Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, torek ISSN 1318-0576 Leto XXVI 71 15. 11. 2016 ki so prikazana v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe, so tista, VLADA za katera so značilna ravninska območja sklenjenih kmetij- skih površin, rahlo valovita ravninska območja na prehodu iz 3024. Uredba o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko ravnine v gričevnato oziroma hribovito zaledje ter zaokrožena Slovenijo območja kmetijskih površin na rečnih terasah, obrobjih kotlin, podoljih, kraških poljih, uvalah. Zaradi velikih sklenjenih kme- Na podlagi 3.b člena Zakona o kmetijskih zemljiščih tijskih površin v ravnini so območja izjemno primerna za pride- (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12 lavo poljščin ter omogočajo najširši izbor kmetijskih tehnologij in 27/16) izdaja Vlada Republike Slovenije in ekonomsko učinkovito kmetijstvo. (2) Izjemno pomembna območja se delijo na naslednje U R E D B O podtipe: – veliki ravninski kompleksi A, o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, – veliki ravninski kompleksi B, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo – veliki ravninski kompleksi C in – širše izravnave. I. SPLOŠNE DOLOČBE 4. člen 1. člen (veliki ravninski kompleksi A) (vsebina) (1) Območja velikih ravninskih kompleksov A, ki so prika- (1) Ta uredba določa območja za kmetijstvo in pridelavo zana v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe, so tista, za katera hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo zaradi so značilna izrazito ravninska območja sklenjenih kmetijskih pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč, njihovega obse- površin velikega obsega, ki so hkrati tudi območja največje ga, zaokroženosti, zagotavljanja pridelave hrane ali celovitega zgostitve poselitve, največjih razvojnih pritiskov in omejitev razvoja podeželja in krajine (v nadaljnjem besedilu: strateška zaradi varovanja vodnih virov. Tradicionalna kulturna krajina je območja za kmetijstvo in pridelavo hrane). na teh območjih v veliki meri razvrednotena zaradi urbanizacije, (2) Strateška območja za kmetijstvo in pridelavo hrane so linijske infrastrukture in agrarnih operacij. prikazana generalizirano na ravni Republike Slovenije in jih ni (2) Ta območja v Sloveniji so zlasti Sorško polje, Kranjsko- mogoče neposredno uporabiti za določitev predloga območij Šenčursko polje, Bistriška ravnina, Ljubljansko polje, Vipav- trajno varovanih kmetijskih zemljišč v skladu s 3.c členom Za- ska dolina, Šentjernejsko polje, vzdolž spodnjega toka Kolpe, kona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno Krško-Brežiško polje, vzdolž Obsoteljske ravnice, osrednji del prečiščeno besedilo, 58/12 in 27/16). Savinjske doline – Celjska kotlina, Dravsko polje, Ptujsko polje, Apaško polje, Mursko polje, Ravensko, Dolinsko. 2. člen 5. člen (delitev strateških območij za kmetijstvo in pridelavo hrane) (veliki ravninski kompleksi B) Strateška območja za kmetijstvo in pridelavo hrane se (1) Območja velikih ravninskih kompleksov B, ki so prika- delijo na štiri tipe, in sicer od bolj do manj pomembnih: zana v prilogi 2 te uredbe, so tista, za katera so značilna rahlo 1. izjemno pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo valovita ravninska območja na prehodu iz ravnine (velikih rav- hrane, ninskih kompleksov A) v gričevnato oziroma hribovito zaledje 2. zelo pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane, z nekoliko bolj razpršenim poselitvenim vzorcem, drobnejšo 3. pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane in parcelno strukturo in večjim deležem gozdnih zaplat ter živične 4. ostala območja za kmetijstvo in pridelavo hrane. vegetacije. (2) Ta območja v Sloveniji so zlasti severni del Vipavske II. ZNAČILNOSTI STRATEŠKIH OBMOČIJ ZA KMETIJSTVO doline, območje na prehodu Krško-Brežiškega polja v Bizeljsko IN PRIDELAVO HRANE gričevje. 1. Izjemno pomembna območja za kmetijstvo 6. člen in pridelavo hrane (veliki ravninski kompleksi C) 3. člen (1) Območja velikih ravninskih kompleksov C, ki so pri- kazana v prilogi 2 te uredbe, so tista, za katera so značilna (opis območja) ravninska območja Primorja, ki so sicer po obsegu manjša kot (1) Izjemno pomembna območja za kmetijstvo in pridela- ostali ravninski kompleksi, vendar lokalno pomembna, saj so to vo hrane (v nadaljnjem besedilu: izjemno pomembna območja), edina večja ravninska območja v Slovenski Istri. Stran 9798 / Št. 71 / 15. 11. 2016 Uradni list Republike Slovenije (2) Ta območja v Sloveniji so Bonifika, spodnja dolina parcelna struktura, prilagojena oblikovanosti reliefa. Gre za Rižane, Vanganelsko polje in spodnja dolina Dragonje. reliefno razgibana, gričevnata območja ter krajinsko pestra območja ohranjene kulturne krajine, ki so prepletena z gozdno 7. člen krajino. V to kategorijo so uvrščena tudi nekatera kraška polja, (širše izravnave) kjer opredeljeno območje že nakazuje zaplato. Poselitev na teh (1) Območja širših izravnav, ki so prikazana v prilogi 2 območjih je raznolika, na kraškem svetu predvsem gručasta, v te uredbe, so tista, za katera so značilna večja zaokrožena severozahodni Sloveniji tudi razpršena. območja kmetijskih površin na rečnih terasah, obrobjih kotlin, (2) Ta območja v Sloveniji so zlasti Kras, Podgrajsko po- podoljih, kraških poljih in uvalah. Osrednji ali robni prostor dolje, južni obronki Ljubljane, Dolenjsko gričevje, Bela krajina, izravnave praviloma označuje pomembnejše poselitveno sre- Kozjansko, južni obronki Pohorja, del Slovenskih goric, Rad- dišče oziroma urbano prometni koridor. Sklenjenost kmetijskih gonsko-Kapelske gorice. površin na teh območjih je velika. Za območja je značilen pre- plet ohranjene kulturne krajine in razvrednotenih območij zaradi 3. Pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane (razpršene) urbanizacije in linijske infrastrukture. 12. člen (2) Ta območja v Sloveniji so zlasti Brezjansko polje, rečne terase Save, Postojnska kotlina, Košanska dolina, Loška (opis območja) dolina, Grosupeljska kotlina, Ribniška dolina, Mirnska dolina, (1) Pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo hrane Slovenjgraška kotlina, dolina Drete, Konjiško polje, terase zgor- (v nadaljnjem besedilu: pomembna območja), ki so prikazana v njega toka Drave, dolina Ledave. prilogi 1 te uredbe, so tista, za katera so značilna manjša obmo- čja kmetijskih površin, ki jih obkroža gozd, hribovita območja, 2. Zelo pomembna območja za kmetijstvo strmejše lege ter območja, ki so po rabi praviloma sicer oprede- in pridelavo hrane ljena kot kmetijska zemljišča, dejansko pa gre za mokrotna tla. (2) Pomembna območja se delijo na naslednja podtipa: 8. člen – manjše zaplate in (opis območja) – posebna območja. (1) Zelo pomembna območja za kmetijstvo in pridelavo 13. člen hrane (v nadaljnjem besedilu: zelo pomembna območja), ki so prikazana v prilogi 1 te uredbe, so tista, za katera so značilna (manjše zaplate) uravnana dna oziroma ožje doline večjih rek, gričevnat svet (1) Območja manjših zaplat, ki so prikazana v prilogi 2 te s kmetijskimi zemljišči v dnu dolin, na pobočjih in grebenskih uredbe, so tista, za katera so značilna manjša območja kme- izravnavah, reliefno razgibana, gričevnata območja ter območja tijskih površin, ki jih obkroža gozd. Gre za hribovita območja in kmetijskih površin, ki obkrožajo gozd. strmejše lege, kjer prevladuje gozdnata krajina. Posebna oblika (2) Zelo pomembna območja se delijo na naslednje podtipe: manjših zaplat so nekatera vinogradniška območja (gorice). – ožje izravnave, Območja so praviloma naravno ohranjena in redkeje poseljena, – izmenjava ožjih izravnav in zaplat in značilne so samotne oziroma hribovske kmetije. – večje zaplate. (2) Ta območja v Slovenijo so zlasti Idrijsko-Cerkljansko hribovje, Polhograjsko hribovje, Škofjeloško hribovje, Brkini, 9. člen Hinjska planota, Posavsko hribovje, Košenjak – Kozjak. (ožje izravnave) 14. člen (1) Območja ožjih izravnav, ki so prikazana v prilogi 2 te uredbe, so tista, za katera so značilna uravnana dna oziroma (posebna območja) ožje doline večjih rek. Deli dolin so krajinsko ohranjeni, pred- (1) Posebna območja, ki so prikazana v prilogi 2 te ured- vsem vzdolž rek, deli pa so zaradi urbanizacije degradirani. be, so tista, za katera so značilna območja, ki so po rabi Praviloma gre za območja lokalne koncentracije poselitve, tako praviloma sicer opredeljena kot kmetijska zemljišča, dejansko gručaste kot razpršene. pa gre za mokrotna tla. Na območjih prevladujejo naravne (2) Ta območja v Sloveniji so zlasti doline Soče, Save krajinske prvine. Bohinjke in Save Dolinke, Poljanske in Selške Sore, srednje (2) Ta območja v Sloveniji so Ljubljansko barje, Planinsko Save, Krke, Dravinje, Mislinje. polje, Cerkniško jezero, Jovsi. 10. člen 4. Ostala območja za kmetijstvo in pridelavo hrane (izmenjava ožjih izravnav in zaplat) 15. člen (1) Območja izmenjav ožjih izravnav in zaplat, ki so prika- zana v prilogi 2 te uredbe, so tista, za katera je značilen gričevnat (opis območja) svet s kmetijskimi zemljišči v dnu dolin, na pobočjih in grebenskih (1) Ostala območja za kmetijstvo in pridelavo hrane (na- izravnavah ter drobna parcelna struktura, prilagojena oblikova- daljnjem besedilu: ostala območja), ki so prikazana v prilogi nosti reliefa. Gre za krajinsko pestra območja ohranjene kulturne 1 te uredbe, so tista, za katera so značilna velika sklenjena krajine, ki so v delih degradirana zaradi razpršene gradnje. Po- gozdna območja, večja območja ostankov nižinskih gozdov, selitev na teh območjih je raznolika, na kraškem svetu predvsem visokogorski pašniki, ostala gorska območja nad gozdno