DOCSLIB.ORG

Telefaks: 471 29 78; Telefon: 471 32 61; Telefaks: 471 32 81; [email protected] [email protected]

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Telefaks: 471 29 78; Telefon: 471 32 61; Telefaks: 471 32 81; Glavna.Pisarna@Mors.Si Operativeccors@Urszr.Si REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Vojkova 55, Ljubljana Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana telefon: 471 22 11; telefaks: 471 29 78; telefon: 471 32 61; telefaks: 471 32 81; [email protected] www.sos112.si; [email protected] DNEVNI INFORMATIVNI BILTEN I. POMEMBNEJŠI DOGODKI S PODRO ČJA SISTEMA VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESRE ČAMI 25. DECEMBRA 2009 Številka: 841-1/2009-386 Datum: 26. 12. 2009 Poplave Zaradi zelo obilnih padavin predvsem v zahodni polovici države so v no či na 25. december zelo mo čno narasli vodotoki v zahodni polovici države. Najhuje je bilo v Poso čju in na Gorenjskem, zlasti v Bohinju. Najbolj so poplavljale So ča, Idrijca (predvsem v spodnjem toku), Sava Bohinjka, Sava ponekod v zgornjem toku, Sava v Zasavju, Gradaš čica, obseg poplav na Ljubljanskem barju in v Vipavski dolini se je nekoliko pove čal. Poplavljala je tudi Kolpa, vendar v manjšem obsegu kot 23. decembra. Mo čno so porasle tudi Sora, Dravinja in Reka, vendar na njunih pore čjih do ve čjih poplav ni prišlo. Padavine preko 25. decembra, ki jih je bilo spet najve č v zahodnem delu države, pa ve činoma niso ve č vplivale na naraš čanje slovenskih vodotokov. Z izjemo Save v spodnjem toku so reke popoldne in zvečer ve činoma pri čele upadati, razmere pa umirjati. V no či na 26. december je bilo najve č dogajanja ob Savi v Posavju, nekoliko pa so zaradi ve černih nalivov pri čeli naraš čati tudi nekateri vodotoki v vzhodnem delu Slovenije. Najvišja vodna stanja vodotokov 25. decembra 2009 (Vir: Oddelek za hidrološke prognoze Agencije RS za okolje) Vodotok, kraj Vodostaj Pretok (m3/s) Čas viška (cm) Savinja Nazarje 283 383 25.12.2009 ob 9.30 Savinja Laško 353* 476* 25.12.2009 ob 23.30 Savinja Veliko Širje 577* 583* 25.12.2009 ob 24.00 Sava Dolinka Blejski most 304 269 25.12.2009 ob7.00 Sava Bohinjka Sv. Janez 410 25.12.2009 ob 16.30 Sava Radovljica 328 675 25.12.2009 ob 13.00 Sava Medno 462 1123 25.12.2009 ob 12.30 Sava Šentjakob 834 1298 25.12.2009 ob 12.30 Sava Hrastnik 1014 2077 25.12.2009 ob 22.30 Sava Jesenice 669* 2240* 25.12.2009 ob 24.00 Selška Sora Železniki 279 106 25.12.2009 ob 7.00 Sora Suha 380 353 25.12.2009 ob 8.00 Kamniška Bistrica Kamnik 206 88 25.12.2009 ob 7.30 Gradaš čica Dvor 269 39 25.12.2009 ob 8.00 Ljubljanica Moste 250 236 25.12.2009 ob 22.30 Medija Zagorje 182 ve č kot 60 25.12.2009 ob 22.00 Idrijca Podroteja 321 133 25.12.2009 ob 6.30 Vipava Dolenje ve č kot 350 205 25.12.2009 ob 10.00 Žaga U čja 513** 134** 25.12.2009 ob 4.30 Koritnica Kal Koritnica 299 25.12.2009 ob 6.00 So ča Solkan 1145 2288 25.12.2009 ob 10.30 Reka Cerkvenikov mlin 485 191 25.12.2009 ob 9.30 Dravinja Lo če 288 26 25.12.2009 ob 22.30 Mestinjš čica Sodna vas 380* 15* 25.12.2009 23.30 Jadransko morje Koper 337 25.12.2009 ob 2.30 Krka Podbo čje 230* 180* 25.12.2009 ob 24.00 *višek 25. decembra še ni bil dosežen ** ni nujno najvišja dosežena vrednost Poplave na Ljubljanskem barju, ki trajajo že od prejšnje poplave pred dnevi, so se ob zadnjem deževju nekoliko pove čale, vendar pa posebnih težav še ni. Poplave na Ljubljanskem barju se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih dneh, koli čina vode pa se bo po časi zmanjševala. Poplave v Vipavski dolini, ki trajajo že nekaj dni, so se pono či in 25. decembra zjutraj ponovno nekoliko okrepile. Promet je bil oviran na cesti med Prva čino in Dornberkom, čez dan so cesto zaprli. Poplavljena tudi cesta Dobravlje-Velike Žablje. Vas Saksid je že nekaj dni odrezana od sveta. Ob Vipavi so poplavljene ve činoma kmetijske površine, hiše in drugi gradbeni objekti pa v glavnem niso bili ogroženi. Vipava je zve čer pri čela v srednjem toku upadati. Reka Hubelj naj bi v Ajdovš čini dosegla doslej najvišje vrednosti – okoli 55 m3/s. Kljub temu v Ajdovš čini ni bilo ve čjih težav. V Poso čju je bilo povsod zelo veliko vode. Že zjutraj so morali zapreti cesto med Bovcem in Žago, pri Žvikarju ter cestov Log Čezsoški. V ob čini Kobarid je bilo poplavljeno bilo celotno Kobariško Blato ter cesta Robi č-Kobarid. Na obmo čju Tolmina so narasle vode preplavile ribogojnico in odnsele ves ribji zarod. Zaprli so most čez So čo pri kraju Volarje, poplavljeni sta bili cesti Most na So či-Tolmin in Tolmin-Peršeti. Med Tolminom in Desklami je So ča poplavila ali ogrožala ve č kot 10 objektov. V Desklah je dopoldne poplavila osnovno šolo, v Rodežu pa hišo. V Kanalu je voda So če prav tako ogrožala ve č hiš v centru kraja, poplavljenih je bilo ve č vrtov ter del kampa. So ča je na obmo čju Deskel poplavila tudi cesto med Tolminom in Novo Gorico in sicer pri Globnem. Cesta je bila zaprta do ve čera, ko je So ča v Solkanu iz rekordnega pretoka v Solkanu 2288 m3/s upadla pod 1600 m3/s. Zaradi rekordnih pretokov So če so vse hidroelektrarne na So či za časno zaustavili. Idrijca je poplavljala predvsem v spodnjem toku. Poplavljena je bila cesta med Mostom na So či in Dolenjo Trebušo, pri Slapu. Tam je poplavilo tudi nekaj hiš. Idrijca se je tudi na drugih predelih ponekod razlila na Keltiko, ponekod pa je poškodovala tudi brežine. V Bohinju, zlasti v spodnji bohinjski dolini, je bilo prav tako precej resno. Bohinjsko jezero je naraslo za skoraj tri metre in se razlilo preko obalne črte, predvsem pri Stari Fužini. Gladina vode v jezeru je naraš čala vse do ve čera in dosegla eno najvišjih gladin doslej, prav tako tudi Sava Bohinjka. Poplavljena in zaprta je bila cesta med Rib čevim Lazom in Ukancem, kasneje tudi cesta proti Stari Fužini. Zaradi nanosov pri Soteski in poplave med Lepencami in Logom je bila cesta ves dan zaprta. Dostop v Bohinj je bil možen le preko Pokljuke. Kasneje se je Sava Bohinjka razlila še na travnike in cesto pri bencinski črpalki pred Bohinjsko Bistrico in pri Brodu. Zve čer so pri Brodu cesto med Bohinjsko Bistrico in Ribčevim Lazom ponovno lahko izmeni čno enosmerno odprli za promet. Vas Brod pa je bila odrezana od sveta, poplavljen je bil tudi kamp Danica. Zve čer je Sava Bohinjka pri čela rahlo upadati. V Bohinju je bilo treba prekuhavati tudi vodo iz vodovodnih sistemov. Preko dneva tudi ni bil možen železniški promet skozi bohinjski predor, zaradi obilice vode. Pregled trenutnega stanja na poplavljenih obmo čjih Slovenije Na prizadetih obmo čjih je trenutno na delu 55 gasilskih enot s 506 gasilci. Izpostava URSZR Kranj Mestna ob čina Kranj Gasilci PGD iz MO Kranj in JZ GRS Kranj so in še črpajo vodo na ve č lokacijah industrijske cone Planika, v Zvezdi, Mega centru, Savski loki, Iskri Emeco, Gorenjesavski in v Struževem. Črpanje poteka zaradi dviga višine Save in dviga podtalnice. Višina Save se zaradi spuš čanja zapornic elektrarne Mav čiče in manjšega dotoka pritokov znižuje. Ogroženost mostu s kanalizacijsko cevjo se zmanjšuje. To čno število poplavljenih objektov se bo ponovno preverilo z ogledom, Po oceni bo šlo za okoli 20 lokacij. Ob čina Bled Gasilci PGD Bohinjska Bela črpanje vode iz elektrarne Soteska. PGD Bled in PGD Re čica črpanje vode iz kleti stanovanjske hiše na Veslaški promenadi. Trenutno poteka črpanje na eni lokaciji v elektrarni pospravljajo opremo. Ob čina Trži č Gasilci PGD Trži č črpajo vodo iz kleti objekta na Cankarjevi cesti in v Ravnah – stalen dotok podtalnice. Črpanje poteka na dveh lokacijah. Ob čina Bohinj Preko no či se stalno izvaja obhod-ogled posameznih to čk in nadzor vodotokov. Višina vode po časi upada. Preko no či je potekalo črpanje vode iz kleti stanovanjskih hiš v naselju Kamnje, iz Hotela Zlatorog in Hotela Jezero, skupno na desetih lokacijah. Savica pred izlivom v jezero še vedno ogroža po čitniško hišico, kjer poteka črpanje vode. Cesta Bled-Bohinj in proti Ukancu ter naselju Brod so še zaprte. Preko dneva se bo še naprej nadzorovali vodotoke in črpali vodo, opravil se bo tudi ogled gozdnih cest. Ob čina Jesenice Gasilci GARS Jesenice izvajajo nadzor nad zemeljskim plazom (ponovno se je sprožil zemeljski plaz, katerega so pred leti sanirali), ki se je sprožil nad dvema stanovanjskima hišama na Razgledni poti na Jesenicah. Plaz je vzporedno z zgornjo hišo in se preko no či ni premaknil. Ogroženi sta dve hiši. OŠCZ Jesenice bo v jutranjih urah opravil ogled plazu. Dve osebi iz zgornje hiše sta no č prebili pri svojcih. Ob čina Radovljica Preko no či so črpali vodo na 2 lokacijah na Lancovem in opazovali dogajanje na vodotokih. Ob čina Naklo Nadzirali so višino Save pri naselju Gobovce, voda se po časi umika v strugo. Izpostava URSZR Brežice Na obmo čju Posavske regije so pono či potekale številne aktivnosti sil za zaš čito, reševanje in pomo č, gasilcev in ob činskih štabov CZ, in sicer: - v ob čini Sevnica pripadniki gasilskih enot spremljajo razmere na terenu in preventivno so evakuirali spodnje prostore stanovanjske hiše ob reki Mirni, prav tako so gasilci spremljali stanje na drugih kriti čnih mestih, kjer bi lahko prišlo do razlitja vodotokov oziroma vdora voda. - v ob čini Krško so pripadniki gasilskih enot na terenu in črpajo vodo iz jaškov pri stanovanjskih hišah ob Valvazorjevem nabrežju.
Load more

Recommended publications
  • Kamna Gorica - Dolnice
    NAROČNIK: Factor nepremičnine d.0.0. POROČILO O PREDHODNIH ARHEOLOŠKIH RAZISKAVAH NA LOKACIJI KAMNA GORICA - DOLNICE (EŠD 10671) (12.7. 2012) KULTURNOVARSTVENO SOGLASJE ŠT.: MK RS 62240-75/2012/2 IZDELALI: Samo Hvalec Iris Bekljanov Zidanšek Petra Vojaković Dr. Tomaž Verbič Ljubljana 2012 ©Arhej d.o.o. NAROČNIK: Factor nepremičnine d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana IZVAJALEC: Arhej d.o.o., Drožanjska 23, 8290 Sevnica ODGOVORNI VODJA DEL: mag. Matjaž Novšak, univ.dipl.arheol. SODELAVCI: Samo Hvalec, univ.dipl.arheol. David Badovinac, absolv. Arheol. STROKOVNI NADZOR: Boris Vičič, univ. dipl. arheol., konservatorski svetovalec; Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, Tržaška 4, 1000 Ljubljana ©Arhej d.o.o. KAZALO 1. UVOD ................................................................................................................................ 2 2. GEOLOŠKI ORIS PROSTORA....................................................................................... 4 3. ZGODOVINSKI ORIS PROSTORA ............................................................................... 8 4. OPIS OBMOČJA IN DELOVNI POGOJI ....................................................................... 10 5. INTENZIVNI PODPOVRŠINSKI TERENSKI PREGLED ........................................... 11 6. STROJNE TESTNE SONDE ............................................................................................ 16 SKLEP ....................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Case Study Slovenia
    TOWN Small and medium sized towns in their functional territorial context Applied Research 2013/1/23 Case Study Report | Slovenia Version 05/09/2013 ESPON 2013 1 This report presents the interim results of an Applied Research Project conducted within the framework of the ESPON 2013 Programme, partly financed by the European Regional Development Fund. The partnership behind the ESPON Programme consists of the EU Commission and the Member States of the EU27, plus Iceland, Liechtenstein, Norway and Switzerland. Each partner is represented in the ESPON Monitoring Committee. This report does not necessarily reflect the opinion of the members of the Monitoring Committee. Information on the ESPON Programme and projects can be found on www.espon.eu The web site provides the possibility to download and examine the most recent documents produced by finalised and ongoing ESPON projects. This basic report exists only in an electronic version. © ESPON & University of Leuven, 2013. Printing, reproduction or quotation is authorised provided the source is acknowledged and a copy is forwarded to the ESPON Coordination Unit in Luxembourg. List of authors Nataša Pichler-Milanović, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Samo Drobne, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Miha Konjar, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia © Institute UL-FGG d.o.o, Jamova 2, SI-1001 Ljubljana, Slovenia ESPON 2013 i Table of contents
    [Show full text]
  • Obsega Območja Občin: Idrija, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič
    Uradni list RS, št. 46/92 Z A K O N O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT ZA VOLITVE POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR 1. člen Za volitve poslancev v državni zbor se določi deset volilnih enot, v katerih se voli skupno 90 poslancev. 2. člen Za območje Republike Slovenije se določi osem volilnih enot, ki obsegajo območja več sosednjih občin. Za območja občin, kjer živi italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, se določita dve posebni volilni enoti, v katerih se voli po en poslanec italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti. 3. člen V vsaki volilni enoti iz prvega odstavka prejšnjega člena se določi enajst volilnih okrajev, ki obsegajo območje ene ali dveh občin oziroma dele območij občine. 4. člen Za volitve poslancev v državni zbor se določijo naslednje volilne enote in volilni okraji ter občine, v katerih so sedeži volilnih enot: 1. volilna enota (sedež: Kranj); obsega območja občin: Idrija, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič 1.1) volilni okraj: občina Jesenice, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Rateče- Planica, Kranjska Gora, Dovje-Mojstrana, Hrušica, Planina pod Golico, Javornik- Koroška Bela, Sava, Mirka Roglja Petka, Staneta Bokala, Blejska Dobrava, Podmežaklja, Žirovnica, Cirila Tavčarja (sedež: Jesenice); 1.2) volilni okraj: del občine Radovljica, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Bohinjska Bistrica, Bohinjska Bela, Koprivnik, Srednja vas v Bohinju, Stara Fužina, Gorje, Zasip, Bled, Ribno (sedež: Radovljica); 1.3) volilni okraj: del občine Radovljica, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Kamna Gorica, Begunje
    [Show full text]
  • General Leaflet on Ljubljanski Potniški Promet
    Ljubljana Public Transport .lpp.si ake a ride on www Let yourself be taken away T About the company The most important task of the public company Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o. (LPP) is to provide safe, reliable and smooth-running public transport in the area of the entire City Municipality of Ljubljana and sixteen suburban municipalities. Our wish and goal is to make sure that buses will become the best alternative to private cars since in this way we can remove private vehicles from urban areas to ensure a healthy environment for future generations. To provide comfortable, safe and fast transport to Ljubljana's citizens as well as for those living in the suburban municipalities, it is necessary to work as a team and in coordination: this is the daily motto of the almost 1,000 employees of our company. By purchasing new, modern, air-conditioned, environment and disabled friendly buses, along with regular training of the drivers, optimisation of the schedules and many other projects and measures for sustainable mobility, we provide public transport services of increasing quality. City of Ljubljana More about LPP: www.lpp.si/en, [email protected]. CNG buses Modernisation of the LPP city passenger transport fleet of 280 buses from the year 2006 onwards has significantly contributed to comfortable traveling and simultaneously to an improved healthy living environment. All 154 new environment friendly buses bought in recent years, meeting the Euro 5 or Euro 6 standards, among them 68 CNG buses for a nicer and healthier environment, cleaner air and lower noise levels, will convince even the most zealous advocates of traveling by cars in urban areas.
    [Show full text]
  • Odlok O Strateškem Prostorskem Načrtu Mestne Občine Ljubljana
    Odlok o Strateškem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana Dopolnjeni osnutek Vsebina 1. Splošne določbe ________________________________________________________________5 2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja MOL _________________________________________7 2.1. Vodilna izhodišča za opredelitev razvoja MOL_________________________________________7 2.2. Cilji prostorskega razvoja MOL_____________________________________________________8 3. Zasnova prostorskega razvoja MOL ________________________________________________9 3.1. Zasnova poselitve _________________________________________________________________9 3.1.1. Demografske osnove __________________________________________________________________ 9 3.1.2. Temeljna načela poselitve ______________________________________________________________ 9 3.1.3. Zasnova poselitve v regiji______________________________________________________________ 11 3.1.4. Zasnova poselitve v MOL _____________________________________________________________ 13 3.1.5. Vloga in funkcija posameznih naselij_____________________________________________________ 13 3.2. Temeljne usmeritve prometnega povezovanja naselij v MOL in LUR _____________________17 3.3. Omogočenje trajnostnega prostorskega razvoja _______________________________________18 3.4. Območje Urbanističnega načrta ____________________________________________________21 4. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo_____________________________________22 4.1. Usmeritve za prostorsko urejanje ___________________________________________________22
    [Show full text]
  • Tacen Pločanska Ulica 8 1211 Ljubljana-Šmartno
    Društvo Blaž Potočnikova čitalnica Prušnikova 90 1210 Ljubljana-Šentvid Turistično društvo Šmarna gora -Tacen Pločanska ulica 8 1211 Ljubljana-Šmartno Mestna občina Ljubljana Komisija za poimenovanje naselij in ulic Mestni trg 1 1000 Ljubljana ZADEVA: Prošnja po ponovni vzpostavitvi imen nekdanjih naselij ČS Šmartno pod Šmarno goro in ČS Šentvid Skupina pobudnikov, prebivalcev Četrtne skupnosti Šentvid in Četrtne skupnosti Šmarna gora, se obrača na Komisijo za poimenovanje ulic in naselij v Mestni občini Ljubljana s prošnjo po ponovni vzpostavitvi imen nekdanjih naselij: ČS Šmartno pod Šmarno goro: Tacen, Šmartno pod Šmarno goro. ČS Šentvid: Brod, Vižmarje, Šentvid, Podgora, Trata, Poljane, Pržan. Obrazložitev: S sklepom Skupščine mesta Ljubljane, ki je bil sprejet na 11. seji zbora občin dne 7. aprila 1983 in objavljen v Uradnem listu Socialistične Republike Slovenije, let. 40, štev. 14, 22. april 1983, str. 1017, so se zgoraj navedena naselja priključila naselju Ljubljana (s šifro 061 011) in s tem prenehala obstajati kot samostojna naselja. Problematika, ki se pojavlja ob izgubi imen nekdanjih naselij: Pripadnost prebivalcev določenemu naselju (lokalna identiteta, ohranjanje dediščine), orientacija (izvozi z avtoceste), vedno pogostejša neustrezna raba imen in lokacija nekdanjih naselij na zemljevidih, napačno poimenovanje objektov po imenih nekdanjih naselji (npr. Tacenski dvori, ki stojijo na Brodu...). Pobudniki prihajamo iz Turistično društvo Šmarna gora –Tacen in Društva Blaž Potočnikova čitalnica. TURISTIČNO DRUŠTVO ŠMARNA GORA – TACEN TD Šmarna gora je bilo ustanovljeno 1982 leta. Namen delovanja društva je obujati delo in življenje prebivalcev Tacna v preteklosti. Izstopa dolgoletno delovanje tacenskih sodarjev. Uspešno je bilo označevanje starih domačij. S predstavitvenimi tablami ob tacenskem mostu obiskovalce seznanjamo s preteklostjo Tacna .
    [Show full text]
  • Seznam Postajališč Mestnega Potniškega Prometa Po Linijah
    Seznam postajališč mestnega potniškega prometa po linijah Šifra Šifra 1 Vižmarje - Mestni log 1 Mestni log - Vižmarje postajališča postajališča 1 Vižmarje 44 Mestni log 2 Šentvid 43 Koprska 4 Podgora 41 Krimska 6 Prušnikova 39 Gerbičeva 8 Trata 37 Jadranska 10 Dravlje 35 Hajdrihova 12 Kompas 33 Tobačna 14 Avtomontaža 31 Aškerčeva 16 Slovenija avto 29 Drama 18 Kino Šiška 27 Pošta 20 Stara cerkev 25 Hotel Lev 22 Tivoli 23 Tivoli 24 Kolizej 21 Stara cerkev 26 Konzorcij 19 Kino Šiška 28 Drama 17 Remiza 30 Aškerčeva 15 Avtomontaža 32 Tobačna 13 Kompas 34 Hajdrihova 11 Dravlje 36 Jadranska 9 Trata 38 Gerbičeva 7 Prušnikova 40 Krimska 5 Podgora 42 Koprska 3 Šentvid 44 Mestni log 1 Vižmarje Šifra Šifra 1A Bavarski dvor - Brod 1A Brod - Bavarski dvor postajališča postajališča 58 Bavarski dvor 216 Brod 25 Hotel Lev 217 Martinova 23 Tivoli 220 Tabor 21 Stara cerkev 222 Na klancu 19 Kino Šiška 224 Kosmačeva 17 Remiza 1 Vižmarje 15 Avtomontaža 2 Šentvid 13 Kompas 4 Podgora 11 Dravlje 6 Prušnikova 9 Trata 8 Trata 7 Prušnikova 10 Dravlje 5 Podgora 12 Kompas 3 Šentvid 14 Avtomontaža 1 Vižmarje 16 Slovenija avto 225 Kosmačeva 18 Kino Šiška 223 Na klancu 20 Stara cerkev 221 Tabor 22 Tivoli 219 Ob daljnovodu 58 Bavarski dvor 216 Brod Šifra Šifra 2 Nove Jarše - Zelena Jama 2 Zelena jama - Nove Jarše postajališča postajališča 91 Nove Jarše 45 Zelena jama 89 Nove Jarše-Šmartinska 46 Pokopališka 87 Žito 48 Žale 85 Kodrova 50 Savsko naselje 83 Jarše 52 Viadukt 81 Šola Jarše 54 Friškovec 79 Rožičeva 56 Kolodvor 77 Kavčičeva 58 Bavarski dvor 75 Tovorni kolodvor
    [Show full text]
  • Številka: 3505-38/2010-109 Datum: 17. 9
    Številka: 3505-38/2010-109 Datum: 17. 9. 2013 Mestna občina Ljubljana Mestni svet ZADEVA: Predlog za obravnavo na seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana PRIPRAVILA: Mestna uprava Mestne občine Ljubljana, Oddelek za urejanje prostora in Oddelek za ravnanje z nepremičninami NASLOV: Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 191 Podutik Kamna Gorica - zahod in 34 Cesta Andreja Bitenca - Podutiška (del) POROČEVALCI: mag. Miran Gajšek, univ. dipl. inž. arh., vodja Oddelka za urejanje prostora Alenka Pavlin, univ. dipl. inž. arh., vodja Odseka za prostorske izvedbene akte in prenovo Simona Remih, univ. dipl. kom., vodja Oddelka za ravnanje z nepremičninami PRISTOJNO DELOVNO TELO: Odbor za urejanje prostora in urbanizem PREDLOG SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 191 Podutik Kamna Gorica - zahod in 34 Cesta Andreja Bitenca - Podutiška (del). Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković Priloga: – predlog odloka z obrazložitvijo PREDLOG Na podlagi 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 – odl. US) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo in 15/12) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na ....... seji dne ................... sprejel ODLOK o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 191 Podutik Kamna Gorica - zahod in 34 Cesta Andreja Bitenca - Podutiška (del) I. UVODNE DOLOČBE 1. člen (vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 191 Podutik Kamna Gorica - zahod in 34 Cesta Andreja Bitenca - Podutiška (del) (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
    [Show full text]
  • Prebivalstveni Razvoj Ljubljane Po Letu 1945
    Geografski vestnik 71, 1999, 41–60 Razprave RAZPRAVE PREBIVALSTVENI RAZVOJ LJUBLJANE PO LETU 1945 AV TO R Dejan Rebernik Naziv: mag., univerzitetni diplomirani geograf in profesor franco{~ine, asistent Naslov: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, A{ker~eva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija E-po{ta: [email protected] Telefon: 061 241 12 32 Faks: 061 125 93 37 UDK: 911.3:314(497.4 Ljubljana) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Prebivalstveni razvoj Ljubljane po letu 1945 V prispevku je prikazan prebivalstveni razvoj Ljubljane po letu 1945. V prvem delu smo orisali razvoj pre- bivalstva za celotno obmo~je Ljubljane in njene okolice po posameznih letih ter dolo~ili, kolik{en del rasti prebivalstva je posledica selitvenega gibanja in kolik{en dele` naravnega gibanja prebivalstva. V drugem delu smo analizirali razvoj prebivalstva po posameznih delih mesta. KLJU^NE BESEDE geografija prebivalstva, urbana geografija, urbanizacija, prebivalstveni razvoj, migracije, naravni prira- stek prebivalstva, Ljubljana ABSTRACT Population development in Ljubljana after 1945 Presented is the development of Ljubljana population after the year 1945. The first part describes the deve- lopment of the population for the entire area of Ljubljana and its surroundings by individual years, and proportions were determined, of the population growth resultant from migrations and natural increase of the population. The second part offers the analysis of population development by individual town districts. KEY WORDS population geography, urban geography, urbanisation, population development, migrations, natural increase, Ljubljana 41 Dejan Rebernik Prebivalstveni razvoj Ljubljane po letu 1945 1. Uvod Prikaza prebivalstvenega razvoja Ljubljane in obmestnih naselji smo se lotili na dva na~ina.
    [Show full text]
  • ARHEOLOGIJA V Letu
    ARHEOLOGIJA v letu dediščina2018 za javnost Strokovno srečanje Slovenskega arheološkega društva Ljubljana, Narodni muzej Slovenije – Metelkova 3.–4. april 2019 SLOVENSK O ARHEOLOŠK O DRUŠTVO ARHEOLOGIJA v letu dediščina2018 za javnost Zbornik povzetkov Strokovno srečanje Slovenskega arheološkega društva Ljubljana, Narodni muzej Slovenije – Metelkova 3.–4. april 2019 Uredila Petra Stipančić, Andrej Gaspari Tehnični urednik Andrej Gaspari © Slovensko arheološko društvo 2019 Vse pravice pridržane. Založilo Slovensko arheološko društvo Zanj Bojan Djurić, predsednik Oblikovanje in prelom Žiga Valetič, Grafični atelje Zenit Tisk ABO Grafika, d.o.o. Naklada 50 izvodov Ljubljana, marec 2019 Besedila niso lektorirana. Publikacija je brezplačna. VSEBINA 6 Arheološki izkop na območju povezovalnih hodnikov za novo razstavišče na Muzejskem trgu v Celju Maja Bausovac 8 Ptuj – Rabelčja vas Barbara Brezigar 9 Arheološko izkopavanje na Trati pri Škofji Loki Barbara Brezigar 10 Kontinuiteta funerarnih prostorov v Hercegovini: »od paleolita do Tita« in do danes Saša Čaval, Ljubica Srdić, Ljiljana Vrućinić, Radmilo Pekić 11 Preliminarne arheološke raziskave karantenske postaje na otoku Flat Island, Mauritius Saša Čaval, Alessandra Cianciosi, Diego Calaon, Krish Seetah 12 Arheološke raziskave v Križankah v Ljubljani Matej Draksler 13 Slovenska cesta – vzhod Mojca Fras, Neža Žitko, Rok Bremec 14 Portorož pomol ULFPP Mojca Fras, Jana Stehlikova 15 »Morje 2018«: dokumentiranje arheoloških najdišč na odprtem morju severozahodno od Pirana in začetne ugotovitve
    [Show full text]
  • Knjiga Povzetkov
    ARHEOLOGIJA v letu 2012 dediščina za javnost Zbornik povzetkov Strokovno srečanje Slovenskega arheološkega društva Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana MGML 22. marec 2013 SLOVENSKO ARHEOLOŠKO DRUŠTVO rheologija v letu 2012 Uredili Matija Črešnar, Bojan Djurić, Petra Stipančič Tehnična urednica Nives Spudić © Slovensko arheološko društvo 2013 Vse pravice pridržane Založilo Slovensko arheološko društvo Zanj Bojan Djurić, predsednik Oblikovanje in prelom Nives Spudić Tisk Sekom grafika d.o.o., Podjunska ulica 17, Ljubljana ZVKDS, CPA, Poljanska 40, Ljubljana Ljubljana, marec 2013 Naklada 100 Besedila niso lektorirana Publikacija je brezplačna VSEBINA 7 Kačji dol - Arheološko območje Drofenik, EŠD 29519 Maja Bricelj, Robert Erjavec 8 Ločica ob Savinji - Arheološko najdišče Ločica, EŠD 7482 Maja Bricelj 9 Primož pri Šentjurju - Arheološko območje Pod cerkvijo, EŠD 29520 Maja Bricelj 10 Arja vas - Arheološko najdišče Govče, EŠD 1487 Eva Butina, Tina Nanut 11 Publikacije zbirke AAS v letu 2012 Vanja Celin 12 Pokopališče neznanih in nikogaršnjih: grobišče Le Morne, Mavricius Saša Čaval 13 Raziskave bojišč soške fronte v letu 2012 Matija Črešnar, Uroš Košir, Gašper Rutar 14 Felix Romuliana/Gamzigrad (Srbija) - viri kamnin in izdelki Bojan Djurić, Žana Jakop, Martina Kocmur, Katarina Kolar, Jasmina Magdič, Edisa Lozić 15 Arheološka izkopavanja na parc. 3451/44, k.o. Vipava Tomaž Fabec, Vesna Tratnik 16 Razstava Stopimo iz teme! – svetila iz novejših dob, ob IV. mednarodnem kongresu ILA Mojca Vomer Gojkovič 17 Razstava Sprehod skozi tisočletja, Arheologija
    [Show full text]
  • 82/2007, Razglasni
    Uradni list Republike Slovenije Razglasni del Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. 82 Ljubljana, ponedeljek 10. 9 . 2007 ISSN 1318-9182 Leto XVII Sodni register podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona o Obrazložitev: Ker proti sklepu o začetku Sklepi o izbrisu finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, izbrisa ni bil vložen ugovor, je sodišče na po 33. členu Zakona št. 54/99 in 110/99) izdalo sklep o izbrisu go- podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona spodarske družbe iz sodnega registra. Pravni o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list o finančnem poslovanju pouk: Zoper sklep je dopustna pritožba v RS, št. 54/99 in 110/99) izdalo sklep o iz- podjetij roku 30 dni, ki začne teči: – za gospodarsko brisu gospodarske družbe iz sodnega regi- družbo od vročitve sklepa o izbrisu – za druž- stra. Pravni pouk: Zoper sklep je dopustna benika oziroma delničarja gospodarske druž- pritožba v roku 30 dni, ki začne teči: – za be ali upnika gospodarske družbe od objave gospodarsko družbo od vročitve sklepa o CELJE sklepa o izbrisu v Uradnem listu RS. Pritožba izbrisu – za družbenika oziroma delničarja se vloži v dveh izvodih pri tem sodišču. O gospodarske družbe ali upnika gospodar- Sr-24808/07 pritožbi bo odločalo višje sodišče. ske družbe od objave sklepa o izbrisu v OKROŽNO SODIŠČE V CELJU je s Uradnem listu RS. Pritožba se vloži v dveh sklepom Srg št. 2007/02059 z dne 6. 9. Sr-24810/07 izvodih pri tem sodišču. O pritožbi bo odlo- 2007 pod št. vložka 1/08040/00 vpisalo v OKROŽNO SODIŠČE V CELJU je s čalo višje sodišče.
    [Show full text]