Tanja Malek GERMANISMEN IM DRAUTAL AUS DER SICHT DER GENERATIONSUNTERSCHIEDE Diplomarbeit Maribor, September 2019
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Tanja Malek GERMANISMEN IM DRAUTAL AUS DER SICHT DER GENERATIONSUNTERSCHIEDE Diplomarbeit Maribor, September 2019 Tanja Malek GERMANIZMI V DRAVSKI DOLINI Z VIDIKA RAZLIK MED GENERACIJAMA Diplomsko delo Maribor, september 2019 GERMANISMEN IM DRAUTAL AUS DER SICHT DER GENERATIONSUNTERSCHIEDE Diplomarbeit Študentka: Tanja Malek Študijski program: Univerzitetni študijski program Ime študijskega programa: Germanistika Smer: Germanistika, enopredmetni študijski program Mentorica: izr. prof. dr. Alja Lipavic Oštir Lektorica: Valerija Šuligoj, prof. slovenskega in angleškega jezika CC-BY-NC-ND 4.0 ZAHVALA Zahvaljujem se svoji mentorici, izr. prof. dr. Alji Lipavic Oštir, za strokovno pomoč pri nastajanju diplomske naloge. Prav tako se zahvaljujem vsem intervjuvanim osebam za sodelovanje. Zahvaljujem se tudi družini in prijateljem za podporo v času študija. GERMANIZMI V DRAVSKI DOLINI Z VIDIKA RAZLIK MED GENERACIJAMA Ključne besede: narečni germanizem, narečje, germanizem, generacija, jezik v stiku UDK: 811.112.2'28 Povzetek: Diplomska naloga raziskuje narečne germanizme v Dravski dolini. Razdeljena je na teoretični in analitični del. Teoretični del je sestavljen iz dveh delov 一 jezikov v stiku in zgodovine germanizmov. Oba dela sestavlja več podpoglavij. Posebno poglavje je seznam narečnih germanizmov, v okviru katerega je opisan tudi potek nastajanja le- tega, značilnosti seznama ipd. Analitični del obsega analizo seznama narečnih germanizmov in primerjavo seznama s poznavanjem besed pri srednji generaciji. Pred začetkom raziskave so bile pripravljene predpostavke. Prva, da srednja generacija pozna manj narečnih germanizmov kot starejša. Druga, da imajo vsi udeleženci intervjuja obsežno znanje narečnih germanizmov ne glede na njihovo znanje nemškega jezika. Tretja, da ima posamezni narečni germanizem več različic, ki se med seboj ne razlikujejo preveč (npr. različni samoglasniki). Delo se je začelo s kvalitativnim zbiranjem podatkom v obliki intervjuja in nadaljevalo s kvalitativno obravnavo podatkov. Sodelovalo je manjše število oseb, ki pripadajo starejši in srednji generaciji. Predstavniki prve so stari približno 70 let, predstavniki druge pa približno 50. Vsi živijo na območju Dravske doline ali pa so tam živeli v preteklosti. Raziskava je potrdila vse predpostavke. Drugi del primerjave obsega ugotavljanje razlik med generacijama, kar je glavno raziskovalno vprašanje. Začetek teoretičnega dela definira tako knjižne kot narečne germanizme. Namen tega dela diplomske naloge je predstaviti bralcu ozadje nastanka germanizmov. Raziskovanje je bilo omejeno na narečne germanizme v Dravski dolini. Besedilo obravnava tudi nemško- slovenske jezikovne stike v preteklosti in sedanjosti. Gre za stik najmanj dveh jezikov, vendar je pomembno, da tega ne zamenjujemo s terminom večjezičnost, saj gre za ločene pojave. V nadaljevanju se srečamo s povezavo jezikoslovja s psihologijo in sociologijo. I Znanstvene discipline in znastveniki, ki se z njimi ukvarjajo, pogosto sodelujejo, saj se raziskovana področja prekrivajo. Kadar gre za povezavo jezikoslovja in psihologije, se pogosto pojavlja vprašanje, kaj se dogaja s posameznikom, ko le-ta izmenično uporablja dva jezika. Nekateri sociologi so mnenja, da v stiku niso jeziki, ampak ljudje, ki jih govorijo. Do jezikovnih stikov namreč pride v večjih družbenih skupinah. Obstajajo tudi mešane skupine, kjer pripadniki ne govorijo enakega glavnega jezika. Na primeru dveh jezikov bi lahko pojav razložili tako, da majhen del govorcev govori le jezik 1 ali 2. Naslednja skupina ljudi govori jezik 1, ki je njihov prvi jezik, in jezik 2, ki to ni. Skupina, ki govori jezik 2 kot prvi jezik, govori tudi jezik 1. Za zadnjo skupino sta oba prvi jezik. Jezikovni stiki ne obsegajo le knjižnega jezika, temveč tudi narečja. Pri stiku nemškega in slovenskega jezika so nastali knjižni in narečni germanizmi. Pomembno je poudariti, da proces ne poteka le v eni smeri. V slovenskem jeziku najdemo germanizme, v nemškem jeziku pa slavizme. Rezultate jezikovnih stikov lahko raziskujemo na različne načine. Metode, ki se pri tem uporabljajo, so raznolike in jih lahko kombiniramo. V okviru diplomskega dela je bil izveden intervju in raziskava jezikovnih podatkov. Geografsko delitev področij, kjer se govori določen jezik ali narečje, raziskuje jezikovna geografija. Jezikovni elementi se prenašajo iz jezika v jezik na različnih nivojih. Večina vseh prenosov se zgodi na področju leksike, saj se samostalniki najlažje vključijo v nov jezik. Naslednje podpoglavje je zgodovina germanizmov. Stik slovenskega in nemškega jezika je starejši kot oba jezika. Sega namreč v čas stika praslovanskega in germanskih jezikov. Diplomska naloga se osredotoča predvsem na nemški jezik od druge polovice 20. stoletja do danes. Izjema je poglavje, ki se ukvarja z zgodovino germanizmov. Namen le-tega je predstaviti, kako je prišlo do germanizmov, ki so danes sestavni del slovenskega jezika. Predstavljena so različna časovna obdobja, izvor besed, razvoj tematskih polj ipd. Seznam narečnih germanizmov se začne z uvodom, ki pojasni potek raziskovanja in njegovo obliko. Sledi seznam, ki je členjen na 24 poglavij. Vsako izmed njih obsega eno temo, kateri se lahko pridružijo podobne vsebine (npr. hrana in pijača). Naslednje poglavje predstavlja analizo seznama. Prva ugotovitev je bila, da prihaja do prekrivanj narečnih germanizmov na večih področjih. Veliko narečnih germanizmov, ki se pojavljajo na območju Dravske doline, srečamo tudi npr. v Mariboru. Po navadi prihaja II le do manjših sprememb, kot npr. menjave samoglasnikov. Pri sestavljanju seznama se je postavilo tudi vprašanje delitve narečnih germanizmov na različne teme. Velikokrat se je zgodilo, da bi posamezni narečni germanizem lahko spadal pod več različnih kategorij, na koncu pa ga je bilo zaradi preglednosti potrebno zapisati le na eno mesto. Postavlja se tudi vprašanje, kateri narečni germanizmi so v rabi tako pogosto kot nekoč, kateri manj in kateri izginjajo. Raziskovanje se je nadaljevalo v tej smeri v naslednjem večjem poglavju, kjer so bili primerjani rezultati starejše z rezultati srednje generacije. V okviru analize rezultatov so predstavljene tudi zgodovinske razmere s širšega področja, in sicer odstotek Nemcev v Mariboru in spremembo krajevnih imen v občini Radlje ob Dravi. Iz nastalega seznama narečnih germanizmov je razvidno, da ima nemško-slovenski jezikovni stik na tem področju večstoletno tradicijo. Prav tako je mogoče razbrati, da je veliko besed avstrijsko-nemškega izvora, kar je glede na geografsko lego Dravske doline razumljivo. Pri delu s posameznimi narečnimi germanizmi se je pojavilo vprašanje, kako se posamezne besede vključijo v stavke in ali se lahko celotne povedi spremenijo pod vplivom nemškega jezika. Tekom nastajanja seznama se je večkrat pojavilo vprašanje, kateri zapis izbrati za posamezen narečni germanizem. Ker gre za sestavni del narečja, so te besede po navadi govorjene in redkeje zapisane. Obstaja tudi možnost nadaljnjih raziskav: kako lahko osebe, ki sicer ne govorijo nemško, vseeno poznajo in razumejo razmeroma veliko narečnih germanizmov in koliko tujega jezika lahko posameznik usvoji preko narečnih besed tujega izvora v lastnem jeziku. Primerjava rezultatov dveh generacij je bila izvedena z namenom prikazati razlike, ki se pojavijo v krajšem časovnem okviru. To je bilo izvedeno tako, da je bil izvirni seznam (besede, ki jih pozna starejša generacija) primerjan z znanjem osebe iz srednje generacije. Ta je za vsak posamezni narečni germanizem izbrala eno izmed treh možnosti. Prva je bila, da germanizem tako pozna kot tudi uporablja. Druga možnost je bila, da ga pozna, a ne uporablja, in tretja, da germanizma ne pozna in ne uporablja. Rezultati so prikazani v tabelah in razdeljeni po temah. Primerjava je pokazala, da je besed, ki jih oseba ne pozna in ne uporablja, zelo malo. Izjema so poglavja, na katera se ne spozna, na primer gradnja in tehnika, kjer je neznanih narečnih germanizmov več. Katere narečne germanizme oseba uporablja in katerih ne je odvisno od besedišča vsakega posameznika. III GERMANISMEN IM DRAUTAL AUS DER SICHT DER GENERATIONSUNTERSCHIEDE Schlüsselwörter: substandardsprachlicher Germanismus, Dialekt, Germanismus, Generation, Sprachkontakt UDK: 811.112.2'28 Abstrakt: Die Diplomarbeit erforscht die substandardsprachlichen Germanismen im Drautal. Es ist in den theoretischen und analytischen Teil geteilt. Der theoretische Teil ist aus zwei Einheiten verfasst, das sind die Sprachkontakte und die Geschichte der Germanismen. Sie entstehen aus mehreren Unterkapiteln. Ein besonderes Kapitel ist die Liste der substandardsprachlichen Germanismen. Im Rahmen des Kapitels sind die Entstehung davon und die Eigenschaften der Liste beschrieben. Der analytische Teil umfasst die Analyse der Liste der substandardsprachlichen Germanismen und den Vergleich der Liste mit dem Wortschatz einer Person aus der mittleren Generation. Sie musste für den jeweiligen substandardsprachlichen Germanismus eine der drei Optionen auswählen. Die erste war, dass sie das Lemma kennt und verwendet. Die zweite lautete, dass sie das Lemma kennt und nicht verwendet und die dritte bedeutete, dass sie das Lemma nicht kennt und nicht verwendet. Die Resultate sind in den Tabellen dargestellt und auf verschiedene Themen geteilt. Vor dem Anfang der Forschung wurden einige Voraussetzungen vorhergesehen. Die erste war, dass die mittlere Generation weniger substandardsprachlichen Germanismen kennt als die ältere. Die zweite lautete: alle Interviewten haben einen breiten Wortschatz der substandardsprachlichen