KCK dobil ­direktorico  stran 2

KočevskaApril 2016 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod Kakšno bo središče Kočevja? Središče Kočevja po  stran 4 Intervju: Marjan Kočila ­načrtih stroke in javnosti  stran 6

Preoblečeni eko otoki  stran 9

Izza kulise  stran 11

O sladkorni bolezni  stran 13

Odstranili 26 ton smeti  stran 14

Eko vas Mokri Potok  stran 15

Foto: Marko Vovk Predstavljamo: V Kočevju bodo začeli iskati nove različice obnove mestnega jedra, ki bodo upoštevale stroko in Static mnenja domačinov. Sedem let stara idejna zasnova za prenovo središča je po vseh spremembah,  stran 16 revizijah in podražitvah naposled ostala v predalu. Do rešitve, kako naj bi bilo videti jedro Kočevja, naj bi vodstvo Občine prišlo tudi prek delavnic oz. s pomočjo t. i. odprtega načrtovanja. Zagotovo pa bo središče prej ali slej po vzoru drugih mest zaprto za promet. O tem, kdaj naj bi se začela ob- 15,8 milijona € nova, zakaj občina ni izkoristila podarjenih 900.000 evrov za obnovo ploščadi in o celostni podobi za prenove Kočevja, v tokratni osrednji temi.  strani 4 in 5  stran 18

V Kočevju so zelo O Hotelu Ferles ­zadovoljni  stran 21 "Tukaj smo z družino zelo zadovoljni. Okolje je namreč zelo lepo, prav tako narava in vse, kar spada zraven. Pre- Kolumna življanje prostega časa z družino je tukaj odlično, kakovost Nataše Briški življenja je tudi zelo visoka," pravi Marjan Kočila, prokurist družinskega podjetja Intersocks, ki je lani kupilo močno  stran 23 izropano nekdanjo Mostovno. V stavbi na Reški cesti ima podjetje skladišče z logističnim centrom za pošiljke pick and pack, trenutno pa prenavljajo še pisarne, ki naj bi bile Ristanc končane v dveh mesecih. S poslovnega vidika pa ima Ko-  stran 28 čevje zanje tudi nekaj pomanjkljivosti. Več v intervjuju. Kočevska www.kocevje.si Mozaik april 2016 2

Prva direktorica novega Vsi podpisi za kočevskega zavoda vodovod

Vesna Malnar Memedović je 1. apri- Dobra dva meseca zatem, ko so župani občin Sodražica, Ribnica in Kočevje la prevzela vodenje Javnega zavoda podpisali medobčinsko pogodbo za več kot 30 milijonov evrov vreden pro- za turizem in kulturo Kočevje. Njen jekt oskrbe s pitno vodo na območju svojih občin, je pogodbo o sofinancira- predhodnik Janez Maršič je funkcijo nju podpisala še ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Država bo za v. d. direktorja opravljal od oktobra projekt SO-RI-KO prispevala 3,3 milijona evrov, dobrih 18 milijonov evrov lani. Prva direktorica zavoda, ki ga bodo občine prejele iz evropskega kohezijskega sklada, preostali denar pa je Občina Kočevje ustanovila sep- bodo prispevale same. "Prav gotovo je želja vseh oskrbovancev s pitno vodo, tembra, je med prioritetami navedla da se uporablja tehnologija, ki je najbolj sodobna," je 30. marca po podpisu vzpostavitev destinacijske znamke pogodbe povedala Irena Majcen. Ena od pridobitev bo namreč čiščenje vode Kočevska, ki je pogoj za razvoj tu- z ultrafiltracijo, s čimer naj bi odpravili dezinfekcijo vode s klorom. rizma. "Največji izziv je definirati, kaj imamo na Kočevskem boljšega, lepšega ali močnejšega, da bodo zaradi tega ljudje prihajali k nam," je povedala, a še ni želela razkriti, katere turistične produkte pripravlja v sodelovanju z vodjo za turizem. V Javnem zavodu za turizem in kulturo Kočevje je namreč poleg direktorice zaposlenih še šest ljudi, Foto: Petra Šolar med njimi vodji za turizem in kultu- ro (Sašo Koprivec in Olivera Mirko- ob Kočevskem jezeru in mladinski svet zavoda, ki se je odločil za Mal- vić). 40-letna slavistka in novinarka hotel v središču mesta. nar Memedovićevo in jo 18. februar- bo v štiriletnem mandatu skrbela za Nekdanja svetovalka za odnose z ja potrdil s sklepom. Prva direktorica delovanje KCK-ja, turističnega kom- javnostmi in informiranje na Občini kočevskega zavoda za turizem in pleksa Jezero in turistične pisarne v Kočevje je bila sicer ena od šestih kulturo je nato morala počakati še na Kočevski Reki, kasneje – ko bosta kandidatov, ki so se prijavili na raz- večino glasov kočevskega občinske- investiciji končani – pa še za kamp pis za direktorja. Direktorja je izbiral ga sveta. Petra Šolar Foto: Petra Šolar

V prihodnjih treh letih bosta podjetji Riko in Komunalne gradnje zamenjali več kot pol stoletja stare azbestne cevi s cevmi iz duktilne litine. Občine Ko- čevje, Ribnica in Sodražica bodo s pomočjo sredstev iz kohezijskega sklada Delavnica Kočevje špila z do leta 2019 obnovile oz. na novo zgradile okoli 65 kilometrov cevovodov ter zgradile tri čistilne naprave, 11 črpališč in štiri vodohrame. Na regionalni vodovod, ki črpa vodo iz štirih vodnih virov (Podstene, Blate, Slovenska Nikolo Sekulovićem vas in Sodražica), bo na novo priključenih 1378 prebivalcev, od tega 364 prebivalcev na območju občine Kočevje in 1.014 prebivalcev na območju Društvo kočevskih glasbenikov in poznavanjem kompilacije Kočevje vtisi pa so se v glavah udeležencev občine Sodražica. Skupno bo na obnovljeni oz. dograjeni regionalni vodovod Kulturni center Kočevje sta v aprilu špila, ki je lani izšla že četrtič zapo- valjali še kar nekaj dni. V podobnem priključenih 25.180 prebivalcev. Kočevska občina bo za projekt prispevala organizirala zanimivo delavnico, ki red. V triurnem 'žoganju', kakor mu duhu bosta v aprilu in maju izvedeni 1.725.000 EUR (brez DDV). Petra Šolar je bila namenjena širši glasbeni sceni. pravi Nikola, je udeležencem uspelo še dve delavnici, na kateri bo Niko- Delavnico je vodil priznani glasbenik izvedeti marsikatero abstraktno načelo la nadaljeval svoje ž(a/o)ganje. Pri in glasbeni guru Nikola Sekulović. glasbenega posla, se seznaniti s prin- organizaciji tovrstnih delavnic pa je Že prvi stik Nikole z udeleženci je cipi (ne)delovanja glasbene scene, op- opazno, da je zelo pomemben osebni pokazal na igrivost in neizprosnost raviti z namišljenimi stereotipi ozadja stik, ki ga z Nikolo vzdržuje vodja Selitev Urada za pri delu z glasbeniki. Brežice (mes- scene in spoznati bistvene principe kulturnega programa v KCK Sašo to odraščanja vodje delavnice) je s glasbenega delovanja. Zelo pozitiven Koprivec. Verjamemo, da je kočevska suverenostjo primerjal s Kočevjem. odziv udeležencev je bil opazen tudi v glasbena scena pridobila zelo dobrega delo Kočevje Glasbeno razgledanost je dokazal s sproščeni debati ob koncu delavnice, prijatelja. Zoran Bitorajc Urad za delo Kočevje se bo preselil iz stavbe na naslovu Trg zbora odposlan- cev 2 v stavbo na Ljubljanski cesti 25. Na Občini Kočevje, ki je lastnica pro- storov, kjer je skoraj dve desetletji domoval kočevski urad za delo, so potrdili, da je Zavod RS za zaposlovanje predčasno prekinil najemno pogodbo in da se bo izselil do junija. Urad za delo Kočevje, ki spada pod ljubljansko območno službo zavoda za zaposlovanje, je imel sprva prostore v enem izmed blokov v Turjaškem naselju, po obnovi stavbe, kjer je bila nekoč mestna kavarna, pa se je preselil vanjo. Po novem pa bodo imeli svetovalci urada prostore v stavbi, kjer je bil nekdaj Center za socialno delo Kočevje in ki so dostopni gibalno oviranim. Na kočevskem uradu za delo, kjer vodijo evidenco brezposelnih na območju občin Kočevje, Kostel in Osilnica, so konec marca beležili 1737 oseb, od tega 954 žensk in 783 moških.

Foto: Marko Vovk Urad za delo Kočevje bo julija na Ljubljanski 25 • Foto: Petra Šolar Kočevska www.kocevje.si Mozaik april 2016 3

Dostopnost za vse Uvodnik Invalidi bi morali imeti – tako kot preostali državljani – enak dostop "Živimo v okolju, kjer je vse globalno in kjer lahko informacije do ustanov, poti, parkov in drugih dobite praktično z vsega sveta. Zgodil pa se je paradoks, da javnih površin. A se gibalno ovirani ljudje ne morejo dobiti informacij o tem, kar se dogaja za ter slepi in slabovidni vsak dan sre- vogalom," je povzela Sandra Bašić Hrvatin. Članica komisije za čujejo z množico ovir. Da bi osvetlili pripravo medijske strategije poudarja: Na vseh srečanjih sliši- problematiko dostopnosti v Kočevju, mo podobno – ljudje se strinjajo, da je lokalnih in regionalnih je Svet za invalide Občine Kočevje informacij na RTV premalo. 12. aprila organiziral okroglo mizo s predavanjem Celostno načrtovanje Nacionalni mediji že najmanj desetletje niso v enaki meri dostopnosti za slepe in slabovidne s poročali o kočevsko-ribniškem območju kot o preostalih ob- poudarkom na načrtovanju talnega močjih Slovenije. Pa ne zaradi novinarjev. Tudi ne zaradi po- taktilnega vodilnega sistema. "Gi- manjkanja tem. S kolegicami smo večkrat debatirale o istem: balno ovirani oz. ljudje na vozičkih kako neko temo spraviti na radio, TV ali v časopis, koliko ute- so se prvi začeli ukvarjati z odpra- meljevanja je potrebnega pri urednikih, koliko prepričevanja vljanjem težav glede dostopnosti do … koliko telefoniranja za prispevek, ki bi se – če bi bil vezan storitev, zato je tudi na tem področju na Ljubljano, Maribor ali Koper – brez težav znašel v etru, v največ narejenega, medtem ko so časopisu ali na televiziji. Velikokrat so dobri prispevki toliko preostale skupine zapostavljene," je in koši za smeti … vse to so ovire za tudi na občinske akte, ki urejajo časa ostali 'na lagerju', da niso bili več aktualni. Prevečkrat je povedala Andreja Albreht iz zavoda slepe, slabovidne, pa tudi za tiste na zadeve invalidov. Na okrogli mizi bil odgovor urednikov 'ne'. Medtem pa je primorska burja Dostop. Tisti, ki dobro vidijo, se ne vozičkih," je še dodala Albrehtova. V so sodelovali še Lucija Höferle, čla- vedno znova našla mesto v Dnevniku, mariborske radarje zavedajo, da slepi in slabovidni zelo Kočevju, ki je pridobilo listino Inva- nica sveta, Vinko Zajec, predstavnik drugače zaznavajo svet in da jim lidom prijazna občina, si prizadevajo AMD Kočevje, Lili Štefanič, direk- smo gledali najmanj dvajsetkrat, napis na Sabotinu so že to- na njihovo pot postavljamo nemalo tudi za odpravo tovrstnih ovir. Lani torica občinske uprave, in Mojca likokrat premaknili, da bi sezidali najmanj tri hiše in čisto vsa- ovir. "Gostinci na pločnike postav- ustanovljeni Svet za invalide Občine Volf, svetovalka za zdravstvo in so- kič smo morali izvedeti, da so ga … da o drugih ponavljajočih ljajo mize in stole, na pločnikih so Kočevje, ki ga sestavlja 15 članov, cialno skrbstvo na Občini Kočevje. se prispevkih sploh ne izgubljam besed. tudi smetnjaki, parkirani avtomobili naj bi s predlogi in mnenji vplival Petra Šolar Potem pa, ko je ena kočevska novinarka odšla v pokoj, ko so drugo šefi premestili k drugemu mediju, ko je tretja za ne- kaj časa nehala pisati, četrta pa je zanosila … se je Kočevska izgubila na zemljevidu nacionalnih medijev. Najdejo nas le še, če gori kakšna šola, če gre kakšna firma rakom žvižgat ali če Les v ospredju nas obišče kak visok gost. Dopisniki iz Postojne in novinarji iz Ljubljane, ki jim je bil rajon dodan v obseg del, se enkrat me- sečno pripeljejo sem in naredijo instant prispevke. Polomijo ­velikonočnih razstav ga že v startu, ko navajajo napačne podatke – recimo o števi- lu zaposlenih –ali pa delajo prispevke o nastanitvi beguncev Članice Društva podeželskih žena ter inovativnih piščancev, ovčk in Predsednica Društva podeželskih v Kostelu in s kadri kažejo micene opustošene domačije, kjer Kočevske so tudi pri pripravi ju- drugih izdelkov, ki so nastali pod žena Kočevske je dodala, da so naj bi bili migranti … pajade! 'Uvoženi' novinarji pač ne mo- bilejne, 20. Velikonočne razstave otroškimi rokami. "Letos je pose- zaradi prilagoditve prostoru (lani so rejo biti dopisniki. Nekdo iz Logatca o Kočevski nima pojma. sodelovale z otroki iz kočevskih ben izziv prostor, saj smo prvič v razstavljale v nekdanji Železnini) Enourni obisk mu ne prinese niti trohice vpogleda, kaj šele, vrtcev in šol, v goste pa prvič po- obnovljeni tržnici in smo morale izdelke otrok namestile na stene, da bi potem znal temo prikazati gledalcem, povedati bral- vabile kočevskega pletarja Janka razstavo prilagoditi tako, da bodo dekoracije, ki so jih naredile članice cem. Zato je v medijski strategiji in novi medijski zakonodaji Marinča. V dneh pred veliko nočjo lokalni ponudniki hrane še vedno društva, pa na stojnice. Na razstavi nujna vpeljava mehanizma, ki bo zagotavljal vsaj približno je bila tako kočevska tržnica pol- lahko nemoteno prodajali pridel- sta se ustavila tudi znana slovenska, enak delež poročanja iz vsake regije. Da tisti na vrhu nimajo na dobrot, pirhov, lesenih košaric ke," je pojasnila Bojana Klepac. radijca Klemen Bunderla in Mojca pojma, kako malo je zastopana naša regija, je bilo jasno, ko je šefica TV Slovenija pred zbranim občinstvom v kočevski knjižnici suvereno izjavila, da Kočevsko pokriva kar pet novi- narjev nacionalke!

Petra Šolar, odgovorna urednica

Gornik, ki sta med akcijo razdelje- vanja posebnih 'aktupirhov' obiskala tudi Kočevje. Med množico pisanih pirhov in preostalih unikatnih izdelkov pa na kočevski tržnici ni bilo ogromnega pirha. Sofija Matijević, ki se je pred leti lotila izjemnega podviga izde- lave pirha iz jajčnih lupin – letos ta tehta že 64 kilogramov, za kar je porabila lupine 10.800 jajc – ga je letos posodila razstavi Turističnega društva Kočevje. Slednje je razstavo pripravilo nekoliko prej kot Društvo podeželskih žena Kočevske, rdeča nit pa so bili leseni izdelki, in sicer Zen Egg Gašperja Premožeta in Dile za darile Boštjana Majcna. Petra Šolar

Kočevska je časopis Občine Kočevje, vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1955 • Kočevska, št. 10, april 2016 • Naklada 6500 izvodov • Gospodinjstva na ­območju občine Kočevje jo prejmejo brezplačno • Izdajatelj: Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje/ zanj župan dr. Vladimir Prebilič • Odgovorna urednica: Petra Šolar • Pomočnica urednice in novinarka: Aleksandra Papež • Oblikovna zasnova, prelom in priprava za tisk: CZMK Kočevje, TZO 62, 1330 Kočevje / zanj Marko Vovk • Lektorica: Saša Erjavec Kobe • Kontakt: [email protected] • Trženje: Matej Kosten, 040-652-837, [email protected] • Tisk: DELO časopisno in založniško podjetje, d. d., Dunajska cesta 5, 1509 Ljubljana • Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s predhodnim pisnim dovoljenjem izdajatelja. Kočevska www.kocevje.si Urbanizem april 2016 4

Na novo ploščad bo treba še počakati!

Sedem let zatem, ko je arhitekt Boris Podrecca predstavil idejno zasnovo za prenovo kočevskega mestnega jedra, je jasno, da je projekt padel v vodo. Njegova ideja že od začetka ni bila dobro sprejeta: kritike občanov so letele na preveliko kamnito površino sredi mesta in predrag kamen, civilna inici- ativa je nasprotovala odstranitvi dreves v središču Kočevja, politiki so zmajevali z glavami zaradi visoke cene, urbanisti pa poudarjali, da tako velikega trga Kočevje ne potrebuje. Projekt prenove in revitalizacije mestnega jedra, ki je v minulih letih doživel precej sprememb, revizij in podražitev, ni dobil niti podpore občinskega sveta. Občina Kočevje je leta 2013 kljub vsemu dobila okoli 900.000 'evropskih' evrov in napovedala: Kočevje bo imelo novo mestno jedro, delati začnemo letos. Potem pa se ni zgodilo nič.

2,4 milijona evrov vreden projekt, menili podobo štirim trgom: trgu Nov načrt, nov način arhitektka Mateja Dekleva. Doma- čevje. Tako naj bi novo različico ob- ki je leta dvigoval prah in ki je med nekdanjim hotelom in Namo, iskanja rešitev činka, ki meni, da je idejni predlog iz nove mestnega jedra poiskali prek pred tremi leti uspel na razpisu mestni ploščadi, trgu pred cerkvijo Središče Kočevja, ki je glavnino leta 2009 premalo upošteval lokalno, javnega natečaja. Tudi kočevski Ministrstva za gospodarski razvoj in prostoru pred samskim domom. sedanje podobe, vključujoč spome- dodaja: "Koliko prostorsko poseči, bi župan poudarja nujnost sodelovanja: in tehnologijo, je ostal v predalu. Poleg že naštetih argumentov Pre- nik osvoboditve, dobilo po vojni, je postavila pod vprašaj." "Glavni očitek arhitekturnih rešitev Razlogi? "Ker to v praksi pomeni, bilič dodaja: "Pomembno je bilo treba prenoviti. Ne zgolj zaradi vi- "Rešitev za novo ploščad na- je bilo nesodelovanje lokalnega pre- da bi bila revitalizacija mestne še eno mnenje oz. vprašanje: ali si deza, temveč tudi zaradi dotrajanih meravamo poiskati prek vodenih bivalstva in lokalnih arhitektov pri ploščadi sofinancirana v obsegu lahko sploh privoščimo ploščad, kanalizacijskih, vodovodnih in pre- delavnic z ljudmi na eni strani in s tako pomembni stvari, kot je mestna 37 %, in ker je bila moja ocena in vredno skoraj 3 milijone evrov, ocena občinske uprave, da je to ki ne ustvarja ne delovnih mest in prenizek odstotek sofinanciranja. bistveno ne izboljšuje življenjskega »Revitalizacija mestne ploščadi bi bila sofinancirana v obsegu 37 %. Poleg tega ni bilo navedeno, da bo standarda v naši občini? Zaradi Moja ocena in ocena občinske uprave je bila, da je to prenizek ­odstotek za dodatna dela, za rekonstrukcijo tega sem se odločil, da vso energijo vseh napeljav, to je za kanaliza- usmerimo v KCK, kar se je tudi sofinanciranja.« Vladimir Prebilič o razlogu za neuresničitev projekta, cijo, vodo, telekomunikacije in izplačalo. Dobesedno. Omenjenih ki je leta 2013 dobil evropska sredstva. elektriko, treba odšteti vsaj še 902.000 EUR smo v drugi obliki 400.000 EUR. Zato smo se odločili pridobili na novem razpisu v višini odstopiti od projekta," pojasnjuje 850.792 EUR, pri čemer je bila ostalih napeljav. Vodovodni sistem v pomočjo študentov arhitekture na ploščad. To zdaj odpravljamo. Ne kočevski župan Vladimir Prebilič. investicija visoka 1.143.180 EUR. tem delu mesta naj bi bil še iz časov drugi strani," razkrije Nejc Zem- gre za 'popravljanje' že obstoječega Projekt je sicer predvideval obno- Sofinanciranje v tem primeru dose- pred 2. svetovno vojno. ljak, vodja oddelka za investicije, projekta, temveč iskanje povsem vo območja od nekdanjega hotela že 74 %, da o splošni dodani soci- "Ureditev središča je nujna, že za- infrastrukturo, okolje, prostor in novih rešitev. Mesto bi, vsaj po Valentin do cerkve, s čimer bi spre- alni vrednosti niti ne govorim." radi dotrajanosti materialov," soglaša premoženjske zadeve na Občini Ko- mojem mnenju, moralo imeti manj

Foto: Marko Vovk Kočevska www.kocevje.si Urbanizem april 2016 5

Foto: Marko Vovk

zaključenih površin v smislu manj- »Središče mesta je kot skupna dnevna soba. razpravljali o zaprtju središča. Ko- realizacija pa je odvisna od več de- ših trgov, kar je nenazadnje že bilo čevski župan idejo podpira: "To je javnikov. pred 2. svetovno vojno. S tem bi Zato moramo poslušati želje in ideje ljudi, že dolgo moja želja. Dokazano je, Občina pa nima – kljub sprejetim bili trgi bolj zasedeni in zagotavljali ki tu živijo.« Mateja Dekleva da mestna jedra zaživijo in ustvar- odlokom – velikega vpliva na videz več intime dogodkom, ki jih bomo jajo višji življenjski standard in posameznih stavb v središču. Lahko prirejali." močno pripomorejo z vsesplošnemu vpliva na tiste, ki so nevarne, na Da so delavnice dobra zamisel, se razvoju mesta. Vsekakor bomo, če druge pa ne. Če se lastniki poslopij strinja tudi Mateja Dekleva: "Sre- bomo to lahko izvedli, upoštevaje ne odločijo za katero od spodbud dišče mesta je kot skupna dnevna nekatere prometne omejitve, izvajali – na primer sofinanciranje obnove soba. Zato moramo poslušati želje to postopno in kolikor je le mogoče fasade – lahko zgolj ena stavba in ideje ljudi, ki tu živijo." Glede na v sodelovanju s prebivalci mestnega močno kazi videz središča mesta. velikost mesta pa se bolj nagiba k jedra." Na vprašanje, kdaj bi se lahko manjšim trgom kot eni veliki plo- Zaprtje središča Kočevja je le začela prenova mestnega jedra, pa ščadi. Vodja oddelka za prostor Nejc še vprašanje časa. Pred zaprtjem kočevski župan odgovarja: "Vse Zemljak pojasnjuje, naj bi delavnice mestnega jedra je sicer treba urediti je odvisno od sredstev in dostopa z javnostjo izvedli poleti, s študenti marsikaj: dovolj parkirnih mest do virov EU. Ker v letu 2016 ne pa jeseni. Hkrati poudarja, da mora- (stara ideja o parkirni hiši za Namo bo nobenega razpisa, kamor bi kaj jo ploščad vpeti v celostno ureditev je še vedno aktualna, najprej pa prijavili, menim, da je možno s Kočevja. bo Občina uredila parkirišče 'pri kvalitetnim predlogom kandidirati Med pozitivnimi učinki prenove Pajniču'), pešpoti in prometnico, po leta 2017, izvedba bi v tem primeru mestnih jeder naj bi bila tudi oživi- kateri bo speljana večina prometa. sledila v letih 2018 in 2019. Moram tev tega predela mesta. A je obnova Stanovalcem središča Kočevja bi – pa takoj dodati, da imamo še bolj ulic in drugih javnih površin pravza- tako zatrjuje Zemljak – primerljivo nujne investicije, kot so: rekonstruk- prav le eden od korakov k oživitvi, s preostalimi mesti prek režima cija OŠ Ob Rinži, pa rekonstrukcija veliko pripomoreta tudi trgovska pustili delen dostop (en avtomobil vrtca Čebelica, izgradnja urgentnega ponudba in kulturno dogajanje. Ne- ob določenih urah). Središče pa bi bloka in dokončanje kanalizacij in kateri namesto pojma revitalizacija zapirali postopoma, ena od možnos- vodovodov, da o cestah in pločnikih uporabljajo kar pojem reurbanizaci- ti je na primer poleti za mesec dni. ne govorim. Da sem povsem jasen: ja. Ta poleg prostorskega načrtova- Ureditev središča je sicer le če sofinanciranja ploščadi ne bomo Foto: Acer d.o.o. nja vključuje še varovanje kulturne del celostne ureditve Kočevja. dobili, bo projekt moral počakati, dediščine in pozitivno gospodarje- Dolgoročen cilj je urediti pešpoti, čeprav bi bilo prav gotovo všečno nje z razpoložljivim prostorom. Ali privablja domačine in turiste. pa se odpira tudi vprašanje zaprtja narediti dve brvi, urediti brežine in in politično primerno takšen projekt drugače: v zgodovinsko pomemb- središča Kočevja za promet. V ko- parke ter večnamenske površine. V izpeljati. Vendar je pred te interese nem delu mesta, ki je bil zgrajen Zaprtje središča le še čevski občinski upravi bodo prihod- kočevski občinski upravi imajo že nujno treba postaviti interese javne- znotraj umetne okljuke Rinže, naj bi vprašanje časa nje leto naredili celostno prometno narejen okviren načrt, kako naj bi ga dobrega in odgovornost zanj ..." bila na voljo zanimiva ponudba, ki Z načrti obnove mestnega jedra strategijo, v sklopu te pa bodo tudi bilo nekoč videti Kočevje, njegova Petra Šolar Kočevska www.kocevje.si Intervju april 2016 6

Foto: Jože Rehberger Ogrin »Družinsko podjetje ima veliko prednosti«

Intersocks. Družinsko podjetje, ki je za svoj sedež v Sloveniji izbralo Kočevje. Njegovi začetki segajo v leto 1979, ko je gospod Dé Louis Hurwits, tekstilni inženir iz Nizozemske, ustanovil podjetje za proizvodnjo nogavic v Trstu. Pozneje so se preselili v italijanski Belluno, danes pa je večina aktivnosti podjetja v Kočevju, kjer je trenutno zaposlenih 75 ljudi. Pozornost namenjajo tudi lokalnemu okolju, zato je nastala znamka BRBL oziroma 'medvedji', posvečena kočevskim medvedom, s katero pomagajo zaščititi medvede in njihovo dobrobit. Od vsake- ga prodanega izdelka je 0,10 evra namenjenih dobrodelni organizaciji World Animal Protection. Pogovarjali smo se s prokuristom podjetja Intersocks Marjanom Kočilo.

Kako ste pravzaprav prišli trije otroci, Debby, Dennis in Daan, Sicer pa je vaš fokus evropski trg? cija, zmanjšanje trenja, kompresija. pleksen odgovor. Če bi se dalo v Kočevje? živeli in se šolali. Tudi zaradi tega je Ja, čeprav v resnici prodajamo po Vedno smo usmerjeni na izdelek, vnaprej definirati takšen uspeh, Pot nas je vodila iz Trsta prek bilo primerno najti kraj v Sloveniji. vsem svetu. Večino izdelkov pa res ki je namenjen predvsem športu ali bi ga vsi ponavljali. Zmeraj gre Belluna, kjer smo postavili no- prodamo v Evropi, to sta dve tre- preživljanju prostega časa, ima pa tudi za ščepec sreče, kakor tudi pri vo tovarno za pletenje nogavic. In potem ste našli Kočevje? tjini, in sicer v glavnem v razvitem dodano funkcijo. Torej ne gre le za vseh drugih stvareh, je pa seveda Tretja postaja je bilo Kočevje, Tako. delu Evrope, torej severne države, osnovne izdelke. predpogoj luknja na trgu, potem pa saj smo iskali možnost, da bi del že zaradi narave proizvoda samega. še dober dizajn, primerna cena in proizvodnje opravljali v Sloveniji. In kako je živeti in poslovati V Španiji je na primer zelo težko Ste tudi distributer za nekatere kakovosten izdelek. Crocsi so imeli V takratnem času je bila bistvena tukaj?­ prodajati zimske nogavice, čeprav priznane izdelke, kot so denimo tisto nekaj več, kar je pač manjkalo razlika tudi v ceni delovne sile Tukaj smo z družino zelo zado- se nam tudi ta trg odpira. Lahko po- vsem dobro poznani crocsi. Inter- na trgu. Mislim, da je ključno, da v delovno bolj intenzivnem delu voljni. Je namreč zelo lepo okolje, vem, da recimo v Dubai prodamo na socks jih je pripeljal v Slovenijo. izhajamo iz povpraševanja, ki mo- proizvodje, kot so pranje, likanje narava in vse, kar spada zraven. Pre- leto en kontejner nogavic, tako da Drži. V bistvu smo z dobrim delom, ra obstajati in se z nečim zapolni. in pakiranje – mi temu rečemo življanje prostega časa z družino je se da tudi pesek v Sahari prodajati, ki smo ga opravili na področju Drugače stvari ne funkcionirajo. Ne tekstilno konfekcioniranje. Druga tukaj odlično, kakovost življenja je vendar to ni najlažje. Torej Evropa, distribucije v Sloveniji in na Hrva- moreš trgu vsiliti izdelka, ki ga ne ideja pa je bila prav gotovo tudi ta, tudi zelo visoka. Tudi najini otroci predvsem severna in zahodna, ker je škem, dobili potem še naslednjih bo sprejel. da trije otroci, ki so vsi na vodilnih so tukaj zelo zadovoljni. Seveda pa tukaj strast do športa zelo velika, za- osem držav. Tako danes crocse dis- položajih v podjetju in so živeli v ima to okolje, gledano iz poslovne- to so izdelki, ki jih ponujamo, tukaj tribuiramo od Poljske do Bolgarije, Našteli ste že nekaj lastnosti, ki Sloveniji, lahko ostanejo tukaj in ga vidika, za nas tudi nekaj pomanj- zelo dobrodošli. vse iz Kočevja. Iz skladišča, ki ga jih potrebuje tudi podjetje za tako razvijajo in prispevajo k ra- kljivosti. Ena od takih so zagotovo imamo tukaj na novo postavljenega. sam uspeh. Pa vendar, veljate za zvoju tega podjetja. človeški viri, ki jih potrebujemo, K čemu ste usmerjeni? enega najuspešnješih podjetij pri ter slaba cestna infrastruktura. To Fokusirani smo na tehnično-športne Zakaj so po vašem mnenju crocsi nas. Kaj je tista skrivnost uspeha? Je kdo izhajal prav od tu? so hendikepi, ki se jim ne moremo proizvode z dodano funkcijo, kot postali takšen hit? Skrivnosti pravzaprav ni, danes je Ne, izhajajo iz Ljubljane, kje so vsi izogniti, jih pa rešujemo. so denimo odvajanje vlage, izola- Pri novih izdelkih je to zelo kom- vse na mizi. Kočevska www.kocevje.si Intervju april 2016 7

Potem rečeva raje recept za kartonu ali paleti. V novem skladi- se je Slovenija osamosvajala in v in če ne bo raslo, bo stagniralo. Ino- nenehno spreminja, tudi 'igrišče' in uspeh.­ šču gre za direkten dostop do 16.000 naslednjih letih zelo enostavnno, saj vativen razvoj novih izdelkov in pa pogoji. Zaradi vremenskih vplivov Recept, ja. Predvsem lahko govori- kartonskih škatel, dodatno pa imamo smo bili zelo razviti v primerjavi s tudi novih distribucij izdelkov, ki so se nenehno spreminjajo smeri vetra mo o inovativnosti, proaktivnosti in še 2500 paletnih mest. S pomočjo trgi, o katerih govorim. Če pa upo- komplemantarni. Torej govorimo o in pa tudi sami pogoji na morju. Kot dobri organizaciji. To so elementi, računalniškega sistema po najkrajši števamo, da smo zamudili to pred- izdelkih za aktivno udejstvovanje v če bi nogometno igrišče med tekmo ki lahko dajo uspeh na trgu. Vedno poti pridemo do izdelka in ga pripra- nost in je nismo izkoristili, zato so športu in preživljanje prostega časa, obračali za 90 stopinj, igralcem pa pa je potreben še kanček sreče. Ven- vimo za dobavo trgovcem. Skladišče nas drugi potem prehiteli, pa Slove- tukaj iščemo nove priložnosti. tega ne bi napovedali. dar ta ni velik faktor pri osnovnih je impresivno. V Mestnem logu zdaj nije tukaj ne morem zelo pohvaliti. izdelkih, gre bolj za disciplino, red prenavljamo še pisarne, ki bodo Vprašanje, na katero si moramo na Družinska podjetja imajo verje- Imate torej radi nepredvidljive in ureditev celotnega procesa, od za- končane v dveh mesecih. tem mestu odgovoriti, je, zakaj in- tno tudi neko dodano vrednost. situacije? snove do poprodajnih aktivnosti. Ta vestirati v tej državi. Če imamo od- Seveda. Družinska podjetja so Ne morem reči, da jih imam rad, vertikalna integracija, ki smo jo mi Ste torej zelo inovativni in govor na to vprašanje, potem imamo specifična. Tukaj gre za višjo raven sem pa se v večini primerov dobro relativno dobro izpeljali, nas ločuje ­dovzetni za novosti. vse. Če znate odgovoriti, zakaj bi zaupanja, ker so odnosi drugačni in znašel. od drugih. Če želite biti dobri, na tr- Kot podjetje drugače nimamo dali svoja prihranjena sredstva v ne- gre za več čustvenih vezi kot sicer. gu ne morete biti samo proizvajalec. možnosti obstoja na trgu. Smo ko novo podjetje v Sloveniji, potem Gre za kontinuiteto generacij. Če je Dotakniva se še zelo zanimive Jaz recimo znam proizvesti nogavi- zelo dovzetni za vse inovacije. V poznate odgovor. to uspešno preneseno, je to ena zelo znamke, to je BRBL. co. To je sicer v redu, vendar za us- naših izdelkih uporabljamo izrazito velika prednost v podjetju. Tudi To je ena od znamk, ki nastaja v pešnost je treba razumeti prostor na inovativne materiale. Na primer In kako se mora glasiti ta odnos do drugih zaposlenih je ne- tem podjetju že nekaj let in pomeni trgu, ki ni zapolnjen, in z inovativno nogavice za diabetike so narejene odgovor?­ koliko bolj družinski. Dejstvo je, da 'bearable' oziroma 'medvedji'. Ta rešitvijo in disciplinirano proizvo- iz materiala, ki vsebuje keramične Ta račun se mora iziti. Morate vede- ima družinsko podjetje lahko veliko produktna skupina v resnici pri nas dnjo odgovoriti na to priložnost. Če delce. Veliko časa in sredstev name- ti, zakaj se vam je to tukaj izplačalo prednosti. Pri tem je treba izposta- nastaja zato, ker smo mednarodno to znate, potem so dani pogoji, da imate lahko uspešno podjetje.

Na začetku ste omenili po- membnost človeških virov, kadra. Kakšen profil ljudi zaposlujete? Profili so zelo različni, ker imamo v podjetju različne naloge. V Sloveniji imamo komercialo, tehnično službo, dizajnerje in pa kontrolo kakovosti nogavic. Potem imamo ekipo za nabavni del ter računovodstvo in logistično podporo – to je oddelek, ki je relativno velik. In za vsako od njih potrebujemo specifičen kader, tako da se za vsako vrsto del zahte- va drugačen profil zaposlenih.

Kakšen kader iščete, katere last- nosti morajo imeti zaposleni in kaj pretehta? Za nas je ključnega pomena proak- tivnost. Pasivni kadri niso zaželeni. Naslednja pomembna stvar, ki sem jo že omenil, je inovativnost. Ino- vativnost tudi v poslovnih procesih, ne samo na izdelkih. Če ljudje ne razmišljajo o tem, kar počnejo, potem to ni najbolj atraktivno za de- lodajalca. In pa seveda lojalnost. To so nekatere od značajskih lastnosti, ki bi si jih želeli in jih iščemo pri sodelavcih.

Pred kratkim ste kupili nov Foto: Jože Rehberger Ogrin objekt, nekdanjo Mostovno. To ni več Mostovna. Na to temo se tudi sami radi pošalimo. V našem njamo sodelovanju z institucijami, vložiti. Zakaj boste tukaj, v tem oko- viti vrednote, kot so družina, delo in podjetje, ki deluje tudi v Kočevju, pogovornem jeziku smo še pred kot sta Laboratorij za biokibernetiko lju dobili več kot sicer kjerkoli drug- prosti čas. in ker ustvarjamo nove produkte v kratkim rekli, da gremo v Mostovno. v Ljubljani in pa Inštitut Jožefa Šte- je, v sosednjih ali daljnih državah. okolju, ki je obdano z medvedi. Ti Vendar ta objekt danes imenujemo fana, ter z inštituti in laboratoriji v V tem zaporedju? uspevajo preživeti v zelo trdi naravi, Intersocks Mestni log. Objekt smo drugih državah. Ukvarjamo se torej Vi ste torej zadovoljni z Vsekakor. Najprej družina, nato tukaj so si ustvarili svoje fiziološke kupili lani, v zelo nehvaležnem in z izdelki, ki so zelo enostavni na odgovorom?­ služba in tudi prosti čas. procese in zaščite. Na neki način jih neprijetnem stanju. Na zunaj to prvi pogled, vendar jih razvijamo in Vsekakor, ker smo tukaj. Kot pod- posnemamo in tako smo ustvarili niti ni bilo videti. Ko pa smo pred izdelujemo z zelo visokimi in inova- jetje smo dobili za zdaj določene Prosti čas pa preživljate na izdelke, na katere smo zelo ponosni. nakupom vstopili vanj, je bil objekt tivnimi tehnologijami. Na ta način kompetitivne prednosti, smo si jih jadranju?­ Gre za nogavice, športno spodnje znotraj popolnoma uničen, izropan. razvijamo novosti. pač znali ustvariti v tem okolju in Tako je. Sem navdušen jadralec. To perilo in kape. Dobro smo jih začeli Praktično vse napeljave, strojne in smo zaradi tega seveda tudi zelo je šport, ki te v celoti potegne vase prodajati po svetu, denimo v Novi elektro instalacije, predelne stene Kakšno je slovensko poslovno zadovoljni. Zelo pohvalen je odnos in zahteva celega človeka. Zame je Zelandiji jih odlično prodajamo. … vse je bilo pokradeno. Tako smo okolje? lokalne skupnosti do podjetja, saj se to idealen šport, saj mi tisti dan, ki imeli praktično več dela najprej z Če primerjamo Slovenijo z zahodno trudijo, da nam v najkrajšem času ga prebijem na tekmovalni jadrnici, Pa vas morda kdaj kdo vpraša po odstranitvijo teh ostankov, smeti in Evropo, smo seveda specifični. V pomagajo pri vsem, kar podjetje uspe popolnoma izklopiti vse druge kočevskih medvedih? razvalin, potem pa še z rekonstruk- bližnji preteklosti smo zaradi po- potrebuje. To sodelovanje in poziti- skrbi in razmišljanja, ki jih imam Strankam poskušamo to sami cijo celotnega objekta. Delno je litičnih sprememb doživeli velike ven odnos sta ključna za uspeh. sicer vsakodnevno. To je torej prava predstaviti. K nam prihajajo ljudje že vseljen, in sicer skladišče že od spremembe v zakonodaji, posle- Kar kažejo tudi vaši poslovni re- sprostitev. z vsega sveta. Ko jih peljemo z le- februarja letos, kjer smo postavili dično v organizaciji države. Vsi ti zultati. Rastete iz leta v leto. Kakšni tališča k nam, so del zgodbe, ko jih logistični center za naše pošiljke pretresi se odražajo tudi v gospo- pa so načrti za naprej? Šport in posel imata veliko sku- pripeljemo v okolico Kočevja, tudi pick and pack. Logistika postaja darskem okolju. Celovito gledano Rasti naprej. To je dejstvo. Klju- pnih lastnosti, ki so potrebne pri medvedi. To zgodbo širimo, tudi kar zelo delovna, intenzivna panoga in je slovensko okolje napredno, po čen dejavnik uspeha je nenehen ra- obeh. Denimo disciplina. nekaj izletov v bližnjo okolico smo zelo pomembna v samem poslov- mojem mnenju pa ni izkoristilo vseh zvoj. Skupina Intersocks je v zadnjih Seveda, vendar poleg discipline še organizirali in tudi v prihodnje bomo nem procesu. Ta center torej podpira priložnosti, ki so bile v tem prostoru desetih letih povečala obseg prodaje vse druge lastnosti, ki sva jih že to počeli. Spodbujamo tudi lokalno tisti del naše prodaje, ki temelji na dane. Od tod obvladovati južne in za skoraj trikrat. Če se nehamo naštela. Tekmovalno jadranje je skupnost, v kateri živimo in delamo. posameznem izdelku, ne na celem vzhodne trge je bilo v trenutku, ko razvijati, podjetje ne bo več raslo, zame zelo zanimiv šport, ker se vse Aleksandra Papež Kočevska www.kocevje.si Moja občina april 2016 8

Sanacija črpališča v Dolgi vasi Urejeno postajališče Med letoma 2012 in 2015 je bil zgra- za avtodome jen kanalizacijski sistem za naselji Dolga vas in Livold. Vse odpadne vode s tega območja se odvajajo na Leta 2014 so bila ob Turističnem so opremljena tudi z električnimi centralno čistilno napravo prek črpa- kompleksu Jezero vzpostavljena tri priključki. lišča v Mestnem logu. Ker je kapaci- postajališče za avtodome, s postan- Parkiranje naj bi ostalo brezplač- teta obstoječega črpališča premajhna kom do največ 48 ur. Že v prvem no, vse naštete pridobitve pa bo za vse na novo priključene objekte, letu je bilo zabeleženih čez 100 pre- možno koristiti s kartico dostopa, ki trenutno poteka sanacija tega črpa- nočitev, naslednje leto se je njihovo bo naprodaj na recepciji Turistične- lišča, hkrati pa se gradi nov tlačni število povzpelo že na 500. ga kompleksa jezero. vod od črpališča do centralne čistilne V aprilu bo dokončan pomožni Od 13. do 15. maja bo ob novo- naprave v dolžini pribl. 640 metrov. objekt, ki bo namenjen tako avtodo- zgrajenem objektu potekalo drugo Ker bodo dela potekala do konca ma- ja 2016, občanke in občane prosimo za razumevanje.

Pomoč pri plačiluLEPLESK položnic Celostne rešitve so znamenje časa. Zaznamujmo ga skupaj. Na spletni strani Občine Kočevje so 100 EUR, vendar največ dvakrat mnino, komunalne storitve, vodo, objavljena Merila za plačilo tekočih letno. Par oziroma enostarševska dodatno zdravstveno zavarovanje položnic za občane Občine Kočevje, družina lahko zaprosi za pomoč v – za osebe, ki niso prejemniki DSP ki so se znašli v stiski zaradi za- enkratnem znesku v višini 80 EUR, in za plačilo drugih položnic na ostrenih pogojev na trgu, iz sredstev vendar največ dvakrat letno. Posa- podlagi mnenja Centra za socialno proračuna Občine Kočevje za leto meznik lahko zaprosi za pomoč v delo Kočevje. 2016. Upravičenci do pomoči pri enkratnem znesku v višini 50 EUR, Upravičenci lahko zaprosijo za plačilu položnic so družina, par vendar največ dvakrat letno. pomoč za plačilo položnic na ob- ali enostarševska družina ter posa- Upravičenci lahko ponovno razcu, ki ga dobijo na Območnem meznik s stalnim prebivališčem v zaprosijo za pomoč šele, ko od združenju Rdečega križa Kočevje, Občini Kočevje, ki so se zaradi izre- prejete prve pomoči preteče šest Ljubljanska cesta 7, 1330 Kočevje. dnih socialnih razmer znašli v stiski. mesecev. Informacije1. O na tel.S št.N 01 U8930T KmarjemI V kakorIZ tudiI bodočimTK gostom-3 VsrečanjeAR CaravaningIAN clubaT SloveniE - Družina lahko zaprosi za po- Upravičenci lahko zaprosijo za 610 in 031 631 950 ali prek e-naslo- kampa, ki bo ob novem objektu ja na Kočevskem. Ob tej priložnosti moč v enkratnem znesku v višini plačilo položnic za: elektriko, naje- va [email protected] zgrajen po sprejetju OPN. bo potekala tudi manjša slovesnost Novi objekt ob postajališču po- ob uradni predaji objekta svojemu nuja vso potrebno oskrbo moder- namenu. Organizatorja vikenda sta nim nomadom: sanitarne prostore člana kluba iz Kočevja, ki obljub- z WC-ji in prhami, v kuhinji bo ljata pester in zanimiv vikend. možno kuhanje in pomivanje po- Kočevje ponosno stopa na ze- sode, v primeru slabega vremena mljevid urejenih postajališč za pa bo to idealen prostor za dru- avtodome in upamo si trditi, da je ženje. Postavljena je oskrbovalna zgrajeni objekt eden od lepših in postaja s pitno vodo in možnostjo uporabnejših od že videnih, hkrati praznjenja sivih voda in kemičnih bo pa ta pridobitev privabila na Ko- WC-jev. Prej tri, zdaj štiri mesta čevsko še več gostov.

Zadruga Zakladi Kočevske v sodelovanju z zadrugo pLESKARSTVDolga Krona izO Doline IN SOBOSLIKARSTVpri Trstu pripravlja predstavitO - veni sejemZvone, ki bo Čerimovičpotekal v soboto, s.p. 23. 4. 2016, na kočevski tržnici. Poizkusili boste lahko sire, zelenjavo in sadje ter okusne sokove in nagrajeni domači kis Ljubljanska 23 različnih okusov. Pestro ponudbo pa bodo dopolnili 1330 Kočevje tudi eksotični izdelki, kot so gobe šitake. Predstavila se Pomoč pri nakupu 041 267 937 bo tudi zadruga Dolga krona, ki je širom Italije in Slo- venije znana po vrhunskem vinogradništvu in olivnih oljih. Poskrbeli smo tudi za najmlajše, saj bomo prip- kurilnih naprav ravili otroške ustvarjalne delavnice. Vljudno vabljeni. Občina Kočevje bo sofinancirala nomsko upravičena postavitev kuril- nakup in vgradnjo kurilne naprave za nih naprav iz prve alineje tega člena. ogrevanje eno- in večstanovanjskih Višina razpisanih sredstev za stavb oziroma posameznih stanovanj leto 2016 znaša 15.000 EUR. Viši- na območju Kočevske Reke, kjer se na nepovratnih finančnih sredstev ukinja daljinsko ogrevanje. Nepo- naša do 50 % upravičenih stroškov Slikarska in vratna finančna sredstva se dodelijo investicije, vendar ne več kot 800 pleskarska dela za nakup in vgradnjo kurilne na- EUR za kurilno napravo do 15 kW, prave na lesno biomaso, in sicer na 1.000 EUR za kurilno napravo nad Zvonko Čerimović s.p., sekance, pelete ali polena, toplotne 15 kW do vključno 25 kW, 1.500 Ljubljanska c. 23, Kočevje črpalke, klimatske naprave, ki bo EUR za kurilno napravo nad 25 kW C 041 267 937 F [email protected] služila za ogrevanje eno- oziroma do vključno 50 kW in 2.000 EUR zraka in odvod dimnih plinov. večstanovanjske stavbe oziroma za kurilno napravo nad 50 kW do Dodatne informacije, povezane z Leplesk Zvonko Čerimović posameznega stanovanja. Subvencije vključno 100 kW. razpisom, dobite pri Ireni Kalčič na za kurilne naprave, toplotne črpalke Upravičeni stroški investicije so: Občini Kočevje v časupLESKARSTV uradnih ur, • brizganjeO IN disperzijskih SOBOSLIKARSTV barv O in klimatske naprave se dodeli v nakup in vgradnja ene kurilne na- po telefonu na štev. 01/8938-239 ali • pleskanje lesenih in kovinskih izdelkov (okna vrata ograje) tistih primerih, ko zaradi tehničnih prave in predelava obstoječega ali po elektronski pošti irena.kalcic@ •Zvone industrijsko Čerimovič brizganje in barvanje pogojev zgradb ni možna ali eko- izdelava novega priključka za dovod kocevje.si Ljubljanska 23, 1330 Kočevje Rubriko Moja občina pripravljajo v kočevski občinski upravi 041 267 937

Zvone Čerimovič s.p. pLESKARSTVO IN SOBOSLIKARSTVO Ljubljanska 23, 1330 Kočevje, 041 267 937

© PRISMA DIGITAL Ljubljana 2001 • Pripravil Jure Gaspari, 02/01 digitalni tisk Kočevska www.kocevje.si Moja občina april 2016 9

V Kočevju lahko najamete vrtičke

Urbani vrtovi so postali del mestne- lahko pravilno obdelovali zemljo. ga urbanega okolja že vsepovsod po Na voljo sta dve velikosti vrtičkov, svetu. Tudi v Sloveniji vrtički vztra- manjši meri 120 m², večji pa 182 jajo v mestnem okolju in vsako leto m². Veseli nas, da se je v Kočevju postajajo vse večji hit. Občina Ko- izkazal visok interes za vrtnarjenje, čevje je prepoznala neurejene razme- saj se je v prvem dnevu oddalo že re in uredila namensko rabo prostora petnajst vrtičkov, na voljo pa jih je za vrtičke. S tem je pokazala velik še trinajst od skupno 28. Vrtičke se posluh za spodbujanje lokalne samo- bo enotno uredilo in določilo pravila, oskrbe, za zdravo pridelavo hrane, ki se jih bodo morali vsi držati, da s čimer se želeli spodbujati zdrav se izognemo kaotičnemu stanju. V odnos do fizičnega in družbenega aprilu in maju se bo vrtičke tudi og- okolja. Zadruga Zakladi Kočevske je radilo. Naslednji korak bo pripeljati od Občine Kočevje najela zemljišče do vrtičkov tekočo vodo, ki je nujno na Marofu z namenom, da se uredijo potrebna za nemoteno vrtnarjenje. vrtički za občane. V začetku letoš- Če bo povpraševanje preseglo pri- njega aprila se je celotno zemljišče čakovanja, se bo uredilo še dodatne preoralo, branalo in označilo vse vrtičke. Informacije o možnosti naje- vrtičke. Vzorce zemlje se je poslalo ma dobite pri Andreju (041/352-935) na analizo v Kmetijski inštitut Slo- ali pri Mateji (041 /606-846). E-po- venije s ciljem, da bodo najemniki šta: [email protected] Ekološki otoki z enotno podobo

Počasi se učimo, da prostor, očiš- za ločeno zbiranje komunalnih otokov preverjene in glede na mož- omeji dostopa do ekološkega oto- otoki) bodo tako zaščitene in skri- čen avtomobilov, smetnjakov in odpadkov, tako zbiralnic ločenih nosti lokacije rahlo prestavljene ali ka. Že izveden način ograjevanja te. Uporabniki v večstanovanjskih električnih omaric, pušča več mož- frakcij (ekološki otoki) kot tudi pa skrite s tipsko zaščito – leseno bo dopolnjen s streho in vrati ter objektih se bodo lahko odločili nosti za kakovostno preživljanje zbirnih mest pri večstanovanjskih zaščito ali živo mejo. bo predstavljal zasebno, zaklenjeno za nakup zaprtih, zaščitenih kom- časa v njem. Takšen prostor izraža enotah. Lokacije zasebnih zbirnih mest zbirno mesto za ločeno zbiranje pleksov za ureditev lastnih zbirnih višjo estetiko in kaže človeku, da Za ureditev 'ekoloških otokov', pa bodo, po zgledu zaščit pri vrtcu komunalnih odpadkov, primerno za mest komunalnih odpadkov, ki je urejen za njegovo rabo. Zato ki so v javni uporabi, bo poskr- Kekec in pokopališču v Dolgi vasi, večstanovanjske objekte. bodo z vgraditvijo vrat na zaklep Občina Kočevje pripravlja tipski bela Občina Kočevje. V ta namen omejene s sicer manjšim lesenim Javne lokacije ločenega zbiranja dovoljevala odlaganje komunalnih sistem zaščite in skrivanja območij bodo vse javne lokacije ekoloških plotom, ki zakriva poglede, a ne komunalnih odpadkov (ekološki odpadkov samo njim.

V Šalki vasi dograjujejo kanalizacijsko omrežje

Občina Kočevje je v minulih letih primarni vodi, zdaj na območju v naseljih Šalka vas, Željne in Šalke vasi in Grička pri Željnah Breg ter mestu Kočevje dogradila gradijo sekundarne vode – torej kanalizacijsko omrežje. V Okviru bodo občani na tem območju imeli projekta Odvajanje in čiščenje možnost priključevanja na kanali- OZVOČENJE ŽE ZA 30€ odpadne vode v porečju Krke – 2. zacijo. faza, ki ga je delno financirala Istočasno se gradi še preostala Evropska unija, se je tako zgra- infrastruktura: meteorna kanali- Potrebujete kakovostno ozvočenje na zabavah, dila kanalizacija v skupni dolžini zacija, obnovljeni bodo vodovod, 9,8 kilometra in pet črpališč. Po javna razsvetljava, vgrajuje se ­ koncertih, predstavah, športnih in drugih prireditvah? končani investiciji je bila 1.845 cevna kanalizacija za telefon, prebivalcem občine Kočevje dana TV in internet. Pokličite nas! možnost priključitve na javno Investicija, vredna dobrih kanalizacijsko omrežje. Ker pa so 400.000 EUR, se bo zaključila C 040 881 204 F [email protected] bili v sklopu projekta zgrajeni le predvidoma konec avgusta 2016. Rubriko Moja občina pripravljajo v kočevski občinski upravi Kočevska www.kocevje.si april 2016 10 Kočevska – ujetnik državne lastnine

V zadnjih šestih mesecih smo kot podjetne pobude. Povojna družbena se zelo malo ljudi ukvarja in živi do razpolaganja s premoženjem. Z VSKA - UJETNIK DRŽAVNE lokalni obor stranke SMC v Kočev- ureditev je zasebno lastnino sko- od gozda in lesa, tradicionalnosti in večjim delom dohodka iz državnih LASTNINE, ki bo v ponedeljek, ju večkrat nakazali izvorne težave raj dobesedno zbrisala iz teritorija družinskih obrti te vrste skoraj ni. Z gozdov na Kočevskem bo še vedno 16. maja, ob 17. uri v prostorih Kočevske, zaradi katerih je za ne- občine, pa naj je šlo tu za gozdove, ogromnimi površinami državnega razpolagala država. Prav tako bo Turističnega kompleksa Jezero kaj korakov zaostala v razvoju za kmetijska zemljišča ali zasebne no- gozda in državnih kmetijskih ze- država posredno odločala, kaj se bo (kozolec). Vsebinsko bo javna deba- drugimi regijami. Kot novinci na silce gospodarske aktivnosti. Glavno mljišč upravljajo … drugi. Zasebne pridelovalo na kmetijskih zemljiščih, ta namenjena razpravi o posledicah, političnem parketu smo se stalno vlogo je prevzela državna lastnina lastnine tu skorajda ni, občani smo v kako se bo postavljala politika ki jih je imelo in jih še ima dejstvo, spraševali, zakaj takšen položaj, za- različnih form in s skupnim imeno- lastni občini neke vrste 'podnajemni- zaščite pred divjadjo in kako bomo da je država lastnica več kot 81 % kaj smo slabši, počasnejši od drugih, valcem: neučinkovitost. Medtem ko ki' države. Posledica je stanje duha v preprečevali poseganje zveri v naša ozemlja kočevske občine. zakaj se tu podjetnost ne prime, za- se je Kočevska pred drugo svetovno kraju, za katero je značilna negativna bivalna okolja … In kaj je še po- kaj se v sosednji občini Ribnica vse vojno razvijala najmanj skladno z samopodoba in pasivnost prebival- membno: kdor obvladuje nepremič- Na okrogli mizi bodo s svojimi splača in 'v denar obrne', zakaj tam drugimi pokrajinami Slovenije, … in cev, apatičnost. Med ljudmi je čutiti nine, obvladuje tudi ekonomsko in ­prispevki sodelovali: rastejo podjetja in je nezaposlenih je doživljala razcvet v 60. in 70. letih prevladujoč občutek nemoči ter čaka- politično sfero življenja. Postali smo • poslanec SMC v državnem zboru za vzorec, zakaj, zakaj … Ali je to prejšnjega stoletja, se je v zadnjih 35 nje na to, da nas nekdo reši. Nekdo, odvisni od volje tistih, ki obvladujejo dr. Mitja Horvat politični sistem, politiki, nesposobni letih pričelo konstantno nazadovanje. za katerega mislimo, da je močen, državno politiko. • župan občine Kočevje dr. Vladi- gospodarstveniki, je to kočevska Žal se je takšen način upravljanja ker smo mi nemočni. K negativni Torej, če si na Kočevskem želimo mir Prebilič genetika ali kaj podobnega? Prav ohranil tudi po osamosvojitvi, ko se samopodobi so prispevale tudi druge in hočemo spremembe, moramo • predsednik lokalnega odbora SMC počasi, previdno, je zorelo spoznanje je v nekaj letih pokazalo pomanjka- posebnosti v zgodovini Kočevja, kot doseči samo en skupen cilj: vrnitev Kočevje g. Božidar Peteh o resničnih vzrokih. nje zasebne pobude in vztrajanje na je bil eksodus Kočevarjev, zamo- državnega premoženja v last lokalne • podpredsednica lokalnega odbora Gre za eno čisto preprosto dejstvo, etatističnih modelih. Posledice so lčanost njihove dediščine, politično skupnosti v kakršni koli obliki. Kdo SMC Kočevje mag. Jasna Vesel s katerim smo obkroženi vsak trenu- očitne na vseh področjih, še najbolj pretrganje povezanosti s preteklostjo, drug, če ne mi sami, bomo znali s • ravnateljica Gimnazije in srednje tek svojega bivanja na Kočevskem: vidne pa v visoki stopnji nezapos- zaprtost velikega področja pokrajine, tem premoženjem razpolagati bolj šole Kočevje mag. Meta Kamšek. da smo kot občina postali ujetnik dr- lenosti, majhnem deležu delovno povojni poboji in trajen odliv inte- učinkovito od države. Tako, da bo žave. Nismo ujetniki zaradi zakonov, aktivnega prebivalstva ter visokem lektualne elite iz kraja, ki se dogaja dohodek ostajal na Kočevskem, da Vabimo prebivalce Kočevske, da do katerih imamo majhen ali ničelni deležu dnevnih migracij delovno tudi danes. Zmeden odnos do lastne se bo vračal v razvoj naših krajev, da s svojo udeležbo, sodelovanjem v vpliv, ampak smo ujetniki enostavno aktivnega prebivalstva v Ljubljano, preteklosti in s tem do lastne identi- bomo energetske potrebe pokrivali iz razpravi in podpisom peticije civilne zato, ker država razpolaga z več kot nekaj tudi v Novo mesto. Stanje radi- tete se med drugim kaže tudi v tem, svojih gozdov, da bomo na svojih po- pobude pokažete, da vam je še kako 81 % površine občine, tako z goz- kalnega poseganja države v vse pore da se ne moremo opredeliti, ali smo ljih pridelovali hrano zase, za svoje mar za Kočevsko in da skupaj državi dovi kot tudi s kmetijskimi zemljiš- življenja celotno obdobje po vojni Kočevarji ali Kočevci. vrtce, šole ... in ne bo dajala država predstavimo svoje zahteve po teme- či. Do te nenavadne in nenaravne ima po našem mnenju vpliv tudi na Država še vedno ostaja lastnik kmetijske zemlje v najem zgolj zara- ljitih spremembah lastniške strukture anomalije je prišlo postopoma v letih to, kako dojemamo svoj kraj, svojo večine gozdov, za katere pravimo, di malega zaslužka, nam pa prepusti- gozdov in kmetijskih zemljišč na novejše zgodovine, ko smo bili zara- pokrajino in sami sebe. Prevladuje da so naša nafta. In tu je naša obči- la smrad od polivanja z gnojnico. Kočevskem. di posebnih zgodovinskih okoliščin občutek odtujenosti od zemlje, kme- na ujetnik države. Karkoli bi želeli Božidar Peteh in mag. Jasna Vesel, pahnjeni v teritorialno osamitev, v tijstva, pridelave ali predelave hrane razvijati, kakršne koli strategije spre- Na to temo organiziramo v okvi- SMC, Lokalni odbor Kočevje stigmo povojnega dogajanja in iz- in dejavnosti, ki so s tem povezane. jemamo, vedno trčimo na dejstvo, ru aktivnosti Pogovori o … javno gubo intelektualne elite in zasebne Čeprav v centru gozdnate pokrajine da nimamo niti vpliva niti pravice okroglo mizo z naslovom KOČE- OGLASNO SPOROČILO: NAROČNIK SMC, LOKALNI ODBOR KOČEVJE

Vozi, kar si. 0% obrestna mera* 5 let jamstva**

*Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Velja za financiranje do 48 mesecev, za omejeno vrednost financiranj, odvisno od modela. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na Renault.si. **5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu preko Renault Financiranja.

Poraba pri mešanem ciklu 3,3–5,6 l/100 km. Emisije CO2 85–127 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz

prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Ljubljana. Dunajska 22, 1511

koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Renault priporoča renault.si

Vaš trgovec v Črnomlju AVTOHIŠA VRTIN d. o. o. Kočevje 21, 8340 Črnomelj Kočevska www.kocevje.si Izza kulise april 2016 11

Obisk dr. Milana Brgleza v Osilnici

Lokalni odbor SMC Kočevje je 8. apri- tudi glede postavitve žičnih ograj. Tema pogovora je bil tudi objekt je ograja postavila veliko več omejitev in predvsem zagotovitev, da bi objekt la v Osilnico povabil podpredsednika Izrazil je upanje, da se bodo razmere doma starejših v Osilnici, ki je zgrajen in skoraj onemogočila turizem. med obratovanjem posloval pozitivno. stranke SMC in predsednika državnega v mednarodnih odnosih na Bližnjem le do 3. gradbene faze. Ko so ga načr- Dr. Brglez je s sodelavci na veliko Treba bo ponovno preveriti poslovne zbora dr. Milana Brgleza ter poslanca vzhodu umirile in da bodo kmalu tovali in gradili, je predstavljal vizijo naštetih težav že podal nekaj možnih načrte in tudi pripravljenost zasebnega SMC Simona Zajca. Namen obiska je zagotovljeni pogoji za odstranitev og- in možnost zaposlitve prebivalcem, rešitev in zagotovil podporo pri iska- kapitala za investicije v ta objekt. bil, da se jih neposredno seznani s pro- raje. Izpostavljene so bile še nekatere zdaj pa ni od tega nič. Še več, umikajo nju možnosti za namestitev bankomata Ključen izziv pa predstavlja način, blematiko ene od najmanjših občin po osnovne težave, kot je izrazito nega- se institucije, kot je banka, ki je zaprla v Osilnici vsaj med turistično sezono. kako zagotoviti ukrepe za ohranjanje številu prebivalcev, ki jo poleg vsega tivni demografski trend – zmanjševa- vrata, tudi bankomata ni več – naj- Potem ko si je s sodelavci ogledal in vračanje prebivalcev v obmejni pas, zaznamujeta še geografska odmaknje- nje prebivalstva. Staranje je očitno in bližji pa je oddaljen 30 minut vožnje maloobmejni prehod in bil seznanjen kar pomeni predvsem 'pozitivno dis- nost in status obmejne občine. v nekaj letih lahko postane ne samo z avtom. Zaradi stroškov poslovanja z omejitvami, je pozval predstavnike kriminacijo' pri spodbujanju podjetni- Dr. Brglez je v več kot tri ure traja- lokalni, ampak tudi državno-varnostni se umikajo tudi podjetja. Prav tako še občine Osilnica, da zberejo dosedanjo ške aktivnosti v obmejnem pasu. jočem srečanju in prijetnem druženju problem. vedno ni širokopasovnih povezav. dokumentacijo z namenom, da se Krajani so bili z obiskom zelo s krajani (tudi ob odličnih domačih Naslednja težava, ki so jo omenili, V tej luči je občutljivost prebivalcev organizira sestanek z vsemi odgovor- zadovoljni. Poudarili so, da je šlo za dobrotah gospodinj Osilnice), pred- je omejitev vožnje tovornih vozil nad glede postavljanja ograje ob meji to- nimi in se poskuša najti rešitve. obisk v času, ko ni predvolilnega boja stavniki občin Osilnica in Kostel ter 3,5 tone osne obremenitve čez malo- liko večja. Še posebej, ker je turizem Večji zalogaj predstavlja nadalje- ali praznika. Bil je obisk samo zaradi člani lokalnega odbora SMC Kočevje obmejni prehod Osilnica-Zamost, saj ena od perspektiv in ga ograja omejuje vanje gradnje doma starejših, saj so spoznavanja težav v Osilnici. odgovarjal na številna vprašanja, ta brez potrebe povečuje stroške. – zlasti v sosednji občini Kostel, kjer potrebna še velika finančna vlaganja Božidar Peteh Društvo Moja Kočevska v 2016 Želja po aktivnostih na družabnem občni zbor Društva Moja Kočevska, prepotovati čim več kotičkov naše V juliju in avgustu zaradi dopustov ganizirala gledališko predstavo oz. področju je pri vsakem posamezniku ki smo ga imeli 24. marca v Turistič- lepe Kočevske. V juniju se bomo večine članov ne načrtujemo aktivno- kulturni dogodek, katerega izkupiček pomembna zadeva. To velja tudi nem kompleksu Jezero, drugi pa je povzpeli na Mestni vrh, obiskali sti, zato pa bomo septembra izvedli bomo namenili v dobrodelne namene. za naše društvo Moja Kočevska, še bila udeležba članov Moje Kočevske Fridrihštajn in nato ob prijetni druž- nekaj več aktivnosti. Čolnarjenje po Decembra moramo izpeljati volitve posebej zato, ker so se v preteklosti na čistilni akciji Očistimo Kočevsko bi pripravili zaključek v koči Pri očiščeni strugi Rinže, od zapornic do v organe Moje Kočevske, gotovo druženja članov Moje Kočevske izka- 2016. Od aprila dalje se bo nada- jelenovem studencu. Pred koncem Mahovnika, bo nekaj zelo posebnega uspešno leto pa bomo v prvi polovici zala za prijetna, zabavna in koristna. ljevalo strojno čiščenje brežin reke šole se bo v Gaju moški del članstva in gotovo vabljivega. Ponovno bomo meseca decembra zaključili na dru- Na njih smo čas izkoristili tudi za Rinže s finančno pomočjo Občine Moje Kočevske s kočevskimi kadeti organizirali hojo po žerjavici in se žabnem dogodku na ploščadi. predstavitve nekaterih dosežkov in iz- Kočevje, kjer se bo v dela vključilo pomeril v nogometu, ženske pa bomo ob zaključku družili ob peki kosta- Za Društvo Moja Kočevska je menjavo idej za načrte v prihodnosti. kar nekaj naših članov ob veliki po- kegljale. Pred praznikom državnosti nja. Ob dnevu brez avtomobila, 22. pomembno, da se člani družimo Ker si želimo prisluhniti čim večjemu moči ribičev naše ribiške družine. V bomo pripravili primeren dogodek ob septembra, načrtujemo tradicionalno med seboj. Na družabnih dogodkih krogu ljudi in se seznaniti z različni- prvi polovici maja bomo organizirali 25-letnici naše Slovenije s pomenlji- jesensko kolesarjenje po Kočevski. 7. spoznavamo ljudi iz različnih sredin, mi novimi idejami, smo se letos še kolesarjenje po Kočevski. Katero pot vim naslovom 25 let pozneje. Prav oktobra bomo organizirali piknik na z različnimi znanji in idejami, spreje- posebej vestno lotili načrtovanja pla- bomo ubrali, bodo člani pravočasno je, da se ozremo po prehojeni poti, Črnem vrhu v počastitev občinskega mamo pa tudi konstruktivne kritike. na dela in dogodkov v letu 2016. obveščeni. Vsekakor pa bomo z že izpostavimo nekatere dosežke ter praznika ter se ozrli v preteklo leto in Vse to pa je za Društvo Moja Koče- V letošnjem letu smo do zdaj izpe- tradicionalnim spomladanskim in predvsem poiščemo nove rešitve, ki razmislili o aktivnostih v letu 2017. vska najpomembneje! ljali že dva večja dogodka. Prvi je bil jesenskim kolesarjenjem poskušali jih vsi še kako potrebujemo. V novembru bo Moja Kočevska or- Zlata Arko

Kočevska in Romi! Kot podžupan Občine Kočevje okrepili sodelovanje vseh struktur, zaradi nezakonitih gradenj in druge logu postavili ekološke otoke, v cijo, zato smo skupaj z ravnatelji opravljam zlasti naloge s področja ki se ukvarjajo z varnostjo (policija, problematike Policijski postaji Ko- katere Romi odlagajo smeti. Seve- osnovnih šol, vrtca, srednje šole, varnosti ter romske problematike. CSD, MIR ...), ter prisotnost teh čevje že podali skupno šest kazen- da so še vedno težave, zlasti glede Ljudske univerze Kočevje in Centra Slednja je nekako najbolj pereča, služb v naselju. Stanje ni idealno, a skih ovadb. ločevanja odpadkov, a s tem smo za socialno delo Kočevje izvedli tako iz vidika razmer, v katerih vendar občasno dobivamo tudi pozi- V naselju Mestni log nam je us- zmanjšali metanje odpadkov v nara- več aktivnosti, ki se nanašajo na Romi živijo, kot zaradi različnih tivne informacije o razmerah. pelo zmanjšati porabo pitne vode. vo blizu romskih naselij. Rome v uspešnejše izobraževanje Romov. negativnih dejanj, ki jih povzročajo. Tudi iz romskega naselja Trata Če so še pred letom dni Romi tam naseljih Mestni log, Trata in Željne Na pristojna ministrstva smo na- Največ težav je ravno v romskih prihajajo novice, in sicer sta odšli mesečno porabili tudi do 1.500 smo spodbudili, da so 2. 4. 2016 slovili dopis z orisom problematike naseljih, kjer so Romi tudi sicer dve družini, ki sta si poiskali naje- m³ vode, se je zdaj ta zmanjšala izvedli čistilno akcijo v naseljih izobraževanja Romov ter predloge najštevilčnejši. Spoprijemanje s to mniška stanovanja, prav tako je iz na 50 do 60 m³ mesečno. Z našo in pobrali kar precej odpadkov. Z za spremembo zakonodaje v tistih problematiko ni enostavno, saj gre Želenj odšla ena družina, objekt, aktivnostjo so si Romi sami kupili udeležbo v takih akcijah poskuša- določbah, ki so neučinkovite ali za dolgotrajen proces. Kljub temu v katerem je živela, pa je bil od- odštevalnike za vodo, vsak mesec mo krepiti okoljsko ozaveščenost neustrezne. pa smo izvedli nekaj ukrepov, s ka- stranjen. Iz Mestnega loga je odšla pa romski koordinator popiše stanje Romov. Čistilne akcije so Romi v Skratka to področje dela zahteva terimi poskušamo romsko skupnost osemčlanska družina, ki se je pred porabe vode, obvešča Hydrovod, ki Željnah izvajali tudi v preteklosti, veliko aktivnosti in dela na terenu, hitreje integrirati z večinskim prebi- časom priselila iz druge občine. Žal izda položnice, Romi pa jih redno mi pa smo postavili leseno ograjo z a verjamem, da bomo z doslednim valstvom. pa sta bila v naselju Željne neza- plačujejo. namenom preprečevanja odlaganja delom in strpnim dialogom vseh, V naselju Željne je na primer konito zgrajena dva objekta. Proti Naslednja stvar je problematika novih odpadkov. pa tudi z doslednim spoštovanjem problematika glasne glasbe pogost graditeljem smo na policijo podali odpadkov v romskih naseljih. Za- Zavedamo se tudi, da je izobrazba zakonodaje, uspešni. in pereč problem, zaradi česar smo kazensko ovadbo. Sicer pa smo radi nje smo na Trati in v Mestnem Romov ključna za uspešno integra- Predrag Bakovič

Delovanje odbora SDS Kočevje

Ker imamo v Kočevju veliko članov, njihove človekove pravice, vladavi- zato ne smemo dovoliti, da se v sa- svojo domovino. Neupravičeno je, brigadirju Tonetu Krkoviču ponudita je prav, da njih in tudi druge občane no prava in enakost pred zakonom; mostojni Sloveniji ob njenem 25. roj- da se jih danes procesira na sodiščih vso potrebno podporo, tako v obli- seznanimo s svojim delovanjem v želimo živeti v Sloveniji, ki je uteme- stnem dnevu na podlagi zakonodaje in blati v medijih. V Slovenski de- ki pravne pomoči kot tudi v obliki lokalnem okolju in s tem, za kaj se ljena na slovenski kulturi in z ustavo propadle SFRJ preganjajo tisti, ki so mokratski stranki bomo vsakemu, dokumentov, s katerimi razpolagata. zavzemamo. zavarovanih slovenskih in evropskih jo branili, hkrati pa agresorje oprošča ki je branil Slovenijo, stopili v bran. Poslanci in poslanke SDS so omenje- Pred kratkim smo se udeležili sho- vrednotah; branimo odprto družbo, ki vojnih zločinov ter interese tujcev Tukaj predvsem mislimo na Antona nima ministrstvoma predlagali, da v da za Obrambo Slovenije, na katerem je sposobna enakopravnega sodelo- in migrantov postavlja pred interese Krkoviča. Poslanska skupina SDS je okviru svojih pristojnosti ponudita nas je nagovoril tudi Janez Janša. Z vanja z drugimi, nasprotujemo pa le- lastnih državljanov. V Slovenski de- članom odbora za obrambo predla- vso potrebno pomoč kateremukoli množično udeležbo na zborovanju vičarski multikulturnosti; vztrajamo mokratski stranki zato najostreje, ob gala, da najostreje obsodijo poskuse pripadniku Teritorialne obrambe, ki smo hoteli javnosti sporočiti, da je pri vrednotah slovenske osamosvo- 25. obletnici samostojne Slovenije, kriminalizacije in diskreditacije posa- je sodeloval pri zaščiti plebiscitarne Slovenija naša domovina, ki smo jo jitve in zavračamo njihovo krimina- obsojamo ponovne poskuse diskre- meznikov, ki so branili plebiscitarno odločitve in osamosvojitvi Slovenije pripravljeni braniti, da želimo živeti lizacijo tistih, ki jim osamosvojitev ditacije in omadeževanja osamosvo- odločitev za samostojno Slovenijo, ter se ga zaradi tega kazensko prega- v svobodni, varni, demokratični nikoli ni bila intimna opredelitev. Vsi jitve, ključnih osamosvojiteljev in in priporočili, da Ministrstvo za nja. Ob koncu nujne seje predlagani in evropski Sloveniji, ki spoštuje, se moramo zavedati, da gre zdaj, v vseh, ki so v poletnih mesecih 1991 obrambo RS in Ministrstvo RS za sklepi niso bili sprejeti. varuje in podpira svoje državljane, teh trenutkih, ponovno za Slovenijo, nosili glavo na prodaj, ko so branili pravosodje v okviru svoji pristojnosti Luka Bubnjić Kočevska www.kocevje.si Zdravje april 2016 12 Cepimo se proti klopnemu ­meningoencefalitisu

Pomlad je idealna za sproščene sprehode v naravi, kjer lahko občudujemo travniške cvetlice, prisluhnemo prepevanju ptic in opazujemo njeno lepoto. Vendar pa je ta letni čas idealen tudi za male, 'skrite ubijalce', kot jih pogosto poimenujemo, klope. V Sloveniji obstaja visoka verjetnost okužbe s povzro- čitelji bolezni, ki jih prinašajo te gozdne živali. Spadamo namreč med najbolj ogrožena območja v Evropi zaradi okuženosti klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa. Pri nas je najbolj razširjen klop iz vrste Ixodes ricinus. Vbod klopa je nevaren za človeka, saj lahko prenaša več bolezni, predvsem klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo. Povzročitelj bolezni se lahko prek larv, nimf in spolno zrelih klopov prenese na človeka ali žival. Vsak klop sicer ni okužen, vseeno pa se je pred njimi priporočljivo zaščititi.

Cepljenje proti klopnemu menin- Jusić, dr. med. Z njo se strinja tudi opaženi, predvsem pri otrocih. Če da pride do vboda klopa in s tem Kot pravi, pa je kontraindicirano goencefalitisu strokovnjaki pripo- Nives Prelesnik, dr. med.: "Ceplje- je klop okužen z virusom klopnega do morebitne okužbe in izbruha pri otrocih z akutno vročinsko bo- ročajo vsem osebam, ki se gibljejo nje proti klopnemu meningoencefa- meningoencefalitisa in oziroma ali bolezni. Priporoča se tudi skupinam leznijo in hudo alergijsko reakcijo ali živijo na območju, kjer je klopni litisu je zelo priporočljivo." povzročiteljem lymske borelioze, ljudi, ki obolevajo za določeno kro- po predhodnem odmerku cepiva meningoencefalitis endemičen. Pri- Klopi so predvsem v gozdni pod- nično boleznijo, saj so še posebej na sestavino cepiva ali na jajčne poročljivo je, da se cepljenje opravi rasti, v grmovju vlažnih mešanih »Slovenija spada izpostavljeni tveganju resnih kom- beljakovine: "Zato pri njih cepljenja še pred aktivnostjo klopov, torej gozdov, v travi in celo na vrtu. "Ker plikacij v primeru bolezni," pravi ne izvajamo, pri otrocih z akutno pred pričetkom toplejšega obdobja. je klop v našem predelu Slovenije med države z najviš- Prelesnikova. Pri tem dodaja, da je vročinsko boleznijo pa počakamo, Drugi odmerek osnovnega cepljenja zelo razširjen, a ne samo v gozdo- jo obolevnostjo za potrebna previdnost pri cepljenju da bolezen izzveni." sledi prvemu po mesecu dni, tretji vih, saj ga lahko najdemo tudi na oseb, ki imajo v anamnezi okvaro Medtem ko je okužbo s klopnim pa čez pet do 12 mesecev. Prvi po- vrtovih, bi se moralo cepiti čim klopnim menigoen- možganov, alergijo na sestavine menigoencefalitisu možno preprečiti živitveni odmerek je potreben čez več ljudi," meni Nives Prelesnik. cefalitisem.« cepiva: "Tedaj moramo pretehtati, s cepljenjem, pa cepiva proti lymski tri leta, pozneje pa na pet let, da se Do nadmorske višine 600 metrov Edita Jusić, dr. med ali je korist cepljenja večja od more- boreliozi pri ljudeh ni. Slednja je ohrani ustrezna raven zaščite. "Cep- je lahko klopov veliko, v višjih bitnih neželenih posledic cepljenja." torej v Sloveniji daleč najpogostejša ljenje proti klopnemu meningoence- legah jih je manj. Klopi prezimijo Cepljenje proti klopnemu menigo- bolezen, ki jo prenašajo klopi, in falitisu pri svojem delu priporočam v listju, v skorji drevesnih debel lahko med sesanjem krvi na člove- encefalitisu je torej priporočljivo je razširjena po vsej državi. Le- zaradi visoke stopnje obolevnosti, in površinskih zemeljskih plasteh. ka prenese povzročitelja bolezni. tudi za otroke. "Ker delam z otroki tno pri nas zabeležijo do več kot saj Slovenija spada med države z Brž ko se temperatura tal poviša, Lymska borelioza je najpogostejša in mladostniki, priporočam ceplje- 6000 novih primerov te bolezni. najvišjo obolevnostjo za klopnim postanejo aktivni. Nevarnost okužbe oblika bolezni pri nas, sledi ji klopni nje za vse otroke, starejše od leta Z ustreznim načinom življenja, meningoencefalitisom s pojavnostjo s klopi traja včasih že od februar- meningoencefalitis, proti kateremu dni, pri dijakih in študentih, ki so primerno zaščito z oblačili in repe- 8,5 do 18,5 na 100.000 prebivalcev, ja pa vse do novembra. Ko pride pa se lahko učinkovito zaščitimo s pri praktičnih vajah izpostavljeni lenti ter s čimprejšnjo odstranitvijo ter zaradi visoke stopnje okuženosti klop na človeka, poišče primerno cepljenjem. "Cepljenje se priporoča nevarnostim okužbe, pa je cepljenje prisesanih klopov lahko možnost klopov v Sloveniji, ki je primerljiva nežno mesto, kjer se pritrdi na vsem starostnim skupinam, od prve- obvezno. Za to običajno poskrbijo okužbe zmanjšamo. Lymska boreli- z drugimi državami v Evropi, in kožo. Vbod ne povzroči bolečine, ga leta starosti dalje. Še posebej so že srednje šole in fakultete na rednih oza se zdravi z antibiotiki, zgodnje visokega odstotka trajnih zapletov saj ima njegova slina anestetičen ogroženi ljudje, ki delajo v gozdu in sistematskih pregledih dijakov in zdravljenje pa je zelo uspešno. po preboleli bolezni," pravi Edita učinek. Vbodi so zato pogosto ne- so tako vsakodnevno v nevarnosti, študentov," pojasnjuje Edita Jusić. Aleksandra Papež Svetovni dan ustnega zdravja 20. marec je svetovni dan ustnega zobna gniloba, odraslo populacijo pa svetovni dan ustnega zdravja obele- smo podarili jabolka, ki so jih ve- v zobozdravstveno varstvo. Da bi zdravja. Glavni namen je ozavešča- pogosto prizadene paradontalna bo- žili tudi v ZD Kočevje. Ob tej pri- selo grizli in žvečili. V ZD Kočevje povečali ozaveščanje in informi- nje prebivalstva o pomenu zobozdra- lezen. Za izboljšanje zdravja zob in ložnosti smo pripravili dan odprtih smo izdali zloženke o skrbi za ustno ranje romskih staršev na področju vstvene preventive. Letošnji slogan ustne votline in s tem tudi splošnega vrat za otroke in njihove starše, na zdravje predšolskih in šolskih otrok. zobozdravstvene preventive, smo 'zdrava usta, zdravo telo' poudarja zdravja so pomembne zdrave prehra- obisk smo povabili otroke kočevskih Naša ordinacija sodeluje pri iz- v ta namen pripravili tudi zloženko vpliv ustnega zdravja na splošno njevalne navade, dobra ustna higiena vrtcev, predstavili smo delo v zobni vedbi programa SORO, sodelovanje v romskem jeziku. Otroku zrastejo zdravje posameznika. Pri otrocih je in redni obiski pri zobozdravniku. ordinaciji, se pogovarjali o čiščenju za zdravje Romov s ciljem aktiv- zdravi zobje, naj takšni tudi ostanejo. najbolj razširjeno bolezensko stanje V ponedeljek, 21. 3. 2016, smo zob in zdravi prehrani. Otrokom nega vključevanja romskih otrok Slavica Mladenovič

Foto: Mateja Tadič Kočevska www.kocevje.si Zdravje april 2016 13 Svetovni dan zdravja in sladkorna bolezen

7. aprila smo obeležili svetovni dan zdravja, že 66. po vrsti. Letošnji je posvečen obvladovanju sladkorne bolezni. Ta se vse pogosteje pojavlja tudi v Sloveniji in predstavlja velik zdravstveni izziv. Za njeno obvladovanje je izjemnega pomena aktiven in zdrav življenjski slog, ki vključuje skrb za telesno težo, redno gibanje in zdravo prehranjevanje. Z naštetim pa lahko tudi preprečimo pojav sladkorne bolezni tipa 2 oziroma jo odložimo na čim poznejše življenjsko obdobje.

Število bolnikov se povečuje napovedih SZO pa naj bi ta postala tako leta 2012 znašal 17,4 odstotka. nezadostnim delovanjem beta celic zdravljenjem se tveganje za resno Letošnje globalno geslo ob svetov- sedmi glavni vzrok smrti na svetu. "Odkrivanje zvišanega krvnega trebušne slinavke, kar je genetsko okvaro prepolovi, s pravočasnimi nem dnevu zdravja je Premagajmo Vzrokov globalnega povečevanja sladkorja v populaciji predstavlja pogojeno in se z leti poslabšuje. meritvami krvnega sladkorja v la- sladkorno bolezen oziroma slo- sladkorne bolezni, predvsem tipa 2, priložnost za uspešno preventivno Bolniki s sladkorno boleznijo tipa boratoriju pa jo je mogoče odkriti vensko geslo Sladkorno bolezen je več, tesno pa so povezani s sta- delovanje, saj z ukrepi aktivnega in 2 predstavljajo okoli 90 odstotkov tako zgodaj, da telesu povzroči obvladajmo skupaj, ki je tudi ranjem prebivalstva in neugodnimi zdravega življenjskega sloga lahko vseh bolnikov s sladkorno bolezni- čim manj škode. Na NIJZ tako vse geslo Nacionalnega programa za spremembami v življenjskem slo- preprečimo pojav sladkorne bolezni jo. Osnova zdravljenja tovrstne ob- posameznike pozivajo, naj se ude- obvladovanje sladkorne bolezni. gu, denimo povečevanjem telesne tipa 2 oziroma jo odložimo na čim like sladkorne bolezni pa je zdrav ležijo preventivnega pregleda pri Slednja se v Sloveniji pojavlja vse teže, pomanjkanjem gibanja ipd. Po poznejše življenjsko obdobje," po- način življenja. Kot še pojasnju- svojem zdravniku, saj lahko slad- pogosteje, od leta 2010 do 2014 ugotovitvah Raziskave o zdravju jasnjuje Maučec Zakotnikova. jejo na NIJZ, je obenem potrebno korno bolezen tipa 2 preprečimo se je število bolnikov, ki zaradi in vedenjskem slogu prebivalcev zdravljenje previsokega krvnega oziroma njen pojav odložimo na sladkorne bolezni prejemajo zdra- Slovenije, ki jo izvaja NIJZ med Sladkorna bolezen tipa 2 sladkorja, povišanega srčnega tla- poznejša leta. vila, povečalo za 12,5 odstotka, odraslimi prebivalci, starimi od 25 Po napovedih NIJZ se bo število ka in maščob v krvi. Z uspešnim Aleksandra Papež leta 2014 je zdravila za zniževanje do 64 let, in je potekala med leto- obolelih glede na trend in pred- krvnega sladkorja pri nas prejema- ma 2001 in 2012, so po besedah videvanja povečevalo še naprej.

Sončna očala Korekcijska očala Športna očala Kontaktne leče Okulistični pregledi

Optika Center TZO 20 +386 (01) 893 14 86 [email protected] 1330 Kočevje +386 (0)51 641 770 www.optikacenter.si

Delovni čas: ponedeljek-petek: 8:00-12:00, 15:00-18:00, sobota: 8:00-12:00

Število sladkornih bolnikov pri nas narašča • Foto: Shutterstock

lo že 104.550 bolnikov. Po oceni Jožice Maučec Zakotnik z NIJZ Kljub zdravemu življenjskemu Svetovne zdravstvene organizacije nezdrav izbire življenjskega sloga, slogu pa lahko posameznik vseeno (SZO) je imelo leta 2008 kar 347 ki prispevajo k nastanku sladkorne zboli za sladkorno boleznijo tipa milijonov ljudi na svetu sladkor- bolezni, to so nezdravo prehra- 2. Pri slednji gre namreč za stanje no bolezen, število bolnikov pa njevanje, čezmerna hranjenost in odpornosti proti inzulinu, zaradi vsako leto narašča. Leta 2012 je debelost ter nezadostna telesna česar telo ne more učinkovito bila sladkorna bolezen neposredni dejavnost, v precejšnjem porastu. uporabljati glavnega goriva, to je vzrok za 1,5 milijona smrti, po Delež debelosti med odraslimi je glukoze. Hkrati pa je povezana z

Sedem dejstev o sladkorni bolezni • Povišan krvni sladkor se pojavi, ne da bi to občutili. • Sladkorno bolezen tipa 2 lahko preprečimo z zdravim načinom življenja. • Večina ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 je prekomerno težkih. • Če ste pretežki, zmanjšanje teže že za nekaj kilogramov bistveno pripomore k vašemu zdravju in kakovosti življenja. 15% POPUSTA • Zdravstveni zapleti, ki so posledica sladkorne bolezni, so prvi vzrok za amputacije v Sloveniji. • Sladkorna bolezen se lahko pojavi tudi med nosečnostjo. NA KOLEKCIJO NOVIH • Stres, depresija in težave z erekcijo so pogosti spremljevalci sladkorne bolezni. KUPON Vir: NIJZ SONČNIH OČAL Popusti se ne seštevajo Kočevska www.kocevje.si Zeleno april 2016 14

Zakaj smeti skozi okna avtomobilov in v gozd?

Zakaj na tisoče plastenk kokakole, pločevink različnih energijskih pijač in piva, PVC-lončkov 'coffe to go' ter cigaretnih škatlic vzdolž naših cest? Zakaj kupi oblačil v gozdu za romskim naseljem in kupi gradbenega materiala na številnih obračališčih ali slepih krakih gozdnih cest? Zakaj še vedno odpadki v gozdu, ob vodotokih, kraških jamah itd.?

Če poskušam na kratko odgovoriti na zgoraj našteta vprašanja, dobim naslednje odgovore: popolnoma neodgovorno in prezira polno rav- nanje. Stara, še vedno uporabna ali neuporabna oblačila lahko odložimo v zabojniku za zbiranja tekstila v mestu ali oblačila odpeljemo v Zbirni center Mozelj. Gradbeni od- padki spadajo na ustrezno deponijo za tovrstne odpadke; fizične osebe jih brezplačno lahko oddajo tudi na Zbirnem centru v Mozlju. Danes, ko imamo vzpostavljen redni odvoz od- padkov z lokacij zbiranja odpadkov, je odlaganje odpadkov v naravi – v gozdu, ob vodotokih, kraških jamah – nelegalno in nedopustno.

Torej zakaj v naravo? Problematika divjih odlagališč ali onesnaženosti okolja na splošno je bila in je v občini Kočevje velik problem. Svoj davek je pustil rudnik rjavega premoga – s premogovim prahom je onesnaženo celotno pod- Banja Loka • Foto: Zoran Bitorajc zemlje Kočevskega roga. Prav tako sta velika onesnaževalca intenzivno vse, kar potrebujemo. kacij divjih odlagališč v gozdarskih Kočevje v preteklih letih povezala peljanih 26,05 tone raznovrstnih kmetijstvo in živinoreja, ki sta razlog Prav je … želja vsakega človeka evidencah, lokacije z ogromnimi več kot 15.000 občank in občanov. S odpadkov. 17,220 tone odpadkov je za trajno onesnaženje vodnih virov naj bo spodobno življenje, zahteva količinami odpadkov vseh vrst, kot pomočjo rok teh ljudi in njihovo oza- bilo zbranih v okviru čistilne akcije kočevskega podolja. Priče smo pogi- vsakega čisto in urejeno okolje! Pa so Remihov mlin, Željne, Rdeča veščenostjo nam je od leta 2006 do 2. aprila 2016, 6,340 tone odpadkov nom rib v Rinži ter umazani vodi, ki vendar se vse začne in konča pri zemlja, Marof, Golobje jame, od ko- 2015 uspelo na Zbirni center v Mozlju in 200 kg železa je bilo v okviru vsebuje fekalije številnih gospodinj- ljudeh, zato mora del svoje odgo- der smo letno odpeljali po 50 in več pripeljati več kot 380 ton nelegalno projekta LIFE Kočevsko izvlečenih stev. Prekoračene dovoljene vred- vornosti prevzeti vsak posameznik ton odpadkov. odloženih odpadkov v naravi. iz jame Schaffeichloch pri Koprivni- nosti drobnih, očem nevidnih delcev naše družbe. Da je danes na Kočevskem in širše V akciji, ki je že od leta 2012 ku, 1,880 tone odpadkov ter 410 kg v zraku, ki nastanejo kot posledica Še pred desetimi leti je bilo sta- drugače, je pomembno prispevala vsa- največja (z največjo udeležbo) salonitnih plošč pa je bilo iz narave slabega izgorevanja, uporabe vlažnih nje na področju divjih odlagališč v ko leto organizirana čistilna akcija, ki prostovoljna akcija oz. dogodek v odstranjenih s pomočjo kolektiva drv ter sežiga embalaže, nekvalite- občini Kočevje neprimerljivo bolj jo danes poznamo pod imenom Očis- Sloveniji, je tudi letos sodelovalo podjetja LEK, ki je letos že drugič tnega papirja reklam in drugih smeti pereč problem kot danes. Malo manj timo Kočevsko. Čistilna akcija Očis- več kot 1650 sodelujočih. Na Zbirni sodeloval pri čiščenju Kolpe in loka- v kuriščih hiš, so vsakdan tudi v Ko- kot 800 znanih in evidentiranih lo- timo Kočevsko je na področju občine center v Mozelj je bilo skupno pri- cij težko dostopnih divjih odlagališč čevju. In še bi lahko naštevala. v Kolpski dolini. Ljudje smo se oddaljili tudi od teh Na področju občine Kočevje problemov. Ne vidimo jih oziroma imamo trenutno v Registru divjih menimo, da se nas ne tičejo. Na stari odlagališč evidentiranih še 67 lokacij ljudski rek, ki pravi 'Zemlje nismo divjih odlagališč. V okviru letošnje podedovali od svojih staršev, ampak čistilne akcije smo čistili 33 lokacij; smo si jo izposodili od svojih otrok', v celoti je bilo saniranih 21 lokacij. pa smo že zdavnaj pozabili oziroma Prevladujejo manjša divja odlaga- se nas ne dotakne več. lišča (63 %; količina odpadkov: 1–10 Zakaj? Ker imamo čisto vodo do- m3), ki so na številnih, lahko dosto- stopno vsak trenutek. Izbiramo lahko pnih lokacijah ob glavnih in gozdnih celo, ali nam je prijetnejša topla ali cestah, obračališčih, počivališčih itd. hladnejša. Ker lahko kupimo vse, kar in so odraz človekove 'majhnosti'. si poželimo, in nam ni treba skrbeti Odlagališča z ocenjeno količino za zdravo zemljo, pridelek ... Ker odpadkov nad 10 m3 predstavljajo verjamemo, da nam trgovine ponuja- tretjino vseh. Pogosto gre za deloma RD Kočevje • Foto: Andrej Jarni Jesenov vrt • Foto: Tina Kotnik jo najboljše. Skratka zato, ker imamo ali popolnoma zasute kraške jame, brezna, stara vaška odlagališča, za pozabljene kupe gradbenega materi- ala, ponekod so te lokacije vezane na okolico romskih naselij. Očistimo Kočevsko je poleg ozaveščanja občank in občanov, ločevanja odpadkov, organiziranega odvoza odpadkov, truda, ki se prek dela vzgojno-izobraževalnih insti- tucij prenaša na mlajšo generacijo, entuziazma ter želje po lepšem, bolj varnem in čistem okolju pomemben generator sprememb miselnosti ljudi, njihovih navad in naše kulture. Zato bodite boljši in sodelujte! Hvala vsem sodelujočim ter vsem tistim, ki akcijo vsako leto podpirate. Lik 2011 • Foto: Tina Kotnik Golobja jama • Foto: Tina Kotnik Tina Kotnik Kočevska www.kocevje.si Zeleno april 2016 15

Sredi kočevskih gozdov nastaja nova vas 51 let po izselitvi zadnjih prebivalcev nekdanja vas Mokri Potok znova dobiva obrise. Količki v travi med starimi jabla- nami nakazujejo, kje naj bi stalo devet stavb. Člani Zadruge Mokri Potok, ki so leta 2013 odkupili 61 parcel, nameravajo na območju, skritem med Novimi Lazi in Prežo, zgraditi eko- loško vas. "Načrtujemo, da bosta prihodnje leto tu stali dve hiši," pokaže na travnik Marko Kovač, predsednik zadruge, in doda, da bodo nato postopoma zgradili še preostale.

Med petimi družinami oziroma po- poslopij, nameravajo zgraditi osem samezniki, ki se nameravajo preseliti hiš in eno večje poslopje. Člani za- v kočevske gozdove, je le ena nek- druge in bodoči prebivalci eko vasi danja prebivalka Spodnjega Vecen- si želijo biti ekonomsko in prehran- baha, kot se je vas imenovala pred sko neodvisni. Ukvarjali se bodo s 2. svetovno vojno. Drugi z nekdanjo poljedelstvom, sadjarstvom, čebelar- vasjo nimajo vezi. Marko Kovač po- stvom in obrtjo. Za vsako hišo naj bi ve, da so želeli ekološko vas posta- tako bila njiva, kar je bila nekoč tudi viti nekje v Sloveniji in pojasnjuje: osnovna oblika delitve zemlje. "Hiše "Za Kočevsko smo se odločili zato, bomo gradili iz naravnih materialov, ker je tu skoraj sto zapuščenih va- ki jih lahko dobimo v bližini, torej iz si." Leta 2008 so se po informacije lesa in kamna, hrano bomo pridelo- odpravili na Občino Kočevje, kjer so vali na ekološki način, živeli bomo jim ponudili nekaj lokacij. "Najprej tako, da bomo puščali čim manjši so nam predlagali druge vasi, recimo ekološki odtis," pojasnjuje vizijo eko Foto: Petra Šolar Hrib pri Koprivniku, kjer pa zaradi vasi Marko Kovač. Trenutno na trav- težav s skladom glede kmetijskih ze- niku razen prikolice, začasne kuhinje ki se tu v zameno za prenočišče uči- nih materialov, kot so les, kamen, darek na ustreznem času podiranja mljišč odkup ni bil možen," razloži na prostem in hišice na drevesu ni jo, pomagajo delati itd." ilovica, apno, slama in druga narav- dreves. Uporaba betona bo zmanjša- predsednik zadruge. Zaradi prevelike ničesar. Da bodo začeli graditi, naka- Hiše bodo večinoma posnemale na izolacija, predvsem lan in kono- na na nujno potrebne elemente, pred- oddaljenosti od glavne ceste in več- zujejo le količki. tradicionalno oblike hiše v nekdanji plja. Uporaba naravnih materialov je vsem temelje," so zapisali Marko jih naselij ter premajhnih območij Ker naj bi bila vas čim bolj samo- vasi – imele bodo strmo streho – bo- prvenstvena zaradi ekologije (nizka Kovač, Tone Pugelj in Mitja Kopina, zazidljivosti pa se niso odločili niti zadostna, bodo električno energijo do pa malce modernizirane, in sicer poraba energije za proizvodnjo grad- avtorji idejne zasnove ekoloških vasi za Muho vas ali Svetli Potok. Mokri sprva pridobivali s pomočjo sončnih tako, da bodo imele večje zastekljene benih materialov, lokalni materiali) Mokri Potok in Sadni hrib. Zadruga Potok je namreč od ceste Štalcer- celic, vetra in kogeneracije na lesno površine na južni strani. "Vsekakor in zdravega bivanja v takšnih objek- je namreč na javni dražbi kupila tudi ji–Kočevska Reka oddaljen le 1,5 biomaso. Drugačno rešitev bodo po- pa je cilj arhitekture doseči sobivanje tih. Les ne bo obdelan s kemičnimi nekaj parcel na območju nekdanje kilometra, zazidljivo območje pa ob- iskali tudi glede odvajanja odpadnih starega in novega z uporabo narav- zaščitnimi sredstvi, temveč bo pou- vasi Sadni hrib. Člani zadruge do- sega približno 2 hektarja. Po odkupu voda, saj nameravajo imeti rastlinske dajajo, da sprejemajo nove člane oz. zemljišč na javni dražbi – Občina čistilne naprave. Uporabljali bodo bodoče stanovalce eko vasi. Kočevje je za približno 50.000 evrov kapnico, pa tudi bližnji vodni vir. prodala 33.081 kvadratnih metrov "Najprej bomo uporabljali obnovlji- Občina postavila pogoje veliko zemljišče z 61 parcelami – so ve vire energije, dolgoročno bi se ra- Ker je Občina Kočevje leta 2013 začeli pridobivati različna dovoljenja di priključili na električno omrežje," prodala celo vas – nekaj več kot in soglasja, od Zavoda RS za varstvo še razkriva Kovač. Glede puščanja tri hektarje zemlje – je v pogodbo narave do Biotehniške fakultete, čim manjšega ekološkega odtisa pa vključila varovalko. Zadruga Mokri dokler niso letos dobili gradbenih pojasni, da si prizadevajo, da bi upo- Potok je morala v roku dveh let po dovoljenj za devet objektov. rabljali čim manj transporta. "Čim odkupu zemlje podati vlogo za grad- več dela bi želeli opraviti tukaj, da beno dovoljenje vsaj štirih objektov, Vas, ki želi biti čim bolj se torej ne vozimo v Ljubljano. Sem v roku štirih let pa pridobiti uporab- samozadostna­ projektant in lahko nekaj dela opra- no dovoljenje za vsaj štiri objekte. Novi lastniki zemljišč prihajajo z vim tu. Nekaj priložnosti vidimo v Če zadruga pogojev ne bo izpolnila različnih koncev Slovenije – iz oko- turizmu," še doda Kovač, a poudari, – enega je že – bo morala vse zemlji- lice Iga, Dolenjske itd. in se pred da ne v klasičnem, temveč eko turiz- šče prodati nazaj občini. Kupec mora snovanjem zadruge niso poznali. Na mu. "Naš namen nikoli ni bil zgraditi na svoje stroške urediti tudi komu- območju, kjer je pozimi 1943 še sta- hotela ali apartmajev, kar se je že go- nalno infrastrukturo. Foto: Petra Šolar lo 38 stanovanjskih in gospodarskih vorilo. Bolj mislimo na prostovoljce, Petra Šolar

V želji po lepo urejeni Kočevski Turistično društvo Kočevje razpisuje natečaja za:

Najlepše urejeno okolico Najlepši prvomajski stanovanjske hiše in poslovnega prostora na mlaj Kočevske 2016 območju občine Kočevje v letu 2016

Namen natečajev je spodbujanje urejenosti objektov in okolice, kar bo prispevalo k lepšemu in privlačnejšemu videzu našega kraja. Možnost prijave na natečaja je do 30. aprila 2016, in sicer vsi zainteresirani izpolnite prijavnico, ki jo najdete na spletni strani www.kocevska.net, v pisarni Turističnega društva Kočevje, po e-pošti: [email protected]. Info: 070 829 000. Kočevska www.kocevje.si Urbano april 2016 16 Predstavljamo: Pop-rock skupina Static

Kočevje se ponaša s kar lepim številom raznovrstnih, predvsem pa kakovostnih glasbenih skupin. Tudi žanri so dodobra pokriti, ne manj- ka niti posameznikov, ki so del uspešnih slovenskih glasbenih skupin. Veliko je tudi skupin v nastajanju in ena mlajših glasbenih zasedb je pop-rock skupina Static, ki je januarja obeležila svojo drugo obletnico. Gre za petčlansko skupino, ki jo sestavljata dve ženski članici in trije moški. Njihova prva pesem je nosila ime Problem, sledila je To si ti, v marcu pa so nato izdali kar dve novi skladbi, najprej Super, nato še Veš. Pripravljajo tudi svojo prvo ploščo, datuma izdaje še ne razkrivajo. "Plošča je v nastajanju in trenutno temu posvečamo ogromno pozor- nosti. Vse bo kmalu znano. Imamo pa še veliko stvari za urediti, preden si upam napovedati datum njenega izida," nam je zaupala Jasmina Movrin, pevka skupine Static.

Foto: Janez Papež

Pobudnik za nastanek skupine je stalna člana, a se tudi z njima super tonj izdana pesem To si ti. Gre za posameznih glasbenikov, saj se za- kje." Njihovi načrti niso skromni, bil Klemen Dodič, sicer tudi njen razumemo in se tako lahko razvi- razgibano in nagajivo pesem. "Bila vedamo, da je naše okolje posebno, načrtujejo torej izid prve plošče, so vodja. Od samega začetka do danes jamo naprej," pravi pevka. Njihova je uvrščena na dve lestvici in je kar se tiče glasbene umetnosti, kul- v pripravah na snemanje videospo- se je njena zasedba nekoliko spre- prva pesem Problem je nastala pobrala odlične odzive. Uvrstila se turne raznolikosti in konec koncev ta, na čakanju imajo nove pesmi za menila. Prvotno so jo sestavljali kot odgovor na razpis Društva je tudi v redni program Vala 202, tudi geografske odročnosti, in to studijsko obdelavo in načrtovana Gorazd Hribar na kitari, Klemen kočevskih glasbenikov za projekt na kar smo še posebej ponosni," nas zaznamuje tako pozitivno kot sodelovanja z drugimi glasbeniki, Dodič na bas kitari, Boštjan Kožuh Kočevje špila – Razkačeno. "Že- izpostavlja Movrinova. V marcu v tistem malce manj lepem smislu. razne festivale in koncerte. Kot ka- na bobnih, Marcel Ponikvar na leli smo prispevati nekaj svojega sta sledili dve novi skladbi, najprej Kočevje je živo zaradi ljudi, ki se že, se bo v glasbenem svetu o njih klaviaturah, kmalu sta se skupini in se tako odločili, da bomo idejo Super, zatem Veš. Slednja izraža trudijo, da ima kultura do glasbe še govorilo tudi v prihodnje. pridružila Rok Pahulje kot solo ki- izdelali in pesem studijsko posneli. napredek skupine v vseh pogledih. nivo, ki ga danes le redko najdeš še Aleksandra Papež tarist in Jasmina Movrin kot pevka. Njeni avtorji smo vsi tedanji člani "Pesem nam je vzela veliko energi- "Načrti so se hitro oblikovali in skupine, saj je vsak prispeval svo- je, ampak nad rezultatom smo bili tako se je spremenila tudi sestava je ideje, tako glede besedila kot navdušeni." članov. Zdaj delujemo za skupni aranžmaja pesmi. Ker je to prva Zasedba se ne želi stilsko preveč cilj, to je ustvarjanje avtorske glas- pesem, ki smo jo skupaj ustvarjali, opredeljevati, v njej so združili be," pojasnjuje Jasmina. Današnja je bilo kar nekaj usklajevanj in svoje individualne želje in stile. RAČUNALNIŠKI zasedba skupine Static je nekoliko 'problemov', seveda pa se danes te- "Pop-rock pa je dovolj širok po- drugačna. "Od prvotne zasedbe mu nasmejemo," razlaga Jasmina. jem, ki zajame večino," pojasnjuje SERVIS VIDRIH smo ostali Klemen, Rok, Gorazd Pesem govori o večni ljubezenski pevka. Kot pravi, so perfekcionisti, in jaz. Z nami zdaj na klaviaturah problematiki: "Govori o ogovar- ustvarjati želijo glasbo, ki bo pos- igra Mojca Hribar Osmak, ki se je janju, ki se pogostokrat razvije, in lušljiva in zanimiva širšemu krogu GSM 041 532 666 super ujela z nami, hkrati pa tudi velikemu nesmislu, ki pa ni več poslušalcev, hkrati pa dovolj kako- GREGORVIDRIH.SI dvignila odstotek ženske energije tvoj problem. Mislim, da ni člove- vostna, da zadovolji tudi glasbene v skupini. Po neuspešnem iskanju ka, ki se s tem problemom ni srečal kritike. Stremijo k avtorski glasbi, GREGOR VIDRIH S.P. bobnarja, ki bi z nami stalno delo- vsaj enkrat v življenju." Sledil je veliko jim pomeni nastopanje pred REŠKA CESTA 21A val, smo se odločili za sodelovanje premor, decembra lani pa je bila domačim občinstvom. "Odzivamo 1330 KOČEVJE z dvema profesionalcema, ki nista na kompilaciji Kočevje špila – zas- se na povabila tako društev kot Kočevska www.kocevje.si Ob obletnici ... april 2016 17 Osvoboditev Kočevske

Maja bomo praznovali 71. obletnico je nemška posadka nepričakovano konca 2. svetovne vojne in osvobodi- umaknila iz mesta proti severu. tve Kočevske. Meščani Kočevja so 4. maja zjutraj Ob začetku 2. svetovne vojne je pozdravili osvoboditelje, Gubčevo, Kočevska postala del Ljubljanske Cankarjevo in 15. brigado. pokrajine. Bila je pomembno opo- V soboto, 5. maja 1945, sta v Ko- Ruševine v Kočevju leta 1946 • Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije rišče narodnoosvobodilnega gibanja, čevje prispela Okrajni odbor Osvo- zato so jo imenovali partizanska Ko- bodilne fronte s svojim izvršnim čevska. Večina kočevskih Nemcev se odborom in Okrajni komite Komuni- je pod vplivom močne propagande stične partije Slovenije ter prevzela odločila za preselitev, ki je potekala oblast. Ob kapitulaciji Nemčije, 9. od sredine novembra 1941 in je bila maja 1945, je bila v Kočevju velika zaključena v drugi polovici januarja manifestacija zmage. Šolski kronist 1942. Velika italijanska ofenziva je opisal osvoboditev: "Partizanska poleti 1942 je na Kočevskem pustila vojska je osvobodila Kočevje. Mrtvo številne požgane vasi. Predvsem z mesto je ob osvoboditvi nenadno južnega dela so civilno prebivalstvo zaživelo. Zvonovi so svečano potrka- Ob počastitvi 71-letnice odpeljali v koncentracijska taborišča. vali in naznanjali zmago OF. Staro Po italijanski kapitulaciji so se na in mlado je navdušeno vzklikalo Krajevnega prazniKa pogorišča vračali preživeli. Titu, narodnoosvobodilni vojski in Krajevne sKupnOsti KOčevje-mestO V prvi polovici oktobra 1943 sta tovarišu Stalinu, prepevalo narodne v Kočevju potekala Zasedanje zbora in partizanske pesmi ter himno Hej, odposlancev slovenskega naroda in Slovani. Mladina je zažigala rakete vas v sredo, 4. maja 2016, ob 17. uri sodni proces proti zajetim vaškim in kresove na bližnjih gričih." Vabimo na osrednjo prireditev, stražarjem in četnikom. 18. oktobra Kočevska je konec vojne dočakala Vabilo 1943 se je z vdorom nemške vojske močno prizadeta, Kočevje je bilo na mestno ploščad v Kočevju. preko Kolpe na Brodu na Kolpi poleg Maribora najbolj porušeno začelo obdobje nemške okupacije. mesto v Sloveniji. Izguba okoli 10 Nemška vojska je Kočevje spreme- odstotkov vsega prebivalstva uvršča slavnostni govornik bo nila v eno najbolj utrjenih oporišč Kočevsko v vrh najbolj prizadetih dr. Vladimir Prebilič, župan Občine Kočevje na Slovenskem med 2. svetovno območij na Slovenskem med 2. sve- vojno. tovno vojno. Območje Kočevskega prijazno vabljeni! Zadnje dni aprila 1945 sta se 15. roga je imelo zelo pomembno vlogo: in 18. divizija zbrali pri Brodu na tu so bile locirane nekatere parti- Kolpi. 18. divizija se je razporedila zanske baze, ciklostilne tehnike in med Čabrom in Loško dolino, da bi tiskarne ter številne partizanske bol- predsednik Ks Kočevje-mesto prodrla proti vzhodu. 1. maja je 15. nišnice. Takoj po koncu 2. svetovne jože Corel diviziji uspelo nemške enote poti- vojne so ga zaznamovali še povojni sniti s prostora Kočevske Reke in se poboji. Kljub vsemu pa se je obnova pričela se je pripravljati za napad na Kočevske začela z velikim upanjem Kočevje. 3. maja je z vsemi enotami v boljšo prihodnost. in močno okrepljena s topništvom Vesna Jerbič Perko, VR ZA EDN EV O začela napad na Kočevje, posadko Pokrajinski muzej Kočevje C T R E

O N B O

E B

J

v Ribnici pa naj bi blokirala 18.

K

N

O

E

Ž Č

E

U

V

R

Vir: Guštin Damijan, Jerbič Perko Vesna, Kordiš Ivan: J D divizija. Dopoldne je Cankarjeva E Z brigada pri Šalki vasi prebila nemško Osvoboditev Kočevske, Pokrajinski muzej Kočevje, maj 1945, Muzej novejše zgodovine Slovenije obrambo, a je bila odbita. Ponoči se Kočevje, 2005. Kočevska www.kocevje.si Energetika april 2016 18 15,8 milijona evrov za prenovo stavb

Eko sklad bo letos razdelil 15,8 milijona evrov za nove naložbe za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Za nepovratna sredstva se med drugim lahko potegujejo tisti, ki bodo kupili in vgradili solarni ogrevalni sistem ali kurilno napravo na lesno biomaso, ter tisti, ki bodo obnavljali starejše stavbe. Na lanski razpis je prispelo 9.797 vlog, od tega 71 iz kočevske in kostelske občine.

"Glavna novost letošnjega razpisa Kdo se lahko prijavi? je, da lahko posameznik kandidira Na letošnji razpis Eko sklada se za tri različne ukrepe hkrati in tako lahko prijavijo lastniki stavb, pridobi do 30 % priznanih stroškov solastniki s pisnim soglasjem naložbe," pojasnjuje Marko Piršič preostalih solastnikov, imetniki iz Energetsko svetovalne pisarne stavbne pravice, družinski člani Kočevje. Eko sklad na ta način lastnika nepremičnine s pisnim spodbuja obsežnejše obnove sta- soglasjem lastnika ali najemniki rejših stanovanjskih stavb. Druga nepremičnine s pisnim soglasjem novost razpisa, objavljenega v za- lastnika. četku aprila, je ta, da se sredstva za 15,8 milijona evrov je namenje- zgolj en ukrep znižujejo. Spodbude nih vsem prebivalcem Slovenije, za posamezen ukrep so iz lanskih ki nameravajo kupiti opremo, do največ 25 % priznanih stroškov navedeno v 11 ukrepih, so pa naložbe padle na največ 20 %. Tre- nekatera območja upravičena do tja novost pa so podaljšani roki za višjih spodbud. Za nekatere nove izvedbo investicije. Lani so morali naložbe v starejših stanovanjskih prejemniki sredstev naložbo izvesti stavbah na območju občin Celje, v pol leta po odobritvi vloge, letos Hrastnik, Kranj, Ljubljana, Mari- pa je rok za izvedbo ukrepov pod bor, Murska Sobota, Novo Mesto, številkami od 1 do 8 devet mese- Trbovlje in Zagorje ob Savi, ki so cev od dokončnosti odločbe. Če uvrščene v razred največje obre- pa prijavitelj uspešno kandidira za menjenosti in imajo sprejet Odlok najmanj tri ukrepe, se rok podaljša o načrtu za kakovost zraka, so na- na 18 mesecev. Rok za zaključek mreč na voljo višje spodbude. naložb v ukrepe 9, 10 in 11 je dve Eko sklad vloge obravnava po leti. Prijavitelji morajo biti pozorni vrstnem redu prispetja. predvsem na to, da morajo biti vse Pogoji in kriteriji za ukrepe naložbe izvedene po oddaji vloge so določeni tako, da omogočajo za pridobitev nepovratne finančne pridobitev nepovratnih sredstev spodbude! V praksi to pomeni, da le za nakup in vgradnjo visoko lahko z izvedbo začnete naslednji učinkovitih naprav oz. opreme ter dan, ko je bila oddana vloga s pri- kakovostnih materialov z ustrezno poročeno pošto. toplotno prehodnostjo oziroma Finančne spodbude so sicer na- prevodnostjo, hkrati pa spodbujajo menjene 11 ukrepom, za vsakega vgradnjo naravnih materialov. V od njih so na spletni strani Eko primerjavi s preteklim letom se sklada natančno opisane omejitve tehnični kriteriji niso spreminjali, oziroma zahteve. "Vsi tisti prebi- razen pri toplotnih črpalkah zaradi valci kočevske občine in sosednjih, uveljavitve novih predpisov. ki nameravajo prenavljati hiše oz. Eko sklad sicer občanom po- stanovanja in niso prepričani, ali so nuja možnost najema ugodnega upravičeni do sredstev razpisa ali posojila in pridobitve nepovratnih ne, se lahko oglasijo v naši ener- sredstev za naložbe, ki izpolnju- getsko svetovalni pisarni," pove jejo vse pogoje javnega poziva za Marko Piršič. V pisarni na Lju- kreditiranje okoljskih naložb in bljanski cesti 7 v Kočevju sveto- javnega poziva za dodeljevanje valca vsak torek in četrtek, med 17. nepovratnih sredstev. Obrestna in 19. uro oziroma po dogovoru (na mera je trimesečni euribor z tel. številki 031-722-901 in 041- 1,5-¬odstotnim pribitkom. 681-669), svetujeta glede izbora, Razpis je sicer odprt do porabe načrtovanja in realizacije investicij sredstev oz. do objave o zaključku. učinkovite rabe energije. Petra Šolar

Skoraj 16 milijonov evrov je namenjenih za: 1. vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi, 2. vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, 3. vgradnjo toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, 100 4. priključitev starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije, 95 5. vgradnjo energijsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega

pohištva v starejši stanovanjski stavbi, 75 6. toplotno izolacijo fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe, 7. toplotno izolacijo strehe ali stropa proti neogrevanem prostoru v starejši eno- ali dvostanovanjski stavbi,

8. vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v 25 stanovanjski stavbi, 9. gradnjo ali nakup skoraj ničenergisjke nove eno- ali dvostanovanj- 5 ske stavbe, 10. celovito obnovo starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe in 0 11. nakup stanovanjske enote v tri- in večstanovanjski stavbi, obnovljeni v skoraj ničenergijskem razredu. Kočevska www.kocevje.si Spretne roke april 2016 19

Zelenjava z domačega vrta Imeti doma pridelano zele- njavo je razkošje. Zelenjava, ki je bila pridelana na do- mačem vrtu, je namreč bolj zdrava od tiste, ki je prepo- tovala na tisoče kilometrov in bila obdelana s kemični- mi sredstvi, ima višjo hranil- no vrednost in je optimalno dozorela. Ker se vse več ljudi zaveda pomena doma pridelane zelenjave in ker je v okolici Kočevja mogoče najeti vrtičke, smo za vse tis- te, ki še niste vrtnarili, pa bi radi, zbrali nekaj nasvetov o tem, kdaj, kje in kako saditi oz. sejati.

Za začetek vrtnarjenja potrebujemo površino, ki je lahko velika le 5 m², biti mora pa osončena, saj bo zele- njava na soncu tudi najbolje rasla. Za štiričlansko družino je primerna površina okoli 20 m². Preden začnemo sejati, mora biti zemlja ogreta na vsaj 5 stopinj Celzi- Foto: hoodriverorganic.com ja. V tako 'hladno' zemljo lahko po- sadimo šparglje, grah, bob in rukolo. tudi način vzgoje. Nikakor pa v isto upoštevamo dobre sosede, saj ne- V vrtu naj rastejo tudi zelišča, ki v bulčka naj bo tik pod zemljo. Preden Ko se temperatura zemlje ogreje na sadilno jamico ne sadimo več krom- katere vrtnine rastejo skupaj bolje mešanih posevkih vplivajo na boljšo ga posadimo, mu porežemo morebi- nekje 8 do 10 stopinj, pa lahko seje- pirjevih gomoljev naenkrat. Krompir kot druge. Tako bomo na sosednjo rast vrtnin. Med fižol zato posadimo tne ostanke starih listov, da prepreči- mo tudi peteršilj in korenje. sadimo en gomolj na sadilno jamico, gredico bučkam dali nizki fižol, šetraj, poleg paradižnika pa baziliko mo, da bi ptice čebulčke izpulile. Ko izbiramo vrtnine za domači ze- sicer ne bo primernega pridelka, ker poleg njega paradižnik, nato solato in peteršilj. lenjavni vrt, se odločimo za tiste, ki bo rastlina imela premalo prostora. in na zadnjo gredico korenček in Večje je seme, globlje ga sejemo, Grah ‒ od marca do junija je čas nam pri vzgoji ne bodo delale preveč redkvico. Slednja dva lahko sejemo ter obratno: manjše je seme, plitveje tudi za sajenje graha. Ta ne prenaša težav. Začnemo lahko z osnovnimi, Razporeditev vrtnin izmenično v vrstah ali pa pol gredice ga sejemo. Tako bomo seme fižola, mraza, godijo mu rodovitna, vlažna, kot so bučke, solata, paradižnik, ko- Ko razvrščamo vrtnine po gredicah, namenimo korenčku, pol pa redkvici. graha, soje in podobnih velikosti vendar dobro odcedna tla. Ko ima renček, redkvica, nizek fižol, vmes sejali globlje kot pa seme solatnic ter zemlja nekje 10 °C, ga sejemo na posadimo že nekatera zelišča, na pri- plitveje kot gomolje krompirja. Pog- prostem, pri nižjih temperaturah po- mer šetraj, baziliko in peteršilj. Pot- lejmo si nekaj najpogostejših vrtnin, časneje kali. Semena posejemo 3 cm rebujemo še orodje, organsko gnojilo globino in način setve ter gojenja. globoko v skupinah, da se pozneje ali kompost, vodo za zalivanje in rastline med seboj podpirajo. Seme lahko začnemo. Korenček – seme sejemo, ko imajo kali od 8 do 10 dni. Posamezna Poznamo več načinov setve, ki so tla nad 7 °C, na globino od 1 do 2 semena naj bodo okrog 7 cm nara- odvisni predvsem od nadaljnje vzgo- cm, v brazde, ki imajo med seboj zen. Lahko pa sejemo vsako seme je vrtnin. Tako lahko seme sejemo 15 cm razmika ali pa enakomerno posebej. V tem primeru naredimo povprek, v vrste itd. Lahko sejemo po gredi. Seme kali od 10 do 15 plitev jarek in semena sejemo 5 cm tudi več semen v kupček v vrsti, dni. Zaradi tako dolgega časa, ki ga narazen. Med posameznimi jarki kar je precej običajen način setve, seme potrebuje za kaljenje, je velika pa naj bo od 60 do 90 cm prostora, vendar ni primeren za vse vrtnine nevarnost, da se nam kaleče seme in odvisno od sorte. Višje bo zrasla ali poljščine. Tako v kupček po ne- male rastlinice posušijo. Dober vznik rastlina, večja naj bo razdalja med kaj semen sejemo grah, fižol, lahko zagotovimo z rednim zalivanjem ali jarki. Za sajenje graha je primerna še Foto: jehartleyfrozenveg.co.uk tudi kumare, če temu prilagodimo zastiranjem tal, s čimer zmanjšamo ena možnost, in sicer da ga sejemo v izgubo vlage iz tal. Optimalne tem- dvojni vrsti. Vrste so narazen 23 cm, perature med rastjo so med 16 in 20 med semeni pa 1 cm razmika. Ko °C. Zgodnje korenje redčimo na 7 rastline zrastejo toliko, da izraščajo cm, glavni posevek pa na 4 cm, da vitice, jim postavimo oporo. To so dobimo srednje debelo korenje. lahko žične mreže ali plastične mre- že ali kar veje grma, ki jih postavimo Čebula najbolje uspeva pri tempe- na obe strani posajenega graha. raturi med 13 in 24 °C. V začetku rasti pa potrebuje nižje temperature. Paradižnik ‒ seme kali od 10 do 15 Ustrezajo ji rodovitna, dobro odce- dni. Sejemo lahko na stalno mesto in dna in srednje rahla tla. Čebule ne jih pozneje redčimo. V hladnejšem sadimo v sveže pognojena tla, ker za podnebju pa sejemo semena v pla- dobro rast potrebuje nizko vsebnost toje 2 cm globoko, platoje hranimo dušika. Sejemo jo zgodaj spomladi, v prostoru s temperaturo okrog 15 od marca pa vse do maja, v plitve jar- °C. Paradižnik presadimo ali sadimo ke, ki so med seboj oddaljeni 30 cm, na prosto maja oziroma takrat, ko so med posameznim semenom pa naj nočne temperature nad 7 °C, tempe- bo 5 cm prostora. Če pa bomo čebulo ratura tal pa vsaj 10 °C in ko ni več redčili, sejemo seme 1 cm narazen. nevarnosti slane. Primerna razdalja Če hočemo imeti srednje velike če- za sajenje paradižnika je 80 cm med bule, redčimo na 4 cm, za večje pa vrstami in 50 cm v vrsti. Pregosta sa- redčimo na 5 do 10 cm. Seme kali od ditev sadik povzroči višjo rast, saj se 15 do 20 dni. Čebulček sadimo prav rastlina bori za svetlobo in zrak. Foto: harvestottable.com na tako razdaljo kot seme. Vrh če- Viri: www.kalia.si in bodieko.si Kočevska www.kocevje.si Iz depojev april 2016 20 »Moj uoča je šiu za vurame«

Leta 1469 so na Kranjsko prvič vdr- li otomanski Turki. Ti so naslednjih 16 let ropali in pustošili deželo, kar je močno vplivalo na življenje in gospodarstvo prebivalcev Ko- čevske. Da bi si ljudje opomogli in bili ponovno sposobni plačevati davke, jim je nemški cesar Fride- rik III. 23. oktobra 1492 v Linzu podelil krošnjarski patent. Ta je dovoljeval prebivalcem Kočevske in vsem podložnikom kočevskega zemljiškega urada, to pomeni tudi Ribničanom, svobodno trgovanje z živino, platnom in domačimi lese- nimi izdelki na območju Hrvaške in drugih dežel. Krošnjarski patent, ki je bil skozi stoletja večkrat potrjen in dopolnjen, je omogočal, da so krošnjarji s prodajo in preprodajo izdelkov doma in v tujini prispevali k lažjemu preživetju družin. Čeprav se je dogajalo tudi nasprotno – ljud- je so zaradi krošnjarjenja opuščali kmetovanje in se izseljevali – pa so sledi krošnjarske dediščine v našem okolju še danes prisotne. Najbolj živa sled krošnjarjenja je na ribniškem koncu, kjer vsako leto oživijo spomin na zdumarje, ki so prodajali suho robo. Kočevski in belokranjski krošnjarji so bili znani po prodaji galanterijskega blaga in dobrot iz južnih krajev (pomaranče, limone, fige, granatna jabolka, vino, Vurmoharji iz Kolpske doline v Slavoniji, okoli leta 1933. • Foto: Arhiv PMK ostrige itd.). Kostevci in Laščani (iz velikolaškega okraja) so pekli že poznali svoje stranke in te njih. in o tem povedal drugim ljudem v in prodajali kostanj na Dunaju, v Vurmoharji so bili izpostavljeni gostilni. Poklical je tudi svojega Poljanski dolini so poznali kar tri mnogo nevarnostim, kot so: cestni prijatelja profesionalnega urarja, vrste krošnjarjev (antreharji, odku- roparji, psi, izčrpanost, slabo vre- ki kar ni mogel verjeti, da mu nekdo povalci ščetin, živalske kože in tako me, niso imeli stalnega prenočišča odnaša delo pred nosom. Na vsak dalje ter krošnjarji z galanterijskim in obrokov in še bi lahko naštevali. način je hotel zvedeti, kako mu je blagom), iz okolice Osilnice so pri- Zato so imeli dogovor, da se snidejo uspelo popravil uro, vendar mu oče hajali žagmojstri, ki so popravljali vsakih nekaj dni na določenem kra- ni hotel povedati." in brusili žage, iz okolice Bosljive ju. Če koga ni bilo, so ga šli iskat. Ustaljena praksa vurmoharjev Loke pa so prihajali vurmoharji. Tako so skrbeli za svoje ljudi iz je bila hoja od vasi do vasi, kjer Beseda vurmohar izhaja iz domače doline, čeprav so bili drug so vpili: "Vure popravljam!" ali nemške besede der Uhrmacher in drugemu konkurenca. "Satove popravljam!" in tako iskali pomeni urarja. Prebivalci Kolpske Kako so iskali potencialne morebitne stranke za svoje storitve. doline so besedo preoblikovali, saj stranke, govori naslednja zgodba, Ko so prišli k hiši, so se sprva zme- uri rečejo vura, macher pa je prešel pričevanje potomca vurmoharja nili za plačilo, ki je bilo deloma tudi v – mohar in tako je nastal vurmo- o svojem očetu, doma iz Bosljive v obliki obroka in prenočitve, nato har. Vurmoharstvo se je v zgornji Loke: pa so se lotili dela. Odložili so svoj Kolpski dolini pojavilo ob koncu "Moj oče je nekega dne prišel urarski koš, ki je bil narejen iz lesa, 19. stoletja in je živelo vse do druge v gostilno v Samboro, naročil dva in začeli delati. V košu so imeli polovice 20. stoletja. Obstaja ustno decilitra vina, še prej pa je vprašal zloženo vse orodje in rezervne dele, pričanje o tem, kdo bi lahko prine- gostilničarja, ali ima kakšno uro za v spodnjih predalih pa tudi nekaj sel vurmoharstvo v te kraje – govori popravit. malega osebnih stvari. Zaslužen se o botru Račkiju, ki je iskal fante Gostilničar je rekel: 'Ja, imam, denar so pošiljali domov in tako za raznašanje ur. Glede na nemški vendar je vi ne boste popravljali.' omogočali preživetje velikemu šte- izvor besede vurmohar in veliko po- 'Zakaj pa mislite, da je ne bom?' vilu družin v zgornji Kolpski dolini. dobnost vurmoharjev s schwarzwal- Gostilničar je odvrnil: 'Eden od Kljub zatonu vurmoharstva ˗ zadnji dskimi raznašalci ur sklepamo, mojih boljših prijateljev je mestni vurmoharji so havzirali še v drugi da je vurmoharstvo prišlo prav iz urar tukaj in jo je popravljal že ve- polovici 20. stoletja – se je znanje Nemčije. Schwarzwaldski trgovci likokrat, pa je ne more zrihtat.' popravljanja ur ohranilo. Mnogo so od 18. stoletja dalje prodajali po- 'Pa pokažite mi to uro,' je rekel vurmoharjev iz zgornje Kolpske ceni lesene ure s preprostimi meha- Upodobitev raznašalca ur v Deutsches Uhrenmuseumu v Furtwangnu, oče. Gostilničar mu je pokazal uro. doline je od 30. let 20. stoletja dalje leto 2015. • Foto: Živa Ogorelec nizmi po vsej Evropi in prav gotovo Oče je rekel: 'Veste, kaj. Jaz bom opravilo državni strokovni izpit za so tudi pri nas iskali fante, ki bi Na rame so si oprtali prav poseben ber) in ob praznikih, kot sta božič to uro popravil, če mi dovolite. Vam urarja. Odprli so urarske delavnice raznašali in prodajali ure po pode- urarski koš in se odpravili do rodo- in velika noč. Odhajali so peš, do ni treba plačati, dokler drugič ne v Osilnici, Kočevju, Trbovljah, želju. Sprva so kolpski vurmoharji vitnih ravnic v Slavoniji, Vojvodini, železniške postaje v Skrat ali Brod pridem okrog, to bo čez tri tedne ali Črnomlju, Kopru, Izoli, Delnicah, ure le prodajali, nato pa so tradicijo na Madžarsko in celo do Romunije. Moravice ali Delnice na današnjem mesec dni. Če ura ne bo delala, mi Plešcih, Čabru, Gerovu, Trstju, Osi- iz Schwarzwalda še nadgradili in Tam so prodajali in popravljali ure. Hrvaškem. Skupino dveh, treh ljudi čisto nič ne dolgujete. Če pa bo, mi jeku, Zagrebu, Dalu itd. Nekateri ponujali tudi popravilo. Večinoma so bili samouki, svoje so po navadi sestavljali sorodniki, plačate,' in mu je dobro zaračunal. vztrajajo in nadaljujejo izjemno Vurmoharji, ki so prihajali iz znanje so pridobili s prakso in sosedi ali prijatelji. Z vlakom so se Gostilničar se je strinjal. Ura dediščino zgornje Kolpske doline zgornje Kolpske doline, so za do- opazovanjem na terenu ob družbi odpeljali do Zagreba, tam so naku- je namreč imela napako, da je 15 še danes. daten zaslužek ali preživetje svoje starejših vurmoharjev. Na pot so pili rezervne dele in/ali ure ter se minut dobro tekla, nato pa se je Če želite izvedeti še več o vur- družine šui za vurame (šli za urami odhajali vse leto z nekaj prekinit- ponovno vkrcali na vlak za Slavo- ustavila. Oče je ugotovil napako, jo moharjih, ste v mesecu maju vablje- oziroma odšli od doma prodajat vami, ko so morali doma pomagati nijo, Vojvodino itd. Ko so prispeli popravil in mirno pil vino. Gostilni- ni na razstavo, ki jo pripravljamo v in popravljat ure) ali havzirali (iz pri oranju in sejanju (marec), košnji do želenega kraja, so se razkropili, čar je videl, da ura res deluje, zato Pokrajinskem muzeju Kočevje. nem. hausieren, iti od hiše do hiše). trave (april – maj), kolinah (decem- saj so imeli vsak svoj rajon, kjer so mu je kar takoj plačal popravilo Živa Ogorelec Kočevska www.kocevje.si Ste vedeli? april 2016 21 S sprehoda po Kočevju: Hotel Ferles

Če vam ime enega od štirih nek- skemu Unionu, z izkupičkom pa še danjih kočevskih hotelov oziroma isto leto sezidal dvonadstropno hišo gostišč, ki so se uradno ponašala s pri železniški postaji. Tako je Ko- takšnim nazivom, ne pove nič, to čevje prišlo do imena soseske 'Pri najbrž ni posebno presenetljivo. Unionu', hkrati pa dobilo tudi novo Poimenovanja namreč v Kočevju hotelsko zgradbo. že dolgo ne uporabljamo več in Avgusta 1923 je Ferles umrl. tudi kasnejšega neuradnega imena Njegova dve desetletji mlajša 'Laušmanca' se spomni le še nekaj vdova Maria, rojena König, doma- redkih kočevskih Slovencev, ki so činka iz Starega Loga in svakinja mesto doživljali pred drugo svetov- fotografa Dorniga, si je v drugo za no vojno. Zato pa je verjetno večini spremembo izbrala dvajset let mlaj- bolj domača oznaka Kolodvorska šega moža, Adolfa Lauschmana, s restavracija, kot se je stavba na- katerim sta hotel vodila do izselitve sproti železniške postaje imenovala kočevskih Nemcev. Kot lahko iz- v povojnih desetletjih, ko je bila s vemo iz predvojnega časopisja, je svojim plesiščem priljubljeno zbi- bil Hotel Ferles eden tistih lokalov, rališče krajanov. kjer so bil dobrodošli tudi Sloven- Preteklost zgradbe je tesno ci, užival pa je zadosten ugled, da povezana še z enim kočevskim sta se v njem leta 1927 nastanila poimenovanjem. Otto Ferles, vodja inženirja, ki sta prišla načrtovat proizvodnje v ljubljanski pivovarni traso za nikoli izvedeno podaljšanje Auer, je namreč v Kočevje prišel, kočevske železnice proti Hrvaški. ko je leta 1900 po smrti lastnika Nekako v tem času je v hotelu kot odkupil dotedanjo Jaklitschevo pi- plačilni natakar delal tudi Jože vovarno ob robu mesta. Časopisi so Poje, ki je nekaj let zatem postal ob tem izrazili željo, da bi ji povrnil najemnik Hotela Trst, avgusta 1935 nekdanji sloves, kar se mu je tudi pa z ženo odprl kočevski kino. Hotel Ferles pred vojno • Foto: last Brigitte Hübner Dornig posrečilo, saj je njegovo pivo ve- Po koncu druge svetovne vojne ljalo za dobro in poceni. Vendar pa je hotel postal splošno ljudsko dejavnost. Vendar pa mu je hud spremenjenimi navadami pa so Začelo se je počasno umiranje na je pivovarna bila precej zastarela, premoženje in kot Kolodvorska udarec zadala opustitev potniške- zamrli tudi plesi, na katere še ved- obroke … zato jo je leta 1911 prodal ljubljan- restavracija nadaljeval gostinsko ga prometa na kočevski progi, s no spominja plesišče za zgradbo. Mihael Petrovič ml.

Popolna prenova na 120 obrokov

www.energetske-prenove.si Kočevska www.kocevje.si Kultura april 2016 22 Ribniški pasijon z več kot 190 prostovoljci Na začetku aprila je v kočevski športni dvorani potekal nekoliko drugačen dogodek od običajnih sobotnih prireditev, dramsko-glasbeni dogodek Rib- niški pasijon. Natančneje, 10. Ribniški pasijon z naslovom Prišel sem zate. Gre za uro in pol trajajočo uprizoritev, s katero želi več kot 190 prostovoljcev, ki prihajajo vse od Kolpe do Barja, človeku v današnjem svetu približati Jezusa Kristusa iz Nazareta. Za njim stoji ekipa mladih inspiratorjev. Pogovarjali smo se z dvema od njih, z vodjo projekta Heleno Ilc in njenim bratom Nejcem Ilcem, sicer scenaristom in koordinatorjem sekcije za glasbo.

V ospredju Jezus Pomembna vloga glasbe Glavno sporočilo, ki ga nosi upri- Ribniški pasijon je dramsko-glasbeni zoritev, je pravzaprav predstavitev dogodek, kar pomeni, da izjemno Jezusa in njegovega življenja. pomembno vlogo v njem igra tudi "Nekateri o Jezusu še niso slišali, glasba. Za glasbeni del pasijona nekateri zgolj, da je nekoč obstajal. skrbi 30-članski mešani zbor s soli- Mi verjamemo in verujemo, da je sti, štiričlanski band in šestčlanski Jezus več kot samo človek izpred godalni sestav, ki se jim je prvič 2000 let. Verujemo, da je Bog, ki pridružil lani. Večinoma gre za av- nas je prišel rešit vsega slabega, da torsko glasbo. "Določene prizore je prišel na Zemljo, tukaj učil, delal tako povemo prek besedila pesmi čudeže, trpel, umrl in na koncu vstal in tudi samega aranžmaja. Glasba od mrtvih. Vse to iz velike ljubezni je skoraj vsa avtorska, delamo to, do vsakega izmed nas. To želimo po- kar tudi sicer radi poslušamo. V vedati gledalcem," pojasnjuje Nejc Foto: Matjaž Maležič skladbah lahko slišimo preplet več Ilc. Skupaj s sestro Heleno sta del zvrst, kot so rock, džez, folk, pop in Pasijonske družine, kot se poimenu- pri delu je nesebičnost oziroma delo prvega leta, ko je bila na sporedu je dobra energija med nami, ideje se gospel. Nekateri sicer sprva menijo, jejo sami, sestavlja jo več kot 190 za druge. "Ko se zavedaš, da si vse ena, in sicer se je 1. Ribniški pasijon kar iskrijo. Naša srečanja so bila sicer da moderna glasba in 'staromodni' prostovoljcev iz različnih župnij šir- dobro v življenju prejel kot dar, mo- odvil že leta 2007 na Ribniškem dolga in tudi naporna, ampak ko se Jezus ne gresta skupaj, pa jim do- šega ribniško-kočevskega območja, raš tudi sam postati dar za druge," gradu. Zadnji dve leti imata po tri enkrat začne igra asociacij in ko na kažemo, da to nikakor ne drži. Tudi iz krajev, kot so Fara, Kočevje, Stara pravi Nejc. Zavedajo se, da niso pro- oziroma štiri uprizoritve, saj so v videz nesmiseln stavek sproži cel plaz to, seveda, da Jezus ni staromoden," Cerkev, Loški Potok, Velike Lašče fesionalci, vendar pa v posamezne preteklem letu začeli tudi gostovati. drugih, takrat je res užitek biti skupaj pojasnjuje Nejc. idr. Njihova sestava je pestra tudi uprizoritve vložijo ogromno truda, V Kočevju so dogodek pripravili za mizo," svoje delo opisuje Nejc in glede na starost članov, saj jo ses- prostega časa, ljubezni in veselja. na pobudo kočevskega župnika Da- priznava, da je občutek, ko opazuje Prostovoljstvo tavljajo vse od dveletne punčke do Pripravljati se začnejo že septembra, mjana Štiha. Z letošnjo zgodbo, ko odziv gledalcev na svoje besedilo, Snovalci projekta si želijo Ribniški 80-letne gospe. "Pet mladih smo bili takrat imajo največjo vlogo koordi- ljudje vseh starosti v svoji bolečini in precej poseben: "Včasih me kar pre- pasijon izvajati tudi v prihodnjih prvi pobudniki za pasijon v Ribnici, natorji, nato je na vrsti scenarij pa trpljenju kličejo na anonimni telefon sune, kako jih določene besede gane- letih. Pridružujejo se jim ljudje, ki k sodelovanju pa smo nato povabili nova glasba, januarja začnejo vaditi v stiski, želijo povedati, da nikoli jo, kako so pozorni na podrobnosti." želijo sodelovati v njem. "Poleg ljudi vseh generacij. Ideja izhaja iz igralci in glasbeniki, zadnji mesec nismo sami. "Bog deluje po ljudeh, Z gostovanjem v Kočevju so zelo vrednosti, ki jo prinaša Ribniški mladinske skupine, glavna pobudni- pred uprizoritvami pa je namenjen želi nam pomagati. Ne obsoja nas zadovoljni, obiskovalci tako iz doma- pasijon s svojo vsebino in sporo- ca je bila Lucija Gelze. Mladi smo skupnim vajam. "Vzporedno poteka za slabe stvari, ki smo jih storili, čega kraja kot od drugje so napolnili čilnostjo na odru, ima še dodano takrat vsako leto pripravili uvod v šivanje novih kostumov, priprava ampak se sam daruje za naše življe- dvorano. "Tudi med sodelujočimi je vrednost, in sicer povezovanje sode- božično polnočno mašo prek dram- morebitnih novih scenskih elemen- nje. Sporočil je v sami zgodbi še cel bilo mogoče čutiti, da so med upri- lujočih in možnost izražanja najra- ske igre in glasbe. Tam so nastala tov, vzpostavljanje stikov z mediji kup in nekateri gledalci so prišli na zoritvijo uživali in s svojo energijo zličnejših talentov. Zaradi vsega tega prva avtorska besedila in skladbe. in vse birokratske zadeve. Nikoli vse štiri uprizoritve, ker so vedno prispevali k prijetnemu vzdušju v je vredno vztrajati in delati še naprej, Želeli pa smo pripraviti tudi nekaj v sicer nismo računali, vendar se na odkrili nekaj novega," pravi Helena, dvorani. Veseli nas, da smo lahko ker nas to veseli in hkrati bogati," še času priprave na največji krščanski koncu nabere ogromno število pro- ki je del projekta od samega začetka. Ribniški pasijon uprizorili v Kočevju dodaja Helena. Ribniški pasijon je praznik, tj. veliko noč. Dobili smo stovoljnih ur, da lahko v dobri uri in Nejc je del ekipe scenaristov, pod in da smo doživeli tako lep odziv torej povsem prostovoljen, vstopni- podporo ribniškega župnika, dober pol obiskovalcem pokažemo končni letošnji scenarij se je podpisalo kar ljudi," pravi Helena. Tudi Nejc je bil ne ne pobirajo, poleg prostovoljnih odziv ljudi po prvi uprizoritvi pa je izdelek," razlaga vodja projekta. Do šest scenaristov. "To je največ do vesel odziva kočevskega občinstva: prispevkov stroške krijejo tudi s bil dodatni zagon za delo," začetke danes so izvedli že 22 uprizoritev, zdaj. V veliko veselje mi je, da lahko "Počutil sem se kot doma. Upam, da sredstvi sponzorjev in občinskega opisuje Helena Ilc. Njihovo vodilo večinoma po dve na leto, z izjemo sodelujem pri nastanku scenarija, res se naslednje leto spet vidimo." razpisa. Aleksandra Papež

z vključenim LJUBEZEN NA PRVI OGLED Fabia že za 8.499 € ŠKODA BON-om Slika je simbolična. JORAS CENTER d.o.o., Ob železnici 7, Ribnica, tel.: 01 836 90 40

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 3,4-4,8 l/100 km in 88-110 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 11 0,0115-0,0538x10 g/km, trdi delci: 0,00-0,00023 g/km, število delcev: 0,02-7,50. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo

zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Kočevska www.kocevje.si Kultura april 2016 23

Speča princeska RTV KOLUMNA

Kako zmanjšati vpliv politike na delovanje RTV Slovenija in kaj sploh je javni interes – sta dve iz množice vprašanj, na katera so poskušali dobiti odgovore snovalci medijske strategije, ki so se 30. marca ustavili v Kočevju. Ministrstvo za kulturo v sklopu priprave medijske strategije organizira sreča- nja po Sloveniji. Desetega, ki je potekalo v kočevski knjižnici, se je poleg mi- nistrice za kulturo mag. Julijane Bizjak Mlakar in profesorice na Fakulteti za humanistične študije dr. Sandre Bašić Hrvatin udeležilo še vodstvo TV Slove- nija (Ljerka Bizilj, Marko Fili), saj je bila glavna tema nacionalna televizija.

Udeleženci razprave so tako govorili o vsebinah, oddajah, vplivu politike, Včasih je treba stvari z rezervo jemati Foto: Grega Žunič, Viva deležu lokalnih informacij v informativnih oddajah itd. “Ej, kaj se greste v Kočevju?!”, me zadnjič pocuka za rokav kolegica na Twitterju in mi pod nos pomoli po- vezavo na hrvaški Jutarnji list. V članku z bombastičnim naslovom "Najopasniji grad u Sloveniji", ki je bil objavljen 9. aprila, pišejo o masovnih fizičnih obračunih pri nas, grožnjah, ki naj bi se dogajale na domala dnevni ravni, in medicincih na urgenci v neprebojnih jopičih. Zapis je bil, kot se za pošteno nabiranje klikov na spletu tudi spodobi, pospremljen z nepovezano, a razmeroma atraktivno fotografijo policijskih specialcev, kako nekoga tlačijo v policijski kombi. Da smo si lahko bolje predstavljali. Saj veste, slika je vredna več kot 1000 besed. Debata na družbenih omrežjih se je razvila takoj. Tam se debate sploh hitro razvijejo in še hitreje (skoraj) vsi postanemo strokovnjaki in strokovnjakinje za to ali ono. Od privatizacije, begunske krize, davčnih oaz, poslovanja bank, reforme zdravstvenega sistema … Da o medijih in športu ne govorim. Ni, da ni. Mene te dni še posebej zabava 'odlično' pozna- vanje sicer jako zapletenega procesa ameriških predsedniških predvolitev in posledično lahkotno ople- tanje z mnenji o kandidatih in kandidatkah, njihovih politikah ali glasovih. 'Znanje' nemalokrat postreže z neverjetnimi podrobnostmi. Suvereni, načitani in polni izkušenj. V nekaj sekundah imamo pripravljen odgovor in rešitev. Vsi mi smo včasih eni taki Vidoviti Milani. Govorim o Beograjčanu, ki je legenda vedeževalske scene. Eden od njegovih biserov:

Gledalka: “Moj mož je bil rojen 22. aprila 1923, sprašujem za njegovo zdravje? Vidoviti Milan (vzame eno karto): “Poslušajte, težave ima s prebavo!” Gledalka: “Dobro.” Vidoviti Milan: “Pa recite, če ni res?” Gledalka: “Res je.” Foto: Petra Šolar Vidoviti Milan: “Jaz sem čarovnik. Vse zadanem. Prst si mora poriniti v rit, ob sredah in petkih, med deveto in deseto, in prebava se bo uredila. Medtem ko bo to počel, pa naj gleda plakat Snoop Dogga. Ste razumeli?” "Sestava programskega sveta predstavlja največji problem pri organizaciji dela RTV Slovenija," je povedala Nataša Pirc Musar. Kar 21 od 29 članov Vešde. Pa da ne boste mislili, da sem si tekst izmislila, je natančen prepis enega od xy podobnih pogo- omenjenega sveta imenuje državni zbor. Ena od petih članic komisije za pri- vorov, ki jih je imel. In za gospo se je zdelo, da verjame. pravo medijske strategije, ki je bila več let novinarka in voditeljica osrednje Na spletu je dovolj ena povezava, ena misel in hitro nas lahko odnese. V tri krasne. No, pogosto v malo informativne oddaje na nacionalki, pa tudi na POP TV, je odločna: "Politiko manj krasne, kot se je to nazadnje zgodilo v primeru dečkov, ki so jih po družinski tragediji vzeli babici je treba umakniti iz programskega sveta." In še: "Naš namen je podati vizijo, in dedku ter namestili v rejniško družino. Kamenjati smo začeli vsevprek. Javnost se je odzvala izjemno s katero lahko spremenimo strukturo RTV Slovenija, ki je na neki način speča čustveno, po navalu ekspertiz popoldanskih strokovnjakov in strokovnjakinj z vseh vetrov so se mi kar princeska, ki je ostala v starem obdobju in se ni prelevila v moderno, simpa- smilili zaposleni in zaposlene na CSD Velenje. Ni trajalo dolgo, ko so nekateri situacijo dečkov v rejništvu tično damo." izkoristili še za proteste in zahtevali glavo ministrice Anje Kopač Mrak. Številni so voljno napihovali zgod- Ljerka Bizilj je pojasnila, da je javni zavod ujet med skorajda nerealne za- bo in prilivali olje na ogenj, čeprav niso imeli nikakršnih podatkov o primeru. Po principu udari najprej, ni konodajne omejitve, omejena sredstva in druge birokratske pasti. Novinarji in važno, kaj je res, še manj pa, kdo ima prav, se bomo že potem ukvarjali s posledicami ali popravki. Kako uredniki lokalnih medijev pa so pripravljavce medijske strategije in vodilne se je to končalo v primeru seks afere z ene od mariborskih šol leta 2014, dobro vemo. Ampak naučimo na TV Slovenija opomnili na primanjkljaj informacij iz Kočevske. Kočevska se pa nič. Gledalo se je, bralo se je, klikalo se je, zakaj pa ne, je šla ljudska, ob tem pa tudi medijska (ne) je namreč izgubila vse dopisnike v nacionalnih medijih – Delu, Dnevniku, modrost. Radiu Slovenija in Televiziji Slovenija. "Vsi državljani in državljanke bi Torej, je življenje v Kočevju res tako nevarno ali pretiravajo? Odgovor ni enostaven. Sama sem skoraj morali imeti enake pravice glede informiranja in komuniciranja na RTV Slo- sedem let živela v ameriški prestolnici, ki je še pred kratkim veljala za eno najbolj nevarnih mest v ZDA. venija," se strinja dr. Sandra Bašić Hrvatin, članica komisije za pripravo Tam se je dobro vedelo, v katere soseske se ne hodi in zakaj ne. Nevarno je nevarna beseda. medijske strategije. Pojasnila je, da so na minulih devetih srečanjih prebivalci Objava v Jutarnjem listu je, pričakovano, sprožila verižno reakcijo, Kočevje se je še enkrat več pojavilo različni mest poudarjali isto: ljudje si želijo izvedeti, kaj se dogaja v njiho- v precej negativni luči, jaz pa sem razmišljala, kakšno vlogo igrajo pri utrjevanju stereotipov o Kočevski vem, lokalnem okolju. Da poročanje o politiki (zunanji in notranji) in doga- mediji. Podatki kočevske policijske postaje namreč razkrivajo, da število kaznivih dejanj na našem obmo- janju v prestolnici ni dovolj meni tudi ministrica za kulturo mag. Julijana čju v zadnjih letih upada. Ampak o tem v nacionalnih medijih ne boste slišali veliko. Lahko smo več brali Bizjak Mlakar: "Treba je zadovoljiti interese prebivalstva po informacijah, v marčevski izdaji časopisa Kočevska, kjer pa je bilo zabeleženo tudi, da naj bi bili ljudje vse bolj prestra- težava pa je tudi v tem, kakšne kriterije RTV uporablja pri umeščanju infor- šeni in zaskrbljeni za svojo varnost. Zakaj vse bolj, če pa naj bi bilo kaznivih dejanj vse manj? Morda zato, macij z različnih območij v informativne oddaje." ker so tudi medijsko bolj izpostavljeni ravno takšni, negativni primeri, in tudi to vpliva na psiho ljudi? Medijska strategija naj bi bila podlaga za sprejem nove zakonodaje. Pri Kar pomnim – za lažje razumevanje bom namenoma malo posplošila – iz naših logov v svet serviramo snovanju medijske strategije ministrstvu za kulturo pomaga septembra lani bodisi novice o streljanjih, pretepih in obračunih romskih tolp, bodisi poročila o strahoviti revščini in imenovana petčlanska komisija, ki jo sestavljajo: Barbara Verdnik, Jure Stoja, nezaposlenosti, bodisi novice o medvedih, ki da so se preveč približali naselju. Vsega naštetega je veliko, Darja Groznik, Sandra Bašić Hrvatin in Nataša Pirc Musar. več kot verjetno kje drugje po Sloveniji, ampak Kočevje ni samo to. Včasih se mi zdi celo, da kaj drugega Petra Šolar ne bi bilo dovolj 'seksi' za prodor v nacionalne medije. Tako nekako kot zgodbe o črnskih raperjih v ZDA, ki jih morajo spremljati novice o nasilju in drogah, ki morajo biti do zadnjega centimetra potetovirani in ki morajo preklinjati kot furmani, ker se sicer model z očali, vljuden in spoštljiv, po možnosti s končano fakulteto ne bi dobro prodajal ali gledal. Ali pa smo v Kočevju vseeno morda malo premalo proaktivni pri Tisoč evrov za projekt promoviranju dobrega in čakamo, da “nas bodo prišli posnet”? Ne vem. Sem pa te dni brala najnovejšo Raziskavo odnosa do medijev, ki jo je v sklopu snovanja nove medijske Rotary klub Kočevje in Vito Oražem obveščata, da so do 29. aprila možne strategije za Ministrstvo za kulturo pripravila raziskovalna družba Valicon. Pokazala je precej zanimive prijave na razpis za denarno nagrado v višini tisoč evrov. Vito Oražem, lanski rezultate. Diskusije v t. i. fokusnih skupinah v Kopru, Mariboru in Ljubljani ter raziskava na reprezentativ- dobitnik nagrade deklica s piščalko, bo v letih 2016, 2018, 2020, 2022 in nem vzorcu n=1001 prebivalcev, starih med 15 in 75 let, so med drugim razkrile, da postajajo tradicional- 2024 denarno podprl po en projekt v višini tisoč evrov. Na razpis se lahko ni mediji vse redkejši vir informacij, da vse več guglamo novice, da vse več časa preživimo na Facebooku prijavo posamezniki ali organizacije, ki opisujejo ali raziskujejo predmet, in/ali Twitterju, sploh mlajša populacija, da nas pri spremljanju medijev razumljivo najbolj zanima doga- vezan na Kočevje ali na Kočevsko, in sicer s področja humanističnih in nara- janje v Sloveniji, RTV Slovenija pa se je izkazala za najpogosteje navedeni medij na različne teme. Glede voslovnih ved ter umetniškega področja. Po obliki so to lahko diplomske, odnosa do medijev pa anketirani v najvišjem odstotku tako: mediji so enolični, zavajajoči in politično magistrske ali raziskovalne naloge ali pa doktorske disertacije. Javni razpis za opredeljeni. “Ne le, da v medijih pogosteje opazijo negativne novice”, in to citiram, “ampak tudi sami težje prvo donacijo je odprt do 29. aprila 2016, petčlanska komisija pa bo izbrala navedejo primere pozitivnih kot pa negativnih novic”. Napihovanje, izpostavljanje negativnih tem, manipu- najprimernejšega kandidata do 9. maja 2016. Rezultati bodo objavljeni 10. liranje in površinsko poročanje, to so glavni očitki medijem oz. novinarjem in novinarkam. maja. Podrobnosti javnega razpisa in informacije dobite na elektronskem na- Včasih je treba stvari, o katerih beremo, malo z rezervo jemati. slovu [email protected] ali po telefonu 01/893 99 10. Nataša Briški Uroš Novak Kočevska www.kocevje.si Kultura april 2016 24

In memoriam Slavko Rančigaj (1943–2016)

Pravzaprav bi moralo ob njegovem sodelavci izboril tudi stabilne vire priimku biti zapisano ime Stanislav, financiranja, vsaj do začetka gospo- toda dolgoletnega kapelnika in pred- darske krize v zadnjih letih pred raz- sednika kočevske pihalne godbe, padom Jugoslavije. V Rančigajevem pedagoga, mentorja, kulturnega or- obdobju je ob pihalnem orkestru pri ganizatorja, predvsem pa glasbenika Delavski godbi začelo delovati več z dušo in srcem so Kočevarji poznali sekcij, od zabavnega orkestra in ma- kot Slavka. Zato je prav, da tako žoretk do ženskega pevskega zbora. ostane tudi ob njegovem slovesu. V Leta 1988 se je zaradi pojemajočega skoraj petih desetletjih, kolikor je zdravja z dirigentskega mesta sicer živel med nami, je na Kočevskem umaknil, a je po odhodu svojega na- zapustil neizbrisne sledi. Bil je eden slednika Bojana Oražma znova popri- tistih dragocenih posameznikov, ki so jel za dirigentsko paličico ter vztrajal s svojo prizadevnostjo, vztrajnostjo in še nadaljnje leto, dokler ga ni na čelu energičnostjo vtisnili pečat kočevski orkestra nadomestil njegov nekdanji glasbeni kulturi in morda včasih kar učenec Matevž Novak. preveč zlahka pozabljamo, da sadove Leta 2008, šest let po tem, ko je njegovega dela uživamo še danes, ne zaključil tudi svoje večdesetletno de- le ob zvokih domačih godbenikov. lo na Glasbeni šoli, je občina Kočevje Če bi povzeli po Župančiču, je Rančigaja "za pomemben prispevek Rančigaj spadal med ljudi, ki so k razvoju družbe in občine ter do- se na nakovalu življenja zaiskrili, sežke na raznih področjih človekove četudi bi zlahka iskali izgovore tudi ustvarjalnosti", kot je zapisano v Pihalni orkester Kočevje – 1927 za morebiten neuspeh. Za očetom 9. obrazložitvi, razglasila za častnega januarja 1943 v Trbovljah rojenega Ivanom pa je Slavko že v zgodnjih ral, so njegovo glasbilo dali drugemu, tako, da je na prelomu iz osemdesetih občana. Naziv, ki je gotovo prišel v dečka se je med vojno – Slavko tedaj šestdesetih letih ustanovil svoj prvi kar ga je zelo prizadelo. v devetdeseta leta omogočal pogoje prave roke. Žal Slavku Rančigaju ne ni dopolnil še niti leto dni – namreč ansambel, Podvinske fante, ki so jim Obljubljenega klarineta sicer ni za vadbo kočevskim rokovskim in bo več dano, da bi dočakal desetle- izgubila vsaka sled, tako da je s tremi pozneje sledili Veseli Zasavci. Ti z dobil, a je Kočevje vseeno postalo pankovskim skupinam, četudi so tnico zaslužene počastitve, kakor s starejšimi brati in mamo v zelo skro- nekoliko skrajšanim imenom nastopa- njegov dom. Čeprav se je na Glasbeni nekateri posamezniki imeli precej sopotniki in prijatelji drugo leto tudi mnih razmerah odraščal v Toplicah jo še danes, medtem ko je bila usoda šoli uradno zaposlil šele po skoraj pripomb na bojda preveč nemško ime ne bo mogel praznovati devetdesete pri Zagorju. Stiska je bila tako huda, drugim Rančigajevim skupinam manj petnajstih letih dela v Itasu in Liku, te ali one zasedbe. obletnice pihalnega orkestra. Smrt, da sta najstarejša brata v povojnih prijazna, podobno kot tudi svojčas je že takoj po prihodu v mesto začel Seveda pa je v ospredju Rančigaje- ki se ji je pred leti z veliko sreče izo- letih nekaj časa morala živeti celo pri priljubljenem Intervalom in Vetera- poučevati prve učence, najprej klari- vega delovanja vedno bila in ostajala gnil v prometni nesreči, je bila tokrat starih starših, eden po očetovi, drugi nom, ki so nastali po njegovi selitvi net in kasneje blokflavto, po potrebi ostajala 'plehmuska'. Njegova 'pleh- neusmiljena. A če je pokojni nemški po materini strani. Vendar pa so vsi v Kočevje, kamor ga je leta 1969 po- pa tudi trobila. Mnogo njegovih va- muska'. Prav po Slavkovi zaslugi je pevec Hans-Rolf Rippert, včasih tudi štirje, kot je s ponosom poudarjal vabil kapelnik pihalne godbe Andrej rovancev je ostalo zvestih glasbi, ne- prebrodila pomanjkanje podmladka v pri nas znan kot Ivan Rebroff, nekoč Rančigaj, prišli do poklica. Najmlajši Struna. Rančigaju je obljubil, da mu kateri tudi kot poklicni glasbeniki, ki osemdesetih letih, saj je med učenci dejal, da bo ob slovesu odšel v morje se je izučil za strugarja. bodo kupili klarinet, ki ga je doma so se uspešno uveljavili v širšem slo- Glasbene šole, tudi takšnimi, ki so luči, bi Rančigaju človek privoščil, da Četverici Rančigajevih fantov pa moral prodati, da se je lahko šolal na venskem prostoru. Da ima posluh za igrali druge inštrumente, neutrudno bi ga na drugi strani mavrice, ki jo je je bila vselej blizu tudi glasba. Vsi so Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. V potrebe mladih, pa Rančigaj ni doka- novačil mlade glasbenike ter jih prestopil, pričakalo morje glasbe. znali igrati kak inštrument, z bratom zagorskem orkestru, kjer je takrat ig- zoval zgolj kot pedagog, temveč tudi brezplačno poučeval, godbi pa je s Mihael Petrovič ml. Otroci navdušili kot liki Ledenega kraljestva "Greva naredit snežaka?" je odmevalo glasbeno spremljavo. Materialno nas v prepolni dvorani Šeškovega doma, je podprlo kar 9 donatorjev. Poleg tega množica na široko odprtih otroških se nam je uspelo povezati tudi s širšim oči pa je sledila vsakemu gibu Di- lokalnim okoljem, ki zajema posame- sneyjevih junakov. Elso, Ano, Krišto- znike, društva in zavode." fa, Olafa in preostale pravljične like Šolski muzikal, ki naj bi ponovitev so konec marca na odru Šeškovega dočakal v naslednjem šolskem letu, doma upodobili učenci Osnovne šole se je rodil iz želje po nečem novem, Ob Rinži, ki so po predlogi najbolj drugačnem in bolj zahtevnem. Učite- dobičkonosne Disneyjeve risanke ljica razrednega pouka, ki se s petjem vseh časov naredili muzikal Ledena ukvarja že vrsto let, prizna: "Rav- dogodivščina. In skupaj z akustično nateljica šole me je prosila, da bi s skupino Artistik in združenim pev- svojimi učenci v sklopu neobveznega skim zborom navdušili. izbirnega predmeta glasbeni projekt "Trdo smo delali več kot pol leta," pripravila muzikal. Zaradi priljublje- razloži Mateja Plot, učiteljica razre- nosti med otroki sem se odločila za dnega pouka na Osnovni šoli Ob Rin- muzikal Ledeno kraljestvo. Ocenila ži, ki ji je uspelo, da je okoli 80 otrok sem, da bi ga naši učenci glede na poustvarilo večino prizorov in pesmi iz Foto: Bojan Štefanič svoje vsestranske glasbeno-gledališke priljubljene risanke Ledeno kraljestvo sposobnosti lahko dobro pripraviti." (Frozen). Glasbeno-scensko delo, ki obsežnega projekta je zahtevala veliko ričal z igro, petjem in glasbo, so morali starosti učencev ni mogla prijaviti na Po sedmih mesecih dela jim je to tudi so ga v Kočevju prikazali dvakrat (po priprav, iznajdljivosti in pomoči. "V narediti še scenografijo in izdelati javni razpis na področju dela z mladi- uspelo. V glavnih vlogah so nastopili: premieri, 23. marca, je dan pozneje avli šole smo vadili tri- do štirikrat kostume. "Večino kostumov – za vi- mi. Na vprašanje, kako jim je uspelo Elsa (mala) – Vita Premrl, Ana (mala) sledila še ponovitev), so dopolnili zvo- tedensko, zadnje mesece še bolj inten- dnejše vloge – je sešila Mojca Turk, za oz. od kod denar za kostume, sceno – Tinkara Golja, Elsa (velika) – Lina ki živega banda Artistik in glasovi 50 zivno, tudi ob petkih popoldne in ob preostale pa so otroci s svojimi starši in preostale stvari, je Mateja Plot od- Velikonja, Ana (velika) Tita Brus, otrok iz štirih šolskih pevskih zborov. sobotah zjutraj," razloži Mateja Plot poprosili druge šivilje oz. pobrskali govorila: "Finančno nas je podprlo 18 Hans in Olaf – Vid Pohar, Krištof – Glavne junake je zaigralo 19 učencev in doda, da je pri projektu sodelovalo po omarah svojih babic," pojasni Plo- donatorjev, večina jih je iz lokalnega Zana Jusić, mama kraljica – Maruša osmih razredov in 11 učencev gleda- deset mentorjev. Za skoraj enourni tova. Protagonistka projekta Ledena okolja. S tem denarjem nam je uspelo Rako, oče kralj – Gal Pohar in glavni liške skupine Tok-tok. Izvedba tako muzikal, ki je kočevske gledalce prep- dogodivščina tega zaradi (prenizke) pokriti scenografijo, kostumografijo in trol (Papi) – Neja Krese. Petra Šolar Kočevska www.kocevje.si april 2016 25

Medovarni zabojniki preprečujejo konflikte

Medved izredno dobro sliši, še projekta Life DinAlp Bear naj bi v bolje pa voha. V iskanju hrane se kratkem bodisi predelali obstoječe lahko močno približa naseljem smetnjake bodisi nabavili nove, ki in osamljenim kmetijam. Na ob- bi jih zamenjali z obstoječimi na močjih medveda, kamor spada najbolj kritičnih lokacijah. Kot je tudi Kočevska, so strokovnjaki že bilo mogoče videti na posnetkih na izvedli nekaj ukrepov za zmanjše- spletu, so sodelujoči pri projektu vanje konfliktnih situacij; zadnji že izdelali prototipe medovarnih je bil postavitev dinamičnih pro- zabojnikov (manjše 120-litrske metnih znakov ob cesti Kočevje– in večje 700- do 1100-litrske) ter Ljubljana. Naslednji je uvedba t. lesenih medovarnih kompostnikov. i. medovarnih zabojnikov za smeti Smetnjaki in kompostniki naj bi in medovarnih kompostnikov. bili v drugi polovici letošnjega leta Medvedi v iskanju hrane velikokrat izdelani in pripravljeni za terensko brskajo po smetnjakih, jih prevra- namestitev. Kje natančno jih bodo čajo in razsipavajo njihovo vsebi- namestili, še ni znano. Kot doda- no. Izkušnje po svetu kažejo, da se jajo avtorji projekta, medvedi zelo je tej težavi v veliki meri mogoče radi zahajajo v naselja, kjer so izogniti z uporabo posebnih smet- ostanki hrane v smetnjakih ali na njakov. Tovrstne zabojnike so lani Foto: dinalpbear.eu kompostnikih, oziroma na mesta, postavili na nekaterih postajališčih kjer so odprti koši za smeti. Zato si ob hrvaških avtocestah. V okviru skih občinah kmalu dobili takšne poseganje v notranjost, hkrati pa mesta v sosednjem Kostelu so prizadevajo, da bi to težavo odpra- projekta Life DinAlp Bear pa naj smetnjake, ki zaradi posebne obli- zmanjšujejo vonjave, ki privabljajo naselja Selo, Zapuže, Srobotnik, vili in zmanjšali število srečanj bi tudi na Kočevskem in v obkolp- ke onemogočajo medvedjim šapam medvede. Najbolj izpostavljena Podstene in Banja Loka. Avtorji človeka z medvedom. Petra Šolar PRIPOROČILA KOMUNALE KOČEVJE V Komunali Kočevje, d. o. o., želimo vali, ostankov kolin, mavec ali beton, ne bi MKČN naenkrat preveč obre- morete prenesti na drugo osebo. Za- ki ne morete kompostirati (gospo- vsem svojim sedanjim in bodočim pesek, tekstil, les, perje, dlako, steklo, menili s pralnimi sredstvi, je pranje to vas spominjamo tudi na ustrezno dinjstva v blokih), pa morate bio uporabnikom storitev odvajanja in žagovino, plastiko, radioaktivne snovi, perila treba razdeliti prek celega ravnanje z bio odpadki in možnostjo odpadke odlagati v rdeče posode, od čiščenja odpadnih voda posredovati kužne snovi, zdravila, oblačila ipd. tedna oziroma opraviti največ dve njihovega kompostiranja na lastnem koder vam jih prevzamemo in jih pre- nekaj koristnih nasvetov in dejstev pranji na dan. Bakterije v MKČN ne hišnem kompostniku. Gospodinjstva, delamo na kompostarni Mozelj. glede uporabe tako javne kot tudi KAJ PRIDOBIMO Z DOSLEDNOSTJO bodo preživele, če boste uporabljali zasebne kanalizacije. S tem želimo PRI UPORABI KANALIZACIJE? varikino, cevosan in druga agresivna BIOLOŠKI ODPADKI izboljšati ozaveščenost vas uporabni- Z upoštevanjem predhodno naštete- sredstva, prav tako tudi ne, če boste Bio odpadki so tisti odpadki, ki zaradi delovanja vremenskih razmer, kov in spodbuditi vaše vestno ravna- ga preprečimo motnje pri odvajanju v odtoke zlivali ostale nevarne snovi, mikro- in makroorganizmov razpadejo v kompost oz. humus. Iz kuhinje nje z odpadnimi vodami, saj si želimo in čiščenju komunalne in odpadne kot so kisline, razredčila, vnetljive so to ostanki pri pripravi hrane, kot so olupki sadja in zelenjave, neteko- zaščititi naravno okolje, predvsem padavinske vode, napake in okvare snovi, barve, zdravila. MKČN vam ne či ostanki kuhane hrane, pokvarjena hrana, star kruh … jajčne lupine, vodotoke in podtalnice. na kanalizacijskem sistemu ter čistilni bo delovala ustrezno tudi, če boste papirnate brisačke in robčki, čajne vrečke, čajna in kavna usedlina, napravi. Tako tudi ne bodo nastajale v odtok odmetavali nerazgradljive moker papir, rože, zemlja lončnic … Med bio odpadke spadajo tudi ostanki pridelka z vrtov, zeleni obrez, KAJ JE JAVNI KANALIZACIJSKI neugodne situacije in dodatni stroški snovi, kot so palčke za ušesa in čis- listje, trava, žagovina, ohlajen lesni pepel … SISTEM? uporabnikom, ki so s tem povezani. tilni robčki za vse namene, higienski BIO odpadkov ne zbiramo v plastičnih vrečah. Uporabimo biorazgrad- Kanalizacija je razvejan sistem kana- Prav zaradi neupoštevanja določil vložki, tamponi in drugi higienski ljive vrečke, primerne so tudi papirnate vrečke in časopisni papir. lov in objektov, ki služijo za odvod prihaja pogosto do zamašitve hišnih material, ostanke hrane, odpadna PLAN ODVOZA ODPADKOV OD GOSPODINJSTEV OD 1. 5. 2016 DO 31. 5. 2016 odpadne vode do čistilnih naprav priključkov in kanalov ter s tem ra- olja in druge maščobe (olja in maščo-

in od tam naprej v odvodnik (reka, zlitje umazane in onesnažene vode be povzročajo zamašitev odtokov, v potok, kanal). V našem primeru je to v vodotoke oz. stanovanjske objek- sami MKČN pa onemogočijo dostop PLAN ODVOZA ODPADKOV OD GOSPODINJSTEV reka Rinža. Javna kanalizacija je ka- te. Najpogostejši vzrok zamašitve zraka do bakterij in preprečujejo nalizacijsko omrežje s pripadajočimi hišnih priključkov, kot tudi interne oprijem le teh na nosilce, če MKČN OD 1. 5. 2016 DO 31. 5. 2016 objekti in napravami v lasti lokalne kanalizacije, so namreč maščoba deluje s pritrjeno biomaso). Delova- skupnosti (Občine). Hišni priključki in kavne usedline, ki se nabirajo na nje MKČN redno preverjajte najmanj MAJ 2016 na javno kanalizacijo in obstoječe stenah kanalov. Velikokrat pa pri enkrat na teden in vedno po izpadu P T S Č P S N greznice niso del javne kanalizacije, prebijanju in čiščenju kanalov naleti- električne energije, svoja opažanja ODVOZ EMBALAŽE (RUMENA POSODA) zato jih mora vzdrževati lastnik oziro- mo tudi na stare krpe in druge kose pa si zapisujte v dnevnik. Če naprava 1 BIO/BIO* ODVOZ BIOLOŠKIH ODPADKOV (RDEČA POSODA) ma uporabnik objekta. Spominjamo tekstila, vrečke ali druge predmete, smrdi ali obstaja sum na nepravilnost ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV (RJAVA POSODA) vas, da je po veljavni zakonodaji ki v kanalizacijo nikakor ne spadajo. delovanja, pokličite dobavitelja oziro- 5 6 2 3 4 7 8 priključitev na javno kanalizacijo, kjer Zaradi odmetavanja ostankov hrane ma zastopnika ali serviserja. Nastalo BIO* BIO je ta že izgrajena, obvezno za vse la- v odtoke imajo idealne pogoje za blato po čiščenju odpadne vode vam 12 13 BIO* - odvoz bio odpadkov od gospodinjstev na naslovih: Bračičeva, stnike objektov. življenje v kanalizaciji tudi podgane, bomo prevzeli vsake tri leta. 9 10 11 14 15 PLAN ODVOZA ODPADKOV OD GOSPODINJSTEV OD 1. 5. 2016BIO* DO 31BIO. 5. 2016 Cankarjeva, Cesta na stadion, Cesta na Trato, Črnomeljska, Grajska ki sePLAN zaradi obilice ODVOZA hrane prekomerno ODPADKOV Narava nam OD že kaže, GOSPODINJSTEV da slabo OD 1. 5. 2016 DO 31. 5. 2016 pot, Kajuhovo naselje, Kekčeva, Kolodvorska, Ljubljanska, Opekarska, KAJ SPADA V KANALIZACIJO? razmnožujejo. Tudi deratizacija, ki gospodarimo z njo. Dvigovanje 19 20 16 17 18 21 22 Podgorska, Reška, Rožna ulica, Trata, Trg Svetega Jerneja in Trg zbora Poudariti želimo, da je kanalizacija na- jo sicer izvedemo dvakrat letno, je gladine morij, temperature ozračja, BIO* BIO odposlancev. menjena izključno odvajanju komu- s takšnim ravnanjem uporabnikov onesnažena pitna voda, prekomerno 26 27 nalne odpadne in padavinske vode. manj uspešna. izrabljanje naravnih dobrin … Če 23 24 25 28 29 BIO* BIO V kanalizacijo je zato strogo prepove- želimo svoj modri planet ohraniti dano odlagati ostanke osebne higie- PRIPOROČILA UPORABNIKOM MAJ 2016gostoljuben tudi za prihajajoče rodo- MAJ 2016 30 31 ne (higienskih vložkov in tamponov, MALIH PKOMUNALNIH T ČISTILNIHS Č ve, moramoP spremenitiS miselnostN in britvic, palčk za ušesa), uporabljen NAPRAV (MKČN) način sprejemanja odpadkov. Prepre- P T S Č P S N ODVOZ EMBALAŽE (RUMENA POSODA) sanitetni material, strupene snovi in Gospodinjstvo naj čistilna sredstva čimo nastajanje odpadkov. Glejmo 1 ODVOZ EMBALAŽE (RUMENA POSODA) snovi, ki razvijajo strupene pline, ali uporablja zmerno (do 1 dl na dan), na njih kot na surovine in jim1 omogo - BIO/BIO* ODVOZ BIOLOŠKIH ODPADKOV (RDEČA POSODA) BIO/BIO* ODVOZ BIOLOŠKIH ODPADKOV (RDEČA POSODA) eksplozijske mešanice, jedke snovi bolj priporočljiva so tekoča pralna čimo novo življenje. Ločeno zbirajmo ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV (RJAVA POSODA) 5 6 ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV (RJAVA POSODA) (kisline, alkalije in soli), barve, lake in sredstva2 in čistila, zlasti3 tista, 4ki ne 5 odpadke.6 Reciklirajmo7 in postanimo8 2 3 4 BIO* BIO 7 8 naftne derivate, maščobe in odpadna vsebujejo klora in imajo večjo bio- BIO*'družba BIO recikliranja', ki se poskuša olja, gospodinjske odpadke in os- razgradljivost. Poskušajte uporabljati 12izogniti 13nastajanju odpadkov in od- BIO* - odvoz bio odpadkov od gospodinjstev na naslovih: Bračičeva, 9 10 11 12 13 14 15 BIO*Cankarjeva, - odvoz bioCesta odpadkov na stadion od ,gospodinjstev Cesta na Trato na, Črnomeljska,naslovih: Bračičeva, Grajska tanke hrane, pepel, kosti, greznično iste vrste pralnih sredstev in čistil BIO*padke uporabljaBIO kot vir. 9 10 11 14 15 Cankarjeva,pot, Kajuhovo Cesta naselje, na stadion Kekčeva,, Cesta Kolodvorska, na Trato, Ljubljanska, Črnomeljska, Opekarska, Grajska BIO* BIO goščo, gnoj, gnojevko, odpadne vode - bakterije v MKČN, ki prečiščujejo 19 Pravilno20 ločevanje odpadkov je pot,Podgorska, Kajuhovo Reška, naselje, Rožna Kekčeva, ulica, Kolodvorska,Trata, Trg Svetega Ljubljanska, Jerneja Opekarska, in Trg zbor a iz kmetijskih objektov, škropiva, ra- odpadno16 vodo, se17 bodo na njih18 19 namreč20 obveza vsakega21 prebivalca.22 Podgorska, Reška, Rožna ulica, Trata, Trg Svetega Jerneja in Trg zbora 16 17 18 BIO* BIO 21 22 odposlancev. stlinske ostanke, trupla poginulih ži- navadile in bodo lažje delovale. Da BIO*Je tudiBIO vaša odgovornost in te ne odposlancev. OGLASNO SPOROČILO: NAROČNIK KOMUNALA KOČEVJE 26 27 23 24 25 26 27 28 29 23 24 25 BIO* BIO 28 29 BIO* BIO

30 31 30 31

Kočevska www.kocevje.si Šport april 2016 26

»Človek je tekač, podobno kot konj« Zagrizeni tekači ne poznajo t. i. tekaške sezone, saj se teku posvečajo vse leto, torej tudi v mrazu in celo dežju. Za marsikoga pa je pomlad tista, ki pre- budi tekača v njem. Kot spodbuda za bodisi jutranji bodisi večerni ali pa tudi dnevni tek velikokrat služi prihajajoč poletni dopust. Kopalke bo na morju pač treba obleči. Številni tekaški trenerji pa so si enotni, da je tek tisti šport, ki bi moral biti del našega vsakdana, ne glede na letni čas, starost in telesno pripravljenost. "Ne tečemo zato, da hujšamo, ampak zato, da se imamo rajši," je prepričan tekaški trener Urban Praprotnik, prof. šp. vzg.

Enostavno koristen Užitek, ne muka ni dobro, da smo prehitri. Najprej se zelo pomembno vlogo pri tem, kako na primer to, da smo preobremenili Razlogi, zakaj se posamezniki odlo- Tekaški trener je prepričan, da je z njim le spogledujmo in na kratko sile reakcije podlage delujejo na nas. mišice, začutimo šele naslednji dan, čijo za tovrstno obliko rekreacije, so vsakdo, ki lahko teče, privilegi- dotikajmo. Za poroko pride še čas. "Te sile so namreč precej velike, zato in sicer z bolečinami v mišicah. Tudi zelo različni. Nekateri v teku vidijo ran. "Žal pa zelo veliko ljudi tega Kar pomeni, da naj čisti začetniki je dobro, da jih znamo učinkovito kadar preobremenimo tetive in druga sprostitev, drugi skrb za zdravje, tret- privilegija oziroma priložnosti ne sprehodu dodajo 5 do 10 ščepcev blažiti. Čeprav je tek zelo naraven, sklepna in obsklepna tkiva, to začuti- ji zabavno druženje s prijatelji, neka- izkoristi. Kot da bi imeli vstopnico teka, to je po 10 do 15 sekund. Kdor pa telo samodejno, še zlasti na ureje- mo z zakasnitvijo. V bistvu šele tak- teri pa samoumeven del vsakdanjika. nih poteh, ne izbere optimalne tehni- rat, ko smo si že pridelali poškodbo," "Tek je zelo posrečena beseda. Z njo ke teka. To pa zato, ker imamo v sebi izpostavlja. Vsem, ki se spogledujejo se lahko igramo. Na primer takole: program varčevanja, ko mišice de- s tekom, tako svetuje, naj se pred- TEK je kratica za Tako Enostavno lajo le toliko, kolikor je nujno treba. vsem na začetku teka lotijo veliko Koristno," pravi tekaški trener. Kot Vendar to na škodo večjih obreme- bolj na način krepilne vadbe in manj pojasnjuje, je koristen zato, ker je nitev na kosti, koleno, kolčni sklep kot vzdržljivostne: "Trenirajmo z iz- zelo podoben vodi: "Odpreš pipo in in hrbtenico. Zato je zelo koristno menjavo hoje in teka. Tecimo kratke že lahko spiješ kozarec vode. Tako ozavestiti slog teka in pri tem znati razdalje tako, da se sploh ne zadiha- odpreš vrata in že lahko stečeš. Je spodbujati mišice, da tečemo bolj mo zares, tecimo tako, da čutimo, da del narave vsakega od nas. Naši prožno," svetuje trener. Dodaja, da je bi lahko še. Sčasoma se telo dobro daljni predniki so veliko tekli in predvsem dobro redno teči. Za rekre- prilagodi na tekaške obremenitve in naša telesa so zaradi teka oblikovana ativnega tekača je priporočljivo od spontano lahko več tečemo." tako, da lahko tečemo. Še več, naša dva- do štirikrat na teden. Koristno telesa za svoje zdravo delovanje tako je, da spremembe v dolžini, hitrosti Preprost in poceni rekoč potrebujejo tek," je prepričan Foto: Shutterstock in terenu, po katerem tečemo, ter Tek ima kot oblika rekreacije števil- Praprotnik. Kot pravi profesor špor- tudi obutvi uvajamo postopno. Na ta ne prednosti, saj zanj ne potrebujemo tne vzgoje, s tekom krepimo kosti, za kino, kjer se odvija čudovit film, teče tako, da se muči, teče zelo na- način se namreč bistveno zmanjšajo urnika, teč se lahko odpravimo kadar mišice in vezi. Koristimo hrustancu, v katerem smo glavni junaki, mi pa robe. Dober tekač je tisti, ki teče z možnosti za poškodbe. "Smiselno je koli, prav tako je bistveno ceneje od srčno-žilnemu sistemu, prebavi, ostanemo doma in gledamo poročila užitkom," poudarja Praprotnik. teči z užitkom. Pri tem pa bi opozoril preostalih vadb, potrebna je namreč imunskemu sistemu in živčevju: in reklame," ponazarja. Tek svetuje še na eno past, v katero se radi uja- le tekaška oprema. Poleg tega pa te- "Hkrati je tek lahko tudi pot do bolj vsem, ki brez posebnih težav hodijo. Pravilna tehnika mejo začetniki. Zdravorazumsko se lesu prinaša številne koristi. "Človek zdrave družbe. Fino je, če tek pos- "Vendar pazljivo, na prvih zmenkih Tako kot pri vseh preostalih oblikah nam namreč zdi, da je priporočilo, je tekač. Podobno kot konj, ki je tudi tane naš konjiček, saj smo takrat na s tekom ne pretiravajmo. Tudi ko športne rekreacije je tudi pri teku naj začetnik teče toliko, kot čuti, da po svoji naravi tekač," še pravi teka- konju." spoznavamo življenjsko ljubezen, pomembna pravilna tehnika, ki ima lahko, pameten nasvet. Žal ni. Kajti ški trener. Aleksandra Papež

Kočevske kegljačice napredovale v Urshine mažorete spet 1. B državno ligo na stopničkah Članice Kegljaškega kluba (KK) po osmih letih to končno tudi uspelo. Petra Mihelčič, Polona Arko, Jožica V soboto, 9. aprila, sva se s Sašo Tekmovanje poteka tako, da med Kočevje so v četrtek, 17. 3. 2016, Napredovanje si nedvomno zaslužijo, Oven, Melani Jolič, Sonja Movrin, Šveigl udeležili mednarodnega sabo tekmujejo mažoretni klubi, doma odigrale zaključno tekmo v 2. saj so v sezoni 2015/2016 osvojile kar Mateja Kraljič, Elizabeta Oražem in tekmovanja mažoretk – II. VG ki so včlanjeni v mažoretno zvezo državni ligi – zahod in s prepričljivo 11 zmag in doživele le tri poraze ter za Urša Križman. Majorette fest. Tekmovanje so or- MWF, tako da je konkurenca še zmago 8 : 0 proti ekipi KK Brest iz dve točki premagale drugo uvrščeno Kegljačice se veselijo svojega ganizirale Velikogoriške mažoretke toliko večja. V veliko podporo nam Cerknice potrdile uvrstitev na 1. mesto ekipo KK Pivka. velikega uspeha in novih izzivov, v sodelovanju s Hrvaško mažoretno je predsednica zveze Željka Bano- v 2. ligi – zahod. Dekleta se že več Zmagovalno ekipo, katere vodstvo hkrati pa tudi vabijo vsa zainteresirana in POM-PON zvezo. Tekmovanja vić, ki nam s svojimi spodbudnimi let zapored borijo za ponovno vrnitev je lani prevzel trener Marjan Tekavec, mlada dekleta, da se udeležijo posku- se je udeležilo 21 mažoretnih besedami vsakič znova vlije voljo v 1. B državno ligo, letos pa jim je sestavljajo članice: Tina Sevnšek, snega treninga, se navdušijo nad tem klubov iz šestih držav – Bolgarije, in moč za delo. športom in se včlanijo v klub, saj je pomladitev ekipe nujna za prihodnost in nadaljevanje tega športa na tako visoki ravni. Kontaktna oseba je vodja ekipe Tina Sevnšek. Resne in zainteresirane bodo- če kegljačice naj se javijo na telefon- sko številko 040 761 083, treningi za sezono 2016/2017 se bodo začeli sredi avgusta 2016. Aktualne objave in do- godke Kegljaškega kluba Kočevje lah- ko spremljate tudi na Facebook strani. Članice in člani na tem mestu tudi pozivajo odgovorne (Občino Kočev- je – lastnico – in Javni zavod za šport Občine Kočevje – upravljalca), da namenijo več pozornosti in sredstev za nujno potrebno posodobitev infra- BiH, Slovenije, Avstrije, Madžar- Dosežka sem še posebej vesela, strukture, da bi tekme v bodoče pote- ske in gostiteljice Hrvaške. ker je to naše drugo tekmovanje v kale brez zapletov, kar bi pripomoglo Saša Šveigl je v kategoriji solo mažoretni zvezi MWF – Majorette- k dvigu trenutno zelo slabega ugleda POM-PON senior dosegla 2. mes- -Sport World Federation, v kateri je kegljišča v krogu kegljaških ekip, ki to in tako prebila led, saj je prvič zelo veliko članov. prihajajo na tekme v Kočevje, in k nastopila na mednarodnem tekmo- Imamo veliko novih ciljev in se še boljšim rezultatom obeh domačih vanju. Vesela sem, da sta se delo pridno pripravljamo na nova tek- ekip, tako ženske kakor tudi moške, ki in trud, ki ju vlagamo na treningih, movanja, ki nas čakajo v juniju je letos žal izpadla iz 1. A nazaj v 1. B zares poplačala. Uspeh nam je do- in juliju. Foto: Vasja Marinč državno ligo. Tina Sevnšek datna motivacija za delo naprej. Urša Štefanič Mlakar PLAČILO TUDI Nakup Za poti brez skrbi! NA OBROKE do 24 obrokov

VednoVedno zaza akcijo!akcijo! TRGOVINA JANA, kjer dobite kar želite!

Jana invest d.o.o., Kolodvorska cesta 16 a, 1330 Kočevje, gsm: 070/700-802, e-mail: [email protected]

DOUGLAS DONNA 6P 26 ŽENSKO KOLO DOUGLAS VOYAGER COMFORT DOUGLAS KIMBO 20 OTROŠKO KOLO DOUGLAS KIM 24 OTROŠKO KOLO

Mestno kolo Donna 6P s košaro Velikost: 28 Mladinsko deško kolo KIMBO Dekliško kolo 24 KIM Velikost: 20 Velikost: 24 (košara spredaj) Št. prestav: 21p Št. prestav: 12p 190€ Velikost: 26 199,99€ Menj. zadnji: Shimano TX-31 299,99€ Menj. zadnji: Shimano TY-18 179,99€ Št. prestav: 6p Št. prestav: 6p AKCIJA Prestavne ročke: Shimano Revo 35 AKCIJA Prestavne ročke: Shimano Revo 35 AKCIJA Menj. zadnji: Shimano TX-30 AKCIJA Prestavne ročke: Shimano Revo 35 Menj. zadnji: Shimano TY-18 Zavore: Alu V-brake Zavore: Alu V-brake Barva: SREBRNA/MODRA Zavore: Alu V-brake Prestavne ročke: Shimano Revo 35 Redna cena: 219,99 € Redna cena: 339,90 € Z opremo Redna cena: 199,99€ Redna cena: 209,90 €

DOUGLAS VENUS 4 CROSS M.21 WHEELER 6.1 CROSSLITE L48 WHEELER 6.3. CROSS M.52 WHEELER REACTOR 700 TREKING KOLO TREKING KOLO TREKING KOLO GORSKO KOLO

Velikost: 28« OKVIR: 6061 ALLOY P.G. 380€ OKVIR: 6061 ALLOY D/BDJ. OKVIR: 6061 ALLOY P.G. Okvir: Aluminiij ŠT. PRESTAV: 24 ŠT. PRESTAV: 24 ŠT. PRESTAV: 24 MENJ. ZADNJI: SHIMANO ALTUS MENJ. ZADNJI: SHIMANO DEORE RD-M591 SGS MENJ. ZADNJI: SHIMANO ALTUS RD-M280 Vilice: Suntour M3010 295€ MENJ. PREDNJI: SHIMANO FD-M191-3 AKCIJA MENJ. PREDNJI: SHIMANO FD-M191-3 34.9MM MENJ. PREDNJI: SHIMANO FD-M190 360€ Število prestav: 21 PREST. ROČKE: SHIMANO ST-EF51 PREST. ROČKE: SHIMANO SL-M310 580,00€ PREST. ROČKE: SHIMANO ST-EF51 Zadnji menjalnik: Shimano TX-35 AKCIJA GONILKA: SUNTOUR CW9-XR178-PBIG 48X38X28T GONILKA: SHIMANO FC-M171 48X38X28T GONILKA: SHIMANO FC-M131 42X34X24T AKCIJA Prednji menjalnik: Shimano TY-10 PESTO P/Z: KT-A15 / SHIMANO FH-TX800 PESTO P/Z: KT-A15 ALLOY QR 32H AKCIJA PESTO P/Z: KT-A15 / SHIMANO FH-TX800 ZAVORE: LEE CHI TX117L ALLOY V BRAKE SHIMANO FH-RM30 QR 32H ZAVORE: LEE CHI TX117L ALLOY V BRAKE Prestavne ročice: Shimano STEF 51 ZAV. ROČKE: SHIMANO ST-EF51 ZAVORE: SHIMANO BR-T4000 V-BRAKE ZAV. ROČKE: SHIMANO ST-EF51 Zavore: Alu V-brak Redna cena: 329€ OBROČI: DM-24 ALLOY D/B WALL Redna cena: 429,99 € ZAV. ROČKE: TEKTRO ALLOY Redna cena: 649,00€ OBROČI: DM-24 ALLOY D/B WALL Redna cena: 399€ Na zalogi tudi kolesarska oprema po ugodnih cenah

TOMOS FLEXER 25 Km/h Skuter LONGJIA Digita 50

NOVO v ponudbi! NOVO v ponudbi! 25 Brez izpita in Brez izpita in 25 CENA Km/h CENA registracije! Km/h 1.099€ registracije! 899€ Akcijske cene veljajo ob nakupu z gotovino. Obiščite nas tudi na spletu: www.jjana.si Kočevska www.kocevje.si Ristanc april 2016 28 Potepanje po Londonu

V sredo, 6. aprila, smo stopili iz letala v trgovini, se najedli ter si nakupili in kar nismo mogli verjeti, kakšna nekaj spominkov. Na trgu smo videli dogodivščina je za nami. Razmišljali tudi Harryja Potterja, s katerim smo smo o preteklih štirih dneh in kako se se slikali. Peš smo se odpravili do je vse skupaj začelo … V noči s petka postaje King's Cross, ki je znana po na soboto smo se zbrali pred OŠ Ob filmu Harry Potter, saj je bil tukaj Rinži, kjer nas je čakal dvonadstropni sneman. Tam je bila tudi trgovina, avtobus. Preden smo se odpravili, smo posvečena temu junaku, ter zname- se poslovili od svojih staršev. Z avto- niti peron 9¾. Popoldne smo odšli busom smo se vozili tri ure in pol. Ko do muzeja Madam Tussaud's, kjer smo prišli v Benetke, nam je vodnica smo se slikali z identičnimi lutkami Vesna razdelila vozovnice za letalo. znanih osebnosti (športniki, igralci, Po opravljenih letaliških pregledih pevci, risanimi junaki). Z vlakcem v smo se vkrcali na letalo in odleteli v obliki taksija smo se popeljali skozi London. Prispeli smo dopoldne ter zgodovino Londona, ki so nam jih si iz avtobusa ogledali glavne zna- prikazale voščene lutke. Ogledali menitosti Londona. Med vožnjo smo smo si tudi 4D film o superjunakih. zamenjali tudi vodnika, do konca poti Pozno zvečer smo se spet vsi lačni je bil z nami namreč Željko. Popoldne odpravili do picerije Pizza Hut. Tam smo šli v šoping, ter obiskali tudi smo imeli na voljo več različnih pic trgovino M&M's. Videli smo veliko in solat. Po končani večerji smo se z pouličnih glasbenikov in umetnikov. vlakom odpravili do hotela. Ker smo bili že vsi zelo lačni, smo šli Zadnji dan naše ekskurzije je zelo v Burger King. Po poznem kosilu smo hitro minil. Po zajtrku smo si spaki- se odpravili v veliko trgovino z igra- rali kovčke ter jih odnesli na avto- čami po imenu Hamleys, kjer imamo bus, s katerim smo se odpravili do veliko zanimivih igrač. Pozno zvečer muzeja. Ogledali smo si dva muzeja smo se odpravili v hotel, do katerega (Natural History Museum in Sience London je 'the best' • Foto: Željko Šalabalija smo se odpeljali z dvonadstropnim Museum). Še zadnjič smo se odpra- avtobusom - doubledeckerjem. Tam vili jest v McDonald's ali pa smo smo se odpravili v svoje sobe, kjer prispela, smo vsi stekli nanjo. Vozili (pub) in pojedli večerjo. Z vlakom očesom. Z velikanskim kolesom smo prigrizek kupili v trgovini. Z avtobu- smo izmučeni hitro zaspali. smo se vse do Tower Bridgea, kjer smo se odpeljali do St. James's Par- se peljali pol ure. Dvignili smo se som smo se odpravili do letališča, od V nedeljo zjutraj smo imeli angle- smo tudi izstopili ter se pogovorili še ka, skozi katerega smo se sprehodili 135 metrov visoko in si mesto ogle- koder smo odleteli do Benetk. Med ški zajtrk, čeprav nismo poskusili o zgodovini utrdbe Tower of London. do Buckinghamske palače. Vsi za- dali še iz ptičje perspektive. Prečkali potovanjem pa smo se spominjali vseh živil, ki ga sestavljajo. Pred- Sprehodili smo se čez trg do podze- spani smo se odpravili v hotel. smo reko in se odpravili do Big Bena vseh lepih in zabavnih trenutkov. vsem fižol ni šel nikomur v slast. Po mne železnice in naprej po tržnici V ponedeljek zjutraj je po zajtrku in Westminster Abbeyja, kjer se po- Naša ekskurzija je zelo hitro minila zajtrku smo si ogledali Greenwich Camden. Potem smo se odpravili do sledil ogled London Eya, kjer smo ročajo člani kraljeve družine. Imeli in radi bi jo še kdaj ponovili. in pomorski muzej. Medtem ko smo nogometnega stadiona, kjer trenira si najprej ogledali 4D film o Lon- smo čas, da si ogledamo Narodno Lana Štimac, Gabrijela Vukan in čakali ladjo, smo se sprehodili po nogometni klub Chelsea. Lačni smo donu. Po ogledu filma smo si mesto galerijo in trg Trafalgar pred njo. Ker Evelin Krkovič za novinarski krožek tunelu pod reko Temzo. Ko je ladja odšli v pravo angleško restavracijo ogledali z znamenitim Londonskim smo bili zelo lačni, smo se ustavili OŠ Ob Rinži Mesto v malem na OŠ Ljuba Šercerja

Vzgajati pozitivne in celovite nosti nastajale glinene opeke izpod osebnosti ter ob tem upoštevati in- prstov učencev Borne, Nataše, dividualne sposobnosti in potrebe, Benjamina, Jožefa, Tanje, Tima in kot je zapisano v viziji OŠ Ljuba Davida. Mentorica Jožica Grmič Šercerja, je izziv za učitelja. je z učenci ustvarjala vitraže za Za sodelovanje na natečaju okna. Najprej obrisi s črno konturo Mesto v malem smo se odločili na in nato barvanje ploskev. Maketa pobudo Lele B. Njatin, ki nas je je dobivala značilno fasado v dvo- seznanila z natečajem. Natečaj je barvnih zidakih, ki smo jih lepili organizirala OŠ Valentina Vodnika na lesen skelet, balkon s stebri, z Muzejem in galerijami mesta povezanimi s kolonadami in značil- Ljubljane. V okviru tega projekta nimi balustri. Želeli smo poudariti smo morali izdelati javno zgradbo videz vitrajev in učenec Tim se je z svojega mesta, pri tem pa upošte- učiteljem Janom preizkusil v elek- vati vsaj tri elemente Plečnikove tričnem vezju. Cerkev je zažarela v arhitekture in upoštevati predpisano polni luči, bili smo zadovoljni, pri- maksimalno dimenzijo makete 50 x jetno utrujeni in polni pričakovanj. 50 x 50. Namen natečaja je bil, da Od organizatorjev smo v kratkem se zberejo različne makete, ki bodo prejeli obvestilo, da je po izboru predstavljene na razstavi v mesecu komisije maketa naše šole zmago- marcu. Na šoli smo se odločili, da valna. Bili so zmedeni, navdušeni izdelamo maketo kočevske cerkve in ponosni, to je bil rezultat našega svetega Jerneja. Starejši učenci so v dvomesečnega dela. Zmagati med računalniški učilnici iskali informa- 39 maketami ni mačji kašelj. Rav- cije, kaj je to arhitektura in kdo je nateljica nas je nagradila z izletom gospod Jože Plečnik. Nato je sledil v Ljubljano, na odprtje razstave, ki obisk Plečnikove hiše v Ljubljani, Foto: Jan Čibej je bilo v četrtek, 17. 3., v Plečniko- ki je preurejena v muzej. Kako vi hiši, kjer smo žareli od ponosa in neverjeten, vsestranski in poseben njegove arhitekture. Vedeli smo, pa so kolonade, balustri in streš- sati načrt. Biti natančen, upoštevati sreče. Sodelovanje v takšnih pro- ustvarjalec je bil gospod Plečnik. kaj so stebri in fasade, saj se o tem ni venci? Še dobro, da obstajajo pravo merilo in velikostne odnose, jektih pusti pozitivne sledi in stke Muzej diha in živi v času, v kate- učimo pri likovni umetnosti, tudi enciklopedije in seveda splet. Pri tu je bila potrebna pomoč učitelja močne niti timskega sodelovanja. rem je umetnik živel. Zanimivo za vaze smo že izdelovali pri Interesni interesni dejavnosti tehnične vzgoje Jana. Pod vodstvom mentorice In to šteje v življenju. vse! Spoznavali smo značilnosti dejavnosti Oblikujem z glino. Kaj sta učenca Jožef in Miha začela ri- Irene Bokan so pri interesni dejav- Valerija El Habashy Kočevska www.kocevje.si Ristanc april 2016 29 Očistimo Kočevsko na OŠ Zbora odposlancev

Verjetno se nas je že večina, ki rada tavljena na najbolj 'obljudenih' toč- hodi v naravo, kdaj razburjala ob kah Kočevja. S svojo navzočnostjo kupu nelegalno odloženih odpadkov, naj bi prebivalce mesta še dodatno vrečkah čipsa, pločevinkah … Slaba spodbudila k udeležitvi akcije. Na- volja in zgražanje, koraka naprej pa loge smo se lotili resno. Vedeli smo, ni bilo. Bil je le občutek nemoči, da morajo biti vabila opazna, očesu pogosto iskanje krivca, pa tudi razmi- privlačna in nenavadna. Do izraza šljanje, da lahko posameznik k rešitvi so prišli domišljija, spretni prstki ter tako velikega problema doprinese le dobra volja. Narediti se da veliko. minimalno. Vse našteto so sprejemlji- Iz 'odpadkov' vsako leto nastanejo vi izgovori, s katerimi smo lahko likovno zanimive in unikatne stvarit- opravičevali svojo pasivnost. Pa so se ve. Pri snovanju še kako prav pridejo stvari vendar spremenile na boljše! avtomobilske pnevmatike, stari Na OŠ Zbora odposlancev smo okenski okvirji, sodi za odpadke, začeli aktivno sodelovati v letu 2012, vreče za smeti, plastenke ... Letos pa ko je tudi na Kočevsko prišel projekt ste lahko vse potrebne informacije o Očistimo Slovenijo. Tina Kotnik, čistilni akciji razbrali z lesenih kolu- idejni vodja in organizatorka čistilne tov in pobarvanih ter z dodatki opre- akcije, nas je pozvala k sodelovanju. mljenih kartonskih škatel. Učiteljici To je bilo nekaj novega za otroke in otrokom idej ne zmanjka, tudi za naše šole pa tudi za vse nas, saj še prihodnje leto že imajo načrt. nikoli nismo sodelovali pri čem po- Tudi v prihodnje bomo tesen dobnem. Z veseljem smo se odzvali, Foto: Peter Gradišar partner akcije Očistimo Kočevsko, vso koordinacijo pa je prevzel psiho- saj so rezultati dobro vidni, in sicer log Peter Gradišar, ki od tedaj naprej vsi učenci od 1. do 9. razreda. Ves po- nanja z odpadki ter želja, da bo smeti zasaditev okolice šole, sicer pa ve- tako v naravi kot tudi v našem raz- tudi skrbi za vso organizacijo. treben material nam vsako leto prip- v naravi pozneje čim manj. čina od nas tvorno sodeluje v svojih mišljanju. Iz leta v leto namreč doka- V akciji Očistimo Kočevsko smo ravijo na Komunali Kočevje. Bistvo Seveda se akcije udeležujemo skupnostih. zujemo, da prav vsak od nas k čisti letos sodelovali že peto leto zapored. čistilne akcije na naši šoli pa ni samo tudi učitelji, vsak po svoje. V letu Tina Kotnik nas je pri organizaciji okolici in dobremu počutju lahko V čiščenje okolice šole in športnih pobiranje smeti in urejanje okolice, 2014 smo nastopili skupaj, ko smo čistilne akcije zaprosila, da bi s po- prispeva ogromno! površin se vključuje večina naših temveč je najpomembnejše ozavešča- na travniku šole ob 'Bračičevi šoli' močjo likovno nadarjenih učencev Peter Gradišar in učencev. Letos pa so sodelovali prav nje otrok o pomenu odgovornega rav- zasadili gabrovo živo mejo in uredili oblikovali 3D-vabila, ki bi bila pos- Martina Porenta Pleše

Šahovski krožek na OŠ Stara Cerkev

V tem šolskem letu smo na OŠ Sta- pogosto velja, da so dobri šahisti ali napad) in v obeh igrah je še kako no tekmovanje, ki je potekalo no- osvojitev medalje. ra Cerkev po nekaj letih ponovno tudi dobri matematiki. pomemben 'fair play'. vembra v Kočevju. Na posamičnem Učenci naše šole so se v aprilu obudili šahovski krožek. Naša šola Zakaj naj bi se učenci sploh od- In kako je potekalo delo krožka tekmovanju sta najboljša rezultata udeležili tudi Ekipnega in posamič- je v okviru projekta Šah v vse slo- ločili za šah, mu dali prednost pred na naši šoli? Z učenci začetniki dosegla Žiga Nose, učenec 6. ra- nega državnega prvenstva do 9 let, venske šole pridobila demonstracij- drugimi športi? Predvsem zato, ker smo spoznavali osnovna šahovska zreda, ki je osvojil 2. mesto, in Gal ki je potekalo na Otočcu. sko tablo in šahovnice. Tako je šah je šah igra, ki razvija logično mišlje- pravila, šahovske pojme (rokada, Arh, učenec 1. razreda, ki je v svoji Pomembno se mi zdi, da se učen- postal ena izmed tem med odmori, nje, vztrajnost, potrpežljivost, kon- vrsta, linija, 'en passant'…) in se skupini dosegel 3. mesto. ci prvih potez naučijo v domačem naučili osnov matiranja. Z učenci, ki Isti dan je potekalo tudi ekipno okolju, največkrat imate pri tem so osnove šahovske igre že poznali, tekmovanje, kjer so naši učenci glavno vlogo stari starši in starši. smo nadgrajevali šahovsko znanje v postavi Rok Novak, Gal Arh in Številni se radi spominjamo, kako in igro, se seznanili z notacijo, se Luka Šerbec, v skupini do 9 let, smo v dolgočasnih zimskih dneh naučili pravil ter obnašanja za ša- osvojili 1. mesto. V skupini do 15 večkrat sedli za šahovnico in odi- hovnico in na tekmovanjih. let so Mark Hribljan, Miha Dujo, grali partijo z najbližjimi. Na začetku šolskega leta, oktobra, Žiga Nose in Ajda Novak osvojili Nekateri od naših učencev so se smo izvedli osnovnošolsko tekmo- 3. mesto. vpisali tudi v Šahovsko društvo Ko- vanje. Zmagovalec je postal Mark V decembru 2015 je na Igu pote- čevje in se razvijajo v dobre šahiste. Hribljan, učenec 8. razreda. Med kalo področno posamično prvenstvo Za zaključek naj dodam citat Voltai- dekleti je bila najboljša Ajda Novak. v pospešenem šahu. Vsi tekmovalci ra: "Med vsemi igrami zasluži samo Najboljši tekmovalci v posameznih so nastopili zelo solidno, le malo šah, da ga časti človeški um." kategorijah so se uvrstili na področ- šahovske sreče nam je zmanjkalo za Maja Vučko

Foto: Maja Vučko

predvsem v nižjih razredih. Učenci centracijo, vizualizacijo, numerične namreč izkoristijo vsak odmor, da sposobnosti in celotno otrokovo odigrajo kakšno partijo ali povleče- osebnost. Gre za strateško igro, kjer jo vsaj nekaj potez. sta pomembni vsaka poteza in takti- Večkrat se nam porajajo vpra- ka igralca. Pogosto se zgodi, da po šanja: Ali je šah šport? Ali je vsak nekaj urah enakovredne pozicije ena dober šahist tudi dober matematik napačna poteza prinese hitro odlo- in obratno? Glede na lastne izkušnje čitev v korist nasprotnika. Tako šah lahko partija traja več ur, zato sta za kot nogomet imata nekaj skupnih šahovsko igro nujni dobra psihična točk – glede na stil igre lahko ugo- in kondicijska pripravljenost. Zelo tovimo značaj tekmovalca (obramba Kočevska www.kocevje.si Kulinarika april 2016 30

MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO OBČIN KOČEVJE, Recept Zelenjavna enolončnica KOSTEL IN OSILNICA OBVEŠČA

Vprašanje občanke: "Zanima me, kako je urejena pristojnost občinskega redarstva za nadzor nad parki- ranjem pred Cerkvijo sv. Jerneja v Kočevju, na parceli št. 1282/2 k. o. Kočevje, ki je v lasti Župnije Kočevje in kjer je bil nedavno postavljen prometni znak 'prepovedano parkiranje'?

Odgovor Medobčinskega inšpektorata in redar- stva občin Kočevje, Kostel in Osilnica (MIR): S podobnimi vprašanji glede nadzora občinskega redarstva nad parkiranjem na zasebnih zemljiščih (parkiriščih in drugih površinah) smo se tekom delovanja našega MIR že večkrat srečali, enako tudi druga slovenska občinska redarstva. Gre za primere, ko se na zasebnih zemljiščih (pri trgovskih centrih, večstanovanjskih stavbah, poslovnih prostorih) postavljajo prometni znaki v smislu: 'prepovedano parkiranje – dovoljeno za kupce, zaposlene, obi- skovalce, stanovalce' ipd. Ker je vprašanje veljalo za sporno in so bila od različnih deležnikov (občinska redarstva, policija) sprejeta različna stališča s posle- dično udejanjeno različno pravno prakso, je MIR občin Kočevje, Kostel in Osilnica na pristojno mini- strstvo za promet in infrastrukturo v lanskem letu poslal obrazloženo pobudo za pridobitev uradnega mnenja pristojnega organa. V odgovoru je ministrstvo zapisalo, da če zasebni lastnik določi, da se cesta ali druga površina uporab- lja izključno za lastne potrebe (tj. le za potrebe, ki jih Zelenjavo olupite ter na določi lastnik), mora biti iz prometne signalizacije drobno narežite. V več- SESTAVINE: jasno razvidna nejavna (zasebna) raba prometne • 500 g krompirja jem loncu zavrite jušno površine, npr. dovoljeno za kupce trgovine do do- • 1 čebula ločene ure, dovoljeno za goste lokala, dovoljeno za osnovo ter jo imejte prip- • 2 korenčka ravljeno za nadaljevanje • 500 g stročjega fižola stanovalce hišne številke, dovoljeno za zaposlene kuhanja kar na majhnem • 3 žlice olivnega olja podjetja, lahko pa je dovoz tudi preprečen z zapor- ognju. Nato v kozico • pribl. 5 dl piščančje jušne osnove nico ali drugo fizično oviro. Na taki površini ob- vlijte olivno olje in ga • 30 dag piščančjega mesa činski redarji niso pristojni za nadzor in izvajanje • sol segrejte. Med občasnim svojih pooblastil, prav tako nimajo nobenih pri- • črni poper v zrnu mešanjem do mehkega • majhen šopek ­peteršilja stojnosti inšpektorji za ceste. Za posestno varstvo prepražite sesekljano • 2 lovorova lista skrbijo lastniki oz. od lastnikov pooblaščeni uprav- čebulo, dodajte piščančje ljavci, tudi s pomočjo zasebnih služb varovanja pre- meso, korenček in stročji moženja in ob uporabi Stvarnopravnega zakonika. fižol. Krompir olupite in Če povzamemo bistvo uradnega odgovora: če za- zrežite na približno 1 cm sebni lastnik uporabo omeji in je ta torej selektiv- velike kockice. Stresite jih na (v konkretnem primeru: 'dovoljeno do 1. ure za k prepraženemu mesu in avtobuse turistov in vozila z dovolilnicami', ki so go- zelenjavi, potem pa vse stje lastnika površine pred cerkvijo), potem nadzorni skupaj med mešanjem organi, občinsko redarstvo (in tudi policija), niso niti počasi pražite še 5 minut. upravičeni niti dolžni varovati interesov lastnika v Zalijte s polovico vroče zvezi s tem, komu bo in komu ne bo dovolil parki- jušne osnove. Dodajte ranja na svojem zemljišču. Drugače bi bilo lahko v lovorova lista, zavrite primeru, ko bi lastnik v celoti in vsem prepovedal in počasi kuhajte nekje parkiranje, v nasprotnem primeru pa ne morejo biti okoli 20 minut. Prilijte uradni organi na zasebnem zemljišču zadolženi za preostalo jušno osnovo, to, da varujejo ekskluzivni krog subjektov, ki jim la- vse skupaj pa začinite stnik parkiranje dovoli, vse druge pa 'preganjati'. s soljo in sveže mletim Prav tako pa je v konkretnem (in v podobnih, seve- črnim poprom. Zavrite da) primeru treba opozoriti, da je (uradno) prome- in počasi kuhajte še 20 tno signalizacijo upravičen postavljati in določati minut; vmes nekajkrat zgolj upravljavec (občinskih) cest, v navedenem premešajte. Peteršilj primeru je to Občinska uprava Občine Kočevje, ki osmukajte in drobno postavitev prometnega znaka dovoli z izdajo po- sesekljajte; juhi ga 2 žlici sebne upravne odločbe. Pod izpolnjenimi pogoji primešajte minuto pred (postavitev uradnega 'občinskega' prometnega koncem kuhanja. znaka, enakopravno obravnavanje vseh udeležen- Enolončnica je lahko tudi cev) bi nadzor lahko zakonito izvajalo tudi občinsko brez mesa. redarstvo. Bojana Klepac za Društvo podeželskih Damir Marinč žena Kočevske Kočevska www.kocevje.si Izpostavljamo april 2016 31

Brv Tesarska kot del širše KNJIŽNICA KOČEVJE PRIPOROČA

Anna Woltz ureditve mestnega jedra Nenavaden teden s Tesso Miš, 2016 V prejšnji številki Kočevske je bil v rubriki Izpostav- nasprotnem bregu Rinže do tržnice ali pa za knjižnico in ljamo objavljen prispevek na temo gradnje brvi iz srednjo šolo spet na izhodišče. Pri založbi Miš je v prevodu Katjuše Ruči- mestnega jedra na Tesarsko ulico. Uvodoma je treba Vem, kaj porečete, kaj pa naj popotnik na tej poti gaj izšla nova knjiga nizozemske pisatelji- podati pojasnilo, da je avtorica prispevka tudi vložila vidi? Razpadajočo stavbo nekdanje krajevne skupnos- ce Anne Woltz Nenavaden teden s Tesso. pritožbo na izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo ti? Neurejene površine v Gaju? Propadajoče podjetje Turističen otoček Texel na Nizozemskem brvi. To osvetljuje zaskrbljenost avtorice prispevka, Avto Kočevje? Res je, danes pogled ponekod ni naj- je prizorišče dogajanja prvomajske po- saj gre za nedvoumno obliko dodatnega pritiska na bolje prijeten, ampak ključna je vizija. Vizija, ki bo čitniške zgodbe, v kateri ne manjka pus- občino, da se odpove projektu, ki ni pogodu določenim nanizala posamezne projekte kot kamenčke v mozaik tolovščin, življenjskih modrosti in humorja. Deček Samuel posameznikom. Zato se vsiljuje pomislek, da je skrb za celotne podobe. Z vsakim kamenčkom/projektom bo skupaj s starši in bratom na otočku preživlja počitnice. Tam javno dobro potisnjena v ozadje. Zaradi odprtega po- slika jasnejša in ostrejša in kar naenkrat se bo odprla stopka ne želimo odgovarjati konkretno na očitke glede pred opazovalcem v celoti in ga presenetila – glej no, spozna nadvse nenavadno, malce čudaško in ukazovalno brvi, saj je to predmet upravnih postopkov. Želimo pa saj imamo kaj pokazati! Brv Tesarska je eden izmed domačinko Tesso. Druženje s Tesso in njeno iskanje nikoli prikazati širšo sliko, v katero se umešča projekt grad- takšnih kamenčkov v mozaiku, kot so kamenčki nova poznanega očeta spodbujata Samuelovo radovednost, nje brvi Tesarska. tržnica, novi Škorc oziroma mladinski hotel, urejene mladostno vedoželjnost in iskanje odgovorov na različna Stari del mestnega jedra predstavlja neodkriti biser, javne stavbe v Gaju, urejena parka pri zapornicah in pri življenjska vprašanja. ki se skriva v zakotjih za cerkvijo in obcestno pozidavo. avtobusni, stanovanjski bloki namesto razpadajočega Zanimiva zgodba o odraščanju, prijateljstvu in otroških Predstavlja edini zaključen ohranjen del starega mesta, objekta nekdanje klavnice, pa ureditev stare knjižnice in stiskah je zanimivo branje za mlajšo in tudi starejšo gene- saj je bil preostanek mesta po 2. svetovni vojni zelo popolna rekonstrukcija stavbe krajevne skupnosti oziro- racijo. spremenjen in nima več svoje nekdanje podobe. Spom- ma poročne dvorane. Kamenčki so tudi nevidni projekti, nimo: mesto Kočevje je bilo drugo najbolj porušeno kot so ureditve kanalizacijskega sistema, zaradi česar in uničeno mesto na Slovenskem. Občinska uprava se je Rinža že danes čistejša in privlačnejša, ter za letos Patrick Modiano v sedanji sestavi (od leta 2011 dalje) od vsega začetka načrtovana sanacija brežin Rinže ter ureditev rečnega Nočna nezgoda zavzema, da mestnemu jedru vrne tisto življenje, ki ga dna. Brv ni samo most, je tudi ureditev dostopa do vode Mladinska knjiga, 2015 je nekoč že imelo. V te namene smo že pripravili stro- s sistemom ploščadi na nasprotni strani mestnega jedra. Je ureditev dostopa do mestnega jedra, na podlagi kate kovne podlage, ki so zdaj vključene v predlog novega - Kratka literarna mojstrovina francoskega občinskega prostorskega načrta, in organizirali kar nekaj rega bo mogoče razmišljati o zaprtju mestnega jedra. Ni Nobelovega nagrajenca (2014) z naslo- predstavitev in okroglih miz. V tem prispevku se ne samo fizična premostitev, je tudi psihološka premostitev bomo dotikali tematike ureditve ploščadi ali pa tematike in premik v razmišljanju o našem mestu. vom Nočna nezgoda je izšla pri Mladin- zaprtja mestnega jedra za promet, čeprav je tudi to dvoje Občina Kočevje je velika in jasno je, da vizij občani ski knjigi v zbirki Roman. nepogrešljiv del urejanja mestnega jedra in v naši viziji ne premorejo vsi v enakem obsegu in s podobnimi pou- Zgodba je postavljena v 60. leta minu- ima svoje mesto. Osredotočili se bomo samo na sistem darki. Vendar vizija občinske uprave v zvezi z mestnim lega stoletja. Pariz s svojimi skrivnimi pešpoti, s katerimi želimo povezati in obkrožiti mestno jedrom je jasna in trdna, v njej pa ima družba kot celota kotički, ozkimi ulicami, skrivnostnimi nočnimi sprehajalci jedro, kar pa je ključno pri približanju naše reke Rinže in njene koristi prednost pred posamezniki. Zaradi tega je prizorišče avtomobilske nesreče, ki doleti mladeniča na mestu ter jo vključiti v življenje mesta kot nujni sestavni mnenja avtorice o projektu ne delimo. To ne pomeni, da pragu polnoletnosti. V romanu sledimo njegovi zgodbi, ki del. Rinžo želimo predstaviti kot ključen povezovalni nismo v preteklosti in tudi dandanes pripravljeni iskati se v iskanju povzročiteljice nesreče prepleta z njegovim dejavnik mesta. najbolj optimalnih možnostih, ki bi bile kompromis za odkrivanjem travmatičnega otroštva, odnosa z vedno od- Ideja je speljati krožno pešpot, ki bo povezovala naj- vse, nikakor na ne moremo opustiti povsem legitimne sotnim in nerazumevajočim očetom ter drugimi dogodki pravice odločevalcev, če ne celo odgovornosti v občini, lepše vedute Kočevja in obiskovalcu ali pa celo domači- iz preteklosti. nu predstavila mesto v vsej njegovi zgodovini in lepoti. da z vsemi močmi prispevajo k razvoju našega mesta. V romanu se prepletata preteklost in sedanjost, zavedno Zamislite si krog, ki se prične na mestni ploščadi, gre Pri tem imamo nenehno pred očmi interes skupnosti, ki mimo stavbe krajevne skupnosti, čez Ljubljansko cesto, se lahko žal vedno ne sreča z interesom posameznika, z nezavednim. mimo cerkve na brv, ki prek Rinže sprehajalca pripelje zato ne gre pričakovati odstopa od projektov. Dodati v Tesarsko. Nato pa po Dimnikarski, čez Roško v park velja še to: projekt brvi in idejna zasnova je bila izbrana pri zapornicah. Tam se lahko ozremo in za seboj vidimo na javnem natečaju in v sodelovanju z vsemi kočevskimi Neli Filipič Kodrič enega najlepših pogledov na otoček in most. Nato čez projektanti. Vse to so argumenti, da bomo omenjeno vi- Požar zapornice in mimo Ljubljanske banke v Gaj, zeleni otok zijo uresničevali tudi v prihodnje. Mladinska knjiga, 2016 sredi mesta. Sledi prečenje mostu v Gaju in sprehod po Dr. Vladimir Prebilič Požar je nova knjiga avtorice Neli Fili- pić Kodič, ki je opremljena s čudovitimi ilustracijami Bojane Dimitrovski izšla pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Velike sli- kanice. Nekega večera je zaradi nepazljivosti izbruhnil požar. Uničil je domovanje Gozdovnikov, ki so že dolgo let v miru živeli ob reki. Kar naenkrat so postali brezdomci in hkrati iskalci novega domovanja. Pot do novega bivališča je dolga, naporna, posuta s številnimi težkimi preizkušnjami … Požar je “presunljiva pripoved, ob kateri se odpirajo po- membne in aktualne teme o sobivanju, strpnosti in drugač- nosti.”

Benedict Carey Kako se učimo UMco, 2016

Novinar New York Timesa in večkrat na- grajeni pisec, ki že tri desetletja piše o znanosti, je v knjigi Kako se učimo predsta- vil najnovejša znanstvena spoznanja in dognanja v zvezi z metodami učinkovite- ga učenja in pomnjenja. Knjiga nam ponuja odgovore na vprašanje, kako se učiti in naučiti čim več, a za to porabiti čim manj časa. MAJ 2016

ČET. 5. maj ČET. 12. MAJ SOB. 21. MAJ NED. 29. MAJ ob 20. uri OB 20. uri ob 18. uri OB 20. uri in 20. uri slovensko, hrvaško, nemški igrano dokumentarni film ameriški art dokumentarni film akcijski ZF. film ameriški akcijski kriminalni triler HOUSTON, IMAMO PROBLEM! VOLJČJA DRUŠČINA MOŽJE X APOKALIPSA HITRI IN DRZNI 7

PET. 6. maj SOB. 14. MAJ NED. 22. MAJ OB 20. uri OB 20. uri OB 20. uri

poljski film slovenskega režiserja Mitja Okorna ameriška komedija ameriški vojni triler PLANET SAMSKIH SOSEDI 2 NADZOR Z NEBA

SOB. 7. MAJ NED. 15. MAJ ČET. 26. MAJ ob 17. in OB 20. uri OB 20. uri ob 20. uri

NEDELJA, 24. APRIL 2016 akcijsko domišljijsko pustolovski film ob 17. in 19. uri STOTNIK AMERIKA ameriška drama Režiserji AGRFT DRŽAVLJANSKA VOJNA PUŠČAVSKA KRALJICA VEČER KRATKIH FILMOV

NED. 8. MAJ ČET. 19. MAJ PET. 27. MAJ SOB. 28. MAJ OB 20. uri OB 20. uri ob 18. uri

art program - romunska drama ameriška komedija komedija pustolovski fantazijski film NEDELJA MATERINSKI DAN ZAKLAD ALICA IZZA OGLEDALA 24. APRIL 2016 ob 17. in 19. uri ČET. 12. MAJ PET. 20. MAJ PET. 27. MAJ PET. 13. MAJ SOB. 28. MAJ OB 20. uri SOB. 14. MAJ ob 20. uri KCK Kino Kočevje si pridržuje NED. 15. MAJ pravico do spremembe programa. OB 18. uri Obiskovalce prosimo, da spreml- jate program na spletni strani kina animiran komičen pustolovski Kočevje: sinhroniziran film slovenska kriminalka domišljijski epski spektakel http://www.kinokocevje.com/, ANGRY BIRDS PSI BREZČASJA WARCRAFT: ZAČETEK kjer bodo vnesene vse spremembe.

SOBOTA 28. maj 2016 SOBOTA SOBOTA ob 22.00 23. april 2016 14. maj 2016 ob 22.00 ob 22.00 PRLJAVO JINX NIET KAZALIŠTE