Diplomsko Delo
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Pozabljene in Odstrte Železnodobne Najdbe Iz Podzemlja
Studia Praehistorica in Honorem Janez Dular, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, 2014, 225–237 POZABLJENE IN ODSTRTE ŽELEZNODOBNE NAJDBE IZ PODZEMLJA IRON AGE FINDS FROM PODZEMELJ – FORGOTTEN AND FOUND AGAIN Lucija GRAHEK Izvleček V prispevku so prvič predstavljene keramične najdbe in bronasti igli v obliki pastirske palice, ki jih je že leta 1951 pridobil Vinko Šribar za Narodni muzej v Ljubljani. Večina keramičnega gradiva najverjetneje izvira iz njegovih sondiranj gomile sv. Helene v Zemlju in sodi v čas starejšega halštatskega obdobja, nekaj najdb pa je pridobil od domačinov, ki so jih odkrili med zemeljskimi deli. Na podlagi Šribarjevega dnevnika je bilo mogoče ugotoviti, da je bila dobro ohranjena žara izkopana v bližini znanega gomilnega grobišča v Grmu, poznolatenski igli pa v Brodaričevi lozi. Ključne besede: Bela krajina, Podzemelj, pozna bronasta doba, starejša železna doba, mlajša železna doba, arheolog Vinko Šribar, grobovi, keramika Abstract The contribution presents, for the first time, the pottery and two shepherd’s crook pins of bronze that Vinko Šribar acquired in 1951 on behalf of the National Museum of Slovenia. Most of the pottery probably came to light during his trial trenching of the Sv. Helena tumulus at Zemelj and dates to the Early Hallstatt period, while he obtained some of the finds from the local people that had found them during farming. Based on Šribar’s diary, it was possible to ascertain that the well preserved urn came to light outside of the known tumulus cemetery at Grm, while the two Late La Tène pins were unearthed at Brodaričeva loza. Keywords: Bela krajina, Podzemelj, Late Bronze Age, Early Iron Age, Late Iron Age, archaeologist Vinko Šribar, graves, pottery Jubilant Janez Dular je začetke svoje bogate raz- Pri pregledu teh najdb se je izkazalo, da gre za (sl. -
Okupacijske Meje V Beli Krajini 1941–1945**
73 Božidar Flajšman, Bojan Balkovec* Okupacijske meje v Beli krajini 1941–1945** Italijanska okupacijska cona, poimenovana Provincia di Lubiana (Ljubljanska pokra- jina), je zajemala Notranjsko, Ljubljano, večji del Dolenjske in Belo krajino oziroma območje sreza Črnomelj. Belo krajino so okupirali spomladi 1941.1Po kopnem je ta meja potekala od Trdinovega vrha ali cerkve sv. Jere do izliva Kamenice v Kolpo pri Božakovem in nato ob Kolpi navzgor do Predgrada. Že pred letom 1941 je srez Čr- nomelj (oziroma Bela krajina) obsegal tudi takratno občino Radatovići v Žumberku, zato so tudi to območje leta 1941 v celoti okupirali Italijani.2 Ob italijanski okupaciji je tako meja Dravske banovine postala tudi meja med fašistično Italijo in ustaško Hrvaško. Prihod okupatorske vojske je bil sprejet na različne načine. Po pričevanju Marije Starešinič s Preloke je preloški župnik Jože Pokorn dekletom dejal: »Dekleta, zdaj so v Preloki tuji ljudje, ki nosijo uniforme. Ako bo šla katera s temi fanti plesat, ali da bi se z njimi družila, ona ni vredna, da bi jo po vojni en slovenski fant povohal, ni vredna, da jo obsije slovensko sonce.«3 Posamezniki, nezadovoljni, ker je Bela krajina prišla pod Italijo, pa so maja 1941 zače- li zbirati podpise za priključitev Bele krajine (sreza Črnomelj) k Nemčiji. Iz poročila * Dr. Božidar Flajšman, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, [email protected], dr. Bojan Balkovec, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, [email protected] ** Prispevek je nastal v okviru nacionalnega raziskovalnega projekta »Napravite mi to deželo nemško … itali- jansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva« ( J6-8248), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). -
D Ve Domo Vini • T W O Homelands 25 • 200 7 25 • 2007
DVE DOMOVINI ● TWO HOMELANDS Razprave o izseljenstvu ● Migration Studies 25 ● 2007 dve domovinidomovini Razprave in članki / Essays and Articles Pojasnilo k tematskemu sklopu Žumberčani – nekdanji in sedanji graničarji (Duška Knežević Hočevar) Problem »pripadnosti« Žumberčanov in Marindolcev v desetletjih pred two HomelandsHomelands razpustom Vojne krajine 1881 in po njem (Marko Zajc) Žumberk: meja, etničnost, veroizpoved, rodnost in migracije prebivalstva 25 • 2007 – demogeografska analiza (Damir Josipovič) Nekatere demografske značilnosti grkokatoliških Žumberčanov v Sloveniji (Peter Repolusk) Povratak na granicu: migracijska iskustva u trokutu Hrvatska-Njemačka- Slovenija (Jasna Čapo Žmegač) Ali se Žumberčani večinoma poročajo med seboj? Primer župnije v Radatovićih (Duška Knežević Hočevar) Poročne strategije župljanov Velikih Brusnic izpod Gorjancev pri Novem mestu (Irena Rožman) Krekova Vestfalska pisma: socialno-ekonomski pogledi in izseljenstvo (Marjan Drnovšek) Normativni vidiki in delovne razmere za migrante v Zvezni republiki Nemčiji (Marina Lukšič - Hacin) Izseljenska književnost in časopisje: zgovorne statistike (Janja Žitnik) Marie Prisland – her role in preserving Slovenian culture and tradition among Slovenian migrants in the United States (Mirjam Milharčič Hladnik) Ethnic, regional and national identities in the context of European cross border cooperation opportunities: a case study of Italian ethnic community in Slovene Istria (Ksenija Šabec) Način življenja hrvatskog iseljeničkog korpusa u Australiji: iskustva, mišljenja -
REFERENCE Organizacija Opomba
REFERENCE Organizacija Opomba ReCO #NA Samostojne organizacije Reševalna postaja Ljubljana UKC LJ ReCO Celje GZ Žalec PGD Vrbje PGD Velika Pirešica PGD Griže PGD Ponikva pri Žalcu PGD Braslov če PGD Zabukovica PGD Arja Vas PGD Loke PGD Gomilsko PGD Levec PGD Ložnica PGD Kapla - Pondor PGD Ojstriška vas - Tabor PGD Trnava PGD Zavrh pri Galiciji PGD Gotovlje PGD Lo čica ob Savinji PGD Kasaze - Liboje PGD Dobrovlje PGD Drešinja Vas PGD Žalec PGD Dobriša vas - Petrov če PGD Polzela PGD Andraž PGD Letuš Gasilska zveza Prebold PGD Kaplja PGD Latkova vas PGD Matke PGD Sv. Lovrenc PGD Šeš če GZ Saleške dolie PGD Vinska Gora GZ Slovenske Konjice PGD Slovenske Konjice Samostojne organizacije PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka PGD Šempeter PGD Rimske Toplice PGD Parižlje-Topovlje PGD Mozirje PGD Nazarje PGD Gorenje pri Zre čah 7. januar 2014 Stran 1 od 9 Organizacija Opomba ReCO Kranj GZ Ob čine Radovljica PGD Brezje na Gorenjskem PGD Podnart PGD Ljubno Društvo gorske reševalne službe Radovljica PGD Mošnje PGD Lesce PGD Srednja Dobrava PGD Lancovo PGD Radovljica PGD Hlebce PGD Podgora PGD Begunje PGD Kamna Gorica PGD Kropa IPGD Elan GZ Jesenice PGD Zabreznica PGD Smoku č GARS Jesenice PGD Jesenice PGD Hrušica PGD Koroška Bela PGD Planina pod Golico PGD Blejska Dobrava PGD Javorniški Rovt Gasilska zveza Škofja Loka PGD Stara Loka PGD Škofja Loka PGD Trata PGD Virmaše-SvetiDuh PGD Bukovica PGD Rete če Gasilsko reševalna služba Kranj PGD Besnica PGD Bitnje PGD Breg ob Savi PGD Britof PGD Golnik PGD Gori če PGD Jošt PGD Kokrica PGD Kranj - Primsko PGD Mav čiče PGD Podblica PGD Stražiš če PGD Trstenik PGD Žabnica PGD Predoslje PGD Suha Štab CZ za Gorenjsko ReCO Kranj URSZR Kranj CZ Regije - Logisti čni center CZ Regije - Oddelek za RKB CZ Regije - iskanje zasutih v ruševinah CZ Regije - Oddelek za tehni čno reševanje CZ Regije - Ekipa za reševanje iz vode 7. -
Program Praznjenja Greznic in Mkčn
PROGRAM PRAZNJENJA GREZNIC IN MKČN UVOD V skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. list RS št. 98/2015) moramo kot izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode le to zagotavljati vsem prebivalcem občine Metlika. V okviru izvajanja storitve prevzema blata iz obstoječih nepretočnih greznic in MKČN je potrebno: Uporabnike pisno obvestiti o datumu dejanske izvedbe praznjenja najmanj 15 dni pred izvedbo. Uporabnik lahko zahteva spremembo datuma praznjenja najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru moramo storitev izvesti najpozneje v 30 dneh po prejemu zahteve. Zagotavljati prevzem ter obdelavo blata iz obstoječih nepretočnih greznic in MKČN na Centralni čistilni napravi Metlika najmanj enkrat na tri leta. Prevzemati celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic. OPIS TRENUTNEGA STANJA ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VOD Komunala Metlika trenutno na območju občine Metlika upravlja z devetimi čistilnimi napravami. Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda je urejeno v mestu Metlika in naseljih: Rosalnice, Čurile, Krasinec, Podzemelj, Dolnji in Gornji Suhor, Gradac, Radovica, Drašiči, Križevska vas in Bušinja vas. Čistilne naprave v občini Metlika Št. Čistilna naprava Velikost PE 1 CČN Metlika 4500 2 Rosalnice 600 3 Podzemelj 700 4 Krasinec 250 5 Suhor 250 6 Gradac 700 7 Radovica 350 8 Drašiči 300 9 Bušinja vas 250 PROGRAM IZVAJANJA STORITEV, VEZANIH NA GREZNICE IN MKČN Število greznic in MKČN do 50 PE: V občini Metlika imamo 1178 greznic in 30 MKČN. Evidenca podatkov: Trenutno imamo vzpostavljeno delno evidenco podatkov o greznicah. Ob prvem praznjenju greznic bomo pridobili še ostale podatke, kateri se vnašajo na delovni nalog črpanja in odvoza grezničnih gošč (priloga 1). -
Na Katastrskih Načrtih on Cadastral Maps
SLOVENSKA ZEMLJA NASLOVENIAN KATASTRSKIH NAČRTIH LAND SLOVENSKA ZEMLJA SLOVENSKA NA KATASTRSKIH NAČRTIH KATASTRSKIH NA ON CADASTRAL MAPS Če hočemo dodobra spoznati svojo preteklost, moramo poznati tudi zemljiško politiko, lastnin- ske odnose na nepremičninah, nastajanje in razvoj naselij in prometa, nastajanje imen krajev, vrhov, rek, pokrajin, upravnih razdelitev in podobno. S tem so namreč povezani družbeni in socialni problemi, prizadevanja naroda za lastno samobitnost in uveljavitev. Mnogo teh vprašanj pomaga razrešiti zemljiški kataster z vso dokumentacijo, ki je bila narejena ob njegovem nastajanju in poznejšem vzdrževanju. In order to thoroughly study our past, it is important to understand the land policy, property ownership, the formation and development of settlements and traffic, the formation of the names of places, peaks, rivers, landscapes, administrative divisions, and the like. This is related to social issues and the efforts of the nation to establish its independence and recogni- tion. Many of these issues can be resolved with the help of the land cadastre along with all the documentation created upon its formation and subsequent maintenance. ON CADASTRAL MAPS ON CADASTRAL SLOVENIAN LAND SLOVENIAN Geodetska uprava Republike Slovenije Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia Slika z naslovnice prikazuje naselje Lichtenwald (danes Sevnica) v različnih upodobitvah. V zgornji polovici kroga je panoramska slika s starim trškim jedrom, ki se odseva na gladini reke Save, nad naseljem je na grajskem pobočju viden ob- novljen vinograd z gradom in Lutrovsko kletjo. Spodnja polovica kroga (180 stopinj) prikazuje zemljiškokatastrske načrte v času od leta 1825 do leta 2005 (180 let). Desna slika je izsek iz franciscejskega katastra iz leta 1825, ki se je uporabljal do leta 1875. -
Slovenia 3Rd Evaluation Report Public
Strasbourg, 16 April 2014 ECRML (2014) 5 EUROPEAN CHARTER FOR REGIONAL OR MINORITY LANGUAGES APPLICATION OF THE CHARTER IN SLOVENIA 4th monitoring cycle A. Report of the Committee of Experts on the Charter B. Recommendation of the Committee of Ministers of the Council of Europe on the application of the Charter by Slovenia The European Charter for Regional or Minority Languages provides for a control mechanism to evaluate how the Charter is applied in a State Party with a view to, where necessary, making recommendations for improving its legislation, policy and practices. The central element of this procedure is the Committee of Experts, set up under Article 17 of the Charter. Its principal purpose is to report to the Committee of Ministers on its evaluation of compliance by a Party with its undertakings, to examine the real situation of regional or minority languages in the State and, where appropriate, to encourage the Party to gradually reach a higher level of commitment. To facilitate this task, the Committee of Ministers adopted, in accordance with Article 15, paragraph 1, an outline for periodical reports that a Party is required to submit to the Secretary General. The report should be made public by the State. This outline requires the State to give an account of the concrete application of the Charter, the general policy for the languages protected under Part II and, in more precise terms, all measures that have been taken in application of the provisions chosen for each language protected under Part III of the Charter. The Committee of Experts’ first task is therefore to examine the information contained in the periodical report for all the relevant regional or minority languages on the territory of the State concerned. -
Osebna Izkaznica Las Dolenjska in Bela Krajina
OSEBNA IZKAZNICA LOKALNE AKCIJSKE SKUPINE DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Novo mesto, april 2008 1 Naslov: OSEBNA IZKAZNICA LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Nosilec naloge: za LOKALNO AKCIJSKO SKUPINO DOLENJSKA IN BELA KRAJINA Razvojni center Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Odgovorna oseba nosilca naloge: mag. Mojca Špec Potočar Kontaktna oseba nosilca: Joţica Povše Oţja strokovna skupina za izdelavo osebne izkaznice LAS Dolenjska in Bela krajina: Dr. Marko Koščak, Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine Mag. Zdenka Kramar, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto Borut Klobučar, Razvojni informacijski center Bela krajina Mag. Miha Pezelj, Razvojni center Novo mesto Joţica Povše, Razvojni center Novo mesto 2 A) OSNOVI PODATKI O LAS Ime LAS: LAS DOLENJSKA IN BELA KRAJINA (v nadaljevanju: LAS) Sedeţ LAS Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto Številka bančnega računa LAS Dolenjska in Bela krajina: SI 56 0297 0025 7193 143 pri NLB d.d. Podruţnica Dolenjska in Bela krajina Podatki o registraciji ORGANA UPRAVLJANJA: RAZVOJNI CENTER NOVO MESTO d.o.o. Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto Odgovorna oseba: mag. Mojca Špec Potočar Indentifikacijski podatki Telefon/telefax/e-pošta: 07 337 29 80 07 337 29 81 [email protected] Matična številka: 1227319 Davčna številka: 77074963 Transakcijski račun: IBAN SI56 0315 01000 0476 602 SKB banka d.d. Ljubljana IBAN SI56 0297 0005 01222 975 Nov Ljubljanska banka d.d. Ljubljana Podatki o ustanovitvi Datum vpisa pri registrskem organu: 19.11.1997 Registerski organ: Okroţno sodišče Novo mesto Zaporedna -
97/2004, Uradne Objave
Uradni list Republike Slovenije Uradne objave Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, petek ISSN 1318-9182 Leto XIV 97 3. 9. 2004 5. Merila za dodelitev naročila in uteme- 6. Ime in naslov izvajalca, ki mu je naro- ljitev izbire: cena, reference in plačilni po- čilo dodeljeno: Map trade d.o.o., Špindlerje- Javna naročila goji. va 2c, 2310 Slovenska Bistrica. 6. Ime in naslov izvajalca, ki mu je naro- 7. Pogodbena vrednost: 61,950.881 po Zakonu čilo dodeljeno: AGS Gastro Sistemi, d.o.o., SIT. Kosovelova 2, 1290 Grosuplje. 8. Vrednost, ki jo bo izbrani ponudnik od- o javnih naročilih 7. Pogodbena vrednost: 21,076.822,08 dal podizvajalcem: / SIT z DDV. 9. Število prejetih ponudb: 2 (ZJN-1) 8. Vrednost, ki jo bo izbrani ponudnik od- 10. Vrednost najvišje in najnižje ponud- dal podizvajalcem: / be: 62,570.321 SIT, 61,950.881 SIT. 9. Število prejetih ponudb: 4. 11. Morebitne druge informacije o na- 10. Vrednost najvišje in najnižje ponud- ročilu: / ZJN-15.G be: 29,230.980 SIT, in 21,076.822,08 SIT. 12. Datum in številka objave razpisa prve Zahteva za objavo obvestila 11. Morebitne druge informacije o na- faze omejenega postopka: / o oddaji naročila gradnje ročilu: / 13. Številka objave predhodnega raz- 12. Datum in številka objave razpisa prve pisa: / Na podlagi 66. člena in prvega odstavka faze omejenega postopka: / 14. Datum odposlanja zahteve za ob- 70. člena Zakona o javnih naročilih 13. Številka objave predhodnega raz- javo: 23. 8. 2004 naročamo objavo obvestila o oddaji pisa: / Direkcija RS za ceste naročila gradenj 14. -
Javna Razsvetljava – Var Čevalni Ukrepi
Ob čina Metlika Mestni trg 24 8330 Metlika Ob činski svet Ob čine Metlika ZADEVA: Javna razsvetljava – var čevalni ukrepi Namen: Obravnava Pravna podlaga: Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS, št. 81/07, 109/07 in 62/10) Statut Ob čine Metlika (Ur.l. RS, št. 14/09 in 38/10) Predlagatelj: Darko Zevnik, župan Poro čevalec: Irena Švajger Obrazložitev: V prilogi Predlog sklepa: Ob činski svet Ob čine Metlika sprejme Sklep o ugašanju in delni no čni redukciji javne razsvetljave na obmo čju Občine Metlika. Darko Zevnik Župan Priloge: - Obrazložitev - Sklep - Dopisi KS Krasinec, Dobravice, Podzemelj, Grabrovec - Tabela 1: poraba elektrike 2009-2014 - Tabela 2: var čevalni ukrepi OB ČINA METLIKA Mestni trg 24 8330 Metlika Ob činski svet Ob čine Metlika ZADEVA: Javna razsvetljava – var čevalni ukrepi Ob sprejemu prora čuna Ob čine Metlika za leto 2015 je bilo na seji Ob činskega sveta tako ob prvi obravnavi prora čuna, kot tudi ob drugi obravnavi, na skupnih sejah Odbora za urejanje prostora in komunalo in Odbora za gospodarstvo, finance in premoženje ter na seji Nadzornega odbora zahtevano, da se izvedejo ukrepi za zmanjšanje porabe elektrike na javni razsvetljavi. Ob čina Metlika je že dosedaj izvajala ukrepe za zmanjšanje porabe elektrike na podro čju javne razsvetljave. Eden od teh ukrepov je zmanjšanje svetilnosti v no čnem času (tim. redukcije). Na vseh odjemnih mestih je že sedaj v času od 23.00 ure do 5.00 ure sprogramirana 50 % svetilnost. Drugi ukrep je bila zamenjava 324 svetilk na 14-ih odjemnih mestih z LED svetilkami v letu 2013. -
Karta Kolesarskih Poti - Bela Krajina Prireditve
KOLESARSKE KARTA KOLESARSKIH POTI - BELA KRAJINA PRIREDITVE »GONI KOLO« – Z BICIKLOM PO BELI KRAJINI Rekreativni kolesarski izlet »Goni kolo« – z biciklom po Beli krajini – se odvija v okviru festivala Jurjevanje v Beli krajini – najstarejšega folklornega festivala v Sloveniji. Kolesarskiizletimadvetrase:krajšajedolga48kminjeprimernatudizadružine z otroki, daljša trasa je dolga 80 km in povezuje vse tri občine. Organizator prire- ditvejeŠportno-rekreativnodruštvoČrnomelj.Prireditveseodvijatretjosobotov mesecujuniju. VZPON Z BICIKLI NA MIRNO GORO Športno-rekreativno društvo Črnomelj drugo nedeljo v mesecu septembru orga- nizirakolesarskoprireditev»VzponzbiciklinaMirnogoro«.Mirnagorajenajvišja belokranjska planinska postojanka (1.048 m), kjer stoji tudi lepo urejen in os- krbovan planinski dom. Prireditev postaja tradicionalna in se je vsako leto udeleži več kot 100 kolesarjev z vseh koncev Slovenije in tudi iz tujine. Dolžina razgibanega vzpona je 18 km, višinska razlika pa 800 m. Proga se vije med belokranjskimivinskimigoricamiinpogozdnicestidodomanaMirnigori. LEGENDA mednarodni mejni prehod bencinski servis turistične informacije naravna znamenitost hotel vinogradi turistična kmetija izletniška kmetija gostilna gostilna s prenočiščem prenočišče IZ LJUBLJANE planinska koča arheološko najdišče NA VINSKO VIGRED športno letališče Tretji vikend v maju se v Metliki odvija vinarsko-turistična prireditev Vinska smučarsko središče vigred.PodokriljemKolesarskegaklubaMetliškačrninanaprireditevprikolesari muzej preko 500 kolesarjev. Ti lahko na -
Pričenjamo S Šolskim Letom 2017/2018. Opozorili Bi Radi Predvsem Starše 1
OSNOVNA ŠOLA PODZEMELJ, Podzemelj 11a , 8332 GRADAC v Beli krajini __________________________________________________________________________________________ SPOŠTOVANI STARŠI ! Pričenjamo s šolskim letom 2017/2018. Opozorili bi radi predvsem starše 1. in 2.r.,na prometno varnost in zakonodajo, ki ste vas obvezuje na vaše otroke v prometu /RUMENE RUTKE, ODSEVNIKI, VARNOSTNI PAS/. Najnujnejše informacije pa Vam posredujemo danes: 1. Urnik zvonjenja 2. Podaljšano bivanje 3. Govorilne ure in sestanki 4. Učbeniki in delovni zvezki 5. Razredništva Malica bo organizirana že prvi dan za vse učence, ravno tako kosilo za vse tiste učence, ki so se nanj prijavili. Podaljšano bivanje bo organizirano prvi šolski dan. Možnost varstva v PB je vsak dan od 11.50 do 16.00 in bo letos potekalo v dveh skupinah. Starši pridete v PB po otroka sami . ŠOLSKI ZVONEC 2017/18 1. 7.30 – 8.15 (interesne d., učna pomoč, pevski zbor, pomoč- Romi, RU…) 2. 8.20 – 9.05 MALICA 9.05 – 9.15 1. 9.20 – 10.05 2. 10.10 – 10.55 3. 11.00 – 11.45 4. 11.50 – 12.35 KOSILO 12.35 – 12.50 5. 12.55 – 13.40 6. 13.45 – 14.30 Opomba: kosilo za vse učence se prične ob 12.35, izrecno ob 11.45 za učence, ki po tej uri nimajo več pouka in odidejo domov. (NOVO!). PODALJŠANO BIVANJE : /podrobnejše informacije so objavljene v zgibanki/ 1. SKUPINA – MARJETKA R. NEMANIČ 1. 11.50 – 12.40 2. 12.40 – 13.30 3. 13.30 – 14.20 4. 14.20 – 15.10 5. 15.10 – 16.00 2. SKUPINA : PONEDELJEK: Andrej Sitar TOREK: Nenad Jelenčič SREDA: Andrej Sitar ČETRTEK: Julijana Rakar PETEK: Julijana Rakar 1.