Prodane Nepremičnine MOK V Letu 2015
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Kako Brati Ta Vodnik | Come Usare La Guida
Kako brati ta vodnik | Come usare la guida: 1. Oznake glavnih karakteristik poti | Caratteristiche principali dei percorsi Označuje potek poti z glavnimi kraji ob poti Asfaltna oz. tlakovana pot in odstotek takšnega tipa poti Percorso del sentiero Asfaltna oz. tlakovana pot in odstotek takšnega tipa poti Čas potreben za pot in dolžina poti Makedamska pot in odstotek takšnega tipa poti Tempo e lunghezza del percorso Makedamska pot in odstotek takšnega tipa poti Najvišja točka trekk Pot primerna za treking kolo Punto più alto Adatto per la bici da trekking Pot primerna za družine Pot primerna za mountain bike kolo MTB Adatto per famiglie Adatto per mountain bike 2. QR kode | Codici QR Skenirajte QR kodo pri imenu poti in si prenesite aplikacijo kolesarskih poti na vašo mobilno napravo. Skenirajte QR kodo pri imenu poti in si prenesite aplikacijo kolesarskih poti na vašo mobilno napravo. 3. Stopnja Težavnosti poti | Grado di difficoltà dei sentieri Manj zahtevna pot | Percorso meno impegnativo Srednje zahtevna pot | Percorso a difficoltà media Zahtevna pot | Percorso impegnativo Konjeniška pot | Percorso equestre 4. Oznake zanimivosti ob poti in dodatne oznake na zemljevidu | Oznake zanimivosti ob poti in dodatne oznake na zemljevidu Parkirišče ob izhodišču Naravna znamenitost Kulturna znamenitost Gostinska ponudba Parcheggio al punto di Attrazione naturale Attrazione culturale Ristoranti, trattorie, agriturismi partenza Razgledna točka Železniška postaja Arheološko najdbišče Grad Cerkev Belvedere Stazione ferroviaria Sito archeologico Castello -
RAZVOJNA TROJNOST SLOVENSKE ISTRE Dr
RAZPRAVE Dela 37 ● 2012 ● 129–145 RAZVOJNA TROJNOST SLOVENSKE ISTRE dr. Simon Kušar Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana e-mail: [email protected] Izvirni znanstveni članek COBISS 1.01 Izvleček Litoralizacijo označuje izrazita razvojna dvojnost: ob obali prihaja do zgoščevanja gospodar- skih dejavnosti in prebivalcev, medtem ko se zaledje sooča z depopulacijo, staranjem prebi- valstva in slabimi zaposlitvenimi možnostmi. S pomočjo izbranih družbenogospodarskih kazalcev smo za naselja ob štirih profilih preučili razvojno dvojnost Slovenske Istre. Struktura prebivalstva kaže, da litoralizacija v Slovenski Istri dobiva drugačno prostorsko razsežnost, saj smo opredelili tri tipe razvojnih območij. Ključne besede: ekonomska geografija, regionalni razvoj, razvojne razlike, družbeno- gospodarska struktura, profil, Slovenija, Slovenska Istra DEVELOPMENTAL TRIPLICITY OF SLOVENIAN ISTRIA Abstract Litoralization is marked by developmental duality: coastal areas experience concentration of economic activities and population, while hinterland experiences depopulation, aging and weak employment opportunities. In the present paper, litoralization in Slovenian Istria was studied by employing a set of socioeconomic indicators of settlements along the four cross-profiles. The population structure indicated that litoralization in Slovenian Istria is changing its spatial character as three types of developmental areas could be defined. Key words: economic geography, regional development, development disparities, socio- economic structure, profile, Slovenia, Slovenian Istria 129 Simon Kušar / Dela 37 ● 2012 ● 129–145 1. UVOD Ugodni lokacijski dejavniki za razvoj gospodarskih dejavnosti so bili ključen razlog za razvoj obalnih območij. Pri tem ni šlo samo za razvoj tradicionalnih gospodarskih dejavnosti, ki so močno navezane na morje (ribištvo, promet), ampak v pomembni meri tudi industrije in turizma. -
12.6.2014 Ciglione Carsico Font Size
PDF12.6.2014 Compressor Ciglione carsico Pro 08/09/2016 Cerca... 0 Home Il Progetto Il Centro Attività Partner News ed Eventi Contatti Link utili 12.6.2014 Ciglione carsico font size 12.06.2014 Linea di difesa del Ciglione carsico - Obrambna linija Kraškega roba - Medioevo Srednji vek Sin dalla sua apertura nel 1960, l’Istituto per la tutela dei Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Piran je beni culturali della Slovenia - Unità territoriale di Pirano vse od svoje ustanovitve leta 1960 veliko pozornosti ha dedicato molta attenzione alla conservazione dei posvetil konservaciji srednjeveškim utrdbenim sistemom sistemi di fortificazioni medievali sulla costa slovena: la na Obali: Piransko in koprsko mestno obzidje, obrambna cinta muraria delle città di Pirano e Capodistria, la linea linija Kraškega roba s številnimi utrdbami, kot sta Osp in di difesa del Ciglione carsico con una serie di fortezze Črni kal - San Sergio, gradovi Socerb-San Servolo in come Osp e Črni kal, i castelli di Socerb e Movraž, le Movraž, utrjenimi jamami Podpeč in Črni kal - San grotte fortificate di Podpeč e Črni kal, le torri di difesa - Sergio, obrambnimi stolpi - Črni kal, utrjenimi spodmoli - Črni kal, i ripari sotto roccia - Škrljevica e i tabor - Škrljevica in tabori Hrastovlje, Gradin, Kubed. fortezze rurali di Hrastovlje, Gradin e Kubed. Prvi večji posegi so bili narejeni na srednjeveškem Gli interventi iniziali più importanti sulla cinta muraria mestnem obzidju Pirana v šestdesetih 20. stoletja in medievale di Pirano sono partiti negli anni Sessanta e potekajo s presledki že skoraj 50 let, cerkev, obzidje in continuano a intervalli per quasi 50 anni, mentre la freske v Hrastovljah so bile obnovljene med leti 1980- chiesa, la mura di cinta e gli affreschi di Hrastovlje sono 1995, obrambni stolp v Podpeči leta 1987-1988, stolp v stati restaurati tra gli anni 1980-1995, la torre di difesa tabor na Kubedu in cerkev sv. -
INVITO Alla Presentazione Delle Proposte Progettuali / .Pdf
PARTICIPATIVNI PRORAČUN MESTNE OBČINE KOPER ZA LETI 2021 - 2022 BILANCIO PARTECIPATIVO DEL COMUNE CITTÀ DI CAPODISTRIA PER GLI ANNI 2021 - 2022 INVITO ALLA PRESENTAZIONE DELLE PROPOSTE PROGETTUALI DEI CITTADINI E DELLE CITTADINE DEL COMUNE CITTÀ DI CAPODISTIRA per gli anni 2021 e 2022 COS'È IL BILANCIO PARTECIPATIVO Il bilancio partecipativo è un sistema di assegnazione di una quota del bilancio pubblico che permette alle cittadine e ai cittadini di decidere direttamente sulla destinazione dei fondi a disposizione. I cittadini hanno così l'opportunità di esprimere la propria opinione riguardo ai progetti di cui la comunità ha maggiormente bisogno e che potrebbero migliore la qualità della vita nel comune. I fondi che il Comune città di Capodistria metterà a disposizione ammontano a: - 480.000 EUR (IVA inclusa) per il 2021 e - 480.000 EUR (IVA inclusa) per il 2022. FINI E OBIETTIVI DELLA CAMPAGNA PROPONGO – DECIDO Con la campagna Propongo — decido, il Comune città di Capodistria desidera includere i cittadini nel processo decisionale riguardo la distribuzione del bilancio pubblico, ottenere proposte progettuali e rendere più efficace l'utilizzo dei fondi comuni, rafforzare la partecipazione pubblica e migliorare la qualità della vita nel comune. L’obbiettivo del presente invito è quello di raccogliere proposte progettuali nelle sei aree comunali. Le proposte verranno in seguito sottoposte alla votazione dei cittadini. AREE DEL BILANCIO PARTECIPATIVO Le aree sono state create con lo scopo di distribuire i progetti nel modo più uniforme possibile, tenendo conto delle differenze e dei bisogni nonché della densità della popolazione delle comunità locali. L’entroterra godrà di maggiore attenzione anche nella divisione dei fondi a disposizione. -
Obrazec Št. 1: Načrt Pridobivanja Nepremičnega Premoženja
Obrazec št. 1: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja Predvide Za Okvirna na p. Vrsta nepremičnine velikost sredstva št. lokalna (m2) skupnost (€) Upravljavec Samoupravna Samoupravna Pridobivanje zemljišč za gradnjo novih in za že izgrajena krožišča - 1 UPRN MOK 500 30.000 k.o. Škofije, k.o. Semedela Pridobivanje zemljišč za rekonstrukcijo ceste LS 177 360 Kastelec 2 UPRN MOK 5000 20.000 - Socerb - k.o. Socerb Pridobivanje zemljišča za ureditev Ceste v naselju Dolani - Sv. 3 UPRN MOK 300 13.000 Anton, k.o. Sv. Anton Pridobivanje zemljišč za izgradnjo nove ceste za Plavje s 4 UPRN MOK 1.300 120.000 priključkom na državno cesto - k.o. Plavje Pridobivanje zemljišč po katerih poteka kategorizirana lokalna 5 UPRN MOK 2.000 6.000 cesta LC 177092 Rižana - Krnica - k.o. Rožar Pridobivanje zemljišča za ureditev ceste Kampel - Brda - k.o. 6 UPRN MOK 260 5.000 Semedela Pridobivanje zemljišč za ureditev dostopne poti v zaselku Poljane 7 UPRN MOK 1.800 30.000 v Pradah - k.o. Bertoki 9 UPRN Pridobivanje zemljišča za ureditev Ceste Ivana Starca - k.o. Bertoki MOK 650 15.000 Pridobivanje zemljišč za dostopno pot do stražnice Plavje - k.o. 10 UPRN MOK 250 2.500 Plavje 11 UPRN Pridobivanje zemljišča ob stavbi stare šole v Loki- k.o. Loka MOK 50 1.500 Pridobivanje zemljišč za rekonstrukcijo ceste Smokvica - Movraž - 12 UPRN MOK 1.500 15.000 k.o. Movraž in k.o. Kubed Pridobivanje zemljišč za rekonstrukcijo slemenske ceste v 13 UPRN MOK 700 40.000 Hrvatinih- k.o. Hribi Pridobivanje zemljišč za rekonstrukcijo Šmarske ceste in 14 UPRN MOK 700 70.000 povezovalne ceste območja ZN nad Šmarsko cesto - k.o. -
LC), Ki Povezujejo Naselja V3
Uradni list Republike Slovenije 3. člen – Articolo 3 Št. 20 / 18. 3. 2011 / Stran 2727 Lokalne ceste (LC), ki povezujejo naselja v3. Mestni člen – Articolo občini 3 Koper z naselji v sosednjih občinah in naseljaLokalne v Mestni ceste (LC), obč iniki povezujejo med seboj, naselja so: v Mestni občini Koper z naselji v sosednjih občinah in naselja v Mestni občini med seboj, so: SonoSono considerate considerate strade strade localilocali che che collegano collegano i singoli i singoli abitati nel abitati Comune nel citta' Comune di Capodistria citta' di con Capodistria altri, nei comuni con limitrofi, comealtri, pure nei concomuni gli abitati limitrofi, nel comune come stesso: pure con gli abitati nel comune stesso: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 177 010 DC/SS 11 – Jelarji – Hrvati- 5,781 V ni/Crevatini – Kolom- ban/Colombano – MP/VF Čampore/Chiampore 1,1 177011 678111 DC/SS 11 – Jelarji OD/DIR. 177051 1,918 V Kaštelir /S.Barbara 1,2 177012 177051 OD/DIR.za Kaštelir/per 677031 2,082 V S.Barbara – KR/INC.Hrvatini/Crevatini 1,3 177013 677031 KR/INC.Hrvatini/Crevatini – MP/VF 1,781 V Sv.Brida/ S.Brigida – Kolom- Čampore/ ban/Colombano – MP/VF Chiampore Čampore/Chiampore 2 177 020 177021 406 Valdoltra/Val D'Oltra – Bari- 177013 2,396 V žoni/Barisoni – Sv. Bri- da/S.Brigida 3 177 030 177031 406 Ankaran/Ancarano – 177021 1,675 V Sv.Brida/S.Brigida 4 177 040 177041 406 Brageti/Braghetti – Hrvati- 177012 2,599 V ni/Crevatini – KR/INC.Hrvatini/Crevatini 5 177 050 177051 177011 KR/INC. -
Kubed Zanigrad
re re vita instrument za predpristopno pomoč instrument pretpristupne pomoći instrument for pre-accession assistance Ta brošura je bila izdana v sklopu projekta Srce Istre ter ponatisnjena v sklopu projekta REvITAS IstrskI Ova je brošura izrađena u projektu Srce Istre, a ponovno je tiskana u sklopu projekta REvITAS This brochure was produced within the Heart of Istria project and reprinted within the REvITAS project www.heartofistria.org | www.revitas.org THE g CASTLESradovi OF ISTRIA REPUBLIKA SLOVENIJA SLUŽBA VLADE RS ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNO POLITIKO Projektno aktivnost je izvedla Istrska županija Projektnu aktivnost je provela Istarska županija The project activity is implemented by the Region of Istria heart of Istria Srce Istre KULtura in DEDIščina Istre, raZVOJ čEZmeJnih turističnih itinerarJEV V urBanih in ruraLnih OBMOČJIH Istre JE ODOBren V skLOpu SOseDskega prOgrama SLOVeniJA – MADžarska – HRVAška 2004–2006 Heart of Istria CULture anD heritage OF Istria, DEVELOpment OF crOss BORDer TOU- rist itineraries in urBan anD ruraL areas OF Istria, suppOrteD thrOugh the CON- INTERREG IIIA Sosedski program teXT OF the NeighBOurhOOD prOgramme SLOVenia – HungarY – CROatia 2004–2006 Slovenija – Madžarska – Hrvaška 2004–2006 INTERREG IIIA Neighbourhood programme Slovenia – Hungary – Croatia 2004–2006 ISTRSKI THE gradoviCASTLES OF ISTRIA Projekt je sofinancirala Evropska unija Projekt je izvedla Istrska županija The project is co-financed by the European Union A project implemented by the Region of Istria Izid publikacije je finančno podprla Evropska unija. This brochure has been produced with the assistance of European Union. Za njeno vsebino odgovarja Istrska županija in ne izraža stališč Evropske unije. The contents of this brochure is the sole responsability of Region of Istria and can in no way be taken to reflect the views of the European Union. -
Škofijskakaritas Koper
ŠKOFIJSKA KARITAS KOPER OBČNI ZBOR Škofijska gimnazija Vipava 24. marec 2018 PEČAT »Kakšen pečat si pustl v Škofjski karitas?« Tako so me vprašali ob prenehanju mojega začasnega ravnateljevanja. Brez oklevanja sem povedal in zdaj še zapišem: »Nisem pustl pečata, dobil sem ga.« Kar je zapisno v naši programski knjižici ni moja zasluga. Je zasluga prostovoljcev in sodelavcev naše Karitas. Zasluga vseh vas je tudi to, da sam po teh dveh leth vem, da vse te besede in številke pomenijo predanost, zavzetost, velikodušnost, iznajdljivost. Vem, da besede in številke v tej knjižici pomenijo ljudi z velikim srcem, in trdno vero. Hvala vam, ker ste vame vtsnili tako krepek pečat zavedanja kaj vse in kako vse je Škofjska karitas Koper in Karitas v Sloveniji. Pečat Karitas bom nosil s seboj pri drugih nalogah, ki so mi zaupane in trudil se bom, da ga bom s ponosom in skrbnostjo pokazal, kadar bo priložnost ali potreba. Vesel pa sem, da ima naša Karitas ravnateljico, ki uresničuje oboje: daje pečat Karitas in je s Karitas življenjsko zapečatena. Jožica, srečno in veliko Božjega blagoslova. Slavko Rebec Hvala! Bom kar nadaljevala s pečatom, ki me je ‘zapečatl’ pred osemindvajsetmi let. Čeprav se je znak Karitas nekoliko spreminjal ostaja križ in ostajajo žarki. Iz podatkov v zborniku, bi za vse vas, ki ste pisali obrazce, tabele poročila lahko mirno rekla, da je to ‘križ’…pa vendar ta križ ima veliko žarkov, ki prinašamo ljudem v stski luč. In zaradi te luči smo verodostojni pričevalci naše vere. Ko me je gospod škof Jurij vprašal, če bi kot prostovoljka sprejela še en pečat te naše Karitas, sem rekla JA. -
Download Download
PRISPEVEK K POZNAVANJU TAKSONOV IZ OBLIKOVNEGA KROGA OPHRYS SPHEGODES S. LAT. IN OPHRYS HOLOSERICEA S. LAT. V SLOVENIJI CONTRIBUTION TO THE KNOVLEDGE OF THE TAXA FROM THE GROUPS OPHRYS SPHEGODES S. LAT. AND OPHRYS HOLOSERICEA S. LAT. IN SLOVENIA Branko DOLINAR1 IZVLEČEK ABSTRACT Prispevek k poznavanju taksonov iz oblikovnega kroga Contribution to the knowledge of the taxa from the Ophrys sphegodes s. lat. in Ophrys holosericea s. lat. v groups Ophrys sphegodes s. lat. and Ophrys holosericea s. Sloveniji lat. in Slovenia V članku predstavljam razširjenost šestih taksonov The article presents the distribution of six taxa of the rodu mačje uho (Ophrys) v Sloveniji, z opisi in fotografijami genus Ophrys in Slovenia with descriptions and photographs za lažje prepoznavanje in določanje posameznih vrst. to facilitate identification and determination of individual Ključne besede: Ophrys sphegodes s. lat., Ophrys holoseri- taxa. cea s. lat., Slovenija Key words: Ophrys sphegodes s. lat, Ophrys holosericea s. lat., Slovenia 1 Bizjanova 21, 1107 Ljubljana, [email protected] FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3, 37–49, LJUBLJANA 2015 PRISPEVEK K POZNAVANJU TAKSONOV IZ OBLIKOVNEGA KROGA OPHRYS SPHEGODES S. LAT. IN OPHRYS HOLOSERICEA 1 UVOD Po podatkih iz Male flore Slovenije v Sloveniji uspeva rovzhodni Italiji (Kranjčev 2005, Delforge 2006, osem vrst iz rodu mačje uho (Ophrys) (Jogan 2007). Perazza & Lorenz 2013, Paulus 2014). Štiri vrste Leta 2006 je bila na Kraškem robu najdena nova vrsta naših mačjih ušes Ophrys apifera, O. sulcata (sin. O. Ophrys bertolonii Moretti (Otopal & Kaligarič fusca Link s. lat.), O. insectifera in O. bertolonii so lažje 2012). V letu 2008 je bila v slovenski Istri prepoznana prepoznavne, medtem ko so po trije taksoni iz obli- nova podvrsta Ophrys holosericea subsp. -
Slovene Istria
Mil jam Požeš, M.Sc. SLOVENE ISTRIA General on the region and border area. Geographical situation and proportions The region in question is a part of Istria — the peninsula, the major part of which now belongs to the Republic of Croatia. As a part of Slovenian Istria we consider the region measuring 34,459 ha (1.7 % of Slovenia) with 77,964 inhabitants (1995, re- presenting 3.9 % of Slovenian population), and divided in three municipalities. There are 125 settlements in the region, among them there are three towns: Koper (24,595 inhabitants), Izola (10,460), Piran (4773, including the towns of Portorož and Lucija 13,558). From the administrative point of view, the region is divided in three munici- palities: Koper (46,270 inhabitants), Izola (14,354) in Piran (17,340). On the northern border of Istria is situated the town of Trieste (257,000 inha- bitants), the town which had been the main commercial centre of a large part of Istria (which today comprises the Slovenian Istria and a part of Croatian Istria) up to the end of World War II: after the new national boundary was set between Italy and Yugoslavia, Trieste was decreed to belong to Italy. Natural and geographical features The landscape sections of the Slovenian Istria are the coastal zone with accumu- lation plain areas, flysch uplands (hills and plateaux), and the Karst territory (Kras). In the accumulation plain areas and the wider hinterland behind them, the flat land prevails at a rather low height above sea level: in the past it was set aside for the saltpans, and on the margins for intense agriculture, whereas today there is a complex of manifold activities going on: traffic (Port of Koper), tourism, industry, agriculture, and settlements. -
Uzivajmo Godiamoci Podeželje La Campagna
Evropski kmetijski sklad Projekt "Uživajmo podeželje, LAS Istre 2011" delno sofinancira Evropski za razvoj podeželja: kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorno Evropa investira v Turistično združenje Portorož, g.i.z.. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. podeželje uzivajmo godiamoci podeželje LA CAMPAGNA Vodnik po pohodniških, kolesarskih in jahalnih poteh Slovenske Istre Istria slovena, guida ai sentieri per escursioni a piedi, in bicicletta e a cavallo Kako brati ta vodnik | Come usare la guida: 1. Oznake glavnih karakteristik poti | Segnali di indicazione delle caratteristiche principali dei percorsi Označuje potek poti z glavnimi kraji ob poti / Segna il Asfaltna oz. tlakovana pot in odstotek takšnega tipa poti percorso del sentiero e i luoghi principali lungo il percorso Percorso asfaltato o lastricato e percentuale di tale tipo di percorso Čas potreben za pot in dolžina poti Makedamska pot in odstotek takšnega tipa poti Tempo e lunghezza del percorso Sentiero di ghiaia e percentuale di tale tipo di percorso Skupni vzpon trekk Pot primerna za treking kolo Salita in totale Adatto per la bici da trekking Pot primerna za družine Pot primerna za gorsko kolo MTB Sentiero adatto per famiglie Sentiero adatto per mountain bike 2. QR kode | Codici QR Skenirajte QR kodo pri imenu poti in si prenesite aplikacijo kolesarskih poti na vašo mobilno napravo. Effettuate la scansione del codice QR vicino al nome del percorso e scaricate l’applicazione dei sentieri ciclabili sul vostro dispositivo mobile. 3. Stopnja težavnosti poti | Grado di difficoltà dei sentieri Manj zahtevna pot | Percorso meno impegnativo Srednje zahtevna pot | Percorso a difficoltà media Zahtevna pot | Percorso impegnativo Konjeniška pot | Percorso equestre 4. -
Naselbinska Dediščina Po Družbenem Planu Občine Koper 1.2.1 Abitanti
3 Priloga: Naselbinska dediščina po Družbenem planu občine Koper 1.2.1 Abitanti 1.2.34 Poletiči 1.2.2 Bezovica 1.2.35 Pomjan 1.2.3 Bočaji 1.2.36 Popetre 1.2.4 Boršt 1.2.37 Pregara 1.2.5 Brezovica pri Gradinu 1.2.38 Pregara-Reparec 1.2.6 Butari 1.2.39 Pridvor-Dvori 1.2.7 Črni kal 1.2.40 Pridovor-Kavaliči 1.2.8 Črnotiče 1.2.41 Pridovr-Kortina 1.2.9 Dekani 1.2.42 Puče 1.2.10 Dilici 1.2.43 Rožar 1.2.11 Dol 1.2.44 Smokvica 1.2.12 Dvori pri Movražu 1.2.45 Socerb 1.2.13 Elerji 1.2.46 Sirši-Pavliči 1.2.14 Fijeroga 1.2.47 Sočerga 1.2.15 Gažon 1.2.48 Sokoliči 1.2.16 Glem 1.2.49 Stepani 1.2.17 Gračišče 1.2.50 Šmarje 1.2.18 Gradin 1.2.51 Tinjan 1.2.19 Grintovec 1.2.52 Tinjan-Kolombar 1.2.20 Hrastovlje 1.2.53 Tinjan-Urbanci 1.2.21 Kastelec 1.2.54 Topolovec 1.2.22 Koštabona 1.2.55 Topolovec-Hrvoji 1.2.23 Koštabona Hrvatini 1.2.56 Topolovec-Zrnjovec 1.2.24 Kozloviči 1.2.57 Trebše 1.2.25 Kubed 1.2.58 Trsek 1.2.26 Labor 1.2.59 Truške 1.2.27 Loka 1.2.60 Tuljaki 1.2.28 Lopar 1.2.61 Zabavlje 1.2.29 Marezige-Bernetiči 1.2.62 Zabigrad 1.2.30 Movraž 1.2.63 Župančiči 1.2.31 Olika Zazid 1.2.32 Plavje-Badiha Rakitovec 1.2.33 Podpeč Podgorje Stran 1 od 5 Izpis členov Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih v občini Koper (Uradne objave, št.