Geografski Pogled Z Gorenjskega Balkona

GGGEEEOOOGGGRRRAAAFFFSSSKKKIII PPPOOOGGGLLLEEEDDD ZZZ GGGOOORRREEENNNJJJSSSKKKEEEGGGAAA BBBAAALLLKKKOOONNNAAA

PPPooodddrrrooočččjjjeee::: GGGeeeooogggrrraaafffiiijjjaaa iiinnn gggeeeooolllooogggiiijjjaa

AAAVVVTTTOOORRRJJJIII:::

Tjaša Špendal, Katja Zupan, Maša Vertelj.

MMMEEENNNTTTOOORRRIIICCCIII:::

Irma Gabrovšek, prof. geo. in soc. Dina Pintarič, dipl.org.inf

šššooolllssskkkooo llleeetttooo 222000000444///222000000555

OOOŠŠŠ BBBIIISSSTTTRRRIIICCCAAA,,, BBBeeeggguuunnnjjjssskkkaaa ccc... 222,,, 444222999000 TTTrrržžžiiiččč

KKKAAAZZZAAALLLOOO

POVZETEK...... 4 SUMMARY ...... 5 UVOD ...... 6 TEORETIČNI DEL NALOGE ...... 8

LEGA PROUČEVANEGA OBMOČJA...... 8 Dobrča – balkon nad Gorenj sko ...... 9 Bistriška planina ...... 12 Lešanska planina ...... 12 NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ...... 13

POVRŠJE IN KAMNINSKA SESTAVA...... 13 PODNEBNE RAZMERE IN ZASTOPANOST RASTLINSTVA ...... 14 Kaj je temperaturna inverzija? ...... 15 Kaj je termalni pas?...... 15 NASELJA »POD GORAMI« ...... 16

BREZJE PRI TRŽIČU...... 16 VISOČE ...... 19 HUDI GRABEN...... 20 LEŠE ...... 20 PALOVIČE...... 23 ZADNJA VAS ...... 23 SREDNJA VAS ...... 24 SLATNA ...... 24 ZANIMIVOSTI PROUČEVANIH NASELIJ ...... 26

POIMENOVANJE NASELIJ ...... 26 LEDINSKA IMENA ...... 27 EKSPERIMENTALNI DEL NALOGE...... 29

PREBIVALSTVO V NASELJIH POD DOBRČO...... 29 TIPIČNE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI...... 32 ŽIVINOREJA...... 32 ČEBELARSTVO ...... 32 SADJARSTVO ...... 33 VINOGRADNIŠTVO ...... 34 PREDELAVA SADJA IN ŽGANJEKUHA...... 34 NEKATERE SKUPNE ZNAČILNOSTI NASELIJ...... 35 PREDNOSTI IN SLABOSTI ŽIVLJENJA V NASELJIH NA GORENJSKEM BALKONU...... 37 ZAKLJUČEK ...... 38 VIRI IN LITERATURA...... 40

GEOGRAFSKI POGLED Z GORENJSKEGA BALKONA

PPPOOOVVVZZZEEETTTEEEKKK

Regionalna cesta, ki povezuje naselja med Tržičem in Begunjami, nudi popotniku kopico izjemnih razglednih točk na Savsko ravan ter osrednje grebene Julijskih in Kamniških Alp. Poimenovanja: gorenjski balkon, pod gorami, gorenjska Vipava so poznana iz literature in govorice domačinov. Z analizo pokrajinskih značilnosti in dejavnosti tamkajšnjega človeka nekoč in danes utemeljujemo smiselnost rabe navedenih poimenovanj v povezavi s kvaliteto življenja ljudi ob vznožju Dobrče.

SSSUUUMMMMMMAAARRRYYY

The regional road connecting the settlements between Tržič and Begunje offers the travellers a number of exceptional views over the Sava plain and the central crests of the Julian and the Kamnik Alps. Various names for this road are founs in the literature and in the locals´ language: Gorenjska balcony, ˝under the mountains˝, Gorenjska Vipava. We have justified the use of the previously mentioned names with the analysis of the landscape characteristics and actives of the locals in the past and nowadays in connection with the quality of life of the people living at the foothills of Dobrča.

UUUVVVOOODDD

Kam popotnika zanese pot? Praviloma tja, kjer si lahko ogleda, proučuje in raziskuje pomembne vrednote naravne in kulturne dediščine. Vse več pa je popotnikov, ljubiteljev narave, ki cenijo tudi lep pogled na pokrajino, razgled na gorske vršace, sprehode v sončnih dneh, nekje stran od mestnega vrveža in hrupa avtomobilov. In prav zaradi slednjih razlogov so kraji pod južnimi pobočji Dobrče vredni obiska. Najbrž ni veliko razglednih, galerijskih cestnih povezav, ki bi v razdalji slabih desetih kilometrov nudile toliko razglednih točk, iz katerih uzremo pred seboj širno Gorenjsko.

Namen naše raziskovalne naloge je spoznati geografske značilnosti naselij, ki ležijo ob regionalni cesti Tržič – Begunje na Gorenjskem, ob nekdaj poznani povezavi Ljubelja z Bledom. Na osnovi analize pokrajinskih značilnosti območja, kjer se stika sredogorski svet z obrobjem Ljubljanske kotline in analize značilnosti prebivalstva ter tipičnih gospodarskih dejavnosti nekoč in danes, bomo skušali utemeljiti različna poznana poimenovanja za proučevano območje, kot so: vasi pod gorami, vasi na gorenjskem balkonu, gorenjska Vipava.

Predmet proučevanja raziskovalne naloge je niz osmih naselij, ki si sledijo ob tektonski prelomnici pod prisojnimi pobočji Dobrče, 1634 m visoke gore, ki predstavlja skrajni zahodni odrastek Kamniško – Savinjskih Alp.

Po določitvi predmeta proučevanja smo postavili naslednjo hipotezo:

Naravne razmere na stiku Dobrav in pobočij Dobrče so ugodne in omogočajo visoko kvaliteto življenja okoli 900 ljudi v nizu osmih naselij. Predpostavljamo, da zato ljudje v teh vaseh ostajajo, kljub temu da v naseljih drugih dejavnosti, z izjemo kmetijstva, ni. Ljudje so torej vezani na prevoz v zaposlitvena središča.

Pravilnost zgoraj postavljene hipoteze smo poskušali dokazati z naslednjimi postopki dela oziroma z uporabo naslednjih metod dela:

- zbiranje, študij in obdelava geografske, zgodovinske in poljudne literature o proučevani pokrajini;

- zbiranje statističnih podatkov;

- izbira ustreznih statističnih metod za obdelavo in prikaz statističnih podatkov (tabele, grafikoni, karte; računanje procentov in povprečij, postavitev razmerij);

6 - opazovanje, zapisovanje in fotografiranje različnih elementov v proučevani pokrajini;

- zbiranje podatkov na terenu z anketiranjem domačega prebivalstva in lokalnih oblasti;

- popisovanje in kartiranje dejavnosti (npr. gospodarske dejavnosti) in različnih značilnosti (npr. tip in oblika naselja in zgradb v njem, pomembnejša skupna infrastruktura, oblika in namembnost zemljišč, vidni ostanki nekdanjih tradicionalnih dejavnosti) na terenu.

Slika 1: DOBRČA

TTTEEEOOORRREEETTTIIIČČČNNNIII DDDEEELLL NNNAAALLLOOOGGGEEE

LLLEEEGGGAAA PPPRRROOOUUUČČČEEEVVVAAANNNEEEGGGAAA OOOBBBMMMOOOČČČJJJAAA

Različni avtorji so različno poimenovali naravne enote občine Tržič. Najbolj znani sta delitvi na naravno pokrajinske enote Svetozarja Ilešiča in Antona Melika. Melik in Ilešič, najbolj znana slovenska geografa, sta naredila vsak svojo delitev Slovenije na naravno pokrajinske enote.

Po Ilešiču (Ilešič, 1981) ozemlje občine Tržič sestavljata dve pokrajinski enoti: 1. večina Tržiških Alp z dolinami, ki se zajedajo vanje (doline Tržiške Bistrice, Mošenika in Lomščice); 2. del gorenjskih Dobrav (kovorsko - lešanske Dobrave).

Anton Melik je razdelil ozemlje občine Tržič na naslednje naravne enote: 1. visokogorje - Karavanke (Košuta, Begunjščica) in Storžiško pogorje; 2. sredogorje - Tržiška gorska pokrajina (razprostira se med Storžiškim pogorjem na južni strani in Košuto z Begunjščico na severni strani ter med obema prečnima hrbtoma – Stegovnikom in Dobrčo); 3. terciarno gričevje in Dobrave.

Slika 2: KARTA ŠIRŠEGA OBMOČJA Iz prikazanih pokrajinskih razdelitev sledi, da območje naselij: Brezje, Visoče, Leše, Paloviče, Zadnja vas, Srednja vas in Slatna leži na stiku dveh pokrajinskih enot: • valovitih, gričevnatih, uravnanih Dobrav na jugu; • in pobočja Dobrče, ki po geoloških posebnostih sodi v Storžiško pogorje in s tem še v Kamniško-Savinjske Alpe.

DDDooobbbrrrčččaaa ––– bbbaaalllkkkooonnn nnnaaaddd GGGooorrreeennnjjjssskkkooo

Tak naslov je, kot navaja Kocjan v Kroniki naselja Leše, zaslediti v reviji Svobodna misel oktobra leta 1999. Takšno poimenovanje pa je zaslediti tudi v govorici domačinov in gornikov, ki jim je Dobrča priljubljena gorniška točka. Ime Dobrča izhaja iz besedice »dobr«, kar je staroslovansko ime za hrast. Tam, kjer stoji Kostanjčeva koča, koča na Dobrči, so v času turških vpadov zažigali opozorilne kresove in zato se temu delu pobočja Dobrče reče Na kresu.

Dobrča je najjužnejši odrastek skupine Stola, ki se nad Begunjami in Tržičem strmo dviga neposredno iz gorenjske ravnine. Geološko ta gora spada v Kamniške Alpe, vendar jo zemljepisno navadno prištevamo h Karavankam, saj je od naslednjega vrha Kamniških Alp (Storžič) ločena z globoko dolino. Z vrha Dobrče se odpre čudovit

9 razgled na greben Karavank, od Stola na vaši levi, preko Begunjščice tik pred vami do dolgega grebena Košute na desni, in Kamniško-Savinjske Alpe s Storžiškim pogorjem, iz pred koče na Dobrči je izreden pogled na Bled, Jelovico, Pokljuko in Julijske Alpe.

Dostop na Dobrčo je iz več smeri; iz smeri Slatine in iz Brezij. Iz Leš je dostop bolj položen ( od Orehov, Lepe njivice, Ješke ravni, Hibja do Kostanjčeve koče), drugi pa je strmejši in gre od Čevca, Trnja, Komna, Poževca, do Ravnice, nato po položni poti vse do Lešanske planine, kjer je planšarska koča.

Ena od markiranih poti na Dobrčo se začne v vasi Brezje pri Tržiču. Do nje vas pripelje cesta, ki pod obronki Dobrče povezuje Tržič z Begunjami. Krajša in direktna pot na Dobrčo vodi čez senožeti, imenovani Ježe, nato čez hrib Vaško (1046 m), kjer so bili najdeni ostanki nekdanje utrdbe. Pot je zanimiva tudi z vidika opazovanja rastja, ki se spreminja glede na spreminjanje kamninske podlage. Ob vznožju še prevladujejo nekarbonatne kamnine (breča, konglomerat, peščenjak), na katerih so kisle prsti, na njih uspeva predvsem bor, v podrasti pa v spomladanskem času uspeva ciklama. Višje bor zamenja smreka, pojavi se bukev, ki pa približno nad višino 1200 m povsem prevlada. Na senožetih in v ruševju pod vrhom sta pogosti zoisova zvončnica in različne vrste svišča.

Slike 3: CIKLAMA, SVIŠČ IN ZOISOVA ZVONČNICA

Slika 4: karta: Območje pogorja Dobrče

VIR: Zemljevid Karavanke 1: 50 000

Kar precej pod vrhom na podgorski strani stoji planinska koča na Dobrči, imenovana tudi Kostanjčeva koča. Osnovni podatki o planinski koči so povzeti iz spletne strani Planinskega društva Tržič.

Nadmorska višina: 1478 m Čas vzpona: Brezje pri Tržiču 2h 15, Tržič preko Bistriške planine 3h, Hudi Graben 2h 30,

11 Begunje 3h Odprto: od 01.06 do 30.09. non-stop, od 01.10 do 31.05. petki, sobote, nedelje in prazniki Št. sedežev: 40 Št. ležišč: 18 Izhodiščna točka: Vrh Dobrče 30 min, Begunjščica 4h

Na pobočjih Dobrče je vrsta krčevin, senožeti, na katerih so ali so bili nekdaj planinski pašniki. Največje planine so: Bistriška, Lešanska in Podgorska, medtem ko je Breška planina opuščena. Tu med kamninami prevladujejo apnenci, zato je glavni problem planin v pomanjkanju vode.

BBBiiissstttrrriiiššškkkaaa ppplllaaannniiinnnaaa

Leži na nadmorski višini 1100 m. Do planine, kjer sta planšarija in planinska koča, vodi dobro utrjena gozdna cesta, tako da planina sodi med lažje dostopne planine. Na planini, ki je nastala na uravnani polici v pobočju Dobrče, se pase goveja živina iz Bistrice in Brezij. Poleg cestne povezave iz Brezij je do Bistriške planine speljanih več planinskih poti, npr. od Svetega Jurija čez Planince ali ob potoku Blajšnica od Žegnanega studenca.

LLLeeešššaaannnssskkkaaa ppplllaaannniiinnnaaa

Leži na vzhodnem pobočju Dobrče, na nadmorski višini 1400 do 1500 m. Planšarija stoji na višini 1450 m. Do planšarije vodi gozdna cesta. Tako kot na vseh planinah na Dobrči pašna sezona traja od 15. 6. do 15. 9. Na dokaj strmih pašnikih se pase govedo in ovce.

Slika 5: LEŠANSKA PLANINA S PLANŠARIJO

NNNAAARRRAAAVVVNNNOOOGGGEEEOOOGGGRRRAAAFFFSSSKKKEEE ZZZNNNAAAČČČIIILLLNNNOOOSSSTTTIII

PPPOOOVVVRRRŠŠŠJJJEEE IIINNN KKKAAAMMMNNNIIINNNSSSKKKAAA SSSEEESSSTTTAAAVVVAAA

Območje naselij med Brezjami in Slatno so nastala ob t.i. bistriškem prelomu, ki je eden od številnih prelomov v tem območju, kjer se Karavanke in Kamniško – Savinjske Alpe dobesedno zraščajo in meja med njimi ni izrazita. To neločljivost prelomi še povečujejo, saj so ob njih praviloma doline, ki ločijo dele pogorij.

Tržiška Bistrica z Mošenikom in Lomščico je razrezala območje gorskega sveta tržiške občine in ločila Dobrčo od skupine Storžiča; v njenem zgornjem porečju se je izoblikovalo razgibano tržiško sredogorje. Kokra, ki izvira prav tako še v Karavankah, je z debrsko dolino odrezala dokaj dolgo, a ozko storžiško pogorje od ogrodja Kamniških Alp. Podolžna dolina Lomščice še bolj pripomore k osamljenosti Storžiča. (povzeto po Meliku, 1954)

13 Na pobočjih gore Dobrča, kot na gorah Košute, na Begunjščici, Storžiču, Kriški gori, je veliko pobočnega grušča, ki nastaja zaradi mehanskega preperevanja kamnin, katero povzročajo razlike v temperaturi, padavinah, veter, živi organizmi. Pobočni grušč povezujemo s krušenjem pobočij, razpadanjem kamninske podlage, zaradi česar so tudi na pobočjih Dobrče številna melišča, čeprav v manjšem obsegu kot na preostalih imenovanih tržiških gorah.

Pogorje Dobrče gradita predvsem dve sedimentni kamnini; menjavata se apnenec in dolomit. Za dolomit velja, da je manj odporen na mehansko preperevanje, zato je pod dolomitnimi pobočji veliko pobočnega grušča. Obravnavano območje je nastalo ob stiku apnenca in dolomita, ki gradita pogorje Dobrče, in mlajših terciarnih kamnin (prod, pesek, grušč, glina, peščenjak, konglomerat, breča), ki gradijo južno ležeče kovorsko – lešanske Dobrave. Zelo pogosta kamnina Dobrav je breča, ki ji domačini rečejo labora.

PPPOOODDDNNNEEEBBBNNNEEE RRRAAAZZZMMMEEERRREEE IIINNN ZZZAAASSSTTTOOOPPPAAANNNOOOSSSTTT RRRAASSSTTTLLLIIINNNSSSTTTVVVAAA

Na podnebne razmere območja imajo velik vpliv naslednji dejavniki: ;lega na vznožju gora oziroma pod pobočji ٭ ,prisojna ali sončna lega ٭ ,nadmorska višina okoli 600 metrov, v t.i. termalnem pasu ٭ .pogost pobočni veter, ki zapiha po pobočju navzdol ٭

Za proučevano območje vasi t.i. gorenjskega balkona sta s klimatskega vidika zanimiva temperaturna inverzija in termalni pas. To je najbolj opazno v hladni polovici leta, ko lahko prebivalci imenovanega območja, objeti s sončnim, lepim, jasnim vremenom in ob prijetnih temperaturah, zrejo po kotlini navzdol v t.i. morje megle. Megla je na nadmorski višini naselij pod gorami, to je okoli 600 metrov, zelo redek vremenski pojav.

Temperatura praviloma z nadmorsko višino pada, vendar so zlasti sončne lege na južnih pobočjih v hladni polovici leta toplejše kot v ozkih dolinah in kotlinah. To je povezano s pojavom temperaturne inverzije ali toplotnega obrata, ko se hladen in težji zrak zadržuje v dolini oziroma kotlini.

14 KKKaaajjj jjjeee ttteeemmmpppeeerrraaatttuuurrrnnnaaa iiinnnvvveeerrrzzziiijjjaaa???

V Leksikonu Geografija je temperaturna inverzija (temperaturni obrat, toplotni obrat) definirana kot takšna višinska razporeditev zračne temperature, pri kateri v določeni bolj ali manj izraziti zračni plasti temperatura z naraščanjem nadmorske višine narašča, namesto da bi se zniževala. Ta inverzna plast prekinja navzgor usmerjene zračne tokove, zato se imenuje tudi zaporna plast.

Pri močnem nočnem toplotnem izžarevanju zemeljskega površja se ob jasnem nebu pozimi v zračni plasti blizu tal pojavi talna oz. radiacijska inverzija, v kateri je običajno gosta megla. Po premešanju talne inverzije nastane dvignjena talna inverzija. Spuščajoči se zrak na območjih visokega zračnega pritiska običajno ne seže do tal, ampak le do zgornje meje hladne zračne plasti; nastane tako imenovana subsidenčna inverzija, ki je pozimi pogosto tako izrazita, da je Sončevo sevanje ne more razkrojiti. Pod inverzno plastjo se lahko pojavi dolgotrajno obdobje hladnega vremena z meglo, visoko meglo ali nizko oblačnostjo, nad njo pa je toplo, jasno vreme. Za nastanek tovrstne inverzije so še posebej primerne večje kotline, zato se inverzija v njih imenuje tudi kotlinska inverzija. Lep primer za tovrsten pojav je Ljubljanska kotlina.

KKKaaajjj jjjeee ttteeerrrmmmaaalllnnniii pppaaasss???

Termalni pas – značilen višinski pas v gričevjih in drugih nižjih vzpetih reliefnih oblikah, kjer se začenja med 15 in 40 m nad dnom dolin, kotlin ali kraških kotanj in sega navzgor za od 200 do 300 m relativne višine, vendar pri nas praviloma ne presega absolutne nadmorske višine 500 m. Glede na dno globeli ima toplejše podnebje, letna in dnevna temperaturna nihanja so manjša, srednje mesečne temperature pa za malenkost presegajo dolinske.

Z bioklimatskega vidika (glede podnebnih in rastlinskih razmer) je termalni pas ugodnejši zaradi izdatnejšega sončevega obsevanja, manj pogostih pozeb in višje vsote temperatur, ugodnih za rast vegetacije. Doba rasti je daljša za od 5 do 10 dni, manj ugodno pa je pogostejše pojavljanje toče. Pri nas termalni pas s svojimi južnimi, vzhodnimi in zahodnimi ekspozicijami predstavlja prvovrstne lege za vinogradništvo in sadjarstvo.

Proučevan niz naselij pod gorami leži na višini t.i. termalnega ali toplega pasu, kar je vidno tudi v zastopanosti tipov rastlinstva. V vseh vaseh je raznovrstno sadno drevje: češnja, sliva, češplja, oreh, različne vrste jablan in hrušk. Med gozdnimi drevesnimi vrstami na Dobravah prevladujejo hrast, breza, javor, domači kostanj in bukev. Med imenovanimi vrstami je precej smreke, čeprav to ni njeno prvotno rastišče. Kmetje so

15 smreko pospeševali zaradi hitre rasti in je zato pomembna iz gospodarskega vidika (sečnja smreke za delanje drv, desk, za izdelavo gradbenega materiala, za hlode). Na južnem pobočju Dobrče prevladujeta bukev in smreka.

Ugodne razmere za rast v termalnem pasu so domačini izkoriščali že v preteklosti, kar dokazujejo starejši sestoji sadovnjakov in ostanki nekdanjih vinogradniških površin, kar domačini nadaljujejo in obnavljajo tudi danes.

NNNAAASSSEEELLLJJJAAA »»»PPPOOODDD GGGOOORRRAAAMMMIII«««

Lega ob regionalni cesti Tržič – Begunje, na prisojnem pobočju oziroma vznožju Dobrče, v nadmorski višini okoli 600 m so značilnosti, ki povezujejo naselja od Brezij na vzhodu do Slatne na zahodu, čeprav jih loči občinska meja. Naselja Zadnja vas, Srednja vas in Slatna sodijo v občino Radovljica. Naselja Leše, Paloviče, Hudi Graben, Visoče in Brezje so zahodni del ozemlja občine Tržič. V tem poglavju predstavljamo splošne geografske značilnosti in posebnosti imenovanih naselij. Podatke smo poiskali v Krajevnem leksikonu Slovenije, v Popisu prebivalstva leta 2002, v Kroniki naselja Leše, na različnih spletnih straneh (naslove navajamo med viri in literaturo). Veliko o življenjskih razmerah in dejavnostih pa smo izvedeli tudi od domačinov, ko smo proučevali pokrajinske značilnosti na samem terenu.

BBBRRREEEZZZJJJEEE PPPRRRIII TTTRRRŽŽŽIIIČČČUUU

Razloženo naselje z gručastim jedrom leži na južnem, gozdnatem pobočju jugovzhodnega dela Dobrče, na stiku z Dobravami na jugu. Naselje ima izrazito prisojno lego, leži v t.i. termalnem pasu, kar pomeni, da je megla redek pojav, pogostejši pa je veter, ki zapiha po pobočju navzdol.

Večji del kraja se spušča južno pod cesto Tržič - Begunje na Gorenjskem. Staro vaško jedro tvori gruča približno desetih kmetij. Nekatere od nekdanjih kmetij z majhno kmetijsko posestjo so osnovno gospodarsko dejavnost opustile, največkrat zaradi zaposlitve v industriji. Kmetijska zemljišča so praviloma v obliki grude, precej razdrobljena, in so južno od vasi, na prodnatih in ilovnatih ravnicah, ki predstavljajo severno obrobje kovorskih Dobrav. Polja obkrožajo gozdni sestoji, v katerih prevladujejo: hrast dob (zato tudi poimenovanje Dobrave), domači kostanj, bukev, javor, tudi smreka, ki ni avtohtona, ter breza, ki je bila predvsem v preteklosti v tem območju močno zastopana, zato naj bi naselje po njih tudi imelo svoje ime.

16 Prevladujoči funkciji v naselju sta stanovanjska oziroma bivanjska in kmetijska, ki pa se zmanjšuje. Med drugimi dejavnostmi so v naselju tudi: dva gostinska obrata, zasebna živilska trgovina, trije obrtniki. Naselja ima tudi podružnično cerkev. Ob starem zvoniku so leta 1967 zgradili cerkev sv. Neže. Na vzpetini z imenom Vaško (1046 m) so našli ostanke prazgodovinske in poznoantične naselbine, ki pa ni bila raziskana.

Po letu 1980 se je naselje precej razširilo, predvsem v delu z ledinskim imenom Sleme, kjer so številni priseljenci zgradili nove stanovanjske hiše. Nove hiše so zgradili ljudje, ki so se zaradi posledic suburbanizacije priselili iz mestnega jedra Tržiča ali iz blokovskih stanovanj iz Bistrice. Naselje danes šteje skoraj sto hiš, v katerih živi skoraj štiristo ljudi.

Slika 6: GOSTILNA POD DOBRČO

Slika 7: GASILSKI DOM NA BREZJAH

VVVIIISSSOOOČČČEEE

Gručasta vas leži na uravnavi severnega dela terciarnega gričevja Dobrav, tik ob vznožju Dobrče, južno od regionalne cestne povezave. Ob cesti, vzhodno od vaškega jedra, je zaselek počitniških hiš, imenovan Motane. Nekatere od počitniških hiš so spremenjene v stanovanjske. V vaškem jedru so še štiri manjše kmetije, ki pridelujejo na poljih le za lastno oskrbo. Tudi v samem naselju je nekaj novih hiš, ki pa so v lasti sorodnikov domačega prebivalstva. Južno od naselja so obsežna polja, delno tudi v lasti kmetov iz Brezij in Leš. Naselje je z lokalno makadamsko potjo povezano z Lešami, Vadičami in Popovom, kar je ugodno predvsem za kmetijsko obdelavo.

Slika 8: VISOČE

19 HHHUUUDDDIII GGGRRRAAABBBEEENNN

Razloženo naselje nad Dobravami, na višini 660 m, leži na prisojnem pobočju pod širokim gozdnatim slemenom Dobrče, vzdolž ceste Tržič - Begunje na Gorenjskem. Hiše so na obeh straneh potoka Hudi graben, ki izvira pod Breško goro, na katerem so brzice. Hudi graben se izliva v Lešanjščica, ki je eden številnih pritokov potoka Peračica, ta pa se izliva v Savo. Hiše so raztresene na precej strmih pobočjih, z malo okoliškega prostora, zato drugih dejavnosti ni. Iz vasi vodi označena pot do planinske koče na Dobrči.

LLLEEEŠŠŠEEE

Razpotegnjena vas leži na južnem pobočju pod Dobrčo, kjer dolomitni svet prehaja v terciarno gričevje Dobrav na jugu oziroma na stiku različnih geoloških plasti, na tektonski prelomnici, zato so nad naseljem številni vodni izviri.

Slika 9: LEŠE

Tabela 1: GIBANJE ŠTEVILA PREBIVALCEV V NASELJIH LEŠE IN PALOVIČE V OBDOBJU 1817 - 2000

VAS LETO

1817 1890 1940 2000

LEŠE 253 221 277 208

PALOVIČE 82 86 81 62

Grafikon 1: GIBANJE ŠTEVILA PREBIVALCEV V NASELJIH LEŠE IN PALOVIČE V OBDOBJU 1817 - 2000

Prvotno majhna naselbina se je sčasoma širila navzgor, pozidali so položen in manj rodoviten svet, ravninski del pa ohranjali za poljedelstvo. Tako je preteklo več stoletij, da so Leše dobile sedanjo obliko in podobo. Listina iz leta 1040 poroča, da se je nekdaj razprostiral razsežen gozd. Najbrž je velik del gozda zavzemalo ravno leševje. Še danes je opaziti, da je na širšem območju Leš veliko leskovine, tudi na pobočju Dobrče. Območje je odprto proti jugu, izpostavljeno soncu. Leše imajo torej ugodno lego in toplo podnebje, že od nekdaj je poznano poimenovanje Gorenjska Vipava. Leska uspeva na mirnem sončnem prostoru, kakor tudi hrast dob. Leska in dob pa sta dala ime kraju Leše in gori Dobrči, ki se dviga nad vasjo.

Nad naseljem je speljana cesta, ki povezuje Tržič in Begunje na Gorenjskem. Skozi naselje teče hudourniški potok Hudi graben, ki na leškem polju pridobi še vode Vadičnika, Palovškega potoka in Strašnika. Iz pod Dobrče nad Zadnjo vasjo izvira potok Lešanjščica, ki zbira številne hudourniške vode širšega območja Lešanskih dobrav ter se pri naselju Peračica združi s Hudim grabnom. V potok Peračica se Lešanjščica izlije južno od naselja Brezje.

Ob Hudem grabnu je pri Lešah večja naplavna ravnica, kjer so njive. Ker so tu tudi obsežni travniki in pašniki, je razvita predvsem živinoreja, vendar je večina vaščanov zaposlena izven kmetijstva, največ v Tržiču. Podobno kot naselje Brezje pri Tržiču so se tudi Leše po letu 1980 precej razširile. V zgornjem delu, nad starim gručastim vaškim jedrom, so nove stanovanjske hiše zgradili priseljenci iz Tržiča. V naselju je župnijska cerkev sv. Jakoba, ki je v osnovi srednjeveška, gasilski dom, manjša zasebna živilska trgovina in gostinski lokal, podružnična osnovna šola pa je zaprta in opuščena, čeprav bi zgradba lahko služila kakšni drugi dejavnosti.

Slika 10: PODRUŽNIČNA ŠOLA LEŠE

Slika 11: ZNAČILNA VAŠKA HIŠA

PPPAAALLLOOOVVVIIIČČČEEE

Gručasta vas ob Palovškem potoku stoji na prisojnem vznožju Dobrče, na prehodu strmega dolomitnega pobočja v položno terciarno gričevje Dobrav. Naselje leži zahodno od Leš in južno od ceste, ki povezuje Tržič in Begunje na Gorenjskem. Čeprav nekdaj tipično vaško kmečko naselje, kmetijstvo, podobno kot v sosednjih Lešah, izgublja na pomenu. Tudi tu so nove hiše rezultat suburbanizacije.

ZZZAAADDDNNNJJJAAA VVVAAASSS

Gručasta vasica leži na pobočnem grušču pod Dobrčo, ob cesti Begunje na Gorenjskem - Tržič. Je najvzhodnejša od tako imenovanih vasi Pod gorami, ki sodijo v radovljiško občino. Prebivalci se ukvarjajo s sadjarstvom in živinorejo, zaposleni pa

23 so v Begunjah in Tržiču. Podružnična cerkev svete Lucije južno od naselja je iz 17. stoletja in sodi v župnijo Begunje. Pred kratkim je bila v celoti obnovljena in je obiskana zlasti ob godu zavetnice cerkve, ko pridejo romarji tudi od drugod.

SSSRRREEEDDDNNNJJJAAA VVVAAASSS

Gručasta vasica leži na pobočnem drobirju pod Dobrčo. Je najvišje ležeča od tako imenovanih vasi Pod gorami. Prevladujejo živinoreja, sadjarstvo in zaposlitev v okoliških središčih. V naselju deluje dobro obiskana turistična kmetija – kmečki hram Pr' Trlej, kjer postrežejo z domačo hrano. Omogočajo možnost prenočitve in nastanitve za več dni za okoli 30 gostov.

SSSLLLAAATTTNNNAAA

Gručasta vas, ki se prvič omenja leta 1326, leži na periglacialnem pobočnem grušču pod Dobrčo, ob cesti Begunje na Gorenjskem-Tržič. Je najzahodnejša od tako imenovanih vasi Pod gorami. Pomembna dejavnost je sadjarstvo. Ljudje so zaposleni v bližnjih Begunjah in Tržiču.

Nad vasjo Slatna pod Dobrčo so skromne razvaline gradu Glantz, ki so ga pozidali plemiči Lambergi s Kamna konec 15. stoletja. Leta 1577 ga je Jakob pl. Lamberg s cesarjevim dovoljenjem preimenoval v Gutenberg in ga združil z gospostvom Kamen pri Begunjah. Grad je bil razvalina že v začetku 17. stoletja. Vidne so še razvaline obzidja z obrambnim stolpom, ostanke palacija pa je skoraj že prekrila ruša. Zasnova gradu je obsegala palacij pravokotnega tlorisa (stranici sta bili dolgi 16 oz. 10 metrov) z velikim obzidanim dvoriščem in vzhodnim stolpom na zahodu. Stavba je bila pozidana v poznogotski dobi, kar potrjuje neurejena zidava iz velikih kamnitih blokov. Lučaj stran so ostanki nekaj metrov visokega zidu z ohranjenim polkrožnim portalom.

Slika 12: KOZOLEC

Slika 13: TURISTIČNA KMETIJA V SLATNI

25 ZZZAAANNNIIIMMMIIIVVVOOOSSSTTTIII PPPRRROOOUUUČČČEEEVVVAAANNNIIIHHH NNNAAASSSEEELLLIIIJJJ

PPPOOOIIIMMMEEENNNOOOVVVAAANNNJJJEEE NNNAAASSSEEELLLIIIJJJ

Zanimivo je poslušati, brati ali raziskovati izvor poimenovanj za krajevna imena. Razne značilnosti in posebnosti so ljudem služile za poimenovanje krajev. Ime kraja spominja na značaj kraja (Tržič, Tabor, Brod), na krajevne posebnosti (Naklo, Slatina, Jamnik), na lego kraja (Visoče, Visoko, Podnart, Medvode). Veliko krajev ima imena po vodah oziroma značilnostih vode (Bistrica, Otoče, Bela, Peračica) ali po rastlinah, tipičnih drevesnih vrstah (Jesenice, Javornik, Brezje) ali po živalih (Košuta, Jelendol, Medvedjek). Krajevna imena Lom, Laze, Trebnje, Rovt kažejo na gozdni svet, ki so ga nasledniki iztrebili in kultivirali.

Tudi za nekatera izmed proučevanih naselij je izvor imena poznan, npr.:

BREZJE – po večji zastopanosti breze; LEŠE – po večji zastopanosti leske, leševja; HUDI GRABEN – po globoki grapi potoka Vadičnika;

VISOČE – na vrhu Dobrav ali na vznožju Dobrče;

VIR: LJUDSKO IZROČILO, ANKETIRANJE, 2004

Kraj Brezje je poimenovan po nekdaj zelo zastopani drevesni vrsti brezi, ki je poraščala predele, ki jih kmetje niso izkrčili za njivske površine, ampak so v njih nekdaj pasli živino. Nekdanji pašniki, ki se niso vzdrževali, čistili, v katerih paša ni bila redna, so se zaraščali z manj vrednimi grmovnimi in drevesnimi vrstami, med katere sodi tudi breza. Takšni vrsti gozda rečemo gmajna.

Krajev z imenom Brezje je v Sloveniji veliko, npr. Brezje pri Dobrovi, najbolj poznane so Brezje na Gorenjskem zaradi velike romarske cerkve Marije Pomagaj. Razdalja med imenovanima naseljema ni velika, kajti lahko bi rekli, da se cerkev svete Neže

26 na Brezjah pri Tržiču in cerkev Marije Pomagaj na Brezjah gledata. Med njima je po stari romarski poti približno uro in pol hoda.

Kraj Leše je dobil ime kot kraj ali predel, ki je zaraščen z leskami. Takemu prostoru pravimo leščevje, po domače leševje. Skrajšana oblika leševje bi bile leše. Če navedeni izraz uporabimo kot krajevno ime, dobimo Leše. Krajev z imenom Leše je na Slovenskem več. Na zemljevidu zasledimo: Leše pri Laškem, Leše pri Litiji, Leše pri Prevaljah in Leše pri Tržiču. Poznan je tudi zaselek Leše v Žirovskem vrhu.

LLLEEEDDDIIINNNSSSKKKAAA IIIMMMEEENNNAAA

Ledinska imena so povezana z vasjo in njeno okolico. Gre za zelo stara imena, njihov nastanek, izvor in pomen so ponavadi slabo raziskani.

V Lešah so med drugimi poznana ledinska imena: Gmajna, Ravna njiva, Brdo, Zabrdo, Gorice, Cerkovnica, Mokorevca, Kompale, Valavčev vaz, Užnica, Ozare, V ulcah, Groblje, Studenc, Kras, Tonova novina, Močivnica, Loka, Osonca, Meje, Gabra, Kok, Njivca, Za vrtmi, Trnje, Laško, Plana, Kobilca, Smrečje, Hibje, Ješka raven, Lepa njivca.

Na Brezjah so poznana ledinska imena: Zgornji in Spodnji vaz, S'nožet, Sleme, Nart, v Vrteh, Na hrib, Rupa, Boršt, V rovah, Strašnik, Makote, Za jesenom, pod Kobuško.

Mnoga ledinska imena so povezana z vodnimi razmerami, s številnimi hudourniki, izviri, mokrotnimi območji, npr.: Studenc, Močivnica, Loka, Kobilca, Ješka raven (po ježi nad strugo potoka), Strašnik, Makote, Mlaka. Z vodnimi in kamninskimi razmerami so povezana imena, ki spominjajo na kraškost površja, npr.: Kras in Rupa (zaradi podtalnih vodnih izvirov je svet poln vdolbin, vrtačast, spominja na tipično kraško pokrajino).

Ledinska imena: Ravna njiva, Njivca, Ozare, Plana, Nart, V Vrteh so poimenovanja za najlepša in najbolj rodovitna poljedelska zemljišča. Nekatera imena opozarjajo na obliko površja (Vaz, Sleme, Na hrib), na tipično rastlinstvo (Gabra, Trnje, Smrečje, Hibje, Za jesenom) ali vrsto zemljišča (Gmajna, Meje, S'nožet, Boršt, V rovah). Nekatera imena opozarjajo na sončno lego (Osonca) ali pa na vinorodna območja (Brdo, Zabrdo, Gorice, Brdarjevo, v Brdih). Ledinsko ime lahko povežemo tudi z lastnikom zemljišča (Cerkovnica, Mokorevca, Užnica).

Slika 14: VRTAČAST SVET V RUPI NA BREŠKEM POLJU

28 EEEKKKSSSPPPEEERRRIIIMMMEEENNNTTTAAALLLNNNIII DDDEEELLL NNNAAALLLOOOGGGEEE

PPPRRREEEBBBIIIVVVAAALLLSSSTTTVVVOOO VVV NNNAAASSSEEELLLJJJIIIHHH PPPOOODDD DDDOOOBBBRRRČČČOO

Lega naselij na prisojni južni legi posledično pomeni več sončnih dni in manj megle, bolj čist zrak kot v kotlinskih in dolinskih legah, predvsem v hladni polovici leta, odmaknjenost od mestnega urbanega vrveža in več miru, možnost gibanja in rekreacije v naravi, lepi razgledi. To je le nekaj značilnosti, ki jih ljudje v dandanašnji hitrici v mestih pogrešajo oziroma pomenijo dvig kakovosti življenjskih razmer za ljudi, ki živijo v naseljih t.i. gorenjskega balkona.

Ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 je v območju osmih proučevanih naselij živelo 862 ljudi. Največje naselje po številu prebivalstva je Brezje pri Tržiču s 361 ljudmi, sledijo Leše z 210 ljudmi. Vsa druga naselja so bistveno manjša.

Tabela prikazuje število prebivalcev po izbranih naseljih ob zadnjih dveh popisih prebivalstva. Razvidno je, da se je skupno število prebivalcev v enajstih letih povečalo za .

TABELA 2: PRIMERJAVA ŠTEVILA PREBIVALCEV PO IZBRANIH NASELJIH MED POPISNIMA LETOMA 1991 IN 2002.

NASELJE ŠTEVILO ŠTEVILO PREBIVALCEV LETA PREBIVALCEV LETA 1991 2002 BREZJE 323 361 HUDI GRABEN 56 51 LEŠE 185 210 PALOVIČE 57 59 SLATNA 46 53 SREDNJA VAS 21 25 VISOČE 69 80 ZADNJA VAS 18 23 SKUPAJ 746 862

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.

29 GRAFIKON 2: IZBRANA NASELJA PO ŠTEVILU PREBIVALSTVA LETA 2002

Leta 2002 je bil izvršen zadnji popis prebivalstva v vseh vaseh gorenjskega balkona. Vseh prebivalcev je bilo 862. Vas z največ prebivalci je bila tega leta Brezje, saj je imelo kar 361 prebivalcev. Vas z najmanjšim številom prebivalstva pa je bila leta 2002 Zadnja vas, ki je štela le 23 prebivalcev.

Grafikon 3: NASELJA PO ŠTEVILU PREBIVALCEV LETA 1961

LETO 1961

BREZJE HUDI GRABEN LEŠE

PALOVIČE

SLATNA

SREDNJA VAS

VISOČE

ZADNJA VAS

30 Tabela 3: GIBANJE ŠTEVILA PREBIVALSTVA V IZBRANIH NASELJIH V OBDOBJU 1869 – 1981.

NASELJE Leto Leto Leto Leto Leto Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 BREZJE 129 144 144 181 227 235 HUDI GRABEN 10 10 10 64 56 55 LEŠE 205 258 237 216 187 161 PALOVIČE 103 94 86 88 64 61 SLATNA 85 74 62 66 57 51 SREDNJA VAS 32 32 27 29 20 21 VISOČE 48 47 43 46 54 49 ZADNJA VAS 39 51 32 35 22 17 SKUPAJ 651 710 641 725 687 650

Vir: Krajevni leksikon Slovenije. DZS. Ljubljana, 1995.

Grafikon 4: GIBANJE ŠTEVILA PREBIVALSTVA V IZBRANIH NASELJIH V OBDOBJU 1869 – 1981.

31 Iz zgornje tabele je razvidno, da se je število prebivalstva v proučevanih naseljih v zadnjih 135 letih močno povečalo. Leta 1869, ko je bil na slovenskem ozemlju izveden prvi uradni popis prebivalstva, na celotnem ozemlju, z enakimi merili, je v vseh naseljih, ki so zajeta v našo raziskavo, živelo 651 ljudi. Leta 1900 se je število povečalo za 59 prebivalcev. Leta 1900 se je število povečalo na 710 prebivalcev, leta 1931 pa se je zmanjšalo za 69 prebivalcev. Čez 30 let se je število zopet povečalo na 725 prebivalcev, nato pa je do leta 1981 upadalo.

TTTIIIPPPIIIČČČNNNEEE GGGOOOSSSPPPOOODDDAAARRRSSSKKKEEE DDDEEEJJJAAAVVVNNNOOOSSSTTTIII

ŽŽŽIIIVVVIIINNNOOORRREEEJJJAAA

Prebivalstvo se je od nekdaj ukvarjalo z živinorejo in obdelovanjem zemlje. V širšem območju Leš, Brezij in Visoč je dovolj obdelovalnih zemljišč, v poletni pašni sezoni pa se živina pase na planinskih pašnikih, imenovani: Podgorska, Lešanska in Bistriška planina. V preteklosti je bila močno zastopana tudi ovčereja, zlasti naselje Leše je bilo poznano tudi po izdelavi volne. Tropi ovc so se pasli po manj kakovostnih pašnikih, npr. na Krasu in na Ježah.

ČČČEEEBBBEEELLLAAARRRSSSTTTVVVOOO

Zelo pomembna dejavnost je bilo nekdaj čebelarstvo. Ugodna lega, prisoje, obsežni travniki in raznovrstni gozdni sestoji ter različne kmetijske kulture na poljih (ajda, detelja in druga žita) so nudili izdatno pašo čebelam, čebelarjem pa pridobivanje medu in voska.

Nekdaj so ljudje med uporabljali za sladkanje, kajti sladkorja še niso poznali, pa tudi za zdravilo. Seveda so ga nekaj tudi prodali. Čebelarstvo tudi do danes ni zamrlo. V vasi Leše sta dva pomembnejša čebelarja z urejenimi čebelnjaki in z veliko panji. Dva sta tudi na Brezjah, eden v Hudem Grabnu in eden v Srednji vasi.

Slika 15: ČEBELNJAK NA BREZJAH

SSSAAADDDJJJAAARRRSSSTTTVVVOOO

Tipična kmetijska dejavnost območja je sadjarstvo. Ohranjenih je še veliko starih sort sadnih dreves. Največ je travniških sadovnjakov. Kljub ugodnim naravnim razmeram se nihče intenzivno ne ukvarja s sadjarstvom, da bi uredil nov, večji, dobro vzdrževani sadovnjak z novimi drevesnimi vrstami. Med drevesnimi vrstami upada zastopanost sadnih vrst kot so: češnje, češplje, slive, špingeljni. Najbolj pogosto so zastopane različne vrste hruške in jablane. S tem je povezana tudi dejavnost žganjekuha, ki je pri veliko kmetijah še vedno ohranjena.

Kadar so bile letine dobre, so pridelali obilo raznovrstnega sadja. Radi so ga sušili in preko zime je bilo poleg fižola suho sadje vedno na mizi. Tudi v Lešah so nekdaj obstajale sušilnice sadja ali paštbe (ime izvira iz nemške besede Badstube). V teh so sušili sadje in lan v večji količini. Do zadnjega časa je obstajala pod vasjo Leše, ne daleč stran od domačije Špelnovc, kot posebnost in redkost daleč naokrog, Šloserjeva paštba.

33 VVVIIINNNOOOGGGRRRAAADDDNNNIIIŠŠŠTTTVVVOOO

Leta 1998 je tržiški župan Pavel Rupar v Lešah odkupil parcelo z izjemno ugodno lego in na njej obnovil nasad vinske trte z okoli 300 sadikami. Tudi dva gospodarja iz Leš sta posadila sadike vinske trte in s tem so delno obnovili nekdaj precej zastopano vinogradniško dejavnost.

Profesor Črtomir Zorec je v svojih zapisih »Pogovori o Tržiču, njegovih krajih in ljudeh« zapisal, da je Valentin Vodnik v svoji Pratiki iz leta 1795, krajem pod Dobrčo dal ime Gorenjska Vipava. In to zato, ker je topleje kot kje drugje na Gorenjskem, ker zemlja ne pogreša vlage, ker je vse v zelenju drevja in v zavetju pred hladnimi vetrovi. (Kocjan, 2000)

Vinogradništvo je nekdaj v tem območju močno uspevalo. Pogoji za vinogradništvo so bili ugodni. Lešanski in podgorski svet je odprt proti jugu in ves dan izpostavljen soncu. Leše imajo ugodno, toplo podnebje in so od nekdaj slovele kot Gorenjska Vipava. Tudi prevladujoča peščeno lapornata tla so ugodna za gojenje vinske trte.

Današnje hiše v Lešah ne kažejo po svoji zunanjosti in zgradbi na vinorodno pokrajino. Nikjer ni značilne vinske kleti. Nikjer ni ohranjene kakšne zidanice. Le ob zidovih hiš na južni strani se tu in tam ovija trta, ki dobro rodi in daje sladek sad, modrikasto grozdje, sorte isabela.

Pač pa spominjajo na nekdanje čase, ko je po lešanskem svetu rasla trta, poljska ledinska imena. Med Lešami in Palovičami se vleče razpotegnjen hrbet, imenovan Brdo. Danes so tam njive in travniki. V podaljšku Brda je drug predel, ki nosi ime Gorice. To je rahlo razgiban svet, vedno obsijan s soncem, podoben dolenjskemu gričevju. Na drugi strani Leš proti naselju Vadiče se tudi vleče hrbet, ki nima posebnega imena, pač pa ob njegovem koncu stoji hiša, imenovana pri Brdarju.

PPPRRREEEDDDEEELLLAAAVVVAAA SSSAAADDDJJJAAA IIINNN ŽŽŽGGGAAANNNJJJEEEKKKUUUHHHAAA

Sadje so predelovali v različne namene. Tako so kuhali žganje, ga prešali v mošt in ga tudi sušili.

Žganjekuha je bila nekdaj v vseh vaseh pod gorami precej razširjena, saj so se z njo ukvarjali skoraj vsi kmetje in tudi kajžarji. To delo ni imelo koledarsko opredeljenega časa, vsak si je delo organiziral sam, odvisno od delovnih pripomočkov in drugega dela. Kako je potekalo delo pri žganjekuhi, opisuje Kocijan v Kroniki Leš.

34 Na vsaki strani korita pa je nekdo s posebnim lesenim loparjem drobljenec porival pod kolo in tako omogočil enakomerno drobljenje sadje. Drobljenec so nato stresli v pripravljene posode, od tam pa v stiskalnico (prešo so rekli). Na drobljenec v stiskalnici so položili poseben podstavek in nato privili z vijakom, da so iztisnili čim več tekočine. Tekočino so nalili v lesene sodove, ki so morali biti vzdrževani in zelo čisti. V sodovih je tekočina vrela in tako dozorela za uporabo.

Ob dobrih letinah so posamezniki pridelali tudi po 1000 in več litrov mošta. Mošta niso prodajali, namenjen je bil domači uporabi in pili so ga v vseh letnih časih. Ko so gospodarji govorili o moštu, je treba omeniti, kakšno vrednost je imela čistost in barva mošta za vsakega pridelovalca. Skaljenega oziroma motnega niso radi prinašali na mizo, saj ni bil deležen pohvale, pa čeprav je bil piten in okusen. Tak moten mošt je bil namenjen bolj hišni uporabi.

Za pretakanje mošta iz sodov v priročne posode so bile v uporabi lesene pipe, zabite v sod, uporabljali pa so tudi gumijaste cevi, največkrat pa leseno cev z bučo na vrhu. Stisnjene preše so nekateri gospodarji potem ponovno namakali in nato prekuhavali ter tako pridobili dodatno še nekaj žganja.

Sadje so kasneje drobili z raznimi mlini, ki so bili v začetku na ročni pogon, kasneje pa na električni. S tem se je število ljudi pri pridelovanju mošta precej zmanjšalo.

Sadje, narezano na krhlje, so nekatere gospodinje tudi sušile. Krhlje so sušile v pečeh, na pečeh in na zraku na podstrešju, ker namenskih sušilnic ni bilo več. Za sušenje na zraku so uporabljale lesene mreže in krhlje večkrat premešale, da se je vse enakomerno presušilo. Tako posušene krhlje so kuhale in priznati je treba, da je bilo zelo užitno in primerno za gašenje žeje. Kuhani krhlji so imeli tudi prehrambeni namen v marsikateri družini.

Gospodarji v tistem času druge pijače niso kupovali. Piva skoraj poznali niso. Vino so pili le ob kakšni slovesnosti ali vaški veselici. Zato rednega ali dnevnega popivanja ni bilo v vasi. S tem pa ni rečeno, da je bilo popivanje neznano.

NEKATERE SKUPNE ZNAČILNOSTI NASELIJ

Z opazovanjem in raziskovanjem pokrajine, tipov naselij in njihovih značilnosti, z zbiranjem in obdelavo statističnih podatkov, literature, slikovnega gradiva in drugih virov, z anketiranjem naključnih domačinov in z razgovori, smo spoznali številne značilnosti in raznovrstne probleme proučevanih naselij. Le te smo analizirali in ugotovili naslednje skupne značilnosti:

35 • prisojna lega pod južnim pobočjem Dobrče;

• območje je navezano na regionalno cesto Tržič – Begunje na Gorenjskem;

• nastala ob prelomnici, ob stiku apnenca in dolomita, ki gradita pogorje Dobrče, in mlajših terciarnih kamnin (prod, pesek, glina, peščenjak, konglomerat, breča), ki gradijo kovorsko – lešanske Dobrave;

• vasi od Bistrice do Leš (vključno z Zadnjo in Srednjo vasjo ter Slatno, ki ne sodijo v občino) ljudje poimenujejo tudi:

- »Gorenjski balkon«, zaradi izrednega razgleda po velikem delu Gorenjske, vse od Bleda do Ljubljane ter na najlepše in najvišje vršace naših Alp.

- »Gorenjska Vipava« - zaradi izjemne sončne lege, pravega naklona, kamnine in prsti ter lege v t.i. termalnem pasu, so ljudje že zgodaj ugotovili, da takšne razmere omogočajo tudi gojenje vinske trte. V preteklosti naj bi večje poljske površine poraščala vinska trta, na kar opozarjajo tudi ledinska imena, npr. brdo, brda, brdarjevo. Večje vinogradniške površine so bile opuščene zaradi bolezni trte (trtna uš). V zadnjem času je spet moč videti brajde in trtne poganjke, čeprav bolj na ljubiteljski ravni.

• do okoli leta 1960 je bilo to območje izrazito podeželsko in kmečko ali agrarno, vsa naselja so imela gručasto vaško jedro s tradicionalnimi kmečkimi domačijami;

• v nekaterih naseljih sledimo procesu urbanizacije podeželja, ko so ljudje na nekdanjih kmetijskih zemljiščih zgradili stanovanjske hiše, ki imajo bolj mestni izgled, ponavadi na najbolj ugodnih legah, npr.: na Brezjah in v Lešah;

• aktivno prebivalstvo je večinoma zaposleno v industrijskih obratih v Tržiču, v Begunjah na Gorenjskem in Kranju;

• čistih kmetov je malo, le redki se specializirajo, npr. v mlečno ali mesno živinorejo, v sirarstvo, v sadjarstvo ali v ekološko kmetijstvo in kmečki turizem;

36 PPPRRREEEDDDNNNOOOSSSTTTIII IIINNN SSSLLLAAABBBOOOSSSTTTIII ŽŽŽIIIVVVLLLJJJEEENNNJJJAAA VVV NNNAAASSSEEELLLJJJIIIHHH NNNAAA GGGOOORRREEENNNJJJSSSKKKEEEMMM BBBAAALLLKKKOOONNNUUU

PREDNOSTI SLABOSTI

obilo vode ob tektonski prelomnici ٭ ;južna, prisojna lega ٭ povzroča pogoste zemeljske usade in polzenje vrhnje plasti površja; regionalna cesta, ki je speljana ob ٭ ;lega v t.i. termalnem pasu ٭ prelomnici, je na več mestih razpokana in udrta, predvsem zaradi številnih izvirov vode; ;pobočni veter ٭ ;veliko sonca in dokaj čist zrak ٭

oddaljenost od mestnih središč in ٭ ;veliko izvirov pitne vode ٭ redke avtobusne povezave; razen izjemnih razgledov, ene ٭ zadosti rodovitnih obdelovalnih ٭ površin; turistične kmetije in ene gostilne ni druge turistične ponudbe; ;zaraščanje senožeti in pašnikov ٭ ;izjemna razgledna pot ٭

veliki kmetje zemljišča obdelujejo ٭ število prebivalstva v večini naselij se ٭ povečuje, nikjer ne zmanjšuje; intenzivno z veliko gnojenja in škropljenja in mehansko obdelavo, kar povečuje erozijo zemljišč;

37 ZZZAAAKKKLLLJJJUUUČČČEEEKKK

Glede na postavljeno hipotezo, smo z raziskovalno nalogo prišli do naslednjih ugotovitev oziroma zaključkov: a.) Proučevalno območje imenujemo: gorenjski balkon, pod gorami, gorenjska Vipava, se nahaja ob regionalni cesti, ki povezuje Tržič in Begunje. b.) Ta naselja ležijo na južnem pobočju, ki je priljubljena gorniška točka. Njeno ime izhaja iz besede »dobr«, kar je staroslovansko ime za hrast. Na njej Kostanjčeva koča, koča na Dobrči. Na pobočjih Dobrče so ali so bili nekdaj planinski pašniki. Največje planine so: Bistriška, Lešanska, Podgorska, medtem ko je Breška planina opuščena. c.) Naselja med Brezjami in Slatno so nastala ob bistriškem prelomu. Pod pobočji gore Dobrča je veliko pobočnega grušča, ki nastaja zaradi mehanskega preperevanja kamnin, zlasti 2 kamnin apnenca in dolomita. Zelo pogosta kamnina Dobrav je tudi breča, ki ji domačini rečejo labora.

č.) S klimatskega vidika sta zanimiva temperaturna inverzija in termalni pas. To je opazno v hladni polovici leta, ko lahko prebivalci gorenjskega balkona, objeti z lepim vremenom zrejo po kotlini navzdol v morje megle, megla pa je za to območje redek vremenski pojav. Temperature so višje kot v kotlinah in dolinah pod tem območjem, saj se vlažen in težji zrak zadržuje v kotlini oz. dolini. d.) Naselja »pod gorami« so: Leše, Hudi Graben, Visoče, Brezje, Zadnja vas, Srednja vas in Slatna. e.) Vsa naselja ležijo na gručastem jedru ob vznožju Dobrče. Prebivalstvo se v naseljih med Brezjami in Lešami povečuje, medtem, ko se v Slatni, Srednji in Zadnji vasi zmanjšuje. Vzrok za zmanjševanje prebivalstva je oddaljenost od mestnih središč(zaposlitev). Vzrok za naraščanje pa ugodna lega in dobri pogoji za vsakdanje življenje. f.) Poimenovanje naselij je vedno zanimivo. Za nekatera izmed proučevanih naselij je izvor imena poznan: Brezje-po večji zastopnosti breze; Leše-po večji zastopnosti leske, leševja; Hudi Graben- po globoki grapi potoka Vadičnika; Visoče- na vrhu Dobrav ali na vznožju Dobrče. g.) Zanimiva so tudi ledinska imena, povezana z vasjo in njeno okolico. Naprimer: Leše- Gmajna, Ravna njiva, Brdo, Zabrdo, Gorice…, na Brezjah: Zgornji in Spodnji vaz, S'nožet, Sleme, Nart…

38 h.) Lega naselij je nadvse enkratna, saj so naselja odmaknjena od hrupa in velikih mest. i.) Največje naselje, ki leži na gorenjskem balkonu, so Brezje pri Tržiču, s 361 prebivalci, nato pa sledijo Leše, z 210 prebivalci. Ostala naselja so bistveno manjša. j.) Prebivalstvo se je že nekdaj ukvarjalo z živinorejo, s čebelarstvom, sadjarstvom, vinogradništvom, žganjekuho in predelavo sadja. Iz preteklosti se je ohranilo veliko sadnih dreves. Med njimi so: češnje, češplje, slive, špingeljni. Najbolj pogoste vrste pa so hruške in jablane. k.)Živina se je v poletni sezoni pasla na planinskih pašnikih, imenovanih: Podgorska, Lešanska in Bistriška planina. V preteklosti je bila zelo razvita tudi ovčereja, zlasti v Lešah, ki so bile zelo poznane po izdelavi volne. l.) Glede na opisane podnebne in rastne razmere so v območju ugodni naravni pogoji tudi za sadjarstvo in vinogradništvo. Le to se le delno spet obnavlja, bolj na ljubiteljski ravni. Sončne lega so primerne tudi za raznovrstne poljedeljske kulture. V tem pogledu lahko zagovarjamo ljudsko poimenovanje »gorenjska Vipava« (saj Vipava – Vipavska dolina pa je eno najbolj rodovitnih območij Slovenije za vinogradništvo, sadjarstvo in poljedelstvo). m.) Poimenovanje »naselja pod gorami« in »gorenjski balkon« sta povezani in glede na možnost izjemnih pogledov in razglednih točk tudi opravičeni. n.) Predvsem naravne razmere nudijo visoko kvaliteto za življenje ljudi (mir, razgledi, ni veliko prometa, čist zrak in zelo dobra pitna voda, dobri pogoji za obdelovanje zemlje …), zato ljudje ostajajo, čeprav ni drugih dejavnosti in so vezana na zaposlitev drugod.

39 VVVIIIRRRIII IIINNN LLLIIITTTEEERRRAAATTTUUURRRAAA

1. Kocijan, J. 2000. Kronika vasi Leše pri Tržiču. Leše

2. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS, 1995.

3. Leksikon Geografija. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985.

4. Melik, A. 1954. Slovenski alpski svet. Ljubljana: Slovenska Matica.

5. Perko, D., Adamič Orožen, M. 1998. Slovenija. Pokrajine in ljudje. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

6. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Popis 2002. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

7. Senegačnik, J., Drobnjak, B., Otič, M. 1999. Živim v Sloveniji. Ljubljana: Založba Modrijan.

8. Portal Občine Tržič. http:// www. trzic. si / (2005-03-08).