Lokalni Energetski Koncept Občine Kočevje

LEK Kočevje

Datum: November 2016

Občina Kočevje Naročnik: Ljubljanska cesta 26 1330 Kočevje

Projekt: Lokalni energetski koncept občine Kočevje

Delovni nalog: DN 2005485

Naročilo: Pogodba št. 12/2015 z dne 26.3.2015

Nosilec naloge: doc. dr. Henrik GJERKEŠ, univ.dipl.inž.str.

Sodelavca: Mihael MIRTIČ, univ.dipl.inž.grad. Gašper STEGNAR, univ.dipl.inž.grad.

Vodja centra: doc. dr. Marjana ŠIJANEC ZAVRL, univ.dipl.inž.grad.

Tehnični direktor: dr. Blaž DOLINŠEK, univ.dipl.inž.grad.

LEK Kočevje

Kazalo 1. UVOD 12 1.1. Zakonske osnove energetskega koncepta 13 2. SPLOŠNI PODATKI IN KAZALNIKI V OBČINI KOČEVJE 14 2.1. Meteorološki podatki 19 2.1.1. Temperaturni primanjkljaj 20 2.1.2. Kurilna sezona 22 3. Analiza rabe energije in energentov 23 3.1. Stanovanjski sektor 23 3.1.1. Raba energije za ogrevanje v stanovanjskem sektorju 24 3.1.2. Statistični podatki o rabi energije v stanovanjskem sektorju v Sloveniji 25 3.1.3. Analiza rabe energije v stanovanjih med občani z upoštevanjem podatkov ankete in dobavljene toplote 28 3.1.4. Raba energije za ogrevanje v večstanovanjskih stavbah s skupno kotlovnico 30 3.1.5. Ocena rabe energije v stanovanjskem sektorju na osnovi analize rabe energije v stanovanjih in podatkov o dobavi toplote ter električne energije 31 3.2. Javne stavbe 34 3.2.1. Javna razsvetljava 38 3.3. Raba energije v industriji in storitvenem sektorju 38 3.4. Raba električne energije 40 3.5. Raba energije v transportnem sektorju 41 3.5.1. Osebna vozila v občini Kočevje 41 3.5.2. Javni promet v občini Kočevje 41 3.5.3. Tovorni promet v občini Kočevje 41 3.5.4. Zbir rabe energije v transportnem sektorju 42 3.6. Skupna raba končne energije na območju občine Kočevje v letu 2014 43 3.7. Normirana raba energije po energentih 44 4. Analiza oskrbe z energijo 48 4.1. Sistem daljinskega ogrevanja v mestu Kočevje 48 4.1.1. Kotlovnica na lesno biomaso TRATA 50 4.1.2. Kotlovnica Turjaško naselje 51 4.1.3. Kotlovnica Kidričeva ulica 52 4.1.4. Kotlovnica Kajuhovo naselje 52 4.1.5. Kotlovnica Tesarska ulica 52 4.1.6. Kotlovnica TZO 12 - 18 53 4.1.7. Kotlovnica TSJ 2 53 4.1.8. Kotlovnica TZO 72 53 4.1.9. Kotlovnica Reška cesta 16 (Glasbena šola) 54 4.1.10. Kotlovnica Prešernova ulica 11 (Šeškov dom) 54 4.1.11. Toplotna postaja Melamin 54

LEK Kočevje 4.2. Utekočinjen naftni plin 54 4.3. Elektroenergetsko distribucijsko omrežje 55 4.3.1. Obstoječe stanje 55 5. Analiza emisij 58 5.1. Stanovanjski sektor 59 5.2. Javni sektor 60 5.3. Podjetja in ostale stavbe 61 5.4. Transportni sektor 61 5.5. Skupne emisije na območju občine Kočevje 61 6. Šibke točke oskrbe in rabe energije 64 6.1. Raba po področjih 64 6.1.1. Stanovanjski sektor 64 6.1.2. Javni sektor 65 6.2. Raba po virih 66 7. Ocena predvidene rabe energije in napotki za prihodnjo oskrbo z energijo 67 7.1. Usmeritve prostorskih aktov 67 7.1.1. Dinamika in napoved novogradenj - Slovenija 68 7.1.2. Dinamika in napoved novogradenj - Kočevje 70 7.2. Napotki za energetsko oskrbo novogradenj in energetsko sanacijo stavb 72 7.2.1. Nafta 72 7.2.2. Utekočinjeni naftni plin 73 7.2.3. Zemeljski plin 74 7.2.4. Električna energija 74 7.2.5. Lesna biomasa 75 7.2.6. Primerjava cene končne energije za ogrevanje iz nekaterih energentov 76 7.2.7. Primerjava vseživljenjskih stroškov in kriteriji skoraj ničenergijskih stavb 77 7.3. Sistem daljinskega ogrevanja Kočevje 80 7.3.1. Širitev vročevodnega omrežja 80 7.3.2. Povečanje kapacitete toplotnih virov 81 7.4. Analiza delovanja SDO Kočevje od leta 2010 83 7.5. Akcijski načrt ukrepov za znižanje cene toplote SDO Kočevje 88 7.5.1. Izvzetje ogrevanja Kočevske reke iz SDO Kočevje (2016) 91 7.5.2. Nižja cena goriva za kotle – lesnih sekancev (2017) 92 7.5.3. Povečanje odjema toplote za 25 % (2017-2019) 93 7.5.4. Optimizacija delovanja SDO s pomočjo termo-hidravličnega modela (2017-2018) 95 7.5.5. Zamenjava ELKO z lesnimi sekanci (2018) 96 7.5.6. Nadaljnje povečanje odjema za 30 % (2018-2020) 97 7.5.7. Povzetek akcijskega načrta ukrepov za znižanje cene toplote SDO Kočevje 99 7.6. Razvoj elektroenergetskega distribucijskega sistema 100

LEK Kočevje 8. Analiza potenciala obnovljivih virov energije 101 8.1. Potencial izkoriščanja vetrne energije 101 8.2. Potencial izkoriščanja sončne energije 101 8.2.1. Sprejemniki sončne energije 102 8.2.2. Sončne elektrarne 102 8.2.3. Toplotne črpalke 103 8.3. Potencial izkoriščanja geotermalne energije 105 8.4. Potencial izkoriščanja lesne biomase 105 8.5. Potencial izkoriščanja odpadnega blata centralne čistilne naprave 106 8.6. Potencial izkoriščanja komunalnih odpadkov 107 9. Analiza možnosti ukrepov učinkovite rabe energije 108 9.1. Ukrepi na stanovanjskih stavbah 108 9.2. SDO in večstanovanjske stavbe 111 9.3. Ukrepi na javnih stavbah 112 9.3.1. Energetsko knjigovodstvo 113 9.3.2. Razširjeni energetski pregledi stavb 115 9.3.3. Energetske izkaznice javnih stavb 115 9.3.4. Izvedba organizacijskih in investicijskih ukrepov za zmanjšanje rabe energije na način pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije 116 9.3.5. Organizacija informativnih in izobraževalnih dogodkov za vodstvo, upravljavce, zaposlene in vzdrževalce javnih zgradb 116 10. Določitev ciljev energetskega načrtovanja 118 10.1. Energetska politika 118 10.1.1. Cilji Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost 2014-2020 118 10.1.2. Cilji Podnebno-energetskega paketa 118 10.1.3. Cilji Nacionalnega energetskega programa 120 10.1.4. Vloga lokalnih skupnosti 120 10.1.5. Razvoj občine Kočevje na energetskem področju 120 10.2. Aktualni scenarij in strateški cilji razvoja občine Kočevje na področju oskrbe z energijo 121 10.2.1. Mesto Kočevje 121 10.2.2. Primestna naselja v občini Kočevje 122 10.3. Cilji energetskega načrtovanja v občini Kočevje 122 10.3.1. Podpora občanom in zainteresiranim strankam 122 10.3.2. Energetsko upravljanje javnih stavb 123 10.3.3. Energetska sanacija stavb in opreme v javni lasti 124 10.3.4. Stanovanjski sektor 126 10.3.5. Transportni sektor 127 10.3.6. Obnovljivi viri energije 127 10.3.7. Ureditev in izkoriščanja odpadkov – 2017-2027 127

LEK Kočevje 11. Analiza ukrepov 128 12. Akcijski plan 132 12.1. Pričakovani kumulativni učinki ukrepov 147 12.1. Usklajenost ukrepov s cilji iz AN-OVE, AN-URE in OP TGP 2020 149 12.1.1. OVE 149 12.1.2. URE in emisije TGP 152 12.2. Terminski in finančni plan izvajanja LEK 157 13. Napotki za izvajanje lokalnega energetskega koncepta 158

LEK Kočevje

Podatki o projektu

Naslov projekta Izdelava dopolnitve lokalnega energetskega koncepta Občine Kočevje

Številka pogodbe Pogodba št. 12/2015 z dne 26.3.2015

Naročnik Naročnik: Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, Kočevje zastopa: župan dr. Vladimir Prebilič

Izvajalec Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Center za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo

Vodja (nosilec) projekta Doc. dr. Henrik Gjerkeš, univ.dipl.inž.str.

Sodelavci

Mihael MIRTIČ, univ.dipl.inž.grad.

Gašper STEGNAR, univ.dipl.inž.grad.

LEK Kočevje Kazalo slik Slika 1: Kočevje ...... 14 Slika 2: Obseg in položaj občine Kočevje ...... 14 Slika 3: Prebivalstvena piramida za sredino leta 2014 ...... 15 Slika 4: Gibanje delovno aktivnega prebivalstva v občini Kočevje ...... 19 Slika 5: Gibanje stopnje registrirane brezposelnosti v občini Kočevje in Sloveniji ...... 19 Slika 6: Letni temperaturni primanjkljaj ali stopinjski dnevi za Slovenijo v obdobju od leta 1960 do 1990 ...... 20 Slika 7: Letni temperaturni primanjkljaj za Kočevje med leti 2000 in 2014 ...... 21 Slika 8: Povprečna letna temperatura zraka za Slovenijo in Kočevje med leti 2000 in 2014 .21 Slika 9: Povprečna mesečna temperatura zraka za Slovenijo in Kočevje v letu 2014 ...... 22 Slika 10: Trajanje kurilne sezone v Kočevju za obdobje od leta 2000 - 2014 ...... 22 Slika 11: Obdobje, v katerem je bil zgrajen obstoječi stanovanjski fond v Sloveniji in občini Kočevje – stanje na dan 31.12.2013) ...... 24 Slika 12: Končna raba energije po namenih, gospodinjstva, Slovenija, 2014 ...... 25 Slika 13: Raba končne energije (v TJ) po energentih v gospodinjstvih ...... 26 Slika 14: Gibanje letne strukture energentov za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode v Sloveniji v letih 2002 in 2009-2014 v slovenskih gospodinjstvih) ...... 27 Slika 15: Struktura anketnega vzorca po obdobju izgradnje/obnove stanovanja v občini Kočevje v primerjavi s podatki SURS za leto 2013...... 28 Slika 16: Rezultati analize o specifični rabi končne energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode na enoto površine stanovanja na leto po obdobju izgradnje za leto 2014 v občini Kočevje, n=931...... 29 Slika 17: Projekcija rezultatov analize o rabi končne energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode na leto glede na obdobje izgradnje za leto 2014 v občini Kočevje ...... 29 Slika 18: Struktura energentov v stanovanjskem sektorju v občini Kočevje ...... 33 Slika 19: Normirana specifična raba končne energije v javnih stavbah v občini Kočevje s prikazanim povprečjem z navpično črto v enaki barvi posamezne kategorije ...... 36 Slika 20: Struktura normirane rabe energije v stavbah v javni lasti v občini Kočevje v letu 2014 ...... 37 Slika 21: Raba električne energije za javno razsvetljavo v občini Kočevje po posameznih mesecih za leto 2014 ...... 38 Slika 22: Ocena strukture energentov v skupni rabi končne energije v industriji in storitvenem sektorju za leto 2014 ...... 39 Slika 23: Raba električne energije v letu 2014 po skupinah odjemnikov ...... 40 Slika 24: Deleži rabe električne energije v letu 2014 po skupinah odjemnikov ...... 40 Slika 25: Deleži rabe energije v transportnem sektorju po posameznih skupinah vozil ...... 43 Slika 26: Deleži rabe končne energije po sektorjih v letu 2014 ...... 44 Slika 27: Deleži rabe vseh energentov na območju občine Kočevje, reducirano na normiran energijski ekvivalent ...... 45

LEK Kočevje Slika 28: Deleži rabe posameznih energentov v stavbah, reducirano na normiran energijski ekvivalent ...... 45 Slika 29: Raba primarne energije po sektorjih ...... 47 Slika 30: Raba primarne energije v stavbah po energentih ...... 47 Slika 31: Omrežje SDO v mestu Kočevje ...... 49 Slika 32: Elektroenergetska infrastruktura v občini Kočevje ...... 57

Slika 33: Deleži emisije CO2 po sektorjih ...... 62 Slika 34: Deleži emisije trdih delcev PM po sektorjih (brez prometa) ...... 63 Slika 35: Število novogradenj, za katera so bila izdana gradbena dovoljenja ...... 68 Slika 36: Delež novogradenj v obdobju, za katera so bila izdana gradbena dovoljenja (SURS) ...... 69 Slika 37: Skupna površina novogradenj posameznih kategorij stavbnega fonda - trendi in prognoza ...... 69 Slika 38: Površina celotnega stavbnega fonda – trendi in prognoza ...... 70 Slika 39: Število vseh gradbenih dovoljenj v letih 2007 do 2014 v občini Kočevje in površina stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, za katera je bilo izdano gradbeno dovoljenje ...... 70 Slika 40: Napoved rabe električne energije v Sloveniji po sektorjih ...... 72 Slika 41: Drobnoprodajna cena ELKO v Sloveniji od leta 2007 dalje) ...... 73 Slika 42: Maloprodajna cena utekočinjenega naftnega plina v Sloveniji od leta 2007 dalje ...73 Slika 43: Deleži v končni ceni in pristojnosti pri določanju elementov cen v končni ceni električne energije v letu 2014 za značilnega gospodinjskega odjemalca s povprečno letno rabo od 2.500 do 5.000 kWh ...... 75 Slika 44: Skupna cena električne energije za gospodinjskega odjemalca s povprečno letno rabo 2.500 do 5.000 kWh električne energije ...... 75 Slika 45: Primerjava cene enote toplote iz različnih energentov/sistemov...... 77 Slika 46: Primerjava vseživljenjskih stroškov različnih energentov/sistemov ...... 78 Slika 47: Instalirana moč in normirana prodana toplota SDO Kočevje ...... 84 Slika 48: Razmerje med (normirano) prodano toploto in instalirano močjo SDO Kočevje .....84 Slika 49: Povprečna prodajna cena, variabilni in fiksni del cene toplote SDO Kočevje brez DDV...... 85 Slika 50: Specifični odhodki in prihodki na enoto prodane toplote SDO Kočevje ...... 85 Slika 51: Toplotne izgube kotlovnice Trata, vročevodnega omrežja in skupne toplotne izgube SDO Kočevje ...... 86 Slika 52: Zmanjšanje prodane količine toplote v odstotkih glede na leto 2010 in delež celotnih toplotnih izgub SDO Kočevje v prodani toploti ...... 87 Slika 53: Potencialne primerne lokacije za manjše sisteme daljinskega ogrevanja s sodobnim sistemom kogeneracije na lesno biomaso ...... 88 Slika 54: Skupni letni odjem med leti 2010 in 2015 pri 7 analiziranih SDO v Sloveniji ...... 89 Slika 55: Levo-primerne lokacije za vetrne elektrarne v Sloveniji (Vir: www.engis.si); Desno- Vetrovno primerna območja s povprečno hitrostjo vetra več kot 4,5 m/s ...... 101 Slika 56: Karta povprečnega letnega sončnega obsevanja) ...... 102

LEK Kočevje Slika 57: Relativna primerjava stroškovne in okoljske učinkovitosti sistemov za ogrevanje v stavbah ...... 104 Slika 58: Vpliv COP in deleža OVE pri proizvodnji električne energije v nacionalnem elektroenergetskem sistemu na delež OVE, ki ga uporablja toplotna črpalka pri svojem delovanju ...... 104 Slika 59: Primerjava finančnih tokov za kotel na ELKO in lesno biomaso, ter kogeneracijo (primer procesa z uplinjanjanjem lesne biomase) ...... 106 Slika 60: Delež OVE v rabi končne energije-vsi sektorji ...... 119 Slika 61: Delež OVE v bruto rabi končne energije v občini Kočevje in primerjava s ciljno vrednostjo v Sloveniji ...... 150 Slika 62: Sektorski deleži rabe energije iz OVE v Sloveniji ...... 151 Slika 63: Delež toplote iz OVE v javnem in stanovanjskem sektorju občine Kočevje in ciljne vrednosti kazalca OP TGP za delež OVE v toploti v široki rabi...... 151 Slika 64: Primerjava ciljev energetske učinkovitosti v Sloveniji in rezultati ukrepov v občini Kočevje, kot so opredeljeni v LEK za stanovanjski sektor...... 153 Slika 65: Primerjava bruto rabe končne energije na enoto površine v javnem in stanovanjskem sektorju...... 153 Slika 66: Primerjava zmanjšanja emisije TGP v Sloveniji (OP TGP) in Kočevju (LEK) v stanovanjskem in javnem sektorju glede na l. 2014...... 154 Slika 67: Primerjava ciljnih vrednosti specifične emisije TGP na enoto stavbne površine v Sloveniji (OP TGP) in Kočevju (LEK) v javnem in stanovanjskem sektorju...... 155 Slika 68: Obrazec za poročanju o izvedenih ukrepih ...... 158

Kazalo tabel Tabela 1: Splošni podatki o občini Kočevje za leto 2014) ...... 16 Tabela 2: Kazalniki za občino Kočevje za leto 2012) ...... 16 Tabela 3: Število prebivalcev po naseljih v občini Kočevje dne 1.1.2014 ...... 17 Tabela 4: Delovno aktivno prebivalstvo v občini Kočevje ...... 18 Tabela 5: Število in površina stanovanj v občini Kočevje leta 2010 in 2013 ...... 23 Tabela 6: Primerjava gibanja statističnih kazalcev v stanovanjskem sektorju na državni in občinski ravni med letoma 2010 in 2014) ...... 23 Tabela 7: Odstotek stanovanj, opremljenih z napeljavami in s pomožnimi prostori na dan 31. 12. 2014 ...... 24 Tabela 8: Kotlovnice, ki napajajo SDO v mestu Kočevje in delež končne energije za ogrevanje stanovanjskih površin v l.2014 ...... 31 Tabela 9: Struktura porabe končne energije po vrsti rabe in energetskem viru v občini Kočevje ...... 32 Tabela 10: Rabe končne energije in struktura energentov v stanovanjskem sektorju občine Kočevje ...... 32 Tabela 11: Specifični kazalniki rabe končne energije v stanovanjskem sektorju v občini Kočevje in primerjava s slovenskim povprečjem za leto 2014...... 33

LEK Kočevje Tabela 12: Raba energije in energentov v javnih stavbah v l. 2014 in normirano v občini Kočevje ...... 35

Tabela 13: Raba energije in emisije CO2 v kategoriji osebnih vozil ...... 41

Tabela 14: Raba energije in emisije CO2 v kategoriji javnega prometa ...... 41 Tabela 15: Prejeti podatki podjetij, ki uporabljajo tovorna vozila pri svoji dejavnosti ...... 42

Tabela 16: Skupna raba končne energije in emisija CO2 po posameznih skupinah vozil ...... 42 Tabela 17: Raba končne energije v letu 2014, razdeljena po sektorjih in energentih ...... 43 Tabela 18: Raba končne energije (normirana) po energentih in sektorjih v občini Kočevje ...44 Tabela 19: Poraba energentov (normirana) v obračunskih enotah po sektorjih v občini Kočevje ...... 46 Tabela 20: Raba primarne energije po energentih in sektorjih v letu 2014 v občini Kočevje .46 Tabela 21: Nabor kotlovnic, ki napajajo SDO Kočevje ...... 50 Tabela 22: Letni zbirnik obremenite RTP 110/20 kV Kočevje za l. 2015 ...... 55 Tabela 23: Letni zbirnik obremenite RP 20 kV Kočevska Reka za l. 2015 ...... 56 Tabela 24: Analiza emisij po energentih za ogrevanje (brez električne energije) v gospodinjstvih, ki niso priključena na SDO Kočevje ...... 59 Tabela 25: Analiza emisij po energentih za ogrevanje (brez električne energije) v gospodinjstvih, ki so priključena na SDO Kočevje ...... 59 Tabela 26: Analiza vseh emisij po energentih v stanovanjskem sektorju ...... 60 Tabela 27: Analiza vseh emisij po energentih v javnem sektorju ...... 60 Tabela 28: Analiza vseh emisij po energentih v industriji in storitvenem sektorju ...... 61 Tabela 29: Analiza vseh emisij po energentih v letu 2014 na območju občine Kočevje ...... 61 Tabela 30: Analiza vseh emisij po sektorjih v letu 2014 na območju občine Kočevje ...... 62 Tabela 31: Število novogradenj, za katera so bila izdana gradbena dovoljenja ...... 68 Tabela 32: Ocena rasti površine novogradenj v obdobju 2011 do 2020 ...... 71 Tabela 33: Cena zemeljska plina in dajatve za gospodinjski odjem v Sloveniji za leto 2014 .74 Tabela 34: Povprečna cena lesnih goriv v prvi polovici leta 2015 ...... 76 Tabela 35: Stroškovna in energijska bilanca SDO Kočevje v (referenčnem) letu 2014 ...... 90 Tabela 36: Izračun povprečne cene toplote v (referenčnem) letu 2014 po metodologiji v .....90 Tabela 37: Stroškovna in energijska bilanca SDO Kočevje po izvedene ukrepu 1- Izvzetje ogrevanja Kočevske reke ...... 91 Tabela 38: Izračun povprečne cene toplote po izvedene ukrepu 1- Izvzetje ogrevanja Kočevske reke ...... 92 Tabela 39: Stroškovna in energijska bilanca SDO Kočevje po izvedenem ukrepu 2- Nižja cena lesnih sekancev ...... 92 Tabela 40: Izračun povprečne cene toplote po izvedene ukrepu 2- Nižja cena lesnih sekancev ...... 93 Tabela 41: Stroškovna in energijska bilanca SDO Kočevje po izvedenem ukrepu 3 - Povečanje odjema toplote za 25 % ...... 94

LEK Kočevje Tabela 42: Izračun povprečne cene toplote po izvedene ukrepu 3 - Povečanje odjema toplote za 25 % ...... 94 Tabela 43: Ukrep 4 – Optimizacija delovanja SDO in učinki zmanjšanja izgub ...... 95 Tabela 44: Stroškovna in energijska bilanca SDO Kočevje po izvedenem ukrepu 4 - Optimizacija delovanja SDO in učinki zmanjšanja izgub ...... 95 Tabela 45: Izračun povprečne cene toplote po izvedene ukrepu 4 - Optimizacija delovanja SDO in učinki zmanjšanja izgub ...... 96 Tabela 46: Stroškovna in energijska bilanca SDO Kočevje po izvedenem ukrepu 5 - Zamenjava ELKO z lesnimi sekanci ...... 96 Tabela 47: Izračun povprečne cene toplote po izvedene ukrepu 5 - Zamenjava ELKO z lesnimi sekanci ...... 97 Tabela 48: Stroškovna in energijska bilanca SDO Kočevje po izvedenem ukrepu 6 - Nadaljnje povečanje odjema za 30 % ...... 98 Tabela 49: Izračun povprečne cene toplote po izvedene ukrepu 6 - Nadaljnje povečanje odjema za 30% ...... 98 Tabela 50: Instalirana moč in proizvedena električna energija sončnih elektrarn na območju občine Kočevje ...... 102 Tabela 51: Akcijski načrt ...... 128 Tabela 52: Raba bruto končne energije v občini Kočevje in toplotne ter električne energije v stanovanjskem in javnem sektorju ...... 147 Tabela 53: Deleži OVE v celotni rabi ...... 147 Tabela 54: Deleži OVE v stavbah ...... 148 Tabela 55: Prihranki energije in zmanjšanje emisije toplogrednih plinov ...... 148 Tabela 56: Proizvodnja električne energije iz OVE ...... 148 Tabela 57: OVE pri ogrevanju in hlajenju ...... 149 Tabela 58: Indikativni terminski in finančni plan izvajanja ukrepov akcijskega načrta LEK Kočevje ...... 157

LEK Kočevje 1. UVOD

Cilj izdelave in izvedba lokalnega energetskega koncepta je oblikovanje temeljnega dokumenta za energetsko strategijo, povezano z uglašeno energetsko in okoljsko politiko občine, ki je osnova za delovanje na energetskem področju v občini. Energetski koncept obsega analizo obstoječega stanja na področju energetske rabe in oskrbe z energijo ter analizo in ugotavljanje šibkih točk. Na osnovi te analize so predlagani možni bodoči koncepti energetske oskrbe z upoštevanjem čim večje učinkovitosti rabe energije pri porabnikih. Pregledajo se možnosti izrabe lokalnih obnovljivih virov energije in zvišanje zanesljivosti oskrbe s toploto in električno energijo v občini. Predlagani projekti sočasno prispevajo k zmanjšanju emisij in onesnaženosti okolja. Energetski koncept zajema akcijski načrt, kjer so opredeljene aktivnosti z oceno stroškov v terminskem planu izvedbe projektov. Določijo se potencialni nosilci projektov, kar prinaša večjo verjetnost izpeljave projektov začrtanih v energetskem konceptu. Energetski koncept vsebuje:  izbiro in določitev ciljev energetskega načrtovanja v občini,  pregled preteklega stanja na področju rabe in oskrbe z energijo,  pregled ukrepov za učinkovito izboljšanje stanja na področju rabe, proizvodnje in distribucije energije, in s tem tudi zmanjšanja vpliva na okolje,  oblikovanje in primerjavo različnih alternativ in scenarijev možnega razvoja,  predlog kratkoročne in dolgoročne energetske politike. Lokalni energetski koncept je pomemben pripomoček pri načrtovanju strategije občinske energetske politike. V njem so zajeti ukrepi, ki ponujajo občini prilagojene rešitve za učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve v gospodinjstvih, podjetjih in javnih ustanovah. V dokumentu so navedeni tudi konkretni učinki, ki jih občina lahko doseže. Cilji izdelave in izvedbe lokalnega energetskega koncepta so lahko:  učinkovita raba energije na vseh področjih,  pregled potencial in predlogi za intenzivnejšo rabo lokalnih obnovljivih virov energije,  zmanjšanje vplivov na okolje,  spodbujanje uvajanja kogeneracije toplotne in električne energije,  spodbujanje uvajanja sistemov daljinskega ogrevanja,  zamenjava fosilnih goriv z bolj okolju prijaznimi ali obnovljivimi viri energije,  zmanjšanje rabe energije v vseh sektorjih, na katere ima občina vpliv,  povišanje števila energetskih pregledov in energetskih izkaznic javnih in stanovanjskih stavb,  uvedba oz. izboljšanje energetskega knjigovodstva in energetskega menedžmenta za javne stavbe,  zmanjšanje stroškov energije v občinskih javnih stavbah,  informiranje uporabnikov javnih stavb, hišnikov in drugih o vlogi in pomenu učinkovite rabe energije,  vzpodbujanje energetskega svetovanja, informiranja in izobraževanja.

LEK Kočevje 1.1. Zakonske osnove energetskega koncepta Državni zbor Republike Slovenije je leta 1996 sprejel osnove energetske politike in jih zajel v »Resoluciji o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo«, ki vključuje, v skladu z energetsko politiko EU, tržno usmerjenost in zanesljivost oskrbe z energijo, pokriva pa tudi področja učinkovitejše rabe energije, varstva okolja in uporabe obnovljivih virov energije. Ministrstva za gospodarske dejavnosti, samoupravne lokalne skupnosti pa morajo v skladu z Resolucijo izdelati občinske energetske zasnove (v Resoluciji uporabljen izraz občinska energetska zasnova je v energetskem zakonu nadomestil izraz lokalni energetski koncept). Septembra leta 1999 je bil sprejet Energetski zakon (Ur.l. RS, št. 79/99 in 8/00), v skladu s katerim so občine dolžne v svojih dokumentih načrtovati obseg porabe ter obseg in način oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. Energetski zakon je bil dopolnjen leta 2004 (Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona – Ur.l. RS, št. 57/04). Nacionalni energetski program, prav tako sprejet leta 2004 (Ur.l. RS, št. 57/04) navaja energetsko zasnovo kot predpogoj za pridobitev sredstev za nekatere projekte izrabe OVE in projekte učinkovite rabe energije. Državni zbor je marca 2014 potrdil nov Energetski zakon (Uradni list RS, št. 17/14 EZ-1). Gre za nov sistemski zakon, ki nadomešča obstoječo zakonodajo na tem področju in je v slovensko zakonodajo prenesel deset evropskih direktiv in določil ter nujne elemente za izvajanje uredb EU. Z novim energetskim zakonom so tako sistemsko urejeni trije ključni energetski stebri: zanesljivost, konkurenčnost in nizkoogljičnost. Nov zakon je v celoti prenesel evropsko zakonodajo na področju trga z energijo, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v nacionalni pravni red, povečal preglednost pravne ureditve na tem področju in tudi izpolnil odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2011 (www.nas- stik.si/). Na področju energetske politike nov zakon uvaja nove strateške dokumente, kot so Energetski koncept Slovenije in Državni razvojni energetski načrt. S temi dokumenti se bomo pregledneje in lažje odločali o prihodnjem razvoju energetskega sektorja v državi. Zakon na novo ureja skupna pravila notranjega trga z elektriko in zemeljskim plinom. Nova pravila predvsem krepijo konkurenco na trgu, pravice potrošnikov oziroma odjemalcev ter neodvisnost nacionalnega regulativnega organa, hkrati pa povečujejo zanesljivost oskrbe. Na področju obnovljivih virov zakon sledi konceptu in energetski politiki EU. Zaradi zagotavljanja bolj dolgoročno vzdržne podporne sheme mora imeti vlada večja pooblastila pri odločanju o tem, katere tehnologije in v kakšnem obsegu se bodo spodbujale za zasledovanje ciljem akcijskih načrtov za OVE in URE, ter za sprejetje potrebnih odločitev glede virov za podporno shemo. Na področju energetske učinkovitosti so najpomembnejše novosti na področju stavbenega sektorja, kjer so možni izjemni prihranki, in pri doseganju prihrankov energije pri končnih odjemalcih. Vsi ukrepi so usmerjeni v spodbujanje večje energetske učinkovitosti na vseh področjih. Osnovni cilj urejanja področja distribucije toplote in drugih energetskih plinov je zagotavljanje zanesljive in varne oskrbe s toploto (in hladom) in drugimi energetskimi plini iz zaključenih omrežij. Pri tem je treba upoštevati naravni monopol distributerjev in predlog zakona temu primerno ureja zaščito odjemalcev, tako glede oskrbe, kot tudi glede pogodbenih obvez in določanja cen.

Dokument, ki predpisuje vsebino lokalnih energetskih konceptov in metodologijo izdelave tega dokumenta je Pravilnik o metodologiji in obvezni vsebini lokalnega energetskega koncepta (Ur. l. RS, št. 56/2016), 2016.

LEK Kočevje

2. SPLOŠNI PODATKI IN KAZALNIKI V OBČINI KOČEVJE

Mesto Kočevje je upravno, gospodarsko in kulturno središče Kočevske. Kočevska leži med Loško in Ribniško dolino na severu, Belo Krajino na vzhodu ter Kolpo in Čabranko na jugu. Kočevska pokrajina spada med najbolj naravno ohranjene predele Slovenije in tudi Srednje Evrope. 90% pokrajine pokrivajo gozdovi, med katerimi prevladujejo dinarski gozdovi jelke in bukve. Kočevsko zaznamuje posebna zgodovina. Skoraj 600 let so tu živeli kočevski Nemci, ki so predstavljali kulturni in jezikovni otok sredi slovenskega ozemlja (Vir: http://www.kocevje.si/obcina-kocevje).

Slika 1: Kočevje (vir: http://www.kocevje.si/) Občina Kočevje spada v statistično regijo Jugovzhodna Slovenija in je po površini največja občina v Sloveniji, saj meri kar 555 km2, slika 2. Sredi leta 2014 je imela občina približno 16.100 stalno prijavljenih prebivalcev (približno 7.950 moških in 8.150 žensk). Po številu prebivalcev se med slovenskimi občinami uvršča na 29. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine živi povprečno 29 prebivalcev, s čemer je gostota naseljenosti manjša kot v Republiki Sloveniji, kjer znaša 102 prebivalca na km2.

Slika 2: Obseg in položaj občine Kočevje (Vir: http://gis.iobcina.si/gisapp/) Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil v letu 2014 pozitiven in je znašal 1,2 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000

LEK Kočevje prebivalcev v občini je bil torej negativen, znašal je -8,4. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil negativen, znašal je -7,2 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 43,2 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 let).

Slika 3: Prebivalstvena piramida za sredino leta 2014 (vir: SURS, http://www.stat.si/obcine)

Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 123 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini je delovalo 7 vrtcev, obiskovalo pa jih je 616 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 77 % vključenih v vrtec , kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 1.260 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 530 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 30 študentov in 7 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov. V obravnavanem letu je bilo v občini 385 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 57 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 80 m2. Vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (47 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 10 let. V obravnavanem letu je bilo v občini zbranih 313 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 10 kg manj, kot v celotni Sloveniji.

LEK Kočevje Tabela 1: Splošni podatki o občini Kočevje za leto 2014 (vir: SURS, http://www.stat.si/obcine) Podatki za leto 2014 Kočevje Slovenija Površina km2 555 20.273 Število prebivalcev 16.082 2.061.623 Število zaposlenih oseb 3.694 703.040 Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR) 875,23 1.005,41 Prihodek podjetij (1.000 EUR) 262.691 93.571.789 Število moških 7.944 1.021.419 Število žensk 8.138 1.040.204 Naravni prirast 19 2.279 Skupni prirast -116 1.789 Število vrtcev 7 979 Število otrok v vrtcih 616 84.750 Število učencev v osnovnih šolah 1.261 167.249 Število dijakov (po prebivališču) 534 75.325 Število študentov (po prebivališču) 505 85.616 Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) 5.600 799.958 Število samozaposlenih oseb 407 94.752 Število registriranih brezposelnih oseb 1.694 120.109 Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR) 1.301,76 1.540,25 Število podjetij 931 186.433 Število stanovanj, stanovanjski sklad 6.199 859.874 Število osebnih avtomobilov 7.480 1.068.362 Količina zbranih komunalnih odpadkov (tone) 5.034 665.767

Tabela 2: Kazalniki za občino Kočevje za leto 2012 (vir: SURS, http://www.stat.si/obcine) Kazalniki za občino za leto 2012 Občina Slovenija Gostota prebivalstva (preb/km2) 30 101 Živorojeni (na 1.000 prebivalcev) 11,2 10,7 Umrli (na 1.000 prebivalcev) 11,3 9,4 Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev) -0,1 1,3 Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev) -7,8 0,3 Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev) -7,9 1,6 Povprečna starost prebivalcev (leta) 42,6 42,0 Indeks staranja 122 118 Indeks staranja za ženske 93 92 Indeks staranja za moške 151 146 Vključenost otrok v vrtce (% med vsemi otroki, starimi 1-5 let) 70 75 Število študentov (na 1.000 prebivalcev) 35 47 Število diplomantov (na 1.000 prebivalcev) 7 10 Povprečna mesečna bruto plača (indeks, SI=100) 85 100 Povprečna mesečna neto plača (indeks, SI=100) 87 100 Stopnja registrirane brezposelnosti (%) 20,7 12,0 Stopnja registrirane brezposelnosti za ženske (%) 23,5 12,6 Stopnja registrirane brezposelnosti za moške (%) 18,5 11,5 Relativna razlika med stopnjo reg. brezposelnosti za ženske in moške (%) 26,9 9,8 Stopnja delovne aktivnosti (%) 51,6 57,4 Število stanovanj, stanovanjski sklad (na 1.000 prebivalcev) 378 415 Tri- ali večsobna stanovanja, stanovanjski sklad (% med vsemi stanovanji) 57 61 Povprečna površina stanovanj, stanovanjski sklad (m2) 80 80 Število osebnih avtomobilov (na 100 prebivalcev) 46 52 Povprečna starost osebnih avtomobilov (leta) 9,0 8,7 Komunalni odpadki (kg/preb) 243 327

LEK Kočevje

Tabela 3: Število prebivalcev po naseljih v občini Kočevje dne 1.1.2014 (Vir: SURS) NASELJA SKUPAJ MOŠKI ŽENSKE OBČINA KOČEVJE 16.082 7.944 8.138 BOROVEC PRI KOČEVSKI REKI 63 32 31 BREG PRI KOČEVJU 380 195 185 BREZOVICA PRI PREDGRADU 45 23 22 BUKOVA GORA 0 0 0 CVIŠLERJI 189 89 100 ČEPLJE 25 16 9 ČRNI POTOK PRI KOČEVJU 148 74 74 DOL 23 14 9 DOLGA VAS 849 416 433 DOLNJA BRIGA 14 9 5 DOLNJE LOŽINE 152 76 76 GORENJE 390 212 178 GORNJA BRIGA 6 2 4 GORNJE LOŽINE 132 62 70 GOTENICA 2 2 0 HRELJIN 0 0 0 HRIB PRI KOPRIVNIKU 1 1 0 JELENJA VAS 17 5 12 KAČJI POTOK 3 2 1 KLEČ 0 0 0 KLINJA VAS 236 117 119 KNEŽJA LIPA 15 8 7 KOBLARJI 291 151 140 KOČARJI 18 9 9 KOČE 2 1 1 KOČEVJE 8.462 4.082 4.380 KOČEVSKA REKA 258 127 131 KOMOLEC 0 0 0 KONCA VAS 113 56 57 KOPRIVNIK 78 38 40 KRALJI 13 7 6 KUHLARJI 0 0 0 LAZE PRI ONEKU 0 0 0 LAZE PRI PREDGRADU 13 8 5 LIVOLD 455 217 238 MAČKOVEC 44 28 16 MAHOVNIK 311 162 149 MALA GORA 8 5 3 MLAKA PRI KOČEVJU 278 142 136 MLAKA PRI KOČEVSKI REKI 17 11 6 MOKRI POTOK 0 0 0 MORAVA 125 66 59 MOZELJ 183 92 91 MRTVICE 40 21 19 MUHA VAS 0 0 0 NEMŠKA LOKA 30 15 15 NOVE LOŽINE 47 23 24 NOVI LAZI 132 69 63 OGRAJA 0 0 0 ONEK 40 23 17 PAKA PRI PREDGRADU 13 6 7 PODLESJE 3 3 0

LEK Kočevje PODSTENE 0 0 0 PREDGRAD 103 46 57 PREŽA 0 0 0 PRIMOŽI 13 5 8 PUGLED PRI STAREM LOGU 0 0 0 RAJHENAV 3 2 1 RAJNDOL 47 22 25 ROGATI HRIB 2 1 1 SADNI HRIB 0 0 0 SLOVENSKA VAS 249 118 131 SMUKA 62 26 36 SPODNJA BILPA 4 2 2 SPODNJI LOG 19 9 10 STARA CERKEV 317 148 169 STARI BREG 4 2 2 STARI LOG 71 38 33 STARO BREZJE 4 1 3 SUHI POTOK 0 0 0 SVETLI POTOK 0 0 0 ŠALKA VAS 750 388 362 ŠKRILJ 0 0 0 ŠTALCERJI 171 82 89 TOPLA REBER 0 0 0 TRNOVEC 2 1 1 VIMOLJ PRI PREDGRADU 23 10 13 VRT 4 2 2 ZAJČJE POLJE 33 16 17 ZDIHOVO 0 0 0 ŽELJNE 506 263 243 POLOM 57 32 25 SEČ 7 4 3 VRBOVEC 2 1 1 GRIČEK PRI ŽELJNAH 66 33 33 PODJETNIŠKO NASELJE KOČEVJE 1 0 1

Tabela 4: Delovno aktivno prebivalstvo v občini Kočevje Leto Registrirane Stopnja registrirane Delovno aktivno prebivalstvo (1.januar) brezposelne osebe brezposelnosti 2005 6.419 1.075 14,3 2006 6.282 1.267 16,8 2007 6.547 1.060 13,9 2008 6.851 923 11,9 2009 6.764 1.094 13,9 2010 6.144 1.413 18,7 2011 5.974 1.475 19,8 2012 5.922 1.574 21,0 2013 5.726 1.659 22,5 2014 5.585 1.787 24,2 2015 5.525 1.817 24,7

Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 52 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je manj od slovenskega povprečja (57 %).

LEK Kočevje Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 23,0 % registriranih brezposelnih oseb, to je več od povprečja v državi (13,1%). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 16 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 13 %.

Slika 4: Gibanje delovno aktivnega prebivalstva v občini Kočevje (Vir: SURS, 2015) Največ delovno aktivnih prebivalcev v zadnjih desetih letih je občina Kočevje imela leta 2008 in leta 2009. Na slikah 4 in 5 vidimo, da je od leta 2010 dalje kot posledica gospodarske in finančne krize tudi v občini Kočevje zaslediti stagnacijo števila delovno aktivnih občanov ob naraščajoči stopnji brezposelnosti, ki je višja, kot je brezposelnost v Sloveniji.

Slika 5: Gibanje stopnje registrirane brezposelnosti v občini Kočevje in Sloveniji (Vir: SURS, 2015)

2.1. Meteorološki podatki Raba predvsem toplotne energije je odvisna od atmosferskih vplivov na opazovani lokaciji. Zato je relativno povečanje ali pa zmanjšanje rabe energije potrebno vrednotiti tudi z upoštevanjem meteoroloških kazalcev, predvsem letni temperaturni primanjkljaj in letni temperaturni presežek, ki zajemata temperaturne razmere in trajanje ogrevalne sezone.

LEK Kočevje Dolgoletni trendi meteoroloških podatkov predstavljajo osnovo za oceno pričakovane rabe energije v prihodnosti.

2.1.1. Temperaturni primanjkljaj Temperaturni primanjkljaj (tudi stopinjski dnevi) ogrevalne sezone je vsota dnevnih razlik temperature med 20 °C (standardna temperatura v ogrevanih prostorih) in zunanjo povprečno dnevno temperaturo zraka za tiste dni od 1. julija do 30. junija, ko je povprečna dnevna temperatura nižja ali enaka 12°C. Na sliki 6 je grafično prikazana porazdelitev povprečnega temperaturnega primanjkljaja v Sloveniji med leti 1960 in 1990. Nižja vrednost temperaturnega primanjkljaja predstavlja milejše pogoje v ogrevalni sezoni, in obratno. Letni temperaturni primanjkljaj za Kočevje v obdobju od leta 1960 do 1990 tako znaša od 3401 do 3600 K*dan.

Slika 6: Letni temperaturni primanjkljaj ali stopinjski dnevi za Slovenijo v obdobju od leta 1960 do 1990 (Vir: Agencija RS za okolje) Temperaturni primanjkljaj je meteorološki indikator, s katerim glede na trajanje in temperaturo v ogrevalni sezoni ocenimo rabo toplotne energije, potrebno za ogrevanje stavb. Na sliki 7, na kateri je prikazan temperaturni primanjkljaj na teritoriju občine Kočevje med leti 2000 in 2014, vidimo, da se v tem obdobju le-ta ni bistveno spreminjal in odmikal od srednje vrednosti 3480 Kdan, razen v letih 2001, 2007, in 2014, ko je bil za 18 %, 20 % in 14 % nižji od petnajstletnega povprečja. Neupoštevanje temperaturnega primanjkljaja pri oceni rabe energije v stavbah iz porabe energentov (energetski pregled, LEK, ipd.) v teh treh letih bi imelo za posledico 18 oz. 20 oz. 14 % sistemsko napako, za kolikor bi bila tudi podcenjena dejanska potrebna toplotna energija za ogrevanje stavb(e). Za ostala obravnavana leta normiranje rabe energije ni potrebno, ker temperaturni primanjkljaj ne odstopa pomembno od petnajstletnega povprečja.

LEK Kočevje

Slika 7: Letni temperaturni primanjkljaj za Kočevje med leti 2000 in 2014 (Vir: ARSO)

Primerjava slik 6 in 7 kaže, da povprečni letni temperaturni primanjkljaj (ltp) za občino Kočevje znaša približno 3.500 K*dan. Povprečna letna temperatura zraka v Kočevju bistveno ne odstopa od povprečne letne temperature zraka za celotno Slovenijo, slika 8. Enako velja tudi na mesečnem nivoju, kot je to za leto 2014 prikazano na sliki 9.

Slika 8: Povprečna letna temperatura zraka za Slovenijo in Kočevje med leti 2000 in 2014 (Vir: ARSO)

LEK Kočevje

Slika 9: Povprečna mesečna temperatura zraka za Slovenijo in Kočevje v letu 2014 (Vir: ARSO)

2.1.2. Kurilna sezona Trajanje kurilne (oz. ogrevalne) sezone je število dni med začetkom in koncem kurilne sezone. Začetek kurilne sezone je določena takrat, ko je zunanja temperatura zraka ob 21. uri prvič v drugi polovici leta tri dni zapored nižja ali enaka 12 °C. Naslednji dan je začetek kurilne sezone. Kurilna sezona se konča takrat, ko je zunanja temperatura ob 21. uri v treh zaporednih dneh večja od 12 °C in po tem datumu v prvi polovici obravnavanega leta ni več treh zaporednih dni, ko bi se temperatura ponovno znižala na 12 °C ali manj.

Slika 10: Trajanje kurilne sezone v Kočevju za obdobje od leta 2000 - 2014 (Vir: ARSO) Slika 10 prikazuje čas trajanja kurilne sezone v Kočevju za obdobje od leta 2000 – 2014. V zadnjih petnajstih letih je v Kočevju povprečna dolžina kurilne sezone trajala 273 dni. Največja odstopanja je bila v sezoni 2007/2008, ko je kurilna sezona trajala nadpovprečnih 342 dni.

LEK Kočevje

3. ANALIZA RABE ENERGIJE IN ENERGENTOV

Analiza rabe energije in energentov v občini Kočevje je bila izvedena za:  stavbe zasebnega/stanovanjskega sektorja,  stavbe javnega sektorja in javno razsvetljavo,  transport, in  industrijski in storitveni sektor.

3.1. Stanovanjski sektor V občini Kočevje je bilo leta 2014 6.192 stanovanj s povprečno uporabno površino 80,3 m2. Tabela 5: Število in površina stanovanj v občini Kočevje leta 2010 in 2013 Površina stanovanj Povprečna površina Leto Število stanovanj m2 stanovanja m2 2010 6.154 491.701 79,9 2014 6.192 497.183 80,3 Povečanje 0,6 % 1,1 % 0,5 %

Število stanovanj je od leta 2010 do leta 2014 naraslo za 0,6 % (za 38) s povečanjem skupne površine stanovanj za 1,1 % (za dobrih 5.000 m2), kar kaže, da se je stanovanjski fond v tem obdobju povečal predvsem na račun enostanovanjskih stavb, s povprečno površino stanovanja 145 m2. V letu 2014 je bilo v občini 385 stanovanj na 1.000 prebivalcev, s povprečno 2,6 osebe na gospodinjstvo. To je več kot je slovensko povprečje, ki znaša 2,4 oseb na gospodinjstvo. Tabela 6: Primerjava gibanja statističnih kazalcev v stanovanjskem sektorju na državni in občinski ravni med letoma 2010 in 2014 (Vir: SURS) 2010 2011 2012 2013 2014

Število Slovenija 412 414 415 416 417 stanovanj na 1000 Kočevje 372 374 377 379 385 prebivalcev Delež 3- ali Slovenija 60 60 61 61 61 večsobnih stanovanj % Kočevje 56 56 57 57 57 Povprečna Slovenija 78 80 80 81 81 površina stanovanj m2 Kočevje 80 80 80 80 80

Gradnja stanovanj v Sloveniji narašča hitreje kot število prebivalcev. V letu 2009 smo imeli več kot 838 tisoč stanovanj. Največ stanovanj, 30 %, je bilo dokončanih v osrednjeslovenski, 17 % v podravski in najmanj, 1 % v zasavski regiji. Dobra polovica vseh stanovanj se nahaja v mestnih naseljih in merijo povprečno 71,5 m2. V ruralnih naseljih so stanovanja za okoli 12 m2 večja. Povprečna površina stanovanj je v letu 2009 merila 77 m2 in je do leta 2011 narasla na 80 m2 (http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator_id=349).

LEK Kočevje Primerjava gibanja statističnih kazalcev v stanovanjskem sektorju za obdobje med letoma 2010 in 2013 na državni in občinski ravni v tabeli Tabela 6 kaže, da se indikator števila stanovanj na 1000 prebivalcev v občini Kočevje zvišuje približno z enakim trendom, kot je povprečje v državi. Razlog za to je, da je skupni prirast na 1000 prebivalcev v občini Kočevje nižji (2009: -8,1; 2010: -2,8; 2011: 0,1; 2012: -7,9), kot je na državni ravni (2009: 7,2; 2010: 1,6; 2011: 2,6; 2012: 1,6) in obenem v dinamiki gradnje, ki je tudi bila v občini Kočevje med letoma 2001 in 2013 nižja, kot je bilo povprečje v Sloveniji, slika 11. Stanovanja so v približno enako velika, kot je slovensko povprečje.

Slika 11: Obdobje, v katerem je bil zgrajen obstoječi stanovanjski fond v Sloveniji in občini Kočevje – stanje na dan 31.12.2013 (Vir: SURS) Na sliki 11 lahko vidimo, da je bila glavnina (1.337) stanovanj zgrajena v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V letih 2001-2013 je bilo zgrajeno 6,79 % oziroma 420 novih stanovanj (Statistični letopis 2014, SURS). Tabela 7 kaže, da je opremljenost stanovanj z napeljavami in s pomožnimi prostori v občini Kočevje primerljiva s slovenskim povprečjem (Statistični letopis 2014, SURS). Tabela 7: Odstotek stanovanj, opremljenih z napeljavami in s pomožnimi prostori na dan 31. 12. 2014 (Vir: SURS) Opremljenost stanovanj z napeljavo Stanovanja s pomožnimi prostori SKUPAJ vodovod kanalizacija električni centralno kopalnica stranišče kuhinja tok ogrevanje Slovenija 857.007 97% 56% 98% 79% 93% 94% 98% Kočevje 6.184 98% 57% 98% 71% 91% 96% 98%

3.1.1. Raba energije za ogrevanje v stanovanjskem sektorju Zadnji statistični podatki o rabi energije in strukturi energentov v slovenskem stanovanjskem sektorju izvirajo iz popisa prebivalstva leta 2002. Napori lokalnih skupnosti v Sloveniji na

LEK Kočevje področju izboljšanja učinkovite rabe energije (URE), povečanja deleža obnovljivih virov energije (OVE) in zmanjšanja stroškov za energijo vse dražjih fosilnih goriv na osnovi deset let starih podatkov ne morejo biti realno ocenjeni, prav tako zastareli podatki ne omogočajo realne ocene o rabi energije in strukturi energentov. Pri oceni rabe energije in strukture energentov v občini Kočevje smo zato podatke iz popisa 2002 ekstrapolirali na leto 2014 na osnovi:  podatkov iz ankete med občani, ki smo jo izvedli s pomočjo osnovnih šol v občini Kočevje in z objavo spletnega vprašalnika na spletni strani občine Kočevje,  podatkov Komunale Kočevje d.o.o. o dobavi toplote v l. 2008 - 2014,  podatkov SURS o splošnih gibanjih velikosti in vrste stanovanj v Sloveniji in občinah, posodobljenih na l. 2014,  podatkov SURS o rabi energije in strukture energentov v Sloveniji za l. 2014,  Statističnega letopisa, SURS, 2014, in  podatkov SURS o rabi energije in goriv v gospodinjstvih v letu 2014.

3.1.2. Statistični podatki o rabi energije v stanovanjskem sektorju v Sloveniji Gospodinjstva v Sloveniji porabijo več kot 20 odstotkov končne energije. Poraba v letu 2014 je znašala 43.558 TJ (12.099 GWh) ali za 12 % manj kot v letu 2011 (in 2002, ko je bila na istem nivoju).

Slika 12: Končna raba energije po namenih, gospodinjstva, Slovenija, 2014 (Vir: SURS) Slika 12 kaže, da so gospodinjstva v Sloveniji največ energije porabila za ogrevanje prostorov, in sicer 26.698 TJ ali 61,3 %. Za ogrevanje sanitarne vode smo porabili 7.606 TJ ali 17,5 % energije. Za razsvetljavo in električne naprave smo porabili 15,8 % energije ali 6.880 TJ. Za kuhanje je bilo porabljenih 2.372 TJ ali skoraj 5,4 % vse rabe energije. (SURS, 2015). Slika 13 kaže skupno gibanje rabe končne energije in strukturo porabe energentov v TJ v gospodinjstvih med letoma 2009 in 2013. Med porabljenimi energenti so v letu 2013 v celotni rabi gospodinjstev prevladovala lesna goriva (polena, lesni ostanki, sekanci, peleti in briketi) z 41 %, sledi električna energija s 24 %, ekstra lahko kurilno olje s 13 %, zemeljski plin z 10 % in daljinska toplota s 7 % (Vir: SURS, 2015).

LEK Kočevje

Slika 13: Raba končne energije (v TJ) po energentih v gospodinjstvih (Vir: SURS)

Skupaj porabljena energija v gospodinjstvih je za leto 2013 znašala 48.474 TJ in je bila v tem letu za 7,5 % manjša, kot je bila v letu z najvišjo rabo v tem obdobju, 2010, in za 9,5 % večja od leta 2007, ko je bila izrazito mila zima, kot kaže tudi zgodovina letnega temperaturnega primanjkljaja za Kočevje med leti 2000 in 2014 na sliki 7. V letu 2014 so gospodinjstva porabila 43.558 TJ energije (http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5495&idp=5& headerbar=4), kar je na nivoju leta 2007 in odraža vpliv (podobno) mile zime na rabo energije za ogrevanje. Struktura energentov v Sloveniji se v zadnjih letih tudi v stanovanjskem sektorju spreminja v prid okolju prijaznih goriv, ki omogočajo večjo učinkovitost pri pretvorbi v toplotno energijo s hkratnim povečevanjem deleža obnovljivih virov energije, slika 14. Leta 2013 so se v primerjavi s predhodnim letom količine porabljenih energentov večinoma zmanjšale, povečala se je le poraba lesnih goriv ter električne, sončne in geotermalne energije. V obdobju od leta 2011 do 2013 se je opazno zmanjšala poraba ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO), in sicer za 44 % v primerjavi z letom 2010. V letu 2014 je delež ELKO znašal le še 15 % in se je v primerjavi z letom 2002 poraba ELKO za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode zmanjšala za 70 %. Poraba daljinske toplote se je v obdobju 2002 – 2014 zmanjšala za 40 %, poraba lesnih goriv pa povečala za več kot 9 krat. Raba toplote iz okolice (uporaba toplotnih črpalk) se je v primerjavi z letom prej povečala za 31 %, vendar je delež med vsemi viri energije še vedno znašal le 1,6 %. Delež energije, proizvedene s pomočjo sončnih kolektorjev je bil še manjši, in sicer 1 %. (Vir: SURS).

LEK Kočevje

Slika 14: Gibanje letne strukture energentov za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode v Sloveniji v letih 2002 in 2009-2014 v slovenskih gospodinjstvih (Vir: SURS) Med energenti, porabljenimi za ogrevanje prostorov, so največji delež, 45 % (2011) in 59 % (2014), predstavljala lesna goriva. Sledila sta jim ELKO, 24 % (2011) in 17 % (2014), in zemeljski plin 12 % (2011) in 10 % (2014),. Za ogrevanje sanitarne vode so se prav tako v glavnem uporabljala lesna goriva, 35 % (2011) in 30 % (2014), električna energija 24 % (2011) in 29 % (2014), in ekstra lahko kurilno olje 19 % (2011) in 10 % (2014). Med energenti, uporabljenimi za kuhanje, sta prevladovala električna energija 41 % (2011) in 43 % (2014), in utekočinjeni naftni plin 34 % (2011, 2014) (http://www.stat.si/StatWeb/prikazi- novico?id=5495 &idp=5&headerbar=4). Na sliki 14 je vidno precejšnje zmanjšanje rabe ELKO, utekočinjenega naftnega plina (cena) in električne energije za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode med letoma 2002 in 2014, slednje predvsem zaradi uporabe toplotnih črpalk, ki jih je v Sloveniji v letu 2014 uporabljalo že 11,7 % stanovanj (http://pxweb.stat.si/). Neugoden je trend zmanjševanje uporabe sistemov daljinskega ogrevanja, ki predstavljajo okoljsko in ekonomsko najučinkovitejši sistem v povezavi z OVE, če so seveda tehnično in partnersko ustrezno izvedeni. Opazen je trend povečevanja rabe zemeljskega plina iz ekonomskih razlogov, in OVE, predvsem lesne biomase, iz ekonomskih in trajnostnih razlogov.

V letu 2014 (2011) so gospodinjstva v Sloveniji v povprečju porabila skupaj 174 (202) kWh energije na m2, od tega za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode 137 (164) kWh/m2 oz. 107 (125) kWh/m2 samo za ogrevanje stanovanj. Vsak Slovenec je v povprečju porabil 5.869 (6.683) kWh energije, od tega za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode 4.622 (5.430) kWh - za ogrevanje stanovanj 3.597 (4.130) kWh in za pripravo tople sanitarne vode 1.025 (1.300) kWh.

LEK Kočevje 3.1.3. Analiza rabe energije v stanovanjih med občani z upoštevanjem podatkov ankete in dobavljene toplote Statistični podatki iz popisa prebivalstva leta 2002 so zadnji relevantni podatki o rabi energije v stanovanjskem sektorju po občinah, kasnejši preračuni temeljijo na preračunih in ocenah na državnem nivoju. Od l. 2002 se je stanje v stanovanjskem sektorju bistveno spremenilo zaradi ekonomskih, okoljskih in posledično zakonodajnih okvirov. Osveščenost, višanje cen energentov, razvoj ogrevalne tehnologije in predpisi omogočajo in predpisujejo novogradnjam in saniranim stavbam bistveno bolj učinkovito rabo energije in intenzivnejšo vključevanje obnovljivih virov energije. Z upoštevanjem podatkov Komunale Kočevje d.o.o. o dobavi toplote v letih od 2008 do 2014 in z anketo o rabi energije v stanovanjskih stavbah smo med občani poskušali dobiti dovolj podatkov, da bi lahko korigirali ocenjene podatke o rabi energije iz leta 2002 za občino Kočevje in kasnejših ocen o rabi energije v gospodinjstvih, ki jih pripravlja SURS. Anketo smo izvedli z objavo vprašalnika na spletni strani občine Kočevje in s pomočjo osnovnih šol. Učitelji so otrokom razdelili povezavo do spletnega vprašalnika, ki so ga skupaj s starši izpolnili. S prejetimi podatki o dobavi toplote s strani Komunale Kočevje d.o.o. in z anketo smo dobili ustrezne podatke o n = 931 stanovanjih v občini Kočevje. Analiza je torej zajela 15,1 % vseh stanovanj po številu in 9,6 % po površini stanovanjskega sklada v občini Kočevje. Količina zajetih podatkov ne zagotavlja reprezentativnosti, zato smo preverili skladanje strukture analiziranih stanovanj po obdobju izgradnje v primerjavi s statističnimi podatki o strukturi stanovanj v občini Kočevje v letu 2013, ki jo vsako leto oceni SURS (Statistični letopis, SURS, 2014).

Slika 15: Struktura anketnega vzorca po obdobju izgradnje/obnove stanovanja v občini Kočevje v primerjavi s podatki SURS za leto 2013. Slika 15 kaže, da jih od vseh analiziranih gospodinjstev 37,2 % živi v stanovanjih, ki so bila zgrajena ali obnovljena v obdobju 1971-1980. Trend oblikovno sicer sledi starostni strukturi stanovanjskega fonda v občini Kočevje, vendar so upoštevana tudi odstopanja (korelacijski koeficient je 0,76), saj bi v nasprotnem primeru povprečne vrednosti lahko dale pristranske rezultate. Vzorec smo zato normirali tako, da smo na osnovi analiziranih podatkov o rabi energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode izračunali specifično rabo končne

LEK Kočevje energije na enoto površine stanovanja na leto za posamezna obdobja izgradnje/sanacije stanovanj, slika 16.

Slika 16: Rezultati analize o specifični rabi končne energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode na enoto površine stanovanja na leto po obdobju izgradnje za leto 2014 v občini Kočevje, n=931. Z upoštevanjem podatkov SURS (Statistični letopis, 2014) o številu stanovanj, zgrajenih v posameznem obdobju, slika 15, in povprečni površini stanovanja v občini Kočevje, tabela 5, lahko na osnovi iz analize določene specifične rabe končne energije ocenimo rabo končne energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode na leto glede na obdobje izgradnje za leto 2013 v občini Kočevje. Projekcija na sliki 17 kaže, da največ energije za ogrevanje in toplo sanitarno vodo porabijo v stavbah, zgrajenih v obdobjih 1961-1980 in pred letom 1918. Toleranca pri oceni rabe energije v stanovanjskem sektorju lahko zaradi ekstrapolacije dosega ± 20 %. Negotovost rezultatov smo izboljšali z vključitvijo podatkov o dobavi toplote, ki je edini preverljiv kvantitativen podatek o rabi energije v stanovanjskem sektorju.

Slika 17: Projekcija rezultatov analize o rabi končne energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode na leto glede na obdobje izgradnje za leto 2014 v občini Kočevje

LEK Kočevje

Na osnovi ekstrapolacije anketnih rezultatov celotno rabo energije za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode v stanovanjskem sektorju v občini Kočevje ocenimo na 81.870 MWh na leto ali 165 kWh/m2a.

3.1.4. Raba energije za ogrevanje v večstanovanjskih stavbah s skupno kotlovnico Komunala Kočevje d.o.o. od leta 1985 upravlja in vzdržuje kotlovnice, vročevodno omrežje, toplotne postaje, merilna mesta ter izvaja širitve in posodobitve energetskih sistemov v sistemu daljinskega ogrevanja občine Kočevje, v mestu Kočevje in Kočevski reki. V mestu Kočevje se je izgradnja in posodobitev vročevodnih omrežij izvajala od leta 1999 do leta 2005. V teh letih je bila zgrajena večina novejšega vročevodnega omrežja, in sicer se je leta 2005 zgradila kotlovnica na lesno biomaso (I. faza – 4,5MW), v letu 2009 pa še vročevod do naselja Pri Unionu – Kočevska rezidenca. Primarno vročevodno omrežje je razvejano po večjem delu mesta Kočevje, na ta del omrežja so priklopljene tudi vse skupne kotlovnice na ELKO. Sekundarna omrežja so manjša omrežja in so iz kotlovnic na ELKO ali iz glavnih toplotnih postaj speljana do končnih uporabnikov. Dolžina trase primarnih in sekundarnih cevovodov je 10.000 m oz. dolžina cevi preko 20.000 m. Količina vode v omrežju je v povprečju 280 m3. Kotlovnica Trata je obratovala vso kurilno sezono, po potrebi pa so se v sistem vključevale kotlovnice na kurilno olje. Toplotna postaja Melamin, ki je namenjena za pokrivanje konic in za rezervo v primeru izpada kotlovnice Trata, se v letu 2014 ni vključevala v sistem ogrevanja. Zmogljivost vseh aktivnih kotlov je 9.880 kW. Primarni vir toplote sistema daljinskega ogrevanja v mestu Kočevje je kotlovnica na lesno biomaso Trata moči 4.500 kW, po potrebi jo dopolnjujejo kotlovnice na kurilno olje skupne moči 5.380 kW. Zmogljivost celotnega sistema, skupaj s toplotno postajo Melamin moči 7.000 kW je 16.880 kW. V letu 2014 so za proizvodnjo 10.862,8 MWh toplotne energije v kotlih SDO Kočevje porabili 16.034 nm3 oz. 5.291 m3 lesa, 42.089 l ELKO in 343,2 MWh električne energije. Iz lesne biomase je bilo proizvedeno 10.484 MWh ali 96,5 %, iz ELKO pa 378,8 MWh ali 3,5 % toplotne energije.

Toplota sistema daljinskega ogrevanja v občini Kočevje je bila v letu 2014 pridobljena iz 96,5 % obnovljivih virov energije (OVE) glede na energente za pretvorbo v toploto, oz. 93,6 % OVE glede na vso vloženo energijo.

Leta 2014 je bilo v sistem daljinskega ogrevanja mesta Kočevje vključenih 132 objektov, od tega 84 stanovanjskih, 11 poslovno-stanovanjskih, 7 javnih in 20 poslovnih objektov. Skupna priključna toplotna moč je znašala 13,93 MW. S toplotno energijo je bilo oskrbovanih 1.286 stanovanj ter 87 ostalih porabnikov (Komunala Kočevje, 2016). V letu 2014 je sistem daljinskega ogrevanja občine Kočevje porabil (bruto) 11.896,9 MWh končne energije za dobavo toplotne energije porabnikom SDO. Od tega je gospodinjstvom za ogrevanje namenil 57,2 % ali 6.802,3 MWh končne energije, ostalim odjemalcem pa 42,8 % ali 5.094,6 MWh končne energije, tabela 8 Za ogrevanje gospodinjstev je bilo v sistemu daljinskega ogrevanja porabljenih torej 3.025 m3 lesa in 24.065 l ELKO.

Celotna raba končne energije v letu 2014 za ogrevanje gospodinjstev v stavbah, ki so bila priključena na sistem daljinskega ogrevanja v občini Kočevje, je 6.802,3 MWh.

LEK Kočevje

Tabela 8: Kotlovnice, ki napajajo SDO v mestu Kočevje in delež končne energije za ogrevanje stanovanjskih površin v l.2014 Letna poraba Število KOTLOVNICA Energent MWh energenta stanovanj KOTLOVNICA TRATA Les (nm3) 9.168 6.561,7 Turjaško naselje

Kajuhovo naselje

Trg zbora odposlancev 12-18

Trg svetega Jerneja 2 ELKO (l) 24.065 240,6 Trg zbora odposlancev 72

Reška cesta

Šeškov dom

Les (m3) 3.025

SKUPNO ELKO (l) 24.065 6.802,3 1.286 Elektrika (MWh) 196

3.1.5. Ocena rabe energije v stanovanjskem sektorju na osnovi analize rabe energije v stanovanjih in podatkov o dobavi toplote ter električne energije Rabo energije in strukturo energentov za delovanje stavb (ogrevanje prostorov, ogrevanje sanitarne vode, električni aparati, osvetlitev, kuhanje,…) v stanovanjskem sektorju občine Kočevje smo določili na osnovi ocen iz ankete in podatkov o dobavi toplote ter podatkov o povprečni strukturi namenov rabe posameznega energenta iz podatkov Statističnega urada RS (Energetska bilanca, SURS, 2014). Slednji so v tabeli 9 prilagojeni za občino Kočevje, kjer ni distribucijskega omrežja za zemeljski plin in je sistem daljinskega ogrevanja (Preračun podatkov iz: Statistični urad RS, Poraba energije in goriv v gospodinjstvih, 2014) normirano na dejanske podatke Elektro Ljubljana d.d., DE Kočevje o rabi električne energije v gospodinjsrvih v letu 2014 in Komunale Kočevje d.o.o. o rabi toplote za ogrevanje stanovanjskih površin z daljinskem sistemu ogrevanja. Iz projekcije v tabeli 9 sledi, da so gospodinjstva v občini Kočevje v letu 2014 v povprečju porabila 61,2 % energije za ogrevanje, 17,1 % energije za pripravo tople sanitarne vode, in 21,7 % končne energije za ostale namene (kuhanje, osvetlitev, električni aparati,…).

Med energenti za delovanje stavb v stanovanjskem sektorju občine Kočevje prevladujejo lesna goriva z 53,2 % (oziroma 59,1 % z upoštevanjem lesne biomase kot vira daljinskega ogrevanja), električna energija z 21,7 % in kurilno olje s 13,1 %.

LEK Kočevje Tabela 9: Struktura porabe končne energije po vrsti rabe in energetskem viru v občini Kočevje Ogrevanje Ogrevanje Skupaj sanitarne Drugo prostorov gospodinjstva vode SKUPAJ 61,2% 17,1% 21,7% 100,0%

ELKO 17,1% 15,6% 0,0% 13,1%

SDO 10,0% 2,2% 0,0% 6,5%

Lesna goriva 68,9% 43,0% 17,2% 53,2%

UNP 0,6% 1,5% 11,0% 3,0% Električna 1,9% 29,2% 71,8% 21,7% energija Ostali viri 1,5% 8,5% 0,0% 2,4%

100% 100% 100% 100%

Rabo energije in strukturo energentov smo določili na osnovi analize v tabeli 9, podatkov o dejanski dobavi toplotne in električne energije in z upoštevanjem statističnih podatkov za Slovenijo za l. 2014, po kateri se je 78,2 % toplotne energije v občinah (kjer ni distribucijskega omrežja zemeljskega plina) porabilo za ogrevanje stavb, 21,8 % toplotne energije pa za pripravo tople sanitarne vode. Z upoštevanjem navedenih robnih pogojev smo ocenili in v tabeli 10 prikazali rabo končne energije in strukturo energentov v stanovanjskem sektorju občine Kočevje. Tabela 10: Rabe končne energije in struktura energentov v stanovanjskem sektorju občine Kočevje Končna energija Ogrevanje Ogrevanje Drugo Skupaj gospodinjstva (MWh) prostorov sanitarne vode SKUPAJ 63.988 17.882 22.756 104.626

ELKO 10.942 2.790 - 13.732 SDO 6.411 391 - 6.802 Lesna goriva 44.076 7.692 3.914 55.682 UNP 384 268 2.503 3.155 Električna energija 1.216 5.222 16.339 22.756 Ostali viri 960 1.520 - 2.480

V občini Kočevje je bila v stanovanjskem sektorju v l. 2014 ocenjena povprečna raba končne energije:  za delovanje stavb 104.626 MWh oz. 6.506 kWh na občana;  za ogrevanje stanovanj 63.988 MWh oz. 129 kWh/m2;  za pripravo tople sanitarne vode 17.882 MWh oz. 36 kWh/m2;  za ostale namene (kuhanje, osvetlitev, električni aparati,…) 46 kWh/ m2.

LEK Kočevje Grafično so deleži posameznih energentov v skupni rabi končne energije v stanovanjskem sektorju občine Kočevje v letu 2014 prikazani na sliki 18.

Slika 18: Struktura energentov v stanovanjskem sektorju v občini Kočevje Zbir ocenjenih specifičnih kazalnikov rabe energije v stanovanjskem sektorju občine Kočevje in primerjava s slovenskim povprečjem je podana v tabeli Tabela 11.

Tabela 11: Specifični kazalniki rabe končne energije v stanovanjskem sektorju v občini Kočevje in primerjava s slovenskim povprečjem za leto 2014 Republika Indeks enota Občina Kočevje Slovenija Kočevje/Slovenija Končna energija na enoto stanovanjske površine na leto Energija - skupaj kWh/m2a 174 211 121% Ogrevanje kWh/m2a 107 129 120% Ogrevanje in priprava kWh/m2a 137 165 120% tople sanitarne vode Končna energija na prebivalca na leto Energija - skupaj kWh/pca 5.869 6.506 111% Ogrevanje kWh/pca 3.597 3.979 111% Ogrevanje in priprava kWh/pca 4.622 5.091 110% tople sanitarne vode kWh/m2a…energija (kWh) na enoto stanovanjske površine (m2) na leto (a) kWh/pca…energija (kWh) na občana (pc) na leto (a)

V občini Kočevje je bila v l. 2014 raba končne energije v stanovanjskem sektorju višja od slovenskega povprečja, in sicer:  za 21 % na enoto stanovanjske površine, oz.  za 11 % na prebivalca občine Kočevje.

LEK Kočevje 3.2. Javne stavbe Pri analizi rabe energije v občini predstavljajo javni stavbe pomemben delež, saj po opravljenih analizah v Sloveniji ravno v stavbah javnega sektorja obstaja ogromen potencial prihranka. Poleg tega je sektor javnih stavb tisti, ki mora biti zgled preudarnega ravnanja z energijo vsem ostalim porabnikom. V občini Kočevje so bili v zadnjih šestih letih izvedeni številni posegi v javnih stavbah, ki kažejo pozitivne učinke na področju učinkovite rabe energije, uporabe obnovljivih virov energije in izboljšanja oskrbe z energijo. Najbolj intenzivno je energetska sanacija stavb v javni lasti potekala med letoma 2013 in 2015 s pomočjo kohezijskih sredstev, ki jih je Občina Kočevje zelo uspešno pridobila na leta 2012 objavljenem razpisu. V tem sklopu so bile energetsko sanirane naslednje stavbe: OŠ Zbora odposlancev Bračičeva, OŠ Ljubo Šercer, Vrtec Ostržek, Vrtec Mojca Stara Cerkev in Vrtec Narcisa. Zaradi umanjkanja podatkov o rabi energije neštetih stavb po sanaciji nismo mogli upoštevati v tabeli 12 in sliki 19, razen za vrtec Ostržek, in so pričakovani prihranki rabe energije ostalih stavb po sanaciji navedeni v ukrepih akcijskega načrta za leti 2015 in 2016. Občina Kočevje nadaljuje s pripravami dokumentacije za energetsko in drugo sanacijo tudi drugih obnove potrebnih stavb v javni lasti, kot so OŠ Ob Rinži, Javni zavod za šport FIS, Ljubljanska 6 in 7, poročna dvorana (TZO 8) in ostalih glede na zastavljeno strategijo in možnosti. Pri nekaterih stavbah se lahko izkaže, da bi bila sanacija stavbe iz različnih razlogov neracionalna (potencialna primera sta npr. vrtca Čebelica in Kekec), in da bi bila bolj smiselna selitev dejavnosti v druge prostore ali nadomestna gradnja. V tabeli 12 so navedeni podatki o rabi energije za ogrevanje in rabi električne energije v stavbah v javni lasti. Specifično rabo energije izračunamo tako, da z ogrevano (kondicionirano) površino stavbe delimo končno energijo za ogrevanje in električno energijo, ki ju stavba rabi v enem letu. Skupna specifična raba energije v kWh/m2a predstavlja vso energijo, reducirano na enoto kondicionirane površine, ki jo stavba rabi za delovanje v enem letu. Na sliki 19 je prikazana normirana (normiranje – glej poglavji 2.1.1 in 3.7) specifična raba energije za ogrevanje stavbe z modro barvo, specifična raba električne energije z rdečo barvo in skupna specifična raba energije s črno barvo na kvadratni meter na leto, kWh/(m2a). Z navpičnimi črtami enake barve, kot je barva niza posamezne kategorije specifične rabe energije, so na sliki 19 označene tudi povprečne vrednosti posamezne kategorije specifične rabe energije.

LEK Kočevje

Tabela 12: Raba energije in energentov v javnih stavbah v l. 2014 in normirano v občini Kočevje Specifična Normirana raba Specifična Raba Skupna Ogrevana Raba energije za raba energije za raba energije električne specifična raba STAVBA površina ogrevanje 2014 električne ogrevanje za ogrevanje energije energije (m2) (MWh) energije (MWh) (kWh/m2) (MWh) (kWh/m2) (kWh/m2) Ambulanta dr. Dušan Božič 636 22,25 25,96 40,8 Center za socialno delo Kočevje 373 38,75 45,22 121,3 24,67 66,2 187,5 Davčni urad Kočevje 721 90,13 105,16 145,9 54,08 75,0 220,9 DSO Kočevje 2.822 425,79 496,84 176,1 414,76 147,0 323,0 Finančni urad Kočevje 992 77,66 90,62 91,3 51,52 51,9 143,3 Galerija PMK v večst stavbi (31,5% delež) 126 8,26 9,64 76,4 Gimnazija in srednja šola Kočevje 2.800 205,24 239,49 85,5 79,08 28,2 113,8 Gimnazija in Srednja šola Kočevje 1.940 99,78 116,43 60,0 79,67 41,1 101,1 Glasbena šola Kočevje 983 82,30 96,04 97,7 13,00 13,2 110,9 Javni poslovni objekt 552 85,01 99,19 179,7 19,87 36,0 215,7 Javni zavod za šport Občine Kočevje FIS 5.553 370,78 432,65 77,9 146,83 26,4 104,4 Kidričeva ulica 10 (7,2% delež) 73 4,25 4,96 67,7 Kidričeva ulica 8 (5,4% delež) 79 2,77 3,23 40,8 Knjižnica Kočevje 1.200 107,32 125,23 104,4 38,65 32,2 136,6 KS, poročna dvorana 226 21,90 25,55 113,3 Občina Kočevje 3.066 198,00 231,04 75,4 125,71 41,0 116,4 Občina Kočevje-balinišče 658 81,85 95,51 145,3 OŠ Ljubo Šercer 1.117 146,34 170,76 152,9 23,33 20,9 173,8 OŠ Ob Rinži 5.325 483,55 564,24 106,0 122,56 23,0 129,0 OŠ Ob Rinži Kočevska reka 710 70,63 82,42 116,1 4,60 6,5 122,6 Oš Ob Rinži Livold 577 41,55 48,48 84,0 20,50 35,5 119,5 OŠ Stara Cerkev 4.831 309,87 361,58 74,8 74,31 15,4 90,2 OŠ Zbora odposlancev 3.539 549,09 640,71 181,0 89,99 25,4 206,5 OŠ Zbora odposlancev Bračičeva 1.450 195,14 227,70 157,0 38,83 26,8 183,8 Pokrajinski muzej kočevje (ŠD) 1.253 66,39 77,47 61,8 18,90 15,1 76,9 Stavba v lasti Občine Kočevje 981 77,32 90,22 91,9 5,50 5,6 97,5 ŠENT Kočevje v večst stavbi (7,5% delež) 107 10,62 12,39 115,5 1,72 16,1 131,6 Športna dvorana Kočevje 2.569 151,58 176,87 68,8 83,00 32,3 101,2 Vrtec Kekec 384 34,50 40,26 104,9 20,55 53,6 158,5 Vrtec Mojca Stara Cerkev 325 72,65 84,77 260,5 4,83 14,8 275,4 Vrtec Narcisa 392 55,15 64,35 164,2 8,81 22,5 186,6 Vrtec Ostržek 1.350 147,00 171,53 127,1 90,06 66,7 193,8 Zdravstveni dom Kočevje 2.391 240,00 280,05 117,1 161,70 67,6 184,8 2 2 SKUPAJ m -POVPREČJE kWh/m a 46.361 111,6 37,3 148,9

LEK Kočevje

Slika 19: Normirana specifična raba končne energije v javnih stavbah v občini Kočevje s prikazanim povprečjem z navpično črto v enaki barvi posamezne kategorije

LEK Kočevje Specifična raba energije v stavbah je funkcija  lastnosti stavbe  vrste dejavnosti, ki poteka v njej, in  načina uporabe stavbe. Specifična raba električne energije in energije za ogrevanje torej ni odvisna zgolj od lastnosti in stanja stavbe (izolacija, okna,…), ampak tudi od vrste dejavnosti (npr. v zdravstvenem domu ali vrtcih potekajo aktivnosti neprekinjeno, v šolah le dobrih 10 mesecev na leto) in načina uporabe (vrtci in zdravstveni domovi zahtevajo višjo temperaturo pozimi in potrebujejo toplo sanitarno vodo tudi čez poletne mesece, nastavitev temperature v prostorih, način prezračevanja pozimi,…). Iz tega razloga ni mogoče neposredno soditi o toplotnih karakteristikah stavbe, ki so izmerjene preko rabe energenta, brez da pri tem upoštevamo tudi vrsto dejavnosti, ki se v stavbi izvaja. Površina javnih stavb, za katere smo dobili podatke (delne ali v celoti) in jih zajeli v analizi, znaša 46.361 m2 ali 84,2 % površine stavb v javni lasti v občini Kočevje. V analiziranih stavbah je bila v letu 2014 skupna raba energije za ogrevanje 4.573 MWh in raba električne energije 1.817 MWh. Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije je bilo v letu 2014 v lasti občine Kočevje stavb s skupno površino 55.078 m2. Z linearno interpolacijo in na celotno površino in normiranjem na povprečne vremenske pogoje ocenimo povprečno rabo toplotne energije v stavbah v javni lasti na 6.148 MWh (75 %), od tega 83 % iz OVE, in električne energije na 2.052 MWh (25 %), slika 20.

Slika 20: Struktura normirane rabe energije v stavbah v javni lasti v občini Kočevje v letu 2014

Celotna normirana raba končne energije v javnih stavbah v občini Kočevje na osnovi podatkov iz l. 2014 znaša 8.200 MWh, od tega 6.148 MWh za ogrevanje in 2.052 MWh električne energije. Povprečna normirana specifična raba energije za ogrevanje na osnovi stanja v letu 2014 znaša 111,6 kWh/m2a in povprečna specifična raba električne energije 37,3 kWh/m2a. Celotna normirana specifična raba končne energije za delovanje stavb v javni lasti v občini Kočevje znaša 148,9 kWh/m2a.

LEK Kočevje 3.2.1. Javna razsvetljava Na območju občine Kočevje je okoli 90 odjemnih mest v sistemu javne razsvetljave. Javna razsvetljava se stalno obnavlja in posodablja z energetsko učinkovitejšimi sijalkami. Do leta 2018 bo občina Kočevje posodobila obstoječo javno razsvetljavo v celoti in opremila vse krajevne skupnosti s sodobno javno razsvetljavo. V letu 2014 je skupna raba električne energije za javno razsvetljavo znašala 1.545 MWh. Na sliki 21 je prikazana raba električne energije za javno razsvetljavo po posameznih mesecih za leto 2014.

200000 180000 160000 140000 120000 100000

kWh 80000 60000 40000 20000 0

Slika 21: Raba električne energije za javno razsvetljavo v občini Kočevje po posameznih mesecih za leto 2014 Predpis v 5. členu Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS št. 81/2007, 109/2007 in 62/2010) določa, da letna raba svetilk, ki so vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in javnih površin, ki so v upravljanju občine, ne sme presegati 44,5 kWh na občana. V letu 2014 je ta vrednost znašala 93,9 kWh na občana na leto. Občina Kočevje je v sodelovanju z zunanjim izvajalcem pristopila k intenzivni prenovi in širitvi javne razsvetljave, ki poteka od l.2015 in še ni zaključena. Posodobitev in širitev javne razsvetljave v obsegu približno 1.200 svetilk (skupaj zamenjava starih in novogradnje) bo rabo električne energije za javno razsvetljavo skoraj prepolovila, s tem bistveno izboljšala energetsko učinkovitost v tem segmentu in zadostila predpisu iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, pri čemer bo poskrbljeno za javno razsvetljavo v vseh krajevnih skupnostih.

3.3. Raba energije v industriji in storitvenem sektorju Na območju občine Kočevje se nahaja več stavb, ki so namenjene industrijski in storitveni dejavnosti (proizvodna podjetja, trgovine, turistični in gostinski stavbe, banke,…), ki so relativno veliki porabniki energije. Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije je v občini Kočevje industrijski dejavnosti namenjeno 119.643 m2 nestanovanjske stavbne površine, medtem ko skupna stavbna površina, namenjena storitvenemu sektorju, znaša 49.112 m2. Podatke o rabi energije in energentov smo zbirali s pomočjo anketnih vprašalnikov. Podatke smo dobili od podjetij Melamin d.d., Snežnik d.d., Kolektor Sikom d.o.o., Lidl Slovenija d.o.o. k.d., PE Kočevje, Nama Kočevje, trgovsko podjetje, d.o.o., AMZS D.D. PE KOČEVJE,

LEK Kočevje Veterinarska postaja Kočevje, Intersocks, tovarna nogavic d.o.o., kar znaša 3,9 % odziv (po površini) industrijskega sektorja in 16,7 % storitvenega sektorja. Za natančnejšo oceno skupne rabe energije v industrijskem in storitvenem sektorju smo anketne podatke dopolnili s podatki Komunalnega podjetja Kočevje d.o.o. in podatki Elektro Ljubljana d.d., DE Kočevje. Ne glede na navidezno slab odziv smo s podatki, ki jih je posredovalo podjetje Melamin d.d., pridobili dober vpogled v rabo energijo v industrijskem sektorju, saj je Melamin d.d. največje podjetje v občini Kočevje z daleč največjo rabo toplotne energije, ki jo generira z lastnim parnim kotlom. V bilanci LEK, ki temelji na podatkih za leto 2014, je upoštevan sicer še star kotel na mazut, ki pa so ga v času izdelave LEK že zamenjali s sodobnim kotlom na lesno biomaso moči 10 MW. Implementirali so sodobno tehnologijo zgorevanja v lebdeči plasti. Z investicijo so poleg ekonomskih in družbenih dosegli tudi pomembne okoljske učinke: za 66% nižja emisija dušikovih oksidov, nična emisija žveplovih oksidov, praktično nična emisija prašnih delcev, za 10.500 t letno nižja emisija CO2, 27 % manjši stroški za energent (zaradi boljšega izkoristka in razlike v ceni energenta) in zelo pomemben trajnostni vidik - uporaba lokalnega energetskega vira. Vsi ti učinki so pomemben doprinos podjetja Melamin d.d. v industrijskem sektorju na izboljšanje kakovosti bivanja v občini Kočevje.

Slika 22: Ocena strukture energentov v skupni rabi končne energije v industriji in storitvenem sektorju za leto 2014

Na osnovi razpoložljivih podatkov smo ocenili, da je bila v letu 2014 v industrijskem in storitvenem sektorju raba električne energije 37.472 MWh in raba toplotne energije 67.220 MWh. Na sliki 22 lahko vidimo, da je med energenti prevladoval mazut (ki ga je, kot zgoraj omenjeno, po letu 2014, zamenjala lesna biomasa), sledijo mu električna energija, lesna goriva in ELKO.

Ocenjena bruto raba končne energije v industrijskem in storitvenem sektorju v letu 2014 znaša 104.570 MWh.

LEK Kočevje 3.4. Raba električne energije Območje občine Kočevje z električno energijo oskrbuje in vzdržuje Elektro Ljubljana d.d., DE Kočevje. Po podatkih, ki nam jih je posredovalo podjetje Elektro Ljubljana d.d., je znašala raba električne energije za občino Kočevje od vključno novembra 2014 do vključno oktobra 2015 (skupaj eno leto) 22.755 MWh pri tarifnih odjemalcih (gospodinjstva) in 41.435 GWh pri upravičenih odjemalcih, od tega v stavbah javnega sektorja 2.418 MWh, za javno razsvetljavo 1.545 MWh ter v industriji in storitvenem sektorju 37.472 MWh.

Slika 23: Raba električne energije v letu 2014 po skupinah odjemnikov

Slika 24: Deleži rabe električne energije v letu 2014 po skupinah odjemnikov

Skupna raba električne energije v letu 2014 je bila 64.190 MWh, od tega pri tarifnih odjemalcih 22.755 MWh in pri upravičenih odjemalcih 41.435 MWh.

LEK Kočevje Celotna raba električne energije v letu 2013 v Sloveniji je bila 15.868 GWh, povprečna letna raba pa je bila 7.706 kWh na prebivalca (http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=646). Ocenjena povprečna letna raba električne energije v letu 2014 v občini Kočevje je bila 3.991 kWh na občana.

3.5. Raba energije v transportnem sektorju

3.5.1. Osebna vozila v občini Kočevje Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v občini Kočevje leta 2014 registriranih 7.520 osebnih vozil. Povprečna starost osebnih avtomobilov leta 2014 je v Sloveniji znašala 9,4 let, od tega je bilo razmerje med vozili na bencin in dizel 57:43. Glede na podatke Statističnega urada RS iz leta 2010 so bencinska osebna vozila v letu 2010 v povprečju prevozila 10.678 km s povprečno porabo bencina 7,2 l/km, dizelska osebna vozila pa so prevozila v povprečju več, in sicer 16.766 km s povprečno porabo dizla 6,6 l/km. Povprečna emisija goriva po podatkih ARSO znaša 2,37 kg CO2/l bencina in 2,65 kg CO2/l dizelskega goriva (SURS, 2015,http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=672, http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/ podnebne _spremembe/co2_onesnazevala_in_avtomobili/). V tabeli 13 je izračunana raba energije in emisije CO2 v kategoriji osebnih vozil transportnega sektorja za občino Kočevje za leto 2014.

Tabela 13: Raba energije in emisije CO2 v kategoriji osebnih vozil Gorivo Št. Prevoženi Poraba Ekvivalent Povprečna Emisije osebnih km/leto goriva l rabe specifična CO2 (t) vozil energije emisija CO2 kg/l MWh goriva bencin 4.300 10.678 3.306.151 29.180 2,37 7.836 dizel 3.220 16.766 3.562.762 35.731 2,65 9.441

3.5.2. Javni promet v občini Kočevje V občini Kočevje v javnem prometu deluje podjetje Integral Stojna Avtobusni Promet, d.o.o.. Podjetje opravlja avtobusne prevoze na področju jugovzhodne Slovenije, to je na širšem področju Kočevja, doline Kolpe in v povezavah področja z Ljubljano in Novim mestom. V tabeli 14 so zbrani podatki o rabi energije in emisijah CO2 v kategoriji javnega prometa, ki so bili obdelani na podlagi izpolnjenega vprašalnika podjetja Integral Stojna Avtobusni Promet, d.o.o.

Tabela 14: Raba energije in emisije CO2 v kategoriji javnega prometa Leto Št. Povprečna Poraba Prevoženi Skupna Emisije Raba avtobusov starost l/100km km/leto poraba CO2 (t) energije voznega (dizel) dizel (l) (MWh) parka (leta) 2012 24 10,5 27,98 1.167.128 326.562 865 3.275 2013 25 9,5 27,31 1.216.205 332.146 880 3.331 2014 26 9,2 28,32 1.238.819 350.834 930 3.519

3.5.3. Tovorni promet v občini Kočevje Vprašalnik za prevoznike je bil poslan podjetjem z dejavnostjo cestnega tovornega prometa. Odgovore nanj so posredovala podjetja Stik, d.o.o., Komunala Kočevje, d.o.o. in INTER- ADAKS, d.o.o.. Vzorec je tako zajel prevoze komunalnih podjetij, špedicij in drugega cestnega tovornega prometa. V tabeli 15 so prikazani obdelani podatki prejetih vprašalnikov za tovorni promet v občini Kočevje.

LEK Kočevje Tabela 15: Prejeti podatki podjetij, ki uporabljajo tovorna vozila pri svoji dejavnosti

Povprečna Skupna Raba Št. starost Poraba Prevoženi Emisije Podjetje Leto poraba energije tovornjakov voznega parka l/100km km/leto CO (t) dizel (l) 2 (MWh) (leta)

2012 2 8 29 200.000 58.000 154 582 Stik d.o.o. 2013 2 6 29 200.000 58.000 154 582 2014 2 6 29 170.000 49.300 131 494 2012 8 8,13 31,32 160.225 50.182 133 503 Komunala Kočevje, 2013 8 8,88 33,65 174.583 58.747 156 589 d.o.o. 2014 8 10,25 34,09 173.623 59.188 157 594 2012 6 5 24 780.000 187.200 496 1.877 INTER - ADAKS, 2013 9 4,5 24,5 1.170.000 286.650 760 2.875 D.O.O. 2014 11 4 24 1.430.000 343.200 909 3.442

Iz analiziranega vzorca sledi, da je imelo tovorno vozilo v povprečju porabo 25,8 l/100 km dizelskega goriva, v letu 2014 pa je povprečno prevozil 79.615 km. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v letu 2014 v občini Kočevje skupaj registriranih 431 tovornjakov. Tovorna vozila, registrirana na območju občine Kočevje, so torej v letu 2014 porabila 8.854.493 l dizelskega goriva, kar je ekvivalent 88.802 MWh končne energije, in s tem povzročila emisijo 23.464 t CO2.

3.5.4. Zbir rabe energije v transportnem sektorju V tabeli 16 so prikazani podatki o rabi posameznega goriva, rabi končne energije in emisija CO2 po posameznih skupinah vozil.

Tabela 16: Skupna raba končne energije in emisija CO2 po posameznih skupinah vozil končna energija poraba bencin (l) poraba dizel (l) Emisija CO2 (t) (MWh) osebna vozila 3.306.151 3.562.762 29.180 17.277 avtobusi 350.834 3.519 930 tovorna vozila 8.854.493 88.802 23.464 SKUPAJ 3.306.151 12.768.088 121.500 41.671

Na sliki 25 lahko vidimo, da so v transportnem sektorju na območju občine Kočevje največji delež energije, 73 %, v letu 2014 porabila tovorna vozila, in s tem povzročila 56 % celotne sektorske emisije.

LEK Kočevje

Slika 25: Deleži rabe energije v transportnem sektorju po posameznih skupinah vozil

V transportnem sektorju je bila na območju občine Kočevje v letu 2014 skupna raba končne energije 157.231 MWh, kar je imelo za posledico emisijo 41.671 t CO . 2

3.6. Skupna raba končne energije na območju občine Kočevje v letu 2014 Skupna raba končne energije po sektorjih in energentih na območju občine Kočevje v letu 2014 je prikazana v tabeli 17. Stanovanjski sektor je razdeljen na tiste stanovanjske površine, ki so priključene na sistem daljinskega ogrevanja (SDO), in tiste, ki niso. Zaradi manj zanesljivih podatkov je raba energije v industriji in storitvenem sektorju združena, medtem ko je raba v javnem sektorju razdeljena na rabo končne energije za delovanje stavb v javni lasti in javno razsvetljavo.

Tabela 17: Raba končne energije v letu 2014, razdeljena po sektorjih in energentih Stanovanja Industrija, končna energija Stanovanja Javne Javna Transportni (priključena storitveni SKUPAJ (brez SDO) stavbe razsvetljava sektor leto 2014 na SDO) sektor ELKO MWh 13.732 241 532 11.797 26.301

lesna goriva MWh 55.682 6.562 4.181 12.227 78.652

električna energija MWh 18.040 4.736 2.418 1.545 37.472 64.211

UNP MWh 3.155 484 3.536 7.175

mazut MWh 39.538 39.538

bencin MWh 29.180 29.180

dizel MWh 128.052 128.052

ostalo MWh 2.480 217 2.697

SKUPAJ MWh 93.088 11.539 7.832 1.545 104.570 157.232 375.806

V letu 2014 je bila bruto raba končne energije v občini Kočevje 375.806 MWh.

LEK Kočevje Na sliki 26 lahko vidimo, da je bilo leta 2014 največ končne energije, 42 %, porabljene v transportnem sektorju, industrija in storitve ter stanovanjski sektor sta porabila 28 %, in javni sektor 2 % vse končne energije na območju občine Kočevje.

Slika 26: Deleži rabe končne energije po sektorjih v letu 2014

3.7. Normirana raba energije po energentih V poglavju 2.1.1. je podan pomen normiranja podatkov o rabi energije in energentov, namenjenih za pretvorbo v toplotno energijo s pomočjo temperaturnega primanjkljaja. Če je zima nadpovprečno ostra (temperaturni primanjkljaj je večji od dolgoletnega povprečnega temperaturnega primanjkljaja za območje občine), porabimo več energije za ogrevanje stavb, kot v normalnih zimah. Če je zima nadpovprečno mila (temperaturni primanjkljaj je manjši od dolgoletnega povprečnega temperaturnega primanjkljaja za območje občine), porabimo manj energije za ogrevanje, kot v normalnih zimah. Zato je smiselno energijo normirati, da dobimo realne informacije o porabljeni energiji za ogrevanje, ne glede na to, v katerem letu je izdelan LEK. V nadaljevanju je raba energije in energentov za pretvorbo v toplotno energijo za ogrevanje stavb normirana in tako objektivni odraz stanja ter primerljiva s podatki iz drugih let. Tabela 18: Raba končne energije (normirana) po energentih in sektorjih v občini Kočevje končna Stanovanja Industrija, Stanovanja Javne Javna Transportni energija (priključena storitveni SKUPAJ (brez SDO) stavbe razsvetljava sektor normirana na SDO) sektor ELKO MWh 15.564 273 621 11.797 28.254 lesna goriva MWh 63.184 7.446 4.879 12.227 87.736 električna MWh 18.200 4.779 2.418 1.545 37.472 64.413 energija UNP MWh 3.219 564 3.536 7.319 mazut MWh 39.538 39.538 bencin MWh 29.180 29.180 dizel MWh 128.052 128.052 ostalo MWh 2.639 254 2.893 SKUPAJ MWh 102.807 12.497 8.736 1.545 104.570 157.232 387.386

LEK Kočevje V tabeli 18 je podan zbir normirane bruto rabe končne energije in rabe energentov po sektorjih v občini Kočevje. LEK občine Kočevje temelji na podatkih iz leta 2014, ki je bilo relativno milo s temperaturnim primanjkljajem 2.984 danK, kar je 14 % manj, kot je 15-letno povprečje, ki znaša 3.480 danK. Napaka, ki bi nastala ob neupoštevanju vremenskega faktorja z normiranjem, bi bila za leto 2014 v občini Kočevje v celotni rabi končne energije le 3 %, v stanovanjskem in javnem sektorju pa bi se odražala v 10 % prenizki oceni rabi končne energije (skupaj z električno energijo), kar pa ni več zanemarljivo.

Slika 27: Deleži rabe vseh energentov na območju občine Kočevje, reducirano na normiran energijski ekvivalent Na sliki 27 lahko vidimo, da se na območju občine Kočevje v letu s povprečnimi klimatskimi razmerami v smislu energijskega ekvivalenta porabi največ dizelskega goriva s 33 %, sledijo mu lesna goriva s 23 %, električna energija s 17 % in mazut z 10 %. Slednjega je v obdobju izdelave LEK zamenjala lesna biomasa, ki se je tako pridružila dizlu na vodilnem mestu. Struktura energentov je precej drugačna, če analiziramo zgolj stanovanjski in javni stavbni sektor. Na sliki 28 vidimo, da v stavbnem sektorju močno prevladujejo lesna goriva z 61 % (prišteta je tudi lesna biomasa v SDO), sledita mu električna energija z 21 % in ELKO s 13 %.

Slika 28: Deleži rabe posameznih energentov v stavbah, reducirano na normiran energijski ekvivalent

LEK Kočevje

Med vsemi energenti v občini Kočevje prevladuje dizelsko gorivo s 33 %, med energenti za delovanje stavb pa je najpogostejši energent lesna biomasa z 61 %.

V tabeli 19 je prikazana normirana poraba posameznega energenta na območju občine Kočevje v obračunskih enotah. Tabela 19: Poraba energentov (normirana) v obračunskih enotah po sektorjih v občini Kočevje Stanovanja Industrija, energenti Stanovanja Javne Javna Transportni (priključena storitveni SKUPAJ (brez SDO) stavbe razsvetljava sektor normirano na SDO) sektor ELKO l 1.556.363 27.283 62.110 1.179.668 2.825.424

lesna goriva m3 31.889 3.758 2.462 6.171 44.280

električna MWh 18.200 4.779 2.418 1.545 37.472 64.413 energija UNP l 466.576 81.773 512.420 1.060.769

mazut kg 3.341.881 3.341.881

bencin l 3.306.151 3.306.151 dizel l 12.768.088 12.768.088

ostalo MWh 2.639 254 2.893

Rabo primarne energije na območju občini Kočevje smo izračunali po metodologiji, podani v Tehnični smernici TSG-1-004:2010, in je prikazana v tabeli 20. V primerjavi s končno energijo se primarna energija zmanjša na račun rabe lesne biomase, poveča pa na račun električne energije in fosilnih goriv. Tabela 20: Raba primarne energije po energentih in sektorjih v letu 2014 v občini Kočevje primarna Stanovanja Industrija, Stanovanja Javne Javna Transportni energija (priključena storitveni SKUPAJ (brez SDO) stavbe razsvetljava sektor normirana na SDO) sektor ELKO MWh 17.120 300 683 12.976 31.080 lesna goriva MWh 6.318 745 488 1.223 8.774 električna MWh 45.501 11.947 6.045 3.862 93.680 161.034 energija UNP MWh 3.541 621 3.889 8.051 mazut MWh 43.492 43.492 bencin MWh 32.098 32.098 dizel MWh 140.857 140.857 ostalo MWh 264 25 289 SKUPAJ MWh 72.744 12.991 7.862 3.862 155.260 172.955 425.675

Slika 29 kaže, da se na območju občine Kočevje največ primarne energije, 41 %, porabi v transportnem sektorju, sledita skupaj industrija in storitveni sektor s 36 %, medtem ko stavbe (stanovanjske in v javni lasti) za svoje delovanje porabijo 22 % primarne energije.

LEK Kočevje

Slika 29: Raba primarne energije po sektorjih Slika 30 kaže, da stavbe stanovanjskega in javnega sektorja za svoje delovanje porabijo 93.598 MWh primarne energije na leto, največ, 68 %, v obliki električne energije, sledita ELKO z 19 % in lesna biomasa z 8 %.

Slika 30: Raba primarne energije v stavbah po energentih

Povprečna normirana bruto raba primarne energije v občini Kočevje znaša 425.675 MWh na leto. Največ, 41 % primarne energije se porabi v transportnem sektorju. Stavbe za svoje delovanje porabijo 93.598 MWh primarne energije ali 22 %, od tega največ v obliki električne energije (68 %), ELKO (19 %) in lesnih goriv (8 %).

LEK Kočevje

4. ANALIZA OSKRBE Z ENERGIJO

4.1. Sistem daljinskega ogrevanja v mestu Kočevje Sistem daljinskega ogrevanja od leta 1985 upravlja Komunala Kočevje d.o.o., enota Energetika (Komunala Kočevje, 2016). V upravljanje je postopoma prevzela kotlovnice v Turjaškem naselju, Kajuhovem naselju, Tesarski ulici, Kidričevi ulici, Trgu Zbora odposlancev, Trgu Svetega Jerneja ter ogrevanje stanovanjskega naselja na Ulici Heroja Marinclja (UHM) iz toplotne postaje Melamin. V obdobju 1992 – 1995 je Komunala Kočevje d.o.o. v upravljanje prevzela še kotlovnico v Glasbeni šoli in daljinsko ogrevanje v Kočevski Reki. V letih 1999 – 2000 je bilo zgrajeno vročevodno omrežje od TP Melamin do Vrtca Ostržek – Cesta na Stadion v dolžini 1000 m. V letih 2003 – 2005 je potekala razširitev omrežja na Trg zbora odposlancev in v Podgorsko ulico. V mrežo daljinskega ogrevanja so bile povezane kotlovnice Turjaško naselje, TZO 12- 18 in Tesarska ulica. Obnovljen je bil star parovod od Lika do Melamina v vročevod. Dolžina novih in obnovljenih tras je bila 3900 m. Leta 2004 se je začela gradnja kotlovnice Trata na lesno biomaso moči 4,5 MW, pokrita deponija za skladiščenje lesne biomase kapacitete 3.500 m3 ter nepokrita deponija kapacitete 5.000 m3. Nova kotlovnica je začela z delovanjem v ogrevalni sezoni 2005/06. Hkrati je bila izvedena rekonstrukcija toplotne postaje Melamin tako, da je lahko sprejemala toploto poleg kotlovnice Melamin tudi iz nove kotlovnice Trata. Z izgradnjo kotlovnice Trata so prenehale delovati naslednje kotlovnice na ELKO: Kotlovnica Kidričeva, OŠ Zbora odposlancev, Kino Kočevje, Zdravstveni dom Kočevje in še nekaj manjših kotlovnic. V letih 2005 – 2007 je bila izvedena posodobitev vročevodnega omrežja z gradnjo in obnovo manjših sekundarnih omrežij. Leta 2008 in 2009 je bilo izgrajeno vročevodno omrežje Tomšičeva ulica – Kajuhovo naselje – Pri Unionu dolžine 630 m s priključno močjo 2 MW. Izgrajen je bil vročevod v industrijski coni LIK II v dolžini 600 m. V letih 2009 – 2012 se je nadaljevala posodobitev vročevodnega omrežja z gradnjo in obnovo primarnega in manjših sekundarnih omrežij. V letu 2013 so poleg vzdrževalnih del na elementih SDO obnovili in povečali premer vročevoda na relaciji Trata – Melamin – UHM na DN 250 mm in obnovili priključek za Srednjo šolo Kočevje. Leta 2014 so obnovili in povečali premer vročevoda pri podjetju Melamin v smeri Kidričeva na DN 200 mm in DN 250 mm, zamenjali vročevodno omrežje Kidričeva – Kidričeva 9, zgradili in obnovili vročevod na Kidričevi in Ljubljanski cesti (Kidričeva 2, Tržnica Kočevje, priprava priključka za Mladinski hotel Kočevje) in zamenjali ter prestavili cevi na odseku Trata – Melamin (povečanje premera z DN150 mm na DN200mm), skupaj s posodobitvijo TP Melamin. Nova moč TP Melamin znaša 7MW. V letu 2015 so obnovili in nadgradili primarno in sekundarno stran TP UHM 10 in na sekundarnem omrežju v smeri Črnomaljske ulice in Prešernova ulica 9 zamenjali kovinske cevi vročevoda s plastičnimi predizoliranimi cevmi. Povezali so Industrijsko cono Lik II s kotlovnico Trata s predizoliranimi cevmi DN150 in priključili sušilnici podjetja Kočevski Les d.o.o. s toplotno postajo moči 850 kW. Zamenjali so cevovoda med TP Melamin in Kidričevo ulico in priključka za kotlovnico Kidričeva ulica. Na SDO so priključili stare upravne stavbe Komunale Kočevje in na ta način izločili kotle na ELKO. Leta 2015 je bilo s toploto iz SDO Kočevje ogrevanih 130 objektov, od tega 83 stanovanjskih, 12 poslovno-stanovanjskih, 16 javnih in 19 poslovnih objektov. Priključna moč teh objektov je bila 13,07 MW. S toplotno energijo je bilo oskrbovanih 1.286 stanovanj ter 86 ostalih porabnikov.

LEK Kočevje Primarno vročevodno omrežje je razvejano po večjem delu mesta in se razveja v osem sekundarnih omrežij, ki so speljana do končnih uporabnikov in se s toploto napajajo iz toplotnih postaj (TP) ali kotlovnic na ELKO, slika 31. Dolžina primarnih in sekundarnih cevovodov je 10.000 m (dolžina cevi preko 20.000 m). Količina vode v omrežju je v povprečju 280 m3.

Slika 31: Omrežje SDO v mestu Kočevje Vročevodno omrežje potrebuje stalno vzdrževanje, obnovo dotrajanih elementov (cevi, TP) in posodobitve, saj lahko le tako odjemalcem zagotavlja nemoteno oskrbo s toplotno energijo. Pri prenovi vročevodov je potrebno polagati tudi kabelsko kanalizacijo za povezavo TP v bodoči centralni nadzorni sistem, ki bo omogočil bolj proaktiven način vodenja SDO in na ta način omogočil 5 – 15 % zmanjšanje stroškov zgolj zaradi sodobnejšega načina upravljanja. V nadaljevanju je povzetek stanja in predlogov upravnika, ki vsako leto ažurira stanje, potrebe in možnosti SDO v Kočevju. Z minimalnimi posegi in širitvijo vročevodnega omrežja bi bilo mogoče na vročevodno omrežje priključiti objekte NAMA Kočevje (TZO), hotel Kočevje (TZO) in večstanovanjski objekti v Podgorski ulici. Priklop objekta NLB, na naslovu TZO 66, bi bil možen brez gradnje vročevodnega omrežja UHM – Reška cesta. Bolj problematični so večstanovanjski objekti v Podgorski ulici. Interes lastnikov za priklop v tem delu mesta je zelo majhno, saj od leta 2005 ni bilo nikakršnega povpraševanja po priklopih. Stanovanja v teh objektih se ogrevajo z individualnimi kurišči na trda goriva, peleti ali s klimatskimi napravami. Nekateri deli vročevodnega omrežja SDO Kočevje, so zaradi dotrajanosti ali povečanja priklopne moči potrebni prenove ali zamenjave. Posebej izpostavljeni so odseki Melamin – UHM – Roška cesta ( Upravnik predlaga dvofazno izvedbo - v prvi fazi obnovo vročevodnega omrežja od podjetja Melamin d.d. do križišča na Roški cesti, v drugi fazi zamenjavo vročevodnega omrežja od križišča Roške ceste do objekta DSO Kočevje in objekta UHM 10.

LEK Kočevje Za nadaljnjo širitev vročevodnega omrežja iz naselja UHM proti Roški cesti ali Reški cesti je potrebna rekonstrukcija/zamenjava cevovoda zaradi dotrajanosti in povečanja dimenzij); Turjaško naselje in Ljubljanska cesta; TZO – OŠ Zbora odposlancev Kočevje; UHM 10 do UHM 1,3,5,7,9,11; UHM 6-8 do UHM 2-4; Tesarska ulica; TZO; TSJ 2 do TSJ 4. Podatki in stanje o kotlovnicah v sklopu SDO so v tabeli 21 in v nadaljevanju povzeti po podrobnem opisu stanja in predlogov vzdrževanja in prenove v (Komunala Kočevje, 2016). Tabela 21: Nabor kotlovnic, ki napajajo SDO Kočevje Kotlovnica Energent Nazivna moč (kW) Vloga/stanje/lastništvo Lokacija

Trata Lesni sekanci 4.500 Glavni vir

Rezerva + pokrivanje konic Turjaško naselje ELKO 1250 + 2300 Lastništvo: Občina Kočevje Rezerva Kajuhovo naselje ELKO 350 + 350 Lastništvo: Stanovalci Neaktivna* - dotrajani rezervoarji za kurilno olje Tesarska ulica ELKO 450 + 450 Lastništvo: Stanovalci Neaktivna*- dotrajani rezervoarji za kurilno olje Kidričeva ulica ELKO 1160 + 1160 Lastništvo: Občina Kočevje TZO 12-18 Rezerva Trg zbora odposlancev ELKO 350 + 350 Lastništvo: Stanovalci 12 TSJ 2 Obratuje ELKO 250 Trg Svetega Jerneja 2 Lastništvo: Stanovalci TZO 72 Obratuje Trg zbora odposlancev ELKO 40 Lastništvo: Občina Kočevje 72 Reška cesta Obratuje (Glasbena šola) ELKO 140 Lastništvo: Občina Kočevje Reška cesta 16 Šeškov dom Rezerva* ELKO / Prešernova 11 Lastništvo: Občina Kočevje Mazut (od l. 2015 Rezerva TP Melamin 7.000 lesni sekanci) Lastništvo: Melamin d.d. * Pri prenovi objekta je kotlovnica namenjena odstranitvi.

4.1.1. Kotlovnica na lesno biomaso TRATA Kotlovnica Trata z močjo 4.500 kW kot energent uporablja lesno biomaso (sekance, lubje) in predstavlja glavni produkcijski vir toplote SDO Kočevje. Deluje celotno kurilno sezono. Izdelana je bila leta 2005, v SDO je bila vključena v ogrevalni sezoni 2005/06. Kotel je toplovodni z največjo temperaturo 110°C. Kurišče, kotel in ostala oprema je redno vzdrževana in v solidnem stanju. Upravnik predvideva naslednja redna vzdrževalna dela:  zamenjava kotlovskih cevi in sten – sanacija kotlovskega dela;  obnova in zamenjava šamota v kurišču;  druga manjša vzdrževalna dela. Upravnik predvideva naslednja investicijska vlaganja:  posodobitev in nadgradnja strojne in programske opreme SCADA, sistema za obdelavo in beleženje podatkov ter hidravličnega in termičnega modela;

LEK Kočevje  vgradnja prenosnika toplote dimni plini – voda;  vgradnja dodatne mehčalne naprave za demineralizacijo vode - 100% povečanje količine;  povečanje kapacitete raztezne posode (glede na planirane širitve vročevodnega omrežja);  vgradnja zalogovnikov vode;  posodobitev kompresorske postaje – zamenjava batnih kompresorjev z vijačnimi;  dograditev kotlovnice (v novi del se prestavi toplotna postaja, kompresorska postaja, elektro del za toplotno in kompresorsko postajo);  nakup in vgradnja naprave za kompenzacijo jalove energije;  nakup tehtnice za tehtanje tovornih vozil in merilnika vlažnosti lesne biomase (odkup biomase bo od 1.6.2016 potekal glede na suho snov [atro/tono]). Pripravljena projektna dokumentacija:  Idejni projekt (IP, REM-105/2014):  Ekološka sanacija sistema kotlovnice TRATA;  Vgradnja opreme za izkoriščanje toplote dimnih plinov in zalogovnik toplote;  Vgradnja kompresorske postaje.  Razširitev IP na PZI (popis del in materiala + umestitev v obstoječo kotlovnico):  Ekološka sanacija sistema kotlovnice TRATA;  Vgradnja opreme za izkoriščanje toplote dimnih plinov in zalogovnik toplote. Dokumentacija je pripravljena za prijavo na razpis.

4.1.2. Kotlovnica Turjaško naselje V kotlovnici Turjaško naselje sta dva kotla moči 1.250 in 2.300 kW na ELKO. Kotlovnica se uporablja za pokrivanje konic in rezervno obratovanje v primeru izpada kotlovnice Trata. Podroben pregled v letu 2015 je pokazal, da sta oba kotla v zelo slabem stanju in je zato nujno potrebna posodobitev in modernizacija kotlovnice in toplotne postaje. Pri načrtovanju posodobitve je potrebno upoštevati, da se kotlovnica nahaja v naselju in ima zaradi tega otežen dostop za dovoz energenta, omejen prostor za zalogo energenta in omejitve glede hrupa. Iz teh razlogov upravnik predlaga, da se pri odločitvi o energentu med načrtovanjem prenove prouči možnosti: lesni sekanci, peleti ali ELKO. Predlogi za prenovo:  Varianta A (hibridna): . demontaža starih kotlov; . izkop in demontaža rezervoarjev za kurilno olje; . na mesto rezervoarjev za kurilno olje se namesti silos za pelete in zunanji rezervoar za kurilno olje z ureditvijo ploščadi za pretakanje kurilnega olja (20.000 litrov); . vgradnja kotla na pelete do 2000 kW. . vgradnja kotla na kurilno olje do 1000 kW;

LEK Kočevje Pri tej rešitvi so glavni energent peleti, kotel na ELKO pa zagotavlja rezervno obratovanje kotlovnice tudi ob izpadu kotla na pelete, ob okvarah na transportnem sistemu peletov in težavah z dobavo peletov. Slabost variante A je uporaba dražjega energenta (peleti, ELKO) in fosilnega energenta (ELKO).  Varianta B (peleti): . demontaža starih kotlov; . izkop in demontaža rezervoarjev za kurilno olje; . na mesto rezervoarjev za kurilno olje se namesti silos za pelete; . vgradnja dveh kotlov na pelete skupne moči 2.000 kW (1.000 + 1.000 kW). Prednost variante B je izločitev fosilnega energenta (ELKO) v celoti. Slabosti variante B so dražja investicija, večji sistem, zahteva večji prostor (silosi za pelete, zalogovniki vode, transportni sistemi, sistemi za odvod pepela in žlindre).  Varianta C (ELKO):  demontaža starih kotlov;  izkop in demontaža rezervoarjev za kurilno olje in namestitev novega rezervoarja s kapaciteto 50.000 litrov;  vgradnja kotlov na ELKO skupne moči 3.000 kW (2.000 + 1.000 kW). Prednosti variante C sta relativno nižja cena investicije, najmanj invazivno delovanje in oskrbovanje z energentom ter ohranjanje obstoječega prostora brez večjih predelav. Slabosti variante C so, da ni v skladu z dolgoročno razvojno strategijo občine Kočevje in konceptom krožnega gospodarstva, ki ga že uspešno implementira, višji (cca. 50 %) stroški energenta (ELKO), in da ima bistveno slabše trajnostne kazalnike v primerjavi z uporabo lesne biomase.

4.1.3. Kotlovnica Kidričeva ulica Pri podrobnem pregledu kotlov in opreme leta 2015 je bilo ugotovljeno, da so v slabem stanju in niso več uporabni. Zaradi dotrajanosti bi bilo smiselno kotlovnico likvidirati, prostore pa uporabiti v druge namene.

4.1.4. Kotlovnica Kajuhovo naselje Pri podrobnem pregledu kotlov in opreme leta 2015 upravnik ugotavlja, da sta oba kotla zelo dotrajana. Za optimalno uporabo bi bilo primerno premakniti en kotel iz kotlovnice TZO 12-18 v kotlovnico Kajuhovo naselje. Primerni del toplotne postaje (prenosnik toplote, regulacijski ventil, ventili na primarni strani) in naprava za vzdrževanje tlaka so v dobrem stanju. Potrebna je zamenjava sekundarne toplotne postaje (ventili, črpalke, čistilni kosi, elektro inštalacije, krmilna in regulacijska oprema…). Kotlovski del (kotli, črpalke…) in rezervoar za kurilno olje se demontirajo. Za primer izrednih razmer na glavnih kotlovnicah in vročevodnem omrežju se v kotlovnici lahko pusti bolj ohranjen kotel in dvoplaščni rezervoar kapacitete do 1000 l.

4.1.5. Kotlovnica Tesarska ulica Pri podrobnem pregledu kotlov in opreme leta 2015 je bilo ugotovljeno, da sta oba kotla zelo dotrajana. Potrebna je zamenjava sekundarne toplotne postaje (ventili, črpalke, čistilni kosi,

LEK Kočevje elektro inštalacije, krmilna in regulacijska oprema…). Naprava za vzdrževanje tlaka je v dobrem stanju. Kotlovski del (kotli, črpalke…) in rezervoar za kurilno olje se demontirajo. Za primer izrednih razmer na glavnih kotlovnicah in vročevodnem omrežju se v kotlovnici lahko pusti bolj ohranjen kotel in dvoplaščni rezervoar kapacitete do 1000 l.

4.1.6. Kotlovnica TZO 12 - 18 Pri podrobnem pregledu kotlov in opreme leta 2015 je bilo ugotovljeno, da sta oba kotla zelo dotrajana. Primarni del toplotne postaje (izmenjevalec, regulacijski ventil, ventili na primarni strani) in naprava za vzdrževanje tlaka so v dobrem stanju. Potrebna je zamenjava sekundarne toplotne postaje (ventili, črpalke, čistilni kosi, elektro inštalacije, krmilna in regulacijska oprema…). Kotlovski del (kotli, črpalke…) in rezervoar za kurilno olje se demontirajo. Za primer izrednih razmer na glavnih kotlovnicah in vročevodnem omrežju se v kotlovnici lahko pusti bolj ohranjen kotel in dvoplaščni rezervoar kapacitete do 1000 l.

4.1.7. Kotlovnica TSJ 2 Kotlovnica in vsa kotlovska oprema je v zelo slabem stanju in bi bila potrebna celovita zamenjava opreme in kurilne naprave. Predlagana je zamenjava sekundarne toplotne postaje (ventili, črpalke, čistilni kosi, elektro inštalacije, krmilna in regulacijska oprema, naprava za vzdrževanje tlaka…). Zaradi oteženega dostopa in majhnosti kotlovnice je edina racionalna možnost povezava v SDO Kočevje. Kotlovski del (kotel, črpalke…) in rezervoar za kurilno olje se demontirajo. Objekt se priključil na primarni vod vročevodnega omrežja. Za večjo akumulacijo energije se na sekundarno stran vgradi zalogovnik toplote za blaženje jutranjih konic v vročevodnem omrežju.

4.1.8. Kotlovnica TZO 72 Kotlovnica in vsa kotlovska oprema je v zelo slabem stanju. Kotel je dotrajan in potreben zamenjava. Potrebna je zamenjava sekundarne toplotne postaje (ventili, črpalke, čistilni kosi, elektro inštalacije, krmilna in regulacijska oprema, naprava za vzdrževanje tlaka…). Zaradi oteženega dostopa in majhnosti kotlovnice so možnosti posodobitve omejene. Možne rešitve so:  Varianta A – (SDO):  demontaža kotla, kotlovske opreme in rezervoarja za kurilno olje.  instalacija kompaktne indirektne toplotne postaje moči 32 kW za priklop na omrežje SDO. Variante A je v skladu z dolgoročno razvojno strategijo občine Kočevje in konceptom krožnega gospodarstva, ki ga že uspešno implementira. Pomanjkljivost predloga v tem trenutku je, da vročevodno omrežje v tem delu mesta še ni zgrajeno.  Varianta B (ELKO):  vgradnja novega kotla na ELKO (kondenzacija). Trenutno se zdi varianta B z vidika prostorskih možnosti najbolj primerna rešitev. Obstoječi rezervoar za ELKO je v dobrem stanju. Kotlovnica se projektira in zgradi na način, da je možen kasnejši priklop na vročevodno omrežje. Prednosti variante B sta relativno nižja cena investicije, najmanj invazivno delovanje in oskrbovanje z energentom ter ohranjanje obstoječega prostora brez večjih predelav.

LEK Kočevje Slabosti variante B so, da ni v skladu z dolgoročno razvojno strategijo občine Kočevje in konceptom krožnega gospodarstva, precej (cca. 50 %) višji stroški energenta (ELKO), in da ima bistveno slabše trajnostne kazalnike v primerjavi z uporabo lesne biomase.  Varianta C vgradnja kurilne naprave na lesne pelete Zaradi prostorskih omejitev se lahko vgradi zalogovnik za pelete zgolj relativno majhnega volumna in bi ga lahko polnili samo preko avtocisterne. Po ocenah upravnika v obstoječi kotlovnici ni prostora za vgradnjo kotla na pelete, zalogovnika vode, transportne naprave, naprave za odvod pepela in žlindre ter toplotne postaje. Težave bi se lahko pojavile tudi pri skladiščenju pelet v kletnih prostorih saj klet vlažna, občasno vdira tudi podtalna voda. Skladišče je potrebno projektirati na način, da peleti ne morejo priti v stik s stenami in tlemi kleti, morda v obliki silosa za pelete. Prednost variante C je izločitev fosilnega energenta (ELKO), slabosti pa v dražji investiciji in zahtevah po večjem prostoru.

4.1.9. Kotlovnica Reška cesta 16 (Glasbena šola) Razmere so enake, kot v kotlovnici TZO 72. Kotlovnica in vsa kotlovska oprema je v zelo slabem stanju. Potrebna je zamenjava sekundarne toplotne postaje. Predlagane variante in ocenjne posledice so enake, kot v TZO 72. Tudi v tem primeru je preferirana varianta A, pri čemer je ocenjena moč kompaktne indirektne toplotne postaje 150 kW

4.1.10. Kotlovnica Prešernova ulica 11 (Šeškov dom) Kotlovnica in vsa kotlovska oprema je v zelo slabem stanju. Potrebna je zamenjava sekundarne toplotne postaje (ventili, črpalke, čistilni kosi, elektro inštalacije, krmilna in regulacijska oprema…). Kotlovski del (kotel, črpalke…) in rezervoar za kurilno olje se demontirajo. Objekt je priključen na sekundarni strani vročevodnega omrežja (UHM – Prešernova ulica). V letu 2015 je bila posodobljena TP Melamin s čimer je bila dosežena taka kapaciteta, ki omogoča ogrevanje brez uporabe kotlovnice v objektu Prešernov ulica. Zaradi naštetega bi bilo smiselno kotlovnico likvidirati, prostore pa uporabiti v druge namene.

4.1.11. Toplotna postaja Melamin TP Melamin v SDO Kočevje predstavlja rezervo v primeru izpada kotlovnice Trata. V podjetju Melamin so leta 2015 zgradili sodoben kotel z zgorevanjem lesne biomase v lebdeči plasti. Leto izdelave TP je 1985 , posodobljena in v SDO Kočevje je bila vključena leta 2005, Nazadnje pa je bila nadgrajena in posodobljena leta 2015. Moč toplotne postaje je 2 x 3.500 kW (skupaj 7.000 kW) pri tlaku pare na primarni strani 5,5 bar. TP ima dva prenosnika toplote para/voda, ki dovoljujeta najvišjo temperaturo vode na sekundarni strani 110 °C;

4.2. Utekočinjen naftni plin

Utekočinjen naftni plin (UNP) sprošča podobno količino CO2 na enoto toplotne energije (215kg/MWh), pri zgorevanju, kot zemeljski plin ali ELKO, vendar je njegova ekonomska učinkovitost bistveno slabša. Ogrevanje z UNP je bilo ob kocu leta 2016 za 53 % dražje v primerjavi z ELKO, 418 % dražje v primerjavi s poleni, in 216 % dražje, kot pri ogrevanju s toplotno črpalko zrak/voda s povprečnim letnim COP 3,2. Utekočinjen naftni plin se po zbranih podatkih in projekcijah v občini Kočevje uporablja zgolj v maloštevilnih individualnih plinohramih v gospodinjstvih in podjetjih v območjih, kjer (še) ni sistema daljinskega ogrevanja. Iz analize v poglavju 3 sledi ocena, da ima UNP med energenti v gospodinjstvih 3 % delež, v celotni energijski bilanci občine pa 1,9 % delež glede na celotno rabo končne energije.

LEK Kočevje 4.3. Elektroenergetsko distribucijsko omrežje

4.3.1. Obstoječe stanje Območje Občine Kočevje je z električno energijo oskrbovano iz razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV RTP Kočevje. RTP je napajana dvostransko in je vključena v tako imenovano 110 kV južno dolenjsko zanko (Beričevo – Grosuplje – Kočevje – Hudo). V pripravi je še izgradnja 110 kV povezave RTP Kočevje – RTP Črnomelj. V RTP Kočevje sta dva transformatorja 110/20 kV, vsak z 20 MVA instalirane moči. Podatki o koničnih obremenitvah obeh transformatorjev so razvidni iz tabel 22 in 23. Tabela 22: Letni zbirnik obremenite RTP 110/20 kV Kočevje za l. 2015 Urna Urna štev. konica El.Lj konica 2015 dolžina (v km) Št. TP instal.moč

cel. 08/01/15 - 9h RTP/izvoda na izvoda RTP / izvod Datum v RTP (MVA) (MVA) DV KB skupaj izvodu (MVA)

RTP 110/20 kV Kočevje

1 TR 1 - 20 MVA 4.32 5,74 17/12/15 355.699 72.848 428.547 203 24.840 30 TR 2 - 20 MVA 9.87 9,01 09/02/15 24.165 24.809 48.974 69 33.670

2 Kompenzacija 3 Razvojna rezerva 4 TR LR 5 Ribnica RTP (***) 1.44 2.19 18apr.15 21.412 1.260 41.367 15 1.675 6 Razvojna rezerva 7 Razvojna rezerva 8 Obratovalna rezerva 9 St.cerkev 0.10 0,12 19.mar.15 9.882 0.723 10.605 4 0.460 10 Breg 0.54 0,73 20.dec.15 6.509 1.603 8.112 12 2.160 11 Podgorska 0.66 0,68 24.nov.15 4.076 3.184 7.26 8 3.200 12 Lik 1.82 1,01 18.jan.15 0.000 3.460 3.460 8 8.010 13 Elektro 0.04 0,03 24.avg.15 1.179 0.482 1.661 1 0.100 14 Razvojna rezerva 15 Kočevje-mesto 2.24 2,40 11.jan.15 1.410 5.521 6.931 16 8.780 16 Mešalnica 1.89 2,13 29.jan.15 1.432 4.303 5.735 9 6.010 17 Poljanska dol. 0.57 0,62 3.feb.15 53.756 15.969 69.725 38 3.780 18 Rudnik 1.12 1,17 28.jan.15 2.974 3.208 6.182 8 3.120 19 Kemična 1.23 1,87 1.sep.15 1.440 1.013 2.453 3 1.000 20 Strelišče 0.87 1,33 24.dec.15 11.654 3.638 15.292 16 3.450 21 Obratovalna rezerva 22 Koč. Reka ** 1.00 1,34 8.1.2015 23.337 11.173 34.510 11 1.195 23 Spojna celica 24 Koprivnik 0.18 0,25 12.10.201 33.132 0.188 33.320 9 0.570 5 25 Razvojna rezerva 26 Suha krajina 0.93 1,12 25.11.201 25.939 0.118 79.943 48 4.605 5 27 Razvojna rezerva 28 Dobrepolje 1.00 1,16 16.12.201 4.100 6.360 27.03 1 0.020 5 29 Merilna celica

LEK Kočevje Tabela 23: Letni zbirnik obremenite RP 20 kV Kočevska Reka za l. 2015 Urna Urna štev. konica El.Lj konica 2015 dolžina (v km) Št. TP instal.moč RTP / izvod cel. 08/01/15 - 9h RTP/izvoda Datum na izvoda izvodu (MVA) v RTP (MVA) (MVA) DV KB skupaj

RP 20 kV Kočevska Reka

1 Lastna raba 2 Kočevje ** 3 Meles 0,79 0,90 20.2.2015 0.000 1.317 1.317 2 0.630 4 Draga 0,57 0,74 23.1.2015 7.637 1.961 54.037 29 2.140 5 Spojna celica 6 Merilna celica 7 Obratovalna rezerva 8 Brod na Kolpi 0,38 0,79 24.2.2015 10.122 26 34.555 28 4.005 9 Delavnice 0,10 0,15 11.1.2015 3.543 0.804 4.347 3 0.750 10 Dolenja vas ***

Iz RTP Kočevje poteka razvejano srednjenapetostno (SN) 20 kV nadzemno in kabelsko omrežje, ki z električno energijo oskrbuje posamezne transformatorske postaje (TP) 20/0,4 kV ter 20 kV razdelilno postajo RP Kočevska Reka. SN omrežje je grajeno vzankano, v normalnem obratovalnem stanju pa obratuje radialno. V normalnem obratovanju je zanka na določenem mestu odprta, ob okvarah pa je možno prenapajanje odjemalcev iz drugega izvoda v RTP ali RP. Kabelsko 20 kV SN omrežje (kablovodi preseka Al 70 mm2 in 150 mm2) je predvsem v urbanih središčih (mesto Kočevje in Kočevska Reka). Ostali del omrežja predstavljajo prostozračni vodi (goli vodniki Al–Fe različnih presekov od 35 mm2 do 150 mm2 in polizolirani vodnik Al–Mg–Si preseka 70 mm2). Polizolirani vodnik je v uporabi od leta 1993 naprej kot zamenjava za goli vodnik, predvsem na gozdnatih in težje dostopnih terenih. Tehnični podatki o obravnavanih SN izvodih in konične obremenitve posameznih izvodov so razvidne iz tabele 22 in 23. Glede na trenutne razmere napajanja ob upoštevanju koničnih obremenitev, so napetostne razmere na področju občine Kočevje znotraj predpisanih mej. Povprečni letni porast porabe električne energije je v skladu s študijo EIMV REDOS 2035 za področje DE Kočevje ocenjen na 2,1%. Potek obstoječega srednjenapetostnega 20 kV daljnovodnega omrežja in transformatorskih postaj je prikazan na sliki 32.

LEK Kočevje

Slika 32: Elektroenergetska infrastruktura v občini Kočevje

LEK Kočevje

5. ANALIZA EMISIJ

Analiza emisij vsebuje analizo količin emisij plinov, ki nastajajo na območju občine Kočevje v  stanovanjskem sektorju,  javnem sektorju,  industriji in storitvenem sektorju in  transportnem sektorju kot posledica ugotovljenih količin porabljenih goriv v obravnavanem obdobju (Pravilnik, 2016). Medtem, ko so emisije plinov in trdih delcev v industriji, storitvenem sektorju in transportu specifične glede na aktivnosti in način rabe energije, so ključni dejavniki, ki vplivajo na emisije toplogrednih plinov (TGP) in drugih emisij na področju stavb so:  stanovanjska površina,  struktura stavbnega fonda glede na energetske lastnosti stavb - energetsko učinkovit ovoj stavbe in ogrevalni sistem, lega in arhitekturne lastnosti stavbe,  ravnanje uporabnikov,  vrsta goriva (delež nizkoogljičnih virov, delež in struktura fosilnih goriv), in  podnebje. Rezultati analize (Poročilo o presoji spremljanja izvajanja in učinkovitosti ukrepov ter opredelitev predlogov za nadgradnjo, Institut Jožef Štefan, 2014) kažejo na to, da na spremembe emisij TGP v stavbah najbolj vpliva proces zamenjave fosilnih goriv z drugimi viri energije in izboljšave energetske učinkovitosti stavb (specifične rabe energije na enoto stanovanjske površine, ki je posledica tehničnih izboljšav in sprememb v ravnanju porabnikov). Manjši pa je vpliv: sprememb v aktivnosti (stanovanjski površini), podnebnih razmer (kar je odvisno od letnega temperaturnega primanjkljaja) in strukture fosilnih goriv (razmerja med rabo ELKO in zemeljskega plina). Raba energije je povezana z vplivi na okolje. Pri zgorevanju (oksidaciji) goriv za proizvodnjo toplotne ali električne energije se sproščajo človeku in/ali okolju škodljive snovi. Produkt zgorevanja je zmes dimnih plinov, sestavljena predvsem iz CO2, CO, NOx, SO2 in trdih delcev. Sestava dimnih plinov je odvisna od kakovosti zgorevanja. Koncentracije posameznih komponent dimnih plinov so omejene z mejnimi koncentracijami. Osnovne lastnosti najpogostejših produktov zgorevanja, ki se pojavljajo v dimnih plinih:

Ogljikov dioksid (CO2): molska masa je 44 g/mol; brezbarven plin, težji od zraka. Je produkt idealnega zgorevanja. CO2 povečuje učinek tople grede. Njegova koncentracija v atmosferi se stalno povečuje, kar je najverjetneje posledica industrializacije in stalnega naraščanja števila prebivalcev na Zemlji. Ogljikov monoksid (CO): molska masa je 28 g/mol; približno enako težek kot zrak, življenjsko nevaren plin. CO je brezbarven plin brez vonja in zato še posebno nevaren. Pri vdihovanju se veže na hemoglobin namesto kisika, zato lahko pri izpostavljenosti višjim koncentracijam pride do ti. zadušitve celic. CO nastaja pri nepopolnem izgorevanju.

Dušikovi oksidi (NOx): molska masa je 46 g/mol kot NO2; težji od zraka, nastaja pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo dušik ter pri visokih temperaturah zgorevanja nad 1.000 °C. Dušikovi oksidi so življenjsko nevarni plini.

Žveplov dioksid (SO2): molska masa je 64 g/mol; strupen, brezbarven plin težji od zraka in ostrega vonja, ki z vodno paro tvori žvepleno kislino, ki je kot vodna raztopina nizke koncentracije poznana kot »kisel dež« in se utemeljeno povezuje z problematiko »umiranja gozdov«. SO2 lahko povzroči različne bolezni kot sta bronhitis in draženje dihalnih poti.

LEK Kočevje

Ogljikovodiki (CxHx): v dimnih plinih so produkt nepopolnega zgorevanja. V naslednjih tabelah so podane po metodologiji iz Tehnične smernice TSG-1-004:2010 izračunane emisije človeku in/ali okolju škodljivih snovi zaradi rabe energije in energentov v letu 2014 na območju občine Kočevje.

5.1. Stanovanjski sektor V tabeli 24 je prikazana emisija plinov in delcev pri pretvorbi energentov v toplotno energijo v gospodinjstvih, ki niso bila priključena na skupne kotlovnice v sistemu daljinskega ogrevanja (SDO) Kočevje. Tabela 24: Analiza emisij po energentih za ogrevanje (brez električne energije) v gospodinjstvih, ki niso priključena na SDO Kočevje Gospodinjstva, ki niso Trdi priključena na skupne CO2 SOX NOX CXHX CO kotlovnice (SDO) delci

ELKO t 4.124,36 6,72 2,24 0,34 2,52 0,28 lesna goriva t - 2,50 19,32 19,32 545,63 7,96 električna energija t UNP t 692,16 0,03 1,16 0,07 0,58 0,01 SKUPAJ t 4.816,53 9,26 22,73 19,74 549,01 8,25 Zaradi primerljivosti je v tej tabeli izpuščena električna energija, ki se tudi v določeni meri uporablja za ogrevanje prostorov (toplotne črpalke) in pripravo tople sanitarne vode (toplotne črpalke, uporovni električni bojlerji). Najvišjo emisijo CO2 povzroča ELKO, ki je drugi najbolj zastopani energent za ogrevanje, medtem ko ima lesna biomasa, ki se najbolj množično uporablja za ogrevanje, sklenjen krog izvorov in ponorov TGP v naravi, če je ravnanje z lesno biomaso trajnostno. Od emisij z lokalnim vplivom je najbolj izrazita emisija trdih delcev, in to ravno iz zgorevanja lesne biomase. V tabeli 25 so podatki o emisijah gospodinjstev, ki so priključena na skupne kotlovnice sistema daljinskega ogrevanja (SDO) Kočevje, s katerimi se večinoma ogrevajo večstanovanjske stavbe. Tabela 25 kaže karakteristiko emisij SDO Kočevje (gospodinjstva so leta 2014 prevzela 57,2 % vse toplote, ki jo je dobavil SDO), ki v veliki meri, 96,5 %, uporablja lesne sekance kot energent, zaradi česar je emisija TGP nizka. Tabela 25: Analiza emisij po energentih za ogrevanje (brez električne energije) v gospodinjstvih, ki so priključena na SDO Kočevje Gospodinjstva, ki so Trdi priključena na skupne CO2 SOX NOX CXHX CO kotlovnice (SDO) delci

ELKO t 72,30 0,12 0,04 0,01 0,04 0,00 lesna goriva t - 0,29 2,28 2,28 64,33 0,94 električna energija t

UNP t ------SKUPAJ t 72,30 0,41 2,32 2,28 64,38 0,94 Analiza vseh emisij v stanovanjskem sektorju, vključno z električno energijo v tabeli 26 pokaže, da slednja povzroča največjo emisijo CO2, vendar ima občina Kočevje majhen vpliv na strukturo proizvodnje električne energije v slovenskem elektrogospodarstvu, ki definira specifične emisije. Ima pa vpliv na učinkovito rabo električne energije na svojem ozemlju tudi v gospodinjstvih, ki ga mora uporabiti za vzpodbujanje občanov k racionalnejši rabi in to podkrepiti z lastnim zgledom. Tudi v skupnih emisijah izstopa lesna biomasa z emisijo trdih

LEK Kočevje delcev zaradi zgorevanja v individualnih kuriščih, čemur je potrebno posvetiti posebno pozornost pri ukrepih za trajnostno rabo energije. Tabela 26: Analiza vseh emisij po energentih v stanovanjskem sektorju Trdi Stanovanjski sektor CO SO NO C H CO skupno 2 X X X X delci

ELKO t 4.196,66 6,84 2,28 0,34 2,57 0,29 lesna goriva t - 2,80 21,61 21,61 610,24 8,90 električna energija t 12.178,83 66,68 59,73 25,31 147,08 2,32 UNP t 692,16 0,03 1,16 0,07 0,58 0,01 SKUPAJ t 17.067,65 76,35 84,78 47,34 760,47 11,51

Za izvajanje ukrepov in doseganje ciljev Operativnega programa zmanjšanja emisij TGP do leta 2020 s pogledom do leta 2030 (OP TGP-2020) na področju stavb so bili pripravljeni nekateri kazalci, ki smo jih izračunali posebej za stanovanjski in javni sektor, tabela 27, v okvirjenem tekstu spodaj.

Nekateri kazalci OP TGP-2020 za stanovanjski sektor: Specifične emisije TGP v stanovanjskem sektorju (Kazalec 8) je definiran kot razmerje med emisijami TGP iz rabe goriv v stanovanjskem sektorju in površino stanovanj. 2 V občini Kočevje (l. 2014) znaša 9,84 kg CO2/m Delež toplote iz OVE v rabi toplote v široki rabi (Kazalec 9) je definiran kot delež toplote, proizvedene iz OVE, v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote v storitvenih dejavnostih in gospodinjstvih. V občini Kočevje (l. 2014) znaša 80,0 %.

5.2. Javni sektor Tabela 27: Analiza vseh emisij po energentih v javnem sektorju

Javni sektor CO SO NO C H CO Trdi delci 2 X X X X

ELKO t 164,59 0,27 0,09 0,01 0,10 0,01 lesna goriva t - 0,19 1,49 1,49 42,15 0,61 UNP t 121,31 0,01 0,20 0,01 0,10 0,00 električna energija stavbe t 1.281,54 7,02 6,28 2,66 15,48 0,24 javna razsvetljava t 818,66 4,48 4,01 1,70 9,89 0,16 SKUPAJ t 2.386,11 11,97 12,09 5,88 67,72 1,03

LEK Kočevje 5.3. Podjetja in ostale stavbe V podjetjih in ostalih stavbah komercialne in storitvene dejavnosti, za katere smo uspeli pridobiti podatke, tabela 28 kaže, da nastaja največja emisija CO2 zaradi rabe električne energije, večinoma zaradi pogona električnih strojev, naprav in razsvetljave Tabela 28: Analiza vseh emisij po energentih v industriji in storitvenem sektorju

Stanovanjski sektor Trdi CO SO NO C H CO skupno 2 X X X X delci

ELKO t 3.126,12 5,10 1,70 0,25 1,91 0,21 lesna goriva t - 0,48 3,74 3,74 105,64 1,54 električna energija t 19.860,09 108,73 97,40 41,28 239,85 3,78 UNP t 760,18 0,04 1,27 0,08 0,64 0,01 mazut t 10.477,69 17,08 5,69 0,85 6,41 0,71 SKUPAJ t 34.224,08 131,43 109,80 46,21 354,45 6,25

5.4. Transportni sektor

Pri analizi rabe energentov, rabe energije in emisij CO2 smo v poglavju 3.5 ugotovili, da je transportni sektor na območju občine Kočevje v letu 2014 povzročil emisijo 41.671 t CO2. V tabeli 16 je prikazana emisija CO2 po posameznih skupinah vozil, kjer lahko vidimo, da 18,8 % emisije CO2 povzročijo vozila na bencinski pogon, 81,2 % pa vozila na dizelski pogon.

5.5. Skupne emisije na območju občine Kočevje Analiza vseh emisij po energentih v letu 2014 na območju občine Kočevje, prikazana v tabeli 29, pokaže, da največ toplogrednega plina (TGP) nastane zaradi uporabe električne energije in dizelskega goriva. Na strukturo virov za proizvodnjo električne energije v Sloveniji občina Kočevje ne more imeti veliko vpliva, lahko pa z različnimi akcijami in ukrepi spodbuja občane k učinkoviti rabi obeh energentov na vseh področjih. Na tretjem mestu pri emisiji TGP je mazut, ki pa je sicer še upoštevan v bilanci LEK, ki temelji na podatkih za leto 2014, so pa ga v podjetju v času izdelave LEK v podjetju Melamin d.d. že nadomestili z lesno biomaso v sodobnem kotlu z zgorevanjem sekancev v lebdeči plasti. Na ta način so za 66 % zmanjšali emisijo NOx, v dimnih plinih novega kotla SOx ni več, praktično nična je trdih delcev, kakor tudi emisija TGP, ki se je tako znižala za 10.478 t CO2 na letni ravni. Tabela 29: Analiza vseh emisij po energentih v letu 2014 na območju občine Kočevje

SKUPAJ CO SO NO C H CO Trdi delci 2 X X X X

ELKO t 7.487,37 12,21 4,07 0,61 4,58 0,51 lesna goriva t - 3,47 26,85 26,85 758,04 11,05 električna energija t 34.139,12 186,90 167,42 70,96 412,30 6,49 UNP t 1.573,65 0,08 2,63 0,16 1,32 0,03 mazut t 10.477,69 17,08 5,69 0,85 6,41 0,71 bencin t 7.835,60 dizel t 33.835,44 SKUPAJ t 95.348,88 219,74 206,67 99,43 1.182,63 18,79

LEK Kočevje Na sliki 33 je prikazan delež celotne emisije TGP, ki ga na območju občine Kočevje povzroči posamezen sektor. Občina lahko neposredno vpliva na zmanjšanje emisije TGP v javnem sektorju, posredno v stanovanjskem in transportnem sektorju, s širitvijo SDO, ki dobavlja toplotno energijo po konkurenčni ceni drugim energentom, pa tudi v industriji in storitvenem sektorju.

Slika 33: Deleži emisije CO2 po sektorjih

V kombinaciji tabele 29 s tabelo 30 lahko vidimo, da na področju toplotne energije v stavbah, ki prispevajo 20 % vse emisije TGP, največjo emisijo TGP povzroča uporaba ELKO. Občina Kočevje naj v svoji strategiji razvoja na področju URE in OVE vzpodbuja zamenjavo ELKO s priklopom na SDO s podporo širitvi vročevodnega omrežja ter z obveščanjem o prednostih priklopa na SDO, ne zgolj v stavbnem, ampak tudi v industrijskem in storitvenem sektorju, kar bo bistven ukrep za zmanjšanje emisije CO2, tabela 30. V območjih, ki nimajo dostopa do SDO Kočevje, je iz vidika nižje emisije TGP ustrezno spodbujanje občanov k izgradnji mikro- in malih sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (s kogeneracijskim sistemom) in nadzorovanimi emisijami, kjer pa to iz ekonomskih ali kakšnih drugih razlogov to ni mogoče, pa k prehodu na ogrevanje s toplotno črpalko. Tabela 30: Analiza vseh emisij po sektorjih v letu 2014 na območju občine Kočevje Trdi SKUPAJ CO SO NO C H CO 2 X X X X delci

Stanovanjski sektor t 17.067,65 76,35 84,78 47,34 760,47 11,51 Javni sektor t 2.386,11 11,97 12,09 5,88 67,72 1,03 Industrija in storitveni sektor t 34.224,08 131,43 109,80 46,21 354,45 6,25 Transportni sektor t 41.671,04 SKUPAJ t 95.348,88 219,74 206,67 99,43 1.182,63 18,79

Analiza strukture emisij kaže, da individualna kurišča na lesno biomaso niso optimalna rešitev, čeprav predstavljajo učinkovit ukrep pri preprečevanju energetske revščine. Povzročajo namreč visoko emisijo trdih delcev PM 2,5 in PM10, ki je v Sloveniji postala predvsem v kurilni sezoni pereč problem. Na sliki 34 lahko vidimo, da stanovanjski sektor prispeva največ, 61 %, emisije trdih delcev, če ne upoštevamo transportnega sektorja.

LEK Kočevje

Slika 34: Deleži emisije trdih delcev PM po sektorjih (brez prometa) Večina, 90 %, emisije trdih delcev v stanovanjskem sektorju na območju občine Kočevje prihaja iz individualnih kotlov na lesno biomaso. Tudi na področju zmanjšanja emisije trdih delcev pri ogrevanju stanovanj in sanitarne vode je najučinkovitejši ukrep priklop na SDO Kočevje, kjer pa stavbe niso v območju vročevoda, pa prvenstveno prehod na toplotne črpalke, ali pa izgradnja malih sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso s kogeneracijskim sistemom in nadzorovanimi emisijami, kjer je to ekonomsko opravičljivo.

LEK Kočevje

6. ŠIBKE TOČKE OSKRBE IN RABE ENERGIJE

Nacionalni cilji so neposredno in posredno opredeljeni v Operativnem programu zmanjšanja emisij TGP do leta 2020 s pogledom do leta 2030 (OP TGP-2020). OP TGP-2020 je izvedbeni načrt ukrepov za doseganje pravno obvezujočega cilja Slovenije za zmanjšanje emisij TGP do leta 2020 iz podnebno energetskega paketa po Odločbi 406/2009/ES in kot tak ključni del programa za spreminjanje Slovenije v z viri gospodarno, zeleno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo. Cilji OP TGP-2020 so v nadaljevanju kvantificirani in, kjer je to mogoče, preneseni v kontekst oskrbe in rabe energije v občini Kočevje. Šibke točke so podane na podlagi analize podatkov o oskrbi in rabi energije po posameznih področjih in oskrbi z energijo iz posameznih virov. Šibke točke so kvantificirane s kazalniki odmikov od trenutnega stanja od zaželenega oziroma pričakovanega stanja. Upoštevane so strateške usmeritve razvoja občine na predmetnem področju, ki na področju oskrbe z energijo v urbanem področju občine Kočevje daje poudarek intenzivnejši izgradnji SDO in aktivnosti za postopen priklop večjih in gospodinjskih porabnikov na vročevodni sistem. Možnost za sistemsko oskrbo na področjih z nizko gostoto rabe energije so specifične in zahtevajo analizo vsakega primera posebej. Na področju OVE je poleg ukrepov URE in spodbujanja rabe toplotnih črpalk prioritetna proučitev možnosti za izgradnjo mikro- in malih sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) z inovativnimi tehnologijami transformacije lesa v energijo, ki je aktualno predvsem v območjih, kjer je pretežni energent kurilno olje za ogrevanje zasebnih in javnih stavb. Šibke točke oskrbe in rabe energije so opredeljene v okviru doseganja prioritetnih ciljev oskrbe z energijo v občini:  dolgoročno zanesljivost in zadostnost oskrbe,  sprejemljivost energetske oskrbe za zdravje, okolje in prostor,  gospodarsko učinkovitost in cenovno konkurenčnost oskrbe z energijo,  zadržati denar doma in v lokalnem okolju višati dodano vrednost,  povečanje stopnje lokalne energetske samooskrbe,  zagotavljanje trajnostnega razvoja,  čim intenzivnejše izkoriščanje obnovljivih virov energije,  zagotavljanje diverzifikacije virov in zdrave konkurence,  tehnološko učinkovitost in socialno ustreznost,  zmanjševanje emisij škodljivih snovi in toplogrednih plinov.

6.1. Raba po področjih

6.1.1. Stanovanjski sektor

Šibka točka: 20 % večja raba energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode na enoto stanovanjske površine, kot je slovensko povprečje Cilj: Podpora in vzpodbujanje k zmanjšanju rabe energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode na enoto stanovanjske površine z energetskimi sanacijami v skladu s sNES kriteriji, da bo do l. 2027 dosegla slovensko povprečje Odmik: 20 %

LEK Kočevje

Šibka točka: 24 % višja raba električne energije v stanovanjskem sektorju od slovenskega povprečja Cilj: Podpora in vzpodbujanje k zmanjšanju rabe električne energije, da bo do l. 2027 dosegla slovensko povprečje, upoštevajoč tudi povečanja rabe električne energije toplotnih črpalk za ogrevanje.

Odmik: 24 %

6.1.2. Javni sektor

Šibka točka: Javne stavbe imajo v strukturi energentov za oskrbo s toploto 17 % fosilnih goriv. Cilj: Popolna zamenjava fosilnih goriv pri oskrbi javnih stavb s toplotno energijo z OVE (prioritetno priklop na SDO, izven območja SDO pa prehod na lesno biomaso in toplotne črpalke) do l. 2027. Odmik: 17 %

Šibka točka: Povprečna specifična raba primarne energije za delovanje javnih stavb 2 znaša 141,69 kWh/m a oziroma 7.804 MWhPE/a. Cilj: Zmanjšanje energije za ogrevanje javnih stavb z energetsko sanacijo preostalih javnih stavb in ukrepi iz poglavij 7 in 9 tako, da se bo povprečna specifična raba primarne energije za ogrevanje javnih stavb znižala na 80 kWh/m2a, torej v predvideno območje skoraj nič energijskih stavb (sNES) do leta 2027. Prioritetni objekti:  Zdravstveni dom  Osnovna šola ob Rinži  Vrtca Čebelica in Kekec (prenova ali novogradnja)  Javni zavod za šport FIS  Ljubljanska 6 in 7  poročna dvorana (TZO 8) Cilji: zmanjšanje rabe energije, povečanje deleža OVE v bilanci občine, zmanjšanje emisij, zmanjšanje stroškov za energijo. Odmik: 44 %

Šibka točka: Povprečna specifična raba električne energije v javnih stavbah znaša 43,9 kWh/m2a oziroma 2.418 MWh. Cilj: Zmanjšanje rabe električne energije v javnih stavbah z amortizacijskim vzdrževanjem po smernicah iz poglavja 9 tako, da se bo specifična raba električne energije znižala na 30 kWh/m2a. Odmik: 32 %

LEK Kočevje

Šibka točka: Visoka specifična raba električne energije za javno razsvetljavo, 93,9 kWh na občana. Cilj: Nadaljevanje posodobitve in širitve sistema javne razsvetljave z zamenjavo preostalih svetilk z energijsko učinkovitejšimi (LED, visokotlačne natrijeve sijalke) do leta 2020, da bo se specifična raba električne energije za javno razsvetljavo zmanjšala pod 44,5 kWh na občana. Odmik: 53 %

6.2. Raba po virih

Šibka točka: V stanovanjskem sektorju se 17 % energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode pretvori iz ELKO Cilj: Podpora in vzpodbujanje gospodinjstev k zamenjavi ELKO s prehodom na SDO v območju vročevoda, ali lesno biomaso/lokalne sisteme daljinskega ogrevanja (primestna naselja) (30 %) ali ogrevanje s toplotnimi črpalkami (30 %) do l. 2027. Odmik: 60 % oziroma 1.000.000 l ELKO

Šibka točka: Visoka povprečna lastna cena toplote SDO Kočevje, ki je v letu 2014 znašala 99,62 EUR (brez DDV). Cilj: Znižanje povprečne cene toplote SDO Kočevje na nivo pod 65 EUR/MWh po akcijskem načrtu, ki je predstavljen v poglavju 7.5. Širitev in posodobitev vročevodnega omrežja, vzpodbujanje občanov in podjetij k priklopu, povišanje gostote priklopne moči na raven 2010. Odmik: 35 %

Šibka točka: Kotlovnice na ELKO, ki s toploto oskrbujejo SDO Kočevje ali so rezerva, so večinoma v slabem stanju in potrebujejo drago sanacijo. Cilj: Razširitev in modernizacija kotlovnice Trata, proučitev ekonomske upravičenosti drugih potencialov (kogeneracijska naprava na lesno biomaso, plazmatsko uplinjanje odpadkov, energetsko izkoriščanje ostankov čistilne naprave,….) in postopna ukinitev preostalih kotlovnic na ELKO. S tem postane SDO Kočevje napajan 100 % iz OVE. Odmik: 6,1 %.

LEK Kočevje

7. OCENA PREDVIDENE RABE ENERGIJE IN NAPOTKI ZA PRIHODNJO OSKRBO Z ENERGIJO

7.1. Usmeritve prostorskih aktov V občinskem prostorskem načrtu občine Kočevje so navedeni strateški cilji in usmeritve za prostorski razvoj. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine Kočevje:  Policentrični razvoj, z razvojem Kočevja kot medobčinskim središčem ter z razvojem lokalnih centrov;  Prednostno usmerjanje poselitve v obstoječa ureditvena območja naselij;  Umirjanje razvoja na področju stanovanjske gradnje;  Ohranjanje in načrtovanje kakovostnega bivalnega okolja;  Razvoj gospodarstva, dejavnosti se prednostno usmerja v za to dejavnost predvidene industrijske cone;  Varstvo naravnih virov in njihovo trajnostno izkoriščanje;  Sanacija območij razpršene gradnje;  Dopolnjevanje in urejanje zelenih in športno rekreacijskih površin ter krajine;  Razpoznavnost in povezovanje v regionalnem okolju. Bivanje domačega prebivalstva in prirastka le tega prebivalstva se bo omogočilo z dopolnjevanjem obstoječih naselij z eno- ali dvostanovanjsko gradnjo. Pri določanju velikosti in lege zemljišč, na katerih bo omogočeno dopolnjevanje naselij, bodo upoštevani omejitveni dejavniki glede na urbanistične, prostorske in okoljske dejavnike. Izhodišča za usmerjanje poselitve so opredeljena v naslednjih točkah:  Poselitev se usmerja v dopolnjevanje obstoječih strnjenih naselij in lokalnih središč. Komunalna infrastruktura predstavlja enega temeljnih pogojev za življenje in delo v naseljih, zato se poselitev po ustrezno opredeljenih časovnih fazah usmerja na opremljena stavbna zemljišča.  Poselitev se zgošča in dopolnjuje tako, da se usmerja v zaokroževanje obstoječih manjših naselij z eno- ali dvostanovanjskimi gradnjami pri čemer se ohranja površine zelenega sistema. Novih naselij in širitev za večstanovanjsko gradnjo se ne načrtuje.  Razpršeno gradnjo se omejuje zaradi nekompatibilnosti med razvojem infrastrukture in širitvijo poselitve, neskladnosti s krajinsko sliko območja, bivanjsko neustreznih razmer. Temeljna usmeritev prostorskega razvoja občine Kočevje je zagotavljati zaposlovanje in bivanje domačemu prebivalstvu in prirastku le tega prebivalstva, ter držati povprečje nekaj nad razvojnim povprečjem v Republiki Sloveniji, s poudarkom na izboljšavah kakovosti življenja, sociale, prostora, družbenih dejavnosti, komunalnih dejavnosti itd. Zatečeno stanje, ki na podlagi že opredeljenih a še nepozidanih stavbnih zemljišč omogoča hitro rast števila stanovanj, predstavlja nevarnost, da bo prihajalo do zaostajanja razvoja infrastrukture glede na priseljevanje, predvsem z ozirom na prihod novih tujih in domačih investitorjev v industrijsko cono in obetih o odprtju številnih delovnih mest. Zato bo občina opredelila faznost izvajanja stanovanjskih novogradenj in na območjih, za katera prostorski izvedbeni akti še niso sprejeti, se bo z določitvijo nižjih izrab in gostot omejilo število načrtovanih stanovanjskih enot.

LEK Kočevje V prvi fazi se bodo razvijala območja, za katera so prostorski izvedbeni akti že sprejeti oziroma se že pripravljajo. V drugi fazi se bo razvijala stanovanjska gradnja na območjih, ki so plansko že opredeljena kot stavbna zemljišča, nimajo pa še sprejetih OPPN. Količino predvidenih stanovanjskih enot, zgrajenih v drugi fazi, se bo omejilo glede na možnosti sočasnega razvoja (družbene in ostale) infrastrukture. V zadnji, časovno najbolj oddaljeni fazi, se bodo preučile potrebe in možnosti po opredelitvi novih razvojnih površin za stanovanjsko gradnjo, centralne ali gospodarske dejavnosti v območjih med obstoječo poselitvijo in predvideno severno obvoznico. Gospodarske dejavnosti se bodo prednostno usmerjale v za to dejavnost predvidene industrijske cone (LIK I, LIK II,…).

7.1.1. Dinamika in napoved novogradenj - Slovenija Iz analize dinamike novogradenj v Sloveniji (Interni materiali GI ZRMK) lahko ugotovimo, da je bilo od leta 1999 do 2013 v Sloveniji izdanih skupaj več kot 53.000 gradbenih dovoljenj za gradnjo novega objekta v skupni izmeri skoraj 23 milijonov m2. Več kot 48.000 od teh dovoljenj je bilo izdanih za gradnjo stanovanjskih stavb v skupni izmeri skoraj 16 milijonov m2, nekaj več kot 5.000 pa za gradnjo nestanovanjskih stavb v skupni izmeri skoraj 7 milijonov m2.

Slika 35: Število novogradenj, za katera so bila izdana gradbena dovoljenja (SURS) Največ dovoljenj za gradnjo novega objekta je bilo izdanih v letu 2007, in sicer nekaj več kot 5.000. Od tega leta naprej se skupno število izdanih dovoljenj zmanjšuje od 8 do 10% do leta 2012, leta 2013 je zaznana rast v primerjavi z letom 2012, in sicer je bilo izdanih 5% več dovoljenj. Tabela 31: Število novogradenj, za katera so bila izdana gradbena dovoljenja

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Enostanovanjske stavbe 2988 2626 2512 2367 2723 2721 3167 3533 3877 3581 3155 2641 2397 2236 2430 Večstanovanjske stavbe 406 358 298 306 360 432 416 501 636 583 357 210 224 135 112 Javne stavbe 366 278 214 169 110 98 84 112 169 165 146 171 156 101 75 Ostale nestan. stavbe 193 190 220 196 240 221 200 253 351 285 198 159 127 143 125

LEK Kočevje Pregled po sektorjih razkriva, da je največji padec v številu izdanih dovoljenj moč zaznati pri večstanovanjskih stavbah, saj je bilo v letu 2010 in 2012 izdanih 40% manj dovoljenj kot preteklo leto. Po letu 2007 je bilo v povprečju v stanovanjskem sektorju izdanih 15% manj dovoljenj ter 13% v storitvenem sektorju.

Slika 36: Delež novogradenj v obdobju, za katera so bila izdana gradbena dovoljenja (SURS) Na podlagi izdanih dovoljenj za gradnjo novih stavb od leta 1999 in prognoz, ki sledijo iz »Dolgoročne energetske bilance Slovenije do leta 2030 in strokovne podlage za določanje nacionalnih energetskih ciljev« je predvideno, da se bo skupna kumulativna površina novozgrajenih stavb zmanjševala do leta 2030, slika 37. Površina dokončanih stanovanj se zaradi gospodarske krize od leta 2008 zmanjšuje, še posebej je to razvidno pri večstanovanjskih stavbah. Projekcija dokončanih stanovanj v AN URE 3 je osnovana na oceni primanjkljaja stanovanj, ki je v letu 2012 znašal dobrih 31.000 stanovanj. Zaradi prirasta števila gospodinjstev se ocenjuje, da se bo primanjkljaj leta 2030 povečal na dobrih 69.000 stanovanj.

Slika 37: Skupna površina novogradenj posameznih kategorij stavbnega fonda - trendi in prognoza

LEK Kočevje Skupna površina stanovanj se zaradi novih stanovanj in stavb javnega sektorja povečuje. Stavbni fond v Sloveniji bodo glede na prognoze leta 2030 v obsegu 50% predstavljale enodružinske stavbe, 23% večstanovanjskih stavb, 10% javnih stavb in 17% ostale nestanovanjske stavbe.

Slika 38: Površina celotnega stavbnega fonda – trendi in prognoza (SURS, REN)

7.1.2. Dinamika in napoved novogradenj - Kočevje Na sliki 39 je prikazano gibanje števila izdanih gradbenih dovoljenj v občini Kočevje po letu 2006 in pripadajoče površine stanovanjskih in nestanovanjskih stavb (SURS, 2016). Leta 2007 je površina stanovanjskih stavb, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, znašalo 4,2 % površine stanovanjskega fonda, leta 2010 pa je ta delež padel na 0,3 %, torej je znašal zgolj še 7 % intenzivnosti novogradenj v stanovanjskem sektorju, kot je bilo to leta 2007.

Slika 39: Število vseh gradbenih dovoljenj v letih 2007 do 2014 v občini Kočevje in površina stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, za katera je bilo izdano gradbeno dovoljenje (SURS)

LEK Kočevje Glede na podobne trende na področju novogradenj je na osnovi ocene za Slovenijo (tabela 32) ocenjena dinamika novogradenj v občini Kočevje in prirast površine stanovanjskih in nestanovanjskih stavb. Novogradnje bodo morale dosegati kriterije skoraj nič-energijskih stavb, 75 kWh/m2a za enostanovanjske stavbe, 80 kWh/m2a za večstanovanjske stavbe in 55 kWh/m2a za nestanovanjske stavbe (Dolgoročna strategija, 2015). Tabela 32: Ocena rasti površine novogradenj v obdobju 2011 do 2020 2011-2020 Ocena rasti površine v % Stanovanjske 9 stavbe Javne stavbe 14 Ostale 13 (konzervativna napoved glede nestanovanjske na obete) stavbe Skupaj stavbne 10 površine Za prognozo obnove obstoječega stanovanjskega fonda je bil privzet utežen referenčni scenarij po »Dolgoročne energetske bilance Slovenije do leta 2030 in strokovne podlage za določanje nacionalnih energetskih ciljev«. Utežena ocenjena stopnja prenov enodružinskih stavb do leta 2020 znaša okrog 1,75 %, medtem ko je za večstanovanjske stavbe ta delež približno 2,25 %. Tudi pri prenovah bo potrebno dosegati kriterije skoraj nič energijskih hiš, 95 kWh/m2a za enostanovanjske stavbe, 90 kWh/m2a za večstanovanjske stavbe in 65 kWh/m2a za nestanovanjske stavbe (Dolgoročna strategija, 2015).

Z upoštevanjem podanih ocen za stanovanjske površine sledi, da se bodo med leti 2011 in 2020 (2027) povečevale za 1,5 % na leto, energetsko bo saniranih 2,2 % stanovanjskih površin, tako novogradnje, kot sanirane stavbe pa bodo morale izpolnjevati kriterije skoraj nič energijske stavbe, kar v občini Kočevje predstavlja povprečno zmanjšanje specifične potrebe po toplote za ogrevanje za 19,3 % do l. 2027. Kumulativno se bo torej raba za ogrevanje stanovanjskih stavb kljub povečanju stanovanjskih površin za 9,3% zmanjšala za 7.800 MWh ali 8,5 % med letoma 2015 in 2020.

Podobno lahko ocenimo potrebe po toplotni energiji v nestanovanjskih stavbah v javni lasti do leta 2020. Z upoštevanjem podanih predpostavk, da se bodo med leti 2011 in 2020 (2027) povečevale za 1,4 % na leto s površinami, ki bodo morale izpolnjevati kriterije skoraj nič energijske stavbe, energetsko pa bodo sanirane še vse preostale javne stavbe, bo to zmanjšalo specifične potrebe po toploti za ogrevanje za 23,7 % do leta 2027. Kumulativno bo raba toplotne energije v nestanovanjskih stavbah v javni lasti kljub povečanju površin za 8,7 % zmanjšala za 658 MWh ali 10,4 % med letoma 2015 in 2020.

Na. področju podjetij in storitvenega sektorja dolgoročne napovedi ni mogoče graditi na ocenah za povečanje stavbnih površin, saj so odvisne od aktivnosti globalnega gospodarstva. Glede na razpoložljive kapacitete, ki so bile na voljo že leta 2007 in ocene o kompenzaciji blage rasti rabe električne energije z učinkovitejšimi napravami do leta 2020, in dolgoročne napovedi o gibanju rabe energije v Sloveniji (NEP, 2011) na sliki 40, ni pričakovati, da napovedane posodobitve elektroenergetskega sistema v občini Kočevje ne bi zadostovale za zanesljivo oskrbo. Na področju potreb po toplotni energiji pa lahko na osnovi napovedi o prihodu velikih tujih (in z njimi tudi nekaterih domačih) proizvajalcev v industrijsko cono Kočevje upravičeno pričakujem velik porast povpraševanja po toploti iz SDO Kočevje, kar bo pozitivno vplivalo na vse, tudi gospodinjske uporabnike SDO Kočevje.

LEK Kočevje

Vir: NEP, 2011

Slika 40: Napoved rabe električne energije v Sloveniji po sektorjih

7.2. Napotki za energetsko oskrbo novogradenj in energetsko sanacijo stavb Pri izbiri energenta za zadovoljevanje potreb po energiji je potrebno upoštevati tudi globalne razmere glede pridobivanja in rabe posameznih energentov. Predvsem pri fosilnih gorivih se te razmere odražajo na ceni energentov, ki vplivajo na ekonomsko učinkovitost in okoljsko sprejemljivost načrtovanih investicijskih ali vzdrževalnih vlaganj, tudi pri individualnih porabnikih. Trenutne cene energije in energentov upoštevajo predvsem globalne ekonomske in gospodarske vidike, ne zajemajo pa vseh trajnostnih vidikov in ne upoštevajo celotnih družbenih stroškov, še najmanj učinkov proizvodnje in rabe energije na človekovo zdravje in okolje.

7.2.1. Nafta Nafta je najpomembnejši globalni fosilni vir energije in ena izmed najpomembnejših industrijskih surovin. Močno je zastopana v transportnem in industrijskem sektorju, v Sloveniji je še vedno najbolj zastopani fosilni energent tudi v sektorju ogrevanja in hlajenja. Cena ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO) v zadnjih letih niha. Cena je v opazovanem obdobju doživela največji padec leta 2008 zaradi globalne finančne in gospodarske krize in posledično zmanjšane aktivnosti gospodarstva, vendar je leta 2012 že dosegla raven pred krizo. Slika 41 kaže, da je bila kljub nihanjem povprečna rast cene ELKO v Sloveniji med letoma 2006 in 2015 6 % na leto, med letoma 2009 in 2013 pa celo 19 % na leto. ELKO je fosilni energent, ki ga Slovenija nima, zato ne izpolnjuje kriterijev trajnostne energije.

LEK Kočevje

Slika 41: Drobnoprodajna cena ELKO v Sloveniji od leta 2007 dalje (Vir: MGRT)

7.2.2. Utekočinjeni naftni plin Utekočinjeni naftni plin (UNP) je fosilno gorivo in je zmes lahkih ogljikovodikov, za komercialno rabo najpogosteje zmes propana in butana. Pridobiva se pri predelavi surove nafte, na naravnih nahajališčih propana ter z destilacijo iz zemeljskega plina. Pri normalnih pogojih je UNP nestrupen plin brez barve in okusa. Je težji od zraka in lahko vnetljiv. Utekočinja se pri relativno nizkem tlaku, kar mu daje možnost enostavnega transporta in skladiščenja.

EU R/l

Slika 42: Maloprodajna cena utekočinjenega naftnega plina v Sloveniji od leta 2007 dalje (Petrol, 2015) UNP je najdražji energent za ogrevanje. Na sliki 42 vidimo, da je cena po letu 2008 naraščala še hitreje, kot pri ELKO in je v letu 2014 presegla raven pred krizo za skoraj 30 %. UNP je fosilni energent, ki ga Slovenija nima, zato ne izpolnjuje kriterijev trajnostne energije.

LEK Kočevje 7.2.3. Zemeljski plin Zemeljski plin je fosilno gorivo v plinastem agregatnem stanju brez barve in vonja. Zemeljski plin nastane na podoben način kot nafta in se pogosto nahaja v podzemnih nahajališčih skupaj z nafto pod velikim pritiskom. Zemeljski plin od nahajališč transportirajo preko plinovodov ali, v obliki utekočinjenega naftnega plina, s posebnimi tankerji do plinskih terminalov. Gibanje cene zemeljskega plina je tesno povezano z gibanjem cene nafte. V Sloveniji je v letu 2012 cena zemeljskega plina z vstopom novega ponudnika na trg padla za 15-20 % in je prešla na raven povprečja v EU. Tabela 33: Cena zemeljska plina in dajatve za gospodinjski odjem v Sloveniji za leto 2014 (Vir: SURS)

EUR/Sm3 brez DDV* EUR/Sm3 z DDV

Zemeljski plin 0,3582 0,4370 Trošarina 0,0183 0,0223 Omrežnina 0,1545 0,1885 Dajatve 0,0342 0,0417 Skupaj 0,5652 0,6895 *individualni gospodinjski odjemalci zemeljskega plina (za pripravo sanitarne vode, ogrevanje in kuhanje) z letnim odjemom do 5.500 m3 Plinovoda v občini Kočevje ni. Zemeljski plin ni ne trajnostni ne strateški energent, zato ga občina Kočevje, ki je bogata z gozdom, ki ga lahko izkoristi za povečanje lokalne energetske samooskrbe na trajnostni način, tudi v bodoče ne potrebuje.

7.2.4. Električna energija Električna energija je čista eksergija, ki se proizvaja v elektrarnah s transformacijo večinoma fosilnih in neobnovljivih virov (najpogosteje premog, zemeljski plin, uran) in v manjšem delu iz obnovljivih virov energije (hidroenergija, sončno sevanje, lesna biomasa). Raba električne energije narašča zaradi naraščanja števila (sicer vedno učinkovitejših) električnih naprav v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, v industrijskem sektorju, v prihodnosti pa se največji porast rabe tudi v Sloveniji pričakuje v transportnem sektorju s širšo uporabo vozil na električni pogon, slika 40. V Evropi so cene električne energije odvisne od tržnih dejavnikov, med katere spada rast rabe (v novih članicah 2–4 % letno, v starih pa 1–2 % letno), gibanje cen energentov, gibanje cen dovolilnic za emisije CO2, integracije elektroenergetskih sistemov in od okoljevarstvene zakonodaje. V Sloveniji se je nivo cene električne energije v zadnjih letih gibal med 10 in 20 % pod evropskim povprečjem. Od 1. julija 2007 lahko v Sloveniji gospodinjski odjemalci prosto izbirajo svojega dobavitelja električne energije. Udeleženci trga z električno energijo so proizvajalci, trgovci in dobavitelji, ki dobavljajo električno energijo odjemalcem. Električna energija se od elektrarn do odjemalcev prenaša po prenosnem in distribucijskih omrežjih, za kar so odgovorni sistemski operaterji omrežij. Končna cena, ki jo plača odjemalec električne energije, vključuje ceno električne energije, ceno za uporabo omrežij (omrežnina in dodatki k omrežnini), prispevke (dajatve), trošarino in davek na dodano vrednost, sliki 43 in 44. Cena za uporabo omrežja ostaja regulirana in jo določata Javna agencija RS za energijo (omrežnina) in Vlada Republike Slovenije (dodatki k omrežnini), cena električne energije pa se oblikuje na trgu.

LEK Kočevje

Slika 43: Deleži v končni ceni in pristojnosti pri določanju elementov cen v končni ceni električne energije v letu 2014 za značilnega gospodinjskega odjemalca s povprečno letno rabo od 2.500 do 5.000 kWh (Vir: SURS)

Slika 44: Skupna cena električne energije za gospodinjskega odjemalca s povprečno letno rabo 2.500 do 5.000 kWh električne energije (Vir: SURS)

7.2.5. Lesna biomasa Lesna biomasa je obnovljivi vir energije. Slovenija je bogata z gozdovi in je opredelila les kot strateško surovino, vendar njegovega potenciala ne izkoriščamo dovolj in ne na ustrezen način. Zgolj na energetskem področju je les v sektorju ogrevanja sicer najpogostejši

LEK Kočevje energent, vendar zaradi uporabe zastarelih naprav s slabim izkoristkom, ki je v povprečju manjši od 60 %. Les je domač energent s še vedno premalo izkoriščenim potencialom pri manjšanju energetske odvisnosti, dvigu stopnje lokalne energetske samooskrbe in trajnostnem razvoju. Tudi iz vidika cene je strateškega pomena, da je les domači vir energije in je zato nihanja cene lesnih goriv manj odvisno od globalnih vplivov. Povprečna cena najpogostejših lesnih goriv v prvi polovici leta 2015 je podana v tabeli 34. Tabela 34: Povprečna cena lesnih goriv v prvi polovici leta 2015 (Vir: Gozdarski inštitut Slovenije) Cena v EUR z DDV Polena (prm) 60,33 Peleti (kg) 0,255 Sekanci (nm3) 14,33

7.2.6. Primerjava cene končne energije za ogrevanje iz nekaterih energentov Trajnostna oskrba gospodinjstev s toplotno energijo implicira ekonomsko učinkovito, okolju prijazno in družbeno/socialno sprejemljivo uporabo virov in sistemov. Pod okolju prijazno ogrevanje razumemo uporabo energetskih virov, ki pri transformaciji v toploto ne povzročajo večjih emisij (plinastih, kapljevitih, trdih) kot jih lahko okolje absorbira brez nepopravljivih posledic. Najbolje te kriterije izpolnjujejo obnovljivi viri energije (OVE) iz lokalnega okolja, ki poleg prijaznosti do okolja zagotavljajo tudi družbeno/socialne koristi, kot so varnost oskrbe z energijo, preprečevanje energetske revščine, neodvisnost od dobave in nihanja cene na globalnem trgu, (zelena) delovna mesta in zviševanje dodane vrednosti doma. Raba OVE je na poti k trajnosti potreben, ni pa zadosten pogoj. Umestitev učinkovitega sistema za rabo OVE sam po sebi še ne zagotavlja trajnostnega razvoja, je pa eden izmed ključnih dejavnikov na poti v decentralizirano proizvodnjo energije in lokalno energetsko samooskrbo, z vsemi pozitivnimi multiplikativnimi učinki, ki jih le ta prinaša. Trajnostni razvoj in v tem procesu neločljiva izraba lokalnih OVE namreč ni več vprašanje zgolj podnebnih sprememb, ampak tudi iskanje rešitev glede cene energije, na katero nimamo vpliva. Z drugimi besedami – kako zadržati denar doma in ga namesto za energijo porabiti za kakovostnejše življenje. Gospodinjstva se pri izbiri vira za ogrevanje v prvi vrsti ozirajo na družinski proračun, v bistveno manjši meri pa na odločitve o načinu in viru ogrevanja vplivajo drugi vidiki trajnosti. Zato je toliko pomembneje, da se ob približno enaki stroškovni učinkovitosti različnih načinov ogrevanja objektivno seznanijo tudi z drugimi vplivi. Lep primer so trenutno (druga polovica leta 2016) nizka cena fosilnih energentov, ki je marsikoga prepričala, da (še) ne investira v ogrevalni sistem z bolj okolju prijaznim energentom. Izkušnje nas učijo, da že več kot leto dni privlačna cena fosilnih goriv (na meji rentabilnosti z okoli 30 $ za sodček, ki je nekaj let nazaj dosegal ceno že okoli 150 $) ni stabilna in je posledica strateških in krhkih političnih razmer v svetu. Raba ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO) za ogrevanje v gospodinjstvih se je v zadnjih 20 letih v Sloveniji več kot prepolovila ravno na račun visoke cene energenta, vendar se je ta pozitiven trend z lansko pocenitvijo fosilnih goriv močno upočasnil. Še do lanskega leta je zamenjava ELKO z lesnimi gorivi ob relativno nizkem strošku prilagoditve kotla pomenil takojšnje znižanje stroškov ogrevanja za 70 (peleti) ali več (drva) odstotkov, slika 46. Pri načrtovanju izbire stroškovno učinkovitega vira toplotne energije je brez dvoma osnovni podatek cena enote toplote. S postavitvijo različnih virov na isti imenovalec, v našem primeru toplotno energijo v MWh, lahko med seboj primerjamo ceno MWh toplote, ki jo vsebujejo različne vrste goriv. Na sliki 45 je prikazana primerjava med ceno 1 MWh toplotne energije iz nekaterih goriv/sistemov, ki se v Sloveniji najpogosteje uporabljajo za ogrevanje gospodinjstev. Primerjava je prikazana za obdobje od julija 2007 do konca 2016 in nazorno pokaže razliko med stabilnostjo nekaterih (predvsem domačih) energentov v primerjavi s fluktuacijo drugih (predvsem fosilnih) goriv.

LEK Kočevje

Primerjava cene energije - 2015 ELKO 100% Električna energija (DD: od 5 do 15 MWh) 169% Toplotna črpalka, COP=3,5 48% Zemeljski plin (D2: od 20 do 200 GJ) 81% UNP - propan butan 153% Polena (povprečna) 30% Sekanci (P31.5, M30) 31% Peleti (6 mm, M10) 57% Sistem daljinskega ogrevanja 97-148%

Slika 45: Primerjava cene enote toplote iz različnih energentov/sistemov Analiza podatkov na sliki 45 pokaže, da iz vidika cene energenta stroškovna učinkovitost vseh primerjanih ogrevalnih sistemov na obnovljive vire energije (OVE – les, toplotne črpalke, marsikje tudi sistemi daljinskega ogrevanja) izrazito prekaša sisteme na fosilna goriva (ELKO, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin (UNP)). Pri kotlu na polena stroški za gorivo znašajo zgolj 30 %, pri toplotni črpalki zrak/voda z letnim povprečnim grelnim številom COP = 3,2 pa le 48 % stroškov, ki jih moramo plačati pri kotlu na ELKO. Pri primerjavi okoljske učinkovitosti, torej ekvivalenta primarne energije in standardne emisije CO2, toplotne črpalke prekašajo druge sisteme, z izjemo sistema na lesno biomaso, ki pa pri nefiltriranih dimnih plinih v individualnih kuriščih povzročajo povišanje koncentracije trdih delcev v ozračju in je zato lesna biomasa s trajnostnega vidika primernejša za pretvorbo v toplotno in električno energijo v večjih sistemih daljinskega ogrevanja z kontroliranimi izpusti.

7.2.7. Primerjava vseživljenjskih stroškov in kriteriji skoraj ničenergijskih stavb Pri optimalni zasnovi stavbe sta gradnja ali prenova stavbe in trajnostna oskrba z energijo neločljivo povezana dela, ki morata biti obravnavana celovito, na stroškovno optimalen, okolju prijazen in družbeno odgovoren način. Slovenija je v zakonodajo uvedla nove kategorije energetsko učinkovitih stavb, ki so poimenovane skoraj ničenergijske stavbe (sNES). Nacionalna merila sNES bodo v stanovanjskem sektorju tako pri prenovah kot pri novogradnjah postala obvezna l. 2020. sNES standardi zahtevajo višjo stopnjo učinkovitosti, ob hkratni skrbni stroškovno-optimalni analizi alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, ki so na voljo na/blizu območja stavbe/soseske in to brez poseganja v kakovost bivanja stanovalcev.

LEK Kočevje V nadaljevanju so za primerjavo ocenjeni vseživljenjski stroški prenovljene enodružinske stanovanjske hiše s povprečno rabo 18,3 MWh toplotne energije na leto za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. SNES kriteriji v obravnavanem primeru predpisujejo, da specifična raba energije po prenovi ni višja od 95 kWh/m2 na leto, in da stavba uporablja 50 % OVE. Vseživljenjski stroški zajemajo stroške investicije, stroške vzdrževanja in stroške za energent. Pri investiciji smo predpostavili najem kredita z ročnostjo 15 let za celotno investicijo, za fosilne energente pri komercialni banki, za OVE pa pri Eko skladu, ki ima nekaj ugodnejše pogoje. Cena posamezne investicije je določena na podlagi povprečne tržne vrednosti energetskih naprav, pripadajočih tehnoloških sklopov, kot so povezave do energetskih virov, dimniki, transportni mehanizmi ter minimalne cevne povezave na sistem ogrevanja objekta. Vključeni so tudi vsi potrebni hidravlični sklopi in elementi, ki so potrebni za delovanje posameznega sistema, kot so hranilniki toplote, obtočne črpalke in pripadajoče armature. Med stroške vzdrževanja smo vključili tudi dimnikarske in druge obvezne in varnostne storitve pri kotlih. Povprečne cene izdelkov, storitev in sistemov so povzete iz cenikov različnih proizvajalcev naprav, cenikov obrtnih zbornic in združenj izvajalcev za posamezne sklope potrebnih del in iz primerjave cen izvedenih objektov s primerljivimi sistemi. V stroške je všteta montaža in zagon sistema, cene vključujejo DDV. Po pričakovanjih lahko na sliki 46 vidimo, da so vseživljenjski stroški najvišji, če se stavba ogreva z UNP ali električnimi uporovnimi grelci vseh oblik, in to ne glede na to, da so stroški investicije v en in drugi ogrevalni sistem najnižji med vsemi. Neglede na močno fluktuacijo cene ELKO ostaja drag energent z nepredvidljivo ceno v prihodnosti, ki v letu 2017 kaže trend rasti. Kljub relativno nizkim stroškom investicije bo tudi v prihodnje ogrevanje z ELKO drago, zato pričakujemo nadaljnje opuščanje njegove rabe za ogrevanje gospodinjstev iz ekonomskih, pa tudi okoljskih razlogov. Podobno velja tudi za zemeljski plin, ki je sicer iz vidika vseživljenjskih stroškov ugodnejši, vendar je fosilno gorivo in ne izpolnjuje sNES kriterijev o deležu OVE pri oskrbi stavbe z energijo.

Slika 46: Primerjava vseživljenjskih stroškov različnih energentov/sistemov

LEK Kočevje

Na drugi strani so toplotne črpalke, ki so okolju prijazen način ogrevanja stavb z najnižjimi vseživljenjskimi stroški. Poleg ekonomske učinkovitosti izkoriščajo od 80 (zrak/voda) do 87 % (voda/voda) OVE pri svojem delovanju, s čimer izpolnjujejo sNES kriterije. Še pomembneje za nas in naše zanamce pa je, da s toplotnimi črpalkami ogrevamo naše domove na okolju prijazen način. Morda rahlo presenečajo visoki vseživljenjski stroški sistemov na drva in na pelete, kjer slednji pri celoviti prenovi (tukaj ne obravnavamo ad hoc rešitev z zamenjavo zgolj gorilnika na starem oljnem kotlu) trenutno presegajo vseživljenjske stroške kotla na ELKO, kot lahko vidimo na sliki 46. Pri kotlih na polena je razlog relativno visoka investicija (ki mora vključevati dovolj velik zalogovnik toplote za optimalno delovanje), pri peletih pa ob nekaj nižji investiciji relativno visoka cena energenta. Ne glede na to je potrebno lesno biomaso kot domači lokalni obnovljivi vir vedno upoštevati pri tehtanju ob izbiri novega ogrevalnega sistema. Manjvreden les se uporablja predvsem za ogrevanje z zgorevanjem v individualnih kuriščih in predstavlja prevladujoč energent v slovenskih gospodinjstvih, tudi v občini Kočevje. Je lokalni OVE in relativno poceni gorivo, vendar moramo biti pozorni na kakovostno izbiro kotla, ki omogoča zmanjšanje nekaterih neželenih učinkov, ki se še posebej manifestirajo v emisiji in povišani koncentraciji trdih delcev v atmosferi. Na sliki 46 je prikazana povprečna cena variabilnega dela cene toplote (z DDV) iz SDO v Sloveniji, ki je odvisna predvsem od cene energenta, ki jo podaja Statistični urad RS. Cena za končne odjemalce je višja, saj morajo h končni ceni prišteti še fiksni del, ki se glede na stanje sistema lahko zelo razlikuje med občinami. Izvedli smo analizo končne cene za 9 SDO daljinskega ogrevanja v Sloveniji, v kateri smo zajeli občine Hrastnik (zemeljski plin - ZP), Kočevje (les/ELKO), Ljubljana (premog/ZP), Maribor (ZP), Metlika (les), Murska Sobota (ELKO/ZP), Nova Gorica (ZP), Ribnica(les) in Vransko (les). Primerjavo povprečne cene z vsemi dajatvami in DDV smo izvedli na primeru končnega gospodinjskega odjemalca s priključno močjo 7 kW in letno rabo toplotne energije 8.400 kWh. Povprečna cena z vsemi dajatvami in DDV za teh 9 občin je v letu 2015 znašala 101,93 EUR/MWh s standardno deviacijo 21,26 EUR/MWh, kot je to z rdečo oznako prikazano na sliki 46. Ugotovimo lahko, da cena toplote v Sloveniji (razen v 3 od 9 analiziranih občinah) ni motivacijski faktor za potencialne odjemalce, da bi se priklopili na SDO. Zato morajo upravniki in lastniki SDO pristopiti k ukrepom za znižanje cene toplote iz SDO in na ta način motivirati več občanov in podjetij k priklopu – kar bo imelo nadaljnji povratni učinek na znižanje cene toplote, predvsem fiksnega dela. Uporabniki imajo dostop do podatkov, s katerimi lahko primerjajo tako ceno toplote iz različnih energentov, kot ceno toplote v različnih občinah. Upravniki in lastniki se morajo tega zavedati in strateško pristopiti k temu, da bodo konkurenčni. Morda tudi s kratkoročnimi ukrepi, ki bodo poslabšati poslovanje, vendar morajo ti ukrepi voditi k dolgoročno konkurenčni ceni toplote iz SDO – in dolgoročno oskrbi s trajnostno energijo, kar toplota iz SDO (ob izpolnitvi tudi okoljskih kriterijev) tudi je.

Z vidika ekonomske učinkovitosti lahko z zamenjavo ELKO s toplotno črpalko zmanjšamo obratovalne stroške ogrevanja za (podane so približne, a realne ocene) več kot 50 %, s peleti več kot 40 %, in s poleni oz. sekanci za okoli 70 %. Ta razmerja so brez dvoma osnova za temeljit premislek tako lokalne skupnosti, kot podjetij in posameznikov, o investiciji v posodobitev ogrevalnega sistema in zamenjavi energenta, tudi če obstoječa naprava še ni presegla življenjske dobe, saj se bodo energenti, predvsem fosilni, tudi v bodoče dražili, da drugih pomembnih vidikov trajnostnega razvoja na tem mestu sploh ne izpostavljamo. V mestu Kočevju ima na področju oskrbe z energijo brez dvoma največji potencial SDO, ki ima ob načrtovani posodobitvi vse karakteristike trajnostne energije, ki bo podprla pot občine Kočevje v smeri lokalne energetske samozadostnosti in oskrbe s trajnostno energijo.

LEK Kočevje 7.3. Sistem daljinskega ogrevanja Kočevje Pri razvoju SDO Kočevje občina Kočevje zasleduje naslednje strateške cilje: 1. SDO ostane in v prihodnje še okrepi vlogo osrednjega in prioritetnega sistema za oskrbo s toplotno energijo gospodinjstev in drugih uporabnikov na območju vročevodnega omrežja. 2. Ukrepi morajo iti v smeri zadržanja obstoječih in pridobivanja novih odjemalcev, s čemer se povečuje priklopna moč in količina prodane toplote. 3. Cena toplote iz SDO mora postati tako konkurenčna ostalim energentom, da bo postala motivacijski faktor za dosego ciljev iz 1. in 2. alineje tako za gospodinjstva, kot za vse druge odjemalce. Cilj bo dosežen s tehnično-tehnološko in ekonomsko optimizacijo. Zaradi dinamičnega spreminjanja okoliščin (cene na globalnih trgih, klimatske spremembe, prihod novih investitorjev v industrijske cone, posledično povečanje števila občanov in stanovanj) je načrtovanje razvoja SDO, s katerim se spopadata Občina Kočevje in Komunala Kočevje, zahtevna naloga. V nadaljevanju podane ocene imajo zato vlogo okvirnega akcijskega načrta za dosego naštetih treh strateških ciljev, ki se lahko ob bistveni spremembi pogojev, ki so veljali ob njegovem nastanku, na osnovi (trdnih) argumentov v nekaterih delih v bodočnosti redefinira.

7.3.1. Širitev vročevodnega omrežja Ključni kriterij pri načrtovanju širitve vročevodnega omrežja je zadostitev zahtev novih investitorjev v proizvodne kapacitete v industrijskih conah (multiplikativni učinki) in kriterij, da je gostota priključne moči v perspektivi nove veje vročevoda vsaj 1,5 kW/m (v rangu, kot je bila l. 2010). V nadaljevanju so našteti prioritetne smeri širitve vročevodnega omrežja SDO in potencial stavb za priključitev. Širitev temelji na izhodiščih upravnika, podanih v (Komunala Kočevje, 2016), in zahtevah, ki so se pojavile ob prihodu novih investitorjev.  Kotlovnica Trata - lokacija novih proizvodnih obratov Občina Kočevje je uspešno prevzela proaktivno vlogo pri pridobivanju novih investitorjev predvsem v investicije v industrijski coni, pa tudi v storitvenem in stanovanjskem sektorju. Komunala Kočevje mora te napore prioritetno upoštevati pri strokovnih podlagah za načrtovanju smiselnih širitev vročevodnega omrežja, da bo imel vsak nov investitor motivacijo in možnost takojšnjega priklopa na SDO.  Kotlovnica Trata - Melamin Potrebno je zamenjati oz. dograditi vročevodno omrežje kotlovnica Trata – mesto, za kar je mogočih več variant: dodajanja tretje cevi do TP Melamin; ali postavitev dveh novih cevi na obstoječo konstrukcijo; ali na obstoječo konstrukcijo postaviti dve novi cevido odcepa za Turjaško naselje, Kolodvorsko, Kajuhovo, Pri Unionu in prilagoditi TP pri kotlovnici Trata.  Kidričeva – TSJ 2 ali TZO – TSJ 2 S to širitvijo se iz SDO izloči kotlovnica na ELKO.  UHM – Reška cesta I. faza Širitev omogoča priključitev ob priključitev objektov NLB Kočevje, Avtobusna postaja Kočevje, Glasbena šola Kočevje, TZO 72, del objektov v industrijski coni Itas, tovarne Intersocks in stanovanjskih stavb.

LEK Kočevje  UHM – Reška cesta II. faza Širitev omogoča priključitev nadaljnje priključite stanovanjskih stavb, industrijske cone Itas, nakupovalnega središča TUŠ ter poslovnih in industrijskih prostorov Mostovna. Del vročevodnega omrežja UHM – Reška cesta poteka pod reko Rinžo, kar predstavlja oteženo gradnjo in kasnejše vzdrževanje. Za širitev vročevodnega omrežja v ta del mesta je še potrebno pretehtati možnosti, ki so natančno opisane v smernicah za širitev daljinskega ogrevanja (Komunala Kočevje, 2016).  Kotlovnica Trata – Ljubljanska cesta Širitev omogoča priključitev objektov trgovin Spar, Lidl in Hofer, poslovnih objektov na železniški postaji, poslovnih objektov »Tenis center«, Gradbene trgovine, prostorov Cvetličarne Požar in poslovnih prostorov Hydrovod.  Pri Unionu Širitev bi bila smiselna hkrati z rekonstrukcijo ceste in ostale infrastrukture v naselju Pri Unionu ob predhodnem preverjanju interesa. Omogoča priključitev individualnih hiš in PP Kočevje. V smislu nižanja cene je povečanje prodaje toplote in novih odjemalcev toplote iz SDO je v tej fazi načrtovanja razvoja omrežja ključnega pomena in bo s pravo strategijo na dolgi rok prinesla zadovoljne uporabnike in še uspešnejše poslovanje. Ne glede na izbrano varianto je zato potrebno skrbno izdelati idejni tehnični projekt in realno stroškovno analizo, pri čemer bo termični in hidravlični model SDO koristno in močno orodje pri iskanju optimalne variante in adekvatni predstavitvi potencialnim odjemalcem toplote, kar je ključnega pomena za vsako širitev in nadgradnjo SDO v Kočevju.

Ključni kriterij pri načrtovanju širitve vročevodnega omrežja je zadostitev zahtev novih investitorjev v proizvodne kapacitete v industrijskih conah (multiplikativni učinki) in drugih stalnih odjemalcev v skladu z razvojnimi načrti občine Kočevje, ter kriterij, da je pričakovana gostota priključne moči v perspektivi nove veje vročevoda vsaj 1,5 kW/m.

7.3.2. Povečanje kapacitete toplotnih virov Namen širitve vročevodnega omrežja je, da bo potreba po toplotni energiji naraščala, zato je nujno potrebno razmišljati o povečanju kapacitet toplotnih virov. Ne glede na to, da se bo z energetsko sanacijo zmanjšala raba energije za ogrevanje stavb, je strategija razvoja SDO Kočevje usmerjena v širitev omrežja in povečanje števila odjemalcev, gospodinjstev in predvsem proizvodnih in poslovnih prostorov. Upravnik je v (Komunala Kočevje, 2016) predvidel več scenarijev, od katerih bo najbolj konsistentnega z dolgoročno razvojno strategijo Občina Kočevje umestila v načrt razvojnih programov. Občina je med drugim pridobila Dokument identifikacije investicijskega projekta za prenovo/zamenjavo kotlov s sistemom kogeneracije na lesno biomaso v sistemu daljinskega ogrevanja mesta Kočevje. V njem je pravilno ugotovljeno, da je kljub intenzivnemu vlaganju občine v razvoj izrabe lokalnih obnovljivih virov energije za pridobivanje toplote strošek proizvodnje toplote iz lesne biomase previsok, kar viša ceno prodane toplote in s tem niža konkurenčnost daljinskega ogrevalnega sistema v primerjavi z drugimi načini ogrevanja, tudi ob upoštevanju stroškov zamenjave. Zato je bilo zaznati, da se nekateri odjemalci, ki so že bili priklopljeni na omrežje, odklapljajo od SDO, novih odjemalcev pa pri teh razmerjih med ceno toplote iz lesne biomase in drugih energentov ni pričakovati. SDO Kočevje je umeščen v srednjeveliko slovensko mesto in ima zaradi tega nižjo gostoto odjema toplote, kot nekatera večja urbana središča z višjo gostoto naseljenosti. Ključna težava sistema DOLB v Kočevju je, da se gostota priklopne moči od l. 2010 zmanjšuje (od približno 1,5 na pod 1,2 kW/m), zaradi česar je cena toplote previsoka, kar spet dodatno odvrača obstoječe in potencialne odjemalce od priklopa na daljinski ogrevalni sistem.

LEK Kočevje Ena rešitev, ki je obenem tudi v skladu z razvojno politiko občine in regije usmerjeno v trajnostno izrabo in upravljanje z energetski viri občine, se ponuja v obliki izgradnje sistema kogeneracije toplote in električne energije, ki bo z dodatnimi prihodki od prodaje električne energije zmanjšala ceno toplote, ki je v tem procesu stranski produkt. Gre za investicijo v javno infrastrukturo, investitor je Občina Kočevje, zato je cilj predvsem znižanje cene prodane toplote, ki bo omogočila gospodinjstvom poceni ogrevanje z lokalnim virom energije, privabilo podjetja, ki se ukvarjajo s toplotno intenzivno dejavnostjo, da investirajo v proizvodne kapacitete v Kočevju, ustvarilo nova delovna mesta in zmanjšalo energetsko odvisnost JV regije. Bistveni pogoj za uspešnost projekta kogeneracije je možnost pridobitve investicijske in/ali obratovalne subvencije. Glede na spreminjajoče se pogoje subvencioniranja investicije in/ali obratovanja bo Občina Kočevje s pomočjo strokovnjakov ob odločitvi za postavitev kogeneracije izvedla tehnično- ekonomsko analizo in izbiro optimalnega sistema iz nabora:  Kogeneracije na osnovi lesne biomase, in/ali  Kogeneracije na osnovi odpadnega blata čistilne naprave, in/ali  Kogeneracije na osnovi odpadkov. Druga strategije, ki je lahko komplementarna izgradnji kogeneracije, je nadgradnja in povečanje kapacitet kotlovnice Trata in nadaljevanje s proizvodnjo toplote z optimizacijo odhodkov ter povečanjem gostote odjema. Za to varianto je podroben predlog pripravil upravnik v smernicah za širitev daljinskega ogrevanja (Komunala Kočevje, 2016), ki ga povzemamo v nadaljevanju. Predlagana rešitev širitve kotlovnice Trata se izvaja fazno in zajema tako posodobitev obstoječih kotlovskih kapacitet kot gradnjo novih glede na potrebe po toplotni energiji v Kočevju. Predlog je razdeljen po fazah in lokacijah:  Kotlovnica na lesno biomaso TRATA II faza A z dograditvijo objekta in potrebno opremo (elektro, kompresorsko postajo, zalogovnikom za gorivo zalogovnikom za vodo, potrebno premestitev opreme, vgraditvijo sistema za odvod mulja iz vročevodnega sistema in ostale potrebne opreme)  Kotlovnica na lesno biomaso TRATA II faza B z izgradnjo kogeneracijskega sistema s procesom uplinjanja lesne biomase v lebdeči plasti s toplotno močjo okoli 2 MW, ki deluje v pasu sinhronizirano s kotlom. Prednost uplinjanja ni tako izrazita pri izkoristku, ki se giblje okoli 80 % (izplen toplotne in električne energije iz energije, nakopičene v lesu), kot pri odličnih okoljskih lastnostih, saj proces nima ne plinastih, ne kapljevitih emisij, ob zgolj 1 - 3 % trdih emisij v obliki pepela. Pomemben faktor, ki ga je potrebno upoštevati pri načrtovanju kogeneracijskega sistema je, da mora delovati celo leto in potrebuje odjemalce toplote skozi vso leto in ne zgolj v kurilni sezoni. Trenutno je takšen uporabnik podjetje Kočevski Les d.o.o., ki odjema toploto za sušilnice lesa preko TP priključne moči 850 kW. Podjetje bo širilo kapacitete sušilnic, poleg tega so dobri obeti za prihod novih investitorjev v industrijsko cono, ki bodo potrebovali toploto celo leto, zato je glede na obete potrebno načrtovati nove kapacitete toplotnih virov tako, da je zahteva po odjemu toplotne moči vsaj 2 MW v perspektivi izpolnjen.  Opcijsko se, če bo kratkoročno prehod vročevoda preko reke Rinže predstavljal prevelik administrativni/tehnološki/ekonomski zalogaj, se pristopi k načrtovanju še drugega, manjšega sistema kogeneracije s procesom uplinjanja lesne biomase na Reški cesti poleg trgovine TUŠ z lokalnim vročevodom, ki se kasneje priključi na osrednje vročevodno omrežje.

LEK Kočevje  Ob načrtovanju povečanja kapacitete toplotnih virov je potrebno poleg kogeneracijskega sistema na lesno biomaso (predvsem spremenljive možnosti za pridobitev subvencij za investicijo in/ali obratovanje) oceniti potencial in izdelati vsaj idejno zasnovo izkoriščanja ostalih virov, ki bi jih SDO Kočevje lahko uporabil za proizvodnjo toplote, istočasno pa bi občina Kočevje rešila še pereč problem z odpadki: o Ureditev in izkoriščanje ostanka čistilne naprave o Termično izkoriščanje odpadkov in sanacija zaprtega odlagališča Mozelj. Pri tem mora biti uporabljena čista tehnologija brez nekontroliranih emisij, da bo okoljsko in družbeno primerna za obravnavo.  Ne glede na varianto se ob povečanju kapacitete toplotnih virov preostale blokovske kotlovnice na ELKO likvidirajo.  Ne glede na varianto povečanja kapacitete toplotnih virov ostane toplotna postaja Melamin rezerva za primer izpada kotlovskih kapacitet SDO Kočevje. V primeru pridobitve novih velikih industrijskih odjemalcev je potrebno proučiti možnost, da se postavi kogeneracijski sistem na lesno biomaso večje moči, ki bo s pasovnim delovanjem v zimskem času glavni vir toplote za SDO Kočevje in bo kotlovnica Trata dobila vlogo dopolnilnega vira SDO Kočevje.

Skladno s pričakovanim povečanjem potreb po toploti je povečanje kapacitete toplotnih virov SDO Kočevje lahko, v odvisnosti od okoliščin, usmerjena v:  posodobitev in nadgradnjo obstoječega kotla na lesno biomaso, in/ali  izgradnje sistema kogeneracije toplote in električne energije (na osnovi lesa in/ali ostankov čistilne naprave in/ali komunalnih in drugih odpadkov), ki bo z dodatnimi prihodki od prodaje električne energije zmanjšala ceno toplote, ki je v tem procesu stranski produkt. Glavna usmeritev je, da se ne glede na obliko širitve SDO Kočevje 100 % napaja iz OVE, da se torej vse manjše kotlovnice na ELKO v sklopu SDO umaknejo iz obratovanja.

7.4. Analiza delovanja SDO Kočevje od leta 2010 Na osnovi podatkov, ki smo jih pridobili od Komunale Kočevje d.o.o., smo izvedli analizo in sintetizirali nekaj ključnih ugotovitev, ki bodo podlaga za usmeritve pri nadaljnjem razvoju SDO Kočevje z ključnim ciljem, zmanjšanje cene toplote na takšno raven, da bo tako v primerjavi z drugimi načini oskrbe s toplote kot v primerjavi z drugimi SDO v Sloveniji postala zanimiva za potencialne odjemalce v občini Kočevje. Izsledki v nadaljevanju temeljijo na podrobnejši analizi delovanju SDO Kočevje v (Dinamični model, 2016). Na sliki 46 sta prikazani instalirana moč (vsota moči TP priklopljenih odjemalcev) v MW in normirana količina prodane toplote v MWh med letoma 2010 in 2015. Količina prodane toplote ni odvisna zgolj od stanja stavb in aktivnosti, ki v njih potekajo, ampak tudi od tega, kako mrzlo je bilo in kako dolga je bila kurilna sezona, kar upoštevamo z normiranjem prodane toplote v posameznem letu na povprečni temperaturni primanjkljaj v občini Kočevje. Predvsem kurilni sezoni 2014 (86 %) in 2015 (87 %) sta bili izrazito bolj mili od povprečja. Z normiranjem vremenski vpliv na količino prodane toplote izničimo, zato so na sliki 46 prikazane normirane vrednosti. Na sliki 47 lahko vidimo, da se instalirana moč oz. število odjemalcev toplote iz SDO Kočevje od leta 2010 zmanjšuje. Med letom 2010, ko je bila instalirana moč 14,8 MW, in letom 2015, ko je znašala 13,07 MW, se je instalirana moč zmanjšala za 11,7 %. V enakem časovnem obdobju se je (normirana) količina prodane toplote zmanjšala za 22,2 %, med letoma 2010-

LEK Kočevje 2014 celo za 30,7 %. Leta 2015 je viden porast prodaje toplote kljub zmanjšanju instalirane moči.

Slika 47: Instalirana moč in normirana prodana toplota SDO Kočevje

Gibanje razmerja med (normirano ) prodano toploto in instalirano močjo je prikazano na sliki 48. Od vrednosti 951 MWh/MW je v letu 2014 padla na 699 MWh/MW (za 26,5 %) in v letu 2015 narasla na 838 MWh/MW.

Slika 48: Razmerje med (normirano) prodano toploto in instalirano močjo SDO Kočevje

LEK Kočevje Na sliki 49 je prikazana povprečna prodajna cena toplote SDO Kočevje, ki je sestavljena iz variabilnega in fiksnega dela cene. Med letoma 2010 in 2014 se je povprečna prodajna cena toplote zvišala za 40,2 % in je v letu 2014 znašala 105,13 EUR/MWh oz. 128,30 EUR/MWh z DDV, kar jo uvršča med najdražje SDO v Sloveniji in med najdražje energente za ogrevanje, saj sta dražja le električna energija in utekočinjeni naftni plin, slika 46. Iz slike 49 je evidentno, da je k porastu cene v celoti prispeval variabilni del cene, ki se je povišal za 28 %, na 60,8 EUR/MWh v letu 2014, medtem ko se je fiksni del cene zvišal za 5,9 %, na 27.597,58 EUR/MWa in je eden med najvišjimi med SDO v Sloveniji.

Slika 49: Povprečna prodajna cena, variabilni in fiksni del cene toplote SDO Kočevje brez DDV. Razloge za povečevanje povprečne cene toplote za uporabnike lahko najdemo v povečevanju specifičnih stroškov in odhodkov na proizvedeno enoto toplote, kar je prikazano na sliki 50. Stroški in odhodki na proizvedeno MWh toplote so se med letoma 2010 in 2014 povečali za 35,3 %, kljub temu pa na sliki 50 lahko vidimo, da so se specifični prihodki SDO od prodaje toplote v tem času povečali celo za 45,3 %, s čemer je SDO kompenziral manjšo instalirano moč in manjšo količino prodane toplote, vendar na račun zvišanja povprečne cene toplote.

Slika 50: Specifični odhodki in prihodki na enoto prodane toplote SDO Kočevje

LEK Kočevje Tehnične razloge za povečevanje povprečne cene toplote za uporabnike lahko najdemo v velikih toplotnih izgubah SDO. Na sliki 51 so v odstotkih prikazane skupne toplotne izgube SDO Kočevje, toplotne izgube kotla v kotlovnici Trata kot glavnega produkcijskega vira, in toplotne izgube vročevodnega omrežja.

Slika 51: Toplotne izgube kotlovnice Trata, vročevodnega omrežja in skupne toplotne izgube SDO Kočevje Toplotne izgube kotla na lesno biomaso v kotlovnici Trata se gibljejo okoli 9 %, kar je v okviru pričakovanj in se ne poslabšuje bistveno, je pa odvisen ne samo od stanja kotla, ampak tudi od načina upravljanja in sestave goriva. Višje toplotne izgube kotla v letu 2015 lahko pripišemo opazno višjemu deležu lubja na račun sekancev listavcev in iglavcev. Po podatkih upravnika je kotel in ostala oprema redno vzdrževana in v solidnem stanju. Največ k skupnim izgubam SDO, ki so z 18,2 % v letu 2012 narasle na visokih 33 % v letu 2015, prispevajo toplotne izgube v vročevodnem omrežju, ki so v 3 letih zrasle za 130 %. Tako velik porast toplotnih izgub je mogoče zgolj deloma pripisati poslabšanju stanja vročevodnega sistema, saj v treh letih ni mogoče, da bi v takšnem obsegu degradiral. Sklepamo lahko, da je na povečanje toplotnih izgub vročevodnega sistema v določeni meri vplival manjši odjem toplote, brez dvoma pa ti podatki kažejo, da ima prav vročevodni sistem zelo velik potencial za optimizacijo delovanja in za zmanjševanje stroškov tako pri njegovem upravljanju, kot pri končnih odjemalcih, kar bo omogočil hidravlični in termični model distribucijskega sistema v realnem času. To potrjuje tudi primerjava relativnega zmanjšanja prodane količine toplote v odstotkih glede na leto 2010 in delež celotnih toplotnih izgub SDO v prodani toploti na sliki 52. Vidimo lahko, da je glede na leto 2010 količina prodane toplote SDO Kočevje v letu 2015 manjša za 32,3 %. Manjši odjem toplote pri enaki velikosti vročevodnega omrežja brez dvoma vpliva na povečanje toplotnih izgub, ki pa so v primeru SDO Kočevje v treh letih narasle za 120 % in v letu 2015 znašajo zelo visokih 49,3 % prodane količine toplote. To pomeni da je za vsako prodano MWh sistem izgubil 0,49 MWh proizvedene toplote, ali v denarju – za vsaka 2 zaračunana EUR SDO izgubi 1 EUR zaradi toplotnih izgub (Dinamični model, 2016).

LEK Kočevje

Slika 52: Zmanjšanje prodane količine toplote v odstotkih glede na leto 2010 in delež celotnih toplotnih izgub SDO Kočevje v prodani toploti Analiza delovanja SDO Kočevje v nekaj letih je pokazala, da ima SDO tako v stroškovnem, kot tehničnem vidiku nezanemarljiv potencial, da se sicer dobro delovanje in upravljanje sistema Komunale Kočevje d.o.o. še izboljša. Dejstvo je, da je cena toplote v Kočevju previsoka tako za uporabnike z vidika primerjave cen z drugimi energenti, kot za privabljanje potencialnih investitorjev. Sprejemljiva cena toplote je ena izmed ključnih usmeritev strategije razvoja občine Kočevje, kjer igra SDO ključno vlogo. Poleg predvidenih ukrepov, kot je zvišanje specifične priključne moči, optimizacija dobave goriva, posodobitev in širitev virov toplote in omrežja, je učinkovit inkrementalni ukrep opisan hidravlični in termični model distribucijskega sistema v realnem času za toplotno in stroškovno optimizacijo. Izven območja SDO je izgradnja mikro- in malih sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) aktualno predvsem v območjih, kjer je pretežni energent kurilno olje za ogrevanje zasebnih in javnih stavb. Uvajanje sistemske oskrbe primestnih naselij otežuje dejstvo, da je rapidno zviševanje cen fosilnih goriv veliko uporabnikov motiviralo v zamenjavo kurilnega olja z različnimi oblikami lesne biomase (polena, peleti,…). Na ta način se sicer zvišuje delež OVE v skupni rabi energije, vendar so majhni kotli vir trdih delcev PM10, ki so z visoko koncentracijo splošna težava v Sloveniji, velikokrat pa tudi ne dosegajo izkoristkov večjih, strokovno upravljanih sistemov. V zadnjem času razviti sistemi za izkoriščanje lesne biomase z visokim izkoristkom, predvsem kogeneracija s procesom uplinjanja lesne biomase, imajo odlično ekonomsko in okoljsko učinkovitost, poleg tega pa zagotavljajo delovna mesta lokalnemu prebivalstvu in povečujejo lokalno energetsko samooskrbo. To so argumenti, s katerimi je mogoče prepričljiveje pristopiti k lokalnim prebivalcem v primestnih naseljih z rešitvami za sistemsko oskrbo z energijo. Na sliki 53 so na osnovi kriterija gostote poselitve prikazana potencialne primerne lokacije za manjše sisteme daljinskega ogrevanja s sodobnim sistemom kogeneracije na lesno biomaso.

LEK Kočevje

Slika 53: Potencialne primerne lokacije za manjše sisteme daljinskega ogrevanja s sodobnim sistemom kogeneracije na lesno biomaso

7.5. Akcijski načrt ukrepov za znižanje cene toplote SDO Kočevje Visoka cena toplote SDO Kočevje za gospodinjstva in podjetja izvira delno iz razlogov, ki tarejo tudi druge upravnike SDO v Sloveniji (Primerjalna analiza, 2016), ki kot razloge navajajo predimenzioniranost, napake in toplotne izgube, predvsem pa zmanjšano rabo toplote za ogrevanje stavb. Poglavitni razlog za manjši odjem toplote iz SDO so milejše zime, investicije v energetsko učinkovitost stavb in splošno varčevanje s toplotno energijo (tudi zaradi uvedbe merilnikov toplote v stanovanjih). Po navedbi upravnikov dodatne težave predstavlja birokracija pri določanju cene toplote, težave z odjemalci in težavno pridobivanje sredstev za investicije (Primerjalna analiza, 2016). Poleg naštetih razlogov je SDO v Kočevju eden najstarejših v Sloveniji, zardi česar so stroški vzdrževanja višji in zahteve po modernizaciji in investicijskih vlaganjih bolj izpostavljene, kot v povprečju SDO v Slovenij. Delno je to vidno v visokem fiksnem delu cene toplote, ki je s 27.597,58 EUR/MWa (na leto) več kot 50 % višji, kot je po podatkih Energetske zbornice Slovenije (Cene toplote, 2015) povprečje fiksnega dela cene toplote iz SDO v Sloveniji, ki znaša od 17.567,06 EUR/MW/a do 18.301,37 EUR/MW/a. V zadnjem letu so na voljo podatki, da v nekaterih občinah (Ribnica, Metlika, Hrastnik, itd) fiksni del cene toplote dosega višino tudi preko 60.000 EUR/MW/a. Večinoma gre v teh primerih za manjše SDO z novimi vlaganji v okviru javno- zasebnih partnerstev, v katerih zasebni partnerji z visoko amortizacijsko stopnjo želijo skrajšati dobo vračanja investicije. Situacija v Kočevju ni primerljiva s tovrstnimi primeri, saj je upravnik SDO Komunala Kočevje d.o.o., gospodarska družba v večinski lasti Občine Kočevje, ki v prvi vrsti skrbi za javni interes (kamor spada tudi boj proti energetski revščini) in ne za ekstra profit pri svojem poslovanju.

LEK Kočevje

Slika 54: Skupni letni odjem med leti 2010 in 2015 pri 7 analiziranih SDO v Sloveniji Primerjava slike 54 s sliko 47 pokaže, da je nihanje odjema toplote SDO Kočevje sledi splošnemu trendu nihanja odjema toplote v SDO v Sloveniji in da je obseg zmanjšanja odjema toplote primerljiv z drugimi SDO. V SDO Kočevje se je (normirana) količina prodane toplote med letoma 2010-2014 zmanjšala za 30,7 %, kar je neposredno vplivalo na povišanje variabilnega dela cene toplote, posredno pa tudi na fiksni del cene, kar je skupaj privedlo do povišanja povprečne cene toplote za končnega odjemalca med leti 2010 in 2014 za 40,3 %. Visoka cena toplote iz SDO kljub udobnemu in varnemu načinu oskrbe s toploto odvrača nove odjemalce k priklopu in vzpodbuja aktivne odjemalce k razmišljanju o drugih načinih ogrevanja. Razmere lahko, in v določeni meri v Kočevju že so pripeljale do verižnega učinka, ko zmanjševanje odjema že samo po sebi zvišuje ceno toplote, kar vodi v še manjši odjem, kar spet vodi v še višjo ceno …. Občina Kočevje in Komunala Kočevje se zavedata te nevarnost in sta se postavila v proaktivno vlogo, odločena da obrneta verižni učinek v nasprotno smer in da SDO Kočevje ohrani ključno vlogo pri oskrbi gospodinjstev in podjetij s toplotno energijo. Na osnovi podrobne analize stanja so predlagani kratkoročni in dolgoročni ukrepi, ki predstavljajo implementacijo strategije razvoja SDO Kočevje v skladu z ključno razvojno strategijo občine Kočevje. Le ta daje SDO ključno in najpomembnejše mesto na področju oskrbe s toplotno energijo na trajnostni poti Kočevja v energetsko samozadostno in nizkoogljično skupnost. Ukrepi za znižanje cene toplote SDO Kočevje zajemajo širok spekter ukrepov, od organizacijsko-upravljalskih do investicijskih. Skupni imenovalec vseh ukrepov je tehnična in stroškovna optimizacija delovanja SDO za čim bolj okolju in odjemalcem prijazno oskrbo stavb s toplotno energijo. Strategija opredeljuje 6 ključnih ukrepov: 1. Izvzetje ogrevanja Kočevske reke iz SDO Kočevje (l. 2016) 2. Nižja cena goriva za kotle – lesnih sekancev (l. 2017) 3. Povečanje odjema toplote za 25 % (2017-2019) 4. Optimizacija delovanja SDO s pomočjo termo-hidravličnega modela (2017-2018) 5. Zamenjava ELKO z lesnimi sekanci (2018) 6. Nadaljnje povečanje odjema za 30 % (2018-2020)

LEK Kočevje Tabela 35: Stroškovna in energijska bilanca SDO Kočevje v (referenčnem) letu 2014 Referenčno stanje 2014 Instalirana moč Pt MW 13,96 Prodana količina toplote Qt MWh 8.691,22 Prodana količina na inštalirano moč MWh/MW 622,6 Stroški EUR Voda 4.779,12 ELKO 60.353,52 Para (Melamin) 0,00 Ogrevanje Kočevske reke (Snežnik) 35.117,64 Lesna biomasa (sekanci): 16.034 nm3; 0,7157 MWh/nm3 324.668,22 Električna energija 40.373,74 Stroški energentov (ELKO, biomasa, el., voda, para, Snežnik) 465.292,24 Ostali stroški 322.611,09 Odhodki (pop.vred. obresti) 6.465,31 Zmanjšanje str. amort. za rezer. -19.419,51 Skupaj stroški energetika 774.949,13 Splošni stroški 90.871,66 Energija MWh Energija Kočevska reka - Snežnik 294,00 VNOS toplote z gorivom – lesna biomasa 11.476,01 IZGUBE kotel na lesno biomaso 992,01 VNOS toplote z gorivom – ELKO 420,89 IZGUBE kotel na ELKO 42,09 VNOS energije SKUPAJ 12.190,90 IZGUBE v kotlih 1.034,10 IZGUBE v vročevodnem omrežju 2.465,58 Poraba električne energije 343,17 PRODANA toplota 8.691,22 Toplotne IZGUBE 3.499,68 Tabela 36: Izračun povprečne cene toplote v (referenčnem) letu 2014 po metodologiji v (Akt, 2016) Fiksni del povprečne cene Fci FSTR 400.528,55 EUR Pt 13,96 MW Fci 28.691,16 EUR/MW Variabilni del povprečne cene Vci VSTR 465.292,24 EUR Qt 8.691,22 MWh Vci 53,54 EUR/MWh Povprečna cena PC PC 99,62 EUR/MWh (VSTR+FSTR)Qt 99,62 EUR/MWh FSTR je vsota načrtovanih upravičenih fiksnih stroškov distribucije toplote z lastno proizvodnjo toplote, distribucije toplote brez lastne proizvodnje toplote oziroma proizvodnje toplote v EUR; VSTR je vsota načrtovanih upravičenih variabilnih stroškov distribucije toplote z lastno proizvodnjo toplote, distribucije toplote brez lastne proizvodnje toplote, oziroma proizvodnje toplote v EUR;

Cilj Akcijskega načrta ukrepov za znižanje cene toplote SDO Kočevje je, da z navedenimi ukrepi:  prodaja toplote naraste spet na nivo iz leta 2010, in  skupna povprečna cena toplote (brez DDV) v letu 2020 ne bo presegala 65 EUR/MWh.

LEK Kočevje Ocena finančnih in tehničnih posledic posameznega ukrepa in vseh ukrepov skupaj temelji na bilancah in stanju SDO Kočevje v letu 2014, tabeli 35 in 36. Učinki so izračunani kumulativno, torej se izračunavajo vedno iz stanja, kot ga prinese(jo) prejšnji ukrep(i). Vsota učinkov posameznih ukrepov glede na referenčno stanje v l. 2014 bi prinesla večje (prevelike) skupne učinke, zato so v tem kontekstu ukrepi predlagani v smiselnem časovnem zaporedje. Vrstni red ukrepov je lahko tudi drugačen, vendar v tem primeru končni učinek na ceno ni nujno enak.

7.5.1. Izvzetje ogrevanja Kočevske reke iz SDO Kočevje (2016) Sistem daljinskega ogrevanja v Kočevski reki je fizično ločen, vendar poslovno povezan s SDO Kočevje. Toplota se dovaja iz kotlovnice na lesno biomaso podjetja Snežnik in s kotlovnico na ELKO. Zaradi oddaljenosti kotlovnice na lesno biomaso in predimenzioniranega primarnega vročevoda, ki je tudi v slabem stanju, nižje gostote priklopa in specifičnega odjema, kot v SDO mesta Kočevje so tehnične karakteristike daljinskega ogrevanja v Kočevski reki slabše, stroški pa večji. Zato je že v l. 2016 Občina Kočevje sprejela odločitev o prenehanju delovanja daljinskega ogrevanja v Kočevski reki, pri čemer je dosedanjim odjemalcem ponudila subvencijo pri prehodu na drugi način ogrevanja. Tabela 37: Stroškovna in energijska bilanca SDO Kočevje po izvedene ukrepu 1- Izvzetje ogrevanja Kočevske reke Pred ukrepom 1 Po ukrepu 1 Instalirana moč Pt MW 13,96 13,55 Prodana količina toplote Qt MWh 8.691,22 8.311,03 Prodana količina na inštalirano moč MWh/MW 622,6 613,4 Stroški Voda 4.779,12 4.779,12 ELKO 60.353,52 34.129,55 Para (Melamin) 0,00 0,00 Ogrevanje Kočevske reke (Snežnik) 35.117,64 0,00 Lesna biomasa (sekanci): 16.034 nm3; 0,7157 MWh/nm3 324.668,22 324.668,22 Električna energija 40.373,74 38.971,36 Stroški energentov (ELKO, biomasa, el., voda, para, Snežnik) 465.292,24 402.548,25 Ostali stroški 322.611,09 306.480,54 Odhodki (pop.vred. obresti) 6.465,31 6.465,31 Zmanjšanje str. amort. za rezer. -19.419,51 -19.419,51 Skupaj stroški energetika 774.949,13 696.074,59 Splošni stroški 90.871,66 90.871,66 Energija MWh MWh Energija Kočevska reka - Snežnik 294,00 - VNOS toplote z gorivom – lesna biomasa 11.476,01 11.476,01 IZGUBE kotel na lesno biomaso 992,01 992,01 VNOS toplote z gorivom – ELKO 420,89 238,01 IZGUBE kotel na ELKO 42,09 23,80 VNOS energije SKUPAJ 12.190,90 11.714,02 IZGUBE v kotlih 1.034,10 1.015,81 IZGUBE v vročevodnem omrežju 2.465,58 2.387,18 Poraba električne energije 343,17 331,25 PRODANA toplota 8.691,22 8.311,03 Toplotne IZGUBE 3.499,68 3.402,99

LEK Kočevje Pri ukrepu 1 se zmanjša instalirana priključna moč za 0,41 MW in prodaja toplote za 380,19 MWh. Stroški se znižajo zaradi manjše količine ELKO in zaradi prekinitve dobave toplote iz kotla v Snežniku, zmanjšajo pa se tudi stroški vzdrževanja zaradi manjšega obsega vzdrževanja, kar ocenimo s 5 % zmanjšanjem »ostalih stroškov«. Tabela 38: Izračun povprečne cene toplote po izvedene ukrepu 1- Izvzetje ogrevanja Kočevske reke Fiksni del povprečne cene Fci FSTR 384.398,00 EUR Pt 13,55 MW Fci 28.368,86 EUR/MW Variabilni del povprečne cene Vci VSTR 402.548,25 EUR Qt 8.311,03 MWh Vci 48,44 EUR/MWh Povprečna cena PC PC 94,69 EUR/MWh (VSTR+FSTR)Qt 94,69 EUR/MWh

Izvzetje ogrevanja Kočevske reke iz SDO Kočevje zniža Fci za 1,12 %, Vci za 9,53 % in povprečno ceno PC za 4,95 %, na 94,69 EUR/MWh.

7.5.2. Nižja cena goriva za kotle – lesnih sekancev (2017) Iz podatkov Komunale Kočevje je bila leta 2014 nabavna cena sekancev za kotel na Trati 20,25 EUR/nm3 (brez DDV) ali 28,29 EUR/MWh. Mešanica goriva je bila sestavljena iz 16 % sekancev iglavcev, 30 % sekancev listavcev in 24 % lubja. Ocenjena cena sekancev, reducirana na suho snov, je znašala 121,74 EUR/tATRO. Cena je bila višja za 31 % od povprečne cene sekancev na slovenskem tržišču. Z razpisom je Komunala Kočevje pridobila 3 ponudbo za dobavo lesnih sekancev v letu 2017 po približno 90 EUR/tATRO, ali 15 EUR nm in to od lokalnega dobavitelja. To predstavlja zmanjšanje stroškov za glavni energent SDO Kočevje za 26 %. Kljub temu, da bo približno 25 % goriva za kotel na lesne sekance predstavljalo lubje, ki ima praviloma nižjo ceno, smo privzeli 26 % znižanje cene goriva za kotel na lesno biomaso, enak izkoristek kotla in enako kurilno vrednost, kot so jo imeli sekanci v letu 2014. Tabela 39: Stroškovna in energijska bilanca SDO Kočevje po izvedenem ukrepu 2- Nižja cena lesnih sekancev Pred ukrepom 2 Po ukrepu 2 Instalirana moč Pt MW 13,55 13,55 Prodana količina toplote Qt MWh 8.311,03 8.311,03 Prodana količina na inštalirano moč MWh/MW 613,4 613,4 Stroški Voda 4.779,12 4.779,12 ELKO 34.129,55 34.129,55 Para (Melamin) 0,00 0,00 Ogrevanje Kočevske reke (Snežnik) 0,00 0,00 Lesna biomasa (sekanci): 16.034 nm3; 0,7157 MWh/nm3 324.668,22 240.026,93 Električna energija 38.971,36 38.971,36 Stroški energentov (ELKO, biomasa, el., voda, para, Snežnik) 402.548,25 317.971,36 Ostali stroški 306.480,54 306.480,54 Odhodki (pop.vred. obresti) 6.465,31 6.465,31 Zmanjšanje str. amort. za rezer. -19.419,51 -19.419,51 Skupaj stroški energetika 696.074,59 611.433,29

LEK Kočevje Splošni stroški 90.871,66 90.871,66 Energija MWh MWh Energija Kočevska reka - Snežnik - - VNOS toplote z gorivom – lesna biomasa 11.476,01 11.476,01 IZGUBE kotel na lesno biomaso 992,01 992,01 VNOS toplote z gorivom – ELKO 238,01 238,01 IZGUBE kotel na ELKO 23,80 23,80 VNOS energije SKUPAJ 11.714,02 11.714,02 IZGUBE v kotlih 1.015,81 1.015,81 IZGUBE v vročevodnem omrežju 2.387,18 2.387,18 Poraba električne energije 331,25 331,25 PRODANA toplota 8.311,03 8.311,03 Toplotne IZGUBE 3.402,99 3.402,99 Tabela 40: Izračun povprečne cene toplote po izvedene ukrepu 2- Nižja cena lesnih sekancev Fiksni del povprečne cene Fci FSTR 384.398,00 EUR Pt 13,55 MW Fci 28.368,86 EUR/MW Variabilni del povprečne cene Vci VSTR 317.906,96 EUR Qt 8.311,03 MWh Vci 38,25 EUR/MWh Povprečna cena PC PC 84,50 EUR/MWh (VSTR+FSTR)Qt 84,50 EUR/MWh

Nižja cena lesnih sekancev ne vpliva na Fci, zniža pa Vci za 21,03 % in povprečno ceno PC za 10,76 %, na 84,50 EUR/MWh.

7.5.3. Povečanje odjema toplote za 25 % (2017-2019) Eden ključnih ukrepov pri doseganju konkurenčne cene toplote iz SDO Kočevje je povečanje količine prodane toplote. Leta 2010 je SDO Kočevje oskrbel stavbe s 14.041,43 MWh toplote ob instalirani priklopni moči 14,80 MW, kar je pomenilo 950,8 MWh na vsak MW priklopne moči. Do leta 2014 je prodaja toplote padla na 8.691,22 MWh in instalirana priklopna moč na 13,96 MW, kar pomeni 622,6 MWh na vsak MW priklopne moči. Manjši odjem toplote so povzročili različni dejavniki: večja energetska učinkovitost stavb, bolj mile kurilne sezone (leta 2014 je bilo 14 % manj stopinjskih dni, kot v letu 2010) in odklopi nekaterih stavb iz SDO Kočevje. Manjši odjem toplote je povzročil povišanje povprečne cene toplote, kar je vzpodbudilo nekatere odjemalce k odklopu iz SDO … kar postavlja najpomembnejši izziv tako občine Kočevje, kot Komunale Kočevje na poti h konkurenčni ceni toplote. V letu 2014 je SDO Kočevje dobavil 57,2 % toplote gospodinjstvom in 42,8 % ostalim uporabnikom, podjetjem, stavbam v javni lasti in stavbam storitvenega ter terciarnega sektorja. Skupni cilj ukrepov je, da se odjem toplote poveča na nivo približno 95 % odjema v letu 2010. Na eni strani bo gospodarski razmah v Kočevju v prihodnjih letih imel za posledico gradnjo novih večstanovanjskih stavb in individualnih hiš, ki se bodo večinoma priklopila na SDO in povečala priključno moč, po drugi strani pa gospodinjstva stremijo k večji energetski učinkovitosti, zato bistvenega povečanja odjema toplote iz stanovanjskega sektorja ni pričakovati. Zato so v prvi fazi povečanja odjema toplote in pridobivanja novih odjemalcev ciljna skupina predvsem podjetja v obstoječi in novonastajajoči industrijski coni, in ostali potencialni odjemalci v bližini vročevodnega omrežja (storitveni, terciarni, javni sektor), ki

LEK Kočevje bodo imeli zdaj tehten razlog za priklop z napovedano povprečno ceno, ki bo manjša od 65 EUR/MWh do leta 2020 in s tem brez dvoma konkurenčna ostalim virom, poleg udobja in zanesljivosti, ki jo pridobijo z oskrbo s toplotno energijo iz SDO Kočevje. Tabela 41: Stroškovna in energijska bilanca SDO Kočevje po izvedenem ukrepu 3 - Povečanje odjema toplote za 25 % Pred ukrepom 3 Po ukrepu 3 Instalirana moč Pt MW 13,55 13,55 Prodana količina toplote Qt MWh 8.311,03 10.388,79 Prodana količina na inštalirano moč MWh/MW 613,4 766,70 Stroški Voda 4.779,12 5.973,90 ELKO 34.129,55 42.661,94 Lesna biomasa (sekanci): 20.042 nm3; 0,7157 MWh/nm3 240.026,93 300.033,66 Električna energija 38.971,36 48.714,20 Stroški energentov (ELKO, biomasa, el., voda, para, Snežnik) 317.971,36 397.383,69 Ostali stroški 306.480,54 306.480,54 Odhodki (pop.vred. obresti) 6.465,31 6.465,31 Zmanjšanje str. amort. za rezer. -19.419,51 -19.419,51 Skupaj stroški energetika 611.433,29 690.910,03 Splošni stroški 90.871,66 90.871,66 Energija MWh MWh VNOS toplote z gorivom – lesna biomasa 11.476,01 14.345,01 IZGUBE kotel na lesno biomaso 992,01 1.240,01 VNOS toplote z gorivom – ELKO 238,01 297,51 IZGUBE kotel na ELKO 23,80 29,75 VNOS energije SKUPAJ 11.714,02 14.642,53 IZGUBE v kotlih 1.015,81 1.269,76 IZGUBE v vročevodnem omrežju 2.387,18 2.983,97 Poraba električne energije 331,25 414,06 PRODANA toplota 8.311,03 10.388,79 Toplotne IZGUBE 3.402,99 4.253,74

Tabela 42: Izračun povprečne cene toplote po izvedene ukrepu 3 - Povečanje odjema toplote za 25 % Fiksni del povprečne cene Fci FSTR 384.398,00 EUR Pt 13,55 MW Fci 28.368,86 EUR/MW Variabilni del povprečne cene Vci VSTR 397.383,69 EUR Qt 10.388,79 MWh Vci 38,25 EUR/MWh Povprečna cena PC PC 75,25 EUR/MWh (VSTR+FSTR)Qt 75,25 EUR/MWh Povečanje odjema toplote za 25 % iz SDO Kočevje nima vpliva na Fci, ker v tej fazi niso načrtovane večje investicije v vročevodno omrežje, ampak se optimira obstoječa infrastruktura, Vci po metodologiji izračuna (Akt, 2016) tudi ostane isti, se pa povprečna cena toplote PC zniža za 10,95 %, na 75,25 EUR/MWh.

LEK Kočevje 7.5.4. Optimizacija delovanja SDO s pomočjo termo-hidravličnega modela (2017-2018) Hidravlični in termični model SDO Kočevje omogoča celovit in natančen vpogled v celoten sistem in izboljšanje upravljanja s stroški in z nosilcem toplote v sistemu, sprotno identifikacijo in reševanje težav v sistemu, obogatitev upraviteljevega poznavanja sistema in povišanje stopnje nadzora iz reaktivnega v proaktivnega, testiranja variant strategije razvoja virov toplote, vročevodnega sistema, akumulacije,… in s tem optimizacijo investicijskega vzdrževanja in novih vlaganj, ter ne nazadnje pretvorbo podatkov v informacije in znanje z multiplikativnimi učinki na občane, podjetja in upravnike stavb. Analize SDO Kočevje je pokazala, da tako v stroškovnem, kot tehničnem vidiku obstaja nezanemarljiv potencial, da se sicer dobro delovanje in upravljanje sistema upravnika Komunala Kočevje d.o.o. z nekaterimi predlaganimi ukrepi lahko še izboljša. Pri tem ukrepu smo upoštevali zgolj tri ukrepe za izboljšanje delovanja SDO Kočevje, ki ne zahtevajo občutnih finančnih sredstev, saj se nanašajo zgolj na način upravljanja s SDO in temeljijo na rezultatih hidravličnega in termičnega modela SDO Kočevje (Dinamični model, 2016). Trije ukrepi so navedeni v tabeli 43, skupaj z oceno zmanjšanja izgub kot učinek ukrepov. Tabela 43: Ukrep 4 – Optimizacija delovanja SDO in učinki zmanjšanja izgub

Ukrep Zmanjšanje izgub

Znižanje temperature dovoda 11,3 % toplotne energije ogrevne vode za 10 K Priklop Turjaškega naselja na 8,2 % toplotne energije primarni vod Zaprtje delov vročevodnega 9,1 % toplotne energije in omrežja brez odjema toplote 8,9 % električne energije

Vsi trije ukrepi iz (Dinamični model, 2016) so v analizi učinkov v tabeli 44 združeni v ukrep 4 - optimizacija delovanja SDO s pomočjo termo-hidravličnega modela. Tabela 44: Stroškovna in energijska bilanca SDO Kočevje po izvedenem ukrepu 4 - Optimizacija delovanja SDO in učinki zmanjšanja izgub Pred ukrepom 4 Po ukrepu 4 Instalirana moč Pt MW 13,55 13,55 Prodana količina toplote Qt MWh 10.388,79 10.388,79 Prodana količina na inštalirano moč MWh/MW 766,70 766,70 Stroški Voda 5.973,90 5.973,90 ELKO 42.661,94 42.661,94 Lesna biomasa (sekanci): 18.342 nm3; 0,7157 MWh/nm3 300.033,66 274.588,46 Električna energija 48.714,20 44.378,64 Stroški energentov (ELKO, biomasa, el., voda, para, Snežnik) 397.383,69 367.602,93 Ostali stroški 306.480,54 306.480,54 Odhodki (pop.vred. obresti) 6.465,31 6.465,31 Zmanjšanje str. amort. za rezer. -19.419,51 -19.419,51 Skupaj stroški energetika 690.910,03 661.129,27 Splošni stroški 90.871,66 90.871,66 Energija MWh MWh VNOS toplote z gorivom – lesna biomasa 14.345,01 13.128,44 IZGUBE kotel na lesno biomaso 1.240,01 1.050,28 VNOS toplote z gorivom – ELKO 297,51 297,51

LEK Kočevje IZGUBE kotel na ELKO 29,75 29,75 VNOS energije SKUPAJ 14.642,53 13.425,96 IZGUBE v kotlih 1.269,76 1.080,03 IZGUBE v vročevodnem omrežju 2.983,97 1.957,14 Poraba električne energije 414,06 377,21 PRODANA toplota 10.388,79 10.388,79 Toplotne IZGUBE 4.253,74 3.037,17 Tabela 45: Izračun povprečne cene toplote po izvedene ukrepu 4 - Optimizacija delovanja SDO in učinki zmanjšanja izgub Fiksni del povprečne cene Fci FSTR 384.398,00 EUR Pt 13,55 MW Fci 28.368,86 EUR/MW Variabilni del povprečne cene Vci VSTR 367.602,93 EUR Qt 10.388,79 MWh Vci 35,38 EUR/MWh Povprečna cena PC PC 72,39 EUR/MWh (VSTR+FSTR)Qt 72,39 EUR/MWh Z upoštevanjem treh s termo-hidravličnim modelom ovrednotenih ukrepov brez občutnih finančnih sredstev (zato Fci ostaja nespremenjen) se bo Vci zaradi znižanja toplotnih izgub in manjše rabe električne energije znižal za 7,5 % (glede na referenčno stanje l. 2014 za 10 %), povprečna cena toplote pa za 3,81 % (glede na referenčno stanje l. 2014 za 5,4 %) na 72,39 EUR/MWh.

7.5.5. Zamenjava ELKO z lesnimi sekanci (2018) Razvojna politika občine Kočevje je usmerjena v trajnostno izrabo in upravljanje z lokalnimi energetski viri, s čemer bo povečala stopnjo lokalne energetske samooskrbe in pospešila prehod v nizkoogljično skupnost. Eden od ukrepov na tej poti je, da viri toplote v SDO Kočevje uporabljajo izključno obnovljive vire energije. Leta 2014 so bili obnovljivi viri energije v obliki lesnih sekancev zastopani s 96,5 %. Predlagana rešitev Komunale Kočevje o faznem prehodu na izključno obnovljive vire energije je razdeljena na dve fazi in zajema posodobitev in širitev kotlovnice na lesno biomaso Trata II glede na potrebe po toplotni energiji in proučitev možnosti vključitve tudi drugih potencialov in tehnologij. Investicijska vlaganja smo ovrednotili s 5 % povečanjem postavk »Ostali stroški« in »Odhodki«. Tabela 46: Stroškovna in energijska bilanca SDO Kočevje po izvedenem ukrepu 5 - Zamenjava ELKO z lesnimi sekanci Pred ukrepom 5 Po ukrepu 5 Instalirana moč Pt MW 13,55 13,55 Prodana količina toplote Qt MWh 10.388,79 10.388,79 Prodana količina na inštalirano moč MWh/MW 766,70 766,70 Stroški Voda 5.973,90 5.973,90 ELKO 42.661,94 0 Lesna biomasa (sekanci): 18.758 nm3; 0,7157 MWh/nm3 274.588,46 280.811,11 Električna energija 44.378,64 44.378,64 Stroški energentov (ELKO, biomasa, el., voda, para, Snežnik) 367.602,93 331.163,65 Ostali stroški 306.480,54 321.804,56 Odhodki (pop.vred. obresti) 6.465,31 6.788,58 Zmanjšanje str. amort. za rezer. -19.419,51 -19.419,51 Skupaj stroški energetika 661.129,27 640.337,27 Splošni stroški 90.871,66 90.871,66

LEK Kočevje Energija MWh MWh VNOS toplote z gorivom – lesna biomasa 13.128,44 13.425,96 IZGUBE kotel na lesno biomaso 1.050,28 1.074,08 VNOS toplote z gorivom – ELKO 297,51 - IZGUBE kotel na ELKO 29,75 - VNOS energije SKUPAJ 13.425,96 13.425,96 IZGUBE v kotlih 1.080,03 1.074,08 IZGUBE v vročevodnem omrežju 1.957,14 1.957,14 Poraba električne energije 377,21 377,21 PRODANA toplota 10.388,79 10.388,79 Toplotne IZGUBE 3.037,17 3.031,22 Tabela 47: Izračun povprečne cene toplote po izvedene ukrepu 5 - Zamenjava ELKO z lesnimi sekanci Fiksni del povprečne cene Fci FSTR 400.045,29 EUR Pt 13,55 MW Fci 29.523,64 EUR/MW Variabilni del povprečne cene Vci VSTR 331.163,65 EUR Qt 10.388,79 MWh Vci 31,88 EUR/MWh Povprečna cena PC PC 70,38 EUR/MWh (VSTR+FSTR)Qt 70,38 EUR/MWh

Zamenjava ELKO z lesnimi sekanci zaradi investicijskih vlaganj poveča Fci za 4,07 % in zaradi tega, ker je lesna biomasa cenejši energent od ELKO, se zniža Vci za 9,91 %. Zaradi ukrepa 5 se povprečna cena PC zmanjša za 2,76 %, na 70,38 EUR/MWh.

7.5.6. Nadaljnje povečanje odjema za 30 % (2018-2020) Druga faza povečanja odjema toplote iz SDO je povezan z investicijami v širitev vročevodnega omrežja in produkcijske vire, ki bodo temeljili na lesni biomasi in/ali odpadkih. Prva (poglavje 7.5.3) in druga faza povečanja odjema se lahko časovno prekrivata, ker je težko napovedovati dinamiko prihoda novih investitorjev in rast potrebe po toploti najbolj v industrijskih conah, pa tudi v stanovanjskem in drugih sektorjih. Planiranje vlaganja v širitev vročevodnega omrežja in kotlovnice bo moralo slediti napovedim o novih investicijah. Glede na realne napovedi o rasti gospodarstva v občini Kočevje upoštevanje nadaljnjega povečanje odjema za 30 %, ki količino prodane toplote v letu 2020 ocenjuje na 13,5 GWh ali 96 % prodane toplote v l. 2010, brez dvoma ni pretirana. Ocenili smo, da se bo instalirana priklopna moč povečala na nivo iz l. 2010, odjem toplote za 30 %, tako da bo med razmerje med prodano količino toplote in priklopno močjo 906 MWh/MW, kar je približno 95 % vrednosti iz l. 2010. Investicijska vlaganja smo ovrednotili s 10 % povečanjem postavk »Ostali stroški« in »Odhodki«.

LEK Kočevje Tabela 48: Stroškovna in energijska bilanca SDO Kočevje po izvedenem ukrepu 6 - Nadaljnje povečanje odjema za 30 % Pred ukrepom 6 Po ukrepu 6 Instalirana moč Pt MW 13,55 14,91 Prodana količina toplote Qt MWh 10.388,79 13.505,42 Prodana količina na inštalirano moč MWh/MW 766,70 906,10 Stroški Voda 5.973,90 7.766,07 Lesna biomasa (sekanci): 24.386 nm3; 0,7157 MWh/nm3 280.811,11 365.054,44 Električna energija 44.378,64 57.692,23 Stroški energentov (ELKO, biomasa, el., voda, para, Snežnik) 331.163,65 430.512,74 Ostali stroški 321.804,56 353.985,02 Odhodki (pop.vred. obresti) 6.788,58 7.467,43 Zmanjšanje str. amort. za rezer. -19.419,51 -19.419,51 Skupaj stroški energetika 640.337,27 772.545,68 Splošni stroški 90.871,66 90.871,66 Energija MWh MWh VNOS toplote z gorivom – lesna biomasa 13.425,96 17.453,74 IZGUBE kotel na lesno biomaso 1.074,08 1.396,30 VNOS toplote z gorivom – ELKO - - IZGUBE kotel na ELKO - - VNOS energije SKUPAJ 13.425,96 17.453,74 IZGUBE v kotlih 1.074,08 1.396,30 IZGUBE v vročevodnem omrežju 1.957,14 2.544,29 Poraba električne energije 377,21 490,37 PRODANA toplota 10.388,79 13.505,42 Toplotne IZGUBE 3.037,17 3.940,58 Tabela 49: Izračun povprečne cene toplote po izvedene ukrepu 6 - Nadaljnje povečanje odjema za 30% Fiksni del povprečne cene Fci FSTR 432.904,60 EUR Pt 14,91 MW Fci 29.044,25 EUR/MW Variabilni del povprečne cene Vci VSTR 430.512,74 EUR Qt 13.505,42 MWh Vci 31,88 EUR/MWh Povprečna cena PC PC 63,93 EUR/MWh (VSTR+FSTR)Qt 63,93 EUR/MWh

Povečanje odjema na približni nivo prodaje toplote in instalirane priklopne moči iz l. 2010 kljub dodatnim investicijam zmanjša Fci za 1,62 %, medtem ko se Vci ne spremeni, ker povečanje prodaje linearno sledi povečanju stroškov proizvodnje toplote. Zaradi ukrepa 6 se povprečna cena PC zmanjša za 11,68 %, na 63,93 EUR/MWh.

LEK Kočevje 7.5.7. Povzetek akcijskega načrta ukrepov za znižanje cene toplote SDO Kočevje Z navedenimi ukrepi se bo PC cena toplote SDO Kočevje ustalila na največ 65 EUR/MWh (78 EUR/MWh z DDV) kar je konkurenčno vsem fosilnim in drugim energentom, vključno s toplotnimi črpalkami, slika 46, in med najnižjo ceno toplote SDO v Sloveniji (npr. v l. 2016 na nivoju Maribora; 15 % dražje, kot v Ljubljani; 3 % ceneje, kot na Vranskem; 31 % ceneje, kot v Ribnici; 37 % ceneje, kot v Metliki in Hrastniku). Ceno stroškov proizvodnje toplote je težko ocenjevati za dolgoročno obdobje naprej, saj so mogoča odstopanja zaradi nepričakovanih nihanj cene energentov in drugih vplivov. Ne glede na to visoka verjetnost posledic predlaganih ukrepov temelji na dejstvu, da SDO Kočevje uporablja lastni, obnovljiv vir energije, katerega ceno lahko lokalna skupnost v veliki meri kot del krožnega gospodarstva obvladuje brez velikega tveganja. Drugi prepotrebni pogoj za pravilno oceno posledic predlaganih ukrepov je dejstvo, da je SDO v javni lasti in da tako lastnik, Občina Kočevje, kot upravnik, Komunala Kočevje v prvi vrsti skrbita za javni interes. Ukrepi implicirajo, da bo tako ostalo tudi v prihodnosti. Nobeden od ukrepov ne posega v kadrovski ali plačni obseg lastnika ali upravnika SDO, niti ne posega bistveno v fiksni del cene, ki ostaja še naprej nadpovprečno visok v slovenskih razmerah in tako predstavlja nadaljnji potencial pri oblikovanju cene toplote. Če povzamemo, sta ključna ukrepa pri optimizacije cene toplote:  povečanje prodaje toplote, ki je po potrditvi prihoda prvega velikega (in posledično pričakovanih še drugih) investitorja in realnih obetih o oživitvi in povečanju potreb po toploti v industrijski coni in intenzivnejši gradnji stanovanj (najbrž tudi turističnih kapacitet, ipd…) postala povsem realna možnost; in  modernizacija in centralizacija upravljanja SDO s SCADA sistemom, temelječim na termo-hidravličnem modelu, ki bo omogočil zmanjšanje toplotnih izgub še v bistveno večjem obsegu, kot je to konzervativno ocenjeno v ukrepu 2.4, in zanesljivo oskrbo s toploto z on-line detekcijo napak, kar bo predvsem pri novih, zahtevnih odjemalcih toplote ključnega pomena. Ukrepi ne zajemajo vključitve nekaterih drugih tehnoloških možnosti, kot so kogeneracijski sistem na lesno biomaso, kogeneracijski sistem s termično predelavo odpadkov in/ali izkoriščanje fermentacije ostankov čistilne naprave, med produkcijske vire. Vsaka od teh možnosti mora biti preudarno analizirana glede na obseg virov, stopnjo razvitosti tehnologije in v kontekstu možnosti za pridobitev subvencije investicije ali subvencije obratovanja. Brez dvoma pa vse naštete možnosti obstajajo in predstavljajo dodaten potencial za nadaljnjo optimizacijo cene toplote SDO Kočevje. Predstavljeni ukrepi bodo spiralo višanja cene toplote SDO Kočevje obrnili in ga z večanjem prodaje vedno cenejše toplote utrdili na položaju, ki ga zavzema v razvojni politiki Občine Kočevje: na položaj osrednjega in prevladujočega sistema za oskrbo stavb in proizvodnih procesov s toploto v občini Kočevje.

Z izvedbo akcijskega načrta bo cena toplote SDO Kočevje postala konkurenčna vsem drugim energentom in sistemom za oskrbo stavb s toploto, tudi toplotnim črpalkam.

LEK Kočevje 7.6. Razvoj elektroenergetskega distribucijskega sistema Elektro Ljubljana d.d. v 10 letnem planu investicij predvideva izgradnjo naslednjih elektroenergetskih objektov na področju Občine Kočevje: . Izgradnja nadomestne TP/K Kočevska reka - delavnice . Pokablitev DV Podgorska (TP Marof - TP Mahovniška) . 20 kV kablovod TP Mahovnik - TP Agroservis - TP Mahovniška in TP-K Mahovniška . Prestavitev TP Cvišlarji KGP . 20 kV kablovod Rake - Stružnica s pripadajočimi TP . Pokablitev dela 20 kV DV Strelišče (OŠ - križišče) . Pokablitev DV Rogati hrib - Škrilj . Izgradnja nadomestne TP Elektro LR . 20 kV kablovod JTP Elektro – Trata . Izgradnja nadomestne TP/K Štalcerji . Nova mTP/K Stara Cerkev vzhod . Nova mTP/K Staro Brezje . TP/K KOGEN s priključnim 20kV kablovodom . TP/K OC LIK II/2 kotlovnica s priključnim 20 kV kablovodom . Nadomestna TP/K Podgorska . 20 kV kablovod TP USLUGA – TP TRATA . Izgradnja 2 x 20 kV kablovoda RTP Kočevje - RP Kočevska Reka (REDOS 2035) . Izgradnja 110 kV daljnovoda RTP Kočevje RTP Črnomelj (DPN – dve varianti) Poleg planiranih investicij bo potrebno predvsem v območju industrijskih con ob prihajajočih velikih investitorjih izvesti določene neplanirane posege (npr. prestavitev kablovodov, transformatorskih postaj, idr.), če bo za umestitev proizvodnih kapacitet investitorja to potrebno. Vse ostale investicije na območju Občine Kočevje zajemajo redno vzdrževanje obstoječega 20 kV elektroenergetskega omrežja.

100

LEK Kočevje

8. ANALIZA POTENCIALA OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE

Možnosti izkoriščanja obnovljivih virov energije (OVE) je odvisno od lokalnih potencialov in jih je potrebno realno proučiti glede na naravne danosti in metabolizem analiziranega teritorija. V splošnem imamo v Sloveniji pri trenutni stopnji razvoja tehnologij izkoriščanja posameznih OVE po trajnostnih merilih potencial predvsem pri pretvorbi lesne biomase in odpadkov v energijo, in uporabi toplotnih črpalk.

8.1. Potencial izkoriščanja vetrne energije Z analizo izpolnjevanja trajnostnih pogojev za postavitev vetrnih elektrarn (Celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije, 2011) so v Sloveniji določili 14 primernih lokacij za postavitev velikih vetrnih elektrarn, slika 55. Iz analize sledi, da nobena od lokacij ne leži na območju občine Kočevje, saj na njenem teritoriju po izbranih kriterijih in ob obstoječi komercialno dostopni opremi za pretvorbo vetrne v električno energijo ni primernih pogojev. To ne pomeni, da ni potrebno vzpodbujati iskanje možnosti za postavitev manjših vetrnih elektrarn, ki pa potrebujejo natančnejše in dolgotrajnejše merjenje vetrovnih razmer na določeni lokaciji.

Slika 55: Levo-primerne lokacije za vetrne elektrarne v Sloveniji (Vir: www.engis.si); Desno- Vetrovno primerna območja s povprečno hitrostjo vetra več kot 4,5 m/s (Vir: ARSO, 2010)

8.2. Potencial izkoriščanja sončne energije Povprečno obsevanje v različnih delih Slovenije ne odstopa veliko od državnega povprečja, kljub temu pa lahko Slovenijo razdelimo na posamezna področja, slika 56. V osrednji Sloveniji znaša povprečno sončno obsevanje na horizontalno površino okoli 1195 kWh/m2, v severovzhodni Sloveniji in severni Dolenjski okoli 1236 kWh/m2, na Primorskem in Goriškem pa presega vrednost 1300 kWh/ m2. Večje vrednosti obsevanja, preko 1250 kWh/m2, lahko opazimo tudi v Posavskem hribov in na Kozjanskem (http://pv.fe.uni-lj.si/ObsSLO.aspx). Najbolj preprosti sistemi izkoriščenja sončne energije omogočajo pripravo sanitarne tople vode, v kolikor pa je v stavb speljan sistem talnega ali stenskega ogrevanja, se sončna energija lahko rabi tudi za ogrevanje prostorov. Predvsem pa se lahko uporablja za dogrevanje prostorov in za podporo drugim ogrevalnim sistemom. Sončno sevanje je edini in najpomembnejši primarni vir energije, vendar ga je v Sloveniji, tudi v občini Kočevje bolj smiselno izkoriščati posredno preko lesne biomase in s toplotnimi črpalkami, kot neposredno s sprejemniki sončne energije in sončnimi elektrarnami. Za izkoriščanje sončne energije ni omejitev. Večinoma gre za individualne sisteme, ki se uporabljajo v kombinaciji z ostalimi viri energije. Solarni sistemi se običajno vgradijo na strehe posameznih hiš, šol, podjetij itd.

101

LEK Kočevje

Slika 56: Karta povprečnega letnega sončnega obsevanja (Vir: Engis)

8.2.1. Sprejemniki sončne energije V zadnjem desetletju je bilo v občini Kočevje v povprečju 1.950 sončnih ur na leto s povprečnim toplotnim tokom 1.100 kWh/m2. Če bi vsako od 6.184 gospodinjstev namestilo sončne sprejemnike površine 2,7 m2 za ogrevanje tople sanitarne vode, bi na ta način pridobili 4.250 MWh toplote na leto iz OVE. Na ta način bi lahko pridobili 24 % toplote, potrebne za ogrevanje tople sanitarne vode na območju občine Kočevje. Če bi s sončnimi kolektorji nadomestili ELKO za ta namen, bi zmanjšali emisijo CO2eq za 1.150 t na leto. Potencial za zmanjšanje rabe fosilnih goriv in emisije toplogrednih plinov z neposrednim izkoriščanjem sonca za ogrevanje tople sanitarne vode na območju občine Kočevje ni zanemarljiv, iz vidika finančne učinkovitosti pa sončni kolektorji brez investicijske subvencije v obdobju nizke cene fosilnih energentov niso posebej atraktivni, saj navadna vračilna doba preseže 10 let.

8.2.2. Sončne elektrarne Na območju JV statistične regije je bilo februarja 2016 nameščenih 305 sončnih elektrarn s skupno močjo 28,8 kWp (Borzen, 2016). Tabela 50: Instalirana moč in proizvedena električna energija sončnih elektrarn na območju občine Kočevje Naziv elektrarne Instalirana Proizvedena električna Leto postavitve moč (kWp) energija (MWh) SE Elektro Kočevje 20,00 22,00 2009 MFE Hofer Kočevje 66,00 72,60 2012 MFE Moring 14,00 15,40 2012 MFE Bartol 4,00 4,40 2013 MFE ABK 2 49,92 54,91 2013 MFE ABK 3 48,69 53,56 2013 Skupaj 202,61 222,87 Na območju občine Kočevje je bilo po podatkih iz leta 2015 v obratovanju 6 sončnih elektrarn s skupno instalirano močjo 202,61 kWp, tabela 50. Z upoštevanjem, da je povprečna proizvodnja električne energije sončne elektrarne z močjo 1 kW na območju JV Slovenije

102

LEK Kočevje 1.100 kWh/leto, sončne elektrarne na območju občine Kočevje skupaj letno proizvedejo 223 MWh električne energije. Povprečna letna poraba električne energije v gospodinjstvih občine Kočevje je v l. 2014 znašala 3.680 kWh, torej sončne elektrarne letno proizvedejo električne energije za potrebe približno 60 gospodinjstev ali 1 % rabe električne energije v gospodinjstvih. Vlada Republike Slovenije je konec l. 2015 izdala Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (UL RS št. 97/15), s katero želi spodbuditi gospodinjstva k postavitvi sončnih elektrarn, s katerimi bi delno ali v celoti (na letni ravni) pokrivala potrebe po električni energiji, z možnostjo vključitve hranilnika električne energije v sistem. Preliminarni izračuni z znanimi robnimi pogoji (največja moč 11 kVA, letni obračun, proizvedeni električni energiji sorazmeren obračun omrežnine) pokažejo, da investicija v skladu z Uredbo lahko predstavlja zanimivo naložbeno možnost z vračilno dobo 10 do 15 let, predvsem za tista gospodinjstva, ki imajo večjo rabo električne energije (npr. zaradi ogrevanja s toplotno črpalko). Za dokončno sodbo in izvajanje SODO bo potrebno počakati, da Uredba zaživi tudi v praksi.

8.2.3. Toplotne črpalke Toplotne črpalke so privlačna možnost za povečanje rabe OVE in zmanjšanje emisije toplogrednih plinov, ki jih povzročajo stavbe. Izkoriščajo predvsem posredno energijo sonca, ki ogreva zrak, pa tudi zemljo, saj se približno polovica na zemeljsko površino sevane sončne energije absorbira in predstavlja akumulacijo energije. Tehnologija toplotnih črpalk je dobro razvita, njihovo delovanje je učinkovito, zanesljivo in so manj občutljive na vremenske spremembe, kot večina drugih nizkoenergijskih sistemov za pretvorbo OVE. Toplotne črpalke uporabljajo hladilni cikel za temperaturno kondicioniranje nizkoenergijskih virov energije iz okolja (zrak, zemlja ali podzemne vode) za ogrevanje prostorov in/ali sanitarne vode, ali hlajenje prostorov. Maksimalni možen izkoristek Carnotovega toplotnega stroja s temperaturo hladnega rezervoarja 0°C in s temperaturo toplega rezervoarja 30°C znaša 9,77. V Sloveniji sodobne toplotne črpalke zrak-voda dosegajo tipično povprečno letno grelno število (COP) 3,5, kar pomeni, da generirajo 350 % toplotne energije, glede na vneseno električno energijo, na ustreznem temperaturnem nivoju za nizkotemperaturne ogrevalne sisteme v stavbah. Ocena za Slovenijo je, da toplotne črpalke zemlja-voda dosegajo povprečni COP 4,5, voda-voda pa 5. Na sliki 57 je prikazana stroškovna in okoljska učinkovitosti ogrevalnih sistemov za tipično enodružinsko hišo relativno na še vedno najpogostejši sistem na fosilni energent – ekstra lahko kurilno olje (ELKO) - primer za enodružinsko hišo z letno rabo 18,3 MWh končne energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Primerjava kaže, da je razlika v relativni stroškovni učinkovitosti pri vseh primerjanih ogrevalnih sistemov bolj izrazita, kot pri relativni okoljski učinkovitosti (razen pri peletih, ki pa imajo lahko neugodni vpliv na okolje predvsem v emisiji trdih delcev, ki je v Sloveniji predvsem v kurilni sezoni postal pereč problem tudi v smislu regulacije Evropske komisije). Primerjava na sliki 57 pokaže tudi, da stroškovna učinkovitost vseh primerjanih ogrevalnih sistemov na OVE izrazito prekaša sistem na ELKO, vključno z zemeljskim plinom, ki je prav tako fosilni vir. Pri tem izstopajo toplotne črpalke, saj znašajo stroški za ogrevanje prostorov in sanitarne vode za analizirano enodružinsko hišo med 24 in 35 % stroškov sistema na ELKO. Tudi neposredna zamenjava kotla na ELKO s toplotno črpalko brez zamenjave ogrevalnih teles in posledično potrebno delovanje na višjem temperaturnem nivoju, kar smo ocenili z nižjim COP = 2,5 za sistem zrak-voda, se izkaže za stroškovno učinkovit ukrep z več kot 50 % prihrankom stroškov za energijo.

103

LEK Kočevje

Slika 57: Relativna primerjava stroškovne in okoljske učinkovitosti sistemov za ogrevanje v stavbah Tudi pri relativni primerjavi okoljske učinkovitosti, torej ekvivalenta primarne energije in standardne emisije CO2, toplotne črpalke prekašajo druge sisteme, z izjemo sistema na lesno biomaso, ki pa pri nefiltriranih dimnih plinih v individualnih kuriščih povzročajo že omenjeno povišanje koncentracije trdih delcev v ozračju in je zato lesna biomasa s trajnostnega vidika primernejša za pretvorbo v toplotno in električno energijo v večjih sistemih daljinskega sistema ogrevanja z kontroliranimi izpusti.

Slika 58: Vpliv COP in deleža OVE pri proizvodnji električne energije v nacionalnem elektroenergetskem sistemu na delež OVE, ki ga uporablja toplotna črpalka pri svojem delovanju

104

LEK Kočevje Celovita ocena učinkov tako pokaže, da so toplotne črpalke zelo konkurenčen sistem ogrevanja tudi z okoljskega vidika. Njihova konkurenčnost se bo povečala s še višjimi COP, še posebej pri nižjih temperaturah, in s povečanjem deleža OVE pri proizvodnji električne energije v Sloveniji. Na sliki 58 lahko vidimo, da delež obnovljivih virov energije, ki jih uporablja toplotna črpalka s COP = 3,5 (najpogostejši sistem zrak-voda v Sloveniji), znaša 71,4 %, če bi bil delež OVE pri proizvodnji električne energije v elektroenergetskem sistemu enak nič, in 88,6 %, če bi bilo v nacionalnem elektroenergetskem sistemu 60 % OVE, kot je bilo na primer to leta 2012 na Švedskem. V letu 2012 je bil v Sloveniji delež OVE pri proizvodnji električne energije 31,4 %, kar pomeni, da je toplotna črpalka s COP 3,5 izkoriščala 80,4 % obnovljivih virov in 19,6 % neobnovljivih virov energije za svoje delovanje. Doseganje cilja v letu 2020 s 39,3 % delež OVE v nacionalnem elektroenergetskem sistemu bo pomenilo, da bo enaka toplotna črpalka uporabljala 82,7 % energije iz OVE za svoje delovanje. Tako COP, kot delež obnovljivih virov energije pri proizvodnji električne energije pomembno vplivata na delež OVE, ki jih uporabljajo toplotne črpalke pri svojem delovanju, in s tem na njihovo stroškovno in okoljsko učinkovitost. Toplotne črpalke so tako ekonomsko učinkovitejše, kot sončni kolektorji, saj je njihova navadna vračilna doba krajša od 10 let. Primerne so za ogrevanje skoraj vseh stavb in/ali za ogrevanje tople sanitarne vode.

8.3. Potencial izkoriščanja geotermalne energije V občini Kočevje po znanih podatkih ni pomembnih možnosti za izkoriščanje geotermalne energije, razen s toplotnimi črpalkami zemlja/voda s pomočjo geosond.

8.4. Potencial izkoriščanja lesne biomase Lesna biomasa je v Sloveniji najpogosteje uporabljan energent za ogrevanje, s skoraj 50 % tudi v občini Kočevje. Les je obnovljiv vir energije, vendar ga večinoma uporabljamo v slabo učinkovitih kotlih z nekontrolirano emisijo trdih delcev, ki je pomemben okoljski problem v Sloveniji. Zato so predvsem v urbanih središčih individualni kotli na lesno biomaso manj primerni in je priporočljivejši pristop izgradnja daljinskega sistema ogrevanja s sodobno kogeneracijsko napravo s procesom uplinjanja, ki ima odlične okoljske, ekonomske in družbene karakteristike. Po podatkih iz l. 2014 gozd s 46.411 ha obsega 84 % teritorija občine Kočevje. Skupni možni letni bruto posek je l. 2014 znašal 270.437 m3, od katerega se je dejansko posekalo 242.360 m3. Pri predelavi ostane približno 1/3 lesne mase na razpolago za pretvorbo v energijo, kar je ekvivalent približno 145.500 MWh. Poleg tega so v gozdu od 118.727 m3 dovoljenega poseka manj kakovostnih sortimentov posekali zgolj 86.601 m3. Neposekanih 32.126 m3 predstavlja ekvivalent približno 57.800 MWh. Iz manjvredne lesne mase je mogoče z uporabo sodobnih kogeneracijskih sistemov z uplinjanjem lesne biomase (npr. velikosti 1 MW električne in 1,65 MW toplotne energije) pridobiti 8.000 MWh električne in 11.000 MWh toplotne energije na leto. S širšo in ustreznejšo izrabo potenciala lesne biomase na območju občine Kočevje bi z enim takšnim kogeneracijskim sistemom zmanjšali emisijo toplogrednih plinov za 7.155 t na leto ob vseh multiplikativnih pozitivnih ekonomskih in socialnih učinkov, ki spremljajo lokalno energetsko samooskrbo in trajnostno rabo lesne biomase. Trajnostni način izrabljanja lesne biomase v energetske namene ima torej še neizkoriščen potencial, s katerim je mogoče zvišati stopnjo lokalne energetske samooskrbe. Najpomembnejša ovira je, podobno kot v večini slovenskih občin, razdrobljeno lastništvo gozdov in logistika. Občina Kočevje je z ustanovitvijo podjetja Kočevski les d.o.o., ki koordinira krožno gospodarstvo v občini, že pokazala proaktivno vlogo na tem področju z idejo o zbirnem sistemu (center z manjšimi zbirališči) lesne biomase na njenem teritoriju, ki bi tudi manjšim lastnikom oddajo lesne biomase za energetske namene naredilo zanimivejše..

105

LEK Kočevje

Slika 59: Primerjava finančnih tokov za kotel na ELKO in lesno biomaso, ter kogeneracijo (primer procesa z uplinjanjanjem lesne biomase) Daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso lahko uporabi tehnologijo zgorevanja, ki predstavlja zmanjševanje stroškov za ogrevanje, ali kogeneracijo s tehnologijo uplinjanja lesne biomase, ki predstavlja povečanje prihodkov zaradi ugodne podporne sheme za odkup električne energije, proizvedene s kogeneracijo na lesno biomaso. Občina lahko nastopa kot investitor, lahko podeli koncesijo ali vstopi v javno-zasebno partnerstvo. Ekonomska učinkovitost kogeneracije z uplinjanjem lesne biomase je ugodna za investitorja. Splošna primerjava finančnih tokov pri enakih pogojih za kotel na ELKO in lesno biomaso, ter kogeneracijo toplote in elektrike s procesom uplinjanja lesne biomase je prikazana na sliki 59. Iz slike 59 vidimo, da gre pri kotlu ne glede na energent lahko kvečjemu za zmanjšanje stroškov, medtem ko ustrezno načrtovana kogeneracija na lesno biomaso lahko poveča prihodke. Tudi v občinski proračun, če je investitor občina. Ima pa poleg dobrih ekonomskih tudi pozitivne socialne in odlične okoljske učinke, kar kogeneracijo z uplinjanjem lesne biomase postavlja povsem na vrh seznama instrumentov trajnostnega razvoja.

8.5. Potencial izkoriščanja odpadnega blata centralne čistilne naprave Po podatkih strokovnjakov Komunale Kočevje je bila prvotna zasnova centralne čistilne naprave zasnovana brez namena energetskega izkoriščanja odpadnega blata. Po postavitvi nove čistilne naprave l. 2008 sistem omogoča kontrolirano proizvodnjo bioplina. Od leta 2008 se za ogrevanje fermentorja in bližnjih prostorov uporablja kotel, kjer zgorevata bioplin, in po potrebi dodatno še kurilno olje. V poletnih mesecih je proizvodnja plina večja od potreb in ga del zgori na bakli, medtem ko v zimskih mesecih uporabljajo dodatno še ELKO, odvisno od leta med 4.200 in 12.400 l. Povprečna ocenjena proizvodnja bioplina v zdajšnji obliki je 42.700 Nm3 na leto. Iz navedenih podatkov lahko ocenimo, da je energetska vsebnost v letno nastalem bioplinu centralne čistilne naprave 200 MWh. Z uporabo kogeneracijskega sistema (kot primer naj bo Stirlingov motor) bi na leto lahko proizvedli 35 MWh električne in 150 MWh toplotne energije. Po pokritju lastnih potreb bi za oddajo v SDO ostalo dobrih 60 MWh toplotne energije na leto, kar predstavlja približno 0,7 % potreb SDO Kočevje v l. 2014.

106

LEK Kočevje Po teh ocenah potencial ni velik, vendar je potrebno izkoristiti vse endogene vire na območju občine. Občina bo izvedla ekonomsko-tehnično analizo in se na tej osnovi odločila za vlaganja oz. kakšno drugo obliko posodobitve sistema.

8.6. Potencial izkoriščanja komunalnih odpadkov V občini Kočevje obvezno gospodarsko javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki opravlja Javno komunalno podjetje Komunala Kočevje, d. o. o. Opravlja zbiranje in odvoz iz vseh naselij v občinah Kočevje in Kostel. Vse druge odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, zbirajo v Zbirnem centru Mozelj. Zbrane frakcije embalaže oddajajo družbam za ravnanje z embalažo, papir pa prevzemajo pooblaščene družbe. Biološke odpadke predelujejo v kompostarni (poglavje 8.5). Odvoz kosovnih odpadkov poteka po predhodnem naročilu. Preostanek komunalnih odpadkov so do sredine septembra 2013 lahko odlagali na odlagališču Mozelj, za katerega niso več pridobili okoljevarstvenega dovoljenja za odlaganje in je v postopku zapiranja. Odlagališče je obratovalo od leta 1973, nanj so odlagali vse odpadke iz občin Kočevje in Kostel, med drugim tudi odpadke iz industrije (v zadnjih letih elastomeri, pepel iz kotlovnice na lesno biomaso ipd.) in blato iz čistilne naprave v skupni ocenjeni količini 190.000 ton. Za storitev predelave odpadkov pred odlaganjem in odlaganje komunalnih odpadkov so morali poiskati izvajalca, ki odvaža komunalne odpadke z območja občin Kočevje in Kostel ter izvaja ukrepe, vezane na nadaljnje ravnanje s komunalnimi odpadki, skladno z veljavnimi predpisi (odpadke predelajo v trdo gorivo in izvozijo v tujino). Za ločeno zbrane frakcije, kot so les, vzmetnice, azbestne plošče, odpadna plastika, stiropor, nevarni odpadki iz gospodinjstev, mora Komunala Kočevje kriti stroške odvoza ločenih frakcij (Komunala Kočevje, 2014). Med komunalne odpadke, primerne za energetsko izkoriščanje, štejemo frakcije z visoko kurilno vrednostjo iz mehansko-biološke obdelave odpadkov, blato iz čistilne naprave, izrabljene avtomobilske gume, tekstil in kosovne odpadke, odpadni les ter nevarne odpadke. Količina teh odpadkov območju občin Kočevje in Kostel je v letu 2014 znašala 3.138 t. V (zaprtem) odlagališču Mozelj, ki potrebuje sanacijo, je odloženo okoli 190.000 ton odpadkov. Preliminarna ocena pokaže, da bi izbira ustrezne kogeneracijske tehnologije (npr. plazmatsko uplinjanje) na okolju prijazen način transformirala v energijo tako novonastale komunalne odpadke na območju občine Kočevje (in tudi širše), kot postopno sanirala (npr. v 15-20 letih) tudi odlagališče Mozelj. Proizvodnja električne energije je ocenjena na 5.000 MWh na leto, proizvodnja toplotne energije pa 9.000 MWh na leto, kolikor je tudi znašala potreba po toploti SDO Kočevje v l. 2014. Energetski potencial komunalnih odpadkov je nezanemarljiv, poleg tega bi občina Kočevje hkrati z rešitvijo odpadkov dvignila tudi stopnjo energetske samooskrbe. To sta ključna razloga za to, da bo občina skupaj s strokovnjaki izvedla ekonomsko-tehnično analizo in se na tej osnovi odločila, ali obstaja racionalni argumenti za postavitev ustrezne oblike kogeneracije, ki bi za gorivo uporabljala komunalne odpadke.

107

LEK Kočevje

9. ANALIZA MOŽNOSTI UKREPOV UČINKOVITE RABE ENERGIJE

9.1. Ukrepi na stanovanjskih stavbah Večina oskrbe s toplotno energijo v stanovanjskih stavbah v občini Kočevje temelji na individualnem ogrevanju. Individualne kurilne naprave so velikokrat slabo nadzorovane in zastarele, in s tem ekonomsko neučinkovite in neprijazne do okolja. Ker gre za kar precej številčno skupino porabnikov energentov v občini Kočevje je pomembno, da se za to skupino pripravijo ustrezne usmeritve. Občina lahko izvaja vrsto ukrepov (finančno bolj ali manj zahtevnih), s katerimi spodbudi občane k energetskemu varčevanju, zamenjavi fosilnih energentov za obnovljive vire energije oziroma k spremembi njihovih navad. Nekaj osnovnih in cenovno nezahtevnih ukrepov za učinkovito rabo energije navajamo v nadaljevanju. Ukrepi na področju ogrevanja stavb so lahko naslednji:  Zamenjava starih kombiniranih klasičnih kotlov na kurilno olje ali lesno biomaso za novejše, tehnološko boljše kotle. Investicijsko je smiselna zamenjava kotlov, starejših od 15 let, iz vidika obratovalnih stroškov pa takoj. Pri tem je treba upoštevati pravo nazivno moč kotla, saj je večina kotlov v starejših sistemih ogrevanja predimenzionirana. Višina investicije je odvisna od tipa kotla. Prednostno naj bi se vgrajevali kotli z izkoristkom vsaj 92 % do 98 %, določiti je potrebno tudi pogoje v primeru možnosti pridobitve subvencij.  Z višanjem cen nafte na svetovnih trgih, naraščanjem okoljevarstvene zavesti ter uvajanjem novih tehnologij, ki omogočajo čisto izgorevanje, je lesna biomasa zanimiv vir energije tudi za individualne stavbe. Razlogi, ki govorijo temu v prid, so številni: lesna biomasa je obnovljiv vir energije, ne vsebuje pomembnih količin žvepla, je splošno razpoložljiva, omogoča hkratno negovanje gozda, prispeva k uravnoteženosti CO2 bilance, ekološko nenevaren transport poteka na kratkih razdaljah, dodana vrednost pri pripravi goriva pa ostane v domači regiji. Pozornost je potrebno nameniti posledicam povečane emisije trdih delcev PM10.  Za pospešitev izrabe lesne biomase predlagamo proučitev možnosti sofinanciranja manjših sistemov daljinskega ogrevanja v strnjenih primestnih naseljih s sodobnimi tehnologijami izkoriščanja lesne biomase.  Spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (toplotne in električne) v stanovanjih. Stanje je možno precej izboljšati z informiranjem uporabnikov o ukrepih učinkovite rabe energije (npr. učinkih, ki jih ima redno vzdrževanje kurilnih naprav, kamor spada tudi nastavitev gorilnikov pri kotlih).  Regulacija temperature v sistemu ogrevanja v odvisnosti od zunanje temperature ureditev regulacije po posameznih vejah, vgradnja črpalk s frekvenčno regulacijo (primeren ukrep predvsem za večstanovanjske enote), kar zagotavlja možnost časovnega in temperaturnega delovanja vsake ogrevalne veje posebej, reducirani način delovanja ali popolni izklop ogrevanja v določenem obdobju. S tem se lahko obratovanje sistema prilagodi navadam uporabnikom stavbe, vgradnja črpalk s frekvenčno regulacijo pa zniža rabo električne energije. Vračilna doba za izvedbo celotnega sistema je tri do širi leta. V nadaljevanju so našteti ukrepi na področju energetske sanacije stavb, pri katerih je potrebno še posebej biti pozoren na pravilno določitev ekonomske učinkovitosti (tudi vračilne dobe) ukrepov in pravilno opredeliti in utežiti investicijsko vzdrževanje in izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe:  Tesnjenje oken – s tesnjenjem oken lahko v stavbi prihranimo 10-15 % energije za ogrevanje, investicija se povrne v enem do dveh letih.

108

LEK Kočevje  Toplotna izolacija podstrešij – tudi s tem ukrepom je možno prihraniti 10-15 % energije za ogrevanje. Investicija odvisna od obstoječega stanja in potrebnih dodatnih gradbenih del.  Sanacija ovoja stavbe: Če izvajamo sanacijo ovoja stavbe (tla stavba, streha in fasada) in zamenjavo oken samo zaradi znižanja rabe energije, so vračilne dobe nad 15 let. Izračun vračilne dobe je pri teh investicijah vprašljiv zaradi izbire različnih materialov in višje kakovosti, ki niso nujne samo zaradi znižanja rabe energije. Potrebno je upoštevati še dotrajanost posameznih elementov in s tem morebitno nujnost zamenjave. Iz študije 37 večstanovanjskih stavb s skupno površino 54.600 m2 in letno rabo toplote 11.000 MWh lahko navedemo nekaj vračilnih dob, če izvajamo sanacijo zaradi dotrajanosti posameznih elementov in ne samo zaradi energetske učinkovitosti (Vir: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Praznik/PT194.htm):  tla stavbe – enostavna vračilna doba 12-13 let,  streha stavbe – 12-14 let,  fasada – 9-11 let,  okna – 6-7 let. Dobe vračanja so pri manjših stavbah krajše. Nekaj osnovnih in cenovno nezahtevnih ukrepov za učinkovito rabo energije v stanovanjskih stavbah: 1. Ogrevanje  dobra toplotna izolacija stavbe,  natančna regulacija temperature v prostorih,  zamenjava dotrajanih grelnih teles z učinkovitejšimi, sodobnejšimi,  centralna regulacija sistemov v odvisnosti od zunanje temperature,  vgradnja termostatskih ventilov,  vgradnja kotla primernih moči,  primerna razporeditev grelnih teles,  kakovostna okna in vrata,  dodatna zatesnitev oken,  uvajanje obnovljivih virov energije. 2. Prezračevanje  kontrolirano prezračevanje prostorov (kadar je ogrevanje vključeno, naj bodo okna zaprta, tudi stalno priprta okna so neustrezna rešitev); pravilno prezračevanje: za nekaj minut na stežaj odpremo okna in hkrati zapremo ventile na ogrevalnih telesih, nato okna zapremo in ponovno odpremo ventile na ogrevalnih telesih,  redno preverjati tesnjenje oken in vrat in po potrebi zamenjati ali vgraditi tesnila. 3. Električna energija  optimizacija upravljanja z osvetlitvijo prostorov in električnimi aparati,  investicijska ali vzdrževalna zamenjava uporovnih z varčnimi žarnicami,  ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru,

109

LEK Kočevje  zamenjava oz. nabava električnih aparatov najvišjega varčnega razreda (tako med delovanjem, kot v stanju pripravljenosti)  izkoriščanje naravne svetlobe,  pomožni električni grelniki naj bodo v uporabi le v izjemnih primerih.  okna naj bodo redno očiščena, prav tako to velja tudi za svetila,  preveriti, ali je razpored in tip svetil primeren glede na namembnost prostorov, in ali je osvetljenost ustrezna. 4. Voda  kontrola, ali so po uporabi pipe zaprte,  zapiranje pipe takrat, ko vode neposredno ne potrebujemo,  redno izvajanje pregledov vodovodnega omrežja in pravočasna zamenjava izrabljenih tesnil ali pokvarjenih ventilov,  vgradnja varčnih WC-kotličkov, ki imajo dve stopnji splakovanja,  vgradnja števcev v stanovanjskih blokih za posamezna stanovanja,  nakup sodobnih pralnih in pomivalnih strojev,  zbiranje in uporaba deževnice, namesto pitne vode. Pri tem lahko občina za spodbujanje uporablja vrsto instrumentov:  občinska pomoč pri svetovanju občanov glede URE in OVE,  občinska pomoč pri kreditiranju in subvencioniranju URE in OVE,  motiviranje prebivalstva za ukrepe URE (izolacija stavb, varčne žarnice itd.),  energetsko svetovanje za občane ENSVET,  primeri dobre prakse in pilotni projekti in  motiviranje prebivalstva za uvajanje lokalnih OVE (lesna biomasa, toplotne črpalke, sončna energija). Prvi in najpomembnejši ukrep, ki ga mora izvajati občina, je lasten zgled in stalno osveščanje prebivalstva o možnostih za prihranke, o koristih, ki jih lahko imajo zaradi učinkovite rabe energije in uvajanja obnovljivih virov energije. Učinkovit pristop je organizacija raznovrstnih dogodkov na to tematiko, poskrbeti, da se bo tema pojavljala v lokalnih medijih (radio, TV, lokalni časopisi) ipd. Delo z mladimi ima večkratne pozitivne učinke, od njihovega izobraževanja o pomenu energije, okolja in zdravega bivanja, do prenosa informacij in »zagnanosti« za energetsko učinkovitost v družinsko okolje. Organizirano seznanjanje in izobraževanje mladih v osnovni šoli o tem, kako varčevati doma, kako prezračevati prostore, kako delujejo termostatski ventili, … se lahko izvede v obliki naravoslovnih dni, fakultativnih dejavnosti ali krožkov, vključno z izdelovanjem zloženk, ki jih odnesejo pokazat domov. Osveščanje povečuje vključenost in aktivnosti prebivalcev na področju okoljske in energetske problematike. Izkušnje kažejo, da je mogoče s pravilnim ravnanjem osveščenih porabnikov energentov zmanjšati rabo energije v stavbah tudi do 20 %, ne da bi se bivalno ugodje v stavbi zmanjšalo.

110

LEK Kočevje

Ukrepi:  promocija energetskega svetovanja, pomoč občine pri uvajanju in kreditiranju URE in OVE,  osveščanje prebivalstva o možnostih za prihranke in koristih, ki jih imajo zaradi URE in uvajanja OVE  izobraževanje otrok o varčni rabi energije v višjih razredih osnovne šole, ki te informacije multiplicirajo v družinskem okolju

9.2. SDO in večstanovanjske stavbe V občini Kočevje je v SDO vključenih relativno veliko število kotlovnic na ELKO v povečini dotrajanem stanju. Glede na analizo rabe energije in šibke točke skupnih kotlovnic in SDO v nadaljevanju predlagamo na področju zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z energijo in učinkovite rabe energije naslednje ukrepe:  Zamenjava vseh kotlovnic na ELKO z izgradnjo sodobnega kogeneracijskega sistema na lesno biomaso, ki bo napajal vročevod s trajnostno toplotno energijo in pripomogel tudi k stabilnejši oskrbi z električno energijo tudi ob povečani obremenitvi, ki se pričakuje s prihodom novih investitorjev v industrijske cone.  Širitev vročevodnega omrežja predvsem na področja s primerno opremljenimi večstanovanjskimi stavbami za povečanje odjema v stanovanjskem sektorju.  Celovito vzdrževanje vročevodnega omrežja. Če so cevovodi nevzdrževani in imajo slabo toplotno izolacijo, prihaja do nepotrebnih toplotnih izgub in s tem do višjih stroškov ogrevanja, kar odvrača nove potencialne uporabnike. Pri obnovi vročevodnih omrežij je vsaj v prehodni fazi akcijskega načrta ukrepov za znižanje cene toplote SDO potrebno pridobivanje investicijske subvencije in pomoč Občine pri investicijah. Za ekonomsko upravičen sistem daljinskega ogrevanja je najpomembnejša izpolnitev dveh kriterijev. Prvi je dovolj velika gostota odjema, druga pa prisotnost večjih porabnikov, ki povečajo ekonomsko učinkovitost sistema. Celovito so ključni ukrepi, ki se nanašajo na SDO, navedeni v poglavju 7.5. Pri večstanovanjskih stavbah je hidravlično uravnoteženje sistema in vgradnja termostatskih ventilov pomemben ukrep, ki omogoča enakomeren pretok do vseh ogreval v celotnem sistemu. V dvižne vode je potrebno vgraditi regulacijske ventile, ki omogočajo natančno regulacijo (dušenje) pretoka ogrevalnega medija skozi posamezno vejo. Pravilno nastavljeni termostatski ventili pa na podlagi primerjave zaznane ter nastavljene temperature zraka v prostoru spreminjajo pretok ogrevalnega medija skozi ogrevalo in tako ustrezno regulirajo toplotno oddajo. Delujoči termostatski ventili poleg vzdrževanja želene temperature zraka v prostoru omogočajo tudi izkoriščanje notranjih ter zunanjih toplotnih virov ter s tem znižujejo rabo energije za ogrevanje. Znižanje temperature v prostorih predstavlja velik potencial energijskih prihrankov. Investicija v hidravlično uravnoteženje sistema je odvisna od števila vej in dvižnih vodov v sistemu. Vračilna doba za izvedbo celotnega sistema je tri do širi leta.

111

LEK Kočevje

Ukrepi:  dosledno izvajanje Akcijskega načrta ukrepov za znižanje cene toplote SDO Kočevje  komunikacija z upravniki in motiviranje lastnikov stanovanj za priklop na SDO Kočevje večstanovanjskih stavb na območju vročevodnega omrežja  različne oblike motiviranja in vzpodbud občanov k energetski sanaciji večstanovanjskih stavb

9.3. Ukrepi na javnih stavbah Za doseganje učinkovite rabe energije v javnih zgradbah in posledično tudi zmanjšanja stroškov za porabljeno energijo je pomembno, da se predlagani ukrepi za izboljšanje energetskega stanja zgradb tudi dejansko izvajajo. Glavni organizacijski ukrep za izboljšanje energetskega stanja v vseh javnih zgradbah je osveščanje in informiranje zaposlenih, rezidentov in upravljavcev v javnih zgradbah. Pri izbiri predlogov za učinkovito rabo energije v javnih zgradbah je glavni poudarek na smiselnosti izvedbe ukrepov. Mnogi ukrepi sicer lahko zmanjšajo rabo energije, vendar so ekonomsko neupravičeni in manj smiselni, zato tudi niso predlagani (npr. priprava tople sanitarne vode v zgradbah, ki se redko uporabljajo). Pri vrtcih in osnovnih šolah je glavno vodilo zmanjšanje rabe energije ob enakih ali izboljšanih pogojih bivanja, saj se v teh zgradbah opravlja dejavnost, ki zahteva visoko stopnjo bivalnega ugodja in predvsem zanesljivost ogrevanja. V nekaterih šolah je problem z ogrevanjem, predvsem v dneh, ko je ogrevanje nekaj dni v mirovanju (med vikendi in prazniki). Javne stavbe na območju SDO Kočevje, ki še niso priklopljene na SDO, naj v najkrajšem možnem času to storijo. Tiste javne stavbe, ki so izven območja SDO in uporabljajo fosilni energent, naj le-tega zamenjajo z lesno biomaso ali, kjer je to primerneje (npr. gosta poselitev, pomanjkanje prostora za kotlovnico na lesno biomaso), s toplotnimi črpalkami. Potrebno je izvesti energetsko sanacijo tistih javnih stavb, ki še niso bile sanirane (npr. zdravstveni dom, OŠ Ob Rinži, vrtca Čebelica in Kekec, stari del OŠ Stara Cerkev, OŠ Livold, stavbe Krajevnih skupnosti,…). Nabava energentov, predvsem lesne biomase, ki jih uporabljajo javne stavbe, naj Občina centralizira (npr. preko Komunale Kočevje), poenoti in zagotovi iz lokalnih gozdov, kar bo povečalo preglednost in optimiralo stroške. Skupno vzdrževanje javnih stavb naj zagotovijo skupno nabavo filtrov za prezračevalne naprave in skupno servisiranje, da se ne ukvarja vsak javni zavod s tem po svoje. Ukrep bo zmanjšal stroške vzdrževanja zaradi razdrobljenega upravljanja. Potrebno je narediti seznam naprav, tipov filtrov, intervalov servisov in poiskati najboljšo izvedbo preko razpisa ali drugega primernega mehanizma. Skupaj z monitoriranje SDO preko SCADA sistema bo lahko Komunala Kočevje vzpostavila tudi sistem za sprotno spremljanje rabe energije in javno predstavljanje teh podatkov na zaslonih v stavbah in na prostem. Predvsem pri javnih stavbah ima javno obveščanje močan motivacijski faktor za odgovorne, da se močneje angažirajo okoli ukrepov za energetsko sanacijo njihove stavbe.

112

LEK Kočevje

Ukrepi:  dosledno izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost  postopen prehod vseh javnih stavb na SDO Kočevje oz. OVE  centraliziranje oskrbe z energenti in servisiranje opreme javnih stavb  uvedba sprotnega spremljanja in javnega prikazovanja rabe energije v javnih stavbah

9.3.1. Energetsko knjigovodstvo Energetsko knjigovodstvo lahko definiramo kot redno spremljanje in zapisovanje porabe energije in stroškov v zgradbah (javne in privatne zgradbe, stavbe ter tovarne), kjer so podatki razdeljeni na energetske vire in/ali vrste njihove uporabe. Nadalje sta opis in ocena (končne) rabljene energije razdeljena na različna področja rabe (ogrevanje, vroča voda - elektrika, itd.), posamezna prostorska področja (ali druge referenčne parametre) in čas. To je rezultat sistema energetskega knjigovodstva v zvezi z več podobnimi stavbe in vzpostavljeni so lahko zanesljivi sistemi (energetski "benchmarking"). Energetski "benchmarking" pomeni oceno rezultatov s primerjavo različnih indikatorjev porabe energije (dejanske vrednosti; npr. energetski parametri za sobno toploto) v zgradbi s primerljivimi stavbe (povprečne ali najboljše vrednosti), kakor tudi s ciljnimi vrednostmi, kot so izražene v različnih primerih ustrezne literature. Da bi naredili tako, je potrebno imeti podatke iz toliko zgradb, kot jih je možno primerjati in začeti računanje iz standardiziranih indikatorjev in referenčnih parametrov. Energetsko knjigovodstvo torej zbira tehnično in komercialno znanje v zvezi s celotno energetsko učinkovitostjo v zgradbah. Da bi kvalitetno vodili energetski knjigovodski sistem, se morajo energetski "knjigovodje" ukvarjati tudi s tehničnim ozadjem zagotavljanja energije. Pridobiti si morajo določeno znanje o tem, katera materialna gibanja so pomembna (vhodne/izhodne analize), kako in s katerimi sredstvi bo realizirana oskrba z energijo za opazovano zgradbo, kako lahko merimo porabo energije s posameznimi "metri" in veliko več. To pomeni, da bo samo ukvarjanje z energetskim knjigovodstvom pripomoglo k ozaveščenosti osebja za celotne potrebe po energiji in stroške v zvezi s tem. Zaposleni se bodo naučili tudi oceniti, če je potreba visoka, ali če je v mejah povprečja. Naučili se bodo tudi videti stroške v povezavi s porabo. S tem naprednim vpogledom v energetske potrebe in računanje stroškov za energijo bodo zaposleni usposobljeni za odkrivanje napak pri računanju ali določanju tarif in ugotavljanju vzrokov, zakaj so se pojavile. Cilj pravega energetskega knjigovodstva je pomagati lastnikom zgradb dobiti nekaj znanja o energetskem stanju njihovih zgradb. S temi informacijami lahko sami ali v sodelovanju s specialisti določijo možne potenciale za izboljšave. Oceno in realizacijo teh potencialov za izboljšave z vidika okolja kakor tudi finančnega vidika lahko izvede višji koordinacijski organ, ki zbira vse podatke in vodi končni "energetski benchmarking". Prednosti energetskega knjigovodstva:  V večini primerov se zaradi intenzivne in redne vključitve v energetsko problematiko začnejo ljudje bolj zavedati energetskih problemov kot celote, medtem ko se lahko zmanjšanje stroškov doseže brez kakršnihkoli finančnih ukrepov.  S pomočjo dokumentacije o porabi energije postanejo vidne določene slabosti, npr. nepravilne nastavitve, manjše napake, itd. To omogoča ciljno usmerjene akcije in kot posledico zmanjšanje rabe energije kakor tudi vseh stroškov za energijo.

113

LEK Kočevje  Višji prihranki postanejo možni z realizacijo (ekonomskih) varčevalnih potencialov v zgradbah pri nadzoru in dejanskem izboljšanju materialov v zgradbi.  Energetsko knjigovodstvo daje osnovne podatke, s katerimi lahko energetski svetovalci prepoznajo, kateri večji ukrepi so lahko ekonomsko realizirani.  Primerjava energetskih parametrov več podobnih zgradb (energetski benchmarking) omogoča vrednotenje zgradb v lasti.  Po uspešni obnovi energetsko knjigovodstvo tudi omogoča spremljanje in nadzor uspešnosti izvedenih ukrepov.  Poleg tega se lahko zbirajo dragocene izkušnje, ki bodo koristne tudi za prihodnje projekte.  Podatki zbrani s pomočjo energetskega knjigovodstva so osnova za pogajanja o tarifah z npr. javnimi podjetji za oskrbo (električna energija, daljinsko ogrevanje, itd.) ali o projektih pogodbenega financiranja.  Priprava podatkov o energiji in emisijah omogoča spremljanje in nadzor uspešnih ukrepov na področju zaščite okolja.  Ozaveščenost lastnikov za okoljske probleme je dokumentirana in jo lahko verodostojno predstavimo javnosti.  Posebno v javnih zgradbah lahko občina svojim občanom in podjetjem predstavi svoje aktivnosti in uspešnost pri URE. Energetski menedžer na podlagi dogovora z občino ali posameznimi predstavniki javnih zgradb vzpostavi energetsko knjigovodstvo v javnih zgradbah. Energetski menedžer skrbi za vodenje, optimizacijo in izvajanje aktivnosti, ki so opredeljene v prejšnjem odstavku in so odvisne od vrste izbranega sistema energetskega sistema. Naloge energetskega menedžerja:  vodenje in koordinacija aktivnosti, ki izhajajo iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta;  vzpostavitev in vodenje energetskega knjigovodstva za javne zgradbe v občini Kočevje;  spremljanje, analiziranje in primerjanje doseganje učinkovitosti energetskih ukrepov;  pomoč pri izbiri zunanjih izvajalcev za izvedbo določenih aktivnosti iz akcijskega načrta;  nadzor in sodelovanje z zunanjim izvajalcem v imenu občine;  pošiljanje informacij o razpisih in možnostih pridobivanja nepovratnih sredstev iz različnih EU projektov;  vključevanje lokalnih skupnosti v EU projekte in implementacija aktivnosti na območju občine, ki izhajajo iz nepovratnih sredstev;  identifikacija potreb posamezne občine, razvoj ideje v projekt, priprava in prijava projekta na ustrezen nacionalni in evropski razpis;  organizacija in izvedba seminarjev, konferenc, usposabljanj in ostalih informativnih javnih dogodkov v sodelovanju z občino;  priprava izobraževalnih in informativnih medijev v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi;  svetovanje pri zelenih javnih naročilih, itd.

114

LEK Kočevje Občina Kočevje je že uvedla energetsko knjigovodstvo za stavbe v javni lasti na mesečni osnovi in dodelila dela in naloge energetskega menedžerja, ki skrbi za spremljanje in upravljanje energije v javnih stavbah in opremi. Implementacija akcijskega načrta bo učinkovitejša, če bo Občina oz. energetski manager vzpostavil sistem sprotnega spremljanja rabe električne in toplotne energije, ki bo javno dostopen (npr. velik zunanji zaslon z on-line podatki o rabi električne in toplotne energije v javnih stavbah), in s tem motivira vodilne zavodov in javnih služb k večji proaktivnosti na področju učinkovite rabe energije. Sprotno spremljanja rabe električne in toplotne energije se v sodelovanju s Komunalo Kočevje implementira istočasno z uvedbo SCADA sistema za spremljanje SDO Kočevje.

Ukrep:  implementacija sprotnega spremljanja rabe toplotne in električne energije v javnih in drugih stavbahm usklajeno z uvedbo SCADA sistema za spremljanje SDO Kočevje.  motiviranje občanov k učinkoviti rabi energije z lastnim zgledom in z javnim prikazovanjem podatkov.

9.3.2. Razširjeni energetski pregledi stavb Na podlagi preliminarnih energetskih pregledov se ugotovijo preliminarni potenciali za organizacijske in investicijske ukrepe za zmanjšanje rabe in stroškov za energijo. Rezultati preliminarnih energetskih pregledov kažejo na smiselnost izvedbe razširjenih energetskih pregledov, kjer se določijo realni potenciali zmanjšanja rabe in stroškov energije, ki so lahko tudi višji, kot so ocenjeni v preliminarnih energetskih pregledih. Razširjeni energetski pregledi so osnova za izdelavo študije izvedljivosti, ki je namenjena podrobnejši proučitvi izvedljivosti projektov za izkoriščanje obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije s tehnološkega, ekonomskega in okoljevarstvenega vidika. Študija izvedljivosti je podlaga za pripravo investicijske dokumentacije, ki je nujen dokument lokalnih skupnosti pri implementaciji novih projektov in jo opredeljuje tudi zakonodaja z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06). Vrste investicijske dokumentacije:  dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP);  predinvesticijska zasnova (PIZ);  investicijski program (IP); Cilj energetskih pregledov je analizirati vse možne opcije ukrepov OVE in URE ter izbrati med slednjimi najučinkovitejšo oziroma najustreznejšo rešitev. Rešitve predstavljajo izhodišča za izvedbo konkretnih organizacijskih in investicijskih ukrepov, ki jih strokovno podpremo z izdelavo študij izvedljivosti in potrebne investicijske dokumentacije. Na podlagi razširjenih energetskih pregledov je možno določiti realne potenciale za zmanjšanje rabe energije in stroškov za energijo v posameznih javnih zgradbah ter kateri ukrepi prinašajo največje energijske prihranke glede na vložene. Najpomembneje pa je, da energetski pregledi omogočajo izvedbo in financiranje razvojne strategije občine in pripravo projektov na zalogo, kar jasno označuje, da ima občina lastno trajnostno razvojno vizijo, ne pa prilagojeno vsakokratnim razpisnim pogojem za nepovratna sredstva.

9.3.3. Energetske izkaznice javnih stavb Energetska izkaznica je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Investitorji v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja, lastniki in upravitelji javnih stavb, etažni lastniki starejših večstanovanjskih

115

LEK Kočevje objektov ter predvsem vsi lastniki obstoječih objektov, ki so predmet prodaje ali oddaje v najem, morajo biti pozorni na to, da je sedaj možno v celoti izvajati določila Energetskega zakona glede energetskih izkaznic stavbe. Energetska izkaznica stavbe je obvezna pri prodaji stavbe ali njenega posameznega dela in pri oddaji v najem za obdobje enega leta ali več. Večstanovanjski objekt z vsaj štirimi etažnimi enotami, ki je bil zgrajen do leta 1980, mora pridobiti energetsko izkaznico najkasneje do leta 2015. Večstanovanjski objekt z vsaj štirimi etažnimi enotami, ki je bil zgrajen po letu 1980, mora pridobiti energetsko izkaznico najkasneje do leta 2030 (http://energetskaizkaznica.si/).

9.3.4. Izvedba organizacijskih in investicijskih ukrepov za zmanjšanje rabe energije na način pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije Pogodbeno financiranje je finančni model, pri katerem so ukrepi za učinkovito rabo energije financirani s strani tretjega partnerja, poplačani pa iz doseženih ciljnih prihrankov pri stroških za porabljeno energijo. Razlikujemo dve obliki pogodbenega financiranja: pogodbeno financiranje na področju dobave energije oziroma energetskih naprav in pogodbeno financiranje na področju učinkovite rabe energije (URE). V praksi prihaja tudi do kombinacije obeh oblik. Pogodbeno znižanje stroškov za energijo ni samo način financiranja, je pogodbeni model, ki poleg načrtovanja in vgradnje novih naprav zajema tudi financiranje, vodenje in nadzor obratovanja, servisiranje in vzdrževanje, odpravo motenj, pa tudi motiviranje porabnikov energije. Njegova osnova je bolj ali manj obsežna pogodba, ki je za dogovorjeni čas sklenjena med lastnikom stavbe, naročnikom in zasebnim podjetjem za energetske storitve, izvajalcem. Pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo prinaša naročniku številne koristi:  zmanjšanje rabe in stroškov za energijo;  vgradnja sodobnih, zanesljivih in energetsko učinkovitih sistemov brez lastnega vlaganja;  povečanje vrednosti zgradbe zaradi posodobljenih energetskih sistemov; Pogodbenik – izvajalec oziroma investitor opravi investicijska vlaganja in izvede ukrepe za znižanje stroškov za rabo energije. Svoje izdatke dobi poplačane v obliki deležev pri letnih prihrankih pri stroških za energijo. Pogodba vsebuje garancijo naročniku glede ciljnih prihrankov pri stroških za porabljeno energijo. Ključno je, da je dogovor v okviru energetskega pogodbeništva v obojestransko zadovoljstvo in sledi skrbi za javni interes.

Ukrep:  Proučitev možnosti javno-zasebnega partnerstva na področju oskrbe z energijo, vendar le, če je pri tem javni interes na prvem mestu

9.3.5. Organizacija informativnih in izobraževalnih dogodkov za vodstvo, upravljavce, zaposlene in vzdrževalce javnih zgradb Namen organizacije seminarjev, konferenc, naravoslovnih dni za učence in delavnic na temo URE in OVE je:  predstavitev potencialov za URE in možnosti izkoriščanje OVE za lastnike, vodstvo, upravljavce in zaposlene v javnih zgradbah;  predstavitev načinov zmanjšanja rabe energije, stroškov za energijo v javnih zgradbah in posledično tudi emisij CO2;

116

LEK Kočevje  izmenjavo znanja in izkušenj med predstavniki javnih zgradb, potencialnimi investitorji in specializiranimi ponudniki s področja URE in OVE;  spremljanje najnovejših smernic na področju URE in OVE ter njihova implementacija v javnih zgradbah;  svetovanje glede ukrepov URE in izkoriščanja OVE v javnih zgradbah;  predstavitev možnosti odpiranja novih delovnih mest;  predstavitev možnosti pridobivanja nepovratnih sredstev za spodbujanje URE in OVE v javnih zgradbah;  predstavitev možnosti izkoriščanja lokalnih virov za pridobivanje energije,  pridobivanje znanja in motivacija za učinkovito upravljanje s stavbami.

117

LEK Kočevje

10. DOLOČITEV CILJEV ENERGETSKEGA NAČRTOVANJA

10.1. Energetska politika Energetska politika z ukrepi spodbujanja učinkovite rabe energije in uporabe obnovljivih virov energije prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in s tem k zmanjševanju učinkov tople grede ter k zmanjševanju emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida in prahu kurilnih naprav, kot to določajo predpisi s področja varstva okolja in ratificirani mednarodni sporazumi. Z energetsko politiko se na nivoju občine zagotavlja:  zanesljivo in kakovostno oskrbo z energijo,  spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije,  načrtno uporabo različnih primarnih virov energije,  zagotavljanje prednosti učinkoviti rabi energije in izkoriščanju obnovljivih virov energije pred oskrbo iz neobnovljivih virov energije,  ekološko sprejemljivost pri pridobivanju, proizvodnji, transportu in porabi vseh vrst energije.

10.1.1. Cilji Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost 2014- 2020 Cilj Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020 je skladno s 4. členom Direktive 2012/27/EU, ki navaja težnjo doseči 20 % izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2020. Ta cilj je, da raba primarne energije v letu 2020 ne bo presegla 7,125 mio. toe, kar pomeni, da se glede na leto 2012 ne sme povečati za več kot 2 %. Instrumenti za izboljšanje energetske učinkovitosti so predvideni za sektorje: gospodinjstva, javni sektor, industrijo in promet. Večina obstoječih ukrepov je že v izvajanju, saj so bili z njimi do zdaj vmesni cilji doseženi. Nekaj ukrepov pa je novih, in sicer predvsem v javnem sektorju, kjer je treba izpolniti obveznost, da se vsako leto prenovi 3 % površine državnih stavb. Dodatni ukrepi so tudi v gospodarstvu, saj je učinkovita raba energije vse pomembnejši dejavnik izboljševanja konkurenčnosti gospodarstva.

10.1.2. Cilji Podnebno-energetskega paketa Podnebno-energetski paket, ki ga je Evropska komisija sprejela 23. januarja 2008, je predložil načine za dosego zavezujočih ciljev, ki jih je določil Akcijski načrt Energetske politike za Evropo 2007-2009. Izvajanje paketa naj bi zagotovilo:  zmanjšanje toplogrednih emisij za 20 % do leta 2020 glede na leto 1990,  20 % delež obnovljivih virov energije v skupni porabi energije v EU do leta 2020,  20 % večjo energetsko učinkovitost,  10 % delež biogoriv, ki ga mora doseči vsaka država članica v gorivih za transport. Glede na to, da se možnosti za doseganje zastavljenih ciljev razlikujejo med državami članicami, je Evropska komisija predlagala nacionalne akcijske načrte za povečevanje deleža obnovljivih virov energije. Iz predloga energetsko-podnebnega paketa je razvidno, da mora Slovenija do leta 2020 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za okoli 6 % glede na emisije v letu 2005, in sicer tako da:  za 21 % zmanjša emisije iz sektorjev, ki so vključeni v evropsko shemo trgovanja z emisijskimi pravicami (EU ETS sektorji). Ker ti sektorji povzročajo za okoli 40 % vseh

118

LEK Kočevje slovenskih emisij toplogrednih plinov, zahtevani ukrep pomeni 8,4 % zmanjšanje celotnih slovenskih emisij,  lahko za največ 4 % poveča emisije iz sektorjev, ki niso vključeni v evropsko shemo trgovanja z emisijskimi pravicami (ne ETS sektorji), glede na emisije iz teh sektorjev v letu 2005. Ker ti sektorji povzročajo za okoli 60 % vseh slovenskih emisij toplogrednih plinov, taka možnost dopušča povečanje celotnih slovenskih emisij za okoli 2,4 %. V energetsko-podnebnem paketu in EU2020 strategiji se je Slovenija dogovorila z Evropsko komisijo, da bo do leta 2020 povečala odstotek obnovljivih virov energije s 16,2 % v letu 2005 na 25 % do leta 2020 (slika 60) in na 30 % do leta 2030 v končni rabi energije,.

Slika 60: Delež OVE v rabi končne energije-vsi sektorji (Energetska bilanca RS za leto 2012, MzIP) Poleg povečanja deleža OVE je Slovenija znotraj strategije EU2020 opredelila še naslednje cilje:  Izboljšanje URE: 20 % do 2020, 27 % do 2030  Zmanjšanje emisij TGP: 9,5 % do 2020, 18 % do 2030  Zmanjšanje energetske intenzivnosti: 29 % do 2020, 46 % do 2030  Zmanjšanje energetske odvisnosti od uvoza: pod 45% do 2030  Izboljšanje mednarodne energetske integracije Slovenije: . Večja diverzifikacija virov energije, oskrbovalnih poti in dobaviteljev, in . Nadaljnja integracija s sosednjimi energetskimi trgi. Evropska komisija je 22. januarja 2014 predstavila predlog drugega podnebno-energetskega paketa s cilji za konkurenčno, varno in nizkoogljično evropsko gospodarstvo do leta 2030. Stebri novega okvira podnebne in energetske politike EU za leto 2030 temeljijo na dveh zavezujočih ciljih: zmanjšanju emisij toplogrednih plinov (TGP) za 40 % glede na raven iz leta 1990 in povečanju deleža energije iz obnovljivih virov (OVE) v končni rabi energije na ravni celotne EU na vsaj 27 %.

119

LEK Kočevje 10.1.3. Cilji Nacionalnega energetskega programa Nacionalni energetski program (NEP) je dokument, ki usklajuje prihodnja delovanja ustanov, ki se ukvarjajo z oskrbo z energijo ter postavlja cilje in določa mehanizme za prehod od zagotavljanja oskrbe z energenti in električno energijo k zanesljivi, konkurenčni in okolju prijazni oskrbi z energetskimi storitvami. Potrebno je opozoriti, da je v izdelavi Energetski koncept Slovenije in da bodo takoj po njegovem dokončanju relevantni cilji iz novega dokumenta. Navedeni cilji, ki izhajajo iz trenutno obstoječega NEP, v nekaterih primerih niti niso več aktualni in jih navajamo zgolj zato, ker so še vedno zadnji veljavni. Smernice Nacionalnega energetskega programa so združene v tri skupine:  zanesljivost oskrbe z energijo,  konkurenčnost oskrbe z energijo,  varovanje okolja. Ne glede na to, da predlog novega energetskega zakona uvaja nove strateške dokumente, kot so Energetski koncept Slovenije (EKS) in Državni razvojni energetski načrt, ki nadomeščata NEP, bodo smernice, ki so skupne tudi zapisanim v strategiji EU2020, ostale iste.

10.1.4. Vloga lokalnih skupnosti Energetski zakon določa, da morajo izvajalci energetskih dejavnosti in lokalne skupnosti v svojih razvojnih dokumentih načrtovati obseg porabe in obseg ter način oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. Občine so dolžne izvajati programe učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v okviru svojih pristojnosti. Za izvajanje teh programov lahko občine na osnovi izdelanega lokalnega energetskega koncepta pridobijo državne spodbude. Polega navedenega, so samoupravne lokalne skupnosti dolžne usklajevati z nacionalnim energetskim programom tudi svoje prostorske in druge plane razvoja (29. člen Energetskega zakona (EZ-1), Ur.l.RS 17/2014). Določitev ciljev energetskega načrtovanja v samoupravni lokalni skupnosti je orodje za spremljanje uspešnosti izvajanja ukrepov iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta. Cilji samoupravne lokalne skupnosti morajo biti usklajeni s cilji Nacionalnega energetskega programa, Operativnega programa zmanjševanja emisij TGP do leta 2020, Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020, nacionalnih okvirnih ciljev za prihodnjo porabo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije in nacionalnih okvirnih ciljev za prihodnjo porabo električne energije, proizvedene v soproizvodnji toplote ter električne energije z visokim izkoristkom. Cilji, ki si jih postavi samoupravna lokalna skupnost, morajo biti usklajeni z možnostmi učinkovite rabe energije in obnovljivih virov na njenem območju, v skladu z načeli lokalne energetske samooskrbe in decentralizirane proizvodnje energije. Postavljene cilje lahko skupnost doseže samostojno ali v sodelovanju z drugo samoupravno lokalno skupnostjo.

10.1.5. Razvoj občine Kočevje na energetskem področju Občina Kočevje politiko na področju energetike izvaja v okviru svojih pristojnosti v skladu z veljavno zakonodajo in smernicami na področju OVE in URE, ki so bili sprejeti tako na nivoju države kot na nivoju evropske unije in usmerjajo razvoj energetike tudi v lokalnih skupnostih. Lokalni energetski koncept občine Kočevje podrobno opredeljuje stanje, ključne ukrepe in ocene možnosti razvoja na področju URE in OVE, ki so strnjeni v prioritetne cilje oskrbe z energijo v občini:  dolgoročno zanesljivost in zadostnost oskrbe,

120

LEK Kočevje  sprejemljivost energetske oskrbe za zdravje, okolje in prostor,  gospodarsko učinkovitost in cenovno konkurenčnost oskrbe z energijo,  zadržati denar doma in v lokalnem okolju višati dodano vrednost,  povečanje stopnje lokalne energetske samooskrbe,  zagotavljanje trajnostnega razvoja,  čim intenzivnejše izkoriščanje obnovljivih virov energije,  zagotavljanje diverzifikacije virov in zdrave konkurence,  tehnološko učinkovitost in socialno ustreznost,  zmanjševanje emisij škodljivih snovi in toplogrednih plinov

10.2. Aktualni scenarij in strateški cilji razvoja občine Kočevje na področju oskrbe z energijo Občina Kočevje s trajnostno naravnano strategijo razvoja stremi k višanju kakovosti bivanja občanov pri postopnem prehodu v nizkoogljično skupnost. Pomemben ukrep na tej poti je izvedla z ustanovitvijo gospodarske družbe v javni lasti Kočevski les d.o.o., ki v vlogi koordinatorja lokalnih subjektov skrbi za razvoj krožnega gospodarstva na področju občine Kočevje z vsemi pozitivnimi multiplikativnimi učinki na okoljskem, ekonomskem in družbeno- socialnem področju. Pri tem je eden ključnih dejavnikov brez dvoma oskrba stavb v vseh sektorjih s trajnostno energijo iz lokalnih obnovljivih virov.

10.2.1. Mesto Kočevje SDO Kočevje je in se bo še okrepil v vlogi osrednjega sistema za oskrbo s trajnostno energijo gospodinjstev in drugih uporabnikov v urbanem in industrijskem delu občine Kočevje. Ključni strateški cilji na področju oskrbe z energijo mesta Kočevje so:  modernizacija in širitev sistema daljinskega ogrevanja v mestu Kočevje in obrobne industrijske cone, vključno z avtomatizacijo upravljanja in detektiranja napak v realnem času;  proučitev najboljšega načina za povečanje kapacitete toplotnih virov na osnovi endogenih virov občine. Le ta mora zajeti vsaj tehnologije kogeneracije na lesno biomaso in odpadke (komunalne in iz čistilne naprave), ki bo približal oskrbo v mestu Kočevje končnemu cilju – samozadostnosti s toplotno in električno energijo iz lokalnih obnovljivih virov energije;  zasledovanje cenovne konkurenčnosti toplote iz sistema daljinskega ogrevanja v skladu z Akcijskim načrtom ukrepov za znižanje cene toplote SDO Kočevje, opredeljenim v poglavju 7.5, kar bo podlaga in motivacija za večinski priklop gospodinjstev in podjetij na območju vročevoda;  pridobivanje novih odjemalcev toplote v vseh sektorjih s poudarkom na novih industrijskih porabnikih;  na področjih, kjer ni načrtovane širitve vročevoda, fosilne energente postopoma zamenjujejo obnovljivi viri energije – lesna biomasa v modernih kotlih z nizko ali filtrirano emisijo trdih delcev, ali toplotne črpalke;  spodbujanje občanov k rabi toplotnih črpalk in sončnih kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode;  stalno informiranje in motiviranje občanov k učinkoviti rabi energije;

121

LEK Kočevje  spodbujanje občanov k samooskrbi z električno energijo s sončnimi elektrarnami. V času izdelave LEK so aktualne možnosti opredeljene v Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. (UL RS št. 97/15).

10.2.2. Primestna naselja v občini Kočevje Za primestna naselja občine Kočevje so ključni strateški cilji na področju oskrbe z energijo enaki kot za mesto Kočevje, razen v usmeritvah, ki se nanašajo na SDO Kočevje. Možnost za sistemsko oskrbo na področjih z nizko gostoto rabe energije so specifične in zahtevajo analizo potreb in lokalnih virov na vsaki lokaciji posebej. Poleg ukrepov URE je glede na bogatost z gozdom naravno izhodišče uporaba lesne biomase v modernih kotlih z nizko ali filtrirano emisijo trdih delcev. V primestnih naseljih, kjer študija izvedljivosti pokaže ekonomsko upravičenost investicije, je potrebno skrbno proučiti možnosti za izgradnjo mikro- in malih sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso z nadzorovanimi izpusti, kar je aktualno predvsem na gosteje poseljenih primestnih naseljih, kjer je pretežni energent za ogrevanje stavb ELKO. Kjer to ni smiselno, so za trajnostno oskrbo s toploto namesto fosilnih goriv najprimernejši sodobni kotli na lesno biomaso in/ali toplotne črpalke. Uvajanje sistemske oskrbe primestnih naselij otežuje dejstvo, da je izrazito nihanje cen fosilnih goriv veliko uporabnikov motiviralo v zamenjavo kurilnega olja z različnimi oblikami lesne biomase (polena, peleti,…). Na ta način se sicer zvišuje delež OVE v skupni rabi energije, vendar individualni kotli na lesno biomaso povzročajo tudi emisijo trdih delcev, ki je z visoko koncentracijo nevarna zdravju ljudi in splošna težava v Sloveniji., velikokrat pa tudi ne dosegajo izkoristkov večjih, strokovno upravljanih sistemov. Sodobni sistemi za izkoriščanje lesne biomase z visokim izkoristkom, predvsem kogeneracija s procesom uplinjanja lesne biomase, imajo odlično ekonomsko in okoljsko učinkovitost, poleg tega pa zagotavljajo zelene delovna mesta lokalnemu prebivalstvu in povečujejo lokalno energetsko samooskrbo z možnostjo izrabe možnosti krožnega gospodarstva, ki ga v občini Kočevje koordinira Kočevski les d.o.o.. To so argumenti, s katerimi je mogoče prepričljiveje pristopiti k občanom z rešitvami za sistemsko oskrbo z energijo v primestnih naseljih v občini Kočevje.

10.3. Cilji energetskega načrtovanja v občini Kočevje

10.3.1. Podpora občanom in zainteresiranim strankam Svetovanje in usposabljanje občanov Ukrep: organizacija vsaj treh dogodkov na leto (delavnica, šolski naravoslovni dan, stojnica, del večjega dogodka, ipd.), podpora in promocija pisarne EnSvet. Kazalniki:  Število dogodkov in število udeležencev na teh dogodkih  Število svetovanj energetskega svetovalca  Specifična raba energije v stanovanjskem sektorju Finančna podpora občanom pri izvajanju ukrepov URE in OVE Ukrep: Podeljevanje nepovratnih sredstev za URE in OVE na javnih razpisih v višini vsaj 30.000 EUR na leto za namene priprave dokumentacije za energetsko sanacijo stavbe v skladu z sNES kriteriji, motivacija za priklop na SDO, nakup filtrov za individualno kurilno napravo na lesno biomaso ipd. Kazalniki:  Višina podeljene podpore

122

LEK Kočevje  Specifična raba energije in delež OVE v stanovanjskem sektorju

 Emisija CO2 in trdih delcev Osveščanje, informiranje in izobraževanje Ukrep: Sodelovanje v domačih in mednarodnih razpisih, osveščanje, informiranje, izobraževanje občanov in lokalnih akterjev, postavitev mobilne meteorološke postaje v Kočevju, ki meri vse parametre, vključno s koncentracijo trdih delcev. Kazalniki:  Višina pridobljenih/porabljenih sredstev za osveščanje, informiranje in izobraževanje  Število dogodkov in objav  Specifična raba energije v stanovanjskem sektorju

 Emisija CO2 in trdih delcev

10.3.2. Energetsko upravljanje javnih stavb Nadgradnja energetskega monitoringa in centralno/ javno spremljanje javnih stavb Ukrep: Nadgradnja obstoječega sistema energetskega monitoringa v skladu z zakonodajo na področju spremljanja rabe energije v javnih stavbah z on-line sistemom. Kazalnik:  Specifična raba energije v stavbah javnega sektorja

 Emisija CO2 in trdih delcev Izvajanje varčevalnih ukrepov v stavbah v javni lasti Ukrep: Izobraževanja hišnikov in zaposlenih, izvedba termografij, meritev, optimizacije ogrevalnih, hladilnih in prezračevalnih sistemov, ipd. Kazalniki:  Specifična raba energije v stavbah javnega sektorja

 Emisija CO2 in trdih delcev Priprava letnih planov in poročil o aktivnostih na področju URE in OVE Ukrep: Priprava skupnega letnega plana in poročila. Kazalnik:  Raba energije in delež obnovljivih virov energije v stavbah javnega sektorja Centralizacija vzdrževanja in ekonomsko učinkovita izbira dobavitelja energije in energentov, prilagajanje tarifnemu sistemu Ukrep: Stroškovna optimizacija. Kazalnik:  Specifični stroški za energijo v javnih stavbah Energetski pregledi javnih stavb Ukrep: Vsaj dva energetska pregleda javnih stavb, ki le-tega nimajo novejšega od petih let. Predstavlja orodje za racionalno načrtovanje strategije sanacije javnih stavb, priprava projektne dokumentacije na razpise. Kazalnik:  Število energetskih pregledov

123

LEK Kočevje Energetske izkaznice javnih stavb Ukrep: Izdelava energetskih izkaznic za vsaj pet javnih stavb na leto do izpolnitve zakonskih zahtev. Kazalnik:  Število energetskih izkaznic

10.3.3. Energetska sanacija stavb in opreme v javni lasti Nekateri ukrepi so bili izvedeni med letom 2014, iz katerega izhajajo podatki, ki so temelj za LEK, in letom sprejema LEK in jih, skupaj z ocenjenimi učinki navajamo na začetku seznama:  OŠ Zbora odposlancev (Bračičeva)  OŠ Zbora odposlancev  OŠ Ob Rinži (delno-zamenjava energenta)  OŠ Ljubo Šercer  Vrtec Ostržek  Vrtec Mojca Stara Cerkev  Vrtec Narcisa Posodobitev SDO Kočevje – l. 2017-2027 Ukrep: Idejni načrt v skladu z Akcijskim načrtom ukrepov za znižanje cene toplote SDO Kočevje in prihodom novih investitorjev v industrijsko cono, priprava dokumentacije, pridobitev subvencije za investicijo in/ali obratovanje. Kazalniki:  Znižanje povprečne cene toplote SDO Kočevje  Povečanje gostote odjema  Povečanje deleža OVE v bilanci občine  Zmanjšanje emisij Zdravstveni dom – l. 2017-2018 Ukrep: Energetska sanacija. Priprava dokumentacije, pridobitev subvencije za investicijo v dogovoru z državo. Kazalniki:  Zmanjšanje rabe energije  Zmanjšanje stroškov za energijo Osnovna šola Ob Rinži – l. 2017-2020 Ukrep: Energetska in funkcionalna (puščanje in odvod meteorne vode) sanacija ovoja. Dokumentacija je pripravljena, izvedba zaradi visoke investicije po fazah. Kazalniki:  Zmanjšanje rabe energije  Zmanjšanje stroškov za energijo  Zaščita stavbe pred propadanjem in izboljšanje delovnih pogojev v njej

124

LEK Kočevje Vrtca Čebelica in Kekec – l. 2017-2019 Ukrep: Izdelan razširjen energetski pregled in DIIP, celovita sanacija oz. preselitev v nove prostore in porušitev starih objektov, priprava izvedbene dokumentacije, pridobitev subvencije za investicijo, ureditev lastniških odnosov. Kazalniki:  Zmanjšanje rabe energije  Zmanjšanje stroškov za energijo  Izboljšanje bivalnih in delovnih pogojev Javni zavod za šport (FIS) – l. 2017-2018 Ukrep: Izdelan razširjen energetski pregled in DIIP, celovita sanacija, priprava izvedbene dokumentacije, pridobitev subvencije za investicijo. Kazalniki:  Zmanjšanje rabe energije  Zmanjšanje stroškov za energijo  Izboljšanje pogojev za vadbo Energetska obnova ostalih javnih stavb v lasti občine – l. 2019-2027 Ukrep: Energetska obnova ostalih javnih stavb v lasti občine, ki niso eksplicitno navedene (Ljubljanska 6 in 7, Poročna dvorana TZO 8, stari del OŠ Stara Cerkev, OŠ Livold, idr.) v skladu s smernicami iz poglavja 9 za javne stavbe, po prioriteti učinkovite rabe energije, ki izhaja iz tabele 12 in slike 19, v višini 290.000 EUR na leto (delež občine 100 - 60 %, povprečno 80 %). Priprava dokumentacije, izvedba razpisov, pridobitev subvencije za investicijo. Kazalniki:  Zmanjšanje rabe energije  Povečanje deleža OVE v bilanci rabe energije  Zmanjšanje emisij  Zmanjšanje stroškov za energijo  Izboljšanje bivalnih pogojev Vgradnja sprejemnikov sončne energije za ogrevanje sanitarne vode – l. 2017-2027 Ukrep: Postopno vključevanje sprejemnikov sončne energije (predvsem pri novogradnjah) v obsegu, ki bo v letu 2027 znašal skupno 10 % energije, potrebne za ogrevanje sanitarne vode, ki se v l. 2014 zagotavlja z ELKO. Ukrep je smiseln predvsem v stavbah, ki so zasedene tudi poleti, kot so vrtci in zdravstveni dom. Kazalniki:  Povečanje deleža OVE v bilanci občine  Zmanjšanje emisij  Zmanjšanje stroškov za energijo Vgradnja toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode – l. 2017-2027 Ukrep: Postopno vključevanje toplotnih črpalk v obsegu, ki bo v letu 2027 znašal skupno 30 % energije, potrebne za ogrevanje sanitarne vode, ki se v l. 2014 zagotavlja z ELKO. Kazalniki:

125

LEK Kočevje  Povečanje deleža OVE v bilanci občine  Zmanjšanje emisij  Zmanjšanje stroškov za energijo Racionalizacija rabe električne energije v javnih stavbah – l. 2017-2027 Ukrep: Racionalizacija rabe električne energije v javnih stavbah v skladu z smernicami iz poglavja 9 v obsegu, da se bo specifična raba električne energije zmanjšala z 43,9 kWh/m2a na 30 kWh/m2a. Kazalniki:  Zmanjšanje rabe energije  Zmanjšanje emisij  Zmanjšanje stroškov za energijo Razširitev in nadaljevanje posodobitve sistema javne razsvetljave – l. 2017-2020 Ukrep: Postavitev javne razsvetljave v vseh krajevnih skupnostih (cca. 300 cestnih svetilk) in nadaljevanje posodobitve sistema javne razsvetljave z zamenjavo preostalih svetilk z energijsko učinkovitejšimi (LED, visokotlačne natrijeve sijalke) do leta 2020, da bo se specifična raba električne energije za javno razsvetljavo zmanjšala na 44 kWh na občana. Kazalniki:  Zmanjšanje specifične rabe električne energije za javno razsvetljavo  Odstotek krajevnih skupnosti v občini z javno razsvetljavo  Zmanjšanje emisij  Zmanjšanje stroškov za energijo

10.3.4. Stanovanjski sektor Zamenjava ELKO s priklopom na SDO Kočevje – l. 2017-2022 Ukrep: Svetovanje, finančna podpora, informiranje in osveščanje stanovalcev pri zamenjavi energenta. Kazalniki:  Ekvivalent energije zamenjanega energenta  Povečanje deleža OVE pri oskrbi stanovanj s toplotno energijo  Zmanjšanje emisij Zamenjava ELKO s sodobnimi kotli na lesno biomaso in toplotnimi črpalkami za ogrevanje v individualnih hišah - 2017-2027 Ukrep: Svetovanje, finančna podpora, informiranje in osveščanje stanovalcev pri zamenjavi energenta – cilj je zamenjava 40 % ELKO do l. 2027 v stanovanjskem sektorju. Kazalniki:  Vzpodbude občanom za nakup filtra trdih delcev pri individualnih kotlih na lesno biomaso  Informiranje in število vzpodbud iz Eko sklada za nakup toplotnih črpalk  Ekvivalent energije zamenjanega energenta  Zmanjšanje emisij  Povečanje deleža OVE v stanovanjskem sektorju

126

LEK Kočevje Energetska prenova stanovanjskih stavb - 1,8 % na leto - po kriterijih skoraj nič- energijske hiše Ukrep: Svetovanje, finančna podpora, informiranje, osveščanje pri pospeševanju sanacije stanovanjskega stavbnega fonda v občini. Kazalniki:  Raba energije,  Emisija TGP,  Delež OVE v rabi primarne energije,  Mobilizacija zasebnih sredstev.

10.3.5. Transportni sektor Izdelava strategija razvoja prometa – 2014-2027 Ukrep: Izdelava izvedbene strategije za ureditev prometa glede na podana izhodišča. Kazalniki:  Zmanjšanje emisij in rabe energije v prometnem sektorju  Povečanje varnosti

10.3.6. Obnovljivi viri energije Intenzivnejše izkoriščanja lesne biomase – 2017-2027 Ukrep: Študija potencialov OVE, predvsem lesne biomase in zbirnih centrov na območju občine Kočevje v okviru Kočevskega lesa d.o.o., daljinski sistemi ogrevanja s kogeneracijo v primestnih naseljih in obrobnih mestnih območjih v skladu s smernicami iz poglavja 8.4. Motivacija, pobuda zasebnikom, sredstva iz razpisov. Kazalnik:  Izvedba študije izvedljivosti in idejnega načrta z ekonomsko analizo variant/tehnologij in izbiro optimalne zasnove na izbranih lokacijah.

10.3.7. Ureditev in izkoriščanja odpadkov – 2017-2027 Ukrep: Ureditev problematike odpadkov (komunalnih, odlagališče Mozelj, centralna čistilna naprava) in proučitev možnosti za njihovo energetsko izkoriščanje v okviru SDO Kočevje. Študija potencialov in izvedljivosti. Iskanje sofinanciranja investicije in/ali obratovanja. Kazalnik:  Izvedba študije izvedljivosti in idejnega načrta z ekonomsko analizo variant/tehnologij in potencialnih virov odpadkov v občini Kočevje.

127

LEK Kočevje

11. ANALIZA UKREPOV

V tabeli 51 so podani ukrepi, ki bodo prispevali k večji zanesljivosti oskrbe z energijo, učinkoviti rabi energije in višjemu deležu obnovljivih virov energije v občini Kočevje. Analiza ukrepov temelji na analizi obstoječe rabe in oskrbe z energijo, analizi možnosti URE in potencialov OVE, analizi šibkih točk tako, da dosega opredeljene cilje, ki jih občina Kočevje želi doseči do leta 2027. Tabela 51: Akcijski načrt Okoljski kazalniki Ekonomsko/socialni kazalniki 2Ocena možnega Zmanjšana raba Zmanjšanje prihranka 1Vračilna doba Št. Ukrep Vloga Občine energije emisije CO 2 občinskega [let]

proračuna Podpora občanom in zainteresiranim strankam Organizacija dogodkov, nadaljnja Svetovanje in usposabljanje 150MWh/a 1 podpora energetski svetovalni 40 t /a - - občanov OVE: 80 MWh/a CO2 pisarni. Finančna podpora občanom Podeljevanje nepovratnih sredstev 250 MWh/a 2 pri izvajanju ukrepov URE in 100 t /a - - za URE in OVE na javnih razpisih. OVE: 150 MWh/a CO2 OVE Sodelovanje v domačih in Osveščanje, informiranje in mednarodnih razpisih, osveščanje, 220 MWh/a 3 50 t /a - - izobraževanje informiranje, izobraževanje OVE: 140 MWh/a CO2 občanov in lokalnih akterjev. Energetsko upravljanje javnih stavb Nadgradnja energetskega Posodobitev obstoječega sistema 200 MWh/a 4 monitoringa in centralno/ 15 t /a Posredni - energetskega monitoringa OVE: 50 MWh/a CO2 javno spremljanje javnih stavb Izvajanje varčevalnih ukrepov Izobraževanja, meritve, 5 Posredni Posredni Posredni v stavbah v javni lasti optimizacija Priprava letnih planov in Priprava skupnega letnega plana 6 poročil o aktivnostih na Posredni Posredni Posredni - in poročila področju URE in OVE Centralizacija vzdrževanja in 7 ekonomsko učinkovita izbira Optimiranje stroškov - - 5 %/a ali - dobavitelja energije in 15.000 EUR/a

128

LEK Kočevje Okoljski kazalniki Ekonomsko/socialni kazalniki 2Ocena možnega Zmanjšana raba Zmanjšanje prihranka 1Vračilna doba Št. Ukrep Vloga Občine energije emisije CO 2 občinskega [let]

proračuna energentov, prilagajanje tarifnemu sistemu Priprava akcijskega načrta za 8 Koordinacija Posredni Posredni Posredni - trajnostno energijo SEAP Energetski pregledi javnih 9 Koordinacija Posredni Posredni Posredni - stavb Energetske izkaznice javnih 10 Koordinacija Posredni Posredni Posredni - stavb Energetska sanacija stavb in opreme v javni lasti Sanacija OŠ Zbora Zagotovitev sredstev (država) in 10 – 15 11 300 MWh/a 7.000 EUR/a odposlancev lastnega deleža (>20) Sanacija OŠ Zbora Zagotovitev sredstev (država) in 10 – 15 12 140 MWh/a 20 tCO2/a 5.000 EUR/a odposlancev Bračičeva lastnega deleža (>20) Osnovna šola Ob Rinži – Zagotovitev sredstev (razpisi) in 13 OVE: 400 MWh/a 120 tCO2/a 10.000 EUR/a <7 zamenjava energenta lastnega deleža Zagotovitev sredstev (razpisi) in 90 MWh/a 10 – 15 14 Sanacija OŠ Ljubo Šercer 30 tCO2/a 3.000 EUR/a lastnega deleža OVE: 80 MWh/a (>20) Zagotovitev sredstev (razpisi) in 250 MWh/a 10 – 15 15 Sanacija vrtca Ostržek 80 tCO2/a 6.000 EUR/a lastnega deleža OVE: 120 MWh/a (>20) Zagotovitev sredstev (razpisi) in 40 MWh/a 10 – 15 16 Sanacija vrtca Mojca 18 tCO2/a 2.000 EUR/a lastnega deleža OVE: 44 MWh/a (>20) Zagotovitev sredstev (razpisi) in 25 MWh/a 10 – 15 17 Sanacija vrtca Narcisa 10 tCO2/a 1.000 EUR/a lastnega deleža OVE: 40 MWh/a (>20) Zagotovitev sredstev (razpisi) in 10 – 15 18 Sanacija zdravstvenega doma 80 MWh/a 2 tCO2/a 4.000 EUR/a lastnega deleža (>20) Osnovna šola Ob Rinži – Zagotovitev sredstev (razpisi) in 10 – 15 19 300 MWh/a 6 tCO2/a 4.000 EUR/a celovita sanacija lastnega deleža (>20) Sanacija vrtcev Čebelica in Zagotovitev sredstev (razpisi) in 20 40 MWh/a Kekec lastnega deleža

129

LEK Kočevje Okoljski kazalniki Ekonomsko/socialni kazalniki 2Ocena možnega Zmanjšana raba Zmanjšanje prihranka 1Vračilna doba Št. Ukrep Vloga Občine energije emisije CO 2 občinskega [let]

proračuna Sanacija javnega zavoda za Zagotovitev sredstev (razpisi) in 10 – 15 21 70 MWh/a 4.000 EUR/a šport (FIS) lastnega deleža (>20) Energetska prenova ostalih Priprava dokumentacije, 10 – 15 22 javnih stavb v lasti občine– 3 pridobitev subvencije za 1.500 MWh/a 180 tCO2/a 30.000 EUR/a (>20) %/a po kriterijih sNES investicijo, izvedba investicije Vgradnja sprejemnikov Zagotovitev sredstev (razpisi) in 23 sončne energije za ogrevanje OVE: 125 MWh/a 33 t /a 6.000 EUR/a <10 lastnega deleža CO2 sanitarne vode (vrtci, ZD,…) Vgradnja toplotnih črpalk za Zagotovitev sredstev (razpisi) in 24 OVE: 370 MWh/a 130 tCO2/a 10.000 EUR/a <5 ogrevanje sanitarne vode lastnega deleža Racionalizacija rabe Organizacijski ukrepi, zagotovitev 25 električne energije v javnih sredstev (razpisi) in lastnega 600 MWh/a 320 tCO2/a 25.000 EUR/a - stavbah deleža Razširitev in nadaljevanje Nadzor javno-zasebnega 26 posodobitve sistema javne 700 MWh/a 370 tCO2/a 28.000 EUR/a <10 partnerstva razsvetljave Stanovanjski sektor Zamenjava ELKO s priklopom Svetovanje, finančna podpora, OVE: 2.250 27 na SDO v individualnih hišah 600 t /a <3 informiranje, osveščanje MWh/a CO2 (20 %) Zamenjava ELKO s kotli na Svetovanje, finančna podpora, OVE: 2.250 28 lesno biomaso za ogrevanje v 600 t /a 3-6 informiranje, osveščanje MWh/a CO2 gospodinjstvih (20 %) Zamenjava ELKO s toplotnimi Svetovanje, finančna podpora, 29 črpalkami za ogrevanje v OVE: 1.500 MWh 200 t /a 3-6 informiranje, osveščanje CO2 gospodinjstvih (20 %) Energetska prenova 17.800 MWh/a Svetovanje, finančna podpora, 10 – 15 30 stanovanjskih stavb 1,8%/a OVE: 6.100 2.200 t /a informiranje, osveščanje CO2 (>20) po sNES kriterijih MWh/a

130

LEK Kočevje Okoljski kazalniki Ekonomsko/socialni kazalniki 2Ocena možnega Zmanjšana raba Zmanjšanje prihranka 1Vračilna doba Št. Ukrep Vloga Občine energije emisije CO 2 občinskega [let]

proračuna Oskrba z energijo Posodobitev SDO Kočevje v V perspektivi skladu z Akcijskim načrtom 5.000 MWh/a 31 Koordinacija, podpora upravniku 111 t /a prihodki v - ukrepov za znižanje cene OVE: 420 MWh/a CO2 proračun toplote SDO Kočevje Transportni sektor Izdelava strategija razvoja Koordinacija, motivacija, študija, 32 Posredni Posredni Posredni - prometa izvedba, sredstva iz razpisov Obnovljivi viri energije– izkoriščanje lokalnih potencialov Zagotovitev sredstev za izvedbo Ukrepi za intenzivno predinvesticijske študije za 33 energetsko izkoriščanja lesne Posredni Posredni Posredni - primestno(a) naselje(a), biomase koordinacija Zagotovitev sredstev za izvedbo Ukrepi za ureditev in Prepolovitev predinvesticijske študije, ureditev OVE: 8.000 34 energetsko izkoriščanje 4.240 t /a stroškov za <12 problematike odpadkov, MWh/a CO2 odpadkov in implementacija odpadke koordinacija projekta Informiranje in vzpodbujanje občanov k investicijam v sončne elektrarne v 2.300 MWh/a Samooskrba gospodinjstev z 35 skladu z Uredbo o samooskrbi z OVE: 2.300 1.220 t /a - <15 električno energijo CO2 električno energijo iz obnovljivih virov MWh/a energije (UL RS št. 97/15) 1Vračilna doba sanacije ovoja stavbe (tla stavbe, streha in fasada z okni) izključno zaradi znižanja rabe energije je običajno daljša kot 15 let, lahko tudi več kot 30 let. Pri starejših stavbah je potrebno upoštevati dotrajanost posameznih elementov in energetsko sanacijo smiselno umestiti znotraj investicijskega vzdrževanja, ki zajema tudi zaradi izbiro boljših materialov in elemente višje kakovosti, ki niso nujni zgolj za znižanja rabe energije, ampak omogočajo višjo kakovost bivanja v stavbi. Z upoštevanjem stroškov investicijskega vzdrževanja se vračilna doba sanacije ovoja večje stavbe zniža na 6 do 14 let, odvisno od elementa ovoja stavbe, pri manjših stavbah pa so lahko še krajše. Vračilna doba celovite sanacije (vir ogrevanja, ovoj, upravljanje) je krajša od parcialnih ukrepov, ki kot taki običajno ne dosegajo pozitivnih učinkov v takšni meri, kot bi jih skupaj z drugimi pri celoviti sanaciji. V oklepaju je podana tudi ocena enostavne vračilne dobe brez upoštevanja investicijskega vzdrževanja. 2Izkustvena ocena.

131

LEK Kočevje

12. AKCIJSKI PLAN

V akcijskem načrtu so navedeni aktivnosti za trajnostno rabo energije v občini Kočevje z uravnoteženo uporabo ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije z upoštevanjem primerjalnih prednosti in razvojnih prioritet občine. Gre za okvirni načrt, ki se ga v postopku vsakoletnega sprejemanja proračuna uporabi glede na finančne in druge pogoje občine v posameznem letu, glede na možnosti za pridobivanje zunanjih virov ipd., z namenom, da se doseže optimalne rezultate.

Podpora občanom in zainteresiranim strankam

1 Svetovanje in usposabljanje občanov Nosilec: EnSvet, Občina Odgovorni: Energetski svetovalec Rok izvedbe: 2015-2027 Pričakovani dosežki: Nadaljnja podpora energetski svetovalni pisarni. Ocena zmanjšanja rabe energije: 150 MWh/a, prehod na OVE: 80 MWh/a, zmanjšanje emisije CO2 : 40 tCO2/a, multiplikativni učinki na druge ukrepe URE in OVE v stanovanjskem sektorju. Celotna vrednost projekta: Stroški projekta EnSvet Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: Prostori svetovalne pisarne Ostali viri financiranja: MZIP, Eko sklad Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Zmanjšana raba energije, manjše emisije, večja raba OVE, število svetovanih občanov

2 Finančna podpora občanom pri izvajanju ukrepov URE in OVE Nosilec: Občina Odgovorni: Občinska uprava Rok izvedbe: 2017-2027 Pričakovani dosežki: Podeljevanje nepovratnih sredstev za URE in OVE na javnih razpisih, mobilizacija zasebnih sredstev, občina je aktivni promotor OVE in URE. Ocena zmanjšanja rabe energije: 250 MWh/a, prehod na OVE: 150 MWh/a, zmanjšanje emisije CO2 : 100 tCO2/a, multiplikativni učinki na druge ukrepe URE in OVE v stanovanjskem sektorju. Celotna vrednost projekta: 30.000 EUR/a Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: 30.000 EUR/a Drugi viri financiranja:- Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Zmanjšana raba energije, manjše emisije, večja raba OVE, večja priklopna moč SDO, višina razpisanih sredstev.

132

LEK Kočevje

3 Osveščanje, informiranje in izobraževanje Nosilec: Občina, EnSvet Odgovorni: Občinska uprava, energetski manager, energetski svetovalec Rok izvedbe: 2015-2027 Pričakovani dosežki: Sodelovanje v domačih in mednarodnih razpisih, osveščanje, informiranje, izobraževanje občanov in lokalnih akterjev. Ocena zmanjšanja rabe energije: 220 MWh/a, prehod na OVE: 140 MWh/a, zmanjšanje emisije CO2: 50 tCO2/a, multiplikativni učinki na druge ukrepe URE in OVE v stanovanjskem sektorju. Celotna vrednost projekta: 1.000 EUR/a Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: 1.000 EUR/a Drugi viri financiranja: razpisi za promocijo OVE in URE – mednarodni projekti, Borzen Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Zmanjšana raba energije, višina pridobljenih sredstev, število izobraževalnih/promocijskih dogodkov in objav.

Energetsko upravljanje javnih stavb

4 Nadgradnja energetskega monitoringa in centralno/javno spremljanje javnih stavb Nosilec: Komunala Kočevje, energetski manager Odgovorni: Občinska uprava, Komunala Kočevje, energetski manager Rok izvedbe: 2017-2019 Pričakovani dosežki: Nadgradnja obstoječega sistema energetskega monitoringa v skladu z zakonodajo na področju spremljanja rabe energije v javnih stavbah z on-line sistemom. Ocena zmanjšanja (v l. 2027) rabe energije: 200 MWh/a, prehod na OVE: 50 MWh/a, zmanjšanje emisije CO2: 15 tCO2/a. Celotna vrednost projekta: 20.000 EUR Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: financira Komunala Kočevje v sklopu modernizacije SDO Drugi viri financiranja: razpisi, mednarodni projekti Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Število javnih (in drugih) stavb s centralnim spremljanjem rabe energije, zmanjšanje rabe energije in emisij.

133

LEK Kočevje

5 Izvajanje varčevalnih ukrepov v stavbah v javni lasti Nosilec: Energetski manager Odgovorni: Občinska uprava, energetski manager Rok izvedbe: 2017-2027 Pričakovani dosežki: Izobraževanja hišnikov in zaposlenih, izvedba termografij, meritev, optimizacije ogrevalnih, hladilnih in prezračevalnih sistemov, … Prihranki v povezavi z ukrepi 1 - 4. Celotna vrednost projekta: - Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: - (vključeno v redne aktivnosti energetskega managerja) Drugi viri financiranja: razpisi, mednarodni projekti Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Specifična raba energije v

stavbah javnega sektorja, emisija CO2 in trdih delcev.

6 Priprava letnih planov in poročil o aktivnostih na področju URE in OVE Nosilec: Občina Odgovorni: Občinska uprava, energetski manager, javna podjetja Rok izvedbe: 2017-2027 Pričakovani dosežki: Priprava skupnega letnega plana in poročila Celotna vrednost projekta: - (vključeno v redne aktivnosti zaposlenih) Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: - Drugi viri financiranja: - Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Obravnava dokumentov na občinskem svetu in pristojnem ministrstvu.

7 Centralizacija vzdrževanja in ekonomsko učinkovita izbira dobavitelja energije in energentov, prilagajanje tarifnemu sistemu Nosilec: Komunala Kočevje, energetski manager Odgovorni: Komunala Kočevje, občinska uprava, energetski manager Rok izvedbe: 2018 Pričakovani dosežki: Stroškovna optimizacija, ocena prihrankov 5 %/a ali 15.000 EUR/a Celotna vrednost projekta: - (vključeno v redne aktivnosti zaposlenih) Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: - Drugi viri financiranja: - Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Zmanjšanje stroškov za energente/energijo/vzdrževanje v občinskem proračunu.

134

LEK Kočevje

8 Priprava akcijskega načrta za trajnostno energijo SEAP Nosilec: Občina, zunanji izvajalec Odgovorni: Občinska uprava Rok izvedbe: 2017 Pričakovani dosežki: Strategija, koordinacija, izpolnitev zahtev članstva v Konvenciji županov Celotna vrednost projekta: 4.000 EUR Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: 4.000 EUR Drugi viri financiranja: - Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Obravnavanje dokumenta na občinskem svetu in potrditev v Konvenciji županov.

9 Energetski pregledi javnih stavb Nosilec: Občina, zunanji izvajalec Odgovorni: Občinska uprava Rok izvedbe: 2017-2027 Pričakovani dosežki: Vsaj dva energetska pregleda javnih stavb, ki le-tega nimajo novejšega od petih let. Predstavlja orodje za racionalno načrtovanje strategije sanacije javnih stavb, priprava projektne dokumentacije na razpise. Strategija, koordinacija ukrepov, dokumentacija za razpise Celotna vrednost projekta: 6.000 EUR/a Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: 6.000 EUR/a Drugi viri financiranja: Razpisi Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Število energetskih pregledov.

10 Energetske izkaznice javnih stavb Nosilec: Občina, energetski manager, zunanji izvajalec Odgovorni: Občinska uprava Rok izvedbe: 2017-2027 Pričakovani dosežki: Izpolnitev zakonskih obveznosti, koordinacija ukrepov Celotna vrednost projekta: 2.000 EUR/a Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: 2.000 EUR/a Drugi viri financiranja: - Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Število energetskih izkaznic.

135

LEK Kočevje Energetska sanacija stavb in opreme v javni lasti

11 Sanacija OŠ Zbora odposlancev Nosilec: Občina Odgovorni: Občinska uprava Rok izvedbe: 2013-2014 Pričakovani dosežki: Celovita sanacija. Zmanjšana raba energije: 300 MWh/a. Celotna vrednost projekta: 900.000 EUR Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: 25 % Drugi viri financiranja: Sofinanciranje države - ESSR Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Zmanjšana raba energije, prihranek občinskega proračuna za energijo/energente.

12 Sanacija OŠ Zbora odposlancev Bračičeva Nosilec: Občina Odgovorni: Občinska uprava Rok izvedbe: 2013-2014 Pričakovani dosežki: Celovita sanacija. Zmanjšana raba energije: 140 MWh/a, zmanjšanje emisije CO2 : 20 tCO2/a Celotna vrednost projekta: 400.000 EUR Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: 25 % Drugi viri financiranja: Sofinanciranje države - ESSR Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Zmanjšana raba energije, prihranek občinskega proračuna za energijo/energente.

13 Sanacija OŠ Ob Rinži Nosilec: Občina Odgovorni: Občinska uprava Rok izvedbe: 2014-2015 Pričakovani dosežki: Zamenjava energenta UNP-> lesni sekanci. Prehod na OVE: 400 MWh/a,, zmanjšanje emisije CO2 : 120 tCO2/a Celotna vrednost projekta: 150.000 EUR Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost:100 % Drugi viri financiranja: Sofinanciranje države - ESSR Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Prihranek občinskega proračuna za energijo/energente, povečanje deleža OVE.

136

LEK Kočevje

14 Sanacija OŠ Ljubo Šercer Nosilec: Občina Odgovorni: Občinska uprava Rok izvedbe: 2013-2014 Pričakovani dosežki: Celovita sanacija. Zmanjšana raba energije: 90 MWh/a, prehod na OVE: 80 MWh/a,, zmanjšanje emisije CO2 : 30 tCO2/a Celotna vrednost projekta: 300.000 EUR Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: 25 % Drugi viri financiranja: Sofinanciranje države - ESSR Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Zmanjšana raba energije, prihranek občinskega proračuna za energijo/energente, povečanje deleža OVE.

15 Sanacija vrtca Ostržek Nosilec: Občina Odgovorni: Občinska uprava Rok izvedbe: 2014-2015 Pričakovani dosežki: Celovita sanacija. Zmanjšana raba energije: 250 MWh/a, prehod na OVE: 120 MWh/a,, zmanjšanje emisije CO2 : 80 tCO2/a Celotna vrednost projekta: 800.000 EUR Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: 25 % Drugi viri financiranja: Sofinanciranje države - ESSR Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Zmanjšana raba energije, prihranek občinskega proračuna za energijo/energente, povečanje deleža OVE.

16 Sanacija vrtca Mojca Nosilec: Občina Odgovorni: Občinska uprava Rok izvedbe: 2014-2015 Pričakovani dosežki: Delna sanacija. Zmanjšana raba energije: 40 MWh/a, prehod na OVE: 44 MWh/a,, zmanjšanje emisije CO2 : 18 tCO2/a Celotna vrednost projekta: 120.000 EUR Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: 25 % Drugi viri financiranja: Sofinanciranje države - ESSR Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Zmanjšana raba energije, prihranek občinskega proračuna za energijo/energente, povečanje deleža OVE.

137

LEK Kočevje

17 Sanacija vrtca Narcisa Nosilec: Občina Odgovorni: Občinska uprava Rok izvedbe: 2014-2015 Pričakovani dosežki: Delna sanacija. Zmanjšana raba energije: 25 MWh/a, prehod na OVE: 40 MWh/a, zmanjšanje emisije CO2 : 10 tCO2/a Celotna vrednost projekta: 90.000 EUR Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: 25 % Drugi viri financiranja: Sofinanciranje države - ESSR Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Zmanjšana raba energije, prihranek občinskega proračuna za energijo/energente, povečanje deleža OVE.

18 Sanacija zdravstvenega doma Nosilec: Občina, zunanji izvajalec Odgovorni: Občinska uprava Rok izvedbe: 2017-2018 Pričakovani dosežki: Sanacija po projektu. Priprava dokumentacije, pridobitev subvencije za investicijo v dogovoru z državo, izvedba. Zmanjšana raba energije: 80 MWh/a, zmanjšanje emisije CO2 : 2 tCO2/a Celotna vrednost projekta: 300.000 EUR Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: 50 % Drugi viri financiranja: Sofinanciranje države Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Zmanjšana raba energije, prihranek občinskega proračuna za energijo/energente.

19 Osnovna šola Ob Rinži – celovita sanacija Nosilec: Občina Odgovorni: Občinska uprava Rok izvedbe: 2017-2020 Pričakovani dosežki: Sanacija ovoja (energetska in zaščita pred meteorno vodo). Dokumentacija je pripravljena, izvedba, zaradi visoke investicije sanacija po fazah. Zmanjšana raba energije: 300 MWh/a, zmanjšanje emisije CO2 : 6 tCO2/a Celotna vrednost projekta: 1.450.000 EUR Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: 80 % Drugi viri financiranja: Razpisi za nepovratna sredstva (pogojno) Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Zmanjšanje rabe energije, zmanjšanje stroškov za energijo, zaščita stavbe pred propadanjem in izboljšanje delovnih pogojev v njej

138

LEK Kočevje

20 Sanacija vrtcev Čebelica in Kekec Nosilec: Občina Odgovorni: Občinska uprava Rok izvedbe: 2017-2019 Pričakovani dosežki: Celovita sanacija oz. preselitev v nove prostore in porušitev starih objektov. Izdelan razširjen energetski pregled in DIIP, celovita sanacija, priprava izvedbene dokumentacije, pridobitev subvencije za investicijo, ureditev lastniških odnosov. Zmanjšana raba energije: 40 MWh/a. Celotna vrednost projekta: ocena 460.000 EUR Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: 80 % Drugi viri financiranja: Razpisi za nepovratna sredstva Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Zmanjšanje rabe energije.

zmanjšanje stroškov za energijo, izboljšanje bivalnih pogojev

21 Sanacija javnega zavoda za šport (FIS) Nosilec: Občina Odgovorni: Občinska uprava Rok izvedbe: 2017-2018 Pričakovani dosežki: Izdelan razširjen energetski pregled in DIIP, celovita sanacija, priprava izvedbene dokumentacije, pridobitev subvencije za investicijo. Zmanjšana raba energije: 70 MWh/a. Celotna vrednost projekta: ocena 470.000 EUR Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: 80 % Drugi viri financiranja: Razpisi za nepovratna sredstva Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Zmanjšana raba energije, prihranek občinskega proračuna za energijo/energente, zmanjšanje emisij, izboljšanje pogojev za vadbo

139

LEK Kočevje

22 Energetska obnova ostalih javnih stavb v lasti občine – 3 %/a po kriterijih sNES Nosilec: Občina Odgovorni: Občinska uprava Rok izvedbe: 2019-2027 Pričakovani dosežki: Energetska obnova ostalih javnih stavb v lasti občine v skladu s smernicami iz poglavja 9 za javne stavbe, ki niso eksplicitno navedene v akcijskem načrtu LEK, po prioriteti učinkovite rabe energije, ki izhaja iz tabele 12 in slike 19, in v skladu s kriteriji in izhodišči Dolgoročne energetske bilance Slovenije do leta 2030, strokovnimi podlagami za določanje nacionalnih energetskih ciljev, poglavje 7.1.1., in aktualnim scenarijem in strateškimi cilji razvoja občine Kočevje na področju oskrbe z energijo, poglavje 10.7. Zmanjšana raba energije: 1.500 MWh/a, prehod na OVE: 130 MWh/a, zmanjšanje emisije CO2 : 180 tCO2/a, (vse postopno do l. 2027, glede na l. 2014) Celotna vrednost projekta: povprečno 290.000 EUR/a Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: 80 % Drugi viri financiranja: Razpisi za nepovratna sredstva, energetsko pogodbeništvo Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Zmanjšanje rabe energije, zmanjšanje emisij, zmanjšanje stroškov za energijo, izboljšanje bivalnih pogojev.

23 Vgradnja sprejemnikov sončne energije za ogrevanje sanitarne vode Nosilec: Občina Odgovorni: Občinska uprava Rok izvedbe: 2017-2027 Pričakovani dosežki: Pri vgradnji sprejemnikov sončne energije je predvideno postopno vključevanje (predvsem pri novogradnjah) v obsegu, ki bo v letu 2027 znašal skupno 10 % energije, potrebne za ogrevanje sanitarne vode. Ukrep je smiseln predvsem v stavbah, ki so zasedene tudi poleti, kot so vrtci in zdravstveni dom. Prehod na OVE: 125 MWh/a, zmanjšanje emisije CO2 : 33 tCO2/a Vrednost projekta: 18.000 EUR/a Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: 80 % Drugi viri financiranja: Razpisi za nepovratna sredstva Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Zvišanje deleža OVE s strukturi rabe energije, zmanjšanje emisije TGP v javnem sektorju, delež OVE v rabi primarne energije, zmanjšanje stroškov.

140

LEK Kočevje

24 Vgradnja toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode Nosilec: Občina Odgovorni: Občinska uprava Rok izvedbe: 2017-2027 Pričakovani dosežki: Pri vgradnji toplotnih črpalk je predvideno postopno vključevanje v obsegu, ki bo v letu 2027 znašal skupno 30 % energije, potrebne za ogrevanje sanitarne vode v l. 2014. Prehod na OVE: 370 MWh/a, zmanjšanje emisije CO2 : 130 tCO2/a Celotna vrednost projekta: 25.000 EUR/a Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: 80 % Drugi viri financiranja: Razpisi za nepovratna sredstva Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Zvišanje deleža OVE s strukturi rabe energije, zmanjšanje emisije TGP v javnem sektorju, delež OVE v rabi primarne energije, zmanjšanje stroškov.

25 Racionalizacija rabe električne energije v javnih stavbah Nosilec: Občina Odgovorni: Občinska uprava, energetski manager Rok izvedbe: 2016-2027 Pričakovani dosežki: Postopna racionalizacija rabe električne energije v javnih stavbah v skladu z smernicami iz poglavja 9.1 tako, da bo l. 2027 manjša za 30 %. Zmanjšana raba električne energije: 600 MWh/a, zmanjšanje emisije CO2 : 320 tCO2/a Celotna vrednost projekta: vzdrževanje, amortizacija Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: vzdrževanje, amortizacija Drugi viri financiranja: Razpisi za nepovratna sredstva Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Prihranek občinskega proračuna za električno energijo, zmanjšanje rabe energije in emisije TGP v javnem sektorju.

141

LEK Kočevje

26 Razširitev in nadaljevanje posodobitve sistema javne razsvetljave Nosilec: Občina Odgovorni: Pogodbenik, občinska uprava Rok izvedbe: 2015-2018 Pričakovani dosežki: Postavitev javne razsvetljave v vseh krajevnih skupnostih (cca. 300 cestnih svetilk) in nadaljevanje posodobitve sistema javne razsvetljave z zamenjavo preostalih svetilk z energijsko učinkovitejšimi (LED, visokotlačne natrijeve sijalke) do leta 2020, da bo se specifična raba električne energije za javno razsvetljavo zmanjšala na 44 kWh na občana. V sklopu obnove se zamenja 1.200 svetilk od tega je ca. 50 svetilk novogradnja. Novogradnje v letu 2016 in 2017 obsegajo 112 svetilk, od tega je bilo 42 svetilk zgrajenih že v letu 2016. Zmanjšana raba električne energije: 700 MWh/a, zmanjšanje emisije CO2 : 370 tCO2/a Celotna vrednost projekta: 41.000 EUR/a Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: energetsko pogodbeništvo Drugi viri financiranja: prihranki Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Prihranek občinskega proračuna za električno energijo, zmanjšanje rabe energije in emisije TGP v javnem sektorju, varnost, izpolnjevanje Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

Stanovanjski sektor

27 Zamenjava ELKO s priklopom na SDO v individualnih hišah (20 %) – v kombinaciji z ukrepom 2 Nosilec: Lastniki Odgovorni: Lastniki, Komunala Kočevje, Občina Rok izvedbe: 2017-2027 Pričakovani dosežki: Svetovanje, finančna podpora, informiranje in osveščanje stanovalcev za priklop na SDO. Cilj: postopni prehod 20 % gospodinjstev do l. 2027, ki uporabljajo ELKO v območju SDO. Prehod na OVE (l. 2027 glede na l. 2014): 2.250 MWh/a, zmanjšanje emisije CO2 (l. 2027, glede na l.2014): 600 tCO2/a Celotna vrednost projekta: Lastniki, iz poslovanja Komunale Kočevje Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: v povezavi z ukrepom 2 Drugi viri financiranja: Razpisi, Eko sklad Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Število gospodinjstev, ki so zamenjala energent. Zvišanje deleža OVE in emisije TGP.

142

LEK Kočevje

28 Zamenjava ELKO s kotli na lesno biomaso za ogrevanje v gospodinjstvih (20 %)– v kombinaciji z ukrepom 2 Nosilec: Lastniki Odgovorni: Lastniki, Občina Rok izvedbe: 2017-2027 Pričakovani dosežki: Svetovanje, finančna podpora, informiranje in osveščanje stanovalcev pri zamenjavi energenta izven območja SDO. Cilj: postopni prehod 20 % gospodinjstev do l. 2027, ki uporabljajo ELKO, na lesno biomaso. Prehod na OVE (l. 2027): 2.250 MWh/a, zmanjšanje emisije CO2 (l. 2027): 600 tCO2/a Celotna vrednost projekta: Lastnik Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: v povezavi z ukrepom 2 Drugi viri financiranja: Razpisi, Eko sklad Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Število gospodinjstev, ki so zamenjala energent. Zvišanje deleža OVE in emisije TGP.

29 Zamenjava ELKO s toplotnimi črpalkami za ogrevanje v gospodinjstvih (20 %) – v kombinaciji z ukrepom 2 Nosilec: Lastniki Odgovorni: Lastniki, Občina Rok izvedbe: 2017-2027 Pričakovani dosežki: Svetovanje, finančna podpora, informiranje in osveščanje stanovalcev pri zamenjavi energenta izven območja SDO. Cilj: postopni prehod 20 % gospodinjstev do l. 2027, ki uporabljajo ELKO, na toplotne črpalke. Prehod na OVE (l. 2027): 1.500 MWh/a, zmanjšanje emisije CO2 (l. 2027): 200 tCO2/a Celotna vrednost projekta: Lastnik Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: v povezavi z ukrepom 2 Drugi viri financiranja: Razpisi, Eko sklad Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Število gospodinjstev, ki so zamenjala energent. Zvišanje deleža OVE in emisije TGP.

143

LEK Kočevje

30 Energetska prenova stanovanjskih stavb - 1,8 % na leto - po kriterijih skoraj nič- energijske hiše Nosilec: Lastniki Odgovorni: Lastniki, Občina Rok izvedbe: 2017-2027 Pričakovani dosežki: Svetovanje, finančna podpora, informiranje, osveščanje pri pospeševanju sanacije stanovanjskega stavbnega fonda v občini. Kumulativno zmanjšanje rabe energije v l. 2027: 16.276 MWh/a, prehod na OVE: 5.000 MWh/a, Zmanjšanje emisije CO2: 1.800 tCO2/a Celotna vrednost projekta: povprečno 1.700.000 EUR/a Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: v povezavi z ukrepi 1, 2 in 3 Drugi viri financiranja: Razpisi za nepovratna sredstva, energetsko pogodbeništvo, Eko sklad. Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Raba energije, emisija TGP, delež OVE v rabi primarne energije, mobilizacija zasebnih sredstev.

Oskrba z energijo

31 Posodobitev SDO Kočevje v skladu z Akcijskim načrtom ukrepov za znižanje cene toplote SDO Kočevje Nosilec: Komunala Kočevje Odgovorni: Komunala Kočevje, občinska uprava Rok izvedbe: 2017-2020 Pričakovani dosežki: Cena toplote iz SDO Kočevje pod 65 EUR/MWh (brez DDV). Zmanjšanje rabe energije, manjše emisije in višji delež OVE zajeti pri ukrepih na stavbah v javnem in stanovanjskem sektorju. Zmanjšana raba energije: 5.000 MWh/a, prehod na OVE: 420 MWh/a, zmanjšanje emisije CO2: 111 tCO2/a (vse postopoma, vrednosti za l. 2020 in naprej) Celotna vrednost projekta: 5.000.000 EUR Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: iz poslovanja Komunale Kočevje, amortizacija, razpisi Drugi viri financiranja: razpisi – do 30 % (1.000.000 EUR) Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Cena toplote, zmanjšanje toplotnih izgub SDO, priklopna moč, manjše emisije, povečanje deleža OVE.

144

LEK Kočevje Transportni sektor

32 Izdelava in implementacija strategije razvoja prometa Nosilec: Občina Odgovorni: Občina, Komunala Kočevje Rok izvedbe: 2017-2027 Pričakovani dosežki: Svetovanje, finančna podpora, informiranje, osveščanje, preureditev prometne signalizacije, izvajanje aktivnosti v skladu s Strategijo ureditve prometa v občini Kočevje. Celotna vrednost projekta: - Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: v povezavi z ukrepi 1, 2 in 3 Drugi viri financiranja: Razpisi za nepovratna sredstva, Eko sklad. Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Varnost, emisija TGP.

Obnovljivi viri energije – izkoriščanje lokalnih potencialov

33 Ukrepi za intenzivnejše izkoriščanja lesne biomase Nosilec: Občina Odgovorni: Občina, Komunala Kočevje Rok izvedbe: 2017-2018 Pričakovani dosežki: Študija potencialov OVE, predvsem lesne biomase in zbirnih centrov na območju občine Kočevje v okviru Kočevskega lesa d.o.o., daljinski sistemi ogrevanja s kogeneracijo v primestnih naseljih in obrobnih mestnih območjih v skladu s smernicami iz poglavja 8.4. Motivacija, pobuda zasebnikom in državi, sredstva iz razpisov, pobuda zasebnikom, študija. Vključitev v RRP. Celotna vrednost projekta: 19.000 EUR Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: 19.000 EUR Drugi viri financiranja: Razpisi, RRP Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa:: Izvedba projekta, elaborat.

145

LEK Kočevje

34 Ukrepi za ureditev in energetsko izkoriščanje odpadkov in implementacija Nosilec: Občina Odgovorni: Občina, zunanji izvajalec, Komunala Kočevje Rok izvedbe: 2017-2027 Pričakovani dosežki: Ureditev problematike odpadkov (komunalnih, odlagališče Mozelj, čistlna naprav) in proučitev možnosti za njihovo energetsko izkoriščanje v okviru SDO Kočevje. Študija potencialov in izvedljivosti. Iskanje sofinanciranja investicije in/ali obratovanja. Proizvodnja elektrike iz OVE: 8.000 MWh/a, nadomesti 13.200 MWh/a lesne biomase, zmanjšanje emisije CO2: 4.240 tCO2/a Celotna vrednost projekta: 20.000.000 EUR Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: 20 % ali 4.000.000 EUR Drugi viri financiranja: Razpisi, EU projekti Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Izvedba in obravnavanje predinvesticijske študije na občinskem svetu in vključitev izsledkov študije v razvojno strategijo.

35 Samooskrba gospodinjstev z električno energijo Nosilec: Občina Odgovorni: Občina Rok izvedbe: 2017-2027 Pričakovani dosežki: Informiranje in vzpodbujanje občanov k investicijam v sončne elektrarne za samooskrbo gospodinjstev z električno energijo v skladu z možnostmi, ki jih daje Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (UL RS št. 97/15). Cilj je postopoma doseči 10 % samooskrbo gospodinjstev z električno energijo v stanovanjskem sektorju do l. 2027. Ocena zmanjšanja rabe električne energije v l. 2027: 2.300 MWh/a, zmanjšanje emisije CO2 : 1.220 tCO2 Celotna vrednost projekta: Lastniki, cca. 1200 EUR/kW Financiranje, ki ga zagotavlja lokalna skupnost: v povezavi z ukrepi 1, 2 in 3 Drugi viri financiranja: Eko sklad, krediti. Opredelitev kazalnika za merjenje izvajanja ukrepa: Odstotek samooskrbe gospodinjstev z električno energijo, emisija TGP in delež OVE v rabi energije v stanovanjskem sektorju.

146

LEK Kočevje 12.1. Pričakovani kumulativni učinki ukrepov Raba bruto končne energije v občini Kočevje v analiziranem letu LEK 2014 in pričakovana raba po izvedenih ukrepih akcijskega načrta do leta 2020 in 2027 je prikazana v tabeli 52. V l. 2014 je v celotni rabi bruto končne energije energija za ogrevanje in hlajenje predstavljala 25,5% delež, električna energija pa 7% delež. Upoštevani so ukrepi zgolj v tistih sektorjih, na katere lahko lokalna skupnost pomembno vpliva – stavbe in oprema v javni lasti ter stanovanjski sektor. Ukrepi v prometnem sektorju v LEK niso zajeti in so predmet ločene strategije ureditve prometa v občini, ki je v izdelavi. Na ravni leta LEK je tudi raba energije v industriji, na katero lokalna skupnost nima neposrednega vpliva, in v storitvenem sektorju, razen javnih stavb in opreme. S predvidenimi ukrepi akcijskega načrta LEK bo raba bruto končne energije (vsi sektorji, toplotna in električna energija) v 2027 manjša za 7,8%, od tega raba toplotne energije za 21,4% in raba električne energije za 14,6%. Tabela 52: Raba bruto končne energije v občini Kočevje in toplotne ter električne energije v 1. Končna raba energije v lokalni skupnosti stanovanjskem in javnem sektorju 2014 (leto LEK) 2017 2020 2023 2025 2027 [kWh]/[%] MWh % MWh % MWh % MWh % MWh % MWh % 1. Ogrevanje in hlajenje 98.643 25,5% 93.131 94,4% 88.476 89,7% 83.875 85,0% 80.728 81,8% 77.496 78,6% 2. Električna energija 26.942 7,0% 25.862 96,0% 24.859 92,3% 24.034 89,2% 23.498 87,2% 23.002 85,4% 3. Promet v skladu s členom 3(4)a

4. Raba bruto končne energije 387.386 100,0% 379.395 97,9% 370.138 95,5% 364.711 94,1% 361.027 93,2% 357.299 92,2%

Deleži OVE pri proizvodnji toplotne in električne energije na območju občine Kočevje v analiziranem letu LEK 2014 in pričakovani deleži OVE po izvedenih ukrepih akcijskega načrta do leta 2027 so prikazani v tabeli 53. V letu 2027 bo zgolj še 6,4% toplote za ogrevanje stavb in sanitarne vode proizvedeno iz fosilnih goriv. Stavbe se bodo ogrevale večinoma z lesno biomaso in na območju vročevoda s toploto iz SDO Kočevje. K povečanju deleža OVE pri proizvodnji električne energije na območju občine Kočevje v l. 2020 levji delež predstavlja predvidena kogeneracija (ukrep 34) in samooskrba gospodinjstev z električno energijo (ukrep 35). Tabela 53: Deleži OVE v celotni rabi

2014 (leto [%] 2017 2020 2023 2025 2027 LEK) OVE - Ogrevanje in hlajenje (O+H) 79,5% 82,6% 85,7% 88,9% 91,2% 93,6% OVE - Električna energija € 0,3% 0,9% 11,3% 15,6% 16,3% 17,0% OVE - Promet (P) Delež OVE v bruto rabi, vsi sektorji 23,4% 30,7% 31,3% 31,4% 31,5% 31,5% Ocenjeni deleži OVE v stavbah v analiziranem letu LEK in pričakovani deleži OVE v stavbah (ogrevanje + električna energija) po izvedenih ukrepih akcijskega načrta do leta 2027 so prikazani v tabeli 54. v l. 2020 bodo stanovanjske stavbe v bruto rabi energije uporabljale 67,6 %, v l. 2027 pa 73,1 % OVE. Pri javnih stavbah bo ta odstotek nekoliko nižji zaradi višjega deleža električne energije v bruto rabi, medtem ko bodo vse javne stavbe do l. 2027 oskrbovane s toploto iz 100 % OVE. S predvidenimi ukrepi akcijskega načrta LEK bodo tako stavbe v javnem in stanovanjskem sektorju v povprečju presegale sNES kriterije na področju minimalnega deleža OVE pri rabi energije v stavbah.

147

LEK Kočevje Tabela 54: Deleži OVE v stavbah

2014 (leto [%] 2017 2020 2023 2025 2027 LEK) Stanovanjski sektor: eno in dvo s.s. 63,5% 65,5% 70,2% 73,7% 75,5% 77,4% Stanovanjski sektor: večstanov. s. 63,5% 65,5% 70,2% 73,7% 75,5% 77,4% Komercialni sektor Javni sektor 49,9% 55,1% 60.0% 62,2% 63,7% 64,2% Industrija Skupaj-stavbe 63,2% 64,8% 69,6% 73,0% 74,8% 76,6%

Učinki načrtovanih ukrepov akcijskega načrta za zmanjšanje rabe energije in zmanjšanje emisije toplogrednih plinov prikazuje tabela 55.

Tabela 55: Prihranki energije in zmanjšanje emisije toplogrednih plinov

Kazalniki Ciljni učinki načrtovanih ukrepov v 10 letih Zmanjšanje emisij toplogred.plinov (%) 22,1 Prihranek končne energije (kWh) 30.086.742

V povezavi s 33. in 34. ukrepom sta najizdatnejša OVE lesna biomasa in odpadki v povezavi s procesom uplinjanja v lebdeči plasti ali plazmatskega uplinjanja, vendar je potrebno proučiti možnosti in potenciale, predvsem pa zadostno zanesljivost novih tehnologij, da ne bo ogrožena ekonomska učinkovitost tovrstnih investicij. Tabela 56 prikazuje proizvodnjo električne energije iz OVE v občini Kočevje ob upoštevanju navedenih robnih pogojev.

Tabela 56: Proizvodnja električne energije iz OVE 2014 (leto LEK) 2017 2020 2024 2027

MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh Sončna energija 0,203 0,223 0,512 0,564 0,977 1,075 1,596 1,756 2,061 2,267 SKUPAJ 0,203 0,223 0,512 0,564 1,977 7,075 2,596 9,756 3,061 10,267 Od tega SPTE 0 0 0 0 1,000 6,000 1,000 8,000 1,000 8,000

V tabeli 57 je podana ocena skupnega prispevka zavezujočim OVE ciljem za l. 2020 v sektorju ogrevanja in hlajenja v občini Kočevje. Lesna biomasa z 76,3 % v l. 2020 ima največji prispevek OVE pri oskrbi stavb z energijo. Povečanje energije iz OVE, vidno v l. 2017, je posledica zamenjave energenta (mazut -> lesna biomasa) v podjetju Melamin. Lesna biomasa je glavni energent v SDO, ki je prioritetni vir na območju mesta za oskrbo stavb s toploto, in kjer odjem toplote v skladu s strategijo razvoja občine Kočevje in akcijskim načrtom stalno narašča, od 9,6 % v l. 2014 do predvidenih 13,2 % v l. 2027. Prispevek predvidene kogeneracije z 8,6 % v l. 2020 zmanjšuje rabo lesne biomase v primeru, če bo izbrana termična predelava odpadkov s tehnologijo plazmatskega uplinjanja in bodo energent organski odpadki. Pomemben delež OVE prispevajo tudi toplotne črpalke, 2,7 % v l. 2020. Skupna količina proizveden energije iz OVE med letoma 2017 in 2027 pada (za 3,7 %) zaradi večje energetske učinkovitosti stavb, vendar počasneje, kot pada raba toplotne energije v stavbah (za 21,4 %, tabela 52), zato se delež OVE povečuje, v l. 2027 na 93,6 % (tabela 53).

148

LEK Kočevje Tabela 57: OVE pri ogrevanju in hlajenju

(MWh) 2014 (LEK) 2017 2020 2023 2025 2027 Geotermalna energija Sončna energija 289 302 341 369 384 397 Biomasa 79.045 102.548 87.778 82.331 80.622 78.760 Trdna 9.900 13.200 13.200 13.200 Bioplin Tekoča biogoriva Obnov. energija iz toplotnih črpalk 2.314 2.565 3.143 3.641 3.954 4.256 Aerotermalna 1.852 2.052 2.514 2.913 3.163 3.405 Geotermalna 463 513 629 728 791 851 Hidrotermalna SKUPAJ 90.629 116.106 115.008 113.820 112.872 111.768 Ostali viri 289 302 341 369 384 397 Daljinsko ogrevanje 8.691 10.389 13.505 13.910 14.327 14.757 Daljinsko hlajenje 12.1. Usklajenost ukrepov s cilji iz AN-OVE, AN-URE in OP TGP 2020 V skladu s strateškimi iz izvedbenimi dokumenti smo v nadaljevanju preverili usklajenost in doseganje ciljev ukrepov akcijskega načrta in strateške usmeritve LEK občine Kočevje z nacionalnimi cilji in usmeritvami (Energetski koncept Slovenije (EKS) – osnutek, krovna cilja: zmanjšanje emisije TGP vezanih na rabo energije za vsaj 40 % do leta 2035 in za vsaj 80 % do leta 2055 glede na raven iz leta 1990; Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010–2020 (AN OVE), Vlada RS, 2010; Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020 (AN URE 2020), Ministrstvo za infrastrukturo RS, 2015; Poročanje o izvajanju AN URE 2020, Ministrstvo za infrastrukturo RS, 2015, Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP), Vlada RS, 2014; Poročilo o presoji spremljanja izvajanja in učinkovitosti ukrepov ter opredelitev predlogov za nadgradnjo, Institut Jozef Stefan, 2014; Poročilo o doseganju nacionalnih ciljev na področju OVE in SPTE za obdobje 2012−2014, Agencija za energijo, 2015; Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, Ministrstvo za infrastrukturo RS, 2015)

12.1.1. OVE Slovenija ima zastavljen cilj na področju obnovljivih virov energije in pripravljen Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010−2020 (AN OVE), oboje kot posledica izvajanja skupne politike EU. Države članice so z Direktivo 2009/28/ES1 sprejele pravno obvezujoč cilj do leta 2020 o povečanju deleža OVE pri rabi energije. Cilj Slovenije je doseči 25- odstotni delež OVE v rabi bruto končne energije. Na ravni EU poteka postopek odločanja vključno z razpravami o ciljih do leta 2030. Jeseni 2014 je bila sprejeta politična odločitev, da bo EU kot celota do leta 2030 dosegla vsaj 27-odstotni delež energije iz obnovljivih virov. Ta zaenkrat indikativni cilj bo zavezujoč na ravni EU. Nacionalne cilje bodo določile države članice same. Delež OVE v bruto končni rabi energije (EN24) je definiran kot raba OVE, ki zajema rabo energije sonca, biomase (les, bioplin, biogoriva) in odpadkov, geotermalne energije, vode in vetra, v bruto rabi končne energije. Bruto raba končne energije pomeni energetski proizvod, dobavljen za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, poleg tega tudi električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne in toplotne energije, ter izgube električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu (http://kazalci.arso.gov.si/, 2016).

149

LEK Kočevje

Slika 61: Delež OVE v bruto rabi končne energije v občini Kočevje in primerjava s ciljno vrednostjo v Sloveniji V letu 2014 je bil delež OVE v bruto končni rabi energije v Republiki Sloveniji 21,9 % in je bil za 6 % višji, kot v letu 2005. Do cilja v letu 2020 bo treba delež OVE povečati še za 3,1 odstotne točke na nacionalnem nivoju (http://kazalci.arso.gov.si/, 2016). Na sliki 61 je vidno, da tako sektorski, kot skupni delež OVE v občini Kočevje presegajo stanje in ciljne vrednosti AN URE 2020 in tako občutno prispevajo k doseganju nacionalnih ciljev.

Občina Kočevje je v letu 2014 dosegala 23,4 % odstotni delež OVE v rabi bruto končne energije. Z ukrepi v akcijskem planu bo do l. 2020 dosegla 31,3 %, do l. 2027 pa 31,5 % delež OVE v rabi bruto končne energije in tako predčasno presega nacionalni cilj do l. 2020 (25 %) in tudi indikativni cilj EU do l. 2030 (27 %). V javnem sektorju občine Kočevje bo v skladu z akcijskim načrtom LEK l. 2020 delež OVE v bruto rabi končne energije 56 %, v stanovanjskem sektorju pa 67,7 %, s čimer krepko presega indikativne cilje Slovenije tudi za l. 2027.

Delež energije iz OVE v bruto rabi električne energije je v Sloveniji leta 2014 znašal 33,9 %, kar je 0,8 odstotne točke manj kot leto prej in 6 odstotnih točk manj od ciljnega 39,3 % deleža v letu 2020. Delež se je povečal, ker se je proizvodnja električne energije iz OVE povečala, bruto raba električne energije pa zmanjšala.

Na območju občine Kočevje ni velikih hidroelektrarn, zato je razumljivo, da ne dosega nacionalnega deleža OVE pri proizvodnji električne energije. V letu 2014 je proizvodnja električne energije iz OVE ocenjena na 0,3 % rabe električne energije v občini, predvsem na račun obstoječih sončnih elektrarn. Z ukrepi akcijskega načrta, predvsem s predvideno postavitvijo kogeneracije na lesno biomaso ali odpadke se bo delež OVE v občini Kočevje v l. 2020 dvignil na 11,3 %, v l. 2027 pa na 17 % bruto rabe električne energije v občini (tabele 53,56,57), kar bo pomemben prispevek občine Kočevje k doseganju nacionalnih ciljev v sektorju elektroenergetike in povečevanju stopnje lokalne energetske samooskrbe tudi z električno energijo.

150

LEK Kočevje

Slika 62: Sektorski deleži rabe energije iz OVE v Sloveniji

S 79,5 % deležem OVE v bruto rabi končne energije za ogrevanje in hlajenje v letu 2014 je bil v občini Kočevje ta indikator za 46,2 % višji kot na nacionalnem nivoju, kjer je znašal 33,3 %, slika 62 (http://kazalci.arso.gov.si/, 2016). S predvidenimi ukrepi bo v občini Kočevje ciljno vrednost AN OVE na nacionalnem nivoju za leto 2020 presežena za 52,1 %, indikativni cilj za l. 2027 pa za več kot 62 %. Delež OVE v toploti za javne stavbe bo l. 2027 dosegal 100 %, v stanovanjskem sektorju pa 93,3 %, predvsem zaradi uporabe lesne biomase in intenzivnega priklopa na SDO, ki bo stavbe v območju vročevoda oskrboval s toploto izključno iz OVE.

Slika 63: Delež toplote iz OVE v javnem in stanovanjskem sektorju občine Kočevje in ciljne vrednosti kazalca OP TGP za delež OVE v toploti v široki rabi.

151

LEK Kočevje

Delež OVE v rabi bruto končne energije je v občini Kočevje visok predvsem zaradi visokega deleža lesnih goriv pri oskrbi stavb s toplotno energijo (individualna kurišča, SDO). V l. 2020 bo s predvidenimi ukrepi akcijskega načrta LEK 85,7 %, v l. 2027 pa 93,6 % OVE v rabi končne energije za ogrevanje in hlajenje. Delež OVE v toploti za javne stavbe bo l. 2027 dosegel 100 %, v stanovanjskem sektorju pa 93,3 %. S predvidenimi ukrepi občina Kočevje močno presega in pomembno prispeva k doseganju obvezujočih in indikativnih ciljev AN OVE na nacionalnem in EU nivoju.

12.1.2. URE in emisije TGP Z Akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020 (AN URE 2020) si Slovenija skladno z zahtevami Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti zastavlja nacionalni cilj izboljšanja energetske učinkovitosti energije za 20 % do leta 2020. To je krovni cilj, iz katerega izhajajo aktivnosti na področju učinkovite rabe energije v Sloveniji, Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020 pa je temeljni programski dokument Slovenije na tem področju. Na podlagi podatkov in analiz iz AN URE, Poročanja o izvajanju AN URE 2020, OP TGP, Poročila o presoji spremljanja izvajanja in učinkovitosti ukrepov ter opredelitev predlogov za nadgradnjo, Poročila o doseganju nacionalnih ciljev na področju OVE in SPTE za obdobje 2012−2014 in Dolgoročne strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb smo z ključnimi kazalniki sintetizirali doseganje ciljev na raven občine Kočevje in tako ocenili stanje in napredek na področju URE in emisije TGP. Učinkovita raba energije (URE) V dokumentu Poročanje o izvajanju AN URE 2020 (MZIP, 2015), je za doseganje ciljev AN URE 2020 določeno, da mora zmanjšanje rabe energije biti v takšnem obsegu, da bo na nacionalni ravni raba v Sloveniji največ 59.525 GWh (oz. 82.864 GWh primarne energije), od tega v gospodinjstvih 12.103 GWh in v storitvenem sektorju 6.624 GWh končne energije oz. (s pomočjo analize iz Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, 2015, določenih) 2.513 GWh v javnem sektorju. V Poročilu o presoji spremljanja izvajanja in učinkovitosti ukrepov ter opredelitev predlogov za nadgradnjo (MZIP, 2015), so z linearno interpolacijo določili letne zahteve po zmanjšanju rabe energije in zmanjšanju emisije TGP, ki smo jih preslikali v rabo energije na območju občine Kočevje in dobili primerjavo med minimalnimi letnimi nacionalnimi cilji in rezultati ukrepov akcijskega načrta LEK Kočevje. Raba bruto končne energije v občini Kočevje se bo do leta 2020 zmanjšala za 4,5 %, do leta 2026 pa za 7,8 % (tabela 52), pri čemer so upoštevani samo ukrepi v javnem in stanovanjskem sektorju, medtem ko industrija, storitveni sektor in promet, za katerega je oblikovanje strategije razvoja v postopku, niso upoštevani. Ker v največjem delu na doseganje ciljev vplivata stanovanjski in javni sektor, na katera rabo energije ima Občina neposredni ali posredni vpliv, smo primerjali kazalce izboljšanja energetske učinkovitosti v teh sektorjih. Za javni in stanovanjski sektor je zmanjšanje rabe bruto končne energije v občini Kočevje do l. 2027 in primerjava z načrtovanim zmanjšanjem v Republiki Sloveniji prikazana na sliki 64. Vidimo lahko, da akcijski načrt LEK občine Kočevje vsebuje ukrepe, ki intenzivneje zmanjšujejo rabo energije v obeh sektorjih, kot je to predvideno v AN URE 2020. Do leta 2020 je v Sloveniji v stanovanjskem sektorju predvideno 6,4 % zmanjšanje rabe bruto končne energije glede na l. 2014, medtem ko bo v Kočevju to zmanjšanje glede na akcijski načrt LEK znašalo 8 %, v letu 2027 pa 18 %. V javnem sektorju je v Sloveniji predvideno zmanjšanje rabe bruto končne energije v l. 2020 v višini 18 % glede na l. 2014, medtem ko bo v Kočevju to zmanjšanje znašalo 29,1 %, v letu 2027 pa 42,2 %.

152

LEK Kočevje

Slika 64: Primerjava ciljev energetske učinkovitosti v Sloveniji in rezultati ukrepov v občini Kočevje, kot so opredeljeni v LEK za stanovanjski sektor. Na sliki 65 je prikazana primerjava specifične bruto rabe končne energije (toplote in elektrike) na enoto stavbne površine. V stanovanjskem sektorju občine Kočevje je predvsem zaradi starosti stavbnega fonda presegala slovensko povprečje l. 2014 za 21 %. Z ukrepi v akcijskem načrtu LEK se bo zniževala hitreje, kot so napovedi AN URE za Slovenijo tako, da bo do l. 2027 dosegla slovenski nivo v stanovanjskem sektorju.

Slika 65: Primerjava bruto rabe končne energije na enoto površine v javnem in stanovanjskem sektorju.

153

LEK Kočevje V javnem sektorju je Občina Kočevje z intenzivno prenovo in pridobivanjem nepovratnih sredstev za energetsko sanacijo že v l. 2014 imela za 26,7 % nižjo specifično bruto rabo končne energije od slovenskega povprečja, s predvidenimi ukrepi LEK pa bo ta razlika do l. 2027 še večja in bodo javne stavbe v Kočevju rabile za 48,4 % manj končne energije, kot bo po napovedih AN URE povprečje v javnem sektorju v Sloveniji.

V l. 2020 bo v občini Kočevje po izvedenih ukrepih LEK bruto raba končne energije v javnem sektorju manjša za 29,1 %, v stanovanjskem sektorju pa za 8 % glede na l. 2014 (tabela 52, sliki 64 in 65), kar presega nacionalne načrte za to obdobje, ki predvidevajo 6,4 % zmanjšanje. V letu 2014 je bila bruto specifična raba končne energije v stanovanjskem sektorju v občini Kočevje z 211 kWh/m2a (nenormirano) za 21 % višja od slovenskega povprečja, ki je znašalo 174 kWh/m2a (tabela 11). Na slikah 64 in 65 je vidno, da bo s predlaganimi ukrepi LEK bruto raba končne energije v obeh sektorjih v občini Kočevje bistveno hitreje padala in bo l. 2027 v stanovanjskem sektorju dosegla slovensko povprečje, medtem ko bo v javnem sektorju za 48,4 % nižja. Občina Kočevje z ukrepi v akcijskem načrtu LEK dosega in presega nacionalne cilje na področju učinkovite rabe energije, kot so opredeljeni v AN URE 2020.

Emisija toplogrednih plinov (TGP) V okviru podnebno-energetskega zakonodajnega paketa, ki je bil sprejet konec leta 2008, je Slovenija sprejela nove pravno obvezujoče cilje za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Cilj Slovenije do leta 2020 je, da se emisije toplogrednih plinov ne bodo povečale za več kakor 4 % glede na leto 2005 oziroma da bodo leta 2020 manjše od vrednosti 12.117 ktCO2ekv. Obveznost zmanjšanja emisij toplogrednih plinov se ne nanaša na obdobje do leta 2020, ampak ima Slovenija tudi obvezujoče letne cilje, saj emisije toplogrednih plinov v obdobju 2013−2020 ne smejo biti večje od ciljnih letnih emisij določenih z linearno trajektorijo do cilja v letu 2020 (OP TGP, 2014).

Slika 66: Primerjava zmanjšanja emisije TGP v Sloveniji (OP TGP) in Kočevju (LEK) v stanovanjskem in javnem sektorju glede na l. 2014.

154

LEK Kočevje Kazalnik izboljšanje energetske učinkovitosti v stanovanjskem sektorju prikazuje kumulativno zmanjšanje emisije CO2 v stanovanjskem sektorju, ki je posledica zmanjšanja rabe energije zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE. Večji kumulativni prihranek energije in zmanjšanje emisije CO2 omogočata hitrejše približevanje zastavljenim ciljem na področjih energetske učinkovitosti in zmanjševanja emisije CO2. V Poročilu o presoji spremljanja izvajanja in učinkovitosti ukrepov ter opredelitev predlogov za nadgradnjo (OP TGP, 2015), so glede na doseženo stanje v l. 2014 z linearno interpolacijo določili letne zahteve po zmanjšanju emisije TGP in pripadajoče kazalnike na letni ravni po sektorjih. Na sliki 66 smo primerjali nacionalne sektorske cilje na področju zmanjšanja emisije TGP z učinki ukrepov akcijskega načrta LEK občine Kočevje. Vidimo lahko, da so ukrepi akcijskega načrta LEK občine Kočevje oblikovani tako, da emisije tako v javnem, kot stanovanjskem sektorju padajo hitreje (Kočevje LEK SS: -1,6 %/a, JS: -3,6 %/a), kot je potrebno za doseganje slovenskih obvez pri zmanjševanju emisije TGP (SLO SS: -1,1 %/a, JS: -1,4 %/a), s čimer bo občina Kočevje nadpovprečno prispevala k izpolnjevanju ciljev doseganje nacionalnih ciljev OP TGP (in tudi AN URE). Specifične emisije TGP (emisije TGP zaradi rabe goriv (brez električne energije) v odvisnosti od površine stavb), ki je sicer v OP TGP definiran za stanovanjski sektor, smo na sliki 67 primerjali s specifičnimi emisijami TGP na enoto stavbne površine v javnem in stanovanjskem sektorju. V l. 2014 so bile specifične emisije TGP v javnem sektorju v Kočevju nižje za 73,4 %, v stanovanjskem pa za 31,6 %, predvsem zaradi visokega deleža OVE, lesne biomase in oskrbe s toploto iz SDO. Do l. 2027 bodo specifične emisije TGP v 2 Kočevju v stavbah padle pod 5 kgCO2/m a, s čemer bo občina pomembno prispevala k doseganju nacionalnih ciljev ob istočasnem izpolnjevanju svoje razvojne strategije, ki temelji na trajnostni energiji na poti v nizkoogljično družbo kot primer drugim občinam, ne samo v Sloveniji, ampak tudi ostalim državam članicam.

Slika 67: Primerjava ciljnih vrednosti specifične emisije TGP na enoto stavbne površine v Sloveniji (OP TGP) in Kočevju (LEK) v javnem in stanovanjskem sektorju.

155

LEK Kočevje

Ciljni učinki predvidevajo celotno zmanjšanje emisije TGP zaradi zmanjšanja rabe bruto končne energije in povečanja deleža OVE v občini Kočevje do l. 2020 za 17,6 %, do leta 2027 pa za 22,1 % glede na leto 2014. Do l. 2020 se bo energetska učinkovitost v stavbah stanovanjskega sektorja povečala za 8,9 % in delež OVE v toploti dvignil na 85,2 %, kar pomeni, da bo specifična emisija TGP v povprečju 47,6 % nižja, kot je v AN URE in OP TGP to v povprečju načrtovano za Slovenijo. Občina Kočevje z ukrepi v akcijskem načrtu LEK dosega in presega nacionalne cilje na področju zmanjševanja emisije toplogrednih plinov.

Ukrepi akcijskega načrta LEK občine Kočevje sledijo in presegajo nacionalne cilje, ki so opredeljeni v EKS, AN URE 2014-2020, AN OVE 2010-2020, AN sNES 2020, Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, OP TGP 2020 in OP varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem. Do l. 2020 se bo energetska učinkovitost v stavbah javnega sektorja povečala za 31,4 % in delež OVE v toploti dvignil na 94,1 %, kar pomeni, da bo specifična emisija TGP v povprečju 50 % nižja, kot je v AN URE in OP TGP to v povprečju načrtovano za Slovenijo. Ukrepi akcijskega načrta LEK občine Kočevje so pripravljeni tako, da bodo stavbe javnega sektorja do l. 2027 oskrbovane s toploto iz 100 % OVE. Občina Kočevje s strategijo razvoja na energetskem področju in z ukrepi v akcijskem načrtu LEK dosega in presega cilje in ukrepe na področju oskrbe in rabe energije ter cilje na področju izboljšanja kakovosti zraka, opredeljene v akcijskih načrtih in operativnih programih Republike Slovenije.

156

LEK Kočevje 12.2. Terminski in finančni plan izvajanja LEK V tabeli 58 je podan terminski in finančni plan izvajanja LEK občine Kočevje. V tabeli prikazani stroški predstavljajo strošek občinskega proračuna, ki je pri investicijskih projektih 60 % do 100%, v povprečju 80% stroška posamezne operacije iz akcijskega načrta, k temu pa je prištet še DDV. Tabela 58: Indikativni terminski in finančni plan izvajanja ukrepov akcijskega načrta LEK Kočevje Ukrep 20151 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 1 ------2 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 30.000 3 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 4 - - 5.000 5.000 10.000 ------5 ------6 ------7 ------8 - - 4.000 ------9 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000

10 - - 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 11 225.000 ------12 100.000 ------13 150.000 ------14 75.000 ------15 200.000 ------16 30.000 ------17 22.500 ------18 - - 75.000 75.000 ------19 - - 100.000 300.000 600.000 160.000 - - -

20 - - 121.440 121.440 121.440 ------

21 - - 188.000 188.000 ------22 - - - - 232.000 232.000 232.000 232.000 232.000 232.000 232.000 232.000 232.000 23 - - 14.400 14.400 14.400 14.400 14.400 14.400 14.400 14.400 14.400 14.400 14.400 24 - - 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 25 ------26 ------27 ------28 ------29 ------30 ------31 ------32 ------

33 ------9.500 9.500 34 - - - - 1.000.000 3.000.000 ------35 ------SKUPAJ 833.500 31.000 576.340 772.340 2.036.840 3.465.400 305.400 305.400 305.400 305.400 305.400 305.400 305.400 1V leto 2015 so vštete investicije v energetsko prenovo javnih stavb, ki so se izvajale v času izdelave LEK oz. meritev o rabi energije/energentov še niso bile na voljo. Finančna sredstva, ki so potrebna za izvajanje akcijskega načrta, lahko izhajajo iz različnih virov: občinski proračun, zasebni viri, občinske in državne subvencije, krediti, energetsko pogodbeništvo, javno zasebno partnerstvo v različnih oblikah in/ali zadružne zveze. Najzanimivejši opciji za lokalno skupnost so nepovratna sredstva v obliki javnih razpisov ali pozivov, ki jih razpisujejo ministrstva kot posredniška telesa Evropske kohezijske politike v primeru decentralizirano upravljanih skladov, ali neposredno Evropska komisija v primeru centralizirano upravljanih skladov. Za občine in občane so zanimiva sredstva, ki jih v obliki subvencij ali kreditov ponujajo Eko-sklad in veliki dobavitelji energije na podlagi Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Uradni list RS, št. 114/09 in 57/11).

157

LEK Kočevje

13. NAPOTKI ZA IZVAJANJE LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA

Pravilnik o metodologiji in obvezni vsebini lokalnega energetskega koncepta (Ur. l. RS, št. 56/2016) predpisuje, da mora izvajalec lokalnega energetskega koncepta najmanj enkrat letno pripraviti pisno poročilo o njegovem izvajanju in ga predložiti pristojnemu organu samoupravne lokalne skupnosti. Nadalje opredeljuje, da mora samoupravna lokalna skupnost mora enkrat letno poročati o izvajanju lokalnega energetskega koncepta ministrstvu, pristojnemu za energijo, na obrazcu, ki je prikazan na sliki 68. Samoupravna lokalna skupnost mora poročilo za preteklo leto oddati do 31. januarja naslednjega leta.

Slika 68a: Obrazec za poročanju o izvedenih ukrepih, stran 1

158

LEK Kočevje

Slika 68b: Obrazec za poročanju o izvedenih ukrepih, stran 2

Ministrstvo, pristojno za energijo, lahko v primeru nejasnosti ali v primeru, ko potrebuje še druge podatke za pripravo poročil in analiz, od samoupravne lokalne skupnosti zahteva dodatna ali vmesna poročila. Obrazcu na sliki 68 morajo biti priloženi izpiski iz zapisnikov tistega dela sej, na katerih je občinski ali mestni svet obravnaval poročila o izvajanju lokalnega energetskega koncepta.

159

LEK Kočevje

Ključni viri o Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, 2016 o Annual report 2015 (Article 24 and Annex XIV of EED), Poročilo o izvajanju AN-URE 2020 za leto 2014, MZI 2015 o Annual report 2016 (Article 24 and Annex XIV of EED), Poročilo o izvajanju AN-URE 2020 za leto 2015, MZI 2016 o Akt o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje, Uradni list RS 27/15, 47/15, 61/15 in 36/16, Vlada RS, 2016 o Celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije, 2011, Ministrstvo za gospodarstvo o Cene toplote v Sloveniji v sistemih daljinskega ogrevanja, Energetska zbornica Slovenije, 2015 o Dinamični model za optimizacijo sistema daljinskega ogrevanja in znižanje obratovalnih stroškov v mestu Kočevje, Občina Kočevje, 2016 o Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, RS, MzI, MJU 2015 o EKS, Energetski koncept Slovenije, osnutek, 2016 o Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) – Urad za nepremičnine, Popis nepremičnin 2006 o Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., 2016 o http:// www.aure.si/ o http:// www.ekosklad.si/ o http:// www.elektro-ljubljana.si/ o http:// www.gov.si/aure/ o http:// www.Kocevje.si/ o http:// www.surovina.si/ o http://energetskaizkaznica.si, Gradbeni inštitut ZRMK o http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Praznik/PT194.htm o http://pv.fe.uni-lj.si/SEvSLO.aspx o Komunala Kočevje, Revidirano letno poročilo o poslovanju javnega komunalnega podjetja Komunala Kočevje, d. o. o., za leto 2014. o Komunala Kočevje, Daljinsko ogrevanje v mestu Kočevje, delovno gradivo ver. 4, 2016 o Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2016 o OP TGP 2020, Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 o Pravilnik o metodologiji in obvezni vsebini lokalnega energetskega koncepta (Ur. l. RS, št. 56/2016), 2016 o Petrol, 2015, http://www.petrol.si/energija-za-dom/energija/utekocinjen-naftni-plin/cene- izracun/gibanje-cene o Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2014, Javna agencija RS za energijo o Primerjalna analiza učinkovitosti sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji, Projekt 1, Univerza v Novi Gorici, 2016 o Statistični letopis Republike Slovenije 2015, Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, 2016 o Statistični urad Republike Slovenije , Končna poraba energije v gospodinjstvih 2002 o Statistični urad Republike Slovenije, Popis kmetijstva 2000 o Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva 2002, preračun na občine veljavne dne 1.1.2007 o SURS,2016,http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1970717S&ti=&path=../Database/E konomsko/19_gradbenistvo/06_19707_dovoljenja/&lang=2 o Uradni list Republike Slovenije

160