JZ_13•_OKK.indd 441 spontanih) ali pripravljenih snema tudi lahko Raziskovalec (vnaprej informantu. enemu le namenjenih zastavljanjem vprašanj, z govoru raziskovanem o podatke zbira ko intervju, kot govorcev, ali različnih od vnaprej vprašalnice pripravljene iz vprašanja na odgovore natančne čimbolj pridobiti skuša in raziskovalec govora narečnega zapis ko ankete, obliki v poteka natančni njegovolahko informanti pa Pogovor njegovo tudi narečnimi z analizo. mogoče drugo le govorci, je narečnimi če z (in snemanje) pogovor pomeni Prvo največkrat dela. smislu kabinetnega širšem in v terenskega povezanosti tesne brez pridobiti more ne besedilih, govorjenih v uresničujejo osnovi) v (vsaj se govorov,kot krajevnih in
zaupen odnos z informantom kljub mikrofonu ali kameri vbližini. kameri ali mikrofonu kljub zinformantom odnos zaupen in vzdušje sproščeno za poskrbeti in čas vzeti mora si pač – raziskovalec potrdili že risti folklo in so etnologi/slovstveni dialektologi ni Dejstvo, primerno, da naskrivaj snemanje Narečno za kotimenoslovno besedilo vir Narečjeslovje je veda, ki predmeta svojega raziskovalnega dela – narečij narečij – dela raziskovalnega svojega predmeta ki veda, je Narečjeslovje 1 entries. ofdictionary form the in here presented micro Carniolan) (Upper 100 approximately of analysis an on concentrates discussion the of part main The advance. in constructed partially questions to replying to in addition in manner speak a and to relaxed follow his associations him enables but narrative, informant’s the limit not does that view inter an using by speaker dialect a with visit individual an during method survey (partial) a through acquired be can levels linguistic ABSTRACT: This article demonstrates what kind of data from various člankov. slovarskih vobliki predstavljenih tu prinaša analizo okrog 100 tako zbranih (gorenjskih) mikrotoponimov, svojim in asociacijam se Osrednji del sproščeno razgovori. razprave tudi sledi vprašanja pripravljena vnaprej deloma na odgovarjanju ob da omogoča, mu ampak pripovedovanju, njegovem v omejuje ne informanta ki intervjujem, z govorcu narečnem pri obisku kratnem en ob metodo (delno)anketno i. t. s pridobiti mogoče je ravnin nih IZVLEČEK: V različnih ječlanku jezikov katere podatke prikazano, Uvod Jožica Škofic(Ljubljana) raziskavo - toponyms collected in this manner, manner, this in collected toponyms ‑ ‑ ‑ (teže ‑ 2.8.2007 11:08:40 441 j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 2.8.2007 11:08:40 ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ na3 informantadomu 00 2 V pogovoru so sodelovali vsi in sicer ob enkratnem obisku pri . aprila. leta 1 Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo Jožica Škofic: 004) in na javnih predstavitvah z naslovom Od imena do zgodbe ob dnevu 2 Dərnːc je pˈrọzapˈrọ na dːsno stràːn, če greˈmo po óːdi, aˈne, tː pa tː aˈne, greˈmočepoóːdi, stràːn, dːsno na pˈrọzapˈrọ je Dərnːc Dular, 2002: 23 z anketno metodo označuje »zbiranje zemljepisnih imen na te - Potek govornega dogodka 2 /.../ /.../ V govornemV dogodku (posnet bil je V članku je prikazano, koliko podatkov in kakšne kakovosti je mogoče 005. A. Šivic muzejev maja 2004 v Kovaškem muzeju v Kropi in v OŠ StanetamarcaOŠ LipniciŽagarja Kropiv v inmuzejuv Kovaškem 2004v muzejevmaja 2 udeleženci govornega dogodka govorijo drug čez drugega ali pa se pripovedovanje pre odmakneveč dialektološko) fonetičnordečeod niti transkripci (slovensko pogovora.Za SAZUrazvilPeter ZRC dr. na je uporabljenvnašalniga kibilZRCola, je font sistemin jo Weiss. Sodelovali so učenci OŠ Staneta Žagarja v Lipnici Škofic, Mojca Erazem Dolžan in Ka tarina Šlibar. Del svojega raziskovalnega dela so ti učenci doslej že predstavili v publi kaciji Hišna imena v KS Srednja Dobrava (izdalo Društvo prijateljevDobrava l. mladine Srednja renu in neposredno od krajevnih govorcev«. Besedilo v ležečem tisku je fonetični zapis informantovega govora, v oklepajih in nava dnemtiskuzapisan je poknjiženipa drugih govor govor raziskovalcev)sodelujočihv (tj. nem dogodku ali komentarji o nejezikovnem sporazumevanju (npr. okoliščinahsmeh) in sporočanja,različnih ki so vplivale na potek govornega dogodka. Izpuščeni vornegadeli dogodkago so nakazani s tremi pikami med poševnicama – navadno gre snostza neja posnetka zaradi različnih šumov, izpuščeni pa so tudi nekateri deli besedila, kjer
na lːvo, aˈne. Tːg da se náːmo, da náː narːbe poːdan. Na lːvo stràːn so rːče. rːče. so stràːn lːvo Na poːdan. narːbe náː da náːmo, se da Tːg aˈne. lːvo, na mìː kəkər Čàːnarju, u jːnajo sein móːstu Dobràːskmopər dóːl začnéːjo se rːče Brːzje na pa Bːru na u pːt nː ta poˈze prìːdež Marìː, x prìːdeš ˈtəm,k pràːmo tudi člani osnovnošolskega narečjeslovnega krožka, ki so v tem šolskem letu zbiraliletu šolskem tem v so krožka,narečjeslovnegaki osnovnošolskega člani tudi hišna in ledinska imena v svojem šolskem okolišu. prisotni (vsi so domačini iz bližnjih krajev in vsi so se vsaj na pogled poznali že pred tem informant srečanjem), bil vnaprej je (okvirno) obveščen o temi pogovora in vzroku zanj, zato je pogovor hitro in besedila sproščeno za primer tri navajamo le kratke stekel. odlomke iz govornega dogodka: Zaradi preobsežnosti besedilna skladnja. Valentina Šparovca 1925) v (r. Kamni Gorici na Gorenjskem), katerega delček je predstavljen v tem članku, so poleg avtorice in narečnega informanta sodelovati pridobiti s t. i. narečnem (delno) z govorcu intervjujem, ki – govorca anketnoinformanta ne omejuje v njegovem metodo, pripovedovanju, ampak mu omogoča, da Tak sproščenorazgovori. se asociacijamin vprašanja tudi pripravljenasvojim sledi ob odgovarjanju na podatkovvrstepričakovanevnaprej zbiranje deloma le ne omogoča raziskovalcu vnaprej dela način (v tem primeru ledinskih imen), ampak tudi analizosistema, drugihpri čemer ravnin je jezikovnega ob glasoslovju in oblikoslovju zanimiva zlasti povedna in pa sprotinenačrtovani/spontani zapisuje) narečnega govor – tako govorca gradivo je za značilnostiugotavljanje narečnega najpristnejše,govora gotovo vendar pa je pridobivanje prezamudno,njegovo da ga pogosteje bi izrabljali.
j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 442 JZ_13•_OKK.indd 442 JZ_13•_OKK.indd 443 bile v2 so ki tiste, tudi pa ne hiš, sedemdeset okrog tj. delu, v starem hiše samo imena hišna domača imajo vendar številk, hišnih sto čez nekaj jedanes Gorici Kamni (v ime hišno mostovi), (stavbe, ime lastno stvarno prebivalca, ime povezana) imenovani bili so dogodku govornem (v nekateri bližnji gorenjski kraja kraji, s jeime katerimi bila za v 20. gre stoletju Gorica Kamna ali močno – tisku ležečem v ( vezaja dva da nakazujeta imena; ni, obliko oblik osnovno drugih prvo/edino samo s navedeno imena imajo tj. strukturo, iztočnice, stavčno Nesamostalniške zveze). besedne predložne za tudi velja – (pri ednine iztočnice oznaka Sledi besedotvorna mestnika. je še oblika imen navedena rodilniku lastnih in imenovalniku v samo v rabe specifičnosti zemljepisnih zapisane zaradi množini), samostalnikih množinskih torej te so zveze, besedne in samostalniške – obliki slovarski ker za večinoma gre samostalnike in drugi prvi in puščici iztočnici poknjiženi () sledi zapisano kjer lastno ime člankov,v v transkripciji narečni slovarskih obliki v predstavljena imena ta so nadaljevanju V imen. to raziskovalcev,temo vprašanja usmerjala nekaj in lastnih jeosebnih stvarnih tudi skoraj 100 imen. Med lastnih njimi je imen, saj največ lastnih so zemljepisnih ga na žìːga mːrtu ta ta ˈbu. je podrːfnu, anˈmo je mərlíːčadóːl so uzːl, k in kːrfláːško sàːboˈkəšnoiˈmu, še mərbíːtvóːde,je aˈne, pọpìːl. In ˈtəm so réːkəl, ˈzẹ bọmo pa ˈtəmle se máː oxlàːdlə, pa bọmo nːkẹ popìːl, kapníːk ràːtọ s tìːzdga, aˈne. ˈTəm so uˈsə pìːl, kːr je u Radːlco ˈšu na tàː načìːn, so dˈga ˈne pa gùːŋga. ˈne bìː Ampak pa ˈje studéːnc s ˈzẹ ˈtəm skáːle je dóːl xóːtu, da fantìːn otːːʀgal pˈreč, so míːsləl, kogáː bː, da ga jo domàː za kràːsək imːl, pa níː Svetíːnọpóːtìːst ga tokːle so ˈmu lːp,véːləkje pa zˈləkapníːk, bi je studéːnc SvetíːnọSvetíːnọmostudéːnc, na so In déːleč!tː bọ Vːš,kokː aˈne. brìːtof, na góːr,góːrnazáː pa pa Pìːžọmo,Pìːžaˈtəm ˈke, na na bva, mlakúːžatáːka ana dóːl néːslə, Raníːco, Raníːco, póː so ga pa néːslə pọt, ˈkọ pa se ˈzẹ žẹ ˈtəm réːkvə,mːt, če s ..., póː so ga pa néːslə in so ga néːslə skọz Búːkọle, póː so ga dnáːrmːgupod z Mːšno ˈtəm , tː nosíːl,vóːzət, če bvọso níːza aˈne, ˈnəǯuˈse brìːtofa, aˈne, mẹm pokopalíːša, povːdọ, mẹm səm k ˈtəm, Svetíːnọmo, po nosíːl recíːmo so uRokoíːcax,pa dóːns še pa veˈjo uˈsə Rokoíːce. za góːrdərgàːč čìːst noˈben ːdu,ːrxníːˈtəm dobìːl, x na in k zgùːbu. jəxjeˈNo, k Kàːpsə,x rokoìːc pa níː bː. Póː tìːst pa so zagnáːn ta jáːgrə šˈlə rokoíːce sˈkət, so jáːgo naštíːmọ, da so šˈlə jáːgat, sevːda gospːt rokoíːce ˈmu, k so daˈmu pəršˈlə, dolíːna,pa naxríːbu je ˈše Fərtáːla. Globːko,dóːlna pa ˈTəmtìːzdga je ˈno. kóːncxríːbak tìːst prìːdemo,jena xríːp in
m Izpuščena so imena bolj oddaljenih zemljepisnih realij, npr. realij, zemljepisnih bolj oddaljenih imena so Izpuščena , ž in in U Rọkọíːcax se pa zatː réːče, k so jáːgrə ˈtəm góːr, Kàːpus plẹmẹnìːti je plẹmẹnìːti góːr,Kàːpus ˈtəm jáːgrə so k réːče, zatː pa Rọkọíːcax se U Informant je v približno uro in četrt dolgem govornem dogodku nanizal nanizal dogodku govornem dolgem četrt in uro približno v je Informant mərlíːča, so da Míːin bipogˈlet Tː da prːγzačː pərpọdˈvət, səm žẹ 3 Lastna imena v zapisanem gradivu vzapisanem imena Lastna s so oznake za spol samostalnika oz. samostalniškega jedra imena (kar (kar imena jedra samostalniškega oz. samostalnika spol za oznake so ali njegovega dela (gre za imena delov Kamne Gorice), ledinsko ime, ime, ledinsko Gorice), Kamne delov imena za (gre njegovegadela ali Jožica Škofic: Škofic: Jožica
pàːdu mərˈləč nàːŋga ga mərˈləč in uˈbu. Zatː réːkəl, so da /.../ Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo raziskavo imenoslovno za vir kot besedilo Narečno /.../ -- ). Temu sledi pomenska razlaga imena imena razlaga pomenska sledi Temu). /.../ Ljubljana , Afrika . polovici 2 ipd. 0. 2.8.2007 11:08:40 443 j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 2.8.2007 11:08:40
‑ ‑ . 11 ) oz. Boga Bohinj brzje (TTN5) ∎ etimološka metoda Bohinjc (Plet.:
: prìːdeš na Brːzje 0 je 1 - (SES: 795), ker je bila 795), v (SES: Trebelno, Bogo v občini - ime dela Kamne Gorice 868), : je od Boxìːnca kúːpu Znaku ∎ sledi pojasnilo 1 ž ubog ipd. Razlagi pomena večinoma ), ), s pripono 3 , na straneh 165–178. (RKK, ‛vas’ (SES: 807) (SES: ‛vas’ hišno ime naselbinsko naselbinsko ime 6a08.jpg. m 13 vsь ‛reven’, psl. * ‛reven’, ž mn. ubog (ESSJ I: 4 in * psl. - berzā Bohincovo Polje Bohincovo
a, pər Boxìːnc Bog - 6), Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo 2 zij, zij, na Brːzjax , psl. * , »določanje etimologije, izvora imena« pa 8 - jane 1 - »pridobivanjezgodovinskedokumentacije 23 vrstimeimen«vseh , 2 breza , 1350 9/6 (1 DA Lj.) (Kos I: 49) ∎ pogost toponim,pogost izpeljanka∎ iz 49) I: (Kos Lj.) DA (1 9/6 1350 , Kamna časa Gorica na nakovalu 00 (FK, piše Bezlaj 1956: 73–74. piše Bezlaj 1956: Bːga vàːs Bːge vasìː, u Bːk váːs 2 Boxìːnc Jožica Škofic: Brːzje Fresiach əc Bohinj
Dular, - - Brezje 3.1 Slovarček3.1 lastnih imen, zajetih v tem govornem dogodku Boga vas Bohinjec zgodovinska metoda dacz iz antroponima govorijo tudi slovenski toponimi Boga vas v občini Ivančna Gorica, A. Šivic A. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l136c09.jpg. O imenu Za opozorila na staroslovanske osebnoimenske sestavine v zbranih toponimih se zahva ljujem imenoslovcu mag. S. Torkarju z ISJFR ZRC SAZU. V prid razlagi vas imena Sežana, Bogojina v občini Moravske Toplice. Domačini pa izvor prilastkovega besednedela zveze razlagajote iz pridevnika tem delu vasi ubožnica in nekaj le manjših/revnejših hiš ter polje. O kamnogoriškihO hišnih imenihdrugim med natančneje pišetaMarjan Valentin Kunejin Šparovec v knjigi nuje Boginja vas v občini Metlika, Bogneča vas v občini Mokronog
iz osebnega lastnega imena, izpeljanke iz zemljepisnega lastnega imena s pripono dóːl rastlinskega imena s stanovniško pripono ∎ ime je morda nastalo kot osebnega imena s sestavino izpeljanka iz starega slovanskega/predsvetniškega Wochinzou Polle apelativa, iz katerega je nastalo lastno ime (vir pojasnila je naveden v oklepaju), prav tako je označeno, če je topoleksem zapisan tudi v Pleteršnikovem slovarju. Večina lastnih imen je nastala s polastnoimenjenjem/onimizacijorazlične načine, ki apelativov so predstavljeni nav posameznih geslih. Nekatera gesla imajo na koncu še kazalkoki (→), usmerja k drugemu/sinonimnemu poimenovanju istega objekta. v katerem so pojasnila o omembah imena v drugihkartografskih) (predvsem virih,zgodovinskih saj in je v analizo tudiarhivsko narečnegagradivo čims starejšimi katastrihv zapisiimen (npr. imenskegaFranciscejski– gradiva treba zajeti kataster 1826 in Reambulančni kataster za Kranjsko na vojaških zemljevidih, 1868, v v urbarjih kar matičnih omogoča ...), tako primerjavo knjigah,s sodobnim stanjem kot še natančnejšo analizo zbranegapomenske imenja. motivacije poimenovanja oz. etimološko pojasnilo občnega imena/ stoletja zgrajene na Polju in Loguv tustoletjazgrajene– zapisanasona Polju tista le hišna imena, ki bilaso omenjena v obravnavanem govornem dogodku) sledi ponazarjalno gradivo, tj. iztržki iz pojavlja v zapisanega različnih besedila, slovničnih v oblikah. katerih Znaku se ime sledi enciklopedični razdelek, 10 11
j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 444 JZ_13•_OKK.indd 444 JZ_13•_OKK.indd 445 ( 19 18 17 16 15 14 13 12 izvir farovž m pripono podstavo most móːstu móːst/móːstu pːle Dobràːco pripono /.../stanovàːlci pːrvi ta tìːst póː pa * psl. korena iz izpeljan potːgne ədˈmo; z Dobràːve ˈsəm iz nekdanjega hišnega imena iz starega slovanskega imena s sestavino sestavino pripono s imena slovanskega starega iz imena hišnega nekdanjega iz Leʃs zepentetičnim (in imena rastlinskega Búkoje Búːkọle * Radovljico 1 (ESSJ I: 1 (ESSJ (FK, (FK, DAD, Kom.),DAD, 1 brvь 04),
Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l270c01.jpg. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l270a01.jpg. Vir: * oblike pridevniške iz izvedenega ime Miklošiču) (po razlaga 1956:109 Bezlaj http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l239c01.jpg. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l239a01.jpg. Vir: Fuxu. Riku dr. svojem konstruktorju po je poimenovana Brv Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l Vir: Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l Vir: ime studenca pri župnišču pri studenca ime (FK, (FK, s psl. korenom spsl. korenom , psl. * 1 Dobrava (prim. nem. nem. (prim. 8 ‛brv, (SES: most’ 62) (Plet.: Bukovlje Brv Frtala izvir Farovški Drnovec most Dobravski Dobravica Dobravec Dobrava Čajnar ∎ besedna ∎ zveza iz imena besedna naselbinskega 2 , - - ‑n 6), ec ov drn Búkole 06) s pripono spripono 06) - : na Bːru ∎ ime je nastalo s pomenskim prenosom iz apelativa apelativa iz prenosom spomenskim je nastalo ∎ime Bːru : na 1 Bːu əvː n Bərˈvə na Bərvìː, Bːru mȍstъ 1 ar - 8 8 Bukoule u ec
, psl. * m Fərtáːla Fərtáːla 2 dernovc Čàːnar Čàːnar (Jarc: 125) ∎ pogost s toponim pomenom ‛gaj,prvotnim gozd’,listnat 6), Jožica Škofic: Škofic: Jožica
Dobràːa Dobràːa Dərnːc m msu e Lpio o Zono Dobravo Zgornjo pod Lipnico čez mostu ime Bːọl Bːọl, Búːkọlə Búːkọla, Búːkọle Dobràːc Dobràːc 1 am (SES: 4 Dobràːca 5 , gozd, gozd. i., l. ali gozd. ime (Čop 1983: 77) ∎ izpeljanka iz iz izpeljanka ∎ 1983:(Čop77) ime gozd. ali l. i., gozd. gozd, ,
- Čajnar bukev drnъ l Na Dobravi Pfarrhaus
- *vȋrъ ) s pomenom ‛bukov gozd’) spomenom (Plet.: Niderhard (RKK, (RKK, Fːọš ivː Fːọžː ivːa n Fːọšm izvìːr Fáːrọškmo na izvìːra, Fáːrọžgːa izvìːr Fáːrọšk (FK, (FK, Dobràːsk mːst Dobràːzgːa mostùː, na Dobràːskmo Dobràːskmo na mostùː, Dobràːzgːa mːst Dobràːsk dǫbrъ - - av - , slov. ‛ruša’, prvotno ‛kar je odtrgano, izruvano’ (SES: ‛ruša’,izruvano’ je 125),‛kar odtrgano, prvotno in e, na Fərtáːl na e, 1 ja, Čàːnarjə/u Čàːnarju Čàːnarjə/u ja, / (RKK), Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo raziskavo imenoslovno za vir kot besedilo Narečno vir vir 6) - - ica a, a, na Dərnːcə ∎ besedna zveza iz prevzete besedotvorne podstave podstave besedotvorne prevzete iz zveza besedna ∎ 1 - ‛župnišče’) s slov. pripono s ‛župnišče’) ‛hrast’ s pripono spripono ‛hrast’ - 1 , a Dobràː na e, 868), a -
8 in predpono predpono in
(TTN5) ∎ izpeljanka iz (TTN5) ∎ psl. izpeljanka * fitonima bűky e, e, u Dobràːc m genant 2 6) (ne)čajъna 1 prebivalec Dobrave ali Dobravice ali Dobrave prebivalec 6 19 bȓv 13
Oberhard iz prazah. germ. germ. iz prazah.
Čajnar , Drnovec ∎ izpeljanka iz krajevnega imena imena krajevnega iz izpeljanka ∎ ž bukovlje
) ž Nadabra ime skale ime rje m Fuxove ime krajše . (TTN5) ∎ verjetno gre za izpeljanko izpeljanko za gre verjetno ∎ (TTN5) 13 13 iz Čajna m ž ž , - (TTN5) ∎ z izpeljanka besedotvorno 6c04.jpg. 6a04.jpg.
13 naselbinsko ime ime ime hriba (RKK, (RKK, aebnk ime naselbinsko - Dobrava , 1498 (urb. Radovljica) (vse Kos: (vseRadovljica) 1498(urb. , ava 5 iz slovanskega antroponima antroponima slovanskega iz : 1 na Fərtáːlo na (ESSJ I: 1 (ESSJ 2 m 8/8 ( bk s búkovje ledinsko ime ime ledinsko 1 s pripono : eiso ime ledinsko 868), 1 DAD), ob Dərnːcu - ski (SES: 64), s pripono 12 / brvi čez Savo pod pod Savo čez brvi 1 - 06) (Plet.:06) Ftála, g. i. (nem. i. g. Ftála, : góːr so Dobràːce; 4 ) ški :
: za Dobràːve mìː mìː Dobràːve za : Bukovje pər Dobràːskmo Dobràːskmo pər ter sestavljenke sestavljenke ter Hard - ski : Dobràːc so so Dobràːc : dǫbrъ in apelativa na/u/skọz : , 1368 20/7 Zhainarjou Dobrava dobrȃva (TTN5); (TTN5); Dernoutz Čaj brv ‛hrast’ ‛hrast’ Nečaj - , psl. 17 in in - je ) s ,
2.8.2007 11:08:41 445 j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 2.8.2007 11:08:41
‑ ‑ 21 ina - , psl. , nar. ev - galleria plastika ‛davek’ ‛davek’ (ESSJ I: jama Galerije ‛pregrada mali mali hotin , 1476 , (rač. 1476 ok posam. prid., - am Jämnickh Globoko zъ in
: Jazbačevíːno ) 20/7 (1 DAD, gabella < ital. ) oder Jämnyk , polja, napačno v in
, psl. * psl. , - , galerȋja na hotin Galerie jez Globoch ledinsko ledinsko ime : z Jàːməŋka je pərpéːlọ je Jàːməŋka z : jȃmnik
Kutina ime poti iz Kamne Gorice ledinsko imeledinsko Jamnyc ž (SES: 237), s pripono 237), (SES: ) ž mn. in pripone . < nem.
Jelplast (TTN5) ∎ v stavbi je (Plet.: (Plet.: 4 ž mn. Seyczi Seyczi Rauni jz 2 nik - (‛poglobljena pot’) preko švapanjapreko pot’) (‛poglobljena zvьcь (TTN5); ledinsko ledinsko ime galerȋja , str. 213 Chotъ naselbinsko ime naselbinsko m ‛jelka’ (ESSJ I: 226)) in apelativa (ESSJ 226)) I: ‛jelka’ m , psl. , * psl. ime stavbe globela Kutina
skala je nekoliko sploščeneskalanekoliko okrogle je oblikein m 0 e, na Jazbačevíːn 23 edlъ 2 - ‛profundus’ in pridevniško pripono , * jazbec ime jezu na Lipnici v Kamni Gorici med Logom in KamniLogom Goricimedv Lipnici na jezuime 868), (Čop 1983: 2) ∎ toponim∎ verjetno izveden2) staregaiz 1983: (Čop 1 m edla bin/htqlcgi/arhiv/enos_isk_kat.htm. prevzeto ime: glǫbъ glǫbъ Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo ř, ř, po Gabːl/po Gabː a, na Jàːməŋk na a, , 1500 (Urb. Loka 72), , 1498 (urb. Radovljica) (oboje Kos I: 144); Kos 144); I: (oboje Radovljica) (urb. , 1498 - - ), nastali), toponim (Plet.: „tief“) ∎ 89) (Čop pogost 1983: toponim, posamostaljena podjetje Jelplast, katerega ime je nastalo kot sklop okrajšavsklop nastalokot je kateregaime Jelplast, podjetje 1 5 , psl. , * psl. 4 2 ) na Xotín na - (RKK, galerija Jazbačevíːna jel ) ) : gˈreš na Globːk; gˈreš u Globːko ( - .sigov.si/cgi Globach ‛igrača, ki vrti’, se 3 , nar. nar. , ∎ Bezlaj meni, da je ime izposojeno iz srlat. in it. , Globːk/Globːko Globːgːa, Globːkəm glǫbokъ Galerìːje Galerìː, na Galerìːjax ) hotinj Seytzirawn frtȃvka Jːlplàːsta Jːlplàːst Jàːməŋk Jožica Škofic: Gabːle Kamna časa Gorica na nakovalu ) , , 1291 , (Urb. 1291 (Urb.4, 1318 164), 4, 210), Xóːtən Xotíːna, na Xotìːn 22 globòk : prọt Jːzə ∎ s pomenskimapelativas iz prenosom ∎ Jːzə prọt : Jːs Jːza, na Jːs na Jːza, Jːs Hotinj 6) Jelovica Jelovica ?) ?) (Čop 1983: 59) ∎ v kamnogoriškem krajevnem govoru poznajo tudi Plastik 2 (Plet.: (Plet.: fərtáːka Glabock Jelplast Jez Jazbečevina Jamnik Hotin Globoko Galerije Gabele 8 , top. (< jazbəčevína globla 1 ‛kar je izkopano’ (SES: 234), s pripono 234), ‛kar izkopano’ je (SES: Vir: http://sigov O tem tudi Bezlaj 1956: 213–214. O tem tudi 213–214. Bezlaj 1956: Prejtubilo je podjetje stavbi2007odv Okovje,l. je podjetje Cometal. Zapodatke seza Zdravkuhvaljujem g. Bolčini iz Kamne Gorice. Podatek je iz Slovarčka narečnihSlovarčkaiz Podatekje izrazov/lokalizmov Ku Kamniv v Gorici, objavljenega nejevi knjigi 50. O tem Škofic 1998: Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l270a01.jpg. Naseciravn naselbinsko naselbinsko ime
jma
(FK, na reki, nasip’ (SES: 2 na reki, (SES: nasip’ 25 20 21 22 23 24 bilo v letih 1972–1996 letih v bilo oronima nem. (< gaso Malo knjige, knjige, Loka), ∎ pogost toponim, izpeljanka Kos I: 221–122) (vse iz besede (Urb 1631) * izpeljanka iz živalskega imena (Plet.: 149) (Plet.: (Plet.: 149) zapisuza osebnegaslovanskega imena/antroponima ‛razstavni prostor’ in ‛predor, rov, balkon’ (SES: 165) (Plet.: (Plet.: 165) ‛razstavni (SES: balkon’ prostor’ in rov, ‛predor, s Kom.), Gobk izpeljanka s psl. korenom * proti Dobravici Čop paizvaja besedo iz 134), (ESSJ I: (Plet.: (TTN5) ∎ s pomensko izpeljavo (zaradi podobnosti) in spremembo števila slovničnega iz apelativa verteilen besedo se podlage dotika z manjšim delom, kot je njen obseg, zato nekoliko spominja na vrtavko
j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 446 JZ_13•_OKK.indd 446 JZ_13•_OKK.indd 447 - 32 31 27 26 Kropa * Kropp Chropp pokopavali živali klavnih tu ostanke in živali poginule namreč so desetletji nekaj pred še – 59)(SES: cerkvi’ pri prostor samostalnika konjski ime ledinsko zveze besedne iz s pripono imena, lastnega naselbinskega dela 1983:prvega/prilastkovega iz 24) izpeljanka ∎ (Čop 1983: samostalnika preb. (etnik),122) – elipsa izpust in pripono Gorica 1689), Kranjske, vojvodine Slava (Valvasor, Goríːce Káːmne do maš ime naselbinsko psl. * iz prevzeto verjetno nekaj obdelovalne spada zemlje’, * kateri iz srvnem. prevzetega Kàːžneka predloge * starofurlanske besed: (SES: naslednjih 242), psl.iz * prid. iz sestavljenega stavka, strukturo s 30 29 28 32 (ESSJ II: 13 II: (ESSJ ica krǫpa
Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l128c03.jpg. Vir: Hišno ime in priimek priimek in ime Hišno http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l270c01.jpg. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l270a01.jpg. Vir: kot mdr. vslovenščino nazaj sprejeto je bilo koder od diftongizacije, do Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l Vir: Bezlaj Bezlaj v ESSJ (II: Podatki so iz Kunejeve knjige knjige Kunejeve iz so Podatki 5), in 5), in / - ьca s pripono spripono (FK, (FK, ‛močan kraški izvir’ (ESSJ II: 99) II: (ESSJ izvir’ kraški ‛močan (RKK, (RKK, Jezus težki križ nese križ težki Jezus Kajžnik Kropar Kropa britof Konjski Kavčič Kapus Kamnogoričan Kamničan Gorica Kamna z besedotvorno podstavo podstavo besedotvorno z (Žaga), nesti (Čop 1983: 113) ∎ besedna zveza iz besede besede iz zveza besedna 1983:113)(Čop∎ - ica - (j)an (j)an ) (ESSJ I: 162) in prilastka iz psl. * psl. iz 162)I: (ESSJ prilastka in 1 , psl. * Kajžnek Krːpa Krːpa 8 britof Kàːps/Kàːpus - Kàːps/Kàːpus Krːpar Krːpar Jožica Škofic: Škofic: Jožica 2 Kàːčič - Kàːčič Kàːžnek Kàːžnek Knskə brȋtof Knskə 1 die hamer Chrop 6), → Kamnogoričan oːəc sọ Kːn Grːo j ba Kːn Goríːc; Káːmnə ba je Goríːco; Káːmno skọs obːzənca : 868), - Kamna Gorica Kamna Kàːmənčan Kàːmənčan ar 1 31 nest nest ‛pokopališče’, prevzetega iz srvnem. srvnem. ‛pokopališče’,iz prevzetega 0) razlaga prevzem 0)slov. prevzem razlaga
Kropa (TTN5) ∎ izpeljanka iz apelativa apelativa iz izpeljanka ∎ (TTN5) 29 Kavčič Kamnogoríːčan Kːnsk brìːtof Kːnzgːa brìːtofa, na Kːnskmo brìːtof Kːnskmo na brìːtofa, Kːnzgːa brìːtof Kːnsk Kːn Grːa áme oíc, Kːə Goríːc Káːmən Goríːce, Káːmne Goríːca Káːmna
Kamna - tęž (SES: 44 e, Krːp e, kr(d)že - a, pər Kàːčič pər a, xša ja Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo raziskavo imenoslovno za vir kot besedilo Narečno Steinpüchel Steinpüchel (RKK, (RKK, m - je izpeljanka iz glagola glagola iz je izpeljanka Jːzus téːški kríːš néːse kríːš téːški Jːzus oz. a, pər Kàːžnek pər a, , l. i. (Čop 1983: 24) ∎ besedna zveza iz pridevnika pridevnika iz zveza besedna ∎ 1983:24)(Čop i. l. , Kamna Gorica na nakovalu na Gorica časa Kamna prebivalec Krope prebivalec ‛hiša’ (SES 249), a, pər Kàːps pər a,
- , Gorica s pripono spripono tžьkъ a in in der Krupp 3 m konj iz iz vlat. ) 1 ž 868) prebivalec Kamne Gorice prebivalec Gorice Kamne naselbinsko ime naselbinsko , psl. * psl. , (Jarc: (1. radovljiški urbar iz l. 1498),l. iz (1.urbar radovljiški (SES: 763), apelativ m - 32 a crcem chyša ∎ toponim iz vodnega imena imena vodnega iz ∎ toponim hišno ime hišno m - m 12 (j)an (j)an prebivalec Kamne Gorice ko m 27 8a0 hišno ime hišno (Urb. Radovljica, 1498) (Kos I: 298), 12 kamy v nemško * bavarsko
2 ∎ izpeljanka iz krajevnega imena imena krajevnega iz izpeljanka ∎ Steinbüchel hišno ime hišno 6 6), , tož. iz klas. , lat. tož. iz klas. 3 → Kamničan s pripono spripono , (SES:, .jpg. tkati ‛kamen’ s pripono pripono s ‛kamen’ : Kámna goríca Kámna 3 0 ˈtəm so Kàːčičọ so ˈtəm : s Krːpe góːr ste pəršˈli pəršˈli ste góːr Krːpe s : gora (ESSJ IV: (ESSJ 1 -- : so pəršˈlə xKàːpsə pəršˈlə : so Jezus 3 vrîthof kajža : gˈreš na Kàːžneka; t t Kàːžneka; na gˈreš : ledinsko ime ledinsko 0 ‛mons’ z deminutivno deminutivno z ‛mons’ , str. 13, str. (FK, (FK, 2 - križ n ) in pripono pripono in ) Kȃmčanə ie ojg sinu’ božjega ‛ime - ik persa ia h hiša, ‛preprosta kǖse , verjetno nastal iz iz nastal , verjetno Kȃmčan(ə) ‛negovan ograjen ‛negovan ograjen (Plet.: crux . 85). kṻše 1 , top. s pripono pripono s top. , 8 kajža , kamor , je kamor bilo 2 6), ‛križ’ (SES: ‛križ’ , kjer je prišlo ∎ izpeljanka ∎ izpeljanka ∎ toponim toponim ∎ Steinbichel ‑en kropa , etn. (Čop, etn. kȃjžnik . 2 8
- oz. oz. Kamna Kamna ski , ‑nke , psl. , ter ter , - ) na m ž ,
2.8.2007 11:08:41 447 j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 2.8.2007 11:08:41
, 5 - ) 3 6, m 3 6), (cit. selo gasa 2 ( (SES: (SES: (Urb. 8 - 1 je 1 (f. ledinsko ledinsko - ∎ Bezlaj 8 48 3 m gld 1 ‛Tilia’, psl. ‛Tilia’, (SES: 375), 375), (SES: Mišače , (FK, Mišak ∎ izpeljanka iz lipa 868), mal 1 ): ): : tː Konìːčarjọ tː : , psl. * psl. , - ime poti, ki Male z (Urb. Radovljica, jane m - gled ∎ lastno ime nastalo je Leibnitzer alben , psl. * psl. , ime dela Kamne GoriceKamne dela ime , ž (RKK, pach Lipnicz 4 ‛nižje ležeč teren, kotlina’ mali Leibnitz Bach Leibnitz 3 je je bva ana mesníːca Mesáːr Mischacz ‛ljub, drag’ (SES: 401), in : lgъ 868) .jpg. .jpg. Mišače naselbinsko ime naselbinsko
mlъ
3 3 ime dela Kamne Gorice, ulica, ki
(SES: 375), in 375), samostalnika(SES: 37 5) ž ž mn. ž 6), 34a0 34c0 , psl. * 2 in der Leibnitz hišno ime mal 8 ime potoka naselbinsko ime (vas zahodnoKamne od (vas ime naselbinsko : na Lìːpənšk mːst , psl. * 1 , naselbinsko ime (vas vzhodno ime naselbinsko od (vas Kamne log (RKK, 1 ž m ž ž mil (Jarc: 12 (Jarc: (mn.) , psl. * in stanovniško pripono in z njim primerja tudi toponim ime Kamne dela Gorice (FK, jь - Lipnica Leibnitz m
ar (SES: 317) (SES: mali 33 - Lipnica
Mišače 6 prebivalec prebivalec Loga, dela Kamne Gorice 58) 6), ‛steza’ (SES: 168) (SES: ‛steza’ Myšęta 3 e, Lìːpənc e, Lìːpənc 2 e, na Lìːpənc na e, - krjь - > - Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo 8 m , * ja, pər Mesáːrjə ja ∎ besedna∎ zvezaiz pridevnika - - 868), gazze Mischatsche , 1368 20/7 (1 DAD, Kom.),
Lìːpənšk Lìːpənžgːamːst mostùː, na Lìːpənškmo móːst (SES: 3 (SES: ) - , sestavljenke z besedotvornoz sestavljenkepodstavo , , psl. * , psl. s pripono (FK, 1 Míː pogˈlet Míːga poglːda, na Míːmo poglːt Myšata po ica lg Màːa gàːsa Màːle gàːse, po Màːl gàːs Màːl po gàːse, Màːle gàːsa Màːa - Mišačane kraj Màː kˈrẹ kráːja, Màːlga po Màːlmo kràː Log most n
Lìːpənca - Lìːpənca Lìːpənca Jožica Škofic: Məšáːče Məšàːč, na Məšáːčax na Məšàːč, Məšáːče Mesáːr pogled (RKK, 1 (Urb. Radovljica, 1498) (vse Kos I: 232), 232), I: Kos (vse 1498) Radovljica, (Urb. Máːka, z Máːke, po Máːk (s svojilno pripono(s Vːgar Meyssach Vːx Vːga, u Vːx Vːga, Vːx Lippenza ) (Plet.: ) (Plet.: (ed.) > (ed.) 2 : smo šˈlə na Lìːpənco 6 Mlaka Mili pogled Mišače Malikraj Mesar Log Logar Malagasa Lipnica Lipnica Lipniški Lipnica Mišak Leibnitz ∎ besedna zveza iz pridevnika , s pripono Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l0 Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l270c01.jpg. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l239a01.jpg. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l239c01.jpg. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l270a01.jpg. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l0 Mišače
∎ besedna zveza iz pridevnika prevzetega iz srvnem. s pomenskim prenosom iz topoleksema mikrotoponima Gorice) 192), potok Lipnica ime Lipnici mostu pri čez Zgornji Lipnico Gorice) (Kos Radovljica, I: 1498) ∎ 323) izpeljanka iz rastlinskega imena lpa 37 38 33 34 35 36 1498) (vse Kos 1498) 1975), 24 1961: ugotavlja, da imeni Mišatovec in Mišetnica izvirata iz antroponominovstaroslovanskih * po Kosu S. 1975); Torkar meni, da gre za nastanek toponima oblike iz osebnoimenske > ime samostalnika in predpono 174), z Məšàːč gase vodi k farnik cerkvi vodi gase in samostalnika jova (SES: 3 (SES:
j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 448 JZ_13•_OKK.indd 448 JZ_13•_OKK.indd 449 ( 42 41 40 39 Políːce vːrx Lipnice in Save sotočju ob hriba/terase vznožju ob lege značilne zaradi predpono poimenovanje za in 215) II: (ESSJ Rist’ der Fußrücken, der gležnjem, pod podstavo s zveza predložna substantivizirana ∎ Podˈnərt u peláːva lipa) mogočna raste fužina, je nekočstala kjer trgu, vaškem predloga iz sestavljeno ime, Pižu Radovljico pod Savo čez Píːcəlnə otroke) (za prizadete Langusa vojni Matevža Zavod pa Dom oz. magistrata, ljubljanskega dom počitniški Jelovca, Pension 1929 nem. bošt sestavljeno iz predloga * (k antroponimu v izvor drugim med imena, nastanek za 1961:možnosti Bezlaj več predvideva 36 perf. ptc. iz tvorjeno je kar Mošnje loco qui Mosnach dicidur * top., Moschna mlaka povezuje Malo in Veliko gaso DAD), 1 mǫšuńa
Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l Vir: Podatek iz knjige knjige iz Podatek http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l239a01.jpg. Vir: Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l Vir: mostъ , prim. nem. nem. , prim. in apelativa apelativa in na Mšən na Pension , psl. * Mošnja Polica Podnart Pod lipo most Pižev Pikeljc Picelj Penzijon bošta Okrog Muhovc Mršov Mošnje (Jarc: 125) ∎ predvidoma toponim z izhodiščem v latinskem latinskem v izhodiščem z toponim predvidoma ∎ 125) (Jarc: ali ali , ), „težko pa bi bilo po tvorbi razložiti top. razložiti bi tvorbi pa bilo po ), „težko am Bawtl am Moschne u mőlka mǫšińa Píːcəl Políːca Polìːc, na Políːcax na Polìːc,Políːca Mošna Məršː Məršóːva, pər Məršː pər Məršóːva, Məršː , izvedeno lasno ime; v nekdanji Tomanovi rezidenci je bil od leta leta od bil je rezidenci Tomanovi nekdanji v ime; lasno izvedeno , Pìːkəlc - Jožica Škofic: Škofic: Jožica Mːšne Mːšən, Mːšnax Mːšən,Mːšne Mːšna , Podˈnərt Podnáːrta, Podnàːrt/ Podnáːrtə Podnàːrt/ Podnáːrta, Podˈnərt / Pod lìːpo Spod líːpe Múːxọc - Polica Penzjːn Mošnja Forst most Pìːžọ mːst Pìːžọga na móːstmostùː, Pìːžọmo Kamna Gorica na nakovalu na Gorica časa Kamna ‛luža, kotanja z blatno tekočino’ (SES: zblatno kotanja ‛luža, (Plet.: 407) , (Čop 1983: geslo Mošnje) 52) tudi (glej jasna ni ∎etimologija ali * apelativu Org bːšta Okrọg , (TTN5) ∎ Badjura 1953: 26–27 navaja topoleksem topoleksem navaja 1953: 26–27 Badjura ∎ (TTN5) Bewtl ‛gozd’ (FK, (FK, - okrog a pr Píːcəlnə pər na, < a, pər Pìːkəlčoəx pər a, : čes Pìːžọ mːst ∎ besedna zveza iz hišnega imena imena hišnega iz zveza besedna ∎ mːst Pìːžọ čes : , - 11 Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo raziskavo imenoslovno za vir kot besedilo Narečno e, pod Mːšno pod e, mansion(em) - (Urb. Radovljica, 1498) (Kos I: 382), I: 1498)(Kos Radovljica, (Urb. a, a, Penzjːn a, pər Múːxọcə pər a, 54 1 , psl. * pod 8 mansum ∎ ime je nastalo s pomenskim prenosom iz apelativa apelativa iz prenosom s ∎ pomenskim jeime nastalo 2 1 6) /4 (Gr. 4, in fitonima fitonima in 39 mošьńa krgъ , Mošna m ž k m k ime ime dela Kamne Gorice m ž (SES: 327), izposojenke in samostalniške ledinsko ime ime ledinsko 323 manēre ali imenu v * stanovniškem m mansio in ime hišno ledinsko ime ime ledinsko s mn. mn. s ime ime stavbe 13 13 , m ž mn. ž hišno ime hišno ) (Kos I: 6a04.jpg. 6c05.jpg. o Mošno pod lipa hišno ime hišno , str. 92–94. , str. m ledinsko ime ledinsko peiai (SJ I 196–197); II: (ESSJ ‛prebivati’ ,
‛Tilia’,psl. hišno ime hišno naselbinsko ime ime naselbinsko ōnis Mošnja : bi Píːcəlnọ; je bvə pər pər bvə je Píːcəlnọ; bi : ∎ iz apelativa 3 : so bli Pìːkəlčọ bli : so 8 ‛prenočišče, odpočitek’ > odpočitek’ ‛prenočišče, ∎ predložno lastno ime, ime, lastno predložno ∎ 2 : je bi Múːxọčọ (RKK, (RKK, ), Pewscheldorff Mošnje “ m : gˈre mẹm Məršːa mẹm : gˈre : gˈreš na Políːca; na na Políːca; na gˈreš : naselbinsko ime lpa ∎ predložno lastno ∎ lastno predložno 4 2 1 po po (RKK, (RKK, (na osrednjem osrednjem (na 868), penzion Moschna nart m ecclesiam in in ecclesiam mošćen mláka pod 2 ime mostu ime mostu mansione ‛del noge‛del . svetovni svetovni . , 40 1
- 1 Mšna 4 – gre gre – polica , prim. , prim. 868), 1 ) , 4 5/8 4 - jane : sta : sta pod pod pri pri 4 1 , , ,
2.8.2007 11:08:42 449 j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 2.8.2007 11:08:42
, , ‑ ‑ ) 47 iz in : x 6), : za apud ) 2 ica ica ∎ ime ∎ 8 Marija - 3 ) (Plet.: 1 4 orvьnъ Ravnica Sau Flus Sau 1 (RKK, órvьnъ ), ), < políca , izpeljanke, circa Savun 868) 32 Ratmarsdorf 1 ) (FK, (stsl. * (stsl. , psl. * s pripono Radoljca ledinsko ledinsko ime (SES: 54 (SES: 45
Rnica raven rokavica ravníca ) (RKK, raven : Radːlco ˈtə Radːlco : pȍl’e in antroponima Radov : so ga néːslə /u/ Raníːco /u/ néːslə ga so : ž mn. dole na Rouenza < adj. adj. < (Plet.: (Plet.: pod ) (vse Kos II: 5 II: Kos (vse )
(ime naj bi bilo motivirano bilo z bi naj (ime 1 46 rokavíca 5 , psl. * : tː pər: tː Skàːlarjə : je bọ: je pret Sːrčkəm : Svetíːnọ fantìːn: Svetíːnọ , 799 (Gr. 1, 329), 123 ica ica , - - 2 Ravnica polje av - Saus 6c04.jpg. 6a04.jpg. < ledinsko ledinsko ime, ime križišča pešpoti (TTN5) naselbinsko ime naselbinsko 13 13 ž hišno ime hišno ime hišno ime 8 (Gr. (Gr. 8 ž naselbinsko ime naselbinsko 3 ledinsko ledinsko ime m ž m m Sava ∎ ime je tvorjeno iz hišnega imena, ki je
, 8 , , 1050–ok. 1065 (Gr. 3. 169), ž Rnca 50 na Gorenjskem pomeni svet, kjer »le malo je rav , l. i., po monoftongiz. iz ime reke 8) s priponos 8) 2 ž 868), , l. i. < i. l. , ime dela Kamne GoriceKamne dela ime ravnica Rnc e, Radːlc e, s - e, na Raníːc na e, in e, na Rːnc Svetíːnọ studéːnc Svetíːnọga studéːnca, pər a, pər Setíːn so pisali Levec v (letnikCarnioli II,1911 zvezek 3, Mali za - Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo - Radmansdorf, plebs, plebanus, cum prebenda civitatis fluviumSawa ime studenca , (SES: 6 (SES: , ja, pər Skàːlarjə čka, pər Sːrčkə na Rnc na (RKK, 1 ), ),
m 1 e, za Sàːvo 48 - a, na Pːl na a, rǫk , 6 , - reka na Rnc 2
Radːlca / Pər Marìː, od Marìːje Radovljica Rokoíːce Rokoìːc, u Rokoíːcax 868), Rːnca Raníːca 1 Setíːna - - piše Bezlaj 1961: 171–174. piše Bezlaj 1961: l Jožica Škofic: , psl. * psl. , Sava Skàːlar - - )
Sːrčək - Pːle Pːle Sáːva 0 ( Gr. Gr. ( 0 49 Sava 2 (TTN5) ∎ toponim je izpeljanka iz pridevnika Dular (1989). (Za podatkeDular se zahvaljujem Silvu (1989). Torkarju.) roka - 6), polj , 8 , 2 (RKK, ∎ izpeljanka ∎ iz staroslovanskega osebnega imena Svetina Svetinov studenec Sava Skalar Srček Ravnica Rokavice Ravnica Pri Mariji Radovljica Polje 8 ‛ravnina, s pripono 604), odprt (SES: svet’ kot izraz ljudske geografije, ki označuje večinoma podolgovate ploskve, 44 in Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l O imenu O izvoru imena in Planinskempiski, 231) vestniku (ČJKZ,Skok 1924 (II, 74–75), Tri etimologije) 1896, in Šivic piše, da 39 izraz Badjura 1953: nega«. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l270a01.jpg. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l270c01.jpg. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l270c01.jpg. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l136c04.jpg. Ravnica
868) (FK, 1 1 1296 1296 (MIÖG 30, 634; Studi e testi 96, 32) (vse Kos II: 499), epentetičnim plje Marìː ∎ predložno lastno ime, sestavljeno iz predloga – tu sakralno je znamenje z podobo Marije z Brezij locum qui vulgo Radilidorf nominatur 1169 24/3 (Gr. 4, 501), police terase v gorskem svetu, čemur ustreza tudi poimenovana realija (Plet.: je nastalo s pomenskim prenosom iz apelativa 50 51 46 47 48 49 Svetíːnọmo studéːnc 43 44 45 najdbo rokavice V. Kapusa v tem delu Vrčice) (Plet.: (Plet.: Kapusa v tem Vrčice) delu najdbo rokavice V. fluvium ravnica 60) (Čop in1983: 12) 1983: (Čop apelativa izpomenskim prenosom s nastalo je ime ∎ Rokoíːce besedeiz *orvȍ
j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 450 JZ_13•_OKK.indd 450 JZ_13•_OKK.indd 451 52 ime kraj Gorice gasa Gorice apelativa parcèːl psl.podstavo * besedotvorno z izpeljanke – apelativa iz prenosom pomenskim besedilu glagola * psl. zaimka krajevnega zaimka krajevnega kazalnega 740) (Plet.: apelativa iz prenosom pridevnika iz zveza m 738) (Plet.: apelativa iz prenosom pomenskim (Plet.: stanovanja in vrtec vnjej so otroški danes šola, osnovna apelativa iz ime búːkọlə Setíːnọmo sestavino * s predsvetniškega iz imena izpeljanke rojstnega pridevniške slovanskega zveza besedna kot nastalo verjetno -- studenьc
Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l239a01.jpg. Vir: ledinsko ime ledinsko ledinsko ime ime ledinsko , psl. * , prevzetega iz srvnem. srvnem. iz , prevzetega ubog mьrtv Ouzhize ž Volke kraj Veliki gasa Velika parcela Ukovčeva Ukovc Ubožnica Trpin Toman ubil živega ta mrtvi ta je kjer Tam, Štenge most Štajerski Špital Šola Svetinovo bukovlje Svetinovo ∎ besedna ∎ zveza besedna iz pridevnika ∎ zveza besedna iz pridevnika ledinsko ime ubiti parcela krjь špitȃl (SES: 708) Šːla Šːle, Šːl (SES: 795), pripono in štnge šola Tərpìːn - (SES: 4 (SES: Šəà ptːa Špətàː Špətàːa, Špətàː pl * psl. , ːke ːk, na ːkax Úːkọc - Tːman - Štːŋge Jožica Škofic: Škofic: Jožica (FK, (FK, : za Štáːjərsk mːst mːst Štáːjərsk za : (SES: 317) (Plet.: , prevzeto iz prevzeto , ∎ toponim s strukturo stavka, sestavljenega iz naslednjih besed: besed: naslednjih iz sestavljenega stavka, strukturo s toponim ∎ , iz frc. preko nem. nem. preko frc. , iz ) →Ubožnica ) Vːlk kˈrẹ Vːlgːa Vːlk Vːlkmu kràː po kˈrẹ kráːja, Ubːžənca Ubːžənca Setíːnọ Setíːnọga, po Setíːnọmo Setíːnọmo po Setíːnọga, Setíːnọ Vːlka gàːsa Vːlke gàːse, po Vːlk gàːs Vːlk po gàːse, Vːlke gàːsa Vːlka kjer 1 štajerski ubti 22 8 ∎ besedna ∎ zveza besedna iz iz hišnega pridevnika imena Štáːjərsk mːst Štáːjərskəga mostùː, na Štáːjərskmo móːst Štáːjərskmo na mostùː, Štáːjərskəga mːst Štáːjərsk s 2 štenge , * , - ), in in ), a, pər Tərpìːn pər a, 6), ledinsko ime ŋk, ŋk, po Štːŋgax SS 75; oiaia omnvna e oanea v pojasnjena je poimenovanja motivacija 795); (SES: a, pər Úːkọčoəx pər a, a, pər Tːman pər a, kъde že kъde Úːkọčoa parcèːla Úːkọčoe parcèːle, po Úːkọčọ po parcèːle, Úːkọčoe parcèːla Úːkọčoa Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo raziskavo imenoslovno za vir kot besedilo Narečno 5 2
Seín úke tːọg bːọl, u búːkọla, Setíːnọga búːkọle Setíːnọ Zgornje Loke gazze in apelativa apelativa in živi
, prevzetega iz srvnem. srvnem. iz prevzetega , srvnem. srvnem. ž - ime ime stavbe , psl. * psl. , , Ubːžənc v e, tam kràj (SES: 273), posamostaljenih pridevnikov (SES:pridevnikov 273), posamostaljenih ‛steza’ (SES: 168) špital - nica Parzelle pl * psl. , Štájersk mst Štájersk m ) velik velik schoule m žȋvъ ž mn. hišno ime hišno (Plet. (Plet. , prevzetega iz nem. nem. iz , prevzetega most (TTN5), hišno ime hišno tudi , psl. * , psl. * ∎ ime je nastalo s prenosom pomenskim m (SES: 870), z določnim členom določnim z 870),(SES: ˈTəm k je ta mːrtu ta žìːga ˈbu ˈbu žìːga ta mːrtu ta je k ˈTəm
‛majhen kos zemlje’ (Plet.: ime ime poti tmo ːke ːk, na ːkax Svet – v stavbi je bila namreč do l. 1957l. do namreč bila je stavbi v – m hišno ime hišno
ubžnica ž velkъ velkъ : je téːka na Tərpìːna na : je téːka m stavbe ime - m stavbe ime /* , l. i. (Čop 1983: 24) ∎ besedna besedna 1983:(Čop∎ 24) i. l. , Konȋčarjove wk : Tːmanọ Míːxa tmъ n hidronima in ∎ ime je nastalo s pomenskim stëge, stiege stëge, (SES: 8 (SES: 8 ) →Špital : je bi Úːkọčọ (SES: 749), oziralnega oziralnega 749), (SES: posam. prid., s prid., posam. Spital ie e atl s nastalo je ime ∎ ie e atl s nastalo je ime ∎ 12 12 ž m šla ), in samostalnika ), in samostalnika ), in samostalnika ime dela Kamne Kamne dela ime ‛stopnice’ (SES:‛stopnice’ ime dela Kamne delaime Kamne studenec ‛bolnica’ (SES: ) e, e, l. i. Globoko pri pri Ukovcu ž mn. parcēla
ledinsko ledinsko ubog mrtvi psl. , ta in in ) in - , ,
2.8.2007 11:08:42 451 j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 2.8.2007 11:08:42
‑ ‑ ž ž k ), ), iz Podr 3 , (SES: (SES: ) (Čop ) (Čop 6 (RKK, 3 virčica (TTN5), vir ica ) - vrt’a topoleksem Podvin ‑n , rečica iz * 59 ) pa je mogoče je pa (SES: , ne < Zjavka Gorenja Lipnica Gorenja
plánja (Čop 13), 1983: ː izpeljanke s psl. 57 , psl. * psl. , 54 (Čop 1983: 117) ∎ 117) (Čop 1983: vrča 60 lǫk se zdise verjetna, je saj , Vrčica 6), Podnart ka kot kot 2 (SES: 854), s priponos 854), (SES: - Rečica 8 ː vreča ( 1 ), ), vendar taka povezava rěkica planja 3 , psl. * ica zijti - + 58), s pripono 58), v v + rěkica (Jarc: 126) ∎ besedna zveza (FK, loka – tako– rěka (TTN5) ∎ etimologija ni znana,ni etimologija ∎ (TTN5) .jpg. 2 0), ki se 0), v je nekaterih gorenjskih 3 : velíːk;bọ ˈtəmleŽvàːnovəx dóːl (SES: 3 (SES: (SES: 48 6a08.jpg. 6c04.jpg. , v. i. < Vreče
ːke 34a0 13 13 56 lpa ime hriba med Frtalo in Zgornjo Dobravo Dobravo Zgornjo in Frtalo med hriba ime in apelativa
‛kvišku’ (ESSJ I: 162) in samostalnika, in samostalnika, ‛kvišku’ (ESSJ 162) I: Zg. Zg. Lipnica , opredeljuje»prostranejša, kot ali manjša od ovьc ledinsko ledinsko ime, ime skale (SES: 8 (SES: Ober Leibnitz Ober Včíca ime doline in njenega potoka potoka njenega in doline ime ž ž mn. ž 868), , ime jame, s pripono gȍre (topoleksem , psl. , psl. hišno ime 1 ž planjo m ; zapis v Franciscejskem katastru sicer kaže na lipa vlkъ , psl. * pri Žvanu Loke ọː (TTN5), Zjȃka izhaja izpredložne zveze (RKK, ovca ‛biti na široko odprt’, psl. * psl. odprt’, široko na ‛biti z reduciranim nenaglašenim prvim zlogom , psl. * e, na Zjàːk Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo e, u ərčíːc u e, - - Vrčica zijati Vreče Zgːrna Lìːpənca Zgːrne Lìːpənce, na Zgːrən Lìːpənc Lìːpənce,Zgːrən naZgːrne Lìːpənca Zgːrna volk Žàːnoa pláːna Žàːnoe pláːne, na Žàːnọ pláːn
a, pər Žvàːn - s psl. s korenompsl. * 55 virčec , v. i., l. i., i. (potok, v. in dolina) < , 6), ) 2 8 ‛raven’ (SES: 521), neporaščen z drevjem’ (Plet.: 521), (SES: ‛raven’ Zgornja Zgornja Lipnica , v. i. (Čop 41), 1983: : je z Zgːrne Lìːpənce Lìːpənce Zgːrne z je : u číc 1
Zjàːka , Jožica Škofic: zgornji zgornji virček 58 ∎ ime je tvorjeno iz hišnega imena in je nastalo kot besedna zveza ərčíːca ərčíːca v besedi rːče rːč, na rːčax na rːč, rːče , - Žvàːn zijȃvka ol pȏlnъ - číca (FK, 868), Vərčíca 1 virek
Žvan Žvanova planja Zijavka Vreče ZgornjaLipnica Vrčica je manjša ali večja duplina v skalovju s skoraj ravnim dnom, , g. in16) i. (Čop 1983: 3 in 5 bi glede na lego (mokrotnega) travnika ob Savi sicer bilo mogoče, todatravnikatemumogoče, (mokrotnega) bilo sicer Savilego na glede ob bi idr.). (Plet.: (Plet.: ka Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l034c02.jpg. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l0 Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l R. Badjura 1953: 294–295 uvršča zijavke R. Badjura med t. 1953: i. slepe votline. tudi»plan svet«, 45 R.Badjura 1953: prta, preglednejša ravnina brez gosto stoječih dreves«. Čopovo mnenje,Čopovo da ime takotvorjenjegorenjščiniše imen v npr. območjatega pogosto(iz sec Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l270c03.jpg. - Wrezhje
868), (RKK, ‑l 60 55 56 57 58 59 iz pridevnika iz hišnega imena korenom * 53 54 je izpeljanka je glagola iz pred Žvàːnam ledinsko ime naselbinsko ime naselbinsko iz pridevnika izpeljanega iz rastlinskega imena Zjȃka zijavka demin. apelativa iz prenosu pomenskem v je imenarazlaga ljudska hrib je vrtač,ker poln vrečena spominjale (Plet.: bi ki naj 834), govorih asimiliral v dolgi ozki izvor toponima v apelativu zaradi glasoslovnih razvojnih zakonitosti ni mogoča Včíca 123) ∎ predvideva118, 316) 1983: Bezlaj izvor (1961: imena izvesti iz (Čop 1983: (Čop 74) 1983: ∎ poknjiženje v ːke nasprotujetonem in kamnogoriška različica 1
j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 452 JZ_13•_OKK.indd 452 JZ_13•_OKK.indd 453 62 61 in pojavov: narečnih gorenjskih naslednjih zaradi nekoliko razlikuje se v zvrsteh obeh kot nezvočnikov zvočnikov ( priponi na naglas porovna’,‛se ‛gremo’, Práːxarjọ ‛zdaj’), pred v pərnːsu velíːk ( izglasju v in zvočnikih ob samoglasnikov, zlasti naglašenih kratkih in nenaglašenih delna) in (popolna redukcija naglašeni razgˈlet so pa gospodáːr zlogu edinem ali zadnjem cirkumfleks ( jakostno naglašeni v ali akut samoglasniki mogoč kratki samoglasnikih opozicija), (tonemska naglašenih dolgih na je čemer pri samoglasnike, nenaglašene in naglašene kratke ter naglašene dolge pozna govor ugotovitve: naslednje pesmi). piše relativno prireditvah, npr. lokalnih na nastopa javno pogosto (informant idiolekta z posledica informantovega snemanje tako značilnost slovenistka, kot so in mikrofonom) šole ki osnovne iz jezika, otroci knjižnega (prisotni položaja iz govornega interferencami nekaterimi z dolini, kotgovoriLipniški v se gorenjsko narečje, predstavil dogodku govornem tem jev Informant izpuščen. vidik) diahroni njegov(torejgovora krajevnega tega razvoja pregled je ko medtem jezikoslovja, opisnega sinhronega metodo z le gradivo analizirano narečno prostora) pomanjkanja zaradi (tudi je prispevku tem V narečja. govora/ raziskovanega razvoja rekonstrukcijo kot značilnosti, sinhronih njegovih - (č)i
- O moderni voklani redukciji v gorenjščini je avtorica že pisala v članku Onemitev in in Onemitev članku v pisala že avtorica je gorenjščini v redukciji voklani moderni O oslabitev samoglasnikov v kroparskem govoru (glej Literaturo). (glej govoru vkroparskem samoglasnikov oslabitev Informant V. Šparovec ne švapa dosledno, njegov govor pa je zapisan »nepopravljen«. »nepopravljen«. zapisan je pa govor njegov dosledno, švapa ne V.Šparovec Informant ː , vendar je dvoustnični izgovor ( pogostejši je dvoustnični , vendar ( - ‛veliko’, (č)em naprː Jezikoslovna Jezikoslovna analiza zapisanega narečnega gradiva zahteva tako ugotavljanje 4 – švapanje, – izgovormogočje samoglasniki zadnjimi kotpred sprednjimi pred tako – tako distribucija le knjižnemu, enak je sistem soglasniški kamnogoriški – – pogosta je (npr.oksitoneza preglasa ni – velika značilna je govor, krajevni kamnogoriški za tudi gorenjščino, za – svobodno, je mesto naglasno monoftongičen, je sistem samoglasniški – v strniti mogoče je gorenjščine zapisane tu značilnosti glasoslovne Glavne ; ‛prinesel’, o Kratka jezikovna analiza na glasoslovni in oblikoslovni ravnini oblikoslovni in glasoslovni na analiza jezikovna Kratka ədˈmo – ; u oː / ); , - ‛naprej’ – tudi toda ˈko i (č)t – in in sva bva mokˈra bva sva pa v pa Jožica Škofic: Škofic: Jožica óːde dˈga ,
‛vemo’, - a kamnoˈlom (č)em ter jat so večinoma oslabeli v kratki naglašeni polglasnik); polglasnik); naglašeni vkratki oslabeli jat večinoma so ter 6 rẹčéːmo 2 mamo mamo ọ ‛tega’, tj. prehod velarnega velarnega prehod tj. iː ; ( – ọː pˈlọ - in in o – velíːk - > mːst samìː samìː ‛imamo’, Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo raziskavo imenoslovno za vir kot besedilo Narečno - , (s)ti ‛plav, moder’); dərgàːč pərneséːjo , ‛sva bila mokra’, bila ‛sva - ədˈmo , e se se vìːt
, - ‑(s)em a ekm sgank ( soglasniki mehkimi za ˈnemogːče naprː ‛sami’, so bːžənca aˈno ‛drugače’, ; ;
ə / ẹː popraláːl ); - – ), kratki naglašeni naglašeni ), kratki (s)t – ‛eno’, aˈdən ‛eden’, tərjː iˈtə l bọ bọ ːdu pred zadnjimi samoglasniki v samoglasniki zadnjimi pred / - ; (s)em , uː itd.); ˈtəm ‛trije’, – veˈjo/eˈjo, óːda/vóːda mːrš novìː lastníːkənovìː ‛so popravljali’,‛so drùːx ) je v sedanjiku množine pogosto pogosto množine ) je v sedanjiku , 6 , 1 ˈmən sklop glːdaš mədˈva mədˈva ‛moraš’, , rúːdo ; u a - – ; ẹː pred ubərˈnu ubərˈnu Múːxọčọ, ;
eː ˈtud əːr ‛midva’, ); tudi v glagolih na na glagolih v tudi ); se se je lahko asimiliral – narjéːna – réːka ; je prešel v u kràː u otːːʀgal a – ‛obrnil’, ); al ˈpa al e porọnàː se ‛narejena’,
; Úːkọčọ, ‛v kraju’,‛v aː v/ ; (kratki (kratki greˈmo – e – ẹ dàːn (ˈ (npr. ˈjes zẹ v , ,
2.8.2007 11:08:43 453 j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 2.8.2007 11:08:43
, , , , , , , , l - - - v l je je k v - na , dn 64 in krat , - l táːke táːke ), cːo pːle ), ), , , Radov negː iz ‛ni bilo’ je téːka je pa tːk če tːk pa z bráːtam z sàːk sàːk lːt ( takˈrət ‛takegale’, réːka , ); č in , ‛nje’, ‛nje’, v besediv ); - > níː níː bọ cpóːdẹ ubnáːla k ( , kr áːŋgelọ češéːne áːŋgelọ - v prihodnjikuv se Radːlca Radːlca nː nː - je je nardíːa ( c > , - š táːǯgale , tj je téːkla je biti , > > ), ), ‛pred, prej’); - – toda tudi šč ‛je bilo’, bilo’, ‛je pərpːlejo ts níː níː móːga zˈlə - nìːxọ , ‛vsakič, vsakokrat’. (npr. , bnọˈlen , č na Lìːpənškmo móːst , > prːx - bọ , ‛kakšno’). ( trìːkat trìːkat je je drːje zaràːsu v zadéːvana Máːk Máːk smo nèː réːklə, po Mláːk, x ds , k - , - s tìːstmo rːməlnam s tìːstmo so spušáːl so ‛Bog’), ‛Bog’), pːle , dáːa ), ), , , po ); za níːm , ) in feminizacija v množini ( ˈkəšno ‛kje’); ( taˈkət sàːko bːrt bːrt sàːko – todatudi– Bːx n , ‛lahko’, ‛lahko’, óːtok, ːgle, z óːtok, ːgle, sanmíː ːglarskəm , pomožni, glagol kː ); ); v govornem dogodku je zelo redka ( - podəržàːleŋga zˈə in je večinomaleksikalizirano, je posnetemv l , navajamo naselbinskonavajamoime sta šˈa Lubláːno / po Mláːk ‛revščini’, ‛revščini’, š uxˈka - - , , , ‛Log’, ‛Log’, na ta drùːgmo ( v o j ˈkulkáːt ( - , za sóːjo/sóːje za , sva sva pograbíːa šːlo u- č ‛na ono’); ono’); ‛na / u táːkmo kràː u táːkmo ( zapòːna , - , - pret Sːrčkəm ) > ) , , - Vːx s o mo mo kníːga - - rːšnə rːšnə ol , – toda tudi lahko reducira ( > - , pokúːplen
- - ‛ne bojo’), v soglasniškemv sklopu bojo’), ‛ne > , ˈkərkáːt - k čː sv níːs níːs íːda , - xlàːpcə mːgva na gùːno , vo sta otrdela v an tìːst jáːc obrːčen ˈbəl , ‛drug’, ‛drug’, , - ( . Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo se pːne se na morfemski meji pojavlja vrinjeni/epentetski - , , , - g náːjo ŋˈkət > - zonéːne (lahkoiz – toda tudi - , kš v orodnikuv ednine ( samostalnikov spola moškega - in vj - drùːx ːke lo - ľ pokopalíːše 3 - ( ); ov mːva 6 je v nekaterih v je besedah prešel v réːka - am x
po náːšmo kóːnc po náːšmo zaslúːžu , - d ); ‛boš’, ‛boš’, ); - , , - , kóːna dopːne , > ‛Logarji, prebivalci Loga’, Loga’, prebivalci ‛Logarji, š ( Jožica Škofic: ‑g - so popraláːl bukovje je je ba níː bvọ níː , pláːčat za fáːrọžam , ) in protetični < , , tìːste pːra tìːste sta peláːva ‛pa tako (tja) naprej’), naprej’), (tja) tako ‛pa – končnica – mestnik– orodnikin ednine pridevnikovpridevniških in zaimkovmoškega V posnetem besedilu izkazane gorenjske oblikoslovne posebnosti pa so na – maskulinizacija srednjega spola v ednini ( – izglasni – druge olajšave v izgovoru soglasniških skupin (različne asimilacije in – v skupini – narečno mehčanje mehkonebnikov (sekundarna palatalizacija velarov) – gorenjščina pozna protetični – soglasnika , ‛sekajo/kosijo travo’, travo’, , ‛sekajo/kosijo , Vːgarjə Vːgarjə , menáːl so menáːl in ledinsko ime , v besedahv večinoma reducira ( - predsprednjimi samoglasniki v rimerasimilacije n r x ljica V besedilu zapisana je tudioblik/besedna zveza Včasih se je informant popravil sam, npr. sicer pa se zdi, da je švapanje doslednejše ob čustvenem vznemirjenju in govorjenje na analogičnega med(samo)nadzorovanomenjavanja pogostejše,pripoveduje. Tudi ko v tu zapisanem govoru ni. P -
, Búːkọle 64 63 táːk véːlək táːk tərplːne véːlək bi mːna s kóːnam spola ima večinoma končnico izvìːr Fáːrọškmo kratko naslednje: se soglasniškem sklopu disimilacije): disimilacije): čaščenje’, ‛angelovo naprː > obrusil je v ( g besedilu je le nekaj primerov narečnega mehčanja sːčejo asimilacija skupine – toda tudi úːre pː néːga napláːlena je je xodìːa mːa ‛celo’, pərnéːsla
j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 454 JZ_13•_OKK.indd 454 JZ_13•_OKK.indd 455 65 1977,Bezlaj, France, 1961,Bezlaj, France, 1956,Bezlaj, France, 1953, Rudolf, Badjura, viri in Literatura priponami: z naslednjimi izpeljanke so zvez večinoma ubilživega ta mrtvi ta je ( objekta poimenovanega Okrog dimenzijo bošta prostorsko označujejo ki zveze, ( objekta kakega svojino ali lastnost označuje ki prilastkom, pridevniškim s zveze besedne spolov: različnih samostalniki ( spola in/ali števila slovničnega npr. s spremembo Mišače Žvanova planja ( živalstvo za poimenovanj ( za rastlinstvo (npr. topoleksemov iz tako izpeljavo postopkom besedotvornim ( podobne stvaritvam človekovim ( naravi izpeljave pomenske za iz poimenovanj človekove tudi lahko v prostoru/ dejavnosti ravnica oblike zemeljskega tal površja ( in značilnosti druge Med imen. zemljepisnih topoleksemov, skupine pomenske npr. občnih različne poimenovanja za njimi so izkazane iz izpeljavo/konverzijo pomensko s nastala je pripono dvojini sedanjiško ( obliko množinsko žensko spola, moškega samostalnik ( obliko mənùːte ‑ev
Tak pretekli pogojnik je značilen za sosednji kroparski govor. kroparski sosednji za je značilen pogojnik Tak pretekli - ina , – osebni zaimki imajo v mestniku množine lahko iz dajalnika prevzeto prevzeto dajalnika ( iz lahko množine množini mestniku v imajo enako zaimki osebni dvojino – imajo spola ženskega samostalniki – Večina zbranih zemljepisnih lastnih imen v Kamni Gorici in njeni okolici njeni in Gorici Kamni v imen lastnih zemljepisnih zbranih Večina 5 pogojnika: preteklega je oblika – zanimiva – glagoli na zaimek kazalni – Državna založba Slovenije. založba Državna S imen stališča strukture so zbrana imena enobesedna (edninski in množinski , , ); pər ˈəm ˈəm pər polje - log Hotin Boga vas Boga Sklep je , ) in poimenovanja za različne oblike voda ( voda oblike različne za poimenovanja in ) - ), ali besedne zveze s strukturo stavka ( stavka ),zveze s strukturo ali besedne ov ) in za človekove stvaritve ( stvaritve človekove za in ) , jazbeč Jožica Škofic: Škofic: Jožica ), in staroslovanskih antroponimov (npr. ),antroponimov in staroslovanskih - Radovljica je – toda tudi tudi – toda idr. , - Mili pogled Mili iti - Slovenska vodna imena Etimološki slovar slovenskega jezika ev Slovenska vodna imena - im - ina ). Samostalniki kot samostojna imena ali jedra besednih besednih jedra ali imena samostojna kot Samostalniki ). jdk gorfj. eeso izrazoslovje Terensko geografija. Ljudska ). Nekatera imena so nastala s t. i. slovnično izpeljavo, slovnično i. t. s nastala so imena Nekatera ). (v knjižni slovenščini) imajo v tem govoru v množini in in (vimajo slovenščini) v govoru tem v množini knjižni Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo raziskavo imenoslovno za vir kot besedilo Narečno ta - i i oenh ati ie, j i hši ie (npr. imen hišnih iz tj. imen, lastnih osebnih iz in ) brez e ima v zvezi s števnikom števnikom s zvezi v ima pər ˈnəs pər - ( , nardéːjo Log - Velika gasa Velika je galerije , , buk ); Brv ); - ov , ). Pogosta so tudi imena, ki so nastala z nastala so ki imena, tudi so Pogosta ). brv Frtala - je , , , II. del, M–Ž, Ljubljana: M–Ž, del, SAZU. , II. , I. del, A–L, Ljubljana: SAZU. , I.A–L, del, , Žvanovaplanja most dobr , če bli če Polje globel - , zijavka Jezus Jezus težki nese križ ava jez ‑ov , , kropa Svetinovo bukovlje , tː dvː šˈa sta dobr /.../ Rokavice > štenge dva , A–J, Ljubljana: SAZU. - , ec planja šˈlə Gabele - ). V to skupino gredo gredo skupino to ).V , nanašajočim se na na se nanašajočim , ), predložne besedne besedne predložne ), , av - ‛če šli’. bi bili n ) ali objekte, ki so so ki objekte, ali ) - - ica drn‑ov‑ec ica , ), samostalniške samostalniške ), polica , ), poimenovanj volk , - Ljubljana: , ava ); , , o lipo Pod > Tam, kjer globoko , , Volke - ) kot iz iz kot ) Čajnar av 65 - dẹː ica ). , , , , 2.8.2007 11:08:43 455 j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 2.8.2007 11:08:43
- 45, 45, Slavistična Slavistična . Ljubljana: , Radovljica: , Radovljica: , K–O, Ljubljana: ), ), Arhiv Republike Jezikoslovni zapiski Jezikoslovni Jezikoslovni zapiski Jezikoslovni , Kropa, Radovljica: Zgodovinski Zgodovinski časopis , P–S, Ljubljana: SAZU, P–S,, Ljubljana: , Š–Ž, Ljubljana: SAZU, Ljubljana: Š–Ž, , , Ljubljana: Knezoškofij . Kranj: Gorenjski muzej. AS AS 3000/L270 , Ljubljana: Modrijan., Ljubljana: letnici Plamena - nemški slovar - Obdobja 10. Srednji vek v slovenskem jeziku, Slovensko historično topografijo Slovenije (Za Kranjsko do letado Kranjsko (Za historičnotopografijoSlovenije
, Ljubljana, 229–244., Ljubljana, 500, , Zora 44, Maribor: Slavistično društvo, Ljubljana: 8/2, Ljubljana: ZRC SAZU, 93–108. ZRC 8/2, Ljubljana: 1 Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo , Zgodovina imenoslovja v Sloveniji, Sloveniji, v imenoslovja Zgodovina , 2 Etimološki Etimološki slovar slovenskega jezika 44, št. 471–479. 4, 00 Kamna Gorica na nakovalu časa Kamna Gorica na nakovalu Imenoslovje Imenoslovje zgornjesavskih dolin. Disertacija Etimološki slovar slovenskega jezika slovenskega slovar Etimološki Etimološki slovar slovenskega jezika slovenskega slovar Etimološki 2 Slovenski etimološki slovar Slovenski , Gradivo za Gradivo 3 Srednjeveške poti in železarstvo Gorenjski na Visoki Srednjeveške 005, 005, Kroparski zbornik. Ob 100 2 00 006,Strukturni ledinskihtipi okolici, innjegovi krajuimenv Livek Jožica Škofic: 2 40, št. 1, Ljubljana, 32–41. Ljubljana, 40, št. 1, , I (A–M), II, I (A–M), (N–Ž), Inštitut Ljubljana: za občo in narodno zgodovino 4, Ljubljana: ZRC SAZU, 47–71. ZRC Ljubljana: 4, na gradivu do leta književnosti in kulturi revija Slavistična Gorice, arhiv muzeja Kovaškega v Kropi. Jezikovna predanost SAZU,477–491. SAZU, FR ISJ 7–27. ZRC 8, Ljubljana: št. 565–580. 4, revija stvo. Samozaložba. 1500) SAZU. Lipnice. občine,Muzeji radovljiške 190–197. zapiski Jezikoslovni Slovenije. ISJ FR.ISJ SAZU. Tipkopis. SAZU. FR.ISJ Dular, Alenka,Dular, Dular, Alenka, 1988, Besedotvorne vrste slovenskih zemljepisnih imen - - Škofic, Jožica, 1996,Škofic, Onemitev in oslabitev samoglasnikov v kroparskemgovoru, Mikrotoponimi okolici, 1998, bližnji Jožica, in Kropi v Škofic, Merkù, 1992, Pavle, Prispevek k mikrotoponomastiki tržaške okolice, Pleteršnik, Maks, 1894–1895, ledinskihKropezbirke Kamnein – okolice imen iz 1941 gradivoletaiz Rokopisno Jarc, Tine, 1999, Jarc, Tine, 1999, Milko,Kos, 1975, Kunej, Marjan, 1999, KrajevnoMerkù, 1991, Pavle, imenoslovje na Tržaškem, Čop, Čop, Dušan, 2002, Gorska, terenska (ledinska) in vodna Franciscejski in imena RKK, v L270 Kamna Sloveniji, Gorica ( Bezlaj, France, 2003, Zbrani France,2003, Bezlaj, jezikoslovniZRC I–II,ZRC, Založbaspisi Ljubljana: Čop, Dušan, 1983, Čop, Dušan, 1995, Jezikovne in imenske značilnosti okrog Krope in v dolini Bezlaj, Bezlaj, France, 1982, France,1995, Bezlaj, Šekli,Matej, Snoj, Marko, 2 Snoj, Šivic Šivic Bezlaj, France, Bezlaj,
j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 456 JZ_13•_OKK.indd 456 JZ_13•_OKK.indd 457 m.sg. Gabele (i.e., gender and/or m.sg. number of grammatical alteration as and (i.e., anthroponyms Slavic Old and and forest’, (i.e., life plant denoting names as well as (i.e., creations human resembling (i.e., (i.e., outdoors activities human denoting terms (i.e., ravnica of the ground (i.e., characteristics other and of Earth’sthe forms surface the denoting names as such of topolexemes groups semantic various indicate These names. geographical mon area from were com surrounding created through derivation/conversion semantic the and Gorica Kamna in collected names geographical of majority The articles. here in the presented form of dictionary and oeconyms nouns other proper several micro collected 100 approximately of analysis an on concentrates ljica) at levels, the the and morphological phonological main part of the discussion Radov of Municipality the (in Carniola Upper in Gorica Kamna of dialect local in In to replying advance. to addition constructed the partially analyzing questions enables him to follow and his speak in associations a in manner relaxed to addition lect by speaker that using does an not limit interview the but informant’s narrative, dia a with visit individual an during method survey (partial) a through acquired sple svetovnem na Slovenije Republike (Arhiv Http://www.gov.si/arhiv/kataster D2643,TTN5, list 1981, Slovenije. Republike uprava ©Geodetska Škofic, Jožica, imena2004,Zemljepisnana lastna Dobravah med dolinama Lipnice Škofic,Krope, Jožica, Gorice Lipnice, 2003,Kamne imenih Olastnih zemljepisnih Kropi, v imena Hišna 2001, Jožica, Škofic, ated ated with word names are single are names ev - ina ina kropa brv brv Radovljica) This article demonstrates what kind of data at various linguistic levels can of what be kind linguistic data at various demonstrates article This Log ‘badger sett’), (i.e., or oeconyms names ‘badger personal and from in Dobrav, in Novo 21–40. mesto: Dolenjska založba, Pleteršnik, KomisijaPišece: Maks tu.). imena Save, in 109–121.radovljiške občine, , and m.sg. and , ‘plain’, and footbridge’, ‘ , f.sg., ‘vauclusian ‘vauclusian spring’). This group also includes semantic derivations from dobr , Ljubljana: SDS, Pišece: Društvo Pleteršnikova domačija, 60–73. domačija, Pleteršnikova , Ljubljana: Društvo SDS, Pišece: Jožica Škofic: Škofic: Jožica - Dialect Texts asaResource for OnomasticStudy formative derivation from (i.e.,derivation topolexemes formative . Some names were created through grammatical derivation such such derivation grammatical through created were names Some . Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika. Slovenska zemljepisna slovenskega jezika. lastnosti Besedoslovne Brv - - ava word terms (singulare and plurale tantum of various genders: genders: various of tantum plurale and (singulare terms word VigenjcLipniškeZemeljska III.bogastva doline zijavka volk , log Frtala , dobr most most ‘wolf’ > f.pl. > ‘wolf’ ‘meadow’), and names denoting various water phenomena water ‘meadow’),phenomena various denoting and names ‘cavern’, Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo raziskavo imenoslovno za vir kot besedilo Narečno - , n.sg. , av ‘bridge’, - ica ‘rolling lowland’ < ‘oak’), wildlife (i.e.,‘oak’),wildlife < lowland’ ‘rolling Polje galerije planja Summary jez Svetinovo bukovlje Svetinovo Volke , and f.pl. and , ‘weir’, and ‘weir’,and ‘plateau’, ‘galleries’). cre frequently were Names brez ). In terms of structure, the collected collected the structure, of terms In ). Simpozij Slovenska lastnoimenskost Slovenska Simpozij polje - je Rokavice ‘birch forest’, ‘birch polica ‘ field’) and human creations creations human and field’) ‘ štenge , , ‘ledge’, ), nominal phrases with with phrases ),nominal Čajnar, Mišače, Hotin, Mišače, Čajnar, drn‑ov‑ec drn‑ov‑ec ‘steps’), or structures ‘steps’),structures or globel buk Žvanova planja globoko , Kropa: Muzeji Muzeji Kropa: , - toponyms and and toponyms - ‘dell’ > f.pl. ‘dell’ ov ‘turf ‘turf cutter’) - je ‘depth’, jazbeč ‘beech ‘beech ), ‑ ‑ ‑ ‑ ‑ - ,
2.8.2007 11:08:44 457 j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 2.8.2007 11:08:44 ‑ ‑ Boga Boga Pod lipoPod ‘big prepo alley’), Velika Velika gasa , and so on. je - ov je, - je, ‘Jesus bears ‘Jesus theNouns heavy as inde cross’). ‘around the forest’), or phrases in the form of a of formthephrases inor forest’), the‘around ina, - - ‘gentle andview’, ev Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo ica, - - Okrog boštaOkrog av Mili pogled ava, - Jožica Škofic: Jezus težki križ nese sazu.si - ica, - - n ec, - ‘poor village’, - Novi trgNovi 2, Ljubljana 1000 guzej@zrc Jožica Škofic Jožica Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša SAZU ZRC sentence (i.e., suffixes:followingderivatives mostlythependentheadsphrasal are nameswith or ‑ov an attributive adjective denoting a quality or possession of the object (i.e., vas sitional phrases denoting the spatial dimension of the object named (i.e., and ‘underlinden’ the
j e z i k o SL o v n i Z AP I S k i 13 • 2 0 0 7 • 1–2 458 JZ_13•_OKK.indd 458