DOCSLIB.ORG

Pri Delu Bomo Upoštevali Slovensko in Mednarodno Zakonodajo S

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Pri Delu Bomo Upoštevali Slovensko in Mednarodno Zakonodajo S Okoljsko poročilo k Spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Priloga 2 PRILOGA 1: Varovana območja narave in enote kulturne dediščine na območju s.d OPN MOL ID NARAVA Natura 2000 Ime ID Kratka oznaka Skupina Območje Šmarne gore, ki vključuje oba vrhova, Goro in Grmado, na zahod seže do Zbiljskega jezera in proti severu mimo Smlednika do vasi Repnje. Od Repenj vodi meja proti jugu, vzporedno z gorenjsko avtocesto, vse do Šmartnega ter vznožja Šmarne Gore med Tacnom in Vikrčami. Območje Šmarne gore je poraslo z gozdno vegetacijo (ilirski bukovi gozdovi), ki jo na vrhu in prehodu pobočja v ravnino prekinjajo travniki in njive. Hribovitemu svetu Šmarne gore se pridružijo tudi ravninski, mokrotni in vodni biotopi. Osamelec Šmarna gora se odlikuje po izjemni pestrosti Šmarna gora SI3000120 rastlinstva in gozdnih združb ter po avtohtonem rastišču zavarovane narcise. Severni rob osamelca gradijo jurski apnenci in v njih je nad Zavrhom POO nastala manjša kraška jama – Matjaževa jama (zaprta za javnost). Severno od Šmarne gore se razprostira gozdnato območje Skaručenska ravan, kjer se nahaja rastišče redke orhideje Loeselove grezovke in mestoma travniki s prevladujočo modro stožko. Na mokrotnih travnikih in v stelji obvodnih grmišč lahko najdemo polža ozkega vrtenca. Gozdovi Šmarne gore so pomemben življenjski prostor rogača, črtastega medvedka in hribskega urha. Potok Mlake predstavlja življenjski prostor navadnemu koščaku. Sava z obrežnimi gozdovi v kmetijsko urbani krajini med Ljubljano in Kranjem pomembno povečuje biotsko pestrost krajine. Obrežni pas s prodišči in otoki Sava Medvode - ter obrežnimi poplavnimi gozdovi se pojavlja bolj ali manj strnjeno vzdolž precejšnjega dela toka reke Save. Živalstvo in rastlinstvo teh območij sta SI3000262 pPOO, POO Kresnice specifični in strogo vezani na ta biotop. Poplavna ravnica in obrežni gozdovi, pretežno ostanki dobrav in vrbovja, so bivališče mnogih vrst obvodnih ptic ter lovišče ujed. Akumulacijska jezera so gnezdišče in pomembno prezimovališče vodnih ptic. Kompleks mokrotnih travišč južno od Ljubljane je eno najjužnejših visokih barij v Evropi, v Sloveniji pa edini primer nižinskega visokega barja. Prekriva ga kulturna krajina z največjo sklenjeno površino močvirnih travnikov v Sloveniji. Meri 180 km2 in leži na nadmorski višini 300 m. Vode na Barje pritečejo kot kraški izviri na robu pokrajine, najbolj ga zaznamuje Ljubljanica, ki ima na svojem 26 km dolgem toku od Vrhnike do Ljubljane le 4 m padca. Ljubljansko barje leži na stičišču predalpskega in dinarskega sveta. Pokriva ga preplet različnih habitatnih tipov, kar je podlaga za visoko biotsko pestrost. Prevladujejo močvirni travniki, ki so obdani z jelševimi, topolovimi in vrbovimi omejki, med njimi najdemo grmišča, trstišča, brezove in jelševe gozdove ter manjše stoječe Ljubljansko barje SI3000271 pPOO, POO vode, celotno območje pa je prepredeno z mrežo vodnih kanalov. Preko Barja potekajo selitvene poti ptic. Na območju gnezdi najmanj 62 redkih ali ogroženih ptičjih vrst. To je najpomembnejše gnezdišče za kosca in edino za velikega škurha v Sloveniji. Barje je prebivališče najmanj 7 vrst dvoživk, 6 vrst metuljev, 12 vrst kačjih pastirjev in 12 vrst rastlin s slovenskega Rdečega seznama ogroženih vrst. Na ekstenzivnih travnikih uspevajo močvirske logarice, več vrst orhidej in močvirski mečki. Poleg pretežno bukovih gozdov, s katerimi so bogato porasli griči osamelci, najdemo na Ljubljanskem barju tudi visokobarjanske gozdove s kisloljubnimi drevesnimi vrstami - rdečim borom in brezo. Ljubljanica - Gradaščica - SI3000291 Območje reke Gradaščice, območje reke Ljubljanice od južne ljubljanske obvoznice do izliva v Savo ter območje potokov Mali Graben in Gobovšek. pPOO Mali Graben Kompleks mokrotnih travišč južno od Ljubljane je eno najjužnejših visokih barij v Evropi, v Sloveniji pa edini primer nižinskega visokega barja. Prekriva ga kulturna krajina z največjo sklenjeno površino močvirnih travnikov v Sloveniji. Meri 180 km2 in leži na nadmorski višini 300 m. Vode na Barje pritečejo kot kraški izviri na robu pokrajine, najbolj ga zaznamuje Ljubljanica, ki ima na svojem 26 km dolgem toku od Vrhnike do Ljubljane le 4 m padca. Ljubljansko barje leži na stičišču predalpskega in dinarskega sveta. Pokriva ga preplet različnih habitatnih tipov, kar je podlaga za visoko biotsko pestrost. Prevladujejo Ljubljansko barje SI5000014 močvirni travniki, ki so obdani z jelševimi, topolovimi in vrbovimi omejki, med njimi najdemo grmišča, trstišča, brezove in jelševe gozdove ter manjše stoječe POV vode, celotno območje pa je prepredeno z mrežo vodnih kanalov. Preko Barja potekajo selitvene poti ptic. Na območju gnezdi najmanj 62 redkih ali ogroženih ptičjih vrst. To je najpomembnejše gnezdišče za kosca in edino za velikega škurha v Sloveniji. Barje je prebivališče najmanj 7 vrst dvoživk, 6 vrst metuljev, 12 vrst kačjih pastirjev in 12 vrst rastlin s slovenskega Rdečega seznama ogroženih vrst. Na ekstenzivnih travnikih uspevajo močvirske logarice, več vrst orhidej in močvirski mečki. Poleg pretežno bukovih gozdov, s katerimi so bogato porasli griči osamelci, najdemo na Ljubljanskem barju tudi Locus d.o.o Zavita d.o.o. Stran 1 od 6 Okoljsko poročilo k Spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Priloga 2 Natura 2000 Ime ID Kratka oznaka Skupina visokobarjanske gozdove s kisloljubnimi drevesnimi vrstami - rdečim borom in brezo. Locus d.o.o Zavita d.o.o. Stran 2 od 6 Okoljsko poročilo k Spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013) Priloga 2 Zavarovana območja ID št. Ime območja Pravna podlaga Status območja Opis Odlok o zavarovanju krajinskega parka Zajčja dobrava (Uradni list Krajinski park Zajčja dobrava obsega ohranjen nižinski gozd na površini 65 ha. KP se 1057 Zajčja dobrava krajinski park RS, št. 55/72) nahaja med ljubljanskim Poljem in Zalogom. Krajinski park Polhograjski Dolomiti s površino 11.608 ha sodi med večje krajinske Odlok o sprejetju urbanističnega načrta za območje krajinskega parke v Sloveniji. Zajema ožji prostor, kot je celotno Polhograjsko hribovje, sega pa v 1058 Polhograjski Dolomiti parka "Polhograjski dolomiti" za območje občin Ljubljana Šiška in krajinski park občine Dobrova – Polhov Gradec, Ljubljana in Medvode. Območje je zavarovano Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list RS, št. 14/74) zaradi velike ekološke, biotske in krajinske vrednosti. Obrečni prostor Odlok o razglasitvi nekdanjega Šempetrskega, Poljanskega, Spomenik oblikovane narave obsega reko Ljubljanico in njene brežine od Špice do spomenik 1713 Ljubljanice, Grubarjevega Karlovškega predmestja za kulturni in zgodovinski spomenik ter konca Poljanskega nasipa in Grubarjev kanal in njegove brežine od Špice do oblikovane narave prekopa in Špice naravno znamenitost (Uradni list RS, št. 18/90, 27/91) Dolenjske ceste. Območje zelene površine Tivolija, gozdnatega predela Rožnika in Šišenskega hriba Tivoli, Rožnik in Šišenski Odlok o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno 1742 krajinski park sestavljajo krajinski park s površino 509 ha. KP je življenjski prostor številnih hrib znamenitost (Uradni list RS, št. 21/84, 47/87, 96/09, 3/10, 58/11) zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. Odlok o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane Grajski grič je osamelec, ki leži na skrajnem severnem podaljšku slemena Golovca na in Grajskega griča za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno robu Ljubljanske kotline med Ljubljanskim barjem in Ljubljanskim poljem. Odprte, 1746 Grajski grič naravni spomenik znamenitost (Uradni list SRS, št. 5/86, 27/89, Uradni list RS, št. parkovno urejene površine in gozd na strmih pobočjih tvori zaključeno estetsko in 13/1990, 27/1991, 105/2001) ekološko celoto s srednjeveškim mestnim jedrom. Krajinski park je območje mokrotnih travišč s sistemom mejic in gozdnih, grmiščnih ter vodnih površin v Sloveniji. To območje je izjemno zaradi velikega števila naravnih Krajinski park Ljubljansko vrednot in prisotnosti velikega števila ogroženih in mednarodno varovanih 4067 barje (prvo, drugo in tretje Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. krajinski park prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov ter kot varstveno območje) 112/08) območje številnih kulturnih vrednot in mozaične krajine, ki je rezultat dolgotrajnega sožitja človeka z naravo. 4063 Ljubljanica naravni spomenik Reka Ljubljanica dolvodno od Vrhnike. Naravne vrednote Evid. št. Ime Zvrst Pomen Opis 167 Ljubljanica hidr, geomorf državni Reka Ljubljanica dolvodno od Vrhnike 313 Šmarna gora geomorf, (bot, geol) državni Osamelec Šmarna gora z Grmado in pobočji Mestni park Tivoli s parkovnim gozdom Rožnik, Šišenskim hribom, klasičnim nahajališčem evropske gomoljčice 317 Tivoli z Rožnikom in Šišenskim hribom onv, (bot, zool) lokalni (Pseudostellaria europaea), močvirjema ob Večni poti, Koseškim bajerjem in nižinskim gozdom Sava - od sotočja Save Bohinjke in hidr, geomorf, (zool, 2762 državni Reka Sava od sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke navzdol Save Dolinke navzdol bot) 4082 Horjulka hidr lokalni Dolina desnega pritoka Gradaščice 4121 Gradaščica hidr, ekos lokalni Dolina levega pritoka Ljubljanice gorvodno od Vrhovcev 7601 Podutik - osameli kras geomorf lokalni Območje tipičnega osamelega krasa pri Podutiku pri Ljubljani 7692 Zajčja dobrava ekos lokalni Nižinski gozd na Ljubljanskem polju, južno od Spodnje Zadobrove pri Ljubljani 7789 Grajski grič geomorf, ekos lokalni Grič v Ljubljani 8706 Pot spominov in tovarištva onv lokalni Pot spominov in tovarištva v Ljubljani 8891 Ljubljana
Load more

Recommended publications
  • Kamna Gorica - Dolnice
    NAROČNIK: Factor nepremičnine d.0.0. POROČILO O PREDHODNIH ARHEOLOŠKIH RAZISKAVAH NA LOKACIJI KAMNA GORICA - DOLNICE (EŠD 10671) (12.7. 2012) KULTURNOVARSTVENO SOGLASJE ŠT.: MK RS 62240-75/2012/2 IZDELALI: Samo Hvalec Iris Bekljanov Zidanšek Petra Vojaković Dr. Tomaž Verbič Ljubljana 2012 ©Arhej d.o.o. NAROČNIK: Factor nepremičnine d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana IZVAJALEC: Arhej d.o.o., Drožanjska 23, 8290 Sevnica ODGOVORNI VODJA DEL: mag. Matjaž Novšak, univ.dipl.arheol. SODELAVCI: Samo Hvalec, univ.dipl.arheol. David Badovinac, absolv. Arheol. STROKOVNI NADZOR: Boris Vičič, univ. dipl. arheol., konservatorski svetovalec; Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, Tržaška 4, 1000 Ljubljana ©Arhej d.o.o. KAZALO 1. UVOD ................................................................................................................................ 2 2. GEOLOŠKI ORIS PROSTORA....................................................................................... 4 3. ZGODOVINSKI ORIS PROSTORA ............................................................................... 8 4. OPIS OBMOČJA IN DELOVNI POGOJI ....................................................................... 10 5. INTENZIVNI PODPOVRŠINSKI TERENSKI PREGLED ........................................... 11 6. STROJNE TESTNE SONDE ............................................................................................ 16 SKLEP ....................................................................................................................................
    [Show full text]
  • PROLINE-CE Word Template
    PROLINE-CE WORKPACKAGE T2, ACTIVITY T2.1 SET UP OF PILOT SPECIFIC MANAGEMENT PRACTICES D.T2.1.4 DESCRIPTIVE DOCUMENTATION OF PILOT ACTIONS AND RELATED ISSUES PILOT ACTION PAC2.1: WELL FIELD DRAVLJE VALLEY IN LJUBLJANA September, 2017 Lead Institution University of Ljubljana Contributor/s “PP4, PP5” Lead Author/s Barbara Čenčur Curk, Jerca Praprotnik Kastelic, Ajda Cilenšek Date last release Sep 2017 Contributors, name and surname Institution Barbara Čenčur Curk University of Ljubljana, NTF Jerca Praprotnik Kastelic University of Ljubljana, NTF Primož Banovec University of Ljubljana, FGG Ajda Cilenšek University of Ljubljana, FGG Matej Cerk University of Ljubljana, FGG Branka Bračič Železnik Public Water Utility JP VO-KA 1 TABLE OF CONTENTS 1. Introduction ............................................................................................................................................................ 3 2. Basic data about pilot action .................................................................................................................................. 3 2.1. Geographical description ......................................................................................................................................... 3 2.2. Geological description ............................................................................................................................................. 5 2.3. Pedology .................................................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Štetje Prebivalstva Leta 1754 V Predjožefinski Ljubljanski Škofiji in Njegovi Rezultati
    Vlado Valenčič Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati Leta 1754 je bilo izvedeno v slovenskih deželah prvo štetje prebival­ stva. Bilo je v zvezi z davčnimi in socialnimi reformami, ki jih je tedaj v avstrijski državi pripravljala Marija Terezija.1 Podlago zanj je dal naj­ višji reskript od 13. oktobra 1753, ki je določal, naj se v ta namen izvede ljudsko štetje. Ugotovilo naj bi se število oseb vsakega posameznega kra­ ja po gospostvih in izkazalo v treh skupinah, komunikantih, to je osebah, ki so prejemale zakramente, spoved in obhajilo, mladini, sposobni za ver­ ski pouk, ter nedoletnih otrocih. Seznami štetih oseb naj bi vsebovali na­ vedbo spola, starosti in družbenega položaja (Condition, poklic). Deželnim vladam je bilo naročeno, naj se glede izvedbe sporazumejo s škofijskimi ordinariati; štetje je bilo naloga župnikov in župnih upraviteljev, ki bi morali sezname poslati svojim ordinarijem, ti pa konec vsakega vojaškega leta deželnim vladam, da bi jih poslale naprej na dvor.2 Ni popolnoma razjasnjeno, zakaj se vlada ni zadovoljila z izvedbo štetja po prvem res- kriptu in ali ga je hotela nadomestiti ali le dopolniti z drugačno izvedbo. Dne 19. januarja 1754 je bil namreč izdan reskript, ki je določal, naj se zaradi večje zanesljivosti izvede štetje po posvetnih gosposkah in magi­ stratih. Reskriptu je bil priložen obrazec za sestavo pregledov števila pre­ bivalstva, ločenega po spolu, v petih starostnih skupinah (1-15, 15-20, 20-40, 40-50 in nad 50 let); zadnje tri skupine je bilo treba ločiti po stanu (samski, poročeni).3 Ta obrazec naj bi se po nalogu deželne reprezentance 1 Henryk Grosismann, Die Anfänge und geschichtliche Entwicklung der amtlichen Statistik in Österreich.
    [Show full text]
  • Odlok O Strateškem Prostorskem Načrtu Mestne Občine Ljubljana
    Odlok o Strateškem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana Dopolnjeni osnutek Vsebina 1. Splošne določbe ________________________________________________________________5 2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja MOL _________________________________________7 2.1. Vodilna izhodišča za opredelitev razvoja MOL_________________________________________7 2.2. Cilji prostorskega razvoja MOL_____________________________________________________8 3. Zasnova prostorskega razvoja MOL ________________________________________________9 3.1. Zasnova poselitve _________________________________________________________________9 3.1.1. Demografske osnove __________________________________________________________________ 9 3.1.2. Temeljna načela poselitve ______________________________________________________________ 9 3.1.3. Zasnova poselitve v regiji______________________________________________________________ 11 3.1.4. Zasnova poselitve v MOL _____________________________________________________________ 13 3.1.5. Vloga in funkcija posameznih naselij_____________________________________________________ 13 3.2. Temeljne usmeritve prometnega povezovanja naselij v MOL in LUR _____________________17 3.3. Omogočenje trajnostnega prostorskega razvoja _______________________________________18 3.4. Območje Urbanističnega načrta ____________________________________________________21 4. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo_____________________________________22 4.1. Usmeritve za prostorsko urejanje ___________________________________________________22
    [Show full text]
  • POSEST LJUBLJANSKE KOMENDE NEMŠKEGA VITEŠKEGA REDA (Od 13
    ZGODOVINSKI ČASOPIS 38 . 1984 . i • 271-290 271 Dušan Kos POSEST LJUBLJANSKE KOMENDE NEMŠKEGA VITEŠKEGA REDA (od 13. do srede 18. stoletja) Prva polovica 13. stoletja velja za obdobje boja treh močnih fevdalnih rodbin: Andechsov, Babenberžanov in Spanheinov za'deželno gospostvo na Kranjskem. To je tudi čas prizadevanj za ustalitev deželnih in državnih meja na vzhodu. Pri tem so se omenjene rodbine opirale na svoje ministeriale, mesta, pa tudi cerkvene usta­ nove, zlasti samostane.1 Nastanek najpomembnejših samostanov na Slovenskem da­ tira v 12. in 13. stoletje.2 Sredi 13. stoletja je kot zmagovalec iz dinastičnih bojev izšel koroški vojvoda Ulrik III., ki se je zavedal, da bo njegova moč na Kranjskem temeljila na večjem številu njegovih fevdov ter razvejanosti posvetnih in cerkvenih posesti potom inten­ zivne zemljiške kolonizacije na njegovem gospostvu.3 Za pomoč pri utrjevanju oblasti v ljubljanskem teritorialnem gospostvu je Ber­ nard Koroški že pred letom 1228 pripeljal v Ljubljano4 najmlajšega izmed treh naj­ pomembnejših viteških redov, leta 1198 ustanovljeni Nemški viteški red (NVR, Ordo Sanctae Mariae Theutonicorum) .5 Nekoliko prej se je red naselil na Štajerskem, kjer so križniki poleg posestev dobili še patronat nad župnijo pri Veliki Nedelji.6 Datum naselitve in ustanovitve redovne hiše (domus) ali komende v Ljubljani ni znan. Prvič jo omenja vojvoda Ulrik III. leta 1256, ko je potrdil nekatere svoboščine (». ..das wir den brudern des Tewtschen haws, den wir haben wanung gegeben ze Laibach, alle recht und freyung . л)? Se kasneje, leta 1268 se prvič pojavi v listini vojvode Ulrika križevniška cerkev (».. .ecclesie beate Marie virginis gloriose domus Theuto- nice Laibacensis .
    [Show full text]
  • ARHEOLOGIJA V Letu
    ARHEOLOGIJA v letu dediščina2018 za javnost Strokovno srečanje Slovenskega arheološkega društva Ljubljana, Narodni muzej Slovenije – Metelkova 3.–4. april 2019 SLOVENSK O ARHEOLOŠK O DRUŠTVO ARHEOLOGIJA v letu dediščina2018 za javnost Zbornik povzetkov Strokovno srečanje Slovenskega arheološkega društva Ljubljana, Narodni muzej Slovenije – Metelkova 3.–4. april 2019 Uredila Petra Stipančić, Andrej Gaspari Tehnični urednik Andrej Gaspari © Slovensko arheološko društvo 2019 Vse pravice pridržane. Založilo Slovensko arheološko društvo Zanj Bojan Djurić, predsednik Oblikovanje in prelom Žiga Valetič, Grafični atelje Zenit Tisk ABO Grafika, d.o.o. Naklada 50 izvodov Ljubljana, marec 2019 Besedila niso lektorirana. Publikacija je brezplačna. VSEBINA 6 Arheološki izkop na območju povezovalnih hodnikov za novo razstavišče na Muzejskem trgu v Celju Maja Bausovac 8 Ptuj – Rabelčja vas Barbara Brezigar 9 Arheološko izkopavanje na Trati pri Škofji Loki Barbara Brezigar 10 Kontinuiteta funerarnih prostorov v Hercegovini: »od paleolita do Tita« in do danes Saša Čaval, Ljubica Srdić, Ljiljana Vrućinić, Radmilo Pekić 11 Preliminarne arheološke raziskave karantenske postaje na otoku Flat Island, Mauritius Saša Čaval, Alessandra Cianciosi, Diego Calaon, Krish Seetah 12 Arheološke raziskave v Križankah v Ljubljani Matej Draksler 13 Slovenska cesta – vzhod Mojca Fras, Neža Žitko, Rok Bremec 14 Portorož pomol ULFPP Mojca Fras, Jana Stehlikova 15 »Morje 2018«: dokumentiranje arheoloških najdišč na odprtem morju severozahodno od Pirana in začetne ugotovitve
    [Show full text]
  • Mestna Naselja Slo 03.Pdf
    MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, 2003 2 URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 GRADIVO SO PRIPRAVILI: MATERIAL PREPARED BY: dr. Branko Pavlin Aleksandar Milenković Simona Klasinc Barbara Grm Izdelava kart: Gregor Sluga Tabele Popisa 2002: Milena Ilić Erika Žnidaršič Računalniška obdelava podatkov: Electronic data processing: Slavko Rede CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 314(497.4)”2003” MESTNA naselja v Republiki Sloveniji, 2003 = Urban settlements in the Republic of Slovenia, 2003 / [pripravili Branko Pavlin … [et al.] ; izdelava kart Gregor Sluga ; tabele Popisa 2002 Milena Ilić, Erika Žnidaršič]. – Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije = Statistical Office of the Republic of Slovenia, 2004. – (Posebne publikacije = Special publications / Statistični urad Republike Slovenije ; 2004, št. 4) ISBN 961-239-055-X 1. Vzp. stv. nasl. 2. Pavlin, Branko, 1959- 215891200 Izdal, založil in tiskal Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - Uporaba in objava podatkov dovoljena z navedbo vira - Odgovarja generalna direktorica mag. Irena Križman - Urednica Marina Urbas - Slovensko besedilo jezikovno uredila Joža Lakovič - Angleško besedilo jezikovno uredil Boris Panič - Računalniški prelom Anica Žinger - Tiskano v 120 izvodih - Informacije daje informacijsko središče, tel.: (01) 241 51 04 – E-pošta: [email protected] - Internet: www.stat.si. Prepared, published and printed by the Statistical Office of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Vožarski pot 12 - Use and publication of data is allowed provided the source is acknowledged - Director - General Irena Križman - Editor Marina Urbas - Slovenian Language Editor Joža Lakovič - English Language Editor Boris Panič - Computer design Anica Žinger - Total print run 120 copies - Information is given by the Information Center, telephone + 386 1 241 51 04 - E-mail: [email protected] - Internet: www.stat.si.
    [Show full text]
  • Roman Provincial Archaeology in Slovenia Following the Year 1965: Settlement and Small Finds
    Arheološki vestnik (Arh. vest.) 50, 1999, str. 215-257 215 Roman Provincial Archaeology in Slovenia Following the Year 1965: Settlement and Small Finds Jana HORVAT Izvleček Abstract Predstavljen je razvoj rimske provincialne arheologije v Slo- The development of Roman provincial archaeology in veniji v zadnjih petintridesetih letih: najpomembnejši dosežki, Slovenia through the last thirty-five years is reviewed: the most usmeritve in glavni problemi. V prikazu je poudarek na novih significant achievements, orientations and the principal prob- dognanjih na področju poselitvene slike, na rezultatih proučevanja lems. New discoveries concerning towns and rural settlement kriznih obdobij, kot sta romanizacija in zaton antike, na kratko so shall be presented, as well as new research concerning such obravnavane raziskave drobne materialne kulture. K posameznim turning points as romanization and the decline of the Roman temam je podana najpomembnejša bibliografija. empire. Small finds are also discussed in short. An essential bibliography is provided as well. A synoptic review of various problems concerning seventies. Systematic investigation of the material Roman provincial archaeology in Slovenia was writ- culture (imported fine ware, regional and local pot- ten by P. Petru and published in 1965 in Arheološki tery, glass, various elements of attire and jewelry) vestnik (P. Petru 1964-1965; similarly 1977b; comp. has been carried out. Almost all the significant Dediščina Slovenije). The article presents the then fields are covered. The published collections of state of investigations, problems and even future the material are still important, despite that some scientific orientations, which researchers did indeed commentaries are out-of-date (e.g. Arh. vest. 30, follow more or less.
    [Show full text]
  • Lj-Ljuš 15.1.2011
    Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: Lj-Ljuš 15.1.2011 A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi– LJUBEČNA (Ljubečno), 3202 Ljubečna, Leskovec 17a (Lebeschno) Sv. Jožef (1971), župnija 1975. Iz žu. ....... Naselja: ... R 1975– P 1975– M 1975– Ljubelj – Podljubelj Ljubež v Lazih – Dole pri Litiji Ljubgojna – Horjul, Polhov Gradec (1782) Ljubići – Grožnjan (Grisignana) Ljubično – Poljčane Ljubija – Mozirje Ljubinj – Tolmin LJUBLJANA – skupno (tudi Ljubljanska škofija/nadškofija) (Laibach, Laybach, Labacum, Luwigana, Lubigana) Ljubljanska škofija ustanovljena 1461–1462.
    [Show full text]
  • Obrambnogeografsko Vrednotenje Spodnjega Dela Ljubljanske Kotline
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Katja Berčič Mentor: red. prof. dr. Jurij Kunaver Somentor: as. dr. Zvonimir Bratun Lektor: univ. dipl. slav. Simona Zupanc OBRAMBNOGEOGRAFSKO VREDNOTENJE SPODNJEGA DELA LJUBLJANSKE KOTLINE Diplomsko delo Ljubljana, september 2003 KAZALO A. VSEBINSKO KAZALO I. UVOD ..................................................................................................................1 II. METODOLOŠKO-HIPOTETIČNI OKVIR .....................................................2 1. OPREDELITEV PREDMETA ..................................................................................2 2. OPREDELITEV CILJA ............................................................................................2 3. HIPOTEZE ................................................................................................................2 4. METODOLOŠKI OKVIR .........................................................................................3 5. POSEBNOSTI IN OMEJITVE .................................................................................3 6. ZGRADBA DIPLOMSKEGA DELA .......................................................................5 7. OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV ................................................................5 7.1. Geografski prostor ..............................................................................................5 7.2. Zemljišče ............................................................................................................6 7.3. Relief ..................................................................................................................6
    [Show full text]
  • Letopis Muzeia Narodne Osvoboditve Lrs Popravki
    LETOPIS MUZEIA NARODNE OSVOBODITVE LRS POPRAVKI Stran Vrsta Napačno tiskana Pravilno naj se glasi 9 1 V njem zbrani V njem so zbrani 14 24 intentar inventar 16 1 1953 1943 25 9 na nakupi da nakupi 41 9 Mihaela-Mara Dermastja Mara-Mihaela Dermastia 59 zadnja Kriegsgefange- Kriegsgefangen- 76 5 Deuscher Deutscher 77 5 Ker o poteku O poteku 84 38 Slodnik Slobodnik 90 36 Rahodi Radohi 139 35 Kužarju Kušarju 143 34 Kricivem Krivic em 158 50 intentarizacija inventarizacija 172 zadnja Radovinca Badovinca LETOPIS Muzeja narodne osvoboditve LRS v Ljubljani I 1957 KAZALO Cantents — Co/iepwaHHe Dr. Marjan Dermastia: Uvodna beseda 5 T on e F e r e n c : Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo in njegovo delo . 7 National liberation Council for the Slovene Littoral HapOflHOOCBOČOAHTeJIbHfalH COBCT FIpHMOpCKOfi OlOBeHHH H CPO fleHTejIbHOCTb Milan Brezovar: Partizanska zastava v prvem letu narodnoosvobodilne borbe ... 39 The partisan flag in the ftrst year of the National liberation war napTHaaHCKoe anaMH B nepsufi TOR HapoflHoocBofiojiHTejibHofi 6op6H JožeKrall: Ilegalne tiskarne Grafičnega oddelka »B« Pokrajinske tehnike KPS za Gorenjsko . , . ...,..., 53 Illegal printing press of the Provincial technie of the Communistic Party Slovenians for Gorenjsko , , FloAnoabHbie THnorpaiJjHH THnorpa(j)CKOro orntnevrna „B" 06flacTHofl TCXHHKH KnC flJIH FopeHbCKH Janko Jarc: Prva belokranjska partizanska četa . 83 The first partisan troop of Bela krajina nepBbifl 6efl0KpafiHCKHfl naprasancKiiti oipsw Stane Ter čak: Ali je bila II. Celjska četa? 107 Was it the Second partisan troop of Celje? Bbiji JIH'11 uejibCKHfl oipaji? Ljudmila Krese: O restavriranju in konserviranju dokumentov iz narodnoosvobodilne vojne 113 Adolf Arigler-Bodin : Delo v ljubljanskih ilegalnih ciklostilnih tehnikah 123 Dr.
    [Show full text]
  • Ulice-Zupnije
    Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah LJUBLJANA Ulice, ceste in trgi po župnijah Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah Marko Čižman Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah Ljubljana 2006 Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah Izdala in založila: Nadškofija Ljubljana Ciril-Metodov trg 4, p. p. 1990, 1001 Ljubljana Odgovarja: dr. Anton Jamnik generalni vikar Pripravil in uredil: Marko Čižman Fotografija na naslovnici: Tamino Petelinšek Grafična priprava: Družina d.o.o. Tehnično uredil: Jernej Dolšak Tisk: Formatisk Ljubljana 2006 Uvod Prvotna izdaja knjižice Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah je izšla leta 1978. Od takrat je v uličnem seznamu mesta Ljubljana nastalo že toliko spre- memb, da je bilo potrebno pripraviti prenovljeno izdajo. Tudi ta izdaja zaje- ma župnije, ki spadajo pod mesto Ljubljana v ožjem smislu. Primarni vir podatkov je prvotna izdaja knjižice, ki jo je pripravil g. prelat Rafko Lešnik. Druge podatke smo dobili na Statističnem uradu Republike Slovenije in na zemljevidu, ki ga je leta 1992 izdal I. arhidiakonat ljubljanske nadškofije (na tem zemljevidu so vrisane meje med župnijami). Veliko podat- kov smo dobili tudi od dekanov in župnikov ljubljanskih župnij, ki so stanje preverili na terenu. Prenovljeno izdajo sestavljata dva večja dela. V prvem delu so po abece- dnem vrstnem redu razporejene ulice, v drugem pa so po abecednem vr- stnem redu razporejene župnije. Zaradi hitrejšega iskanja podatkov so pri ulicah vnesene tudi opombe. Izkušnje namreč kažejo, da ob iskanju nekaterih podatkov za ulico običajno ni časa za prelistavanje celotne knjižice. V posebnem dodatku na koncu knjižice so navedene nekatere opuščne ulice in stara poimenovanja nekaterih ulic, kar je lahko v pomoč predvsem pri starejših vpisih v matične knjige.
    [Show full text]