Dregnili V Žerjavico ­Ravnovesja?  Stran 5

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Dregnili V Žerjavico ­Ravnovesja?  Stran 5 Uspešni kočevski šahisti stran 2 KočevskaSeptember 2019 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod Svet gori stran 4 Rušenje Dregnili v žerjavico ravnovesja? stran 5 Intervju: Gregor Košir stran 6 Občina kupila 'blagovne rezerve' stran 10 Namig za izlet stran 12 Lubadar znova na pohodu stran 15 Nemirno Kočevje stran 16 Foto: Petra Šolar Dogodki se vrstijo kot gobe po dežju, h koncu gredo eni najpomembnejših projektov za občane, šolarji Odbojka na so primorani vijugati med številnimi zadolžitvami, končalo se je lenobno poletje, delovniki so natrpani Kočevskem in na plano so privrele stare in nove teme - kot da bi se žar jeseni preslikal na vsa področja življenja. stran 18 Na Kočevskem smo dregnili v žerjavico in izpostavili problem varnosti, v Sloveniji se (še vedno) ukvarja- mo z zvermi, svetovna javnost opazuje, kako uničujemo planet … Vse to in še marsikaj drugega, bolj prijetnega, smo zajeli v 47. številki. Divje, a prijazno stran 24 60 let LUK stran 26 Novi podžupan: Gregor Košir Ristanc Ko je Predrag Baković odšel v parlament, je en sedež v občinski stavbi ostal stran 28 prazen. Vse do konca avgusta, ko je nanj sedel 36-letni Gregor Košir. Ta po skoraj desetletju službovanja v hramih demokracije opaža, da so Kočevarji bistveno bolj optimistični kot so bili. Kočevskega župana podpira pri trdi- Stop nasilju tvi, da je varnost osnovna človekova dobrina in da se o njej ne moremo pogajati. Prepričan je, da bo občina z vztrajnostjo spremenila razmere, v Kočevju njegovo področje dela pa bo predvsem vezano na sodelovanje z zakono- stran 30 dajno vejo oblasti in na utrditev položaja občine v regiji. Več v intervjuju. Foto: Petra Šolar Kočevska www.kocevje.si Mozaik september 2019 2 “Sladko je vince in hladen je pir … … toda najboljši je pražen krompir.” 50 kg! Skrivnost dobrega praženega Praznik praženega krompirja je krompirja je tudi v tem, da je krompir Postojno ovil v mamljive vonjave in ekološko pridelan. obiskovalce z vseh vetrov združil v Krompir je kultura, ki je Slovence gastronomskih užitkih. Kultno jed je rešila pred lakoto. In ne samo Sloven- 7. septembra pripravljalo več kot 60 cev. Krompir povezuje in druži ljudi. ekip iz Slovenije in tujine na 99 nači- Ljubiteljev praženega krompirja je iz nov, ki so skupaj spražile več kot štiri območja Kočevskega veliko, vsako tone krompirja. Vse tekmovalne ekipe leto se odpravimo na festival kar z se morajo na festivalu držati desetih avtobusi. Obisk festivala za kuhar- zapovedi, med katerimi je tudi ta, da sko ekipo predstavlja veliko priprav, morajo pripravljeno jed med obisko- prostovoljnega dela, hkrati pa tudi valce deliti brezplačno. druženje in veselje. Prireditve se je udeležilo več tisoč Prireditev je odlična priložnost za obiskovalcev, za katere so domačini promocijo turizma in prepoznavnost organizirali tudi možnost vodenih Kočevskega. Na promocijskih stojni- ogledov naravnih in kulturnih zna- cah razdelimo veliko promocijskega menitosti. Seveda niso na festivalu Foto: arhiv Društva praženega krompirja Livold materiala. manjkale niti skupine iz Kočevskega. pražili na dveh stojnicah, na eni že po festivala, dobro vedo, kje se dobi Prihodnje leto bo festival, ki bo Že 17-ič po vrsti smo se festivala tradiciji z mesom divjega prašiča in izvrstno dober pražen krompir, tako praznoval okroglo, 20. obletnico, udeležili člani Društva praženega na drugi s popečeno papriko. Ker je da ga nam je zmanjkalo v manj kot 20 v Sevnici. krompirja Livold. Krompir smo veliko obiskovalcev že stalnih gostov minutah, čeprav smo ga spražili kar Uroš Jelenovič Srbski večer na mestni ploščadi Letošnje Poletne večere je s sedmo vasi, predstavilo se je Folklorno dru- gledališčem. Velik poudarek dajejo mednarodno Folklorijado zaključilo štvo Sloga iz Udin v Italiji, nastopila na pripravo starih jedi, poleg jedi na Srbsko kulturno umetniško društvo pa je tudi glasbena skupina Sinđa žaru so na mestni ploščadi kuhali tudi (SKUD). Na mestni ploščadi so bend iz Prokuplja v Srbiji. v tradicionalnih lončenih posodah za nastopile njihove različne plesne SKUD je nastalo leta 2010, od tak- peko kruha, zelja in fižola. sekcije ter gosti, odmevale so stare rat pa ohranjajo tradicijo in obujajo “V Kočevju sobivajo različne pesmi, v zraku pa je dišalo po srbski stare navade, pesmi in plese. Danes kulture in želimo si, da bi se te kulinariki. se lahko pohvalijo z več sekcijami kulture medsebojno razumele in da “Vsako leto se potrudimo, da je različnih starostnih skupin. “Pred- bi to različnost izkoristili kot dodano program pestrejši, zato tudi pova- vsem starejše ženske – v društvu je vrednost,” je povedal župan Vladi- bimo društva iz različnih držav,” je včlanjenih največ žensk – nam preda- Foto: Žarko Nanjara mir Prebilič in dodal, da je današnji povedala podpredsednica društva jajo stare običaje in ročne spretnos- vile samostojno, poleg moškega pev- dogodek korak v pravo smer. “Če Mirjana Delić. Tudi letos je nastopilo ti,” je dodala Mirjana Delić. Najbolj skega zbora pa po besedah Delićeve kdaj lahko rečemo, da multikultur- Kulturno športno društvo Predgrad, prepoznavne so njihove folklorne pripravljajo še žensko pevsko skupi- nost bogati, je to zagotovo danes.” zapel je pevski zbor Spev iz Konca skupine, ki so se že večkrat predsta- no, prav tako pa so poskusili tudi z Žarko Nanjara Mladinski državni prvaki v šahu V Termah Dobrna je od 27. do 31. Gregor Gašparac in Sergej Ačimo- avgusta potekala državna mladinska vič. Drugo mesto je osvojila ekipa liga v šahu. To je najmočnejše mla- ŽŠK Maribor, tretje pa ŠK Krško. dinsko ekipno prvenstvo v standar- To je generacija mladincev, ki je v dnem šahu, na katero se uvrsti osem prejšnjih letih, tudi v drugih staro- najboljših ekip v Sloveniji, nasto- stnih skupinah, torej do 12, 14, 16 pajo pa lahko igralci, stari do 20 let. in 18 let, večkrat osvajala naslove Kočevskim mladincem je predlani državnih prvakov in številna druga z osvojenim prvim mestom v prvi in tretja mesta. Člani teh zmagoval- ligi uspel preboj v najmočnejšo ligo, nih ekip, poleg zgoraj naštetih, so kjer nastopa 18 ekip. bili tudi Tin Bajo, Tine Tomašič in Konkurenco povečujejo najboljši Igor Jalovec. To je zlata generacija mladinci iz drugih držav širše regije, mladincev, ki je nadgradila rezul- ki nastopajo za posamezne sloven- tate iz 60. in 70. let, ki so bili pod ske klube. Kljub temu so letos naši vodstvom Iva Staniča prav tako zelo mladinci, vsi vzgojeni v domačem uspešni, takrat še na republiškem klubu in člani kočevske šahovske nivoju. akademije, suvereno opravili z vse- Glede na njihovo starost bo večina mi ekipami. Premagali so vse ekipe igralcev lahko skupaj nastopala še in praktično že pred zadnjim kolom nekaj časa v tej najmočnejši ligi osvojili naslov državnih prvakov. Z leve: David, Gregor, Vasja, Sergej • Foto: Dejan Ačimovič in verjamemo, da se bomo še kdaj Njihovo premoč dokazuje tudi poda- izgubil nobene partije, zgolj kakšen Zmagovalno ekipo so sestavljali: veselili kakšnega naslova. tek, da nobeden od štirih igralcev ni oddan remi. David Stevanič, Vasja Ačimovič, Rajko Grabovac Kočevska www.kocevje.si Mozaik september 2019 3 Veter najbolje izkoristil Staš Mlakar Pokal kočevskega medveda je organizacijskega odbora pokala. Uvodnik šel letos v roke Stašu Mlakar- Prvo letošnjo regato so člani ju iz Jadralnega kluba Loka Jadralnega kluba Kočevje or- “Kako naj poimenujemo to rubri- Timing iz Škofje Loke. Ta je ganizirali maja, drugo junija, ko? Mora odražati otroško veselje! najbolje izkoristil veter nad finalno pa 15. septembra. Vsi Ajde, predlogi!“ Kot da bi bilo gladino Rudniškega jezera navdušeni jadralci so tekmovali včeraj … In trenutek pozneje: “Po- ter slavil tako na zadnji, tretji v istem razredu – to je mini čakaj, do kdaj praviš, da moramo kočevski regati kot v skupnem 12, s posebno vrsto jadrnic, ki vse to narediti?!?” Sedeli smo v pi- sarni krajevne skupnosti, nekateri seštevku za 3. Pokal kočevske- so replika večjih, 12-metrskih. s komaj ustanovljenim s. p.-jem, in ga medveda. Jadrnice razre- Ta jadralni razred je nastal na premlevali tisoč stvari. Tako nav- da mini 12 je 15. septembra začetku osemdesetih let, v času dušeni. Tako zagnani! krotilo 21 tekmovalcev z vseh poslavljanja starih jadrnic za 47 številk! Zagotovo katera ni koncev Slovenije. S tekmo so Pokal Amerike. Jadrnice so bila najboljša in bi lahko kaj nare- hkrati zaključili Pokal štirih dolge le 3,85 metra in so ide- dili še bolje. Ampak ogromno smo slovenskih jezer. “Vsi najboljši alne za plovbo po Rudniškem jih naredili dobrih. Celo odličnih. slovenski jadralci so tu in vesel jezeru. “Upravljajo se tako kot Tako vsebinsko kot oblikovno. Eki- sem, da jih je prišlo toliko,” je velike,” je še pojasnil Janša. pa se je čez leta naučila marsikaj povedal Andrej Janša, član Foto: Petra Šolar Petra Šolar … Tudi iz izkušenj, ki se na prvi pogled zdijo negativne. Brutalne. Ampak vsaka je bila dragocena. Če lahko kar koli rečem brez Spregovorimo o shizofreniji kančka pomišljanja, je, da občina ni nespametno gospodarila z Pri zdravljenju psihičnih težav je aktivno udeleženi v procesu zdravlje- zapirati vase, problemi tako postanejo javnim denarjem in da je časopis nadvse pomembno preseganje pred- nja,” je povedal Edo Belak, podpred- težki in nerešljivi. v štirih letih in pol upravičil svoj obstoj. Menda je zdaj že utišal vse, sodkov o duševnih boleznih. Društvo sednik Društva ŠENT. “V društvu “Pomembno je predvsem znanje o ki so še pred njegovim začetkom ŠENT, največja organizacija na podro- ŠENT oskrbo dopolnjujemo s pogo- začetnih simptomih, saj se kot večina
Recommended publications
  • Letno Poročilo Hydrovod 2020 Loški Potok
    LETNO POROČILO 2020 KOČEVJE, MAREC 2021 • LETO 2020 SI BOMO ZAPOMNILI PO EPIDEMIJI COVID 19, KI JE NI NIHČE NAPOVEDOVAL IN TUDI NE PRIČAKOVAL • EPIDEMIJA NAM JE SPREMENILA ŽIVLJENJA, ZAPRLA NAS JE V SVOJE DOMOVE IN NAM POKAZALA, KAKO SMO RANLJIVI LETO • DEJAVNOST OSKRBE S PITNO VODO JE DEL KRITIČNE INFRASTRUKTURE, KI MORA 2020 DELOVATI • TUDI ČE SE VSE USTAVI, OSKRBA S PITNO VODO SE NE SME • ZARADI EPIDEMIJE SMO MORALI PRILAGODITI NAŠ NAČIN DELA, OBNAŠANJA, POSLOVANJA IN IZVAJANJA VSEH NAŠIH STORITEV OSNOVNI PODATKI O PODJETJU OB 60-LETNICI DELOVANJA SMO USPEŠNO ZAKLJUČILI NAJVEČJI PROJEKT V NAŠI ZGODOVINI – KOHEZIJSKI PROJEKT SORIKO V TEM ČASU SMO PREHODILI POT OD: V TEM ČASU SMO PREHODILI POT OD: PA DO VPISA PRAVICE OD PITNE VODE V USTAVO UPRAVLJAMO IN VZDRŽUJEMO NASLEDNJE VODOVODNE SISTEME 1. REGIONALNI SISTEM KOČEVJE - RIBNICA - SODRAŽICA 2. OBČINA KOČEVJE 4. OBČINA SODRAŽICA - KOČEVSKA REKA - ŽIMARICE - GORNJA IN DOLNJA BRIGA - GORA - KOPRIVNIK - KNEŽJA LIPA 5. OBČINA LOŠKI POTOK - SPODNJI LOG - LOŠKI POTOK - BREZOVICA - TRAVA - SREDNJA VAS - DOL - NOVI KOT - LAZE OB KOLPI - STARI KOT 6. OBČINA KOSTEL - KOSTEL- KAPTOL - DELAČ OBČINA RIBNICA - GORENJA ŽAGA 3. - KOT - JURJEVICA - BREŽE - JAKŠIČI - FARA - SAJEVEC - DANE - VRH - KRKOVO - KUŽELJ VODOVODNI SISTEMI – PREGLEDNA KARTA INTENZIVEN RAZVOJ DEJAVNOSTI ZADNJIH 25 LET • IZGRADNJA NOVIH ODSEKOV VODOVODA NA OBSTOJEČIH VODOVODNIH SISTEMIH • IZGRADNJA NOVIH OBJEKTOV • IZGRADNJA NOVIH SAMOSTOJNIH VODOVODNIH SISTEMOV TER PREVZEM NEKATERIH PREJ VAŠKIH VODOVODOV • VEČJA POKRITOST PODEŽELJA S SISTEMOM JAVNE OSKRBE S PITNO VODO • SKUPNA DOLŽINA JAVNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA SE JE ZVIŠALA IZ 290 KM NA GOTOVO 500 KM OBČINA omrežje v km KOČEVJE 237.442 RIBNICA 112.907 LOŠKI POTOK 44.387 SODRAŽICA 52.409 KOSTEL 38.757 ČRNOMELJ 13.072 SKUPAJ 498.974 VODOVODNI SISTEMI – PREVZETI V ZADNJIH LETIH B.
    [Show full text]
  • Domovi V Sloveniji, Porušeni 1941 — 1945 (Geografska Razprostranjenost)
    STANE ZRIMEC: DOMOVI V SLOVENIJI, PORUŠENI 1941—1945 269 Stane Zrimec: Domovi v Sloveniji, porušeni 1941 — 1945 (Geografska razprostranjenost) roučitev razporeditve v letih narodno osvobodilne borbe uniče P nih domov je z geografskega vidika interesantna in potrebna v glavnem iz dveh razlogov. Uničevanje slovenskih domov v zad- nji vojni je bilo zelo veliko, čeprav ni doseglo jugoslovanskega po- vprečka. Mnogo je pri nas naselij, od katerih je po osvobojenju ostalo le še par zidov. Še več je takih, ki imajo ohranjenih tu pa tam nekaj poslopij, večina naselja pa je bila uničena. Obnova, ki se je pričela takoj po osvobojenju in ki bo v naši vasi popolnoma zaključena že v tej petletki (1), bo v vnanje lice poslopij in domov ter v njih medsebojno razmestitev — tločrt — vnesla brez dvo- ma mnogo sprememb, na kar nas opozarja poleg geografske (2, str. 106) tudi strokovna (3) literatura. Geografu, posebno nasel- binskemu goegrafu, je treba vedeti, kje se bodo izpremembe izvr- šile in v kolikem obsegu, da si bo lahko dopolnil in popravil sliko, kakršno mu na osnovi starega stanja rišejo avtorji, ki so nam hiše, kmečke domove in strukturo naselij opisovali doslej (4, 5, 6). Raz- poreditev uničenih domov in naselij, prikazana na karti, nas razen tega pouči tudi o nekaterih elementih geografske prirode, ki so prispevali k taki razmestitvi. Opozoriti nanje je drugi namen tega sestavka. Osnovo za izdelavo kart in opis razmestitve je nudil stati- stični popis naselij in prebivalstva, ki ga je izvedel na dan 15. julija 1945. leta Statistični urad Slovenije (7). Na ta dan pa je bil popis izvršen le na delu našega ozemlja, znotraj starih meja.
    [Show full text]
  • Das Jahrhundertbuch Der Gottscheer
    Gottscheer Schriften digital DAS JAHRHUNDERTBUCH DER GOTTSCHEER Erich Petschauer 1980 Herausgeber: Hermann Leustik Ein Service von http://www.gottschee.at Mit freundlicher Genehmigung des Wilhelm Braumüller Verlages – Wien http://www.braumueller.at Neubearbeitung: Mag.Ing. Hermann Leustik, Klagenfurt © 2005 Leustik Gedruckt von http://www.gottschee.at 2 Erich Petschauer DAS JAHRHUNDERTBUCH DER GOTTSCHEER Bearbeitet von Hermann Petschauer Gedruckt von http://www.gottschee.at 3 Umschlagentwurf: Ulrike Dietmayer Umschlagphoto: W. Verderber Alle Rechte vorbehalten © 1980 by Wilhelm Braumüller, Universitäts-Verlagsbuchhandlung Ges. m. b. H., A-1092 Wien ISBN: 3 7003 0243 6 Satz: Friedrich Jasper, Tongasse 12, A-1030 Wien Druck: Adolf Holzhausens Nfg., A-1070 Wien Gedruckt von http://www.gottschee.at 4 Dr. Erich Petschauer Gedruckt von http://www.gottschee.at 5 Inhaltsverzeichnis Vorwort .............................................................................................................. 7 Einführung ........................................................................................................ 10 Kleine Landeskunde............................................................................................ 14 11 bis 13. Jahrhundert ........................................................................................ 16 Das 14. Jahrhundert ........................................................................................... 23 Das 15. Jahrhundert ..........................................................................................
    [Show full text]
  • Na Podlagi 52
    Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 – skl. US: U-I- 43/13-8), v povezavi s prvim odstavkom 30. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 57/12) ter 18. člena Statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 32/15) je Občinski svet Občine Kočevje na 21. redni seji dne 27. 10. 2016 sprejel ODLOK o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kočevje 1. UVODNE DOLOČBE 1. člen (predmet Občinskega prostorskega načrta) (1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Kočevje, ki vsebuje strateški in izvedbeni del. (2) Strateški del občinskega prostorskega načrta občine Kočevje predstavlja temeljni okvir za koordinacijo razvojnih in varstvenih potreb občine ter podlaga za usmerjanje zasebnih pobud in interesov v smeri uresničevanja sprejetih ciljev. (3) V izvedbenem delu OPN določa: - območja namenske rabe prostora, - prostorske izvedbene pogoje, - območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. (4) Cilj OPN je omogočati skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem različnih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave ter varstva kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 2. člen (vsebina in oblika OPN) (1) OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze. V postopku priprave in sprejema OPN je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). (2) Tekstualni del občinskega prostorskega načrta je sestavljen iz odloka in njegovih prilog.
    [Show full text]
  • UREDITVENA OBMOČJA V PLANSKI CELOTI P2 KS STARA CERKEV Šifra Naselja Ime Naselja Namembnost Nova Povr
    Uradni list Republike Slovenije Št. 71 / 10. 8. 2000 / Stran 8905 UREDITVENA OBMOÈJA V PLANSKI CELOTI P2 KS STARA CERKEV Šifra naselja Ime naselja Namembnost Nova povr. v ha Poveèanje v ha Naèin urejanja K1 Posestvo Mlaka K 14,64 PUP2 T1 Jasnica T 2,58 0,5 UN* S1 Smuka S 5,60 PUP1 S2 Mlaka pri Koèevju S 10,55 1,38 PUP2 S3 Stari Log S 9,92 0,4 PUP1 S4 Gorenje S 11,74 0,9 PUP1 S5 Gorenje S 3,96 PUP2 S6 Mala Gora S 3,3 ZN* S7 Gornje Ložine S 6,00 0,4 PUP2 S8 Dolnje Ložine S 6,60 PUP2 S9 Nove Ložine S 2,9 0,7 PUP2 S10 Koblarji S 13,95 -4,13 PUP2 S18 Koblarji II S 4,13 4,13 ZN* S11 Stara Cerkev S 22,72 0,84 PUP2 S12 Slovenska vas S 9,00 PUP2 S13 Breg S 15,04 PUP2 S15 Širitev Gorenje S 3,44 ZN* S16 Širitev Koblarji S 3,68 ZN* S17 Širitev Breg S 5,4 ZN* Z1 Ribogojnica Z 1,36 PUP2 SN1 Kleè ON 0,88 PUP1 SN2 Cesta ON 2,16 0,4 PUP1 SN3 Dolnja Topla Reber ON 0,88 0,88 PUP1 P1 Mrtvice P 5,00 5,00 PUP2 S14 Mrtvice S 2,28 PUP2 O1 Rigelj KOM 9,44 9,44 UN* 177,15 20,84 UREDITVENA OBMOČJA V PLANSKI CELOTI P4 KS ŠALKA VAS Šifra naselja Ime naselja Namembnost Nova povr. v ha Poveèanje v ha Naèin urejanja K1 KGP Koèevje K 3,52 PUP2 K2 Zg.
    [Show full text]
  • Na Podlagi 52
    SD OPN 1 Kočevje, Acer Novo mesto d.o.o., 2018 SPREJET DOKUMENT Občinski prostorski načrt občine Kočevje, Ur. list RS, št. 71/16 Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, in 35/13 – skl. US: U-I-43/13-8, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2)), v povezavi s prvim odstavkom 30. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 57/12), ter 18. člena Statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 32/15) je Občinski svet Občine Kočevje na 21. redni seji dne 27. 10. 2016 sprejel ODLOK o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kočevje NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO OPOZORILO Neuradno prečiščeno besedilo odloka predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček Spremembe in dopolnitve OPN: Uradni list RS, št. ………./18 (grafični prikaz in besedilo): Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Kočevje (Ur. list RS, št. …...) 1. UVODNE DOLOČBE 1. člen (predmet Občinskega prostorskega načrta) (1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Kočevje, ki vsebuje strateški in izvedbeni del. (2) Strateški del občinskega prostorskega načrta občine Kočevje predstavlja temeljni okvir za koordinacijo razvojnih in varstvenih potreb občine ter podlaga za usmerjanje zasebnih pobud in interesov v smeri uresničevanja sprejetih ciljev. (3) V izvedbenem delu OPN določa: - območja namenske rabe prostora, - prostorske izvedbene pogoje, - območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. (4) Cilj OPN je omogočati skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem različnih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave ter varstva kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
    [Show full text]
  • Letno Poročilo 2016
    LETNO POROČILO 2016 Kočevje, marec 2017 Hydrovod d.o.o., družba za komunalno dejavnost, Ljubljanska c. 38, 1330 Kočevje, tel.: 01 8938 170, fax: 01 8938 184, [email protected], www.hydrovod.si, TRR: SI56 0232 0001 9840 967, ID za DDV: SI50590049 Družba je vpisana pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, Srg 2007/00707, št. vl. 1/00786/00, osn. kapital 583.016,01 €, matična št. 5073251 KAZALO VSEBINE 1 Uvodni del s poudarki ............................................................................................................................. 3 1.1 Osnovni podatki o podjetju ....................................................................................................................... 3 1.2 Kontaktni podatki za podjetje ................................................................................................................... 3 1.3 Organizacijska struktura podjetja ............................................................................................................. 3 1.4 Osnovna naloga podjetja .......................................................................................................................... 4 1.5 Lastniška struktura podjetja ..................................................................................................................... 4 1.6 Kratka predstavitev podjetja ter dejavnost podjetja ................................................................................ 5 1.7 Zgodovina oskrbe s pitno vodo na kočevsko-ribniškem območju ............................................................
    [Show full text]
  • Kočevsko V Narodnoosvobodilni Vojni
    Janko Jare Kočevsko v narodnoosvobodilni vojni Kočevsko v ožjem pomenu besede je oni del slovenske zemlje, na ka­ terem so do konca 1. 1941 skozi šest stoletij kot narodno mešani nemški otok sredi Slovencev živeli Kočevarji. Pretežni del tega Kočevskega je bilo jedro predvojnega kočevskega okraja, s svojimi obrobji pa je segalo tudi v sosednji novomeški in črnomaljski okraj. Po Kočevarjih poseljeno' ozemlje se v glavnem krije z mejami nekdanje ortenburške kočevske go- spoščine, le da je ta s svojim jugozapadnim predelom segala še na območje , Gerovega. Danes pojmujemo kot Kočevsko vse področje bivšega okraja Kočevje. Tako ga je tudi opisal Ivan Simonie v svoji Zemljepisni podobi kočevskega ozemlja.1 Ker je vse področje kočevskega okraja bilo teren, na katerem je razvijal svoje delo Okrožni komite KPS v Kočevju in od druge polovice 1. 1941 tudi Okrožni odbori OF za kočevsko oziroma kočevskoribniško okrožje, vpoštevam pri tem pregledu vse ozemlje bivšega kočevskega okraja obenem z obrobnimi področji nekdanjega kočevarskega narodnega otoka, ki so segala v novomeški oziroma črnomaljski okraj. Ker je narodnoosvobodilni in revolucionarni boj najtesneje povezan z naprednim in delavskorevolucionarnim gibanjem sploh, je nujen vsaj kratek oris tudi predvojnega delavskega gibanja na Kočevskem. Pregled je sestavljen na podlagi gradiva, objavljenega v Zborniku dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih na­ rodov, del VI (do sedaj knjiga 1—10), med tem ko sem mogel članke v časopisih in časnikih ter arhivalne vire uporabljati le toliko, kolikor so mi bili dosegljivi. Zato ta pregled ni popolen in je le oris važnejših do­ godkov na Kočevskem v obdobju narodnoosvobodilnega boja. Pri tem opozarjam na ustrezna poglavja v delu Metod Mikuž, Pregled zgodovine NOB v Sloveniji I in II ter na sestavek Kočevska v boju za svobodo, ki sta ga napisala Marjetka Kastelic in Bogomil Gerlanc.2 r KOČEVSKO, Zemljepisni, zgodovinski in umetnostno-kulturni oris ko­ čevskega okraja.
    [Show full text]
  • 7. Člen Javne Poti (JP) V Naseljih in Med Naselji So
    Uradni list Republike Slovenije Št. 77 / 13. 11. 1998 / Stran 6019 Zap. Št. ceste Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Preostala št. ali ceste ceste ceste dolžina odseka ali ali v obèini v sosed. odseka odseka (v m) obèini (v m) 133. 172 471 106 Črnomeljska c.–Šeškov dom–Cesta v Mestni log h. št. 33 1120 134. 172 472 172 471 Mestni log V. h. št. 19 371 135. 172 473 172 471 vezna cesta med C. V Mestni log in M. log II. 172 080 76 136. 172 474 172 471 Čistilna n.–Mestni log II. 172 080 68 137. 172 475 172 080 Mestni log I. In Mestni log III. 172 080 428 138. 172 476 172 080 Mestni log IV. 172 475 128 139. 172 480 172 080 Nabrežje 172 080 140. 172 481 106 Prešernova ulica 172 080 600 141. 172 482 172 481 Šeškov dom–Ulica heroja Marinclja 172 080 85 142. 172 483 172 481 trgovina Mercator–Ulica heroja Marinclja 172 050 90 143. 172 484 172 481 povezava Nabrežje 172 481 40 144. 172 490 171 050 proti Šahnu hiša Figar 187 145. 172 500 171 050 za pokopališčem proti Romom h.št. 32 105 146. 172 510 917 Pri Zdravstvenem domu 171 050 147. 172 511 917 Zdravstveni dom–parkirišča 171 050 150 148. 172 512 172 511 montažno naselje h. št. 7 100 7. èlen Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so: Zap. Št. ceste Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Preostala št. ali ceste ceste ceste dolžina odseka ali ali v obèini v sosed.
    [Show full text]
  • Letno Poročilo 2014
    LETNO POROČILO 2014 Kočevje, marec 2015 Hydrovod d.o.o., družba za komunalno dejavnost, Ljubljanska c. 38, 1330 Kočevje, tel.: 01 8938 170, fax: 01 8938 184, [email protected], www.hydrovod.si, TRR: SI56 0232 0001 9840 967, ID za DDV: SI50590049 Družba je vpisana pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, Srg 2007/00707, št. vl. 1/00786/00, osn. kapital 583.016,01 €, matična št. 5073251 KAZALO VSEBINE 1 Uvod ....................................................................................................................................................... 3 1.1 Osnovna naloga podjetja .......................................................................................................................... 5 1.2 Osnovni podatki o podjetju ....................................................................................................................... 5 1.3 Kontaktni podatki za podjetje ................................................................................................................... 5 1.4 Organizacijska struktura podjetja ............................................................................................................. 6 1.5 Lastniška struktura podjetja ..................................................................................................................... 6 1.6 Kratka predstavitev podjetja ter dejavnost podjetja ................................................................................ 6 1.7 Oskrba s pitno vodo nekoč .......................................................................................................................
    [Show full text]
  • Migration in Slovenia Based on German Family Names Brought to the Gottschee Region from the Former Territory by Erik Krisch
    FEATURES Migration in Slovenia Based on German Family Names Brought to the Gottschee Region From the Former Territory by Erik Krisch Erik Krisch, president of the Peter Kosler Gottscheer From this historical listing I have selected only those Verein in Ljubljana, Slovenia, gave the following pre- family names confirmed by Ivan Simonèiè (Les sentation at the first International Slovenian Geneal- migration au raon de Koèevje dans la lumiere des ogy Conference in Ljubljana, September 2001. noms de famillie—Migration in the Gottscheer Region in Light of Family Names, Etnolog VII, The territory of today’s Slovenia had been a part of Etnografski muzej v Ljubljani 1934) as being of Ger- the Habsburg monarchy for centuries. As history tells man origin. In his work, Mr. Simonèiè also identified us, Slovenes had settled this territory from the 6th to which territories those names were brought to the the 9th century A.D. In the 14th century, the country Gottschee region. There remained some names that witnessed a colonization of Austrians and Germans were not confirmed by Simonèiè in his writings, but in today’s regions of Gorenjska (Selška valley, they were on the list of Mr. Pertz. I have discussed Škofja Loka, and its surroundings) and the Koèevska these with Mr. Janez Keber of Ljubljana, researcher [Gottschee] region. As an example I have taken on a at the Institute for the Slovenian Language. random family named Begusch/Beguš, originally from the Tyrolean region. I found 90 addresses in the I have followed the names in today’s Slovenia simply 2001 Slovenian telephone directory, distributed as with the help of the 2001 telephone directory.
    [Show full text]
  • Kočevska Planinska Pot (Opis) Izhodišče Kočevske Planinske Poti Je Koča PD Kočevje Pri Jelenovem Studencu (850 M, KT1)
    Kočevska planinska pot (opis) Izhodišče Kočevske planinske poti je Koča PD Kočevje pri Jelenovem studencu (850 m, KT1). Pot se vzpne na Mestni vrh (1034 m, KT2), dalje na vrh Fridrihštajn (978 m, KT3) z razvalinami gradu Friderika Celjskega, Livoldski vrh (994 m, KT4) in se spusti mimo Štalcerskega prevala (584 m) po stari rimski cesti v vas Štalcerji (521 m, KT5). Do tu se gibljemo ves čas po kraškem gozdnatem terenu z razgledišči na Mestnem vrhu in pod Livoldskim vrhom. Pot nadaljujemo, potem ko prečkamo magistralno cesto Kočevje–Petrina, skozi vas Štalcerji in po stari cesti, deloma po travnikih in gozdu do vasi Morava (542 m). Pred in za vasjo je nekaj polja, travnikov in senožeti z lepimi razgledi na južna pobočja Stojne, na hribčke Ajbik, Bolvik, Mošenik, Kapič, Krempo, Borovško goro in Goteniško pogorje. Mimo kapelice na južnem delu Morave gremo v smeri proti jugu po kolovozu, v glavnem po ravnem gozdnatem kraškem terenu, polnem vrtač in udorov do roba udorne kotline z imenom Potok. To ime imajo voda in trije zaselki, voda je pritok reke Kolpe. Danes opuščene vasi ob Jarku ali Potoku, ki izvira nad Gorenjim Potokom, včasih imenovan Jastrnik po gozdnem osamelcu, imajo še domača imena Pri Poljancu (Srednji Potok pod Suhorjem) in Lukovec (Dolenji Potok pod Podstenami). Po gozdni cesti hodimo navzdol do zaselka Suhor (475 m) in dalje do zaselka Podstene (356 m). Na nasprotni strani, in v zatrepu te stranske doline reke Kolpe, vidimo vasice in zaselke Gorenji Potok, Friškova Draga, Rajšele (Rajšole), Banja Loka. Proti dnu doline so razvaline delno obnovljenega gradu Kostel na vzpetini nad Kolpo in strma ostenja hribov nad Kolpo že na Hrvaškem.
    [Show full text]