OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT (OPPN) BONETOVŠČE – FAJDIGOVŠČE

november 2009

Izdelal : ATELJE KOS, INES KOS S.P. INDUSTRIJSKA 5 5000 KAZALO VSEBINE OPPN

Poglavje I TEKSTUALNI DEL OPPN 1. Obstoječe stanje 2. Ureditveno območje OPPN 3. Skupno vplivno območje pričakovanih vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji 4. Meja OPPN 5. Umestitev načrtovane gradnje v prostor 6. Prometna ureditev 7. Meteorna kanalizacija in odvodnja 8. Vodovod in hidrantno omrežje 9. Fekalna kanalizacija 10. Elektro omrežje 11. Telefonsko omrežje 12. Plinovodno omrežje 13. Geotehnična presoja 14. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanja narave in varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo dobrin 15. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 16. Načrt parcelacije 17. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta

Poglavje II PRILOGE OPPN 1. Izvleček iz strateškega prostorskega akta občine - program piprave 2. Smernice nosilcev urejanja prostora 3. Ocena stroškov za izvedbo OPPN

Poglavje III TEKST ODLOKA OPPN

Poglavje IV. KARTOGRAFSKI DEL

NAČRTI NAMENSKE RABE PROSTORA (izsek iz prostorskega plana MONG) m 1:5000

UREDITVENO OBMOČJE (izris meje območja na zemljiško katastrskem načrtu) S SEZNAMOM LASTNIKOV IN PARCEL ZA OBMOČJE OPPN m 1:2000

PRIKAZ PROSTORSKE UREDITVE:

0. GEODETSKI NAČRT m 1:2000 1. INŽENIRSKO GEOLOŠKA PRESOJA m 1:2000 2. PREDLOG PARCELACIJE m 1:1000 3. ZAZIDALNA SITUACIJA m 1:1000 4. ZBIRNA SITUACIJA KOMUNALNIH VODOV m 1:1000 5. CESTNO OMREŽJE Z METEORNO KANALIZACIJO m 1:1000 6. ELEKTRO, TK IN KTV OMREŽJE m 1:1000 7. VODOVOD IN KANALIZACIJA m 1:1000

PODATKI O PROJEKTANTIH IN ODGOVORNIH PROJEKTANTIH ZA POSAMEZNE SESTAVNE DELE OPPN

Ines Kos s.p. • Urbanistična Projektant: ATELJE KOS, zasnova: Industrijska 5, 5000 Nova Gorica 05 33 05 471, [email protected]

……………………………………………. (naziv, naslov, telefon, e-pošta)

Odgovorni Ines KOS univ. dipl. inž. arh. ZAPS 0347 A projektant:

……………………………………………. (ime in priimek, strokovna izobrazba, identifikacijska številka, osebni žig, podpis)

• Zasnova Projektant: PROJEKT d.d. cestnega omrežja in Kidričeva 9a, 5000 Nova Gorica meteorne 05 338 00 00, [email protected] ……………………………………………. kanalizacije: (naziv, naslov, telefon, e-pošta) Odgovorni

projektant: Rajko VECCHIET univ. dipl.inž. grad. IZS G 0652

……………………………………………. (ime in priimek, strokovna izobrazba, identifikacijska številka, osebni žig, podpis)

Projektant: • Zasnova ERDADO, Furlan David s.p. električnega, TK Ul. Vena Pilona 29, 5270 AJDOVŠČINA in KTV omrežja: 05 36 81 433, [email protected]

……………………………………………. (naziv, naslov, telefon, e-pošta)

David FURLAN el.teh. E-9035 Odgovorni projektant: …………………………… (ime in priimek, strokovna izobrazba, identifikacijska številka, osebni žig, podpis)

Projektant: Ines Kos s.p. • Zasnova ATELJE KOS, vodovoda in Industrijska 5, 5000 Nova Gorica fekalne 05 33 05 471, [email protected] kanalizacije: ……………………………………………. (naziv, naslov, telefon, e-pošta) Odgovorni projektant: Igor SAPUNDŽIĆ univ. dipl.inž. grad. IZS G 1866

……………………………………………. (ime in priimek, strokovna izobrazba, identifikacijska številka, osebni žig, podpis)

IZJAVA ODGOVORNEGA PROSTORSKEGA NAČRTOVALCA OPPN Št. 1/2007 OPPN

Izjavo podajam v skladu z 38. in 39. členom ZAKONA O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU (Uradni list. 33/2007) Izjavljam, da je Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) BONETOVŠČE - FAJDIGOVŠČE izdelan v skladu s prostorskimi akti in drugimi predpisi, ki se nanašajo na predvideno prostorsko ureditev in veljajo na območju OPPN.

Odgovorni vodja projekta: Ines KOS univ. dipl. inž.arh. ZAPS 0347 A

Nova Gorica, marec 2008

IZJAVA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA ZASNOVE VODOVODA IN FEKALNE KANALIZACIJE OPPN BONETOVŠČE - FAJDIGOVŠČE

št. projekta:1/2007 OPPN

Odgovorni projektant zasnove vodovoda in fekalne kanalizacije Igor SAPUNDŽIĆ

I Z J A V L J A M

Da je zasnova vodovoda in fekalne kanalizacije izdelana skladno:

• s posebnimi strokovnimi podlagami, veljavno zakonodajo in predpisi ter elaborati, ki so bili izdelani za potrebe načrtovanja,

• s prostorskimi akti, ki se nanašajo na predvideno ureditev in veljajo na območju lokacijskega načrta,

• s smernicami, pogoji in mnenji nosilcev urejanja prostora.

Nadalje izjavljam, da so bile upoštevane pri načrtovanju vodovoda in fekalne kanalizacije vse ustrezne bistvene zahteve in da je zasnova izdelana tako, da omogoča zanesljivo obdelavo kasnejših vrst projektne dokumentacije.

Št. projekta 1/2007 OPPN

Nova Gorica, februar 2009 Igor SAPUNDŽIĆ, udig

IZJAVA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA ZASNOVE ELEKTRIČNEGA, TK IN KTV OMREŽJA OPPN BONETOVŠČE FAJDIGOVŠČE

št. projekta :1/2007 OPPN

Odgovorni projektant zasnove vodovoda in fekalne kanalizacije David FURLAN

I Z J A V L J A M

Da je zasnova električnega, TK in KTV omrežja izdelana skladno:

• s posebnimi strokovnimi podlagami, veljavno zakonodajo in predpisi ter elaborati, ki so bili izdelani za potrebe načrtovanja,

• s prostorskimi akti, ki se nanašajo na predvideno ureditev in veljajo na območju lokacijskega načrta,

• s smernicami, pogoji in mnenji nosilcev urejanja prostora.

Nadalje izjavljam, da so bile upoštevane pri načrtovanju električnega, TK in KTV omrežja vse ustrezne bistvene zahteve in da je zasnova izdelana tako, da omogoča zanesljivo obdelavo kasnejših vrst projektne dokumentacije.

Št. projekta 1/2007 OPPN

Nova Gorica, februar 2009 David Furlan el.teh.

IZJAVA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA ZASNOVE CESTNEGA OMREŽJA IN METEORNE KANALIZACIJE OPPN BONETOVŠČE FAJDIGOVŠČE

št. projekta :1/2007 OPPN

Odgovorni projektant zasnove vodovoda in fekalne kanalizacije Rajko VECCHIET

I Z J A V L J A M

Da je zasnova cestnega omrežja in meteorne kanalizacije izdelana skladno:

• s posebnimi strokovnimi podlagami, veljavno zakonodajo in predpisi ter elaborati, ki so bili izdelani za potrebe načrtovanja,

• s prostorskimi akti, ki se nanašajo na predvideno ureditev in veljajo na območju lokacijskega načrta,

• s smernicami, pogoji in mnenji nosilcev urejanja prostora.

Nadalje izjavljam, da so bile upoštevane pri načrtovanju cestnega omrežja in meteorne kanalizacije vse ustrezne bistvene zahteve in da je zasnova izdelana tako, da omogoča zanesljivo obdelavo kasnejših vrst projektne dokumentacije.

Št. projekta 1/2007 OPPN

Nova Gorica, februar 2009 Rajko VECCHIET udig OCENA STROŠKOV

Cestno omrežje 2.735.150,00 Meteorna kanalizacija 736.340,00 Vodovod 779 780,00 Kanalizacija 936 300,00 Elektro omrežje 306 000,00 Javna razsvetljava 217 000,00 Telefon 194 000,00

Skupaj brez DDV 5 904 570,00

DDV 1 180 914 ,00

SKUPAJ Z DDV 7 085 484,00

OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT (OPPN) BONETOVŠČE – FAJDIGOVŠČE

1. OBSTOJEČE STANJE

_Pozidava Območje Bonetovšča in Fajdigovšča predstavlja terasasto strukturiran teren na pobočju Škabrijela, ki zaradi svojih kvalitet: osončenosti, kvalitetnega zelenega ambienta, atraktivnosti prostora, bližine centra mesta in prometne dostopnosti, predstavlja potencialni prostor za širjenje individualne stanovanjske pozidave. Na območju že obstajajo starejši ruralno oblikovani zaselki. Proces novejše pozidave je pričel najprej z nelegalno pozidavo, izraženo pretežno v obliki degradacijskih pojavov: gradnja provizorijev, spreminjanje enovitih kmetijskih površin in neurejenih komunalnih naprav. To povzroča potencialno nevarnost onesnaženja nižje ležečih vodnih virov in zdrsov terena ter drugih negativnih vplivov.

_Naravne danosti Naravne danosti so pomembne za opredelitev omejitvenih in usmerjevalnih izhodišč urejanja območja. Te so: morfološke danosti, klimatske danosti, vegetacija, kmetijske površine, hidrološko inženirsko geološke razmere. Potrebno je upoštevati sledeče omejitve: zaščito vodooskrbnih rezervatov, omejitve zaradi nestabilnosti terena, zaščito gozdnih in kmetijskih površin.

_Usmeritve in cilji Glavne usmeritve in cilji so: sanacija območja in zmanjšanje negativnih ter motečih vplivov na okolje, varovanje gozdnih in kmetijskih površin, zaščita kulturne in naravne dediščine. Pojav počitniških hišic se zaradi bližine mesta spremeni v stanovanjsko gradnjo. Ob upoštevanju vseh omejitvenih faktorjev, predvsem obstoječega vzorca razpršene pozidave, nova pozidava s stanovanjskimi objekti zaokrožuje obstoječo pozidavo v obliki med seboj ločenih zaselkov. Ohranja se pretežno stanovanjski značaj pozidave, dopušča se lahko le kmetijsko naravnane programe. Servisna dejavnost se usmerja v vozlišča območja.

_Pogoji za organizacijo dejavnosti in namensko rabo površin Z opredelitvijo površin za pozidavo, ki bo koncipirana na zaokroževanju obstoječe in nove gradnje v zaokrožena poselitvena območja, bo preprečena razpršena predmestna pozidava. Glede na specifično lego območja in morfološko razgibanost površin bo potrebno racionalizirati prometni sistem, pomembne so tudi peš prometne povezave, tako med posameznimi zaselki, kot tudi peš tranzit iz centra mesta proti sprehajalnim ciljem v več pomenskem vozlišču naravnega amfiteatra na Bonetovšču.

2. UREDITVENO OBMOČJE OPPN

Celotno območje OPPN meri cca 33,00 ha in leži v katastrski občini . Pravno podlago za izdelavo predstavlja programska zasnova za LN, kot element prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Nova Gorica, in sprejeta stališča do pripomb in predlogov javnosti, danih v času javne razgrnitve osnutka OPPN Bonetovšče Fajdigovšče na seji 20. novembra 2008.

3. SKUPNO VPLIVNO OBMOČJE PRIČAKOVANIH VPLIVOV IN POVEZAV PROSTORSKE UREDITVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI

OPPN Bonetovšče – Fajdigovšče je v PUP del območja urejevalne enote KR 1.7. Meja v PUP ni enaka meji, ki jo predvideva OPPN Bonetovšče – Fajdigovšče, ampak se na nekaterih delih razširi, predvsem zaradi gradnje ceste do določenih parcel na tem območju. Zaradi strmega območja je potrebno za umestitev nove ceste širše območje. Lastniki zemljišč na zahodnem delu območja so predlagali dostop do njihovih zemljišč, ki so primerna za gradnjo s cesto, ki je izven območja OPPN Bonetovšče Fajdigovšče, je pa v isti urejevalni enoti. Pred izvedbo dostopne ceste do skupine novih gradenj je potrebno izdelati projekt nove ceste. Priključitev na fekalno kanalizacijo je izven območja OPPN vendar v isti urejevalni enoti. Črpališče Jerebica, ki je potrebno za izgradnjo vodovoda na tem območju, pa je izven te urejevalne enote.

4. MEJA OPPN

Območje OPPN Bonetovšče - Fajdigovšče nima vidnih fizičnih meja. Na zahodni in severni stran ga razmejujejo lokalne makadamske poti, ki so neprimerne za vožnjo zaradi prevelikega naklona in slabega vzdrževanja. Na vzhodnem delu poteka meja nekaj časa po Brestnikovem potoku, nato pa zaradi zaselka Fajdigovšče preide za obstoječo pozidavo tega območja. Meja za naseljem se ponovno obrne proti jugu in poteka po zemljiških parcelah, ki so razmejene tako, da so v območju obdelane, izven območja pa so neobdelane – zarasle površine z gozdom. Na južnem delu meja poteka po robu ravninskega predela Fajdigovšča, vendar obide stanovanjsko hišo, ki je že zgrajena na tem vizualnem izpostavljenem klifu. Zatem se spusti po pobočju navzdol, objame obstoječo kmetijo in preide na obstoječo lokalno cesto, ki vodi do obstoječe ceste, ki povezuje Bonetovšče in Fajdigovšče. Pod obstoječo cesto, ki vodi na Bonetovšče se meja obrne po naravnemu jarku in preide do ceste na Kekec.

Meja po parcelnih številkah: Zunanji obod meje območja (v smeri urinega kazalca) poteka v k.o. Kromberk po parcelnih mejah: - Po vzhodnem robu parcele št. 1302/1 (cesta na Kekec) nato na zahodni vogal parcele 460 preko parcele št. 459/5. Na vzhodnem vogalu meja prečka parcelo 459/2 in preide na zahodni rob parcele št.1302/4 (javna pot). Na robu s parcelo št. 464/2 se meja obrne, prečka parcele št. 464/1 in 1339/2 do vogala parcele št. 518/3, po J delu parcele 518/1, nato preko te parcele do vogala s parcelo št. 519, po celotni JZ stranici parcele 519 do parcele št. 520/2, nato do SZ roba parcele št. 1307/3 (javna pot). Meja zatem poteka po SZ strani te poti, preide na parcelo št. 1307/7, nato objame parcelo št. 549 in parcelo št. 1398, ponovno preide na SZ stranico parcele št. 1307/7 in nato na SZ stranico parcele št. 1307/8 in nato 1304/2, nato na severno stranico parcele št. 1307/5, nato po SV stranici parcele št. 1304/1 in parcele št. 1359, - po vzhodni stranici parcele št. 1338/3 (vodotok) do vogala s parcelo št. 496/3. Po notranji delitvi parcele 496/3, nato preko parcele št. 496/1, nato po V stranici parcele št. 495/2 preko parcele št. 494/3, parcele št. 494/1 in parcele št. 498/7, - prečka parcelo št. 1302/11, parcelo št. 198/4 in poteka po S stranici parcele št. 1293 (javna pot), - po notranji delitvi parcele št. 213, po V meji parcele št. 217/9, 217/1 in 216/2, preko parcele 217/3 na vzhodno stranico parcele 217/10, nato parcele 217/6 in jugovzhodno stranico parcele št. 223/3. Na zahodnem delu preide na vogal vmesne delitve parcele št. 223/5. To parcelo obide in poteka po južni meji parcele št. 222/3, prečka vmesno delitev 223/5. Objame parcelo 218/2. Prečka parcelo št. 1296 (javna pot), poteka po južni stranici parcele št. 333/3, prečka parcelo št. 333/7 in parcelo št. 333/1 in gre na spodnjo stranico parcele št. 1300/1, pri tem vstavi še del parcele št.345/1. Pri prečkanju vodotoka, parcele št. 1338/1, preide meja na zahodno in severno stranico te parcele do vogala s parcelo št. 478. To parcelo objame, ponovno preide na parcelo št. 1338/1, zatem pa po južnem robu parcel št. 482, 481/5, 481/4, 481/3, 479/2 in 465/2. Delno prečka parcelo št. 465/3 do vogala s parcelo št. 468/1. Meja nato poteka po vzhodni stranici parcel št. 469/2, 470, 472/1, 472/3, 473/1 in nato preide do parcele št. 1302/1 (cesta na Kekec), kjer se je meja začela.

5. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

Zaradi geološke ogroženosti področja je potrebna previdnost pri pozidavi tega območja. Vsaka gradnja na tem območju se mora priključiti na kanalizacijo in meteorno vodo, tako da področje ne bo še dodatno ogroženo. Nove parcele, ki bodo namenjene za gradnjo stanovanjske hiše in se bodo parcelirale na tem območju, morajo biti velikosti vsaj 1000 m2, tako da ne bo prišlo do prevelike zgostitve pozidave. Na obstoječih parcelah (parceliranih pred izdelavo lokacijskega načrta), ki so manjše kot 1000 m2, je možna prav tako gradnja stanovanjskega objekta v velikosti, ki jo na parceli dopuščajo njene danosti. Celotno območje je namenjeno gradnji stanovanjskih hiš z možnostjo mirne, za okolje nemoteče dopolnilne dejavnosti. Vsaka stanovanjska enota mora imeti na parceli zagotovljena tri parkirna mesta. Avtomobili ne smejo na cesto vzvratno, temveč morajo vozniki na parceli obračati svoja vozila.

Pozidava: Območje je zelo razgibano in močno vizualno izpostavljeno v odnosu do Nove Gorice. Pozidava območja mora biti zaradi tega primerno oblikovno integrirana v širši mestni prostor. Pozidani bodo predvsem konveksni predeli območja, zato gradnja v višino ni zaželena. Novi objekti bodo vstavljeni v ta zeleni predel mesta, zato bi bilo zaželeno, da je tudi ta del mesta oblikovan kot obstoječa gradnja – gradnja v zaselkih. Med njimi naj se ohranjajo zelene površine v obliki kmetijskih površin in gozda. Na območju so parcele z obstoječimi objekti, ki se delijo na parcele ob obstoječih objektih na stabilnem terenu in na parcele ob obstoječih objektih na nestabilnem terenu. Nove parcele pa so parcele, na katerih ni nobenega objekta in na katerih je predvidena gradnja. Te nove parcele označene s številko so na stabilnem terenu.

Nove parcele Na območju OPPN Bonetovšče Fajdigovšče so nove parcele za gradnjo od št. 1 – 50 in parcele ob obstoječih objektih. Parceli 1 in 2 sta delno na stabilnem terenu, zato sta primerni za gradnjo. Postavitev objekta je nujna na geološko stabilnem terenu. (na vzhodnem delu parcele) Parcele 3,4,5,6 so parcele istega lastnika zato je dostop do njih urejen le na parceli št. 3. Do ostalih parcel si bo lastnik uredil dostop po svojih parcelah. Parcela 10 ima svojo dostopno pot do javne poti. Parcela 11 je tako kot parceli 1 in 2 delno na stabilnem terenu. Zato je potrebno stanovanjski objekt postaviti na geološko stabilen teren. (na vzhodnem delu parcele) Parcela 12 je delno na stabilnem terenu. Stanovanjski objekt je potrebno postaviti na zahodni del parcele po navodilih geomehanika. Parcele od št. 15-19 si bodo na severni strani uredile servisni dostop, ki bo potekal tudi do parcele št. 23 ki je brez dostopa. Parcela št. 23 je predvidena za gradnjo, če si bo uredila dostop. Za skupino hiš od št. 34 – 42 je urejena nova dostopna pot, ki je urejena izven območja OPPN Bonetovšče Fajdigovšče. Priključek do lokalne ceste je prav tako izven območja OPPN Bonetovšče Fajdigovšče. Pri izdelavi projekta (PGD) za gradnjo te dostopne ceste glede na to da le-ta poteka izven območja OPPN, lahko projektant lokacijo ceste z vso komunalno infrastrukturo v njej tudi spremeni, če jo strokovno utemelji in pridobi soglasje Oddelka za okolje in prostor. Na parceli št. 43 bodo lahko poleg stanovanjskih objektov postavljeni tudi gospodarski prostori zaradi dejavnosti investitorja (Kmetijstvo).

Nove parcele, ki bodo namenjene za gradnjo stanovanjske hiše in se bodo parcelirale na tem območju, morajo biti velikosti vsaj 1000 m2, tako da ne bo prišlo do prevelike zgostitve pozidave. Obstoječe parcele (parcelirane pred izdelavo lokacijskega načrta), ki so manjše kot 1000 m2, dovoljujejo gradnjo stanovanjskega objekta v velikosti, ki jo na parceli dopuščajo njene danosti. Celotno območje je namenjeno gradnji stanovanjskih hiš z možnostjo mirne, za okolje nemoteče dopolnilne dejavnosti.

Obstoječe parcele, večje od 1000 m2 morajo imeti 4,00 m nepozidan pas okrog parcelnih mej. Objekt je postavljen kjerkoli na tem zazidljivem območju. Obstoječe parcele, manjše od 1000 m2, pa morajo imeti zavezujoč odmik 4,00 m od ceste, medtem ko se odmik proti sosedom mejašem lahko zmanjša z njihovim soglasjem. Gradnja v tem 4,00 m pasu mora biti projektirana z upoštevanjem Pravilnika o požarni varnosti v stavbah in TSG 1 – 2005.

Parcele (z obstoječimi objekti ali pa nove parcele), ki so trenutno večje od 1000 m2 se lahko razdelijo tako, da je vsaka nadaljnja prav tako večja od 1000 m2 in je to nova parcela.

_Parcele ob obstoječih objektih na stabilnem terenu na njih je možna gradnja. Odmiki od sosednjih parcel so v soglasju s sosedom lahko manjši od 4,00 m. Odmiki od ceste so 4,00 m, razen tam, kjer bo prizidava k obstoječemu objektu in je odmik obstoječega objekta manjši od 4,00 m ali terenske razmere zahtevajo drugačno lokacijo objektov.

_Parcele ob obstoječih objektih na nestabilnem terenu na njih je možna le rekonstrukcija obstoječih objektov. Pred začetkom gradnje je potrebno mnenje geologa o nameravani gradnji.

_Etažnost bodočih objektov na celotnem območju OPPN Bonetovšče Fajdigovšče: Višina objekta je število etaž nad terenom na najvišji fasadi objekta. K + P + 1 KLET – po ZGO -1B – maksimalno 1 klet PRITLIČJE – po ZGO -1B PODSTREŠJE je prostor pod poševno streho, ki je lahko tudi bivalni, če je dovolj višine višina kapnega zidu maksimalno 1,20 m.

Kote pritličja bodočih stanovanjskih objektov niso določene, prav tako tudi njihova umestitev na parcelo. Zazidana površina na vsaki parceli je največ 300,00 m2.

Kota bodočega objekta in uvoza naj se določi logično na bodočo cesto.

Vsak objekt mora imeti minimalno tri parkirna mesta.

_Cestni priključki na parcelo na celotnem območju OPPN Bonetovšče Fajdigovšče: Cestni priključki na parcelo niso podani. Odločitev, s katere strani se bo objekt priključil na cesto, je prepuščena presoji investitorja oz. projektanta. Načeloma ima vsaka parcela en priključek v širini 3,00 m. Kote bodočega priključka morajo biti skladne z rekonstruirano cesto.

_Mejni zidov na celotnem območju OPPN Bonetovšče Fajdigovšče: Gradnja podpornih zidov, mejnih zidov do parcelne meje v soglasju z lastnikom sosednjega zemljišča. Gradnja podpornega zidu ob cesti – v soglasju z upravljavcem ceste.

_Zelene površine na celotnem območju OPPN Bonetovšče Fajdigovšče: Zasnova krajinske ureditve mora v največji možni meri ohranjati obstoječe stanje tako, da so vstavljeni objekti med zelene površine v obliki kmetijskih površin in gozda. Ustvarjati mora ugodne mikroklimatske pogoje in čim večjo pestrost ambientov znotraj naselja. Za ozelenitev se uporablja zgolj avtohtone drevesne vrste. V čim večji meri je potrebno ozeleniti tudi funkcionalna zemljišča objektov. Posebno pozornost je potrebno posvetiti ozelenitvi opornih zidov cest in ozelenitvi prostora ob ekoloških otokih (vizualna in senčna bariera).

Vsaka nova parcela nad 1000 m2 mora imeti minimalni faktor zelenih površin (Z) 0,5.

Novogradnja se mora priključiti na: cesto, kanalizacijo, meteorno kanalizacijo, vodovod in elektro infrastrukturo. Obstoječi objekti v OPPN se morajo obvezno priključiti na meteorno in fekalno kanalizacijo.

Priključitev na ostalo infrastrukturo je prostovoljna.

Komunalna infrastruktura se lahko gradi tudi fazno. Priključek na kanalizacijo in vodovod so fiksni. Zaključene celote se lahko gradijo ločeno. Posamezne skupine hiš lahko zgradijo komunalno infrastrukturo do svojih novih objektov tako, da bo možno nadaljnje priključevanje za ostale investitorje. Za vse investitorje, ki imajo predvidena črpališča fekalnih odplak, lahko spremenijo potek fekalij v gravitacijsko, če predvidijo drugačen potek fekalij in pridobijo služnosti vkopanega komunalnega voda po parcelah po katerih bodo potekala.

6. PROMETNA UREDITEV

Ureditveno območje je potrebno opremiti z ustrezno cestno komunikacijo.

Območje se prometno naveže na jugozahodnem vogalu na ulico Damber oziroma na Kekčevo pot ter na južnem robu na traso bodoče priključne ceste, ki je predvidena iz smeri Ulice Vinka Vodopivca.

Znotraj območja je predvidena ureditev glavnih dostopnih in ostalih dostopnih cest (delovne oznake Cesta 1, Cesta 2…..). Normalna širina vozišča obravnavanih cest znaša 5.5 m za pomembnejše odseke in 4.5 m za manj frekventne.

Vse ceste se opremijo z bankinami minimalne širine 0.75 m. Bankine se ustrezno razširijo za potrebe urejanja varnostnih ograj.

Znotraj območja se vzdolž dostopnih cest uredijo enostranski peš hodniki širine 1.55m na pomembnejših povezavah oziroma 1.20m na manj pomembnih.

Rešitev prometne ureditve je razvidna v kartografskem delu OPPN.

6.2 Opis prometne ureditve

Glavno dostopno cesto predstavlja Cesta 1, ki poteka od razcepa ulice Damber in Kekčeve poti na nadmorski višini cca 193 m.n.m. pretežno po obstoječi trasi preko južnega in osrednjega dela do območja Bonetovšče. Trasa se zaključi na nadmorski višini cca 272 m.n.m. in sicer na zahodnem robu obravnavanega območja.

Cesta 2 predstavlja krajši slepi odsek dostopne ceste na zahodu od odcepa s Kekčeve poti do nadmorske višine cca 233 m.n.m.

Cesta 3 je predvidena ob južnem robu, odcepi se od Ceste 1 in predstavlja zgornji odsek bodoče povezovalne ceste preko pobočja Škabrijela. Povezovalna cesta naj bi potekala iz smeri Ulice Vinka Vodopivca.

Cesta 4 se odcepi z območja Bonetovšča in predstavlja slepo dostopno cesto za predel Fajdigovšče.

Cesta 5 s priključnim krakom predstavlja krajši odsek na območju Bonetovšča.

Cesta 6 se od Ceste 1 na višini cca 277 m.n.m. usmeri proti višje ležečim predelom vse do višine cca 323 m.n.m. Na traso Ceste se navezujeta še Cesta 7 in posredno Cesta 8, ki se urejata vse do nadmorske višine cca 355 m.n.m.

Normalna širina vozišča Ceste 1 (do odcepa Ceste 6), Ceste 6 (do odcepa Ceste7) in Ceste 3 znaša 5.50 m. Na navedenih odsekih je predviden enostranski pešhodnik širine 1.55m.

Ostali odseki so predvideni v normalni širini vozišča 4.5m in z enostranskim pešhodnikom 1.20m. Vse ceste se opremijo z bankinami minimalne širine 0.75 m. Bankine se ustrezno razširijo za potrebe urejanja varnostnih ograj.

Zaradi konfiguracije terena, ki je v nekaterih predelih relativno strm se pri trasiranju cest upošteva nekoliko večje vzdolžne nagibe, ki pa ne presegajo 15%.

Cestne trase se urejajo z vkopi v raščen teren, z izvedbo nasipov ter v kritičnih primerih tudi z izgradnjo opornih in podpornih konstrukcij.

Na območju prehoda cestnih površin preko geološko manjstabilnih predelov bo potrebno skladno z navodili nadaljnih geomehanskih raziskav predvideti in izvesti dodatne ukrepe (drenaže, konstrukcije…), ki bodo zagotavljali stabilnost novih infrastrukturnih objektov.

Poleg cestnih povezav je na obravnavanem območju predvidena tudi ureditev obstoječe planinske poti, ki poteka od osrednjega dela ob Cesti 1, vzdolž Brestnikovega potoka in se vzpenja vse do trase Ceste 7.

Na nadmorski višini cca 300 m.n.m. se od Ceste 6 odcepi predvidena dostopna pot. Ta poteka preko predvidenih zazidalnih parcel in predstavlja dodaten servisni dostop.

Krajša pešpot se uredi tudi na nadmorski višini cca 313 m.n.m. in sicer med traso Ceste 6 in Ceste 7 na območju obstoječe cestne površine.

7. METEORNA KANALIZACIJA IN ODVODNJA

Obravnavano območje je trenutno redko pozidano z izjemo dveh manjših zaselkov, ki se nahajajo neposredno ob obstoječih cestnih povezavah, na območju Bonetovšče in Fajdigovšče.

Na območju ni urejene meteorne in fekalne kanalizacije. Pobočje se odvodnjava površinsko ali preko obstoječih obcestnih jarkov. Meteorna voda odteka v potoka Koren in Brestnikov potok.

Obravnavano zazidalno območje se opremi z ločenim kanalizacijskim sistemom.

Odvodnjo javnih cest se preko odvodnih koritnic in kanalov kontrolirano odvede v naravne odvodnike. Na posameznih odsekih, kjer cesta poteka vzporedno s naravnimi odvodniki, se ohrani površinski sistem odvodnje. V največji meri se ohrani obstoječi sistem odvodnje.

Odvodnjo meteornih voda z območja zazidalnih parcel se bodisi uredi z navezavo na sistem meteorne kanalizacije javnih cest, oziroma se kanalizirano odvede do iztoka v strugo površinskega odvodnika. Za parcele, ki mejijo na naravne odvodnike, se priklop na meteorno kanalizacijo ne predvidi. Na teh parcelah se odvodnja rešuje individualno.

Poleg vode z utrjenih površin se na meteorne kanale predvidi tudi morebitni priklop vod iz drenažnih sistemov in zalednih vod, ki izhajajo iz ukrepov stabilizacije pobočij.

Na prehodu javne cestne površine preko strug odprtih meteornih odvodnikov in vodotokov se uredi prepuste ustrezne zmogljivosti, ki zagotavljajo prevodnost za 100- letne visoke vode.

7.2 Opis osnovne odvodnje

Na obravnavanem območju je odvodnja skoraj v celoti direktno povezana z potokoma Koren in Brestnikov potok.

Na obravnavanem odseku je struga Korna naravna in v celoti zaraščena, kakor tudi njen desni pritok. Na Kornu in na pritoku so na obstoječih cestnih povezavah zgrajeni cestni propusti in delno prekritja pri stanovanjskih hišah, ki ne zagotavljajo pretokov visokih voda. Celotno pobočje je potencialno plazovito. Neurejene struge in nestrokovno izvedeni propusti povzročajo večje zamakanje terena na plazovitih območjih.

Naravno strugo Korna bo potrebno očistiti naravne zarasti in ostalih ovir. Celotno strugo bo potrebno smiselno urediti ter mestoma zaščititi brežine pred bočno erozijo. Ravno tako bo potrebno na novo izvesti vse obstoječe propuste in kanalizirane odseke (K1, K2, K3, K4, K5, in K6). Na območju posegov bo potrebno urediti površinsko in globinsko odvodnjo, da se prepreči zamakanje.

Brestnikov potok je na obravnavanem območju urejen vse do propusta B3 v nadaljevanju (gorvodno) pa je struga v naravnem stanju. Naravno strugo Brestnikovega potoka bo potrebno očistiti naravne zarasti in ostalih ovir. Naravni del struge (od propusta B3 gorvodno) bo potrebno smiselno urediti ter mestoma zaščititi brežine pred bočno erozijo.

Na lokaciji predvidenega križanja s cesto 3 se trenutno nahaja poddimenzioniran propust (B1) fi 60 cm, ki ne zadošča za pretok visokih voda. Na vtoku v preopust se nabirajo plavine in plavne. Propust bo potrebno zamenjati z novim predvidoma fi 140 cm. V nadaljevanju se potok še dvakrat križa s bodočo cesto 1. V obeh primerih bo potrebna novogradnja propusta bodisi zaradi poddimenzioniranosti obstoječega ali za potrebe gradnje nove ceste. Predviden prerez propustov B2 in B3 znaša 110 cm Vodnogospodarska ureditev na širšem območju je bila obdelana v sklopu urbanistične zasnove mestne občine Nova Gorica v elaboratu »Strokovne podlage s področja urejanja voda« (BIRO LOG inženiring d.o.o., december 2006, št: B 271206).Za zagotavljanje dobrega delovanja predvidenih odvodnih sistemov bo potrebno na naravnih odvodnikih zagotoviti še v nadaljevanju naštete ukrepe, ki so povzeti po omenjenem elaboratu.

Ukrepi na potoku Koren:

• Očistiti urejene odseke Korna in usedalnika od naplavin in zarasti. Visoko zarast je vzgojiti v parkovno zarast, travnate brežine in priobalno zemljišče redno vzdrževati (košnja 3x letno)., • Za odsek vhod v Final do Vodovodne poti izdelati projekt poglobitve struge in zamenjave poddimenzioniranih premostitev., • Na odseku gostišče Hrast – Kmetijska šola dimenzionirati pretočni profil in določiti tip obnove obrežnega zavarovanja., • Za potok v Pavšičevem naselju izdelati projekt ureditve struge z navezavo na urejeno strugo Korna. Proučiti možnost izgradnje večjega usedalnika naplavin in plavin v sotočju potokov s stalno vodo., • Na cesti za Kekec zamenjati cestni prepust in pod premostitvijo s prečnimi rebri stabilizirati strugo in podpreti plazovito območje.,

Ukrepi na Brestnikov potok:

• Odstranitev zarasti na utrjenem odseku od vtoka v Koren do Damberja in vršiti redno košnjo vsaj dvakrat letno., • Dvigniti kliniko za očesno kliniko VID vsaj za 0.50 m., • Na naravnih odsekih struge je odstraniti podrto zarast in navožen material ter mestoma zaščititi brežine pred bočno erozijo.

Poleg zgoraj naštetih ukrepov bo potrebno v sklopu obnove cestnih povezav zamenjati ali obnoviti vse propuste na obravnavanem območju ter urediti drenaže in odvodnjo na odsekih, kjer cesta prečka potencialno plazovita območja.

Naravni in ostali odprti odvodniki vključno s pripadajočimi objekti naj se dimenzionirajo objekti na upoštevajoč karakteristike posameznega prispevnega območja in specifični odtok, ki ustreza merodajnemu stoletnemu nalivu. Za dimenzioniranje meteornih kanalov in drugih odvodnikov naj se uporabljajo podatki za postajo Nova Gorica (Povratne dobe za ekstremne padavine po Gumblovi metodi, HMZ, 1998) ali novejše.

7.3 Opis meteorne kanalizacije

Obravnavano zazidalno območje se opremi z ločenim kanalizacijskim sistemom. Odvodnjo utrjenih površin in streh objektov se preko novega omrežja meteorne kanalizacije vodi proti najbližjemu naravnemu odvodniku. Za parcele, ki mejijo na naravne odvodnike se priklop na meteorno kanalizacijo ne predvidi. Na teh parcelah se odvodnja rešuje individualno.

Gleda različne smeri odvodnje se meteorna kanalizacija in odvodnja loči na pet različnih podsistemov (M1 do M5).

Meteorni kanal M1.1 se odvaja v odvodni jarek na jugozahodu obravnavanega območja. Omenjeni kanal odvaja vodo z območja Ceste 2 in parcel, ki se nahajajo v neposredni bližini. Poleg meteornih kanalov bo potrebno na novo urediti tudi jarek nizvodno od izpusta kanala. Jarek bo predvidoma protierozijsko utrjen in zaščiten. Rekonstrukcija in morebitna premestitev obstoječih obcestnih jarkov se bo izvedla v sklopu obnove ceste 1.

Kanal M 2 je predviden kot krajši meteorni kanal, ki prevzema odvodnjo ceste 3 (vključno s slepimi kraki, ki se navezujejo na to cesto) in parcel, ki se nahajajo ob tej cesti. Ta kanal se bo navezoval na bodoči odvodni sistem povezovalne ceste, ki je predvidena kot nadaljevanje ceste 3 v smeri jug-jugovzhod. Podsistem kanalov M3 zajema kanale M3.1, M3.2, M3.3, M3.3.1, M3.4 in M3.5. Vsi omenjeni kanali se iztekajo direktno v Brestnikov potok z izjemo kanala M3.3.1, ki se vanj isteka posredno preko kanala M3.3. Kanala M3.1 in M3.3 služita odvodnji cestnih površin dela cest 1 in 4, vod iz drenažnih sistemov in zalednih vod, ki izhajajo iz ukrepov stabilizacije pobočji. M3.2 je krajši odvodni kanal, ki služi odvodnji utrjenih in strešnih površin iz parcel po katerih tudi poteka. Kanala M3.4 in M3.4.1 služita odvodnji utrjenih površin dela cest 1, 5 in 6 ter utrjenih in strešnih površin iz parcel, ki se nahajajo v njihovi neposredni bližini in ne mejijo direktno na naravne odvodnike (Brestnikov potok). M3.5 je krajši kanal namenjen meteorni odvodnji slepega odcepa ob Cesti 7 ter utrjenih in strešnih površin iz parcel, ki se nahajajo v njihovi neposredni bližini in ne mejijo direktno na naravne odvodnike (Brestnikov potok).

Kanal M4 je namenjen odvodnji parcel in cestnih površin na območju Fajdigovšč. Poleg meteorne vode iz dela ceste 4 in iz parcel, ki se nahajajo v njegovi neposredni bližini, je na kanal M4 predvidena priključitev vod iz drenažnih sistemov in zalednih vod, ki izhajajo iz ukrepov stabilizacije pobočji. Kanal se odvodnjava v predviden odprti jarek v smeri proti zahodu.

Meteorna kanala M5.1 in M5.2 skrbita za odvodnjo severozahodnega dela obravnavanega območja in se odvajajo direktno v potok Koren. Kanal M5.1 služi odvodnji zaključnih odsekov Ceste 1 in 6 ter odvodnji parcel, ki se nahajajo v njegovi neposredni bližini. Iztok kanala je predviden dolvodno od prepusta K1. M5.2 se nahaja na severnem delu obravnavanega območja in služi odvodnji dela Ceste 7 in parcel, ki se nahajajo v njegovi neposredni bližini in ne mejijo direktno na naravne odvodnike (Brestnikov potok). Iztok kanala je predviden dolvodno od prepusta K3.

Meteorni kanali znotraj obravnavanega območja naj se dimenzionirajo upoštevajoč karakteristike posameznega prispevnega območja in specifični odtok, ki ustreza merodajnemu enoletnemu ali dvoletnemu nalivu. Poleg meteornih vod iz utrjenih in cestnih površin morajo posamični kanali prevajati tudi morebitne vode iz drenažnih sistemov in zaledne vode, ki izhajajo iz ukrepov stabilizacije pobočji, kar naj se upošteva pri dimenzioniranju.

Za dimenzioniranje meteornih kanalov in drugih odvodnikov naj se uporabljajo podatki za postajo Nova Gorica (Povratne dobe za ekstremne padavine po Gumblovi metodi, HMZ, 1998) ali novejše.

8. VODOVOD IN HIDRANTNO OMREŽJE

OPPN obravnava ureditev vodovoda za zaselka Bonetovšče in Fajdigovšče, ki se nahajata v krajevni skupnosti Kromberk, Mestna občina Nova Gorica. Omenjeni vodovod je del II faze vodovoda za vodooskrbo visokih con Nove Gorice in priključitev naselja Ravnica. V OPPN je obdelan odsek cevovoda od obstoječega rezervoarja Damber II do projektiranega rezervoarja Jerebica, distributivna mreža v zaselkih Fajdigovšče in Bonetovšče in črpališča Bonetovšče I in Bonetovšče II. Obravnavano območje nima urejenega vodovodnega sistema. Posamezni objekti se večinoma oskrbujejo z vodo iz lastnih kapnic in cistern. Kvaliteta vode ne ustreza zahtevam iz Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode.

3.5. Prebivalstvo

Vodovod za oskrbo visokih con Nove Gorice in priključitev Ravnice je zastavljen tako, da je v naslednji fazi mogoča priključitev zaselka Zagorje in naselja , potem pa vasi Bitež, Fobca, Zabrdo, in Dragovica. Zaradi tega so v nadaljevanju podani podatki o prebivalstvu tudi za omenjeno območje. Dosedanji popisi prebivalstva na območju od Ravnice do Dragovice kažejo permanenten upad števila prebivalcev v letih 1931– 1991. Popis prebivalstva za obravnavana zaselka je podan v spodnji tabeli:

Leto popisa Število prebivalcev 1931 1884 1961 1536 1991 1171 2002 1138

V obdobju 1961–91 letna stopnja padca števila prebivalstva znaša 0,78%. V obdobju od 1991-2002 se trend padca števila prebivalcev umiri (0,25%). V nasprotju z območjem od Ravnice do Dragovice je v Kromberku zabeležen permanenten prirast prebivalcev, ki je nihal od 0,57% (1931-1961) do 2,88% (1991- 2002). Popis prebivalstva za obravnavana zaselka je podan v spodnji tabeli:

Leto popisa Število prebivalcev 1931 573 1961 680 1991 1405 2002 1802

Število prebivalcev na območju Fajdigovšča in Bonetovšča je ocenjeno na osnovi števila obstoječih stanovanjskih enot. Skupno število prebivalcev je ocenjeno na 185, kar pomeni 2,55 pr. na stanovanjsko enoto.

3.6. NAČRTOVANI POSEGI V PROSTOR

OPPN obravnava ureditev vodovoda za zaselka Bonetovšče in Fajdigovšče, ki se nahajata v krajevni skupnosti Kromberk, Mestna občina Nova Gorica. Omenjeni vodovod je II faza vodovoda za Vodovodno omrežje je razdeljeno na 11 odsekov skupne dolžine 4021 m. • Vodovodni odsek 1, L=1208 m, NL DN125 • Vodovodni odsek 2, L=225 m; NL DN100 • Vodovodni odsek 3, L=49 m; NL DN100 • Vodovodni odsek 4, L=250 m; NL DN100 • Vodovodni odsek 5, L=578 m; NL DN100 • Vodovodni odsek 6, L=111 m; NL DN100 • Vodovodni odsek 7, L=183 m; NL DN100 • Vodovodni odsek 8, L=102 m; NL DN100 • Vodovodni odsek 8.1, L=317 m; NL DN100 • Vodovodni odsek 9, L=243 m; NL DN100 • Vodovodni odsek 10, L=174 m; NL DN100 • Vodovodni odsek 10.1, L=290 m; NL DN100 • Vodovodni odsek 11, L=291 m; NL DN100

Posamezne odseke je mogoče izvajati fazno. V prvi fazi je nujna izvedba povezave med rezervoarjema Damber II in Jerebica vodovodni odsek 1 (V.O. 1), ter V.O. 2, V.O.3, V.O.4, V.O.5, V.O.6 in V.O. 11. V drugi fazi je predvidena izvedba vodovoda v 2. tlačni coni: • Črpališče ''Bonetovšče I'' dim 2,5x2,5x2,0 m; P=1,5+2x5,5 kW; Q=11,2 l/s; H=520 kPa. • Vodovodni odsek 7, V.O. 8, V.O. 8.1 in V.O. 9 V tretji fazi se izvede del vodovoda v tretji tlačni coni: • Črpališče ''Bonetovšče II'' dim 2,5x2,5x2,0 m; P=2,2+2x4,0 kW; Q=11,2 l/s; H=660 kPa. • Vodovodni odsek 10 in V.O. 10.1 Od objektov na vodovodu so predvideni AB revizijski jaški dim 1,5x1,5*1,8 m za vgradnjo sekcijskih ventilov in blatnih izpustov, prefabricirani polietilenski jaški za prezračevalno-odzračevalne ventile in nadzemni hidranti. Na osnovi hidravličnega modela vodovodnega omrežja za oskrbo visokih con Nove Gorice in priključitev Ravnice – II faza so ugotovljeni obratovalni pogoji v sistemu, ustrezno dimenzionirana črpališča v rezervoarju ''Damber II'' in ''Jerebica'', ter ugotovljena optimalna lokacija za črpališči ''Bonetovšče I'' in ''Bonetovšče II''. Vsi elementi vodovodnega sistema so dimenzionirani tako, da je v naslednjih fazah mogoče omrežje razširiti na zaselek Zagorje in naselje Grgar, potem pa navezati vasi in zaselke od Biteža do Dragovice. V projektu je obdelan odsek cevovoda od obstoječega rezervoarja ''Damber II'' do projektiranega rezervoarja ''Jerebica'', distributivna mreža v naseljih Fajdigovšče in Bonetovšče in črpališča ''Bonetovšče I'' in ''Bonetovšče II''. Med zaselkoma Fajdigovšče in Ravnica je na koti 326 mnv nameščen rezervoar ‘‘Jerebica’’ (obdelan v projektu ''Vodooskrba visokih con Nove Gorice in priključitev Ravnice-III faza; Vodnar d.o.o., maj 2004''). Rezervoar je zasnovan kot protirezervoar, ki pokriva sanitarne porabe in zagotavlja požarno rezervo v zaselkih Fajdigovšče in Bonetovšče ter kot črpalni bazen za V višinsko cono. Rezervoar pravokotne osnovne ploskve F=40,0 m2, skupnega volumna 100 m3. Minimalna delovna kota rezervoarja je 322,50 mnv. Kota preliva je 325,20 mnv. V rezervoarju sta nameščeni dve vertikalni črpalki s karakteristikami Q=2,75 l/s, H=165 m. Črpalki pri vzporednem obratovanju zagotavljata srednjo dnevno porabo na koncu planskega obdobja za celo območje vodovoda od Ravnice do Dragovice.

Rezervoar ''Damber II'' je pravokotne osnovne ploskve F=91,0 m2, koristnega skupnega volumna 200 m3. Minimalna delovna kota rezervoarja je 220,00 mnv. Kota preliva je 222,50 mnv. V rezervoarju je predvidena montaža hidropostaje s tremi črpalkami karakteristik Q=4,65 l/s in H=115 kPa (podatki iz projekta: Vodohran Damber II.; PGD/PZI; PROJEKT d.d. oktober 2001). Od črpališča v rezervoarju ''Damber II'' do rezervoarja ‘‘Jerebica’’ poteka dovodno- distributivni cevovod DN100 in DN125 dolžine 1170 m. Od dovodno-distributivnega cevovoda se odcepi krak za napajanje zaselka Bonetovšče. Na koti 305,00 mnv je predvidena izgradnja črpalne postaje, ki črpa vodo v rezervoar za IV višinsko cono. Rezervoar je predviden na koti 365,00 mnv. Vodovodno omrežje je zasnovano na osnovi analiz iz hidravličnega modela, v katerem je zajeto območje med dvema rezervoarjema ''Damber II'' in ''Jerebica''. Poraba v naseljih od Ravnice do Dragovice je simulirana kot konstantna srednja dnevna poraba, ki jo zagotavljata črpalki v rezervoarju ''Jerebica''. Črpališče obratuje 24 ur na dan. Nihanje porabe za odsek vodovoda od Ravnice do Dragovice bo pokrito s tremi rezervoarji, ''Ravnica'', ''Bitež'' in ''Grgarske Ravne''. V črpališču rezervoarja ‘‘Jerebica’’ je predvidena vgradnja dveh črpalk, moči N=7,5 kW, ki v paralelnem obratovanju zagotavljata QMAXV=4,4 l/s.

Predviden je konstanten dotok v rezervoar Damber II, ki je na nivoju srednje dnevne porabe v II coni naselja Kromberk in porabi na območju od zaselka Fajdigovšče do zaselka Dragovica. Pri dimenzioniranju črpališča v rezervoarju ''Damber II'' so upoštevani naslednji robni pogoji: • Črpalke morajo zagotoviti predvideno povprečno porabo na koncu planskega obdobja 30 let, QSR=6,09 l/s. • Črpalke morajo zagotoviti minimalno QPOŽ=10,0 l/s, za zagotovitev požarne varnosti v zaselkih Fajdigovšče in Benetovšče. • Zaželeno je, da črpalke obratujejo v obdobju nižje tarife električne energije.

Predvidena je vgradnja treh črpalk, od katerih dve obratujeta vzporedno, ena pa je rezervna. Maksimalni pretok pri vzporednem obratovanju je Qmax=15,9 l/s, tlak je H=1187 kPa.

Nadmorske višine obstoječih objektov na obravnavanem območju nihajo v razponu od 255 mnv do 375 mnv (Δh=120m). Območje je razdeljeno na tri tlačne cone. Cona 1 se nahaja pod vplivom rezervoarja ‘‘Jerebica’’ oziroma črpališča ''Damber II''. Vodovodni odseki 1 (DN125), 4 (DN125) in 5 (DN100) so dimenzionirani tako, da je iz rezervoarja ‘‘Jerebica’’ zagotovljen minimalni tlak (skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov) za objekte na odseku ceste Pod Škabrijelom od h.št. 1 do h. št. 11. Na osnovi hidravličnih parametrov je določena zgornja meja tlačne cone 1, ki niha od kote 285 mnv ob objektu h. št. 11 do 288 mnv ob objektu h. št. 64. Spodnja meja tlačne cone 1 (H=200,0 mnv) je določena s koto vpliva rezervoarja ''Damber II''. Pri minimalni porabi in dotoku vode v omrežje iz črpališča ''Damber II'' maksimalna tlačna linija v coni 1 sega do 334 mnv. Maksimalno nihanje tlaka v coni 1 znaša 20 m. Da bi obdržali obratovalni tlak sistema v mejah 600 kPa, je potrebno vse objekte, ki ležijo na kotah nižjih od 275,00 mnv, opremiti z reduktorji tlaka. Zgornja meja tlačne cone 2 (H=326 mnv) je določena glede na lego obstoječih objektov (od hiš. št. 25 do 43). Črpališče ''Bonetovšče I'' zagotavlja sanitarno porabo in požarno varnost za vse objekte, ki se nahajajo do kote 326 mnv. Obratovalni tlak na spodnji meji cone 2 sega do 800 kPa. Maksimalno nihanje tlaka v coni 2 je 23 m. Vse hišne priključke za objekte, ki ležijo na kotah nižjih od 310,00 mnv, je potrebno opremiti z reduktorji tlaka. Črpališče je nameščeno ob cesti na koti 295,00 mnv. Pozicija črpališča je določena iz pogoja, da tlak na vhodu za najbolj neugoden scenarij (požar gorvodno od črpališča), na koncu planskega obdobja za maksimalno sanitarno porabo, ne pade pod 200 kPa, tako da črpališče ne povzroča motnje v dobavi vode na dotočnem cevovodu. Črpališče je AB revizijski jašek svetlih dimenzij 2,5x2,5x2,0 m. Tlorisna površina objekta znaša F=6,25 m2. Objekt je v celoti vkopan v zemljo in prekrit s plastjo zemljine, povprečne debeline 80 cm. Vstop v jašek je mogoč preko okna dim 80x80 cm. Zgornja meja tlačne cone 3 je določena s pozicijo obstoječega stanovanjskega objekta h. št. 49, ki se nahaja na koti 376 mnv. Obratovalni tlak na spodnji meji cone 3 sega do 750 kPa. Vse hišne priključke za objekte, ki ležijo na kotah nižjih od 345,00 mnv, je potrebno opremiti z reduktorji tlaka. Na splošno je predvideno, da cevovod poteka pod pločnikom oziroma v bankini ob robu ceste. Teme cevi poteka na povprečni globini h=1,1 m, razen na križanju z drugimi komunalnimi napravami. Cevovodi se izvajajo iz nodularne litine, PN6.4 Mpa, DN100 in DN125. Cevi iz nodularne litine se spajajo s standardnimi spojkami. Na potencialno nestabilnem zemljišču je predvidena vgradnja sidrnih tesnil tip ''Vi'' z metalnim vložkom, ki preprečuje izvlečenje cevi v primeru premika terena. Hišni priključki iz PE cevi nazivnega pritiska PN10,0.

3.7. VARSTVO PRED POŽAROM

Na osnovi 15. člena Pravilnika o študiji požarne varnosti, Ur. l. RS 13/98, študije o požarni varnosti za gradbena in strojna dela ni potrebno izdelati. V hidravličnem izračunu je simuliran požar v trajanju 2 uri s porabo 10 l/s, ob srednji dnevni porabi. Tlak na vseh vozliščih presega 250 kPa. Obravnavano območje je relativno redko poseljeno z izključno stanovanjskimi objekti, kar pomeni, da bi bil lahko maksimalni razmik zunanjih hidrantov 150 m. Zaradi pričakovane poselitve je določen minimalni razmik med hidranti 80 m. Vsak posamezni objekt je mogoče gasiti z dveh zunanjih hidrantov. Minimalna razdalja med zidom objekta in hidrantom je 5 m, največja pa 80 m.

3.8. PORABA VODE

Poraba vode na obravnavanem območju je ocenjena iz števila prebivalcev, števila živine in prevzete specifične porabe za obravnavano območje. Specifična poraba za posamezna naselja niha v odvisnosti od števila živine od 128 l/p/dan do 180 l/p/dan. Skupna specifična poraba za celotno obravnavano območje znaša 133 l/p/dan. Za ocenjeno število živine je upoštevana povprečna specifična poraba 50 l/s/dan. Za razdelitev skupne porabe na posamezna naselja, vasi in zaselke so uporabljeni podatki popisa prebivalstva iz leta 2002.

Na obravnavanemu območju prevladuje »široka potrošnja« (gospodinjstva). Za ta tip naselij so značilna velika sezonska in dnevna nihanja porabe. Srednja dnevna poraba je izračunana iz skupne letne porabe za posamezno naselje. Maksimalna vrednost koeficienta urne neenakomernosti je definirana po dveh teoretičnih modelih: Obstoječa srednja dnevna poraba za zaselka Bonetovšče in Fajdigovšče znaša QSRL=0,72 l/s, maksimalna urna pa QMAXB=2,097 l/s. Podatki o številu prebivalcev na območju Kromberk II cona so prevzeti iz projekta ''Vodohran Damber II.; PGD/PZI; PROJEKT d.d. oktober 2001. Srednja dnevna poraba za območje II cone naselja Kromberk znaša QSRL=0,75 l/s, maksimalna urna pa QMAXB=1,91 l/s. V hidravličnem modelu so simulirani različni scenariji zvišanja porabe na koncu planskega obdobja. Varianta porabe T-2 je izdelana za plansko obdobje 30 let. Predviden je prirast prebivalstva po stopnji 0,2% letno za območje naselij od Ravnice do Dragovice (št. pr. 1202), 1,0% za zaselka Fajdigovše in Bonetovšče (št. pr. 249) in 3,95% (št. pr. 640) za območje II cone naselja Kromberk. Povprečna specifična poraba vode niha od S.D.P.=178 l/p/dan (Ravnica-Dragovica) do S.D.P.=200 l/p/dan (Kromberk II cona). Odstotek izgub v omrežju je 35% za območje vodovoda od Fajdigovšča do Dragovice in 50% za območje II cone v Kromberku. Srednja dnevna poraba (za območje od Fajdigovšča do Dragovice) znaša QSRL=5,68 l/s, maksimalna urna pa QMAXB=11,53 l/s. Srednja dnevna poraba za zaselka Bonetovšče in Fajdigovšče znaša QSRL=1,25 l/s, maksimalna urna pa QMAXB=3,18 l/s. Srednja dnevna poraba za območje II cone naselja Kromberk znaša QSRL=3,41 l/s, maksimalna urna pa QMAXB=7,45 l/s. Varianta T-2 odraža pričakovano porabo v primeru zmernega prirasta števila prebivalcev in porabe vode na območju vodovoda od Fajdigovšča do Dragovice. Povečanje porabe vode v II coni naselja Krombrek (4,5 krat) je posledica pričakovanega povečanja števila prebivalcev. Obravnavana varianta odraža realno sliko pričakovane porabe na območju od Ravnice do Dragovice in v II coni naselja Kromberk. Po izgradnji vodovoda je pričakovati bolj intenzivno poselitev na območju zaselkov Fajdigovšče in Bonetovšče, kar pomeni večjo porabo vode, kot je upoštevana v varianti T-2.

V varianti porabe T-3 je predviden prirast prebivalstva po stopnji 1,0% letno za območje naselij od Ravnice do Dragovice (št. prebivalcev 1526), 4,0% za zaselka Fajdigovše in Bonetovšče (št. pr. 600) in 3,95% (št. pr. 640) za območje II cone naselja Kromberk. Povprečna specifična poraba vode niha od S.D.P.=193 l/p/dan (Ravnica-Dragovica) do S.D.P.=246 l/p/dan (Kromberk II cona). Odstotek izgub v omrežju je 25% za območje vodovoda od Ravnice do Dragovice in 35% za zaselka Fajdigovšče in Bonetovšče in območje II cone v Kromberku. Srednja dnevna poraba (za območje od Fajdigovšča do Dragovice) znaša QSRL=6,09 l/s, maksimalna urna pa QMAXB=13,05 l/s. Srednja dnevna poraba za naselja Bonetovšče in Fajdigovšče znaša QSRL=2,63 l/s, maksimalna urna pa QMAXB=6,26 l/s. Srednja dnevna poraba za območje II. Cone naselja Kromberk znaša QSRL=3,34 l/s, maksimalna urna pa QMAXB=8,31 l/s. Varianta T-3 odraža pričakovano porabo skladno s teoretičnim pristopom. Prirast števila prebivalstva na območju zaselkov Fajdigovšče in Bonetovšče je narejen skladno s projekcijo predlagane urbanistične ureditve.

9. FEKALNA KANALIZACIJA

OPPN obravnava ureditev kanalizacije za komunalne odpadne vode za zaselka Fajdigovšče in Bonetovšče v k.o. Kromberk. Med prioritetnimi cilji razvoja omenjenih zaselkov je opredeljeno izboljšanje komunalne opreme, predvsem prometne varnosti, vodooskrbe, odvodnje in čiščenja odpadnih voda. Obstoječi stanovanjski objekti imajo večinoma individualno rešeno odvajanje odpadnih vod, tako da na greznicah delno prečiščene odplake prelivajo v grape, kjer nekontrolirano odtekajo in ponikajo. Takšno stanje ni skladno z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05). Skupna dolžina gravitacijske fekalne kanalizacije je 3012 m. Skupna dolžina tlačnih fekalnih kanalov je 563 m.

OBSTOJEČA KANALIZACIJA

Na obravnavanem območju ni urejenega kanalizacijskega omrežja. Odpadne vode posameznih stanovanjskih objektov so večinoma speljane v greznice. Delno prečiščena voda bodisi preliva in ponika, bodisi je priključena na kanale, ki se potem izlivajo v jarke in hudourniške potoke. V katastru niso nakazani hišni kanalizacijski priključki. Glede na to, da tudi po pogovorih z lastniki niso pridobljene natančne informacije o priključnih kanalih, so v projektu pozicije le-teh predpostavljene. Ob izvedbi se bodo rešitve prilagodile dejanskim podatkom. Tako izvedena kanalizacija ni v skladu z veljavnimi standardi za odvodnjo fekalnih odpadnih voda. Odvajanje meteornih vod se je reševalo parcialno, na kratkih odsekih, kjer so koncentrirane zaledne vode. Na odseku ceste Pod Škabrijelom, ob hišni številki 36, je pod asfaltom urejena kanalizacija v dolžini ca. 50 m. V delu rekonstruirane ceste Pod Škabrijelom, od h. št. 31 do h. št. 27, je ob desnem robu položena meteorna kanalizacija DN200-DN300 v dolžini ca 100 m.

PREDVIDENA UREDITEV FEKALNE KANALIZACIJE

Obstoječi stanovanjski objekti na obravnavanem območju so razporejeni ob cesti Pod Škabrijelom na višini od 255 mnv do 350 mnv. Na območju Bonetovšča se nahaja 26 stanovanjskih objektov, ki so nanizani na strmem pobočju, ki se razprostira od kote 275 mnv do 375 mnv. Na obstoječe omrežje se kanalizacija naveže ob vodohranu Damber II. Predvideno kanalizacijsko omrežje tvori sedem gravitacijskih kanalov, pet tlačnih fekalnih kanalov in pet črpališč za komunalno odpadno vodo. Skupna dolžina gravitacijske fekalne kanalizacije je 3012 m. Skupna dolžina tlačnih fekalnih kanalov je 563 m.

• Fekalni kanal FK1; PP CEV DN250; L=859 m • Fekalni kanal FK2; PP CEV DN250; L=153 m • Fekalni kanal FK2.1; PP CEV DN250; L=50 m • Fekalni kanal FK2.2: PP CEV DN250; L=315 m • Fekalni kanal FK3: PP CEV DN250; L=90 m • Fekalni kanal FK4: PP CEV DN250; L=284 m • Fekalni kanal FK5 PP CEV DN250; L=510 m • Fekalni kanal FK5.1 PP CEV DN250; L=84 m • Fekalni kanal FK5.2 PP CEV DN250; L=190 m • Fekalni kanal FK5.3 PP CEV DN250; L=50 m • Fekalni kanal FK6 PP CEV DN250; L=85 m • Fekalni kanal FK7 PP CEV DN250; L=342 m • Tlačni fekalni kanal TF1 PE CEV DN90; L=362 m • Tlačni fekalni kanal TF2 PE CEV DN90; L=153 m • Tlačni fekalni kanal TF3 PE CEV DN110; L=48 m

Na splošno je predvideno, da fekalna kanalizacija poteka po trasi predvidenih cest, tako da je največje število stanovanjskih objektov na javno kanalizacijo mogoče priključiti gravitacijsko. Zaradi neugodne lege je šest obstoječih stanovanjskih objektov na javno kanalizacijo priključenih preko črpališč. Javna kanalizacija se izvaja iz troslojnih polpropilenskih cevi razreda togosti SN8. Revizijski jaški na javni kanalizaciji so polietilenski. Za obratovanje kanalizacijskega sistema je potrebno izvesti pet črpališč za komunalne odpadne vode. Črpališče ČF1 je nameščeno v križišču na najnižji točki ob predvideni parceli 41. Omenjenem črpališču se je mogoče izogniti v primeru, da se izvede gravitacijska povezava na naselje Kurja vas. Črpališče ČF2 je predvideno zaradi težav s pridobitvijo služnosti za potek kanalizacije po parcelah k.o. Kromberk 470 in 472/1. V primeru, da bo mogoče pridobiti služnost, je mogoče izvesti gravitacijsko povezavo na fekalni kanal FK4. Črpališče ČF3 je nameščeno ca 75 m od konca ceste ob stanovanjskem objektu h. št. 56. Črpališče ČF4 se nahaja pod voziščem ob stanovanjskem objektu h. št. 13. Črpališče ČF5 je predvideno na najnižji točki ob predvideni parceli 8. Črpališče je v celoti podzemni objekt. Na površini terena je vidno samo vstopno okno dim 1,0x1,36 m za montažo črpalk ter poleg prostostoječa elektro omarica za napajanje. V črpališču sta vgrajeni dve črpalki. Hišna črpališča so sestavljena iz PEHD jaškov profila DN800 ali DN1000 v katerih sta nameščeni dve črpalki, cevne povezave in armature. V črpališču fekalnih vod sta vgrajeni dve potopni črpalki, ki obratujeta neodvisno. Delovne karakteristike črpalke so:

ČF1; Pretok QČP1=5,1 l/s, manometrski tlak HČP1=0,35 Mpa; moč ČP1=2x10,5 kW. ČF2; Pretok QČP1=7,1 l/s, manometrski tlak HČP1=0,17 Mpa; moč ČP1=2x4,8 kW. ČF3; Pretok QČP1=5,6 l/s, manometrski tlak HČP1=0,11 Mpa; moč ČP1=2x2,2 kW.

Fekalna kanalizacija generalno poteka pod pločnikom predvidenih cest. Izjema je začetni odsek kanala FK7 dolžine 269 m, ki poteka po obstoječi poti parceli 1307/3. Pot je zaraščena in neurejena, naklon nivelete seže do 26%. Začetna odseka kanala F5 (76 m) in F5.1 (72 m) potekata zunaj javnih cest. Zaradi omejene dolžine je omenjena odseka mogoče čistiti iz dolvodno nameščenih revizijskih jaškov. Hišna priključka iz parcel 15 in 23 se navežeta na fekalni kanal F.K.5.3, ki poteka ob robu parcele št. 19. Na splošno je minimalna svetla oddaljenost fekalne kanalizacije in vodovoda 1,5 m. Niveleta kanalizacije je povsod nižja od nivelete vodovoda. Lega kanalizacije omogoča izvedbo večine hišnih priključkov gravitacijsko. Potrebno je poudariti pomen striktnega ločevanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda pred izvedbo priključkov na javno kanalizacijo. Komunalne odpadne vode je potrebno prestreči pred vtokom v obstoječe greznice in jih speljati na javno kanalizacijsko omrežje. Izračun sušnega odtoka je narejen glede na število prebivalcev. Odtok odpadne vode od industrije, obrti, trgovin in javnih služb je obravnavan skozi zvišanje števila populacijskega ekvivalenta. Na osnovi števila obstoječih stanovanjskih objektov je ocenjeno, da na obravnavanemu območju trenutno število »ekvivalentnih« prebivalcev znaša 154. Za plansko obdobje t=50 let je upoštevana povprečna stopnja rasti prebivalstva v višini 3,55%, kar pomeni, da je predvideni populacijski ekvivalent na koncu planskega obdobja 882. Obstoječa povprečna dnevna poraba znaša 140 l/P/dan. Prirastek specifične porabe v planskem obdobju je predviden po stopnji 1,20% in znaša na koncu planskega obdobja 250 l/P/dan. Pričakovani maksimalni sušni odtok s celotnega območja znaša Qmax=11,74 l/s ob dnevni porabi 250 l/p/dan (stanje na koncu planskega obdobja). Srednji sušni odtok znaša Qsuš=6,69 l/s. Delež tuje vode v skupnem odtoku fekalne vode je izračunan glede skupne dolžine kanalizacijskega omrežja. Upoštevan je srednji dotok tuje vode, ki znaša 0.80 l/s/km. Srednji dotok tuje vode na koncu planskega obdobja ob pogoju, da je zgrajeno ca 5,2 km kanalizacijskega omrežja znaša Qt=4,14 l/s. Minimalni naklon cevi projektirane gravitacijske fekalne kanalizacije je 0,7%. Ob upoštevanju minimalnega pretoka 1,0 l/s se doseže hitrost v cevi v=0,4 m/s, ki zagotavlja tok brez usedanja čvrstih delcev. Ob vsakem zagonu črpalke se doseže minimalna hitrost v=0,9 m/s kar pomaga pri odnosu usedlin. Zaradi strmega pobočja posamezni naklon nivelete posameznih kanalov krepko preseže običajne meje. Pri dimenzioniranju je upoštevan kriterij, da maksimalna hitrost ne preseže 3,0 m/s. Zaradi majhnega pretoka, pri maksimalno projektiranem naklonu i=24,0% so hitrosti pod 2,0 m/s. V primeru če padec nivelete ne bi presegal 15%, bi potrebovali kaskadne revizijske jaške na razmiku 10 m.

10. ELEKTRO OMREŽJE

1.1. Splošno

Vse tri transformatorske postaje so kompaktne pločevinaste transfprmatorske postaje. Delno so vkopane v zemljo, (pločevinasto korito z transformatorjem), ostalo pa nad tlemi (VN stikalni blok in nizkonapetostna plošča). Posluževanje je v celoti izvedeno od zunaj.

Nazivna primarna napetost: 20 kV Nazivna sekundarna napetost: 0,4 kV

Naziv TP 1: TP 20/0,4 kV Bonetovšče Naziv TP 2: TP 20/0,4 kV Bonetovšče Naziv TP 3: TP 20/0,4 kV Fajdigovše Vrsta in tip TP 1: npr.: IMP tipa TEN-2 (transformator 50 ali 100 kVA) Vrsta in tip TP 2: npr.: TSN tipa KTPp-250 (transformator 50 kVA) Vrsta in tip TP 3: npr.: TSN tipa KTPp-250 (transformator 50 kVA)

1.2. Gradbeni del

Transformatorska postaja je namenjena za postavitev, kjer je nosilnost tal večja od 1 daN/cm2. Natančo nosilnost tal in točne dimenzije temelja določi nadzorni organ za gradbena dela pred pričetkom betoniranja temelja TP. V primeru, da se pri izkopu za temelj ugotovi slabšo nosilnost tal je potrebno ustrezno temu prilagoditi dimenzije temelja. Za vsako odstopanje in spremembo projekta v fazi izvajanja del pridobiti mnenje projektanta.

Za kompaktne pločevinaste TP se izkoplje jamo ustreznih dimenzij. Na dno izkopa se zabetonira in znivelira podložno betonsko ploščo debeline 10 cm. Uporabiti MB 10 do MB 15. Na to podložno ploščo se postavi TP, zatem se uredi še vstope VN in NN zemeljskih kablov, položi ozemljilni obroč in krake ter zasuje z izkopanim materialom ali tamponom. Po končanem zasutju se okolico TP uredi še z pranimi ploščami za lažje in boljše posluževanje TP.

1.3. Elektromontažni del

Visokonapetostni del

VN del obsega transformator 20/0,4 kV in VN stikalni blok.

Nizkonapetostni del

NN del obsega NN ploščo in ploščo JR.

Ozemljitve

Vse TP bodo imele obratovalno ozemljitev NN omrežja združeno z zaščitno ozemljitvijo VN opreme. Upornost združene ozemljitve dimenzioniram skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za zaščito nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih TP čl. 59, ter študijo 1152 EIMV, ki zahteva minimalno ozemljitveno upornost 3 Ω. Ozemljitve je potrebno izvesti skladno z navodili "DES" 0 12 b, april 1980.

Obratovalna ozemljitev pripadajočega NN omrežja bo združena z zaščitno ozemljitvijo VN opreme TP in predstavlja skupek vseh položenih ozemljitev na območju te transformatorske postaje. Skupna upornost združene ozemljitve ne sme presegati vrednosti 3 Ω.

Posluževanje TP

Posluževanje in kontrola opreme je dovoljeno samo v breznapetostnem stanju TP. Vsa posluževanja izvaja pooblaščeno usposobljeno osebje.

2.1. Splošno

Nazivna napetost: 0,4 kV Naziv kablovoda 1: NN KbV 0,4 kV Damber Naziv kablovoda 2: NN KbV 0,4 kV Bonetovšče Naziv kablovoda 3: NN KbV 0,4 kV Bonetovšče II Naziv kablovoda 4: NN KbV 0,4 kV Fajdigovše Vrsta in prerez kablov: Zemeljski kabli PPOO – A preseka 150, 70 in 35 mm2

Dolžina trase KbV 1: cca.: 160 m + 340 m + 330 m (+ dodatno hišni priključki) Dolžina trase KbV 2: cca.: 300 m + 250 m + 130 m + 100 m + (dodatno hišni priključki) Dolžina trase KbV 3: cca.: 200 m + 70 m + 250 m + 235 m + (dodatno hišni priključki) Dolžina trase KbV 4: cca.: 215 m + 55 m + (dodatno hišni priključki) Način polaganja V cevi STG φ 110 mm

2.2. Trasa

Trasa NN kablovoda napajanega iz TP Dambe .se bo začela na obstoječi transformatorski postaji TP Damber II. Potekala bo po asfaltni cesti proti Bonetovšču in zatem zavila desno proti novemu naselju. Predvidena je položitev kabelske kanalizacije v cestišču.

Trasa NN kablovodov napajanih iz TP Podgabrijel bo potekala od predvidene TP Podgabrijel južno, zahodno in severno. Predvideva se položitev kabelske kanalizacije v cestišču.

Demontaža obstoječe jamborske TP Podgabrijel in pripadajočega SN 20kV daljnovoda se lahko izvede šele po izgradnji SN in NN omrežja ter nove TP Podgabrijel, katera jo nadomesti. Predvideva se položitev kabelske kanalizacije v cestišču.

Trasa NN kablovodov napajanih iz TP Fajdigovše bo potekala od predvidene TP Fajdigovše južno in severno. Predvideva se položitev kabelske kanalizacije v cestišču.

2.3. Kabelska kanalizacija

Kablovod se na celotni trasi uvleče v kabelsko kanalizacijo. Na celotni novozgrajeni trasi kablovoda se kanalizacija izvede z cevmi STG premera 110 mm. Cevi se položijo v ravnini in se po potrebi tudi mehansko dodatno utrdijo z obbetoniranjem.

2.4. Kabli

Nizkonapetostni kablovodi se izvajajo z NN kabli tipa PPOO – A in preseki 150, 70 in 35 mm2.

2.5. Priklopna mesta

Vsi nizkonapetostni kablovodi se pričnejo na nizkonapetostnih ploščah napajalnih transformatorskih postaj. Zaključujejo se v prostostoječih razdelilnih omaricah, od tu naprej pa se izvedejo priključni hišni kablovodi do priključno merilnih omaric, montiranih na fasadah objektov ali vhodih na dvorišča.

3. Demontaža DV in TP 3.1. Splošno

Naziv obstoječega DV: DV 20 kV odcep Podgabrijel

Naziv obstoječe TP: TP 20/0,4 kV Podgabrijel

Tip DV: Betonski in leseni stebri ter vodnik 3 x Al/Fe 35/6 mm3 Tip TP: Betonska tipa TB 250 (transfromator 50 kVA) Dolžina DV: cca.: 522 m

3.2. Trasa

Trasa DV poteka od odcepnega stebra za DV odcep Damber pa vse do obstoječe transformatorske postaje TP Podgabrijel. Trasa poteka navkeber po travnatam in gozdnem terenu. Daljnovod je grajen na lesenih in betonskih podporah ter z vodnikom Al/Fe 35/6 mm2.

4. priklopi obstoječega nn omrežja 4.1. Splošno

Naziv obstoječega NN omrežja: NNO Podgabrijel Vrsta in prerez vodnikov: Prostorzračni SKS kabli ter goli vodniki Al/Fe 35/6 mm2 Vrsta stebrov: Leseni stebri višine 9 m in betonski stebri različnih tipov in višin

4.2. Izvedba

Vsi obstoječi porabniki na območju Bonetovšča in Fajdigovša so napajani po nizkonapetostnem prostozračnem omrežju (izolirani kabelski snopi ali goli vodniki). Vse te porabnike je potrebno priklopiti na nove kabelske transformatorske postaje. Najlažje je to izvesti tako, da se poleg transformatorskih postaj postavi betonske stebre za prehod zemeljskih kablov v prostozračna omrežja.

11. TELEFONSKO IN KTV OMREŽJE

Območje predvidene pozidave nima urejenega telefonskega omrežja. Obravnavano območje bo priključeno kabelsko na obstoječe primarno omrežje, ki je že zgrajeno do križišča Kekec – Bonetovšče. Sekundarna kanalizacija za telefonsko omrežje bo v območju pozidave potekal pretežno v cestišču ali vzporedno s cesto. Vzporedno s cevno kanalizacijo telefonskega omrežja (dve cevi ǿ 110) se doda še dve dodatni cevi ǿ 110 za možnost priključitve na KTV ali drugega zainteresiranega operaterja.

12. PLINOVODNO OMREŽJE

Plinovodno omrežje je delno že zgrajeno na Kekčevi cesti do strnjene pozidave na Damberju, Bonetovšče in Fajdigovšče bo priključeno na plinovodno omrežje, če bo koncesionar zainteresiran za gradnjo na plazovitem območju. Stanovanjske hiše se lahko ogrevajo na plin vendar z lastno plinsko cisterno.

13. GEOTEHNIČNA PRESOJA

V letu 2005 je bila izdelana Inženirsko geološka presoja območja Bonetovšče Fajdigovšče (Izdelal: Geoinženiring d.o.o. Ljubljana). Na tem območju so izdelali štiri razrede perspektivnosti pozidave: 1. za gradnjo primerno območje 2. območje, kjer so potrebni manjši geotehnični ukrepi 3. območje, kjer so potrebni večji geotehnični ukrepi 4. za gradnjo neprimerno območje

Predlog pozidave območja Bonetovšče Fajdigovšče poteka le na območjih, ki jih študija opredeljuje za gradnjo primerna in območja, na katerih so potrebni manjši geotehnični ukrepi.

V primeru, da bo vsa nadaljnja gradnja priključena na komunalne naprave, predvsem na kanalizacijo in meteorne vode, se stabilnost terena ne bo poslabšala. Pri nekontroliranem izpustu meteorne in fekalne kanalizacije pa se stabilnost terena na celotnem območju lahko poslabša.

14. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO DOBRIN

Pri zasnovi OPPN Bonetovšče Fajdigovšče so bili upoštevani naslednji ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo dobrin:

Izbrana je bila nizka gostota pozidave zaradi nestabilnega terena in s tem tudi nižja obremenitev okolja. Fekalna kanalizacija na območju je nujno potrebna zaradi nestabilnega terena in zaradi onesnaževanja tal. Meteorna kanalizacija je prav tako pogoj za priključitev stanovanjske hiše. Meteorna kanalizacija dvorišč in parkirišč mora biti opremljena z maščobolovilcem pred iztokom v meteorno kanalizacijo. Odvodnja cest je prav tako kontrolirana. Na območju OPPN Bonetovšče Fajdigovšče je predvidenih 5 ekoloških otokov za odvoz odpadkov. Locirani so ob cesti. Lokacije morajo biti usklajene z lastniki zemljišč, lahko so tudi prestavljene vendar bi morale biti v istem okolišu. Za potrebe požarne vode je urejeno vzporedno z novim vodovodom hidrantno omrežje, ki pokriva območje obstoječe in nove pozidave. Razmaki med hidrantov so 80 m. Osvetljevanje javnih površin bo zaradi zmanjšanja svetlobnega onesnaževanja izvedeno s takimi svetilkami, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Žarnice se bodo uporabljale s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja v drugem delu noči bo minimalno število prižganih luči.

Gozdne površine na tem območju se bodo ohranjale v čim širšem območju. Na parcelah št. 18,19,20,22,27,28,45,46 in del parcele št. 21. Na teh parcelah naj se ohranijo v čim večji površini gozdne površine. Posebno termofilni listavci (puhasti hrast,..) in lobodika. Površine, ki so geološko nestabilne, naj bodo namenjene gozdnim površinam namesto intenzivni rabi za kmetijstvo. Gozd na tem območju je pomemben za ohranjanje biotske raznovrstnosti in življenjskih prostorov redkim rastlinam in živalim. Na območju OPPN Bonetovšče Fajdigovšče leži območje registriranie arheološke dediščine Kromberk – Arheološko najdišče Doflek.(EŠD 19661) Pred posegi, ki so pogojno sprejemljivi, je potrebno opraviti predhodne arheološke raziskave, s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za določitev natančnih ukrepov varstva. Dediščina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja).Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča.

15. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

Na območju bo vzporedno z gradnjo vodovoda urejeno tudi hidrantno omrežje za zaščito ljudi in premoženja pred požari. Potrebna je urejena meteorna in fekalna kanalizacija na celotnem območju zaradi geološko nestabilnega terena. Nekontroliran izpust tako meteorne kot tudi fekalne kanalizacije lahko povzroči zemeljski plaz na celotnem območju OPPN.

16. NAČRT PARCELACIJE

Predlog parcelacije je sestavni del OPPN kot grafična priloga. Dokončni načrt parcelacije bo izdelala pooblaščena geodetska organizacija.

17. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN

Faznost izgradnje naj poteka smiselno, po zaključenih enotah, ki ne rušijo osnovnega koncepta. Zaradi geomehanske nestabilnosti terena je potrebno da se vsaka novogradnja na novih parcelah priključi na meteorno in fekalno kanalizacijo. Izgradnja cestnega priključka, vodovodnega priključka in elektro priključka je prav tako potrebna. Potek komunalnih priključkov je lahko spremenjen, če projektant drugačno rešitev utemelji in pridobi potrditev Oddelka za okolje in prostor.

Gradnja infrastrukture poteka od spodaj navzgor. Komunalna infrastruktura je na spodnjem delu dimenzionirana na celotno območje, zato je zmanjševanje predvidenih dimenzij komunalnih naprav nedopustno.

Izvajanje bo potekalo v fazah. Smiselna bi bila gradnja vse infrastrukture skupno s širitvijo ceste in s tem urejevanjem gradbenih parcel. Faznost bo potekala od Kekčeve poti proti severu.

Glede na funkcijo se površine delijo na: - stanovanjske površine (gradbene parcele za stanovanjske hiše) - prometne površine (dovozne ceste z obračališči) - javne površine (zelene površine, odlagališča za zbiranje komunalnih odpadkov, kontejnerji, infrastrukturni objekti npr. trafo postaja, vodno črpališče),