Diplomsko Delo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

DIPLOMSKO DELO

Anton Ogulin

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika

PRAVNA PODLAGA ZA NADZOR OSKRBE S PITNO VODO V OB ČINI METLIKA NA OSNOVI HACCP SISTEMA

Mentor: Kandidat: mag. Sašo Murti č Anton Ogulin

Lektor: Polona Pe čari č, prof. slov. in teol.

Celje-Krško, september, 2008

UNIVERSITY OF MARIBOR FACULTY OF LOGISTICS

A thesis submitted for the degree of Bachelor of Science in Economic and Technical Logistics of Professional Higher Education Programme

LEGAL BASIS FOR SURVEILLANCE OF DRINKING WATER IN THE MUNICIPALITY OF METLIKA ACCORDING TO HACCP SYSTEM

Anton Ogulin

Supervisor: mag. Sašo Murti č

Proofreader: Polona Pe čari č, prof. slov. in theol.

Celje-Krško, september, 2008

ZAHVALA

Pri izdelavi svojega diplomskega dela se zahvaljujem tistim, ki so najve č pripomogli k njegovemu nastanku. Najve čja zahvala velja mentorju mag. Sašu Murti ču za vodenje in strokovne napotke pri izdelavi diplomske naloge. Rad bi se tudi zahvalil podjetju Komunala Metlika d. o. o., ker mi je omogočilo, da sem izdelal diplomsko delo na sistemu oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na osnovah HACCP sistema. Zahvalil bi se rad tudi Poloni Pe čari č, prof. slov. in teol., za lektoriranje diplomske naloge in vsem drugim sodelavcem in kolegom, ki so mi pomagali pri njeni izdelavi. Na koncu se želim zahvaliti še svojemu dekletu Darji in svoji družini, ki so mi v času mojega študija pomagali in me vzpodbujali pri študiju ter izdelavi diplomske naloge.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani Anton Ogulin, roj. 23. 5. 1980, študent Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, program Gospodarska in tehniška logistika, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na osnovi HACCP sistema pri mentorju mag. Sašu Murti ču avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni: teksti niso uporabljeni brez navedbe avtorjev.

______Celje-Krško, september, 2008

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

POVZETEK

V diplomski nalogi je predstavljena pravna podlaga in princip izgradnje nadzora oskrbe s pitno vodo na osnovah HACCP sistema. V za četku diplomske naloge smo predstavili in analizirali ustrezne pravne vire s podro čja oskrbe s pitno vodo in njenega nadzora, nato smo analizirali obstoje če stanje v ob čini Metlika s pravnega vidika. V empiri čnem delu naloge smo na konkretnem primeru oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika izdelali primer nadzora oskrbe s pitno vodo na podlagi HACCP sistema, po katerem naj bi potekal nadzor pitne vode, ki je opredeljen v zakonskih aktih. V zadnjem delu naloge smo prikazali, kakšen pomen ima nadzor priprave pitne vode v ob čini Metlika, ter predlagali nadgradnjo oziroma izboljšanje nadzora oskrbe pitne vode v ob čini Metlika.

KLJU ČNE BESEDE pitna voda, pravni viri, vodovod, nadzor, HACCP

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na v osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

ABSTRACT

In the dissertation, the lawfulness and the concept of forming of the control of potable water supply are presented, according to the HACCP system. In the beginning, we have presented and analyzed appropriate laws that deal with drinking water supply and its control. After that we have analyzed the present situation in the municipality of Metlika from the legal point of view. In the empirical part of the work, there is a concrete example of drinking water supply in the municipality of Metlika. We have presented as well as worked out this example of drinking water supply according to the HAACP system. In the final part we have shown how important the control of water supply is and suggested some necessary steps for its improvement.

KEYWORDS potable water, lawfulness, water supply, control, HACCP

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na vi osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

KAZALO 1 UVOD...... 1 1.1 Predstavitev problema...... 1 1.2 Predstavitev podjetja Komunala Metlika d. o. o...... 2 1.3 Predpostavke in omejitve pri izvedbi...... 4 1.4 Metode dela ...... 5 2 TEORETI ČNE OSNOVE...... 6 2.1 Pravna ureditev preskrbe s pitno vodo...... 6 2.1.1 Evropska zakonodaja ...... 6 2.1.2 Notranji nacionalni predpisi...... 7 2.2 Gospodarska javna služba − upravljavec...... 11 3 OBSTOJE ČE STANJE ...... 17 3.1 Posnetek stanja v ob čini Metlika...... 17 3.2 Kriti čna analiza...... 31 4 NADZOR OSKRBE S PITNO VODO V OB ČINI METLIKA...... 33 4.1 Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v Sloveniji...... 33 4.2 HACCP sistem...... 35 4.3 HACCP na črt za sistem oskrbe s pitno vodo Obrh v ob čini Metlika .... 37 4.3.1 Sestava HACCP skupine na sistemu oskrbe s pitno vodo Obrh v ob čini Metlika...... 38 4.3.2 Obseg študije na sistemu oskrbe s pitno vodo ...... 39 4.3.3 Opis surovine in proizvoda...... 39 4.3.4 Postopki oskrbe s pitno vodo...... 40 4.3.5 Nadzorni ukrepi za omejitev tveganj ...... 41 4.3.6 Kriti čne kontrolne to čke na sistemu oskrbe s pitno vodo Obrh v ob čini Metlika...... 41 4.3.7 Spremljanje KKT...... 44 4.3.8 Dolo čanje popravnih postopkov ...... 44 4.3.9 Uvedba dokumentacije in shranjevanja podatkov ...... 45 4.4 Vzdrževanja HACCP sistema – VERIFIKACIJA in REVIZIJA...... 45 5 ZAKLJU ČKI...... 49 5.1 Ocena zaklju čkov...... 49 5.2 Možnosti nadaljnega razvoja...... 51 Literatura in viri ...... 55

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na vii osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

KAZALO SLIK

Slika 1: Organizacijska shema Komunale Metlika d. o. o. (Vir: prirejeno po Komunala Metlika d. o. o., Letno poro čilo 2007)...... 4 Slika 2: Obstoje ča vodovodna mreža ob čine Metlika...... (Vir:Komunala Metlika d. o. o., 2006) ...... 21 Slika 3: Vodovodno zajetje Obrh (Vir: lasten) ...... 22 Slika 4: Shema priprave pitne vode (Vir: lasten) ...... 23 Slika 5: Shemati čen prikaz priprave pitne vode v ob čini Metlika (Vir: Komunala Metlika d. o. o., Letno poro čilo 2007)...... 24 Slika 6: Črpalka Obrh – 30 L/s, 45 kW (Vir: lasten)...... 24 Slika 7: Črpalke Slamna vas, 7 l/s (Vir: lasten) ...... 25 Slika 8: Naprava za pripravo in doziranje aluminijevega sulfata (Al 2(SO 4)3)...... (Vir: lasten)...... 25 Slika 9: Peš čeni filter (Vir: lasten) ...... 26 Slika 10: Naprava za UV- dezinfekcijo (Vir: lasten) ...... 27 Slika 11: Naprava za pripravo in doziranje klor-dioksida (ClO 2) (Vir: lasten)...... 28 Slika 12: Distribucija pitne vode v mestu Metlika (Vir: Komunala Metlika d. o. o., 2006.) ...... 29 Slika 13: Distribucija pitne vode na vodovodnem sistemu Obrh v Metliki (Vir: Komunala Metlika d. o. o., 2006) ...... 30 Slika 14: Pregled mikrobiološke kvalitete vode v vodovodu Obrh v ob čini ...... 31 Metlika (Vir: Komunala Metlika d.o.o., Letno poro čilo 2007)...... 31 Slika 15: Shematski prikaz nadzora nad kakovostjo pitne vode v Republiki Sloveniji (Vir: Operativni program oskrbe s pitno vodo, str. 12)...... 37 Slika 16: Dolo čitev lastnosti zajete »surove« vode (Vir: lasten)...... 39 Slika 17: Spremljanje koli čine aluminija v pitni vodi...... (Vir: Komunala Metlika d. o. o., Letno poro čilo 2007)...... 50 Slika 18: Prikaz avtomatizacije vodovodnega sistema Obrh na nadzornem sistemu v centru vodenja (Vir: Komunala Metlika d. o. o., 2006)...... 51 Slika 19: Delež transportnih vodovodnih cevi glede na sestavo ...... (Vir: Komunala Metlika d. o. o., 2006) ...... 54

KAZALO TABEL

Tabela 1: Opis surovine (Vir: lasten)...... 40 Tabela 2: Opis kon čnega proizvoda (Vir: lasten) ...... 40 Tabela 3: Na črt za nadzor KKT sistema Obrh (Vir: lasten)...... 42

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na viii osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

KRATICE IN AKRONIMI

EU Evropska unija HACCP Hazard Analysis and Critical Control Points, Analiza tveganja in kriti čnih kontrolnih to čk IVZ Inštitut za varovanje zdravja KT Kritična to čka KKT Kriti čna kontrolna to čka PCB Poliklorirani bifenoli ZGJS Zakon o javnih gospodarskih družbah ZJNVETPS Zakon o javnem naro čanju na vodnem, energetskem, transportnem podro čju in področju poštnih storitev ZKC Zakon o kontroli cen ZLS Zakon o lokalni samoupravi ZRPJN Zakon o reviziji postopkov javnega naro čanja ZV-1 Zakon o vodah ZVO-1 Zakon o varstvu okolja ZZV Zavod za zdravstveno varstvo ZZUZIS Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na ix osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

1 UVOD

Z rastjo življenjskega standarda rastejo tudi potrebe oziroma zahteve prebivalcev ali potrošnikov po vse ve čji kakovosti in varnosti živil, med katere spada tudi pitna voda. Primerno kakovost in varnost živil oziroma pitne vode je mogo če kontinuirano zagotavljati z ustreznim nadzorom. Globalizacija evropskega trga zahteva, da Slovenija kot polnopravna članica na eni strani prilagodi nacionalne predpise s podro čja pitne vode skupnim predpisom EU, ki urejajo podro čje živil, ter isto časno na drugi strani vzpostavi institucije in ukrepe, ki so potrebni za implementacijo oziroma za izvajanje skupne evropske politike s tega podro čja.

Eden od pravno strokovnih na činov nadzora priprave varnega živila je sistem HACCP. V Evropski skupnosti je postal uzakonjen leta 1993 z direktivo s smernico 93/43/EEC, sedaj pa se po časi uveljavlja tudi pri slovenskih proizvajalcih živil. Glede na pravno podlago je obvezen za vse, ki svoje izdelke prodajajo na evropskem trgu, za slovensko tržiš če od za četka leta 2003. Pravne in fizi čne osebe, ki opravljajo proizvodnjo in promet z živili in izdelki ter snovmi, ki prihajajo v stik z živili, morajo po Zakonu o zdravstveni ustreznosti in kakovosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, prilagoditi svojo dejavnost predpisom v tem zakonu.

Z uvedbo sistema za nadzor priprave pitne vode države članice, vklju čene v Evropsko unijo, zagotavljajo kon čnemu potrošniku varno, kakovostno in zdravstveno neopore čno pitno vodo. Lahko re čemo, da varna pitna voda ni samoumevna in jo moramo obravnavati kot dragoceno dobrino.

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

Namen diplomskega dela je opredelitev pravne podlage in navedba pravnih virov, ki urejajo podro čje priprave pitne vode ter nadzor oskrbe s pitno vodo. Ob tem želimo predstaviti komunalno dejavnost, ki zagotavlja pitno vodo. Na podlagi zakonodaje, druge dostopne literature in osebnih opažanj želimo opredeliti možnost optimalnega nadzora pri pripravi pitne vode s pomo čjo sistema HACCP kot najvišjega standarda kakovosti ter spoznati njegove prednosti in slabosti. S študijo želimo pojasniti, kako se sistem nadzora in predpisi udejanjajo v praksi, in sicer na primeru vodovoda Obrh v ob čini Metlika. Pri tem bomo analizirali obstoje če stanje priprave pitne vode ter poskušali ugotoviti, kje so klju čne kriti čne to čke, ki predstavljajo šibke člene pri zagotavljanju pitne vode ustrezne kakovosti, ter na katere procese in dejstva moramo biti pozorni pri nadzoru oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika.

Predmet raziskovanja v pri čujo čem diplomskem delu je pravna podlaga priprave ustrezne zdravstveno neopore čne pitne vode v ob čini Metlika ter nadzor v skladu z zakonodajo pri oskrbi s pitno vodo. Na podlagi teh dejstev bomo v diplomski nalogi opredelili zakonodajo, ki ureja gospodarske javne službe, komunalno dejavnost, zakonodajo, ki ureja oskrbo s pitno vodo, in izvajanje nadzora oskrbe s pitno vodo.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 1 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

V nalogi se bomo s pravnega vidika osredoto čili na dejavnost preskrbe s pitno vodo, ki obsega zbiranje, čiš čenje in distribucijo vode, ter na sistem HACCP kot orodje za izvajanje nadzora pri pripravi in oskrbi s pitno vodo.

Nadzor priprave pitne vode je izredno zahteven postopek, saj je priprava pitne vode povsem specifi čno podro čje, če ga primerjamo s proizvodnjo mesnih ali mle čnih izdelkov, sokov ali katerih koli drugih živil, ki jih je relativno enostavno kompleksno nadzorovati, ker lahko pri le-teh dejansko spremljamo njihovo pot od surovin preko proizvodnje in distribucije do potrošnika. Slednje je pri pripravi pitne vode bistveno težje. Problemi se lahko pojavijo že pri samem zajemu in črpanju vode, saj lahko pridobimo vodo zelo slabe kakovosti. Z ustreznim postopkom priprave pitne vode in z zagotavljanjem nadzora pitne vode lahko zagotavljamo pitno vodo, ki ustreza predpisom zakonodaje.

Cilj diplomskega dela je podati pravno podlago, ki mora biti izpolnjena, da se izvede nadzor priprave pitne vode po HACCP sistemu, saj pravna podlaga daje garancijo za pripravo kakovostne, zdravstveno neopore čne pitne vode.

1.2 PREDSTAVITEV PODJETJA KOMUNALA METLIKA d. o. o.

Sistem oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika upravlja javno podjetje Komunala Metlika d.o.o., ki oskrbuje s pitno vodo približno 8100 prebivalcev ob čine Metlika. Sistem sestavljajo trije po kakovosti zajete vode med seboj razli čni sistemi: Obrh, ki napaja mesto Metlika in južni, ravninski del ob čine, Jamniki, ki oskrbujejo severni in severovzhodni del, ter Hrast, ki napaja severozahodni del ob čine Metlika (Komunala Metlika d.o.o., Letno poro čilo 2007).

Javno podjetje Komunala Metlika d. o. o., Ulica XV. brigade 2, Metlika (v nadaljevanju Komunala Metlika d. o. o.) je bilo ustanovljeno 23. februarja 1995 skladno z Zakonom o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS št. 32/93), Odlokom o gospodarskih javnih službah v ob čini Metlika (Ur. l. RS št. 22/94) in Zakonom o lokalni samoupravi (Ur. l. RS št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94). Dejavnost javne gospodarske službe izvaja v ob čini Metlika.

Podjetje po 6. členu Odloka o preoblikovanju Javnega podjetja Komunala Metlika (v nadaljevanju besedila odlok; Ur. l. št. 21/95) prednostno opravlja naslednje dejavnosti gospodarske javne službe:

oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiš čenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki, odlaganje komunalnih odpadkov, oskrba industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 2 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Zaradi racionalnejšega in bolj ekonomi čnega izvajanja gospodarskih javnih služb lahko podjetje opravlja še naslednje naloge:

strokovna priprava programa in na črtovanje razvoja, izvajanje investicijskih poslov, zlasti priprava predinvesticijskih programov in investicijskih programov, naro čanje tehni čne dokumentacije, izvedba razpisov za izbiro izvajalcev in nadzor pri novogradnjah komunalnih objektov in naprav ter drugo v skladu z letnim planom in programom podjetja, urejanje pokopališ č in oddajanje prostorov za grobove v najem, urejanje javnih parkiriš č, urejanje ulic, trgov in lokalnih cest v mestu ter v vseh krajevnih središ čih, plakatiranje in obveš čanje, gradbena in montažerska dela pri gradnji in vzdrževanju infrastrukturnega omrežja, priklju čkov ter objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarskih javnih služb.

Komunala Metlika d.o.o. lahko poleg navedenih dejavnosti opravlja še naloge po javnih pooblastilih, danih z odloki, ki urejajo podro čje posamezne gospodarske javne službe (evidence, soglasja, mnenja, kataster ipd.) in v manjšem obsegu tudi druge dejavnosti, ki so namenjene boljšemu in popolnejšemu opravljanju gospodarskih javnih služb.

V skladu z 7. členom Odloka je ustanovitelj in edini lastnik javnega podjetja Komunala Metlika d. o. o. ob čina Metlika. Ustanoviteljske pravice izvršuje Ob činski svet ob čine Metlika. Organi podjetja so nadzorni svet in direktor. Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov javnega podjetja. Člane nadzornega sveta imenuje ustanovitelj. Nadzorni svet šteje 5 članov, z mandatno dobo 4 leta. Ustanovitelj javnega podjetja je sprejel statut javnega podjetja, v katerem je podrobneje urejena organizacija in delovanje javnega podjetja, delovanje in odlo čanje organov in drugo.

Dejavnost javnega podjetja se financira iz naslednjih virov:

s ceno javnih dobrin, ki jih zagotavlja javno podjetje, s cenami storitev, iz prispevkov, davkov in taks, ki jih v ta namen predpiše ob činski svet v skladu z zakonom, iz namenskih sredstev prora čuna ob čine, iz drugih virov (Ur. l. RS št. 21/95).

Osnovne pogoje (ustanovni kapital, infrastrukturni objekti) zagotavlja ustanovitelj. Tudi cene javnih storitev potrjuje oziroma dolo ča ob činski svet. Zaposleni v javnem podjetju so tako zadolženi, da zagotavljajo ustrezno koli čino in kvaliteto javnih dobrin ob stalnem dokazovanju, da to zagotavljajo ob najnižjih možnih stroških. Sestava in organiziranost Komunale Metlika d. o. o. je predstavljena na naslednji sliki (Slika 1 ). V podjetju je zaposlenih 36 delavcev (Komunala Metlika d. o. o., Letno poro čilo 2007).

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 3 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

UPRAVA - DIREKTOR

OPERATIVNO-TEHNI ČNA ENOTA ENOTA STROKOVNE SLUŽBE

VODOPRESKRBA SPLOŠNA FINANCE IN KANALIZACIJA KOMUNALA RA ČUNOVODSTVO Priprava pitne vode Zbiranje odpadkov KOMERCIALA Distribucija pitne vode Odvoz odpadkov SKLADIŠ ČE Odvajanje odpadnih vod Čiš čenje javnih površin RAZVOJ Čiš čenje odpadnih vod Urejanje javnih površin

Soglasja in mnenja Komercialno-gradbene dejavnosti

Upravljanje s pokopališ či

Investicije v lastni režiji

Slika 1: Organizacijska shema Komunale Metlika d. o. o. (Vir: prirejeno po Komunala Metlika d. o. o., Letno poro čilo 2007)

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE PRI IZVEDBI

Pri nadzoru oskrbe s pitno vodo se sre čujemo z nekaterimi omejitvami pri izvedbi, ki se pojavljajo zaradi specifi čnosti surovine – vode. Pri pripravi pitne vode je tehnološki postopek, kot ga poznamo v terminologiji iz klasi čnega sistema nadzora HACCP sistema, postopek izboljšave kvalitete vode. Ko pa zdravstveno ustrezna voda zapusti ta proces, je težko stoodstotno zagotavljati stalen nadzor. Zaradi samih zakonitosti naravnega okolja, tehni čne izvedbe cevovodov, lastnosti materialov, trdoživosti mikroorganizmov, in tudi zaradi človeškega faktorja je tu stoodstotni nadzor težko zagotoviti. Voda v naravi stalno kroži, torej ne moremo re či, kje je za četek – izvor živila, kot ga poznamo pri živilu, ki se nadzoruje s postopkom HACCP, in kje konec.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 4 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Kot izvor živila je potrebno obravnavati črpanje vode, kajti od tu do porabe je tudi prakti čno mogo če spremljati kvaliteto in izvajati nadzorne ukrepe. V ob čini Metliki zajemamo in črpamo takšno vodo, kakršno nam razmere dopuš čajo glede na geografsko lego.

Torej nadzor oskrbe pitne vode v ob čini Metlika, ki je v skladu z zakonodajo, lahko zagotavljamo od črpališ ča preko distribucije pitne vode do kon čnega uporabnika pitne vode.

1.4 METODE DELA

V diplomskem delu je raziskava temeljila na razli čnih metodah preu čevanja. Najprej smo na podlagi doma če in tuje literature preu čili pravno podlago za nadzor oskrbe pitne vode ter orodja, ki jih lahko uporabljamo pri zagotavljanju ustrezne kakovosti pitne vode. Primerjali smo dobljene rezultate med seboj, ter izbrali in utemeljili tisto rešitev oziroma predlog, ki se nam je zdela najbolj smiselni in uporabni v praksi.

V teoreti čnem delu naloge smo uporabili naslednje metode:

deskriptivno metodo preu čevanja, metodo klasifikacije in primerjalno metodo, ki jo uporabljamo za ugotavljanje razlik in podobnosti med posameznimi pojmi.

V drugem delu naloge pa smo uporabili:

metodo analize in metodo sinteze.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 5 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

2 TEORETI ČNE OSNOVE

2.1 PRAVNA UREDITEV PRESKRBE S PITNO VODO

Pomembno je, da je podro čje preskrbe s pitno vodo pravno urejeno, saj se na ta na čin zagotavlja zadostna koli čina in ustrezna kakovost pitne vode. Pravni predpisi pri pripravi in nadzoru pitne vode od upravljavca zahtevajo, da se upoštevajo predpisani higienski minimumi pri pripravi in distribuciji pitne vode. V nadaljevanju bomo najprej sistemati čno predstavili evropsko zakonodajo na tem podro čju. Republika Slovenija je od 1. maja 2004 polnopravna članica Evropske unije (EU) in zato je glede na hierarhijo pravnih aktov potrebno najprej upoštevati akte, ki jih je sprejela Evropska skupnost s podro čja voda. Navedli bomo le nekaj pomembnejših direktiv in nacionalnih predpisov, ki se nanašajo na tematiko diplomske naloge.

2.1.1 EVROPSKA ZAKONODAJA

Vodna direktiva (Water Framework Directive 2000/60/EC), ki je stopila v veljavo leta 2000, se nanaša na zaš čito in izboljšanje kvalitete vseh vodnih virov, kot so reke, jezera, somornice, obalna morja in podzemne vode znotraj Evropske skupnosti. Države članice so jo bile dolžne implementirati do konca leta 2003. V direktivi je torej poudarjeno varstvo vseh voda, rek, jezer, obalnih voda in podtalnice, obenem pa direktiva dolo ča tudi svoj temeljni cilj, ki je zagotoviti dobro stanje vseh voda v Evropski skupnosti do leta 2015. Podlago za izvajanje slednje direktive najdemo v slovenski zakonodaji v Zakonu o vodah (Ur. l. RS št. 67/2002) , Pravilniku o dolo čitvi meja povodij in pore čij ter meja vodnih obmo čij z vodami, ki jim pripadajo (Ur. l. RS št. 82/03) , Pravilniku o metodologiji za dolo čanju vodnih teles površinskih voda (Ur. l. RS št. 65/03) in Pravilniku o metodologiji za dolo čanje vodnih teles podzemnih voda (Ur. l. RS št. 65/03).

Nadalje je na podro čju voda v Evropski skupnosti zelo pomembna tudi Direktiva sveta 98/83/ES, z dne 3. november 1998 o kakovosti vode, namenjena za oskrbo ljudi (Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption). Cilj te direktive je varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi vsakršnega onesnaženja vode, namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista 1. Skorajda v celoti je bila implementirana v Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006 , 92/2006 ). Evropska skupnost je naredila junija 1993 pomemben korak z vklju čitvijo HACCP 2 (Hazard Analysis and Critical Control Points, Analiza tveganja in kriti čnih kontrolnih to čk) sistema v evropsko zakonodajo (Zupanc-Kos Mira, 2001, str. 3) z direktivo št. 93/43 EEC (Zupanc-Kos Mira in Pav čič Maruša, 2002, str. 512).

1 1. člen Direktive Sveta 98/83/ES, http://eur-lex.europa.eu/ z dne 20. 6. 2008. 2 HACCP je sistem kakovosti, ki ugotavlja vrednosti in nadzira tveganja, ki so pomembna za varnost kon čnega živilskega proizvoda (npr. higiensko ustreznost/neopore čnost)(Raspor Peter, 2002, str. 116).

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 6 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

2.1.2 NOTRANJI NACIONALNI PREDPISI

V zvezi z nacionalnimi predpisi, ki po hierarhiji sledijo za objavljenimi in ratificiranimi mednarodnimi pogodbami, pa je na podro čju voda pomembnih ve č zakonov.

Najprej se bomo osredoto čili na splošen Zakon o varstvu okolja (v nadaljevanju besedila ZVO-1; Ur. l. RS št. 41/04), ki je pomemben predvsem z vidika opredelitev splošnih pojmov in temeljnih na čel vezanih na varovanje okolja. Na podlagi, slednjega zakona so bili sprejeti številni podzakonski predpisi s podro čja voda. V ZVO-13 je opredeljeno, da je za celotno upravljanje z vodami odgovorna država oziroma Ministrstvo za okolje in prostor, za izvajanje te dejavnosti pa so zadolžene ob čine.

Pravne podlage za urejanje podro čja pitne vode so opredeljene predvsem v naslednjih zakonih in podzakonskih aktih:

Zakon o vodah (ZV-1, Ur. l. RS št. 67/2002 , 110/2002, 2/2004, 41/2004, 57/2008), Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS, Ur. l. RS št. 52/2000 , 42/2002 , 47/2004), Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/2004, 35/2004, 126/2006), Pravilnik o monitoringu pesticidov v pitni vodi in virih pitne vode (Ur. l. RS št. 38/2000).

Dale č najpomembnejši je Zakon o vodah 4 (v nadaljevanju besedila ZV-1; Ur. l. RS št. 67/2002 , 110/2002, 2/2004, 41/2004, 57/2008), ki ureja upravljanje s celinskimi in podzemnimi vodami, morjem in vodnimi ter priobalnimi zemljiš či. Upravljanje z vodami in vodnimi zemljiš či po tem zakonu pomeni varstvo voda, urejanje voda ter odlo čanje o rabi voda. S 7. členom ZV-1 je pitna voda opredeljena kot voda, ki ustreza predpisom s podro čja zdravstvene ustreznosti živil. ZV-1 ureja tudi javno dobro in javne službe na podro čju voda.

Na podlagi 161. člena ZV-1 Slovenija zagotavlja izvajanje javnih gospodarskih služb na podro čju voda, ki so naslednje: obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih koli čin (tretji odstavek 81. člena ZV-1), obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda (prvi odstavek 93. člena ZV-1),

3 36. člen Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS št. 41/2004, 17/2006 , 20/2006 , 28/2006, 39/2006 , 49/2006 , 66/2006 , 112/2006 , 33/2007 , 57/2008 , 70/2008). 4 1. člen Zakona o vodah (Ur. l. RS št. 67/2002 , 110/2002, 2/2004, 41/2004, 57/2008).

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 7 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

izvedba izrednih ukrepov v času pove čane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda (prvi odstavek 95. člena ZV-1), vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljiš č (prvi odstavek 98. člena ZV-1)5.

V zvezi s pitno vodo je zelo pomemben Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (v nadaljevanju besedila ZZUZIS; Ur. l. RS št. 52/2000 , 42/2002 , 47/2004), saj je pitna voda eno izmed temeljnih živil, ki ga ljudje vsak dan neposredno ali posredno uživamo. ZZUZIS dolo ča pogoje, ki jih morajo izpolnjevati živila, aditivi za živila in izdelki ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, da so zdravstveno ustrezni. Prav tako ZZUZIS ureja zdravstveni nadzor nad njihovo proizvodnjo in prometom z namenom, da se varuje zdravje ljudi, zaš čitijo interesi potrošnika, in omogo ča nemoten promet na notranjem trgu in s tujino, spremljanje zdravstvene ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili ter medresorsko in mednarodno sodelovanje na podro čju zdravstvene problematike prehrane in prehranske politike 6.

Posamezni pojmi, ki se v ZZUZIS nanašajo na pitno vodo, njeno pripravo in nadzor, so definirani v 2. členu, in sicer: »Živilo je vse, kar ljudje uporabljajo za prehranske namene v nepredelani, polpredelani ali predelani obliki, vklju čno s pitno vodo.« »Pitna voda je voda iz javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo, voda za pakiranje ter predpakirana pitna voda, namenjena javni porabi.« »HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point) je sistem, ki omogo ča identifikacijo oziroma prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi škodljivimi agensi v živilih, ali stanji, ki lahko ogrožajo zdravje človeka.« »Varnost živil pomeni zagotovilo, da živilo ni škodljivo za zdravje potrošnika, če je pripravljeno oziroma zaužito za predviden namen.«

Zdravstveni nadzor nad proizvodnjo in prometom živila − pitne vode z namenom, da se varuje zdravje ljudi, na podlagi ZZUZIS-a in Pravilnika o pitni vodi smo podrobnejše predstavili v poglavju o nadzoru preskrbe s pitno vodo.

Seveda so bili poleg omenjenih pravnih podlag sprejeti tudi številni podzakonski predpisi, ki pa jih ne bomo posebej izpostavljali, razen nekaterih, ki se nanašajo na problematiko, obravnavano v diplomskem delu. Najprej se bomo osredoto čili na Pravilnik o pitni vodi (v nadaljevanju besedila pravilnik; Ur. l. RS št. 19/2004 , 35/2004 , 126/2006) podzakonski predpis, ki skorajda v celoti povzema direktivo sveta 98/83/ES.

Zdravstvena ustreznost pitne vode je opredeljena v Pravilniku o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/2004 , 35/2004 , 126/2006), ki je bil sprejet na podlagi Direktive Sveta 98/83/ES in Zakona o spremembah in dopolnitvah dolo čenih zakonov na podro čju zdravja (Ur. l. RS št. 47/04).

5 161. člen Zakona o vodah (Ur. l. RS št. 67/2002 , 110/2002, 2/2004, 41/2004, 57/2008). 6 1. člen ZZUZIS (Ur.l. RS št. 52/2000 , 42/2002 , 47/2004).

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 8 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Pravilnik predpisuje minimalne zdravstvene zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda, da se zavaruje zdravje ljudi pred škodljivimi u činki zaradi onesnaženja pitne vode 7. Zdravstvena ustreznost pitne vode se presoja po dolo čnih kriterijih, in sicer velja, da je ustrezna, kadar ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov ter drugih škodljivih snovi v takšni koli čini in kvaliteti, da bi to predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi, in obenem izpolnjuje A in B del iz Priloge I Pravilnika o pitni vodi. Pravilnik se uporablja za pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki zagotavljajo ve č kot povpre čno 10 m 3 vode na dan ali oskrbujejo ve č kot 50 oseb.

Na podro čju oskrbe s pitno vodo je na državni ravni organiziran sistem organov, ki se ukvarjajo s tem podro čjem. Najprej minister za zdravje imenuje komisijo za pitno vodo (v nadaljevanju besedila komisija) izmed strokovnjakov Inštituta za varovanje zdravja RS in obmo čnih zavodov za zdravstveno varstvo. Komisija opravlja naslednje naloge: daje predloge za dodatne parametre, ki bi dokazovali zdravju škodljive snovi v pitni vodi, pripravlja priporo čila in navodila, ocenjuje zdravstveno ustreznost pitne vode, daje razli čna mnenja kot na primer, ali je neskladnost parametrov pomembna ali nepomembna, obveš ča ministrstvo za zdravje o nadomestni oskrbi s pitno vodo, v primeru nepri čakovanih dogodkov sprejema strokovne odlo čitve in podobne druge naloge. Njeno delo koordinira Inštitut za varovanje zdravja RS (v nadaljevanju besedila IVZ).

Naslednji v sistemu organov je upravljavec , ki je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo . Njegova naloga je zagotavljanje skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode. Upravljavec mora imeti zaposleno tudi odgovorno osebo z najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovno-tehni čne ali zdravstvene smeri, ki mu pomaga pri njegovih opravilih. Po dolo čilih Pravilnika mora upravljavec zagotoviti, da je skladnost zagotovljena na mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, potem tam, kjer se uporablja za proizvodnjo in promet živil, ali tam, kjer se voda pakira, in na mestu iztoka iz cistern, kadar se pitna voda zagotavlja s pomo čjo cistern 8.

Upravljavec mora skrbeti za notranji nadzor , ki se izvaja na osnovah HACCP sistema 9. Opravlja tudi raziskovalna dela, kar pomeni, da preden je mogo če priklju čiti nov vodni vir za oskrbo s pitno vodo, mora upravljavec najmanj eno leto spremljati skladnost vodnega vira in pri tem zagotoviti vzor čenje in preizkuse parametrov.

Upravljavcu so v pomo č laboratoriji, ki opravljajo laboratorijske preizkuse vzorcev pitne vode za namene notranjega nadzora, katerih rezultati so predstavljeni javnosti v okviru raziskovalnih del. Ti laboratoriji morajo izpolnjevati splošna merila po standardu SIST EN ISO/IEC 17025, ter redno sodelovati v medlaboratorijskih primerjalnih preizkusih 10 .

7 1. člen Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS št. 19/2004 , 35/2004 , 126/2006). 8 8. člen Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS št. 19/2004 , 35/2004 , 126/2006). 9 10. člen Pravilnika o pitni vodi: “ HACCP sistem omogo ča prepoznavanje mikrobioloških, kemi čnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi.«. 10 16. člen Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS št. 19/2004 , 35/2004 , 126/2006).

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 9 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Ob vse tem pa je potrebno opravljati spremljanje − monitoring pitne vode , kar pomeni spremljanje oziroma preverjanje, ali pitna voda izpolnjuje zahteve pravilnika, še posebej mejne vrednosti zahtevanih parametrov. Monitoring pitne vode zagotavlja Ministrstvo za zdravje, nosilec pa je javni zdravstveni zavod, ki je ustanovljen za spremljanje izvajanja ukrepov za odkrivanje in odpravljanje zdravju škodljivih ekoloških in drugih dejavnikov na obmo čju države ter ima laboratorije za mikrobiološko in kemijsko preizkušanje pitne vode, akreditirano v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025. Javni zdravstveni zavod imenuje minister za zdravje. Nosilec monitoringa mora vsako leto pripraviti predlog letnega programa monitoringa za pitno vodo za naslednje leto. Za izvedbo tega programa je potem odgovoren izvajalec monitoringa. Kadar obstaja utemeljen sum, da v pitni vodi obstajajo mikroorganizmi, za katere ni dolo čena mejna vrednost parametra iz priloge I Pravilnika, se lahko opravi tudi dodatni monitoring.

Kadar se na podlagi notranjega nadzora in monitoringa ugotovi neskladnost pitne vode, je odgovornost upravljavca, da nemudoma ugotovi vzroke in izvede ukrepe za njihovo odpravo. Pred izvedbo ukrepov si mora upravljavec pridobiti mnenje komisije, ali ugotovljena neskladnost pitne vode predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Od tukaj naprej pa so možne tri poti, in sicer:

a) če komisija ugotovi neskladnost pitne vode, je upravljav čeva dolžnost, da bodisi preneha dobavljati pitno vodo ali omeji njeno uporabo, bodisi da sprejme druge ukrepe, ki so potrebni za varovanje zdravja ljudi. Pri izbiri ukrepov mora upoštevati tudi sorazmernost ukrepa z ogroženim stanjem. To pomeni, da mora izbrati takšen ukrep, ki glede na škodo, ki lahko posledi čno nastane, ne bo prestrog. O ukrepih mora upravljavec preko sredstev javnega obveš čanja obvestiti uporabnike;

b) če komisija oceni, da bo neskladnost trajala dalj časa oziroma, da se bo ponavljala, opozori upravljavca, da poda vlogo za dovoljenje za odstopanje od mejnih vrednosti parametrov na Ministrstvu za zdravje.

Minister za zdravje mora pred izdajo dovoljenja, pridobiti mnenje komisije. Če ta oceni, da za časna uporaba neskladne pitne vode ne predstavlja potencialne nevarnosti za zdravje ljudi in po zagotavljanju upravljavca ni mogo če pinte vode druga če pripraviti, potem minister za zdravje izda dovoljenje. Dovoljenje izda za obdobje treh let, izjemoma se sme podaljšati za nadaljnja tri leta, vendar mora pri tem Ministrstvo za zdravje Komisiji Evropske unije posredovati poro čilo o dejavnostih iz prvega obdobja in razloge za podaljšanje izdanega dovoljenja. V zelo skrajnem primeru pa sme ministrstvo zaprositi Komisijo Evropske unije, da dovoli še tretje podaljšanje dovoljenja, ki pa ne sme presegati treh let.

O dovoljenju mora upravljavec obvestiti uporabnike preko sredstev za javno obveš čanje. Uporabnike, za katere bi lahko odstopanje predstavljalo posebno nevarnost za zdravje, pa mora posebej seznaniti z morebitnimi tveganji.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 10 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

c) če komisija ugotovi, da neskladnost pitne vode s parametri ni pomembna, potem je dolžnost upravljavca, da sprejme ukrepe, ki bodo odpravili neskladnost v 30 dneh, ter poda vlogo na Ministrstvo za zdravje, da mu slednje dovoli.

Upravljavec mora tako zagotavljati kakovost priprave vode 11 , opreme in materialov. O rezultatih laboratorijskih preizkusov pitne vode, pridobljenih pri monitoringu, mora redno obveš čati uporabnike. Pogostnost in na čin obveš čanja mora dolo čiti v svojih internih aktih.

Iz tega je razvidno, da ima na podro čju oskrbe s pitno vodo upravljavec izjemno pomembne naloge in zato nosi vso odgovornost za zdravstveno neustreznost in neustrezno kakovost pitne vode ravno on.

Le izjemoma, kadar je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje 12 ali njegovo vzdrževanje in je upravljavec zaradi suma, da voda ni zdravstveno ustrezna, zagotovi:

priporo čila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganj, ustrezne metode za spremembo lastnosti vode pred dobavo, da bi po dobavi bila skladna, ustrezno obveš čanje uporabnikov (s sredstvi javnega obveš čanja) ter posredovanje poro čil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti.

V tem primeru se šteje, da je odgovoren lastnik zgradbe ali upravljavec samega objekta. Smiselno enako velja, če se pojavi neskladnost, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, v javnih zavodih, kot so na primer bolnišnice, vrtci, osnovne šole, ipd.

2.2 GOSPODARSKA JAVNA SLUŽBA − UPRAVLJAVEC

Sistem za oskrbo s pitno vodo mora imeti upravljavca, kot dolo ča Pravilnik o pitni vodi. Upravljavec je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo. Če upravljavec ni dolo čen, izvaja vse obveznosti upravljavca iz tega pravilnika lokalna skupnost. Upravljavec mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami tega pravilnika, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovno- tehni čne ali zdravstvene smeri.

11 1. odstavek 32. člena Pravilnika o pitni vodi : »Priprava vode je obdelava vode, s katero se zagotovi njena skladnost in zdravstvena ustreznost.«. 12 1. odstavek 9 . člena Pravilnika o pitni vodi : »Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priklju čkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode.”.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 11 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Upravljavec je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo, zato bomo v nadaljevanju opredelili gospodarske javne službe.

Opredelitev gospodarske javne službe

Že Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS št. 41/2004) opredeljuje oskrbo s pitno vodo kot obvezno ob činsko gospodarsko javno službo varstvo okolja. Pristojni minister predpiše standarde izvajanja in spremljanja izvajanje javne službe. Podrobnejši na čin izvajanja javne službe pa dolo čajo ob čine, ki v ta namen izdajajo odloke o oskrbi s pitno vodo.

Glede na to, da zakon o varstvu okolja opredeljuje oskrbo s pitno vodo kot obvezno ob činsko gospodarsko javno službo varstva okolja, jo je treba izvajati v skladu in na na čin, ki ga dolo ča Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS št. 32/93), (v nadaljevanju ZGJS). ZGJS 13 opredeljuje v 1. členu gospodarske javne službe kot službe, s katerimi se zagotavljajo materialne javne dobrine v obliki proizvodov in storitev, katerih trajno in nemoteno proizvajanje je v javnem interesu, zagotavlja pa ga bodisi država bodisi lokalna skupnost. S temi službami se zadovoljuje javne potrebe, ki jih ni mogo če ali jih ni smotrno zagotavljati na trgu.

5. člen ZGJS pravi: » Javne dobrine so pod enakimi z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti dolo čenimi pogoji dostopne vsakomur,« kar pomeni, da imajo vsi uporabniki pravico do uporabe javne dobrine (npr. pitna voda)«.

Na čela izvajanja javnih služb so naslednja:

1. na čelo enakopravnosti To pomeni, da imajo vsi uporabniki pravico dostopa do javnih služb pod na čeloma enakimi pogoji, iz česar izhajajo naslednje posledice za izvajalca javne službe: obveznost zagotavljanja storitev na na čin, da so na voljo vsakomur (splošna dolžnost izvajanja javne službe), obveznost uporabe enotne temeljne cene, ki je dovolj nizka, daje javna služba na voljo vsakomur, ki je uniformna in kjer zaradi razli čnih stroškov pride do notranjega vplivanja in subvencioniranja.

2. na čelo stalnosti To na čelo nam pove, da se mora javna služba izvajati brez prekinitev oziroma mora biti na voljo vselej ter mora delovati redno in to čno. Izvajalec mora javno službo opravljati ne glede na stroške oziroma izgube. Dolžnost zagotavljanja redne oskrbe terja na črtovanje.

3. na čelo prilagodljivosti Tretje na čelo pomeni, da se morajo javne službe prilagajati razvoju in potrebam ter prenehati s storitvijo, če ni ve č potrebe oziroma se ta lahko izvaja na tržni na čin.

13 1. člen ZGJS (Ur. l. RS št. 32/93).

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 12 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Na podlagi 6. člena ZGJS se gospodarske javne službe zagotavlja z ustanavljanjem javnih gospodarskih zavodov in javnih podjetij v naslednjih primerih:

kadar gre za opravljanje ene ali ve č gospodarskih javnih služb, ki jih zaradi njihove narave ni mogo če opravljati kot profitne oziroma če to ni njihov cilj, kadar gre za opravljanje ene ali ve č gospodarskih javnih služb ve čjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je dolo čena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogo če opravljati kot profitno, z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava, neposredno v okviru ob činskih oziroma državnih služb v režijskem obratu, če bi bilo zaradi majhnega obsega ali zna čilnosti službe neekonomi čno ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo, z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava, če je takšna oblika primernejša kot oblike iz prejšnjih alinej 14 .

13. člen ZGJS dolo ča, da v primeru, da želi Vlada RS oziroma lokalna skupnost dose či ve čjo racionalnost, lahko ustanovi javni holding za podro čje posamezne ali ve č gospodarskih javnih služb. V tem primeru se lahko holdingu prenesejo v izvajanje posamezne strokovne, tehni čne, organizacijske in razvojne naloge, ki se nanašajo zlasti na financiranje in investiranje na podro čju gospodarskih javnih služb.

Postopek dolo čitve javne službe

Zakon o varstvu okolja (v nadaljevanju besedila ZVO-1; Ur. l. RS 41/2004) dolo ča lokalnim skupnostim ureditev obveznih gospodarskih javnih služb.

V 149. členu ZVO-1 je navedeno: »Obvezne ob činske gospodarske javne službe varstva okolja so: 1. oskrba s pitno vodo, 2. odvajanje in čiš čenje komunalne in padavinske odpadne vode, 3. zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, 4. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in 5. urejanje in čiš čenje javnih površin.

Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb iz prejšnjega odstavka, so infrastruktura lokalnega pomena. Minister podrobneje predpiše vrste nalog, ki se izvajajo v okviru javnih služb iz prvega odstavka tega člena, in metodologijo za oblikovanje cen, oskrbovalne standarde in tehni čne, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe in normative za opravljanje javnih služb iz prvega odstavka tega člena. Ob čina zagotovi izvajanje javnih služb iz prvega odstavka tega člena skladno s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe.«( Ur. l. RS št. 41/2004)

Temeljni akt predstavlja odlok ob čine ustanoviteljice , ki ureja splošna oziroma sistemska vprašanja lokalnih gospodarskih javnih služb. Z njim se dolo čajo osnove

14 6. člen ZGJS (Ur. l. RS št. 32/93).

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 13 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

in temelji za zagotavljanje njihovega izvajanja v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov, tehni čnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov ter normativov za opravljanje gospodarskih javnih služb, ki so dolo čeni s predpisi pristojnih ministrov.

To pomeni: opredelitev dejavnosti, ki se v ob čini zagotavljajo kot obvezne ali izbirne lokalne gospodarske javne službe, dolo čitev posameznih organizacijskih oblik opravljanja te službe, na čin opravljanja strokovno-tehni čnih in razvojnih nalog, vire financiranja teh služb in na čin njihovega oblikovanja, sistem varstva uporabnikov javnih dobrin in storitev.

Bolj specifi čne dolo čitve glede posameznih lokalnih gospodarskih javnih služb, ki jih je potrebno urediti v posebnih odlokih, so zlasti naslednje: konkretna organizacijska in prostorska zasnova izvajanja posamezne gospodarske javne službe po vrstah in številu izvajalcev, vrsta in obseg javnih dobrin in storitev ter njihova prostorska porazdelitev, opredelitev infrastrukturnih objektov in naprav, ki so javno dobro in varstvo, ki ga uživa, pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin in storitev, pravice in obveznosti uporabnikov, viri financiranja gospodarskih javnih služb in na čin njihovega oblikovanja, drugi pomembni elementi za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe (Komunala Metlika d. o. o., 2006).

TIPI IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB

Oblike izvajanja gospodarskih javnih dejavnosti so dolo čene s ZGJS, ki je dolo čil na čine, vsebino in obseg posameznih vrst javnih služb ter na čin lastninskega preoblikovanja teh služb kot enega najpomembnejših vprašanj, kako izvajati posamezne javne službe in s tem zagotavljati javne dobrine.

Vrste gospodarskih javnih služb javni gospodarski zavod, javno podjetje, koncesionirana gospodarska javna služba in režijski obrat bomo predstavili v nadaljevanju.

Javni gospodarski zavod

Vlada ali lokalna skupnost ustanovita javni gospodarski zavod za opravljanje ene ali ve čih gospodarskih dejavnosti, kadar se v celoti izvajajo kot neprofitne, njihovo izvajanje pa zahteva samostojno organizacijo izven uprave ali lokalnih služb. Soustanovitelji javnega gospodarskega zavoda so lahko tudi druge pravne in fizi čne osebe, vendar njihovi ustanoviteljski deleži skupaj ne smejo presegati 49 %15 .

15 18. člen ZGJS (Ur. l. RS št. 32/93).

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 14 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

19. člen ZGJS dolo ča, da je javni gospodarski zavod pravna oseba, če ni z aktom o ustanovitvi dolo čeno druga če (Ur. l. RS št. 32/93).

Javni gospodarski zavod se ustanovi z aktom o ustanovitvi, s katerim se dolo či zlasti:

ime in sedež ustanovitelja, firma in sedež zavoda, pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu, dejavnost zavoda, sredstva za ustanovitev in za četek dela zavoda in na čin njihove zagotovitve, viri, na čini in pogoji financiranja dela zavoda, pravice in obveznosti ustanovitelja do opravljanja dejavnosti in upravljanja zavoda ter odgovornosti za njegove obveznosti, rok za sprejetje statuta in imenovanje upravnega odbora ter osebo, ki bo opravljala zadeve za časnega poslovodje, ter njena pooblastila, organizacijske enote zavoda in njihova pooblastila v pravnem prometu ipd. (20. člen ZGJS, Ur. l. RS št. 32/93).

Javni gospodarski zavod vodi direktor, ki ga imenuje in razrešuje ustanovitelj zavoda, lahko pa je z aktom o ustanovitvi dolo čeno, da je za to pooblaš čen upravni odbor. Pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja so dolo čene v statutu. Direktor je imenovan za štiri leta, s tem da je lahko po preteku mandata ponovno imenovan 16 .

Javni gospodarski zavod upravlja upravni odbor. V statutu je dolo čena sestava imenovanja oziroma izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti organa upravljanja. Ustanovitelj ima pravico v upravni odbor imenovati najmanj polovico članov (23. člen ZGJS, Ur. l. RS št. 32/93).

Javno podjetje

Javno podjetje ustanovi lokalna skupnost kot podjetje v lasti lokalne skupnosti ali pa se ustanovi kot podjetje z vložki zasebnega kapitala, če to ni v nasprotju z javnim interesom, zaradi katerega je ustanovljeno (25. člen ZGJS, Ur. l. RS št. 32/93).

Ustanovitelj javnega podjetja: dolo či posebne pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, odlo ča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin, sprejme poslovno poro čilo, obra čune in zaklju čni ra čun podjetja (26. člen ZGJS, Ur. l. RS št. 32/93).

Podlaga za nastanek javnega podjetja kot osebe javnega prava je javnopravni akt o ustanovitvi, ki ga izda ob činski svet. Če so v kapitalu javnega podjetja udeleženi tudi

16 22. člen ZGJS (Ur. l. RS št. 32/93): »…S statutom se dolo čijo tudi pravice, obveznosti in odgovornost direktorja.«.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 15 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

zasebni vlagatelji, se na podlagi javnopravnega akta sklene ustrezen zasebnopravni akt, torej družbena pogodba oziroma statut.

ZGJS v 28. členu opredeljuje, da lahko javna podjetja delujejo kot delniška družba (v nadaljevanju d. d.) ali kot družba z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju d. o. o.). Morda najpomembnejša razlika med družbama je v odnosu med družbeniki in organom vodenja. V d. d. delni čarji pravno in dejansko nimajo nobenega vpliva na upravo, ki jo imenuje in odpokli če nadzorni svet. V d. o. o. pa poslovodjo imenujejo in tudi odpokli čejo družbeniki sami na skupš čini in imajo pravico dajati poslovodji tudi navodila za vodenje družbe. Pomembna razlika je tudi v pristojnosti sprejema letnega poro čila, ki v d. d. spada v pristojnost uprave in nadzornega sveta, v d. o. o. pa je to pristojnost skupš čine družbenikov.

Koncesionirana gospodarska javna služba

29. člen ZGJS opredeljuje: »Koncesionirano gospodarsko javno službo opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj ra čun na podlagi pooblastila koncedenta. Opravljanje gospodarske javne službe kot javne službe v režiji ne izklju čuje dajanja koncesij. Zakon ali odlok lokalne skupnosti lahko dolo či primere, ko opravljanje dolo čene dejavnosti kot koncesionirane gospodarske javne službe ni mogo če.«

S koncesijskim aktom 17 se dolo čijo predmet in pogoji opravljanja gospodarske javne službe za posamezno koncesijo (32. člen ZGJS, Ur. l. RS št. 32/93). Koncesionarje pridobiva koncedent na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v uradnem glasilu Republike Slovenije (36. člen ZGJS, Ur. l. RS št. 32/93).

Režijski obrat

Na podlagi ZGJS se režijski obrat organizira kot nesamostojen ali kot samostojen režijski obrat po predpisih, ki urejajo upravo oziroma službe lokalnih skupnosti. Režijski obrat ni pravna oseba 18 .

Režijski obrat je posebna oblika izvajanja gospodarskih javnih služb, ki naj bi se uporabila takrat, kadar ni pogojev za ustanovitev javnega gospodarskega zavoda ali javnega podjetja. To pomeni, da kadar bi bila ustanovitev zavoda ali javnega podjetja neekonomi čna, hkrati pa tudi ni možnosti za opravljanje javne službe na podlagi koncesije, takrat naj bi se za njeno izvajanje ustanovil režijski obrat (6. člen ZGJS, Ur. l. RS št. 32/93).

17 30. člen ZGJS:«Koncesionar je lahko fizi čna ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe.«. 31. člen ZGJS: »Koncedent je republika ali lokalna skupnost, odvisno od vrste gospodarske javne službe.«. 18 17. člen ZGJS.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 16 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

3 OBSTOJE ČE STANJE

3.1 POSNETEK STANJA V OB ČINI METLIKA

V ob čini Metlika je upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo javno podjetje Komunala Metlika d. o. o., ki je upravljavec najožjega vodovarstvenega obmo čja, črpališ č, čistilnih naprav, vodohrana ter vodovodnega omrežja vse do hišnega priklju čka. V skladu s Pravilnikom o pitni vodi javna oskrba s pitno vodo zajema tako del pred zajetjem, ki vpliva na zdravstveno ustreznost pitne vode, kakor tudi dele sistema, s katerimi neposredno upravlja upravljavec.

V javnem podjetju Komunala Metlika d. o. o. izvajamo proces čiš čenja pitne vode, pri tem uporabljamo infrastrukturne objekte, naprave in opremo. Ta sredstva je ob čina Metlika z odlokom prenesla v upravljanje javnemu podjetju Komunala Metlika d. o. o.

V nadaljevanju bomo predstavili pravno podlago oblikovanja cen in javnih naro čil, nato se bomo osredoto čili na splošen pregled razvoja vodovoda v ob čini Metlika ter v zadnjem delu tega poglavja nazorno predstavili proces priprave pitne vode.

Cene komunalnih proizvodov in storitev, in s tem tudi cene pitne vode, se v Komunali Metlika d. o. o. oblikujejo na podlagi naslednjih pravnih podlag:

Zakon o kontroli cen 19 (v nadaljevanju besedila ZKC; Ur. l. RS št. 63/99, 32/02, 20/06, 51/06) ureja kontrolo nad cenami blaga in storitev (kontrola cen) na obmo čju Republike Slovenije, ki jo izvajajo državni organi. Kontrola cen po 2. členu ZKC obsega: »spremljanje in analiziranje gibanja cen, pripravo, predlaganje in predpisovanje ukrepov kontrole cen ter izvajanje teh ukrepov s strani državnih organov.«

Zakon o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju besedila ZGJS; Ur. l. RS št. 32/93, 30/98, 127/06) obravnava oblikovanje cen komunalnih proizvodov in storitev v poglavju o financiranju javnih služb.

V 59. členu ZGJS je navedeno:

»Za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na dolo čljive skupine uporabnikov izmerljive, pla čujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povra čila. Cene se oblikujejo in dolo čajo na na čin in po postopku, ki ga dolo ča zakon ali odlok lokalne skupnosti v skladu z zakonom. Cene se lahko dolo čijo diferencirano po kategoriji uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin ter rednosti njihove uporabe.

19 1. člen ZKC (Ur. l. RS št. 63/99, 32/02, 20/06, 51/06).

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 17 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Cene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odlo či o subvencioniranju cene, se dolo čita tudi višina in vir subvencij. Subvencije so lahko diferencirane po kategorijah uporabnikov in koli čini porabljenih ali nudenih javnih dobrin.«

Na podlagi citiranega člena ima javna služba možnost diferenciranega dolo čanja cen po kategoriji uporabnikov, koli čini porabljenih ali ponujenih javnih dobrin ter vrednosti njihove uporabe (Ur. l. RS št. Ur. l. RS št. 32/93).

Zakon o lokalni samoupravi 20 (v nadaljevanju besedila ZLS; Ur. l. št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 9/96, 44/96, 51/02, 108/03, 72/05, 100/05, 21/06, 14/07, 60/07, 94/07, 27/08, 76/08) dolo ča ureditev lokalnih skupnosti oziroma ob čin, njihove naloge, organe ipd. Znotraj zakona obstajajo dolo čila, ki opredeljujejo ob činsko obveznost lokalnih javnih služb ter obliko njihovega izvajanja.

Zakon o varstvu okolja 21 (v nadaljevanju besedila ZVO-1; Ur. l. RS št. 41/04, 17/06 , 20/06 , 28/06 51/06 , 39/06 , 49/06 ,, 66/06 , 51/06 , 112/06 , 40/06 , 33/07 , 57/08 , 70/08 ) dolo ča, da minister, pristojen za varstvo okolja, predpiše metodologijo za oblikovanje cen komunalnih proizvodov in storitev, kakor tudi druge predpise, ki se nanašajo na obvezne lokalne javne službe.

ZVO-1 razmejuje pristojnosti na podro čju varstva okolja RS ter lokalnih skupnosti, ki prevzemajo skrb za lokalne zadeve. Zadeve lokalnega zna čaja so tiste, ki izvirajo ali lahko izvirajo samo iz obmo čja lokalnih skupnosti, njihov obseg ali vpliv pa ne presega njenih meja in jih lokalna skupnost lahko samostojno ureja, organizira, financira, spodbuja ali kako druga če skrbi za njih (Ur. l. RS št. 41/04).

Predlog cen pitne vode pripravimo v skladu z Navodilom za oblikovanjem cen storitev obveznih lokalnih javnih služb (Ur. l. št. 56/2001) in 3. členom Uredbe o predhodni prijavi cen komunalnih storitev 22 (Ur. l. RS št. 52/2004, v nadaljevanju besedila uredba). Postopek priprave predloga cen je zelo dolgotrajen. Pred posredovanjem predloga cen na resorno ministrstvo je potrebno pridobiti soglasje pristojne lokalne skupnosti Metlika. Nove cene se lahko pri čnejo uporabljati po preteku 1 meseca od vložitve njene popolne predhodne prijave na Ministrstvu za gospodarstvo.

Javna naro čila v Komunali Metlika d. o. o. izvajamo v skladu z naslednjimi pravnimi akti: Zakon o javnem naro čanju (Ur. l. RS št. 128/06),

20 1. člen ZLS (Ur. l. št. 72/93). 21 149. člen ZVO-1 (Ur. l. RS št. 41/04). 22 3. člen uredbe: »Zavezanec lahko poviša osnovno ceno svoje storitve, ki ne vklju čuje taks in drugih dajatev, le ob predhodni prijavi, pri čemer povišanje v času od januarja 2003 do meseca vložitve predhodne prijave ne sme presegati odstotka kumulativnega povišanja cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih v času od januarja 2003 do meseca vložitve predhodne prijave.«.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 18 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Zakon o javnem naro čanju na vodnem, energetskem, transportnem podro čju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS, Ur. l. RS št. 128/06), Zakon o reviziji postopkov javnega naro čanja (ZRPJN, Ur. l. RS št. 78/99), Uredba o neposrednih pla čilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naro čanju (Ur. l. RS št. 66/07), Uredba o pravilih in postopku za ugotavljanje statusa naro čnika po Zakonu o javnem naro čanju (Ur. l. RS št. 58/07), Uredba o pravilih in postopku za ugotavljanje statusa naro čnika po Zakonu o javnem naro čanju na vodnem, energetskem, transportnem podro čju in podro čju poštnih storitev (Ur. l. RS št. 58/07), Pravilnik o vrstah podatkov o oddanih javnih naro čilih v preteklem letu na podlagi Zakona o javnem naro čanju in na činu njihovega zbiranja (Ur. l. RS št. 89/07), Pravilnik o vrstah podatkov o oddanih javnih naro čilih v preteklem letu na podlagi Zakona o javnem naro čanju na vodnem, energetskem, transportnem podro čju in podro čju poštnih storitev in na činu njihovega zbiranja (Ur. l. RS št. 89/07), Pravilnik o vsebini upravi čenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva (Ur. l. RS št. 32/07), Navodilo o postopku odpiranja ponudb (Ur. l. RS št. 85/01).

V 6. členu ZJNVETPS dolo ča uporabo ZJNVETPS za javna naro čila za naslednje dejavnosti: zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjene zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo pitne vode, ali dobavo pitne vode takšnih omrežjem.

Ker izvajamo dejavnost na vodnem podro čju, veljajo za naro čanje v zvezi s to dejavnostjo samo dolo čbe zakona, ki ureja javno naro čanje na vodnem, energetskem, transportnem podro čju in podro čju poštnih storitev (1. člen ZJNVETPS).

Javno naro čanje izvajamo v skladu s 12. členom ZJNVETPS, in sicer izvajamo javno naro čilo tako, da z njim zagotovimo gospodarno in u činkovito porabo javnih sredstev in uspešno dosežemo cilje svojega delovanja, ki so zapisane v internih aktih Komunale Metlika d. o. o. Vsi postopki, pogoji in tehni čne specifikacije so opredeljeni v zgoraj naštetih pravnih aktih.

Splošen pregled oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika

Organizirana oskrba prebivalcev ob čine Metlika s pitno vodo se je pri čela leta 1935, ko je za čel obratovati prvi javni vodovod. Vodo so črpali iz kraške jame Obrh, ki se nahaja v starem delu mesta Metlika, na njegovem severovzhodnem delu. Vodo so črpali v rezervoar na hrib Veselica, od koder so napajali predvsem stari del mesta. V naslednjih letih so zgradili še dva vodovoda, ki sta se napajala z vodo s hrvaške strani Gorjancev: Rajakovi či in Jamniki. Prvi je za čel obratovati pred 2. svetovno

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 19 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

vojno, drugi pa v šestdesetih letih 20. stoletja. Oskrbovala sta predvsem višje predele metliške ob čine. Ravninski deli ob čine so dobili vodo šele v poznih šestdesetih letih 20. stoletja iz črnomaljskega vodovoda, s katerim so v sedemdesetih letih tudi povezali izvir Obrh (Mihel čič J., 2001). Pitne vode je vseskozi primanjkovalo, zlasti v višjih vaseh v sušnem obdobju. Vodooskrbo so zato na črtovali iz reke Kolpe, ki je bila nekdaj glavni vir pitne vode v Beli krajini. Zastrupitev Kolpe s polikloriranimi bifenoli (PCB-ji) pa je ta vir onesposobila vsaj za nadaljnjih 50 let. S postopnimi uvajanji novih virov in dograditvami vodovodnega omrežja so dosegli, da sedaj oskrbujejo z vodo 98 % prebivalcev, tako da je brez vodovodnega priklju čka le še približno 200 prebivalcev. Po raziskavah pa še vedno za primerno oskrbo vseh prebivalcev metliške ob čine dolgoro čno manjka približno 50 % koli čin pitne vode. Rešitev je skupni belokranjski vodovod, ki ga na črtujejo vse tri belokranjske ob čine iz Blatnika nad Semi čem in Dobli č pri Črnomlju (Mihel čič J., 1992).

Vodovodno omrežje v upravljanju Komunale Metlika d. o. o. znaša dobrih 150 km. S pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja oskrbujemo okoli 97 % prebivalcev ob čine Metlika. Oskrbuje se iz treh vodovodnih sistemov: Jamnik, Rajakovi či in Obrh. Viri vodovodnih sistemov Jamnik in Rajakovi či se nahajajo v sosednji Hrvaški in jih bo v prihodnosti potrebno nadomestiti z viri z doma če strani ( Slika 2 ) (Komunala Metlika d. o. o., Letno poro čilo 2007).

Opis procesa priprave pitne vode

Pri procesu priprave pitne vode v ob čini Metlika najprej vodo črpamo iz črpališ ča (zajetja), nato sledijo postopki čiš čenja, dezinfekcija, shranjevanje in distribucija zdravstveno ustrezne pitne vode do kon čnega uporabnika (Komunala Metlika d. o. o., Letno poro čilo 2007).

Priprava vode je obdelava vode, s katero se zagotovi njena skladnost in zdravstvena ustreznost. Vodi se ne sme dodati nobenih drugih snovi, razen snovi, ki so potrebne za pripravo. Snovi, ki se uporabljajo za pripravo, in ne čisto če, ki jih te snovi vsebujejo, ne smejo biti v pitni vodi v višji koncentraciji, kot dolo ča Pravilnik o pitni vodi in ne smejo, posredno ali neposredno, vplivati na zdravje ljudi. Kjer je razkuževanje del priprave ali distribucije pitne vode, mora upravljavec preverjati učinkovitost uporabljenega postopka in zagotoviti, da je vsako onesnaženje s stranskimi produkti razkuževanja kolikor mogo če na nizki ravni, ne da bi pri tem ogrožen u činek razkuževanja 23 .

Glavni in najpomembnejši vir pitne vode v metliški ob čini predstavlja vodovodni sistem Obrh, ki napaja mesto Metlika in južni del ob čine, s skupno skoraj 6000 prebivalcev ( Slika 3 in 4 ).

23 32. člen Pravilnika o pitni vodi (Ur. list št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006).

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 20 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

S OBSTOJE ČA VODOVODNA MREŽA OB ČINE METLIKA

I O

B O 5 l/s

O N HRVAŠKA JAMNIKI JUGORJE SELA 1 l/s MA ČKOVEC DRAGE RAJAKOVI ČI SZ HRVAŠKA BOŽI Č VRH RAVNACE DOLE REZERVAR REZERVAR ŠKEMLJEVEC KULJAJI BOJANJI HRIB REZERVAR VIDOŠI ČI KRMA ČINA HRAST REZERVAR ČRPALNICA RADOVICA G. SUHOR

HRAST ŽELEZNIKI 3 l/s GLAVICA V. LEŠ ČE DRAŠI ČI

GRABROVEC

D.SUHOR BUŠINJA VAS BOLDRAŽ BERE ČA SLAMNA VAS VAS TRNOVEC

DRAGOMLJA LOKVICA BER ČICE VAS RAKOVEC

ROSALNICE VODARNA VESELICA BOŽAKOVO 33l/s BELOKRANJSKI DACARJI VODOVOD OBRH DOBRAVICE METLIKA VRANOVI ČI GRADAC KRIVOGLAVICE

KU ČAR

J L 5 l/s HRVAŠKA

M PODZEMELJ PRIMOSTEK KRIŽEVSKA VAS

N PRILOZJE KAPLJIŠ ČE

A BORŠT

N PODATKI O VODOVODU

Č Višinski pas R Hrvaška 12.017m KRASINEC B Višinski pas R Slovenija 44.132 m

O Nižinski pas 52.660 m SKUPAJ: 108.809 m KAPACITETA IZVIROV 1. Azbestno cementne cevi 38.832 m 2. Alkaten cevi PE-HD 46.004 m 1. Obrh Metlika 33 l/sek 3. Polietilenske cevi PVC 13.363 m 2. Jamniki Hrvaška 5 l/sek č 4. Litoželezne cevi LŽ 1.777 m 3. Rajakovi i Hrvašaka 1 l/sek 5. Duktilne cevi TRM 5.330 m Č č 4 . rpališ e G. Suhor 3 l/sek 6. Jeklene brezšivne cevi 3.503 m SKUPAJ 42 l/sek SKUPAJ: 108.809 m Slika 2: Obstoje ča vodovodna mreža ob čine Metlika (Vir:Komunala Metlika d. o. o., 2006)

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 21 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Slika 3: Vodovodno zajetje Obrh (Vir: lasten)

Vodovodni sistem Obrh trenutno konstantno zagotavlja 33 litrov pitne vode na sekundo. Zaradi same lokacije črpališ ča, ki se nahaja v starem mestnem jedru, in zaradi kraškega porekla izvira je proizvodnja pitne vode zelo zahtevna. Izvir se napaja s površja skozi razpoke v apnencu in dolomitu, zato se voda skozi prehod v podzemlje ne uspe zadostno o čistiti. Zlasti ob obilnejših padavinah in topljenju snega se mo čno kali, prihaja tudi do spremembe barve in okusa (Mihel čič J., 2001). V vodi je v časih prisotna celo Escherichia coli. Kalnost je v dolo čenih primerih tako velika, da čistilna naprava vode ne more v celoti očistiti (Otorepec Peter in drugi, 2000).

Infrastrukturo vodovodnega sistema v ob čini Metlika sestavljajo pomembni sestavni deli, kot so priprava pitne vode, črpališ ča na zajetju, postopki čiš čenja, dezinfekcija, shranjevanje in distribucija ali transport kon čnega produkta – pitne vode. Pri tem je zelo pomemben pravilni vrstni red posameznih faz (Komunala Metlika d. o. o., 2006). V nadaljevanju bomo predstavili proces priprave pitne vode v ob čini Metlika ter vsako posamezno fazo v tem procesu ( Slika 4 ).

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 22 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

ČRPANJE VODE

DODAJANJE KOAGULANTA

MEŠANJE

SEDIMENTACIJA

FILTRIRANJE

DEZINFEKCIJA

ZBIRANJE V VODOHRANIH

Slika 4: Shema priprave pitne vode (Vir: lasten)

Za pripravo zdravstveno ustrezne pitne vode na vodovodnem sistemu Obrh, ki je kraškega porekla, uporabljamo klasi čno metodo čiš čenja (flokulacija, sedimentacija, filtracija) in dezinfekcijo. V nadaljevanju bomo predstavili posamezno metodo čiš čenja, ki jo uporabljamo kot upravljavci vodovodnega sistema v ob čini Metlika.

Flokulacija in sedimentacija

Na za četku v samem zajetju vode najprej merimo osnovne parametre surove vode. Na podlagi rezultatov se odlo čimo za doziranje flokulantov, da zmanjšamo motnost pod 1 NTU. Flokulacija je proces, pri katerem se tvorijo ohlapni agregati (skupki), predstavlja lajšanje aglomeracije s postopki mešanja. Kot koagulacijsko sredstvo uporabljamo aluminijev sulfat. Bistvo tega sredstva je, da je pozitivno nabit in zato privla či negativno nabite ciste in oociste. Tvorijo se ve čji delci, flokuli, velikosti 1–2 mm, ki pove čajo vezavo primesi in se zadržijo v filtrih. V flokule se ujemajo bakterije, blato in drugi raztopljeni delci. Za u činkovito flokulacijo mora biti surova voda motna vsaj 0,5 NTU. Ponavadi imajo flokuli majhno stabilnost in razpadejo, če njihove stabilnosti kemi čno ne pove čamo.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 23 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Ko je voda pre črpana na Veselico (5, 6, 7), se po potrebi doda še polielektrolit. Po doziranju kemikalij te če voda po skupni cevi DN 200 do razbremenilnega zbirnika, kjer se voda in koagulant mešata (Komunala Metlika d. o. o., 2006).

ZBIRALNICA IN MEŠALNICA SHEMA DELOVANJA PRIPRAVE PITNE VODE 223,47 DOZATOR 223,39 ELEKTROLITA NA VODOVODNEM SISTEMU OBRH V METLIKI

Ni v uporabi m

m m

USEDALNIKI 0

0 5 8 LAMELNI USEDALNIK

Ø MP Ø USEDALNIK -PULZATOR FILTRI PRALNI REZERVAR MM

STARI FILTRI FILTER 215,06 (214,80)

s MM a v a n m la MP S r a 213,99 rv ze e REZERVARJI R UV V

213,905 Cl Cl2O

213,585

D MP

V I

R- 75 m3

I R- 75 m3

N N

È DOZIRANJE È

A Èrpalnica

A KOAGULANTA

L REZERVAR 500 m3 L

T za Slamno vas

T MP

I MP

O T

N MP S S MM ta MP ri MP de l 50m3 M T 144,18 145,22 e R tl N A V ik o N e P v Z sm o i I PRALNE VODE d de T er z l R em M V os e e k a lj tli a ln -G ke na ic ra li e- d za B a c ož c Č Č ijo a RPALIŠ E ko vo Slika 5: Shemati čen prikaz priprave pitne vode v ob čini Metlika (Vir: Komunala Metlika d. o. o., Letno poro čilo 2007)

Slika 6: Črpalka Obrh – 30 L/s, 45 kW (Vir: lasten)

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 24 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Slika 7: Črpalke Slamna vas, 7 l/s (Vir: lasten)

Naslednji postopek pri pripravi pitne vode je sedimentacija , kjer se vidni mehanski delci usedejo na dno usedalnika. Po sedimentaciji te če voda na peš čene filtre, kjer se voda dokon čno mehansko o čisti (Slika 8 ) (Komunala Metlika d. o. o., 2006).

Slika 8: Naprava za pripravo in doziranje aluminijevega sulfata (Al 2(SO 4)3) (Vir: lasten)

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 25 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Filtracija vode

S postopkom filtracije o čistimo vodo mikroorganizmov in snovi, ki povzro čajo motnost. U činkovitost in hitrost sta odvisni od vrste filtra. Za filtriranje uporabljamo hitre peš čene filtre. Sestavljeni so iz peska, antracita in aktivnega oglja. Ve č razli čnih medijev izboljšuje u činkovitost filtrov. Filter zahteva pogosto protito čno spiranje, ki se izvaja v dolo čenih ciklusih. U činkovitost filtra je najmanjša pred in po spiranju, čas zorenja pa je od 1 do 5 ur. Nanj vpliva hitrost pretoka, medij filtra, temperatura vode in lastnosti flokulanta. Prevelika obremenitev filtrov lahko spere že ujete flokule, zato je zelo pomemben stalni nadzor delovanja filtrov. Potrebno je kontinuirano merjenje motnosti pred vstopom vode v filtre in po iztoku iz njih. Motnost se ne sme bistveno spremeniti. Poleg motnosti sta pokazatelja u činkovitosti še število prisotnih delcev v vodi po filtraciji in dolo čanje koagulanta v pitni vodi, če je prisotna predfaza koagulacije (Komunala Metlika d. o. o., 2006).

Če so filtri ustrezno vzdrževani, zadržijo flokule, odvisno od velikosti por, tudi nekatere parazite. Npr. filter s premerom por 3 µm prepusti 57 % oocist premera 4–5 µm. V površinskih vodah ali vodah s kraškim poreklom, kakršen je tudi izvir Obrh v Metliki, lahko zasledimo po nekaj 100 oocist G. lamblia ali C. parvum v 100 litrih vode. Za pitno vodo velja, da ne sme biti v njej prisotne nobene, kajti za okužbo verjetno zadoš ča že ena sama cista. Za fizikalno odstranitev C. parvum in G. lamblia mora imeti filter manjše svetle odprtine od najmanjših oblik parazitov, zato za učinkovito odstranitev oocist parazitov ne zadoš čajo peš čeni filtri ( Slika 9 ) (Komunala Metlika d. o. o., 2006 in Compare Boris, 2001).

Slika 9: Peš čeni filter (Vir: lasten)

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 26 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Dezinfekcija

Bistvena metoda za odstranitev mikroorganizmov je še vedno dezinfekcija, poleg ozona in UV-svetlobe se najve č uporablja kloriranje. Pred dezinfekcijo je potrebno bistveno zmanjšati število mikroorganizmov, v ve čji meri odstraniti parazite in zagotoviti motnost manjšo, od 1 NTU, kar dosežemo z uporabo prej omenjenih klasi čnih metod čiš čenja. Na vodovodnem sistemu v ob čini Metlika uporabljamo kombinacijo dveh metod, tako da se voda iz obeh filtrov po skupni cevi odvaja v 500 kubi čni vodohran. Pri tem v skupni cevi izvajamo UV-dezinfekcijo, temu sledi dezinfekcija s klor-doioksidom (ClO 2) (Compare Boris, 2001, Komunala Metlika d. o. o., 2006).

UV-dezinfekcija

Ultravijoli čni žarki (UV) uničujejo dedni material organizmov, kar prepre čuje njihovo razmnoževanje. Po UV-dezinfekciji v vodi ostanejo le sterilizirani mikroorganizmi, ki kmalu odmrejo. To pa ne velja za plesni protozoe in ciste, na katere UV-svetloba ne u činkuje. Doza UV-svetlobe je neposredno odvisna od intenzitete in trajanja izpostavljenosti, merimo jo v µWs/cm 2. Optimalna je UV- svetloba z valovno dolžino 254 nm, ki jo emitirajo posebne nizkotla čne žarnice s paro živega srebra. Nameš čene morajo biti tako, da je onemogo čen neposreden stik z vodo. Z ustreznim delovanjem UV-svetlobe lahko zagotovimo tudi do 99.9 % zmanjšanja skupnega števila mikroorganizmov. Prepuščanje UV-svetlobe v vodi zmanjšujejo predvsem motnost, organske molekule in železo. Vsaka UV-žarnica zahteva ustrezen pretok. Če je pretok prevelik, voda prehaja brez zadostne doze, če pa je pretok premajhen, lahko povišana temperatura poškoduje žarnico ( Slika 10 ).

Slika 10: Naprava za UV- dezinfekcijo (Vir: lasten)

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 27 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

UV-dezinfekcija ne zagotavlja rezidualnega u činka, zato se uporablja skupaj z eno od kemi čnih metod. Intenziteta UV-žarnic s časom pada. Tako po enem letu delujejo le s 50 % mo či ali 30,000 µWs/cm2, zato jih je potrebno zamenjati. Pogosti vklopi in izklopi še zmanjšujejo njihovo življenjsko dobo. Da zagotovimo optimalno delovanje, je potrebno redno čiš čenje stekla, ki š čiti UV žarnico. Kakovost dezinfekcije lahko kontroliramo z analizo vhodne in izhodne vode, intenziteto žarkov pa z merilci intenzitete UV žarkov (Komunala Metlika d. o. o., 2006).

Kloriranje

Kloriranje, kemijska dezinfekcija, je zadnja metoda, ki prepre čuje prenos mikroorganizmov in naknadno kontaminacijo v vodovodnem omrežju. Za uspešno delovanje dezinfekcijskih sredstev motnost ne sme biti višja od 0,5 NTU, ker predstavljajo prisotni delci zaš čito za mikroorganizme. Najbolj razširjeno kemi čno dezinfekcijsko sredstvo je klor. Njegova u činkovitost je odvisna od koncentracije, časa delovanja (reakcijski čas), pH vrednosti in temperature. Za dezinfekcijo se klor uporablja z vzdrževanjem preostale koncentracije 0,5 mg/l. Reakcijski čas mora biti od 20 do 30 minut, v njem je potrebno vzdrževati preostalo vrednost med 0.5 in 1 mg/l. Koli čino klora lahko zmanjšamo s filtriranjem skozi filtre z aktivnim ogljem ali dodajanjem reducenta (npr. natrijev disulfid). Tako s klasi čnim na činom čiš čenja zmanjšamo porabo klora za 75 %, s tem pa tudi tvorbo škodljivih stranskih produktov ( Slika 11 ). Za kloriranje uporabljamo plinski klor ali raztopine hipokloritov, ki v vodi hidrolizirajo v hipokloritno kislino (Komunala Metlika d. o. o., 2006).

Slika 11: Naprava za pripravo in doziranje klor-dioksida (ClO 2) (Vir: lasten)

Pripravljeno pitno vodo po vodovodnih ceveh, ki so razli čnih velikosti (razli čni premeri) in iz razli čnih materialov, distribuiramo do kon čnega uporabnika. Na naslednjima shemama ( Slika 12 in 13 ) je predstavljena distribucija pitne vode po vodovodnih ceveh v ob čini Metlika (Komunala Metlika d. o. o., 2006).

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 28 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

SLAMNA VAS

4 7 A

, I

, N

A M

0,12 Ž

O V

ZVIRKOV VRH R

S DISTRIBUCIJA VODE 0

, A

, T

3 7 E

MESTA METLIKE N A

75 3,41 T 2,60

75 S 500 m3

A JEREBOVA

0 V , ROSALNICE

2 E

6 Č

I 0,05 6

, 6 Š 1 0 1

M BRODARICEVA , 6 8,

9 , O 1 0 0

T ( (

9, 3

0 ) 1,49 ) 0

ŠOLA , 17 N T 0 P R ,1 A M D 8 R . I 8 1 K N , E P O O 0

Z V Č O I N B N A C 0 Ž O E , E E 8 A C 0 8 ,1 0 S G K 4 ,1 2 T P A 1 A 1 3 O , B , 0 B 1

R T R A 1

E P G T STARA CESTA R S A OBRH A T E V R

V A 6 0,20 O T E I 0

L N , I Z C 0 U 9 I C E

,3 A 0,21

IJ N 1 0

T 4 GRAD

N 0

E O , R N 2

T ,

0 0

E N K O 4 KOMET

S I

A 1 T

,2 I T

3 R

M 0,11 9 8

0 , C ,0 G MESTNI TRG E 0 0,06 0 S 0 T ,0 0

A , 0,61 0

3 5 M X , E V. 0 9 R B K KLAVNICA 0 C R O AT I M O G U H R A N 0,20 BR D A O S E LA A PA N A 0 KZ 8 R ,1 7 0,27 7 ,

P 1 0,17 C 3,82 CANKARJEVA CESTA 0,65 VEJER K

A 5 9

V 5 A 0

V , 5 ,

3 V

I E

3 2 0

1 O ,

0,99 , E 1 C

T 0

O S C

O N A

ES I

E J

Š V

Č 9 7

GALA T

I A 4 O 1 ,

O A , 6 V R 1 J 2 D 0 , N E A D

0 A I

E PRIMOSTEK C M

. B 9,51 I K 1

A 6

A 0

V 8

2 U

S DNEVNE POTROŠNJE O 0,30

T , B

0 A

A 2 VRSTA Qpovp Q max ,4 R TOVARNIŠKA BETI C 0

B I

TRANZIT 19,06 L/sek 57,18 A

A STARA M 1,66 L/sek 4,98 V

U 0

T E ROSALNICE 3,41 L/sek 10,23 S 3

S ,

A C

0 BETI,KOMET 1,11 L/sek 3,33 E V 8 B

C A 0

SKUPAJ: 25,24 L/sek 75,72 U K ,

S G 2 V 0,35 PRECRPAV. 5,71 5,71 ,4 E SKUPAJ: 30,95 L/sek 81,43 0 IŽ R KOLODVORSKA 0,05 K

, 0 MESTNI LOG 0,18 0,09

C MEJNI PREHOD Slika 12: Distribucija pitne vode v mestu Metlika (Vir: Komunala Metlika d. o. o., 2006.)

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 29 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

R R

STARI DEL NOVI DEL ROSALNICE MET LIKE METLIKE

BOŽAKOVO

DACARJI

PRIMOSTEK KRIŽEVSKA VAS RAKOVEC

REZERVOAR BOLDRAŽ BOJANJI HRIB Slika 13: Distribucija pitne vode na vodovodnem sistemu Obrh v Metliki (Vir: Komunala Metlika d. o. o., 2006)

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 30 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

3.2 KRITI ČNA ANALIZA

V podjetju Komunala Metlika d. o .o., ki je upravljavec vodovoda v ob čini Metlika, se trudijo zagotoviti prebivalcem čimbolj kvalitetno pitno vodo. Opravila, ki jih je potrebno izvajati pri pripravi pitne vode, so natančno dolo čena. Nadzor priprave pitne vode se opravlja dvakrat dnevno, in sicer zjutraj in zve čer. Pregled obsega stanje objektov in delovanje naprav ter kontrolo meritev, ki se izvajajo linijsko. Motnost pred vhodom in po izhodu iz peš čenih filtrov ter koncentracijo prostega klora pred vstopom v vodohran se nadzoruje nepretrgoma (linijsko). Če se motnost pove ča, se jo izmeri še na to čkah pred dodajanjem koagulanta in polielektrolita, saj se ti dve kemikaliji dodajata odvisno od motnosti. Poleg tega se dvakrat tedensko meri koli čino prostega klora na sedmih razli čnih to čkah vodovodnega omrežja.

Javno-zdravstveni nadzor nad kvaliteto pitne vode v okviru rednega in izrednega nadzora, na podlagi veljavnega Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode, opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto (ZZV). Ta na podlagi svojega na črta, ki ga dolo či na osnovi zgoraj omenjenega pravilnika, odvzame vsako leto ustrezno število vzorcev. Na podlagi rezultatov analiz izda poro čilo o zdravstveni ustreznosti pitne vode.

Na zajetju so bakteriološko neopore čni vzorci redki. V zadnjih desetih letih je opazen velik napredek glede na stanje mikrobiološke onesnaženosti, vendar v nekaterih primerih voda še vedno ne ustreza zahtevam pravilnika o pitni vodi. Čeprav je skozi celo zadnje desetletje opazen trend izboljševanja pitne vode, na zajetju v prihodnosti ni pri čakovati bistveno kvalitetnejše vode (Slika 14). Glede na to bi bilo smiselno posvetiti ve čjo pozornost metodam za izboljševanje mikrobiološke kakovosti pitne vode in nadzoru oskrbe s pitno vodo (Komunala Metlika d. o. o., Letno poro čilo 2007).

Pregled mikrobiološke kvalitete pitne vode v vodovodu Metlika (Obrh) v obdobju 1995 - 2007

Slika 14: Pregled mikrobiološke kvalitete vode v vodovodu Obrh v ob čini Metlika (Vir: Komunala Metlika d.o.o., Letno poro čilo 2007)

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 31 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Redne preglede opravlja republiška zdravstvena inšpekcija, ki ukrepa v okviru svojih pristojnosti. Inšpektor velikokrat prepove uporabo vode v prehrambene namene brez predhodnega prekuhavanja in nalaga upravljavcu vodovoda ukrepe za izboljšanje stanja. Nadzor mora biti vzpostavljen na osnovah HACCP sistema, ki je že nekaj časa najuspešnejši sistem nadzora v živilski industriji (Komunala Metlika d. o. o., 2006).

Problematika oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika je naslednja:

velike izgube pitne vode iz slabo vzdrževanih vodovodnih omrežij, zaš čita vodnih virov (dolo čitev varstvenih con vodnih virov), kvaliteta pitne vode (kvaliteta podtalnic in vodnih virov se ne izboljšuje, ve čina površinskih vodotokov je prekomerno onesnaženih), zagotavljanje ustreznih in rednih meritev.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 32 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

4 NADZOR OSKRBE S PITNO VODO V OB ČINI METLIKA

4.1 PRAVNA PODLAGA ZA NADZOR OSKRBE S PITNO VODO V SLOVENIJI

Na čin oziroma obseg spremljanja pitne vode se je skozi leta spreminjal. Nanj so vplivale tako spremembe v zakonodaji kot tudi napredek v tehnologiji in znanju na sploh. Pravna podlaga se spreminja in dopolnjuje v smislu ve čje kontrole pri pripravi in oskrbi s pitno vodo.

Do konca 80-ih let prejšnjega stoletja je Zavod za zdravstveno varstvo spremljal kvaliteto pitne vode z analizo vzorcev pitne vode in izvajal tudi svetovanje pri sanaciji že obstoje čih in svetovanje ter pomo č pri na črtovanju objektov novih vodovodov. S sprejetjem pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode v letu 1997 so vsi javni vodovodi skladno s pravilnikom morali imeti upravljavca vodovoda, ki zagotavlja zdravstveno ustreznost pitne vode in varnost oskrbe s pitno vodo. Upravljavec je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo. Če upravljavec ni dolo čen, izvaja omenjene obveznosti upravljavca lokalna skupnost, kar se zgodi v primeru oskrbe s pitno vodo iz sistemov, ki zagotavljajo manj kot povpre čno 10 m 3 vode na dan ali oskrbujejo manj kot 50 oseb (IVZ, 2008).

Z omenjenim pravilnikom so obmo čni zavodi postali upravljavci zbirke podatkov o javni oskrbi s pitno vodo in o zdravstveni ustreznosti pitne vode. Skladno s tem pravilnikom je bilo, poleg spremljanja kvalitete pitne vode, za vsak javni vodovodni sistem potrebno vsako leto opraviti preglede vseh vodovodnih objektov in izdelati oceno o zdravstveni ustreznosti pitne vode ter o varnosti vodooskrbe.

S sprejetjem novega, trenutno veljavnega, Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06) so se razmere na podro čju spremljanja kvalitetne pitne vode spet spremenile. Nov pravilnik vso odgovornost za ustrezno pitno vodo nalaga upravljavcu vodovoda. Kako si bo upravljavec organiziral notranji nadzor, s katerim bo dosegel kvalitetno pitno vodo, kdo mu bo pomagal pri vzpostavljanju notranjega nadzora, pa je prepuš čeno upravljavcu vodovoda samemu.

S pravilnikom so bile uvedene še naslednje novosti:

za javne vodovode štejejo vodovodi, ki preskrbujejo ve č kot 50 uporabnikov (prej je bila meja 20 uporabnikov) (4. člen pravilnika);

za obdobje dveh let je pravilnik predpisal ustanovitev in delovanje Republiške komisije za pitno vodo, ki je bila odgovorna za reševanje strokovne problematike s podro čja pitnih voda. Od septembra 2006 je to funkcijo prevzel IVZ v sodelovanju z obmo čnimi zavodi za zdravstveno varstvo. (35. in 36. člen pravilnika);

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 33 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

pravilnik dolo ča vsakoletno spremljanje kvalitete pitne vode na vseh javnih vodovodih v Sloveniji v okviru t.i. monitoringa pitne vode, ki ga financira država (11. člen pravilnika).

Nadzor nad kvaliteto pitne vode poteka v Sloveniji v skladu s Pravilnikom o pitni vodi in ZZUZIS. Na podlagi omenjenih pravnih virov se nadzor izvaja na dveh ravneh:

Notranji nadzor 24

Pravilnik dolo ča, da so upravljavci sistemov za oskrbo s pitno vodo za zagotavljanje skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode dolžni izvajati notranji nadzor.

17. člen ZZUZIS navaja: »Pravne in fizi čne osebe, ki opravljajo proizvodnjo in promet z živili in javno oskrbo s pitno vodo, morajo v notranjem nadzoru spremljati in zagotavljati njihovo zdravstveno ustreznost v vseh fazah proizvodnje in prometa. Notranji nadzor mora biti vzpostavljen na osnovah HACCP sistema, ki omogo ča prepoznavanje mikrobioloških, kemi čnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje, izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavlja stalen nadzor na tistih mestih (kriti čnih kontrolnih to čkah) v proizvodnji in prometu živil, kjer se tveganja lahko pojavijo .«

Prav tako Pravilnik o pitni vodi v 10. členu opredeljuje: »Upravljavec mora izvajati notranji nadzor. Notranji nadzor mora biti vzpostavljen na osnovah HACCP sistema, ki omogo ča prepoznavanje mikrobioloških, kemi čnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi, izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih (kriti čnih kontrolnih to čkah) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo. HACCP na črt mora vsebovati tudi mesta vzor čenja, vrsto preskušanj in najmanjšo frekvenco vzor čenja. Notranji nadzor se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil .«

Notranji nadzor kot nadgradnjo analize tveganja vklju čuje izvajanje potrebnih ukrepov in izvajanje stalnega nadzora na mestih, kjer se tveganja lahko pojavijo. O kvaliteti pitne vode na posameznem vodovodu so upravljavci dolžni obveš čati uporabnike enkrat letno 25 .

24 10. člen Pravilnika o pitni vodi, 17 člen ZZUZIS. 25 34. člen Pravilnika o pitni vodi: »Upravljavec mora v svojih internih dokumentih dolo čiti pogostnost in na čin obveš čanja uporabnikov o skladnosti, ugotovljeni v okviru notranjega nadzora, s tem da pogostnost obveš čanja ne sme biti opredeljena manj kot enkrat letno.«.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 34 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Monitoring pitne vode 26

Poleg vzor čenja zaradi notranjega nadzora se izvaja tudi spremljanje kakovosti pitne vode na državni ravni. Od leta 2004 se skladno s sprejetim programom izvaja kontrola kvalitete pitne vode na vseh javnih vodovodih v Sloveniji v okviru t.i. monitoringa pitne vode, ki je financiran iz državnega prora čuna.

V 32. členu ZZUZIS-a je definirano: »V Republiki Sloveniji se izvaja spremljanje zdravstvene ustreznosti živil, vklju čno s pitno vodo, in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (v nadaljnjem besedilu: monitoring). Nosilec monitoringa po tem zakonu je javni zavod s podro čja zdravstva, prehrane, kmetijstva, veterinarstva in okolja. Imenuje ga minister, pristojen za zdravje.«

Podatki o rezultati laboratorijskih poskusov pitne vode, ki so bili pridobljeni z monitoringom, morajo biti potrošnikom vedno na voljo pri upravljavcu, ki mora v svojih internih dokumentih dolo čiti pogostost in na čin obveš čanja. Tako pridobljeni podatki o kvaliteti pitne vode so javni (34. člen Pravilnika o pitni vodi, Ur. l. RS št.19/04).

4.2 HACCP SISTEM

Slovenska zakonodaja na podro čju zdravstvene ustreznosti oziroma varnosti živil je prevzela evropski pravni red, med drugim tudi direktivo 93/43/EEC oziroma metodo HACCP ter smernice, ki temeljijo na njej. Krovna zakona, ki obravnavata zdravstveno ustreznost oziroma varnost živil sta Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS), (Ur. l. RS št. 52/00) ter Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS-A), (Ur. l. RS št. 42/02) (Zupanc-Kos Mira, 2001, str. 4).

HACCP zahteva sledljivost dokumentov, ki omogo čajo proizvodnjo varnih živil ter s tem zmanjšanje tveganj za bolezni ljudi (Zupanc-Kos Mira, Pav čič Maruša, 2002, str. 522).

HACCP sistem je bil razvit v šestdesetih letih v ZDA ob sodelovanju firme Pillsbury, vojaških laboratorijev ZDA in ameriške vesoljske administracije NASE, z namenom, da se razvije živila za ameriški vesoljski program. HACCP se je za čel uporabljati v ameriški živilski tehnologiji leta 1971. Ameriška agencija za hrano in zdravila FDA in Ministrstvo za kmetijstvo sta sistem HACCP kot obveznost za proizvajalce vpeljala v predpise o posameznih vrstah živil ter sistem HACCP uvedla v inšpekcijski sistem nadzora hrane in živil. V ZDA so julija 1996 sprejeli predpis Ministrstva za kmetijstvo o obvezni uporabi sistema HACCP v vse živilske obrate (Zupanc-Kos Mira, 2001, str. 3).

26 32. člen ZZUZIS (Ur. l. RS št. 52/00).

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 35 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Na podlagi Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, morajo pravne in fizi čne osebe, ki opravljajo proizvodnjo in promet z živili ter javno oskrbo s pitno vodo v notranjem nadzoru, spremljati in zagotoviti njihovo zdravstveno ustreznost v vseh fazah proizvodnje in prometa.

Notranji nadzor mora biti vzpostavljen na osnovah HACCP sistema, ki omogo ča prepoznavanje mikrobioloških kemijskih in fizikalnih dejavnikov, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje, izvajanje potrebnih ukrepov in vzpostavlja stalen nadzor na tistih mestih v proizvodnji in prometu z živili, kjer se tveganja lahko pojavijo (kriti čne kontrolne to čke) in tudi odpravijo ( Česen Marinka in drugi, 2002) 27 .

HACCP je danes naju činkovitejši na čin nadzora za proizvodnjo varnih, higiensko neopore čnih živil. HACCP je sistemska metoda, ki za razliko od klasičnega nadzora spremlja živilo vso pot od izvora do porabnika. Predstavlja najuspešnejše orodje za obvladovanje tveganja na segmentih proizvodnje in prometa z živili, kjer je možnost, da pride do vpliva mikrobioloških, kemi čnih in fizikalnih dejavnikov (Gregori č Matej in drugi, 2002) 28 .

Novi sistem ne pomeni popolnoma novih postopkov. Potrebna je le nadgradnja že obstoje čega nadzora. V praksi je nadzor le ob časen, usmerjen pretežno v preverjanje higienskih in tehni čnih razmer objekta in opreme, ocenjuje se vizualni vtis urejenosti obrata in trenutne tehnološke faze. Ni pa mogo če oceniti stanja pred pregledom niti predvidevati stanja, ki bo sledilo. Za laboratorijske preiskave se navadno odvzamejo kon čni proizvodi. V primeru, da se ugotovijo odstopanja od želenih oziroma zahtevanih rezultatov, je v takem primeru nadzora onemogo čeno hitro in u činkovito ukrepanje, saj ni jasno, na kateri stopnji proizvodnega procesa je prišlo do onesnaženja ali kontaminacije ( Česen Marinka in drugi, 2002).

Ravno zato je potrebno usmeriti notranji nadzor v vseh fazah proizvodnega procesa v kontinuirano ugotavljanje možnih faktorjev tveganja s stalnim nadzorom kriti čnih kontrolnih to čk. HACCP sistem zaradi sprotnega dokumentiranja vseh podatkov omogo ča inšpekcijskim službam kadarkoli vpogled v podatke o nadzorovanih parametrih (Kus Jurij, 2002).

V HACCP sistemu ni pomembno za proizvajalca le stalno nadzorovanje lastnega proizvodnega postopka, temve č tudi zalog surovin, skladiš čenja in distribucije izdelka vse do kon čne uporabe (Operativni program oskrbe s pitno vodo 2006, Slika 15).

27 Marinka Česen, Nataša Klun in Ljudmila Gregorka-Marinko: HACCP: iz teorije v prakso, Ljubljana: Bureau Veritas, 2002. 28 Gregori č, Matej, Likar, Kristina, Jevšnik, Mojca, Obvladovanje tveganj v javni oskrbi s pitno vodo na osnovah sistema HACCP, Zbornik seminarja Varstvo in kvaliteta pitne vode, Inštitut za sanitarno inženirstvo, Pod četrtek, 18. 4. 2002.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 36 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Slika 15: Shematski prikaz nadzora nad kakovostjo pitne vode v Republiki Sloveniji (Vir: Operativni program oskrbe s pitno vodo, str. 12)

4.3 HACCP NA ČRT ZA SISTEM OSKRBE S PITNO VODO OBRH V OB ČINI METLIKA

Na črti osnovnega programa za vodovodni sistem v ob čini Metlika so naslednji: • kontrole sistema, parametrov, ki posredno vplivajo na kvaliteto vode oziroma niso KKT, • spremljanje koli čine prostega – rezidulnega dezinfekcijskega sredstva,

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 37 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

29 • doziranje aluminijevega sulfata (Al 2(SO 4)3) , • varstveni pasovi vodovodnega omrežja, • ćiš čenje vodohranov, • vzdrževanje cevovodov, • varovanje pred glodalci in insekti, • ukrepanje ob ve čjih okvarah na vodovodnem omrežju, • obveš čanje javnosti o moteni vodooskrbi, • sanitarno-tehni čne zahteve za objekte, • vzdrževanje objektov okolice in vodovodnih tras, • ročno pranje filtrov, • zdravstveno stanje delavcev, ki prihajajo pri svojem delu v stik s pitno vodo, • odprave najnujnejših pomanjkljivosti oziroma nepravilnostih.

Zgoraj našteti na črti osnovnega programa so obdelani v obliki letnega delovnega plana in niso predmet pri čujo če diplomske naloge.

V obratih, kjer se pripravlja pitna voda, je potrebno zagotoviti ustrezno usposobljeno odgovorno osebo, ki bo pomagala uvajati v pripravo in distribucijo pitne vode sistem nadzora na osnovah HACCP sistema, ki je prilagojen proizvodnji, in kontinuirano izvajala nadzor. V HACCP na črt je vklju čen celoten nadzor sistema oskrbe s pitno vodo, tako dnevna kot ob časna opravila. Iz njega je razvidno, kaj je potrebno nadzorovati, kdo in kdaj nadzoruje. Za vsako opravilo je opredeljena osebna odgovornost, za celoten nadzor in kakovost pitne vode pa je zadolžena oseba, odgovorna za kvaliteto pitne vode.

4.3.1 SESTAVA HACCP SKUPINE NA SISTEMU OSKRBE S PITNO VODO OBRH V OB ČINI METLIKA

Vodja HACCP skupine z znanjem HACCP in organizacijskimi sposobnostmi: seznani ostale člane s samim sistemom in predstavi prednosti tega sistema, predstavi projekt vodstvu podjetja, se z njim dogovarja, da se zagotovi ustrezna sredstva …, organizira izobraževanja, spremlja razvoj stroke na tem podro čju, daje informacije o sistemu in je zadnja odgovorna oseba, ki kontrolira kriti čne kontrolne in kontrolne to čke.

Tehnolog ostale člane in vodjo seznani s tehni čnimi lastnostmi sistema, sodeluje predvsem pri apliciranju teoreti čnega znanja na sistem in vodi tehni čne spremembe, ki jih zahteva HACCP sistem.

29 Al 2(SO 4)3 – Spojina aluminijev sulfat se uporablja kot koagulacijsko sredstvo pri postopku priprave pitne vode. Bistvo tega sredstva je, da je pozitivno nabit in zato privla či negativno nabite delce. Na ta na čin se tvorijo ve čji delci, flokuli, velikosti 1–2 mm, ki se nato zadržijo v filtrih.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 38 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Izvajalci dnevne kontrole pri apliciranju teoreti čnega znanja v sistem sodelujejo s tehnologom in izvajajo nadzor, kot ga dolo ča HACCP na črt.

Svetovalec z znanjem o HACCP posreduje informacije o HACCP sistemu.

Ostali sodelavci se vklju čijo v sistem, ko je za delovanje potrebno znanje dolo čenih specifi čnih strok: izvajanje analiz, ostala podro čja, na katerih so potrebna izvedenska mnenja.

4.3.2 OBSEG ŠTUDIJE NA SISTEMU OSKRBE S PITNO VODO

Na sistemu oskrbe s pitno vodo je potrebno spremljati stanje vode od vklju čno zbirnega podro čja vode do pipe. Zaradi lažjega dela in možnosti apliciranja že izdelanega HACCP sistema na ostale vodovodne sisteme je ta sistem izdelan za celotni sitem oskrbe s pitno vodo Obrh, ki predstavlja tudi bistveni vir napajanja z vodo v ob čini Metlika.

Študija obsega: • varstvene pasove, • črpališ če Obrh, • kompleten postopek priprave pitne vode in • distribucijo pitne vode (vodovodno omrežje).

4.3.3 OPIS SUROVINE IN PROIZVODA

Surovina je v tem primeru zajeta voda ( Slika 16), proizvod pa je pitna voda, ki je namenjena splošni porabi ( Tabela 1 in Tabela 2 ).

Slika 16: Dolo čitev lastnosti zajete »surove« vode (Vir: lasten)

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 39 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Poreklo Kraški izvir s površinskimi vplivi Lastnosti zajete vode Motna, ob ve čjih padavinah in topljenju snega doseže preko 150 NTU, glede na analize je biološko neopore čna. Zdravstvena ustreznost Neustrezna. Tabela 1: Opis surovine (Vir: lasten)

Ime živila Pitna voda iz javnega vodooskrbnega sistema. Namen uporabe Splošna uporaba v prehranske in tehnološke namene. Ciljna skupina Splošna populacija obmo čja nižinskega dela ob čine Metlika. Rizi čne skupine Lastnosti distribuirane Bistra, brez vonja, z zna čilnim ustreznim okusom, vode mikrobiološko, fizikalno in kemijsko neopore čna. Zdravstvena Zdravstveno ustrezna. ustreznost Tabela 2: Opis kon čnega proizvoda (Vir: lasten)

4.3.4 POSTOPKI OSKRBE S PITNO VODO

Namen HACCP sistema je varno živilo, kar pa je zelo širok pojem in je kljub temu, da se teoreti čno po sistemu spremlja živilo od izvora do zaužitja, potrebno dolo čiti, kje študijo za četi in kje kon čati. HACCP študija temelji na podlagi sheme postopkov oskrbe s pitno vodo, ki je opis posameznih faz procesa oskrbe s pitno vodo.

Glavne faze procesa so črpališ ča (zajetja), postopki čiš čenja, dezinfekcija, shranjevanje in distribucija. Zelo pomemben je pravilni vrstni red posameznih faz. V samem zajetju merimo osnovne parametre surove vode in se nato odlo čamo za doziranje flokulantov (aluminijev sulfat), da zmanjšamo motnost pod 1 NTU. Ko je voda pre črpana na Veselico, se po potrebi doda še polielektrolit. Po doziranju kemikalij te če voda po skupni cevi DN 200 do razbremenilnega zbirnika, kjer se voda in koagulant mešata. Naslednji postopek pri pripravi pitne vode je sedimentacija, kjer se vidni mehanski delci usedejo na dno usedalnika. Po sedimentaciji te če voda na peš čene filtre, kjer se voda dokon čno mehansko o čisti. Naslednji postopek pri pripravi pitne vode je dezinfekcija, kjer se voda iz obeh filtrov po skupni cevi odvaja v 500 kubi čni vodohran. V tej cevi se izvaja UV dezinfekcija ter nato dezinfekcija s klor-doioksidom (ClO 2). Tako pripravljena voda se distribuira po vodovodnem omrežju do uporabnika. Na podlagi izdelane sheme postopkov priprave pitne vode nato ugotovimo, na katerih stopnjah lahko tveganja ogrožajo varnost proizvoda oziroma pitne vode (Komunala Metlika d. o. o., 2006).

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 40 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

4.3.5 NADZORNI UKREPI ZA OMEJITEV TVEGANJ

Pri tehnologiji priprave pitne vode ves tehnološki postopek predstavlja nadzorni ukrep za odpravo tveganja, ko iz zdravstveno opore čne vode pridobimo zdravstveno ustrezno pitno vodo. Z nadzornimi ukrepi je potrebno za četi že na vodozbirnih obmo čjih. Z odloki je potrebno sprejeti varstvene pasove, na katerih je potrebno ustrezno omejiti rabo prostora. Na podlagi teh ukrepov je potrebno ugotavljati stanje vodovarstvenih pasov s terenskimi pregledi.

4.3.6 KRITI ČNE KONTROLNE TO ČKE NA SISTEMU OSKRBE S PITNO VODO OBRH V OB ČINI METLIKA

Kriti čne meje so vnaprej dolo čene najvišje oziroma najnižje dovoljene vrednosti, v obsegu katerih morajo biti posamezni parametri, da bo zagotovljena varnost kon čnega živila. Če so kriti čne meje prekora čene, obstaja potencialno tveganje in proizvod je potencialno opore čen.

Pomembno je, da ima upravljavec vodovoda izdelane ustrezne interne standarde (tudi tiste, ki niso predpisani v zakonu), na podlagi katerih se orientira in ukrepa, še preden bi prišlo do prekora čitve zakonsko predpisanih normativov oziroma nevarnosti za zdravje. Zahteve za zdravstveno ustrezno pitno vodo so dolo čene v Pravilniku o pitni vodi. V njem so opredeljeni posamezni parametri za redne preiskave.

Kriti čne kontrolne to čke na sistemu oskrbe s pitno vodo Obrh so naslednje30 :

• flok – test v povezavi s koli čino aluminijevega sulfata, • nadzor motnosti po izstopu iz peš čenih filtrov, • nadzor prisotnosti klora po dezinfekciji, • nadzor UV svetilke.

Naštete kriti čne kontrolne to čke spremljajo bistvene postopke pri pripravi pitne vode, ki najpomembneje vplivajo na kakovost pitne vode, zato je smiselno, da je na njih vzpostavljen stalni nadzor. V naslednji tabeli smo nazorno predstavili merila, ki pokažejo razliko med varno in nevarno pitno vodo. Kriti čna mejna vrednost je merilo, ki smo ga dolo čili za vsak kontrolni ukrep, ki je povezan s KKT. Dokler so vsi kontrolni ukrepi za KKT znotraj varnega obmo čja in torej kriti čne mejne vrednosti niso prekora čene, lahko zagotavljamo, da pripravljamo varno in zdravstveno ustrezno pitno vodo ( Tabela 3 ).

Za razliko od ostalih kontrolnih to čk, ki se nadzirajo, je na kriti čnih kontrolnih to čkah potrebno redno dokumentirati ugotovljene parametre.

30 Sam postopek dolo čevanja kriti čnih kontrolnih to čk je izveden v fazi na črtovanja in uvajanja v praksi na delovnem mestu in so preobsežne za obseg pri čujo če diplomske naloge.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 41 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Stopnja KKT Sistem Želena Kriti čna Pogostost Popravni ukrep Izvajalec Odgovorna tehn. nadzora vrednost mejna nadzora nadzora oseba postopka vrednost za izvedbo Zajetje Koli čina Kontrola Odvisno od Odvisno od Dvakrat Nastavi ustrezno Vzdrževalec OKPV dodanega nastavitve motnosti, po motnosti po dnevno, v koli čino glede na koagulanta dozirne grafikonu za grafikonu za primeru motnost (mg/l)Al 2SO 4 črpalke, dodajanje nastavitev spreminjanja * mese čno Al sulfata črpalke motnosti po meritev navodilih koli čine ob OKPV dolo čenem % delovanja, kontrola motnosti

Stari Motnost na Elektronsko 0.5 NTU 1 NTU Dvakrat Pranje filtrov, Vzdrževalec OKPV peš čeni starem filtru linijsko dnevno, v nastavitev filter kontinuirano primeru koli čine merjenje spreminjanja dodanega motnosti po koagulanta navodilih OKPV

Tabela 3: Na črt za nadzor KKT sistema Obrh (Vir: lasten) Nadaljevanje Tabele 3 na naslednji strani .

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 42 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Tabela 3: nadaljevanje Stopnja KKT Sistem Želena Kriti čna Pogostost Popravni ukrep Izvajalec Odgovorna tehn. nadzora vrednost mejna nadzora nadzora oseba za postopka vrednost izvedbo Novi peš čeni Motnost Linijsko 0,5 NTU 1 NTU Dvakrat Pranje filtrov, Vzdrževalec OKPV filter na kontinuirano dnevno, v nastavitev č novem merjenje primeru koli ine filtru spreminjanja dodanega motnosti po koagulanta navodilih OKPV

Kloriranje Koli čina Linijsko, 0,15 mg/l 0,18 mg/l Dvakrat Obvestitev Vzdrževalec OKPV dezinf. kontinuirano ClO 2 * ClO 2 dnevno OKPV, sredstva merjenje nastavitev na iztoku klorinatorja iz VH 0.55 mg/l 0.5–0.6 prostega Cl mg/l prostega Cl

UV Delovanje Linijsko 60 % mo či 50 % mo či Enkrat Obvestitev Vzdrževalec OKPV dezinfekcija UV kontinuirano delovanja dnevno OKPV, svetilke merjenje UV servisiranje UV svetilnosti svetilke

Tabela 3: Na črt za nadzor KKT sistema Obrh (Vir: lasten)

* Al 2(SO 4)3 – aluminijev sulfat * ClO 2 - klor dioksid

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 43 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

4.3.7 SPREMLJANJE KKT

Za vsako KKT moramo uvesti stalen nadzor oziroma spremljanje. Monitoring je načrtovano zaporedje meritev ali opazovanj na kriti čni kontrolni to čki, da se ugotovi, ali proizvodni postopek poteka v okviru kriti čnih mej. Monitoring sistem mora biti zmožen odkriti odklon preko kriti čnih mej na KKT (Kus Jurij, 2002).

Zelo pomembno je, da je spremljanje izbrano in pripravljeno tako, da zagotavlja takojšno ugotovitev izgube nadzora nad KKT. Idealen sistem bi moral informacijo zagotoviti v času, ko še lahko pride do popravnega postopka, torej ko se parameter približuje neki nevarni meji. Sistem spremljanja podatkov je pomemben zato, ker je njegova u činkovitost oziroma neu činkovitost povezana z velikimi ekonomskimi posledicami, lahko tudi s posledicami za človeško zdravje.

V praksi je izbira monitoring sistema seveda omejena in jo je potrebno prilagajati specifi čnosti proizvoda in proizvodnega postopka. Na čin izvajanja monitoringa mora biti zaradi njegovega pomena natan čno definiran in opisan (Marinka Česen in drugi, 2002, str. 53-55) 31 .

4.3.8 DOLO ČANJE POPRAVNIH POSTOPKOV

Kadar nam rezultati spremljanja/monitoringa kriti čne kontrolne to čke (KKT) pokažejo odklone od predpisanih zahtev pravilnika o pitni vodi, je potrebno dolo čiti ukrepe za vzpostavitev ponovnega nadzora nad KKT. Z uvedbo popravnih postopkov je potrebno za četi glede na trende slabšanja stanja proti kriti čnim mejam, še preden bi odkloni privedli do priprave opore čne pitne vode (Vivjana Poto čnik, 2001, str. 29) 32 .

Popravne postopke in postopke morebitne omejitve uporabe pitne vode je potrebno dokumentirati in se vpisujejo v posebej izdelano tabelo za spremljanje KKT. Preverjanje rezultatov spremljanja KKT izvajata vodja izmene, ki stalno preverja predpisane vrednosti, in tehnolog, ki je odgovoren za pripravo pitne vode in izvaja preverjanje enkrat na dan. Pogostnost preverjanja oziroma vrednotenja rezultatov poteka tudi na podlagi izkušenj iz prakse. Odgovornost za izvajanje popravnih postopkov je dodeljena osebam, ki so prisotne pri pripravi pitne vode in lahko hitro ukrepajo. Seveda pa je odgovornost izvajanja popravnega ukrepa razvrš čena glede na težo posameznega popravnega ukrepa po razli čnih nivojih vodstva v podjetju (Komunala Metlika d. o. o., 2006).

31 Marinka Česen, Nataša Klun in Ljudmila Gregorka-Marinko: HACCP: iz teorije v prakso, Ljubljana: Bureau Veritas, 2002. 32 Vivjana Poto čnik: HACCP sistem: namen in uporaba, Ljubljana: Zavod za zdravstveno varstvo, 2001.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 44 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

4.3.9 UVEDBA DOKUMENTACIJE IN SHRANJEVANJA PODATKOV

Vse stopnje študije HACCP in na črta HACCP morajo bit dokumentirane in shranjene. S tem zagotavljamo pravilnost izdelave in skladnost izvajanja nadzora s pravnimi predpisi. Na podlagi dokumentacije je mogoče izpeljati notranjo in zunanjo presojo HACCP, pri čemer se ugotavlja skladnost z na črtom HACCP in u činkovitost sistema (Kus Jurij, 2002).

Shranjena dokumentacija izvajanja postopkov HACCP dokazuje, da je proces priprave pitne vode ves čas potekal znotraj varnega obmo čja, ki ga dolo čajo pravni predpisi s podro čja pitne vode. Tako lahko dokazujemo, da smo ob izgubi nadzora (prevelike koncentracije dolo čenih snovi v vodo) ali ob preseganju kriti čnih mejnih vrednosti, ki jih dolo ča Pravilnik o pitni vodi, izvedli u činkovite popravne ukrepe. S takšnim notranjim nadzorom krepimo tudi zaupanje naših kon čnih potrošnikov pitne vode. Prenašanje informacij za izvajanje (preventivni in popravni ukrepi) ne sme biti samo ustno, ker so možne spremembe HACCP, rezultat neobvladanega procesa priprave pitne vode pa bi bil opore čna voda.

Shranjevanje dokumentacije nam poleg drugih postopkov omogo ča sledljivost skozi ves proces priprave pitne vode. Tak postopek zagotavlja, da v primeru opore čne pitne vode, lahko preverimo, kaj se je dogajalo pri procesu priprave pitne vode in kje so tveganja ušla izpod nadzora (Komunala Metlika d. o. o., 2006).

Vrste dokumentov, ki jih poznamo pri HACCP sistemu so dokumenti na črta HACCP in zapisi, ki dokazujejo, kako smo nekatere postopke HACCP izvajali (npr. zapisovanje parametrov, izvidi analiz, uporaba popravnih ukrepov itd.). Vse dokumente ustrezno hranimo, in sicer najmanj deset let 33 .

4.4 VZDRŽEVANJE HACCP SISTEMA – VERIFIKACIJA IN REVIZIJA

HACCP sistem vzdržujemo z verifikacijskimi in revizijskimi postopki. Ti postopki na HACCP sistemu vodovoda Obrh v ob čini Metlika še niso uvedeni in izvajani, zato bomo v nadaljevanju predstavili predlog verifikacijskega na črta in revizijskega postopka.

VERIFIKACIJA

Verifikacija je zaporedje dejavnosti, s katerimi potrdimo veljavnost na črta HACCP, torej potrditev, da je na črt izdelan strokovno, da so prepoznani vsi dejavniki tveganja in da se ti dejavniki, če je na črt HACCP vpeljan pravilno, u činkovito obvladujejo. Verifikacija HACCP je sistemati čna preiskava, ki vklju čuje metode za presojo, postopke, preskuse in drugo ocenjevanje za potrditev izvajanja in u činkovitosti sistema zagotavljanja varnosti pitne vode (Vesel Aleš, 2002, str. 309).

33 23. člen Pravilnika o pitni vodi: »O vseh ugotovitvah in ukrepih mora upravljavec voditi dokumentacijo, ki jo mora hraniti najmanj deset let.«.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 45 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Z verifikacijskimi postopki ugotavljamo, ali se HACCP izvaja skladno z zapisanimi zahtevami, preverjamo njegovo u činkovitost v praksi in s tem zagotavljamo vzdrževanje tega sistema ( Česen Marinka in drugi, 2002).

Glede na to, kdo verifikacijo izvaja, lo čimo: notranjo verifikacijo in zunanjo verifikacijo.

NOTRANJA VERIFIKACIJA

Notranjo verifikacijo izvaja skupina HACCP s strokovnimi sodelavci v podjetju. Izvaja se med razvojem na črta HACCP, med izvajanjem sistema in pozneje med vzdrževanjem sistema. Zna čilen primer verifikacije med razvojem na črta HACCP je preverjanje skladnosti sheme proizvodnega procesa z obstoje čim stanjem v proizvodnji. Skupina HACCP mora na kraju samem v procesu priprave pitne vode preveriti (verificirati) resni čnost sheme procesa priprave pitne vode, kar je v primeru vodovoda Obrh že izvedeno.

Glede na to, da celovitega na črta verifikacije, ki se izvaja med izvajanjem in vzdrževanjem HACCP, v ob čini Metlika na vodovodnem sistemu Obrh še nimamo smo se odlo čili, da izdelamo verifikacijski na črt za njeno izvedbo ( Tabela 4 ).

Postopek notranje verifikacije obsega presojo izvajanja postopkov HACCP in validacijo, zato bomo v nadaljevanju opredelili omenjena pojma.

Presoja je sistemati čna preiskava, ki jo izvajajo strokovni delavci podjetja in skupina HACCP, ki preverja, ali so dejavnosti in rezultati skladni z dokumentiranimi postopki oziroma ali so uvedeni postopki u činkoviti in ustrezni za doseganje ciljev. Tehnika izvajanja je enaka kot pri notranjih presojah sistema kakovosti (izdelava na črta, uvodni sestanek, izvedba presoje, zaklju čni sestanek, poro čilo o neskladnosti, popravni ukrepi), seveda pa lahko presojo nekoliko poenostavimo, če gre za manjši obrat (na primer izpustimo izdelavo na črta presoje in uvodni sestanek).

Validacija je pridobitev stvarnih dokazov, da so elementi na črta HACCP primerni in učinkoviti ter da na črt HACCP temelji na ustrezni znanstveni, strokovni in pravni podlagi (Vesel Aleš, 2002, str. 310, 311).

Postopki validacije so mikrobiološke, fizikalne in kemijske metode, s katerimi dolo čamo oziroma potrjujemo: da kriti čne mejne vrednosti zagotavljajo varno pitno vodo, za za četno validacijo kriti čnih mejnih vrednosti lahko uporabimo zakonodajo (Pravilnik o pitni vodi), vsebnost kontaminantov v pripravljeni pitni vodi, ki validirajo (ugotavljajo ustreznost in u činkovitost) rezultate obvladovanja KKT, učinkovitost izvajanja osnovnega programa (npr. odvzem brisov z delovnih površin, preverjanje znanja …).

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 46 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

DEJAVNOST POGOSTNOST IZVAJALEC Izdelava na črta 1-krat letno Vodja skupine verifikacijskih dejavnosti HACCP Verifikacija celotnega 1-krat letno in ob vsaki Presojevalci in člani HACCP - presoja ve čji spremembi* skupine HACCP

Verifikacija osnovnega programa: - presoja izvajanja 1- krat letno in ob vsaki Presojevalci in člani ve čji spremembi skupine HACCP - validacija, kjer je le možno, z dodatnimi po lastnih na črtih in ob Zunanja ustanova – mikrobiološkimi in ve čji spremembi Inštitut za varovanje kemijskimi analizami zdravja NM (analiza vode, površin,…) potrjujemo učinkovitost izvajanja

- pregled rezultatov 1-krat na mesec Vodja HACCP validacije skupine

Validacija kriti čnih mejnih - periodi čno 1-krat Vodja skupine vrednosti na mesec posredno HACCP na podlagi rezultatov kon čne kontrole - izredna ob vseh Skupina HACCP, ve čjih zunanja akreditirana spremembah* in institucija – Inštitut za težavah v zvezi z varovanje zdravja varnostjo pitne NM vode (izbruh bolezni …) Pregled rezultatov iz Dnevno Vodja kontrole zapisov o spremljanju KKT Pregled rezultatov o Mese čno Vodja skupine spremljanju KKT , HACCP izvedenih popravnih ukrepov (mese čno poro čilo) in drugih zapisov (rezultati inšpekcijskih pregledov …) Tabela 4: Predlog verifikacijskega na črta za vodovod Obrh (Vir: prirejeno po Česen Marinka in drugi,, 2002, str. 61) *Ve čje spremembe predstavljajo spremembe v opremi, prostorih, lokaciji, načinu čiš čenja in dezinfekcije, novi zakonodaji, itd.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 47 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

ZUNANJA VERIFIKACIJA

Zunanjo verifikacijo predstavljajo: certifikacijska presoja in inšpekcijski pregledi.

Certifikacijska presoja je na črtovana dejavnost, pri kateri presojevalci zunanje akreditirane certifikacijske hiše ugotavljajo, ali je sistem varnosti primerno uveden in dokumentiran in ali se u činkovito izvaja. Certifikacijska presoja je presoja celotnega HACCP, ki je vsebinsko razdeljena na tri dele. Prvi del zajema pregled študije HACCP, drugi del je pregled uvedbe HACCP na črta v proces priprave pitne vode in tretji del vklju čuje pregled uresni čitve popravnih ukrepov. Pri certifikacijski presoji je predmet podrobnega pregleda tudi izvajanje in u činkovitost osnovnega programa (čiš čenje in dezinfekcija, stavbne zahteve ipd.).

Inšpekcijski pregled je uradni nadzor nad izvajanje HACCP. Rezultati inšpekcijskih pregledov z odvzemi vzorcev in rezultatov analiz so validacije elementov na črta HACCP, kjer gre za potrjevanje u činkovitosti HACCP ( Česen Marinka in drugi, 2002).

REVIZIJA

Revizijo HACCP moramo izvesti vsaki č, ko se nekaj spremeni v procesu pitne vode oziroma v njegovem okolju. Spremembe, ki narekujejo revizijo HACCP, so:

spremembe v tehnologiji in opremi pri pripravi pitne vode, prostorske in lokacijske spremembe ter spremembe v okolju, novo zajetje vode, spremembe v kvalifikaciji zaposlenih in/ali dodelitvi odgovornosti, podatki o okužbah s pitno vodo in pritožbe, ki nas opozarjajo na zdravstveno tveganje v povezavi s pitno vodo, spremembe zakonodaje s tega podro čja, drugi pogoji/spremembe, ki imajo kakršen koli vpliv na varnost pitne vode.

Po opravljeni reviziji moramo vedno izvesti nena črtovano in izredno verifikacijo, s katero ugotavljamo oziroma preverjamo, ali je bil revizijski postopek ustrezno izpeljan, ali so popravni krepi še ustrezni ipd. ( Česen Marinka in drugi, 2002, str. 63, 64).

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 48 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

5 ZAKLJU ČKI

5.1 OCENA ZAKLJU ČKOV

Pitna voda, osnovna dobrina človeštva, naj bi bila na voljo vsem uporabnikom v zadostni koli čini, ustrezni kakovosti in pod enakimi pogoji dostopna vsakemu. Pitna voda je javno dobro, zato je njena priprava, distribucija in ponudba pravno regulirana. V obdobju, ko je to najosnovnejše živilo vse bolj onesnaženo, se vse pogosteje sprašujemo, kaj bo z vodo v prihodnosti. S tem se ve ča nezaupljivost in dvom v potrošniku, saj že manjša odstopanja od predpisanih vrednosti lahko povzro čijo težave in zdravju nevarna stanja. Da temu ne bi bilo tako, je potrebno sistematsko postaviti pravila dela in procesov od zajetja surove vode do uporabnika pitne vode. Prav tako je zakonsko dolo čeno, da mora upravljavec oskrbe s pitno vodo imeti nadzor nad pripravo pitne vode, dolo čene so mejne vrednosti parametrov v pitni vodi in s tem se zagotavlja varna in zdravju neškodljiva pitna voda. Poleg tega je potrebno osveš čati ljudi z vidika ekologije na varstvo okolja, saj bomo s tem vplivali tudi na kakovost vode, ki jo črpamo za pripravo pitne vode.

V diplomski nalogi smo analizirali vso pomembnejšo pravno podlago na podro čju pitne vode in njenega nadzora ter na čel HACCP sistema. HACCP sistem je v našem primeru sistem za trajno zagotavljanje kakovosti pitne vode, za katero je osnovni kriterij zdravstvena ustreznost. Pri pripravi pitne vode je tehnološki postopek proces priprave pitne vode. Zaradi samih zakonitosti naravnega okolja, tehni čne izvedbe cevovodov, lastnosti materialov, trdoživosti mikroorganizmov in tudi zaradi človeškega faktorja je tu stoodstotni nadzor težko zagotoviti.

Zavedati se moramo tudi dejstva, da je na vodovodnem sistemu Obrh v občini Metliki onemogo čeno izvajanje aktivnosti za zaš čito podtalnice z varstvenimi pasovi, ker je zajetje v neposredni bližini starega dela mesta Metlika, v katerem urbanizacije ni mogo če bistveno spreminjati. Pod nadzorom v pravem pomenu besede je lahko le najožji ograjeni pas. Kljub temu bi bilo potrebno izdati odlok o varstvenih pasovih, ki bi dolo čal pogoje za urbanizacijo podro čja in omejitve glede uporabe prostora na vodozbirnih obmo čjih. Z nobenimi ukrepi pa ne moremo zagotoviti, da bo voda, ki jo črpamo, zdravstveno neopore čna, kot to lahko naredimo pri izvoru ostalih živil, pri katerih se izvaja HACCP sistem. Zajemamo in črpamo takšno vodo, kakršno nam razmere dopuš čajo glede na geografsko lego.

Ocena u činkov uvedbe HACCP sistema v ob čini Metlika Z uporabo HACCP sistema smo v ob čini Metlika ugotovili pomanjkljivosti sistema, ki smo ga predhodno uporabljali, ter uvedli ustrezne popravne ukrepe. Na podlagi spremljanja koli čine aluminija v pitni vodi pred in po uvedbi HACCP sistema, smo zmanjšali koli čino le-tega pri pripravi pitne vode. S tem smo zagotovili, da je pitna voda za uporabnike varnejša. Na ta na čin se pridobiva pitna voda z lastnostmi, kot jih dolo ča Pravilnik o pitni vodi.

S pomo čjo spremljanja KKT smo po uvedbi HACCP sistema ugotovili, da so bile koli čine dodanega aluminijevega sulfata glede na motnost surove vode prevelike.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 49 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Koli čina aluminija v pripravljeni pitni vodi je bila do leta 2004 nad mejo dovoljenih vrednosti (0,20 mg/l), kar pomeni, da je bila pitna voda v skladu s Pravilnikom o pitni vodi zdravstveno neustrezna. S pomo čjo rednega spremljanja te kriti čne kontrolne to čke smo znižali koli čino koagulanta, ki smo ga pred uporabo HACCP sistema v odvisnosti od motnosti in pretoka vode dodajali v prevelikih koli činah. Kljub znižanju koli čine koagulanta se kakovost pripravljene pitne vode pri tem ni zmanjšala. Zadnja analiza pitne vode kaže vsebnost aluminija 0,10 mg/l, kar je manj kot pred uvedbo HACCP sistema ter v skladu z zahtevami pravilnika. Takšen rezultat je ugoden tako iz zdravstvenega kakor tudi iz ekonomskega vidika ( Slika 17 ).

Spremljanje koli čine aluminija v pitni vodi

0,25

0,2

0,15

0,1

0,05 (mg/l) koncentracijaAl 0 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 leto

Konc. Al (mg/l) Maksimalne dovoljene konc. Al (mg/l)

Slika 17: Spremljanje koli čine aluminija v pitni vodi (Vir: Komunala Metlika d. o. o., Letno poro čilo 2007)

Z navedenim primerom smo nazorno pokazali prednosti HACCP sistema ter popravni ukrep v tem primeru, saj smo tako zagotovili pravnim predpisom in tudi uporabnikom pitne vode v ob čini Metlika ponudili bolj kvalitetno in varno pitno vodo.

Uporabniki pitne vode v ob čini Metlika so z uvedbo HACCP sistema deležni kvalitetne in zanesljive oskrbe s pitno vodo iz vodovodnega sistema ob čine Metlika, saj je s sistemom HACCP zagotovljena pravo časna ugotovitev in zmanjšanje tveganja pri oskrbi s pitno vodo že v samem procesu priprave pitne vode. HACCP nadzor pove čuje varnost vodooskrbe na sistemu oskrbe prebivalstva s pitno vodo v ob čini Metlika. S tem ko vodo spremljamo vse do potrošnika, je omogo čeno hitro ukrepanje ob ugotovitvi odstopanja od varnih mej za posamezne parametre. Mogo če je ugotoviti, ali gre za napako na omrežju ali na postopku obdelave in na podlagi tega ustrezno ukrepati. HACCP sistem pomeni uvedbo dokumentacije, kjer so vidni podatki o spremljanju kvalitete vode na vseh kriti čnih in kriti čnih kontrolnih to čkah, kjer lahko nastane in se odpravi že obstoje če tveganje za zdravje.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 50 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Zagotovo pa bo čez nekaj let s pridobivanjem prakti čnih izkušenj sistem kakovosti po na čelih HACCP v javni oskrbi s pitno vodo v ob čini Metlika primerno dodatno zagotovilo, da uporabniki pijemo zdravstveno ustrezno pitno vodo.

V diplomski nalogi smo opredelili tudi postopke verifikacije in revizije in predlagali na čin uvedbe ter v nadaljevanju predlagali in opisali možnosti izboljšanja oziroma nadaljnjega razvoja nadzora priprave pitne vode v ob čini Metlika.

5.2 MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA

V ob čini Metlika se pri zagotavljanju varne zdravstveno ustrezne pitne vode zavedamo, da bo v prihodnje na podlagi prakti čnih izkušenj in sprememb zakonodaje potrebno nadgrajevati in razvijati nadzor priprave pitne vode. V nadaljevanju bomo predstavili nekaj predlogov nadaljnjega razvoja pri pripravi zdravstveno ustrezne pitne vode:

• Povezava telemetrije s HACCP sistemom

Na vodovodnem sistemu Obrh smo uvedli avtomatiko in ra čunalniško vodenje ter kontrolo proizvodnih procesov za pripravo in distribucijo pitne vode, in sicer programsko opremo s pomo čjo katere krmilimo in pregledujemo proces obratovanja sistema ( Slika 18).

Slika 18: Prikaz avtomatizacije vodovodnega sistema Obrh na nadzornem sistemu v centru vodenja (Vir: Komunala Metlika d. o. o., 2006)

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 51 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Predlog za boljšo sistematizacijo dela je pridobljene parametre shranjevati tudi na osnovah HACCP sistema. Sam sistem in njegovo kontrolo bi lahko podprli z dograditvijo programske opreme, tako da bi s pomo čjo telemetrije prenašali podatke, ki jih dolo čimo pri nadzoru sistema (kriti čne kontrolne to čke, kontrolne to čke). Trenutno poteka zapisovanje nadzornih tabel v sistemu, ki ga opravlja vzdrževalec na vodovodnem sistemu, ro čno, kar pomeni za nadzor nujen, vendar neracionalno porabljen čas dela.

S povezavo telemetrije in HACCP sistema ocenjujemo, da bi v podjetju prišli do te pridobitve, da bi tisto delo, ki ga sedaj opravlja vzdrževalec in član skupine HACCP s 40-urnim delom v tednu, ki je predvideno za opravljanje nadzora, skrajšali na 8 urnega. Pri tem bi njegovo delo zapisovanja in kontrole ter vizualnega pregleda samega sistema moralo zadostovati vsem kriterijem in parametrom, ki veljajo za doseganje kvalitete in zdravstvene ustreznosti pitne vode. S tem izboljšanjem bi pridobili prosti fond delavnih ur za opravila pri osnovnemu programu vzdrževanja, ki je osnova in predpogoj samega nadzora.

Predlagamo uvedbo tabelari čnega prikaza dokumentiranih parametrov ob dolo čenem času ali v obdobju (dan, teden, mesec, leto), kar je v samem sistemu bolj pregledno od grafi čnega prikaza ter v veliko pomo č pri inšpekcijskih pregledih, v bodo če pa pri revizijah in verifikaciji. Za sistem je še potrebno obdelati podro čje verifikacije in revizije ter si prizadevati k nenehnim izboljšavam in spremembam.

Predlog podatkov, ki bi se shranjevali v obliki tabel poleg parametrov in so dolo čeni s pomo čjo HACCP sistema v centru vodenja:

1. Veselica – nivoji, pretoki; Veselica - nivoji • nivo R1-75 – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • nivo R2-50 – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • nivo R2-75 – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • pretok Metlika – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), S • pretok Rosalnice – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), S • pretok Stari usedalnik – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), S • pretok Novi usedalnik – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), S

2. Veselica – pH, motnost; Veselica - ostalo • NTU novi filter – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • NTU stari filter – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • ClO 2 – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • klor – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • pH – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • pretok Slamna vas – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), S • pretok tranzit – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), S • prevodnost – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, • temperatura – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 52 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

3. Veselica – nivoji, pretoki; Veselica - kumulativa • kumulativa – tranzit; A, P, G, K (D/T/M/L) • kumulativa – Slamna vas; A, P, G, K (D/T/M/L) • kumulativa – Metlika; A, P, G, K (D/T/M/L) • kumulativa – Rosalnice; A, P, G, K (D/T/M/L) • kumulativa – stari usedalnik; A, P, G, K (D/T/M/L) • kumulativa – novi usedalnik; A, P, G, K (D/T/M/L)

4. Obrh – nivoji, pretoki; Obrh • nivo črpališ če – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • nivo R-500 – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • motnost NTU – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • pH – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • pretok novi vod – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • pretok stari vod – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • temperatura – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L) • prevodnost – meritev; A, P, G, K (T/M/L(D/T/M/L), H • tlak novi vod – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S • tlak stari vod – meritev; A, P, G, K (D/T/M/L), H, S

5. Obrh – nivoji, pretoki; Obrh – kumulativa • kumulativa novi vod; A, P, G, K (D/T/M/L), S • kumulativa stari vod; A, P, G, K (D/T/M/L), S

Legenda: S = spontani izpisi / prikazi pri dosegi kriti čnih mej A = alarmni izpisi P = izpisi / prikazi na zahtevo operaterja G = grafi čni prikaz - diagrami, krivulje K = kumulativa: D = dan, T = teden, M = mesec, L = leto (D/T/M/L) H = HACCP tabele nadzora

Vse podatke bo potrebno kontinuirano hraniti 12 mesecev, po tem času pa ustrezno arhivirati. Z izpisom podatkov v obliki tabel trenutnega stanja ali tedenskega, mese čnega in letnega pregleda bo možno izdelati tudi končno letno poro čilo.

Naslednji predlog se nanaša na distribucijo pitne vode in strukturo cevovodov.

• Izboljšava distribucije pitne vode

Prav tako bo potrebno v prihodnje izboljševati kakovost distribucije pitne vode v tem smislu, da se obstoje ča stara struktura cevovodov zamenja z novejšimi in manj zdravju škodljivimi cevovodi za kon čnega uporabnika. Vodovodne cevi, ki so uporabljene v distribuciji pitne vode v ob čini Metlika, so pretežno Alkaten cevi PE- HD (42,30 %), azbestno-cementne (35,69 %) in polietilenske (PVC) cevi (12,28 %).

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 53 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Manjši delež predstavljajo litoželezne cevi, duktilne in jeklene brezšivne cevi. Shemati čno je delež vodovodnih cevi glede na material predstavljen v naslednjem grafikonu ( Slika 19) (Komunala Metlika d. o. o., 2006).

Struktura vodovodnih cevi glede na sestavo

3% 5% 2% 12% 36%

42%

azbestno-cementne cevi alkaten cevi PE-HD polietilenske cevi litoželezne cevi duktilne cevi TKM jeklene brezšivne cevi

Slika 19: Delež transportnih vodovodnih cevi glede na sestavo (Vir: Komunala Metlika d. o. o., 2006)

Z vidika uporabnika pitne vode se nam zdi problemati čen predvsem delež azbestno- cementnih cevi, saj predstavlja dobro tretjino vseh cevi v vodovodu. Glede na to da so le-te bolj škodljive zdravju kot sodobnejše vodovodne cevi iz materialov umetnih mas in duktilne litine bo potrebno v ob čini Metlika v prihodnje zamenjati sporne vodovodne cevi, da bomo do kon čnega uporabnika distribuirali res zdravstveno neopore čno pitno vodo.

Naj svoje diplomsko delo zaklju čim z naslednjo mislijo:

»Voda je v nas in okrog nas. Vpletena je v vse naše dejavnosti in od nje smo odvisni.« (neznan avtor)

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 54 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

Literatura

1. Compare, Boris, Odstranjevanje parazitov v pripravi pitne vode, Zbornik seminarja Zdravstvena ustreznost pitne vode in varnost oskrbe, Zbornica sanitarnih inženirjev in Inštitut za sanitarno inženirstvo, Oto čec, 3. 4. 2001. 2. Česen, Marinka, Kljun, Nataša, Gregorka, Ljudmila, HACCP: iz teorije v prakso, Bureau Veritas, Ljubljana, 2002. 3. Gregori č, Matej, Likar, Kristina, Jevšnik, Mojca, Obvladovanje tveganj v javni oskrbi s pitno vodo na osnovah sistema HACCP, Zbornik seminarja Varstvo in kvaliteta pitne vode, Inštitut za sanitarno inženirstvo, Pod četrtek, 18. 4. 2002. 4. Kus, Jurij, HACCP v javni oskrbi s pitno vodo, Priro čnik za postavljanje in vodenje sistema HACCP (Raspor Peter, urednik), str. 503-516, Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2002. 5. Otorepec, Peter, Bregar, Renata, Seminarsko gradivo Dezinfekcija pitne vode, Inštitut za varovanje zdravja RS, Ljubljana, 2002. 6. Poto čnik, Vivjana, HACCP sistem: namen in uporaba, Grafika So ča d.d., Nova gorica, 2001. 7. Raspor, Peter, Definicija sistema HACCP in na čel HACCP. Priro čnik za postavljanje in vodenje sistema HACCP (Raspor Peter, urednik), str. 113- 127, Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2002. 8. Vesel, Aleš, Uvajanje sistema HACCP v proizvodni postopek z overitvijo in revizijo. Priro čnik za postavljanje in vodenje sistema HACCP (Raspor Peter, urednik), str. 307-317, Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2002. 9. Viler-Kova čič, Adrijana, Gospodarske javne službe, Zbornik VI. posvetovanja Ra čunovodstvo v javnih podjetjih, LM Veritas, Ljubljana, 2003. 10. Zupanc-Kos, Mira, HACCP, slovenska in evropska zakonodaja. Zbornik seminarja: Prakti čni pristopi vzpostavljanja in uvajanja HACCP v prehranske obrate (Juteršek, Borut, Krulec, Aleš, uredniki), str. 3-6, Inštitut za sanitarno inženirstvo, Ljubljana, 2001. 11. Zupanc-Kos, Mira, Pav čič, Maruša, Regulativa na podro čju varnih živil. Priro čnik za postavljanje in vodenje sistema HACCP (Raspor Peter, urednik), str. 519 – 529, Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2002.

Viri

1. Direktiva Sveta 93/43/EEC z dne 14. junij 1993 o higieni živil – Directive on the hygiene on foodstuffs, Council Directive, dostopno na: http://ec.europa.eu/food/food/biosafety/salmonella/mr06_en.pdf , 21.06.2008. 2. Direktiva Sveta 98/83/EC z dne 3. november 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi - Drinking water directive, Council Directive, dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/ , 20.06.2008. 3. Inštitut za varovanje zdravja, dostopno na: http://www.ivz.si/ , 25.06.2008.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 55 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

4. Komunala Metlika d. o. o., Delovno gradivo HACCP, Komunala Metlika d. o. o., Metlika, 2006. 5. Komunala Metlika d. o. o., Letno poro čilo za leto 2007, Komunala Metlika d. o. o., Metlika, 2007. 6. Komunala Metlika d. o. o., Mihel čič J., Sanacijski program vodovoda za severni del Bele krajine v ob čini Metlika, Komunala Metlika d. o. o., Metlika, 1992. 7. Komunala Metlika d. o. o., Mihel čič J., Vodovod v ob čini Metlika, navodila za upravljanje sistemov 1. del, Komunala Metlika d. o. o., Metlika, 2001. 8. ZZV Ravne na Koroškem. HACCP – HAZARD ANALYSIS CRITICAL CONTROL POINT, dostopno na URL: http://www.zzv- ravne.si/higiena/haccp.htm , 22.06.2008. 9. Ministrstvo za okolje in prostor RS, Operativni program oskrbe s pitno vodo 2006, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2006. 10. Navodilo o postopku odpiranja ponudb, Ur. l. RS št. 85/01, 128/06. 11. Navodilo za oblikovanjem cen storitev obveznih lokalnih javnih služb, Ur. l. št. 56/2001, 128/04. 12. Odlok o gospodarskih javnih službah v ob čini Metlika, Ur. l. RS št. 22/94. 13. Odlok o preoblikovanju Javnega podjetja Komunala Metlika, Ur. l. št. 21/95. 14. Pravilnik o dolo čitvi meja povodij in pore čij ter meja vodnih obmo čij z vodami, ki jim pripadajo, Ur. l. RS št. 82/03. 15. Pravilnik o metodologiji za dolo čanje vodnih teles podzemnih voda, Ur. l. RS št. 65/03. 16. Pravilnik o metodologiji za dolo čanju vodnih teles površinskih voda, Ur. l. RS št. 65/03. 17. Pravilnik o monitoringu pesticidov v pitni vodi in virih pitne vode, Ur. l. RS št. 38/2000, 77/00, 19/04. 18. Pravilnik o pitni vodi, Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06. 19. Pravilnik o vrstah podatkov o oddanih javnih naro čilih v preteklem letu na podlagi Pravilnik o vsebini upravi čenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva, Ur. l. RS št. 32/07. 20. Pravilnik o vrstah podatkov o oddanih javnih naro čilih v preteklem letu na podlagi Zakon o javnem naro čanju na vodnem, energetskem, transportnem podro čju in podro čju poštnih storitev in na činu njihovega zbiranja, Ur. l. RS št. 89/07. 21. Uredba o pravilih in postopku za ugotavljanje statusa naro čnika po Zakonu o javnem naro čanju, Ur. l. RS št. 58/07. 22. Uredba o pravilih in postopku za ugotavljanje statusa naro čnika po Zakonu o javnem naro čanju na vodnem, energetskem, transportnem podro čju in podro čju poštnih storitev, Ur. l. RS št. 58/07. 23. Uredba o predhodni prijavi cen komunalnih storitev, Ur. l. RS št. 52/2004, 45/05. 24. Uredba o neposrednih pla čilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naro čanju, Ur. l. RS št. 66/07. 25. Vodna direktiva - Water Framework Directive 2000/60/EC, Dostopno na : http://www.wfd.mop.gov.si/vodna_direktiva_p.htm , 18.06.2008.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 56 od 57 osnovi HACCP sistema

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega študija

26. Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS), Ur. l. RS št. 32/93, 30/98, 127/06. 27. Zakon o javnem naro čanju (ZJN-2), Ur. l. RS št. 128/06, 16/08. 28. Zakon o javnem naro čanju in na činu njihovega zbiranja, Ur. l. RS št. 89/07. 29. Zakon o javnem naro čanju na vodnem, energetskem, transportnem podro čju in podro čju poštnih storitev (ZJNVETPS), Ur. l. RS št. 128/06, 16/08. 30. Zakon o kontroli cen (ZKC), Ur. l. RS št. 63/99, 32/02, 20/06, 51/06. 31. Zakon o lokalni samoupravi, Ur. l. št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 9/96, 44/96, 51/02, 108/03, 72/05, 100/05, 21/06, 14/07, 60/07, 94/07, 27/08, 76/08. 32. Zakon o reviziji postopkov javnega naro čanja (ZRPJN), Ur. l. RS št. 78/99, 105/02, 110/02, 14/03, 2/04, 42/04, 99/04, 61/05, 95/05, 78/06, 26/07, 53/07, 94/07. 33. Zakon o spremembah in dopolnitvah dolo čenih zakonov na podro čju zdravja, Ur. l. RS št. 47/04. 34. Zakon o varstvu okolja (ZVO), Ur. l. RS št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06 51/06, 39/06, 49/06, 66/06, 51/06, 112/06, 40/06, 33/07, 57/08, 70/08. 35. Zakon o vodah (ZV-1), Ur. l. RS št. 67/02, 110/02, 2/04, 41/04, 57/08. 36. Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS), Ur. l. RS št. 52/00, 42/02, 47/04.

Anton Ogulin: Pravna podlaga za nadzor oskrbe s pitno vodo v ob čini Metlika na stran 57 od 57 osnovi HACCP sistema