Dolina Vrat V Pleistocenski Dobi in Razvoj Peričnika
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
IVAN KAKOVEC: DOLINA VRAT V PLEISTOCENSKI DOBI IN RAZVOJ PERICNIKA 251 Ivan Rakov ec: Dolina Vrat v pleistocenski dobi in razvoj Peričnika ed naše najbolj tipične glacialno preoblikovane alpske doline smemo šteti Vrata, ki so zavoljo svoje lepote in neposredne bližine Triglava tudi najbolj obiskovana. Vendar glaciološko še niso tako preiskana kot marsikateri drugi del Triglavskega pogorja. Pleistocenske* sedimente te doline sicer poznamo, ni pa natančneje ugotovljena njih starost in zato tudi še ne poznamo pleistocenske zgodovine Vrat. Z njo v zvezi pa je nastanek in razvoj Peričnika, ki je poleg veličastne triglavske stene največja mikavnost doline. Dolina Vrat je izdelana v triadnem apnencu in dolomitu. Po- bočja spodnjega in srednjega dela doline sestojijo iz schlernskega dolomita in deloma iz wettersteinskega apnenca. V dolino navzgor prehajata oba polagoma v globino, tako da se pokažeta slednjič na površju samo še glavni dolomit in dachsteinski apnenec, ki obkro- žata potemtakem ves zgornji del Vrat. Rabeljskih skladov v lapor- nem razvoju, ki naj bi bili pod dachsteinskim apnencem na vznožju triglavske stene zakriti z melom in na katere naj bi kazal izvir (Mojstranske) Bistrice (S e idi, 1929, 18, 20), v tem delu Julijskih Alp sploh ni več, ampak je ta horizont zastopan po apnencih, ki nevidno prehajajo v dachsteinske apnence. Prav v zgornjem delu Vrat so skoraj vsa vznožja strmih po- bočij in sten prekrita z razsežnimi aluvialnimi melišči, ki segajo posebno na levi, to je na severozahodni strani doline visoko na- vkreber. Grušč prihaja predvsem s krušljivih dolomitnih sten na- vzdol. Do Turkove planine je dno razmeroma ozke doline prav tako prekrito s tem melom. Vendar se na levi strani Vrat že nekako od Aljaževega doma navzdol pojavlja še morena, ki tudi sega vi- soko na pobočja. Nekoliko niže od Turkove planine se pokaže konglomerat, ki seže z malimi presledki skoraj do bližine Mojstra- ne in je zastopan ponajveč na levi strani Bistrice. Njegova debelina znaša nad 100m. Brückner jo ceni celo na 200m (1909, 1058). Na Viških je konglomerat prekrit z moreno, v njih srednjem delu je pa ta zakrita z gruščem, ki spremlja v precej širokem pasu na desni strani skoraj ves zgornji tek Peričnika. * Uporabljam besedo »pleistocene namesto že udomačenega, a smiselno manj točnega izraza >diluvij<. 252 ' IVAN RAKOVEC: Na desni strani Vrat, že blizu Mojstrane, je ohranjena še kredna glina, ki je prekrita na vrhu z moreno, med katero so precej veliki skalni bloki. Nekoliko dalje od tu v dolino navzgor se pokaže droben pesek, nad katerim leži debelejši, večinoma že sprijeti prod. Med vsemi sedimenti je doslej vzbudil največjo pozornost konglomerat, o čigar starosti so. mnenja prav različna. Peters v svojem kratkem poročilu o geološkem kartiranju tega dela Gorenjske sicer konglomerata v Vratih ne omenja, ima ga pa vrisanega na prečnem profilu skozi Vrata. V legendi, ki je skupna vsem profilom, pridejanim njegovemu poročilu, je označil ta konglomerat kot »starejši prod« in ga uvrstil med terciarne plasti ter terasni diluvij. Prod je tu mišljen kot starejši skoraj go- tovo glede na mlajši terasni diluvij (1856, profil III). Brückner pripisuje konglomeratu prav tako kakor del- tasto plastovitemu produ ali konglomeratu severno od kranjsko- gorske železniške postaje riško-wiirmsko interglacialno starost, ne da bi imel za to na razpolago kake dokaze (I. c., 1058; cf. A m p f e - r e r, 1. c., 406). Ampferer ni mogel konglomeratu v Vratih določiti sta- rosti, ker ni nikjer zasledil njegove podlage. Iz enakega razloga tudi ni ugotovil starosti kredni glini pri bivši cementarni v Moj- strani. Dobil je vtis, da prehaja slednja v dolino navzgor sicer v droben apnenčev prod, ki ga prekriva debelejši sprijeti prod, ven- dar ni mogel dognati, v kakšnem stratigrafskem razmerju je ta glina s konglomeratom pri Peričniku. Pač pa je ugotovil, da sta glina in konglomerat prekrita z istodobno talno moreno. Po njego- vem mnenju more konglomerat glede na precej višjo lego predstav- ljati krov kredni glini, ni pa izključil tudi možnosti, da pripada konglomerat starejšemu zasipu, medtem ko kredna glina mlajšemu (1. c., 424). Ko je sestavljal Vetters 1933 (poslužujoč seAmpferer- jevih podatkov) geološko manuskriptno karto Radovljice, je označil na njej konglomerat v Vratih za starejši zasip. M eli k pa je bil mnenja, da je treba konglomerat glede na to, ker se je ohranil v velegorski dolini, šteti k mlajšemu zasipu (1935, 217). Konglomerate plasti v Vratih pri Peričniku kakor tudi one pri Kranjski Gori, kjer je iz njih zgrajen okrog 90 m visoki grič Brdo, so si (če izvzamemo pri tem deltasto plastovitost kranjsko- gorskega konglomerata) tako podobne, da jih skoraj ni mogoče lo- čiti in jih je že spričo tega imeti za istodoben sediment IVAN KAKOVEC: DOLINA VRAT V PLEISTOCENSKI DOBI IN RAZVOJ PERICNIK25A3 Konglomerat pri Peričniku, ki nas tu predvsem zanima, se- stoji pretežno iz svetlosivih prodnikov, dachsteinskih apnencev, in prav tako svetlosivega apnenega lepila. Prodniki niso popolnoma zglajeni in zaokroženi, kar je spričo kratke transportne poti, ki so jo napravili, in glede na to, da je v naplavini zastopan tudi fluvio- glacialen prod, povsem razumljivo. Zato ni čudno, da je imenoval Diener ta konglomerat brečo (1884, 702), čeprav ga je imel Peters že davno pred njim za prod (1. c., profil III). Brückner je ponovno dognal, da je to res prod oz. konglomerat, katerega prodniki so vsaj na robovih zglajeni (1. c., 1058). Velikost prodnikov v konglomeratu pri Peričniku močno va- riira. Največji imajo po več decimetrov v premeru, najmanjši so komaj centimeter veliki in prehajajo tako že v peščena zrna. Sicer nastopajo enako debeli prodniki večinoma v isti plasti, vendar sem opazil, da sestoji ena in ista plast marsikje tudi iz različno velikih prodnikov. V vzorcu, ki sem ga vzel s seboj, imajo največji med njimi nad 5 cm premera, najmanjši pa predstavljajo prav droben pesek, ki v glavnem nadomestuje lepilo. V drobnopeščenih plasteh prevladujejo ponajveč enako velika zrna. Te plasti so tedaj že pravi peščenjak. Tako se torej plasti večinoma že od daleč ločijo po tem, da sestoje ene iz debelih prodnikov, druge iz pretežno drobnih. Razlika je posebno vidna, ker leže na mnogih mestih plasti peščenjaka ob plasteh, ki vsebujejo debele prodnike. Sprijetost materiala ni povsod enaka. Plasti peščenjaka so sicer v celoti precej trdne, vendar se dajo posamezna zrnca na po- vršini celo s prsti oddrobiti, kakor da bi imeli opraviti z napol pre- perelim peščenjakom. Precej trše so pole z večjimi prodniki. Posa- mezne plasti so tako trdno sprijete, da jih je celo s kladivom težko razbiti in se tedaj z lepilom vred razkoljejo tudi prodniki. Toda v konglomeratu so nekatere plasti še danes sipke ali samo rahlo spri- jete. Ponekod je konglomerat precej luknjičav, deloma ker so iz- padli predvsem manjši prodniki, deloma zaradi učinkovanja vode. Zato so rahlo sprijete plasti po denudaciji na mnogih mestih močno izpodjedene, medtem ko tvorijo trdneje sprijeti pasovi konglome- rata previse. Da je vzrok izpodjedanju neenakomerna sprijetost konglome- ratnih plasti, dokazuje skoraj popolnoma ravni strop nad izpodje- denim delom pri spodnjem kakor pri zgornjem slapu Peričnika. Prav neenakomerna sprijetost prodnikov v konglomeratu pri Peričniku (kakor tudi pri Kranjski Gori) govori predvsem za to, da izhaja ta konglomerat iz riško-wiirmske interglacialne dobe. 254 ' IVAN RAKOVEC: Ampferer namreč na več mestih omenja, da moremo starejši zasip po trdni sprijetosti povsod dobro ločiti od mlajšega. Starejši zasip je vseskozi trdno in enakomerno zlepljen. Najlepši primer zanj najdemo v skoraj 10km dolgi savski debri med Kranjem in Smlednikom, kjer doseže njegova debelina ponekod celo 50 m in kjer je tako v višino kakor v dolžino povsod enakomerno in trdno sprijet. Nasprotno je mlajši zasip zlepljen bolj rahlo in samo me- stoma, navadno le v posameznih pasovih. To lahko vidimo na po- bočjih savske doline v Radovljiški kotlini, kjer se pojavljajo med rahlo sprijetim prodom dva do trije trdneje sprijeti konglomeratni pasovi. Večinoma pa je pas debelih in srednjedebelih prodnikov močneje zlepljen kakor drobnejši prod in pesek (1. c., 406, 408, 426, 430, 431). Primerjal sem vzorec konglomerata iz stene pri Peričniku z vzorcem konglomerata iznad železniške proge pri Radovljici, kjer je zanesljivo iz zadnje interglacialne dobe, ter dognal popolnoma enako sprijetost obeh. Slednji konglomerat se loči od onega iz Vrat le po večji zglajenosti prodnikov in po keratofirskih kosih, ki so med njimi zastopani. Neenakomerne sprijetosti prodnikov se Ampferer kot dokaza pri določanju starosti konglomerata v Vratih po mojem mnenju zato ni poslužil, ker je iskal večinoma stratigrafskih doka- zov. Ker si je, kakor sam pravi, dolino Vrat le bežno ogledal, je prav verjetno, da tam konglomerata podrobneje ni preiskal in da je na svojih obhodih naletel bržkone samo na trdneje sprijete kon- glomeratne plasti. Po Ampfererju je nadaljnja razlika med starejšim in mlajšim zasipom v tem, da je pri starejšem zasipu vrhnja plast bolj na globoko preperela in da se na njenem površju pojavljajo marsikje kraške vrtače in doline (1. c., 426, 429). K temu pripomi- njam, da moremo uporabljati debelino preperine kot razlikovalen znak iz umljivih razlogov samo na ozemlju, ki ni bilo pod ledom. Viški, ki predstavljajo najrazsežnejši planotasti predel vrh konglo- merata v Vratih, so na desni strani Peričnika prekriti z moreno. Na levi strani Peričnikove struge, kjer je površje precej nagnjeno, pa leži pod preperinsko odejo verjetno grušč kakega melišča, ki je deformiral prvotno prav gotovo bolj ali manj ravno površje kon- glomerata. Ker tudi drugje v Vratih ni širših nezakritih konglo- meratnih polic, ta kriterij za presojo starosti konglomeratnih plasti tu sploh ne pride v poštev. IVAN KAKOVEC: DOLINA VRAT V PLEISTOCENSKI DOBI IN RAZVOJ PERICNIK25A5 Znano je, da je dosegel starejši zasip v Radovljiški kotlini skoraj še enkrat večjo debelino kakor mlajši zasip (Ашр fer er, 1. c., 408, 426). Po debelini plasti sodeč je torej trajala sedimentacija starejšega zasipa mnogo dalj časa kakor akumulacija mlajšega.