DOCSLIB.ORG

Hisna Imena BEGUNJE.Qxd

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Hisna Imena BEGUNJE.Qxd Projekt sofinancira EU Evropski kmetijski sklad za razvoj pode`elja Evropa investira v pode`elje Kako se pri vas re~e? Hi{na imena v krajevni skupnosti Begunje na Gorenjskem § Kako se pri vas re~e? Hi{na imena v krajevni skupnosti Begunje na Gorenjskem § Zalo`ile: Ob~ina Radovljica, Ob~ina Bled, Ob~ina Gorje, Ob~ina Kranjska Gora in Ob~ina @irovnica Zbral in uredil: Klemen Klinar, RAGOR Slikovno gradivo: Muzeji radovlji{ke ob~ine - Mestni muzej Radovljica, Polde Kolman, Vladimir Sili~, Zavod za turizem in kulturo @irovnica, Sa{o Ga{perin, Klemen Klinar Oblikovanje: Jamaja - Maja Rostohar Tisk: Medium @irovnica Naklada: 300 izvodov Radovljica, december 2009 Za vsebino informacij je odgovoren izdajatelj. Organ upravljanja za Program razvoja pode`elja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izdajatelj zaradi podatkov, pridobljenih preko ustnih virov, ne jam~i za popolno pravilnost hi{nih imen in ne odgovarja za morebitne tipkarske napake v besedilu in zapisu hi{nih imen. Za pomo~ pri raziskovanju hi{nih imen se zahvaljujemo sodelujo~im doma~inom, u~encem O[ F. S. Fin`garja Lesce - podru`ni~ne {ole Begunje in njihovima mentoricama ter doc. dr. Jo`ici [kofic (ZRC SAZU). Fotografija na naslovnici: Vhodna vrata doma~ije Pri Ma~ku v Dvorski vasi. (Foto: Vladimir Sili~) CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana 811.163.6'373.23(497.4Begunje na Gorenjskem) KAKO se pri vas re~e?. Hi{na imena v krajevni skupnosti Begunje na Gorenjskem / [zbral in uredil Klemen Klinar ; slikovno gradivo Muzeji radovlji{ke ob~ine - Mestni muzej Radovljica ... et al.]. - Radovljica : Ob~ina ; Bled : Ob~ina ; Gorje : Ob~ina ; Kranjska Gora : Ob~ina ; @irovnica : Ob~ina, 2009 ISBN 978-961-90375-9-1 (Ob~ina Radovljica) 249684992 Uvod i{na imena ozna~ujejo doma~ije doma~ijam in doma~emu kraju. H in pripadajo~a polja, travnike, Izvor hi{nih imen je raznolik in marsikdaj gozdove ter predvsem ljudi, ki na teh ni ve~ poznan. Hi{na imena najpogosteje doma~ijah `ivijo. Ta "doma~a" imena so izvirajo iz: nastala iz potrebe po la`jem lo~evanju • ledinskih imen (npr. Pri Roba~neku - doma~inov med seboj in so se na doma~ija stoji pod robom), doma~ijah obdr`ala kljub menjavi • krajevnih imen (npr. Pri Bohincu - po lastnikov in njihovih priimkov. Danes pri{leku iz Bohinja), z opu{~anjem kmetij in zamiranjem • osebnih imen (npr. Pri Klemenovcu - kme~kega `ivljenja v vaseh hi{na imena po imenu Klemen), izginjajo iz vsakdanjega govora, vsa hi{na • priimkov (npr. Pri Renku - na doma~iji se imena ve~krat poznajo le {e starej{i. `e ve~ stoletij pi{ejo Renko), Da bi prepre~ili njihovo izginotje, je bil v • vzdevkov, ki so nastali na podlagi sklopu projekta "Kako se pri vas re~e?" telesnih posebnosti ali du{evnih lastnosti opravljen podroben pregled nekdanjih in nosilca, iz imen `ivali, rastlin, zna~ilnih dana{njih hi{nih imen v vaseh krajevne jedi ipd. (npr. Pri Medvedu - iz poimeno- skupnosti Begunje. Podatki za seznam vanja `ivali, Pri Lebarju - iz jedi "lebar" - hi{nih imen, ki so objavljena v tej knji`ici, ajdov cmok), so bili pridobljeni s pregledom • poimenovanj za poklice in dejavnosti zgodovinskih virov in na sre~anjih (npr. Pri Me`narju - na doma~iji je nekdaj s krajani obravnavanih vasi. `ivel me`nar). Zapisana hi{na imena ponekod niso ve~ v uporabi in zato ne ozna~ujejo dana{njih Zgodovinski zapisi hi{, temve~ navedeni naslov le navaja Zapisi hi{nih imen v zgodovinskih virih nam lokacijo nekdanjega hi{nega imena. potrjujejo, da je hi{no ime v ~asu nastanka tega vira `e obstajalo. Zapis iz franciscejskega Pomen in izvor hi{nih imen katastra je pridobljen iz Abecednega seznama Hi{na imena so del na{e kulturne dedi{~i- lastnikov zemlji{~ katastrskih ob~in Srednja ne. V njih se ohranja doma~e nare~je in vas, Otok in Nova vas (izdelani leta 1827), njegove krajevne govorne posebnosti. V zapisniki za katastrsko ob~ino Begunje ne razlagi hi{nih imen se ve~krat skrivajo tudi vsebujejo hi{nih imen. V preglednici je nave- zanimive zgodovinske podrobnosti o kraju den prepis, po{evnica ozna~uje, da hi{nega ali doma~iji. Pomembna so tudi z vidika imena v tem viru ni, ponekod je hi{no ime vzpodbujanja pripadnosti va{~anov ne~itljivo. V Statusu animarum oziroma knjigi 3 Kako se pri vas re~e? Hi{na imena v krajevni skupnosti Begunje na Gorenjskem `upljanov so hi{na imena vodena kot poseb- naglasna znamenja, ki povedo, kako je na kategorija. V tabelah je navedeno hi{no hi{no ime nagla{eno in kak{en je nagla{eni ime iz Statusa animarum `upnije Begunje, ki samoglasnik. Ostrivec ozna~uje ozek in je bil voden v obdobju 1750-1859; posebej so dolg glas (npr. répa, móka), stre{ica zazna- ozna~eni zapisi, ki so navedeni v statusu, ki muje {irok in dolg glas (npr. pêta, rôka), je nastal v obdobju 1750-1873. krativec pa {irok in kratek glas (npr. kmèt, nastòp). Pri zapisu je uporabljen tudi znak Jezikoslovna pojasnila za polglasnik " ", ki ga izgovarjamo kot Hi{na imena je pomembno ohraniti v samoglasnik v besedah pes [ps], vrtnar njihovi nare~ni obliki, zato so v tabelah [v rtnár]. Poknji`ena oblika hi{nega imena imena navedenena v dveh oblikah - je prirejen zapis hi{nega imena, zapisan z nare~ni in poknji`eni. Pri zapisu nare~nega znaki slovenske abecede ter enotno izgovora hi{nega imena so uporabljena kon~nico -u. Hotel [turm v Polj~ah 1909. Vir: fotoarhiv Zavod za turizem in kulturo @irovnica 4 Kako se pri vas re~e? Hi{na imena v krajevni skupnosti Begunje na Gorenjskem Begunje na Gorenjskem Hi{na Stara Status animarum Hi{no ime Hi{no ime {tevilka hi{na {t. 1859 nare~no poknji`eno 7 / / P r Usének Pri Useneku 10 / / P r [ívnek Pri [ivneku 20 12 Fenkizh P r Fén~ Pri Fen~u 21 94 Joshovz* P r Jó`ovc Pri Jo`ovcu 24 11 Kumar P r Kúm r Pri Kumru 26 97 / P r [ímnovc Pri [imnovcu 28 91 Ushnjek P r Ú` nk Pri U`enku 29 90 Kovazhijova Kaisha P r Káj{~ Pri Kaj`~u 31 89 Kovashijouz P r Kova~íjovc Pri Kova~ijovcu 32 88 Koroshiz P r Koró{c Pri Koro{cu 33 86 Masouz P r Spód nmo Mázovco Pri Spodnjem Mazovcu 34 87 Kufz P r Kúpc Pri Kupcu 36 84 Robazhnjekova Kaisha P r Púc Pri Pucu 37 85 Medved P r Medvéd Pri Medvedu 38 83 Smolej P r Smôlej Pri Smoleju 39 82 Robazhnjekova Kaisha P r Matíj Pri Matiju 40 80 Koroshiz P r Zgór nmo Koró{co Pri Zgornjem Koro{cu 41 81 Shpelnjek P r [pêl~nek Pri [pel~neku 42 79 Róbazhnik P r Robá~nek Pri Roba~neku 43 78 Preshern P r Klêmen Pri Klemenu 44 8 Jeromova kajsha* P r Grábnarjo Pri Grabnarju 45 7 Jerom P r Jeróm Pri Jeromu 46 13 Lisnjekova kajsha* P r Martíno Pri Martinu 47 14 Shtavar P r [távarjo Pri [tavarju 48 6 Komandizh P r Mesárjo Pri Mesarju 49 5 Mateusnik P r Matév{k Pri Matev`ku 50 15 Dermastia P r D rmástjo Pri Drmastju 51 1 Mulejova Kaisha U Káj{ V Kaj`i 52 2 Mulej* P r Múlej Pri Muleju 53 4 Pintar P r Píntar Pri Pintarju 54 3 Pashtebnik P r Pêrkot Pri Perkotu 57 21 Uznjek P r Úcnek Pri Ucneku 5 Kako se pri vas re~e? Hi{na imena v krajevni skupnosti Begunje na Gorenjskem Hi{na Stara Status animarum Hi{no ime Hi{no ime {tevilka hi{na {t. 1859 nare~no poknji`eno 59 77 Lebar P r Lébarjo Pri Lebarju 60 75 Boshizh/Jura* P r Júr Pri Jurju 61 76 Pushel P r Alê{ Pri Ale{u 62 68 Janz P r Jánc Pri Jancu 63 69 Besulnik P r Bezúlnek Pri Bezulneku 64 70 Pikez P r Píkc Pri Pikcu 65 71 Pogoru P r Pogorév Pri Pogorevu 67 73 Lorenzhek P r Urên~k Pri Uren~ku 68 74 Jerman P r Jérman~k Pri Jerman~ku 69 22 Fent P r Fént Pri Fentu 73 23 Koren P r Táv~ar Pri Tav~arju 74 24 Zhut/Zhut spodnji* P r ^út Pri ^utu 80 / / P r K rpínarjo Pri Krpinarju 82 / / P r Vórh Pri Vorhu 86 25 Korenjek P r Korének Pri Koreneku 87 26 Shtefanzhik P r [téfan~k Pri [tefan~ku 88 27 Zhutova kajsha* P r Gáb rc Pri Gabrcu 89 28 Jurzhik P r Júr~k Pri Jur~ku 91 29 Jurjouz P r Júrjovc Pri Jurjovcu 92 30 Jshtin P r Je{tín Pri Je{tinu 93 31 Bohinz P r Bohínc Pri Bohincu 94 32 Streuz P r Strévc Pri Strevcu 95 33 Terban* P r T rbôv Pri Trbovu 96 34 Zotel P r Cót lno Pri Coteljnu 97 35 Zhut/Zhut sgorni* P r ^út Pri ^utu 98a 36 Bogatin P r Bogatín Pri Bogatinu 102 39 Janzhou France/Kolek* P r Kolêh Pri Kolehu 103 40 Masouz/Masovz sgorni* P r Zgór nmo Mázovco Pri Zgornjem Mazovcu 104 41 Shlosar P r [lósarjo Pri [losarju 105 42 Pogorelzhik P r Pogorév~k Pri Pogorev~ku 106 10 Savogouz P r Zavógvovc Pri Zavogvovcu 109 67 Kovazh P r Ková~ Pri Kova~u 112 65 Starulz P r Stárul~ Pri Starul~u 113 66 Guaskar P r Gvá`arjo Pri Gva`arju 6 Kako se pri vas re~e? Hi{na imena v krajevni skupnosti Begunje na Gorenjskem Hi{na Stara Status animarum Hi{no ime Hi{no ime {tevilka hi{na {t.
Load more

Recommended publications
  • By Bus Around the Julian Alps
    2019 BY BUS AROUND THE JULIAN ALPS BLED BOHINJ BRDA THE SOČA VALLEY GORJE KRANJSKA GORA JESENICE rAdovljicA žirovnicA 1 2 INTRO 7 BLED, RADOVLJICA, ŽIROVNICA 8 1 CHARMING VILLAGE CENTRES 10 2 BEES, HONEY AND BEEKEEPERS 14 3 COUNTRYSIDE STORIES 18 4 PANORAMIC ROAD TO TRŽIČ 20 BLED 22 5 BLED SHUTTLE BUS – BLUE LINE 24 6 BLED SHUTTLE BUS – GREEN LINE 26 BOHINJ 28 7 FROM THE VALLEY TO THE MOUNTAINS 30 8 CAR-FREE BOHINJ LAKE 32 9 FOR BOHINJ IN BLOOM 34 10 PARK AND RIDE 36 11 GOING TO SORIŠKA PLANINA TO ENJOY THE VIEW 38 12 HOP-ON HOP-OFF POKLJUKA 40 13 THE SAVICA WATERFALL 42 BRDA 44 14 BRDA 46 THE SOČA VALLEY 48 15 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – RED LINE 50 16 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – ORANGE LINE 52 17 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – GREEN LINE 54 18 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – PURPLE LINE 56 19 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – BLUE LINE 58 20 THE TOLMINKA RIVER GORGE 62 21 JAVORCA, MEMORIAL CHURCH IN THE TOLMINKA RIVER VALLEY 64 22 OVER PREDEL 66 23 OVER VRŠIČ 68 KRANJSKA GORA 72 24 KRANJSKA GORA 74 Period during which transport is provided Price of tickets Bicycle transportation Guided tours 3 I 4 ALPS A JULIAN Julian Alps Triglav National Park 5 6 SLOVEniA The Julian Alps and the Triglav National Park are protected by the UNESCO Man and the Biosphere Programme because the Julian Alps are a treasury of natural and cultural richness. The Julian Alps community is now more interconnected than ever before and we are creating a new sustainable future of green tourism as the opportunity for preserving cultural and natural assets of this fragile environment, where the balance between biodiversity and lifestyle has been preserved by our ancestors for centuries.
    [Show full text]
  • Zgornja Lipnica Na Karti Franc. Katastra, 1827 Vir: Franciscejski Kataster (
    ZGORNJA LIPNICA 1498 Prva omemba Zgornje Lipnice pri Kamni Gorici v pisnih virih; Leibnitz [. Leibnitz . in der Leibnitz . Leibnitz . .] 1498 (Urb. Radovljica, f. 100, 110, 112) Vir: SHT – Kranjska (zrc sazu, 2016) 1754 Vir: Gorenjske družine (prvi popis prebivalstva) 1827 Zgornja Lipnica na karti franc. katastra, 1827 Vir: Franciscejski kataster (http://giskd6s.situla.org/giskd/) ZGORNJA LIPNICA Stara / nova hš: FK (1827): GL (1873): Vulgo ime: št. 1 št. 9 Wochinz Bohinc Pri Kajţneku št. 2 št. 10 Wochinz Bohinc Pri Bohincu št. 3 št. 11 Tschabaus Čebaus Pri Ţamarju št. 4 št. 12 Kolnitzer Kolničar Pri Puţmanu št. 5 št. 13 Pessiak Pesjak Pri Psjaku št. 6 št. 14 Blaschitsch Deţman Pri Mevcu št. 7 št. 15 Kossel Kosel Pri Vrbancu št. 8 št. 16 Aschman Aţman Pri Bošticu št. 9 št. 17 Erman Erman Pri Golidu št. 10 št. 18 Preschern Prešern Pri Jurku št. 11 ??? ??? Erman ??? št. 12 št. 24 Thomaschovitz Schmid Pri Tavčarju št. 13 št. 23 Wochinz Bohinc Pri Mošku št. 14 št. 21 Wochinz Šolar Pri Matijovcu št. 15 št. 1 Tschebaus Čebavs Pri Krtu št. 16 št. 2 Anderl Anderl Pri Jakobču št. 17 št. 3 Suppan Erman Pri Ponavcu št. 18 št. 22 Gollmayer Golmajer Pri Koničarju št. 19 št. 8 Kossel Kosel Pri Jurjovcu št. 20 št. 7 Thoman Vidic Pri Tomanu št. 21 št. 6 Suppanz Zupanc Pri Mihovcu št. 22 št. 5 Gollmayer Čuden Podgradovcu št. 23 // Doller Doler Pri Tonejcu št. 24 št. 4 Pessiak Rogač Pri Boltarju // št. 1/a // // Pri Meţnarcu // št. 19 // // Pri Blaţu // št.
    [Show full text]
  • Tretje Spremembe in Dopolnitve Prostorskega Reda Občine Radovljica
    TRETJE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PROSTORSKEGA REDA OBČINE RADOVLJICA C. PRILOGE 2. Prikaz stanja prostora Tretje spremembe in dopolnitve PRO Občine Radovljica PRILOGA 2: PRIKAZ STANJA PROSTORA 1 OSNOVNI PODATKI ZA OBMOČJE PROSTORSKEGA AKTA Občina Radovljica v sedanjem obsegu obstaja od leta 1994, pred tem je obsegala še prostor današnjih občin Bled, Bohinj in Gorje. Leži na skrajnem SZ delu Ljubljanske kotline. Obsega Radovljiško–Brezjansko ravnino, imenovano tudi Dežela, Gorenjske in Lipniško–Kroparske dobrave, Jelovico in Karavanke. Leži na nadmorski višini od 358 do 2060 metrov. Reka Sava deli občino na levi in desni breg. Občina Radovljica pokriva 119 km2 ozemlja, na katerem prebiva 18.850 ljudi. (vir: SURS, 03.11.2015) Občina Radovljica meji na 6 občin: Žirovnica, Bled, Bohinj, Kranj, Naklo in Tržič. Na severu se približa državni meji z Avstrijo. Ozemlje v večjem delu pripada alpskemu svetu, saj se na severu občine dvigajo Zahodne Karavanke z najvišjim vrhom v Begunjščici (Veliki vrh 2060 m), na severovzhodu pa sega v občino zahodni del Kamniško–Savinjskih Alp. Osrednji del občine predstavlja bolj ravninski del in sicer Dežela (Radovljiška ravnina) ter Dobrave (Gorenjske Dobrave, Kranjske Dobrave), pokrajini na skrajnem SZ delu Ljubljanske kotline (Strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja občine Radovljica: Analiza stanja in teženj v prostoru). V občini je 52 naselij. Največji sta mesto Radovljica (5.997 prebivalcev), ki je tudi občinsko središče in Lesce (2.918 prebivalcev)1. Razporeditev poselitve v občini je odvisna predvsem od reliefnih razmer in dostopnosti, tako je večja koncentracija naselij in prebivalcev v osrednjem ravninskem delu občine, redkejša pa v goratih obrobnih delih. Občina Radovljica ima podobno kot celotna Gorenjska statistična regija izredno ugodno prometno in tranzitno lego.
    [Show full text]
  • Deželne Novice Uradne Objave, Številka 235, 29
    deželne novice Uradne objave, številka 235, 29. decembra 2017 www.radovljica.si Časopis Občine Radovljica 2. 2. območja P proizvodnih 2.1 površine za industrijo PI dejavnosti Na podlagi 52. in 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 2.2 površine z objekti za kmetijsko PK 33/07 in spremembe) in 17. člena Statuta Občine Radovljica (DN UO, št. proizvodnjo 188/14) je Občinski svet Občine Radovljica na 24. redni seji dne 20.12.2017 sprejel 2.3 površine za proizvodnjo PP 3. mešana M ODLOK območja 3.1 osrednje površine MO o tretjih spremembah in dopolnitvah Odloka o Prostorskem redu 3.2 mešane površine MP občine Radovljica 4. posebna B 1. člen območja 4.1 površine za turizem BT 5. območja D V Odloku o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št. 159/2012 in spre- družbene 5.1 površine za vzgojo in DI membe) se v 6. členu: infrastrukture - v prvem odstavku zadnji stavek točke 1.2 spremeni tako, da se sedaj glasi: izobraževanje »Bivanje za potrebe turizma in drugih dejavnost je opredeljeno s pojmi iz prve 5.3 površine za zdravstvo DZ točke (1.1) tega odstavka.«; 5.6 površine za opravljanje DC - v šestem odstavku zadnji stavek spremeni tako, da se sedaj glasi: »Kot zazi- verskih obredov dana površina se upoštevajo tudi tlorisne površine vseh pomožnih objektov.«; - v sedmem odstavku za besedilom »namenjene gradnji stavb« in pred podpi- 6. območja Z čjem briše presledek; zelenih 6.1 površine za rekreacijo in šport ZS površin - v 3. točki dvanajstega odstavka (12.3) za dosedanjim besedilom dodajo pod- 6.2 parki ZP točke, ki se glasijo: 6.3 druge zelene površine ZD »(12.3.1) Atrijska hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti in z ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h katere- 6.4 pokopališča ZK mu so obrnjeni stanovanjski prostori.
    [Show full text]
  • Odlok O Prostorskem Redu Občine Radovljica (DN UO, Št
    OPOZORILO: Gre za neuradno prečiščeno besedilo, ki predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček. Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o Prostorskem redu občine Radovljica obsega: - Odlok o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št. 159/2012) - Redakcijski popravek grafičnega dela Prostorskega reda občine Radovljica (DN UO, št. 166/2012) - Odlok o Prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št. 170/2013) - Redakcijski popravek Odloka o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št. 170/2013) - Obvezna razlaga 12., 13., 14. in 15. člena Odloka o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št. 178/2013 - Odlok o Drugih spremembah in dopolnitvah Odloka o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št. 191/2014) - Redakcijski popravek Odloka o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št.194/2015) ODLOK O PROSTORSKEM REDU OBČINE RADOVLJICA Odlok o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št. 159/2012) vsebuje naslednje splošne in uvodne določbe: I. UVODNE DOLOČBE 1. člen (predmet) (1) S tem odlokom se sprejme Prostorski red občine Radovljica (v nadaljevanju PRO). (2) PRO se šteje za občinski prostorski načrt. (3) PRO je izdelala RRD, Regijska razvojna druţba d.o.o., iz Domţal, pod št. projekta 14/09. (4) Okoljsko poročilo za PRO z dodatkom za presojo sprejemljivosti je izdelal Marbo d.o.o. Bled, julija 2009 (dopolnjeno novembra 2009). 2. člen (namen) (1) PRO je podlaga za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju OPPN). (2) PRO je podlaga za posege v prostor na območjih, ki se ne urejajo z drugimi izvedbenimi prostorskimi akti (razen na območjih načrtovanih OPPN, kjer se določajo pogoji, ki veljajo do njihovega sprejema).
    [Show full text]
  • 471 22 11; Telefaks: 471 Telefon: (01) 471 32 60; Faks: (01) 471 32 81; 29 78; [email protected] [email protected]
    REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO VOJKOVA 55, LJUBLJANA Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana telefon: 471 22 11; telefaks: 471 telefon: (01) 471 32 60; faks: (01) 471 32 81; 29 78; [email protected] www.sos112.si; [email protected] DNEVNI INFORMATIVNI BILTEN I. POMEMBNEJŠI DOGODKI S PODRO ČJA SISTEMA VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESRE ČAMI 13. APRILA 2008 Številka: 841-3/2008-109 Datum: 14. 4. 2008 Poplave zaradi mo čnih padavin, poplave vodotokov in morja Ob 0.37 je meteorna voda zalila klet stanovanjskega objekta na Cesti 27. aprila v Ljubljani. ljubljanski poklicni gasilci so iz črpali vodo iz kleti. Ob 6.35 je zaradi obilnih padavin voda poplavila cestiš če Pod jezom v Ljubljani. Posredovali so gasilci PGD Brdo in odprli ter o čistili zamašen meteorni jašek. Nesre če v cestnem prometu Ob 4.04 je na cesti Ajdovš čina-Selo, ob čina Ajdovš čina, prišlo do prometne nesre če v kateri je bila poškodovana ena oseba. Posredovali so gasilci GRC Ajdovš čina in reševalci ZD Ajdovš čina. Ob 6.33 osebno vozilo zapeljalo s cestiš ča in se prevrnilo na streho v naselju Jiršovci v ob čini Destrnik. Aktivirani so bili gasilci PGD Ptuj, s tehni čnim posegom rešili ukleš čeno osebo iz zvite plo čevine in postavili vozilo na kolesa. Poškodovano osebo so reševalci NMP Ptuj prepeljali na zdravljenje v ptujsko bolnišnico. Ob 8.32 so ljubljanski poklicni gasilci posredovali po prometni nesre či na vzhodni ljubljanski obvoznici v Ljubljani. Med razcepom Zadobrova in izvozom na Zaloško cesto so reševalcem nudili pomo č pri oskrbi poškodovanega voznika osebnega vozila ter na vozilu odklopili baterijo.
    [Show full text]
  • Obćina Radovljica
    OB ČINA RADOVLJICA VERZIJA 02 Izvod št. 1 Naziv organa Datum Odgov. oseba Podpis Pripravil Ob čina Radovljica Ob činska uprava 4.4.2007 Marijan Ješe Objava osnutka na oglasni deski Pregledal Štab Civilne zaš čite Ob čine 16.5.2007 Marijan Ješe Radovljica Sprejel Župan Ob čine Radovljica 21.5.2007 Janko S. Stušek Maj 2007 Vsebina ocene je last ob čine, zato je prepovedano kakršnokoli kopiranje, vsak prenos tretjim osebam ali uporaba v nedogovorjene namene. Ocena ogroženosti Na podlagi 98. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre čami (Ur. l. RS št.: 64/94) smo izdelali oceno ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesre č v ob čini Radovljica v sestavi, ki jo je imenoval župan in sicer: − Anton Kapus, vodja projekta − Aleš Zupanc, poveljnik OŠ CZ Radovljica, član skupine − Metod Gaber, poveljnik ob činskih gasilskih enot, član skupine in − Niko Legat, član skupine Župan je dne, 17.8.2000 sprejel oceno ogroženosti za ob čino Radovljica, ki stopi v veljavo z dnevom podpisa. Ocena ogroženosti verzija 02 je bila skladno z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre čami (Uradni list RS, št. 64/94 in št.51/06) in Navodilom o pripravi ocen ogroženosti (Uradni list RS, št. 39/95); dopolnjena s podatki podjetij, ki posedujejo nevarne snovi ter analize nesre č v zadnjih šestih letih in ugotovitev štaba CZ ob čine Radovljice dopolnjena aprila 2007. Župan je dne 21.5.2007 sprejel dopolnjeno oceno ogroženosti, ki stopi v veljavo z dnevom podpisa. Janko S. Stušek l.r. Župan Radovljica, 21.5.2007 Številka: 840-1/2007-7 2 Ocena ogroženosti VSEBINA: Stran 1.
    [Show full text]
  • Case Study Slovenia
    TOWN Small and medium sized towns in their functional territorial context Applied Research 2013/1/23 Case Study Report | Slovenia Version 05/09/2013 ESPON 2013 1 This report presents the interim results of an Applied Research Project conducted within the framework of the ESPON 2013 Programme, partly financed by the European Regional Development Fund. The partnership behind the ESPON Programme consists of the EU Commission and the Member States of the EU27, plus Iceland, Liechtenstein, Norway and Switzerland. Each partner is represented in the ESPON Monitoring Committee. This report does not necessarily reflect the opinion of the members of the Monitoring Committee. Information on the ESPON Programme and projects can be found on www.espon.eu The web site provides the possibility to download and examine the most recent documents produced by finalised and ongoing ESPON projects. This basic report exists only in an electronic version. © ESPON & University of Leuven, 2013. Printing, reproduction or quotation is authorised provided the source is acknowledged and a copy is forwarded to the ESPON Coordination Unit in Luxembourg. List of authors Nataša Pichler-Milanović, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Samo Drobne, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Miha Konjar, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia © Institute UL-FGG d.o.o, Jamova 2, SI-1001 Ljubljana, Slovenia ESPON 2013 i Table of contents
    [Show full text]
  • Begunje V Starih Časopisih
    Begunje v starih časopisih 1050 – prva omemba vasi Begunje v virih Prve omembe gorenjskih vasi v pisnih virih. Srednji vek je od 11. do 15. stoletja v mnogih pogledih izoblikoval gorenjsko pokrajino ter njeno gospodarsko in druţbeno strukturo, ki se je ohranila več stoletij. Nastale so vasi z imeni, ki jih poznamo še danes. Po vaseh pa so nastajale enodruţinske kmetije, imenovane hube. Na Gorenjskem so najzgodnejši zapisi v pisnih virih po večini iz krajev s škofjeloškega in širšega radovljiškega območja; 1050 - Begunje. Vir: Prelepa Gorenjska Begunje v virih prvič lahko zasledimo leta 1050 kot posest briksenskega samostana. Vir: Begunjski zbornik 1050-ok. 1965 Begûn [. in villa Begûn . ] med 1050 in ok. 1065 (TK Briksen, f. 22, 22’; Redlich 1886, št. 137–138; GZS III, št. 164–165) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016) 1063-1068 Uegun [. in territorio Uegun dicto . ] med 1063 in 1068 (TK Briksen, f. 37’; UBKr I, št. 46; Redlich 1886, št. 183; GZS III, št. 227) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016) Ok. 1118 Vegen [. de Vegen . ] ok. 1118 prepis 18. stol. (ACU Bini, zvezek 32, f. 241; ACU Bini, zvezek 64, f. 56; Kos-Ţontar 1939, str. 243) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016) 1185 – prva pisna omemba gradu kamen Grad in gospoščina je bila sprva v lasti Ortenburţanov, ki pa v njem niso prebivala, temveč so ga upravljali s pomočjo kastelanov ali gradnikov. Grad je bil pomembna postojanka, kajti varoval je staro tovorniško pot iz Bohinjskega kota in Zgornje Savske doline čez Prevalo proti Trţiču in hospicu v Podljubelju do Koroške. Vir: gradovislovenije.si 1263 – prva omemba gradu kamen v listini Najstarejši gradovi na Slovenskem.
    [Show full text]
  • Geografski Pogled Z Gorenjskega Balkona
    GGGEEEOOOGGGRRRAAAFFFSSSKKKIII PPPOOOGGGLLLEEEDDD ZZZ GGGOOORRREEENNNJJJSSSKKKEEEGGGAAA BBBAAALLLKKKOOONNNAAA PPPooodddrrrooočččjjjeee::: GGGeeeooogggrrraaafffiiijjjaaa iiinnn gggeeeooolllooogggiiijjjaa AAAVVVTTTOOORRRJJJIII::: Tjaša Špendal, Katja Zupan, Maša Vertelj. MMMEEENNNTTTOOORRRIIICCCIII::: Irma Gabrovšek, prof. geo. in soc. Dina Pintarič, dipl.org.inf šššooolllssskkkooo llleeetttooo 222000000444///222000000555 OOOŠŠŠ BBBIIISSSTTTRRRIIICCCAAA,,, BBBeeeggguuunnnjjjssskkkaaa ccc... 222,,, 444222999000 TTTrrržžžiiiččč KKKAAAZZZAAALLLOOO POVZETEK............................................................................................................................. 4 SUMMARY ............................................................................................................................. 5 UVOD .................................................................................................................................... 6 TEORETIČNI DEL NALOGE .................................................................................................... 8 LEGA PROUČEVANEGA OBMOČJA.............................................................................................. 8 Dobrča – balkon nad Gorenj sko ............................................................................................ 9 Bistriška planina ................................................................................................................ 12 Lešanska planina ..............................................................................................................
    [Show full text]
  • Obsega Območja Občin: Idrija, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič
    Uradni list RS, št. 46/92 Z A K O N O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT ZA VOLITVE POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR 1. člen Za volitve poslancev v državni zbor se določi deset volilnih enot, v katerih se voli skupno 90 poslancev. 2. člen Za območje Republike Slovenije se določi osem volilnih enot, ki obsegajo območja več sosednjih občin. Za območja občin, kjer živi italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, se določita dve posebni volilni enoti, v katerih se voli po en poslanec italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti. 3. člen V vsaki volilni enoti iz prvega odstavka prejšnjega člena se določi enajst volilnih okrajev, ki obsegajo območje ene ali dveh občin oziroma dele območij občine. 4. člen Za volitve poslancev v državni zbor se določijo naslednje volilne enote in volilni okraji ter občine, v katerih so sedeži volilnih enot: 1. volilna enota (sedež: Kranj); obsega območja občin: Idrija, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič 1.1) volilni okraj: občina Jesenice, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Rateče- Planica, Kranjska Gora, Dovje-Mojstrana, Hrušica, Planina pod Golico, Javornik- Koroška Bela, Sava, Mirka Roglja Petka, Staneta Bokala, Blejska Dobrava, Podmežaklja, Žirovnica, Cirila Tavčarja (sedež: Jesenice); 1.2) volilni okraj: del občine Radovljica, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Bohinjska Bistrica, Bohinjska Bela, Koprivnik, Srednja vas v Bohinju, Stara Fužina, Gorje, Zasip, Bled, Ribno (sedež: Radovljica); 1.3) volilni okraj: del občine Radovljica, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Kamna Gorica, Begunje
    [Show full text]
  • Razvojni Program Občine Radovljica Do Leta 2020
    RAZVOJNI PROGRAM OBČINE RADOVLJICA DO LETA 2020 JUNIJ 2010 Naročnik: OBČINA RADOVLJICA, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica Odgovorna oseba: Janko S. Stušek, župan Predmet: RAZVOJNI PROGRAM OBČINE RADOVLJICA DO LETA 2020 Izdelovalec dokumenta: Občinska uprava občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica Odgovorna oseba: mag. Boris Marčetič, Direktor občinske uprave Nosilka naloge: Alenka Langus, vodja referata za razvoj Strokovni sodelavci: Tanja Pogačnik, vodja oddelka za gospodarstvo Rado Pintar, vodja oddelka za infrastrukturo Majda Odar, vodja oddelka za družbene dejavnosti Staša Čelik Janša, vodja oddelka za okolje in prostor Ostali sodelujoči: Komisija za razvoj Predsednik: mag. Primož Jeglič Datum: Junij 2010 Razvojni program občine Radovljica do leta 2020, junij 2010 2 KAZALO Naslov Stran 1. Uvod 4 1.1. Cilj 5 2. Razvojna situacija 6 2.1. Osnovni podatki 6 2.2. Izhodiščni dokumenti 6 2.3. Kratek opis občine Radovljica 7 2.4. Povzetek stanja socio - ekonomskih kazalcev in prostora 9 2.4.1. Demografski trendi 9 2.4.2. Gospodarski trendi 12 2.4.3. Zaposlitveni trendi in trg dela 22 2.4.4. Javne službe in društvena dejavnost 23 2.4.5. Okolje, prostor in infrastruktura 26 2.5. Swot analiza 31 3. Strateški del 34 3.1. Vizija 34 3.2. Strateške razvojne prioritete 34 3.3. Razvojni cilji 34 4. Izvedbeni del 36 4.1. Razvojni projekti 36 4.1.1. Prioriteta: Urejena občina 37 4.1.2. Prioriteta: Prepoznavno turistično območje 52 4.1.3. Prioriteta: Spodbujanje podjetništva 56 4.1.4. Prioriteta: Izboljševanje kakovosti življenja 57 5. Izvajanje in financiranje razvojnega programa 67 5.1.
    [Show full text]