DOCSLIB.ORG

PRILOGA 5: Stopnja Priključenosti Na Javno Kanalizacijsko Omrežje in Na Komunalno Ali Skupno Čistilno Napravo Za Posamezno Novelirano Aglomeracijo

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
PRILOGA 5: Stopnja Priključenosti Na Javno Kanalizacijsko Omrežje in Na Komunalno Ali Skupno Čistilno Napravo Za Posamezno Novelirano Aglomeracijo Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode PRILOGA 5: Stopnja priključenosti na javno kanalizacijsko omrežje in na komunalno ali skupno čistilno napravo za posamezno novelirano aglomeracijo OBREMENITEV SKUPNA OBREMENITEV NOVELIRANE AGLOMERACIJE (stalno prijavljeni prebivalci) IN PRIKLJUČENOST IN PRIKLJUČENOST ZAP. AGLO ID AGLO IME [PE] JKO ČN [PE] JKO ČN ŠT. 1 16481 LJUBLJANA 281.770 89,69% 89,26% 416.808 92,44% 92,14% 2 29 MARIBOR 96.032 97,28% 95,63% 136.133 97,99% 96,82% 3 20543 CELJE 49.806 91,70% 90,62% 76.307 94,19% 92,75% 4 20594 KRANJ 51.390 84,28% 84,28% 58.617 85,28% 85,28% 5 6115 NOVO MESTO 22.035 95,34% 95,34% 41.039 81,74% 81,74% 6 20709 VELENJE - ŠOŠTANJ 29.745 98,18% 98,18% 40.851 98,45% 98,45% 7 20018 KOPER 23.524 98,35% 98,35% 37.231 98,49% 98,49% 8 4115 DOMŽALE 28.346 96,74% 96,74% 34.315 96,99% 96,99% 9 1515 KROMBERK 24.912 96,17% 96,17% 33.081 96,22% 96,22% 10 20570 ŠKOFJA LOKA 16.550 97,75% 97,75% 27.127 98,28% 98,28% 11 538 LUCIJA 13.030 95,28% 95,28% 26.569 97,57% 97,57% 12 15065 PTUJ 22.772 86,75% 86,43% 25.455 88,15% 87,72% 13 20002 KAMNIK 19.477 99,49% 99,49% 22.500 99,56% 99,56% 14 3556 JESENICE 16.690 93,61% 93,54% 22.021 95,03% 94,97% 15 20901 IZOLA MESTO 12.817 97,79% 97,79% 21.485 98,66% 98,66% 16 5628 KOČEVJE 11.429 94,51% 94,51% 17.524 96,33% 96,33% 17 7540 TRBOVLJE 14.252 91,70% 91,70% 16.523 92,84% 92,84% 18 20004 MENGEŠ 11.747 89,33% 89,33% 16.286 92,02% 92,02% 19 13080 MURSKA SOBOTA 12.645 96,43% 96,43% 14.192 96,82% 96,82% 20 4823 VRHNIKA + SINJA GORICA * 11.574 91,65% 91,65% 13.123 90,59% 90,59% 21 10572 SLOVENJ GRADEC 10.465 94,12% 94,12% 12.534 95,09% 95,09% 22 3806 TRŽIČ 11.323 82,71% 82,71% 12.531 84,37% 84,37% 23 1867 LOGATEC 9.627 92,52% 92,52% 11.928 93,40% 93,40% 24 1449 POSTOJNA 9.260 97,92% 97,92% 11.378 96,96% 96,96% 25 3753 RADOVLJICA * 9.142 55,90% 55,58% 10.970 55,90% 46,32% 26 5025 GROSUPLJE 8.255 99,37% 99,37% 10.965 99,53% 99,53% 27 1334 ŽAPUŽE 7.017 96,81% 96,81% 10.506 97,72% 97,72% 28 8235 POLZELA 8.329 79,69% 79,69% 10.243 83,10% 83,10% 29 20009 SLOVENSKA BISTRICA 8.316 85,63% 85,63% 9.979 85,63% 71,36% 30 20007 LITIJA - ŠMARTNO 8.244 90,89% 90,56% 9.335 91,85% 91,56% 31 9800 VEŠENIK 6.858 84,14% 84,14% 9.065 87,92% 87,92% 32 4079 KOMENDA 4.955 99,58% 70,23% 9.057 99,51% 83,46% 33 8203 RAVNE NA KOROŠKEM 8.024 94,40% 84,32% 8.792 94,62% 83,00% 34 9429 ŽALEC 6.890 92,73% 92,73% 8.636 88,03% 88,03% 35 8360 HRASTNIK-CENTER 5.497 76,66% 76,66% 8.368 83,64% 83,64% 36 11870 KRŠKO - DESNI BREG IN LESKOVEC 8.350 3,05% 3,05% 8.355 3,11% 3,11% 1 Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode OBREMENITEV SKUPNA OBREMENITEV NOVELIRANE AGLOMERACIJE (stalno prijavljeni prebivalci) IN PRIKLJUČENOST IN PRIKLJUČENOST ZAP. AGLO ID AGLO IME [PE] JKO ČN [PE] JKO ČN ŠT. 37 8550 LAŠKO 3.956 63,62% 63,52% 8.136 82,31% 82,26% 38 7622 ZAGORJE OB SAVI 7.017 95,01% 95,01% 7.997 94,86% 94,86% 39 13265 ROGAŠKA SLATINA 5.438 90,24% 90,24% 7.803 93,04% 93,04% 40 9101 ŠENTJUR 5.451 85,62% 83,87% 7.681 88,04% 86,47% 41 12161 GORNJI LENART 6.509 99,32% 99,32% 7.316 99,40% 99,40% 42 3064 GORNJA RADGONA 3.975 96,93% 96,93% 6.971 98,25% 98,25% 43 1827 IDRIJA 5.468 97,00% 97,00% 6.953 97,35% 97,35% 44 493 LJUTOMER 4.583 84,94% 84,94% 6.927 89,89% 89,89% 45 5838 ČRNOMELJ 6.287 86,03% 86,03% 6.904 87,28% 87,28% 46 20911 ŠKOFLJICA 5.886 58,43% 58,43% 6.855 58,73% 58,73% 47 5560 RIBNICA 5.061 54,38% 54,38% 6.672 62,92% 62,92% 48 20020 ANKARAN 4.847 74,03% 74,03% 6.534 79,94% 79,94% 49 11509 SEVNICA 5.272 95,26% 95,26% 6.510 95,75% 95,75% 50 1052 SEŽANA 5.338 84,32% 84,32% 6.059 85,95% 85,95% 51 3095 RIHTAROVCI 2.454 97,35% 97,35% 5.984 98,91% 98,91% 52 13652 RUŠE 5.077 87,83% 18,73% 5.700 89,07% 17,40% 53 4386 LENDAVA - DOLGA VAS 4.746 89,25% 0,00% 5.695 89,25% 0,00% 54 10872 VIČ 4.491 73,88% 73,59% 5.389 73,88% 61,33% 55 8136 PREVALJE 4.551 90,38% 0,00% 5.360 88,92% 0,00% 56 2359 TOLMIN 4.003 92,93% 92,93% 5.267 94,23% 94,23% 57 1210 ILIRSKA BISTRICA 4.869 95,40% 76,44% 5.176 95,50% 77,67% 58 3495 PODHOM 4.194 82,40% 82,40% 5.033 82,40% 68,67% 59 3475 ZASIP 4.005 94,06% 94,06% 4.806 94,06% 78,38% 60 16519 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 4.484 99,06% 97,93% 4.790 99,12% 98,06% 61 5286 CERKNICA 4.309 92,76% 92,76% 4.703 93,37% 93,37% 62 2536 ŽIRI 3.573 92,36% 92,36% 4.669 94,15% 94,15% 63 20847 RADIZEL 4.607 57,67% 53,81% 4.659 58,15% 54,33% 64 16494 RAČE 3.783 92,92% 91,83% 4.540 92,92% 76,52% 65 6039 METLIKA 3.826 90,04% 90,04% 4.535 91,58% 91,58% 66 16373 MUTA 3.730 98,77% 98,77% 4.476 98,77% 82,31% 67 9498 GMAJNA 93 96,77% 96,77% 4.436 99,93% 99,93% 68 14514 HOČE 3.395 64,71% 54,58% 4.434 72,91% 61,32% 69 6810 TREBNJE 3.702 82,96% 82,96% 4.397 85,54% 85,54% 70 3944 ŠENČUR 3.725 97,15% 97,15% 4.114 96,72% 96,72% 71 16466 BOROVNICA 3.708 92,07% 92,07% 3.926 92,31% 92,31% 72 2818 ŽELEZNIKI 3.164 97,03% 97,03% 3.865 97,08% 97,08% 73 12067 SENOVO - BRESTANICA 3.213 0,78% 0,78% 3.856 0,78% 0,65% 74 10991 ZGORNJA VIŽINGA 3.136 99,97% 99,97% 3.763 99,97% 83,31% 75 197 ORMOŽ - HARDEK 2.129 99,06% 99,06% 3.696 98,27% 98,27% 2 Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode OBREMENITEV SKUPNA OBREMENITEV NOVELIRANE AGLOMERACIJE (stalno prijavljeni prebivalci) IN PRIKLJUČENOST IN PRIKLJUČENOST ZAP. AGLO ID AGLO IME [PE] JKO ČN [PE] JKO ČN ŠT. 76 16497 ŽIROVNICA 3.534 92,93% 91,60% 3.681 92,86% 91,58% 77 16458 ZGORNJI IN SPODNJI DUPLEK 3.508 62,51% 60,80% 3.608 62,42% 60,75% 78 16449 LENART V SLOV. GORICAH 2.943 76,66% 38,57% 3.532 76,66% 32,13% 79 6512 IVANČNA GORICA 2.553 93,77% 93,77% 3.375 95,23% 95,23% 80 8029 MEŽICA 3.151 99,49% 99,37% 3.310 99,46% 99,34% 81 13582 ZGORNJA POLSKAVA 2.719 38,73% 38,73% 3.263 38,73% 32,27% 82 10345 ZREČE 3.249 36,69% 1,94% 3.251 36,73% 2,00% 83 20030 SV. ANTON 3.016 75,83% 75,83% 3.112 76,38% 76,38% 84 20027 BERTOKI 2.682 65,55% 65,55% 3.075 68,29% 68,29% 85 5283 RAKEK 2.953 70,54% 70,54% 3.067 71,63% 71,63% 86 6074 VAVTA VAS 2.606 93,09% 93,09% 2.996 93,83% 93,83% 87 14402 APAČE 2.593 91,32% 91,32% 2.952 91,63% 91,63% 88 14870 STOJNCI 2.802 79,91% 79,91% 2.952 80,93% 80,93% 89 9633 BELTINCI 2.470 98,30% 98,30% 2.926 98,33% 98,33% 90 8186 MOZIRJE 2.346 86,36% 86,36% 2.918 84,24% 84,24% 91 20313 ČENTURSKA DOLINA 2.753 74,17% 74,17% 2.848 74,96% 74,96% 92 3805 NAKLO 2.247 95,95% 95,95% 2.842 94,30% 94,30% 93 20910 ŠMARJE-SAP 2.655 96,46% 96,46% 2.799 96,64% 96,64% 94 5208 IG 2.329 62,26% 0,00% 2.795 62,26% 0,00% 95 7790 PRIHOVA 1.911 84,14% 84,14% 2.788 87,52% 87,52% 96 1307 VIPAVA 2.068 95,89% 95,89% 2.787 96,38% 96,38% 97 3943 CERKLJE 2.484 66,02% 66,02% 2.778 65,48% 65,48% 98 11424 VRH PRI ŠENTJERNEJU 2.177 85,25% 85,25% 2.763 88,38% 88,38% 99 1258 PIVKA 2.495 86,97% 86,97% 2.684 84,84% 84,84% 100 7835 SV.
Load more

Recommended publications
  • JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps
    1 JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK www.slovenia.info 2The Julian Alps The Julian Alps are the southeast- ernmost part of the Alpine arc and at the same time the mountain range that marks the border between Slo- venia and Italy. They are usually divided into the East- ern and Western Julian Alps. The East- ern Julian Alps, which make up approx- imately three-quarters of the range and cover an area of 1,542 km2, lie entirely on the Slovenian side of the border and are the largest and highest Alpine range in Slovenia. The highest peak is Triglav (2,864 metres), but there are more than 150 other peaks over 2,000 metres high. The emerald river Soča rises on one side of the Julian Alps, in the Primorska re- gion; the two headwaters of the river Sava – the Sava Dolinka and the Sava Bohinjka – rise on the other side, in the Gorenjska region. The Julian Alps – the kingdom of Zlatorog According to an ancient legend a white chamois with golden horns lived in the mountains. The people of the area named him Zlatorog, or “Goldhorn”. He guarded the treasures of nature. One day a greedy hunter set off into the mountains and, ignoring the warnings, tracked down Zlatorog and shot him. Blood ran from his wounds Chamois The Triglav rose and fell to the ground. Where it landed, a miraculous plant, the Triglav rose, sprang up. Zlatorog ate the flowers of this plant and its magical healing powers made him invulnerable. At the same time, however, he was saddened by the greed of human beings.
    [Show full text]
  • HIKING in SLOVENIA Green
    HIKING IN SLOVENIA Green. Active. Healthy. www.slovenia.info #ifeelsLOVEnia www.hiking-biking-slovenia.com |1 THE LOVE OF WALKING AT YOUR FINGERTIPS The green heart of Europe is home to active peop- le. Slovenia is a story of love, a love of being active in nature, which is almost second nature to Slovenians. In every large town or village, you can enjoy a view of green hills or Alpine peaks, and almost every Slove- nian loves to put on their hiking boots and yell out a hurrah in the embrace of the mountains. Thenew guidebook will show you the most beauti- ful hiking trails around Slovenia and tips on how to prepare for hiking, what to experience and taste, where to spend the night, and how to treat yourself after a long day of hiking. Save the dates of the biggest hiking celebrations in Slovenia – the Slovenia Hiking Festivals. Indeed, Slovenians walk always and everywhere. We are proud to celebrate 120 years of the Alpine Associati- on of Slovenia, the biggest volunteer organisation in Slovenia, responsible for maintaining mountain trails. Themountaineering culture and excitement about the beauty of Slovenia’s nature connects all generations, all Slovenian tourist farms and wine cellars. Experience this joy and connection between people in motion. This is the beginning of themighty Alpine mountain chain, where the mysterious Dinaric Alps reach their heights, and where karst caves dominate the subterranean world. There arerolling, wine-pro- ducing hills wherever you look, the Pannonian Plain spreads out like a carpet, and one can always sense the aroma of the salty Adriatic Sea.
    [Show full text]
  • Ocena Ogroženosti Mol Zaradi Poplav
    Mestna obcina Ljubljana Mestna uprava Oddelek za zašcito, reševanje in civilno obrambo v OCENA OG R OZEN OS TI v MESTNE OBCINE LJUBLJANA ZARADI POPLAV za uporabo v sistemu zašcite, reševanja in pomoci MOL Dokument št: 842-8/2009 Avtorica: Mina Dobrave Ljubljana, 2003,2007 Za uporabo v sistemu zašcite, reševanja in pomoci MOL odobril Robert Kus, nacelnik Ljubljana, 3. 9. 2009 OSNOVNI PODATKI O PROJEKTU Naslov projekta: OCENA OGROŽENOSTI MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZARADI POPLAV in OCENA OGROŽENOSTI MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZARADI PLAZOV Naročnik projekta: Mestna občina Ljubljana Oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo Linhartova cesta 13, Ljubljana Celotna vrednost pogodbe: 268.142,00 SIT Številka pogodbe: 146-105/2003, podpisana dne 7. 10. 2003 Dokončano: 4. 11. 2003 Avtorica: Mina DOBRAVC univ. dipl. geografinja PRIMOŽIČEVA ULICA 1, 1000 LJUBLJANA OSNOVNI PODATKI O PROJEKTU Naslov projekta: Prilagoditev, dopolnitev, izdelava ocen ogroženosti, model JGS po vzoru Nizozemske, kartografski material za Elaborat o organiziranosti in opremljenosti gasilskih enot v javni gasilski službi Mestne občine Ljubljana ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč ter za Program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Naročnik projekta: Mestna občina Ljubljana Oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo Zarnikova ulica 3, Ljubljana Celotna vrednost pogodbe: 1330,09 EUR Številka pogodbe: 100-945/2007-1, Dokončano: 31. 10. 2007 Avtorica: Mina DOBRAVC univ. dipl. geografinja PRIMOŽIČEVA ULICA 1, 1000 LJUBLJANA 3 KAZALO 1. UVOD .....................................................................................................................................6
    [Show full text]
  • Hišna Imena Kot Del Kulturne Dediščine
    ARTICLE IN PRESS TRADITIONAL HOUSE NAMES AS PART OF CULTURAL HERITAGE Klemen Klinar, Matjaž Geršič #Domačija Pәr Smôlijo v Srednjem Vrhu nad Gozd - Martuljkom The Pәr Smôlijo farm in Srednji Vrh above Gozd Martuljek KLEMEN KLINAR ARTICLE IN PRESS Traditional house names as part of cultural heritage DOI: 10.3986/AGS54409 UDC: 811.163.6'373.232.3(497.452) COBISS: 1.02 ABSTRACT: Traditional house names are a part of intangible cultural heritage. In the past, they were an important factor in identifying houses, people, and other structures, but modern social processes are decreasing their use. House names preserve the local dialect with its special features, and their motivational interpretation reflects the historical, geographical, biological, and social conditions in the countryside. This article comprehensively examines house names and presents the methods and results of collecting house names as part of various projects in Upper Carniola. KEYWORDS: traditional house names, geographical names, cultural heritage, Upper Carniola, onomastics The article was submitted for publication on November 15, 2012. ADDRESSES: Klemen Klinar Northwest Upper Carniola Development Agency Spodnji Plavž 24e, SI – 4270 Jesenice, Slovenia Email: [email protected] Matjaž Geršič Anton Melik Geographical Institute Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia Email: [email protected] ARTICLE IN PRESS 1 Introduction “Preserved traditional house names help determine historical and family conditions, social stratification and interpersonal contacts, and administrative and political structure. Immigration and emigration are very important aspects of social culture and they have left a strong trace in the house names in the Žiri area” (Zorko, cited in Stanonik 2005, frontispiece).
    [Show full text]
  • Starejša in Mlajša Naselja Okoli Ljubljane Y Zadnjem Letniku (1950) Geografskega Vestnika Je Objavil A
    MILKO KOS: STAREJŠA IN. MLAJŠA NASELJA OKOLI LJUBLJANE J57 Milko Kos Starejša in mlajša naselja okoli Ljubljane Y zadnjem letniku (1950) Geografskega Vestnika je objavil A. M e li k razpravo Ljubljana pred 800 leti. V okviru večjega dela o naselitveni zgodovini Gorenjske so me pred nedolgim časom prav tako zanimali problemi okoli začetkov Ljubljane in koloni- zacije okoli nje. Ker Melikova razprava postavlja historično geo- grafske poglede glede začetkov Ljubljane in kolonizacije v njenem okolišu izrecno v diskusijo, zdelo se mi je prav, da objavim svoje izsledke. Razpravo, napisano pred poldrugim letom, sem naknadno spopolnil in zanjo uporabil dragocene izsledke, do katerih je prišel S. Ilešič v svojem novem delu Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem (Slovenska akademija znan. in um., Razred za prirodo- slovne in medicinske vede, Dela Instituta za geografijo 2, 1950). Dognati kaj je v ljubljanskem Posavju starejše naselje in katera naselja so nastala v mlajših naselitvenih obdobjih srednjega veka, ni lahka naloga. Pisani viri so nam pri tem z najstarejšimi omembami vasi okoli Ljubljane le malo v pomoč. Do leta 1300 se, razen Ljubljane s prvo znano omembo leta 1144 (Gradivo za zgodovino Slovencev, IV, 201), v doslej znanih virih omenjajo v ljubljanskem Posavju samo še sledeči kraji, ki jih s prvo znano omembo navajam: D r a vi j e — Draulach, 1136—1168 (M. Mikuž, Topografija stiške zemlje, 32, 91); U tik — Luttich, 1178 (Gra- divo, IV, 614); H ruši c a — Pirpovm, Pyrpovm, 1243 (Puschnig v časopisu Das Joanneum, I. 1940, 144,145); Game I j ne — Gemlein, 1260 (Schumi, Urkundenbuch... Krain, II, 213); Pod- gorica — Podgoriz, 1260 (prav tam); Rašica — Wrenschitz, 1260 (prav tam); Šentvid — Sanctus Vitus, 1262 (Schumi, Ur- kundenbuch..
    [Show full text]
  • Finding a Clear Boundary Between Urban and Rural
    106 UDC: 911.375+911.373(497.4) Barbara TURK NISKAČ Simona KLAUS Saša STAREC Urban living next to farms and rural living next to high-rises? Finding a clear boundary between urban and rural This study mainly focuses on understanding the relation- the BS 7 urban-planning area compared to those living ship between city and countryside (urban and rural) in in the surrounding villages of Savlje, Ježica, Kleče, Mala the case of Ljubljana. By speaking with the residents of Vas and Stožice. How one understands space is closely the city’s Posavje District, we have attempted to establish connected with age because personal experience and in- their perception of where the boundaries between urban dividual interests affect the value system through which and rural lie, considering their interactions, practices and space is experienced. relations within that environment. The region discussed is that space “in between”, where the shift from rural to urban is apparent. Representative features of this space include fields and villages in close proximity to city ele- ments, those elements bonded to the urban way of life. It has become clear through our research that the percepti- Key words: urban anthropology, urban, rural, Ljubljana, on regarding this area is different for those that inhabit Slovenia Urbani izziv, volume 21, no. 1, 2010 Urban living next to farms and rural living next to high-rises? Finding a clear boundary between urban and rural 107 1 Introduction grew, villages along these main roads began to unite with it. The result of this development is today’s image of Ljubljana, What is a city, what are its characteristics, how is it to be a city maintaining elements of rural space on its outskirts.
    [Show full text]
  • Acrocephalus, 2017, Letnik 38, Številka 174-175
    Acrocephalus 38 (174/175): 81–83, 2017 Pred izidom atlasa gnezdilk On the Publication of the Atlas of Breeding Birds Z atlasom gnezdilk pojmujemo celosten popis pojavljanja in razširjenosti vrst, ki ga v sodobnem času praviloma dopolnjujemo tudi s podatki o številčnosti. V povezavi z osnovnim namenom delovanja društva, torej varstvom ptic in njihovih habitatov, se je izkazalo, da je odlično znanje o pojavljanju in številčnosti ptic na različnih območjih in v različnem času tudi eno izmed najboljših sredstev njihovega varstva. Prejšnji Ornitološki atlas gnezdilk Slovenije, ki je bil ena izmed osnovnih aktivnosti društva od samega začetka, je dal kvaliteten vpogled v osnovno razširjenost vrst, sodobna spoznanja pa so narekovala, da si želimo dodati vpogled v številčnost in natančno geolo- ciranje podatkov. Podatek, kje gnezdijo naše ptice in kako številčne so, je bil torej zastavljen za glavni cilj, ki smo ga želeli uresničiti z novim atlasom. Poleg tega pa smo si zastavili še nekaj vzporednih ciljev. Pomembna je bila ureditev osrednje podatkovne zbirke gnezdilcev v Sloveniji, ki bi delovala na nivoju geolociranja vsakega posameznega podatka. Shranjevanje podatkov, kot so bili zabeleženi na terenu, ima namreč veliko vrednost. Pogosto se zgodi, da si zelo podobne podatke na podlagi novega znanja lahko interpretiramo povsem drugače. Tako na primer iz poletnega opazovanja prvoletnega planinskega orla sklepamo, da je vrsta verjetno gnezdila nekje v bližini, medtem ko nam bo enak podatek o dve- ali triletni ptici nakazoval ravno obratno, da vrsta v bližini skoraj zagotovo nima aktivnega gnezda. Gnezdeči pari namreč aktivno branijo teritorij pred prišleki, še posebej kadar se v teritoriju pojavlja mladič, ki pa se osamosvaja šele v začetku ali sredini zime.
    [Show full text]
  • Seznam Prodajaln Mercator
    Seznam prodajaln Mercator Št. Prodajalna Mercator Naslov Kraj Poštna št. 1 MARKET BREZOVICA Podpeška cesta 2 Brezovica pri LjuBljani 1351 2 MARKET HORJUL Vrhniška cesta 13 Horjul 1354 3 MARKET POD NAKLOM LOGATEC Tržaška cesta 19 Logatec 1370 4 MARKET LOG Cesta dolomitskega odreda 2 Log pri Brezovici 1351 5 MARKET DRENOV GRIČ Drenov Grič 120 Vrhnika 1360 6 MARKET DERČEVA LJUBLJANA Derčeva ulica 29 LjuBljana 1000 7 MARKET PRI BANKI LITIJA Ponoviška cesta 4 Litija 1270 8 MARKET ZADVOR LJUBLJANA Litijska cesta 262 LjuBljana 1000 9 MARKET SODRAŽICA Trg 25.maja 1 Sodražica 1317 10 MARKET VOJNIK Vinterjeva ulica 6 Vojnik 3212 11 MARKET OSTROŽNO CELJE Cesta na Ostrožno 94 Celje 3000 12 SUPERMARKET KOSEZE LJUBLJANA Podutiška cesta 30 LjuBljana 1000 13 MARKET GAMELJNE LJUBLJANA Srednje Gameljne 49 LjuBljana-Šmartno 1211 14 MARKET DRAVOGRAD Koroška cesta 47 Dravograd 2370 15 MARKET PREBOLD Graščinska cesta 3 PreBold 3312 16 MARKET POLZELA Glavni trg 6 Polzela 3313 17 SUPERMARKET LUCIJA Obala 142 Portorož/Portorose 6320 18 MARKET FRANKOLOVO Frankolovo 12 a Frankolovo 3213 19 SUPERMARKET BOHINJSKA BISTRICA Trg svoBode 1 Bohinjska Bistrica 4264 20 MARKET CERKNICA Cesta 4.maja 64 Cerknica 1380 21 SUPERMARKET GROSUPLJE Brvace 1 A Grosuplje 1290 22 MARKET 17 DEKANI Dekani 210 Dekani 6271 23 MARKET 47 ANKARAN Jadranska cesta 42 Ankaran/Ankarano 6280 24 MARKET 59 SEMEDELA KOPER Nova ulica 2 a Koper/Capodistria 6000 25 MARKET 6 STRUNJAN Strunjan 33 Strunjan 6323 26 MARKET 64 LIMINJANSKA PORTOROŽ Liminjanska cesta 3 Portorož/Portorose 6320 27 MARKET 7 OBALA
    [Show full text]
  • Junij 2001, {T
    dokument 19/6/2001 9:12 Page 2 KANALIYACIJSKI YBIRALNIK C0 Glavni ybiralniki kanaliyacijske- ga sistema Ljubljane s prikayom na;rtovane trase ybiralnika C0. KAMNI{KA BISTRICA Legenda> :N BROD C0 :istilne naprave, :N :RNU:E :R SAVLJE ki se ukinejo :R MALA VAS SAVA :rpali[;a, ki se ukinejo GLASILO JAVNEGA PODJETJA VODOVOD – KANALIYACIJA, LJUBLJANA, LETNIK 8, JUNIJ 2001, {T. 30 :R JAR{E C0 :R SNEBERJE C:N YALOG C0 Ybiralnik A 0 A0 A0 Ybiralnik B 0 B0 LJUBLJANICA Obstoje;i ybiralnik C 0 Predvideni ybiralnik C 0 Ybiralnika A in B analiyacijski ybiralnik C0, imenovan tudi ‘desno- Y iygradnjo ybiralnika C0 bo dose/ena raybremenitev bre/ni savski ybiralnik’, je eden od treh temeljnih obstoje;ega kanaliyacijskega sistema in s tem ve;ja ya[;ita re- K ybiralnikov ljubljanskega kanaliyacijskega sistema. ke Ljubljanice. Odtekanje komunalnih in padavinskih odpa- Ybiralnika A0 in B0, na katerih danes temelji odvajanje od- dnih voda v ;asu mo;nih padavin brey ustreynega ;i[;enja v padne vode v Ljubljani, potekata ob reki Ljubljanici, ya nju- reko bo ymanj[ano, proces ;i[;enja odpadne vode pa bo po- no gradnjo pa je bilo potrebno kar nekaj desetletij pretekle- tekal na enem mestu in bo yato bolje voden in nadyorovan. ga stoletja. Predvidena trasa ybiralnika C0 pa poteka po de- Na;rtovana [iritev kanaliyacijskega sistema bo povyro;ila, da snem bregu reke Save od naselja Brod do Centralne ;istilne bo celoten sistem ob opustitvi delovanja nekaterih ;rpali[; in naprave v Yalogu v skupni dol/ini ca. 14.100 m. Notranji ;istilnih naprav obratoval y ni/jimi stro[ki.
    [Show full text]
  • Vozni Redi V Alpah
    2015 Vozni redi v Alpah © Arhiv Turizma Bohinj Špikova skupina © Matej Ogrin © Arhiv Turizma Bohinj TRAJNOSTNA MOBILNOST JE NAŠA PRIHODNOST Ste se kdaj vprašali, kako ali pa sploh zakaj prispevati k čistemu okolju? Pravijo, da z majhnimi koraki sežemo najvišje in tam tudi obstanemo. Pred vami je sedma izdaja knjižice, ki ponuja pregled voznih redov slovenskih železnic, avtobusov, lokalnih prevoznikov in izposoje koles na območju slovenskih Alp in delom avstrijske Koroške. Želja po spodbujanju trajnostne mobilnosti je v Sloveniji vedno večja in zavedanje, da uporaba javnega potniškega prometa prispeva k bolj čistemu okolju, navdaja z optimizmom in daje motivacijo, da postanemo del sprememb. Tovorni in potniški promet sta pomembna dejavnika podnebnih sprememb, tudi v Alpah, ki so območje pomembnih promet- nih poti med severom in jugom Evrope. Spodbujanje trajnostne mobilnosti zato igra pomembno vlogo v okviru Alpske kon- © Matjaž Dovečar vencije; s protokolom o prometu in akcijskim načrtom za podnebje skušamo to področje čim bolj celostno urejati in upravljati. Zato na Stalnem sekretariatu že več let podpiramo projekt voznih redov kot prispevek k promoviranju uporabe javnih pre- voznih sredstev. 2 Narediti spremembo v krajih, kjer živimo ali jih obiščemo, uporabljati trajnostne prometne rešitve, ko se odpeljemo v službo, na izlet ali ogled, pomeni prav to. Korak k čistejšemu okolju. Bodimo del teh pozitivnih sprememb zase, za naše bližnje, prijatelje, znance in vse, ki prihajajo za nami! Potovanje, dolgo Iskreno se zahvaljujem vsem partnerjem, ki so aktivno prispevali k izdaji knjižice Vozni redi v Alpah; CIPRI Slovenija za pobudo tisoče kilometrov, in koordinacijo, ostale partnerje pa najdete naštete na zadnji platnici knjižice.
    [Show full text]
  • April 2014 1 IZVAJALCI NOTRANJE PLINSKE NAPELJAVE
    April 2014 IZVAJALCI NOTRANJE PLINSKE NAPELJAVE: IME PODJETJA Naslov TELEFON / GSM INŠTALATERSTVO CEV, BIZJAN Zaplana 32, PAVEL S.P. Vrhnika 041 688 211 VODOVOD - PLIN - SERVIS ISTENI Č Mokrice 9 031 521 896 D.O.O. Vrhnika 050 628 456 Ljubljanska cesta 101, ČEPON JANEZ, S.P. Horjul 754 94 46 Breg 12 B, BEC ALOJZ, S.P. Loka pri Zidanem Mostu 041 708 520 Savlje 89 01 537 20 66 BAG D.O.O. Ljubljana 041 630 606 Sela pri Višnji gori 15 041 621 451 CERAR DRAGO, S.P. 1294 Sela pri Višnji gori 050 648 389 CEVMONT D.O.O. Markovo 4 A, Kamnik 050 649 976 CEVOS GORI ČE D.O.O. Gori če 48, Golnik 041 617 356 Pokopališka ul. 2, 01 520 04 70 ČEEK, D.O.O. Ljubljana 041 634 278 Vrhovci cesta I/2 DIMINOX D.O.O. Ljubljana 041 707 421 Brn čičeva 13, Ljubljana 01 563 13 30 PLINAR, D.O.O. [email protected] 041 646 499 04 537 32 00 ELTERM BLED, D.O.O. Pre čna 7 Bled 041 649 257 Trpin čeva ulica 39 01 546 50 78 EMV,D.O.O. Ljubljana 041 629 852 FRANJO KOLAR, s.p. Rašiška 5, Ljubljana 041 760 448 INSTALACIJE ROZMAN, d.o.o. Koseška cesta 8 070 888 567 Dolenjska cesta 166, 01 427 34 33 IGT, D.O.O. Ljubljana 01 427 20 87 I.S.P., D.O.O. Bevkova 42, Kamnik 01 839 45 87 01 546 13 00 HIPIS, D.O.O. Zaloška cesta 161, Ljubljana 01 540 62 54 INSTAL.
    [Show full text]
  • Letno Poročilo O Skladnosti Pitne Vode Za Leto 2009
    Javno podjetje VODOVOD KANALIZACIJA d.o.o. Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana LETNO POROČILO O SKLADNOSTI PITNE VODE NA OSKRBOVALNIH OBMOČJIH V UPRAVLJANJU JAVNEGA PODJETJA VODOVOD-KANALIZACIJA V LETU 2009 Ljubljana, marec 2010 Direktor druţbe: Krištof Mlakar, univ. dipl. prav. LETNO POROČILO O SKLADNOSTI PITNE VODE NA OSKRBOVALNIH SISTEMIH V UPRAVLJANJU JAVNEGA PODJETJA VODOVOD-KANALIZACIJA V LETU 2009 Upravljavec: Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o. Vodovodna cesta 90 SI-1000 Ljubljana Odgovorni nosilec: Leila Ramadan, univ. dipl. inţ. kem. inţ. Sodelavci: Marjetka Ţitnik, viš. san. tehn. Mojca Rupar, univ. dipl. org.dela Miha Nartnik, univ. dipl. inţ. vod. in kom. Inţ. Direktor sektorja vodovod: Tomaţ Ruţič, dipl.inţ.strojn. Kazalo 1 UVOD 1 2 SPLOŠNO O IZVAJANJU OSKRBE S PITNO VODO 4 3 IZVAJANJE NOTRANJEGA NADZORA NAD SKLADNOSTJO PITNE VODE 9 4 REZULTATI NOTRANJEGA NAZORA 11 4.1 Ukrepanje v primeru neskladnosti 11 4.2 Mikrobiološka preskušanja pitne vode 12 4.2.1 Centralni sistem 12 4.2.2 Lokalni sistemi 12 4.2.3 Primerjava z rezultati preteklega obdobja 13 4.2.3.1 Redna mikrobiološka preskušanja 13 4.2.3.2 Občasna mikrobiološka preskušanja 14 4.3 Fizikalno - kemijska preskušanja pitne vode 15 4.3.1 Centralni sistem 15 4.3.2 Lokalni sistemi 15 4.3.3 Primerjava z rezultati preteklega obdobja 15 4.3.3.1 Redna fizikalno-kemijska preskušanja 16 4.3.3.2 Občasna fizikalno-kemijska preskušanja 16 4.4 Preskušanja na relevantne pesticide, njihove razgradne produkte, lahkohlapne ogljikovodike in nitrate 18 4.5 Pritoţbe uporabnikov 20 5 ZAKLJUČKI 22 6 PRILOGE 24 Letno poročilo o skladnosti pitne vode za leto 2009 1 UVOD Letno poročilo o skladnosti pitne vode predstavlja pregled rezultatov preskušanj parametrov pitne vode za leto 2009 na oskrbovalnih območjih, kjer gospodarsko javno sluţbo oskrbe s pitno vodo izvaja JAVNO PODJETJE VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o., Vodovodna cesta 90, Ljubljana (v nadaljevanju JP Vodovod-Kanalizacija).
    [Show full text]