AKTUALNO VPRAŠANJI: PRED MATURO ... vrsti lahko zagotovili gradnjo takšnih ob­ došel vsem manjšim podjetjem, ki sama jektov v gostinstvu, trgovini in obrti, ki nimajo ustreznega strokovnega kadra, ki Na letnem občnem zboru Obrtne zbor­ ustrezajo posebnim pogojem in namenom bi delal take ekonomske analize in nice za okraj Kranj je bil sprožen pred­ teh panog. Tak biro bi se lahko ukvarjal dokumentacije. Prav zaradi pomanjkanja log, naj bi v okviru zbornice osnovali po­ tudi s študijem posebnih etnografskih zna­ takšnega kadra podjetja nimajo pravočas­ seben projektivni biro, ki bi se ukvarjal čilnosti posameznih panog na Gorenjskem. no izdelanih investicijskih programov in s projektiranjem in pripravljanjem doku­ Seveda pa bi biro stvari študijsko obde­ zaradi tega ne morejo sodelovati na nate­ mentacij ter ekonomskih izračunov za pro­ loval in dajal še druge analize. čajih za kredite. Odločitve za ustanovitev jektiranje različnih obrtnih objektov. Ta Z ustanovitvijo takšnega biroja pa bi biroja še ni. Sedaj čakamo, če se bodo predlog je bil ugodno sprejet tudi pri razen lega odpravili tudi ozko grlo, ki ga vse zbornice zedinile za ustanovitev ta­ Trgovinski in Gostinski zbornici ter orga­ sedaj čutimo predvsem v prepočasnem kega biroja. nih oblasti. Tej zamisli so naklonjeni za­ pripravljanju gradbenih projektov in eko­ radi več razlogov. Na ta način bi v prvi nomskih dokumentacij. Biro bi bil dobro­ AKTUALNO VPRAŠANJE

GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DE LOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO

^ETO XI., ŠT. 41 — CENA DIN 10.— KRANJ, 30. MAJA 1958 V toplih majskih dneh je tudi učenje v naravi velik užitek

Pred 15-letnico SutjeskeS POSVETOVANJA

O PROBLEMIH IZVOZA

Partizanski pohod NA OLO KRANJ srednješolcev i koeficientom iilniti Češnjica, Alpina Žiri, Alka Duplje V nedeljo, 1. junija bo parti- Izpad izvoza pri Železarni - Glavni problem tekstilne industrije industrije obutve poudarjajo, da ^nski pohod po znamenitih kra­ so omejene kvote - Izvozni koeficient usmerja izvoz obutve le bi morali ustrezno spremeniti koe­ itd.). »Ribnik« Jesenice bo letni jih mod Skofjo Loko in Čepulja- ficient tudi za zapadni trg, da le- plan verjetno tudi presegel, ven­ *ni. Pohod je pripravil Svet za na vzhodno težišče - Tekstilna podjetja naj proučijo, ali se jim tega ne bi popolnoma izgubili. Po dar to zavisi od razmer na franco­ soLstvo OLO Ljubljana skupno splača blago držati v skladiščih, ali pa ga izvoziti pri sedanjem mnenju predstavnikov te industri­ skem trgu. Razen tega se pred­ 2 aktivom učiteljev in profesor­ je bi tudi ne smeli omejevati izvo­ stavnik podjetja pritožuje nad ne­ jev telesne vzgoje, organizacija­ koeficientu za čevljev, ker bi tovarne lahko lojalno konkurenco nekaterih do­ izvozile mnogo več, kot pa imajo mačih podjetij, ki z znižanjem cen mi Zveze borcev in okrajev V torek je bilo v Kranju po­ ČETRT MILIJARDE DIN MANJ PROBLEM določene kvote. povzročajo škodo našemu enotne­ Ljubljana in Kranj, občinskim svetovanje s predstavniki indu­ KOT PO PLANU INDUSTRIJE OBUTVE: •odborom ZB v Skofji Loki in mu nastopu na zunanjem trgu. Ta strijskih podjetij o uresničenju Kakor je znano, je letošnji plan KOEFICIENTI IN KVOTE drugimi organizacijami. Pohoda NELOJALNA KONKURENCA podjetja, ki niso specializirana za letošnjega izvoznega plana. Pre- izvoza industrijskih izdelkov za se bodo udeležili dijaki in dija­ Tudi v industriji obutve je pro­ Po sedanjih predvidevanjih bodo izvoz luskastih živali, lahko izgubo 6,2 % nižji od lanskoletne izvršit­ kinje višjih razredov gimnazij, ?led nad uresničenjem plana iz- blem koeficienta in omejitve iz­ vsa podjetja, ki sodelujejo v iz­ pri teh živalih krijejo z drugimi voza v ve. Predvsem je izvozni plan srednjih strokovnih in vajeniških industriji v prvih štinh me- voza z določenimi kvotami. Sedaj vozu, svoje izvozne plane dosegla, artikli. Vsekakor takšno »tekmo­ secih letos e zmanjšan zaradi omejitve izvoza šol iz vsega ljubljanskega okra- J opozoril na nekaj je za izvoz obutve določen koefi­ nekatera med njimi pa celo pre­ vanje« med domačimi podjetji na tekstila in zaradi težav v črni me­ J». Manifestacija je v počastitev problemov, ki jih bo treba urediti cient 1,3, ki pa zadostuje le za segla (Runo Tržič, Tovarna finega inozemskem trgu dela kaj slabo talurgiji. Letošnji plan izvoza tek­ 15-obletnice velike bitke na Sut- v republiškem in zveznem merilu, trg v vzhodnih državah, nikakor pohištva Tržič, ki bo letni plan iz­ uslugo naši zunanjetrgovinski bi­ stilne industrije predstavlja samo Jeski in zajema nekatere zgodo- če bomo hoteli, da bo letni plan pa ne za zapadni trg. Zastopniki polnila že junija, LIP Tržič, LIP lanci. -iv 42.5 %, plan izvoza Železarne pa linske kraje Prešernove brigade, izvoza uresničen. Predvsem gre 96.6 % lanskoletne realizacije. 2e *W> n. pr. Kamnitnik, Križno go- za popravek nekaterih izvoznih samo plansko zmanjšanje izvoza Lavtarski vrh, Mali rovt in koeficientov oziroma premij za znaša v teh dveh panogah okrog NAS RAZGOVOR ^-epulje, kjer bo po končanem sprostitev izvoznih kontingentov v pol milijarde deviznih dinarjev. ^°hodu skupni miting. tekstilni industriji in industriji Kot vse kaže, pa bo plan izvoza K. M. obutve. utrpel zmanjšanje še za približno Na sezono so pripravljeni! 250 milijonov deviznih dinarjev Na Gorenjsko so začeli pri­ ljici še ni. Sezona se bo namreč omenjenih krajih. Vendar kljub pri Železarni, ki je kvoto, spreje­ hajati prvi turisti. V teh dneh pričela šele sredi prihodnjega temu prisluhnimo predsedniku to v okrajnem družbenem planu, lahko srečamo na cestah tudi meseca. Hoteli v Radovljici so Turističnega društva Kranj, to­ Otvoritev novega mostu sama zmanjšala za več kot 200 mi­ precej inozemskih avtomobi­ sicer zasedeni, vendar s tečaj­ varišu Francu Dolinarju: lijonov din. V nevarnosti pa je lov. Ljudje marsikaj ugibajo, niki in seminaristi.« »V Kranju je premalo ležišč izvršitev celo tega, od Železarne nekateri menijo, da je gostov »Kaj pa za glavno sezono?« za goste in turiste. Precej si na cesti Lesce ~Bled korigiranoga plana, v vrednosti 401 premalo, da so hoteli prazni, »Za sedaj dobro kaže. Go­ pomagamo sedaj s privatnimi milijon deviznih din (namesto 625 drugi, da je že vse zasedeno. stinski obrati imajo že precej turističnimi sobami. Nismo pri­ V sredo ob 17. uni so na cesti jektiral univ. prof. ing. Svetko milijonov). Če Železarna ne bo do­ Mi pa smo se poslužili zanes­ najavljenih gostov, predvsem čakovali, da bomo med Kranj­ Lesce—Bled čez Savo odprli nov Lapajne, gradilo pa ga je pod bila premije za izvoz žebljev in ljivejših virov. Povprašali smo iz Vojvodine, Novega Sada, čani našli odziv za oddajo tu­ ^elezobetonski most. Slovesne jetje Gradiš- Ljubljana. Most je cevi, računajo da bodo dosegli iz na nekatera turistična društva, Beograda itd. Letos bomo še rističnih sob, vendar smo, kar •ptvoritve se je udeležilo precej dolg nekaj manj kot 70 m ,vo- voz v vrednosti samo 360 milijo- kako je v teh dneh v gostin­ posebej poskrbeli, da bo v na­ se tega tiče — presenečeni. Ra­ Ijudi z Bleda in iz Lesc. Most zišče je široko 8 m, na vsaki nov deviznih dinarjev. Prvotni skih obratih in kako kaže za ših krajih več zabavnega živ­ čunamo, da se bo tako pove­ Je odprl predsednik blejske ob- strani pa sta še po 1 m široka plan izvoza je Železarna morala naprej. ljenja — plesov ipd. Lansko- čala zmogljivost ležišč za oko­ Cl popraviti na zahtevo domače in­ no Jože Kapus, sodelovala je hodnika za pešce. Tehnična sek- V ponedeljek so imeli gostin- letna praksa je pokazala, da za li 40.« godba iz Lesc, prvo slovesno vož- cija Uprave za ceste LRS je dustrije, zlasti brodogradnje in ci na Bledu polne roke dela. razne kulturne prireditve ni strojegradnje, ki potrebuje izdelke »Kaj dela Turistično društvo Začel se je III. kongres inženir­ pravega zanimanja.« Železarne. Za uresničenje plana, v sedaj?« jev in tehnikov gozdarstva in •rednosti 401 milijon dinarjev Tovarišica iz Doma na Jezer- »Pravkar se je končal turi- lesne industrije. Tajnik turi­ zahteva Železarna povišanje prima skem nam je povedala, da se stični teden. Sedaj pa se že g| stičnega društva Bled tov. Bog­ za cevi od 0,20 na 0,33 in odo­ prične pri njih sezona v nede­ pripravljamo na Gorenjski se­ dan Šanca nam je v naglici de­ britev prima pri žobljih v višini ljo. Prostora imajo dovolj. V jem. Razpisali smo tudi na­ jal: »Včeraj je bilo na Bledu 0,15. Če bi pri žobljih ne dobili sezoni bodo na Jezerskem v gradni natečaj za najlepšo fo- okoli 1200 turistov in gostov, zahtevane premije, bi ne mogli glavnem ljudje, ki je zanje re- tografijo Kranja. Precej novih §j| danes pa jih je še več. Največ izvoziti približno 2000 ton žebljev. zervirala prostor invalidska idej pa nam je dala mladina. f| so to udeleženci kongresa. V uprava. Do sedaj imajo največ Na šolah so namreč pisali o |j| teh dneh pravzaprav šele pri­ RAČUNICA NAJ POKAŽE gostov v glavnem ob sobotah pomenu turizma šolske naloge. čakujemo začetek sezone. Do Tekstilna industrija bi plan iz­ in nedeljah, pa tudi precej za­ V nekaterih nalogah je moč sedaj imamo za glavno sezono varovancev je na oddihu na najti prav dobre in koristne voza lahko izpolnila, če bo dano že precej oddanega. Če ne bo potrebno dovoljenje za izvoz. Ra­ Jezerskem. predloge za izboljšanje turiz­ sprememb, bo Bled v sezoni Predsednika Turističnega dru­ ma, olepšavo mesta itd. Neka­ zen tega se tekstilna industrija poln. Najbolj se zanimajo za zavzema za odobritev višjega fak­ štva Bohinj nam ni uspelo do­ tere najboljše naloge smo na­ letovišče na Bledu Nemci, An­ biti. Na kratko nam je povedala gradili.« torja, ker po izjavi večine pred­ gleži in Italijani, pa tudi do­ kar računovodkinja Doma pod Ob koncu pa še v Kranjsko stavnikov te industrije faktor 1,4 mačih gostov precej pričaku­ Voglom tov. Slivnikova: »V goro. Predsedniku Turističnega ne pokriva cene na zunanjem tr­ jemo.« nu. Podpredsednik OLO tovariš hotelih v Bohinju so sedaj naj­ društva tov. Mežiku smo za­ Ilorjak je prisotne predstavnike »Ste pripravili kake priredit­ več šolski otroci, ki pridejo v stavili enako vprašanje kot tekstilne industrije opozoril na to, ve za te dni?« Bohinj z ekskurzijami. Za sezo­ ostalim. »Ne vem, zakaj vam dfl bo spričo takšnega stanja po­ »Da. Pripravili smo dokaj no čakamo precej gostov. Med je to potrebno,« je dejal tov. trebno tudi v tekstilni industriji obsežen program prireditev. Ta inozemci pričakujemo največ Mežik. Dodal je še, da ne bo znižati cene, saj ima tekstilna in­ teden je v glavnem izpolnjen s Angležev, Nemcev, Belgijcev dajal izjav, ker »Glas Gorenj- dustrija največ dobička. Razen te­ kongresom, v soboto, 31. maja, in Francozov, pa tudi domačih ske« turizma po njegovem Pogled na novi (levo) in stari most (desno) ga bi morala podjetja tekstilno pa bodo na Bledu gostovali so­ turistov upamo, da bo letos več mnenju ni objektivno obravna­ Industrije preračunati, ali se jim listi ljubljanske opere, v nede­ kot lani.« val. Našteti primeri pa kažejo, J° čezenj pa so opravili člani zgradila tudi 480 m novega cesti- tudi pri sedanjem koeficientu ne ljo bo velika športna manife­ In prireditve? da turizem v Kranjski gori še vto-moto društva Bled. Na MU) šča na mostnih priključkih. Ce- splača izvažati raje, kot pa da bi stacija vpočastitev 50-letnice »Brez teh prav gotovo ne bo. vedno ni na zadovoljivi višini, -jj*™ Je Stal želozobotonski lotni stroški za gradnjo znašajo blago držali v skladiščih, ker to fizkulturnoga dela na Bledu in V juniju bo kmečka ohcet, pri­ da ni čutiti pravega prizadeva­ sl tako dalje.« ° ^vodaste oblike že pred blizu 30 milijonov dinarjev. omrtvi del obratnih sredstev, za­ pravljajo pa tudi tekmovanje nja, da bi se stvari čim prej Predsednik Turističnega dru­ folklornih skupin itd.« izboljšale. Morda to lahko raz­ ^'Hin, ],,,., , (; , dela K, , j n li v . hteva stroške zavarovanja itd. Za- mx pa j( bu ]M> nKlh( n;l )r ( 0 av štva Radovljica tov. Stanko Poglejmo še, kako je v Kra­ beremo tudi iz besed predsed­ lik '^i s<> /-«r:,<1'1' nellBO- gustu lani In Jih nadaljevali tudi stopnik tovarne »Tiskanina« je iz- Kajdiž nam je mod drugim de­ nju. Tu sicer ne moremo govo­ nika Turističnega društva. o spod;,j /„•, ;iini leseni provi- pozimi. Zasluga vodstva in ce- javil, da so oni pripravljeni zni­ jal: »Pravih turistov v Radov- riti o takem turizmu, kot v prej Lj. r ,:i žati cene, samo potem ne bodo t'.')') ' !'•• |fl bdi /.a-lnja leta zo letnega kolektiva je, da je bi) 0 s,;,n- da je ogrožal promet- most zgrajen tako kratkem mogli ustvarjati dobička, ki ga je 00 varnost. Novi most je pro- času. doslej zahtevala družba. 2 CI«?« KRANJ, 30. MAJA 1958

LJUDJE IN DOGODKI Naši sosedi so nuna Predsednik Tunizije Habib Burgiba je v ponedeljek izjavil po radiu, da se bo T.inizija ponovno pritožila Nedeljske volitve v italijanski Zato je bržkone verjetneje, da ščanski »sredini« kot pa svo;;rn kronikm Varnostnemu svetu OZN zaradi bombardiranja Sakiet parlament in senat niso prinesle bodo skušali demokristjani vno­ naravnim zaveznikom iz delav­ Sidi Jusefa. Poudaril je tudi, da je tuniška vlada zaradi bistvenih sprememb. Politični se­ vič sestaviti manjšinsko vlado, ki skih vrst. stav prihodnje skupščine in se­ se bo po potrebi oslanjala na Nedeljske volitve v sosednji čedalje večje nevarnosti, da bi se alžirska vojna pre­ V SOBOTO nata bo ostal v glavnem isti, kot Italiji pa so pokazale še eno za­ nesla tudi na Tunizijo, in zaradi navzočnosti francoskih glasove zdaj teh zdaj onih. Takš­ BO ODŠLA NA DELO je bil doslej. Vendar pa so vo­ nimivost: polarizacijo sil okoli čet v Tuniziji, zahtevala od Velike Britanije in ZDA na je tudi sedanja vlada demo- TRETJA MLADINSKA litve le pokazale nekatere zani­ velikih strank. Večina Volivcev orožje, da bi zmanjšala vojno nevarnost. kristjanskega predstavnika Zo- DELOVNA BRIGADA mive težnje, ki kažejo, kam se se je namreč izrekla za tri tre­ V Ameriki vznemirjeno spremljajo razvoj franco­ lija. nagiba razpoloženje italijanskih V soboto zjutraj bo odšlo na ce­ sko - alžirske krize. Po dogodkih na Korziki se večina nutno najmočnejše italijanske volivcev. sto Bratstva in enotnosti 80 mla­ vladnih krogov nagiba h gledišču, da je »neogibno, da Močno so si opomogle na teh politične partije: demokristijane, dincev in mladink z Gorenjske. pride na krmilo general De Gaulle«. Osnovna značilnost volitev je volitvah delavske stranke, zlasti komuniste in socialiste. Te tri stranke so same pobrale okrog To bo že tretja skupina z Gorenj­ V VVashingtonu so v ponedeljek objavili, da so aa vsekakor znaten premik glasov Nennijevi socialisti. To poveča­ 80 % glasov. Volivci so glasovali ske. Med njimi je v glavnem de­ Enivetocu preizkusili novo atomsko bombo. To je tretja »v levo«, se pravi v korist levi­ nje v korist levice vsekakor po- lavska in kmečka mladina. Skupaj jedrska eksplozija v seriji atomskih poskusov, ki jih čarskim strankam, to je Komu­ s koprsko mladino bodo sestavili opravljajo ZDA na Pacifiku. nistični partiji Italije in Socia­ svojo brigado. Za tem bo odšlo na Na libanonske pritožbe, češ da se ZAR menda vme­ listični stranki. Demokristjani so zvezno delovno mladinsko akcijo šava v libanonske notranje zadeve, je vlada ZAR za­ tudi iz teh volitev izšli kot naj­ močnejša stranka; dobili so pri­ pri gradnji ceste Bratstva in enot­ vrnila te obdolžitve in poudarja, da je sedanji položaj bližno 42 % vseh oddanih gla­ nosti na odseku Ljubljana — Za­ v Libanonu povzročila zgolj politika libanonskega reži­ sov. Komunisti imajo za seboj greb z Gorenjske še okoli 240 mla­ ma. blizu 22 % volivcev, socialisti pa dincev in mladink, 120 pa jih bo Britanska parlamentarna delegacija, ki se je vrnila nekaj nad 14 %. Ostale stranke odšlo na enomesečno delovno ak­ iz Novega Sada v Beograd, se je v ponedeljek sestala tako imenovane »-sredine-« niso cijo v Koper. Tako bo odšlo z s člani predsedstva Zvezne ljudske skupščine in nekate­ zaznamovale večjih sprememb in Gorenjske od teh 240 v mesecu rimi poslanci. V torek je delegacija odpotovala v Ve­ so ostale v glavnem pri doseda­ juliju 120 šolske mladine, 60 kmeč­ liko Britanijo. njih poslanskih mandatih. Ob­ ke in delavske mladine v avgu­ Ameriški zunanji minister Dulles je izjavil, da je • čutno izgubo pa je morala zabe­ stu, 15 v septembrub in 45 v okto­ torek s predsednikom Eisenhowerjem govoril o polo­ ležiti desnica, monarhističke in bru. Vsi ti bodo na delovni akciji žaju v Franciji. Dulles je pripomnil, da se ZDA nika­ fašistične stranke. Te so izgubile 2 meseca. kor ne žele vmešavati v to krizo, ki je francoski pro­ 27 od dosedanjih 40 sedežev v Lj. blem. skupščini. Volilne množice so SEMINAR Britanski časniki, ki so izšli v torek, posvečajo naj­ tako zelo zgovorno obsodile nji­ O DELAVSKEM UPRAVLJANJU večjo pozornost francoski politični krizi in izražajo bo­ hovo nazadnjaško politiko. NA JEZERSKEM jazen, da. bi utegnila izbruhniti državljanska vojna. Z desničarskimi glasovi se je Največ komentarjev je v zvezi z možnostjo, da bi pre­ Na Jezerskem se je začel se­ okrepila demokristjanska stran­ vzel oblast v Franciji De Gaulle. Nekateri listi izražajo minar za predsednike delavskih ka. Vendar pa ji tudi povečanje celo bojazen, da pojde Francija, če bo kriza trajala svetov, upravnih odborov in sin­ za poldrugi milijon glasov ne za­ še naprej, po poti Francove Španije. dikalnih organizacij v industrij­ dostuje, da bi lahko sama vzpo­ Generalna konfederacija dela, največja sindikalna skih podjetjih. Seminar bo trajal stavila lastno vlado. Zato bo mo­ organizacija v Franciji je za torek napovedala prve S takimi in podobnimi transparenti vseh političnih strank je bila 3 dni, in sicer od 29. do 31. ma­ rala poiskati poti, da se združi stavke. Izvršni odbor Socialistične stranke pa je po­ v predvolilnem času preprežena vsa Italija ja. Pripravil ga je Občinski sin­ z nekaterimi manjšimi stranka­ noči pod predsedstvom Guya Molleta sklenil, da bodo dikalni svet Kranj. Na seminarju mi -sredino« v tristrankarski ali odrekli svojo podporo temu stavkovnemu gibanju. Kljub bodo v obliki predavanj in raz­ štiristrankarski koaliciji Obrniti meni, da so napredneje usmer­ za »rdeče ali belo« je dejal de- govorov obravnavali delitev do­ temu pa so izbruhnile v francoski industriji, rudarstvu, se bo morala bodisi na najbližje­ jene množice site polovičarskih mokristjanski notranji minister hodka, o delovnih razmerjih, o od­ elektrogospodarstvu in na področju javnih služb mno­ ga soseda na desni — na libe­ reform in omahovanja sedanjih Tambroni, ko je prebiral volil­ nosih gospodarskih organizacij do žične stavke. ralce, ali na levi — na socialde­ vlad »sredine«, zlasti na social­ ne izide. Male stranke so se ne­ komune in o drugih vprašanjih, Na Cejlonu so v sredo razglasili izjemno stanje, da mokrate, ali pa bo morala celo nem področju. Ce bi vse stranke, kako izgubile med velikimi. Ali ki se tičejo samoupravnih orga­ bi preprečili ponovne nerede. Razen tega je vlada pre­ povabiti k sodelovanju radikal­ ki zdaj predstavljajo delavski naj to pomeni, da se politična nov. K. M. povedala delovanje Federalne stranke, ki se najbolj nejše republikance. Pot k taki razred Italije, znale vzpostaviti razdrobljenost, ki je bila značil­ zavzema za izenačenje tamilskega jezika s singalskim. ponovni zvezi pa bo bržkone te­ akcijsko enotnost, bi lahko tudi na za povojno Italijo, počasi iz­ S SLIKARSKE RAZSTAVE Politični posvetovalni odbor Varšavske zveze je so­ žavna in tudi dolga, saj se je ustvarile večino v parlamentu in gublja, in da se volivci zbirajo V KRANJU glasno sprejel deklaracijo, v kateri je poudarjeno, da v prejšnji mandatni dobi koali­ sestavile lastno vlado. Toda nji­ okrog treh največjih strank? Za V sredo, 28. maja je bila v so članice Varšavske zveze sklenile ponovno znižati cija razbila ob čereh medseboj­ hova neenotnost, kakor tudi od­ zdaj bi bilo še pretirano trditi Mestnem muzeju v Kranju otvori­ število svojih oboroženih sil za 100.000 mož. Odobrili nih nesoglasij. V predvolilnem ločno nasprotovanje meščanskih kaj takega, vendar je tudi to tev slikarske razstave slikarja so tudi predlog Sovjetske vlade o bližnjem umiku sov­ boju so med bivšimi zavezniki strank za zdaj zavira vsakršno pojav, ki ga je vredno upoštevati Franca Kunaverja pod naslovom jetskih čet iz Romunije in o zmanjšanju števila sovjet­ padli tudi nekateri precej grenki uresničenje takšnih možnosti. pri ocenjevanju nedeljskih voli­ in ostri očitki, tako da bo treba »Likovne satire o sodobnem sve­ skih čet na Madžarskem za eno divizijo. Predvsem pa preprečuje enofni tev v Italiji. Predsedstvo francoske republike je v sredo objavilo časa. preden bodo spet zglajene nastop levice stališče socialde­ tu«. Vsa razstavljena dela so plod komunike, v katerem je rečeno, da je predsednik Coty vse razpoke. mokratov, ki so dosti bližji me- MARTIN TOMAZlC pooblastil predsednika poslanske zbornice in predsed­ enoletnega snovanja in ustvarja­ nika Sveta republike, naj stopita v zvezo z generalom nja. Ze bežen pregled razstavlje­ De Gaullom in z njim proučita možnosti za sestavo re­ nih slik (perorisbe) spominja na publikanske vlade. Ce bosta predsednika obeh domov značilnosti, ki so karakteristične za parlamenta z De Gaullom rešila vprašanje parlamen­ kratko, vendar zanimivo del aHinka Smrekarja; njegovi for­ tarne podpore za njegovo investituro, bo De Gaulle malni vzori so namreč močno lahko že v najbližji bodočnosti predstavil novo vlado. vplivali na Kunaverjcvo rast in Parižani so v sredo izrazili svojo privrženost repub­ SPREMEMBE na 152.000 ton lani, kave od 565 drv, razen tega pa je uporaba pre­ stremljenja, pri katerih se jasno odraža tudi Smrekarjevo gledanje likanskemu redu. Z gesli: Naj živi republika! in Nočemo POTROŠNIŠKIH NAVAD ton v letu 1953 na 2580 ton lani, moga tudi za gospodinjstva eno- De Gaullal so manifestirali po ulicah Pariza. bombažnih tkanin od 58 milijonov nomičnejša. na svet. Glavna značilnost Kuna- Navade v potrošnji se spremi­ metrov v letu 1953 na 88 milijo­ verjevih del je vsebinsko poglab­ njajo vzporedno z gospodarskim nov metrov lani, radijskih apara­ REJCI GOLOBOV PISMONOS ljanje v motiv, kjer z družbeno razvojem. Ce primerjamo podatke tov so potrošniki v državi kupili UTRPELI IZGUBO... kritičnim in aktualno političnim o potrošnji raznega blaga v naši IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI leta 1953 okrog 37.000, lani 181.000. Kot vsako leto, tako je klub dovtipom obravnava dogodke iz državi, lahko ugotovimo, da po­ TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA Značilni so tudi podatki o prome­ golobov pismonoš »Kurir« iz vsakdanjega življenja. Motive za trošniki vse bolj kupujejo kvali­ UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK tu s kurjavo. Leta 1953 so potroš­ Kranja tudi letos počastil Dan svoje ustvarjanje črpa predvsem tetnejše blago ter tiste proizvode, MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA niki kupili 1,099.000 ton premoga, mladosti s tekmovanjem golobov. iz človeka in iz odnosov človeka katerih velika poraba je značilna ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / lani pa 3,362.000 ton, drv pa leta Izpust golobov pismonoš je bil do človeka. TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V za gospodarsko razvitejše države. 1953 okrog 2,000.000 kub. metrov, na cesti Bratstva in enotnosti v Svojevrstna tehnika in vsebin­ KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONE­ Tako so potrošniki v Jugoslaviji Gmajni pri Novom mestu. — lani pa le še 1,644.000 kub. me­ sko poglabljanje v tematiko, daje­ DELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA porabili leta 1953 okrog 9500 ton Najhitrejši uolob pismonoša, ki trov. Ta sprememba v porabi ku­ ta razstavljenim delom nedvomno 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN riža, lani pa že 29.000 ton. Koli­ ga je odgoj il tov. Lojze Križnar mikavnost, ki bo prav gotovo pri­ riva je za gospodarstvo ugodna, čina porabljenega sladkorja se je iz Modnega pri Medvodah, je vabila v razstavne prostore mno­ saj imamo premoga dokaj več kot povečala od 107.000 ton v 1. 1953 jaeletel razdaljo od Gmajne, ki žico ljubiteljev likovne umetnosti. Le ousl Novim mestom in Za­ — Razstava bo odprta predvidoma grebom do Kranja, v oni uri 25 do 15. junija. S. minut, [spuščenih je bilo 22 go­ lobov, od katetrih se jih 6 ni KZ PODBLICA IMA SAMO EN vrnilo v i!o:u nv e.olobn j.ake. S" STROJ bolj zaALffkiva pa jo ugotovitev, OBRAZI IN POJAVI da so trije golobi prispeli na cilj V kranjski občini je 18 kmetij­ poškodovani. Eden jo imel hudo skih zadrug. Le-te so bolj ali ranjeno nogo, pri drugem so na­ manj le opremljene s kmetij­ šli v prsih šibre, eden pa je pri- skimi stroji. Največ BtroJOV, in MATEVŽ NA SLABIH POTIH lotol s poškodovano perutjo. Vse Bicer 57, jih Ima Kmetijska za­ kaže, da so tem golobom pismo­ druga Kranj, za tem Kmetijska »Mesec dni zapora! Takšna sramota!« se glasno raz­ Pogost obiskovalec gostiln jo postal Matov/ šolo nošom stregli po življenju ne­ zadrima Mavčiče, Šenčur, 2ab- burja oče obsojenega Matevža Stoparja in z jezno kret­ zadnje čase. Vanje je zahajal v družbi Janka, Hasmia, kateri lovci, ki pri izbiri tarče nica Itd. Mod zadrugami, ki ima­ njo odloži časopis. Mirze in Stova. To so njegovi najboljši lov.nisi, s kale- niso posebno tenkočutni. S. jo najmanj strojev (po 5) je KZ »Vesel bodi, da temu pretepaškemu falotu nisi za­ rimi se je spoznal na gradilišču. Stanujejo v isti baraki. Kokra, Visoko in Trstenik. Po pisal grunta,« mu seže v besedo sin Francelj, da bi To bivališče je neprijazno in zanemarjeno. Ob deževnih sestavu je v zadrugah največ DEJAVNOST PRESERNOVEG \ potrdil pravilnost očetove odločitve glede posestva, oče dneh pronica voda skozi strop na njihove pograde. mlalilnie (48), najmanj pa mo­ GLEDALIŠČA V KRANJU V pa, kakor da ga ne sliši, nadaljuje svoj monolog: »Moj Vrata se več ne zapirajo in na oknih jo tu pa tam tornih kosilnic. Le Kmetijska ŠTEVILK Ali sin — pa v zaporu! Pijanec in pretepač, le po kom se pritrjena umazana lepenka namesto stekla. Notranjost zadruga Goric«? ima namreč v je vzel!« sob poživljajo edinole sliko tilmskih h-potu , izrezane iz Po reorganizaciji poklicnega kranj ki občini eno motorno ko­ »Nismo mu dali priložnosti, da bi bil boljši in da bi najrazličnejših časopisov. Na okenskih policah pa se gledališča v Kranju, je bilo do'o silnico. Traktorjev je 9, 12 za­ si izbral poklic po svoji želji, ko je bil čas za to,« dan /a dnom sušijo nogavice, lobci in posivele siajce, to ustanove omejeno zgolj na drug pa je v kranjski občini še mirno, a vendar prizadeto ugotavlja mati, ki jo dotlej ki |im ni več mogoče določiti prave barvo. gostovanja poklicnih in amater­ brez traktorjev. Dalje imajo molče poslušala. Ona edina sina ni obsojala. Spričo takšnih razmer ni čudno, da so se Matevž in skih gle'ališč ter raznih kultur- kmetijske zadrugo v kranjski njegovi prijatelji začeli potikati po gostilnah, saj so no-imu-tni.-M-. Ih skupin. Letošnja občini 40 elektromotorjev, .<•> vabljivcjše od njihovih stanovanj. Ti (britja tovarni .kun seaona jo bila končana 19. maja, ročnih škropilnic, 20 slamorez- Matevž je zdaj že peto leto zdoma. Ves ta čas je delavcem vočkiat zavidajo, češ da so |,m l>ol|o godi. zabeležila j>a je naslednje: nie itd. Na najslabšem jo Kme­ zaposlen pri gradbenem podjetju, kjer streže zidarjem. Morda imajo prav, saj v marsikaterem industrijskem V vse i se.oni jo bilo 110 go­ tijska začinila Podblica, ki Ima Ko je končal osnovno šolo, bi so v tovarni rad izučil podjetju skrbijo za svojo ljudi. Domovi, kjer stanujejo stovanj z 28.110 obiskovalci ali samo ročno škropilnico. strojnega ključavničarstva, a ga doma niso pustili. Brat samski delavci, so prijaznejši in tam jim tudi kuhajo. jMivprcvuo :'';') eledaleev na pred­ Francelj je prav tedaj odšel za 3 leta k vojakom, pa je Ponekod imajo stanovalci na razpolago knjigo in časo­ stavo. Uprizorjenih je bilo 2fl moral Matevž poprijeti za vsa težja dela na kmetiji. Po pise, ob katerih si mladi fantje in dekleta najdejo dram, 29 komedij, 13 del i/, mla­ NOVI KVAI.II KTRANI DELAVCI odsluženju kadrovskega roka se je brat kmalu oženil. prijetno razvedrilo. dinskega repertoarja, dalje 16 V podjetju »Kamnik* jo bil v Za Matevža doma ni bilo već kruha. Toga mu sicer Fantje z gradilišč bi iz takega okolja verjetno manj koncertov, 7 baletnih nastopov, soboto zaključen tečaj za kvalifi- nihče ni dejal, vendar je fant čutil, da je odveč. zahajali v gostinske lokalo, posebno ,o, če bi |im kdo 13 veselih večerov, medtem ko Je ciiano delavce Pred Izpitna komi Zaposlitev je najprej poskusil dohiti v tovarni, toda pomagal navezati stike z mladinsko organizacijo, s fiz- bilo akademij in proslav 14. ,i|o jo stopilo 71 nd.de/eneev, ki povsod so sprejemali le kvalificirane delavce. Za uk jo kulturnimi in kulturnimi društvi v tistem kr i • .. • 1 pred sodišče, . o bi dvomno zadovoljiva, vsekakor pa njem pridobili potrebno izobrazbo. jetju v sosednjem mestu. V bližini gradilišča je tudi se v novem okolju počutil bolje kot med domačini, ki bi v bodoča kazalo razmisUtl o IV. ,n,i jo i/jnt opravila z zelo do­ gostovanjih nekaterih skupin 2 stanoval. so pokazali tako malo i a/.umev an |,i zanj. -ey brimi ocenami »Veselimi« programi, ki so bili vse pre) kot kvalitetni. S. KRANJ, 30. MAJA 1958 Glas Gorenjske 3

PRED VOLITVAMI SIII. kongresa inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije V ORGANE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Večji nadzor družbe obnejše gospodarjenje z gozdovi maršala Tita kongresu - Kongresu je prisostvoval tudi Na zadnjem zasedanju Zbora Mimo splošnih političnih apelov, Pozdravno pismo proizvajalcev Okrajnega ljudskega da je treba te stvari izboljšati, ga sveia LRS Poris Kraigher - Govor člana Zveznega odbora Kranj je zastopnik Re­ smo doslej storili bore malo. To predsednik Izvršne publiškega zavoda za socialno za­ se vidi iz tega, da je o proble­ izvršnega sveta Slavka Komarja varovanje dal dokaj kritično pri­ mih socialnega zavarovanja šele pombo na račun dela samouprav­ prejšnji teden prvikrat razprav­ Na Bledu se je v ponedeljek za­ tem področju storiti vse, kar je vali in čuvali, ampak da jih bomo letno okrog 17,5 milijarde dinar­ nih organov socialnega zavarova­ ljal eden od organov oblasti, to čel v prostorih Kazine III. kongres potrebno za nadaljnji in hitrejši imeli tudi vedno več. jev. Tovariš Komar je poudaril, da nja. Dejal je, da ti organi vse je Zbor proizvajalcev Okrajnega inženirjev in tehnikov gozdarstva razvoj gozdarstva in lesne indu­ Kot strokovnjaki in kot strokov­ je v družbenem planu perspektiv­ premalo predstavljajo glas zava­ ljudskega odbora, medtem ko bo­ in lesne industrije Jugoslavije. — strije. Ko govori o nalogah stro­ na družbena organizacija ste hkra­ nega razvoja med vsemi gospodar­ rovancev, da sc razvijajo bolj v do občinski zbori proizvajalcev Kongres je otvoril predsednik Zve­ kovnjakov v gozdarstvu in lesni ti poklicani, da skrbite tudi za šo­ skimi panogami gozdarstvu in les­ nekakšen samostojen organ med kompleksnejc obravnavali to pro­ ze gozdarskih društev Jugoslavije industriji, tovariš Tito pravi: »Va­ lanje strokovnih kadrov in da v ni industriji dano takšno mesto, da zavarovanci in aparatom social­ blematiko šele po naročilu okraj­ Fazlija Alikalfič, ki je med gosti ša posebna naloga in odgovornost najširših ljudskih slojih razvijate imata v sedanjem obdobju razen nega zavarovanja, ki le preče- nega zbora proizvajalcev. Tudi pozdravil predsednika Republiške­ je, da v naših gozdovih čedalje ljubezen do gozdov ter širite za­ *tokrat podleže sugestijam apara­ kemijske industrije največje mož­ delavski sveti so o problemih so­ ga izvršnega sveta Borisa Kraig­ bolj uporabljate metode sodobne­ vest o njihovem vsestranskem po­ ta. nosti in potrebe po hitrejšem raz­ cialnega zavarovanja razpravljali herja, člana Zveznega izvršnega ga gospodarjenja, da nudite po­ menu in potrebi, da jih bomo ved­ voju. Če te kritične pripombe ne ra­ v glavnem le takrat, ko jim je sveta Slavka Komarja, člana Repu­ trebno nego in zaščito gozdovom, no varčno in racionalno izkori­ Kongres je zasedal štiri dni. zumemo v smislu absolutnega bila predpisana posebna stopnja bliškega izvršnega sveta Toneta ki jih imamo, in tistim, ki jih bo­ ščali.« Zadnji dan kongresa so delegati *birokratiziranja* samoupravnih prispevka za socialno zavarova­ Boleta in Jožeta Ingoliča, sekretar­ mo še dobili, da posvetite čimveč- Tovariš Slavko Komar je v svo­ izkoristili za strokovne ekskurzije organov socialnega zavarovanja, nje, in še to samo ozko v zvezi ja Okrajnega komiteja ZKS Kranj jo pozornost naglo rastočim vrstam jem govoru nakazal najaktualnej­ na področje Pokljuke, Jelovice, potem je v njej brez dvoma pre­ z vzroki, ki so povzročili višji Franceta Popita, predsednika OLO gozdnih dreves in da ob uporabi še naloge v gozdarstvu in lesni in­ Kranjske gore, Vršiča ter Golnika cej resnice. Zlasti mislimo pri bolniški stalež. Kranj Vinka Hafnerja, goste iz vseh drugih koristnih ukrepov v dustriji, hkrati pa je poudaril tudi in Tržiča. Na teh ekskurzijah so tem na dokaj slab stik članov Družba bo morala v bodoče po­ Poljske, Češke, Avstrije in Bolga­ intenzivnejšem, toda zmerom pa­ uspehe, ki smo jih na tem področ­ proučevali gojitev gozdov, izkori­ tkt&sfin in izvrsnih odborov z svetiti več pozornosti delu samo­ rije itd. Ko so z enominutnim mol­ metnem gospodarjenju, razvijate ju dosegli v primeri s predvojnim ščanje gozdov in transport, uredi­ njihovimi volivci. Posebno sedaj upravnih organov socialnega za­ kom počastili spomin pokojnega znanstveno in strokovno delo ter stanjem. Do leta 1956 je bilo v tev hudourniških področij ter go­ pred volitvami je skoraj na vsa­ varovanja ne samo zaradi na­ Djura Salaja, je predsednik prečital ga povežete s prakso, da bomo na­ gozdarstvo vloženo okrog 135 mili­ spodarjenje v privatnih gozdovih. kem sestanku slišati kritične pri­ daljnjega razvijanja družbenega pozdravno pismo maršala Tita, na­ še gozdove ne samo dobro vzdrže­ jard dinarjev, sedaj pa vlagamo pombe na račun slabe povezave samoupravljanja na tem področ­ kar pa je o nekaterih aktualnih voljenih članov samoupravnih or­ ju, ampak tudi zaradi tega, da bi nalogah v gozdarstvu in lesni in­ dustriji spregovoril Slavko Komar. ganov socialnega zavarovanja z zagotovila čim smotrnejšo upora­ Kongres je pozdravil tudi predsed­ njihovimi volivci v delovnih ko­ bo sredstev, s katerimi razpolaga­ nik Okrajnega ljudskega odbora lektivih. Toda če bi vso krivdo jo zavodi za socialno zavarova­ 2 Kranj Vinko Hafner, ki je delega­ Bohinj v letu 1958 a to slabo povezavo skušali pre­ nje. Lansko leto je Republiški za­ tom zaželel dobrodošlico na Go­ kaliti samo na voljene člane skup­ vod za socialno zavarovanje n. renjskem, hkrati pa poudaril, da Izpisek iz družbenega plana občine za leto 1958 en in izvršnih odborov, bi jim pr. razpolagal z nad 16,5 milijar­ se bo Gorenjska, katere več kot. "rez dvoma delali krivico. Res je dami dinarjev, Okrajni zavod v polovica je pokrita z gozdovi, lah­ V bohinjski občini so lani na oskrbel novo opremo. Tako bo pri­ Posebno pomembno pa je, da bo Slccr,^ da posamezni voljeni člani Kranju pa z nad 3 milijardami ko okoristila z zaključki kongresa. vseh področjih gospodarstva do­ dobil 180 sedežev in se lahko uvr­ Občinski ljudski odbor najel poso­ skupščin in izvršnih odborov za­ dinarjev sredstev. Ne bi mogli tr­ Pred začetkom razprave so kon­ segli viden napredek. Vrednost stil v B kategorijo. — Hotel Pod jilo za zgraditev žičnice na Vogel, vodov za socialno zavarovanje diti, da zavodi doslej teh sred­ gres pozdravili še gostje iz Polj­ proizvodnje v lesni industriji, ki Voglom ima namen dokončno ure­ kar bo v prid posebno zimskemu niso pokazali dovolj aktivnosti, stev niso smotrno koristili, toda ske, Avstrije, Češke in Bolgarije. je najmočnejša gospodarska pano­ diti dependanso z 52 ležišči. Hotel turizmu in športu. n'so iskali stikov z delavskimi posamezni osamljeni primeri pa ga, se je v primerjavi z letom 1956 »Jezero« bo vpeljal v prostore te- Tudi v obrtništvu, posebno v so- 5Veti in se neposredno povezovali vendar kažejo, da bi širši nadzor povečala za 26,4 odstotka, v grad­ 2 volivci, vendar je treba hkrati službe vendar pripomogel k še beništvu se je obseg storitev po­ PISMO MARŠALA TITA Poudariti, da je bil naš celoten smotrnejši uporabi teh sredstev. večal za 12,2 odstotka, v obrti za koncept dela takšen, da je nujno Sedaj, ko sindikalne organiza­ V svojem pismu izraža tov. Tito 11,9 odstotka, v trgovini se je bla­ koralo priti do takšnega stanja. cije podjetij že zbirajo nove kan­ obžalovanje, ker se osebno ni mo­ govni promet povečal za 30,7 od­ r'Hzba namreč doslej ni posve- didate za samoupravne organe gel udeležiti kongresa. Poudaril stotka, v gostinstvu pa zaradi zelo Ca}a dovolj skrbi delu samouprav- socialnega zavarovanja, pa bi ka­ je, da sta gozdarstvo in lesna in­ ugodne turistične sezone za 25,6 ntb organov na področju social- zalo opozoriti še na socialni se­ dustrija v povojnem obdobju mno­ odstotka. nega zavarovanja, ampak so se stav teh organov. V dosedanji go prispevala k socialistični iz­ Lesno industrijski obrat v Boh. razvijali več ali manj samo- skupščini Okrajnega zavoda za gradnji in gospodarskemu napred­ Bistrici je povečal lani proizvod­ stoWo, več ali manj odvisno od socialno zavarovanje Kranj je bi­ ku naše domovine, saj so bili v njo žaganega lesa za nad 23 od­ te&a, kako močne so bile subjek­ lo n. pr. od 57 članov samo 16 prvih povojnih letih glavni vir in­ stotkov, lesne volne za nekaj nad tne politične sile v teh organih. delavcev. Brez dvoma je tudi v dustrializacije prav gozdovi. Zdaj, 24 odstotkov, zabojev in drugih Glede na to smo lahko tudi tu in takšnem sestavu skupščine iskati ko nam odpirajo doseženi uspehi izdelkov pa za približno 3 odstot­ tam zasledili zgledne primere po­ del krivde za slabo povezavo z na vseh področjih nove, širše ke. Letošnja proizvodnja zabojev vezovanja teh organov z volivci. volivci. -iv možnosti, pa smo dolžni tudi na bo verjetno nekoliko manjša, zato pa se bo povečala izdelava sredic, ladijskega poda, opaža in še nekaj drugih izdelkov. Letos bo tudi tre­ ba skrbeti za to, da se bo čim bolj povečala predelava lesne Suša in koloradski hrošč mase v končne izdelke. V kmetijstvu se je pridelek lani KAJ BO S SUŠO LETOS IN PA Takrat je že pozno.« Tako so nam nje iz spodnjih slojev. Zato ple- povečal za nad 4 odstotke, upati je, da bo tudi letos tako. Kmetij­ S KOLORADAUJEMI povedali. Vendar se lahko delno venje ali okopavanje tudi v času Koga čaka ta podstavek? 2e vrsto let ugibljejo o tem mimoidoči ska proizvajalna zveza in kmetij­ ublaži sušo na nerazraščenih njivah, Tako se te dni sprašujejo mnogi suše ne škoduje, če ni globoko. ske zadruge bodo s sodelovanjem kmetovalci. S takim vprašanjem kjer je izhlapevanje največje. S Zadnje dni pa se je nebo ven­ zadružnikov letos v kmetijstvu kočo vodo, izgradil in povečal pa cialističnem sektorju, nameravajo 8m plevenjem ali okopavanjem se bo tudi restavracijske prostore, ta­ povečati proizvodnjo in vrednost o se tudi mi obrnili do agro­ darle začelo bolj pooblačevati; če­ opravile večja dela. Začeli bodo nomov in strokovnjakov na Okr. lahko na takih njivah zrahlja meliorizirati 288 ha pašnikov v ko da bo pridobil 250 sedežev ter uslug. z prav se vreme nikakor ne more adruž i zvezi v Kranju. zgornja plast zemlje. Vendar ne Boh. Bistrici, Nemškem rovtu, Za 12 sob z 20 ležišči, Šport hotel Za izvršitev teh nalog, kakor tu­ n Pokljuka pa ima v načrtu gradnjo »Proti suši pravzaprav ni pomo- globlje kot 3 do 4 cm. Tako zrah­ in ne more zares pripraviti k dež­ jezerom in v Srenjskih blatih. Ta di nalog, ki so jih sprejeli s per­ ii( v lastne garaže. saj ne, kadar se že pojavi. ljana zemlja zmanjšuje izhlapeva­ ju, upajmo, da bo zdaj dež ven­ dela bodo trajala okoli 4 do 5 spektivnim načrtom razvoja, pa je Razne večje ali manjše adapta­ potrebno sodelovanje vseh Bohinj­ darle vsaj nekoliko osvežil velo let. V poljedelstvu bodo povečali porabo umetnih gnojil za 5 odstot­ cije ter popravila so v načrtu tudi cev. Celo vrsto nalog bo moč ures­ zelenje in preprečil večjo škodo kov in posevek krmskih rastlin na pri drugih gostinskih podjetjih. ničiti brez investicij, samo z dobro v kmetijstvu. račun žitaric za okoli 15 odstot­ Ob jezeru nameravajo zgraditi ko­ voljo prebivalstva. Posebno na kov. V Češnjici in Srednji vasi pališče s kabinami ter urediti pro­ področju turizma bo dosti prilike Koloradski hrošč je tudi letos bodo na površini 10 ha uredili sa­ store za kavarno in bar. za sodelovanje. J. vznemiril kmetovalce. Res je, da dovnjak in 1 ha s posajenim jago- se je letos pojavil preje in v veli­ dičjem. Za 10 odstotkov bodo po­ večali število rodovne živine, med­ ki množini ter ogroža prve krom­ tem ko se sicer stanje živine šte­ Širom po domovini J pirjeve liste. Toda prav letošnje vilčno ne bo spremenilo. S pravil­ V. suho vreme nudi še boljše pogoje nim krmljenjem živine nameravajo V BEOGRADU stanovanjsko gradnjo, ki bi za uspešnejšo borbo proti temu letos zvišati množino tolšče za 0,9 22.500 STANOVANJ ustrezala ekonomski moči pre­ odstotka. V načrtu je tudi osamo­ škodljivcu. Vse kmetijske zadruge bivalstva. svojitev vseh nekmetijskih obra­ V Beogradu že dlie časa raz­ imajo točna navodila in tudi sred­ pravljajo o tem, kako bi gradili tov kmetijske zadruge. NOVA TOVARNA ZA 260.000 stva za škropljeuje vseh krompi- stanovanja po novih Dredpisih V gozdarstvu je za gozdno go­ čimbolj racionalno in ekonomič­ PNEVMATIK LETNO rišč, ne glede na lastništvo, če se jitvena dela namenjenih letos v no. Razprave niso bile brez uspe­ V Pirotu so začeli graditi to­ bodo vseh ukrepov lotili tako, kot obeh sektorjih lastništva nad 11 ha. Po končnih sklepih bodo v varno za izdelavo pnevmatik za milijonov dinarjev. Upoštevane so so obljubili, bo letos boj proti ko­ Beogradu do konca leta 1961 avtomobile in motorna kolesa. tu izpopolnitve, melioracije, čišče­ loradskemu hrošču lahko dokaj zgradili 22.500 stanovanj. Tako Izdelovala bo nad 260.000 pnev­ nja, obtežbe, vzdrževanje komuni­ lx>do zgradili tisoč stanovanj več matik na leto. Računajo, da bodo uspešnejši kot prejšnja leta. kacij, varstvo in odkazovanjc. kot pa so jih zgradili po osvo­ do maja prihodnjega leta začeli Med 9 km lani zgrajenih cest boditvi do leta 1957. Tako zamiš­ poskusno proizvodnjo. Tovarna je najpomembnejša cesta prek Sor­ Okopavanje k oinpirja ljena stanovanjska gradnja pa bo opremljena z najmodernejši­ skega sedla, ki povezuje Bohinj s ne bo mnogo zboljšnla stano- mi stroji in bo vsa proizvodnja Bled in Bohinj med Primorsko, letos pa nameravajo vanjskiih pogojev v glavnem me­ mehanizirana. graditi cesto na Mali vrh, na Mar­ stu. Z njo bodo ohranili sedanje tinčku in Blatu, dolgo 4,5 km, v IVo^i trgovski nojbolj obiskovanimi stanje 10.3(5 m2 povprečno na pre­ skupni investicijski vrednosti 17 2.500 TURISTOV NA OPATIJ­ bivalca. Dosedanja stanovanjska milijonov 900.000 dinarjev. *** gostinski lokali turističnimi kraji gradnja namreč zadošča samo SKI OBALI za tretjino prirastka prebivalcev Po podatkih Zveznega zav odprli na Ble- je krilo s prihranjenimi sredstvi. in Izrazito turističnih krajih v val. Bohinj je obiskalo 14.358 do­ n< njem stanovanjskih pogojev. Za­ Avstrijcev. V prvih mesecih le­ 2) >v<> trgovino i Uvtti trgov- Od 1. junija dalje bo trgovin;! državi 950.000 domačih in tujih mačih in 1771 tujih gostov. Noč- radi hitrejše, cenejše in bolj eko­ tos je bilo na tej obali 60 % več Jjfa pod] si 111 »Koloniaie • • odprta neprekinjeno ves dan. turistov, to je za 18% več kakor nin domačdi gostov je bilo 68.031 e nomične graditve v prihodnjih tujih turistov kakor v istem ča­ <-ah. To je največja in najbolj- To podjetje bo v pritličju ho­ lani <>b istem času. DomaČi in (še enkrat več kot leta 1956), tujih letih nameravajo intenzivno gra­ su lani. trgovina te vrste na llh-d" •'• tela Trsi v kratki m odprlo 1uvine % izložbami je popolno hotela na severni strani pa gra­ skih republik. Izmed izrazito tu­ 8000 nočninami. Ves ta napredek se DVE NAMESTO STO 111,11 glavnem dvo ter dvo in pol sob­ **a novo, preurejena pa jc di še dve prodajalni. rističnih krajev je bil največji je seveda lepo odražal tudi v sto­ Na trgu Oktobrske revolucije lr; na Stanovanja. Obenem so pri­ " "ijosi ;; celotno novo opre obisk domačih turistov v Vrnjač- ritvah. Po večmesečnih obnovitvenih pravili tudi predpise za katego­ in na Kvatrnikovem trgu v Za­ razsvetljavo in druuind n> delih lx» v pritličju hotela Trst ki Banji, Rogaški Slatini, Du­ Gostinska podjetja bodo letos Z rizacijo stanovanj in njihove nor­ grebu gradijo dve veliki trgovski Ravnmi. Za adaptacijska dela še ta teden začela obratovati tu­ brovniku. Arandjelovcu. Opatiji najemom kredita znatno povečala mative. Normativi bodo obvezni hiši. V teh hišah bodo tudi re­ £ Podjetje najelo posojil« lz di nova točilnica in okrepčeval­ in od Boh in i.skem j"/eru. Tuji svoje zmogljivosti. Hotel Zlatorog stavracije ter toliko prostora, ko­ za vse investitorje in projektant­ finega investicijskega sklada, nica hotela Toplice. turisti so obiskali največ Opati­ bo dogradil restavracijski paviljon, likor ga sedaj zavzema okoli 200 ske organizacije, da bi omogočili del nadbonih stroškov pa -jb jo, Dubrovnik, Ix>vran in Bled. uredil centralno kurjavo in si manjših prodajaln v mestu. Glas Gorenjske KRANJ, 30. MAJA 1938

PRODAJA PREMOGA PO »PLAVŽ« JESENICE, 30. maja LJUBNO, 30. in 31. maja amer. LETNIH CENAH angl. barv. film »LEPO JE BI­ film »BOREC«. V petek in so­ Trgovsko podjetje »KURIVO« TI MLAD«. 31. maja in 1. ju­ boto ob 20. uri. 1. junija amer- Kranj, telefon 192 priporoča nija amer. barvni film »MA­ barv. film »ZVEZDA INDIJE" vsem svojim odjemalcem nakup ŠČEVALEC IZ DALLASA«. ob IG. in 18. uri. velenjskega lignita in krmeljske- Predstave v petek in soboto »SORA« SK. LOKA, od 30. maja ZDRAVNIŠKA DEŽURNA Kravo s teletom zamenjam za Izgubila sem ključe od -Deli­ ga rjavega premoga že sedaj, ker ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob do 1. junija angl. film »MAS­ SLU2BA konja. Eventualno tudi prodam. katese« do Britofa. Najditelja na­ imajo te vrste premoga do kon­ 16., 18. in 20. uri, ob 10. uri do­ LENA«. Zdravstveni dom Kranj, Polj­ — Aljančič, Hudo, Križe. 931 prošam naj jih proti nagradi ca julija po zaslugi rudniških poldan matineja mladinskega »KRVAVC« CERKLJE, 31. maja ska pot 8. telefon 218, naročila za Sprejmem brivskega vajenca vrne v oglasni oddelek. 911 kolektivov znatno nižje cene kot filma. in 1. junija amer. pustolovski prevoz bolnikov telefon 04. ali va jenko. Osojnik Štefan, bri­ Gospodinjsko pomočnico z zna­ v času avgust-februar. ŽIROVNICA, 31. maja in 1. juni­ film >-YANKEE NA DVORU Mali oglasi vec, Šenčur 931a njem kuhe sprejmem takoj. Pla­ Na zalogi imamo tudi fižolov- ja angl. barv. film »LEPO JE KRALJA ARTURA«. V soboto Našel sem žensko rumeno jo­ ča dobra. — Levičnik Ivan, zla­ ke in paradižnikovke. BITI MLAD«. V soboto ob 20. ob 20. uri. V nedeljo ob 13. f pico od Pungrata do spodnje tar, Huje 39, Kranj. 942 20. uri. SESTANKI UPOKOJENCEV uri. V nedeljo ob 16. in 20. uri. stopnice. Naslov v oglasnem od­ Menjam enosobno stanovanje Upokojenci podružnice v Kra­ DOVJE, 31. maja in 1. junija delku. 932 na Kalvariji in eno sobo v Stra- nju, bivajoči na desnem bregu ital. film »ALI SMO LJUDJE Izgubljeno zapestno uro v Stru- žišču za dvosobno v Stražišču Save, imajo članski sestanek v ALI KAPLARJI«. V soboto in ževem dobite pri Kogovšku, ali Kranju. Podobnik, Stražiška Privatnikom ne objavljamo ponedeljek, dne 2. junija ob 17. nedeljo ob 20. uri. malih oglasov pred vplačilom. Struževo 55. 933 ul. 9 ali Kalvarija 28. 943 BSI uri v Stražišču v gostilni »Bene- ROPARSKI NAPAD Prodani kompletni sadilec Slovenec, star 26 let, po pokli­ BLED, 30. maja do 5. jun. amer. Cena malih oglasov je: preklic dik«. cu ključavničar, želim spoznati barv. cinemaseope film - dra­ NA VISOKEM 20 din, izgubljeno 10 dinarjev, krompirja (filfigared) za sajenje, 12 Upokojenci na desnem bregu V torek zvečer se je P. L ostalo 12 din od besede, naroč­ okopavanje, jamčenje in zasipa­ slovensko dekle v starosti od 18 ma »VZHODNO OD RATA«. Save pa v torek, dne 3. junija lesovega dokaj dobre volje vra­ niki imajo 20 odstokov popusta. nje. Naslov v oglasnem oddel­ do 25 let. Zeželena slika na na­ V petek ob 20.30 uri. V soboto ob 17. uri v društvenih prostorih 0 ku. - 934 slov: Franc Zorko, Kleekamp ob 18. in 20.30 uri. V nedeljo čal na kolesu iz gostilne Bohinj Telefonska številka naročni­ a v Kranju. ob 14., IG., 18. in 20.30 uri — na Visokem. Toda na cesti sta 9 škega in oglasnega oddelka je: Prodam gnojne koše. Naslov v 21-5, Stcerkrade, Oberhausen, Na obeh sestankih bo obrav­ dohitela dva kolesarja, ga nenado­ Kranj 475. oglasnem oddelku. 935 Zahodna Nemčija. 944 ob 10. uri dopoldan matineja. navan novi pokojninski zakon 8 Poceni prodam kolarsko struž­ RADOVLJICA, od 30. maja do ma napadla, vrgla na tla, pretepi Izgubil sem denarnico 24. maja Prodam 2 čevljarska stroja 0 in bodo izvoljeni delegati v skup­ in mu vzela denarnico s približn od Gorenje Save do »Jelena-« »S'nger« (flahšteparico in cilin- nico Universal in kolarsko orod­ 1. junija franc.-ital. cinemaseo­ ščine Zavodov za soc. zavarova­ 14 tisočaki. Kranj. Najditelja prosim, naj jo derico), golobok otroški voziček je. Debeljak Zvonko, Primskovo. pe film »DESIREE«. V petek nje K polni udeležbi vabi odbor. Organi TNZ so že po nekaj uran proti nagradi vrne v oglasni od­ in . kopita — vse v najboljšem 945 in soboto ob 20. uri. V nedeljo imeli napadalca v rokah. Bila sta delek. 926 stanju. Cena nizka. V. Markelj, Preklicujem št. bi. 37.069 izdan KINOLOGI GORENJSKE ob 16., 18. in 20. uri. B. F. in P. I. iz Britofa pri Kranju. Izgubila sem zeleno jonico od Ljubno 35, p. Podnart. 936 v Komisijski trgovini v Kranju POZOR! ki sta dejanje tudi priznala- Hrastja do konec Hrastia. Naj­ Dober radio, inozemski, z ma­ dne 31. 3. 1958. Branka Auser. Sporočamo, da bo v nedeljo opravičilo sta navedla, da sta Pa ditelja prosim, naj jo proti na­ gičnim očesom 4X1 ugodno pro­ dne, 1. junija na športnem igri­ bila vinjena in da sta od napade­ gradi vrne v oglasni oddelek. 927 dam. Huje 3, Kranj. 937 šču »TRIGLAV« v Kranju pre­ nega hotela dobiti nazaj denar, k1 Holchaker Franc, drž. izpr. den­ Prodam zaradi selitve 2 poste­ gled športnih psov z rodovnikom V KAMNIKU sta ga tisti večer izgubila z nji1* tist ne sprejema strank od 3. do lji, otroško posteljico, otroški vo­ vseh pasem. V Kamniku je bil zadnji tržni v igri pri kegljanju. 15. junija. 928 ziček, 2 opvirja za posteljne Gorenjci, pripeljite svoje pse, ZBOR VOLIVCEV OBRTNIH dan zelo živahen. Na trgu je bilo Iščem stanovanje ali sama iz­ mreže, moško kolo. Naslov v ki še nimajo ocene! Pričetek ob DELAVCEV . zlasti mnogo solate. Berivko so ŽIVLJENJE OTROKA delam nedovršeno v okolici Kra­ oglasnem oddelku. 938 7. uri zjutraj! Sindikalna podružnica obrtnih merili po 20 din merico, solato v NA NITKI nja. Naslov v oglasnem oddelku Kmetijska zadruga Resnica pri Kinološko združenje LRS delavcev zasebnega sektorja ob­ V sredo zvečer, 28. t. m. so i* pod »Gotovina«. 929 Kranju prodaja izruvač za krom­ Ljubljana glavicah pa so prodajali na trgu vešča vse svoje člane, da je skli­ Naklega proti Kranju po glavnj Zamenjam večje dvosobno sta­ pir in vprežno kosilnico. 939 po 120 din, v trgovini pa po 70 din can zbor volivcev za volitve sa­ OBJAVE cesti šli in se igrali trije ma' novanje v Kranju, Poljska pot 2 Preklicujem blok št. 37064, iz­ kg. Špinača je bila po 30 din me­ moupravnih organov socialnega Mizarskemu mojstru Francetu otroci, doma iz Pivke. Štiriletni F; za manjše, dvosobno v Kranju. dan v Komisijski trgovini Kranj rica. Ostale cene: čebula (nova) zavarovanja dne 2. junija 1958 ob Fajfarju iz Sp. Brnika se na tem T. je kar naenkrat hotel skoti*1 Naslov v oglasnem oddelku. 930 dne 31. marca 1958. 940 90 din kg, grašek 60 din, kislo 18. uri v Prešernovem gledali­ mestu prav lepo zahvalim za zelje 30 din, krompir 11 din, če­ preko ceste. Prav takrat pa 1' šču v Kranju. Pozivamo vse po­ tako humano in človekoljubno šenj 100 din kg. Merica sladke privozil mimo inozemski oseb01 re močnike in vajence, da se zbora sočutje do bolnika. Že šesto leto smetane 50 din, jajca 15 din ko­ avto in ga podrl. Dečka so P " OBVESTILO volivcev udeleže. sem v postelji in je bil tovariš mad, sadike paprike in paradiž­ peljali v bolnišnico s hujšimi no­ Občinski odbor sindikata Fajfar tako dober, da me je po­ nika 7 din. tranjimi poškodbami. K. M- Obveščamo starše občine Kranj, ZADRU2NI DOM NAKLO obrtno-komunalnih delavcev peljal v naravo. Koliko veselja mi je napravil s tem prevozom, da se vrši tretje cepljenje proti Tereni: Naklo, Malo Naklo, Ce- Kranj ne morem izraziti v besedi. Bol­ otroški paralizi otrok, rojenih v gelnica, Okroglo, Strahinj, Poli­ VSEM ODBORNIKOM OKRAJNEGA ZBORA nik Galjot Franc, Sp. Brniki 23, času od 1. 1 .1951 do 31. 3. 1957 ca, Pivka VPISOVANJE GOJENCEV V IN ZBORA PROIZVAJALCEV Cerklje. po naslednjem razporedu: 7. 6. 1958 od 14. do 18. ure DRŽAVNO GLASBENO SOLO OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ OTROŠKI DISPANZER KRANJ, V KRANJU AMBULANTA JEZERSKO Na podlagi 1. točke 126. člena zakona o okrajnih ljudskih od­ POLJSKA POT 8 Dosedanji gojenci imajo vpiso­ Tereni: Spodnje Jezersko, Zgor­ borih (Uradni list LRS št. 19-89/52) sklicujem Tereni: Center, Rupa, Gorenje, vanje 9. in 10. junija, novi gojen­ 7. SEJO OKRAJNEGA ZBORA IN 8. SEJO ZBORA PROIZVAJALCE* Primskovo, Zlato polje, Struže­ nje Jezersko ci pa 16. in 17. junija 1958. Po­ OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ vo, Klane, Huje, Planina, Čirči- 9. 6. 1958 od 7.30 do 11. ure drobnosti na šolski oglasni de­ •RADIO« JESENICE, 30. maja za sredo, dne 4. junija 1958 ob 8.30 uri v sejni dvorani okrajne?* če, Gorenja Sava. ski. Ravnateljstvo. amer. barv. film »MAŠČEVA­ POM02NA AMBULANTA KAM­ u< LEC IZ DALLASA«. Od 31. zbora, oziroma v sejni dvorani zbora proizvajalcev okrajnega lj ^" 2. 6. 1958 od 14. do 18. ure NOLOM KOKRA maja do 3. junija angl. barv. skega odbora Kranj. črka A—F Tereni: Zgornja Kokra, Spodnja vistavis. film »RIHARD III.«. Seji bosta predvidoma trajali dva dni in se bosta nadaljevali * 3. 6. 1958 od 7. do 11. ure Kokra KRANJSKO Predstave v petek in soboto ob četrtek dne 5. junija. črka I, H, K 9. 6. 1958 od 13.30 do 14.30 ure GRADBENO PODJETJE 18. Ln 20. uri. V nedeljo ob 16., Za seji predlagam naslednji 3. 6. 1958 od 14. do 18. ure KRANJ OSNOVNA ŠOLA OLŠEVEK 18. in 20. uri. DNEVNI RED: črka G, J, L, M Samostojno kuharico za Tereni: Olševek, Hotemaže 1. Razprava in sklepanje o spremembi statuta okraja Kranj. 4. 6. 1958 od 7. do 11. ure menzo podjetja in večje 9. 6. 1958 od 15. do 16. ure 2. Razprava in sklepanje o odloku o notranji organizaciji in sis'e" črka N—P število kvalificiranih zidar­ mizaciji delovnih mest upravnih organov OLO Kranj. 4. 6. 1958 od 14. do 18. ure ZADRU2NI DOM VISOKO jev sprejmemo takoj. Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma 3. Razprava in sklepanje o ustanovitvi administrativne šole v Kranj11' črka R—Š Tereni: Visoko, Luže, Milje Pismene ali ustmene po­ zapustil naš ljubljeni sin­ 4. Razprava in sklepanje o sanaciji podjetja »Elan« Zgoša. 5. 6. 1958 od 7. do 11. ure 9. 6. 1958 od 16.30 do 18. ure nudbe sprejema uprava ko 5. Sklepanje o pripombah k osnutku zakona o varstvu kulturnih sp" črka T—2 podjetja. OSNOVNA ŠOLA MAVČIČE menikov in naravnih znamenitosti. KGP KRANJ FRANCI TRAMPUZ OTROŠKA AMBULANTA STRAŽI­ Tereni: Mavčiče, Podreča, Breg, Za sejo okrajnega zbora še: ŠČE Praše, Meja, Jama 1 iz Pivke pri Naklem. Po­ 6. Sklepanje o spremembi v sestavi komisije za predpise in organ Tereni: Stražišče, Zgornje Bit­ 10. 6. 1958 od 7. do 9.30 ure zacijska vprašanja okrajnega zbora. nje, Kalvarija, Labore, šmarjet- kopali ga bomo v soboto OSNOVNA ŠOLA 2ABNICA popoldan. Po končanih ločenih sejah bo v sejni dvorani OLO Kranj na gora, Orehek, Drulovka PODJETJA, USTANOVE, Tereni: 2abnica, Spodnje Bitnje, 9. SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV 5. 6. 1958 od 14. do 19. ure POTROŠNLKI! Žalujoči: neutolažljiva Srednje Bitnje, Šutna OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ črka A—M Trgovska podjetja za promet mamica, očka, sestri Dra­ 10. 6. 1958 od 10.30 do 14. ure 7. 6. 1958 od 11. do 15. ure s kurivom priporočajo, da na­ gica in Marija ter ostalo Za sejo predlagam naslednji črka N—2 OSNOVNA ŠOLA PŠEVO bavite potrebne količine pre- sorodstvo. DNEVNI RED : Tereni: Pševo, Javornik, Zabu- ZADRU2NI DOM KOKRICA moga-lignita za zimo že v času Pivka, Naklo, Strahinj, 1. Predhodna obravnava odloka o družbenem planu gsopodarskefl* kovje, Cepulje, Planica Tereni: Kokrica, Mlaka, Tatinec, spomladanskih in poletnih me­ Vir, Buenos Aires. razvoja okraja Kranj za razdobje od 1957 do 1961. Bobovk, Srakovlje, Hrib 12. 6. 1958 od 14. do 15. ure secev. Z odlašanjem nakopa se 2. Sklepanje o spremembah v upravnih organih OLO. 4. 6. 1958 od 7. do 11. ure OSNOVNA ŠOLA PODBLICA vam bo lahko zgodilo, da v je­ 3. Izvolitev sodnika Okrajnega sodišča v Kranju. OSNOVNA ŠOLA PREDOSLJE Tereni: Podblica, Nemllje, Nji­ senskem in zimskem času vaših 4. Imenovanje direktorja Administrativne šole v Kranju. ZAHVALA Tereni: Predoslje, Suha, Orehov- vica, Jamnik potreb ne bo mogoče zadovo­ Vabim vse odbornike, da se sej zanesljivo udeleže. l]e, Britof, Brdo 12. 6. 1958 od 16.30 do 17.30 ure ljiti, ker podjetja nimajo pro­ Ob nenadni izgubi moža, oče­ Predsednik OLO: 4. 6. 1958 od 13.30 do 17. ure storov za vskladiščenje večjih ta, deda in pradeda Vinko Hafner L r. OSNOVNA ŠOLA BESNICA količin premoga, tedaj pa bo­ AMBULANTA PREDDVOR URBANA RAVHEKARJA Tereni: Preddvor, Tupaliče, Hra- Tereni: Besnica, Zg. Besnica, Ra­ do dobave rudnikov zmanjšane upokojenca Železarne Jesenice RAZPIS ŠTIPENDIJ še, Bela, Bašelj, Hrib, Nova vas, kovica zaradi hitrega porasta potroš­ Mače, Potoče, Možjanca 12. 6. 1958 od 18. do 20. ure nje. — Razen tega so predvi­ se najiskreneje zahvaljujemo KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE dene od meseca avgusta naprej vsem, ki ste ga tako številno 5. 6. 1958 od 7. do 11.30 Pozivamo starše, da gotovo pri­ OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA RADOVLJICA peljejo k cepljenju tudi tiste otro­ zimske cene za premog-lignit, spremili na njegovi radnji poti OSNOVNA ŠOLA TRSTENIK ke, ki so prejeli do sedaj samo ki bodo večje od letnih cen. in mu poklonili mnogo cvetja in RAZPISUJE Tereni: Trstenik, Tenetiše, Pan- eno injekcijo proti otroški para­ vencev. na osnovi 22. in 29. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Lh"a gerš'ca, Povije, Babni vrt, Ca- Trgovinska zbornica lizi. Žalujoča rodbina Ravhekar list FLRJ št. 32/55) dovlje, 2ablje okraja Kranj Opozarjamo starše, da se strogo in sorodstvo 5. 6. 1958 od 13. do 14. ure POGODBENE ŠTIPENDIJE drže javljenega datuma in ure na OSNOVNA ŠOLA GORICE prejetih vabilih v svrho nemotene­ za šolanje na r.aslednjih šolah: Tereni: Gorice, Srednja vas, Za­ ga izvrševanja cepljenja. VIŠJA PEDAGOŠKA ŠOLA (MATEMATIKA - FIZIKA) log, Svarje, Letence, Kamnjek AVTOPROMET KRANJ VIŠJA PEDAGOŠKA ŠOLA (GERMANISTIKA) 5. 6. 1958 od 14.30 do 15.30 ure V času cepljenja bo ordinacija v VOZNI RED Otroškem dispanzerju Zdravstve­ VIŠJA PEDAGOŠKA ŠOLA (SLAVISTIKA) OTROŠKI VRTEC GOLNIK FIZKULTURNA ŠOLA — SREDNJA ALI VIŠJA nega doma v Kranju samo v na­ JESENICE—KRANJ—LJUBLJANA—CRIKVENICA Tereni: Golnik, Novaki UČITELJIŠČE slednjih dneh: 5. 6. 1958 od 16. do 17.30 ure 3.00 Odhod Jesenice Prihod 23.55 BABIŠKA ŠOLA 3.15 Žirovnica 23.35 OSNOVNA ŠOLA ŠENČUR ponedeljek 2. 6. 1958 od 8.—11. ure STOMATOLOŠKA FAKULTETA 3.20 Lesce gl, cesta ' \ 23.25 Tereni: Šenčur, Srednja vas petek 6. 6. 1958 od 14.—17. ure Štipendije bodo dodeljene za čas, ki je prosilcem potreben 3.30 Radovljica gl. cesta 23.20 (posvetovalnica) dokončanje študija in v mejah odloka o višini štipendij. 6. 6. 1958 od 7. do 12. ure 3.45 Naklo 23.00 sobota 7. 6. 1958 od 8.—10. ure Rok za vlaganje prošenj je 30. junij 1958. OSNOVNA ŠOLA VOKLO 3.55 Kranj 22.55 torek 10. 6. 1958 od 14.—17. ure Prošnje, kolkovane z din 180.— državne in din 90.— občui Tereni: Voklo, Voglje, Prebače- 4.15 Medvode 22.40 (posvetovalnica) takse, je vložiti pri ObLO Radovljica — Komisija za štipendiji vo, Hrastje 4.35 Ljubljana 22.20 četrtek 12. 6. 1958 od 8.—10. ure Prošnji je priložiti naslednje priloge: 0. 6. 1958 od 13.30 do 17. ure 4.45 22.10 sobota 14. 6. 1958 od 8.—11. ure 1. življenjepis, OSNOVNA ŠOLA TRBOJE 6.05 Postojna 20.50 2. potrdilo o vpisu v šolo Tereni: Trboje, 2erjavka V Otroški posvetovalnici Straži­ 6.20 20.35 3. overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala, 6. 6. 1958 od 18. do 19. ure šče in Otroški ambulanti Straži­ 7.50 Reka 18.55 4. potrdilo o premoženjskem stanju družine, 8.00 18.45 OSNOVNA ŠOLA PODBREZJE šče odpadejo ordinacije od 2. 6. 5. potrdilo o prejemanju ali neprejemanju otroškega dodatka. ^ 8.45 Prihod Crikvenica Odhod 18.00 Tereni: Podbrezje, Bistrica, Go- do 11. 6. 1958. Prednost pri dodeljevanju štipendij imajo otroci padlih b° .j, bovci, Britof Otroci, ki gredo s predšolsko Vozi vsak dan od 1. 6. in žrtev fašističnega terorja, socialno šibki dijaki in prosilci,

kolonijo na Stenjak 2. 6. 1958, bo­ stalno bivališče je na območju občine Radovljica. ro- 7. 6. 1958 od 7. do 9. ure Potniki - izletniki - delavci poslužujte se avtobusne zveze do cepljeni po vrnitvi iz kolonije Komisija ne bo upoštevala nepravilno kolkovanih prošenl, OSEMLETNA OSNOVNA ŠOLA med Jesenicami in Crikvenico, sindikalisti z legitimacijami 25. 6. 1958, od 8. do 9. ure v Otro­ šenj, katerim ne bodo priložene zahtevane priloge, niti prošenj' K-15 imajo 75% popust. Proga stopi v veljavo dne 1. ju­ DUPLJE škem dispanzerju v Kranju. bodo prispele po navedenem roku ali z,i n.-razpisana mesta. Tereni: Spodnje Duplje, Zgor­ nija 1958. Občinski ljudski odbor RadovU nje Duplje, 2eje, Zadraga ZDRAVSTVENI DOM KRANJ Komisija za štipendije 7. 6. 1958 od 9.30 do 12. ure

i KRANJ, 30. MAJA 1958 Gina Gorenjske 5

Najbolj brani PREMIERA NA DOVJEM filmi M jih qltdama

pisatelji PUSTOLOVŠČINE dvomno v propagandi. Ta pa Drobci iz ankete V BURMI zal filmsko zgodbo zavaja v je ameriški film, ki ga je za tendencioznost, ki razgalja vse Nedavna anketa v nekaterih Jai pa is to - gledale?" producenta VVarner Bros posnel grozote pobijanja in klanja ta­ knjižnicah po Gorenjskem je po­ režiser Raoul VValsh. Na film­ ko neposredno in iskreno, da Tako naivno-premeteno vprašuje morjem in smislom za pravo me­ Vso težo predstave je nosila kazala, da naši ljudje najraje be­ ski trak so posneli zgodbo, ki se gledalec nehote zgrozi. Po­ štara liška grča Josina v komediji ro je dosegel, da je dejanje pote- mladina. In če bi bila uprizoritev rejo dela naslednjih desetih pisate­ zelo zgovorno, ne da bi sku­ samezni prizori izzvene res hu­ Pera Budaka Klobčič. Budak je kalo gladko in je uprizoritev ves samo povprečna — pa ni bila —, ljev: Henrika Sienkiewiecza, Jule- šala prikriti grozljivo resnico do pustolovsko, vendar pa je v med Slovenci znan in priljubljen čas ostala na dostojni višini. V bi že samo to odtehtalo vse slabe sa Vernea, Emila Zolaja, Karla o vojni, pripoveduje o diver­ vsej zgodbi preveč tragike, da avtor; vtisnil se nam je v spomin svoji ženi Antuši (Silva Abruč) je strani. Skoraj vsem igralcem se je Maya, Jacka Londona, Leva Ni- zantski akciji med II. svetovno bi zaslužila naslov »pustolov­ poznalo, da so morali delati v na­ kolajeviča Tolstoja, Charlesa Di­ zlasti pri Metežu, ki ga je pred dobil popolnoma enakovredno vojno v Burmi. — Skupina ščine«. glici in da bi ustvarili bolj izde­ ckensa, Marka Twaina, Honoreja leti izdala v knjižni obliki založba partnerico. Ta dva sta dajala takt ameriških padalcev se potem, Kaj pa umetniška plat filma. lane like, če bi imeli več časa. Balzaca in Aleksandra Sergejeviča Obzorja. In medtem ko v Metežu predstavi in s svojim intimnim, ko je uničila japonsko radar­ Ta je utajena in hkrati izpove- Resnično bi bilo škoda, da tako Puškina. Ce primerjamo okus naših zaživi z ljudmi vred tudi pokraj i- prisrčnim in sproščenim igranjem sko postajo, vrača v svoje dana v človeku, ki v neena­ sposobni igralci in igralke ne bi bralcev s seznamom najbolj preva- na pred nami, v Klobčiču skoraj pripomogla, da je igra v celoti oporišče. Na poti proti cilju kem boju s sovražnikom in za­ pokazali vsega, kar zmorejo, v janih pisateljev, lahko z zadovolj­ ni sledu o njej. Tu imamo opraviti resnično uspela, pa morajo padalci premagati hrbtno džunglo živi in hkrati komadu, za katerega bi imeli do­ stvom ugotovimo, da se ujema s samo z ljudmi. Pa Lika? Trdi ka- Tetka Roža (Pavla Bergant) je vrsto nadčloveških naporov, ki nmira. — Glavna vloga — ko­ volj časa. Njihove kreacije v kulturnim nivojem v svetovnem men, na katerem so zrasli ti ljud- bila zelo posrečena v prizorih s postanejo še posebno neznosni, mandant skupine, je bila po­ Klobčiču zagotavljajo res popoln merilu. Leta 1955 je največ prevo­ je, ki na njem žive — ali ga res svojim snubcem Mijatom (Ivo Ra­ ko zaradi napada Japoncev iz­ verjena Errolu Flvnnu, ki je uspeh. dov v tuje jezike doživel ruski ni nikjer čutiti? bič). Zmotnega »amerikanca-že- gube zvezo z radijsko postajo. izoblikoval topel lik človeka nina e zai ral Pavel Lotrič Nada kla Na to vprašanje lahko odgovori « J 9 ' Na koncu še vprašanje publiki: Džungla, lakota, mrzlica, iz­ - borca, osebnost, ki Je gleda­ sicni pisatelj Lev. N. Tolstoj Kosmačeva pa njegovo poznejšo črpanost, redčijo vrste padal­ lec ne pozablja čez noč. Vse­ (105 prevodov!), čigar Vojna in mir samo uprizoritev. In tista, ki jo je Ali se vam ne zdi, dragi vašča- nevesto. Škoda, da je nadarjeni cev. V oporišče se vrne le kakor pa je imel ta renomira­ »o živela pač, dokler bodo ljudje v sobot°. 24- maJa. pokazala igral- ni, da so ti mladi ljudje za ves Zivko Lakota s svojo stransko vlo­ enajst mož; vendar pa njihova ni igralec, ki ga poznamo pred­ hodili po našem planetu. 102 pre­ ska družina kulturno-umetniškega svoj trud, za vse prečute večere in go ostal v senci »velikih«. Tudi hrabrost in žrtve niso bile za­ vsem kot nepremagljivega lju­ hoda je doživel Maksim Gorki, na društva »Jaka Rabič« na Dovjem, noči, zaslužili vsaj skromen — ostali igralci so se lepo vživeli v man. To je začetek zavezniške bimca, to pot z izbiro vloge "tretje mesto pa se je z 90 uvrstil se je temu vprašanju raje izogni­ aplavz? Malo nerodno je, če se svoje vloge. ofenzive. več sreče. la. Režiser (France Gaber) se je dve uri sproščeno smeje več ket Pisec fantastičnih zgodb Jules Ver­ Pri funkcionalni sceni (Jože Zor- iz previdnosti kočljivemu liškemu 200 ljudi, ploska pa jih na koncu V čem je namen filma? Ne­ aa ne. Od 60 do 80 prevodov štejejo man) je nekoliko motil gostilniški ambientu približal samo v kosti- le nekaj. J. S. VVilliam Shakespeare, Hans Chr. portal z okencem, ki bi bilo dovolj maci 1 m ostavi1 Andersen, Sv. pismo, Anton Pavlo- J , P Postavo v veliko za kopalnico, ni pa ustre­ vič Cehov, A. S. Puškin in Fedor »kjerkoli« prostor, zato pa se je zala tujski sobi. Večjo skrb bi mo­ M. Dostojevski več kot 50 pa Jack nas,lonil Povsem na dogajanje in dia, rali igralci in režiser posvetiti je­ London, Charles Dickens, Maks °9- Dramaturška zgradba ko- ziku. Slišati je bilo vse variante medi e dobra in dialog Ob koncu gledališke sezone Tvain in Honore de Balzac. Tudi J ^ duhovit: od dialekta pa tja do pogovorne­ b e Po svetu cenijo ljudje torej prav ° °J včasih ze nevarno^ sili v ga jezika in zborne izreke. In še »jct- u* 11 u,i , ™; burko. In tudi režija je včasih ze majhen pravopisni spodrsljaj: ori­ tiste literarne velikane kakor mi na * •' r, .„. , _ _ T ,,••„„, dvomljivo korakala ob tem nevar- ginalni naslov komedije Klupko nr v Kamniku '-»orenjskem. — Samo »Indijanca« 1 , . (ne Klopko) pomeni Klobčič (in ne

Vari.. x- . . • nem robu, vendar se ji je vedno Klopčič —'majhen klop, zajedavec) 3 DKPD »Solidarnost« v Kamni- drame »Mladost pred sodiščem«, vičili so zaupanje režiserja in ^aria Mava pogrešamo v tem spi- ' in pomeni neštevilne zapletljaje, ku je zaključilo letošnjo sezono V okviru dramskega in režiser- navdušili občinstvo. V manjših sVn D,- -t- 1 j;„ — razen v enem samem primeru s katerimi se v delu srečamo. z uprizoritvijo Tiemayerjeve skega tečaja, ki je trajal od de- vlogah sta nastopila še Jože Najzahtevnejšo vlogo Josine, bi­ SKUPredvsem. pn na: sJugoslavij pa S1jj 2ei0a v jeospredje s 738 pre. ­ , * , cembra, je igro režiral tov. Ci- Brezovnik in Franc Casl. Igro streg— posrečila liškego resita kmetai na , trdnpomirjevala tla ko- - vodi na 12. mestu — takoj za ZDA, ril Berglez.. Pod njegovo spret- »Mladost pred sodiščem« lahko Zanimivo je primerjati število cmedijea zdra. h in žrtve nesporazumov, kjer je izšlo le 818 prevodov. Ta Prevodov v posameznih deželah je odlično zaigral Rudi Mandič no roko je dejanje zaživelo na postavi »Solidarnost« med svo- številka se nam zdi obupno majhna kot gost. S svojim naravnim hu- odru v vsej tragični resničnosti, je najboljše uprizoritve v zad- v primeri z ono v SZ (4282), vendar Koncert mladih Igralci so dobro obvladali dikcijo njih letih. °e smemo pozabiti na številne na­ in prostor, le škoda, da režiser Za zaključek dramskega teča- rodnosti, ki žive na velikanskem ni upošteval pomanjkljivosti ja, ki ga je obiskovalo 30 mla- ozemlju SZ. Več prevodov kot pri odra, ki dogajanja v ozadju dih igralcev iz kamniškega oko- zike držav-članic NATO), razprave na Jesenicah nas je izšlo še v Nemčiji, Fran­ scene kaj slabo posreduje poslu- lisa, je bila v petek zvečer v podpredsednika našega ZIS tov. ciji. CSR, Italiji, na Japonskem, šalcem v sredini dvorane. Tako dvorani Doma akademija z ne- Edvarda Kardelja pa v sedem. Tu­ V okviru letošnjega jeseniškega glavnem gojenci višjih razredov ^hzozemskem, Poljskem, v Španiji je v nekaterih prizorih, ko igral- katerimi točkami iz obširnega di to je dokaz, da si politika male mladinskega festivala je bil prire­ glasbene šole kot solisti-instrumen- tn na Švedskem. ci ne govorijo obrnjeni proti naštudiranega programa. Med Jugoslavije, ki hodi svojo pot in jen tudi koncert gojencev jeseni­ talisti. Program so izvajali brez­ dvorani, beseda zbledela in gle- recitacijami sta bila posebno Dela ameriškega zunanjega mi­ noče pripadati nobenemu bloku, ške glasbene šole in pevcev jese­ hibno, s čemer so dali priznanje dalci niso teksta v celoti slišali, učinkovita zborna recitacija nistra Dullesa so prevedli v šest pridobiva v svetu vedno več po­ niške gimnazije. V petek zvečer je jeseniški glasbeni šoli, ki dviga iz tu Režiserja, ki je prvič na odru, Aškerčevega »Kronanja v Ža­ Jih jezikov (torej niti v vse je- zornosti, -zk mladina tesno zasedla dvorano je­ leta v leto kvalitetno raven svo­ seniškega gledališča; zategadelj jih gojencev. bi morali prireditelji opozoriti grebu« in predvajanje Prešerno- lahko brez zadrege trdimo, da je na te pomanjkljivosti, ki jih sam bil koncert gojencev glasbene šole V drugem delu pa je nastopil pač ne more vnaprej vedeti. ter pionirskega pevskega zbora pionirski pevski zbor jeseniške Občinstvo, ki je v lepem šte- , gimnazije najštevilnejše obiskana gimnazije. Zapel je tri pesmi in z vilu napolnilo dvorano, je igro prireditev med vsemi prireditvami nastopom dokazal, da bi takšno sprejelo s toplim in dolgotrajnim S slikarske razstave v Kranju letošnjega jeseniškega mladinskega vokalno telo lahko obstojalo na odobravanjem, kar je režiserju festivala. Pa ne samo mladina, tudi jeseniški gimnaziji že prejšnja le­ in igralcem lepo priznanje. Mi­ starši in predvsem prosvetni de­ ta; med pionirji je namreč dobre­ ren in dostojanstven je bil v lavci so pokazali za tokratni kon­ ga glasovnega materiala na pretek. vlogi sodnika Dušan Osredkar. cert, s katerim so mladi jeseniški Sledil je nastop mladinskega or­ Prav tako je bila zelo preprič­ glasbeniki dostojno počastili 66. kestra glasbene šole. Ta, kakor tu­ ljiva igra Mare Rotove v vlogi rojstni dan predsednika Tita, iz­ di nastopi pevcev-solistov, so bili nadzornice. Dobro sta odigrala redno zanimanje. zelo kvalitetni. V zadnjem delu vlogi razdvojenih in tragično V prvem delu so nastopili v koncerta pa se je predstavil pio­ prizadetih zakoncev Zdenka Ma- nirski pevski zbor ob spremljavi lovrhova in Oto Fink, medtem mladinskega orkestra z Gobčevo ko je Ela Vidičeva z vlogo stare pesmijo »Koledo«. Tu pa je dose- Marije podala eno svojih naj- gel koncert svoj višek. Nedvomno boljših kreacij. Mladinsko troj­ pa je bil tokratni nastop mladih ko, ki je zaradi zločina stala glasbenikov in pevcev dostojna pred sodiščem, so podali Tina li počastitev Dneva mladosti, hkrati Skorjančeva, Tone Ipavec in pa je služil kot zgovoren prikaz Silvo Balantič. Težko bi našel Na večer pred Dnevom mladosti dela in uspehov obeh učnih zavo- za te vloge boljše igralce, kot je bila v dvorani kina v Radovljici dov, na katera so lahko Jesenice so ti trije najmlajši člani igral­ svečana akademija. upravičeno ponosne. U. ske družine »Solidarnosti«. Upra- Pred polno dvorano poslušalcev so se na okusno okrašenem odru v dveh urah zvrstili pevski in ci- Prisrčno in lepo ... traški zbori ter deklamatorji. To Terenski odbor RK Ukova na bil dokaj kvalitetno izvajan. Po- pot so nastopili z dvema deklama­ Jesenicah je na večer pred Dne- sebnega priznanja so bili deležni cijama tudi gojenci otroškega vrt­ vom mladosti priredil akademijo v najmlajši, pa tudi najstarejši, t. j. ca iz Radovljice. Za njimi pa so delavskem domu na Jesenicah. Na- upokojenci s svojim instrumental- pionirji prvega razreda radovlji­ stopali so cicibani, pionirji, mla- nim kvartetom. Kaže, da je tudi Fran Tratnik: MATI dinci, odrasli in celo upokojenci, po prirejanju podobnih prireditev ške osemletke nastopili s skupin­ ki prebivajo na terenu Ukova. — terenski odbor RK Ukova na Je- skim prizorčkom. Program, ki je bil po izboru zelo senicah najdelavnejši in lahko vega »Rošlina in Verjanka«, ki Težišče programa pa je bilo na pester in vsebinsko prisrčen, je služi za zgled drugim. U. ga je podal Franc Casl. Med pevskih točkah. Nastopili so kar dramatskim! prizori je treba po­ trije pevski zbori obeh osemletk sebej pohvaliti izvrsten nastop iz Radovljice, vsi pod vodstvom Jožeta Brezovnika v igri Dva Z Miklovo Zalo bregova. Z izbranim programom pevovodje tov. Antona Dolinska. bodo mladi igralci lahko gosto­ Med temi zbori se je posebno od­ zaključili sezono vali pri graditeljih avtoceste na likoval mladinski pevski zbor, ki Dolenjskem. V soboto, 17. maja je gledali- Zalo. Z njo so nastopili še ne- je na mah osvojil poslušalce. Med Z. šče DPD »Svoboda« iz Škofje kateri starejši igralci takratne narodnimi in umetnimi pesmimi je Loke s premiero Miklove Zale predstave Pepe Guzelj, Janko France Pavlovec: KRAJINA (olje) bila najlepše izvajana pesem »Ob zaključilo letošnjo sezono. Zara­ Trdina itd. IZ KRANJSKE KONCERTNE večerni uri«. di objektivnih težav, predvsem Režiser France Finžgar je vlo­ KRONIKE pa zaradi pomanjkanja požrtvo­ žil mnogo truda v delo, sam je v . Petek, 23. maja je bila \ nimiva so dela Layerjevega na­ Med ostalimi točkami programa valnih igralcev letošnja sezona z Jankom Trdino zasnoval tudi Pred kratkim so bili gojenci ^-stnem muzeju v Kranju otvori tov n sledstva iz prve polovice in sre- moram posebej omeniti nastop fol­ ni bila tako bogata, kot so pri­ sceno in priredil tekst po Zižko- Glasbene šole iz Kranja v gosteh razstave muzejskih pred- dine 1!). stoletja in pa dela nezna- klorne skupine pionirjev s I. osem­ čakovali abon?nti, saj so dobili vi »Miklovi Zali« in po povesti pri trboveljski glasbeni šoli, zdaj *netov 12 zbirk gorenjskih ljubite- nih slikarjev iz 18. in 19. stoletja. namesto šestih le tri premiere dr. Jakoba Sketa. Razen novih pa bo ta vrnila obisk, ki bo hkrati l letke v Radovljici, ki so zaplesali lev. Medtem ko je prva tovrstna Večina del iz druge skupine je (gimnazijci »Čudovite pustolov­ igralcev, predvsem iz vrst va- povezan z glasbenim nastopom go- ^zstava prikazovala numizmatiko, religiozne vsebine. nekaj gorenjskih plesov. Ne sme­ ščine«) in »Miklovo Zalo«, ki so jeniške mladine, je režiser pri- jencev tega zavoda. Koncert bo v 0lkl >ro, t °ro, umetnostno obrt in kul- mo pozabiti tudi deklamacij učen­ jo nameravali uprizoriti že za •tegnil tudi nekatere najboljše soboto, 31. maja ob 19. uri v Pre- Jrn . Namen teh razstav, ki jih s svo­ 0 zgodovinske predmete, je konec lanske sezone. Ker pa se loške igralce. Pričakovanja so- šernovem gledališču. Nastopilo bo jimi zbirkami omogočajo ljubite- ke Radojke Balut in pripadnika Vratna razstava omejena zgolj je zdelo režiserju, da bi premie­ delujočih niso razočarala. »Mi- 40 gojencev iz oddelkov za klavir, ha lji z Gorenjske, je predvsem ta, Jugoslovanske ljudske armade, liko vno umetnost. Razstavljena ra spomladi ne bila obiskana, jo klova Zala« je po 25. letih pri- godala, trobila in solo petje. Še da se občinstvu posreduje tudi Posebno presenečenje pa nam je n"V originalna dela nekaterih zna- je odložil na jesen, pa se je zo­ 1 »gnila mnogo hvaležnih gledal- posebno zanimivo pa utegne biti 'h slov razne redkosti, ki jih druge raz­ ob koncu akademije pripravila pet raztegnila na pomlad. cev, ki so s hvaležnim prizna- srečanje s tremi instrumentalnimi » Zastopan stave ne morejo posredovati. njem nagradili požrtvovalne sestavi, in sicer z godalnim orke- tevž so Matija Jama, Ma­ tamburaška skupina iz Ljubnega, Miklovo Zalo so zadnjič igrali P ran ^ternen' France Pavlovec, Razstava je v zgornjih prostorih v Skofji Loki pred 25. leti. Za­ igralce in režiserja za njihov strorn glasbene šole, z godalnim Tra, ki je vse prisotne razvedrila z trud, saj so delo pripravljali več kvintetom in s klavirskim kvin­ ruk, jurij gubic, Janez muzeja in bo odprta predvidoma nimivo je, da je Rozi Carmano- In j""ic. ' Ivan Franke, M. Gaspari do 10. junija. vrsto narodnih in partizanskih va igrala tokrat mater Serjanico, kot tri mesece, tetom. • D. Grosmair. Posebno za- pesmi. N. R. medtem ko je igrala pred 25 leti K. J. S. 6 Gla* Gorenjske KRANJ, 30. MAJA 1958

in tukaj zavita v konjevo kožo, se je deklica počasi spremenila v sviloprejko — prvo sviloprejko na zemlji. Po praznovanju Kitajska pravljica: Prev. M. S. V nedeljo je praznoval naš ljubljeni poraz, kar nam bo pa samo vzpodbuda za j maršal Tito svoj 66. rojstni dan. Ker nas nadaljnje delo. V nedeljo pa je bilo v • ima maršal Tito zelo rad, je ta dan po­ Majdičevem logu rajanje. Zbralo se je c?£ feee "Ci pilim, svetil nam pionirjem. Na Dan mladosti se mnogo pionirjev in mladincev, ki so se 1 je vsa jugoslovanska mladina priprav­ zabavali ves popoldan. V Beogradu pa je mama . . - ljala skoraj dva meseca. Na vseh šolah v nedeljo popoldne sprejel maršal Tito Bliža se noč. Lačna sem. Nikogar ni, ki in po vseh krajih je mladina tekmovala štafeto, ki mu je izročila lepe pozdrave bi mi pomagal. Kako težko je včasih ži­ v športu in prirejala razne proslave. Tu­ in prisrčno voščilo vseh prebivalcev Ju- veti. .. di v Kranju je bilo izvedenih mnogo tek­ slavije za rojstni dan. Na letošnje pra­ Vem, da bi mi bilo takoj laže, če bi movanj in proslav. Tudi mi smo priredili znovanje Dneva mladosti je padla senca, bila Ti ob meni, mati. Ti si edina, ki me lepo proslavo, po proslavi pa smo odšli ker je ravno v zadnjih dneh praznovanja znaš potolažiti, ti si edina, ki razumeš- na športno igrišče Triglav, kjer smo tek­ umrl naš državnik Djuro Salaj. svojega otroka. movali z učenci drugih šol. Doživeli smo Balderman Aljoša, učenka 5. razr. Glej! Odleglo mi je! Saj sem vendar pri Tebi. Kaj bi se žalostila, saj sem v mislih pri Tebi! Kako lepo je bilo včasih. Bila sem še ALI ZE VESTE... majhna, vendar so mi nekateri dogodki ostali globoko v spominu. Najbolj se spo­ ... da je že nekaj tednov odprta v glavnem mestu Belgije, Bruslju, svetovna minjam Tvoje dobrote. Spremljala me je razstava. Na tej razstavi je zastopana tudi naša država. V krasnem razstavnem povsod. Ko sem takrat uživala Tvojo lju­ paviljonu vidimo prikazane gospodarske možnosti naše države. Razstavljamo pred­ bezen, je nisem čutila. Mislila sem samo vsem bogastvo naših rud, les, prikazano pa je tudi izkoriščanje vodne energije in nase. Nikdar mi ni prišlo na misel, da gospodarsko sodelovanje z drugimi državami. Največjo pozornost obiskovalcev, kdaj trpiš. Zdaj Te razumem, mama. Rada ki prihajajo iz vseh delov zemeljske celine, pa vzbujajo umetniška dela slikarjev bi Ti pomagala. A mrzli železni okovi me ln kiparjev ter razstavljene fotografije, ki prikazujejo naša najbolj znana letovišča ne puste odtod — in turistične kraje. Le pesem mi je ostala zvesta. Vrač« ... da se bo pridružila velikim elektrarnam na reki Dravi, to je elektrarnam V davnih časih je živel v Srednjem Potem je vrv, s katero je bil privezan me k Tebi in mi je laže... r Vuhredu, Vuzenici, Ožboltu, Dravogradu, Fali in na Mariborskem otoku nova kraljestvu star dober mož s hčerko- k jaslim, tako nategnil, da se je pre­ Mama, ne jokaj več. Prišel bo dan re­ velikanka, ki jo bodo začeli graditi blizu vasi Hajdoše, ki leži na Ptujskem polju. edinko. Bila je lepa in ubogljiva in oč<_ trgala in odvihral iz hleva. šitve. Posijalo bo toplo sonce svobode. Nova hidrocentrala bo proizvajala okoli 300 milijonov kilovatnih ur na leto. jo je ljubil iz vsega srca. Vrnila se bom k Tebi in spet bo lepo> Tekel je, dokler ni prišel do mesta, ... da so se mladinci: Vlado Kobe, Zvone Bečaj, Janko Plut ter Tone Muc, Zgodilo se je, da je moral mož na kakor včasih. Dotlej Te priporočam zem­ v katerem je stanoval dekličin oče. Ko vsi doma iz črnomaljske občine, ponovno vrnili delat na avto cesto. Ti mladinci dolgo potovanje in deklica je ostala sa­ lji, naši materi. Varuje naj Te pred so­ je ta uzrl svojega konjiča, se ga je sil­ so se javili že v prvo brigado, navdušenje nad življenjem in delom v mladinski ma. Imela pa je tovariša - plemenitega vražniki do mojega prihoda. no razveselil, ga zajahal in oddirjal z brigadi jih je tako prevzelo, da so se javili sedaj ponovno na avtostrado. belega konjiča. Skrbela je zanj in žre- Petek Hedvika, njim proti domu. ... da je kmet Dnšan Dragomirovič iz vasi Prahovo nedavno ujel z golimi bec jo je vzljubil ter se privadil na učenka VI. razr. osemletke v Preddvora rokami veliko ribo. Ko je šel pred dnevi ob Donavi, je opazil, da se premetava vsakodnevne obiske svoje lepe gospo­ Deklica je bila očetovega povratka v vodi blizu obrežja velik som. Hitro je sezul čevlje in zabredel v vodo. Zagrabil darice. zelo vesela. Pozabila pa je na svojo Mali hišni svet je žival za škrge in hotel soma izvleči iz vode. Sele tedaj pa je opazil, da je Nekoč mu je dejala: »Dragi konjič, obljubo. In kadar jo je konjič ugledal, žival hudo velika in bi mož, ko je vlačil velikana iz vode kmalu sam utonil. Pozneje ko bi mogel najti mojega očeta in mu je pričel grebsti z nogami po tleh, kot Mi že imamo mali hišni svet, so ugotovili, da je som bil dolg nad dva met/a in je tehtal nad 70 kilogramov. naročiti naj pride domov? Ce to storiš, da bi jo hotel spomniti na njene be­ na dvorišču in v hiši, ... da ima mladinec Radoslav Šimonovič iz vasi Strejina, blizu znanega leto­ potem se s Teboj poročim!« sede. vsepovsod je red. višča Makarska izreden spomin. Na pamet vam lahko pove nad 500 daljših in Konjič je ob teh besedah sklonil gla­ Pionirji skupaj se igramo, Konjičevo vedenje je očeta močno krajših narodnih pesmi. Ce bi hotel mladi guslar vam te pesmi odpeti ob sprem­ vo ter s prednjimi nogami grebel v tla, radi se imamo. presenečalo. Povprašal je hčerko in ta ljanju gusel, bi to trajalo celih štirinajst dni. kot da bi razumel dekličine besede. se je spomnila obljube, ki jo je bila Na dvorišču in vsepovsod pobiramo dala konjiču ter vse povedala očetu. papirčke in nesnago vso, Pele: Oče se je silno vznejevoljil; vzel je lok pa nič se ne prepiramo. in puščico ter ustrelil belega konjiča. Mi prijateljčki smo vsi zares, ob praznikih zakurimo še kres. »Nikomur ne smeš povedati,« je uka­ Vrabček in kanarček zal hčerki. »Ljudje bi si lahko mislili Mi smo mali hišni svet, slabe reči o naju.« Odri je konja, po­ v hiši mora biti red! skledo, v svoji začasni lakoti si pa spre­ Pod oknom je visela kletka s kanar­ kletko. Vrabec je bil lačen, kajti bilo je sušil njegovo kožo na soncu in se zopet Hafner Nataša, učenka 3. razr. čkom. Z neba so žareli prvi žarki po­ zgodaj pomladi, ko si je narava komaj gledal te rešetke. Kako rad bi poletel s odpravil na pot. mladnega sonca in kanarček se je grel pričela nadevati pomladno oblačilo, in teboj v zeleni gozd in pod sinje nebo ter v zlati toploti. V ozkem prostoru je z se veselil zlate prostosti! Le-ta pa mi je Deklica je ostala sama. Nekega dne N male gugalnice skakljal na koritce in na­ vzeta; nesrečen jetnik sem in moje živ­ se je sprehajala po vrtu. Ko je zagle­ agajivka dala tam konjevo kožo, jo je nejevolj­ zaj. To je neutrudno ponavljal in od ljenje je bore malo vredno, kljub polni Naša Metka se kislo drži, no sunila z nogo ter rekla: »Neumna časa do časa žvrgolel. skledi.« rada prodala solzice bi tri, žival — kako si se mogla zaljubiti v Na vrtu, ob oknu, je na veji še golega Vrabec se je zamislil in glej čudo, ko­ pa jih ni, pa jih ni. človeško bitje!« kostanja sedel vrabec. Ni bilo prvič, da ritce s prosom se mu ni zdelo več tako je priletel na ta kraj. Dan za dnem je vabljivo. Komaj je Izgovorila te besede, se je Holadri, Metka, hočeš Medvedka, prihajal na kostanj ob oknu, se vsedel »Hvala ti, brat in bodi mi zdrav!« je konjeva koža nenadoma premaknila. bosta plesala polko solzic? na vejo in poželjivo gledal v kanarčkovo dejal in razpel peroti. Ni čutil več lakote, Ovila se je okoli deklice ter jo v rah­ Pa se je Metka brž zasmejala, niti ni več zavidal ubogemu kanarčku. lem vrtincu dvignila v zrak. polko pa bosta jutri plesala, Srečen in lahkoten je vzletel pod sinje, Pravijo, da je bil to mrtvi konj. Od­ ko se nabere spet kaj solzic. UGANKA svobodno nebo. nesel je deklico v gozd na neko drevo Teta Darina MAGIČNI KVADRAT A A A A A A A A A C DR. ALJEHTN : BOGOLJUBOV/ — C D E I I Petersburg 1913: M M N N R l.e2—e4, e7—e5, 2. Sgl—f3, Sb8— R R R V V Kako \\ naučim igrati šali? c6, 3. Lfl—b5, Lf8—c5, 4. c2—c3l, Sg8 Besede pomenijo: igra, ravnina, predni­ č) Rnbinsteinova obramba tretje poteze črnega a7—a6. Cesto čr­ —e7 (vsekakor je na tem mestu bo­ ki Madžarov, mesec, žensko ime. hrane je bilo še bore malo. Tam pa, v 1. e2—e4, e7—e5, 2. Sgl—f3, Sb8— ni igra kot v prejšnji variantah, pozi­ lje Sg8—f6), 5. d2—d4, e5Xd4, 6. c3X kanarčkovi kletki je bilo vsega dovolj; d4, Lc5—h4-f, 7. Lcl—d2, Lb4Xd2-h polno koritce slastnega prosa, peresce c6, 3. Lfl—b5, a7—a6, 4. Lb5—a4, Sg8 cija na šahovnici pa je drugačna le •aarBm 'IIEAV 'ueAei 'emprp :Aa)|$au —f6, 5. 0—0, d7—d6„ 6. d2—d4, b7— toliko, ker črni ni igral a7—a6, beli 8. DdlXd2!, a7—a6, 9. Lb5—a4, d7— sočne solate in košček belega sladkorja,- d5, 10. e4Xd5, Dd8Xd5, 11. Sbl—c3. tudi bistre sveže vode ni nikoli manjka­ b5, 7. d4Xe5, d6Xe5, 8. DdlXd8-f, pa Lb5—a4. Obramb brez 3..., a7—a6 KRIŽANKA: GOS Sc6Xd8, 9. La4—b3, Lf8—d6 (dobro je je precej, vendar pa le za nekatere Dd5—e6+, 12. Kel— f 1!, De6—c4-f-, 13. Vodoravno: 2. domača žival, 4. športno lo. Kanarč.ek je jedel in pil po mili volji Kfl—gl, 0—0, 14. d4—d5, Tf8—d8? ter se grel na soncu. tudi 9..., Sf6—d7, 10. a2—a4, b5—b4 meni šahovska teorija, da so kolikor orodje, 7. starogrška državica na Pelo- z enako igro), 10. Tfl— el, Lc8—e6, 11. toliko dobre. (bolje bi bilo Sc6—a5), 15. Dd2—el!, ponezu. Nekega jutra se je vrabec spustil na Lc8—g4, 16. La4—b3, Dc4—f4, 17. d5X c2—c3, Sf6—d7 — črni je izenačil po­ a) Stelnitzova obramba okno in pričel razgovor s kanarčkom. c6, Lg4Xf3, 18. DelXe7, Lf3Xc6, 19. zicijo. l.e2—e4, e7—e5, 2. Sgl—f3, Sb8— »Tebi je dobro, brat,« je dejal, »brez h2—h4? (s to potezo je beli zapravil c6, 3. Lfl— b5, d7—d6, 4. d2—d4 (Naj­ skrbi živiš pri polni skledi. Ne poznaš d) Riga-varianta vso prednost, ki jo je že imal in če bi bolje!), Lc8—d7, 5. Sbl—c3, Sg8—f6, gladu niti hudega mraza. Koliko si sreč­ l.e2—e4, e7—e5, 2. Sgl—f3, Sb8— namesto te poteze igral Sc3—e21, bi 6. Lb5Xc6! (s to potezo beli prisili čr­ nejši od mene, ki stradam in mrzujem vso c6, 3. Lfl—c5, a7—a6, 4. Lb5—a4, Sg8 kaj hitro odločil vprašanje izida par­ nega, da bo moral igrati e5Xd4 in si zimo ter sem srečen, če tu pa tam naj­ —f6, 5. 0—0!, Sf6Xe4 (bolj solidno na­ tije, toda...), Td8—d2, 20. Tal— fl, s tem še bolj oslabil položaj v sre­ dem kako drobtinico.« daljevanje je Lf8—e7!), 6. d2—d4!, b7 Ta8—e8, 21. De7—g5, Td2Xf2l, 22. Lb3 dišču), Ld7Xc6, 7. Ddl— d3!, Sf6—d7, »Nikar, dragi brat, ne govori tega,« je —u5l, 7. La4—b3, d7—d5!, 8. d4Xe5, Xf7+, Kg8—h8, 23. Tfl—dl, Df4Xf7, 8. Lcl—e3, e5Xd4, 9. Le3Xd4 — beli odvrnil kanarček. »Res je, da mi ni treba Lc8—e6, 9. c2—c3, Lf8—e7 (lahko tudi 24. Tdl—d2, h7—h6, 25. Td2Xf2, Te8— stoji bolje. stradati niti zmrzovati, vendar bi prav rad Lf8—c5), 10. Sbl—d2, 0—0, ll.Lb3— el+, 26. Kgl—h2, Df7Xf2, 27. Dg5—g4, zamenjal s teboj. Videl si mojo polno c2, f7—f5 (slabše je Se4Xd2 z nadalje­ b) Obramba z 3..., Sg8—ff> Lc6Xg2! in beli se je vdal. vanjem 12. DdlXfi2, f7—f5, 13. e5Xf6, 1. e2—e4, e7—e5, 2. Sgl—f3, Sb8— Le7Xf6, 14. Sf3—g5, Lf6Xg5, 15. Dd2X c6, 3. Lfl—b5, Sg8—f6, 4. 0—0 (Najbo­ NIMCOVIC : NEKI AMATER — lje! Vse ostale poteze: d2—d3, d2—d4, g5 itd), 12. e5Xf6 e. p., Se4Xf6, 13. Pernavi 1910: Z /\ HM K H Sc2—b3!, Le6—g4, 14. Ddl— d3! in črni Ddl—e2, Sbl—c3, so slabše), SffiXe4, DOBRA TOLAŽBA ima precej težav, če hoče uspešno 5. d2—d4, Se4—d6, 6. Lb5—a4, e5—e4, 1. e2—e4, e7—e5, 2. Sgl—f3, Sb!!—cb, Mraz nas že malo vznemirja in megla preprečiti vse pretnje belega. 7. Tfl—el, Lf8—e7, 8. Sf3—e5, 0—0, 9. 3. Lfl—b5, Sg8—f6, 4. 0—0, d7—d6 (na se vleče po vseh kotih in povsod je gripe Sbl—c3, Sd6—f5 (Slabi« je Le7—g5), tem mestu hi moral črni vsekakor ŠPANSKA IGRA BREZ POTEZE dovolj. Pa tudi naš Mihec je obolel, vrat 10. Lcl—e3, Sc6Xe5, 11. d4Xd5, d7— igrati Sf6Xe4), 5. d2—d4, Sf6Xe4? 3..., a7—06 ga boli in joka. Pa ga tolaži dobra sestri­ d6, 12. Le3—f4, e4—e31, 13. f2Xe3, d6 (Prepozno in sedaj je ta poteza že prav ca: »Nič ne maraj, Mihec. Misli si, kako Obramba v španski igri brez 3..., Xe5, 14. Lf4Xe5, Dd«Xdl, 15. Tal— zelo slaba), 6. d4—d5l, a7 -a6, 7. Lb5 bi te šele bolelo, če bi bil žirafa!« a7—a6, torej brez prednosti, ki jo da­ dl, Le7—<-5, 16. Le5—d4, Lc5—b6 — z —d3, Se4—f6, 8. d5Xc6, e5—e4, 9. Tfl je ta poteza, v zadnjem času v tur- enakimi možnostmi nadaljevanja. —el, d6—d5, 10. Ld3—e2!, e4Xf3? (čr­ Navpično: 1. slovensko obmorsko me­ KAJ JE SRAMOTA? nirski praksi ne srečamo več. Kljub In zdaj si za konec našega razgovo­ ni se Je vjel v zanko, ki mu jo je po­ sto, 2. gozdni sadež, 3. telovadne vaje, Mimica odloži knjigo, ki jo je brala in temu pa si oglejmo, zakaj so šahovski ra o španski otvoritvi oglejmo §e dve stavil velemojster), H.cbXb7!, Lc8X 4s čedne, 5. pojav na železu, 6. šumnika. povpraša mamico: »Mama, kaj pa je to mojstri opustili špansko i gro brez zanimivi partiji: b7, 12. Le5—b5 mat. FaBo — goreča sramota?« V 'PjiPdg 'fjogaz 'redoj 'soD '\ :Aaiiso}j Mamica: »Drave, ki jih kadi naš očka!« Glas G**renj..u*s 7 KRANJ, 30. MAJA 1958

V TEDNU USMERJANJA MLADINE V POKLICE v kranjskem okraju je 309 prostih Poklicni interesi in izbira poklica pravilnemu, da se med seboj ve­ S psihološke strani označujejo damo in ga poznamo. Pri starejših učnih mest v obrti ljudeh je to zanimanje in veselje žejo in dopolnjujejo. Pogosto nas DAJMO HIŠI človekovo osebnost med drugim ustaljeno, medtem ko je pri mla­ na primer zanima poklic, za kate­ LEPŠO PODOBO! Reden dotok kvalificirane delov- petnike 5, dimnikarje 9 in vrtnar- j poklicni interesi, saj usmer- tud dini v mnogih primerih sicer zelo rega nimamo zadosti zmožnosti ali °e sile je za splošen razvoj in na- je 1. jajo človeka na zanj izredno po- goreče, vendar neuravnovešeno in znanja, pa smo mnenja, da bosta Nikar ne mislite, da so divjali Predek gospodarstva, v zvezi s tem pojasnila in naslove membnem življenjskem področju. Podrobna zato nestalno. To zanimanje tudi »dobra volja« in veselje nadome­ okrog te hiše poulični boji! To je P* tudi za povečanje delovne ke p° mnenju mnogih psihologov iQ mest kakor tudi podat dostikrat ni vezano na vse delo, stila pomanjkljive zmožnosti in le tista nevšečna hiša v Hotemo- storilnosti, izboljšanje kakovosti J pisani predizobrazbi nudi J« poklicni interes relativno traj- pred temveč le na posamezna opravila znanja. Zgodi se, da imamo za kak žah pri Kranju, ki sili s svojim Proizvodov ter storitev eden prvih ii a posvetoval- n° nagnjenje (usmerjenost) k interesentom Pok Cn v želenem poklicu, predvsem se­ poklic sicer vse pogoje, to je iz­ vogalom na cesto in zastira že ta­ • naivažnejših pogojev. Obrtni- po- opravljanju tega ah onega poklica nica QLO Kranj in obcinske veda na prijetnejša, ki jih radi razite zmožnosti in zadostno zna­ ko in tako nepregleden ovinek. Da st ob yo je panoga, ki največ vzgaja sredovalnice za delo. Obrtna zbor- občutku ugodja na osnovi po­ opravljamo, medtem ko se izogi­ nje, nimamo pa interesa, pa se za­ kadi kader, tudi za druge panoge nica pa bo v sodeiOVanju s temi sameznikovega lastnega vredno- bamo neprijetnih opravil. našamo, da bo zanimanje, veselje nasega gospodarstva. Zato pa je vključevanja (julij, tenia- Qrgani y sezoni Opažamo tedaj, da vodi izbira za poklic, prišlo z delom. Temu ni Potrebno ravno vajencem v obrti ) večkrat objavljala v »Gla- Na nastanek poklicnih interesov avgust poklica samo na podlagi zanima­ tako. Če ni zmožnosti, si ne more­ Posvečati mnogo več pozornosti su Gorenjske« prosta učna mesta, vplivajo deloma prirojena razpo- nja in veselja, brez realne ocenit­ mo z nobenim prizadevanjem pri­ dobiti potrebnih izkušenj; če ni °t doslej in skrbeti za to, da se v primerih, kadar so mladinci v loženost, deloma, in to predvsem, ve lastnih zmožnosti in izkušenj, zanimanja, ne bomo delali z vese­ Poveča njih število, upoštevajoč dvomih, kateri poklic bi se jim pa okolje in zavestna vzgoja. Za- zelo pogosto do neuspeha. Za r ljem. Veselje do dela pa je tisto P * tem kajpada perspektivni plan najboij prilegal, naj svojo ročnost to se v poklicnih interesih posa- uspeh v kateremkoli poklicnem pero, ki nas žene k dejavnosti, nas razvoja obrti v prihodnjem eko- jn sposobnost preizkusijo pri Po- meznikov kaže družbena zavest delu so tedaj potrebni trije činite­ mobilizira, da vložimo v delo svo­ Romskem razdobju. Posebno velja klicni svetovalnici. Vodjem de- razreda in dobe. lji, namreč zmožnost, izkušnja je najboljše sile in nas ohranja, da o za tiste poklice, ki so v upada- ]avnic in mojstrom pa bi pripo- Naš čustveni odnos do poklica (empirija) in zanimanje. svoje sile uporabljamo kar najbolj turn - ^služnostne in repara- toia]ii naj z vključevanjem ne od- se ravna po poznanju poklicnega Pri sprejemanju vajencev so *e poklice. ekonomično. Težave, na katere na­ lašajo do zadnjega, kajti le pri deia jn pogojev tega dela. Če naj pokazali rezultati, da je šele tro­ V tednu usmerjanja mladine v pravočasni in pravilni kadrovski človek dela in si pridobiva izkuš- jica naštetih faktorjev skupaj da­ letimo prej ali slej v vsakem po­ Jklice od 26. maja do 1. junija je politiki bo moč doseči uspeh pri j ora za svoje delo imeti za- Poki n e m la zadovoljive uspehe in zadovolj­ klicu, prebrodimo le, če smo na ftaloga vseh merodajnih činiteljev, sprejemanju obrtnih vajencev nimanje, veselje. Tega zanimanja stvo v poklicu, medtem ko je iz­ svoj poklic navezani, če je zani­ da - .... seznanijo starše, mladino in UK in veselja se navadno dobro zave- bira poklica, opravljena samo na manje za poklicno delo tolikšno, vzgojitelje z vsemi strokami in po­ podlagi želja, dostikrat zgrešena in da nas »potegne« čez težave. Po­ lici ter prikažejo, kakšnega po­ neuspešna. klic bomo torej izbrali dobro, če izberemo takega, za katerega ima­ lena je pravilna izbira poklica. — V vsakdanji praksi smo preveč s mo potrebne zmožnosti in potreb­ eveda pa je pri tem treba upo­ Ena izmed možnosti nagnjeni k pojmovanju, da se ti no znanje ter interes. števati razpoložljiva učna mesta in trije činitelji med seboj nadome­ ostale činitelje, ki igrajo važno ščajo, namesto k edino točnemu in K. F. vlogo pri vzgoji mladega kadra. Ker se s 1. junijem prične redno Pred 15-letnico ustanovitve Prešernove brigade vključevanje mladine, je Poklic- na Posvetovalnica v Kranju že v je ta hiša zakrivila že nekaj hu­ marcu in aprilu zbrala podatke o dih prometnih nesreč, menda nI razpoložljivih učnih mestih. Po ne­ „Morala" je prišla treba posebej ponavljati. Ker hi­ popolnih podatkih — vse delavni- še ni moč umakniti s ceste, bi Ce namreč še niso storile svoje vsaj vogal hiše, kamor pogosto za­ Marca meseca je menda bilo, ki so morali skrbeti za hrano. Bili dolžnosti, da bi javile potrebe — devajo motorna in vprežna vozila, leta 1945. Prešernova brigada je so noč in dan na nogah, da so J« na področju okraja Kranj pro­ »obtesali« za kakšnih 20 cm. Hiša bila v Selški dolini, ko je prišlo utrujenim borcem preskrbeli vsaj stih 309 učnih mest v obrti in to zares ne nudi posebno privlačne­ povelje, naj krenemo na pohod. nekaj tople hrane. Tudi za vodo Xa kovače 11, ključavničarje 11, ga pogleda. Kam? Kot navadno, smo nadlego­ je bilo včasih težko in večkrat so kleparje hanike 4, avtomeha- 12i me vali komandirja, naj nam pove, kuharji topili umazan sneg v kot­ e -11 *, r vodovodnKUUUVUUUeC instalaterjuiaiaiuici jte. 4T, , avtokaroseriste 1, elektroinstala- kam pojdemo, kot navadno ob ta­ lih, pa še veseli so bili, da so ga terie H, elektromehanike 1, sobo- kih prilikah se je komandir Ilija sploh dobili. pošalil, češ: »Tovarišija, to pot pa s'ikarje in pleskarje 28, pečarje Po raznih bojih okrog Predmeje, kar v Trst!« In že smo krenili čez steklarje 3, tesarje 12, zidarje 9, je dobila brigada ukaz, naj se pre­ Martinj vrh, preko Blegoša, Nova­ krovce 2, kamnoseke 3, izdel. ce­ bije v Trnovski gozd, kar nam je kov v Cerkno. Bil sem pri težkem mentnih izdelkov 2, barvarje 1, po hudih borbah tudi uspelo. Naši minometalcu. Naši dve zvesti pri­ jnizarje 43, kolar je 4, sodarje 1, ubogi muli sta žvečili smrečje, ka­ jateljici, muli, sta krepko kora­ 'esostrugarje 4, krojače moških dilci pa so zavijali suho bukovo kali in vlekli »hrano« za mino- oblek 12, krojače ženskih oblek 22, listje, vsi pa smo bili že drugi dan p,e metalec. "lce 5, dežnikarje 1, vrvarje 1, brez vsake hrane. Intendanti so KOT DA BI NALASC JEZILI sedlarje 1, čevljarje 8, izdeloval- Kam po maturi? Ena izmed vabljivih možnosti je tudi odhod Po napornem maršu smo prišli v bili nekam izginili in ne duha ne LJUDI Ce zgornjih delov obutve 1, izde". v vojaško akademijo ali oficirsko šolo. Cerkno, kjer smo, utrujeni in lač­ sluha ni bilo o njih. Zastonj smo j°Pat i, strojarje 1, peke 12, sla- se ozirali po njih, zastonj tolažili, Poslovanja, kakršno je na Okr. Na sliki: gojenci Vojaške tehnične akademije proučujejo delo­ ni, polegli in počivali. Komandir »cičarje 4, mesarje 21, sirarje 1, Ilija se je vrnil iz štaba brigade, da morajo vsak čas priti in prine­ zavodu za socialno zavarovanje v »rivec-frizerje 17, fotografe 2, ta- vanje motorja. kamor je bil šel po informacije, sti hrane. — Tretji dan skliče ko­ Kranju, sploh ne razumem več. zelo resnega obraza, in ukazal ku­ mandant vse borce in funkcionar­ Sem 66 % invalid (bolezenski) ter harjem skuhati močnik, če imajo je. Ko smo bili zbrani, začne ko­ prejemam oziroma bi moral pre­ še kaj moke, borci pa naj ostanejo mandant: »Tovariši, vem, da je jemati mesečno po 2700 dinarjev invalidnine. Po predpisih moram pripravljeni in naj si ne sezuvajo hudo. Lačni smo in žejni, že tretji vsako leto na pregled pred komi­ čevljev. dan smo brez hrane in težko je vzdržati. Le tako visoka morala kot sijo in tako je bilo tudi letos. Dne Nismo še vsi podjedli na hitro je vaša, ne klone! Vzdržite še sa­ 27. marca mi je komisija pr znala skuhanega močnika, že se je ogla­ mo malo, bliža se nam IV. armija, invalidnost še za eno leto. Preje­ orc sil komandir s poveljem: Naprej! potem bo pa vse bolje!« Sredi nje­ mati hi moral torej invalidnino še Čez dan so bile praske s sovražni­ govega govora zagledamo naše in­ naprej, z njo pa tudi otroške do- kom pogoste, ponoči pa smo mar­ A V sredo sem se pa zaba­ tendante, ki ženo rebrasto kravico klade. Ker nisem prejel niti enega val, da nikoli tega. Nekaj mi- širali, tako da smo bili nazadnje niti dragega za april, pa tudi ne za nut pred sedmo uro zjutraj sem že docela izčrpani. maj, sem urgiral na OZSZ trikrat, 8e Fernandel. Zanimalo bi me, po namreč postavil pred po­ odvijati vsebino zavitka, je pri­ Vasi, kjer smo hodili, so bile zadnjikrat celo s priporočenim pis­ kakšni poti je zašel ta film na slopje povedoval svojo dogodivščino, večinoma vse požgane in prazne. mom, vendar brez uspeha. Niti od­ program mladinskih prireditev, I. gimnazije v Kranju in ki se je zares precej žalostno Uničil jih je okupator. Posebno te­ govora na pisma nisem prejel, kaj opazoval ljudi, ki so na vrat končala. — »Glej, kaj mi je kajti pred časom so ga ocenili žavno nalogo so imeli intendanti, šele invalidnino in otroške dokla- na nos hiteli v službo. Pa bo­ mesar v Britofu nametal! Ali kot delo, ki je za mladino ne­ de. Zglasil sem se nato esebno na ste morda dejali, kaj je toliko naj bo to telečje meso za »po­ primerno. Film »odlikujejo« OZSZ, pa so ugotovili, da takrat zabavnega v tem, če hite ljud­ hanje«? Pa »pohaj« kosti, če nekateri prizori, ki utegnejo Pismo Občinskemu komiteju niso bile nradne nre, v ostalem je v službo? Gotovo da — nič jih moreš!« — Zares sem ugo­ mladini precej razburkati do­ LMS Kranj pa, če imam kaj povedati, da naj zabavnega ni, čisto vsakdanje tovil, da je bilo skoraj polo­ mišljijo. jim pišem. Kaj zdaj? Če nrgiraš opravilo. Je pa nekaj drugega, vico kosti, ki jih je mesar za­ A Ondan sem v postajni re­ pismeno, gre urgenca menda v koš, kar vam bom povedal. — Pred računal, kakor mi je povedal stavraciji na Jesenicah opazo­ •Va§ tovariš je lahko če nrgiraš osebno, te odpravijo z *asom, nekako tri tedne bo te- moj znanec, kot telečje meso. val zanimiv pojav, ki se je raznimi izgovori. so uri na šolskem poslopju Pa še to mi je povedal, da redno ponavljal. Delavcem, ki vzgled drugim« Pobrali oba kazalca. Mimoido- spada mesarska poslovalnica v so se po končani dnini zbirali Verjamem, da je velika večin« Cl, ki dan za dnem hodijo po Britofu pod »Mesarijo« Naklo. ob točilni mizi, so natakarji Pred dnevi je prišlo na uslužbencev Okrajnega zavoda za tei cesti, so se tudi te ure zelo A Kazina Železarne Jesenice kar se da hitro nalivali pijačo. Občinski komite LMS v socialno zavarovanje v Kranju navadili. Kar ne morejo je po- ima v zgornjih prostorih lepo In namesto, da bi se vsak s Kranj pismo iz Petrovca na vestna pri delu, vse pa kaže, da *a°iti, pa tudi s kruto resnico, urejeno kavarno in restavraci­ svojim kozarcem brž umaknil Mlavi. Med drugim je v pi­ so med njimi tudi posamezniki, ki Štab Prešernove brigade 1954 na s svojim birokratskim odnosom do je ura brez kazalcev, se ne jo. Neznansko me je ondan za­ iz gneče, so vsi po vrsti dvi­ smu napisano takole: Mohorju — komandant Svarun, na­ gali kozarce v višino svojih strank nalašč spravljajo ljudi v Korejo sprijazniti. Prav gotovo mikalo, da bi še sam vtaknil »Dragi tovariši. mestnik komandanta Karel, načel­ Di oči ter napeto strmeli vanje. slabo voljo. Smatram, da bi bilo , vas spravilo v smeh, ko bi nos v te lepe prostore. In kaj V naši enoti služi vojaški nik Stane, komisar Davorin \ W> videli, kako trdovratno po­ sem opazil? Prostori so zares Le kaj, za vraga, vidijo tam rok tudi vojak Stane Stare. treba takim ljudem, ki kvarijo dedujejo na uro. Se bolj zani­ zelo lepi, pa tudi postrežba je notri? Menda ni po sredi mi­ Želimo, da preko vas sezna­ ugled zavoda, ostro stopiti na pr­ ste in jih zamenjati z vestnejšimi mivi so pa njihovi obrazi, ko kulturna. Nekaj pa se mi je sticizem? Ko se mi je od rado­ nite vso mladino, da omenje­ po kolovozu. Tudi komandant jih Vsa uslužbenci. S. D. k dan znova, deset in deset- tako zataknilo, da ne morem vednosti skorajda zanohtalo, ni tovariš v naši enoti dobro je zagledal, se nasmehnil ter po­ ugotavljajo, da je ura še pogoltniti. Natakarica, ki me sem se še sam zdrenjal do mi­ in samoiniciativno opravlja kazal z roko: »Evo, tovarišija, »mo­ Ve ZAKAJ PRIMANJKUJE VODE dno brez kazalcev. — Zares je postregla, nedvomno ve, kaj ze in naročil »dva dečka«. A svoje naloge pri pouku. S rala« se bliža!« In konec je bilo ]G hudo, če se človek neke je to kulturna postrežba, ven­ glejte čudo — zdaj sem še svojim delom, obnašanjem in govora. Kravico smo pojedli tako, V STRA2IŠČU? stv ari navadi! dar pa me pri njeni strokovno­ sam izbulil oči! Prijel sem za tovariškimi odnosi lahko to­ da so ostali menda samo parklji, kozarec in ga dvignil proti V četrtek, 22. maja, sem šel zju­ A »Mesarija« Naklo je za- sti nekaj moti. Tovarišica nam­ variš Stare kot mladinec slu­ rogovi in koža. Spominjam se, da c svetlobi, prav tako, kakor sem traj ob četrt na šesto uro po Kal­ ela pred časom prodajati go- reč streže v civilni obleki, ki ži za vzgled ostal, mladincem, sva z brigadno bolničarko skuhala Ve)e meso po 300 din za kg. videl delati prej delavce. Pa variji mimo hiše št. 70. Zraven te jo še posebej odlikuje moška saj je dober vojak in tovariš, v moji porciji čreva in jih pojedla Seveda so organi občinske trž­ nisem nikomur nazdravljal. Sa­ hiše, ob cesti, zida nekdo novo hi­ srajca, da o copatah ne govo­ kar pozitivno vpliva tudi na z največjo slastjo. ne inšpekcije to podražitev me- rim. Če se ne motim, sodijo tu­ mo ugotoviti sem skušal, ali je ostale tovariše v naši enoti. šo. Na prostor si je napeljal vo­ *a za 20 dinarjev v kali zatrli. di nogavice v garderobo nata­ med cementirano črto na ko­ Naslednji večer smo odkorakali dovod tako, da štrli iz zemlje s Naša posebna želja je, da ^ e kaže, da hoče »Mesarija« karice v času službe. zarcu in med »vinsko gladino« v Podgozd, kjer smo bili v zasedi. ukrivljena cev, ob njej pa železen prav sedaj, pred Dnevom to podražitev na vsak način A Program prireditev v po­ samo 1 cm razlike ali je ta Drugo jutro se je začel boj, ki je sod. Ko sem šel mimo, je iz cevi mladosti seznanite njegove uveljaviti — će ie ne z direkt- častitev Dneva mladosti v prazni prostor še večji. Bilo je bil zelo hud. Padel je naš koman­ tekla voda z vso močjo. — Daleč n tovariše z delom tovariši ° Podražitvijo, pa z drugač- Kranju je bil zelo pester. Med skoraj 1 cm. Saj ne bi rad ni­ dir, ranjen sem bil tudi jaz precej okoli cevi je bilo vse mokro, znak, nitt» posegom. — V soboto sem drugim so kranjsko mladino komur delal krivice. Morda je Staneta, da bi tudi oni šli po hudo, razen mene tudi bolničarka da je bila pipa precej dolgo od­ srečal znanca, ki je preklinjal razveselili tudi s filmom, ki so to le ena izmed mnogih oblik njegovi poti in tako oprav­ in še neko dekle, ki nam je po­ prta, če ne vso noč. Istega dne ob kot sam nebodigatreba. Ko sem ga zavrteli na prostem. In kak­ boja proti alkoholizmu. Ampak ljali naloge, ki jih pred nas noči iz vasi Oglarje prineslo toba­ devetih dopoldne je v Stražišču Povprašal, od kod njegova sla­ šen je bil ta film? Morda vam — zakaj tega v jeseniški po­ postavlja naše ljudstvo, ZK7 ka, pa ni moglo več nazaj. Vse tri manjkalo vode. in tovariš Tito. Tudi starši in in ostale ranjence so nas odpeljali ba volja, mi je pomolil pod nos naslov kaj več povedal? stajni restavraciji ljudem ne Ali ni to brezbrižnost do skup­ m povedo? vaša organizacija so lahko po­ v bolnico v zaledju, pozneje pa v ajhen zavitek in strupeno za- bo lm se je imenoval »Oven s nosti? In verjetno bo v Stražišču s'kal »Kaj bi ne klel, ko bom Vas pozdravlja Vaš nosni nanj. bolnišnico v Gorici, kjer sem z dru­ : Fpetimi i nogami«, v katerem na­ še več podobnih primerov, ki bi Pa namesto »pohanega« mesa S.J. — s. n.! gimi vred dočakal osvoboditve. stopa znani francoski komik jih bilo vredno zasledovati in ka­ kosti irl. Mpdtem ko je hitel BODICAR! Za komite V. p. 4660 znovati. E. L. Pero Novaković-" Igličar Albin Iz življenja vojaške enote planincev-plezalcev na B o h i n j s k i B e 1 i % gorskih stezah TELEVIZIJA ODKRILA TITNE Kriminalistična policija v zahodno- Ze prvi dan tega lova so ujeli tatu. nemškem Darmstadlu je pred kratkim Na televizijskem platnu je uradni-* e V vojašnici na Bohinjski Beli je mlada Trije zagoreli fantje vojaki-planinci so je tudi tako navezan, da bi obvisel v prvič uporabila televizijo kot uspešno opazil starejšega možakarja, ki se J a enota plezalcev-planincev, ki nenehno uri­ se pripravili za start. Niso se dosti zme­ zraku, če bi mu spodrsnilo. pomočnico pri zaitiranju kriminala. 2e- najprej ozrl na desno in levo, nato P jo svoje plezalne spretnosti — zdaj tu, nili za vse okrog sebe in se z vso resnost­ Spuščanje je bilo spet nekaj posebnega. parja so prijeli v trenutku, ko je sku­ odločno stopil k plaščem in začel br­ zdaj tam; prav povsod morajo poskusiti, jo lot;,: svojega posla. Izmenično so se Šlo je seveda laže in hitreje kot navzgor, šal v garderobi mestne knjižnice po­ skati po žepih. Seveda ni niti slutil, da bodo bolje obvladali različne terne in brati listnice in druge dragocenosti iz da ga opazuje skrito televizijsko oko. strmine. Največ se zadržujejo na Vršiču, žepov obešenih sukenj. Prijeli so ga. Na zasliševanju je p«f v Severni triglavski steni, na Mojstrovki Zadnje čase je bilo v tej knjižnici znal, da je skupno z dvema pomočni­ in drugod. vedno več pritožb. Kmalu so ugotovili, koma pobral že celo vrsto listnic Bf drugih dragocenosti v garderobi mest­ Planinsko vojaško enoto plezalcev, ki da gre za spretno tatinsko družbo. Funkcionarji darmstadtske policije so ne knjižnice. je bila šele lani ustanovljena, sestavljajo za poizkus najeli malo televizijsko ka­ največ mladi fantje, ki so šele v jeseni mero in sprejemnik. Kamero so dobro oblekli vojaško suknjo in so s plezanjem skrili v garderobi, da je njen objektiv pričeli popolnoma znova. Skupina zajel ves prostor okoli obešenih pla- Dolga in naporna je pot, predno se ple­ vojakov - planincev ščev. Sprejemnik je bil v kletnih pro­ zalec privadi na osnovne spretnosti, ki jih storih, od koder je uradnik nenehno Zanimivosti se prebija terja od njega plezanje: pogum, obvlada­ zasledoval dogodke v garderobi. nje samega sebe, prisebnost in previd­ čez steno STROJ, KI OPRAVI DELO 3000 Triglava. nost; zatem pa seveda še na temeljne teh­ STENOGRAFOV nične prijeme, na spretnost in vztrajnost. Drugi — Brez teh vrlin seveda ni uspeha in ne v vrsti je V Nemčiji 68.000 otrok Neko ameriško podjetje je izde­ napredka. Srečko lalo novo napravo, ki zapisuje po­ Tušar okupacijskih vojakov datke elektronskih možganov. V Minulo nedeljo je bilo, ko se nas je več pol minute lahko ta aparat spravi sto radovednežev zbralo in opazovalo vaje Po drugi svetovni vojni se je doslej na papir podatke, ki bi napolnili teh fantov s kapetanom Srečkom Tušar- rodilo na ozemlju Zahodne Nemčije 300 strani debelo knjigo velikega jem na čelu. Toda ne pod Severno steno 68.000 otrok, katerih očetje so pripad­ formata. Aparat piše desetkrat hi­ ali morda pod prepadi Mojstrovke, ampak niki zesedbenih enot, matere pa Nem­ treje kot podobne elektronske na­ na kakšnih petdeset metrov visoki steni ke. Polovica očetov je Američanov, prave. — Za primerjavo njegove nad Bohinjsko Belo. Prireditev je vodilo drug za drugim vzpenjali in srečno pri­ vsaj tako je bilo videti. Vsak se je spu­ 15 °/o Francozov in 12 % Angležev, na­ zmotljivosti Je povedal strokov­ poveljstvo garnizije na Bohinjski Beli, speli na vrh. Najtežje delo je imel vse­ ščal na poseben način. Drugi je na pri­ rodnosti drugih očetov pa niso mogli njak, da stroj opravi delo, za ka­ ogledala pa si jo je mladina vseh šol kakor prvi, ki je zabijal jeklene kline mer drsel po navpični steni tako, da je določiti. 7 % otrok je mešancev. Ker tero bi potrebovali 3000 dobrih se navezali na plezalne vrvi in se pri- v skalo. — Za drugega plezalca pa je visel v vodoravnem položaju v zraku in so matere v glavnem samke, skušajo stenografov. blejskega okoliša, rezervni oficirji in šte­ bilo precej lažje, saj sta mu pri plezanju se z nogami odganjal od stene. Pri tem dati svoje otroke v oskrbo, saj le vsak vilni domačini. lahko pomagala spodnji in zgornji. Bil pa pa mu je plezalna vrv, otvezena nekako trinajsti oče skrbi za svojega neza­ čez hrbet in med nogami, počasi drsela konskega otroka. Zanimivo je, da za­ NEZNANE STOPINJE naprej. konci brez otrok raje posvajajo črnske Člani sovjetske oceanografske Vsem skupaj je odleglo, gledalcem in kot bele otroke. odprave so odkrili v Indijskem plezalcem tudi najbrž, ko so spet stopili oceanu odtise nog doslej neznane­ na varna tla. Občinstvo jim je hvaležno ga prebivalca morskih globin. Kranjska in iz srca zaploskalo. „Delikatesa" Na vrsti je bilo spuščanje ranjenca. ZA BISTRE GLAVE BENCINSKE OPEKE Vojak, ki so ga počasi spuščali čez steno, V nekem sovjetskem institutu je prodaja je imel v posebni vreči na hrbtu ranjen­ strokovnjakom uspelo pridobiti bencin v trdem stanju. Bencin ima ca, z obvezano glavo in nogo. Kar srečno obliko zidne opeke. ribe iz Kokre sta pristala na trdnih tleh. Prav tako je šlo tudi s težkim ranjencem v posebni ZANIMIVA SELITEV V teh dneh je ob Kokri ved­ napravi, imenovani »mariner«. no dovolj opazovalcev. Ribiči Kadar se podgana s svojimi mla­ kranjske družine love v Kokri Vaje je vodil kapetan I. stopnje Srečko diči seli, jih postavi v karavano. od sotočja Save navzgor do je­ Tušar, ki se že deset let ukvarja s tem Mladič, ki je prvi za podgano, jo zu z elektronarkoznim aparatbm poslom. Kot sam pripoveduje, je pri svo­ prime za rep, drugi se prime pr­ vega in tako se vključijo v »vlak« podusti. Ribiči kranjske dru­ jem odgovornem delu doživel že marsi­ žine so podusti že lani lovili vsi mladiči, da se med potjo no­ za trg, letos pa so si zadali še kaj. Neštetokrat je bil že v hudih škrip­ beden ne zgubi. večjo nalogo. Do sedaj so jih cih, pa je še zmeraj dobro speljal. — Vo­ nalovili že nad 200 kg, raču­ dil je že številne plezalne tečaje in izva­ NAJSTAREJŠE DREVO najo pa, da jih bodo vsaj še jal taktične plezalne vaje ter tako vzgo­ NA SVETU 150 kg. Najbolj uspešen lov do sedaj so imeli preteklo sredo, jil že cele vrste dobrih plezalcev. Svoje Ameriško nacionalno geografsko ko so ujeli 120 kg te vrste rib. skupine uri na stenah Vršiča, Mojstrov­ društvo je nedavno sporočilo, da Svojo dejavnost bodo ribiči ke, Jalovca, na triglavski steni in dru­ je neki bor v kalifornijskih gozdo­ vih najstarejši živi organizem na prikazali tudi na letošnjem Go­ god. V garniziji Bohinjska Bela sedaj vo­ renjskem sejmu, kjer namera­ zemlji. Po ugotovitvah tega dru­ di izobraževalni center za usposabljanje vajo razstaviti akvarije, v ka­ Namesto črk vstavite ustrezne številke štva je omenjeni bor star okoli 4600 let. terih bodo prikazali sladkovod­ vodećega starešinskega kadra naših bodo­ v tem seštevku. Za enake črke enake šte­ ne ribe gorenjskih voda. čih planinskih enot. -jb vilke.

FRANK OWEN Tisto popoldne je preletela naše glave eskadra nemških pred raznimi hoteli in čakale na elegantne mlade častnike- bombnikov. — »Za vsak primer«. Zatem je na letališču Jersey je klonil. pristal lovec; iz njega je izstopil mlad nemški častnik z Strahovlada je orožje, ki mu dajejo Nemci prednost; ^1) EDDIE CHAPNANdvem a podčastnikoma. Odšli so v mesto in izobesili na toda strahovlada ne pomeni nujno golega nasilja — človeka rotovžu nemško zastavo. Na pošti so prerezali telefonsko lahko na smrt prestrašite s sugestijo. Na Jerseyu Nemcem P p l POVE n ij J E zvezo z Veliko Britanijo. ni bilo potrebno vsiliti režima železne roke. Pogosto so, Potlej so pristala nemška transportna letala in pri­ da bi napravili vtis na prebivalstvo, delali drzne polete 0, Letalo je letelo nad kaznilnico in bolnišnico, zatem pa nesla vojake in topove. S čolni je prišlo še več vojakov. nad otokom. Vojaki so imeli vaje za invazijo v Anglij izginilo v daljavi. Obrazi čuvajev so bili bledi in otrpli. Meščani so bili preplašeni; ulice so bile prazne. Ko se je Neki čuvaj je pripovedoval, da je videl vojake na vaji. e Vedno so bili gospodarji nad tujo usodo. Kakšna pa je izkrcal prvi nemški mornariški polk, je z njim prišla tudi kako v polni bojni opremi bredejo po vodi, ki jim j bila zdaj njih lastna? godba. Na oknih so se pokazali radovedni obrazi. Ženske segala do brade. To je bilo, preden so Britanci uspešno Naslednji dan so Nemci vnovič prišli. Leteli so nizko. so odklenile vrata spalnic. Otroci so zlezli izpod postelj. bombardirali nemško ladjevje v pristaniščih ob Rokavskem Piloti so poslali nekaj rafalov iz strojnic na hiše in ubili Nemci so igrali: »Vtakni svoje skrbi v stari prelivu. nekaj ljudi. Potlej so odvrgli letake. Izrečen je bil ultimat: nahrbtnik.« Ko so Nemci napadali Anglijo, so njihova letala včasih vdajte se ali pa vam bo trda predla! Na vseh velikih letala tudi nad Jerseyem. Nekega dne sem naštel nad Zabavno je bilo poslušati komentarje čuvajev — moje hišah in javnih poslopjih naj bi izobesili bele zastave. dve sto letal. Ko so se vračala, jih je bilo samo še štiri­ edino sredstvo, da bi zvedel novice iz vnanjega sveta. To Guvernerjev namestnik je ultimat sprejel; saj drugega deset ali nekaj več in letela so v raztrgani formaciji- Nekdo mi je rekel- »Nemci nikakor niso slabi fantje; s izhoda tudi ni imel — niti orožja ni bilo, niti vojakov. ni bilo ravno dobro zanje. Toda Nemci so objavljali fanta­ seboj so prinesli denar, vse, kar kupijo po trgovinah, Kaznilnico je zajel preplah. Eden izmed čuvajev je bil stične trditve o škodi, ki so jo prizadejali Angliji. Mnog' plačajo.« prepričan, da mu bodo Nemci ugrabili ženo. Zakaj, si otočani so jim verjeli. nisem mogel predstavljati niti jaz niti drugi. Tudi nekdo Nemci so v resnici vse pokupili. Vsi so bili željni Edini oddaljeni stik, ki smo ga mi kaznjenci imeli * drug je imel podoben občutek. Nekateri izmed čuvajev angleškega blaga in angleških oblek. Prav tako je kaj osvajalci, je bilo opazovanje njihovih letal in poslušanje so odšli domov in malo je manjkalo, pa bi bili pobili svoje hitro izginila vsa kava, čaj, čokolada, kar so je le mogle eksplozij njihovih bomb. Zdaj je napočil čas, da se z njim1 žene, da bi jih ne doletela zla usoda. Britanska propa­ nagrabiti njihove lačne roke in kmalu so bile vse trgovine tudi srečamo. ganda je k temu razpoloženju prav gotovo veliko pri­ prazne. V štirih mesecih so oskubili otok, ki se je hvalil, Nekega dne sem čepel na tako imenovanem »kamnitem spevala. Medtem so nekatri lastniki barov in hotelov da ima za tri leta zalog. dvorišču« in cepil drva. Iznenada so se brez napovedi delali nadurno, da bi pravočasno zlili svoje zaloge piva Nekateri čuvaji so prinesli novice, češ da so videli odprla vrata in čuvaj pri glavnem vhodu je zaklicali v kanale. Uničenih je bilo na stotine steklenic whiskyja in vojake, kako razvajajo otroke — dajejo jim čokolado itd. »Pozor!« gina; vsakdo je lahko dobil cigarete in gospodinjske po­ Skušali so napraviti dober vtis. Neki drug čuvaj mi je ves Prišel je upravnik v spremstvu treh nemških častnikov- trebščine zastonj. Ulice in drevoredi so bili polni za­ jezen rekel, da je videl neko dekle iz Jerseva sprehajati Eden izmed njih je bil mlajši poročnik varnostne policije, puščenih avtomobilov; po cestah so tavali konji, ovce in se na ulici z nemškim vojakom. — Jersey dotlej še ni druga dva sta pa bila podčastnika iz istega korpusa- govedo. bil povsem pripravljen na kaj takega in mnogi meščani Kaznjenci smo stali v pozoru. Pri priči nam je bilo uka­ Naslednjega dne so bile hiše v mestu okrašene z so se zgražali nad dekletovim početjem. Toda takšni pri­ zano, naj stopimo naprej, da bi nas izprašali. Tolmač belimi zastavami. Gospodinje so na okna obesile bele meri so se množili. Čedalje več deklet so videvali z Nemci. eden izmed počastnikov, je govoril grozotno angleški. prte. V kaznilnici so na drog obesili rjuho.drugo pa položili Javno so jedle z njimi po restavracijah, z njimi plavale, Upravnika so prosili, naj med zasliševanjem stoji na na travnik. Jeresey se je vdal. jih zabavale, obiskovale njihove koncerte. Postavale so drugem koncu dvorišča. Glas Gorenj^ 9

KRANJ, 30. MAJA 1958 Uvedba nove hišne numeracije in preimenovanje nlic v mestn Kranju

Po večkratnem razpravljanju na zborih volivcev in na več sejah občinskega ljud­ skega odbora je prejšnji občinski ljudski odbor Kranj na svoji 51. seji dne 17. okto­ bra 1957 sprejel odredbo o uvedbi nove hišne numeracije Kranja. Vprašanje nove numeracije je bilo po­ stavljeno v Kranju prvikrat v letu 1952, ko je Zavod za statistiko LRS v vsej Slo­ veniji sprožil akcijo za menjavo zastarele in ponekod nepregledne numeracije z no­ vo. Bivša mestna občina Kranj je takrat zaprosila za odložitev zamenjave, ker je Predvidevala, da ji bo uspelo v dogled- nem času sprejeti urbanistični načrt, ki naj bi se pri novi numeraciji upošteval. Toda izdelavo urbanističnega načrta se je iz tehničnih in drugih razlogov odlagalo iz leta v leto, dočim je numeracija Kranja zaradi novih gradenj postajala vedno bolj /zastarela in postala nazadnje tako nepre­ gledna, da je bila resna ovira za mnoge službe (poštna, prijavna in odjavna ter druge službe). Zato je bivši občinski svet za gospodarstvo in komunalne zadeve v letu 1955 postavil 12-člansko strokovno komisijo z nalogo, da čimpreje izdela Predlog nove numeracije. Po skoraj eno­ letnem delu je bil predlog izdelan in pred­ ložen na 24. seji ljudskemu odboru v raz­ pravo in sklepanje. Tega predloga ljud­ ski odbor ni sprejel, ker je bil za naselje Stražišče preveč zapleten, pa tudi zato,

ker je menil, da je treba preimenovati nekatere ulice, ceste in poti. Zato je na­ močil, naj komisija nadaljuje z delom, sku- sa najti za naselje Stražišče preglednejši način oštevilčenja, sam pa je imenoval Posebno komisijo za imenovanja in pre­ imenovanja, ki naj bi proučila imena ulic ln predlagala ustrezne spremembe imen. Drugi predlog komisije za numeracijo jO bil ljudskemu odboru predložen v novem­ bru, na 30. seji. Ta predlog je predvide- Val za Stražišče oštevilčenje, podobno uličnemu, sicer pa se od prvega predloga ni mnogo razlikoval. Upošteval je le še Imena, ki jih je predložila komisija za imenovanje, ulic. Ta predlog je ljudski odbor vzel na znanje, ni pa o njem do­ končno sklepal, ampak ga je dal najprej v razpravo in pripombe zborom volivcev, ki so bili v decembru leta 1956. O pred­ ugu so živahno razpravljali zlasti zbori volivcev v Stražišču, na Primskovem in Rotarjeva ulica je del Jurčičeve ulice, Huiah. s predlogom se niso strinjali, am- racija Kranja šteje 111 imen za ceste, tako, da so na desni strani ulic parne, v kateri je hiša, kjer je stanoval dijak Pak so zahtevali združitev naselij Kranja in ligov ter o označevanju hiš (Uradni na levi pa neparne številke. Izjema je ulice, poti in gručasto ležeče hiše. Na kranjske gimnazije Rotar Bogomil (1921 ln ulično oštevilčenje za vse območje list LRS, št. 24/52). Nova numeracija Kra­ Stražišče, kjer se ni dalo izvesti oštevil­ območju med Savo in Kokro je 48 imen, do 1942). Ob razpadu stare Jugoslavije mesta. nja je urejena po določilih tega pravilni­ čenje desno in levo po določilih pravil­ od katerih je 14 novih, na območju na je takoj začel delati za narodnoosvobodil­ ka Center Kranja je premaknjen od Tito­ ^° pobudo zborov volivcev je ljudski nika, ampak zaporedoma ne glede na levo levem bregu Kokre in na desnem bregu no gibanje in postal član SKOJ-a. V ja­ vega trga v Park svobode, to je pred odbor osvojil v decembru 1956 na 32. seji in desno stran. Ponekod oštevilčenje his nuarju 1942 je šel v partizane in padel Sindikalnim domom. Izhodišče oštevilče­ Save pa je 63 imen, ki so vsa nova z kot svojo smernico. Naročil je postavitev ne teče zaporedoma, ker so rezervirane v marcu istega leta nad Crngrobom pri n nja ulic teče od najbližjih cest L, II. oz. izjemo nekaj starih imen, ki so zadržana. °ve širše komisije za numeracijo z na- številke za bodoče gradnje. Nova nume­ Škofji Loki. ,°9o, da pripravi najprej predlog za zdru- III reda. Hiše so oštevilčene praviloma 2lle Stošičeva ulica, doslej Gosposvetska v naselij, nato pa še predlog nove ulica, je preimenovana v spomin na Mi- numeracije z uličnim oštevilčenjem za vse lorada Stošiča, prvo žrtev okupatorja v °bmočje mesta, kjerkoli je to mogoče. Kranju. Kot graničarski podoficir je Sto- °va širša komisija, postavljena od Sve- Nova imena za območje mesta med Savo in Kokro a z šič takoj po razpadu Jugoslavije odšel v a splošno upravo in notranje zadeve, partizane, kjer je postal komandir čete. Je P° svojih treh podkomisijah, ki jih je kjer so svobodni koroški kmetje ustoli- Bil pa je že 5. avgusta 1941 ujet v Do- Postavila za območje mesta med Savo in Cesta Kokrškega odreda. Cesta se je Cesta Iva Slavca. Ta cesta se je prej čevali koroške kneze. Zadnje ustoličenje brči. Po strahovitem mučenju je bil dne . °kro, za območje na levem bregu Kokre preje imenovala Cesta na Rupo. Imenova­ ln 7 imenovala Struževska cesta. Imenovana je bilo v 15. stoletju. 14. avgusta 1941 obešen na odcepu Sto- -a območje na desnem bregu Save, v na je v trajen spomin na junaški Kokrški s je po narodnem heroju Ivu Slavcu-Joklu Kidričeva cesta je ime za novo cesto, šičeve ulice od Koroške ceste, kjer ima °delovanju z družbenimi organizacijami odred, ki je deloval na območju kranjske ln (1916—1944). Rojen je bil na Jesenicah. ki povezuje stanovanjske bloke na Zla­ sedaj spomenik. Ta prvi strahoviti zločin Prebivalstvom na terenu pospešila delo občine pod Storžičem. Odred je zaživel V Kranju in Kočevju je obiskoval gim­ tem polju. Kidrič Boris-Peter (1912—1953) v Kranju je sprožil ogorčeno akcijo na­ Wi da je predlog o združitvi naselij leta 1942, ko je bil sovražnik na vrhuncu pr nazijo, nato pa je delal doma v Struževem je bil revolucionarni borec, organizator in predne kranjske mladine. Šest mladincev, 'Pravila že v aprilu leta 1957, koncem svojih moči in ko je prirejal neprestane Jur kot trgovski pomočnik. Po okupaciji se je mislec. Zaradi svojega revolucionarnega ki sta jih vodila skojevca Tugo Vidmar >ij imen je nova numeracija še zadr- se vije v obliki zanke med novimi indi­ imena. Gre vzporedno in severno od Ko­ 1 Dru ov od koder se je ilegalno zatekel domov v kot organizator oborožene vstaje. V av­ Ije" i ' ka, Rupa, Struževo, Zlato po- vidualnimi hišami na Zlatem polju. pališke ulice. Imenovana je po bratih etna ora Struževo, kjer je v domači negi ozdravel. gustu leta 1941 je ustanovil prvi bataljon več i 9 ), nimajo pa uradno Mandelčeva pot je ime za del este na Tugomiru in Milošu Vidmarju. Tugo Vid­ P mend Takoj po ozdravljenju se je javil gorenj­ na Jelovici, nato pa je še istega leta or­ kak ° naselij, ampak pomenijo isto Rupo. Imenovana je po Valentinu Man- mar (1919—1942) je bil študent vojne aka­ skim partizanom. Bil je izredno sposoben ganiziral celo vrsto političnih in vojaških delcu (1837—1872), pripovedniku in pre­ demije v Dubrovniku. Po razpadu stare r Ul ce cesle in poti Tako bo pr organizator in s svojim odličnim organi­ akcij, ki jih je izvajal pod njegovim in na i° ' ' ' vajalcu. Rojen je bil v Kranju, gimnazijo Jugoslavije se je vrnil k staršem v Kra­ s ov za stanovalca, ki stanuje v vasvas i zacijskim delom mnogo koristil narodno­ Gregorčičevim vodstvom štab Gorenjske­ je obiskoval v Kranju in v Ljubljani. Bi) nju, kjer se je vključil v osvobodilno Upa: Kranj, Rupa št. 10, ne pa kakor osvobodilnemu gibanju. Številne tedanje ga odreda. Med te akcije spada uničenje d je profesor. Štejemo ga v vrsto pisate- gibanje, v oktobru 1941 pa umaknil v s partizanske akcije so bile plod njegovega nemške enote decembra 1941 v Rovtah ° 'ej Rupa št. io p. Kranj ali pri Kranju. ljev-vajevcev. Napisal je novelo Tiho­ ilegalo. Pri organiziranju osvobodilne dela. Kot sekretar Okrožnega komiteja v Selški dolini, osvoboditev aretirancev , ^družitev naselij je pomemben dogodek tapci, kmečko povest Ceptec in mnogo fronte na Jesenicah je bil izdan in areti­ KP v Kranju je skliceval številne sestan­ iz gestapovskih zaporov v Škofji Loki in zgodovini Kranja. Kranj je s tem postal krajših pripovedi in poučnih spisov. Znan ran. Padel je kot talec v Dragi na Go­ sto ke aktivistov (na Rupi, v Štefani gori, akcija za osvoboditev Poljanske doline, ki * z nad 10.000 prebivalci (dejansko je po prevodu prvega dela Goethejevega renjskem dne 21. januarja 1942. Njegov ma P0 štet u v Kokri, v Krizah). Svoj zadnji sestanek so zaključene z borbo v Dražgošah, kjer 2o\ft' J 1. novembra 1958 že Fausta in kot prevajalec iger iz franco­ brat Miloš Vidmar (1921—1945) je študi­ je sklical 21.junija 1944 v Kranju, na |e |>adlo več kot 500 Nemcev. Padel je dočim se je dosedaj vodil v vseh ščine. Svojo prvo službo kot profesor kla­ ral v Ljubljani. Po razpadu stare Jugo­ katerega pa ni več prišel. V Pševem je 27. marca 1942 na Planici nad Crngrobom, slavije je prekinil študij in živel pri star­ Stitnih podd,kih kot mest0 Z ndd sičnih jezikov in slovenščine je nastopil 500o500( zašel v nemško zasedo in padel. Za iz­ ko se je skupaj s selško četo prebijal > Prebivalci, čeprav je že doslej z v Kranju leta 1864, še istega leta pa je ših v Kranju, kjer se je vključil v osvo­ Vs redne zasluge v osvobodilnem boju je bil skozi nemški obroč. °mi drugimi 15 naselji pomenil strnjeno dobil službo profesorja v Karlovcu, kjer bodilno gibanje. Sodeloval je pri poiz­ 9 s proglašen za narodnega heroja. ^ P°darsko, komunalno, prosvetno in Gosposvetska ulica, staro ime Poljska je ostal do smrti. kusu miniranja mostu v Struževem, kjer 'avstveno enoto in so se vsa vprašanja pot. Imenovana je v spomin na staro mu je odtrgalo prste. Zdravil se je v Cesta Jugoslovanske ljudske armade. Mladinska ulica se imenuje doslej ne­ <* področij reševala enotno. Združitev koroško zgodovino. Gosposvetsko polje Ljubljani. Ko je ozdravel, se je odpravil as Ta cesta se je preje imenovala Cesta na imenovana ulica, ki gre iz Gregorčičeve ^ elij z uredbo Izvršnega sveta je samo ob Glini na Koroškem je bilo v 7. stoletju leta 1942 v partizane, bil pa je zajet od ulice za Mladinskim domom do Jezerske Potrditev dejanskega stanja. Golnik. Zato, ker ležijo ob cesti vojaš­ srediAČe slovenske karantanske kneževine. (Nadaljevanje na 10. str.) ceste oziroma do Ceste Staneta Žagarja. .Numeracija naselij se ureja po dolo- nice in v počastitev naše ljudske armade Tu je bil znameniti vojvodski prestol, dih pravilnika o označevanju imen ulic je cesta imenovana po ljudski armadi. 10 Glas Gorenjske KRANJ, 30. MAJA 1958

(Nadaljevanje z 10. str.) tiitam tudi spominsko ploščo Vodopivec dil čevljarsko-krojaško stavko. Bil je na in odpeljana v Begunje, vendar pa je partizansko ime je bilo Janina. Bila je Italijanov. Na Gorenjsko se je vrnil po Franc-Ciril. Rojen je bil na Primorskem, eden vodilnih organizatorjev mezdnega bila izpuščena v juliju istega leta. V av­ aktivna članica SKOJ-a in aktivno delala kapitulaciji Italije in se vključil v parti­ po poklicu je bil čevljarski pomočnik. gibanja v Kranju. Takoj po kapitulaciji gustu je odšla v Beljak, da nadaljuje štu­ med mladino v Kranju od leta 1941. Leta zane, in sicer v Bohinjski odred. Padel Jugoslavije je začel organizirati oborože­ V Jugoslavijo je pribežal kot politični dij, vendar pa je že v oktobru istega leta 1944 je odšla v partizane, kjer je bila je 8. maja 1945 kot oficir II. bataljona no borbo proti okupatorju. Bil je sekre­ odšla v partizane. Bila je član KP in se­ organizatorica mladine. Koncem leta 1944 emigrant. V Kranju je aktivno delal v Koroškega odreda v Borovljah. tar Okrožnega komiteja ZP. V decembru kretarka okrožnega odbora AFZ za Go­ so jo pri Jamniku zajeli belogardisti sku­ Vodopivčeva ulica. Sedanje ime te ulice Komunistični partiji in opravljal važne 1941 se je moral umakniti v ilegalo. Pa­ renjsko. Pred svojim vstopom v partizane paj s Tatjano Odrovo, zverinsko mučili je Savski breg. V njej je živel in ima organizacijske funkcije. Leta 1939 je vo­ del je pod Storžcem avgusta 1942. je delala aktivno na terenu in zbirala po­ in ubili. datke za vojaško obveščevalno službo, Zanova ulica je imenovana po Jožetu ter material za škofjeloški odred. Udele­ Zanu (1903—1944). Rojen je na Klancu, ževala se je raznih sestankov in sodelo­ po poklicu je bil čevljarski pomočnik. V Lega uličnega omrežja na levem bregu Kokre in vala z Ivom Slavcem ter Vido Šinkovče- delavsko gibanje ga je uvedel znani do­ vo. Padla je 21. marca 1944 na Rupi. mačin in revolucionar Janez Poljanec. P° na desnem bregu Save Ulica Tatjane Odrove je imenovana po okupaciji se je med prvimi vključil v Kovačičeva ulica je imenovana po Sta­ Oder Cilki (1919—1945). Oče je imel malo ilegalno delo OF. V njegovi sobici- v hiši A. Levi breg Kokre netu Kovačiču (1900—1942). Rojen je bil kmetijo v vasi Brdo pri Radovljici. Obi­ na Klancu je bila razmnoževana ilegalna skovala je gimnazijo v Kranju. Želela je literatura, v bunkerju pod oknom pa skrit Preko betonskega mostu na Primskovo Zanove ulice se na levo odcepi Oprešni- v Mostu na Soči. Bil je sin delavca, po postati učiteljica, ker pa ni bilo sred­ pisalni stroj, papir in razmnoževalni stroj- se nadaljuje cesta Staneta Žagarja do kova ulica. Od Likozarjeve ulice se od­ poklicu električar. Pred vojno je bil od stev, se je po končani nižji gimnaziji za­ Pomagal je pri razmnoževanju in razna- »Svinjakov« (do ceste v Šenčur). Pri go­ cepijo na desno Stirnova ulica, na desno italijanskih fašistov kot zaveden Slove­ poslila v občini Smlednik, v letu 1941 pa šanju literature. V januarju 1942 je bil stilni »Kokra« se od ceste Staneta Žagarja in levo Luznarjeva ulica, na desno in levo nec preganjan in je zato leta 1929 pribe­ v tovarni Sava. V narodnoosvobodilno gi­ izdan, aretiran, odpeljan v Begunje in odcepi na levo Jezerska cesta, ki gre do Tomažičeva ulica, na desno in levo Reše- žal v Jugoslavijo. Leta 1932 je prišel v banje se je vključila že leta 1941. Zbirala zverinsko mučen, nato pa odpeljan v kraja Gorenje. Od Jezerske ceste se od­ va ulica in na levo Ulica Vide Šinkovče- Kranj, kjer je dobil delo v Jugočeški. je sanitetni in drug material in zato do­ Mauthausen, kjer je 1. januarja 1944 umrl- cepijo na levo Tekstilna ulica, Kovačičeva ve. Od Ceste na Klanec se pri trgovini Bil je član KP od leta 1938. Po okupaciji bila pohvalo od Bohinjskega odreda. V ulica, Zadružna ulica in Kurirska pot. Od Štefe odcepi na desno Cesta talcev, ki gre se je med prvimi vključil v delo narod­ Zupančičeva ulica je imenovana po na­ NOV je stopila v septembru 1941. Sku­ Jezerske ceste se odcepi na desno na­ do pokopališča. noosvobodilnega gibanja. Ze v oktobru šem znanem pesniku Otonu Zupančiču paj z Vido Šinkovčevo je pri vasi Jam- sproti zadružnega doma Ručigajeva cesta, Desno od lesenega mostu pod tovarno leta 1941 je bil izdan in odpeljan v Begu­ (1878—1949), predstavniku moderne slo­ nik 19. aprila 1945 padla v roke belo­ ki preseka Cesto Staneta Žagarja in gre »Sava« pelje cesta z imenom Huje do nje, nato pa v Špital na Koroškem. Ker venske poezije, ljudskem pesniku-umet- gardistom, ki so ju zverinsko mučili in mimo novih hiš po polju v smeri poko­ viseče brvi. Od viseče brvi pelje med zoper njega ni bilo dokazov, je bil izpu­ niku. Oton Zupančič je poleg Prešerna ubili. pališča. Od Tekstilne ulice se pri Jelencu stanovanjskimi bloki na Hujah Zupanči­ ščen. Takoj nato je odšel v partizane in največji slovenski pesnik. Med okupacijo odcepi na desno Jelenčeva ulica, od te čeva cesta, ki gre do Ceste talcev. Desno se izkazal kot hraber borec v težkih bor­ Ulica Vide Šinkovčeve je imenovana je sodeloval pri partizanskih glasilih pod pa zopet na desno Ulica Milene Korbar- od viseče brvi pelje Cesta 1. maja do bah v Dražgočah in drugod. Padel je dne po Vidi Sinkovčevi (1925—1944). Njeno imenom Anton Pesnik. jeve. Med Jelenčevo ulico in reko Kokro blokov na Planini. Od Ceste 1. maja se 27. marca 1942 na Planici nad Crngrobom. je Krašnova ulica, ki začne za tovarno takoj za Novim domom odcepi na desno Likozarjeva ulica je imenovana po za­ IBI in konča na »Ledini«. Na desno od pot do nekaj hiš na vrhu brega Kokre, služnem možu Antonu Likozarju, domači­ B. Območje na desnem bregu Save Kurirske poti leži Kokrški log. ki so dobile ime Skalica. Ob stopnicah nu iz Primskovega (1857—1923). Po po­ Benedikova ulica je imenovana po Kranju, inštruktor pokrajinskega komite­ Cesta, ki pelje levo od lesenega mostu na bregu Kokre v tovarno Inteks je ulica klicu je bil učitelj in učiteljeval v Olšev- Francu Benediku (1885—1942), posestniku ja KP za Gorenjsko in sekretar Okrožne­ pod tovarno »Sava« in mimo trgovine pri Tatjane Odrove. Savska cesta se preko ku, Goricah, v Velesovem, nato v Ljub­ in dolgoletnem starosti tamkajšnjega ga komiteja Škofja Loka. Leta 1944 je bil Stefetu do Ručigajeve ceste, je cesta na mostu čez Kokro nadaljuje do tovarne ljani. Bil je napreden učitelj, umen gospo­ »Sokola«. Takoj po okupaciji se je med poslan v politično šolo na Dolenjsko. Pa­ Klanec. Pri Osnovni šoli na Primskovem »Zvezda«. — Cesta, ki gre nad tovarno dar in čebelar, ki je navajal svoje učence prvimi vključil v delo OF. V februarju del je na povratku od tam avgusta 1944 se od ceste Staneta Žagarja odcepi Liko- »Zvezda« v Cirčiče, je Staretova cesta in in kmečko mladino k umnemu gospodar­ 1942 je bil izdan in odpeljan v Begunje, blizu Stične na Dolenjskem. pelje skozi stari del Čirčič do gruče hiš jenju. V Ljubljani je bil občinski svet­ zarjeva ulica, ki pelje do Ceste na Klanec. kjer je bil obsojen na smrt skupaj s 50 na kraju Čirčič, ki so dobile ime Čirče. nik, aktiven član učiteljskih organizacij Pri betonskem mostu se od ceste Staneta drugimi talci, nato odpeljan v Mauthau­ Seljakova ulica je imenovana po Lu- Pri Zadružni mlekarni se začne Smledni- ter ustanovitelj naprednega ljubljanskega Žagarja odcepi na desno Kajuhova ulica, sen in tam ustreljen 19. aprila 1942. cijanu Seljaku. Po pokli cu je bil sobo- nato pa Zanova ulica. Obe vezeta cesto ška cesta, ki pelje do konca Čirčič. Bloki Šentjakobskega prosvetnega društva in slikarski mojster v Stražišču. Pred vojno Staneta Žagarja s Cesto na Klanec. Od na Planini so obdržali ime Planina. njegov dolgoletni predsednik. Na njego­ Bičkova ulica je imenovana po Henri­ je aktivno delal v delavskih organizaci­ vo pobudo in po njegovem prizadevanju ku Bičku (1917—1942). Rojen je bil v jah in bil član KP od leta 1939 ter sekre­ je bila zgrajena v Ljubljani osnovna šola Šentviški gori pri Tolminu. Julija meseca tar partijske celice v Stražišču. Po oku­ B. Desni breg Save na Prulah. Likozarjeva ulica v Ljubljani 1941 je odšel v partizane in se vključil paciji je bil vodilni organizator narodno­ je imenovana po njem. kot borec v Cankarjev bataljon. Padel je osvobodilnega gibanja v Stražišču. V ja­ Ljubljanska cesta se nadaljuje preko Od Ljubljanske ceste se na Laborah Luznarjeva ulica je imenovana po Fran­ na Mošenjski planini 11. januarja 1942 nuarju 1942. leta je bil izdan, na domu Savskega mostu in gre do konca Orehka. odcepita desno Zeškova ulica in Nartni- cu Luznarju (1862—1942). Luznar je bil takoj po dražgoški bitki. aretiran, odveden v Begunje, zverinsko Od Ljubljanske ceste se odcepi na levo kova ulica, na levo pa Zasavska cesta, ki prvi učitelj na Primskovem in je tu uči­ Cirilova ulica je imenovana po Cirilu mučen in ustreljen 3. 3. 1942. ob mostu Savska loka, to je cesta, ki pe­ pelje skozi Orehek do železniškega pre­ teljeval celih 35 let do leta 1925, ko je Dolencu, domačinu iz Orehka. Ze v stari lje mimo tovarne Iskra do tovarne Pla­ laza. Stara Ljubljanska cesta skozi Ore­ bil upokojen. Zaradi svojega naprednega Jugoslaviji je bil aktivno povezan z de­ Skokova ulica je imenovana po Vilku nika. Desno od Ljubljanske ceste se od­ hek nima lastnega imena. Ona je dohod mišljenja je bil v stari Jugoslaviji zapo­ lavskim gibanjem. Leta 1936 je bil spre­ Skoku (1921 do 1943), tovarniškem de­ lavcu v Kranju. V partizane je odšel 1°- cepi Gorenjesavska cesta, ki pelje mimo za Dolenčevo ulico, Cirilovo ulico, Zevni- stavljan. Njegovi učenci se ga hvaležno jet v KP in je sodeloval v tekstilnem 10. 1942 in padel na Mohorju 16. 8. 1944- tovarne Tiskanina, preko železniškega kovo in Kutinovo ulico, ki se od stare spominjajo. Bil je umen vrtnar in sadjar štrajku. Takoj po okupaciji se je ak­ prelaza do konca Gorenje Save. Ljubljanske ceste odcepijo na levo. Hiše in priljubljen napreden vzgojitelj mladi­ tivno vključil v NOB, zbiral orožje in V partizanih je bil kurir obveščevalni Na Laborah se od Ljubljanske ceste med novo in staro Ljubljansko cesto spa­ ne. Po upokojitvi je do smrti vodil ti­ municijo in se povezal s prvimi partiza­ službe. odcepi Škofjeloška cesta. Od nje se od­ dajo k Ljubljanski cesti, deloma pa k skarno Savo. ni. 3. 3. 1942 je bil na domu aretiran, Trojarjeva ulica je imenovana po Fran­ cepijo na desno zaporedoma Šolska ulica, Cirilovi ulici. Od Zasavske ceste se od­ Oprešnikova ulica je imenovana po odveden najprej v Begunje, nečloveško cu Trojarju (1904—1943). Rojen je v Go­ Seljakova ulica, Gasilska ulica, Benedi- cepi na levo Pot za krajem. Za naselje Oprešniku Valentinu (1887—1944), upoko­ mučen, obsojen na smrt, nato pa odve­ rici, po poklicu je bil pekovski pomoč­ kova ulica, Ješetova ulica in Pot v Bitnje, Drulovko je ostalo staro ime Drulovka, jenem orožniku. Po upokojitvi se je zapo­ den v Mauthausen, kjer je bil v aprilu nik. Po okupaciji je aktivno sodeloval v na levi strani pa Križnarjeva in Hafner­ za nekaj hiš dosedanjega naselja Smar- slil v podjetju Inteks kot vratar. Bil je 1942 ustreljen. OF in postal član KP. 27. 2. 1943 je bil jetne gore pa staro ime Šmarjetna gora. jeva pot. Od Benedikove ulice se odcepi­ že pred vojno član KP in deloval kot or­ Dolenčeva ulica je imenovana po Fili­ aretiran, 2. 3. 1943 pa ustreljen v Šempe­ ta Pševska cesta in Sitarska pot, veže ju Od Gorenjesavske ceste se odcepi pro­ ganizator na Primskovem, Klancu in v pu Dolencu iz Orehka. Ze pred vojno je tru pod Smarjetno goro, kjer ima spome­ pa Zlatnarjeva pot. Gasilsko in Benedi- ti kolodvoru Kolodvorska cesta. podjetju Inteks. Aktivno je delal za OF aktivno sodeloval v vseh naprednih or­ nik. kovo ulico veže Skokova ulica, ki se od­ Kakor je iz prednjega opisa omrežja od leta 1941. Leta 1942 je bil aretiran in ganizacijah in v KP. Bil je povezan s Sta- Zevnikova ulica je imenovana po Zev- cepi od Gasilske ulice pri Gasilskem ulic razvidno, so imena določena po legi odpeljan v Begunje, bil pa je izpuščen. netom Žagarjem, Nartnikom, Seljakom in niku Vinku - Zelezniku (1914—1942). Ro­ domu. in smeri, z ozirom na stara imena, po 1. maja 1944 je bil ponovno aretiran na drugimi. Po okupaciji je prevzel vodstvo jen je bil v Prašah; po poklicu je bil Pri stopnicah na Kalvariji se začne Stra- objektih, največ pa po imenih padlih svojem domu na Klancu, pri poizkusu be­ upora v Orehku. Vsa organizacija je bila delavec. Delal je v mlinu in pri zidar­ žiška cesta, ki pelje do stražiškega po­ borcev iz NOB ter po žrtwah fašističnega ga pa ustreljen pri Božičevem podu. izdana, 3. 3. 1942 je bil aretiran na domu jih. Po okupaciji je bil izseljen v Srbijo, toka. Pri vrstnih hišah »Tiskanine« se zač­ nasilja, zlasti tistih, ki so sodelovali ali Reševa ulica je imenovana po bratih v Orehku, ko se je ravno odpravljal v kjer je odšel v partizane še istega leta. ne Delavska cesta, ki pelje do Gorenjesav- padli na območju občine. Reš Dragu (1923—1942) in Milošu (1919 ilegalo. Odveden je bil v Begunje, zve­ V novembru 1941 pa je postal vodnik ske ceste. Od Delavske ceste se odcepijo Izbira imen ni bila lahka. Preden so do 1945). Oba sta po okupaciji aktivno rinsko mučen, nato pa ustreljen v Dragi novoformirane prve slovenske čete »Ivan desno in levo Trojarjeva ulica, nato des­ bila končno določena imena, je bilo sodelovala v OF. Bila sta izdana in odpe­ kot talec. no Bičkova ulica in Kocjanova ulica. Pri obravnavanih mnogo predlogov. Pri izbiri ljana v zapore, Miloš v zapore Kraut, Cankar« in sprejet v KPJ. Udeležil se e odcepu Kocjanove ulice se odcepi od De­ imen so sodelovale družbene organizacije Drugo pa v Begunje. Bila pa sta izpušče­ Hafnerjeva pot je imenovana po žrt­ je znanih bojev pri Užicah. Sodeloval j lavske ceste na levo Pot na Jošta. Na juž­ in prebivalci posameznih terenov; posebej na. Takoj po vrnitvi iz zaporov sta se vah družine Hafner iz Stražišča, in sicer pri preganjanju Mihajlovičevih četnikov ni strani vrstnih hiš»Tiskanine« se začne pa sta imena proučila sekretariata Obč. ponovno vključila v aktivno delo, bila Hafner Mariji (1895—1942), njeni hčerki proti Ravni gori. Nato je bil v raznih Šempetrska ulica, ki pelje v smeri Šem- odbora SZDL in Občinskega odbora Zve­ sta ponovno izdana in aretirana. Drago Mariji (1914—1942) in sinu Francu (1922 srbskih edinicah, v katerih se je izka­ petrskega gradu do Poti na Jošta. ze borcev.' je bil ustreljen kot talec 1. julija 1942 v do 1942). Vsi trije so po okupaciji ak­ zal kot hraber borec. Poleti 1942. leta se Mostah pri Žirovnici, Miloš pa je bil od­ tivno delati za OF. Njihova zveza z OF je vrnil v Slovenijo in postal vodnik za­ peljan v taborišče Mauthausen, kjer je je bila izdana, 10. 2. 1942 so bili areti­ ščitne čete glavnega štaba NOV. Poleti umrl 15. januarja 1945. rani, odpeljani v Begunje, obsojeni na 1943 je bil poslan k zaščitni patrulji P°" Obrazložitev za imena borcev in žrtev in za smrt, ustreljen pa v Mauthausenu dne krajinskega komiteja KP za Gorenjsko, Ručigajeva cesta je imenovana po Er- 15. aprila 1942. po kapitulaciji Italije pa je bil imenovan druga imena novega uličnega omrežja, ki so nestu Ručigaju in njegovih sinovih Borisu za komandanta bataljona XVI. brigade- in Božu. Ernest Ručigaj (1892—1942), so- Ješetova ulica je imenovana po Francu določena po osebah davičar v Kranju je bil aktiven sodelavec Ješetu (1894—1944), posestniku in žimar- V mnogih spopadih in akcijah je pokazal narodnoosvobodilnega gibanja in organi­ ju. Po okupaciji se je vključil v delo mnogo iznajdljivosti in izreden pogum- 0 A. Območje na levem bregu Kokre zator OF. Dne 6. decembra 1942 je bil za­ OF. Bil je izdan in ubit v Kranju 7. 8. V avgustu leta 1943 je napadel nemšk radi izdaje aretiran in istega dne ustre­ 1944. motorizirano patruljo in jo uničil. V sep­ Cesta talcev je imenovana v spomin fronto je delal od leta 1942. Zbiral je 3 tembru istega leta je padel s svojo P ' na žrtve-talce mesta Kranja. Ta ulica je material NOV in bil obveščevalec. V sep­ ljen. V njegovem delu sta mu sledila oba Kutinova ulica je imenovana po An­ njegova sinova. Boris (1923—1942) je leta truljo v močno nemško zasedo, ki pa )° izbrana zato, ker je v njej stanovalo naj­ tembru leta 1943 je odšel v partizane v dreju Kutinu (1909—1942). Rojen je bil s je napadel z brzostrelko in se prebil več žrtev. Njihova imena so: Urbane Ivan, 2. četo II. Gorenjskega bataljona. Kot ob­ 1941 postal član SKOJ-a, leta 1942 pa na Primorskem; po poklicu je bil tovar­ član KP. V partizane je odšel v februar­ patruljo brez žrtev. Padel je v novembru Novak Franc, Remec Anton, Bakovnik veščevalec je bil poslan na teren. V no­ niški delavec. Delal je v tovarni na Ga- a leta 1942, ko je s svojim bataljonom z ' Konrad, Arhar Jože, Jezeršek Pavel in vembru leta 1943 je bil izdan, ujet, mu­ ju 1942 kot borec v Koroški odred. Bil je šteju. Bil je predvojni član KP in se je politični komisar. Padel je avgusta 1942 drževal prodiranje nemške motorizirane Brezar Draga. čen, odpeljan v Begunje. Dne 15. januar­ po okupaciji vključil v aktivno delo OF. J kolone, ki je prodirala iz Idrije pr°^ Jelenčeva ulica je imenovana po žrt­ ja 1944 je bil ustreljen kot talec v Les­ pod Storžcem. Božo (1920—1941) se je V januarju 1942. leta je bila njegova vključil v NOV meseca julija 1941 in pa­ Otaležu. Z nekaterimi tovariši je izvrši' vah Jelenčeve družine, ki ima hišo v tej cah. Marija Golob (1915—1945) je bila to­ zveza z OF izdana, bil je aretiran, odpe­ u napad na nemške tanke in pri tem J ' ulici. Družina je dala v osvobodilni borbi varniška delavka. Pred vojno je delovala del v borbi z Nemci v Poljanski dolini ljan v Begunje, obsojen na smrt in ustre­ na Valtarskem vrhu 25. decembra 1941. naško padel. Za svojo hrabrost je Zev- 4 žrtve, brata Gregorja in Marjana Jelen- v delavskih organizacijah, po okupaciji ljen 20. 4. 1942. 10 nik proglašen za narodnega heroja ca ter sestri Marijo Golob, roj. Jelene in se je vključila v narodnoosvobodilno gi­ Staretova ulica je imenovana v spo­ Kocjanova ulica je imenovana po Koc­ ima v Prašah spominsko ploščo. banje in aktivno delala skupaj z Ivom Stanislavo Jelene. Vsi štirje so bili ak­ min na vodjo kmečkega upora Jakoba janu Kmetiču (1912—1944). Rojen je bil Slavcem do novembra 1943. leta, ko je 1 tivni borci narodnoosvobodilnega gibanja. Stareta iz Kranja. Leta 1687 so se smled- na Jezici pri Ljubljani. Po poklicu je bil Zlatnarjeva pot. Imenovana je po N* " bila skupaj z bratom Marjanom aretira­ v Gregor (1912—-1942) je bil rojen v Rud­ niški kmetje uprli graščaku Ivanu Pernu. pleskar. V NOV je stopil kot politični ak­ lanu Zlatnarju, šefu železniške postaje na. Odpeljana je bila v Begunje, od tod e nem pri Železnikih kot najstarejši otrok. Stare je bil leta 1688 ujet in usmrčen pred tivist že junija 1941, padel pa je v borbi Zabnici. Stanoval je v Stražišču in se J v Ravensbriick, nato v taborišče v sever­ Zaposlen je bil najprej na parni žagi kot mestnim zidovjem nad Savo. v Loški dolini na Notranjem 8. 10. 1944. po okupaciji med prvimi vključil v ak­ delavec, kjer se je izučil za kurjača. Ko ni Nemčiji, kjer je zaradi napornega dela Štirnova ulica je imenovana po Francu tivno delo OF. Deloval je zlasti med že­ Križnarjeva ulica je imenovana po se je družina leta 1931 preselila v Kranj, v neki tovarni, umrla. Stanislava (1923 Stirnu (1904—1942) domačinu iz Gorenj. lezničarji. V februarju leta 1942 je bil3 stražiškem županu Križnarju Antonu (1888 se je zaposlil kot kurjač v tovarni In­ do 1942) je bila tekstilna delavka. Po Delal je najprej v tovarni Sava, nato pri njegova zveza z OF izdana, bil je are11' do 1945) in po njegovi hčerki Rozi (1918 teks. V večernih urah se je usposobil za okupaciji se je med prvimi vključila v zidarjih. Zaradi svojega političnega dela ran, odpeljan v Begunje, obsojen na M°r do 1944). Križnar je zaradi svojega na­ tkalskega mojstra. Ze pred vojno se je osvobodilno fronto. Bila je požrtvovalna med delavstvom je bil večkrat brezposeln. in ustreljen v Mauthausenu dne 20. apr1* prednega mišljenja užival splošen ugled, boril za delavske pravice in je sodeloval mladinka, obveščevalka in propagandist- Po okupaciji je takoj začel delati aktivno la 1942. pri tekstilnem štrajku leta 1936. Član Ko­ ka ter skrbela za ranjence. Skupaj z bra­ za OF, v decembru leta 1941 pa je odšel za OF je aktivno delal od leta 1942. munistične partije je postal leta 1941. Po tom Gregorjem je delovala kot organiza­ v partizane v Koroški odred. Padel je v Pred aretacijo je pobegnil iz Stražišča in Zeškova ulica je imenovana po Jožetu c okupaciji je takoj ob ustanovitvi OF po­ tor OF med tekstilnim delavstvom. V me­ borbi z Nemci na Jelovici dne 11. sep­ nazadnje bival v Arnovem pri Brežicah. Zešku (1912—1942). Zeško je bil kroja stal njen aktivni član. Bil je odgovoren secu marcu 1942 je bila izdana, aretirana tembra 1942. Ni znano, kako je umrl. Pogreša se od v Kranju. Stanoval pa je na Labora zadnjega dne vojne, ko so se ustaši umi­ e za propagando v Škofji Loki, Smledniku in odpeljana v Begunje, nato pa v tabo­ Tomažičeva ulica je imenovana po Rodom je iz Bizeljskega iz viničarsK kali skozi Arnovo. Njegova hčerka Rozi in okolici Kranja. Bil je organizator OF rišče Auschwitz, kjer je novembra zaradi Alojzu Tomažiču (1912—1942), domačinu družine. Ze pred vojno je podpiral K ; je aktivno delala za OF od leta 1941. Le­ in deloval v skupinah, ki so zbirale orož­ trpljenja in mučenja umrla. iz Gorenj, delavcu v tovarni Sava. Bil je po okupaciji pa je postal njen član, na ta 1944 je bila aretirana, odvedena v Be­ je in material za Kranjsko četo in skrbel že pred vojno član KP. V NOV je vsto­ to član Komiteja KPS Kranj in sekreta gunje in tam ustreljena 31. 7. 1944. za transport ranjencev v partizanske bol­ Kajuhova ulica je imenovana po De- pil 30. julija 1941. Ujel ga je Gestapo, od­ celice KP v Orehku. Bil je organ izator nice in druga zavetišča. Leta 1942 je bil stovniku Karelu-Kajuhu (1922—1944), slo­ peljal v Begunje in tam ustrelil leta 1942. Nartnikova ulica je imenovana po To­ osvobodilnega gibanja. V februarju leta izdan, odpeljan v Begunje in po več te­ venskem partizanskem pesniku. Rojen je Bil je star in dosleden revolucionar in netu Nartniku. Bil je sin bajtarja, delal 1942 je bil izdan, aretiran in odveden } denskem mučenju 11. aprila 1942 ustre­ bil v Šoštanju, padel je pri Belih vodah borec za pravice delavskega razreda. je pri zidarjih, ki jih je organiziral in Begunje, kjer je bil zverinsko mučen, na ljen v Dragi kot talec. Marjan (1919 do blizu Šoštanja kot partizan. Med NOB je Ulica Milene Korbarjeve je imenovana vodil uspešne stavke stavbinskih delav­ to pa 4. 4. 1942 ustreljen. 1944), rojen na Češnjici pri Železnikih, pisal pod imenom Kajuh udarne in bodril- po Mileni Korbarjevi (1925—1944), gimna­ cev, član partije je postal že leta 1937. je bil ključavničarski pomočnik pri moj­ ne pesmi in o trpljenju našega ljudstva. zijki, ki se je že v prvih dneh po oku­ Takoj po okupaciji je začel zbirati orož­ stru Bitencu v Kranju, nato pa ključav­ Svojo zbirko pesmi Naša pesem je izdal paciji vključila v vrste aktivnih delavcev je, v juliju 1941 pa je odšel v partizane. Priloga k odredbi o uvedbi nove nu­ s ničar v tovarni Inteks. Za osvobodilno med nemško ofenzivo leta 1943. NOB. Marca meseca 1942 je bila aretira­ Bil je sekretar okrožnega komiteja KP v meracije mesta Kranj št. 02/1-6666/1- •