastrukture – oprema (stiskalnica, tehtnica in zabojniki za začasno skladiščenje ločeno zbranih frakcij) 157.651,77 18.461,68 SKUPAJ 555.836,85 28.416,28 *Vrednost javne infrastrukture na dan 31. 12. 2013 je osnova za izračun najemnine za leto 2014.

5.2.2.2 Zbirni center Cerkno

Komunala v Zbirnem centru Cerkno nima lastnih osnovnih sredstev, vse naprave in oprema so javna komunalna infrastruktura v lasti občine Cerkno, ki se pokriva iz sredstev okoljske dajatve. Javna infrastruktura zbiranja odpadkov (Zbirni center) še ni bila prenesena v poslovni najem izvajalcu javne službe.

Vrednost infrastrukture Zbirnega centra Cerkno je 4.617,43 EUR. Vrednost infrastrukture je eno izmed izhodišč za oblikovanje najemnine javne infrastrukture, najemnina pa predstavlja največji delež cene javne infrastrukture za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov. Ta uporabnikom iz naselja Cerkno še ni bila zaračunana.

5.2.3 Število uporabnikov

Stran 46 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Ravnanje s komunalnimi odpadki]

Število uporabnikov spremljamo preko obračunskega programa. Skladno s 55. členom Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Idrija (Ur. l. RS, št. 36/14) se morebitne odsotnosti upošteva le v primeru, da je uporabnik neprekinjeno odsoten najmanj tri mesece in da svojo odsotnost opraviči s predložitvijo uradnega potrdila (šolanje, bivanje v tujem kraju, nastanitev v oskrbovalnih ustanovah). Oprostitev plačila se ne nanaša na ceno javne infrastrukture. 5.2.3.1 Občina Idrija

Iz obračunskih podatkov je razvidno, da se je v letu 2014 zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov zaračunavalo 2902 gospodinjstvom (20,4 % več kot v letu 2013) in 283 pravnim osebam (3,7 % manj kot v letu 2013), od tega 239 industrijam in 44 ustanovam. Poleg tega je zabeleženih še 20 odjemnih mest oziroma pravnih oseb, ki koristijo naročen odvoz odpadkov.

Na 2902 odjemnih mestih je zavedenih 11099 uporabnikov, ki predstavljajo 92,8-odstotni delež vseh stalno prijavljenih prebivalcev v občini Idriji (v letu 2014 je bilo stalno prijavljenih 11963 oseb; www.stat.si). V primerjavi z letom 2013 se je število uporabnikov povečalo za 3,0 %. Zbiranje biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov na »eko otokih« je omogočeno 3428 prebivalcem Idrije, zbiranje biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov v rjavih zabojnikih pa 3386 prebivalcem Idrije.

Konec leta 2014 je bilo pri obračunu upoštevanih 30.475 m2 uporabnih poslovnih površin iz industrije in 14.094 m2 uporabnih poslovnih površin iz ustanov.

5.2.3.2 Občina Cerkno

V letu 2014 se je v občini Cerkno zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov zaračunavalo 1357 gospodinjstvom in 45 pravnim osebam (ustanove, obrt, industrija, trgovina). V primerjavi z letom 2013 se je število gospodinjstev, pri katerih se izvaja storitev zbiranja povečalo za 6,0 %. 6 odjemnih mest oziroma pravnih oseb koristi naročen odvoz odpadkov.

Tako kot v letu 2013 je bilo tudi leta 2014 pri sektorju gospodinjstev zavedenih 29 odjemnih mest (85 oseb), ki so več kot 500 m oddaljena od prevzemnega mesta in so zato plačujejo nižjo ceno storitev. Pri tem je potrebno poudariti, da Uredba MEDO prepoveduje razlikovanje cen, kadar imajo uporabniki storitve posamezne gospodarske javne službe v posamezni občini istega izvajalca, zaradi česar bo potrebno tudi v občini Cerkno čim prej uskladiti cene z veljavno zakonodajo.

Na 1357 gospodinjskih odjemnih mestih, ki plačujejo redno ceno storitev, je bilo konec leta 2014 zavedenih 4034 uporabnikov, kar je glede na podatke o stalno prijavljenih osebah v občini Cerkno (4702, www.stat.si) 85,8 %. Vrednost se je v primerjavi z letom 2013 nekoliko povišala.

Od 45 odjemnih mest iz negospodinjskega sektorja jih je 33 iz industrije, obrti oziroma trgovine, 12 pa je ustanov, enako kot v letu 2013. V letu 2014 je bilo pri obračunu upoštevanih povprečno 2.934 m2 uporabnih poslovnih površin iz ustanov (za 96 m 2 manj kot leta 2013) in 2.599 m2 uporabnih poslovnih površin iz industrije, trgovine oziroma obrti (za 50 m 2 več kot v letu 2013).

5.3 Količine zbranih komunalnih odpadkov

5.3.1 Količina zbranih komunalnih odpadkov v kg

Stran 47 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Ravnanje s komunalnimi odpadki]

Preglednica 44: Zbrani komunalni odpadki v letu 2014 Klasifikacijska VSI ZBRANI KOMUNALNI ODPADKI V LETU 2014 (kg) Vrsta odpadka številka IDRIJA CERKNO SKUPAJ odpadka DELEŽ SKUPAJ gospodinjstva pravne DELEŽ SKUPAJ gospodinjstva pravne V LETU 2014 MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI 20 03 01 75 1659600 1300586 359014 25 552920 458370 94550 2212520 ODPADNA KARTON EMBALAŽA 15 01 01 77 164939 138847 26092 23 48691 45486 3205 213630 ODPADNI PAPIR ČISTI 20 01 01 73 264538 264538 27 96560 96560 361098 ODPADNA STEKLENA EMBALAŽA 15 01 07 72 180140 173350 6790 28 68790 66790 2000 248930 ODPADNA MEŠANA EMBALAŽA IN 15 01 06 72 361768 345110 16658 28 142702 137150 5552 504470 NAGROBNE SVEČE ZELENI ODREZ 20 01 01 77 152450 152450 23 46680 46680 199130 BIORAZGRADLJIVI ODPADKI 20 01 01 72 212706 212706 28 82474 82474 295180 ODPADNA PLOČEVINA 20 01 40 83 58580 58580 17 12080 12080 70660 ODPADNA EE OPREMA več številk 75 38158 38158 25 12719 12719 50877 NEVARNI ODPADKI, ZDRAVILA, OLJA več številk 75 14166 14166 25 4721 4721 18887 OBUTEV, TEKSTIL več številk 81 34910 34910 19 8290 8290 43200 KOSOVNI ODPADKI 20 03 07 67 195100 195100 33 94760 94760 289860 LES več številk 90 361820 361820 10 41820 41820 403640 ODPADNE GUME 16 01 03 74 34734 34734 26 12420 12420 47154

SKUPAJ (kg) 75 3733609 3325055 408554 25 1225627 1120320 105307 4959236

Stran 48 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Ravnanje s komunalnimi odpadki]

Na območju občin Idrija in Cerkno je bilo v letu 2014 skupno zbranih 4.959.236 kg odpadkov. Že več let opažamo, da največji delež zbranih odpadkov, 45,4 %, predstavljajo ločeno zbrane frakcije. Mešani komunalni odpadki iz gospodinjstev predstavljajo 44,6 % zbranih odpadkov, biorazgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odrez pa preostalih 10 %. Odstotki posameznih vrst odpadkov se bistveno ne razlikujejo od tistih iz leta 2012 in 2013.

Največji delež ločeno zbranih frakcij, 22,4 %, predstavlja odpadna mešana embalaža, sledi odpadna lesena embalaža s 17,9 % in odpadni papir s 16,0 %.

5.4 Finančni del

5.4.1 Cenik storitev

5.4.1.1 Občina Idrija

Preglednica 45: Cenik storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Idrija Normativ Postavka Cena (EUR/kg) Subvencija (%) (kg/os/mesec) Zbiranje komunalnih odpadkov – brez bio 0,1165 15,62 19,85 Cena za javno infrastrukturo 0,0044 0 19,85 Obdelava in odlaganje ostankov odpadkov 0,1623 0 7,64 Zbiranje bio odpadkov na »eko otoku« 0,1795 0 5,74 Zbiranje bio odpadkov v rjavi posodi 0,1795 0 5,74

V zgornji preglednici so prikazane cene, oblikovane skladno z Uredbo MEDO , ki so pričele veljati 1. 7. 2014.

5.4.1.2 Občina Cerkno

V občini Cerkno so cene storitev še vedno oblikovane skladno s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja iz leta 2009.

Preglednica 46: Cenik storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Cerkno Postavka Cena (EUR/kg) Popust (%) Zbiranje odpadkov 1,7030 0 Zbiranje odpadkov oddaljeni >0.5km 1,3624 20 Odlaganje odpadkov 1,7340 0 Finančno jamstvo odlagališč 0,8258 0

5.4.2 Stroški in prihodki izvajanja storitev

Preglednica 47: Stroški izvajanja storitev – Ravnanje s komunalnimi odpadki Stroški (EUR) Stroški (EUR) Indeks Konto Strošek l. 2014 l. 2013 14/13 Neposredni stroški ter posredni in prodajni stroški 40 Material 119.476,22 119.528,78 1,00 41 Storitve – ostalo 153.950,63 160.506,12 0,96 410000 Storitve – Papir Servis, Salamon 376.013,86 380.854,31 0,99 43 Amortizacija 6.121,11 11.683,81 0,52 47 Delo 220.430,09 211.137,77 1,04 48 Drugi stroški 687,62 180,00 3,82 Drugi prihodki in odhodki 0,00 0,00 - 72 Prevrednot. posl. odhodki 956,08 827,49 1,16 75 Drugi finančni in ostali odhodki 0,00 29,15 - Stroški strojev 81 Stroji 35.035,17 31.170,49 1,12 Splošni stroški

Stran 49 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Ravnanje s komunalnimi odpadki]

91 Nabava 4.247,19 3.424,65 1,24 92 Prodaja 5.367,54 5.555,55 0,97 93 Uprava 78.225,39 105.547,86 0,74 94 Obresti 13,01 14,24 0,91 SKUPAJ 1.000.523,91 1.030.460,22 0,97

Na dejavnosti ravnanja s komunalnimi odpadki je bilo v letu 2014 zavedenih 1.000.523,91 EUR stroškov, za 2,9 % manj kot v letu 2013. Med stroške so vključeni tudi stroški obeh odlagališč v zapiranju, Raskovec in Ljubevč. Stroški javne službe obdelave in odlaganja preostanka komunalnih odpadkov, ki jo na podlagi več-partitne pogodbe izvaja pooblaščeno podjetje, so v letu 2014 znašali 376.013,86 EUR, za 1,3 % manj kot v letu 2013. Strošek dela se je v primerjavi z letom 2013 povišal za 4,4 %, strošek uprave pa znižal za 25,9 %, kar je najverjetneje posledica sistemizacije delovnih mest, izvedene v začetku leta 2014. Strošek ostalih storitev se je znižal za 4,1 %, strošek amortizacije pa za 47,6 %.

Stroški storitev predstavljajo največji delež stroškov iz skupine neposrednih ter posrednih in prodajnih stroškov, 60,4 %. Stroškom storitev sledijo stroški dela s 25,1 % in stroški materiala s 13,6 %.

Splošni stroški nabave, prodaje, uprave in obresti (SM 910000 – 940000) ter stroški strojev (SM 810000) se na posamezne dejavnosti delijo po vnaprej določenem ključu delitve. Posredni proizvajalni stroški, stroški strojev in splošni stroški (nabava, prodaja, uprava in obresti) se med občini Idrija in Cerkno nadalje razdelijo glede na stroške, ki nastanejo pri zbiranju določenih vrst komunalnih odpadkov v posamezni občini (Idrija 74,68 %, Cerkno 25,32 %).

Preglednica 48: Prihodki izvajanja storitev – Ravnanje s komunalnimi odpadki Prihodki (EUR) Prihodki (EUR) Indeks konto Prihodek l. 2014 l. 2013 14/13 76 Poslovni prihodki 760000 Prihodki od prodaje proizvodov 180.732,09 203.656,83 0,89 760300 Prihodki od prodaje – VKS odpadki 834.760,40 802.621,11 1,04 760300 Drugi prihodki – subvencija RKO 14.214,93 0,00 - 760310 Cena za najem infrastrukture 2.509,46 0,00 - 768 Subvencija – drugo 0,00 7.250,00 - 78 Drugi prihodki 0,00 1.721,12 - SKUPAJ 1.032.216,88 1.015.249,06 1,02

V letu 2014 smo na dejavnosti zabeležili 1.032.216,88 EUR prihodkov, slaba 2 % več kot v letu 2013. Posredni proizvajalni prihodki se med občini Idrija in Cerkno razdelijo na enak način kot posredni proizvajalni stroški, in sicer glede na stroške, ki nastanejo pri zbiranju določenih vrst komunalnih odpadkov v posamezni občini.

Stroški in prihodki izvajanja storitev po posameznih občinah (preglednice v poglavjih 5.4.2.1 in 5.4.2.2 ) ne vključujejo stroškov in prihodkov vezanih na odlagališči odpadkov Raskovec in Ljubevč.

5.4.2.1 Občina Idrija

Preglednica 49: Stroški izvajanja storitev – Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Idrija Stroški (EUR) Stroški (EUR) Indeks Konto Strošek l. 2014 l. 2013 14/13 Neposredni stroški ter posredni in prodajni stroški 40 Material 89.555,83 69.598,81 1,29 41 Storitve – ostalo 78.034,78 65.106,59 1,20 43 Amortizacija 5.241,43 8.790,92 0,60 47 Delo 154.081,65 145.300,11 1,06 48 Drugi stroški 481,67 134,42 3,58

Stran 50 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Ravnanje s komunalnimi odpadki]

72 Prevrednot. posl. odhodki 714,00 617,97 1,16 75 Drugi finančni in ostali odhodki 32,36 22,18 1,46 Stroški strojev 81 Stroji 26.164,26 23.278,12 1,12 Splošni stroški 91 Nabava 3.171,80 2.557,53 1,24 92 Prodaja 4.008,48 4.148,88 0,97 93 Uprava 58.418,72 78.823,14 0,74 94 Obresti 9,72 10,63 0,91 SKUPAJ 419.914,70 398.389,30 1,05

Preglednica 50: Stroški izvajanja storitev - Obdelava in odlaganje komunalnih odpadkov v Občini Idrija Stroški (EUR) Stroški (EUR) Indeks Konto Strošek l. 2014 l. 2013 14/13 Neposredni stroški ter posredni in prodajni stroški 40 Material 0,00 10.169,24 - 410000 Storitve – Papir Servis, Salamon 245.771,37 286.078,27 0,86 47 Delo 0,00 168,22 - SKUPAJ 245.771,37 296.415,73 0,83

Stroški zbiranja komunalnih odpadkov v občini Idrija so se v primerjavi z letom 2013 povišali za 5,4 %, stroški obdelave in odlaganja pa znižali za 17,1 %.

Preglednica 51: Prihodki izvajanja storitev – Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Idrija Prihodki (EUR) Prihodki (EUR) Indeks konto Prihodek za l. 2014 za l. 2013 14/13 76 Poslovni prihodki 760000 Prihodki od prodaje proizvodov 65.084,33 56.614,54 1,15 760300 Čisti prihodki od prodaje storitev 272.835,81 170.993,27 1,60 76 Drugi poslovni prihodki 3.734,00 49.059,35 0,08 77 Finančni prihodki iz finančnih naložb 3.410,67 2.812,61 1,21 78 Drugi finančni in ostali prihodki 14.796,14 1.436,30 10,30 SKUPAJ 359.860,95 280.916,07 1,28

Preglednica 52: Prihodki izvajanja storitev – Obdelava in odlaganje komunalnih odpadkov v Občini Idrija Prihodki (EUR) Prihodki (EUR) Indeks konto Prihodek za l. 2014 za l. 2013 14/13 76 Poslovni prihodki 760000 Prihodki od prodaje proizvodov 63.372,07 71.530,27 0,89 760300 Čisti prihodki od prodaje storitev 320.020,69 399.076,64 0,80 78 Drugi finančni in ostali prihodki 0,01 0,00 - SKUPAJ 383.392,77 470.606,91 0,81

Prihodki izvajanja zbiranja komunalnih odpadkov so se v primerjavi z letom 2013 povišali za 28,1 %, stroški izvajanja obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov pa znižali za 18,5 %.

5.4.2.2 Občina Cerkno

Preglednica 53: Stroški izvajanja storitev – Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Cerkno Stroški (EUR) Stroški (EUR) Indeks Konto Strošek l. 2014 l. 2013 14/13 Neposredni stroški ter posredni in prodajni stroški

Stran 51 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Ravnanje s komunalnimi odpadki]

40 Material 27.062,47 39.174,10 0,69 41 Storitve – ostalo 35.342,95 17.401,26 2,03 43 Amortizacija 936,74 2.586,65 0,36 47 Delo 48.064,38 50.186,30 0,96 48 Drugi stroški 160,63 45,58 3,52 72 Prevrednot. posl. odhodki 242,08 209,52 1,16 75 Drugi finančni in ostali odhodki 10,97 7,52 1,46 Stroški strojev 81 Stroji 8.870,91 7.892,37 1,12 Splošni stroški 91 Nabava 1.075,39 867,12 1,24 92 Prodaja 1.359,06 1.406,67 0,97 93 Uprava 19.806,67 26.724,72 0,74 94 Obresti 3,29 3,61 0,91 SKUPAJ 142.935,54 146.295,90 0,98

Preglednica 54: Stroški izvajanja storitev - Obdelava in odlaganje komunalnih odpadkov v Občini Cerkno Stroški (EUR) Stroški (EUR) Indeks Konto Strošek l. 2014 l. 2013 14/13 Neposredni stroški ter posredni in prodajni stroški 40 Material 18,00 3.371,58 0,01 410000 Storitve – Papir Servis, Salamon 104.526,61 100.611,25 1,04 47 Delo 54,79 57,04 0,96 SKUPAJ 104.599,40 104.039,87 1,01

Stroški zbiranja komunalnih odpadkov v občini Cerkno so se v primerjavi z letom 2013 znižali za 2,3 %. Stroški obdelave in odlaganja so se povišali za 0,5 %.

Preglednica 55: Prihodki izvajanja storitev – Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Cerkno Prihodki (EUR) Prihodki (EUR) Indeks konto Prihodek za l. 2014 za l. 2013 14/13 76 Poslovni prihodki 760000 Prihodki od prodaje proizvodov 12.033,74 13.920,10 0,86 760300 Čisti prihodki od prodaje storitev 91.334,61 92.464,05 0,99 76 Drugi poslovni prihodki 1.266,00 16.633,41 0,08 77 Finančni prihodki iz finančnih naložb 1.156,38 953,61 1,21 78 Drugi finančni in ostali prihodki 197,06 284,82 0,69 SKUPAJ 105.987,79 124.255,99 0,85

Preglednica 56: Prihodki izvajanja storitev – Obdelava in odlaganje komunalnih odpadkov v Občini Cerkno Prihodki (EUR) Prihodki (EUR) Indeks konto Prihodek za l. 2014 za l. 2013 14/13 76 Poslovni prihodki 760000 Prihodki od prodaje proizvodov 14.326,55 11.964,45 1,20 760300 Čisti prihodki od prodaje storitev 138.432,08 140.087,15 0,99 SKUPAJ 152.758,63 152.051,60 1,00

Prihodki izvajanja zbiranja komunalnih odpadkov so se v primerjavi z letom 2013 znižali za 14,7 %, stroški izvajanja obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov pa za 0,5 %.

Stran 52 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Ravnanje s komunalnimi odpadki]

5.5 Obratovalni monitoring odlagališč

Oktobra 2011 sta nas lastnici odlagališč, Občina Idrija in Občina Cerkno, pooblastili za upravljavca odlagališč, s čimer smo uradno prevzeli odgovornost za naloge, ki jih določa Uredba o odlagališčih odpadkov (Ur. l. RS, št. 10/14; v nadaljevanju: Uredba ), in sicer obratovalni monitoring odlagališč, nadzor nad odlagališči, vzdrževanje in varovanje odlagališča ter naloge povezane z zapiranjem odlagališč.

5.5.1 Odlagališče nenevarnih odpadkov Raskovec

V Odločbi št. 06113-440/2006 z dne 31.8.2009, ki jo je izdal Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana, je bilo določeno, da mora Komunala takoj po vročitvi prenehati z odlaganjem in začasnim skladiščenjem vseh vrst komunalnih odpadkov na odlagališču Raskovec. Od meseca septembra 2009, ko so bili na njem odloženi tudi zadnji odpadki, se na odlagališče ne odlaga več odpadkov. V letu 2014 so bila dela iz potrjenega sanacijskega programa v celoti zaključena (urejeno odvajanje meteornih voda preko dveh ponikovalnic, izvedba petih plinjakov, obnovljena varovalna ograja okoli odlagališča). Površina odlagališča je zatravljena in kultivirana.

5.5.1.1 Monitoring podzemnih voda

Skladno z zahtevami Pravilnika o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Ur. l. RS, št. 49/06, 114/09; v nadaljevanju: Pravilnik ) je bilo na odlagališču nenevarnih odpadkov Raskovec v letu 2014 dvakrat izvedeno vzorčenje podzemnih voda v obsegu, predpisanem v Programu monitoringa podzemnih voda (ERICo Velenje, DP 246/03/06, maj 2006) in potrjenem s strani ARSO (35467-22/2003-13, 11.7.2006).

Dve merski mesti za spremljanje kvalitete podzemne vode predstavljata izvira R1 in R2, ki se izlivata v potok Raskovec. Referenčno mesto na vtoku podzemne vode predstavlja kaptažna vrtina Do 1/93, ki je črpališče za lokalni vodovod. Referenčno mesto za vplivno območje odlagališča predstavlja vodnjak na kmetiji V Rovtu.

Poleg osnovnih terenskih parametrov (gladina podzemne vode in meritve piezometričnih nivojev, temperatura zraka in vode, pH, električna prevodnost, raztopljeni kisik in redoks potencial) in osnovnih parametrov (barva, motnost, TOC, AOX, amonij, natrij, kalij, kalcij, magnezij, železo, hidrogenkarbonati, nitrati, sulfati, sulfidi, sulfiti, kloridi, fosfati in borati) se spremljajo tudi indikativni parametri (celotni ogljikovodiki, nekatere kovine, fenoli, LKCH, PAO, estri ftalne in fosforjeve kisline in identifikacija organskih spojin), določeni na osnovi analiz dvoletnega opazovanja. Meritve omenjenih parametrov se izvajajo dvakrat letno na vseh treh vzorčevalnih mestih. Razširjene meritve indikativnih parametrov se izvajajo na štiri leta. Podroben opis meritev parametrov podzemnih voda na odlagališču nenevarnih odpadkov Raskovec je podan v Poročilu o monitoringu podzemnih voda za odlagališče nenevarnih odpadkov Raskovec za leto 2014 pooblaščenega izvajalca monitoringa ERICo Velenje.

V letu 2014 je bilo vzorčenje izvedeno 29.5. in 4.11. na vseh štirih merskih mestih. Ugotovljeno je bilo, da odlagališče nenevarnih odpadkov vpliva na podzemne vode v smeri mernega mesta R1 glede na vse osnovne parametre. Na merni mesti R2 in zajetje V Rovtu vpliva v letu 2014 ni (v letu 2013 so bile v smeri mernega mesta R2 povišane vrednosti amonija in boratov, v smeri zajetja V Rovtu pa kalcij). Vpliv odlagališča na podzemne vode so potrdile tudi meritve indikativnih parametrov, saj so bili slednji zaznani na vseh treh merilnih mestih. Tudi te meritve kažejo, da največji vpliv odlagališča obstaja v smeri mernega mesta R1. Iz primerjave vrednosti posameznega parametra v vodi na mernem mestu R1 glede na vodo na mernem mestu Kaptažna vrtina Do 1/93 je razvidno, da so v vodi na mernem mestu R1 povišane vrednosti celotnih ogljikovodikov, niklja, mangana, bora, barija, atrazina ter estrov ftalne in fosforne kisline. Tudi v vodi na mernem mestu R2 so vrednosti nekaterih indikativnih parametrov (estri ftalne kisline in tris fosfat) višje kot v vzorcu vode na mernem mestu Kaptažna vrtina Do 1/93, kar kaže na obremenjevanje vodnega okolja na račun podzemnih dotokov iz deponije na mernem mestu R2. Vrednosti aluminija in tributilfosfata v vodi na mernem mestu zajetje V Rovtu so višje kot v vzorcu vode na mernem mestu Kaptažna vrtina Do 1/93, kar kaže na obremenjevanje vodnega okolja tudi v tej smeri. Povišani parametri so podobni tistim iz prejšnjih let.

Stran 53 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Ravnanje s komunalnimi odpadki]

5.5.1.2 Meritve deponijskih plinov

5. 8. in 14. 10. 2014 so bile s strani pooblaščenega izvajalca monitoringa izvedene meritve deponijskih plinov (CO 2, O 2, CH 4, H 2 in H 2S) iz vseh petih plinjakov na deponiji Raskovec. Na podlagi podatkov o količini deponijskih plinov je bila skladno s točko 7 priloge 8 Uredbe izdelana ocena letnih količin emisije toplogrednih plinov. Izračun pokaže, da se je v letu 2014 iz telesa odlagališča nenevarnih odpadkov Raskovec sprostilo 82,5 t metana in 252 t ogljikovega dioksida. Na podlagi strokovne literature, zbranih podatkov in izračunov, je bilo zaključeno, da Komunali za leto 2014 ni potrebno poročati v evropski register izpustov in prenosu onesnaževal, ker nobeno onesnaževalo ni presegalo praga za poročanje.

5.5.2 Odlagališče nenevarnih odpadkov Ljubevč

Na odlagališče Ljubevč se je prenehalo odlagati odpadke že pred dnem 31.12.2008. Zapiranje odlagališča Ljubevč poteka skladno z Dokumentacijo za zapiranje odlagališča Ljubevč – načrt še neizvedenih del, ki jo je Agencija RS za okolje potrdila 29.10.2007 (35467-2/2004-17).

5.5.2.1 Monitoring izcednih vod

Izcedne vode iz odlagališča Ljubevč se čistijo na rastlinski čistilni napravi in se očiščene iztekajo v potok Grohovt. Za nadzor kakovosti izcednih vod smo dne 8.6.2006 s strani Agencije RS za okolje pridobili Odločbo o programu obratovalnega monitoringa (35437-5/2006-4), ki določa sledeč nabor parametrov obratovalnega monitoringa izcednih voda: splošni parametri (T, pH, neraztopljene snovi, usedljive snovi), biološki parameter (strupenost), anorganski parametri (elektroprevodnost, baker, cink, kadmij, celotni krom, nikelj, svinec, živo srebro, amonijev dušik, nitritni dušik, nitratni dušik, celotni dušik in celotni fosfor), organski parametri (KPK, BPK 5 in celotni ogljikovodiki) in dodatni parametri (kloridi, lahkohlapni aromatski ogljikovodiki, adsorbljivi organski halogeni in sulfid). Skladno s Uredbo se meritve parametrov izcednih voda v obdobju odlaganja in zapiranja odlagališča izvajajo štirikrat letno.

V letu 2014 so bile meritve kakovosti izcedne vode izvedene 11. 3., 14. 5., 6. 8. in 15.10. Iz meritev je razvidno, da, razen usedljivih snovi, ki so v avgustu presegli predpisano mejno vrednost za iztok v vode, voda ustreza predpisom.

5.5.2.2 Monitoring podzemnih voda

Skladno z zahtevami Pravilnika se je predpisano vzročenje podzemnih voda izvajalo tudi na odlagališču nenevarnih odpadkov Ljubevč, in sicer v obsegu, predpisanem v Programu monitoringa podzemnih voda (ERICo Velenje, DP 50/03/06, februar 2009) in potrjenem s strani ARSO (35464-18/2009-5, 3.9.2009).

Vzorčenje podzemne vode odlagališča nenevarnih odpadkov v Ljubevču poteka na treh mestih: L-1 v dotoku podzemne vode (pred oz. nad vplivnim območjem odlagališča) ter L-2 in izvir kat. št. 1261 na vplivnem območju odlagališča. Namen opazovalne vrtine L-2 je spremljanje stanja podzemne vode v grušču, namen izvira kat. št. 1261 pa spremljanje stanja podzemne vode v dolomitnem vodonosniku na severovzhodni strani idrijskega preloma.

Poleg osnovnih terenskih parametrov (gladina podzemne vode in meritve piezometričnih nivojev, temperatura zraka in vode, pH, električna prevodnost, raztopljeni kisik in redoks potencial) in osnovnih parametrov (barva, motnost, TOC, AOX, amonij, natrij, kalij, kalcij, magnezij, železo, hidrogenkarbonati, nitrati, sulfati, sulfidi, sulfiti, kloridi, fosfati in borati) se spremljajo tudi indikativni parametri (celotni ogljikovodiki, nekatere kovine, fenoli, LKCH, PAO, estri ftalne in fosforjeve kisline in identifikacija organskih spojin), določeni na osnovi analiz dvoletnega opazovanja. Meritve omenjenih parametrov se izvajajo dvakrat letno na vseh treh vzorčevalnih mestih. Razširjene meritve indikativnih parametrov se izvajajo na štiri leta. Podroben opis meritev parametrov podzemnih voda na odlagališču nenevarnih odpadkov Ljubevč je podan v Poročilu o monitoringu podzemnih voda za odlagališče nenevarnih odpadkov Ljubevč za leto 2014 pooblaščenega izvajalca monitoringa ERICo Velenje.

Stran 54 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Ravnanje s komunalnimi odpadki]

V letu 2014 so bile meritve podzemnih voda na odlagališču nenevarnih odpadkov Ljubevč opravljene dvakrat, 29. 5. in 4.11. Na mernem mestu L-1 v letu 2014 ni bilo vode, zato so se za izračun uporabili podatki iz leta 2013. Rezultati meritev potrjujejo, da ima odlagališče vpliv na kakovost podzemnih voda.

Povišana vsebnost osnovnih (nitrati) in indikativnih (triklorometan in estri ftalne kisline) parametrov v podzemni vodi na mernem mestu L-2 glede na vodo na mernem mestu L-1 sicer kaže na obremenjevanje vodnega okolja na račun podzemnih dotokov iz deponije v smeri mernega mesta L-2, a je bil obseg povišanih parametrov v primerjavi s preteklimi leti precej manjši.

V letu 2014 nismo zaznali vpliva odlagališča na kakovost podzemne vode v smeri mernega mesta Izvir 1261.

5.5.2.3 Meritve deponijskih plinov

Na podlagi dokumenta »Usmeritve za ureditev odlagališč, ki prenehajo obratovati 31.12.2003 (MOP, junij 2003)« postavitev plinjakov na odlagališču Ljubevč ni potrebna, saj plast odloženih odpadkov ne presega višine 4 m in odlagališčni plini ne dosegajo koncentracij, ki bi lahko bile eksplozivne. Poleg tega se predvideva, da je zaradi mešanih komunalnih odpadkov, ki so bili nazadnje odloženi v letu 2003, večina razgradnje že potekla. Za morebitne nerazgrajene odpadke se zagotavlja pasivno odplinjevanje skozi tamponsko plast oziroma bočno.

Na osnovi podatkov o odloženi količini odpadkov do leta 2000 (4.580,00 t) in sortirne analize odpadkov je bila izdelana ocena letnih količin emisije metana in ogljikovega dioksida z odlagališča. Modelni izračun pokaže, da se je v letu 2014 iz telesa odlagališča nenevarnih odpadkov Ljubevč sprostilo 3,89 t metana in 18,4 t ogljikovega dioksida. Na podlagi strokovne literature, zbranih podatkov in izračunov, je bilo zaključeno, da Komunali za leto 2014 ni potrebno poročati v evropski register izpustov in prenosu onesnaževal, ker nobeno onesnaževalo ni presegalo praga za poročanje.

Stran 55 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Skupna komunalna raba]

6. SKUPNA KOMUNALNA RABA

Gospodarske javne službe skupne komunalne rabe (v nadaljevanju tudi SKR) so tiste, katerih uporabniki niso določljivi, uporabe pa ni mogoče spremljati po posameznem uporabniku oziroma se spremljanja ne izvaja. Dela so pretežno v interesu občin oziroma drugih javnih ustanov, ki predstavljajo uporabnike na določenem območju. Med gospodarske javne službe skupne komunalne rabe, ki jih Komunala izvajala v letu 2014, sodita dve obvezni gospodarski javni službi (urejanje in čiščenje javnih površin ter vzdrževanje občinskih javnih cest) in dve izbirni gospodarski javni službi (prodaja blaga zunaj prodajaln ter oglaševanje in plakatiranje).

6.1 Splošno

6.1.1 Pravna podlaga

Gospodarski javni službi urejanje in čiščenje javnih površin ter vzdrževanje občinskih javnih cest sta se v letu 2014 izvajali na podlagi spremenjenega 5. člena Koncesijske pogodbe . Odlok o podelitvi gospodarskih javnih služb v izvajanje nekaterim krajevnim skupnostim v Občini Idrija (Ur. l. RS, št. 55/10) in posledično 5. člen Koncesijske pogodbe sta sprva namreč določala, da dejavnost urejanja in čiščenja javnih površin v krajevnih skupnostih Spodnja Idrija, Dole in Godovič ter dejavnost vzdrževanja občinskih javnih cest v krajevni skupnosti Spodnja Idrija za del, ki obsega letno vzdrževanje krajevnih cest in javnih poti, in krajevnih skupnostih Dole in Vojsko za del, ki obsega letno vzdrževanje javnih poti, izvajajo krajevne skupnosti same. 1. januarja 2013 je pričel veljati Odlok o razveljavitvi Odloka o podelitvi gospodarskih javnih služb v izvajanje nekaterim krajevnim skupnostim v Občini Idrija (Ur. l. RS, št. 79/12), 23. januarja 2013 pa je bil podpisan Aneks h Koncesijski pogodbi , ki je spremenil omenjeni 5. člen, v 12. členu pa Komunalo pooblastil za edinega in izključnega izvajalca omenjenih GJS na območju občine Idrija.

Dela se izvajajo na podlagi pogodb in naročilnic ter letnih programov, ki so usklajeni z zakonodajo in jih za Občino Idrija pripravi izvajalec. Vrsto in obseg del določi lastnica infrastrukture, Občina Idrija, vir financiranja pa je občinski proračun.

V letu 2014 se je dejavnost prodaje blaga zunaj prodajaln (v nadaljevanju tudi sejemska dejavnost) izvajala na podlagi 18. člena Odloka o prodaji blaga zunaj prodajaln na območju Občine Idrija (Ur. l. RS, št. 103/11, 44/12, 107/13), dejavnost oglaševanja in plakatiranja pa na podlagi 28. člena Odloka o oglaševanju na območju Občine Idrija (Ur. l. RS, št. 104/13).

Pogoji in način izvajanja obeh izbirnih gospodarskih javnih služb so določeni v posameznih odlokih.

V začetku novembra 2013 je bila med Občino Idrija in podjetjem Javna razsvetljava d.d. Ljubljana za obdobje 20 let podpisana Koncesijska pogodba za opravljanje gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v občini Idrija. Z izbiro novega koncesionarja je Komunala, ki je skladno z Odlokom o urejanju javne razsvetljave v občini Idrija (Ur. l. RS, št. 42/05,119/08) in Odlokom o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Idrija (Ur. l. RS, št. 18/11) začasno izvajala storitve omenjene javne službe, vso dokumentacijo predala izbranemu koncesionarju.

6.1.2 Zaposleni

Na dejavnosti skupne komunalne rabe je zaposlenih 15 oseb, katerih delo obsega različna komunalna, gradbena in vzdrževalna dela.

Vodstvena skupina skupne komunalne rabe se je v letu 2014 udeležila sejma IFAT v Münchnu, na katerem so bile predstavljene inovacije in rešitve za upravljanje s pitno in odpadno vodo ter odpadki in drugimi surovinami. Del razstavnega prostora je bil namenjen tudi predstavitvi delovnih strojev ter komunalne infrastrukture in opreme. Zaposleni so si na jesenskem sejmu v Komendi ogledali ponudbo opreme za urejanje in čiščenje javnih površin

Stran 56 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Skupna komunalna raba]

ter vzdrževanje občinskih javnih cest, na dnevu odprtih vrat v podjetju Riko-Ekos d.o.o. pa komunalno opremo za urejanje in čiščenje javnih površin ter vzdrževanje občinskih javnih cest v zimskem in letnem času.

6.2 Obseg izvajanja storitev

6.2.1 Osnovna sredstva za izvajanje javne službe

Preglednica prikazuje vrednosti osnovnih sredstev, ki so v lasti Komunale in se uporabljajo pri izvajanju dejavnosti skupne komunalne rabe.

Preglednica 57: Poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca na dan 31.12.2014 Amort. Nabavna Popravek Sedanja Vrsta osnovnega sredstva skupina vrednost (EUR) vrednost (EUR) vrednost (EUR) 03001 Programska oprema 15.930,40 3.407,00 12.523,40 40401 Oprema skupne komunalne rabe 165.639,75 118.233,05 47.406,70 410000 - Posredni proizvajalni stroški SKR 112.784,29 75.323,31 37.460,98 411210 - Vzdrževanje LC ZS – Občina Idrija 18.841,76 11.220,40 7.621,36 412210 - Vzdrževanje JP ZS – Občina Idrija 8.119,10 6.543,73 1.575,37 414110 - Vzdrževanje JP – Občina Idrija 1.403,28 1.247,09 156,19 416110 - Sejemska dejavnost - Občina Idrija 24.491,32 23.898,52 592,80 40601 Ostala oprema za opravljanje dejavnosti 9.647,95 8.729,42 918,53 410000 - Posredni proizvajalni stroški SKR 5.767,15 4.848,62 918,53 416110 - Sejemska dejavnost – Občina Idrija 3.880,80 3.880,80 0,00 40801 Osebni avtomobili 14.200,00 11.833,60 2.366,40 40802 Tovorna in terenska vozila 231.256,23 210.203,28 21.052,95 40803 Samovozni delovni stroji 260.759,63 187.224,51 73.535,12 40804 Prikolice 2.968,27 2.064,55 903,72 40906 Računalniki 4.180,16 2.532,57 1.647,59 40907 Ostala računalniška oprema 13.145,06 13.010,12 134,94 40908 Ostala oprema visoke tehnologije 1.396,52 1.396,52 0,00 40909 Ostala oprema 1.641,66 1.641,66 0,00 41001 Drobni inventar 2.800,79 2.800,79 0,00 410000 - Posredni proizvajalni stroški SKR 1.983,80 1.983,80 0,00 412210 - Vzdrževanje JP ZS – Občina Idrija 816,99 816,99 0,00 41017 Zabojniki za pesek - 240 l plastičen 1.322,49 915,52 406,97 412210 - Vzdrževanje JP ZS – Občina Idrija 1.322,49 915,52 406,97 41018 Zabojniki za pesek - 660 l plastičen 4.764,26 4.155,85 608,41 412210 - Vzdrževanje JP ZS – Občina Idrija 4.764,26 4.155,85 608,41 SKUPAJ 729.653,17 568.148,44 161.504,73

6.3 Finančni del

6.3.1 Cenik storitev

Cene za opravljene storitve skupne komunalne rabe, ki obsega urejanje in čiščenje javnih površin, vzdrževanje občinskih javnih cest ter prodajo blaga zunaj prodajaln se obračunavajo po potrjenem ceniku Komunale iz leta 2012. Dela, ki se izvajajo v okviru urejanja in čiščenja javnih površin ter vzdrževanja občinskih javnih cest, se lahko zaračunajo le na podlagi potrjenega Programa vzdrževanja javnih zelenih in utrjenih površin v mestu Idrija in potrjenega Programa letnega vzdrževanja lokalnih cest , za izvedbo izrednih del pa mora Občina izdati

Stran 57 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Skupna komunalna raba]

naročilnico. Cene za opravljanje dejavnosti vzdrževanja občinskih javnih cest v zimskem času se uskladijo s pogodbo.

Storitve oglaševanja in plakatiranja se obračunavajo po potrjenem Ceniku oglaševanja v občini Idrija, ki je pričel veljati 1. 4. 2014.

6.3.2 Stroški in prihodki izvajanja storitev

Neposredna primerjava stroškov in prihodkov nastalih v letu 2014 s stroški in prihodki iz leta 2013 ter primerjava stroškov in prihodkov, nastalih na posamezni dejavnosti znotraj skupne komunalne rabe, nista mogoči – upoštevati je potrebno, da se pretežni del stroškov, ki nastanejo splošnem stroškovnem mestu 410000, po posameznih dejavnostih razporeja naknadno, računovodsko, in ne sproti kot nastajajo.

V letu 2014 smo zabeležili še 4.612,62 EUR stroškov na dejavnosti vzdrževanja električne napeljave, ki jo sicer od novembra 2013 dalje opravlja izbrani koncesionar. Če ta strošek upoštevamo pri izračunu poslovnega izida dejavnosti skupne komunalne rabe vidimo, da v letu 2014 na dejavnosti beležimo negativen poslovni izid v višini 146.716,99 EUR.

Stran 58 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Skupna komunalna raba]

Preglednica 58: Stroški izvajanja storitev v letu 2014 – Skupna komunalna raba STROŠKI NA VZDRŽEVANJE VZDRŽEVANJE VZDRŽEVANJE VZDRŽEVANJE PLAKATIRANJE PLAKATIRANJE SEJEMSKA SPLOŠNEM SM, JAVNIH POVRŠIN JAVNIH POVRŠIN JP IN LC LS JP IN LC ZS konto Strošek KS IDRIJA KS SP.IDRIJA DEJAVNOST SKUPAJ PORAZDELITEV S KS IDRIJA KS SP. IDRIJA SM 411110, SM 411210, SM 416210 SM 416211 SM 416110 KLJUČEM SM 414110 SM 414112 412110 412210 Neposredni stroški ter posredni in prodajni stroški 40 Material 29.088,33 3.083,79 5.864,64 33.438,70 38.815,19 190,85 288,15 110.769,65 41 Storitve 16.437,29 38.029,35 26.052,35 214.490,21 307.975,56 1.635,82 86,21 604.706,79 43 Amortizacija 36.370,02 125,88 - - 4.141,74 - 357,65 40.995,29 47 Delo 124.762,6 24.907,67 5.588,30 35.318,49 28.428,00 1.316,88 2.164,98 222.486,93 48 Drugi stroški 813,79 813,79 Prevrednot. 65,61 1.366,42 1.432,03 72 posl. odhodki Stroški strojev 81 Stroji 45.567,76 Splošni stroški 91 Nabava 5.524,01 92 Prodaja 6.981,18 93 Uprava 101.742,20 94 Obresti 16,92 SKUP AJ brez splošnih str. in 207.537,7 66.146,69 37.505,29 284.613,82 379.360,54 3.143,55 2.896,99 stroškov strojev SKUPAJ 1.141.036,55

Preglednica 59: Prihodki izvajanja storitev v letu 2014 – Skupna komunalna raba VZDRŽEVANJE VZDRŽEVANJE STROŠKI NA VZDRŽEVANJE VZDRŽE VANJE SEJEMSKA JAVNIH JAVNIH PLAKATIRANJE PLAKATIRANJE SPLOŠNEM SM, JP IN LC LS JP IN LC ZS DEJAVNOST IN konto Prihodek POVRŠIN KS POVRŠIN KS SP. KS IDRIJA KS SP.IDRIJA SKUPAJ PORAZDELITEV S SM 411110, SM 412210, PLAKATIRANJE IDRIJA IDRIJA SM 416210 SM 416211 KLJUČEM 412110 411210 SM 416110 SM 414110 SM 414112 76 Poslovni prihodki Prihodki od prodaje 760000 4,57 120.991,28 62.585,28 366.875,57 426.793,99 8.597,88 1.596,10 11.487,53 998.932,20 proizvodov

Stran 59 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Skupna komunalna raba]

6.4 UREJANJE IN ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN 6.4.1 Obseg izvajanja storitev

Pogoji in način izvajanja gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin so določeni v Odloku o urejanju in čiščenju javnih površin v Občini Idrija (Ur. l. RS, št. 34/09, 28/12; v nadaljevanju: Odlok )

Skladno s 6. členom Odloka mora izvajalec javne službe do 31. oktobra za naslednje leto pripraviti Letni program urejanja in čiščenja javnih površin (v nadaljevanju: Letni program ), v katerem določi pogostost in prioritete čiščenja javnih površin ter pogostost in obseg ostalih del pri vzdrževanju javnih površin. Lastnik infrastrukture in naročnik del, Občina Idrija, Letni program potrdi do 31. decembra. Program vzdrževanja javnih zelenih in utrjenih površin v mestu Idrija je bil izdelan leta 2011, v letu 2014 pa je izvajanje le-tega potekalo skladno s potrjenim Tarifnim delom za leti 2013 in 2014. Leta 2014 je bil Letni program izdelan tudi za KS Spodnja Idrija. Storitve urejanja in čiščenja javnih površin v preostalih krajevnih skupnostih se za enkrat izvajajo po predhodnem naročilu Občine Idrija.

Izvajalec javne službe mora voditi kataster javnih površin in objektov. Skladno z Odlokom med javne površine in objekte sodijo lokalne ceste, javne poti, pločniki, sprehajalne poti, kolesarske poti, objekti kot so podvozi, nadvozi in mostovi, javna parkirišča, stopnišča, trgi, avtobusna postajališča, javne zelene površine (parki, drevoredi, zelenice, nasadi ter zelenice ob javnih poteh in objektih), otroška in športna igrišča ter objekti in oprema na javnih površinah (klopi, igrala, fontane, cvetlična korita, javni pitniki, koši za odpadke, ekološki otoki, spominska obeležja in skulpture). Kataster mora vsebovati podatke o vrsti javne površine, o njeni velikosti ter o pogostosti čiščenja.

V Letnem programu so utrjene javne površine (ulice, utrjene površine, pločniki, parkirišča in stopnišča) v krajevnih skupnostih mesto Idrija in Spodnja Idrija razdeljene po prioritetni listi od I. do III. prioritete, razvrstitev površine na prioritetno listo pa je odvisna od frekventnosti lokacij, kjer se ta nahaja. Glede na prioritetno listo je določen čas in število obhodov.

Dežurstvo se izvaja le ob dela prostih dneh in ob praznikih. Dežurni preglednik s službenim vozilom opravi pregled čistoče na površinah I. in II. prioritete. Pregledna služba se vodi na posebnem obrazcu, ki je sestavni del gradbenega dnevnika. V primeru izrednih razmer se površine očisti v roku dveh ur v rednem delovnem času oziroma do 14. ure naslednjega dne. V primeru prireditev je prireditelj sam dolžan zagotoviti čistočo na prireditvenem prostoru. Očisti ga lahko sam ali pa storitev naroči Komunali.

Vzdrževanje premične in nepremične urbane opreme poteka v skladu z Letnim programom . Fontani in vodnjaka se v marcu očisti in usposobi za delovanje, v začetku novembra pa izprazni, očisti in pripravi za zimo. Fontani se v zimskem času fizično zaščiti. Pitnike se na javni vodovod priklopi v začetku aprila, odklopi pa do 15. novembra. Po odklopu se jih odstrani, očisti in shrani, na njihovo mesto pa se pritrdi začasni pokrov. Klopi se v zimskem času ne odstranjuje.

V primeru poškodb na urbani ali drugi opremi se poškodovani element fizično zavaruje in se stanje, zaradi zagotavljanja varnosti, sanira v najkrajšem možnem času. O namerno in nenamerno poškodovani opremi se takoj informira lastnika in/ali naročnika.

V sklopu programa rednega letnega vzdrževanja javnih zelenih površin sodi spomladanska oskrba zelenih površin, redna košnja zelenih javnih površin, vzdrževanje gredic, vzdrževanje in obrezovanje živih mej ter grmovnic, nega drevja in grabljenje listja. Večina del se izvaja od marca do oktobra. Pogostost in obseg izvajanja posameznih del sta določena v Letnem programu . Nastali zeleni odpad se deponira in kompostira na odlagališču Ljubevč.

Vir financiranja javne službe so sredstva občinskega proračuna; plačila so odvisna od količine in kakovosti storitev in niso fiksna. Osnova za obračun del sta dnevnik, ki ga vodi vzdrževalec, in gradbeni dnevnik, ki ga vodi vzdrževalec trajnih zasaditev.

Stran 60 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Skupna komunalna raba]

Preglednica 60: Pogostost in obseg vzdrževanja ulic, utrjenih površin in pločnikov Pogostost KS mesto Idrija KS Spodnja Idrija Pogostost čiščenja Opomba praznjenja košev I. prioriteta Lapajnetova, Prelovčeva, Mestni trg, »Koreja« z ulicami (Šolska od Slovenske Vse dni v letu do 14. ure. Dnevno praznjenje do Ob nedeljah in praznikih Mestni trg (granitne kocke), Ulica svete ceste do šole in vrtca, povezava Mladinska, V izrednih primerih se 14. ure tekočega dne. oziroma dela prostih Barbare, Študentovska, Kosovelova (1. del) Šolska 5), center z ulicami (Slovenska cesta površine očistijo v roku Odpadke, ki nastanejo dnevih to delo opravlja in pešpot pri osnovni šoli do semaforiziranega križišča – most v do dveh ur v delovnem kasneje se odstrani do dežurni preglednik, ki industrijsko cono, Slovenska – TPC) in stari času. 14. ure naslednjega dne. skrbi za čistočo I. in II. del vasi z ulicama Na vasi in Na poklonu prioritete. II. prioriteta Vojkova, Arkova, Prešernova, Otona »Koreja« z ulicami (preostali deli Šolske Enkrat tedensko vse Redno praznjenje polnih Ob nedeljah in praznikih Župančiča, sestre Efreme, Rožna (2. del), ulice, Mladinska, Meline, Na griču), leto. V izrednih primerih košev za odpadke. oziroma dela prostih Kosovelova (2. del), Gregorčičeva in Pustota, Pot v Trnje (1x na teden), Spodnja se površine očistijo v dnevih to delo opravlja Kacinova Kanomlja (od mostu do Apurna, roku do dveh ur v dežurni preglednik, ki Rotomatika), Center (Šmit –Pirih) in stari delovnem času. skrbi za čistočo I. in II. del vasi (na Vasi – vaško jedro, k cerkvi, prioritete. stara Kanomeljska cesta, na vasi – Zenit Gliha) III. prioriteta Beblerjeva, Bazoviška, Cankarjeva, Carl Pustota (Pot v Trnje, Pod brezami), Spodnja 4x letno. V izrednih Jakoba, Čopičeva, Finžgarjeva, Gortanova, Kanomlja (pod Gričem, Svetik, Žerovčk, primerih se površine Gradnikova, Gorska pot, Hribernikova, H. Čuk, Mandžurija, Apurn), center (Slovenska očistijo v roku do 2 ur v Freyerja, Jurija Vege, Kobalova, Kajuhova, 24 – 32) delovnem času. Levstikova, Mrakova, Mihevčeva, Nikolaja Pirnata, Platiševa, Prelovčeva, Pot sv. Antona, Pot v Češnjice, Partizanska, Rudarska, Staneta Bloudka, Triglavska, Tomšičeva, Ul. zmage, 1. maja, Ivanke Florjančič, Vinka Mohoriča, Vrh Zelj, Vojskarska, Vodnikova, IX. korpusa, Grilčeva, Za gradom in Wolfovo stopnišče

Preglednica 61: Pogostost in obseg vzdrževanja premične in nepremične urbane opreme KS mesto Idrija KS Spodnja Idrija Pogostost in obseg vzdrževanja Fontana fontana pred NKBM in fontana na Ker imata zaprt sistem ter se napajata preko lastnega rezervoarja in črpalke, ju Mestnem trgu dvakrat v obdobju delovanja izpraznimo, očistimo stene, odstranimo alge in nanesemo silansko-silikonski premaz. Javni vodnjaki na trgu Svetega Ahaca Korl v Švici Po potrebi. Javni pitniki Mestni trg, pri avtobusni postaji in na Ob priklopu v začetku aprila se odvzame vzorec vode za analizo. parkirišču Likarica

Stran 61 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Skupna komunalna raba]

Nepremične klopi Preverjanje stanja v okviru rednega vzdrževanja površin. Pokrita avtobusna pri Likarci in na Marofu Slovenska cesta Dvakrat letno, v maju in septembru. V primeru izrednih dogodkov se očistijo do postajališča 14. ure naslednjega delovnega dne. Otroška igrala park Mejca Meline v Spodnji Idriji Redni pregled poteka v času obhodnega reda čiščenja košev v parku Mejca oz. v času obhodnega čiščenja površin v I. prioriteti v Spodnji Idriji. Spominska obeležja grobnica padlim žrtvam vojne na spomenik žrtvam vojne Na Vasi in pri Grobnica padlim žrtvam vojne na pokopališču se vzdržuje v sklopu rednih del na pokopališču spominski plošči žrtvam vojne na pokopališču, spomenika v Sp. Idriji pa skladno z obhodnim redom I. prioritete v gasilskem domu v Sp.Idriji Sp. Idriji.

Preglednica 62: Pogostost in obseg vzdrževanja zelenih javnih površin Storitev Pogostost in obseg vzdrževanja Redna košnja zelenih javnih Od aprila do oktobra. Skladno z Letnim programom , ki glede na velikost določa število košenj, glede na konfigura cijo terena pa površin tudi način košnje. Vzdrževanje gredic zasajenih s Dela potekajo od začetka marca do konca oktobra; predvidoma trajajo 32 tednov. Zaščita pred boleznimi in škodljivci poteka trajno zasaditvijo (center enkrat letno. Gredice s trajno zasaditvijo se vzdržujejo vse dni, razen ob praznikih in dela prostih dneh. Vzdrževanje poteka v mesta, počivališče Podroteja) času, ko so rastline še v senci. V sušnem obdobju se gredice po potrebi zalivajo. Vodo se jemlje na odjemnem mestu pri fontani na Mestnem trgu. Minimalna oskrba pri zelikavih trajnicah pomeni pletje in okopavanje, obnovo zastirk, zamenjavo poškodovanih, uničenih in odtujenih rastlin ter letno vzdrževalno rez pri vrtnicah. Vzdrževanje prosto rastočih Enkrat letna vzgojn a rez s čiščenjem, odstranjevanjem koreninskih poganjkov in redčenjem pregoste rasti ter pletje dvakrat grmovnic in živih mej letno. Pomlajevalna oziroma vzgojna rez, ki obsega odstranjevanje mrtvih, obolelih, poškodovanih delov, izrezovanje netipičnih poganjkov grmovnic ali žive meje se izvaja enkrat na pet let. Nega drevja ter odstranitev in Odstranjevanje potencialno nevarnih dreves in odstranjevanje potencialno nevarnih delov dreves. Izjeme so interventni poseki nadomestitev drevja zaradi naravnih ujm, ki se jih usklajuje z naročnikom. Odstranjena drevesa se praviloma nadomestijo z novimi, vrsto le-teh pa izbere naročnik. Vzgojna rez dreves Obsega oblikovanje krošnje, ki se izvaja predvsem pri mladem drevju, dvig krošnje, vzdrževanje/čiščenje krošnje, pri čemer se odstranijo mrtvi, umirajoči, fiziološko oslabljeni, okuženi, nalomljeni, prekrižani deli vej ter pregoste in slabo pritrjene veje, redčenje krošnje, pri čemer se odstrani do 15 % sekundarnih in drobnejših živih vej z namenom presvetlitve krošnje, razbremenitve težkih vej in zmanjšanje upora proti vetru, zmanjšanje posameznih delov krošnje, pri čemer se odstrani največ 1/3 veje zaradi bližine stavbe ali zaradi motečih delov krošenj, ki rastejo na mejah parcel ter obnovitev krošnje starih dreves, pri čemer se oblikuje krošnja na zdravih in močnih glavnih vejah.

Stran 62 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Skupna komunalna raba]

Preglednica 63: Spomladanska oskrba v mestu Idrija EM 2014 2013 Čiščenje odpadnega listja m2 22.270 22.270 Obdelave zelenih površin število 266 264 Površina pomladnega trebljenja m2 16.100 15.600 Košnja in grabljenje trave m2 34.980 32.403

V letu 2014 je bilo v Idriji očiščenih, obdelanih oziroma pokošenih in pograbljenih primerljivo število površin kot v letu 2013.

Preglednica 64: Spomladanska oskrba v krajevni skupnosti Spodnja Idrija EM 2014 2013 Pometanje, redno čiščenje, razna dela, € 11.882 19.700 čiščenje avtobusnih postaj … Vzdrževanje trajnih zasaditev € 3.548 4.700 Vzdrževanje živih mej in grmovnic € 2.808 3.600

Preglednica 65: Redna košnja zelenih javnih površin v mestu Idrija EM 2014 2013 Obdelava površine z rotacijsko kosilnico - košara m2 9.818 2.960 z nahrbtno kosilnico m2 77.446 72.712 z rotacijsko kosilnico m2 43.218 30.995 z grebensko kosilnico m2 18.723 15.854 SKUPAJ m2 149.205 122.521

V letu 2014 je bilo v Idriji pokošenih 21,8 % več zelenih javnih površin kot v letu 2013.

Preglednica 66: Redna košnja zelenih javnih površin v krajevni skupnosti Spodnja Idrija EM 2014 2013 Obdelava površine z nahrbtno kosilnico m2 23.108 25.850 z rotacijsko kosilnico m2 25.903 33.380 z grebensko kosilnico m2 19.194 10.140 SKUPAJ m2 68.205 69.370

V letu 2014 je bilo v Spodnji Idriji pokošenih 1,7 % manj zelenih javnih površin kot v letu 2013. Iz preglednice je razvidno, da je rotacijsko kosilnico iz leta 2013 v letu 2014 zamenjala grebenska.

6.5 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH JAVNIH CEST

6.5.1 Obseg izvajanja storitev

Gospodarska javna služba vzdrževanja občinskih cest se v letnem času izvaja skladno z Odlokom o občinskih cestah v Občini Idrija (Ur. l. RS, št. 65/02, 113/03, 111/08, 119/08).

Javne ceste morajo biti grajene in vzdrževane tako, da jih ob upoštevanju prometnih pravil in vremenskih pogojev za odvijanje prometa varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene. Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (zbirne mestne ali krajevne ceste in mestne ali krajevne ceste) in javne poti (poti za pešce, kolesarje in podobno). Nekategorizirana cesta je vsaka prometna površina, ki ni kategorizirana kot javna cesta in na kateri je promet dovoljen le na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti

Stran 63 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Skupna komunalna raba]

cestnega prometa določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci teh površin (gozdne ceste, dovozne ceste in pristopi do objektov ter zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, avtobusne postaje, ceste v zasebni lasti in podobno).

Iz Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Idrija (Ur. l. RS, št. 59/13, 104/13) je razvidno, da je na območju občine Idrija 388,815 km lokalnih cest in javnih poti z vsemi pripadajočimi objekti (podporni in oporni zidovi, mostovi, prepusti, koritnicami…) ter prometno signalizacijo in opremo. Spremembe kategorizacije občinskih cest se opravijo enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.

Preglednica 67: Dolžina lokalnih cest in javnih poti Občinske ceste Kat. Območje Dolžina (km) Lokalne ceste med naselji v občini ter ceste med naselji v LC občina 160,332 občini in naselji v sosednjih občinah Zbirne mestne in zbirne krajevne ceste LC mesto Idrija 1,128 Mestne in krajevne ceste LC mesto Idrija in Sp. Idrija 9,225 Javne poti v mestu Idrija, v naseljih občine in med naselji JP občina 218,130 SKUPAJ 388,815

6.5.1.1 Vzdrževanje občinskih javnih cest v letnem času

Obseg in program rednega vzdrževanja cest in manjših investicij določa Občina Idrija. Predlog izvedbenega programa, ki se nanaša na redno vzdrževanje, pripravi izvajalec in ga predloži strokovni službi Občine. Z izvedbenim programom se določijo obdobja in razpored izvajanja ter obseg, tehnološki postopki, roki in drugi pogoji za izvedbo del.

Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v občinskem proračunu, dela pa se zaračunavajo le v primeru realizacije izvedbenega programa. Za manjše investicije izvajalec predlaga tehnično rešitev in izda ponudbeni predračun, izvedbo pa Občina Idrija potrdi z naročilnico. Komunala večjih investicij praviloma ne izvaja.

Program rednega letnega vzdrževanja lokalnih cest obsega delo na posameznih odsekih, ki teritorialno sestavljajo 6 področij. Ta področja so : 1. področje Dole, Zavratec z Godovičem in Jeličnim Vrhom 2. področje Vojsko s Čekovnikom 3. področje Idrijska Bela z Zadlogom in Idrijskim Logom 4. področje Kanomlja, Idrijske Krnice z Oblakovim Vrhom 5. področje Črni Vrh, Lome z Javornikom 6. področje Ledine, Govejk, Vrsnik z Žirovnico

Na podlagi področne razmejitve se izvaja tudi redna pregledna služba, ki na vsakem področju poteka enkrat tedensko. Preglednik vodi dnevnik na predpisanem obrazcu.

Izvajalec rednega vzdrževanja je dolžan o svojem delu voditi evidenco, iz katere mora biti razvidno, kdaj in katera dela so bila opravljena, obseg in trajanje teh del, potrošnja materialov, uporabljena delovna sila in mehanizacija ter drugi pomembni podatki o opravljenih delih.

V letnem planu vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.) ter izvedbe tistih nujnih ukrepov, ki niso sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu. Glede na omejena sredstva, ki se letno namenjajo dejavnosti, izvajalec ne more dosegati osnovnih ciljev v celoti in posledično sprejemati odgovornosti, ki jih narekujejo predpisi in standardi.

Stran 64 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Skupna komunalna raba]

6.5.1.2 Vzdrževanje občinskih javnih cest v zimskem času

V zimskem času se gospodarska javna služba vzdrževanja občinskih javnih cest izvaja skladno z Izvedbenim programom zimske službe v Občini Idrija (v nadaljevanju: Izvedbeni program ), ki ga vsako leto do začetka zimske sezone pripravi Komunala. Dejavnost se izvaja na podlagi Pogodbe o izvajanju zimske službe na lokalnih cestah in javnih poteh v Občini Idrija med naročnikom del (Občina Idrija) in izvajalcem (Komunala). Večino del v naselju Idrija in Spodnja Idrija izvaja izvajalec, v drugih naseljih občine pa so v izvajanje zimske službe vključeni številni pogodbeni podizvajalci.

Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica in drugo) lahko ogroženo normalno odvijanje prometa.

Preglednica 68: Izvajanje zimske službe glede na prednostne razrede Predn. Vrsta ceste Prevoznost ceste Sneženje Močno sneženje razred zagotoviti prevoznost zagotoviti prevoznost; pomembnejše lokalne (pri večpasovnicah vsaj možno zastoji do 2 ur I. ceste, zbirne mestne in od 5. do 20. ure enega voznega pasu), predvsem med 20. in 5. krajevne ceste možni zastoji predvsem uro med 20. in 5. uro ostale lokalne ceste, od 7. do 20. ure, zagotoviti prevoznost; zagotoviti prevoznost; II. mestne in krajevne upoštevati krajevne možni zastoji do enega možni krajši zastoji ceste potrebe dne javne poti, parkirišča, upoštevati krajevne zagotoviti prevoznost; zagotoviti prevoznost; III. kolesarske povezave potrebe možno zastoji do 1 dan možni večdnevni zastoji IV. ceste, ki se v zimskih razmerah zapro Opombe: 1. Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, če višina snega na cestah I. in II. prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah pa 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. 2. Ne glede na določila v tretjem stolpcu, v obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih zametih in snežnih plazovih prevoznosti ni nujno potrebno zagotavljati. Podobno velja za poledico, če je zaradi dežja cesta gladka in poledice ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi.

V zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta, se ceste vzdržujejo v skladu z Izvedbenim programom . V odvisnosti od vremenskih razmer se zimska služba lahko izvaja tudi pred 15. novembrom in po 15. marcu.

Pred začetkom zimskega obdobja se izvajajo pripravljalna dela, ki omogočajo učinkovito delo zimske službe, in obsegajo pripravo mehanizacije, prometne signalizacije in opreme ter posipnega materiala, pripravo ceste in njene okolice (namestitev dopolnilne prometne signalizacije na nevarnih mestih, postavitev snežnih kolov, namestitev naprav in ureditev za zaščito pred snežnimi zameti) ter usposabljanje in strokovno izobraževanje za dela zimske službe.

Akcije s posipanjem se izvajajo glede na vremenske razmere zaradi preprečevanja poledice. Skladišče posipnih materialov zagotavlja pogodbeni podizvajalec. Na delih cest, kjer se poledica pogosto pojavlja, se namesti dopolnilno prometno signalizacijo, ki na to nevarnost opozarja. Načrt pluženja, mesta odvažanja in mesta odlaganja snega se določijo z Izvedbenim programom .

V času ko ni akcij poteka širitev profilov na zožitvah z rezkanjem snega, odvoz večjih količin iz središč naselij in po potrebi tudi ulic, dopolnitev deponij z manjkajočimi posipnimi materiali, čiščenje muld, koritnic in kanalet, odstranjevanje zruškov, čiščenje jaškov, prepustov, jarkov, krpanje udarnih jam na voziščih, pregledi cest, morebitna manjša dela za vzpostavitev varnega in tekočega prometa (ureditev odvodnjavanja, …), popravila in

Stran 65 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Skupna komunalna raba]

nadomestitev polomljene in poškodovane prometne signalizacije, obsekavanje vegetacije v obcestnem svetu, sečnja polomljenega drevja ter intervencije.

V dela prostih dnevih (sobota, nedelja, prazniki) in nočnem času izvajalec organizira pripravljenost ekipe. Dogovor o pripravljenosti in številčnosti ekip je odvisen od vremenskih napovedi.

Po koncu zimskega obdobja, od 15. marca do 15. aprila, je potrebno s cest odstraniti ostanke posipnih materialov (peska), začasno dopolnilno prometno signalizacijo ter začasno prometno opremo, cestne naprave in ureditve za zavarovanje ceste in prometa v zimskem obdobju. V tem času poteka tudi čiščenje, remont in spravilo zimske mehanizacije ter odprava posredno nastalih škod, povezanih z zimsko službo.

6.6 PRODAJA BLAGA ZUNAJ PRODAJALN

6.6.1 Obseg izvajanja storitev

Izbirna gospodarska javna služba prodaje blaga zunaj prodajaln se izvaja na podlagi določb in pogojev Odloka o prodaji blaga zunaj prodajaln na območju Občine Idrija (Ur. l. RS, št. 103/11, 44/12, 107/13; v nadaljevanju: Odlok ) in Tržnega reda za prodajo blaga zunaj prodajaln upravljavca prodajnih mest.

Kot prodaja zunaj prodajaln se šteje prodaja na premičnih stojnicah in iz potujočih prodajaln ter priložnostna prodaja na prireditvah, shodih, sejmih in podobno. Komunala je v letu 2014 upravljala s prodajnimi mesti na Trgu sv. Ahacija v Idriji in na Glavnem trgu v Spodnji Idriji, s prodajnimi mesti na drugih območjih pa so upravljale posamezne krajevne skupnosti.

Prodaja blaga zunaj prodajaln poteka vse dni v mesecu razen ob nedeljah in praznikih. Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov ter rib poteka ob delavnikih in sobotah, prodaja drugega raznovrstnega blaga pa na sejemske dni, ki so v letu 2014 še vedno potekali 15. in 20. v mesecu oziroma dan prej, če je na omenjena datuma nedelja ali praznik.

Vsak prodajalec mora pred pričetkom prodaje pridobiti odločbo oziroma soglasje za prodajo Občine Idrija, nato pa z upravljavcem prodajnih mest skleniti pogodbo. Prodajalci kmetijskih pridelkov lahko z upravljavcem sklenejo Zakupno pogodbo o rezervaciji prodajnega mesta (v nadaljevanju: zakupna pogodba ), na podlagi katere so upravičeni do znižane cene nadomestila za enodnevno prodajo na tržnici, s plačilom rezervacije pa si zagotovijo tudi rezervacijo prodajnega mesta. V primeru, da prodajalci zakupne pogodbe ne sklenejo, se nadomestilo za dnevno prodajo obračunava po višji ceni. Prodajalci, ki prodajajo na sejemske dni, z upravljavcem običajno sklenejo Pogodbo o najemu in rezervaciji prodajnega mesta na dnevih sejma (v nadaljevanju: pogodba ), na podlagi katere so upravičeni do znižane cene za letni najem in rezervacijo prodajnega mesta. Glede na prosta prodajna mesta lahko prodajalci izberejo datum prodaje (posamezni dan oziroma oba dneva v mesecu) in velikost prodajnega mesta, podatki pa so osnova za izstavitev računa za najem in rezervacijo prodajnega mesta. V primeru, da prodajalci pogodbe ne sklenejo, se cena za najem prodajnega mesta obračunava po potrjenem ceniku Komunale, prodajalci pa so račun dolžni poravnati na licu mesta.

Najpogostejša kršitev, ki jo opažamo pri dejavnosti prodaje blaga zunaj prodajaln, je prodaja brez veljavne pogodbe . Od leta 2013, ko smo za področje izdelali pravila in navodila za prodajo, pogodba postane veljavna šele takrat, ko je poravnan tudi račun za najem in rezervacijo prodajnega mesta. Iz leta v leto tudi med prodajalci opažamo vedno večji red; le redko se namreč zgodi, da prodajalec nima odločbe ali veljavne pogodbe za prodajo blaga zunaj prodajaln.

Skladno z Odlokom se lahko pogodba sklene le za obdobje veljavnosti odločbe, zaradi česar je potrebno redno spremljati in usklajevati evidenco prodajalcev.

Stran 66 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Skupna komunalna raba]

6.6.1.1 Prodaja na sejemske dni

V letu 2014 smo s prodajalci podpisali 37 pogodb , štiri več kot v letu 2013 in dve manj kot v letu 2012. Podatki kažejo, da se je zanimanje za prodajo v preteklem letu spet povečalo.

Kot vsa leta je bilo tudi v letu 2014 na sejmu največ prodajalcev tekstilnih izdelkov, t. j. moška, ženska in otroška konfekcija, pletenine, nogavice, hišni tekstil in podobno. Poleg omenjenega blaga se na tržnici prodajajo tudi usnjeni izdelki, suha roba, igrače, delovno zaščitna oprema, zelišča in olja ter nagrobne sveče in cvetni aranžmaji. Pogodbo o najemu in rezervaciji prodajnega mesta na dnevih sejma je sklenil tudi prodajalec sezonske zelenjave. Za prodajo v Spodnji Idriji je zanimanja precej manj; na sejemski dan sta tam prisotna dva prodajalca. Podrobne podatke o številu prodajalcev posameznih vrst blaga prikazuje spodnji graf.

Graf 11: Število prodajalcev posameznih vrst blaga v letu 2014

V letu 2014 smo sklenili 22 pogodb za prodajo na oba sejemska dneva v mesecu in 13 pogodb za prodajo na posamezni sejemski dan, od tega 9 za prodajo 15. v mesecu in 4 za prodajo 20. v mesecu. Prodajalca suhe robe prodajata oba dneva v mesecu, a se mesečno izmenjujeta.

Graf 12: Prisotnost prodajalcev po posameznih dnevih in mesecih v letu 2014

Stran 67 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Skupna komunalna raba]

Iz grafa je razvidno, da je največja udeležba prodajalcev, ki prodajajo 15. v mesecu oziroma dan prej, če je na ta dan nedelja ali praznik, v poznih spomladanskih (april, maj) in prvih poletnih mesecih (junij, julij). Udeležba prodajalcev, ki prodajajo 20. v mesecu, je bila aprila zelo nizka, večjo obiskanost pa smo zasledili jeseni (september, oktober, november) in decembra. 20. junija 2014 je potekal festival idrijske čipke, zaradi česar se prodaja na ta dan ni izvajala. Premici na grafu prikazujeta povprečno število prodajalcev 15. (modra) oziroma 20. (rdeča) v mesecu.

6.7 OGLAŠEVANJE IN PLAKATIRANJE 6.7.1 Obseg izvajanja storitev

Dejavnost oglaševanja in plakatiranja (v nadaljevanju tudi oglaševanje oz. plakatiranje) se izvaja skladno z Odlokom o oglaševanju na območju Občine Idrija (Ur. l. RS, št. 104/13; v nadaljevanju: Odlok ).

Komunala izvaja dejavnost na območju krajevne skupnosti mesto Idrija, od aprila 2014 pa tudi v krajevni skupnosti Spodnja Idrija. V Idriji se za plakatiranje uporablja pano na Lapajnetovi ulici s površino 23,04 m 2 in 8 oglasnih stebrov površine 7,54 m 2 (Kosovelova, Lapajnetova pri avtobusni postaji in pekarni, Arkova, Vojkova, Prelovčeva, Mokraška vas, Tuš). Skupna površina plakatnih mest v mestu Idrija znaša 83,36 m2. V Spodnji Idriji panojev ni; plakatiranje se izvaja na 4 oglasnih stebrih (Slovenska c., Šolska ul., Tolminska c., Na Poklonu) s skupno površino 30,16 m2.

Naloge, ki jih izvajamo v okviru oglaševanja in plakatiranja so sprejem plakatov in lepljenje le-teh, koordinacija prostih oglaševalskih mest ter čiščenje in odstranjevanje pretečenih plakatov. Količina nalepljenih plakatov se tekom let spreminja, najpomembnejši vpliv na njihovo število pa imajo volitve, ko razpoložljiva plakatna mesta večkrat ne zadoščajo potrebam volilnih kampanj.

Od aprila 2014 Komunala upravlja tudi z 81 obešankami na drogovih javne razsvetljave (v nadaljevanju: obešanke). Mesto Idrija razpolaga z 67 obešankami (27 na Gregorčičevi, 17 na Lapajnetovi, 23 na Vojkovi 23), Spodnja Idrija pa s 14 na Slovenski cesti. V letu 2014 je bilo oddanih 61 obešank, za katere smo z najemniki sklenili 12 Pogodb za najem obešanke za reklamni pano . Skladno z 20. členom Odloka imajo javni zavodi in javna podjetja v lasti ali solastništvu Občine Idrija, ki delujejo na področju turizma, 8 obešank v najemu brezplačno.

Graf 13: Zasedenost obešank na drogovih javne razsvetljave

Zaradi majskih volitev v Evropski parlament, julijskih predčasnih volitev v Državni zbor in oktobrskih lokalnih volitev smo pričakovali povečano povpraševanje po storitvah v predvolilnem obdobju, a je iz grafov razvidno, da je bilo povpraševanje precej enakomerno porazdeljeno skozi vse leto, z izjemo meseca junija. V Idriji smo večje povpraševanje zasledili še decembra, v Spodnji Idriji pa novembra.

Stran 68 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Skupna komunalna raba]

Graf 14: Plakatiranje v KS mesto Idrija

Iz zgornjega grafa je razvidno, da je bilo v letu 2014 največ povpraševanja po storitvah v juniju oz. decembru (127,73 m 2 oz. 99,57 m 2). 119 naročnikov je zasedlo 904,96 m 2 površin plakatnih mest. Spodnji graf prikazuje povpraševanje po storitvah med letoma 2010 in 2014. Viden je trend upadanja števila naročnikov, od leta 2012 pa tudi upadanje zasedenih površin plakatnih mest in zasedenost površin plakatnih mest na posameznega naročnika. V primerjavi z letom 2013 je bilo v letu 2014 zasedenih 20,3 % manj plakatnih površin.

Graf 15: Plakatiranje v KS mesto Idrija od leta 2010 do leta 2014

Stran 69 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Skupna komunalna raba]

34,31

Graf 16: Plakatiranje v KS Sp. Idrija

V Spodnji Idriji je bilo povpraševanje po storitvah največje v juniju (82,40 m 2), precej manjše pa je bilo v preostalih mesecih leta 2014. 64 naročnikov storitev je zasedlo 255,17 m 2 površin plakatnih mest. Iz grafa, ki prikazuje dejavnost plakatiranja v posameznih letih je razvidno, da se povpraševanje po storitvah povečuje. V primerjavi z letom 2013 je število naročnikov za več kot enkrat večje. Za 86,0 % se je povečala tudi skupna površina plakatiranja.

Graf 17: Plakatiranje v KS Sp. Idrija v letih 2013 in 2014

Stran 70 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Pogrebna in pokopališka dejavnost ter urejanje pokopališč]

7. POGREBNA IN POKOPALIŠKA DEJAVNOST TER UREJANJE POKOPALIŠČ

7.1 Splošno

7.1.1 Pravna podlaga

Izbirna gospodarska javna služba pokopališka dejavnost in urejanje pokopališč se je v letu 2014 izvajala na podlagi spremenjenega 5. člena Koncesijske pogodbe . Odlok o podelitvi gospodarskih javnih služb v izvajanje nekaterim krajevnim skupnostim v Občini Idrija (Ur. l. RS, št. 55/10) in posledično 5. člen Koncesijske pogodbe sta sprva določala, da dejavnost urejanja pokopališč v krajevnih skupnostih Spodnja Idrija, Godovič, Črni Vrh, Dole, Ledine, Vojsko in Zavratec izvajajo krajevne skupnosti same. 1. januarja 2013 sta pričela veljati Odlok o razveljavitvi Odloka o podelitvi gospodarskih javnih služb v izvajanje nekaterim krajevnim skupnostim v Občini Idrija (Ur. l. RS, št. 79/12) ter Odlok o dopolnitvi Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju Občine Idrija (Ur. l. RS, 97/12), ki sta določala, da s pokopališči na območju Občine Idrija upravljajo krajevne skupnosti, razen v Idriji in Spodnji Idriji, kjer s pokopališčem upravlja izbrani koncesionar za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb v Občini Idrija. 23. januarja 2013 je bil podpisan Aneks h Koncesijski pogodbi za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb v občini Idrija, ki je spremenil omenjeni 5. člen.

7.1.2 Zaposleni

Na področju pokopališke in pogrebne dejavnosti je v podjetju stalno zaposlen en delavec. Delavcu, predvsem pri dežurstvih, pomaga komunalni delavec.

Pomoč pri izvajanju dejavnosti pogrebne službe, ki obsega spremstva pri ureditvah pokojnikov in pogrebnih svečanostih, izvajajo komunalni delavci. Pokopališče Idrija se v celoti vzdržuje v okviru skupne komunalne rabe.

Vodja področja se je aprila 2014 udeležil Zbora sekcije pogrebnih in pokopaliških dejavnosti, na katerem so poleg poročila o delu komisije v preteklem obdobju ter programa del za v prihodnje predstavili tudi osnutek novega zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Pogrebno/pokopališki delavec se je v marcu udeležil največjega mednarodnega sejma pogrebne in pokopališke opreme v Evropi.

7.2 Obseg izvajanja storitev

Pogrebna in pokopališka dejavnost ter urejanje pokopališč se izvaja skladno z Zakonom o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Ur. l. SRS, št. 34/84, Ur. l. RS št. 26/90, 2/04). Julija 2014 je pričel veljati nov Odlok o pokopališki dejavnosti in urejanju pokopališč ter pogrebni dejavnosti na območju Občine Idrija (Ur. l. RS, št. 53/14), ki je razveljavil Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč na območju Občine Idrija iz leta 1997 (Ur. l. RS, št. 11/97, 97/12) ter nekatere druge zastarele predpise.

7.2.1 Pokopališka dejavnost in urejanje pokopališč

Pokopališka dejavnost in urejanje pokopališč se izvaja kot izbirna gospodarska javna služba. Pokopališka dejavnost obsega oddajanje grobov, sklepanje najemnih pogodb in vodenje evidence najemnih pogodb, izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov, zagotovitev uporabe mrliške vežice, ureditev groba ter druge z zakonodajo določene naloge.

Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje območja pokopališč, urejanje in vzdrževanje mrliških vežic in njihovih funkcionalnih zemljišč, vzdrževanje pomožnih objektov in spominskih obeležij na pokopališčih, načrtovanje razdelitve pokopališča, prekop grobov in opustitev pokopališč ter vodenje pokopališkega katastra in evidence grobov.

Stran 71 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Pogrebna in pokopališka dejavnost ter urejanje pokopališč]

7.2.2 Pogrebna dejavnost

Skladno z Odlokom lahko pogrebne dejavnosti izvajajo vsi izvajalci pogrebne dejavnosti, ki imajo v primeru, da niso hkrati izvajalci javne službe, z izvajalcem sklenjeno pogodbo. Dejavnost obsega najmanj prijavo pokopa, prvi prevoz pokojnika in zagotavljanje dežurne službe za prevoz pokojnikov, pripravo pokojnika za pokop, pripravo in izvedbo minimalnih pogrebnih slovesnosti ter pokop pokojnikov.

Komunala izvaja pogrebno dejavnost na pokopališčih v Idriji in v Spodnji Idriji, na ostalih pokopališčih v občini, kjer za izvajanje pokopališke dejavnosti in urejanje pokopališč skrbi Občina Idrija, pa je izvajanje pogrebne dejavnosti odvisno od naročnikov storitev. Pogrebna dejavnost se izvaja tudi v občini Cerkno in v drugih okoliških občinah.

Stran 72 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Pogrebna in pokopališka dejavnost ter urejanje pokopališč]

Preglednica 69: Število posameznih del v okviru pogrebne in pokopališke dejavnosti v zadnjih petih letih Število oskrb Število izkopov in zasipov jam Število ureditev žarnih grobov Število pogrebnih svečanosti Občina Pokopališče 2010 2011 2012 2013 2014 2010 2011 2012 2013 2014 2010 2011 2012 2013 2014 2010 2011 2012 2013 2014 IDRIJA 1 Idrija 58 70 67 66 66 6 7 9 7 6 52 63 58 59 60 58 70 67 66 66 2 Sp. Idrija 22 11 16 19 18 4 0 1 2 1 18 11 15 17 17 22 11 11 19 18 3 Črni vrh 6 8 5 6 9 1 2 1 3 4 5 6 4 3 5 2 6 6 1 2 4 Vojsko 3 4 6 2 6 1 0 1 1 1 2 4 5 1 5 2 3 3 2 6 5 Ledine 12 5 11 6 6 1 0 3 0 1 11 5 8 6 5 3 2 2 5 1 6 Gore 2 3 3 5 7 1 2 3 1 3 1 1 0 4 4 0 1 1 0 2 7 Zavratec 1 0 1 0 1 0 0 0 0 0 1 0 1 0 1 0 0 0 0 0 8 Godovič 8 2 7 6 5 1 1 2 1 1 7 1 5 5 4 2 1 1 2 3 SKUPAJ 112 103 116 110 118 15 12 20 15 17 97 91 96 95 101 89 94 91 95 98 CERKNO 1 Cerkno 33 30 29 25 27 6 2 6 6 4 27 28 23 19 23 10 15 15 25 26 2 Otalež 5 8 8 11 5 1 0 0 1 0 4 8 8 10 5 2 4 4 1 0 3 Novaki 4 4 3 6 4 1 1 0 1 0 3 3 3 5 4 1 1 1 1 2 4 Šebrelje 4 5 7 3 5 2 2 1 0 2 2 3 6 3 3 0 0 0 1 2 5 Bukovo 2 3 5 0 3 0 0 0 0 0 2 3 5 0 3 1 1 1 0 1 6 Orehek 2 3 3 2 1 0 0 0 0 0 2 3 3 2 1 1 1 1 2 1 7 Ravne 2 1 2 5 3 0 0 0 0 0 2 1 2 5 3 0 0 0 0 0 8 Jagršče 3 1 1 0 1 1 0 0 0 0 2 1 1 0 1 3 1 1 0 0 9 Police 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ 58 55 58 52 49 11 5 7 8 6 47 50 51 44 43 18 23 23 30 32 OSTALO Pokopi izven 14 4 5 7 7 2 0 0 0 1 12 4 5 4 7 0 0 0 0 0 obeh občin SKUPAJ 184 162 179 169 174 28 17 27 23 24 156 145 152 143 151 107 117 114 125 130

Stran 73 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Pogrebna in pokopališka dejavnost ter urejanje pokopališč]

7.3 Finančni del

7.3.1 Cenik storitev

Veljavne cene pogrebnih storitev in pokopaliških pristojbin na pokopališču v Idriji je Občinski svet Občine Idrija potrdil na 12. redni seji v aprilu 2012. Pokopališke pristojbine na pokopališču v Spodnji Idriji se še vedno obračunavajo po ceniku, ki ga je Svet Krajevne skupnosti Spodnja Idrija potrdil na seji dne 23. 1. 2007.

7.3.2 Stroški in prihodki izvajanja storitev

Preglednica 70: Stroški izvajanja storitev – Pogrebna in pokopališka dejavnost ter urejanje pokopališč Stroški (EUR) Stroški (EUR) Indeks konto Strošek l. 2014 l. 2013 14/13 Neposredni stroški ter posredni in prodajni stroški 40 Material 42.270,63 45.413,38 0,93 41 Storitve 74.439,58 74.836,27 0,99 43 Amortizacija 5.618,45 5.904,31 0,95 47 Delo 55.599,26 57.746,76 0,96 48 Drugi stroški 251,81 - - 72 Prevrednot. posl. odhodki - 777,49 - Stroški strojev 81 Stroji 5.684,95 5.057,85 1,12 Splošni stroški 91 Nabava 689,17 555,70 1,24 92 Prodaja 870,96 901,47 0,97 93 Uprava 12.693,18 17.126,63 0,74 94 Obresti 2,11 2,31 0,91 SKUPAJ 198.120,09 208.322,17 0,95

Preglednica 71: Prihodki izvajanja storitev – Pogrebna in pokopališka dejavnost ter urejanje pokopališč Prihodki (EUR) Prihodki (EUR) Indeks konto Prihodek l. 2014 l. 2013 14/13 76 Poslovni prihodki 760000 Prihodki od prodaje proizvodov 195.639,36 189.691,56 1,03 760500 Čisti prihodki od prodaje – grobarine 47.335,03 36.678,44 1,30 78 Drugi prihodki 36,00 SKUPAJ 242.974,39 226.406,00 1,07

Preglednica 72: Primerjava stroškov in prihodkov – Pogrebna in pokopališka dejavnost ter urejanje pokopališč Vrednost (EUR) Vrednost (EUR) Indeks Postavka l. 2014 l. 2013 14/13 Skupaj stroški 198.120,09 208.322,17 0,95 Skupaj prihodki 242.974,39 226.406,00 1,07 REZULTAT DEJAVNOSTI 44.854,30 18.083,83 2,48

Stran 74 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Tržne dejavnosti]

8. TRŽNE DEJAVNOSTI

Za boljšo izkoriščenost svojih kapacitet oziroma pridobivanje dodatnih prihodkov lahko Javno podjetje Komunala Idrija d.o.o., poleg lokalnih gospodarskih služb, za izvajanje katerih jo določita občini ustanoviteljici, opravlja tudi druge dejavnosti, navedene v četrtem odstavku 7. člena Odloka o ustanovitvi in organiziranju javnega podjetja KOMUNALA Idrija d.o.o. (Ur. l. RS, št. 58/14).

8.1 Finančni del

8.1.1 Stroški in prihodki izvajanja storitev

Preglednica 73: Stroški izvajanja storitev – Tržne dejavnosti Stroški (EUR) Stroški (EUR) Indeks konto Strošek l. 2014 l. 2013 14/13 Neposredni stroški ter posredni in prodajni stroški 40 Material 160.136,53 164.260,72 0,97 41 Storitve – ostalo 258.120,05 217.926,63 1,18 43 Amortizacija 12.690,86 16.517,11 0,77 47 Delo 151.742,76 101.339,26 1,50 48 Drugi stroški 40,40 4,97 8,13 72 Prevrednot. posl. odhodki 227,41 894,89 0,25 75 Drugi odhodki - 3.702,00 - Stroški strojev 81 Stroji 17.965,63 15.983,86 1,12 Splošni stroški 91 Nabava 2.177,91 1.756,12 1,24 92 Prodaja 2.752,41 2.848,82 0,97 93 Uprava 40.113,06 54.123,70 0,74 94 Obresti 6,67 7,30 0,91 SKUPAJ 645.973,69 579.365,38 1,11

Preglednica 74: Prihodki izvajanja storitev – Tržne dejavnosti Prihodki (EUR) Prihodki (EUR) Indeks konto Prihodek l. 2014 l. 2013 14/13 76 Poslovni prihodki 585.570,85 522.298,10 1,12 760600 Prihodki – upravljanje stanovanj 45.559,43 43.238,36 1,05 760110 Prihodki - vodarina - 44,00 - 760291 Prihodki od odprave razmejitev 35.000,00 96.987,19 0,36 78 Drugi prihodki - 671,19 - SKUPAJ 666.130,28 663.238,84 1,00

Preglednica 75: Primerjava stroškov in prihodkov – Tržne dejavnosti Vrednost (EUR) Vrednost (EUR) Indeks Postavka l. 2014 l. 2013 14/13 Skupaj vsi stroški 645.973,69 579.365,38 1,11 Skupaj vsi prihodki 666.130,28 663.238,84 1,00 REZULTAT DEJAVNOSTI 20.156,59 83.873,46 0,24

Stran 75 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Tržne dejavnosti]

8.2 8.3 UPRAVLJANJE VEČSTANOVANJSKIH STAVB

8.3.1 Splošno

8.3.1.1 Pravna podlaga

Dejavnost upravljanja večstanovanjskih stavb se izvaja kot tržna dejavnost.

8.3.1.2 Zaposleni

Na dejavnosti upravljanja stanovanj je bila v letu 2014 zaposlena ena oseba, v celoti odgovorna za izvedbo organizacijsko administrativnih opravil in tehnično strokovnih storitev iz seznama dolžnosti in pooblastil upravnika večstanovanjskih stavb. Upravnik objektov je odgovoren tudi za pravno premoženjska opravila, ki jih po potrebi izvaja s pomočjo zunanje pravne službe. Finančno računovodske storitve se zagotavlja v računovodstvu podjetja.

8.3.2 Obseg izvajanja storitev

8.3.2.1 Obseg izvajanja storitev

Upravljanje večstanovanjskih stavb se izvaja skladno s Stanovanjskim zakonom (Ur. l. RS št. 69/03 z vsemi spremembami; v nadaljevanju: Zakon ) in Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb (Ur. l. RS št. 60/09, 87/11 in 85/13).

Izbira upravnika je, skladno z Zakonom , obvezna za vse tiste večstanovanjske objekte, ki imajo več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov. Zaradi obveznih upravniških storitev, za katera mora zakonsko poskrbeti vsaka večstanovanjska stavba, se tudi tiste z manj kot osmimi posameznimi deli vedno pogosteje odločajo za izbiro upravnika.

Na podlagi 64. člena Zakona ter skladno z Navodilom o izdelavi poročila o upravnikovem delu (Ur. l. RS, št. 108/04) mora upravnik do konca aprila za vsako večstanovanjsko stavbo pripraviti Poročilo o upravnikovem delu, v katerem poroča o izvajanju posameznih opravil iz seznama dolžnosti in pooblastil upravnika. Poročila za leto 2014 so bila na naslove posameznih etažnih lastnikov posredovana konec aprila 2015.

Upravnik večstanovanjske stavbe ima naslednje dolžnosti in pooblastila:

Organizacijsko administrativna opravila: - pridobivanje, vodenje in ažuriranje evidenc o lastnikih ali uporabnikih enot v večstanovanjski oziroma poslovno-stanovanjski stavbi; - pridobivanje, vodenje in ažuriranje evidenc o posameznih enotah in garažah, skupnih prostorih, delih, objektih, napravah in funkcionalnih zemljiščih večstanovanjske stavbe; - organizacija sestankov in priprava gradiva zanje, vodenje zapisnikov, koordiniranje in izvajanje sprejetih odločitev ter obveščanje lastnikov; - arhiviranje dokumentacije.

Tehnično strokovne storitve: - zbiranje podatkov o potrebnih vzdrževalnih delih; - izdelava načrta vzdrževalnih del večstanovanjske stavbe in funkcionalnega zemljišča, terminski plan izvedbe tega načrta in skrb za izvedbo načrta; - zbiranje ponudb, predračunov in cenikov ter izbira najugodnejšega ponudnika na podlagi le-teh; - izdaja naročil za manjša vzdrževalna dela, pridobitev ustreznih soglasij in dovoljenj za izvajanje ter nadzor pri izvajanju del; - organizacija nujnih intervencijskih vzdrževalnih del, ogled dejanskega stanja in izdaja naročila za sanacijo;

Stran 76 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Tržne dejavnosti]

- prijava škode na skupnih prostorih, delih in napravah, ki se krijejo iz naslova pogodb z zavarovalnicami, organizacija komisijskega ogleda in izdelava zapisnika v zvezi z nastalo škodo, organizacija odprave škode in priprava zahtevka za refundacijo.

Finančno računovodske storitve: - obračun stroškov upravljanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe ter razdelitev teh med etažne lastnike v skladu s pogodbo o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki; - sprejem plačil etažnih lastnikov na podlagi mesečnega obračuna; - inkaso obveznosti lastnikov in najemnikov; - opominjanje dolžnikov, priprava podatkov za izterjavo ter izterjava obveznosti; - obveščanje lastnika o neplačanih terjatvah najemnika kot podlage za odpoved najemnega razmerja; - vodenje knjigovodstva in finančnega poslovanja; - plačevanje obveznosti iz pogodb sklenjenih s tretjimi osebami; - priprava podatkov za sklenitev pogodbe o zavarovanje skupnih delov in naprav objekta; - izdelava letnega poročila o upravnikovem delu.

Pravno premoženjska opravila: - zastopanje etažnih lastnikov v poslih upravljanja in v imenu preostalih etažnih lastnikov vložiti izključitveno tožbo ter tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika; - zastopanje lastnikov v sodnih in upravnih zadevah; - dajanje informacij v zvezi s postopki na zahtevo etažnih lastnikov; - vodenje evidenc pravnomočnosti sklepov sodišča in izvršljivosti odločb ter vodenje evidenc izvršb; - zbiranje in evidentiranje podatkov o interesentih za preureditev skupnih prostorov ter za spremembo solastniškega deleža na skupnih prostorih v etažno lastnino; - sprejemanje in izvajanje sklepov etažnih lastnikov ter nastopanje v pravnem prometu in v postopkih pred pristojnimi organi (izdaja dovoljenj in soglasij v geodetskih postopkih v zvezi z večstanovanjsko stavbo in zemljiščem, …); - zbiranje podatkov, potrebnih za prijavo vpisa registrskih podatkov v kataster stavb.

V okvir rednega obratovanja večstanovanjske oziroma poslovno-stanovanjske stavbe sodi: - zagotavljanje pogojev za bivanje in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote, vključno s skupnimi deli in napravami; - zagotavljanje dobav in storitev za skupne oz. posamezne dele večstanovanjske stavbe; - varstvo pred požarom in zagotavljanje drugih ukrepov za zaščito in reševanje; - zagotavljanje deratizacije; - zagotavljanje drugih obratovalnih storitev, kot so čiščenje skupnih prostorov, hišniška opravila in podobno; - vgradnja dodatnih delilnikov, merilnikov ali odštevalnih števcev, ki omogočajo posredno določanje deležev za porabljeno toploto, toplo in hladno vodo v posamezni obračunski enoti v skladu s posebnim pravilnikom.

Upravnik skrbi tudi za posle rednega vzdrževanja, ki so potrebni, da se ohranjajo pogoji za bivanje in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote. Standardi vzdrževanja za večstanovanjske stavbe so določeni v Pravilniku o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj (Ur. l. RS, št. 20/04 in 18/11). Za vzdrževalna dela manjših vrednosti (izvedba vseh del v skladu s predpisi o graditvi objektov, zagotavljanje delovanja sistemov varstva pred požarom in drugih ukrepov za zaščito in reševanje ter skrb za izvedbo rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti na skupnih delih večstanovanjske stavbe) upravnik ne potrebuje sklepa etažnih lastnikov.

Upravljanje z rezervnim skladom in s skupnim denarjem je obvezen za vse nepremičnine z več kot dvema etažnima lastnikoma in več kot osmimi posameznimi deli. Sredstva rezervnega sklada se vodi na posebnem transakcijskem računu ter z ločeno knjigovodsko evidenco za vsako večstanovanjsko stavbo posebej. Večje investicije se ureja skladno s sprejetim načrtom vzdrževanja in pravili, ki se nanašajo na rezervni sklad.

Stran 77 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Tržne dejavnosti]

8.3.2.2 Osnovna sredstva

Preglednica 76: Poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca na dan 31.12.2014 Amort. Nabavna Popravek Sedanja Vrsta osnovnega sredstva skupina vrednost (EUR) vrednost (EUR) vrednost (EUR) 03001 Programska oprema 1.815,22 1.815,22 0 40906 Računalniki 1.116,17 792,32 323,85 40907 Ostala računalniška oprema 91,91 91,91 0 SKUPAJ 3.023,3 2.699,45 323,85

8.3.3 Večstanovanjske stavbe v upravljanju Komunale

Ob koncu leta 2014 je imela Komunala sklenjenih 44 pogodb o upravljanju večstanovanjskih oziroma poslovno- stanovanjskih stavb, od tega 24 z etažnimi lastniki večstanovanjskih stavb v Idriji, 11 z etažnimi lastniki stavb v Spodnji Idriji in 9 z etažnimi lastniki stavb v Cerknem. V letu 2014 sta bili z etažnimi lastniki v Idriji sklenjeni dve novi pogodbi o upravljanju storitev. Število objektov, ki jih imamo v upravljanju, se iz leta v leto povečuje. Naštete stavbe imajo 565 stanovanjskih oziroma poslovnih enot. Povprečna starost večstanovanjskih stavb v upravljanju Komunale je 30 let.

Graf 18: Večstanovanjske stavbe v upravljanju Komunale

Preglednica 77: Število enot v večstanovanjskih stavbah v upravljanju Komunale Število enot Št. Večstanovanjska stavba stanovanjskih poslovnih SKUPAJ 1 Arkova ulica 6 12 - 12 2 Arkova ulica 14 12 - 12 3 Arkova ulica 41 - 10 10 4 Gregorčičeva ulica 39 15 - 15 5 Lapajnetova ulica 47 4 1 5 6 Lapajnetova ulica 59-63 12 1 13 7 Levstikova ulica 18 17 - 17 8 Mestni trg 17 10 3 13 9 Ulica Otona Župančiča 9-11 20 - 20 10 Tomšičeva ulica 16 5 - 5 11 Tomšičeva ulica 18 13 - 13 12 Tomšičeva ulica 19 10 - 10 13 Ulica svete Barbare 13 10 - 10 14 Rožna ulica 2A 10 1 11

Stran 78 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Tržne dejavnosti]

15 Rožna ulica 7 10 - 10 16 Rožna ulica 7A 10 - 10 17 Rožna ulica 10 A 10 - 10 18 Beblerjeva ulica 2 24 - 25 19 Beblerjeva ulica 4 25 1 26 20 Beblerjeva ulica 6 26 - 25 21 Beblerjeva ulica 8 26 - 25 22 Arkova ulica 10 12 - 12 23 Za gradom 11 8 - 8 24 Henrika Freyerja 5 10 - 10 Idrija 311 17 328

1 Meline 3 17 - 17 2 Mladinska ulica 3 12 - 12 3 Mladinska ulica 4 14 - 14 4 Mladinska ulica 5 12 - 12 5 Mladinska ulica 12 12 - 12 6 Šolska ulica 2 6 - 6 7 Šolska ulica 4 6 - 6 8 Šolska ulica 15 10 - 10 9 Šolska ulica 17 10 - 10 10 Šolska ulica 1 6 - 6 11 Šolska ulica 3 6 - 6 Spodnja Idrija 111 - 111

1 Glavni trg 2 20 1 21 2 Glavni trg 3 12 2 14 3 Mostaniška cesta 2 10 1 11 4 Platiševa ulica 23 15 - 15 5 Sedejev trg 3 10 - 10 6 Sedejev trg 2 10 - 10 7 Sedejev trg 4 14 - 14 8 Sedejev trg 5 14 - 14 9 Platiševa 25 17 - 17 Cerkno 122 4 126

SKUPAJ 544 21 565

Iz zgornje preglednice je razvidno, da je od skupno 565 enot 544 stanovanjskih in 21 poslovnih. Največ enot, 328, je v Idriji, sledi Cerkno s 126 enotami in Spodnja Idrija s 111 enotami. Število poslovnih enot se v primerjavi z letom 2013 ni spremenilo, t. j. 17 poslovnih enot v Idriji in 4 v Cerknem. V Spodnji Idriji poslovnih enot ni.

Stran 79 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Tržne dejavnosti]

8.3.4 Finančni del

8.3.4.1 Cenik storitev

Administrativni stroški upravljanja (upravljanje SA) se obračunavajo na posamezno enoto večstanovanjske stavbe po fiksni ceni. Stroški ostalih storitev upravljanja (stroški SU) se obračunavajo glede na velikost posamezne enote po ceni, določeni v Pogodbi o upravljanju posamezne večstanovanjske stavbe.

Preglednica 78: Cenik storitev – Upravljanje večstanovanjskih stavb Postavka EM Cena (EUR/EM) Upravljanje SA posamezna enota 3,3801 Upravljanje SU m2 0,0601* *Stanovalci nekaterih večstanovanjskih stavb so se v Pogodbi o upravljanju večstanovanjske stavbe dogovorili za drugačno ceno upravljanja SU.

8.4 GRADBENA DELA

8.4.1 Splošno

8.4.1.1 Pravna podlaga

Gradbena dela se izvajajo kot tržna dejavnost.

8.4.2 Izvedena gradbena dela

V letu 2014 so bila na območju občin Idrija in Cerkno izvedena naslednja sanacijska in gradbena dela.

Preglednica 79: Gradbena dela v letu 2014 Zap. Vrednost Gradbeno delo št. (EUR)

VODOVODI 1. Obnova dela vodovoda v Vodnikovi ulici 7.954,69 2. Sanacija vodohrana v Šebreljah 919,36 3. Priprava PZI in sanacija asfaltov vodovod v Čeplezu 2.932,96 4. Premestitev vodovoda Tomšičeva v Idriji 391,81 5. Sanacija črpališča Ravne zgoraj 3.812,52 6. Sanacija zajetja Planinka 20.859,49 7. Sanacija vodohrana v Trebenčah 7.532,31 8. Sanacija vodohrana na Travniku 440,78 VODOVODI SKUPAJ 44.843,92

PODPORNI IN OPORNI ZIDOVI IN VEČJA VZDRŽEVALNA DELA NA LOKALNIH CESTAH 1. Podporni zid v Spodnji Kanomlji 3.296,53 2. Sanacija plazu v Masorah 7.142,97 3. Sanacija poškodovanega roba vozišča na LC Oblakov vrh - Stan 746,30 4. Podporni zid na LC 130 210 Kamutajše v Idrijskih Krnicah 6.627,19 5. Sanacija cestne krone na LC Idrija - Kočevše v Melinšku 5.158,98 6. Cestni prepust in ureditev bankin LC 130 210 (pri Kendu in Boču) v Idrijskih Krnicah 1.720,65 7. Sanacija poškodb na asfaltnih voziščih 34.507,27 8. Varovalne ograje na lokalnih cestah 22.387,80

Stran 80 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Tržne dejavnosti]

9. Cestni prepust na JP Strmec - na Kobilici 1.520,88 ZIDOVI IN VZDRŽEVALNA DELA NA LOKALNIH CESTAH SKUPAJ 83.108,57

DELA PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH 1. KS Vrsnik sanacija asfaltov 3.088,38 2. KS Dole sanacija asfaltov in urejanje makadamov 9.547,03 3. KS Godovič popravilo ograje na igrišču 921,36 4. KS Idrija javna pot na Stan 3.212,76 5. KS Idrija asfalti na javnih poteh 1.466,14 6. Sečnja dreves in večja dela v KS Idrija mesto 19.904,98 7. KS Idrija nujna dela v novembru in decembru 5.487,14 DELA PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH SKUPAJ 43.627,79

ZAPIRANJE ODLAGALIŠČ 1. Odlagališče Raskovec 60.612,03 ZAPIRANJE ODLAGALIŠČ SKUPAJ 60.612,03

KANALIZACIJA 1. Priključek na javno kanalizacijo Slovenska 11 v Spodnji Idriji 880,32 2. Priključek na javno kanalizacijo Hiti pot v Trnje v Spodnji Idriji 137,63 3. Predelava meteorne kanalizacije in podaljšanje tlačnega voda v Vodnikovi ulici 21.138,31 4. Priključek na javno kanalizacijo Bizjak Pustota v Spodnji Idriji 2.298,10 5. Priključek na javno kanalizacijo Rejc Mihevčeva v Idriji 337,40 6. Priključek na javno kanalizacijo Kržišnik Vojskarska v Idriji 972,13 7. Priključek na javno kanalizacijo Lazar Pot sv. Antona v Idriji 2.192,98 8. Meteorna kanalizacija pri Sršenu v Grilčevi ulici 9.867,55 9. Popravilo fekalne kanalizacije in priključek na javno meteorno kanalizacijo Menard Pot sv. 1.331,24 Antona v Idriji 10. Popravilo priključka fekalne kanalizacije Božič Prelovčeva v Idriji 396,76 11. Priključek na javno kanalizacijo Lampe - Podobnik Kobalova v Idriji 125,79 12. Priključek na javno kanalizacijo Mlinar Vrh Zelj v Idriji 2.174,42 13. Priključek na javno kanalizacijo Klemenčič ulica 1. Maja v Idriji 205,95 14. Priključek na javno kanalizacijo Pirc Tomšičeva v Idriji 523,68 15. Priključek na javno kanalizacijo Kokalj Tomšičeva v Idriji 628,91 16. Priključek na javno kanalizacijo Rekanja Tomšičeva v Idriji 769,03 17. Meteorna kanalizacija trg s. Ahacija pri trgovini Bonmark 1.550,81 18. Priključek na javno kanalizacijo Rejc Vojskarska v Idriji 549,03 19. Popravilo puščanja na javnem fekalnem kanalu v Triglavski ulici 604,01 20. Popravilo puščanja na fekalni kanalizaciji LD Idrija 292,36 KANALIZACIJA SKUPAJ 46.976,41

RAZNO 1. Zunanja ureditev Polak in skladišče embalaže v Šebreljah 12.128,52 2. Popravilo notranjega razvoda kanalizacije Glavni trg 11 738,85 3. Izdelava novih tlakov v pritličju in nadstropju Študentovska 1 1.480,96 4. Popravilo pločnika Gregorčičeva ulica 10.780,68 5. Ekološki otok Spodnja Idrija, peš pot Slovenska cesta in kanalizacija na Poklonu 8.564,22

Stran 81 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Tržne dejavnosti]

6. Sanacija posedka na trgu Črni Vrh 395,42 7. Stopnice in zid Moravec ulica Zmage v Idriji 1.187,27 8. Popravilo pešpoti na pokopališču v Idriji 439,99 9. Meteorna rešetka ulica Otona Župančiča 873,21 10. Popravilo pasov iz granitnih kock na pokopališču v Spodnji Idriji 788,37 11. Sanacija linijske rešetke pri lokalu AMIGOS in pri kino-gledališču 583,79 12. NNO priključek reševalna postaja rudnika živega srebra 1.667,70 13. Rampe proizvodni obrat EVT Arkova 547,93 14. Rušenje prizidka pri starem zdravstvenem domu v Idriji 2.625,31 15. NOO priključek za rampe pri ZD Idrija 173,95 16. Popravilo zunanjega pokopališkega zidu in montaža ograje 7.748,35 17. Sanacija stopnišča med Melinami in Mladinsko ulico v Spodnji Idriji 3.714,37 18. Popravilo ograj Rudarska in Vodnikova v Idriji 1.253,50 19. Rušenje dela vkopane kleti na Lapajnetovi v Idriji 3.090,00 20. Pokrov jaška na Beblerjevi 807,98 21. Sanacija po neurju 20.10.2014 14.964,61 22. Popravilo drogov za zastave pri osnovni šoli v Idriji 217,50 23. Zunanja ureditev Čelik 915,18 24. Popravilo podesta Arkova 715,69 25. Popravilo podesta Za Gradom 797,28 26. Popravilo vhoda Lapajnetova 16.274,14 27. Rušenje predelnih sten in tlaka Kokalj Idrija 329,21 28. Stopnice med Mladinsko in Šolsko ulico Spodnja Idrija 1.749,84 29. Ekološki otok Mladinska ulica Spodnja Idrija 3.282,74 30. NOO priključek ASI d.o.o. 811,25 RAZNO SKUPAJ 99.647,81

GRADBENA DELA SKUPAJ 378.816,53

Preglednica 80: Primerjava vrednosti posameznih del v letih 2013 in 2014 Vrednost (EUR) Vrednost (EUR) Indeks

l. 2014 l. 2013 2014/2013 Vodovodi 44.843,92 78.230,00 0,57 Podporni in oporni zidovi in večja vzdrževalna 83.108,57 64.670,00 1,29 dela na lokalnih cestah Dela po krajevnih skupnostih 43.627,79 24.210,00 1,80 Zapiranje odlagališč 60.612,03 40.850,00 1,48 Kanalizacija 46.976,41 7.120,00 6,60 Razno 99.647,81 56.190,00 1,77 SKUPAJ 378.816,53 271.270,00 1,40

Skupna vrednost gradbenih del v letu 2014 je znašala 378.816,53 EUR, za 39,6 % več kot v letu 2013 (271.270,00 EUR). Zaradi gradenj, ki so potekale v okviru projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Idrijce, se je za več kot 6-krat povečala vrednost izvedenih del na kanalizaciji. Povečala se je tudi izvedba preostalih gradbenih del in del po posameznih krajevnih skupnostih.

Stran 82 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Tržne dejavnosti]

8.4.3 Finančni del

8.4.3.1 Cenik

Osnova za obračun so gradbeni normativi in kalkulativni elementi. Osnovna urna postavka delavca je določena v potrjenem ceniku Komunale iz leta 2012.

Stran 83 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Kataster]

9. KATASTER

9.1 Splošno

9.1.1 Pravna podlaga

Vodenje upravljavskega katastra gospodarske javne infrastrukture je obveznost izvajalca javne službe, ki jo predpisujejo občinski predpisi s področja posameznih gospodarskih javnih služb. Kataster gospodarske javne infrastrukture se vodi skladno s Pravilnikom o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora (Ur. L. RS št. 9/04). Podlaga za izdajanje soglasij je Zakon o graditvi objektov (Ur. l. RS št. 110/02).

Katastri gospodarske javne infrastrukture se vodijo na podlagi Pogodbe o vodenju katastrov gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: Pogodba ), ki sta jo Občina Idrija in Komunala podpisali v aprilu 2012. Kljub temu, da 6. člen Pogodbe določa, da se za vsako leto sklene nova, se v praksi dela izvajajo na podlagi potrjene ponudbe za izdelavo in vodenje katastra v posameznem letu.

9.1.2 Zaposleni

Na področju vodenja katastra je bil v letu 2014 zaposlen en strokovni sodelavec za kataster.

9.2 Obseg izvajanja storitev

9.2.1 Obseg izvajanja storitev

Komunala kot upravljavec zbira podatke o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture na dveh nivojih: - upravljavski kataster z izrisi vodovodnih in kanalizacijskih priključkov ter obnovljenih omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture in - kataster gospodarske javne infrastrukture, ki se ga vodi v imenu Občine Idrija, podatke o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture pa posreduje Geodetski upravi RS in Ministrstvu za okolje.

Kataster gospodarske javne infrastrukture, ki ga Komunala vodi v imenu Občine Idrija, obsega dva dela: - režijski del, ki vključuje sodelovanje in podporo občini pri projektih načrtovanja in izgradnje nove infrastrukture ter izdelavo soglasij in dopisov; - operativni del, ki obsega razvoj in vodenje katastra ter posredovanje podatkov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture.

Pri izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ima Komunala kot koncesionar naslednja javna pooblastila: - predpisovanje projektnih pogojev ter dajanje soglasij k prostorskim aktom, k projektnim rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, k začasnemu priključku, za priključitev na javno vodovodno omrežje, za posege v prostor, kjer poteka javno vodovodno omrežje, za posege v obstoječe in predvidene varovalne pasove vodnih virov, ki jih uporablja, ter v drugih primerih, določenih z zakonom; - izdelava predhodnih strokovnih pogojev ali mnenj na zahtevo stranke; - tehnični pregledi objektov in naprav javnega vodovoda; - izmera lege vodovodnih priključkov (terenska odmera od fiksnih točk, izris na evidenčni list priključka, arhiviranje), izdelava posnetkov in izris v digitalni obliki; - izmera obnov vodovoda; - priprava podlag (situacijskih načrtov) z vrisi obstoječih vodov za potrebe tekočega vzdrževanja in izvajanja investicij; - obnova in zamenjava krajših odsekov po programu izvajanja investicij v infrastrukturo. V primeru večjega obsega projektnih del izmero opravi uradna geodetska služba, s katerim ima Komunala sklenjeno pogodbo.

Stran 84 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Kataster]

Pri izvajanju gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ima koncesionar naslednja javna pooblastila: - predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij k prostorskih aktom, k projektnim rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, za posege v prostor, kjer poteka javno kanalizacijsko omrežje, za povečanje oziroma zmanjšanje priključne moči ter v drugih primerih; - izdelava predhodnih strokovnih pogojev ali mnenj na vlogo stranke; - sodelovanje pri tehničnih pregledih objektov in naprav javne kanalizacije, če je tako določeno s predpisi; - izris vozlišč kanalizacijskega omrežja, ki so pomembni za delovanje kanalizacije; - izmera lege kanalizacijskih priključkov (terenska odmera fiksnih točk, izris na evidenčni list priključka, arhiviranje) in izris v digitalni obliki; - meritve in popis jaškov za izdelavo hidravličnega modela kanalizacije kot del plana popisa približno 1700 kanalizacijskih jaškov v Občini Idrija.

Pri izvajanju gospodarske javne službe ravnanje s komunalnimi odpadki ima koncesionar naslednja javna pooblastila: - predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij k prostorskim aktom, k projektnim rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ter v drugih primerih; - izdelava predhodnih strokovnih pogojev ali mnenje na vlogo stranke; - izris lokacij t.i. ekoloških otokov za zbiranje ločeno zbranih frakcij v občinah Idrija in Cerkno; - izris tras pobiranja ločeno zbranih frakcij v občinah Idrija in Cerkno.

Pri izvajanju gospodarskih javnih služb urejanje in čiščenje javnih površin in vzdrževanje občinskih javnih cest ima koncesionar naslednja javna pooblastila: - izris javnih površin izvajanja zimske službe za izdelavo vsakoletnih planov izvajanja dejavnosti.

9.2.2 Osnovna sredstva za izvajanje javne službe

Preglednica 81: Poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca na dan 31. 12. 2014 Amort. Nabavna Popravek Sedanja Vrsta osnovnega sredstva skupina vrednost (EUR) vrednost (EUR) vrednost (EUR) 03001 Programska oprema 17.939,59 13.820,01 4.119,58 40906 Računalniki 1.829,03 1.704,64 124,39 40907 Ostala računalniška oprema 191,57 185,02 6,55 40908 Ostala oprema visoke tehnologije 15.807,17 6.915,72 8.891,45 SKUPAJ 35.767,36 22.625,39 13.141,97

9.3 Aktivnosti na katastru v letu 2014

9.3.1 Posredovanje podatkov v zbirni kataster GJI na GURS

V letu 2014 nismo izvajali vpisov infrastrukture v zbirni kataster, saj bi vpis le-teh tekom izgradnje novega kanalizacijskega in vodovodnega omrežja na tako obširnem območju (28 ulic) pomenil precejšnje odstopanje od realnega stanja. Po končanju del izgradnje kanalizacije in vodovoda, se pripravi podatke ki se jih bo v zbirni kataster GJI posredovalo v začetku leta 2015.

V zbirni kataster se je poleg vseh sprememb na obstoječem vodovodnem in kanalizacijskem omrežju vpisalo tudi naslednjo novozgrajeno infrastrukturo, ki bi jo sicer moral vpisati izvajalec del po opravljenih gradbenih delih: - spremembe na obstoječem vodovodnem in kanalizacijskem omrežju, - vodovod in kan. Prešernova ulica – izvajalec Zidgrad d.d. (2008), - vodovod in kanalizacija Koreja v Sp. Idriji – izvajalec Zidgrad d.d. (2010).

Za vpis v kataster GJI čaka še javno vodovodno omrežje, ki ga je izvajalec CPG d.d. izgradil leta 2012.

Stran 85 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Kataster]

9.3.2 Evidentiranje neznane, razvoj znane infrastrukture

Na omrežju smo evidentirali 7 okvar na vodovodu, 14 novih priključkov na vodovodno omrežje in 5 ukinitev vodovodnih priključkov.

V operativni kataster infrastrukture so bile dodane vse spremembe obstoječe poznane infrastrukture v obravnavanem obdobju ter novo odkrita infrastruktura.

Izdali smo 6 potrdil o vodooskrbi objektov in 83 soglasij za priključitev ter z Občino sodelovali v zadevi reševanja komunalnih prispevkov

9.3.3 Sodelovanje pri projektih

V obravnavanem obdobju je kataster Komunale Idrija sodeloval pri izdelavi, načrtovanju in svetovanju pri različnih projektih in izvajal nadzor nad gradnjo infrastrukture.

Sodelovanje, izdelava, načrtovanje ali nadzor pri projektih se je izvajalo pr izgradnji kanalizacijskega, vodovodega in optičnega omrežja v Idriji ter projektu izgradnje kanalizacije in rekonstrukcije CČN Idrija (odkrivanje nove infrastrukture).

9.3.4 Dela na katastru, ki se izvajajo, niso pa predmet pogodbe o vodenju katastra

- Sodelovanje pri projektiranju kanalizacijskega, vodovodega in optičnega omrežja v Idriji, nadzor nad deli, predlogi o dodatni izgradnji javnih odcepov na kanalizacijskem in vodovodnem omrežju, predlogi izgradnje oz. rekonstrukcije priključkov na kanalizacijsko, vodovodno in optično omrežje.

- Sodelovanje pri izvedbi izgradnje vodovoda in kanalizacije - Pot v Trnje.

Stran 86 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Investicije]

10. INVESTICIJE

Investicijska vzdrževanje in nove investicije v gospodarsko javno infrastrukturo v lasti Občine Idrija in upravljanju Komunale spreminjajo vrednost infrastrukture. Spremembe se vpisujejo v knjigo osnovnih sredstev na podlagi prevzemnih zapisnikov. Pogoj za spremembo vrednosti infrastrukture je zaključenost posamezne investicije z vsemi potrebnimi dokumenti, upravnimi dovoljenji in vpisom v kataster gospodarske javne infrastrukture pri Geodetski upravi RS.

V letu 2014 je bilo na vodovodu oziroma na kanalizaciji zaključenih 11 investicij, katerih skupna vrednost je znašala 748.156,51 EUR.

Preglednica 82: V letu 2014 zaključene investicije Oznaka Investicija Vrednost V-1-14 Obnova vodovoda Pustota 54.107,01 V-2-14 Obnova vodovoda Carla Jakoba 32.088,13 V-3-14 Obnova vodovoda po Slovenski c. 19.924,01 V-4-14 Obnova vodovoda Pot v Trnje 52.686,42 V-5-14 Obnova zajetja Planinka 20.859,49 V-6-14 Obnova vodovoda v Grilčevi ulici 24.572,86 V-7-14 Obnova vodovoda v Bloudkovi 6.600,72 V-8-14 Dopis vrednosti-vodovod Bela 5.192,95 K-1-14 Kanalizacija Pustota 489.320,06 K-2-14 Meteorna kanalizacija Pustota 32.937,31 K-3-14 Meteorna kanalizacija Grilčeva 9.867,55 SKUPAJ 748.156,51

Kot je razvidno iz preglednice, je v letu 2014 po vrednosti izstopala investicija v komunalno urejanje Pustote v Spodnji Idriji, ki s Potjo v Trnje in delom Slovenske ceste tvori zaključeno celoto. V sklopu investicije, ki se je s pridobitvijo uporabnih dovoljenj zaključila v poletnih mesecih, je bilo zgrajenih približno 2.000 m primarnega vodovoda in eno črpališče. V območju gradnje je bilo v celoti obnovljeno tudi vodovodno omrežje.

Intenzivno so potekala tudi dela na kohezijskem projektu izgradnje manjkajoče kanalizacije v mestu Idrija in razširitve centralne čistilne naprave Idrija. Vzporedno z gradnjo kanalizacije so bili obnovljeni tudi nekateri odseki vodovoda.

S tehničnim pregledom v jeseni 2014 se je zaključila večina del na centralni čistilni napravi. Od konca septembra poteka poskusno obratovanje, čas, v katerem potekajo prilagoditve čistilne naprave ter odpravljanje morebitnih napak. V poskusnem obratovanju se predvideva tudi izvedba prvih meritev s strani pooblaščenega laboratorija. V kolikor bodo analize potrdile ustreznost čiščenja, se bo poskusno obratovanje zaključilo v jeseni letos s pridobitvijo uporabnega dovoljenja. Po zaključku izgradnje bo na omrežje javne kanalizacije, ki se zaključuje s čistilno napravo, priključenih 95 % idrijske aglomeracije, skladno z zahtevami direktivne Evropske unije.

Stran 87 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

RAČUNOVODSKI IZKAZI

Računovodski izkazi za leto 2014 so sestavljeni v skladu s prenovljenimi Slovenskimi računovodskimi standardi 2006, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo. Standardi določajo strokovna pravila računovodstva ter dopolnjujejo in podrobneje opredeljujejo zakonske določbe in opredelitve iz Zakona o gospodarskih družbah, tudi spremenjenega v letu 2006. Temeljijo na domačem kodeksu računovodskih načel, so pravila stroke, ki zakonsko določena temeljna pravila in zahteve računovodenja podrobneje razčlenjujejo in določajo način njihove uporabe.

Pri pripravi so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: časovna neomejenost poslovanja, dosledna stanovitnost in nastanek poslovnega dogodka.

Pri računovodskih usmeritvah so upoštevana osnovna računovodska načela: previdnost, prednost vsebine pred obliko in pomembnost.

Računovodsko obračunavanje je vrhnji del knjigovodstva, ki se ukvarja z obdelovanjem v denarni merski enoti izraženih podatkov o uresničenih gospodarskih kategorijah poslovnih procesov in stanj. Usmerjeno je k sestavljanju računovodskih obračunov, ki zajemajo podatke o uresničenih sredstvih, obveznostih do njihovih virov, prihodkih, odhodkih in stroških. Vse to se konča z obračunsko bilanco stanja, obračunskim izkazom poslovnega izida, obračunskim izkazom finančnega izida in obračunskim izkazom gibanja kapitala.

Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem naj bi bilo resnično in pošteno prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov. Sestavljena je v skladu s SRS 24, postavke v njej so prikazane po neodpisani vrednosti kot razliki med celotno vrednostjo in popravkom vrednosti.

Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje način ugotavljanja poslovnega izida v obračunskem obdobju. Predstavlja prihodke in odhodke ter poslovni izid. Sestavljen je v skladu s SRS 25.

Izkaz denarnih tokov je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe stanja denarnih sredstev za obdobje za katero se sestavlja. Sestavljen je v skladu s SRS 26.

Izkaz gibanja kapitala je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe sestavin kapitala za poslovno leto. Sestavljen je v skladu s SRS 27.

Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih. Poslovno leto je enako koledarskemu letu.

Uporabniki računovodskih izkazov so ustanovitelji, zaposlenci, posojilodajalci, dobavitelji, kupci, ter javnost. Interesi uporabnikov računovodskih izkazov so različni in si včasih celo nasprotujejo. Tveganje, da bi se prikazovale prikrojene in le želene informacije, naj bi zmanjšal revizor s svojim strokovnim mnenjem o resničnosti in poštenosti računovodskih izkazov.

Zaradi negotovih gospodarskih razmer pri poslovanju družb v letu 2013 in ker se situacija nadaljuje v leto 2014 je obravnava razkritij in izkazov poslovanja ter doseganja plana pomembna za izvajanje ukrepov poslovne politike in presojo tveganj, katerim je družba izpostavljena.

Stran 88 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

1. UPRAVLJANJE S TVEGANJI

Vodstvo družbe spremlja finančna tveganja, ki jim je podjetje izpostavljeno pri svojem poslovanju. Ključnega pomena je namreč pravočasno zaznavanje tveganj, ki bi utegnili oslabiti sredstva ali poslabšati finančni in tržni položaj družbe. Podlaga za upravljanje s finančnimi tveganji so pričakovani denarni tokovi. Spremljanje, ocenjevanje in ukrepanje poteka v okviru naslednjih skupin tveganj:

- Kreditna tveganja Ta skupina zajema tveganja, da terjatve do kupcev ne bodo poplačane v celoti ali pa sploh ne bodo plačane. Tovrstna tveganja je družba doslej dobro obvladovala saj ni bilo potrebe po oblikovanju pomembnejših vrednosti popravka terjatev do kupcev. Hkrati pa se v podjetju izvajajo različne aktivnosti in sprejemajo ukrepi, s katerimi poslovne partnerje, predvsem pa nove stranke, preverjamo z bonitetnim sistemom, že pred sklenitvijo posla. Ocenjujemo, da je izpostavljenost do kreditnih tveganj zmerna.

- Tečajna in obrestna tveganja To so tveganja zaradi sprememb deviznega tečaja in sprememb obrestne mere. Valutnemu tveganju družba ni izpostavljena, saj posluje na trgih EU. Ocenjujemo da izpostavljenosti do valutnih tveganj ni. Najeta posojila so obrestovana po spremenljivi obrestni meri. Ker se je stopnja inflacije znižala na evropsko raven družba ni izpostavljena pomembnejšim obrestnim tveganjem. Obrestno tveganje ocenjujemo kot zmerno.

- Tržna tveganja Je tveganje, ki se odraža pri poslovanju in je povezano z varčevanjem in namensko porabo sredstev na področju posamezne GJS.

- Premoženjska in pravna tveganja Ključna premoženjska tveganja (požarno, vlomno in strojelomno zavarovanje) ter pravna tveganja (zavarovanje, civilna odgovornost), se prenašajo na zavarovalnico.

- Tveganje delovanja Vodstvo družbe dosledno izvaja aktivnosti in ukrepe za omejevanje tveganj delovanja, ki se nanašajo na zasnovo, izvajane in nadziranje poslovnih procesov. Vsi ključni poslovni procesi so poenoteni ter nadzirani.

Ostala pojasnila, pomembna za resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja in poslovnega izida so razvidna v nadaljevanju.

Stran 89 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

2. BILANCA STANJA BILANCA STANJA NA DAN 31.12.2014

2014 (€) 2013 (€) I 14/13

SREDSTVA 3.131.098 3.100.558 101 A. DOLGOROČNA SREDSTVA 841.794 940.105 90 I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 33.553 33.262 101 1. Dolgoročne premoženjske pravice 33.553 33.262 2. Dobro ime 0 0 3. Predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva 0 0 4. Dolgoročno odloženi stroški razvijanja 0 0 5. Druga neopredmetena sredstva 0 0 6. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 II. Opredmetena osnovna sredstva 808.241 906.843 90 1. Zemljišča in zgradbe 479.301 490.711 a) Zemljišča 179.604 179.604 b) Zgradbe 299.697 311.107 2. Proizvajalne naprave in stroji 0 0 3. Druge naprave in oprema 328.940 416.132 4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 0 0 a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 0 0 b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 0 0 5. Osnovna čreda 0 0 6. Večletni nasadi 0 0 III. Naložbene nepremičnine 0 0 0 IV. Dolgoročne finančne naložbe 0 0 0 1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 0 0 a) Delnice in deleži v družbah v skupini 0 0 b) Delnice in deleži v pridruženih družbah 0 0 c) Druge delnice in deleži 0 0 č) Druge dolgoročne finančne naložbe 0 0 2. Dolgoročna posojila 0 0 a) Dolgoročna posojila družbam v skupini 0 0 b) Dolgoročna posojila drugim 0 0 c) Dolgoročno nevplačani vpoklicani kapital 0 0 V. Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 0 1. Dolgoročne poslovne terjatve do družb v skupini 0 0 2. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev 0 0 3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih

Stran 90 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

VI. Odložene terjatve za davek 0 0 B. KRATKOROČNA SREDSTVA 2.288.380 2.159.567 106 I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 0 0 II. Zaloge 82.686 105.228 79 1. Material 74.978 102.359 2. Nedokončana proizvodnja 0 0 3. Proizvodi in trgovsko blago 0 0 4. Predujmi za zaloge 7.708 2.869 III. Kratkoročne finančne naložbe 568.493 526.200 108 1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil 0 0 a) Delnice in deleži v družbah v skupini 0 0 b) Druge delnice in deleži 0 0 c) Druge kratkoročne finančne naložbe 0 0 2. Kratkoročna posojila 568.493 526.200 a) Kratkoročna posojila družbam v skupini 0 0 b) Kratkoročna posojila drugim 568.493 526.200 c) Kratkoročno nevplačani vpoklicani kapital 0 0 IV. Kratkoročne poslovne terjatve 1.265.363 1.253.926 101 1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 0 0 2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 1.108.235 1.011.040 3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 157.128 242.886 V. Denarna sredstva 371.838 274.213 C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 924 886 105 IZVENBILANČNA EVIDENCA 0 0

2014 (€) 2013 (€)

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 3.131.098 3.100.558 101 A. KAPITAL 1.444.954 1.240.010 116 I. Vpoklicani kapital 210.937 309.744 68 1. Osnovni kapital 210.937 309.744 2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) 0 0 II. Kapitalske rezerve 1.075.846 524.644 205 III. Rezerve iz dobička 23.744 23.744 100 1. Zakonske rezerve 23.744 23.744 2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže 0 239.250 3. Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka) 0 0 4. Statutarne rezerve 0 0 5. Druge rezerve iz dobička 0 0 IV. Presežek iz prevrednotenja 0 0

Stran 91 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

V. Preneseni čisti poslovni izid 142.873 136.568 105 VI. Čisti dobiček poslovnega leta 0 6.060 VI. Čista izguba poslovnega leta 8.446 0 B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 0 0 1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 0 0 2. Druge rezervacije 0 0 3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve 0 0 C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 428.814 833.756 51 I. Dolgoročne finančne obveznosti 0 0 1. Dolgoročne finančne obveznosti do družb v skupini 0 0 2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 0 0 3. Dolgoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic 0 0 4. Druge dolgoročne finančne obveznosti 0 0 II. Dolgoročne poslovne obveznosti 428.814 833.756 51 1. Dolgoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 0 0 2. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 0 0 3. Dolgoročne menične obveznosti 0 0 4. Dolgoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 0 0 5. Druge dolgoročne poslovne obveznosti 428.814 833.756 III. Odložene obveznosti za davek 0 0 D. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 984.395 851.767 116 I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev 0 0 II. Kratkoročne finančne obveznosti 250.000 292.713 86 1. Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini 0 0 2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 250.000 292.713 3. Kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic 0 0 4. Druge kratkoročne finančne obveznosti 0 0 III. Kratkoročne poslovne obveznosti 734.395 559.054 132 1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 0 0 2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 577.821 400.843 3. Kratkoročne menične obveznosti 0 0 4. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 293 15 5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 156.281 158.196 E. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 272.931 175.027 156 IZVENBILANČNA EVIDENCA 0 0

Obliko bilance stanja predpisuje Zakon o gospodarskih družbah, ki v 65. členu določa njeno razčlenitev, pri tem pa upošteva velikost družbe. Tudi v SRS 24 je razčlenitev bilance stanja enaka.

SREDSTVA (3.131.094 EUR)

Stran 92 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

DOLGOROČNA SREDSTVA (841.794 EUR)

Neopredmetena dolgoročna sredstva (33.553 EUR)

Za neopredmetena dolgoročna sredstva se v poslovnih knjigah izkazujejo posebej njihove nabavne vrednosti in posebej popravki vrednosti kot kumulativni odpis, ki je posledica amortiziranja; v bilanco stanja se vpišejo zgolj po neodpisani vrednosti, ki je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti.

2.33 SRS »Če se knjigovodska vrednost neopredmetenega sredstva poveča zaradi prevrednotenja, se povečanje prizna neposredno v kapitalu kot presežek iz prevrednotenja. Povečanje iz prevrednotenja pa se pripozna v poslovnem izidu, če in kolikor odpravi zmanjšanje iz prevrednotenja istega sredstva, ki je bilo prej pripoznano v poslovnem izidu.«

Neopredmetena sredstva zajemajo dolgoročne premoženjske pravice in računalniške programe v lasti podjetja. Ob začetnem pripoznanju so bila ovrednotena po nabavni vrednosti. V nabavno vrednost se vštevajo tudi uvozne in nevračljive dajatve, pa tudi obresti od posojil za njihovo usposobitev. Pripoznana so kot neopredmetena osnovna sredstva s končno dobo koristnosti in se amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja z 10% letno amortizacijsko stopnjo.

Ob koncu obračunskega obdobja nismo presojali neodpisane vrednosti neopredmetenih sredstev in ugotavljali njihove nadomestljive vrednosti. Neopredmetena sredstva niso bila slabljena.

Amortizacijske stopnje temeljijo na življenjski dobi sredstev in znašajo:

Skupina osnovnih sredstev 2014 Premoženjske pravice, neopredmetena OS od 1,2 % do 10 % Gradbeni objekti od 1,3 % do 5 % Deli gradbeni objektov 6% Montažni objekti 12,5 % Cevovodi, omrežja od 2 % do 5 % Oprema od 3,33 % do 25 % Transportna oprema in osebni avtomobili od 6,66 % do 25 % Računalniška oprema od 20 % do 30 % Drobni inventar od 20 % do 25 %

Druga neopredmetena Premoženjske pravice sredstva Skupaj (tudi emisijski kuponi) NABAVNA VREDNOST Stanje 01/01-2014 94.179 0 94.179 Pridobitve 5.236 5.236 Odtujitve Prevrednotovanje Stanje 31/12-2014 99.415 99.415

POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 01/01-2014 60.916 0 60.916 Pridobitve 0

Stran 93 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

Odtujitve 0 Amortizacija 4.945 4.945 Prevrednotovanje Stanje 31/12-2014 65.862 0 65.862

Neodpisana vrednost 01/01-2014 33.262 0 33.262 Neodpisana vrednost 31/12-2013 33.553 0 33.553

Pregled naložb v neopredmetena osnovna sredstva v letu 2014

Računalniški programi : • Programski modul Prejeti računi FK2 – Bass d.o.o. Celje • Programski modul za obračun vzdrževanja občinskih cest i4– Infrax d.o.o.Tolmin • Cad licence ZwCAD + PRO 2014, Jurančič Andrej s.p. Ptuj

Opredmetena osnovna sredstva

Za opredmetena osnovna sredstva so v poslovnih knjigah izkazane posebej nabavne vrednosti in posebej popravki vrednosti, pri čemer popravek vrednosti predstavlja njihov kumulativni odpis kot posledico amortiziranja. V bilanci stanja so izkazana po neodpisani vrednosti, ki predstavlja razliko med nabavno in odpisano vrednostjo.

V dejansko nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva so zajeti njegova nakupna cena in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati njihovi usposobitvi za nameravano uporabo. Opredmetena osnovna sredstva so: zemljišča, zgradbe, oprema za opravljanje komunalnih dejavnosti in druga oprema. Sredstva, izdelana v lastni režiji, so ovrednotena z internimi obračuni.

Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavi zaradi njihove okrepitve oziroma njihove oslabitve. V obravnavanem poslovnem letu niso bile opravljene okrepitve ali oslabitve osnovnih sredstev.

Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi finančnega najema, je sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev skupine, ki ji pripada. Njegova nabavna vrednost je enaka pošteni vrednosti ali sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, in sicer tisti, ki je najmanjša. Razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je prva večja od druge, oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke, če je druga večja od prve.

Stroški, ki kasneje nastajajo v zvezi z opredmetenimi osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi; pri tem stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, najprej zmanjšajo do takrat obračunani amortizacijski popravek njegove vrednosti.

Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Pripoznajo se kot odhodki, kadar se pojavijo.

1.47 SRS »Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 evrov, se lahko izkazuje skupinsko kot drobni inventar. Stvari drobnega inventarja, katerih posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 evrov, se lahko razporedijo med material.«

Stran 94 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

Ob koncu obračunskega obdobja nismo presojali neodpisane vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in ugotavljali nadomestljivo vrednosti. Opredmetena osnovna sredstva nismo prevrednotovali, saj ni bilo okoliščin, ki bi narekovale potrebo po spremembi njihove knjigovodske vrednosti.

Opredmeten Oprema in Drobni a osnovna Zemljišča (€) Zgradbe (€) nadomestni inventar SKUPAJ (€) sredstva v deli (€) (€) izdelavi (€) NABAVNA VREDNOST Stanje 01/01-2014 179.604 704.923 2.303.786 43.694 0 3.232.007 Pridobitve 40.578 40.578 Odtujitve -398.787 -11.206 -409.993 Prevrednotenje Stanje 31/12-2014 179.604 704.923 1.945.578 32.488 2.862.593

POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 01/01-2014 0 393.815 1.888.617 42.732 0 2.325.164 Pridobitve Odtujitve -387.421 -11.206 -398.627 Amortizacija 11.411 116.208 196 127.815 Prevrednotenje Stanje 31/12-2014 0 405.226 1.617.404 31.721 2.054.351

Neodpisana vrednost 179.604 311.108 415.169 962 0 906.843 01/01-2014 Neodpisana vrednost 179.604 299.697 328.173 766 0 808.241 31/12-2014

Podjetje je v letu 2014 v skladu z letnim planom investiralo 40.578 evrov v opredmetena osnovna sredstva.

Osnovno sredstvo Dobavitelj Vrednost (€) Računalniška oprema Infrax d.o.o. Tolmin, Birosistemi Vrhnika 3.367 Oprema razno 37.211

SKUPAJ 40.578 Preglednica: Pregled investicij v opredmetena osnovna sredstva

Tako opredmetena osnovna sredstva kot tudi neopremetena dolgoročna sredstva so razvrščena po vrstah in nahajališčih oz. stroškovnih mestih. Amortizacija je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Družba ne določa preostale vrednosti osnovnih sredstev. Prav tako amortizacijskih stopenj ne določa avtomatično glede na uvrstitev osnovnih sredstev v določeno skupino, temveč jo ob aktiviranju vsakega posameznega osnovnega sredstva presodi glede na pričakovano dobo koristnosti.

V nadaljevanje navajamo primerjalno tabelo za tekoče in preteklo poslovno leto, po posameznih vrstah dolgoročnih osnovnih sredstev:

Stran 95 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

Vrsta OS 31.12.2014 Delež (%) 31.12.2013 Delež (%) Zemljišča 179.604 21 179.604 19 Zgradbe in objekti 299.697 36 311.108 33

Oprema 328.173 39 415.169 44 Drobni inventar 766 0,1 962 1 Neopredmetena OS 33.553 3,99 33.262 3 Skupaj 841.793 100 940.105 100

Knjigovodska vrednost dolgoročnih osnovnih sredstev se je v letu 2014 v primerjavi s preteklim letom znižala le za slab odstotek, kar je posledica višine investiranega zneska v nova osnovna sredstva.

Tekom leta je družba odprodala tista osnovna sredstva, ki se niso več uporabljala. S tem je bilo ustvarjenih 11.909 EUR prevrednotovalnih odhodkov.

KRATKOROČNA SREDSTVA (2.288.376 EUR)

Zaloge (82.686 EUR)

Material (74.978 EUR) Zaloge materiala so razvrščene v naslednje kategorije:

- zaloge surovin in materiala v skladišču, - zaloge nadomestnih delov v skladišču, - zaloge drobnega inventarja in embalaže v skladišču, - zaloge zaščitnih sredstev v skladišču. - Zaloge materiala se izkazujejo po dejanskih nabavnih cenah, ki vključujejo tudi neposredne stroške nabave. Nakupna cena je zmanjšana za prejete popuste. Ob vsaki nabavi se izračuna nova povprečna cena enote v zalogi. Zmanjšanje (poraba) zalog se obračunava sproti po metodi zaporednih cen (FIFO).

Ob koncu leta se vrednost zalog materiala v knjigah usklajuje s tržno vrednostjo materiala. Uskladitev se izvaja po posameznih postavkah zalog le, če gre za pomembne razlike. Uskladitev se izvaja le navzdol – kot oslabitev zalog. Zaloge niso bile oslabljene, ker njihova knjigovodska vrednost, vključno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah ni presegala njihove tržne vrednosti. Drobni inventar, dan v uporabo, se prenese med stroške.

2014 (€) 2013 (€) I 14/13 31 Zaloge surovin in materiala 71.514 98.855 72 310 Zaloge surovin in materiala v skladišču 70.941 98.359 310 Zaloge nadomestnih delov v skladišču 573 496 32 Zaloge drobnega inventarja in embalaže 3.464 3.832 90 320 Zaloge drobnega inventarja in embalaže v skladišču 522 712 320 Zaloge zaščitnih sredstev v skladišču 2.942 2.816 Skupaj zaloge 74.978 102.359 73 Kratkoročni predujmi, dani za zaloge materiala in blaga in 132 7.708 2.869 neopravljene storitve Skupaj zaloge in predujmi za zaloge 82.686 105.228 78

Stran 96 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

Družba preveri uporabnost in unovčljivost zalog materialov. Z letno inventuro je družba ugotovila, da stanje zalog na dan 31.12.2014 znaša 74.978 EUR. Zaloge materiala so popravljene za inventurne viške v vrednosti 5.840,16 € in inventurne manjke v vrednosti 4.897,01 €.

Vrednost zalog na dan 31.12.2014 je glede na zalogo na dan 31.12.2013 manjša za 27 %. Na zalogi so večje količine soli za posipanje, ki je namenjena zimski službi, vodovodnega materiala in hladne asfaltne mase za interventno krpanje cestnih lukenj.

Graf : mesečno gibanje zalog v skladišču

Kratkoročne finančne naložbe (568.493 EUR)

Finančne naložbe so namenjene predvsem začasnemu nalaganju finančnih sredstev, ki se nato porabijo za investiranje. Te naložbe so torej kratkoročne narave in v praksi predstavljajo predvsem kratkoročne depozite pri poslovnih bankah. Kratkoročne finančne naložbe se ob začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena denarna ali drugačna sredstva.

Kratkoročne finančne naložbe 31.12.2014 (€) 31.12.2013 (€) Kratkoročno posojilo odvisni družbi / / Kratkoročno posojilo pridruženi družbi / / Kratkoročno posojilo drugim družbam / / Kratkoročni depoziti pri bankah 154.000 206.707 Kratkoročni depoziti pri bankah – rezervni sklad 414.493 319.493 Kratkoročna posojila zaposlenim / / Kratkoročna posojila članom uprave in NS / / SKUPAJ 568.493 526.200

Stran 97 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

V okviru te bilančne postavke so pripoznani kratkoročni depoziti pri poslovnih bankah. Ročnost vezav je različna in se sproti obnavlja. Nominalna obrestna mera se usklajuje glede na gibanje EURIBOR oziroma bančne pogoje.

Med vezanimi depoziti predstavljaja 414.493 EUR sredstva rezervnega sklada last objektov, ki jih ima naša družba v upravljanju.

Dobroimetje pri bankah (371.838 EUR)

Denarna sredstva se ob začetnem pripoznanju izkažejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, po preveritvi, da imajo takšno naravo. Med denarna sredstva štejemo gotovino v blagajni, denarna sredstva na računih, kamor vštevamo sredstva na transakcijskih računih in depozit na odpoklic kot dobroimetje pri njej.

Na dan 31.12.2014 je imelo podjetje naslednjo strukturo denarnih sredstev:

Naziv banke Naziv računa Konto Stanje (€) 2014 Stanje (€) 2013 Nova kreditna banka TRR – Komunala blagajna 100000 34 142 Maribor Nova kreditna banka TRR – Komunala 110000 4.273 450 Maribor Nova Ljubljanska banka TRR – Komunala 110001 1.916 23.946 Deželna banka Slovenije TRR – Komunala 110002 2.865 67 Deželna banka Slovenije Depo na odpoklic – Komunala 111001 361.240 202.240 Deželna banka Slovenije Depo na odpoklic RS 111… 0 24.865 Nova kreditna banka TRR – Sredstva RS 114000 1.510 22.503 Maribor SKUPAJ 371.838 274.213

Kratkoročne poslovne terjatve (1.265.359 EUR)

Kratkoročne poslovne terjatve so tiste, ki se predvidoma udenarijo v letu dni. Pojavljajo se večinoma do kupcev ali drugih financerjev iz naslova prodanih proizvodov in opravljenih storitev, lahko pa tudi do dobaviteljev prvin poslovnega procesa, do zaposlencev, do udeležencev pri razporejanju poslovnega izida, do financerje in do uporabnikov finančnih naložb. Terjatve se v začetku izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo tudi plačane. Terjatve za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se izkažejo kot dvomljive, če pa je zaradi njih začel sodni postopek pa kot sporne terjatve. Kot poslovne terjatve se ne štejejo finančne naložbe.

Kot poslovne terjatve se štejejo tudi zneski odloženega davka iz dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih.

Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s stvarmi, na katere se nanašajo. Dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva so v isti skupini kot opredmetena osnovna sredstva, dani predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva so sestavni del neopredmetenih dolgoročnih sredstev, dani predujmi za zaloge pa sestavni del zalog. Terjatve v posesti za trgovanje so sestavni del kratkoročnih finančnih naložb.

Po SRS 5.50 se med letom popravki vrednosti terjatev, ki jih ni mogoče poplačati, lahko oblikujejo posamično ali v odstotku, izračunanem na podlagi izkušenj iz preteklih let in pričakovanj v prihodnosti. Popravki vrednosti zmanjšujejo knjigovodsko vrednost terjatve in povečujejo prevrednotovalne odhodke. Na koncu leta se preostali saldo popravka vrednosti uskladi z utemeljeno vrednostjo še ne poravnanih terjatev in se ustrezno poveča ali zmanjša.

Stran 98 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

Družba Komunala Idrija ob zaključku poslovnega leta ali ob inventuri popravke vrednosti terjatev oblikuje individualno glede na ocenjene možnosti poplačila. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku se šteje kot dvomljive, če se je zaradi njih začel sodni postopek, pa kot sporne terjatve.

Naša družba vodi terjatve do kupcev po naslednjih kategorijah izdanih računov:

Vrsta terjatve Konto Št. izdanih rč./mesec Št .izdanih rč./leto Terjatve za komunalne storitve - VKS 120000 4.607 55.288 Terjatve iz naslova upravljanja stanovanj 145000, 145001 1.157 13.883 Terjatve za grobarsko pristojbino 120002 1.907 Ostale terjatve – redni računi 120001 162 1.945

SKUPAJ 5.926 73.023

V letu 2014 je bilo izdanih 73.023 računov.

Podjetje posveča izterjavi zapadlih terjatev posebno pozornost in sicer z izdajanjem pisnih opominov, opominov pred odklopom ali tožbo, prekinitvami dobave vode ali sodno izterjavo. Za večjo učinkovitost izterjave uporablja tudi druge možne načine, ki vodijo k poplačilu terjatev in sicer kompenzacije, asignacije in obročno odplačevanje.

Podjetje terjatev nima posebej zavarovanih.

Vrsta terjatev 2014 (€) 2013 (€) 14/13 12 Kratkoročne terjatve do kupcev 1.108.685 1.011.040 110 120 Kratkoročne terjatve do kupcev v državi 1.130.833 1.047.320 129 Oslabitev vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev -22.149 -36.279 14 Kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun 22.698 43.544 52 145 Druge kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun 22.698 43.544 15 Kratkoročne terjatve za obresti 4.899 21.453 22 150 Kratkoročne terjatve za obresti 2.508 2.761 150 Kratkoročne terjatve za zamudne obresti 2.391 18.692 16 Druge kratkoročne terjatve 129.081 177.890 73 160 Kratkoročne terjatve za vstopni DDV 75.811 27.318 165 Ostale kratkoročne terjatve 53.270 150.572 SKUPAJ 1.265.359 1.253.926 101

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev (1.108.685 EUR)

Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane.

Podjetje med kratkoročnimi terjatvami do kupcev izkazuje naslednje vrste terjatev:

Vrsta terjatev 31.12.2014 (€) 31.12.2013 (€) I 14/13

Stran 99 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

Komunalne storitve VKS kto. 120000 432.870 348.674 124 Redni računi kto. 120001 698.396 699.209 100 Grob. pristojbina kto. 120002 -433 -561 Slabitve terjatev kto. 129000 -17.250 -30.827 Slabitev terjatev kto. 129001 -4.315 -4.427 Slabitve terjatev kto. 129003 -583 -1.025 SKUPAJ 1.108.685 1.011.040 110

Graf : mesečni prikaz stanja terjatev do kupcev iz naslova komunalnih storitev – VKS

Graf: mesečni prikaz stanja terjatev do kupcev iz naslova rednih računov

Stran 100 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

Stanje kratkoročnih terjatev na dan 31.12.2014, razvrščenih po kategorijah kupcev

Vrsta terjatev Fizične osebe (€) Upravniki Pravne osebe (€) Občine, KS (€) SKUPAJ (€) VKS 128.053 135.696 167.639 1.482 432.870 Redni računi 16.130 0 74.107 608.159 698.396 SKUPAJ 144.183 135.696 241.746 609.641 1.131.266 Stanje zapadlih kratkoročnih terjatev na dan 31.12.2014 razvrščenih po kategorijah kupcev

Vrsta terjatev Fizične osebe (€) Upravniki Pravne osebe (€) Občine, KS (€) SKUPAJ (€) VKS 20.089 71.215 63.954 0 155.258 Redni računi 7.573 0 46.636 259.736 313.945 SKUPAJ 27.662 71.215 110.590 259.736 469.203

Po rokih zapadlosti v plačilo je stanje terjatev sledeče

Struktura terjatev do kupcev po roku zapadlosti Leto 2014 (€) Leto 2013 (€) Nezapadle 663.504 469.854 Zapadle do 30 dni 283.405 105.611 Zapadle od 30 – 60 dni 90.781 175.357 Zapadle od 60 – 365 dni 69.138 284.228 Zapadle nad 365 dni 24.438 10.830

SKUPAJ 1.131.266 1.047.880

Ostale kratkoročne terjatve (156.678 EUR)

Vrsta terjatve Vrednost v (€) Terjatve iz posl. za tuj račun – kto. 14 22.698 Terjatve do države – vstopni DDV – kto. 160 75.811 Ostale terjatve – prostovoljno zdravstveno zavarovanje, boleznine 503 Ostale terjatve – terjatve do lokalnih skupnosti; Občina Idrija 38.408 Ostale terjatve – terjatve do lokalnih skupnosti; Občina Cerkno 2.338 Terjatve za obresti 4.899 Ostale terjatve 12.021 SKUPAJ OSTALE TERJATVE 156.678

KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE (924 EUR)

V tej postavki bilance stanja izkazuje podjetje kratkoročno odložene stroške, ki predstavljajo izdatke povezane s poslovnimi učinki v naslednjem obdobju. Saldo konta kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev predstavljajo naročnine na revije, strokovno literaturo, časopise.

2014 (€) 2013 (€) 14/13

190 Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki 924 887 73

Stran 101 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV (3.131.094 EUR)

Dolgovi so finančni in poslovni, kratkoročni in dolgoročni.

Vsi dolgovi se ob začetnem pripoznavanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin ob njihovem nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplačilo kakega poslovnega dolga, v primeru poslovnih dolgov pa v primeru dolgoročnih dolgov prejem praviloma opredmetenih osnovnih sredstev, v primeru kratkoročnih dolgov pa prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo oziroma obračunani strošek, odhodek ali delež v poslovnem izidu.

Knjigovodska vrednost kratkoročnih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, popravljeni za njihova povečanja ali zmanjšanja skladno s sporazumi z upniki, dokler se ne pojavi potreba po njihovem prevrednotenju.

Kratkoročne in dolgoročne obveznosti vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo. Obveznosti se kasneje povečujejo s pripisanimi donosi ( obresti, druga nadomestila), za katere obstaja sporazum z upnikom. Obveznosti se zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugače poravnave v dogovoru z upnikom. Dolgoročne obveznosti se zmanjšujejo tudi za tisti del, ki bo moral biti poplačan v manj kot letu dni, kar se izkazuje med kratkoročnimi obveznostmi.

Dolgoročne obveznosti se izkazujejo kot dolgoročne finančne obveznosti in dolgoročne poslovne obveznosti. Obresti dolgoročnih obveznosti so finančni odhodki, razen če so vštete v nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ali vrednost zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje.

Pri kratkoročnih obveznostih se ločeno izkazujejo kratkoročne finančne obveznosti in kratkoročne poslovne obveznosti. Kratkoročne finančne obveznosti so dobljena posojila. Kratkoročne poslovne obveznosti so dobljeni predujmi in varščine od kupcev, obveznosti do dobaviteljev doma in v tujini, obveznosti za ne zaračunano blago in storitve, obveznosti do delavcev, obveznosti do državnih institucij in druge obveznosti. Obveznosti do tujine so na bilančni presečni dan preračunane v domačo valuto.

KAPITAL (1.444.954 EUR)

Celotni kapital podjetja se obvezno razčlenjuje na vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti poslovni izid, čisti poslovni izid poslovnega leta in prevrednotevalne popravke kapitala. Prevrednotenje kapitala je sprememba njegove knjigovodske vrednosti. Pojavi se kot splošno prevrednotenje kapitala ali kot posebno prevrednotenje kapitala.

Občinski svet Občine Idrija in Občinski svet Občine Cerkno sta sprejela Odlok o ustanovitvi in organiziranju javnega podjetja Komunala Idrija d.o.o.. Posledica podeljenega statusa javnega podjetja so bistvene spremembe v strukturi kapitala.

Kapital tekočega leta je na dan 31.12.2014 izkazan v višini 1.444.954 EUR in je glede na 31.12.2013 za 204.944 EUR večji.

Vse kapitalske postavke kažejo stanje kapitala, ki pripada lastnikom v skladu z deleži v osnovnem kapitalu. Lastniki kapitala (lastniška struktura kapitala) je prikazana v uvodnem poglavju letnega poročila.

Splošno prevrednotenje kapitala zaradi spremembe kupne moči domače denarne enote v letu 2014 ni bilo opravljeno.

V kolikor bi postavke kapitala revalorizirali z indeksom porasta življenjskih potrebščin 0,2 % bi revalorizacijski učinek kapitala in njegovih sestavin deloval na znižanje ugotovljenega poslovnega izida za leto 2014. V letu 2014 je bila rast cen življenjskih potrebščin 0,2 % zato ni razloga za prevrednotenje kapitala. (SRS 8.30)

Stran 102 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

Čisti poslovni izid po preračunu kapitala z rastjo tečaja EUR in indeksa cen življenjskih potrebščin

Kapital pred Izračunan Korigiran Kapital po % rasti preračunom učinek poslovni izid preračunu Kapital 31.12.2013 (Preračun z rastjo 1.240.010 0,7 -8.680 -2.620 1.237.390 cen življenskih potrebščin Kapital 31.12.201 4 (preračun z rastjo indeksa cen 1.444.954 0,2 -2.890 -11.336 1.443.818 življenskih potrebščin)

Celotni kapital družbe je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če družba preneha delovati, pri čemer se velikost kapitala popravi glede na dosegljivo ceno čistega premoženja. Opredeljen je z zneski, ki so jih vložili lastniki, ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju ter odkupljeni lastni deleži in dvigi (izplačila).

2014 (€) 2013 (€) 14/13

90 Vpoklicani kapital 210.937 309.744 69 902 Osnovni kapital - kapitalski deleži 210.937 309.744

91 Kapitalske rezerve 1.075.846 524.645 205 916 Splošni prevrednotovalni popravek kapitala 1.075.846 524.645

92 Rezerve iz dobička 23.744 262.992 9 920 Zakonske rezerve 23.744 23.742

921 Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže 0 239.250 93 Čisti dobiček ali čista izguba 134.427 142.628 95 930 Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let 142.873 136.568 Čisti dobiček poslovnega leta 6.060 933 Čista izguba poslovnega leta 8.446 Oblikovanje rezerv za lastne deleže 932 Ostanek čistega dobička poslovnega leta 95 Presežek iz prevrednotovanja SKUPAJ 1.444.954 1.240.010 117 Vpoklicani kapital (210.937 EUR)

Osnovni kapital javnega podjetja znaša 210.935,67 EUR. Ustanoviteljici sta na osnovnem kapitalu javnega podjetja udeleženi z naslednjimi deleži: - Občina Idrija, na podlagi osnovnega vložka v višini 179.341,78 EUR, s 85,0220 % poslovnim deležem javnega podjetja - Občina Cerkno, na podlagi osnovnega vložka v višini 31.593,89 EUR, s 14,9780 % poslovnim deležem javnega podjetja

Stran 103 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

Kapitalske rezerve (1.075.846 EUR)

Kapitalske rezerve so se povečale za 551.202 EUR iz naslova:

- naknadno vplačilo Občine Idrija z odstopom terjatve v višini 452.394,28 EUR, iz naslova sredstev Občine Idrija v upravljanju, družbe Komunala do konca leta 2009 - umik lastnih poslovnih deležev družbe, odprava rezerv za lastne poslovne deleže v višini 239.250,03 EUR, ki jih je družba oblikovala pred plačilom kupnine za nakup umaknjenih poslovnih deležev. Skladno s 5. odstavkom 381. čl. ZGD-1 se oblikujejo kapitalske rezerve po 5. točki 1. odstavka 64. čl. ZGD-1 v višini 98.808,33 EUR (kar je enako vsoti osnovnih vložkov umaknjenih deležev)

Rezerve iz dobička (23.742 EUR)

Po 64. členu Zakona o gospodarskih družbah morajo zakonske rezerve dosegati 10 odstotkov osnovnega kapitala. Zakonske rezerve v obsegu 10 odstotkov predstavljajo 21.094 evrov, kar pa na dan 31.12.2014 zagotovljeno.

Čisti poslovni izid poslovnega leta (-8.446 EUR).

V poslovnem letu 2014 je podjetje poslovalo z izgubo v višini 8.446 evrov.

IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA

Naziv 2014 (€) 2013 (€) 14/13 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja -8.446 6.060 Spremembe presežka iz prevrednotenja neopredmetenih

sredstev in opredmetenih sredstev Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev,

razpoložljivih za prodajo Dobički in izgub, ki izhajajo iz prevedbe računovodskih izkazov v

tujini (vplivov sprememb deviznih tečajev)

Druge vsebine vseobsegajočega donosa

Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja -8.446 6.060

DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (428.814 EUR)

Druge dolgoročne poslovne obveznosti (428.814 EUR)

Če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki ustanoviti rezervni sklad za kritje bodočih stroškov rednega upravljanja. Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov . Sredstva vodi upravnik ločeno na posebnem računu. (Ur. l. RS št. 11/2004, v nadaljevanju Pravilnik o RS).

Obveznost na dan Obveznost na dan 14/13 31.12.2014 (€) 31.12.2013 (€) Dolgoročna obveznost za sredstva 428.814 381.029 rezervnega sklada Dolgoročna obveznost do občine Idrija 0 452.727 SKUPAJ 428.814 833.756 51

Stran 104 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (984.395 EUR)

Kratkoročni dolgovi so v knjigah izkazani z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki v primeru kratkoročnih poslovnih dolgov dokazujejo prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo ozirom obračunani strošek, odhodek ali delež v poslovnem izidu. Kratkoročnih dolgov do tujih oseb nimamo.

Kratkoročne finančne obveznosti (250.000 EUR)

Obveznost na dan Obveznost na 31.12.2013 Predmet pogodbe Št. pogodbe 31.12.2014 (€) Deželna banka Slovenije 84/13-KK/S 250.000 250.000 Nova Ljubljanska banka LD1229000083 / 30.613 Hypo leasing d.o.o. 4211151084 / 12.100 SKUPAJ 250.000 292.713

Kratkoročne obveznosti (559.054 EUR)

2014 (€) 2013 (€) 14/13

22 Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 577.821 400.843 145 220 Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi 577.821 400.843 23 Prejeti kratkoročni predujmi in varščine 293 15 195 24 Kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun 11.501 6.067 190 245 Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun 11.501 6.067 25 Kratkoročne obveznosti do zaposlencev 90.059 81.642 111 251 Kratkoročne obveznosti za čiste plače in nadomestila plač 54.744 48.130 Kratkoročne obveznosti za prispevke iz kosmatih plač in 253 18.769 15.852 nadomestil plač Kratkoročne obveznosti za davke iz kosmatih plač in nadomestil 254 10.237 7.745 plač 255 Kratkoročne obveznosti za druge prejemke iz delovnega razmerja 6.310 9.916 26 Obveznosti do državnih in drugih institucij 51.227 22.305 260 Obveznosti za obračunani DDV 31.512 199 264 Obveznosti za davek od dohodkov / 0 265 Obveznost za prispevke od plač 13.459 11.516 265 Obveznost za prispevke in davke od pogodb 1.714 364 265 Okoljske dajatve 2.245 0 Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij – 266 2.297 10.226 vodna povračila 28 Druge kratkoročne obveznosti 3.494 48.181 8 280 Kratkoročne obveznosti za obresti 1.237 1.175 285 Ostale kratkoročne poslovne obveznosti 2.256 47.006 SKUPAJ 734.395 559.054 132

Stran 105 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev (577.821 EUR)

Družba je v svojih knjigah izkazala kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanki, ki dokazujejo prejem materiala, blaga ali opravljeno storitev oziroma obračunani strošek, odhodek ali delež v poslovnem izidu. Svoje obveznosti poravnava v skladu z dogovorjenimi roki. Stanje teh obveznosti se je v primerjavi z lanskim letom povečalo za 45 %.

Družba ima svoje obveznosti do dobaviteljev razčlenjene po naslednjih kontih:

Obveznosti do dobaviteljev Konto 31.12.2014 (€) 31.12.2013 (€) I 14/13 Obveznosti do dobaviteljev za 220001 0 0 osnovna sredstva Obveznosti do dobaviteljev - 220000 577.821 400.843 ostalo SKUPAJ 577.821 400.843 145

Graf 11: mesečni prikaz gibanja obveznosti do dobaviteljev

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve (272.931 EUR)

Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške in kratkoročno odložene prihodke. Podlaga za knjiženje je lahko izdani račun, bančni izpisek ali kakšna druga listina. V spodnjih primerih so razmejeni prihodki na podlagi izstavljenega računa, storitev pa še ni bila opravljena in se bo izvajala v naslednjem poslovnem letu.

V tej postavki bilance stanja so izkazani kratkoročno odloženi prihodki iz naslova investicij v infrastrukturo

Predmet razmejitev Številka računa Vrednost računa (€) Sanacija opornega zidu v Ul.Carla Jakoba v Idriji 503/6-11 9.168 Obnova kanalizacije v Vodnikovi ul.v Idriji 504/6-11 16.421 Sanacija podpornega zida v Cankarjevi ul.v Idriji 603/11 2.752

Stran 106 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

Parkirišče Barbare podporni zid 350/6-13 30.700 Parkirišče Barbare podporni zid 351/6-13 35.217 Obnova zidov in pločnikov Prešernova ul.idrija 28/14-14 147.110

Pokopališka pristojbina Idrija 31.563

SKUPAJ 272.931

Stran 107 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

3. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA od 1.1.2014 do 31.12.2014

2014 (€) 2013 (€) I 14/13 1. Čisti prihodki od prodaje 4.313.215 4.436.905 98 a) Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu 4.313.215 4.436.905 b) Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu 0 0 Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane 2. 0 0 proizvodnje 3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0 34.827 Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi 4. 202.467 284.644 55 prihodki) A KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA 4.515.682 4.756.376 95 B POSLOVNI ODHODKI 4.520.499 4.756.975 95 5. Stroški blaga, materiala in storitev (3.074.570) (3.347.150) 92 Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški a) (637.349) (706.348) porabljenega materiala b) Stroški storitev (2.437.221) (2.640.802) 6. Stroški dela (1.202.158) (1.144.428) 105 a) Stroški plač (903.958) (862.524) b) Stroški socialnih zavarovanj (161.652) (155.666) c) Drugi stroški dela (136.548) (126.238) 7. Odpisi vrednosti (162.072) (185.895) 88 a) Amortizacija (132.760) (154.126) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih b) (11.909) 0 dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih (17.403) (31.769) 8. Drugi poslovni odhodki (81.699) (79.502) 103 9. Finančni prihodki iz deležev 0 0 a) Finančni prihodki iz deležev v družbah skupini 0 0 b) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družah 0 0 c) Finačni prihodki iz deležev v drugih družbah 0 0 č) Drugi prihodki iz drugih naložb 0 0 10. Finančni prihodki iz danih posojil 4.630 6.321 74 a) Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini 0 0 b) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 4.630 6.321 11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 5.987 21.266 29 a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini 0 0 b) Finančni prihodki iz poslovnih terajtev do drugih 5.987 21.266 12. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 0 0 13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti (21.170) (15.299) 139

Stran 108 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini 0 0 b) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank (21.170) (15.299) c) Finančni odhodki iz izdanih obveznic 0 0 č) Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 0 0 14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 0 0 a) Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini 0 0 Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih b) 0 0 obveznosti c) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 0 0 15. Drugi prihodki 24.581 10.321 689 16. Drugi odhodki (17.654) (15.950) 111 17. Davek iz dobička 0 0 18. Odloženi davki 0 0 19. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA -8.446 6.060 62

Obliko izkaza poslovnega izida določa zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 66. členu in Slovenski računovodski standardi (SRS 25). Gre za predpisan izkaz poslovnega izida, ki temelji na obliki, določeni s IV. direktivo Evropske unije.

Pri oblikovanju izkaza poslovnega izida smo upoštevali tudi posebnosti iz določil SRS 35, ki določa računovodsko spremljanje gospodarskih javnih služb.

Pripoznavanje prihodkov

Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku.

Poslovni prihodki Prihodki od opravljenih storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do finančnih prihodkov, so merjeni po prodajnih cenah storitev, ki so določene v cenikih. Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Prihodki se priznavajo na osnovi izdanih faktur na podlagi prodajnih cen, zmanjšanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje.

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE (4.313.215 EUR)

Čisti prihodki od prodaje so ustvarjeni s prodajo sledečih storitev:

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na Kto. 2014 (€) 2013 (€) I 14/13 domačem trgu 760000 Prihodki od prodaje proizvodov in storitev 1.979.471 2.307.436 86 760110 Oskrba s pitno vodo - OPV 468.957 433.280 109 760100 Omrežnina - vodovod 367.583 224.517 164 760211 Odvajanje voda - OČV 55.203 56.321 98 760221 Čiščenje voda - OČV 215.294 220.507 98 760210 Omrežnina - kanalizacija 193.069 167.019 116

Stran 109 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

760220 Omrežnina - ČN 68.474 48.299 142 760300 Ravnanje s komunalnimi odpadki - RKO 834.760 802.621 104 760310 Cena javne infrastrukture - RKO 2.510 0 760500 Pogrebna in pokopališka dejavnost - PPD 47.335 36.678 129 760600 Tržne storitve – upravljanje stnovanj 45.559 43.238 106 760291 Tržne storitve - ostalo 35.000 0 760 SKUPAJ 4.313.215 4.339.916 100

SUBVENCIJE, DOTACIJE, REGRESI, KOMPENZACIJE IN DRUGI PRIHODKI POVEZANI S POSLOVNIMI UČINKI (202.467 EUR)

Kto. 2014 (€) 2013 (€) I 14/13 761001 Vodno povračilo 19.637 52.361 38 768000 Drugi prihodki povezani s poslovnimi učinki 56.517 0 0 768001 Subvencija ZZZS 5.000 7.250 69 768100 Subvencija – omrežnina OPV 42.111 126.334 34 768210 Subvencija – omrežnina kanalizacija 24.865 74.595 34 768220 Subvencija – omrežnina ČN 6.995 20.984 34 768300 Subvencija – zbiranje RKO 14.215 0 769000 Prevrednotovalni poslovni prihodki 33.127 0 79 SKUPAJ 202.467 281.524 72

FINANČNI PRIHODKI IZ POSLOVNIH TERJATEV (10.617 EUR)

Finančni prihodki so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami v obliki obračunanih obresti. Finančni prihodki se priznavajo samo, kadar ne obstaja dvom glede njihove velikosti in poplačljivosti. Med prihodki so zamudne obresti priznane šele ob plačilu.

Kto. Finančni prihodki 2014 (€) 2013 (€) I 14/13 775000 Prihodki od depozitov 4.630 6.321 74 775002 Prihodki od zamudnih obresti 5.987 21.266 29 77 SKUPAJ 10.617 27.587 39

DRUGI PRIHODKI (24.587 EUR)

Kto. Drugi prihodki 2014 (€) 2013 (€) I 14/13 786000 Prejete odškodnine 17.033 2.533 673 787001 Prihodki iz prejšnjih obdobij 57 0 787002 Povračila sodnih stroškov 2.704 3.621 75 787009 Drugi prihodki 4.792 3.155 152 78 SKUPAJ 24.587 10.321 239

Stran 110 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

Stroški in odhodki

Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

Poslovni odhodki

Poslovne odhodke predstavljajo vsi stroški nastali v poslovnem letu, evidentirani po naravnih vrstah kot so stroški materiala, stroški storitev, amortizacija, stroški dela, drugi stroški.

Družba plače zaposlenih delavcev in druge stroške dela obračunava in izplačuje po Kolektivni pogodbi za komunalne dejavnosti. Stroški dela zaposlencev so v skladu s določili Kolektivne pogodbe za komunalne dejavnosti.

Poslovni odhodki se pripoznajo, ko se stroški ne zadržujejo več v vrednosti zalog.

Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid.

STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV (3.074.570 EUR)

2014 (€) 2013 (€) I 14/13 702 Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga 0 0 711 40 Stroški materiala 637.349 706.348 91 400 Stroški materiala 368.904 411.010 90 402 Stroški energije 170.773 202.066 85 Stroški nadomestnih delov za osnovna sredstva in materiala za 403 62.170 59.328 105 vzdrževanje osnovnih sredstev 404 Odpis drobnega inventarja in embalaže 17.125 17.078 101 Uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja zaradi 405 (943) (1.079) 88 ugotovljenih popisnih razlik 406 Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature 14.897 16.417 91 407 Drugi stroški materiala 4.423 1.527 290 41 Stroški storitev 2.437.221 2.640.802 93 410 Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev 1.379.173 1.615.873 86 411 Stroški transportnih storitev 38.332 49.788 77 Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem opredmetenih osnovnih 412 45.897 67.525 68 sredstev 413 Najemnine 743.620 686.522 109 414 Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 2.336 1.620 145 415 Stroški plačilnega prometa in bančnih storitev ter zavarovalne premije 82.027 51.653 159 416 Stroški intelektualnih in osebnih storitev 105.771 112.198 95 417 Stroški sejmov, reklame in reprezentance 11.939 6.867 174 Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z 418 28.126 48.756 58 dajatvami, ki bremenijo podjetje 419 Stroški drugih storitev 0 0

Stran 111 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

SKUPAJ 3.074.570 3.347.150 92

ODPISI VREDNOSTI (162.072 EUR)

Amortizacija (132.760 EUR)

Amortizacija je obračunana od izvirne nabavne vrednosti amortizarljivih sredstev, zmanjšana za ocenjeno preostalo vrednost. Osnovna sredstva se amortizirajo posamično. Uporablja se enakomerni časovni obračun amortiziranja.

Amortizacija je obračunana po stopnjah, ki so določene za posamezno osnovno sredstvo in se med obračunskim letom ne spreminjajo. Uporabljene amortizacijske stopnje so nižje ali enake tistim, ki so priznane kot davčni odhodek.

Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoložljivo za uporabo za opravljanje dejavnosti, za katero je namenjeno.

2014 (€) 2013 (€) I 14/13

43 Amortizacija 132.760 154.126 87 430 Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev 4.945 4.480 431 Amortizacija zgradb 11.411 11.069 432 Amortizacija opreme in nadomestnih delov 116.208 138.356 433 Amortizacija drobnega inventarja 196 221 72 Prevrednotovalni poslovni odhodki 29.312 31.769 93 Prevrednotovalni poslovni odhodki neopredmetenih 720 11.909 0 dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi 721 17.403 31.769 sredstvi, razen finančnih naložb in naložbenih nepremičnin 722 Prevrednotovalni poslovni odhodki stroškov dela 0 0 SKUPAJ 162.072 185.895 88

STROŠKI DELA (1.202.158 EUR)

2014 (€) 2013 (€) I 14/13

470 Plače zaposlencev 784.522 736.154 471 Nadomestila plač zaposlencev 119.436 126.370 472 Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev 14.503 14.504 Regres za letni dopust, bonitete, povračila in drugi prejemki 473 136.547 126.238 zaposlencev Delodajalčevi prispevki od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in 474 147.150 141.163 drugih prejemkov zaposlencev Druge delodajalčeve dajatve od plač, nadomestil plač, bonitet, 475 0 0 povračil in drugih prejemkov zaposlencev 476 Nagrade vajencem skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje 0 0 47 SKUPAJ 1.202.158 1.144.428 105

Stran 112 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

Konto Vrsta stroška AOP 2014 (€) 2013 (€) I 14/13 470,471 Stroški plač 140 903.958 862.524 472 Stroški pokojninskih zavarovanj 141 95.058 92.063 474 Stroški drugih socialnih zavarovanj 142 66.594 63.603 473 Drugi stroški dela 143 136.548 126.238 47 SKUPAJ 1.202.158 1.144.428 105

Komunalno podjetje je podpisnik kolektivne pogodbe za gospodarske javne službe na področju komunalnih dejavnosti. V skladu z določbami te kolektivne pogodbe in svojimi splošnimi akti je vsako delovno mesto razvrščeno v ustrezni tarifni in plačilni razred in ovrednoteno z ustreznim koeficientom, ki odraža razmerje do najenostavnejšega dela. Plača zaposlenega je sestavljena iz osnovne plače, dodatka za minulo delo ter dela plače na podlagi individualno ocenjene delovne uspešnosti. Dodatki k osnovni plači so v skladu z kolektivno pogodbo in internim pravilnikom.

Povprečna bruto plača na zaposlenega za leto 2014 je bila 1.459,95 EUR. Vsem upravičencem je bil izplačan regres za letni dopust v bruto znesku 789,15 EUR.

Direktor družbe je član uprave in prejema plačo na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi, ki jo je z njim sklenil predsednik NS. Direktor je za leto 2014 prejel v skladu s pogodbo še regres za letni dopust v bruto znesku 789,15 EUR in ni prejel nobenih sejnin, nagrad ali deležev v dobičku.

Stroški sejnin nadzornega sveta so v letu 2014 so znašali 1.288,21 EUR.

Leto 2014 Leto 2013 Leto 2012 Leto 2011 Leto 2010 Povprečna bruto plača 1.459,95 1.411,27 1.379,10 1.387,74 1.417,66 Regres 789,15 783,66 1.070,28 1.066,79 1.049,46

Struktura stroškov in poslovnih odhodkov

Vrsta stroška 2014 (€) 2013 (€) %14 %13 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 0 0 0 Stroški materiala 637.349 706.348 14 15 Stroški storitev 2.437.221 2.640.802 54 55 Stroški dela 1.202.158 1.144.428 26 24 Amortizacija 132.760 154.126 3 3 Prevrednotovalni poslovni odhodki 29.312 31.769 1 1 Rezervacije 0 0 0 0 Stroški obresti 21.170 15.299 0,5 0,5 Drugi stroški 81.699 79.502 1,5 1,5 SKUPAJ 4.541.669 4.772.274 100 100

Stran 113 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

Struktura stroškov v letu 2014

Stroški materiala

Stroški storitev

Stroški dela

Amortizacija

Prevrednotovalni poslovni odhodki Drugi stroški

Struktura stroškov v letu 2013

Stroški materiala

Stroški storitev

Stroški dela

Amortizacija

Prevrednotovalni poslovni odhodki Drugi stroški

Graf 12: struktura stroškov

FINANČNI ODHODKI (21.170 EUR)

Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Finančni odhodki se pripoznajo po obračunu ne glede na plačila, ki so povezana z njimi. Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavijo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi dolgovi ter v zvezi s finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve, če zmanjšanje njihove vrednosti ni krito s presežkom iz prevrednotenja kapitala.

Finančni odhodki 2014 (€) 2013 (€) I 14/13 741 Odhodki za obresti 21.170 15.299 74 Prevrednotenje dolgov 0 0 77 SKUPAJ 21.170 15.299 139

Stran 114 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

DRUGI ODHODKI (17.654 EUR)

2014 (€) 2013 (€) I 14/13 756 Denarne kazni in odškodnine 1.200 1.420 757 Drugi odhodki 16.454 14.530 75 SKUPAJ 17.654 15.950 111

ČISTI POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA

Prihodki 2014 (€) 2013 (€) %14 %13 Čisti prihodki iz prodaje in usredstvenih lastnih učinkov 4.313.215 4.436.905 94,8 93 Drugi prihodki od poslovanja 202.467 284.644 4,5 5 Usredstveni lastni proizvodi in storitve 0 34.827 0 0,8 Prihodki financiranja 10.617 27.587 0,2 0,7 Drugi prihodki 24.581 10.321 0,5 0,5 SKUPAJ 4.550.877 4.794.284 100 100

Odhodki 2014 (€) 2013 (€) %14 %13

Vrednost prodanih poslovnih učinkov 4.520.499 4.756.975 99 99 Odhodki financiranja 21.170 15.299 0,6 0,4 Drugi odhodki 17.654 15.950 0,4 0,6 SKUPAJ 4.559.323 4.788.224 100 100

ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

Vrsta dobička / izgube 2014 (€) 2013 (€) I 14/13 Dobiček / izguba iz poslovanja (4.817) (599) Dobiček / izguba iz financiranja (10.556) 12.288 Dobiček / izguba iz drugega poslovanja 6.927 (5.629) Davki 0 0 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (8.446) 6.060

DAVEK IZ DOBIČKA (0 EUR)

Družba Komunala d.o.o. v skladu z ZDDPO-2 za leto 2014 nima obveznosti plačila davka od dohodkov pravnih oseb, ker ne izkazuje dobička .

DELEŽ POSAMEZNIH DEJAVNOSTI V CELOTNI REALIZACIJI

Vrsta dejavnosti Realizacija 2014 Delež 2014 (%) Realizacija 2013 Delež 2013 (%) Skupna komunalna raba – SKR 998.932 22 1.364.195 29 Ravnanje s komunalnimi odpadki – RKO 1.032.217 23 1.013.528 21

Stran 115 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

Oskrba s pitno vodo – OPV 899.526 20 853.190 18 Odvajanje in čiščenje odpadne vode – OČV 580.997 13 598.578 13 Tržna dejavnost - TD 620.571 14 619.329 13 Pogrebna in pokopališka dejavnost – PPD 242.974 6 226.370 5 Tržna dejavnost – upravljanje stanovanj 45.559 2 43.238 1 Celotna realizacija 4.436.038 100 4.718.428 100

Graf 13: Delež posameznih dejavnosti v celotni realizaciji

Realizacija po dejavnostih

Skupna komunalna raba - SKR 22% Ravnanje s komunalnimi odpadki - RKO 23% Oskrba s pitno vodo - OPV 20% Odvajanje in čiščenje voda - OČV 13% Tržna dejavnost - TD 14%

V spodnji tabeli so prikazani doseženi prihodki pri izvajanju Gospodarskih javnih služb GJS in iz poslovanja v ostalih dejavnostih. (niso zajeti interni prihodki) Leto Dejavnost GJS Ostale dejavnosti Skupaj znesek delež (%) znesek delež (%) znesek delež (%) 2013 4.055.861 88 565.536 12 4.621.397 100 2014 3.754.647 86 631.130 14 4.385.777 100 I 14/13 93 112 95

Iz tabele je razvidno, da se je delež prihodkov ostalih dejavnosti v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 povečal za 12 odstotnih točk in je predstavljal približno 14 % vseh poslovnih prihodkov. Pri tem je pomembno poudariti, da pri prevzemanju del v okviru ostalih dejavnosti ves čas upoštevamo, da njihovo izvajanje ne sme okrniti osnovnega poslanstva podjetja – izvajanja GJS, torej zagotavljanja kakovostne oskrbe z javnimi dobrinami na našem področju. Želimo se obnašati racionalno in izkoristiti številne pozitivne učinke skladnega izvajanja tako GJS kot tudi ostalih dejavnosti (popolnejša izraba prostih zmogljivosti,…)

Stran 116 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

4. IZKAZ GIBANJA KAPITALA

Preneseni čisti Čisti poslovni izid Vpoklicani kapital Rezerve iz dobička poslovni izid poslovnega leta

Rezerve za Kapitalske Lastne Presežek iz lastne Druge Čisti Čista Skupaj rezerve delnice Statutar prevrednotenja Prenese Prenesena Osnovni Nevpoklicani Zakonske delnice in rezerve dobiček izguba in lastni ne ni čisti čista kapital kapital rezerve lastne iz poslovnega poslovn poslovni rezerve dobiček izguba poslovne dobička leta ega leta deleži deleže

Stanje konec prejšnjega A.1. poročevalskega obdobja 309.744 0 524.644 23.744 239.250 0 0 0 0 136.568 6.060 1.240.010 31/12/2013 a) Preračuni za nazaj 0 b) Prilagoditve za nazaj 0

Začetno stanje A.2. poročevalskega obdobja 309.744 0 524.644 23.744 239.250 0 0 0 0 136.568 6.060 1.240.010 01/01/2014

Spremembe lastniškega B.1. kapitala - transakcije z (98.807) 551.201 0 (239.250) 0 0 0 0 0 0 0 0 213.144 lastniki

Vpis vpoklicanega a) 0 osnovnega kapitala

Vpis nevpoklicanega b) 0 osnovnega kapitala

Vpoklic vpisanega c) 0 osnovnega kapitala

Stran 117 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

Vnos dodatnih vplačil č) 452.394 452.394 kapitala

Nakup lastnih delnic in d) (239.250) (239.250) lastnih poslovnih deležev

Odtujitev oziroma umik e) lastnih delnic in lastnih (98.807) 98.808 (239.250) 239.250 0 poslovnih deležev f) Vračilo kapitala 0 g) Izplačilo dividend 0

Izplačilo nagrad organom h) 0 vodenja

Druge spremembe i) 0 lastniškega kapitala

Celotni vseobsegajoči donos B.2. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 (8.446) (8.446) poročevalskega obdobja

Vnos čistega poslovnega a) izida poročevalskega (8.446) (8.446) obdobja

Sprememba presežka iz b) prevrednotnja 0 neopredmetenih sredstev

Sprememba presežka iz prevrednotnja c) 0 opredmetenih osnovnih sredstev

Sprememba presežka iz č) prevrednotenja finančnih 0 naložb

Stran 118 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

Druge sestavine d) vseobsegajočega donosa 0 poročevalskega obdobja

B.3. Spremembe v kapitalu 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6.060 (6.060) 0 0

Razporeditev preostalega čistega dobička a) primerjalnega 6.060 (6.060) 0 poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala

Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega b) obdobja na druge sestavine 0 kapitala po sklepu organov vodenja in nadzornega sveta

Razporeditev dela čistega dobička za oblikovanje c) 0 dodatnih rezerv po sklepu skupščine

Poravnava izgube kot č) 0 odbitne sestavine kapitala

Oblikovanje rezerve za lastne delnice in lastne d) 0 poslovne deleže iz drugih sestavin kapitala

Sprostitev rezerv za lastne delnice in lastne poslovne e) 0 deleže in razporeditev na druge sestavine kapitala f) Druge spremembe v kapitalu 0

D. Končno stanje 31/12 -2014 210.937 0 1.075.846 23.744 0 0 0 0 0 142.873 0 (8.446) 1.444.954

Stran 119 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

STROŠKOVNI OBRA ČUN ZA OBDOBJE 1.1.2014 DO 31.12.2014 KOMUNALA komunalno podjetje Idrija d.o.o. , Carl Ja koba ulica 4 , 5280 IDRIJA LETO 2014 ZAP. PRIHODKI, STROŠKI IN OPV O ČV RKO SKR PPD TRG ULP STROJI NABAVA PRODAJA UPRAVA KOMUNALA ŠT. ODHODKI OBRESTI IDRIJA Čisti prihodki od prodaje kto. 760000 1.236,84 17.097,94 180.732,09 998.932,19 195.639,36 585. 570,85 261,42 1.979.470,69 Čosti prihodki od prodaje-najemnine grobov kto. 760500 0,00 0,00 0,00 47.335,03 47.335,03 Čisti prihodki od prodaje-upravljanje stan. kto. 7606 00 0,00 0,00 0,00 45.559,43 45.559,43 Čisti prihodki od prodaje-VKS odpadki kto. 760300 0,00 0,00 834.760,40 834.760,40 Čisti prihodki od prodaje-VKS vodarina kto. 760110 468.957,49 0,00 0,00 468.957,49 Čisti prihodki od prodaje-VKS kanalš čina kto. 760211 0,00 55.203,09 0,00 55.203,09 Čisti prihodki od prodaje-VKS ČN kto. 760221 0,00 215.293,58 0,00 215.293,58 Omrežnina - OPV kto. 760100 367.582,87 0,00 0,00 367.582,87 Omrežnina - kanalizacija kto. 760210 0,00 193.068,50 0,00 193.068,50 Omrežnina - ČN kto. 760220 0,00 68.474,19 0,00 68.474,19 Omrežnina RKO kto. 760310 0,00 2.509,46 2.509,46 Subvencija OPV kto. 768100 42.111,40 0,00 0,00 42.111,40 Subvencija kanalizacija kto. 768210 0,00 24.865,12 0,00 24.865,12 Subvencija RKO kto. 760300 0,00 0,00 14.214,93 14.214,93 Vodno povra čilo kto. 761001 19.637,42 0,00 0,00 19.637,42 Subvencija ČN kto. 768220 0,00 6.994,64 0,00 6.994,64 Subvencija - drugo kto. 768000 0,00 0,00 0,00 61.507,69 61.507,69 Prihodki od odprave razmejitev kto. 760291 0,00 0,00 0,00 35.000,00 35.000,00 Prevrednotovalni poslovni prihodki kto. 769001 0,00 0,00 0,00 33.126,77 33.126,77 Usredstveni lastni proizvodi in storitve kto. 790000 0,00 0,00 0,00 0,00 1 POSLOVNI PRIHODKI 899.526,02 580.997,06 1.032.216,88 998.932,19 242.974,3 9 666.130,28 0,00 0,00 0,00 0,00 94.634,46 261,42 4.515.672 ,70 Strošek materiala kto 40 69.911,40 38.105,41 119.476,22 110.769,65 42.270,63 160. 136,53 0,00 62.972,91 0,00 0,00 33.705,82 0,00 637.348,57 Strošek storitev kto 41 59.986,04 30.267,28 153.950,63 604.706,79 74.439,58 258. 120,05 0,00 18.675,97 504,46 144,46 126.409,34 0,00 1.327. 204,60 Strošek storitev-Papir servis, Salamon kto.410000 0,00 0,00 376.013,86 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 ,00 376.013,86 Omrežnina OPV kto 413100 429.183,36 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 ,00 429.183,36 Omrežnina Kanal kto.413210 0,00 227.705,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0 ,00 227.705,00 Omrežnina ČN kto.413220 0,00 77.114,04 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0, 00 77.114,04 Amortizacija kto 43 11.592,44 2.095,93 6.121,11 40.995,29 5.618,45 12.690,86 0,00 30.129,90 149,55 115,88 23.250,83 0,00 132.760,24 Strošek dela kto 47 187.751,32 87.564,56 220.430,09 227.099,55 55.599,26 151 .742,76 62,25 21.671,30 17.153,90 22.245,08 210.837,88 0, 00 1.202.157,95 Vodno povra čilo kto.481001 63.007,87 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0, 00 63.007,87 Drugi stroški kto 48 998,57 158,51 687,62 813,79 251,81 40,40 0,00 1.538,67 0,00 0,00 14.201,88 0,00 18.691,25

2 STROŠKI DEJAVNOSTI 822.431,00 463.010,73 876.679,53 984.385,07 178.179,73 5 82.730,60 62,25 134.988,75 17.807,91 22.505,42 408.405,7 5 0,00 4.491.186,74 Strošek obresti kto 45 Strošek dejavnosti - STROJI prenos 25.971,57 16.672,92 35.035,17 45.567,76 5.684,95 17.965, 63 Prevrednotovalni poslovni odhodki kto 72 362,58 0,00 956,08 1.432,03 0,00 227,41 11.909,25 14.217,76 206,86 29.311,97

3 STROŠKI SKUPAJ 848.765,15 479.683,65 912.670,78 1.031.384,86 183.864,6 8 600.923,64 62,25 146.898,00 17.807,91 22.505,42 422.623 ,51 206,86 4.520.498,71 4 POSLOVNI IZID DEJAVNOSTI 50.760,87 101.313,41 119.546,10 -32.452,67 59.109,71 65. 206,64 -62,25 -146.898,00 -17.807,91 -22.505,42 -327.989 ,05 54,56 -4.826,01 Posredni stroški nabave prenos 3.148,44 2.021,20 4.247,19 5.524,01 689,17 2.177,91 Posredni stroški prodaje prenos 3.978,96 2.554,37 5.367,54 6.981,18 870,96 2.752,41 Posredni stroški uprave prenos 57.988,46 37.226,76 78.225,39 101.742,20 12.693,18 40.11 3,06 Posredni stroški obresti prenos 9,65 6,19 13,01 16,92 2,11 6,67 5 SPLOŠNI STROŠKI 65.125,51 41.808,51 87.853,13 114.264,32 14.255,41 45.05 0,05 0,00

7 POSLOVNI IZID -14.364,63 59.504,89 31.692,97 -146.716,99 44.854,29 20. 156,59 -62,25 -4.826,01 8 FINAN ČNI PRIHODKI kto 77 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 10.616,73 10.616,73 9 FINAN ČNI ODHODKI kto 74 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 21.170,42 21.170,42 10 DRUGI PRIHODKI kto 78 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 24.587,00 0,00 24.587,00 DRUGI ODHODKI kto 75 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 17.654,34 0,00 17.654,34

12 DOBI ČEK -14.364,63 59.504,89 31.692,97 -146.716,99 44.854,29 20. 156,59 -62,25 0,00 6.932,66 -8.447,04 13 DAVEK IZ DOBI ČKA kto 26 0,00 14 ČISTI DOBI ČEK -14.364,63 59.504,89 31.692,97 -146.716,99 44.854,29 20. 156,59 -62,25 0,00 6.932,66 -8.447,04

Stran 120 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

5. RAČUNOVODSKI KAZALNIKI

Vrednost v EUR Vrednost kazalnika INDEKS TEKOČE PRETEKLO TEKOČE PRETEKLO TEKOČE/ LETO LETO LETO LETO PRETEKLO 2014 2013 2014 2013 LETO

1. KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA

a) stopnja lastniškosti financiranja kapital 1.444.954 1.240.010 0,47 0,40 118 obveznosti do virov sredstev 3.131.094 3.100.558

b) stopnja dolgoročnosti financiranja kapital + dolgoročni dolgovi 1.873.768 2.073.766 0,60 0,67 90 obveznosti do virov sredstev 3.131.094 3.100.558

2. KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA

a) stopnja osnovnosti investiranja osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) 841.794 940.105 0,27 0,31 87 sredstva 3.131.094 3.100.558

b) stopnja dolgoročnosti investiranja dolg. sredstva (brez odloženih terjatev za 841.794 940.105 davek) 0,27 0,31 87 sredstva 3.131.094 3.100.558

3. KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA

a) kapitalska pokritost osnovnih sredstev kapital 1.444.954 1.240.010 1,72 1,32 131 osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) 841.794 940.105

b) neposredna pokritost kratkoročnih obveznosti (hitri

koeficient) likvidna sredstva 371.838 274.213 0,30 0,27 112 kratkoročne obveznosti 1.257.326 1.026.794

c) pospešena pokritost kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient)

Stran 121 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

likvidna sredstva + kratkoročne terjatve 1.637.197 1.528.139 1,31 1,49 88 kratkoročne obveznosti 1.257.326 1.026.794

d) kratkoročna pokritost kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) kratkoročna sredstva 2.289.300 2.159.567 1,82 2,10 87 kratkoročne obveznosti 1.257.326 1.026.794

5. KAZALNIKI GOSPODARNOSTI

a) gospodarnost poslovanja poslovni prihodki 4.469.165 4.756.376 0,99 0,99 100 poslovni odhodki 4.520.499 4.756.975

6. KAZALNIKI DONOSNOSTI

a) čista dobičkonosnost kapitala čisti dobiček v poslovnem obdobju 6.060 povprečna vr. kapitala (brez č.dobička 0 0,01 0 1.233.950 posl.obd.)

b) dividendnost osnovnega kapitala vsota dividend za poslovno obdobje 0 0 0,00 0 0 povprečna vrednost osnovnega kapitala 210.937 309.744 -

Stran 122 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

6. SODILA a. Razporejanje prihodkov iz poslovanja po dejavnostih

Temeljna podlaga za razporejanje prihodkov po dejavnostih je organizacijska shema družbe, iz katere so razvidne posamezne dejavnosti. Znotraj posameznih dejavnostih so oblikovana 6-mestna stroškovna mesta, ki predstavljajo posamezne gospodarske javne službe in druge dejavnosti ter delitev po občinah. Naša družba evidentira prihodke ločeno glede na izvajanje dejavnosti javnih gospodarskih služb in ločeno na storitve tržnih dejavnosti. Dejavnosti gospodarskih služb so:

- Oskrba s pitno vodo - OPV - Odvajanje in čiščenje odpadnih voda - OČV - Ravnanje s komunalnimi odpadki - RKO - Skupna komunalna raba - SKR - Pogrebna in pokopališka dejavnost - PPD - Tržna dejavnost - TD

Vsi prihodki iz poslovanja se razporejajo v obliki neposrednih prihodkov. Ti se preko delovnega naloga v okviru programa fakturiranja evidentirajo na temeljna stroškovna mesta glede na dejavnost in občino. Pri razporejanju prihodkov iz poslovanja po vrstah dejavnosti in po občinah ni večjih problemov.

Razporejanje stroškov po dejavnostih:

Razporejanje neposrednih stroškov dejavnosti: Pri nastajajočih stroških že v fazi likvidacije ugotavljamo zakaj je posamezni strošek nastal in na katero dejavnost se nanaša. V skladu s tem stroške knjižimo na pravilno stroškovno mesto in pri takšnem razporejanju stroškov je osnovno načelo vzporejanje prihodkov in odhodkov.

Kljub temu nekaterih stroškov, ki nastajajo v zvezi s temeljno dejavnostjo ni mogoče razporejati na določena stroškovna mesta znotraj te dejavnosti na podlagi knjigovodske listine, saj se nanašajo na izvajanje več dejavnosti. Takšne stroške knjižimo kot skupne stroške dejavnosti.

Razporejanje posrednih stroškov dejavnosti: Posredni stroški dejavnosti so stroški uprave in finančno računovodske službe. Imenujemo jih tudi splošni stroški družbe. Ti stroški se nanašajo na vse dejavnosti, ki jih izvajamo. Za delitev teh stroškov smo upoštevali določila iz Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih služb (Ur.l.RS, št. 63/2009). Sodilo za razporejanje splošnih stroškov po tem pravilniku je delež proizvajalnih stroškov posamezne dejavnosti v celotnih proizvajalnih stroških vseh dejavnosti, ki jih izvajamo.

Stran 123 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

PRILOGE - Pojasnila k izkazom (69. člen ZGD)

1. točka 1. odstavka 69. člena ZGD Metode, ki so bile uporabljene za vrednotenje posameznih postavk v računovodskih izkazih, in metode, ki so bile uporabljene za izračun odpisov vrednosti so navedene v računovodskem poročilu .

2. točka 1. odstavka 69. člena ZGD Družba nima naložb v drugih družbah.

3. točka 1. odstavka 69. člena ZGD Družba ni družbenik v drugi družbi, kjer bi neomejeno osebno odgovarjala za obveznosti te družbe.

4. točka 1. odstavka 69. člena ZGD Družba nima odobrenega kapitala oziroma ni pogojno povečala osnovnega kapitala.

5. točka 1. odstavka 69. člena ZGD Družba ima lastne deleže.

6. točka 1. odstavka 69. člena ZGD Družba nima izdanih delnic.

7. točka 1. odstavka 69. člena ZGD Družba ni izdala dividendne obveznice, zamenljive obveznice, obveznice s prednostno pravico do nakupa delnic oziroma druge vrednostne papirje.

8. točka 1. odstavka 69. člena ZGD Družba nima oblikovanih rezervacij.

9. točka 1. odstavka 69. člena ZGD Družba nima obveznosti z rokom dospelosti daljšim od petih let

10. točka 1. odstavka 69. člena ZGD Družba nima obveznosti, ki so zavarovane s stvarnim jamstvom in evidentiranje v ločenih evidencah še ni vzpostavljeno.

11. točka 1. odstavka 69. člena ZGD Družba nima finančnih obveznosti, ki niso izkazane v bilanci stanja in so pomemben podatek za oceno finančnega položaja družbe.

12. točka 1. odstavka 69. člena ZGD Družba nima operacij oziroma dejavnosti, ki niso izkazane v bilanci stanja, in njihov vpliv na družbo, njihovo tveganje ali koristi, ki iz njih izhajajo. Razkritja ne morejo vplivati na tveganja ali koristi za oceno finančnega stanja družbe.

13. točka 1. odstavka 69. člena ZGD Transakcije, ki jih je družba začela s povezanimi strankami, vključno z zneski takšnih transakcij, naravo razmerja s povezanimi strankami in drugimi podatki o transakciji, potrebnimi za razumevanje finančnega stanja družbe, če so te transakcije pomembne in niso bile opravljene pod običajnimi tržnimi pogoji. Podatke o posameznih transakcijah lahko družba prikaže v zbirni obliki glede na njihovo vrsto, razen kadar so za razumevanje učinka transakcij s povezanimi strankami potrebni ločeni podatki. Povezana stranka je tista oseba, ki je kot taka opredeljena v mednarodnih standardih računovodskega poročanja. Iz transakcij se lahko izvzamejo transakcije

Stran 124 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

med obvladujočo in odvisno družbo, če je obvladujoča družba imetnica vseh deležev odvisne družbe, razen če se z vrednostnimi papirji katere od družb trguje na organiziranem trgu

14. točka 1. odstavka 69. člena ZGD Razčlenitev čistih prihodkov od prodaje po posameznih področjih poslovanja družbe ali posameznih zemljepisnih trgih, če se glede organizacije prodaje proizvodov, ki so značilni za redno poslovanje, ali opravljanja storitev, ki so značilne za redno poslovanje družbe, posamezna področja poslovanja družbe ali posamezni zemljepisni trgi, na katerih posluje družba, med seboj pomembno razlikujejo. Teh podatkov ni treba razkriti, če bi zaradi tega družbi lahko nastala pomembnejša škoda, mora pa biti v prilogi k izkazom pojasnjeno, da je bilo zaradi navedenih razlogov opuščeno razkritje podatkov iz prvega stavka te točke;

15. točka 1. odstavka 69. člena ZGD Družba je imela na dan 31.12.2014 redno zaposlenih 49 oseb z naslednjo izobrazbeno strukturo:

Stopnja Št. Zap. št. izobrazbe zaposlenih 1 I Nedokončana osnovna šola 3 2 II Osnovna šola 10 3 III Skrajšan program srednjega izobraževanja 2 4 IV Srednja poklicna šola 13 5 V Srednja teh.šola in gimnazija 9 6 VI Višja strokovna 6 Magisterij znanosti, univerzitetna izobrazba, visoka 7 VII 6 strokovna izobrazba SKUPAJ 49

16. točka 1. odstavka 69. člena ZGD Členitev izkaza poslovnega izida je bila narejena po drugem odstavku 62. člena ZGD in pojasnila niso potrebna.

17. točka 1. odstavka 69. člena ZGD Družba ima oblikovane zakonske rezerve v višini 23.744 EUR.

18. točka 1. odstavka 69. člena ZGD Uprava v letu 2014 ni prejela nobenih dodatnih prejemkov.

19. točka 1. odstavka 69. člena ZGD Družba upravi v letu 2014 ni odobrila posojil.

Stran 125 od 127

Poslovno poročilo za leto 2014 [Računovodski izkazi]

20. in 21. točka 1. odstavka 69. člena ZGD Družba nima obvladujoče družbe.

22. točka 1. odstavka 69. člena ZGD Razkritje zneskov za revizorja: Strošek revidiranja v letu 2014 je znašal 8.100 Eur.

23. točka 294. člen ZGD Prejemki članov uprave-(individualna pogodba o zaposlitvi) v letu 2014 znašajo 52.898,28 EUR.

Stran 126 od 127

Stran 127 od 127