Šifriranje Podatkov »Pod Lupo« • Zgled: Reforma Britanske E-Uprave

Šifriranje podatkov »pod lupo« • Zgled: reforma britanske e-uprave • Varnost kritične infrastrukture • Uporabniške zahteve pri projektih • Trendi pri procesorjih • Obiskali smo podatkovni center Pošte Slovenije • Intervju: Milan Dragič, direktor SAP Slovenija

NOVE TEHNOLOGIJE ZA POSLOVNI SVET III. 2014 / 5,99 € www.monitorpro.si

BPM včeraj in danes Prednika upravljanja poslovnih procesov sta upravljanje kakovosti in procesni reinženiring. A v zadnjih dvajsetih letih ju je prerasel ter postal pomembna poslovna in tehnična veda, s tem pa tudi pomemben del oddelka IT vsake dobro vodene organizacije.

03/14 BESEDA UREDNIKA

Gremo mi po svoje?

Začnimo s slabimi novicami. Ne vem, ali ste opazili, da se je s tem mesecem tiho poslovila slovenska podružnica IDC. Da, izgubili smo kakovosten vir statistik, analiz in napovedi, še več pa smo izgubili na manj vidni ravni; znova je namreč neka korporacija ugotovila, da smo bodisi premajhni ali pa premalo pomembni.

e bolj žalostno je, da države ta trenutek nihče več Pod lupo smo tokrat vzeli šifriranje podatkov. Tajnost ne upravlja, politiki in mediji pa nas prepričujejo, naše poslovne dokumentacije namreč postaja dejavnik da so ključne razvojne teme, ki se jim kaže posve- poslovnega uspeha, sploh v Sloveniji, kjer se zasebna čati, arhivi, Udba in lokalni režimi kratkoročnega korespondenca malone dnevno pojavlja v medijih, pa se parkiranja.Š zaradi tega nihče kaj preveč ne sekira. Vseeno se pa, drznil se bom za trenutek preleviti v vede- Tehnologije so seveda pomembne, a še bolj ključni so ževalko, da opaziti, da se stvari počasi obračajo navzgor. ljudje. Milan Dragič je star znanec domače IKT-srenje. Po Kot urednik sem se v zadnjem času pogovarjal s številnimi uspešni domači in tuji karieri je v začetku tega meseca za- direktorji, ki se vendarle dogovarjajo za prve resne posle sedel vroči stolček direktorja SAP Slovenija, mi pa smo ga po nekaj letih. Če ne drugega, že samo število in obiska- skupaj z njegovimi načrti in pogledi povabili na intervju. nost pomladnih dogodkov kažeta, da se nekaj le prebuja. Po treh letih smo za temo številke znova določili upra-

» Še bolj žalostno je, da države ta trenutek nihče več ne upravlja, politika in mediji pa nas prepričujejo, da so ključne razvojne teme, ki se jim kaže posvečati, arhivi, Udba in lokalni režimi kratkoročnega parkiranja.«

Prvi četrtek tega junija so nas povabili vljanje poslovnih procesov. Prepogosto se namreč na kar na pet velikih prireditev, ki se jih prigovarjanje ponudnikov zatekamo k hitrim, instant reši- vseh seveda nismo mogli udeležiti. tvam, za katere plačamo veliko denarja, prinesejo pa bolj Obiskali pa smo eno od tehnoloških malo. Kaj lahko dosežemo z uvajanjem vitkosti in načel srčik naše države. Po dolgih mesecih BPM? V zadnjih letih se je nabralo dovolj praktičnih do- dogovarjanj so nam v Pošti Slovenije na kazov, da taka podjetja lažje kljubujejo krizi in zaostrenim stežaj odprli svoja vrata in nam razkazali svoje racke. Upa- gospodarskim razmeram. mo, da bo obisk spodbudil še koga od vas bralcev, da nas BPM pa bo po novem tudi ena od rednih tem naših ko- povabite medse in nam pokažete, kaj zanimivega počne- lumn. Namreč, potem ko smo začeli izhajati šestkrat letno, te vsak dan med osmo in šestnajsto uro, čeprav ste doslej naši dolgoletni kolumnistki Stanki Šalamun uspešna kari- morda živeli v prepričanju, da to nikogar ne zanima. era na varnostnem – in materinskem – področju ne pušča V Veliki Britaniji so se lotili prenove in poenotenja svoje več dovolj časa. Pridružila se ji bosta še dva kolumnista, e-uprave. Projekt so zastavili premišljeno, zato se nam je prvi se na tokratno temo BPM predstavlja priznani stro- zdelo primerno, da podrobno popišemo njegovo nastaja- kovnjak s tega področja, Igor Lesjak. nje. Sedem let bo že minilo, kar smo dobili našo e-upravo. Uživajte na počitnicah, vidimo se konec avgusta.6 Projekt, ki je takrat pobiral nagrade, je vmes malce zaspal in, priznajte, spletne strani so danes videti prav žalostno. Dare Hriberšek

Kolofon Odgovorni urednik: dare HriberšeK / STROKOVNA UrednikA: Robert Sraka, Vladimir Djurdjič / Lektura: Simona Mikeln / Oblikovanje: Zvone Kukec / Prelom: www.insist.si / Fotografije: / Nenad Vučić, iStockphoto.com, MIHA FRAS, Bojan zemljič / grafična oprema: / Matjaž Vrhkar / Naslov uredništva: MonitorPro, Mladina d.d., Dunajska 51, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 230 65 00 / faks: (01) 230 65 10 / e-pošta: [email protected] / WWW: www.monitorpro.si / Izdajatelj: Mladina d.d., Ljubljana / PREDSEDNICA UPRAVE: Denis Tavčar Oglasno trženje tel.: (01) 230 65 24 / e-pošta: [email protected] Naročnine in prodaja tel.: 080 98 84, (01) 230 65 30 / e-pošta: [email protected] Tisk: Schwarz d.o.o., Ljubljana / Distribucija: Izberi d.o.o., Ljubljana / naklada: 1.700 izvodov / ISSN: 1855-9476

Kopiranje ali razmnoževanje je mogoče le s pisnim dovoljenjem izdajatelja. Oglasna besedila so objavljena takšna, kot smo jih od naročnikov prejeli. V uredništvu jih vsebinsko in jezikovno nismo spreminjali.

III. 2014 I MonitorPro I 1 MNENJE

cena odvisna od povpraševanja!) kot s taksi službo. Za Napredek ali razdor? nameček podjetje za prevoze ne vzdržuje lastne flote vozil, temveč uporablja prav tako iz interneta izhajajoč koncept »crowdsourcinga«, kjer se v storitev prevozov Na sodobne informacijske rešitve pretežno gledamo kot na priložnost, sredstvo lahko vključi domala vsakdo, ki ima določeno kakovost in pripomoček za dosego poslovnih ter ostalih ciljev. Toda programska oprema v vozila, pametni telefon povezan v internet in prosti čas današnjih časih vse bolj pogosto ne samo asistira, temveč korenito transformira za prevažanje drugih ljudi. Sodelujoči znajo povedati, cele poslovne panoge. Včasih tudi na način in s hitrostjo, ki je lahko poslovno da se da lepo zaslužiti in delati toliko časa, kot želijo. korektna, ni pa družbeno sprejemljiva. V prid naše krovne zgodbe moramo zapisati, da je je Uber zrasel neverjetno hitro. Še leta 2012 so ga po- Vladimir Djurdjič znali v le nekaj mestih v ZDA, zdaj pa je razširjen že po vsem svetu, vrednost podjetja pa ocenjujejo na 18,2 milijarde dolarjev (!). Taksi službe po svetu protestirajo, o nekaterih ocenah je danes zato ogrožena v Franciji so jim že celo grozili z nasiljem. okoli tretjina vseh podjetij, na nekaterih po- Uber se ni razvil iz taksi službe ob pomoči program- dročjih še precej več, saj ta preprosto niso ske opreme, temveč ravno obratno. Storitev prevoza pripravljena na spremembe, ki so posledica je zgradil okoli inovativne ideje in kopice programske informacijskeP revolucije. K sreči se lahko temu prila- opreme. Prav zato je to najbolj nazoren primer podjetij godimo, če seveda ni prepozno. in storitev, ki bodo prinesli razdor v ustaljena poslovna V današnjih časih je pisanje o tem, da informacijske okolja. rešitve transformirajo poslovno okolje, približno tako Uber pa še zdaleč ni edini tak primer. Podobne naj- zanimivo kot lanski sneg. Ne nazadnje to ponavljamo demo tudi na drugih področjih in v ostalih panogah. in pogrevamo na teh straneh že dolgo vrsto let, mar Za podjetje Airbnb pravijo, da bo imelo enak učinek ne? kot Uber, vendar na področju turizma. Prek »crowd- Toda v zadnjih nekaj mesecih, še prej kot letih, se je sourcinga« in spletnih storitev omogoča oddajanje in začela kazati neka nova podoba te informacijske revo- najem prostih sob, apartmajev, v zadnjem času tudi lucije, ki je doslej še nismo poznali. hotelov. V zgolj nekaj letih so prisotni v 192 državah, Trenutno pišemo novo poglavje v informa- 33.000 mestih in imajo v vsakem trenutku okoli pol mi- cijski podpori poslovanju zlasti zaradi mo- lijona oglasov. Ocenjena vrednost? 10 milijard dolarjev. bilnih naprav in z njimi povezanih spletnih Še bi lahko naštevali primere podobnega tipa. storitev. Pravzaprav je beseda »podpora« Zaradi zgornjih primerov trdim, da smo vstopili v zgrešena, saj bi bilo bolje napisati, da v re- novo poglavje informacijskega napredka ali razdora, snici gradimo povsem nove poslovne odvisno od zornega kota, s katere gledamo na dogaja- modele okoli mobilnih rešitev, ki pri- nje. Podjetja, ki se doslej sploh niso ukvarjala z infor- našajo razdor na trgu, vsaj v nekaterih matiko, sili, da se začnejo ukvarjati z razvojem spletnih gospodarskih panogah. storitev, mobilnih aplikacij, razvojem novih poslovnih Najlepši primer, ki ga lahko nave- modelov. Tisti, ki bodo dobri, bodo na prvi fronti, pred demo za podporo tem trditvam, je očmi uporabnikov (in njihovih telefonov), drugi bodo dogajanje okoli ameriškega podjetja lahko kandidirali zgolj kot podizvajalci. Uber. V naših krajih podjetje sicer (še) Temna plat te zgodbe je, da se veliko podjetjem naj- ni znano, toda v velikih svetovnih me- brž ne bo uspelo prilagoditi in bodo pogorela v posku- tropolah je povzročilo pravo revolucijo šanju lovljenja priključka. Tako se bosta moč in uspeh v mestnem transportu. še bolj preselila v doseg manjšega števila zelo velikih Zamisel je pravzaprav preprosta: ob po- globalnih podjetij. Takih, ki lahko s »crowdsourcin-

» Uber se ni razvil iz taksi službe ob pomoči programske opreme, temveč ravno obratno. Storitev prevoza je zgradil okoli inovativne ideje in kopice programske opreme«

moči mobilnih naprav, lokacijskih storitev, sple- gom« dosežejo sleherno vas in to, zelo verjetno, mimo tnih storitev in procesiranja podatkov v realnem obstoječih zakonskih okvirov, denimo zaposlitvenih ali času je podjetje ponudilo prevoz na klic, ki je bi- davčnih. Sicer še vedno zakonito, vendar razdiralno za stveno učinkovitejši kot taksi službe, kaj šele javni ostale. prevoz. S tem pa, paradoksalno, ta novi val informacijske Če imamo na pametnem telefonu nameščen revolucije hkrati postaja na neki način tudi družbeni brezplačni odjemalec, z nekaj preprostimi kliki spo- problem. Če bo družba, ne samo podjetja, kot njen se- ročimo, kam bi radi šli, in počakamo. Program v stavni del, ostala brez odgovorov na nove razmere, se ozadju določi lokacijo klicatelja, poišče voznike bo število nezaposlenih samo še povečevalo, in sicer in vozila, ki so najbližji, preveri njihovo pot in ravno »zaradi napredka«. Pa to ne velja samo za podro- izbere optimalno kombinacijo tako za voznike čje mobilnih naprav in spletnih storitev, temveč tudi kot potnike. za robotiko, tiskalnike 3D in druge računalniške infor- Rezultat je, da v praksi potniki dobijo prevoz macijske tehnologije. Tako kot v preteklosti, se bomo bistveno hitreje in pogosto tudi ceneje (čeprav je najbrž tudi tokrat prilagodili, toda za kakšno ceno? 6

2 I MonitorPro I III. 2014 KAZALO

Pod Lupo: angel varuh podatkov in komunikacij

Ob omembi besede kriptografija nas večina pomisli na zapleteno strokovno temo nekje v oblakih visoke znanosti, ki za običajnega smrtnika ni zelo pomembna. Ni redkost, da celo strokovnjaki za področji računalništva in informatike vedo le nekaj osnov, pa čeprav gre za tehnologijo, ki je prisotna v slehernem vsakdanu uporabnikov računalnika.

30 Šifriranje podatkov

Od ljudi za ljudi: Določanje smeri BPM včeraj in danes reforma britanske projektne plovbe Prednika BPM sta upravljanje kakovosti in procesni reinženiring. V zadnjih e-uprave dvajsetih letih ju je prerasel ter postal Kolikšen pomen imajo za uspešnost pomembna poslovna in tehnična veda, Kakršno koli spreminjanje delovanja projektov končni uporabniki? Ta se kaže s tem pa tudi pomemben del oddelka IT javne uprave je povsod po svetu sprejeto z zlasti pri definiranju zahtev, ki naj jih vsake dobro vodene organizacije. Pri nas ogromnim glavobolom, s še višjimi stroški projekt, izveden po njihovem naročilu, ga nekateri povsem zgrešeno »tlačijo« in z negotovim izidom. Uradniška kasta izpolni. Te zahteve imenujemo – ne povsem med dokumentne sisteme ali v sisteme je po navadi simbol za nespremenljive in nepričakovano – projektne ali uporabniške ERP. Nekaj časa se ga je povezovalo z nerazumljive procese, pri katerih ni jasno, zahteve, in ker so eden od ključnih modno muho po imenu SOA. Kateri komu koristijo oziroma zakaj se izvajajo na dejavnikov, ki vplivajo na uspeh projektov, ključni elementi BPM so za podjetje specifičen način. jim tokrat posvečamo samostojen članek. najpomembnejši?

12 I Trendi 24 I Menedžment 37 I Tema številke

4 I MonitorPro I III. 2014 KAZALO

Magnus Lindkvist je futurolog, ki se strinja, da so spremembe edina stalnica in da moramo ljudje to dejstvo čim prej sprejeti. Kot opazovalec in napovedovalec TRENDI trendov premore več edinstvenih pogledov 06 Novice na razvoj ter prihodnost 11 Dogodki tehnologije in družbe. 12 Od ljudi za ljudi: reforma britanske e-uprave 16 Tehnologija je močnejša od politike Minili so časi 18 Varnost kritične infrastrukture vsesplošne optimizacije procesov. Spremembe, MENEDŽMENT ki zahtevajo takojšnje odzive, se namreč v 20 Nadzorni mehanizmi in motivacija okolju podjetij dogajajo zaposlenih mnogo hitreje, kot traja projekt celovitega 22 Vsi povezani, vsi procesno popisa in optimizacije optimizirani procesov. 24 Določanje smeri projektne plovbe

PRAKSA Miran Dragič je v začetku 28 Podatkovna skladišča, kako delujejo? letošnjega junija prevzel 30 ePolicist na terenu krmilo družbe SAP 32 Pod lupo: angel varuh podatkov in Slovenija. Pred tem je bil Dragič med drugim komunikacij zaposlen pri Microsoftu, in 38 Tema: BPM včeraj in danes sicer tudi kot vodja oddelka storitev na sedežu podjetja 42 Uspešno upravljanje poslovnih za centralno in vzhodno procesov Evropo v Münchnu, nekaj let pa tudi pri družbi Agito. LJUDJE 46 To ni kriza, pač pa nova realnost 50 Portret: Anton Kavčič 51 Poletni počitek 52 Branje 54 Družabno pred poletjem Storitve »v oblaku« so za nas, uporabnike informacijske tehnologije, TEHNOLOGIJA postale popolnoma običajne 56 Kakšen motor za strežnik? storitve, s katerimi se 60 V zakulisju oblaka srečujemo na vsakem koraku. Nedavno pa je ekipi 64 Novi izdelki in rešitve revije MonitorPro končno 66 Optimizacija SAN uspelo dobiti povabilo na ogled podatkovnega centra 70 Novi izdelki in storitve Pošte Slovenija in tako smo 72 Kaj BPM ni in kaj BPM je dobili priložnost pokukati tudi še za oblak. Oglasi

POŠTA SLOVENIJE OVITEK 2 / MLADINA 3, 37, 63, OVITEK 3 / CREA 19 / VIBOR OVITEK 4

III. 2014 I MonitorPro I 5 TRENDI I NOVICE

SAP Forum 2014 Google+ zdaj z analitiko Na Brdu pri Kranju se je odvil letošnji SAP Forum, katerega rde- Podjetja, ki uporabljajo Googlovo družabno omrežje, lahko po čo nit je tokrat predstavljala poenostavitev poslovanja ob pomoči novem spremljajo dejansko učinkovanje njihovih vsebin. inovacij.

Podatki so na voljo z njihovo storitvijo Insights, vse skupaj pa je del Googlove pobude za mala in srednja podjetja, imenovane Google Forum je tudi letos obiskalo več kot 400 udeležencev, ki vsako leto My Business, s katero naj bi se približali temu segmentu podjetij. z zanimanjem pridejo prisluhnit novostim na področju poslovnih GMB bo tako upravljanje podatkov iz spletnih brskanj, zemljevidov tehnologij, ki jih SAP ponuja. »Za podjetja, ki želijo uspeti tako na in Googla+ združeval na enem mestu. lokalni kot globalni ravni, je danes ključno, da so korak pred kon- Osnovna analitika podjetjem omogoča, da lažje razumejo želje kurenco, to pa pomeni stalne izboljšave v poslovanju in drugač- svojih uporabnikov in to, kaj ti počnejo z vsebinami, objavljenimi nost. Torej brez inovacij danes ne gre, da pa smo zmožni inovirati na družabnem omrežju, podatke pa bo lahko, denimo, s pridom poslovanje, je nujno, da poslovanje v največji mogoči meri poeno- uporabil oddelek za marketing. Vsebine so prikazane v treh zavih- stavimo,« je ob otvoritvi SAP Foruma povedal Milan Dragič, sicer še kih z imeni Visibility, Engagement in Audience. Prvi prikazuje po- povsem novopečeni direktor SAP Slovenija. datke o obisku tako objavljenih slik, podstrani in sporočil, zavihek Družba namreč ponuja inovativno pomnilniško platformo, poime- Engagement pa odzive, replike in deljenja posameznih objav. Pod novano SAP HANA, ki uporabniku v realnem času omogoča izva- Audience si je moč ogledati sestavo svoje publike, z demografskimi janje aplikacij, mobilnih rešitev, dostop do oblaka in podatkovnih in drugimi statistikami. zbirk ter različne oblike analitike. Insights je poleg spletnih brskalnikov na voljo tudi v mobilni apli- V nadaljevanju dogodka smo udeleženci lahko prisluhnili še SAP- kaciji, ki za zdaj deluje samo na platformi Android, že kmalu pa naj -ovim strokovnjakom in primerom iz prakse, denimo Corrie Stef- bi bila nared tudi za iOS. fens z Univerze v Amsterdamu, ki je predstavila migracijo njihove Google se sicer v potu svojega obraza trudi popularizirati svojo institucije na SAP HANO. »SAP HANA lahko pospeši hitrost analize družabno platformo, kar pa jim ne uspeva najbolje. Aprila je zaradi več kot 10.000-krat, kar je primerljivo s hojo iz Kalifornije do New tega odstopil njihov šef za področje družabnosti Vic Gundotra, nov Yorka v šestih minutah,« je njihovo izkušnjo po prehodu slikovito pospešek pa naj bi ji dali tudi tako, da bodo že v kratkem ponudil popisala Steffensova. tudi nove programabilne aplikacijske vmesnike za Google+. www.sap.com www.google.com

HP vstopil na trg superračunalnikov Superračunalniško družino, imenovano Apollo, so predstavili na konferenci Discover, njena ključna odlika pa je vodno hlajenje s HP- -jevo tehnologijo, ki skrbi, da se voda in strojna oprema slučajno ne srečata.

Poleg vodno hlajenega Apollo 8000 je kar preprečuje, da bi se ob morebitni na voljo tudi običajni, zračno hlajeni poškodbi cevovoda voda razlila po Apollo 6000. Ker hlajenje predstavlja strojni opremi. pomemben del energetskega računa Pri HP trdijo, da gre za zelo učinkovit pri vzdrževanju superračunalnikov, način hlajenja, celo učinkovitejšega od voda pa je pri odvajanju toplote pre- tistih, ki v ceveh za odvajanje toplote cej učinkovitejša od zraka, pri HP ra- uporabljajo specialne tekočine. čunajo na številne stranke, ki so se do Vodno hlajene sisteme sicer prodaja zdaj bale, da bi nenadejana poplava tudi IBM, taka sta, denimo, strežniška poškodovala dragocene komponente. sistema Blue Gene in iDataPlex. Apollo 8000 ima tako dva krožna Številni superračunalniki po svetu so vodna toka, ki delujeta drug z drugim. bili že do zdaj sestavljeni iz HP-jevih Prvi je t. i. watertower, ki pošilja vodo komponent, tokrat pa so v podjetju po stolpu na sredini strežniške omarice od vrha navzdol in na ta svojim kupcem prvikrat ponudili celovite sisteme. Ker gre vendarle način hladi rezine, ki so pritrjene na zunanjih stenah stolpa. Drugi za precej prilagojene sisteme z različnimi komponentami, cene novih krogotok teče znotraj samih rezin in ob pomoči bakrenih cevi ter hla- superračunlanikov za zdaj še ni mogoče izvedeti. dilnikov odvaja toploto v vodni stolp. V bakrenih ceveh je vakuum, www.hp.com

6 I MonitorPro I III. 2014 NOVICE

Mikrocop prevzel Pink projekt Vendarle sateliti namesto balonov? international Google naj bi po eksperimentiranju z višinskimi baloni, t. i. Podjetje Mikrocop je konec maja postalo stoodstotni lastnik pod- projektom Loon, po novem nameraval na nov način prebiti jetja Pink projekt international, vodenje podjetja pa je prevzela digitalno ločnico. Odročne dele planeta bi v splet povezali ob direktorica Microcopa Simona Kogovšek. pomoči satelitov. Pink projekt interna- Novico o tem je objavil tional je sicer znan po Wall Street Journal, kot razvoju programske pravijo njihovi dobro opreme in rešitev na obveščeni viri, na bi bili področju skeniranja, sateliti utirjeni v nizko prepoznavanja, obde- orbito, Google pa naj bi lovanja in upravljanja za projekt namenil med dokumentov. Razvoj eno in tremi milijardami rešitev temelji na do- ameriških dolarjev. Pro- brem poznavanju projekt naj bi bil povezan z blematike in večletnih Googlovo nedavno pod- izkušnjah iz bančnega okolja, kjer je Pink projekt international v poro podjetju O3b networks, ki se ukvarja s tovrstnimi tehnologijami. preteklih letih postal priznan ponudnik. Še več, ustanovitelj O3b, Greg Wyler, naj bi po novem pri Googlu vodil Kot so sporočili predstavniki obeh družb, je bila sprememba la- oddelek, odgovoren za ta projekt. Google namerava uporabiti okoli stništva izvedena na podlagi obojestranskega interesa, prevzem pa 180 lahkih satelitov – tehtali naj bi okoli 110 kilogramov –, njihovo obsega celotno podjetje, z vsemi zaposlenimi. Pink projekt interna- število pa naj bi se sčasoma celo podvojilo. tional pa bo v bodoče svojo dejavnost izvajal v poslovnem objektu Da so spletni velikani zares zainteresirani za to, da bi čim večji del Mikrocop. Zemljanov dobil dostop do spleta, kaže dejstvo, da ob balonih in »S tem nakupom Mikrocop udejanja dolgoletno strategijo združe- satelitih Google eksperimentira tudi z brezpilotnimi letali. V ta namen vanja slovenskih podjetij z namenom povezovanja lastnega znanja so nedavno prevzeli podjetje Titan Aerospace. Drugi tak znak je in izkušenj pri razvoju novih rešitev,« je ob tej priložnosti pouda- Facebook, čigar izvršni direktor Mark Zuckerberg je pred časom ob ril Ljubo Koritnik, predsednik nadzornega odbora in ustanovitelj brezpilotnih letalih in balonih razglabljal tudi o podatkovnih laserskih družbe Mikrocop. Kogovškova, sicer direktorica družbe Mikrocop žarkih, ki bi jih na Zemljo pošiljali iz vesolja. in poslej tudi Pink projekt internationala, pa je dodala, da s tovr- Trenutno sta brez dostopa do interneta še približno dve tretjini prebi- stnim združevanjem Mikrocop dopolnjuje uspešno paleto svojih valcev našega planeta. prodajnih programov in utrjuje položaj celovitega ponudnika brez- www.google.com papirnega poslovanja v širši regiji. www.mikrocop.com

Za nami je letošnji Diggit Microsoft in Salesforce združujeta oblačne V okviru dogodka so podelili tudi nagrade za najboljša slovenska di- moči gitalna dela, in sicer so jih za ustvarjalske presežke znotraj lastne in- Partnerstvo pomeni, da bodo po novem storitve iz Oken, Officea dustrije podelili 18. in Azura podprte tudi v popularni Salesforceovi platformi CRM.

Dva dneva so v lju- Kot so povedali, je poglavitni bljanskem LGL na tretji cilj združevanja uporabni- slovenski konferenci o kom obeh podjetij zagotoviti digitalnih komunikaci- večjo produktivnost, podjetji jah s svojim znanjem in pa bosta na ta način postali izkušnjami navduševali tudi medsebojni stranki na vrhunski digitalni stro- področjih, ki jih samostoj- kovnjaki, več kot tride- no ne obvladata povsem. Za set se jih je zvrstilo. Or- Microsoft je to, denimo, priložnost, da privabi nekatere pomemb- ganizatorja, Marketing ne stranke na svojo platformo Azure, ključna prednost pa bo ta, magazin in TSmedia, pa sta 18 najboljšim slovenskih digitalnim delom da bo uporabnik Microsoftovega Office 365 od zdaj lahko nepo- podelila tudi prve zlate in velike nagrade DIGGIT. sredno dostopal do podatkov iz Salesforcea. Velike nagrade DIGGIT je prejela četverica del: TViN Telekoma Sloveni- Poleg tega inženirji obeh podjetij že delajo pri aplikaciji Salesfor- je in Pristopa, viralni video o preprečevanju zavarovalniških goljufij in ce1 za Windows in Windows Phone – preizkusna različica naj bi prevar s Severino Zavarovalnice Triglav, kampanja Telekoma Slovenije bila na voljo konec leta. Doslej je bila ta najpopularnejša CRM- ob Eurobasketu Good Life, ki je nastala v sodelovanju s Pristopom, in -platforma na voljo le za iOS in Android. Globalna Facebook stran Nosečka Mg, za katero stojita Agencija 101 in Na drugi strani pa bodo dosedanje stranke Salesforcea dobile mo- Droga Kolinska. žnost shranjevanja v Microsoftovem OneDrive for Business in v Štirinajsterica avtorjev najboljših digitalnih del v prav toliko kategori- SharePoint Online, prav tako je v nastajanju poseben Salesforce jah pa je prejela zlato nagrado Diggit. O vseh zmagovalcih je odločala app za Outlook. deset članska žirija. Zadnja novost v zvezi z novim partnerstvom pa je povezana z zbir- Diggit se je zaključil z izborom DIGGIT startup ideje 2014, kjer so se ži- ko ExactTarget, katere istoimenskega ponudnika je Salesforce za riji predstavile ekipe FunSlovenia, Beeyond, Datafy.it, Doctrina, Smart poltretjo milijardo prevzel lani poleti. Kot so sporočili, naj bi zbir- Profiler in Nizkocenovci. ka po novem temeljila na Microsoftovem SQL Serverju. www.diggit.si www.salesforce.com

III. 2014 I MonitorPro I 7 TRENDI I NOVICE

CIO leta je Anton Kavčič Superračunalnik tudi v Novem mestu Kavčič, sicer zaposlen v podjetju RC IKT, je nagrado prejel za izje- Podjetje SmartIS bo na Fakulteti za informacijske študije v Novem mne uspehe na področju vodenja informatike. Za nagrado ga je mestu postavilo prvi dolenjski superračunalnik. nominiralo podjetje Hewlett-Packard Slovenija.

Letos so se v ožji izbor za prejem nagrade uvrstila tri podjetja, in sicer SIJ, Merit Inter- national in RC IKT, in vsa so po mnenju stro- kovnega odbora imela vrhunske dosežke pri upravljanju IKT, zato so prejela tudi častna priznanja. Dekan FIS, izr. prof. dr. Janez Povh, in Zdravka Anton Kavčič je ob pre- Zalar, direktorica podjetja SmartIS jemu nagrade povedal: »Nagrada zame osebno Podjetje je namreč s fakulteto podpisalo pogodbo za nakup in izgra- in za moje sodelavce dnjo superračunalnika, s katerim bodo podprli raziskave in razvoj na pomeni veliko prizna- fakulteti ter ponudili procesne zmogljivosti uporabnikom iz gospo- nje in potrditev dobre- darstva in drugih panog. V superračunalniku bo podatke obdelovalo ga dela. Živimo v zelo 700 procesorskih jeder, imel bo 4 TB pomnilnika ter 100 TB diskovne- zahtevnem času, kjer ga prostora. Naložba bo izpeljana v okviru projekta Kreativno jedro, vodstva podjetij zahte- simulacije, ki na fakulteti poteka od januarja 2013 in je financirana iz vajo in pričakujejo, da Evropskega sklada za regionalni razvoj ter ministrstva za izobraževa- v informatiki naredimo nje, znanost in šport. vedno več z manj stro- Podjetje SmartIS je sicer doslej že uspešno zgradilo superračunalniški ški in viri, dostop do center LSC Adria na Turboinštitutu v Ljubljani. Tokrat bo poleg dobave informacijskih storitev strojne opreme izvedlo tudi vse sistemske storitve, potrebne za posta- mora biti omogočen iz poljubne lokacije ali naprave, pri čemer se vitev in zagon, kasneje pa bo stroj tudi vzdrževalo. pričakuje tako rekoč stoodstotna razpoložljivost delovanja. Lahko Superračunlanik bo temeljil na tehnologijah podjetja IBM, njegovo rečem, da smo uspešno izvedli transformacijo iz interne informa- osnovno delo pa bodo računalniške simulacije, denimo tehnoloških tike podjetja v ponudnika celovitih informacijskih rešitev na trgu. mrež po vzoru biomrež, dokumentnih tokov, poslovnih procesov, pro- Informatika tako v našem podjetju oziroma skupini podjetij ne izvodnih in logističnih tokov ter simulacije v medicini. predstavlja več samo stroška, ampak mu omogoča konkurenčno Skupna pogodbena vrednost za dobavo in namestitev celotnega siste- prednost na trgu.« ma HPC oziroma high performance computing znaša slabih 416 tisoč Nagrada CIO leta je sicer strokovno priznanje IKT-stroke, ki so ga v evrov, SmartIS pa naj bi vse skupaj dokončal do konca meseca junija. preteklih letih prejeli ugledni slovenski menedžerji in je namenje- Superračunalnik bo deloval v podatkovnem središču novomeškega na spodbujanju ter krepitvi pomena IKT v gospodarskih družbah, podjetja Mikrografija, ki ga podjetje obvladuje v skladu s standardom napredku znanja, razvoju tehnološko razvite družbe ter promociji upravljanja informacijske varnosti so ISO 27000, v njem pa delujejo panoge, ki sodi med najzanimivejše. tudi akreditirane storitve varne hrambe. www.cio.si www.smartis.si

Watson dobiva svojo podobo IBM je prevzel startup podjetje Cognea, sicer ponudnika programske opreme za virtualne pomočnike, tehnologijo pa nameravajo uporabiti na svoji kogntivni računski platformi Watson.

Watson je sicer zaslovel leta 2011, ko je v priljubljenem ameri- poglobljeno strojno osebnost, ki škem kvizu Jeopardy premagal vrhunske človeške nasprotnike, v bo znala razumeti tudi osebnost letošnjem letu pa je postal pomembna naložba velikega modrega, človeškega sogovornika in bo na ta saj so vanj vložili več kot milijardo ameriških dolarjev razvojnih sred- način sposobna povsem nove ravni stev, s čimer ga nameravajo pripraviti za njegovo tržno pot. Dobra komuniciranja. desetina tega denarja je namenjena startup podjetjem, ki razvijajo Kot je na svojem blogu povedal aplikacije za Watsonovo oblačno okolje. Mike Rhodin, podpredsednik skupi- Cogneina tehnologija omogoča uporabo številnih različnih osebne Watson, ne gre več zgolj za daja- nosti takih navideznih pomočnikov, od otroško neposrednih in nje preprostih ukazov ali zastavljanje preprostih vprašanj, saj naj bi prijaznih do poslovno odrezavih likov. bilo oboje že tehnologija preteklosti. Pri IBM obljubljajo realistične Ni skrivnost, da so delo IBM-ovih inženirjev še pospešili virtualni pogovore, od običajnega klepeta do poglobljenih razprav. asistenti konkurence, denimo Applova Siri in Microsoftova Corta- Koliko je IBM plačal za prevzem Cognee, za zdaj ni znano. na, njihov cilj pa je še nekoliko ambicioznejši: ustvariti pravcato www.ibm.com

8 I MonitorPro I III. 2014 NOVICE

Staples s poslovno analitiko našega Naš trg storitev IT lani upadel Databoxa še za 5 odstotkov Slovensko-ameriško podjetje Databox je uspešno končalo imple- Kot so sporočili iz analitske hiše IDC, je slovensko tržišče storitev mentacijo svoje rešitve pri podjetju Staples, drugem največjem IT v letu 2013 upadlo že peto leto zapored, in sicer za 5 odstotkov, spletnem trgovcu v ZDA. na 196 milijonov, merjeno v evrih. Upad je zlasti izraz gospodarske krize v državi kot tudi zmanjšanih proračunov za IT.

Databox je zadnje tri mesece večino časa namenil svojim večjim Bolje so jo odnesle podporne storitve, katerih prihodki so upadli le naročnikom in bo ta mesec predstavil tudi novo različico svojega malo, pač zaradi večjega deleža sredstev, namenjenih za vzdrževanje izdelka, ki bo vsebovala tudi pripomočke za poslovno analitiko, kot obstoječe arhitekture, medtem ko so projektne storitve in storitve so kartica uspešnosti, opomniki in možnost sodelovanja v realnem zunanjega izvajanja storitev (t. i. outsorcing) upadle veliko bolj. Po času. drugi strani pa se je ponudnikom povečal prihodek na račun razvoja Staples, ki je po tržnem deležu takoj za Amazonom, letno ustvari 26 in prilagoditev aplikacij, nekaj pa se je po večletnem krčenju lani milijard ameriških dolarjev prihodkov in ima več kot 50.000 zapo- tudi povečal prihodek na račun IT-izobraževanj. slenih ter prek 2000 trgovin po vsem svetu. Lani je bilo na lestvici najuspešnejših slovenskih ponudnikov stori- »Databox je poslovno analitiko v Staplesu postavil na povsem drugo tev v Sloveniji in v tujini na vodilnem mestu ponovno podjetje Com- raven. Našim vodilnim kadrom s področja prodaje in marketinga je trade, medtem ko je bilo glede na povpraševanje po storitvah IT na omogočil dostop to ključnih metrik poslovanja v realnem času in slovenskem trgu med ponudniki na najvišjem mestu podjetje SRC. tako pripomogel k hitrejšemu sprejemanju ključnih poslovnih od- Na področju povpraševanja pa so bili v preteklem letu v Sloveniji ločitev. Gre za izjemno ekipo, predano razvoju vrhunskih mobilnih največji naložbeniki v storitve IT institucije državne uprave, finanč- analitičnih rešitev, ki so trenutno v samem vrhu te industrije,« je za ne institucije in telekomunikacijska podjetja. Ti sektorji so v letu medije povedal predstavnik podjetja Staples. 2012 skupaj zagotovili polovico prihodkov ponudnikom storitev. Databox je sicer nedavno podpisal tudi partnersko pogodbo s pod- Čeprav je nadaljevanje krize oklestilo marsikatero investicijo v IT, pa jetjem Cloudera, z enim največjih komercialnih ponudnikov podat- zanimanje za storitve računalništva v oblaku, mobilne rešitve, teh- kovne platforme Hadoop, s katerimi so tudi v zaključni fazi pripra- nologije velikih količin podatkov in družabno poslovanje zelo hitro ve integracijskega modula za prikazovanje podatkov s platform za narašča. To spreminja tržišče IT, prinaša povezave in prevzeme med analizo velikih količin podatkov na mobilnih napravah. ponudniki, polarizacijo in globalizacijo, nove priložnosti za razvoj Databox ima sicer svoj razvojni oddelek na Ptuju in trenutno zapo- in ponudbo, predvsem pa zahteva nenehno prilagajanje obstoječih sluje 11 ljudi. Pred dobrim letom dni so bili sprejeti v enega naj- ponudnikov IT, še dodajajo svoji analizi v IDC. boljših podjetniških inkubatorjev na svetu, Techstars, v katerega »Ponudniki storitev IT se morajo še naprej boriti za vsak projekt, sprejmejo v vsaki generaciji le najboljših 10 izmed več kot tisoč pri- medtem ko je ekonomska korist edini argument za naložbe. Po drugi javljenih startup podjetij. Za svojo rešitev so prejeli prestižno nagra- strani se trg IT razvija še hitreje in morajo ponudniki IT nenehno do Best Big Data Startup, ki jo podeljuje podjetje SAP. Nedavno se posodabljati svojo ponudbo, vlagati v novosti ter skrbno spremljati je ekipi kot svetovalec pridružil tudi Bill Wood, izkušen CIO iz vrst potrebe kupcev in uspešnost konkurence. Z referencami uspešnih nekaterih velikih podjetij, kot so Brookstone, Dollar General in Bass projektov, s specializacijo, primerno promocijo in hitrim odzivnim Pro Shop. časom morajo ponudniki proaktivno iskati tudi stranke v tujini, ne le doma,« pravi Katarina Rojko, vodja raziskav, IDC Adriatics. www.databox.com www.idc.com

nimi podrobnostmi shrani v datoteko v omrežju, nato pa se po name- Brezplačno orodje za selitev z XP stitvi novejšega operacijskega sistema (ali selitvi na povsem nov raču- Pri CA Technologies so izdelali orodje, ki nastavitve uporabnikov in nalnik) ti podatki prenesejo v nov sistem. Kajpak se to večidel zgodi njihove datoteke prenese na nov sistem. že ob povsem običajni nadgradnji (neposredna nadgradnja Oken XP na Okna 8.1 sicer ni mogoča), a Desktop Migration Manager vendarle Potem ko je Microsoft aprila umaknil podporo Oknom XP, so ti še poskrbi, da se pri migraciji izgubi čim manj in da se delo IT-osebja s vedno nameščeni na precejšnjem delu poslovnih računalnikov. Na- tem zmanjša na najmanjšo mogočo mero. tančneje, po podatkih podjetja Qualys na okoli osmih odstotkih vseh Desktop Migration Manager seveda deluje tudi s Client Automation, na svetu, je pa v zadnjem mesecu dni to število upadlo za dve odsto- sicer CA-jevim orodjem za upravljanje uporabniških okolij. Če upo- tni točki. rabimo oboje, potem za polno selitev uporabnika na novo različico CA Desktop Migration Manager uporabnikove datoteke, skupaj z na- Oken ne potrebujemo več nikakršnega posredovanja administratorja stavitvami namizja, s priljubljenimi spletnimi stranmi v brskalnikih, ali uporabnika. z nastavitvami tiskanja, elektronske pošte in vsemi preostalimi oseb- www.ca.com

III. 2014 I MonitorPro I 9 TRENDI I NOVICE

Boljša prodaja naprav, HP na nov način trži podatkovne centre a manj dobička za Microsoft Pri Hewlett Packardu so se domislili novega načina ponujanja sto- V primerjavi z lani so dosegli slabši izid, so pa zato spodbudni tren- ritev podatkovnih centrov in ga poimenovali z novo oblačno sko- di, saj je prodaja mobilnih naprav in operacijskih sistemov pomaga- vanko »facilities as a service«, objekt kot storitev, oziroma FaaS. la izboljšati pričakovanja vlagateljev.

Prihodki podjetja so v prvih treh mesecih letošnjega leta znašali 20,4 milijarde ameriških dolarjev, kar je za las manj kot v istem lanskem obdobju, dobička pa je bilo za slabih 5,7 milijarde, lani še 6,1 milijarde dolarjev. Toda po dobičku na delnico, ta je znašal 0,72 USD, so bili vlagatelji zadovoljni, saj je za pet dolarskih centov prekosil pričakovanja analitikov in konec tedna pognal delnico podjetja kvišku. Tokratni izidi nosijo še nekoliko globlje sporočilo, saj gre za četrtletje, v katerem je Microsoft prevzel Satya Nadella, potem ko je na mestu izvršnega direktorja zamenjal Steva Ballmerja. Čeprav za zdaj še ža- nje sadove prizadevanj svojega predhodnika, pa je Nadella znova potrdil usmeritev podjetja, ki jo je začrtal februarja, ko je nastopil novo službo: mobilnost in oblak, to namreč tudi v prihodnje ostajata nji- Podjetja si danes pogosto omislijo svoj podatkovni center, lahko pa hovi prioriteti. najamejo določene kapacitete kot kolokacijo pri katerem od zuna- Obenem je napovedal, da bo podjetje začelo odgovarjati tudi na njih ponudnikov. HP zdaj ponuja tretjo, kot pravijo, vmesno pot. nekatera najtežja vprašanja, zlasti, kako pospešiti prodajo Oken in Zgradili vam bodo podatkovni center po vaših željah, opremljen s pisarniškega paketa Office. Prve ukrepe, kot so splovitev Officea za specificiranimi sistemi, od napajanja, hlajenja in drugega, pri čemer iPad, nedavna nadgradnja Windows 8.1 ter odločitev, da ponudni- pa bo lastnik objekta ostal HP, razen v primeru, če se bo stranka po- kom mobilnih naprav z zasloni manjšimi od devetih palcev podarijo zneje odločila za odkup. licenco za Okna, so v podjetju že sprejeli. Kljub lastništvu HP bo po besedah predstavnikov podjetja podat- Za dobro desetino je zrasla prodaja Oken poslovnim uporabnikom, kovni center de facto v rokah stranke, saj bo ta operativno upravljala približno enako pa tudi prihodki od orodij za poslovno sodelovanje objekt in nameščala opremo po svojih željah. Pozor, sama bo lahko in sporazumevanje (Lync, SharePoint in Exchange) ter zbirk SQL Ser- prosto izbrala tudi ponudnike. ver in Windows Server strežniških operacijskih sistemov. Ključni argument v prid strankam, ki ga navajajo pri HP, naj bi bil ta, Prav tako se lahko njihova divizija za naprave in običajne potrošni- da se na ta način stranke izognejo visokim stroškom začetne naložbe ke tokrat pohvali s kar 12 odstotkov večjimi prihodki, pri čemer je za samo izgradnjo centra. prodaja operacijskega sistema Windows ponudnikom strojne opre- Ko so ob predstavitvi novosti povedali predstavniki analitične hiše me zrasla za štiri odstotke, prodaja tablic Surface za 50 odstotkov, Forrester, ima globalno gledano velika večina podjetij svoje centre še prihodki od Bingovih iskalnih poizvedb pa za 38 odstotkov. V tem vedno v neposredni lasti in upravljanju. Najete kapacitete in oblač- četrtletju je občutno naraslo tudi število običajnih smrtnikov, ki na okolja trenutno obsegajo manjši delež, saj si uporabniki na tihem so svojo pisarno preselili v oblak – število uporabnikov Office 365 želijo obdržati nadzor nad tovrstnimi centri. Kljub temu pa povpra- Home je namreč v tem času zraslo za milijon in doseglo 4,4 milijo- ševanje po HP-jevi ponudbi zagotovo obstaja, ta namreč predstavlja na, a tudi prihodki za običajni, trajno licencirani Office, so zrasli za alternativno in bolj fleksibilno pot do novih zmogljivosti, saj je del 15 odstotkov. stroškov pri tem prevaljen na operativno prodajni model ponudnika. www.microsoft.com www.hp.com

Azure zdaj tudi s SAP-ovimi aplikacijami Microsoftova oblačna infrastrukturna storitev bo po novem lahko gostila tudi aplikacije iz SAP-ovega poslovnega arzenala, kot je, denimo, SAP ERP in druge.

Tako naj bi bili že poleti certificirani Druge novosti, ki so jih predstavili in na voljo SAP-ova Business Suite, predstavniki obeh podjetij, pa se Business All-in-One, Adaptive Server nanašajo na združljivost med SAP Bu- Enterprise database in razvijalska sinessObjects in Microsoftovim Power različica Hane, pomnilniške račun- BI, oboje je odslej moč integrirati ob ske platforme. Prav tako bo na voljo pomoči Excela, pa na skorajšnjo do- njihova Cloud Appliance Library, ki stopnost SAP-ovega Gatewaya, ki bo omogoča malone trenutno splovitev povezal njihove poslovne aplikacije prednastavljenih SAP-ovih program- z aplikacijami Office 365. Končno pa skih paketov. bodo tudi SAP-ove mobilne aplikacije Podjetji sicer sodelujeta že dolga leta, po novem podpirale še platformi po tokratnem sporazumu pa sta si Windows in Windows Phone 8.1. podporo strankam razdelili na način, Pomenljivo pa je, da dogovor trenu- da bo Microsoft skrbel za težave, ki tno ne vsebuje SAP-ovega paketa Bu- se bodo pojavile na ravni infrastrukture, SAP pa se bo ukvarjal z siness One in Hanine različice Enterprise – oboje je namreč deloma napakami v aplikacijah. Če problema ne bo mogoče identificirati na konkurenčno nekaterim modulom Microsoftovega Dynamics ERP.

ta načinu, se bodo težave lotili oboji. www.microsoft.com

10 I MonitorPro I III. 2014 DOGODKI I TRENDI

EMC World 2014, junij, Las Vegas Ne spreglejte! Federacija za nove uspehe 25.-26. junij Programska oprema je danes tista, ki na- Google I/O, San Francisco, ZDA rekuje razvoj računalništva. Med podjetji, ki www.google.com/events/io prednjačijo na področju razvoja poslovne programske opreme, je vsekakor tudi korpo- 29. junij-3. julij Advances in robot cinematics, Ljubljana, racija EMC2. Ta je na svoji letni konferenci Slovenija EMC World tekmecem napovedala skorajda www.ijs.si/ijsw/V000/IJS/ARK2014 povsem odprt spopad na vseh velikih boji- ščih sveta IT. 30. junij-18. julij Poletna šola FRI, Ljubljana, Slovenija sestavljena iz najbolj inovativnih inženirjev, www.fri.uni-lj.si/si/izobrazevanje/poletna_sola V EMC2 so svoj novi pristop poimenovali bo v enačbo dodala rešitve s področja veli- kar federacija, saj so se naposled le odločili, kih in hitrih podatkov, analitiko in vse ostalo, 2. julij da bodo izkoristili vse znanje, rešitve in sto- kar podjetja potrebujejo za razvoj aplikacij Novosti v e-hrambi po sprejetju novele ZVDA- GA-A, Ljubljana, Slovenija ritve, ki jih premorejo pod enim dežnikom. in agilnega modela poslovanja. Seveda brez www.palsit.com/slo/izobrazevanje Skupaj s hčerinskimi podjetji VMware, Pivo- vrhunske skrbi za varno poslovanje ne bo tal in RSA bodo namreč poskrbeli za celovit šlo, to pa je naloga še ene hčerinske družbe 2. julij CSA CEE Summit, Ljubljana, Slovenija prehod na novo, visoko virtualizirano in – RSA, ki se ukvarja z razvojem naprednih csa-cee-summit.eu avtomatizirano platformo v računalniškem varnostnih rešitev. oblaku ali tretjo platformo IT, kot so jo sami Konkurenti imajo upravičeno razloge za 10. julij poslovali. Dejstvo je, da je danes sodobno zaskrbljenost, saj se zdi federacija temeljito Računalništvo v oblaku – izzivi in izkušnje, Ljubljana, Slovenija poslovanje določeno s poslovno program- zasnovana in sposobna ponuditi nekakšen aitsa-is.com/dogodek sko opremo in z njenimi funkcionalnostmi sveti gral računalništva – absolutno prila- oziroma omejitvami. EMC2 bo s svojo fede- godljivo informatiko. To pa bi stranke spre- 7.-10. avgust racijo dojemanje programsko definiranega jele odprtih rok. Obenem je poslovni model DEF CON, Las Vegas, ZDA www.defcon.org poslovanja dvignil na novo raven – sama informatike kot storitve privlačen tudi za korporacija bo tako prispevala informacij- podjetja sama, saj se jim ni treba več moč- 22. julij sko infrastrukturo in skrbela za konvergenco no posvečati sami implementaciji IT-rešitev, Big Data, Integration, and Governance Forum rešitev, hčerinski VMware pa bo poskrbel za temveč lahko razmišljajo predvsem v smeri, 2014, Chicago, ZDA events.techtarget.com/bigdata_infogov brezhibno delovanje programsko definira- kako z novimi storitvami doseči višjo ali novo nih podatkovnih centrov ter razvoj mobilnih dodano vrednost. rešitev. Lani predstavljena družba Pivotal, Miran Varga Na spletni strani www.monitorpro.si najdete aktualni koledar dogodkov in izobraževanj, ki ga lahko prenesete v svoj osebni koledar. Pripravljate dogodek, ki ga vodilni informatiki in njihovi sodelavci ne smejo zamuditi? Pošljite nam podatke o tem pravočasno na naslov: [email protected].

v oddelkih IT in celo drugi računalniško bolj navdahnjeni kadri. Z najavo platforme v oblaku, namenjene pravim in prilo- žnostnim razvijalcem, želi IBM podjetjem omogočiti, da bodo prav zaposleni postali ustvarjalci novih rešitev na področjih, ki jih že sicer najbolje poznajo. Sodobni platformi oziroma orodjarni je ime BlueMix, trenutno pa ponuja več kot 30 dodatnih spletnih storitev, ki razvijalcem olajšajo integracijo spletnih rešitev v poslovna okolja, razvoj rešitev za mobilne platforme ter implementacije projektov s področja interneta stvari. IBM Impact 2014, maj, Las Vegas pravcat boj za ljudi, ki znajo narediti razli- Kot je pri IBM že v navadi, tudi BlueMix ko – za razvijalce programske opreme. temelji na odprtih standardih, razvijalcem Boj za razvijalce pa omogoča enostavnejše povezovanje apli- Prav zanimivo je bilo opazovati družbo kacij iz javnih oblakov ter zasebnih podat- Danes lahko o uspehu podjetja ali po- IBM, ki je na konferenci Impact, sicer na- kov. Poenostavitev razvojnih orodij je zelo sameznika odloča ena sama ideja, ude- menjeni dokazovanju sposobnosti sodobne dobrodošla za vsa podjetja, ki si dragih raz- janjena v obliki uporabne aplikacije. Nič analitike in možnosti obdelovanja podat- vijalcev ne morejo privoščiti ali jih morebiti čudnega ni torej, če se je v Silicijevi dolini kov, v ospredje postavljala razvijalska orod- niti ne potrebujejo. in zatem še v celotni industriji IKT razvnel ja, ki jih lahko uporablja večina zaposlenih Miran Varga

III. 2014 I MonitorPro I 11 TRENDI I E-UPRAVA

Od ljudi za ljudi: reforma britanske e-uprave

Kakršno koli spreminjanje delovanja javne uprave je povsod po svetu sprejeto z ogromnim glavobolom, s še višjimi stroški in z negotovim izidom. Uradniška kasta je po navadi simbol za nespremenljive in nerazumljive procese, pri katerih ni jasno, komu koristijo oziroma zakaj se izvajajo na specifičen način.

Domen Savič, foto Miha Fras

ič drugače ni bilo v Veliki Britani- ji, kjer so se oblasti že dolgo časa zavedale, da imajo na področju e-uprave veliko težavo. Zadnji že- beljN v krsto je bilo poročilo britanske glasni- ce digitalnih tehnologij, Marthe Lane Fox, ki je leta 2010 ministrstvu za britansko javno upravo izpostavila glavne težave britanske e-uprave. V svoji študiji se je Martha Lane Fox vpra- ševala, ali je mogoče s trenutnim sistemom britanske e-uprave pomagati spletnim uporabnikom, ali jim trenutna britanska e-uprava olajšuje življenje in ali trenutna britanska e-uprava omogoča vladi, da zaradi nje lahko prenehajo iste storitve ponujati na klasičen, nedigitalen način. Ugotovitve so bile jasno – porazne. Bri- tanska e-uprava je imela preveliko število posameznih spletišč vladnih služb in ministrstev, ki so delovala nepovezano in brez misli na uporabnika. Ta jih je lahko sicer uporabljal kot oglasne deske posamezne vladne službe, a na njih ni bilo mogoče opravljati nobenih e-storitev, hkrati pa so bile informacije objavljene brez uredniške logike, kar je uporabnika sililo v obiskova- nje več spletišč, saj je lahko le tako pridobil so britanske oblasti ustanovile nov organ Večina spletnih mest je delovala kot oglasna celostno informacijo o posameznem po- – vladno enoto za digitalne storitve (Go- deska brez možnosti opravljanja dejanskih dročju. vernment Digital Service – GDS). Enota storitev, kar je imelo za posledico tudi dej- je imela široka pooblastila za upravljanje stvo, da je imela britanska e-uprava zelo Pomemben je uporabnik, ne britanske e-uprave, ni bila vezana na vla- malo uporabnikov,« je pojasnil izhodišča za storitev dni mandat, sestavljena pa je bila iz široke prenovo. Martha Lane Fox je v svojo študijo vklju- palete strokovnjakov z različnih področij, ki čila tudi štiritočkovni akcijski načrt, s ka- so se vpraševali samo eno stvar: kako lahko Prehod na nov sistem terim bi popravila katastrofalno stanje, da britansko e-upravo približamo ljudem? Ekipa GDS se je zato odločila za dramati- bi bila e-uprava koristna za uporabnike in Eden od strokovnjakov, ki so sodelovali čen korak – da bodo namesto korektur po- ne samo priročna za tiste, ki jo upravljajo. pri lansiranju prenove, je bil tudi Ben Gid- stavili nov sistem. Odločili so se za odprto- V prvi vrsti je predlagala usmerjenost na dings, ki je v začetku junija v Ljubljani o kodno rešitev in hkrati zasnovali standarde, končnega uporabnika in definiranje britan- prenovi predaval na zaključnem dogodku ki jih mora spoštovati vsak državni organ, skega upravnega e-portala kot končne točke Ljubljana GovJam 2014, vsakoletni delavni- ko se odpravlja na splet. S tem so zagotovili za vse storitve, ki jih uporabniki potrebuje- ci oblikovanja javnih storitev v organizaciji poenoten spletni nastop, hkrati pa so tudi jo od svoje javne uprave. Hkrati je, da bi se skupine Service Design Slovenia. V pogo- vnaprej določili okvire delovanja, s čimer so izognili nekoordiniranemu objavljanju in- voru za MonitorPro je pojasnil, da so bili se izognili prejšnjim napakam. formacij, predlagala določitev centralnega začetki prenove zelo boleči za vse vpletene. Prenovo vsebin in storitev na spletu so organa za urednikovanje spletnih vsebin in »Pomislite, britanska elektronska uprava osnovali za uporabnika storitev. Giddings imenovanje novega direktorja, ki bi bil za- je imela pred začetkom prenove več kot ti- omenja težavo z uvajanjem agilnega pristo- dolžen za uporabniško izkušnjo. soč petsto različnih spletišč, na katerih upo- pa k oblikovanju vsebin, saj so bili državni Na podlagi njene analize in priporočil rabnik ni mogel dobiti celostne informacije. uradniki nevajeni sistema dela, kjer začneš

12 I MonitorPro I III. 2014 E-UPRAVA

z najmanjšo samostojno enoto in jo nato njavo ministra za javno upravo. V nasprotju ne načrtuješ ogromnega projekta, ampak nadgrajuješ. »Veliko časa smo vložili v izo- z neodvisnim vodenjem projekta moderni- se na manjših učiš, kaj deluje in kaj ne in braževanje tistih kadrov, ki bodo skrbeli za zacije elektronske uprave je ta podvržena s kakšnimi produkti/storitvami/metodami ta sistem in ki bodo vanj vnašali vsebine,« je neprestanim menjavam kadrov in koncep- lahko dosežeš največji napredek. Seveda poudaril Giddings, »saj so vsi najprej pomi- tov prenove, kar se izraža tudi v necelovi- imaš v glavi celostno vizijo, ampak z agil- slili na slabe stvari, ki bi se lahko zgodile, ko tosti prenove in fokusiranju na posamezne nim razvojem dopuščaš stalne spremembe, bomo začeli vsebino neprestano spreminja- elemente, brez upoštevanja celotne podobe če ugotoviš, da so v prid rezultatu. Središče li in jo izboljševati.« e-uprave. razvoja postane zadovoljen uporabnik, ne Med skeptike je spadal tudi on sam, a je To je v pogovoru izpostavil tudi slovenski tehnologija ali postopek.« »Največja težava na koncu ugotovil, da je agilni način vode- informacijski pooblaščenec v odhodu, Na- slovenske e-uprave je po mojem mnenju nja, podprt s podatki in z meritvami, res taša Musar Pirc, ki opaža, da je politizacija pomanjkanje dobrih kvalifikatorjev kakovo- boljši od domnev in predvidevanj. »Ljudi, »problem vsake javne uprave. Z vsako me- stne e-uprave. Britanci so dobro e-upravo ki so prihajali s skepso, nismo odganjali, njavo oblasti zamenjamo ponudnike stori- na primer opredelili s cenejšimi transakci- ampak smo jih prosili, naj dvome podprejo tev in vidi se, da še vedno ne znamo razmi- jami med državo in državljani, kar je zelo s številkami in z meritvami. Če so jih lahko šljati z vidika stroke, ampak so tukaj v igri lahko razumeti ter enostavno meriti.« in če smo skupaj ugotovili, da je stari način bolj prijateljske vezi.« delovanja tudi dokazljivo boljši, ga nismo Tako lahko, recimo, opazimo, da Slovenija Poenotenje delovanja je spreminjali,« je pojasnil Giddings, »a smo dobiva nagrade Združenih narodov za posa- ključ do uspeha po drugi strani zamenjali vse, kar je bilo mezne informacijske rešitve in podatkovne V britanskem in avstrijskem primeru pre- osnovano na nepreverljivih domnevah in zbirke, kot je recimo Supervizor, a se hkrati nove elektronske uprave lahko opazimo po- ugibanjih.« na področju e-participacije razvija zelo po- dobnosti. Oba sogovornika sta opozorila na Agilno vodenje projektov e-uprave je časi, sploh v primerjavi z Veliko Britanijo, poenotenje in koordinatorsko vlogo enega smiselno tudi po mnenju Mitje Mavsarja, ki od leta 2008 na lestvici participatornega telesa znotraj vladnega ustroja, ki skrbi za vodje uporabniške izkušnje pri D•Labs, ki e-indeksa Združenih narodov konstantno celoten razvoj elektronske uprave. pojasnjuje, da »sodobne metode oblikova- raste in za katero se pričakuje, da bo tudi v Giddings izpostavlja zelo natančen in po- nja storitev predpostavljajo, da so ljudje, naslednjem meritvenem obdobju konec le- droben proces, kjer niso sodelovali samo ki izvajajo storitev (torej javni uslužbenci), tošnjega leta dobila zelo dobro oceno za ce- uradniki, temveč pester nabor različnih vključeni v samo oblikovanje. Ideje in reši- lostno prenovo svojega spletnega nastopa. kadrov z zelo specifičnimi znanji. »Pred- tve za nove javne storitve je treba črpati iz Slovenski minister za notranje zadeve in stavljajte si prostore, prelepljene s skicami, stalnega sodelovanja z uporabniki in s tisti javno upravo, dr. Gregor Virant, pojasnjuje, papirji in z organigrami. Več tednov so zbi- javnimi uslužbenci, ki so v neposrednem da je odgovornost za neenakomeren razvoj rali vsebino starega državnega spletišča, jo stiku z uporabnikom.« Hkrati poudarja, da slovenske elektronske uprave treba iskati na združevali v smiselne celote in odstranjevali »ima pri agilnem razvoju elektronske upra- več mestih. »Razlogov je več, poglavitna pa vse, kar je bilo odveč. Za vsako vsebino so ve državljan občutek, da so storitve nareje- sta manj intenzivna politična podpora ozi- ocenili, s kakšnim namenom jo objavljamo ne zanj«. roma spodbuda po letu 2008 in zmanjševa- in ali jo državljan zares potrebuje,« opozar- nje obsega sredstev za državno informatiko ja. Neodvisnost in podpora z in e-upravo. V zadnjem letu se nam je kljub Klestenje in oblikovanje koristnih vse- vrha vsemu uspelo premakniti s projekti, ki jih bin za uporabnika je bila samo prva faza Glavni prednosti snovanja prenove sta vodimo na MNZ in so delno financirani iz prenove. Sledilo je namreč snovanje nove bili podpora z vrha vlade in hkrati odma- strukturnih skladov EU. Tu gre predvsem za in celostne uporabniške izkušnje, kjer so knjenost od vladnih tokov kadrovanja, ki je projekte s področja interoperabilnosti, jav- uporabniku ponudili enoten in koristen sis- zagotavljala, da se prenova ne bo ustavila z nega e-naročanja, enotne poslovne točke za tem iskanja vsebin. »Nič ti ne pomaga, da je morebitno menjavo ministra oziroma dru- poslovne subjekte (uresničevanje storitvene spletno mesto polno koristnih informacij, gih vladnih kadrov. direktive), začeli pa smo tudi celovito pre- če uporabnik ne more do njih,« pojasnju- »Naše uradništvo ima zelo dolgo tradicijo, novo portala e-uprava za državljane.« je Ben Giddings in nadaljuje, da so zato v so zelo profesionalni in avtonomni. To sicer Poleg pomanjkanja sredstev in majhne ekipo povabili več različnih strokovnjakov pomeni, da znajo zelo učinkovito ovirati politične podpore pa dr. Virant opozarja še s področja psihologije, spletne arhitektu- marsikatero koristno spremembo, ampak na razdrobljeno državno informatiko. »Vsa- re, oblikovanja in spletne analitike, saj so hkrati lahko tudi preprečijo ministrom, da ko ministrstvo in vsak večji organ v sestavi le tako lahko izoblikovali nove vsebine in bi počeli hude neumnosti,« je pojasnil Gid- ministrstva ima svojo službo za informatiko hkrati vzpostavili sistem ocenjevanja upo- dings in dodal, da bi »nova vlada utegnila in tudi svojo »silosno« politiko delovanja na rabnosti istih vsebin. strategiji digitalne prenove dodati drugačne tem področju. Ker se tega zavedamo, smo »Ukvarjali smo se z berljivostjo in s pisa- poudarke ali določiti nove prioritete, ampak pripravili vladno gradivo s predlogom za vami, ugotavljali idealno dolžino naslova in ne vidim možnosti, da bi kdo ukinil uspešen reorganizacijo državne informatike s ciljem posamezne objave, za vsak vsebinski sklop in strateško pomemben projekt«. združevanja in poenotenja, kar je v Sloveniji smo pripravili več različnih primerov in V nasprotju s slovensko realnostjo je v že bilo in je vse bolj praksa tudi v tujini (Ve- uporabili tistega, ki so ga najbolje sprejele Veliki Britaniji nepolitičnost uradniškega lika Britanija, Avstrija ...),« pojasnjuje in do- uporabniške skupine,« še dodaja Giddings. ustroja zelo pomemben del njihove samo- daja, da bi s centralizacijo in z vzpostavitvi- podobe. Vseeno to ni britanska posebnost, jo enotne arhitekture »dosegli pomembno Odprta koda je bila velik del saj je podobno mnenje v starejšem intervju- racionalizacijo, preprečili podvajanja nabav rešitve ju za MonitorPro izrazil tudi izvršni direktor itd. A to bo moralo počakati naslednjo vla- Tudi odločitev, da celotno izkušnjo bri- za avstrijsko e-upravo, Christian Rupp, ki dno garnituro.« tanske e-uprave prestavijo na odprtokodno poudarja, da je tudi v Avstriji »med javno- Mitja Mavsar meni, da »z vidika države rešitev, ki so jo razvijali sami, je po mnenju upravnimi uslužbenci in politiki velika raz- agilni razvoj pomeni najbolj smotrno pora- sogovornika dobra odločitev. »V prvem letu lika«. bo davkoplačevalskega denarja. Zelo hitro je GDS implementiral več kot 2.500 poprav- V Sloveniji tega koncepta ne poznamo, saj in z manj denarja pridemo do preizkuše- kov, povprečen čas za namestitev poprav- se strategije spreminjajo skoraj z vsako me- no delujočega izdelka ali storitve. Nikoli kov pa se je skrajšal na samo dva tedna. Prej

III. 2014 I MonitorPro I 13 TRENDI I E-UPRAVA

to ni bilo mogoče, saj smo bili odvisni od pritožujejo obiskovalci in ki niso v ponos ne zunanjih izvajalcev, ki so lahko upoštevali javni upravi ne zunanjemu izvajalcu.« naše zahteve ali pa tudi ne. Odprtost je zelo Takega mnenja je tudi Mitja Mavsar, ki dobro sito pri izbiri zunanjih sodelavcev in težave vidi v popolni razpršenosti izvajalcev ponudnikov storitev, saj takoj vidimo, kdo in produktov. »Morda celo imamo dobro se je potrudil pregledati programsko kodo razvite projekte e-uprave, pa jih zaradi raz- in razume naše zahteve,« ocenjuje Ben Gid- pršenosti produktov nihče ne opazi,« pou- dings, ki še dodaja, da so celotno razvojno darja in nadaljuje, »da ima vsak javni organ kodo objavili na spletnem portalu GitHub, svoje storitve, svoja spletišča in kot posledi- kjer si lahko vsakdo pretoči popolno struk- ca je e-uprava razpršena, nepovezana, hkra- turo britanske e-uprave in jo razvija naprej. ti pa na ministrstvih po navadi nihče zares Hkrati so v razvoj vključili tudi neodvisne ne prevzame odgovornosti za učinkovito razvijalce, ki so brezplačno prispevali iz- delovanje e-storitve.« boljšave in s komentarji pomagali razvijati Tudi slovenski glasnik digitalnih tehno- celotno strukturo. »Odprtost je zelo zani- logij, Aleš Špetič, je na svojem spletišču miva tudi za neodvisne razvijalce, ki so pri- opozoril na pomembnost odprtih zbirk pravljeni prispevati predloge za nove elek- podatkov, ki jih lahko računalniško obdelu- tronske storitve – sploh zato, ker objavljamo jemo. »Odprti podatki so koncept, ki se pri tudi ogromno podatkovnih zbirk v obliki, nas prepočasi uveljavlja. Načela, s katerimi ki je primerna za računalniško obdelavo,« naj bi se zagotovilo odprtost podatkov, kot meni Giddings, ki si v prihodnosti sicer še so celovitost, izvirnost, aktualnost, dosto- ne upa napovedati popolne neodvisnosti pnost, nediskriminatornost, neomejenost od velikih komercialnih ponudnikov infor- in podobno, so v svetu že dolgo sprejeta. macijskih storitev, a vseeno napoveduje, To sicer zveni učeno, a poenostavljeno to »vendar v prihodnosti ne bo več tako močne pomeni tole: podatki naj bodo dostopni, navezanosti velikih državnih birokracij na če so bili zbrani z javnimi sredstvi. In jav- velike informacijske korporacije.« Dodaja tna stran je na eni platformi, e-Prostor je na ni naj bodo takoj, ko je to mogoče, v obli- pa: »Prihodnost vidim v dogodkih, kakršen drugi, aplikacija za spreminjanje podatkov ki, ki omogoča nadaljnjo obravnavo. Ne je govjam, kjer se bodo lahko programerji in registra nepremičnin pa na tretji platformi. smejo biti selektivni, ampak celoviti in čim razvijalci igrali z javnimi podatki, brkljali po Vsaka ima svoj videz, svoje delovanje in svo- bolj surovi, torej brez interpretacij. Seveda javno dostopni programski kodi ter razvijali je načine nedelovanja.« mora objava varovati anonimnost in ostale izvirne elektronske storitve, na katere ura- Še večjo težavo pa Gašper Žejn vidi v zakonsko predpisane omejitve,« ocenju- dniki ne znamo niti pomisliti.« skritih oziroma onemogočenih zbirkah po- je Špetič in nadaljuje, da »bi javni podatki V Sloveniji tudi na področju odprte kode datkov. »Obstaja kar nekaj zbirk, ki ostajajo morali biti javni in objavljeni po načelih in ponujanja podatkovnih zbirk v formatu, skrite in onemogočene. Na jpp.si je dosto- odprtih podatkov, če je to le mogoče. Brez ki omogoča računalniško obdelavo, nima- pna spletna stran z logotipom še starega izjem.« Opozarja še, da je »ključno, da bi mo dobrih izkušenj. Navsezadnje nam je ministrstva za promet. »Portal javnega po- morali podatke objavljati in hkrati ponuditi to jasno takoj, ko pogledamo različna sple- tniškega prometa«, ki je že kar nekaj let »v javnosti možnost, da strokovnjake posluša tna mesta ministrstev in vladnih služb, kjer izgradnji«, je do nedavnega vseboval vsaj in preverja, kaj se dogaja. Upravljanje jav- lahko opazimo velike razlike med načinom vozne rede v obliki datoteke XML. Iz spre- nih podatkov je ključnega pomena za širšo podajanja informacij in oblikovno struktu- minjajočega se poimenovanja datotek skle- in odprto družbo.« ro posameznega spletišča. Tudi na podro- pam, da so se datoteke XML pripravljale čju dostopa do zbirk podatkov so razlike ročno, na neki točki pa so se posodobitve Meritve, meritve, meritve velike. Informacijski arheolog na področju prenehale in takrat sem dobil informacijo, Ena od glavnih osnov za uspešen prehod javnih podatkov, Gašper Žejn, komentira: da je potekla pogodba z izvajalcem. Nekate- na novo platformo je bila po mnenju Gid- »Razlike pri dostopnosti do zbirk podat- ri portali, ki so od tovrstnih podatkov odvi- dingsa zelo natančno zasnovana spletna kov, ki jih vzdržuje javni sektor, so velike. sni, so tako ostali odrezani od posodobitev. analitika z merjenjem različnih spremen- Dober primer je, recimo, evidenca davčnih Na www.vozniredi.si so zadnjič osvežili po- ljivk. O tem je v svojem predlogu govorila že zavezancev, ki jo Durs dnevno posodablja.« datke oktobra lani. No, tudi ti podatki niso Martha Lane Fox, ki je vztrajala pri natanč- Vseeno se Žejnu zdi, da je v Sloveniji stanje več dosegljivi, zdaj strežnik zgolj javi napa- nem merjenju obiskanosti, in tega so se dr- neurejeno. »Na splošno pa v Sloveniji pri- ko, čeprav je z zakonom določeno, da mora žali tudi snovalci platforme gov.uk. manjkuje strateškega delovanja, ne samo ministrstvo na spletnih straneh objaviti ne »S konkretnimi primerjavami se trenutno pri dostopnosti podatkov, to je popolnoma samo vozne rede, ampak tudi postajališča še težko pohvalimo, saj na starih straneh jasno tudi ob obisku državnih spletnih stra- in daljinar (razdalje med postajališči).« Žejn zaradi razpršenosti in zaprtosti platform ni. Primer je spletna stran Državnega zbora še dodaja, da »integracija različnih sistemov nismo mogli zbirati uporabnih podatkov,« RS. Marsikatere povezave, npr. na novico, nikakor ni enostavna naloga. Dobrodošla bi pojasnjuje. Ob tem omeni, da so se v pr- na tej strani zaradi tehnične omejitve ni bila strategija, v kateri bi dali pomen tudi vem letu po prenovi prebili med štirideset mogoče deliti, pa tudi sama zasnova sple- dostopnosti in izmenjavi podatkov, ki jih najbolj obiskanih spletnih strani v Veliki tnih strani je narejena kot »prizidek« inter- različni sistemi nudijo oziroma pričakuje- Britaniji, našteli so 427 milijona obiskov in nega sistema, ki je namenjen podpori delu jo.« da vsak peti obiskovalec dostopa z mobil- poslancev. Tako kot pri zidanem prizidku, Celostno Žejna moti, da je »vsekakor še ne naprave. Poudari, da je zanj najzanimi- kjer tla niso povsem v istem nivoju, se tudi premalo zavedanja, da je spletna stran na- vejša ugotovitev, »da nam je uspelo stroške na spletnih straneh čuti pragove, ob katerih menjena uporabnikom, ki pogosto nimajo posamične transakcije med uporabnikom se uporabniki spotikajo,« slikovito pojasni veliko predznanja o delu organa. Zaradi in upravno storitvijo znižati za deset od- in nadaljuje, da se »podobne razpoke med pomanjkanja strategije ter premalo inter- stotkov, čeprav smo šele dobro začeli op- sistemi opazi tudi pri drugih storitvah, na- disciplinarnega sodelovanja nastanejo ne- timizirati število klikov, minut in funtov na zoren primer je Geodetska uprava RS. Sple- kakovostne spletne storitve, nad katerimi se transakcijo. Morda še večji napredek pa je

14 I MonitorPro I III. 2014 E-UPRAVA

prinesla odločitev za odprto spletno platformo, ki smo jo razvili sami in jo v celoti Zanimive povezave objavili na spletu.« - Posnetek predavanja Bena Giddings na Ljubljana GovJam 2014 – vimeo.com/97509012 Še več – vsa merjenja in ugotovitve so do- - Posnetek pogovora z Benom Giddingsom na Ljubljana GovJam2014 – vimeo. stopne na posebnem podportalu platforme com/97510925 gov.uk, ki je namenjena izključno temu po- - Vstopna točka britanske vlade – www.gov.uk dročju in kjer lahko vsak poišče relevantne - Podatkovne zbirke britanske vlade – data.gov.uk statistike o delovanju posameznega dela - GitHub koda portala Gov.uk – github.com/alphagov tega portala. Tako lahko uporabnik izve, ko- - Študija EU o e-upravi – http://bit.ly/SLRRzq (pdf) liko ljudi dejansko uporablja e-storitve, koliko posamezna storitev stane in podobno. Tudi slovenski portal za e-upravo čaka na celovito prenovo. Dr. Virant pojasnjuje, da je bil »slovenski portal e-uprava vzpostavljen strategij, s katerimi poskuša uravnavati deli vladno spletno stran«. Hkrati pa prek njih v letu 2006 in je takrat pomenil izjemen lovanje in usmerjati razvoj, a se pojavi teža- organizirajo debate in posvete z diplomati napredek, za kar smo leta 2007 dobili tudi va. »Večina ukrepov in regulacij se osredoto- ter ostalimi vladnimi predstavniki in so zelo nagrado. V nadaljevanju se je (iz omenjenih ča na nižanje stroškov poslovanja, medtem zadovoljni z odzivom javnosti. razlogov) portal predvsem vzdrževal, po- ko o dejanski uporabnosti posameznih Kritično je označil tudi strategijo »lovlje- sebnega dodatnega razvoja pa ni bilo. To se ukrepov ni dosti slišati,« meni urednica nja mladih« na omrežju Facebook, saj so vsekakor pozna pri kakovosti uporabniške neodvisnega portala E-demokracija, univ. raziskave pokazale, da so se mladi že pre- izkušnje,« priznava. »Lani smo ob pomoči dipl. politologinja Barbara Kvas. »Tako lah- maknili na druga omrežja. »Če hočemo do- sredstev EU začeli celovito prenovo s ciljem, ko pri ukrepih velikokrat slišimo samo oce- seči mlade, se moramo precej bolj potruditi. da kar najbolj izboljšamo uporabniško iz- ne o prihranjenem denarju, manj ali nič pa Na naših veleposlaništvih imamo dobre iz- kušnjo in portal spet postavimo ob bok o meritvah, s katerimi bi odgovorni dokazo- kušnje z družabnimi dogodki in debatnimi najboljšim. Seveda pa to ne gre čez noč, saj vali, da so izboljšave tudi dejansko na bolje skupinami, kjer imajo mladi možnost pred- je za dosego uporabniško prijaznega sple- spremenile delovne procese in ne samo pri- staviti poglede na prihodnost javnih stori- tnega mesta treba v zaledju prenoviti in na hranile nekaj denarja,« dodaja Kvasova. Na- tev – od izobraževanja do zaposlovanja in novo povezati registre, zbirke in ljudi, ki skr- daljuje pa: »Pogrešam več pametnih in hitro družinske politike, saj se družba zelo hitro bijo za ažurno vsebino. Vseeno pa moramo dostopnih storitev elektronske uprave za fi- spreminja. Vendar se komunikacije z mladi- ugotoviti, da se obisk vsako leto povečuje.« zične osebe in ne samo za pravne entitete.« mi v resnici šele učimo,« je realen Giddings. Tudi Mitja Mavsar poudarja vlogo metrik To dokazuje tudi letošnja študija Evropske V Sloveniji se zadeve že več kampanjskih v razvoju storitev. »Ko razvijaš agilno, nimaš komisije, ki ugotavlja, da večina državljanov ciklov niso premaknile od večinoma eno- veliko strateških dokumentov. Tisti, ki so, so Evropske unije splet uporablja predvsem za stranskega komuniciranja z javnostjo, opa- praktični, kratki in ciljno usmerjeni. Hitro stik z javnimi uslužbenci, medtem ko je de- ža Barbara Kvas. »Politika družabna omrežja delaš majhne spremembe, kot slalomske janska uporaba e-storitev za zaključevanje uporablja skorajda izključno v času kampa- zavoje, izboljšuješ, rezultate sprememb pa postopkov manjša in je v letu 2013 dejansko nje, medtem ko jih v času mandata zelo po- rigorozno preverjaš. Učinki se neprestano upadla na raven leta 2011. vršno in brez resnega namena dvosmerne merijo in neprestano preverjaš pri uporab- Kot glavna razloga za neopravljanje po- komunikacije,« opaža in dodaja, »da se v nikih, ali so ob uporabi učinkoviti in zado- stopkov na spletu poleg pomanjkanja kori- večini primerov slovenskim politikom dru- voljni ... Le tako lahko e-storitev postane stnih storitev avtorji raziskave Digital Agen- žabni splet izplača kot necenzuriran kanal, tako dobra, da jo bodo uporabniki z vese- da Scoreboard 2014 navajajo pomanjkanje prek katerega vstopajo v klasične medije, ne ljem izbrali pred drugimi kanali in tudi pri- zaupanja v storitve in pomanjkanje tran- pa, da bi prek njih merili utrip javnosti ali poročali ostalim državljanom,« pojasnjuje. sparentnosti postopkov. pa ljudi vpraševali po mnenju, ki bi ga kasneje vključili v oblikovanje politik oziroma Novi mediji, nove strategije Blizu ljudem tudi na usmeritev.« Giddings poudarja, da so britanski ura- družabnem spletu dniki hitro uvideli, da star način dela na S sogovornikom smo se na koncu dota- Bomo naredili korak naprej? novih medijih ne bo prinesel želenih rezul- knili še vloge družabnega spleta in omrežij, Po mnenju sogovornikov napovedana tatov. »Videli smo, da morda naš stari način kot sta na primer Facebook in LinkedIn. prenova slovenske e-uprave ne vzbuja upa- razmišljanja na spletu res ne prinaša naj- Ben Giddings jih je označil za zelo po- nja, da bo šlo hkrati z grafično in s progra- boljših rezultatov. Brez spleta pa v 21. sto- membne pri ustvarjanju novega komuni- mersko prenovo tudi za spremembo v mi- letju ne moremo dobro opravljati svojega kacijskega modela, a je poudaril, da ne gre selnosti, zaradi katere so Britanci in Avstrijci dela: biti v službi državljana,« dodaja in poza muho enodnevnico. »Družabna omrežja lahko naredili korak h kakovostnejši, k upo- jasnjuje, da s služenjem državljanom misli so pomembno orodje, če jih znate pravilno rabniku usmerjeni in drugačni elektronski resno. »Britanski javni sektor je gromozan- uporabljati. Ko minister, diplomat ali drug javni upravi. In ko v referatih in napovedih ski, kaotičen in ne mara sprememb, ampak javni uslužbenec nastopi na omrežju Twit- prenovljenega portala beremo o uveljavlja- uradniki zelo resno jemljejo naziv 'public ter, to ne sme biti samo medijski dogodek nju drugačnih pristopov pri snovanju in iz- servants' in svoje delo hočejo opraviti do- ali igranje na karto digitalne razgledanosti. vajanju storitev, o modrejšem pristopu pri bro. Dobra digitalna strategija jim lahko Take podcenjevalne trike uporabniki takoj obravnavi zalednih sistemov in informacij- pri tem zelo pomaga, saj odpravlja veliko spregledajo in jih upravičeno zamerijo,« ske infrastrukture, o učinkovitejši oziroma nepotrebnega dela, prenašanja papirjev, poudarja in nadaljuje, da na ministrstvu za pravilnejši izrabi obstoječe in predvidene neusklajenosti med oddelki in podvajanja zunanje zadeve, v okviru katerega deluje tehnologije in predvsem sprejemanju odlo- obveznosti. Taka sprememba pa ne pomeni sam, družabna omrežja uporabljajo »pred- čitev v luči koristi državljana in drugih cilj- nujno odpuščanja, ampak tudi več časa za vsem kot komunikacijski kanal za nasla- nih upravičencev, nam v glavi odzvanja – s druge pomembne naloge, ki jih je v dana- vljanje določenih demografskih skupin, ki točno takimi besedami so nam pred osmimi šnji kompleksni družbi vse več,« je jasen. večino informacij pridobijo na twitterju ali leti predstavljali obstoječi sistem. Le zakaj Tudi slovenska javna uprava pozna več facebooku in niti ne pomislijo, da bi obiska- ga zdaj potem prenavljajo znova? 6

III. 2014 I MonitorPro I 15 TRENDI I MALI POGOVOR Tehnologija je močnejša od politike

Magnus Lindkvist je futurolog, ki se strinja, da so spremembe edina stalnica in da moramo ljudje to dejstvo čim prej sprejeti. Kot opazovalec in napovedovalec trendov premore več edinstvenih pogledov na razvoj ter prihodnost tehnologije in družbe.

Miran Varga

Po » poklicu« ste futurolog. Kaj pravza- pa je ljudi, ki bi znali združevati ta področja prav počnete? in iz njih izvleči večji smisel. Moje delo je predvsem razmišljanje o prihodnosti in iskanje namigov o njej. Prav Moja naslednja vprašanja bodo torej tako preverjam, kako drugi ljudje razmišlja- zvenela precej omejeno, se pa priporočam jo o prihodnosti, in poskušam ugotoviti, kje za kar najširši pogled nanje. Bojda je pred se motijo. S tem vedenjem in pogledi poma- nami nov val tehnoloških sprememb. gam predvsem podjetjem, in sicer z vidika Pričakujete kakšna večja presenečenja na dolgoročnega razmišljanja. Ne postavljam tehnološkem področju? strategije razvoja, temveč ustvarim sliko, Sprememb in presenečenj je in bo veliko. kaj se bo na posameznem trgu ali v družbi Sam menim, da nas največji napredek čaka (z)godilo čez nekaj let, navadno pet ali več. na področjih genetike, robotike, interneta Pišem tudi knjige s podobno tematiko in in nanotehnologij. Prve prebojne rešitve so predavam na temo gledanja ter doživljanja že danes med nami. DNK-zapis je, denimo, prihodnosti. mogoče programirati podobno kot računal- niško kodo, saj gre, poenostavljeno poveda- Sogovornikom torej poveste, kaj se bo no, za štiridelno kodo, na kateri temelji vse. zgodilo v prihodnosti. Se v svojih predvi- Umetne vrste so znanstveniki ustvarili že devanjih tudi zmotite? pred tremi leti. DNK je svojevrsten tehnolo- Sam ne predvidevam. Predvidevanja so ški čudež, saj trenutno predstavlja najučin- namreč močno odvisna od sreče, kot bi kovitejši način hrambe informacij v svetu. A rekel, da bo Bosna in Hercegovina zmago- prave inovacije se pokažejo šele takrat, ko valka letošnjega svetovnega prvenstva v si upamo in znamo zapis DNK spreminjati. nogometu. Rezultati mojih razmišljanj so re ne bi bilo dobrega rezultata, pa je samo Razvojniki podjetja LS-9 Inc. so na ta na- napovedi, po tej plati sem bolj podoben razmišljanje. Negovanje misli in refleksij je čin ustvarili čudovito bakterijo. Ta porablja meteorologu. Lahko bi napovedal, da se bo danes močno podcenjeno, saj si ljudje zanje sladkor in iztreblja dizelsko gorivo. Si lahko nogometna ekipa BiH uvrstila na naslednja ne vzamejo več časa. Sam stremim k temu, mislite, kaj vse bi lahko rešili z bakterijo, ki tri velika tekmovanja. Svoje delo vidim kot da se povsem odklopim od motečih dejav- serje dizel? intelektualno akupunkturo, s katero posku- nikov, kot so telefoni, sestanki, e-pošta, in se šam spremeniti način razmišljanja ljudi in posvetim zgolj razmišljanju. Najverjetneje večino energetskih izzivov? njihova prepričanja. Moj cilj je sogovorni- Seveda. Znanstveniki bi se želeli pogo- kom predstaviti še kakšno dimenzijo pogle- Kako je prihodnosti videti skozi vaše oči? varjali o energetski prihodnosti, načrtovati da na stvari. Predvsem večdimenzijsko. Medtem ko nadaljnji razvoj, a do tega ne pride. Zakaj? ljudje vidijo prihodnost precej poenosta- Zaradi omejenosti politike, ta je resnično Na kakšnih virih pa temeljijo vaše napo- vljeno, jo sam spremljam s štirih zornih ko- kratkoročna, saj traja največ en mandat. vedi? tov – skozi družbene spremembe, sociode- Prav zato pa raje razmišljamo o vetrnih elek- Upravljam tri vire informacij. Temelj mografijo, vrednote in čustva, tehnologijo trarnah in drugih obnovljivih virih energije, predstavljajo t. i. dolgoročni podatki in na- ter politiko. Vsak posamezen vidik je zani- plinovodih ... Zasebni sektor gospodarstva povedi, kamor sodi področje makrostati- miv, a hkrati precej omejen. Šele z njihovim je že neštetokrat dokazal, da je tehnologija stike, ki mi omogočajo analiziranje razvoja prepletanjem ali združevanjem lahko odkri- močnejša od politike. področja več deset let v prihodnost. Včasih jemo res zanimive vzorce in pridobimo glo- se zdim kar zasvojen od statističnih podat- blje razumevanje skoraj vsega dogajanja na So mar roboti najlepši kazalniki razvoja kov. V izdatno pomoč sta mi tudi sodelavca, svetu in razvoja dogodkov. Pogosto novinar- tehnologije? Kakšna je verjetnost, da bi analitika, ki skrbita za iskanje podatkov o je in industrijo zanima le posamezen vidik, se nam v prihodnosti uresničil kakšen za praktično čemer koli, kar zadeva dolgoročni to omejenost lahko zaznate na vsakem ko- človeka manj ugoden scenarij, ki ga lahko razvoj dogodkov. Za samo natančnost na- raku. Če se udeležite konference s področja vidimo v znanstvenofantastičnih filmih? povedi pa je izjemnega pomena še t. i. tiho računalništva, boste najverjetneje govorce Odnos človeka do robota je zanimiv. Lju- znanje, torej znanje, ki je težko usvojljivo poslušali o tem, kako bo programska opre- dje smo prepričani, da so roboti boljši pri ter prenosljivo. Zelo veliko časa porabim ma osvojila svet, sporočilo političnega kon- opravljanju fizično zahtevnejših in za člo- za pogovore s ključnimi ljudmi iz najrazlič- gresa bo vsemogočnost politikov po zaslugi veka nevarnih del pa tudi opravil, ki sicer nejših industrij. Tretja sestavina, brez kate- oblikovanja in sprejemanja zakonov. Malo pripadajo najmanj cenjeni delovni sili. A

16 I MonitorPro I III. 2014 MALI POGOVOR

razvojniki nas vedno znova šokirajo. Roboti povsem avtonomno. A to skoraj nikjer ni v procesu združitve veliko tvegal, tvegal je, danes najuspešneje trgujejo z delnicami in zakonsko urejeno pa tudi okolica samovo- da postane procesno podjetje. K sreči se to celo skrbijo za stik s strankami. Lani smo zljivih vozil še ne razume. Da ne bo pomote, ni zgodilo, ostali so izdelčno podjetje, bolj dočakali robota, ki zna napisati novičarski ni samo industrija IKT tista, ki tako močno inovativno in zabavno, kreativno, če želite. prispevek, kaj kmalu jih bomo videli v gle- prednjači, da je sama sebi nevarna, so tudi dališču. Skratka, razvoj robotov gre naprej druge panoge. Kakšen vtis pa je na vas pustila Slovenija? in v kratkem bodo že lahko opravljali stvari, Spremembe so dveh vrst: horizontalne V preteklih dneh sem srečal veliko ljudi, ki jih danes počne solidno plačan srednji in vertikalne. Pri prvih se ista stvar dogaja katerih sporočilo je bilo, da za Slovenijo ni sloj prebivalstva. Večini ljudi se to dejstvo na več mestih, kjer ugotovimo, da iskanje več upanja. To me je zelo presenetilo, saj bi zdi strašljivo. Razvoj robotike in povezanih ali »izposojanje« novih idej še nikoli ni bilo pričakoval povsem nasprotno stališče. Po- tehnologij tako odpira celo vrsto različnih lažje. To je očitno po vsem svetu – recimo, da membno je biti potrpežljiv in vztrajen ter vprašanj. Se nam mar obeta nov suženj- nekdo v Palo Altu razvije zelo uspešno reši- se učiti na napakah – po možnosti drugih. ski razred? V katero smer bo šel razvoj – se tev ali poslovni model. Bolje obveščeni ljudje Glede na svojo majhnost in raznolikost bi nam bodo mar ponovile Atene, kjer so su- bodo to hitro prepoznali in razširili oziroma namreč Slovenija lahko postala edinstven žnji delali, lastniki pa so se osredotočili na ponovili na drugih koncih sveta. Ljudje smo testni poligon za vse svetovne novosti. umetnost in filozofijo? Nas morebiti čaka resnično dobri v kopiranju. Z vidika priho- ponovitev suženjske vstaje iz ZDA in krvav dnosti pa štejejo predvsem vertikalne spre- Na eni strani majhna Slovenija, na drugi spopad? Tega preprosto ne vemo. membe. Zgodijo se takrat, ko nekaj še pred pa ogromne količine podatkov in njihova kratkim nemogočega postane realnost. kompleksnost. Kakšen je vaš pogled na t. Omenili ste tudi nanotehnologijo. Kakšen i. velike količine podatkov (big data)? je njen potencial? Obiščete veliko razvijalcev. Je mar pri- Včasih se vprašam, zakaj šele danes govo- Ogromen. Danes je nanotehnologija iz- hodnji razvoj tehnologij pogojen z njiho- rimo o tem terminu. Veliki podatki so z vidi- redno podcenjena, saj jo uporabljamo pre- vimi sposobnostmi? ka človeka nastali že leta 1440. Takrat je bilo težno le za različne premaze, s katerimi Z vidika tehničnih znanj nikakor. Sam kot to mejno leto, ko je posameznik še obvlado- dosežemo boljše lastnosti materialov. Jaz v največjo težavo sodobnih inženirjev vidim val podatke, ki jih je premogel. Sledila je ek- njej vidim izjemno prihodnost, še posebno, njihovo pomanjkanje sočutja. Gre za visoko splozija tiska in knjig. Včasih je knjiga stala ko bomo združili različna znanja in rešitve, inteligentne ljudi, ki pa jih pesti resnično 25 dolarjev, danes le še 25 centov, vsako leto denimo 3D-tiskanje in nanotehnologijo ter pomanjkanje družabnih veščin in komu- nastane na desetine milijonov knjižnih del. manipulirali stvari na ravni molekul. Si pred- nikacije. A za tako stanje smo si kar sami Nemogoče je to prebrati. Izraz veliki podat- stavljate 3D-tiskalnik v motorju avtomobila krivi. Večina izobraževalnih ustanov, tudi ki je torej star skoraj 700 let in zato se mi ne ali v človeškem telesu? V prvem primeru bi se velikih univerz po svetu, ki skrbijo za razvoj zdi povsem primeren. Veliko razumevanje znal motor sam popraviti in vzdrževati, prav strokovnjakov prihodnosti, mlade ljudi uči bi bil bistveno primernejši izraz. tako pa bi tudi človek lahko sam poskrbel za skoraj izključno tehničnih znanj. Kot da v Zanimiv je tudi pristop človeka k odkri- izdelavo delov lastnega telesa in tako postal tehničnih poklicih in ljudeh ni prostora za vanju in razumevanju stvari. Včasih nismo sam svoj zdravnik in farmacevt. Vse gradnike umetnost ali filozofijo, kar vodi do čustvene mogli videti velikih razdalj, nato smo na- za uresničitev te vizije imamo tako rekoč že otopelosti ljudi in vpliva tudi na medčlove- redili teleskop. Potem nismo mogli videti na voljo, le sestaviti jih moramo v ustrezno ške odnose. majhnih stvari in smo naredili mikroskop celoto. To pa utegne trajati več desetletij. ter odkrili ogromno novih stvari. Zdaj dela- Toda IT-velikani, denimo Google, vseeno mo nekakšen makroskop, ki bi nam omogo- Ta intervju bo objavljen v reviji, ki pokriva poskušajo biti bolj ljudski. Menite, da bo čal razumevanje kompleksnosti globalizaci- področje IT. Kam po vaše pluje IKT-indus- na dolgi rok v IT-industriji ostalo le par je ter vedenja ljudi. trija? podjetij? Laiki menijo, da sta področje informatike Po mojem se kaj takega ne bo zgodilo. In kaj bomo storili z novo odkrito vseved- in telekomunikacij zelo napredni področji. Ljudje imamo pač radi različnost, zato pa so nostjo? Sta, a sta si s svojo vseprisotnostjo nakopali različne tržne niše tako zelo uspešne. Indu- To vprašanje bega tudi podjetja. Srečal velike težave. Informacijsko tehnologijo da- strijo IKT danes spreminjajo veliki trendi, ki sem se s predstavniki podjetja Visa, kjer so nes najdemo povsod – oblačilih, pohištvu, mešajo razmerja moči. Tudi nekoč navide- mi razložili, da glede na vse zbrane podat- nakitu. S tem, ko je postala splošno dosto- zno nedotakljiva podjetja padajo s presto- ke in njihovo napredno analizo lahko že pna dobrina, je postala samoumevna, tako lov. Poglejte samo primer Nokie. Mobilnost okoli tri leta vnaprej napovedo, kateri par kot elektrika. Zato pa IT izginja v zidove in in računalništvo v oblaku prinašata povsem se bo ločil. Najboljši trgovci že po dveh na- strope. Podjetja v tej industriji pa nehote nove dimenzije poslovanja. kupovalnih računih vedo, da je posamezna postajajo ponudniki dobrin, sicer videnih ženska noseča. Številna podjetaj imajo da- kot vsebine in storitve. Ključni zakoni na- Slovenijo ste obiskali kot gost podjetja nes dostop do ogromnih količin podatkov, predka v industriji (Moorov, Metcalfov za- HP. Kakšno je vaše mnenje o siceršnjem nimajo pa idej, kako bi te podatke ustrezno kon ...) še vedno delujejo, zato podjetja vsak globalnem poslovanju gostitelja? in nesporno monetizirala. cikel (polletni ali letni) postrežejo z novimi Ena največjih težav HP je bila njegova tehnologijami. Tržni boj je bistveno večji. združitev, saj je podjetju pobrala precej Kaj, če bi z njimi reševali probleme člove- energije. Tega je že 13 let, a vrednote usta- štva? Se tudi vam zdi, da ljudje ne lovijo več noviteljev Hewletta in Packarda so k sreči še Ironično je to, da danes že premoremo tempa sprememb? vedno prisotne. HP se danes vrača na sce- rešitve, s katerimi lahko rešimo skoraj vse Mogoče. To pa je zato, ker podjetja tako no. Podjetja v IT večinoma temeljijo le na probleme človeštva, denimo rakasta obo- močjo tekmujejo v tem, katero bo upo- dveh osnovah – procesih ali izdelkih. Prva lenja, onesnaženje, globalno segrevanje in rabnikom predstavilo večjo čarovnijo in jo se ukvarjajo z učinkovitostjo in s širitvijo ter infrastrukturne težave, ki po svetu zavirajo uspešno prodajalo. Sama družba in njeno stalnimi izboljšavami, medtem ko idejno razvoj. Vso ustrezno tehnologijo namreč delovanje vsem inovacijam ne sledita. Če zasnovo napredka drugih povzema misel, imamo, ni pa politične volje, da bi to resnič- vzamem za primer avtomobilsko industrijo da morajo vsako leto pripraviti vsaj eno no- no storili. Različni interesi vlečejo v različne – že zdaj so na voljo vozila, ki lahko vozijo vost – bodisi izdelek, storitev, rešitev ... HP je smeri. 6

III. 2014 I MonitorPro I 17 TRENDI I VARNOST

Varnost kritične infrastrukture

Zimski izpad električne energije zaradi žledu in poplav nas je opomnil, kako ranljiv je elektroenergetski sistem in kako zelo smo od njega odvisni. Del Slovenije je bil brez električne energije skoraj dva tedna. Mnogi so bili brez gretja in komunikacijsko odrezani. Gospodarska škoda na kritični elektroenergetski in prometni infrastrukturi presega sto dvajset milijonov evrov. Popolna obnova bo trajala več let. Zaradi izpada električne energije je milijonsko škodo utrpelo tudi gospodarstvo na prizadetih območjih.

Dušan Caf

istemski operaterji omrežij za prenos in distribucijo električne energije ter proizvajalci električne energije so dobro pripravljeni na naravne Snesreče manjšega obsega, na izpade posameznih energetskih objektov ali poveča- no porabo električne energije. Na naravno nesrečo tako velikih razsežnosti, kot je Slo- venijo prizadela po več desetletjih, pa niso bili. Najslabše so jo odnesla distribucijska omrežja, kjer je bila največja škoda na srednje napetostnih in nizko napetostnih omrežjih. Velika škoda je bila tudi na žele- zniškem energetskem omrežju. Naravna nesreča je odprla številna vprašanja, na katera pristojni še niso podali odgovorov — od tega, ali je bila infrastruktura pravilno grajena in vzdrževana, do tega, ali je bila ustrezno zavarovana. A naravne nesreče za kritično infrastrukturo predstavljajo le eno izmed groženj. Kibernetski napadi, resna grožnja? Vse bolj resna grožnja za ključno energet- sko infrastrukturo, še zlasti elektroenergetski sistem, so kibernetski napadi, ki so vse kov, vseh incidentov s področja energetike, bernetskim napadom. Ameriški kongres je v pogostejši in vse bolj izpopolnjeni. V Slove- kar je občutno več kot v letu 2012 (41 od- anketi, opravljeni v letu 2013, med več kot niji je bilo doslej obravnavanih le nekaj pri- stotkov). Preračun pokaže, da se je število 150 elektroenergetskimi podjetji ugotovil, merov varnostnih incidentov v elektroener- varnostnih incidentov v energetiki povečalo da je bilo eno podjetje izpostavljeno celo getskem sistemu, a sistematično poročanje za dobre tri četrtine. Večina incidentov je deset tisoč kibernetskim napadom vsak meni vzpostavljeno. Država nima sprejete stra- povezanih z elektroenergetskim sistemom, sec. Več podjetij je poročalo o nenehnih na- tegije kibernetske varnosti in vzpostavlje- ki je najbolj razprostranjen in tudi najbolj padih in poskusih vdora v notranje sisteme. nega centra na državni ravni, ki bi bedel nad ranljiv. varnostjo kritične infrastrukture. Na videz majhno število varnostnih inci- Slovenski elektroenergetski Po podatkih ameriškega centra za obrav- dentov, ki jih je obravnaval ICS-CERT, nas ne sistem navo incidentov s področja kibernetske sme zavesti. To so običajno večji varnostni Kibernetskim napadom je izpostavljen varnosti industrijskih nadzornih sistemov incidenti, pri čemer lastniki infrastrukture tudi slovenski elektroenergetski sistem, ki (ICS-CERT) se število kibernetskih napa- o vseh morda niti ne poročajo. Kibernetskih postaja vse bolj odvisen od informacijske dov na kritično infrastrukturo povečuje. napadov na elektroenergetske sisteme je v in komunikacijske tehnologije (IKT). Podje- ICS-CERT se je v letu 2013 odzval na 257 resnici mnogo več, kot je uradno zaznanih tja uvajajo sisteme daljinskega odčitavanja kibernetskih incidentov s področja kritične in prijavljenih. Podatki kažejo, da so tvega- merilnih mest in nove storitve, ki temeljijo infrastrukture, kar je 30 odstotkov več kot v nja za kibernetske napade večjih razsežno- na IKT. Poleg tega se z večanjem deleža raz- letu 2012, ko je bilo 198 incidentov. To so in- sti, ki so lahko kombinirani s fizičnimi na- pršenih virov v elektroenergetskem sistemu cidenti, ki so jih lastniki infrastrukture pro- padi, vse večja. povečujejo zahteve po uravnavanju in krmi- stovoljno prijavili. Podjetja, odvisno od njihovega pomena ljenju različnih elementov omrežja, ki prav V letu 2013 je bilo največ, kar 56 odstot- in velikosti, so izpostavljena nenehnim ki- tako zahteva uvajanje IKT za zagotavljanje

18 I MonitorPro I III. 2014 VARNOST

ustrezne ravni kakovosti električne energije, uravnavanje pretokov moči ipd. Primeri kibernetskih napadov Uvajanje IKT in pametnih omrežjih v pre- nosnem in distribucijskem delu elektroe- Posledice kibernetskih napadov na elektroenergetski sistem so lahko tudi bolj prikrite. nergetskega sistema odpira nove možnosti Poglejmo nekaj primerov napadov, ki jih opisuje Evropska agencija za varnost omrežij in za kibernetske napade in sabotaže. S tem se storitev, s katerimi se lahko soočijo tudi slovenska podjetja: ne povečujejo le tveganja za kibernetske na- • zakasnitev, zaustavitev ali sprememba procesa proizvodnje električne energije, ki vpliva pade, ampak tudi tveganja za napade večjih na spremembo količine proizvedene energije; razsežnosti. • zakasnitev, zaustavitev ali sprememba informacij o proizvodnji, ki proizvajalcu energije V Sloveniji podjetja fizičnemu varovanju prepreči, da bi dobil (prave) podatke o proizvodnji, ki jih nato uporablja pri trgovanju ali kritične infrastrukture posvečajo večjo po- drugih poslovnih operacijah; zornost, ker jih k temu zavezuje zakonodaja. • namerno spreminjanje informacij o povpraševanju in ponudbi, ki so neusklajene z To pa v enaki meri ne velja za informacijsko realnimi pretoki moči v omrežju, zaradi česar lahko pride do izpadov energije ali velikih varnost, zato smo lahko nad informacijsko finančnih izgub; varnostjo kritične infrastrukture zaskrblje- • namerna manipulacija trga z električno energijo s spreminjanjem informacij o povpraše- ni. Če so ekstremne vremenske razmere vsaj vanju ali ponudbi energije; do določene mere predvidljive, za kibernet- • fizični in/ali kibernetski napad na komponente pametnega omrežja, ki privede do zausta- ske napade to ne velja. Udarijo lahko kadar vitve ali izpada večjega dela ali celotnega sistema; koli in kjer koli. • aktivnosti tehnoloških nasprotnikov pametnih omrežij, posameznikov ali skupin, ki širijo Slovenska podjetja o škodi zaradi kiber- gesla proti uvajanju IKT; netskih napadov resda ne poročajo, a za- • organizirani kriminal, ki prevzame nadzor nad večjim številom komponent pametnega vedati se moramo, da so lahko v primeru omrežja v uporabnikovih prostorih ali na podatkovnih koncentratorjih (npr. izključitev večjega kibernetskega napada, kombinira- večjega števila pametnih naprav); nega s fizičnim, posledice podobne kot v • nepooblaščen vstop v pametno omrežje prek sistemov za daljinsko odčitavanje stanja na primeru naravne nesreče. Na večjem obmo- merilnih napravah. čju države lahko pride do izpada električne energije, kar bi povzročilo nevšečnosti tiso- Pri spremljanju dejanskih incidentov imamo opravka s poskusi dostopa tako do poslovnih čem prebivalcev. Moteni bi bili dobava nuj- sistemov kot do sistemov za nadzor infrastrukture. Po poročanju ICS-CERT so bili v letu 2013 na storitev, kot so komunikacijske, ogreva- najpogostejši incidenti povezani: nje in dobava vode, preskrba z živili pa tudi • z nepooblaščenim dostopom in s prevzemom nadzora industrijskih sistemov za nadzor in zdravstvene ter nujne medicinske in druge krmiljenje industrijskih procesov (ICS/SCADA), povezanih v internet; storitve. • z okužbami z zlonamerno kodo v izoliranih nadzornih omrežjih; • z vrivanjem SQL in izkoriščanjem ranljivosti aplikacij; Prvi ukrepi • s pridobivanjem večjih privilegijev znotraj okuženih omrežij ali širitvijo okužbe v druga Podjetja, ki se nevarnosti kibernetskih omrežja oziroma na druge strežnike; napadov v elektroenergetskem sistemu za- • z usmerjenim ribarjenjem (angl. spear phishing); vedajo, se najpogosteje zatekajo k nakupu • z napadi vodnega vira (angl. watering hole attacks), ki izkoriščajo ranljivost ničtega dne strojne in programske opreme ali najemu (angl. zero-day vulnerability). svetovalcev. A ranljivosti v sistemih ostajajo. Nekaj primerov tovrstnih incidentov smo zaznali tudi v Sloveniji. Nacionalni center za Prav tako ne moremo odstraniti groženj s obravnavo omrežnih incidentov (SI-CERT) je poročal o ranljivostih ene izmed slovenskih kibernetskimi napadi. Podjetja lahko išče- hidroelektrarn in težavah toplotnih postaj. Problematični so tudi sistemi daljinskega odčita- jo nove načine za preprečevanje napadov vanja merilnih mest, kjer se varnosti posveča premalo pozornosti. Z uvajanjem daljinskega in odzivanje na napade. Pomembna sta odčitavanja in kratkih časovnih intervalov zajema podatkov postaja kritičen vidik tudi sodelovanje in izmenjava informacij med zasebnost odjemalcev električne energije, kar je za podjetja v elektroenergetskem sistemu podjetji in s pristojnimi državnimi organi. povsem nov dejavnik. V prihodnjih številkah si bomo ogledali, kaj in kako lahko podjetja naredijo za večjo varnost kritične infrastrukture. 6

III. 2014 I MonitorPro I 19 MENEDŽMENT I KADRI

Nadzorni mehanizmi in motivacija zaposlenih

Že v prejšnji številki smo zapisali, da je nadzor zaposlenih nujno potrebna funkcija v vsakem podjetju. Z meritvijo poslovnih izidov in analizo dosežkov zagotavljamo, da podjetje deluje na način, ki vodi do pričakovanj najvišjega vodstva in s tem do izpolnitve zastavljenih strateških ciljev.

Ana Bajec

pri vzpostavljanju sistema nadzora moramo upoštevati tudi neformal- ne dejavnike, ki lahko vplivajo na značilnosti sistema, kot je, denimo, Adelovna etika zaposlenega, ki se kaže v lojalnosti, pridnosti, ponosu na dobro delo in drugih normah vedenja. Pomembna dejavnika sta še kultura podjetja in slog poslovode- nja. Zaradi vseh naštetih dejavnikov je težko govoriti o modelu, kjer imata dve podjetji povsem enak sistem nadzora, ali pa o tem, da en sam sistem nadzora ustreza vsem organi- zacijam. Pogoste napake Čemu se moramo torej izogibati? Mene- džer, ki ga skrbi, da bo izgubil svojo moč, če jo bo prepustil svojim delavcem, se pogosto ujame v naslednje zanke: sam določa naloge in merila, po katerih morajo biti opravljene. To navadno stori, ne da bi se posvetoval z zaposlenimi. Ne sklepa kompromisov, zaposleni pa se mora prilagoditi delu po njegovem načrtu, ali pa nosi posledice. Zaposlenim obi- posluša in jih tudi opogumlja k prispevkom pomembna pozitivna naravnanost. Namen čajno pove, ne pa tudi pokaže, kako mora biti za izboljšanje kakovosti in znižanje stroškov. je dosegati organizacijsko učenje ter se uči- delo opravljeno. Le redko jih vpraša za mne- Nazorno jim pokaže, kako naj bi delo poteka- ti, kako se lahko v prihodnje stvari opravljanje o mogočih izboljšavah. Delo zaposlenih lo. Zaposleni, ki mu bo dodeljena naloga, bo jo še bolje in učinkoviteje. Če se zaposleni nadzira sam ali nekdo, ki ga izbere on. Ker za- tako natančno vedel, kaj pričakuje od njega. iz izvajanja nadzora naučijo bolje delati, je poslenih ne pritegne k ocenjevanju, ti delajo Menedžer si prizadeva povečevati občutek to največ, kar nadzor lahko prinese. Tisti, ki le toliko, kot je nujno potrebno. Ob tem zelo pri zaposlenih, da obvladajo svoje delo, zato nadzor usmerjajo v iskanje odgovornih za ne- redko ali pa sploh ne pomislijo, kaj je potreb- odpravi večino nadzornikov in nadzorovanja. gativne odmike in v izvajanje kaznovanja za no za kakovost. Če se zaposleni uprejo (na Zaposlene nauči, da sami nadzirajo in nedoseganje načrtov, ne bodo deležni velikih različne načine) in ob tem negativno vplivajo pretehtajo kakovost svojega dela, ter jim po- uspehov. Nadzor ne sme omejevati osebne na kakovost, skoraj vedno uporabi prisilo (po maga oblikovati zavest o tem, da vedo veliko svobode in pobude zaposlenih bolj, kot je to navadi kazen) in jih s tem poskusi prisiliti, da ter skorajda vedno več kot kdor koli drug o nujno potrebno. V nasprotnem primeru lah- bi ga ubogali. S tem ustvarja delovno ozra- tem, kako doseči visoko stopnjo kakovosti in ko izgubimo tiste prispevke posameznika, ki čje, kjer so zaposleni in vodilni uslužbenci ekonomičnosti. In ne nazadnje, nenehno uči so vezani na informacije, s katerimi razpola- nasprotniki. Ob tem meni, da je obstoj na- svoje zaposlene, da so bistvo kakovosti stalne ga samo on, ali pa omejimo njegovo ustvar- sprotja med vodilnimi in podrejenimi nujno izboljšave. jalnost pri razreševanju poslovnih vprašanj. potreben. V takem ozračju zaposleni seveda Da bi to dosegli, moramo ustvariti prostor Hkrati moramo poznati pasti samonadzora, niso deležni prijateljstva, zabave, svobode in za pogovor in poslušanje. Na ta način bodo ki je zelo pomemben – in vedno tudi teži- zlasti ne moči. zaposleni imeli občutek, da imajo nekaj mo k čim večjemu deležu samonadzora v moči, hkrati pa bodo bolje delali. Zaposleni, organizaciji –, vendar pa ni mogoče vsega Nekaj nasvetov ki se počutijo nemočni, ne delajo kakovostno. nadzora spremeniti v samonadzor lastnega Nasprotje prejšnjega primera je vodenje Menedžer mora jasno pokazati, da ne kritizi- dela oziroma delovanja. Ob izvajanju samo- oziroma nadziranje, ki zaposlene pritegni- ra in ne kaznuje. Tega se mora tudi držati in nadzora naletimo tudi na njegove omejitve, te k stalni in odprti razpravi o ceni in kako- se o tem odprto pogovarjati z delavci – na- ki jih moramo upoštevati pri iskanju ravno- vosti dela, ki jo podjetje potrebuje za svojo men je reševanje problemov in ne kritiziranje težja med samonadzorom in nadzorom. Iz- uspešno poslovanje. Menedžer zaposlene ali kaznovanje. Pri razvijanju nadzora je zelo vajalec namreč nikoli nima vseh potrebnih

20 I MonitorPro I III. 2014 KADRI

znanj za presojanje odmikov in za izbiranje neposredno na uspešnost dela. Seveda ima nadzor nad specifičnimi cilji, lahko zaposleni korektivnih ukrepov, s katerimi bi poskušal zunanji nadzor tudi različne vplive na vede- izberejo manj ambiciozne cilje. Poleg tega in- odpravljati ugotovljene odmike doseženega nje tistih, ki so mu podrejeni. Zaposleni lahko formacije, ki jih dobimo ob pomoči nadzor- od načrtovanega. Podrejeni včasih ne ukrepa velik del svoje energije in truda usmerijo v nega sistema, služijo za reševanje problemov tudi iz strahu pred odgovornostjo za nastali področja, ki so merjena in se trudijo za nagra- in ne za ocenjevanje, zato jih je težko upora- odmik, malomarnost, namerno povzročanje de, na drugi strani pa moramo paziti, da ne biti kot osnovo za nagrajevanje. Prav tako pa škode določeni osebi ali skupini, včasih pa pride do negativnih učinkov takega nadzora. se lahko zgodi, da se nekateri posamezniki ne tudi celotnemu podjetju. Podrejeni namreč lahko začnejo razvijati bodo odzvali na participativni proces zaradi Nadzorni sistem torej ne preverja organi- odnos do uspešnosti na način, kjer uspešnost razlik v načinu dela in osebnosti ter znotraj zacijske uspešnosti, temveč predstavlja po- pomeni biti uspešen na področjih, ki se me- te strategije ne bodo motivirani za uspešnost. membno orodje menedžerjev pri povečanju rijo. Pri tem pa ni nujno, da bo njihovo delo deleža učinkovitega nadzora, pri čemer je tudi učinkovitejše. Učinek zunanjega nadzo- Katera je prava? tem na voljo velik nabor strategij, ki jih lahko ra je lahko tudi navidezno povečanje učinko- Ni nujno, da je sploh katera od nadzor- uporabijo. Seveda je na tem mestu ključnega vitosti ob pomoči manipuliranja z meritvami, nih strategij popolnoma ustrezna. Ker imajo pomena pravilen izbor strategije. Ta mora predstavljanja napačnih informacij, načrtne- vse strategije prednosti in slabosti, se mora biti primerna za stanje in slog vodenja, ki ga ga postavljanja nizkih ciljev in standardov ali menedžer odločiti, katera najbolj odgovarja ima menedžer. Boljše kot je ujemanje med pa celo sabotiranja sistema. Podrejeni lahko potrebam specifične situacije. Kako se torej slogom vodenja in strategijo, boljša je orga- vso svojo energijo usmerijo v določeno ak- odločiti, katera strategija je bolj ustrezna? nizacija. tivnost, ki je merjena, in s tem pozabijo na Paziti moramo na konsistentnost med izbiro Pogosto je napaka v načinu, kako mene- druge, nemerjene aktivnosti, ki pa so lahko še strategije in slogom vodenja. Pri izbiri stra- džerji po navadi uporabljajo nadzorni sistem. zmeraj ključnega pomena. tegije nadzora mora menedžer prilagoditi Večino nadzornih sistemov predstavljajo me- Zunanji nadzor lahko vpliva na zmanjšanje svoj način vodenja ali strategijo, da zagotovi ritve, ki redno zbirajo informacije o različnih toka veljavnih informacij, še posebej negativ- konsistentnost. Primer nekonsistentnosti vidikih organizacijske uspešnosti. Sistemi nih. Kadar so zaposleni nagrajeni neposre- predstavlja situacija, ko menedžer po navadi sami niso zmožni neposrednega nadzora or- dno glede na uspešnost meritev, lahko pred sprejema pomembne odločitve brez vklju- ganizacijske uspešnosti, temveč menedžer- višjim menedžmentom prikrivajo informaci- čevanja podrejenih in bi ob enkratni situa- jem, ki ga izvajajo, priskrbijo informacije. je, ki bi lahko negirale uspešnost rezultatov. ciji uporabil strategijo notranje motivacije. Kadar dobro uporabljajo te informacije, nad- Drugo strategijo predstavlja notranja moti- Podrejeni bi bili navajeni slediti njegovemu zorni sistem deluje, če pa jih ne uporabljajo vacija. Na tem mestu menedžment predpo- vodenju in morda ne bi bili sposobni posta- optimalno, ima lahko sistem nadzora tudi stavlja, da so podrejeni motivirani prek svoje vljanja realističnih ciljev ali pa bi svoj vpliv nepričakovane posledice. zavezanosti organizacijskim ciljem in vklju- uporabili za postavljanje lahko dosegljivih ci- Pomembno se je zavedati tudi, da je način, čenosti v izvajanje potrebnih nalog. Strategija ljev. Pomembni so tudi organizacijska klima, kako se zaposleni odzovejo na nadzorni sis- notranje motivacije sloni na predpostavki, da struktura in sistem nagrajevanja. Nadzorna tem, v večji meri odvisen od načina, kako ga bodo zaposleni motivirani z občutki dosežka, strategija mora biti skladna z drugimi de- uporabljajo menedžerji. Kot smo že omenili, priznanja in samozavesti, ki izhajajo iz dobro javniki v organizaciji, ki vplivajo na vedenje ima lahko sistem nadzora dva nasprotujoča opravljenega dela. V uporabi nadzornega sis- zaposlenih; denimo strog sistem nadzora v si učinka. Zaposleni je lahko motiviran in tema se strategija notranje motivacije bistve- organizaciji, ki po navadi zagotavlja dobršen izboljšuje svoje delovanje (opravi več dela, no razlikuje od principa zunanjega nadzora. del svobode zaposlenim, bo kmalu naletel na skrbi za boljšo kakovost), po drugi strani pa Čeprav so cilji določeni, je najznačilnejša po- težave. Potem je tu še stopnja zanesljivosti se lahko odzove negativno in poskuša preli- teza strategije notranje motivacije, da imajo merjenja uspešnosti dela. V nekaterih pri- sičiti sistem nadzora. Zaposleni lahko posta- posamezniki, ki so odgovorni za doseganje merih meritve nadzornega sistema natanč- vijo cilje, ki jih je lahko doseči, manipulirajo z teh ciljev, visoko stopnjo lastne odgovornosti. no odsevajo delovno uspešnost, drugje pa rezultati, da bi prikazali zaželene, in celo sa- Meritve se uporabljajo za identificiranje je ne. V takem primeru težko izvajamo strog botirajo sistemsko zbirko podatkov. Da ne bi skupnih problemov in rešitev, ne pa za ka- zunanji nadzor, saj nezanesljive meritve ne prišlo do tega, morajo tudi zaposleni meniti, znovanje ali iskanje krivca. Kadar uspešnost morejo predstavljati osnove za ocenjevanje. da so te meritve ustrezne ter da jih znajo me- upade, se menedžerji in zaposleni sestanejo V takem primeru je bolj primeren ohlapnejši nedžerji uporabiti na prave načine. ter določijo vzroke za manjšo uspešnost ter ali bolj interno usmerjen nadzor. Upoštevati razvijejo rešitve za nastalo težavo. Ta strategi- moramo namreč tudi medsebojne razlike Zunanja in notranja ja se loteva problemov takoj, ko se ti pojavi- med podrejenimi. Ljudje so motivirani z raz- motivacija jo, in ne dopušča, da bi se ti razvili do krizne ličnimi potrebami in se različno odzivajo na Menedžerju je lahko pri izbiri strategije situacije. Strategija notranje motivacije se od enake organizacijske strukture. nadzora v pomoč tudi razdelitev na zunanjo zunanjega nadzora razlikuje tudi po načinu Tudi narava podrejenih lahko vpliva na in notranjo motivacijo. Vsaka od navedenih nagrajevanja. Čeprav so nagrade vezane na menedžerjevo izbiro nadzorne strategije. strategij zahteva drugačno vedenje mene- izvedbo, ne upoštevajo le specifičnih meritev, Pri tem lahko upošteva, da so posamezni- džerja in obe imata želene in neželene učinke temveč celoten rezultat. Tak nadzor je bolj ki, ki so sami po sebi zavezani delu, manj na vedenje podrejenih. Zunanja motivacija usmerjen v prihodnost in temelji na proble- odzivni na zunanji nadzor kot tisti, katerih temelji na predpostavki, da so podrejeni v mu. najpomembnejša motivacija je finančna določeni situaciji motivirani primarno z zu- V primerjavi z zunanjim nadzorom imajo nagrada ali promocija. Menedžer mora upo- nanjimi nagradami in jih morajo nadzorovati pri strategiji notranje motivacije podrejeni števati tudi, koliko podrejenih želi sodelovati njihovi nadzorniki. Da bi ob teh predpostav- malo prostora za igranje iger ali nefunkcio- v procesu odločanja – nekateri se bodo na kah vzpostavili učinkovit nadzorni sistem, nalno vedenje. Ta strategija pravzaprav spod- ponujeno možnost odzvali pozitivno, drugi je treba postaviti dokaj visoke cilje in stan- buja in nagrajuje tok veljavnih informacij, ne bodo želeli prevzeti odgovornosti. Še ve- darde, ki jih želimo meriti, da spodbudimo še posebej negativnih. Vendar pa ima lahko dno pa velja, da lahko menedžerji motivirajo podrejene in pustimo minimalen prostor za strategija notranjega nadzora tudi negativne svoje zaposlene z učinkovito komunikacijo, malomarnost. Meritve rezultatov moramo posledice. Ker je ta pristop ohlapnejši, ima- vzajemnim spoštovanjem, vključevanjem v zasnovati tako, da ne dopuščajo manipulirajo menedžerji manj nadzora nad vedenjem proces odločanja in ustvarjanjem občutka nja z meritvami, nagrade pa moramo vezati podrejenih. Ker menedžer opusti popoln neodvisnosti. 6

III. 2014 I MonitorPro I 21 MENEDŽMENT I Druga»en pogled

Vsi povezani, vsi procesno optimizirani Minili so časi vsesplošne optimizacije procesov. Spremembe, ki zahtevajo takojšnje odzive, se namreč v okolju podjetij dogajajo mnogo hitreje, kot traja projekt celovitega popisa in optimizacije procesov.

Aleš Štempihar in Andrej Guštin

odjetja nimajo več dovolj časa in ne denarja za izvajanje obsežnih popi- sov procesov, vendar to še ni razlog za izgovor, da bi prekinile optimizacijo Pprocesov. Treba se je samo prilagoditi in spremeniti pristop oziroma preiti na več zapore- dnih optimizacij posameznih procesov. Naj- boljša podjetja se pri tem več ne osredotočajo zgolj na standardizacijo in učinkovitost svojih procesov, temveč z vzpostavljanjem kulture povezovanja od zunaj navznoter posta- vljajo temelje svoje dolgoročne uspešnosti. Ta podjetja vedo, da poslovni učinki niso le posledica procesne optimizacije (npr. hitrej- še izvedbe procesov), temveč, da lahko do še več poslovnih koristi pridejo prek boljše Procesi tako niso več zgolj »as is« in »to be«, temveč zunanje in notranje povezanosti. Razlika je vse bolj postajajo »as is needed« in »to be valued«. torej v njihovem osnovnem pristopu in foku- Aleš Štempihar, predsednik IIBA Slovenia Chapter su, ki ne temelji več predvsem na procesnih metrikah, kot so stroški izvedbe, mrtvi časi, stopnja ponovljivosti, in optimizaciji notra- »Design thinking« ali dizajnersko razmi- kušanja različnih rezultatov, kar pomeni, da z njih procesov, temveč najprej na ustvarjanju šljanje je disciplina, ki se kot nov pristop k op- dizajniranjem šele iščemo pravo rešitev, v na- sinergičnih učinkov na podlagi močneje po- timizaciji procesov uvaja predvsem z name- sprotju s klasičnim prototipom, kjer gre pred- vezanih vseh udeleženih dejavnikov procesa, nom boljše povezave med potrebami strank vsem za potrditev ali zavrnitev že definirane pri čemer so v ospredju najprej zunanji dele- in tehnološkimi zmožnostmi rešitev. V sredi- rešitve. Poleg tega se prav gotovo opazili tudi žniki: kupci, potrošniki, stranke, naročniki, šče postavlja uporabnika (potrošnika), njego- podobnost z agilnimi pristopi, saj sta tudi za dobavitelji, partnerji. Napočil je torej čas je za vo vedenje, (poslovne) potrebe in prednostne njih značilni postopnost in močnejša vklju- pogled na procese skozi perspektivo poveza- želje. To doseže z neposrednim opazovanje čenost naročnikov v graditvi rešitve, a tudi pri nosti. in analiziranjem ali celo napovedovanjem njih običajno manjkata več inovativnosti in bodočih potreb, da se lahko ponudniki kar fokusiranje v poslovne učinke. Vse to presega Več kot sistemsko povezani najbolj približajo tistemu, kar njihove stranke dizajnerski pristop. Optimizacijo procesov so v zadnjih letih pričakujejo, čemur morajo slediti tudi ponu- Ključna kompetenca dizajnerskega pristo- v svetu IT posvojili predvsem sistemski in- dnikovi procesi, vse s ciljem, da strankam za- pa je v poslušanju (opazovanju, pogovoru, tegratorji, ki so v procesih videli možnost za gotovijo boljšo dodano vrednost kot konku- sledenju, čutenju) strank, da ponudniki lažje povečan obseg prodaje lastnih produktov in renca. V primerjavi z nekdanjim sistemskim razumejo podjetja, njihovo vedenje, potrebe storitev. Ti so pri tem vse prepogosto optimi- pristopom optimiziranja procesov, kjer so in želje. Ta spoznanja nato umestijo v širšo zirali zgolj procese, ki so interne narave in ki projekti običajno trajali več kot šest mesecev, sliko dolgotrajnejšega odnosa s stranko in k vrednosti za stranko ne dodajo kaj veliko je dizajnerskega pristop hitrejši pri prever- se s tem izognejo ozkemu pogledu na posa- (npr. likvidacija računov, potrjevanja potnih janju idej in prototipov v realnem okolju. To mezne prodaje v okviru mesečnih kvot. Pri nalogov in zahtev za nabavo). Vendar ali je pomeni, da manjše dele procesov prilagodi- tem uigrajo (orkestrirajo) vse sestavne dele sistemsko povezovanje res največ , kar lahko mo in spremenimo, torej preverimo izvajanje procesa z noto zunanjega pogleda stranke usmerja procesno optimizacijo? Odgovor se procesov v manjšem obsegu (preigravanje, in šele nato preidejo k notranji optimizaciji, skriva v drugačnem pristopu in razmišlja- testiranje) ter jih nato, če so odzivi dobri, kar pa še ne pomeni, da pri tem zanemarjajo nju. Ta v ospredje, pred notranje stroške in vpeljemo v širšem obsegu za vse uporabnike. tudi stroškovno optimizacijo, a je ne izvajajo porabo virov, postaviti izkušnjo stranke, vre- Ker rezultate neprestano spremljamo, lahko v škodo zavzetosti in lojalnosti svojih strank. dnost za stranko in kreativnost storitve. Če s tudi zelo hitro ugotovimo, ali ideje in pristopi prenovljenimi procesi ne bomo »vznemirili delujejo ali ne. Dejali boste, saj to je prototipi- Povezani s stranko in motivirali stranke« za vedno nove nakupe, ranje, in do neke mere imate celo prav, saj je Ko govorimo o zunanjem pogledu stranke, potem bomo imeli kmalu poslovne težave, zadeva zelo podobna uporabi prototipov, a z imamo v ospredju željo po pregledu in doje- saj ima na drugi strani stroškovna optimiza- močnejšo vključenostjo strank in predvsem z manju procesov tako, kot jih vidijo stranke. cija svoje meje. veliko močnejšo dozo inovativnosti ter preiz- Zunanji pogled pomeni, da se osredotočamo

22 I MonitorPro I III. 2014 Druga»en pogled

na potovanje stranke od začetka do konca od zgoraj navzdol oziroma od strategije do Naenkrat ni več pomembno, v katerem od- stika z nami in v skladu s tem poenostavimo operative. A če vemo, da mora biti strategi- delku je kateri izvajalec, temveč, kaj v popo- oziroma izboljšamo naše notranje procese. ja podjetja predvsem povezana s potrebami tovanju izvede, kako hitro in kako to stranka Pot stranke lahko opišemo v obliki zgodb, ki strank, to pomeni, da smo sposobni najprej občuti. Nagrada pride na koncu v zadovolj- pripovedujejo, kako stranke uporabljajo našo videti širšo sliko od našega podjetja samega stvu in zavzetosti stranke, da z nami posluje rešitev, kakšne imajo interakcije z našimi ak- in jo nato prenesti v notranji sistemski pri- tudi naslednjič. tivnostmi (posameznimi storitvami v okviru stop pokrivanja potreb strank. To pa pomeni »end-to-end« procesa), kakšne so njihove večjo (z)možnost uresničevanja strategije v IT-povezanost potrebe v teh interakcijah, kaj čutijo in kako skladu s potrebami trga. Vse to seveda pomeni tudi podlago priso razpoložene in ne nazadnje, kje vidijo Vendar videti ni dovolj, treba je videno stopov k izvedbi IT-projektov. Tudi pri njih slabosti pri našem trenutnem načinu poslo- tudi udejanjiti. Problem, ki ga imajo pri tem se namreč vse prepogosto ukvarjamo zgolj z vanja z njimi. Uporabniške zgodbe nastajajo podjetja, je, da običajno nimajo kazala in notranje razumljenimi funkcionalnimi zah- skozi pogovore s strankami, skozi opazovanje kompasa povezanosti izbrane strategije, ali tevami posameznih poslovnih oddelkov in izvajanja procesov z njihovega stališča ter z bolje rečeno sprememb svoje strategije, s nato pripadajočih modulov rešitve, namesto analizo pohval, reklamacij in pritožb strank. svojim dnevnimi poslovnimi opravili (pro- osredotočenosti na boljšo storitev in dodano S tem podjetja dobijo nekakšen EKG stranke cesi). V projektnem svetu to kazalo predsta- vrednost za stranke (in to celo zelo pogosto (kako stranki utripa srce v povezavi z njihovo vlja portfelj projektov, skladnost projektov s tudi pri projektih CRM). Če je, denimo, kar ponudbo). strategijo pa podjetja zagotavljajo z njego- 80 odstotkov vodstev nemških podjetij, ko so Načrt procesne povezanosti s stranko do- vim upravljanjem. V procesnem svetu sicer jih vprašali po zaključku projektov IT, kaj bi kumentiramo na drugačnem diagramu, kot obstaja upravljanje poslovnih procesov, a naredili drugače, če bi se še enkrat lotili pro- smo to počeli v preteklosti. Sistemski popis je to vse prevečkrat osredotočeno zgolj na jekta, navedlo, da bi več pozornosti namenili procesov ASIS in TOBE nam tega ne omo- določevanje lastnikov procesov in pravil optimizaciji procesov, moramo ob tem takoj goča dovolj dobro, zato uporabimo »Custo- modeliranja procesov. Upravljanje proce- dodati, da je to optimizacijo treba izvajati po mer Experience Map« – diagram, kjer je na sov postane zares aktivno šele, ko povežemo zgoraj opisanih dizajnerskih pristopih. osnovni procesni sliki prikazano popotova- vsako našo strateško usmeritev in vsak naš Procesi so tudi temelj povezanosti nanje stranke, pri čemer so na osnovi notranjih strateški cilj z naborom povezanih proce- ročnika IT-projektov in zunanjih izvajalcev procesov v časovnem sosledju prikazane in- sov v poslovanju, ki podprejo in udejanjajo informacijske podpore poslovanja. Na pro- terakcije s stranko na osnovi njihovih potreb uresničevanje teh ciljev. Sprememba po- cesni podlagi se lažje »srečajo« in razumejo in želja, čemur so dodane točke bolečine/ sameznega strateškega cilja in usmeritve drug drugega (naročnik IT-rešitev in IT-po- razočaranja, točke navdušenja ter točke pri- pa mora samodejno pomeniti spremembo nudnik poslovanja podjetja). Pri tem bi jih ložnosti za širitev sodelovanja. Tak pogled vseh povezanih procesov. Povezanost je pri do odločitve, kje prilagajati procese in kje se lahko na koncu dopolni še s časovnimi tem tudi obratna. Če namreč pod vplivom IT-rešitev, morali voditi predvsem procesi z porabami, ko stranka čaka na storitev/izde- zunanjosti podjetje spremeni posamezen očmi stranke. S tem bi začeli vzpostavljati lek/aktivnost ponudnika oziroma ko sama ključni proces, mora ta sprememba pome- dizajnerski pristop tudi v IT. Kot spodbuda porablja odvečen čas za izvajanje aktivnosti. niti tudi spremembo strateške usmeritve ali obojim bi lahko pomagalo spoznanje, da so Tako dopolnjena slika obstoječega stanja korekcijo pripadajočih strateških ciljev. prav zmožnosti informacijske tehnologije ASIS vodi do ugotovitev, kje so notranji pro- (npr. big data, prediktivna analitika, družab- cesi ranljivi in kje ne dosegajo želenega ka- Funkcijsko povezani na omrežja, CRM 3.0) skozi pravilno izvede- kovosti po meri stranke. Ko se nato načrtuje Procesna usmerjenost tradicionalno po- ne IT-projekte eden od temeljev zagotavlja- stanje TOBE, se najprej izhaja iz optimalnega meni celovit »end-to-end« pogled na poslo- nja in uresničevanja poslovnih priložnosti popotovanja, ki ga ponudnik skupaj s stran- vanje in preseganje vertikalnih struktur. Tra- ter s tem prenosa poslovnih strategije v vsa- kami preveri in izpopolni, še preden naredi dicionalen sistemski pristop k optimizaciji kodnevno zagotavljanje vrednost za stranke. prvi korak k notranji optimizaciji procesov. procesov izhaja najprej iz oddelčnih optimi- Lahko bi rekli, da svoje vaje motorike pri- zacij in želje po urejanju notranjega poslo- Povezani v spremembi lagodi EKG-ju svojih strank. Torej šele ko se vanja. Gonili sta v več kot polovico primerih V središču vsega, kar smo opisali, je spo- vzpostavi želeno popotovanje TOBE, se v oddelek IKT ali računovodstvo in finance. sobnost prepoznavanja pravih potreb zu- načrtovanju notranjih procesov pristopi k Pač zato, ker je večina težav na koncu pri- nanjih in notranjih strank, česar seveda ne odpravljanju čim več točk bolečin stranke in stala v njihovih oddelkih in so ne nazadnje moremo izvesti brez njihovega vključevanja se jih spremeni v točke navdušenja, v točkah postali dežurni krivci za marsikatero slabo v postopke optimiziranja procesov. S tem priložnosti pa ponudnik poskuša stranko rešitev ali procesno izvajanje. pridobimo in spodbudimo prvi nujni po- motivirati za dodatno prodajo ali podporo Usmerjenost v stranko zagotavlja drugač- goj za izvajanje sprememb, ki ga je največji pri pridobivanju novih strank (povej prija- no, notranje nevtralno in s tem močnejšo strokovnjak za menedžment sprememb, telju, deli izkušnjo z drugimi, povabi še koga osnovo za povezovanje poslovnih funkcij. Te John Kotter, zapisal kot »kreiranje nujnosti naslednjič s seboj ipd). Če to primerjamo s ne sledijo več zgolj lastnim interesom, tem- spremembe«. Namreč najlažje nas v spre- klasičnimi sistemskimi pristopi, lahko ugo- več se osredotočajo na zagotavljanje verige membi združi želja po zadovoljitvi potreb tovimo, da smo morda preveč truda vlagali vrednosti za stranko. Če namesto klasične- naših strank, kar preseže potencialne notra- v optimizacijo napačnih procesov, ki se v ga vertikalnega dokumentiranja delovnih nje konflikte in odpore do sprememb. Kul- popotovanju stranke ne poznajo, saj ne po- tokov, dokumentov in informacij v celo- turo naše organizacije (ki jo Koter omenja spešujejo dovolj njihovega srčnega utripa. tnem procesu sledimo dodani vrednosti za kot zadnji nujni pogoj za spremembe) tako Če stranka ne prepozna dodatne vrednosti stranko, lahko zelo hitro pokažemo, kaj vsak začnemo graditi na kulturi našega odnosa s notranjih optimizacij, če ne dobi več in bo- posameznik/oddelek doda k temu in kako strankami. »If they are happy, we are happy«, lje – potem pravzaprav ni bila narejena prva se slabo izvajanje enega od njih pokaže pri pravijo izkušeni poslovni analitiki IIBA, ki z »domača naloga«. skupnem rezultatu. Organizacija bi namreč dizajnerskim pristopom iščejo pot od zu- morala biti poravnana s procesi in ne obra- naj k notranjemu optimiziranju procesov. A Strateško procesno povezani tno. Šele popotovanje strank namreč poka- o tem in o novem modelu sprememb IIBA Na prvi pogled so taki pristopi videti celo že, kako teče tok dodane vrednosti in kako »Changin change« več v naslednjem pri- kot rušenje paradigme, da procese gradimo ga je treba notranje podpreti in udejanjiti. spevku. 6

III. 2014 I MonitorPro I 23 MENEDŽMENT I PROJEKTNO VODENJE

Določanje smeri projektne plovbe V tej reviji veliko pozornosti posvečamo projektnemu vodenju in v vrsti člankov na to temo smo nekajkrat že omenili tudi pomen, ki ga imajo za uspešnost projektov končni uporabniki. Ta se kaže zlasti pri definiranju zahtev, ki naj jih projekt, izveden po njihovem naročilu, izpolni. Te zahteve imenujemo – ne povsem nepričakovano – projektne ali uporabniške zahteve, in ker so eden od ključnih dejavnikov, ki vplivajo na uspeh projektov, jim tokrat posvečamo samostojen članek.

Davor Hvala

oskušali bomo namreč odgovoriti, zakaj so dobro definirane projektne zahteve tako zelo pomembne, ob tem pa bomo podali tudi nekaj Pprijemov in nasvetov, kako jih čim bolje po- pisati, da bodo izpolnile svojo vlogo. Kot vedno, ko pišemo o projektnem delu, metodologijah vodenja, orodjih in prijemih, tudi tokrat velja, da nam prostor ne dopušča poseganja v prevelike globine, zato smo bolj ali manj obsojeni na praskanje po površini. A naj to bralca nikakor ne zavede: zajem projektnih oziroma uporabniških (v nadaljevanju bomo oba izraza uporabljali izmenjaje) zahtev je res zelo pomembna faza vsakega projekta, ki je nikakor ne gre jemati prelahko ali nanjo celo gledati kot na nepotrebno izgubljanje časa. In še nekaj naj omenimo na tem mestu. Ker berete računalniško revijo, se bomo v nadaljevanju omejili na informacijske projekte, vendar pa pomen dobro definiranih uporabniških zahtev na katerem koli drugem področju ni nič manjši. Dejstvo je na- mreč, da se težko izdela kar koli novega, če izbrati tiste, ki so, denimo, dovolj hitre, do- tvinam in neurjem na naši poti, ne smemo niti ne vemo, kaj naj bi to bilo! volj neposredne ali najbolj varne – odvisno zamenjevati z brezglavim tavanjem sem od tega, kaj so za nas ključni kriteriji. Ko pa in tja! Med obema slikama je namreč ena Zakaj tolikšen pomen? smo enkrat na poti, se moramo odzivati na bistvena razlika: pri prvi poznamo cilj in Velik pomen kakovostnega zajema upo- vplive okolja, kot so orkani ali druge ladje na imamo začrtano pot do njega, pri drugi pa rabniških zahtev na začetku procesa po- naši poti, in jo temu primerno prilagajati. ni ne enega ne drugega. Da bi lahko bili pri- udarjajo pravzaprav vse projektne meto- Podobno je pri načrtovanju projektov. lagodljivi pri projektnem vodenju, moramo dologije. Te se med seboj morda nekoliko Prvi pogoj, da se je sploh smiselno pogovar- torej najprej opraviti domačo nalogo in pri- razlikujejo le v pristopih, ki jih glede te pro- jati o katerem koli projektu, je, da poznamo praviti projektni načrt, ki sploh zasluži tako blematike predvidevajo, glede ocene, da gre cilje, ki bi jih z njim radi dosegli. Potem mo- ime. V nasprotnem primeru je kaj malo ver- za ključni korak, pa nikakor ne. Zakaj je torej ramo razmisliti o tem, katere omejitve so za jetno, da bomo sploh našli cilj, nikakor pa ta faza v projektu tako zelo pomembna? nas najpomembnejše, na koncu pa se glede nam tega ne bo uspelo storiti v okviru danih Da ne bi odgovora preveč zapletali, re- na to še odločimo o konkretni poti do zasta- omejitev, kot so denimo, čas in stroški. cimo, da so dobro definirane uporabniške vljenih ciljev. Podobno kot pri plovbi mora- Proces definiranja celovitega in dovolj po- zahteve tako zelo pomembne zato, ker za- mo tudi tu pozorno spremljati, kako nam drobnega nabora uporabniških zahtev ima črtajo smer, v katero se bo usmeril projekt. gre na poti, in se hitro ter pravilno odzvati še en , lahko bi mu rekli kar stranski, uči- Analogija z načrtovanjem plovbe po morju na stvari, ki jih bodisi nismo mogli predvi- nek. Hkrati s popisovanjem zahtev namreč je tukaj precej na mestu. Preden ladja izplu- deti ali pa smo njihovo verjetnost podcenili. lahko tudi postavimo kriterije za sprejem je iz luke, imamo na voljo ogromno število Prilagodljivost na impulze iz okolja je eden končnega izdelka in definiramo tveganja, smeri in poti, po katerih lahko gremo, a od ključnih dejavnikov, ki vplivajo na uspe- ki lahko ogrozijo dosego cilja. Sprejemni teh jih bo večina odpeljala stran od cilja, šnost projekta, zato jo velja spodbujati in kriteriji so zelo pomembni za zaključek le redke pa v smeri proti njemu. Pa še med negovati. Vendar pa prilagodljivosti, ki nam projekta, saj povedo, katere preizkuse bo temi, ki gredo v pravi smeri, moramo potem omogoča, da se vešče izogibamo čerem, pli- moral končni izdelek uspešno prestati, da

24 I MonitorPro I III. 2014 PROJEKTNO VODENJE

ga bodo uporabniki potrdili in sprejeli. Po a največkrat se izkaže, da te med seboj sploh pomembna zlasti v takih primerih. navadi so ti preizkusi neposredno povezani niso enake. z uporabniškimi zahtevami, kajti za vsako je Take razlike lahko hitro pripeljejo do Neodločneži in nepoznavalci smiselno vedeti, kako bomo preverili, ali je nasprotij ali celo odkritih konfliktov med Da bi naročniki lahko povedali drugim, izpolnjena ali ne. Da bi se izognili konflik- posameznimi deležniki. Vse to še dodatno kaj želijo doseči s projektom, morajo to se- tom zaradi nedefiniranih ali spreminjajočih otežuje definiranje uporabniških zahtev, ki veda najprej vedeti sami. To ni tako samou- se kriterijev, je koristno, če jih zapišemo že že brez tega dodatnega bremena nikakor ni mevno, kot se utegne komu zdeti, saj se vse na začetku projekta in jih takrat tudi potrdi- enostavno. Žal projektni vodja in analitiki, prepogosto dogaja, da imajo naročniki le mo. Sprejem nabora uporabniških zahtev se ki se ukvarjajo z uporabniškimi zahteva- neko grobo idejo, manjkajo pa jim vsi tisti pokaže kot zelo primeren trenutek za to. Po- mi, nimajo možnosti reči »kar sami naj se detajli, ki problem sploh dobro definirajo. dobno je s tveganji. Tudi ta je dobro poznati zmenijo«, ampak morajo najti način, kako Včasih je tako stanje posledica neizkuše- in oceniti že, kolikor se da zgodaj, da jih lah- tovrstna nasprotovanja preseči in poiskati nosti ali nepoznavanja načel projektnega ko spremljamo in pravočasno ukrepamo, če skupno razumevanje pričakovanj. Tu pa se dela, kar lahko dobri poslovni analitiki ali se katero od njih približa uresničitvi ali celo izzivi še ne nehajo. Preden se nadaljuje delo projektni vodja hitro ugotovijo in pomaga- že uresniči. Nabor tveganj običajno ni tako pri projektu, naj bi namreč vsi deležniki, ki jo uporabnikom do boljšega nabora zahtev. formaliziran kot seznam uporabniških zah- so sodelovali pri definiranju uporabniških Večkrat pa res niti uporabnikom ni jasno, tev ali sprejemnih kriterijev, je pa vseeno zahtev, končni seznam nedvoumno potr- kaj točno želijo, ker se jim bodisi s podrob- koristno, da ga vsi deležniki v projektu po- dili. S tem se namreč postavi izhodišče, te- nostmi ne da ukvarjati bodisi premalo poznajo, se ga zavedajo in ga spremljajo med melj, na katerem se gradi naprej, vse kasnej- znajo vsebinsko področje. potekom projekta. še spremembe pa morajo biti obravnavane Kadar se pri projektu znajdemo v takem skladno z definiranim procesom upravlja- položaju, vse skupaj postane precej bolj Uporabniške zahteve in nja sprememb. zahtevno in na trenutke tudi mučno. V takih pasti Praksa, žal, kaže, da je dobiti nedvoumno primerih morajo namreč izvajalci projekta Projekti se običajno začnejo z neko upo- potrditev nabora uporabniških zahtev naj- voditi uporabnika do tega, da pride do pra- rabniško potrebo. Uporabniki torej potre- večkrat kar »misija nemogoče«. S tem, ko jo vih odgovorov na vprašanja in ponudi prave bujejo nekaj, česar še nimajo, zato začnejo potrdijo, namreč deležniki prevzamejo od- odločitve, to pa zahteva več časa, energije, projekt, da bi manjkajoče dobili. Za uspe- govornost za pravilnost svojih zahtev, hkrati vsebinskih znanj in je tudi precej bolj zah- šnost projektov v neki organizaciji je torej pa si tudi onemogočijo kasnejše premišlja- tevno s komunikacijskega stališča. Naročni- koristno, če temeljijo na konkretni poslovni nje ali dodatno pojasnjevanje, da »smo v ki se namreč največkrat ne zavedajo svojih potrebi, sicer se po navadi izkaže, da konč- nega izdelka projekta, tudi če je bil ta v celoti uspešno zaključen, nihče ne uporablja. Kar seveda pomeni tudi, da projekt v resnici Za dobro analizo uporabniških zahtev si je treba ni bil uspešno zaključen, saj za tako oceno ne zadostujejo zgolj suhoparni tehnični vzeti čas na začetku projekta, saj je vsako njegovo kriteriji, ampak mora izid projekta izpolniti spreminjanje v kasnejših fazah veliko bolj zapleteno in določene potrebe uporabnikov. Po navadi nastane težava že takoj na za- predvsem dražje. četku, saj uporabniki ne znajo nujno vedno dobro artikulirati svojih potreb, še manj pa jih znajo podrobneje razdelati. Ker običajno niti nimamo opraviti z enim samim uporab- resnici mislili drugače«. Pripravljenost pre- pomanjkljivosti in lahko hitro postanejo nikom, ampak je t. i. deležnikov v projektu vzemati odgovornost pa je na žalost na na- užaljeni, če imajo občutek, da je kdo do njih več, se hitro pojavijo nasprotja med priča- ših geografskih širinah še vedno zelo redka preveč pokroviteljski. kovanji in zahtevami različnih deležnikov, dobrina. kar še dodatno oteži doseganje skupnega Kaj torej preostane projektnemu vodji, če Preveč samozavesti razumevanja, na podlagi katerega lahko nedvoumne potrditve v obliki podpisa ali Enako neprijetna situacija nastane takrat, projektni vodja pripravi kakovosten projek- pisne potrditve ne dobi? Prav veliko v resni- kadar je pri udeležencih projekta preveč sa- tni načrt. ci ne. Vsekakor je koristno, da vse deležnike mozavesti, pri čemer niti ni pomembno, pri Zaradi vseh teh razlogov je faza zajema odkrito obvesti o stanju, jim pošlje nabor kom do pride do tega pojava. Ljudje imajo uporabniških zahtev velikokrat precej te- zahtev skupaj s svojo razlago in jih obvesti, takrat občutek, da vse vedo, ne dvomijo o žavna, a zato le še toliko pomembnejša. da bo naprej delal na osnovi tega nabora svojih idejah, niso pripravljeni na preučeva- in podanega razumevanja. S tem deležniki nje idej drugih in trmasto vztrajajo pri svo- Večje število deležnikov dobijo priložnost, da se odzovejo, odsotnost jem. Zaradi tega pride lahko do blokade, ko Redko se zgodi, da je naročnik nekega odziva pa običajno šteje kot strinjanje. različni deležniki vlečejo vsak na svojo stran projekta en sam in da poleg tega še točno Zaradi večjega števila deležnikov, ki se in nihče ni pripravljen popustiti, ali pa ena ve, kaj hoče, ter zna to tudi razložiti. Veliko težko med seboj usklajujejo o naboru upo- – pametnejša? – stran popusti. Rešitve so v pogostejše je stanje, ko je zainteresiranih rabniških zahtev, pa se lahko pojavi še ena takih primerih slabše, kot bi bile, če bi vsi za neki projekt – imenujemo jih deležniki – težava. Usklajevanje namreč lahko predolgo sodelovali v dobri veri in po svojih najbolj- več, četudi morda vsi ne nastopajo v vlogi traja, s tem pa prihaja do zamud pri projek- ših močeh. dejanskega naročnika, ampak se pustijo pri tu, preden se je ta sploh dobro začel. Da bi Da bi se izognili takim in podobnim si- tem »naprej vleči« drugim. Vsak od njih ima odpravili tovrstne zaplete, je treba najprej tuacijam, do katerih privedejo ravno naše običajno svoj nabor zahtev in pričakovanj, predvideti dovolj časa za uskladitev, potem najbolj človeške lastnosti, je dobro skozi ce- ki se ne samo razlikujejo po vsebini in obse- pa je nujno odločno in suvereno vodenje loten proces komunicirati z veliko mero ob- gu, ampak so celo pri tistih zahtevah, ki so usklajevanja projektnega vodje in analiti- čutljivosti za muhe drugih. Seveda pomaga, skupne večjemu številu deležnikov, največ- kov. Kot zadnja instanca za ukrepanje pa če so taki vsi deležniki pri projektu, nujno krat neusklajeni. Morda res želijo iste stvari, ostane sponzor projekta, katerega vloga je pa mora tovrstno razumevanje izkazovati

III. 2014 I MonitorPro I 25 MENEDŽMENT I PROJEKTNO VODENJE

vsaj ena stran. Običajno je to naloga projek- je, da pri projektih cena katere koli aktivno- razumeti celoten sistem, znotraj katerega tnega vodje in glavnih poslovnih analitikov, sti raste, čim kasneje glede na pričakovano delujejo, tako v vsebinskem kot tudi v in- kar je še dodaten razlog za to, da na ta me- točko v projektu jo izvedemo. formacijskem smislu. Le tako namreč lahko sta postavimo zrele, izkušene in strokovno vidijo in razumejo povezave med podsiste- podkovane ljudi. V nasprotnem primeru se Ustreznejši pristop mi ter dosežejo sinergije med njimi. Dober bodo namreč možnosti za uspešen zaklju- Dobro definirane uporabniške zahteve analitik nikoli ne sme reči, da ga nekaj ne ček projekta kaj hitro močno skrčile. so nepogrešljiv temelj vsakega projekta, ki zanima, ker da to ni njegovo področje. ima ambicijo uspeti, zato je pomembno, Poleg naštetega je seveda zaželeno, da so Časovna stiska da te faze v projektu ne preskočimo. Za do- tehnologi oziroma analitiki vztrajni, odločni Da se projekti znajdejo v časovni stiski, ni bro analizo uporabniških zahtev si je treba in ravno prav perfekcionisti, da niso zado- nič nenavadnega. Morda je nekoliko nena- vzeti čas na začetku projekta, saj je vsako voljni že s prvim polizdelkom, ki ga ustva- vadno le, če se to dogaja tudi že na začet- njegovo spreminjanje v kasnejših fazah ve- rijo ali od koga dobijo. Pri pridobivanju in ku projektnega cikla, ko se delo pravzaprav liko bolj zapleteno in predvsem dražje. Do analiziranju uporabniških zahtev je namreč šele začenja. Do tega lahko pride iz več ra- takih sprememb pa neizogibno pride, če se toliko morebitnih ovir, da brez vztrajnosti in zlogov, ki pa vsi temeljijo ravno v slabem izkaže, da smo pozabili na zahteve in priča- odločnosti ne bo šlo. razumevanju načel projektnega dela in za- kovanja uporabnikov ali pa jih nismo dovolj vračanju pomembnosti dobrega definiranja dobro razdelali. Izplača se torej investira- Vloga projektnega vodje uporabniških zahtev. Kadar kombiniramo ti nekaj več časa v dobro analizo, saj s tem Poslovni analitiki niso edini, ki so odgo- naročnika, ki se mu zdi dokumentiranje privarčujemo veliko večje vložke, ki bi bili vorni za pripravo kakovostnega seznama uporabniških zahtev nepotrebna potrata potrebni kasneje v projektu. uporabniških zahtev. Največjo odgovornost časa, s premalo odločnim projektnim vod- za to ima pravzaprav projektni vodja, saj je jem, ki mu te faze ne uspe »vsiliti«, se jo Čigava naloga je to? ravno njegova naloga, da poveže in koordi- prepogosto kar preskoči. Velikokrat namreč Ni skrivnost, da se naročniki običajno ne nira vse deležnike, ki sodelujejo v procesu. prevladuje percepcija, da je dokumentira- razumejo najbolje s programerji. Gre pač Napačno pa je pričakovati, da bo projektni nje nepotrebno, saj »le producira papirje«, za dva različna svetova, ki se ne prepletata vodja tisti, ki bo najbolje poznal celotno medtem ko »pravih rezultatov« od njega ni. dobro, kar je najbolje sprejeti in primerno vsebino in tudi informacijski del domene, Ker je tako in tako »vsem jasno, kaj želimo«, ukrepati, da se izognemo prevelikim te- znotraj katere poteka projekt. Takih ljudi se kakovosten zajem uporabniških zahtev žavam. Med oba zato običajno postavimo v resnici ni, poleg tega pa to niti ni vloga kaj hitro izpusti, da bi pridobili »več časa za ljudi, ki po eni strani razumejo informatiko projektnega vodje. Ta mora predvsem znati ukvarjanje s pravimi problemi«. bolje kot povprečni uporabnik in vsaj pribli- voditi projekt – jasno je, da mora tudi vsaj v Projektni vodja na tovrstne pritiske ne žno vedo, kako se razvija programska opre- osnovni meri poznati vsebino –, za vse osta- sme pristati. Vztrajati mora pri tem, da se ma, po drugi strani pa jim ni odveč umazati lo pa ima člane projektne ekipe. uporabniške zahteve popišejo v celoti in si rok z vsebinskimi vprašanji. Ključna vloga projektnega vodje je seve- dovolj podrobno, saj sicer ne bo postavil do- Ti ljudje imajo v različnih organizacijah da ravno v tem, da te ljudi pametno koor- brih temeljev za nadaljevanje projekta, kar različna imena, običajno pa njihov naziv dinira, da bodo dosegli želene cilje. Poleg se mu bo slej ko prej maščevalo z zamuda- vsebuje besedo »tehnolog« (npr. bančni tega mora dobro načrtovati delo, spremljati mi, nezadovoljstvom uporabnikov in morda tehnolog) ali »analitik« (npr. poslovni ana- potek in se hitro odzvati ob odstopanjih od celo neuspešnim zaključkom projekta. litik). Tehnologi oziroma analitiki imajo raz- predvidenega, zato je nujno, da projektni Do preskakovanja faze zajema uporab- lične strokovne pedigreje, saj prihajajo tako vodja po eni strani pozna svojo obrt (torej niških zahtev ne pride vedno le zato, ker iz vrst informatikov kot iz vrst poslovnih projektno vodenje), po drugi strani pa mora bi se ta zdela ljudem nepomembna in ne- uporabnikov. O tem, kaj je optimalno, na seveda tudi razumeti, kaj bi naročniki radi potrebna. Včasih je razlog za tako stanje tem mestu ne bomo sodili, kajti pomembno dosegli s projektom, ki ga vodi. Potem pa se tudi v tem, da metodologija, ki je v nekem je le to, da so dovolj usposobljeni, da svoje od njega ne pričakuje drugega, kot da od- okolju v uporabi, zahteva podajanje ocen o delo dobro opravijo. Za to pa je ključnega ločno koraka proti cilju, pri tem pa še vodi časovnih okvirih izvedbe in potrebnih virih pomena troje: celotno projektno ekipo in druge deležnike. že prezgodaj v življenjskem ciklu projekta. Imeti morajo odlične komunikacijske Kar seveda ni lahka naloga. Niso redki primeri, ko naročnik poda idejo sposobnosti. Delo poslovnega analitika je Še težje pa je skrbeti za to, da se uporab- za neki projekt v nekaj stavkih ali največ na namreč sestavljeno predvsem iz komuni- niške zahteve po začetni uskladitvi z naroč- eni strani, potem pa od IT že zahteva oceno ciranja z uporabniki na eni strani in s pro- nikom ne spreminjajo preveč, kadar pa se časa in drugih potrebnih virov. Dobre ocene gramerji na drugi, pri čemer se obe komu- že morajo, da se kontrolirano. Vsi smo že se seveda brez poglobljene analize dejan- nikaciji med seboj precej razlikujeta. Nujno kdaj doživeli, da so se med potekom pro- skih zahtev in pričakovanj ne da podati, ker je zato, da je analitik sposoben hitrega pre- jekta pojavljale spremenjene ali celo pov- pa se ta vseeno zahteva, izvajalci pogleda- klapljanja med obema, velikokrat pa mora sem nove zahteve, ki so jih uporabniki želeli jo v kristalno kroglo, uporabijo »pravilo π « delovati celo kot tolmač med obema sveto- vključiti. To ni nič neobičajnega in tudi ni in tako dobljene številke sporočijo naprej. voma. vedno posledica neznanja ali nesposobno- Koliko zgrešijo, je odvisno tudi od izkušenj, Razumeti morajo informatiko in hkrati sti. Ljudje si pač veliko lažje predstavljamo a precej verjetno je, da gre za nekajkratno imeti tudi dovolj vsebinskih znanj. Brez tega določene rešitve, ko te niso več abstraktne, podcenjevanje potrebnih virov, kar seveda ne bodo mogli svoje vloge odigrati dovolj pač pa konkretizirane do določene mere. Ni potem privede do zamud, podaljševanja suvereno, to pa ima običajno za posledico neobičajno, da se takrat, ko je del program- rokov, zmanjševanja obsega, večfaznega obvod v komunikaciji – uporabniki in pro- ske podpore že razvit in ga uporabniki lahko pristopa in vseh drugih prijemov, ki jih po- gramerji se začno pogovarjati kar neposre- vidijo, pojavljajo vedno nove in nove ideje. znamo za razreševanje takih položajev. Ker dno med seboj, kar pa le redko pripelje do Če jih nekritično sprejemamo, pa četudi je jasno, da so se v takem primeru v svoji želenih rezultatov. so na prvi pogled še tako neznatne, pride oceni zmotili, analiza uporabniških zahtev Imeti morajo dovolj širok pogled in biti do občutnega spreminjanja obsega projek- pa izgubi pomen, saj so bile ocene že poda- zmožni strateškega razmišljanja. Ni namreč ta (t. i. scope creep), ki je eden od najhujših ne, se jo pač preskoči. Kar seveda ni v redu, dovolj, da obvladujejo le svojo ozko vsebin- problemov, s katerimi se lahko soočimo pri kajti slej ko prej jo bo treba izvesti, znano pa sko domeno, pač pa morajo vsaj temeljno projektih.

26 I MonitorPro I III. 2014 PROJEKTNO VODENJE

Druga od pomembnih nalog projektnega UML in primeri uporabe ali pritiskamo tipke na njih). Izkušnje ka- vodje je ravno preprečevanje takega »drse- UML (angl. Unified Modeling Language) žejo, da je zelo koristno uporabnikom čim nja obsega«. Vztrajati mora torej pri dogo- je modelirno orodje, namenjeno uporabi v prej prikazati vsaj osnovne načrte vnosnih vorjenem naboru zahtev, vse spremembe razvoju programske opreme, ki je bilo razvi- form in drugih komponent uporabniških pa obravnavati na nadzorovan način. To to zato, da bi imeli standardiziran način za vmesnikov, saj si na ta način hitreje začnejo pomeni, da je vsako zahtevo po spremembi vizualizacijo dizajna programske opreme. predstavljati končno rešitev in lahko veliko zmožen ovrednotiti glede potrebnega časa in UML je zelo široko uporabljan, saj ponu- bolje pomagajo pri finalizaciji zahtev. stroškov, hkrati pa tudi razumeti in pojasniti ja bogat nabor simbolov in konstrukcij, s njen vpliv na druge aktivnosti in končno na katerimi lahko opišemo tako rekoč vsako, Kaj pa agilne metodologije? rok zaključka projekta. Vsako tako spremem- še tako kompleksno programsko opremo. Včasih slišimo, da pri agilnih pristopih bo mora potem odobriti neki organ, ki naj bo Podpira ga tudi veliko število orodij, od pla- k razvoju programske opreme ni balasta, s določen v poslovniku projekta. Največkrat je čljivih do brezplačnih, s katerimi lahko po- kakršnim se moramo spopadati pri klasič- to projektni svet, lahko pa tudi kdo drug, če enostavimo in pohitrimo pripravo izdelkov. nih metodologijah. Razlog za to naj bi bil v je tako določeno. Projektov, kjer do nakna- Primeri uporabe (angl. Use Case) so tesno tem, da je dokumentiranje minimalno, kajti dnih sprememb ne bi prihajalo, v praksi v re- povezani z UML, v svojem bistvu pa niso nič vse je podrejeno temu, da čim prej dobimo snici ni, zato moramo to pač sprejeti. Pri tem drugega kot skupek korakov, ki opisujejo neko delujočo različico programa, ki jo po- je ključno, da ne dopustimo kaosa in da vse povezave med akterji (vlogami) in sistemi, tem lahko iterativno nadgrajujemo. Nekate- spremembe striktno nadzorujemo. Tudi zato s katerimi naj bi dosegli zadani cilj. Primeri ri gredo celo tako daleč, da trdijo, kako niti je zelo pomembno, da že v začetnih fazah uporabe so zlasti značilni za procesno ori- dokumentiranje zahtev ni potrebno, saj se pridemo do kar najbolj celovitega nabora entirane modele in aplikacije, uporabni pa vse odloča in določa sproti. zahtev, saj je to garancija, da med izvajanjem so tudi za moderne agilne metodologije, saj V resnici ni čisto tako. Res je sicer, da se projekta sprememb ne bo veliko, če pa že so po svoji naravi iterativni. Priprava prime- pri agilnih pristopih delo dogaja v ciklih, bodo, vsaj ne bodo preveč korenite. rov uporabe je za tega početja nevajene po- znotraj katerih se podpre izbrani nabor zah- sameznike dokaj kompleksna naloga, zato tev, vendar pa to ne pomeni, da jih ni treba Orodja in prijemi je za suvereno uporabo te tehnike potrebne pred tem dobro razdelati. Razlika je le v tem, O orodjih in prijemih, ki so na voljo za za- nekaj vaje. Orodja tu lahko pomagajo, kot da se na začetku projekta ne lotimo podrob- jem uporabniških zahtev, bi lahko napisali pri marsičem drugem pa tudi tukaj velja, da nega definiranja celotnega nabora uporab- samostojen članek. Na tem mestu naj zato brez dobrega poznavanja vsebine ne more- niških zahtev, ampak detajlno razdelamo le na kratko opišemo, s čim vse si lahko pomo računati na dobre rezultate. le tiste, ki bodo podprte v trenutnem ra- magamo, ko se trudimo sestaviti celovit na- zvojnem ciklu. Ostale pa moramo vseeno bor uporabniških zahtev. Diagramske tehnike vsaj evidentirati, saj sicer ne moremo videti Tudi pri zajemu uporabniških zahtev ve- morebitnih povezav med zahtevami in se Osebna srečanja lja, da slika pove več kot tisoč besed, zato je zato lahko zgodi, da razvojne cikle narobe V prvi vrsti se je treba nasloniti na inte- bilo razvitih precej diagramskih tehnik, ki zastavimo. raktivno delo »v živo«. Četudi je koristno, da so namenjene ravno poenostavitvi komuni- Ne glede na to, kateri pristop uberemo za uporabniki predhodno pripravijo okvirni kacije med naročnikom ali uporabnikom in razvoj programske opreme, se torej defini- zapis svojih pričakovanj, pa si težko pred- analitikom, ki pripravlja strukturirane zah- ranju uporabniških zahtev ne bomo mogli stavljamo, da bi razčistili vse nejasnosti in teve, ki jih bodo razvijalci lahko na koncu izogniti. Razlika bo le v tem, kdaj in koliko osvetlili vse temne kotičke zgolj z asinhro- pretvorili v programsko kodo. Med tovrstne naenkrat se jih bomo lotili. nim dopisovanjem in izmenjavo dokumen- tehnike spadajo diagrami primerov upora- tov. Osebna srečanja so neprecenljive vre- be, sekvenčni diagrami in diagrami aktivno- In? dnosti, zato se jih velja v čim večji meri tudi sti. Vse te tehnike so namenjene temu, da Podobno kot dobro zgrajeni temelji za- posluževati. Pri tem gre lahko za plenarne olajšajo komunikacijo najprej med uporab- gotovijo trdnost in trajnost na njih zgrajene sestanke v širši zasedbi, ki pa so le redko nikom in poslovnim analitikom, kasneje pa zgradbe, tudi dobro definirane uporabniške lahko zelo učinkoviti, za srečanja »ena na tudi med analitikom in programerjem. Na- zahteve zagotovijo dober in uporaben pro- ena« ali pa za delo v manjših, fokusnih sku- prednejša orodja namreč omogočajo celo gramski izdelek. In podobno kot je popra- pinah. Kaj izbrati za določeno situacijo, se to, da si na enem koncu z njimi pomagamo vljati temelje zelo težko in drago, ko hiša že ne da vnaprej določiti, saj receptov za to ni. pri zajemu uporabniških zahtev, na drugem stoji in je vseljena, je neverjetno zamudno Treba se je prilagoditi razvoju dogodkov in pa nam že pripravi neke vrste psevdo kodo, in drago v poznih fazah razvoja programske izbrati tisto obliko, ki je v danem trenutku ki jo programerji lahko precej neposredno opreme odpravljati napake in težave, ki so lahko najučinkovitejša. Izkušnje so tu seve- uporabijo pri svojem delu. V vmesnih fazah nastale zaradi preslabo definiranih uporab- da več kot dobrodošle. pa prek različnih tipov diagramov poveču- niških zahtev. Četudi se komu morda zdi, Ne glede na obliko pa ne smemo pozabiti jemo razumevanje vsebine in odpravljamo da gre za dolgočasno in neglamurozno pona dokumentiranje dogovorjenih rešitev in nejasnosti, ki bi lahko povzročale težave četje, pa mu velja vsekakor posvetiti dovolj evidentiranje dogovorov ter odprtih vpra- proti koncu. pozornosti, in to dovolj zgodaj. Tudi ko se šanj. Omenili smo že, da je dokumentaci- Poseben tip diagramov so t. i. žični (angl. pojavijo skušnjave, da bi to fazo skrajšali ali ja velikokrat zapostavljena in v nemilosti, wire-frame) diagrami, ki so namenjeni pro- celo v celoti preskočili ter tako pridobili ne- predvsem zato, ker imajo ljudje občutek, da totipiranju uporabniških vmesnikov. Ker kaj časa za druge aktivnosti, se jim moramo jim vzame preveč časa, koristi pa od nje ni je ravno uporabniški vmesnik tisti del pro- za vsako ceno upreti in rezerve iskati drugje. nobene. Resnica je ravno obratna. Doku- gramske opreme, s katero bodo imeli upo- Zelo verjetno je namreč, da bomo še pred mentacija je nujno potrebna, saj poenoti rabniki največ opraviti, je zgodnje prototi- zaključkom projekta hvaležni samim sebi, razumevanje tematik in vprašanj, o katerih piranje tega dela lahko zelo koristno. Da ne da smo tako ravnali. ima sicer vsakdo lahko nekoliko različno bi bilo treba vmesnikov programirati, upo- Težav s projektom bo namreč že tako in mnenje. Če se torej hočemo izogniti pro- rabimo orodja, s katerimi hitro in enostav- tako dovolj, zato jim ni treba dodajati še blemom zaradi različnega razumevanja, ga no rišemo uporabniške vmesnike, ki pa so novih s tem, da se lotimo projekta, ne da bi je dobro poenotiti ob pomoči natančnih in ob tem še vedno do neke mere interaktivni sploh vedeli, kaj naj bi z njim naredili. 6 kakovostno pripravljenih dokumentov. (lahko prehajamo med različnimi zasloni

III. 2014 I MonitorPro I 27 PRAKSA I PODATKOVNA SKLADIŠ»A

Podatkovna skladišča, kako delujejo?

Podatkovna skladišča so osrednja lokacija, kjer so združeni podatki podjetja. Po naravi povezujejo raznotere vire in predstavljajo nekakšno združeno resnico. Gre za osrednji repozitorij z enotnim modelom, ki druži različne vire pod enotnim okriljem.

Sandi Pohorec

klasičnih »produkcijskih« zbirkah noma denormaliziran model, kjer imamo prevladuje transakcijski model eno samo tabelo z ogromno stolpci. Če iz obremenitve in uporabe, znan kot te skrajnosti stopimo korak naprej, tako da OLTP ali angl. online transaction Poslovalnice imamo dvoravninski podatkovni model, Vprocessing. Podatkovna skladišča so po svo- Maribor, dobimo eno veliko tabelo in več manjših 2014, ji naravi popolno nasprotje transakcijskega Janez Novak tabel, ki kažejo na veliko. To je zvezdna she- modela. Zasnovana so namreč za podporo ma. kompleksnim analizam, namenjenim pod- Težava pri zvezdnih shemah je, da se iz-

pori odločanja. Ta model je znan kot OLAP Čas kušenim administratorjem in arhitektom ali angl. online analytical processing. relacijskih podatkovnih zbirk zdijo popol- Običajno so aplikacije OLAP osnovane noma v nasprotju s teorijo, ki so je navajeni na večdimenzionalnem modeliranju, ki pri običajnih transakcijskih podatkovnih intuitivno predstavi podatke v obliki koc- Stranke zbirkah. Mnogi arhitekti podatkovnih skla- ke. Celice v kocki predstavljajo dogodke v dišč zato prej ali slej zaidejo na »stara pota«. poslovnem svetu, na primer posamezne Kocka OLAP: robovi predstavljajo Preprost model zvezdne sheme želijo nor- nakupe. Ker je vsak dogodek ovrednoten z dimenzije za analizo. V tem prime- malizirati in ga v osnovi pretvarjajo nazaj v več različnimi meritvami, je kocka primer- ru stranke analiziramo glede na čas relacijskega. Treba je vedeti, da je zvezdni na za vizualizacijo. Vsak rob kocke predsta- in poslovalnico, ki so jo obiskale. model nastal kot posledica specializiranih vlja dimenzijo za analizo. Večdimenzional- potreb, predvsem po hitri interaktivni ana- ni model ima dve poglavitni prednosti: po lizi podatkov. Ob zasnovi in implementaciji naravi je blizu podatkovnim analitikom in je, da se izberejo tabele iz zbirke OLTP, ki se podatkovnega skladišča se moramo zave- omogoča znatne izboljšave pri zmogljivo- pogosto spreminjajo, saj tabele skoraj brez dati, da podatkovno skladišče ni primarni sti. Podatkovni analitiki so navajeni oblike sprememb zagotovo niso dejstva. Meritve izvor podatkov, torej podatkovne zbirke z preglednic, zato jim tak model omogoča so običajno številske lastnosti dejstev in do- zvezdno shemo vedno dobivajo podatke iz razumevanje podatkov. Izboljšave pri delo- ločajo enega od aspektov za analize. Prime- nekega drugega vira. Zakaj zvezdne sheme vanju pa so mogoče, ker je struktura dovolj ra meritev pri borznih transakcijah sta, reci- ne potrebujejo klasičnih pravil normalizaci- preprosta, da lahko arhitekt podatkovnega mo, število delnic, cena posamezne delnice je? Ker gradijo na predpostavki, da ta pravila skladišča predvidi namene oziroma scena- itd. Dimenzije so lastnosti dejstev z konč- upoštevajo sistemi, iz katerih črpajo podat- rije uporabe in temu prilagodi, denimo, in- nim naborom in opisujejo eno od koordinat ke. Pot do slabe zvezdne sheme je tlakova- dekse. Osnovni model podatkovnega skla- analize. Tipične dimenzije pri zavarovanjih na s ponovnim uvajanjem relacij in pravil dišča je model dimenzija-dejstvo. so: vrsta zavarovanja (avto, hiša ...), agent, normalizacije. Zvezdne sheme namreč ne stranka in datum. Razmerje med meritvami modelirajo relacij iz realnega sveta, temveč Modeliranje in dimenzijami se izraža na ravni primerkov poskušajo pretvoriti modelirane podatke Model dimenzija-dejstvo je grafični kon- s konceptom dogodka. Dogodek je tvorjenje v obliko, ki podpira hiter analitični proces. ceptualni model, namenjen učinkoviti pod- dejstva v obliki n-terice vrednosti; po ena Kadar želimo ohraniti relacije med dimen- pori konceptualnega načrtovanja, nudenju vrednost za vsako dimenzijo. Vsak dogodek zijami v zvezdni shemi, preidemo na shemo okolja, v katerem se povpraševanja eno- je opisan z eno vrednostjo za vsako meritev. snežink. Modeliranje v shemo snežink ni- stavno izrazijo, izgradnji stabilne platforme Ob načrtovanju podatkovnega skladišča si kakor ni napačno in je v nekaterih primerih logičnega načrtovanja in nudenju izrazne moramo zastaviti nekaj osnovnih vprašanj. pravzaprav nujno. Vodi pa do izgube enega dokumentacije načrtovanja. Predstavitev Kaj želimo šteti? Kakšne povzetke želimo od močnih vzvodov zmogljivosti in hitrosti »resničnosti« je izvedena ob pomoči kon- pridobiti iz podatkov? Preprosta metoda pri zvezdnih shemah. V denormaliziranih ceptov: dejstvo, meritev, dimenzija in hie- načrtovanja je namreč, da identificiramo, dimenzijah lahko namreč vsak atribut inde- rarhija. Dejstva so središče pozornosti za kaj so dejstva. Iz teh se nato enostavno iz- ksiramo z bitmap indeksom. Ti so izjemno proces podpore odločitvam in modelirajo peljejo potrebne dimenzije. Najenostavnej- zmogljivi, kadar jih uporabimo v skupini. 7 dogodke v poslovnem svetu. Grafična pred- ši model v podatkovnih skladiščih so zvez- bitmap indeksov lahko simulira delovanje stavitev dejstev je običajno pravokotnik z dne sheme. Ime so dobile po tipični obliki, 7! (7 x 6 x 5 x 4 x 3 x 2 x 1 = 5040 običajnih dvema razdelkoma: eden za ime dejstva, kjer je ena velika tabela dejstev obkrožena z indeksov.) Če pa ohranimo relacije med di- drugi za meritve. Tipični predstavniki dej- nekaj dimenzijami. Kako na preprost način menzijami, potem nastane več hierarhično stev so: borzne transakcije, sklenitve zava- pridemo do zvezdne sheme? Predstavljajmo ločenih tabel, ki izničijo prednost kombi- rovanj, posojil, plačila s kreditnimi kartica- si polno normaliziran podatkovni model in natorne zmogljivosti bitmap indeksov. Kje mi in drugi. Dober napotek za izbiro dejstev njegovo popolno nasprotje. Torej popol- v zvezdni shemi pa postavimo indekse? Na

28 I MonitorPro I III. 2014 PODATKOVNA SKLADIŠ»A

pridobivanje, in tako naprej. Ob izgradnji podatkovnega čiščenje, skladišča je zelo pomembno, da se defini- integracija, rajo standardi poimenovanja, merskih enot, transformacija strukture ključev in druge karakteristike. Ob uvažanju se je standardov treba natančno nalaganje držati in zagotavljati konsistenco v podat- osveževanje kovnem skladišču. Splošni napotki Čeprav je v mnogih projektih dokumen- tacija običajno na zadnjem mestu, jo je v primeru podatkovnih skladišč treba zače- ti ustvarjati že pred izgradnjo skladišča. Zelo pomembno je, da se vse dogovore o načinih zagotavljanja konsistentnosti do- viri podatkovno analiza bro dokumentira. Le tako bo vedno nekje skladišče zapisan »edini pravi način dela«. Če ta ni zapisan, obstaja veliko tveganje, da bodo posamezni arhitekti in razvijalci določene Proces polnjenja in uporabe podatkovnega skladišča stvari razumeli in implementirali vsak po svoje. Najbolj priporočljivo je, da se vpe- tujih ključih naših osrednjih dejstev. V zvez- vhodnih podatkov glede konvencij poime- ljejo mehanizmi samodejnega preverjanja dni shemi je torej zelo jasno določeno, kaj novanja, načina zapisa ali celo izbire podat- skladnosti s sprejetimi standardi. Prav tako so dimenzije: načini »rezanja in obračanja« kovnih tipov. Vsak vir podatkov zasnujejo in je treba dokumentirati postopke nalaganja podatkov. Dejstva v podatkovnem skladišču implementirajo različni ljudje z različnimi podatkov in morebitne medsebojne odvi- lahko analiziramo zgolj na podlagi zagoto- znanji, izkušnjami in preferencami. Po- snosti posameznih faz. Predvsem pa je po- vljenih dimenzij. sledica je, da so podatki o isti stvari lahko membno, da se zavedamo, da je izgradnja popolnoma različni. Nekaj najpogostejših podatkovnih skladišč proces, ki se ne zgodi »Najpomembnejša problemov pri integraciji heterogenih virov: v kratkem času ali v enem koraku. Skladišče dimenzija« različne oznake oziroma kodiranje za enako načrtujemo in polnimo po korakih. Vedeti V praksi je pogosto »osrednja« dimenzija stvar, različne merske enote, različne ravni moramo, da kompleksnost celotne zasnove tista, ki modelira datumsko komponento. granulacije, različni podatkovni tipi. Pre- podatkovnega skladišča z integracijo različ- Zakaj? Preprosto, ker se vsa dejstva zgodijo prost primer različnih oznak je oznaka spo- nih podatkovnih virov, načinov polnjenja in na neki določen dan. In kaj je datumska di- la: nekatere aplikacije lahko uporabijo m/ž, frekvence osveževanja narašča skoraj ek- menzija? To je tabela, ki hrani po eno vrstico druge 0/1, pri čemer 0 pomeni ženski, 1 pa sponentno. Napake v zasnovi ali izvedbi je za vsak dan, na katerega se lahko zgodi ka- moški spol, tretje d/n, pri čemer d pomeni treba odkriti čim bolj zgodaj, saj nas bodo teri koli dogodek, shranjen v skladišču. Kar ženski spol, n pa moški. Različne države sicer kasneje precej stale, predvsem s časov- tabela hrani, lahko opišemo z naslednjimi uporabljajo različne enote merjenja. ZDA nega vidika. Zelo pomembna pa je tudi inte- besedami: »vse načine, na katere bi lahko so, denimo podpisnice metrske konvenci- gracija končnih uporabnikov podatkovnega datum zapisali, in vse dodatne informacije je iz leta 1875, vendar metričnega sistema skladišča. Jasno jim je treba predstaviti, kaj o posameznem datumu, kot so dan v tednu, v veliki meri ne uporabljajo. Inče je treba so prednosti takega skladišča za njih in na mesecu, letu, delovni dan, vikend, praznik pretvarjati v centimetre, funte v kilograme kakšen način jih lahko izkoristijo. 6 itd«. Datumska dimenzija je tako pomembna, ker omogoča prereze po najrazličnejših ID Krvna sk. časovnih okvirih, grupiranje po delovnih 1 A dneh, mesecih, četrtletjih, letih itd. Kot 2 B ključ tabele lahko uporabimo numerično 3 AB 4 0 predstavitev datuma v obliki ddmmllll, kar pomeni po dve številki za dan in mesec ID Kategorija Vozilo ID Kraj Poštna št. ter štiri za leto. Zaradi lažjih matematičnih 1 B Avto 1 Ljubljana 1000 operacij pa se pogosteje uporablja obrnjena 2 C Tovornjak 2 Maribor 2000 različica, torej llllmmdd. Ta omogoča da, na 3 F Traktor 3 Celje 3000 ID Ime Priimek . . . Spol primer, datum spremenimo v naslednje leto 1 Tia Novak Z zgolj tako, da prištejemo 10.000 k trenutne- 2 Jan Petek M mu. Taka aritmetika je včasih zelo koristna pri ustvarjanju določenih poročil. Integracija podatkov Ker je podatkovno skladišče pogosto imenovano tudi osrednji repozitorij resnice, je zelo pomembno, da ob uvozu podatkov po- ID Zakonski stan ID Status skrbimo za ustrezno integracijo. Viri podat- 1 Poročen 1 Zaposlen kov se lahko med seboj močno razlikujejo. 2 Samski 2 Upokojen 3 3 Vzrok za to je dejstvo, da se običajno inte- grira podatke iz različnih oddelkov, različ- Zvezdna shema je poimenovana po centralni tabeli nih aplikacij, včasih tudi iz različnih držav. dejstev, ki jo obkroža nekaj manjših dimenzij. Vse to vodi k tako rekoč nični konsistenci

III. 2014 I MonitorPro I 29 PRAKSA I POSLOVNI PRIMER

ePolicist na terenu

Slovenska policija je s svojim kadrom prisotna tako rekoč povsod, pri tem pa veliko svojega dela zaposleni opravijo na terenu. Predvsem uniformirani prometni policisti imajo pri opravljanju svojega dela številne administrativne ovire. Te želijo v policiji preseči z razvojem in uporabo ePolicista. Gre za mobilno rešitev, ki bo policistom na terenu omogočala vpogled v podatke, preverjanje po evidencah in izvedbo celotnega postopka izdaje plačilnega naloga. Razvoja so se v policiji lotili z lastnim kadrom, pri tem pa so jim, glede na izbrano platformo, priskočili na pomoč tudi pri Microsoftu Slovenija.

Tina Schweighofer

lovenska policija je organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve. Svo- je naloge opravlja na treh ravneh – državni, regionalni in lokalni –, nji- Shov sedež pa se nahaja v Ljubljani. Na dan 31. decembra2013 je policija zaposlovala 8.300 ljudi na različnih delovnih mestih. Policija predstavlja velik in obsežen sistem, pri čemer je učinkovitost njegovega delovanja v veliki meri odvisna od optimizacije delovnih procesov. Zavedajo se, da velikokrat, zaradi nevednosti ali napak, delovne procese po nepotrebnem zapletamo, zato je ključnega pomena, da ovire prepoznamo, zabeležimo in jih uspešno odpravimo. Prav to je osnovna naloga delovne skupine za odpravo nepotrebnega administrativne- ga dela policistov in poenostavitev procesov dela, ki jo vodi mag. Tanja Bobnar, namestnica generalnega direktorja policije. V okviru delovne skupine tako vodijo tudi projekt mo- Delovanje ePolicista postopka izdaje plačilnega naloga. ePolicist bilne pisarne, imenovane ePolicist. Osnovne funkcionalnosti sistema ePoli- je rešitev, ki jo sestavljajo mobilna aplikacija cist so namenjene preverjanju oseb, vozil in na tabličnem računalniku, vmesna raven, ki Namen ePolicista listin v registrih ter nacionalnih in nadna- skrbi za sinhronizacijo in predajanje zahtev Razlog za odločitev za pilotski projekt cionalnih policijskih evidencah ter izvedbi spletnim storitvam, ter obstoječe zaledne ePolicist je preverjanje doseganja pozitiv- nih učinkov. Predvidevajo, da bi z raciona- NA KRATKO lizacijo dela in odpravo administracijskih bremen omogočili večjo prisotnost polici- Mobilna rešitev ePolicist stov na terenu. Pri tem bi se čas postopkov skrajšal, razbremenjeni pa bi bili tudi opera- Naročnik: Policija tivno-komunikacijski centri. Glavni namen ePolicista je pripraviti mobilno rešitev, ki bi Izvajalec: Lastni kader policije, Microsoft Slovenija ter Semantika, d. o. o. policistom omogočala izvedbo celotnega postopka na terenu, podatki pa bi se takoj Skupno trajanje: Šest mesecev z nekaj vmesnimi prekinitvami zapisali v ustrezne zaledne aplikacije. Nekaj mobilnih rešitev so v policiji uporabljali že Finančni obseg: Nabava opreme v približnem znesku 16.000 evrov do zdaj, vendar so omogočale zgolj dostop do namiznih aplikacij, kar pa ne zagotavlja Posebnost: Zelo dobro sodelovanje vodstva policije, uprave uniformirane policije in mobilne izvedbe postopkov. Uporabljali so urada za informatiko ter telekomunikacije. Takojšnja uporaba izkušenj pri tudi namenske rešitve za specifično izvaja- pripravi in nadgradnji lastnih spletnih storitev. nje mejnega nadzora.

30 I MonitorPro I III. 2014 POSLOVNI PRIMER

IZJAVA NAROČNIKA mag. Tatjana Bobnar, Mobilna rešitev ePolicist namestnica generalnega direktorja policije Ozadje Optimalni delovni procesi veliko pripomorejo k učinkovitosti delovanja velikih sistemov. Tega »Tudi v policiji ne moremo prezreti interneta, se zavedajo tudi v policiji. Tako so v okviru delovne skupine začeli razvijati in voditi projekt novih načinov komuniciranja, novih medijev, ePolicist. S projektom želijo odpraviti administrativna bremena, omogočiti večjo prisotnost ki so se pojavili. Za doseganje naših želenih ci- policistov na terenu, skrajšati čas postopkov in razbremeniti operativno-komunikacijske ljev – manj porabljenega časa za izdelavo do- centre. kumentov in raznih poročil v pisarnah in več delovnega časa namenjenega delu z ljudmi in Naloga za ljudi – je treba dobro poznati nova orodja in Želeli so razviti mobilno rešitev, ki bi policistom omogočala izvedbo celotnega postopka jih uporabiti za nove pristope.« na terenu, podatki pa bi se takoj zapisali v ustrezne zaledne aplikacije. Želeli so aplikacijo, ki bi omogočala preverjanje v evidencah in policijskih registrih ter izvedbo postopka izdaje plačilnega naloga. aplikacije. Zanje so na voljo ustrezne spletne storitve. Nekatere med njimi že upora- Zahteve bljajo, druge so nadgradili, nekaj pa so jih Zahteve so bile številne, prav tako so se tudi dopolnjevale. Gre za pilotski projekt, ki ga bo razvili na novo. uporabljala tudi uniformirana policija in ne zgolj IT. Osnovne zahteve so vključevale funk- Na policiji so seznanjeni so tudi z neka- cionalnost integriranega preverjanja, celovito podporo postopku izdaje plačilnega naloga, terimi podobnimi rešitvami iz tujine. Pred- prilagojen uporabniški vmesnik z uporabo pridobljenih podatkov, »online« in »offline« način vsem tistimi, ki jih uporabljajo francoska dela ter ostale. žandarmerija, bavarska, češka, poljska policija in ostale. Vse te rešitve se od ePolici- Izvajalci sta delno razlikujejo, bodisi zaradi različnih Projekt so v slovenski policiji razvili z lastnim kadrom, pri vmesni ravni in mobilni aplikaciji potreb bodisi zaradi časa, v katerem so bile pa so zaradi izbire platforme sodelovali z Microsoftom Slovenija. Ta je zaradi specifičnosti, razvite, in pripadajočih tehnoloških zmo- izkušenj pri razvoju uporabniškega vmesnika, vključil še dodatnega partnerja, podjetje žnosti. Semantika.

Razvoj ePolicista Tehnologija V okviru pilotskega projekta so se najprej Za projekt so izbrali platformo Windows 8.1, naprave ThinkPad Tablet 2 ter tiskalnika HP Offi- odločili za razvojno platformo. Analizirali so ceJet 100 Mobile Printer in Zebra RW 420 Mobile Printer. Komunikacija poteka preko omrežja lastnosti vodilnih mobilnih platform ter iz- GSM ter povezave VPN in MS Direct Access, zaledne sisteme pa predstavljajo spletni servisi brali platformo Windows 8. Odločitev je bila eRisk, eMisk, eREGP, eFIO, ePLN, eJournal in ostali. Za razvoj so uporabili še Microsoft Visual v glavnem pogojena z dejstvom, da izbira ne Studio 2013, Microsoft Blend in Syncfusion Metro Studio ter knjižnici Microsoft ASP.NET Web prinaša dodatne platforme, s katero bi prišli API 4.5 in Syncfusion WinRT za delo z datotečnim sistemom docx. dodatni stroški in težave, povezane s sistemskim upravljanjem. Tablični računalniki Izid Windows 8 tako predstavljajo zgolj dodatne Rezultati projekta bodo znani po evalvaciji pilotskega preizkušanja. Windows računalnike, vključene v domeno v obstoječem omrežju. Dosežki Zaledne aplikacije so razvili izključno z Funkcionalnosti, ki jih ponuja ePolicist in so na voljo v okviru pilotskega projekta, bodo lastnimi kadri, pri vmesni ravni pa so zara- uporabljali predvsem prometni policisti. Pri tem rešitev nadomešča govorno preverjanje prek di izbrane platforme sodelovali s podjetje operativnih-komunikacijskih centrov, omogoča izdajo plačilnega naloga na elektronski način Microsoft Slovenija. Ta je zaradi specifič- in ročno vpisovanje plačilnih nalogov v evidence. nosti vključil tudi podjetje Semantika. Delo so s partnerji organizirali in uskladili ob pomoči zapisanih specifikacij zahtev, organizirali pa so tudi nekaj občasnih sestankov in preizkusov na njihovi lokaciji. Sistemsko vzdrževanje in vzdrževanje zaletnih sistemov v policiji izvajajo sami. Vzdrževanje aplikacije pa bo predvidoma potekalo v sodelovanju z Microsoftom Slovenija, glede na potrebe in trenutno le za čas pilotskega preizkušanja. Trenutno stanje ePolicista Rešitev ePolicist se trenutno preizkuša interno, v kratkem pa se bo začelo pilotsko preizkušanje v policijskih enotah. Predvide- na je trimesečna pilotska uporaba, sledili pa bosta evalvacija uporabe in odločitev o mo- rebitnem nadaljevanju. Pozabili niso niti na izobraževanje uporabnikov, ki so ga v obliki delavnic in predstavitev pripravili interno z lastnimi kadri. 6

III. 2014 I MonitorPro I 31 POD LUPO I ŠIFRIRANJE PODATKOV

Angel varuh podatkov in komunikacij

Ob omembi besede kriptografija nas večina pomisli na zapleteno strokovno temo nekje v oblakih visoke znanosti, ki za običajnega smrtnika ni zelo pomembna. Ni redkost, da celo strokovnjaki za področji računalništva in informatike vedo le nekaj osnov, pa čeprav gre za tehnologijo, ki je prisotna v slehernem vsakdanu uporabnikov računalnika.

Marko Hölbl

amen kriptografije je namreč za- ščita podatkov oziroma bolje re- čeno zaščita IKT, a se slednja uporablja veliko širše in v številnih izdelkih,N rešitvah ali storitvah, ki so povezane tako z varnostjo IKT kot tudi drugje. Na Delovanje simetričnega šifriranja kratko in na razumljiv način si zato oglejmo področje kriptografije, njeno uporabno vrednost in koncepte, ki so z njo povezani. način šifriranja je nastal iz potreb po lažjem nikacijske povezave. Dostava ključa seveda Te bi naj poznal vsak malo bolj podkovan upravljanju ključev, a več o tem v nadalje- ni mogoča po komunikacijski poti, po kate- uporabnik ali strokovnjak računalništva in vanju. ri bomo kasneje z njim varno komunicira- informatike. Simetrično šifriranje je postopek, kjer li, saj bi bilo to tako, kot da bi imeli trezor, Kriptografija izhaja iz vojaškega okolja poljubne podatke ob pomoči skrivnega na katerega bi pritrdili ključ, ki ga odklepa. predračunalniške dobe in je v osnovi ozna- ključa (angl. secret key) pretvorimo v šifri- Ključ je zato treba ključ dostaviti na »varen čevala možnost zagotavljanja zaupnosti po- rano obliko. Šifrirana oblika pomeni, da so način«, kar v praksi pomeni po drugi komu- datkov (angl. confidentiatlity). To pomeni, podatki neberljivi oziroma neuporabni za nikacijski poti, npr. z USB-ključkom, ki ga da lahko samo pooblaščena oseba podatke kogar koli. S terminom ključ pa označujemo fizično dostavimo. Omenjeni problem re- bere ali do njih dostopa. Omenjeno je po- zaporedje bitov, ki se uporablja za pretvor- šuje asimetrična kriptografija, ki jo pogosto vezano s termini, ki nas jih večina pozna bo podatkov, skupaj s postopkom šifriranja označujemo tudi s terminom kriptografija iz filmov, kot je zaupno ali strogo zaupno. (angl. encryption). Ime ključ izhaja iz dej- javnega ključa. Pri tej vrsti šifriranja imamo Eden izmed načinom, kako doseči prikri- stva, da omenjeni niz bitov igra vlogo ključa opravka s parom ključev – javnim in zaseb- vanje podatkov, torej pretvorbo podatkov podobno kot ključ trezorja. Če bi zlonamer- nim ključem. Javni ključ je, kot že ime pove, v neuporabno obliko, je njihovo šifriranje. než pridobil šifrirano obliko podatkov, si z javen in je lahko dostopen vsakomur, tudi V prvotnem pomenu je bila torej kripto- njo ne bi mogel pomagati. Sicer bi vedel, da napadalcu. Zasebni ključ pa mora biti tajen grafija področje, ki se ukvarja s šifriranjem so to podatki in očitno pomembni, ker so in skrbno varovan. Če želi npr. Ana Janezu podatkov in s tem povezanimi koncepti, a šifrirani, a njihove vsebine ne bi mogel raz- poslati sporočilo, lahko sporočilo šifrira (ga se je kasneje področje razvijalo in razširilo. vozlati. Vsebino podatkov lahko razvozla le pretvori v neuporabno obliko) ob pomoči V sodobnem smislu kriptografija zajema še tisti, ki ima v lasti skrivni ključ. Ob pomoči Janezovega javnega ključa in samo Janez veliko več, kot je samo šifriranje, in je pri- skrivnega ključa lahko podatke pretvori na- lahko omenjeno sporočilo dešifrira (ga pre- sotna pri vsakodnevni uporabi IKT. Izkaže zaj v izvorno obliko in ta proces imenuje de- tvori nazaj v uporabno obliko) ob pomoči se tudi, da metode, tehnike in postopke šifriranje (angl. decryption). V svetu IKT se svojega zasebnega ključa. Tega pozna samo kriptografije uporabljajo številne storitve in šifriranje veliko uporablja. Vsak izmed nas on. Poleg tega veljajo še druga pravila, ki rešitve, programska in strojna oprema. Ker je zagotovo pri brskanju po spletu že zasle- zagotavljajo varno delovanje asimetričnega smo običajno v vlogi uporabnika, se sploh dil oznako HTTPS oziroma simbol ključav- šifriranja: z javnim ključem podatke samo ne zavedamo, kako pogosto uporabljamo nice. Gre za t. i. varno povezavo, ki upora- šifriramo, ne moremo jih tudi dešifrirati; če kriptografijo. Bolj zanimiva področja, kjer blja postopke šifriranja in ščiti podatke, ki smo podatke šifrirali z Janezovim javnim morda ni tako očitno, da se uporabljajo teh- so preneseni med spletnim strežnikom in ključem, jih je mogoče dešifrirati samo z nike kriptografije, so storitve anonimnega brskalnikom. Šifriranje se uporablja tudi za Janezovim zasebnim ključem in z nobenih brskanja, torrent storitve, komunikacija varovanje podatkov na različnih pomnilni- drugim. Na tak način rešuje kriptografija GSM/UMTS in še marsikaj. ških medijih (npr. trdem disku, USB-ključ- javnega ključa problem dostave ključa, saj ku) ali mobilnih napravah. Tako rekoč vse lahko ključ, ki je potreben za šifriranje ko- Osnovno mobilne platforme v določenem trenutku munikacije, dostavimo po »nevarnem« ko- Kot smo že omenili, je kriptografija v svojega delovanje uporabljajo šifriranje. munikacijskem kanalu. osnovi zajemala šifriranje podatkov. Tega Tudi komunikacija GSM/UMTS oziroma V praksi se uporablja hibridni način šifri- delimo na simetrično šifriranje (angl. sym- govor je šifrirana. ranja (angl. hybrid encryption), kjer ključ, metric encryption) in asimetrično šifriranje Vendar ima simetrično šifriranje po- ki je namenjen za šifriranje in ga pogosto (angl. asymmetric encryption), ki ga pogo- manjkljivost – če želimo z nekom varno imenuje sejni ključ (angl. session key), dosto imenujemo tudi šifriranje javnega klju- komunicirati, mu moram najprej dostavili stavimo tistemu, s katerim želimo komuni- ča (angl. public key cryptography). Slednji ključ za šifriranje oziroma varovanje komu- cirati (npr. Janezom), tako, da ga šifriramo

32 I MonitorPro I III. 2014 ŠIFRIRANJE PODATKOV

cije, je praktično nična. Zgoščevalne funkcije se uporabljajo v različnih storitvah in izdelkih v svetu IKT – med drugim tudi pri elektronskem podpisu, varni hrambi gesel, kot del varnostnih storitev (npr. varovanje brezžičnih povezav, zagotavljanje povezav VPN ipd.). Tako se z njimi srečamo posredno skozi izdelke ali storitve pogosteje kot s šifriranjem podatkov. Podpisovanje v e-svetu Naslednja pomembna tehnologija, ki je tesno povezana s kriptografijo, je elektronski podpis. V postopku elektronskega podpisovanja in kasneje preverjanja elektronskega podpisa igrajo pomembno vlogo zgoščevalne funkcije in asimetrična kriptografija. Če želimo določen dokument ali Elektronsko podpisovanje podatke podpisati, je treba naprej ustvariti Preverjanje elektronskega podpisa zgoščevalno vrednost ali izvleček podatkov. Nato pa se izvleček podpiše, saj se v praksi z javnim ključem te osebe (npr. Janeza) in nikdar ne podpisuje podatkov, ampak nji- dešifriranje podatkov oziroma ustvarjanje tako na varen način dostavimo ključ po »ne- hov izvleček. Zaradi prej omenjenih lastno- elektronskega podpisa. Zagotovo pa nas je varni« poti. sti zgoščevalnih funkcij lahko to storimo, večina že kdaj slišala za termin digitalno Tipično se oba načina šifriranja uporabljane da bi ogrožali verodostojnost podpisa. potrdilo oziroma overjeno digitalno potr- ta v številnih storitvah (HTTPS, Microsoft Velja namreč, da mora biti elektronski pod- dilo, saj je z njim mogoče v Sloveniji opra- Remote Desktop povezave, VPN povezave), pis vezan na določenega podpisnika in pa vljati storitve e-uprave, bančne storitve in še programskih rešitvah (šifriranje podatkov z tudi na določen niz podatkov. Elektronski marsikaj. Verjetno pa večina ne ve, kaj sploh namenskimi programi, kot so BitLocker ali podpis namreč zagotavlja overjanje upo- digitalno potrdilo je. Da lahko razložimo TrueCrypt, v samih operacijskih sistemih rabnika, s tem, ko je lahko določen niz po- pomen digitalnih potrdil, se je treba vrniti Linux, Mac OS X in Windows, na mobilnih datkov podpisal samo določen uporabnik, h kriptografiji javnega ključa in k nekaterim platformah Android, iOS in Windows Pho- in celovitost zaradi uporabe zgoščevalnih problemom, povezanim z njo. Če vemo, da ne) v strojnih izdelkih in komunikacijskih funkcij, ki preprečujejo, da bi zlonamernež lahko Janez Ani ob pomoči njenega javnega tehnologijah (varovanje brezžičnih pove- spreminjal podatke, ki so podpisane, ne da ključa pošlje varovano (šifrirano) sporočilo, zav, varovanje Bluetooth povezav, varovanje bi bilo to opazno. Če se vrnemo k postopku kdo jamči, da je ključ, ki ga pridobi Janez, komunikacije GSM/UMTS/LTE, varovanje elektronskega podpisovanja – ko se ustvari v resnici Anin in ne od koga tretjega, ki ga povezav NFC, zagotavljanje avtorskih pra- izvleček podatkov, se ta podpiše ob pomoči je morda poskusil podtakniti Janezu? Teža- vic na satelitski televiziji) in še marsikje. Kot pošiljateljeva zasebnega ključa ter se skupaj va nastopi tudi, če zlonamernež Ani kakor že omenjeno, se nas večina sploh ne zaveda, s podatki ter z digitalnim potrdilom pošlje koli odtuji njen zasebni ključ. V tem prime- da uporabljamo kriptografijo kot sestavni prejemniku. Po prejemu elektronsko podru Ana nima možnosti obvestiti »javnost«, del priljubljenih izdelkov ali storitev. pisanega sporočila prejemnik loči podatke da njen ključ ni več veljaven oziroma je to od elektronskega podpisa, iz elektronskega težavno. Podatek o veljavnosti ključa na- Zgoščevalne funkcije podpisa izlušči izvleček ob pomoči pošilja- mreč ni razviden iz ključa. Postavi se tudi Pomemben vidik kriptografije, s katerim teljevega javnega ključa in hkrati ob pomoči vprašanje, povezano z uporabo kriptografi- se srečujemo morda celo pogosteje kot s zgoščevalne funkcije naredi še en izvleček je javnega ključa za namene elektronskega šifriranjem, so zgoščevalne funkcije (angl. prejetih podatkov. Na koncu preveri, ali se podpisovanja. Namen elektronskega pod- hash functions). Zgoščevalne funkcije so oba izvlečka ujemata, in če se, je elektron- pisa je tudi preprečevanje zanikanja dejanj namenjene zagotavljanju celovitosti oziro- ski podpis veljaven. Preverjanje izvlečkov je (angl. non – repudiation) – to pomeni, da ma integritete podatkov (angl. data integri- namenjeno ugotavljanju, ali niso bili podpi- nekdo ne more zanikati, da je elektronsko ty). To pomeni, da želimo zagotoviti, da se sani podatki med prenosom spremenjeni. podpisal določen dokument ali podatke. Ta podatki med prenosom niso spremenili ozi- Ker je elektronski podpis lahko ustvaril le lastnost namreč izhaja iz sveta fizičnih pod- roma da je to mogoče opaziti. Zgoščevalne imetnik zasebnega ključa, se s tem zagota- pisov. Seveda ob predpostavki, da ni prišlo funkcije ustvarijo prstni odtis poljubnih po- vlja tudi pristnost podpisa. V praksi pri ele- do zlorabe oziroma odtujitve zasebnega datkov, ki unikatno označujejo te podatke in ktronskem podpisovanju pomembno vlogo ključa. Morda še zadnji problem, ki bi lah- so precej krajših od njih. V praksi pomeni, igrajo digitalna potrdila oziroma certifikati ko preprečil uporabo kriptografije javnega da zgoščevalna funkcije iz niza podatkov, ki (angl. certificate), saj ti zagotavljajo avten- ključa v praksi, so težave z zagotavljanjem je lahko poljubne dolžine in vsebine (lahko tičnost ključa. Nekaj več o tem v nadaljeva- pravil. Pogosto bi želeli, da ima vsakdo v or- je 1GB velika video datoteka ali 1kB velika nju. ganizaciji ali podjetju samo en par ključev, besedilna datoteka), ustvari kratko zgošče- da ne bi prihajalo do zmede, ključe bi želeli valno vrednost, običajno velikosti 160–512 Digitalna potrdila imeti v centralnem imeniku ipd. Ker ome- bitov. Zgoščevalne funkcije pa imajo tudi Kriptografija javnega ključa torej omo- njene težave niso nove, so našli tudi rešitev, dodatne lastnosti, ki zagotavljajo, da jih goča, da ima vsakdo par ključev, javnega ki se imenuje infrastruktura javnih ključev je mogoče uporabljati pri varovanju IKT. in zasebnega. Prvi se v postopku šifriranju (angl. Public Key Infrastructure – PKI). Gre Tako je iz zgoščevalne vrednosti nemogo- uporablja za šifriranje podatkov oziroma v za skupek procesov, pravil in metod, ki re- če sklepati ali pridobiti izvorne podatke; postopku elektronskega podpisovanja za šuje omenjene problem. V kontekstu infra- verjetnost, da bi imela dva poljubna niza preverjanje elektronskega podpisa. Drugi strukture javnih ključev se srečamo s termi- podatkov enako vrednost zgoščevalne funk- pa se uporablja pri postopku šifriranja za nom digitalno potrdilo oziroma certifikat

III. 2014 I MonitorPro I 33 POD LUPO I ŠIFRIRANJE PODATKOV

(angl. certificate). Gre za datoteko, ki zagotavlja, da določen ključ oziroma par klju- čev res pripada določeni osebi ali sistemu (ključ je lahko tudi v lasti sistema oziroma strežnika). Digitalna potrdila izdajajo overi- Kriptografijav praksi telja (angl. Certification Authority – CA), ki jamčijo, da je Janez res imetnik določenega para ključev. Digitalno potrdilo, ki se naha- Večina praktične uporabe kriptografije je posredne, kar pomeni, ja na pametni kartici ali je nameščeno na da se je uporabnik sploh ne zaveda, a kljub temu gre za računalnik, se uporablja za ustvarjanje ele- pomemben dejavnik naše varnosti. A na drugi strani se morajo ktronskega podpisa. Velikokrat se namreč zmotno poimenuje digitalno potrdilo kot vsaj skrbniki in razvijalci informacijskih sistemov zavedati pasti, elektronski podpis. V Sloveniji je že zakono- ki pretijo ob njeni uporabi. dajalec določil, da niso vsa digitalna potrdila enakovredna. Za potrebe opravljanje storitev e-uprave in drugih uradnih e-storitev mora biti digitalno potrdilo kvalificirano, Marko Hölbl kar pomeni, da ga je izdala organizacija, ki je za to akreditirana. V Sloveniji so za izda- janje akreditirane štiri organizacije oziroma a si oglejmo možnosti uporabe Dve najpopularnejši rešitvi za slednje podjetja, in sicer ministrstvo za notranje za- kriptografije za končnega uporab- sta BitLocker, vgrajena rešitev v operacij- deve, ki izdaja potrdila SIGEN-CA in SIGOV- nika – varovanje podatkov ob po- ske sistem Windows od sedmice naprej, in -CA, Halcom, d. d., Pošta Slovenije, d. d., in moči kriptografije in namenskih TrueCrypt, ki je pa na žalost pred kratkim NLB, d. d. V primerih, da nam te organiza- Pprogramov, pošiljanje varne elektronske opustil nadaljnji razvoj in svoje uporabni- cije izdajo digitalno potrdilo, je to overjeno pošte in možnosti anonimnega brskanja. ke nagovarja k prehodu na prej omenjeni digitalno potrdilo. S tehničnega vidika se Pozabiti pa ne smemo niti na sistemske ad- BitLocker. Ker so številni raziskovalci ugoto- overjeno digitalno potrdilo ne razlikuje od ministratorje in razvijalce, ki vsakodnevno vili, da je TrueCrypt dobra, varna in povrhu »navadnega«. Razlika je le v izdajatelju, ki skrbijo, da informacijski sistemi in strežniki še brezplačna rešitev za različne operacijske mora biti akreditiran, da je digitalno potrdi- ustrezno delujejo. Tudi ti morajo poskrbeti sisteme – v nasprotju z BitLockerjem – ter lo overjeno. za ustrezno varovanje, ki pogosto vključuje jo je mogoče še zmeraj sneti s spleta, bomo Digitalna potrdila se uporabljajo povsod, tehnike kriptografije. V ta namen bomo pri- predstavili tudi to. kjer imamo opravka s kriptografijo javnega kazali uporabo kriptografije za varno hram- ključa. Primerni so tudi podpisovanje ele- bo gesel in omenili nekaj pasti, na katere je Microsoft BitLocker ktronske pošte ali varne povezave HTTPS, treba biti pozoren. BitLocker je Microsoftova rešitev za šifri- kjer mora imeti spletni strežnik potrdilo, da ranje podatkov trdega diska. Na voljo je v se povezava smatra kot pristna oziroma re- Varovanje podatkov najbolj »zmogljivih« različicah operacijske- snično varna. V medijih pogosto zasledimo novice o ga sistema Windows 7 in kasnejših. Morda odtujenih prenosnikih ali mobilnih na- je njena slabost v tem, da je na voljo le v Uporabnost in uporaba pravah. Že narava teh naprav (torej njiho- najbolj »zmogljivih« različicah operacijske- Kriptografija je torej prisotna v vsakda- va prenosljivost) jih izpostavlja večjemu ga sistema Windows, tj. Ultimate in Enter- nu vsakega, ki uporablja tehnologijo IKT. tveganju. Ob pomoči kriptografije sicer prise. BitLocker omogoča šifriranje celotne Večinoma se tega sploh ne zavedamo, a jo ne moremo preprečiti kraje, lahko pa za- vsebine diska. Lahko šifriramo posamezne s prida uporabljamo. Varna uporaba IKT- varujemo podatke pred nepooblaščenim pogone (dele ali particije trdega diska) ali -tehnologij bi bila precej težja, če ne bi imeli dostopom tatov ali drugih nepridipravov. pa ves trdi disk. Za delovanje je večinoma metod, postopkov in konceptov, povezanih Če želimo zaščititi podatke na prenosni- potreben tudi t. i. modul TPM (angl. Trusted s kriptografijo. Veliko izdelkov ali storitev, ki ku, lahko to storimo s kriptografijo, in sicer Platform Module), a je mogoče uporabljati naslavljajo varnost IKT, posredno ali nepo- tako, da šifriramo podatke na trdem disku BitLocker tudi brez njega. V tem primeru je sredno uporablja kriptografijo. V nadalje- ali drugem pomnilniškem mediju. Pogosto treba spremeniti nastavitve znotraj opera- vanju bomo predstavili tudi nekaj primerov se pri prenosnikih uporabljamo t. i. šifrira- cijskega sistema, za kar so na spletu na voljo uporabe kriptografije za končne uporabni- nje celotnega trdega diska (angl. whole disk številni vodniki in navodila, tudi v obliki vi- ke. Zagotovo pa je največji delež uporabe enryption). Verjetno se boste vprašali, zakaj dea. Ključ za šifriranje podatkov je mogoče neposreden, saj je zajet v izdelkih ali stori- šifriramo tudi datoteke, ki so vezane na de- shraniti na zunanji medij USB, če pa je ra- tvah in jih uporabniki, tako končni kot tudi lovanje operacijskega sistema ali programa čunalnik opremljen z modulom TPM, tudi strokovnjaki, sploh ne opazimo. Morda na in ne samo podatkov. Odgovor je preprost znotraj njega. Uporaba omenjene rešitve je tem mestu naštejemo le storitve ali izdelka, – da ne bi prišlo do nenamernega uhajanja sila preprosta, saj sta potrebna le desni klik s katerimi se srečuje večina uporabnikov: podatkov. Številni programi ali uporabniki na določen pogon (npr. C: ) in izbira možno- varne povezave HTTTPS, varovanje brezžič- med svojim delom izdelujejo kopije podat- sti BitLocker (»Turn on BitLocker«). Nato je nih povezav Wi-Fi, varovanje povezav GSM/ kov in jih shranjujejo na nešifriranih delih treba še nastaviti geslo za dostop oziroma UMTS/LTE, varovanje gesel, varovanje vse- podatkovnih nosilcev. Tako lahko nehote, dešifriranje podatkov in obvezno določi- bine trdega diska, protipiratska zaščita, va- čeprav šifriramo občutljive podatke, pride ti oziroma shraniti t. i. ključ za ponovno rovanje podatkov mobilnih naprav, interni do njihovega uhajanja. Da se izognemo ta- vzpostavitev podatkov (angl. recovery key). mehanizmi varovanja znotraj operacijske- kemu scenariju, je smiselno preprosto šifri- Tako je mogoče dešifrirati podatke, četudi ga sistema (npr. Windows, Linux, Mac OS rati celoten trdi disk, vključno s sistemskimi smo pozabili geslo. Zatem lahko začnemo X), anonimno brskanje, internetne volitve, datotekami operacijskega sistema in pro- uporabljati BitLocker, le počakati je treba, storitve e-uprave, storitve elektronskega grami. Tako se ne more zgoditi, da bi se del da Windows šifrira podatke. Šifrirani pogon bančništva, podpisovanje in varovanje ele- podatkov, ki je šifriran, pojavil tudi v izvorni lahko razpoznamo po spremenjeni ikoni s ktronskih sporočil, internetne dražbe ipd. 6 obliki na delu pomnilnika, ki ni šifriran. ključavnico. Če v računalniku nimamo mo-

34 I MonitorPro I III. 2014 ŠIFRIRANJE PODATKOV

dula TPM, je treba obvezno imeti zunanji medij USB za delovanje. Na tem mestu se ne bomo spuščali v podrobnosti nastavitev, saj je na spletu ogromno navodil, kako uporabljati BitLocker na en ali drug način. Prednosti BitLockerja so zagotovo zagotavljanje zaščite podatkov in hkrati hitro delovanje, saj večina uporabnikov ne bo zaznala razlike v hitrosti v primeru uporabe rešitve. Zagotovo pa je slabost že prej omenjena omejenost na operacijski sistem Win- dows, in še to samo na določene različice. TrueCrypt Kdor ne želi uporabljati Microsoftove rešitve ali ni lastnik Windows 7 oziroma novejših, različice Ultimate ali Enterprise, lahko poseže po rešitvi TrueCrypt. Malo pred pisanjem tega članka so sicer avtorji programa opustili njegov razvoj in na spletni strani projekta (Truecrypt.sourceforge. net) celo opozarjajo uporabnike, naj ga ne uporabljajo, ampak naj posežejo po BitLoc- kerju. Kljub temu pa je TrueCrypt zagotovo Prikaz delovanja Microsoft BitLockerja ena izmed najboljših alternativ BitLocker- ju. TrueCrypt omogoča sprotno šifriranje podatkov (angl. on-the-fly encryption – geslo pozabimo, so podatki izgubljeni. varno elektronsko pošto lahko del tega tve- OTFE). Tako kot BitLocker tudi ta ponuja Morda omenimo še zanimivo možnost ganja obvladamo ali izničimo. šifriranje celotne vsebine trdega diska ali ustvarjanja skritih pogonov. Podatki, ki jih Če uporabljamo namenski program za ele- posameznega pogona. Poleg tega omogoča hranimo na skritih pogonih, se ne samo ktronsko pošto, kot je Microsoftov Outlook, tudi ustvarjanje varnih navideznih pogonov šifrirajo, ampak so ti pogoni, če niso od- imamo na voljo dva načina pošiljanja varne in skritih particij, kar pomeni, da lahko po- prti kot navidezni, skriti in ni mogoče niti elektronske pošte. Prvi, S/MIME, je vgra- datke ne samo šifriramo, ampak tudi skrije- potrditi njihovega obstoja. To je še posebej jen v večino namenskih programov (tudi za mo. V praksi niti ne vemo, da skriti podatki zanimivo za morebitne scenarije, kjer bi že mobilne naprave) za pošiljanje elektronske obstajajo. TrueCrypt je na voljo za operacij- obstoj podatkov lahko ogrozil nekoga, četu- pošte. Drugega, imenovanega PGP, pa lahko ske sisteme Windows, Linux in Mac OS X, di podatki ne bi bili berljivi, denimo, ker bi uporabljamo ob pomoči dodatnih progra- tako za 64- kot 32-bitne različice. bili šifrirani. mov. Zaradi razširjenosti spletne elektron- Če uporabljamo TrueCrypt za selektivno Uradna spletna stran žal ne omogoča več ske pošte je tudi na voljo veliko programskih šifriranje podatkov, je njegova uporaba pre- prenosa rešitve TrueCrypt, zato si je tre- rešitev, ki omogočajo pošiljanje varne elek- cej preprosta. Ustvarimo navidezni pogon, ba pomagati z Googlom. Morda je slabost tronske pošte prek spletnih vmesnikov. ki se v Windowsih prikaže kot dodatni po- TrueCrypta, da ga je težje uporabljati kot Če uporabljamo Microsoftov Outlook, datkovni nosilec in vse, kar želimo šifrirati, BitLocker, vendar ne bistveno. Na spletu je lahko pošiljamo varno elektronsko pošto preprosto kopiramo ali premaknemo na sicer na voljo ogromno spletnih vodnikov in brez dodatnih programov. Namestiti mo- omenjeni nosilec. Težava bi morda lahko navodil tako v besedilni kot v video obliki. ramo le ustrezno digitalno potrdilo (npr. bila v dejstvu, da velikosti pogona kasne- Morda še najbolj izrazita slabost TrueCrypta Sigen-CA). Lahko se odločimo za uporabo je ne moramo spreminjati, kar pomeni, da je dejstvo, da je na trenutke precej »tehni- PGP za pošiljanje varne elektronske pošte, a moramo pred uporabi oceniti, koliko po- čen«, kar pomeni, da mora biti uporabnik moramo v tem primeru namestiti dodatne datkov bomo šifrirali. Prednost je tudi dej- bolje tehnično podkovan. Enako kot pri programske rešitve. Za Outlook je rešitev stvo, da so šifrirani podatki predstavljeni BitLockerju tudi pri TrueCryptu večina upo- za pošiljanje varne elektronske pošite ob kot pogon (sicer navidezni), zato je le malo rabnikov ne bo občutila razlike v hitrosti de- pomoči PGP program GPG4Win. Ta je na težav z morebitno nezdružljivostjo in nede- lovanje računalnika. voljo brezplačno na spletu. Ko vse ustrezno lovanjem določenih programov. Zaščita po- nastavimo, je pošiljanje šifriranih in elek- gona je mogoča ali z geslom ali z geslom in Varna elektronska pošta tronsko podpisanih sporočil dokaj prepro- datoteko. Zaradi varnostni ne smemo poza- Zanimiva možnost uporabe kriptografije sto. Seveda najdemo na spletu vodnike in biti pogona po končanem delu zapreti, saj v povezavi z internetom je tudi varovanje navodila, ki namestitev in nastavitev odje- lahko le tako zagotovimo, da ne more nekdo elektronske pošte. Elektronska sporočila malca Outlook za pošiljanje varne elektron- dostopati do varovanih podatkov, ki so do- lahko namreč ob uporabi ustreznih rešitev ske pošte olajšajo. Je pa dejstvo, da moramo stopni, dokler pogon ni zaprt, uporabnik ni šifriramo in/ali elektronsko podpišemo. biti tehnično podkovani, saj se med name- odjavljen ali računalnik ni ugasnjen. Tako zagotovimo, da elektronskih sporočil stitvijo in nastavitvijo srečamo s številnimi Drugi način uporabe TrueCrypta je šifri- ne more brati nekdo, ki mu niso namenje- tehničnimi zahtevami. ranje pogonov, tudi pogona, na katerem se na. Prav tako pa z elektronskim podpisom Če želimo pošiljati varno elektronsko po- nahajajo operacijski sistemi. Ta način je po- zagotavljamo avtentičnost sporočila, torej što prek spletnih vmesnikov, pa moramo doben temu, kar ponuja BitLocker. Ima pa da smo prejeli tako sporočilo, kot ga je po- tako rekoč zmeraj namestiti dodatne pro- TrueCrypt težave pri ponovni vzpostavitvi slal pošiljatelj, in da ga je poslal res tisti, ki grame – če uporabljamo Googlov Chrome in podatkov. Omogoča sicer ustvarjanje cedeja je naveden kot pošiljatelj. Številni namreč Googlov Gmail, je na voljo ustrezen dodatek. za ponovno vzpostavitev podatkov, a mo- uporabljamo elektronsko pošti in se ne Varno elektronsko pošto je mogoče upora- ramo tudi v tem primeru poznati geslo. Če zavedamo, kolikšno tveganje to prinaša. Z bljati v vseh bolj priljubljenih brskalnikih in

III. 2014 I MonitorPro I 35 POD LUPO I ŠIFRIRANJE PODATKOV

ščevalne funkcije pretvori v izvleček. Nato Uporabne povezave shrani izvleček in ne izvornega gesla. Tudi TrueCrypt če nekdo pozna izvleček, ne more sklepati Prenos program TrueCrypt o prvotnem geslu ali ga vzpostaviti. Na tak http://www.softpedia.com/progDownload/Portable-TrueCrypt-Download-100194.html način se skrbnik zbirke, kjer so shranjena http://truecrypt.en.softonic.com/ gesla, zavaruje, da ne bi prišlo do razkritja Navodila za uporabo TrueCrypta za šifriranje celotne vsebine trdega diska gesel ali zlorabe. Morda ste že opazili, da http://www.sixscape.com/joomla/sixscape/images/pdf/Full%20Disk%20Encryption%20 številne spletne strani v primeru, da ste po- for%20Windows%207%20Using%20TrueCrypt.pdf zabili geslo, tega ne morejo razkriti, ampak https://www.youtube.com/watch?v=JEq-iFG1Gvk vas pozovejo, da določite novo. Če spletna Ustvarjanje navideznega pogona za šifriranje podatkov stran lahko sporoči geslo, ga zagotovo nima http://notebooks.com/2010/07/03/how-to-create-encrypted-folder-using-truecrypt/ shranjenega v obliki izvlečka. Izkaže se, da je najvarnejše shranjevanje BitLocker gesel v obliki izvlečka, pri čemer ne izraču- Aktivacija in namenstitev BitLockerja namo izvlečka samo iz gesla, ampak geslu http://windows.microsoft.com/en-us/windows7/products/features/bitlocker dodamo še dodaten naključen niz znakov, t. Uporaba BitLockerha bre modula TPM i. sol, in nato iz soli in gesla izpeljemo izvle- http://www.howtogeek.com/howto/6229/how-to-use-bitlocker-on-drives-without-tpm/ ček. Na tak način so gesla dobro varovana, tako da jih ne more razvozlati niti skrbnik Varna elektronska pošta spletnih strani (seveda če jih ne prestreza, Kako pošiljati varno elektronsko pošto s pomočjo tehnologije S/MIME in Microsoftove Outlooka: ko jih tipkate) niti morebitni napadalec, ki http://technet.microsoft.com/en-us/library/dn626158(v=exchg.150).aspx bi se dokopal do zbirke uporabniški imen in Programska rešitev za pošiljanje varne elektronske pošte s tehnologijo PGP gesel. Za varnost je pomembno tudi dejstvo, http://www.gpg4win.org/ da je izvleček vedno enako dolg ne glede na Dodatek za Google Chrome za zaščite elektronske pošte gmail geslo (naj je slabo ali dobro). To pomeni, da https://chrome.google.com/webstore/detail/mymail-crypt-for-gmail/ izvleček ne pove ničesar o dolžini ali drugih jcaobjhdnlpmopmjhijplpjhlplfkhba lastnostih gesla. Kljub temu je še zmeraj pogosta praksa, da se gesla varujejo slabše Anonimno brskanje – npr. da se šifrirajo ali da se hranijo celo v Spletna stran projekta TOR izvorni obliki. Večina operacijskih sistemov, https://www.torproject.org spletnih strežnikov in druge programske opreme, povezane s sistemi, kjer se shranjujejo zbirke gesel, že privzeto ponuja možnost hrambe gesel na omenjeni varni način. razširjenih ponudnikih spletne elektronske tesno povezano s številom uporabnikov, je pošte. hitrost brskanja za današnje razmere zelo Kriptografija vsepovsod počasna. Bogate spletne strani, ki zahtevajo Vsakdanjega dela si skorajda ne moramo Skoraj anonimno brskanje pasovno širino, se nalagajo počasi. Omenje- več predstavljati brez posredne ali neposre- Morda bi želeli biti občasno anonimni pri no dejstvo bo zagotovo marsikoga odvrnilo dne vloge kriptografije. Ta igra pomembno brskanju po spletu. Tudi v tem primeru nam od njegove uporabe. vlogo tudi v primerih, ki niso povezani z priskoči na pomoč kriptografija. Lahko jo na- varnostjo IKT. Tako rekoč vsakdo, najsibo mreč uporabljamo za (skoraj) anonimno br- Varno shranjevanje gesel strokovnjak ali končni uporabnik, se sreča z skanje. Primer take rešitve je Tor, ki omogoča Do zdaj predstavljeni scenariji uporabe njo. Pomembno je, da se zavedamo, da lahko anonimno brskanje in v ta namen uprablja kriptografije so se nanašali predvsem na napačna uporaba in nepoznavanje nekate- tehnike ter metode kriptografije. Brskanje končne uporabnike, tudi v podjetjih. Kot rih konceptov pripeljeta do številnih tveganj. sicer ni popolnoma anonimno, saj je mogo- zadnji scenarij uporabe pa bomo opisali, Primer, kjer je prišlo do varnostnih in- če, da bi nekdo z dovolj velikimi viri ugotovil kako je mogoče kriptografijo uporabljati za cidentov zaradi »nepravilne« uporabe in vašo identiteto, a za večino uporabnikov je varno shranjevanje gesel. Ta način uporabe nepoznavanja konceptov kriptografije, je omenjena programska rešitev zadostna. Tor je namenjen predvsem strokovnjakom, kot standard WEP, ki je bil namenjen zaščiti brez- omogoča, da uporabnik brska po spletu, ne so sistemci ali skrbniki spletnih strani in žičnih omrežij Wi-Fi. Zaradi slabo udejanje- da bi ga lahko spletna stran ali storitev iden- aplikacij. Ko ustvarimo račun za določeno nih varnostnih mehanizmov, ki so bili tudi tificirala na podlagi IP-naslova. Seveda mora storitev ali izdelek, moramo skoraj zagotovo posledica nepravilne uporabe kriptografije, uporabnik še zmeraj poskrbeti, da nima v tudi določiti geslo in to mora seveda biti neje bila zaščita hitro razbita. Tudi programski svojem brskalniku nameščenih piškotkov kje shranjeno. Shranjevanje gesel v izvorni izdelki so pogosto dovzetni za napade zaradi (angl. Cookies), ki bi lahko razkrili njegovo obliki predstavlja resno tveganje, v zadnjih nepoznavanje in nepravilne rabe kriptogra- identiteto, da ne vpisuje svojih podatkov v letih pa smo tudi priče številnim vdorom v fije – primer je Microsoftova tehnologija za obrazce in se ne prijavlja v spletne storitve informacijske sistemi in krajam uporabni- zaščito VPN-omrežij MS-CHAP. Tudi v tem s svojimi računi. Za tiste, ki želijo Tor upora- škim imen ter gesel. Če gesla niso ustrezno primeru je prišlo do razbitja zaščite zaradi biti na najbolj preprost način, je na voljo Tor varovana, lahko pride do njihovega razkritja. nepravilne uporabe kriptografskih tehnik in Browser Bundle. Gre za programsko rešitev Za udejanjanje varne hrambe gesel je metod. Vedno znova se izkaže, da je običajno za Windows, Linux in Mac OS X, ki ne zah- ponovno mogoče uporabiti kriptografijo, najšibkejši člen človek, ki z nepoznavanjem teva nameščanja niti nameščanja programa. natančneje zgoščevalne funkcije. Zaradi la- ali napakami, ki jih vnese v izdelek, lahko Rešitev le razpakiramo na trdi disk ali zuna- stnosti zgoščevalnih funkcij, o katerih smo oslabi ali izniči še tako dovršeno zaščito, in nji pomnilniški medij in že smo pripravljeni. pisali v predhodnem članku, jih je mogoče kriptografija ni izjema. S pravilno uporabo Čeprav Tor omogoča anonimno brskanje na uporabiti za varno shranjevanje gesel. Ko se in z ustreznim znanjem pa je mogoče ob po- preprost način, pa ima veliko slabost – po- uporabnik registrira na spletni strani in do- moči kriptografije zagotoviti varno in zane- časno brskanje. Zaradi delovanja Tora, ki je loči geslo, spletna stran to ob pomoči zgo- sljivo delovanje IKT. 6

36 I MonitorPro I III. 2014 TEMA ŠTEVILKE I UPRAVLJANJE POSLOVNIH PROCESOV

BPM včeraj in danes

38 I MonitorPro I III. 2014 UPRAVLJANJE POSLOVNIH PROCESOV

39 I BPM včeraj in danes 41 I BPM: trendi in modne muhe

BPM včeraj in Prednika BPM sta upravljanje kakovosti in procesni reinženiring. V zadnjih dvajsetih letih ju je prerasel ter postal pomembna poslovna in tehnična veda, s tem pa tudi pomemben del danes oddelka IT vsake dobro vodene organizacije. Pri nas ga nekateri povsem zgrešeno »tlačijo« med dokumentne sisteme ali v sisteme ERP. Nekaj časa se ga je povezovalo z modno muho po imenu SOA. Kateri ključni elementi BPM so za podjetje najpomembnejši?

mag. Igor Lesjak

a upravljanje poslovnih procesov činoma uvajajo v nadaljnjih fazah, predvsem toča predvsem na risanje in popis procesov, (angl. Business Process Manage- pa se vpeljujejo postopoma. Na začetku se tj. na birokratski postopek, s katerim se pro- ment, BPM) lahko gledamo tako poslovne procese navadno podpre na način cese opredeli na papirju, papirji pa na kon- s poslovnega kot tehničnega zor- »as-is«, v prvi vrsti pa se osredotoča na uva- cu obležijo v predalu pisalne mize. To pa še negaN kota. S poslovnega vidika je namen janje urejenega dela, avtomatizacijo rutin- zdaleč ni BPM. Študentje nekoč postanejo upravljanja poslovnih procesov doseganje skih opravil in določanje procesnih KPI, saj tudi zaposleni, ko poskušajo naučeno tudi večje prilagodljivosti, povečanje storilnosti ti principi naročniku prinašajo takojšnje re- dejansko izpeljati v praksi. A slaba stran t. in učinkovitosti ter tako doseganje večje do- zultate. Na začetku se torej obere nizko raslo i. »popisovanja procesov« je, da procesi bičkonosnosti in konkurenčnosti podjetja. sadje, ki takoj prinaša kar največje poslovne ostanejo le na papirju. Papir prenese vse, v S tehničnega vidika pa je BPM(S) posebna učinke. Uvajanje sprememb v poslovne pro- podjetju nastane razkorak med papirnim in kategorija programske opreme in tehno- cese ali celo sprememba kulture pa je teža- dejanskim stanjem, poslovni učinki take- logija, ki se uporablja za avtomatizacijo in ško delo, ki se ga lotimo postopoma in le, ko ga početja pa so kvečjemu negativni. Zgolj podporo poslovnim procesom. so poslovni in drugi učinki takega početja res popisovanje procesov je za namen pouče- zelo jasno opredeljeni. vanja morda še primeren pristop, v praksi Zgodovina Iz zgodovinskih razlogov se BPM še danes pa podjetju seveda ne prinese ne procesne BPM izhaja iz poslovnega sveta. Zametke po krivici preveč povezuje z njegovimi pred- naravnanosti in ne želenih poslovnih učin- najdemo že pri Demingu, potem v t. i. ja- niki. Res je le to, da se je učil na napakah kov, ki so značilni za uvajanje BPM. Zgodbo ponski šoli sistema za upravljaje kakovosti svojih predhodnikov. BPM je potem kasneje upravljanja poslovnih procesov je zato treba iz 80. in 90. let (angl. Total Quality Mana- te napake odpravil in se povsem prenovil. izpeljati do konca, zgolj akademsko popiso- gement, TQM) in v procesnem reinženirin- vanje procesov še ni BPM. gu (angl. Business Process Reengineering, BPM v Sloveniji Druga lokalna posebnost slovenskega BPR). Zagotavljanje kakovosti in Demingov V Sloveniji se z upravljanjem poslovnih okolja je ta, da se v poslovnem okolju za- cikel PDCA (angl. Plan-Do-Check-React) procesov študentje srečajo že na univerzi. menjuje v temeljih različne koncepte, kot sta danes dve od množice načel sodobnega Naša akademija poudarja predvsem doku- so BPM, DMS, ECM, CRM ipd. Zanimivo BPM. Ta je naslednja generacija svojih pred- nikov, vendar pa jih je v tem času prerasel in se povsem spremenil. Koncept BPR je v nasprotju z BPM uvajal Sodobna slovenska podjetja, ki uspešno uvajajo radikalne spremembe v podjetje in njegove procese. Zaradi neupoštevanja človeškega načela procesne pisarne in BPM, si vrnitve na stari dejavnika in kulture podjetja je bil pri uvaja- način poslovanja, na delovanje brez BPM, sploh ne nju pogosto neuspešen in ima še danes povsem upravičeno negativno oznako. Zmotno predstavljajo več. pa je prepričanje, da je BPM enako kot BRI oziroma da upravljanje poslovnih procesov vedno vključuje tudi prenovo poslovnih procesov. Sodobni pristopi so prav nasprotni. mentiranje poslovnih procesov, tj. določitev je, da se v povezavi s t. i. »podporo« po- Sodobni BPM navadno bistvenih posegov ali poslovne strategije in poslovnih ciljev ter slovnim procesom omenjajo tudi klasični, sprememb v poslovne procese ne uvaja. Vsaj odkrivanje in analizo poslovnih procesov. procesno nenaravnani sistemi, kot so DMS ne na začetku, procesne spremembe se ve- Povedano po domače: akademija se osredo- (dokumentni sistemi), ERP (integralni po-

III. 2014 I MonitorPro I 39 TEMA ŠTEVILKE I UPRAVLJANJE POSLOVNIH PROCESOV

slovni informacijski sistemi), ECM (siste- A stopimo za trenutek korak nazaj in po- učinke, zato pogosto slišimo, da si vrnitve mi za upravljanje vsebin), CRM (sistem za skušajmo razmisliti neobremenjeno. Reci- na stari način poslovanja, na delovanje brez upravljanje odnosa s strankami) ali druge mo, da želimo doseči urejenost svojih do- BPM, sploh ne predstavljajo več. Enega od funkcijsko naravnane poslovne rešitve, ki kumentov in rešiti izzive, ki se nanašajo na domačih poslovnih primerov uvajanja BPM pa koncepta poslovnega procesa večinoma naše poslovne procese, z istim sistemom. v zavarovalni družbi Adriatic Slovenica opi- sploh ne poznajo in ki kakovostne podpore Bomo z dokumentnim sistemom res lah- sujemo v rubriki Praksa/Poslovni primer. procesom žal ne morejo zagotoviti. O tem ko dobro podprli naše poslovne procese? Najuporabnejša načela BPM pa predstavlja- smo že govorili v MonitorjuPro lani septem- Kateri od izzivov je bolj zapleten: urejanje mo v nadaljevanju. bra v številki 03/13. dokumentov ali vzpostavitev reda v dina- Tretja lokalna posebnost je ta, da posku- mičnih procesih? Katerim virom in vredno- Mednarodno poslovno šamo v Sloveniji procese podpirati v doku- tam v podjetju dati prednost: dokumentom okolje mentnem sistemu s kroženjem dokumen- in birokraciji ali ljudem, njihovemu znanju Ko govorimo o mednarodnem poslovnem tov po podjetju. Na ta način postavljamo in poslovnim procesom? Gre za retorična okolju, imamo v mislih države, v katerih ne dokumente pred procese in zaposlene. Ver- vprašanja, saj v pametni organizaciji seve- vlada dogovorna ekonomija, ampak libe- jetno je razlog za papirno naravnani način da kraljujejo poslovni procesi, zaposleni in ralna ureditev, ki si prizadeva za svobodno razmišljanja v tem, da smo otroci socializ- njihovo znanje. Na trgu obstajajo rešitve tržno ekonomijo in pošteno regulacijo trga. ma, da naše okolje izhaja iz sistema, ki je bil procesne pisarne, ki omogočajo podporo Zaostrene gospodarske razmere, ki povzro- zelo birokratsko naravnan. Kardeljev samo- procesom in dokumentom na enem mestu čajo negotovost tudi v svetovnem merilu, upravni socializem je na poslovanje orga- in ki so na voljo tudi za naše razmere. so uvajanje BPM ponovno postavile v soj nizacije gledal predvsem skozi dokumente in pogosto uvajal birokratsko naravnana ter nesmiselna pravila. Seveda pa našega dela in poslovanja podjetja ne bi smeli uravna- Napredna poslovna okolja dokazujejo, da so urejeno vati samo z dokumenti, saj bohotenje papirologije preverjeno zatira ustvarjalnost in delo, večja storilnost in učinkovitost kategorije, ki so učinkovitost. Edvard Kardelj naj zato počiva pomembne tudi za javni sektor ali storitveno naravnano v miru, delovanja uspešne, procesno naravnane organizacije pa ne smejo voditi do- podjetje. kumenti in dokumentni tokovi. Tudi o tem smo že govorili v MonitorjuPro lani decembra v številki 04/13. V Sloveniji imamo kar nekaj podjetij, ki žarometov. Mednarodno poslovno okolje Kako preseči miselne presegajo naše miselne pregrade in za kate- pripisuje upravljanju poslovnih procesov pregrade? re opisane lokalne posebnosti ne veljajo. Ta in procesni naravnanosti podjetja zelo ve- Razumljivo je, da je zaradi majhnega trga podjetja zelo uspešno uvajajo načela proce- lik pomen. Že na akademski ravni je BPM pri nas več manjših podjetij, na voljo je manj sne pisarne in BPM na povsem enak način, lahko samostojen raziskovalni ali študijski virov, ki jih lahko namenjamo upravljanju kot se to izvaja v mednarodnem poslovnem program, katerega predmetnik na univer- poslovnih procesov, zato je treba sklepati okolju. Številni naši naročniki hitro spozna- zah celovito zajema pomembne vsebine z kompromise in določene ideje združevati. jo koristi urejenega načina dela in poslovne različnih vidikov BPM. A ni samo akademija

40 I MonitorPro I III. 2014 UPRAVLJANJE POSLOVNIH PROCESOV

tista, ki k uvajanju BPM pristopa tako celo- Avtomatizacija rutinskih opravil in urejeno Pestra ponudba in odzivnost vito. Tudi mednarodno poslovno okolje se delo zaposlenim omogočata, da se ukvarjajo V zadnjih letih je v zahodnem svetu izje- zaveda pomena njegovega celovitega uvaja- predvsem z zahtevnejšimi opravili z visoko mno napredovala pestrost v ponudbi sto- nja. V tujini BPM ni samo »popis procesov«. dodano vrednostjo, v podjetju pa ostane več ritev na področju financ, zavarovalništva, Popis procesov je bistveno bolj realen, če časa za raziskovanje in iskanje inovativnih borznega trgovanja, telekomunikacij, sple- sta njegov namen tudi avtomatizacija po- idej. BPM je ključ za doseganje visoke sto- tna trgovine in celo javne uprave. Pestra in slovnih procesov in izdelava rešitev, ki jih pnje učinkovitosti, storilnosti, konkurenčne bogata ponudba, ki je bila nekoč bolj zna- bodo v podjetju uporabljali pri vsakdanjem sposobnosti in inovativnosti podjetja. čilna za ponujanje izdelkov, danes vstopa delu. Je celovit, krožni pristop, ki podpira tudi na trg ponujanja storitev. Podjetja tako vse korake v življenjskem ciklu poslovnega Nadzor, KPI, optimizacija ponujajo široko paleto različnih storitev in procesa. BPM se začne pri strategiji oziro- V sodobnem podjetju, ki ne deluje po paketov storitev, ki jih želijo kar najbolje pri- ma poslovnih ciljih ter poslovnih učinkih. načelih dogovorne ekonomije, stremijo k lagoditi željam kupcev. Seveda pa je osnovni Pomemben del BPM so tudi odkrivanje, temu, da način in kakovost dela določajo pogoj, da za izvajanje teh storitev ni potreb- analiza in modeliranje poslovnih procesov, poslovna in procesna pravila, ki jih lahko iz- na armada zaposlenih in visoki operativni nadzor nad izvajanjem procesov ter merjenje in analiza procesnih KPI, ki so osnova za nadaljnjo optimizacijo poslovnih procesov. Vsi našteti vidiki bistveno povečajo konku- renčne sposobnosti podjetja v tržno narav- Podjetja ter organizacije iz javne uprave, ki vpeljujejo nanem poslovnem okolju. načela BPM in vitke organizacije, se lahko bistveno bolje Urejeno delo in storilnost soočajo z zaostrenimi gospodarskimi razmerami. Sodobna tuja podjetja danes z upravljanjem poslovnih procesov uvajajo sodoben, procesno naravnan organizacijski model, ki spreminja miselnost zaposlenih, presega omejitve tradicionalnega, funkcijsko narav- vaja in nadzira procesni sistem. Ta sicer lah- stroški. Nasprotno, zagotavljajo jih vitke in nanega podjetja in zaprtost podjetja v funk- ko dovoljuje tudi dogovorjene, nadzorovane odlično urejene organizacije. Hitro odziv- cijske silose. Procese se podpira »od začetka izjeme in t. i. »mehke« dele procesa, nikakor nost in kakovost izvajanja tako zapletenih do konca«, tako da procesni sistem povezu- pa odločitev ne usmerjajo osebni interesi storitev težko zagotavljamo, če ne poskrbi- je zaposlene, zaledne rešitve, dokumente in posameznika. Procesna organizacija na ta mo najprej za kakovost in urejenost izva- informacije različnih poslovnih funkcij. Vse način vnaprej preprečuje morebitne zlora- janja poslovnih procesov, zato tudi splošni udeležence procesa pa nenehno spodbuja, be ali nepravilen način dela. Poleg tega pa sistemi za kakovost in standardi ISO danes da delujejo tako, kot je optimalno za pod- procesni strežnik tudi skrbno beleži proce- temeljijo na procesnem pristopu ter BPM. jetje kot celoto, in ne tako, kot je najbolje za sno revizijsko sled, ki jasno dokazuje KDO/ V veliki tuji zavarovalnici danes procesni posamezni oddelek. KDAJ/ZAKAJ je nekaj naredil. Napredna sistem pod določenimi pogoji večini zava- Uvajanje BPM ima v svetu pomembno organizacija zato ne potrebuje parlamen- rovancev samodejno odobri izplačilo škode, vlogo tudi v oddelku IT. Procesni strežnik tarne preiskovalne komisije, da bi poiskala navkljub bogati paleti različnih zavarovanj oziroma sistem BPMS je osrednji povezo- odgovorne osebe za napačne odločitve v z različnimi kombinacijami zavarovalnih valec zaposlenih, poslovnih dokumentov preteklosti. kritij. To pa ne vpliva samo na učinkovitost in podatkov v različnih zalednih sistemih Procesna analitika in izračun ključnih ka- škodnega oddelka, ampak bistveno poveča (ERP, CRM, DMS/ECM, BI). Uporabnikom zalnikov uspešnosti izvajanja procesa (angl. zadovoljstvo zavarovanca, saj se obravnava pri svojem delu ni treba begati med različ- KPI) je v tujini zelo pogost razlog za uvaja- škodnega zahtevka izvede v trenutku. Pro- nimi zalednimi sistemi in v njih iskati infor- nje BPM. KPI so nazorni grafični prikazi o cesni sistem, seveda, pri tem samodejno macij ali pretipkavati podatkov med različ- delovanju podjetja, ki poslovodstvu poma- uporabi kakovostne podatke iz različnih nimi sistemi. Procesni strežnik poskrbi, da gajo usmerjati delovanje podjetja, oprede- zalednih in zunanjih sistemov, kar onemo- informacije same najdejo uporabnika in da liti uspešnost poslovanja in analizirati ope- goča pojav napak, nepravilnosti ali zlorab. ga vsi podatki, ki jih potrebuje za izvedbo določene naloge, pričakajo v tistem koraku, kjer jih potrebuje, in takrat, ko jih potrebuje. Pomembni podatki, ki so bili prej skriti v V veliki tuji zavarovalnici danes procesni sistem na zalednih sistemih, se »mobilizirajo« in postanejo dostopnejši in s tem uporabnejši. podlagi podatkov v zalednih in zunanjih sistemih večini BPM na ta način povečuje vrednost prete- zavarovancev samodejno, brez posredovanja škodnega klim naložbam v obstoječe zaledne in druge informacijske sisteme. referenta, odobri izplačilo škode. Napredna in agilna poslovna okolja, tudi srednjeevropska in skandinavska, dokazujejo, da sta storilnost in učinkovitost kategoriji, ki se ju lahko meri tudi v javnem sektorju ali rativne stroške ter so v pomoč pri iskanju Mednarodno poslovno okolje ni obreme- v storitveno naravnanem podjetju. V uspešni ozkih grl ter optimizaciji poslovnih proce- njeno z birokratsko preteklostjo, uspešna organizaciji se zavedajo, da je treba iskanje sov. Zanimivo, da je ta vidik BPM zelo uve- podjetja niso upravljana skozi dokumente. podatkov in dokumentov ter izvajanje ru- ljavljen tudi v arabskem poslovnem okolju, Nasprotno, konkurenčno okolje spodbuja tinskih, administrativnih ali računskih nalog npr. na Bližnjem vzhodu. Procesni strežnik uvajanje učinkovitega načina poslovanja, ki avtomatizirati. To so naloge, ki jih sodoben z agregacijo procesnih podatkov, analizo ne bohoti »papirologije«, ampak krepi kre- procesni sistem lahko izvede bistveno hi- porabe časa, materiala ter finančnih in dru- ativnost, inovativnost in storilnost. To pa so treje in bistveno bolj natančno kot človek. gih virov omogoča natančen izračun KPI. temeljne vrednote in temeljna načela BPM. 6

III. 2014 I MonitorPro I 41 TEMA ŠTEVILKE I UPRAVLJANJE POSLOVNIH PROCESOV

BPM: trendi in modne muhe

Področje BPM se še vedno razvija. Poglejmo, kaj se dogaja v raziskovalnih laboratorijih, na inštitutih, univerzah in v katero smer svoje procesne sisteme razvijajo njihovi ponudniki. Veliko se govori o mobilni procesni pisarni, procesnem rudarjenju, prilagodljivem BPM, inteligentnem BPM (iBPM) in podatkovnem BPM (npr. ACM). Kaj od naštetega bi lahko bilo uporabno pri našem delu v podjetju in kaj je le modna muha? In kaj imajo s tem opraviti ukrepi kvantitativnega sproščanja centralnih bank?

mag. Igor Lesjak

aostrene gospodarske razmere, ki rečemo, da se je že uspešno uveljavilo v po- ne streznitve na ameriški tehnološki borzi. se jih ne otepamo samo v Sloveniji, slovnem svetu. Sodobna procesna pisarna ni Določeni elementi nestrukturirane družab- imajo na prvi pogled zelo presene- zaledna rešitev, ki jo je mogoče uporabljati ne komunikacije, ki jih vključujejo sodobna tljiv vpliv na raziskave in razvoj na le v podjetju. Omogoča tudi mobilno poslo- orodja BPM, so gotovo smiselni, saj olajšajo Zpodročju informacijske tehnologije. Dejstvo vanje, mobilno izvajanje nalog od doma, na sodelovanje med zaposlenimi in imajo svoje je namreč, da že dolgo ni bilo toliko naložb v službeni poti ali pri stranki. Mobilni dostop mesto tudi v podpori poslovnim procesom. obetajoča področja informacijske tehnologi- do nabiralnika nalog in mobilno delo lahko Govorimo o t. i. »družabnem BPM«. Dejstvo je, kot jih lahko opažamo danes. Kako to, da bistveno pripomoreta k skrajšanju odziv- pa je, da je nestrukturirana, naključna in vi- je v časih, ko so državne blagajne, gospodar- nega časa pri izvajanju poslovnih procesov. harna »družabna komunikacija«, ki je tako stvo, ponekod pa tudi gospodinjstva zadol- Tipične mobilne naloge so povezane pred- značilna za zasebno življenje in zabavo, le v ženi kot še nikoli v zgodovini, toliko svežega vsem s pregledom podatkov in dokumentov posameznih delih primerna tudi za poslov- kapitala, ki neučakano pregreva vroče zgod- ter odobritvami. Naloge ne ležijo na mizi in no okolje. V poslovnem okolju so gotovo bolj be tehnološkega sektorja? ne čakajo v prazni pisarni, odgovorna oseba kot na zabavni strani zasebnega življenja po- Eden od načinov bojevanja z upadom glo- balnega povpraševanja in gospodarske rasti so t. i. paketi kvantitativnega sproščanja. Gre za ukrepe ameriške (in zelo verjetno kmalu Ena od osrednjih točk razvoja sodobnih orodij za tudi evropske) centralne banke, ki na fi- nančnih trgih povzroča poplavo denarja. Ta podporo poslovanju v podjetju se odvija tudi na kapital mrzlično in za vsako ceno išče obeta- stičišču BPM in ACM (angl. Adaptive/Advanced Case joče naložbe na področjih, kjer si obeta nova odkritja in tehnološki preboj. Velik del teh Management). naložb konča na tehnološki borzi, v zaprtih skladih in na koncu v tehnoloških podjetjih, predvsem na najbolj trendovskih področjih. Svež kapital spodbuja »startupe« ter nalož- lahko svojo nalogo preprosto izvede, ko, de- membni preglednost, skrivanje nepomemb- be v raziskave in razvoj na področju sodob- nimo, čaka na letalo. O mobilnem BPM smo nih podrobnosti in nerelevantnih informacij nih tehnologij. To je odlična novica za nas, že pisali v MonitorjuPro pred letom dni v šte- ter strukturiran način sodelovanja, zato se ljubitelje sodobnih tehnologij in, seveda, vilki 02/13. bodo v poslovnem svetu verjetno prijeli le za ustanovitelje, lastnike in zaposlene v teh V podporo poslovnim procesom se poleg posamezni elementi trendovske »družabne podjetjih. Žal pa za uporabnike, ki bi se pre- avtomatizacije dodajajo tudi elementi t. i. komunikacije«. hitro zagnali v nakup in uporabo katere od »družabne komunikacije«, ki izhajajo z dru- vročih zgodb ali modnih tehnoloških muh, žabnih omrežij. Družabna poslovna omrežja Raziskave: PMM, ACM, iBPM to morda ni tako dobra novica. Razvoja in so velik trend, so močno trženjsko podprta in BPM se odlično obnese v primerih, ko je trženjskih akcij teh vročih izdelkov morda v veliki meri tudi del modne muhe trenutne- proces strukturiran in v dobršni meri dolo- sploh ne poganja uspešna, dolgoletna upo- ga splošnega tehnološkega navdušenja, za čen vnaprej (lat. a priori). Zelo dobro deluje raba tehnologije v podjetjih, česar bi si vsi katero pa je veliko vprašanje, ali bo tudi dol- tudi takrat, ko lahko povsem različne po- uporabniki verjetno želeli. Razvoj in prodajo goročno preživelo. Verjetno je velik del evfo- stopke ali postopke, ki vnaprej niso določe- na slepo poganja prej omenjeni sveži kapi- rije tudi posledica prej omenjenih ukrepov ni, opredelimo v obliki nekega posplošene- tal. Poglejmo, kateri od trendov na področju ameriške (in kmalu tudi evropske) centralne ga (generičnega) postopka, npr. kot splošni BPM bi lahko imeli simptome modne muhe banke, poplave denarja, ki za vsako ceno išče vzporedno/zaporedni pregled in potrditev in kaj je tisto, kar je že danes uporabno v obetajoče naložbe. Znak tega so razvpiti in zahtevka. Procesni strežniki omogočajo tudi, podjetju. precenjeni vstopi na borzo, predvsem pod- da v sicer strukturiran proces vgradimo po- jetij na področju »oblačnih« in »družabnih« samezne bolj mehke in prilagodljive dele, ki Mobilno in družabno tehnologij. Zato previdnost pri »družabni« pokrivajo več izjemnih scenarijev. Vse to so Začnimo pri mobilnem poslovanju. Mo- usmerjenosti ni odveč in je verjetno smiselno dobro podprta področja. Na drugi strani pa bilno upravljanje poslovnih procesov že počakati, kateri trendi se bodo razblinili kot je procesno modeliranje trenutno neprimer- nekaj časa ni več samo trend. Danes lahko milni mehurček, ko bo prišlo do neizogibno za povsem nestrukturirane postopke, ki

42 I MonitorPro I III. 2014 UPRAVLJANJE POSLOVNIH PROCESOV

niso vnaprej opredeljeni (lat. ad hoc), npr. viharjenje možganov, raziskovanje, reševa- nje matematičnih in drugih problemov ipd. Take postopke in opravila lahko srečamo seveda tudi v podjetjih, zato se pri BPM veliko vlaga v razvoj na področju podpore popolnoma »mehkim« postopkom, pri katerih delovni tok ni vnaprej določen ali pa je zelo di- namičen in se v času spreminja brez vnaprej določenega pravila. Na tem področju deluje več iniciativ, delovnih skupin in raziskav, ki se skrivajo za tujkami »Adaptive BPM« (pri- lagodljivi BPM), »PM« (angl. Process Mining, procesno rudarjenje) oziroma PMM (angl. Process Mining Manifesto), iBPM (angl. Intelligent BPM), ACM (angl. Adaptive/Ad- vanced Case Management) ipd. Skupna lastnost različnih pristopov je iskanje načina, kako procesni model intuitivno spreminjati in dinamično izboljševati na podlagi preteklih scenarijev dejanske uporabe procesa oziroma kako naj pretekle izkušnje o našem načinu dela vplivajo na naš prihodnji način dela. Druga značilnost pa je iskanje primerne podpore za nestrukturirani način sodelovanja. Nekatere od omenjenih raziskav delujejo v smeri samodejnega prilagajanja procesa v realnem času. Gre za t. i. pristop »model- -discover-adapt«, kjer se uporabljajo pristo- Sistemi za podporo poslovanju podjetja glede na strukturi- pi strojnega učenja (umetne inteligence) ranost procesa in vrsto komunikacije (A2A, A2P, P2P), povze- za analizo sodelovanja med zaposlenimi v to po dr. Christophu F. Strnadlu s Tehniške univerze Dunaj. realnem času. T. i. »inteligentni programski agenti« poskušajo določiti vzorce v vsebini sporočil in procesnih pravilih, uganiti vzroke podatki (zadeva), ki jih zaposleni potrebuje selno počakati in preveriti, kaj se bo zgodilo za določen način dela ter samodejno, brez za doseganje cilja in uspešno rešitev zade- s tistimi, ki so prvi skočili v bazen. Kateri od posredovanja človeka poiskati oziroma pri- ve. Proces oziroma način reševanja zadeve novih pristopov na bolj »mehkih« področjih lagoditi poslovni proces. Ti pristopi so zelo je nepredvidljiv in ni rečeno, da je vnaprej našega dela bo tako uspešen kot že uvelja- napredni, bili naj bi bolj obetajoči, realno pa natančno določen. Za uspešnost izvedbe vljeni pristopi k BPM? Kateri bo imel vsaj je treba priznati, da še niso povsem zreli za tovrstnih »mehkih« postopkov je osrednje- tako dobre in pozitivne učinke na poslovanje poslovno rabo, saj jih je trenutno zelo težko ga pomena znanje oziroma usposobljenost podjetja kot tradicionalni pristopi? In kate- udejanjiti v praksi. zaposlenega, manj pomemben pa je proces ri od njih je le trenutna modna muha, ki je Drugi pristopi poskušajo na podlagi mer- oziroma to, kako bo zaposleni do cilja prišel. posledica plimovanja na tehnološki borzi in jenja in opazovanja zgodovine statističnih Primer takega načina dela je obravnava pa- poplave denarja zaradi ohlapne denarne po- podatkov o sodelovanju med zaposlenimi cienta ali reševanje zlorabe bančne kartice. litike ameriške centralne banke? Na odgovor naknadno poiskati korelacije in določiti ozi- Vsi ti postopki imajo tako posamezne dele, v skoraj gotovo ne bo treba čakati dolgo, nekaj roma uganiti procesno shemo ali predlagati katerih je proces dobro opredeljen, kot tudi kuharskih umeritev pa smo poskušali podati njeno spremembo (ker se je npr. poslovni dele, ko je postopek reševanja nepredvidljiv. v tem prispevku. proces skozi čas dinamično spremenil). Gre Zanimivo je, da se med teoretiki razvnemajo Spremljanje trendov tudi na področju za t. i. pristope »mine-model-improve«, pri vroče razprave o tem, ali je ACM del BPM, ali BPM je gotovo zanimivo, informativno in katerih procesni model analizira podatke in je BPM del ACM, ali sta pristopa izključujoča koristno, vendar pa se z vročimi zgodbami predlaga spremembe, ključno vlogo pa še ve- ali dopolnjujoča ipd. Ne glede na te razprave ni treba preveč obremenjevati. Zrelih in pre- dno igra človek, procesni analitik. Ti pristopi je dejstvo, da določena sodobna orodja BPM verjenih pristopov k BPM, ki že preverjeno so manj revolucionarni, bolj realno izvedlji- danes vključujejo tudi elemente ACM in s delujejo in ki že danes podjetju prinašajo vi, obstajajo pa veliki dvomi o njihovi realni tem uspešno dopolnjujejo svojo ponudbo. merljive, pozitivne učinke na poslovanje, je dodani vrednosti oziroma o realnih koristih Če torej tradicionalni BPM podpira pred- namreč dovolj. Torej ne glede na to, kateri od za uporabnika. Dejansko so zelo podobni vsem bolj strukturiran način dela, pri kate- zadnjih trendov bo tudi dolgoročno preživel, tradicionalnim pristopom procesnega BI, ki rem je proces opredeljen, pa sodobna orodja je dejstvo, da se lahko podjetja ter organi- jih že danes uspešno uporabljajo tudi neka- vključujejo tudi pristope ACM in na ta način zacije iz javne uprave, ki vpeljujejo načela tera slovenska podjetja. podpirajo bolj »mehka« področja dela v or- BPM in vitke organizacije, bistveno bolje so- Ena od osrednjih točk razvoja sodobnih ganizaciji. Trendi ali modne muhe? očajo s krizo in z zaostrenimi gospodarskimi orodij se odvija tudi na stičišču BPM in ACM Tržni oddelki ponudnikov ljubijo novosti, razmerami. Prav zato je uvajanje procesno (angl. Adaptive/Advanced Case Manage- kratice in tujke, ki privlačijo nove stranke, naravnanega pristopa, procesne pisarne, ment). Napredno upravljanje zadev (ACM) zato številni BPMS že danes ponujajo iBPM, procesnih sistemov in načel BPM izjemnega omogoča avtomatizacijo postopkov, pri ka- ACM, »Adaptive BPM« ipd. Čeprav gre zago- pomena za slovenska podjetja, naše gospo- terih je vnaprej opredeljen cilj, znani, struk- tovo za obetajoča področja širitve upravlja- darstvo, našo javno upravo in zato tudi za vse turirani in vnaprej opredeljeni pa so tudi nja poslovnih procesov, pa je verjetno smi- državljane Republike Slovenije. 6

III. 2014 I MonitorPro I 43 PRAKSA I POSLOVNI PRIMER

Uspešno upravljanje poslovnih procesov

Že velikokrat se je izkazalo, da informacijska podpora igra pomembno vlogo v podjetju, ne glede na njegov sektor. Tudi zavarovalništvo pri tem ni izjema. Številni procesi, ki jih za svoje delo uporabljajo zaposleni, ne morejo delovati usklajeno in uspešno brez ustrezne rešitve za upravljanje poslovnih procesov (BPM). Kako začeti, kako postopati, katere korake ubrati – vse to so bila vprašanja, na katera je zavarovalni družbi Adriatic Slovenica pomagalo odgovoriti podjetje CREA, ki so ga izbrali za izvajalca. S trdim delom in z uspešnim sodelovanjem uspešno upravljajo uporabljene poslovne procese v zavarovalnici in z izidi sta obe strani več kot zadovoljni.

Tina Schweighofer

driatic Slovenica (AS) je slovenska zavarovalnica, ki je sedanje ime dobila leta 2005, z združitvijo dveh samostojnih zavarovalnic, Adriati- caA in Slovenice. Vsaka izmed zavarovalnic je imela svoje aplikativne rešitve, nekatere pa so se z združitvijo podvojile. Podvojenih rešitev seveda niso potrebovali in tako je kaj kmalu po združitvi potreba po prenovi postala nuja. Poleg tega pa so že pred prenovo aplikativnih rešitev začeli uvajati upravljanje poslovnih Vse naloge uporabnika na enem mestu, procesov in procesnega sistema. označene so tudi nove in zamujene naloge. Gre za sodobno zavarovalno družbo, ki pod eno streho ponuja vse zavarovalniške produkte. Kot se za veliko organizacijo spo- ki jim jemljejo čas in povzročajo morebitne ličnih kriterijev, predvsem na podlagi priča- dobi, vsakodnevno izvajajo številne poslov- motnje v procesu ter tako večajo možnost kovanih poslovnih koristi. ne procese, za katere vedo, da jih je smiselno napak. čim bolj avtomatizirati in podpreti z infor- Upravljanje poslovnih procesov je več BPM kot pot do macijsko tehnologijo. Tako so se povezali s kot le popis ali prenova teh. Predstavlja tudi uresničevanja vizije podjetjem CREA, ki ima s področjem upra- njihovo avtomatizacijo, občasno uvajanje Kot je povedal Edvard Šimec, izvršni di- vljanja poslovnih procesov že veliko izku- sprememb in izboljšav, posredno pa tudi iz- rektor za področje informacijske tehnologije šenj. S povezovanjem dolgoletnih izkušenj in boljšavo zaposlenih in informacijske podpo- in organizacije v Adriaticu Slovenici, je vizija znanja strokovnjakov svojim partnerjem za- re. Avtomatizacije in uvajanja BPM so se pri področja IT v zavarovalni družbi postati stra- gotavljajo večjo obvladljivost in učinkovitost AS lotili postopoma. Program izvajajo že kar teški partner in strateška poslovna funkcija, poslovnih procesov. Podkovani z znanjem in nekaj časa, nabor avtomatiziranih poslovnih ki s svojo inovativnostjo odločilno pripomo- izkušnjami so tako z veseljem privolili v sode- procesov pa se korakoma širi na podlagi razre k ustvarjanju konkurenčne prednosti in lovanje z Adriaticom Slovenico. NA KRATKO Avtomatizacija poslovnih procesov Upravljanje poslovnih procesov v družbi Adriatic Slovenica (AS) Prenavljanje poslovnih procesov je v Adriaticu Slovenici, v okviru zagotavljanja Naročnik: Adriatic Slovenica, d. d. učinkovitosti, ena izmed stalnih nalog vseh skrbnikov procesov. Usmeritev v kakovo- Izvajalec: CREA, d. o. o. stno oskrbo strank pa predstavlja eno izmed pomembnejših strategij poslovanja. V Skupno trajanje: Uvajanje BPM poteka po korakih in postopoma. Projekt prenove se vodi ta namen je uporaba orodij za upravljanje kot program in še zmeraj poteka. poslovnih procesov v kombinaciji s človeški- mi viri primerna rešitev za poenostavljanje Finančni obseg: Po izračunih bi se jim naložba lahko povrnila v nekaj mesecih. Po prvih procesov, s ciljem avtomatizacije. Strankam ocenah bodo prihranili 1,5 milijona evrov na letni ravni. lahko ob pomoči orodij zagotavljajo pravo- časne in – kar je najpomembneje – pravilne Posebnost: Obsežen program, ki je prinesel občutne izboljšave, občutijo jih zaposleni rešitve njihovih težav in želja, zaposleni pa in stranke, izboljšave pa se kažejo tudi v finančnem smislu. se ne ukvarjajo z zamudnimi aktivnostmi,

44 I MonitorPro I III. 2014 POSLOVNI PRIMER

IZJAVA NAROČNIKA Edvard Šimec, Upravljanje poslovnih procesov v družbi Adriatic izvršni direktor za področje IT in Slovenica (AS) organizacijo, Adriatic Slovenica Ozadje Prenova in avtomatizacija poslovnih procesov lahko bistveno pripomoreta tako k zadovolj- »V AS želimo imeti procese podprte od začet- stvu zaposlenih kot tudi k zadovoljstvu strank. Kot dodaja Tanja Blatnik, si v zavarovalnici ka izvajanja do njihovega uspešnega zaključ- neprestano prizadevajo, da bi bili boljši in uspešnejši. Tako je bila odločitev za uvedbo upra- ka. Stranke mnogokrat vidijo poslovni proces vljanja poslovnih procesov (BPM) in avtomatizacije procesov pričakovana odločitev. drugače, kot ga vidimo zaposleni v Adriaticu Naloga Slovenici. Z ustreznim strokovnim pristopom in Za avtomatizacijo in podporo poslovnim procesom, deloma pa tudi prenovo, so se pri AS od- rešitvijo IT, ki v tem primeru vključuje tudi Ulti- ločili predvsem zaradi doseganja urejenega in poenostavljenega dela zaposlenih, doseganja mus BPM Suite za avtomatizacijo procesov, smo večje učinkovitosti, dostopa do vseh informacij in dokumentov, ki jih zaposleni potrebujejo, dosegli možnost natančnejšega spremljanja in brez zamudnega iskanja ali celo pretipkavanja informacij v različnih sistemih. Želeli so tudi hitrejšega spreminjanja vseh korakov izvajanja avtomatizacijo rutinskih opravil, optimalno razporejanje nalog zaposlenih, skrajšanje časa od poslovnega procesa v zavarovalnici. Zaupanja zahteve do izvedbe, samodejno izdelavo dokumentov in samodejno odpremo pošte. Slediti vreden in strokovno podkovan poslovni partner so želeli tudi KPI ter jih analizirati, nadzorovati in revidirati opravljeno izvedbo procesa. nam pri tem pomaga s konkretnimi izkušnjami Zahteve in znanjem.« Glavni procesi, ki jih uporabljajo v zavarovalnici AS, so obdelava zavarovalnih pogodb, reševanje reklamacij, odkupi, predujmi in kapitalizacije, »underwriting«, knjiženje izpiskov, obravnava sodne pošte in reševanje splošnih zadev. izboljšanju poslovanja podjetja. Za uresniče- Izvajalci vanje vizije je ključna uporaba sodobnih or- Za izvajalca so izbrali podjetje CREA, ki ima na področju upravljanja poslovnih procesov ganizacijskih in informacijskih rešitev, s kate- (BPM) bogate izkušnje. Kot potrjujejo tudi pri Adriaticu Slovenici, se je izkazala izbira podjetja rimi zaposleni učinkovito in z zadovoljstvom CREA, ki je specializirano za področje upravljanja poslovnih procesov, za pomembno in uresničujejo poslovne cilje družbe. Kot so pravilno odločitev. pokazale analize trendov, je primerna in ak- Tehnologija tualna izbira uporaba storitveno usmerjene Rešitev temelji na procesnem strežniku Ultimus BPM Suite, pri čemer so bile njegove funkcio- arhitekture (SOA), kjer so povezovalni člen nalnosti nadgrajene z naprednim sistemom optimalnega razporejanja nalog zaposlenim glede sistema poslovni procesi. Tako so ocenili, da na vrsto naloge, zavarovanja in ostalega. Procesni sistem skrbi za tekoče izvajanje vseh proce- poleg osnovnega zalednega informacijskega sov, skladno z grafičnim procesnim modelom, v katerem so opredeljeni predviden način dela sistema ter različnih komponent potrebujejo in vse dovoljene izjeme. Procesna in poslovna pravila v rešitvi niso zakodirana in so nastavljiva tudi rešitev za upravljanje poslovnih proce- v upravitelju poslovnih pravil BRE (angl. Business Rule Engine). Procesni sistem zagotavlja tudi sov. Ta namreč predstavlja ustrezen pristop revizijsko sled, ki nudi informacije o tem, kdo je kdaj določeno nalogo naredil in zakaj. Procesni pri zagotavljanju konkurenčne prednosti sistem skrbno beleži vse podatke, ki nato služijo kot podlaga za izračun ključnih kazalnikov po- podjetja. slovanja (KPI). Podatke za izračun kazalnikov natančno meri in ponuja procesni strežnik, izračun Ko so prišli do koraka izbire ustreznega in prikaz kazalnikov pa se izvajata v zunanjem orodju za poslovno obveščanje. orodja, so se, skupaj s podjetjem CREA, od- Izid ločili za orodje za upravljanje poslovnih pro- Vsaka sprememba potrebuje svoj čas. Kot dodajajo v zavarovalnici, je pri uvajanju avtoma- cesov Ultimus BPM Suite. Rešitev omogoča tizacije poslovnih procesov zanimivo, da uporabniki spremembo doživijo v pomembnem dinamično in samodejno dodeljevanje nalog obsegu procesa in tako rekoč »čez noč«, kljub temu pa so spremembe tudi njih zelo dobro zaposlenim, dostopnost vseh bistvenih infor- sprejete, saj jim bistveno olajšajo delo. Čeprav delajo enako kot prej, so pri svojem delu hi- macij za delo na enem mestu, samodejno in- trejši, učinkovitejši, vodeni in kar naenkrat brez težav, ki so jih pestile pred avtomatizacijo. Kot tegracijo, skrbi za pravočasno izvajanje nalog še dodajajo, se zavedajo, da je pomembno, da se pri iskanju in uvajanju tovrstnih sodobnih in predodeljevanje nalog v primeru zamud, rešitev usmerijo v prihodnost, v nov proces in ne izgubljajo časa z reševanjem problemov pravočasno proženje opomnikov, eskalacije starega procesa ter starega načina dela. ter podporo ključnim kazalnikom poslovanja Dosežki (KPI). Že prihranki zaradi novega pristopa in avtomatizacije procesa obdelave zavarovalnih pogodb so zelo veliki. Beležijo bistveno večjo učinkovitost, in sicer za neverjetnih 400 odstotkov, Način sodelovanja prihranjeni čas pa uporabnikom omogoča izvajanje nalog z višjo dodano vrednostjo, dose- Obe strani se zavedata, da je BPM ekipni gajo hitrejše, bolj urejeno in lažje delo, lažji nadzor na delom, omogočajo merjenje ključnih šport, za katerega je ključno dobro sodelova- kazalnikov poslovanja, kar olajša iskanje ozkih grl. Uvedba BPM je poleg tega tudi povečala nje med naročnikom in izvajalcem. Naročnik vrednost preteklih naložb v obstoječe programske rešitve. skrbi predvsem za opredelitev poslovnih koristi, pomembna naloga pa je tudi odkrivanje poslovnih procesov, ki so najprimernejši za avtomatizacijo ter opredelitev poslovnih in Vpliv na zaposlene samodejno izdelavo dokumentacije. Sistem izvedbenih zahtev. Izvajalec pa je odgovoren V primerjavi s prejšnjim načinom dela je poleg tega poskrbi za samodejno odpremo predvsem za analizo zahtev, analizo izvajanja delo zaposlenih zelo poenostavljeno. Za do- in pošiljanje izdelanih dokumentov zavaro- poslovnega procesa, podajanje inovativnih stop do vseh informacij in dokumentov, ki vancem prek sistema EEPS, s čimer sta ročno predlogov, prenos znanja in dobrih praks iz jih potrebujejo za svoje delo, zaposleni upo- kuvertiranje in ročna odprema dopisov po- sorodnih projektov, pripravo funkcionalne rabljajo skupen uporabniški vmesnik v pro- stala preteklost. Kot še dodaja Tanja Blatnik, specifikacije in opredelitev integracije z zale- cesni rešitvi. Vpogled v pomembne podatke, izvršna direktorica za operativno izvajanje dnimi sistemi. dokument in ostale informacije je takojšen zavarovanj v Adriaticu Slovenici: »Kar se je V AS upravljanje vpeljane informacijske rein neodvisen od lokacije zaposlenega ali za- v klasičnem izvajanju procesa pred njegovo šitve v veliki meri izvajajo z lastnim kadrom, lednega sistema. Ročnega izvajanja različnih avtomatizacijo zdelo nujno potrebno, je zdaj vzdrževanje poslovnih rešitev, implementira- opravil več ni, saj rešitev poskrbi za samodej- postalo odveč. Pridobili smo dragocen čas, ki nih nad vpeljanim orodjem, pa je v domeni no iskanje informacij, samodejno preverjanje ga lahko zaposleni usmerijo v produktivnejša izvajalca, podjetja CREA. pravilnosti podatkov, samodejne izračune, opravila z višjo dodano vrednostjo.« 6

III. 2014 I MonitorPro I 45 LJUDJE I INTERVJU

Ne živimo v krizi temveč v novi realnosti

Milan Dragič je v začetku letošnjega junija prevzel krmilo družbe SAP Slovenija. Pred tem je bil zaposlen pri Microsoftu, in sicer tudi kot vodja oddelka storitev na sedežu podjetja za centralno in vzhodno Evropo v Münchnu, nekaj let pa tudi pri družbi Agito.

Dare Hriberšek, foto Miha Fras

Biti šef SAP v Sloveniji, takole čez palec, ni kakor ne gre skozi taksonomijo korporacije SAP svoje izdelke zadnje pol leta prodaja preveč hvaležna služba. kot klasičnega enterprise podjetja, obenem dvotirno, kupci lahko izbirajo namestitev Zakaj pa ne? pa izpolnjujejo točne vse pogoje hitro rasto- na lokaciji, oblak ali pa kombinacijo. Raz- čega podjetja, ki deluje na globalnem trgu, lika je pri tem vsaj za partnerje, ki pri obla- Ja, saj veva, ta mit, ki obstaja o družbi SAP kar pomeni, da mora tehnologija podpirati ku manj zaslužijo. Kako jih motivirate, da … Saj ne, da jaz ne bi vedel, da gre za mit, ter spodbujati to rast in poslovno uspešnost ostanete v koraku z oblačnimi trendi? gre pa nekako tako, da so vaši izdelki pri- podjetja v prihodnje. Mi smo ponosni, da Kateri prodajni model bo uporabljen, je merni za velika podjetja, teh pa v Sloveniji imamo take stranke, in prav za njih neneh- seveda v prvi meri odvisno od potreb kon- nimamo prav veliko. no inoviramo in ponujamo rešitve, ki jim kretne stranke, od okoliščin, v katerih se To so stvari, ki so stvar percepcije, torej pomagajo poslovati bolje. nahajajo, ter zahtev, ki jih ima njihova stra- nekega osebnega dojemanja. Mit o SAP tegija razvoja. Take odločitve seveda niso zagotovo obstaja, je pa pozitivno to, da Kako pa kaj gre s Hano v teh krajih? instant odločitve, pač pa vedno temeljijo je samo mit. Ta mit temelji na nekih izku- Naša regija je tradicionalno počasnejša na analizah in jasno definiranih ciljih ter šnjah, ki so nastajale skozi dolga leta, saj pri sprejemanju novih tehnologij in s tem merljivih učinkih. SAP vedno bolj postaja je bil SAP vodilni ponudnik informacijskih pogosto tudi zamudimo ključen trenutek svojim strankam poslovni partner in sveto- sistemov za velika podjetja in imel v sve- konkurenčnih prednosti, vendar v leto- valec. Prepoznati moramo tendence, ki jih tovnem merilu vodilni tržni delež v ERP. Od šnjem letu opažamo zelo povečano povpra- predlagajo in potrebujejo stranke, zato da tod lahko sledi, da se je SAP enačil z zgolj ševanje. V regiji jugovzhodne Evrope je že bodo lahko poslovali bolje. ponudnikom ERP (angl. Enterprise resour- nekaj uspešno implementiranih. V Sloveniji Prodajni modeli upoštevajo različne mo- ce planing). A še zdaleč ni tako. Leta 2010 je implementacija Hane v teku, v letošnjem žnosti nagrajevanja, res pa je, da se morajo smo postavili novo strategijo in smo svoj letu pa pričakujemo še dodatne, saj smo ob prehodu na hibridno oziroma oblačno osnovni ERP-posel dodatno močno razširili zaznali povečano zanimanje in tečejo resni platformo tudi naši partnerji zavedati – in in nadgradili, zlasti s prevzemom nekaterih razgovori s podjetji, ki želijo poslovati bo- se zavedajo –, da se je spremenil tudi model podjetij, ki so imela vodilne tržne deleže na lje tudi v prihodnosti. Za zdaj bi konkretna motiviranja. Od klasičnih provizij k prodaj- podpročjih, ki podjetjem v novi realnosti imena še zadržal zase. nim licencam oziroma deležu pri vzdrže- pomagajo poslovati bolje. SAP danes zago- vanju, saj so po novem njihove spodbude tovo prevzema vodilno vlogo na področjih, Pa saj to sploh ni tako slabo? tudi na drugih področjih. Nadgradnje in kjer mogoče prej ni bil toliko prisoten in Daleč od tega. Menim, da je eden od ve- prilagoditve določenih dodatnih lastnih re- prepoznaven. čjih zadržkov, da nove tehnologije in rešitve šitev, ki lahko strankam ponudijo dodatne Druga taka stvar sta velikostni razred iz portfelja SAP pri nas niso hitrejše sprejete, prednosti. SAP je naredil izjemno pametno strank in slovenski trg. Tudi to je ena dogma, nezavedanje strank, kakšne prednosti jim to potezo, da je šel korak dlje in partnerjem, da je SAP primeren le za podjetja razreda prinaša. Verjamemo in delamo za to, da je ki imajo pravo vizijo, ponudil, da lahko to enterprise v globalnem pomenu. Naj pou- tehnologija tista, ki podjetjem prinaša do- dodano vrednost prispevajo v večji meri, darim, da tudi na globalni ravni skoraj tri dano vrednost, konkurenčno prednost in kot so jo lahko prej. Kar je absolutno dobro, četrtine naših strank predstavljajo srednja omogoča celo nove poslovne modele. Ne zlasti za spodbujanje lokalnega IT-okolja, in mala podjetja in z našimi novimi rešitva- gre torej več zgolj za podporo procesom, tudi slovenskega, seveda. SAP ima danes mi verjamemo, da se bo odstotek strank, ki tehnološke inovacije danes dejansko omo- poleg prodajnih partnerjev tudi tehnolo- sodijo med mala in srednja podjetja, še po- gočajo nove poslovne modele. In prav to že- ške partnerje, partnerski ekositem se tako večal. Kar nekaj naših strank se je v prete- limo sporočiti strankam – s tehnologijo do z novo strategijo in s širšim portfeljem tudi klosti odločilo za SAP, in to v času, ko so bili hitrejše prilagoditve na hitro spreminjajoči bistveno spreminja. Ne nazadnje v svoje še majhni. Lahko pa zatrdim, da so vse naše se trg in poslovno uspešnost v prihodnje. okolje vključujemo tudi start up podjetja. stranke izjemno uspešna, nekatera pa tudi Mislim, da je v tem smislu pred menoj in Ta ob pomoči Hane razvijajo nove aplikaci- visoko rastoča podjetja. Ali gre za lokalno ali pred vso ekipo veliko dela, da bomo naše je, ki jih bomo uporabljali tudi v poslovnem pa morda globalno podjetje? Po tem, koli- stranke ozavestili, kaj SAP danes dejansko svetu. ko je tako podjetje razvojno usmerjeno, ali je. Čeprav odlično sodelujemo, je to sode- uvaja nove tehnologije, je morda na svojem lovanje večinoma še vedno na tradicional- SAP, sem nekje prebral, kar 15 odstotkov področju vodilno v svetu? nih temeljih, torej prek našega ERP, zato pa svojih prihodkov namenja inovacijam. Je Lahko dam konkreten primer. Naša stran- je naša naloga, da jim predstavimo velike tako tudi v Sloveniji? ka je, denimo, podjetje Akrapovič, ki po ob- prednosti, ki jih lahko pridobijo za svoje po- V SAP so inovacije tehnološke, ko stran- segu prometa in po številu zaposlenih ni- slovanje. kam ponujamo inovativne rešitve in pro-

46 I MonitorPro I II. 2014 INTERVJU

dukte, inoviramo pa tudi na področju po- trgu. Z vsako inovacijo na področju infor- Če vprašate mlade, to sploh ni trend. To slovnih procesov in poslovnih modelov macijskih tehnologij je tako, da takrat, ko jo je način življenja, ker drugega kot oblačnih ter zato spodbujamo zaposlene in svoje človek dela, jo dela v najboljši mogoči meri storitev skorajda ne poznajo. Zdaj je čas, da poslovno okolje, da z novimi pristopi in ter naredi vse, da maksimira prednost, ki jo tudi poslovni svet sprejme prednosti, ki jih drugačnimi rešitvami našim strankam v tistem trenutku ima. Po drugi strani pa, oblak ponuja, kar pa seveda ne pomeni, da omogočamo hitrejše in boljše poslovanje. ko gleda nazaj, ravno tako ugotavlja, da bi bodo vsa podjetja celotno IT-infrastrukturo SAP je kot korporacija organiziran tako, da jo lahko morda še bolje izkoristil. Tako da, prenesla v oblak. Industrija je napravila ve- so predstavništva v posameznih državah če zdaj pogledava nazaj, ali smo zadovoljni lik korak naprej, da se zadeve počasi osre- primarno usmerjena v prodajo, torej v po- in ali imamo referenčne primere in ali se je dotočajo na oblak. Vse velike korporacije zicioniranje korporacije na trgu, sodelova- Hana prijela, je odgovor odločen da. To je SAP, IBM, Microsoft, Oracle … vsi gremo v nje s strankami, potem sodelovanje z javno ena od večjih inovacij v industriji in je bila to smer. Ampak začniva na začetku: oblak upravo, akademsko sfero in podobno. V naši zelo dobro sprejeta. In kar je meni pri Hani je koncept, buzzword. Nikoli nisem bil za- ožji regiji sta dva razvojna centra, eden v najbolj všeč: ima zelo merljive in dokazljive govornik revolucionarnih pristopov. Reap & Romuniji in del v Srbiji. Odstotke, ki gredo v pozitivne učinke. Se pravi, ni treba čaka- Replace (iztrgaj in zamenjaj, op. a.) je nekaj, inovacije, pa seveda prispeva tudi slovenska ti pet let, da vidimo, kaj bo. Ali pa mehka kar v enterprise okolju ne deluje. Jaz lahko podružnica merjenja v smislu, meni se pa zdi, da zdaj tale svoj telefon že jutri zamenjam z no- mnogo bolje poslujemo. Ne, tukaj imamo vim telefonom, pa s tem ne bo težav. Če pa SAP je bil prvi pri in-memory, pomnil- čisto točne številke. Druga stvar pa je sam imam zaledni sistem, ki podpira mojo osre- niških tehnologijah. Se vam zdi, da ste to koncept Hane, torej procesiranje v realnem dnjo dejavnost, ga pa seveda ne morem in prednost dovolj dobro izkoristili? Zdaj času in analiza v realnem času, to je veliko- ne želim zamenjati čez noč. vam že sledijo drugi. krat izziv za marsikoga. Če neka stvar prej Ta t. i. hype na začetku je bil po mojem Največja zmaga pri inovaciji je, ko ta po- ni bila na voljo in zahteva preskok miselne mnenju potreben, da se je ustvaril neki mo- stane standard. In to se je zgodilo s Hano. paradigme, kako sploh pristopiti k takemu ment, da se je zadeva sploh premaknila, se SAP-ova inovacija je postala nov standard poslovanju in kaj dejansko to ponuja? To pa zdaj vse giblje po nekih pričakovanjih, IT-sveta in samo vprašanje časa je bilo, kdaj pa je bilo po mojem mnenju malo prema- zadeva se je spustila na realna tla. Zdaj smo bodo drugi začeli slediti. Po mojih ocenah lo izkoriščeno in zato tukaj SAP še vedno v tranziciji. Prehod v oblak bo postopen in so se tega lotili dokaj pozno (in so nam s zelo veliko vlaga, da strankam še dodatno vedno bo obstajal tudi hibrid. Mislim, da se tem dovolili nekaj več konkurenčnega na- odpremo obzorja. O tem imamo nekaj zelo postavlja neko zavedanje pri odločujočih skoka), kar pomeni, da Hana resnično pred- dobrih primerov iz prakse, nekatere ste lah- kadrih, da so zadeve predvsem podrejene stavlja revolucionaren premik v IT-tehnolo- ko tudi videli zadnjič na našem Forumu. poslovnim odločitvam. Dejstvo je, da oblač- giji. In podjetja, torej stranke, ki so Hano na platforma ponuja določene možnosti, ki dokaj hitro sprejela, že uspešno izrabljajo Kako pa vi vidite trend oblaka? Napreduje, jih na lokaciji ni in jih verjetno nikoli ne bo. njene prednosti in uspešno poslujejo na nazaduje? Obenem pa glede oblaka še vedno obstajajo

II. 2014 I MonitorPro I 47 LJUDJE I INTERVJU

pomisleki glede varnosti, kontrole in obvla- dovanja.

Koliko so za to zadnje krivi CIO in IT-ose- bje, ki, se mi zdi, včasih reagirajo kot delavci na začetku industrijske revolucije? Ti so z macolami razbijali prve stroje, misleč, da jim odžirajo delo. Menim, da je oblak za CIO nova prilo- žnost, če jo bodo le znali izkoristiti. Dejstvo je, da bodo manj časa porabili za vzdrževanje IT-strukture, a hkrati imajo več časa in resur- sov, da poslovnemu svetu postanejo partner in skupaj s prijatelji iz prodaje, marketinga, nabave inovirajo in oblikujejo nove predloge, kako naj njihovo podjetje posluje bolje in zmaga na trgu. Ampak bodimo pošteni., večinoma smo ljudje navajeni živeti v nekem tradicionalnem okolju oziroma kot temu pravimo commodity zone. Vsaka sprememba je napor in sprememba tega koncepta, torej prehod od sistema na lokaciji v oblačnega, prinaša vodjem informatike precej izzivov. Prvi izziv oziroma pričakovanje je, da se do- ločene stvari dajejo iz dosega nadzora. Ta odziv je pričakovan, saj ima vsakdo rad nadzor nad tistim, za kar je odgovoren. Druga taka zadeva ob prehodu v oblak je ta, da postane število virov za vzdrževanje sistema hitro preveliko, ker se to prenese zgodi, da bo stranka čez desetletje plačeva- določenih poslovnih okoljih, saj imajo vse navzven, v zunanje izvajanje. Noben šef in- la astronomsko ceno za hrambo podatkov. možnosti, da postanejo gostitelji računalni- formatike se noče soočiti s položajem, da No, saj vem, da ni čisto tako. škega oblaka. Mit, da je to področje rezer- bo moral določenemu odstotku svoje ekipe Za primerjavo lahko vzameva ponudnike virano samo za »klasične« ponudnike, se sporočiti, da njihovo delo ni več potrebno. telekomunikacijskih storitev in tudi tam vi- počasi razblinja. Skratka, vpleteni so tudi povsem osebni su- diva, da cenovno politiko vedno v prvi vrsti bjektivni dejavniki odločanja. definirata trg in konkurenca. Oblak je zdaj Ja, ampak cene so v zadnjih mesecih upa- To pa še dodatno zapletajo razni izpadi v svojem razvoju že prišel do točke, ko je dle že na mejo dampinga, poleg tega so pri oblačnih ponudnikih. Vedno bodo na- trajno nastanjen v percepciji ljudi, tudi in potrebne strahotne naložbe v podatkovne sprotniki, ki bodo spretno poiskali šivanko v predvsem v majhnih poslovnih okoljih. Ni centre, po možnosti na več celinah … kopici sena. Statistika je po mojem mnenju nekaj, česar ne bi razumeli, ampak je nekaj, Drži, manjši igralci velikim globalnim ultimativno orodje manipulacije. Podatki kar je na voljo. Dokaz so telekomunikacij- igralcem ne morejo konkurirati s ceno, to je se dajo vedno prikazati tako, kot nekomu ska podjetja, ki ponujajo oblak kot poslovni povsem napačen pristop. Nedavno sem se ustreza. paket, se pravi celotno poslovanje malega pogovarjal z nekaterimi predstavniki podje- A dejstvo ostaja in raziskave so pokazale: podjetja. Osebno mislim, da bo to vedno tij, ki ponujajo storitve gostovanja, mogoče 40 odstotkov vodstev podjetij se danes boji, uravnavalo cenovno politiko, cena je vedno še ne povsem prave oblačne instance, in se da niso v koraku s časom in tehnologijo in obratno sorazmerna s ponudbo. Tako da po strinjajo, da je treba najti določene diferen- da zato izgubljajo konkurenčno prednost mojem mnenju ne moremo priti v situacijo, ciacije, niše v ponudbi. na trgu, kar pomeni, da od svojih informa- v kateri bi neko podjetje imelo obseg poslo- tikov pričakujejo določene spremembe. In vanja, pri katerem se mu računica z obla- SAP je pred dvema letoma preselil svoj to potrjuje tudi Gartnerjeva študija, ki pravi, kom ne bi več izšla. Ponudniki nimajo pro- sedež za JV Evropo iz Slovenije v Srbijo. da se bo vloga šefov informatike, ki delajo gresivnih lestvic cen, ki bi bile nerazumljive. Je bila Slovenija žrtev male geopolitične v podjetjih, usmerjenih na končnega potro- Če kdo, potem ta podjetja dobro razumejo spremembe? šnika, spremenila v kar 90 odstotkih v nasle- tržne zakonitosti. Reorganizacija je znotraj vsake korpo- dnjih petih letih. Na njih je samo, da izko- racije povsem običajno dejanje in kot taka ristijo ta trenutek in to spremenijo v svojo Mislite, da je krog ponudnikov, v mislih posledica odločitev, ki temeljijo izključno na veliko priložnost. imam velike ponudnike, že zaprt? Menite, ekonomskih pravilih. Sicer pa je center zelo da se še da prodreti med ponudnike, kot so težko definirati, ker dejansko regijo vodi cela Kaj pa način zaračunavanja oblaka? Res je, Amazon, Google, Microsoft? ekipa ljudi, ki so locirani v različnih državah, najemanje po potrebi je poceni in na za- Tradicionalni koncepti oblaka, ki so bili tudi v Sloveniji. In nikar ne zanemarimo dej- četku bo podjetje res plačalo veliko manj, navzoči pred štirimi, petimi leti, se močno stva, da se celotno regijo srednje in vzhodne kot če bi vzpostavljali lasten sistem. Am- spreminjajo. Oblak so začela ponujati tudi Evrope (CEE), torej petnajst držav, vodi iz pak živimo v podatkovni inflaciji in prav poslovna okolja, za katera to niti slučajno Slovenije, saj sta direktor CEE , Simon Kalu- zaradi tako skokovite rasti poslovnih po- ni tradicionalen posel, recimo telekomuni- ža, in njegova ožja ekipa, locirana v Sloveniji. datkov bi ponudniki morali na cene po- kacijska podjetja, pri nas pa, denimo, Pošta V tem smislu bi lahko rekli, da je center sre- staviti tudi nekakšne kapice. Sicer se lahko Slovenije. Tudi v Sloveniji vidim potencial v dnje in vzhodne Evrope v Sloveniji.

48 I MonitorPro I II. 2014 INTERVJU

Mislite, da bo v prihodnjih letih veliko ta- teri smo se znašli in se moramo zdaj z njo Kaj pa bi vi v Sloveniji spremenili, v smislu kih selitev centrov iz Slovenije? soočiti, jo sprejeti in začeti zmagovati tudi v podjetniškega okolja, če bi vam zdajle dali Mislim, da ne, seveda pa bomo morali teh novih okoliščinah. In mnoga slovenska to moč? (Vprašanje je bilo, če bi bil predse- v Sloveniji za to tudi kaj narediti in posta- podjetja dokazujejo, da je to mogoče. dnik vlade oziroma nekaj podobnega.) ti zanimivi ter privlačni za tuje investicije To, da so se prioritete spremenile, da so Slovenski podjetniki so izjemno propul- Mislim, da bo logika morebitnih selitev se spremenili modeli, da so IT-proračuni zivni, vse, kar potrebujejo, je okolje, ki jim temeljila izključno na pragmatičnih razlo- okleščeni – enako velja tudi na drugih po- omogoča delati, rasti, zaposlovati in zma- gih. Če se bo dalo koncentrirati neke vire dročjih –, to je dejstvo. K temu pristopati s govati na trgu. Sam sicer nimam kakih pona drugem trgu na način, da se bo lahko tarnanjem in pogrešati stare čase, je po mo- sebnih političnih ambicij, zadeve sem vajen učinkoviteje opravljalo neko delo, potem se jem mnenju neodgovorno in naivno. Z dano gledati pragmatično, logično, pač s poslov- bo to zgodilo. Da bi se namerno delal od- realnostjo in novimi trendi se je treba sooči- nega gledišča. V prvi vrsti mislim, da tej liv nekam drugam, pa ne verjamem. Poleg ti in maksimirati, kar je na voljo. Na sloven- državi manjka transparentnost, da bi bilo tega menim, da je infrastruktura, čeprav to ski IT-sceni – če jo tako imenujem – obstaja mogoče določene stvari sploh premakniti. ni najboljši izraz, pri nas na zelo visoki rav- ogromno dobrih kadrov, ki so v preteklosti V mislih nimam nadzora v negativnem smi- ni. Od tega, da imamo visoko usposobljen, pokazali veliko znanja, sposobnosti in kre- slu, pač pa preprosto optimizacijo. Nasle- izobražen in kvalificiran kader, pa do tega, ativnosti ter so poslovanju svojih podjetij dnja stvar je sprostitev kapitala. Skratka me- da je prometna povezava zelo dobra tako nudili zelo dobro podporo. nim, da predpogoji so že izpolnjeni, in naše z zahodno kot jugovzhodno Evropo, za na- Zadnja leta se je na splošno po državi raz- gospodarstvo bi lahko bilo bolj agresivno, meček pa tega imamo še dobro logistiko. širila neka čudna miselnost v smislu apatije, kot je. Ne vem, zakaj imam občutek, da se Slovenija je pravzaprav zelo primerna drža- vdanosti v usodo, ljudje smo postali precej nekatere stvari pri nas kar malo zadržujejo. va za mednarodna predstavništva korpora- pasivni. Verjamem in želim verjeti, da se Kriteriji financiranja bi morali temeljiti cij in resnično ne vidim nekega pametnega zadeve spreminjajo na bolje, da se trendi izključno na osnovi strokovne presoje – ja, razloga, da bi se to spremenilo. obračajo in ne vidim razloga, da v IT ne bi vem, da zvenim iluzorno, ker, kot pravim, bilo enako. dejavnika politike ne upoštevam. Mislim Delali ste tako v mednarodni korporaci- pa, da potrebujemo neka kratkoročna de- ji, in to na lokalni in regionalni ravni, kot Se vam zdi, da je slovenski menedžer vaše- janja, neki moment, ki bo stvari premaknil tudi v malem slovenskem podjetju. Vem, ga kova malce omejen s tem, da trg pred- naprej. da so razlike, ampak katere so tiste ključ- stavljajo bolj ali manj subjekti, za kateri- ne? mi stoji država? Od javne uprave do blue Kaj pa e-volitve, kaj menite o njih? Zadnje No, razlike vsekakor so. Velikost, pokri- chipov, ki imajo tako rekoč vsi vsaj mali mesece se znova veliko pogovarjamo o tost, že tu prihaja do velikih razlik. Nekaj delež države. Hočem reči, ali morate imeti njih. pa je vsem skupno. Ali bo korporacija ali pa menedžerji pri nas več lobističnih sposob- Tehnološko je vse mogoče, izziv je v po- malo podjetje uspešno, je v prvi meri po- nosti kot drugod? Kolikšen del vaše službe, litični kulturi in zaupanju državljanov v drejeno temu, ali je njihova vizija jasno de- recimo, tako lobiranje predstavlja? sistem ter upravljanje države, ker kot ve- finirana, in potem, ali je primerno določena Velik (smeh). Dober poslovni odnos, vedno je tudi tu tehnologija samo v »službi« tudi njihova strategija, da to vizijo podpre, liko komunikacije, argumentiranja, predlo- uporabnika. Tako imamo pri e-volitvah več ter končno, pomembna je še odličnost pri gov in pogajanj, to so osnove dela vsakega vidikov – vsebinski, moralni in tehnološki. izvedbi vsega skupaj. menedžerja. Sem pristaš dobrega poslov- Zadnji se veže na platformo in jaz osebno nega partnerstva, SAP postaja poslovni sem zagovornik neposredne komunikaci- Kaj pa v smislu ustvarjalnosti, kje je bolje svetovalec najboljših lokalnih in svetovnih je. Tudi v poslu stremim k temu, da večino delati? podjetij. Ključni so portfelj dobrih izdelkov, komunikacije opravim na sestankih ali po Odvisno, kaj iščemo. Korporacija ponuja dober ugled na trgu, dobro urejeni procesi telefonu. Elektronska pošta je seveda nujno neskončno možnosti. Gre za veliko okolje, ter urejeni odnosi s strankami in partner- zlo, ker drugače ne gre. Nimam[VT2] pa, de- kjer lahko človek, ki ima ideje, ambicije, ji. Na to ne gledam kot na nekaj, po čemer nimo, Facebook profila. Če moram z mojimi sposobnosti, doseže malone kar koli. Majh- bi se mi razlikovali od drugih, pač pa je to prijatelji deliti prek Facebooka, kje sem bil no okolje, ne glede na to, kako hitro raste, zame predpogoj. Brez tega ne moremo v na dopustu, potem sem v svojem življenju ne more ponujati enakih možnosti svojim igro. To so naše karte. Ampak potem se igra nekje narobe zavil. Skratka, če se nimam zaposlenim. začne in v tej igri je ogromno odvisno od časa z njimi srečati ob pijači in se pogovo- Po drugi strani pa korporativno okolje ja- nas, kako se bomo pozicionirali, kako bomo riti, kaj sem počel na počitnicah … Ampak sno definira pravila, protokole, procese, in svoje izdelke predstavili strankam, da bodo spet je tu druga stran, kjer sem velik zago- tu ni kaj. Kreativnost je dobra, v smislu idej, spoznale njihovo pravo vrednost. vornik, da se stvari poenostavljajo. Recimo, ampak realizacija je osnova vsega. Majhno da mi ni treba v banko, ampak lahko vse to okolje omogoča ogromno več na tem po- Lepo vas prosim, govoriva o državi. Tam uredim preko e-bančništva. To predstavlja dročju, zlasti pri inovativnosti v pristopu, – po izkušnjah – nihče ne spoznava neka- nekakšno komoditeto. Pridem do enakega bodisi glede novih izdelkov in rešitev pa tr- kšne prave vrednosti, tam so neki drugi končnega učinka, le da prihranim čas in da žnih in prodajnih pristopov, vse to je lahko interesi. to lahko počnem kjer koli in kadar koli. v majhnih podjetjih izjemno. Omejitev sta Seveda so tudi drugi interesi, nikakor pa Če se vrneva k e-volitvam, verjamem, samo sposobnost in domišljija. ne bi vseh in vsega metal v isti koš. Veliko da so zadeve urejene, da nam to zaupanje je ljudi, ki delajo dobro in se trudijo. To, da manjka in da je prisotnih preveč dvomov. Kakšna pa je, tako po občutku, IKT-scena moramo spremeniti sistem in ga narediti Vzroki, zakaj ti dvomi obstajajo, so očitni. Iz pri nas trenutno? Smo že iz faze tarnanja? maksimalno transparentnega, pa se vsi za- osebnega prepričanja v e-volitve verjamem, Neizbežno dejstvo je, da so poslovne oko- vedamo. In tukaj menim, da lahko tudi mi zdijo se mi povsem legitimna in primerna liščine danes bistveno drugačne, kot so bile pomagamo. Poudaril sem, da sta povezova- oblika, da si izvolimo svoje poslance. Na pred šestimi leti. Jaz temu ne bi rekel kriza, nje in argumentacija poslovnih prednosti splošno se mi zdi e-država pravi koncept. 6 ampak bi to imenoval nova realnost, v ka- pri mojem delu pomembna.

II. 2014 I MonitorPro I 49 LJUDJE I PORTRET

Anton Kavčič vodja IT-oddelka v podjetju RC IKT, d. o. o.

Primer, ko je IT najbolj koristil ciljem vaše poslovne organizacije? Najboljši tak primer je kar naše podjetje, ki je tehnološki park, specializiran za IKT-tehnologije, in to je ena ključnih razlik v primerjavi z ostalimi tehnološkimi parki. IT s svojimi storitvami tako ni samo zelo tesno povezan s cilji in poslanstvom podjetja, ampak je tudi eden ključnih dejavnikov, ki našemu podjetju na trgu daje konkurenčno prednost. Najpomembnejši IT-projekt, pri katerem ste sodelovali? Sodeloval sem pri zelo veliko različnih IT-projektih, najpomembnejši z mojega osebnega vidika je bil projekt izgradnje in nadzora visoko zanesljive IT- infrastrukture in sistema aplikacij po modelu gostovanja oziroma kot storitev v oblaku v podjetju RC IKT. Pri tem projektu niso bili vključeni in pomembni samo tehnološki vidik ter zahtevne integracije, ampak tudi marketinški in prodajni vidik Kako kot informatik gledate na uporabnost IT? Moje osebno mnenje je, da IT lahko podjetjem prinaša nove ideje, finančne prihranke in omogoča konkurenčno prednost na trgu, seveda če se v IT dela prave stvari na pravi način. Težava, ki jo vidim, je, da v večini podjetij vodje informatike niso člani ožjih vodstev podjetij, tudi stik s poslovno funkcijo pogosto ni najboljši, zato rešitve v IT včasih niso v skladu s poslovnimi pričakovanji in potrebami. Dodaten problem, ki ga vidim, je, da je v podjetjih običajno zelo težko merljivo oceniti, v kolikšni meri učinkovite IT- storitve in podpora pripomorejo k boljšemu poslovanju. Kje najdete največ informacij, kje največ inspiracije za delo? Večino informacij najdem na svetovnem spletu, v pogovoru s sodelavci, z druženjem in ob komunikaciji z zaposlenimi na podobnih delovnih mestih v drugih podjetjih, kolikor pa mi čas dopušča, hodim tudi na strokovna in poslovna izobraževanja. Inspiracijo za delo najdem tako pri reševanju realnih problemov in izzivov kot tudi pri iskanju novih, učinkovitejših rešitev. Kdo je najbolj vplival na vašo profesionalno kariero? Za odgovor na to vprašanje bi se vseeno držal pregovora, ki pravi, da je vsak svoje sreče kovač. Moje osebno mnenje je, da vsakdo sam, s svojimi odločitvami in dejanji najbolj vpliva na razvoj svoje profesionalne kariere. Kaj na vašem delovnem mestu ne sme manjkati? Sem zelo mobilen in manj kot petino delovnega časa preživim na svojem delovnem mestu, zato seveda ne smejo manjkati iPhone, prenosnik in tablica. Kaj ste počeli zadnjo soboto? Zadnjo soboto sem si z družino privoščil enodnevni izlet v Piran. Tehnologija, ki bo po vašem mnenju najbolj spremenila svet? Kar težko bi se odločil … Vsekakor bi izbiral med internetom stvari (IoT) oziroma internetom vsega (angl. Internet of everything), 3D-tiskanjem in pametnimi stroji (angl. smart machines), ki imajo zmožnosti samoučenja. 6

50 I MonitorPro I ZIMA 2010 DRUŠTVA I LJUDJE

Poletni počitek

Poletje je znova pred vrati. Prihaja čas, da spočijemo misli in napolnimo baterije z novo energijo. S tisto, ki jo bomo potrebovali v jesenskih mesecih za nove podvige in nadaljevanje preostalih nalog izpred poletja. Zagotovo si vsi želimo čim bolj lahkotnega poletnega časa in tega se zavedajo tudi v slovenskih društvih. Preverili smo, kako nas bodo spremljali v poletnih mesecih in kako nas bodo pospremili v jesen. Nekatere izmed dogodkov vam predstavljamo v nadaljevanju.

Slovensko društvo Informatika IIBA www.drustvo-informatika.si slovenia.theiiba.org

Slovensko društvo Informatika svoje člane vabi na 15. mednarodno IIBA Slovenia Chapter za jesen napoveduje srečanje članov IIBA konferenco o operacijskih raziskavah, ki jo organizira hrvaško društvo na temo BA v svetu prave prodaje. Dogodka se bo udeležil tudi za operacijske raziskave HDOI. Konferenca se bo odvijala med 24. in avtor knjige Uživajmo v prodaji, Jure Habbe. Pripravljajo tudi pri- 26. septembrom v Osijeku na Hrvaškem. Za vse, ki bi želeli sodelovati pravo na certificiranje CBPA. Točen datum in termin bodo določili kot avtorji, pa še pomembna informacija. Prijava povzetkov člankov naknadno. Obveščajo še o konferenci Bussines Analysis Conferen- je še mogoča. Nekoliko kasneje, ko bo jesen že dodobra zakorakala ce Europe 2014, ki se bo odvijala med 22. in 24. septembrom. Gre med nas, pa SDI soorganizira konferenco Vzgoja in izobraževanje v za največjo evropsko konferenco poslovne analitike na svetu. 6 informacijski družbi. Dogodek se bo odvijal 10. oktobra. 6 Elektrotehniško društvo Maribor Društvo poslovnih ed-mb.si žensk Slovenije – FAM www.drustvo-fam.si Elektrotehniško društvo Maribor skupaj z Elektrotehniško zvezo Slovenije objavlja spomladanske termine za začetne in obnovi- Društvo poslovnih žensk Slovenije vabi na poletno druženje, ki se tvene seminarje ter preizkus usposobljenosti kandidatov za var- bo odvijalo 3. julija. Piknik FAM pripravljajo na posestvu pri njihovi no delo v eksplozijsko ogroženih prostorih. Na svoji spletni strani članici v Ljubljani. Prav tako še vedno vabijo na ure kopanja z vode- predstavljajo tudi predvidene strokovne ekskurzije za leto 2014. no telovadbo ter s savnami, ki se odvija vsak ponedeljek med 17. in Med drugim načrtujejo obisk Sarajeva, Stuttgarta in ogled elek- 21. uro v Ljubljani. 6 trarne na Dravi pri Čakovcu. 6

EESTEC Združenje Manager eestec-lj.org www.zdruzenje-manager.si

EESTEC LC Ljubljana vabi k prijavi na motivacijski vikend Združenje Manager vabi na dogodek, ki bo potekal v zgodnji jese- Gdańsk IMW 2014, ki ga prireja LC Gdansk. Vikend se bo odvijal ni. Gre za Managerski kongres, ki bo 25. in 26. septembra. Dogo- med 18. in 20. julijem. Pripravljajo prijetno in sproščeno poletno dek se bo, kot se za slovo od poletja spodobi, dogajal v Portorožu, druženje. Za prijavo je odprta tudi delavnica Money Talks, ki bo v GH Bernardin. Glede na tradicijo prejšnjih let lahko pričakujemo potekala med 4. in 12. oktobrom, prijava pa je mogoča vse do 29. priznane in zanimive predavatelje, ki bodo predstavili številne ak- avgusta. Delavnico pripravlja LC Ljubljana. Na delavnici bodo tualne strokovne vsebine iz sveta menedžmenta in gospodarstva. skupaj s Halcomom obravnavali teme elektronskega in mobilne- Podelili bodo tudi nagrado Manager leta in priznanje Managerkam ga bančništva. 6 prijazno podjetje. 6

ISACA Društvo matematikov, fizikov www.isaca.si in astronomov Slovenije www.dmfa.si Slovenski odsek ISACA že objavlja dogodke, ki jih pripravlja za jesen. 7. oktobra prirejajo dogodek, na katerem bo Janja Jedlovčnik pred- Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije je organi- stavila arhiviranje podatkov in računalniških izdelkov v informacij- ziralo že številne odmevne domače in mednarodne dogodke. Iz- skih sistemih. Vabljeni so tako člani kot tudi nečlani. Nekoliko prej, jema ne bo niti leto 2014. Poleti, natančneje med 17. in 23. avgu- 23. in 24. septembra, pa pripravljajo že 22. konferenco o upravljanju stom, mlajšo populacijo vabijo na MaRS. Gre za raziskovalni tabor in tveganjih v IS, ki se bo odvila v Zrečah. Na konferenci bo sodelova- s področja matematike za srednješolce. Kot navajajo, se lahko na lo 22 avtorjev, ki bodo predstavili 18 prispevkov. 25. in 26. septembra tabor prijavi vsakdo, ki ima veselje do raziskovanja. V okviru le- pa vabijo na delavnici »Kaj bo delovalo pri varnosti v oblaku – upra- tošnjega pripravljajo delavnice z različnimi matematičnimi zani- vljanje, transformacija, reševanje izzivov« in »Upravljanje dobavite- mivostmi in računalniškimi ogrodji, kar vključuje osnove progra- ljev z uporabo COBIT 5«. Odvijali se bosta v Ljubljani. 6 miranja, dinamično geometrijo ter grafična in algebrska orodja. 6

III. 2014 I MonitorPro I 51 LJUDJE I BRANJE

10 NAJ PRODAJANIH Bliže Barnes&Noble: strankam! Računalništvo Hamster Revolution: How to Manage Your Email Befo- Jay Baer: Youtility re It Manages You A: Mike Song, Vicki Halsey in Ob besedi marketing se marsikdo Tim Burress zdrzne in pomisli na najhujše. Vsebinski Z: Berrett-Koehler marketing naj bi kot koncept vsaj malo izboljšal odnose med tržniki in ciljno Hacking: The Art of Explo- itation populacijo, saj se bolj kot na prodajo A: Jon Erickson osredotoča na oblikovanje odnosa med Z: No Starch Press prodajalci in kupci.

SharePoint 2010 For Dum- mies Domen Savič A: Vanessa L. Williams Z: Wiley, John & Sons

a se je vsebinski marketing najprej delku. Baer se retorično vprašuje: »Bi radi, da prijel v Združenih državah Ameri- informacije uporabnik prejme iz tretje roke Adventures of an IT Leader ke, ni nič čudnega. Odprti odnosi ali bi raje videli, da se uporabnik o vaših iz- A: Robert D. Austin, Richard do strank, poudarjanje personifici- delkih informira pri vas?« L. Nolan in Shannon Dranih podjetij in dvosmerna komunikacija so V svetu vedno bolj personaliziranega sple- O'Donnell namreč koncepti, ki so najprej vzklili ravno ta, kjer uporabniki z mobilnimi napravami Z: Harvard Business Review na ameriških tleh. niso več vezani na prostor oziroma čas kon- Press Avtor Jay Baer v svoji knjigi ponuja odgovo- zumacije spletnih vsebin, gre namreč vedno re na vprašanja tržnikov, ki bi se radi ponovno več energije za analizo brskalnih navad in Emails from an Asshole: povezali s svojimi uporabniki oziroma ob- razumevanja uporabnikovih nakupovalnih Real People Being Stupid činstvom. Vse se začne in konča pri vzposta- navad. Raziskave občinstva, oblikovanje po- A: John Lindsay vljanju odnosa, v katerem stranke niso bre- sameznih uporabniških skupin in markira- Z: Sterling izmenske denarnice, iz katerih letijo cekini, nje njihovih potreb so ključnega pomena pri temveč z njimi vzpostavimo polnopomenski oblikovanju vsebin, ki bodo pisane na kožo Security+ Guide to Network odnos. uporabnika in ne prodajalca. Security Fundamentals »Bodite uporabni,« je eden prvih nasve- Veliko pozornost Baer na tem mestu po- A: Mark Ciampa tov, s katerimi Baer vodi bralca skozi knjigo sveti vsebinam v obliki nasvetov oziroma Z: Cengage Learning in mu iz poglavja v poglavje streže praktične svetovanj, ki so po navadi predstavljene kot in s primeri podprte nasvete za oblikovanje škodljive, saj naj bi z njimi uporabnik postal Mastering Microsoft Win- dolgoročne in kakovostne strategije vsebin- samostojen in na dolgi rok ne bi več potre- dows Server 2008 R2 skega marketinga. Še več, avtor uporabnost boval naših storitev. Po avtorjevo je to razu- A: Mark Minasi, Aidan Finn, nasvetov utemeljuje z ugotovitvijo, da branža mevanje napačno, saj se v praksi izkaže, da se Darril Gibson, Wendy Hen- oziroma velikost podjetja sploh ni pomemb- uporabniki na nasvete navadijo in jih v večini ry in Byron Hynes na, saj so stranke že navajene in pričakujejo primerov sprejmejo kot koristen vir, hkrati pa Z: Wiley, John & Sons vsebinsko poln odnos z vsemi podjetji, s ka- se njihova zvestobe na račun novopridoblje- terimi stopijo v stik. nega znanja ne zmanjša. iPad mini for Dummies S primeri popolnjena knjiga sicer daje Še ena ključna razlika med klasičnim razu- A: Edward C. Baig, Bob občutek, da je zadeva sila enostavna, da se mevanjem tržniških aktivnosti, ki so navadno LeVitus je lahko loti vsak in da vse skupaj ne vzame vezane na kampanjska obdobja in obdobja Z: Wiley, John & Sons veliko časa, energije oziroma zagnanosti. Iz- zatišja, je v skorajda agilnem pristopu do kaže se, da v praksi ni tako, saj je produciranje oblikovanja in objavljanja vsebin. V naspro- dobrih vsebin, ki merijo na specifične upo- tju s ciklom intenzivnega trženja in obdobji Nmap Network Scanning rabniške skupine, jim ponujajo relevantne zatišja avtor svetuje oblikovanje konstantne A: Gordon Lyon informacije brez želje po takojšnjem odzivu prisotnosti z vsebinami, saj se bo uporabnik Z: Insecure.Com oziroma nakupu, skregano z vsemi pravili tr- le tako navadil na vas. ženja, ki smo jim sledili do zdaj. Knjiga ponuja odlično izhodišče za vse, ki Hkrati Baer poudarja specifiko novih sple- bi se radi lotili vsebinskega marketinga in ki tnih medijev, ki uporabniku omogočajo, da iščejo prvo nit, ki jih bo vodila skozi proces. 6 We Are Anonymous: Inside ne glede na svojo lokacijo in čas vstopa v Jay Baer je ameriški predavatelj in marketin- the Hacker World of LulzSec odnose z blagovnimi znamkami oziroma sto- ški svetovalec, ki je sodeloval s prek sedemsto A: Parmy Olson ritvami, ki morajo biti pripravljene na odziv. podjetji. Njegov blog Convince & Convert sodi Z: Little, Brown & Company Hkrati se povečuje količina informacij, ki jih med najpopularnejše vire znanja marketinških uporabnik pred nakupom želi izvedeti o iz- veščin.

52 I MonitorPro I II. 2014 BRANJE

Sveti gral svetovnega spleta? Niti ne.

Jonah Berger: Contagious: Why Things Catch On

Da se uporabniki vedno težje prebijamo skozi vse gostejši gozd vsebin na spletu, ni skrivnost. Da se avtorji vsebin na drugi strani trudijo za vedno boljše vsebine, tudi ne. Kako torej pripraviti vsebine, ki bodo našle pot do uporabnika?

Domen Savič

edijski uporabniki živimo v takih vsebin ne ponudi. sprožilci, čustva, upovedovanje, koristnost svetu nenehnega medijskega Težava avtorja, ki se v svojem delu zelo in identifikacija), a se bo bralcu hitro posve- šuma. Čeprav smo filtriranje naslanja na dve starejši knjigi s podobnimi tilo, da je Bergerjev sistem tako splošen in vsebin v veliki meri prepustili idejami (klasika Tipping Point avtorja Mal- zaradi splošnosti tako neuporaben, da si z Mstrojem, ki za nas krivijo meje vesolja vsebin coma Gladwella in Made to Stick: Why Some njim resni načrtovalci marketinških akcij ne in ga prilagajajo našim brskalnim navadam, Ideas Survive and Others Die avtorjev Chi- morejo kaj dosti pomagati. se moramo še vedno truditi z iskanjem bi- pa in Dana Heatha), je namreč večslojna – Še več, s površno analizo primerov avtor stvene in uporabne vsebine. knjiga Contagious sicer služi kot zelo dober nasprotuje samemu sebi, ko, recimo, pri- Na drugi strani mavrice so vedno bolj obu- sprehod po aktualnih odmevnih marketin- merja uspešnost marketinških akcij z visoko pani tržniki, ki poskušajo z različnimi prijemi ških akcijah, ki so imele za posledico zelo stopnjo viralnosti (kar v avtorjevem primeru presekati medijski šum in nam ponuditi pro- viralne vsebine, a razen golih opisov in zelo večinoma pomeni generiranje šuma na dru- dajne vsebine, ki naj bi delovale kot motiva- površnega kategoriziranja sestavin, s kateri- žabnem spletu, prepošiljanje vsebin po ele- tor nakupa izdelka oziroma storitve. mi so bile uspešne akcije prepojene, druge- ktronski pošti med navdušenimi uporabni- Sveti gral svetovnega spleta sta zagotovo ga v njej ne boste našli. ki in druge spletne aktivnosti skupnosti) ter viralnost vsebin in snovanje produktov, o Tako avtor sicer razloži, zakaj je, recimo, ugotovi, da je marketinška akcija Svetovne katerih se dobra beseda širi sama od sebe. video južnokorejskega glasbenika Psya do- zdravstvene organizacije, v kateri so znani Zakaj je Gangnam Style tako nepričakovano segel več deset milijonov ogledov na porta- plakat kadilske industrije opremili s proti- osvojil svet? Kako je neprofitna organizacija lu Youtube, a ima težavo s pojasnjevanjem, kadilskim sporočilom, sicer dosegla želeno z videoposnetkom o generalu Konyju osvo- kako lahko vsak posname videoposnetek, ki občinstvo, a je imela pri njem diametralno jila vse svetovne spletne medije? In kako bo enako ali še bolj uspešen. Glavni problem nasproten učinek od želenega. lahko tudi mi pripravimo zanimive in pri- Bergerjeve analize je namreč postopek, ki iz Knjiga je sicer napisana v slogu, ki bralca vlačne vsebine za svoje uporabnike? rezultata izpelje enačbo in ne obratno. animira in ga spodbuja k branju, a po za- Avtor poskuša v značilnem ameriškem To niti ne bi bilo tako problematično, če ključku hitro ugotovimo, da nas je avtor pe- slogu poljudnoznanstvenih knjig odgovo- se avtor ne bi ponašal ravno s hvalisanjem ljal žejne čez vodo. Dobili smo sicer slikovit riti na zgornja vprašanja in bralcu ponuditi o odkritju svetega grala – formule, s katero sprehod po pokrajini spletnih vsebin, ki so ultimativno enačbo, ki mu bo pomagala do lahko skorajda matematično izračunamo navdušile svet, a smo na drugi strani ostali oblikovanja privlačnih ter viralnih vsebin. uspešnost posamezne vsebine in ji priho- brez odgovora, zakaj se je to zgodilo in kako Ob analizi primerov uspešnih spletnih akcij, dnost napovemo, še preden jo lansiramo na lahko mi ponovimo njihov uspeh. 6 ki so osvojile svetovno občinstvo, sicer dolo- splet. Berger v knjigi razvije sistem t. i. še- či nekaj dejavnikov, ki naj bi bili pomembni stih korakov oziroma skovanko »STEPPS«, Jonah Berger je profesor trženja na univerzi v za doseganje visoke stopnje viralnosti vse- s katero povzame dejavnike vsebine z viso- Pensilvaniji ter strokovnjak za viralni marke- bine, a natančnejše formule za oblikovanje ko stopnjo viralnosti (družbena vrednost, ting, družbene vplive in trende.

II. 2014 I MonitorPro I 53 LJUDJE I IT SKUPNOST

Družabno pred poletjem

Ste tudi vi opazili? Število in obiskanost IKT dogodkov je letos nenavadno poskočilo in tisti, ki se radi naučijo kaj novega in radi po- klepetajo v družbi kolegov, so imeli zadnja dva meseca obilico priložnosti.

CIO leta 2014 je postal Anton Kavčič iz podjetja RC IKT.

CIO leta, maj, Brdo pri Kranju

Eva Bendik (Morje Možnosti), Tina Potočnik (voditeljica prireditve) in Milica Pišek (Talum) Petra Novak (Morje možnosti) Andrej Krajnc (Amis) in Gašper in Blaž Vodlan (Amis) Pintarič (Špica international)

Meta Skumavc in Brigita Pirc (obe Kemijski inštitut) Marinka Zatler (Adacta) in Kristina Jurjevec (Jezeršek gostinstvo)

54 I MonitorPro I III. 2014 IT SKUPNOST

SIRikt 2014, maj, Kranjska Gora

Borut Čampelj (MIZŠ) in Vladislav Rajkovič (Fakulteta Janez Bešter (Fakulteta za za organizacijske vede) elektrotehniko), Marjan Turk Janez Platiše (Seniorji.info), Sara Drašković (MIZŠ) in Marko Bonač (Arnes) (IBM Slovenija) in Aleš Ojsteršek (MIZŠ)

Tanja Rupnik Vec, Andreja Gregor Mohorčič (Zavod RS za Saša Divjak (FRI) in Nives Čuk in Andreja Bačnik šolstvo), Tomi Dolenc (Arnes) in Kreuh (Zavod RS za šolstvo) Barbara Brečko (EC JRC IPTS) (vse Zavod RS za šolstvo)

IBM-ove Enterprise rešitve, junij, Zemono

Sara Hmelak, Jernej Šošterič in Peter Hmelak (vsi Alcad) Stanislav Pucelj, Julij Božič in Uroš Zabel (IBM Slovenija), Iztok Zajc (vsi IBM Slovenija) Silvana Lukič Možina (Mladinska knjiga Založba) in Natali Bežan (IBM Slovenija)

Aleš Gros, Borut Tomažič (oba IBM Tomaž Dimnik, Uroš Savec in Oskar Lang (Alcad) in Branislav Slovenija) in Franc Jerič (MNZ) Vladimir Čadež (vsi 3GEN) Bruvo (Informatika)

III. 2014 I MonitorPro I 55 TEHNOLOGIJA I TRENDI PRI PROCESORJIH

Kakšen motor za strežnik?

Na področju razvoja procesorjev za strežnike se spet dogajajo »tektonski« premiki. Prihajajo mini strežniki, več procesorskih jeder, strojna podpora za varnostno kodiranje AES, boljša zaščita pomnilnika ter večji predpomnilniki in glavni pomnilniki, z njimi pa tudi veliko zmogljivejše poslovne aplikacije s podatkovnimi zbirkami v pomnilnikih.

dr. Simon Vavpotič

amesto udobnega enouporabni- škega dela mora strežnikov procesor (ali procesorji) zagotavljati hitro dostavo podatkov, ki jih za svojeN delovanje potrebuje naraščajoča mno- žica storitev informacijskega sistema ob vedno večji »armadi« uporabnikov. Pomemb- no je, da ima dovolj velike predpomnilnike, široke podatkovne poti do predpomnilnikov in glavnega pomnilnika ter hitro povezavo z omrežjem za hranjenje podatkov (angl. SAN – storage area network), internimi diski in s pogoni brez gibljivih delov (angl. SSD – solid state drive). Izvajati mora tudi veliko programskih niti, ki pripadajo storitvam in procesom. Teh je v pisarniških računalnikih tudi do stokrat manj, zato imajo strežniški procesorji nekajkrat več procesorskih jeder kot tisti za namizne računalnike, četudi temeljijo na enaki osnovi. V Sloveniji skoraj ne najdemo nepeceje- vskega strežnika, zato se bomo omejili zgolj na arhitekture, združljive s PC. Tako Intel kot AMD poznata posebne procesorske družine za gradnjo strežnikov z zelo različ- nimi zmogljivostmi. Štiriprocesorska osnovna plošča Super Micro za procesorje AMD Opteron Mini in mali strežniki Procesorji z manjšo zmogljivostjo in izjemno majhno porabo energije za manj no, da bi jih obravnavali kot uporabniške uporabljali že do zdaj. V glavnem so to več- zahtevne storitve že predstavljajo resno zbirke podatkov, ki nastajajo v informacij- procesorski računalniki, povezani s SAN. alternativo velikim večprocesorskim gosti- skem sistemu in jih je treba najmanj enkrat Cenejši sistemi imajo nekoliko večje ohišje teljskim strežnikom in programski opremi dnevno tudi varnostno shraniti (angl. daily in krmilnik RAID (redundančno polje neza poganjanje navideznih strežnikov. Zmo- backup). odvisnih diskov, angl. redundant array of gljivost vsakega malega fizičnega strežnika Kaj pa cena? Mini strežnik je pogosto ce- independent disks), da vanje neposredno in njegovo porabo električne energije lahko nejši od sistemske strežniške programske vgradimo osem ali več diskov ali SSD, brez že ob nakupu natančno prilagodimo potre- opreme, ki jo poganja. Prednost velikih in potrebe po SAN. bam, s čimer se izognemo dragi programski dragih gostiteljskih strežnikov ostaja pred- Strežniki imajo od enega do dva proce- opremi za virtualizacijo. vsem večja prilagodljivost pri preizkušanju sorja, velikost glavnega pomnilnika pa je Hkrati lažje prihranimo drag pomnilnik novih konceptov in tehnologij, ko še ne odvisna predvsem od potreb programske v diskovnih poljih SAN samo za podatke, vemo, kakšne zmogljivosti bomo potrebo- opreme, ki jo poganjajo. V njih najdemo namesto da se na njem bohotijo tudi sis- vali za izvajanje posamezne storitve in ko- vse tehnologije, ki jih imajo tudi namizni temske datoteke in datoteke s programsko liko strežnikov. računalniki, poleg njih pa še nekaj takih, ki kodo raznih aplikacij. Slednje navadno hra- zagotavljajo večjo varnost podatkov in ne- nimo na posebej varovanih podatkovnih Srednje veliki in veliki prekinjeno delovanje, denimo pomnilnike z nosilcih z namestitvenimi datotekami in strežniki varnostno kodo ECC (koda za popravljanje jih zamenjamo le, ko nameščamo nove raz- Druga skupina so mali in srednje veli- napak, angl. error correction code) in pod- ličice programske opreme, zato ni potreb- ki strežniki, ki so najpogostejši in smo jih vojene napajalnike.

56 I MonitorPro I III. 2014 TRENDI PRI PROCESORJIH

Procesorji se od tistih za namizne ra- čunalnike razlikujejo predvsem po večjih Več kot 1 TB glavnega pomnilnika! predpomnilnikih, vgrajenih krmilnikih pomnilnika, ki omogočajo enostavno vgra- dnjo več procesorjev, in pogosto nimajo vgrajenega grafičnega procesorja; če pa že, potem je ta namenjen osnovnemu skrbni- škemu delu za vzdrževanje strežnika. Tretja skupina strežnikov so veliki sistemi, pretežno multiračunalniki, ki so sestavljenih iz malih in srednje velikih strežnikov z do šti- rimi procesorji. Večprocesorskih računalni- kov z več kot štirimi ali osmimi procesorji je zelo malo, saj so v primerjavi z multiračunal- niki veliko manj učinkoviti in dražji pri po- ganjanju množice šibko sklopljenih storitev. Intelovi procesorji Večina Intelovih procesorjev za strežnike spada v družini Xeon in Itanium, v zadnjem času pa je aktualna tudi družina Atom C2000, ki je namenjena mini strežnikom za nezahtevne storitve z izjemno maloo porabo energije. Intel še vedno razvija tudi dru- žino Itanium. Strežniški procesorji Xeon E3, Xeon E5 Banke pomnilniških modulov v velikem računalniku in Xeon E7 imajo danes veliko podrazličic. Najnovejše že izdelujejo po 22-nanometr- Poceni pomnilniški moduli SDRAM DDR3 (sindroni dinamični pomnilnik z naključnim skem postopku in imajo vgrajene tudi nove dostopom z dvojno hitrostjo prenosa podatkov, različica 3, angl. synchronous dynamic ran- skupine ukazov, s katerimi lahko varnostno dom access memory with double data rate version 3) omogočajo cenovno ugodno gradnjo kodiramo podatke, bistveno zmanjšamo pomnilnikov velikosti nekaj TB, ki jih lahko uporabimo za podatkovne zbirke v pomnilniku. porabo energije v času nedejavnosti, z enim Te omogočajo izjemno hiter dostop do podatkov in sprotno izvajanje njihovih analiz. Te so ukazom obdelujemo veliko podatkov hkrati tako na voljo takoj in ne šele naslednji dan, po nočnem procesiranju podatkov … (vektorski ukazi) ipd. Pravi procesor bomo izbrali le, če dobro poznamo zahteve programske opreme, ki jo uporabljamo ali jo nameravamo. Zanje je napisane tudi največ programske tput). Intelovi strokovnjaki pojasnjujejo, da opreme, pa naj bo to kakršen koli Linux je omenjena tehnologija uporabna šele zdaj, Xeon E3 ali Microsoftov Windows Server. Z vsakim ker prej procesorji za kaj takega niso imeli Procesorji Xeon E3 so namenjeni manj prehodom na manjšo tehnologijo izdelave vgrajenih dovolj velikih predpomnilnikov; zahtevnim strežnikom. Grafični procesor dobijo procesorji več jeder, več funkcijskih zdaj imajo predpomnilniki L3 Xeonov E5 HD Graphics, HD Graphics P4600 ali HD enot in večje predpomnilnike ali pa celo v2 in Xeonov E7 med 10 MB in 37,5 MB. Po Graphics P4700 je lahko vgrajen ali pa tudi nov predpomnilnik na nižjem nivoju. Že v drugi strani se vse bolj uveljavljajo 10 GB/s ne, odvisno od modela. Velikost tretjeni- letu dni lahko pričakujemo izdelke s četrto- Ethernet in druge tehnologije za hiter pre- vojskega predpomnilnika je 8 MB, razpon nivojskim hitrim dinamičnim predpomnil- nos podatkov med računalniki in med raču- delovnih taktov pa od 1,1 GHz do 3,7 GHz, nikom, ki bo za velikostni razred prekosil nalnikom ter zunanjimi napravami. odvisno od tega, koliko denarja smo pripra- obstoječe statične predpomnilnike. Taki K hitrejšim komunikacijam pripomore vljeni odšteti samo za procesor. predpomnilniki bodo veliki okoli 512 MB tudi integrirani krmilnik PCIe 3.0, ki omo- Denimo, Xeon E3-1281V3, ki je pred ali več. Kakor koli, za zdaj Intel še ostaja pri goča priključitev do 80 naprav na dvopro- nekaj tedni prišel v prodajo in je izdelan treh nivojih predpomnilnikov. cesorski strežnik. Vseeno lahko naprave, ki po proizvodnem procesu22 nm, stane na Bistvene novosti, ki jih prinašata preno- podpirajo tehnologijo DDIO, podatke pre- ameriškem trgu okoli 612 USB. Vgrajen ima vljeni procesorski družini, Xeon E5 v2 in našajo še okoli desetkrat hitreje od naprav, tudi grafični procesor HD Graphics P4700, Xeon E7 v2, so do dvakrat hitrejše delovanje ki podpirajo samo PCIe 3.0. V procesor je in- vendar pa Xeon E3 omogoča največ 32 GB pri enaki delovni frekvenci v primerjavi s tegrirana tudi tehnologija, ki omogoča gra- glavnega pomnilnika SDRAM DDR3 in le prejšnjo generacijo procesorjev: vsak pro- dnjo krmilnika RAID 5 ali RAID 6 brez po- enoprocesorske arhitekture. cesor podpira do 1,5 TB glavnega pomnil- trebe po dodatnem čipu na osnovni plošči. Za večprocesorske rešitve in več glavnega nika (SDRAM DDR3), kar pomeni, da ima pomnilnika moramo izbrati Xeon E5 ali Xeon lahko sistem s štirimi procesorji Xeon E7- Varnostno kodiranje AES-NI E7. Če namreč načrtujemo uporabo podat- 4800 v2 kar do 6 TB (prej 2 TB) pomnilnika, Varnostno kodiranje in dekodiranje po- kovnih zbirk v glavnem pomnilniku, kar da- sistem z osmimi Xeon E7-8800 v2 pa celo do datkov z algoritmom AES je z novimi stroj- nes omogočajo Microsoft SQL Server 2014, 12 TB (prej 4 TB), ki ga procesorji medseboj- nimi ukazi oziroma tehnologijama Secure Oracle DB in IBM DB2, bomo skoraj gotovo no delijo, mogoč je hiter prenos podatkov iz Key in AES-NI hitrejše in enostavnejše. potrebovali več kot 32 GB pomnilnika. zunanjih naprav neposredno v tretjenivoj- Boljša je tudi strojna podpora za zaščito ski predpomnilnik (L3 cache, angl. layer 3 navideznih sredstev v navideznem računal- Xeon E5 v2 in Xeon E7 v2 cache). Slednje omogoča nova tehnologija niku, Intel Trusted Execution Technology Procesorji iz družin Xeon E5 v2 in Xeon DDIO (neposredni prenos vhodno/izho- (Intelova tehnologija za zaupanja vredno E7 v2 so največ, kar Intel lahko ponudi. dnih podatkov, angl. data direct input/ou- izvajanje programov). Podobno nalogo ima

III. 2014 I MonitorPro I 57 TEHNOLOGIJA I TRENDI PRI PROCESORJIH

angl. reduced instruction set computer). Kljub visoki razširljivosti, zmožnosti nasla- vljanja do 1024 TB pomnilnika in do osmim dvonitnim procesorskim jedrom družini Itanium 9500 manjkajo namenski strojni ukazi, ki jih poznata samo x64 in x86-64, denimo ukazi AES-NI za varnostno kodiranje. Kljub vsemu ima Itanium še vedno im- presivne zmogljivosti: do osem dvonitnih procesorskih jeder, do 32 MB predpomnilnika na zadnjem nivoju (oziroma 54 MB predpomnilnika prek vseh nivojev). Pri tem vsak procesor podpira do 2 TB glavnega pomnilnika. Procesorska družina Itanium 9500 je s tem 2,4-krat bolj razširljiva od njene predhodnice, Itanium 9300. Najzmo- gljivejši procesor je Intel Itanium Processor 9560, ki deluje pri frekvenci 2,53 GHz in ima Intelova vizija računalniškega centra za računalništvo v oblaku izgubno moč 170 W. To je kar precej več od Xeonov E5 v2 in E7 v2. Zdaj, ko je »duh združljivosti« s prastaro tudi tehnologija OS Guard, ki preprečuje za »resen« strežnik pa tudi delovno posta- arhitekturo x86 spet ušel iz »steklenice«, ga nepooblaščenim programom, da bi si nejo premalo. 32-bitne arhitekture so zato že bo težko spraviti nazaj. nadzorovano povečali pravice izvajanja in skoraj izginile, hkrati pa je vse več pravih prevzeli popoln nadzor nad računalnikom 64-bitnih strežniških aplikacij s številnimi Intel Atom C2000 mimo operacijskega sistema. novimi funkcionalnostmi. Že res, da lahko kot mini strežnik upora- Kaj so bistvene razlike med procesorji Novi Itaniumi še vedno poganjajo opera- bimo tudi pisarniški mini PC z »navadnim« Xeon E5 v2 in Xeon E7 v2? Krmilniki pomnil- cijske sisteme tipa unix (največkrat Linux), Atomom ali kar namizni računalnik, vendar nika v procesorjih Xeon E5 v2 so prirejeni za kot so: HP-UX, HP Nonstop, OpenVMS, Bull nova procesorska družina omogoča veliko največ dvoprocesorske računalnike z največ GCOS, NEC ACOS. Vseeno večina srednje več, saj je zasnovana na 22-nanometrskem 3 TB SDRAM DDR3, medtem ko lahko iz velikih strežnikov teče pod Microsoftovimi proizvodnem procesu s tranzistorji 3-D s Xeon E7 v2 zgradimo do osemprocesorske operacijskim sistemi Windows Server. Do tremi vrati. sisteme z do 12 TB SDRAM DDR3. Xeon E7 zdaj je moral Hewlett Packard Intelu že dva- Družina procesorjev Intel Atom C2000 v2 ima večji predpomnilnik L3 (do 37,5 MB) krat plačati zajetno subvencijo, da projekt gradi na konceptu mini PC za vgradne sis- in od 6 do 15 procesorskih jeder, medtem Itanium ni »potonil« kot Titanik. Leta 2008 tema z majhno porabo energije, od 7 W do ko je velikost predpomnilnika L3 pri Xeon 440 milijonov USD in nato leta 2010 še 250 20 W. Procesorji so 64-bitni, imajo od 2 do E5 v2 največ 30 MB. Xeon E5 v2 ima lahko milijonov. Tako bodo procesorji Itanium 8 jeder, od 1 MB do 4 MB tretjenivojskega od 4 do 12 procesorskih jeder, vendar ima »preživeli« vsaj še do leta 2017. predpomnilnika in omogočajo uporabo Xeon E5 v2 lahko višjo delovno frekvenco, ki Novembra 2012 smo dobili serijo Itanium od 16 GB do 64 GB glavnega pomnilnika je od 1,8 GHz do 3,7 GHz, odvisno od mode- 9500 z jedrom Poulson in arhitekturo IA64 SDRAM DDR3 prek enega ali dveh pomnil- la, medtem ko so delovne frekvence proce- ISA (angl. Intel architecture 64), ki je name- niških kanalov. sorjev Xeon E7 v2 med 1,9 GHz in 3,4 GHz. njena velikim večprocesorskim strežnikom Vsi procesorji Intel Atom C2000 so med- Pri tem je treba poudariti, da procesorja, pa tudi multiračunalniškim strežnikom. sebojno izmenljivi, kar pomeni, da lahko ki bi imel najvišjo delovno frekvenco in naj- Žal Microsoft zaradi premajhnega povpra- proizvajalci računalnikov na eno tiskanino večje mogoče število procesorskih jeder, ni ševanja podpore za IA64 ni zagotovil tudi v z minimalnimi spremembami prispajkajo niti med Xeoni E5 v2 niti med Xeoni E7 v2. najnovejšem strežniškem operacijskem sis- kateri koli procesor iz te družine. Najhitrejša procesorje Xeon E7 v2 (E7-8890 temu Windows Server 2012. Najzmogljivejši procesor, Intel Atom v2 in E7-4890 v2) s 15 jedri delujeta pri fre- Verjetno lahko po Itanuimu 9500 priča- C2758, ima tako 4 MB tretjenivojskega pred- kvenci 2,8 GHz. Najhitrejši Xeon E5 v2 z 12 kujemo vsaj še eno novejšo procesorsko pomnilnika in deluje pri 2,4 GHz, pri čemer jedri, E5-2697 v2, deluje pri 2,7 GHz. Hitrejši družino, ki bo vsebovala nove tehnologije, ima lahko do 64 GB glavnega pomnilnika takt, do 3,7 GHz, imajo le procesorji s štirimi prenesene iz družin Xeon E5 v2 in Xeon E7 ter izgubno moč le 20 W. Podpira tudi nove ali šestimi procesorskimi jedri. v2, med katerimi sta zdaj hipernitnost in strojne ukaze za virutalizacijo, VT-x, ukaze Vsekakor taka ponudba procesorjev ni tehnologija Turbo Boost (hitrost turbo). AES-NI, za strojno podporo algoritmom za nenavadna, saj pomeni več procesorskih je- Se Itaniumu vseeno po letu 2017 obeta varnostno kodiranje ter tehnologijo Quic- der pri višji frekvenci tudi hitro rast izgubne polom? Večino niti ima v rokah Hewlett Pac- kAssist (slov. hitra pomoč). Po drugi strani moči, ki pri Intelovih procesorjih seže tudi kard, ki vztraja pri arhitekturi IA64 za velike ima vstopni model, Intel Atom C2308, le 1 do 130 W. strežnike. Po drugi strani IA64 ni slaba ar- MB tretjenivojskega predpomnilnika, delu- hitektura, žal pa je združljiva zgolj z 32-bi- je pri 1,25 GHz, ima dve jedri in omogoča Itanium ali »Itanik«? tno arhitekturo x86. Ob naraščanju števila največ 16 GB glavnega pomnilnika, vendar Danes najpopularnejše družine proce- aplikacij, združljivih z Intelovo arhitekturo je izgubna moč le 6 W. Kljub temu ima enak sorjev, Xeon z arhitekturo x64, ki so logično x64 in arhitekturo AMD x86-64, težko ver- nabor novih strojnih ukazov. nadaljevanje arhitekture x86, verjetno sploh jamemo, da bi se proizvajalci programske ne bi obstajale, če ne bi imel Intel na pre- opreme v kratkem lahko preusmerili iz arhi- Procesorji AMD lomu tisočletja težave pri razvoju prve raz- tekture CISC (računalnik z velikim naborom AMD je bil skoraj vedno v Intelovi senci. ličice Itaniuma. Ta je bil takrat predrag in strojnih ukazov, angl. complex instruction Le ko je slednji trmasto vztrajal pri arhi- hkrati tudi veliko pred svojim časom, danes set computer) na arhitekturo RISC (računal- tekturi IA64, ga je za »trenutek« prehitel z pa je samoumevno, da je 4 GB pomnilnika nik z omejenim naborom strojnih ukazov, arhitekturo x86-64, ki je logično nadaljeva-

58 I MonitorPro I III. 2014 TRENDI PRI PROCESORJIH

nje 32-bitne arhitekture x86. Intel je dolgo omahoval, potem pa tudi sam predstavil Več jeder ali več GHz? 64-bitni Pentium za namizne računalnike, ki je bil predhodnik današnjih procesorjev Zanimivo vprašanje je, ali izbrati procesor z višjo delovno frekvenco, denimo 3,7 GHz, in Core i in Xeon. manj procesorskimi jedri (npr. 6) ali pa procesor z več procesorskimi jedri (npr. 10), in nižjo Kje so procesorji AMD danes? delovno frekvenco, denimo 3 GHz. Odgovor ni trivialen, saj moramo upoštevati, da lahko AMD uporablja 28- in 32-nanometrski procesor z več procesorskimi jedri hkrati v realnem času poganja več programskih niti, ven- proizvodni proces, kar pomeni dosti manj dar si slednje konkurirajo za uporabo skupnih funkcijskih enot procesorja. Po drugi strani tranzistorjev na enaki površini, kot jih z moramo upoštevati, da nekateri proizvajalci sistemske programske opreme, med njimi tudi 22-nanometrskim procesom lahko na ena- Microsoft, za nekatere izdelke že uporabljajo licenciranje na procesorsko jedro in ne več ko velikem koščku silicijeve rezine izdelajo na procesor. V takem primeru bi morali za procesor z desetimi jedri kupiti deset licenc, za pri Intelu. Še več, Intel letos jeseni načrtuje procesor s šestimi jedri pa samo šest, vendar bi oba procesorja pogosto delovala približno začetek izdelave procesorjev po 14-nano- enako hitro, na kar lahko sklepamo iz naslednjega izračuna: 3,7 /3 * 6/10 = 0,74. To pomeni, metrskem procesu. Tudi poraba procesor- da bi procesor 3,7 GHz s šestimi jedri deloval v idealnem primeru 74 odstotkov tako hitro jev AMD je večja. kot procesor z desetimi jedri. Pri tem moramo upoštevati še, da je pri desetih jedrih več Da imajo procesorji AMD v povprečju konfliktnih dostopov procesorskih jeder do skupnih funkcijskih enot (npr. enot za celošte- nekoliko manjšo zmogljivost, če jih upora- vilčno računanje). Upamo si zato trditi, da bi pri izvajanju večine aplikacije oba procesorja bimo v strežnikih, priča tudi Microsoftova delovala približno enako hitro. licenčna politika za MS SQL Server 2012 R2, Kako se odločiti? Če so licence za programsko opremo zelo drage glede na ceno procesor- kjer zasledimo, da moramo za eno licenco ja, je gotovo procesor z višjo delovno frekvenco boljša odločitev, v nasprotnem pa ravno za jedro v AMD-jevem procesorju kupiti obratno … 0,75 licence v primerjavi z licenco za jedro v Intelovim procesorju. Iz tega sledi, da imamo pri uporabi procesorjev AMD nekakšen popust. AMD vs. Intel AMD-jevi »paradni konji« za strežniške računalnike so procesorji Opteron serije 6000. Imajo do 16 jeder in delujejo pri fre- kvencah od 1,8 GHz do 3,5 GHz. Omogoča- jo tudi način delovanja »turbo«, pri katerem lahko ob izdatnem hlajenju, sicer pa le za krajši čas, delovno frekvenco procesorja po- višamo. Opteron 6328 »gre« vse do 3,8 GHz. Pri tem velja podobno kot pri Intelovih procesorjih, da pomeni več procesorskih jeder večje segrevanje. Najhitrejši procesor s 16 jedri je Opteron 6386 SE, ki ima osnovi takt, 2,8 GHz, pri načinu »turbo« pa ga lahko zvišamo na 3,2 GHz oziroma 3,5 GHz, če je obremenjen do polovice vrhnje zmogljivosti. Največja izgubna moč Opterona 6386 SE je 140 W. AMD Opterone z jedrom »Abu Dhabi« izdeluje po 32-nanometrskem proizvodnem procesu, zato imajo njegovi raz- Silicijeva rezina s procesorji Xeon E5 v2 vijalci snovalci procesorske strojne logike težje delo kot Intelovi. To kažejo tudi primerjalni testi zmoglji- imajo vgrajene najsodobnejše tehnologije v pomnilniku multiračunalnika. To omogo- vosti. Ena izmed primerjav zmogljivosti in jih podpira tudi Windows Server 2012 R2. čajo hitre omrežne povezave, Ethernet z 10 strežnikov s po štirimi procesorji je obja- Nekoliko drugače je, če uporabljamo Li- Gb/s. vljena tudi na spletni strani: http://www. nux in druge unixe. Čeprav je prodaja Ita- enterprisetech.com/2014/02/21/stacking-xe- niumov majhna, to še ne pomeni, da imajo Kaj se obeta? on-e7-v2-chips-competition. Lahko sicer vsi operacijski sistemi tudi podporo za In- Prihodnost razvoja srednjih in velikih trdimo, da je za manj denarja manj »muzi- telove in AMD-jeve procesorje z arhitekturo računalniških sistemov je še zelo nedoloče- ke«, vendar pa so Intelovi procesorji glede x64. Hewlett Packard prav zato z izdatnimi na. Veliko je odvisno tudi od razvoja raču- na svojo zmogljivost tudi precej dražji od finančnimi injekcijami Intelu ohranja Itani- nalnikov in pomnilnikov za osebno rabo. AMD-jevih. Po drugi strani je res, da imajo um pri življenju. Nadaljnja miniaturizacija je po eni strani procesorji AMD zaradi manj natančne teh- Nikjer sicer ne piše, da mora biti meja dobrodošla, po drugi pa se potrebe doma- nologije izdelave manj tranzistorjev in ni- velikosti glavnega pomnilnika računalnika čih uporabnikov po računalnikih z večjimi majo vgrajenih krmilnih enot. »zasidrana« pri 12 TB, vendar tudi pomnil- pomnilniki ne povečujejo tako hitro, kot niški moduli niso zastonj. Kljub naraščajo- lahko proizvajalci strojne opreme razvijajo Kaj kupiti? čemu trendu podatkovnih zbirk v pomnil- nove tehnologije. Če nimamo posebnega razloga proti in niku se zdi, da za zdaj večji pomnilniki niso Upad prodaje in zastoj v razvoju pomnil- če uporabljamo Microsoftovo programsko nujno tudi ekonomsko upravičeni. Gotovo nikov ter procesorjev za splošno rabo pa bi opremo, se za zmogljivejše strežnike izpla- pa je, da lahko podatkovne zbirke gradimo gotovo vplivala tudi na razvoj procesorjev in ča izbrati procesorje Xeon E5 ali Xeon E7, ki tudi v porazdeljenih pomnilnikih oziroma pomnilnikov za velike strežnike. 6

III. 2014 I MonitorPro I 59 TEHNOLOGIJA I OBISKALI SMO

V zakulisju oblaka Storitve »v oblaku« so za nas, uporabnike informacijske tehnologije, postale popolnoma običajne storitve, s katerimi se srečujemo na vsakem koraku. Bodisi na mobilnih napravah, osebnih računalnikih pri zasebni uporabi ali pa na delovnem mestu. Nedavno pa je ekipi revije MonitorPro končno uspelo dobiti povabilo na ogled podatkovnega centra Pošte Slovenija in tako smo dobili priložnost pokukati tudi še za oblak.

Boštjan Lavuger, foto: Bojan Zemljič

amen našega obiska je bil predvsem spoznati tisto temeljno infrastrukturo, ki je potrebna, da so te storitve vedno in povsod na voljoN končnim uporabnikom. Naša gostitelja sta bila Darja Murkovič Žigart, direktorica za področje informacijskih tehnologij, ter Smiljan Švarc, vodja službe za sistemski inženiring. Za tiste, ki tega ne veste, poštni informacijski center deli prostore s Poštnim logističnim centrom (PLC) Maribor. Seveda smo najprej malce prisluhnili, kaj sploh počno na tem oddelku Pošte Sloveni- je, ter spoznali njihove glavne dejavnosti. Zanimalo nas je, kako to, da tako tradicionalno orientirana organizacija, ki na prvi pogled nima nič skupnega s sodobno informacijsko družbo, trži tudi ene najbolj modernih informacijskih storitev. Darja Murkovič Žigart je pojasnila, da je uprava že pred leti sprejela strateško usmeritev, s katero so ene od ključnih storitev Pošte postale tudi informacijske storitve. To je posledica spremljanja tržišča klasičnih poštnih storitev ter storitev denarnega prometa, ki kamor spadajo storitve elektronske pošte, Tehnikalije jih Pošta Slovenije opravlja na svojih oken- kolaboracijskih portalov, komunikacijske Pred samim ogledom podatkovnega cen- cih. Zaradi take strateške usmeritve in s tem storitve za medsebojno komuniciranje za- tra oziroma podatkovnih centrov nam je g. povezane strategije razvoja se lahko Pošta poslenih, e-arhiv ipd. Švarc nanizal še nekaj osnovnih podatkov. Slovenije pohvali kot eden vodilnih sloven- Pri pripravi informacijskih storitev so za- Podatkovni centri v okviru Poštnega logi- skih ponudnikov informacijskih storitev čeli pri temeljih. To pomeni, da so najprej stičnega centra Maribor obsegajo sistemske oziroma storitev računalništva v oblaku. uredili nujno potrebno osnovno infrastruk- prostore oziroma strežniške sobe v skupni turo ter ustrezno zasnovali podatkovne cen- površini skoraj 600 kvadratnih metrov. K Ponudba tre, ki so temelj vseh informacijskih storitev temu je treba prišteti še prostore za vso po- Storitve Pošte po obsegu in naboru pre- oziroma storitev v oblaku. Svoj prvi moder- trebno oskrbno infrastrukturo, napajalne kašajo storitve tako rekoč vseh drugih sloni podatkovni center je Pošta zasnovala in sisteme, sisteme tehničnega hlajenja itd. V venskih ponudnikov. Smiljan Švarc nam je izgradila že pred 12 leti, takrat še za svoje okviru podatkovnega centra deluje več sis- predstavil informacijske storitve, ki jih je potrebe. Z zmanjševanjem velikosti strežni- temskih prostorov, ki so med seboj ločeni, a Pošta izoblikovala kot »storitve v oblaku«. ških sistemov ter s povečevanjem njihove tudi različno opremljeni oziroma zavarova- Temelj predstavljajo storitve iz nabora IaaS zmogljivosti je v njem ostalo dovolj prosto- ni za različne ravni storitve, pač glede na po- (angl. infrastructure as a service), kamor ra, da so pri Pošti lahko začeli nuditi tudi trebe naročnikov oziroma strank. Sistemski spadajo najem samostojnih računalniških druge informacijske storitve. Kljub temu pa prostori, ki so varovani z najvišjo stopnjo, so centrov (data centrov), najem prostora v nenehno skrb in razvoj še vedno posveča- opremljeni s sistemom t. i. varnih sob oziro- centrih, najem sistemskih omar ali najem jo vzdrževanju in prilagajanju te osnovne ma po tehnologiji soba v sobi, zato nudijo prostora v omarah. V nabor IaaS sodi tudi infrastrukture. In ravno ta nas je tudi naj- tudi najvišjo stopnjo zaščite pred vplivi iz najem strežnikov in druge opreme, z mo- bolj zanimala. V tistem času se je namreč okolja, kot so požarna varnost, zaščita pred žnostjo upravljanja. Storitve IaaS je Pošta v Ljubljani odvila prva konferenca na temo izlivi tekočin, gasilnimi sredstvi, prahom, nadgradila s storitvami PaaS (angl. platform podatkovnih centrov, kjer smo si glave na- EMC-valovanji ipd. Posebej osupljiva je po- as a service), kamor uvrščajo najem virtual- polnili s teoretičnim znanjem, vse skupaj pa žarna zaščita, saj zagotavlja, da v primeru nih strežnikov z operacijskim sistemom ali smo nato lepo zaokrožili z ogledom enega neposrednega odprtega ognja zunaj sistem- brez njega ter podatkovnih zbirk. Zadnje so največjih in najmoderneje urejenih podat- skega prostora v prostoru temperatura ne storitve SaaS (angl. software as a service), kovnih centrov v državi. bi narasla več kot za 50 K, relativna vlaga pa

60 I MonitorPro I III. 2014 OBISKALI SMO

ne bi presegla 80 odstotkov. Taka zaščita zagotavlja tudi varovanje vse opreme in vseh vrst nosilcev podatkov, denimo magnetnih ali optičnih. Vsi sistemski prostori se napajajo iz osre- dnjega sistema oskrbe z električno energijo, ki je zasnovan popolnoma redundantno. Kot glavni dovod energije sta v ločeni stav- bi nameščeni transformatorski enoti, vsaka moči 1 MVA. Kot rezervni vir služi dizelski električni agregat moči 1,2 MVA z zalogo go- riva za deset dni delovanja pri polni moči. Vsa IKT-oprema v sistemskih prostorih se napaja iz dveh popolnoma ločenih vej z napajalnimi sistemi UPS, ki so med seboj ločeni tudi med posameznimi sistemskimi prostori. Podobno podvojeno je zasnovan tudi sistem tehničnega hlajenja. Ker se v Pošti zavedajo pomena energetske učinkovitosti, so že ob sami graditvi podatkovnega centra name- Smiljan Švarc, vodja službe za sistemski inženiring Pošte Slovenija stili hladilne sisteme, ki s sistemom prostega hlajenja v kar največji meri izkoriščajo hladni del leta ter zagotavljajo tehnično hlajenje ob minimalni porabi električne energije. Učin- kovitost tehničnega hlajenja so nadgradili še s sistemom zaprtih hladnih con ter tako v sistemskih prostorih ločili hladen zrak od to- plega. Seveda pa vsej tej infrastrukturi sledijo tudi ostali sistemi, ki zagotavljajo fizično in logično varnost. Od ustrezne fizične zasnove, prek dostopne kontrole, omejevanja preho- dov, požarnega varovanja do zagotavljanja revizijskih sledi. Tudi na teh področjih so sistemi izvedeni redundantno, celo videonadzor, ki združuje dva popolnoma ločena nadzorna videosistema. Varnost, varnost, varnost Prvi občutek, da ne gre za šalo in da smo v resni ustanovi, smo dobili že ob vstopu v Zadnja varnostna cona je zasnovana na vsaki sistemski omari objekt. Oboroženi varnostniki, preverjanje ločeno, kar omogoča učinkovito oddajo v najem strankam, osebnih podatkov vsakega posameznika in obenem pa zagotavlja nadzorovan dostop do opreme. stalen videonadzor so nam dali vedeti, da nepooblaščeni ter nepovabljeni obiskovalci nimajo v objektu kaj iskati. Potem so nas ko kot denarni trezor, nahaja pet ločenih zagotovijo popoln nadzor nad vstopi in iz- popeljali mimo poštnih usmerjevalnikov. sistemskih prostorov. Trije so zasnovani z stopi iz sistemskih prostorov. Za temi vrati Ko je g. Švarc prej omenil največje usmer- najvišjo stopnjo varovanja, dva pa z neko- oziroma kabino pa se nahaja eden najbolj jevalnike v državi, smo po tihem mislili, da liko nižjo stopnjo požarne zaščite. Poleg varovanih prostorov v državi. Vendar varno- se malce šali. Vsi vemo, da Pošta ne nasto- tega se v istem objektu nahajajo še potrebni stnih con še ni konec, so nam razložili. pa kot TK-operater in torej nima potrebe podporni prostori, vključno s pisarnami za Za kabino se v namenskem prostoru, ve- po visoko zmogljivih hrbteničnih usmerje- najemnike, kjer si lahko uredijo zasilna ali likem nekaj manj kot 500 m2, nahajajo trije valnikih oziroma routerjih. Ko pa smo jih stalna delovna mesta. Neizrazita vrata ve- strežniški prostori, zgrajeni po principu var- ugledali, smo se vsi strinjali, da so zagotovo čjih dimenzij varujejo pred nepooblaščeni- ne sobe. Vsak z ločeno dostopno kontrolo. največji. In to dobesedno. Seveda je šlo za mi pogledi ter morebitnim radovednežem Ločuje jih osrednji hodnik, med njimi in malce drugačne routerje, paketne in pisem- zakrivajo pogled na mnogo bolj posvečene okoliškimi stenami pa poteka hodnik, na- ske usmerjevalnike oziroma sortirne napra- prostore. Šele ko smo vstopili v preddverje, menjen električnim in strojnim instalaci- ve, ki razvrščajo in usmerjajo pisma ter pa- smo se znašli pred pravimi vrati. In tu smo jam. Tako so vsi vitalni podporni sistemi, kete in paketne pošiljke. Njihove dimenzije prvič osupnili. Masivna dvokrilna vrata, kot so tehnično hlajenje, električno napaja- so osupljive, saj zajemajo večji del objekta ki se enačijo s tistimi v denarnih trezorjih, nje, komunikacijske povezave, pripeljani do Poštnega logističnega centra v Mariboru. omogočajo dovoz opreme. sistemskih prostorov po dveh ločenih tra- Ob njihovi pomoči Pošti uspeva dostaviti sah. Dva od obeh strežniških prostorov sta v veliko večino pošiljk v notranjem prometu Vstop celoti oddana strankam, enega pa uporablja že naslednji dan po oddaji. Za dostop osebja je predvidena kabina, Pošta za svoje storitve. In tega smo obiska- Nato smo skozi ločen vhod prispeli v taka, ki prehod omeji na eno samo osebo. li. Po ponovnem preverjanju in odobritvi preddverje podatkovnih centrov. Tu se v Ob tem pa vsakega obiskovalca stehta (!), dostopa smo stopili v sistemski prostor. delu stavbe, ki je izgrajen in varovan ena- preveri prisotnost kovin in podobno. Tako Neizrazit prostor, kjer kraljuje sistematična

III. 2014 I MonitorPro I 61 TEHNOLOGIJA I OBISKALI SMO

Video nadzor, ki je na ključnih delih tudi V strežniških sobah za gasilni medij uporabljajo podvojen, zagotavlja nadzor in revizijska sled plin. Ta zagotavlja učinkovito gašenje, ni pa nevaren vseh dostopov do sistemskih prostorov. zdravju. V konkretnem primeru gre za plin FM-200.

urejenost sistemskih in TK-omar, nas je v žara ter avtomatskega gašenja ter tudi ostale Glede na položaj, razvoj tržišča in stra- prvem trenutku presenetil s svojo relativno podporne sisteme. Ko pa smo si želeli ogle- tegijo Pošte je razvoj novih storitev seveda visoko temperaturo. Šele potem smo opazi- dati še instalacijski hodnik okrog sistemskih popolnoma razumljiv, zato snujejo nove sto- li, da se nahajamo dejansko v t. i. topli coni, prostorov, nam je g. Švarc razložil, ta tja tudi ritve na vseh področjih, načrtujejo pa tudi kjer potuje hladilni zrak nazaj proti siste- on ne more. Dostopna kontrola v računal- izgradnjo novih računalniških centrov. Pod- mom tehničnega hlajenja. Sistemske omare niškem centru je namreč zasnovana tako, pisano pogodbo za izgradnjo novega centra so postavljene v več vrst, pri čemer je za vsa- da lahko vsak dostopa le do dela in siste- v Ljubljani smo že omenili, imajo pa načrte ko zagotovljena ločena dostopna kontrola. mov, kamor je treba dostopati. Ker njegovo tudi za razvoj v Mariboru. Pri tem razmišljajo Tako so zadnje varnostne cone sistemske delo ni neposredno povezano s podpornimi tudi o uporabi alternativnih virov energije, omare in pa ločena dela sistemskega pro- sistemi, do teh samostojno ne more dosto- se pa srečujejo s težavami zaradi naše okor- stora namenjeni telekomunikacijskim sis- pati. Končno smo po kakšni urici hladu in ne birokracije pri izdaji različnih dovoljenj. temom ter podpornim sistemom – tehnič- zamračenih luči spet izstopili na dvoriščno PLC Maribor se namreč nahaja na območju, nemu hlajenju in napajanju. stran objekta PLC Maribor. bogatem s podtalnico, ki bi jo lahko upora- Sistemski prostor je zaradi urejenosti in bljali za tehnično hlajenje. Izkoriščanje te je strogega spoštovanja standardov videti do- Vodilni pri nas dovoljeno na sosednjih parcelah, na njihovi kaj dolgočasno in enolično. Od sistemov in Nato smo z našimi gostitelji še malce po- pa ne. Tako neživljenjska in birokratska ovira omar Pošte se posebej ločijo sistemi, ki so klepetali o poslu. Za začetek smo izvedeli, da preprečuje izgradnjo učinkovitejših in čistej- last najemnikov in uporabnikov storitev Po- so stranke informacijskih storitev Pošte tako ših objektov. šte. Tudi ti so postavljeni v enake sistemske iz javnega sektorja kot iz zasebnih, tudi tujih Posebej nas je zanimal način načrtovanja vrste, zaprte s hladno cono. Celotni sistem- podjetij. Naj omenimo le nekatere, kot so ter vzdrževanja in upravljanja takih objektov ski prostor je dajal vtis popolnjenosti, saj so Simobil, Toyota Adria, IZUM, Poštna Banka in sistemov. Izvedeli smo, da so v preteklosti bile sistemske vrste do konca zapolnjene z Slovenije … pogosto izvajali naročila na osnovi funkcio- omarami. Ob poizvedovanju so nam poja- Pošta je nedavno izvedla tudi analizo po- nalnih specifikacij. Osnovne tehnike in zah- snili, da so njihove zmogljivosti zasedene dobnih storitev v Sloveniji in tujini. Ugo- teve namreč dovolj kakovostno pokrivajo z lastnim kadrom. Pri izgradnji večjih centrov pa je potrebnega precej specifičnega znanja PLC Maribor se nahaja na območju bogatem s z različnih področij, zato so se v zadnjih letih odločili, da bodo najprej za vsak objekt podtalnico, ki bi jo lahko uporabljali za tehnično izvedli projektiranje. To pomeni, da izkušeni projektanti najprej skupaj s skrbniki Pošte hlajenje. Izkoriščanje te je dovoljeno na sosednjih preverijo tehnične možnosti in primerne parcelah, na njihovi pa ne. Tako neživljenjska in tehnične rešitve. Te zapišejo v projektno dokumentacijo, ki je potem osnova za iskanje birokratska ovira preprečuje izgradnjo učinkovitejših in ponudb. Pri izbiri tako projektantov kot izvajalcev pa igrajo pomembno vlogo njihove čistejših objektov. izkušnje. Podobno je rešeno vzdrževanje vseh sistemov. Pošta ima lastne skrbnike za vse na- 98-odstotno. Nekaj prostora je še v sistem- tovitve te analize so presenetile tudi same meščene sisteme. Njihovo vzdrževanje s pre- skih omarah, kjer lahko najameš ali zakupiš poštarje. Izkazalo se je namreč, da so storitve ventivnim in z intervencijskim vzdrževanjem prostor v omarah, sicer pa so na voljo le še Pošte glede na kakovost in zagotovljen SLA pa prepušča najetim strokovnjakom. Pri tem naprednejše storitve. Ravno zaradi tega je cenovno ter drugače več kot konkurenčne so zaradi prepletenosti in medsebojne odvi- Pošta pred kratkim podpisala pogodbo o iz- primerljivim storitvam tujih ponudnikov. Na snosti vseh sistemov sprejeli usmeritev, kjer gradnji novega računalniškega centra, ki ga slovenskem tržišču pa neposredno primer- imajo enega glavnega izvajalca vzdrževanja bo postavila v Ljubljani. Razmišljajo pa tudi ljivih storitev za zdaj še ni, zato je tudi med- ter več podizvajalcev. Le tako lahko namreč o širitvi obstoječega v PLC Maribor. narodna analitska hiša IDC v svoji raziskavi zagotovijo enotno in hitro posredovanje ob V sistemskem prostoru smo si ogledali ponudbe storitev v oblaku postavila Pošto nepredvidenih dogodkih in tudi kakovost postavitev in ureditev opreme v omarah pa Slovenije kot vodilnega ponudnika teh stori- vzdrževanja ob upoštevanju prepletenosti sisteme hlajenja, zgodnjega zaznavanja po- tev v Sloveniji. vseh sistemov. 6

62 I MonitorPro I III. 2014 TEHNOLOGIJA I NE SPREGLEJTE

Novi izdelki in rešitve

Sposobne in pametne naprave nam na vsakem koraku lajšajo delovni dan. Tehnologija obstaja, da nam poenostavi življenje. To mantro za svojo vzamejo naprave, ki vam jih predstavljamo v pričujoči rubriki. Snovalci pametnih izumov iz obstoječe tehnologije ustvarijo vedno nekaj novega. Rezultat je sinergija, ki poveča produktivnost, zmanjša stres in spet privabi žvižg na ustnice, medtem ko si služimo vsakdanji kruh.

Boris Šavc

Neodvisni ključek Odlično strojno rešitev za zaščito podatkov, ključek USB IndependenceKey, kazi dejstvo, da spremljajoči program podpira le operacijski sistem Windows.

USB-ključek podjetja Quantec je priroč- na naprava za stojno šifriranje podatkov. Že prvi stik s ključkom nas navda z zaupanjem, italijansko oblikovanje in brezhibna švicar- ska izdelava imata pomirjajoč vpliv na sle- hernika. Delo s ključkom začnemo na spletu, od koder prenesemo spremni program. Tega dobimo le s kodo, ki je natisnjena na priloženi kartici. Po namestitvi programske ki poskrbi za šifriranje in dešifriranje zau- opreme ključek vstavimo v poljuben USB- pnih informacij. Oboje poteka izključno v -vhod. Na ključu se nahaja tudi vtičnica, samem ključu, več od tega uporabniku ni kamor med redno rabo priključimo kakršen treba vedeti. Z geslom dostopamo do nad- koli navaden pomnilniški ključ USB ali zu- zorne plošče naprave, kjer ustvarjamo za- nanji disk. V tej vtičnici naj bo ob prvi rabi ščitene razdelke diska, šifriramo zunanje priložena kapa. Prične se inicializacija na- pomnilne medije ter celo oblačne shrambe. prave, kjer ji skladno s strogimi navodili do- S priključenimi slušalkami je omogočeno ločimo glavno geslo. Zapišemo ga na varno tudi šifriranje telefonije VOIP. Indepen- mesto, saj ga ne smemo nikoli pozabiti. Če denceKey s TPM-avtentikacijo in šifrirnim črtnih kod, računalnik in še kaj. Vse našte- pri prijavi kadar koli v prihodnosti vnesemo algoritmom AES 256 predstavlja zaneslji- to v obliki posameznih, med seboj težko pet napačnih gesel zapored, se ključek za vo strojno rešitev za zaščito podatkov, zato združljivih naprav. Zaradi želje po združi- vedno zaklene. V naslednjem koraku se ge- je njegova precej visoka cena opravičljiva. tvi delavčevih potreb v eno samo napravo nerirajo ključi, ki nikoli v celoti ne zapustijo Edina malenkost, ki zmoti, je omejenost so pri starosti tehnoloških inovacij, pod- naprave, zato je njihova kraja brez strojne podpore, ključek namreč sodeluje le z ope- jetju Honeywell, splavili mobilni telefon z opreme nemogoča. Po končanem postopku racijskim sistemom Windows. zmožnostjo odčitavanja črtnih kod. Poleg ključku odstranimo varnostno kapico. Tudi osnovne telefonske funkcije nam telefon njo pospravimo na varno, saj predstavlja Mobilni telefon v vlogi Dolphin 60s Scanphone ob pomoči črtnih neke vrste varnostno kopijo, ki reši zaščite- bralnika črtnih kod kod 1D in 2D omogoča hitro in natančno ne podatke pred izgubo v primeru kraje ali Telefon z bralnikom črtnih kod Dolphin vnašanje ter preverjanje podatkov. Bralnik odpovedi USB-ključka IndependenceKey. 60s Scanphone lahko uporabljamo v števil- črtnih kod sodobnemu delavcu pride prav Delovanje ključka je preprosto, kar je nih scenarijih delovnega vsakdana. pri najrazličnejših opravilih, med katerimi njegova velika prednost pred namenskimi so v ospredju inventura osnovnih sredstev, programi za šifriranje. Znotraj naprave ždi Sodobni delavec pri delu uporablja pa- terenska prodaja, zbiranje naročil, servisira- pravi mali računalnik s procesorjem ARM, metni telefon, tablico, navigacijo, bralnik nje in skladiščenje. Telefon poganja Microsoftov mobilni operacijski sistem Windows Embedded IndependenceKey Dolphin 60s Scanphone Handheld 6.5, je trpežne izdelave, odporen Kaj: USB ključek za strojno šifriranje podatkov Kaj: Mobilni telefon za odčitavanje črtnih kod proti umazaniji, prahu, vodi ter padcem z Prodaja: Quantec Prodaja: Honeywell (LEOSS) višine, ima GPS, GSM, GPRS, WiFi in Blue- Cena: 250 EUR Cena: 750 EUR tooth, zaslon na dotik z diagonalo sedmih centimetrov in fotoaparat ločljivosti 5MP z ✓ izdelava, zanesljivost, enostavnost uporabe ✓ priročnost, trpežnost bliskavico ter s samodejnim ostrenjem. Do- ✗ Podpira zgolj operacijski sistem Windows. ✗ cena daten priboljšek predstavlja temperaturno

64 I MonitorPro I III. 2014 NE SPREGLEJTE

območje delovanja, kjer proizvajalec zago- deluje kot samostojna enota, kot del eno- sebnost. Na drugi strani sta USB-ključek in tavlja nemoteno druženje z napravo v raz- vitega profesionalnega sistema WiFi, ki ga SD-kartica, ki zapisovanje sicer podpirata, a ponu od –10 do +50 stopinj Celzija. upravlja kontroler ZoneDirector, ali kot del sta istočasno veliko hitrejši rešitvi od medija omrežja WLAN, upravljanega s TR-069 sis- CD ali DVD, zato je njuna uporaba udob- Sodobno usmerjanje tema FlexMaster. Oblikovanje naprave je nejša ter delo z živo distribucijo znosnejše. ZoneFlex R300 je profesionalen brezžič- nemoteče, brez zunanjih anten in ponuja Nanju po želji podatke tudi zapisujemo, v ta ni usmerjevalnik po zelo dostopni ceni. možnost namizne, stenske ali stropne na- namen OS podpira zmogljivo šifriranje in mestitve. Vrhunskost dostopnega, a profe- spet stopi v bran posameznikovi zasebnosti. Brezžični usmerjevalnik podjetja Rukus sionalnega brezžičnega usmerjevalnika Zo- Pri namestitvi in zaganjanju operacij- Wireless je namenjen vzpostavitvi omrežja neFlex R300 potrdi doživljenjska garancija. skega sistema Tails ne bi smeli imeti večjih WiFi v šolah, hotelih, bolnišnicah, skladi- težav. Oviro predstavljata zgolj operacijska ščih in drugih, z velikim številom uporabni- Zasebni Linux sistema Windows 8 in OS X, računalniki z kov posejanih okoljih. ZoneFlex R300 je prvi Za varno brskanje v operacijskem siste- njima tuj ključek težje sprejmejo kot soro- predstavnik nove generacije dostopnih točk mu Tails poskrbi spletni brskalnik Icewea- dniki drugega porekla. V primeru osmih (DT), katerega srce predstavlja vgrajena sel z dodatki. Oken Microsoft zahteva poseben certifikat, patentirana antena BeamFlex, ki omogoča ki ga nekateri proizvajalci računalnikov za- izogibanje motnjam in samodejno usmer- V času, ko za nami vohuni vsakdo, ki obidejo, drugi spet ne. Hiter vpogled v pri- janje signala WiFi v smeri vsakega posame- ima odvečnih pet minut časa, je varovanje loženo dokumentacijo bo ali težave rešil znega klienta (notesnik, tablica, pametni zasebnosti velika stvar. Zanjo se trudimo ali pa nam razodel jalovost našega početja. telefon ...). V primerjavi s sorodnimi napra- s prilagojenimi brskalniki, z namenskimi Podobno velja za Applove računalnike Mac, vami zagotavlja dva- do štirikratno poveča- programi, s storitvami, strojno opremo, po ki se jim ob vstavljenem ključku zna kolcati. nje prometa in zmogljivosti, nanj se lahko novem pa se lahko zaščitimo tudi z opera- Uradna spletna stran distribucije Tails po- poveže do 256 odjemalcev hkrati, medtem cijskim sistemom The Amnesiac Incognito nuja prvo pomoč za vse jabolčne navdušen- ko za pokritje želene površine potrebuje- Live System. Operacijski sistem, ki teme- ce z željo po večji zasebnosti. mo prepolovljeno število potrebnih enot. lji na 32-bitni Linux distribuciji Debian, Tails uporablja uporabniški vmesnik ZoneFlex R300 deluje z roko v roki s tehno- je pravkar izšel v različici 1.0.1 in s krajšim GNOME, kot rezervo pa ponuja tudi pre- logijo ChannelFly, ki prepozna in samodej- imenom Tails. Računalnik z njim zaženemo obleko, podobno znanim Windows XP. no izbere optimalni prenosni kanal RF in ob pomoči medija CD ali DVD, ključka USB Uporablja dve vrsti zaščite zasebnosti: ano- tako poskrbi za bistveno večjo zmogljivost. ali kartice SD. Gre za popoln operacijski sis- nimnost in šifriranje. Prva se izdatno nasla- Usmerjevalnik omogoča napredno razčle- tem, ki ob izklopu pozabi (beri: izbriše iz nja na servis Tor, druga pa na predrugačen njenost prometa in storitev (podprt je stan- pomnilnika) vse, kar se je na računalniku spletni brskalnik Firefox (Iceweasel) z vse- dard L2TP), saj lahko ustvarjeno brezžično znotraj posamezne seje dogajalo. mi bondovskimi dodatki, med katerimi ne omrežje razdelimo kar na 27 podomrežij. Distribucijo požene skoraj vsak računal- manjkajo AdBlock Plus, HTTPS Everywhere, Gigabitna dostopna točka, ki se napaja z nik, strojne zahteve so minimalne, za delo- KeePassX, Nautilus Wipe, Open PGP, Claws omrežja PoE (angl. Power over Ethernet), vanje Tails potrebuje 1 GB pomnilnika RAM Mail ter Linux Unified Key Setup. 6 ter procesor x86, kar pomeni, da ga lahko poganjamo z večino ljudskih računalnikov s ZoneFlex R300 procesorjem podjetja Intel ali srčiko z ozna- Tails 1.0.1 Kaj: Brezžični usmerjevalnik ko AMD. Distribucijo prenesemo s spleta in Kaj: Operacijski sistem Prodaja: Rukus Wireless (Telos) jo ob pomoči navodil kopiramo na medij CD Prodaja: Tails.boum.org Cena: 370 EUR ali DVD, ključek USB ali kartico SD. Z vidika Cena: brezplačno varnosti priporočamo prvo različico, saj sta ✓ dostopna cena, napredne usmerjevalne zmožnosti, ✓ cena, zasebnost, mnoštvo sposobnih pripomočkov tako CD in DVD namenjena le branju, kar doživljenjska garancija ✗ Le živa distribucija, OS-a ni mogoče namestiti za stalno, pomeni, da nista dovzetna za nepooblašče- ✗ cena težave z nekaterimi računalniki (Windows 8, OS X). ne spremembe, ki bi znova ogrozile našo za-

III. 2014 I MonitorPro I 65 TEHNOLOGIJA I Svetujemo

Optimizacija SAN Zmogljivost omrežja podatkovnih shramb (SAN) nemalokrat odločilno vpliva na zmogljivost celotnega informacijskega sistema. Zanimalo nas je, kako preverimo, ali SAN deluje optimalno, kako ga lahko pohitrimo in ali se bolj izplača kupiti nov SAN ali nadgraditi starega. Kakšne so alternative SAN, ki se pojavljajo v zadnjem času?

dr. Simon Vavpotič

obro načrtovanje arhitekture, pravilna izvedba nastavitev in njihova optimizacija so ključni pri zagotavljanju hitrega delovanja, visokeD stopnje odzivnosti in zanesljivosti ter z njimi povezane dobre uporabniške iz- kušnje. SAN ni sistem, ki bi ga lahko optimalno dizajnirali in nastavili neodvisno od informacijskih rešitev, ki jih uporabljamo. Zelo pomembno je, da vemo, kaj od njega pričakujemo in kaj zmore. Pri njegovi optimizaciji je gotovo smiselno najprej ugotoviti, ali se da z drugačno nastavitvijo vgrajene in strežniške sistemske programske opreme njegovo delovanje bistveno izboljšati. Brez nabave nove strojne opreme pa je vseeno pogosto le malo možnosti za velike pohitri- tve delovanja. Dobro je pretehtati več scenarijev, tako glede dodatne zmogljivosti kot potrebnega finančnega vložka. Pomembno je, da pred dokončno odločitvijo za eno od možnosti izvedemo tudi ustrezne meritve, s katerimi lahko na delujočem sistemu od- krijemo ozka grla in nato iščemo ustrezne optimizacijske scenarije. Če je mogoče, si IBM SAN DS4800 ključne nove strojne komponente izposodi- mo pri prodajalcih in pred nakupom prak- tično preverimo njihovo učinkovitost. starega diska. Pri SSD je ta razlika manjša. Pri pisanju vsebine diskov mora krmil- Vseeno so novi SSD večinoma hitrejši od nik diskovnega polja zapisati tudi paritetne Odkrivanje ozkih grl starih zaradi izboljšane organizacije bli- bloke, ki so različno porazdeljeni po diskih. Omrežje za hrambo podatkov sestavlja ve- skovnega pomnilnika in večje kapacitete Denimo, RAID5 vsak paritetni blok zapiše liko komponent, od komunikacijskih vme- predpomnilnika. samo enkrat, medtem ko RAID6 uporablja sniških kartic, omrežnih stikal, krmilnikov Hitrost dostopa do podatkov je odvisna podvojene paritetne bloke in ohranja po- SAN do diskov ali SSD. Vzrok za počasno de- tudi od vrste RAID in stopnje diskovnega datke tudi ob dveh izgubljenih diskih. Po lovanje in/ali nizko odzivnost SAN je lahko v prepletanja, ki jo diskovna polja v SAN upo- drugi strani pomeni več pisanja na več dis- vgrajeni programski opremi (angl. firmware) rabljajo. Če datoteko po podatkovnih blokih kov slabšo odzivnost in daljše čase izvajanja ali njenih nastavitvah kot tudi v sistemski shranimo tako, da lahko bloke hkrati beremo pri zapisovanju datotek na diskovno polje. programski opremi strežnikov, ki SAN upo- z več diskov, bomo njeno vsebino prebrali Pri branju pa lahko za preverjanje pravil- rabljajo, ali pa v zastareli strojni opremi. približno tolikokrat hitreje, kolikor diskov nosti podatkov krmilnik diskovnega polja Proizvajalci vsako leto tehnologijo izdelave uporabljamo. Pri tem moramo upoštevati uporabi eno od dveh kopij paritetnih blo- diskov in SSD izboljšujejo, kar pomeni, da bo tudi vrsto RAID, ki jo uporablja diskovno po- kov, zato je mogoča vzporednost in s tem SAN v petih letih zastarel že zaradi sorazmer- lje. Vsi RAID, razen 0, omogočajo ohranitev nekoliko manj čakanja. no majhne gostote zapisa podatkov. podatkov pri izgubi enega diska ali več (od- Ozka grla lahko predstavljajo tudi poča- Večja gostota zapisa pri disku pomeni, da visno od vrste RAID) v diskovnem polju na sne komunikacijske povezave. V nasprotju lahko bralno-pisalna glava z elektromagne- osnovi paritetnih blokov (Hammingovo ali z namiznim računalnikom, ki do diska do- tne plošče diska prebere tudi nekajkrat več podobno kodiranje) ali podvojenega zapisa stopa prek povezave SATA ali SAS, je SAN podatkov v enakem času, kot bi jih s pet let podatkovnih blokov podatkov (RAID1). heterogen sistem, ki združuje eno diskovno

66 I MonitorPro I III. 2014 Svetujemo

polje RAID ali več. Preveriti moramo obre- menjenost posameznih omrežnih stikal. Kaj je SAN in kako deluje? Teoretični največji pretok podatkov se je lahko precej (tudi nekajkrat) povečal, če Omrežje podatkovnih shramb ali krajše SAN (angl. storage area network) povezuje eno smo v preteklosti stare diske ali SSD nado- polje neodvisnih diskov z vgrajeno redundanco (RAID, angl. redundat array of independent mestili z novimi, nismo pa nadgradili omre- disks) ali več, navadno pa tudi tračne knjižnice in/ali knjižnice optičnih diskov (CD, DVD žnih stikal in krmilnikov diskovnih polj v …), ki omogočajo varnostno kopijo podatkov. SAN lahko vsebuje tudi polja pogonov brez SAN. O tem, ali prihaja pri vrhnjih obre- gibljivih delov (SSD, angl. solid state drive) ali pa uporablja SSD kot zmogljiv predpomnilnik. menitvah SAN tudi do zasičenja njegovega SAN omogoča ustvarjanje navideznih pogonov, ki jih strežniki vidijo enako kot svoje lastne notranjega omrežja, se moramo prepričati z diskovne pogone ali pogone SSD. Za vsak navidezni pogon moramo pri izvedbi nastavitev meritvami. Te moramo izvesti tudi na stre- SAN opredeliti tudi preslikavo na fizično shrambo podatkov oziroma diskovno polje ali polje žnikih. Če komunikacijska kartica oziroma SSD. Krmilniki SAN omogočajo tudi različne ureditve fizičnih diskov v več fizičnih diskovnih modul za povezavo s SAN pri zgornji meji polj, od katerih vsaka uporablja različno stopnjo RAID, ki pomeni način organizacije podat- pretoka podatkov dosega 90-odstotno obre- kov v skupini diskov. Na ta način lahko združujemo diske v diskovna polja glede na njihove menitev ali več, je verjetno pravi čas, da raz- zmogljivosti in glede na potrebe po kapaciteti in hitrosti dostopa do podatkov. mišljamo o nadgradnji ob pogoju, da bodo Diskovna polja so večinoma razdeljena na logične enote (diske ali SSD). Vsaki logični enoti tudi omrežna stikala in SAN dopuščali večje dodelimo logično številko enote oziroma LUN (angl. logical unit number), prek katere do hitrosti prenosa podatkov. nje dostopa krmilnik diskovnega polja. SAN omogoča le abstrakcijo podatkov na ravni blo- Če meritev ne izvedemo ali se zanese- kov (oziroma sektorjev). Raven abstrakcije na osnovi datotek je prepuščena operacijskemu mo le na površno oceno vzdrževalca siste- sistemu vsakega strežnika, ki ima na SAN dodeljen svoj logični pogon. ma, bo lahko pohitritev na osnovi hitrejših komunikacijskih poti minimalna ali pa je sploh ne bo zaznati. Izvedba meritev Na SAN lahko izvedemo več vrst meritev. Najenostavnejše je merjene hitrosti in odzivnosti pri prenosu strnjenih ali razprše- nih skupin blokov podatkov, ki simulirajo branje in pisanje različno dolgih datotek. Hitrost prenosa je večinoma večja pri branju ali pisanju dolgih datotek in sorazmerno majhna pri kratkih datotekah. Slednje so hkrati v realnosti navadno dokaj razprše- ne po površini diska, še posebej, če je disk skoraj poln. Bralno-pisalne glave diskov v diskovnem polju morajo pri delu z veliko količino majhnih datotek velikokrat zamenjati sled, kar je časovno potratno, saj vsak premik glave traja nekaj milisekund. Pri merjenju hitrosti dostopa do datotek različnih dolžin lahko izvedemo: sintetične, hibridne ali realne teste. S sintetičnimi testi zgolj posnemamo realne razmere pri delovanju shrambe podatkov v večini primerov, vendar ne nujno tudi za naš informacijski Diskovno polje RAID 5 sistem. Testna programska oprema po na- ključnem oziroma po vnaprej določenem najpogostejšem statističnem vzorcu simulira branje in pisanje kratkih, srednjih in dolgih datotek. Razmerje simulacij branj in pisanj ter razmerje kratkih, povprečnih in dolgih datotek v časovni enoti je prav tako določeno vnaprej glede na izbrani test. Bolj- ša programska orodja za izvajanje meritev omogočajo tudi vnos lastnih statističnih nastavitev, s čimer lahko meritev bolj približa- mo realnemu stanju oziroma aplikacijam, ki jih uporabljamo v produkcijskem okolju. Hibridni test najprej pregleda vsebino lo- gičnega diska in poišče datoteke, ki spadajo v tri skupine (kratke, srednje, dolge) ali več. Nato na realnih datotekah izvede meritve hitrosti dostopa pri branju in pisanju. Re- zultat na ta način vključuje tudi morebitno fragmentacijo diskov v diskovnem polju. Diskovno polje RAID 6 Realni test je najbolj natančen, vendar

III. 2014 I MonitorPro I 67 TEHNOLOGIJA I Svetujemo

merljivo s standardom SAS-II, ki prav tako doseže do 6 Gb/s. SAS-III naj bi omogočal podvojitev hitrosti prenosa podatkov na 12 Gb/s, vendar je treba poudariti, da pridejo večje prenosne hitrosti do izraza predvsem pri poljih SSD. Pri teh velja opozoriti, da SSD počasi prehaja tudi na hitrejša vodila, kot je PCI-X, ki omogočajo tudi desetkrat večje prenosne hitrosti. Na SSD s PCI-X pa bo treba še počakati, saj na trgu strojne opreme za SAN tovrstnih rešitev (še) skoraj ni. Je pa res, da SSD na karticah PCI-X že vgrajujejo kot predpomnilnik krmilnikov diskovnih polj RAID. Pogosto je najbolj ekonomično zamenjati SAN v celoti, zlasti če gre za enostavno postavitev z enim diskovnim poljem. Pri kom- pleksnejših sistemih navadno zamenjamo eno od diskovnih polj ali polj SSD. Začetni finančni vložek pri zamenjavi je resda velik, zato pa dobimo veliko novih možnosti, katerih uporabo omogočajo tudi sodobni podatkovni strežniki. Načrt optimizacije Načrt optimizacije SAN je operativni na- Optično stikalo v SAN črt, ki vsebuje vse postopke za nadgradnjo obstoječega ali prehod na novega. Vsebova- ti mora: postopek izdelave varnostnih kopij zahteva stalno merjenje pretoka podatkov Najceneje in najbolj enostavno je zame- podatkov pred posegom, rezervni načrt po- med podatkovnimi in aplikacijskimi stre- njati diske z novimi, z večjo kapaciteto, pri vrnitve SAN v prvotno stanje (če optimiza- žniki ter SAN v daljšem časovnem obdo- čemer podatke s starih nosilcev preprosto cija ne uspe oziroma SAN po optimizaciji bju, ki traja vsaj en delovni dan, navadno prekopiramo na nove, dodatne pomnilne ne more zagotavljati operativnega delova- pa vsaj en delovni teden. Pomembno je, da kapacitete pa uporabimo za gradnjo novih nja na zadovoljivi ravni), načrt prekinitve in zajamemo vse specifike obremenitve infor- logičnih pogonov ali razširitev obstoječih. ponovne vzpostavitve delovanja na poso- macijskega sistema – tako čas, ko je maksi- Tukaj je načrtovanja najmanj. Osredotočiti dobljenem ali novem SAN oziroma načrt za malno obremenjen, kot tudi nočni čas, ko se moramo le na izbiro novih nosilcev po- ohranjanje neprekinjenega delovanja (če si izvaja samodejne postopke in uvoze ter datkov. Želimo si kakovostnih izdelkov (vi- prekinitve ne moremo privoščiti) ter načrt izvoze podatkov iz drugih informacijskih sok srednji čas do odpovedi – MTBF, angl. za prilagoditev sistemske programske opre- sistemov. mean time between failures). Želimo tudi me in/ali njenih nastavitev tako, da lahko Realni test lahko vključuje tudi merjenje za nas ugodno razmerje med kapaciteto v celoti izkoristimo nove zmogljivosti SAN. časa izvajanja posameznih aplikacijskih in hitrostjo dostopa do podatkov. Pri tem Premislek je potreben tudi o sistemski pro- operacij, ki zahtevajo uporabo SAN, denimo moramo navadno narediti kompromis, ki gramski opremi strežnikov, ki neposredno merjenje časa trajanja posameznih transak- pa je potreben tudi pri izbiri tehnologij za dostopajo do SAN. Če nameščamo nov SAN, cij pri dostopu do podatkovnih zbirk ali čas povezavo s krmilnikom diskovnega polja: bomo verjetno morali spremeniti nastavitve izvajanja daljših operacij, ki zajemajo veliko SATA ali SAS. Diski z zaporednim vodilom omrežnih kartic strežnikov, sicer pa bomo transakcij. SAS (zaporedno priključeni SCSI, angl. se- morali tudi na ravni operacijskega sistema rial attached SCSI) so večinoma namenjeni povečati diskovne kapacitete … Študija izvedljivosti zmogljivejšim strežnikom, zato so nekoliko Podrobnosti gotovo ni smiselno našteva- SAN je pogosto ključni del strojne opreme hitrejši in imajo navadno višji MTBF, vendar ti, treba pa je poudariti, da mora biti načrt informacijskega sistema, zato mora biti na- so tudi nekajkrat dražji od diskov SATA, ki so optimizacije SAN dovolj natančen, da zago- črt za njegovo optimizacijo celovit. Osnova namenjeni namiznim računalnikom in de- tavlja varnost podatkov in ponovno opera- za pripravo načrta je študija izvedljivosti, ki lovnim postajam. Krmilniki diskovnih polj tivnost SAN v časovnem oknu, ki ga imamo upošteva rezultate meritev ter obsega ana- RAID danes podpirajo tudi diskovna polja z na voljo za sistemski poseg. lizo obstoječega stanja SAN in evaluacijo diski SATA ali s SSD, starejši SAN pa so ome- različnih načinov za njegovo optimizacijo, jeni na dražje diske SAS. SAN in navidezni strežniki tako s stališča mogočih pohitritev kot tudi Zgolj zamenjava podatkovnih nosilcev Tehnologija za virtualiziranje omogo- ekonomske upravičenosti. Rezultat študije pri starejših SAN pogosto ni mogoča. Vzro- ča, da več strežnikov poganjamo na paru je izbira načina za optimizacijo, na osnovi kov je več. Krmilniki diskovnih polj RAID ali (ali več) zmogljivih gostiteljskih strežnikov. katere izdelamo podroben načrt optimiza- polj RAID s SSD morda ne podpirajo diskov Vsak navidezni računalnik ima lahko poleg cije. in SSD zadnje generacije ali pa ne podpirajo podatkovnih zbirk na istem navideznem Bistveno vprašanje, na katero mora odgo- sodobnih protokolov za prenos podatkov, disku nameščen tudi operacijski sistem, voriti študija izvedljivosti, je, ali se obstoječi kot sta SATA-III in SAS-II. V zadnjih letih vendar to ni nujno. Če bi namesto navide- SAN še izplača preurediti in/ali nadgraditi se je hitrost prenosa prek vodila SATA zelo znega strežnika uporabljali fizičnega, bi v ali pa ga je bolje zamenjati z novim ali celo hitro povečevala in postajala vse bolj kon- SAN shranili le podatkovne zbirke in ostale z drugo, cenejšo in enako zanesljivo tehno- kurenčna dražjemu vodilu SAS-II. Pasovna podatke, operacijski sistem pa bi namestili logijo. širina SATA-III že dosega 6 Gb/s, kar je prina lokalni disk. Nekaj podobnega lahko na-

68 I MonitorPro I III. 2014 Svetujemo

redimo tudi pri navideznem strežniku, če imata gostiteljska računalnika dovolj velika Kje si lahko pomagamo s SSD? lokalna diska. Navidezni računalnik ustvarimo tako, da ima sistemski disk na lokalnem SSD ni disk, temveč je pomnilnik s skoraj naključnim dostopom do podatkov. Deluje podob- disku gostiteljskega strežnika, podatkovni no kot glavni pomnilnik računalnika, le da je nekajkrat počasnejši. Kljub temu je njegova disk pa na SAN. Če želimo zagotoviti viso- odločilna prednost v tem, da skoraj ni pomembno, ali podatkovne bloke iz njega beremo ko stopnjo razpoložljivosti, moramo v tem strnjeno ali razpršeno oziroma je razlika pri hitrosti dostopa sorazmerno majhna. primeru na drugem gostiteljskem strežniku Bistvene prednosti SSD pred dinamičnimi glavnimi pomnilniki računalnikov za masovno postaviti še par navideznemu strežniku in hrambo podatkov so: nekajkrat večja kapaciteta na pomnilniški čip, ne potrebujejo napaja- nato oba povezati v grozd. nja za ohranjanje podatkov ter nekajkrat nižja cena bita podatkov. Pogoni SSD danes dose- Kar samo se zastavlja vprašanje, ali se ne gajo kapacitete, ki so podobne diskovnim, so pa veliko hitrejši, še posebej pri razpršenem bi morebiti vsemu temu izognili, če bi na- branju podatkov, kjer je lahko pohitritev tudi 10-kratna ali večja. videzni računalnik namestili le na SAN in Proizvajalci so ponudniki diskovnih polj in SAN, zato v svojo ponudbo v višjem cenovnem tako za visoko stopnjo razpoložljivosti ne bi razredu že vključujejo SSD kot predpomnilnik za diskovno shrambo. Za manjše podatkovne potreboval para. V primeru izpada prvega shrambe, do nekaj TB, lahko uporabimo tudi polje SSD, s čimer se diskom v celoti izognemo. gostiteljskega strežnika bi izvajanje navide- V tem primeru ne smemo pozabiti tudi na ostalo infrastrukturo, še posebej omrežna stikala znega računalnika samodejno prevzel dru- SAN in komunikacijske kartice v strežnikih. Hiter dostop do podatkov je mogoč le po dovolj gi gostiteljski strežnik. Drži! A pomnilniški zmogljivih podatkovnih poteh. prostor na SAN je nekajkrat dražji kot prostor na lokalnih diskih gostiteljskih strežni- kov. Hkrati se število dostopov do SAN lahko precej poveča, če so na njem nameščene tudi datoteke operacijskega sistema. S tem nočemo trditi, da je vedno optimalna prva ali druga možnost, gotovo pa je pred odloči- tvijo smiselno pretehtati obe možnosti. Alternative SAN Starejši SAN z manjšo kapaciteto, ki ga uporabljamo le kot podatkovno skladišče in ga vsakodnevno obnavljamo iz delovne podatkovne zbirke, lahko že danes nado- mestimo z več SSD z vodilom SATA, ki jih vgradimo neposredno v strežnik in delujejo v načinu RAID0 ali RAID1. Čeprav bi kdo pomislili, da s tem ogrožamo varnost podatkov, ni tako, saj so podatki shranjeni v delovni podatkovni zbirki. Po drugi strani je že zmogljivost enega SSD pri razpršenem branju podatkov primerljiva z zmogljivostjo celotnega starejšega SAN ali pa jo celo nekajkrat preseže. Alternativa SAN je tudi omrežno dostopna shramba podatkov (NAS, angl. network attached storage). Tu komunikacija med podatkovno shrambo in strežnikom pote- Velika robotizirana tračna knjižnica za arhiv podatkov, ki jo lahko povežemo s SAN. ka prek lokalnega ethernetnega omrežja, kar omogoča večjo prilagodljivost, saj od- jemalci lahko dostopajo do podatkov NAS ljene podatkovne zbirke v pomnilniku in/ali niku. SAN bo verjetno nadomestilo polje tudi neposredno, le aplikacije delujejo na na SSD ter/ali na disku, kjer osnovna enota računalnikov za hrambo in hitre obdelave strežnikih. S tem je mogoče zmanjšati pre- ni disk, ampak povsem običajen računalnik podatkov, kjer bo osnovna enota kar raču- tok podatkov skozi podatkovne strežnike, z večjim glavnim pomnilnikom in diskom nalnik in ne disk ali SSD. še posebej pri prenosu dolgih datotek (npr. za operacijski sistem. Podvajanje podat- Tudi računalniški oblak je »farma« raču- zbirka filmov). Slabost NAS je izguba hitre kov je izvedeno na ravni računalnikov, kar nalnikov. Morda pa SAN sploh ne potre- povezave med strežnikom in diskovjem pomeni, da je isti podatek shranjen vsaj v bujemo, ker lahko najamemo kapacitete v SAN. Tretja možnost je hibridni sistem, ki pomnilnikih in/ali SSD ter/ali diskih dveh javnem računalniškem oblaku? Tu se spet vsebuje tako NAS kot SAN. Pri tem je SAN računalnikov. Ob izpadu računalnika se odpira kopica pomembnih vprašanj: lah- uporabljen izključno za podatke, do katerih podatki samodejno prenesejo na preostale ko vse svoje podatke zaupamo ponudniku je potreben najhitrejši dostop. Denimo, po- računalnike tako, da so ponovno vsaj pod- »oblačne« storitve? Kaj v primeru izpada datkovna zbirka z metapodatki je na SAN, vojeni. internetne povezave? Bo cena najema zmo- medtem ko so dolge datoteke z videi in s V prihodnosti lahko pričakujemo še več gljivosti ostala enaka ali pa bo ponudnik filmi shranjene na NAS. tovrstnih rešitev. Lahko skoraj trdimo, da storitve podražil, brž ko bo imel dovolj Sodobna strežniška programska oprema bodo skoraj vse podatkovne zbirke že v strank … Morda lahko odgovorimo kar z že danes omogoča tudi nadomeščanje SAN naslednjih desetih letih začele uporablja- vprašanjem: ali se danes avto bolj izplača s porazdeljenimi sistemi, v katere združu- ti možnost delovanja v pomnilniku ali vsaj najeti ali kupiti, če se vsak vikend z njim od- jemo več računalnikov z lasnim diskovnih možnost, da so najbolj pogosto uporabljane peljemo na izlet, kak dan med tednom pa še sistemom. Veliko je tudi rešitev za porazde- tabele shranjene v porazdeljenem pomnil- po opravkih? 6

III. 2014 I MonitorPro I 69 TEHNOLOGIJA I NAPRAVE

Počitnice! Včasih smo, ko smo se odpravili na plažo, brisačo obesili čez ramo, mali baterijski radijski sprejemnik pa smo stisnili pod pazduho. Danes je (globok vzdih) vse drugače, saj fotoaparat s pritiklinami, kakšna tablica ali bralnik in vsa druga elektronska navlaka zahtevajo že povsem svojo torbo.

Rok Bedenk

Prihodnost po Googlovo

Več kot samo tablica

Surface Pro 3 Project Tango Površina je morda končno dobila svoje mesto pod soncem, Ples je nova razvojna točka na Googlovem zemljevidu priho- med uporabnimi t. i. hibridi dva-v-enem, a se po njej suka- dnosti. Seveda ne gre za tečaje tega španskega tradicionalnega jo še vedno malce tuja in neuporabna osma okna (različice plesa, temveč za platformo, ki jo spletni gigant razvija za svoje 8.1.) ali, bolje rečeno, manj razumljiva povezanost začetnega in druge bodoče naprave. Letos je v javnost že pricurljalo ne- zaslona s ploščicami in klasičnega namizja. Kakor koli, Sur- kaj lastnosti nove tehnologije, ki so jo pod budnima očesoma face zadosti osnovnim potrebam povprečnega uporabnika, večnega izumitelja in futurista Raya Kurzweila ter direktorja se nasmiha poslovnežem s prednaloženo Pisarno in meče Astro Tellerja izmodrovali v skrivnostnem laboratoriju Google žogico ostalim igralcem na trgu, ki za isto ceno poslovnih X. Tokrat so predstavili prototipsko tablico Asusovih korenin paketov ne ponujajo, povrhu vsega pa še ne omogočajo to- in nove različice procesorske platforme podjetja Nvidia, z vrstne tablične izkušnje. Sicer pa se bo Surface po nekaterih imenom K1. Sedempalčna tablica bo poleg izjemnih proce- napovedih prodajal po začetnih cenah, krepko nad iPadom, sorskih, spominskih in zaslonskih zmogljivosti nudila tudi vendar pa obenem tudi ceneje kot nekateri drugi konkurenti. prostorsko zaznavanje okolice ob pomoči kamer in tipal ter tako ponudila goro novih parametrov, ki bodo lahko dopolnje- vali GPS-podatke in z njim povezana orodja. Tango se naslanja predvsem na slednjo storitev, prva resnejša orodja naj bi na trg prišla že drugo leto.

70 I MonitorPro I III. 2014 NAPRAVE

Cue lab-in-a-box Čas je že, da veliki zdravstveni laboratoriji izgubijo monopol nad podatki v naši krvi. Nadobudni inženirji so sestavili napravico, visoko nekaj več kot sedem centimetrov, v katero lahko vtaknete pet kaset, vsako za drugo analizo – za testosteron, virus gripe, vnetne kazalnike, plodnost in količino vitamina D v krvi. Naprava skenira molekule omenjenih spojin ali kazalnikov ter z modrozobo povezavo vse to sporoči aplikaciji na vašem pametnem telefonu. Zmožna je pokazati tudi zemljevid okužb z gripo ali nekaterimi podobnimi bolezenskimi stanji v vaši soseščini. Stvar je na spletu že na voljo za 199 ameriških dolarjev. Domači laboratorij

Yantouch Diamond+, Ko gre za brezžične zvočnike, je izdelkov že toliko, da le še stež- ka razlikujemo med njimi. Če se pogovarjamo o zvočni kakovosti, Svetloba in zvok se pogovarjamo o visokoločljivostnem Bluetooth standardu aptx in neodimskih magnetih. Ko se o dizajnu, potem so tu simpatični Jaw- bone zvočniki ali pa še kateri drugi. Če pa želimo oboje skupaj, so tukaj dokaj dostopni zvočniki Yantouch Diamond+, ki ne ponujajo le izjemnega zvoka, temveč tudi svetlobne efekte, podobne tistim na Philipsovih televizijskih aparatih. Barve, ki jih je do 16 milijonov različnih odtenkov, se spreminjajo z zvokom, seveda pa jih lahko tudi upravljamo s priloženim daljincem. Zvočniki z Daljnega vzho- da stanejo okroglih dvesto ameriških dolarjev.

Lyric V internetu stvari se pojavljajo vedno novi igralci. Po Nestu je na dan priletel še Honeywellov Lyric, pametni termostat s podobnimi lastnostmi. Napravica, pritrjena na zid, služi kot nadzorna konzola za centralno kurjavo in klimo. Ob pomoči protokola Wi-Fi se povezuje v splet in z mobilno napravo ter tako ugotavlja vašo prisotnost v sobi ali doma. S spleta pridobiva podatke o vremenu in tako pametno nadzoruje, tudi ob pomoči vaših preferenc, temperaturo v bivalnem okolju. Lyric naj bi preko luže stal nekaj manj kot 300 ameriških zelencev, pri nas pa ga bo mogoče pričakovati, ko bodo – spet tako kot pri Nestu – priredili evropske kontrolne standarde Pametni pomočnik in vmesnike.

Samsung SD850 Osupljive barve, visoka ločljivost in prelep dizajn. Samsung SD850 je zaslon, ki se bo najbolje podal v okusno opremljene pisarne poslovnežev. Na voljo je v dveh velikostih, 27 in 32palcev, oba zaslona pa se ponašata z ločljivostjo WQHD 2560 x 1440 pik. Prvi ima kontrastno razmerje 1000 : 1, drugi pa kar 3000 : 1. Vidni kot pri obeh znaša 178 stopinj, za nameček pa lahko oba prikazujeta tudi sliko ob sliki. Zaslona sta opremljena z vmesniki HDMI 1.2 in 1.4 in seveda DVI, pridruženi pa so jim tudi štirje USB 3.0 in vmesnik za prenos zvoka. Napravi nista poceni in ju je že moč kupiti, staneta pa 599 oziroma 699 evrov.

Samo za vaše oči

III. 2014 I MonitorPro I 71 TEHNOLOGIJA I KOLUMNA Kaj BPM ni in kaj BPM je

Ko se lotimo hišnih opravil, nam je povsem jasno, da bomo žebelj v steno zabili s kla- ni bil deležen, vidimo zrelo, nizkoviseče sadje, ki ni divom. Zanimivo pa je, da k upravljanju in avtomatizaciji poslovnih procesov (BPM) bilo obrano. Če bi v naših podjetjih res dobro poznali pogosto pristopamo na povsem napačen način, čeprav ni izbira pravilnega pristopa osnove BPM, torej kaj BPM je in kaj BPM ni, do po- nič težja kot pri preprostejših hišnih opravilih. dobnih težav gotovo ne bi prihajalo. V seriji prihajajočih kolumn želimo razkriti in poja- mag. Igor Lesjak sniti pomen uvajanja BPM. Kolumne bodo zato gotovo poučne. Vsebino in znanje bomo črpali predvsem iz prakse. Naše akademsko in teoretično znanje želi- aši stalni prispevki in članki, s katerimi smo mo podpreti z bogatimi izkušnjami iz naših produk- pred dobrim letom dni začeli razkrivati cijskih rešitev, iz 70 avtomatiziranih poslovnih proce- skrivnosti BPM, so naleteli na veliko zani- sov, v katerih se dnevno izvede več kot 70.000 nalog. manje. Prejeli smo veliko pohval, ki nam Kolumne bodo zato praktične. Spremljali pa bomo Ndajejo motivacijo tudi pri našem vsakdanjem delu. tudi novosti, saj se BPM še vedno razvija in spremi- Kolumna je nadaljevanje te uspešne zgodbe. Lepo je nja. Kolumne bodo zato tudi aktualne. Predvsem pa videti, da v našem podjetju nismo edini, ki menimo, želimo pokazati, da uvajanje BPM ni noben bavbav, da je redna kolumna pomemben korak naprej, in to véliki pok ali revolucionarni prevrat. Velja namreč ne samo kot podpora poslovnim procesom kot stro- prav nasprotno: gre za relativno preprost, zelo razu- kovnemu področju. Pomen kolumne je precej širši. mljiv in nadzorovan, koračni pristop, ki ima izjemne Pravilno upravljanje poslovnih procesov je namreč pozitivne učinke na podjetje, ideje o revolucionarnih zelo pomembno predvsem za slovenska podjetja in spremembah pa so le zmotna prepričanja ozkega slovensko gospodarstvo nasploh. In ne nazadnje so kroga nepoznavalcev. vzpostavitev procesne pisarne, upravljanje poslovnih Ko govorimo o BPM, ne mislimo na »podporo« pro- procesov, urejeno delo in uvajanje vitkejših pristopov cesom, kot jo na deklarativni ravni ponujajo klasični, zelo pomembni tudi za slovenske organizacije s po- neprocesno naravnani sistemi, kot so DMS (doku- dročja javne uprave. Da, uvajanje BPM ima tudi velik mentni sistemi), ERP (integralni poslovni informa- narodno-gospodarski pomen. cijski sistemi), ECM (sistemi za upravljanje vsebin), V zaostrenih gospodarskih razmerah sta lahko pra- CRM (sistem za upravljanje odnosov s strankami) vilno uvajanje procesnega pristopa in BPM najboljši ali druge funkcijsko naravnane poslovne rešitve, ki odgovor na spremenjeno poslovno okolje. BPM na- koncepta poslovnega procesa večinoma ne poznajo, mreč ne deluje samo na papirju, v teoriji ali v podje- le izjeme morda vgrajujejo zgolj nepregledno, nizko- tjih, ki bi bila neprimerljiva s slovenskim poslovnim nivojsko podporo diagramom delovnih tokov. BPM je okoljem. BPM preverjeno deluje tudi pri nas, saj celovit pristop, je celovita skrb za poslovne procese, slovenskim podjetjem prinaša zelo kon- s katero nepregleden način dela in neformalno iz- kretne rezultate, merljive poslovne vajanje nalog ali obravnavo dokumentov v podjetju učinke ter bistveno povečanje uredimo in avtomatiziramo. Predvsem pa zaposlene storilnosti in učinkovitosti. motiviramo, da se vedejo tako, kot je optimalno za Težave v poslovnih pro- podjetje kot celoto, ne pa tako, kot je najbolje za po- cesih pri naših naročnikih sameznika, njegovo delovno mesto ali oddelek. BPM srečujemo in rešujemo velja danes za najboljši pristop za doseganje visoke vsakodnevno. Tudi v naj- konkurenčnosti podjetja, zato ga tudi Mednarodna večjih, najbolj znanih slo- organizacija za standardizacijo postavlja v osrčje dru- venskih podjetjih. Poslovni žine standardov ISO 9000. analitiki in razvijalci poslov- V naslednjih številkah bomo razmišljali o različnih nih rešitev vedno znova naletimo vidikih procesne pisarne in BPM. Pojasnili bomo, za- na kakšen šolski primer napačnega kaj so visoka stopnja storilnosti, učinkovitost in vitki pristopa k podpori poslovnim proce- pristopi zelo pomembni v času gospodarske recesi- som. Na nasedle projekte, polovičar- je. Spoznali bomo, zakaj je avtomatizacija poslovnih ske rešitve in na naročnike, ki so neza- procesov pomembna tudi v storitvenih podjetjih. dovoljni z nekompetentnimi izvajalci. In Ugotovili bomo, da ima lahko tudi slaba banka zelo to je res težko gledati. Prvič, ker je v fazi pred dobre poslovne procese. Govorili bomo o tem, zakaj zaključkom projekta, ko nas pokličejo na pomoč, so procesni KPI srčni utrip podjetja. Razmišljali bomo zelo težko kaj bistvenega spremeniti. Drugič, ker je o spopadu s funkcijskimi silosi. Preverili bomo, ali se

» Uvajanje BPM ni modni termin. Ne deluje samo na papirju, v teoriji ali v podjetjih, ki bi bila neprimerljiva s slovenskim poslovnim okoljem. Pravilno uvajanje BPM preverjeno deluje tudi pri nas.«

večina neposrednih stroškov do tistega trenutka že povečanje prodaje in nižanje stroškov res izključuje- nastala. In tretjič, ker vemo tudi to, kakšni so posre- ta. Tem je veliko: BPM ima v svetovnem merilu svoje dni, oportunitetni stroški: iz letala namreč vidimo fakultete, revije in konference. No, pri nas pa smo do- očitne koristi, ki jih naročnik neuspešnega projekta bili kolumno: tudi to je zelo dobra novica. 6

72 I MonitorPro I III. 2014