December 2015 58 LETNIK 9

Decembrsko praznično vzdušje stopnjuje pričakovanje treh dobrih mož: sv. Miklavža, Božička in dedka Mraza. Uredništvo Postojnskega prepiha je vsem trem napisalo pismo z eno samo željo - da bi z naslovnice pozdravili bralce Postojnskega prepiha. Želja je izpolnjena, zato vam skupaj z njimi voščimo lepe božične praznike med vašimi najdražjimi, v letu 2016 pa zdravja, miru in sreče. Uredništvo Postojnskega prepiha Iz vsebine: 4

tema meseca: Z roko v roki

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

Vsem želim leto brez skrbi, polno zdravja, 10 optimizma in osebnega zadovoljstva. Prestopimo v novo leto z željami, tu živimo: ki se nam lahko uresničijo, saj je sreča na strani pogumnih. Pri nas pa smo znani po pogumu. Šmihel

Vesele praznike in lepo vabljeni pod Nanosom na skupno pričakovanje novega leta na silvestrski večer. Srečno! 12 Igor Marentič, 2 župan občine Postojna

na obisku: Mateja Vekar

Na naslovnici: sv. Miklavž, Božiček in dedek Mraz; fotografija: Matej Škrlj.

Postojnski Postojnski prepih je mesečno glasilo Občine Postoj- na in je namenjeno obveščanju občanov. • Postojna, December 2015 december 2015, leto izdaje 9, številka 58. • Naslov uredništva: Glasilo Postojnski prepih, Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna; [email protected]. • Glasilo je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pod zaporedno številko 1249 ISSN2232-5298. • Izdajatelj in založnik: Občina Postojna, Lju- bljanska cesta 4, 6230 Postojna. • Za Občino Postojna: župan Igor Marentič. • Odgovorna urednica: Ester Fidel; uredniški odbor: Alenka Čuk, Alenka Furlan Čadež, Gabriela Brovč, Mateja Jordan, Marino Samsa; urednik strani Občine Postojna: Robert Pavšič; lektoriranje: Lidija Mlakar, razen strani Ob- čine Postojna, oglasnih in promocijskih sporočil. • Oblikovna zasnova: Aleš Pučnik. • Grafični prelom: Občina Postojna in Rudolf Z d. o. o. • Tisk: Abakos, d. o. o. • Naklada: 6400 izvodov. • Glasilo se financira iz sredstev proračuna Občine Postojna in sredstev oglaševanja. božične poslanice

Fotografija: Marino Samsa

V zgodbi Jezusovega rojstva rečejo angeli, ko pastirjem naznanijo, Spoštovane in spoštovani, da se je rodil Odrešenik: »To vam bo v znamenje; našli boste dete, v družine, otroci in mladi, starejši in bolni, vsakdo med nami! plenice povito in v jasli položeno.« To je znamenje: popoln­ sestop, ponižanje Boga. Znamenje je, da se je na božično noč Bog zaljubil Življenje je nekaj najpomembnej- Končal bi z besedilom iz svete v našo majhnost in postal ne­žnost; nežnost za vso šibkost, za vse šega na tem svetu. Čeprav vemo, knjige Kur'an, v kateri je Bog re- trpljenje, za vso te­snobo, za vse iskanje, za vso omejenost. Zna- da nam je Bog podaril življenje, kel: »Bog ima rad tiste, ki delajo menje je Božja nežnost. In sporočilo, ki so ga pričakovali in iskali mu še vedno nismo hvaležni in dobra dela.« Mislim, da je ena iz dna duše vsi, ki so Jezusa prosili za znamenje, vsi tisti zbegani, zlorabljamo tisto, kar nam je On naših glavnih nalog na tem sve- celo tisti, ki so bili Jezusovi sovražniki, je bilo prav to: iskali so Božjo dal. Vsi smo ljudje enega človeka tu delati dobro in širiti ljubezen nežnost, Boga, ki je postal ne­žnost, Boga, ki ljubkuje našo bedo, in ene žene (Adem in Hava/Adam do drugih. V tem duhu in duhu Boga, ki je zaljubljen v našo majhnost. V božiču nam je oznanjena in Eva) in po tej logiki smo vsi bratje prazničnih dni, želim čestita- Božja nežnost. in sestre, ne glede na barvo kože, ti prihajajoče praznike vsem, ki poreklo, nacijo ali vero. Ljubezen je jih praznujejo. Naj jih preživijo v Svet se še kar naprej vrti, ljudje še kar naprej iščemo Boga, a zname- tisto, kar nas mora povezovati. Lju- zdravju, sreči, ljubezni in med- nje je še vedno to. Ob zrenju novorojenega deteta v jaslih, ob zrenju bezen do svoje družine, sorodni- sebojnem veselju. tega Boga, ki je postal v našo majhnost zaljubljen otrok, je ta dan kov, prijateljev, sosedov, vseh ljudi. čas za vprašanje: Kako je z Božjo nežno­stjo pri tebi? Ali se pustiš Ob iztekajočem letu in pričako- ljubkovati tej nežnosti Boga, ki te ljubi, temu Bogu, ki je postal ne- Vsak človek mora delati dobro za vanju novega, je čas, ko drug žnost? Ali si osoren in se ne pustiš najti Bogu? Ne, jaz iščem Boga, okolje, v katerem živi, za ljudi okoli drugemu zaželimo dobro leto. lahko rečeš; pa vendar ni najbolj pomembno to, da iščeš Boga, naj­ njega. Eden izmed štirih pravičnih Želim vam veliko miru, toleran- bolj pomembno je, da se pustiš iskati in najti njemu v ne­žnosti, v vladarjev po smrti Božjega posla- ce, uspeha in vse tisto, kar člo- ljubkovanju. To je prvo vprašanje, ki nam ga postavlja novorojeno nika Muhammeda a.s. (naj je mir veka in njegovo družino osreču- 3 Dete že samo s svojo prisotnostjo: Se pustimo ljubiti tej nežnosti? z njim), Alija r.a. (naj je Bog zado- je. Želim si, da bi bilo leto 2016 In celo še naprej: Imaš po­gum tudi ti sam postati nežnost za vsako voljen z njim), je rekel: »Tisti, ki te uspešno leto za vse ljudi. Upam, težko situacijo, za vsako človeško težavo, za tistega, ki ga imaš ob ima rad, te odvrača od slabega.« V da bo naslednje leto 2016 leto sebi? Če je tako, ali se bojiš ne­žnosti, ki ti jo je izkazal Bog? In drugo duhu teh besed bi lahko zaključili, miru, da se končajo vojne, da vprašanje: Ali skrbimo v naših držah in obnašanju za to nežnost, ki da vsak človek lahko naredi in dela ne bo lačnih in preganjanih, da nas mora spremljati skozi vse življenje, v trenutkih vese­lja, žalosti, dobro. Vedno je nekdo z(a) nami, ki vsi otroci živijo mirno in srečno križa, dela, napetih nasprotij in boja? nam bo pokazal Pravo pot. Zaradi otroštvo, starši pa uživajo ob nji- tega ima človek rad življenje in lju- hovem smehu in zadovoljstvu. Odgovor kristjana ne more biti nič drugega, kot sam Božji odgovor di, s katerimi živi. Molimo Boga vsemogočnega, na našo majhnost: nežnost, blagost. ... in dovolite mi, da vam dam stvarnika nebes in zemlje, za domačo nalogo - naj ne mine božični dan, ne da bi si vzeli doma Naše otroke moramo učiti o vre- mir in razumevanje med ljudmi, trenutek tišine in se vprašali: »Kako je z Božjo nežnostjo do mene? dnotah ljubezni in prijateljstva. med voditelji, med državami in Kako je z mojo nežnostjo do drugih? Kako je z mojo nežnostjo v Božji poslanik Muhammed a.s. (naj med narodi, za dobro in napre- mejnih situacijah? Kako je z mojo krotkostjo pri delu in v nasproto- je mir z njim) je rekel: »Nič bolj vre- dek celotnega človeštva! vanjih? In Jezus vam bo odgovoril. Storil bo to. dnega starš ne more pustiti v na- sledstvo svojemu otroku od dobre Vsem Vam želim lepe praznične December 2015 Moje voščilo vsem ljudem dobre volje: Skrbite za pristno nežnost! vzgoje.« Lepo vzgojeni otroci so dni. dokaz sožitja in vsega dobrega v Ervin Mozetič, postojnski dekan naši družbi. Vaš imam Fahrudin Smajić

V imenu srbske pravoslavne Cerkve in naše pravoslavne skupnosti v Naj božji blagoslov zaobjame vse duhovne otroke, kjer koli v svetu Postojni želim vsem prebivalcem občine Postojna vesele in blagoslo- ste, da bi v miru in božji ljubezni praznovali Božič in drug drugega vljene božične in novoletne praznike. Molimo in priporočimo se no- nagovorili z radostnim pozdravom: Mir Božji – Jezus se je rodil! De- vorojenemu Jezusu Kristusu, da bo v letu, ki prihaja, manj nemirov jansko se je rodil! Blagoslovljeno novo leto 2016. in več miru, manj sovraštva in več ljubezni, manj nesoglasij in več razumevanja. Jerej Darko Petaković, postojnski paroh Besedilo ni lektorirano, da se ohrani avtentičnost poslanice. tema meseca

Z roko v roki

December je iz leta v leto daljši - vsaj tako se zdi ob pogledu na bleščave mleku, olju, moki, testeninah, rižu,« daljšim rokom uporabe, higienske in z darilno ponudbo napolnjene trgovske centre. Če so še lani prižgali pojasnjuje sekretarka Petra Šajn. pripomočke, čistila in pripomočke novoletne lučke v začetku decembra, so jih letos v zadnjem novembrskem V letošnjem letu so nudili pomoč za otroke. Trenutno sprejemajo iz- tednu. Oglaševalski aparat nas zelo sistematično nagovarja k potrošništvu, nekaj manj kot 700 uporabnikom ključno zimska oblačila in obutev. ki doseže vrhunec v decembru. Toda prav v času obdarovanj se v še večji v obeh občinah. Šajnova pričakuje, Finančni prispevek sprejemajo na meri pokaže razslojenost družbe. Medtem ko že med najmlajšimi nekateri da se bo število uporabnikov v pri- TRR SI56 1010 0003 5146 975, odprt nimajo neizpolnjenih želja, na drugi strani otroke iz socialno šibkih družin merjavi z lanskim letom predvsem pri Banki Koper, namen »za materi- neizmerno osrečijo skromna darilca. V prazničnih dneh, ko se nas usode zaradi težke gospodarske situacije alno pomoč občanom«. teh ljudi še bolj dotaknejo kot običajno, smo tudi bolj humanitarni. Zato in propada podjetij povečalo. »Ve- smo v tokratni Temi meseca »odprli vrata« nekaterih humanitarnih usta- likokrat se ljudje oglasijo le zaradi Karitas nov pa tudi podjetij in društev, ki pri svojem delovanju ne pozabijo na po- pogovora ali zato, da jih napotimo 4 moči potrebne ljudi - v upanju, da k temu nagovorimo še širši krog ljudi. na ustrezen institut,« pove Šajnova. Župnijski Karitas Postojna bo priho- Organizirajo tudi izredne dogod- dnje leto obeležil 25 let delovanja. Rdeči križ obutvijo ter s pripomočki, šolskim ke, kot je bil humanitarni koncert Ustanovitev sovpada z osamosvo- otrokom pa s šolskimi potrebščina- v Pivki, katerega izkupiček (dobrih Območno združenje RKS Postojna- mi. »Našim uporabnikom smo tudi deset tisoč evrov) so namenili ta- Pivka, ki v skladu z zakonom delu- letos pomagali predvsem s pre- krat še zaposlenim v podjetju Javor. je na področju krvodajalstva, prve hranskimi in higienskimi paketi ter z Posebno skrb namenjajo socialno pomoči in združevanja družinskih oblačili. Prehranske izdelke zagota- ogroženim otrokom. Izkupiček ak- vezi, je dejavno tudi na socialnem vljamo v okviru evropskega ukrepa cije Drobtinica (letos so zbrali 2.615 področju. Občanom lajša stisko s iz sredstev RKS in iz lastnih sredstev. evrov) namenijo v šolske sklade za prehranskimi paketi, z oblačili in Uporabniki najbolj povprašujejo po poplačilo toplih obrokov. Ob pričet- ku novega šolskega leta so več kot 100 osnovnošolskih otrok obdaro- vali s šolskimi torbicami ali z boni. V okviru skupine »Skupaj smo« zagotavljajo ob ponedeljkih po- December 2015 poldne učno pomoč ter dejavnejše in kakovostnejše druženje osnov- nošolskih otrok. Konec leta pa se decembrski možje ustavijo tudi na Marjan Geržina, prostovoljec v območnem združenju. Letos so župnijskem Karitasu v Postojni. peljali na letovanje na Debeli Rtič tri starejše občane in 34 otrok iz obeh jitvijo Slovenije; v predhodnem re- občin. Na sedežu na Kolodvorski 5 žimu dobrodelnost namreč ni bila b v Postojni zbirajo ob ponedeljkih dovoljena, čeprav je sestavni del med 10. in 12. ter 13. in 15. uro, ob krščanskega življenja, pojasnjuje sredah med 9. in 12. ter 13. in 16. uro ustanovitelj Karitasa v Postojni Petra Šajn s postojnskega Rdečega križa pove, da pomagajo ljudem ter ob petkih od 9. do 12. ure ma- in bivši postojnski dekan mnsg. predvsem s prehranskimi in higienskimi paketi ter z oblačili. terialno pomoč, predvsem hrano z Vladimir Pirih. »Ko smo se osamo- svojili, je k nam nenadoma prišel nujnejšimi potrebščinami starejšim Že vseh 26 let delovanja vrača del V družbi Postojnska jama so za val beguncev iz Bosne. Pomagali in bolnim, ki nimajo lastnega pre- dobička v lokalno okolje tudi dru- dobrodelnost v okviru kulturnih, smo jim po svojih močeh; po po- voza. Kljub temu da redno sodeluje žinsko podjetje Kocka-Scripta športnih, izobraževalno-znanstve- moč smo šli tudi v Italijo, od koder 13 prostovoljcev, bi potrebovali še Postojna. »To je dolžnost vsakega nih in humanitarnih dejavnosti je začela pritekati materialna in fi- dodatne moči. Obseg dela se po- podjetnika, ki ustvarja v določe- namenili letos približno 50 tisoč nančna pomoč,« se spominja. »Še večuje zaradi dodatnega povpra- nem okolju,« sta prepričana lastni- evrov, kar je več kot prejšnja leta. sedaj prejemam pisma zahvale iz ševanja, tako zaradi zalog hrane, ka Goranka in Marjan Nagode. Sredstva podarijo v obliki finančne ki jih Karitas prejme iz Evropskih Njihova prioriteta so otroci, zato pomoči, daril ali ogledov. Ker do- zalog, predvsem pa je delo veliko vsako leto priskrbijo večjo količino bivajo veliko prošenj iz cele Slove- bolj zahtevno zaradi obsežnih po- šolskih potrebščin, ki jih nato raz- nije, se osredotočajo predvsem na ročil in administrativnih del, ki jih je delita Rdeči križ in Karitas. Druži- pomoč otrokom, še posebej tistim potrebno opravljati sproti. Če želite nam, za katere vedo, da otrokom iz socialno ogroženih družin, ki darovati, lahko izberete med spo- ne morejo kupiti potrebščin, pa prihajajo v Postojno preko različnih dnjimi možnostmi: enkraten dar na jih podarijo kar sami. Nagodetovi humanitarnih ustanov ali šol iz cele Slovenije. Tako kot druga leta pa so Marjan Geržina: »Sodelovanje Karitasa in Rdečega križa otrokom iz postojnske in pivške ob- svojstven blagoslov.« čine omogočili brezplačen ogled Postojnske jame. TRR 24500-9004155438 - ŠKOFIJ- sodelujejo s Centrom za socialno SKI KARITAS KOPER, mesečni dar 3 delo in z lokalnimi mediji ter orga- Društva in šole EUR za določeno stisko - namen- nizirajo akcije za osnovne šole in ska pomoč, mesečni dar 25 EUR za šole s posebnimi potrebami. Skupaj K humanitarnosti na občinski ravni konkretnega otroka - posvojitev na s Si.mobilom so zbrali del sredstev prispevajo tudi šole, vrtec in društva. Mnsg. Vladimir Pirih, ustanovitelj daljavo. Dar lahko prinesete osebno za novo reševalno vozilo ZD Po- V letu 2015 je bilo na Občini Postoj- župnijskega Karitasa Postojna. tudi na župnijski Karitas, več infor- stojna in prispevali k nakupu apa- na registriranih 210 društev, od tega macij pa boste dobili pri Marjanu ratur postojnske porodnišnice. Ker jih je 16 humanitarno-socialnega ali Bosne,« pove Marjan Geržina, ki Geržini, ki je odgovorni v skladišču dobra dejanja ne bi smela poznati humanitarno-zdravstvenega znača- je prostovoljec od prvega dne. Med in za pogovor z ljudmi v stiski. meja, njihove šolske potrebščine ja. Poleg Rdečega Križa in Karitasa spomini na ta čas so tudi tragični; večkrat potujejo tudi v tujino - tako se za brezplačno pomoč različnim posiljene ženske, osiroteli otroci, Podjetja je bilo na primer ob poplavah v Bo- ciljnim skupinam v stiski zavzemajo bosi in lačni begunci, za katere je sni in Hercegovini. V donatorske tudi Društvo smisel življenja, Dru- bilo, kot pravi Geržina, sodelovanje V Zavarovalnici Triglav so glav- akcije vložijo vsako leto zelo veliko štvo Sožitje, Tvoj telefon, Društvo Karitasa in Rdečega križa svojstven nino donatorskih sredstev (kar 76 energije in časa, vendar, kot pravi- invalidov, Koronarno društvo, blagoslov. »Delali smo z roko v roki odstotkov) namenili letos humani- jo, zadovoljstvo obdarovancev ves Lions klub … Delujejo še druga, ki in to sodelovanje traja še danes.« tarnim projektom, največ Zavodu trud poplača. sicer niso registrirana kot humani- za družbeno odgovorne projekte tarna, vendar se v svojem delovanju V centru na Ljubljanski ulici v Po- Vse bo v redu, preostali del pa izo- Okoli dva tisoč evrov letno podari- angažirajo tudi na tem področju, stojni delijo pomoč ob ponedeljkih braževalnim, zdravstvenim, kultur- jo v dobrodelne namene (vključno med njimi Društvo Prestop in Klub oziroma četrtkih med 16. in 19. uro, nim ter športnim dejavnostim in z donacijami šolam, društvom in študentov občin Postojna in Piv- po potrebi tudi vmes. V tem letu so organizacijam. Letos bo darovana pomagali okoli 200 družinam, pa vsota malo nižja kot lani, ko so po- tudi več ustanovam (Društvu Vezi, rabili za donacije skupaj 356 tisoč Centru za tujce, VDC idr.), ki se re- evrov. dno obračajo na center za pomoč. V zadnjih petih letih beležijo porast Z delom denarja, ki bi ga sicer na- 5 uporabnikov. Tudi v letošnjem letu menili za novoletna darila poslov- so prejeli nekaj hrane iz evropskih nim partnerjem, bodo tudi letos blagovnih rezerv, predvsem moko, podprli več kot 30 projektov v sklo- zdrob, sladkor, mleko, testenine in pu akcije Za boljši jutri po vsej Slo- riž. Kupili so jo tudi s sredstvi daro- veniji. Območna enota Postojna je valcev, letos so zbrali 3.000 evrov. OZRK Postojna prav v tem mesecu Občani prihajajo tudi s težavami, prispevala 2000 evrov za nakup ki presegajo finančne zmožnosti defibrilatorjev, enako vsoto pa so župnijske enote. Ko se soočijo z lju- namenili tudi gasilcem PGD Iga vas dmi, ki se znajdejo v večji finančni v Loški dolini za pomoč pri nakupu Goranka in Marjan Nagode, lastnika podjetja Kocka-Scripta Postojna, stiski, se po pomoč obrnejo na ško- vozila. sta v 26 letih priklicala nasmeh na obraz številnih otrok. fijski Karitas. Otroke opremijo s šol- skimi potrebščinami, ki jih prejmejo Donacije Zavarovalnice AS osta- klubom) v podjetju Oro met iz Ne- ka, ki sta izvedla že več dobrodelnih predvsem od domačega podjetnika jajo na enaki ravni že vrsto let, verk. »Pri tem upoštevamo različne akcij in sredstva namenila socialno Marjana Nagodeta, nekaj potrebščin saj podpirajo vrsto ustanov, akcij, kriterije, vsekakor pa ima prednost ogroženim družinam iz občine. pa so letos prispevali tudi učenci iz organizacij in društev, preko AS predvsem lokalna skupnost,« je po- Svoj delež prispeva tudi Zveza dru- December 2015 osnovnih šol Miroslava Vilharja in fundacije pa sredstva namenjajo vedal direktor Jernej Pavlin. Le- štev Mladinski center Postojna; z Antona Globočnika. Sladko prese- mladim glasbenikom, ki si študija tošnja vsota donatorskih sredstev izjemo glasbenih koncertov so vse nečenje jim je pripravil Miklavž. Kar na prestižnih tujih konservatorijih je višja od lanske. Pošiljanju novo- dejavnosti, ki jih izvaja, brezplačne 1500 kilogramov piškotov je razdelil sicer ne bi mogli privoščiti. Sicer letnih voščilnic se še niso odpove- in posamezne namenjene tudi lju- med otroke v dekaniji, prispeval pa pa postojnska poslovna enota dali, so pa pozorni, da jih kupijo pri dem v stiski. V sodelovanju z Obči- jih je dobrotnik Don Alfeo Nespolo, humanitarnim organizacijam ne dobrodelnih ustanovah, društvih no izvaja projekt Javna kuhinja in v župnik iz okolice italijanskega Trevi- daruje denarja neposredno, pač oziroma vrtcih. O darilih poslovnim svojih prostorih deli kosila za 1 evro, sa, ki ostaja podpornik Karitasa vse pa sodeluje pri zbiranju material- partnerjem razmišljajo podobno, za otroke organizira večkrat letno od njegovih začetkov. ne pomoči za prizadete v naravnih saj menijo, da je treba dobre po- brezplačne aktivne počitnice z var- nesrečah in za socialno ogrožene slovne odnose ohranjati tudi s sim- stvom in delavnicami ... Prav tako je Skozi vse leto organizirajo dostavo družine, na primer v projektu Ani- bolično obdaritvijo partnerjev pred pomemben posrednik med občani paketov s hrano in z drugimi naj- na zvezdica. prazniki. in različnimi dobrodelnimi akcija- mi nacionalnega obsega, kot so na je odprl Vrtec Postojna, ki s svojo podobno vsoto tudi prek dobrodel- deti v poplavah, v letošnjem letu pa primer zbiranja materialnih sredstev dejavnostjo zelo aktivno zbira sred- nih dogodkov, sejmov ipd. Veliko Zvezi prijateljev mladine Slovenije. za pomoči potrebne in aktualna de- stva. Stojnico Dobrodelnega skla- namreč sodelujejo z Rdečim kri- Sicer se na šoli zbira sredstva za cembrska akcija Božiček za en dan. da Vrtca Postojna lahko najdemo žem. Oktobra so sodelovali v pro- raznovrstne humanitarne namene, Namen akcije je tudi obdaritev otrok, na tržnicah, prireditvah, vrtčevskih jektu Drobtinica, decembra so bili kot so zbiranje zamaškov za pomoč ki jih zaradi pomanjkanja Božiček ne dogodkih, na njej pa strokovne de- s svojimi izdelki na Miklavževem pri nakupu invalidskega vozička ali obiskuje. S prijavo na spletni strani lavke predstavljajo lastne izdelke in sejmu, maja bodo pripravili dobro- proteze, tonerjev in kartuš za Re- lahko vsakdo izbere koga s seznama prodajajo tudi druge, otrokom zani- delni koncert … »Otroke zelo spod- deče noske, hrane za zavetišče za otrok iz socialno ogroženih družin mive stvari. Poleg lastne dejavnosti bujamo, da se udeležujejo različnih živali … V lanskem šolskem letu so in mu pripravi svoje darilo, MCP pa pridobivajo sredstva še iz prispevka akcij, v posameznih obdobjih zbira- dijakom predstavili možnosti za poskrbi, da bo to darilo prišlo pod staršev in donacij, namenjena pa so mo oblačila, potrebščine, hrano … prostovoljno delo v posameznih pravo božično drevo. predvsem pomoči otrokom iz soci- vse do zamaškov. Trudimo se tudi ustanovah, sami pa so se odločali alno ogroženih družin, otrokom s čim več sodelovati z različnimi dru- za različne aktivnosti v njih. Prek nevladnih organizacij lahko posebnimi potrebami, financiranju štvi, ki imajo neko vzgojno noto,« izpeljuje humanitarne akcije tudi predstav in prireditev za otroke, iz- pravi ravnateljica Sabina Ileršič. Mnoge ustanove in društva se za Občina, ki pa ne sme namenjati boljšanju materialnih pogojev za Ta sredstva namenijo večinoma za mnenje, komu naj podarijo zbra- sredstev neposredno iz proračuna delo v vseh enotah vrtca in zagota- udeležbo otrok na taborih in v šo- na sredstva, obrnejo na Center v svoj dobrodelni sklad, zato tega vljanju sredstev za spodbujanje ra- lah v naravi. Na enak način deluje za socialno delo. Ta ima pregled niti nima. Direktorica občinske zvojne in raziskovalne dejavnosti. tudi sklad Šolskega centra Postoj- na področju socialnega varstva in uprave Marina Rebec razlaga, da na, v katerem se večji del sredstev podatke o tem, kateri občani ozi- Občina lahko načrtuje in izpelje V osnovnih in srednjih šolah pa zbere s prispevki staršev; za potre- roma družine so v hudih socialnih dobrodelno akcijo v sodelovanju z poteka tovrstno zbiranje prek šolskih be sklada pripravljajo tudi različne stiskah. Center za socialno delo je društvi, na primer z Rdečim križem, skladov, ki so za vse šole določeni aktivnosti, dobrodelne tombole in namreč javni zavod, zato je njego- in ima tam tudi svojo komisijo. To z zakonom. Vsak šolski sklad ima srečelov ob novem letu. Prispevki va vloga le v tem, da s priporočili je lahko konkretna zbiralna akcija ali upravni odbor, ki določi višino pro- se zbirajo tudi na šolskih predsta- usmerja sredstva donatorjev v pra- tudi pomoč v obliki kriznega cen- stovoljnih prispevkov. Ti se zbirajo vah za širšo publiko, dijaki in men- ve namene. tra, Javne kuhinje ipd. prek položnic. Položnico prejmejo torji pa se sami odločijo, komu in vsi starši, vendar je plačilo prosto- za kaj bodo sredstva namenjena. V Besedilo: Alenka Furlan Čadež, Mateja Dobrodelne sklade pa imajo lah- voljno. Na OŠ Antona Globočnika lanskem letu so bila dodeljena di- Jordan, Tjaša Blaško, Polona Škodič, ko druge ustanove. Prav letos ga zberejo približno 1500 evrov letno, jakom ŠC Postojna, ki so bili priza- Ester Fidel; fotografije: Tomaž Penko. anketa Ali podpirate humanitarno dejavnost?

6 Bojan Brezovnik, Vojko Leban, Bojan Uhelj, Zoran Guštin, Janja Curk, Ilija Zvjerac, Šmihel pod Nanosom. Postojna. Hrašče: Postojna: Prestranek: Postojna:

Načeloma podpiram V času lanskih obse- Marsikatera dobro- Idejno seveda zelo Od nekdaj čutim Kot prostovoljec dobrodelne priredi- žnih in uničevalnih delna ustanova nas podpiram vse oblike potrebo pomagati po- delujem pri gasilskem tve; prostovoljstvo je poplav v Srbiji ter Bo- je leta nazaj s svojim humanitarne dejav- moči potrebnim. Preko društvu, kateremu vsekakor dobrodošlo, sni in Hercegovini sva razsipniškim, tudi nosti. Redno zbiram Rdečega križa prosto- darujem tudi del vendar preveč prevze- skupaj z ženo zbirala tatinskim delovanjem odslužena oblačila voljno pomagam pri dohodnine. V sklopu ma obveznosti, ki naj prispevke in darovala popolnoma razoča- in ohranjeno obutev. učenju šoloobveznih društva sem prisoten bi jih opravljala država. prehrambeno blago rala. Narejena škoda Odnesem jih enkrat na otrok, saj marsikdo ne v prenekaterih akcijah. To se je še posebej ter razna oblačila in je težko popravljiva, Rdeči križ, enkrat na zmore učne snovi brez Ljudje radi pomagajo, pokazalo v aktualni obutev. V Postojni pa še sankcionirana Karitas, vsakemu malo, dodatne zunanje po- pogosto se vključujejo begunski problematiki. sta bila dobro orga- ni bila dosti. Resnično da ne bo zamere. Ob- moči. Sodelujem tudi v dobrodelne akcije, Ni prav, da se pre- nizirana prevzem kot sem razočaran, če časno pokličem številko pri projektu Petka za vendar morajo vedeti, več hvalimo s svojo tudi skupna dostava izvem, da podarjena 1919 za darovanje ali nasmeh in prispevam da pridejo darovana dobrodelno dejavno- blaga na potrebna sredstva ne gredo tja, pa se odzovem pozivu vsak mesec denar za sredstva (naj gre za fi- December 2015 stjo, če z njo pravza- oddaljena področja. kamor so namenjena. TV oddaj in darujem malico oziroma topel nančna ali materialna) prav dajemo potuho Ko gledaš po televiziji Pri nas zbrana sred- preko SMS-ov. Orga- obrok za osnovnošolce v prave roke. Sam se pristojnostim države. te prizadete ljudi, ni- stva radi namenimo nizacija UNICEF me je iz socialno ogroženih še najbolj zavzemam Poleg tega smo ljudje kakor ne moreš ostati domačim gasilcem, razočarala, marsikaj se družin. Poskušam se za neposredno daro- premalo obveščeni, ravnodušen, in se saj vemo, da vsak je pisalo in govorilo o postaviti v kožo otrok, vanje, brez posredni- kaj se dogaja z vsemi spontano odzoveš kli- evro, ki ga dobijo, nečednih poslih. Z dru- katerih starši ne zmo- kov. Dobrodelnost ne zbranimi sredstvi v cu srca. Tudi drugače dobro oplemenitijo. žino večkrat položimo rejo finančno prebro- potrebuje javne hvale, vseh humanitarnih se redno vključujeva Vsako dobrodelno v namenske zabojnike diti iz meseca v mesec, zadostuje že skromna organizacijah. Izkušnje v dobrodelne prire- delovanje, prosto- osnovne potrebščine, saj je brezposelnost obdarovančeva bese- iz preteklosti so bile ditve in tako skušava voljstvo in najmanjša kot so riž, testenine in brez dvoma hud pro- da hvala. nemalokdaj slabe in na skromen način pomoč ljudem v stiski kakšen zavoj keksov, da blem. Zadovoljna sem, tega ne pozabimo čez pomagati pomoči pa je bila in bo vredna si lahko še kdo poslad- če jim malo olajšam Spraševal in fotografiral: noč. potrebnim. vsake pohvale. ka težak vsakdan. vsakodnevne skrbi. Marino Samsa. aktualno nasprotujejo umestitvi bioplinarne. Tina Klanj- šek (Skupaj-Poper) je opozorila, da strategija ne predvideva enakomernega razvoja mesta in Svetniki o viziji in strategiji občine Postojna podeželja. »V občini Postojna nimamo zgrajene niti osnovne infrastrukture, pa že načrtujemo Na Občini Postojna so v sodelovanju z izvajalcem TJP Advisory & Management Services GmbH pri- velikopotezne projekte, ki niso uresničljivi brez pravili strateški dokument »Vizija in strategija občine Postojna (VISOP)«. Na 10. redni seji občinskega trdnih temeljev, kot je primarna infrastruktura.« sveta, ki je bila 30. novembra, so se občinski svetniki seznanili z dokumentom, ki predvideva do leta Načrtovana je šele po letu 2025, kar je predaleč, 2035 105 projektov, vrednih 127 milijonov evrov. je še poudarila. Na to, da so v strategiji pozabi- li na mlade, je opozorila Katja Jordan (Lista za Kot je pojasnil Drago Keršič, predstavnik iz- čja v občini, kot so naložba v družbi Postojnska mlade), Polona Škodič (Mi znamo) pa na neza- vajalskega podjetja, so dokument pripravili jama, d. d. in odnosi s koncesionarjem, osrednje dostno strokovno obravnavo kulture. Med očitki na osnovi javno dostopnih statističnih podat- vadišče SV Poček, Zavod Znanje, Kraške lekarne so svetniki navedli tudi to, da študija ni vpeta v kov, pogovorov z različnimi udeleženci in 142 itd., a zanje ni določenih strategij in ciljev. »Zdi se, regijo - kot pomembno dejavnost izpušča orod- prejetih odgovorov v anketi z razposlanimi 613 da so ta problematična področja prepuščena sti- jarstvo. Pripombe so bile tudi postopkovne nara- vprašalniki. »Na osnovi analize obstoječega hijskemu obravnavanju, ne da bi skušali predho- ve. Zvonko Černač (SDS) je opozoril, da je bila stanja smo skupaj ugotovili, da je Postojna že dno doseči vsaj minimalno soglasje v javnosti.« študija narejena v ozkem krogu znancev Keršiča sedaj prijetno okolje za bivanje. Vsi skupaj pa Erika Dekleva (SMC) je poudarila protislovnost in Kocmana, direktorja družbe Postojna turizem smo precej kritični do gospodarskega razvo- - Poček je v Visopu opredeljen kot priložnost za v odstopu. ja Občine Postojna, možnosti zaposlovanja in nova delovna mesta, obenem pa predviden za Župan Igor Marentič je povedal, da je Visop »živ ustvarjanja novih delovnih mest. Zato smo kot zaprtje. Izpostavila je mogočo okoljsko spornost dokument«, ki ga bodo v prihodnjih letih dopol- vizijo razvoja zapisali: z ustvarjanjem blaginje nekaterih projektov, recimo pirolize, za katero bi njevali s časovnicami in finančnimi viri. za Postojnčanke in Postojnčane do trajnostne- morali najprej poiskati podporo večine prebival- ga razvoja Občine. Po letih intenzivnih vlaganj cev. Stanko Markovčič (Desus) je povedal, da Alenka Furlan Čadež v infrastrukturo bomo zato posebno pozornost namenili gospodarskemu razvoju Postojne in Izpostavimo ključne projekte, ki naj bi jih izvedli do leta 2035. Nadaljeval se bo projekt rekon- ustvarjanju pogojev za nastanek novih delovnih strukcije primarnega vodovodnega sistema ter vodarn Malni in Korotan, ki je bil začet v mest na področjih, na katerih imamo kakovo- letu 2008 in naj bi bil dokončan do leta 2018. Vrednost celotne naložbe je ocenjena na 20,4 stne temelje za rast – na področju celovitega milijona evrov. Za izgradnjo nove OŠ Antona Globočnika bodo namenili 7,5 milijona evrov, za razvoja turizma, uporabe naravnih danosti s obnovo centralnega vrtca v Postojni pa 4,5 milijona evrov. Načrtujejo še projekte daljinskega področja gozdarstva in lesarstva, izkoriščanja ogrevanja na lesno biomaso v višini 3 milijone evrov, revitalizacije vojašnic na Ljubljanski odličnega geografskega položaja, predelovalnih cesti v višini 4,8 milijona evrov in do leta 2022 izgradnje obvoznice naselij Rakitnik, Matenja in storitvenih dejavnosti, tradicije in energetske vas in Prestranek v višini 10 milijonov evrov. V obdobju do 2020 pa naj bi z vložkom zasebnega samooskrbe,« je dokument pospremil na pot partnerja izvedli revitalizacijo rekreacijskega centra Kalič v vrednosti štiri milijone evrov, učni župan Igor Marentič. regijski plavalni center (investicija v javno-zasebnem partnerstvu je ocenjena na 3 milijone evrov), gasilsko reševalni center v Postojni z naložbo 3,5 milijona evrov, izgradnjo inovativ- V razpravi o vsebini strategije je Branko Milharčič nega centra za predelavo blata in zelenega reza ter pridobivanje ogljikovega fosfornega (SMC) v imenu odbora za gospodarstvo, kmetij- gnojiva BIO oglja v javno-zasebnem partnerstvu v višini 3,5 milijona evrov in centralno čistil- stvo, turizem in finance izpostavil, da so v doku- no napravo Postojna, vredno 4,2 milijona evrov. mentu sicer pravilno prepoznana pereča podro-

Občinski svet preklical zahtevo za revizijo poslovanja Dolg države je 1,3 milijona Postojnske jame, d. d. evrov, sporoča sodišče 7

Na 10. redni seji 30. novembra in 5. dopisni, ki je bila izpeljana dan zatem, so občinski svetniki sprejeli Potem ko je ustavno sodišče zaradi nepopolne sklep, s katerim so na pobudo Branka Milharčiča (SMC) in dopolnitev Zvonka Černača (SDS) poobla- vloge zavrnilo zahtevo okoljskega ministrstva za stili direktorja družbe Postojna turizem za vložitev zahteve za preklic skupščine Postojnske jame, d. oceno ustavnosti občinskega odloka, ki nalaga d. z namero, da bi izboljšali odnose med Občino Postojna in Postojnsko jamo, d. d. Direktor družbe obrambnemu ministrstvu plačilo nadomesti- Postojna Turizem Teodor Kocman je sklep izvršil in odstopil. la za uporabo stavbnega zemljišča na vadišču Poček, je ljubljansko okrožno sodišče novem- »Mislim, da je zadeve potrebno umiriti,« je Mil- normalne okvire,« je nagovoril svetnike, in veči- bra razsodilo, da je država dolžna plačati občini harčič pojasnil na seji svoj predlog, saj »ne vi- na je predlagani sklep potrdila. Postojna nadomestilo 1,3 milijona evrov, in sicer dim resnih možnosti, da bi prišlo do kvalitetnega za leta 2013, 2014 in 2015 vključno z zamudnimi preskoka,« če bi nadaljevali z zahtevo po reviziji. Direktor družbe Postojna Turizem Teodor Ko- obrestmi. »S tem se strinjamo, v tem trenutku je to najbolj cman je sklep občinskega sveta izvršil, za 3. de- pametna in racionalna rešitev,« je povedal Zvo- cembra predvidene skupščine Postojnske jame, Občina je leta 2014 vložila tožbo, v kateri je zah- ne Černač (SDS). Robert Pavšič (MI znamo) je d. d. ni bilo. Kocman je po tem dejanju odstopil, v tevala povračilo škode, nastale zaradi odločitve vprašal, kaj »bomo dosegli s tem, da bomo zade- medijih pa povedal: “Občinski svet je predstavnik davčne uprave, ki je ministrstvu za obrambo ve pometli pod preprogo. Če bi bile vse zadeve pravih lastnikov. Kot menedžer nisem nikoli de- izdala odločbo o oprostitvi plačila za leto 2013. December 2015 jasne, transparentne, legitimne in legalne, po- lal v politiki, ampak v gospodarstvu, in razumem Pozneje je Občina tožbo dopolnila z zahtevkom tem večinski delničar ne bi nasprotoval pregledu delovanje podjetja kot delovanje v korist lastni- za plačilo neodmerjenega oziroma premalo poslovanja na tak ali drugačen način.« Opozoril kov - v tem primeru občanov Postojne. Ker pa so odmerjenega nadomestila za leti 2014 in 2015. je, da zahteva za preklic skupščine ni poštena do odločitve predstavnikov lastnikov, občinskega Ministrstvo je za leto 2013 tako plačalo Občini vseh, »ki imamo pravico do informiranosti in ki sveta, po mojem mnenju že dolgo časa neskla- 330.000 evrov manj, kot bi moralo. Za leti 2014 je doslej nismo mogli uveljavljati ne preko seda- dne z gospodarsko logiko in s koristmi dejan- in 2015 pa tožbeni znesek Občine znaša vsako njega ne preko prejšnjih članov upravnih odbo- skih lastnikov, občanov Postojne, mi ne ostane leto preko 480.000 evrov. rov”. Branko Milharčič mu je odgovoril, da »sem drugega, kakor da kot vesten gospodarstvenik za to, da se razčisti in da ne bo sence dvoma, a in moralen človek podam odpoved in prekinem Na državnem pravobranilstvu sodbo še prouču- naj presodijo tisti, ki so za to poklicani … Lepo farso.« jejo. vas prosim, bodimo realni, ne čustveni, sprejmi- mo sklep, ki bi zadevo presekal in vrnil v neke Alenka Furlan Čadež Alenka Furlan Čadež dogodki Porod v vodi je namreč precej manj Seveda prinaša to dodatna tveganja, boleč od običajnega, je pojasnil di- zato mora vse potekati brez zapletov. rektor, ginekolog in porodničar »Vodenje poroda v vodi je tudi za ba- Aleksander Merlo. »Prvič smo bolj bice bolj zahtevno, zato morajo biti improvizirali, saj še prave kadi nismo posebej usposobljene.« V bolnišnici imeli. Porodnica, ki je želela roditi v vztrajajo tudi pri možnosti izbire po- vodi, je s sabo prinesla kar otroški na- roda v vodi, saj jih zadovoljstvo ma- pihljiv bazenček,« se spominja Merlo. mic žene naprej, pravi Čelharjeva. V dveh desetletjih se je za ta način poroda odločilo 1,3 odstotka poro- Ženske prihajajo v bolnišnico Postoj- dnic. »V prvih letih jih je bilo precej na ne le iz vse Slovenije, pač pa tudi več, tudi do 5 odstotkov na leto, da- iz sosednjih držav, iz držav bivše Ju- nes se skoraj polovica mamic odloči goslavije in z vzhoda. Pri porodih lo- Pomočnica direktorja na področju zdravstvene nege Jana Čelhar, babica Katja Šantelj, inštrumentarka Branka Bekš in babica Sonja za epiduralno analgezijo.« Letos se je vijo letos na splošno lanske številke in Premrl v sobi za porode v vodi. v vodi rodilo 9 dojenčkov, v prejšnjih upajo, da jih bodo dosegli 1600. letih skupaj 334. Obletnice prvega poroda v vodi so Prva je rodila v otroškem bazenčku »Porod v vodi ni primeren za vsa- se v bolnišnici spomnili 26. novem- ko žensko, zato je treba prej opraviti bra z manjšo slovesnostjo, ki so jo Pred dvajsetimi leti se je postojnska porodnišnica borila za preživetje, testiranja,« je povedala Jana Čelhar, počastili tudi francoski veleposla- porod v vodi pa je bil eden od načinov, s katerim so pridobili nove po- pomočnica direktorja na področju nik v Sloveniji Pierre - François Mo- rodnice. Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo je obstala. Prijel zdravstvene nege. Porodnica mora urrier, pivški župan Robert Smrdelj, se je je sloves intimne, prijazne porodnišnice, v kateri imajo posluh za biti zdrava, nosečnost pa brez zaple- podžupan Občine Postojna Andrej bodoče mamice in njihove želje; strokovnost in inovativnost jim pri- tov. »Mamice se v vodi laže sprosti- Berginc in predsednica Združenja znavajo tudi na področju ginekologije. S porodom v vodi so stopili na jo, manj jih boli, za otroke pa je stres ambulantnih ginekologov Marija pot tako imenovanega naravnega načina rojevanja, ki so ga nadgradili manjši, saj se rodijo v isti medij, kot so Koželj. še z babiško hišo. Med prvimi so omogočili porodnicam tudi lajšanje ga vajeni iz materinega trebuha.« Prav bolečin z epiduralno analgezijo. Prav na račun te tehnike pa število po- zato se veliko žensk odloči, da v vodi Besedilo: Mateja Jordan; rodov v vodi v zadnjih letih upada. rodijo tudi drugega ali tretjega otroka. fotografija: Valter Leban.

Boljše storitve in manj birokracije Primer vraničnega prisada v Šmihelu pod

»Reorganizacija Centrov za socialno delo (CSD) bo postopna in premišlje- Nanosom na,« je predstavnikom 62 slovenskih centrov na novembrskem posvetu zagotovila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Na območju postojnskega urada Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo dr. Anja Kopač Mrak. Vseeno pa ostaja še precej nejasnosti. »Zaenkrat ni- in varstvo rastlin so 9. decembra potrdili nov primer vraničnega prisada mamo glede same izvedbe reorganizacije še nobenih konkretnih navodil,« pri poginuli kravi. Novo območje vraničnega prisada, na katerem bo treba pravi Patricija Može, direktorica postojnskega centra, ki naj bi postal eden v prihodnjih 50 letih izvajati zaščitne ukrepe, zajema naselje Šmihel pod od 15 regijskih centrov za socialno delo. Poleg področja postojnskega CSD Nanosom. Na kmetiji, kjer so ugotovili bolezen, so že izvedli vse ukrepe bo torej pokrival še področji CSD Cerknica in Ilirska Bistrica. Projekt pa za preprečevanje širjenja in izkoreninjenje bolezni. Ker gre za zoonozo prej kot v treh letih, še pravijo na ministrstvu, skoraj zagotovo ne bo za- (bolezen, ki se prenaša z divjih ali domačih živali na človeka), so o pojavu ključen. obvestili tudi zdravstveno službo, so sporočili iz uprave za varno hrano in veterinarstvo. Osebnih podatkov lastnika okuženih živali pa na Upravi RS 8 Regijska centra na Primorskem bo- bilo za to treba napisati vlogo. za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ne smejo izdati. sta še v Kopru in Novi Gorici, vsi ostali centri za socialno delo bodo Med načrtovanimi ukrepi je tudi Na kmetiji so uvedli ukrepe za preprečevanje širjenja in izkoreninjenje k omenjenim trem priključene eno- vzpostavitev celovitega modela so- bolezni, kot so: prepoved premikov, razkuževanje, cepljenje ipd. Zaščitni te. »Po dosedanjih informacijah naj cialne aktivacije. Ta naj bi povezal ukrepi, ki jih bo potrebno izvajati v nadaljnjih 50 letih, so preventivno ce- bi ostala dostopnost za uporabnike vse pomembne institucije v pro- pljenje dovzetnih živali, ki se pasejo na območju, ter živali, ki se krmijo s na cerkniškem in ilirskobistriškem cesu obravnave oseb, ki doživljajo krmo, izvirajočo s tega območja. enaka,« je povedala Možetova. Do- revščino in so socialno izključene. daja, da je predviden celo večji ob- »Model bo zagotovil transparentno, Vranični prisad je bolezen, ki se pojavlja pri govedu, ovcah, konjih in pra- seg storitev socialnega varstva, saj usklajeno in celostno obravnavo teh šičih, manj pogosto pa pri drugih domačih živalih. Pojavlja se tudi pri bo manj dela z birokracijo. oseb ter omogočil aktiven pristop k divjih živalih. Okužba pri človeku je izredno redka. Večinoma se pri ljudeh reševanju njihovih socialnih stisk,« pojavi kožna oblika. Povzročitelj je paličasta bakterija Bacillus anthracis, ki To je poudarila tudi ministrica: napovedujejo na ministrstvu. v neugodnih razmerah, zlasti ob stiku z zrakom, tvori spore. Te lahko pre- »Centre želimo približati uporabni- živijo v okolju tudi več let. Živali se okužijo najpogosteje, ko zaužijejo spo- kom in jim nuditi boljše, bolj osebne Direktorice in direktorji slovenskih re s krmo ali jih popijejo z vodo. Vranični prisad se ne prenaša z živali na storitve, ob tem pa jih razbremeniti CSD-jev še niso seznanjeni s po- žival, na področju Slovenije pa se pojavlja občasno in na različnih krajih. December 2015 administrativnega dela.« Obljublja drobnostmi, z ministrstva pa so že še, da bodo proces reorganizacije napovedali obiske njihovih pred- Če se pri živalih pojavi sum, da gre za vranični prisad (nenadni pogin, izvajali skupaj s stroko. stavnikov po posameznih regijah. hudo vročinsko stanje, kolike pri kopitarjih itd.), mora imetnik živali o tem »Takrat bodo podrobneje preučili nemudoma obvestiti veterinarja, ki bo sum potrdil ali ovrgel. Če je sum Zmanjševanje birokratskega dela situacije posameznih centrov,« je potrjen, mora veterinar o tem nemudoma obvestiti pristojni območni urad naj bi začeli na CSD-jih že prihodnjo pojasnila Patricija Može. Prepričana VURS, ki z odločbo odredi ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni. jesen, ko bodo obračunavanje otro- je, da reorganizacija ne predvideva ških dodatkov, štipendij, subvencij nikakršnega zmanjševanja števila Uprava za varno hrano in veterinarstvo je o pojavu bolezni in izvedenih in še nekaterih drugih letnih pravic zaposlenih, saj je teh na centrih za ukrepih na območju Šmihela pod Nanosom prek sistema za obveščanje uredili po sistemu informativnega socialno delo glede na obseg njiho- in poročanje o boleznih živali obvestila tudi Evropsko komisijo in druge izračunavanja dohodnine. Izračun vega dela že zdaj premalo. članice Evropske unije. o višini teh pravic naj bi dobili ob- čani na dom enkrat letno, ne da bi Mateja Jordan Alenka Furlan Čadež dogodki dajemo našim dijakom za priho- sošolcu ščitili hrbet, ko ga ni bilo pri dnost, naj bo to tudi želja za uspe- uri.« Zadnja izmed govorcev, dr- šno in ustvarjalno delovanje šole v žavna sekretarka na Ministrstvu naslednjem obdobju,« je naglasila za izobraževanje, znanost in šport Helena Posega Dolenc. Za njo je na Andreja Barle Lakota, ki edina ni oder stopil postojnski župan Igor obiskovala postojnske gimnazije, Marentič, tudi sam »ponosen dijak je poudarila pomen šole v kraju in postojnske srednje šole«, kot je po- posredno pohvalila delo profesor- vedal in priznal, da ga še vedno, »ko jev, ko je v šali dejala, da že 35 let ponovno vstopi v hram postojnske živi z enim od maturantov te šole učenosti, prevzamejo znani vonj in in si včasih želi, da »bi učitelji slabše zvoki šole, ki sprožajo spomine na opravili svoje delo«, saj ji mož tudi lepe čase.« Profesorjem se je za- na podlagi v gimnaziji pridobljene- Na prireditvi so se zbrale generacije profesorjev in dijakov hvalil za »predano delo, vzgojo in ga znanja nenehno dokazuje, kako ter drugi gostje. razvoj unikatnih sposobnosti dija- je prav le tisto, kar misli on. kov« in dodal, da so tudi oni zaslu- žni za uspeh kar lepega števila po- Sproščen, dinamičen, s kančkom Praznovanje s ščepcem nostalgije stojnskih maturantov v poznejšem nostalgije prežet igrano-glasbeni življenju. O spominih, ki ga vežejo program, prepoln živahnih ritmov, Postojnski kulturni dom je 27. novembra gostil slovesnost ob 70. obletnici na srednjo šolo, je spregovoril tudi ki ga je z izbranimi besedami po- postojnske gimnazije oziroma Šolskega centra Postojna. Ob sedanjih in Aleš Cantarutti, državni sekretar vezovala profesorica slovenskega nekdanjih dijakih, profesorskem zboru in ostalih zaposlenih ter povablje- na Ministrstvu za gospodarski ra- jezika Katja Koren Valenčič, so nih se je v dvorani zbralo tudi veliko upokojenih profesorjev in nekdanji zvoj in tehnologijo RS. Spomnil se v drugem delu prireditve obliko- ravnatelj z najdaljšim stažem Danijel Mislej, Silvo Fatur, ravnatelj gimnazije je ur sociologije, pri katerih so od- vali sedanji in nekdanji dijaki. Po med letoma 1965 in 1976, pa je poslal obilo dobrih želja in čestitk. krivali posameznika in družbo, pa zaključku uradnega dela so se sla- jutranjih ur s profesorjem Zupanom vljenci in gostje preselili na matič- Zbrane je v uvodnem delu priredi- da je v tem času zaključilo šolanje pri krožku OZN in številnih prija- no šolo. Skupno druženje ob obilici tve najprej nagovorila direktorica kar 12.352 dijakov ter se za uspe- teljstev, ki so se rodila v tistih letih prebujenih spominov so začinili in ravnateljica šolskega centra šno delo zahvalila vsem, ki so šolo in držijo še danes. »To je bil čas, ko tudi z živo glasbo. Helena Posega Dolenc. Dotakni- v teh sedmim desetletjih 'gradili'. sem prvič ugotovil, kako pomemb- la se je preteklosti šole, predstavi- »Suverenost človeka je v njegovem no je, da delujemo kot tim; ko smo Besedilo: Alenka Čuk; la njeno delo in razvoj, povedala, znanju; naj bo to popotnica, ki jo stali skupaj in se uprli maturi ali smo fotografija: Foto Atelje Postojna.

Slovesnost ob sprejemu novih članov Zveze borcev

Prvo decembrsko soboto je bila v Kulturnem domu Postojna ob sprejemu novih članov v Zvezo borcev Postojna slovesnost, na kateri so hkrati obeležili tudi svoje jubilante. 41 novih članov je najprej pozdravil župan Občine Postojna Igor Marentič. Predsednica Krajevne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB Postojna Bruna Olenik je v nadalje- vanju kratko predstavila delo zveze v tem letu. Slavnostni govornik je bil Milan Gorjanc, član GO ZZB za vrednote NOB RS. Kulturni program so popestrili učenci iz Glasbene šole Postojna in Osnovne šole Miroslava Vilharja, Ženska vokalna skupina Vanda Križaj iz Orehka ter Jožica Perenič in Igor Rojc z recitali. Prireditev je povezovala Katja Vuga. V imenu slovenskih Pun- tarjev je čestitke ob novem letu prenesla Tina Žigon, ki se ji je v sklepnem delu pridružila še 9 predsednica Olenikova. Ob tej priložnosti je udeležence prireditve povabila na prvi dogodek v prihodnjem letu, na srečanje v Dražgošah, ki bo 10. januarja. Na prireditvi je nastopila tudi Ženska vokalna skupina Vanda Križaj iz Orehka Besedilo: Polona Škodič; fotografija: Foto Atelje Postojna.

V Postojni imamo največje montažno drsališče v Sloveniji

Po pripravah, trajajočih kar pol leta, so v Postojni z nekaj zamude (prvi decembrski dnevi so bili namreč pretopli) le uspeli odpreti drsališče na Titovem trgu. Letos je še večje kot lani, saj meri kar 450 kvadratnih metrov. Najugodnejšega ponudnika, Studio Proteus, je Občina izbrala z javnim razpisom; pridobili so tudi več pokroviteljev. V celotni sezoni bodo porabili okoli 20 tisoč evrov. Drsališče bo odprto vsaj do konca januarja, če bo vre- December 2015 me ugodno, pa tudi med februarskimi šolskimi počitnicami.

»Pred vsako sezono moramo poskrbeti za servis hladilnih naprav, pripraviti je treba podest in postaviti ograjo,« pojasnjuje dolge priprave Ernest Zaka- Ljubitelji drsanja uživajo na ledeni ploskvi sredi Titovega trga. rija. Ker so tla na trgu nagnjena, so morali namestiti tudi posebno podlago. »Za drsališče skrbi ekipa desetih ljudi,« dodaja Zakarija in upa na dovolj nizke temperature, saj je led mogoče delati le pri temperaturah do 5 stopinj. Ko je Sicer pa stane ura drsanja 3 evre in pol. drsališče zaledenelo, prenese led tudi do 15 stopinj zunanje temperature. Med tednom si užitek na ledeni površini lahko privoščite med 16. in 21. Drsališče predstavlja v zimski ponudbi mesta dodatno kakovost, drsalci pa uro, ob koncu tedna in praznikih od 10. do 21. ure. Večje skupine pa lahko prihajajo tudi od drugod. Lani so našteli v okoli 40 dneh, ko je bilo drsališče drsališče rezervirajo tudi ob delavnikih dopoldne. odprto, 6000 obiskovalcev. Letos jih pričakujejo še več. Zato so najeli večje število drsalk, ki si jih je za pol evra na uro mogoče izposoditi tudi letos. Besedilo: Mateja Jordan; fotografija: Foto Atelje Postojna. tu živimo

Šmihel pod Nanosom

Zadnjo soboto v novembru pozno popoldne zaslišim močno trkanje na tudi keltski denar in orožje, sledove Nove Gorice, zato so dela opravljena vhodna vrata. Pred njimi stoji sosedova najstnica. »Prosim, lepo prosim, topilnice železove rude in različne strokovno. V cerkvi smo položili nov pomagajte mi! V šoli se učimo o prazgodovini in dobila sem najtežjo nalo- druge predmete, celo ostanke praz- tlak, naredili nov lesen strop, ometali go. Predstaviti moram gradišča.« »Nič lažjega. Peljala te bom v Šmihel pod godovinske hiše. Dolgo časa so stro- notranjščino, zaprli line zvonika in Nanosom in tam boš izvedela vse, kar te zanima.« »Kje pa je ta vas?« kovnjaki predvidevali, da je bilo tod okoli cerkve naredili drenažo. Ta ce- največje japodsko mesto Metulum, sta je bila kasneje znana kot jambor- toda to ni bilo nikoli dovolj raziska- na cesta. Del ceste, ki vodi do cerkve no in potrjeno. Ugotovili pa so, da je sv. Jurija, smo pred nekaj leti prepla- bila postavljena ograja iz pokončno stili z asfaltom in pridobili zemljišče zabitih ošiljenih kolov, mogočnih za postavitev poslovilnega objekta. obrambnih nasipov in okopov. Ti so Cerkev sv. Jurija je omenjena v do- še vedno dobro vidni. Arheološka kumentih šele leta 1665, a vse kaže, pričevanja našega gradišča in gro- da je bistveno starejša od cerkve sv. bišč so shranjena v Naravoslovnem Mihaela, ob kateri je bilo pokopa- muzeju na Dunaju, v muzeju Joan- lišče. V času epidemije kolere 1855 neum (rimsko ime za Graz) v Gradcu pa so uredili večje pokopališče ob in Narodnem muzeju v Ljubljani. V cerkvi sv. Jurija,« je pojasnil Bojan letih 33–35 pred našim štetjem so Jurjevčič. gradišče zavzeli Rimljani. O njiho- Obiskovalce Šmihela pod Nanosom najprej pozdravita vem bivanju na našem območju pri- »Kakšno usodo je naše naselitveno strašni zmaj in pastirček Jakob. čajo najdeni kovanci, nakit, lončena območje doživljalo po padcu zaho- posoda in cesta.« dnega rimskega cesarstva v drugi Pokažem ji zemljevid in ji povem, rela gospodarska poslopja. Pogorel polovici petega stoletja, ne vemo. da leži naselje Šmihel pod Nanosom je celo zvonik cerkve sv. Mihaela. Odkritje rimskega svetišča Vemo pa, da sta bila naselje in cerkev 10 (590 m) na severozahodnem delu Šmihelci so ob stoti obletnici požara sv. Mihaela prvič omenjena v urbar- Spodnje Pivke oziroma Postojnske izdali knjižico. Na južni strani vasi stoji na nizki ju leta 1297 - naselje kot villa Sancti kotline. Do vasi vodi več makadam- vzpetini cerkev sv. Jurija. «Pod cer- Michaelis supra Landon (Silvo Torkar, skih poti (iz Stran, Predjame, Gorič) Gradišče in grobišče iz kvijo pelje ozka cesta proti Razdr- op. p.). Ime naše vasi je prav gotovo - asfaltirana je le ena, iz Landola. Do prazgodovine temu, ki so jo, kot trdijo arheologi, izpeljano iz imena cerkvenega zave- Landola in nato Šmihela pa pridemo zgradili Rimljani. Pričevanje, da je tnika. Tudi posvetitev naše cerkve sv. iz dveh smeri: po cesti Postojna–Bu- In že sva v Šmihelu, kjer naju čaka bila to rimska cesta ali še prej morda Mihaelu priča, da je vas ena izmed kovje, ki se na Vrheh odcepi proti Bojan Jurjevčič. »Pozdravljeni! Mla- jantarna, smo našli ob obnavljanju najstarejših na Postojnskem. V doku- Landolu in od tam vodi v Šmihel, ter da dama, slišal sem, da želiš videti cerkve sv. Jurija. Odkrili smo temelje mentih je zapisano, da je bila zgraje- po regionalni cesti Postojna–Hru- naše gradišče in o njem izvedeti čim kapele, morda celo kultnega sveti- na najprej v gotskem slogu in šele v ševje, s katere pri Bolku zavijemo več. Najbolje, da gremo na Grad. šča, ki je bilo postavljeno ob cesti. 17. in 18. stoletju prezidana, predvsem najprej proti Landolu, nato po rahlo Šmihelci se lahko pohvalimo, da so Obnova je potekala v sodelovanju z prezbiterij; zvonik je bil zgrajen šele valovitem svetu (Klen in Ubrš) do na našem območju živeli ljudje že v Zavodom za spomeniško varstvo iz 1743 in zakristija sto deset let kasne- Šmihela, ki se razteza vse do vznož- prazgodovini in imeli tod eno izmed ja »Kacula« (Kaculja) in daje zato vtis svojih največjih naselij, ki naj bi ga slemenske gradnje. zgradili že v začetku prvega tisočle- December 2015 tja pred našim štetjem. Planoto, na Šmihel je namreč izrazito obcestno kateri je bilo zgrajeno gradišče, ime- naselje, le ob cerkvi sv. Mihaela je nujemo Grad, hrib pa Kaculj (648 m). manjše gručasto jedro. Hiše se dru- Na severu je najvišji vrh Kaculja, ki ga za drugo nizajo na obeh straneh je podoben piramidi. Tam naj bi bilo ene same ceste vse do »Kota«, kjer središče naselja – akropola oziroma se odcepi pot proti Gabrškovi doma- trdnjava. Na zahodu je malo višji Žlu- čiji; tudi ob tej poti so hiše zgrajene brski grič z ostanki utrjenih okopov, druga ob drugi. Izgled vasi je močno ki jih najdemo tudi na sosednjem spremenil uničujoči požar leta 1904, Mačkovcu. Na slednjem ter »Za Pol- ko je zgorela skoraj vsa vas – triin- šno« in pod Kaculjem so arheologi šestdeset hiš; nepoškodovanih je odkrili tudi obsežna grobišča. Pri iz- Vrh Kaculja ima obliko piramide. Na desni strani so vidni okopi. ostalo samo pet, a so ob njih zgo- kopavanju so našli veliko pričevanj - šolsko poslopje je bilo zgrajeno in blagoslovljeno leta 1911. Žal je pre- nehala delovati že leta 1969. Pred dvanajstimi leti smo začeli poslopje šole in nekdanje trgovine prenavljati v kulturni in gasilski dom.« Premiki v novem tisočletju

Bojan Jurjevčič je bil v svojih dva- najstih letih predsedovanja Krajevni skupnosti (2002–2014) zelo aktiven. V prvem letu njegovega vodenja je V cerkvi sv. Jurija so ob prenovi bilo urejeno zajetje za vaški vodovod s temnejšimi ploščami označili in saniran del spodnjega podpor- tloris rimske kapele. nega zidu pod cerkvijo sv. Mihaela, V Šmihelu se ob cesti proti Kaculju vrstijo hiše druga za drugo. njegov drugi del pa še v naslednjem je. Poglej, kako jo je od tu lepo videti. letu. Obnovljeno je bilo športno igri- seljem pa sta se ji pridružila Branko most na rimski cesti. Pomembnejši Pojdita si jo ogledat in oglejta si tudi šče - dobilo je novo ograjo, novo Jurca in Peter Pangerc (op. p.). projekt, ki ga bomo izvedli skupaj z vas«. »Še to vas moram vprašati, kdaj preplastitev in urejen podporni zid. Občino, pa je sanacija nekaterih od- je bilo prvotno ime vasi dopolnjeno Ob tej priliki smo dobili tudi nov ga- »Verjetno ste opazili, da imamo v sekov ceste od Landola do Šmihela. s prilastkom 'pod Nanosom'?« je bila silski kamion za naše PGD Šmihel – vasi tudi štiri nova sakralna zname- V izredno slabem stanju je tudi cesta radovedna mladenka. »Po drugi sve- skozi vas. Uničujejo jo kamioni, ki tovni vojni.« V Šmihelu imajo nenavadno razvodnico. Padavinska voda odvažajo les (najprej po ledeni ujmi in sedaj zaradi namnožitve podlub- Nenavadna razvodnica odteka z južne dvokapne strehe Martinove domačije v nika v smrekovih gozdovih). Skozi Jadransko, s severne pa v Črno morje. vas je bilo do sedaj prepeljanih že V vasi sva srečali Andrejo Cej, ki je več deset tisoč kubičnih metrov lesa. opozorila na vrsto naravnih poseb- Landol. V letu 2008 smo uredili oko- nja,« je nadaljevala Andreja. »Izklesal Asfaltirati moramo še dve krajši ma- nosti: »Tudi okolica vasi je zelo zani- lico starodavne lipe in ob njej otroško jih je domačin, duhovnik Vid Pre- kadamski poti v vasi. Do leta 2017 bi miva. Poglejta, tam proti Nanosu so igrišče. Ustanovili smo tudi Športno, mrl – Gabrškov, in nam jih podaril. morali urediti kanalizacijo s čistilno še vedno obsežni podnanoški goz- kulturno in turistično društvo Šmi- V izdelavi je še peto znamenje.« napravo, a se dela žal odmikajo; se- veda upamo, da bomo ta s pomočjo Občine začeli čim prej,« pojasnjuje Alojzij Premrl.

Vas ima dvesto prebivalcev, enain- sedemdeset gospodinjstev in šestin- šestdeset hišnih številk. Od leta 1990 je bilo zgrajenih štirinajst novih hiš, precej tudi obnovljenih. Praznih Sakralna znamenja in portal so delo domačina, je pet. Aktivnih je štirinajst kmetij, duhovnika Vida Premrla, po domače Gabrškovega od teh so štiri večje. V tem letu so Cejevi - Frjanščevi odprli turistično dovi, od koder se zbira voda v potok hel, ki je delovalo izredno uspešno »In načrti v prihodnje?« sem postala kmetijo. 11 na območju Loke, pritok Nanoščice. po zaslugi Zdenka Blaži. Deset let za- radovedna sama. »O njih pa moraš Okrog vasi je še veliko drugih vo- pored smo organizirali ob prazniku vprašati sedanjega predsednika Kra- »Čeprav teče življenje neizprosno dotokov – Ovčjak, ki je bil konec 19. dela osrednjo občinsko prireditev s jevne skupnosti Alojzija Premrla.« hitro, si bomo morali vzeti več časa stoletja zajet za krajevni vodovod, kresovanjem, ki ga je vselej obiska- Kmalu sva ga našli in takoj nama jih za druženje, kulturno in športno ži- Roček, ki ga je izkoriščal postojnski lo preko tisoč ljudi. Pred kresova- je bil pripravljen razkriti. vljenje … O vasi sta napisani tudi dve vodovod, Mrzlek, studenca v Štrbku njem smo pripravili in odlično izvedli knjižici: Cerkvi svetega nadangela in na Čodru, slednjega so izkoriščale mednarodni Kolesarki kros. Društvo Načrtov je še veliko Mihaela in svetega Jurija in nabožna najvišje ležeče kmetije pod Gradom, ljubiteljev starodobnega smučanja je znamenja v Šmihelu pod Nanosom ter Ježevec, ki so ga nekaj časa upo- večkrat organiziralo eno izmed repu- »V preteklem letu smo najprej podrli avtorja Božidarja Premrla ter Šmihel rabljali za vaški vodovod. Omeniti bliških tekem »Smučanje po starem« stari Kulturni dom in na njegovem pod Nanosom – vas tisočerih skriv- moram še kratka ponikalna potoka in prireditev »Naj štrudel«. mestu že postavili temelje za nov nosti avtorice Gabriele Brovč,« s po- v Šmihelskih in Stranskih Ponikvah, gasilski dom. Prostovoljno gasilsko nosom pove predsednik krajevne v dolini sredi gozda. Stekata se v »Pred vasjo sem opazila nenavaden društvo je letos namreč praznova- skupnosti in pojasni, da načrtujejo podzemlje. V Šmihelu imamo ver- spomenik zmaja in fantka. Kaj pa je lo tridesetletnico delovanja in ob tudi ureditev turistične učne poti Od jetno najbolj nenavadno razvodnico to?« je bilo radovedno dekle. Andreja tej priložnosti pripravilo svečano zmaja do grada. (v Sloveniji, morda celo na svetu) – jo je presenečeno pogledala in po- prireditev ter razvilo nov prapor. December 2015 Martinovo domačijo. Padavinska vedala, da je bil v Šmihelu doma pa- Gradnjo doma naj bi nadaljevali v Šmihelci in drugi odgovorni, pred- voda odteka z njene južne dvoka- stirček Jakob, ki je Postojnčane rešil naslednjem letu. Čim prej moramo vsem turistični delavci, dovolite pne strehe v Jadransko, s severne pred strašno požrešnim zmajem s obnoviti zgornji podporni zid ob nam zapisati izziv: odprtje turistične pa v Črno morje. Mogočni Nanos je premeteno ukano. »Postojnčani so cerkvi Sv. Mihaela in urediti drenažo, kmetije je lahko velika spodbuda in za Šmihelce življenjskega pomena. mu v zahvalo naredili iz njegove ker je vlaga izredno močna. Več let motiv, da se povežete in pripravite Mnogi so se preživljali v njegovih kože torbo in od takrat naprej ste načrtujemo izgradnjo poslovilne- ter javno predstavite turistično zani- gozdovih, zato je bil Šmihel znan kot Postojnčani torbarji. Saj poznaš to ga objekta ob pokopališču Sv. Jurij. mivo destinacijo Šmihela pod Nano- lesno središče. V vasi je bilo kar de- zgodbo? Mi pa smo Jakobu postavili Prihodnje leto naj bi bila pripravlje- som - morda celo z »Učno zgodo- set stalnih in še veliko več občasnih skulpturo.« na projekt in vsa ostala dokumen- vinsko potjo od gradišč do …«. furmanov. Delovale so tri gostilne, tacija. V tem letu smo delno uredili trgovina, obrtniki in rokodelci. Leta Andreja Cej je imela pri tej postavi- tudi odvodnjavanje meteornih voda, Besedilo: Gabriela Brovč; 1864 je začela delovati tudi šola - tvi odločujočo vlogo, z velikim ve- vzdrževali poljske poti in obnovili fotografije: Foto Atelje Postojna. na obisku se ne zdi, da ga imamo? Ga imamo prirojenega ali privzgojenega? To je filozofsko vprašanje. Po mojem je to stvar vzgoje. Na primer ko greva z Ronjo na igrišče, bom svoje grisine razdelila med vse otroke tam, četudi komaj shajam mesečno. In Ronja je znesla na kup, ko smo imeli humani- tarno akcijo, čisto vse svoje igrače, ker nima čuta, da je vse to njeno. Vidi mene, kako vse razdelim. Tako živim. Verjamem v to, da je treba dajati brez pričakovanj - v čisti občutek humanitarnosti, da daš, ker lahko daš, ne zato, da boš imel kaj od tega ali si polnil ego (svoj jaz) z zahvalami.« Zase pravi, da je bila v življenju vedno zavezana temu, delati tudi za splošno dobrobit. S tem je bil po- vezan tudi njen poklic in njena velika ljubezen – restavratorstvo.

Na svoji poti je sicer preizkusila veliko vlog, ve- liko poklicev. Študirala je na strojni fakulteti v Mariboru, a preden je študij zaključila, jo je pre- mamila umetnost. Odločila se je, da je potrebno s tem čutom nekaj ukreniti. Vpisala se je na za- sebno šolo in že med šolanjem delala kot štu- dentka v restavratorskem centru. Štiri poletja je Mateja Vekar preživela na Šilentabru, kjer so v cerkvi sv. Mar- tina restavrirali gotske freske, nato je restavrirala tudi v Planini, na Premu, v frančiškanski cerkvi v Ljubljani in sodelovala še v nekaj drugih projek- Od besed k dejanjem, od dobrote k dobrodelnosti - tih. »V restavratorstvu sem bila s srcem, to ni bil samo poklic. To je bila vera, da je treba ohranjati ker imamo vsi izbiro biti boljši. za prihodnje rodove - ne z novodobnimi instant posli, s sintetičnimi materiali, ampak ohranjati za Mateja Vekar živi v Kočah v pritličju hiške, ki deluje na prvi pogled kot oživela ilustracija iz pravljice čim dlje, z originalnimi materiali, kar zahteva ve- z enim samim prostorom - polna živopisanih mozaikov in topline, iz majhne kuhinje pa diši po do- liko več časa.« mačem kompotu. Prav ti prostori so postali po Matejini zaslugi za nekaj dni zbirni center za pomoč beguncem na Lesbosu. Še preden se je odzvala katera koli druga institucija v občini, je Mateja prešla Pred leti je imela tudi poslovno in življenjsko iz- od besed k dejanjem, saj za pomoč ljudem ni dovolj le ogled filmčka s portala YouTube. kušnjo z modnim oblikovanjem in šivanjem ša- lov in ovratnic. S tem projektom sta se skupaj s Tako se je konec avgusta v treh dneh prepeljalo vo in ji vlije ljubezen do zemlje. Lani je prek sple- partnerjem preselila v Barcelono, kjer naj bi posel iz Koč v Ljubljano 4 karavane vozil, polnih škatel, tnega družabnega omrežja Facebook ustanovila zaživel, a sta se po enem letu vrnila v Ljubljano. ki so jih nato odposlali na Lesbos. »Povezala sem spletno stran Vrtna vila, na kateri objavlja pri- »Tam so bili nad tem navdušeni, vendar sva pri- se z igralko Suzano Grau, mojo srčno prijateljico spevke z nasveti o biodinamiki in permakulturi šla tja na vrhuncu krize, leta 2010 - manj turistov, in najbolj humanitarno osebo, kar jih poznam. (sistemu trajnostno uravnoteženega kmetijstva). trgovine so se zapirale … V Španiji je bila ta kriza Bila je ena prvih v Sloveniji, ki so se angažirali za Z njimi hoče pokazati in ozaveščati, da lahko veliko bolj očitna kot tukaj, ljudje so ostajali brez 12 pomoč, ozaveščali in pripravljali teren, še preden tudi mlada mamica, kot je sama, veliko naredi lastnega doma. Moje proizvode so vzeli v štiri tr- je zadeva sploh prišla do nas. Takrat sem sredi na tem področju. Kot samohranilka poudarja, govine, ampak ni bilo dovolj za preživetje.« noči gledala posnetek, ki se me je dotaknil v dno srca - o ljudeh, ki so izgubili streho nad glavo, »Če se dobrota vrača ali ne, verjamem v to, da je treba dajati brez pričakovanj družino in vse, kar imajo. In v isti noči sem v - v čisti občutek humanitarnosti, da daš, ker lahko daš. solzah poklicala Suzano, da se čutim nemočno ob vsem tem, kar se dogaja, in da ne vem, kaj da želi biti hčerki zgled v več ozirih, pri čemer Po vrnitvi domov se je leto dni ukvarjala s pro- lahko naredim. Predlagala je, da odprem zbirno ji je pomembno pokazati tudi stik z naravo. Prek jektom na Srednji gozdarski in lesarski šoli, kjer mesto.« Naslednje jutro je Mateja sprožila akcijo socialnih omrežij pa vsebine lahko predstavi še je dala novi podobi šole in mladinskega hotela prek socialnih omrežij, šla v dve osnovni šoli in drugim. »Hitro sem uvidela, da sploh ni moj cilj svoj pečat tudi z zelo velikimi pisanimi mozai- glas se je hitro razširil. V hiši se je nabiralo vse več pridelati 20 kg zelja, ampak da Ronja vidi mojo ki na portalu, v avli in jedilnici. Ob umetniškem stvari, bilo pa ni nikogar, ki bi ponudil tudi svoj ljubezen do zemlje. Tako ji dam priložnost, da delu pa se je s SGLŠ-jem srečala v preteklosti tudi čas in voljo za pomoč pri njihovem razvrščanju pride sama k meni in me vpraša, kaj počnem, kot učiteljica, in z otroki dela še danes. »Vsesko- ali prevozu; za vse je poskrbela sama. Ni prosto- sama prime svojo motiko in ima svojo gredico, zi delam z otroki. Moje delo z otroki je vsekakor voljka, tudi ni članica humanitarnih organizacij, da na njej počne, kar hoče. Tudi njenega očeta zaznamovalo moje življenje in ga bo, upam, še. vendar verjame v poslanstvo pomoči ljudem in na primer povabim, da pride skopat krompir - ne Z njimi sem lahko to, kar želim biti. Ker se veli- December 2015 bistvo humanitarnosti, ki je v srcu. »Že s tem, da zato, da je krompir skopan, ampak da smo skupaj ko ukvarjam z vrtom, načrtujem tudi permakul- razmišljaš pozitivno in ne obsojaš vsega okrog in ga Ronja vidi to delati. Pustim ji čim več svo- turne delavnice za otroke, v katerih bi jih učila o sebe. Že z malimi pozornostmi - če imaš preveč bode, čeprav se marsikdo ne strinja s tem. Želim vrtu, zelenjavi, vzgoji rastlin z igro… Sodelujem jabolk, jih razdaš ljudem, ali gajbico z viškom ze- biti zgled tudi v tem, da ji pokažem, da imamo tudi v prizadevanjih za ustanovitev valdorfskega lenjave neseš pred trgovino, kjer si jo ljudje lahko ljudje izbiro, kje in kako bomo živeli, s kakšnimi vrtca v Slavini, da bi se otrokom ponudilo mo- vzamejo, kar se marsikje tudi počne.« ljudmi se bomo obkrožili. Verjamem v to, da se žnost izbire.« sami odločimo, kaj in kako bomo razmišljali in o Za hišo ima velik vrt in njivo, kjer s 4-letno hčer- čem se pogovarjali. Ne želim, da posluša tarna- Najin pogovor se je zaključil na temo vzgoje, ko Ronjo preživita zelo veliko prostega časa. Tudi nje, negativizem, zmerjanje otrok … In skušam ji družine in vrednot. Razšli sva se z Matejinim Mateja je odraščala na kmetiji, kjer se je veliko dati občutek za soljudi.« sporočilom, ki ga živi, odkar ima družino - da delalo na zemlji, v naravi in gozdu. Po dolgih imamo vedno izbiro biti boljši. letih življenja v mestu se je pred tremi leti spet Ko jo vprašam, ali se ji zdi, da imamo ljudje ob- vrnila v Koče, da tudi hčerko nauči živeti z nara- čutek za soljudi, mi odgovori z vprašanjem: »Tebi Besedilo: Tjaša Blaško; fotografija: Tomaž Penko. praznični utrinki Božično-novoletni sejem

Po Miklavževem sejmu je naslednji dve soboti, 12. in 19. decembra, nastopil drugi v sklopu prazničnih sejmov, Božično-novoletni. Ob stojnicah, ki so po- nujale izdelke domače obrti, novoletna darila in gostinske usluge, je sejem bogatil tudi kulturni program. Na odru pod praznično smreko so se prvo soboto zvrstili mladinski narodnozabavni ansambel Amaterji, Vokalna skupi- na Elum, otroški zbor Črički in pevski zbor Šiške. Na drugem sejmu je otroke animiral čarodej Rozman skupaj s plesalkama Rubi in Rudi, zapeli pa so oktet Bori in mladinski ansambel Strel. Skupine so tako s kulturnim pridihom po- pestrile dogajanje na drsališču, ki je vrvelo z mladimi in starimi drsalci.

Prižig praznične okrasitve

5. december je bil v Postojni pravi mali praznik. Medtem ko je že celo so- botno popoldne potekal Miklavžev sejem, se je Titov trg odločno polnil z obiskovalci v pričakovanju prižiga lučk, Miklavža in odprtja drsališča.

Na stojnicah sejma so svoje izdelke s prazničnimi motivi predstavljale šole, društva in mnogi drugi - veliko izmed njih s humanitarnim namenom. Po ledu so se zadrsali prvi drsalci, na oder so stopili mladinski ansambel Ama- terji, otroški pevski zbor Črički iz Vrtca Postojna in pevski zbor vzgojiteljic Vrtca Postojna Šiške. Promenadni koncert Postojnske godbe

13 Otroci so seveda priklicali tudi Miklavža, ki se mu je pridružil še župan Igor Marentič in z najmlajšimi v en glas odšteval zadnje sekunde do prižiga prazničnih lučk. »Okrasitev je skromna, ampak lepa,« je dejal župan, ki je nagovoril nabito poln trg obiskovalcev. Letošnjo okrasitev so poimenovali Praznični utrip brez nastopa Postojnske godbe 1808 ne bi bil popoln. God- Praznična svetloba prinaša novo življenje, središče mesta pa je tudi letos beniki so 11. decembra popestrili petkovo dogajanje na Titovem trgu. Pri- okrašeno s svetlečimi kroglami, ki predstavljajo med drugim vzhajajoče pravili so promenadni koncert s koračnicami, ki vsakokrat ogrejejo dlani sonce kot simbol novega življenja in svetlobe, ki premaga temo in prinaša poslušalcev. življenju novih moči. Veliko pozornosti sta pritegnila tudi drsališče in ani- Godbeniki se že pripravljajo na tradicionalni božično-novoletni koncert, macija ob njegovem odprtju, na ledu pa se bomo lahko zabavali vse do ki bo tudi letos na štefanovo, 26. decembra, v dvorani OŠ Antona Globoč- začetka februarja. nika.

Praznik luči – pozdrav zimi

V Postojni smo letos osmič zapored praznovali Praznik luči in pozdrav zimi. 10. decembra je Vrtec Postojna v sodelovanju s Srednjo gozdarsko in lesarsko December 2015 šolo ter z Občino Postojna organiziral sedaj že tradicionalno prireditev, ki je nastala po zaslugi idejne vodje, vzgojiteljice Vlaste Brecelj Črnič. V dijaškem domu so otroci iz Vrtca Postojna že dopoldne uživali na de- lavnicah, za vse ostale obiskovalce pa je bil odprt sejem izdelkov ranljivih družbenih skupin. Popoldne je zabavo pred Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna prevzel čarovnik Grega, ki je v parku skupaj z dobro vilo in gozdarskimi palčki pričaral čarobnost luči, ogenjčkov in pravljičnih likov. Ta pravljična povorka se je s prižganimi lučkami odpravila na Titov trg, kjer so praznovanje pod praznično novoletno jelko zaključili najstarejši otroci iz vrt- ca s prepevanjem o zimi in praznikih. Obiskovalci so se lahko zadržali še na sejmu za dobrodelni sklad vrtca v avli ZRC SAZU-ja, kjer so svoje izdelke predstavile strokovne delavke Vrtca Postojna. praznični utrinki

Miklavž v Kočah, Hraščah in Orehku Prednovoletno druženje v Planini

Na praznik sv. Nikolaja je najmlajše Kočance spet obiskal prvi iz- »Sreča se najprej razkrije v očeh, ker v njih najlepše sije njen nasmeh,« med dobrih decembrskih mož Miklavž v spremstvu parkeljnov in so prepričani člani Kulturno-umetniškega društva Planina, ki so svoje angelov. Letos se je letom primerno namesto po domovih oglasil kar domače, prijatelje in znance v soboto, 12. decembra, že desetič za- v vaški podružnični cerkvi sv. Marjete, kjer ga je nestrpno pričakovalo pored povabili v tamkajšnji kulturni dom na prednovoletno srečanje, 32 otrok starosti do deset let. Obdaril je prav vse, nekatere tudi s palico. poimenovano Zimske radosti. Starejši otroci so z recitacijami poskrbeli za adventnemu času prime- ren uvod, vsi skupaj pa so na adventnem vencu na oltarju prižgali tudi Domačim kulturnim poustvarjalcem - članom Gledališke skupine Ščuka, drugo svečo. pevkam vokalne skupine Unica z vodjo Jano Ulaga in Otroški gledališki skupini Ščukice z vodjo Majo Batagelj - se je tokrat pridružila Dekliška vo- kalna skupina Ubeljsko. Občinstvo so skozi zimske radosti popeljali s pri- povedjo, z recitalom, s pesmijo in plesom ter jim voščili srečno, zdravo in lahkotno prihajajoče leto.

14 Sv. Miklavž je v spremstvu angelčkov in dveh prijaznih parkeljnov ob- daril tudi pridne otroke iz Hrašč, Malega Otoka in zaselka Pri Smrekcah. Otroci so ga pričakali skupaj s starši v dvorani Kulturnega doma v Hraščah, kjer so mu še pred obdaritvijo zagotovili, da so bili pridni. Pričakovanje Miklavževega prihoda se je stopnjevalo ob pesmicah in recitacijah. Master žur in brucovanje

Predzadnji konec tedna v novembru se je parkirišče pred PTC Primor- ko prelevilo v prizorišče »master zabave« v organizaciji Studia Master, d. o. o. iz Postojne.

V dveh večerih so se na odru pod ogrevanim šotorom zvrstile štiri skupine in poskrbele za dva zelo raznolika koncerta. V petek, ko so zbrane zabavali Akordi in Modrijani, so igrale harmonike, v soboto pa so še bolj razvneli Koktelsi in Caffe tamburaši s Hrvaške. Za pravo vzdušje pred koncertom, med njim in po njem je na master žuru skrbel DJ Krmpy. December 2015 Sicer nekoliko manjši šotor kot na Master žuru je bil premajhen za vso množico, ki si je želela na brucovanje Kluba Študentov Občin Postojna in Pivka.

27. novembra sta pred Primorko navduševala Leteći odred in DJ Chum- ma. S študentom prijaznimi cenami, z brezplačno pijačo dobrodošlice in Otroke je obiskal Miklavž tudi v Orehku. Otroci so mu že s sodelova- legendarnimi skladbami glasbene skupine je Kšopp privabil vse prej kot le njem na prireditvi v Kulturnem domu pokazali, kako so pridni. Sami so študente, in ob vhodu v šotor je vladala prava gneča. Na koncu pa so bili pripravili sceno na odru, nastopili v glasbeno in gledališko obarvanem tako organizatorji kot obiskovalci navdušeni nad yugo večerom. programu, na koncu pa ostarelemu Miklavžu pomagali poiskati in razdeliti darila. Obiskovalci prireditve so bili navdušeni nad programom in sladkimi Besedilo: Alenka Čuk, Tjaša Blaško, Ester Fidel; fotografije: Nika Čuk, arhivi društev dobrotami, ki so jih pripravile skrbne mame. in klubov. praznični utrinki

S plesalci sta zaplesala tudi Božiček in dedek Mraz. Jaslice v Postojnski jami so edinstvene.

Zaplesali so z Božičkom in dedkom Jaslice v Postojnski jami Mrazom Jaslice v Postojnski jami so najstarejše in največje v kateri koli podzemni jami na svetu, v Sloveniji pa zdaleč najlepše in edinstvene. Znane so posta- V torek, 15. decembra, so se v športni dvorani Osnovne šole Antona Glo- le tudi v tujini. Letos bodo predstavljene že šestindvajsetič. bočnika Postojna že na 26. tradicionalni božično-novoletni plesni prire- ditvi predstavili plesalci Plesne šole Urška Postojna. Prireditev je pripravila Ob poti bo šestnajst postaj, povzetih po Matejevem in Lukovem evangeliju Urška v sodelovanju z Občino Postojna. iz Svetega pisma. Jaslice v Postojnski jami so preplet luči in glasbe. Cela turistična pot in pot, ki jo premaguje vlak, bosta letos čudovito razsvetljeni. Na dobro uro trajajočem plesnem dogodku se je staršem, starim staršem Jaslice bo uprizorilo devetinštirideset igralcev. Oznanjenje Mariji in prizor in ostalim prijateljem predstavilo več kot 170 plesalcev - od najmlajših, ki Rojstvo bosta prav gotovo še lepša, ker ga bosta s svojim glasom opleme- se z ritmi, glasbo in različnimi plesnimi koraki šele seznanjajo, do odraslih, nitila Nuška Drašček in Klemen Bunderla. V Koncertni dvorani pa bo vse ki so se zavrteli ob zvokih dunajskega valčka in sambe. Odplesali so skupaj obiskovalce čakalo presenečenje. Za razsvetljavo bo tudi tokrat poskrbel s svojimi plesnimi učitelji Joštom, Mojco, Tejo in neuničljivo Heleno, ki je Silvo Čuk, režijo pa pripravlja Gabriela Brovč. prireditev tudi povezovala. Pred Jamskim dvorcem bodo nastopali številni pevski zbori iz vse Slo- venije in zamejstva. Poskrbljeno bo za lačne in žejne; postavljene bodo Občinstvo je s ploskanjem nagradilo tudi letošnja gosta Žigo in Majo, ki že tudi številne stojnice z božično ponudbo. V preteklem letu si je predstavo nekaj let trenirata in tekmujeta za PK Urška Ljubljana. ogledalo preko 14 000 obiskovalcev; upamo, da jih bo tudi v tem letu prav toliko ali še več. Naj vas opozorimo, da je vstopnica ob predložitvi Spar V zaključni točki sta se nastopajočim pridružila še Božiček in dedek kartice 50 % cenejša. Zaradi izrednega zanimanja priporočamo rezerva- Mraz, skupaj z njimi zaplesala in jim nato, kar malce zadihana, razdelila cijo. Jaslice bodo na ogled od 25. do vključno 30. decembra od 13. do 15. darila. ure. Na ogled edinstvene predstave ste lepo vabljeni.

Besedilo: Alenka Čuk; fotografija: Foto Atelje Postojna. Besedilo: Gabriela Brovč; fotografija: arhiv Postojnske jame.

naši biseri Nekoč so se poštarji v decembru kar šibili pod težo voščilnic, ki so jih 15 nosili v svojih torbah in jih v predprazničnem času izročali naslovnikom. Tudi danes, čeprav občutno manj, še vedno posegamo po razglednicah, potiskanih z motivi zasnežene narave, po t. i. Unicefovih voščilnicah, po voščilnicah z reprodukcijami znanih slovenskih slikarjev in podobno. A stopajo vedno bolj v ospredje manj osebne voščilnice, ki jih naslovniku lahko pošljemo le z enim klikom.

Kdaj smo pravzaprav začeli pošiljati voščilnice? Čeprav so najstarejše voščil- nice s spoštljivo tradicijo poznali že v 15. stoletju (takrat naj bi jih redovnice v znak zahvale pošiljale svojim dobrotnikom), se njihova »zgodba« začenja šele z razvojem tiska, navada pošiljanja voščilnic pa je stara dobrih 170 let. Zamisel oblikovati, natisniti in poslati voščilnico prijatelju se je rodila v Angli- ji, strokovnjaki pa kot pravo domovino božično-novoletnih voščilnic prepo- znajo Avstrijo, deloma tudi Nemčijo. Tudi Slovenci se lahko pohvalimo, da Prikupna voščilnica z zimskim motivom, s katero je Ludvik voščil svoji Mariji vesel Božič, mnogo zabave in srečno novo leto 1933. sodimo med narode, ki so ob različnih praznikih pošiljali svojim domačim in prijateljem voščilnice. Najstarejše zaznamujejo predvsem simboli (štiripe- December 2015 resna deteljica, podkev, pikapolonica …), barvitost, romantični decembrski Srečen božič in novo leto vam želimo … motivi s snegom, sanmi, z angelci, zvončki, s taščicami ... in nabožna vse- bina. Naletimo tudi na voščilnice s pridihom dobrodelnosti (na primer med Vsak izmed dvanajstih mesecev v letu je nekaj posebnega, in zdi se, da je I. svetovno vojno, ko so izkupiček od prodaje namenili vojakom). Po letu med vsemi še najbolj čaroben december. Ta ni le mesec blišča, praznovanj, 1918 izdane voščilnice so skromnejše, pogosto natisnjene v črno-beli teh- obdarovanj …, s čimer (vsaj navzven) izkazujemo veselje nad vsem, kar se niki, skromnejše v izvedbi in z manj simbolike. Posebne, predvsem pri sta- je v preteklem letu zgodilo. To je tudi mesec, povezan z novim upanjem, rejših pošiljateljih še danes priljubljene v ponatisnjeni izdaji pa so voščilnice novimi začetki, s spremembami in z novimi odločitvami ter mesec, ko se Maksima Gasparija z upodobljenimi ljudskimi običaji. Vse te voščilnice nas nam dragim osebam, znancem ali poslovnim partnerjem zahvalimo za so- še vedno očarajo ne le zaradi patine starosti, ampak tudi jasne simbolike, delovanje, druženje, podporo, skupaj preživet čas, jim izkažemo pozornost, včasih razkošne in posebne izvedbe ter velikokrat prisrčnih voščil. sporočamo, da jih imamo radi in da nam pomenijo veliko. To lahko storimo na različne načine, med drugim tudi z ročno izdelano voščilnico. Besedilo: Alenka Čuk; voščilnica: zasebna zbirka. KAM DANES vodnik dogajanja v obcini Postojna

2015 KDAJ? KAJ? KJE? ORGANIZATOR

26. PRoslava oB DnEvu saMostojnosti PRi kozolCu toPlaR Turistično društvo Pudgura SOBOTA 14.00 in Enotnosti in Blagoslov konj v BElskEM DECEMBER ŠPoRtna DvoRana 26. Božično-novolEtni konCERt Postojnska godba 1808 SOBOTA 19.30 PostojnskE goDBE 1808 osnovnE ŠolE antona DECEMBER gloBočnika Postojna ustvaRjalna DElavniCa (od 6. do 10. leta). 28. knjižniCa BEna knjižnica Bena Zupančiča Postojna POnedeljek 12.00 Izdelek bo presenečenje. zuPančiča Postojna DECEMBER Obvezne predhodne prijave sprejemamo na mladinskem oddelku knjižnice ali na tel. št.: 081 604 310! ustvaRjalna DElavniCa (za starejše osnovnošolce - od 10. leta dalje) 29. knjižniCa BEna knjižnica Bena Zupančiča Postojna TOrek 12.00 Izdelek bo presenečenje. zuPančiča Postojna DECEMBER Obvezne predhodne prijave sprejemamo na mladinskem oddelku knjižnice ali na tel. št.: 081 604 310! Vsi osnovnošolci vabljeni na

30. PRavljični kviz knjižniCa BEna knjižnica Bena Zupančiča Postojna SredA 12.00 zuPančiča Postojna DECEMBER Obvezne predhodne prijave sprejemamo na mladinskem oddelku knjižnice ali na tel. št.: 081 604 310!

16 2016 KDAJ? KAJ? KJE? ORGANIZATOR

1. na PaRkiRiŠču PoD Turistično društvo Pudgura PeTek 14.00 PoHoD na svEti lovREnC sv. lovREnCEM januaR galERija v tuRistično 19. otvoRitEv slikaRskE RazstavE Bitja infoRMaCijskEM Občina Postojna in TOrek 18.00 Zavod Znanje Postojna avtorica laura ličer CEntRu Postojna januaR (tRg PaDliH BoRCEv)

Pridržujemo si pravico do spremembe programa zaradi okoliščin, na katere nimamo vpliva. Dodatne informacije vam nudimo na Občini Postojna.

December 2015 Tudi v naslednjem letu se bomo trudili, Priporočamo, da program prireditev da ostanemo spremljate na www.postojna.si.

Opravičilo občanom prijazna Občina. V napovedniku dogodkov v prejšnji številki Postojnskega Prepiha za 9. in 10. december Želimo vam 2015 smo napačno navedli matično šolo kot organizatorja obeh prireditev. Pravilno je: Osnovna šola Antona Globočnika Postojna, veliko sreče in zdravja v letu 2016. učenci Podružničnih šol Bukovje in Studeno. Za napako se opravičujemo.

Občinsko uredništvo KAM DANES vodnik dogajanja v obcini Postojna

2015 KDAJ? KAJ? KJE? ORGANIZATOR

26. PRoslava oB DnEvu saMostojnosti PRi kozolCu toPlaR Turistično društvo Pudgura SOBOTA 14.00 in Enotnosti in Blagoslov konj v BElskEM DECEMBER ŠPoRtna DvoRana 26. Božično-novolEtni konCERt Postojnska godba 1808 SOBOTA 19.30 PostojnskE goDBE 1808 osnovnE ŠolE antona DECEMBER gloBočnika Postojna ustvaRjalna DElavniCa (od 6. do 10. leta). 28. knjižniCa BEna knjižnica Bena Zupančiča Postojna POnedeljek 12.00 Izdelek bo presenečenje. zuPančiča Postojna DECEMBER Obvezne predhodne prijave sprejemamo na mladinskem oddelku knjižnice ali na tel. št.: 081 604 310! ustvaRjalna DElavniCa (za starejše osnovnošolce - od 10. leta dalje) 29. knjižniCa BEna knjižnica Bena Zupančiča Postojna TOrek 12.00 Izdelek bo presenečenje. zuPančiča Postojna DECEMBER Obvezne predhodne prijave sprejemamo na mladinskem oddelku knjižnice ali na tel. št.: 081 604 310! Vsi osnovnošolci vabljeni na

30. PRavljični kviz knjižniCa BEna knjižnica Bena Zupančiča Postojna SredA 12.00 zuPančiča Postojna DECEMBER Obvezne predhodne prijave sprejemamo na mladinskem oddelku knjižnice ali na tel. št.: 081 604 310!

2016 KDAJ? KAJ? KJE? ORGANIZATOR 17

1. na PaRkiRiŠču PoD Turistično društvo Pudgura PeTek 14.00 PoHoD na svEti lovREnC sv. lovREnCEM januaR Vsak dan je lahko lep. galERija v tuRistično 19. otvoRitEv slikaRskE RazstavE Bitja infoRMaCijskEM Občina Postojna in Vsak mesec razburljiv. In vsako leto posebno. TOrek 18.00 Zavod Znanje Postojna avtorica laura ličer CEntRu Postojna triglav.eu januaR (tRg PaDliH BoRCEv)

Pridržujemo si pravico do spremembe programa zaradi okoliščin, na katere nimamo vpliva. Dodatne informacije vam nudimo na Občini Postojna.

Tudi v naslednjem letu se bomo trudili, Priporočamo, da program prireditev December 2015 da ostanemo spremljate na www.postojna.si.

Opravičilo občanom prijazna Občina. V napovedniku dogodkov v prejšnji številki Postojnskega Prepiha za 9. in 10. december Želimo vam 2015 smo napačno navedli matično šolo kot organizatorja obeh prireditev. Pravilno je: Osnovna šola Antona Globočnika Postojna, veliko sreče in zdravja v letu 2016. učenci Podružničnih šol Bukovje in Studeno. Za napako se opravičujemo. Naj bo 2016 nepozabno!

Občinsko uredništvo

Triglav-VOSCILO-2016-215x90,7mm.indd 1 15.12.2015 9:49:11 Napovednik dogodkov Zavod ZNaNje PostojNa PIP

do 15.1.2016 Prijave za tečaj Osnove šivanja in krojenja (21-urni tečaj)

do 15.1.2016 Prijave za tečaj Klasična masaža za domačo rabo (24-urni začetni tečaj) Ljubljanska cesta 2, 6230 Postojna do 10.2.2016 Prijava za usposabljanje in pridobitev certifikata

+386 (05) 721 12 80 NPK socialni oskrbovalec/oskrbovalka na domu www.lu-postojna.si Središče za SamoStojno učenje - z IK-tehnologijo in gradivom opremljen prostor za brezplačno samostojno učenje različnih vsebin ob podpori mentorja: vsak delavnik med 8:00 in 16:00 na Ljudski univerzi Postojna; predhodne najave na št.: 05 / 721 12 86 (Maja).

učna pomoč - brezplačna učna pomoč pri učenju za odrasle: vsak delavnik med 8:00 in 16:00 na Ljudski univerzi Postojna; predhodne najave na št.: 05 / 721 12 86 (Maja).

Svetovalno Središče poStojna za brezplačno informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih ponuja rešitev za vse zagate, ki se pojavijo ob vprašanju izobraževanja odraslih: vsak delavnik med 8:00 in 16:00 na Ljudski univerzi Postojna; predhodne najave na št.: 05 / 721 12 87 (Erika).

NOV ZIMSKI URNIK MUZEJA Od torka do petka med 10. in 17. uro ter med vikendi med 10. in 18. uro.

Kolodvorska cesta 3, 3.1.2016 1. nedelja v mesecu - brezplačen obisk razstave Muzej krasa za občane 6230 Postojna 14.1.2016: 18:00 +386 (05) 721 10 90 Predavanje mag. Slavko Polak: Živalstvo v ledenih dobah pri nas www.muzejkrasa.si 28.1.2015: 18:00 Kaj imata skupnega papir in slonji kakec? Interaktivna delavnica izdelave papirja.

Podjetniški inkubator Perspektiva Ustanavljate PIP podjetje? Veliki Otok 44b, 6230 Postojna Potrebujete 18 +386 (5) 721 12 80 pomoč, prostor? V PIP-u vam lahko [email protected] pomagamo. www.inkubator-postojna.si

zavod znanje postojna, javni zavod za muzejsko dejavnost, kulturo, izobraževanje in ostale dejavnosti, je bil ustanovljen leta 2009. Zavod Znanje Postojna Kolodvorska 3 6230 Postojna www.zavod-znanje.si +386 (0)5 721 12 80 [email protected]

Notranjski muzej Učni užitni in Živalstvo v ledenih čutni parki Ljudska univerza December 2015 dobah pri nas Ljudska univerza Postojna organizira študijski krožek na temo Učni užitni in čutni parki na področju občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Uvodno Kustos biolog mag. Slavko Polak bo srečanje, namenjeno predvsem strokovni javnosti, je bilo v torek, 15. v četrtek, 14. januarja 2016 ob 18. uri decembra ob 17. uri v prostorih Ekomuzeja Pivških jezer v Slovenski vasi. imel predavanje o ledenodobnih živalih na širšem območju Poleg predstavitve posebnosti Študijskega krožka, ki ga je predstavila klasičnega krasa. Spoznali bomo, mentorica Marjeta Marinčič, je Tamara Urbančič predstavila primer dobre kako so ledenodobne podnebne prakse obstoječega užitnega parka, medtem ko je Leonora Jakovljević razmere vplivale na živalske vrste predstavitvila blagovno znamko Učni užitni parki. ter kako so se te prilagajale, se selile ali celo izumrle. Pri nas so v času Krožek bomo zaključili z delavnico - Oblikovanje tematske idejne ledenih dob živeli jamski lev, merkov zasnove, ki bo priprava za oblikovanje vsebin za prihajajoče razpise. nosorog in celo povodni konj! avtor:S.Polak ZAVOD ZNANJE POSTOJNA PIP Ljudska univerza NPK socialni oskrbovalec/oskrbovalka na domu NPK ali nacionalna poklicna kvalifikacija pomeni najhitrejšo in najcenejšo pot do novega poklica. V sodobnem času, ko so družbene in gospodarske spremembe vrtoglavo hitre, predstavlja možnost prožne prekvalifikacije in hitre prilagoditve razmeram na trgu dela. Zaradi starajoče se družbe se kot Turk: »Človek gre na svoji življenjski eden perspektivnejših profilov poti čez ogromno obdobij. Rastemo v zadnjem času omenja poklic skupaj s svojimi željami, sanjami in socialnega oskrbovalca na domu, tudi z zunanjimi vplivi, ki jih življenje ki izvaja osebno oskrbo uporabnika, prinese s seboj. Potrebno je slediti spodbuja njegovo socialno sebi ... si prisluhniti … in si včasih vključevanje in mu nudi pomoč upati tudi nekaj novega ... Tako je v gospodinjstvu. Zato smo na v meni rastla želja, da najdem pot, Ljudski univerzi Postojna omogočili ki bi osmislila tako mene kot mojo usposabljanje za pridobitev tega poklicno zgodbo. Že dalj časa sem poklica tudi v našem okolju. se ozirala po možnosti pridobitve Dobro zastavljen program ter poklica socialne oskrbovalke na Teoretični in praktični pristop se vseskozi dopolnjujeta. strokovnost, izkušenost in predanost domu in ravno ko sem bila doma predavateljev je do želenega cilja na porodniškem dopustu, so mi z predavanjem sem se vedno bolj sem dobila pozitiven odgovor – pridobitve certifikata – pripeljala Ljudske univerze Postojna javili, da zavedala, kako prav sem se odločila. enega delodajalca. prav vse naše udeležence, ki so se vključujejo v usposabljanje novo Koliko različnega znanja … Predvsem že odločili za to pot. skupino. V tistem hipu sem brez sem zelo hvaležna predavateljicam- Zame je bila prekvalifikacija v pomisleka potrdila udeležbo, vsi mentoricam, ki so nas popeljale v ta socialno oskrbovalko ena izmed Posamezniki, ki jih delo z ljudmi dvomi, kako bom zmogla, so prišli svet. Hvaležna,da se niso zadovoljile tistih življenjskih šol, ko znanje veseli in jih skrb za sočloveka kasneje. s povprečnim pogledom in znanjem. doprinese nadgradnjo samega izpolnjuje, lahko v tem poklicu sebe kot človeka in hkrati možnost najdejo tudi življenjsko poslanstvo. Sedla sem torej v šolske klopi in Priznam, po pridobitvi kvalifikacije opravljati službo, v kateri imaš O tem priča tudi izkušnja nekdanje ta odločitev se je izkazala za eno sem poslala kar nekaj prošenj za možnost premikati zidove in udeleženke našega programa, Lare mojih najboljših do sedaj. Z vsakim delo. A še pred iztekom porodniške graditi mostove.«

Strokovno srečanje Svetovalnega središča Postojna

Informativno – svetovalno središče v izobraževanju odraslih Postojna, ki deluje v okviru Ljudske univerze Postojna in predstavlja enega izmed 14 regijskih ISIO središč v Sloveniji, je 1. decembra organiziralo regijsko 19 strokovno srečanje. Na srečanju so se sestale vladne in nevladne organizacije Primorsko-notranjske regije, ki jih povezuje izvajanje različnih dejavnosti na področju izobraževanja, svetovanja in medgeneracijskega Na podlagi živahne izmenjave mnenj nujno za učinkovit nadaljnji razvoj in s o d e l o v a n j a . N a m e n j e m e d s e b o j n o s p o z n av a n j e , s e z n a n i t v e z d e l o v a n j e m so bili oblikovani temeljni predlogi in uspeh izobraževalne dejavnosti ter Svetovalnega središča Postojna, izmenjave mnenj in predlogov za ukrepi za nadaljnjo usmeritev razvoja krepitev vključenosti prebivalcev v naši nadaljnji razvoj informativno-svetovalne dejavnosti v regiji. Poleg tega pa informativno-svetovalne dejavnosti. regiji v različne oblike vseživljenjskega še ugotavljanje aktualnih izobraževalnih potreb v našem okolju ter iskanja Vsi udeleženci dogodka so se strinjali, učenja. Skupaj smo namreč lahko priložnosti za povezovanje in sodelovanje v okviru aktualne finančne in da je povezovanje organizacij v najbolj učinkoviti. razvojne perspektive Svetovalnega središča. lokalnem okolju zelo zaželeno in celo Praznično in ustvarjalno za Miklavža December 2015 Ljudska univerza Postojna, Notranjski muzej Postojna in Mercator center Postojna so v času Miklavža organizirali ustvarjalne delavnice za otroke.

Pod skupnim naslovom Praznično in ustvarjalno za Miklavža, so otroci v Mercator centru Postojna Miklavž, ki je ravno takrat obiskal na delavnicah dokazali otroci s svojo usmerjanja so bili čudoviti praznični lahko ustvarjali božične okraske in poslovalnico. Veselju in rajanju kar ustvarjalnostjo in pripravljenostjo izdelki, ki bodo še dodatno okrasili darila. Družbo so jim delale prijazne ni bilo konca. Daril ni moč le kupiti, poizkusiti nekaj novega. Rezultat domove v tem veselem decembru. mentorice, manjkal pa ni niti sam temveč se jih lahko tudi naredi. To so novo pridobljenega znanja in Koledar PGD Postojna za leto 2016 ZAVOD ZNANJE POSTOJNA PIP Notranjski muzej Po vzoru nekaterih drugih gasilskih društev so se tudi v PGD Postojna od- Iz poslanskih klopi ločili za izdelavo svojega koledarja. Sama ideja je sicer zorela kar nekaj let. Kaj imata skupnega V sam projekt sta gasilce prepričala Barbara Mandeljc in Janez Mandeljc, ki Pred mano je spet teden sej držav- EKO-PRALNI PRAŠEK je prispeval fotografije, ter Tomaž Penko, ki je oblikoval koledar. Ob poplavi nega zbora, zato lahko danes izpo- papir in slonji kakec? DECEMBER različnih koledarjev s precej podobno tematiko, na primer s pomanjkljivo stavim le nekaj ključnih tem, ki so 200 g mila (nastrgaj na drobno) oblečenimi gasilkami in gasilci, so se postojnski gasilci odločili za nekaj zapolnjevale naš delavnik v prete- Če vam že v naprej izdamo 240 g pralne sode, povsem samosvojega. V koledarju so prikazani operativni gasilci PGD Po- klem mesecu. Odbor Državnega skrivnost, potem je to mogoče ki čisti in mehča vodo V SLIKI stojna svojimi najmlajšimi v različnih situacijah. Koledar so že prikazali tudi zbora za finance in monetarno po- papir, ki ga bomo dejansko skupaj 90 g sode bikarbone, ki na priložnostni razstavi v postojnskem Bale baru v Postojni. litiko je na seji, 8. decembra, podprl naredili iz slonjega kakca. V četrtek, odstranjuje madeže in vonjave predlog vlade, da se lestvica za od- 28. januarja 2016, bomo ob 18. uri 90 g boraksa, ki razkužuje utrinki Zavoda Znanje Postojna mero dohodnine začasno preuredi v prostorih Notranjskega muzeja 180 g citronske kisline, v smeri razbremenitve zavezancev Postojna namreč spoznavali ki mehča vodo in poživlja barve z več kot 1,5-kratnikom povprečne pripravo papirja ter vam tudi zares 60 g nejodirane soli, Plakat o ledeni dobi plače. Ukrep naj bi veljal do konca razkrili danes še skrito skrivnost. ki ohranja barve leta 2017, ko bo ugasnila tudi ve- 20-30 kapljic poljubnega zaznamoval Titov trg ljavnost 50-odstotne obdavčitve Sicer pa v Notranjskem muzeju eteričnega olja najvišjih plač. S tem se naj bi raz- spodbujanju domače predelave lesa Postojna spoznavamo različne Vse skupaj premešamo. bremenilo tiste zavezance, ki so na v izdelke z višjo dodano vrednostjo, skrivnosti. Nazadnje smo skupaj Za eno pranje uporabimo meji med drugim in tretjim davč- oživitvi lesnopredelovalne industri- z Ljudsko univerzo Postojna v 1-2 žlici praška. nim razredom, to pa je večinoma je in zelenih investicij, večjemu iz- sodelovanju s podjetjem Kovod visoko strokovno izobražen kader. koristku gozda kot najbogatejšega Postojna, pripravili prvo iz niza Razbremenjenih bo 114.740 oziro- naravnega vira v Sloveniji in verti- ekološko obarvanih delavnic, ki se Že na prvi delavnici smo pod ma 12 odstotkov zavezancev. kalnemu povezovanju gospodarskih bodo vrstile tudi v novem letu. Vsak vodstvom izkušene mentorice družb v gozdno-lesne verige. Dr- drugi mesec bomo skupaj ozaveščali ekoloških krožkov Tamare Urbančič Državni zbor je po vetu Državnega žavni zbor je razpravljal tudi o noveli in se navduševali nad prijaznim izdelovali eko-čistila. Za pokušino sveta ponovno potrdil zakon o iz- Zakona o knjižničarstvu in o Predlo- odnosom do okolja. Nabor tem bo vam predstavljamo preprost recept vrševanju državnih proračunov za gu resolucije o nacionalnem sta- zanimiv, predvsem pa ustvarjalen in za pripravo naravi prijaznega leti 2016 in 2017. Za zakon, ki so mu novanjskem programu 2015-2025. uporaben v vsakdanjem življenju. pralnega praška. Verjetno niste spregledali novih jumbo plakatov Notranjskega muzeja državni svetniki oporekali zaradi do- Gre za ključni dokument, ki aktivno Postojna, ki vabijo obiskovalce na ogled Ledene dobe v Postojni. Plakate ločb v zvezi z višino povprečnine, rešuje stanovanjsko problematiko smo namestili v prostore TIC-a ob nakupovalnem središču v Postojni, na ki jo država namenja občinam, je in postavlja smernice za aktivnejšo PIP 30.000 evrov za ideje Titovem trgu trgu ter v Parku vojaške zgodovine Pivka. V decembru vam še tokrat glasovalo 52 poslank in po- stanovanjsko politiko v prihodnosti. vedno nudimo 10-odstotni popust, zaradi katerega beležimo uspešen obisk. slancev. Resolucija se posebej fokusira na Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske razpisuje natečaj Pod- Že prvo nedeljo v mesecu nas je obiskalo kar 60 ljudi, ki so uživali v razstavi stanovanjsko politiko za mlade, sta- jetna Primorska 2016 za najboljšo podjetniško idejo primorske regije. Prija- in razlagah kustosov. Govorili smo tudi o zaostritvi azilne rejše in ranljive ciljne skupine. vite se lahko do 31. januarja naslednje leto, nagradni sklad pa znaša 30.000 zakonodaje in spremembah zakona evrov. o javnem redu in pa seveda referen- Naj vam ob koncu leta še voščim. dumskemu vprašanju. Veliko časa Podjetna Primorska je natečaj za najboljšo podjetniško idejo primorske regi- smo namenili tudi gozdu kot našem Naj bo novo leto obdarjeno z ljube- je. V okviru natečaja obravnavajo inovativne poslovne ideje, ki so zanimive najbogatejšem naravnem viru. SMC znijo in prijateljstvom, polno malih za gospodarski sektor Primorske in predstavljajo možnosti za investiranje. Z in koalicijski partnerji smo se v ko- presenečenj in velikih radosti. natečajem želijo pospešiti prenos razvojnih idej posameznikov ali skupin v alicijski pogodbi zavezali k povezo- 20 tržno uspešne podjeme kot tudi pospešiti prenos znanja z univerze v go- vanju gozdarstva in lesne industrije, Vesel božič in srečno novo leto 2016 spodarstvo in s tem prispevati k nastanku novih inovativnih podjetij v regiji. Več informacij www.uip.si ali www.zavod-znanje.si Dogaja se v Kulturnem domu Postojna Poudariti je potrebno, da postojnski in na voljo na več lokacijah po Ko bom velik - V torek, 29. decembra, vas ob 16.30 vabimo na predstavo s gasilci koledarja ne prodajajo in Postojni, sami gasilci pa ga od 18. plesno delavnico za otroke. Prepletanje plesa, igre, lutk in glasbe bosta vodi- nimajo postavljene fiksne prodajne decembra naprej ponujajo tudi v la Lea in Jose Menard, po predstavi pa z otroki tudi zaplesala. Naši najmlajši December se je začel praznično - Ta veseli dan kulture. cene. Koledar je namenjen izključno večjih prodajnih centrih v Postojni. se bodo skozi ples približali afriški kulturi, igrali na bobne in razna pihala ter zbiranju prostovoljnih prispevkov, Več o lokacijah si lahko preberete na ropotulje in se seveda zabavali ob spremljavi afriške glasbe. Vstop je prost! ki jih bodo gasilci porabili za nakup spletni strani www.pgd-postojna. nujno potrebne in iztrošene opreme. si ali na telefonski številki društva Zajčka Zlatko, Zoja in darila - V sredo, 30. decembra, vas ob 16.30 pričaku- Tako vsem tistim, ki bodo prispevali 05/726-21-66, dostopni pa so tudi jemo s predstavo za otroke. Zgodba govori o tem, da ko malčki napišejo svoje kakršenkoli znesek za gasilce, ti v preko e-pošte [email protected]. želje v pisemca, ta potujejo dolgo pot v Mrazove delavnice. Tam jih Dedek Mraz zameno podarjajo koledar. Koledar December 2015 razdeli med pridne zajčke, ki s pomočjo čarobnega strojčka izdelajo darila. je natisnjen v nakladi 1.000 izvodov Za postojnske gasilce, Janez Mandeljc Strojček pa se pokvari in glavno vprašanje se glasi: Kako bomo obdarili otro- ke, ko pa nimamo daril? Dedkova pot z darili za pridne malčke se nepreklic- Gasilke za pomoč živalim no bliža in hitro bo treba ukrepati. Brez strahu, Dedek Mraz bo prinesel darila Da bi živalim v zavetiščih vsaj malce olajšali in polepšali zimski čas, smo za vse, vstop pa je prost. se v Komisiji za članice pri Gasilski zvezi Postojna odločile, da izvedemo Vrč iz žegnane jame bo na ogled do zbiralno akcijo hrane za pse in muce, povodcev, igračk in ostale opreme, ki Mojca Pokrajculja - V ponedeljek, 28. januarja, bomo ob 17.30 z Damjano 7. februarja 2016. zavetiščnikom pride prav. Akcija traja do 31. 1. 2016, vaše donacije pa lahko Golavšek spremljali lonček za en krajcar. Predstava je za otroški abonma in prinesete v gasilski dom PGD Postojna (dežurni gasilec) ali v knjigarno izven (vstopnina za izven - 6 evrov). Sreča na vrvici: pasji mladič - prej in Sponkca v Pivki. Če bi radi darovali, pa stvari ne morete prinesti na nobeno potem. Na brezplačnem predavanju od lokacij, se lahko dogovorimo za prevzem nekje na poti med Postojno Priznanja najboljšim športnikom in športnim delavcem - V ponedeljek, za vse, ki se pripravljajo na sprejem in Pivko ali v okolici. Vse se da dogovoriti. Vsak priboljšek šteje! Živali nam 28. decembra, vas ob 18. uri vabimo v Kulturni dom Postojna na podelitev kosmatega člana družine nas je obi- bodo hvaležne! Informacije 041/883 265 – Petra priznanj športnikom in športnim delavcem za leto 2015. skalo 19 ljudi in 3 psi. Koledar PGD Postojna za leto 2016

Po vzoru nekaterih drugih gasilskih društev so se tudi v PGD Postojna od- Iz poslanskih klopi ločili za izdelavo svojega koledarja. Sama ideja je sicer zorela kar nekaj let. V sam projekt sta gasilce prepričala Barbara Mandeljc in Janez Mandeljc, ki Pred mano je spet teden sej držav- je prispeval fotografije, ter Tomaž Penko, ki je oblikoval koledar. Ob poplavi nega zbora, zato lahko danes izpo- različnih koledarjev s precej podobno tematiko, na primer s pomanjkljivo stavim le nekaj ključnih tem, ki so oblečenimi gasilkami in gasilci, so se postojnski gasilci odločili za nekaj zapolnjevale naš delavnik v prete- povsem samosvojega. V koledarju so prikazani operativni gasilci PGD Po- klem mesecu. Odbor Državnega stojna svojimi najmlajšimi v različnih situacijah. Koledar so že prikazali tudi zbora za finance in monetarno po- na priložnostni razstavi v postojnskem Bale baru v Postojni. litiko je na seji, 8. decembra, podprl predlog vlade, da se lestvica za od- mero dohodnine začasno preuredi v smeri razbremenitve zavezancev z več kot 1,5-kratnikom povprečne plače. Ukrep naj bi veljal do konca leta 2017, ko bo ugasnila tudi ve- ljavnost 50-odstotne obdavčitve najvišjih plač. S tem se naj bi raz- spodbujanju domače predelave lesa bremenilo tiste zavezance, ki so na v izdelke z višjo dodano vrednostjo, meji med drugim in tretjim davč- oživitvi lesnopredelovalne industri- nim razredom, to pa je večinoma je in zelenih investicij, večjemu iz- visoko strokovno izobražen kader. koristku gozda kot najbogatejšega Razbremenjenih bo 114.740 oziro- naravnega vira v Sloveniji in verti- ma 12 odstotkov zavezancev. kalnemu povezovanju gospodarskih družb v gozdno-lesne verige. Dr- Državni zbor je po vetu Državnega žavni zbor je razpravljal tudi o noveli sveta ponovno potrdil zakon o iz- Zakona o knjižničarstvu in o Predlo- vrševanju državnih proračunov za gu resolucije o nacionalnem sta- leti 2016 in 2017. Za zakon, ki so mu novanjskem programu 2015-2025. državni svetniki oporekali zaradi do- Gre za ključni dokument, ki aktivno ločb v zvezi z višino povprečnine, rešuje stanovanjsko problematiko ki jo država namenja občinam, je in postavlja smernice za aktivnejšo tokrat glasovalo 52 poslank in po- stanovanjsko politiko v prihodnosti. slancev. Resolucija se posebej fokusira na stanovanjsko politiko za mlade, sta- Govorili smo tudi o zaostritvi azilne rejše in ranljive ciljne skupine. zakonodaje in spremembah zakona o javnem redu in pa seveda referen- Naj vam ob koncu leta še voščim. dumskemu vprašanju. Veliko časa smo namenili tudi gozdu kot našem Naj bo novo leto obdarjeno z ljube- najbogatejšem naravnem viru. SMC znijo in prijateljstvom, polno malih in koalicijski partnerji smo se v ko- presenečenj in velikih radosti. alicijski pogodbi zavezali k povezo- 21 vanju gozdarstva in lesne industrije, Vesel božič in srečno novo leto 2016

Poudariti je potrebno, da postojnski in na voljo na več lokacijah po gasilci koledarja ne prodajajo in Postojni, sami gasilci pa ga od 18. nimajo postavljene fiksne prodajne decembra naprej ponujajo tudi v cene. Koledar je namenjen izključno večjih prodajnih centrih v Postojni. zbiranju prostovoljnih prispevkov, Več o lokacijah si lahko preberete na ki jih bodo gasilci porabili za nakup spletni strani www.pgd-postojna. nujno potrebne in iztrošene opreme. si ali na telefonski številki društva Tako vsem tistim, ki bodo prispevali 05/726-21-66, dostopni pa so tudi kakršenkoli znesek za gasilce, ti v preko e-pošte [email protected]. zameno podarjajo koledar. Koledar December 2015 je natisnjen v nakladi 1.000 izvodov Za postojnske gasilce, Janez Mandeljc Gasilke za pomoč živalim Da bi živalim v zavetiščih vsaj malce olajšali in polepšali zimski čas, smo se v Komisiji za članice pri Gasilski zvezi Postojna odločile, da izvedemo zbiralno akcijo hrane za pse in muce, povodcev, igračk in ostale opreme, ki zavetiščnikom pride prav. Akcija traja do 31. 1. 2016, vaše donacije pa lahko prinesete v gasilski dom PGD Postojna (dežurni gasilec) ali v knjigarno Sponkca v Pivki. Če bi radi darovali, pa stvari ne morete prinesti na nobeno od lokacij, se lahko dogovorimo za prevzem nekje na poti med Postojno in Pivko ali v okolici. Vse se da dogovoriti. Vsak priboljšek šteje! Živali nam bodo hvaležne! Informacije 041/883 265 – Petra Centralna čistilna naprava Postojna Urejanje infrastrukture pridobila uporabno dovoljene v Predjami Centralna čistilna naprava Postojna, ki smo jo začeli graditi v lanskem letu, V Predjami se je v letu 2015 asfaltiralo kulturno dediščino in ob spremljavi je v letošnjih poletnih mesecih začela s poskusnim in tudi že polnim de- dva kraka ceste do potoka Lokva, arheološkega nadzora. lovanjem. Po izvedenih vseh potrebnih meritvah je v novembru pridobila uredilo meteorno kanalizacijo uporabno dovoljenje za obratovanje. ter zgradilo kabelsko kanalizacijo Vrednost izvedenih del je 56.000 za premestitev napeljave javne evrov, od tega je prispevala razsvetljave in električnih vodov Postojnska jama v skladu s pogodbo pod zemljo. Vsa dela so bila izvajana o najemu Predjamskega gradu v skladu s soglasjem Zavoda za 45.000 evrov.

V sklopu del se je nadgradila teh- Nova čistilna naprava očisti do 98 od- nologija čiščenja odpadnih voda, v stotkov organskih hranil. Zagotavlja okviru katere so bili zamenjani vsi čistejšo vodo v Strženu in Pivki ter v glavni tehnološki elementi naprave. nadaljevanju tudi rek Unice in Ljublja- Nova naprava ima poleg običajnega nice. S povečanjem naprave je zdaj mehanskega in biološkega čiščenja mogoče učinkovitejše urejanje odva- še tretjo in četrto stopnjo čiščenja janja in čiščenja odpadnih vod, saj se odpadnih voda, kar pomeni, da se bodo na napravo priklopila tudi bližja iz odpadnih vod odstranjujejo tudi vaška naselja. Občina Postojna je za Urejanje cest v vasi Gorenje in nitrati in fosfor, na četrti stopnji pa izvedbo projekta pridobila 92 odstot- se s pomočjo UV-dezinfektorja one- kov nepovratnih sredstev. Projekt je na relaciji Predjama-Landol sposobi še tiste škodljive mikroorga- namreč sofinanciran s strani Kohezij- nizme, ki bi sicer uspeli preiti v iztok. skega sklada Evropske unije, ki je pri- Novembra smo zaključili dela na urejanju odvodnjavanja in zgornjega V primerjavi s staro napravo, ki je speval 77 odstotkov stroškov izvedbe ustroja ceste v asfaltni izvedbi na severovzhodnem območju naselja Gorenje zadoščala za 14.500 uporabnikov, del, 15 odstotkov pa je sofinancirala v dolžini 280 metrov z ureditvijo makadamske gozdne ceste Predjama- nove zmore obdelati vodo za 21.000 tudi država. Pogodbena vrednost Landol. Vrednost izvedenih del, ki so obsegala urejanje zgornjega ustroja enot. vseh del je znašala 3,5 milijona evrov. cest, je bila 49.500 evrov.

22 POGREBNE STORITVE

Pogrebne storitve V težkih trenutkih žalovanja, ob izgubi bližnjega, Vam nudimo pomoË ter postorimo vse, da se lahko dostojno in v miru poslovite od svojih najdražjih.

CvetliËarstvo Ob izgubi bližnjega Vam nudimo bogato izbiro žalnih vencev, ikeban, šopkov in drugih žalnih aranžmajev.

December 2015 Ob naroËilu pogrebnih storitev Vam na vse žalne aranžmaje nudimo 25 % popusta, ter možnost obroËnega plaËila pogrebnih stroškov. Ponudba velja v letu 2015.

Dežurna telefonska številka (24 h): 041 377 294 Komus d.o.o. Postojna - uprava: 05 726 55 47 E-pošta: [email protected] Centralna čistilna naprava Postojna Urejanje infrastrukture Vgradnja osebnega dvigala v Ureditev infrastrukture na spodnjem pridobila uporabno dovoljene v Predjami OŠ Miroslava Vilharja delu območja Javorniške poti v Postojni Centralna čistilna naprava Postojna, ki smo jo začeli graditi v lanskem letu, V Predjami se je v letu 2015 asfaltiralo kulturno dediščino in ob spremljavi Osnovna šola Miroslava Vilharja je V skladu z dogovorom za izvedbo sofinanciranja MORS v lokalno javno in- je v letošnjih poletnih mesecih začela s poskusnim in tudi že polnim de- dva kraka ceste do potoka Lokva, arheološkega nadzora. bogatejša za novo pridobitev, oseb- frastrukturo v letu 2015, je Občina Postojna dne aprila pričela z izvajanjem lovanjem. Po izvedenih vseh potrebnih meritvah je v novembru pridobila uredilo meteorno kanalizacijo no dvigalo za zagotovitev vertikal- aktivnosti za ureditev komunalne infrastrukture na spodnjem območju uporabno dovoljenje za obratovanje. ter zgradilo kabelsko kanalizacijo Vrednost izvedenih del je 56.000 ne komunikacije za gibalno manj Javorniške poti v Postojni. za premestitev napeljave javne evrov, od tega je prispevala sposobne in za enostavnejši tran- razsvetljave in električnih vodov Postojnska jama v skladu s pogodbo sport učnih pripomočkov, učil in Projekt je zajemal ureditev komunalne in padavinske kanalizacije, obnovo pod zemljo. Vsa dela so bila izvajana o najemu Predjamskega gradu knjižnega gradiva iz kleti in pritličja vodovodnega omrežja in urejanje javne razsvetljave s sanacijo ceste po iz- v skladu s soglasjem Zavoda za 45.000 evrov. do mansarde. vedbi komunalne opreme. V okviru projekta smo uredili celotno komunalno opremo na območju med Ljubljansko cesto in podvozom pod avtocesto. Dvigalo je umeščeno v svetlobni ja- Vrednost projekta je 211.560 evrov, od česar je MORS sofinanciral 146.600 šek, ki je nastal, ko se je ob starejši evrov. del (objekt nekdanje gimnazije) pri- zidal novejši del za potrebe osnovne S financiranjem KS Postojna pa smo izvedli tudi sanacijo dela povsem do- šole za devetletno šolanje. Vhodi v trajane ceste med podvozom pod železniško progo in nadvozom nad avto- dvigalo so izvedeni na mestih nek- V sklopu del se je nadgradila teh- Nova čistilna naprava očisti do 98 od- cesto na Jeršicah. Vrednost teh del je znašala 17.500 evrov. danjih oken, kabina je prehodna, nologija čiščenja odpadnih voda, v stotkov organskih hranil. Zagotavlja tako da je možen vhod v dvigalo, v okviru katere so bili zamenjani vsi čistejšo vodo v Strženu in Pivki ter v kleti in nato v vseh štirih nadstropjih, glavni tehnološki elementi naprave. nadaljevanju tudi rek Unice in Ljublja- Urejanje otroških igrišč vključno z mansardo. Vrednost in- ki jih je Občina Postojna prispevala Nova naprava ima poleg običajnega nice. S povečanjem naprave je zdaj vesticije je nekaj nad 105.000 evrov, iz lastnih sredstev. mehanskega in biološkega čiščenja mogoče učinkovitejše urejanje odva- Občina postojna je tudi v letu 2015 nadaljevala z urejanjem in opremlja- še tretjo in četrto stopnjo čiščenja janja in čiščenja odpadnih vod, saj se njem predvsem otroških igrišč v mestu Postojna in po naseljih. odpadnih voda, kar pomeni, da se bodo na napravo priklopila tudi bližja Urejanje javne ceste Hruševje-Sajevče iz odpadnih vod odstranjujejo tudi vaška naselja. Občina Postojna je za Urejanje cest v vasi Gorenje in Tako je bilo v poletnih mesecih na pobudo občanov Zelenega bisera ure- nitrati in fosfor, na četrti stopnji pa izvedbo projekta pridobila 92 odstot- Ob spravilu lesa iz gozdov po žledu se je pokazalo, da so občinske ceste jeno in z ustrezno opremo opremljeno otroško igrišče v Zelenem biseru, se s pomočjo UV-dezinfektorja one- kov nepovratnih sredstev. Projekt je na relaciji Predjama-Landol na območju od naselja Hruševje do Sajevč in na območju naselja Sajev- vrednost izvedbenih del in opreme pa je znašala 12.500 evrov. V novembru sposobi še tiste škodljive mikroorga- namreč sofinanciran s strani Kohezij- če neustrezno urejene za promet tovornih vozil, zato je bilo potrebno za smo zaključili dela in nabavili opremo tudi za otroško igrišče ob Cesti v Sta- nizme, ki bi sicer uspeli preiti v iztok. skega sklada Evropske unije, ki je pri- Novembra smo zaključili dela na urejanju odvodnjavanja in zgornjega zagotovitev prometne varnosti čim prej izvesti obsežna investicijsko vzdr- ro vas (vrednost 12.700 evrov) in ve letošnjem letu zaključili še z igriščem v V primerjavi s staro napravo, ki je speval 77 odstotkov stroškov izvedbe ustroja ceste v asfaltni izvedbi na severovzhodnem območju naselja Gorenje ževalna dela, ki so obsegala ureditev cest v dolžini približno 2.350 metrov. Hraščah v vrednosti 5.000 evrov. zadoščala za 14.500 uporabnikov, del, 15 odstotkov pa je sofinancirala v dolžini 280 metrov z ureditvijo makadamske gozdne ceste Predjama- Vrednost izvedenih del, ki so obsegala obsežno sanacijo zgornjega ustroja nove zmore obdelati vodo za 21.000 tudi država. Pogodbena vrednost Landol. Vrednost izvedenih del, ki so obsegala urejanje zgornjega ustroja cest z odvodnjavanjem je bila 255.000 evrov, prebivalci pa imajo zdaj cesto, Poleg tega sta bili v letu 2015 z dodatnimi otroškimi igrali opremljeni otroški enot. vseh del je znašala 3,5 milijona evrov. cest, je bila 49.500 evrov. ki je ključna za promet med vasema, urejeno. igrišči v Landolu in Šmihelu pod Nanosom.

23 POGREBNE STORITVE

Pogrebne storitve V težkih trenutkih žalovanja, ob izgubi bližnjega, Vam nudimo pomoË ter postorimo vse, da se lahko dostojno in v miru poslovite od svojih najdražjih.

CvetliËarstvo Ob izgubi bližnjega Vam nudimo bogato izbiro žalnih vencev, ikeban, Hipermarket Postojna vabi šopkov in drugih žalnih aranžmajev.

Ob naroËilu pogrebnih storitev Vam na vse žalne aranžmaje nudimo k prazničnim nakupom ter December 2015 25 % popusta, ter možnost obroËnega plaËila pogrebnih stroškov. Ponudba velja v letu 2015. želi lepe praznike in srečno 2016!

Dežurna telefonska številka (24 h): 041 377 294 Komus d.o.o. Postojna - uprava: 05 726 55 47 E-pošta: [email protected] kultura

Iskrice v prazničnem decembru

Društvo likovnih ustvarjalcev Postojna je tradicionalno razstavo slikarskih del v avli Inštituta za raziskovanje krasa SAZU v Postojni tokrat zaznamovalo z božično-novoletnimi prazniki. Poimenovali so jo Iskrice, saj so želeli, da se mala platna zaiskrijo v temnih zimskih večerih in pričarajo prijetno vzdušje.

Male dimenzije platen so vzpodbudile člane tudi k drugačni postavitvi. Raz- stavili so jih v ročno izdelanih lesenih gajbicah (izdelal jih je Anton Srebot iz Selc), ki so zložene v obliki treh smrekic. Na odprtju razstave (12. decembra) je polno dvorano obiskovalcev najprej nagovorila predsednica društva Eliza- beth Dodolović, s pozdravnim govorom se ji je pridružil tudi podžupan An- drej Berginc. Kulturni program sta z glasbo obogatili pevka Nina Bužanin in Mala platna v gajbicah, ki so zložene v obliki smrekic. pianistka Eva Švent Zadel. Na razstavi sodeluje 22 članov društva z dvema ali tremi deli v različnih slikarskih tehnikah, motivih in slogovni izpovedi. Raz- na državno razstavo Kvadrat in krog, kocka in krogla, ki jo organizira Jav- stava je na ogled do 8. januarja v času uradnih ur Inštituta ZRC SAZU. ni sklad za kulturne dejavnosti RS in bo od 1. do 15. septembra 2016 gostovala v Mestni galeriji Nova Gorica ter zatem v Tovarni umetnosti v Majšperku. In še lepa novica: kar štiri članice postojnskega društva - Elizabeth Dodolo- vić, Jasmina Čelan, Irena Kariž in Teja Tegelj - so se s svojimi deli uvrstile Besedilo: Polona Škodič; fotografija: Foto Atelje Postojna.

V Folklorni skupini Torbarji pleše 24 plesalk in plesalcev Društvo Nikola Tesla je navdušilo obiskovalce koncerta. iz krajev ob Pivki.

Tradicionalni letni nastop SPD Nikola Torbarji z željo po širitvi in novih odrskih Tesla Postojna postavitvah 24 Predsednik Srbskega prosvetnega društva Postojna Dragan Boletinac je v Domači oder Kulturnega doma v Postojni je 21. novembra zatresla Folklorna soboto, 12. decembra, ob 19.00 uri po nekaj uvodnih besedah in pozdravu skupina Torbarji z gosti: metliško folklorno skupino Ivan Navratil in pevsko častnih gostov najavil tradicionalni vsakoletni nastop matičnega društva. skupino Društva podeželskih žena pod Gorjanci iz Kostanjevice na Krki.

Povezovalka programa Andja Ra- glasovi je dvorano preglasila pevska Domačini so se predstavili z novejšima postavitvama: »U nedelo pr' Dem- dujko je obiskovalce v popolnoma skupina SKPD Sveti Sava iz Kranja, šarji« in »Preljuba mi soseda«. »Trudimo se, da stare pesmi in plesi ne bi zasedeni dvorani (tudi s stojišči) po- prvoustanovljenega srbskega dru- bili pozabljeni,« še posebej na območju, kjer ni tradicije folklornih skupin, zvala k ogledu krajšega predstavitve- štva na Slovenskem. pove Andreja Berlak, strokovna vodja in avtorica odrskih postavitev. nega filma o delovanju SPD Nikola Domače društvo je zasedlo oder Tudi Torbarji delujejo šele od leta 2003, ko so Antun Jeger, Milka Gavranič, Tesla Postojna, ki je bilo ustanovlje- kar štirikrat. Na množičnem nastopu Slavka Smerdu Urh in vodja območne izpostave Javnega sklada za kultur- no leta 1992, njegovo članstvo pa so nam prikazali starodavni potek ne dejavnosti Silva Bajc zasnovali folklorno skupino, ki si je nadela ime po šteje skupaj 68 družin. Svoje misli ozrenske svatbe, šele nastop izvorne legendi o zmaju iz Postojnske jame. in želje ob poslavljajočem se letu so glasbene skupine pa je poslušalce občinstvu posredovali častni gostje: dodobra ogrel. Postojnska skupina V tem času so Torbarji raziskali običaje v pivški kotlini. Kot je izpostavila občinski podžupan Andrej Ber- Pivo in čevapi, poznana tudi na šir- Andreja Berlak, je več pozornosti namenila raziskovanju Planine, kjer so December 2015 ginc, paroh srbske pravoslavne šem območju države, je stopnjevala bili včasih zelo dejavni furmanstvo, kovaštvo in kolarstvo. Na odru so z cerkve v Kopru Tomo Ćirković, tempo, ki ga je upočasnila dramska avtentičnim pohištvom obudili prizor iz gostilne Demšar pred sto leti. postojnski paroh Darko Petak in sekcija z daljšo komedijo v treh deja- predsednik Zveze srbskih kultur- njih. Mladinska plesna sekcija ma- Danes pleše v folklorni skupini 24 plesalk in plesalcev iz krajev ob Pivki, a nih društev RS Nikola Todorović. tičnega društva je dvignila publiko si želijo sprejeti medse nove člane, je povedal član skupine Slavko Kralj. Prvo je med gostujočimi nastopi- na noge in med bučnim ploskanjem »Radi bi povabili mlade in mlade po srcu. Želimo si obuditi nekoč prilju- lo ŽKUD Tine Rožanc z glasbe- odplesala še dodatek. bljen ples na binkoštni ponedeljek v Postojnski jami,« nam je zaupal željo no skupino Katanija iz Ljubljane, Organizatorji, člani društva in na- Torbarjev. Za to pa potrebujejo več članov, tudi instrumentaliste, ki znajo oder pa so razplesali člani folklor- stopajoči so si že tako dolg nastop zaigrati na harmoniko, klarinet in kontrabas. Če so vas zasrbele pete, vas ne skupine KD Rak Rakek, obleče- podaljšali v klubskih prostorih. folklorna skupina Torbarji vabi, da jih obiščete na vajah v kulturnem ni v stara tradicionalna notranjska domu v Slavini ob torkih in četrtkih med 19.30 in 21.30. oblačila, ob spremljavi harmonike Besedilo: Marino Samsa; in kontrabasa. S svojimi močnimi fotografija: Foto Atelje Postojna. Besedilo: Alenka Furlan Čadež; fotografija: Foto Atelje Postojna. kultura zgodaj začel pisati svoje pesmi. »To je bilo že pri mojem prvem bandu Stop, v katerem smo pri nastajanju novih melodij sodelovali v bistvu Matičev prvi »M« vsi,« pravi mladi roker, ki se dobro znajde tudi v bolj pop obarvanih vodah, saj ima za seboj tudi Enaindvajsetletni Postojnčan Matic Marentič je že festivalsko zmago. Leta 2013 je bil s skladbo pravkar izdal svojo prvo zgoščenko z naslovom 005 namreč najboljši na FeNSu, 18. festivalu no- »M«. Ambicij ne skriva, saj dodaja, da se bo to vih skladb na slovenski glasbeni sceni. Pesem, ki zgodilo najbrž še večkrat. Ko Matic prime kitaro je bila odlično sprejeta predvsem na domačem in stopi pred mikrofon, pa razkrije tudi to, da se Radiu 94, sta napisala priznana Marino Legovič za prijazno osebnostjo in toplim pogledom štu- in Leon Oblak. S skladbo 1.05 pa se je prijavil na denta Akademije za multimedije skriva duša pra- letošnji festival Melodije morja in sonca, kjer so vega rokerja. To so lahko začutili tudi navdušeni ga izbrali kot rezervnega udeleženca. To si Matic poslušalci v polni dvorani postojnskega Kultur- pri svojih letih šteje v čast. nega doma, kjer je Matic 11. decembra predstavil Matic Marentič je 11. decembra svoj glasbeni izdelek. Zdaj ustvarja glasbo pretežno sam, največ be- v postojnskem kulturnem domu predstavil sedil pa napiše zanj Mitja Prelc. Tekst za pesem svojo prvo zgoščenko. Matic je zrasel ob glasbi, saj je bil njegov oče Igor Profesor z novega albuma je spesnil Vladimir dolgoletni kitarist pri zasedbi Črna gradnja, ki se Slejko. »Ta skladba se mi zdi nekaj posebnega, smeje Matic. »Za samostojno pot sem se odločil, ji je pri 15 letih kot najmlajši član kdajkoli pridružil saj je poklon pokojnemu profesorju Stanislavu ker mi sicer bolj ''diši'' avtorska glasba, saj lahko tudi sam. »On me je naučil tudi prvih akordov Vilharju, ki me ni nikdar učil, sva bila pa dobra igram, kar mi je všeč, vse ideje in rife združim v na kitaro, resno pa me je kasneje vzel v roke Eki prijatelja.« Ponosen je na vseh 13 pesmi na plo- neko celoto in navsezadnje to delim tudi z dru- Alilovski (ex Črna Gradnja, op. av.),« se spominja šči. »Vsaka mi pomeni nekaj posebnega. Mogo- gimi.« Matic, vseeno praktično kitarski samouk, ki pa je če bi izpostavil še Le poglej jo, ki se mi zdi že tak nekaj učnih ur dobil tudi pri slavnem Paulu Gil- kulten postojnski komad.« Matic Marentič je zelo mlad in na slovenski sceni bertu iz zasedbe Mr. Big. Hkrati priznava, da ga še ne dovolj prepoznaven. »Verjetno se bo treba je klavir (tega se je učil v Glasbeni šoli Postojna) V Matičevi spremljevalni skupini igrajo še bobnar osebno predstaviti še po drugih radijskih hišah, kar malo dolgočasil. Nižjo glasbeno šolo pa je Jan Štefančič, basist Tadej Lukić in klaviaturist kar je v prvem planu. Hkrati pa bomo s fanti že vseeno dokončal. Jernej Štajnrajh. Še naprej pa ostaja zvest skupini začeli delati komade za naslednji album.« Norton, kjer deli oder tudi s svojim očetom. »Z Najbrž je tudi zaradi teoretičnega znanja že zelo Nortoni igramo bolj za žur in sprostitev«, se po- Besedilo: Mateja Jordan; fotografija: Valter Leban.

Zlato za Elum in MePZ iz Kopra - sta prejela zlato priznanje z odliko . V močni konkurenci sta svojo kakovost z zla- Postojna tim priznanjem ponovno potrdila tudi vokalna skupina Elum z vodjo Karolino Repar in Me- V soboto, 28. novembra, je Postojna gostila Re- šani Pevski zbor Postojna z dirigentom Mir- gijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb Pri- kom Ferlanom. Mešanemu pevskemu zboru je morske. Celodnevno tekmovanje, na katerem strokovna komisija, ki so jo sestavljali Urša Lah sta domače barve odlično zastopala Mešani (predsednica), Marko Vatovec in Gregor Klančič, pevski zbor Postojna in Vokalna skupina Elum, dodelila 84,3 točk, vokalni skupini Elum pa 82,7 je v dvorani Glasbene šole Postojna organizirala točk. Vokalna skupina Elum je prejela tudi po- postojnska izpostava Javnega sklada za kulturne sebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe, dejavnosti. Zaključilo se je z večerno prireditvijo napisane od leta 1985 do danes (za skladbo Ur- 25 in podelitvijo priznanj. šule Jašovec Coprnica Zofka), vodja Eluma Ka- rolina Repar pa je prejela priznanje za obetavno Tekmovanje za Primorsko regijo, ki je bilo letos Vodja Eluma Karolina Repar je prejela zborovodkinjo. Z zlatim priznanjem lahko obe priznanje za obetavno zborovodkinjo zadnje v nizu šestih regijskih tekmovanj, velja vokalni zasedbi napredujeta tudi na državno zaradi visoke kakovosti tekmovalnih pevskih raven in nastopita na tekmovanju Naša pesem sestavov za izjemno močno. To potrjuje tudi podeljenih pa je bilo kar deset zlatih priznanj. 2016 v Mariboru. število zlatih priznanj. V Postojni je tekmovalo v Dva zbora - Dekliški pevski zbor Pueri Canto- treh koncertnih sklopih trinajst pevskih zasedb, res iz Tolmina in APZ Univerze na Primorskem Besedilo: Ester Fidel; fotografija: Foto Atelje Postojna.

Brati gore gore. Tako so na zanimiv način povezali knjige in gore. Slovenija se je s tem pridružila pobudi Alp- Knjižnica Bena Zupančiča je gostila v petek, 11. ske konvencije in njene letošnje predsednice iz decembra, zanimivega gosta. O svoji alpinistič- Nemčije, s katero želijo alpske države spodbuditi ni poti in nekaterih odpravah (Himalaja 2008, k branju gorniške literature in poudariti pomen Kirgizija 2011 in 2012), predvsem pa o lanskole- kulture za življenje v Alpah, ohranjati tradicijo in December 2015 tnem vzponu na najvišji vrh severne Amerike, prispevati k promociji branja nasploh. 6194 metrov visoko goro Denali oziroma Mount Mc Kinley na Aljaski, je doživeto spregovoril Po- Pobude za dogodek, njegove cilje in gosta veče- stojnčan, ki sicer živi in dela v Ljubljani, član Alpi- ra je predstavil direktor knjižnice Uroš Mlinar. nističnega odseka Železničar Peter Bajec. V zaključku srečanja pa je predstavnica Planin- skega društva Postojna Marija Kuhar predsta- S plezanjem se ukvarja že deset let, za njim je že vila zbranim domače društvo, ki bo prihodnje več kot 500 vzponov v domačih in tujih gorah, od Gore lahko »prebiramo« različno, s pomočjo leto praznovalo častitljiv jubilej – 70. obletnico, tega kar 50 prvenstvenih. Predstavitev odprave knjige ali tudi tako kot Peter, v živo. pomembnejše usmeritve in aktivnosti društva ter na Denali so ilustrirali čudovite fotografije in krajši kot najpomembnejše izpostavila delo z mladimi. filmski izseki članov odprave. Knjižnica se je tako so v številnih slovenskih krajih obeležili Mednaro- pridružila različnim institucijam in društvom, ki dni dan gora - ta je potekal letos pod geslom Brati Besedilo: Alenka Čuk; fotografija: arhiv knjižnice. gospodarstvo bungalove, a žal niso našli soinvesti- »Še to je preveč,« pa komentira do- torja. K dokončnemu pokopu ideje mačin Borut Dolenc iz podjetja so svoje dodali še stanje na trgu ne- Matima, ki je bil za Kalič pripravljen Kalič ostaja smučišče duhov premičnin in birokratske ovire. odšteti 75 tisočakov. Pravi, da po- nudbe ne bo višal. Dolenc je načr- Smučišče Kalič, kjer so delale prve korake na smučeh mnoge generacije, Stečajni upravitelj družbe Lepi toval celovit kompleks s kmečkim že dolgo obiskujejo le radovedneži in vandali, ki so uspeli razdejati še ti- kraji Janko Maček je po dveh ne- turizmom kot osnovo. »Zagnali bi sto, česar nista uničila že čas in rja. Velikopotezni načrti zadnjega lastnika, uspešnih dražbah in enem neuspe- vsaj eno žičnico, razmišljali pa smo hrvaške družbe Lepi kraji, ki je želel Kalič spremeniti v celoletno turistično šnem zbiranju ponudb upal, da bo tudi o bazenu,« razkriva za zdaj po- destinacijo, so se izjalovili. Žal pa so propadli tudi vsi dosedanji poskusi Kalič tokrat le prodan. »Dobil sem kopane načrte. Imel je tudi podpo- prodaje, čeprav je ob zadnjem zbiranju nezavezujočih ponudb stečajnega šest nezavezujočih ponudb; naj- ro Občine, kjer se s potencialnimi lastnika družbe kazalo, da bo nekdanja restavracija z dvema stavbama in večja ponujena vrednost je bila 75 kupci sicer pogovarjajo že ves čas; 14 tisoč metri zemljišča le dobila novega lastnika. tisoč evrov,« kar pa je bilo za najve- projektna skupina je pripravila tudi čjo ločitveno upnico Factor banko vsebinski načrt. »Naredili smo vse, Kalič je v dobrih štirih desetletjih za- delniška družba Holding Krona ga je premalo. »Predlagala je ponovno da bi se stanje na Kaliču normalizi- menjal kar nekaj lastnikov. Prvi je bila imela v lasti deset let, nato pa ga je prodajo z javno dražbo ali nezave- ralo,« pravi župan Igor Marentič in družba Postojnska jama, ki je center prodala Hrvatom. zujočim zbiranjem ponudb z novo upa, da bo nov krog prodaje stekel po dvajsetih letih izločila kot nepo- izklicno oziroma izhodiščno ceno kmalu. trebno poslovno sredstvo in ga pre- Ti so sicer želeli Kalič obuditi, obno- 125 tisoč evrov.« Maček še ne ve, nesla na razvojni sklad. Ljubljanska viti restavracijo in postaviti dodatne katero pot bo izbral. Mateja Jordan

Na vabilo k sodelovanju se je odzvalo pet deklet, dve sta iz postojnske občine. Eva Šabec iz Gro- bišč, ki zaključuje magistrski študij geografije na Filozofski fakulteti, se je odločila za sodelovanje, ker je želela spoznati nove ljudi z drugih podro- čij. S tem bo svoje znanje še razširila in nadgradi- la. »Aktivno sodelujem v več organizacijah, kjer nekatere cilje že uresničujem. Zato se odločam med različnimi, meni manj znanimi področji, na katerih bom izpopolnila znanje.« Projekt je za- stavljen dobro, še pohvali Eva Šabec, ki se zave- Eva Šabec da, da bo morala vanj vložiti veliko časa in ener- gije tudi sama. Prepričana je, da bo med Kolegicami pridobila samozavest pri V postojnski skupini študentk in iskalk prve zaposlitve iskanju zaposlitve, skrbi pa jo majhno zanimanje žensk iz naše regije. je tudi Petra Gavranić (v sredini) iz Postojne. Do januarja sledijo še tri srečanja Kolegic, na katerih bodo morala dekleta oblikovati cilj in deset korakov do njega. »To je zanje najtežje, saj se veči- S Kolegicami lažje do službe na sreča s takšno nalogo prvič,« ugotavlja vodja projekta Nefix Alenka Blazinšek. Glede na svoje želje morajo tudi same poiskati mentorico. Ob Z iskanjem zaposlitve imajo največ težav mlade ženske, predvsem družbo- njeni pomoči se nato udeleženke spoznavajo z izbranim poklicem in nje- slovke, zato jim pri vključevanju na trg pomagajo na Zavodu Nefiks, kjer so govimi posebnostmi, delovnim okoljem, se pogovarjajo o možnostih za že pred tremi leti izdelali projekt Kolegice. Mlade izobraženke dobijo v sklo- uveljavitev na določenem področju, hkrati pa razvijajo svojo zaposlitveno pu projekta priložnost, da se povežejo z uspešnimi »kolegicami« iz svojega pismenost. Situacija v zaposlovanju mladih je namreč še posebej kritična 26 poklica, ki postanejo njihove mentorice. Dodatno podporo nudijo mladim za ženske, saj se je število brezposelnih diplomantk v zadnjem desetletju še tedenska srečanja, na katerih delijo udeleženke izkušnje in spoznanja. povečalo z nekaj manj kot 4,5 na skoraj 18 odstotkov. Nov krog »Kolegic« se je oktobra začel v Ljubljani, od letošnjega decembra pa se skupina študentk in iskalk prve zaposlitve srečuje tudi v Postojni. Besedilo: Mateja Jordan; fotografiji: Matej Škrlj, osebni arhiv.

Nove zgodbe v turizmu in orodjarstvu centrom sodobnih tehnologij v okvi- tokrat predvsem obnoviti znanje ter ru Šolskega centra Postojna. Zaklju- dobiti nov pogled na trženje. Podjetniki s področja turizma in orodjarstva iz Primorsko-notranjske re- čili so niz usposabljanj na področju gije so konec novembra razmišljali o svojih naslednjih razvojnih korakih. trženja in prodaje, ki bo orodjarskim V Centru za inovativnost in razvoj Regionalna razvojna agencija Zeleni kras jih je namreč v okviru Centra za podjetjem v pomoč pri umestitvi imajo za spodbujanje inovativnosti inovativnost in razvoj (www.cir.si) s pomočjo sredstev iz projekta SMART njihovih izdelkov na domače in tuje v regiji še več načrtov. Med drugim INNO povabila na niz delavnic. trge. Na Centru za inovativnost in pripravljajo natečaj, s katerim bodo razvoj menijo, da je prav znanje na spodbudili razmišljanje o inovativ- Udeleženci, ki se ukvarjajo s turistič- že nekaj idejnih produktov. Hkrati področju trženja in prodaje ključno nosti tudi v drugih javnostih. K so- December 2015 no ponudbo, bodo razvijali poveza- sta z Goranom Blaškom ustvarila pri spodbujanju inovativnosti malih delovanju že zdaj vabijo posame- no turistično ponudbo z zgodbami novo zgodbo, povezano z jamami. in srednjih podjetij. znike, podjetja, zavode, nevladne in s posebnimi doživetji. Strokovnjaki »Gre za zgodovinsko učno pot, pot Ena od udeleženk, Klara Klemen iz organizacije in druge, ki imajo do- so jim na delavnicah v Cerknici pred- legend, speljano mimo jam, ki Grad podjetja ORO3CNC, d. o. o. iz Stu- bre in razvojno naravnane zamisli, stavili inovativne pristope v turizmu. Prestranek preko Orehka povezuje- denega, je povedala, da je na uspo- a morda potrebujejo pri njihovem Pomen zgodbe je eden zadnjih jo s Sajevčami. Gre za jame, ki niso sabljanju osvojila nov vidik in nove uresničevanju nekaj pomoči. Med- trendov v turizmu, zato so skupne namenjene turističnemu ogledu,« je možnosti, kako povečati prodajo v narodno povezovanje vseh inova- ustvarjali tudi udeleženci delavnic. pojasnil Blaško. podjetju, ki potrebuje konkretne prije- tivnih podjetniških pobud omogoča me za spodbujanje prodaje predvsem tudi inovativni platforma projekta Valerija Jevšnik z Gradu Prestra- Orodjarji nadaljujejo že začete kora- na tujih trgih. Danilo Bole iz podjetja SMART INNO, dostopen na www. nek se je delavnice udeležila zato, ker ke k povezovanju s skupnim opera- CME Orodjarstvo, d. o. o. iz Velikega smartinno.eu. meni, da ji bo v pomoč pri boljšem cijskim sistemom za izmenjavo in- Otoka je povedal, da se je že udeležil trženju turističnih storitev, saj imajo formacij in z novim Izobraževalnim nekaj podobnih predavanj in skušal Urša Blejc zanimivosti ljala« obiskovalce z besedo in sliko v lenje vasi pri Cerknici. Kose keramič- Žegnano jamo (tudi: Seguena jama, nih posod, med katerimi je arheolo- Cverna di Orecca di Postumia, Nus- ginja prepoznala tudi dele vrča (našli sdorfer Grotte, Gesegnete Grotte). so jih na poti po jami), so izročili No- Na razstavi Vrč iz Žegnane jame je tranjskemu muzeju, s katerim priza- namreč predstavila jamo, raziskave devni jamarji tudi sicer sodelujejo že in najdbe v njej. Jama leži na zakra- več let. Vrč z ročajem je izdelan iz selem jugozahodnem robu Pivške gline s primešanim apnenčevim in kotline, nedaleč od Orehka, vhod kremenovim peskom, s poševnimi vanjo pa se odpira na pobočju hriba in globokimi vrezi je okrašen le ro- Varda. Razteza se v treh etažah sku- čaj. »Sodi med tako imenovano črno pne dolžine 492 metrov, zaključi pa kuhinjsko keramiko, oblika takih po- s sifonom, napolnjenim s kapnico, ki sod pa se skozi stoletja ni bistveno Člani Jamarskega društva Karlovica ob vitrini, se sceja v rov skozi strop. Krasijo jo spreminjala,« pravi Bavdkova in do- v kateri je predstavljena njihova najdba. različne kapniške oblike. daja, da so takšni vrči »sodili v vsako hišo, revno ali bogato,« saj je bil ob Jamo, sorazmerno lahko prehodno vsaki jedi na mizi tudi vrč vode. O Žegnani jami in s stalnim vodnim virom, so ljudje v srednjem in novem veku pogosto Pri pripravi razstave je sodelova- Številne slovenske kulturne ustanove so v četrtek, 3. decembra, na Ta ve- obiskovali - tudi domačini, med ka- la vrsta strokovnjakov, med njimi seli dan kulture petnajstič zapored obiskovalcem ponovno brezplačno od- terimi se je o jami ohranilo kar ne- izpostavlja avtorica muzejskega prle svoja vrata. Praznovanju obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna kaj zgodb (največkrat se jo omenja konservatorja restavratorja Petra se je pridružil tudi Notranjski muzej Postojna. kot skrivališče pred Turki). Da je bila Križmana, ki je vrču skušal vrniti že od prve polovice 19. stoletja za- čim bolj prvotno obliko, geografa V muzejski hiši na Kolodvorski cesti ne je gostom spregovoril dr. Mati- nimiva tudi za mnoge raziskovalce, in krasoslovca dr. Andreja Mihevca 3 je bilo bolj kot ob običajnih dneh ja Turk z Inštituta za arheologijo pa dokazujejo podpisi na jamskih ter oblikovalko mag. Špelo Drašlar. živahno že v dopoldanskih urah. ZRC SAZU iz Ljubljane. V zanimi- stenah, prekritih s sigo. 1884 in 1885 Besedili razstave in priložnostne Poseben program prazničnega vem, bogato ilustriranem predava- je v jami izkopaval tržaški profesor dvojezične zgibanke, ki jo je ob dne je uvedel ogled stalne razstave nju se je »sprehodil« med pivškimi naravoslovja in raziskovalec Ludwig odprtju izdal muzej, temeljita na KRAS, Muzej krasa, po kateri so obi- paleolitskimi postajami starejše Karl Moser ter v njej našel kosti raz- različnih virih in izčrpnih podatkih, skovalce popeljali njeni avtorji, isto- kamene dobe, med katerimi je po- ličnih živali in dele pretežno srednje- shranjenih v arhivih Inštituta za ar- časno pa so se najmlajši obiskovalci sebej izpostavil Betalov in Županov veških keramičnih posod. Dobrega heologijo, Inštituta za raziskovanje preizkusili na ustvarjalni delavnici. spodmol, Parsko golobino in druga, pol stoletja pozneje je s podobnim krasa in Notranjskega muzeja. Raz- Celodnevni vrvež v muzeju sta za- z muzejsko stalno razstavo poveza- uspehom pred vhodom in vhodne stava bo odprta do začetka febru- okrožila predavanje in odprtje nove na najdišča. dele jame raziskoval speleoarheolog arja 2016. občasne razstave. France Leben, jeseni 2007 pa je jamo Za gostom iz Ljubljane je kustosinja obiskala skupina jamarjev, članov Besedilo: Alenka Čuk; O Paleolitskih najdiščih Pivške kotli- arheologinja Alma Bavdek »pope- Jamarskega društva Karlovica iz Do- fotografija: Slavko Polak.

pozdravnem nagovoru najprej zaželel dobrodošlico župan Občine Po- stojna Igor Marentič. O življenju in delu svojega očeta Jakoba je sprego- voril sin Izidor Tominec, ki ob izidu knjige ni skrival zadovoljstva. Skrbno ohranjanje zapuščine in velika želja po izdaji tiskane knjige sta se naposled le uresničili. Leon Kernel, ki je prevzel glavnino uredniškega in organizacij- 27 skega dela ter nasploh zbiranja gradiva, pa je osvetlil spomine in vsesplo- šni pomen njegovega dela. Zbirko pesmi, ki so v knjigi razdeljene v več tematskih sklopov, je lepo predstavila Minka Čepar. Sama je pesmi tudi si- cer kritično prepisala, posodobila in uredila. Kulturni program so dopolnili Moški pevski zbor župnije Hrenovice in ljudski pevci skupine VEMM.

Vsestransko nadarjeni Jakob Tominec se je ob pisanju poezije in dolgole- tnem glasbenem udejstvovanju že v rani mladosti izkazal tudi na likovnem Leon Kernel in Izidor Tominec sta s knjigo Na vrtu roža je cvetela področju. Ohranjeni družinski arhiv nam šele zdaj v knjigi razodeva tudi ta počastila spomin na Jakoba Tominca. snovanja. Čeprav mu ni bilo dano nadaljnje šolanje, se je v veliki želji po ra- znovrstnem izražanju izkazal kot zanimiv ustvarjalec. Najbolj plodovita leta so bila po zapiskih v obdobju 30 let prejšnjega stoletja. Od leta1927 dalje Knjiga zbranih del Jakoba Tominca so najprej nastajale slike, leta 1936 pa tudi urejena zbirka Pesmi. Leta 1945 je zbral ljubezenske pesmi v zvezku z naslovom Pesmi srečne in nesrečne Zadnjo novembrsko nedeljo je bil Kulturni dom Hrenovice poln do zadnje- ljubezni v žepni obliki. Pozneje je pisal tudi pesmi ob raznih dogodkih v ga kotička. Razlog je bil slavnosten, saj so predstavili novo knjigo zbranih vasi in župniji Hrenovice. Nekaj jih je tudi uglasbil. Pesmi Jakoba Tominca December 2015 del ljudskega pesnika Jakoba Tominca iz Hrenovic (1906–1989) pod naslo- so takšne, da se bralca zlahka dotaknejo s svojo preprosto, a doživeto iz- vom Na vrtu roža je cvetela. Za njen izid je v prvi vrsti zaslužen sin Izidor povedno vsebino. Njegova risarska in slikarska ustvarjalnost sta postali ne- Tominec, ki se je zavzel, da bo očetu posmrtno dal mesto v domačem in kakšna stalnica, spremljajoča pesmi in različne priložnosti. Preizkušal se je širšem kulturnem prostoru. Za izid knjige sta zaslužna tudi Kulturno dru- v različnih figuralnih motivih. Pomembna je zbirka nabožnih motivov kot štvo Kernel iz Slavine in Leon Kernel, ki je omogočil zbrana dela skrbno tudi portretov in avtoportreta, risb astronomskih pojavov, raznih ilustracij, sestaviti v kar zajetno vsebinsko celoto. Knjiga hkrati obeležuje 100-letnico šaljivih podob, izdeloval pa je tudi monograme kot predloge za vezenje in začetka soške fronte in 70-letnico konca druge svetovne vojne. oblikoval celo prstane.

Obiskovalce prireditve je najprej pozdravil lepo pripravljen oder v slogu Odslej so dela Jakoba Tominca shranjena v knjigi, ki pomenljivo dopolnju- ohranjanja spominov etnološke dediščine, obdan z najrazličnejšimi pred- je domoznansko dediščino našega kulturnega prostora. meti iz domače Tominčeve hiše - od Jakobovega zgodnjega otroštva da- lje. Stene je krasila priložnostna razstava avtorjevih likovnih del. Knjigi je v Besedilo: Polona Škodič; fotografija: Foto Ateje Postojna. dogodki lične storžke in sadeže, volno in še z različnimi materiali in metodami celo vrsto drugih naravnih, pa tudi ob razlagi ustvarila privlačna darila. umetnih materialov, ki so v bližnjih trgovinah dosegljivi po ugodnih Članice Prestopa nameravajo med cenah. »Ko greste na sprehod v na- prazniki obiskati tudi Dom upoko- ravo, opazujte in našle boste veliko jencev in obdariti tiste, ki sicer nima- stvari, ki jih lahko uporabite,« je de- jo obiskov. Tako bodo v času, ko se jala po uvodnem delu. Nato je upo- ljudje največ obiskujemo, tudi sami rabo materialov predstavila še prak- obdarjeni s pogovorom, pozorno- tično. Udeleženke so lahko prinesle stjo in darilcem. na delavnico predmete, namenjene božičnemu obdarovanju, in jih upo- Besedilo: Tjaša Blaško; rabile za primere, iz katerih je Melita fotografija: Matej Škrlj. Na Prestopovi delavnici zavijanja daril je svoje znanje in izkušnje delila Melita Jurca. Nova pridobitev v KS Hrašče Prestopove decembrske delavnice

Društvo za višjo kakovost življenja Prestop je v prvi polovici decembra pri- pravilo dve brezplačni delavnici, zelo aktualni za praznični čas – kuharsko in delavnico zavijanja daril.

Prvo delavnico je 10. decembra gostil odličnemu kulinaričnemu večeru, nekdanji kmečki turizem v Goričah, ni sledila le pokušina, ampak prava ki ga je 22 let vodila Darja Ratoša. večerja. Njena »kuhinja« je slovela daleč na- Čez teden dni, 17. decembra, pa je okoli, nekatere svoje skrivnosti pa je društvo Prestop povabilo v goste tokrat delila tudi članicam društva in cvetličarko in aranžerko Melito zvestim udeleženkam Prestopovih Jurca. V delavnici zavijanja daril je aktivnosti. Predstavila in pripravila je predstavila najrazličnejše metode Novo postajališče v Hraščah. praznični meni s predjedjo, z glavno in materiale, ki jih lahko uporabimo jedjo in s tremi sladicami - nekoliko pri zavijanju in dekoriranju ter tako svečanega, a še vedno primernega najbolj preprosto darilo naredimo V Hraščah je v začetku meseca, takoj po obisku Miklavža in postavitvi za vsak žep. Tako je vsaka od ude- atraktivno. Melita, ki jo poznamo novoletne jelke, za katero so darila izdelali vaški otroci sami, za svojevr- leženk dobila kakšno idejo in recept iz nekdanje postojnske cvetličarne stno darilo poskrbela tudi Občina Postojna. za pripravo družinskega kosila ali Bouquet, ceni naravne materiale in Sredi vasi so ob kulturnem domu postavili otroška igrala in leseno, na večerje – od popečenega treviškega zagovarja metodo »manj je več«. Na sprednji strani s pleksi steklom zastekljeno novo šolsko avtobusno po- radiča in uporabe različnih tartufov delavnico v Osnovni šoli Mirosla- stajališče. Tako starši kot šolarji so z novo pridobitvijo zelo zadovoljni, do desertov, ki z malimi triki posta- va Vilharja je prinesla od lubja, gr- saj bo pokrito in lično postajališče sredi zime še kako opravičilo svojo nejo specialitete. Ko so udeleženke movja, smrekovih vej, kamnov, ki jih postavitev. skupaj z Darjo zaključile pripravo uporablja za podstavke, do suhega Besedilo in fotografija: Marino Samsa. kuharskih mojstrovin in nazdravile stročjega fižola, drevesne liste, raz-

28 Lokal je postal zbirališče mladih, tudi vale so se nove ljubezni …,« obuja iz sosednjih občin. »Prvi smo vrteli zlate čase Role in dodaja, da še zdaj glasbo, imeli smo tudi različne uvo- kdaj pa kdaj pride kakšen par ob žene pijače, ki jih takrat drugje ni bilo obletnici v lokal, kjer se je spoznal. mogoče dobiti,« se spominja nekda- Najzvestejši gostje pa zahajajo k Ro- nji košarkar, ki je v tistem času tudi letu že vseh 30 let. Predvsem zanje še aktivno igral za postojnsko košar- so v novembru pripravili dvodnev- karsko ekipo. »Bilo je zelo naporno, no zabavo z glasbo, s tekmovanjem a veselo,« dodaja. »Tu je bil center v briškoli in teršetu ter z jedmi izpod dogajanja, ulica je bila poleti vedno peke. polna ljudi, saj je bil lokal premajhen za vse.« Kroži celo anekdota, da je Veselo bo tudi na Silvestrovo, saj je ena od porodnic skoraj rodila v re- lokal na ta večer vedno odprt. Zaba- Role je pred 30 leti odprl prvi zasebni gostinski ševalnem vozilu, ker ta zaradi gneče va traja običajno vse do jutra. »Tako lokal v Postojni. ni mogel do porodnišnice. »Marsik- je bilo tudi ob prelomu tisočletja, ko December 2015 daj pa je na pijačo prišla tudi kakšna se nas je kakih deset »kampeljcev« ženska v halji, naravnost iz bolnice.« za stavo v samih »gatah« ob osmih »Dobimo se pri Roletu!« Kasneje je Role nabavil igralne av- zjutraj po snegu sprehodilo v Jadran tomate, ki jih je neustrezen zakon na kavo. Skupina starejših, pravkar od »Od nečesa moraš živeti,« si je rekel Zlatko Šantelj - Role, ko se je po končani dovoljeval le napol, po desetih letih maše, pa je sprevod pokomentirala profesionalni košarkarski karieri vrnil iz Ljubljane v Postojno. Kljub številnim pa je lokal tudi malo razširil. V tistem z besedami: 'Končno se v Postojni pomislekom je odprl takrat prvi zasebni gostinski lokal v Postojni, danes, po času je stalno mesto na steni ob šan- nekaj dogaja',« se enega od številnih tridesetih letih, že legendarni Role bar. Takrat je bila situacija za zasebnike ku dobil tudi čisto pravi legendarni pripetljajev v tridesetletni zgodovi- precej zapletena, vsi postojnski bifeji pa so bili v lasti Postojnske jame, ki je fičko. »Gostje so ure in ure igrali po- ni svojega lokala v smehu spominja imela monopol. Preboj je bil težak, z vseh strani so mu letela polena pod ker, marjanco, pikado, biljard, vsak Zlatko Šantelj – Role. noge, se spominja Role. Spraševali so ga celo, če bo prodajal rože za poro- petek in soboto smo imeli zabavo, dnišnico, ki je bila takrat doma še na isti, Vilharjevi ulici. A glas se je širil in ljudje so se družili, zamenjale so se Besedilo: Mateja Jordan; kmalu je mladina naravnost drla »k Roletu.« cele generacije srednješolcev, roje- fotografija: Valter Leban.. dogodki Pletli so za zimske dni Člani Kluba upokojencev v vzgoji in izobraževanju občin Postojna in Pivka so se preko Zveze prijateljev mladine vključili v humanitarni projekt Botrstvo. V Klubu so se odločili, da bodo pletli za mrzle zimske dni, izdelke pa podarili v humanitarne namene. K sodelovanju so povabili svoje člane in nečlane, predvsem tiste, ki so vešči dela s pletilkami.

Odziv je bil presenetljivo dober. Okoli dvajset lju- di je z velikim veseljem prijelo v roke pletilke in volno in se kljub neka- terim že precej otrde- Mimica Tonkovič in državni svetnik Jernej Verbič, ki je podal predlog za podelitev priznanja Tonkovičevi. lim prstom in dlanem v mesecu in pol trudilo in ustvarilo petinsedem- Visoko državno priznanje za deset del – več parov Topli izdelki bodo ogreli rokavic, nogavic, šalov, otroke. humanitarnost Mimici Tonkovič gamaš, kap … Predse- dnica Kluba Suzana Cerkvenik je povedala, da so mnogi, ki pletenja niso Državni svet podeli vsako leto plakete najzaslužnejšim prostovoljkam in pro- vešči, darovali volno. Dobrodelna akcija je vse sodelujoče povezala, saj so stovoljcem, ki s svojim nesebičnim delovanjem pomagajo sočloveku, omi- se ob pletenju družili, dogovarjali, usklajevali ideje, pregledali že opravljeno lijo stiske mnogih ljudi in pomembno prispevajo k višji kakovosti življenja v delo, se med seboj tudi učili in tako združili prijetno s koristnim. naši skupnosti. V petek, 11. decembra, je predsednik Državnega sveta Mitja Bervar na slovesnosti v dvorani Državnega sveta podelil letošnje plakete naj- Izdelke (nekateri so izjemno lepi) bo Klub daroval Zvezi prijateljev mladine zaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem. Med štirinajstimi prejemniki Slovenije, ki jih bo v prazničnem decembru razdelila otrokom, vključenim visokega priznanja je tudi naša spoštovana someščanka Mimica Tonkovič. v projekt Botrstvo. Projekt prav v letošnjem decembru slavi peto obletnico delovanja. »Resnično bogastvo države niso njene materialne dobrine, temveč nje- ni požrtvovalni in duhovno široki ljudje,« je ob podelitvi priznanj poudaril Pedagoški eros upokojencev še ni zamrl in ob pregledu opravljenega dela predsednik Državnega sveta. To dokazuje z dolgoletnim udejstvovanjem na je marsikomu orosila oko solza ponosa in zadovoljstva. Akciji članov kluba številnih področjih in s svojo srčnostjo tudi Mimica Tonkovič, ki ji iskreno če- Pletemo za zimske dni je prisluhnila tudi občina Postojna, ki je izdelkom stitamo. Za podelitev priznanja jo je predlagal državni svetnik Jernej Verbič. dodala »sladki greh« in trakove za ključe.

Besedilo: Ester Fidel; fotografija: arhiv DS. Besedilo: Gabriela Brovč; fotografija: Foto Atelje Postojna.

pravzaprav z izbirnim predmetom prisotnost na vsaki tržnici in vesele tropska medicina, ki se ga je mogo- so vsakega prispevka. V Postojni so če udeležiti od 5. letnika naprej. Pri se predstavile na Božično-novole- njem podrobneje spoznavamo raz- tnem sejmu, 10. januarja pa bosta lične vrste tropskih bolezni, posluša- v cerkvi sv. Štefana tudi dobrodelna mo nenavadne primere, s katerimi maša in stojnica, na kateri bo lahko so se soočale prejšnje odprave, in vsak prispeval svoj delček k humani- 29 podobno,« razlaga Maruša. Učijo se tarni odpravi. »V največji meri nas je tudi osnovnih veščin, kot so šivanje, navdihnila želja po pomoči ljudem - mavčenje, prevezovanje. V Kliničnem da lahko s svojim znanjem nekomu centru Ljubljana pa to znanje urijo še resnično pomagamo, naj se sliši še v praksi. Namen odprave ni le zdra- tako klišejsko. Seveda je prisotna tudi vljenje bolezni, marveč tudi njihovo želja po pridobivanju veščin, praktič- Svojo humanitarno stojnico bodo znova postavile preprečevanje. Med nalogami štu- nih izkušenj, ki jih kot mlade zdravni- 10. januarja pred cerkvijo sv. Štefana. dentk bodo tudi delavnice o spolni ce še kako potrebujemo, in želja po varnosti, aidsu, higieni ipd. Zelo velik odkrivanju nečesa novega, nezna- del priprav je tudi zbiranje sredstev. nega,« opisuje svoj navdih Štefinova, Na humanitarno medicinsko odpravo Maruša in ostale štiri študentke so ki verjame, da se bo z odprave vrnila odprle račun in s svojo dejavnostjo bogatejša z osebnostno in nepre- tudi Postojnčanka aktivno zbirajo prispevke. Kolikor bo cenljivo medicinsko izkušnjo. zmanjkalo, bodo dodale same. Od Pet študentk medicine se prihodnjo pomlad odpravlja na humanitarno darovalcev lahko sprejemajo samo Odpravi lahko pomagate tudi vi, medicinsko odpravo v Zambijo, med njimi tudi Postojnčanka Maruša Šte- pomoč v obliki denarja ali sanitetne- z nakazilom na račun: Univerza December 2015 fin. Pomagale bodo v misijonski bolnišnici, ki skrbi za območje z 78 tisoč ga materiala, saj se zdravil ne vzame v Ljubljani, Medicinska fakulte- prebivalci in šteje skupaj 30 zdravstvenih delavcev - od tega le tri zdravni- s seboj, ampak se jih z zbranim de- ta, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana; ke. Dekleta imajo na voljo samo še nekaj mesecev, da zberejo za izvedbo narjem kupi tam. Vsaka odprava kupi TRR: SI56 01100 6030 708-380, odprave najmanj 10.000 evrov. tudi kakšno medicinsko napravo za sklic: 250551-15, namen: Zambija bolnišnico. Tako morajo dekleta v maj-julij 2016, ident. št. za DDV: »Odločitev o odpravi v Afriko je ver- afriški misijonski ustanovi, ki deluje naslednjih štirih mesecih zbrati med SI44752385 ali z SMS darovanjem: jetno v vsaki izmed nas zorela že kar pod slovenskim okriljem. Bolnišnica 10.000 in 15.000 evrov za uresniči- ključno besedo ZAMBIA5 pošljete nekaj let,« pravi 25-letna Maruša. Na ima več oddelkov, v katere bodo na- tev načrtovanega. Oblikovale so lo- na številko 1919 in prispevate pet odpravo pa se je potrebno prijaviti meščene tudi študentke spomladan- gotip, s katerim so opremile majice evrov. najmanj leto pred odhodom. Tako ske odprave, pomagale pa bodo tudi in torbe, voščilnice in grafike, te pa se študentke že nekaj časa aktivno v dnevnih ambulantah na bolj od- prodajajo na svoji humanitarni stoj- Besedilo: Tjaša Blaško; fotografija: Mihela pripravljajo na 3-mesečno bivanje v ročnih mestih. »Priprave se začnejo nici. Praznični čas izkoristijo za svojo Šajn. šport Karate: Klemen Godeša. Drugega mesta so se v svojih kategorijah veselili Rok Bizjak, Stane Natlačen, Številna odličja za Postojnčane na DP Primož Mekina in Vlado Šivec, tretje mesto pa so pred domačimi navijači osvojili Mirjana Perko, Konec novembra je Karate zveza Slovenije v so- Marc Miloš, Edo Mekina, Nala Jurca, Zala Jošt in delovanju s Karate klubom Kozjansko in Obso- Nik Bizjak. Med najboljšimi so bili še Sonja Ko- telje v Športni dvorani v Podčetrtku organizirala cjančič, Maruša Rusjan, Tomaž Natlačen in Ajda državno prvenstvo v katah in borbah za posa- Perko. Ob odličnih nastopih so domači loko- meznike v starostnih kategorijah do 21. leta. Tek- strelci v ekipnem seštevku slovenskega pokala, v movanja se je udeležilo 329 tekmovalcev iz 47 katerem tekmuje 31 klubov, na vrhu še povečali slovenskih klubov. prednost pred zasledovalci. Trenutno imajo pred drugouvrščenimi lokostrelci iz Budanj kar 805 Na državnem prvenstvu so se izkazali tudi čla- točk prednosti in so si pred zadnjima tekmama ni kar treh karate klubov iz Postojne: Karate kluba dvoranskega pokala že zagotovili prvo ekipno Postojna, Shotokan karate kluba in Karate kluba mesto. Mawashi iz Postojne. Iz slednjega sta si v borbah Miha Hajna, član ŠD Proteus iz Prestranka, je zmagal na DP v balvanskem plezanju. naslov državnih prvakinj priborili Maša Magajna v Organizacijo tekmovanja so sodniki ocenili kategoriji deklice do 40 kg in Larisa Mujagic v ka- odlično, saj niso našli nobenih napak. Tekmova- tegoriji deklice nad 40 kg. V isti kategoriji je Alja nje je potekalo tekoče, brez prekinitev, za kar so Strelstvo: Likar osvojila drugo mesto, srebrne medalje pa poskrbeli disciplinirani tekmovalci, pridni delavci se je veselila tudi Lara Đaković med mlajšimi ka- in odlična ekipa prizadevnih članov LK Mins. Postojnčani nastopili na kvalifikacijski detinjami do 45 kg. V kategoriji mlajših članov do tekmi 75 kg se je Nejc Bertoncelj veselil tretjega mesta Aleš Cantarutti (vsi KK Mawashi). Zadnjo novembrsko nedeljo je Strelsko društvo Balinanje: Lotrič-Železniki izvedlo drugo kvalifikacijsko Dve uvrstitvi med najboljše tri so dosegli tudi tekmo za nastop na državnem prvenstvu v stre- mladi karateisti Shotokan karate kluba iz Postoj- Brata Povh sta balinarja leta 2015 ljanju z zračnim orožjem. Na tekmi so nastopili ne. Hana Bilajbegović je v katah med najmlajši- tudi člani SD Postojna. mi osvojila drugo mesto, Sara Lišinović pa je bila Balinarska zveza Slovenije je tudi letos razglasi- med mlajšimi kadetinjami tretja. la najboljše balinarje v posameznih kategorijah. Med devetimi člani Strelskega društva Postojna, Med mladimi balinarji sta leto 2015 najbolj za- kolikor jih je nastopilo na tekmi, si jih je normo za Kar sedem uvrstitev med najboljše tri pa so do- znamovala brata Matija in Gašper Povh, ki nasto- nastop na državnem prvenstvu pristreljalo šest. segli člani Karate kluba Postojna. Blaž Gril se je pata za ekipo Postojnske jame. S standardno zračno puško je bila s sedmim me- naslova državnega prvaka veselil v borbah med stom uspešna mladinka Ajda Kerlatec, med čla- mlajšimi kadeti nad 55 kg. V isti kategoriji je bila Matija je bil najuspešnejši v kategoriji U-18, Ga- nicami pa je peto mesto osvojila Živa Muhič in med mlajšimi kadetinjami najboljša Nuša Habjan šper pa v U -14. Matija je osvojil srebrno medaljo šesto Natalija Otoničar. V članski konkurenci s in s tem dopolnila sijajen uspeh postojnskih tek- na svetovnem prvenstvu v štafetnem zbijanju puško je bil Uroš Radosavljevič 13. V konkurenci movalcev. Naslov državne podprvakinje med ter državna naslova v hitrostnem in štafetnem z zračno pištolo se je Špela Kranjec uvrstila na mlajšimi članicami v kategoriji do 65 kg je osvo- zbijanju. Gašper pa je v letu 2015 v šestih disci- osmo mesto, Kristjan Kontrec pa je bil 24. V lovu jila Tina Stegel, tretje mesto pa so v svojih kate- plinah osvojil pet državnih naslovov, enkrat pa za normo tokrat nista bila uspešna Miha Japelj in gorijah osvojili: Petar Arsenić, Enej Rizmanovski, se je uvrstil na drugo mesto. Zelo uspešno sta Jadran Zadnik z zračno pištolo ter Goraz Udovič Adnan Pašagić in Andraž Stefanovski. nastopala tudi za državno reprezentanco. z zračno puško. Na Balkanskem prvenstvu v karateju do 21 let, Član ekipe Postojnske jame Nik Švara in njen bo- 30 Ajda Kerlatec je sredi decembra na 3. kvalifi- ki je potekalo v Dubrovniku, je članica KK Postoj- doči član Erik Čeh sta uspešno nastopila na vsa- kacijski tekmi v streljanju z zračnim orožjem na Tina Stegel kot članica slovenske reprezentan- koletnem božičnem reprezentančnem turnirju zmagala med mladinkami v kategoriji standard ce v ekipnih borbah postala balkanska prvakinja. za mlade balinarje U- 18, ki je potekalo sredi de- zračna puška in si podarila za svoj rojstni dan Na močnem mednarodnem turnirju »Trbovlje cembra na Reki. V konkurenci reprezentančnih najlepše darilo. Pri članicah se je Živa Muhič uvr- 2015«, na katerem je nastopilo 780 tekmovalcev dvojic s Hrvaške, iz Srbije, Monaka in Slovenije stila na 4. mesto. iz 13 držav, pa se je izkazala članica Karate kluba sta brez poraza osvojila prvo mesto. Temu uspe- Mawashi Tjaša Bertoncelj, ki je v borbah v svoji hu sta dodala še zmago v štafetnem zbijanju. Aleš Cantarutti kategoriji zmagala. Za zmago v obeh disciplinah sta prejela zasluže- Razglasili najboljše strelce letošnjega Aleš Cantarutti no priznanje, Erik pa je bil proglašen za najbolj- leta šega balinarja turnirja. S temi nastopi sta zaklju- Lokostrelstvo: čila izredno uspešno leto 2015. Strelska zveza Slovenije je pred dnevi na svečani prireditvi v Sori pri Medvodah razglasila najbolj- Številna udeležba na Memorialu Aleš Cantarutti še slovenske strelce, strelke in društva v različ- Mateja Šabca nih kategorijah, ki so se z rezultati izkazali v letu Tarok: December 2015 2015. Sredi decembra je potekala v športni dvorani Šolskega centra Postojna peta tekma za sloven- Masters v Postojni Najboljši strelec je postal po pričakovanju Raj- ski pokal, ki je štela tudi za 15. memorial Mateja mond Debevec, ki je strelstvo pred mnogimi leti Šabca. Tekmovanje, ki ga je vzorno organiziral Postojnsko ŠD Epic je izpeljalo sredi decembra v pričel v SD Center v Postojni in to lovoriko osvo- domači Lokostrelski klub Mins, je zaznamovala hotelu Šport že četrti Masters v taroku. Na zadnji jil že 32 krat. Priznanje je dobila tudi tričlanska rekordna udeležba lokostrelcev iz Slovenije, Itali- turnir v letu se je uvrstilo 60 najboljših igralcev in slovenska ženska reprezentanca, ki je v sezoni je, Srbije in s Hrvaške. igralk s predhodnih 12 turnirjev. Nastopili so tudi 2014/15 dvakrat postavila ekipni državni rekord trije igralci domačega kluba, ki pa se niso odre- z zračno puško na 10 m (sedaj 1235,5 kroga). V V Postojni je nastopila skoraj celotna slovenska zali najbolje. Med domačini je bil najboljši Alojz tej selekciji je bila tudi članica SD Postojna Živa reprezentanca, med 245 tekmovalci pa se je po- Markič, ki se je uvrstil na 25. mesto, Bojan Humar Muhič. merilo tudi rekordno število domačih tekmoval- pa je pristal na 34. mestu. cev, kar 45. Na najvišjo stopničko zmagovalnega Brane Fatur odra so tokrat stopili Vanda Natlačen ter Matej in Brane Fatur šport Srebrno pisno priznanje za 2. mesto na svetov- nja med najmlajšimi in izobraževanju učiteljev nem prvenstvu tandem mix U-18 je prejel Žiga smučanja, dejavni pa želijo biti tudi pri organi- Požar, skupaj s sotekmovalko Katjo Žnidaršič zaciji tekem na regijski in državni ravni. Tekmo- Košarka: (Brest Cerknica), bronasto pisno priznanje za na- valci so na snegu od oktobra, najmlajši pa so stop oziroma 3. mesto na Svetovnem ekipnem začeli delati prve snežne korake pretekli konec Postojnski košarkarji še vedno brez članskem prvenstvu (oboje maja v Nemčiji) pa je tedna. zmage prejela tudi Anja Ulaga. V Kamniku in Novi Gorici sta sredi decembra po- Januar bo s tekmovanji zelo pester, saj se 3. ja- Po osmih odigranih tekmah v 3. slovenski košar- tekali državni prvenstvi v dvojicah za člane in nuarja začne tekmovalna sezona na regijskem karski ligi (skl) so Postojnčani brez zmage na dnu članice. Državni prvakinji sta postali Maša Mikla- nivoju (za Pokal Notranjsko-primorske regije), 16. prvenstvene lestvice. Še posebej zanimivo je bilo vec in Anja Ulaga, Denis Čenanovič in Dominik januarja so na koledarju prve državne tekme, 24. odločilno tekmovanje proti KK Pivka Perutninar- Ogrizek pa sta se okitila z naslovom podprvaka. januarja pa bo tudi že prva tekma za rekreativni stvo v športni dvorani Skala, kamor si je prišlo Primorski pokal. Brane Fatur ogledat tekmo kar okoli 300 košarkarskih privr- žencev, vključno s postojnsko navijaško skupino Poleg treningov tekmovalnih ekip organizirajo Ultras Postojna. Smučanje: vsi trije klubi smučarsko šolo za najmlajše, zimo- vanja med novoletnimi in zimskimi počitnicami, V zanimivi in do konca izenačeni tekmi so slavili Nova smučarska sezona družinske smučarske konce tedna in celo vrsto domačini iz Pivke. O sami tekmi in poteku sezo- drugih aktivnosti. Še vedno je čas, da se jim pri- ne je spregovoril organizator igre postojnskega Smučarski navdušenci letos zaman gledajo v družite. kluba Luka Vadnov: »V tekmo smo vstopili precej nebo in čakajo na snežne padavine. A postojnski nezbrano, vendar smo kasneje vzpostavili rav- smučarji so si za novo sezono kljub temu zasta- Barbara Žitko notežje in ob polčasu z dobro igro tudi vodili. vili visoke cilje, za dosego teh pa se pripravljajo Pivčani so nas v nadaljevanju tekme ujeli in tudi že od poletja. Atletika: prehiteli, vodstvo pa zasluženo ohranili do kon- ca tekme. Po slabem uvodu v sezono moramo Smučarji Smučarskega kluba Kalič so priprave Častitljivo priznanje sodniku Stojanu kljub mladosti čim hitreje doseči prvo zmago in na novo sezono začeli z zdaj že tradicionalnim Šegrtu potem bo, verjamem, vse skupaj lažje.« taborom v Savudriji. V septembru se je začela v telovadnici vadba, ki jo obiskuje štirideset otrok, v Konec novembra so na skupščini Sveta atletskih V nadaljevanju bodo prišli na račun postojnski novembru pa še šola plavanja, vse v pričakovanju sodnikov Slovenije podelili priznanja najbolj za- košarkarski navdušenci, saj bodo naši košarkar- snega. Tekmovalci so ga šli poiskat na ledenike, služnim sodnikom. Za leto 2015 sta naziv Častni ji igrali doma 23. decembra proti Ajdovščini, po mlajši smučarji pa so se ob zadnjih koncih tedna član atletskih sodnikov Slovenije prejela Postojn- krajšem novoletnem premoru 8. januarja proti podali na slovenska smučišča. čan Stojan Šegrt, ki je sicer član atletskega zbora Tolminu in teden dni kasneje še proti KK Nova Nova Gorica, in Oto Gradišnik iz Maribora Gorica mladi. Najbolj velikopotezno vstopa v novo sezono Stojan Šegrt, nekdanji Smučarsko društvo Postojna. Njihova šestčlan- atlet, sedaj tudi mednaro- Igralci postojnske ekipe do 19 let (U 19) so se ska mladinska ekipa je že lani krojila državni vrh, dni sodnik, je sodil na 543 uvrstili med osem najboljših ekip v Sloveniji v letos pa želijo narediti pomemben rezultatski ko- atletskih tekmovanjih tako drugem delu, v katerem so popustili in nanizali rak naprej tudi na mednarodni ravni. Ravnokar so doma kot v tujini, kar ga štiri zaporedne poraze. Po nekoliko daljšem pre- se vrnili s tritedenskega treninga na Norveškem, uvršča na 29. mesto po moru jih spet čaka tedenski ritem tekem. V do- potem ko so na avstrijskih ledenikih trenirali tudi številu sojenj v slovenski mači dvorani v Šolskem centru se bodo 10. janu- že vse poletje in jesen. atletiki. V letošnjem letu arja najprej pomerili proti domžalskim igralcem Pionirska ekipa šteje deset članov in načrtuje v je sodil na 17 tekmah od Heliosa Sunsema, 17. januarja pa prav tam proti letošnjem letu uvrstitev med petnajst najboljših v Maribora, Velenja, Ljublja- Stojan Šegrt Zlatorogu iz Laškega. državi. Na snegu trenirajo že od začetka septem- ne do Kopra v različnih 31 Kadeti, ki igrajo v 2. skl (U 17), so v drugem delu bra. Mlajši smučarji pa izkoriščajo snežne dni na starostnih kategorijah in atletskih panogah. Še zabeležili dve zmagi in tri poraze in so v skupini slovenskih smučiščih in bolj v zimskih mesecih. najbolj mu je pri srcu kopje, kjer je meril dolži- C6 na tretjem mestu. no meta tudi najboljši slovenski atletinji Martini Pionirji (U 15) v drugem delu še ne poznajo po- Letos novoustanovljeni Smučarski klub Markin Ratej. raza. S petimi prepričljivimi zmagami zasedajo šteje okrog 90 članov. Svoje poslanstvo vidijo prvo mesto v skupini B8. tako v tekmovalnem smučanju, širjenju smuča- Brane Fatur Postojnska dekleta (U 15) se združena s pivškim klubom še naprej borijo, da pridejo med šest naj- boljših ekip v Sloveniji. S petimi zmagami in tremi škljoc, škljoc porazi v drugem delu zasedajo četrto mesto v skupini A2. Za uvrstitev med šest najboljših mo- rajo v tej skupini osvojiti najmanj tretje mesto.

Boštjan Blaško

Kegljanje: December 2015 Postojnski kegljači v slovenskem vrhu

V Brezovici pri Ljubljani je potekala v prijetnem vzdušju letošnja prireditev Kegljač leta 2015, ki je prinesla obilo uspeha tudi postojnskemu keglja- nju. Najboljša mladinka je Anja Ulaga iz KK Pro- teus Postojna, ki je tudi članska reprezentantka Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Postojna oziroma Oldtimer Club Postojna je predzadnjo novembrsko soboto organiziralo enodnevni izlet v Italijo. 71 udeležencev si je Slovenije. Najboljšo žensko mladinsko ekipo ima ogledalo Muzej Ferrari v mestecu Maranello in Muzej Enzo Ferrari v Modeni. prav tako Proteus Postojna, uspeh pa je dopolnil še Žiga Požar, ki je najboljši kadet v Sloveniji. Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spominjamo preteklosti Praznični sejem Drobtinica in pričakujemo prihodnost. Čas, ko se želja po sreči, V petek, 4. decembra, je na Osnovni šoli Miroslava V oktobru smo v okviru programa šolske skupnosti in v so- Vilharja potekal tradicionalni praznični sejem. Učen- delovanju z Rdečim Križem Postojna v Mercator centru Po- zdravju in uspehu ci od prvega do osmega razreda smo prodajali iz- stojna postavili dobrodelno stojnico Drobtinica. Dobrodel- seli iz srca v srce. delke, ki smo jih izdelovali skupaj z razrednikom, na akcija je potekala že peto leto. Kot obeležitev svetovnega na pomoč pa so priskočili tudi starši ter babice in dneva hrane smo mimoidočim ponudili domače dobrote. Naj se vsem uresničijo sanje, dedki. udejanjijo želje in izpolnijo Letošnji odziv tako staršev in učencev kot tudi mimoidočih je Na sejem je prišlo veliko obiskovalcev, vsi pa smo se bil izredno velik. Učenci so v šolo prinesli preko 50 različnih pričakovanja. pogreli ob toplem čaju, ki so ga v svoji čajnici pri- marmelad, vložene zelenjave in kompotov, ogromno do- Voščimo vesele božične praznike pravljali učenci 9. razredov. Na sejmu smo prodajali mačih jabolk in domačih piškotov. Zbrana sredstva se bodo različne izdelke: predpasnike, vročo čokolado, vizit- porabila za finančno pomoč socialno šibkejšim družinam pri in zdravja, uspehov polno n ke, voščilnice, žogice proti stresu, angelčke, vile, čaj- plačilu taborov, šolske prehrane ali nakupu šolskih potreb- ovo leto 2016. ne lučke, svečnike, aranžmaje, bonbone in piškote, ščin. Zopet smo ugotovili, da med ljudmi še prevladuje soču- okraske za jelko, miške s sladkornimi paličicami, sne- tje in posluh do sočloveka in da je malo v resnici veliko, kot žene krogle Na koncu smo bili vsi zadovoljni, saj je je bil letošnji slogan naše stojnice. Najlepša hvala staršem za Ravnateljica Sabina Ileršič sejem odlično uspel. sodelovanje ter sodelujočim učencem za prizadevno delo! in kolektiv OŠ Antona Globočnika Postojna Lara Hiti, 8. B, OŠ M. Vilharja OŠ Antona Globočnika

32 POSEBNA PONUDBA ZA OBISKOVALCE MESTNEGA DRSALIŠČA V POSTOJNI

ČAKA VAS: OB OBISKU IZKORISTITE: › svetovanje in informacije o napravah in storitvah, › naročniške pakete, ki so posebej prilagojeni vašim potrebam, December 2015 10% › nakup mobilnih aparatov in tablic tudi brez vezave, POPUST NA MESEČNO › bogat izbor dodatne opreme. NAROČNINO

Ponudba je veljavna v obdobju do 31. 12. 2015 ter je unovčljiva samo na prodajnem mestu Si.mobil Postojna ob predložitvi tega letaka. Velja za nove naročnike Si.mobilovih storitev za zasebne uporabnike ob 24-mesečni vezavi. 10% popust na mesečno naročnino se lahko uveljavlja na paketih SILVESTER, SILVESTER NET, HITRI INTERNET S, M, L, DOMAČI INTERNET S, M, L, DOMAČI INTERNET 1, 2, 3, ULTIMATIVNI S, M, L, XL, ORTO ELASTIK. 10% popust na mesečno naročnino je veljaven za obdobje 24 mesecev. Ponudba ni združljiva z ostalimi Si.mobilovimi promocijskimi akcijami in popusti. Cene vključujejo DDV. V primeru nakupa naprave na obroke se naročniku na prvem računu zaračuna Strošek odobritve obročnega nakupa naprave v višini 1,99 EUR. Za pakete veljajo splošna pravila paketov, ki so skupaj s cenami ostalih storitev, storitev v tujini, cenami izven zakupljenih količin, pogoji ponovne vezave za obstoječe naročnike, ter pogoji ponudne 24 ali 12-mesečne vezave ob nakupu telefona na voljo na 040 40 40 40, www.simobil.si in na Si.mobilovih prodajnih mestih. Si.mobil, d. d., Šmartinska 134b, 1000 Ljubljana.

Simobil oglas PRESS 18-12-2015.indd 1 18/12/15 14:42:46 nagradna križanka STEKLENA NEUPO- PREBIVALCI AVTOR: RIMSKA KRAJ MLAD, POSODA ZA RABNE GLAVNATA GRŠKE MATEJ BOGINJA KATERI PRI NEIZKUŠEN VODNE SAMORASLE SOLATA POKRAJINE MISLEJ JEZE KOČEVJU ČLOVEK ŽIVALI RASTLINE ATIKE

MARELICA (BOT.)

PIHALNI INŠTRU- MENT

IGRALEC WALLACH ZNANOST VELIKA SOBA VZDEVEK HUMORNA BALONARJA PREDSTAVA ŠORNA PREBIVALKE SODNI SVET NIGERIJE KEMIJSKI SIMBOL ZA NATRIJ ČISTOČA KAR ASTRONAVT NORVEŠKI KRAJŠE BESEDILO Z MIRNO GRLO DOLOČA BAT, ARMSTRONG DRAMATIK INFORMACIJO O VEZNIK SOŽITJE (ANAT.) GIBANJE, TOLKAČ (HENRIK) DOLOČENI STVARI DRŽAVA V PRAVEC AFRIKI ŽAN TABAK VODNI SLOVENSKA SESALEC Z NARODNA VELIKIM JED GOBCEM APARAT ZID SPOJINA PRVI MEHKO BAKROVEGA ČLOVEŠKI OTOK V USNJE IZ IN PAR PO PRESPANS- KOZJE KOŽE, ŽELEZOVE- BIBLIJI KEM JEZERU IRHOVINA GA SULFIDA PISMENA IGRA Z ŽOGO ATENSKO OPOMBA PRISTA- SL. PESNIK NIŠČE (JOŽE; OBIČAJ 1895-1916) AFRIŠKI KELTSKI OREL V NEM- SODOBNIK VELETOK NAROD ŠKIH GRBIH KELTOV ODVEČNO IGRALKA NEKD. NOG. BREME BULLOCK (MARKO) MITOLOGIJA KATHARINE REKA NA SLAP PRI HEPBURN POLJSKEM IZVIRU NENAGLAŠE- SAVINJE NE BESEDE MODNI DODATEK K DELAVEC V MOŠKI OBLEKI PROIZVOD- PRAKTIČNO NJI JEKLA UTRJEVANJE NARAVA, OKROGEL SNOVI ČUD PREDMET OČRT, OPIS LENNONOVA PRIPRAVA ZA PRIPRAVA VDOVA VZPENJANJE ZA PRENOS (Y0KO) RANJENCEV STAR DEL KMEČ- SLOVAN KEGA VOZA DROBO- UPANJE KEMIJSKI VINA STARA SIMBOL ZA MATI, KRATICA ZA RUBIDIJ DOKTOR BABICA ELEMENT 33 DRUGO JUNAK NAJVEČJE VERGILOVE MESTO V ENEIDE EGIPTU

KDOR DOMAČA IGRA PRI ZAČRTA PERNATA TAROKU TRASO ŽIVAL

Občina Postojna vošči vsem občanom vesele božične praznike in vse dobro v letu 2016. Občina Postojna podarja tri nagrade: 1. nagrada: monografija »Postojna – upravno in gospodarsko središče«, 2. nagrada: monografija »Frančišek Smerdu«, 3. nagrada: zgoščenka s pesmimi postojnskega skladatelja Alojza Srebotnjaka. Geslo nagradne križanke na osenčenih poljih in svoj naslov pošljite na dopisnici na December 2015 naslov: Postojnski prepih, Ljubljanska c. 4, 6230 Postojna najkasneje do 7. januarja 2016. Med pravilnimi rešitvami križanke bomo izžrebali tri nagrajence.

Izžrebani nagrajenci novembrske križanke: 1. nagrado (tri enolistne koledarje 30 x 40) prejme ASTA SILA, Volaričeva 2, 6230 Postojna; 2. nagrado (dva enolistna koledarja 30 x 40) prejme MILAN ZGONC, Hrašče 69 A, 6230 Postojna; 3. nagrado (en enolistni koledar 30 x 40) prejme FRANČIŠKA ŽITKO, Planina 123, 6232 Planina. Nagrajenci bodo nagrade prevzeli v Foto Ateljeju Postojna, na Prešernovi ulici 2 v Postojni. 34 December 2015

Stop_Shop_November_POSTONJSKI_PREPIH_215x280.indd 1 19.11.2015 9:05:47 RCERO Ljubljana – največji okoljski kohezijski projekt v Sloveniji S projektom uresničujejo zavezo vseh mest, regij in članic EU o trajnostnem gospodarjenju z naravnimi viri in prehodu v krožno gospodarstvo

Ljubljanski regijski center za ravnanje z odpadki Tako bo po predelavi na odlagališču ostalo samo 5 do 10 (RCERO Ljubljana) je 6. novembra dobil dovoljenje odstotkov odpadkov, ki jih ne bo mogoče ponovno pora- za poskusno obratovanje. V enem največjih tovr- biti kot surovine ali energente, pa še ti bodo brez škodlji- stnih centrov v Evropi bodo v objektih za mehansko vih vplivov na okolje. biološko obdelavo odpadkov z najsodobnejšo in Center RCERO Ljubljana bo tako skrbel za predelavo zbra- trajnostno tehnologijo predelovali odpadke približ- nih bioloških odpadkov in preostanek odpadkov ter ure- no tretjine Slovencev. V projektu sodeluje 37 občin, sničeval ključne cilje, kot so: zato je regijski center tudi edinstven primer dobre • proizvodnja zelene električne energije iz obnovljivega prakse na področju povezovanja in sodelovanja ob- vira bioplina, čin ter povezovalni element ravnanja z odpadki v • pridobivanje komposta iz bioloških odpadkov, Sloveniji. RCERO Ljubljana bo zagotavljal zelena de- • pridobivanje sekundarnega goriva iz odpadne lahke lovna mesta ter povezoval ravnanje z odpadki med frakcije preostanka komunalnih odpadkov in vključenimi občinami in regijami v Sloveniji. • proizvodnja električne ter toplotne energije za lastno RCERO Ljubljana, kjer so združili moči Evropska komisija, rabo. Republika Slovenija in Mestna občina Ljubljana, je novem- bra začel s poskusnim delovanjem. Projekt se izvaja od leta 2009, ko je bilo zgrajeno novo odlagalno polje. Kasneje je bila zgrajena še čistilna naprava za izcedne vode, ki obra- tuje od leta 2011. Zaključil pa se je tudi najzahtevnejši del projekta, gradnja objektov za mehansko-biološko obdela- vo odpadkov (RCERO MBO). V sklopu tega bodo v objek- 35 tih RCERO Ljubljana vsako leto pridobili približno 60 tisoč ton trdnega goriva iz odpadkov različne kurilne vrednosti, 35 tisoč ton digestata po anaerobni obdelavi težke frakci- je mešanih komunalnih odpadkov, 6 tisoč ton lesa, 7 tisoč ton komposta po obdelavi ločeno zbranih organskih, bio- razgradljivih odpadkov, 25 tisoč ton izločenih sekundarnih RCERO Ljubljana surovin, 17.000 MWh električne energije in 36.000 MWh Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. toplotne energije iz pridobljenega bioplina v procesu. Izvaja se v okviru Opeativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013.

Ljubljana že sedaj dosega najvišji delež ločeno zbranih odpadkov med evropskimi prestolnicami (v letu 2014 December 2015 so reciklirali 63 odstotkov odpadkov). Obenem so kot prvo evropsko glavno mesto stopili na pot k Zero Waste družbi ter osvojili laskavi naziv Zelena prestolnica Evrope 2016.

clanekRCERO_postojnski.indd 5 07/12/15 17:03

Stop_Shop_November_POSTONJSKI_PREPIH_215x280.indd 1 19.11.2015 9:05:47 z višine

Škulje

Škulje so samostojen kompleks več zgradb, ki so sezidane na vrhu rahlo Po 1. svetovni vojni konjereje niso obnovili. Dvorec s posestvom so prodali vzpenjajočega se širokega griča med zaselkom Fara in vasjo Velika Brda v zasebniku, ki je postavil žago in izsekal daleč na okoli hrastove gozdove. zahodnem delu Spodnje Pivke oziroma Postojnske kotline. Jeseni 1943 so nemške enote po spopadu s partizani požgale vsa poslopja. Po vojni so kompleks s posestvom vključili v Zvezno kmetijsko posestvo Škulje so bile star, kasneje opuščen majhen zaselek (domačini iz Velikih Lipica, ki je do konca 1948 obnovilo zgradbe. Leta 1950 je posestvo prešlo Brd so nam povedali, da so bile najbrž samo tri hiše), ki naj bi bil zgrajen pod upravo Ministrstva za kmetijstvo Ljudske republike Slovenije, ki ga je bližje Goričam. dalo v uporabo Kmetijski zadrugi. Pred nedavnim je kompleks z manjšim delom posestva prešel v zasebno last. V letu 1600 je bilo to območje deželnoknežja posest, ki jo je leta 1602 cesar Ferdinand prepustil Janezu Andreju pl. Paradeiserju. Družina je na me- V Škulje (Škule) lahko pridemo iz dveh smeri. Starejša pot, ki je bila dolgo stu današnjega kompleksa zgradila plemiški dvorec, ki je postal središče časa edina, pelje iz zaselka Fara po obnovljenem mostu preko Nanoščice. nove gospoščine. V rokah Paradeiserjev je ostal vse do druge polovice 17. V obdobju dunajske oblasti pa je bila zgrajena še cesta iz Velikih Brd preko stoletja, ko so ga pridobili baroni Rossettiji. V začetku 19. stoletja (1802) je Šmihelskega potoka, ki prav tako pripelje do Škulj po obnovljenem mostu. 36 dvorec z vsem posestvom odkupil od barona Bernarda Rossettija dunajski Cesta je dolga manj kot kilometer, sta pa ob njej še dokaj dobro ohranjen dvorni erar (državni zakladnik) za potrebe kraške dvorne kobilarne Lipica. lipov drevored in tik pred dvorcem drevored jablan. Za odkup je je bil pomemben predvsem obsežen predel odličnih travni- kov, imenovan Stresenca, ki se je razprostiral zahodno od dvorca. Besedilo: Gabriela Brovč; fotografija: Valter Peternel.

nostalgija

Božično drevo v Postojnski jami

V mesecih po napadu Italije na zahodno slovensko ozemlje konec maja 1915 je prevzel poveljstvo nad enotami 5. armade avsto-ogrske vojske, ki so branile Sočo, tedaj že slaven pehotni general, pozneje feldmaršal Svetozar Borojević pl. Bojna. December 2015

Armadno poveljstvo je bilo nastanjeno v Postojni, v Grand hotelu Adelsbergerhof, sam Borojević je stanoval v Jurcetovi vili, okrog tristo častnikov so nastanili v vsa prosta stanovanja v mestu, z vojaštvom, ki je zasedlo obe šoli, pa je bila napolnjena tudi vsa okolica. Za to, da so tudi v Postojni nastanjeni vojaki lahko občutili kanček praznič- nega vzdušja, so poskrbeli v Postojnski jami. Na sveti večer pred natanko sto leti so postavili v Plesni dvorani več metrov visoko čudovito božično drevo, bogato okrašeno z okraski, s svečami, z vitelj Ažman, v objektiv svojega aparata pa je vse skupaj ujel fotograf okrasnim vitjem in zvezdo na vrhu. Božičnice so se poleg generala Franz Allmann. Borojevića udeležili vsi častniki, povabljeni so bili tudi okrajni glavar dr. Pilshofer, gerent (predstojnik občinske uprave) dr. Lukan in župni upra- Besedilo: Alenka Čuk; fotografija: Zbirka Notranjskega muzeja Postojna.