DOCSLIB.ORG

Uradni List RS, Št

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Uradni List RS, Št Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, torek ISSN 1318-0576 Leto XXVI 71 15. 11. 2016 ki so prikazana v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe, so tista, VLADA za katera so značilna ravninska območja sklenjenih kmetij- skih površin, rahlo valovita ravninska območja na prehodu iz 3024. Uredba o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko ravnine v gričevnato oziroma hribovito zaledje ter zaokrožena Slovenijo območja kmetijskih površin na rečnih terasah, obrobjih kotlin, podoljih, kraških poljih, uvalah. Zaradi velikih sklenjenih kme- Na podlagi 3.b člena Zakona o kmetijskih zemljiščih tijskih površin v ravnini so območja izjemno primerna za pride- (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12 lavo poljščin ter omogočajo najširši izbor kmetijskih tehnologij in 27/16) izdaja Vlada Republike Slovenije in ekonomsko učinkovito kmetijstvo. (2) Izjemno pomembna območja se delijo na naslednje U R E D B O podtipe: – veliki ravninski kompleksi A, o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, – veliki ravninski kompleksi B, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo – veliki ravninski kompleksi C in – širše izravnave. I. SPLOŠNE DOLOČBE 4. člen 1. člen (veliki ravninski kompleksi A) (vsebina) (1) Območja velikih ravninskih kompleksov A, ki so prika- (1) Ta uredba določa območja za kmetijstvo in pridelavo zana v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe, so tista, za katera hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo zaradi so značilna izrazito ravninska območja sklenjenih kmetijskih pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, njihovega obse- površin velikega obsega, ki so hkrati tudi območja največje ga, zaokroženosti, zagotavljanja pridelave hrane ali celovitega zgostitve poselitve, največjih razvojnih pritiskov in omejitev razvoja podeželja in krajine (v nadaljnjem besedilu: strateška zaradi varovanja vodnih virov. Tradicionalna kulturna krajina je območja za kmetijstvo in pridelavo hrane). na teh območjih v veliki meri razvrednotena zaradi urbanizacije, (2) Strateška območja za kmetijstvo in pridelavo hrane so linijske infrastrukture in agrarnih operacij. prikazana generalizirano na ravni Republike Slovenije in jih ni (2) Ta območja v Sloveniji so zlasti Sorško polje, Kranjsko- mogoče neposredno uporabiti za določitev predloga območij Šenčursko polje, Bistriška ravnina, Ljubljansko polje, Vipav- trajno varovanih kmetijskih zemljišč v skladu s 3.c členom Za- ska dolina, Šentjernejsko polje, vzdolž spodnjega toka Kolpe, kona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno Krško-Brežiško polje, vzdolž Obsoteljske ravnice, osrednji del prečiščeno besedilo, 58/12 in 27/16). Savinjske doline – Celjska kotlina, Dravsko polje, Ptujsko polje, Apaško polje, Mursko polje, Ravensko, Dolinsko. 2. člen 5. člen (delitev strateških območij za kmetijstvo in pridelavo hrane) (veliki ravninski kompleksi B) Strateška območja za kmetijstvo in pridelavo hrane se (1) Območja velikih ravninskih kompleksov B, ki so prika- delijo na štiri tipe, in sicer od bolj do manj pomembnih: zana v prilogi 2 te uredbe, so tista, za katera so značilna rahlo 1. izjemno pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo valovita ravninska območja na prehodu iz ravnine (velikih rav- hrane, ninskih kompleksov A) v gričevnato oziroma hribovito zaledje 2. zelo pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane, z nekoliko bolj razpršenim poselitvenim vzorcem, drobnejšo 3. pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane in parcelno strukturo in večjim deležem gozdnih zaplat ter živične 4. ostala območja za kmetijstvo in pridelavo hrane. vegetacije. (2) Ta območja v Sloveniji so zlasti severni del Vipavske II. ZNAČILNOSTI STRATEŠKIH OBMOČIJ ZA KMETIJSTVO doline, območje na prehodu Krško-Brežiškega polja v Bizeljsko IN PRIDELAVO HRANE gričevje. 1. Izjemno pomembna območja za kmetijstvo 6. člen in pridelavo hrane (veliki ravninski kompleksi C) 3. člen (1) Območja velikih ravninskih kompleksov C, ki so pri- kazana v prilogi 2 te uredbe, so tista, za katera so značilna (opis območja) ravninska območja Primorja, ki so sicer po obsegu manjša kot (1) Izjemno pomembna območja za kmetijstvo in pridela- ostali ravninski kompleksi, vendar lokalno pomembna, saj so to vo hrane (v nadaljnjem besedilu: izjemno pomembna območja), edina večja ravninska območja v Slovenski Istri. Stran 9798 / Št. 71 / 15. 11. 2016 Uradni list Republike Slovenije (2) Ta območja v Sloveniji so Bonifika, spodnja dolina parcelna struktura, prilagojena oblikovanosti reliefa. Gre za Rižane, Vanganelsko polje in spodnja dolina Dragonje. reliefno razgibana, gričevnata območja ter krajinsko pestra območja ohranjene kulturne krajine, ki so prepletena z gozdno 7. člen krajino. V to kategorijo so uvrščena tudi nekatera kraška polja, (širše izravnave) kjer opredeljeno območje že nakazuje zaplato. Poselitev na teh (1) Območja širših izravnav, ki so prikazana v prilogi 2 območjih je raznolika, na kraškem svetu predvsem gručasta, v te uredbe, so tista, za katera so značilna večja zaokrožena severozahodni Sloveniji tudi razpršena. območja kmetijskih površin na rečnih terasah, obrobjih kotlin, (2) Ta območja v Sloveniji so zlasti Kras, Podgrajsko po- podoljih, kraških poljih in uvalah. Osrednji ali robni prostor dolje, južni obronki Ljubljane, Dolenjsko gričevje, Bela krajina, izravnave praviloma označuje pomembnejše poselitveno sre- Kozjansko, južni obronki Pohorja, del Slovenskih goric, Rad- dišče oziroma urbano prometni koridor. Sklenjenost kmetijskih gonsko-Kapelske gorice. površin na teh območjih je velika. Za območja je značilen pre- plet ohranjene kulturne krajine in razvrednotenih območij zaradi 3. Pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane (razpršene) urbanizacije in linijske infrastrukture. 12. člen (2) Ta območja v Sloveniji so zlasti Brezjansko polje, rečne terase Save, Postojnska kotlina, Košanska dolina, Loška (opis območja) dolina, Grosupeljska kotlina, Ribniška dolina, Mirnska dolina, (1) Pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane Slovenjgraška kotlina, dolina Drete, Konjiško polje, terase zgor- (v nadaljnjem besedilu: pomembna območja), ki so prikazana v njega toka Drave, dolina Ledave. prilogi 1 te uredbe, so tista, za katera so značilna manjša obmo- čja kmetijskih površin, ki jih obkroža gozd, hribovita območja, 2. Zelo pomembna območja za kmetijstvo strmejše lege ter območja, ki so po rabi praviloma sicer oprede- in pridelavo hrane ljena kot kmetijska zemljišča, dejansko pa gre za mokrotna tla. (2) Pomembna območja se delijo na naslednja podtipa: 8. člen – manjše zaplate in (opis območja) – posebna območja. (1) Zelo pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo 13. člen hrane (v nadaljnjem besedilu: zelo pomembna območja), ki so prikazana v prilogi 1 te uredbe, so tista, za katera so značilna (manjše zaplate) uravnana dna oziroma ožje doline večjih rek, gričevnat svet (1) Območja manjših zaplat, ki so prikazana v prilogi 2 te s kmetijskimi zemljišči v dnu dolin, na pobočjih in grebenskih uredbe, so tista, za katera so značilna manjša območja kme- izravnavah, reliefno razgibana, gričevnata območja ter območja tijskih površin, ki jih obkroža gozd. Gre za hribovita območja in kmetijskih površin, ki obkrožajo gozd. strmejše lege, kjer prevladuje gozdnata krajina. Posebna oblika (2) Zelo pomembna območja se delijo na naslednje podtipe: manjših zaplat so nekatera vinogradniška območja (gorice). – ožje izravnave, Območja so praviloma naravno ohranjena in redkeje poseljena, – izmenjava ožjih izravnav in zaplat in značilne so samotne oziroma hribovske kmetije. – večje zaplate. (2) Ta območja v Slovenijo so zlasti Idrijsko-Cerkljansko hribovje, Polhograjsko hribovje, Škofjeloško hribovje, Brkini, 9. člen Hinjska planota, Posavsko hribovje, Košenjak – Kozjak. (ožje izravnave) 14. člen (1) Območja ožjih izravnav, ki so prikazana v prilogi 2 te uredbe, so tista, za katera so značilna uravnana dna oziroma (posebna območja) ožje doline večjih rek. Deli dolin so krajinsko ohranjeni, pred- (1) Posebna območja, ki so prikazana v prilogi 2 te ured- vsem vzdolž rek, deli pa so zaradi urbanizacije degradirani. be, so tista, za katera so značilna območja, ki so po rabi Praviloma gre za območja lokalne koncentracije poselitve, tako praviloma sicer opredeljena kot kmetijska zemljišča, dejansko gručaste kot razpršene. pa gre za mokrotna tla. Na območjih prevladujejo naravne (2) Ta območja v Sloveniji so zlasti doline Soče, Save krajinske prvine. Bohinjke in Save Dolinke, Poljanske in Selške Sore, srednje (2) Ta območja v Sloveniji so Ljubljansko barje, Planinsko Save, Krke, Dravinje, Mislinje. polje, Cerkniško jezero, Jovsi. 10. člen 4. Ostala območja za kmetijstvo in pridelavo hrane (izmenjava ožjih izravnav in zaplat) 15. člen (1) Območja izmenjav ožjih izravnav in zaplat, ki so prika- zana v prilogi 2 te uredbe, so tista, za katera je značilen gričevnat (opis območja) svet s kmetijskimi zemljišči v dnu dolin, na pobočjih in grebenskih (1) Ostala območja za kmetijstvo in pridelavo hrane (na- izravnavah ter drobna parcelna struktura, prilagojena oblikova- daljnjem besedilu: ostala območja), ki so prikazana v prilogi nosti reliefa. Gre za krajinsko pestra območja ohranjene kulturne 1 te uredbe, so tista, za katera so značilna velika sklenjena krajine, ki so v delih degradirana zaradi razpršene gradnje. Po- gozdna območja, večja območja ostankov nižinskih gozdov, selitev na teh območjih je raznolika, na kraškem svetu predvsem visokogorski pašniki, ostala gorska območja nad gozdno
Load more

Recommended publications
  • Nove Zgodbe V Novi Podobi  Stran 9 Izza Kulise  Stran 11
    Vrtec odslej dražji stran 3 KočevskaJanuar 2019 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod Pregled leta 2018 stran 4 Novi defibrilatorji Nove zgodbe v novi podobi stran 9 Izza kulise stran 11 Melodije narodov stran 12 20 let dobrih fotografij stran 14 Petra Varl: Drevesa stran 18 Poklon Ljubljane Kočevju stran 20 10 Vocabellinih let Foto: Petra Šolar stran 22 Kljub razvoju sodobnih tehnologij tiskani mediji ostajajo pomembni. Poleg slovenskih dnevnih časo- pisov, ki vsak dan dosežejo pol milijona ljudi, bralci radi posegajo tudi po prilogah in preostalem tisku. Kočevska je v treh letih in pol prinesla v več kot 6000 domov okoli 2200 člankov. Z novim letom no- Zastonj voščilnice ve zgodbe ponujamo v novi podobi. In zgodb imamo na pretek. Navdihnili so nas fotografi in pevke, in vrečke poglobili smo se v stanje kočevskih gozdov, beležili smo odprtja razstav, navijali za hokejiste, preučili stran 26 ljudstva, ki ne želijo vdora sodobnega načina življenja, poslušali nove zgoščenke … vse to pa zapakirali v novo obliko. stran 4 Ristanc stran 29 "Mi delamo na dolgi rok" Prejeli smo Narava gozdarjem velikokrat poruši načrte, a ker so ti vajeni delati na dol- stran 30 gi rok, jih le prilagodijo. Tokratna sogovornica ne dvomi o moči narave in njeni sposobnosti obnavljanja. V njenih dveh letih in pol vodenja enote, ki Knjižnica Kočevje skrbi za 118.000 hektarjev gozda od Turjaka do Kolpe, je narava na zemlje- vid Kočevske narisala ogromne goloseke. A zatrjuje, da se bo stanje povr- priporoča nilo. S Katjo Konečnik smo se pogovarjali, ali sploh še imamo kaj kakovo- stran 31 stnega gozda, zakaj še vedno sadimo smreke in kaj smo sploh dosegli z odmevno oktobrsko akcijo sajenja dreves.
    [Show full text]
  • Stran 1946 / Št. 16 / 26. 2. 2016 Uradni List Republike Slovenije
    Stran 1946 / Št. 16 / 26. 2. 2016 Uradni list Republike Slovenije Priloga 10: Območja pojavljanja medveda in volka 1. Območja pojavljanja medveda in volka – izvajanje zahteve KRA_OGRM_ Varovanje črede z visokimi premičnimi varovalnimi elektromrežami v okviru operacije Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri (MV1) OBČINA KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUČENOST 1 AJDOVŠČINA 2379 BUDANJE DEL 2373 COL CELA 2384 ČRNIČE DEL 2370 DOL-OTLICA CELA 2385 GOJAČE DEL 2388 KAMNJE DEL 2371 KOVK CELA 2372 KRIŽNA GORA CELA 2381 LOKAVEC DEL 2375 PODKRAJ CELA 2389 SKRILJE CELA 2382 STOMAŽ CELA 2380 ŠTURJE DEL 2391 VIPAVSKI KRIŽ DEL 2376 VIŠNJE CELA 2374 VODICE CELA 2383 VRTOVIN DEL 3 BLED 2194 BOHINJSKA BELA CELA 2193 SELO PRI BLEDU CELA 150 BLOKE 1689 BENETE CELA 1671 GRADIŠKO CELA 1667 HITENO CELA 1691 HUDI VRH CELA 1685 KRAJIČ CELA 1692 METULJE CELA 1683 NOVA VAS CELA 1674 RADLEK CELA 1694 RAVNE PRI TOPOLU CELA 1672 RAVNIK CELA 1688 RUNARSKO CELA 1686 STRMCA CELA 1690 STUDENEC CELA 1682 STUDENO CELA 1693 TOPOL CELA 1673 VELIKE BLOKE CELA 1687 VELIKI VRH CELA 1684 VOLČJE CELA 1668 ZALES CELA 4 BOHINJ 2200 BOHINJSKA BISTRICA CELA 2196 BOHINJSKA ČEŠNJICA CELA 2197 BOHINJSKA SREDNJA VAS CELA 2195 GORJUŠE CELA 2202 NEMŠKI ROVT CELA 2201 NOMENJ CELA 2199 SAVICA CELA 2198 STUDOR CELA 5 BOROVNICA 2005 BREG DEL 2006 ZABOČEVO DEL 6 BOVEC 2207 BOVEC CELA 2211 ČEZSOČA CELA 2208 KORITNICA CELA 2206 LOG POD MANGARTOM CELA 2209 SOČA DESNA CELA 2210 SOČA LEVA CELA 2213 SRPENICA CELA 2205 STRMEC CELA 2204 TRENTA DESNA CELA 2203 TRENTA LEVA CELA 2212 ŽAGA CELA Uradni list Republike Slovenije Št.
    [Show full text]
  • 033/2016, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek ISSN 1318-0576 Leto XXVI 33 9. 5. 2016 (2) Taka zveza ima v razmerju med njima enake pravne DRŽAVNI ZBOR posledice po tem zakonu, kakor če bi sklenila partnersko zve- zo. Nesklenjena partnerska zveza ima enake pravne posledice 1426. Zakon o partnerski zvezi (ZPZ) kot zunajzakonska skupnost tudi na tistih pravnih področjih, na katerih ima pravne posledice zunajzakonska skupnost, razen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena če ta zakon določa drugače. in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije (3) Če je odločitev o pravici ali obveznosti odvisna od izdajam vprašanja obstoja življenjske skupnosti iz prvega odstavka tega člena, se o tem vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te U K A Z pravice ali obveznosti. Odločitev o tem vprašanju ima pravni o razglasitvi Zakona o partnerski zvezi (ZPZ) učinek samo v zadevi, v kateri je bilo to vprašanje rešeno. (4) Partnerja nesklenjene partnerske zveze ne moreta skupaj posvojiti otroka. Partnerja nesklenjene partnerske zve- Razglašam Zakon o partnerski zvezi (ZPZ), ki ga je spre- ze nista upravičena do postopkov oploditve z biomedicinsko jel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. aprila 2016. pomočjo. Št. 003-02-3/2016-8 Ljubljana, dne 9. maja 2016 4. člen (smiselna uporaba določb o zakonski zvezi) Borut Pahor l.r. (1) Za temelj partnerske zveze in enakopravnost partner- Predsednik jev ali partneric (v nadaljnjem besedilu: partnerja) partnerske Republike Slovenije zveze se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja za- konsko zvezo o temelju zakonske zveze in enakopravnosti Z A K O N zakoncev.
    [Show full text]
  • Program Prevzema Grezničnih Gošč In
    PROGRAM PREVZEMA GREZNI ČNIH GOŠ Č IN BLATA IZ MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV Pripravila: Direktor: BOJANA KLEPAC MARKO KLJUN marec 2015 novelacija junij 2016 Program praznjenja grezni čnih goš č 2015 -2017 KOMUNALA Ko čevje, d.o.o. Kazalo vsebine 1 UVOD ................................................................................................................................. 3 2 ZAKONODAJA ................................................................................................................. 4 3 NASELJA, ŠTEVILO PREBIVALCEV IN ŠTEVILO GREZNIC ................................... 4 4 OPREMA IN KADRI ......................................................................................................... 5 5 TERMINSKI PLAN PREVZEMA GREZNI ČNIH GOŠ Č ................................................ 6 6 OPIS ČISTILNE NAPRAVE ............................................................................................. 8 6.1 Postopki na C ČN ......................................................................................................... 8 7 EVIDENCA PODATKOV ................................................................................................. 9 8 CENA .................................................................................................................................. 9 Program praznjenja grezni čnih goš č 2015 -2017 KOMUNALA Ko čevje, d.o.o. 1 UVOD V skladu z Uredbo o odvajanju in čiš čenju komunalne in padavinske odpadne vode Ur. list 88/2011, 8/2012 in 108/2013 ter Uredbe o emisiji snovi
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    Štab Civilne zaščite ponovno aktiviran KočevskaOktober 2020 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod stran 2 Mesto v maskah Mesto v maskah stran 4 Intervju: Meta Kamšek stran 6 Sprejet program za razvoj dejavnosti mladih stran 8 Grb Občine stran 12 Fizioterapija stran 14 Foto: www.pixabay.com Upadanje gibalnih Zaradi vse večjega števila dnevno obolelih v Sloveniji je vlada spet razglasila epidemijo, vlada pa je zača- sposobnosti pri sno omejila gibanja in zbiranje ljudi. Odslej je omejeno zbiranje ljudi na največ šest ljudi, prehajanje med osnovnošolcih statističnimi regijami ter gibanje ljudi med 21. in 6. uro. Začasno so prepovedane vse prireditve, shodi, poroke in verski obredi, zbiranje ljudi pa je dovoljeno, če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega stran 20 gospodinjstva. Izjeme so odhod na delo, storitve za nujne primere ter odpravljanje neposredne nevar- nosti za zdravje, življenje in premoženje. Ograja ni rešitev Med ukrepi za zmanjšanje prenosa virusa je odslej tudi obvezna uporaba mask na prostem, zdravstve- na stroka pa poudarja, da so za zmanjšanje prenosa okužb pomembni dosledna uporaba mask, ohranja- stran 24 nje varnostne razdalje ter redno umivanje rok. Festival lesa Cilji poučevanja stran 25 Vojska v mestu Šolski sistem je v preteklih treh desetletjih doživel več sprememb. K njim sta prispevali padajoča rodnost ter spremenjena ekonomska stran 27 situacija, zaradi katere se je ukinil marsikateri program ter zmanjšal interes za določene poklice. Spremembe v šolstvu je dobro spo- znala Meta Kamšek, ki je bila ravnateljica Gimnazije in srednje šole Prejeli smo dolgih 27 let. Spregovorili smo o težavah, s katerimi se spopadajo stran 30 šole na obrobju države, o financiranju šolskih programov, upadu vpisa ter reformah šolskega sistema, ki ostajajo le na papirju.
    [Show full text]
  • Letno Poročilo Hydrovod 2020 Loški Potok
    LETNO POROČILO 2020 KOČEVJE, MAREC 2021 • LETO 2020 SI BOMO ZAPOMNILI PO EPIDEMIJI COVID 19, KI JE NI NIHČE NAPOVEDOVAL IN TUDI NE PRIČAKOVAL • EPIDEMIJA NAM JE SPREMENILA ŽIVLJENJA, ZAPRLA NAS JE V SVOJE DOMOVE IN NAM POKAZALA, KAKO SMO RANLJIVI LETO • DEJAVNOST OSKRBE S PITNO VODO JE DEL KRITIČNE INFRASTRUKTURE, KI MORA 2020 DELOVATI • TUDI ČE SE VSE USTAVI, OSKRBA S PITNO VODO SE NE SME • ZARADI EPIDEMIJE SMO MORALI PRILAGODITI NAŠ NAČIN DELA, OBNAŠANJA, POSLOVANJA IN IZVAJANJA VSEH NAŠIH STORITEV OSNOVNI PODATKI O PODJETJU OB 60-LETNICI DELOVANJA SMO USPEŠNO ZAKLJUČILI NAJVEČJI PROJEKT V NAŠI ZGODOVINI – KOHEZIJSKI PROJEKT SORIKO V TEM ČASU SMO PREHODILI POT OD: V TEM ČASU SMO PREHODILI POT OD: PA DO VPISA PRAVICE OD PITNE VODE V USTAVO UPRAVLJAMO IN VZDRŽUJEMO NASLEDNJE VODOVODNE SISTEME 1. REGIONALNI SISTEM KOČEVJE - RIBNICA - SODRAŽICA 2. OBČINA KOČEVJE 4. OBČINA SODRAŽICA - KOČEVSKA REKA - ŽIMARICE - GORNJA IN DOLNJA BRIGA - GORA - KOPRIVNIK - KNEŽJA LIPA 5. OBČINA LOŠKI POTOK - SPODNJI LOG - LOŠKI POTOK - BREZOVICA - TRAVA - SREDNJA VAS - DOL - NOVI KOT - LAZE OB KOLPI - STARI KOT 6. OBČINA KOSTEL - KOSTEL- KAPTOL - DELAČ OBČINA RIBNICA - GORENJA ŽAGA 3. - KOT - JURJEVICA - BREŽE - JAKŠIČI - FARA - SAJEVEC - DANE - VRH - KRKOVO - KUŽELJ VODOVODNI SISTEMI – PREGLEDNA KARTA INTENZIVEN RAZVOJ DEJAVNOSTI ZADNJIH 25 LET • IZGRADNJA NOVIH ODSEKOV VODOVODA NA OBSTOJEČIH VODOVODNIH SISTEMIH • IZGRADNJA NOVIH OBJEKTOV • IZGRADNJA NOVIH SAMOSTOJNIH VODOVODNIH SISTEMOV TER PREVZEM NEKATERIH PREJ VAŠKIH VODOVODOV • VEČJA POKRITOST PODEŽELJA S SISTEMOM JAVNE OSKRBE S PITNO VODO • SKUPNA DOLŽINA JAVNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA SE JE ZVIŠALA IZ 290 KM NA GOTOVO 500 KM OBČINA omrežje v km KOČEVJE 237.442 RIBNICA 112.907 LOŠKI POTOK 44.387 SODRAŽICA 52.409 KOSTEL 38.757 ČRNOMELJ 13.072 SKUPAJ 498.974 VODOVODNI SISTEMI – PREVZETI V ZADNJIH LETIH B.
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • Urnik Odvoza Odpadkov Po Naslovih in Dnevih
    NASLOV DAN ODVOZA ODPADKOV* A AJBELJ PETEK BANJA LOKA PETEK BEZGOVA POT PONEDELJEK BOROVEC PRI KOČEVSKI REKI SREDA BRAČIČEVA ULICA TOREK BREG PRI KOČEVJU SREDA B BRESTOVA POT PONEDELJEK BREZOVICA PRI PREDGRADU TOREK BRIGA PETEK BRINOVA POT PONEDELJEK BRSNIK PETEK BRŠLJANOVA POT PONEDELJEK CANKARJEVA ULICA TOREK CESTA NA STADION TOREK CESTA NA TRATO ČETRTEK C CESTA V LOG ČETRTEK CESTA V MESTNI LOG PONEDELJEK COLNARJI PETEK CVIŠLERJI ČETRTEK ČEPLJE TOREK ČRNI POTOK PRI KOČEVJU ČETRTEK Č PONEDELJEK, del od križišča pri ČRNOMELJSKA CESTA UHM proti Cvišlerjem ob ČETRTKIH DELAČ PETEK DIMNIKARSKA POT PONEDELJEK DOL TOREK D DOLENJI POTOK PETEK DOLNJA BRIGA SREDA DOLNJE LOŽINE ČETRTEK DREN PETEK DREŽNIK PETEK F FRANKOPANSKA ULICA ČETRTEK GLADLOKA PETEK G GORENJA ŽAGA PETEK GORENJE SREDA GORENJI POTOK PETEK GORNJA BRIGA SREDA GORNJE LOŽINE ČETRTEK GOTENC PETEK G GOZDNA CESTA ČETRTEK GRAJSKA POT TOREK GRGELJ PETEK GRIČEK PRI ŽELJNAH SREDA GRIVAC PETEK H HRIB PRI FARI PETEK JAKŠIČI PETEK J J JELENJA VAS TOREK JESENOV VRT PETEK KAJUHOVO NASELJE PONEDELJEK KAPTOL PETEK KEKČEVA ULICA TOREK KIDRIČEVA ULICA TOREK KLINJA VAS SREDA KNEŽJA LIPA PONEDELJEK KOBLARJI SREDA KOCLJEVA ULICA ČETRTEK KOČARJI PONEDELJEK K KOČE SREDA KOČEVSKA CESTA ČETRTEK KOČEVSKA REKA SREDA KOLODVORSKA CESTA PONEDELJEK KONCA VAS SREDA KOPRIVNIK TOREK KOSTEL PETEK KRALJI TOREK KRKOVO NAD FARO PETEK KUŽELJ PETEK LAZE PRI KOSTELU PETEK L LAZE PRI PREDGRADU TOREK LIPOVEC PRI KOSTELU PETEK LIVOLD ČETRTEK od št. 35-77 PONEDELJEK, ostale št. L LJUBLJANSKA CESTA v TOREK MAČKOVEC TOREK MAHOVNIK
    [Show full text]
  • STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA V OBČINI KOČEVJE 2015 – 2025, Verzija 1.1
    STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA V OBČINI KOČEVJE 2015 – 2025, verzija 1.1. Kočevje, julij 2015 Občina Kočevje Ljubljanska cesta 26 1330 Kočevje Tel.: 01 893 82 20 Fax: 01 893 82 30 e-mail: [email protected] www.kocevje.si Projekt (naziv dokumenta): Kratek naslov dokumenta: Strategija turizma Kočevje Daljši naslov dokumenta: Strategija razvoja turizma v občini Kočevje 2015-2025 Nosilka naloge: prof. Lilijana Štefanič Strokovni sodelavci: Anja Pugelj Jan Čibej, mag. posl. ved Julija Valentič, prof. šp.vzg. in trener mag. Irena Škufca Datum: Avgust 2015 KAZALO UVOD ................................................................................................................... 1 1 ANALIZA STANJA ...................................................................................... 2 1.1.1 Geografske in demografske značilnosti kočevske občine ............................................... 2 1.1.2 Gospodarska struktura .................................................................................................... 3 1.1.3 Demografska struktura .................................................................................................... 3 1.1.4 Primarna turistična ponudba ........................................................................................... 5 1.1.5 Sekundarna turistična ponudba ...................................................................................... 7 1.2 POMEN TURIZMA ZA RAZVOJ ..................................................... 13 2 SWOT ANALIZA ......................................................................................
    [Show full text]
  • NATURE-BASED FORESTRY in CENTRAL EUROPE Alternatives to Industrial Forestry and Strict Preservation
    NATURE-BASED FORESTRY IN CENTRAL EUROPE Alternatives to Industrial Forestry and Strict Preservation Edited by Jurij Diaci Studia Forestalia Slovenica Nr. 126 Strokovna in znanstvena dela št. 126 i UDK: 630*907(4-014) ISBN: 978-961-6020-44-2 Univerza v Ljubljani University of Ljubljana Biotehniška fakulteta Biotechnical Faculty Oddelek za gozdarstvo in Department of Forestry and obnovljive gozdne vire Renewable Forest Resources Slovenija Slovenia NATURE-BASED FORESTRY IN CENTRAL EUROPE Alternatives to Industrial Forestry and Strict Preservation Ljubljana 2006 The publication was subsidised by the Slovenian Research Agency and Ministry of Agriculture, Forestry and Food iii Published by Department of Forestry and Renewable Forest Resources - Biotechnical Faculty CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 630*907(4-014) NATURE-based forestry in Central Europe [Elektronski vir] : alternatives to industrial forestry and strict preservation / editor in chief Jurij Diaci. - Ljubljana : Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire = Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, 2006. - (Studia forestalia Slovenica : strokovna in znanstvena dela / Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta ; št. 126) Dostopno tudi na: http://www.bf.uni-lj.si/gozdarstvo/oddelek/katedre/goj_gozd/ objave/Nature-based_forestry_in_CE.pdf ISBN-10 961-6020-44-7 ISBN-13 978-961-6020-44-2 1. Diaci, Jurij 230741504 Editor in Chief Jurij DIACI International Editorial Board Prof. Dr. Marijan Kotar, University of Ljubljana, Slovenia Prof. em. Dr. Dr. hc Jean-Philippe Schütz, Swiss Federal Institute of Technology, Zürich Prof. Dr. Pietro Piussi, University of Florence, Italy Acad. Prof. em. Dr. Dr. hc Slavko Matić, University of Zagreb, Croatia Prof.
    [Show full text]
  • Domovi V Sloveniji, Porušeni 1941 — 1945 (Geografska Razprostranjenost)
    STANE ZRIMEC: DOMOVI V SLOVENIJI, PORUŠENI 1941—1945 269 Stane Zrimec: Domovi v Sloveniji, porušeni 1941 — 1945 (Geografska razprostranjenost) roučitev razporeditve v letih narodno osvobodilne borbe uniče P nih domov je z geografskega vidika interesantna in potrebna v glavnem iz dveh razlogov. Uničevanje slovenskih domov v zad- nji vojni je bilo zelo veliko, čeprav ni doseglo jugoslovanskega po- vprečka. Mnogo je pri nas naselij, od katerih je po osvobojenju ostalo le še par zidov. Še več je takih, ki imajo ohranjenih tu pa tam nekaj poslopij, večina naselja pa je bila uničena. Obnova, ki se je pričela takoj po osvobojenju in ki bo v naši vasi popolnoma zaključena že v tej petletki (1), bo v vnanje lice poslopij in domov ter v njih medsebojno razmestitev — tločrt — vnesla brez dvo- ma mnogo sprememb, na kar nas opozarja poleg geografske (2, str. 106) tudi strokovna (3) literatura. Geografu, posebno nasel- binskemu goegrafu, je treba vedeti, kje se bodo izpremembe izvr- šile in v kolikem obsegu, da si bo lahko dopolnil in popravil sliko, kakršno mu na osnovi starega stanja rišejo avtorji, ki so nam hiše, kmečke domove in strukturo naselij opisovali doslej (4, 5, 6). Raz- poreditev uničenih domov in naselij, prikazana na karti, nas razen tega pouči tudi o nekaterih elementih geografske prirode, ki so prispevali k taki razmestitvi. Opozoriti nanje je drugi namen tega sestavka. Osnovo za izdelavo kart in opis razmestitve je nudil stati- stični popis naselij in prebivalstva, ki ga je izvedel na dan 15. julija 1945. leta Statistični urad Slovenije (7). Na ta dan pa je bil popis izvršen le na delu našega ozemlja, znotraj starih meja.
    [Show full text]
  • Thematic Guide Eleven …
    EURACADEMY Thematic Guide Eleven EURACADEMY ASSOCIATION EUROPEAN ACADEMY FOR SUSTAINABLE RURAL DEVELOPMENT THEMATIC GUIDE ELEVEN …. Culture and Landscape: Contributions to Sustainable Rural Development 1 EURACADEMY Thematic Guide Eleven EURACADEMY THEMATIC GUIDE SERIES EURACADEMY ASSOCIATION The European Academy for Sustainable Rural Development www.euracademy.org THEMATIC GUIDE ELEVEN Culture and Landscape: Contributions to Sustainable Rural Development Texts were written by: Simon Bell Diedrich Bruns Mojca Golobic Jelena Hladnik Peter Howard Panagiotis Ignatiadis Lenka Kacvic-Spela Kuhar Miha Klinar Marko Koscak Zoltan Kun Pauline White, Edited by: Fouli Papageorgiou Case studies editing: Elena Barka Athens, July 2013 2 EURACADEMY Thematic Guide Eleven CONTENTS PAGE Preface 4 PART 1: Landscape Chapter 1. Cultural Landscapes-Two Competing Systems, by Peter Howard 6 Chapter 2. Reading the Landscape, by Simon Bell 16 Chapter 3. What people give value to in their Surroundings by Diedrich Bruns 25 Chapter 4. Protecting Wilderness in Europe: A Landscape approach by Zoltan Kun 32 Chapter 5. Landscape as an Inspiration and Obligation by Mojca Golobic 41 Chapter 6. Implementation of the European Landscape Convention in Slovenia and Slovenian Candidacy for European Landscape Award by Jelena Hladnik 47 Chapter 7. Landscape and Social Innovation in Rural Areas 55 PART 2: Creative Industries Chapter 8. Creative Industries: At the Crossroads of Innovation and Creativity by Panagiotis Ignatiadis 58 Chapter 9. Creative Industries’ Role in Rural Development-The case of the West of Ireland by Pauline White 65 Chapter 10. Heritage Trails in Slovenia: Tourism Entrepreneurship in action and stakeholders’ relationship by Marko Koscak 76 Chapter 11. Playful Architecture-Learning about Sustainable Spatial Development by Lenka Kavcic&Spela Kuha 85 3 EURACADEMY Thematic Guide Eleven PREFACE uracademy Association is a pan-European, non-profit membership organisation devoted to capacity building of rural communities in Europe.
    [Show full text]