Geografski Pogled Z Gorenjskega Balkona
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
GGGEEEOOOGGGRRRAAAFFFSSSKKKIII PPPOOOGGGLLLEEEDDD ZZZ GGGOOORRREEENNNJJJSSSKKKEEEGGGAAA BBBAAALLLKKKOOONNNAAA PPPooodddrrrooočččjjjeee::: GGGeeeooogggrrraaafffiiijjjaaa iiinnn gggeeeooolllooogggiiijjjaa AAAVVVTTTOOORRRJJJIII::: Tjaša Špendal, Katja Zupan, Maša Vertelj. MMMEEENNNTTTOOORRRIIICCCIII::: Irma Gabrovšek, prof. geo. in soc. Dina Pintarič, dipl.org.inf šššooolllssskkkooo llleeetttooo 222000000444///222000000555 OOOŠŠŠ BBBIIISSSTTTRRRIIICCCAAA,,, BBBeeeggguuunnnjjjssskkkaaa ccc... 222,,, 444222999000 TTTrrržžžiiiččč KKKAAAZZZAAALLLOOO POVZETEK............................................................................................................................. 4 SUMMARY ............................................................................................................................. 5 UVOD .................................................................................................................................... 6 TEORETIČNI DEL NALOGE .................................................................................................... 8 LEGA PROUČEVANEGA OBMOČJA.............................................................................................. 8 Dobrča – balkon nad Gorenj sko ............................................................................................ 9 Bistriška planina ................................................................................................................ 12 Lešanska planina ............................................................................................................... 12 NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI .............................................................................. 13 POVRŠJE IN KAMNINSKA SESTAVA.......................................................................................... 13 PODNEBNE RAZMERE IN ZASTOPANOST RASTLINSTVA ............................................................ 14 Kaj je temperaturna inverzija? ............................................................................................ 15 Kaj je termalni pas?........................................................................................................... 15 NASELJA »POD GORAMI« .................................................................................................. 16 BREZJE PRI TRŽIČU............................................................................................................... 16 VISOČE ................................................................................................................................19 HUDI GRABEN....................................................................................................................... 20 LEŠE .................................................................................................................................... 20 PALOVIČE............................................................................................................................. 23 ZADNJA VAS ......................................................................................................................... 23 SREDNJA VAS ....................................................................................................................... 24 SLATNA ................................................................................................................................24 ZANIMIVOSTI PROUČEVANIH NASELIJ ............................................................................. 26 POIMENOVANJE NASELIJ ....................................................................................................... 26 LEDINSKA IMENA .................................................................................................................. 27 EKSPERIMENTALNI DEL NALOGE....................................................................................... 29 PREBIVALSTVO V NASELJIH POD DOBRČO............................................................................... 29 TIPIČNE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI..................................................................................... 32 ŽIVINOREJA...................................................................................................................... 32 ČEBELARSTVO .................................................................................................................. 32 SADJARSTVO .................................................................................................................... 33 VINOGRADNIŠTVO ............................................................................................................ 34 PREDELAVA SADJA IN ŽGANJEKUHA................................................................................ 34 NEKATERE SKUPNE ZNAČILNOSTI NASELIJ............................................................................. 35 PREDNOSTI IN SLABOSTI ŽIVLJENJA V NASELJIH NA GORENJSKEM BALKONU............................ 37 ZAKLJUČEK ......................................................................................................................... 38 VIRI IN LITERATURA.......................................................................................................... 40 GEOGRAFSKI POGLED Z GORENJSKEGA BALKONA PPPOOOVVVZZZEEETTTEEEKKK Regionalna cesta, ki povezuje naselja med Tržičem in Begunjami, nudi popotniku kopico izjemnih razglednih točk na Savsko ravan ter osrednje grebene Julijskih in Kamniških Alp. Poimenovanja: gorenjski balkon, pod gorami, gorenjska Vipava so poznana iz literature in govorice domačinov. Z analizo pokrajinskih značilnosti in dejavnosti tamkajšnjega človeka nekoč in danes utemeljujemo smiselnost rabe navedenih poimenovanj v povezavi s kvaliteto življenja ljudi ob vznožju Dobrče. 4 SSSUUUMMMMMMAAARRRYYY The regional road connecting the settlements between Tržič and Begunje offers the travellers a number of exceptional views over the Sava plain and the central crests of the Julian and the Kamnik Alps. Various names for this road are founs in the literature and in the locals´ language: Gorenjska balcony, ˝under the mountains˝, Gorenjska Vipava. We have justified the use of the previously mentioned names with the analysis of the landscape characteristics and actives of the locals in the past and nowadays in connection with the quality of life of the people living at the foothills of Dobrča. 5 UUUVVVOOODDD Kam popotnika zanese pot? Praviloma tja, kjer si lahko ogleda, proučuje in raziskuje pomembne vrednote naravne in kulturne dediščine. Vse več pa je popotnikov, ljubiteljev narave, ki cenijo tudi lep pogled na pokrajino, razgled na gorske vršace, sprehode v sončnih dneh, nekje stran od mestnega vrveža in hrupa avtomobilov. In prav zaradi slednjih razlogov so kraji pod južnimi pobočji Dobrče vredni obiska. Najbrž ni veliko razglednih, galerijskih cestnih povezav, ki bi v razdalji slabih desetih kilometrov nudile toliko razglednih točk, iz katerih uzremo pred seboj širno Gorenjsko. Namen naše raziskovalne naloge je spoznati geografske značilnosti naselij, ki ležijo ob regionalni cesti Tržič – Begunje na Gorenjskem, ob nekdaj poznani povezavi Ljubelja z Bledom. Na osnovi analize pokrajinskih značilnosti območja, kjer se stika sredogorski svet z obrobjem Ljubljanske kotline in analize značilnosti prebivalstva ter tipičnih gospodarskih dejavnosti nekoč in danes, bomo skušali utemeljiti različna poznana poimenovanja za proučevano območje, kot so: vasi pod gorami, vasi na gorenjskem balkonu, gorenjska Vipava. Predmet proučevanja raziskovalne naloge je niz osmih naselij, ki si sledijo ob tektonski prelomnici pod prisojnimi pobočji Dobrče, 1634 m visoke gore, ki predstavlja skrajni zahodni odrastek Kamniško – Savinjskih Alp. Po določitvi predmeta proučevanja smo postavili naslednjo hipotezo: Naravne razmere na stiku Dobrav in pobočij Dobrče so ugodne in omogočajo visoko kvaliteto življenja okoli 900 ljudi v nizu osmih naselij. Predpostavljamo, da zato ljudje v teh vaseh ostajajo, kljub temu da v naseljih drugih dejavnosti, z izjemo kmetijstva, ni. Ljudje so torej vezani na prevoz v zaposlitvena središča. Pravilnost zgoraj postavljene hipoteze smo poskušali dokazati z naslednjimi postopki dela oziroma z uporabo naslednjih metod dela: - zbiranje, študij in obdelava geografske, zgodovinske in poljudne literature o proučevani pokrajini; - zbiranje statističnih podatkov; - izbira ustreznih statističnih metod za obdelavo in prikaz statističnih podatkov (tabele, grafikoni, karte; računanje procentov in povprečij, postavitev razmerij); 6 - opazovanje, zapisovanje in fotografiranje različnih elementov v proučevani pokrajini; - zbiranje podatkov na terenu z anketiranjem domačega prebivalstva in lokalnih oblasti; - popisovanje in kartiranje dejavnosti (npr. gospodarske dejavnosti) in različnih značilnosti (npr. tip in oblika naselja in zgradb v njem, pomembnejša skupna infrastruktura, oblika in namembnost zemljišč, vidni ostanki nekdanjih tradicionalnih dejavnosti) na terenu. Slika 1: DOBRČA 7 TTTEEEOOORRREEETTTIIIČČČNNNIII DDDEEELLL NNNAAALLLOOOGGGEEE LLLEEEGGGAAA PPPRRROOOUUUČČČEEEVVVAAANNNEEEGGGAAA OOOBBBMMMOOOČČČJJJAAA Različni avtorji so različno poimenovali naravne enote občine Tržič. Najbolj znani sta delitvi na naravno pokrajinske enote Svetozarja Ilešiča in Antona Melika. Melik in Ilešič, najbolj znana slovenska geografa, sta naredila vsak svojo delitev Slovenije na naravno pokrajinske enote. Po Ilešiču (Ilešič, 1981) ozemlje občine Tržič sestavljata dve pokrajinski enoti: 1. večina Tržiških Alp z dolinami, ki se zajedajo vanje